Bpedtnon« m aDDoaaraeato pottaie Poštnina plačan« t (ototinl Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem-»tvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, c* inozemstvo 65 Lir Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino tn 10.349 za tnserat«. Podroinioal Novo mesto. Izključna p«xiblaš?enlra za oglaSevanJe Italijanskega In tujega Izvora llnione Pubblicita Italiana & A. Milana Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka tn dneva po praznik«, e (Jredntitvo ln apravai Kopitarjeva t, LJubljana. = Redazione, Amministrazlonei Kopitarjeva t, Lubiana. g Telefon 4001 4005. Abbooamvntti Mm 18 Lir«. Estero, me-te 3150 Lir«. Edi-cioae doroenica, ta-no 34 Lir«. Etter« 65 Lir«. C. C P.i Lubiana tO 650 per lili abbonamentl, 10.349 per I« in-•errioni. Filial • I Novo mesto. Concesslonarla esclnslva per ta pnbbllclti dl provenimza italiana ed estera: llnione Pubblicita Itnliana S. A, Milana BoIIettino No 1060 Violento fuoco di artiglierie in Tunisia - Attacchi locali nemici respinti - 14 velivoli nemici distrutti Un sommergibile nemico affondato II Qnartier Generale delle Forzo Armate co-munica: Su tutto il fronte tunisino violento fuoco di artiglierie. attacchi locali di reparti nemici sono stati respinti. Iutcnsa 1'alliviti delle opposte aviazloni: La nostra ha bombardato obiettivi delle retrovie av-versarie in azioni diurne c nottume; tredici appa-rccchi risultano ahhattuti da eacciatori germanici. Nella incursione nemica su La Spe/, i a si deplorano 8 morti e 50 teriti. Un velivolo nemico e stato abbattiito. Xc| Tirreno un sonimergibilo nemico fc stalo aflondato, dopo prolungata raccia da una nostra unila anti-sommcrgibile al Coinando del sot-totenvnto di Vascello Kicromanni Kcnato. Vojno poročilo št. 1060 Sžocno topniško streljanje v Tunisu - Krajevni sovražni napadi odbiti -14 sovražnih leta! sestreljenih Sovražna podmornica potopljena Glavni Stan italijanskih Sil objavlja: Na celem tuniškein bojišču močno topniško streljanje; krajevni napadi sovražnih oddelkov so bili odbiti. Močno delovanje obojestranskega letalstva: naše letalstvo je bombardiralo podnevi in ponoči cilje v nasprotnikovem zaledju; nemški lovci so sestrelili 13 strojev. Pri sovražnem napadu na L a Spezio jc bilo obžalovali osem mrtvih in 50 ranjenih. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. V Tirenskcm morju je bila po dolgem lovu neke našo protipodmorniške ediniee pod poveljstvom podporočnika bojne ladje Ricromannija Renata potopljena ena sovražna podmornica. Poslanica novega tajnika stranke Novi tajnik Scorza je naslovil na fašiste plamtečo poslanico — Morala, disciplina, pravičnost, človečnost so sestavine fašističnega plemstva Rim, -0. apr. AS. »Uredbeni lisi t fašistovske stranko prinaša naslednjo poslanico novega tajnika stranke, eksc. Carla Scorza zveznim tajnikom za fašiste: »Duce mi je zapovedal, naj služim rcvoluciji kot tajnik stranke. — Dvigam pobožno misel k padlim, k rodbinam, ki svojo žalost varujejo s ponosom ln odločnostjo, k mestom, ki jih je pohabil nasprotnikov bes. Pozdravljam tovariše vseh ur in ene same vere ter državno oborožene sile, ki so se borile in se bore z največjo hrabrostjo. Za fašiste določam naslednje: 1. Duceju in revoluciji služiš po besedilu prisege »vse do žrtve lastne krvi«. Kdor ni pripravljen za najvišjo žrtev, nima pravice do duhovnega državljanstva v stranki, če se mu s hinavščino in pretvarjanjem posreči ostati v njej, je izdajalec. 2. Verovati v zmago ni dovolj. Treba je napeti vse sile za voljo, da jo dosežemo. Zmaga ne sme biti samo slabotna težnja, temveč mora za vse biti edina življenjska danost, ki nudi saino eno izbiro: ali zmagati ali poginiti. 3. Sleherni fašist sam in zgolj zaradi tega, ker je prisegel, zastopa vso stranko. Iz tega izvira zanj sveta dolžnost, da mora vsako uro biti neizprosen branilec iu najbolj vdani služabnik revolucije ter države. 4. Fašistovo plemstvo, ki temelji na kar se da brezpogojni veri, izvira iz ljudstva in ga morajo ojačevati ter plemenititi naslednje sestavine: morala, disciplina, pravičnost, človečnost. Ker pa smo v vojni, bo vse to vojna morala, vojna disciplina in vojna pravičnost. 5. Sleherni fašist mora pred vsakim drugim poslom ali nalogo, kateri ga lahko dodele. čutiti se stranko rja. Najprej fašist, potem vse drugo, zakaj samo, če si fašist, lahko izpolnjuješ svojo dolžnost na vsakem področju. 6. Sleherni fašist mora čutiti neomajni ponos nad osebno odgovornostjo. Ponavljanje izreka >po zapovedi«, ne pomeni vedno neogibno potrebno podreditve, temveč dosti bolj pogosto razodeva bojazljivo skrivanje za višjimi dostojanstveniki. Izpolnjevati je treba svojo dolžnost za vsako ceno. tudi če ne upaš na nobeno plačilo, tudi če pri Nemčija proslavlja Hitlerjev 54. rojstni dan Goringovi poslanici in Gobbelsov govor za Hitlerjev rojstni dan delu tvegaš nevarnost, da boš moral šo sam plačati. 7. Stranka — ki je kol celota zastopstvo vladavine — je delovala v korist vseh slojev, stanov in naprav, bolj kakor vsaka druga stranka v sleherni dobi in sleherni državi. Zaradi tega Ima danes pravico zahtevati od vseh Italijanov, zlasti pa od fašistov, največji prispevek v veri, disciplini in delu. da bi lahko bolj služila narodu in pospešila prihod zmage. 8 Besedo »Iti med ljudstvo« je treba razumeti v najširšem smislu, zakaj pod poiniom ljudstvo ne smemo razumeti samo delavcev in kmetov. temveč tudi pripadnike tistih srednjih slojev, ki dajeio redke primere o disciplini in trdnosti 9. Denar, v kolikor jo sad poštenega dela, jo svet. Kdor ga zapravlja brez potrebe ali čez me- ro, si ga ni pridobil z znojem, ali pa ga je ukradel. 10. Površni optimisti so včasih lahko bedaki, črnogledi pa so vedno malodušneži In kot taki zločinci. Zoper nje bo stranka kar se da stroga in vedno bolj neusmiljena, kolikor višjim slojem bi ti ljudje pripadali. 11. Pomoči za bojevnike in njihovo rodbine ne smemo razumeti kot navadno dejanje Človeške vzajemnosti ali kot prehodno znamenje o hvaležnosti, temveč kot trajno narodno obveznost, da bo domovina po zmagi lahko računala na mogočne sile tistih, ki so ji služile pred sovražnikom. 12. Fašist — vzgled človečnosti, nravnoveše-nosli. občutljivosti — more težiti za eno samo prednostjo: biti prvi in nepremagljiv v veri, pokorščini in boju za domovino. Novi boji pri Novorosijsku Na ostalem vzhodnem bojišču le neznatno bojno delovanje - Zadnji teden je bilo uničenih 178 sovjetskih letal Berlin, 20. aprila. AS. Snoči so za Hitlerjev rojstni dan imeli v berlinski Filharmoniji veliko slovesnost, pri kateri so bili mnogi odlični-ki nacionalno socialistične stranke, zastopniki vlade in oboroženih sil ter odposlanstvo delavcev iz vojnih tovarn in velika ljudska množica. Pri slovesnostih je imel minister za projiagan-do dr. Goebbels govor, v katerem je orisal zvezo med Hitlerjevo osebo in med dogodki poslednjih let ter poudaril, da je sedanja vojna v nasprotju z vsemi prejšnjimi narodnega in plemenskega značaja in da se oba tabora ravno zaradi tega bojujeta s tolikšno zagrizenostjo. Narodi, ki so zapleteni v tej borbi — je dejal dr. Goebbels — prav dobro vedo, da tokrat ne gre za bolj ali manj važno popravo meja, marveč da je na tehtnici njihov narodni obstoj. Ne da bi se jim bilo treba odpovedati njihovi moči in ugledu, so imeli sovražniki Nemčije tisočkrat priložnosti, da bi ustregli pravičnim nemškim narodnim zahtevam, toda rajši so izbrali vojno, ker bi sicer »Nemčija postala premočna«, kakor je leta 1936 dejal sedanji angleški ministrski predsednik. Goebbel« je nato dejal, da je Anglija rajši vrgla na tehtnico svoj lasten narodni obstoj, toda namesto da bi dosegla svoje vojne cilje, se je morala stopnjema odpovedati svojim narodnim dobrinam O|x)zoril je na vse prazne poskuse Hitlerjeve, da bi se ognil žaloigre, ki je grozila narodom, naposled pa še njegova neuspešna prizadevanja, da bi se vojna kolikor moč skrajšala. Vojni hujskači se niso menili za trpljenje, ki je bilo nujna posledica vojne. Prevevalo jih je globoko sovraštvo do nacionalno socialističnega gibanja, do nemškega naroda in do Hitlerja samega. Vendar — je nadaljeval govornik — se je sovraštvo do Nemčije obrnilo proti tistim možem, ki so ga razpihovali, nemški narod pa vidi v svojem voditelju človeka, v katerem se zrcalijo njegove težnje in njegove zmagovite odločitve. V zadnjih dveh mesecih strašne zime se je Hitler odločil popraviti zgodovinsko zmoto leta 1918 in je s tem zaslužil nagrado velike zmage. Nemški narod, zbran okrog svojega vodje, mu ob 34. rojstnem dnevu izreka vso vdanost in zvestobo, ki je najsilnejše moralno orožje v vojni. Mi verujemo v veliko zmago nemškega orožja — je zaključil minister —, ker verujemo v Hitlerja- Narod, ki ima velikega voditelja, bo dosegel velike cilje. Berlin 20. aprila. AS. Za Hitlerjev 54. rozini dan jo maršal Goring napisal spomenico nemškemu narodu. Potem ko je v imenu vsega nemškega naroda želel, da bi Hitler še dolgo živel ter da bi ga mnoga leta spremljale njegove ponosne sile, je maršal Goring poudaril, da voditelj tretjega rajlia danes bolj ko kdaj prej trdno drži v rokah usodo nemškega naroda. »To je jasno dokazal v dogodkih zadnjih mesecev, ko je vpregel vse svojo lastne sile, da je na čelu nemških čet ustavil nasprotnika, ki je z grožnjami pritiskal na vzhodu, ter ga po zmagovitem protinapadu vrgel nazaj.