Rdeče človekoljubje Deset let mineva te dni, kar so Nem¬ ci začeli izvajati načrt, po katerem bi moral izginiti naš narod. Proglasili so slovensko ozemlje za svoj ”Lebens- raum” in izdali celo vrsto ukrepov, ki so imeli namen ponemčiti to lepo zemljo v najkrajšem času. Poleg uvedbe izključno nemškega jezika v upravi in šoli, so hoteli istočasno spodrezati ko¬ renine slovenskemu življu z nasilno pre¬ selitvijo vseh tistih Slovencev, ki bi u- tegnili s svojim vplivom zavirati po- nemčevalne načrte, čez noč je izginila naprej v ječe, potem pa preko meja Slo¬ venije kar vsa slovenska inteligenca in z njo vred vsi drugi, ki so se odlikova¬ li po svoji domovinski ljubezni in po požrtvovalnem delu za narod, gospo¬ darsko trdnejši ljudje, zadrugarji, ob¬ činski in društveni funkcionarji itd. Cerkve so ostale prazne, v urade, šole in javne ustanove pa je prišel tujec ali renegat. Nasilna izselitev v Posavju je bila kar splošna ,na njihova mesta pa so prišli Kočevarji. Vsi vemo dobro, ka¬ ko strašen je bil križev pot teh sloven¬ skih izgnancev, bodisi tistih, ki so do¬ bili skromno streho in košček kruha med Hrvati in Srbi, bodisi tistih, ki so jih kot tovorno živino prepeljali v bara¬ ko v Šlezijo in jih kot sužnje porabili za najnižja dela in jim skušali čimprej zatreti verski, moralni in narodni čut. Ta veliki zločin je bil v svobodnem svetu že večkrat primerno kvalificiran; prizadeti so se, kar jih je trpljenje pre¬ stalo, vrnili na svoje domove, krivci pa so bili kaznovani. Prezanimivo vlogo so pri teh preselit¬ vah igrali slovenski komunisi. Teh Nemci niso selili! Čemu neki! Saj so bili vprav naši komunisti tisti, ki so na¬ vdušeno pozdravljali okupatorja in mu izobešali v pozdrav nemške zastave. Saj so bili takrat še navdušeni zavezni¬ ki Puehrerjevi, po zgledu Stalina, ki je za račun slovanske krvi sklenil prija¬ teljsko pogodbo z Nemčijo. Trdimo še več! Komunisti so bili tega zločina na- nes, tako tudi v začetku “osvobodilne” borbe, noben dostojen človek v podeže¬ lju ni bil zanje. Kaj so storili? Na ta- kozvanem osvobojenem ozemlju so iz¬ vedli “ljudske volitve’’ in v odbore po¬ stavili same ugledne nekomuniste. Pri znanih laških pogonih so komunisti po¬ skrbeli, da so seznami teh “odbornikov’’ prišli okupatorju v roke in okupator jih je kot voditelje upora postrelil. Po¬ dobno so postopali s celimi predeli de¬ žele: streljali so iz njim neprijaznih hiš in vasi na patrulje'"'strahopetnih Lahov. Posledica je bila požig cele vrste slo¬ venskih vasi in odgan tisočev in tisočev v laška koncentracijska taborišča, od ko. der se jih toliko ni več vrnilo. Bodi dovolj teh žalostnih primerov, ki jasno pričajo, da je komunistu ža¬ lost, trpljenje in smrt sorojakova samo dobrodošlo sredstvo za dosego končne- | ga 'cilja: oblasti nad večino naroda!. To so novi tisoči slovenskih življenj, ki so bila hladnokrvno žrtvorana tujcu, z namenom, da se stre naravni odpor na¬ roda proti zločinu. Zdaj beremo, da bodo v Zagrebu v Ti¬ tovi Jugoslaviji imeli “svetoven kongres za zaščito človeških pravic”. Vabijo pred vsem zahodnjake s te strani želez¬ ne zavese. Mnogo lepih besed bodo iz- pregovorili na tem kongresu. Prisotnim pa najbrže ne bo prišlo na misel, da bi se vprašali, kdo so pobudniki tega kon¬ gresa: ljudje, ki so hladnokrvno odo¬ bravali krivice, ki so se dogajale med nami za časa okupacije in ki so sami povzročili na tisoče nedolžnih in nepo¬ trebnih žrtev. PRED POGAJANJ! ZA PREMIRJE ravnost veseli in so ga hvalili češ: ta¬ ko je prav, čez mejo z narodnimi pijav¬ kami in hujskači, pa bo vse dobro. Ve¬ deli so dobro, zakaj se vesele. Ljudstvo brez inteligence in vodilnih ljudi bo ve- j liko bolj dostopno za komunistične zrno- j te. In to se je v resnici zgodilo. Komuni¬ stična propaganda je imela proste ro¬ ke. Laž se je širila in nikogar ni bilo, ki bi mogel reči, da je laž laž. Ljudstvo je lažno osvobodilno borbo gledalo v napačni luči in obsojalo tiste, ki so se v drugem delu dežele postavili komu - nističnemu zločinu v bran. Posamezni trezni ljudje, ki jih preselitev ni priza¬ dela, so eden za drugim padali pod ko¬ munistično kroglo, kar je bilo okupa¬ torju seveda dobrodošlo. Kot talci so padali po Štajerskem in Gorenjskem dostojni ljudje, med tem ko so se komu¬ nisti bratili z Gestapovci ali pa so si potekali varnih mest v Nemčiji, kjer so navdušeno delali v vojni industri¬ ji in pri železnicah ter čakali, kdaj bo prišla zmaga. Še vsem so nam v spominu preprosti gorenjski in štajerski fantje, ki so jih nagnali v komunistične brigade in po¬ slali na Dolenjsko. S solzami in obupom so tlačanih rdečim valptom in niso pri¬ krivali svojega razočaranja, videč raz¬ liko med komunistično propagando, ki jih je vabila v bojne vrste in med zločin¬ skem postopanjem rdečih tolp, ki jim jo bila borba proti okupatorju deveta briga. Ta strašni zgled komunistične brez¬ obzirnosti napram lastnemu narodu ni o- samljen. Naj omenimo tu še par prime¬ rov. Komunisti so dobro vedeli, da ju¬ goslovanski aktivni in rezervni oficirji niso bili zanje. Kaj so storili? Na odpr¬ tih dopisnicah in po pošti so poslali vsem oficirjem vabila na rdečo mobili- I zacijo. Laška cenzura je tako zvedela ! za stanovanja vseh oficirjev in sledilo je. kar so komunisti hoteli: internacija vseh of’cirjev. Rdeči zločinec se je ta- k” iznebil elementa, ki bi mu lahko po_ »tal nevaren, še en primer: Kakor da- General Ridgway je pristal na to, da se začno pogajanja za premirje na Koreji v Kaesongu ob 38. vzporedniku; v svojem odgovoru kom. poveljniku je navedel, da bo njegov zastopnik pri- pravljen dne 10. julija za prvi sestanek. Preseneča pa dejstvo, da so kom. vodi¬ telji tako daleč prestavili rok za začetek pogajanj: na čas med 10. in 15. julijem. Prevladuje naziranje, da je za tem najbrž spet kaka past, zato pozivajo povsod na previdnost. Razpoloženje med glavnimi udeleženci razprave za pre¬ mirje pa bi se, sodeč po komentarjih, dalo podati takole: Washington: Daši je mnogo ljudi ze¬ lo skeptičnih o izidu pogajanj za pre¬ mirje se vendarle v glavnem podčrtava, da bodo razgovori v Kaesongu privedli vsaj do prenehanja sovražnosti. V sena¬ tu je govoril državni tajnik Acheson, ki je povdaril, da bi povzročilo izbruh tretje svetovne vojne dejstvo, ako bi kit. kom. čete po sklenivi premija ne odšle iz Koreje. General Marshall je nakazal v posebni izjavi, da se Združe¬ ne države ne smejo ustaviti v tekmi za oborožitev in terja, da morajo USA imeti v letu 1954 vsaj 5 miljonov vojh- kov pod orožjem. Vkljub ogromnim iz¬ datkom za oboroževanje pa se je pre¬ teklo leto za ameriške državne finance 135° ANIVERSARIO DE LA INDEPENDENCIA ARGENTINA En la sesion del 9 de Julio de 1816 el Congreso Nacional bajo la presidencia del Dr. Francisco Narciso de Laprida despues de largas deliberaciones prodamo en Tucuman la Independencia de las Provincias Unidas de Sudamerica. Asi resulto completada la Revclucion de Mayo de 1810. La Argentina era politicamente independiente pero no economicamente. Esta independencia dio a la Argentina el actual Presidente de la Nacion general JUAN D. PERON pro- clamandola en la mišma časa historica en Tucuman hace cuatro afios. Esta in¬ dependencia es hoy realidad y la Nacion puede seguir en su marcha de progreso y bienestar. La gente trabajadora goža en paz todas las riquezas de su propio suelo y toda la vida y accion puhlica de la Argentina esta dedicada tambien al servicio del bien comun y de la paz mundial. El 135 Aniversario de la Independencia sera celebrado con gran fervor pa¬ triotko en todo el Pais. En la Capital Federal tendra lugar magnifico desfile militar ante el Presidente de la Nacion gral. JUAN D. PERON en el que par- ticiparan las unidades de las fuerzas armadas incluyendo las unidades de la Ma¬ rina de Guerra y las formaciones aereas. V roke dosedanjim strankam vladne ve¬ čine. Francosko gospodarstvo se po¬ pravlja in je produkcija leta 1950 pre¬ segla celo številke iz leta 1938. Social¬ nih nemirov je vedno manj, največji strah: vojna, se oddaljuje in s tem tu¬ di preplah, ki podi vse francosko javno mnenje pred tem, kaj bo, ako Franci¬ jo preplavijo sovjetske vojske. Strah je bil zadnje leto tolikšen, da se je za¬ čelo veliko izseljevanje ljudi v dežele onstran Atlantika, najprej zlasti ljudi iz vrst intelektualcev, in so nekateri že v Kanadi. Italija: Italijanska vlada je dala ameriški vladi na razpolago oporišča v Livornu in v Napoliju. Ako bi dogodki na Koreji preveč vezali ameriške sile, tedaj bi bilo manj priliva ameriških sil v Italijo in manj dovoza v zavezniška skladišča v Livornu in v Napoliju. Vsi ti dovozi navadno pomenijo za široke italijanske množice velike dobičke, po¬ membnost italijanskih oporišč pa bo" ita¬ lijanska diplomacija znala čvrsto upora¬ biti. Jugoslavija: Titova propaganda pa je po svoje odgovorila na novice o pre¬ mirju na Koreji. V svet je pošiljala še več novic o tem, kaka nevarnost ji gro¬ zi na mejah s sovjetskimi sateliti in ka¬ ko sovjetski letalci krožijo nad Jugo- zelo ugodno zaključilo. Prebitek za L I slavijo. Tako je 1. julija Tanjug obja¬ vil, da je v dveh zadnjih dneh bilo več kršitev jugoslovanskega teritorija, ka- kov pa poprej v dveh letih. V Romuni¬ ji so sovjeti začeli goniti v notranjost dežele od meje proč jugosl. manjšino. V Beogradu svare pred zaupanjem sovjetom. .. Ameriški listi pa pišejo, da so titovci že porabili tretjino kreditov za nakup orožja, dasi jim je bilo naro¬ čeno, da naj ta denar porabljajo za na¬ kup hrane stradajočim in surovin za in¬ dustrijo. “New York Times”: Uvodničar 1950 je naravnost rekorden in znaša tri miljarde dolarjev.