NOVO IME 
MED BAROČNIMI 
FRESKANTI 
NA ŠTAJERSKEM
MARJANA CIMPERMAN-LIPOGLAVŠEK, LJUBLJANA
Freske v podružnični cerkvi M arija n a Pesku v Slakah, v vasi kak 
kilom eter ali dva oddaljeni od P odčetrtka, so vsekakor ena n ajim e­
n itn ejših iluzionističnih slikarij na štajersk em . Skupaj s tistim i v 
Z agorju pri P ilšta n ju spadajo v krog naročil družine Attem s, čeprav 
gre za sak raln a objekta. A ttem si so bili tu d i tu, tak o kot v svojih g ra­
dovih in palačah, um etniški m eceni. Na to m ecenstvo kažeta grba 
Attem sov in W urm brandov. M arija R egina pl. W urm brand je bila 
nam reč prva žena Ig n aca M arije A ttem sa in zato se ta dva grba po­
ja v lja ta kot podpis naro čn ik a n a vseh slik arijah do leta 1715, ko je 
Ignacu um rla prva žena.
Ignaz M aria A ttem s - H eiligenkreuz se je prvi v verigi Attem sov, ki 
so že pred njim živeli in im eli razne državne funkcije n a štajersk em 
le začasno, za staln o naselil v G radcu. N adim ek H eiligenkreuz je d ru ­
žina dobila po istoim enskem posestvu, ki ga je Ignacijev ded H erm an 
kupil n a G oriškem .1 Ignac M arija je k ar h itro širil svojo posest n a 
štajersk em . Tako je že leta 1682 kupil od dedičev zaradi veleizdaje 
usm rčenega E razm a T atten b a ch a grad P odčetrtek in z njim posestvo, 
ki m u je pripadalo.2 Na tem posestvu je stala tudi cerkev v Slakah, ki 
so jo 1.1710 dvignili in obokali. Dve leti kasn eje pa je novi obok dobil 
slikarski okras. L eta 1692 sta prišli v A ttem sove roke posestvi D renski 
grad (H arten stein ) in P ilštajn, k jer so A ttem si naročili v zagorski 
cerkvi prvo poslikavo sakralnega p rostora (leta 1708). Zagorskih fresk 
pričujoča štu d ija ne obravnava, ker te rja jo podrobnejšo razčlembo. 
So delo dveh rok iz dveh različnih obdobij. Zgodnejše so freske n a 
stro p u p rezb iterija in ladje. Zanim ivo je, da sta obe cerkvi, tako v 
S lakah kot v Zagorju, posvečeni M ariji in d a je ikonografija fresk 
predvsem v p rezb iterijih podobna.
Cerkev v S lakah pri P o d četrtk u je posvečena M ariji n a Pesku, k ar 
najdem o zelo redko. S likarije krase prezbiterij, ladjo, obe kapeli in 
kor. P rezbiterij pravokotne oblike je poslikan v celoti. A rh itek tu rn i
1 F ranz Uwolf: Die Grafen von Attems Freiherrn von Heiligenkreuz in ihrem 
Wirken in und für Steiermark, G raz 1897, pp. 10.
2 P odatek D eželnega arh iv a v G radcu;
Josef A. Janisch: Topographisch-statistisches Lexikon von Steiermark, 
G raz 1878; n av ed en a je letnica 1686, pp. 1358.

členi — štirje bogato p ro filiran i p ilastri — rastejo od ta l do oboka, 
k jer se končujejo v m očno razčlenjeno ogredje. V n jem so štirje m e­
daljoni z napisi, ki so v tesn i zvezi z M arijo: VIRGO, O DULCIS, O 
CLEMENS, O PIA. Na podolžnicah p rezb iterija je slik ar dosegel za­
nim iv iluzionistični učinek z n aslik an im a balkonom a. Na levem se 
odpirajo v ra ta v tem no ozadje, prek ograje je vržena tem nordeča 
preproga, skozi v ra ta desnega balkona pa p rih a ja v prostor svetloba. 