< Maršal Goring pravi dalje, da mora biti neulrud-ljivo Hitlerjevo delo življenjski vzer, ki s« mn mora prilagoditi ▼«• namfikl narod. posebno dana«, ko sto na tehtnici njegov lastni obstoj in njegova bodočnost. Nemiki marial nato vabi nemški narod, naj * dejanji in besedami izkaže svojo neomajno vero v Hitlerja ter naj z voljo in vsemi svoiimi silami služi stvnri, ki se ji je Hitler ves posvetil. »To bo najlepše darilo, ki bi ga mogel nemški naiod pokloniti svojemu voditelju za 54. rojstni dan.« Vojakom okoroženih sil pa je maršal Goring poslal tole poslanico: »Sredi velikanske borbe narodov praznujete danes četrtič rojstni dan našega ljubljenega voditelja. Vaša neomajna vera in vaša ljubezen do Adolfa Hitlerja sta obseženi v vaši vojaški prisegi. V tej uri izpovedujemo pred vsem svetom obljubo, da bomo kot hrabri vojščaki vselej šli za našimi slavnimi zastavami v slehernem boju na kopnem, na morju in v zraku. Izpovedujemo naposled prepričanje o nepremagljivosti našega orožja in o večni veličini Nemčije. Tovariši, pozdravljamo prvega vojaka Nemčije.« Hitlerjev glavni stan, 20. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Južno od Novorosijsk a trajajo liuili boji, v katero je letalstvo ponovno posegalo z močnimi silami dalje. Ob zapadni kavkaški obali so bojna letala poiopila sovražni hitri čoln iu poškodovala tri ladje. Z ostalega vzhodnega bojišča poročajo samo o neznatnem bojnem delovanju. V času od 16. do 19. aprila J« bilo uničenih 178 sovjetskih letal, od katerih so jih samo finski lovci sestrelili 22. V istem času je bilo izgubljenih 11 lastnih letal. Sovražni krajevni napadi na višinske postojank« tuniškega zapadnegn bojišča so bili zavrnjeni. V ostalih bojnih odsekih jn bilo samo živahno obojestransko delovanjo topništva in izvid-niškili oddelkov. V noči na 20. aprila je 8 sovražnih bombnikov preko llolandske priletelo nad severno 2ii'i«ilnu nemško ozemlje. Štiri letalu so bila sestreljena, peto letalo pa je sestrelil čoln za iskanje min v Rokavskem prelivu. Berlin, 20, aprila. AS. Dočim so nemške čete zapleteno v zagrizeno bojo južno od Novorosijska, se je vnela včeraj bitka tudi na vzhodnem odseku kubanjskega mostišča. Sovražnik je začel napadati z dvema četama, nato pa je poslal v boj en polk. Toda Sovjeti do mraka niso dosegli nl-kakega uspeha. Boji so divjali okoli važnega železniškega križišča Krimskaja. Navzlic težkim izgubam in močnemu nemškemu odporu je sovražnik večkrat ponovil svoje napade. Od sto napadov je bil v 95 napadih odbit, kjer pa se mu je posrečil vdor, je bil s protinapadi takoj prepoden. Sovjetska taktika, napadati z velikimi oklepnimi in pehotnimi silami na majhnih odsekih — 20 ali 30 tankov napada 300 metrov širok pas — ni zmedla nemške obrambo, ki jo imela mnogo topništva ter bombnikov in strmoglavccv. Zlasti \\ Neka] italijanskih ujetnikov se je vrnilo Njih besede so polne prezira nad slabim ravnanjem v ujetništvu Lizbona, 20. aprila. AS. Tukaj se je začelo izkrcevanje italijanskih pohabljencev in ranjencev, pripadajočih zdravniškemu osebju in trgovski mornarici, ki jih je pripeljala bolniška ladja »New Foungland«. Prisotni so bili Kr. minister Italije, osebja Kr. poslaništva in konzulata, švicarski poslanik in delegat portugalskega zunanjega ministrstva. Italijanskim ujetnikom je bil prirejen lep sprejem Zdravje ujetnikov, ki so bili ranjeni pred enim letom, je v splošnem zadovoljivo. Borili so se na raznih bojiščih Afrike in Sredozemlja. Prepeljali so jih iz Anglije, kamor so jih dovedli preko cele Afrike. Z nobeno besedo se ne da točno popisati njihov visoki duh. Vsi so se smejali, tudi pohabljenci, ki so jih prenašali na nosilih, ker so bili srečni, da so stopili v Evropo, ki jih je sprejela na reki Tajo na krasen sončni dan, veseli, da bodo zopet videli Italijo in da se je končala njihova žalostna doba ujetništva. Prve njihove besede so bile polne prezira nad slabim ravnanjem. Ne morejo povedati, kje je bilo slabše. Vsi od kapitana in zdravnikov do mornarjev in borcev vseh vrst orožja so izrazili svojo jezo. uiiiijwii Trda šola fašizma je ustvarila čudeže Stockholm, 20. aprila. AS. Švedski list »National Tidning« je objavil trikolonski članek z italijanskim naslovom »Siamo in guerra« 'Smo v vojni), v katerem piše: »Po dveh letih, odkar je Italija stopila v vojno. Kaže pogled na notranjo fronto, da je italijansko ljudstvo po duhu in organizaciji močnejše kol .idajkoli. Ta po naravi skromen narod čuti, da je v vojni za svojo usodo ter za usodo Evrope in ve, dfc ta vojna ne more bili končana drugače kakor z zmago konstruktivnih sil. Trda šola fašizma e ustvarila čudeže. Musso-lini in fašizem imata danes za sabo silo 4-3 milijonov Italijanov, ki odločuo verujejo v ideale novega reda.« Mednarodni Rdeči križ pomaga Bern, 20. apr. AS. Mednarodni odbor Rdečega križa je pod predsedstvom prof. Maxa Huberta dobil od poljske vlade v Londonu in od nemškega Rdečega križa prošnjo z vabilom, ki se nanaša na odkritje trupel poljskih častnikov pri Smolensku. Mednarodni odbor Rdečega križa je to vprašanje takoj začel pretresati. Avstralske bojazni Lizbona, 20. aprila. AS. Londonski tisk se vneto bavi z vojaškim položajem v Avstraliji. »Daily Mail« v nekem uvodniku naglaša očividno nesoglasje med poročili o zmagah Avstralcev nad Japonci ter med vpitjem o vedno nevarnejšem položaju za iste Avstralce. Članek Namerni napadi na civilno prebivalstvo Berlin, 20. aprila. AS. Tukajšnji večerni tisk z ognjevitimi besedami komentira izjavo poveljnika ameriškega letalstva v Angliji generala Eake, objavljene v »Daily Mailu«. Ameriški general ie še enkrat jasno povedal, da morajo biti letalski napadi usmerjeni prvenstveno na civilno prebivalstvo, ker bo le na ta način mogoče doseči resnično pomembne uspehe. Listi se sprašujejo, če vsebujejo izjave generala Eakeja skrajno mejo vojnega načrta, ali če morda niti od blizu še niso podobne celotnemu kriminalnemu načrtu prostašl.ega zločinstva. Sovražno propaganda je namigovala, da kakor nemško letalstvo pri svojih napadih na Varšavo, Rotterdam in London, boteč zadeti vojaške cilje, ni moglo prihraniti civilnega prebivalstva ter umetniških spomenikov, tako zdaj tudi angleško in amt riško letalstvo ne more izključiti napadov na cilje, ki niso čisto vojaškega značaja. Listi pripominjajo, da je to pisanje v očividnein nasprotstru z izjavami generala Eakeja in da ni nikakegn dokaza, da bi nemški piloti merili na neoboroženo prebivalstvo odprtih mest ter na spomenike velike umetniške vrednosti. včeraj so nemški, romunski in slovaški lovci očistili nebo sovražnih letalskih sil, nemški strmo-glavci pa so sipali smrt na sovražne topniške postojanko. Sovražno letalstvo je izgubilo 20 letal, nemško pa le dvo letali. Berlin, 20. aprila. AS. Nemška bojna letala so včeraj napadla sovražne utrjene postojanke pri Novorosijsku, kakor tudi sovražna oskrhovaliSČa na obalnem ozemlju. Sovjeti so od 15. do 18. aprila zg ibili 106 letal, na nemški 6trani pa jo bilo pogrešanih 8 letal. Leningrad močno bombardiran Berlin, 20. aprila Na dveh odsekih, to jr ob srednjem Doncu in ob Volhovu, so manjši nemški oddelki nupaduli sovražnika, uničili več njegovih naprav ter zajeli prccejšnje število ujetnikov. Pri nekem takem spopadu je bilo 50 Sovjetov ubitih ali zajetih. To delovanje ne bi samo po sebi zaslužilo nikake pozornosti, jo pa pomembno v toliko, ker se da iz ust ujetnikov zvedeti marsikaj o številu sovražnika, o njegovih pripravah, o njegovi razvrstitvi in podobno. Energičen nastop je bil izveden proti Leningradu. Ponoči so on jasnem luninem svitu skupine nemških bombnikov skoraj celo nro spuščale bombe na industrijske četrti, kjer je nastala cela vrsta eksplozij in požarov. Zjutraj je začelo delovati še daljnostrelno topništvo in obstreljevalo okolico Leningrada. Nek top jn med drugim zadel tudi sovjetski oklepni vlak in ga poškodoval. Letalstvo pa je bilo delavno ludi na mnogih drugih odsekih. Tako ie bombardiralo z velikimi bombami železniško progo Čvin—Volhov, ki je strateško zelo važno. Poškodovane so bile. postaje, skladišča, tirnice in lokomotive, tako da je bil promet za znaten čas prekinjen. Tudi en vlak je bil zadet in zažgan. Nov udarec anglosaškemu letalstvu Berlin, 20. aprila. AS. Kakor se je zvedelo iz pristojnih virov, je dobilo severnoameriško letalstvo nov udarec. Pri terorističnem napadu na Bremen je bilo namreč sestreljenih 20 ameriških štirimotomikov in še 11 angleških ter ameriških letal. V primeri z 31 sovražnimi letali znašajo nemške izgube 2 lovski letali. Nemški lovci so napadli velike ameriške bombnike že nad morjem med Anglijo in Nemčijo in jih zapletli v boj. Ta letala so ves čas napadala sovražnika. Pridružil se jim je šo ogenj številnih protiletalskih topov. Zaradi tega je sovražnik lahko napadel Bremen le z delom za napad določenih sil. Večkrat so morala sovražna letala namreč že prej odvreči svoje breme, da so se lažje branila pred zasledovanjem nemških lovcev in ušla ognju protiletalskega topništva. Po trdih izgubah je sovražna skupina zopet iskala najkrajšo pot preko morja. se zaključuje takole: »Teh prošenj za pomoi" nikakor ne smemo podcenjevati. Avstralija bo v nevarnosti, dokler bo sovražnik ostal na okoliških otokih. Zato se angleško prebivalstvo čudi nasprotujočim si poročilom iz Avstralije.