Posamezna Itevft-ka I Din mesečno, če ie sprejema list v upra »i, naročnina 4 Din, na dom is po polti dostavljen list 5 Din. • Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru
POiV£ D££JSK/
SLOVENEC
Uredništvo'. Kopitarjeva ul. It. 6/111. Teielon it 2050 in 2996. — List izhaja vsak ponedeljek
Upravai Kopitarjeva ulica itev 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Teielon itev 2992
Dve krvavi bitki v Spamjt
Francove čete so navalite na rdeče pri Madrida in Granadi
Madrid, 21. februarja, c. Ilavasov dopisnik poroča, da se je danes zjutraj začela huda bitka nn odseku pri roki Jarnmi. Rdeče topništvo je ie na vsezgodaj začelo obstreljevati nacionalistične položaje. da bi tako razbito zbiranje Francovih čet. Kljub temu pa je general Franco kmalu imel zbranih na tem odseku nad 10.000 vojakov, ki so bili sijanjo opremljeni z najmodernejšim orožjem. Ko je rdeči štab opazil, da zbiranje ne more razbiti, je dal povelje svojim oddelkom za napad. Napad so vladne čete razvile na črti Estermartin de la Vega—Morata dela Tajuna. Rdeče čete so najprej napredovale, ko pa so prišle blizu nacionalističnih postojank, so jih od tam začeli obsipavati s silnim ognjeni iz strojnic. Oddelki rdečih miličnikov so se morali začeti umakniti. Sedaj šele sc jc začela nacionalistična ofenziva, ki je začela silno pritiskati na vladne čete. Prvi del bitke je trajal poldrugo
listi znova pritisnili in ena najbolj krvavih borb še traja.
Po najnovejših vosteh rdečega vrhovnega vodstva za narodno obrambo je general Mlaja v teku sobote posetil madridsko in vzhodno bojišče ter pregledal utrdbe in strelske jarke na sektorju reke Jarame. Včerajšnji dan je bil na jugovzhodu v glavnem miren. Neprestano pa se koncentrirajo nacionalistične čete, ki so prišle na pomoč generalu Vareli. Borbe so se včeraj v glavnem vodile na sektorju Pozuelo ter pri Časa Real del Cainpo. Zapadno od reke Mazanare« so ves včerajšnji dan grmeli topovi.
Po najnovejših vesteh iz Oranaile so nacionalisti izvršili strašno ofenzivo na utrjene postojanke rdečih. Boji z nezmanjšano silo trajajo dalje.
Salamanca, 21. februarja. AA. Po uradnem poročilu so nacionalisti na aragonski fronti zavzeli
uro, in so nacionalisti na par odsekih predrli nove | več manjših vasi ter jim je uspelo pregnati na- t črte. V zgodnjih popoldanskih urah pa so naciona- • sprolnika predvsem iz bibeln del Rio, kjer sc je bil
Bežni vtisi iz Grčije
(Posebno poročilo »Slovenca")
Atene, 16. febr.
V nobeni deželi v Evropi se potnik tako veselo ln razigrano ne vozi, kakor v Grčiji. Pred vsakim železniškim mostičkom mora lokomotiva zažvižgati. Če je mostiček majhen, je njen vrisk kratek, če je mostiček daljši, je tudi njen vrisk daljši. In ker je pokrajina vsa razrvana in preorana... Juhu-hu-hu . .. Ju-u-u-huhuhu ... na vsakih pet minut in vlak ti drdra razposajeno doli skozi zelene dolinice, ki sramežljivo ležijo med golimi v višino štrle-čimi hribi, ali se spuste više v bregove in prav po fantovsko vriska med košatimi olivami, kjer so se svoje dni skrivale navihane nimfe, ki so zalezovale pastirje v belih kožuhih in visokih črnih kučmah na veliko žalost pastiričic, ki so iz majhnih, belih hišic, naslonjenih na samotne skale ali prislonjenih na olivna drevesa, opazovale, kaj počne njihov fant tam na onem oddaljenem brdu ter s svojimi solzami močile cvetoče oleandre, ko so zaslutile, temne nakane nimf. Ju-hu-hu-hu-u-u ... Oju-hu-hu-jujuhu-huhu . .. vriska vlak in jo briše razposajeno naprej mimo Olipma, odkoder je svoje dni Zevs metal bliske za porednimi Grki in se pri tem oziral za nežnimi pastiričicami na veliko žalost pastirjev, ki so pasli svoje črede daleč, daleč od doma in so bili brez moči proti temu vsemogočnemu poglavarju Olimoa, ki ni spoštoval nobene postave.
Čeravno so nam Grki priredili nemalo presenečenje, ko so nam na državni meji v Djevdjeliji enostavno odklopili jedilni vagon, kjer je bila pripravljena večerja, ter ga vriskajoče poslali naprej proti Atenam, nas pa pustili zadaj vse izlakane ter nam samo elegantno postregli z 12 suhimi hlebi kruha, ki smo ga potem do Aten namakali v klekovači, ki jo je iz previdnosti vzel s seboj modri Grdjan ob enem s par »užičkimi proizvodi«, potnik v tako razposajanem vlaku, ki tako izzivajoče vriska ven v svet svoje veselje, da jo sme ubirati proti pre-stolici starodavne lepote in modrosti, ne more in ne more izgubiti dobre volje. Osemnajst ur skoraj je trajala ta vožnja od državne meje do Aten, pa navzlic lakoti nikdo ni bil slabe volje. V Larissi so nas prišli budit mali ogoreli fantki in nam ponujali pomaranče, v grško ime spremenjen Rus pa je poskrbel za vlažnost in za zabavo, ko nam je razlagal, da so vsi trije orožniki, ki so nas spremljali in skrbeli za našo varnost, ruskega pokoljenja in slovanski brati, ter da jih je mnogo, mnogo v policijski službi. Čudno, da se Rus ravno v policijski službi tako hitro udomači v sleherni državi, kamor ga je prignala usoda Mala, črna deklica s čistim profilom in žuborečimi očmi pa je ponujala kavo, kavo, rečem vam, da je po njej dišalo po vsem vozu. Kako srečna je ta dežela, ko ne poznajo imena cikorije ...
Vriskanja ni hotelo biti konec, ko smo zavo-zili proti grški prestolici, skozi stisnjena, a od sonca čudovito razsvetljena predmestja, kjer iz pročelij malih hišic bliščijo mramornati vhodi in mramornati okenski oboji in kjer iznad visokih zidov, ki hišice obdajajo, gledajo neštete razkuštra-ne glave in brbljajo svoj pozdrav vriskajočemu vlaku nasproti.
Atene mesto dosfo'anstvenosti
Atene so dostojanstveno mesto. Čisto drugače pričakoval človek, ki prvič prihaja semkaj. Velikansko mesto, bohotno raztegnjeno med navpičnimi skalnatimi hribi, ki čepijo sredi morja hiš in nosijo na vrhu starodavne razvaline poganskih svetišč, če jih niso izpodrinili novejši samostanu Povsod diha dostojanstvo. Iz razkošnih, a vendar ne hochstap-lerskih palač, ki se strogo držijo čistih črt starih lepih slogov, iz veličastnih ulic, ki so jih na svoje stroške gradili bogati grški trgovci in jih poklonili domovini, iz ostankov tisočletja starih templjev, ki jih obdajajo, kot čreda pastirja, neštevilne male. druga v drugo in nad drugo vzidane bele hišice, koder stanuje še vedno narod, ki bi lahko šel iskat svoje dede v pradavno zgodovino. Tudi iz grškega ljudstva, drobnega, živahnega, ki se mu na vsak korak pozna, da je ponosen na plemstvo, kot ga nobeden narod nima, iz priprostih, a z velikim okusom ukrojenih oblek ki jih dela za oko lepe domača svila in lepe postave. Dostojanstvo, ki se mu mora vsak tujec, najsi prihaja iz še tako bogate države, takoj ukloniti in sprejeti njegov zakon.
Narod prevratov — zakaj
posajenim veseljem, kot govore o svojih templjih na Akropolisu, o svojem, iz čistega marmorja zgrajenem velikanskem jezeru pri Maratonu, odkoder prihaja v Atene ena najboljših voda na Balkanu, o svojem marmornatem, 8 kilometrov dolgem bulvaru Singros, o svoji davni slavi in bodočih napredkih.
Vrinilo se je kar samo od sebe vprašanje, kako neki si je treba iz narodnega značaja razlagali to grško razpoloženje za neprestane prevrate, to njihovo neprestano željo po novem, po nepričakovanem, ki je prijetno, četudi bi moralo boleti, z veseljem sprejeto, četudi s solzami v očeh. Noben evropski narod ni doživel toliko sprememb svoje ustave, kot ravno grški. Nobeden jih tudi prvi hip tnko vesel ni bil kot ravno on in jih čez nekaj časa tudi tako srdito ni zasovražil kot ravno grški. Menda mu je značaj njegove dežele vsadil v dušo to hrepenenje po vednih spremembah. Grk je trgovec in živi ob razsekanih obalah svoje dežele, v notranjost katere le z veliko težavo pride vsled strmih skal, preko katerih ni potov. V notranjosti tudi nič nima iskati, saj tam nobenega življenja ni. Notranjost je trda, suha, skalnata, brez trdnih kmetskih domov, ki dajejo ljudstvu značaj stalnosli, brez poljedelstva, ki udari ljudskemu značaju pečat miru in ljudski duši želie po ohranitvi starega reda. Grk živi ob obalah, v vednem stiku z morjem, koder vozijo ladje, ki so zanj vse živež, napredek, denar, časopis. Na obalah pa je vedno vse novo, nemirno, spreminjajoče se od dne do dne. Kar je včeraj bilo, obalnega človeka ne zanima, on hrepeni po jutrišnjem dnevu, ki mu bo prinesel zopet živeža, zopet denarja,
dobro utrdil. Nasprotniki so pustili na bojišču več sto mrtvih pa tudi večje število vojnega materiala. Na madridski fronti j>a je bil odbit napad na Vasija.
San Sebastian. »La Voz de Espana« poroča, da je bilo v Bilbau od pričetka državljanske vojne pa doslej ustreljenih 1500 nacionalistov.
Atene, 21. lebruarja. AA. Vlada je Izdala uredbo, po kateri se od danes dalje prepoveduje pošiljanje prostovoljcev za Španijo ter njih transport iz grških luk. Vsi jx>tni listi za Španijo so bili proglašeni za neveljavni. Izvzeti so le potni listi novinarjev in oseb, ki so dobile za svoje potovanje v Španijo posebno dovoljenje, katero mora biti v njihovih potnih listih tudi obeleženo.
Rim, 21. Iebr. c. Mednarodni garancijski kontrolni odbor je danes dovolil Avstriji najetje notranjega posojila v višini 180 milijonov avstrijskih šilingov.
zopet vesti. Pirejsko pristanišče je morda med vsemi evropskimi pristanišči najbolj razgibano, podobno febelnemu panju, kjer se vse premika, vse živi, vse drug drugega potiska in kjer bi mir pomenil zastoj in smrt. V notranjosti dežele je pustil svoje dni svojim bogovom, da so gospodarili po nedostopnih gorah in po tajinstvenih duplinah ali j>a po komaj in komaj obraščenih bregovih olivnih brd, popivali svoj nektar, se ženili in lovili, nn obalah pa je gospodaril sam. Pred 2000 leti tako kakor danes. Pred 2000 leti so postavili na Areo-pagu podobe za vsakega boga, če so le zvedeli kje za njegovo ime, dn bi imeli mir in se nikomur ne zamerili ter lahko živeli dalje ob morju in z morjem svoje žuboreče življenje. Danes bi radi vsem mogočim režimom postavili oltarje, se za vse navdušili, samo da bi imeli mir in lahko iz dneva v dan iz morja črpali živež, bogastvo in zadovoljnost. Ne samo enemu. To je zanje pre-liaveličano, dolgočasno, pusto, ovirajoče. Tudi diktatura bo šla mimo, dobila bo svoj oltarček kje v kakšnem kotu Aten, ljudstvo pa sc bo klanjalo novim političnim bogovom, vedno novim in tem r»„Se jih bo imelo, čim bolj novi bodo in čim bolj pestri.
..Grška večnost4'
»Naš režim je večen,« nam je dejal mali nasmejani grški diplomat, a dostavil je hudomušno, »da je grška večnost mnogo krajša od drugih...«
Ko gledam doli na bohotno razsvetljeno vse-učiliško ulico in na ta drobčkani narod, ki se po njej brez nervoznosti in dostojanstva pomiče gor in dol, mi prihaja misel, kdaj bo sedanje večnosti konec in bo isto ljudstvo, sito in prenaveličano tega režima, prihrumelo gori do parlamentarne palače, vse bele v najkrasnejšem marmorju, ter si dalo brez prelivanja krvi novo politično obleko, staro pa s prirojenim spoštovanjem položilo v enega svojih neštevilnih muzejev...	K.
Neurath na Dunaju
„da se odstranijo vse obstoječe težave" Strogi ukrepi proti maniSestaci(am hliukar'ev
Lepa zmaga JRZ v Dobovi
I)ot>ova, 21. februarja. Danes so bile pri nas občinske volitve.. Volilnih upravičencev je bilo 841. volilo pa jih je 058. Za listo JRZ i nosilcem Ivanom Kovačičem je bilo oddanih 369 glasov in jc lista dobila 15 mandatov, za listo ojiozicije je bilo oddanih 280 glasov ter je lista dobila 3 mandate. Nosilec opoziciske liste jo bil Kovačič Feliks. Volitve so potekle v najlei>šetn redu.
Kapele, 21. febr. Danes so se vršile občinske volitve. Volivnih upravičencev je bilo 481, volilo pa jih je 309 (64%). Lista JRZ (nosilec Šepetnver. Andrej) jo dobila 02 glasov in 2 odltornika Združena opozicija (nosilec Radanovič Frane) 217 glasov in 10 odbornikov.