O dprta ali zap rta v ra ta so M arijin simbol iz lav retan sk ih litan ij. Nad 
ogredjem , ki ga zaključuje baročna bordura, se odpira nebo, kam or 
se dviga M arija, p erso n ificiran a z m onogram om . Na oblakih jo blago­
slavlja sv. T rojica. P ri tem prizoru pa ni najzanim ivejše vnebovzetje, 
tem več lika, ki sta m u dodana. Ob K ristu su kleči dolgolas, napol raz­
g aljen m lad m oški s sk lenjenim a rokam a, ob M arijinem m onogram u 
pa m ladenka. N ajv erjetn eje gre tu za an tite tič n i prapodobi K ristusa 
in M arije, to rej za A dam a in Evo.3 T aka p redstavitev vnebovzetja, ki 
je sicer eden najpogosteje upodobljenih b aročnih prizorov, je pri nas 
p rav a izjem a. Sam m otiv vnebovzetja so upodabljali n a n ajrazličn ejše 
načine. V bližnjem Z agorju pri P ilšta jn u gre za eno p rep ro stejših re ­
šitev vnebovzetja v tesni povezavi s kronanjem , k jer n a stro p u angeli 
n a oblakih nosijo M arijo v nebo pred sv. Trojico. V voravski sam o­
stan sk i cerkvi pa je n a p rim er predstavitev bolj zam otana. Prizor se 
prične spodaj n a o lta rju s kipi apostolov, ki sp rem ljajo s pogledom 
M arijino oljno podobo v atiki, sv. T rojica pa je n aslik an a na freskah 
stropa. Na ta način se vsi likovni elem enti v p rostoru zlivajo v celo­
vito p redstavitev tega prizora.
V ladji, n a koru in v obeh kapelah cerkve v S lakah je poslikan le b a­
n ja sti svod. V enčni zidec, ki je pravi a rh ite k tu rn i člen, nosi p ar res­
n ičn ih in p ar n aslik an ih sosvodnic, m ed k aterim i tv o rijo volute lu- 
n e tn a polja s p u tti in vazam i cvetja. Po dva p u tta n ad kapelam a 
d ržita M arijine sim bole: zrcalo (speculum sine m acula), stolp (tu rris 
D avidica), utrdbo (civitas Dei) in steber (iz Visoke pesm i). Med lu- 
n etam i so kapiteli, ki nosijo bogato razgibano, podolgovato baročno 
gred, o n stran k atere sledim o nebeškem u prizoru. V njem nosijo angeli 
sveto hišo iz N azareta v Loreto. S prem ljajo jo p u tti z lavretanskim i 
sim boli: zlato hišo (dom us au rea), posoda z vodo (fons vitae), vrtnice 
(rosa m istica) in krono. Ob sk rin ji zaveze sedi p rik u p en efeb. V grlu 
oboka sedijo m ed arh ite k tu ro štiri osebe okrastorum ene barve iz stare 
zaveze, ki so tu d i v zvezi z M arijino simboliko. To so M elkizedek in 
D avid te r h eb rejsk a prero k a Izaija in Ezekijel. Ob stra n e h so upodob­
ljeni še P eter in Pavel te r B oštjan in Ju rij. V m ajh n em okviru je n a 
eni s tra n i ladje srce Jezusovo, n a drugi p a M arijino, čep rav gre za 
fresko, se zdita, kot bi bili oljni podobi. Na zahodni sten i ladje je med 
m onohrom nim a fig u ram a K a ta rin e in B arbare uokvirjen prizor K ri­
stusovega rojstva, nočni prizor z igro svetlobe in sence, ki je bil v 17. 
stol. tak o p rilju b ljen v tabelnem slikarstvu. Na loku p ri vhodu v zvo­
nik s ta še m an jša en o b arv n a prizora: Beg v E gipt in M arijin a vizija 
križa.