« »Dailv Skctch« pa navaja stavek iz govora a\« strelskega zunanjega ministra Ewatta v Wa-shingtonu. List jc dal temu poročilu zanimiv naslov, ki se glasi »V Tihem morju smo mnogo slabši od sovražnika«. E\vatt je v svojem govoru resnično dejal, da so zavezniške letalske sile mnogo manjše od sovražnih sil na tem bojišču. Nenavaden lov španskih ribičev Madrid. 20. aprila. AS. Španski ribiči so ob afriški obali ujeli v svoje mreže blagajno, v kateri je bilo 3000 funtov šterlingov. Odpeljali so jo v Las Palma« ter izročili pomorskim oblastem. Blagajna je zdaj deponiruna pri španski narodni banki. Podmornice »Ulven« Še niso našli Stockholm, 20. aprila. OS. Razburkano morje šc vedno ovira iskanje ostankov potopljene švedske podmornice »Ulven«. Dvoje podmornic se je potopilo in skušalo ujeti kake znake jUIvena«, toda brez uspeha. t Ekscelenca Grazioli je obiskal bežigrajsko zavetišče ter občini D. M. v Polju in Zalog Danes dopoldne jo Visoki komisar obiskal nekdanje občidsko otroško zavetišče za Bežigradom, ki je sedaj v upravi skrbstva za matere in otroke. Ekscelenca se jo pomudil med otroki ter so zanimal za ureditev in organizacijo zavetišča. Gosta je sprejel konzul Zapulla, komisar zavoda, dalje so bili pri sprejemu navzoči sestra-prednica in zdravnica ga. dr Tavčarjeva. Eksc Grazioli si jo ogledal v dnevni sobi skupino drobnih varovancev, ki so mu v dobrodošlico izročili šopek cvetja. EUsc. je nato pregledal posamezne oddelke in se pomudil tudi v bolniški sobi in ob posteljah malčkov. Na občinskem uradu v D. M. v Poljti Iz Bežigrada je Visoki komisar odšel v Polit«, kjer je nenapovedan pregledal sedež občine, sedež pomožnega središča, občinski prehranjevalni urad in pošto. Eksc. Graziolija jo spremljal občinski komisar. Pri pregledu različnih uradov se je gost zanimal za opravljeno delo in dajal navodila, po katerih naj se olajša oskrbovanje in se zlasti otrokom, starčkom in bolnikom zagotovi dobava mleka. Medtem ko je šel Visoki komisar iz. eno pisarno v drugo, se je razgovoril z nekaterimi ženami, ki so se zadrževale lam ter čakale na karto. Spraševal jih je o njihovih družinah ter o njihovih potrebah. Preden je zapustil občino, jo sporočil komisarju, da je nakazal znesek 3000 lir za najbolj revne družine v občini. Nato je obiskal ludi lokale, kjer se deli hrana revnim dečkom. Otroci so ga sprejeli z rimskim pozdravom, nakar je Eksc. Grazioli obiskal prostore ter v kuhinji poskusil kosilo, ki je bilo pripravljeno. Med skvadristi >^Nizze« ter med antikomu-nističnimi oddelki. Visoki komisar Eksc. Grazioli je nato obiskal oddelke Milice ter Vojske v Zalogu. V Polju samem pa jc obiskal taborišče protiko-munističnega oddelka ter se zadržal med prostovoljci, ki so ravno imeli kosilo. Spraševal jih je o njih najnovejših dejanjih. Zlasti so mu ugajali nekateri prostovoljci, ki so v zadnjih akcijah pokazali veliko poguma ter pomagali ri ujetju nekaterih komunističnih vgditeljev. ..... Visoki komisar šel v Zulog, kjer ga ^ veljnik ~ li Polja io ______________. je sprejel prvi senior Tebaldi, poveljnik bataljona »Nizza« ter skupina posadk in častnikov. Na meji v Zalgu t DALE CARNEG1E Kako si pridobiš prijateljev Nato jo Visoki komisar Lksc. Grazioli 3 Tak(>, 60 nl9 zaejpa]j t množico prospektom obiskal kasarno finančne straže, kasarno bata- ■ vsako vrgte ,pr 6 pifimi raznji, hotelirjev. Eden teh ljona Črnili srajc, kjer se je prisrčno zadrzu J pa u(i j0 poelal le eeZnam (etoviščarjev, ki so sta-z miličniki in podoficirji, nakar je nadaljeval g ])avaH v ujt,ge)vem hotelu, ter me zaprosil, naj se obisk, pogledal vojaško pekarno, bolnico, pro- g obrlienl kar nallje za informacije. Slučajno sem store, kjer se deli šolska hrana, taborišče pesa- m na, one„a teh |etov!Ščarjev. Obrnil sem se nanj, dijskega oddelka ter kurabinerjev. končno je g Uobii poiri.bna pojasnila in si takoj najel sobo. šel tudi na mejo. Iz Zaloga je el v Polje, kjer ■ dajte torej j^jm,,, vtis, da so ideje zrasle v se je ustavil v taborišču protikomunisliciiega J njjh0vik lastnih možganih. 131 » Madame Butter?ly« v Operi oddelku, nato pa sc vrnil v Ljubljano. Soart Tek na 1000 m Pucciuijeva »Madamo Butterfly< spada med opere, ki niso privlačne samo za glasbene strokovnjake, kateri sodijo glasbena dela bolj po njihovi notranji vrednosti, ampak tudi za najširše kroge občinstva, ki navadno ne motri izvajanega dela samo z glasbenega stališča, ampak vplivajo nanj pogosto zgolj drugotni momenti, kot so na primer čustveno zasnovano besedilo, spevi, ki ostanejo poslušalcu po svoji melodioznosti dolgo v spominu in si jih ob primernem razpoloženju sam prepeva ali preigrava, ta ali ona znamenita pevka, ki si je kakor koli že pridobila simpatije poslušalstva in podobno. iMadame Butlerfly< ustreza vsem kategorijam poslušalstva. Glasbeno je svojevrstno zasnovana, da vedno znova mika glasbe veščega in neveščega poslušalca. Melodika opero sicer ni te vrste, da bi se poslušalcu trajno vtisnila v spomin kot na primer kaka Verdijeva arija, vendar ga vedno znova zajame s svojo čustvenostjo; končno je zasedba v ljubljanski Operi taka, da si je vsaj v vrhnjih vlogah boljše skoraj želeti ne moremo. Tukaj moramo na prvem mestu omeniti Hey-balovo, ki svojo vlogo s pevske in igralske strani izčrpa do zadnjih meja možnosti. Vsaka še tako majhna glasbena ali tekstovna niansa najde v njeni izvedbi adekvaten izraz. Priljubljenost, ki jo pri občinstvu uživa, izhaja iz bistva njenega pelja in igranja, ne morda iz kakih zgolj zmia-11 jih nagibov. Pinkertona je letos pel Lipušček. J'ri premieri (podpisani sem jo mogel samo delno videti) se je zdel v svojem nastopu še nekam zadržan; to pri reševanju tako težke naloge ni nič čudnega. Pri ponovitvi pa se jo sprostil vse tesnobe in nam je zaigral in zapel tako, da ne bi mislili, da je v tej vlogi menda prvikrat nastopil. t Ta vloga nam ga je predstavila v popolnoma novi luči. Tretjo večjo vlogo, služabnico Suzuki, je pela pri prvi predstavi Golobova, ki s svojim plemenitim glasom vedno znova osvaja občinstvo. Isto vlogo je pri ponovitvi z lepim uspehom odpela Španova. Vlogo konzula Sharplessa je letos prevzel Popov. Njegovo lepe glasovne zmožnosti že poznamo. Zanimala je njegova igra, v kateri so je v začetku pokazal bolj uradnega zastopnika. ki ga razmere zanimajo v toliko, v kolikor segajo v njegovo področje, a je njegov nastop vedno bolj pridobival očetovsko pokroviteljski značaj. V drugih vlogah so nastopili Sladoljev kot Goro, Lupsa kot bonec, Bolničar kot princ Jamadori, B. Stritarjeva (pri premieri Španova) kot Kate Pin-kerton; komisarja je predstavljal M. Gregorin, uradnika Škabar, mater Škrjančeva. Vsi so poskrbeli. da je imela predstava umetniško zaokroženo podobo. — G. Dehevec se je izkazal kot tenkočuten režiser, ki skuša vsako podrobnost v glasbi na odru do potankosti uresničiti. Dirigiral je Zebre, ki je z orkestrom skušal izčrpati vse podrobnosti barvnega bogastva polne partiture. Zbore je naštudiral Simoniti, inscenacijo jc izvršil A. Foriga. Letošnja predstava "Madame Butterfly' ?elaj0 V61 enak? L^ f tleh pro i tamkajšnjemu Grazer SC. Med celj- i prepričani, da je uspel, v pos ovnih zadevah o -skimi strelci jo bi najuspešnejši Dobreitz s * vsenpredvsem od tega, če ste sposobni gledati tremi zadetki v mrežo; čater je dosegel dva 2 stvari tudi s stalisča drug.b ljudi, gola. Vrečic pa enega. ■ V prostih urah sem se hodil sprehajat v blizr Mariborski železničarji so imeli v gosteh 5 nji nasad. Zelo mi je bilo žal, ko sem gledal ntla-enajstorico Leibnitza in jo odpravili s 5:0. Tek- a da in bujna drevesa, ki jih je od časa do časa uničil ino je sodil Bergunt, gledalo pa jo je 800 gle- a požar. Povzročali so ga dečki, ki so so po nasadu dalcev. 9 igrali indijance ter si pripravljali južino v gozdu. Vienna je začela tik pred koncem dunoj- 3 Ti majhni požari so imeli včasih tako velik obseg, skega nogometnega prvenstva pešati. Zadnjič® da so morali poseči vmes gasilci. In to se je do-je igrala neodločeno, to nedeljo pa jo je \Vie- J gajalo kljub brezštevilnim napisom, ki so grozili s ner Sportklnb odpravil z 2:4. V vseni pa še m kaznijo in zaporom vsem, ki bi prižigali ogenj. Do-vedno vodi Vienna s 27 točkami. gajalo se je to kljub navzočnosti čuvaja na konju, S ki pa resnici na ljubo ni optavljal svoje dolžnosti ■ dovolj vestno. Sklenil sem. da bom posegel vuics ■ na lastno pest. Vselej, kadar sem videl, da je na-" stal ogenj, sem dečkom grozil, da jih bom naznanil ■ ter jim zabičeval, da morajo ogenj pogasiti. Dečki Franc, 10. Cei Karo! 11. Cornlvce Albina, 12. Cernl- fl 60 me s]Cer ubogal', toda nejevoljno. In komaj sem vec Julija, 13 Dou Ivan. 14. Doleno Alojzij, 15. Do- ■ „,i,i„k;i |ni,i „ L ,p vprlnl rln bo 7.iceli zno-lcuc Alojzija, 16. Dolinar Andrej. 17. Doiuičar Frane, ■ «e oddaljil, sem lahko kar vedel, da eo zau.li zno- 1S. Društvo r.a varstvo vajencev, lil. Dubovno semeni- ■ va svojo nevarno in blazno lgl'0, ki bi lahko upe-Wo, 20 1'erlan Vladimir 21. Gatfel Josip, 22. llagot ■ pelila ves nasad. Josip, 23. (ioKcl Josip. 24. Gerfielmau Aleksander, ■ Mislim Ho cphi se i leli naučil kako le Ire-2.-.. (llavift Henrik. 20. GlaviS Henrik, 27. Goric Nežika, ■ , »USIlm, da sem se z leti naučil, hai»o jo ire- 28. Gospodarska zveza, 29. Grfar Anton, 30. Grebene ■ ba ravnati z ljudmi in kako se je treba vživeli Alojzij 81. Jere Alojzij, 32. Jezuitski kolosij, 33. Jo- g tudi v stališče drugih. Danes vem. kako bi so vnuovia Andria, 31. Jugopatcnt d. z. o. z., 33. Kaline ■ ,ri . nriinorn Takole hi rekel' Mici, 36. Kaizcr Ilcribert, 37. KaSkarof Dcinetry, 38 ■ OUnaa.ll V leni pilineru. idKOie ni renei. Kavi! 16 Pavlina. 