-’ Moskva: V svojih sicer skopih poro¬ čilih iz Moskve navajajo tuji dopisniki svojim listom razloge, zakaj so se so¬ vjeti odločili za ta nenadni korak in predlagali premirje na Koreji. Razlogi za to bi bili naslednji: 1. USA in druge države so sklenile ustaviti ves izvoz važnejših surovin v Sovjetsko zvezo in v satelitske države; 2. V U^TO so se sko¬ raj vse članice pridružile sklepu ame¬ riške vlade, da naj se začne izvajati blokada kitajske obale. Sovjeti pa nima¬ jo dovolj petroleja in drugih potrebščin (zlasti riža), da bi preprečili pomanj¬ kanje na Kitajskem. 3. sovjetska ob¬ veščevalna služba je prejela dovolj teh¬ tnih podatkov o tem, kako daleč so v Ameriki napredovali v izdelovanju naj¬ novejšega orožja; 4. sovjeti se hočejo udeležiti pogajanj za mirovno pogodbo z Japonsko in jo, če se da, preprečiti. London: Angleški vodilni člani delav¬ ske vlade pozdravljajo predlog za pre¬ mirje na Koreji, ker menijo, da bo So¬ vjetska zvez^* vendarle krenila na pot znosnejših odnosov z zahodom. Taka politika bi Angliji omogočila zmanjša¬ ti izdatke za oborožitev in na ta način bi delavska vlada mogla več denarja posvetiti svojim notranjim socialnim reformam. Vodja delavskih organizacij Morgan Philips je celo podčrtal, da so sovjeti popustili, ker ima politika za¬ hodnih zaveznikov, ki si organizirajo skupno obrambo, preveč vidnih uspehov in se sovjetom še ni posrečilo prepre¬ čili organizacije Atlantske obrambne zveze. — Ob krizi v Perziji, ki zelo hro¬ mi ugled Anglije, je angleški vladi prav prišlo, da na drugem kraju napetost popušča. Pariz: Francoski listi so precej so¬ glasno za uspeh pogajanj za premirje. Volitve so v Franciji trdno dale oblast 135. OBLETNICA ARGENTINSKE NEODVISNOSTI Na seji Narodnega Kongresa dne 9. julija 1816 so narodni zostopniki po daljšem razmotrivanju pod predsedstvom dr. Franca Narcisa de Lapride progla¬ sili v Tucumanu neodvisnost Združenih južnoameriških provinc. Tako je bila dopolnjena Majska revolucija iz leta 1810. Argentina je dobila svojo politično neodvisnost. Ni pa še bila gospodarsko neodvisna. To neodvisnost je Republiki priboril sedanji predsednik Argentine general JUAN D. PERON, proglasil jo je pa pred štirimi leti v isti zgodovinski hiši v Tucumanu. Ta neod¬ visnost je danes dejstvo in republika lahko nadaljuje svojo izgradnjo s stalnim napredkom in v blagostanju. Delovno ljudstvo sedaj samo uživa bogastvo lastne zemlje, vse javno življenje in udejstvovanje Argentine je pa posvečeno tudi služ¬ bi skupnih dobrin in svetovnemu miru. 135. obletnico Neodvisnosti bodo po vsej republiki slavili z velikim rodo- ljubljem. V prestolnici pa bo veličastna vojaška parada pred predsednikom re¬ publike generalom PERONOM, v kateri bodo sodelovale vse enote argentinskih oboroženih sil. Nastopili bodo tudi mornarji in nad 400 vojaških letal vseh vrst. UstaJMvItev socialistične internacionale rzr ■ ........ . _ V Frankfurtu so se zbrali predstavni¬ ki socialističnih strank Anglije, Franci¬ je, USA, Italije, Belgije, Luksemburga, Nemčije, Avstrije, Avstralije, Norveške, Švedske, Danske, Finske, Kanade, Islan- da, Švice, Indije, Japonske, Uruguaja in Izraela ter opazovalci iz vseh dežel za železno zaveso, Španije, Posarja in Ar¬ gentine ter oživili novo internacionalo v tem listu piše o tem, kako mogočno odmeva po svetu vse, kar store v Mosk¬ vi. Kadar kdo drug predlaga kaj za mir, takrat je to obsojeno na neuspeh zaradi opozicije Moskve. Kadar pa iz Moskve naroče delo za mir, tedaj mora Truman prekiniti križarenje po Poto- macu, Trigie Lie mora s počitnic iz Norveške brž z letalom v New York in ves svet si oddahne, kadar Moskva do¬ voli mirovnim sapam do pihljanja. Vse to je res izredno spričevalo za mogoč¬ nost kremeljskih oblastnikov. Toda to je tudi dokaz, da so ti oblastniki vsega krivi, in da nosijo za vse oni največjo odgovornost, tako tudi za izbruh vojne na Koreji. Oni so jo začeli, oni jo kon¬ čujejo.. . Res lep, dokaz o njih “mogoč¬ nosti”. demokratičnega socializma. V ospredje je stopil belgijski delegat Paul H. Spaak, ki je v svojem govoru dejal, da mora biti nova internacionala močno o- rožje pri združevanju Evrope v boju proti komunizmu. Po mnenju belg. del. Laroka je nova internacionala federaci¬ ja soc. strank, v kateri bo vsaka stran¬ ka ohranila popolno svobodo nastopanja. Neprestani boji na Koreji Kljub pripravam za razgovore za do¬ ločitev premirje na korejskem bojišču, boji na obeh straneh ne popuščajo. V zadnjih dneh so bili posebno krvavi na področju trikota čorvon — Rumhva — Pjongjang. Zaveznikom se je na tem področju posrečilo zasesti nekaj važnih višinskih postojank, čeprav so jih ko¬ munisti obsipavali s topovskim ognjem. Komunisti so se na tem delu bojišča močno utrdili. Na drugih delih bojišča je bilo zelo aktivno topništvo na obeh straneh, zavezniška letala so pa v več poletih znova bombardirala prestolnico Severne Koreje Pjongjang. Perzijski razvoj v luči nekaterih izjav Morrison: “Položaj v Južni Perziji je zelo resen in britanska vlada bo morda prisiljena k hitrim ukrepom.” Acheson: “Vse kaže na to, da se raz¬ voj v Perziji silno hitro bliža katastro¬ fi.’’ Mosadeg je mnenja, da ne kaže vsem angl. specialistom izstaviti dovoljenja za odhod iz Perzije, rekoč, da bi tak odhod vseh hkrati imel izključno ta na¬ men, uničiti vso produkcijo petroleja) hkrati. Hoteč omiliti situacijo je dose¬ gel, da parlament ne bo obravanaval se¬ daj osnutka zakona o sabotaži, ki je predvideval celo smrtno kazen za težje primere. USA poslanik Grady: “Čeprav se Perzijci upirajo splošnim razgovorom o sklenitvi dogovora z Anglo-Iranian Oil Company, bi bilo vendar želeti, da se vsaj v nujno praktičnih stvareh, kakor je izvoz petroleja in zaščita angl. urad¬ nikov, dogovore s Perzijci. Vsekakor bo moral Mosadeg popustiti.” Mosadeg: “Naša vlada bo zaščitila angl. personal, odločno pa bo nastopila kot tožnica proti Anglo-Iranian zaradi njenega ščuvanja uradnikov, naj vsi hkrati zapuste službo”. Odstop vseh u- radnikov hkrati je vlada odbila. Sovjetski časopisi pišejo, da bi se v skrajnem primeru perzijska vlada mo¬ gla zanašati na pomoč ‘antiimperiali- stičnih dežel’ v svrho rešitve perzijske krize. Husein Maki, desna roka Mosadega: “Ako bi poskušali le en meter perzijske, ka ozemlja zasesti s silo, bo prvi strel pomenil začetek tretje, svetovne vojne.” Perzijske vladne oblasti obtožujejo nekatere časopise, da so prejeli denar od Anglo-Iranian, kar naj bi bilo doka¬ zano z najdbo nekaterih dokumentov pri preiskavi stanovanja direktorja An¬ glo-Iranian. V Haagu se je pričel uraden postopek zaradi angl. pritožbe proti Perziji, v Teheranu se nadaljujejo finančni raz¬ govori med perzijsko in sovjetsko vlado, ki ugodno potekajo, v Teheran pa je tu di prispel ital. petrolejski specialist grof d’Andria, ki naj Perzijcem razloži ital. ustroj petrolejskega monopola. ZSSR vlada se je odločila prav v se¬ danjem trenutku vrniti perzijski vladi 11.800 kg zlata, ki ga je doslej hranila. Zlato naj bi Perzijci uporabili za kritje izgub v času sedanje petrolejske krize. “Današnji dan 11. februarja 1951, bo ostal v zgodovini. Današ¬ nji dan, ko ste podpisali in objavi¬ li Izjavo osvobodjenja narodov srednje in vzhodne Evrope, bo o- stal pomenljiv ne samo za srednjo in vzhodno Evropo, marveč za ves svet v zgodovini njegove borbe za svobodnega človeka. Rad bi vam danes sporočil svoje globoko pre¬ pričanje, da bo prišel čas, ko bo ta vaša Izjava osvobojenja razstav¬ ljena po prestolnicah vseh naro¬ dov, ko in kadar se jim bo vrnila svoboda in s svobodo tudi njihova neodvisnost. Takrat šele bo ta Izjava, obdana s spoštovanjem in s srečo prerojenega ljudstva, po¬ kazala kaj je prispevala k boga¬ temu življenjskemu razmahu vseh 120 milijonov ljudi ter bo razodela svoj pravi pomen, kajti iz nje od¬ sevajo tisti edini resnični temelji, na katerih — in samo na njih — je mogoče obnoviti mir pravice na tej naši zemlji. (H. E. Stassen, bivši kandidat za predsednika USA, zborovalcem v Phila- delphiji 11. 2. 