PRIMORSKI DNEVNIK
TRST, petek 7. avgusta 1964
Poštnina plačana v gotovini /^»	/i/\ i*
Abb. postaje I gmppo - V>CI18 40 1LT
Leto XX. Št. 176 (5859)
PO AMERIŠKEM BOMBNEM NAPADU NA SEVERNOVIETNAMSKO OZEMLJE
Tajnih OZN U Tani se je pogovarjal z Johnsonom o položaju v jugovzhodni Aziji in o akciji ZDA
U Tant je sporočil Johnsonu svoje mnenje o ukrepih za ohranitev miru v jugovzhodni Aziji Senator Morse. ZDA deset let kršijo ženevske sporazume in vodijo v jugovzhodni Aziji podzemeljsko vojno, namesto da bi skušale ohraniti mir - Angleška vlada odobrava ameriški napad
. WASHINGTON, 6. — Ameriški predsednik Johnson je sprejel danes v Beli hiši tajnika OZN U Tanta. Obisk je bil dogovorjen še pred dogodki v Tonkinškem zalivu. Vendar pa je DU sedaj glavni predmet razgovorov prav položaj na tem no-drocju.
Predsednik Johnson je ob sprejemu U Tanta dejal: «Smo-ter ZDA je, preprečiti vojno in preprečiti drugim, da izzovejo vojno.» Dodal je, da so ZDA odločen nasprotnik «tistih, ki ovirajo neodvisnost, ki motijo mir in ki kršijo pravice drugih«. «Združeni narodi, je pripomnil, odražajo danes težnje in želje po svobodi vseh ljudi.
Na nobenem delu sveta se ta težnja in ta želja ne čuti bolj močno kakor v ZDA.» Dalje je predsednik trdil: «Naša sila je
v službi vseh tistih, ki ljubijo svojo neodvisnost, tistih, ki ljubijo svobodo in spoštovanje pravice drugih do samovlade.«
U Tant se je v svojem odgovoru zahvalil za podporo ZDA dejavnosti OZN in je čestital zaradi uspehov s satelitom «Ranger VII». Pripomnil je, da upa, da bodo razgovori z Johnsonom prispevali k stvari miru in k dobrim odnosom med narodi.
- Politični razgovori med U Tan-tom in Johnsonom so se začeli takoj po sprejemu in so se nadaljevali na kosilu skupno z Deanom Ruskom. Zaključili so se nocoj pri večerji v Beli hiši.
U Tant se je razgovarjal tudi z ameriškim delegatom v OZN Stevensonom. Kakor rečeno, so govorili predvsem o jugovzhodni Aziji in o zadnjem ameriškem bombnem napadu na Severni Viet-pam. Govorili pa so tudi o Cipru in o finančnih prispevkih OZN.
Po razgovorih je U Tant izjavil časnikarjem, da je mnenja, da varnostni svet OZN ne more meti v sedanjem trenutku koristne vloge za rešitev spornih vprašanj v jugovzhodni Aziji, ker obstajajo »nekatere omejitve«, kakor na primer- sestava varnostnega sveta samega. Drugi činitelj
so posebne okoliščine, ki prevladujejo na tem področju. U Tant je pripomnil, da ima «nekaj idej« za ohranitev miru na tem področju ter da jih je sporočil Johnsonu in Rusku »popolnoma zaupno«.
Nocoj je U Tant sporočil, da bo poslal enega svojih glavnih sodelavcev na Daljni vzhod, da se tam posvetuje o položaju v jugovzhodni Aziji. Načelnik U Tanto-vega kabineta Narašimhan, ki je bil za to določen, je odpotoval že nocoj in bo obiskal Kambodžo, Tajlandijo, Indijo in Južno Korejo.
Zvedelo se je, da je večina članov varnostnega sveta po posvetovanjih s predsednikom sprejela predlog, naj se povabijo pred-
stavniki Severnega in Južnega Vietnama na udeležbo pri debati v varnostnem svetu.
Odbora za zunanje zadeve in za oborožene sile v senatu in predstavniški zbornici sta odobrila resolucijo, ki odobrava vojaške operacije v Tonkinškem zalivu, ki jih je odredil predsednik Johnson. V senatu je glasoval proti samo de-mokratični senator Morse, v pred-stavmški zbornici pa sta se glasovanja vzdržala dva republikanska predstavnika.
Resolucija pooblašča predsednika, da sprejme vse «potrebne» ukrepe in da odredi tudi uporabo oborožen sile za pomoč katerikoli državi članici ali državi, ki spada s ju-risdikcijo pogodbe o jugovzhodni Aziji (SEATO), «ki bi zahtevala to pomoč, da brani svojo svobodo«.
Dalje je rčeno, da resolucija «ne bo več veljavna, ko bo predsednik ZDA določil, da sta mir in varnost na področju zagotovljena z mednarodnimi pogoji, ki bi jih ustvarili
DANES
Včeraj Je stališče do ameriškega napada na Severni Vietnam zavzel v svojem govoru tudi predsednik vlade Moro, ki mu je nato poslanska zbornica izglasovala zaupnico z večino glasov, s katero razpolagajo štiri stranke levega centra. Moro je ameriški napad opravičil po svoje, pri čemer upošteval samo poročila vlade ZDA, medtem ko poročil vlade Severnega Vietnama ni omenil niti z besedico. Vendar pa je izrazil prepričanje, da vlada ZDA nima namena razširiti spopada, in zaupanje v VS OZN, katere tajnik se je o napadu včeraj razgovarjal s predsednikom Johnsonom, ki je dejal, da je smoter ZDA »preprečiti vojno in preprečiti drugim da vojno izzovejo.« L Tant pa je izjavil, da varnostni svet ne more imeti v sedanjem trenutku koristne vloge, ker obstajajo nekatere omejitve, zlasti Pa sestava varnostnega sveta samega. Pripomnil Je, da je svoje ideje za ohranitev miru na tem Področju sporočil zaupno Johnsonu in Rusku.
Demokratični senator Morse je včeraj izjavil, da je bila «vloga *DA deset let vloga izzivačev, vsaldkrat in v isti meri, kolikor je Severni Vietnam nastopil kot >zzivač», ter da so ZDA vseh deset let kršile ženevske sporazume iz leta 1954 in «skušale vsiliti vojaško rešitev za politična in gospodarska vprašanja.« Vendar Pa sta odbora za zunanje zadeve ln za oborožene sile ameriškega senata in predstavniške zbornice odobrila vojaške operacije v lonkmškem zalivu; proti je glasoval samo senator Morse, v pred-stavniški zbornici pa sta se glasovanja vzdržala dva republikanska predstavnika.
„ ^vcrnovietnamska vlada je v „®?ennt izjavi ameriški napad značila za «skrajno brutalno kr-n™, mednarodnega prava in že-nevskih sporazumov iz leta 1954» er poslala že predvčerajšnjim no-in Predsednikoma te konference n članicam mednarodne nadzor-S®!?, k°misije z zahtevo, naj se Pf‘sJjij° ameriška vlada in njeni smf. ’ da spoštujejo izvajanje Kitajska vlada pa je ojavila izjavo, v kateri med dru-Poudarja, da ameriški napad P meni tudi napad na Kitajsko.
tfin»-5enev* 80 predstavniki nev-držav izrazili obžalovanje zn"apada in ga ocenili kot slhtev v mednarodnih odno-'g,11 m kot dejanje, Id nasprotu-oLiu e,om konference za raz-Sv ,*itev, ki si prizadeva v vsem svetu utrditi mir.
*^edtem pa so številne ameriške ladje in skupine letal pri-,J|?!® v Tonkinški zaliv, a na pod-Ju Pacifika Je v pripravljeno-l‘| ameriških vojnih ladij, 650 na isi*fr	mornarjev in mor-
■ ,ških strelcev rednega brodov-ja ZDA. Tudi vse ameriške ladje
\ oporiščih ŽSm Kor,
»kih oporiš,__
*“• Ameriška
na Japonskem, nu
eji in v drugih Ameri-licih so v pripravljeno--——iška reakcijska letala Shajajo v Južni Vietnam In Taj-,“0"ij°, kjer so izkrcali nove vojaške odrede in večje število tan-®V. Zaradi tega ves miroljubni nV, i , ,* vznemirjenjem spremlja auaijnjj razvoj dogodkov in ame-* ki napad obsoja.
lliailnilllm,ni„iiiiii,iiiiHiiiiiii„iim„,||„„,„„imjll|IMIIlllI(nl(||||1|U1I1|I||1,||1||1|I1||11|||I(|1|I|II1(|I1II|
ODMEVI NA AMERIŠKI NAPAD NA VIETNAM
Velika zaskrbljenost delegacij izvenblokovskih držav v Ženevi
Na dnevnem redu tudi razprava o prekinitvi podzemeljskih jedrskih poskusov
ŽENEVA, 6. — Poročila o dogodkih v Tonkinškem zalivu so ustvarila med delegacijami nevtralnih držav na ženevski razorožitvam konferenci veliko zaskrbljenost. Predstavniki teh držav so izrazili obžalovanje zaradi napada ameriških letal na Severni Vietnam. To dejanje so ocenili kot zaostritev v mednarodnih odnosih in kot nasprotno načelom konference za razorožitev, ki si prizadeva na vsem svetu utrditi mir.
Sovjetski delegat Carapkin je izjavil, da jugovzhodna Azija nima
nič opraviti z ženevsko konferenco razen v primeru, da to ne bi neposredno vplivalo na razorožitev in če ti dogodki ogrožajo mir na svetu.
Carapkin je ostro obsodil ameriška napadalna dejanja v Tonkinškem zalivu in proti Severnemu Vietnamu in je poudaril, da bodo posledice teh dogodkov v celoti padle na ameriško vlado. Ameriški napad so ostro obsodili tudi predstavniki Bolgarije. Romunije, CSSR
žitveni konferenci pripomogle k temu sporazumu in olajšale prizadevanja glavnega tajnika OZN. Nad sto držav je podpisalo ta dokument in odtlej so bili storjeni še drugi, čeprav omejeni koraki za zmanjšanje nevarnosti atomske vojne. Med te korake prištevajo tri vlade resolucijo skupščine OZN, ki pripoveduje prevažanje orožja za množično uničevanje v vesolje, in sporazum o zmanjšanju proizvodnje plu. tonija in obogatenega urana.
Na koncu izjave je rečeno: «Ob
in Poljske. Poljski predstavnik Je prvi obletnici sklenitve sporazuma izjavil, da gre za dejanje, ki lah- izjavljamo, da je naš namen, sto-
v*«,	--J--—	---
ko še poveča mednarodno napetost.
Ameriški delegat Timberlake je odgovoril, da razorožitvena konferenca ni kraj za obravnavanje tega vprašanja. Vendar pa je zatrjeval, da pade odgovornost za dogodke «v celoti na sevemovietnam-sko vlado, ki je namerno napadla v mednarodnih vodah severnoameriške pomorske enote«. Dodal je, da ZDA nimajo nobenega namena raztegniti vojno.
Indijski predstavnik Nehru pa Je izjavil: «Moja dežela Je vznemirjena zaradi razvoja dogodkov. Upamo. da bo kmalu tega konec. Z zadovoljstvom Jemljemo na znanje, da se spopad ne bo razširil, ln želimo, da bi napore za zagotovitev miru vsi podpirali.«
Zatem so govorili o jedrskih poskusih in pri tem omenjali včerajšnjo obletnico podpisa moskovske pogodbe.
Predsednik je prebral skupno Izjavo treh jedrskih sil in glavnega tajnika OZN. Skoraj vse delegacije so poudarile važnost omenjene pogodbe ln nujnost napredovanja po tej poti. Predsednika Mehike, Brazilije in Indije so v skladu z včerajšnjim sklepom izvenblokovskih delegacij zahtevali sklenitev celotnega sporazuma proti Jedrskim po-skusom, ki naj prepove tudi podzemeljske poskuse.
Predsednika konference sta Javila. da sta sprejela zahtevo Italijanske delegacije in vpisala na dnevni red seje 3. septembra tudi vprašanje prekinitve podzemeljskih jedrskih poskusov. Prihodnja seja bo
torek.
V skupni Izjavi potrjujejo vlada SZ, ZDA m Velike Britanije svojo rivrženost ciljem miru na svetu, tej izjavi poudarjajo, da Je sporazum približalsvet ciljem miru, omejil oboroževalno tekmo in okrepil upanje človeštva, da bo zaživelo v ((čistejšem ln manj zastrup ljenem ozračju na svetu«.
Tri vlade izrekajo priznanje državam, ki
V
riti vse, kar je mogoče, da bi se danje mednarodne probleme reševali s pogajanji in da bi okrepili splošni mir, v korist vsem deželam in narodom, velikim in majhnim.«
«Borba»: Intervencija ZDA resno ogroža mir
BEOGRAD, 6. — Ameriško oboroženo intervencijo v Tonkinškem zalivu ocenjuje nocojšnja »Borba« kot akcijo, ki resno ogroža mir in obstoječe napore za zmanjšanje napetosti in likvidacijo vojnih žarišč. Po mnenju lista je velika zabloda misliti, da se bo z razširitvijo operacij na Severni Vietnam lahko vplivalo na odnose v Južnem Vietnamu ter da se bodo rešili Kanov režim in posamezni inozemski interesi. Vojaške operacije lahko koristijo samo bolestnim ambicijam nekaterih južnoviet-namskih generalov in raznim vojnim hujskačem na svetu, ki jih zadnje čase vznemirja možnost nadaljnjega sporazumevanja v interesu miru in mednarodnega sodelovanja.
»Politika« s svoje strani prav tako opozarja na nevarnost posledic ameriške oborožene intervencije in ugotavlja, da politika sile ni pripomogla k rešitvi niti enega mednarodnega vprašanja, temveč nasprotno, je ta vprašanja samo še bolj zapletla. Po mnenju lista nobeni notranjepolitični m zunanjepolitični oziroma strateški razlogi ne opravičujejo tveganja, kateremu se svet izpostavlja, kajti mir se ne more o-hraniti i nemiroljubnimi sredstvi, prav tako kot se ne more braniti z nedemokratičnimi metodami. V južnovzhodni Aziji je po mnenju lista stanje tako občutljivo in zapleteno, da ga je mogoče normalizirati in stabilizirati samo s političnimi pogajanji vseh za-
z akcijo Združenih narodov ali na kakršenkoli drugi način«.
Resolucija zatrjuje, da »ZDA pomagajo narodom jugovzhodne Azije, da branijo svojo svobodo, ter nimajo ozemeljskih, vojaških ali političnih ambicij na tem področju, temveč želijo samo, da se omenjeni narodi pustijo na miru, in da lahko sami odločajo o svoji usodi«.
Resolucija je v glavnem enaka resoluciji, ki so jo leta 1955 izglasovali v zvezi s Formozo, leta 1957 v zvezi s Srednjim vzhodom in leta 1962 v zvezi s Kubo.
Državni tajnik Dean Rusk, ki Je poročal v zvezi s to resolucijo, je izjavil, da resolucija «ne predvideva nobene akcije v korist države ki ne bi tega zahtevala«.
Demokratični senator Morse ki je glasoval proti resoluciji, je vedno nasprotoval, da bi se ZDA vmešavale v vietnamske zadeve. O resoluciji je izjavil, da je »kratkoročna napoved vojne«, ter je dodal: «Deset let Je bila vloga ZDA v Južnem Vietnamu vloga izzivačev, vsakikrat in v isti meri, kolikor je Severni Vietnam nastopal kot izzivač«. Senator je dodal da so ZDA deset let kršile ženevske sporazume iz leta 1954 in so skušale vsiliti vojaško rešitev za politično in gospodarsko vprašanie Zaključil je: »Vodili smo več časa podzemeljsko vojno v jugovzhodni Aziji, namesto da bi skušah ohraniti mir. Neizbežno je bilo, da bomo prej ah slej prisiljeni zaplesti se v odkrita vojna dejanja za nadaljevanje te politike, in sedaj to delamo«.
Republikanski senator Goldvvater ki je kandidat za predsednika republike, je izjavil, da bodo pred volilno kampanjo obravnavali celot no zunanjo politiko in ne samo politiko v Južnem Vietnamu. Pripomnil je, da je «ameriško ljudstvo združeno okrog predsednika Johnsona«, kar se tiče odločitve o bombardiranju sevemovietnamskega o-zemlja. Dodal pa je, da podpora republikancev Johnsonovi akciji ne pomeni, da se politika vlade v Južnem-Vietnamu ne more kritizirati.
LONDON, 6. — Predsednik britanske vlade Home se je danes posvetoval z zunanjim ministrom Butlerjem. Home je izjavil, da je bila ((sevemovietnamska akcija neizzvan napad«, in da so ZDA imele vso pravico ((izvesti represalijo«.
Zatem je Home izjavil, da je a-meriški predsednik Johnson stopil v stik z njim že ob prvem spopa du v Tonkinškem zalivu in ga je obvestil, «da bo potrebno nastopiti, da se prepreči možnost, da se ta napad, če se pravočasno ne usta vi, razširi v vojno«. Home Je izjavil, da se namerava zvečer vrniti na Škotsko na počitnice, ki jih je prekinil zaradi svojih razgovorov z malajskim ministrskim predsednikom in zaradi incidentov v Tonkinškem zalivu. Zunanji minister Butler, ki je imel odpotovati na počitnice, je javil, da bo ostal v Londonu. Ne izključuje se njegov odhod v Washington na posvetovanje z ameriškim državnim departmajem.
Po posvetovanjih z zunanjim ministrom Butlerjem je Home na tiskovni konferenci ponovil, kar Je izjavil že davi, češ da je bila se-vernovetnamska akcija »neizzvan napad proti ameriškim enotam v mednarodnih vodah« in da Je angleško stališče obrazložil v Varnostnem svetu britanski predstavnik. Butler pa je izjavil, da je Velika Britanija v celoti podprla ZDA in da se položaj na splošno zdi manj napet kakor včeraj.