Berlin, 21. februarja. A. Nemški zunanji minister jc davi odpotoval na Dunaj. Nemški poli-tični krogi izjavljajo, da pomeni to potovanje zgolj vrnitev obiska avstrijskemu zunanjemu ministru Gvidonu Schmiedtu, ki je bil, kakor znano, koncem lanskega leta v Berlinu. Spričo tega potovanje Neuratha ne pomeni na Dunaj nikake senzacije. Vendar v VVilhelmovi cesti poudarjajo, da ne gre za prav običajni obisk. Ta obisk državnika velja prestolnici druge nemške države. Germanska solidarnost, pravijo, ki se je obnovila s sporazumom z dne 11. julija, se ima sedaj poglobiti in realizirati na moralnem in političnem področju. Sicer sta Nemčija in Avstrija še daleč od tega skupnega smotra in diplomatskim krogom v Berlinu priznavajo, čeprav diskretno, da je še zmerom nekaj stvari, s,katerimi bi se nemško-avstrijski odnošaji spet lahko poslabšali. Podrobno tega nočejo nagla-šali. V ostalem pa naglašajo, da se kaže na obeh straneh dobra volja, da se od pravijo vse težave, na katere bi naletel razvoj dobrih odnošajev med njima.
Dunaj, 21. februarja. AA. Tukajšnji politični krogi in javno mnenje pričakujejo, da bo o priliki obiska nemškega zunanjega ministra Neuratha na Dunaju prišlo do narodno-socialističnih manifestacij. Vesti o tem so zaenkrat protislovne. Ve se pa, da nameravajo nacionalisti [»staviti svoje pristaše vzdolž cest, jk> katerih se bo peljal nem5ki zunanji minister. Narodni socialisti bodo morali vzklikati: Ileil Hitler, Živel Neurath, Živela Nemčija t Opu-
stiti bodo pa morali sleherno demonstracijo proti vladi. Zanimivo je, da je notranji minister Neu-stadter-Sturiner odklonil sleherno odgovornost za ohranitev javne varnosti ob tej priliki. Vsa odgovornost bo potemtakem prešla v glavnem na predsednika dunajske občine Schinitza ter na ravnatelja dunajske policije Skubla. ki ju v ostalem že sploh proglašajo za glavna stebra dunajskih organizacij domovinske fronte.
Vsi listi so danes objavili serijo člankov, v katerih pozdravljajo nemškega zunanjega ministra in mu izrekajo dobrodošlico. V njih poudarjajo, da se bodo razgovori med zastopnikom Avstrije in Nemčije vodili na osnovi medsebojnega spoštova-nja avstrijske neodvisnosti. Nekateri listi govore o diferencah, notranje[>olitičnih ureditev v obeh državah.
»Rciehspost« pravi med drugim: Naš gost bi gotovo želel, da bi se jioniirjenjii in zbližanju Avstrije in Nemčije razvijalo v hitrejšem tempu. Toda prav v stališču skupnih interesov, ki nas vežejo z nemško državo, čutimo veliko skrb, kajti vsak udarec, ki se v Nemčiji prizadene krščanstvu, odjekne pri nas hudo, ker smatramo, da je krščanstvo ena izmed osnov nemških narodnih idej.
»Neues Wiener Tagblalt« pa [>ravi: Avstrija je srečna, da se sedaj po tolikih letih nesloge med obema nemškima državama obnavljajo odnošaji, ki so postavljeni na pravično enakopravnost obeh strani.
Goring lovi na Poljskem
Želi, da se ohranijo dobri odnošaji med obema državama
Varšava, 21. februarja. AA. Kakor vse kaže, se tio lov, na katerega je bil povabljen pruski ministrski predsednik Giiring, danes zaključil. Zaenkrat še ni določeno, ali se bo Giiring med potjo nazaj v Nemčijo ustavil v Varšavi. Dobro informirani krogi potrjujejo vesti, po katerih je Goring pojasnil maršalu Rydzu-Smiglyju na sestanku, ki
sta ga imela 10. februarja, glavne točke nemške zunanje jjolittke in da je ob tej priliki v imenu kanclerja Hitlerja podčrtal nemške države željo, da bi se ohranili dobri odnošaji s Poljsko. Po vesteh iz drugih virov Giiring jioljskega maršala ni povabil v Nemčijo.
Atentat na Graziani'a
Rim, 21. febr. h. Italijanski tisk je zelo oprezen pri pisanju o neusjielem atentatu na generala Grazianija. Doslej niso bile izdane nobene podrobnosti, kaj se [iravzaprav dognja v Addis Ahebi. Po posebnih navodilih ministra za tisk in propagando italijanski tisk ne objavlja nobenih komentarjev o organiziranem atentatu. Zaradi tega šo nI znano, kdo je bil vso ranjen poleg Grazianija, I.iotte in Cirila. Tudi se še ne ve, kakšno jo stanje teh ranjencev. Zaradi tega atentata so bile prvotno odpovedane vse prireditve v Italiji, nato pa je bil ta odlok preklican. Ves italijanski tisk jia govori o represalijah, ki se bodo izvršile v Addis Abebi in ki bodo zelo ostre. Krivci bodo brezobzirno in najstrožje kaznovani.
Preosnova radio postaj
Belgrad. 21. fetir. in. V kabinetu poštnega ministrstva je bila danes konferenca članov finančnega odbora narodne skupščine in poštnega ministra dr. Branka Kaludjerčiča. Na njej so razpravljali o vprašanju razširitve obstoječih radijskih postaj. Sklenjeno je bilo, da bodo radijske družbe v Bejgradu, Zagrebu in Ljubljani same povečalo obstoječe radijske postaje, in sicer tako-le: Belgrad bi imel 100 kilovatov z relejnima postajama v Skoptju in Sarajevu, Zagreli 20 kilovatov z relejnima postajama v Splitu, in Ljubljana 20 kilovaotv z zvezno jiostajo v Mariboru. Poštno ministrstvo bo glede razširitve teh postaj sklenilo s posameznimi družbami v Belgradu, Zagrebu iu Ljubljani posebne pogodbe, o katerih bo razpravljal ožji odbor četverice jutri popoldne ob 5. V tem odboru so od poslanskega kluba JRZ Rajakovič, od Narodnega kmečkega kluba, ki sodeluje z vlado v skupščini, pa Života Milanovič. Današnji konferenci jo od slovenskih poslancev prisostvoval dr. Se ni rov.
Se'a skupščine
Belgrad, 21. febr. m. Zadnja dva govornika na snočnji seji skupščine sta bila Slovenca Ivan Mo-horič in Stanko Lenarčič, oba od Delovnega kluba. Izvajanja Mohoriča, ki ga je JNS za časa svojih režimov posadila enkrat ludi na ministrski stolček, so imela namen, ovreči trditve finančnega ministra glede posameznih postavk v proračunskem predlogu. Vendar pa njegova izvajanja niso mogla iiiti dosti prepričevalna, ker je znano, da je Moho-rič za časa JNS režimov govoril in glasoval za vse drugačne proračune, kakor je sedanji, in za vse drugačno Djordjevičevo gospodarsko politiko, ki je dovedla naše gos[iodarstvo skoraj na rob propada. Mohorič se bo gotovo šo spominjal, dn je naše tr-govstvo svojčas nastopilo proti trdotam tedanjega proračuna s stavko, vendar pa je g. Mohorič za dotični proračun kljub temu glasoval. Zato se [x>-slanski krogi niso njegovim izvajanjem prav nič čudili, ker je Mohorič. govoril ne kot predstavnik slovenskega gos|x>darstv,i, temveč kol predstavnik politično propadlo JNS, ki je Mohoriča tudi dvignila na politično pozornico, s katero bo pri prvih svobodnih volitvah bržkone zdrknil v politični [Kikoj.
Za Mohoričem si je nato od blizu ogledal govorniški oder g. Stanko Lenarčič, ki je imel pri tej priliki svoj nastopni govor. Maloštevilni poslušalci so imeli priliko opazovati g. Lenarčiča, ki drugače skupščina zanj sploh ne ve, kakšen je, kadar se razjezi, ker sedi vedno mirno na svojem mestu in plenutn opozori nase kvečjemu s kako interjielacijo. Okorajžil se je zaradi izredno majhnega števila vladnih poslancev, ki so bili ob času njegovega govora v sejni dvorani. Razlagal je izredno težko jiot, j>o kateri mora hoditi kol poslanec logaškega okraja. Pritoževal se je, da mu oblast nasprotuje, in prikazoval stvari, kakor da bi bila v Sloveniji prava strahovlada. Lenarčič je pač mislil, da l>o najmanj skupščina, če že ne vsa tukajšnja javnost ostrmela ob njegovih »odkritjih«. Toda kot novemu poslancu mu pač ni bilo znano, da je tukajšnja javnost in celo prejšnja skupščina bila vedno točno obveščena o vseh prejšnjih proti-Ijtidskih režimih v Sloveniji, o vseh krivicah, ki jih je ta režim zagrešil ne morda proti kakemu posamezniku izmed deset- iu desettisočev, temveč jiroti narodu, ki ni klonil in odobraval postopanja jiolitične klike, ki je imela vso oblast v Sloveniij na svoji strani. Sploh je cinizem primerjati zadnje svoliodne občinske volitve v Sloveniji z volitvami, ki jih je leta 1933 [iri nas izvedla .INS, ko je 'e-danji režim večino predstavnikov naših kandmidnt-nih list, kjer so sploh mogle biti postavljene, enostavno pometal s surovo silo iz volivnih uradov ter na vse mogoče načine potvnrjal volivne rezultate. Zalo Lenarčič in njegovi tovariši iz sedanje skupščinske opozicije nimajo prav nobene legitimacije načenjati (Higlavja o kakih preganjanjih. Sicer je pa Lenarčič prišel v svojem govoru v protislovja s tem, da je trdil, da se je pri zadnjih občinskih volitvah izvajal teror, ko pa je istočasno priznal, da je opozicija zmagala v obeh Logatcih, ker se je vsekakor moglo izvršiti pri [kv-polnoma svobodnih volitvah. Njegova izvajanja sploh niso napravila nobenega vtisa.
Dom zdravja v Kranju
Kranj, 21. februarja.
Današnji dan jo za vedno bolj industrializirani Kranj in njegovo široko okolico pomemben mejnik v razvoju socialnega skrbstva za delavstvo. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je namreč zgradil kakih 200 metrov nad velikim savski m mostom v Kranju lepo zgradbo, v kateri se bo poleg podružnice OUZD nastanil tudi Proti-tuberkulozni dispanzer.
Davi so se ob 10 zbrali pred poslopjem zastopniki domačih oblasti in uradov, kakor tudi OUZD v Ljubljani Ko je prispel ban g. dr. Marko Natlačen, je g. dekan Matija Skrbeč v lepo okrašeni dvorani opravil blagoslovitveni obred ter ja v klenih besedah |ioudaril, da nobena socialna institucija v polni meri ne more dosegati svojega namena, če ni v njej božjega blagoslova.
Za tem je predsednik OUZD v Ljubljani, g. France Kremžar, pozdravil g. bana dr. Marka Natlačena, okrajnega načelnika Lipovška, ki je zastopal ministra dr. Kreka, glavnega ravnatelja SUZOR-ja v Zagrebu in kranjskega rojaka g. Ra-dovana Matiašiča, dekana g. Matija Skrbca, okoliško duhovščino, zastopnike vojaških, državnih in samoupravnih oblasti, zlasti kranjskega župana in številne občinske odbornike, župane sosednih občin, predsednika Pokojninskega zavoda g. dr. Antona Milavca, bivšega predsednika OUZD g. Ivana Tavčarja, zastopnike gasilskih in drugih kulturnih društev, zastopnike delodajalskih in delojcmalskih ustanov, ki predstavljajo gorenjsko delavstvo, ki se je šele prtd nekaj desetletji začelo preseljevati iz kmečkih domov v delavska stanovanja. Očrtal je nato na kratko razvoj in razmah industrije v območju kranjske in tržiške podružnice OUZD in z njim razvoj bolniškega zavarovanja, ki mu bo Ireba čimprej dodejati še starostno zavarovanje. Izrekajoč zahvalo vsem, ki so sodelovali pri lepi zgradbi, zlasti pa ing. arh. Marjanu Mušiču, ki je napravil res lepe načrte za zgradbo in opremo in vodil nadzorstvo zgradbe, je izročil zgradbo z željo, naj jo spremlja božji blagoslov, svojemu namenu.
Vsi navzoči so nalo z navdušenjem sprejeli udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. in
Občni zbor SKAS
Ljubljana, 21. februarja.
Slovensko katoliško akademsko starešinstvo je imelo danes dopoldne v dvorani Akademskega doma svoj redni občni zl>or. Velika udeležba in živahna debala sta živo pričali o velikem zanimanju članov za društveno delo. Dosedanji predsednik g. minister n. r. dr. A. Gosar je otvoril občin zbor ob pol enajstih. Poslovno poročilo dosedanjega odbora je bilo soglasno odobreno. Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen univ. prof. g. dr. Viktor Korošec, nato je sledila volitev ostalega odbora, razsodišča, preglednikov in drugih funkcionarjev.
Na dnevnem redu je bilo izčrpno predavanje o našem manjšinskem problemu. V svojih globoko zasnovanih izvajanjih je predavatelj pokazal, da je manjšinsko vprašanje zlasti za Slovence naravnost življenjskega pomena. Zal, smo mu doslej posvečali mnogo premalo skrbi. Treba je, da zastavimo svoje sile v obrambo velikih narodnih, verskih in kulturnih vrednot. — Živahna debata, ki se je razvila ob tem vprašanju, je jvokazala, kaj' vse bi morala storiti šola in vsa javnost, obenem pa je pravilno naglasila, da moramo katoličani tudi za to svoje delo izprositi blagoslova od zgoraj — z molitvijo.
Med slučajnostmi je bila z odobravanjem sprejeta tudi resolucija, ki zahteva, naj novi jugoslovanski državljanski zakonik uzakoni zakonsko (bračno) pravo tako, da ne bo nasprotovalo bistvenim načelom veroizjiovedi, ki so v naši državi pri-poznane. Dosledno temu principu mora veljati za katoličane nerazdružljivost zakona, ker za nje po pozitivnem božjem pravu ni mogoča razporoka. Obenem mora zakonik uveljaviti načelo, da poznejša izprememba verske pripadnosti ne more vplivati na presojo razdružljivosti zakona.
