Pogtuhia ph&M ▼ RotovtnL
Leto XI., št. 37
Naročnina znaša mesečno 25-— Din, u inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
5t 3122. 3123. 3124. 3125 ta 3126u Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te*
lefon št 440 Celje: Koccnova ul 3 Telefon »t 190.
Rokopisi se ne vračajo- — Oglasi po
tarifa.
Ljubljana, petek 14. februarja 1930
Cena t Din
Upravaiitvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. laseratni oddelek: Ljubljana. Prešen nova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova ' cesta št. 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub* Ijana št. 11.842: Praha čislo 78.180; Wieo št 105 241
Španija — republika?
Po angleških vesteh zahtevajo vodje največjih strank, da postane Španija republika s kraljem Alfonzom kot dosmrtnim predsednikom
London, 13. februarja, M. »Daily Te-legraph« poroča pod naslovom "Kralj Alfonz — dosmrtni predsednik vlade« iz Madrida, da je voditelj liberalne skupine grof Romanones stavil predlog, naj bi postal kralj Alfonz dosmrtni predsednik Španije. V utemeljitvi svojega predloga naglaša Romanones. da si v sedanjem času in v splošnem kaosu m mogoče zamisliti drugega izhoda iz političnega položaja, kakršen je nastal po padcu diktature. Istočasno so tudi ostale tri največje stranke, to so radikalna, republikanska in socialistična, izdale manifeste, v katerih se zavzemajo za izpremembo državne oblike s kraljem Alfonzom kot dosmrtnim predsednikom. Te manifeste so podpisali tudi mnogi ugledni ljudje iz vseh panog javnega življenja, predvsem pa najod-ličnejši predstavniki gospodarskih krogov. »Daily Telegraph« smatra baš ta pojav za najboljši dokaz, kakšne razmere vladajo sedaj v Španiji ter naglasa, da je težko presoditi, kako bo stvar končala. Najodličnejši predstavnik španskega gospodarstva Campo je izjaviJ dopisniku lista, da je doba političnih
strank v Špainiji nimula. Ce že žele me-rodajni krogi povratetk v parlamentarno stanje, ni drugega izhoda, kakor da se še za nekaj časa uvede diktatura, ki naj popravi to, kar je zagrešila bivša diktatura.
•
Madrid, 13. febr. s. Danes je prišlo pred poslopjem magistrata in na cestah v zunanjih delih mesta do težkih nemirov brezposelnih. Približno 1000 brezposelnih je odšlo pred magistrat ter vzklikalo proti županu in proti vladi. Župan jim je obljubil delo ter je izjavil, da se bodo dela, ki so se začela za časa diktature nadaljevala. Brezposelni niso biti zadovoljni s temi obljubami ter so dalje demonstrirali po ulicah. Več skupin demonstrantov je hotelo oditi tudi pred kraljevsko palačo. Policija pa je zaprla dohode do palače. Pri tem je prišlo do hudih spopadov. Več policistov in brezposelnih je bilo ranjenih. Policija je aretirala nekaj oseb.
Madrid, 13. febr. s. Ministrski predsednik Berenguer je danes sprejel predsednika madridskega novinarskega udruženja, ki ga je prosil, naj se ukine časopisna cenzura. Ministrski predsednik je obljubil, da se bo cenzura polagoma omilila ter končno, ako bodo razmere dopustile, popolnoma ukinila.
Razpust nemških komunističnih organizacij
Policija je razpustila in zaplenila premožen jeter arhive komunistične „Antifasistične organizacije"
Berlin, 13. februarja g. Oblasti so razpustile antifašistično omladinsko organizacijo ker se je ugotovilo, da ie ta organizacija samo nadaljevala delo razpuščene zveze Rdečih bojevnikov in razpuščene Rdeče omladinske fronte. Policija je danes zaprla prostore amtifaši stične mladinske organizacije ter je zaplenila mnogo materijala, iz katerega izhaja, da }e ta dozdevna antifa-Sistična organizacija bila le centrala, ki je skupno z nekim uradom za ponarejevanje potnih listov spravlja komuniste, kij ih je policija iskala, v inozemstvo. Pri vodilnih članih in podružnicah organizacije so bile izvršene hišne preiskave.
Policija napoveduje, da bo oMavfla ▼ zve-
Tft s temi odkriti važen Informacijski materij al o podzemskem delovanju nemških komunistov, ki poskušajo na vsak način poslušni ukazom Moskve izzvati večje ali manjše nemire v Nemčiji. V vodstvu razpuščene organizacije je bilo tudi več nemških komunističnih poslancev, ka so vzdrževali zvezo med organizacijo hi oficijelno komunistično stiamko. Komunistični listi prinašalo daljše članke o tem najnovejšem koraku policije ter ogorčeno napadajo notranjega ministra, ki mu očitajo, da si je stavil za svojo glavno nalogo zagreti komuniste, dočim pušča desničarskim organizacijam, ki izpodkopavajo temelje nemSke repuMIke popolnoma proste roka.
Nova madžarska liberalna stranka
Ustanovitev »Madžarske liberalne
ca Karla
Budimpešta, 13. februarja, d. Po daljših napovedih je bila ustanovljena nova madžarska stranka z imenom »Liberalna stranka,« ki jo vodi državnozbor-ski poslanec Karel Rassay. Ta je izjavil, da bo nova stranka poskušala združiti pod svojim okriljem vse liberalno meščanstvo v mestih in na deželi. Kritični položaj madžarskega gospodarstva in politična negotovost, v kateri se nahaja Madžarska, nalagata politikom, da poskusijo na podlagi liberalnih in demokratskih načel združiti vse nacionalne meščanske sloje v eni skupni organizaciji. Gospodarska kriza, v kateri se danes nahaja Madžarska, zahte-
stranke« pod predsedstvom poslan-Rassaya
va nujne odpomoS. To pa bo mogla izvesti samo liberalna stranka, ki se bo opirala na široke sloje naroda ter imela program, ki bo osigural izvedbo enakosti in svobode za vse državljane.
V novo stranko so vstopili med drugimi poslanci Karel Rassay. Pavel San-dor, Maircel Baracs in Pavel Hegy-megy-Kiss. Vodstvo stranke pričakuje, da bodo vstopili v njene vrste tudi poslanci svobodomiselne opozicije. Za novo stranko vlada dokaj veliko zanimanje ter bo imela morda v bližnji bodočnosti še velik vpliv na nadaljnji razvoj madžarskih političnih prilik.
Reparacijska banka
Rim, 14. februarja AA. Člani upravnega odbora Mednarodne reparacijske banke so se sestali v prostorih milanske podružnice Narodne barake, kjer so ugotovili, da so pripravljalna dela za končno organizacijo Mednarodne banke za reparacijska plačila dokaj napredovala, to pa zaradi vsestranskega sodelovanja emisijskih bank in velikih ameriških finančnikov, člani pododbora so sklenili pozvati guvernerje emisijskih bank v Rim na sestanek za končno ustanovitev banke in zaradi imenovanja članov opravnega odbora.
Pariz, 13. februarja d. Borba za predsedstvo Mednarodne reparadjsike banke je še vedno v polnem teku. Pričakovati pa je, da bo postavljen na to mesto kljub vsemu odporu predsednika Nemške državne banke, dr. Schacbta francoski finančni strokovnjak Ouesna. Za njegovo kandidaturo nastopa posebno odločno Owen Young, ki ga smatra za najbolj sposobnega evropskega finančnika, ki bo kos težkim nalogam, katere čakajo predsednika reparacijske banke.
Stanovanjska zaščita v ČSR
Praga, 13. febr. d. V proračunskem odseku je poročal danes minister za socialno skrbstvo dr. Czech o podaljšanju obstoječega stanovanjskega zakona in Jzjavil da fco sedanji zakon najbrže podaljšan do konca mar«a" 1031. leta. Kljub temu podaljšanju pa bo vlada posvetila vso svojo poznrncpt reševanju vprašanja pomanjkanja stanovanj ter izdelala načrt za omejitev in odpravo stanovanjske bede. Ministrstvo za so cialno politiko je že sklicalo poseben odbor. ki se bavi z načrtom zakona za orno-gočitev zidave cenenih stanovanj. Ko jo zakon izdelan, bo predložen poslanski zbornici ter bo gotovo znatno prispeval k omi-ljenju stanovanjske bede v dTŽavi.
Mussolini med novinarji
Rim, 13. febr. AA. Tukajšnji krožek inozemskih novinarjev je priredil večerjo v čast predsednika vlade. Sestanku so prisostvovali poleg ministrskega predsednika Mussobnija člani diplomatskega zbora ter številni domači in tuji novinarski poročevalci. Museojini je govoril o pomenu tiska in opozoril inozemske novinarje, da živijo v I tali j1 v dobi zanimive italijanske zgodovine. Pozval jih je. naj poročajo svojim čita teljem izven Italije samo resnico, kakor ju oni vidijo. Nato je Mussolini imel razgovore s poročevalci vseh večjih listo/ ;z inozemstva, ter je ostal v krogu novinarjev d o polnoči.
Italijanske vojne prinrave
BukareSta, 13. februarja. M. Rumunski listi objavljajo vest agencije Danub iz Trsta o novih vojaških pripravah Italije. Agencija trdi, da se vzdolž želez, linije Firenza-Gorica instalirajo važni vojaški depoziti za oboroževalni materijal, opremo in sanitetni materijal. Vzdolž te linije je opažati tudi koncentracijo veCjih vojaških edinic. Na železniški progi Reka-Sv. Peter se razširjajo vse postaje.
Ruski tisk napada Mehiko
Moskva, 13. febr. AA. Z oziram na poročilo, da je mehiška policija v drugič preiskala sovjetsko poslaništvo naglašajo »Iz-vestija«, da je hotela mehiška policija posnemati Jolnsona Hicksa, ker je upala, <Ja bo z naknadno preiskavo našla listine, ki bi dokazale, da je bilo prekinjenje diplomatskih odnošajev med Rusijo in Mehiko opravičeno.
Gradnja nemške križarke
»B«
Berlin, 13. februarja, s. Kakor Javlja »Lokal Anzeiger« je danes ministrski svet sklenil, da za gradnjo križarke »B« ne bo stavil v proračun nobenega obroka.
STO TISOČ UR ZA IZSLEDITEV
TRŽAŠKIH ATENTATORJEV
Urednik Nerri Je podlegel poškodbam - žalne svečanosti v Trsta -Preiskava še vedno brezuspešna - Podpora »Popolu di Trieste"
Trst, 13. februarja, sd. Davi ob 2. Je podlegel v tržaški bolnici poškodbam, ki jih je dobil povodom bombnega atentata na redakcijo »Popola di Trieste«, novinar Guido Nerri, ki so mu, kakor znano, morali amputirati obe nogi. Bil je skoraj ves čas v agoniji, le včeraj dopoldne se je za delj časa zavedel. Vse do zadnjega je bil prepričan, da bo ostal pri življenju in je že govoril o maščevanju. Včeraj dopoldne sta ga posetila tudi njegov oče in brat Aldo, ki sta prispela iz njegovega rodnega mesta An-cone. Srečanje očeta in smrtno ranjenega sina je bilo zelo pretresljivo. Nerri je dajal očetu pogum ter je dosledno izražal svoje prepričanje, da bo ozdravel. Poset pa ga je tako utrudil, da so mu zdravniki prepovedali nadaljno sprejemanje obiskov, dasiravno je bil naval publike, ki je hotela videti Nerrija in ostale ranjence, ves dan zelo velik. Tržaško ženstvo je nanosilo v bolnico cele vozove cvetja.
Opoldne je začel Nerri tožiti o hudih bolečinah, nakar so mu dali več injekcij. Ker tudi to ni pomagalo, so izvršili ponovno operacijo. Pojavile so se pa komplikacije in Nerri je padel že proti večeru zopet v agonijo, iz katere se tri več prebudil. Ob 2. zjutraj je izdihnil.
Vest o prvi smrtni žrtvi atentata se je z veliko naglico razširila po vsem mestu. Davi so bile po mestu izvešene črne zastave v znak splošnega žalovanja. O smrti je bil takoj obveščen tudi glavni tajnik fašistične stranke Turatti, ki je brzojavno izrazi! svoje sožalje »n obenem sporočil, da se bo vršil pogreb
Nerila na stroške fašistične stranke, ki se hoče dostojno oddolžiti prvemu političnemu imučeniku fašističnega novinarstva.
Danes dopoldne so tržaški novinarji prenesli truplo pokojnega Nerria v palačo »Popola di Trieste«. kjer so ga položili na mrtvaški oder na onem mestu, koder je eksplodiral peklenski stroj. Pred mrtvaškim odrom so se ves dan zbirale velike množice občinstva. Krsta je bila dobesedno zasuta s cvetjem. Zvečer so truplo prenesli v prostore tržaškega fašja, kjer bo položeno na mrtvaški oder, jutri zvečer pa bo v spremstvu častne straže prepeljano v Anco-no in pokopano v rodbinskem grobu.
Tudi stanje ostalih treh ranjencev se je tekom današnjega dne zelo poslabšalo. tako da so zdravniki v velikih skrbeh. Bržkone bodo potrebne ponovne operacije.
Sinoči ob 22. Je poseti! redakcijo »Popola di Trieste« tržaški prefekt ter sporočil redakcijskemu osobju in ranjencem pozdrave Mussolinija. V svojem nagovoru na urednike je poudarjal, da bo vlada znala udariti in razgnati zločince. Mussolini želi. da bi ranjenci čimprej ozdraveli in se zopet vrnili na svoje postojanke v fašističnih okopih.
Trst, 13. februarja, sd. Zaradi sunrtl novinarja Nerria vlada v vsem mestu velika žalost. Nocoj je prispela iz Rima vest da je vlada razpisala za izsleditev atentatorjev, ki so izvršili napad na »Popolo di Trieste«, nagrado v zneska 100.000 lir. Mussolini je izrazil glavnemu uredniku »Popola di Trieste« brzo-
javno svoje sožalje naglašajoč, da ga je smrt Nerrija, najvzornejšega fašističnega noviranja, zelo razžalostila.
Preiskava
Trst, 13. febr. sd. Preiskava zaradi bombnega atentata na »Popolo di Trieste« sa nadaljuje z vso naglico. Oblasti vrše preiskavo v največji tajnosti in tudi listom ie zabranjeno poročati podrobnosti o dosedanjih rezulatih. V torek in včeraj so bile izvršene v Trstu, pa tudi na Krasu nova številne aretacije. Mnogo ^retirancev je bilo po dolgotrajnem zaslišanju zopet izpuščenih, ker so dokazali svoj a'"vi, drugi pa eo bili obdTŽani v zaporu. Skupno je bilo doslej pridržanih v preiskovalnem laporu okrog 200 oseb.
Pri glavnem preiskovalnem sodniku ?e je vršila danes daljša konferenca vojaških izvedencev, višjih artiljerijskih oficirjev, ki so še enkrat pregledali ves materijal, najden po eksploziji v palači »Popola di Trieste«. Tehnični veščaki so potrdili prvotno domnevo, da izvirajo najdeni železni drobci od vojaške granate kalibra 149 mm. ša vedno pa je uganka, kako so mogli atentatorji spraviti peklenski stroj na hodaik prvega nadstropja palače, ki je na zelo prometnem kraju ter ima svojega stalnega čuvaja pri vhodu, razen tega pa je pod strogim nadzorstvom policije. Zaslišano je bilo tudi vse osobje redakcije, uprave in tiskarne »Popola di Trieste«.
Darovi za ranjence
Trst, 13. febr. sd. Iz raznih krajev JntTf-ske Benečije, pa tudi iz notranjosti Italije prihajajo številna darila za žrtve atentata na redakcijo »Popola di Trieste«. Glavni tajnik fašistične stranke Turatti je nakazal ranjencem kot prvo pomoč po 25.000 lir, lastništvu lista »Popolo di Trieste« pa 50 tisoč lir za obnovo škode, povzročen* vsled eksplozija.
Ugrabljenje Kutjepova bo pojasnjeno?
Preiskovalni sodnik napoveduje senzacionalen preobrat preiskave - Preprečeno ugrabljenje sina kneza Cirila
Pariz, 13. februarja AA g. Preiskovalni sodnik Delale, ki preiskuje tajin-stveno afero izginotja generala Kutjepova, je izjavil danes pariškim novinarjem, da bo prišlo prihodnje dni do senzacionalnega preobrata v tej zadevi. Policiji je uspelo zbrati toliko materiala. da bo afera v kratkem pojasnjena in izročeni zločinci pravici.
Po poročilu lista »La Liberte« je bil general Kutjepov ugrabljen po agentih Čeke in prepeljan z avtomobilom v Berlin, kjer so ga zaprli v tamošnjem ruskem poslaništvu. Tu so ga baje zasliševali nalašč v ta namen iz Rusije dospeli agenti GPU ter ga s trpinčenjem skušali prisiliti do tega, da bi izdal imena svojih zaupnikov v Rusiji, od katerih je dobival stalno izborna poročila o resničnem stanju v sovjetski Rusiji.
Pri listu »Matin« Je bila danes deponiranih 500 tisoč frankov, ki so razpisani za onega, ki bi izsledil osebe, katere so odpeljale generala Kutjepova.
Včeraj je bil na romantičen način preprečen nameravani rop otroka 12-letnega sina velikega kneza Cirila, ki
živi na deželi v bližini Dinarda. Otroka so hoteli ugrabiti neki neznanci, od katerih se je eden izdajal za policijskega agenta. Rop pa je bil preprečen zaradi tega, ker guvernanta, ki je spremljala otroka, ni hotela na poziv namišljenega policijskega agenta stopiti z njim v avtomobil ter je pričela takoj klicati na pomoč, nakar so prihiteli k njej v bližini se nahajajoči ljudje. Neznanci so pobegnili z avtomobilom.
Varšava, 13. februarja AA. V znani aferi generala Kutjepova je prispel v Varšavo sloviti francoski kriminalist Pierre Duroy in stopil takoj v stike s tukajšnjimi ruskimi emigrantskimi krogi. Njegov prihod je v zvezi z umorom Langova, ki je bil baje šofer generala Kutjepova.
Pariz, 13. februarja s. Nekaj večernih listov objavlja vest iz Moskve, po kateri je Litvinov oficielno izročil francoskemu poslaniku noto, v kateri protestira sovjetska vlada proti aretaciji drugega tajnika sovjetskega poslaništva v Parizu po francoski policiji.
Velika bodočnost angleškega letalstva
Anglija bo zgradila veliko število zrakoplovov in trgovskih letal
London, 13. februarja. AA. Snoči je imel sir Dennistoun Burney zanimiv govor o raznih tipih letal in zrakoplovov s posebnim ozirom na gospodarski razvoj britskega imperija. Govornik je dejal, da so uspeli poleti zrakoplovov R 100 in R 101 dokazali možnost gradnje trdih zrakoplovov, ki so v stanu križariti z hitrostjo 90 milj na uro z akcijskim radijem do 3500 milj. Ta vrs-ta zrakoplovov nosi s seboj lahko plačani tovor od 30 do 50 ton ne vštevši posadke in goriva.
Zadnji razvoj v vrsti letal je dokazal, da dobo tudi ti tipi zračnih prometnih sredstev v kratkem dosegli trgovinsko vrednost. Nosili bodo lahko plače-nega tovora za 10 ton. Leteli bodo z hitrostjo 120 milj na uro in do 1250 milj daleč. Ta zračna sredstva ne bodo dosegla kapacitete zrakoplovov, ki se vedno bolj izpopolnjujejo tako, da je gotovo, da bodo tekom par let izginili pomisleki proti praktični uporabi zrakoplovov v trgovinske svrhe. Kljub temu se bodo lahko tudi letala uporabljala za trgovinski promet. Za dolge zračne proge se bodo uporabljali veliki zrakoplovi, dočim bodo letala opravljala zračni promet med mesti in deželo in na ta način izpopolnili zračni prometni sistem. Finančni stroški za izgradnjo načrta zračnih prog bodo zelo veliki, kril pa jih bo velik industrijski m trgovinski
razvoj angleškega gospodarstva.
London. 13. februarja Aa V spodnji zbornici je izjaviJ državni podtajnik za letalstvo da so zahtevale nesreče civilnih letal v Angliji leta 1929. 30 človeških žrtev. Leta 1928 je bite 19 mrtvih. Vojaško letalstvo beleži 42 žrtev leta 1929. » 66 mrtvij leta 1928.
likvidacija ukrajinske cerkve
Moskva, 13. februarja. AA. Na podlagi sfldepa centralnega izvršnega odbora Ukrajinske sovjetske republike se vrši na vsem področju Ukrajine likvidacija ukrajinske avtokefalne cerkve. Krajevna oblastva so razpustila doslej 2300 verskih občin. Cerkvene zgradbe se izročajo v last krajevnih komunističnih organizacij. Mnogi ukrajinski svečeniki so bili prijeti in obtoženi, da vodijo agitacijo proti sovjetom in da nagovarjajo prebivalstvo, naj odpove poslušnost sovjetskim oMastvom.
Moskva, 13. februarja. AA. Vladika Marko Gruzevijetski je objavil pismo, da izstopa iz duhovniškega stanu. Hkra-tu prosi za sprejem v komunistično stranko ter pravi, da je vse duhovni-štvo v sovjetski Rusiji polno sovraštva proti sovjetskim oblastvom in da ga je treba zato uničiti
Napredovanje tehničnih načelnikov
Beagrad, 13. febr. AA. Z ukazom NJ. VeL. kralja 90 napredovali v 3a/I načelniki tehničnih oddelkov pri banskih upravah: Ste-van Besarovič ▼ Banjaluki, Stevan Vulpa v Nišu, Mirko Ferič v Zagrebu, Svetozar Teodorovič v Skopi ju, Matija Kraje« ▼ Ljubljani, vsi do zdaj v 3/1.
Iz policijske službe
Beograd, 13. februarja AA. Z ukazom Ni. Ve?, kralja sta postavljena za komisarja že-lezmiiške m obmejne policije v Mariboru ▼ 1-H. Jakša Stanič, pomočnik-tajnik politij-ske uprave v Sarajevu, za poenočnika-taj-nika kr. banske upitve dravske banovine v Ljubljani v 2-H. g. Slavko Bravničar, pogonski železniSki in obmejni komisar za Rakek, oba po potrebi službe.
Vseslovanska novinarska zveza
Bratislava, 13. febr. h. Šele sedaj pričenjajo češkoslovaški listi reagirati na članek gospoda direktorja Rasta Pustoslemška v novoletni številki »Jutra« o Vseslovanski novinarski zvezi, in sicer o priliki zelo živahne razprave o tem članku v poljskih listih. Vodilni slovaški list »Slovenski Den-nik« objavlja danes daljši članek, v katerem rekapitulira pobudo g. Pustoslemška in razprave v poljskih listih. List želi, d? bi se tudi v češkoslovaških listih razprav ljalo o tej zadevi
Razveseljiv razvoj susaske Iuke
Sngafe, 13. februarja. M. Nekateri Italijanski listi tendenciozno poročajo, da je v zadnjem času sušaško pristanišče tako prenatrpano z ladjami, ki vrše tamkaj svoje trgovske operacije, da se nekatera tuja paroplovbna društva pritožujejo, da morajo njihove ladje po več dni čakati, predno pridejo na vrsto in lahko opravijo svoj posel pri razkladanju in nakladanju tovora. Vaš dopisnik je v položaju ugotoviti, da je sicer res, da je sušaško pristanišče v zadnjem času nabito z ladjami, domačimi in tujimi, in to v mnogo večji meri, kakor pa bi se moglo pričakovati, vendar pa se zastopniki tujih paroplovnih družb doslej niso še nikdar pritoževali, da bi morali predolgo čakati na pristanek, dasi se dogaja, da mora ta ali ona ladja čakati kratek čas, da pride na vrsto. Tendenca poročanja italijanskih listov je pač ta, da" bi s takimi poročili preplašili inozemske pa-* roplovne družbe in jih zvabili v reško p:i-stanišče.
Splitska sokolska župa
Split, 13. febr. n. Danes se je vršila v Splitu prva seja starešinstva splitske župe Sokola kraljevine Jugoslavije. Župa obsega 32 sokolskih društev. Na seji je bilo največ govora o vsesokolskem zletu v Beogradu in o proslavi Masarvkove 801etnice. Z iskrenim veseljem je bila pozdravljena ko* lektivna prijava 50 članov bivšega hrvatskega Sokola iz Kastel-Sučurca, ki pristopajo k Sokolu kraljevine Jugoslavije. Župa je javila, naj se novi člani prijavijo svojemu domačemu sokolskemu društvu. Nato je starešinstvo župe imenovalo društvene starešine: za splitskega društvenega starešino je bil imenovan Petar Pavičič.
Položaj v Londonu
Zanesljivo je pričakovati, da bo trajala londonska konferenca še tedne in tedne. Veliko vprašanje pa je, če bo dosegla cilj. radi katerega je bila sklicana. Saj niti v tem vprašanju ni za-žeijene enotnosti naziranja.
Angleži, posebno pa Američani so pred sestankom konference zatrjevali, da se mora na pomorskih pogajanjih v Londonu doseči takojšnja omejitev in znižanje oborožitve na morju, Francozi pa so pravilno smatrali, da je londonska konferenca le uvod k splošnii svetovni razorožitveni konferenci, ki jo bo ob ugodnem trenutku sklicalo Društvo narodov. Razorožitveno vprašanje tvori celoto, zato se more končno reševati k na mednarodnem kongresu, kjer se bo iskal način, kako znižati vse vrste oboroženih sil na vodi, na kopnem in v zraku, in se bo izdelala pogodba, obvezna za vse države, posebno za tiste ki so v stanu voditi vojno.
Ker pa se je na dosedanjih priprav Ijalnih razorožitveniih sestankih v Ženevi izkazalo, da je antagonizem pomorskih velesil največja zapreka za uspešno pripravo splošne razorožitvene konte renče, je bik> na nasvet samega Društva narodov nujno potrebno sklicati najprej pomorsko konferenco, kjer naj bi velesile skušale izmiriti svoja nasprotujoča si stališča in najti za vse sprejemljivo metodo za določitev medsebojnega razmerja pomorskih bojnih sredstev, za omejitev in čim izdatnejše zmanjšanje vojnih mornaric.
2e prve dni se je izkazalo, da konferenca ni zadostno pripravljena, čeprav se je tako rado poudarjalo, da je Macdonald v Washingtonu dosegel popoln sporazum s Hoovrom. Od vseh teh govoric je res le, da je angleška vlada pristala na načelo paritete z Ameriko, čemur se je do lani Velika Britanija z vso silo upirala, zavedajoč se, da zna-či pariteta v praksi premoč ameriškega bojnega brodovja nad angleškim. Kako naj se to izenačenje izvede v podrobnostih, pa je ostalo odprto vprašanje.
Deset dni se delegacije niso mogle sporazumeti niti o tem, o čem naj se najprej razpravlja. Končno je le bil sprejet francoski predlog, naj posamezne države predvsem razlože svoje potrebe glede morskih bojnih sil. Tudi se je v načelu odobrila francoska zahteva o prenosu tonaže, t. j. da bodo smele posamezne države v okviru celotne priznane jim tonaže graditi več bojnih ladij ene vrste na račun drugih ladijskih tipov. Seveda bi se ta pravica znatno omejila s posebnimi določbami.
