— 196 - Nasvet novih mesečnih imen za vse Slovane. Slovani imamo, kakor je znano, razun 12 latinskih, 34 mesečnih imen. To nadlogo odpraviti, so se od več strani mnogi sveti zaslišali; tode potrebam niso zadostili. Zdelo se mi je, de ti, ki so hotli pripravne mesečne imena dobiti, jih niso po pravi poti iskali. Zato sim poskusil, na novi podlagi, po novim zmislu za veselno slovansko rabo perpravne mesečne imena osnovati. Moje premišljevanje me je na sledeče napotilo : I. Od štirih letnih časov se trije, namreč: leto, jesen, zima v vsih slovanskih narečjih enako glasijo. Samo tisti letni čas, ki po zimskim spanju vso natoro v novo oživi, to je spomlad, ima razne imena; postavim per Slovencih: spomlad, v igre d, pri Ilir-jih proleto, per Poljcih wiosna, przednowek, per Čehih wesna, jaro, per Serbih proletje, ino per Rusih wesna. Ker pa ta različnost imen za eno ino tisto reč vesolni vzajemnosti in zedinjenju škodje, ino razumnost med narečji zlo moti, tedaj svetjemo, posebno v našo prihodnjo rabo ta letni čas tako ker-stiti, de bo vsim umeven, zraven tako osnovan, kakor se v djanju pokaže, namreč: ker on vso natoro v novo oživi, bi bil oživni letni čas, ali oživen imenovati. Tedaj naznanimo za našo daljno dodelo 4 letne čase: oživen, leto, jesen, zima. II. Vsaki teh 4 letnih časov se v 3 enake oddelke razdeli, tako de pervi oddelk začetku, drugi sredi, in tretji konča vi letniga časa spada. Te oddelke mesce imenujemo. Tedaj pristoje vsakimu Ietnimu času trije mesci, zato imamo: tri oživne, tri jesenske, ino tri zimske mesce. Ti trije mesci pa vsaciga le'tniga časa se morajo kakor v natori, tako tudi z besedo med sabo razločiti. Vsak mesec mora svoje različno ime imeti. Gotovo je nar bolj perpravno, umevno in naravno, če jih petem, de pervimu začetek, drugimu sreda, in tret- — 197 — jimu končanje le'tniga časa pristoji, tudi v besedilu niso predeljec v enostranost ino zmotljivost dognane, razločimo. Po tem takim je pervi mesec, ker letni čas kakor postavim: Cveten, Cerven, Serpen, Li- začne, nar pervi, zgodni ali rani mesec, drugi je etopad, Mlatnik, Veternik i. t. d. — Taka nazna- sredni, in treti je, ker letni čas konča, nar pozneji va se preveč na tesno podnebje ozira, ino se per ob- mesec eniga posebniga letniga časa. širni obmeji slovanske lastnine clo rabiti ne more. Ako- I. Zaumen, de je en mesec rani ali sredni ali ravno letni časi pri obilni širjavi slovanske omeje v teh pozni se z enakimi besedami: rano, sreda, pozno ali drugih deželah z različno močjo in veljavo nasto-__ to pa pijo, tako se vender povsod, ker se letni časi ali v II. de je vsaki teh mescov eniga posebniga, tedaj naravi, ali po koledarju razločijo, tudi njih z a če tik, različniga letniga časa se lahko z imenam ravno te- sreda ino končanje dostojno razloči. To pa kolikor ga letniga časa, — tedaj obojnovz perpravno sklenitvo je brez splohnosti ino enostranosti mogoče, gori nasve-obojnih besedi lepo zaznamva. Ce se po tem vodilu tovane mesečne imena pripravno naznanijo. rano, sreda, pozno z imenam letnih časov perprav- IV. Te mesečne imena ne delajo, glede na ptuje no sklenejo, se dobijo vsi mesci posamesnih letnih ča- mesečne imena druzih jezikov, nobene zmešnjave ino sov, ino celiga leta skupej po ti nasledbi: spodtike. De je ptujec le toliko izobražen ino prebri- SRanoživen — rž. ( Ranojesen — rj. ean, de prevdariti zna, kteri njegovih mescov v zače- M*rz \ September tik9 sredo ali končavo letniga časa spada, tudi hitro Sredoživen — sž. | J Sredojesen -- sj. ^ kteri nav|h .