39. Kocjan Karlo, 40. Konjar Vinko, ■ jDober dan, dečki, ali se zabavate? Kaj pa 41 Konjar Vinko, 42. Konjar Vinko 43. Kralj Ivan, ■ j pripravljate za večerjo? Tudi jaz SCm kuril v 44. Kramar N., 4o. Kraaič Ivan, 4b. Lazar M., 4i. bes- 5 i i u-i j.jLi. t« i„ .i.,„_ 4,,1-oi kovic, in Meden, 4S. Dr- Logar Anton, 49. Lončar Franc, ■ gozdu, ko Sem bil deček. Toda stvar JC tukaj so. Medved Josko, 51. Mervič Anton, 52. Inž. Miklnvia ■ nekoliko nevarna. Prav dobro vem, da nimato Krmijo. 53. Moder Otilija, 54. KramRr Marija, 55. Miit- ~ ter N.. 5t>. Mrzelj Ana. 57 MtiSič Desa. zadruga železničarjev, 59. Dr. Nahtigal tronnfla - A. Ilmelak, BI. Pezdir Ivan vco Karol, 63. 1'odkra.iSek tod. 65. Pretnar Martin, Rtu V, 68. Raičevifi A. 69. uuii:u uuaip, ,v#. Jtribu uucp, = ■ • , , ' - f,, ,.... 71 lfanzinger It.. 72. Ulzzi-Marcont, 73. Grofelj Ma- ■ ogenj, preden greste domov. Ste razumeli? Ali ne rija. 74. Hobrnian N.. 75. liotar Josip, 76. »Iloža« cvet- ■ hi prihodnjič mogli kurili morda na vrhu griča, 1ufrVn=„77inSa«rT„,r'i,i}oPis, w,n rv^n0' (?•?• ■ tam. kjer je tista skalnata votlina? Tam ni no- dej Jože, 80. Sedej Jože, 81. Sever iu torap., 82. Ma-S , • J * .. • ,, . ,, ., mif, restavrac., 83. Sploina gospodar, zadruga želez., S bone nevarnosti za požar. Hvala, deikl! Zeliill 94. SuSnik Hilda, 85. Svete Ano. 86. SviligoJ Antou, 5 vam prijetno zabavo.« 87. fikopek Edvard, 88. Selivveigcr et MoCnik »Malina , 5 r> i i i i i • „ ______ 8«>: Tizziad d. z. o. z.. 90. Tomejo Anton, 91. »Union« 5 Podobne besede bi na dečke aotovo vplivale, restavracija. 92 Usenik Ivan, 93. Vidmar Ivanka, 94. H da bi naredili tO, kar Sem bolel. Bila je to p.-os-».Vitamin« tovarno Rad. sokov, »3. Viti Angelo. 96. Za- a „|a ne ukaz, ill tako bi biio njihovo dostojanstvo jec Buriš. 97. ZanoSkar Ludvik, 98. ZavetiSce sv. Jo- S . žefa, 99. Zavetišče sv. Jožefa, 100. Zevuig. S leseno. , . S Ne pozabile nikoli na sledeče vprašanje, pre-* U den kaj storite: kaj si bo mislil moj prijatelj, AGIP v Rimu izkazuje za lansko leto po- 5 moj nasprotnik? Kaj ga bo nagnilo, da bo tako večanje čistega dobička od 10.6 na 27.1 milij. a d®1®1- kakor hočem jaz? lir, tako da bo družba zopet začela izplačevati ■ Pred vsakim pogovorom morale imeti ludi dividendo, in sicer 5% na glavnico 500 milij. lir. g jasno misel o tem, kar hočete, kar hočete reči Podjetje je v polni meri izpolnilo svoje vojne ■ ali poznati. Vedeli morate, seveda v kolikor je naloge. Poslovno poročilo podčrtuje pomen fti- ■ to mogoče, kakšne so koristi in kakšni so na-zije podjetij tujega, sovražnega kapitala z Agi- J meni vašega sobesednika. poni. Zaradi tega so se v bilanci upniki zvišali a Ce se boste iz te knjige naučili le nekaj ko-od 626 na 812 milij. lir, na obeh struneh bilance " rislnih nanliSov, vam bo to zelo prav prišlo za je nadalje izkazan znesek 768.5 milij. lir kot g ce[0 givljenjo. trnnsfcriruno premoženje prejšnjih sovražnih ■ Ce hocPle torej spremeniti mišljenje svojega dru/Jj. _ . t , * i • i • S bližnjega, no da bi mu zaradi tega vzbudili Konjski sejem v Veroni. Letošnji konjski H mržnjo in užaljenost, ne pozabite naslednjega velesejem, ki je bil zc 40. po številu v Veroni, a pravila- je imel velik uspeh Prometa je bilo na njem g Skušajte vedno gledali na stvari tudi s sta-okoli 60 milij. lir. Od 4000 konj jih je bilo 2 jigCa družili, prodanih 5500. Inozemskega izvora je bilo malo 9 ° konj. Skoraj vsi konji so bili domačega izvora ■ To. kar vsi hočejo in opaziti je bilo veliko izboljšanje kakovosti. " Ali ne bi bilo naravnost sijajno, če bi po-Sestanek evropskih zavarovalnic v Budim- a znali čarobno besedo, ki bi takoj končala vsako arija. 55 Miil- J nobenega slabega namena, a dosti je, če na kon-Rajko! on." P e"- * ognja ne pogasite, in že lahko izbruhne požar. 62. |>. Plrje- S To bi bila pa res škoda. Kaj bi bilo liolem, če Sek Metod. 64. Podkrajšek Me- ■ bi vas zaprli! Toda nočem vas motiti. Prosim vas S: Si^S'1lteich"jo^: g 1». :la odstranite prej suho listje in. pogasite pešti. V prvi polovici maja se bodo v Budim- g prerekanje, ki bi znala vzbuditi medsebojno ra-pešti sestali zastopniki evropskega zavaroval- zumevanje ter pripraviti bližnjega, da nas pazlji-stva, in sicer iz Italije, Nemčije, Madžarske, ia vo poslušal Povedal vam bom za to čarobno be-Francije, Holandske, Belgije, Finske in Bol- ■ sedo. Takole recite: »Prav nič vam ne zamerim, garije. ^ če tako mislite. Če bi bil na vašem mestu, bi Kmetijska organizacija na Hrvatskem. Te storil najbrž isto!« Opazili boste, da se bo ob dni bo v Zagrebu konferenca pristojnih obla- g teh besedah tudi najbolj prepirljiv in klepetav stev za ureditev vprašanja bodočnosti kmetij- človek pomiril. In nikar ne mislite, da uganjate skih organizacij na Hrvatskem. B hinavšvino, če mu to rečete! Nekaj prej, preden se je zgodila ta huda nesreča, dne C. junija 1872, je bila rojena četrta hčerka: to je bila bodoča carica Aleksandra. Pri krstu je dobila ime: Alice, Viktorija, Helena, Ludovika, Beatrice, ki so bila imena petih hčera kraljice Viktorije. A mati je želela, da naj se obdrži prvo ime in spremeni v Aliks, ker se v tej obliki izgovarja v angleščini. »Moje ime,< je pisala kraljici Viktoriji, >je tu kar ,razmesarjeno': izgovarjajo ga Alissč.« Torej je princesa stopila na svet z imenom Aliks s poudarkom na prvem zlogu. To ime se je udomačilo v družini, dokler ga ni zamenjala mnogo kasneje s pravoslavnim imenom Aleksandra. Mimo tega je bilo v navadi še drugo ime »Sunny« (Sonček), ki ga je uvedla njena mati, da bi z njim označila lepoto in izredno živahnost te deklice. »Ona je zmeraj razigrana in nasmejana,« je velika vojvodinja pisala kraljici Viktoriji. »Sunny« — Sonček — to ime je carica zmeraj uporabljala v najintimnejših odnošajih svojega zakonskega življenja in s tema dvema zlogoma so podpisana njena poslednja pisma, naslovljen na carja Nikolja II. med prvo svetovno vojno... Za malo Aliks je prišla na svet peta hčerka, Marija ali večkrat May. Pobrala jo je davica, ki je zbolela za njo vsa velikovojvodska družina in je zahtevala še žrtev same velike vojvodinje Alice, ki je še vsa oslabela od bolezni, oskrbovala svoje bolne otroke in moža. Skoraj bi bila umrla tudi mala Aliks. Pa je okrevala in ozdravela in bila potem še bolj živahna, pač nemara zato, ker ji je bilo usojeno posebno življenje. Takrat je imela šest let. Ker ji je bilo tako kruto odvzeto materino varstvo, se je kraljici Viktoriji še prav posebno priljubila; imela jo jc najrajši in je to malo siroto spričo vseh drugih veliko-vojvodskih otrok najbolj odlikovala. Ker veliki vojvoda Ludvik ni imel ne matere ne sestre, ni bilo na Darmstadtskem dvoru nobene princese, ki bi bila nadomeščala mater četvorici otrok. Zatorej jo je morala nadomeščati pač babica. In tako so bivali otroci zdaj v Darmstadtu zdaj na angleškem dvoru. Mali Aliksi se je v isti meri kot starejšim sestram odtujilo domače ognjišče pri očetu, ker se je bila vrinila mednje vsiljivka — in poseti pri babici so postajali češči in češči. Anglija je kaj kmalu postala okvir krog podobe njenega življenja. Med velikim vojvodom Ludovikom in ženo ruskega poslanika v Darmstadtu se je razvila prava pravcata romanca, iz česar je nastala ločitev zakona in potem morganatična poroka. Zaradi tega se je car Aleksander 111. tako razsrdil, da je ukinil rusko poslaništvo v Darmsladtu. Lahko je umljivo, da je bila tudi kraljica Viktorija vsa iz sebe zavoljo te morganatične zveze. Navzlic temu pa mlada princesa Aliks ni nehala ljubiti očeta, ki ga je kar oboževala. Ker jo bivala vedno bolj poredkonia v Darmstadtu, se je tudi pri njej uresničilo to, kar se večkrat dogaja pri otrocih, da očeta tem bolj vzljubijo, če ne bivajo pri njem in se jim iz daljo dozdeva kot vzvišena oseba. Druga stvar, ki jo je vezala na Darm-sladt, je bila prisotnost njenega brata Emsta, »Ernija«, ki ga je imela najrajši, in ki je kot dedič živel pri očetu. Mimo tega je vse ozračje, vsa slikovita okolica Darmstadta, miroljubnost meščanov, prirasla k srcu mladi Aliksi, prijale so ji otožne pokrajinske lepote. Po materi je to dekletce podedovalo nagnjenje k preprostosti, malce romantično ljubezen do prirode, skromnost in nič takega, kar bi jo usposabljalo za svetovnjaško damo. Sploh je bil njen značaj Čudovita mešanica pristno nemške domačnosti in pa duševnosti angleških deklet iz viktorijanske dobe. Navzlic svojemu večkratnemu in daljšemu bivanju v Angliji in svoji angleški vzgoji, je bila bolj privezana na Darmstadt in je prisrčno ljubila svojo malo nemško domovino. Dalje pa kljub temu, da sta bili Aliks in kraljica Viktorija jako navezani druga na drugo, ni bil položaj mlade princese na angleškem dvoru prav nič prijeten, saj je vedno občutila, da so vedejo z njo kot s siromašno sorodnico, ki se jim smili. Pa čeprav bi ji ne bil dal tega nihče čutiti, je bila njena narava vendarle preveč občutljiva, nežna iu hkrati preveč ponosna. Tak nepristen položaj, dvoličnost in porazdeljenost med dvema domovoma je do dna vplivalo na duševnost mladenke. Ona, ki je bila v svojih otroških letih, kot poročajo pisma njene matere, »zmeraj razigrana in nasmejana«, se je polagoma povsem zaprla vase in postala