S pozivom na složno delo za društvene vzore je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor, ki je vnovič pokazal veliko življenjsko silo naše akademske matice.
pozdravne brzojavko socialnemu ministru g. Cvet-koviču, bivšemu predsedniku OUZD, ministru g. dr. Kreku in notranjemu ministru dr. Korošcu.
Ran g. dr. Murko Natlačen se je nato zahvalil OUZD, ki je zgradil v Kranju tako potrebni dom zdravja, poudarjajoč velikanski pomen te socialne ustanove zlasti za gorenjsko delavstvo. Z željo, naj bi ta dom pomagal izboljšati zdravstveno sfanje slovenskega delavstva in tako doprinesel k zdravju slovenskega naroda, je čestital Kranju ua lepi pridobitvi.
Ravntaelj OUZD g. dr. Joža Bohinjec je govoril o nalogah in pomenu bolniškega zavarovanja, očrtal njegove težave in borbe ter naloge za bodočnost.
Zalem so si vsi gostje ogledali lopo zgradbo.
V	pritličju ima najlepše prostore Proli tuberkulozni dispanzer, v katerem je lepa čakalnica, ordinacija, rentgenska soba s temnico in pritiklinami. V drugem delu pritličja je nameščena glavna pisarna z drugimi pisarniškimi prostori. Lepo in udobno stopnišče je razsvetljeno s celoslenskim oknom, ki je zidano iz steklenih zidakov. TI zidaki so votli in so hkrati dobra izolacija j>roti mrazu. Okno je široko 4 metre in visoko G in pol metra ter jn prav gotovo edino te vrste v Sloveniji.
V	prvem nadstropju je nameščena nad Proti-tuberknloznim dispanzerjem bolnišnica, ki ima sobo za moške bolnike s sedmimi posteljami, sobo za ženske bolnike pa s petimi posteljami, lepo dnevno sobo. čajno kuhinjo in sobo s pritiklinami za dežurno sestro Na drugi strani so razsežna čakalnica, dve ordinacijski sobi zn ambulalorijsko zdravljenje in pregled s potrebnimi pritiklinami.
V	vseh sobah je centralna kurjava in vodovod s toplo iu mrzlo vodo. Poslopje je naslonjeno ob strm breg in ima zato kleti v dveh etažah. V zgornji kleli je moderno urejeno kopališče s šestimi prhami in tremi kodnimi kopelmi ter oddeljenim prostorom za medicinska kopališča, potrebna za hidroterapijo. Lope in svetle prostore ima tudi pralnica in sušilnica, zlasti pa stanovanje hišnika.
V	spodnji kleli je kotlarna za centralno kurjavo in toplo vodo ter potrebna skladišča. Vsa zgradba jo z zidavo in opremo veljala okrog 1,400.000 Din in je po svoji solidnosti in prvovrstni opremi prav gotovo sicer ne največja, n vsekakor najlepša zgradba te vrste v Jugoslaviji.
Minister dr. Krek na Jezici
V soboto zvečer je imela krajevna organizacija JRZ na Jezici svoj redni občni zbor. Ker jo tam predsednik minister dr. Miha Krek, je vladalo za la občni zbor splošno zanimanje in je prišlo toliko somišljenikov in članov stranke, da je bila društvena dvorana premajhna. Med poročili funkcionarjev je omenili zlasti izčrpno poročijo podpredsednika JRZ in župana na Jezici g. Severja, ki je podal pregled o vsem ogromnem in koristnem delu obciuskega odbora.
Poročilo o političnem položaju in delu sedanje vlade jc podal predsednik krajevne organizacije minister dr. Krek. Po njegovem poročilu ie občni zbor izrekel soglasno zaupnico odboru, posebnega priznanja pa je bil deležen notanji minister dr. Korošec, ban dr. Natlačen in minister dr. Miha Krek. Nato je bil soglasno izvoljen novi odbor, kateremu tudi še za naprej predseduje minister dr. Miha Krek.
Ta zgoščeni potek občnega zbora je trajal od 7 do pol 101 Ves čas je po nabito polni dvorani vladala naravnost zgledna pozornost, ki je dokazovala, s kakšno.napetostjo in zanimanjem »o udeleženci sledili vsaki izrečeni misli.
Občni zbor „Setiačhe sloge" v Zagrebu
Zagreb, 21. febr. m. V prostorih Zagrebškega zbora je bil danes ob navzočnosti odposlancev iz posameznih krajev Hrvatske občni zbor Seljačke sloge, na katerega je prišel tudi dr. Vlatko Maček. Dr. Maček je imel daljši govor o ciljih Seljačke sloge. Govoril je tudi o pokojnem Stjepanu Radiču in je med drugim izjavil, da živimo še vedno v takšnih razmerah, da mora hrvatski narod še nadalje [ polagati največ na svojo politično organizacijo. Naposled je dr. Maček pozval člane Seljačke sloge, naj ne kupujejo mestnih oblek in gramofonov in naj nosijo obleko iz domačega platna.
Po govoru dr. Mačka so bila podana poročila o delu v pretekli poslovni dobi, nakar se je prešlo na volitve novega odbora. Pri volitvah novega odbora je dr. Maček izjavil, da je z drugimi posli že tako obložen, da ne more sprejeti predsedniškega mesta Seljačke sloge in je zaradi tega prosil vse volivcc, naj ga ne volijo za predsednika. Predlagal pa je, naj za predsednika izvolijo inž. Avgusta Košutiča, kar jc občni zbor tudi sprejel.
Zborovanje elektrotehničnih obrti
Ljubljana, 21. februarja.
Danes dopoldne so zborovali zastopniki Združenja elektrotehničnih obrti Slovenije. Udeležba jo liila prav lepa, saj se je zborovanja udeležilo okoli 70 članov iz vso Slovenije ter mnogo predstavnikov. V združenju so včlanjeni vsi samostojni elektrotehniki in elektroinstalaterji ter vse električne centrale. V imenu Kranjskih deželnih elektrarn se je zborovanja udeležil ing. Novak, v imenu ljubljanske mestne elektrarne ing. Zaje. v imenu mariborske mestne elektrarne ravnatelj Uršič, v imenu falske elektrarno ing. Gregorič, za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo g. Rehek, v imenu Okrožnega odbora g. Batteliuo, v imenu mestne občine dr. Frelih ter drugi zastopniki.
Občni zbor je otvoril in vodil predsednik združenja g. Perčinlič iz Ljubljane, ki je pozdravil vse članstvo in zastopnike. Prosil je odposlance, naj bodo tolmači pri vseh odločujočih mestih vsega lega, kar bo sproženo na današnjem občnem zboru. V nadaljnjem govoru je predsednik med drugim omenil, da je bilo lani ustanovljeno pover-jeništvo združenja za okraja Celje in Laško ter se tako pripravlja tudi za Maribor. Združenje je priredilo lani specialno elektrotehnične tečaje za izobrazbo vajencev, letos pa bo konce tega meseca v novem Vajeniškem domu in bo trajal tri tedne. Zbornica za TOI je nakazala za lani izdatno podporo in tako je obljubila tudi za letos. Obljubljena je tudi podjiora od banske uprave. Prav v elektrotehnični stroki je potrebna bodočim strokovnjakom teoretična podlaga iz elektrotehnike, računstva ild. Obrtno-nadaljevalno šolstvo še dolgo ne ustreza tem zahtevam.
Združenje jo napravilo posebno vlogo proli uredbi o uporabi golih in izoliranih vodnikov, ker ta uredba vsebuje vso polno kvarnih in škodljivih določb, kar bi moglo škodovati članom združenja. Uspeh je bil ta, da je bilo uveljavi jenje te
Po mariborskih dvoranah
Maribor, 21. februarja.
Občni zbor Aerokluba
Danes dopoldne se je v Grajski kleli nadaljeval občni zbor mariborskega Aerokluba, ki je bil v petek zvečer zaradi nekih s|>orov preložen. Vodil ga je tajnik g. Papov. Na dnevnem redu so bile le volitve, ki so prinesle nov odbor. Za predsednika je bil izvoljen ravnatelj Krejči, v odbor pa emd drugimi inž. šlajiner, dr. Kukovec, Fr. Pivka, ravnatelj Loos, U. Kaspar, E. Košak, dr. Šiška, I'. Popovič, mestni župan dr. Juvan, predstojnik medne policije dr. Trstenjak in zastopnik vojske. Med nameslniki so msgr. Vreze, ravnatelj Rodošek in ravnatelj v pok. Humek. Nadzorni odbor tvorijo dr. Tominšek, mestni poveljnik general Milenko-vič, ravnatelj Pogačnik. Za delegata glavne skupščine so bili izvoljeni ravnatelj Krejči in inž. So-štarič, za plenum pa ravnatelj Krejči in Papov. Za častnega člana je bil izvoljen ravnatelj v pok. dr. Tominšek.
Občni zbor Z druženj zidarskih mojstrov
V restavraciji Eineršič na Aleksandrovi ccsti so zborovali zidarski mojstri s področja bivše mariborske oblasti. Občni zbor je vodil predsednik Vinko Lašič, ki je uvodoma zlasti pozdravil zastopnika mestnega župana obrtnega referenta doktor Senkovica in zastopnika Zbornice za TOI gospoda Vogrina. Tajniško poročilo je podala tajnica gdč. Danica Lašičeva, ki je zlasti poudarjala težave, ki jih imajo zidarski mojstri s šušmarslvom, kar je na dnevnem redu vseh občnih zborov obrtniških združeni. V imenu občino je občni zbor pozdravil dr. Senkovič, ki je poudarjal, da bo občina vedno ščitila interese obrtnikov. Zastopnik zbornice za TOI je poročni o pobijanju siišinarstva, o ustanovitvi starostnega zavarovanja za zidarske mojstre, o davčnih vprašanjih in o delu ter reorganizaciji zbornice. Volitve tokrat niso bile na dnevnem leda.
Zahtevajte povsod r.aš lis!!
Avtomobilisti so zborovali
Člani mariborskega Avtokluba so se danes do-jioldne zbrali k rednemu letnemu občnemu zboru. Občni zbor je odprl in vodil predsednik veletrgo-vec Pinter in predlagal, da se odjiošljejo vdanostne brzojavke pokroviteljici kluba Nj. Vel. kraljici materi Mariji, predsedniku Avtomobilskega kluba Jugoslavije knezu namestniku Pavlu in centrali Avtomobilskega kluba v Belgradu, kar jc bilo z navdušenjem sprejelo.
Iz predsedniškega poročila posnemamo, da se je klub trudil, da bi dosegel enotnost občinskih laks, ki niso po vsej državi enake. Posvečal je liažnjo državnim davčnim obremenitvam in trošarini na bencin, glede katere jo naša država glede višine na prvem mestu. Posledica lega je, da avtomobilizem ne napreduje in ne dosegamo inolori-zacije, kakor so jo dosegle druge države. Mnogo pozornosti naši avtomobilski klubi posvečajo našim cestam, ki so v takem stanju, da prometu in celotnemu našemu gosjiodarstvu škodujejo. Znamenja kažejo, da se bo lo pereče vprašanje spravilo z mrtve točke iu da je upati na zboljšanje naših cest. Najvažnejše zahteve avtomobtlistov so brisanje motornih vozil iz seznama luksuznih predmetov, odprava ali vsaj znižanje trošarin in carin na vsa pogonska sredstva in zgraditev modernih cest od St. 11 ja do Ljubljane, od meje do Podkorena in iz Ljubljane do morja. Tajniško poročilo jo podal ravnatelj Šertič, v katerem je orisal poslovanje mariborskega kluba, ki ima sedaj 220 članov. Klub je odposlal več spomenic, ki zadevajo avtomobilizem. Klub je pospeševal športno-turi-slično udcjstvovniije svojih članov. Posebnost je bil letošnji šoferski tečaj za sodnike, ki se je vršil na pobudo, g. Golla, ki je lečaj brezjilačno vodil, llla-gajniško poročilo je podal g. dr. Marin. Klub je imel lansko lelo okoli 100.000 Din dohodkov in toliko izdatkov. Proračun za prihodnje lelo znaša OO.OCO din. V nadomestnih volitvah v pravni odbor so bili izvoljeni mag. Maver, veletrgovec Rozina in ilr. Snuderl, v nadzorni odbor pa veleindu-atrijalec lluttcr in Rosenberg. Pri slučajnostih je g. 1. Sluga predlagal, naj klub intervenira pri prometnem ministrstvu in žel. direkciji, ki v svojih izjavah nasprnniijotn izdajanju novih dovoljeni za avlohusne proge.
uredbe odloženo za pol leta. to jc do 19. avgusla 1937. Prehitro uveljavljen je te uredbe bi bilo namreč, v korist neke tvrdke, ki edina izključno sama izdeluje elektrotehnični mnteral v državi. Združenje se je udeležilo depiitacije k gradbenemu ministru dr. Kožulju zaradi razmejitve elektrotehničnih obrti in drugih obrti. Oba ministra, tako dr. Vrbanič kakor dr. Kožulj. sla pokazala polno razumevanje, ki sta zagotovila deputacijo lako, da so instalaterji opravičeni izvrševati tudi male skice, prijavne načrte in slično. Združenje je izrazilo tudi svoje pomisleke k osnutku zakona o pooblaščenih inženerjih. Uredba o maksimiranju vajencev pn bo imela ugodne posledice za zmanjšanje brezposelnosti v vrstah elektroinstalaterskili pomočnikov.
Poročila odsekov so jx>duli: v imenu elektrarn ing. Gross, od elektrarne Majdič v Kranju, za elektrotehnični in elektroinslalalerski odsek g. Ivan Mihelčič, za »Elektrotehnični vestnik pa ing. Zaje. Iz zadnjega poročila je razvidno, da so glasilo elektrotehnikov prav lepo razvija. Nanj so naročene vse centrale, vsi elektrotehniki, dobivajo ga pa tudi vsi vajenci.