Že je nekoliko kazalo, da je konferenca našla dober izhod iz začetne zagate, ko sta nenadno ameriška in za njo tudi angleška delegacija s svojima spomenicama vrgli celotno pomorsko razorožitveno vprašanje na tapeto. Ta nepričakovana gesta je izzvala veliko zmešnjavo, ima pa to dobro stran, da se zdaj ve, kaj prav za prav hočejo posamezne pomorske velesile. To, kar smo zvedeli, pa ni posebno razveseljivo in bodrilno.
Zedinjemira državam, ki se čutijo mlade in močne, gre za dosego paritete z največjo svetovno pomorsko silo. Ker pa bi v ta namen morale zgraditi še celo vrsto bojnih ladij, za kar bi bilo treba izdati milijarde dolarjev, se jim zdi ugodneje doseči pariteto na ta način, da Anglija zmanjša svoje bro-dovje.
Anglija, ki je v finančnih stiskah in jo tare nepremagljiva gospodarska kriza, se začenja zavedati, da se ne more spuščati v oboroževalno tekmo z bogatejšo Ameriko. Zato se hočeš-nočeš podaja nevšečni delitvi svetovnega go-spodstva nad oceani z veliko anglosaško republiko. To pa je pripravljena storiti le tedaj, če ji bo zasigurana popolna premoč vsaj nad evropskimi obalami. Ker je prisiljena k štedenju, pritiska skupno z Ameriko na ostale sile, da zmanjšajo svoja bojna brodovja in sicer pod mero, ki jo v sedanjih razmerah dopuščajo oziri na varnost in državno neodvisnost. Iz te izrazjto ego-istične kalkulacije, ki se odeva v lepo-zveneče fraze o človečanstvu, se je iz-cimila zahteva po popolnem ukinjenju podmornic. Za države, ki nimajo velikih linijskih ladij in velikih križark, so podmornice najbolj uspešno obrambno sredstvo. Ce bi se mu odrekle, bi bile na milost in nemilost izročene velikim pomorskim silam.
To stališče je na torkovi plenarni seji z vso zgovornostjo in tehtnostjo branil francoski mornariški minister Leygues. V celoti se mu je pridružila japonska delegacija, dočiim je Italija izjavila, da bi odpravila podmornice, če to store tudi vse druge države. Seveda pa ve Italija ravno tako dobro kakor ves ostali svet, da zaenkrat na tak radikalen Sklep ni misliti, zlasti pa, da v Londonu -do tega prav gotovo še ne bo prišlo. Italija se je pogojno solidarizirala z An-glajo in Ameriko pač najbrž zato, da bi le-ti pritisnili na Francijo, da bi pristala na pariteto, zahtevano od Italije.
Da bi omajali odpor Francije in Japonske proti ukinjenju podmornic, lan-sirajo Angleži rn Američani senzacijo, da so pripravljeni polagoma pometati tudi veKke oklopnice med staro železo. Seveda pa bi tudi s sočasnim ukinje-njem ok lopni c in podmornic zagotovilo anglosaškima silama veliko brodovje križark popolno nadoblast na morju. Manjše sile pa bi zgubile najučinkovitejše obrambno orožje.
Dočim je Japonska videti popolnoma nepopustljiva glede rabe podmornic, je Francija pokazala svojo veliko
dobro voljo, ko je izjavila, da je pripravljena skleniti pogodbo, s katero se omeji podmorska vojna po načelih človečanskega prava. Danes je že gotovo, da do ukinjenja podmornic ne pride. Zato se bodo Angleži odslej prizadevali, da se vsaj njih število omeji, a tonaža zniža, s čimer bi se jim odvzel dober del učinkovitosti.
Dosedanje razprave v Londonu kažejo nedvoumno, da se bo moglo resno govoriti o razoroženju šele tedaj, če se najprej zagotovi splošna varnost vseh držav pred neizzvanimi napadi. Te varnosti pa danes še ni. In baš one velike sile, ki bi najbolje mogle za-jamčiti svetovni mir, se od Versaillesa dalje izmikajo slehernim obveznostim v tem pravcu. Amerika se sploh ne mara vezati v Evropi, Anglija pa le tam, kjer so neposredno prizadeti nieni lastni življenski interesi, n.pr. ob Renu. Do splošnega in resničnega varnostnega pakta, ki bi z enim mahom omogočil splošno razorožitev, pa je še daleč. *
London, 13. febr. AA. Strokovnjaki pomorske razorožitvene konference so se sestali davi v Jameski palači. Macdonald, Mimson in Tardieu se bodo sestali popoldne. Šefi delegacij bodo skušali ugotoviti realne številke. V poučenih krogih smatrajo, da bo japonska spomenica, ki je bila izročeni Macdonaldu, priobčena še v teku današnjega popoldneva.
Pariz, 13. februarja s. >Matinov« poročevalec v Londonu javlja, da bo francoska delegacija danes objavila obširno spomenico o pomorski politiki Francije. Ta spomenica bo predvsem vsebovala naslednji dve točki: Leto 1936 na} se določi kot termin, na katerem se bo na novi konferenci določilo, ali pripušča svetovni položaj novo znižanje tonaže vojnih mornaric 2) francosko brodovje se ne sme povečati razen z onimi ladjami, ki se sedaj gradijo. Ad bodočnost
Razmerje tonaž vojnih mornaric
London, 13. febr. AA Na zahtevo nekaterih članov parlamenta je prvi lord admiralitete Alexander, predložil podatke o stanju skupne tonaže angleškega, ameriškega in japonskega brodovja v letu 1914. nasproti letu 1929. V teh podatkih so vključene oklopnice, križarke, ladje-matice za letala, torpedni rušilci, torpedovke in podmornice. Po teh podatkih je štela angleška bojna mornarica ob izbruhu svetovne vojne meseca avgusta leta 1914. skupno 2,160.326 ton, to število se je znižalo v letu 1929. na 1,201.930 ton, dočim je narastlo japonsko brodovje od leta 1914 od 552.082 ton na 771.908 ton in ameriško vojno brodovje od 848.403 ton na 1,095 992 ton.
Angleško mornariško moštvo je nad'o v isti dobi od 151.047 mož na 106.023 mož, dočim je narastlo moštvo japonske mornarice od 50.645 na 85.000 mož in ameriške mornarice od 67.258 mož na 114,500 mož
Novi vojaški kazenski zakonik
Beograd, 13. februarja, AA. Nj. Vel.
kralj je na predlog ministra vojske in mornarice in v soglasnosti predsednika ministrskega sveta predpisal in proglas?! novi vojasko-kazenski zakonik. Zakon šteje 167 členov.
Splošna reforma blagovne železniške tarife
Beograd, 13. febr. AA. Generalna direkcija državnih železnic je začela proučevati reformo današnje prevozne tarife za blago, ker se je pokazalo, da današnje tarifno stanje ne ustreza več niti interesom gospodarstva, niti potrebam železnice. Gospodarske 'mere so se znatno izpremenile. tako da tarife, ki so bile izdelane na podlagi gospodarskih razmer leta 1925., danes deloma niso več primerne. Delo na reformi obstoječih tarif bo v kratkem dovršeno in osnutek bo dostavljen gospodarskim ustanovam in tarifnemu odboru v proučenje, da ga pretrescjo, ocenijo in dokončno redigi-rajo. Generalna direkcija državnih železnic potemtakem ne bo do novih tarif napravila nikake izpremembe sedanjega tarifnega stanja.
Zlet bolgarskih Junakov
Praga, 13. febr. h. Kakor poročajo nocojšnji listi, se je pred kratkim vršila važna seja vodstva bolgarskih »Junakov«. Na konferenci so razpravljali med drugim tudi o vstopu »Junakov« v zvezo slovanskega Sokolstva in o izpremembi imena v Sokol. Definitivni sklep ni bil storjen. Sklenjeno je bilo, da se bodo na zlet v Sofiji, ki se vrši 14 dni po beograjskem vsesokolskem z'etu. povabili vsi člani Zveze slovanskega Sokolstva, poleg njih pa tudi švicarski, francoski in belgijski telovadci.
Odlikovanje
Beograd, 13. februarja, č. Na predlog ministra trgo-vč.me in industrije je Ni. Vel. ikraJi odlikoval ravnatelja etnografskega oddelka Narodnega muzeja v Zagrebu Salomona Bergeria z redom sv. Save I. stopatje.
Dr. Srkulj pri kralju
Beograd, 13. febr. č. Zagrebški mestni načelnik dr. Srkulj je posetil danes pomočnika ministra notranjih poslov in zalem ministra kmetijstva dr. Frangeša. Popoldne ob 5. je bil dr. Srkulj sprejet v avdi-jenci pri kralju. V Beogradu se mudi tudi zagrebški mestni podnačelnik Mabnik, ki se bo Nj. Vel. kralju osebno zahvalil za po-deljeno mu častno mesto ter bo interveniral tudi v nikih zagrebških komunalnih zadevah.
Zagrebške tatvine
Zagreb, 13. februarja, tv. Tukajšnja poJtoijska kronika betežj danes dve zanimivi tatvino. V zoološkem vrtni je neznanec odnesel 7 ptičev med rtjimi 5 kanarčkov. zofootehniJcu Delaru pa je nekdo odpeljal 23.000 Din vredno motorno kolo znamke »tiariey Davidsoa«.
Imenovanje banovinskega šolskega odbora
V smislu določb zakona o narodnih šolah je b3 sestavljen banovinski šolski odbor za dravsko banovino
Novi zakon o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929. uvaja kot važen organ šolske uprave za vsako banovino poseben banovinski šolski odbor. O sestavi, nalogah in pravicah tega odbora govori zakon v paragrafih 135 do 143.
Po paragrafu 135 tvorijo banovinski šolski odbor: banov pomočnik, načelnik prosvetnega oddeika, šefa odsekov za srednje in narodno šolstvo po en sanitetni, kmetijski in tehnični referent banske uprave, po rangu najstarejši direktor, odnosno upravitelj učiteljišča, srednje, meščanske narodne deške in narodne dekliške šole na sedežu banske uprave, en uradnik najvišjega finančnega oblastva v kraju m pet državljanov, ki jih odredi ban.
Predsednik banovinskega šolskega odbora je banov pomočnik, njegov namestnik pa načelnik prosvetnega oddelka. Odbor se deli na širši in ožji odbor. Ožji odbor tvorijo predsednik, podpredsednik in trije člani, izvoljeni od širšega odbora. Delokrog ožjega odbora določi širši odbor.
Nailoge banovinskega šolskega odbora so poleg splošnega skrbstva za šolstvo zlasti naslednje: izdelava banovinskega šolskega proračuna, odobravanje proračunov posameznih šol, skrb za zidanje novih in za popravila starih šolskih poslopij, pobijanje nepismenosti, podpiranje strokovnih učiteljskih tečajev, ustanovitev in vodstvo banovinskega šolskega fonda za pospeševanje prosvete, skrb za učila, nadzorstvo nad šolskimi fondi posameznih šol, skrb za šolske knjižnice itd.
Banovinski šolski odbor je samostojen urad z lastnim zapisnikom, arhivom in pečatom. Vse njegovo dopisovanje je službeno in oproščeno talks in poštnine. Člani banovinskega šolskega odbora dobijo primerne dnevnice in, ako
stan-ujejo izven sedeža banske uprave, povrnjene potne stroške. Banovinski šolski odbor v Ljubljani
je sestavljen v smislu gori naveoienih zakonskih določil takole:
Po paragrafu 135 zaikona o narodnih šolah so njegovi člani:
1.	dr. Otmar Pirkmajer, pomočnik bana, kot predsednik;
2.	dr. Dragotin Lončar, v. d. načelnika prosvetnega oddeJka;
3.	dr. Adolf PečOvitik, šef odseka za »rednje šolstvo:
4.	dr. Fran Kotnik, šef odseka za osnovni pouk;
5.	Ant<>n Podgornik, načelnik kmetijskega oddelka:
6.	dr. JOsip Doišak, načelnik oddelka za zdravstvo in socijalno politiko;
7.	inž. Viktor Skaberne, tehnični referent;
8.	Anton Dokler, direktor drž. moškega učiteljišča;
9.	Josip Mazl, v. d. direktorja realke ;
10.	AJo|zii Novak, ravnatelj II. deske meščanske šole;
11.	Julii Slapšak, upravitelj IV. deške osnovne šole;
12.	Marija Engelman, upraviteljica licejske osnovne šole;
13.	Ivan Ditz, višji finančni inšpektor.
Po odredbi istega paragrafa zakona o srednjih šolah so bili od g. bana imenovani v šolski odbor še:
14.	Franz Finžgar, župnik in pisatelj v Ljubljani;
15.	Anton Štrukelj, posestnik m gostilničar, Trata št. 9 pri Št. Vidu:
16.	Alojzij Mihelčič, župan občine celjska okolica, Celje;
17.	dr. Milan Vidmar, univerzitetni profesor v Ljubljani, in
18.	Ivan Baš, župnik v Bogojini, Prek mu rje.
Delovanje Rdečega križa v Ljubljani
Ljubljana. 13. februarja Nocod se ie v dvorani OUZD ob prav lepi udeležbi članstva vršil 2. letni občni zbor krajevnega odbora Rdečega križa. Uvodoma je predsednik dr. Oton Fetih pozdravil zborovalce in podal kratek pregled odborovega delovanja v preteklem letu. Nato je tajnik g. Ivan Malnarič, učitelj v p., prečital obširno in vzorno sestavljeno poročilo. iz katerega posnemamo naslednje zanimive podatke:
V svetovni organizaciji Rdečega križa je danes v 60 državah organiziranih 20 milijonov usmiljenih Samaritanov. V Jugoslaviji imamo 900 krajevnih odborov, ki šte-jejo svojih 45.000 članov. V Pomladku pa je organiziranih 2500 šol z 8000 razredi in 250.000 šolarii. Tej veliki družini pripada tudi liubljanski krajevni odbor, ki deluje po načelih RK na podlagi solidarnosti m demokratičnosti, stremeč za velikim smotrom: »Ne vojska, marveč mir. sreča in blaginja naroda.«
Delovni program odbora je bil v začetku poslovnega leta tako obširen, da so morali biti izvoljeni trije odseki: propagandni in prireditveni ter odsek za samaritanske tečaje. Upravni odbor je imel v celem 18 sej. opravilni zapisnik svedoči s 350 številkami napram 60 v letu 1928. vsestransko pomnoženo poslovanje.
Pravila predvidevajo v letu dva dneva RK. in sicer v februarju in juniju. Zaradi mraza je bil februarski dan lani opuščen, junijski pa je vrgel 4000 Din čistega. Družabni večer 10. marca se ni obnesel dovolj povoljno. želeti pa je, da se taki večeri vendar oživotvorijo.
Za samaritanske tečaje je zdravnik dr. Mis žrtvoval mnogo truda. Prav dobro sta se obnesla nižji tečaj za delavske sloie. ki ie imel 48 udeležencev, in enako vir ji, prvi v naši kraljevini, ki ga je obiskovalo 45 stalnih udeležencev, a posamezna predavanja so imela često tudi nad 100 poslušalcev.
Miklavžev sejem s prodajo hranilnikov v korist RK je dobro uspel in prinesel 1200 Din.
Posebno važna akcija ie bila ferijalna kolonija na Trati, kjer je 30 revnih dečkov v starosti od 9. do 12. leta lepo orežive'o počitnice. Pod vodstvom tajnika Malnariča in v oskrbi njegove gospe so se fantje v sveži prirodi izredno okrepili in pridobili na teži povprečno po 1.25 kg. Skupni strn- | ški so iznašali z nakupom inventarja 21.000 Din in so bili po večini kriti s subvencijami od strani slavnega odbora, oblastnega odbora, oblastne samouprave in ljubljanske občine. V letošnjih počitnicah namerava krajevni odbor prirediti dve koloniji, za dečke in deklice, zato že sedaj ape-
lira na ljubljansko prebivalstva naj ga v tej akciji podpira.
Denarne podpore je krajevni odbor KK na številne prošnje razdelil 60 revežem iz vsote 15.000 Din in 19 revežem iz vsote 3000 Din. ki ju je nakazal oblastni odbor RK
Članstvo izkazuje od leta do leta močnejše številčno naraščanje. Napram 87 članom v letu 1927. jih je bilo lani že 659. Namen krajevnega odbora pa Je, še letos dvigniti število na 1000. Propaganda, posebno v novinah. je skušala zainteresirati ljubljansko prebivalstvo za humanitarni pokret RK. Treba pa bo še mnogo intenzivne propagande, da se odstranijo predsodki in da bo ljudstvo splošno vzljubilo to veliko človekoljubno organizacijo.
Poročilo tajnika je bilo z odobravanjem sprejeto na znanje. Istotako so zborovalci odobrili blagajniško poročilo, ki ga Je podal inšpektor ministrstva financ v p. g. R. Mlejnik. Blagajniška knjiga izkazuje 80.319 Din prejemkov in 65.351 Din izdatkov, torei z novim letom prebitek 14967 Din.
Odboru Je bil soglasno podan absoluto-rli. nakar so se vršile volitve. Predsedni-štvo je bilo vnovič poverjeno g. dT. Fe-tihu. v odbor pa je bila izvoljena širša lista broječa 40 oseb iz vseh ljubljanskih slojev, med njimi tudi vsi dosedanji glavni funkcionarji krajevnega odbora. Izvoljenih ie bilo nadalje pet delegatov za oblastno skuorčino RK: Marjanca GTasellijeva, Minka Kroftova. Aida Lebarjeva, dr. Franta Mis in Rajko Mlejnik. Volitve so vse bile izvršene soglasno. Oblastni odbor RK Je zastopal na zboru njegov predsednik dr. Viljem Kreiči. ki se je krajevnemu odboru zahvalil za intenzivno delovanje v preteklem letu in podal lepe direktive za nadaljnje delo. Zborovanje je zaključil dr. Fetib v najlepši harmoniji.
Velike žalne svečanosti v Dubrovniku
Dubrovnik, 13 febr. n. Sinoči in danes so se vršile v Dubrovniku impozantne žalne manifestacije v spomin na tragedijo ju-goslovenskega parobroda »Dakse«, ki se je potopil blizu portugalske obale. Vse mesto, trgovine in izložbe so v črnini. Ob 9. dopoldne so danes zaprli vse trgovine in
lavnice v mestu, ob 10. pa so se pričeli cerkveni obredS v katoliški katedrali in srbsk-i pravoslavni cerkvi. Mašo zadušnico je čital v katoliški katedrali sam škof Ca-revič, pravoslavne obrede pa je izvršil du-brovniški protopresbiter Sava Barbič. Po cerkvenih obredih se je vršila v luki spominska svečanost z vojaško godbo in s pevskim nastopom društva »Dubrava«. Žalne prireditve se je udeležila poleg velikega števila meščanstva tudi vojska in mornarica ter zastopniki različnih oblastev.
Žrebanje II. razreda v drž« razredni loteriji
Dne 10. februarja so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: DIll 30*000 je zadela srečka štev. 87.216
Din 20.000 je zadela srečka štev. 84.187
Din 900.— je zadela številka 16.074«
Po Din 300 pa so zadele sled. srečke: 1.878, 8.075, 8.092, 9.728, 13.876, 16.029,
17.908, 36.684, 48.338, 69.120, 78.050,
17.927, 36.689, 56.018, 69.416, 86.980,
17.958, 37.738, 57.354, 73.962, 86.997,
17973, 37.793, 57.384, 75.059, 87.239.
17.985, 38.147, 59.504, 75.111, 87.817.
27.711, 39.505, 66.487, 75.128, 87.884,
27.764, 39.528, 66.496, 76.654, 87.971,
29.254, 39.597, 67.538, 76673. 87.972,
36.622, 44.150. 68.708, 77.246. 89.120,
36.637, 47.422, 69.101, 78.035, 89.164,
89.191, 89.198, 91.326. 96.630, 96.810, 98.135, 98.166, 98.965.
Onim, ki so bile srečke izžrebane za mali dobitek, bomo srečke zamenjali za neizžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke. Srečke nam takoj pošliite.
ZADRU2NA HRAN*T.V*CA r. z. z o. z^ LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 19
Pred sodniki
Za oko eno leto težke ječe
Snažilec čevljev. 52-letni France S., ože-njen mož visoke postave, ostrega pogleda in dolgih, gostih črnih brk. je pred vojno videl že pol Evrope. Bil je v gosteh pomorskega mesta Hamburga, nato v Altoni. pozneje v lepih Draždanih. Zašel je v goste k južnim Tirolcem v Bozen. Posetil je tudi glavno mesto Lichtensteinske kneževine, Vaduz. kjer so ga nekaj časa brezplačno gostili. Pred nekaj leti se je nastanil v Ljubljani kot snažilec čevljev.
Lani 9. septembra je FranceM prišel nekoliko vinjen v Mikličevo restavracijo. Zahteval je vina. Ker ga ni dobil, je začel razsajati. Natakar Mihael Sekonja ga je skušal odpraviti iz gostilne. Franceli pa ga je s palico sunil naravnost v levo oko tako močno, da mu ga je težko poškodoval. Sekonja je iskal zdravniške pomoči v javni bolnici. Brezuspešno. Oslepel ie popolnoma na levo oko.
Pred malim senatom je bil France obsojen na eno leto težke ječe.
Stroga obsodba konjskega tatu
V 5 316 novega kazenskega zakona je določeno, da se tatvina živine, katere vrednost je bila' ocenjena nad 3000 Din. kaznuje do 10 let robije. Strogost tega paragrafa je med prvimi občutil 1. 1895. v Mozlju pri Kočevju roieni cigan Ante Hudorovac. V noči od 15. r.a 16. januarja letos je odpeljal iz nezaklenjenega hleva posestniku Valentinu Stebu pri Sv. Jakobu ob Savi kobilo. vredno 4000 Din. Onal jo je na Ig ter jp v Tomišlju ponujal posestniku Alojziju Sušteršiču za 1000 Din in par čevljev. Su-šteršiču je bila stvar sumljiva, zlasti še, ker cigan ni imel pri sebi živinskega potnega lista. Opozoril je zato orožnike na cigana. ki so ga prijeli in odvedli v ljubljanske zapore.
Cigan Ante le priznal pred sodniki tat-viio. toda odločno je ugovarjal, da bi bila vino. toda odločno je ugovarjal, da bi bila stara in vredna komaj enega jurja. Zapriseženi cenilec mesar Ivan Korenina pa je potrdil, da je bila kobila res vredna 4000 dinarjev.
Senat Je cigana obsodfl na eno leto tež-ke ieče (robije). Hudorovac je znan kot drzen konjski tat Bil Je že enkrat obsojen na leto težke ječe in 1. 1922. pred novomeško poroto zaradi raznih tatvin na S let težke ječe. Presedel je samo pet let ker Je postal deležen amnestije.
Izpred mariborskega malega senata
Maribor, 18. februarja.
Mariborski senat treh sodnikov je te dn!
razpravljal dva primera, kakršni zlasti r času po trgatvi prepogosto kvarijo idilo Slovenskih goric. Senat so tvorili predsednik dr. Senjor in prisednika dr. Lešnik ter Kolšek. Obtožbo j« zastopal državni tožilec dr. Zorjan.
Prvi se ie zagovarjal pred sodniki mesarski pomočnik Rudolf Zaje iz Ljubljane, zaiposlen pri mesarju in gostilničarju Kranjcu v Sv. Juriju v Slov. Goricah ker je na Vseh svetih zabodel Jakoba Hrvati v hrbet prsi in vrat tako, da je ta po par minutah umrl. Pokojni Jakob Hrvat je s svojim tovarišem Lorbe*kom razsajal, bo je prišel v gostilno tudi Zaje z velikim mesarskim nožem v roki. Ko je zadel najprej Hrvatovo mater v rok >, se je Zaje spravil tudi na Lorbeka, katerega ie večkrat z noževim ročajem udaril po glavi, nato pa zbežal. V gostilno je prišel nato zopet pokojni Hrvat in popil pol litra vina. Z Zajcem sta se začela prepirati. Nenadoma je Hrvat planil kvišku, razgalil prša in skočil proti Zajcu. Zaje ga je zagrabil in potisnil v posebno eobo. Ze med prerivanjem ga je sunil z nožem v hrbet vendar se je Hrvatu posrečilo pred napadalcem zbežati. Zaje pa ga je dohitel in ga z nožem sunil večkrat ▼ prsa in vrat. Smrtno zadet se je Hrvat zgrudil čez prevrnjeno mizo ter čez par minut poškodbam podlegel.
Obtoženca je zagovarjal dr. Ravnikar. Zaje je dejanie priznal, nakar ga je senat obsodil na 6 let in 14 dni robije. Kazen naj bo v resen opomin vsem junakom noža.
V spremstvu treh paznikov je nato stopila pred sodnike 29-letna Elizabeta Zor-čič iz Žikarcev. V dvorani je bilo opaziti precej njenih domačinov, brkatih, krepkih mož in skromnih pridnih ženic s tipičnimi rumenimi rutami na glavi. Ko je državni tožilec čital obtožnico, je vladala ▼ dvorani grobna tišiaa. Obtožnica navaja naslednje: L. 1928. 6e je priženil pokojni Ignac Zorčič na majhno posestvo Elizabete Zorčič. Zakon že od počelika ni bil srečen. Začetni prepiri so se razvili često r pretepe; mež ni maral žene, ker ni znala gospodinjiti, žena pa je mrzila moža. ker ie bil često pijan in jo je pretepal. Do prepira in pretepa je prišlo tudi -25. novembra, ko je prišel Zorčič z dela pri sosedu precej vinjen domov. 2e domov grede je_ vpil, da bo ženo ubiL Res j« pričel doma ženo psovati in pretepati, žena je pobegnila k sosedom. Pijani mož s® je nato lotil bornega pohištva, katero je začel razbijati.
Cez čas ee je žena vrnila domor. Ko J® videla, da mož še vedno razsaja, se je zopet vrnila k sosedom. Ko je v hiši nastal mir, je žena v bojazni za svojega enomesečnega otroika prišla zopet domov. Takoj pri vhodu je pobrala dolgo železno os in se z nio oborožila. Ko je stopila v hišo, je planil mož proti nji. Kaj se je nato zgodilo v hiši. ni mogoče zvedeti. Žena je moža % osjo večkrat udarila po levi strani glave, tako da mu je razbila vso lobanjo. Po dejanju je odšla k sosedovim, kakor da Sg prav nič ne bi zgodilo.
Pri razpravi je obdolženka priznala dejanje, zagovarjala pa se je s silobranom, kar pa sodniki niso upoštevali. Obtoženko je zagovarjal dr. Slokar. Senat Jo je obsodil na 4 leta robije.
Nesreča Slovenke v Zagrebu
Zagreb, 13. februarja, n. Martin« tamprefrt Iz
Ormoža je prišla danes po posiib v Zagreb. Ko se je ob 2. popoldne vračala s tiramvaijem po Ilicš, je pred kaivaroo Meduldč oajbrže zaradi neprevidnosti padila z vozečega tramvaja ter si zlomila fe-vo nojjo.
Nesreča na Savi
Beoerad, 13. februarja. AA. Včeraj sta botefc
dva šolarša prevesi Savo z desnega na levi bre«. Nesrečno oaMjučje je hotelo, da je parnak »Hercegovina* zadel v n$iu«i čo-ln in za prevrnit 7-letmi učenec ljudske šole Slavko Bolovač ie padel v vodo in utonit
;
M kraji in ljudje
Manifestacija francosko - jugoslovenskega prijateljstva v Nancyju
Nancy, 10. februarja
Med francoskimi vseučiliškimi mesti, ki Vztrajno goje prijateljstvo do našega naroda, je Nancy na prvem mestu. Njegovo prebivalstvo to kaže ob vsaki priliki. Naši Matičarji so se na turneji lahko o tem prepričali. Največji prijatelji naši pa so bojevniki s solunske fronte — Les Poilus d* Orient ki s pogostimi predavanji po Franciji in z raznimi prireditvami bude med Francozi zanimanje in prijateljstvo do Jugoslavije.