tiha iu molčljiva. Njene setsre so so brž omožile rliuga za drugo. Najstarejša od njih, princesa Viktorija, se je poročila z Leopoldom Battenberškim, nemškim princem v angleški službi, a druga, princesa Elizabeta, se je omožila z ruskim velikim vojvodom Sergijem, bratom Aleksandra III., kar smo že prej omenili. Kmalu zatem se je tretja sestra, princesa Irena, poročila s svojim pravim bratrancem z materino strani, s princem Henrikom Pruskim, bratom Viljema 11. Torej jo bilo treba omožiti la še najmlajšo, princeso Alikso. Videli smo že, kako je bila kot dvanajstletna deklica naklonjena mlademu carjeviču Nikolaju, in smo tudi videli, kako ni nihče uva-ževal te otroške idile. Zalo pa je taka sijajna zveza venomer lebdela pred očmi sorodstva, bodi nemškega kot angleškega, češ da bi bila prav lahko mogoča. Razen drugih sorodniških zvez med hessenskim dvorom in družino Aleksandra III. je bilo tudi veliko zakonov med tem dvorom in dvorom kraljice Viktorije. Drugi sin kraljice, princ Alfred vojvoda Edlnburški, ki je postal pozneje vladajoči vojvoda vojvodine Saksonsko-Koburg-Gotha, je bil oženjen z edino sestro Aleksandra III., veliko vojvodinjo Marijo Aleksandrovno. (Iz tega zakona jc bila rojena princesa Marija, kasnejša romunska kraljica.) Dalje so je bil angleški prestolonaslednik, sin kraljice Viktorije, kasnejši kralj Edvard VII., oženil z mlajšo, nad vse ljubljeno sestro carice Marije Fjodorovne, žene Aleksandra III. (ki jo bila hči danskega kralja Kristjana IX.). Tako je bilo z angleške strani vso ko nalašč pripravljeno, da bi se utegnila vnukinja kraljice Viktorije poročiti z najstarejšim sinom Aleksandrom III. A ta zveza jo naletola na hude in rosno ovire. 3-voJbte novice Koledar Sreda, 21. malega travna: Anzelm. škof in cerkveni učenik; Simeon, škof in mučenec; Apolon, mučenec. Četrtek, 22. malega travna: Vel. četrtek; So-ter, papež in mučenec; Tarbula, dcvica in mu-Čcnicfl Zgodovinski paberki 21. malega travna: I 1. 1872 je umrl v Zagrebu Ljudevit Gaj. hrvaški književnik in politik, rojen leta 1809 v Kraplni. Študiral je v Varaždinu in Karlovcu. Doma vzgojen v tujem duhu je že kot dijak pisal v nemščini. Kot slušatelj filozofske fakultete v Gradcu 6e je seznanil v »Ilirskem klubu« s Slovenci in Srbi ter spoznal Vukove narodne pesmi. Jeseni leta 1828. je odšel v PeSto, kjer je študiral pravo. Pod vplivom Slovaka .lana Kola rja in njegovih idej o slovanski vzajemnosti je izdal Gaj leta 1830. »Kratko osnovo hrvatsko sloven-skog pravopisania«. To delce je prvi glasnik nove miselnosti na Hrvaškem, Gajev pravopis smo v 40-tih letih preteklega stoletja sprejeli tudi Slovenci. Po dovršenem študiju je prišel Gaj v Zagreb. začel zbirati mladino in jo navduševati za narodno stvar, v tej dobi je spesnil budnico »Još Hrvatska ni propala. dok mi živimo...« L. 1835. je začel izdajati »Novine Horvatske« s tedensko prilogo »Danica Horvatska, Slavonska i Dalmatinska«, leto dni so Novine izhajale v kajkavščini in starem pravopisu, nato pa v štokavščini in novem pravopisu. Po enem letu jo v smislu Ko-larjevih idej prekrstil svoj list v »Ilirske Novine«, prilogo »Danico« pa v »Ilirsko Danicot; pod tem imenom so izhajale »Novice« do leta 1843., ko jo vlada prepovedala rabo ilirskega imena. V dobi 1835. do 1843. je dovršil Gaj svoje življenjsko delo; na osnovi vseslovanske in ilirsko misli jo politično in kulturno preporodil Hrvate in vplival tudi nn Slovence in Srbe. Odkar je bilo prepovedano ilirsko ime. 60 potiskali Gaja bolj in bolj v ozadje, leta 1848, pa je znova stopil na čelo političnega življenja; predložil skupščini Je-lačiča za bana in vodil v njegovi vladi vse politične in diplomatske posle. Marca 1848. leta je šel z veliko narodno deputacijo nn Dunaj in predložil cesarju narodne zahteve, nakar jo bil imenovan za kraljevega svetovalca. Koncem 1. 1849. je prenehala izhajati »Danica«, »Novice« pa so postale naslednjega leta uradni list. Kljub temu, da jo kot lastnik lista služil Bachovemu absolutizmu, ga je vlada obtožila veleizdaje. češ. da se jo dal tajno kronali za hrvaškega kralja. Obtožbo je bil sicer oproščen, toda v politično življenje 60 ni več rinil, tudi na kulturnem polju jo bila njegova doha že davno mimo. Skoraj pozabljen je umrl v Zagrebu. Novi grobovi -f V »Vincentinumu« v Ljubljani je 20. aprila umrla Marijina sestra Maksimilijana, Magdalena Plesničar, rojena 22. julija 1007. v Chiapovanu pri Goriziji. Stregla je mnogim bolnikom, nato pa je bila nad 10 let prva operacijska sestra v šlajmerjevem domu. Za njeno zvesto delo naj ji bo Vsemogočni bogat plačnik. Na mrtvaškem odru leži v mrtvašnici Zavetišča sv. Jožefa. Pogreb'nepozabne sestre Ivo na veliki četrtek ob 2 popoldne z Žal, kapele sv. Marije, k Sv. Križu. Osebna novice — Iz duhovniške službe. Imenovani so bili: G. p. Alberik Švarc. O. Cist., za župnika-vikarja v Stični, g. Ivan Caserman, kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani, za upravitelja te župnije, g. Jakob Rnzboršek, župnik v pokoju, za upravitelja župnije Vrhnika, g. Anton Orehar. stolni vikar v Ljubljani, za honorarnega veroučltelja na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani, g. Martin Stare, kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani, za honorarnega veroučitelja na III. drž. moški realni gimnaziji v Ljubljani. — Resigniral je na župnijo Kočevska Reka župnik g. Jožef Kraker in odšel na službovanje na Gorenjsko. Nameščen je bil za kaplana v Št. Rupertu g. Ignacij Zganjar. ki je resigniral na župnijo Sv. Gora pri Litiji. Umrl je 6.,marca 1943 v starosti 80 let g. Franc Avsec, župnik v Lescah. Bogostažge velikega tedna V stolnici V sredo, četrtek, petek in soboto so začno slovesne cerkvene molitve ob 4 popoldne. — Na veliki četrtek .ie zjutraj ob 5.15 dnlje do 6.30 vsako kol ure obhajilo vernikov. Oh fi.45 .ie prva sveta maša, med katero je obhajilo vernikov. Ob 8 .ie velika Škofova sveta main, med katero je slovesno blagoslovljenje svetih olj in obhajilo duhovščino in vernikov. Po sveti maši so prenese sv. Rešil jo Telo v liniji grob. Nato je umivanje nog 12 starčkom. Zvečer .ie orl 7—S Bknpna molitvena ura. Nočni častilci molijo najsvetejši Zakrament tudi v tej uri. — Na veliki petek jn ob 5.30 sv. križev pot, nato pa skupno molitvena uro, — Ob 8.45 so prične cerkveno opravilo, slovesno molitve, pnsijon, potem jo odkritje in češčonje sv. Križa. Nalo so prenose sv. R. T. iz božjega groba na veliki oltar, kjer je kratka maša prodposvečenih darov. — l'o sv. maši se prenese sv. R. T. v božji grob. kjer ostane izpostavljeno do 21. — Ob 19.3(1 zvečer je zadnja postna pridiga prevzviSenega gospoda Škofa dr. Gregorija Rožmana. l*o pridigi pojo zbor gg. hogoslovcev pasijon v slo- ; venskem jeziku. — Na veliko soboto so izpostavi sv. : R. T. oh 5.15. Ob 5.30 jo blagoslov ognja. — Ob 8.15 : so prično drugi obrodi: blagoslovi se velikonočna j sveča, pojo se prerokbe, nato jo lilugoslov krstue vode. Okrog 9.45 se začne slovesna sv. maša. Po listu so zapoje velikonočna Aleluja. — Popoldno je ob 14.30 blagoslov jestvin. — Ob 15 »o slovesne velikonočno jutroiijico, nato slovesno Vstajenje v cerkvi. Procesijo ne ho. Ko so sv. 11. T, preneso iz bažjegu groba na glavni oltar, se zapoje slavnostna hvalnica »Tebe Ilogu hvalimo« in »iiuduj so Kraljica nebeška«, nato ,ii> blagoslov z Najsvetejšim. — Po končanem opravilu ho darovanje za sveče, — Na veliko nedeljo je ob 5.30 zjutraj blagoslov jostvin, ob 5.45 pridiga, ob 6 sv. maša pred izpostavljenim sv. R T. — Ob 9.30 bo slavnostna Skolova pridiga, ob 10 slovesna pontifikulnu skupna sv. maša. Po sv. maši bo prevzvišeni gospod škof podelil papežev blagoslov s katerim je združen popri ni odpustek 7a vso navzočo pod navadnimi pogoji «v Cerkve. — Na veliko nedeljo popoldne letos potrosuo procesijo ne ho, pač pa bodo ob 15 popoldno v cerkvi sv. Jožefa slovesno prošnjo pobožtios',1, da bi nn« Bog varoval šibe potresa: polo jilunijo M. B. in prošnjo molitve za odvrnitev potresa. Vso pobožno«! bo \o-dil prevzvišeni gospod Skof dr. GrcKOrij Rozman. V stolnici bodo oh Iti tiho litunlje. — Na velikonočni ponedeljek bo 10 slovesna pontifikalna sv. maša — Popoldno oh 7 ho prevzvišonl gospod Skof posvelil sebe tn ljuhljnnsko duhovščino Marijinemu hrozina-dežneinu Srcu Verniki so vabljeni, tla so te pobož-nosti udeleže. Samo prostor pod kupolo do stranskega vhoda ho rezerviran zu duhovnike, ves drug prostor je zu vorntke. V cerkvi pri Božjem grobu v Štepanji vasi V oerkvlol «v. Štefana pri Božjem grobu, kjer eo so naselili oo knpucini, sc bodo skozi veliki teden vrstili obredi v obsegu, kakor so bili v starih kapucinskih samostanih v navadi. — Na veliki četrtek so bo Bpovedovalo od t> zjutraj naprej. Okrog 7 bo svela maša, men katero bodo verniki i/. štepanjsko-hruSevske soseske prejeli skupno s svojimi duliovalkl-redovnlkt velikonočno sv obhajilo. Po sveti maši se bo preneslo Najsvetejšo v ječo — Na veliki pelek so bodo začeli sveti obrodi ob 7 zjutraj. Po končanih obredih in po sveti mnSI Predposvečenoga sc bo preneslo Najsvetejšo v kapelico Božjega groba. Prav v teli dveh dneh jo dobila kapelica Božjega groba žo lansko loto poseben značaj saj je zelo ubrano okrašena votlina božjega groba — kar jo v ponos dekletom s Hrušlce — nudila Se poseben izraz spoštovanja, skrivnostnih misli o trpljonju Kristusovem, kakor o trpljenju, ki teži ves svet. Udeležimo