Tajniško jioročilo je podal ing. Novak. Iz njegovega poročila je razvidno, da ima združenje v vsej Sloveniji 170 članov. Blagajniško poročilo jc podal g. Mirko llajnrihar, nakar je ravnatelj Uršič (iz Maribora) predlagal razrešnico odboru, ki je bila soglasno sprejeta. Blagajnik je poročal ludi o računskem zaključku in o proračunu za bodoče lelo, ki znaša okoli 30.000 Din. Vse je bilo soglasno sprejeto.
Končno jc bilo na zahtevo g. Rebeka glasovanje, ali jc Združenje za ali proli Okrožnim odborom. Vsi navzočni so se soglasno izrekli |>roli okrožnim odborom kot nepotrebnim. Ker pa okrožni odbori še obstojajo, je Združenje izvolilo v odbor za člana g. Miholčiča, za njegovega namestnika pa enega izmed mariborskih članov Združenja.
Pri samostojnih predlogih je bil posebno toplo pozdravljen predlog, ki apelira na proizvajalce električnega toka, naj bi elektrotehničnim obrtnikom kot propagaterjem uporabe električnega loka dovolili tok po znižani ceni. Pri slučajnostih pa so zborovalci zlasti poudarjali željo, naj bi se elektrarne omejile pri izvrševanju obrtniškega dela.
Tokio, 21. febr. c. Danes je tukaj ves dan kon-feriral mandžurski zunanjim ministrom obravnaval razmerje med Mandžurijo in ostalimi velesilami. Iz Tokia odpotuje Okaši v Moskvo, nato pa še v Berlin, Pariz in London.
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 20. februarja.
Izredni občni zbor dekliškega zavetišča »Ognjišče«, ki je bil zadnjo nedeljo v januarja (31. januarja), je pokazal vso skrb deklet in njihovih malo-štviluih prijateljev za to prevažno ustanovo. Takoj po prireditvi Marijine družbe v Jeronimski dvorani, ki je prav lejio uspela, so dekleta najiolnile zborovalni proslor in ves čas z zanimanjem sledile razpravljanju kako bi se »Ognjišče« rešilo iz fežke zadrege in |x>stavilo na trdne temelje. Iz jvo-ročil vseh odbornikov je odmevala tožba zaradi težav, s katerimi se mora društvo bojevati, prav tako pa so vsi naglašali željo, da se zavetišče mora ohraniti v tej ali oni obliki. Izvoljen je bil odbor z novo gos|;odinjo, da prerodi društvo, mu pridobi prijateljevin jvodpornikov iu da zainteresira za to jvrepotrebno ustanovo Slovence v Zagrebu in v domovini. Iz dosedanjega dela, ki je prineslo že nekaj sadov, smemo upati, da se bo vendarle posrečilo vzdržati edino zavetišče slovenskih deklet v Zagrebu. Vse voditelje dekliških organizacij v Sloveniji pa prosimo, naj pošiljajo dekleta, ki gredo v Zagreb, v dekliško zavetišče »Ognjišče« Solov-ljeva ulica 3 (blizu glavnega kolodvora). Ce bi se nas kdo hotel na isti naslov spomnili s kakšnim darom, mu bomo prav hvaležni.
Pustno nedeljo popoldue so nam pripravili mnogo veselja Slomškovi igralci z veselo igro »Ljubezni in zadreg zmešnjava« (režiser gosp. sodnik A. Rant). To je bila zopet gladko odigrana stvar, ko so se igralci kar kosali, kdo bo boljši Zlasti moramo omeniti, da so bili vsi zelo dobro ma-skirani; fega si želimo pri vsaki igri. Tudi Slomškov mešani zbor, ki je jxxf vodstvom g. Slapšaka nastopil med odmori, je svojo nalego izpolnil v splošno zadovoljstvo. — Za 7. marca pripravlja dramatični dsek »Ben Hurja«, na kar že sedaj ojx>-zarjamo vse obiskovalce naših predstav.
Minulo nedeljo (14. februarja) je gosp. sodnik A. Rant ob skiopfičnih slikah pripovedoval svoje doživljaje na jx>tovanju po Bosni.
V ponedeljek 15. februarja, ob drugi obletnici rajnega p. Gabriela Cevca, je bila zanj črna peta masa pri sv. Roku, kjer je pred leti sam vodil zagrebške islovence.
Belgraishe vesti
Belgrad, 21. febr. m. Davi je prispela semkaj skupina odbornikov pariške mestne občine. Na železniški postaji so francoske goste sprejeli občinski odborniki belgrajske občine z županom Vlado Iličem na čelu. Odborniki pariške občine so prišli v Belgrad, da osebno povabijo belgrajsko občino na otvoritev pariške svetovne razstave. V teku dopoldneva so se predstavniki pariške občine vpisali v dvorske kniige, opoldne pa je bil njim na čast sprejem v prostorih belgrajske občine, nakar i'm je občina priredila tudi banket v hotelu -Srpski kralji.
Belgrad, 21. febr. m. Danes dopoldne so bili tukaj slovesno odprti prostori Jugoslovansko-ro-munskega društva. Prostori se nahajajo na Obili-čevem vencu 36.
Belgrad, 21. febr. m. Jutri bo v ministrstvu za te lesno vzgojo konferenca, na kateri bodo proučevali vsa vprašanja v zvezi z izvedbo zakona o obvezni lelesni vzgoji.
Belgrad, 21. febr. m. Oblastni odbor Jadransko straže je priredil snoči v dvorani Častniškega doma tradicionalni ples, kateremu je prisostvoval tudi kr. namestnik dr. Ivo Perovič in vojni minister, general Ljubomir Marič.
Belgrad, 21. febr. m. Snoči ob 10.45 (e odpotoval iz naše prestolice romunski zunanji minister Antonescu. Pred odhodom je priredil njemu na čast večerjo v svoji vili jugoslovanski min. predsednik dr. Stojadinovič, ki je svojega gosta spremil tudi na železniško postajo ter se od njega tudi prisrčno poslovil.
Belgrad, 21. februaria. AA. Po statističnih podatkih je Putnik prodal leta 1936 vsega skupaj 994.134 voznih listkov. Od tega se je prodalo doma 761.367 listkov, na tujem pa 232.767. Doma ie Putnik največ prodal meseca avgusta, in sicer 84.599 listkov, najmanj pa februarja, lo je 48.898 listkov. V tujini se je največ listkov prodalo meseca julija, in sicer 40.174, najmanj pa novembra, in sicer 9564.
Zadnje športne vesti
Hašk : Concordija 4 s 2
Zagreb. 21. febr. b. HašIcConcordia 4:2 (3:1). Ker je sodnik Iri in pol minule prekmalu zaključil tekmo, je Concordia vložila brzojaven protest ter zahtevala njeno razveljavljenje.
Čsl. : Švica 5 : 3
Praga, 21. febr. c. Medržavna nogometna tekma med reprezentancama Češkoslovaške in Švice se je končala z zmago češkoslovaškega moštva s 5 : 3. Tekma se je vršila na igrišču Sparte in se je udeležilo tekme 25.000 gledalcev,
Zemuuska vremenska napoved: Oblačno in deževno vreme v vsej kraljevini. Pričakovati je ponekod snega v severni polovici države. V gornjem Primorju bo vreme vedro. Tempeartura bo padla.
Socialno skrbstvo v Ljubljani
Sedanja občinska uprava veliko bolj skrbi za reveže kakor prejšnje
Eno najbolj zlobnih natolcevanj s strani časopisja, sovražnega sedanji mestni ujvravi, je Io, da sedanja občinska uprava nekako demontira socialno politiko. Resnica je samo la, da je sedanja občinska uprava odpravila krivično razdeljevanje socialnih podpor, pri katerih so imeli prednost oziroma izključni monopol člani Narodne strokovne zvezo. Tudi delomrzneži nc dobivajo več brezposelnih podpor, lemveč morajo svoje podj>ore odslužiti z delom, ki ga pri mestni občini nikoli ne manjka.
Mestna občina pa je pod sedanjo občinsko upravo še razširila svojo socialno delo, kar dokazujejo tudi številke.
Tudi letošnji proračun za mestno socialno skrbstvo je znatno večji, tako skupno, kakor tudi v posameznih postavkah od proračunov pod jirejš-njo občinsko upravo. Mestni župan dr. Adlešič in pa finančni odsek pod vodstvom prof. Dennastje sla že odobrila, da se letošnji socialni proračun v primeri z lanskim poveča za dobrih 880.000 Din. To povečanje zgovorno dokazuje, da ima sedanja občinska uprava popolen smisel za socialnost in za socialne potrebo ljubljanskih revežev. Pri zadnji občinski seji pa je občinska uprava soglasno odobrila tudi, da »me mestni socialni urad v socialne potrebe uporabili tistih 10% prihranka, ki ga mora drugače izkazati vsak drng urad.
Mestni proračun za socialno skrbstvo za leto 1037-38 izkazuje skupno 5.398.830 Din izdatkov. Lani jm je znašal la proračun le 4,518.500 Din;
torej je novi proračun za 880.324 Din višji od lanskega.
Navajamo še druge podatke iz socialnega proračuna (v oklepaju številke iz lanskega proračuna). Mladinsko skrbstvo 2.276.870 Din (i,440.936), delavsko skrl>stvo 310.500 Din (304.040), starostno skrbstvo 1,535.COO Din (1,823.170), prihranek jo dosežen z boljšim gosjvodarslvom v mestnem zavetišču za onemogle ter z drugimi prihranki, ki no gredo na račun onemoglih, zavetišče za onemogle 806.460 Din (755.000), podpore bolnikom 170.000 Din (105.000), podpore na račun pripadnikov tujih občin 5000 Din (5000), podpore karitativnim društvom in napravam 50.000 Din (85.C00), bolniško-oskrbni stroški 200.000 Din (315.000).
Iz proračuna jc razvidno, da je mestna občina sklenila v prihodnjem lelu posvetili mnogo večjo pozornost mladinski socialni oskrbi, tnko da bodo izginili z ulic berački in drugi zapuščeni otroci, ker se bo zn nje zavzela mestna občina. Denar, naložen za mladino, je najboljše naložen denar, ker dobro vzgojen otrok ne bo v poznejših letih v breme občini kol deloinržneš.
Dejansko pa pomenja ta proračun še večjo zboljšanje, kakor ga predstavljajo suhe številko. Lani se je posrečilo nieslnemu županu in mestni upravi temeljilo pomesti z nepravilnostmi v mestne msocifflneni uradu, tako da bodo podpore in pomoči prejemali le res potrebni, brez ozira na levo ali desno!
jVedel/slci spori
Prvenstvo ljubljanske ZSP
Jesenice, 21. februarja.
Včeraj in danes so bile na Črnem vrhu prvenstveno tekme v alpski kombinaciji. Proga za smuk je bila dolga 2 km, višinska razlika 400 m. Posebno v sobolo so bile snežne razmere odlične iu tudi vieme se je prav lopo nasmejalo našim mladim smučarjem. Proga za smuk je bila ena izmed najtežjih, ker je zahtevala od tekmovalcev mnogo tehničnih fines iu tudi veliko vzdržljivost, kajti na nekaterih mestih je bila izredno strma. Kljub temu pa je večina tekmovalcev prevozila to progo prav dobro. Najboljši na progi je. bil Alojz Žvan, ki je bil ludi letošnji državni prva|; v smuku na tekmah v Sarajevu, toda je žal nosil ta častni naslov samo eno noč, kajti že naslednjega jutra je žirija izračunala, da Žvan ni bil najboljši. Vsekakor pa moramo omeniti tudi 14 letnega Toneta .štuinpfla, ki je progo prevozil naravnost odlično. Sploh se opaža, da se pojavlja na Jesenicah nova, najmlajša smučarska generacija, ki bo bržkone pustila v najkrajšem času zadaj vse starejše tekmovalce.
Tehnični rezultati sobotnega smukn so sledeči- 1. Žvan (ASK Ciorenjcc) 2:00.4. 2. Koblar Stanko (TK Skala) 2:23. 3. Dolenec Karel (ASK) •>•5". 4. Tepina Franc (SK Tržič) 3:01. 5. Žmitek Janez (ASK) 3:04.5. 6. Langus Dani (ASK Gorenjec).
Rezultati juniorskih tekem v alpski kombinaciji: 1. Stumpfl Tone (TK Skala) 2:12. 2. Micili Marjan (Gorenjec) 2.22. 3. Bertoncelj Jože (ASK Gorenjec) 3:015. 4. Ravnikar Rado (ASK Gorenjec) 3:32.2.
Nedeljski slalom
Današnja proga v slalomu jo vodila po pobočjih španovega vrha. Višinska razlika proge je znašala približno 250 in in so morali tekmovalci iti skozi 33 vratic, kar je zahtevalo od tekmovalcev izredno tehnično sposobnost, kajti vratca so bila postavljena lako, da je moral vsak tekmovalce obvladati vso moderne smučarske like, ki jih zahtevajo današnje proge v slalomu. Tudi v tein teku so se izkazali isti tekmovalci kol pri smuku.
Smučarski Maraton
Krasen uspeh našega Smole;o
Cliamonix, 18. februarja.