V	Nancyju je ta organizacija dne 4. t m. razivila svoj prapor z velikimi svečanostmi, ki so se razvile v velike manifestacije za francosko-jugoslovensko prijateljstvo. Sodelovalo je naše dijaštvo. naši umetniki in prisostvoval je prireditvi zastopnik našega poslaništva v Parizu g. M. Mirkovič
V	dvorani Poirel, kjer je koncertirala Gl. Matica, se je vršila tudi svečanost razvitja prapora bojevnikov s solunske fronte. Otvoril jo je g. Koenig. predsednik krajevne organizacije, in pozdravil zastopnika Jugoslavije. g. Mirkoviča, dalje zastopnika pre-fekta Roblota, župana g. Malvala, rektorja univerze in prijatelja na/Mh dijakov g. Bruntza, generala Colina in zbrano jugoslovensko dijaštvo. Za pozdrave sta se zahvalila g. Mirkovič in v imenu dijaštva vi-sokošolec Cvijič.
Po razvitju prapora )e tajnik udruženia g. Louis Cordier iz Rioma. ki dobro govori srbohrvatski, imel predavanje o lanskem potovanju bojevnikov s solunske fronte po Jugoslaviji in o prisrčnem in nepozabnem sprejemu, ki so ga bili deležni pri nas. Predavanje so ilustrirale skioptične slike, večinoma narejene po posnetkih članov, ki so se udeležili potovanja.
Z navdušenjem spreletemn predavanju je sledil umetniški del, pri katerem sta odlično sodelovala g. Grujič in gdč. Miodragovi-čeva. Krasno uspela prireditev je nov dokaz velikih simpatij, ki jih goje Francozi do našega naroda_
Akademiki, v Prago na kongres dijaštva Male antante
Javili smo že, da se bo vrM ▼ dneh od
24. februarja do 1. marca v Pragi kongres dijaštva Male antante in vabili akademike naše univerze, da se kongresa v častnem številu udeleže.
Organizacijo dijaške Male antante so ustanovili koncem preteklega leta v Cluju zastopniki Pobratimstva. Zveze jugoslovanskih visokošolcev, zastopniki Zveze čeških in rumunskih visokošolcev.
Udruženj e je nastalo iz namena, da posreduje med študenti teh treh narodnih zvez medsebojno spoznavanje osebno in državno politično, ker je potrebno zaradi medsebojne navezanosti teh treh držav t srcu Evrope; namen ima vzajemne težnje dijaštva v označeni smeri podpirati s skupnimi kongresi in nastopi. Prvi tak večji kongres, kjer se bo določil program sode-
foranja in kjer bo prišla do izraza enotna volja študentov treh prijateljskih držav, ki druga drugo podpirajo v meddržavnem političnem življenju Evrope, se bo vršil v omenjenih dneh v slovanski PTagi.
Za nas Jugoslovene ima kongres še poseben pomen. Z njim bo zopet dana prilika za čeSkoslovaško-jugoslovensko zbiiža-nje. Takrat se snidemo v prvi vrsti študentje s študentu Vez, ki bo zbližala mlada srca med seboj, bo tesno spajala na korist obeh mladih držav severni in južni slovanski svet. Mladi se oprimimo z novim idealizmom slovanske orientirane politike! In to nam je potrebno: močno prijateljstvo zgrajeno na temeljitem poznavanju medsebojnih kulturnih, gospodarskih in političnih razmer.
V programu kongresa so stavljena važna politična vprašanja: Male antanta in politika, Mala antanta in gospodarstvo. Mala antanta in morje. Hkrati bodo zborovale štiri komisije, katere bodo sestavljali delegati narodnih študentskih zvez iz vseh treh držav Male antante.
Vsaka narodna zveza bo priredila na kongresu svoj večer z izbranim sporedom. Naš jugoslovenski večer priredi akademsko pevsko društvo Mladost iz Zagreba.
Zaradi velikih ugodnosti vožnje, oskrbe ▼ Pragi in s kongresom združenih ekskurzij je že dosedanji odziv akademikov zelo lep. Opozarjamo še enkrat, da stroški (potni in bivanje v Pragi) znašajo z vpisnino vred le 760 Din in da se prijave sprejemajo samo še danes do 12. ure v Svetovi sobi na univerzi. Tu dobite vse potrebno informacije vsak dan od 10. do 12. ure.
0 pričetkih tiska
je v ljubljanskem radiu predavaj g. dr. Knaflič, v torek ob pol 18.. v sredo ob pol 18. Predavanie je posneto iz uvodnega poglavja njegove knjige »Traktat o tisku«, katere I. del je v Učiteljski tiskarni doti-skan in izide že te dni. Naslov I. delu: Zgodovinska in primerjalna študija o pričetkih, razvoju in zaprekah tiska in o vsebini in pomenu tiskovnega prava in tiskovne svobo de. Iz predavanja posnemamo, kako zanimivo je to obširno delo, ki podaja, kolikor moremo doslej presoditi, obsežen primerjalen pregled postankov tiska in postankov novinstva.
Vredno je, da tudi tu podamo glavne misli tega predavanja: Tisk je znanje evropskega izvora in srednjega veka. Najprej so se proizvajale slike svetnikov in — igralne karte, odtiskovali so se lesorezi. Sledile so na isti način odtisnjene majhne učne knjižice. tako zvani donati. Tem so sledile večje knjige, vezane iz poedinih listov, potiskanih na eni strani, tako zvani bloki. Nato pride izum ali bolje najdba boljše tehnike, da se izrežejo in povežejo mesto celih strani poedine lesene črke, nato črke iz kovine.
To ie Dričetek današnjega tiska, ki izhaja iz kolektivnega anonimnega dela. Izumitelj tiska torej ni znan in ga sploh ni. Prvi znani tiskar pa je Lavrenc Koster iz Haarle-ma na Holandskem okrog 1437—1441, prve znane natisnjene knjige so v flamskem jeziku. niti nemške niti francoske, nadalje so latinske, nato šele Gutenbergove nemške 1452 (biblija). Prva češka natisnjena knjiga Je iz 1468. prva cirilska 1491, prva slovenska 1551. Trubarjev katekizem in Abeceda-rium. prvi slovenski domači tisk 1575 prva
hrvatska v Benetkah glagolslri misal 1483,
prvi hrvatski domači tisk v Senju 1494, prvi srbski tisk 1493 na Obodu, na cetinj-skem dvoru Crnoaeviča. Pred prvo slovensko tiskarno je bilo že 10 srbskih — uničenih. Izredno zanimivo je vzporedenje, kako je vsemu jugoslovenskemu tisku izvor v humanizmu, ki je prišel k Slovencem preko Nemčije, k Hrvatom in Srbom pa preko Benetk. Kakor roman se sliši poročilo o postanku novinstva Novine so se razvile iz novic, pisanih, pozneje tiskanih — prvenstvo priznava avtor Franciji (Theophrastu Renaudotu) in polemizira proti drugačnim nemškim razlagam.
Predavanja, kakor sta bili ti dve. bi radi v ljubljanskem radiu še večkrat slišali, tudi iz drugih področij. Knjiga o razvoju tiska in vesbini tiskovne svobode po tudi že sedaj vzbuja obče zanimanje in povpraševanje.
Pride! Jutri! Film treh slavnih imen Lya de Putti — Lars Ilanson — VVamick Ward
Noč izdaje
Jutri!
Kino »Dvor«
Je kava zdrava?
Ljnbami roman male Kitajke f Balada pretreMlj iye, globoke ljubezni*
fin* jfiay Vong
Premijera! Bosna film! Popolnoma novo! Danes
Ob 4., pol 6., pol 8. in 9.!
Krasne slike! Nepozabni prizori! Efektna režija! Pretresljiva vsebina! Film, ki ga mora vsakdo videti!
očarljiva filmska zvezda izredne lepote v filmu
Princesa jjutterfl/
| Karneval v čarobni MclT]
(Groflstadtschmetterling)
£eUni kine matica
Telefon 2124
Gospa Ljubica Marinova šestdesetletnica
Maribor. 13. februarja
Te dni ie v tihem krogu svojcev praznovala 60 let svojega plodonosnega življenja gospa Ljubica Marinova, vdova po nekdanjem profesorju učiteljišča g. Stanku Ma-rinu, ki je umrl dne 31. januarja 1925. Gospa Ljubica, doma od Sv. Tomaža pri Or-
možu, je mariborskim Slovencem izza predvojne dobe še v živem spominu po njenem vestranskem, nesebičnem sodelovanju na vseh poljih javnega in družabnega življenja. 2e v časih, ko so se vse prireditve, gledališke in druge, že vršile pod imenom Slovanske čitalnice, Jo najdemo neprestano kot igralko na odru. pozneje pa je bila soustanoviteljica in steber Dramatičnega društva. Ker ustanovitev - Sokola prvotno od nemških političnih oblasti ni bila dovoljena. se je v glavnem z njenim sodelovanjem ustanovil slovenski športni klub, ki je gojil vse panoge športa in tudi telovadbo. Gospa Marinova se je zlasti posvetila po-vzdigi tenisa in kolesarskega športa. Na vsaki narodni prireditvi, zlasti Sokola in Ciril-Metodovih podružnic je bila neumorno aktivna sotrudnica in je sodelovala kot taka tudi na znani sokolski slavnosti v Rušah na dan atentata v Sarajevu. Njena rodbina je več tednov s strahom pričakovala, da tudi njo, kakor mnose druge Slovence, deportirano v graške ječe. Slovensko revno dijaštvo je imelo v njej že od nekdaj svojo zaščitnico in stotine revnih slovenskih dijakov je imelo tekom več ko 30 let Pri njej hrano deloma zastonj, drugi zopet za razmeroma majhno odškodnino. Na dan proslave niene 60-letnice so se zbrali okrog mamice njeni otroci: g. dr. Vilko Marin, zdravnik in posestnik v Mariboru, gospa Ljubica dr. Leharjeva. soproga zdravnika v Križevcih pri Ljutomeru, gospa Ela Kocu-vanova, soproga šefa davčne uprave v Mariboru, četrti, sin g. Stanko Marin, slura-telj Umetniške akademije v Nancyju na Francoskem, pa zaradi oddaljenosti ni mogel prisostvovati. Dobri mamici in odlični narodni delavki želimo še mnogo, mnogo let sreče in zdravja!
Da, če je kofeina prosta, potem brezpogojno za vse. Kava razburja srce, možgane in ledvice, a pitje j« mnogim ljudem dvorezen nož.
Samo kofeina prosta kava Hag veže nepokvarjen kavin užitek z absolutno neškodljivostjo za zdrave in bolne ljudi, ker je prima kvaliteta in kofeina prosta.
KAVA HAG VABUJ8
KAVA HAG
£ i ■ '-V-
PsNv^SlS / 'ii
Vflfc
Za ofinovo naših cest
Važen občni zbor Avtomobilskega kluba. — Iz delovanja naše avtomobilske
organizacije.
V sredo zvečer se je vršil pod Predsedstvom g. Praprotnika letni občni zbor ljubljanske sekcije Avtokluba, na katerem se je vršila stvarna razprava o enem najvažnejših naših gospodarskih problemov — o vprašanju rekonstrukcije naših cest Avto-klub je s hvalevredno energijo storil imci-jativni korak, da se to pereče vprašanje približa praktični rešitvi Soglasno je bil sprejet predlog, nai se sestavi posebna študiiska komisija, v katero naj klub povabi poleg strokovnjakov zastopnike oblasti in vseh na prometnem in cestno-gospodar-skem vprašanju interesiranih krogov in organizacij. Naloea te študijske komisije bo. da izdela predloge za kar najboljšo tehnično in financijsko izvedbo ureditve cest v Dravski banovini. Klub je s svoje strani votiral znesek 10.000 Din, da se omogoči pričetek delovanja take študijske komisije ter je zlasti poudarjal tudi važnost sistematične propagande za moderno rešitev cestnega vprašanja. V jako interesantni debati. lei se je v klubu vršila, se ie pokazalo, da je cestno vprašanje v naši domovini popolnoma zanemarjeno in da glede rekonstrukcije cest ki se povsod drugod smatra kot eno najvažnejših vprašanj obče gospodarske politike, zaostajamo za vsemi državami Evrope. Zlasti za Slovenijo je cestno vprašanje naravnost življenskega pomena. ker je od njega povoljne ureditve odvisen razmah tujskega prometa. Ogromne koristi, ki bi jih imelo naše domače gospodarstvo od moderne ureditve cest. dvigajo ta problem v prvo vrsto in nalagajo vsem faktorjem, ki iim je dobrobit države !n že posebno naše ožje domovine pri srcu. da z energijo zagrabijo za delo. Avtoklub si sme šteti v čast. da je pričel ta kamen premikati in da je pokazal praktično pot do končne rešitve.
Tudi sicer je bil občni zbor Avtokluba Interesanten. Poročila upravnega odbora in športne leomisije, kj so jih podali tajnik g. Rado Hribar, blagajnik ravnatelj g. Gove-kar in gospodar g. John Šabec, so bila z odobravanjem vzeta na znanje in je bil na predlog g. Mr. Sušnika upravnemu odboru soglasno izrečen absolutorij s posebno zahvalo blagajniku. Število članov upravnega odbora je bilo zvišano od 12 na 15 ter so bili t**ovno odnosno na novo izvoMeni v odbor gospodje Rudolf Štebi, S'ane Vidmar* Miroslav Urbas. ravnatelj Govekar, dT. baron Born, dr. Ciril Pavlin, Mr. Sušnik in dr. Fred Crobath. v nadzorni odbor pa gospodje Oskar Schmid, Boris Hribar in Avgust Tasti. Določeni so bili nadalje delegati za centralni občni zbor Avto-kluba. v centralni nadzorni odbor pa sta bila delegirana ravnatelj Govekar in kot namestnik Mr. Sušnik. Soglasno je bil odobren proračun za leto 1930. ki izkazuje 237.300 Din izdatkov. Vpisnina in članarina za člane ostane kakor v prejšnjem letu.
Med predlogi upravnega odbora je Ml poleg predloga o sestavi študijske komisije za rekonstrukcijo cest odobren tudi večji kredit za ooremo novih carinskih hiš v Dravski banovini s propagandističnim in informativnim materialom za avtomobiliste, ki prihajajo čez mejo. Nove carinske hiše bodo pričeli graditi še letos in bo na teritoriju Dravske banovine postavljenih 33 objektov.
Z ozirom na zadnjo avtobusno nesrečo se je razvila občima debata o avtopromet-
S0AD0NT
OEPO:j.KLOPFER-ZEMUN
KULTURNI PREGLED
Repertoarji
ljubljanska drama.
Začetek ob 20.
Petek, 14.: Zaprto.
Sobota, 15.: Ob 15. Nevesta s krono. Dijaška predstava po zelo znižanih cenah. Izven. Ob 20. Za ljubezen eo zdravila. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Nedelja. 16.: Ob 15. Cvrček za pečjo. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. Naš gospod župnik. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 17.: Zaprto.
Tort-k, 18.: Zaprto.
ljubljanska opera.
Začetek ob pol 20.
Petek, 14.: Hasanaginica. E.
Sobota, 15.: Boheme. E.
Nedelja, 16.: Pri treh mladenkah. Opereta. Izven. Ljudska predstava po znižanih cenah-
mariborsko gledališče.
Začetek ob 20.
Petek, 14.: Zaprto.
Sobota, 15.: Radikalna kura. Ljudska predstava po dramskih cenah.
šentjakobski gledališki oder.
Začetek ob "20.15.
Sobota, 15.: Svetnik.
Nedelja, 16.: Svetnik. Zadnjič v sezoni.
»La Petite Scene« — prvi večer
Ljubljana, 13. februarja.
Nedavno gostovanje neke skupine pariške »Comedie franijaise« ni izpolnilo prevelikih upov na umetniški užitek, upov, ki eo pomagali napolniti gledališče do zadnjega kotička. Zato se je tudi nasproti gostom iz pariškega gledališča »La Petite Scene« pokazala vzdržnost z majhno primesjo nezaupanja. Presenečenje pa je bilo tem prijetnejše, ko smo že ob prvih prizorih ne glede na bolj ali manj pomanjkljivo znanje francoščine stopili v kontakt z igro. Ta tesna vez med občinstvom in igralci, pač osnovni pogoj slednjega gledališko-umetni-škega doživljanja, se je stopnjevala od prizora do prizora. Opazili smo, _ ne oziraje
se na reklamo v listih, ki ji je dovoljena neka mera dobrohotnega pretiravanja — da je pred nami skupina resnih gledaliških umetnikov in umetnic, ki ima vrhu tega to dobro lastnost, da je notranje enotna, igralsko lepo uravnovešena. Potem takem ni >La Petite Scene« gledališče »sta-rov«, marveč teater, ki je postavil svoje delo na ansambelsko načelo.
Snoči so pariški gostje vprizorili Mari-vameovo tridejanko »La seconde surprise de 1' amour«. Marivaux je klasik 18. stoletja, pri nas skoro da neznan, v slovstveni zgodovini obeležen kot »analitik ljubezni«, po slogu malce preveč nakičen, gostobeseden, sicer galanten kakor njegov čas, ne
preveč samonikel in ne čez povprečno mero duhovit. Po njem se v francoščini galantno nakičeno pretiravanje imenuje ma-rivaudage. Da je bil romanopisec ter urednik in izdajatelj časopisov, utegne mimogrede še koga zanimati; umrl pa je v Parizu baš 12. februarja 1763, tako da nas je njegovo »Drugo presenečenje v ljubezni« presenečalo baš za obletnico piščeve smrti.
Pariški gostje so to staro klasično komedijo vprizorili toli ljubko, da so nam misli nehote obujale raznovrstne pojme o galantnem veku; bili smo prenešeni z večjo eugestivno verjetnostjo nego ob drugih prilikah v 18. stoletje; vsa igra je bila obdana s čarom neke dobe, ki se ne bo več ponovila; maske, kulise in — V6aj za naše uho — tudi jezik so nam še povečali prijetno zadovoljstvo, da prisostvujemo obnovitvi majhnega delca nekdanjega francoskega življenja. Tako so vrli umetniki pre-kvasili in oživili Marivaux-jevo dokaj shematično igro (prim. samo razdelitev: Markiza — plemič, ljubezenska intriga: grof — Hortensius, Lizeta — Lubln. figure in spletke, kakor jih najdeš v številnih komedijah tega časa). Igrali eo vsi zelo živo, polno, v ugodni? sebi in nam. Kaj bi omenjali posameznike: le zaradi kronike zabeležimo, da sta nas ga Mathilde de Halcke-ren in ga Madv-laine Tinayce ogrevali v ženskih vlogah, g. Frčderek de Halckeren je bil plemič, g. Jean Villard pa Lubin — & propos, tega Lubina se bomo še kdaj pozneje spominjali: bil je zelo izrazit sluga, prav po okusu klasična komedije. Nosilec plemičeve vloge ie to delo zrežiraj, g. Xa-
vier de Curville pa insceniral. Kostume je zasnovala umetnica, ki je vsaj po imenu Slovanka: ga Olga Šunianska.
Druga točka na snočnjem programu jo bila Moliere-jeva enodejanka »Le mariage foreč«. To 1. 1664. nastalo komedijo je nemara imel pred očmi Gogolj, ko je pisal »Ženitev«: toda njegov Sganc-relle svetnik Podkoljesin srečno uide, Moliere-ov prisiljeni ženin pa se ukloni »duhu« svojega časa — palici, zato obvisi na koketni Dori-meni. Tudi ta komedija je bila vprizorjena z očividno skrbjo in ljubeznijo, okusno, galantno, po inscenaciji malce modernizirana, a nič na škodo celotnemu učinku. Lahek ton, vedrina skozi vso igro, izrazite maske, okusni kostumi, igra v vsaki podrobnosti močna in v celoti uravnovešena. V primeri e prvo igro popolnoma drugačna zasedba: naj bo vloga glavna ali čisto postranska, povsod dobre »moči« in celoti odgovorna igra. Režiser in inscenator Xa-vier de Courville. Uspeh pri občinstvu lep. Nu. pri Marivaux-oiu se le smehljaš, pri Moliere-ju se smeješ.
Pariški gostje so nam res pokazali francosko igro. Tudi če nimajo službenih priporočil, bi zaslužili malo večjo pozornost. Občinstvo jih že ne bo zlahka pozabilo. A to je veliko 1
0 jugoslovenski manjšini v Italiji je
izšla v francoščini temeljita, objektivno pisana monografija Pierra Jacquina: »La oueetion de minoritčs entre 1' Italie et la Vougoslavie.« Knjiga zasluži pozornost vse naše javnosti.
nem vprašanju sploh. Govorniki so ostro kritizirali nered v avtobusnem prometu, ki bo, kakor se je nadejati, z novo uredbo, katere objava se pričakuje, končno vendarle prenehal. Absolutno bo treba onemogočiti opasno prenatrpanost avtobusov in posvetiti posebno pažnjo strokovni in moralni kvalifikaciji avtobusnih šoferjev. Dveletna šoferska praksa in šestmesečna praksa na volanu tovornega avtomobila se smatra kot minimalna kvalifikacija za šo-firanje avtobusov. Posebno rigorozno pa je treba postopati proti pijanstvu ter šoferju, ki se ga le enkrat zasači pijanega v službi, za vedno odvzeti legitimacijo. Avtoklub posveča tudi posebno pažnjo ljubljanskemu prometnemu vprašanju in se je na občnem zboru ponovno razpravljalo o ooor-tunosti uvedbe tako zvanih beograjskih smernic znakov (trobenje: enkrat za direktno smer. dvakrat za pokret na desno in trikrat za pokret na levo). Obligatorična uvedba taksametrov se tudi v Ljubljani bliža uresničenju ter bodo predvidoma s 15. iunijem vsi avtomobilski fiiakerii morali biti opremljeni s tem aparatom. To bo nele pocenilo vožnjo z avtomobilom, temveč bo tudi znatno pojačalo avtopromet v mestu kakor to dokazuje praksa drugod. Urediti bo tudi na praktičnejši način vprašanje sta-jališča avtotaksijev.
Avto-klub je tudi sklenil uvesti posebno posredovalno službo med lastniki avtomobilov in oblastmi (zlasti pri nakupu in prodaji avtomobilov) in to za člane in za nečlane. Tudi Avtoklub bo pristopil k študiju vprašanja uvedbe avtomobilskega registra, ki postaja potreben z ozirom na dejstvo, da se avtomobili vedno bolj kupujejo na obroke.
Po skoraj triurnih interesantnih razpravah je predsednik g. Praprotnik z zahvalo prisotnim zaključi! plodonosni občni zbor, na katerem je bilo od 200 članov sekcije zastopanih 135 članov.
Borovške planinske zadeve
Kranjska gora, 13. februarja.
Kjer gospodarita dva gospodarja na isti zemlji, mora priti že iz naravnih ozirov slej ali prej med njima do prepira^ Če pa zasledujeta iste cilje, je pa gotovo, da se spreta že iz konkurenčnih nagibov. Zato ni prav nič čudno, če so se pojavile med bo-rovško podružnico SPD in osrednjim odborom svojčas nekaka nasprotstva, ki so »e sicer oficijelno popolnoma odstranila, a so v svojem bistvu ostala v dušah neizpre-menjena. Glavni povod vsem nesporazumom tvorita planinski koči v vršiškem predelu, ki je jako ozek in tako sam zase, da ne trpi konkurence.
Vršiški predel ne prenese dveh interesnih sfer, ker je preveč enoten in v svojem nastroju tako celoten, da ga mora vsaka razcepljenost delati neokusnega in mu povzročati samo ned ogledno škodo. Borovška podružnica SPD je že od prevrata sem uvidevala to okolnost in se je na vse krip-lje trudila, da bi si pridobila od osrednjega odbora Erjavčevo kočo, ki sicer stoji VTh Vršiča, a je kljub temu vendarle samo nekaka podružnica koče na Gozdu, ki do-minira pod njo tik ob stezi, vodeči popolnoma po naših tleh na Prisanek, in je zaradi tega za turiste privlačnejša in bolj pri rokah nego Erjavčeva koča, ki ima pomen samo za turista, ki hoče splezati po severni steni na Mojstrovko. V tem ozkem predelu bi obe koči druga drugo izpopolnjevali samo tedaj, če bi imeli isto upravo in istega gospodarja, ker bi samo na ta način izginil prikriti sum, da koči druga drugi vendarle konkurirate.
Obe strani kažeta na zunaj sicer dobro volijo, a kljub dolgim letom se vendar še ni pokazal noben rezultat. V korist naše turistike pa moramo samo želeti, da osrednji odbor odstopi Erjavčevo kočo borovšlri podružnici, ki je zdaj navezana edinole na svoj ožji okraj in more prav zaradi tega svoje delovanje popolnoma osredotočiti okrog svojih najlepših postojank. Ako ima v svojem delokrogu nevezane roke, bo ustvarila marsikaj po svojem principu in izvršila vsa ona dela, ki si jih je že pred leti stavila ▼ svoj program, a jih ni mogla izvršiti.
Za nas vse bi bilo največjega pomena, oe se končno vsa nesporazumljenja med osrednjim odborom in podružnico popolnoma likvidirajo. Kamen spotike se da pač odstraniti na najlažji način. Koči bosta prospevaPi najlepše, ker bosta druga drugo samo izpopolnjevali. Čez noč bosta postali izhodišče najkrasnejših tur po romantičnem Prisankovejn svetu, ki je danes na nekaterrh mestih še poplnoma zanemarjen m ljudem zaprt, skoro gotovo pač iz tega • 'roka, ker ni pod enotnim nadzorstvom m v enotni oskrbi.
. V„	I6- t m- ima borovška po-
družnica SPD svoi redni občni zbor. V preteklem letu je bilo njeno delovanje samo notranje; ves napor, da bi postavila toli potrebno kočo v Krnici, ni uspel, ker še ni mogla dozdaj nabrati zadosti sredstev. Bodoče leto se bo pa morala podružnica z največjo resnostjo lotiti poslov, ki zahtevaj o, da se jih nujno izvrši. Kranjska gora je oostala oficijelno letovišče in pogoji, navedeni v zakonu o letm-is-h, tanoiraio predvsem tudi podružnico SPD, ki bo pri-srljena, da roko v roki s Tujsko-promet-nrni društvom deluje na to. da bo vsa okolica brezhibno reprezentirala pred tujim ,novo ustanovljeno letovišče.
Vsekakor pa bo g'ede vs*«* te«a občni zbor borm-ške podružnice SPD interesanten. Seveda, re člani ne bodo šli brezbrižno preko vseh teh zadev in se zadovr>l;;li samo z navadno Šablona	/• jr
jjohemski karneval S. K. žirije
v soboto v vseh prostorih hotela »Union"
L*-
Domače vesti
*	Imenovanje ▼ Justični službi. Ministrstvo pravde je imenovalo diplomiranega pravnika Josipa Fistra za sodniškega pri-pravnika.
*	Nov okrožni zdravnik. V Metlika je imenovan za okrožnega zdravnika g. dr. Ivo Pavešič, znani javni delavec. Dt. Pavešič ie v metliški okolic! že znan in so tiudie njegovo imenovanje z veseljem pozdravili.