se ludi postno pridigo na veliki pelek ki bo ob 5 popoldne v kapelici Božjega groba. — Na veliko soboto se lirično Rvoti obredi ob 6 zjutraj, končajo pa so s »veto nnišo in razkritjem oltarjev. Prav gotovo bo tudi nekaj edinstvenega v Ljubljani obred spomina vstajenja Gospodovega na veliko nočno nedeljo ob 6 zjutraj, Obred vstajenja so sicer 110 bo razvijal v prosti naravi štcpoii.lskcgn polja, ampak naravnost iz kupelicc Božjega grobu h glavnemu oltarju v cerkvi. Vsem obiskovalcem Božjega groba priporočamo tndl, da se z denarnim prispevkom spomnijo potreb cerkve, ki bodo lolos So posebno veliko saj se bodo takoj po velikonočnih praznikih začela dela za prenovitev cele cerkve v liotruujosli. V ccrkvi Srca Jezusovega V «rerto, četrtek in potek popollne ob 4 cerkvene molitve. Veliki četrtek: ob 6 zjutraj slovesna sv. maša. Obhajilo vernikov samo pred in med sv. maSo. Po sv. maši prenos Najsvetejšega k stranskemu oltarju. — Na veliki petek so začno sv. ohredi ob 7 zjutraj. Zvečer oh fi.30 sv križev pot. — Na veliko soboto so začno sv. obredi zjutruj ob 5.15. Sv. maša so prično približno ob (1.30. Sv. obhajilo samo med «v. mašo. Popoldno oh 15 se bodo blagoslovilo velikonočne jcsl-vino. — Velika nedelja: oh 5.15 zjutraj sv. maša t. ob bajilom vernikov. Ob 6 slovesnost Gospodovega vstajenja. Takoj po zahvalni pesnil ln obhajilu vernikov slovesna sv. maša. — Tiho sv. maše: ob 6.30, 7.30, 8 in 9. Popoldno ob 17 pridige ne bo, pač pa bodo ob 17.30 pete litanijo z blagoslovom. V cerkvi sv. Družine Veliki četrtek: ob 6 zjutraj začetek spovedovanja: oh 7 bo slovesna sveta maša, med sveto mašo skupno sveto obhajilo Po sveti maši prenesemo presveto Reš-lijo Telo k stranskemu oltarju; nato razgrinjaujo oltarjev iu večcratoe. Zvečer ob 8 skupna molitev, prod-vsem sveti križev pot in petje evhnrističnih pesmi. — Veliki petok: ob 7 začetek cerkvenega opravila: pet-niinutno premišljevanje Jezusovega trpljenja, branjo dveh prerokb o Jezusu Odrešeniku, nalo pasijon po sv. Janezu, prošnjo za Cerkev, krivovorce, razkolnike, judo iu pogane. Za prošnjami sledi razkrivanje ia če- Sčeiijo križa nakar je »maša prej posvečenih darov« in preuos p res v. ltoSnjoga Telesa v božji grob. Ob 8 »večer litauije presv Srca Jezusovima, sklepna postna pridiga iu potjo postuih pesmi. — Velika »oliota: nb ti pred cerkvijo blagoslov ognju iu polih kndilnili zrn, potjo »Luč Kriitusova«, dvanajst prerokb iu potem Ii tanijo vsoh svetnikov. Sledi slovesna «veta maša. Po končani »veti maši pri božjem grobu obhajilo vernikov. V šoli letos ne bo blagoslova velikonočnega Jug-lijeta, prinesite k blagoslovu v župnijsko cerkev; ob 2 popoldot) pri g. Jožefu Karpetu, ob pol 3 v karme-ličanski cerkvi, ob 3 v meščanski šoli, oh čotrt na 4 v kapeli iv. Vincenclja Pnvelskega, ob pol 4 pri g. Ma-lisu v Ljubljanski ulici 1. ob 4 v cerkvi sv. Družine. — Velikonočna procesija lolos po vseh /upiiijab Ljub ljane odpade. Obred »Vstajenja* «e izvrši v cerkvi in sicer ob 8 zvečer — Velika nedelj«: ob 9 slovesna bož-ju služba t orkestrom. V cerkvi sv. Cirila in Metoda Velika Bredai oh 4 popoldne (lovesue jutranjleo. Popoldne prilika tudi za sveto spoved. — Veliki četrtek: edina sveta maša ob 7 v spomin vpostavitve «ve-tCKa Rešujega Telesa. Od 6 daljo «e bo delilo sveto obhajilo vsake pol ure. Po Bvetl maši se prenese Najave-lejše k Marijinemu oltarju, kjer ostane v počaščeuje ve« dan. Vernike vabimo da pridejo čez dan počastit in molit Najsvetejše. Kazvratitev po možnosti v temlo rodu; od 11-12 lju Iskošolska mladina, od 12—13 tretje-redniki. od 13-14 ministrant je, od 14-15 srednješolska mladina, ol 15—1(5 gospo, od lfi-17 možje in fantje, od 17—18 dekleta od 18—19 skupna ura molitve. Popoldne ob 4 so tudi slovesne jutranjice. — Veliki petek: obredi velike*« polka se začnejo ob 8. lire čcSčenjo so v istem redu kot prejšnji dan. Popoldno ob treh jc kri-žov pot. Ob 4 Blovesue jutranjice. Zvečer oh 7 je zadnji postni govor Po govoru jo oljskogorska pohožnost, pr| kateri sodeluje cerkveni pevski zbor. Prostovoljni prispevki za kritje stroškov za nabavo notnega materiala se hvaležno sprejemajo. — Vellkn sobota: obredi se začnejo že oh 7. In sieer blagoslov ognja, vellkonoč no sveče, krstne vode, nakar je sveta maša. Popoldno ob 13. 14, 15 in 1« blagoslov velikonočnih jedil. - Velika noč: obredi •Vstajenja« po sveti niaši oh. (i. Slo-vesua sveta mašu ob 10. Popoldno ob 17 pete Utaaije. — Razpisani župniji. Zaradi smrti dosedanjih župnikov sta razpisani župniji Sv. Jakob v L ju b 1 j a n i in V r h n i k a. Pravilno opremljene prošnje je nasloviti in poslati na škofijski or-di nariat v Ljubljani. Rok za vlaganje prošenj so zaključi dno 20. junija 19-13. — Visoka dnevna temperatura. V ponedeljek popoldno je bilo nekaj časa močno vetrovno. Po cestah je veter dvigal oblake prahu. Dosežena jo bila najvišja dnevna temperatura +23.8" C. za nekaj stopinj nižja kot v nedeljo. V torek zjutraj ni bilo megle, tudi ne slane na Barju. Na zapadu, zlasti okoli Krima se je ob zgodnjih jutranjih urah nebo malce pooblačilo. Pozneje se jo zjasnilo. V torek zjutraj se je minimalna temperatura zelo dvignila, kar rapidno se jo stopnjevala od +5» C prejšnjega jutra na +11.2" C, za april nenavadna višina. Barometer že od soholo pada ter je v torek zjutraj dosegel stanje "63.9 milimetrov, nekoliko pod normalo. Noč je bila svetla in jasna. V torek dopoldne je bil začetek mlaja Ker aprila ni bilo v Ljubljanski pokrajini izdatnejšega dežja, so vode zelo nizke. Ob Savi I nekateri mlini no morejo obratovati zaradi prenizko vode. — Duhovne vaje za gospe in matere bodo v Lichtenturnu od 26. do 30. aprila. Pričetek bo v ponedeljek 26. aprila ob 7 zvečer. Prisrčno vabljene! — Najznamenitejši roman iz prve krščansko dobe je nedvomno Sienkievviczev Quo vadiš. Najlaže obogatiš s tem svetovnim delom svojo knjižnico, če postaneš ud Družbe sv. Mohorja. Za leto 1944 boš dobil štiri lepe knjice za 20 lir. Ude sprejemajo vsi župnl uradi in Mohorjeva knjigarna na Miklošičevi cesti 19 v Ljubljani. Pohitite s priglašanjem! — Nesreče na deželi. Poseslnikov sin, li-lelni Janez Pucelj je na glavni cesti padel s kolesa in 6i zlomil desno roko. — V D. M v Polju stanujoči zasebnik 82-letni Janez Poznjak si jc zlomil desno nogo, ko je padel na cesti. Iz Jela in življenja - od iu in tem I/ Corazije Tele s šestimi nogami in tremi glavami. Nekemu kmetu v bližini Vcnezie je krava švicarske pasme strila izrednega telička s šestinii nogami in tremi glavami. Trup in noge so bile po obliki navadne, od treh glav je bila ena skoraj normalna, druga manjša, tretja jo bila pa le deloma razvita in ni imela gobca. Čudna živalca, ki jc živela le tri dni, je imela samo en žclodcc, sesala jc pa.z dvema gobcema. Z Gorenjskega Tekmovanje za najboljše uspehe dekliških krožkov. Na zborovanju deklet in deklic v Št. Vidu ie bil na trgu prirejen javen pevski nastop. Vodila ga je voditeljica deklet Ema Zhernetova. Med petjem so dekleta odkorakala k šoli, kjer je okrožna mladinska voditeljica Trude Kriess-liiann otvorila tekmovanje, ki je obsegalo sjiortno sposobnosti in odgovore na svetovno nazorna vprašanja. Ocenjeno je bilo tudi petje 111 uspeh lanske akcije za izdelovanje igrač. Popoldne so se zbrala dekleta na šolskem travniku ter pokazala staršem, 6estrani ter bratom, kaj so se vse naučila. Poroke. V vodiški občini so 6e poročili: Peter Jeraj in Marija Grmovnik, oba i/. Vodic, Franc Kocelj iz Vodic in Koželj Ivana iz Polja, Valentin Spcnko in Apolonija Brank, oba iz Polja. Smrtna kosa. V občini Št.Vid nad Ljubljano so umrli: Antonija Bcčan iz Mednega in Ro-zalija šušteršič iz Stanežič, v domžalski občini Franc, llabijun, posestnik v Domžalah, Ivan Jesihar, Anton Banko, Štefanija Sušnik, Marija Varšek, Frančiška Trdina. V občini Trata nad škofjo Loko Neža Špiček iz Stare Oslice, Ivana Košir iz Trate, Andrej More iz Trebije, Franc Cankar iz Brebovice, Franc Jereb iz Voluke, Jakob Burnik iz Stare Oslice, Marija Dorling iz čabrače. Anton Osredkar iz Planine, Pavlu in Ana Peterncl iz Podgore, Peter Primic iz Stare Oslice, v medvodski občini sta umrla Andrej Lustrek iz Ladje in Simon Jamnik i/. Spodnje Seničice, v šentviški občini so umrli Ana Šiler iz št. Vida, Ivan Robida iz Vojske, Alojzija Ivana Trpin iz Zg. Gaineljnov, Alojzij Ališ iz Sp. Gameljnov, Jo/.ef Grašič iz Guncclj, Ana Komant iz Vižmarjev. Marija Čebašek iz Zg. Pirnič. V kresniški občini Katarina šušter, preužitkarica iz Velike vasi, posestnikova žena Uršula Jcmec iz Sv. Nikolaja. Marija Godec, rreužitkaricn v Kresnicah. V šenčurski občini van Jekovec iz Luž, Marijana Perdcn in Ivan Križnar iz Šenčurju, Jožef Barle iz Luž, Alojzij Vrcček iz Vclesovega. V vocliški občini sta umrla: Ivan Spcnko iz Celja in Ivan Traven iz Vodic. 