Danes zjulraj je bilo zopet 10 cm novega snega, s katerim so bili tekači silno zadovoljni. Vsa tekmovanja v teku so se vršila dosedaj po i-<ti progi, samo s to razliko, da je bila ena proga od druge daljša. Jutro je bilo lepo, čisto in jasno, da so vrhovi blesteli v novem pršiču. Na programu je bil 50 kin tek, smučarski maraton. Smolej je v zadregi — poskušal je sneg, tudi Ženiva se je pripravljal in sc končno odločil, da teče, čeprav prccej oslabljen od gripe. Vsi reprezontanti so mu branili, t«>-da on je trmast in je tekel. Slnrtnlo je 23 smuških maratoncev in lo sami najboljši tekači sveta. Po-jrf?bno dosti je bilo Norvežanov, Švedov in Fincev, vsega skupaj 12. Da se bo borba bila samo med severnjaki, o tem je bil vsakdo prepričan, čeprav jc bilo na vso zadnje malo drugače. Letos so enkrat Finci prelomili tradicijo, da bi vedno zmagali Švedi, ki so imeli že res dolgo priruat na 50 km teku. Italijani pa so nevarno približujejo
Mariborska plinarna napreduje
Dobavljala bo svojim odjemalcem plin brez omrežja — Žilava borba podjetja za napredek
Smolej Franc
vrhuncu — Demelz 3. mesto, folkel jc Švede in Norvežane; pred našim junakom Sniolejem pa je samo 1 Norvežan, 3 Finci ter l Italijan. To je naj-briljantnejši uspeh v vsej naši sniuški tekmovalni zgodovini. Jugoslovan Smolej na 6. mestu. Slartal ie s štev. 10. ter je prišel na cilj 3. Zadaj je pustil 7 tekmovalcev, ki so tekli pred njim, med temi naj omenim Norvežana Ryena, Italijana Scalata in Šveda Ilansona; za občinstvo je bilo nekaj neverjetnega: Jugoslovan Smolej prehiteva severnjake. Vsi so ob progi majali z glavami ter gledali v slartno listo, če ni pomota, Smolej je pa tudi tekel, po izvrstni predpripravi opreme in dobrem mazanju, da ga jo bilo veselje gledali. Žo njegov start jo dal slutiti dober uspeh. Na progi je 2 krat premaza] smuči, kur so delali vsi od kraja, ker sojo suh sneg pod solnčnimi žarki spremenil v lužo. Par severnjakov favorilov je izstopilo zaradi izredno težkega snega v drugi rundi — proga je šla 2 krat 25 km, med temi tudi Tuft (Norveška), ki je v zadnjem času odnesel vse 50 km teke. Za prvo mesto sta se borila Finca Nienii in Karpinen — zmagal je Niemi z ogromnim naskokom 7 minut iu 1 sek. Tretji je Demelz (Italija) zopet 3 minute za drugim, lik za Italijanom pa je Finec Jalboncn (za G sek.). 5. je Bergendahl kot prvi Norvežan, z.a njim pa naš Smolej. Sledi Šved Hagglund, Italijan Svalet, Italijan Cotngapnoni, 10. zopet Italijan Scilligo. Prvi Ceh je na 13. mestu, in sicer Kovar. (Musil je izstopil). Prvi Švicar je pa Borghi (15. mesto).
Izvon konkurence je progo prevozil kot prvi Ciril Praček (Skala), ki se je šele snoči vrnil ve* utrujen iz Chamonixa, ki pa ni hotel zamuditi današnjo tekme Najboljši čas dneva pa je postavil Kmli Žniilar v prvem teku 1:07.6. Dovršenega se je izkazal tudi mladi Klein Tone, ki je progo prevzoil nadvse odlično. Izvedbo tekem jo imel v rokah ASK, lehnično vodstvo in trasirauje proge pa jo izvedel nadvse odlično Jone Vidrini (ASK Gorenjec).
Tekme so se končale brez nezgod, edino danes je bil start [>ol ure pozneje. Edina neprilika pri današnjem slalomu je bila v tem, da je tekmovalec Jožef Vončini v silnem flnUhu pred ciljem podrl vso tri časomerilce, ki so se postavili tako ueprikladno, da se jim na cilju ui mogel izogniti. Ta karanibo! je med številnim občinstvom, ki je prisostvovalo tekmam, napravil veliko veselje, sodnikom na cilju pa mnogo dela, ker so morali po snegu iskati ure in rokavice.
Rezultati današnjega slaloma so: 1. Žvan Alojzij (ASK Gorenjec) 2:58.3. 2. stuii.pfl Tone (TK Skala) 3:12.9. 3. Koblar Stanko (Skala) 3:20.3. 4. Žmitek Janez (ASK) 3:30.7. 5. .sorli Marjan (ASK) 3:31.6. C. Mirili Marjan (Gorenjec) 3:45.9. 7. Berglez Martin (Gorenjec) 3:48.G. 8. Bertoncelj Jože 3:59. 0. Torkar Rado (Gorenjec) 4:20.5. 10. Langus Dano (Gorenjec) 4:21.2.
Izven konkurence je Praček dosegel 2:50. Žniilar 2:29.2, Klein Tone 2:57.5. Žuidar jc. kot rečeno, dosegel tudi na progi najboljši rezultat t prvem teku v času 1:07.
Ljubljansko podzvezno prvenstvo v alpski kombinaciji je to-le: 1. Žmitek Janez (ASK) 90.63 točk. 2. Dolcncc Karel (ASK) 85.44. 3. Tepina Fran« (Tržič) 59.89. 4. Sorli Marjan (ASK) 82.89. 5. Odar Rado (Jazo) 74.86.
V medklubskem prvenstvu so dosegli zmago in lepo darilo: t. Žvan Alojz (Gorenjec). 2. Koblar Stanko (Skala). 3. Žmitek Janez (ASK).
Pri juniorjih je pa zmagal Stiimpll Tone (Skala).
Kot moštvo se je prvo plasiralo ASK. drugo pa SK Reka, Ljubljana.
Rezultati: 1. Nienii (Finec) 3.36.58. 2. Karpinen (Finec) 3.43.59. 3. Demelz (Italija 3.40.8:). 4. Jalhanen (Finec.) 3.16.45. 5. Bergendahl (Norveška) 3.47.C2. 6. Smolej (Jugoslavija) 3.52.25. 7. Hagglund (Švedska) 3.53.H. 8. ^calcl 3.58.28. 9. Compagnoni 4.02.33. 10. Scilligo 4.02.45.
Danes je bila zaključna slavnost in razdelitev daril, jutri zjutraj (petek 19.) pa že odpotuje večina domov, tako ludi naši.
Cini.
Ljubljana : Celje 8 : 2 (2 : 2)
V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi, ki se je vršila na igrišču Hermesu, je SK Ljubljana odpravila Celje s precej visokim rezultatom.
Hermes : Reka 9:0 (5 j0)
Belgrad. 21. febr. m. Jugoslavija:RASK 7:0 (4:0).
Belgrad. 21. febr. m. lk>K:Bata lBorovo) 4:2 (3:0).
Celjski šport
Celje, 21. februarja.
Za danes |>opoldne napovedana tekma med SK Železničarjem in SK Olimpom se ni vršila, ker moštvo Železničarja ni prišlo iz Maribora. Odigrala pa so je tekma med Olimpom in rezervo Jugoslavije. Zmagala je rezerva Jugoslavije v razmerju 5:2 (3:0).
Svetovno prvenstvo v hokeju
London, 21. februarja. AA. Pri tekmah za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu je Anglija premagala Švico z rezultatom 3 : 0 (1 : 0, 1 : 0, 1 : 0), Kanada Češkoslovaško s 3 : O (0 : O, 2 : 0, 1 : O)? Nemčija pa Francijo s 5 : 0 (1 : 0, 3 : 0, 1 : 0).
Slavko Tomerlin
razstavlja v Jakopičevem paviljonu
Danes, 21. februarja, je otvoril razstavo svojih del v Jakopičevem paviljonu hrvaški akademskf slikar Slavko Tomerlin. Gostoval bo do 2. marca. Otvoritvenega obiska se je udeležil tudi naš prosvetni šef dr. Lovro Sušnik. — Tomerlin ni čisto nepoznan med nami, nasprotno lahko rečemo, da je naš stari znanec, saj je zdaj že petič v Ljubljani. Kakor vsak umetnik, ima tudi oil svoje prijatelje in svoje nasprotnike, ki ga sprejemajo in ga zavračajo, pa si je tudi med nami našel že preccjšnje število privržencev. Njegove slike ne zahtevajo nobenega velikega razmišljanja in čisto jasno leži pred nami umetnikova zamisel. Tomerlina zanima priroda, kakršna je. Ob njegovih platnih se srečujemo z žetvami in kinetiškimi hišami, z ljudskim življenjem in lepotami morskih obal. To je svet zagrebške okolice, Slavonije, Bosne in otoškega Vrhnika, kjer se je slikar mudil v zadnjem času. Obiskovalcev bo gotovo imel mnogo, saj tudi mala vstopnina ne ho nikogar motila.
Poroka
R- 'Z/Lml	*""'"	V župni cerkvi
sv. Petra v Ljubljani sta bila včeraj poročena Witliam J. Kcnik, advokat in bivši mestni svetnik v Cleve-fandu v Ameriki, v Ameriki rojen sin slovenskih staršev iz ani-bruške fare na Dolenjskem, in g,IS. Tončka Misjak, hanovin-ska uradnica na Kme-lijski šoli nn Grmu, doma iz. Novega me-sla. Nevestina priča je bil Franc Ma lasek, okrajni kmetijski referent v Novem nTesfu, ženinov pa dr. Tone Dremelj, sodni jaki pripravnik v Ljubljani. Novoporočcnciina iskreno čestitamo in jima želimo mnogo sreče v novem slanu in v novem svetu, kamor bosta odpotovala. Je lo menda prvi primer, dn je v Ameriki rojen Slovenec prišel domov v Slovenijo po svojo življenjsko družico in vsled tega včerajšnja poroka zasluži posebno omembe ker nuj bo za zgled slovenskim fantom, rojenim od slovenskih staršev onstran velikega morja.
Maribor, 21. febr.
Poročali smo o praktični uporabi komprimi-ranega plina za pogon mestnih avtobusov. Plin bo dobavljala mestna občina iz Bujevice na Hrvatskem ter bo z njim pocenila obrat avtobusov z bencinskimi motorji za več kot polovico. Izraba tega naravnega plina pa »e ne bo omejila samo na avtobusno podjetje. Tudi vodstvo mestne plirane ima d-alekosežne načrte. Razširitev plinskega omrežja zahteva od vsake plinarne velike investicije, a kljub temu ne more plinarna dobavljati plina vsem meščanom zaradi raztresenosli hiš, posebno na periferiji. V bodoče bo plinarna nudila meščanom, kakor tudi podeželju, komprimiran plin — metan, novo, še neizrabljeno naravno bogastvo naše države. Ta način dobave plina ie v inozemstvu že precej razširjen, v naši državi pa se bo po praktičnih poizkusih, ki se bodo vodili v tukajšnji plinarni, upeljal prvič ta način prodaje plina konzunientom.
Uporaba komprimiranega plina je zelo preprosta. Plinarna bo dostavljala mesečno po dva, tri jeklene valje, od katerih vsebuje vsak 10 kub. metrov plina. Na valju |e nameičen ventil, skozi katerega prehaja po jekleni cevi plin v dvostopni uravnavalec pritiska, kjer se zniša tlak od 200 atmosfer na 2 do J atmosfere v prvem delu, v drugem delu pa od 2—3 na 50 mm do 100 mm tlaka. Iz dvootopneg-i uravnavalca vodi normalna plinska cev k plinskim aparatom. Porabo plina bo kon-zument kontroliral s tlakomerom. Čim bo tlakomer padel na ničlo, bo stranka javila to plinarni, ki ii bo s tvojim posebnim vozom zamenjala prazne va-
Iz zgodovine ljubljanskih bank
V petek, 19. t. m. zvečer, se je zbralo v prostorih Ljubljanskega kluba veliko šlevilo odličnega občinstva, zlasti iz naših gospodarskih krogov, na predavanje g. Potočnika, gospodarskega urednika j »Slovenca« Predavatelj, ki si je bil izbral za predmet zgodovino ljubljnaskih bank, je izvajal tc misli: Ljubljana je bila sredi preteklega stoletja važnejše trgovsko središče, kot je bila v začetku 20. stoletja. Leta 1869 je bila Ljubljana po številu prebivalstva na 11. mestu, leta 1910 pa je zdrknila na 19. mesto. Zato tudi vidimo, da je kaj kmalu dobila podružnico Avstrijske nacionalne banke in siccr .'e lela 1856. To je biLi prva banka v Ljubljani v modernem sir.i-slu besede, ker so bančne posle opravljali poprej zasebniki. V tem času so se zabele v Avstriji ustanavljati banke na delniški podlagi ter je bila prva taka banka ustanovljena eta 1853. Prvo delniško banko je dobil Trst lela 1859, Praga 1863^ Gradec 1864, Ljubljana 1867 in sicer vLaibachcr Gevverbi:-bank« z glavnico 30.000 goldinarjev. Ko se jc leta 1872 ustanovila podružnica Štajerske eskomptne banke v Gradcu, je ljubljanska banka prešla v to. Ko pa je bila leta 1876 ta podružnica opuščena, je bila v Ljubljani ustanovljena Krainische Kscompte-gesellschaft«, ki je imela glavnice 150.000 goldinarjev in v časih najlepšega razvoja 1.75 milij. goldinarjev vlog. Toda lela 1884 je ta banka bila prisiljena likvidirati radi izgub in defravdacij ivojega vodilnega urednika. Tako v dobi od 1884—1900 nismo imeli razen podružnice emisijske banke nobene delniške banke v Ljubljani, dočim je v Mariboru od 1872 dalje poslovala Mariborska eskompt-na banka. Ta doba je bila ena najslabših v naši gospodarski zgodovini. Kmelska kriza je zajela vso našo deželo, industrije ni bilo, ker sta obstoječi najvažnejši panogi, premogarska in železarska, le životarili in izseljevanje je zavzemalo največji razmah. Šele proti koncu stoletja se je začelo živahnejše gospodarsko življenje v naših krajih, ki pa tudi ni pripomoglo našim krajem do večjega blagostanja. V tej dobi je bila ustanovljena prva slovenska banka: Ljubljanska kreditna banka, kateri je sledila s sodelovanjem hrvaškega kapitala Jadranska banka. Leta 1912 smo dobili Kranjsko deželno banko, druga slovenska delniška banka je bila pa Ilirska banka. Po vojni se je število bank zelo povečalo, narasla jc mreža podružnic, nacionalizacija industrije in tujih podružnic je absorbirala znatne bančne kapitale. Ta razvoj je šel navzgor vseskozi do leta 1926. ko je deflacijska kriza nastopila z vso ostrino. Od leta 1924 do 1935 se je šlevilo podružnic slovenskih bank zmanjšalo od 37 na 18. Na koncu jc predavatelj primerjal na splošno poslovanje bank nekdaj in sedaj, ko so nastopile tako bistvene izpremembe v zvezi 7. razvojem vsega ostalega gospodarstva. — Zelo zanimiva in z velikim podrobnim znanjem kakor intuicijo v naše gospodarsko življenje zajeta snov je ohranila poslušalce v napeli pozornosti do konca in zaslužila predavatelju veliko priznanje, kateremu je predsednik dr. Windischer dal izraza s prisrčno zahvalo.