51.) N V Ig I V» I | arocajte in sirite Svobodno Slovenijo Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 5. VIL 1951 Poborniku dobrega tiska Prelat dr. Alojzij Odar, rektor slo¬ venskega bogoslovja v San Luisu, je praznoval prejšnjo nedeljo 25 le trač i> svojega duhovniškega dela. Ni naš namen, da bi ponovno našte¬ vali razloge, zakaj se tega jubileja spo- IZ TEDNA V TEDEN Iz svobodnega sveta USA: Ameriška skupščina je s 349 proti 6 glasovom sprejela ‘prijateljsko izjavo’’, ki je bila napisana s posebnim minjamo, saj mu je lep članek napisal j namenom, da jo predsednik Truman do- njegov stanovski tovariš I. L. v zadnji ' stavi sovj. oblastem s prošnjo za obja- številki “Duhovnega življenja” Omeji¬ ti se hočemo tu le na eno dejstvo, ki velja, da ga vsi poznamo, na jubilanto¬ vo veliko ljubezen do tiskane besede in vo vsemu ruskemu narodu, kajti v izja¬ vi je izrecno poudarjeno prijateljstvo ameriškega naroda do ruskega naroda in do ostalih, ki ječe pod komunistično na velikansko delo, ki ga je storil v prid knuto. dobremu tisku. Celotno stanje voj. sil USA je Najmočnejša centrala slovenskega ti- 3,341.000 mož, kar je 1.800.000 več ka- ska je bilo Katoliško tiskovno društvo kor ob začetku spora na Koreji. Od te- v Ljubljani, ki je potom podjetij, ki so g- a odpade na suhozemsko vojsko bila pod idejnim vplivom te tiskovne 1.550.000 mož, na letalstvo 850.000, mor- matice, tiskalo miljone izvodov dobrih narica 737.000 in izkrcevalne čete kn„ig, časopisov, revij in raznovrstnih 204.t000. publikacij. Dr. Odar je prišel zelo mlad Mornarica ima trenutno 980 enot v odbore Kat. tiskovnih podjetij. Takoj letalstvo pa 87 jat. ' t se je poznalo, da je v krog vodstva teh ANGLIJA: Predstavniki avstralske, podjetij prišla dragocena moč. Njegov novozelandske, južnoafriške in južno- prihod vanje je bil naravnost providen- rodezijske vlade so v Londonu podpisa- cijalen. Kat. tisk. podjetja, ki so se te- li dogovor, po katerem bodo te države s kom 75 let iz majhne branjarije razvi- svojimi armadami podprle Anglijo v nje_ la v močno podjetje, je bilo treba reor- n i obrambi Sredozemlja v primeru, ako ganizirati in jih zlasti upravno posta- bi bilo napadeno. Dogovora niso hoteli viti na moderno podlago. Šefi vseh od- podpisati zastopniki Pakistana, Cejlona nelkov, ki so z neumorno vestnostjo m in Indije. poštenjem toliko pripomogli k razvo- VATIKAN: Sv. Oče je v privatni ju podjetja, so v delu omagali in zapro- avdijenci sprejel hčerko Mr. Trumana sili za pokoj. Predsednik podjetja se je Margareto in ji izročil najlepše pozdra. tudi želel umakniti. Ni bilo kaj razmiš- ve za njenega očeta. či, se je amer. vis. komisar v Nemčiji ŽelCZBlO ZUVVSO oaločil, da ob sodelovanju strokovnja¬ kov postavi nova določila o izvajanju kontrole na vseh prehodih iz zone v zo¬ no ter v vseh pristaniščih. FINSKA: V vsej državi so bile splo¬ šne volitve, pri katerih je nastopilo TITOVA JUGOSLAVIJA: Pomočnik poljedelskega ministra Maks Gorjano- vič je bil po poročilih AFP aretiran za¬ radi sodelovanja v korist Kominforma. Pretekli petek je padlo na tla letalo šest strank. Glavna naloga zmagovite lia P r0 S'i Reka — Zagreb. 11 potnikov in stranke bo vsekakor obdržanje dobrih ^ možje posadke so se ubili, odnošajev z ZSSR. j so javili, da je romunski IRSKA: Parlament je z 71 proti 66 F»rnik “Demič’ zaradi eksplozije šel na glasovom sprejel osnutek zakona o uved- d 110 Donave, žrtve: približno 100 mrt- bi narodnega socialnega zavarovanja. v ^ - P arn ik je vzdrževal promet med GRČIJA: Z odstopom min. pedpreds. Budino ;n Mohačem. Pnpandreua ter min., ki pripadajo de_' Obisku gen. lajtnanta Koče Popoviča mokratični in socialistični stranki vlada v USA je sledila uradna prošnja FLRJ ni padla, pač pa je kralj naroči preds. vlade amer. vladi, naj ji v najkrajšem Venizelosu, naj vlado izpopolni. času proda večjo količino težkega oro- ŠPANIJA: Velika “Ameriška legija” z ja za obrambo češ, da je pritisk sate. vojnih veteranov je Francu podelila dve litskih držav vedno hujši. Prošnjo je odlikovanji v priznanje njegovega “od- amer. vladi oddal poslanik Vladimir Po¬ točnega stališča napram komunizmu.” pevič, ki je po končanem ob'sku pri AVSTRIJA* Sovj. oblasti so v svoji Ac-hesonu dejal, da sovj. ponudba miru zoni odprle številne magacine, v kate- na Koreji nikakor ni zmanjšala priti- rih je mogoče dobiti večinoma vse manj- ska na FLRJ. kajoče predmete za mnogo nižjo ceno, y ne deljo je stopil v veljavo novi jug. kot so na prodaj v zah. zonah. Ti ma- kaz . zakonik, v katerem je upoštevano gacini tudi ne plačujejo državi nikakega omiljenje kazrni za različne prekrške in davka. S takšno trg. politiko hočejo zločine. Tako je smrtna kazen predvi- sovj. poslabšati položaj šilinga v zah. Jena za ‘izredne težke primere’, prisil- zonah. Avstr, vlada je proti takšni ne- no delo in obvezno delo s prevzgojitvi- lojalni konkurenci odločno protestirala. j 0 s ta odpravljena in nadomeščena z na- INDIJA: Ind. notranji min. je v zve- va d no zaporno kaznijo. zj z nedavnimi neredi odločno nastopil Ijati: edini, ki je zmožen prevzeti od- j NEMČIJA: Nemški parlament je k proti komunistom, da “komunisti izrab- ' -S OVAsKA: Vlada je izpu- govorno nalogo reorganizacije podjetja ! podpisu Schumanovega pakta postavil ]j a j 0 s i e bemo priliko za poslabšanje S ' a °„ a pi ota amerlsk >h ^ letal < ki s ^ a je dr. Odar. In so ga postavili na odgo- j naslednje pogoje: odpraviti je treba po i 0 ž a j a in da vse njihovo delo stremi pre casom zasl ' na cesko ozemlje, vorno predsedniško mesto. Niso se j mednarodno kontrolno komisijo za po. za terrii kako nasilno priti tudi v Indiji zmotili. rursko ozemlje, zav. odbore za kontrolo ' r a oblast”. Kot dober jurist je v najkrajšem ča¬ su izvedel preureditev raznih oddelkov iz zadrug v enotno družbo z omejeno zavezo, kar je bila velika olajšava za hitro poslovanje in je bolj odgovarjalo zakonitim predpisom. Mnogo več pa kot ureditev te formalnosti, je bila vredna hotranja ureditev poslovanja, kar seve¬ da ni bila lahka stvar. Pod Odarjevim osebnim vodstvom se je poslovanje v Vseh oddelkih poenotilo, pospešilo in moderniziralo. Lahko rečemo, da je bi¬ lo malo slovenskih podjetij, ki so z iz¬ redno nizkim številom upravnega oseb¬ ja tako odlično poslovala. Prav tako bo vrnila obe letali. V ponedeljek se je pričel proces pro- produkcije jekla in premoga, zav. pra¬ vico poseganja v nem. gospodarske za¬ deve in produkcijske omejitve v težki katerem je nazdravil rdečemu kitajske industriji. j lru vodji in ga imenoval ‘‘voditelja a- Adenauer je na nekem zborovanju { zi j skih narodov, ki je pokazal Aziji pot svoje stranke dejal, da je vsakdo, ki k osvoboditvi izpod imperializma” tc-r se zavzema za nevtralnost Nemčije ali poudaril, da se “vezi med Indijo in Ki¬ pa njeno neoborožitev, ali tepec ali pa ta j sko V edno bolj utrjujejo.” izdajalec’. Dodal je, da je vlada odloč- NOVA ZELANDIJA: Predsednik vla- no pripravljena, postaviti se na stran ,j e j e p 0 razgovoru z Achesonom podal zah. sil pri obrambni smrtnega sunka z novinarjem izjavo, v kateri se odločno vzhoda. | zavzema za takojšnjo sklenitev Atlant- John Mc Loy, USA visoki, komisar v s kemu paktu podobnega Pacifiškega pak- Indijski veleposlanik v Pekingu je amer. novinarju W. Oatisu, ki je ob- priredil Maocetungu velik sprejem, na j ^ ozen spijonaže in rovarjenja” proti republiki. Obsodili so ga na 10 let ječe. Nemčiji, je po vrnitvi iz Washingtona izjavil, da so vprašanje ponovne nem. Skupno z reorganizacijo podjetja je ške oborožitve znova odložili. Po nje- novi predsednik objavil interno prag- govi izjavi pred letom 1953 ne bo prišlo matiko za uslužbenstvo, ki mu je moč¬ no zvišala prejemke in zagotovila red¬ no napredovanje. Ker je dr. Odar človek, ki misli in dela izredno hitro, je že med tem orga¬ nizacijskim delom storil važen korak naprej. Predložil je obširen, za dolgo do¬ bo preračunan načrt za izdajanje do¬ brega tiska. Informativne časopise je kot skupino, ki zahteva posebne paž- nje, izločil iz sklopa tiskovnih podjetij in poveril skrb zanje posebnemu kon¬ zorciju, ki ga je vodil rajni dr. Kulo¬ vec s sodelovanjem uglednih duhovni¬ kov in laikov, po Dr. Kulovčevi smrti je pa prevzel sam tudi vodstvo tega konzorcija. Izdajanje dobrih knjig in revij si je pridržalo podjetje samo zase. In tu je dr. Odar povzročil pravo revo¬ lucijo, tako, da so celo dobromisleči s strahom kritizirali njegovo širokopo- teznost, češ: vse bo zapravil. Pa ni! Iz- daie Jugoslovanske knjigarne so se vr¬ stile ena za drugo. Vsak teden nova knjiga. In vsaka dobra: poezije, roma¬ ni, znanstvene, nabožne, otroške knjige, ČEŠKOSLOVAŠKA: Komunistična vlada je uradno protestirala pri ameriš¬ ki vladi zaradi radijskih oddaj postaje ‘Svobodna Evropa’, katere sedež je v Muenchenu. Češka vlada smatra te od¬ daje za “sovražne’. MADŽARSKA: Msgr. Jožef Groesz je bil obsojen na 15 let zapora Menih Franc Večer, ki je bil obtožen “umora nekega sovj. vojaka in konspiracije” proti državi, je bil obsojen na smrt. O- JAPONSKA: Vlada predsednika To- s tali obtoženci so bili obsojeni na za- šide je odstopila, da bi predsednik vla- porne kazni. Obsodbe Lajosa Pongra- de dobil možnost za njeno razširitev. cza) uradnika amer. ambasade, niso Yošida bi rad sestavil koalicijsko vlado objavili, radi bližajočega se podpisa mirovne ta. pogodbe. SIAM: Nepričakovano se je nasled¬ nji dan, ko so rdeči Kitajci in severni Korejci pristali na mirovna pogajanja nik ZAD Ellsworth Bunker v spremstvu Po poročilih angleških listov je bil imenovan za vrh, poveljnika rdeče ma- BOLGARIJA; Zaradi naklenjenosti do vključitve nemških vojaških oddel¬ kov v armado držav Atlantskega ob¬ rambnega pakta. | Predsednik dež. vlade Nordhein-West- afeln dr. Arnold je izjavil, da v Krup- povih tvomicah ne bo več vojne pro¬ dukcije, pač po bodo vse zgradbe služi¬ le za izdelavo tekstilnih predmetov ter električnih. V Ludwigsburg je prispelo novo oja¬ čanje amer. vojske v Nemčiji. j £ ] an ika in drugih osebnosti. Min. pred- kelarov. Z njima sta bila obsojena še Kljub najostrejši prepovedi trgovanja 1 se dnik je prisostvoval izročanju neke strankina predstavnika Ivan Maslarov zah. držav z vzhodnimi je amer. oblast vo j ne ki jo je Amerika v okviru , !n Smertjev. v Nemčiji prišla na sled krepkemu trgo- pomo či predala siamski vladi. Vladi' MAOTSETUNGOVA KITAJSKA: vanm, čigar glavm del je bil opravljen zvesta aviacija je pričela z bombardi