8 Spodnjega Štajerskega Odlikovan Pohorcc. Lesni delavec Jožef Založnik iz št. Lovrenca na Pohorju je kot grenadir na vzhodnem bojišču dobil železni križec L stopnje. Je že drugi domačin iz Št. Lovrenca, ki je dobil to odlikovanje. Zanimiva najdba iz kamene dobe na Pohorju. Kmetovalec in mizar Alojzij Munetti iz Sv. Lovrenca na Pohorju je našel, ko je oral v zemlji, še prav lepo ohranjeno sekiro iz mlajše kameno dobe. Poroke na Štajerskem. V Ptuju so se poročili: Jožef Frio iz Zg.Brežic in Katarina Gliick iz Brucka ob Muri, dalje Andrej Hernia in Marija Telič-kovič, oba iz Ptuja V Vuhredu so se poročili: Fr. Jamnik in Avgusta Žnidarič, oba iz Vuhreda, Rudolf Tscherny iz Mannheima in Karolina Kristan iz Vuhreda, Friderik Bresnik in Lcobna in Angela Da boste v četrtek laže sledili izvajanju T 0 N C E V E KANTATE KRIZEV POT si kupite zbirko Vide Taiiferjeve KRIŽEV POT (S slikami F. B organ t a) Skladatelj Tome jo uglnsbil besedilo pesmi iz te zbirke. Elegantno izdana knjiga stane samo L 13-— Ljudska knjigarna v Ljubljani Pred škofijo ,žt. 5 in Miklošičeva cesta šL 5 Sunter iz Vuhreda, Ignac Javornik in Antonija Pe-ruš, oba iz Vuhreda, v Slovenji vasi sta se poročila Emil Potočnik in Alojzija Turek, v Rogaški Slatini Marijan Skofi^sch iz Hieflaua pri Leobnu in Marija Agreš iz St Lenarta pri Brežicah, v Selnici ob Dravi sta se vzela Franc GiadiSnik iz Celja in Štefanija Hekič iz Janževskega vrha, v Slovenski Bistrici pa Kari Korošec in Neža Baumhakl, Franc Jurše in Neža Njadič, Matija Leskovar in Angela Flis. Jožef Koiir in Antonija Tomažič, Emil Tkavc in Ana Kropf. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 87!e!na Apolonija FUIlekruss, vdova Pelrossi, roj. Bla-schitz, vdova po znanem komponistu Fllllekrussu; 67 letna gospodinja Frančiška Klemenčič; 84 letni krojač Anton Košar; 60 letni upokojenec Alojzij Petek; 21 letna jioscstnikova hčerka Jožcfina Lor-her in mali Katnil Lupine iz Ptuja. Na Dunaju je unirl 27 lotiti mizarski pomočnik Jožef Cmok iz Peker čigar zenisko ostanke so prepeljali v Maribor. Na vzhodnem bojišču je padel grenadir Ivan Otniec, doma iz Frankovcev pri Ormožu, dalje grenadirski desetnik Alojzij Lešnik iz Šoštanja in vojak v pehotnem polku Friderik Rankel iz Krškega. Iz Hrvaške Poglavnik dobil najvišje finsko odlikovanje. \ imenu predsednika finske republiko. Rista Rvtia, je te dni obiskal Pogluvnika NDII v Zagrebu odpravnik poslov tamošnjega finskega poslaništva Armai Yurskcga poslaništvu dr. Utszlo Bartok je pa dobil od Poglavnika odlikovanje reda kralja Zvonimirja 1. stopnje z zvezdo. Obisk velikega jeruzalemskega nmftija v /ngrebu. Na povabilo hrvatske vlade je obiskal NDH veliki jeruzalemski inufti KI Iluscin ter je bil sprejet tudi pri Poglavniku. Po nekajdnevnem bivanju v Zagrebu jo veliki muftija obiskal Banja Luko in Sarajevo, kjer se jc zanimal za verske in prosvetne razmere tamošnjega muslimanskega živi ju. Iz Srbije Varčevanje s kurivom v Srbiji. Preskrbo do-mačinstev s kurivom v Beogradu je srbska vlada zaupala posebni centrali, ki jo jc v ta namen ustanovi Ia. Ker razpolaga sedanje srbsko področje z majhnimi gozdnimi površinami, pomeni za srbsko vlado nabava zadostnih količin drv stalno vprašanje. Da bi ljudje v bodoče porabili manj drv, so v Beogradu izdelali tudi nove vrste štedilnikov, ki zahtevajo majhne količine kuriva. Nove štedilnike so v Beogradu tudi razstavili ter si jih ju do sedaj ogledalo žc nad 25.000 Beograjčanov. Med obiskovalci je bil pred dnevi tudi minister za srbsko narodno gospodarstvo dr. Milorad Ned'dj-kovič, ki je imel ob tej priliki tudi predavanje o tem vprašanju. V svojih izvajanjih je poudarjal potrebo, da moraio srbska domnčinstva zelo varčevati z razpoložljivimi količinami drv, ker ima Srbija na sedanjem svojem ozemlju zelo malo gozdov, precej pa lignita. V Srbiji namreč odpade na glavo 1.12 kub. 111 drv, gozdni prirastek pa znaša samo 0.48. kub. 111. Zalo se po izjavi ministra dr. Nedeljkoviča njegovo ministrstvo bavi s povečanjem uporabe premoga. S tem v zvezi jo pa seveda tudi povečano pridobivanje premoga in modernizacija sedanjih rudniških naprav. Nabiralna akcija banatskih nemških prostovoljcev. SS divizija, Princ Evgen. ki je v glavnem sestavljena iz banatskih prostovoljcev nemške narodnosti, je dosedaj nabrala 365.010.05 mark za svojce padlih prostovoljcev na vzhodnem bojišču. Novo predavanje Colina Rossa v Beogradu. Po svoji vrnitvi iz Sofije se je znova ustavil v Beogradu znani nemški publicist Colin Rosa ter je imel na Kolarčevi ljudski univerzi predavanje za nemške vojake o temi: »Zahodna hemisfera in anierikanizem«. Drobna ljubljanska kronika Vokalno Instrumentalni koncert Glasbene Matico in simfoničnega orkestra bo jutri, v četrtek, 22. t. m„ ob 7 zvečer v unionski dvorani. Izvajala so bo Tomčeva kantata za soli, zbor in orkester »Križev pot«. Umotniško vodstvo koncertu jo v rokah ravnatelja Mirka Poliča In z njim je povezano veliko našega pevsko-koncerlnega udejstvovanja v zadnjih 15 lotih, odkar jo Polič dirigent pevskega zbora Glasbene Matice. Veliko je število vokalnih skladb domačih avtorjev, ki jih je Polič Izvajal s svojim zborom doma ln v tujini. Danes pa hočemo posebno poudariti izvedbo velikih del za soli, zbor in orkoster, ki so vse povezane z njegovim imenom in umetniškim delom. Tako smo slišali v zadnjih letih naslednja dela: Foerster: Turki na Slovlci (1937) Lajovic: Gozdna samota (1939) ter 41. In 42. psulm (1929. 1932 in 1943). Osterc: Magnirikat (1930), P. H. Salt-nor: Oljki (1931), V Krlptl sv. Cecilije (1. 1932). Skerjnnc: Zedinjenje (1938, 1939) in Sonetni vonee (1940). Sedaj so jim pridružuje Tome: Križev pot. Izmod ostalih literatur pa naslednja tlela: Gotovoc: Puliravka (1931). Hrlstlč: Opclo (1930. 1931, 1931). Slovenski: Heliglofonlja (1930), Dvofuk: Te Deuin (1935). Kflčka: Skušnjava v puščavi (1931), Suk: V ■ovo življenjo (1933), Vicpalek: O poslednjih rečeh človeka (1931), Rs!m»nov»kli 3. »inifo-niia — Nočni spev (1932). Struvinski: Simfonij* psalmov (1932). Verdi: Mlssa da renuioin (19^3, 1941), Bcr«lioz: rogubljcajo Tausta (1930, 1931. 1934), Beethoven: Missa solemnis (1933), Liszt: Kristus (19M) In Mozart: Re-qulem (1937). Tako bogato izbire velikih pomembnih del jo bilo deležno malokatoro mesto kakor ravno Ljubljana in to po zaslugi ravnatelja Poliča ln Glasbene Matice, ki se ni nikdar hala žrtev ki so zvezano z izvedbo tnklh dol. Opozarjamo, da so bo izvajnl Tomčev »Križev pot« samo jutri, v četrtek, 22. t. 111., tn ponovitve na veliki petok, kakor jo bilo prvotno mišljeno, žal, no bo. V knjigarni Glasbeno Matice Je na razpolago Se nekaj sedežev in stojišč, kakor tudi spored koncerta s tekstom Križevega pota, ki ga je spesnila Vida Taufer. Četrta produkcija Glasbene akademije ro no vrSi 21, t. m, oh IS, ampak ob 1J v veliki fllharmoiitčni dvorani. Sporedi so naproduj v Matični knjigarni (po 3 in 1 liro). Četrti javni nastop gojencev Glasbene akademije ho danes ob 19 v veliki filhornio-nlčnl dvorani. Prodaja programov v knjl garni Glasbeno Matico la pri večerni blagajni (po 8 ln 1 Uro). Rlliorsko društvo poziva svojo člane, ki so plačali članarino za leto 194,1, do dvignejo članske Izkaznico Pri g. Bogataju Ivanu, Kongresni trg 19, Obenem naj prinesejo « so-boj S slik« velikosti 6 krat 8 cm. V torek po velikonočnih praznikih bomo slišali v mali fUliomoiučui dvorani koacert prav posebno vrBle. Nastopili bodo trije naši umetniki ki so žo dalj časa združeni, v trio s sledečo zasedbo: flauta — Slavko Korošec, viola — Karel Jcraj, kitara — StanKO Prek. Izvajati bodo tri dela, ki so napisana za tn sestavo, in vsi, ki so slišali vajo Trla, trdijo, da so izredno lepo glasi. Podrobnosti bomo objavili, prcdproda.ia znčno jutri v knjigarni Glasbeno Matice. Koncert bo v torek, 27. t. m., ob 7 zvečer v mali filharuio-ničui dvorani. V Zvezdi urejnlo travnike. Mestna vrtnarija je v ponedeljek začela oratl v Jeseni a travo zasejane prostore v Zvezdi. 2e lani jo mestna občina ljubljansko na toli krajih 1 vsndila krompir, ki jo dobro obrodil. Ko Jo bil leseni krompir izkopan, jo mestna vrt-nnrija vsojala travo, ki jo na gosto zrasla in letos lepo zelenelo, kar jo bilo prijetno za oči. Protokli toden so to travo pokosili. V ponedeljek pa so začoli travnike oruli. Ob oranju so mnogi Ljubljančani ustavljajo. Radovedni so kaj bodo leto« tam vsadllt, Od delaveov dobivajo kratok in jedrnat odgovor: »Krompir« Od mnogih posestnikov i so letos tudi ngletlnl In odlični Ljubljančani I najeli travniške parcele, da jih sproineno v vojne njivo. Najemnina jo splošno nizka, , le nekateri zahtevajo pretirane zneske. Kakor zatrjujejo poznavalci gospodarskih prilik Ljubljane, bo lotos do 150 ha zemlje spremenjene v vojne njive Iu vrtove. Snlo-izljancl na Rakovniku so brezplačno prepu-štlli Galjevčanom obsežen travnit, vi «n m razdelili v male paroele. To bo Galjovčani z ' voojjjo jirckopali in napravili viorae njivico. Gledališče Opera: Sredo 21. aprila, ob 18: »Madnme lliitlcrflr. Izven, Cene od 28 lir navzdol. Četrtek, 12. aprila: Zaprlo. Petek, 23. aprila: Zaprto. Sobota, 24. aprila: Zaprto. Otroci, ki «0 sodelovali pri lanski pred-Rtavl opere »Carmen« naj se zglasljo v sredo, JI. t. m., ob 11 v Operi, tdeležba sestanka je obvezna, ker bo pouavljalna skušnja. — Za predstavo »Carmen«, ki >o bo vršila v kratkem, potrebuje Opora nekaj statistov. Zato nnprošu predvsem tiste, ki so pri loj predstavi že lani sodelovali In pa tudi nekaj novih gospodov, ki 1)1 želeli sodelovati, naj so zglasljo zanesljivo v ponedoljtk, 26. t. in„ ob 10.30 v Operi. D r o m a i Sreda, JI. »prll« oh 18.30: »V času obiskanja« Itoil B. Četrtek. J2. nprll« ob 18.30: »V času obiskanja« Izvon. Cene od 20 lir navzdol. Petek. 