Ob zaključku posvetovanj predsednika vlade in zunanjega ministra so objavili poročilo, ki pravi, da se britanska vlada »strinja z željo predsednika Johnsona, da se ne tvega raztegnitev spopada v Jugovzhodni Aziji« in da «namerava delovati v okviru možnosti v Var-
glede zakonite obrambe.«
Odbor za jedrsko razorožitev ie predložil nocoj predsedniku angleške vlade resolucijo, s katero zahteva, naj britanska vlada vztraja pri mednarodni nadzorstveni komisiji za pogajanja o ustanovitvi sovražnosti. Hkrati pa naj umakne britansko »posvetovalno poveljstvo« iz Južnega Vietnama in naj loči odgovornost britanske vlade od a-meriške dejavnosti. Podobne resolucije je odbor poslal kitajskim in ameriškim diplomatskim predstavnikom. Številne skupine tega gibanja so bile danes na straži pred temi poslaništvi, da proslavijo devetnajsto obletnico bombardiranja Hirošime.
POSLANCI SO IZGLASOVALI ZAUPNICO VLADI S 344 GLASOVI PROTI 238
so na ženevski razoro-1 imteresiranih strani'
....................m.......................... ......................................................„„„„„„„„
nostnem svetu, da se zmanjša mednarodna napetost«.
((Britanska vlada, dodaja sporočilo, izreka svojo podporo akciji ZDA v Tonkinškem zalivu in Je mnenja, da je bila ta akcija v skladu s členom 51 listine OZN
ilillimiiiiillliiiiii:!llillliiiiiiiilliiiiiiiiiiliii,lin,li,ii
LONDON, 6. — Danes so v Londonu uradno javili, da je britan-siki zunanji minister Butler med svojim obiskom v Moskvi povabil Hruščova in Gromika na obisk v Velifno Britanijo.
PARIZ, 6. — Danes so sporočili, da bo general de Gaulle imel važen govor 25. avgusta, na dvajseto obletnico osvoboditve Pariza izpod nemške okupacije.
Moro:«Ameriška vojaška reakcija je bila navadna samoobramba z omejenim ciijem»
Predsednik vlade je v svojem zaključnem govoru izrazil «prepričanje, da ZDA spopada ne nameravajo razširita - Povedal je tudi, da je v Ženevi «sondiranje» za rešitev južnotirolskega vprašanja - Poslanci bodo danes razpravljali tudi o trinajsti plači, o agrarnih pogodbah pa šele po počitnicah 31. t. m.
RIM, 6. — Sinoči je tudi poslanska zbornica izglasovala za-upndoo drugi Moravi vladi levega centra s 344 glasovi proti 238, potem ko je predsednik vlade prebral svoj dolgi zaključni govor, in po glasovalnih izjavah predstavnikov vseh političnih skupin. Seveda je vladalo naj-.
Vojaška podpora ZDA Čombeju za borbo proti upornikom
Predsednik lumumbistične stranke ponudil posredovanje
LEOPOLDVILLE, 6. — Ameriški
konzulat v Stanleyvlllu Je sporočil p<3 radiu, da v mestu še vedno i.rajajo poulični boji. Istočasno je govoril po radiu voditelj osvobodilnega gibanja SumialOt, ki je pozval prebivalstvo, naj podpre osvobodil-banje, ih je dejal, da to gl-nadaljuje delo Lumumbe. tem »o »e razširile govorice, da Je Combe zahteval od belgijske vlade vojaško pomoč za borbo pro osvobodilnemu gibanju. Prav tako se govori, da je Combe zahteval pomoč od ameriške vlade. Govori se tudi o ponovnem najemanju plačancev, ki so baje že pri-
jjiCDtva
no gibi
banje
Medti
speli v Leopoldville.
V Bruslju pa pravijo, da belgijska vlad ni še dobila nobene Combe leve zahteve za vojaško pomoč.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je nocoj izjavil, da so v Leopoldvillu v teku razgovori o ameriškem dobavljanju vojaškega materiala Combejevi vla. dl za borbo proti osvobodilnemu gibanju.
Predsednik lumumbistične stran, ke »Kungoško narodno gibanje-Lumumba« Antonie Kiveva je danes izjavil, da je ponudil posredovanje svoje stranke med Com-bejevo vlado in uporniki, da bi se
preprečila tuja intervencija in internacionalizacija krize v Kongu.
Medtem je radio v Stanlevvillu ves dan oddajal izjave voditelja upornikov Sumialota, ki pravi:
(ibem novi Lumumba.« Po najno-vejsih poročilih so uporniki g o-spodarji vsega mesta. Skupine vladnih vojakov se še upirajo na drugi strani reke Kongo Nocoj, so v Leopoldvilla javili, da je Combe odpovedal svoje potovanje v Elizabetville, ki je bilo
napovedano za danes. To tolmači-	_
jo kot znak za poslabšanje polo-(drugi strani pa je Washington po. zaja za osrednjo vlado in v korist večal svojo voiaštVo Intervencijo osvobodilnega gibanja.	*s pošiljanjem vojaških svetoval
večje zanimanje za zunanjepolitični del predsednikovega govora, ki je v njem zavzel stališče vlade do ameriškega napada v Tonkinškem zalivu. Zanimanje je bilo tem večje, ker so danes še druge skupine — po včerajšnjem vprašanju komunističnih poslancev — vložile o tej zadevi svoje interpelacije in vprašanja tako v senatu kot v poslanski zbornici, in sicer; v senatu so vložili interpelacije komunistični in demokrist-janski senatorji ter senatorji PS-IUP, v poslanski zbornici pa sku. Pina demokristjanskih poslancev. Senator Lussu (PSIUE) je na današnji kratki seji senata še posebej zahteval, naj vlada na zadevna vprašanja odgovori čimprej, ter sporočil, da je zahteval tudi sklicanje zunanjepolitične komisije za jutri zjutraj, pri čemer so se mu pridružili še senatorji Ter-racini (KPI), Ferretti (MSI), Hermani (PSI), Artom (PRI) in Ga-v» (KD).
Parlamentarci — senatorji in poslanci — bodo zasedali samo še ta teden in v nedeljo, potem pa bodo odšli na poletni oddih, ki bo trajal do konca meseca. Poslanci bodo obravnavali jutri najprej spremembe v državnem proračunu, vprašanje 13. plače in spremembe občinskega in pokrajinskega zakona; šele po počitnicah, to je 31. t.m., bo na dnevnem redu zakonski predlog o a-frarnih pogodbah. Sestajali se »odo dvakrat na dan, da bi lahko istočasno obravnavali tudi gospodarske ukrepe, ki jih je napovedala vlada.
V svojem govoru je predsednik vlade govoril o ameriškem napadu v drugem delu, ko je odgovarjal na kritike vladne zunanje politike Togliattiju, Scelbi, Martinu in Pacciardiju. Najprej je obrazložil zgodovino vietnamskega vprašanja od sporazuma leta 1954, ki so ga podpisale vlade Kitajske, ZDA, ZSSR, Anglije, Francije in Indije, s katerim je bil Vietnam razdeljen r.o severni in južni, s tem da bi pozneje prišlo do ponovnega združenja obeh delov. Do tega pa ni prišlo zaradi težav, ki so «spodbodle Severni Vietnam, da Je iskal z gverilo rešitev s silo ne pa s pogajanji«. Zato je leta 1961 Južni Vietnam »zahteval pomoč« ZDA, ki so »pošiljale civilne in vojaške svetovalce, vsakovrstno pomoč in organizirale učinkovito obrambo«.
«V ta okvir se vključujeta — ie dejal Moro — dva nova činitelja precejšnje važnosti: 1. nasprotja med Pekingom in Moskvo, ki je imelo dve bistveni posledici: po enj strani zmanjšanje vpliva Moskve na Kitajsko, da bi se preprečilo kitajsko prekoračenje meje razkola; po drugi strani pa namen Pekinga, da bi dokazal, da je zla-sti v jugovzhodni Aziji mogoče uvesti komunistične revolucionarne režime, ne da bi prišlo hkrati do svetovnega spopada. 2. ZDA so pripisovale prvenstveni pomen Vietnamu, kajti v Washingtonu so mnenja, da, če bi izgubili pozicije v Južnem Vietnamu, bi bil celoten položaj na Daljnem vzhodu hudo kompromitiran.« Po Morovem mnenju je v tem okviru prišlo do okrepitve vojaških akcij »komunističnih gverilcev«, verjetno zaradi gospodarskih razlogov ali pa iz Prepričanja, da je južnovletnam-ska vojska zelo oslabljena zaradi ponovnih državnih udarov v Sajko™! ali pa končno zato, ker so bili gverilci mnenja, da so 'DA zaposlene s predsedniškimi volitvami in zaradi tega v nekem političnem paralitičnem stanju. Po
cev ter s civilnimi in vojaškim; dobavami«. Moro je svoje razlaganje takole nadaljeval;
«Najnovejši vojaški dogodki se lahko razložijo. Po eni strani so prišli v napad severni Vietnamci ob obilni kitajski vojaški pomoči. V zadnjih dveh dneh so bile dvakrat napadene ladje 7. ameriškega brodovja — verjetno tudi z namenom, da bi se sondirala ameriška reakcija — brodovje, ki patruljira v mednarodnih vodah Tonkinškega zaliva in ki preprečuje tihotapstvo orožja. Ponovne pomorske akcije Vietnama predstavljajo novo znamenje, ki je ze. lo hudo. Pomisliti je namreč treba, da med vso korejsko vojno ni bila nobena ameriška ladja napadena s strani podmornic ali površinskih ladij,« je dejal Moro in nato ameriški napad takole opravičil:
»Te pomorske akcije so prav tako gotov znak povečanja kitajske vojaške pomoči. Ameriška reakcija je bila navadna samoobramba z omejenim ciljem, zadeti oporišča, iz katerih so Vietnamci napadali, pri čemer so ZDA z visokim čutom odgovornosti varovale civilno prebivalstvo. Omejeni značaj ameriške reakcije pa dokazuje tudi dejstvo, da vlada ZDA ni poslala vladi v Hanoju ultimata takoj po neizzvanem napadu.
Hkrati so ZDA zahtevale nujno sklicanje varnostnega sveta Organizacije ZN. Lahko se torej umi, — in zato obstaja že kakšen vzpodbudnem znak — da bo intervencija OZN, v katero imamo polno zaupanje, prispevala k olajšanju premagovanja krize. Prepričani smo, da ZDA nimajo namena razširiti spopada, ki vznemirja jugovzhodno Azijo, in sledimo temu položaju s čutom odgovornosti, z občutki zaveznikov in prijateljev. Čeprav nimamo v tem delu sveta nikakšnih obveznosti, se zavedamo, da sta izid tega spopada ter odgovorno stališče ZDA povezan« s svobodo precejšnja števila držav Vzhodne Azije,
Nato je Moro odgovoril na pripombe govornikov glede vladne politike do južnotirolskega vprašanja. Med drugim je povedal, da sedanji italijansko-avstrijski stiki nimajo namena skleniti nov mednarodni dogovor in da se hoče s sedanjim sondiranjem v 2enevi u-gotoviti, ali bi se mogel rešiti spor z Avstrijo, če bi rimska vlada uveljavila določene ukrepe. Vlada namerava namreč — v smislu sporazuma med štirimi strankami — upoštevati sklepe znane komisije devetnajstih, ki med drugim predvidevajo tudi spremembo statuta. Hkrati pa je Moro poudaril, da s komisijo devetnajstih juinotinlsko vprašanje ni prenehalo oiti mednarodno, ker je treba izvršiti še vso tisto, kar nalaga znana resolucija generalne skupščine OZN iz leta 1961 in lanska resolucija, v
NEW YORK, 6. — Britanska vla. da je danes odgovorila na nedavno sovjetsko spomenico o okrepitvi vloge OZN za ohranitev miru. Britanska vlada izraža željo, da bi skupno s Sovjetsko zvezo proučila sredstva, ki naj zagotovijo OZN finančna sredstva na podlagi načela kolektivne odgovornosti in ki naj omogočijo izvedbo členov listine o ustanovitvi mednarodnih sil.
Britanska vlada pravi, da z naklonjenostjo sprejema željo Sovjetske zveze, naj bi se v večji meri uporabi l ali mehanizem OZN in določbe listine za ohranitev miru.
................................................................................liiiiiiiiiiimiiHiinniiminm
Hanoj: Bile so tudi človeške žrtve Peking: Napad pomeni tudi napad na Kitajsko
Vse ameriško vojno brodovje na Pacifiku v pripravljenosti
kateri se pozivala obe vliti, naj pogajanja nadaljujeta, da bi vprašanje ((neposredno« rešili.
Zelo obširno je v svojem govoru Moro odgovarjal zlasti Togliattiju ter Almiranteju (MSI) in drugim desničarjem na kritike glede ukre-pov, ki jih predvideva programska :zjava vlade. Pri tem je ponovil že znana stališča o konjunkturi, kmetijstvu, omejitvi vladne večine, urbanistiki, programiranju itd. Ob koncu svojega govora pa je pozval zlasti delavce in podjetnike n» solidarnost.
Med glasovalnimi izjavami, ki sledile, so govoru predsednika vlada, je stališče vlade do ameriškega napada zelo ostro kritiziral komunistični poslanec Alicata, ki je poudaril, da so ZDA izvršile kolonialistično in imperialistično akcijo proti Severnemu Vietnamu.
HANOJ, 6. — Sevemovietnamska vlada je objavila izjavo, v kateri sporoča, da so med ameriškim bombardiranjem sevemovietnamskega ozemlja bile tudi človeške žrtve. Sevemovietnamska vlada poziva države sveta, naj branijo mir. «Petega avgusta, pravi izjava, številna reakcijska letala a-
so
meriškega sedmega brodovja na Pacifiku obstreljevala in bombardirala številne kraje ob ustju reke Gtianh in v bližini mesta Hong Cai ter povzročila izgube med prebivalstvom. Se posebno resno je dejstvo, da je predsednik Johnson osebno in neposredno dal ukaz ameriškemu letalstvu za napad.
Včerajšnja akcija še jasneje dokazuje ameriški namen invazije Se. vernega Vietnama in raztegnitve vojne, kakor je sicer ameriška vlada že večkrat izjavila.«
Zatem omenia izjava številna napadalna dejanja ZDA na obmejnih področjih Severnega Vietnama, ki so jih izvedla letala, ki so prišla iz oporišč v Tailandiji in Laosu, ter v zvezi z včerajšnjim napadom nadaljuje:	«Gre za skrajno resno
vojno dejanje, ki ga je izvršila a-meriška vlada proti Vietnamski demokratični republiki, ter za skrajno brutalno kršitev mednarodnega prava in ženevskih sporazumov iz leta 1954 o Indokini. To dejanje veča nevarnost raztegnitve vojne v Indokini in v celotni jugovzhodni Aziji.
Na koncu poziva sevemovietnamska vlada ZDA, naj takoj prenehajo z izzivanji in s sabotažami proti Severnemu Vietnamu ter z napadalno vojno v Južnem Vietnamu in naj spoštujejo ženevske sporazume o Vietnamu. Zatem poziva vse miroljubne narode sveta, naj sprejmejo primerne ukrepe, da zadržijo roko ameriških vojnih huj-skačev, tako da branijo mir v Indokini in Jugovzhodni Aziji.
Sevemovietnamski zunanji minister Je poslal včeraj noto predsednikoma ženevske konference o Indokini iz leta 1954 ter vladam držav, ki so se udeležile te konference, kakor tudi tistim, ki so članice mednarodne nadzorstvene komisije. Nota zahteva, naj se sprejmejo ukrepi, da se prisilijo ameriška vlada in njeni sateliti, da spoštujejo izvajanje ženevskih sporazumov iz leta 1954 in da nemudoma prenehajo nevarna izzivanja. Nota zahteva dalje, naj laoška vlada prepove ZDA uporabljanje lao-škega ozemlja za napade in Izzivanja proti Severnemu Vietnamu.
V skladu z ukazom ameriškega predsednika Johnsona so številne vojne ladje ter skupine letal odplule v Tonkinški zaliv. Zatrjuje se da je na področju Pacifika v pri! pravljenosti 125 ameriških voinih ladij, 650 letal ter 64.000 mornarjev in mornariških strelcev sedmega brodovja. Tudi vse ameriške vojne ladje v ameriških oporiščih na Japonskem, na Južni Koreji in v drugih ameriških oporiščih so v Pripravljenosti. V Tailandijo pa so ZDA poslale še druga reakcijska letala ter nove vojaške odrede. V Bangkoku so izkrcali tudi večje število ameriških tankov. V Južni Vietnam pa še vedno prihajajo a-meriška reakcijska letala.
Poveljstvo sevemovietnamske vojske je danes javilo, da so včeraj nad sevemovietnamskim ozemljem sestrelili osem ameriških reakcij-skih letal, druga tri pa so poškodovali. En pilot je bil ujet.
