233. številka.
Ljubljana, v soboto 10. oktobra 1896.
XXIX. leto.
ia vsak dan rvc4«r» utirali nedelje i» prasaike. t*.: velja po polti prujernan za a vat r o-o gor« k e doAele &a vst> loiu U gkL, m po! leta 8 cM.   xa Setrt leta A gld, /.a jidcr. 1 gld. 40 kr — Za Lj obijano brv« pošiljanja   a dom za vse leto 13 j;ld., ta četrt leta 3 gld. 80 kr., aa jo.'*en m*« l gld, 10 ki.  Z* po&iljanje na duu račana Ifl po L0 kr
na meaec, po 30 kr. za čet:t let*. — Za tuje de*jlo toliko vođ, kolikor poštnina toafia. Za oinanila pladnje *e od itirietopne poti t-vrste po 6 kr., če »o oi.nan.do jeiieukra' trnka po f. kr., te oo dvakrat, io po 4 kr., če se trikrat ali »eckral tieka Dopiai naj m isvole frankiiati. — Rokopiui sc ue vračajo. — Urod&iitvo in apra»uiftt«u ie nn Kongresnem trga fit. 12. Upravniltvn na) »e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. »»a »t*mir iu rati.no itvari
Ob otvoritvi „Narodnoga doma".
Duri .Narodnega doma" v Ljubljani se jutri slovesno odpro in to bode dan, ki v marsikojem srci slovenskem ibi.di radost in navdušenje. To, kar se mlajšemu roda vidi palača, ki ima krasne prostore za zabavo in razvedrilo, želelo se je od starejših rodoljubov kot nekak narodno-političen idej al, katerega pričakati niso mogli. Da, red je veliko hitrejše napredoval nego M vresničenje narodnega doma v Ljubljani f Kako dolgo je od tega, da se je za potrebno in mogoče smatralo, spraviti pod jed no in isto streho „Narodnega doma" ne le gi banje ljubljanskih in kranjskih, temveč tudi vseh drugih Slovencev ? Jedna ped časa nas prav za prav loči od tiate dobe, ko se je začelo misliti na takšno zavetišče vsemu narodnemu in kulturnemu nagemu gibanju. Kako'nizko o no smo si sami sebi dajali, kolika zmota je bila v računu! „Narodni dom", koji danes dići belo Ljubljano, premajhen je celo za društva v središči in glej — na periferiji zidajo ali snujejo ti celo svoje lastne narodne domove ! in za vse to je bilo treba jedva dveh desetletij. Močnejša kot želja pa osredotočenja v .Narodnem domu" bila je moč narolova, kat<ra s* je v središči, kakor cb mejah razvijala v življenje vsestransko, na razne veje, ki so zopet pognale v celote zelenja in cvetja. In tako je zaostal „Narodni dom", ker je imel biti od mrtvega kamna, mej tem ko je v narodu delovala silna organičua moč, s katero se je kulturno razraščal in samosvtstno napredoval.
Veselimo se te prikazni, veselimo se pa tudi krasne stavbe, ki se sedaj dviga pred našimi očmi? Naj bi ona tudi imela pomen samo za življenje v glavnem mestu slovenskem, ta pomen je jako velik. Narodna ideja si je pridobila tudi nade meščanske kroge. Ni pa vse jedno, osobito za nežno čuteči ženski del, v kakem okvira ali v kaki posodi se mu kaže in razodeua^Jdeja, bodi sama na sebi še tako lepa in dobta. Meščanstvo, katero s časom vred stopa na višje kulturne  stopinje,  imeti hoče,
da se vse tudi giblje v čedni in doatojni obliki (er okolici. To je po vsem svetu tako in kdor to prezira, ta »h dela z najboljšimi »rtdstvi za priklop-Ijenje meščanstva k ideji, katera jo poklicana družiti in k jedinosti buiiti. Doki. r su.q skrbeli samo za narodne šole in narodno uradovanj->, ni k narodni naši Ideji pnraščVo prebivalstvo po mestih in trgih. Le-te je nam veliko bolj pr.dobivalo družabno življenje, ledno in zabavno nastopanje po čitalnicah in drug h narodnih društvih. To ni znak narodove slabosti, nego znak narodove krepoati Meščanstvo teži za boljšim in lepšim, ker ima, in to je ». rav, svoje kulturne potrebo. Bolj, kakor najbolj prepričevalni članki in navdušujoči govori, vplivale so zadnja leta na meščanstvo debre preddave slovenskega gleda lišča. Dokazalo *e je, da slovenska zavest zamore pripraviti tudi najbe Ijši umetniški všitek in da se meščanstvu ni treba r. .teka i k nemški mačehi. Prav tako je z iejH) umetnostjo prosluvila »Glasbena Matica* slovensko ime in, kar je še bolj važno, zbrala je v navdušen slovenski zbor n*še gospe in gospodične. Tudi poprej se je v Ljubljani predstavljalo in s petjem nastopalo. Pa kak u■■■ « h t (ga gotovo na-rodnega dela je bil prej, a kak je sedaj P Na to ni treba odgovarjati. Dokazuje nam pa to opazovanje, da k narodni samozavesti pri? ?«jo meščanstvo najprej kulturni napredki naroau« ideje.
Tak kulturni napredek je tudi „Narodni dom", namenjen v prvi vrsti razvoju meščanstva ljubljanskega. Živo je bila potreba obsednih in kolikor moči sijajnih prostorov, v kater h bi bilo primerno mesto tudi višj m družabnim pojavom in ne le društvtnin namenom. Sedaj imamo krasre dvorane in kar nič ne dvomimo, da se bode prebivalstvo našega stolnega mesta rado v nj.h ibiralo, mejsobno spoznavalo in družilo v narodu i namene v čedalje večjem številu. Splošnji narodni uspeh tudi tu ue izostaue. Računajič na to je tudi vts narod kolikor toliko h svojimi doneski pospešil zgradbo. Tega tudi Lju Ijana narodu ne pozabi, — kiepkejša po svojen narodnem meš'anstvu, dajati hoče tem večjo pod poro  vsemu   slovenstvu, kojega narodne zavesti in
požrtvovalnosti  spomenik  stoji   na  njen h tleh „Narodni dumu.
Državni zbor.
£b Na Dunaju, 9. oktobra, Tako malo zanimiv« proračunske razprave kakor letos, menda Ae ni bilo v naši zbornici. Celo opozicijonalni Mladočehi so govorili tako zmerno, da se je kar čuditi. D«bata je bila agolj stvarna in n hče ni zinil pol tiJno pomembne besede, niti dr. Mt-nger. Proračun se sicer ni ugodno kritikoval, vender pa izrečenu kritika ne bo vladi prav nič škodovala.
Za proračonom je prišel na vrnto domovinski zakon. Danes nt u v generalno debato posegla le dva govornika, ostali oglašenci pridejo na vrsto s* le v ponedeljek. Dioda domovinskega zakona je jako dvomljiva lahko so zgodi, da ga bodo nasprotniki za nekaj časa pokopali.
Koncem seje je Koblar interpeliral vlado glede znanih, v „Slovensktm Narodu" korenito pojasnjen,h imenovanj prt tinaučnem ravnateljstvu. Upati je, da se bode tniniaterstvo zanimalo za to stvar in poučilo g. Jeni yja kako in kaj!
Začetkom seje so dr. Kaizl in tovariši podali naslednjo interpelacijo: Po določbi volilne reforme je način volitve v drž. zbor deloma od vi«; n od načina volitev v dnž. zbor Kontakt enca volilne n forme za drž. zbor je. da so da dež. zborom še pred ra?pisom drža^nozborMkli volitev prilika, po-8v6;ovati se o prrinembi deželno • k.-ga volilnega leda in o njem sklej aii. (ntserpelantja vprašajo ffll« ni'derskega predeedu ka, boleli izvajati to kouso-kvenco in poskrbeti, da se akluejo d* ž zb ri, še prodno se razpišejo m ve voLtve.
Zbornica je putem nadaljevala proračunsko ra/p.' avo.
Levičar dr. Menger, vodja maikonieutov v lev.či iskem klub.], je izjavil, da njegova btrauka no m.idi prejuditiial i BVOJemU polit Jueiru stališča s t» m, tla se proračan odkaže pristojnima odseku, ker se to v zmislu  oprav Inka   mora  .goditi. To
lvai#telCe
ob slavnostni  otvoritvi  „Narodnoga Doma'
govori pri nocoj fin j i predutavi g. K ineuiauu. Vam, ki priali ste slavni dan slavit Od jugu, severa, zapada, vzhoda. Dan našega veselja, dan ponosa, Gos>6da slavna, vam pozdrav iskren!
V minuli in sedanji zgodovini Žal, malo le poanamo takih doij, A bojev več poznamo in razporov,
Iu bridek vstaja nam ob njih spomin! Ne, ne, nocoj ne več! Nocoj je praznik, Ko čustvo jedno le prešinja srca: Sloven hi je postavil svojo hišo ln stopa vanjo, blažen, kot bi stopal
V svetišče jasno, Čegar poezija So L o veselja vabi mu v oči; Svetišče to je naša, naša hiša. Svetišče to je Narodni naš Dom I
Naš dom! Kaj ? Ali bili smo brez doma V Ni li naš dom vesoljna rodna zemlja, K j« r dela slavnih nam žive* očetov? Ponosen je Sloven na zemljo to, Ponosen na lepoto solnčnih gričev, Ponosen na goie v nebo kipeče,
1'onoaen tudi na podzemska čuda,
In tisočkrat molitev splava k Ilogu,
Da ščiti bi naš dom, na! dragi dom!
Ob, Čeaa no bi dal med nami vsakdo
Za čast in tast slovenska domovine?
Bilo pa treba rodu je svetišča,
Kjer žar bi netil se ljubezni rodne,
SvetiŠi'a bilo takega je treba,
Kamor prihajal b; Sloven se klanjat
ln čudit delu narodne prosvete! . . .
Kje bogatin, kje siromak, da ue bi
Navdušen stopil med vrate zidarjev,
Ki ht' li eo zgraditi jasen hram
Iz kamenov, nabranih kr:žem doma?
In čuj, zazvenel tak je klic nekdaj :
„Iz tal se dvigni dom, ves narod /gradi
„Palačo sebi!u — Ta'trat deček, starec,
Mladenič, dekle, mož in žena — vsi
Začuli so poziv in vsi so došli,
Pomagali gradit poslopje vićnje!
To je bilo življenje, da topilo
Srcš se je od radosti ponoBne,
To bila je požrtvovalnost zdušna,
Da smo 1* hko dejali: „Kjer Sloven
„Prebiva v širem gradu, v tesni koči,
„Povsod smo bratje, sestre — jeden narod!"
In potlej t Kamen se za kamenom
V Ljubljani beli dvigal je od tal,
In ta'.lo je poslopje toli krasno, Kot je ki. H.i.; ta svet, tak'; ponosno, Kot je ponos*n narod teh krajin! . . . In viša, \ihe! Zdaj stoji pred nami, Nad njim pa plove solnčoa poezija, In u * j i * • ■ i t vsak nam kiloa MaoŠtfno:
„Pod ta sijajni krcv, ki ga je tisoč „Zgradilo ro't, pod krov, v fiagšc akladovih , Trt peča t isoo želj naiola vee^.i, „Stopite, bratje, feestre, posla\it nl'r» krasni dan, kot posluvih dan „Ljubezui bi vzajemne, dan prosvet»!a
Res, dan prosvete! Ne veselju zgolj, I resnemu je trudu posvečeno Poslopje naše Narodnega Duma! — Prišli, gosi oda, sle nocoj v ta hrani, Kjer dom ima dramatika na$a muza, Ta muza kliče iz srca globin Pozdrav umetnostim, sestricam dragim, Ki blizu nje dobile so z..vi kje! .Odprt je dom; vanj stopi t;, sestrica, „Ki z zvonkimi glusovi dvigaš atca; 8Vanj stopi ti, sestrica, ki telesu „DaiujeŠ gibičnoBt in vadiš ude; ,Van| stopi ti, sestrica, k« duba „Vedriš, blaži* s piHtuenohtj'j umetne, „Stopite v dom. vse dtuge ve modrice,
8g jej zdi po'rebno povedat', ker je vladni odgovor na interpelacijo glede katolišk°ga shoda v Solno-gradu nikakor m zadovoljil. Govornik je potem precej ohfiirno in stvarno kritiko val proračun, in s:cer v zraisla tistih izvajanj, katere je priobčila BNeun Fr. Presse- in ki za ministerstvo niso nič kaj ugodna.