Pojasnilo I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani
Po poročilu »Ponedeljskega Slovenca' je nu zadnjem zborovanju Društva posestnikov riovih hiš g. Janko Kos imel polemičen govor, v- katerem i je imenoval naše društvo -Krelihovo društvo hišnih i posestnikov« ter je zatrjeval, da je edini uspeli našega društva le lo, da je pred šestimi Ieli imenoval general Živkovič takratnega predsednika našega društva Freliha za ljubljanskega občinskega svetnika. Zaradi neosnovanih izvajanj g. Kosa smo prisiljeni, da damo sledeča pojasnita:
Ugovorjamo predvsem zoper lo, da je g. Kos imenoval naše društvo, ki je Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani Krelihovo društvo . Naše društvo je društvo okoli 1800 hišnih posestnikov in mu slučajno načeluje g. Ivan Frelih. Obstoji že skoraj 40 let in je najstarejše društvo hišnih po-j setdnikov v naši državi ter tudi eno najstarejših društev hišnih posestnikov v bližnjem inozemstvu. Ugotavljamo, da je naš predsednik g Frelih bil imenovan v občinski »vel ljubljanski prav lako kot takratni predsednik zagrebškega društva hišnih posestnikov g. Caekovič in je ves čas zastopal interese vseh ljubljanskih hišnih posestnikov — starih iu novih hiš brez, izjem«. Po miših sklepih se je z. vso silo prizadeval, da je bila vodarina, goslašcina in kanalska pristojbina znižana za nove hišo za polovico listih pristojbin, ki so Jih morali plačevati posestniki starih hiš. Za leto 1931 je znašala za stare hiše vodarina 9%, go&taščina 6% in vodarina za obratovališču v novih hišah 7%, občinska dokhtda na državne neposredne davke pa 60%. V letu 1032 se je |K> miših sklepih g. Frelih trudil, da je bila znižana vodarina na 7%, goslaščinu nn 4%. občinske doklade na direktne davke pa na 50%. Pravtako se je trudil, da je bila za leto 1931 znižana vodarina na 6.5%. goelaščina pn na 3.5%. Lota 1935 je bilo tudi doseženo, da so ostalo mestne naklade v prejšnji višini, občinska doklada na neposredne davke pa je bila znižana na 45%. Trudili smo so z vso močjo tudi za lo, da je vodarina, go-I slaSfinn in kanalska pristojbina za nove hiše v > vseh letih ostala tako nizka kot prej. Na predlog
Ije z napolnjenimi. Jekleni valji so preizkušeni na 300 in celo na 500 atmosfer, lako da ni nobene nevarnosti, da ne bi vzdržali pritiska plina. Sedaj bo mogoče vse nove hiše, ki se gradijo v Mariboru in okolici izven plinskega omrežja, opremiti z normalno plinsko instalacijo, kar bodo gotovo vsi stanovalci pozdravili z največjim zadovoljstvom, sai nudi uporaba plina v sodobni kuhinji in kopalnici viick udobnosti,' ki so jo dosedaj uživali samo stanovalci hiš, postavljenih v bližini plin. omrežja.
Zaenkrat se bo dobava plina omeiila samo na naravni plin — metan, ki ga bo dobivala občina i/. Bujevice na Hrvatskem, kjer izhaja iz zemlje s pritiskom 42 atmosfer ter ga ie po proračunitvi strokovnjakov v prvem oboku ca. 2 milijardi kub. metrov. Pri sedanji porabi plina bi zadostovala ta količina za Maribor- za dobo 2000 let! Plinarna pa ima v načrtu, da bo sorazmerno z malimi investicijam: nabavila kompresor, ki bo iz delno preurejenega obrata črpal plin in ga komprimiral. S tem bo pridobilo podjetie velikega konzumenta — mestno avtobusno podjetje in privatne odjemalce — lastnike motornih vozil, ki bodo imeli opremljene svoje vozove s cenenim pogonom na plin, obenem pa povečala tudi število odjemalcev plina za gospodinjstvo, obrt in industrijo. S tem bo pa občina sanirala ludi z eno samo potezo hkrati dve svoji podjetji, ki «e dosedaj borita s težkočami zaradi odvisnosti od inozemstva.. Vodstvo mariborske plinarne se bavi s temi načrti ic več let, vendar pa je šele pri sedanji upravi mestnih podjetij našlo razumevanje za praktično izvedbo dalekosežnega in pomembnega projekta.
nn"-ega takratnega predsednika sla bili odpravljeni davščina na nezazidane parcele in pa občinski ku tuk Itd. Itd.
Naše društvo je doseglo tudi velike uspehe pri odpravi stanovanjske znščile s predlogi in uspešnimi intervencijami v Belgrndu. Ko je v Ljubljani znašal za leto 1935 državni najemninski davek z državnimi priliitki 6)1.08%, z avtonomnimi doklad.imi pa 70.08?,', vrhntega pa ie bila v Ljub liani 10% gos tašči na in 12% vodarina, tedaj prav skoraj vsa najemnina, se nam je posrečilo, dn j'-sedanji g. minister financ dr. Letica znižal za Ljub ljano zgrndiirino z dokladami vred na 41.70%, kakor sc jo je plačevalo v ostali Sloveniji. V osnutku zakona o ue|>osrednih davkih je bila stopnja z«rada rine prvotno predlagana z. 30%, poleni s 2.V'.,, a končno se nam jc [»osrečilo doseči znižanje na 12%. Takrat se jo bolelo zakonito določiti, da znašajo davčne olajšave za pritlične hiše 5 let, za eno-nndslropne hiše 10 let itd. Po svojem takratnem predsedniku p. Frelihu smo predlagali uredbo, po kateri so dobile nove manjše hi se 25 let davčne olaj5ave, druge nove hiše pa 16—18 let. Te davčne olajšave uživajo še danes marsikateri hišni posestniki.
Ko se je od leta 1930 holelo uvesti banovinski davek na najmniue, ki so dosegle ali prekoračile zlato pariteto, smo |>o svojem predsedniku intei venirali in je gospod finančni minister sistiral ž" odobreni pravilnik. S lo davščino bi bili močno prizadeli poselniki novih in starih hiš.
Vse zgornjšiijo ugotavljamo samo resnici na ljul>o. Obširnejše poročilo o delovanju našega <1 rn šiva, je kol odgovor na napade na naše društvo, priobČeno v prvi številki našega društvenega glasila: Moj dom: iz lela 1937, in vabimo vse hišne posestnike, da ta članek natančno preberejo.
Iz lega pojasnila, kakor iz vsega delovanju našega društva, je razvidno, da je mogoče za hišno jiosest doseči uspehe samo po enotnem, skupnem društvu, ne pa s cepljenjem moči in neopravičenimi napadi ua organizacije, ki so od nekdaj varovale samo koristi hišne posesti.
Odbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani«.
Ljubljanska kronika
Zastopnike ljubljanskih Prosvetnih dru'fcv
vljudno vabimo, dn se udeleže v torek, 23. t. m., ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi maše zadušnicc blagopokojnim g Lojzetom Bralužem, da se lako skupno oddolžimo odličnemu prosvetnemu delaven na Goriškem — našemu novemu mučeniku.
Strokovno predavanje o železniško prometnih vprašanjih v zvezi z narodnim gospodarstvom bo drcvi ob 19.30 v glasbeni dvorani >Sloge-< (bivša restavracija Ljubljanski dvor, vhod iz Pražakovc ulice). Predavatelj g. inž. Stanislav Roglič, svetnik direkcije drž. žclcznic in predsednik Oblastnega odbora Združenja jugoslov. narodnih železničarjev in prodarjev. Predavanje jc važno za celokupno gospodarstvo naše ožie domovine, ker dokumentira zapostavljanje Slovenijs v pogledu gradnje novih prog. vzdrževanja železniških objektov in naprav in končno o prekomerni obremenitvi železniškega osebja in naprav tukajšnje dirckcije. Vstop prost, pobirali se bodo le prostovoljni prispevki za Uritj«-režijskih stroškov. Vabljeni vsi.
Največja zanimivost v nedeljski ljubljanski kroniki je bila, da jc po Novem letu na Ljubljanskem polju prvič grmelo. Vreme je bilo sicer ves dan spremenljivo, toda grmenja nihče ni pričakoval. Grmenje jc znamenje skorajšnje pomladi. Zaradi slabega vremena je odšlo včeraj iz Ljubljane lo malo izletnikov, lisli pa, ki so sc povzpeli na bližnje hribe, na primer na Šmarno goro ali Katarino, so se vrnili v mesto okrašeni z najlepšimi pomladanskim cvetjem.
Reševalni avto je bil včeraj popoldne poklican v neko šišensko gostilno. Tam je neki mlajši možakar v jezi udaril z roko po literski steklenici ki se je razbila. Možakar se je ob črepinjali močno urezal. Izgubil je mnogo krvi. Reševalni avto je moža prepeljal v bolnišnico. K sreči njegovo stanje ni nevarno.
Mariborski drobiž
Maribor, 21. febr.
Žetev smrti. Nn Koroški ccsli št. 28 je umrla hišna posestnica in vdova po bivšem mariborskem županu dr. Schmidcrerju, 78 letna Frančiška Schmi-derer. — Smrt je ugrabila Cecilijo Pečenik, 79 letno zasebnico v Aškerčevi ulici 9 in 89 letno za-sebnico Marijo Belak v Kacijanarjevi ulici 17. Naj v miru počivajo!
Nočna nezgoda. V jutranjih urah je službujoči stražnik na Zrinjskega trgu našel na tleh nekega moškega, v katerem je spoznal Josipa Žunkoviča i/. Vinarske ulice 33. Ugotovil je, da ima zlomljeno !evo nogo v gležnju, nakar je poklical rešilni oddelek, ki ga je prepeljal v bolnišnico.
Žatcnje na nebu. .Mariborčani so včerarj zvečer okoli pol dvanajstih opazili v smeri proti Kal-variji večkralno žarenjc na nebu, ki jc bilo podobno raketnim izjlrelkom. Najbrž so kar v večjih množinah padali meteorji.
Ko \e Malgaj osvobojevat Koroško
Malgai je rekel, da ne gre živ iz Koroške. In res padel je pri Guštanju. V Pliberku =e je za časa jugoslovanske zasedbe neka gostilna imenovala »Gostilna pri junaku Malgaju*. In res, Malgaj je bil lunak. 23. novembra 1918 je Malgaj zasedel Pliberk in en teden pozneje Velikovec. S tem je slovenska Podjuna prešla pod jugoslovansko oblast. Dolgo je ječala ta zemlja pod nemško peto, zdaj je bila osvobojena in združena z ostalo slo vensko zemljo. Pliberk in Velikovec imata sicer videz nemških mest, pa samo videz. V resnici so meščani teh mesto po ogromni večini slovenske narodnosti. Prav mnogo jih ie, ki so se šele pred kratkim priselili iz slovenske okolice v mesto. V Velikovcu najdete med trgovci in obrniki več pri seljencev s kranjskega. Seveda je šolstvo hkrati z otroškimi vrtci v obeh mestih popolnoma nemško, ki skrbi za pcmemčenje dece slovenskih staršev. Samo na ta umeten in nasilen način se vzdržuje in ohranjuje nemštvo v Pliberku in Velikovcu. Po naravi sta to slovenski mesti.
Malgaj je torej zasedel obe mesti slovenske Podjune. S polno pravico in upravičenostjo je to storil. Stara država je razpadla in Slovenci so upra vičeno mislili, da je zdaj prišel čas, ko se bodo izpolnile besede Gregorčičeve:
Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene.
Učitelj Ilans Wiege!e popisuje v koroškem »Ab-stimmungs • Jahrbuchu« (Glasovalni koledar) za 1930 zasedbo Pliberka in Velikovca po Jugoslovanih. To opisovanje ni brez zanimivosti, četudi je gledano skozi nemška očala in gotovo ni vseskozi stvarno in točno.
Zasedbo Pliberka Wiegele takole popisuje:
Dne 23. novembra 1918 ob pol petih popoldne sta jezdila dva srbska jezdeca preko trga, njim je sledil oddelek jugoslovanskega vojaštva s tremi častniki; drug oddelek je prišel istočasno od grada doli (nad Pliberkom stoji grad grofa Thurna), skupaj je bilo približno 80 mož.
Pred lekarno in občinsko hišo na zgornjem trgu se je jx>gajal komandant nadjx)ročnik Malgaj, z nadomestujočim županom. Zahteval je razorožitev obrambne straže tekom pol ure. Prostovoljno prihiteli »zimarji« (koroški polk je v stari Avstriji nosil številko 7), ki se po naročilu niso smeli r>o-elužiti orožja, in so bili poslani iz Celovca samo v varstvo Pliberka proti plenilcem so si razorožitev morali pustiti dopasti in so jih z železnico poslali nazaj v Celovec
Ob petih so se v občinski hiši zbrali člani občin-kega sveta k volitvi župana, ker je pred kratkim umrl župan Giradi. Tedaj je prišel najprej poročnik Kovačič, nato nadporočnik Malgaj, ki je zbranim in pravilno izvoljenim občinskim zastopnikom sporočil, da Pliberk zdaj pripada jugoslovanski državi in da je občinski zastop raz-puščen; prej>ovedal je. da bi volili novega župana in je postavil jugoslovansko mislečega nadgeo-metra Gvajca. za komisarja mestne občine. Nazadnje je rekel: >Ce se le enemu Srbu skrivi las, bo celo mesto poklano.« (Dvomimo, da bi tako rekel!).