PEKING, fi. — Kitajska vlada Je objavila izjavo, v kateri med drugim pouderja. Ha ameriški napad na Severni Vieinarr pomeni napad
na Kitajsko. Izjava poudarja, da so ameriška napadalna dejania proti Severnemu Vietnamu po. vsem preračunjena. Zatem govori o vdoru ameriških vojnih ladij v sevemovietnamske teritorialne vode ter nadaljuje: »Vlada LR Kitajske slovesno izjavlja: ZDA so prižgale plamene napadalne vojne proti Vietnamski demokratski republiki. Ker so ZDA tako ravnale. je demokratična republika dobila pravico pomagati Vietnamski demokratični republiki v borbi prot, napadu. Demokratična repu-blika je sestavni del socialistične-
ri?*>.tv!>0ra m nobena socialistična država ne more ostati brezbrižna,
ko je druga žrtev napada. Vietnamska demokratična republika m Kitajska sta sosedi, tesno poveza-druga z drugo in vietnamsko ljudstvo je brat kitajskega ljudstva. Ameriški napad proti Vietnamski demokratični republiki je napad proti Kitajski. Kitajsko ljudstvo ne bo ostalo brezbrižno, ne da bi pomagalo. Krvni dolg, ki ga ZDA imajo do vietnamskega ljudstva, je treba plačali. . Ameriška vlada mora takoj prenehati svoja oborožena izzivanja proti Vietnamski demokratični republiki in oborožene napade proti ozem. lju, zračnemu prostoru in teritorialnim vodam te države, drugače bo ameriška vlada odgovorna za hude posledice, ki bi nastale.«
V Havani so sinoči objavili u-radno izjavo, ki pravi med drugim, da je ameriška vlada «cinično izvedla svoje napadalne načrte proti Severnemu Vietnamu«. Izjava poziva na enotnost »vseh sil socialističnega tabora in narodov, ki so se osvobodili imperialističnega jarma«. Končno izreka kubanska vlada solidarnost s severnoviet-namskim ljudstvom ter poziva vse narod", nai podprejo Severni Vietnam, da odbije imperialistični napad.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 29.1, najnižja 19.6, ob 19. uri 26; zračni tlak 1014.5 stalen, veter 3 km severozahodnik, vlage 47 odst., nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 24.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 7. avgusta
Kajetan
Sonce vzide ob 4.55 in zatone ob 19.26. Dolžina dneva 14.31. Luna vzide ob 4.01 in zatone ob 19.38
Jutri, SOBOTA, t. avgusta
Miran
PO ZAKLJUČKU PRVEGA ZASEDANJA DEŽELNEGA SVETA
Odnosi raznih strank v svetu do vprašanja slovenske manjšine
Kljub številnim oviram in nasprotjem obstajajo določene možnosti za reševanje vprašanj slovenske narodne skupnosti
Deželni svet je predvčerajšnjim zaključil svoje prvo zasedanje. Sestal se bo verjetno šele sredi septembra, in sicer na pobudo in vabilo predsednika dr. Rinaldini-ja
Čeprav je dejavnost deželnega sveta in organov deželne vlade šele v povojih ter sploh še ni mogoče govoriti o kakšnem učinkovitejšem posegu v javno življenje, v gospodarstvo, upravo, prosveto itd, v deželi, so določene težnje posebno večinskih strank in predvsem Krščanske demokracije postale očitne ter že vnaprej dajejo slutiti po kakšnih tirih se bo peljala uradna politika v avtonomni deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini.
Oglejmo si predvsem vprašanje pravic slovenske narodne manjšine v treh pokrajinah dežele: v videms&i, gorišlci in tržaški pokrajini. Večinske stranke priznavajo v bistvu obstoj slovenske manjšine samo na Goriškem in na Tržaškem, medtem ko se zanje ne postavlja vprašanje beneških Slovencev.
Drugo vprašanje, ki je značilno za sedanjo politično fazo in za odnose Krščanske demokracije in socialdemokratov (tu seveda ne govorimo o misovcih in liberalcih, katerih stališče do slovenskih problemov je že tako znano) je vprašanje načelnega priznanja pravice slovenskih svetovalcev, da govorijo v deželnem svetu v svoji materinščini. Ko je šlo za konkretno priznanje te pravice, so se demokristjani socialdemokrati in republikanec Cumbat znašli na istem stališču kot misovci in liberalci. Kar pa vladne stranke loči od desničarskih in konservativnih skrajnežev je samo pomanjkanje neke načeine politike. Medtem liberalci in misovci jasno in odkrito povedo, da nočejo, da bi se v svetu govorilo po slovensko, ker pač nočejo priznati Slovencem pravice do ohranitve svojih narodnih značilnosti, ker pač računajo na njihovo hitrejše ali počasnejše iztrebljenje (sedaj na srečo z več ali manj naravnim raznarodovanjem, ker je propadla fašistična politika nasilnega uničenja), se pa demokristjani skrivajo za taktičnimi izgovori. Naivnemu poslušalcu bi se skoraj zdelo, ko jih posluša, da oni pravzaprav ne nasprotujejo u-porabi slovenščine v deželnem svetu. Ce so temu nasprotni, je le zato, ker bi uporaba našega jezika zavirala gibčnejši potek diskusije itd. Torej ne bi šlo za načelno nasprotovanje, temveč za razloge, ki jih narekujejo praktične potrebe.
Čeprav večinske stranke z besedami priznavajo, da obstaja vprašanje slovenske manjšine, vendar niso niti mignile s prstom, da bi ta stvarnost dobila v upravnih organih dežele ustrezno obliko. Zato so zavrnili predlog, da bi ustanovili pri predsedstvu deželne vlade poseben urad, ki bi se ukvarjal izključno s tem vprašanjem. Predlog dr. Siškoviča je bil brez dvoma zelo usmerjen in prav nič de-magoški (kar so morali priznati tudi najbolj zakrknjeni nasprotniki enakopravnosti Slovencev),, toda vse to ni prav nič pomagalo: večina je menila, da je dovolj, če se za vprašanja ta zanima u-rad za splošne zadeve.
Predstavnik Slovenske skupnosti dr. Skerk je ob priliki diskusije o notranjem pravilniku deželnega sveta predlagal vrsto spreminje-valnih predlogov, ki pa so bili ali odbiti, ali pa bodo o njih govorili šele na prihodnjem zasedanju. Nočemo trditi, da ne bodo priznane nam Slovencem nekatere pravice (prevajanja v floienščino, nastavitev slovenskih uiadnikov in podobno) toda gotovo Je, da določeni krogi vztrajno skušajo dati temu priznanju čimbolj zaseben značaj. Zunanji videz, bi moral ostati takšen, kot je danes: v deželi se na prvi pogled ne bi smelo opaziti, da tu živi neka narodna V
manjšina, ki ima svojo narodno tradicijo, govori svoj jezik in ima svcjo visoko razvito kulturo.
Pri vsem tem pa moramo priznati, da obstajajo posebno v demo-kristjanskih vrstah določene razlike v raznih stališčih. Medtem, ko so videmski demokristjani na splošno bolj razgledani, je opaziti pri tržaških nepopustljivejša stališča. To pa je razumljivo, saj prav v Trstu izvajajo misovci in liberalci najhujši pritisk na demokristjane. Ob vsaki priliki jim očitajo,, da popuščajo pred »slovansko' nevarnostjo«, da odpirajo na široko vrata Slovencem in podobno.
Na koncu je treba priznati, da obstajajo določene možnosti, za reševanje vprašanj, ki se tičejo slovenske narodne skupnosti. Razveseljivo je že predvsem dejstvo, da se priznava obstoj tega vprašanja ter da so v tem pogledu misovci in liberalci popolnoma osamljeni. Spričo odločnega posega raznih strank: komunistov,, socialistov in predstavnika Liste slovenske skup. nosti dr. Skerka bodo vsi naši svetovalci člani raznih zakonodajnih
komisij (dr. Siškovič bo celo podpredsednik prve komisije, a dr. Skerk tajnik v tretji). Pot za priznanje naših pravic je torej odprta ter bo odsiej treba le zaostriti borbo, da bodo obljube postale čimprej vsakdanja stvarnost Na koncu lahko zaključimo to-rej,, da je s tega stališča dežela pozitiven činitelj, ki je nam Slovencem približal organe državne oblasti, ki so poklicani, da se zanimajo za rešitev teh perečih problemov. V teh pogojih se ni mogoče več skrivati za hrbet rimskih oblasti, kajti prav v našem mestu ima sedež zakonodajni organ, ki je pristojen na mnogih področjih za ureditev odnosov in za mirno sožitje med Slovenci in Italijani.
Zborovanje PSIUP v Bazovici
Izjava Nove DZ-CG1L ob napadu ZDA na Vietnam
Tajništvo Neve delavske zbornice CGIL v Trstu se je včeraj nenadno sestalo spričo hude napetosti, ki je
nastala v jugovzhodni Aziji zaradi vojne akcije, ki so jo začele ameriške oborožene sile proti Severnemu Vietnamu kar bi lahko privedlo do vojne, ki bi imela nepričakovane in katastrofalne posledice za vse človeštvo.
Tajništvo Nove delavske zbornice poziva vse tržaške delavce, naj spričo resnega položaja strnejo okrog miroljubnih sil, ter poziva italijansko vlado, naj posreduje na vseh pristojnih mestih, da se spor reši s pogajanji in ne z orožjem.
Na obisku pri otrocih v počitniški koloniji v Devinu
Danes, 7. avgusta ob 20.30, bo v Bazovici javno zborovanje, na katerem bo govoril član vodstva tržaške federacije PSIUP Vito Her-| venskim učnim jezikom tržaškega C0S■	| ozemlja za šolsko leto 1964-65.
Prednostne lestvice za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah
Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 6. t. m. dalje, od 10 do 12 ure dopoldne na vpogled na sedežu znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v ulici Lazzaretto Vecchio, 9, dokončne prednostne lestvice za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slo-
.............iiimiiiiiumniiiiii.nimiiiiiiinmim...■mi.inn.m.....„„..niimm.iiiimiiiiii
STALIŠČE ZVEZE TRGOVCEV DO NAFTOVODA
V Gradežu se ga močno otepajo v Trstu pa si ga želijo
Izhodišče naj bi bilo v Miljskem zalivu ■ Naftovodi imajo tudi svojo slabo stran, saj onečedijo morje
Glasilo Tržaške zveze trgovcev nje, za zadovoljitev potreb posadk «11 Tergesteo« objavlja uvodni čla- itd. Prav te dejavnosti pa bi lahko
nek Elia Geppija, tajnika omenjene zveze, z naslovom «Naftovod na napačnem kraju?«. Očitno gre za stališče Tržaške zveze trgovcev, ki zagovarja, da bi gradili naftovod med Jadranskim morjem, Avstrijo in Bavarsko z izhodiščem iz tl-žaškegfc' zaliva.
V	'člstrtku še uvodoma ugbtavlja, da je avtonomna ustanova za turizem in letoviščarstvo Gradeža sklicala razne javne ustanove in združenja goriškega področja, ki so soglasno odobrili resolucijo, v kateri zavzemajo odločno nasprotno stališče do graditve izhodišču točke naftovoda na področju občine Gradež približno 7 km od izliva Soče.
V	omenjenem uvodniku ugotavlja pisec, da lahko razdelimo Tržaški zaliv na dva dela: severni, ki ima turistični značaj z Gradežem, Devinom in Sesljanom, ter celotnim tržaškim obrežjem. Na tem področju prevladujejo turistične dejavnosti z izjemo industrijskega Tržiča in kjer bi bil naftovod škodljiv.
Obratno stališče pa zavzema pisec glede južnega področja, ki zavzema trgovsko pristanišče, žavelj-sko industrijsko pristanišče in Milje, kjer stopa v ospredje gospodarska industrijska dejavnost in kjer praktično, razen manjšega predela, ni turistično zanimivega področja. Zato se Zveza trgovcev zavzema da bi zgradili izhodišče naftovoda v Miljskem zalivu.
V	tem okviru je v omenjenem članku govora o ugodnostih, ki jih lahko nudi tržaško pristanišče in tržaška pomorska industrija velikim petrolejskim ladjam za njih opremo, vzdrževanje, popravlja-
MiiiliiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiliiHiHiiiMiiiiiiiiiiiHliimitiiliiiiiiiiiitiiiil
KONGRES MEDNARODNE ŽENSKE ZVEZE
Ženske bodo razpravljale o svojih pravicah in pridobitvah
Kongres bo trajal 12 dni in bodo izvolili na njem tudi nov odbor
V	Trstu bo od 19. avgusta do 2. septembra 20. kongres Mednarodne ženske zveze, na katerem bo prisotnih okoli 50 ženskih organizacij iz 40 držav sveta in okoli 300 delegatk ter opazovalk. Tajništvo kongresa je bilo poverjeno pokrajinski turistični ustanovi, ki bo v tej zvezi sodelovalo z italijansko Zensko zvezo, ki ji predseduje Tržačanka Anna Volli.
Mednarodna ženska zveza je bila ustanovljena 1902. leta v Ameriki in je dobila uraden mednarodni značaj na kongresu v Berlinu 1904. leta. V šestdesetih letih delovanja se je Zveza uveljavila in sedaj tesno sodeluje z Združenimi narodi, Unesco, UBT in drugimi.
Kongres se bo v Trstu vršil pod pokroviteljstvom predsednika republike in bodo v častnem pred-predsednik par-vlade in dru-predstavniki.
Kongres bo trajal 12 dni in bo imel osnovno temo: »Zenske in člo-večanske pravice, njih želje in dosežki«. Delo se bo pričelo 19. avgusta s sestankom izvršnega odbora zveze in tiskovno konferenco, ob 17. uri ko bo v veliki dvorani tržaške univerze otvoritvena svečanost.
V	četrtek 20. avgusta bo kongres pričel razpravljati ob 9. uri v dvorani kulturnega in umetniškega krožka. Uvodno poročilo bo imela predsednica, nakar bo poročal odbor in bodo odobrili program kongresa. To prvo delovno zasedanje bo posvečeno vprašanju splošne izjave Združenih narodov
o človečanskih pravicah.
V	petek bodo na plenarnem zasedanju razpravljali o enakih civilnih in političnih pravicah, pri čemer bodo poslušali različna poročila, ki bodo obravnavala to temo v podrobnostih. Tako bodo govorili o vlogi žena v javni upravi, o lastninski pravici žene in o enakosti pravic pri varstvu otrok. Istega dne bodo za okroglo mizo razpravljali o običajih, ki so enaki suženjstvu in med njimi o ceni neveste in o doti.
V	soboto bodo na plenarnem zasedanju razpravljali o enakosti go. spodarskih pravic in pri tem predvsem o vajenskem vprašanju, gospodinjskem delu, nacionalnih vprašanjih žena, zaščiti delavk ter o vlogi žena v Združenih narodih. V soboto se bosta tudi sestali stalni komisiji za enakost političnih pravic in za moralna vprašanja.
V	ponedeljek bodo govorili o šol. stvu in o svetovni kampanji proti analfabetizmu. Zasedanje se bo zakjjučilo s poročili članic. V torek bodo na plenarnem zasedanju govorili o moralnih vprašanjih predvsem v zvezi s konvencijami Združenih narodov. 26. avgusta bodo govorili o glasilu Mednarodne ženske zveze, za okroglo mizo pa o glasovanju žena. 28. avgusta bo osnovna razprava o mednarodnem sodelovanju in končno 29. avRusta o dolgoročnih načrtih Združenih narodov.
Zaključni zasedanji bosta v ponedeljek 31. avgusta in v torek 1. septembra, ko bo kongres odobril resolucije in ko bodo izvolili nov odbor Mednarodne ženske zveze.
bistveno pripomogle k izboljšanju zaposlitve v tržaški ladjedelniški industriji in v nekaterih sorodnih industrijskih panogah.
Te ugotovitve so zanimive in nedvomno v znatni meri tudi utemeljene. Vendar pa do sedaj še rtliA) zilatie podrobnejše proučitve o škodt? ki jo pristaniščem prinašajo naftovodi. V bistvu je namreč dokaj relativno, na kateri točki Tržaškega zaliva bo izhodišče naftovoda, saj razlita nafta potuje po morju več sto kilometrov in v je bistvu odvisno od količin, kakšne bodo končne posledice. Naftovod, ki ga nameravajo zgraditi največje petrolejske družbe na svetu, bo imel zelo visoke kapacitete in bo torej tudi nujno prinesel s seboj ogromne količine nafte, ki bo umazala celotno nabrežje od Trsta pa vse do Benetk ne oziraje se, kje bodo velike petrolejske ladje pristajale. Take so izkušnje vseh drugih velikih pristanišč, ki se zato vedno manj ogrevajo za promet s surovo nafto. Istočasno pa je tudi dokaj relativen zaslužek, ki bi ga Trst imel od tega prometa. Nedvomno bi šlo za milijone ton prometa, istočasno pa tudi samo za nekaj sto zaposlenih, saj je ta promet docela mehaniziran in avtomatiziran in skoro ne potrebuje delovne sile.
Potek naftovoda
Naftovod iz Tržaškega zaliva na Bavarsko bo potekel po Tirolski. To je sporočil predsednik tirolske zbornice. Vest vsebuje bilten tiskov, nega urada avstrijske vlade. V Avstriji pojde naftovod skozi Ober-vellach, Lienz, Kitzbuehl in Kuf-stein.
Naiven tat
Ni bil kaj prida zvit 39-letni begunec Stjepan Matos iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti, ki je v ponedeljek ukradel dežni plašč in se potem vrnil na kraj tatvine s plaščem pod pazduho.
Matos se je v ponedeljek popoldne približal neki stojnici na Trgu Sv. Antona Novega. Za stojnico je stal 71-letni trgovec Bartolomeo Piellz iz Ul. della Zonta 7 in skupaj z ženo razstavljal blago za prodajo. Matos Je prišel zraven in izrazil željo, da kupi dežni plašč. Piellz pa mu Je dal razumeti, da mu ga ne more še prodati, ker je bila ura 15.30 in po predpisih lahko začne s prodajo šele ob 16. Ma tos je zato počakal. Nenadoma pa je izkoristil priliko, da se Je Pieliz zamotil za stojnico, z urno kretnjo pobral dežni plašč s kupa in se spustil v beg. Presenečena Piellz-zova se skoraj nista zavedla, ko Je tat že Izginil.
Stari pregovor pravi, da se zločinci radi vračajo na kraj zločina. Isto Je storil tudi Matos, na veliko presenečenje Pieliza, ki se Je vrnil na Trg Ponterosso uro kasneje z dežnim plaščem pod pazduho. Trgovec za stojnico Je opazil tatu, šel za njim in ga tudi prijel. Iz bližnjega telefona Je nato poklical agente letečega oddelka policije, ka. terim je izročil lahkomiselnega tatu.
Pieliz je na kvesturi tudi povedal, da ne more biti dvoma, da je tatvino izvršil Matos, ker je ta imel s seboj dežni plašč znamke, ki jo prodaja le Pieliz sam.
Matos se je seveda izmikal in zanikal. Povedal je, da mu je dežni plašč prodal neki mladenič okrog 13.30, ki Je privozil na motorju »Gllera« v Ul. S. Spirtdione. Tam da Je bil Matos ustavljen in se pogovarjal z nekim prijateljem, ko mu je mladenič ponudil plnšč v prodajo. Matos je nato povedal, da se je skoraj vse popoldne zadržal s prijateljem, katerega imena pa se ne spominja in nato prišel na Trg Ponterosso,'da bi si neko
liko ogledal stojnice.