Za takozvano katoliško ljudsko stranko je govoril dr. Kbenhoch. Poganjal se je za to, da se proračun reši še v tekočem zasedanja, češ, da to ni le pravica, nego celo dolžnost sedanje zbor-nice, zajedno p* izjavil, da njegova stranka ni zadovoljna niti z vjerni poeamičnostimi predloženega proračuna, nit« sploh z novim sistemom budgetiranja.
Maloruski posl. Barv/maki je hvalisal proračun in dokazoval, da ja ekspanzivna investicijska politika jako umestna.
Poljski mar.čeulrovf c Szozepanovvski je skušal dokazali, da proračun ne izkazuje deficita in da se naše finance niso zboljšale, ter se je potegoval za obnovitev pogedbe z Ogersko.
Bivši poljedelski miuister Falkenhuva je protentoval zoper Kaiz'ovo očitanje, da je kot minister ime) navado, prekoračiti proračun.
Proračun in zakon o investicijah sta ae potem odhazala proračunskemu odseku, takisto tudi neka teri drugi predlogi,   na  to  pa je začela zbornica razpravo o domov.tiske n zakonu.
Levičar Svoboda se je unemal za sedaj veljavni domovinski zakon, ker bi po novem zakona p' ■ ia odseljevanje Čehov v nemških mest h in sabteval, naj dežele najprej urede pre* akrbljevanje siromakov, potem naj so reši vprašanje domovi nstva.
Mladočeb A da me k je pojasnjeval potrebo preo red be domovinstva Priznal je, da je predloženi na rt sicer pomankl i v, a ker potnimi na vsik nač.n napredak, b. de mladočeška stranka zanj glasovala.
Razprava so je ; oteta pretrgala in  na vrsto 83 priŠlb int "j elactje, mej katerimi je zlasti zani* | miva  interpelacija  poel,  Koblarja  gleda postopanja   pri   iicer.evanju   ti aaoču.h   uradnikov za Kranjsko.
Prihodnja seja bo v ponedeljek.
T »-./<< h«;a10. oktobra. Dopolnilne   volitve   na  Tirćlskem Ita-lijac iki poslanci tirolskega d /.Inoga zbora so zga bili svoje mandata  ker j.h ni bilo pri zadajem zasedanju na izrecno pnvabiio deželnega g'avarja v deželni abor.   Nove  voiitve so razpisane na dan 10. novem'ra za kmetske obline, ca 12. novembra za mesta in trgu iu na 14 novembra za tridentsko trgovi□ k   . 1 .   oa    Pri aadnjih volitvah je bila poskusila italijanaka kioiervattvaa .stranka spraviti v deželni aboi nek -t< fa svoje p-istaša, ki so pri pravljeni ppu-titi abstioeučao politiko   Njih kandidati ao hiii pozebli, dasi jih j« podpiral tridentski škof s?ra  I dijani   i ne dajo tako zapovedovati od Škofa, kakor kmetski voliloi na Kranjskem.
Samostojnost Ogerske, to je geslo, pod katerim pojde ogerska narodaa stranka v letošnji volilni b j. Izdala je obširen manifest na volilce, v katerem naglasa, da mora biti Ogerska popolnoma samostojna država, samo po osebi vladarjevi združena z Avstrijo. S tem se je grof Apponvi o svojimi privrženci postavil popolnoma na stališče skrajne levice. Košntovci in madjarBki narodnjaki sedaj lahko drag druzega podpirajo pri volitvah. Seveda bi ne bilo dolgo, da bi Ogri sami se naveličali popolne samostojnosti, ker bi se jim ž njo jako povekšala državna bremena.
Orijentsko vprašanje Po nekem, pa ne posebno verojetnem poročilu so se Rusija, Francija iu Anglija dogovorile o urejanja razmer v Turčiji. Te tri države bodo kmalu v ostri noti Turčiji naznanile, kake reforme da zahtevajo. V Makedoniji in Armeniji imajo se upeljati reforme, kakeršne za hleva berolinska pogodba. Sultanu se pasti samostojnost, a vender bodo velevlasti imele nekaj upliva na imenovanje vezirjev in valijev. Uredili se bodo davki in tu i stalno določilo, koliko sme po-tratiti sultan za svoj dvor. Bospor iu Dtrdanele bi se pa r.dpr-b za vojne in trgovske ladtje.
Kreta. Pcložaj na Krtti je še vedno n«zno^on. Mnogo kriatijanof je bilo po mestih ostavilo hi*.e in bežalo ni Grško. Sedaj so se nekateri vrnili, a nimajo tam iti po 1 streho. V njih hišah ro se nastanili uiebaruedtmci, ki sn oribežali v mesta, in se io.Jene i/, njih uuaknvt;. V lleraklijouu ao moliamo-danci na krieLjanskem pokopališču polomili vse kriše. Po nekaterih krajih so mohamtdanci tudi nukaj kristijanov pobili, kar ie razdražilo kriatijane, da so se tudi n*d njimi maščevali. Iz vsega se vidi, da bode še mmolo nekaj časa, prt dno zavladajo termalni odn taji,
Car v Parizu Prihod carja v Pari/, j? bil g vo velike politične važnosti. To se vidi iz tega, da j* v Pariz prišel tuli vodja BttaBJega ruskega ministeratva Šškin, dočim v Anglijo carja ni bil "jr-mljal. V Anglijo je car bil šel samo zato, da oliši e aukbŠko kraljico, v Pariz je pa prišel iz političnih oziro/. Žito je umljivo francosko veselje aai ;di carjevega prihoda. Sedanji car je s tvojim prihodom pc kazal, da nima nobenih predsodkov za radi tega, ker je F.accija republ.ka. Dru^i evropski vladarji ee pa baš zarbdi te^a Pariza še nekako iaogibljtjo. V nemških 'istih je očividna nevolja, da car tako odlikuje F/ancoee. TolaŠijo se pa šs velno I tem, da pri napotnicah v Parim car in predsedn'k ra uUike ni^ta govtrila o zvezi, temveč samo o prijateljstvo. lt<di bi svet prepričali, da ni nobene politična zveze mej Francjo in Rusijo, dasi sami t ga na verjemej . ("'e bi količkaj trezno premislili, bi nad iveao ne dvomi. Ca bi mej Francijo in Ru-< ne bdo posebno dubtih odnošajev, li car n bil Š: I v Par.z. V Pariz mo ni bilo treba še iti ia nljadnosti, kakor na druga evropske dvore, ker Frau-Oija inraa kralja ah csarja.
Občna vojaška dolžnost v Belgiji Dmedaj ee je v R Igiji v.ak io lahko odkupil vojaš me. Vsled
tega si se vsi premožnejši stanovi odkupil?, samo sinovi tovarniških delavcev in kočarjev so Blažili Delavci so zahtevali, d* se u pelje ob':oa v j iš'ia dolžnost. Liberalna stranka je bila tndi za to, k,. . rikalni zastopniki velicega kapitala so se pa na vso moč ustavljali občni vojaški dolžnosti. S-d-.j pa vender klerikalna vlada pripravlja zakon o apeljavi občne vojaške dolžnosti. Upa tudi, da dobi v zbornici večino. Klerikalci niso sicer še spoznali, da to zahteva pravica, a bati so se začeli, da se na vojaško silo ne bode mnogo zanašati, če bodo vojaki sami delavci Socijalizem ae je že namreč silno raz. Širil mej vojaki
Lord Roseberj se ie odpovedal vodstvu li. beralne stranke in se popolnoma omakne političnemu, življenja. Povod tema je to, da je stari Gladstone zopet posegel v politiko in no postavil na Rose-hervjevo čisto nasprotno stališče. Ker je GLdsfone prestar za vodjo stranke, bode njega vodstvo prevzel najbrž Harcourt. Rosebervja liberalci ne bodo dosti pogrešali, ker ni imel posebnega tuliva in je večkrat pokazal, da nima potrebnih lastnostij za strankinega vodjo. Mankalo mu je odločnosti ob najvažnejših trenotkih.
Slovansko Sokolstvo.
Ljubljanski „Sokol" priredi meseca d < jsrnbia tekmovalno telovadbo v društveni telovadnici. Tekmovanja se bodo ločila v dva dela. Prvi del bo obsegal drog, bradljo, konja in proste vaje; drugi pa skok v višavo, skok na daljavo in plesanja po vrvi Tekmovali bodo telovadci v dveh o M l'< v v;Šjem boljši, v nižjem slabši telovadci. Ut.dezba bo dovoljena samo članom ljuti ank-ga „Soko aa, izvzemši predtelovadce, ki bodo sodili in se istega« dr-lj ne bodo smeli udeležiti tekmovanj. Tekmovalne vaje se naznanijo šale na dan tekmovalne telovadbe. Po tekmovalni se vrši javna telovadba. Nien ras pored bo obfOgah a) proste vaje vseh telovadci* j b) vaje a kiji, predtelovadski zbor; c) mečevanje, predr* lovadski zbor. Pr ste vaj«, iste, aakor na III. vsesokolskem izletu v Pragi (na Kranjskem i.'.hm so se iziajale proste vaje II. vse^okolskega i sleta), brd' ni kaka javna skušnja za javno telovadoo ob veliki sokolski slavuosti, katero prire li ljubljanski Sokol, ustresajoč želji slovensk h sokol skih društev, prholnje leto v Ljubljani.
Ta slavnost bi trajala več dnij in bi im< ia značaj čeških vsesokolikih izletov. Nanjo se povabi češko in hrvatsko Sokolstvo, ki se, tako upamo, z vesoljem udeleži te stavnosti, kakor je z radostjo in pravo sokolsko naudušenost jo prihitelo na vse do-ie-danje večje elovenske sokolske sestanke. N*j hi se pa tudi slovensko S)kolstvo v mnogob-ojuem šte-v.lu udeležilo s'avnoat', osobito pa telovaioe. I)i pa u-p* naš javni nastop, je treba, d i se sokola*..* društva že sedaj začno resno in marljivo priprav Ij it ti nanj.
Tu so pred vsem proste vaje, katerih s* je mnogo in pridno vaditi. Pri pr >stih vajah s^ ntjočitnejM pokaže disciplina, ki vlada v društva. Nič manjše pj/.ornosti i a ni posvečevati redovnim vajam, d i it ran l^r o Ipravimo one napake svojih javnih nastopov, ki tako mučno učinkujejo na S >k dom naklonjenega gledaloa io vzbujajo smeh in alnhe dovtipe narodu h mlačnežev in uasjirotnikov, da izginejo one žalostue,
Dalje v prilogi. W&
„Y njem nndaljujte plodno delovanje „Na ar'<*i in proapeh lloventko zemlje, ,Saj rod   ki vam j^ /gradil dični dom,
BTa rod js plemenit, ta rod vas ljubi,
„Ztvzit i : VBS, kar jn le{ i", in blago,
„Ta rod pr<.elavlj\ svoj DajlepU dan,
.Ko vam cdpira krov! ... In ti, ki vztrajno
„Slovenski r.Ml mi apramljal v bivših dneh,
,Ki vodil si cd image ga do zmago,
BTi bratoljnbja duh, ti tuli stopi
,V ponosni liram, da hod« res nek. ć
,Najlepša hiša združenih Slovanov I11
Tak klic nocoj iiini bije na uho, Ko ne odpira novi di m ' Qoat61a,
Ta novi dom pa ie odpira tudi,
To ČOti v m kdo, novemu življen u ' Ko jutri v jasne stopimo prostore, • Io bo ■ I; n ie f.iko slovesno
Kot prvi ilih pomladi amagovlte 1 A v ttOVi D, '.i ! m dihu tem nikdii-Ne tabimo viharjev limake dobe! Naprej I Zaatava napola po zraku, Zaatava reje i Narodnega Doma,
Na prapor ta BrČr<S pogled uprimo,
ln eremovito se tgldsl klic:
RNaj i bratom hrM in i sestro h-s'ra služi,
rNaj skupni dom nai v »kupno delo združi !*
A Funtek
Kronika.
