Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po< slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
C C. postala. — Esca ogni giovedì mattina.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in irora» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni? štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111; te» lefon št. 39«08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
) S
mattina.	y j	Postim«,
Noui list
Posamezna Številka 36 stot., stara 59 stat.
ŠTEV. 33.
V GORICI, ČETRTEK 14. AVGUSTA 1930.
LETO II
Tedenski koledarček.
15. avgusta, petek:	Vnebovzetje
Marije Device. — 16., sobota: Rok; Jbàli im, oče Marije Device. — 17.„ ne? del ja:	10. pobinkoštna nedelja. Hia?
cint, sp.; Julijana, devica. — 18., po? nedelj ek: Helena (Jelena), cesarica. — 19., torek: Ludovik, T., šk; Julij, mu» čenec; Sebald, spoznavavec. —• 20., sreda: Bernard, opat, cerkveni učenik; Samuel, prerok. — 21., četrtek: Ivana Franč. Šantalska, devica.
V nedeljo dne 17. avgusta je zadnji krajec; spremenljivo.
Novice,
Za delavce.
To soboto izide tretji seznam j a v* nili del, k altere je zaukazal ministrski predsednik. Seznam bo obsegal dela za zboljšanje zemlje, nove državne ceste in več stvari za vojaško upravo. S teni bo pomagano predvsem delava cem, kajti brezposelnost se bo zni« zala.
Ljudske šole
se bodo v vsej Julijski Krajini otvorile 16. septembra. Tako se glasi' odredba šolskega skrbnika v Trstu.
Vojaški odpusti.
Vojaki, rojeni 1. 1909., bodo od 3. do 10. septembra prišli domov. Pod o« rožjem bodo ostali samo tisti, ki so prišli k vojakom pozneje. Ti bodo sim žili, dokler ne bodo dovršili 16 mešej cev. Tako poroča vojaški uradni list.
Samski davek
so vpeljali tudi v Nemčiji, in sicer z odredbo državnega predsednika Hin? denburga. V veljavo stopi 1. septem? bra.
Vročina
je v Združenih državah Sev. Amerike napravila nad 1 milijardo dolarjev (19 milijard lir) škode samo v pol jedek stvu. Žito je večinoma osušeno, pašni? ki ožgani, reke in manjša jezera so sko? raj suha, ribe poginjajo; ponekod so začeli goreti gozdovi in ogenj je uni? čil velikanske pragozde. Letina kaže skrajno slabo. Posledice te vročine se h odo čutile še leta in leta.
Za vojno.
Ameriški profesor Burns je pred nekaj dnevi imel v Williamstownu Predavanje, v katerem je izjavil, da ho med 1. 1935. in 1940. v Evropi iz? bruhnila vojna. V Ameriki da 200 stro? kovnjakov kemije z velikim uspehom Pripravlja strupene pline. V Angliji potrosijo vsako leto 18 milijonov lir za granate, napolnjene s plini. Lepa bodočnost se nam obeta!
Zavarovanje kmetov.
V Jugoslaviji so izdali zakon o kmečkem zavarovanju. Novi zakon obsega tudi odredbe o zavarovanju proti toči.
Poplave in suša.
Iz Moskve poročajo, da so reke okoli Nižjega Novgoroda radi ne? prestanega deževja prestopile bregove in zalile mnogo' vasi. — Drugod je pa velika suša. Na Norveškem n. pr. so se reke posušile in ribe so poginile. Primanjkuje tudi pitne ;vode in med ljudmi se pojavljajo radi tega razne bolezni.
Vatikanski konzuli.
Vatikan bo začel ustanavljati k on? zulate po vsem svetu. Število podani? kov je majhno, a kljub temu se tu in tam pojavi potreba po takšnem urad? niku. Prvi konzulat Ib o- otvorjen v Rimu.
Rast prebivalstva.
Osrednji drž. statistični urad v Rimu je izdal poročilo o stanju prebivalstva v državi. Od 1. januarja 1922. do' 1. januarja 1930. je prebivalstvo Italije naraslo za 2 milijona in 705 tisoč duš. Na novo leto 1930. je bilo v Italiji 41 milijonov in 509 tisoč ljudi.
Velike nevihte
so divjale te dni v okolici Tridenta. V neki vasi nedaleč od Rovereta je strela udarila v hlev in ubila 15 krav in 2 prašiča.
Zrakoplov velikan.
Neka ameriška družba javlja, da bo v kratkem začela graditi orjaški zra? koplov, ki bo imel 62 sob (kabin). Pro? štora bo za 100 potnikov.
Nove šole.
Ministrstvo prosvete je odločilo, da se v Julijski Krajini otvori 43 novih ljudskih šol.
Prepovedane knjige.
Sovjetske šolske oblasti so odredile, naj se iz šolskih knjižnic izločijo dela Julija Verne?a, znanega francoskega pisca romanov za učečo se mladež, in angleškega pisatelja Walter j a Scotta, češ, da ne pišeta nič o razrednem boju.
Toča na Vipavskem.
Citatelji so že zadnjič citali dopise iz prizadetih vasi. Dopisi pa niso pove? dali vsega. Škoda je večja, kot bi člo? vek razbral iz dopisov. Hudo so udar? jene vasi Črniče in Batuje, hujše Po? toče, najhujše pa Kodriči na Brjah ter Skrilje in Stomaž in del Lokavca. V Skriljah bi imel en vinogradnik v vi? no gradu lahko 25 hi vina, pa ne bo niti za 1 liter kisa. Huje kot Skrilje je pa udarjen Stomaž. Trte so popolnoma gole in so kot da bi 'bile otepene z raki jami. Občinski načelnik v Sv. Kri? žu je ugotovil, da je v Štomažu uni? čeno vse, to je 100% škoda, v Skriljah pa 90% . Kmetovalci pričakujejo po? moči.
60=letnica katoliškega oolitika.
Msgr. dr. Jan Šramek, voditelj če? i ških katoličanov in minister za izena? I čenje zakonov, je v ponedeljek 11.
avgusta praznoval šestdesetletnico svojega rojstva. Čehi ga prištevajo med svoje najbolj nadarjene politike.
Nov doktor.
G. Avgust Cormons iz Cogliana pri Čedadu je pred dnevi napravil v Rimu doktorski izpit iz gospodarskih ved. Naše čestitke!
Smrt.
Zadnjo nedeljo je umrl po daljšem bolehanju, star 73 let, g. Anton Jakon? čič, bivši ravnatelj goriškega Monta. Njegovega pogreba v ponedeljek po? poldne se je udeležilo zelo mnogo od? ličnega občinstva. Zaslužnemu pokoj? niku, ki je bil pred desetletij ustano? vitelj in prvi predsednik izobraž. dru? štva, ohranimo časten spomin, pre? ostalim iskreno sožalje! — V soboto je umrl v starosti 57 let Ivan Strgar, vpokojeni železničar in nameščenec v javnih skladiščih v Trstu. Pokopali so ga v ponedeljek popoldne. Rajni je bil član Marijine družbe pri Sv. Antonu. Pogreba se je udeležila mo? ška Marijina družba od Sv. Antona, rojanska ženska Marijina družba in množica znancev pokojnikove druži? ne. Bog mu daj večni mir! Težko pri? zadeti družini izrekamo sožalje.
Tone Kralj v tujini.
Slikar Tone Kralj je letos razstavil svoje slike tudi na mednarodni raz? stavi cerkvene umetnosti v Antverpe? nu na Nizozemskem. Tamkajšnji listi pišejo o njem naravnost navdušeno. Naj navedemo samo nekaj stavkov. »Med naj lepše, kar razstava nudi, spada delo Toneta Kralja, predstav? vljajoče kamenjanje sv. Štefana, roj? stvo in sv. družino. To so nekoliko trde, toda presenetljivo osebne in čuv? stvenega izraza polne kompozicije, močne po gradnji, trezne in prisrčne obenem.« Drugi ga primerjajo z zna? menitim italijanskim slikarjem iz prve polovice 15. stoletja Fra Angelicom. »Nismo mislili, da bi se mogel vrniti med nas Fra Angelico.« — Kralj je tudi pri nas poslikal več cerkva z iz? rednim umetniškim uspehom. Sedaj dela v cerkvi na Sv. Višarjih.
Tripolitansko grozd je se je letos pojavilo prvič v Rimu prvi teden julija. Prenesli so ga z letalom. Kot je znano, je v Tripolitaniji nekaj tisoč kolonistov iz Italije, predvsem iz Sicilije. Kolonisti se bavijo tam z vi? nogradništvom, z oljkarstvom in de? loma z vrtnarstvom.
Ford zapusti Trst.
Tržaški listi poročajo, da prenese znano ameriško podjetje Ford svojo avtomobilsko delavnico in zastopstvo iz Trsta v Genovo. Ford je že kupil nove prostore v Genovi; stanejo 10 milijonov lir. Iz Trsta je Ford zalagal z avtomobili Jugoslavijo in Balkan. Zdaj gradijo Američani v Jugoslaviji posebno tovarno.
Učiteljska premeščen ja.
V notranjost države so iz službenih razlogov premeščeni sledeči učitelji, dozdaj službujoči v Julijski Krajini: Benčič Ivan iz Dekanov v Kampanjo; Budal Albina iz Šmartnega pri Koj» skem v Veneto; Čeč Ivana iz Postojne v Kampanjo; Dovgan Ljudmila iz Vi» pave v Umbrijo; Gorjup Ema iz Tr-nova v Lacij; Čehovin Marija iz Št. Vida pri Vipavi v Emilijo; Kalin De» kleva Julija iz Vipave v Emilijo; Kos» Zorn Rika iz Dornberga v Marche; Baebler Emilija iz Črnega vrha nad Idrijo v Marche; Brajda Karmela z Gradišča v Apulijo; Kumar Pavla iz Šmartnega pri Ko j skem v Kampanjo; Mikluž Gabrijela iz Pevme na Sardi» nijo; Ručna Matilda iz Št. Vida pri Vi» pavi v Ligurijo; Riimmler Gizela iz Lokev v Lombardijo; Sancin Suzana iz Dekanov v Lacij; Sivec Franc iz Čezsoče v Toskano; Štefič Franc z Ve» likega Lošinja v Veneto; Stihovič Leopold iz Pazina v Basilikato; Ur» bančič Stana iz Vremskega Britofa v •Ligurijo; Uršič Marija iz Višnjana v Pijemont; Verbič Franc iz Slavine na Sardinijo; Vižin Anton iz Lokev v Lombardijo; Vuga Lojze iz Lokovca v Lombardijo; Zamar Stana iz Črnič v Marche; Zorn Emilija iz Šempasa v Marche.
Duhovske vesti.
Za župnega upravitelja v Dolini je bil imenovan č. g. Marij Marsilli, ki je doslej upravljal župnijo v Rižani. Žup» nijsko mesto v Rižani je zasedel č. g. dr. Gvidon Galvani, ki je prišel iz re» ške škofije.
Nov poštni urad v Trstu.
Dne 24. avgusta se sedanji poštni urad na trgu Venezia preseli v ulico Armanda Diaz (prej Sanità) pod št. 4. Ta dan pa se obnovi poštni urad na postaji Sv. Andreja (Campo Marzio).
Težka avtomobilska nesreča.
Rudolf Logar je v soboto popoldne vodil osebni avtomobil po ulici Com» mereiaio navzdol. Tla so bila mokra in avtomobil se mu je pričel drseti; pritisnil je zavore, a nič ni pomagalo. Kot bi trenil, se je vozilo spodrsnilo s ceste na pločnik in treščilo v pismo» noši Franca Kariža in Antona Lozar» ja, ki sta mirno korakala po ulici navzgor. Šofer je naglo zasukal krmilo in avtomobil je zdrčal na drugo stran ceste ter podrl na tla 36 letno Concet» to Savino. Logar je skočil takoj na pomoč ranjencem. Kariža ki je bil smrtno ranjen, je položil na avtomo» bil in ga odpeljal v bolnišnico. Nesreč» ni poštar, star 62 let, je že med potjo izdihnil. Lozar je zadobil notranje poškodbe in bruha kri; zdravniki se še niso izrekli o njem. Concetta Savino si je zlomila levo nogo. Logarja so zaprli. Izvedenci sodijo, da nesreče ni kriv on, temveč pregladka, z asfaltom prevlečena cesta.
Letalska nesreča v Trstu.
V petek zjutraj se je hotelo dvigniti iz tržaškega pristanišča pomorsko le» talo, ki vozi v Zader. Ko je že drčalo po vodi, se je konica zarila v morje in letalo se je prevrnilo. Na pomoč je pri» skočila -posadka parnika l'»Salvore«, ki je prihajal v pristanišče. Izmed
potnikov je utonil Silvij Gagliardini iz Ilesi, Čehoslovak Fritz Frankel pa se je rešil; radiotelegrafistu je zlomilo nogo, pilota sta lahko ranjena.
Prijatelj državnega predsednika.
Občinski urad mesta Hindenburg v Nemčiji je prejel iz Berlina telefo» nično obvestilo, da bo sledeče dni obiskal mesto prijatelj državnega predsednika podpolkovnik Jahn. Naj ga dostojno sprejmejo in mu omogo» čijo pregled rudnikov. Čez dva dni je podpolkovnik Jahn prišeL Na postaji so ga sprejeli zastopniki oblasti in ga lepo pozdravili. Nastanili so ga v naj» lepšem hotelu. Njegovo vedenje pa ni bilo takšno, kot bi ga človek pričakoval od podpolkovnika. Zato so. teleio» nirali v Berlin. Odtam so odgovorili, da državni predsednik ne pozna nobe» nega podpolkovnika Jahna. Namišlje» ni in malo previdni »podpolkovnik« premišljuje sedaj svojo nesrečno uso» do v zaporu.
Mir ko učni predmet.
Bivši francoski ministrski predsed» nik Herriot namerava ustanoviti na vseučilišču v Lyonu stolico za mir med narodi. K predavanju bodo lahko ho» dili vsi, ne samo visokošolci.
Davčne olajšave,
Goriški »Mont« (Cassa di Risparmio) je na posredovanje odločilnih oblasti sklenil, da začasno odloži izterjevanje vseh davkov v občinah, prizadetih od toče. Te občine so: Šmartno pri Koj» skem, Gorica (samo frakcije Št. Maver. Podsabotin, Oslavje, Pevma in Podgora), Grgar, Krmin (frakcije Brazzano, San Quirino in Novali), Črniče (frakcije Selo, Batuje in Vrto» vin), Sv. Križ pri Ajdovščini in Rihen» berk. Odloži se plačilo treh obrokov, ki letos še niso zapadli. Plačali se bodo lahko do 18. februarja 1931., in sicer brezi globe. — Proučuje se tudi način, kako olajšati plačevanje menic agrarnega kredita in zemljiških dolgov v prid prizadetemu prebival» stvu.
Na ljubljanskem jesenskem velesejmu bo letos tudi misijonska narodopisna razstava, in sicer radi VIL mednarod» nega visokošolskega misijonskega kongresa, ki se bo istočasno vršil v Ljubljani. Velese j m bo trajal od 31. avgusta do 15. septembra. 8. septembra bo pa tekmovanje slovenskih harmonikarjev.
Most čez Donavo
bodo gradili med Jugoslavijo in Ro» mirni j o. Zgradba bo velika, kajti Do» nava je tam že zelo široka in plovna.
Brezposelnost v Ameriki.
V Združenih državah znaša število brezposelnih šest milijonov in pol.
Monopol na žito.
Avstrijska vlada ie sklenila, da bo vpeljala državni monopol na žito in moko.
Nepremišljen deček.
Mali Cammorosono iz Ankone je napravil zelo nevaren poskus. Legel j,e med ‘železniške tračnice in čakal via» ka, ki je kmalu prišel in šel preko nje» ga. Cammorosono je ostal nepoškodovan, rekel je pa, da takega poskusa ne ponovi več.
Močne in krušne cene.
Minister za korporacije Bottai je poslal vsem prefektom posebno o» krožnico, v kateri jih poziva, naj ugo» tove, ali odgovarjajo cene moke in kruha znižanim žitnim cenam. Prefekti naj sporazumno s sindikati skr» be, da se neenakost v cenah popravi. Tudi cene testenin naj prefekti nad» zirajo.
Proizvodnja kruha.
V Italiji je danes okoli 38 tisoč pe» karen, v katerih dela 45 tisoč delavcev. Na vsakih 1100 ljudi pride ena pekarna. V Italiji se speče 210.000 kvintalov kruha, in sicer več kot polovica v pekarnah, ostanek pa doma.
Protestantovska propaganda.
Nekatere osebe hodijo po naši deželi in vsiljujejo po hišah razne protestant ovske spise. Opozarjamo krščansko ljudstvo, da se smejo kupovati in prebirati samo taki verski spisi, ki so odobreni od cerkvene oblasti. Če torej kaka verska knjiga nima cer» kvenega odobren j a na začetni ali zadnji strani, je to dokaz, da knjiga ni katoliška.
Katoličani! Toliko verskega ponosa moramo imeti, da ne borno hodili iskat luči k raznim protestantovskim ločinam, ki s svojo brezmejno razcepljenostjo dovolj jasno kažejo, da sami ne vedo, kaj bi verovali. Tudi so naše verske potrebe doma in na misijonskem polju tako velike, da je škoda za vsako stotinko, ki jo naši ljudje zavržejo za zgagarski tisk.
Ciganski kralj.
Zadnjič smo pisali o borbi za prestol poljskih ciganov. Prepir se je zaključil z izvolitvijo Bazilija Marimon» ta. Posredovati pa je moral kralj španskih ciganov, sicer bi se bili poljski cigani med sabo potolkli.
Na Kitajskem.
Kitajski uporniki še vedno ne mirujejo. Da se napravi mir, so velesile sklenile, da bodo skupno nastopile pri kitajski vladi in da bodo brodovje skupno uporabili za varstvo tujcev.
Velik nétek.