na Koreji, začel manjši vojaški upor , Kositovljeve skupine sta bila obsoje¬ na nekaterih ladjah siamske mornarice, ; na na daljše zaporne kazni kot saboter- potem ko so mornariške patrulje areti- J a in špijona bivša min. in visoka KP rale predsednika vlade vpričo amer. po- funkcionarja Pctko Kunin in Manol Ja- v pr : staniščih Hamburg in Bremen. Da se takšno ilegalno podniranie sovj. zo¬ ne, kakor tudi satelitskih držav prepre- Zaradi "špijonaže in protidržavne de- ranjem uporniških ladij in tudi ladje, lavnosti’’ so bli aretirani nadškof iz ra katero so uporni mornarji odvlekli preš. vlade kot ujetnika. To ladjo so Kajinga Francis Ford, nadškof iz Vu- cova Fr’derik Dinaghy in naškof iz Sui- “Svobodna Slovenija” je list, ki te snremlia povsod v veselih in težkih dveh. Če si vanio naročen te vsak teden obiskuje in ti prina¬ ša veliko novic od doma, mnogo animivega branja in poročil od molitveniki, teološke in socialne zbirke, 1 rojakov iz raznih držav , ter te Z 1 pos i anec str g a l tekst anglo-egipčanske originali in prevodi! In narod je kupo- ! povezuje V veliko dvvMviO val in bral in vedno nestrpneje čakal Žive in SC udejstvujejo V svobod■ potopili, uporniki so pa preds. vlade fuja Rene Boigu rin. Istočasno je bil izpustili. Manjši poulični boji v mestu zaprt tudi jezuit Francis Therry, prof. Bankoku se še nadaljujejo, vendar je šangajske kat. univerze, vlada gospodar položaja. Duhovni oče p 0 poro5i!ih ‘Svobodne Kitajske’ so upora je bil vodja odporniškega gibanja kf , munisti v 4 - ku 1g mese cev likvidirali za časa II. svet. vojne, ki se trenutno' preko 13 oo.ooO oseb. mudi na področju rdeče Kitajske. EGIPT: V parlamentu je nek džarske voJske sovj. general Testajev. Sovjetski tednik “Novoe Vremja”, r.ovih knjig. Kar se v naši knjižni pro¬ dukcije zlepa ni zgodilo, je prišlo sedaj: Po par letih je bila knjiga razprodana in treba jo je bilo ponatisniti. Poseben problem je bila cena knjig. Knjige malih narodov so drage. Počene se s številom kupcev. Dr. Odar je odlič¬ no rešil tudi ta problem. Prvi poskus jc bil z novelo. “Ukrajina joka”, ki je I nem svetu. Če pa še nisi njen naročnik, pridruži se tudi ti tej veliki slo¬ venski družini. Izgovor, da ne bi zmoael naročnine, ne drži, ker jo plačuješ lahko v obrokih in sicer za četrt leta 13 Pesov in za pol le¬ ta 25 Pesov. Vse naročnike in priiatelie lista prišla na književni trg po neverjetni Prosimo, da “Svobodno Slovenijo” ceni 75 par z a izvod in se je je proda- Pokažem tudi svojim znancem in lo 75.000 izvodov. Po tem poskusu je °P°’ ore nanl ° « prošnjo, da si prišla znana “Slovenčeva knjižnica”, ki ‘ ?0 nar ° 6e - st °™ s na naslov Svobodna Slovenim — je v par letih obstoja dala Slovencen Eslovenia Libre”, Victor Martinez pol drug miljon knjig in za njo mnogo _ . . iskana poljudno - znanstvena knjižnica, j ' ’ uenos ires. Knjige v skromni, a dostojni opremi, ki jim je odprta pot v najrevnejše druži- ne. .11 ji Žal je naša narodna katastrofa pre¬ križala dr. Odarju kopico že podrobno izdelanih načrtov za bodočnost. Daj Bog da bi mu jih bilo dano enkrat uresniči¬ ti! Vse to ogromno delo je dr. Odar o- pravljal takorekoč “mimogrede”. Poleg svojega poklicnega dela kot vseučiliški profesor in dekan fakultete, poleg ne¬ štetih funkcij na škofiji, poleg vodstva ga dogovora, kar je povzročilo burno o- dobravanje. Zun. minister je nato za- govorjal egipč. zahtevo o umiku An- .gležev iz področja Sueškega prekopa, hkrati pa Angleže.obdolžil, češ da so oni krivi vzpostavitve judovske države. Ko je omenjal, da nekateri nočejo Egip¬ čanom prodati orožja za njih varstvo, je v ostrem članku opozoril USA, zorstvom sovjetske Akademije znanosti in umetnosti razstavo pod naslovom Vatikan v službi imperializma”. Raz¬ stava prikazuje, kakor ugotavlja rdeča agencija Tass, “ves potek papeške krva¬ ve zgodovine od inkvizacije do papeške¬ ga sodelovanja s fašizmom in ameriškim je zagrozil, da bodo orožje vzeli tudi pri ^ a ^ Streetom. hudiču, ako bo to potrebno, samo da obranijo svojo državo pred zun. sovraž- ZSSR: Sovjetski tednik “Novoe Vre- mja”, je v ostrem članku opozoril USA, niki. Nek poslanec je nato predlagal da bi kakršen koli vojaški napad na bojkot'Anglije ter sklenitev nenapadelne- ZSSR, Kitajsko ali katero koli drugo ga pakta z ZSSR. j vzhodno evropsko “demokracijo” po- FILIPINI: Komunistični gverilci so vzročil totalno uničenje zahodnega im- začeli zopet odločnejše nastopati. V j perijal : zma”. Članek trdi, da bo “napad zadnrh dneh so pobili nad 20 vojaških na ZSSR .ali Kitajsko povzročil na zaho- in civilnih osebnosti. Policija je zastra- du večje razdejanje, kakor ga je doživela ži’a predvsem tujce. ! Hitlerjeva Nemčija.” Proslava 175, obletnice neodvisnosti ZAD Katoliške Akcije, poleg nepretrgane vrste znanstvenih razprav in knjig, ki jih ie med tem napisal, je še zmogel, da je vsak dan vsaj dvakrat prišel v Včeraj je bila 175. obletnica ZAD. tona v parku Tres de Febrero. Pred podjetje in vec ur dnevno posvetil temu j Slovesno so jo proslavili tudi v Argen- Washirgtonovim spomenikom je bila tako važnemu vprašanju: dobremu ti- tini. V dopoldanskih urah je veleposla- postavljena častna četa mot. reg. Bue- sku. Kot človek izrednega razuma in širokih razgledov je dobro vedel, kate¬ ro je najmočnejše orožje v boju med resnico in lažjo ter zločinom. “Svobodna Slovenija” iz srca čestita velikemu pobudniku slovenskega tiska. nik ZAD Ellsyorth Bunker v spremstvu nos Aires z godbo in zastavo, argent. vojnega ministra grala Frankli- Med igranjem narodnih himen obeh na Lucera položil venec na grob Osvo- držav je najprej položil venec na spo- boditelja grala San Martina v katedrali, menik vojni min. gral Franklin Lucero Vse odlične osebnosti so se nato po- v imenu argent. vojske, za njim pa am. dale pred spomenik George-a Washing- veleposlanik Ellsworth Bunker. ARGENTINA V vodstvu zunanjega ministrstva je vlada izvršila spremembo. Dosed. zun. min. Dr. Hipolito J. Paz je od¬ stopil. Za novega zun. min. je bil po¬ stavljen dosed. veleposlanik v Wa- shingtonu dr. Jeronimo Remorino, za novega veleposlanika v USA pa dosed. zun. min. dr. Paz. Novi zun. min. dr. Remorino je bil v ponedeljek zaprisežen. Kongres argentinskega kat. delav¬ stva bo v nedeljo 8. julija v Luna parku v Bs. Airesu. Zborovanja se bo udeležil tudi g. prelat Cardi-jn, usta¬ novitev mednarodnega žosizma in bo na njem tudi govoril. Ob tej priliki bo v Luna parku ob pol devetih slavnostna sv. maša. Hipotekarna banka je dobila od vlade na razpolago znesek 100 miljo- nov Pesov za zidanje stanovanjskih hiš v letu 1951. Celo področje republike je zajel mrzeli val. Temperatura je povsod ze. lo padla in je bila v jutranjih urah večkrat 2 stop. pod ničlo. Na Ognje¬ ni zemlji celo —13. Nad tem pod¬ ročjem, kakor tudi v južnih provincah in v kordiljerskem pogorju je moč¬ no snežilo. V zadnjih dneh se je tem¬ peratura začela malo dvigati. Poslanska zbornica ima v razpravi zak. osnutek, po katerem naj bi me¬ sec oktober proglasili za mesec justi- cializma, teden med 14. in 20. okto¬ brom pa za teden justicializma. Po¬ slopje, v katerem je sedaj. min. za delo in soc. skrbstvo, naj bi bila zgo¬ dovinska zgradba. Senat bo vzel te dni v proučevanje zak. osnutek o proglasitvi nac. pod¬ ročij Ohaco in La Pampa za provinci. Manuel Fangio, znani avtomobilski dirkač, je pri nedeljskih mednarod¬ nih avtomobilskih tekmah v Reimsu dosegel prvo mesto. Senat je sprejel zak. predlog, po katerem bo Socialna ustanova Eva Peron prejela vso denarno globo v višini nad 97 miljonov Pesov, na ka¬ tero je bila obsojeno bivše industrij¬ sko podjetje Otto Bemberg. Elsworth Bunker, tuk. am. velepo¬ slanik, je v zadnjem času prepotoval severne province. Po vrnitvi se je v izjavi časnikarjem zahvalil vsem ob¬ lastem za veliko gostoliublje in na¬ klonjenost, ki jo je bil deležen na po¬ tovanju. Omenjal je tudi velik go¬ spodarski napredek krajev, katere je prevozil in naravno lepoto posamez¬ nih področij. Dejal je tudi, da si bo Ogledal še vse ostale argent. pro¬ vince. Walter Beveraggi Allende je ar¬ gentinski opozicionalec, ki je bil za¬ pleten že v prvo zaroto proti sed. vladi. Pred aretacijo je tedaj pobe¬ gnil v Uruguay, zatem se je pa pre¬ selil v USA. V zadnjih dneh je govo¬ ril preko bostonskega radia ter je od USA zahteval politične in gospodar¬ ske sankcije proti Argentini radi njene sedanje vlade. Celotni njegov govor je argent. časopisje objavilo z ogorčenjem. Parlament je takoj nato sprejel dva zakonska osnutka. S prvim je omenjenemu govorniku od¬ vzel argent. državljanstvo, po dolo¬ čilih drugega zakona bo pa vsak Ar¬ gentinec, ki bo od zunaj na kakršen¬ koli način delal na sprejetju politič¬ nih in gospodarskih sankcij proti ar¬ gentinski državi, kaznovan z zaporno kaznijo od 5-25 let in z trajno izgubo častnih pravic. V Palermu v Bs. Airesu so pred dnevi odprli let. 65. razstavo plemen¬ ske živine, na katero so številni živi¬ norejci iz notranjosti republike po¬ slali svoje najlepše živinske eksem- plarje. Let. velikega kampeona rase Shorthorn so na licitaciji prodali za 100.000 Pesov. Josg Francisco Juarez in Juan Aquiles, prvi polkovnik, drugi pa major, ki sta pred meseci izstopila iz aktivne vojaške službe in sta bila za¬ pletena v zadnjo zaroto za zrušenje sedanje vlade, bosta po odredbi ka¬ zenskega sodnika prišla pred vojaš¬ ko sodišče. V