Najnovejši kntoliiko*n%rodoi jioslanec ee ia te
dni odpravljal na lltinaj. Izvestno je v poslanski abomioi obrnil občno pozornost, nase, kajti da je v tej atroki kakor aploli v reklami z* svojo č-etito Otebo jitkn i/.iirj»-n, to je dokazal ŠS pri avojom odboilii na ljubljanskom kololvoru.
Prisopihal ja na kolodvor in ■ mogočnim i i aoffl —- mož ima t;iko simpatičen organ, da je velika škod.*, da so ni posvetil ojierni ktrijeri, saj
im i tndi lioar talent aa komadijantatvo — aarohnal aaveda nemški, ;» t;iko, da «f< j»i raaiegalo po vaem
kolodvora: „Kondukter — jaz ae vozim v prvem raarednl" Bih/, dvoma jo mislil, da bo s tem sprevodniku silno inipnnir.il. A nj>rovodnik je ostal jako miren in ne da bi kazal kaj posebnega spoštovanja
za poslancev o oaebo odgovoril jako lakonično „Drugi tud. !u
To je moža katolilke poniinoati hudo raz-drašilo Tako malo reapekta nI vajen, zato je ostro ukazal, naj nni Iprevodnik odkaže primeren prostor in ker a»> to ni moglo koj zgoditi, je sprevodnika hitro zatožil — Ljtibljaiioanji bi rekli „zašpeoSjal" — pri višjem kondnktarji, kateri je revidiral vse kttpeje, i" so reH popolnoma zasedeni. Vlak je imel
valed tega preoej  zamude.  RatoUško-narodni po-
nlanec je bil e tem uaptbom svojega nastopa sila zolovoljen in so jako ponosno oziral po številnih pdiukili. To Ia ta zndovoljnost ga je kmalu minila,
ko je saonl porogljivo pos-unhovatije navaočnikov
in pa glas: „No, ta se pa še ni dosti vozil, ko ne ve, kako se na železnici dobi dober sodež."
V tolažbo za to iaeramovanje bodi temu ka-foliško-narodnemu poslan<ui povedano, da je njegova zmaga pri volit vi vzbudila v BTCih njegovih aomiš-Ijsnikov toliko oduševljenja, da so je izražali na najrazličnejše načine. Posebno originalen način «i je izbral neki kaplan tam prav blizu Vrhnike. Ta gospod je nekaj časa obiskoval tudi graško vaB* in'ih'r , pi jo jo moral zapustiti in bh je posvetil dnhovakemn stanu. Od tedij je tako prijazen, da sovraži vao učitelje, kar je učiteljstvu posebno v veselje, ker bi je vendar kompromitiralo, ko bi mu ljudje a Ia g. Franoelj bili količkaj naklonjeni. Zmago katoliškn-narodnega kandidata jo slavil g. Franeelj na ta način, da je v krčmi, v pričo etarišov, ki imajo šolo obiskujoče otroke, učiteljem očital prazno-glavatVO, jih zmerjal za „spridene dijake", za ljudi, „ki ao zgrešili poklic*,  in   naposled nekemu na-
vaočnamn učitelju stikal po lepih, v doku, da eo
prazni. Človek, čigar duševna omejenost je noto-rična, iu ki je sam zgrešil poklic, ta pač ue more žaliti učiteljskega stanu, naj tudi po krčmah Se tako razgraja iu vrhniške občane pita z „osli" in takemu človeku se tudi nihče ne čudi. da j« pri.stiiš katoliško-narodne stranke, najmanj pa se bo čudil tisti, kateri ga je tisti večer slišal pripovedovati škandale iz svoje lastna preteklosti I
Priloga »Slovenskemu Narodn" št. 233, đnć 10. oktobra 1896.
neokretne, redovnih vaj nevajene postave, ki vzbujajo vse drogo prej, kakor navdušenost za Sokolstvo.
Na delo torej I Začvt»-k, najtežja stvar pri vsakem delu, j« že storjen. Ljubljanski „Sokol" je pokazal na Kranjskem izletu, kaj vamore vztrajno, navdušeno delo. Kaj bi ta vztrajnost, navdušenost, to veselje do dela sokoljega, ki je zadnji čas začelo nekam ginevati, ia »ura vabudilo v ljubljanskih Sokolih. Ne samo zadnje dni pred javnim nastopom, ampak celo 1» to oboskujte marljivo telovadnico, ne izpustite nohtne telovadske nre, tedo^adba Vam bodi sveta dolžnost do sebe, oo naroda in domovine. Le po sestavni, nepretrgani telovadbi imate korist Vi, ima korist narod: ,Sebn obvarujoči prispevate k temu, da ae tudi narod, čeg»r ulje ste, obvaruje pred poginom*.
Na tržaškem ia postojinskem „Sokolu" omo opazili na razdrskeoa izletu lep napredek. „Goreujski Sokol" je dobro prestal prvo Hkušnjo o priliki Kranjskega izleta. Nastop ,Zagorskega Sokola" ob Svet-cevi sedemdesetletnici j« nad vse pričakovanja izborno aepel. »Celjski S kol" je ves čas svojeg* ob-stsnka jako delaven Tcsba je le v tem smem pridno dalje delovati in sh vedno bolj spopolnjevati, navduševati Sokol« za vztrajno gojitev telovadbe, za marljivi obisk telovadno:«, v telovadnici vzdržavari skrajno disciplino, strogo z*branjevatt vsvki nered in lenuhauje, in čas ne bo več daleč:, ko sn bo slo vensko Sokole tro, če nn po številu, pa v zvestem spolnjevasju Sokolske nalog* lahko merilo s č»ASim, ko bode nlovensko Sokolstvo moglo pričeti ramo tako, kakor letos češko, z vršit vijo druge svoje naloge: Z izobrazbo duba, s povzdigo nravstvenoeti v Slovencih
Kakor nas pa veseli vztrajna sokolska delavnost zgoraj imenovanih društev, tako pa tudi upamo, d.-* njih lep vzgled n« bo brez dobrih posledic ostalim slovenskim Sokolskim drnštvom. Navdaja nas trdna nada, da h« najdejo »ožje, ki vzbnds novo meškega »Sokola" iz kr^pkeps, a ne krepilnega Bpanja, da aačoe „moiirski S kd" — če Ae živi — iz cela drugačno življenje, da i a po'.* a „poriški Sokol", da js sokolnkemu drnštvu prva stvar telovadba, da le telovadbo goječi tSokol" more napešno vršiti svojo veliko, lepo, vzvišeno nalogo, more pripomoči k doeegi idealnega, vznesenega cilja sokol-skega. TuŽms se!
Dnevne vesti.
V Lj« bij sni, 10. oktobra..
— (Otvoritev .Narodnega doma".) Z vseh stranij slovenska domovin« »o dsuee došli rodoljubni možje iu žene, bodisi kot zasebniki, bodisi kot od poslanci naroduih društev, da prisostvujejo otvoritvi „Narodnega doma*. Vstopnice za slavnostno predstavo v gledališči so bile že včeraj vse raz prodane, koncert se aačoe ob 9. nri zvečer. Godba Is de svirala skoro s»iae slovanske skladbe. Pristop je dovoljen v v»aki toaleti. Slavno srno zborovanje se znčns ob 11. uri dopoludne. Pristop ima poleg unaajih gostov sploh vsakdo, kdor jo član kateregakoli narodnega društva. K-r bode udeležba brea dvoma jako številna in morda velik* gneča v dvorani, dovoljuje si od bar .Nar. doma" priporočati, naj bi udeližuiki nbkoliko patili, da M dvorana kaj ue poškodi. Za banket se je oglasilo jako mnogo udelošaikov tako ia Ljubljane kakor iz diugih krajev in oglaadi so ae tudi nakateri hrvatski gostje. Prolog zm »lavi»o«tno zborovanj« je zložil pesnik g. K  (lan kI,   kateri   ga  bode sam
Kakor anan<<, bi bil najnovejši katoliško narodni poslanec Bfoj čas r«d poslal čLn nemškega biciklišksga društva. Društvo ga soer ni bo telo vnprejeti, a vabe temu ga utsgae M ni mati, kako unorui kolesarji so aaej tistimi, ki so odklonili njegovo tovar.ši vf> Jeden mUjAih noinsko-nnrodmh gospodov koledarjev s« je pri raznih večerih v pro-alavo Bismarcka tako navadil pijača, da ho bili zdravniki v veliki andregi, kako ga oteti poHubljenju. Kot jndiao reŠttev so mu nasvstovali kolesarjenje. Mladnnič se j« športu uda! in pred kratkim naredil izlet v ljubljansko okolioo in sicer na nje dolenjsko sbsn. Toda stara navada ja žel* zna srajca. IXdenj«ka stoan js na nadobudnega mladeniča uplivala tako, da je pri povratku prišel do prepričanja, da bi prej nego na dssh koleeib prišel domov nn štirih nogah. Ker so ga pa našega nradnega lista duhovita kolesarska poročila navdušila za ta šport, pobiral se je vztrajno ter voz»l, dokler je imel še kaj zavesti. Kako je prišel domov, tega ne ve natanko, ve pa, da drugo jutro ni bilo nikjer bicikla. Sele po dolgem ugibanja se je mož domislil, da ga je bil — pozabil na cesti!
Ker ia govorimo o uradnem listu, naj kaj povemo v pojašnjenje, kolika vrednost gre njega po-rosiloat o nemških gledaliških predstavah. Minolo soboto ja nradna tetka zabeležila, da as je dan po-
deklamoval. Tekst prologa se je natisnil in ga prejmo udeležniki zborovanja in banketa.
— (Sijajni ples) hode, sodeč po pripravah in po številu oglašencav, ne samo jako dobro obiskan, nego bode tudi resnično sijajen, tako sijajen, kakor najbrž še ni bil nikdar noben ples v Ljubljani.
— (Družba sv. Cirila in Metoda t Ljubljani) je imela svojo 97. vodetveno sejo dne 30 sept. t. 1. v družhinih prostorih v „Narodneni domu". ZaČ6te!x ob l/,3. uri. — Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik), Anton Koblar (blagajnik). Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik) in dr. Ivan Svetina; od nadzorništva: Oroslav Dolenec. Župan ivas Hriber je svojo odsotnost opravičil. Podpredsednik Luka Svetec je otvorii sejo mesto pol ure službeno zadržanega prvomestr.ika. Blagajnik js izka«al, da je imela družba od 1, jannvarja do 30. septembra t. 1, 13 217 gld 49 kr. dohodkov, 15.701 gld. 40 kr. stroškov, torej 2483 gld. 91 kr. primankljeja. Ko so so rešile razne prošnje in vsprejeli predlogi glade šolskih zavodov in glede otvoritve Velikovške šole, zaključil je prvomestnik sejo ob 5. uri popoludne.
— (Zglasilni red,) kat~ri bode obsegal predpise, kako jw magistratu zglnšvvt»ti osebe, v Ljubljano dohajajoče, in premembe stanovanj, pride v prihodnji seji občinskega sveta v razpravo. Take zglaailne rede že imajo druga mesta, ker so potrebni za vršitev policijske uprave in tudi o druge namene.
— (Efektno loterijo v korist Ljubljani) je nasvetoval mestni župan g. Hribar in se bode s tem občinski svet v kratkem bavil.
— (Kmetijsko-kemično poBkuaalisče.) Od bor c. kr. kmetijske družbe kranjske je imel te dni sejo, v kateri je gosp. dr. Ernest Kramar, vodja kmetijsko-kemičnemu poskušališČu v Olovci, predložil svoj elaborat — statut in proračun — glede ustanovitve kmetijeko - kemičnega poskašališča v Ljubljani. Odbor je statut in proračun soglasno odobril.