V severni kapeli n aslik an a a rh ite k tu ra oblikuje kupolo, ki n a vrhu 
dovoljuje le bežen pogled v nebo, k jer letijo p u tti. Posvečena je sv.

F lorjanu, zaščitniku proti požarom in povodnji. Iz njegove legende 
sta oba enobarvna prizora v okvirih: F lo rjan a sune vojak v reko in 
E nns naplavi Florjanovo truplo. V tej kapeli so freske, ki so v celoti 
sicer lepo o hranjene, utrp ele največ škode, saj je m očno zam akalo in 
se je n a slik arijah n ab irala plesen.
V desni kapeli je n aslik an a a rh ite k tu ra nad venčnim zidcem razčle­
n jen a tak o kot v ladji. Skozi ovalno o dprtino uzrem o v zraku lebdeče 
p u tte in efeba, ki nosi napisni tra k z besedilom iz M atejevega evan­
gelija. Ta se n an aša n a Jan eza K rstn ik a: NON SURREXIT INTER 
NATOS MINIERUM MAIOR JOANNE BAPTISTA. Tudi enobarvna p ri­
zora v okvirih sta iz ikonografskega kroga Jan eza K rstn ik a: Podelitev 
im ena — nem i Z ah arija napiše im e novorojenca JOANNES EST NO­
MEN EIUS — te r K ristus z učenci ozdravlja hrom ega — D IRIG ITE 
VIAM DOMINI.
Na slavoloku sta proti lad ji o b rn jen a grba Attem sov in W urm bran- 
dov, p roti p rezb iteriju pa k artu ša s kronogram om : s ln t haeC h o n o rl 
sanC tae Dei parae V Irg ln l M ariae, k ar da letnico 1712.
Isto letnico 1712 pa izpričuje tudi kronogram n a novoodkritih b aroč­
n ih fresk ah v p rezb iteriju župne cerkve v P odčetrtku, ki so jih do 
sedaj skrivale slikarije iz 19. sto letja.4 Z n jim i je bilo odkrito novo 
im e v v rsti doslej še n ezn an ih baro čn ih slikarjev — freskantov n a 
štajersk em . To ime, ki po vsem videzu ni om ejeno le n a freske v Pod­
četrtk u , je Jo h a n n C aspar W aginger. S likar je bil doslej znan po sli­
karskem opusu v cerkvi sam ostana V orau n a avstrijskem štajersk em . 
Tam ga je m ed leti 1700 in 1704 zaposlil ted an ji voravski p relat P h i­
lipp Leisl. D unajčanom a K arlu R itschu in Josefu G rafen stein u je za­
upal poslikavo stro p a v ladji, slik arju s Tirolskega pa freske v p red ­
dverju, em porah in v večini stran sk ih kapel.5
Jo h a n n C aspar W aginger je bil eden prvih predstavnikov slikarske 
družine iz Lienza n a vzhodnem Tirolskem , ki je delovala v 18. in 19. 
stol.6 Tako kot povsod v nem ških deželah je im elo v 17. in v začetku 
18. sto letja italijan sk o slikarstvo m očan in skoraj izključen vpliv na 
tirolske slikarje. N ajprej so n a Tirolsko p rih aja li tu ji m ojstri, pred ­
vsem Ita lija n i (že zaradi bližine p o k rajin se velja om ejiti predvsem 
n a severno Italijo ), kasn eje pa se uveljavljajo dom ačini, ki so se šo­
lali v Italiji. Z njim i je doživelo sakralno freskno slikarstvo n a T irol­
skem v baroku svoj drugi v rh ; prvi je bil v gotiki. Domači um etniki 
so se uveljavljali celo zunaj svoje ožje domovine. Iz južne Tirolske je
3 Ernst Guldan: Eva und Maria, eine Antithese als Bildmotiv, Graz-Köln 
1966;
Lev Menaše: Marijanska ikonografija na Slovenskem, dipl. naloga (roko­
pis), 1974.