Buenos Aires je prispel nov Ti¬ tov poslanik za Čile Lazar Lilič. Po tridnevnem bivanju v argent. prestol¬ nici je v nedeljo odpotoval v Santia- go de Chile, kjer bo prihodnje dni nastopil svoje mesto. Diplomatski stiki med Čilom in Titovo Jugoslavi- vijo so bili od konca leta 1947 pre¬ kinjeni, ko je tedaj čilska vlada Ti¬ tove diplomatske predstavnike izgna¬ la iz države, češ, da so bili vmešani v razne akcije čilskih komunistov. Buenos Aires, 5. VII, 1951 Stran S. SVOBODNA SLOVLNI/A 'Hotiče vz SCovenije^ V Ljubljani je komunistična “ljudska” oblast ustanovila celo vrsto svojih pod¬ jetij, kakor Zelenjava, Sadje, in polno drugih. Podjetja bi morala imeti naslo¬ vu odgovarjajoče blago v zalogi in za prodajo. Pa ga ali sploh nimajo, ali pa v zelo majhnih količinah, tako, da ljud¬ je do njega ne morejo priti. To potrjuje tudi primer s podjetjem Ura, ki naj bi imelo v zalogi ure. Svoj lov nanje pa neki Ljubljančan popisuje v ljb. tisku takole: “Hotel sem kupiti uro in mah¬ nem, kam pač, če ne k Uri, kjer je napi¬ sano, da prodajajo ure. Pogledam v iz¬ ložbo: v prvi sta dva otroška vozička zaenkrat samo dva!), v drugi izložbi te pa resnično razveselijo ure. Kar šest jih je bilo, žal, samo za steno (ki se pa menda tudi lahko postavijo na mizo). Tam je bil tudi simbol ure, kazalci so pa uporno stali. V tretji izložbi je pa bilo kar 7 pravcatih ur, šest jih je bilo znamk Longe, sedma pa prava Omega. Malo sem se ustrašil, češ, da bo precej draga, pa me je hitro potolažil napis, da so to samo izložbeni predmeti, kar pomeni po naše: Ura ure kaže, prodaja jih pa ne! Peneverbe in vse, kar je s tem v zvezi. V glavnem železniškem skladišču v Za¬ logu so zaprli železničarje Franca Zat¬ lerja iz Dravelj, Leona Juršeta iz Ljub¬ ljane in šoferja Alojzija Trontlja iz Ljubljane, ki so v enem letu iznosili iz železniškega skladišča raznega tekstil¬ nega blaga, usnja, laka itd. v vrednosti nad 500.000 din. V Zalogu so istočasno tudi odkrili družino 12 železničarskih vlomilcev, ki so na razne načine vlam¬ ljali v vagone in cisterne. V odpremni postaji Zalog namreč stoje cisterne z vi¬ nom, vermutom, špiritom itd., v vago¬ nih je pa bil sladkor, riž, pšenica in dru¬ ga živila. Pri cisternah so vlomilci od¬ vili vijake in nato pretakali tekočino v nastavljen o posode, vagonom s sladkor¬ jem in drugimi živili so pa enostavno navrtali dno, nakar se je vsebina vsi- pavala v nastavljene vreče. Nakradeno blago so nato prodajali. Poročilo nava¬ ja, da so bili oplenjeni vagoni namenje¬ ni v inozemstvo in da so s tem vlomil¬ ci zelo škodovali tudi ugledu države.. . Tudi to se ie zgodilo pod komunistično “ljudsko” oblastjo. Dne 5. maja je dobila poslovalnica Triglav v Ljubljani iz Tr¬ žiča nove ženske čevlje. Pred posloval¬ nico je že zgodaj zjutraj nastal pravcati živžav, čedalje se je zbiralo več ljudi, ki so čakali in čakali. Ob poldvanajstih se je prikazal možakar. Najprej se je zdrl nad ljudmi, jih tudi suval, nato jim je pa začel deliti listke. Ljudstva je pa bilo vedno več, tako, da so kmalu morali zapreti ves promet v Prešernovi ulici. Listke je dobila le polovica ljudi. In tisti srečniki, ki so nato lahko dobili čevlje, so mogli šele doma ugotavljati njihovo kakovost in velikost, ki pa po pritožbi v ljb. tisku gotovo ne dela časti tovarni. To je zapisano. NUpa zapisano, kar je sleherni vzkliknil doma ob pogledu na priborjene čevlje, ko se je spomnil zla¬ tih časov prejšnje slovenske “reakcije” in njenega “buržujskega” gospodarstva. Tudi to-le beremo v ljb, tisku: “Iz Se¬ novega smo dobili zavitek enotne moke in kos kruha. Moka je bila vsa plesniva, kruh je pa v ustih dobil nemogoč okus. Tako moko so v Senovem delili v apri¬ lu in maju in ljudje vprašujejo “ljud¬ sko” oblast če so Senovčani res dolžni jesti tak kruh. V Mariboru so obsodili 18 železničar¬ jev iz Pragerskega, ker so na veliko vlamljali v železniške vagone in kradli zlasti ameriške pakete. Značilno je, da is en sam železničar dobil za en paket 70.000 din. Vrtali so tudi dno v vagonih in se je ven vsula moka, riž in pšenica. Tudi v Varaždinu so zaprli veliko že¬ lezničarjev zaradi vlomov v vagone. Vo¬ dja teh “podvigov” je bil neki Ivan Ivančič. Iz vagonov so predvsem kradli usnje in tekstilno blago. Škodo, ki so jo s tem povzročili, cenijo na 10 miljo- nov. “Ali je res vse bob ob steno?” se hu¬ duje nekdo v ljb. tisku, ko sporoča pri- , tožbo neke tovarišice, ki je vsa nesreč¬ na, ker ima nogo štev. 42, pa ne more nikjer dobiti tako velikih nogavic. Vse so ji prekratke, ker ji segajo komaj ne¬ kaj nad kolena. O barvi nogavic pa j sploh ni, da bi govoril. Moški, ki je j svojo tovarišico vzel v zaščito, pa za se pravi, da ima na nesrečo nogo štev. 37 in pol in ne more za to mero dobiti ne nogavic in ne čevljev in ga radi tega poznajo že po vseh ljubljanskih trgovi- 1 nah. Spričo teh ugotovitev je doma res 1 vse bob ob steno za “navadne ljudi”, ker | komunistična buržuazija takih pritožb - nima. Ona je z vsem dobro založena. Umrl je dr. Fran Vidovič, predsednik | okr. sodišča v p. Gozdovniki imajo radi bradate ljudi. Vse tako kaže doma. Lani je bilo namreč včasih še mogoče priti do kakih britvic. Letos jih pa ni več. Tisti, ki so si jih lani nekaj nabrali, se s starimi več briti I ne morejo, ker so že vse skrhane, no- ] vih pa ni. V Ljubljani je umrl dr. Božo Kobe, bivši namestnik “ljudskega” državnega tožilca. Po nastopu komunistov doma je kot tak nastopal v raznih procesih -pro¬ ti protikomunistom in ima marsikoga na vesti. Po Titovem sporu s Stalinom so ga Titovci zaprli kot kominformovca ter ga novembra meseca lanskega leta iz¬ pustili na prostovoljno prisilno delo. “Na ljubljanskem trgu še nismo us¬ peli” pravijo kom. oblastniki doma, ko v drugi polovici maja navajajo cene raz¬ nemu blagu na ljb. živilskem trgu. Cene so bile še vedno visoke n. pr. mesni iz¬ delki do 600 din za 1 kg, cjna moki se je celo dvignila od 170 na 200 din. in krompir se ie podražil od 21 na 35 din. V zvezi s temi cenami mnogo pisarijo o i “socialističnih” posestvih, vendar je in- I tervencija le-teh na trgu zelo proble¬ matična. Prvič je količina blaga iz teh posestev na trgu premala, drugič je pa kvaliteta tega blaga pod kritiko. Dr- | žavna posestva so prodajala n. pr. špi- I načo po 15 din., privatniki pa po 48 din. “Ko smo pogledali kakovost” — tako nadaljuje poročevalec v ljb. tisku — “smo razumeli, da so vsi kupovali samo dražjo špinačo. Gospodinjam se pač bolj splača kupiti lepo zdravo solato po 60 do 80 din. 1 kg!, kot pa preparjeno in gnilo za 30 din. Ljubljansko žel. ravnateljstvo je na razne napade o nekulturnem prevažanju potnikov objavilo poročilo; v katerem med drugim navaja: “Vagonov ne izde¬ lujemo doma v večjem številu. Zdaj je neprimerno višji odstotek potnikov kot pred vojno, vozni park pa je za 20% manjši. Lani je'bilo 4000 vagonov na večjem popravilu, zaradi manjših okvar pa nad 25.000. Letos je bilo v prvem četrtletju gotovo za 100 % več poškodb vagonov kot lani (vse to samo v Slove¬ niji — kako le mora biti še drugje!). L-ani je bilo razbitih 2200 oken na va¬ gonih, letos samo v januarju nad 500, torej 15 do 17 stekel na dan. Često mo¬ ra plačati sprevodnik razbito steklo, ker občinstvo skriva storilca. Ravno isto je z razsvetljavo. Samo lani so potniki uni¬ čili 20% plinskih mrežic. Letos pa že v januarju 950. Lani so iz vagonov po¬ kradli nad 4800 žarnic, ki jih ni mogo¬ če nikjer drugje uporabljati. V medna¬ rodnem vagonu je bilo n. pr. v eni noči od Ljubljane do Jesenic ukradenih 16 električnih stikal, kar je morala uprava plačati z devizami. Pravo kulturnost ka¬ že notranjost vagonov. Sedeži so zama¬ zani z oljem, mastjo in podobnim. Oken¬ skih zapiračev in zaves sploh ni več, ta¬ pecirano blago je ali »skrajno zamazano ali izrezano itd. itd. — Pač odgovarja¬ joča slika splošnemu stanju v “raju ti- tove komunistične ljudske oblasti”. Umrli so: Amalija Žvan, roj. Potrbin, Franc Cvek, Karol Klembas, Rajko Ko¬ lesa (otrok), predsednik Glasbene Ma¬ tice Silvan Pečenko, Frančiška Vizjak, vdova Leben, roj. Inglič, Angela Bivic, roj. Kotnik, Jožefa Kovač, Terezija Kav¬ čič, Jožica Seljak, roj. Markič, Marija i Guštin, roj. Milič, Julijana Jan, ter ' Frančiška Kramar, roj. Černe v Stepa¬ nji vasi, Anton Volčanšek v Zg. Kašlju, Jože Podobnik na Bledu, Helena Pret- i nar v Begunjah na Gor., Franc Primar v Sp. Zadobrovi, Davorin Polc v Zagorju, Ivana Velel v Kranju, Antonija Palme, roj. Jeretina na Igu, Tilka Tramšek, roj. Pušnik v Črešnjevcu, Franc Švigelj-Gre- geriček v Borovnici, Ivana Ferjančič v Zalogu, Janez Bezlaj v Dravljah, Franc Heinriliar, umrl v Ljb., pokopali ga pa v Selcih nad Škofjo Loko, Ivanka Škof v Mengšu, Francka Majhen, roj. Zgonc v Turnišu, Franc Papež v Krmelju, Mal- či Kalinger, roj. Ramovš v Prevojah, Frančiška Erjavec v Vižmarju, Tončka Žirovnik v Stražišču, Anton Velušček na Brezjah in Marija Čolnar, roj. Štebi v Podgorici. Slovenci v MSueu^s Aires SREBRNA MAŠA G. PRELATA DR. ODARJA G. prelat dr. Alojzij Odar, rektor slo¬ venskega bogoslovja v San Luisu, je v nedeljo 1. julija t. 1. praznoval srebrno- mašniški jubilej med Slovenci v Buenos Airesu, kamor je prispel prejšnji petek. V soboto mu je pripravilo Slov. kat. akad. starešinstvo prijateljski večer, na katerega je prišlo lepo število članov. Jubilanta je ob tej priliki pozdravil predsednik kat. akad. starešinstva g. ravnatelj Ivan Prijatelj. G. prelat se je za pozdrave zahvalil ter omenjal delo kat. inteligenta v slov. skupnosti. Ka¬ kor vedno, je tudi tokrat poudarjal po¬ trebo po skupnosti med slov. protiko-. munistično emigracijo. V nedeljo, 11. julija, ob četrt na enaj¬ sto uro, je pa imel srebrno mašo na Belgrano. Slovenski verniki so se je u- deležili v velikem številu. Pred mašo, med katero je pel pevski zbor “Gallus” Tomčevo slovensko mašo, je imel cer¬ kveni nagovor jubilantov sošolec g. župnik Gregor Mali. V izbranih besedah je prikazal vzvišeno službo duhovnika Bog-u in narodu. | Po končanem v erskem opravilu so številni rojaki obkrožili g. prelata dr. Odarja pred kapelo in mu izražali svo- j je čestitke. V prostorih Društva Slovencev na Victor Martinez sta pa nato izrekla po¬ Argentini vse njegovo veliko delo, ki ga je v tem času opravil kot profesor in dekan na teološki fakulteti doma, kot rektor slov. bogoslovja v emigraciji ter kot znan¬ stvenik in ideolog, ki je postavil trdne temelje organizaciji Kat. akcije med Slovenci. G.’ Stare je pa poudarjal dve misli. V prvi je naglašal veliko in koristno vlogo, ki so jo igrali v zgodovini slov. naroda veliki in dobri duhovniki. Kadar je narod imel veliko takih duhovnikov, so bila zanj dobra razdobja. In med ta¬ ke slovenske duhovnike se je z vsem svojim javnim delom in udejstvovanjem uvrstil g. prelat dr. Odar. V drugi mi¬ sli je pa g. Stare omenjal veliko priza¬ devanje g. prelata, da bi bila slovenska protikomunistična emigrantska skup¬ nost enotna in složna. Vsi, ki so se in se še trudijo v delu za tako skupnost, so imeli v osebi g. prelata dr. Odarja vedno odločnega zagomika in podporni¬ ka. V imenu vseh teh je g. Stare izre¬ kel g. prelatu za to njegovo podporo najglobljo zahvalo. G. prelat dr. Odar se je za oba po¬ zdrava zahvalil z daljšim govorom, v katerem je zopet, kakor že na sobotnem prijateljskem večeru kat. akad. stare¬ šinstva, vsem polagal na srce potrebo po skupnosti in po njeni ohranitvi. G. prelat dr. Odar bo ostal med na¬ mi v Buenos Airesu še ves ta teden in bo ta čas porabil tudi za vsa vprašanja, PRISTAVA V MORCNU V nedeljo dne 1. julija t. 1. se je vršil v salezijanski dvorani na Bel- granu informativni sestanek delni¬ čarjev bodoče gospodarske družbe. Obisk je pokazal, da vlada za našo PRISTAVO veliko zanimanje. Sesta¬ nek je vodil predsednik Društva Slovencev. Obširno poročilo o dose¬ danjem delu in o načrtih za uredi¬ tev je podal predsednik Gospodar¬ skega odseka. Poročilo so navzočni soglasno odobrili. Sprejet je bil tudi začasni poslovnik za nastajajočo gospodarsko družbo, ki jo do njene formglne ustanovitve vodi Gospo¬ darski odsek odbora D. S. Kupnina za Pristavo je krita z do- sedaj vpisanimi deleži. Za primerno ureditev je pa potrebno, da se vpi¬ sujejo in plačujejo novi deleži in to v pospešenem tempu. Skupščina je odobrila načrt za gjriranje sredstev, ki določa: Vsak od dosedanjih del¬ ničarjev naj bi vpisal in vplačal .no¬ vih deležev za enako vsoto, kot jih ima že dosedaj. — Tisti, ki so dose- daj stali ob strani, a jim gospodar¬ ske prilike dovoljujejo, naj v naj¬ krajšem času vpišejo in vplačajo nove deleže. Ako bi se v kratkem času ne zbrala dovolj velika vsota, naj poskrbi Pripravljalni odbor za primerno posojilo in naj ureditev pristave čimpreje izvede. Delničarji so izrazili željo, da bi si radi ogledali Pristavo. V ta na¬ men so soglasno določili, da se zbe- j rejo v nedeljo dne 8. julija v Moro- : nu ob pol treh popoldne na želez¬ niški postaji, od koder se bodo skupno podali na naše zemljišče. K ogledu so povabljeni vsi dosedanji delničarji kakor tudi oni, ki bodo k naši družbi še pristopili. zdravne besede g. prelatu ob njegovem srebrnomašniškem jubileju g. župnik Anton Orehar in predsednik Društva I Slovencev g. Miloš Stare. I G. Orehar se je g. prelatu zahvalil za Vse tiste naročnike "Svobodne Slovenije", ki za lansko leto, t. j. za leto 1950, še nimajo plačane naroč¬ nine, prav lepo prosimo, da nam jo čim prej pošljejo. Naročnina Svo¬ bodne Slovenije za lani je bila za celo leto 45 Pesov, za pol leta 25 Pesov in za četrt leta 13 Pesov. Na¬ ročnino nam lahko pošljete ali po pošti z giro postal, ali jo pa sami osebno, ali po kakem svojem znan¬ cu plačate v upravi Svobodne Slo¬ venije na Victor Martinez 50. I Mendoza Proslava protikomunističnih žrtev. V : nedeljo 24. junija smo se spomnili slo¬ venskih protikomunističnih žrtev. Do- | poldne je bila zanje maša in tudi pridiga je bila njim posvečena. Moški pevski zbor pod vodstvom g. Plahute je zapel psalm “Usmili se me” in pa “Reši me”. Popoldne se je slovenska skupnost se- šla pri Maristih. Po litanijah je Dru- žtvo Slovencev pripravilo prisrčno pro¬ slavo s sledečim sporem: Za uvod je g. E. Hirschegger bral dokumentarne odlomke iz časa revolucije in komuni¬ stičnih pokoljev v Sloveniji. Nato je mo¬ ški zbor zapel “Vigred se povrne”, kar je na odru spremljala simbolična vaja deklet. Sledila je recitacija “Naj v miru počivajo”. G. Stane Grebenc je podal I spominski govor. Grilčeva Ivanka je re- (Nadaljevanje na 4. strani) Švicarja popisujeta svoje Sedanjo Jugoslavijo sta nedavno pre¬ potovala dva Švicarja. Svoje vtise sta popisala v članku “Jugoslavija” ter ga objavila v mesečniku za avtomobiliste “Auto-Magazin” dne 28. marca t. 1. j i Iz članka povzemamo najbolj značil¬ ne odstavke: “Švicar dobi vizum za Jugoslavijo le, ako-dokaže, da je preko turistične agen¬ cije že naročil hotelsko sobo in jo pla¬ čal za najmanj 5 dni v naprej. Plačati mora v švicarskih frankih (ne v dinar- | jih) po tečaju: sto dinarjev za osem in j pol švicarskih frankov. V vsaki Švicar- | ski banki pa lahko vsakdo kupi sto ju- ; goslovanskih dinarjev za osemdeset ra- j penov ali centesimov (tako, da en Titov j dinar ni vreden niti ene cele švicarske j pare). S seboj sme potnik vzeti samo 500 dinarjev v bankovcih po 50. Za av- j to mora imeti posebno dovoljenje, ki ga ! konzulat vsakokrat naroči po telefonu naravnost iz Beograda. Potnik mora imeti mednarodno vozniško legitimacijo in mednarodno izkaznico Za vozilo. Še- le potem, ko sva bila neštetokrat na ! konzulatu in sva ponovno telefonično dregala, sva dobila 24 strani dolg for- ] nvular, ki sva ga izpolnila kakor sva ve- | dela in znala predno sva dobila vizum. Preskrbela sva si nadomestne dele za avto in orodje za popravilo, ker so na- vfise iz Titove Jugoslavije ma pojasnili že prej, da v Ljudski Re¬ publiki Jugoslaviji vsega tega ni.” “Na meji pri Sežani, naju je od nog do glave preiskala in pretipala skupina do zob oboroženih graničarjev in cari¬ nikov. Vsi nosijo modre uniforme, škor. nje ter čepice z rdečo zvezdo. Ker le malokdo prekorači mejo Ljudske Repu¬ blike Jugoslavije, uradniki lahko v mi¬ ru posvetijo vso svojo skrb in pozor¬ nost svojim gostom. Ker nihče ne razu¬ me kakšnega drugega jezika kot slo¬ vensko in hrvaško, se vedno postopek na meji odigrava sorazmerno v tiši¬ ni... ” “Po polurni vožnji sva že zapustila asfaltirano cesto. Odslej naju je ko- tanjasta in prašna cesta pri brzini 25 km. na uro vodila naprej proti Ljub¬ ljani. Na tej “internacijonalni cesti’ ni¬ sva razen par čistih slovenskih kmet¬ skih domov opazila ničesar, kar bi na¬ jino oko moglo razveseliti. (Na tem mestu v članku so tri slike, ki zgovorno kažejo, po kakšni ‘cesti’ sta Švicarja prodirala proti Ljubljani. Prva slika pri¬ kazuje cesto podobno globoki strugi hu¬ dournika. druga prikazuje, kako je voda odnesla cesto in napravila preko nje strugo, tretja pa kotanje, ki zevajoče groze potnikom). Od Ljubljane do Za¬ greba je bila cesta še slabša”. “Vso pot sva sedela kot na jajcih vsa v strahu, da se ne bi avto pod nama kar naenkrat sesedel. Na celi poti nisva, razen par zajcev, ki so prestrašeni zbe¬ žali v grmovje, videla nobenega živega bitja. Samo enkrat sva opazila tik ob cesti slabo razsvetljena okna neke go¬ stilne. Postregli so nama s kavo iz ciko¬ rije in z malinovcem. Spraševali so na¬ ju, kakor se je to zgodilo že preje, če sva Amerikanca. Okoli polnoči sva pro¬ dirala dalje, dokler nama ni lesena za¬ pora preko ceste zaprla poti proti Za¬ grebu. Pojavil se je do zob oborožen stražar, ki je pregledal najine papirje, nato naju pustil dalje.” “Čeprav sva že doma v Baslu naro¬ čila — in plačala — sobo v hotelu ‘Dub¬ rovnik’, je nisva dobila. ‘Putnik’ naju je nato poslal v hotel ‘Palače’. Ko sva poldrugo uro čakala in čepela na stop- njicah, so nama ob treh zjutraj dovoli¬ li, da sva smela zavleči najine kovčke v tretje nadstropje. Hotelski uslužbenec je korakal počasi pred nama, ki sva bi la težkih nog, ker sva bila obremenjena s prtljago. Zakaj naj bi se tudi trudil za naju? On je državni uslužbenec in je plačan, če nosi prtljago ali pa ne. Toda že dve uri pozneje, ob petih, so naju spet zbudili, češ, da je soba oddana dru¬ gemu in da je že čas, da ustaneva. Ker se nisva oglasila na njihovo trkanje in klicanje, so šli naprej in menda posku¬ sni srečo drugje. Toda ob šestih so že spet bili nad nama in so r.aju budili. Zo¬ pet sva se zatajila in sva bila tiho. Na¬ to so verjetno nad nama obupali in so naju pustili pri miru do desetih.. .” “ Najin cilj je bil Beograd. Moderna, ravna avto - cesta, zgrajena na umetnih nasipih, naju je vodila proti mestu. Po¬ krajina je bila gola in je izgledala, ka¬ kor da je bila ožgana, štiri polne ure sva se