— (Ljubljanskega „Sokola") odbor je prejel več z „v«?č članov" podpisanih pisem, v katerih jednem se zahteva, da naj se skliče izvanredni občni zbor. Z oziroro ne to smo naprošeni javljati, da sa odboru ni moči ozirati sa brezimen s ka pisma, in da se določik) društvenih pravil glede sklicanja iz*anre-dnetfa občnega zbora glasi sledeč« : , Vsako leto v začetku jaauvarja skliče odbor redni občni zbor. Rnzen tega ima odbor pravico sklicevati izredne občne zbore, kedar se mu zdi potrebno; dolžnost pa vselej takrat, kedar to pismeno zahteva vsaj 10 članov, ki morajo ob jednem naznaniti, o čem žele, da se obravnava. Odbor mora v tem slučaju sklicati izrrdui občni zbor najkasneje 14 dnij po došli nn pismeni zahtevi. O izrednih občnib zborih sme se obravnavati le o onib točkah, katere je dejal odbor na dnevni red." — Pravila torej govore o tej zadevi jasno in odbor bod« v pravilni obliki stavljenim zahtevam vedno nntrtgel.
— (Transport bolnikov) Pogosto se pripeti, da morajo bolmai (ranjenci), katere žopanatvt, ah zasebniki pošilj»jo a železnico v ljubljansko deeJno bolnico, čakati na kolodvoru, predno ee jih prepelje ali prenese v bolnico, kar je »lasti pri ranjene* h včanih oaodapolttO. Vzrok te<nu nedostatku iskati je v tem, da se brjojavi, s ka ten mi ee nacnanja prihod boluikov, odrešujejo obično na vodstvo daše Um bolnice,  a ne na  mestni  magistrat, v katere pod
prej, namreč v petek, igrala v gltdabšči igra .Im Civil" in da je bila z .^vsbmm odobravanjem vspre letina je, da *i bilo nikakega odobravanja, ker ga ni moglo b ti, naj ae igra „Im Civil" sploh tisti P«hov. ni predstavljala Os ima dotični gledališki po-ročevalec tako tin ahih, da sliši živahno odobravanj« igre, katar* ee niti predstavljala ni, kaj čuda potem, da i»u Bgaja tudi pevec, a čigar pstjem v prinieri ja kokodajsanjs umirsjoCe kokbe pravo an-geljsko petje.
Uradni peročevaloc bode v prihodnje brez d\ orna previdnejši, ali modar mož je ved«o previden in ne čaka, da ga ueoda teaa nattčL Tak mo^ier mož j« tisti nemškutarski mrstjan ljubljanski, ki uživa ponebno Bpoštovenjs mej prijatelji sKidkega jernša. Providnost tega moža se spozna pri vsaki priliki, kadar slači kmetom kožuhe — v tej stroki je jako izurjen — in ksdar deli podpore, seveda na m o-jegn, a pokazal je to tudi, ko se je v njegovi kiši oglasil snubač Previdni mož je snnbača vsprejel jako prijaseo in mu po kratkem pomisleka obljubil svojo hčer, a le — pod neatškutarsko - političnimi pogoji. Predložd jih je svojemu bodočemu r.etu spisane ia ta jih js podpisal prtd dvema pričama Potem je bila slovesna zaroka. aScbwaaam druber!"
Y.
ročje spada transport takih bolnikov V interesa onih, ki so prisiljeni v bolnici iskati si zdravja, opozarjajo *e torej županstva in zasebniki, naj ae v takih slnčajih obračajo le na mestni magistrat.
— (Štirideset let v službi) Železniški sprevodnik g. Tomaž Pa v še k slavi v poDedefjtk štiridesetletni co svojega službovanja pri Železnici. Tovariši njegovi mu prirede tisti dan pri Koslerju časten večer. Na mnogaja leta l
— (Restavracija v „Narodnom domu") je odbor društva „Narodni dom" oddal začasno go«p. Gregorju Maj ni k o. ker je restavrater Mayr, s katerim se je odbor najprej dogovarjal, pustil odbor na cedilu. Odbor se je bil najprej dogovarjal z \serni večjimi slovenskimi gostilničarji v Ljubljani, naj bi prevzeli restavracijo in se obrni! tudi na zadrugo, a — žal — brez uspeha.
— (Stavbena kronika) Do konca letošnje stavbene dobe bode imela Liubljana pod streho 50 novih hiš in čvetero na pol popravljenih cerkva, če bo do 15. novembra vreme ugodno in dovolj delavcev na razpolago, če bi se bili cd potresa sem lotili ljubljanski gospodarji, katerih hiše bo le deloma poškodovane bile, tudi poprav in prenovljnuje svojih poslopij, bi štela Ljubljana to zimo Bkup karih 200 novih in oznažendi hiš; tako jih pa ne bo. Mej ravnokar dovršene zgradbe, kojih uporaba je bila oblastno dovoljena, spada tudi — „Narodni doot", čegar otvoritev se ima ta dva dneva iti_i|elno vršiti. Gleda posameznih objektov bi bi o omeniti, da se je ta teden marsikaj dovršilo- kar je rdlo prejšnje tedne zaostalo. Na Marijinem trgu je nova hiša g. Iv. Fnseha dograjena in pokrita, istotako na Sv. Petra cesti Mavr.eva, v Parnih ulicah Sjiret-tzsrjeva, v Kolodvorskih ulicah K'e»nroayrjeva. Gerberjeva na Kongresnem trga je dograjena, in bodo nanjo stav ili prihodnji teden str«šrii stol, njegova soseda Fra r ca Gestrin pričela je z tjedno graditi oodu novo poidopje. Iv rd nova hiša se ravnokar krije in Ravnikarjeva bo te dni dograjena, tako tudi še par drugi b. Pri šentpeterski, trnovski in šentjakobski cerkvi napredujejo dela še dokaj naglu. Demoliranje ,Knežjega dvorca" vedno bolj zastaja in boda stoprav do prihodnje z.me končano. Stroški bodo znašali brez prodan* ga materijala okolu 4000 jfld. Pretekle dni so pričeli podirat, na. Fracoovem nabrežji ostalo zidovje prejšnja Sfru-kljeve mestuce. Stavba Scbryerjeve hiše bode do 20. novembra letos pod streho, poslopje meščanske bolnica pa se letos še ne prične grad ti ker baje še podrobni načrti niso dodelani oziroma ofertne obravnave še nišo razpiaane. Trnovski pristan u pije po regulaciji in ogromni materijal, ki dohaja dan za dnevom v nepretrganem števila čolnov brez vsakih pristojbin v mesto, bi mor d merodaj-nim faktorjem odpreti oči, da se lotijo izvršitve sklepov in zaostavijo vedno sa si panje L abljanice. S samimi „nacrti na papirji" se niti barje ne suši niti —obrežje Ljubijamce ne regulira' V Probili se gradnja Dnffajava loše vsied ng dnega vremen.i nadaljuje. Poprave pri nunski cerkvi in farovžu SS bodo prihodnjo pomlad nadaljevale. Pri frančiškanski cerkvi so veliki oltar že pomaknili h glavni steni in se dela sedaj v notranjem delu izvršujejo, — Napram obibm zgradbam so vender nezgode v mestu z-Jo redke, kar priča dovolj o skrbi tu-kajšnih tvrdk aa ošabno in javno varnost. Vreme je ze|j ugodno; pomunkanje delavcev že precej čutno, materijala se dovolj dovaša.
— (Kolesarski jour lixe".) , Z rasa slovenskih koiekurjav" in klub di v iiokib bioiklistov r Ljubljana" imata v torek dne 13 t. m. <b 8. uri »vačer v .Narodnem domu" v pnt.'a'ji na desno skupni tjonr»fixa*, Kakor čujemo bodu adaletantaki orkester", kateri nam je od z .d..jeg. sok l-!t-lfa večara v dobrem  spominu, iz pr.jazoosti eobb ^
— (Sobne oprave) dunajskega izdelka ponuja neki agent po Ljut liani m po d želi. Dobil je tndi več naroča). K«r luamo zlasti v L,ub jvmi tako d< bro industrijo v tam pogladu, svarimo obči. 11 o naj
v .vojo škodo ne caroča tujih izdelkov. I' . lira B o d«jaasku domači obrt!
— (Tatvine ) Delavec Janez Š e t i n a in alsškinja Marija Koče var b;U sta včeraj areto-vftnu ia andišČn izročena; prvi je na sumu. (\a je b'i.pcu Ignaoijo Zapano ukradel za 8 gld. obleke,
poslednja pa, da je svoji gospodinji Mariji VrenČiČ vzela ia ai prisvojila razne ef-kte.
— (Promet na dolonjskih železnicah) ie bil pretekli maanc dokej ugoden, z Lati tovorni. Za novo leto nameravajo se izvesti nekatere osobne prem«»bw Vožuja očešanih vlakov je še vedno nedostatak, ki vibuja pri potujočem občin d vu na i ii žsleanichk opravičeno nevoljo. Itazmere pa se baje ne bodo zboljšale še, ker se upravni pest izgovarja na previaoko — režijo.
— i Podaljšanje skladišči no proHtega časa ) Da sa olajšat »lovažanje na postajo Vebke Lašiče odda)je«e;šim lesnim produ t m je c. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Beljaku skledš ue prosti čas za stavbeni les na postaji Velike Liišiče [»dalj šalo na štiri dni.
— (Znamenje časa.) V Celju je obudilo občno začudenje, da na cesarjev god na poslopju okrajnega glavarstva ni bila razobešena cesarska zastava, kakor na vneh drugih uradnih poslopjih in celo na občinski hiši,  in  kakor se je tudi na
poslopju okr. glavarstva razobečala prejšnja leta. Murgi sklepajo, da je bilo temu nzrok nemškona-cijonalno mišljenje glavarja grofa Attemsa.
— (Himen ) Poročil se je gospod dr. Ivan Geršak, ces. kr. noter v Ormožu s gdč. Marijo K u k o v e c , ravno tam. Čestitamo !
— (Otvoritev mozirske koče ) Dne 5. t. m. je otvorila ravinjpka podružnica „Slovenskoga pla-niuskega društva* novo planin oko kočo, imeno*aiio po trgn Mozirju mozirska koča. Lična ia jako pripravno urejena lesena koča sloji severozahodno od Mozirja n& prostrani Golčki p'anini sredi mej vrhoma Medvedjakutn (1500 m) B >skovcem (1590 m). Prekrasen jo razgled že od koče po vsej dolenji savinski dolini do Celja, če stopiš nekoliko više, pa se ti razgrne tudi gornja dolina z Gornjim Gradom, Rečico, Ljabnim itd. Odtod je lagotno priti na Medvedjdk in na Ui'nkovec (= Bliskavec), ki sta poleg razsežnega razgleda imenitna tudi zaradi ledenih jam in zijnlk. Do koče je iz Mozirja tri ure prav prijetne hoje po prelepih smrekovih gozdovih, mimo planin in velikih kmetij; le proti koncu je nekoliko strmine. Otvoritve se je udeležilo 48 oeeb, mej njimi 6 dam in 5 duhovnikov. Tudi osrednje društvo jo bilo zastopano po svojem odborniku, ki je bil prisrčno vzprejet Krasno ozaljšano kočo je blagoslovil šmihelski župnik releč. g. 11-mor. Takoj'po blagoslovitvi so zapeli vrlo izvežbani pevci z Rečice in iz Mozirja Aljaževo slavnostno kantato „Triglav" tako do»rfteno in s tako globokim občutkom, da je pesem na mah navdušila vse navzočmke. Hralili so nje melodijozaost in izrazito milino. Potem je savinjske podružnice načelnik vrli g. Kocbek otvoril s s'avnostnim govorom novo kočo, pozdravljajoč ndeležniks in zahvaljujoč premnoge nje dobrotnike, slasti g, Leopolda Goričana in A. Tribnča, ki sta velikodušno podarila ves les za stavbo. Sloveouo so se rafJegali po tem govoru streli in se glasila pesem za pesmijo. Mnj ob«dom pred kočo eo se vrst:)« navdušene napitnice in se izrazila želja, da bi tuko, kakor danes, bili vedno vsi stanovi jednoga srca in jednih mislij v čast in blagor slovenske domovine, da bi se ravnali po načelih „Slo-venskega planinskega društva", ki ima vsekdar in
• odi v čielih jedino le slavo in pro-*veto skupne Hloveuske domovine. BIh so prelepe manifestacije prave jnbezni za red in dom slovenski, ki gotovo očaka fta dno, ko bode »»pet združeno vse, kar ima hod po nšaib tleh. Lepa slavnost ostane gotovo vitrin udeležmkom v prijetnem spominu. Otvoritev £este koče „Slov. plan. društva" dela neizbrisno čast. vrlim Savincem. Bog jih živi!