Zdai se je začelo jugoslovansko gosjiodstvo v nemškem mestu Pliberku (kakšno nemško mesto je 'o. katerega meščani so r>o ogromni večini slovanskega pokolenja in katerega nemštvo se ohra-•iuje samo na ta nejiošten in krivičen način, da «' ponemči vsa deca slov staršev?). Na poslopjih ob čine. poštnega urada, okrajne sodnije in na cerkvenem stol|>u ?o razobesili slovanske zastave Lepaki v slovenskem ieziku so oznanjali pripadnost Pliberka k SHS državi. Izročiti je bilo treba vse orožie. Prepovedano je bilo nositi uniforme. Odstranili so nem-ke izveske na trgovinah. Nemški napisi na hišah so morali biti pobeljeni z apnom ali prepleskani z barvo. Domači ljudje niso našli ne pravice ne varstva.. (Pravilno: popravila se je stara krivica; jx> naravi slovenskemu mestu je bila strgana nemška krinka; mesto, okrog in okrog obdano od sloven ke okolice, ie zadobilo slovensko lice; nemoralnemu narodnemu odpadništvu, nem-kutariji. ki je bila prej gojena in protežirana, je bila odrečena eksistenčna pravica Po naravi slovenski Pliberk je postal tudi na zunaj slovenski).
Wie{?ele opisu:e. haho fe MflMoj zasedel Vefihovec
30 novembra 1018 je bil pač najtemnejši dan, ki smo ga doživeli Velikovčani. S sklepom deželne
vlade so nam bile zvezane roke, kajti glasom pre-mirnih pogojev 6e je morala Srbom zasedba dovoliti. (Pri teh ljudeh je vse, kar ni nemško in nem-škutarsko, »Srb«), Nismo se smeli braniti in smo se morali z jezo v srcu dati dopasti vkorakanje jugoslovanskih čet.
Oddelek Jugoslovanov je korakal v zgodnjem jutru v smeri iz Pliberka proti Velikovcu. Ker so bili sovražniki (kakšni »sovražniki« so to, ki gredo, da si vzamejo svojo lastnino?) mnenja, da ne bodo mogli vkorakati v mesto brez boja, so se v mlinski grapi ustavili in so se splazili preko višine do prvih hiš mesta.
Bilo je ob devetih dopoldne. Pred mitnico so se zopet zbrali in ker niso našli odjx>ra, so v strnjeni vrsti korakali v Velikovec s slovansko zastavo načelu. Bilo je okrog 80 mož, nekaj jezdecev in častnikov, toda največ izmed njih Slovenci iz 5p. Štajerske in Kranjske v staroavstrijskih unilormah, in samo malo Srbov bivših vojnih ujetnikov, so za parado vodili s seboj, da bi vzbudili videz, kot da so antantične čete.
Nihče jih ni jx>zdravil. Nemo in jx>trto je bilo domače prebivalstvo; vkorakanje je učinkovalo kakor mrtvaški sprevod (nemškutar se Slovanov seveda ni veselil, a bi bil polagoma že spoznal, da nemškutar ni Nemec, marveč Slovan).
Na glavnem trgu so najprej razorožili meščansko brambo in štacijsko poveljstvo, kar se ni zgodilo brez razburjenja, ker so pobrali ne samo era-rično orožje, ampak tudi kot privatno lastnino v poštev prihajajoče oficirske bajonete in samokrese; bili so tudi že obveščeni o odpeljavi avtomobilov, strojnic, drugega orožja in municije (to so pač pravočasno odpeljali proti Celovcu, da ne pride Jugoslovanom v roke).
Poveljnik meščanske hrambe Struger se je natančno držal navodil deželne vlade in je prosil za varstvo osebe in imetja.
Na vse strani so bili odposlani jezdeci in pe šci, da prevzamejo javne urade v imenu jugoslovanske države.
Na zvoniku mestne župne cerkve in predmestne cerkve v Št Rupertu kakor tudi na občinski hiši so razobesili slovanske zastave; izveske z nemškimi napisi (»Wachstube«, »Gemeitideamt« in eno reklamno desko vdovskega in 6irotinskega sklada) so vzeli doli in razbili.
Na vseh voglih in koncih mesta so se košatih razglasi slovenskega mestnega poveljnika Malgaja; v teh se je s|>oročalo. da je mesto Velikovec zasedeno od skrbskih čet. Treba je oddati vse orožje. 1. decembra bodo hišne preiskave; kjer bodo našli orožje, bo sledila najstrožja kazen. Meščani morajo iti slovanskim vojakom v vsakem oziru na roko. Samo v slovenskem jeziku je sialo na lepakih, da je Velikovec jugoslovansko mesto; Slovani zahtevajo vse kraje nekdanje avstrijske države za Jugoslavijo (tako gotovo ni stalo na lepakih; to bi se reklo, da zahtevajo celo staro Avstrijo, kar je ne-smisel). — Na malih, samo slovensko tiskanih lističih je bilo brati, da se ne trpijo nikaki nemški napisi več na hišah.
Učitelj Pavel Košir*, ki je deloval nad 10 let na nemški ljudski šoli v Velikovcu pa je bil vedno eden izmed voditeljev slovenske jiropagande, je med razoroževanjem meščanske brambe vzbujal pozornost z nervoznim kričanjem Ob koncu je poln veselja vneto stisnil roko jugoslovanskemu častniku.
Pojx>ldne jc poklical mestni poveljnik več go-snodov k sebi, med drugimi okrajnega glavarja Benza, okr. komisarja L'Estocqa, župana Gratzho-ferja in dekana Čemerja. di se ž njimi |X>govori ker se mu je zdelo potrebno.
Nemški uradniki okr. glavarstva so bili odstavljeni in vodstvo urada je bilo izročeno od ljubljanske vlade imenovanemu okr. komisarju Mateju Kaklu. Koroška deželna vlada je proti temu postopanju najstrožje protestirala in je začasno prelo-žila sedež okr. glavarstva Velikovec v Celovec.
Jugoslovani so aretirali našega župana Aniona Gratzlioferja. ki ga ie |>otem v njegovem stanovanju straži! vojak. Gratzhofer je kot talec moral jamčiti za to, da se iz Celovca ven niso podvzeli kaki protiukrepi proti zasedbi Velikovca.
FOrOAMAIER
* Pavel Košir je bil narodno zaveden slovenski učitelj, značajen mož. ki je ostal zvest svoji slovenski narodnosti; kot taik seveda ni bil po volji svojemu nemčurskemu tovarišu Wiegeletu. Košir je pozneje izdajal list za otroke: Mlada Jugoslavija.
Primorske vesti
Zadušnica za mučeniha Loizeta Bratuža
Ogabni zločinci so razdrli mlado družinsko srečo, ko so v torek, 16. t. m. ubili odličnega glasbenika in po vsej Goriški priljubljenega kulturnega delavca in pevca g. Lojzeta Bratuža Mrtvega niso hoteli izročiti njegovi družini, ampak so ga iz bolnišnice odnesli na pokopalšče, kjer so ga ponoči pokopali. Na osmino smrti v torek, dne 23. t. m. ob 7 zjutraj sc bo darovala v frančiškanski cerkvi v Ljubljani maša zadušnica za nepozabnim g. Lojzetom. K maši zadiišniei iskreno vabi Sede-jeva družina vse svoje člane, emigrantska društva, ljubljanska prosvetna in kulturna društva, obrambna, pevska in akademska društva itd., da se na ta način skupno oddolžimo našemu mučeni-ku ki jc padel. Ljubezen za ljubezen, zvestoba za zvestobo!
Tržaški listi pišejo mnogo o številnih uredbah, ki so zadnje dni izšle na osnovi sklepov ministrskega sveta in ki tičejo večinoma vojaških vprašanj. Tako je vlada odobrila kredit od četrt milijona iir za povečanje pilotske šole v Turinu, odobren je bil nadalje kredit za zgradbo velikega vojaškega letališča v Milanu, število cestne policije je bito znatno povečano po vsej državi. Nadalje je vlada odobrila večje zneske za organizacijo abesmske kolonije. Rim dobi posebno letališko prislanisce na reki 11-beri ki se bo vsa regulirala. Sklonjena so tudi obširna javna dela predvsem v |užm Italiji. Vlada je nadalje odobrila kredite za velike pomorske vaje celokupne italijanske bojne mornarice ob severnih afriških oba lah. Udeležil se jih bo Judi Muasolini. Odobreni so bili kruliti za nadaljnja obrambna dela na severni meji Italije, in siccr vzdolz vse av s.riV" m7je ter ni nekaterih oddelkih jugoslovanske meje pri Idriji. Končno so bila z vladnim; de.
kretom tu novo 'pobeljena povd,s'vaJepiskih zborov. Italija e razdeljena v 4 etalske zbore I irv je v Turinu. drugi v Milanu, tretji v Bologn četr , v Namiliti Primorska garni/ijska mesta Trst vi-
demTn 'ul so prištela k bolonjskemu letalskemu
zboru Vsak' zbor si mora v svojem okoliJ. » priskrbeli vse potrebne zgradbe za zivežna ssia dišča, municiio m tehnične dlavnice.	,,*„si,9
Spremembo slovenskih imen objavlja tržaška »Gazzetta UHiciale« v svoji zadnji številki, tn sicer
Domovinska fotografija in tujshoprometna propaganda
V	Nemčiji, kjer je bilo nekdaj foloamalerstvo |io kakovosti produkcije in po številu amaterjev najbolj razvito v Evropi, se je kmalu po ustanovitvi tretjega rajha zgodilo, da je posegel nacizem s krepko roko tudi v to panogo javnega življenja, ki pri visoki kulturni in vzgojni važnosti ni mogla ostati zadeva »nejiolitičnega« značaja. Za nacionalno državo je nacionalna fotografija nekaj samo ob sebi umevnega, in tako je bila preko strokovnih, na povelje reorganiziranih organizacij diktirana amaterjem domovinska fotografija, ki pa je bila že takrat v Nemčiji dokaj močno razvita in osredotočena v vzorno urejenih slikovnih centralah, kakor jo je osnoval letos tudi Ljubljanski foto-klub. Umetniška fotografija je bila kot nekaj »manjvrednega« in pod pretvezo, da ima preveč mednarodno obeležje, potisnjena ob stran s pravico živo-tarjenja — poznavalcem mednarodnega fotoamater-skega življenja je gotovo še v spominu abstinenca Nemcev na mednarodnih razstavah — vsa propaganda pa je bila osredotočena na stvarno upodabljanje v V6eh panogah domovinske fotografije .— Tako se je moralo zgoditi, da je bila sicer dobra zamisel kmalu izčrpana. Stvarno podane serije značilnih kmečkih hiš, cerkva, gradov, krajev, pokrajin, običajev, raznih tijiov, narodnih noš in izdelkov, in kar še vse spada v področje domovinske fotografije — to je bila enkratna in pri več kot dvamilijonskem številčnem stanju amaterjev kmalu izvršena naloga.
V	bistvu je bila seveda gola reportaža in rezultat morda tehnično dober, za silo ujiorabljiv materijal za razne arhive in zbirke, prava domovinska fotografija pa to ni bila. Ze lansko leto so so pojavile v nemških strokovnih revijah trezne razprave o potrebi preosnove nemške fotografije v splošnem, še posebno pa domovinske fotografije. Neuspeh široko razpredene akcije jih je dovedel
kot še tako lepa, pa suhoparna stvarna slika. Le v umetniško občutenem fotogramu je izrabljena vsa propagandna možnost, stvarno podana pokrajina pa je prej odbijajoča kot vabljiva. Ali nt ne: kaj iKmolnoina zgrešenega, če hoče kdo prikazati v prospektu na pr. široko in mogočno pokrajino vsaj približno tako učinkovito, kot jo resnično vidimo in občutimo — recimo v formatu 9X12 ali pa v še manjšem formatu?! Panorama ne spada v prospekt, ki so večinoma vsi malega formata, učinkoviti so le umetniško občuteni slikovni izrezi širokih ploskev, nekako tako, kot jih vidimo v modernih filmih. Tudi tipika pokrajin, krajev itd. je s takšnim načinom upodabljanja poudarjena do skrajnih možnosti. Ce ni mogoče drugače, naj pomaga dobra montaža. V splošnem so neuporabne slike, ki učinkujejo v velikem formatu, pa v zmanjšanem zgubijo zaradi važnih jiodrobnosti vso mikavnost in vrednost. Zgrešeno pa je tudi, če visoko leteč tekst ni v skladu z ilustracijo: da namreč slaba ilustracija negira v tekstu poudarjene in propagirane vrednote. Ilustracija mora biti ove-lovijenje teksta, ali pa še več, in vanjo moramo polagati več važnosti kot na tekstni del prospekta.
Ustanove, ki jim je poverjena naša tujsko-prometna propaganda, bi se morale zavedati, kako velikega propagandnega pomena je dobra slika ter uporabiti vsa sredstva, da pridejo do primernega in najboljšega materijala. Zlasti bi morale stopiti v najožje stike z našimi strokovnimi organizacijami, z nagradnimi natečaji pa tudi z najširšim krogom naših neorganiziranih amaterjev. Prepričan sem, da je v albumih naših amaterjev marsikatera slika, ki bi v prospektu učinkovito reprezentirala ta ali oni kraj naše domovine, m bi se prav z nagradnimi razpisi dala pridobiti v proj:agandne namene.
Brez denarnih žrtev seveda ni mogoče ustvariti ničesar in z dvema, tremi sodelavci tudi ne — ce naj bo uspeh kaj prida! Pomislimo samo, s kak-denarnimi sredstvi delajo drugod! Pri nas
do Vpoznanja, da zahteva gojitev tudi te fotograf-	j Sa "tega' ne"zmoremo - ""j«" ^.M^pS
ske nanoue nekaj več kot golo avtomatsko delo	volji tudi z manjšimi sredstvi vsaj kvaliteto v pro
fn daP brez ustvarjajoče duševne sile nc more na-	| pngandi. Naši amaterji namreči niso» r^vajen.^-stati slika, ki bi določeno vsebino izčrpno obdelala.
objavlja vsega skupaj za mesec januar kar 614 dekretov' tržaškega prelekta. s katerimi je 1791 spremenilo svoja slovenska imena v italijanska. Gre za ficpolnoma slovenska imena in priimke. Dekret med drugi mnašteva spremembo jiriimka Poljanca v 1'ollaco. Poljanec je baje rojen v Chrislelbersu (?) pri Ptuju. Izpremeiijena so imena Slovencev, ki žive že vso jjovojno dobo v Argentini. Dekreti navajajo, da so dotičniki sami vložili prošnjo za spremembo svojih imen.	.....