vozila z brzino 90 km na uro in še nisva srečala nobenega vozila na tej cesti, čemu vendar so zgradili to avto¬ cesto, ko je pa ne rabijo? Solnce se je počasi nagibalo proti zatonu. Štiristo kilometrov sva že prevozila. Ves ta čas nisva videla ob cesti nobene naselbine, nobene gostilne, nobene bencinske po¬ staje. Od časa do časa sva videla kake zapuščene barake, nekdanja delavska, taborišča, z napisi v srbo-hrvaščini. Ra¬ zumela sva samo eno besedo: Tito. Ne¬ prestano srečuješ to ime. Na vsakem vogalu ga najdeš in na vsakem zidu se ti reži naproti. V daljavi sva zagledala že luči Beograda. Vso pot od Zagreba do Beograda nisva na tej komunistični avto-cesti srečala nobenega avtomobi¬ la. Težak kamen nama je padel od srca, ko sva zagledala Beograd. Ako bi ime¬ la na poti kakšno okvaro, bi bila lahko čakala dan ali dva, predno bi kdo pri¬ vozil po tej cesti in nama pomagal...” “V beograjskih predmestjih sva opa¬ zila brezkončne vrste delavskih barak. Na tisoče temnih postav se je v slabo razsvetljenih prostorih pripravljalo k počitku na dve do tri nadstropnih po¬ gradih. To je bil prvi pozdrav prestol¬ nice”. “Ker je bil ‘Putnik’ zaprt, sva sama iskala prenočišče v hotelu ‘Moskva , v- hotelu za diplomate. Toda tamkaj hra¬ ne ne dajejo. Po hrano je treba iti v drug hotel, ki se imenuje ‘Majestic’. Kar ostrmela sva nad luksuzno urejeno jedilnico, nad bogato oblečenimi ljud¬ mi, ki so sedeli za mizami ter nad vsem razkošjem, ki je vladalo povsod. Med¬ tem ko boš kakih sto korakov od tukaj komaj kaj dobil za v usta, ti tukaj pri¬ našajo v neomejenih količinah morske rake, kaviar, fazane. Vse to poplakuješ po grlu z vodko in najboljšimi vini. Kdo so ti izbrani gostje? To so uradniki diplomatskih zastopstev, višji častniki ter vrhovi komunističnih organizacij. Zunaj pred vrati pa čakajo skoraj vsi avtomobili, kar jih ima Beograd, kakih dve sto po številu...” “Iz Beograda smo šli v Niško banjo. V palačah, kjer je svoje dni veselo ži¬ vela nekdanja ‘boljša družba’, se drenja¬ jo danes siromaki, ki so jim bolniške blaganje odobrile dopust v raznih ko¬ pališčih in okrevališčih. Videla sva več stotin teh revežev posedati po lesenih klopeh ter jesti teman kruh s še na pol tekočim ovčjim ali kozjim sirom. V na¬ jini sobi je stala razcefedrana pošved- rana zofa, preostanek iz zlate dobe. Ob njej pa čisto navadna kuhinjska miza. Kdaj bo to na videz nasmehi iano mesto spet našlo svoj izbubljeni sijaj ? ’’ Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 5. VIL 1951 SLOVENCI USA Občni zbor Slovenskega kulturnega vrta in sklepi njegove eksekutiven. V Clevelandu je bil 13. junija občni zbor slov. odseka Jugoslovanskega kultur¬ nega vrta. Na dnevnem redu je bila predvsem spopolnitev odbora in organi¬ zacija letošnje slovenske prireditve v Kulturnem vrtu. Glede spopolnitve od¬ bora je občni zbor sklenil, naj se osnu¬ je v okviru odbora poseben kulturni od¬ sek, ki naj skrbi, da bodo vse sloven¬ ske prireditve v Kulturnem vrtu na kul¬ turni višini, poseben prireditveni odbor pa naj stori vse, da bodo prireditve tu¬ di zunanje dobro izpadle. Ker dajejo narodne noše tem nastopom poseben si¬ jaj, je odbor dobil pooblastilo za usta¬ novitev posebnega odseka za narodne noše. Občni zbor je tudi načel vprašanje, ali ne bi že kazalo začeti z akcijo za postavitev nadalnjih spomenikov veli¬ kim slov. kult. predstavnikom kot Pre¬ šernu in drugim. Na seji Slov. odseka Lige kulturnih vi-tov dne 23. junija se je pa konstitui¬ rala eksekutiva takole — preds. Anton Grdina, podpredsednika J. P. Intihar in Mrs Jennie Mervar, tajnik Joe Grdi¬ na in blagajnica Marjanca Kuhar. V kulturni odsek je bil kooptiran Karel Mauscr in so-tako v tem odboru Ivan Avsenek, dr. Kern, prof. Sever in Zor¬ man. Kulturni odsek je dobil nalogo, da naj pripravi kulturni okvir za veliko narodno prireditev dne 19. avgusta, na kateri naj bi bila proslava 400 letnice slovenske knjige, 100 letnice Mohorje¬ ve družbe in 60. letnice Amerikanskega Slovenca. Za svojo 25 letnico ustanovit¬ ve bo Liga Kulturnih vrtov izdala tudi spominsko knjigo. Del knjige bo določen tudi za slovenske prispevke. Pri prire¬ ditvi One World Day 22. julija, ko bo proslava tudi 155. obletnice Founders Day bodo imeli češki, poljski in sloven¬ ski odseki Lige kult. vrtov skupni vese¬ lični prostor. Vodstvo del za to priredi- (Nadaljevanje s 3. strani) nik Društva Slovencev g. R. Hirscheg- ger pa “Bol moža”. Končno je vsa dvo¬ rana zapela domobransko pesem “Moja domovina”. Udeležba je bila zelo številna; zna¬ menje, da naše srce še gori za tiste ideale, za katere so umirali domobranci in ostale žrtve protikomunistične samo¬ obrambe. Godovanje je zelo naravna prilika za gojitev domačnosti in medsebojne pove¬ zanosti. Tako so bili v zadnjih tednih na vrsti godovi ge Alojzije Kavka, g. kaplana Malenška, društvenega tajnika, g. Majeršiča in je bila v ta namen po¬ vabljena vesela slovenska družba naj¬ prej na stanovanje g. stavbenika Karla Kavke, drugič k bratoma Hirscheggerje- ma, zatem h Grebenčevim in slednjič na dom Janeza in Franceta Trilerja. PO SVETU tev ima podpredsednica Mrs. ‘Jennie Mervar. ® “Duhovna igra o Mariji Pomagaj”. Za letošnjo proslavo 25. letnice kro¬ nanja Lemontske Marije Pomagaj sta napisala Karel Mauser in p. Bazilij Va¬ lentin “Duhovno igro o Mariji Poma¬ gaj”. V njej je podana zgodovina Bre¬ zij in Lemonta, poživljajo jo pa naše romarske pesmi in romarska procesija. Igro so vprizorili čikaški igralci v sobo¬ to 30. junija po večerni procesiji z bak- ljami na stopnjišču pred vhodom v Ma¬ rijino svetišče. Prof. Milko Jeglič, ki je v začetku ju¬ nija praznoval 50. letnico rojstva, je do¬ bil sporočilo, da ga je zavod St. Mary, s Coliege v Notre Dame, Indiana, imeno¬ val za profesorja matemike. čestitamo. Umrli so: Anton Peterlin star 70 let, doma iz Dolške pri Robu. V USA je prispel pred 50. leti. Zapušča ženo Vido in tri hčere ter 6 vnukov, v Ljubljani pa sestro Pepo Zajc, ženo kiparja Ivana Zajca. Preminul je tudi Anton Gubane, star 68 let, doma iz Vodic pri Kamni¬ ku. V USA je prfišel leta 1905 tor je imel v Clevelandu modno trgovino. Pok. zapušča ženo Rozo, roj. Drempetič, doma i/ Britofa pri Kranju, 4 otroke, 7 vnukov, brata ter sestro. Umrl je tu-, di Frank Kramer, star 43 let. Zapušča mater Marijo Zabukovec, roj. Štraus Kramer, doma iz Stavče vasi v žužem- berški fari, brate Alojza, Feliksa in An¬ tona Zabukovec ter sestro Alojzijo Kel ler. Diplomirala sta: Na Wallesley Colie¬ ge, Mass. gdč. Erika Grasselli, na har¬ vardski univerzi pa g. Anton Bajuk. Oba sta bila štipendista. Čestitamo! G. Anton Grdina ni samo med sloven¬ sko clevelandsko javnostjo, znana go¬ spodarska osebnost, ampak tudi med A- merikanci. To priča njegov življenjepis, ki ga je svoji julijski številki objavila am. revija “Your Life”. Anglija Iz “Pisma” g. Kunstlja. Študijski tečaj. “Union of Catholic ■ Students” bo priredila študijski tečaj v St. Edmund‘s College-u, Ware v času od 8. — 17. avgusta. Predmet tečaja je: “Teologija in svetne znanosti.” Povab¬ ljeni so tudi Slovenci. Za člane Slov. akad. kluba je’ tečaj brezplačen. Rochdale. Podoba Marije Pomagaj z Brezij je tudi letos bila v procesiji na- zvani “Izpoved vere”, ki je vsako leto v petek po binkoštih. Lepo okrašeno podobo so nosili fantje. Spremljal jo je napis in slovenska zastava. Izselitve. Že sredi aprila je odšel v Združene Amer. Države g. Drago Mav- ko iz Huddersfielda, Yorks. —■ Le nekaj dni za njim je odpotoval g. Mihael Pe¬ šec iz Kempston Hardwicka, šel je prav- tako z ZAD. — 24. maja se je poslovil iz Rochdale g. Franc Košir, ki je emi- griral za Kanado. — 1. junija je zapu¬ stil Barnsley Yorks g. Jože Balažič, da gre k materi v Sev. Ameriko. Bedford. K spominskim prireditvam za žrtvami revolucije v naši domovini, se je zbralo 2. junija v Bedfordu kar lepo število Slovencev, ki so se predpol¬ dne udeležili žalne sv. maše v cerkvi sv. Jožefa, kjer je po maši govoril g. dr. Belej o veliki žrtvi, ki so jo doprinesli tisoči za domovino in vero. Popoldne ob treh pa so pomagali tudi srbski gost. je napolniti dvorano pri Sv. Petru, kjer je bila najprej akademija v spomin pad¬ lim. Vodil jo je referent za prosveto pri Slov. društvu g. Rehberger. Pro¬ gram je bil izbran iz recitacij iz Črne maše (J. Kalin) ter žalnih pesmi, ki jih je pel zbor iz Rochdale pod vodstvom g. J. Eržena. Po akademiji pa je g. dr. Belej popeljal vse s skioptičnimi slika¬ mi iz sončne Gorice na božjo pot na Sv. Višarje, kjer je odkrival lepoto tega ko¬ tička naše zemlje. Po predavanju je zbor zapel še več umetnih pesmi. V po¬ govorih med znanci je potekel večer. London. 