25»letni Vlado Savič je v neki sarajevski krčmi v dveh urah pojedel 8 kg kruha in en kilogram mesa. Začudenim gledalcem je povedal, da se je samo trikrat v življenju pošteno najedel. Nekdaj da je pri vojakih pojedel kosilo za 25 mož.
1000 novih letal
bo zgradilo vojno ministrstvo Združenih držav v petih letih. Letala bodo stala 1700 milijonov lir.
Amerikanski pastirji v kinu.
V z apadnem delu Združenih držav so kraji, kamor je moderna omika in tehnika še prav malo segla, o čemer priča sledeči dogodek, ki se je nedavno pripetil v nekem majhnem selišču konjskih pastirjev. Tja je prišel potujoči kinematograf. V filmu se je kazalo, kako je neki razbojnik na konju odpeljal nedolžno, mlado deklico.
Gledalci — sami konjski pastirji__so
mislili, da se vse res godi, pa so potegnili revolverje ter, pok, pok, z dobro merjenimi streli preluknjali bežečega razbojnika in seveda tudi platno.
Kako fe $ politiko,
DRŽAVNA VLADA V BOJU PROTI BREZPOSELNOSTI.
Ko se je zaključilo delo za prvo po* moč potresnemu ozemlju v Južni Ita« liji, se je vlada živo bavila z vpraša« njem, kako naj se omeji brezposel« n ost. Po načrtu vladnega načelnika je sklenila, naj se letošnjo jesen začnejo velika javna dela po vseh deželah Ita« lije. Že v zadnji številki smo posebej omenili tiste javne naprave, ki se bo« do zgradile v Julijski Krajini. Zdaj, ko ležita pred nami dva obširna seznama javnih del za vso državo, nam je dana prilika, da orišemo pomen tega vlad nega pod vzet j a.
Brezposelnost je svetoven pojav, ki je zadel skoro vse države z razvito« industrijo. Število brezposelnih delav« cev v Angliji znaša 2 milijona. An« gli ja, izrazito industrijska država, pra« va »tvornica sveta«, ne more prodati dovolj svojega blaga, zato proizvaja manj, zapira tvornice. Ista je z Nem« čijo; tudi tam je vojska brezposelnih velikanska, do 2 in pol milijona ljudi. Iz Ameriških Zedinjenih držav poro« čajo, da je tudi v tamošnji industriji izbruhnila kriza, tako 'da je okoli 6 milijonov delavcev na cesti. To so strašne številke! Njih prava velikost se nam pokaže šele, če pomislimo, da bi vsak brezposelni moral služiti pov« prečno še za dva druga družinska člana. Na 40 milijonov prebivalcev Anglije prideta 2 milijona brezposel« nih, če računamo še družine pa zadeva brezposelnost naravnost 6 milijonov ljudi! Od 62 milijonov Nemcev čuti nesrečo brezposelnosti 7 milijonov in pol ljudi, v Združenih državah pa čuti posledice brezposelnosti vsak sedmi človek. Le Francija tega biča ne pozna v taki meri. Tudi Italija ima razmero« ma majhen odstotek brezposelnih po uradnih izkazih povprečno okoli 400 tisoč.
Kako se borijo države proti temu gorju? Različno. Anglija daje brezpo« selnim posebno tedensko podporo, ki je po naših pojmih znatna, od 160 do 250 lir na teden; seveda je tam živi j e« nje dražje. Tudi Nemčija izdaja ve« likanske svote za podporo brezposel« nim. V Ameriških Združenih državah je brezposelni delavec navezan sam nase; seveda se je večini severoame« riških delavcev laže prebiti skozi brez« delno dobo, ker so plače, ko dela, ta« ke, da si lahko loži na stran znatne Prihranke za slabe čase. Tudi je tam precej možnosti za postranski zaslu« žek, ki za borno življenje zadostuje.
Prvi način boja proti brezposelnosti je ta, da država daje brezposelnim podporo, da jih obvaruje lakote. Dru«
§i način pa je ta, da država brezposel« nim preskrbi delo, in sicer tako delo, ki je za splošni blagor najbolj ko« nstno. Država gradi z brezposelnimi ceste, železnice, vodovode, bolnišnice, stanovanjske hiše in druge občekorist« ne naprave. Ni treba mnogo dokazo« vati, da je drugi način boljši. Denar, ki ga dobe brezposelni za svojje delo, nosi vidne in koristne sadove v javnih na«
; pravah; podpora pa, ki jo vlečejo, ne « da bi mogli kaj delati, ne nosi sadov, ampak je za celotno narodno gospo* darstvo prava izguba. Ta način boja proti brezposelnosti ima pa tudi na« sprotnike. Ti trdijio, da si država mo« ra umetno izmišljevati javna dela, da gradi ceste in železnice, ki niso nujno potrebne, hiše in naprave, ki bi jih pravzaprav morali zidati zasebniki samo da brezposelnim nudi delo. Prav tu se mora pokazati modra preudar« nost vladajočih mož, da zna izbrati taka javna dela, ki so za splošni bla« gor najbolj nujna.
Državna vlada se je odločila za dru« gi način borbe proti brezposelnosti. Naj govorijo« številke!
Stanovanja, bolnice, ceste.
Zdaj že gradijo v mestih Treviso, Bergamo, Salerno in Palermo poštne palače, ki stanejo skupno 27 milijo« nov lir. V septembru se začnejo zidati poštna poslopja po 16 glavnih mestih dežel za skupno svoto 53 milijonov lir. Obenem se začnejo graditi v šestih mestih — tudi v Trstu — stanovanjske hiše za poštne uslužbence, in sicer za 937 istanovanj, kar bo stalo 40 milijo« nov lir. Vlada je prefektom že sporo« čila, da postavi v raznih krajih stano« vanjske hiše za železničarje, in sicer 1600 'stanovanj, kar znese 75 milijonov lir. Na tržaško deželo odpade 170 sta« novanj za železničarje, ki se postavi« jo v Trstu, Postojni, Tržiču in Červi« nljanu; stroški so predvideni na 9 mi« lijonov lir. Tržaški poštarji dobijo 160 novih stanovanj, za kar se izda 6 milijonov. Pri vseh teh delih bo zapo« slenih kakih 15.000 delavcev.
Ministrstvo financ pa bo to jesen začelo z zidavo raznih stavb za ura« de, ki zavisijo od njega; proračun za« nje znaša 68 milijonov lir.
Zelo obširen je načrt za gradbo zdravilišč za bolne na pljučih. Še ta mesec se začne graditi dvanajst zdra« vilišč za jetične s skupno 3166 poste« tj ami. Med njimi bo tudi zdravilišče v Gorici s 176 posteljami, ki bo dovr« seno za Miklavževo 1. 1931.
Velike svote gredo' za državno pre« stolico Rim. Za nove stavbe v Rimu se bo' to zimo izdalo 46 milijonov, za vodovode 12, za cestna dela pa 52 mi« lijonov lir. Pri teh delih bo zaposlenih 5000 delavcev.
Za vodovode in ceste po raznih de« želah je vlada določila 191,455.000 lir; pri teh delih bo dobilo kruha 36.681 delavcev. K temu je treba še prišteti 20 milijonov lir za po'sebna 1 dela na Sardiniji in 40 milijonov za železniško brzo črto med Firencami in Bolonjo.
Računajo, da bo pri teh javnih de« lih v zimskih mesecih skupno zaposle« nih do 100 tisoč delovnih moči, kar bo pač znatno olajšalo položaj brezposel« nih.
ŠESTSTOLETNICA KOČEVJA.
Kočevska nemška manjšina je sla« vila v nedeljo 2. avgusta važen jubilej. Letos je preteklo 600 let, kar so prišle
prve skupine nemških družin v goz« dove ob rečici Rižani in se tu za stalno naselile. S ponosom kaže danes ta manjšina na 600 let življenja v ko« čevski deželici, v teku katerih se je ne samo ohranila, marveč tudi razširila in okrepila.
Kočevska nemška manjšina tvori jezikovni otok v sklenjenem sloven« skem ozemlju. Daleč naokoli ni nika« ke nemške naselbine. Ozemlje, v ka« tereni bivajo Nemci, je kake tri ure hoda dolga, pol ure hoda široka kotli« na, obdana z gorami. Tu biva okoli 25.000 Nemcev v 22 občinah. Kraj je reven, kraški; nad polovico je gozda, komaj petino površine krije rodovih« na zemlja. Ob mestu Kočevju je pre« mogovnik, ki daje par sto družinam zaslužka. Kočevski Nemci so po ve« čini kmetovalci, potem pa krošnjarji. Kljub trdemu gospodarskemu živi j e« nju so se vzdržali in namnožili. To pa je bilo mogoče, le zato, ker ima ko« čevski Nemec v svojem značaju izra« zito potezo dobrega gospodarja: skro« men je in trdo drži vsako petico. Mnogi hodijo v Ameriko, silno var« čujejo in pošiljajo denar domov. Te dohodke zbira pet zadružnih hranil« nic in posojilnic, ki so združene v nemški Glavni hranilnici v Kočevju, ki se je ustanovila leta 1926.
Tudi kulturno življenje te drobne manjšine je precej razvito. V Ko« čevju izhaja nemški tednik »Got« scher Zeitung«; vsako leto izdajo ko« čevski Nemci svoj koledar. V mestu Kočevju imajo svoj »Leseverein« (či« talnico) in pevsko društvo. Razen te« ga še deluje 32 gasilnih društev, ki so združena v nemški Kočevski gasilni zvezi. Po vseh nemških vaseh, kjer se priglasi dovoljno število otrok nem« ških staršev, so nemške ljudske šole, v katerih se poučuje tudi slovenščina kot obvezni predmet. Kočevski Nem« ci so_do lani imeli v bivši oblastni skupščini (deželnem zboru) enega po« slanca.
Slavnostna knjiga, ki je izšla za šeststoletnico, pripoveduje o zgodo« vini kočevske manjšine. Leta 1330. so prišle v te kraje prve nemške druži« ne iz Pustriške doline na Tirolskem. Tod je raste! pragozd, ki so ga pridne roke novodošlih jele krčiti. Dvajset let pozneje so brižinski škofje, go« spodje te zemlje, poslali semkaj še 300 nemških družin iz frankovske in turinške dežele. Iz tega debla se je razrastla nemška manjšina.
Kočevski Nemci so šeststoletnico svojega ljudstva obhajali zelo sloves« no. Pokroviteljstvo nad slavnostmi je prevzel najmlajši kraljevič Andrej. y Kočevju so se zbrali 20 zastopnikov švabske manjšine iz Banata, odpo« slanci časopisov iz Avstrije in Nem« či je, nemška društva iz Štajerske; nemško vlado je zastopal nemški po« slanik v Belgradu, jugoslovansko pa minister Švegelj, ki je Slovenec. Po ulicah mesta Kočevja je šel slavnost« ni sprevod, v katerem so skupine v zgodovinskih oblekah in narodnih no« šah kazale, kako se je kočevska manj« sina razvijala v teku 600 let. Zvečer se je vršila slavnostna akademija, pri
kateri so govorili zastopniki kralja, nemški poslanik, minister Švegelj in drugi, ki so vsi nazdravili srečni bo* dočnosti nemške manjšine na Kočev* skem.
V *	9
EGIPT V BOJU PROTI KRALJU.
Naši bravci se še spominjajo krat« ke vesti o krvavih nemirih, ki so v ju« liju izbruhnili po egiptovskih mestih. Egiptovska vlada je nemire sicer udu« šila, toda Narodna stranka je zdaj na« stopila proti njej z novim, ostrim orožjem. Pozvala je ljudstvo, naj vla» di ne plačuje več davkov. Započela je po vsej deželi ostro agitacijo, ki je namerjena proti sedanjemu kralju Fuadu in proti njegovi vladi. Ker so' volitve izkazale, da ima Narodna stranka za seboj devet desetin egip« tovskega ljudstva, je ta boj sila neva« ren za kralja. Pa tudi za Anglijo, ki je dejanska pokroviteljica »neodvis« nega in samostojnega kraljestva egip« čanskega«, ni prijeten.
Da nam bo jasno, kako daleč in glo« boko sega spor med kraljem in Na« rodno stranko, si pokličimo v spomin glavne dogodke:
Egipt, ki je bil del turškega cesar« stva, je Anglija zasedla z vojaštvom leta 1882., češ da mora varovati živ« ljenje tujcev. Po pogodbah je vladal v Egiptu sultanov namestnik »kedive«, dejansko pa je gospodarila Anglija. Ko je počila svetovna vojna, j'e An« gli! j a odstranila zadnji videz turškega vladarstva v Egiptu, pregnala kediveja in se razglasila za »pokroviteljico Egipta«. Leta 1922. je Anglija dala Egiptu ustavo, lastno vlado in vojašt* vo ter mu postavila na čelo domačega vladarja kralja Fuada. Anglija si je pridržala le štiri važne postojanke. Sudan bodi angleški; Sueški prekop naj stražijo angleške čete; železnice in bombažni nasadi ostanejo pod an« gleško upravo; v deželi ostane 100.000 angleških vojakov za varstvo tujcev. Velika večina egipčanskega ljudstva, ki se je zgrnila pod zastavo Narodne stranke, ni hotela teh angleških p oseb« nih pravic nikoli priznati. Kralj Fuad je dvakrat razpustil uporni parla«
ment in skozi tri leta vladal brez nje« ga. Ko je pri lanskih volitvah spet zmagala Narodna stranka, ki je dobila v državni zbornici devet desetin sede« žev, je postal vladni načelnik Nahas paša, voditelj Narodne stranke. Ta je letos 21. junija predložil parlamen* tu zakon o zaščiti ustave, ki določa, da se vsakdo, ki bi kršil ustavo, kaz« nuje z dolgoletno težko 'ječo. Kralju Fuadu, ki je bil prisegel na ustavo, pa jo potem večkrat prelomil, se je, zdela ta postava žaljiva. Razpustil je parla« ment in poveril vlado Sidki paši. To je mož z železno roko, ki je dal s silo razgnati parlament. Toda Narodna stranka se ni vdala. Dne 26. junija se je zbralo 500 državnih in deželnih po« slancev, ki so položili v roke Nahas« paše prisego, da bodo z vsemi sredstvi branili ustavo in ne odnehali, dokler ne bodo pravi ljudski zastopniki vla« dali dežele.
Ljudstvo se zbira.
Razpoloženje, ki zdaj vlada v egipt* skih množicah, z živimi barvami slika znani časnikar Norbert Bauer v pismu iz Kaire (začetkom avgusta) tak o »le:
Solnce neusmiljeno žge na neskon« čna bombaževa polja, na lužasto, smrdljivo vodo v kanalih za namaka« nje, na rjavoi pot, ki teče po nasipu, da ljudje v tej ‘separici kar zginejo. Po stezicah med polji prihajajo kmetje in dninarji, posamič in trumoma, pie* zajo navzgor na nasipe in se pridru« žujejo popotnikom na veliki cesti. Če žareči veter za trenutek dvigne prah, zagledam pisane srajce in turbane, pa še mnogo pletenih čepic, ki so pokri« vaio najrevnejših. Vidim, kako bro* di jo rdeče in rumene opanke po pra« hu in na tisoče bosih nog rumene, rjave, črne polti. Z množico se plazi zmedeno mrmranje, tu in tam naraste v glasno bučanje, pa spet potihne — in sprevod gre naprej. Kam gredo? Danes je dvajset tisoč kmetov in dni« narjev iz ene pokrajine zapustilo po» lja, da bi videli Nahas pašo in ga mor« da celo slišali. Nahas pašo, ki je ute» lešeno upanje vsakega posameznika izmed njih. Vsi ti kmetiči hočejo skup« no z rokodelci v mestu in s pomočniki,
mojstri, trgovci, odvetniki, zdravniki pokazati, da se strinjajo z Narodno stranko. Javno hočejo povedati, da trdno stoje za parlamentom, v katere« ga so poslali može, katerim zaupajo. Zato danes marširajo po zadušni vro« čini v prestolno mesto Kairo, da po* vejo kralju in vladi, da tako ne gre dalje.«
Zelo značilno se v tem sporu med ljudstvom in kraljem zadrži Anglija. Angleški vladni načelnik Mac Donald je egiptovskemu diktatorju Sidki paši sporočil, da naj ne pričakuje angleške pomoči v boju proti opoziciji. Zakaj se Anglija tako obnaša? Prvič zato, ker ne mara podreti mostov, ki jo še vežejo z N arodno stranko. Angleži pa hočejo tudi ostati nekaki razsodniki in posredovalci med obema taboroma. Zelo mirno in trezno gledajo na Egi* pet, zakaj dobro jim je znano, da je Egipet za sedaj zvezan na Anglijo s srčno žilo svojega gospodarstva: za« kaj Anglija je prvi in glavni kupec egipčanskega bombaža, ki je za to de» želo glavni pridelek in dohodek.
Slovenske naselbine v Egiptu.
Egipt je posebno goriškim Sloven« cem znan, ker biva tam doli nekaj ti» soč naših rojakinj. Večinoma soi sluz* kinje in kuharice, ki so zaposlene po hotelih in zasebnih hišah.
Največja slovenska naselbina je v Aleksandriji. Štejejo jih do 3000. Sre» dišče naše naselbine je cerkev sloven* skih frančiškanov, ki je vodi p. Adolf Čadež. Pred vojno so dekleta imela lasten dom v zavetišču, no, vojna je vse preobrnila. Leta 1908. so sev Alek« sandriji naselile slovenske šolske se« stre iz Maribora in otvorile šolo. Po vojni so Slovenke spet dobile versko zatočišče v cerkvi sv. Katarine, kjer biva slovenski redovnik, svoje pro* svetno ognjišče pa v zavetišču pri sestrah. Le šole ni več. Ljudje, ki po* znajo življenje naših rojakinj v Aleksandriji, na splošno trdijo, da so dobre, bistroumne, krepkega značaja in varčne. Od svojega težkega pri« služka rade pošiljajo domov ali deva* jo na stran — za doto.