^ ^ . k povzaraejo. April « \ October ' , «r r j Poznoživen - Pž. n Poznojesen — Pj. v- Ta zaznava je cisto slovanska. Samesne May [ November besede, rano, sreda ino pozno — rast, ver h, Ranoleten — rl. I Rauozimen — rz. pad, — so ravno tako per Ilirih kakor per Slovencih, 1 J»ni \ m Dezember per Poljcih kakor per Čehih, per Rusih kakor per Ser- ! J Sredoleten^- si. j J Sredosimc^- sz. bih y ^^ tem pomdnu> y kterim jih tukej rabim0> ~ j PoznoleteV — pl. B j PoznozimTn — pz. d°Dn> znane, ne samo v pisarii, ampak tudi v občim August Februar prostim govorjenju. Tudi staroslovenšiui ni nobena teh Če pa to naznaniti hočemo, de se o pervim mescu besed ptujka. Ne more se odreči, de bi tudi druge letni čas začne in njega veljava zmirej bolj raste, te- besede ino druga podoba v ta namen enimu ali drugimu daj rast zadobi; — de v drugim mescu svojo nar veči bolj ali menj dopadle. Tode gledati se mora, de so moč, ali verhno moč razodene, — ino de v tretjim lepoglasne, porabljive, de so v vsih narečjih znane, de mescu letni čas od svoje nar vikši stopnje odjenjuje, nobene zmote ino dvojljivosti ne delajo. Gledati se ino odpada, tako dobimo po prejšnjim vodilu te per- mora, ali vsim potrebam zadostijo. Tako postavim je, pravne imena: Rastoživen, Verhoživen, Pado- mladoživen lepo; ali „mladoleten" je za jugoslo- živen, — Rastoleten, Verholeten, Padole- vane, Ilirce ino Dalmatince zmotljivo, dvojljivo, ker ten, — Rastojesen, Verhojesen, Padojesen, per njih mladoleto — novi leti v zimskim času po- — Rastozimen, Verhozimen, Pad o zim en, ali meni, i. t. d. Tudi imajo gor nasvetovane imena to v drugi podobi: Oživnorast2),Oživnoverh, Oži v- dobro lastnost, de se v drugih narečjih skorej prav nič, nopad, — Letorast, Letoverh, Le to pad, — posebno kar glasnike zadeva, ne spremene. Tudi če- Jesenorast, Jesenoverh, Jesenopad, — Zim- toživen, sredoživen, koncoživen bi napčno ne norast (Zimorast), Zimnoverh (^Zimoverh), bilo i. t. d. Zimnopad (Zimopad. VI. Te imena hitrimu previdu, djanski rabi ino I. Z povzemo teh mesečnih imen se spomin letnih lahkimu spominu zlo služijo. Koliko se novincam per-časov sam od sebe v človeku obudi, živo ohrani, ino poročujejo, se iz tega vidi, de te imena vsak, ki jih že per golim zreku mesečniga imena se hitro razvidi, enkrat zasliši, tudi vse, ali, kakor se posamesni let-k.terimu letnimu času kak mesec perstoji, kar se niga časa, ali pa vsih 12 skupej po versti, sledijo, per dozdajnih Je malo, per latinskih imenih clo ni mo- brez spodtike ino truda lahko ponavljajo. Nastop letnih glo zgoditi. Če se rauozimen zasliši, se že razun časov se z besedo sam napove. Tudi enaki zreki so tega, de se spomin letnih