— (Prepovedan shod) Tržaški magistrat je kot poiit'ona oblast prve instance prepovedal za jutri na Prosek sklican sbod pol. društva „Edinost*. Društva ne je pritožilo na namestmšrvo.
— (Ćmo-rumena „Reichswehr",) kateremu liatu niti sam Rmaldini ne more podtikati proti-italijanskih tendenc, koustat ije, da se je v Pnlju o Dadenijevi navzočnosti klicalo „Kvviva Italia* in zahteva, naj se tam ustanovi vojaška varnostna straža!
* (Končan štrajk.) Z Dnnaia se brzojavlja, da štrajku;« či delavci državnih železnic sklenili, nastopiti zop«t delo.
* (Strajkujoči učitelji) V srbskih državnih in občinskih hlagajniuah je zvinu čas nactala taka suša, kakor da je razkralj Milan obmkal svojo do niovino. Uradniki in častniki državni in občinski, že tri mesece niso dobili para in se bore za vsakdanji kruh tako trdo, da je mnogo iz njih že obolelo vsled etradanja. Posebno s'abo se godi profesorjem na g'mnaz'ji v Nišu. Kredita nimajo, denarja pa tudi ne. Ko j« bila stiska največja, so dogovorno vsi untavili poučevanje. Skoro teden dni je trajal štrajk. N'iški mestjani so v tem zložili toliko, da so mogli profesorji živeti in pouk na gimnaziji se je zopet aačol
* (Sprevodnikovo maščevanje ) „Novoje Vremia* isvlja: Dve dami sta se s ponočnim via-Lom odpeljali iz Peterbnrga. Sadli sta v kup«* za pušilce, a komaj je vlak začel voziti, so si nekatei potniki užgali papiroske. Dami sta se pritožili pri sprevodniku, ta pa se jima je rogal in si sam nžgal papiresko, da damama malo pokadi. Dami sta se pritožili pri vlakuvodji in ta je sprevodnika pošteno ofitel. Sprevodnik se je damama maščeval. Dal je znamenje, da se vlak ustavi in rekel damama, da sta že na cilju; komaj eta dami izstopili, je vlak odkuril, a postaje ni bilo nikjer. Dami sta morali iti štiri ure peš, da sta prišli do prihodnje postaje.
' (Nadškof v Adelaidi) v južni Avstraliji, dr. O ReUlsj je bil nedavno tega dlje časa — stavec, i' mi v.ti je bil katoliški agitacijski list, a ker je tiskurna, kjer ee je list tiskal, prtšU na kant, se je dr. O' )teill<y naučil staviti, je dobil stroj in črke in dre leti svoj list sam pisal, stavil in tiakal.
* (Največji zvon na svetu) aa je pred kratkim ulil v i' m matiju v Zjediojenih državah. Zvon je 30 000 funtov težak, odprtina meri 8 Čevljev, visok je pa 7 čevljev. Kembelj je 700 funtov težak. Zvon je ulit iz 78 delov bakra in 22 delov oina.
* (Nesreča na morju ) Londonski listi javljajo, da je ptedvierajšnjim divjal strahovit vihar na morju. Kolikor as doslej ve, se je potopilo nad 20 ladij in je utoni o več sto ljudij.
Davila i
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so sadnji teden poslali: Ć. g. A. S. Tolminec 5 gl. kot mesečni prispevek za oktober ti.; hI. generalni zsfctop banke „Slavijo" v Ljubljani 100 gld. kot darilo veleslavnega generalnega ravnateljstva v Pragi; gospa Kristina Fajdigo va, blegajničarica •)■* -eko podružnice v Kamniku, 37 p)d. letamo; gdč. Kristinu Divjak-ova, trgovska pomočnica 6 ^Id, katere je mej seboj nabralo nekaj Trbovljčank in Trbovljčunov in sicer vočiaoma kot kazni za tuje hened«, p» nepotrebne.«, mej slovenskim pogovorom izgovorjena« Moška v<xli užnica v Trstu 200 ar Id. — Bog povrni darovateljem! Bog živi naslednike! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Uredništvu našega lista je poslal: Za dražbo sv. Cirila in Metoda: ti'en. Fr Luaaarv Primskovom pri Kranju 2 kroni, kateri j« zložila vesela družba v Kocjanovi gostilni v Trbojah. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
Brzoj ar^lre. Ruski car v Parizu. Pariz 10. oktobra. K vojaški paradi v Chalonsu se je odpeljalo nad 200.000 oseb, tako, da železnica ni imela nobenega vagona več ua razpolaganje in je moralo na tisoče ljudij zaostati. V Chalonsu je bilo zbranih 60.756 vojakov, 3090 častnikov, 18.(179 konj in 1060 topov. Ko sta se car in CafiDJa pripeljala, pozdravil ju je predsednik Faure, katerega st* spremljala predsednik senata Loubet in predsednik poslanski zbornici Brisson. Car je bil oblečen kot kazaški polkovnik. Pri šedši na vežbalisče je car sajahal svojega konja, cariiija in Faure pa sta prisostvovala reviji v vozu. Občinstvo je carja burno pozdravljalo. Vojaška revija se je izvršila V zgledno precizno in jako sijajno. Pri defiliranju sta vojake vodila generala Saussier in Bilot. Car je vojsko laskavo pohvalil, izrekel generalu Billotu opetovano svoje primanje in mu po daril svojo z demanti okrašeno podobo. Po reviji je bil dejeuuer, pri katerem je Faure napil ruski vojski in carju in c»rinji, car pa francoski vojski, predsedniku Faureu in francoski republiki. Zvečer je car zapustil Francijo.
XD"u.n.aJ«33ssi borza
dno" 10. oktobra 1896.
aikupni državni dolg v notah ....
Skupni driavni dolg v srebra   .   . . Avstrijska alata renta ......
Avstrijska kronskA renta a*/,     .   , .
Ogarska alata renta .......
Ogorska kronska ronts 4°/, , . , Avstro-ogerake banCue delnice        . .
Kreditne dolnice........
London vista..........
flemiki dr*, bankovci      100 mark
C0 mark .... ......
M) frank.>v........
italijanski hankovoi   ... . .
C. kr. cekini
101 gld. 25		kr.
101 „	45	
122 t	40	«
101 ,	10	
121 .	95	
99 .	30	
939 ,	_	
:«4 .	75	*
119 ,	80	
58 ,	84'/,	(I
11 ,	98	
	54	
	55	
	«6	
Oktober '	Čas opa-•ovauja	bUnje baro-m«t nt v min.	temperatura v *C	Vetrovi	N. bo	Mokrinu v mm v 24 urah
9. 10.	9. sveder 7. sjatraj 3. popol.	738 8 738 ti 73o-il	1U 9 9-7 179	si. svzh. breavetr. ar. ju«	jasno megla oblačno	00
Celovec 10. oktobra.   Koroški deželni šolski  svet je v včerajšnji  yeji brez ugovora potrdil slovensko šolo družbe sv. Cirila in Me toda v Vtlikovcu.   Slovesno otvorjenje se bo vršilo v nedeljo dne  25. oktobra.
Dunaj 10. oktobra. Proračunski odsek je vzprejel zakon o regulaciji uradniških plač. Finančni minister dr. Bi liuski je izjavil, da zamore ta zakon stopiti v veljavo šele potem, ko bode zagotovljeno pokritje.
Dunuj 10. oktobra. Gospodska zbornica ima danes sejo. Na dnevnem r> du je sklepanje o davčni reformi Referent Czedik predlaga, naj bodo registri o personalni dohodarini tajni. Levičarji in srednja stranka je /a ta predlog, desnica proti njemu Zbornica je jako številno obiskana, zlasti mnogo članov desnice je zbra nih. Oglasilo se je šest govornikov. Najbrž potrdi zbornica sklep poslanske zbornice.
Pariz 10 oktobra. Vsi listi pišejo (dišimo o včerajšnji reviji v Chalonsu in povdar-jajo zlasti pomen carjeve napitirc. Vsi se strinjajo s tem, da je car s to napitnieo proklaini-ral neločljivo trdnost rusko francoski ahjance.
Pariz 10. oktobra. Carinja vdova se je predsedniku Faureju brzojavno zahvalila za ve hkanski  vzprejeui  carja  in  carinje v Parizu.
Narodno zdravilo. Tako bo Htm: imenovati bolesti utcSu'oce mifiico iu živce krepčujofe, kot mazilu dobro znano .Muli u v« fraunmkn žganj* tu noI", katero se splošno m UHposno porablja pri trganju po udib in pri drugih nasledkih p: <-lil.ij.-n h Cona Staklenici Dl) kr. l'o poAtnem jiovzotji razpošilja to ih./.iIm vsak dan lokarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni MUagatelj, na DUNAJl, Tue.blaubon 9. V zalogah po deželi je izrecno zalite vati MlIl.L io preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 2   (1756—14 >
Meteorologićno poročilo
Srednja vcerajfinja temperatura  111'.»', aa 2 3' oormalom
nad
s .5
ca
E i:
<—> pa
najboljša namizna in osveže (1698—6)   valna pijača, v. preskušana pri kašlju, boleznih na vratu, želodcu in mehurju.
Henrik Mattoiii, GiesHliiihl Slatina.
j St 11.908.
Potrdilo.
(80881
Potrjuje nh. da ee je uvodna preiskava
proti Mariji JanČigraj radi hudodelstva tatvino z ukrepom z doć 8 t. m., šte*. 11098, v smislu §. !> k. p r ustavila, ker je državno pravdniStvo umaknilo progon
C. kr. deželno kot preiskovalno sodišče
v Ljubljani, dne 7. vinotoka 180G.
IVronkovalni eodnik: Kavčnik.
1. najstarejša posredovalnica stanovanj in slnželi
LJubljana Cr. FTaTJX Breg št. 6
priporoči« iu tmiurčeit (808S
službe iskajoče vsake vrste
(m- nL<  lu l«>Siake) rm lukis|  In «lriiKo«l.    Km ko
nuor ui..ko<'»> iijtio iu vaattaa paairaaba aejMSiai, 1*. 11.
Svoj bogato llustrovani žurnal uakičenih (8808—86)
ženskih klobukov
razpošiljam poštnino prosto in zastonj.
Henrik Kenda v Ljubljani.
Pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Velikih Laščah (8083-a ^sprejme ^-*«^ ta»Woj
poštna praktikantinja.
Ces. kr. avstrijske      državne železnice.
Izvod iz voznega reda
rrel3a,Tr-n.«8raL SlA 1. olctolora. 1©S©.
N«"'l.....       mnetijoul   piihajalul  iu  o(tl.aj»lnl  uati  uoikcsiiI   iu T
■ r<^lii|«M^ropNkt>iii 4-m«ii. (1 7of>-'2'l'i
4»4llioil Ib l.|ubl|m«e (j u i. kol ). Proga Aas Trbiž.
Ob IS   uri h min. i»i noći mnl.ul vlak » Ttlil«, H«ljak,  c,.i ...
Fl»...«l,.f,.,l«. I.) ,  .>•■ S«Isti.kl T Auiih, liolil, l.li......i..... «oluogT».l;
iti KI. h. itiillum » Ht«yr, l.mc, n« Oiiuaj rit amil«Uiu — Oli 7 url l.l min sjatiaj on,I.iii flM * Trl.ir 1'onUtial, llaljak, .'.l ■.,..), Krkuimit l.jtil.ii.i, It.iuaJ , ona Halallial w BolaOfMS, ••■ a ■»•laticu na I hi nuj — OS II uri »0 min ■opoludlM uintuil »lak » l'rl..#, Pnutahal, lialjab, Oa lovao, OjuhiHi, Nrlaltiai, lluuaj — OI> 4. mri popoln,In« .>»..hul vlak v Trl.U, lUljak, l'^lu»ao, Igul.no , oa« H«l«thal t aoinr.nra.1, fiMll flsslshl. ISlt SS
j"-"., lasaaaili h.hj....., Oatih, <»a««»o, i-ari«, .-..« Sltlnattfllng v Niejr,
Iiiuu, Mu.lejaTit'«, IMaanj, Marijina vara, ll«b, PraaooTa var«, Karlova vera, Pratio, l.ipakn, I.....      ,i via V,. .i..tt«n.
Proga v Novo aaaato ln v Ko6avJe.