4 Zahvaljujem se ravnateljici Zavoda za spomeniško varstvo v Celju tov. 
Anki Aškerčevi za ljubeznivo pomoč pri terenskem delu.
5 Der Kirchenschmuck 1881, 13, objavljeni arhivski podatki samostana,
pp. 181.
6 Thieme - Becker: Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler von der 
Antike bis zur Gegenwart, Leipzig 1934, 35. Bd. pp. 26.

prišel v Rim teo retik iluzionizm a, a rh ite k t in slikar, najbolj znan in 
najbolj p rilju b ljen u m etn ik jezuitov A ndrea Pozzo. P oznavanje g ra d ­
n je m u je vsekakor pom agalo, da je iz n aslik an ih arh ite k to n sk ih ele­
m entov u stv aril iluzijo novega, višjega in zračnejšega prostora. Za 
Pozzom so odšli še drugi slik arji: iz In n sb ru ck a Paul Troger in P eter 
S trudel npr. na D unaj, pa tu d i J. Cyriak H ackhofer iz W iltena pri 
In n sb ru ck u v G radec in Vorau. Slednji je postal u rad n i slikar vorav- 
skega sam o stan a in je slikal v Voravu, F estenburgu, Pinggavu, Peg- 
gavu, Stralleggu in G radcu, če n aštejem o le nek aj krajev, k jer so 
njegove freske. Nekaj tiro lsk ih slikarjev je dobilo naro čila n a B av ar­
skem, n a p rim er M elchior Steidl, ki je W agingerju časovno in stilno 
najbližji. K asneje so, predvsem n a severnem Tirolskem , slikali B a­
varci: C. D. Asam, J. G. B ergm üller, M atth äu s G ü n th er. Poznam o p re­
cej tiro lsk ih u m etn išk ih družin, v k aterih je slikarska tra d ic ija p re ­
h a ja la iz roda v rod: Schorr, W aldm ann, Zeiller, Zoller in ne n azad n je 
tu d i družina W agingerjev.
Izhodišče slik an ja Jo h a n n a K a sp a rja W agingerja je vsekakor ita li­
jan sk o slikarstvo 17. stol., v katerem p rev lad u jeta v glavnem dva tip a 
iluzionističnih poslikav. P ri prvem je v kupoli dosežen ritem dvigo­
v an ja p ro sto ra s kon cen tričn im i krogi fig u r — prvi ga je izpeljal že 
Correggio (P arm a). Tipičen ta k p rim er je v 17. sto letju s Tirolskega, 
in sicer poslikava avguštinske cerkve v R atten b erg u J. J. W aldm anna. 
D rugi tip je lo n g itu d in alen v lad ja h in dvoranah, k ot ga je u stvaril 
P ietro da C ortona v palači B arb erin i v Rim u. Oba tip a se o h ra n ja ta 
še v 18. stoletju. A rh itek tu ra, ki im a sprva le dekorativno funkcijo, 
dobiva vedno večji poudarek, saj pom aga u s tv a rja ti iluzijo n a d n a ­
ravno visokega, zračnega, odprtega prostora. M edtem ko gre v za­
četku 17. stol. še v večini prim erov za zgolj o rn am en taln o zapolnitev 
p razn ih ploskev, ko o rn am en t po u d arja realn e a rh ite k tu rn e elem ente, 
pa je Pozzo z n aslikano arh ite k tu ro in s tem , da je pom aknil vrh 
kom pozicije v sredino stropa, dosegel popolno razvrednotenje re al­
nega pro sto ra in višek iluzije.