V. J. Križanovtk»:
KRALJICA H ATA SU.
Romsn iz življenja starih Egipčanov.
»Horemseba? Sina lepe Anantive?« je vprašal te* banski poveljnik. »Kaj dela v Memfiisu? Sedem let je že, da se ni pokazal na dvoru, in doccila so pozabili nanj. Že tedaj, ko je bil tu, so si pripovedovali o njem prav čudne stvari. Zdaj mu je sedem in dvajset let.«
»To vam je nenavaden človek! Njegovo življenje je zavito v skrivnost,« je pripovedovala Tua.
»Pred kakimi desetimi leti, to- je takoj po očetovi smrti, je začel kupovati vsa zemljišča in vrtove okrog svoje palače, posebno one, ki leže ob Nilu. Ves ta veli« kanski prostor je baje en sam vrt, v katerem sta celo dve jezeri. Tam vam je cel gozd palm in sikomor. Vse pa je obdano z nenavadno Visokim plotom, ki ima samo dva znana vhoda: prvi je obrnjen k mestu, drugi k reki. Izhod na reko pelje na stopnice, ki so okrašene s sfili* gami. Tam leži ladjica, o kateri bom še govorila. V vsem prostoru kraljuje ves dan globoka tišina. Samotarskega
Horemseba ni zlepa videti čez dan. Prejšnje čase se je pojavil dva ali trikrat v letu za velikih nabožnih slav» nosti, kadar je hodil žrtvovat na očetov grob. Toda že poldrugo leto zanemarja tudi te dolžnosti. Samo po noči ga moreš videti, ko se izprehaja po Nilu. Njegova ladjica je pravo čudo. Tako krasna je, da niti Hatasu nima lepše. Predstavite si velik, popolnoma pozlačen čoln, čigar boki so okrašeni s .slonovo kostjo in z dra« girni kamni. Zdi se, kakor bi ladjica imela na sebi dra» goceno ogrlico. Rilec se končuje v sfingo s porotnicami. Narejena je iz zlata in srebra. Glava sfinge mora biti votla, zakaj v njenih očesnih duplinah je ogenj; gotovo so notri svetili jke. Dve veliki svetiljki visita tudi na kr» milu. Znotraj je ladjica prevlečena z dragocenim bla« gom. Sam Horemseb leži pod baldahinom na blazinah. Njegov pogled presune vsakega kakor plamen. V nje» govi ladjici sedi osem veslačev, ki so baje vsi gluhonemi.
»Pripoveduješ, kakor bi bila vse to videla na svoje oči,« je vzkliknila Noferuza, ki jo jie poslušala s plam» tečim pogledom.
»Videla sem ladjico in čarovnika, kakor ga naziv« Ijejo v Memfisu,« je odgovorila mirno Tua. »To je bilo seveda zvezano z nekaterimi težkočami.«
V Kairi je manjša naselbina, ki šte« je kakih 500 do 600 Slovenk. Tudi tu deluje slovenski frančiškan p. Evgen Stante, ki naše rojakinje na splošno zelo hvali. Rade prihajo k službi božji, čeprav tega njih gospoda često ne vi« di rada. Kot služkinje jih zelo vpošte« vajo, ker so snažne, pridne in pošte« ne. Pouka in zabave jim daje »Društvo sv. Cirila in Metoda«, kjer imajo vsa«
ko nedeljo na razpolago dvorano in oder, slovenske knjige in časopise. Vsako leto poromajo skupno na bo« žjo pot v bližnji kraj Matarije, kjer je po izročilu bivala sveta družina na begu v Egipt. Cerkev z domačim du« hovnikom je našim rojakinjam v Egiptu kakor prisrčna domačija sredi širne tujine.
!
Županoval je dolgo vrsto let; skozi vso vojno je vodil usodo ljubljanske« ga mesta in Ljubljančanje so se tako navadili na njegovo častitljivo posta« vo in očetovsko besedo, da ga dolgo niso mogli pogrešati in da z nobenim njegovih naslednikov niso bili prav zadovoljni. »Tavčar, da, ta je bil,« je vzdihnil marsikateri ljubljanski me« ščan.
V politiki je bil vodja slovenskih liberalcev.
Ko je doraščal, je izredno mnogo bral, in sicer brez prave izbire. Bral je, kar mu je prišlo v roke. Pisati je začel zgodaj. Razvijal se je stalno. Pisal pa je zgodovinske povesti (se« gel je celo v prve krščanske čase; »Tiberius Pannonicus« — povest o pa« nonskem vojaku, ki se iz razuzdanega in popačenega Neronovega Rima vr« ne v svojo domovino), romane in povesti iz sodobne družbe ter slike in črtice iz svoje Poljanske doline. In tu je res neprekosljiv! Dočim je v zgodovinski snovi vedno našel priliko, da je udrihnil po tej ali oni nevšečni stvari, in medtem ko je sodobno družbo smešil z vesel jem, in slastjo, je v povestih iz domačije umerjen, do« ber, skoraj nežen. V loškem pogorju mu je pognal prvi popek »Cvetja v je« šeni«, tega bisera v našem pripoved« ništvu. in v Poljanah je našel snov za »Visoško kroniko«, v kateri je dejan« ski preklical vse svoje prejšnje zmot« ne nazore o katoličanstvu in katoliški duhovščini. Ti dve deli sta s svojim čistim sijajem zastrli vse prejšnje Tavčarjevo delo in zaradi njih mu bo« mo vedno hvaležni. Seveda je Tavčar ti dve povesti pisal kot zrel mož, ki je spoznal,, da je na svetu več večno le« pega, kot si je v svoji mladosti mislil, in ki je svoje zmote pogumno! priznal. Žalibog »Visoške kronike« ni dovršil. Napisal je samo prvi del, ki se godi, v drugi polovici 17. stoletja. V drugem delu je hotel vpodobiti dobo Marije Terezije, v tretjem pa Napoleonov čas, a prehitela ga je smrt.
Tavčar je umrl 19. februarja 1923. v Ljubljani. Njegovo obličje ie bilo po« kojno kot obličje človeka, ki je svojo
Visoški letopisec.
Naš list je takoj ob svojem postan« ku začel objavljati prelepo povest »Cvetje v jeseni«, katero je napisal dr. Ivan Tavčar, slovenski pisatelj, Politik in pravnik. Med našim ljud« stvom je bil prej malo znan, ker se je njegovo delovanje tikalo predvsem Kranjskega. Zasluži pa, da ga v listu nekoliko opišemo, zlasti sedaj, ko ga je tržaški prevajatelj Umberto Urba« ni tako uspešno predstavil italijanski javnosti. Urbani je namreč lansko leto prevedel zadnjo Tavčarjevo po« vest »Visoška kronika« (»Streghe e demoni. Cronaca di Visoko. Trieste, 1929. Str. X + 191.), ki je bila, kot piše znani italijanski leposlovni kritik En« vico Damiani v milanskem mesečniku »Leonardo« (1930, str. 324.) »za itali« janskega bravca čisto novo odkritje.«
Tavčar je kot pisatelj zelo svoje« vrstna osebnost. Nihče mu ne more odrekati visokih pisateljskih sposob« nosti, a res je tudi, da je spočetka gledal samega sebe umetnostno pre« ]nalo kritično. Na njegovih povestih je ostala rja tistikratne kulturnoboj« nosti. Takrat je ni opazil, ker je bil Preveč pod vplivom okolice in otrok svoje dobe, pozneje svojih spisov ni opilil. Zato je Tavčar do svojega šest« desetega leta robat tudi tam, kjer bi mu ne bilo treba biti, in njegovi spisi Po večini! niso za mladino. Kl jub temu stoji, da je bil v mladosti in na stara |eta veren človek, saj je bil »sin po« nožne slovenske kmetiške matere, ka« tera je imela na svoji smrtni postelji °b slovesu od življenja in od sina do tega eno samo prošnjo: da bi se dal njen ljubljeni Janez vsaj v zadnji svo«
ji uri izpovedati.« (dr. Prijatelj v Tavčarjevih Zbranih spisih, IV. zv. L stran). Janez ji je to obljubil in je svojo obljubo držal. — Takšna je bila tista doba: v najglobljem kotičku srca verna, na zunaj pa brezverska, proti« duhovniška. V to zmedo načel in de« janj je dregnil dr. A. Mahnič. Tavčar mu je vrnil z glasovito povestjo »4000«, ki je pač največje zabavljanje proti naukom katoliške vere, kar jih pre« more slovensko in še katero drugo slovstvo. Komaj deset let prej pa je Žgurju, kaplanu svojega strica Anto« na Tavčarja, pomagal pisati šmarnice.
Tavčar je po rodu Gorenjec. Doma je bil iz Poljan nad Škofjo Loko (rodil se je 1. 1851.). Gorenjec je ostal do smrti. Sam je dejal Izidorju Cankarju, da je »rod iz Poljan precej visok in za vraga ne pozabi, če je bil po krivici napaden.« Ko je dosti dorasel, ic po« stal dijak, in sicer je hodil v gimna« zijo v Novem mestu in v Ljubljani. Potem, ga je pot peljala na Dunaj, od« koder se je vrnil kot doktor prava. Nastanil se je kot odvetnik v Ljubija« ni, katere ni več zapustil in ki mu je postala druga domačija. Vedno pa se je rad vrnil v Poljansko dolino pod sivi Blegaš, kjer so še v pozni jeseni njegovega življenja poganjale pre« krasne cvetke njegove umetnosti. Ko je pisal »Cvetje v jeseni« in »Visoško kroniko«, mu je bilo 66 oz. 68 let. V Ljubljani se je začel brigati tudi za politiko, ki mu je donesla mnogo osebnih uspehov, a je njegovemu pi« satcljskemu razvoju mnogo škodova« la. Postal je deželni in državni posla« nec in končno ljubljanski župan.
»Torej povej nam vse podrobnosti,« sc je razleglo nekaj glaisov.
In Tua je ugodila ter začela pripovedovati: »Veste, da sem morala nenadoma odpotovati v Mcmfis zaradi smrti svojega brata Paokera in zaradi njegove zapu« šnine. Noferura me je priporočila svojemu sorodniku Psametihu. Z njegovo rodbino sem se docela'sprijaznila. Nekega popoldneva, osem dni pred mojim odhodom, me Fsametih in njegova žena povabila na izlet po Nilu. Z veseljem sem sprejela to vabilo in odpluli smo. No smo se vozili okrog neskončnega zidu, za katerim je bilo vse v zelenju, sem vprašala, kaj bi to bilo.
»Za tem zidom stoji palača princa Horemseba, memfijskega čarovnika, kakor ga tukaj ljudstvo na« Zlvlje,« mi je odgovoril smeje se Psametih. »Samo po« noči se odpira izhod na Nil za Horemsebove nočne izlete. Ni dvoma,« je pripovedoval dalje Psametih, »da le mnogo izmišljenega o njem, toda njegovo čudno živ« J®nìe vzbuja pozornost. V njegovi palači je vedno tiho. otari Habzefaa, prinčev zaupnik, hodi nakupovat v spremstvu nemih sužnjev, ki odgovarjajo na vprašanja samo z nerazumljivimi kretnjami. Habzefaa kupuje mnogo sužnjev, zlasti gluhonemih, in mlade deklice od deset do enajst let. Vso množico teh ljudi požre palača,
da jih nihče več ne vidi. Lanskega leta se je zgodila čudna stvar, ki je nudila širno polje raznim domnevam. Neki vojščak je prodajal v denarni stiski svojo mlado sužnjo, ki mu je pripadla kot vojni plen. Kakor grob molčeči Habzefaa jo je kupil in nikoli več ni bilo o njej nič slišati. Toda po čudnem naključju se je deklici po« srečilo pobegniti iz palače in se je vrnila k svojemu prej« šnjemu gospodarju. Morete si misliti, kako so jo izpra« ševali. Vsi1 pa so bili začudeni, ko je zatr jevala, da ni še videla gospoda, O' katerem so ji govorili. Pravila je, da je živela v zaprtem dvorišču z mnogimi drugimi tova« rilšicami. Neki belo oblečen mož jih je vadil v igranju na harfo. Nekatere so sc vežbale v plesu. Pogostoma. zlasti v mesečnih nočeh, so se plesalke odele v prozorna oblačila ter se nakitile z ogrlicami in naglavnimi nakiti. Plesali so tudi prav tako lepo oblečeni dečki okrog tri« nožnic, iz katerih se je razširjal prijeten vonj. Pevke so morale lezti na drevesa in pevati tam skrite med list« jem. Kakšen namen je imelo vse to, ni znala povedati. Gospoda ni nikoli videla. Govorila je samo s starcem v beli obleki, ki jo je vadil. Posli so bili vsi gluhonemi. To njeno pripovedovanje je zbudilo splošno radoved« nost. Naslednjega dne pa so deklico dobili mrtvo. Vzrok (njene smrti je oistal nepojasnjen.
nalogo vestno izpolnil. Ko so ga pola* gali v grob, so pač marsikomu prišle na misel njegove lastne besede iz »Vi* soške kronike«: »Zemlja domača ni prazna beseda: del je mojega življe* nja ... Ko si oglodan do kosti, te sprej*
me domača zemlja z istim obrazom, kakor te je sprejela nekdaj zibel, ko so te še vanjo polagali... Rajši bi umrl sredi domače doline bodisi od gladu nego na zlatem stolu nemškega cesarja, kjer bi imel vsega na kupe!«
Sadja ni prav nič, Sena je bilo dosti, toda mnogo ga je deževje spridilo. — Tudi požar smo imeli. 5. maja je po* gorela Hrvatova hiša. — Tisto o jam* skem medvedu, katerega da so našli pri Juriju, je bila pa le neumna šala kakega potegona, ki menda potrebuje takšno okostje za svoj hišni muzej.
Iz tržaške okolice.
Sv. Ivan. — (Cerkev. — Smrt.)
—	Pri nas ni posebnih novic. Že delj časa podirajo na Pjanovem zemljišču staro hišo. Na tem mestu bo občina postavila tramvajske lope. Za našo cerkev se magistrat ne briga posebno. Treba bi bilo pobeliti zunanje zidove in zakristijo. — Pretekli teden smo pokopali Josipa Mlača. Bil je dober in marljiv mož. Bog mu bodi plačnik!
Iz Por,
Tolmin. — (Letoviščarji. — Majhna tatvina v cerkvi.) — Po drevoredih in vrtovih je zadnje čase vse oživelo. Nabralo se je pri nas veliko letoviščarjev. Mnogo jih je, ki pridejo vsako poletje k nam. Videti je, da jim v lepih gorah ugaja. Tudi hribolazcev smo letos videli že pre* cej, ko so šli skozi Tolmin na hribe.
—	Že zadnjič smo pisali, da je nekdo poskusil vlomiti ponoči v našo cerkev. Zdaj pa je kar podnevi zmanjkal pri oltarju sv. Antona nabiralnik. A ubo* gi tat tudi zdaj ni imel sreče, ker je bil nabiralnik, kot pravijo, čisto — prazen.
Nemški Rut. — Tu pa tam se vidi po naših vrtovih zanemarjeno sadno drevje, polno suhih vej in mahu. Trav* niki so slabo porasli brez vsakih g no* jil. Če kak dober gospodar zine be* sedo o umetnih gnojilih in čiščenju sadnega drevja, se mu po gostilnah posmehujejo. Mladeniči, vzemite v roko dobro knjigo in zanimajte se rajši za napredek v kmetijstvu nego za polič in harmoniko.
Kal nad Kanalom. — (Popotnik pripoveduje.) — Pripotoval sem v hriboviti Kali. Dolgo že ni bilo glasu od tam in zato sem mislil, da so vsi umrli. Pa so, hvala Bogu, še vsi živi.
Kaj nam pišejo z dežele?
iz idrijskega kotla
in okolice.
Naše bolnišnice. — Delo pri gradbi nove bolnišnice napreduje in so spodnji prostori že dozidani. Do pozne jeseni upajo, da bo stavba pod streho. Ker bo stalo poslopje na vrtu poleg sedanje bolnišnice, je uničen lep ze* lenjadni vrt iin krasni cvetličnjak za sprehajanje bolnikov. Zato so naku* pili od sosednih posestnikov potrebno ozemlje, ki leži za stavbami. Prizade* vanje mestne občine, da je izposlo* vala zidanje nove bolnišnice, je treba le pozdravljati, čeprav je nujna po* treba, da se že obstoječa in uspešno delujoča bolnišnica čimpreje izpopol* ni z manjkajočimi predmeti in napra* vami. Sedaj je v zavodu prostora za 20 bolnikov in prav letošnje poletje je vedno zasedeno. Zato je katerikrat v sedanjih prostorih nemogoče ločiti razne bolnike. Z novim poslop* jem bo ta neskladnost odpravljena in prostora bo dovolj. Od mestne občine kot vrhovne upraviteljice bi bilo le že* leti, da nudi zavodu, ki je pod spret* nim vodstvom g. dr. Braggiana zašlo* vel že precej preko mej združenih občin, vso potrebno pomoč in zani* manj e, ter da točno izvršuje vse u* pravne dolžnosti.
Nesreča v rudniku. — V torek 5. t. m. popoldne se je na četr* tem polju severozahodne jame pone* srečil 49*Ietni rudar Josip Moravec. Pri vrtanju s strojem se je radi tre* senja skala, nenadoma utrgala in padla ubogemu rudarju na nogo. Prenešen je bil v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima v dveh krajih zlomljeno nogo.
Kje je red? — Tam gori na Rakah ga ni. Mnogi, ki. se spreha* jajo po prijetnem drevoredu, se prito* žujejo nad brezvestnimi kolesarji, ki kljub prepovednim napisom kolesa* rijo in onemogočajo sprehajanje. Naj se strožje ukrene.