*	Iz veterinarske službe. Za veterinarje ▼ 7-1 na dosedanjih mestih so postavljeni: v Kočevju Maksim Šfebar, v Krškem Leopold Varla, v Škofji Loki Fran Cotar, v Logatcu Fran Pricnic, v Laškem dr. Fran Jerina, v Dravogradu Pavle Kolen, v Murski Sobo ti Josip Šerbec, v Črnomlju Anton Ipavic in v Bohinjski Bistrici pri obmejni posta ii Filip Pahor.
*	Osebne vesti s poŠte. Na področju Dravske banovine so premeščene uradnice* Mara Kocijančič iz Žreč na Ljubljano 2, Ar-a Lenko iz Ljubljane v Zreče, Ivanka Grad iz Grosuplja v Grahovo pri Cerknici, Ida Bezlaj jz Planine pri Rakeku na Ljubljano 2 Draga Lindič iz Ljubljane v Sevnico, Marija Porenta iz Sevnice na Ljubljano 2, Nikolaja Uhan iz Kosovske Miitro-vice v Mursko Soboto, Rafaela Smodiš tz Hrasitnika v Ormož in Franja Mak iz Šmartnega ob Paki v Ribnico na Dolenjskem.
*	Izpremembe v ljubljanski škofiji. Zup-ni upravitelj v Črnomlju p Pavlin Bitnar }e imenovan za prodekana dekanije Semič ir. obenem za škof. duhovnega svetnika. Zupni upravitelj Anton Pavlic je bil dne 12. t m. umeščen na župnijo Sela pri Kamniku. Imenovani so: Kristjan Cuderman za upravitelja župnije Hotič, Ivan Vej der za npravitelj a župnije Poljane pri Toplicah jn Pavel Klemenčič za upravitelja župnije Spodnji log pri Kočevju.
*	V Imenik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino so bili vpisani sresfci sanitetni referent v pokoju dr. Josip Vybomy v Cabru, zobni zdravnik dr. Maks ZgUT v Mariboru, zdravnik bolnice dr. Pavel Lu-naček v Brežicah jn asistent oblastne bolni-ce dr. Janko Ptompe v Ljubljani. S reški sa-ritetnj referent dr. Božidar Kussel, »krožni zdravnik dr. Josip Malerič, vsi trije v Črnomlju, ter zasebna zdravnika dr. Julij Koder in dr. Ivo Pavešič v Metliki pa so bili izbrisani iz imenika Zdravniške zbornice za Dravsko banovino, ker so prešli v območje Savske banovine.
*	Pred otvoritvijo železnice Rogatec — Krapina. V nedeljo 16. t. m. bo slovesno otvoriena novo zgrajena proga Rogatec — Krapina. Prvotno ie bila določeno, da se bo slavnost pričela v Rogatcu in zaključila v Krapini, vendar se ie program svečanosti medtem spremenil. Po sedaj točno ugotovljenih vesteh se prične slavnost v Krapini in sicer ob 10.30 v nedeljo, kamor prispejo vsi gosrje. med temi tudi prometni minister inž. Radivojevič. Vlak iz Zagreba do Krapine bo odhajal zjutraj ob 8.30. Iz Krapine bo z zelenjem in z zastavami ovenčani posebni vlak odpeljal ob 11.30 ter obstal na vseh postajah do Rogatca, kie.r bodo slavnostni pozdravi. Na postajo Rogatec bo prispel vlak ob 12.42. Ob 12.54 bo vlak odpeljal proti Rogaški Slatina, kjer bo v Zdraviliškem domu skupen slavnosten obed, ki ga bo priredila banska uprava Dravske banovine na čast gostom.
*	»Uradni list banske uprave Dravske banovine« objavlja v 30. številki: uredbo o organizaciji, uporabljanju in plačevanju delovne moči obsojencev v kazenskih in druigšh podobnih zavodih; uredbo o speoi-jaJmh dokladah v denarju in naravi za državne uslužbence kazenskih in podobnih zavodov; uredbo o ustanavljanju in delovanju državnih zavodov za _ vzgajanje in poboljševanje otrok in mlajših maloletni-fcov, uredbo o vzgajanju in pobol j Sevanju starejših maloletnikov, obsojenih na kazen na prostosti; uredbo o uniformiranju in oborožitvi pravosodne straže ter pravilnik o službeni obleki in orožju pravosodne straže.
*	Poroka. Poročil se je g. Ivan Pavlin, župan in industrijec iz Radomlja, z gdč. Anico Detelovo iz Moravč. Obilo sreče!
*	IV. redni občni zbor Zveze duševnih delavcev v Sloveniji bo v petek 28. t. m. ob 20., v prostorih Slovenske Matrice, Kongresni trg 7-1. Dnevni red: čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročilo odbora in nadzorstva, volitve, slučajnosti. Po § 11 je treba prijaviti delegate odboru vsaj 3 dni pred občnim zborom. Ker bo predsednik poročal o splošnem'stanju Mednarodne zveze duševnih delavcev, se vabijo vsi člani včlanjenih društev k udeležbi.
Jutri!
Jutri!
Lya de Putti!
Noč Izdaje
Kino »DVOR«
• Dr. Laza Sekulič za upokojence. Upokojeni sodnik apelaciljskega sodišča dr. La-xa Sekulič se v beograjski »Pravdi« zavzema za varstvo interesov državnih upokojencev in zahteva, naj M se v novi uradniški zakon sprejela določba, da se vsafci-fcrat, kadar se generalno zvišajo prejemki državnih uradnikov, zvišajo v isti meri tu-d8 pokojnine, češ, da je neprimerno, da na iwimer pozneje upokojeni nižji urs^uik do-
biva višjo pokojnino kakor njegov prejšnji
predstojnik.
*	Dve novi kliniki zagrebške univerze.
Medicinska fakulteta zagrebške univerze dobi v kratkem dve novi instituciji: zobno in ortopedično kliniko. Z zgradbo v to svrho potrebnih objektov na šalati so te dni že pričeli.
*	Razpisana ie služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Novo mesto z osnovno plačo 9000 Din in pripadajočimi petletnicami. Opremljene prošnje nai se vlože pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani.
*	Smrtna k0sa. V Zrečah je umrl v starosti 78 let tamkajšnji župnik, duhovni svetnik g. Matija Karba. Pokojnik, ki je župnikoval v Zrečah celih 37 let, je bil splošno priljubljen. — V starosti 54 let je umrl pri Sv. Lenartu v Slov. goricah posestnik g. Ivan Šešerko. Ves čas svojega življenja je bival med tujci, ob prevratu pa ga je narodna zavest privedla domov. Več let je bil v Ljubljani narednik vodja. Bil ie dober Jugosloven. — V Ljubljani je preminul po kratki bolezni g. JosiD Žiberna, komisar finančne kontrole in rezervni poročnik. Kogreb bo 15. t m. ob pol 17. iz hie žalosti na Starem trgu 34 — V Ga-berskem pri Trbovljah je po dolgi bolezni umrla posestnica in gostilničarka ga. Elizabeta Malgajeva v starosti 59 let Pogreb pokojnice bo v soboto ob pol 10. dopoldne na pokopališče v Trbovljah. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
mm
Samo še danes ob 4., pol 6., pol 8., 9.!
Grad duhov
KINO IDEAL
*	Uradn] dan Sreskega gremija trgovcev v Celju za člane iz rogaškega sodnega okraja bo v soboto 15. t. m. od 8.—12. dopoldne v posebni sobi hotela »Sporn«.
*	Madžarski vizum se dobi v vlaku. Obmejni železniški komisarijat v Belem Mana-stl.ru objavlja, da stopi zopet v veljavo ugodnost, ki obstoji v tem, da potniki, ki potujejo na Madžarsko po železnici preko Barča in Kaniže, dobe madžarski vizum v vlaku proti plačilu dveh pengov.
*	članom OPEST ter absolventom strojne in elektrodelovodske šole. Organizacija praktičnih električnih in strojnih tehnikov bo imela svoj III. redni občni zbor v nedeljo 16. t m. ob 8. uri zjutraj v prostorih Zveze v palači Delavske zbornice, ogelni vhod na Miklošičevi cesti, II. nadstropje. Vstop imajo visi člani in absolventi naslovnih dveh šol na tehniški srednji šole.
*	Razstava ruskih umetnin v Beogradu. V Beogradu bo v kratkem otvorjena razstava ruskih umetnin. Te dni je za razstavo prispelo pet velikih akvarelov, delo velike kneginje Olge Aleksandrovne, sestre pokojnega ruskega carja Nikolaja II., ki je znana kot izvrstna slikarica. Pričakuje se tudi več slik slavnega ruskega slikarja Rjepina, ld jih pošlje iz Amerike.
*	Nalezljive bolezni v Dravski banovini. Število obolenj z nalezljivimi boleznima se je v dobi od 15. do 21. januarja t. 1. nekoliko zvišalo. Prijavljenih ie bilo v tej dobi 129 primerov škrlatinke, 66 primerov ošpic, 44 primerov davice. 20 primerov dušljfivega kašlja (v Litiji), 12 primerov tifuznih bolezni, 12 primerov šena, 2 primera krčevite odrevenelosti im 2 primera vraničnega prisada.
16. februarja 33 9
l lovski večer v Cerknici
*	Knponskj sistem v Jugoslaviji prepovedan. Po obvestilu ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu vrši banka Kredit kontanental v Amsterdam« v našd državi posle po kupenskem sistemu, ki so prj nas prepovedani. Na to se občinstvo v lastnem interesu opozarja, da ne bo stopalo v poslovne stike z rečeno banko.
*	Čuden samomor upokojenega uradnika. V Sarajevu se je preteklo sredo v svojem stanovanju obesil upokojeni uradnik tamkajšnjega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev Josip Maikovič. Preden je izvršil samomor se ie mož okopal, se zavil v veliko rjuho in si obraz pokril z belim robcem. Zapustil je pismo, naslovljeno na dr. Miilčica. Pismo je že v rokah oblastev. Doslej se ni mogel ugotoviti vzrok obupnega čina, domneva pa se, da so rodbinske neprilške gnale v smrt starega moža.
*	Strašna smrt starke. Na kolodvoru v Gradi Ski se je te dnj na grozen način ponesrečila 72 let stara kmetica Barbara Ri-tinova. Ko se je ob šestih zvečer iz Nov-ske preko Gradiške vračala v Prvačo, je pri vozel na kolodvor tovorni vlak; na drugi strani pa je manevrirala lokomotiva. Staro ženo ie to tako zmešalo, da se ni mogla orientirati. Lokomotiva Jo je zgrabila in ji odrezala glavo.
*	Morilec po desetih letih aretiran. Leta 1919. se je v neki osiješIkS gostilni odigrala krvava drama med narednikom Viktorjem PavKSkom m čevljarskim pomočnikom Stjepanom Galovcam. Sedela sta v gostilni skupaj pri eni miza in se zabavala Nenadoma pa sta skočila po koncu in se zgrabila. Ko sta se ruvala, je Galovec mahoma potegnil nož in zabodel Pavflička v srce, tako da Je ta ostal na mesta mrtev, Galovec pa je naglo pobegnil in izigmil brez sledu. Mi-
ti potreH&a« Btieeaej*
▼ drogeri »h KAM C, LJUBLJANA
ia	llt||<
KANC fWaUrao»i, MARIBOR cbNIK (TkaTIS!
nu4o jesen se je vrnil v Osijek misleč, da je ona krvava drama že davno pozabljena. Njegovi znanci pa so ga spoznali in ovadili polioifi, ki ga je aretirala in izročila sodišču. Predvčerajšnjem bi se imela vršiti obravnava proti morilcu. Obtoženec pa ie dan pred obravnavo v preiskovalnem zaporu umrl.
*	Tatvine v vlaku. Ko se ie vozil akademik Fran Sešek te Jn' iz Zag eba v •-meri proti Ljubljani, se je otil neznan tat njtgove prtljage ln mu odnos;' pleteno košaro, v kateri se je nahajala siva obleka, klobuk, nekaj knjig in nekaj perila. Sešek je tatvino opazil šele neposredno pred izstopom iz vlaka. Tat, toi ie bržkone odnesel ukradeno košaro iz vlaka že na eni postaj pred Ljubljano, je oškodoval Seška za okrog 100 Din vrednosti.
*	Gospodinje! Vaše perilo pere. posuši monsra ali lika tovarna Jos. Reich-
•Obledele obleke barva v različnih bar-vah in plislra tovarna Jos. Reich.
*	Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala oživljena C. M. podružnica Kapela-Radenci 1010 Din. Za ta izredno lep prispevek iskrena hvala!
Iz LJubljane
ii— Popis davčnih zavezancev je podaljšan nepreklicno do vštetega 15. t m. Vsi. k$ so prejeli popisne pole. se opozarjajo, da jih vrnejo do tega dne mestnemu magistratu v mestno posvetovalnico v izogib kazenskemu postopanju. Vrniti se morajo tudi ostale prazne ali pokvarjene pole, oziroma je treba izgubo teh prijaviti.
n— »Vstajenje«. Jutri ob 14.30 bo predvajala ZKD v prostorih Elitnega kina Matica ftlm, ki je posnet po istoimenskem romanu velikega frlozofa in romanopisca Leva Tolstega. V filmu nastopa v glavni vLrgi lepa Dolores del Rio, kar daje delu tem večji sijaj. O etični strani romana bo govoril uvodoma prof. R. Pavlič. Film se bo ponovil še v nede&io ob 11. istotako v Elit nem kinu Matici.
o— Iz gledališča. Drevi se bo v open pela za abonma E Šafranek-Kavičeva opera »Hasanaginica«, v soboto pa prvič v sezoni za abonma D. Pucctnijeva opera >Bo-heme« z Majdičevo, Poličevo, Gostičem, Primožičem, Betettocn Jankom in drugimi Dirigent Polič, režiser Krivedkl. V nedeljo zvečer bo opereta »(Pri treh mladenkah« izven abonmaja pri znižanih cenah. — V drami bo v soboto zvečer pri znižanih cenah Nestroyeva burka »Za ljubezen so zdravila«. Pri fotografski tvrcfkj Pogačnik na Mestnem trgu se dobe razglednice s posameznimi prizori tega dela, ki je uprizorjeno v režiji profesorja Šesta. — Gostovanje ruskega baletnega in pantonrinskega baleta »Slini a ptica« bo v operi 17. in 18. t m. — V soboto ob 15. bo dijaška predstava Strindbergove »Neveste s krono«. Cene Cene znatno znižane, na kar opozarjamo ostalo občinstvo. — V nedeljo zvečer bo gostovali v opereti »Pri treh mladenkan« odlični baritonist zagrebške opere g. Drago Hržič v vlogii Schuberta
u— Šentjakobski gledališki oder bo ponovil v soboto 15. in v nedeljo 16. februar^ zadnjič v sezoni vedezabavno burko »Svet nik«. Izvrsten humor prepleta vso igro. -Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloša Kar-ničnika na Starem trgu. V študiju sta dve novi moderni komediji, na kar že danes opozarjamo cenjeno občinstvo.
o_ Delavski oder bo uprizoril v nedeljo
16. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti Gogol.ievo komedijo »Ženitev«, ki ie postala po gostovanju hudožestvenikov splošno znana. Pri uprizoritvi Delavskega odra je režija komedije usmerjena v modernem pravcu. Režara Fr. Petrč.
n— Alpfaiskl film »V skalovju in večnem ledu<, ki sta ga zasnovala in posnela znana alpinista, odlična fotoamaterja gg. Koranefk in Baumann z Dunaja in ki se bo predvajal v torek 18. fc m. v kinu »Ljubi j. dvor«, ima
namen prikazati predvsem stopnjo smuške tehnike, razen tega tudi idealnih smučarskih terenov ter ponazoriti tudi težavno delo alpinistov pri zavzemanju vrhov, pokritih z večnim snegom in ledom. O filmu so izšle zelo laskave kritike v nemških revijah. Film ie bil posnet v gorah in 3e prirejen brez vsake filmske opreme. Prikazuje vso lepoto planin v letu m znmi, smučanje v vseh mogočih terenih z uporabo različne tehnike, smučanje ob medsebojnem varovanju z vrvjo, spuščanje jn drugo ter zelo poučno in nazorno predočuje uporabo alpin-ske opreme. Film je prava redkost za naše razmere, zaradi česar vabimo vse alpiniste in smučarje, da si ga ogledajo.
u_ Člani Zveze rezervnih oficirjev v
Ljubljani se vabijo, da se udeleže rednega zbora Zveze v sredo 12. marca ob 20.30 v društvenem lokalu v Kazini, II. nadstropje. Eventuelne predloge za zbor naj člani prijavijo pismeno Zvezi pet dni pred zborom.
u— Ljubljanski Sokol opozarja na 2. slovensko predstavo lutkovnega gledališča, ki bo v nedeljo 16. t. m. ob 4. popoldne v Narodnem domu. Igrala se bo burka v 4 dejanjih »Kako je Gašperček pregnal strahove« u— Lutkovno gledališče na Taboru uprizori 16. t m. ob pol 16. dosedaj najboljšo lutkovno igro v 6 slikah »Gašperčkov ju-naški En«. Dne 23. t m. pa se bo igrala nova pravljična igra >Rdeča kapica«. Na repertoarju sta se narodni pravljici »Sne-gulčica« in »Pepelka« Razveseljivo je dejstvo, da je gledališče v Radovljici angažfi-ralo taborsko osobje za dve predstav« ki naj seznanita Radovljičane tudi s to panogo prosvetnega življenja za mladino.
u— Československa Obec v Ljubljani. V nedeljo 16. t. m. ob 16. v Narodnem domu veseloigra »Krojač, čevljar ki Gašper ček«. Igralo se bo slovensko.
u— Slavistični klub DSFF v LJubljani opozarja občinstvo, da bo debata o nedeljskem predavanju režiserja g. Cirila De-bevca v nedeljo 16. t m. ob 10. dopoldne v zbornični dvorani univerze. Vstop prost n— Šentiakobska knjižnica v Ljubljani. Stari trg 11, je izposodila decembra 1929. na 3802 stranki 14.366 knjig (celo lansko leto 43.777 strankam 162.122 knjig), letos januarja pa 4498 strankam 16.406 knjig. Ta naša največja javna ljudska knjižnica posluje vsak delavnik od pol 4. popoldne do pol 8. zvečer, do aprila tudi ob nedeljah tn pra-zmikih od 10. do 12. dopoldne, io Izposoja najlepše slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, poljske, nemške, francoske, italijanske. angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. IzposojevaJna doba za znanstvene kraj-ige tri tedne, za deželo splošno tfl tedne, za zmanstvo štiri. Na razpolago popolni tiskani imeniki kniig. KnjSge se pošiljajo tudi po pošti. Citatelje opozarjamo zlasti na novosti v nemščini, francoščini in italijanščini.
r^-
& a ptedpu&i
Konfeti, serpentine, papirnate čepice in vse drugo kupujte pri M, TIČAR, Ljubljana. Društvom popust.

Novo nesto. novo življenje se gradi
z največjo brzino po najnovejši, še neznani arhitekturi. Pri zidavi tega mesta so se odkrila nova človeška bitja, ki jih človeško oko še ni videlo. Najbolj interesantno pa je mesto, kj se gradi v isti obliki kakor naša Ljubljana. Zgrajeno bo samo za veseJe meščane, ki bodo samo plesali, pila pristno vino in jedli najboljša jedila. Salonske obleke se sploh ne bodo nosile. Oblačila bodo komična v gosposkem in kmečkem slogiu. Zato vas že danes opozarjamo, da si vsakdo preskrbi obleko za to novo mesto, ki bo nosilo naslov »Razposajena Ljubljana«. Mesto bo slavnostno otvorjeno ob svi-ranju najmodernejše glasbe, na dan otvoritve bo v vsaki gostfflni igrala harmonika, da bodo prišli stari jn mladi vsak na svoj tačim. Vabimo vse vesele meščane, stare in mlade, da se udeležijo slavnostne otvoritve, ki bo 4. marca v telovadnici Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu.
n— Požar v tovarni »Kuverta«, V poslopju omenjenega obrata na Vožarslkem potu št. 1 je nastal včeraj okrog 13. večdfi ogenj. Goreti je pričel papir, ki je bil zložen preblizu zakurjene peči. Lokaj je bil mahoma v dimu jn so pričeli plameni že ofoiermti stene. Podana ie bi?a nevarnost, da se vnamejo tudi leseni de^ stavbe. Na pomoč so prišli uslužbenci in ljudje iz sosesfce. Gasili so z vodo, ki so jo donašali sproti v najrazličnejših posodah. Telefooično so bili obveščeni o ognju tudi gasilci, ki so prispeli na pomoč že čez dobre četrt trre. Gasilci so kmalu odstranili vsako nadaljnjo nevarnost.
n— Huda nesreča v Mestnem logu. Posestnik Karel Petkovšek iz Hrastja se je podal včeraj na svoj travnik v Mestni log, kjer je nameraval podretj na meji nekaj dreves. S seboj je vzel še nekaj delavcev, ki so mu pri delu pomagali. Okrog 12.30 so nasekavali neko veliko drevo, ki pa se je nagtrlo preden so to pričakovali, in zgrmelo po tleh. Nesreča je hotela, da so veje drevesa oplazile Pefkovška in ga vrgle na tU:«. Petkovšek ie obležal z zlomljenima nogama Ponesrečenca so prenesla njegovi delavci v Robežmikovo gostilno, nakar so iz tovarne »Saturnus« telefonirali po pomoč. Poni je prišel reševalni voc- ki ga je prepeljal v bolnico. V bolnici so kon sta tirali, da so poškodbe komaj 39 letnega Petkovška jz-redno hude. Levo nogo ima zlomljeno v podHeoienu, desno pa v stegnu.
a— Zasledovani sleparski cigani. V dko-fioi mesta se zadržuje več ciganov Nnkoli-čev, ki sleparijo ljudi pod raznimi pretve-zami. Nekaj svojih žrtev so osleparili tudi
Samo Se danes! Ob 4., četrt na 7., pol 8. in 9. uri!
Igrača strasti
i ljubezni ln strast lepe žene.
Kino „DVOR"
Film o grešni ljubezni ln strasteh lepe žene.
Tel. 2730.
za denar. Lotijo se posebno radi lahkover-nejSh žensk, ki jim po večini nasedajo. Zlasti nevaren je neki starejši moški, ki mami svoje žrtve z vsem; mogočimi zvijačami. Včeraj je bil eden ciganov aretiran, a se je pri zasliševanju na policiji izkazalo, da ni pravi. Moža, ki je bil oči vidno zelo sestradan, so pozneje na policiji potolažili s kosilom, nakar si j© izprosil tudi par ogorkov cigar. Odšel ie zopet na presto, baje ves jezen na svoje tovariše, ki mu delajo tako sramoto ...
o— Male tatvine. V nočj na 10 t m. je bila posestniku Avgustu Bergležu z dvorišča hiše št 128 v Zg. Šiški ukradena precej velika samokolnica, vredna 200 Din. Oškodovanec je tatvino takoj prijavil policiji, vendar samokolmce, kakor tudi tatu doslej še ni bilo mogoče izslediti. — V ulici Stare pravde Je nekdo pri vrtni ograji neke hiše odtrgal ključavnico ter odnesel ponoči Yi metra kostanjevih drv.
n— »Zeleni Henrik« v akciji. Zeleni Henrik je imel predsinočnjim in ponoči dokaj opravka. V nekš dalmatinski gostiiina na bregu Ljubljanice se je predsinočnjim na-pila že znana pijanka Marija P. Gostom ni dala miru že vse popoldne. Sitnarila je okrog vseh. Naenkrat se je postavila sredi lokala in hitela zmerjati vsakogar, ki ji ni bil všeč Nastal! Je tak kraval. da so morali gostje priklicati stražnika. Ker se ženska m hotela odstraniti prostovoljno, je moral priti policijski voz. ki je nadležno pijanko odpefjal na policijo, kjer so Jo vtaknili v zapor. V policijske zapore pa Je prepeljal policijski voz še dva moška. Na Krakov^ skem nasipu je obležal onemogel zaradi preveč zavfitega aRcoliola neki France L. v Linhartovi ulici pa Vincenc J. Ker sta bila ofca popolnoma brez moči hi )a ni bilo mogoče spraviti domov, sta prespala noč v zaporu.
n— Zaključna plesna vaja SD »Preporoda« bo danes zvečer ob 8 v areni Narodnega doma. Vabljeni pr|jateW ki prijateljice plesa;	222
Iz Celja
e— Proslava 80-letnice Masarvkovega rojstva. Zupna uprava celjske sokolske župe sklicuje v svrho svečane proslave 80-letnice rojstva predsednika CSR Masaryka v torek 18. t m. ob 20. v mali dvorani celjskega Narodnega doma sestanek vseh celjskih nacionalnih društev z naslednjim dnevnim redom Sestava prireditvenega odbora in določitev programa proslave. Odbori vseh nacionalnih društev v Celju se naprošajo, da sigurno pošljejo svoje delegate na ta sestanek. Posebnih vabil župna uprava posameznim društvom ni razposlala m velja ta obdava kot vabilo vsem nacionalnim društvom v Celju.
e— »Radikalna kura« za Celjane. Na izrecno željo mnogih Celjanov se bo uprizorila velezabavna Doboviškova burka s petjem in godbo v sredo, 19. t. m. toda le v primeru, če bo do Jutr? prodanih dovofl vstopnic.
e— Triglavanskl sestanek starešin iz Celja in okolice bo v soboto 15. t m. ob 20. v klubovi sobi Celjskega doma. Pridite pol-noštevilno!
e— Liuds*o Tseu^!!šče ▼ CeHn. Prihodnji ponedeljek 17. t m. bo predava! ob 20. v risalnici celjske meščanske ?o!e univ. dto-fesor in predsednik zagrebškega Ljudskega vseučilišča dr. A. Bazala o pomenu umetnosti v življenju.
e— ZakUučna o!esna vala »Trgovskega društva« se bo vršila v veliki dvorani Celjskega doma in ne v mali kakor je bilo objavljeno. Sviral bo Negodetov jazz iz Ljubljane. Pričakuje se polnoštevilna udeležba.
e— Smrtna kosa. V Celju je umrl 1?. t m. ponoči 48-1 etni delavec v tovarni We-sten Jožef Devčnik, zadet od srčne kapi. Devčnik je bil še popoldne do 17. v službi v tovarni, nakar se je vrnil domov.
e— Neumestna šala, V soboto je delal na električni cestni napeljavi v Gaberju s tovariši 14-letni elektrotehniški učenec Franc Cokan iz Celja. Ko se je nahajal na dTO-gu, so ga tovariši iz nagajivosti pregovorili, da ee je dotaknil z golo roko ne izolirane žic« s precej visoko napetostjo. V naslednjem trenutku je vajenca prešinil mo" 6en električni tok in ga pritegnil k žici, da je ni mogel izpustiti. Prestrašeni tovariš nis? imeli pri roki klešč, da bi pretrgali žico in so morali odhiteti k varovalkam, da so jih razbili in prekinili tok. Cokan je. tedaj brez moči padel z visokega droga na tla in si zlomil levo roko nad komolcem. Zdravi se v celjski bolnici.