Oh 6. uri Ift min. ajutraj maiani vlak. — Oh 19. uri r>5 imii po puluilu« ineaanl vlak. — Ob •. url 10 Bitu   avačar raaaaui vlak.
PrllioU v I Jati I mu,.   jui. kol.).
Proga Is Trblta.
Ob h  url   .-i  min   ajutraj oaobnl vlak ■  Dunaj« via Anotettriu, i -i ......   l'ra«t«, Vranouvili tii.n, Karlovih varov, lioba, M«i ijimli varor,
1'UuJa, m . u.,.. i.   rMiliniHraila, l.i«««. atavra, lim,.« ...,». iI  » a.,«.. l.JuliiiM, Oalovoa, Haljaka, i   .i.>«■•'••!« —Ob II. ari ar> min .iopohuln«
• » ' -k ■ Ouuaja via A. nctalUn, Karlovih varov, llaba. MarijlnUi vam t, Mauja, Hi. i- nfi,-, >...i...«1» u, l.mna, hu.r«, 1'atira, Uatiava, Ouriha, Hra-Hauoa, luuaaoala, Zalla na Jaaaru, l.aa.l Oaataiua, OJui.na, Oalovoa, l.in. •» 1'uutabla — Ob t uri bA »iu. uopolutlna oaobul vlak a Ilunaja, I.jui .■", HalatliaLa,  U«; »»».   . •«•.•».•«.   !• . .n..ii.r«.i«,   l.n,i*i.l.  —Oh t. ari « min
'i oaobui vlak a Ouuaja via Anilalltu, ia l.jalnia, Haljaka, Oalovoa, 1'outabla
Proga 1k Novega mesta ln la Kofievja.
Ob S uri ii min ajutraj matanl vlak. — Ob S. uri SS mtai. po-poludua .i.Hi.i i vlak. — Ob H   ari Sb iuih   avaaar tnaaanl vlak.
Odkurl ia l )ul.!(»■!«. (dri. kol.) v Kemulk.
Ob 7. uri SS nun ajutraj, ob S ail b min. t>opo1udn«, ob S. url SO min. a-vaćar, ob 10. url i-, mi« iva«ar. (PoaladnJI vlak 1« t oktobra ob uadatjah ln praaulkih.)
Prihod v I.Jubl|»uo   dri. kol.) Is Kasuinlka.
Ob S. url AS Min. ajutraj, ob i l url ia min. dop<ilmliia, ob S. nrl 10 min. «v.,r«r, ob t. tiri 00 min. ava«ar. (1'aaUanJi vlak la v oklobrm Ub ne,lalja» la praauikili )
"V ICnežjem. dTrorcio.
ne prodaja vNiiUovridiin
opeka, železnina,
okna. vrata itd.
Več, se poizvć na lici mesta ali pa pri lastniku Valentinu Aoootto, T morski pristan it. 14. (2778-38)
Postranski zaslužek
150—200 gld. mesečno SS osobe v«eh poklicnih vrst, ki se liotć pecati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbo na „Hanptstadtlsoho Weehselstuben-Geaellsohaft Adler & Comp., Budapost". (8060-8) fg^OtMBBSSSST^ DstAnovUana i. im7«. 8K89B10BjB]B8Blf^[
ph6mix-pomada
na razstavi za zdravje in vreda-vanjo bolnikov v Btuttgattn 1890 odlikovan* z nagrado, je po zdravniškem izreku m mnogih zahvalil Ii pismih, katerih Slovilo gro v tiHočc, priznana kot jodino, zares roolno in noskodljivo srodstvo, s katerim so doseže tako pri gospćli kakor pri gospodih lopa iu bujna ract las in so prepreči, da na izpadajo in da se ne dela mej njimi prhot; mladi gospodje dobi po njo rabi aaocno brke. Za napah in za neškodljivost se garant uje.
Lonček 80 kr., če bo posljo po posti ali proti povsatj
XV., Zinkgasse 14.
(2780 -9)
od 25 hektolitrov višje se takoj kupijo. Ponudbe vzprejema upravništvo  „Slovenskega
(3082—2)
Naroda" pod „M. 50".
u 80 kr
K.HOPPE, VVien,
,v&V81 STROJI ZA POLJEDELSTVO^
IO. HELLER, PUHAJ
(8098—16)
* -iVr
Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko 989S parobrodno društvo v Reki. ,27)
Preko Reke
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta • K gantnl, z največjim komfortom oprem Ijeni, električno razsvetljeni
/Hitre
parnlki) v
vožnje:
V noči od sobote na nedeljo ob 1. uri in vsako sredo dopolndne v Kotor preko Zadra - Snljeta   in Gruča. Vsak pondeljek v Spljet-Mel kovic.  Vsak petek v Loftinj-Zadar-Spljet.   Vsak četrtek   postni parniki v Zader-Spljet in ua otoke do Kotora. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj v Opatijo in Loiinj, povratek isti dan ob H. uri 45 minut.
7T,
V najem se odela takoj
pod posebno ogodnimi pogoji dobro uppljana
z gostilno ali brez nje, v kraju, kj^-r je tudi lesna tovarna in kjer ni posebne konkureac*. Kje? pove iz prijaznosti npravnUtvo „S.'ov. Naroda". (8056—6)
izvrstno facone, najboljši izdelek (2220—97)   najceneje pri
Pred Škofijo 22, poley mostno hišo.
^   j« kot <2>
primes k bobovi kavi
edino zdrava
kavi na pijača.
Dol>i ae ,   v , • l. pol kile ia 25 kr.
S\*nrt!n.'   Žaru li   ničvrednih po-niifji.mli izitollioT j« trnba pa.iti na it .      ■ zavoje ■ imenom;
KaftUireiner
ii i
Vozni redi se  nahajajo v Waldhelm-ovem ..Konduktorju" itev. 593 -004.
(2H»—88)
a,ao.m. ^^^^3 mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo.
Zaradi prihodnjega vojaškega nabdra, ki bode 1897. leta, naznanja rrestni magistrat Ijnbljanaki sledeče;
W r 1. Vsi tu prebivajoči mladeniči, ki ao bili rojeni 1874., 1875. in 1876. leta, s* morajo aglaaiti v aapisanjs
tekom meseca, novembra letos
v ekspeditu mestnega magistrata.
2. Mht.i. ii■ m ki nimajo v Iijubljani domovinstva, je seboj prinaatl oVkaaila <> starosti in pristojnosti.
8 Z^čaeno odeotne 'ii pa bolna nd*d»niča smejo zglasiti Btariši, varulii ali pooblaščenci.
1. Oni ki al nialijo iaproalti kako v §§: 81., 32, 33 in 31. voj. zakona navedenih up- dnoatij, imajo ali v mesecili januvarju in febrn-varju 1897. leta podpiaanemn uradu ali ps na dan glavnega nabora nabdrni komisiji laročiti a listinami opremljene prošnje.
T). Oni. ki ž»»Y\ da se lini dovoli stava iiven domaČega stavnega okraia, morajo oh priliki aglasitve iaročiti z listinami opremljene prošnje. V takem elnčajn je moč ato^asno zgUsiti in dokaaatJ tudi pravico do kake v ijij: 81., B9., 38  in 3 1  voj zakona omenjenih ngodnoatij.
ti Zglaaitl ss morajo tudi sinovi vojalk>h oseb, bivajoč*]) v dejanski službi, in pa <>ni, ki so nanieVeni pri upravi vojatva (mornariee) in so Se stavedolžni
7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve in sploh iz vojnega zakona izviiajoc-o dolšnosti, ae m* moro iagOVarjati s t> ni, tla ni vedel za ta poziv ali pa z t đolinostt, iavirajoda iz vojnoga zakona.
Stavljeni c, kateri opusti predpisano zglaHitnv, ČeravBO mu ta ni branila nikaka iininii nepremagljiva ovira, za* rivi preRtopka po i; 35. vojnega zakona in zapad- globi od Ti do 100 gld., eventualno zaporu od 1 do '20 dnij.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
1 dan okt« bra 1S9IJ.
Za slabotne osebe
trpeče na pomanjkanju krvi in na živcih
kakor tmli
in medlujoče otroke
za blede
►»o   u poi'ii 1.1 |a
Jopice za kolesarje
iz pavole . . po gld. 1*20 do 1-35
h volne. . . „ „ 3-75 „ 4*20 nogovice . .  „    „ i-io
parođaija (8086*^)
Henrik Kensi5a?
ubl ana,
Otvoritev podj©t|a«
Usojam se najuljudncje javljali p. n. obiinsts l, dS ISO)  otvori I  »In«* 5   t. 01.
tukaj na Starem trpu v Jesenkovi hiši
tvoje podj i-1; a k.
ro/^ovicar in
•-i -j
Ker imam IiokhIu  Niirllrauo  tu   no».» SSllS<a(a   l*Oko%ioI «l«i;4>. HlUlHUtSj
iu i>«it>it'iiMkiii ir-r uiiit'oriit>.n i n, so ikuI.-j.hu, ihi bodem ssogal v vsaksui ira
zadovoljiti čest »to p. n. odjfion iks
Po dolgoletni svoji praksi isvriojttn lahko vsn mi d bajajooa naroftlla v i. j• «-avi i.itiMlu/, rm iiodri.iili'1 i r.-lniNiiih   |><>\..|c\   m splidi vm'Ii v tu s.ada-
jodib U Iriiri; t «• nt Ii Avl najsolid ueji .
Poh'bno so usojam oposarjati Roapodc eastnike m nrvMlalke mi to, da m pri ossnl tudi jun |n tu « i-.iif.> t«m- |»«ipravlJ»J«j rokovIr**.
Daljo izdelujem tudi JmIimIiio IiIh«<>. i/«Ur »i11««*«* /.t» liolHle, kak r tudi Mpo«iii|«> tilH«'e m pi.wie m mi |»rottiiti trf»«iie ii dobrsga nsuja m pravMUilisai l'i ioi|i- Iu p.»|.. i* ♦ 11 ii 11 j c NUtriti IiIh«* m e«»I»«'uii|«- IiImuii i ii r..lnc\ pO U lij -iiovejaili  *r...i. ii. lu  iiil.o  [>.. «<*-ui.
Proseč za prav obilna lnoočila tagotavijam najtolidnsjio postreibo m bslsaHn
3081—i?)
z velespoštovanjem
Anton Hioutgcb.
• «ytrt tt*}~.     v^r M-
lekarnarja PICCOLI-ja ,.pri angelju" v Ljubljani
m prav pc-voljiiiaao. i\«peh.om.        (J(>36 15)
Steklenica velja gld. 1-   , 5 steklenic gld. 4-50.
Pofitna naročila se izvrfie obratno; po&tnino plača naročitelj.
Velika SO~hrajcarska       1 Žrebanje loterija a Snomostu. I Že 7. IlOVembra.
(30f>7—f>)
8-las ni slohilcK
^75.0001 v gotovem UMI
z 2o ' „ odbitka.
Nreckc po AO kr. priporoča J. C Mayer, banka v Ljubljani.
X' * s 1 i B i. <>
zalogo
priporoča
J. Sckiič.
S Kavarna I. Leksn
J („Pri Virantu")
j na S^r. CTetlccToa. trgTVL.
i ■       Podpisanec bs priporočam b1< občin*
Bsivu /.a <pliili>n obisk moje kavarna ter BHgotav\jnm dobre pijača ter turno po«
fl strežbo. »     , ..
U / veleipoltovsnjem
j] Ivnn LoUaii« li!
jj (1727 kavarnar.
m= nSLi^jsn3rs__rsj=Lu=* je?Jn=*rEi ri
Prej fe
J*. Zor :
I j.zir Alojzij Erjavec
^ (1728)     čevljarski mojster
" v Ljubljani, Čevljarska uliue št. 3
priporoča sc prečast. duhovščini in slav. občinstvu za obdtio n:woiVvanje r-x.no« vrstu ili ohu vul. katera i/.vrsuje ceno, poSteno iu i/, zanesljivo trpeioega a tU j a S od  najfinejše do liajprtprostejSe  oblike. &
Mero .sl> shranjujejo, Vnanjim naročilom i] naj se blagovoljno pridene vzorec. »
0 *«W W%-WWV4
8
Fr Kaiseri
puškar v Ljubljani, i;
nbnrtrove ali™ <r.   17-.,, g
priporoči svojo veliko laloga orcija za « \X lov in osobne vrnoat. stroluva in potreb- 2.5 H scin za lovce 3pecij ali teto v ekspresnih £e pužkah in pt,ičar::ih, ki jih sam izdelujem.
h popravki ia iivrtujejo v moji delavnici. JI
-IV ^ 4* d\   A   iTS »j. ^ <i*
^ Ljubljana. Crroh-oi '»t 8, Iflnske ulice st. 3 P p, n. &aat občinstvn svojo ^
A priporočata velik«
v sakovratnib
^ vci Kn eaiogo
< pečij in glinastih snovij
kakor tudi
<
štedilnikov
in \h I. i
to atroko apadajoeib
tli.'.',; lil cenah.