Ledine. — (Praznik. —'Poro* k a. — Ceste.) — Shod sv. Jakoba je bil zelo slovesen in dobro obiskan. Sedaj imamo sploh redno po tri sv. maše, le škoda, da se jih radi prezapo* s lenosti tako težko udeležujemo. — Dne 2. t. m. se je poročil zidarski de* lovodja od Sv. Lucije g. Gabrijel Ve* likonja z našo vaščanko g.čno Marijo Bogatajevo. Poroka je bila s sveto ma* šo. Lepo! Bog daj srečo! — Prejšnji teden je bilo več hudih nalivov, ven* dar ledinska cesta ni prizadeta, kar se imamo zahvaliti g. obč. komisarju, ki redno skrbi za popravila. Prosili pa bi Ledinci, da bi se cesta od Razpotja do Marofa kaj posula. Zadnji nalivi so napravili po sredini pravo grapo. Ker je od te ceste odvisnih okrog 1000 pre* bivalcev, prosimo, da se čimpreje po* pravi. — Dela pri novih rajdah v Spe* hovi grapi so končana. Sedaj je zelo potrebna popravila bližnjica, ki jo je ) prej vedno oskrboval cestni odbor. ' Obračamo se na g. komisarja.
Vojsko. — V sredo 30. jul. nas je zo* pet obiskala toča in nam uničila, kar je zadnjič prizanesla. Letos bo hudo!
Zadlog. — Na posledicah težke ope* racije je v tržaški bolnišnici umrl 36* j letni Janez Likar. Bil je dober in pri* den fant! N. v m. p.!
S Pivke.
Rakulik pod Nanosom. — Letina je srednje dobra, samo malo preveč dežja je, posebno za krompir in fižol.
Lahko si mislite, kakšen vtis je napravila name Psametihova povest. Kar gorela sem od radovednosti in hotela sem za vsako- ceno videti nenavadnega člove* ka. Psametih me je skušal odvrniti od te želje. Trdil je, da srečanje s Horemsebom prinaša nesrečo in da ne dobim veslačev, ki bi bili voljni izpostaviti se vplivu zločestega očesa. Toda jaz sem. vztrajala pri svojem. Sklenili smo, da bomo delali vse 'skrivaj in se tako izo* gnemo nepotrebnim govoricam. Najela sem čoln z dve* ma močnima veslačema. Silna možaka sta zatrjevala, da se gotovo «srečamo is princem, ker je ščip, in tedaj je on vedno na Nilu. Komaj se je naredila noč, šem stopila z Neftiso v čoln. Tvoja sestra, Noferuza, je bila nenavadno vesela. Tako se je opravila, da je bila res* nično očarujoča. »Varuj se!« sem ji dejala. »Izgubljena si, če boš čarovniku ugajala«.
»Nenadoma se prvi veslač skloni k meni in pravi: »Poglej, plemenita gospa, to je on!« V tem trenutku sta se on iin njegov tovariš stisnila v fclopec ter sklopila prsta v obliki roga, da bi se obvarovala zločestega očesa.
Rdeče oči sfinge so- metale krvavo svetlobo na vodo-, pri čemer Iso se lesketali dragulji na njegovem vratu. V tem trenutku je bila prinčeva ladjica poleg naše in se skoraj dotikala našega čolna. Zagledala sem princa, ki
je mimo ležal na blazinah. Videla sem ga v Tebah pred kakimi dvanajstimi leti, ko j(e prišel tja s svojim oče* tom. Toda ne bila bi ga prepoznala. Suhljati in slabotni mladenič se je prelevil v velikega, lepega moža orjaške moči. Obličje mu je zalo, toda tista lepota ima zlovešč izraz, a plameneči pogled vzbuja grozo. Nosil je kratek, z dragulji obšit plašč; na glavi je imel z diamanti obšito kapo. Nepremično je sedel kakor kip, le strašne oči so se zdele žive. Zdajci se mu je pojavil na ustnah čuden usmev, da so se mu biserni zobje zabrsketali. Vzel je cvetko in jo vrgel Neflisi v naročje. Ta je bila bleda, oči so se ji izbulile in tako je bila zaverovana v princa, da je pozabila na cvetlico. Čez nekaj hipov se je ladjica bliskovito oddaljila. Tedaj se je Neftisa zdramila in ra* dostno vzkliknila: »Poglej, Tua, Horemseb mi je vrgel rdečo rožo, toda ta roža ni podobna našim. Kako krasen duh ima! Kaj pa to pomeni? Docela je mokra.«
Sklonila sem se k roži. Imela je dušeč vonj. Ker pa nisem nikdar marala za močne dišave in sem bila razbur* jena, mi je bilo slabo od tega vonja. Nekaj dni sem težko dihala in glava me je bolela. Kri mi je gorela ka* kor ogenj.«
(Dalje.)
Povedali so mi, da bo letina najbrž srednja. Sena pa jé mnogo manj kot lani. Tudi kobilice so prišle in napra* vile mnogo škode. Nekaj občanov se je ‘izselilo v Ameriko, ker so upali na boljše življenje. Brez porok tudi ni bilo v pomladanskem času. — Smrt je pobrala Emilijo Lipičar z Dola. Da so jo vsi radi imeli, je pokazal lep po« greb, katerega so se kljub slabemu vremenu udeležili znanci od blizu in daleč. Dekleta so ji kupila lep venec, pevci pa so ji kraj groba zapeli zalo» stinko. N. p. v m.! — Po sv. maši se mi je mudilo drugam. Odšel sem pre« pričan, da se povrnem.
Trenta. — (Cerkvena s lo ve« s n o s t. — Promet. — Vreme.) —. Kakor vedno, tako smo tudi letos slo« vesno praznovali praznik sv. Ane. Krasen dan, ki je nastopil po silnih nalivih, jje privabil tudi mnogo- okoli« čanov, zlasti iz Soče. Č. g. kurat iz Lo« ga je daroval slovesno sv. mašo, med katero so zelo lepo prepevala dekleta Marijine družbe iz Strmca. Iz srca smo jim hvaležni in upamo, da nas pridejo- za naš shod zopet obiskat. — Isti dan je začel voziti k nam potniški avtomobil iz Bovca in bo vozil, vsaj poleti, vsak dan. Tako bo imel mar« sikdo lepo priložnost za obisk naših lepih gorskih krajev. Le škoda, da ur« nik za nas ni prav primeren. — V ju« niju smo imeli veliko sušo, zdaj v ju« liju pa že tri povodnji. Tudi vihar, ki je celo drevesa -s koreninami podiral, m toča nista izostala.
Vrh. (Pri Šentviški gori.) — Pretekli četrtek dne 31. julija proti jutru je razsajala po naših krajih huda nevihta, Ponekod tudi toča. Bliskalo se je in gr« melo, da je bilo marsikoga strah. Med« tem je udarila strela v obširni dvojna« ti kozolec tuk. posestnika Val. Grahe« Ija. Ogenj je uničil takoj vse, ker je bil kozolec še poln sena in drv ini ni bilo mogoče niti vozov rešiti. To je to Poletje že druga nesreča radi strele v Vrhu. — Reši nas, Bog, sličnih nadlog!
Takoj naslednji dan se je pri sose« du Jakobu Črvu (na Črvovem vrhu) zgodila še bolj žalostna nesreča. Ko« maj 3 leta star sinček Nelko je padel v vodnjak pred hišo, kjer je utonil. Nauk: Ne puščajmo nikdar otrok brez nadzorstva in varuštva! Prizadeti dru« zini naše sošaljef
Čezsoča. — Poročila sta se Vojko Skočir in Brigita Komačeva. Bog jima daj v zakonu obilo sreče! —- V Argen« dno sta odšli Anica Kravanja in Justi« |ia Klavora. Srečno pot! — Umrl je 17« .pini mladenič Paus Franc. N. p. v m. Staršem naše sožalje!
Log pod Mangartom. — Prejšnji mesec je bilo 40 naših ljudi, večinoma tantov, odpuščenih iz rabeljskega rudnika. S tem je naša vas težko pri« zadeta, ker nas skalna dolina sama ne more živiti. Nekateri so našli za Prvo potrebo delo pri tukajšnjih j a v» nih napravah. A to le za par mesecev.
.M Pa potem? Mnogi mislijo na Fran« nijo in Ameriko. Toda bo li tam bolj« Se- Naj bi zato tisti, ki še delajo v rudniku, štedili in dobro premislili, kaj smcj° izdati in kaj ne. Dobro bi ™di bilo, da bi ise kdo izučil za zi«
darja da ne bo treba tujim idelavcem delati ob nedeljah. — Med otroci je razširjen že dalj časa hud oslovski kašelj, mnogokrat združen z bljuva« njem. Vzrok te bolezni nam ni znan.
Iz Brd.
Gor. Cerovo. — V »Novem listu« smo brali, da pričnejo z osuševanjem Prevala. G. občinskemu načelniku se že sedaj priporočamo, da bodo pri de« lu zaposleni tudi domačini. — Zadnja toča je napravila občutno škodo. Po« nekod je vzela polovico, drugod tudi tri četrtine pridelka. — Javni ples je za letos odpadel. Vzrok: brezposel« n ost. — V nedeljo smoi imeli običajno procesijo. Nebo so kljub 60 domačim fantom morali nositi fantje iz sosed« ne vasi.
Krasno. — Dne 8. avgusta smo po« kopali 85«Ietno Drnovšček Katarino, roj. Markočič. Bila je bolna 2 leti in 8 mesecev. Ves čas svoje bolezni; je ležala in bolečine potrpežljivo pre« našala. Bila je dobra krščanska žena, ki je revežem prav rada pomagala. N. p. v m.!
Jz gonške okolice.
Pevma. — (Zopet granata.) — V torek 5. avgusta opoldne je 30« letni Jožef Primožič z Oslavja, 118 popravljal pot na zemljišče za hišo. Nakrat je zadel pri kopanju s piko« nom na granato, ki se je takoj razpo« čila in ubogega Jožefa na mestu ubila. Pokojnik je bil vzoren fant, mirnega značaja in zelo priden. Posebno se je odlikoval v ljubezni do matere, ki ji je bil vdan in jo ljubil kot otrok. Prav tako je ljubil tudi svoje brate in se« stro. Zato so ga pa tudi vsi spoštovali in imeli radi. To se je pokazalo zlasti na dan pogreba v četrtek. Od blizu in daleč so prihajali na pogreb, ki je bil naravnost veličasten in je bila cerkev prav polna. V sprevodu so nosili fant« je pet krasnih vencev. Pevski zbor je zapel svojemu pokojnemu pevcu to« varišu v slovo na domu, v cerkvi in na pokopališču. Blagemu pokojniku naj sveti večna luč, ubogo mater in ostalo družino pa naj tolaži ljubi Bog in za« vest, da je bil pokojnik vzgleden sin in fant in da je imel vedno pred očmi Boga, kakor so bile tudi njegove zad« nje besede klic: »Jezus, Marija, Jo« žef!« —. Opomnimo ob tem, da ni res, kar je trdil neki list in je po njem po« snel tudi naš »Novi list« v zadnji šte« vilki, da je pokojnik skušal granato odpreti in da; se je pri tem odpiranju razpočila. Niti videl je ni. Priča brat, ki je bil poleg. Še to. Po vojni je v Pev« mi ta že deseta smrtna nesreča radi granat!* 1
iz žstre.
Draga. — (Letin a). — Krompir \ se letos ni obnesel, posebno- prvi ne.
■ Fižol je počrnel. Sadje je odpadlo in ! grozdje je pobrala bolezen; v nižjih ; legah je povečini počrnelo. Turšiča j kaže zadosti dobro. Dežja ni bilo pri
1 nas prav dosti.
Črnotiče. — Trta kaže prav slabo. Grozdje nam je počrnelo kar čez noč.
Krompirja smo pridelali prav malo. Fižola tudi ne bo.
Puče pri Kopru. — Iz naše majhne vasi se oglasimo le malokdaj. Letina nam kaže še precej dobro. Pšenico smo že spravili. Pridelek fižola je srednji, krompirja je manj, sena do« volj, grozdje pa je bolno. O sadju ni sledu. — Pri nas imamo podružno cerkev, V nedeljo 3. avgusta smo do« živeli prav lep dan, 35 dečkov in ena« ko število punčk je bilo pri prvem sv. obhajilu. Zelo smo hvaležni g. žup« niku iz Šmarij, ki se je pri svetem nau« ku toliko trudil. Sedaj pa pripravlja malčke za -sveto birmo, ki bo v okto« bru.
Prešnica. — Lepa slovesnost se je vršila v nedeljo dne 10. avgusta pri nas; blagoslovil se je nov lep taber« nakelj iz orehovega lesa, delo znane tvrdke Moroder na Tridentinskem. Od tega dne naprej bo bival v naši sredi Jezus v sv. evharistiji, kar bo velika dobrota za nas vse, posebno še za stare in betežne ljudi, ki ne mo« rejo več do župne cerkve. Vaščani sami zbirajo denar in tudi fantje in dekleta so rekli pametno besedo: »Namesto da trošimo za neumni ples, bomo rajši dali za tabernakelj.« Da bi tudi mladina drugih vasi bila tako pametna! — Naj omenimo še to, da je samo iz naše vasi bilo 42 otrok pri sv. birmi, ki jo je delil naš prevzviše« ni in priljubljeni g. škof dr. Fogar dne 27. julija v Klancu. Tega dne je prejelo sv. birmo 177 otrok ; od teh je bilo 54 iz podgorske župnije. Vsa slo« vesnost se je po izrecni želji prevzvi« šenega izvršila brez vsakega zunanje« ga sijaja. A tem močneje so vzplapo« lala naša srca v udanosti in zvestobi do Očeta in Pastirja naših duš.
S Krasa.
Vrh sv. Mihaela. — 24. m. m. s, pokopali Vižintina Jožefa, starega 41 let. Zjutraj je šel nakladat pšenico. Okoli desete ure ga pa zadene solnča« rica. Zgrudil se je in par trenutkov nato umrl. Ran j ki je bil blaga duša in skrben gospodar. N. p. v m. Ostalim naše sožalje.
Štanjel. — (Smrt in ogenj.) — Družino Jerič, št. 16, sta v kratkem za« deli dve nesreči. V soboto jim je umrl naj mlajši sinček, v nedeljo popoldne pa, ko bi se bil moral vršiti pogreb, je zagorel hlev, poln sena. Brž so pri« hiteli vaščani ter začeli gasiti. Sreča, da vreme ni bilo vetrovno in da se ogenj ni razširil. Zgorelo je vse seno. Prizadeti je bil nekaj malega zavaro« van.
Gorjansko. — (Slovesnost. —
Avtomobilska nesreča. —
Letina.) — V nedeljo 3. t. m. smo imeli izredno slavnost: popoldne ob štirih je bila namreč blagoslovitev no« vega kipa presv. Srca Jezusovega. Med navdušenim govorom č. g. Š tanta iz Šempolaja je preč. g. dekan iz Komna v družbi 4 duhovnikov blagoslovil krasni kip, ki je bil ves obdan s cvet« jem. Lepa procesija, katere se je ude« ležilo veliko domačih in sosednjih lju« di, se je vila skozi dva okrašena sla« voloka po ozaljšani vasi in se zaklju«
čila s slovesnim blagoslovom. Prizna« nje gre novemu moškemu pevskemu zboru, ki je že na dan kolavdacije or« gel pokazal, da si nekaj upa. Vsa čast pa tudi gorjanskim faranom, ki so cerkev in vas tako okrasili. Lepo1 je bilo; dal Bog, da ostane duhovni j a vdana presv. Srcu! — Isti večer je ob devetih in pol neki javen avto, priba« jajoč iz Vojščice in na poti v Trst, v katerem sta sedela dva gospoda, za« vozil pod Gorjanskim čez cestni rob globoko v dolino. Gospodoma se ni zgodilo nič; šofer se je pa močno ranil v hrbet in ga je drug avto takoj odpe« ljal v tržaško bolnišnico. Če bi bil ob« cestni zidič že popravljen, bi se ta ne« sreča morda ne bila zgodila. — Polje kaže, hvala Bogu, dozdaj še dobro. Dežja je bilo precej, toče pa nas je Bog še obvaroval. Toda krompir je — kot skoro povsod — odpovedal. Vlaž« no vreme pa je začelo groziti vinske« mu pridelku. Sicer je še zgodaj, in za sušo je na Krasu še vedno časa do« volj. Priporočati pa bi bilo, da ne bi zopet — kot lani — začeli trgatve 14 dni prezgodaj. Kaj pa kobilice? Ali je pričakovati sedaj ali prihodnjič kake« ga organiziranega nastopa proti njim od županstva ali od deželnega kmetij« skega urada, kot smo letos videli v Furlaniji? Nujno potrebno bi bilo!
iz Vipavske dolžne.
Dornberg. — (Junaštvo ali kaj?) — Te dni je vozil s kravo iz Gorice proti domu 72 letni Franc Be« sednjak. Na D ombravi »pri smrekah« mu pridrvi nasproti avto, kateremu daje Besednjak znamenje s palico, naj vozi počasneje oz. se ustavi, da bi se krava ne preplašila. Avto se res ustavi in iz njega izstopi ves razbur« jen neki znani gospod, ki izvleče iz žepa revolver in ga nameri proti nič hudega slutečemu kmetiču, mu vza« me iz rok; palico in 72 letnega starčka neusmiljeno! pretepe s tako silo- po le« vem laktu, da so mu udarci pomodreli. Starček prenaša bolečine in se čudi nad takšnim početjem, kakršnega v svojem dolgem življenju ni še okusil.
Velike Žabi.je. — (Letina. — Cerkveni s h o d.) — Zadnja štev. »Novega lista« nam je prinesla mnogo žalostnih novic iz naših sosednih vasi. Debela toča, ki je razsajala po so« sadnih poljih in vinogradih, nam je za sedaj, hvala Bogu, popolnoma priza« nesla. Koruza obeta dobro, z grozdjem smo zadovoljni; le tu pa tam ga je pe« ronospora malo poškodovala. — Vina imamo naprodaj še nekaj. Cena je nizka, kapljica izborna. — V nedeljo 17. t. m, bomo praznovali cerkveni shod sv. Roka s slovesno sv. mašo in običajno procesijo. V cerkvi imamo zopet lepo petje. Mladi pevci imajo res veselje za to.