Iz Maribora
»Slovenski Narod« v Maribora
Od 15. t. m. dalje bodo prejemali naročniki in ostali Interesenti v Mariboru »Slovenski Narod« že ob 7. zvečer. Dostavili jim ga bodo raznašaJci takoj po prihodu avtobusa Celje—Maribor. Uprava »Slov. Naroda« bo dostavljanje lista tako organizirala, da bo interesentom v največji meri ustreženo. Nove naročnike sprejema podružnica »Slov. Naroda« Hinko Sax, Maribor. Mesečna naročnina 12 Din. List se bo dobil tudi v kolportaži in v trafikah Golež, Aleksandrova cesta, Kralj, Aleksandrova cesta in Gnus & Geč, Glavni trg.
a— Iz gledališča. »Radikalna kura« kot ljudska predstava se bo uprizorila v soboto, 15. t. m. — Zanimiv debut bo v nedeljo ob 15. v priljubljeni opereti »Orlov«, kjer bo nastopila prvič članica zagrebške opere gdč. Blanka Tomašičeva. kot K5tty. Veljajo kuponi — Zvečer ob 20. bo premij era izredno priljubljene operete »Takrat v starih časih« ki ima nad Vse zabavno vsebino in srSkano niuziko. — Prihodnji teden pa bo gostovai svetovno znani ruski groteskni te-
■ter >Sfe*ja ptica«, ki pravkar 2alte veBkan-gke uspehe po Jugoslaviji, a_Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek, 17. t m- bo predavala japonka ga. Kon do - Kawasse Tsuneko iz Tokija o modem japonski ženi. Številne slike bodo ponazorile življenje japonske žene. Predavanje bo v nemškem jeziku. Gospa nasto-pi v japonski narodni noši. Predprodaja vstopnic od petka naprei pri g. HSferju in Be. Zlati Brišnik.
a— Rdeči križ v Studencih priredi v prid ferijalm kolonidi slabotne studeniške dece v soboto, 15. t m. zabavno prireditev, na kateri se bo vršila tudi voMtev »Miss Studenci«. Vstopnina 3 Din in so vsi prijatelji mladine vabljeni.
a— Smrtna kosa. V splošni botnicd le nrrnt v sredo bivši mizar Ivan Gselman iz Studencev, star 40 let — V Kamnici Je včeraj zjutraj preminul 67 letna upok. železničar Ivan Dvoršak. Pokopali ga bodo na mestnem pokopališču v Pobrežju.
a— 1000 Din ie daroval za reveže v Kr-čevini novo izvoljeni častni občan g. Valentin Schaffer o priliki svečane izročitve spominske diplome.
a— Delo dobe pri borzi dela 1 kamnoseK,
1	rudar. 1 izdelovalec gamaš, 1 starejši kovač, 2 mlinarja. 2 vzgojiteljici, 3 kuharice, 5 služkinj, 1 bolniška strežnica. 2 šivilji m
2	vajenkL
a— Zanimiva statistika mariborske kaznll-rice. V mariborsko moško kaznilnico, ki je lani praznovala 401etnico svojega obstoja, ie belo do konca decembra leta 1929. sprejetij 12.093 delikventov in obsojencev na kazen ječe ali težke ječe. Sprejeti so bili obsojenci iz vse Slovenije ter od okrajnih sodišč v Šibeniku ir. Splitu, po posebni na-retibš ministra pravde pa tudi muslimanski obsojeno; iz Južne Srbije. Po prevratu leta 1918. je bilo v kaznilnici 214 jetnikov, lani jih je bilo 501. največ pa leta 1921., in ricer 661. Nanovo ie bilo lani sprejetih 198 obsojencev jn sicer 96 zaradi tatvin, 32 zaradi uboja, 18 ropa. 12 zaradi sleparstva. 12 zaradi umora, 4 zaradi poneverbe, 3 zaradi požiga, 4 zaradi komunizma, 2 zaradi oskrumbe, 2 zaradi krvoskrunstva in 1 zaradi posilstva ter obrekovanja. Odpuščenih je bilo zaradi prestani kazmi. amnestij ali pogojnih odpustov 256 kaznencev. Sedaj je v kaznilnici 506 obsojencev, in sicer 363 Iz Slovenije, 61 iz območja sodišč Split in Šibeniik in 101 iz Južne Srbije. Letos se izvede reorganizacija zavoda na podlagi novega kazenskega zakona.
a— Iz policijske kronike. V sredo so bfle Izvršene 3 aretaoSje, 1 zaradi suma tatvine, 2 zaradi po-tepuštva. — V času od 11. t m. do danes so neznan storilci ukradli upokojenemu fin. pregledniku Štefanu T. v Gosposki ulici 50 iz kleti iz sodčka 80 litrov belega vina. — Kolesarji se zadnji čas zopet ne drže predpisov. Eni vozijo po potih za pešce, drugi zopet brez hioi itd. Stražnika postopajo strogo proti vsem, ki kršilo predpise.
Iz škofje Loke
si— Poučno ekskurzijo v Skofjo Loko so napravili dijaki gradbenega oddelka srednje tehnične šole iz Ljubljane v torek dopoldne. Poleg zanimivosti mesta so si ogledali izletniki v spremstvu treh inže-njerjev škofjeloško električno centralo m tovarno »šešir«.	....
Avto brez Šoferja. V ilustracijo stanja škofjeloških cest navajamo način vožnje, ki jo je absolviral preteklo nedeljo lesni industrijec g. Franc Dolenc ml. ia Stare Loke, ko je pri StaTem dvoru krenil s kolodvorske ceste v smeri proti Kranju. G. Dolenc je volan luksuznega avtomobila popolnoma izpustil. Avto je nato razmeroma precejšnji hitrosti vozil po cesti brez vodnika Ln ie vozilo gladko pre-šlo zavoje na več sto metrov dolgi vožnji prav do Sv. Duha In vse to zaradi globokih kolesnic na cesti, ki so služile vozu kot nekake tračnice.
Iz Kranja
r— Gasilski ples preteklo soboto je od-" • n_o uspel. Vsi spodnji prostori obsežnega Narodnega doma so bili polni. Glavno zanimanje je pač vladalo za vinski sejem, ki se je že udomačiL V častnem Številu so bili zastopani gostje iz Stražišča. Zaključek vinskega sejma je bi! šele v ponedeljek. Obenem je bil proglašen rezultat kegljanja, kjer so odnesli prva lepa darila gg. Blažič, Rebolj, Slabe, Rant, PuhaT V. in Majcen.
Z Jesenic
s— Jeseniška nedelja. Zadnja nedelja je minula v znamenju predpustnih zabav. V soboto zvečer se je vršila sijajno uspela maškarada Skalašev, ki jo je posetilo toliko ljudi z Jesenic in drugih krajev Slovenije, da so se obširni prostori v Sokol-skem domu izkazali kot premajhni. Vršila se je izbira najlepše majerice in naj-goršega orednika, nastopali pa so tudi letni in zimski turisti, hostarji, majerice, čredniki in pl-anšarji. — Delavci so imeli svoji tradicij on alni plesni prireditvi pri Kobalu in v Delavskem domu na Savi, ki sta potekli istotako zelo animirano in prinesli delavskim podpornim skladom precejšnje dohodke.
s— Nesreča v tovarni. V noči od petka na soboto se je pripetila v žični valjanji v tovarni na Savi hujša nesreča Delavec Martin Bevc je valjal žareče palično železo. Pri tem se je debela žica, ki se je
nahajala v obratu na nasprotni strani valjev, tako zavozljala, da je obtičala s svojim zadnjim koncem v izhodiščnih valjih. Ker je bila žica predebela, da bi jo Bevc mogel odsekati, ga je tako hudo pritisnila k stojalom, da miu je na meči leve noge -iretrgalo in prežgalp meso do gole kosti. Da je bik nesreča še večja, mu je v obra-se nahajajoče železo sprožilo na nogo še okrog 70 kg težko železno spojilko, ki mu je prizadejala tudi poškodbe na nogah. Težko ranjenega Bevca so prepeljali v tovarniško bolnico. Želimo, da bi gospod Bevc, ki velja kot eden najboljših valjačev v tem obratu in ki vrši svojo nevarno službo že nekaj desetletij v splošno zadovoljnost, čimprej popolnoma okreval.
Iz Kamnika
ka— 700letnica mesta Kamnika. Pred nedavnim časom smo še trdno računali, da se bo proslavila ZOOletrtica Kamnika letos. Kakor pa sedaj kaže, proslave ne bo. Na zadnjem sestanku, kjer je bilo rečeno, da mora sklep o proslavi mesta iziti od županstva in korporacije, se proslava ni odložila. Mestna občina je sklenila, da sodeluje pri proslavi, ni pa sklepa meščanske korporacije, ki je prav tako poklicana za to. Vidi se, da je na tej strani neraz-položenje, kaT je vp'ivalo tudi na ostale, ki so bili pripravljeni delati za tako proslavo mesta. Razne slovesnosti, kakor otvoritev kopališča in odkritje spominske plošče padlim vojakom se bodo pa vršile ne glede na preložitev proslave 7001etnice.
ka— Živinski sejem. V torek je bil tu živinski sejem, na katerega je bilo privedeno precej živine. Povpraševali so precej živahno za prašiči, katerih se je največ prodalo. Cene so bile precej visoke.
ka— Občni zbor kamniške Zadruge gostilničarjev se je vrši! v ponedeljek dopoldne v gostilni g. A. Cererja, ki je kot načelnik obširno poročal, da je imela zadruga 7 sej in da je brla dvakrat zastopana v deputaci ji pri raznih ministrstvih v Beogradu. Spričo velikega stremljenja tukajšnjega Tujsko-prometnega društva in gibanja sploh je sklenila Zadruga prirediti 17. marca petdnevni servirni tečaj. Zelo umesten je bil sklep Zadruge, da v bodoče ne bo izdajala dovoljenj za obratovalnice, če lastnik ne bi dokazal dovolj strokovne usposobljenosti. Stavljen je bil predlog, da bi se, kakor pred vojno, priredil kuharski tečaj. Ta predlog pa sedaj zaradi finančnih težkoč ni izvedljiv. S servirni m tečajem bodo združena tudi razna predavanja o higijeni, kalkulaciji, kletarstvu, tujskem prometu, turizmu, splošnem občevanju z gosti itd. Načelnika g. Cererjta so navzoči gostilničarji izvolili za častnega načelnika glede na ta dan poteklo 201etno dobo nepretrganega načelovanja. G. Cerer se je za častno izvolitev zahvalil in zagotovil nadaljne delovanje po vseh najboljših močeh. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: načelnik Cerer Anton, pod-načelnik Fajdiga Franc, Kamnik, odborniki: Januš France. Domžale, Ferdo Vode, Komen da, F Novak, Vrhnolje, Engelman V., Vrhpolje, P. LipaT, Mengeš, Malovrh Jakob, Kamnik, namestnika: A. Uršič, Kamnik, Pančur Ivan, Šmartno; pregledovala računov: Strmole Alojzij, Trzin in Trobevšek Franc, Vrhpolje.
GOSPODARSTVO
Iz Tržiča
č— Blagoslovijen je zvonov cerkve sv. Andreja bo v soboto popoldne. Za botra je tržiški župnik g. Vovk Anton naprosil v imenu fare tržiškega mestnega župana gospoda Ivana Lončarja iz razloga ker je mestna občina vedno razumela in podprla vse akcije, ki streme za popravami ali na-bavkami cerkvenega premoženja. Mestni župan g. Ivan Lončar je to odlikovanje in botrsko čast sprejel in tako bomo v soboto popoldne krstili nove tri oznanjevalce žalosti, sreče in veselja, kakršna pač bt» prilika, da se oglase.
Iz Novega mesta
n— Avtobusna zveza Novega mesta s Karlovcem. Kakor čujemo, namerava v kratkem otvorit osebni avtobusni promet med Novim mestom in Karlovcem g. Ivan Klinar, bivši sprevodnik ljubljanske cestne železnice. Vsekakor zanimiva pridobitev, s katero bo ustreženo prebivalstvu onkraj Gorjancev kakor tudi v tukajšnjih krajih.
Iz Litije
i— Posipanje cest. V zadnjem času so začeli naše ceste prav pridno posipati. Posebno zadovoljivo je urejena zdaj ulica od trga proti sodišču. Treba pa bo še dovolj truda in časa, da pridejo vse ceste v urejeno stanje. Cestnemu odboru bi nujno na-svetovali, naj vzame v resen pretres tlakovanja cestnih prehodov. To je enodušna želja vseh pešačev!
najcenejše!
Vremensko poročilo
Meteorološki »vod v Ljubljani, 13. februarja 1930.	Višina barometra 908.8 m
Krat
Cas
8.
		ts M
Barom.	Teovct	■2*
		v en
77<-7	—44	90
774 9	-6-	W>
77.c-2	—2-	85
7'55	-5	f5
7748	-3"	75
7743	-i	75
770-0	-H"	45
Opazovan}« LJablJaaa Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik SkoplJe
Solit
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 2.6, najnižja —5.2
Solnce vzhaja ob 7.4, zahaja ob 17.24, luna vzhaja ob 18.51, zahaja ob 8A
Dunajska vremenska napoved sa petek:Sedanje vreme bo Se trajal*.
Smer vetra ta brzina V m in eek.
mirno SW 4 ESE 2 mirno ENE 2
NE 2
NE 12
Jo gi
6 10 0 0 9
Padavine
vrtita
megla megla
v mm do 7. are
Zahteve slovenskih mdustrijcev
V smislu sklepa redne seje odbora z dne 7. L m., je Zveza industrijcev predložila gospodu banu dravske banovine resolucijo odbora, proseč gospoda bana, da nakloni njenim pravilnim težnjam svojo podporo. Resolucija sama glasi tako:
I.	Zakon od 8. februarja 1928 o neposrednih davkih ter novela k temu zak>:iu od 28. marca 1929 ne dopuščata^ diferenci-ranja samoupravnih doklad k državnim neposrednim davkom. Tako diferenciranje nasprotuje samemu duhu teh zakonov, ki imata namen obdavčiti v pravilnem razr merju glavne donosne vire. To pravilno razmerje pa bi ee z diferenciranjem doklad povsem porušilo. Kar se posebej tiče ob. čin v bivši Kranjski, izvzemši mesto Ljubljana. velja še določba občinskega reda, po kateri je diferenciranje občinskih doklad k neposrednim davkom izrecno prepovedano. Najtežje bi bila po diferenciran ju doklad prizadeta industrija, ki nima nikake-ga ali pa nezadostno zastopstvo v upravi avtonomnih teles. Prosimo gospoda bana, da tej naši upravičeni zahtevi pomaga do polne veljave, da jo podpira pri kraljevi vladi in da jo uveljavi v kompetenci kr. banske uprave dravf&e banovine.
II.	Po našem mnenju ne dajejo veljavne zakonske odredbe okrajnim cestnim odborom pravice do nalaganja doklad k državnim davkom niti do nalaganja samostojnih davščin. Prepričani smo. da ee morajo samoupravne ceste enotno nadzirati in oskrbovati po kr. banski upravi, ki naj zbira potrebna sredstva in jih enotno upravlja. Nalaganje doklad in davščin po okrajnih cestnih odborih ustvarja neenakost -»bremenitve in neenakosti sredstev ter daje priliko za pristransko uporabljanje teh sredstev. Kakor industrija, tako Ima sploh vs* gospodarsvo velik interes na dobrih in enakomerno oskrbovanih cestnih zvezah. Ta cilj se pa more doseči edino s koncentracijo upravljanja tudi nedržavnih cest pri kr. banski upravi.
III.	Sedanja negotovost glede bodočega carinsko-političnega režima povzroča nevarne reakcije na industrijskem trgu. Prav te dni se naj vršijo carinsko-tarifna pogajanja med našo kraljevino in Avstrijo, ki hoče povišati svoje uvozne carine na agrarne produkte. Povišanje avstrijske ter češkoslovaške uvozne carine na agrarne produkte bi težko zadelo naše kmetijstvo, ki itak trpi pod depresijo cen, in bi bistveno poostrilo obstoječo našo gospodarsko krizo. Po drugi trani pa se ne sme zgoditi, da se v korist izvoza agrarnih produktov pristane na znižanje naših carinskih postavk za industrijske izdelke, ki jih lahko sami produciramo. in ki potrebujejo primerne carinske zaščite. Prosimo gospoda bana, da pri kraljevi vladi vpliva na defi-nitivno ustanovitev carinske tarife ter zlasti v tem smislu, da se sedanje carinsko-politično stanje ne poslabša po trgovinskih pogajanjih in pogodbah z drugimi državami.
Odpomoc vinski krizi
Celje, IS. februarja.
Vse konference, kongresi in vsa posvetovanja niso zalegla, ker vinske krize še do danes ni konec. Vinogradniki, organizirani v zadružništvu ali neorganizirani, gmotno veliko trpe zaradi nemožnosti prodaje svojega vinskega pridelka
»Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju« se je, kot ena izmed najstarejših zadrug te stroke, trudila dolga leta, da bi s svojimi dragocenimi skušnjami pomagala v prvi vrsti svojim zadružnim članom s si-stemiziranjem enotnega vinskega tipa, kakor tudi s čiščenjem tega naravnega produkta, ne samo v centralni kleti, temveč tudi pri posameznih zadružnikih. Zal še do danes ni mogla doseči pravega izhoda iz težke krize. Urejevala j€ vrelne kleti po dolgoletnih izkušnjah umnega kletarstva, vendar ni mogla s svojim posredovanjem v večji meri ublažiti vinske krize vsaj svojim članom zadružnikom. Trudila se je e prevzemom in prešanjem grozdja od vinogradnikov. toda takemu načinu predelovanja grozdja se je na poziv zadruge odzvalo šele za letošnjo kampanjo več članov. Ustanovila je tudi v večjih mestih, trgih in industrijskih krajih naše države svoje lastne točilnice, v katerih nudi le pristna domača vina svojih zadružnikov po najzmernejših cenah.
Po vseh omenjenih skušnjah ni preostalo zadrugi drugega, kaikor da se je kljub visoki izvozni carini odločila poiskati trdne stalne stike z inozemstvom, ki si jih je po dveletnem trudapolnem delu tudi zagotovila Da pa še bolj okrepi to svojo zunanjo zvezo, je ustanovila zadruga svoje glavno zastopstvo v Avstriji in sicer v Gradcn i velikimi zatožnimi kletmi. NaSa vina se v sodih in buteljkah razpečujejo na drobno in tudi na debelo po konkurenčnih cenah v kleteh hotela »Pri zlatem konju« (»Zum goldenen Ross«, Graz, Mariahilferstraese 9), čigar lastnik je bivši Celjan g. Ludvik Ko6er ml. Jugoslovenom. ki posečajo Gradec, je dana možnost, da dobe pristna domača vina v omenjenem hotelu, kjer je tudi vsa ostala postrežba po zmernih eenah prvovrstna.
V doglednem času bo otvorila zadruga tudi na Dunaju svojo veliko založno klet, kjer ima tudi že -za si gu ran o lepo število odjemalcev, hotelirjev in . gostilničarjev. Zadrugo podpirajo predvsem tamkaj bivajoči Jugosloveni in Čehi. Iz vsega navedenega je jasno razvidno, da je predvsem v močnih zadružnih organizacijah podano jamstvo za gospodarski razvoj in napredek vinogradništva.
— Nesdravo naraščanje frvosa hrastovih pragov. Jugoslovensko šumarsko udruženje je že na skupščini v decembru 1. 1928. zahtevalo, da ee izvoz hrastovih pragov, ki ee je v zadnjih letih rapidno dvignil, omeji, ker je višina produkcije v zadnjih letih zaradi velikega izvoza znatno prekoračila na-lavni priraetek hrastovih gozdov. Ministrstvo za šume in rudnike je zahtevo udruženja vzelo v pretres in je tudi šumarski odbor pri tem ministrstvu potrdH, da je sedanja biperprodukcija hrastovih pragov pričela ogražati obstoj hrastovih gozdov in bodočo oskrbo naših železnic s pragovi. Zato bi bilo potrebno urediti sekanje teh gozdov in povišati izvozno carino za hrastove pragove na 25% vrednosti. Zagrebški prof. dr. Nenadid je to vprašanje letos ponovno načel v zagrebških »Novostih« ter je pred-\ tacal, da ae potreba omejitve izvoza upo-
števa pri predvidenem povišanju poslovnin pri izvozu, ki se imajo po zakonu o pospeševanju kmetijstva stekati v državni fond za pospeševanje kmetijstva. Ce bi znašala ta poslovnina samo 1 Din od vsakega praga (v vrednosti 60 Din), tedaj bi se pri sedanjem izvozu pragov pobralo letno 3 milijone Din. Izvajanja prof. Nenadiča so vzbudila veliko pozornost v krogu hrvatskih lesnih producentov. Glede na protlvna izvajanja tednika »Sudslawischer Holzwirt< je prof Nenadič v včerajšnjih »Novostih« ponovno utemeljil potrebo omejitve ter med drugim navedel, da smo v posameznih letih od leta 1923. do 1929. izvozili naslednje količine hrastovih pragov (v milijonih komadov): 0.11, 0.49, 0.64, 0.95, 1.93. 2.65, 2.80, skupaj 9.6 milijona komadov. Če upoštevamo še količino, ki jo vsako letj potrebujejo jase železnice (1.2 milij. kom.), tedaj vidimo, da je lani znašala produkcija hrastovih pragov okrog 4 milijone komadov. Takih leinih količin pa nikakor ne moremo trajno pridobivati iz naših gozdov.
= Ponovni dvig deviznih rezerv Narodne banke. Lz izkaza Narodne banke od 31. januarja je razvidno, da so se njene devizne rezerve v prvi četrtini februarja (po oslabitvi v zadnji četrtini januarja) zopet dvignile, in sicer za znatno vsoto 118 milijonov Din. Čeprav je z nakupom deviz v zvezi izdajanje bankovcev, vendar se obtok ni povečal, ker so se žirovne vloge države znatno povečale. Stanje od 8. t. m. je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 31. januarja): Aktiva: kovinska podlaga 420.1 (+ 29.9), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 15541 (+ 87.1), posojila na menice 1187.4 (— 14.8), lombard 231.8 (— 0.2); pasiva: obtok bankovcev 5566.2 (— 19.5, obveznosti napram državi 272.7 (+ 117.0), žirovne obveznosti 1246.6 (+ 56.1) razne obveznosti 129.8 (— 51.8).
= Tovarna za dušik d. d. Ruše. Seja upravnega odbora te družbe z dne 11. februarja t L je razpravljala o bilanci za leto 1929. in jo odobrila. Bilanca izkazuje brutto donos Din 13.183.631.35 proti Din 12,144.463.73 v letu 1928. Po odpisih v znesku Din 3,835.367.51 proti prejšnjemu letu Din 3,017585.05 in po odbitku generalnih stroškov in davkov ostane razdeljeni prebitek Din 2,798.183.98. Od tega prebitka bo plačana dividenda 20 Din za delnico, kakor prejšnje leto. Rednemu rezervnemu fondu se doda Din 249.230, dočim se prenese ostanek Din 409.923.98 na nov račun. Redni občni zbor delničarjev bo ▼ Mariboru dne 20. marca 1930.
— Spremembe pri Kranjskih deželnih elektrarnah. V trgovinskem registru sta bila izbrisana kot prokurista Kranjskih deželnih elektrarn dr. Juto Adlešič in dr. Marko Natlačen, vpisana pa sta bila kot prokurista dr. Franc Logar, ravnatelj bivših oblastnih uradov in Miroslav Seneko-vid, banski svetnik.
= Nova tekstilna tvornica. V trgovinski register ee je vpisala tekstilna tovarna Hriberniik & Co., družba z o. z. v Št Vidu nad Ljubljano, ki bo nakupovala, izdelovala in prodajala sirovine, polizdelke in izdelke vseh vrst tekstilnih predmetov. Osnovna glavnica znaša 800.000 Din. kot poslovodji pa sta vpisana Mihajlo Hriber-nik in Josip J. Kavčič, oba tvorničarja iz Ljubljane.
= V trgovinski register bo se vpisale nastopne tvrdke: K. Rosenbauer in drug, tvornica za gasilna orodja, družba z o. z. v Celju (osnovna glavnica 100.000 Din; poslov. Koschier Franc, kovaški mojster v Celju in inž. RosenbaueT Konrad, trgovec v Linzu); Kartoteka, družba z o. z. v Ljubljani (izdelovanje in prodaja kartotek in organ izatorično - tehničnih pisarniških potrebščin (osn. gl. 30.000 Din: poslov.: Scho-ner Ferdinand in Stiglic Anica iz Ljubljane); »Trak«, družba z o. z. v Ljubljani (osn. glav. 20-000 Din; posl.: Blaka Eme-rih iz Ljubljane); Nikse, družba za moderne električne stroje z o. z. v Mariboru (osn. gl. 60.000 Din; poslov.: Seevann Nikolaj in Kenda Franc, oba iz Maribora).
BORZE
13. februarja
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slabši, le v devizah Trst in Praga je bilo nekaj več prometa Tečaji deviz so se v splošnem nekoliko okrepili, le deviza London je za malenkost popustila.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda dane« za malenkost okrepila, potem pa je zopet popustila. Za kaso se je trgovala po 417, ob sklepu pa je notirala 414—415.50; zaključki so bili še za ultimo februar po 412.50 in 412 ter za ultimo marc po 412.50. V ostalih državnih papirjih in tudi v zasebnih vrednotah ni bilo prometa. Vevče so ee okrepile na 180—150 brez prometa.
Devize in valute.
Ljubljana: Amsterdam 22.75. Berlin 13.5425 do 13.5725 (13.5575), Bruselj 7.9151, Budimpešta 9.9288, Cur.iii 1094.4—1097.4 (1095.), Dunaj 7.9978, London 276.15, Pariz 222.40. Praga 167.71 <to 168.51 (168.11), Trst 296.32—298.32 (297.32).
Zagreb. Amsterdam 22.74—22.80. Dunaj 798.28—801.28. Berlin 13.5425—13.5725, Budimpešta 991.38—994.38, Milan 296.285 do 298.285, London 275.75—276.55, Newyork kabel 56.00—56.80, Pariz 221.44-223.44, Praga 167.71—168.51 Curih 1094.40 do 1097.40.
Curih: Zagreb 9.1275, Pariz 20.295, London 25—1975, Newyork 518.30, Bruselj 72.21 Milan 27.125, Madrid 65.40, Amsterdam '207.80, Berlin 123.725. Dunaj 72.96, Praga 15 3375. Budimpešta 90.60. Bukarešta 3.08, Varšava 58.075. Sofija 3.7475.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 170 den., Ljubljanska kreditna 125 den., Praštediona 930 den.. Kreditni zavod 170 den., Vevče 132 den., Strojne 75 den., Ruše 250—260.
Zagreb. Državne vrednote.: Voina škoda kasa 414—41550. za februar 410.50—412, za marc 411—412, za december 416—420. investicijsko 80—80.50. aerarne 50—51.50. 8% Blair 89.75—91, 7% Blair 79.50l-8050; bančne vrednote: Praštediona 925—930, Jugo 87—88, Union 203—204 Narodna 8550 do 8700 Srpska 163 den., Zemaljska 134 do 140, Ljublj. kreditna 125 den.; industrijske vrednote: Nar. šumska 40—50, Gut-mann 185—190. Slaveks 88—90. Slavonija 200 den., Sečerana 890—395. Drava 310 den. Union mlin 210—240, Vevče 130 do 150, Dubrovačka 425 den.. Jadranka 519 den.. Trbovlje 480- 490.
Beograd. Vojna škoda 415—416. za februar 411.50—412.75, investicijsko 83.25 Ao 84 Narodna 8600 zaklj.
