Uilteljfki pevtki zbor gre na pot »Učitelj brcz pctja! Ne, tega si ni mogoče misliti«, jc v^;kliknil pokojni prcdsednik zbora prof. Eniil Adamič ob desetletnici. Stoletja in stolctja so učitelji pevci, stoletja in stoletja poje narod pod vodstvom svojih učiteljev. rcstm plemcniti ljudi, pesem združuje glavni cilji na novi poti. Tovariši hitc čestitat tovarišem srebrni jubilej kulturnega dela med narodom, katercga s« sovražniki žc popolnoma uničili in poteptali. Na svoji poti bo UPZ počastil spomin našega velikega Emila Adamiča — kulturne- Učiteljski pevski zbor JUU — Emil Adamič sorodne si narode, pesem je most do src! To so skušali že vsi oni zbori, ki so prepevali naše pesmi v inozemstvu. Med te spada tudi UPZ, ki letos sicer ne bo pel v tujini, temveč svojim južnim bratom. V dneh.od 18. do 26. marca bo obiskal jugovzhodni del naše države. f Emil Adamič Dva važna motiva sta napotila UPZ na to pot: prvi je proslava 25 letnice osvobojenja Južne Srbije iz petstoletnega robstva, drugi pa pokazati južnim bratom veličino duha našega najplodovitejšega skladatelja Emila Adamiča in počasti s tem njegov spomin. Gsvoboditev Južne Srbije pomeni tudi začetek njih narodnega šolstva, prosvete in kulture, pomeni začetek novega in lepšega življenja. Posebno pridnih rok mora biti učiteljstvo, da dvigne narod iz obupnega stanja in mu ustvari trdne temelje za samostojno udejstvovanje in uveljavljenje v krogu držav. Doba 25 let pa je že dovolj dolg termin za dozorevanje novih uspehov vseh velikih naporov. Slovensko učiteljstvo občuduje moč svojih južnih tovarišev, s katero so se lotili dela, da nadoknadijo zaostalost v napredku. Oni verujejo, da bodo z žilavostjo dosegli vse začrtane cilje in še več, verujejo, da so v tej dobi zastavili temelj svoji narodni šoli, šoli, ki mora dajati narodu podlago za zdravo bobočnost. Tako delo pa je zahtevalo resničnih ljudi, bojevnikov, ki so si morali najprej priboriti svobodo; treba je bilo sinov Majke Jugovičev! To ogromno delo zanima slovenske pevce in pevke v UPZ! Napredek šole, dvig prosvete in duhovna moč ljudstva so jim ga delavca, vzniklega iz našega stanu, delavca iirokega slovanskega čustva. Kolikokrat je prisluškoval pokojnik utripom otožnih pesmi kosovskih junakov, kohkokrat je segcl pr-i vplivom teh žalostnih napevov po peresu in zlil v pesmi svoja čustva. Adamič je bil v svoji veliki duši — jugoslaveraski guslar, glasnik naše sreče in nesreče. »Čuj nas, čuj nas, čuj nas večni Bog!« je bila njegova molitev za slovanske narode. Naj torej ob priliki gostovanja slovenskih pevcev zabrne s slovensko pesmijo tudi srbske gusle v mogoeen akord zahvahnice — pokojnemu v spomin. Nova pot, nova doživctja in nova spoznanja. Zemlja četašev in junakov, zemlja sto in stoletnih bojev, zemlja tradicije in samostanov, prjčetek orienta so hvaležno blago za popotno malho slovenskega učitelja. Vso njeno vsebino bo po povratku stresel med radovedno otroško dušo naše vasi, vsebino, ki mu je ne more dati nobena zemljepisna in zgodovinska knjiga. > Brez dvoma je pa no-va pot UPZ velike važnosti za utrditev stanovske zavesti. Resnično tovarištvo in skupni pogledi na vprašanja našega narodnega šolstva sta narodu najboljša poroka, da zaupa v delo svojega učiteljstva. Izmenjava misli o stanu in šoli, o kulturi in prosveti niso pojavi brez posledic. Naša država potrebuje v učiteljih močnih osebnosti, ki združeni v neločljivo stanovsko Milan Pertot družino ustvarjajo in gradijo ono, kar nam je robstVo uničilo. Potovanje v deželo, kjer je moralo učiteljstvo s potrojeno silo ustvarjati in graditi, usmerjati narodovo hotenje iii dejanje v pravcu napredka, bo za slovenske pevce brez dvoma cna izmed najbolj poučnih poti. Končno jc pesem most do src! Učiteljski pevski zbor ima na svojem programu takc narodne in umetne pesmi, ki so res odmevi Save, Triglava in naših goric. S slovensko pesmijo hočejo pevci in pevke proslaviti osvobojenje svojih južnih bratov, z njo pokazati našo dušo in naše veselje. Krepka pesem iz grl narodnih dclavcev naj dvigne čast in ponos našega naroda, ona naj nas združi — na veke. V Učiteljskem pevskem zboru, ki sta ga osnovala leta 1925. prof Srečko Kumar in prof. Marko Bajuk, poje danes 70 učiteljev in učiteljic iz vseh krajev Slovenije. V razdobju desetih let je imel doma in v inozemstvu nad 80 glasbenih prireditev. Poleg vsakoletnih koncertov v Ljubljani je zbor nastopil večkrat v Mariboru, Celju, Kranju, Novem mestu, Ljutomeru, Murski Soboti in v manjših krajih Slovenijc, štirikrat v Zagrebu in enkrat v Beogradu. Leta 1931. je UPZ obiskal Vojvodino, kjer je imel v devetih dneh osem koncertov. Decembra istega leta je sam članski zbor prepeval v Karlovcu, Petrinji, Črnomlju in Novem mestu. Lepoto naše jugoslovanske narodne \n umetne pcsmi pa so učitelji pevci ponesli tudi na Češkoslovaško in v Bolgarijo. Desetdnevna pot po bratski Češkoslovaški 1. 1930. se je vršila v proslavo osemdesetletnice predsednika T. G. Masaryka, a pot po Bolgariji 1. 1935. pa v znamenju bratskega zbližanja. Zbor vodi od leta 1934. naprej učitelj dirigent Milan Pertot, predseduje mu pa po smrti prof. Emila Adamiča strokovni učitelj Dfago Supančič. Sedanja turneja po jugovzhodnem delu naše države predvideva koncerte v sledečih mestih: 18. marca v Borovem, 19. marca v Beogradu, 20. marca v Kragujevcu, 21. marca v Nišu, 22. marca v Leskovcu, 23. marca v Kumanovem in 24. marca v Skoplju. Zboru želijo vsi tovariši in tovarišice na tej novi poti mnogo uspeha.