Štomaž. — Izjavljamo, da dopisa iz Štomaža (Iz osamele fare) v 32. štev. »Novega lista« ni pisal g. Štefan Bra« fina v Štomažu, št. 83.
Uredništvo.
Lokavec pri Ajdovščini. — V ne« deljo smo slovesno praznovali, farni praznik sv. Lovrenca. Pri procesiji je lepo prepeval cerkveni zbor, za ne«
bom so stopali zastopniki občine in mnogo vernikov. Popoldne pa se je vršil drugi del praznovanja. Od vseh strani so prihajali gostje iz okolice, ker jih je vabilo lepo pritrkavanje iz zvonika. Po večernicah smo se menili, kam krenemo na dobro kapljico. Ne« kaj mladih pa je klicalo Miklavža s harmoniko. V tem so se posebno od« likovali nekateri štomaški fantje, ki so na Brdu poskušali svojo moč. Imeli smo tudi kmečko birmo. Slavoloka ni bilo, pač pa vina in štrukljev dovolj. Fantič, ki ‘si to birmanje gledal, nikar se ne čudi! Prihodnjič pa bomo- spet poslali koš novic, ker kolačev ni bilo.
Rihenberg. — (O krščanskem nauku. — _ Toča. — Nagla s m r t.) — Žalostno je, da se v naši vasi še dobe (starši, ki ne pošiljajo svojih otrok h krščanskemu nauku.
Objave.
DUHOVNE VAJE ZA MLADENIČE.
Po želji prevzvišenega gospoda kneza in nadškofa bodo tudi letos du= hovne vaje za mladeniče v prostorih malega semenišča v Gorici.
Začetek v četrtek dne 28. avgusta točno ob šestih zvečer, zaključek v ponedeljek 1. septembra zjutraj. Pri« j ave naslovite: Uprava malega seme« nišča, Gorizia, via Dreossi 18. — Oskrbnino je treba plačati upravi vsaj pred začetkom duhovnih vaj.
Sv. oče je meseca decembra v po« sebnem apostolskem pismu poveličal to najkrepkejše sredstvo duhovne ob« nove. Istotako naš prevzvišeni vladika ob raznih prilikah.
Velečastite gg. dušne pastirje na« prošamo, da mladeniče opozorijo na duhovne vaje in jim jih toplo pripo« ročijo.
Kalji dobrega naj pričakujejo od ml a« dine brez krščanske vzgoje! — Toča je tudi pri nas napravila mnogo škode, posebno na grozdju. Po nekaterih de« lih občine je tako oklestila, da je uni« čen tudi pridelek prihodnjega leta. — V ponedeljek 4. t. mi: je Lisjakovo dru« lino od Škrbcev zadela velika nesre« ča. Gospodinja Rozalija, mati sed« mih otrok, jie zvečer legla k počitku zdrava in vesela. Kmalu pa jo je pri« jela tako močna slabost, da je v 10 minutah izdihnila. Bila je vzorna in skrbna gospodinja. Pokoj njeni duši! Družini izrekamo iskreno sožalje!
Goče. — (Razsvetljav a. — Vino.) — V zadnjem času nam je električna družba postavila po vasi 17 prepotrebnih svetiljk. Ljudje so z nji« mi prav zadovoljni. — Vina imamo še precej. Cena je nizka.
Zavod šolskih sester v Tomaju.
Kot vsako leto se bo tudi letos z oktobrom o tvoril šestmesečni gospodinjski tečaj, ki ima namen, da poda dorasčajočim mladenkam prib« ko, toliko teoretično kolikor praktično, se pri« praviti za svoj bodoči poklic. Natančnejša po« jasnila daje vodstvo zavoda. Namerava sc tudi za gojenke, ki so dovršilo ta tečaj v minulem letu, prirediti kratek tečaj za vkuhavali je sadja, ako sc jih ho priglasilo zadostno število. Ta dva« do tridnevni tečaj bi se vršil 22., 23. in 24.
septembra.
Na Planinski gori
bo na veliki Šmaren običajni letni sho,d. Ro« m ar j epi se priporoča, da imajo s seboj izkaz« ideo, ki sc zahteva za potovanje po Italiji (carta d’identità).
Darovi.
Namesto cvetja na krsto prijatelja in do« bralnika pok. g. Jakončiča Antona daruje dni« žina Franko Lit 150,— v dober namen.
Okno v svet.
Na meji angleške Indije
se začenjajo upori. Bojevit rod Afri« dov, ki je še samostojen in biva ob meji Indije in Afgan ske, se je dvignil in začel napadati angleškodndijsko ozemlje. Napadalcev je kakih 10 ti« soč. Proti njim so poslali 50 vojnih letal. Kipenje in vrenje v notranjosti Indije, nemiri ob mejah, to je današnje stanje najvažnejše angleške preko« morske posesti.
Sestanek v Sina ji.
Sinaja je grad v Romuniji. Znana je radi tega, ker gre tje vsako leto ro« munska kraljeva družina na letovišče. Večkrat se tam vršijo važni politični sestanki. Prve dni avgusta je bil tam sestanek jugoslovanskih in romunskih gospodarskih strokovnjakov, ki so se posvetovali, kako izpeljati carinsko zvezo med obema državama. Strokov« njaki so ugotovili, da je carinska zve« za mogoča, le uvesti jo je treba po« lagoma. Seda j se uredili osnovna vpra« šanja (prevoz, zdravniški pregled blaga, pravna stran itd.). Zanimivo je, da bosta sedaj Jugoslavija in Romu« nija izvažali na Čehoslovaško žito
brez carine in da bosta čehoslovaškim industrijskim izdelkom dovolili velike ugodnosti. Ker pa Češka ne bo mogla porabiti vsega žita, kar ga bo Romu« niji in Jugoslaviji ostalo, bosta ti dve državi poskušali doseči enake ugod« n os ti v Italiji in Nemčiji, predvsem pa v Avstriji. —, Sinajski sklepi so se« veda le prvi korak k popolni carinski zvezi.
Med Turčijo in Perzijo.
Na meji med tema dvema državama v prednji Aziji bivajo divji rodovi, ki se imenujejo s skupnim imenom Kur« di. Ti so veliki1 roparji, ki napadajo zdaj Perzijo, zdaj Turčijo. Da se to ropanje odpravi, sta obe vladi sklenili, da jih bosta brezobzirno uničili. Te dni so Kurdi zopet napadli turško ozemlje v okolici gore Ararat. Tur« ške čete so jih odbile in jih zasledo« vale še preko meje na perzijskem ozemlju. Turki izjavljajo, da bodo čete ostale v Perziji toliko časa, dokler ne zatro roparjev. Potem se seveda vrnejo domov. To ni nikak znak so« vraštva, temveč samo varnostna od« redba.
Književni pomenki.
René Bazi n: Iz vse svoje duše.
Roman. Poslovenil Niko Kuret. Ljubljana, li’30. Založila Jugoslovanska knjigarna. Str. 222. ----- Ljudska kniižica, 34.
Bazin Slovencem ni čisto- neznan, ker imamo par prevodov iz njega (Iz. Cankar, Šolar). Sedaj so je tema dvema pridružil še, Kuret, ki je oskrbel dober prevod knjige »De tonte so« iime«. Bazin si je postavil za nalogo, da po* pravi, kar so> pisatelji naturalistične smeri (Zo« la, Goncoutt itd.) grešili nad Francijo-. Pri tem ga vodi topla ljubezen do domovine in grude, pomaga pa mu sijajen slog in res velika umet« niška sila. V svojih delih je prikazal Francijo v posameznih slojih njenega prebivalstva. Pred« stavil nam jo kmete, ribiče, dijake in znanstvo» nike, usodo redovnic, ki jim je proticerkvena postava vzela, hišo in jih vrgla, na cesto, življc» n.ic francoskega naroda v Alzaciji in Lotarin« giji itd. Koliko solnca. je v njegovih povestih! In vendar j;e| Bazin realist, ki ne zamolči no» bene napake. — Glavna oseba naše povesti je modistka Henrietta (zakaj je prevoditelj fran» voski obliki dal slovensko končnico? Krstna imena hi hil lahko poslovenil), prava umet« niča. v svojem poklicu, ki se odreče ljubljene» mu fantu in sploh vsemu posvetnemu ter vstopi v samostan, da se lahko- iz vse svoje dušel po« sveti skrbi za revne. — Bazin je profesor na katoliškem vseučilišču v svojem rojstnem me« stu Angers«u. Rodil sc je L 1853. Od 1. 1903. je član Francoske akademije. Kdaj bomo dobili prevod njegovih knjig »Les Obcrlč« in »Les nouveauN Obcrlč«?
Krščanski nauk za sveto birmo.
Pravkar jo izšla brošura pod gornjim našlo« v°m. Natisnila jo je Katoliška tisknrna, pro« daja pa sc v Katoliški knjigarni v Gorici in v tigovini Fortunato v ri rstu po 50 stotink za ko« mad, pri naročilih nad 10 izvodov pa po 40 sto« tink. Knjižica vsebuje nauk za sveto birmo. V 104 vprašanjih in odgovorih jc zapopadeno vse, kar mora birmance znati na pamet. Doda» ne so tudi najpotrebnejše molitve. Ako bi bir« matici povsod to znali, bi bilo po deželi pri bir» movanju več enotnosti. Zato knjižico toplo priporočamo!
DOŠLE KNJIGE.
Kopica veselih.
Izdala književna založba »Adrija«. 1930. Ti«
skala Katoliška tiskarna v Gorici. Str. 80. _
Domače branje, 2. (Priloženo je nadaljevanje romana »Boj za, pravico«.)
30 slov. narodnih napitnic in zdravic.
Za, mešani zbor harmoniziral Ant. Grum. Ljubljana, 1930. Založila Jugoslovanska knji« garna. Str. 55, — (Cena je- 30.— dinarjev.)
Pisma izseljence?.
Na krovu parnika »Marta Washington«, 3. avgusta 1930. ■
b širokega morja pošiljamo pozdrave v do» •nace kraje. Na potovanju smo že 4. dan. Morje je mirno in lepo. Godi se nam prav dobro. — 'jlugo Anton iz Postojne; Ivanka Pertot, Ru» plf Danev, Josipina Danev, Leonora Danev s rosela in Kontovela; Fani Žiberna iz Mère;
. ilrlia Kenčel s Povirja; Margon Justi iz Pic« Mviee; ^ Perhavec Milka iz Sinadola; Albina Svara’ Zora Jazbec iz Svetega pri Komnu; Be= iiedikta Petelin iz Tomačevice; Karla škof in tioci iz Irsta; Miroslav Ščuka, Borsa Josipina,
Keber Marija iz Volčjega gradu; Firbčič Fri» derik iz Po-dgriča; Stakoiič Matilda, Simčič Ma» lija in otroci iz Krasnega; Zega, Viktor iz Dol. Branice; Pavčič Jakob iz Hrašč; Fajt Ana, Jc« riè Hugon, Pertot Roza, Pertot Josipina z Gre« te; Rojec Ana iz Gazona; Blažič Pavla iz Lok« vice; Zorzut Antonija, Zorzut Josipina iz Go« rice; Palmič Milko iz Lo vrana; Jurkovič Maks iz Sapiana,
Bainager, 86. Farcienes Belgi ja. - - Naj« lepše pozdrave pošiljamo iz tujine staršem, bratom, sestram, prijateljem in tudi dekletom, čeprav so na nas že pozabila. Naj sc nas ven» dar kaj spomnijo. Tu delamo v rudniku. Živ» ljcnje jc še znosno, a misel nam vendar dosti» krat poleti domov. Kavčič Franc, Golja Ivan, Ljubinj; Anton Kuk, Poljubili j pri Tol» minu; Šuligoj Martin, Avče.
Charleroi, Gilby, Belgija — Podpisani slo» venski rojaki iz Vipavske, zaposleni v rudniku št. 1, pošiljamo pozdrave vsem domačim. Na
članek v februarskem »Novem listu«, kjer se je nekdo hotel ponorčevati iz nas, odgovarja» mo, da bi sploh ne bili šli v tujino, ako bi bili imeli zadosti denarja, katerega bi gotovo rajši doma obrnili v boljše namene. Porabiti ga pa ti.di znamo, saj bomo naročili Mohorjeve knjige. — Rušt Franc, Rušt Alojz, Rušt Albin, Rušt Gabrijel in Avguštin Baričič z Gradišča; Friderik in Milena Žgavec iz Vipave; Filip Nusdorfer, Viktor Uršič, Turk Ivan, Raspor Alojz s Slapa, ter še. na stotine Slovenčev, ki se potapljajo v tujem morju.
* * *
ŠS7. Etienne Loire, Francija, 7. avg. 1930.
Po dolgem času se moramo tudi mi malo oglasiti v našem listu, ki nam redno prinaša no« vice iz domačih krajev. Tu smo zaposleni v rudnikih. Gre nam prav dobro. Najlepše po» zdrave pošiljamo vsem doma. Rutar Avgust, Maver Martin, Rizalj Andrej, Prezelj Ivan, vsi iz Nemškega Ruta; Rožič Avgust, Moravec Franc iz Oseka.
Kaj se sliši po svetu.
Obešenec se skesa.
Delavec Jurij Rajher v Oseku si je zlomil nogo in bil radi tega ves potrt. Ženi je večkrat pravil, da si bo vzel življenje. Ko je oni dan ni bilo doma, je hotel izvesti svoj naklep. Pritrdil je nad stanovanjska vrata vrv, po» tisnil glavo skozi zanjko, odpahnil z nogo. stolček, na katerem je stal, in obvisel. Tedaj ga je pa pretreslo ke» sanje. Skušal je klicati na pomoč, pa glas ni šel več iz grla. Zato je začel razbijati s poslednjimi silami po vra» tih. Prihitela je soseda, prerezala vrv in ga v zadnjem trenutku otela. Ker je imel žile na vratu že močno zaje» dene, so ga hitro prepeljali v bolnišni» eo. Zdravniki upajo, da bo zapozneli spokorjenec še okreval.
New York
ima sedai sedem milijonov prebival» cev. L. 1920. jih je bilo pa le šest mili» jonov.
Trdna ljubezen.
v- V južni Angliji se je te dni zaklju» čila dolgotrajna ljubezenska zgodba. Poročila sta se dva človeka, ki sta se zaročila že pred 50 leti. Zaročenka je bila takrat stara 19 let. Baš ko bi se morala vršiti poroka, ji je umrla mati. Poroka se je seveda odložila. Potem je morala streči bolni sestri. Take ovire so- se kar kopičile in šele sedaj sta se vztrajna zaljubljenca združila v sv. zakonu.
Moč imena.
Molière jc bil največji francoski pi» satelj veselih iger. Pozna ga ves svet. Živel je pa v 17. stoletju. Neki Pari» žan je hotel vedeti, kako bi ga sprejeli danes, če ne bi bil slaven. Vzel je zrna» no burko »George Dandin,« spreme» nil imena oseb, a vse drugo pustil ne» dotaknj eno ter mesto Molière»a pod» pisal nekega drugega. Nato je vse skupaj poslal ravnateljem pariških gledališč. In glej, sedem ravnateljev je igro odklonilo, češ, da je zanič. Sc» veda, če bi bili vedeli, da je Molière» ova, bi bili morda drugače odgovorili. I
Moderni tisk.
Neki francoski list objavlja statistiko francoskega časopisja od 1. 1904. do 1928. Leta 1904. je bilo: športnih listov 61, modnih, listov 120, znanstvo» ni h listo v 75, vzgo jnih listov 103, go» spodarskih 'listov 64, pravnih listov 101, verskih katoliških listov 92, pro» testantskih listov 21. — L. 1920.: sport» nih 115, modnih 97, znanstvenih 66, vzgojnih 67, gospodarskih 30; pravnih 90; verskih katoliških 81; protestant» skih 13. — L. 1928. športnih 177, mod» nih 163, znanstvenih 94, vzgojnih 77, gospodarskih 145, pravnih 126, verskih katoliških 138, protestantskih 29.
Bežen pogled na te številke pove. kako se je razvijala: duševnost franco» skega ljudstva. Na prvem mestu so športni in modni listi. Za gospodar» ske je tudi zanimanje silno narastlo. Prav tako pričajo številke, da Fran» cija postaja vedno bolj katoliška. Šte» vilke iz L 1920. pa povedo, kako jc vojna zamorila vse duševno in kultur» no življenje.
Mesto na oceanu.
Francoski inženir Leon Foenquinos je naredil načrt velikanskega mesta, ki naj bi plavalo na oceanu med Ev« ropo in Ameriko. Vse bi bilo narejeno iz jekla. Mesto bi služilo za postajo zrakoplovom in letalom, ki bi oskrbo» vali zračni promet med starim in no» vim svetom. Pa ne samo to! Tja hi za» bajali vsi tisti, ki so potrebni miru in razvedrila. Na tem plavajočem otoku bi bila vedna pomlad. Mesto bi bilo opremljeno z vsemi ugodnostmi. Ho» teli, gledališča, kinematografi in po« dobna zabavišča bi se kar vrstila dru« go poleg drugega. Tam bi bilo tudi ve« likansko pristanišče za ladje. Sploh bi bilo to mesto pravi čudež moderne tehnike. Za oskrbo vseh naprav bo treba 10.000 družin. Prostora pa bo za 200.000 oseb. Mesto bo zasidrano ob zalivskem toku, ki je kot znano zelo topel. Grajenje bi stalo kakih 75 milijard lir. Foenquinos meni, da se bo denar dobro obrestoval, in upa, da bo tako svoto lahko zbral.
Muhe bogatašev.