>
( 1 7.11
Z-\t3.3Hl1^^l T:ni J
i7si) V VodlllAlu nI. it >
priporoča p  n. občinstvu, zlasti       po 2
aaitniaom k.uij m vosov, svojo I
kovaško obrt 3
izdeluje vsa v tO stroko spadajoča del.i, < posebno pripon i ,i ■ ■ lušnon posestnikom j
vozi xa stavbe \
t*T jamt i /.i* dobro delo ia točno potreti bo. 5
»!wi«Baasszr.,:: «rv G- Tonnies
v Ljubljani.
Tovarna za stroje, iolozo ln kovluo-ilvnlca.
[■detajl aol imriHiom \ >'■  vrsto atiojev za loacreznloo ln žag-o. (1788)
VievtaaiS n»i>ri*v<i m
Mkrhujt |M%r«o*tro|<- in
Uollt- M ii.jti.iljm .Kilavi, »lin »jih. tinliliM' ni
mm
l>«Uiu»l|eii<i 11« u IHI7.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
LJubljana. Turjaški tr* it. 7 n Oospodake alioe (Kneiil (17B.I) dvoreo).
1 Z naj razno vrstnej širni, Ntirlkrnl lila dan svežimi, ukusnim i, \ j zdravimi in slastnimi, v <
I slaščičarski in pekovski obrt j
^ Kpadajofiiitii izdelki postreza točno tvrdka j
^^^^ ^ips^        ^'^^   l^^*5 ^^^b 3L ^^^^ »^^5
Klari Irff St. «1. (1784) * Tu je dobiti  vsak   dan  c5Lom.ač:o potvico, vseh. vrst lcria.li. ri.a. s  "vaie-o,   riers.  lcriji.la. lrs. prepečenac (T7"stri.ille-S-wle"tea.clc). t
ykmmmmmmmmmmmMMmmMm\mmmmmmMm
Ljubljana, Židovske nlioe .št. 4. Velika zaloga obuval fl742)
lastnega  izdelka   r.:i damo, gospodo in
otroku jo vedno na t/.boro. VsaktirAna naročila  iSvrsitjoJo so točno iu po nizki coni. Vso mer« ae •branja« jejo iu za/.iiHUJOiiujojo. Pri zunanjih na-ročilib blagovoli naj se veoreo vpoatati,
(XI
o
J. S. BENEDIKT
Ljubljana
ustanovljena
1830.
Ststri trg- št.
Pri ..predici pri križu".
Prekupovalcem tovarniške cene. Ceniki se pošiljajo brezplačno.
Albert Robida«'
•i
'rej II U čak :■
t Prej a M. Učak
[ v Ljubljani, Rožne ulioe št. 5
I izvršuje po najnižjih conah
I sobna slikarska dela
.* v vsakem alogn in ima tudi na blago-r voljni Oglod veliko zbirko najno\ej5ih * vzorcev. — Dela na dele 11 so vzprejemajo
Iob vsakem času. — Naročajo se delu lahko tudi pismenim potom. (1748)
J-l»fi Vi Ii,H.IW'1 T^-~^-* Ti JiiCrf.«1rf^W.
Sobni slikar
Poljanska cesta 17
izvrsojo vsa v to
( 'ti b')
Josip Erbežnik
■troko spadajoča dela, kolikor mogoče po nitjih omak Za ukusno in trpežno delo se Jamči. 'tff&~ Naročila pismenim potom: Moste it. 33. ^sj
Barata Eborl
t n 11, Knin^i.škaiiske ulice 4- ^
Pleskarska mojstra c. kr. državno iu P c. kr. priv. iiižno železnice. Slikarja napisov, otavblnika ln pohlctvena pleskarja. % Tovarna za oljnate barve, lak £ lil po kost. (1744) S
gS  oriiiln»*ln«"U.»   UHrbolIii«>|h. '4
oba za konjska kopita in usnje,
«*r*i**tt**t*t*JU*tf t^ttttt t ttttttttttttttttt*tttttt^
Tapetniška kupčija
simo stane pri meni fin modro«* um peredh (Fetler-• II .*i r:»i t.*- ) iz najboljšega blm^a solidno narejen. Ne Kamenjajte mojih kot. najboljši znvnih iuo-drocev z onimi, kor jih tukajšnji miiarjl nopo;olnoma iivr*8ae ponujajo, /•■•»•itt'«' od 17- 80 Kld ; divani, oto-tnani, garnitura iu vsa tapetniška dela (1787) po najnižji ceni.
▼ T . 1111 >1 jii ti i. Sflriiiiurtioe nlioe
Največja zaloga
ele^antnib in močnih
otrofcjih vozičkov
od rt gld, naprej
do 88 pld.
■v j-; tj-
I c h a d i k
Ivan Škerl
P Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani j
i#.4&Vliije in |iO|irailJt%
^ ši volne     Mt rojo    in -voloOi.fi l»*-ti«i ter se priporoča p. n. občinstvu R za izvrševanje v njegovo si roko spadajo- I čib del iu popravkov po najnižjih cenah. Vnanja iiarurila s«« tečne iEvršujejo. ^
»i     c i a-r^ r*.......tt.
Ljubljana, llminJ^kH rcsla si. Itt.
Tovamlika zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
Ceniki zastonj in franko.
89
HENRIK KEM9A
v LJubljani.
Naj bogu tejša
zaloga za šiviljo.
(i74»; i
Anton X^^€^«lc:c^r
Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljani Sv. Petra cesta št. 16
priporoča svojo veliko zalogo
gfotovili oblek za gospode in dečke, jopic  i n pladčev za gospe, nepre-močljivili liavelokov itd.
* > t».«" 14 «• ]»<> >ti«>r*l se po najnovejših uzorci h in po najnižjih cenah bolidno iu nujhitr.-je iz^otovljnjo. (17.'J5*)
Ml
1 f   Veliko zalogo
veiegratn. osyov
j   ANTON KOŠIR
% v I«JitblJanl, v Kolodvorskih ull- «
*> oah št. 39, polog" 3***- kolodvora ♦ ■
4> priporočil aVOjO
e salogo izv atnih
♦ [criiifiim »N ., s(rii|»-   lil -
♦ m«'ii>* ••fcj»t * »*i i —j—-m^mm,jmmmmm
J po ni/.kib . enih
♦ \g0~ Kovčeki „on i;ross" gil  trg v ocen *
♦ po najnižjih tovarcitkih cenab. ilil7) « «ee«»<m»««e*»e«e >»ee>»
Ign. Faschin^-a vdove I
kliucavničarstvo
70 1748 fl
iehera kita) I
(174o)
prodam poci cono.
Hugo I h I, LVimI skotijo Btev. 2.
Poljanski nasip št. 8 (Rt
pripon ča svojo bogato aauugo »tudilnili ognjišč
uw|prlproNl«'|Htli. kakor tudi iia|ll*
i». |siii, /, 2oito medju ali mesingom rj montiranih za obklade s pečnioaml ab 'i kablami l*«>pravlJMii|m l»lt«.» In p** ■ rt^til.   Vnanja naročila se hitro i/.vrsč
l^reax^ lletter
XjJ-a.t>13eLn*Bt, Statrl trg: štov. 1. Prva In najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu M tudi dobivajo VBakovrstni kmetijski stroji. Pontbno pa priporočam svoje izvretn« nImuso-r***nli'v in laaliatilnlre, katere se dobivajo vzlic bij i li izbornosti ceno. (17^1) GeaUkl aaatoaj la poltnlms prsato.
Stroji mZ s^ojiiii. I
Kavarna
Xm Kramai4
Ljubljana a74y Dunajska cesta Št. 5.
■
17787672
8T9E
TQ"a prodaj je po nizki ceni
(307.1-3)
5 tremi stanovanji, njivami in vrtom — Vrč p p izve v Ljubljani, na Opekarski eesti št 51.
Um listki t Se?. Ameriko |
(307 7-1) pri J
nizozemsko-ameriški I
parobrodni družbi, g
s     I Kolnwratring 9    T\TTT^T A  T l
J IV Weyringerga88e 7' Jj {J jft . L
I       Vsak dan odprava » Dunaja*
^ T*<> J n mu 11 ii Lr,n*»t«. ii j.
Lesna trgovina
Ivanke Tauzher
Dunajska cesta št, 35 (Bežigrad)
priporoča  svojo  veliko  zalogo suhega
stavbinskega lesa, dilj in drv
kakor tudi
apna, peska in premoga
po najnižjih, vodno jednakih cenah franko v hišo postavljeno.
Pri naročilih zadostuje natančno oznamovanje kaj in koliko se želi in naslov.
Dontavi ne vedno točno in natančno po naročilu.
se oddajajo po želji tudi ItJŠfSltfl   in tudi
v manjSih množinah v vrečah.
po 800 do r>00 litrov se prodajo po nizki ceni
v Vegovih ulicah št. 10.
078-3)
Ljudevit Borovnik
m (1882)    "J«*^*vv*« v ' (38)
g puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
• se  priporoča v izdelovanje vmuUo vrnlnl li |>iim«'Ic
• za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popol-0 nim jamstvom. Tudi pr«>«lelu|«* stare s:\mokresniee, t> v/.prejema vsnkovrstna |»oprnvlln in jih  točno in
• dobro izvršuje. Vse puftkc ho nn c. kr prasknsevaltiiei J in od mene preskusenc. — rinatrovanl conikl zastonj, ■aiaaaaaa—aa aaaaaaaa—aa—aaaaaae t
s
10la%nanilo za dame/
Priporočam v bogati inhšri nafnovefMe (8071—*i)
v dunajskih damskih in
—*•< otroških modelnih klobukih
P3f po jako niskih cenah, T5SQ
Klobidki 86 /m nttjnan jšnn dunajskem tUtSittU fSfiniijO in modet1\X»HJ«jO in /umri
»noje osebno vodstvo m to, da se delo i?n-ši ukusno. Dalje imam veliko €#bšf
nagrobnih vencev in vsakovrstnih umetnih cvetlic.
Vnanja naročila *<• tmvršufefo taku] in to&no,
Z vslespoštovonjtnn
Gostilno v Slonovih ulicah štev. 52
som kupil od gospođa Paulina in izročil nje vodstvo restavraterju goapodu Avgustu Weber-ju.
Po najnižjih conah rc bodu točila
izborna vina
kakor tuli znano
vrhniško marčno pivo
in rp bođo oddajala jedila iz moje kuhinje restavracije „hotela pri slonu" po znižanih cenah.
Od n.ećlel3e čl:n.e       oktobra iKlGtprej
vsak četrtek in vsako nedeljo
„Sal v a tor"- večer
v restavraciji „pri slonu", kakor v gostilni v Slonovih ulicah st 52; točilo so bode te dni po monakovskein načinu a la Sulvator varjeno pivo iz FrObliobOVe pivovarne ni Vrhniki.
Ob lednem si nsojam najiiljndneje javiti, da imam sloj ko prej lalogO vrhniSke^a piva in priporočam odjemanje [)iva v BOdih, kakor tudi dobro uležanega, priznano itbornega, v pivovarni napolnjenega ])i\a v plombiranih steklenicah.