Agenti letečega oddelka seveda Matosu niso verjeli ter so ga aretirali in pospremili v koronejske zapore. O dogodku so tudi napravili zapisnik in izpolnili prijavo za. radi tatvine z obteževalnimi okoliščinami.
Padel je s 3 metre visokega odra
Uslužbenec podjetja SAIMI iz Milana, ki v železarni Italsider v Skednju postavlja nove plavže, 52-letni delavec Giovanni Vidotto iz Tržiča, Ul. Venezia 12, se je včeraj ponesrečil na delu.
Vidotto je stal na nekem tri metre visokem zidarskem odru, kjer je pri gradnji plavža opravljal svo. je delo. Nenadoma se je pod njegovimi nogami premaknila deska, na kateri je stal, in je izgubil ravnotežje. Se preden se je utegnil oprijeti, je Vidotti padel z odra. Pri padcu se je delavec pobil in ranil po desnem sencu in zatilju, desni dlani in roki. Delovni tovariši so mu priskočili na pomoč in nekdo je poklical rešilni avto RK, s katerim so nesrečnega delavca odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti en teden.
Na palubi je padel
Na ladji »Maria Cosulich«, zasidrani v Industrijskem pristanišču v 2avljah, se je včeraj ponesrečil 55-letni kurjač Angelo Rebec iz Ul. Brandesia 87, ki je vkrcan na omenjeni ladji.
Rebec je na palubi ladje izvrševal neko delo. Ko pa je hotel vzeti neko orodje, se je spodrsnil in nerodno padel. Pri padcu si je Rebec zlomil levo stegnenico. Z rešilnim avtom RK so Rebca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral tri mesece.
Razigrani otroci so se takoj razpostavili pred fotografom
Ko pišemo te vrstice, nam je iskreno žal, da nismo več stari samo 6 do 14 let, kajti v tem trenutku bi bili v družbi tistih srečnih otrok, ki smo jih imeli veselje obiskati včeraj v koloniji v Devinu, odnosno na plaži v Seslja nu, kjer so se ravno kopali.
V	Devin smo prišli zgodaj zjutraj. Na dvorišču pred šolskim poslopjem ni bilo žive duše in če nas ne bi že stare izkušnje učile in ne bi bilo table, ki pojasnjuje, da je tu obmorska kolonija »Slovenskega dobrodelnega društva«, bi le težko verjeli, da je v tej šolj 67 dečkov, ki preživljajo svoje počitnice. Ko smo se predstavili ravnatelju Hlaviču, nas je obvestil, da so otroci že odšli na kopanje v Sesljan. Vsako jutro okoli 8.30 pride namreč posebni avtobus, ki odpelje otroke in vzgojiteljice v Sesljan. Tu je dober del plaže rezerviran zanje; pod nadzorstvom vzgojiteljic in kopa-liščnika, se naši otroci kopljejo, sončijo in igrajo. Ravnatelj nam je še povedal, da skrbi poleg njega za otroke še drugih ‘13 oseb, in sicer 4. vzgojiteljice, bolničarka, ekonom, kopališčni čuvaj, kuharica in 5 postrežnic.
V	razgovoru z nadzornicami smo
izvedeli, da so otroci zelo pridni in dobri in da jim ne povzročajo preveč preglavic. Najraje se seveda kopajo in večina ima s seboj maske, da lahko gledajo na dnu morja. Ko smo vprašali nekega dečka, ki je imel masko na obrazu in giavo vedno v vodi, kaj taao ogleduje in išče, nam je odgovoril:	»Da bi le dobili tu
kakšen zaklad!«. Na obali preživijo ves dopoldan. Ob 10. uri jim vzgojiteljice pripravijo malico, ki jo mladi želodci, po tolikem skakanju in igranju v vodi, takoj zmeljejo. Mnogo jih je, ki jim je ena malica premalo. Tega se vzgojiteljice zavedajo, zato vedno prinesejo s seboj še »zlato rezervo«. In res ta vedno skopni, ker se vedno najdejo »prostovoljci«, ki se «žrtvujejo» in jo spravijo v svoj želodček.
Po štirih urah kopanja se vrnejo v kolonijo, kjer jih čaka že dobro in tečno kosilo, ki ga malčki hitro pospravijo. Popoldne imajo 2 uri počitka, nakar imajo lepe sprehode v bližnji gozdiček, kjer zopet gredo Indijance in kavboje. Priljubljena je seveda zlasti žoga in so že sestavili nogometne ekipe, ki vsak dan med seboj tekmujejo. Po večerji so še nekaj časa na dvorišču, kjer skačejo, se igrajo in prepevajo.
Otroci pa so nam s svoje strani povedali, da so v koloniji zelo zadovoljni. Hrana je dobra in zadostna. Skoraj vsi znajo plavati. Tudi Stanko iz Samatorce, ki je najmlajši in najmanjši v koloniji, ima namreč komaj 6 let, nam je povedal, da je prvič na itiorju in da Se je že naučil plavati. Najstarejši pa je Robert' iz Opčin, star 14 let. Ta je pa že mojster v plavanju. Da se počuti dobro v koloniji, ni dvoma, saj že peto leto letuje v Devinu.
Dečki so se hitro vživeli v novo okolje, ter se v družbi novih in starih prijateljev dobro znašli. V koloniji SDD letujejo otroci z vsega našega ozemlja, največ jih je

Prijetno je ob morju v teh sončnih dneh
iz dolinske občine in nekateri so prvič na morju.
Do danes so vsi otroci zdravi in veseli in po našem dnevniku pošiljajo staršem in znancem lepe pozdrave in nasvidenje konec meseca.	MARIO MAGAJNA
€.411 Starš on Slage» odlična predstava
Bilo je tričetrt po polnoči, ko smo zapuščali dvorišče na gradu sv. Justa in tako se zaradi pozne ure ne moremo spuščati v širše opisovanju včerajšnjega večera. Toda za tiste, ki bi se mogoče spraševali, ali naj si gredo danes ogledat ponovitev včerajšnje prireditve, moramo poudariti, da je uspelo pevcu Neilu Sedaki prav na koncu tako nav dušiti številno občinstvo, da kar ni hotelo oditi. Podobno velja za Alighiera Nosche-seja, Corrada, «Los Marcellos Fe-rials», balet, akrobate in seveda za orkester, ki ga je vodil Tony Spada.
Kdor je bil včeraj na gradu, se prav gotovo ni kesal.
Obvezno cepljenje otrok proti kozam in davici
Tržaško županstvo sporoča, da bodo od 1. septembra do 31. okto-
nniiiiiiMiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA
Moški oproščen obtožbe da le požgal ciganski voz
Namesto 32 mesecev, kot ga je obsodilo sodišče prve stopnje, obsojen sedaj samo na mesec dni zaradi pijanosti
Na prizivnem sodišču je bila včeraj razprava proti 43-letnemu Michelu Rutiglianu, katerega je 9. aprila letos kazensko sodišče ob-sodilo na 2 leti in osem mesecev zapora, ker je požgal ciganski voz, v katerem je živel z Mario Jolando Hudorovič in njenim sinčkom, ter na 1 mesec zapora zaradi pijanosti.
Na včerajšnji razpravi pa je predsednik prizivnega sodišča dr. Franz sprejel zahteve obrambe in Rutigliana oprostil krivde požiga voza zaradi pomanjkanja dokazov; potrdil pa je kazen enega meseca zapora zaradi pijanosti. Rutigliana so koj po zaključku razprave izpustili na svobodo, ker je že odsedel kazen.
Bilo je 11. marca zvečer, ko se je Rutigliano vrnil v ciganski voz, ki je bil ustavljen v Ul. Macelli, popolnoma pijan. S Hudorovičevo sta se začela prepirati in Rutigliano je začel žensko pretepati. Pretepel je tudi otroka, pri tem pa je zvrnil ugasnjeno pečičo, ki so jo imeli v vozu. Kako je torej nastal požar? Hudorovičeva je tedaj s sinom zbežala pred razbesnelim Rutiglianom in se zatekla v bližnji ciganski voz, malo nato pa ie njen voz začel goreti in v nekaj minutah so ognjeni zublji zajeli vso hišo na kolesih ter jo popolnoma uničili.
Na kraju tragične nesreče se je tedaj razglegalo vpitje in klici na pomoč. Nekatere ženske, ki so pri-
hitele k gorečemu vozu, so kričale, da je v plamenih zgorel otrok. Na srečo je Jolanda Hudorovič o-troka odnesla, še preden je nastal požar.
Prihiteli so policisti in gasilci. Prvi so uvedli preiskavo in začeli iskati Rutigliana, ki je po nesreči zbežal, drugi pa so se takoj lotili dela in po dobrih dveh urah truda pogasili požar. Hudorovičeva mali Luigia je tedaj povedala agentom, da je Rutigliano sam zanetil požar in da ga je celo videla, kako je šaril v vozu s prižganimi vžigalicami v rokah. Jolanda Hudorovič pa je policistom izjavila, da se je med pretepanjem v vozu prevrnila z mize prižgana sveča, ki so jo uporabljali za razsvetljavo. Agenti so ne-kej časa potem našli Rutigliana v neki bližnji gostilni, kjer se je nalival z vinom. Aretirali so ga ter ga odpeljali na kvesturo na zaslišanje, potem pa so ga prijavili sodnim oblastem zaradi požiga ciganska voza in pijanosti.
Na sodni obravnavi pred kazenskim sodiščem je Rutigliano izjavil,' da je popolnoma nedolžen ter da ni zanetil požara. Tedaj je samo priznal, da je pretepel Hudorovičevo in da je bil pijan. Glede izjav, ki jih je podala policiji Luigia Hudorovič, Jolandina mati, je Rutigliano povedal, da ga je hotela obremeniti in mu naprtiti krivdo, da je zanetil požar, čes da ga sovraži.
Isto je Rutigliano ponovil tudi na včerajšnji razpravi pred prizivnem sodiščem in se izgovarjal, da je popolnoma nedolžen, kar se tiče požara. Priznal je samo, da je bil tisti večer pijan ter da je pretepal Hudorovičevo in njenega otroka.
Sodniki so upoštevali vse te o-kolnosti in po enournem zasedanju v sejni dvorani razglasili razsodbo. Rutigliana so oprostili obtožbe, da je zanetil požar v ciganskem vozu, potrdili pa so mu kazen enega meseca zapora zaradi pijanosti. Rutigliana so izpustili na svobodo, ker je bil v zaporu že od 11. marca in je kazen že odsedel.
Roka pod cirkularko
Žrtev nesreče na delu je postal včeraj zjutraj 48-letni mizar Um-berto Mazza iz Ul. A. Emo 51, ki je uslužben v tovarni «Jutificio Triestino«. Včeraj okrog 9. ure je Mazza na cirkuiarki žagal neko desko. Ko je hotel popraviti les na stroju je nerodno postavil levo roko v neposredno bližino vrtečega se rezila, ki mu je ranilo in povzročilo kitne poškodbe na vseh petih prstih. Mazzi so v tovarni nudili prvo pomoč ter ga nato z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih.
bra 1964 brezplačno cepili otroke proti kozam in davici. V tem jesenskem roku bodo morali dati starši cepit vse otroke, rojene med 1. julijem in 31. decembrom 1962, ter vse otroke, ki so se rodili pred tem datumom, če niso še bili cepljeni. Nadalje se priporoča cepljenje vsem otrokom, ki so dosegli 6 mesecev starosti.
Otroke bodo cepili ob delavnikih v občinskih zdravniških ambulantah po okrajih, kjer bivajo otroci. Uro in dan cepljenja bo občina sporočila prizadetim z dopisnicami. Starši in varuhi bodo morali v omenjenem roku pripeljati otroke na cepljenje, tudi če ne dobe obvestila. Vsi tisti, ki nameravajo cepiti otroke zasebno, morajo predložiti oddelku za zdravstvo in higieno v Ul. Cavana 18 zadevno potrdilo, ki ga izda zdravnik na posebnem obrazcu, ki se dobi na higienskem oddelku. Ta potrdila je treba predložiti po opravljenem cepljenju in vsekakor ne po 10. de. cembru 1964. Po tem datumu bodo vse starše ali varuhe, ki ne bodo opravili svoje dolžnosti, prijavili sodnim oblastem.
Lambretist podrl žensko
Ko je včeraj zjutraj 77-letna Maria Spago iz Ul. Maiolica 14 na prehodu za pešce hotela prečkati IM. Carducci, da bj se napotila na Trg Goldoni, jo je z lambreto GO 19181 podrl 38-letni Giuliano Ton-chella iz Fossalona pri Gradežu 27, ki je vozil proti Trgu Stare mitnice. Ponesrečenki je priskočil na pomoč mestni stružnik, ki je iz bližnje semaforske kabine tudi telefonsko poklical rešilni avto RK. Spagovo so prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek zaradi ran in udarcev po desnem kolenu z verjetnimi kostnimi poškodbami. Spagova se bo morala zdraviti en mesec.
POTOVALNI URAD »AURORA« priredi v soboto, 5. septembra
IZLET V UUBUANO
na 10. mednarodno vinsko razstavo
CENA 2.500 LIR
Vpisovanje po vaseh, v mestu pa pri potovalnem uradu «Au-rora«, Ul. Cicerone 4, tel. 29243
VPISOVANJE SE ZAKLJUČI DNE 14. AVGUSTA!
Poletne prireditve
Grad Sv. Justa. Danes 7. t.m. točno ob 21.15 predstava «AU stars on stage« — Neil Sedak a in Alighie-ro Noschese, «The Marcellos Fe-rial«, Corrado in druge mednarodne atrakcije. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-tl. Posebna tramvajska, filobusna in avtobusna služba po predstavi.
Danes: v MIRAMARU predstava »Luči in zvoki«. Ob 21. uri v nemščini »Der Katsertraum von Mirama-re». Ob 22.15 v italijanščini »Mas-simMtono e Carlotta«.
• « •
Nedelja, 9. Lipica TRADICIONALNI JAHALNI IN VOZNI TURNIR
Nazionale Zaprto zaradii počitnic. Arcobaleno 16.00 «11 giuramento del Sioux» Technicolor. Oharlton He-ston.
Excelsior 16.00 *Tra moglie e marl-to» Prepovedano mladini.
Fenlce Zaprto zaradi počitnic. Grattacielo 16.00 «Riflfi» Prepovedano mladini.
Alabarda 16.30 «11 pelo nel mondo« Technicolor. Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.30 «Le donne del mondo di notte« Prepovedano mladini.
Aurora 16.30 »Battaglia di spie» Pre. povedano nvladio i.
Cristall0 16.30 »Omiicidio al Green Hotel« Therry Tomas.
Capitol 16.30 <oLa donna obe viSse due volte« Technicolor. Kirn Novak Garibaldi 15.30 »La ve rita« Prepovedano mladini. Brigitte Bardot. Impero Zaprto zaradi počitnic. Moderno Zaprto zaradi počitnic. Astra Zaprto zaradi počitnic.
Vittorio Veneto Revija kriminalnih filmov. 17.00 »La gamg del Mambo Bar«.
Astoria Danes počitek.
Abbazia 16.00 «Le sette fatiChe di A-ii Baba« Technicolor. Bella Cortez. Ideale 16.30 «Missili in giardino« — Technicolor. Paul Newman. Marconi 16.30 »Tutte le ragazze lo sanno« David Niven, Shirley Mac Lame. Scopecolor.
KINO NA PROSTEM
Marconi 20.15 «Tutte le ragazze lo sanno« Scopecolor. David Niven, Shirley Mac Laine.
Paradiso 20.30 »Per soldi o per amo-re» Technicolor. Kirk Douglas, Mi-tzi Gayinor.
Arena Diana (Ulica Revoltella, ril. št. lit) 20.30 «L’uomo del Nevada« Randolph Scott, Dorothy Malone. Satellite (Naselje sv. Sergija, filo-bus št. 21. Se ponovi prvi del) 20.30 »La storia di Tom Destry» Technicolor. Audie Murphy.
Skedenj 20.15 «11 gioco deIl'amore» Technicolor. Debbie Reynolds.
ŠOLSKE VESTI hT n
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov 2 znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra 1964. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglas, ni deski.
Za Izllet v Novo mesto-Otočec, kt .ga priredi 15. avgusta Ljudski, dom v Dolini Je prostih še nekaj mest. Vpisovanje na stari občini v Dolini še v soboto in sredo od 20.30 dalje.
Prosvetno društvo v Skednju priredi v nedeljo 30. avgusta 1964 Izlet na Jezersko. Vpisovanje vsak dan razen sobote in nedelje na sedežu prosvetnega društva, Via dl Servo-la 124-1., od 20.30 do 2.1.30. Vpisovanje se zaključi z oddajo zadnjega razpoložljivega mesta.
SPDT priredi 13. |n ib. avgusta dvodnevni izlet v vzhodne Julijce. Za planince vzpon na Triglav Iz Vrat s povratkom čez Dolič v Tren. to. Za turiste: potovanje skozi Mojstrano ln Kranjsko goro na Vršič, od koder proti večeru v Trento, kjer se bo prenočevalo. Pohitite z vpisovanjem v Ul. Geppa 9.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 6. avgusta 1964 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 7 oseb.
UMRLI SO: 71-letnl Orfeo Toppl, 87-letni Francesco Ciacobi, 71-letnl Alberto De Castello, 68-letna Maria Salzimger vd. Scherbisoh, 66-letna Er. minla Splz vd. Jenco, 45-letn-l Ladi-slao Nanut, 85-letna Adele VVilheim.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 3. do 9.)
Crevato, Ul. Roma 15- INAM, Al Cammello, Drevored XX Settembre 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2: dr. Gmeiner, Ul. Glulia 14; Pizzul-Cignola, Korzo Italla 14; Prendint. Ul. T. Veeellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 3. do 9.)