Ameriški bogataši 'že res ne vedo več, kako 'bi si preganjali dolg čas. Pa njim niti ni treba za to skrbeti. So že dobro plačani ljudje, ki -si i-zmišlju» jejo zanje vedno novih zabav. Til so prišli na misel, da so zgradili v Floridi, bogati ameriški pokrajini za letovišča» rje, velike močvare, kjer rede dosti krokodilov. Na te grozne živali vpri« zar j a jo love za milijardarje na poseb« nih plosk a tih čolnih. Zadaj za čoln privežejo živo ovco. Kmalu se prikaže in odpre par groznih krokodilovih žrel, ki hlastajo po ubogi živali. Boga» tasi s čolna pa streljajo krokodile in se baje pri tem silno zabavajo. Iznašli so tudi posebno piščal, ki povodne velikane silno razdraži, da začno na» padati tudi čoln z ljudmi. Tedaj je lov šele zanimiv. Se razume, da te zabave tudi precej -stanejo.
9 republiki dolin,
Malokdo naših bravcev, tudi onih, ki so v višjih razredih hlače trgali, ve, kaj in kako je z najstarejšo republiko v Evropi. Ta je namreč republika An» dora visoko v Pirenejskih gorah, ki dele Francijo od Španije. Andora ali »Republika dolin«, kot je njen uradni naslov, pa ni le najstarejša, marveč tudi najbolj čudna izmed vseh repu» blik sveta. Nazivi je se republika, upravljata jo pa kar dva princa.
Izmed majhnih evropskih držav je Andorra na j večja. Meri okoli 500 šti» rijaških kilometrov, na njenem ozem» lju biva okoli 5000 svobodoljubnih gor» janov. Podobne majhne državne tvor» be v Evropi so kneževina Monaco s poldrugim štirijaškim kilometrom ozemlja in 22.000 prebivalci, republi» ka San Marino v srednji Italiji 'z 61 štirija-škimi kilometri in 13.000 pre» bivalci ter kneževina Liechtenstein (159 km2, 11.000 ljudi).
Dvoje vladarjev.
Zgoraj smo brali, da v tej gorski re» publiki vladata dva monarha. Treba je poseči 1000 let nazaj, da zvemo, ka» ko je prišlo do te čudne državne tvor» be. Cesar Karl Veliki je najpogumnej» šim bojevnikom iz Pirenejskih gora dal pismo, da 'si smejo ustanoviti svo» bo-dn-o državo. Pozneje je pa prišlo do hudih bojev med francoskimi grofi de Foix (Foà), ki so imeli tod obsežna po» sestva, ter med španskimi škofi iz me» sta Urgella. Ker ni zmagal ne eden ne drugi, so 1. 1278. sklenili pogodbo-, da naj plačujejo prebivalci grofom Foix kot svojim vrhovnim gospodarjem 960 frankov letnega davka, škofom iz Urgella tudi kot vrhovnim gospodom pa 460. Urgellski škof je ohranil svojo suvereniteto (vrhovno gospostvo) še do- danes. Grofje iz rodbine Foix so pa svoje pravice odstopili francoskim kraljem, kar je danes prešlo na pred» sed-nika republike. Oba andorska kralja imenujeta svoja namestnika (vegnaro). Francoski predsednik ime» nuje navadno- za vcgnara prefekta po» krajine Vzhodnji Pireneji za do- smrti, španski škof pa svojega generalnega vikarja za dobo 3 let. Zanimivo je dej»
I stvo, da je poleg papeža danes še edi» no urgellski škof obenem tudi svetni vladar. Državne posle v Andorri pa upravlja državni svet 24 članov z ge» neralnim prokuratorjem na čelu. Če» lokupna vlada stane Andorrce komaj 1500 frankov na leto. Srečni ljudje!
Zemlja in ljudje.
Republiko-, oziroma dvojno kralje» stvo Andorra tvori sedem dolin, ki segajo na španski strani Pirenejev pod 3000 metrov visoke vrhove. Do» line so precej rodovitne, na njih dnu se blesti kakih 30 modrih gorskih je» zerc, po pobočjih pa šumi j a jo številni zdravilni vrelci, ki jih bodo v kratkem začeli izrabljati. Kraji so prav lepi, zato se neka francosko»špamska dru» žba že pripravlja, da bi privabila čim več tujcev v ta gorski svet. Andorra je razdeljena v 6 župnij, ki so obenem občine. Nekaj podobnega je tudi v slovenski Reziji, kot boste v eni pri» hodnjih številk brali1. Glavno mesto republike je Andorra la Vil ja, to se pravi: Častitljiva Andorra. Kako sa» mozavestni so Andorrci.
Vsi se pa bavij-o s kmetijstvom in živinorejo. Izvažajo tudi nekaj sira in lesa. Še več kot to- pa nese tihotapstvo s tobakom iz Francije v Španijo. Pre» bivalcem pa itak ni treba dosti zaslu» žiti. Davkov so skoraj prosti, vojne dolžnosti ne poznajo, javne stroške pa krijejo z dohodki, ki jih donašajo v to gorsko republiko radovedni tujci. Tujski promet se namreč vsako leto-bolj razvija. Razen blagostanja do» naša pa tudi nesrečo, ker bo razvadil prebivalce, vajene tisočletne gorske skromnosti. Lahko bo pa tudi vzdra» mil grabežljivost Francije ali Španije, ki sta doslej pustili pri miru tiho repu» blik o »sedmerih dolin.«
Brezžični telefon,
ali kako prideš do klobuka.
To se je zgodilo v Parizu.
Visokošolec Janez Roquelin je bil J prvič v življenju povabljen h grofici James—Loupe na večerjo. Oblekel se je prav elegantno, ker se je hotel po» staviti in ker si je od dobrega vtisa, ki ga bo pri grofici napravil, mnogo obetal. Bil je namreč večkrat brez cvenka in dobra beseda gospe grofice lahko na pravem mestu marsikaj po» meni.
Lahkih korakov je šel po- obrežju Scine ter zavil čez Novi most (Pont » Neuf). Po ulicah jie žvižgala burja. Ko je Roquelin koračil preko mosta, ga je zajel močan sunek burje in mu odne» sel klobuk v reko. — Kaj zdaj? Brez klobuka ne more h grofici, ker bi bila stvar že vnaprej polomljena. Drugega klobuka pa sploh ni imel. Ves obupan se ustavi sredi mosta in premišljuje.
V glavo mu šine misel. »V kavarno pojdem, obesim vrhnjo suknjo na kak klobuk, hitro popijem črno kavo in tot v raztresenosti pograbim plašč in dobuk ter jo odkurim. Če me dobijo-, se vedno lahko izgovorim z raztrese» nostjo.«
Zavil je v prvo večjo kavarno. In tedaj mu je prišel na pomoč rešilni slučaj. Pri vratih je stal kavamar, Ko 1
je ugledal človeka v črni obleki z belo kravato, je vzkliknil: »Končno ste pri« šli! Le hitro, gostje posto j a j-o že ne» strpni . . . Zamudili ste nekoliko, moj» ster . . .!«
Roquelin je zijal, a pogled na le» pake, na katerih je bilo pisano, da bo tisti dan zvečer znameniti mojster ro» kohitrske umetnosti in hipnotizer Maks Lux v tej kavarni kazal svoje umetnosti, ga je poučil, kaj mu je sto» riti. —- Sklep je bil takoj narejen. Ro» quelin ni povedal, da so ga zamenjali, ampak je junaško stopil na oder. Ob» činstvo mu je ploskalo.
»Gospoda,« je začel, »čast mi bo pokazati zanimiv poskus telefona brez žice, brez aparata, brez elektrike. Po» trebujem samo dva klobuka. Ali mi ne bi dva izmed navzočih gospodov hotela posoditi svoj klobuk?«
Takoj sta mu dva najbhžja pomo» lila vsak svojo- pinjo. Enemu je žena odsvetovala, češ, da je klobuk nov in da se novi klobuki ne posojajo. Ro» quelin jo je potolažil, rekoč, da v klo» buku ne bo cvrl jajec, temveč da ga bo rabil za oddajno postajo. Občin» stvu pa je rekel: »Evo vam, gospe in gospodje, dveh klobukov! Prvega po» lo-žim na mizo-; služil bo za zvočnik. Drugega pa vzamem s seboj. Šel bom v drugo sobo in govoril vanj. Rekel bom: »Sijajno sem jih potegnil! Čudili se boste, kako razločno- boste slišali vse moje besede.«
Občinstvo je napeto čakalo, Ro» quelin jo je pa is klobukom umih krač pobrisal. In baš pravi čas, kajti dva trenutka zatem je vstopil pravi Maks Lux.
Za naše zdravje. _
Limona in žeja.
Citrona ali limona spada k južnemu sadju. V Italiji jih je največ v Kala» briji in na Siciliji, zelo mnogo jih je na Španskem, nekaj na Portugalskem, v Grčiji in prav malo tudi v Jugoslaviji. V poletnih mesecih je zelo priljubljen sad. Uporabljamo ga mesto kisa, predvsem za gašenje žeje. Kdor si ho» če žejo res ugasiti z limonado, jo mo» ra piti brez sladkorja, torej le vodo, v katero stisnemo limonin sok. Sladkor sam namreč povzroča v telesu to» pioto.
Limona vpliva, če jo zmerno uži» vimo, blagodejno tudi na prebavo, ker vsebuje mnogo- vitaminov. Izbor« na pijača za poletne mesece je koza» ree s polovico vina in polovico vode ter nekaj kapljic limonovega soka.
Če te ugrizne kača.
V ečkrat se to zgodi. Zdravnik je daleč, telefona ni in zdravnik bi lahko prišel prepozno. V takem slučaju si pomagaj sam in Bog ti bo pomagal. Stori pa to»le: Najprej trdo preveži nad ogrizenim mestom, da zmanjšaš olbto-k krvi, posebno pa tok zastruplje« ne krvi k srcu. Črez ugrizeno mesto napravi prerezo v obliki križa in tako povečano rano dobro iztisni. Nato o-bžgi rano z gorkim žebljem, nožem ali kakim železom. Rano obveži in bol» nika pelji k zdravniku.
Dobro in koristno je, da takoj daš ugrizencu nekoliko alkoholne pijače ali močne kave.
Zdravilne rastline.
Mnogo čitateljev nas vprašuje, po kakšni ce« ni je mogoče prodati posušene zdravilne rast« line in kdo jih kupuje. Naj sledi odgovor: Trgovcev z zdravilnimi rastlinami je več, po« sebno mnogo v Trstu. Velika večina teh tr» govcev pa so navadni mešetarji ker kupujejo za kako drugo večjo tvrdko, ki pošilja potem blago v inozemstvo. Velika večina zdravilnih rastlin gre namreč v inozemstvo in od tam se predelane vračajo v italijanske lekarne. Polje« delski minister Acerbo skuša to spremeniti in v najkrajšem času najbrž izide poseben zakon (načrt je že izdelan) o zbiranju, prodaji ter uporabi zdravilnih rastlin. Trenotno vlada pod« pira zbiranje zdravilnih rastlin s posebnimi predavatelji, ki prirejajo tečaje pod okriljem zavoda za podpiranje male obrti (Istituto per il promovimento delle piccole industrie). Zdi se, da bo z novim zakonom vsa zadeva urejena na drugačni podlagi.
Tak predavatelj, ki deluje v naših krajih in ki je že imel posebne tečaje v Cerknem, Tol« minu in drugod, je g_ Giuseppe Pozzo Udine, via Buttrio 12, ki skuša tudii navezati neposred« ne stike med zbiratelji in večjimi trgovci. Kdor ima kaj več blaga na razpolago, naj piše na zgornji naslov s priloženo znamko za odgovor.
Opozoriti pa moramo zbiratelje, da imajo letos zdravilne rastline izredno nizke cene, in sicer (za kg): arnika L 3.50, lipov cvet L 2.50, podlcsek L 9 do 10; volčja črešnja L 2, šmar« niče L 1, cvišč (encijan) L 1.75, lisjak (akoni« ta) L 1.80, itd.
Gospodarstvu.
Trg kiritil prižgita.
Trst, 12. avgusta:
Sadje: hruške uvožene 150 do 200, domače 240, breskve 150 do 350, groz« d je 160 do 180.
Zelenjad: radič 50 do 60, zelje 40, solata 80, jajčevec 70 do 80, fižol V stročju 140 do 160, za kozico 50 do 60, bučice 60 do 80, kumarice 60 do 70, Paprika 120, blitva 60 do 70, paradiž« Biki 30 do 40, lubenice (angurije) 60, mcloni (dinje) 60 doi 80.
Gorica, 13. avgusta:
Sadje: grozdje 140 do 150, jabolka 110, češplje 140 do 150, breskve 200 do 250, hruške (vrtolanjke) 200.
Zelen jad: fižol v stročju 30 do 40, kumarice 10, solata 50, koče 25 do 30, Paradižniki 15, jajčevec 60 do 80.
Krompir 30, jajca 45 do 50, 11.50 do 12.
maslo
Razkuževanje žitnega semena.
Snetljivost napada vsa žita s koruzo vred. Mnoge izkušnje z različnimi ke« mičnimi sredstvi niso dosegle pravega uspeha. Snet se je zopet pojavila kljub j^mu, da je bilo seme močeno v razto« Pint modre galice, premešano z raz« učnimi prahi itd. Danes smo se vrnili K vodi in trenotno se zdi, da sne tl ji« ^ost uniči le vroča voda. Z vročo vo« .do Pa je treba ravnati zelo pazljivo m kdor hoče na ta način razkužiti žit« no seme, mora vsekakor imeti v rokah
toplomer. Brez tega se ni treba dela niti lotiti. Ravnamo pa tako«le: Naj« prej pustimo žitno seme skozi 4 do 6 ur v kadi z navadno vodo, ki naj ima 20° do 30° C. Potem potopimo za 10 minut vrečo s semenom v drugo kad z vodo od 45° Celzija, končno pa še za 10 minut v tretjo kad z vodo, ki naj ima 52 do 54° C. Po preteku zadnjih 10 minut vzamemo seme iz vode in ga razprostremo po kakem podu, da se osuši. Medtem seme večkrat preme« šamo, da se bolje in hitreje osuši.
Kdor hoče tako razkužiti semensko žito, naj se ravna strogo po danem prepisu z uro in toplomerom v roki.
Mlečnost sivorjave švicarske pasme.
Graščak Pollack v Novem kloštru pri Št. Petru v Savinjski dolini ima kravo »Beta«, ki je težka 580 kg. Kra« va je danes v enajstem letu in je dala
mleka leta	1922	kg	2927
»	1923	))	3672
»	1924	»	4143
»	1925	»	4244
»	1926	»	5289
»	1927	»	4735
»	1928	))	5439
»	1929	»	5801
)>	1930	dosedaj »	5021
		kg 41271	
Torej je ta krava dala v 8 in pol le« tih 412 kvintalov mleka, ki bi bilo vredno po 70 stotink za liter celih 28.890 lir. V vseh osmih letih in pol je dala dnevno povprečno po 13.29 kg mleka s 3% tolščobe.
Krava »Beta« je sivorjave švicarske pasme, ki je razširjena tudi pri nas in ki je znana po svoji mlečnosti. Ven« dar pa ne smemo misliti, da je pasma vse: potrebna je tudi krma. Krava »Beta« dobiva v mlečni dobi dnevno po 10 kg otave, 25 kg pese, 2 kg ol jnih tropin in 2 kg otrobi.
Odpadlo sadje
skrbno poberi, opari in pokrmi praši« čem.. Na ta način pripraviš prašičem slaščico, istočasno pa uničiš množino črvov.
Skrb za izvoz sadja in zelenjadi.
V	Rimu deluje parastatalen, to je napol državen zavod za izvoz, ki vzdr« žuje v vseh večjih svetovnih mestih posebne opazovalce, ki morajo javiti v Rim, kakšne so tržne razmere v do« tičnem mestu, odkod prihaja največ blaga, kako je vloženo v zaboje in ko« šare, itd., ter kaj bi bilo treba storiti, da bi se tam, prodalo več italijanskega blaga. Tozadevna poročila javlja po« tem centrala v Rimu posameznim iz« vozničarjem.
Tej službi se je posvetil tudi dr. Val« lis, vodja oddelka za vinogradništvo in sadjarstvo pri Kmetijskem uradu v Gorici.	i
Sadjarski stroji.
V	velikih skladiščih, odkoder odpo« šil ja j o velike količine sadja v inozem« stvo, imajo posebne stroje, ki ločijo sadje po debelosti, in druge, ki plodom obrišejo prah. Kot je znano, je trgo« vina s sadjem tako urejena, da se na trge v isti posodi pošiljajo popolnoma enaki plodovi. Tako odbrano sadje doseže mnogo višje cene kot mešano, to je debelo in drobno skupaj.
Polže uničiš,
če raztrosiš med vrtnimi gredicami in po njih drobno zmletega kajnitai ali sijvinita (= nizkoodstotna kalijeva sol.) S temi gnojili vrt pognojiš, vrhu tega pa pogine vsak polž, ki pride v dotika le z drobcem teh soli. Polži se ožgejo in poginejo.
VZORČNI VELESEJEM
"v Ljubljani
GOZDARSKA in LOVSKA RAZSTAVA.
31. avgusta — 15. septembra 1930.
Znižanja: v Italiji 30°/o, v Jugoslaviji 50°/0 na običajnih železniških listkih.
Konzularni vizum dinarjev 20.—.
Stanovanje posetnikom preskrbi na željo odbor.
Cena izkaznice Din 30.—. Izkaznica je na prodaj v Trstu, Pubblicità G. Čehovin, Viale XX Settembre 65/1, — tel. 83—34.
ZA OBUVALO RABITE SAMO ČISTILO
KI UŠIV j E OHRANI, OMEČI
= IN OSVETLI. ==
Izdelek Me »SIDOL COMPANY“ - Trst, eia S. Zaccaria ».