23 aprila ob 15: »V času obiskanja«. Izven Cene od 20 lir navzdol. Sohota. <4. aprila: Zaprto, E. Gregorin »V času obiskan)««, pnsijon-ska drama o Jezusovem poslanstvu v fi slikali. Osebe: Marija — Starčev«, Jezan — Dreirnrtn. Jnno* — Verdonik, Peter — Bra-tina. Juda — Nakrst, Magdalena — Sonnino- j vn, slepi — Tiran, iu^ouii — UcucdlSlč, Jožet I Iz Arimateje — Košuta. Nikodem — Plut, Kaifa — P. Kovlč. Aminodab — Raztresen, Gamalllel — Presetnlk, .Toda — GorliiSek. Sa-dok — Lipah. Levi — Blaž, Amos — Brozi-gar, Ponolj Pilat - 1'eček. Potronij — Dre-novee, Longln — Pfeifor, gladiator — Tomažič, Veronika — Simčičeva. Režiser K. Gregorin, scenograf inž. K. Franz, scenska glasba prof. M. Tome. Naznanila lt vnio, Sreila. 21. aprila: 7.30 Slovenska glasba — 8 Napoved časa, poročilu v Italijanščini — 12.2« Plošče — 12.80 Poročila v slovenščini - 12 15 Pisana glasba — 33 Napoved časa poročila v Italijanščini — 13.H1 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih Ril v slovenščini — 13.12 Ilalijonske pesmi, orkestor in zli.id vodi dirigent Petralla — 14 Poročila v italijanščini - 14.10 Domoljubna glasb« — 14.30 Vojaške pesmi — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved čas«, poročila v Italijanščini — 17.15 Koncert pianista Bojana Adamiča — 17.35 Godba — 19 Govorimo Italijansko, pr.ičuje prof. dr. St. T.eben - 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Napevi in romanc« — 20 Napoved časa, poročila v 1'nliInnSčinl — 20.85 Radio za dro-žlno — 21.20 Ilnlltnnsko irlnsbo vodi dirigent Ferrero - 22.15 Koncert Sromln »LJuhljonut - 22.45 Poročila v Italijanščini. I.KK VRNK Nočno »lnžbo Imajo lekarne: mr. Bakarolč. Sv, Jakoba trg 9i mr. Itaiuor, Miklošičeva 20, iu uit. Mutmaysr, Sv, Tetra cesta 78. Trije zlati laski deda Vseveda Spisal K. J. Krbeo — Kisal Ivan Uonuh POTEM PRIDE V DRUGO VELIKO MESTO, PRED KATERIM JE OČE ZAKOPAVAL SVOJEGA SINA. »POZDRAVLJEN HODI, ŽALOSTNI POGREBEC!« GA POZDRAVI PLA-VACEK. — >KAM PA GREŠ?« GA VPRAŠA. - >K DEDU VSEVEDU!« tEl KINO UNION "" Odličen film Iz življenja kmečkega dekleta »Povratek zapeljane« V si. Vlogi: Gino Cervl In Adrlana Bonettl. PREDSTAVE: ob delavnikih: 15.30, 17.30 In 19.30; ob nedeljah ln praznikih: 10.80. 16.30, 17.30, 19.30 KINO SLOGA ,,SQ SAMO 21. ln 22. aprila 1913 ! Ena Izmed redkih, prav ljubkih komedij »Gospodične iz sosedne liiše« V glavni vlogi: Antonlo Canduslo, Pepplno do Fillppo. IJredstave ob 11, 15.50, 17.40 in 19.30 1 TEl KINO MATICA "" Dnevno ob 15 najboljši film LA JANE »Ljudje iz varieteja« '•t Ples, humor, moderna glasba. — V ostalih vlogah: liana Moser, Atila Htirblsor Dnevno ob 17 ln 19.15 pretresljiva drama »Živi mrtvec« V glav. vlogah: Carlo Ninchl, Dina Sassoll H Mali oglasi Fižolove prekle dobite v skladišču Gospodarsko zvezo - Maistrova ulica 10. I Brezove metle dobite pri Gospodarski zvezi, B!eiwelsova c. 29. Pisalni stroj zajamčeno brezhiben, poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 2703. AKO!)A, DA NISI PREJ PRIŠEL. NAŠ KRALJ ČAKA ŽE DOLGO TAKEGA POSLANCA. z NATO GA PELJE H KRALJU. Vse denarne in trgovske poste izvršim hitro in točno. Obrnite se na RUDOLF ZORE Gledališka nI. 12. Tel. 28-19 Vloge in prošnje v Italijanščino sestavlja prepisuje ln razmnožuje, Izvršuje vse Informacije ter razne osebne usluge SERVIS BIRO. Ljub ljana, Selenburgova 4. Rumeno korenje in krmilno peso dobite v skladiščih »Gospodarske zveze«, Maistrova ul. 10. Lesene držaje za lopate in motike prodaja Gospodarska zveza, Blelwelsova cesta št. 29. Mržes (uši, stenice, bolhe Itd.) zanesljivo uničilo s »To-xin< praškom. Drogerlja KANC. Židovska ulica 1. Bramorjc in voluharje uniči preizkušeno sredstvo BRA-MORIN. V. navodilom v drogerlji Kane, Židovska ulica št. 1. (1 Žimo za modroce vseli kvalitet kupite že od 32.— Ur naprej pri »2IMA« - Milan Jager mehanična predilnica žime Trgovina: 8v. Petra o. 17. predilnica: FUŽINE Naprodaj je nov stroj za popravljanje nogavic Dobe se tudi posamezne igle. Na ogled v trgovini Cešnovar, Ljubljana, Rimska cesta 2. (i Novo kuhinjsko omaro in mizo prodam. Knezova ulica št. 36. Šivalni stroj znamke »Stevver«, zelo dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2660. (1 iKiHUmoj Prazne steklenice Chtantt tn buteljke, kupuje stalno restavracija »SlamlO«. (k Kompleten štedilnik železen, za. vzidati, nov aH žo rabljen, kupim. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2687. (U Streli Rabljene stroje kakršne koli vrsto vnov člte najboljo. ako Jih ponudite strojno tehnični pisarni Ludvik Ileršlč -Ljubljana, Rimska 13. Biolcsa Triciklje, originalne tvornlške, za razno no sllnost. ima na zalogi »RADI OVAL«, LJubljana, Dalmatinova ulica št. 13. Posestva Zemljiški kompleks v izmeri ea 29.000 m, v bližini glavne carinarnice. Zaje Andrej, realitot-na pisarna, Tavčarjeva ulica 10. (p S. S. VAN DINE: 49 i Umorjeni Kanarček »Grozil vam je saino, da se bo poslužil zakonitih sredstev, če se ne boste prostovoljno odzvali mojemu pozivu. Danes imam mnogo dela izven urada, a želel sem, da bi mi čimprej podali nekaj pojasnil.« »Vrag naj me vzame, če vam bom v takih okoliščinah podal kako pojasnilo!« Videlo se je, i mi dali pojasnila, ki jih potrebujem, kot prost državljan, mi ne preostane drugega, kot da spremenim vaš položaj!« je izjavil Markham in nadaljeval obr-nivši se k lleathu: »Narednik, pojdite in_ naročite Benu, naj sestavi pozivnico na ime Karla Cleaverja!« Cleaver se je zdrznil in stisnil zobe. »Zaradi katere obtožbe?« jo vprašal. »Zaradi umora Margarete Odeli.« Cleaver jc planil pokonci. Njegov obraz je postal smrtnobled. »Nelepo šalo ste si dovolili. Prepričani bodite, dn boste igro zgubili. Niti v tisoč letih ne boste mogli dokazati te obtožbe!« »Morda res nc. Toda če nočete govoriti tukaj, vas bomo prisilili, da boste govorili pred poroto.« »Govoril bom tukaj!« je izjavil Cleaver in znova sedel. »Kaj hočete vedeti?« Markham je vzel cigaro in si jo prižgal. sPrvič: Zakaj ste mi rekli, rla ste v ponedeljek zvečer bili v Boontonu?« Jasno je bilo, da jc Cleaver pričakoval to vprašanje. »Ko sem čital o umoru Kanarčka, sem hotel pripraviti alibi in brat mi je malo prej dal poziv, (la se mora zglasiti na policiji v Boon-tonu. Bil je to kakor nalašč pripravljen alibi. Razumljivo je, da sem ga izkoristil.« »Čemu pu ste potrebovali alibi?« »Nikakor ga nisem potreboval, samo zdelo sc mi je pametno, tla se na ta način izognem kakršnim koli neprilikum. Znano jc bilo, du sem občeval z gospodično Odeli in nekateri so celo vedeli, da me je izsiljevala. Saj sem bil sam tako nespameten, da sem to zadevo pri K povedoval drugim. Mannixu na primer, sem pripovedoval o tem... Oba naju je izsiljevala.« »Ali je bil to edini razlog, da ste si tako prizadevali, rla bi si poskrbeli alibi,« ga je vprašal Markham in ga prodirljivo pogledal. »Ali se vam to ne zdi zadosten razlog? Izsiljevanje bi vendar moglo biti povod...« »Treba je več povodov, da se more vzbuditi sum!« »Morda! Na vsak način nisem hotel, da bi me vpletli v zadevo. Nikakor me ne morete obsojati, ker sem skušal, da bi se temu izognil.« Markliam se je naslonil na mizo z nič dobrega obetajočim nasmehom. »Dejstvo, da vas jc gospodična Odeli izsiljevala, ni edini razlog, zaradi katerega ste se zlagali. Prav tako tudi ni glavni razlog za vas.« Cleaverjeve oči so se zožile, a nikakega drugega znaka zmedenosti ni bilo na njegovem obrazu. »Jasno je, da veste več kot jaz...« Skušal se jo delati brezbrižnega. »Nikakor ne več kot vi, gospod Cleaver!« a je zavrnil Markham; »pač pa toliko kot vi. 'ovejte mi, kje ste bili v ponedeljek med 11 uro in polnočjo.« »Morda je to ena izmed stvari, ki so vam že znane!« »Res je, bili ste v stanovanju gospodične Odeli.« Cleaver se je zasmejal, a nikakor se mu ni posrečilo, da bi zukril učinek, ki ga je ta jasna Markhamova obsodba naredila nanj. »Če domnevate to, pomeni, da ne veste ničesar. Pretekla sta žc dva tedna, kar nisem več stopil v njeno stanovunje.« »Oseba, vredna vsega zaupanja, pa priča nasprotno.« »Priča!« Ta beseda je s težavo prišla preko stisnjenih Cleaverjevih ustnic. Markham jc prikimal. »Videli so vas, ko ste prišli iz plesalkinega stanovanja. Krenili ste po hodniku in odšli skozi stranska vrata pet minut pred polnočjo!« Slišalo se je, kako so Cleavcrju zašklepc-luli zobje in dili mu je zastajal. »Med poldvanajsto 111 polnočjo.? je nadaljeval Markham, ne rla bi ga puslil priti do liescde, »ie bila gospodična Odeli umorjena in oropana. Kaj morete pripomniti k temu?« Mučen molk je zavladal V sobi. Čez nekaj časa pa se je oglasil Cleaver. CORPORAZIO H I CEREALI - ORTO - FLORO - FRUTTICOLTURA ZOOTECN1A E PEŠCA - L E G M O PRODOTTI TESSILI - ABBIGLIAMENTO SIDERURGIA E METALLURGIA - MECCANICA COMBUSTIBELI LIOUIDI E CARBURANTI CARTA E STAMPA - COSTRUZIONI EDSLI A C Q U A - G A S - ELETTRIC1TA INDUSTRIE ESTOTTIVE U E T R O E C E U A M 1 C A COMUNICAZSONI INTERNE M A R E E A R I A - SPETTACOLO OSPITALITA - PROFESSSONI E ARTI PREVIDENZA E C R E D I T O CONFEDERAZIONI AGRECOITORI - IAVORATOR! AGRECOLTUE3A BNDUSTRIALI - LAVORATO&I BNDUS1RIA COMMEROANTI - LAVOR&TOII CGMMERCIO AZIENDE CREDITO E ASSICUR AZIOHE LAV0RAI0RI AZIENDE CREDilO E ASSKURAZI0HE PROFESSIONISTI E A R T I S T i 'i m L'ESERCITO DE! LAVORATORI COMBATTE IN INTIMA UNIONE CON l/ESERCITO DEI SOLDATI PER UN'UNICA, FULGIDA META: l A V IT T O RI A, APP O R T A TRIČ EDIUN A ■ uil- ■ 'i ^ -iT • i• *' ' iill VOJSKA DELAVČEV SE BIJE V TESNEM SOr DELOVANJU Z VOJAKI. ZASLEDUJOČ EDINI, ^SI^NICItl: ZMAGO, K.BOPR.NEffS VEČJO NARODNO IN SOCIALNO PRAVICO Za Liudsko tiskarno v Liubliani: Joži Kramar« Izdajatelj: Inž. Joži Sodla Urednik: Viktor Cenčit