Dr. Gmeiner, Ul. Glulia 14; PIzzul-Clgnola, Korzo Italla 14; Prendlni, Ul. T. Veeellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK
Tum nn Vnema,
7Uk-
predvaja danes, dne 7. t. m. z začetkom ob 18. url, ob 20. uri na prostem, film:
A noi piace il freddo
(Nam ugaja mraz)
Igrata: TTOO TOONAZZT ln RA IMONDO VIANELLO
Razprava v tržaškem občinskem svetu o pravicah Slovencev
Svetovalec Slovenske skupne liste Simčič o dvojezičnih napisih v tržaški občini
V torkovi številki smo objavili govor, ki ga je 14.. julija imel v občinskem svetu komunistični svetovalec Padovan o svojem predlogu resolucije o dvojezičnih napisih na Opčinah, ki ga je bil predložil 1. julija lani. Naslednjega dne smo objavili odgovor demokrščanskega svetnika Coloni-ja, včeraj govor o isti zadevi socialističnega svetovalca D. Hreščaka, danes pa objavljamo govor dr. Teofila Simčiča, občinskega svetovalca Skupne slovenske liste.
Strinjam se z vsemi zahtevami, ki jih je bil iznesel svetovalec Padovan v svojem posegu z dne 13. julija, želim pa se disciplinirano
omejiti na razpravo o resoluciji, kot nam je bila ta predstavljena pred več kot letom dni. Predvsem pa bi želel omeniti, da sem osebno še pred kolegom Padova-nom v teku preteklih let večkrat zagovarjal isto potrebo in skušal — čeprav brez uspeha — pritegniti pozornost občinske uprave na nujnost v zvezi s postavitvijo dvojezičnih cestnih napisov. Tako sem že 4. maja 1961 pozval občinski odbor, da izpolni čl. 5 Posebnega statuta priloženega Londonski spomenici, ki je v njej rečeno naslednje: «Na področju pod italijansko upravo bodo napisi na javnih uradih, kakor tudi imena, označujoča kraje, in obcestni napisi, poleg v jeziku upravljajočih oblasti, tudi v jeziku jugoslovanske etnične manjšine in to v tistih volilnih okoliših tržaške ter ostalih občin, kjer pripadniki o-menjene etnične skupine sestavljajo pomemben element (vsaj četrtino) prebivalstva)).
Zdaj se mi bo skušalo — tako sem se bil takrat v jasnem preroškem duhu izrazil — oporekati, zatrjujoč, da volilni okoliši ne obstajajo, da bi v vsakem pri; meru bilo treba še prej izvesti ljudsko štetje itd. itd. Toda prepričan sem — sem bil pristavil — da bi z nekaj dobre volje odpadle vse zapreke. Vsekakor pa bi se vtem najprej lahko začelo z uresničevanjem čl. 5 v tistih krajih naše občine, kjer slovensko prebivalstvo neizpodbitno predstavlja večino. Tako npr. v Bazovici, Ka-tinari, Trebčah, na Opčinah, Proseku, Kontovelu, Sv. Križu itd. V dolini Gardena — sem nadaljeval — obstajajo topografske o-značbe in krajevna imena celo v treh jezikih:	italijanskem,	nem-
škem in ladinskem. Ali se je spričo tega zrušil svet? Nikakor ne!
Tako sem govoril maja leta 1961 in danes, z razdalje treh let, lahko samo še enkrat ponovim iste stvari. Položaj se ni spremenil niti za eno samo vejico. Memorandum še vedno obstaja in se ga še vedno ignorira, kar nikakor ni v čast naše države, ki je vendar bila podpisala ta dokument ter sprejela ustrezne obveznosti. Ali pa morda hi več v modi, da bi se sprejete obveznosti spoštovale, kadar te predstavljajo naj si bo tudi zelo majhno breme? Takšno zadržanje bi bilo razumljivo, celo zelo razumljivo, ko bi imeli opravka s kako fašistično ali nacistično vlado, ni pa za to moč najti pojasnila, ko gre za vlado, ko gre za upravo, ki si nadeva ime levega centra. Zelo boleča je ugotovitev« da je vlada v svojih osrednjih in perifernih organih ostala zakoreninjena v stari nacionalistični miselnosti in ne najde nobenega razumevanja za potrebe in želje jezikovnih manjšin. Tako smo v Italiji bolj kot kdajkoli daleč od politike, ki jo priporoča enciklika «Pacem in ter-rls». Glas Janeza XXIII. je žal ostal — kar je treba povedati jasno in glasno — «vox clamans in deserto/). Glasovi, ki se od časa do časa čujejo v prid manjšin, kot na primer glas Scelbe, ki ga je bil omenil svetovalec Padovan, in oni poslanca Beldja, ki se ga je dotaknil svetovalec Coloni, pa so glasovi povsem platonskega značaja. Manjšini so zagotovo bolj potrebna dejanja kot besede.
Na vsak način pa bi rad pojasnil, da bi resnično demokratičen režim ne čakal na Londonsko spomenico za zadovoljitev potreb in zahtev manjšin. Obstaja namreč tudi ustava, obstaja Listina o človečanskih pravicah in, končno, obstajata še naravna pravica ter krščanska morala. Toda, kadar primanjkuje dobra volja, ga tudi zakona ni, ki bi veljal.
Omenil sem, da v dolini Gardena obstajajo cestni napisi v treh Jezikih, torej ne samo v italijanščini in nemščini, kot je to predvideno v sporazumu De Gasperi-Gruber, marveč tudi v ladinščini. Lahko domnevamo, da je bilo to ud strani krajevnih oblasti storjeno na njihovo lastno pobudo, kot izraz spoštovanja do tamkaj
n"imiiii,i,in,ni,,,,n,|IMm,|||t|||M|||n,im,m,um
Iz zglednega zapora je pobegnil V
V Biundestonu na Angleškem ®e ponašajo z zaporom, iz katerega da ne more nihče. Imajo otranjo televizijsko omrežje, da Pazniki nadzirajo hodnike in iz-ode, na oknih imajo rešetke iz posebnega jekla, povrh so tu Panski jezdeci in mreža, vse to Pa obkroža še močan zid.
Kljub temu je 59-letni Tommy ookazal, da ga vse to ni moglo ustaviti v zaporu. Kako? pred-sem se ni pojavil na hodniku, a bi ga ne odkrile televizijske kamere. Ne ve se še s čim je I režagai rešetke razbil nato ši-P° in se spustil na dvorišče s ‘arim pomožnim sredstvom — Vrvj°,. napravljeno iz rjuh. Seveda je v postelji pustil Mklasič-n°» lutko.
Nato se je povzpel čez 4 mesi* v.rso'ko mrežo in skozi Španka jezdece, ne da bi uporabil , carje. Preostal mu je še 2 meji* , visok zid. Cim je bil unaj, je ustavil fflimovozeči av-omobil, s katerim se j* oddaljil u nezaželenega doma.
Policijske oblasti ga iščejo. Ver-jetno bi ga bolj radi prijeli za j • da bi jim povedal, kako mu i® t° uspelo, kot pa za to, da Dl ga za pobeg kazno /ali.
živečih Ladincev. Zdaj pa si postavljam vprašanje: »Zakaj v dolini Gardena ja in pri nas ne? Zakaj v dolini Aosta ja in pri nas ne? Obstajajo morda v Italiji dve različni ustavi, ena za demokratično in liberalno Italijo in druga, postavimo, za ono, ki ni ne liberalna ne demokratična? So morda ostale manjšine vredne večjega spoštovanja kot pa naša? Ali pa obstaja morebiti bojazen, da bi se s priznanjem naše manjšine storil zločin proti domovini?«
So to vprašanja, ki je nanje težko odgovoriti. Žal, sem primoran iz
tega potegniti sklep, da je osnov- . ,,	, — —------- -------.
ni in najgloblji vzrok za to proti-	nekega okohškega^kme-
demokratično zadržanje javne u- °	J-!-i
Toda odgovornost za takšno stanje stvari, to odgovornost nosijo oblasti. Ce bi vlada in ostale odločujoče oblasti zadovoljile potrebam manjšine, je jasno, da bi to za komuniste pomenilo pravcato nesrečo. Se ne sme namreč pozabiti, da so zelo številni Slovenci, ki za komuniste volijo samo iz razlogov protesta, ker še do danes niso bila rešena življenjsko važna vprašanja naše etnične skupnosti.
Ostale trditve svetovalca Colo-nija, oziroma mnoge med njimi, pa me ne zadovoljujejo, kar mi je resnično žal spričo dejstva, da sva oba pripadnika iste ideologije. Toda.... amicus Cato sed magis amica veritas.
Svetovalec Coloni omenja encikliko «Pacem in Terris«, omenja nadalje neko lepo izjavo poslanca Belcija, toda, ko gre končno za to, da pride do določenih zaključkov. mi na izreče naslednjo presenetljivo frazo: «Ne moremo razumeti, kakšen dejanski pomen,
prave v tej deželi v odnosu do naše etnične manjšine iskati prav v pomanjkanju spoštovanja do slovenskega in nasploh slovanskih narodov. Miselnost, ki se je na pobudo nacionalistov bila porodila v teku zadnjih sto let, se še danes ohranja. Je že r.ekaj časa, ko so nacionalisti, vsaj kot vladajoči razred, izginili, ostala pa je «forma mentis», ki so jo bili u-stvarili. Prav te dni je prišlo do tega, da so slovenski napisi bili prepovedani celo na vlaku z 800 romarji, namenjenimi v Lourdes. In najmanjšega dvoma ni, da .je tržaška železniška uprava, oziroma kdor jo predstavlja, lahko sprejela tako sramotno protidemokratičen, tako protikatoliški u-krep — ker pač katoliško pomeni univerzalno — prav zaradi tega, ker se zaveda, kakšen je veter, ki pihlja v višjih krogih. A veter, ki pihlja v teh krogih, je — navzoč levemu centru — veter nacionalizma. Pomislimo samo na dejstvo, da je po 20. letih od konca vojne in propada fašizma še vedno v veljavi čl. 137 fašističnega kazenskega postopka, na osnovi katerega je vsakdo, ki bi, poznavajoč italijanski jezik, hotel pred sodnimi oblastmi uporabiti svoj materini jezik, kaznovan z globo in tudi višjimi kaznimi.
V	Trstu smo nedolgo zadnja leta priča pojavu, ki je morda edinstven v vsem sodobnem svetu: gre namreč za primer, ko se najštevilnejši, najmogočnejši tok tujih turistov sistematično ignorira in — recimo kar naravnost — celo nanj gleda z zaničevanjem. V mestu dan za dnem skozi vse leto, ne samo , v kratkih poletnih mesecih, kar mrgoli Jugoslovanov, vendar se zdi, kot bi tega občina, turistične ustanove in ostale oblasti sploh ne opazile. Dan za dnem izstopajo v našem mestu iz številnih vlakov in avtobusov stotine, če ne tisoči Jugoslovanov, in to neodvisno od prometa, predvidenega v Videmskem sporazumu. Pa vprašajmo razne hotelirje in trgovce, če pretiravam ali govorim resnico. In vsi ti ljudje prinašajo s seboj tujo valuto, opravljajo l" svoje nakupe, prenočujejo in
hranijo. Turistične ustanove pa neustrašno nadaljujejo s postav-ljavljem napisov v nemščini, francoščini, angleščini, nadvse pa se pazi, da bi ne pristavila tudi slovenski ali srbohrvaški napis. Zakaj italijanstvo Trsta, bog nas obvari, bi v tem primeru za vedno bilo kompromitirano! Ce naj po pravici povem, potem moram reči, da sta zame takšna mentaliteta in takšen način ravnanja — poleg tega, da sta izredno smešna — enostavno sramotna. Tu gre za najbolj grob in bedast šovinizem. Takšne stvari bi se danes sploh ne smele več dogajati, ker ne služijo drugemu kot samo zastrupljanju duhov, obenem pa preprečujejo uveljavitev, uresničitev nekega resnično bratskega sožitja med večino in manjšino.
V	zadnjih petdesetih letih je napredek, kar zadeva razvoj v pogledu ravnanja z manjšinami, po vsem svetu napravil velikanske korake. Pri nas pa, pravim, se je resda napravil tudi kak korak, toda zelo majhen in zelo previden, pa še ta z velikim obžalovanjem in zaskrbljenostjo. Zaostali smo, zelo smo zaostali. Ali vam je znano, da so že pred petdesetimi leti v tej isti naši občini že obstajali slovenski toponoma-stični napisi? Pa je celo šlo za Avstrijo, proti kateri je bil uprizorjen pravcati križarski pohod prav zaradi tega, ker se jo je obtoževalo, da zatira manjšine.
Z veliko pozornostjo sem sledil govoru svetovalca Colonija in lahko rečem, da sem ostal zelo razočaran. Svetovalec Coloni komunistom odreka pravico, da bi nastopili kot glavni zagovorniki, oziroma branilci slovenske manjšine, v čemer se z njim strinjam. Tudi jaz sem mnenja, da slovenska etnična manjšina v Italiji za komuniste ne predstavlja nič drugega kot instrument, vzvod, ki ga je treba uporabiti za dosego njihovega osnovnega namena, ki ga predstavlja razredni boj. Toda, ali si je svetovalec Coloni kdaj postavil vprašanje, kdo je za to odgovoren? Kdo ustvarja komunizmu pogoje, da se lahko predstavila v svojstvu najdoslednejše-ga branilca manjšinskih pravic? Menda zares drži, da so sinovi tega sveta bolj prebrisani od onih, ki so razsvetljeni. Komunisti izkoriščajo napake, ki jih delajo oni, ki so na vladi, In Je povsem logično, da delajo tako. Jaz bi na njihovem mestu delal isto.
ta predstavljalo dejstvo, ~ da se znajde pred napisno tablo z izpisanim krajevnim imenom Bazovica, kjer sta v besedi dva ,z’ namesto črke ,c’.i> V bistvu je, kot če bi rekel: Tu se govori samo v italijanščini, saj jo Slovenci tako vsi razumejo. Ne, gospod Coloni, ni res tako. Predvsem je potrebno reči, da ne gre samo za našega kraškega kmeta, temveč za vsakogar, ki obiskuje Kras. Nakar mi med vsemi kraji omeni prav onega, ki je za njegovo igro najprimernejši. Kako to, da ni raje omenil Padrič, ki so se spremenile v Padriciano, ali Lonjer, ki je postal Longera? Ce pa gremo izven naše občine, nas čakajo še vse drugačna presenečenja: Re-pentabor je Monrupino, Dolina — San Dorligo, a ubogi Boršt nič manj kot S. Antonio di Moccb. Vrhu tega je treba tudi upoštevati, da imajo Opčine v slovenščini neki izrecen in natančen pomen, vtem ko Opicina v italijanščini, a tembolj v slovenščini, ne pomeni prav ničesar. Ko pa pride do govora, oziroma do rabe v zvezi z imenom Poggioreale del Carso, potem že prehajamo v grotesknost, potem človeku roke omahnejo kot brez moči. Pripominjam, da je poteklo že nekaj let, odkar sem g. županu predložil vprašanje v zvezi s tem imenom fašističnega prizvoka, vendar, na žalost, nanj še nisem prejel odgovora. Vsekakor pa bi se na osnovi losik« svetovalca Colonija morala odreči tudi Nemcem pravica do napisnih tabel z imeni Božen in Brixen, saj kmetje na Južnem Tirolskem že tako davno vedb. da se je prvo spremenilo v Bolzano, drugo pa v Bressanone.
Tu, gospodje, gre za neko načelo. Krajevna imena sodijo v premoženje nekega naroda, ki ga vsak narod želi ohraniti, kot tudi žeH. da ga drugi spoštujejo.
Po mnenju svetovalca Colonija — ki je, menim, govoril v imenu večine in ni izrazil samo svojega lastnega stališča — po mnenju Colonija, kot sem rekel, bi državljan slovenskega jezika ne imel druge pravice, razen one, da lahko svoje otroke pošilja v šolo s slovenskim učnim jezikom in pa, da lahko ustrezneje izraža svojo misel s tem. da jo izreče v slovenščini. Drugi del tega stavka bi na vsak način moral biti bolje pojasnjen. Potrebno je jasno povedati, kje, kako in kdaj lahko ta državljan slovenske narodnosti u-porablja svoj jezik. Bodimo si odkriti: če začnemo govoriti o prevajalcih, tolmačih ter uradih za
prevode, potem je končano. Pravico do tolmača in urada za prevajanje imajo vsi, tudi Turki in Kitajci, ki bi slučajno potovali skozi Italijo. Toda mi, ki tu živimo, nismo ne Turki in ne Kitajci, temveč avtohtona etnična manjšina na ozemlju, ki ni nič manj naše kot je od ostalih državljanov, katerih materini jezik je italijanščina.
A z odprtjem šol, se dolžnosti države do manjšine nikakor še ne izčrpajo. Enciklia velikega papeža Janeza XXIII. pravi dobesedno: «To, da javna oblast prispeva k človečanskemu razvoju manjšine z ustreznimi ukrepi v prid njenega jezika, njene kulture, običajev in navad, njenih gospodarskih virov in pobud — predstavlja samo zahtevo po neki pravični potrebi.« Enciklike pa, gospodje, ne gre samo omenjati in hvaliti, marveč jo je treba tudi izpolnjevati. Manjšina je bolj potrebna konkretnih dejanj kot pa lepih besed.
Slovenska manjšina npr. že leta zaman čaka, da bi v javnih uradih bilo nameščeno primemo število slovenskih uradnikov, ki obvladajo jezik in so potemtakem v posesti diplom, izstavljenih od slovenskih šol; dalje, da bi javna obvestila bila tiskana tudi v nje-
nem jeziku itd. Vsekakor pa predstavlja 1 izredno težko žalitev za vso našo manjšino dejstvo, da v vsej občini, z vsemi vasmi našega Krasa vred, ne obstaja niti ena ulica ali trg, ki bi se imenoval po kakem uglednem Slovencu ali dogodku iz naše krajevne slovenske zgodovine. Vse zahteve, ki so v tem smislu bile postavljene v tem občinskem svetu, so doslej bile sistematično ignorirane.
Končujem. Demokratični Slovenci — in to je bilo že večkrat rečeno na tem mestu — žele biti dobri in lojalni italijanski državljani in prav zaradi tega hočejo, da bi oblasti končno pokazale u-strezno razumevanje za potrebe in želje manjšine. Tako pa leta tečejo, a v pogledu razumevanja —• treba reči — je videti bore malo. Javna oblast bi se morala prepričati, da s svojim položajem zadovoljna manjšina še vedno predstavlja za državo najboljšo garancijo.