Katera vrsta pšenice je najboljša?
Pri letošnjih preizkušnjah različnih pšeničnih vrst se je v Italiji najbolj obnesla vrsta Damiano Chiesa, kateri so v majhni razdalji sledile vrste Men« tana, Villa Glory in Ardito. Slednje tri vrste so mnogim našim kmetoval« ceni ;že! znane. Damiano Chiesa pa je nova vrsta, ki ima svetel klas in je brez resin ter ima zelo težko' zrnje. Speci« lična teža je 80 do 83, kar pomeni, da tehta 1 hi pšenice 80 do 83 kg. Na« vadna pšenica tehta komaj 76 do 78 kg. Pšenica Damiano Chiesa spada k zgod« njim vrstam pšenice, prav tako kot Mentana, Ardito in Villa Glory.
Za toplejši pas naše dežele, to je povsod tam, kjer hočejo žitorejci ime« ti v istem letu na svojih njivah še en pridelek, so predvsem na mestu ime« novanc zgodnje vrste. ki. zapuste nji« vo dovolj zgodaj, da se še vedno lahko seje činkvantin.
Ščitovke ali aspidistre, to so rastline, ki nam s svojimi' temno« zelenimi listi lepšajo sobe, uspevajo najbolje v dobri zemlji in v bolj plit« vem cvetličnem loncu. Rastlino mo« nuno večkrat zaliti, ker izhlapi s svo« j imi listi zelo mnoge vode. Večkrat j c treba liste narahlo obrisati z vlažno cunjo, da odstranimo prah, ki je smrt ščitovk. Lonce drži v polsenci, lahko j tudi na prostem, a solnčni žarki naj j nimajo do njih dostopa.
Mravlje iz cvetličnih loncev preženeš, če raztopiš v litru vroče j vode za oreh kafre (canfora), pustiš, j raztopino, da se ohladi, in potem cvet« lice zali ješ. Mravlje ne bodo prenesle ? duha in bodo izginelc kot kafra.
Uvoz semenskega krompirja
v Itali jo.	j
Kdor želi uvoziti v Italijo iz inozem» ! siva. krompir za drugo leto, mora vlo« I žiti do 31. avgusta tozadevno prošnjo j na »R. Stazione patologia vegetale, i Roma, via S. Susana 13.« Iz istega kraja , ni mogoče uvoziti manj kot 100 kvin« j talov (en vagon) krompirja.
Čisti redno jasli
in ne puščaj v njih ostankov krme. Ostanki sc lahko skisajo in skvarijo ostalo krmo, ki jo pokladaš živini. Ži« vina trpi radi tega in kakšenkrat celo oboli.
Na jniž je cene maslu
so navadno maja meseca. Letos so bile cene v splošnem tako nizke kot še nikdar. Sve to vnoznano dansko maslo so prodajali na Angleškem in v Nem« čiji po 9 'do 10 lir za kg. Vzrok tako nizkim cenam ne tiči v preobilici do« mače proizvodnje, temveč v inozem« ski konkurenci, predvsem iz Argenti» ne, Avstralije in Nove Zelandije. Te tri države so prodale 1. 1913. v inozem« sivo komaj 550.000 kvintalov masla, lansko leto pa več kot trikrat toliko. Sama Nova Zelandija je lansko leto prodala nad 800.000 kvintalov ali več kot štirikrat toliko kot 1. 1913.
Lastavice v hlevu.
Redke so pri nas lastavice, nekaj jih je pa še vedno. Marsikje si nap ra« vij o gnezdo pod lino, večkrat tudi v hlevu. Ne vznemirjaj lastavic, poseb» no če imajo gnezdo v hlevu, zakaj dr« Žale ti bodo hlev prost muh. Saj veš sam, da muhe vznemirjajo živino in jo delajo nervozno. Če pa ne žive v miru, dajejo mnogo manj mleka. Zato pusti, da lastavice muhe pozobljejo.
Na hlevska okna
spada mreža, ki pušča zrak v pro« store, a ne pripušča muh. Naravnost bedasto delaš, če zamašiš hlevsko okence, ki je navadno itak prema j» h n o, še z gnojem. Kakšen zrak naj pride v hlev skozi kepo krav jeka?
Hlev mora biti tudi svetal, ne pa za« duh la luknja. Poskusi so pokazali, da daje mlečna živina v svetlem hlevu mnogo več kot v temnem.
Cepičev za okulaci.jo ne reži z dreves, ki jih še nisi videl | roditi, četudi so ne vem kako močna ! in ne vem od kod prinesena. Kakoršen bo cepič, tako bo pozneje tudi drevo.
Razvoj jetike podpiraš pri živini, če hleva redno ne snažiš. Vsak dan poberi z vilami odpadke, ki jih pa ne nakladaj na kup v hlevski kot, temveč spravi na gnojišče. Očisti tudi žlebove, po katerih se odccja scal« j niča. Nikomur ni prijetno, če stopi v onesnažen hlev, in tudi živali v njem ni dobro. Ker se bacili v takih hlevih radi razvijajo, dobi živina lahko jeti» ko. Gnoj in scalnica se razkrajata po» sebno v poletnih mesecih ter osmra» dita ves hlev. V takem prostoru se ži« vina onesnaži, kožno izhlapevanje sc zmanjša in navadno obolijo tudi par« kiji. Če nočeš imeti neprijetnosti,.drži hlev čist in snažen.
ZAHVALA.
Oh priliki smrti našega dragega očeta, brata in strica .
Antona | oleosi calcai,
bivšega ravnatelja goriškega „ Monta ",
-.mo doživeli toliko sočutja da se ne moremo vsem in vsakemu posebej osebno za« hvaliti. Naj gre naša hvaležna beseda vsem, ki so dragega pokojnika tolažili v bolezni in spremljali na zadnji poti. Zlasti prisrčna hvala vsem, ki so njegovo krsto okrasili z venci in cvetjem. Vsem iskreni: bog plačaj!
Gorica, 12. avgusta 1930.
Žalujoči ostali.
Pazite na gnojišča!
S obice pripeka na gnojišča, ker niso zavarovana z blagodejno senco bliž« n jih dreves. Radi velike zaposlenosti strese živinorejec gnoj kar tja v lužo in se ne briga več zanj.
Ni prav tako. Gnojišča bi morala hiti zasenčena z drevjem, in sicer vso naj prikladne jši orehi. Orehova dreve« sa so tudi v kras domovju in dajejo dober sad. Razvežen gnoj zgubi tudi mnogo na vrednosti. Gnojišče je kme« tovalčev zlati rudnik in zato bi moral kmet paziti, da se iz gnoja' ne zgubi dušik v obliki zaudarjajočega anioni« jaka. Če že nimaš časa, da gnoj lepo zložiš in steptaš, vrzi nanj vsaj nekaj lopat zemlje, ki jo pozneje lahko upo« rabiš v vrtu ali za njivo in travnik.
Zapomni si, da raste kmetovo bla« gostanje iz malenkosti.
Če cepiš v oko,
cepi le ob toplem in lepem vremenu, po možnosti kmalu po izdatnem dežju, nikakor pa ne v mrzlem in deževnem. Le tako se ti bo cepljenje v oko (oku« lacija) gotovo obneslo.
ZAHVALA.
Tem potom izrekamo hvaležno zahvalo vsem prijateljem, znancem, čč. gg. župnikom, pevcem in vsem, ki so na katerikoli način tolažili našo ran j ko drago mamo
Uršulo IPfloai
v njeni zadnji uri in spremili njene zemeljske ostanke k večnemu počitku.
Ajdovščina, 7. avgusta. 1930.	_
Žalujoči ostali.
V soboto, 9. tek. m. nas je zapustil po hudi bolezni, previden s svetimi zakramenti in popolnoma vdan v voljo Vsemogočnega, r.aš ljubljeni oče
ivetm. Stergar
v 55. letu starosti.
Žalostni in potrti naznanjamo to vest prijateljem in znancem.
Žalujoči: Terezija, soproga, Ivan, Mimica, in Dragica, otroci.
ZAHVALA.
Ob težki izgubi našega blagega
Ivana Stergarja
smo prejeli obilo dokazov sočutja, za katere vsem prisrčna zahvala. - Posebna zahvala gg. zdravnikom za prizadevanje v bolezni, čč. gg. Guštinu in Gabrovšku za tolažbo v bolezni in za spremstvo, zahvala tudi g. bogoslovcu Miklavčiču in g. Omersi, Apostolstvu mož, rojanski dekliški in ženski Marijini družbi, mestni Marijini družbi in sploh vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da so v tako obilnem številu spremili dragega pokojnika k večnemu počitku. Vsem Bog plačaj !
Rojan - Trst, n. vin. 1930. Žaluioča družina.
Nove postarvi.
VZDRŽEVANJE IN DOLGOVI.
Kdor je dolžim plačati alimente, se ne more oprostiti te obveznosti radi tega, ker mu je oseba, ki ima pravico do njih, kaj dolžna. Pravica do alb mentov je strogo osebna in ni. premo? ženjska pravica. Namen alimentov ni, da bi dobila oseba, ki ima pravico do vzdrževanja, premoženje, marveč da se preživi. Kako naj bi se dosegel ta namen, če bi postava dovolila, da bi se dotični osebi lahko odvzelo ali zmanj? šalo to, kar ji je nujno potrebno za življenje, radi dolga, ki ga ima na? sproti onemu, ki jo mora vzdrževati? Dolg bo dotična oseba plačala, ko bo imela premoženje. Nikakor pa ni mo? goče od nje zahtevati, da bi se odre? kla zaradi dolga najnujnejšemu, ki ji je potrebno za življenje.
Kdo ima dolžnost vzdrževati? Postava ne nalaga vsem sorodnikom dolžnosti do vzdrževanja, temveč le naj bližnjemu, lstotako določuje za? k on v čl. 142. vrstni red, v katerem so najbližji sorodniki dolžni dajati .ali? mente.	;,
Dolžnost do alimentov nosi v pr? vi vrsti zakonski drug. Za njim pade ta obveznost na otroke po redu, po katerem so pozvani dedovati za ose? bo, ki ima pravico do alimentov. Za otroci pridejo starši. Na četrtem me? stu so- zet in nevesta; na petem mestu so tast in tašča; na zadnjem mestu so Pa bratje in sestre. Če je več sorod? nikov, ki imajo enake dolžnosti do vzdrževanja, mora vsak sorodnik pri? spevati k vzdrževanju. Če je pa sila, naloži lahko sodnik to obveznost le enemu sorodniku, ki ima potem pra? vico zahtevati od drugih, da mu pia? čajo vsak svoj delež.
Bratje in sestre nimajo medsebojne dolžnosti do alimentov, če so sami zakrivili revščino, zaradi katere se ne morejo sami vzdrževati; alimenti, ki jih morajo plačati bratje in sestre, ob? segajo vedno le najpotrebnejše. Bre? me v medsebojnem vzdrževanju nosi? jo le sorodniki, ki smo jih zgoraj na? v'edli. Drugi sorodniki, n. pr. strici in nečaki, bratranci, sestrične, svaki ni? Pmjo te obveznosti.
^-daj preneha pravica do vzdrževanja? v Pravica in tudi obveznost do vzdr? z.Cvmnja preneha s smrtjo- osebe, ki je mnžna dati alimente, kakor tudi s ‘v^rtjo osebe, ki ima pravico do vzdr?
-mvanja.
Obveznost vzdrževati tasta, zeta in a-sčo odpade, če je umrl zakonski druti, radi katerega je započela vez svastva in če so umrli otroci, ki so sc Porodili v zakonu z drugim zakonskim rogom. lstotako nastane obveznost <> -vzdrževanja, če se je nevesta ali asca drugič poročila. Ta obveznost mož 116 ve^’ čeprav umrje drugi
Za slučaj, da pride oseba, ki ima 1 ta vico do alimentov, do bogatstva,
I
ista ni dolžna povrniti, kar je prejela. Pač pa ima oseba, ki je plačala ali? mente, čeprav bi jih morala po vrst?
nem redu plačati druga oseba, pravico zahtevati od te osebe, da ji povrne znesek, ki ga je namesto nje plačala.
Štedilniki in peči na petrelejev plin „PIasi žarki".
patent inž. Titnirom Sc Vagiief.
Peč za kuhanje
HH
%s»sfigg
v, ,.	.	. v .	Ista spremenjena v moč-
nulna obstoječa priprava no in elegantno sobno peč. brez vsake nevarnosti in brez purnpe. Ne povzroča? jo dima ne slabega duha.
Gorjjo z navadnim petro? lejem, poraba 30—50 cent. na uro. rl akoj se jih lahko ižpremeni v štedilnik, sob? no peč in peč za peko.
Toplota, ki jo proizvajajo, je zadostna za kuhanje obil? nega kosila in istočasno — segrevajo prostor. —
Velika izbera peči na pe? trolejev plin, benzin, špirit.
Peči, peči za peko, lonci na pritisk (Papinovi).
Brezplačne vzorce pošilja zastopnik
Anton Derossi, Trieste, zaloga via §. Splridione 12.
Avtomobilna mehanična šola, državni patent zajamčen. Vedno odprti tečaji.
Popolni tečaj
TRST, via Imbriani 1
Kdor pošlje 10 lir, prejme knjižico z vsemi navodili za dosego patenta in popravila ter s 100 risbami motorjev in posameznih delov.
				—
				m
Ortopedici zavod il. ZECCHI
TURIN - via Roma 31, I. nadstr.
KILE
Uspeh aparata ZECCHI v videmski pokrajini:
MOV OZDUAtiLJEMEC IZ VALVASONE PIŠE :
Dolžnost me veže izreči svoje priznanje in hvaležnost g. ortopedu ZECCHI, ki mi je s svojo posebno iznajdbo ustavil KILO, ki mi je delala zelo grenko življenje in me ovirala v mojem poklicu.	Pippo Jožef pok. Luke,
Via del Fornaslni, Valvasone (pokr. Videm) Vaseria objava Ì Radi številnih pisem, v katerih nas stranke prosijo za informacije, javljamo, da bo ortoped ZECCHI dajal pojasnila in nasvete v sledečih krajih:
: v soboto 23. avgusta, v hotelu »Italia«,
: v nedeljo 24. avgusta, v hotelu »Angelo d’ Oro«. ponedeljek 25. avgusta, v notelu »Bonavia«, torek 26. avgusta, v hotelu »Centrale«, sredo 27. avgusta, v hotelu »Miramare«.
v VIDMU v GORICI na Reki: v v Trstu: v v Pulju: v
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 565: Tu je neka soproga na» pravila oporoko že pred 2 leti. Ker nima otrok, -je zapustila polovico premoženja nekemu tuj» eu, polovico premoženja pa soprogu v do» smrtno uživanje. Ali bodo mogli mož in bratje j razdreti oporoko po njeni smrti? — Odgovor: j Te oporoke ne morejo izpodbivati ne mož ne ! bratje in ne sestre. Bratje in sestre sploh nima» ! jo pravico do tako zvanega nujnega deleža. Mož ima sicer pravico do nujnega deleža, a ta pravica obstoji le v pravici do užitka. Po po» stavi pritiče možu ena tretjina užitka. V tem slučaju pa je mož dobil polovico užitka, torej več kakor mu pritiče po zakonu.
Vprašanje št. 566: Dohodninski davek mi je bil odmerjen od 3 parov konj, katere sem prej v lesnici imel. Sedaj pa imam že skozi leto dni le en par. Kam naj se obrnem, da mi davek znižajo? — Odgovor: Prijaviti morate davka» riji (Vi v Ajdovščini), da ste prodali konje in da je obdavčeni dohodek radi tega odpadel.
Vprašanje št. 567: Kakšne pravice ima zet, ki pride k tastu in poroči njegovo edino hčer?
V slučaju spora ima, li zet pravico do plačila za delo, ki ga je v hiši opravil? — Odgovor: Na to vprašanje ne moremo točno odgovoriti, ker je presplošno in ker manjkajo- natančni podatki. Vse odvisi od tega, ali obstoji ženitna pogodba ali ne. Če morete, se zglasite osebno pri nas ali pa zaprosite nasveta pri odvetniku.
Vprašanje št. 568: Ali dobim potni list za v Jugoslavijo, če navedem za vzrok potovanja, da mislim kupiti tam zemljišče? Če ne, kaj naj storim, da ga dobim? -— Odgovor: Priskrbite si najprej pozivnico (atto di richiamo) od last» nika zemljišča ali njegovega zastopnika, na» kar napravite prošnjo na kr. kvesturo. Poziv» niča mora biti legalizirana po italijanskem konzulu (v Ljubljani, Zagrebu, itd.). Brez po» živa potnega lista ne dobite.
Vprašanje št. 569: Med vojno je na našo hišo padla bomba. Vojna škoda je bila cenjena in spisi so bili preko županstva poslani v Trsti na Ufficio danni di guerra. Moj mož je 1. 1922. do» I bil potrjeno tukajšnje državljanstvo. Kaj naj napravim, da dobim odškodnino? — Odgovor: Poizvedeti morate najprej pri finančni inten» danci v Trstu, kaj je z Vašo vojnoodškodnin» sko prošnjo. Sklepamo pa, da ni bila Vaša prošnja dosedaj rešena zato, ker ni bil Vaš mož italijanski državljan po polnem pravu, marveč le optant. Optanti pa še vedno čakajo na za» kon, ki naj bi jim priznal pravico do vojne odškodnine. Upati je, da bo to vprašanje v kratkem rešeno, ker se za rešitev že več časa
•ULLaiOdOASIHD aujBuai nojdsBu
‘9 -A8JS OHfiAVM)
uiaoniA
vnaa
VZZVId
IT13H0W
aonn z? ei
-ipsajd 3.1 3S eSeiq b235ì§ -3|3ub egsujs -ud o2o[bz z
čt-HOHSd '1
BiitógefSiiii
VNQOW
«	BOTRI IN BOTRE	•0
	Ki-asna birmanska darila po	©
0	znižanih cenah, ure vsakovrs-	
	tnih znamk, velika izbera	N
N	ZLAT EH INE IN SREBRNINE.	