Slovenci v Abesiniji. Tržaški listi objavljajo sedaj uradne podatke o smrtnih nesrečah, ki so zadele delavce in vojake iz Primorja in Julijske krajine v Abesiniji, in sicer za čas od 31. decembra 1936 do 31. januarja do 31. januarja 1937, torej za dobo dveh mesecev. Pri raznih vojaških pohodih je padlo 76 vojakov in 45 delavcev, med njimi tudi dva pilota.
Ker so darovali vino za abesinsko armado, so bile po pisanju tržaških listov zadnje dni odlikovane številne tržaške tvrdke. Vsa Italija je darovala za abesinsko armado 340.000 litrov vina. Od tega odpade na slovenske kraje Italije 57.000 I. na Trst sam pa 32.000 !. Julijska krajina je torej darovala največ, čeravno je njena proizvodnja vina sorazmerno naj-maniša. Zlato kolajno je dobila tvrdka Ralf Pahorx
v Trstu, ki je satna darovala v abesinske namene 6060 litrov vina.
»Dopolavoro« spet na delti. Fašistična oruani-zacija »dopolavoro«, ki so jo razpleti po naših vaseh. zlasti oo večjih krnjth in treih. je po zimi ajKrt napela vse moči. Po Stfvttnth malih vantcah «o nanovo ust/innrvfb to onfanl*ari)o o te otwtol«Mh pa on npr* prf?«dt • pri J* j*n|«m	ob a««d«IJ»h
in praznikih V pl»w "Ul* Italijani	»*t*>
za mladino in nkuSnjo * Imm av«!(»vUl d«lo<r»n e >do|*>lnvom<. Zlantt »Miviie »o *» or»»til*jMl)e tam kjer je večje »t^vtlo pri»«t|«>n> lUlMimov. predvsem pa v oSmeMk kra|ih Ker «d odziva m«wt odraaltm* domačini. «1 pomagajo I ta lijanl e tem, d« v»W)o mm $»!«■«« wHr«1Uv» mladino il faSiirtlčnth mladtaak«* ar*a»W*rft t« «>W> ae-doletne otrok*. kal*H» M n*"™1	preporoda«
dostop na pt~M#* Po	««1f>»	P*'?"
d it ve v »dopoiavoro. a»»«Jft o»««~*< .rarfnfkl lit
drugi taki |«vnl h.rrfirtof^Hl	bi
bila. dn uVrbijo t* rtnbro vt«t»(« mlndtn«. M*»tl pa
nedoraslih in šoloobveznih otrok. V tem pogledu
Tudi domovinska lotografija ne more dati uspehov, če je vklenjena v diktat in v čisto stvarno reportažo brez osebne resonance. Ni namreč dovolj, če ]Kxla amater v sliki samo vidni, konkretni predmet iz svoje domovine (nn pr. jiokrajino), torej samo motiv, ne uporabi pa lega motiva, da bi položil z njim v sliko tudi pojili domovine in s posredstvom motiva izzval v gledalcu razpoloženje in občutke, povezane s tem pojmom. Samo fotogram, v katerem jc podan motiv le kot sredstvo za tolmačenje abstraktnega pojma domovine in ki je ustvarjen iz notranjega doživetja, smemo uvrstiti v domovinsko fotografijo, vsak drugačen fotogram je le manjvredna reportaža za arhiv.
Prava domovinska fotografija je tudi za ver-ziranega amaterja trd oreh in zahteva temeljitega študija in poznanja domovine, ki jo karakterizirajo po različnih krajih različni elementi, zahteva pa tudi mnogo potrpljenja pri delu in mnogo umetniškega čuta ter polno duševno poglobitev v na; loge, ki jih stavi na amaterja. Pri nas so jo gojili do sedaj le redki amaterji in še tisto malo nosi po večini karakteristiko planinskih predelov nase domovine. Mnogo, silno mnogo je v leni oziru ze narejenega in izgrebljanega za naše potomce, deloma po neagiluosti prizadetih faktorjev, deloma zaradi neorganiziranosti amaterjev in razmeroma pozne popularizacije fotografije v našem naroOu, največ pa ker nismo znali in še danes ne znamo prav ceniti in pravilno uporabiti premoženja, ki e skoraj neplodno in deloma v golo zasebno zabavo naloženo v fotografskih aparatih naših .»amaterjev« (tudi la naziv bo treba enkrat definirati! . Prvi se je zganil Ljubljanski folo-klub z ustanovitvijo slikovne centrale. Ce bo zgrabil zadevo s prave strani, našel primernih sredstev brez teh ne pojde) in pravilno umevanje pn oblasteh, ustanovah in amaterjih, bo ustvaril ustanovo visoke vrednosti, prvo v naši državi, 1« bi jo morali ze
zdavnaj^nne u	^ domovinsko fotografijo je
gotovo tujsko-prometna propaganda, za katero- je najboljši fotogram komaj dovol dober ce naj učinkovito podpre tirade v tekstu prospektov in uspeš-no tekmuje s propagando drugih držav. Pr.znajmo: večina naših prospektov je . ^nrana strašno dolgočasnimi fotografijami, in kolodvorske veže in nerone ler kupeje železniških voz krasijo po ve-C take slikeP naših krajev, da človek «rdi, ko jih zagleda. Ne, tako revna pa ni našai fotografska produkcija, da ne bi zmogli kaj bol)*ega. Pred vsem proč s tehniško slabimi m z dolgočasno. m suhoparno stvarnimi slikami (na leh najbolj bole-hamoT) Izbira propagandnih slik naj bo poverjena veščfm rokam in naj se ravna po okusu nase dobe zahteva dinamike in romantike v sliki in z njo hraniva gledalčevi fantaziji, kajti da ji več netiva
ne poznajo priseljeni Italijani zlasti ko se trudijo da pokažejo uspeh svojega dela, noben,U trujenosti. Med ostalimi prednjaci vsekako Podbrdo
ki je sicer mala vasica, a je kot obmejna >o»ltaja postala prava naselbina Italijanov. Vso svojo ak tivnost kažejo ravno le nedorMJ. otroci. Dajje je razupit daleč naokrog »dopolavoro« v Knezaia , kier so se v teku lanske zime pogosto vrs li plesi k so se Navlekli pozno v noč in celo do naslednjega hitra Na take prireditve so navadno priseljeni Ita-lMnni zvabili mlada dekleta iz okoliških vasi, ki P ostaja?« na plesu med samimi Italijani vse no«. Za to prireditve ne poznajo nobene po icijske ure nobene kontrole javne varnosti, in kaj vse se na nbh dogaja! ni potrebno poudarjati. Ir i pomni tipae moramo da je še veliko število vasi, kjer nlopo-lavoro« ni našel nobenega odziva m so morale nhlasti celo ukiniti organizacijo. (Agisj.
Slovenci naj prevzamejo županska mesta. Iz irsta poročajo: Že proti koncu lanskega leta so ae v posameznih krajih oglasili pri slovenskih va-Ikih veljakih fašistični odposlanci z nalogo, da pridobijo naš« ljudi za to. da prevzamejo posle ob-e<wlf««a ,^1-nata <*»P»«w) v '^načeiii kraju - u« lj"dje te.,... čud.h, zaka, kaj £k«B r^n „«} prtJbafc^H niti želeli. Danes, ko » «*»»'	d« ee ne bodo mogle
1,	dolgov, to P*i	gospodariti m
Podrti obttMk. »prave, poa-bno »e. ker so vsi viri dohodkov popoma uirpanf. Prevzeti bi morali tamo vnllko ortfovo.-«—« napram oblastem in na-»ram rmttm »o-atf-nam, kalarib ne bi mogli v •»«*»>« »e«« in "Rovarjati Torej kori-rtitt na W noflt prav v nobenem »lučaju niti do-ma«no» ni« obilna m, pač pa bi »j nakopali s tem vaakovreUMi obv»w»o«H napram oblastem. Zato so 1« redki •!"**«. d* <» "«*> ljudje pristali na ime-
iiovania tj. «lwtate. (Agis).
L iid.Uo Ribanje v Trstu. V Trstu je bilo decembra meseca leta 1936 200 porok, živih rojenih
kvečjemu s številnimi laskavimi ocenami svojega dela v inozemstvu!
Naša društva
Foto-klub Ljubljana bo imel v torek, 23. febr. predavanje filma, v petek, 26. febr. pa bo seja širšega odbora.
Kino-amatcrski odsek Foto-kluba Ljubljana, ki je bil ustanovljen letos, obeta živahno delavnost. V torek, 23. febr. ob 20 bo predaval v klubovem lokalu nekaj zanimivih kulturnih 16 mm filmov o izdelavi fotografskega materijala, kamer in objektivov, ter fini iz lanske zimske in poletne olim-pijade v Nemčiji. Ta večr bo predvajal prvič v Ljubljani tudi 16 mm zvočni film, na kar Člane m prijatelje kluba posebej opozarjamo.
0 problemih jugoslovanske kinematografije bo predaval v okviru nacionalne ure v ljubljanskem radiu 24. febr. tajnik Foto-kluba Ljubljane, g. K. Kocjančič.
Programi Radio Ljubljana i
Ponedeljek. Hi. februarja. 12 V ritmu današnjih dni (plošče) - 12.45 Vreme, poročila - 13 Cas spored. obvcHtila. - 13.15 Iz Schubertove skicirke (plošče). — 14 Vreme, borza. — 1« Zdravniška ura: Dopolnila (B. dr. Anton Hreeelj). - 1S.20 Veseli dnevi v Kijevu (ploščo). — 1S..S0 O Slovenski narodni pesmi |g. f raiice Marolt). — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila.
—	19.30 Nacionalna ura: Fran Hubanovid, Zagreb — 19.50 Zanimivosti. — 2U Simfonična glasba (radijski orkester). - 21 linlalnjko (plošče). - 21.15 Koncert komornega tria (kk : Albert Jermoi, flavta; Janko (,re-gorc, klarinet; Vili Uiuick, fagot). - 22 Cas, vremo, porodila, spored — 22.15 Nurodne pesmi pojo sestre Stritarjeve, pri klavirju gosp. prof. M. Lipovšek).
Turek >3 februarja. 11 Šolska ura: Knj pa naše nebot — Sprehod po vsemirjii (dr. Oskar Keya). — 12 Itimski Kosakov: Šeherezada (plošče). — 12.45 vreme, Jioročila. — 13 Cas. spored, obvestila. — 13.15 Zbori (plošče) — 18 Pester spored (radijski orkester). — 1K.40 Islam pred pragom srednjega veka (gosp. Fr. Terse-glav) — 19 Cas, vreme, perečila, sjiored, obvestila. — 19 30 Nacionalna ura: Od Sterije Pojioviča do lirani-stava Nušiča (Stanislav Vinavor iz, Belgrada). — 19.50 Zabavni zvočni tednik. — al Mozart: Les petits riens, balet (plošče). — 20.11) Kleist: Razbiti vrfi - veseloigra.
—	21.30 Kiehard Strauss: Burke Tiila Enlenspiegla (plošče) — 22 Cns, vreme, poročila, spored. — 22.15 Glasbene malenkosti (radijski orkester).
Drugi programi t
Ponedeljek, 22. februarja. Belgrad: 20 Opereta. — Zagreb: 2a Otroški večer. — Dunaj: 21 Simfonični koncert. — Trst—Milan: 21.15 Pihala. - Rim-Bari: 20.40 Simfonični koncert. — Praga: 19.25 Lahka glasba. — 21 Češke melodijo. - 21.25 Kvartet Zika. - Varšava: 20.20 Prenos iz konservntorija. - ffamburg: 20.1(11 Lortzin-gov večer. — tipsko: 20.10 .Job. Straussovo skladbe. — Frankfurt: 20.10 Narodna glasba, tr? Sottcns: 20.4a Beethovnovo sonato.
je bilo 273, mrtvorojenih 8, umrlo jih je^ 43-4. V letošnjem januarju pa je bilo porok 192, živih rojenih je bilo 284, mrtvorojenih 8, umrlo jih je 298.
Delniške družbe so množe. Leta 1935 je bilo v Italiji 16.277 delniških družb, sedaj jih je pa 19.228. Delniška glavnica pa je v tem času padla od 49.640 milijonov lir na 44.095 milijonov lir. Dvignilo se je le število malih delniških družb.
Na visoki trgovski šoli v Trstu pripravljajo poseben muzej za kolonijalno gosfiodarstvo. Trst čuti, da je posebej poklican za to akcijo in hoče tudi prednjačiti v tem ter opozarja na to svojo domislico samega Mussolinija, da se bo spomnil Trsta, kadar bo treba kaj dobiti od države.
Mladi fašisti. Goriški mladinski fašij je izdal listo tistih, ki so napredovali v višjo stopnjo^ Imena malih fašistov so vsa pristno slovenska, čeprav so spačena ali italijanizirana: Kermac Radovan (Chermazzi), Juriševič Franc, Gregoretič Ervin, Volpat Rudolf, Basaj Vladimir iz Mirna, Boan Izidor iz Opatjega sela. Več jih je bilo ludi degradiranih, med njimi Abram Maksimiljan iz Štanjela. Povišani so bili še: Kerševan Karel iz Štanjela, Uršič Karel iz Mirna, Ignacij Marega iz Sv. Lucije, Devetak Silvester, Bregant Edvard, Lebe Stanislav, Prešeren Ivan, Jug Albin, Novak Alojzij itd.
V Kopru kultivirajo zemljo, kjer so bile prej soline. Doslej so na ta način pridobili že okrog 430 ha plodne zemlje. Cena zemlji je baje jiosko-čila od 200 na 3000 lir za ha.
Požar. Janezu Kodriču v Preserju pri Komnu je zgorela hiša z vsemi gospodarskimi poslopji in z vsemi poljskimi pridelki. Kodrič ima škode nad 5000 lir.
Ponovna razprava se bo vršila 23. februarja v Trstu proli Mati Segota in Blažu Uršiču. Pri jirvi razpravi je bil Segota obsojeni r.a IS let ječe, ker je vrgel bombo v hišo logurja Mo*sa: Uršič pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Kasacij-sko sodišče je sedaj odredilo ponovno razpravo.