V S lakah gre za lo n g itu d in aln o rešitev iluzionističnih slikarij, vendar 
še ne za dosledno pozzovsko varianto, čeprav že opazim o n jen e za­
m etke, predvsem v prezbiteriju. Takega silovitega dviganja prostora, 
kot ga p riča ra Pozzo, tu še pogrešam o. Stilno se slik arija popolnom a 
ujem a s podobnim i stropnim i freskam i, ki so sočasno n asta ja le v se­
verni Ita liji (npr. C arlone ali Quaglio v V idm u), n a južnem Tirolskem 
te r B avarskem (M elchior Steidl v bam berški rezidenci). P ri n as so 
tem slik arijam stilno najb ližje stropne freske v dvorani dvorca v D or­
navi, ki so n astale štiri leta prej. T udi figure se spogledujejo z ita li­
jan sk im lepotnim idealom . F reska »Rojstvo« n a koru v S lakah je 
pravzaprav slikarjev podpis. Podobno correggiovska kom pozicija 
fresk a — nočnega prizora s svetlobo, ki žari iz središča podobe, krasi 
enega od stran sk ih oltarjev v voravski sam ostanski cerkvi. Tudi druga 
W agingerjeva fresk a iz pred d v erja iste cerkve, »O znanjenje«, je t i ­
pično italijan sk a, to čn eje beneška. Lahko bi dejali, da gre v teh p ri­
m erih za prenos tab eln e podobe n a om et.

W aginger je v P odčetrtek prišel n a jv erjetn eje po posredovanju A t­
temsov. Ti so m u ponudili delo v cerkvi v Slakah. Ob tem delu je 
sprejel še drugo naročilo v župni cerkvi v P odčetrtku. S slikanjem je 
pričel m orda že leto prej in je bil slikarski okras v letu 1712 (krono- 
gram ) že dokončan. V enem letu bi slikar le težko dokončal obe n a ­
ročili, saj vemo, da v zim skih m esecih ni mogoče slikati n a m oker 
om et. V sekakor pa J. C. W aginger ni bil edini um etnik, ki je k A ttem ­
som prišel iz Vorava. Tudi znani štu k a te r italijan sk eg a porekla Do­
m enico Bosco je v prvih letih 18. sto letja sodeloval pri okrasitvi 
voravske sam ostanske cerkve, zatem pa je u stv arjal v Attem sovi p a­
lači v G radcu.
Cerkev v S lakah je bila pred k ratk im uspešno obnovljena (gradbena 
dela) pod strokovnim vodstvom Zavoda za spom eniško varstvo Celje.
S tem posegom so rešene slikarije v severni kapeli, ko so bile od 
vlage že m očno počrnele. Tako kot celotni zgradbi potres tudi slika­
rijam ni prizanesel. N anj spom injajo sicer zalite razpoke, ki so n a j­
večje v južni kapeli.
Z odkritjem baročnih slikarij v p rezb iteriju župne cerkve v Pod­
četrtku, k jer se je um etnik podpisal (freske so signirane in d atiran e), 
se je razvozlala tu d i uganka, ki je že nekaj časa vznem irjala u m et­
nostne zgodovinarje: kdo je nam reč avtor izredno k v alitetn ih slika­
rij v sosednji cerkvi v S lakah pri P odčetrtku, ki spadajo skupaj s fre ­
skam i v Z agorju pri P ilštajn u v krog naročil um etnikom naklonjene 
družine Attem s. T a slikar je Tirolec Jo h a n n C aspar W aginger, ki na 
avstrijskem štajersk em ni neznano ime. V prvih letih 18. sto letja je 
slikal v sam ostanski cerkvi v Voravu, k jer so se tedaj preizkušali šte ­
vilni um etniki razn ih u m etniških zvrsti: slikarji o ljnih podob, fre- 
skanti, kiparji, štu k aterji. Iluzionistične slikarije v obeh cerkvah, v 
P o d četrtk u in v bližnjih Slakah, so stilno zelo sorodne. K olikor se da 
sklepati n a prvi pogled, ko freske v P od četrtk u še niso restav riran e, 
gre v obeh p rim erih in še v tretjem v Z agorju pri P ilštajn u za m a ri­
jan sk o ikonografijo z vnebovzetjem kot osrednjim prizorom n a stropu 
prezbiterija. Tako je krogu slikarjev (Remb, Görz, Joannecky in F lu- 
rer), ki so slikali za družino Attem s, dodano še eno im e: W aginger.