©	Priporoča se	©
	IVAN BIZJAK,	%
a	urar in zlatarv Postojni.	H
trudijo vplivni poslanci in razne organizacije.
Vprašanje št. 570: V moji hiši so avstrijski vojaki stanovali skozi 40 mesecev, a do danes se nisem dobila nobenega plačila, pač pa neko potrdilo, kot je priloženi prepis originala. — Odgovor: V vašem slučaju gre za avstrijske rekvizicije, ki jih bo morala plačati Avstrija. Svoj čas so; poročali italijanski listi, da bo Av» strija sedaj lahko in v kratkem času plačala rekvizicije, ker ji je bila vsa druga vojna od» škodnina na haški konferenci odpisana. Treba je pa še čakati.
najboljše milo za pranje.
Zagotovljeno pristno 98.26 % brez sode.
Lir 10.000 jamstva za pristnost. ^
Vprašanje št. 571: Ali bodo zamenjane av» strijske krone, katere smo založili 1. 1922. pri Banca d’Italia? — Odgovor: Upati je, da bodo omenjene a. o. krone zamenjane v lire,
Tovarna Pollltzer - Trst.
tc da kdaj; in po kakšnem ključu, Vam nihče ne ve povedati.
Vprašanje št. 572: Kaj je vzrok grozdni plesni? Dež ali solnce? — Odgovor: Grozdni plesni ali oidiju je vzrok posebna glivica, ki
Oskar Canarutto, *lS£rr
TRST, via Matt. Ren. Imbriani št. 13.
Prodajam ob birmi nove in rabljene predmete po zelo nizkih cenah.
Kozarci in priprave za konserviranje sadja in zelenjave.
V;sled opustitve teh predmetov, prodajam to blago po ZELO ZNIŽANIH CENAH.
Gospodinje, izkoristite to priliko!
Just Ušaj, GORICA
Piazza della Vittoria 4. —
eaa asa gftass» Bagna»
SCMOGUUNOIT
Evo kako sprejme vaš otrok zdravila posebno pq ricinovo olje.
Odvajalni čokoladni bonbon ARRISA, katerega smatrajo otroci za slaščico, je edino sredstvo, katero pozdravijo, otroci ■ ploskanjem, nasmehom in z izrazom veselja.
ARRIBA je edino čistilno sredstvo, ki učinkuje v resnici dobro. Dajte ga vašim otrokom In vzemite ga tudi vi, ker koristi mladim in starim.
t 0-50
komad
S4RRIBA
ČISTILNI ČOKOLADNI BCNGON
ima znanstveno ime Oidium Tuckeri. Glivica je bila zanesena iz Amerike v Evropo. L. 1845. so jo prvič opazili na Angleškem, kjer se je po« javila na trtah v cvetličnjakih. Torej grozdni plesni nista vzrok ne solnce ne dež. Glivica pa se najbolj razvija ob toplem in vlažnem vreme« nu, torej če takoj po dežju pripeka solnce. Pri« bližno isto velja tudi za listno plesen ali pero« nosporo.
Vprašanje št. 573: Imam dovoljenje, da lah« ko hranim doma lovsko puško. Kako daleč od doma jo lahko nesem in ali moram javiti orož« nikom, koliko streliva oziroma nabojev imam? — Odgovor: Če je na Vašem orožnem dovo« ljenju zapisano, da lahko imate lovsko puško, a le doma, potem je sploh ne smete nesti iz hiše. Po 37. členu zakona o javni varnosti morate ja« viti orožnikom, koliko nabojev imate za puško.
Vprašanje št. 574: V cvetličnem vrtu mi u« spevajo vse cvetlice na solnčni legi, le astram sčrnijo korenine, ko malo dorastejo. Potem se posušijo. Kaj je temu vzrok? — Odgovor: Vzrok gnitju korenin more tičati le v nepra« vem zalivanju ali pa so prišle na gredico plesni, ki so bile zanesene z gnojem. Taka zem« lja ima navadno premalo peska.
Vprašanje št. 575: Osušil sem njivo in jo pognojil s hlevskim gnojem. Upal sem, da zgi« nejo ti trije pleveli, od katerih Vam pošiljam po en list. Zdi se pa, da ti pleveli sedaj še buj« neje rastejo kot prej. Kako naj jih odpravim?
■— Odgovor: Poslani trije pleveli, med katerimi je tudi preslica> jasno dokazujejo, da manjka dotičnemu zemljišču, kakor vsem močvirnatim, predvsem apno. Z osušenjem in obilnim apne« njem se taki pleveli odpravijo. Raztrosite po dotični njivi na vsakih 100 štirijaških metrov Po 20 do 30 kg apnenega prahu iz apnenic ali navozite na njivo mnogo peska in blata iz ob« cestnih jarkov, lahko tudi zdrobljenega lapor« ja, in boste videli, da bo teh plevelov vedno nianj. Od gnojil je najbolj prikladna Thoma« sova žlindra, ki tudi vsebuje obilo apna. Če sejete na dotični njivi žito raztrosite na vsa« kih 100 štirijaških metrov po 10 kg Thomaso» ve žlindre.
Vprašanje št. 576: Kaj je lapor? — Odgo» vor; Lapor ali sovdan je razpadlo kamenje in vsebuje apno in ilovico. Če ima več apna, ga imenujemo kredasti lapor, če je pa ila več, ga imenujemo ilnati lapor. Lapor da navadno zelo rodovitno zemljo, samo če je dovolj vlage. Pri« Poročljiv je lapor za posipanje močvirnatih zemljišč. Na vsakih 100 štirijaških metrov po» trosimo 30 do 50 kg laporja.
Vprašanje št. 577: Ali domače stolčeno oglje in kreda res odpravita kostolomnico pri praši» čih in govedih? -— Odgovor: Kdor redno daja divini stolčenega drevesnega oglja in krede, bo najbrže obvaroval živino pred kostolomnico, katero je mnogo laže preprečiti kot ozdraviti. Učinkovitejše kot domače oglje in kreda je klajno apno.
Vprašanje št. 578: Sem nezakonski sin pred '°jno umrle matere. Očim m,i je umrl pred Petimi leti. Očim je zapustil sinu premoženje, ceri doto, meni ničesar. Ali lahko zahtevam sv°j delež? — Odgovor: Po materi bi morali Podedovati enak del, kakor so ga podedovali njeni zakonski otroci. Po avstrijskem zakonu So imeli namreč nezakonski otroci nasproti nmteri in njenim sorodnikom isto pravico do c edovanja kot zakonski. Nasproti očetu in njegovim sorodnikom pa niso imeli nezakonski qTC' pravice do postavnega dedovanja, j čimove oporoke pa ne morete izpodbijati, ker : am ni pritikala nobena pravica do dedovanja j Po njem.	j
Ortoped N. BECCHI - TURIN, ! via Ormea štev. 32., IZVEDENEC ZA ZDRAVLJENJE
KILE
BREZ OPERACIJE.
Bolni na kili se lahko z zaupanjem obrnejo na osebno znanega in izkušenega ortopeda ter pri njem naročijo posebno pripravo za zdrav» Ijenjc.
Nova izvirna izjava.
Podpisani se je prepričal, da je zdravljenje z ortopedičnimi aparati N. BECCHI iz Turina zelo dobro in uspešno.
Vsaka kila, še tako velika in navidezno ne« ozdravljiva, se odstrani in se niti deloma več ne pojavi po rabi aparata BECCHI.
Podpisani bo vedno predpisoval omenjene aparate, ker je prepričan o dobroti in splošnem uspehu, ki ga imajo pri bolnih na kili.
Dr. KARL BORTOLOTTI, Trst, 4. julija 1930. (Vlil). Opozarjamo, da bodo ortopedi N. Becchi in njegovi pomočniki prišli v naslednje kraje: v PONTEBO: 19. avgusta v hotel »Pontebba«, v TRBIŽ: 20. avgusta v hotel »Centrale<r, v BOVEC: 21. avgusta v hotel »Ostari«, v KOBARID: 22. avgusta v hotel »Devetak«, k Sv. LUCIJI: 23. avgusta v hotel »Mikuž«, v 1RST: v soboto 30. in v nedeljo 31. avgusta v hotel »Europa«, Piazza Oberdan, v GORICO: 24. in 25. avgusta v hotel »Angelo d’oro«,
v IDRIJO: 26. avgusta v hotel »Didič«, v CERKNO: 27. avg. v hotel »Monte Porsena«, v POREČ: 1. septembra v hotel »Venezia«, v PAZIN: 2. septembra v hotel »Roma«, v PULJ: 2. septembra od 16. do 19. ure in 3. septembra od 8. do 16. ure v hotel »Mira: mare«,
v BUZET: 4. septembra v hotel »Alla Fontana«, v BISTRICO: 5. septembra v hotel »Novak«, v OPATIJO: 6. septembra v pension »Moster«, v PORI OGRUARO: 9. septembra v hotel »Bompan«.
7 TOLMIN 1
Zdravnik - kirurg - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt,
izvetban na klinikah na Dunaju In v Monakovem (na Bavarskem)
sprejema
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju),
è, V Norici druge dneve v tednu (via Dante 10). A
VELIKA RAZPRODAJA vsega poletnega blaga pri tvrdki
S. LEVI, Trieste, eia S. Lazzaro 9.
Madapolam............................à
Platno	»Madonna«	.	.	.	.	à
Platno	»Irlanda«	.	.	,	.	à
Širting	»Milano«.....................à
Širting	»Sposa«......................à
Platno za rjuhe visoko	150 cm	.	.	à
Dovlas za rjuhe visoko	150 cm	.	.	à
Dovlas težji.........................à
Svila za perilo......................à
Svila za obleke .	.	. od L	3.30
Prtenina na meter .	.	.	.	à
Prtiči...............................à
Brisače platnene na meter	.	.	. à
Popelin za srajce .	.	.	od L	3.—
Velika izbere perila za	neveste
Posteljna pogrinjala .	. od L 11.—
Cajh za moške hlače .	. od L 6.—
in vse drugo po zelo nizkih cenah.
L 1.80 L 2,— L 2.50 L 2.50 L 2.90 L 3.90 L 4.40 L 5.80 L 1.90 naprej L 4,— L 0.90 L 2.90 naprej
naprej
naprej
Za krojače so posebni popusti.
Psuite n» številko!
Zobni zdravnik
dr. Robert Hlaualy
w TRSTU,
SE JE PRESELIL v ulico CARDUCCI 10/11.
0b sredah in sobotah ordlntra
v POSTOJNI
NAGROBNE SPOMENIKE
iz najtrdnejšega kraškega kamna iz lastnega kamnoloma, ki kljubuje vsem vremenskim neprilikam, izvršuje PO ZMERNIH CENAH
flNTOfl GUSTIfi.
REPENTABOR (Monrupino,) pošta OPICINA.
Na željo pošilja raznovrstne načrte in cene proti povrnitvi, brez obveznosti za naročilo. Po dogovoru postavi spomenik sam na mesto.
® SS808 69851	BSggg SS6® 0 6 S 81 SS%S	SSSBi «
| Tvrdka Teod- Hribar - Geriča, i
J!	CORSO G. VERDI št. 32.
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh W j« vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in kjs platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte.
Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse ® Kg potrebno za njihovo popolno opremo.	E
fé BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE, g
Valuta tuji denar.
Dne 12. avgusta si dal ali dobil za
1 dolar	19.07	lir
1 angl. funt	92.90	»
100 dinarjev	33.90	»
100 šilingov (avstr.)	270.05	»
100 čeških kron	56.61	»
100 nemških mark	456.30	»
100 švic. frankov	371,—	»
100 franc, frankov	75.10	»
100 belga	267.10	»
Beneške obveznice	75.85	»
Obveznice »Consolici.« 81.20 »
Loterijske številke
idne 9. avgusta			1930.		
Bari	6	69	7	23	37
Florenca	90	43	78	66	35
Milan	40	56	21	22	77
Neapelj	46	55	69	65	52
Palermo	6	2	44	25	13
Rim	60	34	80	31	29
Tu ri n	29	68	81	10	48
Benetke	21	77	20	81	75
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja, 17. avg.:	Sovinjak, Dra=
gue.
Ponedeljek, 18. avg.:	Moščeniee,
Motovun.
'Forek, 19. avg.: Svet v inč en at.
Sreda, 20. avg.: Bazovica, Vipava, buntana.
Četrtek, 21. avg.: Buzet.
Petek, 22. avg.: Sežana, Štanjel.
I	ZDRAVNIK
dr. fresie Adalberto,
mladi
(stareJSl sin),
sprejema vedno v svojem EtmfoMlado rlju v GORICI,
ca Travnih (Piazza Vittoria) št. 14/1.
nad lekarno Cristofoletti. pp
TOLMIN.
PreizkuSeni
zobni zdravnik
ROBERT BERKA
SPREJEMA kol doslej
vsako nedeljo pri
sir-ju Serjunu v Tolmima, ostale dni pa SaOHIOS, Co$*so Verdi 36.
Širite
„NovI list" I
Odgovorni urednik dr. Engelhcrt Beseduj*!. Ttajkpia Ketoliik* tiskam« v por*«',
5t$v*	St®?, 38.
i
mali oglasi.
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana I Uro, najmanj 5 lir..— Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitka, na katerem je navedeno geslo.
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je Pubblicità G. Čehovin, Trst. viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
! 38=letnik sam, mladostn* zunanjosti, re* ; sen, z lastno hišo, gostilno in 50.000 bi stopil v j razmerje s 25—35«letno z majhnimi prihranki. Pišite na:	G. Marino Gorizia, via Semina«
rjo, št. 70.
V salonu Ludbvika Zotterja v Gorici, Piazza Vittoria (Travnik) štev. 17 se izvršuje ; trajno kodranje po sistemu Mayer — Karisbad.
i Pohištvo nu(li širom naše dežele znana i industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan ■ 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa I po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
) —---------------------------------------------
j Rabljene avtomobile, tovorne in luk« | snznc, v popolnem stanju, prodaja tudi na ob« | roke — Sežana 30.

Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7.
j Hiša z' voj "v odškodnino v Gorici, via Par« i car 8 je na prodaj. Pojasnila daje gostilna Bir« | sa, via Cavour.
' Zdravilne posebnosti. Pekarna G. Ca» stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via dell’Istria 7, tel. 64—85.
Dekle vešče gospodinjstva, išče službe pri majhni družini. Naslov pove uprava.
Proda se tovorni avto (kamjon) 18 HP v najboljšem stanju. Gorica, via Dante 24.
Prilika: Električni piattino s 50 glasbenimi komadi in več sobnih rastlin prodam. Božičič, | Gorica, via Salcano 15.
Mlad, uren pekovski pomočnik išče službe v mestu ali na deželi. Naslov je pri upravi.
Vreče vsakovrstne kupuje in prodaja U. Margon, Trst, via Solitario 21 _ telefon 74—67.
Učenca 14 15 let starega, za pekovsko obrt išče Marija Petkovšek, Torrenova 118 —• Villa del Nevoso,
Osmica. V razvalinah zgodovinskega Bosi« zijevega. gradu na Vogerskem je Kmetijska za« druga odprla osmi co, v kateri toči dobra in hladna vina po 2.40.—■. Odbor se priporoča me« ščanom in deželanom za številen obisk. Pridite pomagat prazniti sode za novo kapljico!
Župna uprava v Sv- Križu pri Trstu, išče organista. Istočasno je lahko tudi cerkovnik.
Proda se nova pekarna na prometnem kra» ju v Idriji. Naslov je pri upravi.
Pekovski vajenec z 18«mesečno prakso, bi se rad še naprej izvežbal. Naslov pove uprava.
Gostilna na Notranjskem sc odda v najem. Naslov je pri upravi.
Šoferska šola. Sprejmem 5 učencev s lira« no in stanovanjem, celi tečaj lir 500. Samo šola lir 200. —« Patent zajamčen. — Avtoga« raža Trst, via Ferriera 3, Cardi, pri Fumis.
Ako želite DOBRO in poceni BLAGO,
ga kupujte samo pri tvrdki
9LL’ EGOHOMia FAHlBCiaRE
Trst - Piazza Ponterosso il. 5
madapolam..........od L 1.90 naprej,
jajčna kožica	od L	2.20 naprej,
platno »Madonna«	od L	2.50 naprej,
platno za rjuhe, 150 cm vis.	od L	4.40 naprej,
platno iz lanu	od L	2.90 naprej,
svila za obleke	od L	2.90 naprej,
svila za perilo	od L	1.90 naprej,
svila »maroquaine«	od L	5.50 naprej,
gobaste brisače .	od L	1.90 naprej,
kreton zajamčene barve	od L	.3.50 naprej,
koteninasta		
mušola za obleke .	od L	1.90 naprej,
mušola		
volnena, bela za birmo od L		8.50 naprej,
svila bela za birmo	od L	2.90 naprej,
s\ ila modra		
in črna s pikicami .	od L	4.50 naprej,
posteljna pogrinjala .	od L	22.— naprej,
odeje volnene	od L	14.— naprej,
saten črn .	od L	3.50 naprej,
plavina dvojna višina .	od L	3.90 naprej,
borgo za srajce .	od L	2.50 naprej,
blago za hlače	od L	3.50 naprej.
BOGATA IZBI: li A poletnih majic za odrasle in otroke, robci, nogavice, itd. po cenah brez konkurence.
Za vsak nakup črez 20.— lir se dobi povrhu še dar.
Okoristite se!	Okoristite se!

5
j
ZAHVALA
zavarovalnici „L’0111018“ in g. Avg. Ravniku v Gorici, via Barzellini 2,
za dobro cenitev in takojšnje izplačilo odškodnine za moje pogorelo poslopje.
Andrej Štcol,
Dolenja Vas p. Senožeče.