2. junija se je poslovil g. dr. Belej ki je preživel štiri mesece na An¬ gleškem, da spopolni svoje znanje v an¬ gleščini, a je bil obenem v veliko po¬ moč Slovencem v Rochdale in okolici. Sam dober pevec je tudi drugim vlival pogum, da danes zbor lahko uspešno nastopi na vsaki prireditvi in tudi na samostojnem koncertu. Alfreton. Notts. Tu je bila že pred ča¬ som razstava umetniških slik, kjer je rastavil tudi g. ing. V. Stare štiri svo¬ ja dela: tihožitja in pokrajinski sliki v olju. Njegove slike so prejele prvo pri¬ znanje kot najboljša dela na razstavi. DRUŠTVENI OGLASNIK RAZPIS Gospodarski odsek odbora Društva Slovencev razpisuje mesto oskrbnika PRISTAVE v Moronu. Naloga oskrbni- ka bo obstojala zlasti v tem, da bo nadzoroval izvrševanje adaptacij na PRISTAVI ter sam in s pomočjo svojih rodbinskih Članov vodil vse tamošnje gospodarstvo. Namesto plače v gotovini pristoja oskrbniku dvosobno stanovanje s pritiklinami v hiši na PRISTAVI. Na¬ stop službe z 18. julijem tekočega leta ali po dogovoru. Rok za vlaganje ponudb bo zaključen s 14. julijem t. 1. Natančne pogoje mo¬ rejo dobiti ponudniki na vpogled v pi¬ sarni Društva Slovencev. Društvo Slovencev y Buenos Airesu razpisuje službo pisarniškega uradnika odn. uradnice. Pogoji: popolno obvlada¬ nje strojepisja, poznanje knjigovodstva in vsaj delno znanje španskega jezika. Plača po dogovoru. Reflektantni naj do 15. julija 1951. vlože prošnje na Dru¬ štvo Slovencev, Victor Martinez 50, — Buenos Aires. w Ti steno boš premagoval, jaz bom pa beli sneg oral ...” Pri zadnji seji SPD, ali Slovenskega Planinskega Društva — ki nima seve¬ da nobenega opravka niti s planinami niti s SPD tam doma in sicer zaradi prevelike razdalje in drugih razdalj, ka¬ kor tudi splošnega pomanjkanja sloven¬ skih gora v tej deželi — so sklenili, naj napišem nekaj vrstic o Barilochah. Od odbornikov društva so skoraj vsi že bili tam, pišem pa naj jaz, ki sem bil še pred kratkim prepričan, da so Barlloche predmestje Mendoze, kar sploh ni res. (Medklici: Tako je! On naj piše! — j Splošno odobravanje med občinstvom, j Nekdo iz ozadja: Kar more, to mož je storiti dolžan... — na kar se članice s predsednico vred oddahnejo.) Skratka pod pritiskom razmer so me prepričali, da napisati nekaj vrstic ni nobena te¬ žava, sploh pa še, ko poznam evropske planine, drugič pa, saj skale so skale, klini klini in torej. . . (Vzamem dobesed¬ no na znanje: jaz napišem, blagajnik pa zbriše mojo članarino. Klin se s klinom zbija). Skratka, da se članek preveč ne razvleče: Bariloche so krasen kraj, kaj¬ ti vsi tako trdijo in ne vidim razloga, zakaj jaz ne bi. Pred tedni sem dobil celo knjigo fotografij v roke. Čudovite pokrajine in tako dalje in tako dalje. Knjiga se imenuje Julijske Alpe in jo je napisal Kugy, toda — glej stavek 7 — skale so skale itd., itd. (Mimogrede povedano: moje ime je Peter, Peter pa je skala,.skala pa je skala, tako da. ..) Skratka k jedru: Bariloche so prelepe. Lepe ceste, lepe doline, lepe vzpetine, lepe skale, lepe planike in lepe planin¬ ke, skratka: vse lepo, čisto in prav. _ In zdaj se prične tragedija: tam je namreč nekaj ljudi, ki so sicer Slovenci, pa so kljub temu požrtvovalni in se je pripetilo, da je eden od njih ponudil zemljo, in da so se drugi zmenili, da na njej postavijo planinsko kočico. Čisto pravcato kočico, morda celo z našo zgo¬ dovinsko poznano oskrbnico, ki bi kot v pregovoru držala tri ogle pokonci in istočasno skrbela, da nam ne samo pla¬ ninske ture, ampak tudi bolj simpatične stvari za časa obiska Bariloch ostanejo v želodcu. Oni torej, ki se zanimajo za življenje pod božjim svodom, ki ljubijo življenje v naravi in ki mislijo, da se s prekoračenjem Avenide 9 de Julio v so¬ boto ob 22.00 uri ne morejo znebiti živ¬ ljenja, naj se takoj javijo kot redni čla¬ ni in bodo kot taki ostali, dokler se ne ponesrečijo in tako avtomatsko posta¬ nejo dosn;rtni. Društvo bo začelo — tajnik trdi, da je že, pa ni verjeti — zbirati vrvi, ki bodo zelo močne, tako da se ni treba bati, da bi se zaradi njih utrgala nit (življenja), kakor tudi kline, cepine, spalne vreče, dekleta pletoča puloverje, dereze, čuta- rice in druge samomorilne potrebščine. Kdor bo hotel imeti za počitnice pri¬ pravljen domek, kdor ima željo tudi tu¬ kaj v mestu gledati planinske filme, vzpone na gorske velikane, pri katerih so sodelovali naši fantje, kdor je še ved¬ no zmožen pozabiti na nizko plačo, ka¬ dar zavoha v Palermu hladen zrak, poln okusa po drevju, naj se pričlani. (! ?) Kder ima mehko srce*in sa vsakem sestanku plača redno članarino, ki je sploh ni vredno omenjati, ker je samo simbolična (trdijo drugi, jaz samo ugo¬ tavljam), bo takoj imenovan za pod¬ pornega člana in bo na prihodnji planin¬ ski družabni prireditvi, ki jo s polno paro gorohodci pripravljajo, smel zače¬ ti prvi “polštertanc”. (Op. ur.: Tudi v najnovejšem slovenskem pravopisu ni¬ ma prevoda.) Vsi bivši planinci, skavti, hodci, obi¬ skovalci filmov Luisa Trenkerja in last¬ niki Kugyjevih knjig, prisrčno vabljeni na zdaj še dolinski sestanek. Kdor je za nas, k,dor je “naš”, kdor ljubi sončne vzhode sredi ledenikov, kdor čuti vso veličino božjega stvarstva in vso svojo ničevost, kadar visi na skali in ne more ne naprej ne nazaj — tipičen emigrant¬ ski šport je to — kdor začuti rast svo¬ jih notranjih sil v stiku z večnimi s skalo in ledom prepletenimi orjaki (que frase me mande, caramba!), naj pobara po Bari v baru Ba... nak zmotili — .... v baru Dekle, va, Jorge Newberry (po naše Jurček. Nova robidnica, ampak stražnika na ce¬ sti vprašati, kadar se ne ve, seveda po špansko), številka... (Ne vem, pa bo že pravočasno sporočeno.) Dva, štiri, šest... dvaintrideset vrstic napisanih na stroj. Dovolj je in zdaj prosim t. č. tajnika, naj prime za be¬ sedo ali za vrat onega odbornika, ki je pri seji trdil, da nisem zmožen napisati vrstice in ki je slavnostno obljubil, da napiše roman, če jaz spravim iz sebe trideset vrst. Roman na Plan! V hribih se dela dan, bratje le ven na plan. .. (Precej svobodno po narodni.) r^aor je zarzal do sem m se mu ni vrtelo v glavi, se mu tudi ne bo na i Aconcague in sme iti tje, ne da bi pl članarine kot take. SEZNAM KNJIG DRUŠTVENE KNJIŽNICE 17. nadaljevanje. 170. ) Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1896—1905, 1908—1912, 1914 1916, 1918, 1920, 1921, 1922, 1924, 1925 — 1933, 1935, 1937 — 1939, 1949—1951. 171. ) Koledar goriške Mohorjeve druž¬ be ze leto 1946, 3.486. 172. ) Koledar Koroške kronike za leto 1947, 2.311. 173. ) Koledar Svobodne Slovenije za leto 1949—1951. 174. ) Koledar družbe sv. Cirila in Me¬ toda za leta 1905—1909, 1912— 1914, 1918, 1924. 175. ) Pogled na prvo četrtstoletje Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 1.049. 176. ) Komar Anton: Otriški postržek, 824. 177. ) Kompoljski: Kako je Jaka kupo¬ val kope (Smešna dogodba), 59, 59a, 59b. 178. ) Kostanjevec Josip: Gozdarjevi spomini, 68, 68a. 179. ) Kostanjevec Josip: Novo življe¬ nje (Povest), 68, 68a. 180. ) Kostanjevec Josip: Obsojena, 1518, 1518a. 181. ) Kostanjevec Josip: Pošteni ljudje (Povest), 57. 182. ) Kostanjevec Josip: Sprevod, 742. OBVESTILA ODDAJE SLOVENSKE PESMI V RADIO DEL ESTADO Pevskemu zboru “Gallus” se je posre¬ čilo napraviti z Radio del Estado, dogo¬ vor, da bo v bodoče ta zbor vsak me¬ sec enkrat oddajal po rdSio slovenske narodne in umetne pesmi. Oddaje bodo vsako prvo soboto v mesecu ob 18.30. Prva oddaja bo v soboto 7. julija ob omenjeni uri. Radio del Estado oddaja na sledečih valovnih dolžinah: Postaja LRA na dolžinah 710 in 870 Kc|s Postaja LRA1 na dolčžinah 6062 in 9690 Kc|s Postaja LRA (Santa Rosa) na dolžini 670 Ksls Kratkovalovna LRA7 na dolžini 92 me- gaciklov (49 metrov). Sestanek prijateljev planin bo zopet v nedeljo 8. julija ob 7. uri v baru Dekle¬ va, Jorge Newbery 3568. OSEBNE NOVICE Iz Dobrniča na Dolenjskem je prispe¬ la žalostna novica, da je tam po težkem trpljenju umrl '60. letni pos. Franc Zu- re. Za njim žalujejo doma poleg stare mame in očeta, žena, ena hčerka in dva sina, najmlajši sin France je pa v Ar¬ gentini. Pok. bodi lahka zemlja doma¬ ča, vsem preostalim pa naše sožalje! Vsem prijateljem, znancem in rojakom sporočamo žalostno vest, da je v Dobrniču na Dolenjskem dne 8. junija t. 1. preminul naš dragi očka gospod Franc Žare Pokopali so ga na dobrniškem pokopališču dne 11. junija. Priporočamo ga v molitev! V imenu vseh žalujočih doma sin FRANC ZURC Dobrnič — Buenos Aires, 28. junija 1951. Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je preminula 26. maja t. 1. v bolnici na Jesenicah naša predraga mama, stara mama, prastara mara, sestra, gospa FRANJA PREMKOV roj. LAH Prepeljana je bila v Ljubljano na Žale, od tam pa domov v Martinjak. K večnemu počitku je bila položena v družinsko grob¬ nico v Cerknici. Kot vsa pota, tudi to ste nam pokazali. Hvala Vam. * žalujoče rodbine: V. Premrov, E. Pogačnik, H. Pogačnik, D. Serko, M. Lah, O. Kajfež. Ljubljana, Lehen na Pohorju, Vuhred, Lož, Argentina, Paraguay, U.S.A. Kotiček domovine ti pričara F ti AVA FOT&GUAFIdA SLOVENIJE Veliko izbiro lepih pravih fotografij Slovenije v obliki razglednic in povečanih slik ima zopet na razpolago SANTERIA Y PAPELERIA "SANTA JULIA" Victor Martinez 39 — Buenos Aires POMOČ BREŽINAM V SLOVENIJI Bogata izbira paketov x vsemi potrebnimi živili iti ostalimi koristnimi predmeti Zahtevajte cenike! — EUROPLATA POZOS 129-1. nadstropje BUENOS AIRES ČASA B 0 Y U OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 1/2 kvadre Cabildo 2300 Nudimo veliko izbiro ur vodilnih švicarskih znamk, avtomatične in an- timagnetične, najmodernejših oblik in vse z garancijo. Nakit najmodernejše izdelave — svetinjice zlate 18 krt po izredno ugodnih cenah. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO. Našim strankam nudimo tudi možnost odplačevanja na obroke. (Odprto vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. Sicer se pa lahko zglasite tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši OLAZABAL 2338, 1. nadstr. dto. 5.) Peter Skala, najmlajši. Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644