Vel epoitovaje
(.'1072—3)
restavrater v „hotelu pri Slonu".
traverze, železniške šine, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, što rje za obijanje stropov, sam o kol niče, H cinkasto in pocinkano ploščevino, vsakovrstna kovanja za okna in vrata,
sploh vse, kar se pri *1u? Btftilt potrebuje priporoča po zelo xniianih cenah
trgovec z železnino
(j 173—r.i)
!    F. Cassermann
3
krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj o kr uuif blagajnice drž železnic uradnikov
V H-oia/olJam.!, Šelantourg-ove ulice št. ^
so priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek po naj novejši f C, ni in nsjpovoijnejlih oenah, Anglalko, francosko in tusemsko robo ima na skladišta«
Nepr emociji ve haveloke
izdeluje po najnižji, breikonkurenčni oonl.      Gospodom uradnikom
se priporoča ta iadeiavanje viakovratnih uniform ter preikrbaje vse zraven spadajoče predmete, kakor sabljo, modu. klobake za paradu itd,
[8191—28)
'stVHsria* a»» t09 '99 '
'•t v
f*az
Novo natanovlj«
glas
„Mestna višja dekliška šola v Ljubljani"
pe otvori prvp dni meafoa no ve-n bi* t. I. in sirrr lode vpisovanje dno 5. ln 6. novembra popoludne od 2—4. ure v ravnateljevi p nami (llr^g   Z tiHova h aa, 2. n«d»tropje).
Dne 7. novembra boeta vzpn^mni ispit za tiate uč-nk», ki ngj dovrši'- 8  razrela ijudskf, ali 3. razreda mei^aasks Ado.
Dne 0. novembra h-- prične pn BVeftani otv rifvi r-^dui pouk.
P. n. fbčinBtffo ne oposarja zlrnei na nastopne toćke et.Atuti:
§ 1. Mestna vifija d^klifika la ima nam»n( podajati <l-klfiin Iploiai isobraabo in sicer vi-jo, i p^i io morejo dobiti na s^dij v deželi ovi*t >j«iivj Kav edih.
tj 2. Očni j^zik za vs-1 predmeta ja alovemki, izim^i nemftoino in ago• dovino, kt so predajata v treh letnikih v nemškem jtaikn, da s« neuka
t-^m bo^j»> privadijo tudi nemicini.
g   8  M»'stoa vii^ia dekl.Aka Ani i ima tri letnike,
£ 4 Deklice, katere žeb> vstopiti v I. razrei viftja d^kliAke s >'e, sa morajo izaazati s spričevalom VIII razrela I ju lake, ali pa Ili. ratreda uio-A anske Aole m z dokazom,   da bedo spolt i'-> II. loto vsaj v prvem le&ajoi
iolskega leta, — Imenovana ftojrka aprtcavaln mor-' no^om^Bt t< tuli v. ■ jem ni izpit, k* oba* ga v oboa i ta predmete, ki jih ima VUI razr-d Ijndake lola.
§. 5. Vsaka deklica vp'sča pri vpisovanji v prvi let lik 2 u J. vspra* jomnine in '2 gld. prispevka z t u da. — 8 Inina ziaAa z* va .k» u • nko Iti gld. na loto.
§. 6. Pridne in oboins in' lik-" se morejo oprostiti od Vplačevanja So'-nine, ako zadoščajo onim pogojem, kakorens zabteva nanšna uprava «d srttlnješolfikih nceuoev,
§. 10. Na mestni vii dekliški si»li si nastopni pfsdmeti oblig"atni: Veronauk, slovenščina, nen-Ačma, francosč na, matomatika, tisik^ zgodovin*, 7emljepisje, prirodopiflje, ndgojeslovje (v II. in III. letmkn), ri^anjo, gospodinjstvo (v III. letni ko), lepopisje, potjo in telovadba.
Natančneja pojasnili daje ravnateljstvo, ki pošilja na zihtevo tudi učni iiičrt in Atatnt.
V Ljubljani, dne 8  oktobra 1896
Ravnateljstvo mostne višje dekliške šolo.
Pripcrcčamc an^rojsi
w
usV
kot, tflniA in hh\ proatO, Urvu cllalllS gorivo za o^njiAča in sobne padi, kakor tu<ii sa vse obrtno kurjavo, posebno /.t Ulju-carje« Uovaec, alaAolesirJo« kavarnarjo, arsilalsje iia llBcalnleOi Urojjt«*', klobućarl«, m laauAvvasa|e stea
i. t. d. i. t. d.
Iz tovarno do   BO kg po 9 kr. za ',</, „      . ™  n M kr.
100   „  gld. 1 80
Ve6je množine se razpošiljajo po dogovoru v vnanje krajo v vrečah ali v celih vagonih.
Pri pošiljanja na dom ao računi za voz gld. 1 •.'><).
'/. vclespoMo. anjfin
(2S83—7)
Plinova tovarna v Ljubljani.
5b #T
100
do 300 goldinarjev na mesec
l.'lil-.o sasraiijp osobe vsnccga starin v vseh krs> I i la gotovo in pusteno brc/, kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe pod .l.eichter V c r d i e n s t" Kuti«.) fii  BIoaMM n» l>uiin|ii. 12H4SI—H*
isiiirili staDBTiije
4 prostorne aobn, h predsobo, popolnoma urejena kopalna «oba, služnilka aoba. kuhinja, klet, pod« Btreanica, vrtni delež, no <mI<I*. /. novemlMT-Ni.oii loi*nilirioBlta
Več s- lave* istotam v Šubičevi ulici štev. 3, v I, nadstropji, pri hišni lastnici. (-jkhh—6)
aarobnevence
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(2911—18)
priporoča
Karol Recknagei.
trgovskega pomočnika
z dobrimi  spričevali.   Iztirjen naj bi bil  tudi v železnim. Tudi vzprejmem takoj krepkega, H— 16letnega
trgovskega učenca.
Tfl. Žigon 18080-8)
trgovina z mešanim blagom v S'<ofjl Loki.
Izdelovanje perila
Na debelo I     73 gCSJJOdS. (jOSIKi !l"l OtfOKe,    Na drobno I
n 3
o. 8 o r
o j
i? 9
IS
0
M >
tt
o H
N e
m
o bo
«1
Nr»|»« mm Ki>«p«<lr
w - ((lirik. pr§», |,r».
i.vr.ltitli.   \r„, tuaaiel,
I koran4 |>o t'J  I 10 do IT*
* keaiaS. .    .   fl-as B i»_
Mrr*Je« mm cU«k* v t  ▼«ltk«(tlh,  k.kor «i|nrnj I  ..i... J [j     J   i      4* \ H> « kun.d    .     ,    6-70   m 7 7r> N|)«tlu|r   lili., „ Kult)
■m #;*•■)■<•>tla   .   Vil ir..i^
1  koa   )M» gld   -   4« ilo 1 4«
• »on     .     .       I M   .   T 00
11* »l>l«Jk*V
tri d   i so «• i«  i 10
1>   |> •« I • T ■liyll||
od arld   II« d« »i« I« k«Md«T
. t » 111. rukOT
Jj  ^  od gld .8 M tlo A'
m
■o —-
►i
< H O
3 o
o tj
/.a brezhiben Kroj m najsoloJnejso postrežbo jamči tvrdka
C. J. Hamann v Ljubljani
xalaf,rate!j perila več o, kr. častniških uniforniovaliSč in uni-tortnovaitj;» v naši v. in kr. vojni mornarici.
Notarski kandidat
mv> Inko] vi prej me pri      i309o—j)
dr. P. Vok-u v I*jubijani.
Milijon
vinskih trt iz neokllienega kraja, požlahtnjenib na BolonJi rlparia portali", rupestis, montloola, metal i ca itd., itd, v veliki izberi n.ijliolj iskanega vinskega in namiznega grozdja kakor tudi iiepiižlahtiijcnc ameriške vltort-•Ummi«* trte prima ponnjaui za jesen lH'.ui iu .se priporoči«, da so rnj aatađ postrežbe po želji, ceuj. potrebščina kmalu anananiti blagovoli.
i:m««iiii< 1 ^fln>r. posestnik trtnice
(2631—6) Maribor o. D. Spodnje Štajersko
■Mlinci
Dr. Rose balzam
r
2,€X ŽolcdGC
iz lekarne
B FRAGNIBJA v Pragi
je že več.  kakor Itt)  \> t   občno znano domaČe zdravilo slast vzbujajočega, nrehavljntije pospo-sujeffega in milo odvajaJočagA učinku.
Svarilo ! Vsi dali anbalalo imajo /.lav-n s'oječo postiiV'-o depo-iiovano varstveno znamko.
(1700—17)     Glavna zaloga: Lekarna B. Ffagiierja pri „crnom orlu*
1'rMKH. in MmIi Strani, ogolj Spornerjovo ulice.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 10 kr. več. I
Po posti razpošilja so vsak dan.
SLfclOc« "V livstlO-o^oickUi lelcamiii.
mi
Prva delavnica na Kranjskem
za izdelovanje novih koles (McialoT).
m Kt r sem s» Uredil de-
lavnico za Izdelovalne nov. h koles, naznanjam nnjuljudneje vsem b cikli-stoin, ki imajo veselje za kolesarstvo, <ta samorara isvrsavati naj težavno.] s a popravila, prenovijo-nja ln poniklo vanje koles, ob jednem usana« D jam, iia imam v zalogi najfinejša m na)oene.|Sa kolesa ter menjavam nova za stara pod u god-jih tudi IzpOSOjaJem. — Uljudno se priporočam |za obilo na i iele podpirati napredek domačega obrta.
Z \ elespofituvanjem
tu ml
ročbo
pogoji m vsem, k
(8076 -'J)
Jos, Kolar
Selenbirgove ulce st 4, blizu zvezde.
a ji
u
1
i I
iS1
i
1
I
Otvoritev gostilne.
Naznanjam slavnemu ob&nstvu, da bodem otvoril dno 17. t. 111. v svoji lastni hiši
vulgo „Prl Tonhu" v Mengšu
gostilno
ter bodem ime 1 pristna vina, sveže pivo ter mrzla 111 gorka jedila.
Z,a obilen obisk se priporočani uajuljudueje
Peter Kuralt
gostilniAar in poHestuik
(8091—1)
I
i !
1
1
->;o Mr. Ph. Milan Lcustek, lekarna v Ljubljani.
Otvoritev nove lekarne.
tast mi je i .iznanj.tti p. u       tdravnikom In i>. n. slav. občinstvu strdne^a mest* Ljubljane in okolice, da sem do ledaj na Mestnem trgn št. 11 obstoječo lekarno „Pri Mariji pomagaj" vsled podeljene mi koncesije od g. Fd. Svobode
kupovno prevzel in isto p<><! sedanjim imenom
03
E e o.
trn
es
trn
O.
ii
Deželna lekarna „Pri Mariji pomagaj
na Resljevi cesti št. 1, v hiši g. Levca poleg mesarskega mostu.
l'o svojem dolgoletnem poslovanji v velikomeatnib, kakor ludi v lukajsnjih lekarnah pridobil sem si dovolj strokovnega manja; svojo popolnoma novo lekarno sem uredil po vseh sahtevah moderne farmacije in preskrbe! s svežimi ln preskušenimi zdravili, kakoi tudi z vsemi v farmacevtično-higijenično stroko spadajočimi potrebščinami, katere bodem vedno v najboljši kvaliteti v /..ilo^i imel.
Uposarjam te si. občinstvo na svojo bogato iu veliko salogo vseli domaćih, zdravil, katera se priporočajo po časnikih in lekarskih cenikih kot isvrstna sdravila proti raznim bolestmi. Nad.dje opozarjam slav. občinstvo tudi sena svojo dobro urejeno homeopatično lekarno, bogato salogo najfinejših francoskih in angleških parfumerij, toaletnih ln medicinskih mil, tu- iu inozemskih specijalitet, kirurgičnih obvez in instrumenov, kakor tudi vedno svežih mineralnih vod.
ZETLa.zpGC3ilja.rr}. vsak <S.sxrx 21cra,t po pcžti.
Nadejam se, da hode slav. občinstvo moje novo podjetje podpiralo z blagohotno naklonjenostjo; trudil se bodem vedno udovoljili j« /. u.,Jsl.l„lm-jM. poitfifco. z niljol||Wllcj5inl Rovanjem
J? Ssssia
Mi*. Pli. Milan I«eiistelx
(8088
lelcstriietr.
a Mr. Ph. Milan Leustek, lekarna v Ljubljani.
m*mm
L'.ilaj,u»d| in odjjovorni uroduik: Josip N o 11 i.
Laatnina in tisk „Narodno Tiskarne".
5565