časov obudi, pri ti priči ve, med ljudstvam dovelj znani, postavim: sredozimski od kteriga letnih časov je govorjenje. smenj, pozna jesen i. t. d. II. Glede posamesnih mescov je izobraženimu, ka- VII. Tudi slovansko v z a j emnost te mesečne imena kor tudi prostimu človeku lahko razvidno, pervič : V močno podpirajo, ker je tukej vsim Slovanam po vsih kteri posebni letni čas kak mesec spada in dru- narečjih enako vstreženo. Nobenimu ni v prednost, ali gič, kteri mesec med tistimivtremi je, ki se poseb- v škodo druziga kaj odvzetiga, pa ni tudi nobenimu nič nimu letnimu času prištejejo. Če sredozimna beres, prav noviga, neznaniga dano, kjer so se te besede ali ti že beseda sama pove, od kteriga letniga časa je go- za te, ali za enake ino podobne zavmene po vsih navor, ino tudi hitro razločiš, kteri mesec med tremi rečjih v pisarii kakor v splohnim govorjenju že do-tistiga letniga časa je imenovan. Tukaj S. ali sredni stojno ino davno rabile. Tedaj imajo tudi v tem ime-mesec zimskiga časa* nitnim oziru lastnost vesolne slovanske povzeme. III. Te mesečne imena niso preveč splohne, kjer Te prednosti in lastnosti nasvetovanih mesečnih se po njih pervič posamesni letni časi med sabo, imen so me spodbodle, jih vspregledino razsodbo svetu ino drugič tudi njih začetik, sreda in končava izročiti. živo naznanijo, kakor jih v vsih slovanskih deželah ali Skušal sim namreč, jih iz slovanske lastnine per- po natori, ali po koledarju razločim. Zraven pa tudi pravno povzeti. Scer jih je dosti, ki povzemo latinskih imen, samo zavolj hitriga, pa tudi slepiga — zjedinje- ') Te besede se, de je vsim narečjem enako vstreženo, po DJa svetujejo. Zedinjenje se scer po latinskih ime- staroslovensko sklanjajo; postavim: Kanoziven, rod. ra- ., ,*. 'i . , «1 x • ^ noživna, dajav. ranoživnu. Sredoletna. Pozno- nih zSodltl zamore. Tode te imena so Slovanu ptuje, zimnu i, t. d. nerazumljive, nedomače, ne slovanske ino tudi 2) Namesti oži vn o rast bi bilo tudi jarora s t, j aro verh, lahkimu spominu, hitrimu sprevidu, djanski rabi ino jaropad, dovelj dobro. Jaro je v češkim in poljskim natorni neznavi ne služijo. Januar, Martius, Ju- narecju razun. wesna ino wiosna za spomlad navadno, v u Augustus i. t. d. se vezejo S posebno rim- drugih narečjih pa v enakih ali podobnih zavmenih znano , j . .., ,., . . j____ * ino rabljeno, postavim per Slovencih jarožito i, t. d. sko zgodovino in nj.h malikovanjem, tode snago zgo- Pisatelj. dovino v slovenstvu nobene natorne vteke in zveze ni- — 198 — jnajo, tedaj zrairej p tuj a kljuka ostanejo, na ktero bogatost, gladkost ino okroglost domačiga jezika obešati hočejo. Če latinske imena povzamemo, se bomo le na ptuji podlagi, s ptujim nerazumljivim pomočkam zjedi-Hiii. Tudi bi bilo nespametno, zdaj h latinskim ime-nam perbežati, ko jih Serbi ino Rusi, kteri zmirej bolj marljivo ptuje blago odberajo ino popušajo, sami s slovanskim premeniti hočejo. Tedaj se vesolni povzemi latinskih mesečnih imen vpreti moramo, ako Slovani zedinjenje na domači podlagi zlastnimi perpomočki, 8 slovansko lastnino doveršiti hočemo. Jernej Lenček.