Preden torej končam, bi še enkrat -- bolj v obliki prepričane gotovosti kot pa upanja — hotel izraziti občutek, da ni več daleč dan, ko bosta nasilstvo in zaničevanje do manjšine prepustila svoje mesto bolj sodobnim in plemenitejšim, bolj demokratičnim in tudi krščanskim idejam.
VRVI.
lili
(Foto M, Magajna)
Nagrada
«Cervia»
podeljena
CERVIA, 6. — Nagrado, ki nosi naslov po tem mestu, je za letošnje leto dobil milanski pesni k Enzo Fabiani.
Enzo Fabiani bo za svojo zbir-ko še ne izdanih 'pesmi, ki nosi naslov «Dopo la battaglia» (Po bitki), dobil nagrado v znesku enega milijona lir. To kar čedno nagrado sta razpisali občinska uprava in krajevna turistična u-stanova.
Poleg nagrajenega pesnika En-za Fabianija sta bila pohvaljena odnosno omenjen še Curzia Ferrari za zbirko, ki nosi naslov «La giornata provvisorias ter Enzo Mazza, po rodu iz Rima ,za zbirko pesmi «Gli inediti di Magalotth. Ta dva pesnika bosta poleg pohvale dobila tudi nagrado »Zlati jelen« Tretjo nagrado in sicer «Srebrnega jelena» pa so dodelili Antoniu Seccareccin iz Fra-scatija za njegovo zbirko «1 me-stieri».
Žirija, ki ji je predsedoval Ungaretti in jo je sestavljala vrsta oseb iz italijanskega literarnega življenja ter župan Cervije O-riano Masacci, je morala pregledati kar 168 literarnih zbirk, kolikor jih je bilo za to nagrado predloženih.
iiiiiiiiinmmiiimimmmiiiiimmiiumi iimiiiiiimiiiniiimmii miiinniiiiii»iiiiiiMiiiiiiiiimniiiiinninimiinimiiiminninnmmiiniintiiiiimiinniuniimiiiniiuiiiiimtinM«MiiiiHHiiiiiinniiiimi» mm m* iiuiimim m
NAPORI STROKOVNJAKOV, DA BI BIL LETALSKI PROMET BOLJ VAREN
Kaj vse so povedale filmske kamere
pri improviziram nesreči
Od 25 do 50 odstotkov potnikov bi se pri nesrečah lahko rešilo, če bi bile varnostne naprave boljše - «Zračne blazine» dajo veliko upati
Ker se je v zadnjih dveh desetletjih letalski potniški promet močno razvil — statistični podatki za leto 1963. govore o 150 milijonih potnikov na vsem svetu — je veliko tudi letalskih nesreč. Potovanje z letalom sicer ni bolj nevarno potovanje kot z drugimi prometnimi sred -st vi in statistika spet pravi, da je celo bolj varno, kajti žrtve, vzeto na število potnikov in lazdaljo, niso prav nič večje kot pri železnici, parniku ali avtomobilu. Za letalski potniški promet pa je značilno to, da v ta-korekoč 99 odstotkih nesreč se zaključno poročilo o nesreči konča z besedami »vsi potniki in člani posadke so mrtvi«, dočim pri incidentih drugih prometnih sredstev ta poročila zvenijo povsem drugače.
Res je sicer, da je letalski promet razmeroma mlad, zato je še vedno v fazi naglega razvoja z vsemi ustreznimi posledicami.
Z druge strani se strokovnjaki in konstruktorji letal trudijo,-kako bi izdelali letalo, ki bi bilo čim bolj varno. Poleg tega pa
so tu tudi predstavniki zavarovalnih družb, ki terjajo večjo varnost letalskega prometa, ker pač niso pripravljeni tako na lahko plačevati visoke odškodnine za žrtve letalskega prometa. V slednjem moramo tudi iskati lazlog, zakaj so na pr. pred leti tako temeljito raziskovali nekaj zaporedni}^ ijesreč nekih angleških potniških letal.
Koliko se danes dela na tem, da bi bil letalski promet čim bolj varen, nam bo prikazal sledeči primer:
Kot smrtno ranjena zver težko letalo DC-7 s svojim velikanskim trupom drsi po vzletišču. Njegov «nos» je prebil leseno bariero. Nekaj pozneje so krila na kose razcefrala telefonski drog, nato se je trup težkega in velikega letala z brzino 200 km na uro z nosom zaril v griček onstran letališča. Tedaj se je razlegla tudi močna eksplozija in letalo je zajel plamen,
V notranjosti letala je sunek iztrgal nekatere potnike — lutke z njihovih sedežev. Gla-
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiniiiiiiiiiimiiimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiimimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V kakšnem vzdušju se Tokio pripravlja na olimpijske igre
Zadnjič sem bil na Japonskem pred desetimi leti, ko sem obiskal Tokio. Sedaj tega mesta skoraj ne morem prepoznati več. Neke spremembe so tako očitne, da delujejo skoraj napadalno. Središče Tokia, po številu prebivalstva največjega mesta na svetu, je vse prekopano In se ponovno gradi. Ulice so razrite kot improvizirana cesta za dovoz o-rožja in streliva pred tankovsko bitko. Velikanske zgradbe rastejo povsod in brez načrta, na vsakem praznem mestu ali na kraju celih blokov hiš, ki so jih porušili. Človek nima časa, pa niti ni potrebno, da bi vprašal za pojasnila Japonca, ki je sicer znan po svojem dobrem okusu in vljudnosti. Toda niti sam Japonec se na to ne ozira.
To, kar se tu vidi, je moderna Japonska, ki se mrzlično pripravlja na bližnje olimpijske igre. Vojna, zadnja vojna, je zadušila zadnje olimpijske igre, ki so bile ponujene v organizacijo Japonski in še teh nekaj desetin dni, ki nas ločijo od prihodnjih olimpijskih iger, je treba izkoristiti do skrajnosti za priprave, ki naj zagotovijo prestiž Japonski — organizatorju bližnjih olimpijskih iger. Olimpijske igre bodo proslavljene z občutkom zadovoljstva in ponosa, s približno takšnimi občutji, kot so jih Angleži imeli ob svojem uspehu z veliko svetovno razstavo.
V tej zmešnjavi betona se zdi,
da so računi o stroških dosegli svoj vrhunec. Tu se troši v izobilju, na katerega so v ostalih delih sveta že zdavnaj pozabili. Novi hoteli so razkošnejši in bolj sodobno opremljeni od najbolj modemih hotelov na Angleškem ali kjer koli drugje.
Toda spremembe, ta vnema, ni zajela le najbolj bogate Japonce. Male lesene trgovinice, v katerih se prodaja hrana, so polne mladih znojnih ljudi, ki tlačijo vase surovo ribo, ki ji dolivajo žganje »saki«. Številni študentje niso več skopo oblečeni in «jezno razpoloženi«. V Tokiu Je danes mnogo več dela, kot bi ga mogli Japonci opraviti. Japonci so postali močnejši, bolj krepki. Glasbeni avtomati po lokalih na ves glas oddajajo japonsko klasično glasbo, pa tudi Brahmsa. Mrzlična težnja po zabavi se vzporedno razvija z enako močno željo po delu. Celo siromaštvo, kot tudi starost sta zbledeli, ali pa se vsaj nekam skrili, da ju ni videti.
Japonska je programatična dežela, proti kateri se Evropa zdi kot celina sanjačev. Nikakega dvoma ni, da je Japonska velika država. Ce je siromašna po svojih prirodnih bogastvih, je pa bogata po svoji delovni sili — po milijonih zelo marljivih In sposobnih delavcev. Hkrati pa Je Japonska edinstvena po tem, ker živi brez učinkovite nacionalne ideologije in brez religije. To se
zdi nekoliko čudno, če pomisli-
.............................................................................iiininii.........................................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) V poklicnem delu bo marsikaj, kar vam ne bo prijetno. V družini pa Izredno prijetno razpoloženje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Dolge
razprave, toda tudi velik finančni uspeh. Ljubljeni osebi ne očitajte nekdanjih napak.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Veliko bo ponudb, na vas je, da pravilno izberete. Ce nekdo v družini ni razpoložen, ne drezajte vanj.
RAK (od 23.6. do 22.7,) Težave in ovire, pred katerimi pa se ne smete ustaviti. Zadoščenje v družbi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Sledite svoji intuiciji in ubrali boste pra-
vo pot. Nekaj vas grize, vendar brez razloga.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z lahkoto boste prebrodili neko težavo in želi velik uspeh. Velik prestižni uspeh.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne prevzemajte zelo zahtevnih nalog, ker jim trenutno ne boste kos. Neupravičeno ljubosumje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22 11.) Le z vztrajnostjo boste kos tek
mečem. V družbi se boste še bolj uveljavili.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Začeli se bodo plodnejši stiki poslovnega značaja. Pazite, da ne vzbudite pri nekomu ljubosumja.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ce se ne boste znašli, pokličite na pomoč strokovnjaka. Nemir v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Kar lahko boste prebredli neki poslovni nesporazum, toda naj bo to zadnji. Potrebni ste oddiha.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vedno se vam mudi In to škoduje vašim poslovnim uspehom. Delali boste načrte za bližnjo prihodnost.
mo na Japonsko tik pred in med zadnjo vojno. Zdi se celo, da ji primanjkuje neki nacionalni mi-tos, ker je še bolj nerazumljivo, če se Japoncev spominjamo od nekoč. Japonska mladina je vsa prežeta z nenavadno in skoraj že bolestno zaskrbljenostjo o neskončnih vprašanjih o smislu življenja. To bi moglo biti znak praznine tam, kjer drugi ljudje najdejo vsebino življenja. Edina tako rekoč državna religija se zdi, da je poveličevanje stanja v deželi, kakršno je danes. Jutri bo morda drugače in vprašanje je, če se ne bo ta «državna» religija prilagodila temu tedaj spet novemu stanju.
Edina japonska bistvena disciplina in, če hočemo, vera, se zdi, da je pravilo, da se vsaka stvar, vsaka novost vsaj enkrat poskusi in nato odvrže, v kolikor ne ustreza. In vsakokrat, seveda, se začne znova ali na novo. Zdi se, kot da se vsa zgodovina ali razvoj Japonske omejuje na to svojevrstno prakso.
Japonska ustava izključuje vojno kot instrument politike. Tu se ne čuti več težnja po vodilnem položaju Japonske v Aziji. To je Japonska poskusila, ni uspela in drago plačala. Sedaj pa obstajajo povsem resni politični razlogi, da se vse takšne težnje vržejo med staro šaro. Japonska sprejema dejstvo, da je v nekaterih predelih sveta še vedno nepopularna ali celo slabo zapisana. Vsak poskus poseganja ali težnja po vodilnem položaju bi nujno potegnil za seboj vrsto reakcij, ki bi sedanjemu položaju Japonske škodovale.
Japonska živi že 20 let neprekinjenega miru, kar je edinstven primer vse od dobe, ko se je Japonska pridružila državam modernega sveta. Ta mir sicer ni popoln mir, pač pa dokaj relativen, zato pa je — kot sami pravijo — realističen. Hkrati pa se povsem ujema tudi s trenutnimi gospodarskimi interesi Japonske. Tudi v tem smislu se Japonska pripravlja na — »svoje leto«, na bližnje olimpijske igre.
ve iz mavca so se razbile ob prednjih sedežih. In vtem ko so gasilci, ki so z vso naglico prihiteli na pomoč, začeli goreče letalo gasiti, so vgrajene filmske kamere v letalo neprestano snemale vse faze nesreče.
Opisana «nesreča» se je zgodila 24. aprila letos. Organi-..zjfgU pa so jo po »alpgu ameriških organov za letalski promet. Brž ko so strokovnjaki fotografsko posneli ostanke leta-Ta in potegnili iz rešenega letala vgrajene filmske kamere s posnetki in materialom, so takoj začeli urejati neko letalo vrste «Supercosteilation», ki bo doživelo poskusno nesrečo sredi tega meseca ,v kolikor bodo priprave pravočasno nared.
Rezultati zgoraj opisanega poskusa «nesreče po naročilu« so bili senzacionalni. Pokazali so, da je pri startu pri spuščanju letala število mrtvih in ranjenih moglo biti znatno manjše, če bi bili zaščitni ukrepi boljši. V razbitem poskusnem letalu je bila cela \rsta novih varnostnih aparatov, vendar se vsi niso pokazali za koristne. Za pilota in njegovega pomočnika so strokovnjaki ameriške mornarice izdelali nove sedeže. En sedež je bil napravljen iz nylonske tkanine, drugi pa „e imel vgrajeno napravo za ublažitev udarca, odnosno sunka. In vendar sta po «nesreči» bila oba člana posadke — v konkretnem primeru lutki — dobesedno zdrobljena. Nekje sred: letala so sedele tri lutke, obrnjene s hrbtom proti smeri letenja, to se pravi, da so med poletom gledale nazaj in ne naprej, kot je navada v letalih. Sedeže za te tri lutke so izdelali strokovnjaki ameriškega vojnega letalstva. Ob «nesreči» sta dva od treh sedežev — skupno z lutkami — dobesedno zletela iz svojih ležajev. Tudi drugi potniki — lutke, ki so bili
zavarovani z običajnimi varnostnimi pasovi, so «d o ž i v e 1 i» približno enako usodo. Dve lutki, ki sta bili posajeni povsem spredaj, sta zleteli celo iz razbitega letala. Druge lutke so «zdrknile» iz svojih sedežev in si «polomile» kosti ali utrpele izredno hude okvare.
Strokovnjaki so iz vsega tega-zaključili: Vsaka od konvencionalnih varnostnih naprav ščiti samo pred določenimi okvarami in le pri določenih nesrečah. Oba sedeža pilotov sta npr. obvarovala lutki pred okvarami na plečih in v hrbtenici, nista pa mogla «pilotov» zavarovati tako, da bi bili varni tudi prednji deli njunih teles. Idealna zaščitna naprava pa bi morala potnike obvarovati z vseh strani. Ob tej priložnosti so poskusili prav takšno, rekli bi »vsestransko« varnostno napravo, ki se je izkazala kot izredno učinkovita.
Strokovnjaki so novo napravo imenovali »zračna blazina«. Zdi se, da ta v znatni meri povečuje odstotek tistih potnikov, ki bi pri letalski nesreči mogli o-stati živi. Kaj nam poročilo strokovnjakov po «zrušenju» letala pove o »zračnih blazinah«?
Na prvi znak nevarnosti je bila preko komandne table premaknjena neka vzmet, ki jo bo nekoč sprožil v nevarnosti pilot, če bo ta novost upeljana. V istem trenutku so iz neopaznih kotičkov zletele gumaste blazinice, ki so se v delcu sekunde napolnile z zrakom. In te blazinice so se «razvrstile» okoli potnikov-lutk, jih nekako ovile in pritisnile ob sedeže. Ko je letalo treščilo ob griček, so zračne blazine preprečile, da bi sunek potnike iztrgal s sedežev. Vse lutke v poskusnem letalu, ki so bile zaščitene z zračnimi blazinami, so bile nepoškodovane. Res je, da jih je nekoliko pognalo naprej in da so tudi ne-
koliko zdrsnile navzdol, kot bi hotele poklekniti, toda zračne blazinice so jih zaščitile pred večjimi poškodbami.
Dr. Carl Clark od družbe «Mar. tin«, ki si je zamislila in pripravila ta varnostni sistem, meni, da je obremenitev, kateri so bile izpostavljene lutke, bila zaradi nove zaščitne naprave za 25 do 50 odstotkov manjša od normalne obremenitve v takih primerih. Lutke so bile pri trčenju in «zaletu» naprej obremenjene s komaj 8 grami (1 g ustreza normalnemu padcu). O-bremenitev navzdol pa je pri «nesreči» znašala od 5 do 10 gramov, 'fo je še vedno mnogo, vendar pa ni več življenjsko nevarno, saj ; so piloti reakcijskih letal izpostavljeni obremenitvi premičnih sedežev od 16 do 17 gramov.
Kolikšni je učinek zračnih blazin, nam pove tudi sledeči podatek: Oni potniki — lutke, ki v tem poskusnem letalu niso bili zaščiteni z zračnimi blazinami in o katerih smo že v začetku govorili, so bili obremenjeni s 10 grami in so treščili na prednje sedeže ter se, kot smo že rekli, zdrobili.
Koliko morajo te nove zaščitne naprave ublažiti padec pri ostrem spuščanju, nam pokaže, jo poskusi, ki jih je družba «Martin« izvršila z «umetnimi a-stronavti«: Astronavte — lutke so položili med gumaste blazine, jih zabili v lesene zaboje in jih z velike višine spustili, da so z vso režo padli na betonsko ploščo. Pri prostem padcu je bil zaboj izpostavljen obremenitvi 440 gramov, astronavt — lutka, ki je bil zaščiten z gumastimi blazinami, pa je bil izpostavljen komaj 17 gramom obremenitve.
Ze omenjeni Carl Clark je po tem poizkusu izjavil: «Zelo smo zadovoljni z zaščitnim sredstvom, ki jo nudi sistem zračnih blazin pri nesrečah, ki jih povzroči padec.«
Medtem so na temelju prvih u-spehov začeli izdelovati načrte za še boljše zaščitne naprave in boljše sisteme. Zračne blazine se v primeru nesreče ne bodo pojavile le pod sedežem potnikov in pred njim:, pač pa tudi za hrbtom in nad glavo.
mmivmA

Radio Trst A
PETEK, 7. AVGUSTA 1964 Nacionalni program
dalni kvartet; 9.00 Pionirski tednik; 9.30 Slovenski pevci; 10.15 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Internacionalne koračnice; 10.35
Naš podlistek; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Do-
ba7 °?i “pek' sLJe38 845 Jutranji pozdrav; 9.45 Popevke; ba 11.30 šopek slovenskih, 11.45	10>00	antologija; 11.00
Ital. akvarel, 12.15' Žena in dom, sprehod skozi čas; 14.55 Vreme 12.30 Iz glasbenih sporedov; 13.30 na ital. morjih; 15.15 Glasba Iz Z glasbenih festivalov; 17.00 An- filmov; 15.30 Glasbeni karnet;
sambel Carlo Pacchiori; 17.20 Pe- 16.00 Program za najmlajše; 16.30 vam; 14.05 Glasbeni avtomat; 15.15 sem in ples; 18.15 Umetnost in gjg**”,®Otella; 18™ Plesnt ^b&Vna glaSba; 15 45 Zb0r “B°-prireditve; 18.30 Brahms: Simfo- glasba; 21.00 Simf. koncert, nlja št. 4; 19.15 Jadransko mor-	..
je; 19.30 Izbor domačih; 20.00	//- program
šport; 20.30 Gospodarstvo in de- 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Poje lo; 20.45 Slovenski motivi; 21.00 Claudio Vika; 9.00 Ital. penta-Opema glasba; v odmoru Poli- gram; 9.15 Ritmi; 9.35 Renato Ra-tična demokracija in industrijska scel; 10.35 Nove ital, pesmi; 12 00 družba; 22.15 Jazz.	Zvočni trak; 14.00 Pevci; 14.45 Za
_ .	prijatelje plošč; 15.00 Ital. narod- 6er. Berg in Bartok.
trst	ni plesi; 15.35 Koncert; 16.00 Rap-
12-00 Plošče; 12.26 Tretja Stran; ?7.35 Ma^LdklSjafS6!