Blagovna tržišča
Jajca
+ S tržišča jaje. Pojudba iajc je navzlic nastopu mraza še vedno obilna, dočirn je povpraševanje inozemstva dalje slabo. Naše izvozne tvrdke plačujejo sedaj sveže blago pd 75—85 par za komad. Seveda pa_ je računati z okrepitvijo cene in živahnejšo kupčijo, če bo ostalo pri sedanjem hlad.iem vremenu, zlasti pa Č3 bodo v doglednem času pošle zaloge konzerviranega blaga.
Les
Ljubljanska borza (13. t m.). Tendenca za les nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vag. hrastovih podnic in 1 vagon bukovih plohov. — Stagnacija na lesnem trgu še ni popustila, pač pa se pojavljajo kupci, ki bi eventuelno sklenili nakup večjih količin blaga, toda njihove ponudbe eo tako jizke, da ne pride do nikakršnih večjih kupčij. Zastoju lesne kupčije ie krivo tudi dejstvo, da so naši lesni producenti, glede na lansko ugodno konjunkturo, preveč dvignili ceno okroglemu lesu. kar se pri sedanjem padcu cen za obdelani les zelo občuti. Tudi za hrastovino je zanimanje slabo, in sicer baje zaradi tega, ker so hrvatski večji producenti ponudili italijanskim tvornicam precejšnje količine rezane hrastovi ne, tako da manjši slovenski producenti ne pridejo do oddaje blaga.
Žito.
-f Ljnbljanska borza (13. L m.). Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljiva 30 dni); balka 80 kg 265 — 267.5, 78 kg 262.5—265,
77	kg težka 255 — 257.5; moka; „0<r«, 410 — 415; koruza: baška 185 — 18750. po mlevski tarifi 180—182.5, času primerno suha 157.5 — 160; ječmen: baSki 63/64 kg 170 — 175; oves: baški. navadna voznina 205 — 210; ri: baška 72/73 kg. mlevska voznina 207-5 — 210.
+ Novosadska blagovna borza (13. L m.) Tendenca čvrsta. Zaključenih je bilo 142 vagonov. Pšenica: baška 77 kg 212.5—215;
78	kg 215—217.5; gornjebaška 78 kg 215 do 220; baška Tisa šlep 220—225; gornje-banaška 78 kg težka 212.5—215; sremska 77 kg težka 207.5 do 212. Ječmen: baški 63/64 kg 125—130. Oves: baški 137.50 do 142.50. Koruza: baška in sremska 100 do 102.5; s kakovostno gar. 102.5—105; za marc ladja Dunav 112.5—115; umet. suš., ladja Dunav 120 do 125. Moka: baška >0« in »00« 340—350; »2« 800—310;
+ Budimpeštanska tenninska borza (13. L m.). Tendenca mlačna: promet srednji. Pšenica: za marc 23—23.01. za mai 2388 do 23.89. za oktober •23.40—23.41; rž: za marc 13.32—13.34; koruza: za maj 14.22 do 14.24, za julij 1474—14.75_
ŠPORT
Drsalne tekme
Ako ostane ugodno vreme, bo .izvedta SK Krija v nedeljo 16. t. m. dopotoe »a svojem športnem ds-sailišSn tni' •tekmovairja v umetnem drsanju, m sicer teScmo seniocjev za pcedJiodno darilo čr. GiSberta Foctisa, tekmo dam i« tekmo "'umiorjev. NaftaiKri razpis vseh tmeto tekem je raizviden na dTsalSfti o-dm. je bil trndd ie j>red časom objavljeni. Damska in jmiorsika tekma imata v Revnem propagandni raačai, pač pa se bodo se.sta<fi ▼ gfcmri tekmi za dr. Fuchsovo prehodno darilo na-
naofootjSa drsalca. Za to darilo se tekmuje od leta 1(5X23. dalie. Prvi dve teti si 0a je pridobil V. VotfjSek, v letih 1925. m 1926. inž. Biaudek, nato sta dve tekmi odpad® zaradi slabih sezon, temi pa )e »magal oh udeležbi samo lfflteiSih drsalcev talemtaraJM Bm. Thuma.
Tefkme bodo razporejene tateo, da bodo ietano-vaici oh 9. izvajali najprej obvezne vaje, ii sice* najprej jimiorj«, nafo dame, potem senro-rji. Prosto drsanje se bo pričelo oh 10.30. Po prostem drsanja se bo vršfe hockejr tekma med dvema domačima moštvoma. Ni izJfljučemo tnstfi, da bo SK Barija pridobila jsngoslo-v. prvakinjo ao. Kadmko za produkcijo v umetnem drsanju.
Prijavni rok za raspfsane tekme ie do sobo*e, 15. t. «1. opokJn-e pod pogoji razpisa na nastor SK ffirija, Kersnikova ni. 3-41.
Medklubska smučarska tekma SK Gorje
SK Gorje priredi r oedefjo dne 16. t ta. me«J-
kiubsko člansfco tekimo na 16 km. Tefemuče se po pravilih JZSS. Proga je srednje gorska. Saifcrt aa cifi Krnica pri Gorjah.
Pričetek tekme ob 9. rri zfatrei. Pripre »e sprejemajo do sobote do 20. ttre Tiri tajniku kta-ba v gostilni pri »Kacono* ali na dan tekme eno uro pred začetkom istoSaim.
Žrebanje in opis proge eno uro pred startom pri g. Potočniku v Krrtici. Prija-vnina 10 Din.
Nagrade: prvi dobi praiktično darilo, drogi m •tretji diplome.
Zaradi prekradkega toka «0 vabljeni tg& ttribi tem potom brez posebnega vatrk.
Ker je zaradi neugodnih snežnih ra®mer r dro-ig3h krofih smuka neugodna, lahiko pride vsak na svoj .račun. Prenočišča preskrbujem.
Službene objave LNPa. (Iz seje poslovnega odbora 12. februarja 1930.). Citajo se: s pravom nastopa 8. februarja za SK Železničar, Maribor, Pischof Ivam; s pra-vom nastopa 22. februarja, za ISSK Maribor, Komar Martin, za SK Olimp, Celje, Janežič Štefan in Masten Viktor. Verifikacija igr. Senica za ISSK Maribor se radi pomanjkljivosti zavrne. Dovofi se predčasni nastop v prijateljskih tekmah igralcema SK Železničar, Maribor, Pezdčček Viljemu in Sinkovdč Francu. — Odobrijo se naslednje prijateljske tekme: SK Ilirija : SK Celje, 16. februarja v Ljubljani, SK Ilirija : SK Viktorija, Zagreb, 23. februarja v Lj-ubljani, SK Ilirija : Gnazer Sportklub 20. in Z\. aprila v Ljubljani, ASK Primorje : Grazer Spoctktob 15. in 16. februarja v Graz« ter 8. in 9. marca v Ljubljani, ASK Primorje : FHSK Gradjanski »19>M« dne 23. februarja v Ljubljani.
Krmarske smučarske vožnje na Pohorja, ki jih priredi v nedeljo 16. t. m. Zimsko-spor.t«i odsek SPD na progah Pesek—Velika kopa, Klopni vrh —Misiinje ia Klopni vrh—Ruška koča, bodo nudile vsakemu udeleženem največji užitek. Smuka po grebenih Pohorja je ideafora. Doivolj snihega pršiča na stari podla©. Udeleženci, ki bodo vozili na VeJiko Kopo ali na Misljnje se opozarjajo, da vzamejo sabo članske legitimacije SPD. da bodo lahko nživaii ugodnost polovične vožnje na žetezmrci.
SkspinsJd tek, kd ga je nameravali prirediti ▼ nedeTjo 16. t. m. Zjmsko-spootni odsek SPD Maribor—Ruše, se zaradi tekem za državno prvenstvo, ki bodo isti dan na Gorenjskem, preloži n« pozne® čas.
Drsališče SK IRrlle je od ponedeljka zopet odprt« io oskrbovano. Led }e v najboljšem stanju. Raznim tehničnim napravam na drsa'1'šču je pripisovati. da je bilo navzlic posebno neugodni zimi doslej odprt« vendarle ie 23 dni. Drsališče ie ■vsak dan do 21. are.
Iz življenja in »vela
Matere zahtevajo razorožitev
V London so prispele zastopnice Japonskega, francoskega in angleškega ženstva, da precflože razorožitveni konferenci 6 milijonov podpisov m a t«, k! zahtevajo popolno razorožitev. — NaSa •Uka kaže zastopnici angleška ia Japonskih mater, ki sta prinesli dve polni košari materinskih
protestov proti oboroževanju.
Minljiva pisateljska slava
Anatol France, ki je mrtev šele par let, je vžival doslej slavo enega izmed najboljših francoskih pisateljev in za mojstra v francoskem slogu. Doživel je vseobče priznanje in njegov pogreb je bil tako veličasten, kakršnega ni* majo niti kralji, danes pa je med fran* cosko mladino skoro pozabljen. Neki založnik je napravil anketo med raz« nrmi zastopniki francoske sodobne mladine in jih pozval, da dado svojo sodbo o piscu »Rdeče lilije« in »Zlo* činu Silvestra Bonnarda«. Sodba je bi« la naravnost porazna za pokojnega pi* satelja. »Na vsem besedičenju o veli« čini pisatelja ni niti pičice resnice,« pravi eden izmed vprašanih, drugi pa prostodušno izjavlja, da današnjemu mlademu pisatelju ni treba poznati nič izmed tega, kar je napisal France. Tretji je zopet mesto podrobnejše sodbe enostavno napisal osemkrat be* sedo »dolgčas«. »Kam plovemo«, vzklikajo prestrašeni ljubitelji slov* stva in bijejo plat zvona proti športu in kinematografu.
Potrošnja energije pri plesu
Profesor finskega vseučilišča v He3-smgfoTSU dr. Karel Tigerstedt je napravil več poskusov, da dožene koliko energiiie potrošijo Terpsihorini verniki pri izvajanju raznih plesov. Uspeh profesorjevega preiskovanja bo vsekakor močno iznenadil vsakogar, ki misli, da je ples samo prijetna zabava. Ako se preračuna sila, potrošena pri enem plesu valčka, na toplotno energijo, bi ta zadostovala, da razgreje pol litra vode do 100 stopinj Celzija. Vporaba sile za plesni večer pa je emaka, kakor pri drvarju, ki je posekal kakih deset dreves. Pri plesu je vrhu vsega še ta neugodnost. da trpi srce daleko bolj, nego pri še tako utrudljivem delu. Čarlston zahteva že toliko siil«, koilikor porabita dva boksača v eni minuti. Dame so pri item nekoliko na boljšem, ker jih pri plesu navadno sučejo gospodje. Profesor Tigerstedt šteje med zelo naporno delo v pni vrsti delo perice, potem delo drvarja, nakar takoj pride delo plesalca. Dognanju učenjaka gre seveda vsa vera, zelo utemeljena je zlasti trditev, da pri plesu močno trpi srce, tako kakor misli prozaični profesor in drugače. kar je morda učenjak že pozabil. Najbrž je gospod profesor že precej star. zato vidi v plesu samo nepotrebno iKitrošnjo energije, ki bi se dala tako plodonosno naložiti, ako bi se pol plesne dvorane lotilo pranja, druga polovica pa bi vse do zore pridno cepila drva. vendar mora biti v plesu še kaj drugega, o čemur se učenjaku več ne sairia in česar on ne more izraziti v svojih suhoparnih računih.
Američanom gre dobro
Neka pravkar objavljena statistika slika razvoj dohodkov v Ameriki v zelo ugodni luči. Od 1. 1927, se je šte* vilo oseb, ki si »zaslužijo« na leto mi« lijon dolarjev, podvojilo. Teh oseb je sedaj 496. Število Američanov, ki ima* jo 5 milijonov letnih dohodkov, se je celo več nego podvojilo. Sedaj jih je 24. Vsak 240.000. Američan si zasluži tedaj letno milijon dolarjev, vsak 5,000.000. pa celo 5 milijonov dolar* jev. Če bo imelo ostalih 119 milijonov Američanov dovolj stoletnega potrp* Ijenja in če poj de razvoj v tej meri dalje, se jim zna zgoditi, da se bodo tudi prikopali do enega ali več mili* jončkov letnega zaslužka...
„CepIjenje" proti kugi
Zdravnika v Pasteurjevem zavodu v Tunisu Nicolle in Durant sta odkrila nov način cepljenja, ki ga rabita z uspehom proti pljučni kugi. Cepivo razprašujeta pred pacientovimi usti in ta ga vdihava. Izum oveh francoskih zdravnikov je največjega pomena za pobijanje strašne bolezni, ki zahteva še dandanes toliko žrtev. Saj ni imela zdravilna veda doslej proti tej bolezni skoraj nobenega sredstva razen naj* strožje osamitve obolelih oseb. Način cepljenja z vdihavanjem cepiva je vse* kako novovrsten; cepivo učinkuje ta* ko naprej tam, kjer ima kuga svoj se* dež, v pljučih.
Številke
Kitajski jezik ima kakšnih 55.000 pismenih znakov. Kdor jih obvlada 10.000, ga smatrajo na Kitajskem za učenjaka. Kitajčki so se prej v šoli naučili do 3000 znakov, sedanja vlada pa je to število znižala na 1000. Via* da, ki podpira — nepismenost...
Angleške tovarne obuvala so zala* gale med vojno armade antantnih dr* žav; do 1. 1916. so jim dobavile 21 mi* lijonov parov škornjev: Srbiji in Ita* liji skupaj 1 milijon parov, po 3 mili* jone parov Belgiji in Franciji, po 4 milijone Rusiji in Angliji, vrh tega 6 milijonov drugim prijateljskim dr* žavam. Do 1. 1919. so prodale 70 mili* jonov parov.
Gostota prebivalstva na posamezen štirijaški kilometer je (vštevši kolo* nije) za Portugalsko in Holandsko 5, Francosko 8, Angleško in Združene države 12, Italiio 17, Belgijo 58, Ki* tajsko 62, Poljsko 70. Švico 94, Japon* sko 115, Nemčijo 133.
Belgijski Kongo uvozi vsak mesec za 100 do 300 t osoljenega mesa — morskih volkov, ki ga nekatera za« morska plemena smatrajo za pravo poslastico.
Najmlaiša prababica na svetu le ta čas neka šivilja z Montmartra v Pari* zu, ga. Bertonelleova. Poročila se je s 14. letom, njena hči s 15. njena vnu* kinja (pred letom dni) s 17.
K atentata na meniškega predsednika
Mehiška policija Je ▼ tnld Vera Cruzu aretirala sovjetskega poslanika Makarja ▼ trenutku, ko se Je hotel vkrcati na ladjo, da se odpelje v Evropo. Ne glede na njegovo eksteritorialnost so poslanika preiskali ter pregledali tudi njegovo diplomatsko prtljago. Tudi v poslaništvu samem 90 napravili hišno preiskavo. Policija Je hotela dobiti dokaze, da ie sovjetski poslanik v zvezi z zadnjim napadom na predsednika Rubija. Slika predstavlja poslanika Makarja s soprogo. Poslanika so čez nekaj ta izpustili.
Mojstrska operacija lobanje
Na Eiselsbergovi kliniki je docent dr. Winkelbauer izvršil operacijo, za ka* kršno imajo kirurgi rekdokdaj priliko. Na kliniko je bil oddan 141etni deček, ki je tožil, da ima neprestano straho* vit glavobol. Preiskava je dognala, da se dela dečku na temenu pod lobanjo tvor, ki bi ga morali odstraniti, da obvarujejo dečka smrti ali blaznosti. Lečenje z Roentgenovimi žarki ni bi* lo uspešno in razvoj tvora je vedno bolj ogražal možgane, zato so se zdravniki odločili za operacijo, ki so jo izvršili v nekoliko etapah, dokler niso dečku končno odstranili celega gornjega dela lobanje na temenu. Tvor se je bil razvil že tako močno, da je že skoraj zajel možgansko opno, zato je bil za operacijo že skrajni čas. Tvor se je izkazal kot rak in zdravni* ki smatrajo, da je deček po operaciji že iz nevarnosti. Glavobol je popol* noma prestal, pacient že hodi in glavo mu varuje posebna, za ta primer iz* gotovi j ena čepica.
Boj proti zločincem v v Chicagu
Predrznost chicaških zločincev, k) so ustrahovali milijonsko mesto, Je zadnje čase dosegla svoj rišek, zato 90 bile oblasti končno le prisiljene na odločne »krope. Policija je napravila pravi ionr ia pogon v zločinskem deiu mesta, pri katerem Je sodelovalo par tisoč stražnikov. Lov (e bil obilen in so stražniki zadržali kar 917 oseb, med katerimi Je seveda bUo lepo števflo dolgo Iskanih razbojnikov. Med ujetimi je 275 takih, Id 90 prestali že težke kazni za svoje zločine. Stika nam predstavlja vrvenje v onem mestnem deta, kjer se shaja cMcaška zločinska sodrga.
Dinozaver
Med zgodbami iz časa Riverove diktature, ki krožijo sedaj po Španskem, pripovedujejo tudi sledečo:
V španskem Maroku so sporočili domačini španskim častnikom, da so odkrili v bližini Tetuana okostje ogromne živali. Po njihovih opisih so častniki sodili, da gre za dinozavra in so javili stvar v Madrid. Riverova vlada je sklenila pokazati svetu, da se zanima tudi za znanost in je odpremila v Maroko znanstveno odpravo, da bi izkopala okamenelo zver in jo pripeljala V Madrid. Učenjaki so dospeli v Maroko in po velikih naporih do mesta, kjer bi moralo biti okostje. Pred njimi je stal velik — poljedelski stroj, ki ga je bil neki španski naseljenec ostavil tam, ko je med boji s rifskimi Kabili pobegnil z dežele... Učenjaki so se vrnili domov, kjer jih je sprejelo mnogo pritajenega smeha.
Zmagovalec v teku na ledu
Norvežan Stafcsrud, Id je v teku na ledu prekosil dosedanjega prvaka Balangruda.
ANGINOL TABLETE
delujejo profilaktično in antiseptično proti difteriji, angini, gripi, hripavosti in pre-hlajenju v vratu,	1997
Razpoke, popokanje kole in rdeče lise bi pokazile najočarljivejše obraze, če bi jih
CRfcME SIMON
blagodejno ne obvarovala.
Ta odlična toaletna krema varuje vrhnjo plast ženske kože pred solncem, vetrom, hladom in mrazom.
PUDER & MILO SIMON - PARIŠ
Cela družina umrla med
kvartanjem
V Bruslju so našli te dni očeta, ma* ter in njiju sina okoli mize v stano* vanju, s kartami v rokah — mrtve. Soba je bila prepojena s svetilnim pli* nom, ki je uhajal iz poškodovane ce* vi. Igralci v svoji vnemi niso začutili duha po plinu in so ga toliko časa vdihovali, da so izgubili zavest
Najlepša Japonka
je gdč. H ara k o Sumlda, ki so *o nje rojaki fevoBB za svojo lepotno kraljico Ia Id se bo udeležila tudi mednarodne lepotne tekme v Buenos Air oso.
Učinki strele
Znano je, da ima strela včasih svo* je posebne muhe. Najbolj nenavadna pa je tista, s katero je te dni obiska* la nekega Johna Broadbenta iz Syd* neya v Avstraliji. V možu, ki ima eno oko iz stekla, je med nevihto treščilo. Streslo ga je močno, ostal pa je ne* poškodovan. Samo v očesni duplini s ponarejenim očesom je imel čuden občutek. Stopil je k zrcalu in opaziL, da mu je strela razklala stekleno oko na dvoje.
Odgoja dece
je naloga šole in rodbine. Kdor hoče svojo deco odgojiti v zdrave in vesele ljudi, naj jim ne daje alkoholnih pijač, temveč
OVOMALT1
ki Je najprikladnejša za izgradnjo in okrepitev organizma.
Radio
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV:
Petek, 14. februarja
LJUBLJANA 12-30: Reproducirana gtasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba.
—	13.30: Poroči ka iz dnevnikov. — 17 JO: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Slikie u umetnostne agodovime. — 19: Gospodinjska ura. — 19.30: Italijanščina. — 20: Dt. Kocina: O pevskem pouku. — 20JO: Schullerjeva tragedija »Don Car-los«, igrajo člani nar. gledališča. — 23: Napoved časa in poročila.
Sobota, 15. februarja
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana gtesfca. — 13: Napoved časa, borza, reprod-ucirana glasba.
—	13.30: Poročila iz dnevnikov. — 1730: Kor>-cert radio-orkestra. — 18: Rspenairto. — 18.30: Nemščina. — 19: Delavska ura. — 19.30: Prenos programa iz Beograda. — 22: Napoved časa na poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra.
BEOGRAD 1030: Reproduticrana glasba. — 12.40: Koncert radio-kvarteta. — 18: Ciganska godba. — 20: Violinski koncert. — 21: Kabaretni pfogram. — 22.30: Poročila. — 22.45: Drama. — Godba sa ples. — ZAGREB 1230: Re-porHhucirana gSas/ba. — 1730: Koncert ra<fio-onkestra. — 20: Prenos koncerta h Beograda. — PRAGA 1630: Popoldanski koncert. — 19.05: Zabaiveo program. — 2050: Repnoducirama glasba. — 21.30: Violinski koncert. '— 2220: Lahka godba. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 21.30: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 19-25: Reproducirana glasba. — 20.30: Orkestra-feo in pevski koncert: lahka godba. — 23: Godba za ples. — DUNAJ M: Dopoldanski koncert. — 1530: Koncert orkestra. — 18: Romantična ztas-ba. — 1930: Pevski koncert. — 20.0S: Slufoo-igna »Tempo«. — Koncert orkestra. — BERLIN 1630: Popoldanski koncert. — 19.05: Plesna glasba. — 21: Kabaretni program. — Godba >a ples. — FRANKPURT 16: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 19.30: Prenos vsega programa a Stottigarta. — LANGENBBRG 17.30: Večerni koncert. — 20: Zabaven večer. — Nočni koncert ra ples. — STUTTGART 16: Popoldanski koncert.
—	1930: Kabaretni program. — 21: Evropska glasba po Mozartu. — BUDIMPEŠTA o 15: Dopoldanski koncert. — 12.05: Vojaška godba. — 18: Klavirski koncert. — 19.20: Večerni koncert
—	20: Mešan program. — La,hka godba. — LONDON 2030: Študentov sike pesmi. — 21: PoUjiudeo otkesitraien in pevski koncert. — 2330: Godba za ples. — RIM 117.15: Vokalen in insfcnumeatalen koncert. —
SOKOL
Sokolsko društvo Preserje: starešina Umek Anton, podstair. Košir Franc, načelnik Suhadoinik Anton, prosvetar Kern Kani; odbor Zupančič Ivan, Ulaga Ivan, Petrič Joža, Schein Stevan, Ulaga Ivan Antonov, Krašovec Ivan, Šusceršič Ivan; namestniki Kovač Jakob, Grimšič Slavko, Golja Fran im Petelin Andrej; nadzorni odbor Krašovec Franc, Roglaj Anton in Kovač Andrej.
Sokolsko društvo Radomlje ima naslednjo upravo: star. dr. Ivo Potokar, pod-star. Šraj Ivan, načeL Jerman Lovro, načelnica Ivka Kužnioeva, prosvetar Krištof A V odboru so: Lovšin Leo, Jerman Edo, Roje Peter, Jerman Ciril, Nachtigali Vii-jem; namestnik Zurfoi Vinko; nadzorni odbor inž. Stare Vlado, Nastran Ivan in Jerman Rudolf.
Sokolsko društvo Moravče. Novi odbor društva: starešina Toman Janko, pod-staicšina Lavrič Ivan, načeMik LavriČ Fran, prosvetar Rope Vlado; odborniki Judež Josip Jančigaj Josip, Ccrat Anton, Kotnik Fr„ Kos Ivan. Trampuž Alojz; nar mestnika Miheičič Alojs, Slibar Ludvik, revizo.ji Šlibar Josip, Detela Franc.
Sokolsko društvo Planina — novi odbor: starešina Demšar Hieronim, podstar rešina Tršar Ludvik, načelnik Mrhar Nino, načelnica Nada Mrhar jev a, prosvetar Tegelj Fr., odborniki Mrhar Mila, Tegelj Tone, Lovremčič Fr., Modrijan Viktor, Mrhar Alojz, Gržoli Bogo; namestniki Ož-bold Ivanka in Jurca Franc ter Rupnik Dragotin; nadzornika Tršar Karod in Ri-barič Pavla.
Sokolsko društvo Polfe ima naslednji novi odbor: star. Lipa Viljem, podstar. Kuhar Janko, načelnik Trošt Franjo, načelnica Mara Vilfanova, prosvetar inž. Reš Herman; odbornki: Rode Franjo, Mika Ladislav, Tomšič Fr., Reš Ciril, Kuhar Beti, Novak Hilda; namestniki Kuhar Ivan, Reš Albina, Kuhar Avgust, Stibrič Fr. in Arko Rud.; nadzorni odbor Golar Tine, Grad Fran in Rožanec Martin.
Sokolsko društvo v Šiški. Novi odbor tvorijo: starešina Zakotnik Ivan, podstar rešina inž. Guzelj Vladislav. načelnik Rer-dajs Rudolf, načelnica Slava Otrinova, prosvetar Kovič Franc; odborniki: Mrak Ivan, Klavora Hinko, Kokošek Maks, Vim-polšek Ivan, Kokošek Ivan, Jermol Josip, Novak Franjo, Rotar Drago in Jesih Jakob; namestniki Knapič Pavel, Vučnik La-db, Borštner Josip, Pušar Albin, Lombar Alojz, Zajec France; nadzorni odbor: Sve>-tič Anton, Jesih Stane, Čibej Rudolf, Prinr čič Vladko, Prapotnik France.
Sokolsko društvo Štepanja vas ima naslednji novi odbor: starosta Bricelj Ivan, nodstarosta Kregar Franc, načelnik Žitnik Rudolf, načelnica Hren Anica, prosvetar Arenšek Janko; člani uprave, Brunčič Ivan, Kregar Josip, Genussi Ivan, Anžič Ivan, Ropič Edo, Bajda Franc, Bobnar Rudolf, namestniki Prpar Viktor. Kregar Mici, Vr-binc Ivan, Babšek Matija, Vrhove Drago; nadzorni odbor Lokar France, Novak Anton, Anžič Josip, Babšek Francka; namestnika Flana France in Zlokarnik Jože.
Sokol v Sodražici ima naslednji odbor: staT. Oberstar Jože, podstar. Mikoiič Franc, načelnik Fajdiga Fr. mL, načelnica Milka Ivančeva, prosvetar Ivane Pepi. V odboru so: Ivane Evgen, Oberstar Pepi, Drobnič Vence, cfr. Mejač Lev, Vesel Franc, Ivane Adolf, Kovačič Karol ter namestniki Fajdiga Fran star. in Vodopivec Stanko; nadzorni odbor Vesel Ivan. Gnidca Lojze, Arko Janez in namestnik Ostanek France.