ZUSAMMENFASSUNG
Mit der Entdeckung der barocken Fresken im Presbyterium der Pfarrkirche 
in Podčetrtek — bis jetzt w urden sie von Fresken aus dem 19. Jahrhundert 
überdeckt —, die der K ünstler signiert hat, wurde1 ein Rätsel gelöst, das 
schon geraum e Zeit die K unsthistoriker bewegt hat. Es ist die Frage nach 
dem K ünstler der illusionistischen Fresken von hoher Q ualität aus dem 
Jahre 1712 in der benachbarten Kirche in Slake. So wie jene in Zagorje bei 
Pilštajn w urden auch diese Gemälde von der Familie Attems, die der Kunst 
sehr zugetan war, in Auftrag gegeben. Der K ünstler ist Johann Caspar Wa­
ginger, ein Tiroler, der in der Steierm ark nicht unbekannt ist. In den ersten 
Jahren des 18. Jahrhunderts m alte er in der Klosterkirche in Vorau, wo sich 
damals viele K ünstler in verschiedenen künstlerischen G attungen versucht 
haben: Schöpfer von Ölgemälden, Freskomaler, Bildhauer, Stukkateure.

J. C. W aginger w ar einer der ersten V ertreter der M alerfamilie aus Lienz in 
Osttirol, die im 18. und 19. Jahrhundert w irkte. Ihre Gemälde stim m en völ­
lig m it den Deckenmalereien überein, die zur gleichen Zeit in Norditalien, 
in Südtirol und in Bayern entstanden sind. Bei uns nähern sich dieser Ma­
lereien stilistisch sehr stark die Gemälde an, die im Saal des Schlosses in 
D ornava aus dem Jahre 1708 aufbew ahrt sind.
W aginger ist durch V erm ittlung der Familie Attem s nach Podčetrtek ge­
kommen. Sie hatte ihm die A rbeiten in der K irche in Slake angeboten. Zu 
gleicher Zeit hat er noch in der Pfarrkirche in Podčetrtek einen Auftrag 
ausgeführt. In die Reihe der K ünstler, die für die Familie Attem s gearbeitet 
haben, gliedert sich noch J. C. W aginger neben K. Remb, M. Görz, Joannecky, 
I. Flurer als neues M itglied ein.
Die Fresken in Slake bei Podčetrtek — es w urde die ganze Kirche bem alt — 
sind nicht n u r stilistisch für die Entwicklung der illusionistischen Malerei 
in Slowenien von Bedeutung, sondern ungewöhnlich und interessant ist auch 
ihre Ikonographie. Die Kirche ist der M aria auf dem Sand gewidmet, was 
sehr selten ist. Insgesam t handelt es sich um die M arien-Ikonographie, die 
w ir auch in der Pfarrkirche in Podčetrtek und in Zagorje bei Pilštajn fin­
den. Im Presbyterium ist die Him m elfahrt dargestellt, wobei die Gegenwart 
von M aria durch ihr Monogramm personifiziert ist. Das Auffällige an dieser 
Szene sind die antithetischen Figuren Adam und Eva, die Christis und Ma­
ria begleiten. Im Schiff über dem Kranzgesims sind Figuren abgebildet, die 
alle in V erbindung mit M aria stehen: Melchisedek, David, Isaias, Ezechiel 
sowie Petrus, Paulus, B arbara und K atharina. An der Decke ist das Motiv 
der Translation des Loreto-Häuschens, das m it Symbolen der lauretanischen 
Litanei versehen ist, gestaltet. Von den seitlichen Kapellen ist die nördliche 
dem St. Florian und die südliche Johannes dem Täufer gewidmet.