13.15 Lahka glasba; 13.50 «1914» — notni razred; 18.50 Vaši Izbranci; vroče poletje«; 14.30 Tenorist San- 21.00 Poletni čas' 21 40 Glasba v te Rosolen.	večeru.
mači pfile-mele; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Glasbeni avtomat; 15.15 Zabavna glasba; 15.45 Zbor »Bodra smjana«; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Promenadni koncert; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 V studiu 14; 20.30 Brahms: Pesem usode; 20.50 Arena za virtuoze; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Honeg-erg in Bartok.
Ital. televizijo
Koper
18.00	Program za najmlajše; 20.15 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 R. Craveri: «Indesiderabile»; 22.10 Italijansko vojno letalstvo; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Branimo
lil. program
7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za 1830 Francoska kultura; 18.45	____ _________ _____ _______
dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 Smithove skladbe; 17.55 Otok Pan- poletje; 22.05 Glasbeni program; in 12.50 Glasba po željah; 13.40 telleria; 19.15 Ital. periodični tisk; 22.45 šport.
Zbor RTV Ljubljana; 14.00 Male 1930 Vsakovečemi koncert; 20.30 skladbe; 14.30 Melodije; 15.30 Slov. Revija revij; 20.40 Tasmannova narodne: 16.15 Pevci; 16.30 Današ- simfonietta; 21.20 P. A. Caron: nje teme; 16.40 Glasbena panora- «Figarova poroka«, ma; 18.00 Prenos RL; 19.00 Me-	f/_
lodije za orkester in orgle; 19.30	JIO venil O	„........—	, a.
Prenos RL; 22.15 Charlie Mingus; 7.15 Od uverture do finala; 8.05 Kulturni mozaik; 22.30 Včeraj, da-22.40 Schubertove skladbe.	Majhni ansambli; 8.35 Santel: Go- nes, jutri.
Jug. televizijo
19.10 Obzornik; 19.30 S potl po Italiji; 20.00 Dnevnik; 20.30 Bukarešta- Album romunske operete; 21*15 Propagandna oddaja; 21.30
— 4 —
7. avgusta 19b4
Ko je padel z zidarskega odra ga je še tram pobil po glavi
Nesreča se je pripetila na gradbišču v Ul. Antonini - Padca kolesarja in motociklista
Včeraj ob 1.30 po polnoči so po-klicali avtomobil Zelenega križa h kapucinski cerkvi v Ul. Viitto-rio Veneto, da bi odpeljal v bolnišnico 58-letnega Silvia Eolettija iz Ud. Manzoni 5. ki je padel s kolesa in si zlomil desno stegnenico. V bolnici so ga pridržali na zdravljenju za 40 dni.
Težak 34-letni Duilio Feresin iz Moše je včeraj ob 9.45 padel z zidarskega odra, visokega 4 metre. Ko je srečno pristal na tleh, pa je padel nanj tram ter mu prebil lobanjo, povzročil hud udarec in globoko rano na temenu in pretresel tudi možgane. Fere-zin, ki je zaposlen pri gradbenem podjetju Marega iz Ločnika, se je potolkel na gradbišču v Ulici' Antonini. V bolnišnici bo ostal JO dni.
Prodajalec 24-letni Renzo Beltrame iz Ul. Caprin 21 se je včeraj dopoldne z motociklom ponesrečil v Ul. Carducci. Namenjen je bil v Ul. Seminario. Da bi se izognil nekemu «topolinu», je tako zavil na desno stran, da je trčil ob ustavljeni avtomobil. Pri tem je padel in se potolkel po levi nogi. Z rešilnim vozom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo zdravil 25 dni zaradi zloma leve piščali.
Opoldne so nudili v bolnišnici prvo pomoč 17-letni Nelly Persi iz Romk, Ul. Matteotti 17. Vtaknila je prst med Strojevo kolesje na delu v tovarni slaščic IMCA v Gorici. Doma se bo zdravila 5 dni.
pa so vodo sipuatili v Sočo, ne da bi jo poprej rakkuiili. Zastrupljena voda je uničila večjo količino rib, ki so jih v soboto opazili v tem delu Soče.
Trčenje pred Garibaldijevo kavarno
V sredo zvečer se je pripetila na križišču pred Garibaldijevo kavarno manjša prometna nesreča. Zaleteli sta se dve šoferlci. Paola Galliani, stara 40 let iz Ul. Orzoni 63 se je s Fiat 600 peljala po Korzu Italia v smeri proti kolodvoru. Pred semaforom se je ustavila, ker se je prižgala rdeča luč. Za njo se je v fiatu 500 pripeljala 37-letna Bruna Nosoni iz Ul. Orzoni 40, ki ni imela zadostne zavorne razdalje in se je zaletela vanjo. Škodo ata utrpeli o-be vozili; nekoliko več Fiat 500.
Zapisnik o nesreči so sestavili goriški mestni stražniki.
Zastrupitev rib v Soči
Pred dnevi so v letošnjem letu že tretji^ zastrupili ribe v Soči. Tokrat se je nesreča zgodila med Kanalom in Anhovim. Zastrupitev je nastopila zaradi tega. ker so v podjetju «2ica» v Kanalu čistili bazen s kemikalijami, potem
Ščetinarji rijejo po njivah v okolici Čedada
V okolici Čedada so se včeraj ponoči ponovno pojavili merjasci. Na njivah so pustili globoke sledove, ko so rili po zemlji za krompirjem. Vaščani, 'ki so zjutraj t presenečenjem ugotovili hudo razdejanje in škodo, ki jim jo je povzročila divjad, so šli k pristojnim oblastem, da jim plačajo škodo, ko ščetin ar je v že nočejo postreliti, ker lov nanje tedaj ni dovoljen.
18.15 (DD),	18.44 (A), 20.11 (A),
21.37	(A), 22.06 (D), 22.56 (DD) *). Proti VIDMU: 4.28 (A), 6.24 (A),
8.57 (D), 7.26 (A), 8.06 (D), 10.52 (A), 13 (D), 13.43 (A), 14.38 (DD)**),
15.38	(A), 17.30 (A), 18.45 (A), 19.57 (D), 21.01 (A). 21.36 (D), 22.55 (A).
V JUGOSLAVIJO (Nova Gorica): 8.33 (A), 14.04 (A), 20.15 (A).
PRIHODI
Ii TRSTA: 4.27 (A), 6.21 (A), 6.55 (D), 7.24 (A), 8.05 (D), 10.49 (A), 12.59 (D), 13.38 (A), 14.37 (DD), 15.38 (A), 17,27 (A), 18.41 (A), 19.55 (D), 20.57 (A), 21.35 (D) 22.54 (A).
Ii VIDMA: 0.16 (D), 5.40 (A), 6.40 (A), 7.37 (D), 8.02 (A), 8.2? (D), 11.05 (A), 13.59 (A), 16.30 (A), 18.13 (DD), 18.42 (A), 20.09 (A), 21.34 (A), 22.02 (D), 22.53 (DD).
tekstilne tovarne v Podgori
Podgorska tekstilna tovarna je zaprosila pri goriški hranilnici posojilo za izgradnjo novega oddelka za izdelovanje umetnih vla ken. Z izgradnjo novega obrata bi se zelo povečale proizvodne zmogljivosti oddelka, istočasno pa bi se zvišalo število delovnih mest.
Vozni red vlakov
ODHODI
Proti TRSTU: 0.17 (D), 5.4Ž (A),
6.42 (A), 7.39 (D), 8.07 (A), 8.29 (D), 11.07 (A), 14.02 (A), 16.32 (A),
BLAGOVNA IZMENJAVA V MESECU JUNIJU
V obeh smereh zabeležili nad 1 milijardo lir prometa
Z 93 izvoznimi dovoljenji so goriški trgovci izvozili za 828 milijonov tir blaga
Na podlagi videmskega sporazuma o blagovni menjavi na italijansko jugoslovanskem obmejnem področju to v juniju izdali tri uvozna dovoljenja za 9.7 milijona lir blaga; «a dogana* so v tem mesecu uvozili za nadaljnjih voznimi dovoljenji pa so izvozili 266 milijonov lir blaga. S 93 iz-
VERDI. 17.15: «L’ultima preda«, W. Holden in N. Olson. Ameriški čmobeli film.
GORSO. 17.30 «1 comandos del mati del Sud», T. Hunter in P. Ava-lon. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. Zaprto zaradi počitnic. CENTRALE. 17.30: «Le avventure di Don Giovannii), E. Fljmn in V. Llndfors. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna DTJDINE v Ulici Rabatta št. 18, tel. 21-24.
za 828 milijonov lir blaga.
Z obrtnicami so uvozili za 2-7 milijona lir mleka in njegovih izdelkov ter za 7 milijonov lir malinovca. «A dogana* pa so uvozili konje za delo in za zakol (17.7 milijona), govejo živino za zakol (23.6 mil.), goveje meso (49.7 milijona), svinjsko meso (12.6 mil.), les za kurjavo (8.7 mil.), parkete (13.4 mil.) itd.
Izvozili pa so riž (27. 6 mil.), drogerijsko blago (31.2 mil.), predivo im tekstilno blago (272 mil.), kmečke stroje (111 mil.), avtomo. bilske nadomestne dele (45 mil.), kroglične ležaje (69 mil.), fotografski material (46 mil.), sintetično blago (40 mil.), prah plastičnih mas za kalupe (17 mil.) itd.
Bregantove posmrtne ostanke prepeljali v Gorico
Včeraj dopoldne so prepeljali iz mrtvašnice v Sovodnjah v mrtvašnico glavnega goriškega poko. pališča dele telesa Armanda Breganta, ki so jih našli v Soči. Na razpolago bodo še nekaj časa v upanju, da zberejo še preostale dele, nakar jih bodo vse škupaj pokapali na glavnem pokopališču. HniiiifiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiaiiiiimiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiimfiii
Nezadovoljstvo CISL zaradi počasnosti reševanja krize mestnega prometa
Občinski predstavniki nočejo povedati; kdaj in kako bodo poiskali izhod iz sedanjih razmer
Feruglio je odšel k Udinese
Trener Triestine je sedaj postal Mario Renosto
TRST, 6. — Dokaj nenadno je prišla na dan vest, da Feruglio, ki svojega posla pravzaprav še sploh ni pričel, ni več trener pri Triesti-ni. Uradno poročilo vodstva kluba pravi, da je Feruglio zelo obzirno — upoštevajoč pogodbene obveze — izrazil svojo željo, da bi bil na razpolago Udinese. Vodstvo je njegovi želji ugodilo.
Vodstvo je imenovalo tehničnega vodjo, ki bo Sandro Puppo, ter mu dalo na razpolago kot trenerja Maria Renosta. Novi trener je bil že igralec pri Triestini, v zadnjih dveh letih pa je bil trener Pesara, ki je pod njegovim vodstvom prispel v ligo C. Tedaj je Pesaro napravil kar neverjetne stvari: od 30 zaporednih tekem ni nobene izgubil in dosegel je prvo mesto z 11 točkami razmaha pred drugim.
Puppo in Renosto sta imela včeraj prvi sestanek. Danes pa se zberejo igralci in v ponedeljek bodo odšli v San Daniele v Furlaniji, kjer bodo ostali do 23. avgusta.
Najbolj uspešni SZ in Nemčija v prvem dnevu izločilnih tekem
V finalu italijanski četverec s krmarjem - Jugoslovanski osmerec je razočaral
AMSTERDAM, 6. — Danes zjutraj ob deveti uri so se pričele izločilne tekme za evropsko veslaško prvenstvo. Tekmuje 93 skupin iz 22 držav. (Čeprav je prvenstvo evropsko, tekmujejo vendar tudi ZDA in Izrael.)
Vreme je bilo za tekmovanje zelo ugodno. Prejšnje dni je bilo oblačno, danes pa je sijalo sonce, vetra skoraj ni bilo, voda pa je bila popolnoma mirna. Za današnji program je bilo določeno 18 skupin. Samo zmagovalci v vsaki skupini gredo neposredno v finale, medtem ko bodo morali ostali jutri tekmo ponoviti. Finalna tekmovanja bodo v nedeljo.
Od italijanskih čolnov je zmagal 5. Eli Avizov (IZR) 7’53”08
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 30 stopinj ob 14.40; najnižjo 13,9 stopinje ob 5. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 50 odstotkov.
Zalotili so ga za volanom brez šoferskega izpita
Marešalo kriminalnega oddelka goriške kvesture je včeraj zalotil brezposelnega delavca 35-letne-ga Angela Luzzatija iz Ul. Ascoli 16 za volanom avtomobila, Ker Luzzati ni nikoli položil šoferskega izpita, ga je prijavil sodnilou, pred katerim se bo zagovarjal zaradi prekrška. Marešalo ga je dobil v Ul. Alviamo, ko se je sam peljal a stričevim vozom.
Pokrajinsko tajništvo sindikata prevoznih delavcev, včlanjenih v OISiL, je pojasnilo svoje gledanje na krizo v goriškem mestnem avtobusnem prometu ter se s tem pridružilo želji tekstilnih delavk v Podgori, da bi se vožnje obnovile čimiprej.
Sindikat opozarja občinstvo, da delavci ATA ne stavkajo zaradi tega, ker hočejo kdo ve kakšne astronomske povišike; mestni avtobusi ne vozijo zaradi njihove krivde, ampak zaradi zavlačevanja občinske uprave, ki, kakor sama pravi, hoče obnoviti uslugo na najboljši način, tako za občinstvo, kakor tudi za uslužbence ATA in zaradi tega odlaša sprejem ustreznega sklepa. Sindikat je prišel do tega zaključka na podlagi neuradnih izjav. Občinski odborniki, ki so jih predstavniki sindikata vprašali, niso točno odgovorili na vprašanje in so se omejili samo na splošne izjave, češ da - o- -zadevi ni bil sprejet še nikakršen sklep.
Zaradi zavlačevanja nejasnosti delavci ATA, ki niso za položaj odgovorni, zahtevajo ponovno zaposlitev, ker so že dva meseca brez mezde in zaradi tega ne morejo kriti niti najnujnejših potreb svojih družin.
Tajništvo sindikalne stroke je zaradi tega presenečeno nad načinom, s katerim občinska uprava rešuje ta vprašanja. Vse kaže, da je glavna skrb občinske uprave ta, da potroši čim manj in da jo ta skrb veliko bolj zanima kakor škoda, ki jo trpijo občani in delavci ATA.
Prav v zadnjem trenutku je sin. dikat zvedel, da je prefekt dele gaciji delavcev ATA v sredo popoldne izjavil, da bo sedanji za
Škandalček s 4oplessom» včeraj v Lignanu
Tudi v znanem kopališču Li-gnano imajo tvoj škandalček s etoplessom». U dopoldanskih urah ga je pripravila mlada mamica z otročičkom. Na plažo je prišla o-deta v kopalno haljo. Razpela je dežnik ter brez kakršne koli zaskrbljenosti niti bojazni slekla haljo ter se pokazala v polovični kopalni obleki. Vzbudila je splošno zanimanje ter pritegnila tudi pozornost paznika, ki jo je pozval, naj se znova ogrne s haljo. Mlada Angležinja se mu je začudila, češ da je na Angleškem takšna kopalna obleka v skladu s predpisi. Naivni izgovori niso zategli. Morala se je pokoriti možu postave.
Dijakinja okradla teto in dragulje zastavila
Med nekim poročenim 24-letnim goriškim mladeničem, očetom treh otrok, in gimnazijko iz Veneta, ki je študirala v Gorici, je nastalo ljubezensko razmarje, ki se je zaključilo s posredovanjem goriške policije. Oba so namreč zalotili v nekem avtomobilu v Gorici, Ul. Paolo Diacono. kjer je njega obšla slabost, verjetno zaradi njenega sklepa, da se pustita.
Mladenko, ki ima 18 let, so poslali k staršem. Medtem se je zvedelo, da je odnesla pri teti, kjer je stanovala, nekaj zlatnine, ki jo je zastavila v Gorici za 23 tisoč lil-. Mladenič se imenuje
časni režim mestnih prevozov pre- j Zonch in ga kriminalna policija nehal trajati jutri zvečer.	že pozna zaradi kraje.
PROSVETNO DRUŠTVO VRBA S0V0DNJE priredi v soboto, 8. in v nedeljo, 9. avgusta
TRADICIONALNI PLES
SOBOTA, 8. avgusta — od 20.30 do 24. ure PLES NEDELJA, 9. avgusta — ob 16. tekme v briškolt — od 20. do 24. ure P L E S
V nedeljo bo tudi tekmovanje v valčku
IGRAL BO ANSAMBEL	VABLJENI!