Dopisi
GORNJI GRAD. Veselica gasilnega društva je na Svečnico prav lepo uspela, čeprav 90 nekateri meščani in celo še hišni posestniki, prireditev bojkotirali. 15. t m. se bo vršila zabava Čitalnice, na pustno soboto pa vsakoletna maškarada Sokola. Na občnem zboru gasilnega društva je bil izvoljen z par spremembami dosedanji odbor z načelnikom g. Alojzijem Šebeoikom, posestnikom v štangrobu, na čelu. Za predsednika krajevnega Rdečega križa je bil namesto odstopivšega predsednika gospoda Košenme izvoljen okrajni zdravnik g. dr. Janko Rak. V smislu predpisov zakona o Sokolu K. J. je starešinstvo celjske sokolske župe imenovalo tuk. Sokolu novo upravo, ki se je na seji dne 8. t. m. takole konstituirala: starosta br dr. Rak Janko, nam. staroste: br. Podbrežnik Fran, načelnik br. Pelikan Andrej, načelnica sestra Podbrežnik Milka, prosvetar br. Kor-ban Josip, tajnik in matrikar br. Pleskovič Stanko, blagajnik hr. Zuccon Grga, gospodar br. Trotnik Anton, člani uprave: br. Moškon Stanko, s. Košenina Minka, br. dr. Rosina Ernest .br. Sameja Franc in br. Žmavc Franjo. Namestniki so bratje Samec Franc, Krajnc Franc in Božič Franc. Nadzorni odbor tvorijo bratje Košenina Fran, Kocbek Fran in Ribič Alfonz, namestnika pa sta br. Flux Fran m g. Podbrežnik Mici. Novemu odboru želimo pri njegovem delu najlepših uspehov! — Prihodnji mesec se bosta vrši'a najbrž tudi še občna zbrria Narodne čitalnice ter podružnice CMD. Društev imamo torej v Gornjem gradu dovolj in ravno zato naj bi se predsedniki vseh društev sporazumeli, da bi se pobirala članarina v enem mesecu le za eno društvo, ne pa kar za paT društev naenkrat, ker večina čknstva vseh teh društev tvonio skoro eni in isti ljudje ponaj-več uradništvo, k)i vseh članarin ne zmore naenkrat, ker ima še tudi <Hige potreba,
Iz delovanja trboveljskega krajevnega odbora Rdečega križa
Trbovlje. 13. februarja.
V	Trbovljah imamj precej društev, potrebnih pa tudi manj potrebnih, pa vsa nekako dobro uspevajo. Je pa eno društvo, o katerem se najmanje čuje in za katero vlada morda najmanj zanimanja, to je društvo Rdečega križa, dasiravno ima ravno to društvo najplemenitejše cilje, pomagati svojemu bližnjemu ne glede na njegovo svetovno naziranje. De glede na njegovo nacijonalno in versko pripadnost. Je ti društvo, ki pomaga nesebično in za svojo pomoč ne zahteva nikake protidajatve Morda ravno zaradi tega ne uživa potrebnega priznanja in one podpre od strani občinstva, kakor bi to zaslužilo.
30. januarja se je vršil občni zbor. Udeležba je bila taka, da je moral predsednik počakati trenutka, ko se občni zbor glasom društvenih pravil vrši lahko pri vsaki udeležbi.
Občni zbor je otvoril predsednik, učitelj Omerzu in obenem podal tudi svoje poročilo. Iz njegovega poročila posnemamo, da je društvo delalo tiho in vztrajno, da pa uspeh ni tak, kakor bi lahko bil. ako bi društvo naletelo na večje razumevanje od strani merodajnih faktorjev ln od strani občinstva. Društvo si je vzelo za nalogo, zgraditi v Omišlju pomorsko okrevališče za bolehno deco iz naše doline Ako katera deca potrebuje takega okrevališča, ga gotovo potrebuje naša delavska deca. Da bi društvo prišlo do potrebnih denarnih sredstev, je napravilo mnogo poti. ali žal, brez posebnega uspeha. V ta namen je priredilo društvo tudi dobrodelni koncert ter en cvetlični dan. Letos namerava prirediti v ta namen tombolo in še tudi par drugih prireditev. V prošlem letu je razdelilo društvo 15.000 Din, ki jih je vottral za trboveljske siromake oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani. Obdarovanib je bilo 100 06eb in sicer z najmanjšim zneskom po 100 Din in z največjim po 300 Din.
Med letom je odstopil tajnik, učitelj Kuhar in je prevzela njegove posle učiteljica Marta Plavšak, ki je poročala, da ima društvo vseh članov, rednih, pomožnih in podpornih 428.
Blagajničarka, učiteljica Windischerj>iva, je poročala da je imelo društvo 24189.15 Din dohodkov in 18.736.10 Din izdatkov, prebitka torej 5440 Din. Nadzorstveni odbor je našel račune v najlepšem redu in predlagal abeoluforij in zahvalo blagajni-čarki.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: gosp. Omerzu Karel, predsednik; g. dr. Ba um ga rt en Hugo, podpredsednik; gdč. Marta Plavšak, tajnica; gdč. Mlakar Julija, njena namestnica: gdč. Windischer Marija, blagajničarka; gdč. Brecelj Vera, njena namestnica, ter odborniki in odbornice gg.: Lebar Frane, Rožanc Miha, Pleskovič Rudolf. Cerne I-, Vončina Edgar, Kramar Franc in gospe in gospodične: Reinhofen Anči. Boškin Angela, Urbančič Danica, Ramovš Tončka in Oblak Draga.
V	nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: Vodu-šefc Gustav, Jesih Adolf in Hauck Jože.
Bivšemu tajniku gosp. Kuharju se izreče ea njegovo uspešno in dolgoletno sodelovanje pismena zahvala.
Za 1. marca se pripravlja večja dobrodelna prireditev. Aranžma za to prireditev se prepusti gospe Rainhofnovl.
Jugoslovenska gozdovniška liga
V	nedeljo, 9. t. m., se je vršil v Ljubljani občni zbor naše gozdovniške organizacije. Udeležba je bila vsled važnosti zelo številna. Po svojih delegatih je bil najmočneje zastopan ljubljanski rod, nadalje mariborski fantovski in dekliški rod, ptujski, kamniški in trboveljski rodovi so poslali manjše deputacije. Z zbora, ki ga je vodil g. dr. Bajič, je bil odposlan brzojavni pozdrav kralju Aleksandru in velikemu dobrotniku slovenskih gozdovnikov ljubljanskemu županu dr. Pucu. Zbor se je spomnil tudi češkoslovaških gozdovniških bratov in vseh onih daljnih prijateljev pokreta, ki so bili zadržani. Ena najvažnejših točk programa je bila izprememba pravil. Med dru-
im se je spremenilo tudi ime dosedanjega Združenja slovenskih tabornikov« v »Ju-goslovensko gozdovniško ligo« (The Wood-craft Leagne of Jugoslavia). Po razvoju zbora, poročil in ugotovitev je bilo jasno •videti, da gozdovniški pokret na Slovenskem še ni izgubil prav nič mikavnosti. Zbor je nadalje konstatiral visoko zmožnost mladih voditeljev, ki jih je organizacija tekom svojega petletnega obstoja vzgojila in so zdaj stopili na važna mesta. Pri volitvah je bil za starosto ponovno izvoljen g. dr. Bajič, za načelnika pa akad. Klojčnik, v vrhovnem vodstvu so zastopani vsi rodovi. — Po končanem zboru in kosilu se je razvila v Areni Nar. doma zaba-
va.
Iz Zagorja
z— Smuka na Sv. Planini (dostop skozi Zagorje ali Trbovlje), posebno pa na Med-vedici je zelo ugodna. Planinska koča je toplo zakurjena in oskrbovana Vabimo smučarje, da se v nedeljo pridružijo večji skupini zagorskih smučarjev, ki pohite na Sv. Pianino.
z— Odpovedane sobotne in nedeljske prireditve. Odlok banske uprave določa, da se v revirjih TPD ob plačilnih dnevih ali njim neposredno sledečih nedeljah in praznikih ne smejo izdajati dovoljenja za veselice in slične zabave. Ker izplačuje TPD svoje delavce dvakrat v mesecu, 1. in 15., so prireditve preložene za en teden Ta odredba, ki naj omeji trošenie denarja. je bila toplo sprejeta.
Iz Trbovelj
t— Dražba občinskega lova. 30. t. m. bo dražba občinskega lova občine Trbovlje in sicer ob 10. dop. pri sreskem načelstvu v Laškem v sobi št. 2. Lov se odda za dobo 6 let, t. j. od 1. IV. 1930 do 31. III 1936. Dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu v Laškem med uradnimi urami teden dni pred dnem razpisane dražbe, ali pa na dan dražbe pol ure >»red na-značenim začetkom.
t— Zadnja pot Rudolfa MateSiča. Kako priljubljen in spoštovan je bil pokojni Ma-tešič, je pokazal njegov pogreb. Poleg mno-gobrojnih prijateljev in znancev so ga spremila na njegovi zadnji poti tudi vsa društva, katerih zvest član je biL Krsto so
krasffi mnogoštevilni venci m Šopki. Pred
hišo in na grobu mu je zapelo v zadnje slovo pevsko društvo »Zvon«. Med turobnimi zvoki delavske godbe se je razvil žalni sprevod, v katerem smo opazili poleg globoko žalujočih sorodnikov tudi zastopnike rudnika, pokojnikove tovariše, Sokola z zastavo, celokupni Orjem in SK Trbovlje. V imenu Orjema se je poslovil od pokojnika s krasnim govorom g. Badalič. V imenu Sokola je lepo govoril g. Robert Plavšek ml., v imenu stanovskih tovarišev g. Gonelli in v imenu SK Trbovlje viso-kosolec g Krasnik. Pri lepih, v srce sega-jočih besedah in pri pogledu na strto ;n skrušeno družino pokojnikovo ni ostalo nobeno oko suho. — Pokojni Matešič je bil rojen v Pulju. V Jugoslaviji je našel drugo domovino, kateri je bil zvest sin do zadnjega. Ob njegovem predanem grobu mu kličemo z g. Badaličem tudi mi: »Več-naja pamjat.«
Iz Hrastnika
h— Koča na Mrzlici. Razveseljiva vest je tudi za hrastn'ške turiste, da je celjska podružnica SPD odstopila Hausenbiehler-jevo kočo z vsem inventarjem in pripadajočim zemljiščem naši podružnici. — Podružnica planinskega društva v Hrastniku namerava tudi v kratkem prirediti filmsko predavanje »Beli stadijonc v Narodnem domu brezplačno. Pobirali se bodo even-"ue!no Ie prostovoljni prispevki.
Iz Radeč
ra— Ogenj v sokolski chmani. V sokolski dvorani v Radečah so 1. t m. zvečer opazili, da tli tramov je pod železno pečjo. Dramski odsek, ki je imel vajo, je ogenj pogasil brez večje škode.
ra— Burko »Radikalno kuro* priredi v nedeljo dramski odsek Sokola v svoji dvorani. Začetek ob pol 21.
ra— Izprememba posesti. Gospa Ljudmila Rogel-Poljanškova je prodala svojo hišo št. 20 v Radečah g. Francu Kukeu iz Št. Petra pri Zidanem mostu bivšemu mesarju v Radečah, v obrtne svrhe.
Iz Dobove
d— Širjenje kužnih bolezni. Davi ca in
škrlatinka, o katerih smo poročali v »Jutru« že pred par tedni, sta se zopet začeli opasno širiti. Prvi pojavi obeh bolezni so že potihnili, a da so se znova pojavili v večjem obsegu, je morebiti res kriva sprememba vremena, gotovo pa v večji meri premalo zanimanje s strani merodajnih faktorjev, če hočemo take epidemije za-treti, je pač najslabše, če o njih molčimo n jih pomagamo zatajevati. Županom se ni treba bati zamere ljudi, če posamezni pojav takoj prijavijo pristojni oblasti, ki naj brezpogojno pošlje zdravnika. Bo li sedaj bolje, če bo šola zaprta io otroci brez potrebnega pouka? Kako naj se sedaj zahvalijo neodločnemu postopanju družine s kopico bolnih otrok?
d— Samomor šestnajstletne mladenke. V sredo popoldne se je vrglo v Brdovcu 161et-no dekle pod vlak, ki ji je odrezal glavo. Deble je bilo čudne svojevoljne narave in se je podalo v smrt samo ziaito, ker so > karali starši
Iz Ljutomera
lj— Žalostna poroka. Danes se je poročil tu posestniški sin Franc Nemec iz Cvena, toda njegova poroka ni bila nič vesela in se je izvršila brez običajnega hrupa. Pred dvema dnevoma je namreč cvenški župan prejel brzojavko iz Mostar-a, da je Jožef Nemec, ženinov brat, hudo ranjen, nekaj ur pozneje pa novo brzojavko, da je že umrl in so ga tudi že pokopali. Jožef Nemec se je bil izučil kovaštva pri mojstru Ivanjšiču v Ljutomeru Bil je marljiv mladenič in je pohajal obrtno na-laljeva'no šolo prostovoljno tudi še potem,
je dovršil oba nje a razreda. Še! je k •iakom in postal podnarednik. Pravkar se je hotel iz svoieg" službenega mesta Mostarja odpeljati domov k poroki svojega brata. Padel je iz vagona in kolesa so ga zmečkala Ponesrečenec se je nameraval izobraziti za vojaškega živinozdVavnika, toda nesreča je prekinila njegovo nadaljnjo pot.
Ij— Trgovski gremij za ljutomerski srez
bo imel 24 t. m. svoj redni občni zbor z običajnim sporedom. Volitev tokrat ne bo.
Iz Murske Sobote
pm— Vlom v Sokolski dom. V noči od 10. na 11. t. m. so neznani zlikovci vlomili v Sokolski dom in odnesli z odra svetlomodre zavese v vrednosti 6000 Din. Vlomilci so se lotili dvojnih vrat na dvo--išču. ki vodijo na oder. Zunanja vrata so odprli z vitrihom. notranja pa niso mogli, ker je tičal v ključavnici od znotraj ključ. Poskusili so na to odtrgati ključav-uco. Toda to jim ni uspelo. Nato so z dletom napravili luknjo in odtrgali kos deske. Zdaj so z lahkoto dosegli ključ v vratih in so vrata enostavno odklenili. Dejstvo, da so dve zavesi pustili, kaže, da so bili moteni. Domneva se. da so zlikov-; stalni nevabljeni gosti Sokolskega doma, ker so že večkrat zmanjkali kakšni oredmeti iz garderobe Občutneje je bil prizadet g. Nemec Ludovik, ki so mu odnesli zlato nalivno pero m dozo za ciga-
rete. OrožniStvo k je energično lotilo zasledovanja ki je -že izvršilo nekaj hišnih preiskav.
pm— Miss Prekmurje. Na športni vese-ici SK Mure je bila izvoljena kot najlepša Prekmurka gdč. Gabi Kardoševa, znala članica hazenske družine SK Mure.
&myrna preproge
so najcenejše, ako jih napravite sami. Razpošiljam pričete z natančnim navodilom in risbo na Vaše sporočilo o velikosti. Za Vas je potem lahko delo.
TONIJAGER
Ljubljana, Dvorni trg L
S©% kronske
32 4
v okvirju svoje potrebe kupuje po 60 % Pačka Stediona, Osijek. Rok je kratek, kdor preje pošlje, bo prodal. P o i n r I t e se!
Osflai.
Direkcija državnega rudnika Velenje
nabavi na dan 17. februarja 1930 ob 11. sledeče:
5.000 kg pšenične moke št. Ogg 5.000 kg pšenične moke št. Og 10.000 kg pšenične moke št. 6 1.000 kg koruznega zdroba 500 kg pšeničnega zdroba 100 lit. vinskega lasa 500 kg rozin 2.000 kg koruze S00 kg slanine. Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, št 1266/IL j382
L. MIKUŠ
Mestni trg 15
Tvornlca dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic — —
Revmatizem.
Izjava zahvalnosfL
Gosp. dr*. L Rahlejeva,
Beograd, Sarajevska TO.
Ker tn mnogo ljudi trpi na revmattzcnu, priporočila som Vas mnogim in jim dala Vaš naslov. Istotako sem tudi zanje naročila Vaša zdravila. Neki kmet iz Mlake je potrošil Polno novcev in meni!, da mu ni rešitve. Priporočila sera 11 Hi Vaš Radlo-Balsamdka ki — hvala Bo«n in Vam — ozdravel je. Istotako tudi kovač Havidšč ni mogel hoditi, a pred nekoBko dnevi sem ga videla, da lepo hodi. Kdoikoti se mi potoži, da trpg na revmatizenu, tako] mu napišem Vaš naskrv. Zakaj? Ker imam sočutje s siromaki, ki tipe bolečine, a tn knamo tako dobro in koristno zdravilo.
Spoštovanjem Vam hvaležna Velika Gorica. 14. L 1924. Marija Butara.
Zdravilo Radio - Babamlka Izdeluje, prodaja hi razpošilja proti napiačila Laboratorij Radi,, . Balsamika dr. L Rahle . Jeva. Beograd, Sarajevska 70.
Zdravilo s« dobi tudi v vseli lekarnah lo drogerijah.	168
Skladišče
suho, v sredini mesta aH na Dunajski cesti, iščem za takoj.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«
pod »Dca«.	3394
I
Ako me jezijo solnene pege
% tod »J eoo-
^ et»TDO TT»-
mem Fellerjevo Elsa - Creme pomado
ten si i nje na t 4 n k o
zjutraj in zreCor no. mažem obraz Pege izginejo, in z njimi tndi Tse ostale napake, a obraz ostane čist in voljan.
Postopajte tndi Vi tako — pomagalo bo tndi Vam!
Za lase pa Tzamem eamo moino Elsa pomado aa rast las.
Po poiti dva l«n6ka sne, ali po ea lonCek vsak« E!.-a pomade stane 40 Dia frank«, fe «e denar tpoilje naprej; po pometijn 50 Din. Dobira so povsod! Kjer ne, naročite naravno*
pri
EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica Donja Elsatrg 245
Prometni zavod za premog d. d.
Ljubljana
»
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo samo na debelo
PREMOG,
domači in inozemski, za domačo kurjavo in industrijske svrhe.
KOVAŠKI PREMOG
vseh vrst
KOKS,
BvarnSki, plavžarski in plinski. BRIKETE.
Prometni zavod za premog, d. d., Ljubljana, Miklošičeva cesta št 15/L.
Wienex
DUNAJSKI SEJEM
od 9. do 15* marca
(v rotundl do 16. marca). Posebne prireditve: Salon modnih kožuhov. Dunajske modne pletenine. Sejem pohištva. Reklamni sejem. MEDNARODNA RAZSTAVA AVTOMOBILOV EV MOTORNIH KOLES. Razstava potrebščin za hotelske obrate (razstava živil in pijač). Stavbni in cestnogradbeni sejem. (Tehnične novosti in iznajdbe.) Vzorčni sejem poljedelstva in gozdarstva. UL avstrijska razstava pitane živine. (14. —16. marca 1930.) Nikak vizum potnih listov! S sejmsko Izkaznico in potnim listom prost prehod preko meje v Avstrijo. Madžarski prehodni vizum se proti izkazilu sejmske izkaznice izstavi na meji.
Znatne olajSave pri vožnji na jugoslov., ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju in na zračnih progah. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske legitimacije (po 50 Din) se dobe
pri WIENEB MESSE A.-G, VVTEN, VD.
kakor tudi za časa trajanja tipskega pomladnega velesejma pri informacijskem oddelku v Leipzigu, fjsterr. Messhaus in pri častnih zastopnikih v Ljubljani pri: Avstrijskem konzulatu, Dunajska cesta št. S; Josipu Zidarju, Dunajska cesta št. SI, Tnjskoprometni zvezi za Slovenijo, Dunajska cesta št. L	3^33
Prvovrsten poceni
čelmlfček
za saditev, med za lectar-fe, v novih sodčkih, mešanega fižola nudi EM. EBENSPANGER nasl.
Bjelovar.
Umetne cvetlice,
posebne vence ln šopke za neveste ter pajčolane ▼ največji
izbiri pri
C. Budefeldt, Maribor, Gosposka nlica.
NA DEBELO!	NA DROBNO!
VABILO
rednemu občnemu zboru
Kmečke hranilnice In posojilnice
▼
št. Vidu nad LJubljano r. z. z n. z
ki bo 20. februarja 1930 ob 6. nri zvečer v pisarni hranilnice.
DNEVNI RED:
1.	Citanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1929.
4.	Citanje rev. poročila.
5.	Slučajnosti.	Odbor.
Zahvala
Vsem prijateljem in znancem, kateri so nama k srebrni poroki brzojavno ali pismeno čestitali, se tem potom naj-iskreneje zahvaljujeva.
Sv. Jurij ob južni železnici, 14. februarja 1930.
JULKA ln LUDVIK PLAVŠAK
Avtomobilski klub sekcija Ljubljana
potrebuje zanesljivo in natančno moč
za opravljanje poslov prijavljanja ln odjavljanja avtomobilov pri raznih oblastih ter za vodenje statističnega ln evidenčnega dela v tajništvu kluba.
Prednost imajo upokojeni uradniki finančne ln podobnih strok, ki imajo že tozadevne izkušnje in verziranost. Samo pismene ponudbe je nasloviti na tajništvo Avtomobilskega kluba v Ljubljani, Kongresni trg 1, I.
III	—i—1—
a«*« ti raHJen.
vseh TT«t ter Joto za embalažo ima t »dne * taloffl
Mirko Mlakar
LJubljana, atonSkora «11 ca ti
Novosti flovesti Železna služinska Brozovtč. patent postelja zlo J; iiiva, s tapecfranim ma. dracom. zelo praktična za vsako hiSo. hotele, pienoči&ča, nožne stuž. bo in za potujoče ose. ba stane Din. 450,— Ras pošiljam po pote nem povzetiu.
Lesena patent postelja doiliiva. s Upeciranint madracom, tete p'ak> fčna sune Din. 280.—
LciaHca ta »onfaoje — ftTto gcatuhl). nsjnovije vrsti .1m HC Dia. 150—
L BHOZOTZ& "Zagreb, Illca as.
Vaan pošljemo na ogled eno Številko ilustrirane revije »Domači prijatelj« in »Naš obzor«. Pišite dopisnico upravi, LJubljana. poštna predaj 291.
Potrti globoke žalosti naznanjava, da Je edini sin, gospod
Josip Ziberna
komisar finančne kontrole in rez. poročnik
dne 12. t. m. po kratki, mučni bolezni, previden a tolažili sveta vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v soboto, dne 15. februarja 1930, ob pol 5. url popoldne iz hiše žalosti, Stari trg S4, na pokopališče k Sv. Krite.

r Ljubljani, dne 14. februarja 1980.
žalnjočl starši.
t
Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da Je naša nad vse ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, svakinja, tašča, gospa
Elizabeta Malgaj
posestnica in gostilničarka
v starosti 59 let, po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, danes, 13. februarja, ob 2. uri zjutraj za vedno zatisnila svoje blage oči.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto ob pol 10. uri dopoldne iz hiše žalosti v Gaberskem na farno pokoflišče v Trbovljah.
Trbovlje, IS. februarja 1930.
ANDREJ MALGAJ, soprog. LUDVIK, FRANC, sinova. MARIJA nor. STRAVS, hčerka; ALOJZ ŠTROVS, zet; ANA roj. GLAS, sinaha. Vsi vnuki in vnukinje in ostali sorodniki
t
. t

Ifoogffc
MOŽJE
Roman
V. POGLAVJE
Bila sva globoko v Sheratoruovem sadovnjaku, za plotom, ki *a je ločil od ostalega zemljišča, tako daleč, da sva videla samo še vefcki dimnik, ki je štrlel izza dreves. Senca je bila prijetna, polna vabljivih dišav. Z one strani plotu so se razlegali do naju gilasovi prepevajočih črncev. Tako sva dospela do velike, podrte jablane, ki so jo bili tam zasadili kdo ve pred koliko rodovi. Sedla sva nanjo. Po vsej božji pravici bi morala biti srečna: mlada sva^ bila in vse okoK naju je bilo prijetno in lepo.A tako mi duše, rajši bi bil v tistem trenutku kramljal s svojo materjo nego s Sheratonovo Grace...
Nekaj časa sva tako sedeJa, trgala odrastke in travna s te bed ca ter govorila o vseh možnih stvareh; a mahoma naju je nekaj zmotilo. Začul sem globoko rjovenje in težko teptanje, in ko sem se ozrl, sem zagledal Sira Jonasa, Sheratonovega dveletnega rjavega bika, kj je med drevjem dokaj bolj dolišljavo dirjal proti nama, nego se spodobi takemu mladeniču. Dobro sem ga poznal, zakaj odgojili Smo ga bili na svoji farmi in ga šele nedavno tega prodali Sheratonovim.
Miss Grace se je pograbila za krilo, da bi se neutegoma spustila v tek, a jaz sem jo naglo zadržal. Poznal sem značaj Sira Jonasa 5n vedel, da bi jo beg pogubil, preden bi prišla v varno zavetje.
»Ostanite mirni!« sem šepnil »Nobene nagle kretnje, da se ne -vrže na vas! Pojdite zdaj prav po malem z menoj.«
Bleda, z očmi uprtimi v nepovabljenega gosta, je vstala in počasi krenila proti drevesu, ki mi je bilo na umu. »Zdaj pa le urno!« sem deaaJ in jo za komolec vzdignil do spodnjih vej. Njena lahka batistna obleka se je ujela za kri v en ča sto vejo. Že preden sem ji
utegni! pomagati te zadrege, se jo Sr Jona s ocSočU. Prtpodi se je
s pobešesno glavo, v kratkem, besnem dim, in njegov rog je komaj za palec mi-nil mojo nogavico, ko s£m odskočil za drevo. Zasmejal sem se temu, a gospodična Grace je udarila v jok, čeprav sem ji med svojim skakanjem klical, naj bo mirna.
Očividno je bil Sir Jonas pozabil svoj glas; naj sem §e toliko 1 ričal nanj in ga podil, na vse moje ukaze je samo stresel kosmato glavo in se spet in spet zaganjal proti meni. Enkrat ni dosti manjkalo, da bi me bH dosegel s stranskim sunkom svojih hudobnih rog, ko se je obrnil. Nato je iznova stresel gilavo rn se zagnal proti drevesu, kamor se je bila rešila gospodična Grace. Šele zdaj sem spoznal, da je bila rdeča prevleka njenega pariškega solnčnika tisto, kar ga je bilo tolikanj razburjalo. »Vrzite ga dol!« sem ji zaklica'1. A ona se ni mogla odiločiti, da bi ga vrgla Siru Jonasu, ki bi ga bil neutegoma raztrgal in pohodil, in ga je zalučil v stran, proti meni, tako da se je začela med menoj in Sirom Jonasom dobesedno dirka kdo pride prvi do njega. Sklenil sem, da ga vobče ne sme dobiti; zato sem ga na begu vrgel v vejevje drugega drevesa.
»Bežite, takoj!« mi je klicalo dekle. »Splezajte na kako drevo. Tam vam ne bo mogel do živega.«
Mene pa ni prav nič mikalo, da bi jo popihal na drevo in neslavno čakal, kdaj pride rešilna odprava. Namenil sem se, da pokažem Siru Jonasu, kdo je komu gospodar.
Ker je bil mlad, mu še vedno ni zmanjkovalo sape. Spet In spet me je naskakoval, tako da sem moral neprestano iskati krajev, kjer so stala drevesa v gostih skupinah. Enkrat je z rogom malone podrl drevo, za katero sem bil skočil. Obstal je, tiščeč z glavo v deblo, niti ne dva koraka od mene, ki sem se z roko upiral v drevo, pripravljen, da naglo odskočiim. S sprednjimi nogami )e grebel po travi, oči je imel rdeče in z njegovim rjovenjem se je preteče zlivajo puhanje, ki mu je besno udarjalo iz nosnic. Gotovo je imel preteto slabe namene; misel na to me je še podžgala.