• AMBROZET«
Kot na vseh tekmovanjih je Draga Stamejčičeva tudi na lahkoatletskem dvoboja Jugoslavija - Bolgarija pokazala svojo stalno dobro formo in je tudi na razmehčani stezi pretekla 80 m z ovirami v času 10”8
DIRKA «P0 JUGOSLAVIJI
Valčič je bil prvi na cilju v Novi Gorici
Danes težka etapa z vzponom na Vršič
v svoji skupini samo četverec s krmarjem in se tako plasiral v finale. četverec brez krmarja (Moto-guzzi), dvojica brez krmarja (Ignis) in drugi bodo pa morali še jutri poskušati srečo. Pri tem je nekoliko čudno, kako sta Mario Petri in Paolo Mosetti, dosedanja evropska prvaka, «zasedla» v svoji skupini — zadnje mesto. Do sredine proge sta se krepko borila s Sovjetoma; tedaj sta pa zaostala in se pustila prehiteti od vseh ostalih. Po tekmi nista hotela nič povedati.
Presenetljiv je tudi neuspeh jugoslovanskega osmerca, ki se je pred nedavnim tako odlično uveljavil v Švici z dvema zaporednima zmagama. Danes pa je ne samo v svoji skupini prišel zadnji (tretji — za Nemčijo in Italijo) na cilj, temveč je tudi med sedmimi tekmujočimi osmerci dosegel naj slabši čas. Mogoče se bo kateri od jugoslovanskih čolnov uveljavil pri jutrišnjih repesažih.
Danes je bila najbolj uspešna SZ in takoj za njo Nemčija. Kar šestkrat (od sedmih možnih) si je SZ danes priborila vstop v finale;
Nemčija ima danes 5 finalistov, Av. strija in Švica po 2, Italija, Danska in ZDA pa po enega.
ČETVEREC S KRMARJEM:
1.	skupina:
1.	Nemčija 6’41”1/100
2.	Norveška 6’46”79
3.	Finska 6’48”22
4.	Holandska 6’49”23
5.	Švica 6’55’81
2.	skupina:
1.	ZSSR 6’34”31
2.	Poljska 6’43”59
3.	Madžarska 6’45”80
4.	Jugoslavija 6’54”73
5.	Francija 7'01"68
3.	skupina:
1.	Italija (Canottieri Falck) 6’36”67
2.	Danska 6’46”55
3.	Avstrija 6’49”23
4.	Romunija 6’51”68
5.	Vel. Britanija 6’52”03
DVOJICE BREZ KRMARJA:
1. skupina:	,
1. Michael Dewan - Wolfgang Hot-1 3. Avsctrlja 6’52”54
DVOJICE S KRMARJEM:
1.	skupina:
1.	Gomy - Bergau (Nemč.) 7’29”10
2.	Guberina . Janjusenič (Jug.) 7’ 43 ”51
3.	Augustsson - Lonnquist (Fin.) 7’44”85
4.	Budd - Clarck (ZDA) 7’48”73
5.	Paesen . Ruwisch (Belg.) 8’02”86
2.	skupina:
1.	Sageder - Kloimestein (Avstrija) 7'32”51
2.	Waser Hugi . Waser Adolf (šv.) 7’39”6
3.	Nikolov - Brajev (Bolg.) 7’42”15
4.	Galli - Ortelli (It.) 7’48”67 Romunija ni startala.
3.	skupina:
1.	Rakovshik . Safronov (ZSSR) 7’24”62
2.	Nielsen Behrendt (Dan.) 7’30”78
3.	Rouwe-Hartsuiker (Hol.) 7’39”17
4.	Naskracki . Siejkowski (Polj.) 7’56”03
5.	Tsonga - Siboni (Gr.) 8T5” ČETVEREC BREZ KRMARJA:
1.	skupina:
1.	Nemčija 6'24”7
2.	Vel. Britanija 6’32”97
3.	Madžarska 6’35”95
4.	Francija 6’39”12
5.	Belgija 6’41”21
6.	Švica 6’44”90
2.	skupina:
1.	Avstrija 6’23”70
2.	Holandska 6’31”38
3.	ZDA 6’35”40
4.	Poljska 6’49”17
5.	Finska 6’52”11
3.	skupina:
1.	Danska 6’28”65
2.	ZSSR 6’36”07
3.	Romunija 6'41”94
4.	Italija (Motoguzzi) 6’53”60
DVOJICE:
1.	skupina:
1.	Švica 6’42”90
2.	Holandska 6’43”18
3.	Vel. Britanija 6’45”38
4.	Belgija 6’55’T4
5.	Romunija 7’07"82
6.	Nova Zelandija 7’09”38
2.	skupina:
1.	ZSSR 6’43"76
2.	Nemčija 6’48”69
NOVA GORICA, 6. — Po včerajšnji naporni, 230 km dolgi etapi od Karlovca do Pulja je udeležence dirke po Jugoslaviji čakala danes nič manj naporna etapa od Pulja do Nove Gorice, posebno še, ker je sonce-nemilostno pripekalo. Zaradi neznosne vročine je akoraj polovica kolesarjev pri prihodu v Koper zapustilo svoja kolesa in se odšlo hladiti v morje. Najtežje pa je bilo na vzponu na Crm kal, ki je med drugimi izdelal tudi Bolte-žarja, lanskoletnega zmagovalca, ki se je že včeraj počutil slabo. Od 114 kolesarjev, ki so startali v Skopju, bo jutri nadaljevalo dirko samo še 63 kolesarjev; 83 kolesarjem, ki so zapustili nadaljnje tekmovanje v prejšnjih etapah, se jih je danes pridružilo še 11.
Zmagovalec današnje etape Pulj. Nova Gorica je član Hrvaške Valčič ki je prispel na cilj v 6. urah.
Nosilec rumene majice Valenčič je vozil do Gorice 6 ur 4’28”, medtem ko je Boltežar zaostal za vodilno skupino za skoraj 11 minut.
V splošni lestvici posameznikov vodi prepričljivo Valenčič z 2’50” pied Škerlom in 4’50” pred Bolgarom Ilijevom.
Jutri je na sporedu najtežja etapa Nova Gorica-Vršič, zatem pa Kranjska gora Ljubljana.
ASCOLI PIČENO, 6. — Piero Del Papa je ohranil naslov državnega prvaka srednje težke kategorijo. Premagal je izzivalca Benita Miche-lona zaradi posega zdravnika v 11. kolu.
HAMBURG, 6. — V tretjem kolu mednarodnega turnirja je Pletran-geli premagal Spanca Arillo s 4:6, 11:9, 6:4, 6:3.
tenrott (Nemč.) 6’55'77
2.	Thomas Amlong . Joseph Amlong (ZDA) 6’57”79
3.	Ernst Veenemans - Števen Blais-se (Hol.) 7’03"09
4.	Pavel Cichi . Carlo Veres (Rom.) 7’16”48
5.	Kacsoh - Laszlo Gira (Madž.) 7’19”95
6.	J. D. Lee Nicholson . S. Farqu-harson (VB) 7’20”75
2. skupina:
1. Veltin Boreiko - Oleg Golovanov (ZSSR) 7’04”02
2	Veli Lehtela . Toimi Pitkanen (Fin.) 7’05”45
3.	Peter Fich Christiansen - Jorgen Hans Boye (Dan.) 7’13”17
4.	Nicolas Gobet - Peter Bolliger (šv.) 7’30”30
5.	Mario Petri . Paolo Mosetti (It.) 7’32”29 (bivša prvaka)
SKIF:
1.	skupina:
1.	Gopf Kottmann (Sv.) 7.16”75
2.	Robert Groen (Hol.) 7’18”37
3.	Pavel Schmidt (CSSR) 7'30”39
4.	Alexandru Aposteanu (Rom.) 7’ 31'76
5.	H. Kraakenes (Norv.) 7'37”17
6.	J. Jacques Faux (Fr.) 7’43”96
2.	skupina:
1.	Don Spero (ZDA) T'19-30
2.	Achim Hill (Nemč.) 7’25”12
3	Damir Trlaja (Jug.) 7’27”05
4.	Barry (VB) 7-31"07
5.	Jorma Kortelainen (Fin.) 8’01"41
3.	skupina:
4.	Danska 6’59”87
5.	Bolgarija 7’05”64
6.	Italija (Can. Milano) 7’15”14
OSMEREC:
1.	skupina:
1.	ZSSR 5’59”24
2.	Poljska 6’08”35
3.	Švica 6’11”97
4.	Holandska 6'12"74
2.	skupina:
1.	Nemčija 6-02”69
2.	Italija 6-12”25
3.	Jugoslavija 6'34”68
TURIN, 6. — Nestor Combin, novi srednji napadalec Juventusa, je prispel na turinsko letališče in se še danes pridružil ostalim igralcem v Villar Perosi.
SANREMO, 6. — Rezultati desetega dne turneje profesionalcev: Buchholz (ZDA)-Gonzales (ZDA) 9:7, 6:1; Rosewall (Avstral.)-Gime-no (Sp.) 7:5, 3:6, 6:1. Lestvica: Ro-sewall 24 točk, Gimeno 20, Gonzales 11, Buchholz 7.
CORTINA D-AMPEZZO, 6. — Drugi dan turnirja «Bonacossa» je češko moštvo Z.K.L. iz Brna premagalo finsko moštvo Ruuman Lukko s 14:1 (5:0, 7:0, 2:1). Cehi so navdušili občinstvo.
LOANO, 6. — Špansko košarkar-
1.	Viacheslav Ivanov (ZSSR) 7’12"22 sko moštvo Picadero je premagalo
2.	Eugenlusz Kubiak (Polj.) 715-10 Heidelberg (Nemčija) s 66:64 Club
3.	M. P. Wllkinson (N. Zel.) 7 25 70 Sportoivi (Poljska) pa je premagal
4.	Silvano Dambrosl (It.) 7’37”24 I domačo reprezentanco s 66:49.
MILICA OSTROVŠKA:
SIL VIRA T0MASINI
Življenje, horha in junaška amrt ■ Tržačanom neznane Tržačanke'
S
Komunisti so se na vso moč trudili, da bi pomirili sovražne skupine in pokazali prave krivce pokolov, sklicevali so sestanke Srbov in Siptarjev, toda medsebojno sovraštvo se Je že zajedlo med ljudi in le malokdo Je spregledal okupatorjevo strahotno igro.
Tako je bila prve i tešeče o-kupacije Mitroviča z Vučitrnom m okolico področje posebne vrste, šiptarji niso hoteli priznati oblasti Nedlčeve vlade in so bili nekakšno vmesno področje med Nedičevo Srbijo in delom Kosova, ki je bil pod italijansko oblastjo.
Za Silviro so nastopili težki časi. Čutila je, da ne more držati rok križem. Ne ona ne tovariši niso prav vedeli, kaj in kako naj delajo. Pokrajinski
komite za Kosovo in Metohijo je poslal sekretarja Miloša Popoviča v Beograd, da bi iz CK prinesel smernice za delo.
V tem času so začeli Nemci zbirati v Mitroviči v velikem taborišču vojne ujetnike, vojake in ofioirje. Bilo jih je več tisoč. V ambulanti taborišča se nenadoma srečata Silvira in vojni ujetnik, bivši španski borec Ivan Kreft. Odzval se Je bil pozivu in se Je Javil v svoji enoti v Skopju. Toda Bolgari so pridrii že 7. aprila pred samo mesto. Kreft se Je s svojo enoto umikat na Kosovo in v noči od 15. na 16, aprila so jih Nemci razorožili, potem ko so Jugoslovani dobili od poveljnikov ukaz. da ne smejo streljati, če se po naključju srečajo s sovražnikom. Topov
Jim prav tako niso dovolili u-ničdti.
Tudi tam je tiste aprilske dni naletaval sneg in mraz Je bilo. Tako se Je Kreft močno prehlajen znašel kot ujetnik v mitroviški vojaški ambulanti.
Ob nenadnem srečanju sta se močno razveselila. Poznala sta se iz ljubljanskih študentskih let. Silvira mu Je takoj razložila politični položaj. Brid ko mu je potožila zaradi izdajstva meščanskih šiptarskih voditeljev, ki so pritevnlll k sodelovanju tudi mnoge starše siromašnih dijakov in tudi nje same.
Povedala mu je, da so jo mobilizirali za tolmača pri komandi taborišča in da mora s tovariši takoj presoditi položaj in začeti z akcijami. Predlagala je, naj se tudi on takoj- priključi skupini komunistov, njenih sodelavcev, da bi skup no sklepali. Kreft je bil kmalu dodeljen za tolmača higien skemu zavodu. Tako se je lahko z vsemi tremi sestajal.
Proučevali so položaj in se posvetovali, kaj bi se dalo storiti. Poleg naloge, prikazati množici položaj v pravi luči.
so sl tudi zadali nalogo priti v stik z nemškimi vojaki, bivšimi socialdemokrati in komunisti, in z njihovo pomočjo razkrajati nemško vojsko. Toda pokazalo se Je, da jim to ne bo uspelo, saj Je v taborišču celo med Jugoslovanskimi vojaki živahno delala peta kolona in Je bilo mogoče doseči le to, da se vsaj slovenski vojaki niso proglasili za Hitlerjeve privržence. Med nemškimi vojaki je bil kipar, Kreftov znanec iz Dresdna. Toda izjavil je, da bi mu bilo vsako poli-tično delo med vojaki onemogočeno, samo ovadili bi ga. Pripeljal pa je na sestanek nekega vojaka, po rodu Ceha Toda niti njiju nista mogla prepričati, da se bo začela vojna med Nemčijo in Sovjetsko zve-eo.
Posrečilo pa se jim Je pri drugi nalogi: pri osvobajanju vojnih ujetnikov — politično delavnih tovarišev. Delali so na razne načine. Neki železničar je smel v taborišče. Naročili so mu, da je vtihotapil nekaj ponošenih civilnih oblek, da so se ujetniki preoblekli in ušli iz taborišča. Nekaj jih je pobegnilo v uniformi. Domisli-
li so se, da bi jim poslali trakove Rdečega križa, ki so si jih prlSili na rokave in tako so mimo šli iz taboriča kot sanitetna skupina, ki skrbi za čistočo mesta.
Ena skupina pa, z Ivanom Kreftom vred, je zapustila taborišče na podlagi zdravniških spričeval, ki so Jih napi šali zavedni taboriščni zdravniki. Iz ambulante pa Je bilo mogoče zbežati.
Neutrudna, spretna in pogumna Silvira je sama zbirala obleko in jo tudi metala preko ograje.
V tistih mesecih je tako u-šlo na stotine ujetnikov. Seveda so se nekateri poskusili rešiti tudi na svojo roko in ne kaj jih je tudi obležalo mrtvih. ženske so ubegle ujetnike skrivale doma m Jim pomagale dalje.
OBOROŽEN UPOR
Tačas se je še maja vrnil tovariš, ki so ga poslali v Beo grad. Nove, velike naloge: u-stanovlti Je treba vojno-diver-zantske skupine in partizanski odred. Za Silviro polne roke dela! V njenem pritličnem sta-
novanju so se stekale mnoge niti odpora. Tu so se sestajali, sem so prinašali vsakovrstni material: obleko, hrano, obveze, zdravila Bilo ga Je celo skladišče. Prinašali pa so tudi letake in jih pri njej na šapi-rografu razmnoževali. V tem času živega vrvenja podnevi in ponoči je Silviro presenetil nov dogodek. Oglasila se je se stra Nerina, ki so jo kot učiteljico z možem Jožetom Pu harjem, prav tako učiteljem, in otrokoma pregnali iz Šentjurja v Srbijo fn je trenutno bila v OraŠju.
Silvira je takoj predlagala, naj se preselijo v Mitrovlco, kjer jim bo laže pomagala. Sole so bile odprte in Silvira je prejemala plačo. Neka učiteljska rodbina se Je preselila v Srbijo in tako se Je Silvira s sestro in njeno družino vselila v njihovo stanovanje. Bilo je pritlično, prostorno, prav pripravno za ilegalno delo. Silvira je mnogo inštruirala, za-itonj in za denar, da bi tako laže prikrila dejstvo, da je k njej prihajalo neprenehoma mnogo terenskih delavcev. V prazno stanovanje niso imeli kaj dati, kupili so železen Ste
dilniček in nekaj žimnic, pa mizo in stole in polico so od nekod nabavili.
Prvi večer po prihodu bi bili svaka skoraj zaprli. Kar na ulici Je čuval punklje, tisto malo, kar so jim Nemci dovolili vzeti s seboj, in neki šip-tarski stražnik ga je vprašal, od kod Je. Puhar je povedal ln pristavil, da se bodo tako in tako z družino kmalu vrnili domov v Slovenijo. Ta pa se je razburil in zahteval, naj ga aretirajo. Toda k sreči je prihitela Silvira in takoj stopila k bližnjemu vplivnemu trgovcu ,ki je šiptarja pregovoril, da so ga Izpustili.
Silvira je nesebično pomagala sestri ln njeni družini ustvariti za tedanje čase kolikor toliko znosno življenje. Svaku Je našla v Trepči skromno službo, a tudi sama je družini z denarjem pomagala, koliko- Je le mogla. Toda to Ji je bilo v zadoščenje. Posebno rada je 1-mela svoja dva nečaka, štiriletno Miro in petinpolletnega Pavla. Njeni vedri naravi so bili otroci blizu, ob njih je doživljala trenutke brezskrbne
Partijsko delo pa ji je nalagalo vedno nove dolžnosti.
V tem času, Julija in avgusta, je prav partijska organizacija Kosovske Mitroviče organizirala ustanovitev Kopao-niškega partizanskega odreda. V hribe Je odšlo veliko rudarjev iz Trepče, nekaj intelektualcev ter štiri ženske ln nekaj mladine. Pozneje je odred štel že šeststo borcev. Mnogim Je bila odhodna točka prav Silvirino stanovanje. Njej sami je bilo naročeno, da ostane tu In dela na terenu. Inž. Mlladin Radulovič ji Je pred odhodom v partizane izročil v shrambo svoje dokumente, drugi spet svojo skromno lastnino.
Konec leta 1941 je bilo v Mitroviči kar šest celic in sekretarka ene od njih — dela mesta, kjer Je stanovala — Je bila Silvira. V Trepči Je bilo prav tako več celic. Skojevskih aktivov Je bilo v mestu dvanajst.
Pri Silviri so se shajali funk-olonarii MK, prihajal je tudi sekretar MK in obenem član pokrajinskega komiteja KPJ za Kosovo ln Metohijo ilegalec Ali Sukrija.
sreče.
(Nadaljevanje (ledij