Blizu mene je ležala na tleh dokaj močna veja, ki jo bil najbrže vrtnar odžagal s kakega drevesa; bila je suha in s svojo podobo zelo pripravna za kij. Iztegnil sem nogo in jo potegnil k sebi. Nato
sera po bfi&cvfto odskočfl. Jo pograb8 ta ▼ trenutka odlomil nekaj stranskih vejic, ne da bi med tem odvrnii oči od nasprotnika. Naposled sem dejal Siru Jomasu: »Nu prijatelj, zdaj ti pokažem, da ni na svetu dveletnega bikca, ki bi mogel pripraviti Jacka Cowlesa v strah.« Komaj sem to izrekel, sem že prenesel vojno na neprijateij-ska tla.
Sir Jonas je bil ves presenečen, ko sem stopil izza drevesa ln ga z vso močjo oplazil po eni strani debelega gobca; ko sem to ■ponovil, je zarjovel, srdito zasopel in z zaprtimi očmi obrnil glavo na stran, od bolečine mrdaje z gobcem. Še enkrat sem ga udaril naravnost med nosnice; to pot je kar zavreščal od osuplosti :n bolečine in se obrnil v beg. Ko mi je pokazal zadek sem ga jadrno zgrabil za rep in ga tako še daleč gnal po sadovnjaku, ne da bi prestal udrihati po njem. Vem da mu je moja veja s svojimi ostrimi okrški na nekaterem kraju prebila kožo. Tako sem ga spametoval in prepodil iz sadovnjaka. Ko sem bil prepričan, da ga je miniTa vsaka misel na vrnitev, sem se z vso dostojanstvenostjo napotil proti drevesu, na katerem je še vedno ždela Sheratonova Grace in trepetala. Izvlekel sem iz žepa svotje jahaške rokavice, jih nataknil na roke, ki v tem boju seveda niso bile ostale čiste, in ji pomogel na tla. Njen pogled se je spet tako mehko in neprikrito ustavil na meni	'
»Jack Cowles«, je dejala, »povejte mi, a!i je na svetu kaj, kar bi se dalo storiti?«
»Vsekakor se ne bo#m dati lekcije bllku, M je pozabil svojo dobro vzgojo,« sem odvrnil »Upam, da se vam ni nič zgodilo?« Čisteč si obleko, je odkimala z glavo in mi iznova pogledala v oči.
Spet sva sedla na podrto jablano. Njena roka se je spustila na rokav mojega suknjiča. Oba sva vzdignila očL Najina pogleda sta se srečada. Tudi najine ustnice so se našle — sam ne vem, kako.
Nimam se ne za krivega ne za nedolžnega. Danes sem mož, a tiste dni sem deček. Ze takrat pa sem imed svoj nazor o tem, kakšen bodi m kako ravnaj gentleman. bi tako se je zgodilo, da sva z Grace Sheratonovo zaročila.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
0Cdor hoče
da 99 mu posl/« po posti naslov aR teaŠco druge infoitnacijo ticce« 99 tnaUh oglasov naj	» »nant/eah jm /IjJ
ttcef no bo prejo! odgovora t * JL^mWW
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rai. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
Uuifodvf*
Dekleta
M mx lepo stepati, tprej tn am. Naslov v ogiasnem oddelku »J oit.ra«.	4732
Natakarico
e kavcijo 5000 Din in Kmcžno samostojnega vodstva buffeta.. sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Samostojna natakarica*.	4594
Čevljar, pomočnika
za fina zbita in Sivina dela, i vso oskrbo v hiši,
* gtalno službo sprejme takoj Rudolf Jeglič, Radeče.	4576
Pek. vajenca
f oskrbo . obleko in perilom sprejmem v amerikan-sko pekarno. Naslov v okL oddelka »Jutra«. 4490
Šteparico za slamo
dobro iznrleno potrebujemo
sa takoj. Pismene ponudbe s točnim naslovom na: Tanaskovič. Beograd, Kralja Milana 49. Pri sporazuma plačam potne stroške.
4484
Kočijaž
*<ojažčtoe prost, z znanjem »eimščine in doljrimi spričevali dobi službo tafcoj. Ponudbe « sliko na upravo graščine Križ p. Kamnik. *	4677
Mizar, vajenca
poštenega in pridnega sprejme Jože Zadnrkar, Ljubljana VH, Verovškova ■lica 48.	4687
Pek. pomočnika
dobro verziranega, trezne-ra ia poštenega sprejmem Ponudbe na os-las. oddelek »Jutra« pod šifro »Pek«.
Pošten hlapec
priden in vaj-em razvažanja po mestu, dobi eložbo v Ljubljani, Krakovska nI. št. 13.	4706
Dekle
za vra hišna dela, pridno in pošteno, i S č e majhna družina (3 odrasli osebi in 2 maijihna otroka). V poster pridejo le tiste, ki eo zanesljive pri otrocib. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Na deželo«.	4481
Slaščičarja
^rvi»nb.tmega izdelovalca kanditov iščemo. Ponudbe s točnim opisom zmožnost; in dosedanjega službovanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kanddti«.	4675
Teracerja
K je tudi vešč v izdelali umetnega kamina io delavca za cementne cevi sprejmem v stalno službo Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Terazzo«. 4683
Gaterista-brusača
išCe parna žaza. Ponndbe pod šitro »Gaterist« na podružnico »Jutra« v Celja. Neoženteni imajo prednost.
4461
Vajenke
za damsko krojaštvo sprejme modni salon Ravnihar, Skofja ulica 13/1.	4743
Vajenca
sprejme Leopold J e e i h. mesar v Medvodah. 4595
Potnika
sprejmem aa galanterijo in kole--«. Naslov pove ogla«.
Vinski potnik
dobro uipeljan strokovnjak dobi mesto pri ljubljanski tvrdiki, bodisi e fiksno plačo ali provizijo. Ponudbe z navedbo zahtevane plače, ozir. provizije, dosedanjega službovanja in event. jamstva, naj se pošljejo na oglas, oddelek »Jutra« ped »St. 17«.	4690
Tenor banjo
nov poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	3879
Čoko - Banane
so slastne.

GOspodiično
ki igra violino, iščem za damsko kapelo. Oglasijo naj se tudi začetnice. — Slavko Raškaij, Zagreb — Poste-Ro-tante	4653
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam >o povzetje najmanj 5 kg. ?otem č.6to belo g06je kg »o 130 Din in čist belj puh po 300 Din. L. Brozo-vič, Zagreb, Iliea št. 82. — Kemična čistilnica perja
Ribje olje
sveže, najfinejše, norveSko,
iz lekarno dr. Piecolija v Ljubljani, se priporoča bledim, slabim osebam. 229

Sobarico
želi mesta pri kaki boljši nemški družini. Vsled ne ■popolnega obvlaidanja nemščine gre tudi za manjšo plačo. Ponudbe n« cglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč«.	4574-a
Stanovanj, baraka
naprodaj na Kodeljeveon — parcela 1.	4686
Prodajalka
izurjena v trgovini meša nega blaga, s prakse knjigovodstva v glavni zalogi tobaka, išče naimeščenja v Vakem večjem kraju na deželi Gre budi kot bla-gajničarka. — Nastopi 15. marca. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izprememba«.	4574
Kot skladiščnik
inkasant sluga ali slično iščem službo Kdor mi pomaga do nje. dobi nagrado. Delodajalcu dam event. gaiancijo. Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Delavec 25«.
3805
4679 oddelek »Jutra«.
4719
G. Tb. Rotman:
Bratec Branko in sestrica Mica
(Pravljica s slikami)
ePnnntie nropoverJanl
Trgovski pomočnik
a<gil«n in zmožen mann-fakturist in špeceri=t. želi sprem-eniti svojo službo s .1. marcem — najraje na Gorenjsko in Dolenjsko. — Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«.	4681
Šofer
z »e(coW7o prakse i?5e službo. — Naslov T oglasnem oddelku »Jutra«.	4720
Starejša gospa
Nemfca, brez sorodstva, ieli meeto gospodinje h go -ipodu afi dami. ali pa gre tudi kot varuhinja o&nok. Ponndbe ca oelas. oddelek »Jutra« pod šifro »Veselje do otrok«.	4715
Dekle
nrti>ue in poiSteno. vxjwto vseh hišnih	u>metn«ra
vezenja in nekoliko kuhe,
;šče mesta. Naslov v o<r'. oddelku »Jutra«.	4722
Zobotehnik
^"teot z večleibno irakso, išče službo za takoj. Po n.ndbe na oglasiti oddelek •Jutra« ood »Zobotehnik 4T27
96.
Vila se je • palžico dotaknil« ivončka; eret se je razprostrl, postajal je večji, vse večji, listi so se izpreminjali t ude... še trenutek in pred njimi je stala Miciea, prav takšna, kakor jo je bil Branko nazadnje vi. del. »Branko !< je vzkliknila in razprostrla roke. Dragega ni mogla spraviti iz sebe. Hite je ovila bratfn roke okoli vrata, in pritisnila glavico k njegovemu Uen.
Prazne sode
od jedilnega olja kupim prodam pa prvovrstno
olivno olje
po 18 Din. Lasan. Krekov trg; 10	4503
Pozor, brivci!
Tri aparate za sušenje vodne ondnlacije proda E. Navinšek v Ljubljani. 4226
Skobelnlk
za rerbarje naprodaj ▼ Fiorijanski ulici Jt. 31H.
4707
Če so se drug!
odvadili kajenja, zakaj ee ne bi tudi Vi! Z emo steklenico »NiVoprost« — ki stane 65 Din, se boste lahko takoj odvadili! Josip Lindiž, Ljubljana, Kom finskega 17.	4662
Rastline
Po »elo ugodnih cenah prodam aspairagus Spremee-ri, večji kvantum dobro ukoreninjenih bujnih bec-Ijev Pelaeonje za grupe, rože visoke m nizke ter rože plezalke (Kletterro-sen) t starih in novih vrstah ter novitetah. Pojasnila daje vrtnarstvo graščin« pl. .Kiopach-Ziegler. Križevci.	4695
Fotoaparat
»Voigtiland®r Bergheil« 6 V-t X 9, s 6 kasetami. 1 fitra-paikfeaseto, 1 Telo Dynar objektiv, aiparat za povečanje ter cel ostali pribor prodam ali pa zamen !am za dober raidi:w-apa.rat. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Radio 44«.
4480
14 hI vinskega kisa
■pristnega ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	4590
Motorno kolo
»Wandorer« 4 HP. s prlti-klinami, v dobrem stanju, samokres, 2 namizna telefonska aparata z indukter-jem in daljnogled jirodam. Ponudbe na oglas. odde'ek »Jutra« pod »OrJpotovanie« 4667
Fina žima
za 2 korani, postelji ugodno naTrrodaj. Naslov v og1*' oddelku »Jutra«.	4747
Avto
štiripedežen, v najboljiem stanju radi selitve zelo ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nttjtto 30«. 4716
Avtobus
znamke »Ford«, 13—15 •• dežen, v popolnoma brezhibnem stanju, generalno ipopravljem, novo duko lakiran in tapeciran, pripraven aa vsako avtobusno črto, po ugodni ceni naprodaj. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«.	4736
Novo kolo
naprodaj v skladsS&a
Fjgovcu f Ljubljani.
4T44
msBCSUS
Vinsko sesalko
dobro ohranjeno, 6 oevrmi ali brez njih ktfpiimo. Ponudbe na ogl a-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Pumpa« 4689
Konjski gnoj
za gorke grede kupmo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »132«.
4597
Stole
nizke naslonjače, netapeci-rane foteljčke kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod značko »Črni« 4508
Dvigjalo
1000—3000 kg nosilnosti kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dvigalo«.	4498
Obroče za sode
45 mm širine, vsako množino kupim Naslov ▼ ogl. oddelku »Jntra«. 3820
Sode
od jedilnega in strojnega olja, vsako množino kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3819
Drobilec za kamenje
rabljen, dobro ohranjen kupim. Ponudbe z navedbo tvorniške znamk«, velikosti in skrajne cene na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gramoz«.	4586
Varna naložba
denarja!
Le mfi visokih obresti pri denarnem zavodu, iščemo od zasebnika, ki bi hotel svoj denaT absolutno varne naložiti, ugodnejSe posojilo v večjem	— Na velikem kompleksu pr-vovrstoih rtalitet vkn ji,žena hipoteka e točno plačanimi obrestmi in amortizacijo bi ee lahko delno aili v celoti prenesla na nove. ga upnika. — Ponudbe pod šifro »Abeohtoe varno« na oglasni oddelek »Jutra«.
4700
Za trg. podjetje
dobičkanomo, iščem a soudeležbo takoj meč, ti razpolaga x najmanj 40.000
Din kapitala, s kofim zamere ustvariti bodočnost. Ponudbe na oglas, odidelefe »Jutra« pod »Nujno 98«.
4996
Parcelo
i ct&TtaMm dovoljenjem,
ob Dunajski oeeti, t pomeni ju Ljablj. mestne občine kupimo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Parcela 132«.	4596
20 % bone
kupim za ea 9000 Din. Ponudbe na naslov: Rudolf Kokalj, Ljubljana. 4711
20 % kronske bone
k v p i in plača najbolje K. Camerntk ▼ Ljubljani. Dunajska ettita 36. 4726
Stanovanje
8 eofc m kuhinj« takoj oddam v Rožni dofini, eeeta IM7.	4740
V<rftii4w
Sobno kredenco
majhno, črno. moderno ka-pim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cista ia nepokvarjena«.
4509
Jedilnico
temso, kupim {roti takojšnjemu plačilu. Ponudbe i navedbo cene pod značko »Dobro ohranjeno« na ogl oddelek »Jutra«.	4764'
OM&tUa
Lepe maske
posodim. Ljubljana, Vaiva-zorjev trg 6 (nasproti kri-žemiške cerkve). 4763
Več abonentov
na dobro domačo hrane po 16 Kn dnevno aprejme restavracija Mrafc na Rimski cesti	4745
Dva l°kala
oddam na Krakovskem nasipu. pripravna za tehnično pisarno ali elektrotehnično podjetje. Pojasnila daje E. Navinšek, Selenburgova ulica L	4225
Več pisalnih miz
dobro ohranjenih iščem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštni jjredail 27«.	4735
Pisarniški pult
želeaen. za shrambo poetov nih knjg. kupim. Ponudbe na oglasni oddelff; »Jutro« pod šifro »Železni polt«
Stelaže za trgovino
kredenca, kozarci, točilna miza itd. na/ffodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 474«
Hudi*
Radio-aparat
čfcirieev m. izvrsten najpro-daj. Pojasnila v brivnVi pr cerkvi sv. Petra. 4669
Radio napravo
za sprejem domžalske postale. čisto in glasno, na zvočnik, kompletno vredno prosim Nislov v og'as. oddelku »Jutra«. 4678

4000 Din posojila
potrebujem za dobo % leta Za obresti dlam stanovanje in brano v mestu — po dogovoru tudi dalj«. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Posojil1!*.
4705
ŠoierK
z 12.000 Din sprejmem ta ko} kot dmžabnika v dobro vpeliano avtotaksno obrt. v lepem rn prometnem sezonskem kraju na Gorenj .-Tom. Naslov pove oglasni od"Mek »Jutra«	4741
Pozor, mesari In prekajevalci!
Prodam novozidano hišo ob državni cesti in kolodvoru, s prvovrstno vpeljano mesnico v hiši in podružnico na avstrijski meji. Imam hladilnik na električni pogon. Radi družinskih razmer prodam po zelo ugodni ceni. — Ponudbe pod šifro »Mesnica« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	4554
Enodružinsko hišo
ob Tržaški cesti ali bližini tobačne tovarne, <fo cerkve kuni Marija Crnagoj, Tržaška cesta 14.	4696
Veleposestvo
lepo arondirano, v Dravski doloni. t dobrimi cestnimi zvezami, ohstoijeS« iz njiv, gozdov, sadonosnika, travnikov rtd.. z velikimi gospodarskimi poslopji, pri-•pranno tudi za kak tovar-ni.3'-5 obrat, radi dmSnskih razmer prodam. Resni in plačila zmožni kupci naj se obrnejo na naslov: Anton Šuman, Sv. Marjeta ob Pesnici, kjer ee iz pritaz-no=ti dobi točne modatke. Posredovalci izključeni.
4698
Trgovska hiša
Ve* Tn^taMri-jp^POpa irra.^ T^^o^mo n »prodaj.
■».Tirt-rJK pod
mer?«.	4666
nT ii ms
20% bone
kupim in plačam najbolj«.
Oskar Adamič. Ljubljana, Selenburgova mliea 7. — »Sana«.	4404
Vrednostne papirje
srečke ftd. kupuje in p'ača
najbolje H pravni? tvo »Merkur«. Ljubljana. Večna not št. 5. telefon 3052. 4120
20 % kronske bone kupuje in prodaja
najugodneje Uprav-ništvo »Merkur«. Ljubljana Večna pot 5. telefon 3052 4120
Trgovski lokal
obratu pri fari, event. s koncesijo takoj oddam z veo zalogo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
4672
Gostilno
vzamem v najem eventuel-no tudi na račun Posedujem osebno pravico in sem kavcije zmožen. Prevzamem takoj ali pozneje. Pismene ponudbe ua oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Prometna 96«.	240
Sobo
s 1 d ! dijaka MJjakL niš) oddam blizu U. drž. gimnazije. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«.	4685
Stii
iih
Dvoje stanovanj
vsako po 2 šote e kuhinjo. kopabrioo ra pritikli-naimi. v nori hiS ob Dunajski cesti oddam s 1. malem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 4579
Stanovanje
tri »K dvosobno. « pritikti n»mi. mirno in solidno iščem za maj. Ponudbe pod »Solidna hi mirna stranka« na oglasni oddel. »Jutra«.	3743
S 1. junijem
oddamo v modemi npradbi ki WS v Ljubl.ani ob falt;rani cesti, z vsem komforten! Iraksus. opremljeno
stanovanje
9 9 Poronfbe vna ocf. oddelek »Jutra« pod Šifro »Le rfučaijno prazno stanovanje«.	4704
Stanovanje
dvosobno iščem v centru 3i*Ve za »akoi ali s 1 majem Najemirna postranska etvar. — Ponu The n« Ekspozituro »Jutra«. Ljubljana VII — pod »t. mai« 4713
Stanovanje
8 eob. kuhinje in prit£kKn, v centru Ljubljane takoj »U « L marcem oddam boljši stranki brez otrok. Naslov v oglaemem oddelku »Jutra«.	475C
Stanovanje
S art> ki kuhinje oiMam i 1. marcem v RoSni dolini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	4751
Stanovanje
8 sob, bvhmje in prSeMta
oddam takoj. Poiw« ae v Švabičevi ulici 7 — med 13 in 13. uro	4734
Nekaj kg znamk
na škartnih spremnicah ie naprodaj v trafiki na Mestnem trgu 8.	4654
Filatelisti!
Zastonj dobite cenik ako pošljete 10 Din, sa katere dobit« 40 različ-n 1 h Danzig znamk. Avgust Potušek, Kranj 80. 4737
Gospoda
upmfrum tai.oj aa atann-vaoje v sobo a posebnim vhodom. Ulica sa gna>d 7.
«735
Sobo s hrano
takoj oddam ▼ iidovekr. ul tU 6.	4729
Sostanovalko
afir^jmem. NmIot ▼ og!as. OddeUcs »Jutri«. 4738
Prijazno Sobico
aolnčno, z norim poitiAtvom in novo posteljnino, s ao-aporabo kopalnice aH brez nje ter električno razsvet Ijavo, v sredini mest« oddam takoj ali kesneje solidnemu gospodu, ki je čez dan odsobet). Narfov pove oglasni eddelek »Jutra«.
4760
Avtomobilsko kolo
se )e našlo. Naslov peve oglašri oddelek »Jutra«.
4717
Sobe
Opremljeno sobo
lepo. s souporabo kopalnice oddam. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
4495
Sobo
oddam v PtorijaaAl »Uri it. SI/H.	4708
Sobico
čisto fe sotečno, s posebnim vhodom in elektriko, v eentrn m®fta takoj oddam. Naslov v oglas-netm oddelku »Jutra«. 4702
Opremljeno sobo
oddam 1 aH 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	4710
Solnčno sobo
lepo opremljeno, e posebnim vhodom, v sredini mesta oddam dvema stalnima solidnima gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutina«.	4661
Za pisarno
ali za enega aili dva (re-opoda, ozir. kaj dmzega oddam
2 lepi sobi
s predsobo, posebej elektr. luč in raarledVjm pred opero. GledaliEka ulica št. 4/1.
4701
2 sobi za pisarno
od-daon s 1. majesn bferzu hotela Dnioo. na zelo prometni cesti. Ponu-dlbe na crlas. oddel* »Jutra« pod šifro »Tisoč Sest sto«.
4708
Opremljeno sobico
oddam gospodični po zelo usrcdtii eeni. Naslov v osrl. oddelku »Jutra«. 4718
Sobe z 2 posteljama
s hrano »Ti biez od«iarnv lrdov*>ki uJici 6	4728
Sobo
k proeMm vbodom in eTisk-trf o oddam blizu Tabora. Naslev v oglasnem oddelku »Jutra«	4724
infernuuiie
Terjatve
od najmanjšega do najvišjega zneska, poedine ali večje partije feterjuje brez vsakega predujma Cpravni-štvo »Merkur«, Ljubljana, Večna pot 5, telefon 3052.
4120
Financiramo
etvilno pravdne sodne in odvetniške etroške. Uprav-ništvo »Merkur«, Ljubljana Večna pot 5, telefon 3052.
4120

Dražba vina
Ormoška mestna občina bo
v nedelja dne 16. februarja 1930 ob 2 popoldne v občinski pisarni na javni dražbi prodala 30 hI prvovrstnega sorfciranega -rana, lastni pridelek i® Vinskega vrha. letnik 1929. — Pogioji licitacije ee po-izvedo v obč. pisarni. — Mestno županstvo v Ormožu.	4562
Dopisi
Gospodična
kj je t nedeljo 9. t. m. dopoldne izstopila is vlaka v Radovljici in j« imela v roki »Jutro«, »e prosi za naslev na oglas« oddelek »Jutma« pod tefro »P. F. G.«	4668
bom te brige. Resna. Roža v samoti, Rcbinzom, Resna kupčija. Resni kTOec, Sobarica. Sreča 1809,' Solnčca lega. Samo resno. Sestri, Sigurna eksistenca. Samski d-om, Sposobnost, Sreča 250 Saša, Šna-žnjosrt. Slada, Šivilja 4110. StTo^ovno uspos. ključavničar, Simpatija ' H«1 šivilja 28. Trg. zastopnik, Takoj 6. Tabor. Tvornica, Točna inforaaci;a. Trgovina 11. Trafika, Ugodni pogoji, Vselitev v aprilu. Varana 3883, Vismajbr. Vesr,-na el-užba. Vsak, Vrtnar 434, Večji _ mlin, Železni pult, Zlata jama. Za dohtjr svet. Zeleni maj. Zvonko, Zelo ugodna poceijv Zajamčena pridnost 1000. Ii, vahno. Zračna soba. Zeir-ljiSce, Za pomlad, Zahteva plače.
Ženitve
Samostojen vdovec
obrtnik, ieii unanja s inteligentno gospodično, staro 25—30 let, v svrho ženitve. Dopise po moin-osrti s sliko na oglasiti oddelek »Jutra« pod znaSko »Lepa zunanjost«. Prednost innajo z nekaj premoženja. — Diskretnost zajamčena.
4723
Prazno sobo
•epanirano. v prit'lč'-u i?8e ra takoj v centru mesta eospod. Ponudbe tirosim Se danes pod »Veliko od-otem« na oglasni oddelek »Jutra«.
4733
V oglasnem oddelku »Jutra«
ja dvigniti sledeča pisma:
A. B- Bianchi, Bližina centra, Ciklama. Cena in količina. Celjski, Cvefcko-Srečko - Zvockc, Čas biti, Črni kos 38. Dvem bl-on-dinf am. Dober kuri. Dobro prijateljstvo. Dolgčas, Dober zaslužek. Do-bro ohranjen, D. F.. D:skrecija 3199. Družabnik 45, Dosa, Domačin. Denar in služha-Dobrodošel. Domžale 88, Dobro znana gostilna. Dobra kuharica. Dobro idoča, Dama inozemka, pom dobre gospodinje, Dober or-gamšzator, ETd-na rentabil-nest. Energičen portir. Fina mehanika. FrancoSčina-Grera na deželo. GitaTa. Gostilničar, Hiša 212. Hribar, Cec. Hruško, Hvaležna. Hormonir.a, Hippof.il, Jutranja za<rja. Inženjer-kemik. Junij 40, Izurjena strojepiska. Kavcija, Ko-vačn/ra. Knjigoveški vajenec, Kmečko dekle. Klavir eit-re. Kupec, Kavcile zmožna. Kapital. L. 1931. Lokal tal';oij, L. J. Z.. Loto 30. Lepa bodo&n-ost 2219, Lcčen. Le resno. Maj. Mig-non. M. K., Marljiva 25. Mirna in solidna stranka. Motor 50 Mlekarna in slaščičarna. Moč značaja. Mesarija. Marc. Mirno življenje, Majnik ljubezn-1. Nemška konveraacija. Na račun. Nujno 98. Nenavadno ugodna priUka. Najhol^i tovariš. Nemec, N. š„ Nova vila. Okoliea centra 3. Okneifcnica. Oskrbmik vrtnar Oskrba 31. Pozna sreča. Parce'a 1562. Potovalni, Povsem neodvisen so-roec. Pomnik 4489. Prometna gostilna. Podjeten trsrovec. ProdalaV a. Pridna :n poštena 3768. Prasra 3488. Posestvo v Ljubljani. Prvo-vrstna znamka. Posan 30, P-omet 692. Prometna 26, Fememit značaj 3200. Razvedrilo. Resni kupec. Rešil
■ ^

Lep črn klavir
zeV) ugodno nrodam n 11.000 Din. Naslov v ogL oddeiku »Jutra*. 4583
Simphoneta
Je aovejši. lep m najpopei. nejši muzikalični mstrum-ent nadomesti cirtoni. harmoniko, harmonij in klavir. —• Pojasnila daje A. Pinter. Slov Bistrica.	475S
Koncertni klavir
krasen, radi selitve ug-odoa naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.	474«
Psa
cSo 4 mesece sMmega umi-
škega ovčarja kmtirm. N»-s"ov pove oglaend o<fdele!: »Jutra«.	471-J
Ribje olje - vitamini
Prispela mi je iz Norveške nova pošiljka ribjega olja, prvovrstne kakovosti. Kakor so na Dunaju izvedeni po6knsi pokazali, vsebuj« to olje, poleg potrebne množine joda in maščobe tudi toliko vitaminov, krt to zahtevajo najstrožj; predpisi. Lekarna G. Bakarčič, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 9	1963
Vsled Izmenjave
vodnih koles s turbino prodam po zelo ugodni ceni vso garnituro za pogon šestih kamnov. Vsi demontirani deli so stari komaj 2 leti In r dobrem stantn. — Prodam tudi na obroke. Hotko Miha. mlinar v Rizoncih pri Domovi.	4535
Prvovrsten stroj za rezanje papirja
radi selitve poceni prodam Naslov ▼ oglasnem odde'ku »Jutra«.	4457
Dieslov motor
50 HP. z električno centralo. prodamo zaradi preureditve obrata Naprava Je primerna za privatno in Javno električno centralo Vprašanja na osi. odd. »Jutra« v Lmbliani pod naslovom »Nenavadno ugodna prilika«.	3727
Šivalni stroji
Haid & Neu. na usrodtt« obroke »Centra«. M:k'o5i-čeva eesta 7/HL Ljubi :ana 67
Citajte vedno
naše oglf^e!
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za imseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsa v Ljubljani