Posamezna številka I Din, mesečno, ie se sprejema list ▼ upravi, naročnina 4 Din, na dom in f>o pošti dostavljen ist 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru POiVJED££JSK/ SEOVENEC Uredništvo. Kopitarjeva ul. št. 6/lll Telefon št 2050 in J")1«! — Rokopisi se ne vračajo Uprnva; Kopitarjeva ulica šlev. 6 Poštni ček račun. Ljubljana <5.179. Telefon štev. 2549 Usodne volitve v Nemčiji — Reakcija na pohoda Vlada ima absolutno večino Hitler pridobil oholi 10 odstotkov glasov - Centrum vzdržal naval - Nazadovanje komunistov in socialistov Adoli Hitler Berlin, 5. marca. i. Današnje volitve so potekle zelo živahno, ob veliki udeležbi volilcev. V Berlinu samem ni prišlo do večjih incidentov. Ne ve se pa še, kako je bilo v drugih delih Nemčije. Policija je bila v največji pripravljenosti in volitve so potekle v znaku obsednega stanja Prvi volilni rezultati bodo znani šele pozno ponoči. Končni rezultat bo objavljen šele jutri dopoldne. Vsi radio-amaterji po Nemčiji sledijo vestem, ki jih prenašajo nemške postaje o posameznih dogodkih na voliščih. Pred vsem javlja »Deutschlan-sender« vsake pol ure vesti o poteku volitev. Po teh vesteh do večera ni prišlo nikjer do večjih incidentov. Državni predsednik Hindenburg je glasoval med prvimi že ob 9 zjutraj in sicer v ministrskem volilnem lokalu v Berlinu. Ko se je pojavil, ga je pozdravilo občinstvo z burnimi vzkliki. Med vestmi nemških radio-postaj je bila tudi ▼est iz Fridrichshaiena, da je bivii minister za Prusijo Braun ob 15.45 prekoračil švicarsko mejo s pravilnim potnim listom. Ob eni popoldne so javili, da je policija aretirala v Braunschweigu 32 oseb, pri katerih so našli municijo in ilegalne lepake. Javljajo tudi, da je mnogo komunistov prestopilo mejo. Ob 2 popoldne so javili ,da je policija v Bre-slavu odkrila tajno radio postajo na kratke valove, ki je bila seveda takoj konfiscirana. Vse nemške radio postaje živahno propagirajo za volitve, toda ne v oficielnem, marveč v Hitler-jevem smislu. Tako je javila neka postaja: Če hočete da v Nemčiji zavlada boljševizem, potem ne glasujte. Če pa tega nočete, pojdite vsi volit. Ob 3 popoldne so javili, da je bil sinoči Izvršen atentat na vodjo hitlerjevcev v Frankfurtu, na Odri Fascheja. Bil pa ni niti ranfen, pač pa je bil težko ranjen njegov šofer. Mirne volitve v Berlinu Berlin, 5. marca. tg. Volivni boj je bil v Berlinu zelo miren. Do popoldne ni bilo nikjer večjih izgredov Tudi število aretiranih oseb je izredno majhno. Vsega skupaj je bilo aretiranih 18 oseb, po večini komunistov. Večje je bilo to število v soboto popoldne, ko je policija prijela 200 oseb, od katerih pa so večino po zaslišanju zopet izpustili. Berlinske ulice so popolnoma mirne Videti je policijske patrole s karabinkami. Tudi v bližini volivnih lokalov so policijske straže. Prvič se je pokazala na berlinskih ulicah tudi nova pomožna policija v modrih plaščih z belim trakom na roki, oboro-tena z revolverji in gumijevkami. Poliaija straži tudi javna poslopja. Drugačna pa je danes slika v Berlinu, kar se tiče volivne propagande. Videti je mnogo črno-belo-rdečih zastav in zastav narodnih socijalistov dočim so popolnoma zginile zastave železne fronte in komunistične stranke. Pa tudi črno-rdeče-zlatih zastav ni videti mnogo. Tudi pred vo-livnimi lokali je večinoma opaziti samo propagando desnice. Zelo otežkočeno je bilo delo nosilcev plakatov za levico ker so narodni socijalistj sledili povsod v avtomobilih in jim jemali plakate. Nositi niso smeli drugega kakor številko svoje liste. Tudi sicer je v državi potekla volitev v splošnem mirno. Poroča se o streljanju samo iz Oks-hausna pri Casslu, kjer je prišlo do spopada med narodnimi socija listi in komunisti, tako da sta bila dva pripadnika SA oddelkov nevarno ranjena. Voli v na udeležba je bila zelo velika, deloma se poroča udeležba do 80 in 85%. Streljanje v Vratislavi Vratislava, 5. marca. tg. popoldne je prišlo do krvavega spopada med komunisti in policijo. Ko je policijska patrola šla skozi delavsko četrt, so jo obstreljavali iz stanovanj. Takoj nato so bile poslane večje policijske čete v ta okraj, k j so preiskale vse hiše. Na ulici pa so morali pasanti z dvignjenimi rokami zapustiti ta del mesta. Ko je prišla policijska pomoč z oklopnim avtomobilom, se je ponovilo streljanje iz stanovanj. Pri tem je bil smrtnonevarno ranjen neki pomožni policist. Streljanje je trajalo dolgo ter je bilo aretiranih 70 oseb, deloma v pomanjkljivi obleki Policija je našla v raznih stanovanjih mnogo orožja. Uradno poročilo pravi, da je policija gospodar položaja. Po privatnih poročilih je bilo ranjenih tudi več komunistov. Potožaina stika Berlin, 5. marca. tg. Prerokovati volivni izid je danes težje kakor pri zadnjih volitvah, ker se obenem z državnozborskimi vršijo tudi volitve v pruski deželni zbor. Rezultati prihajajo pozneje in počasneje in dosedaj še nj niti delne slike iz nobenega volivnega okrožja. Iz vseh poročil iz mest in vasi je vidno, da je število glasov za narodne socialiste zelo naraslo. Druga vladna stranka: črno-belo-rdeča bojna fronta pa je ponekod dobivala, ponekod izgubljala. Centrum v splošnem pridobiva glasove, socialni demokrati so ohranili svoje dosedanje število ali se celo množijo, dočim komunisti skoro povsod izgubljajo. Male skupine na desni in levi pa imajo vedno večje izgube. Ce pa se dosedanji pičli rezultati presojajo gtede bodoče večine, je razvideti, da narodni socialisti kljub močnemu naraščanju glasov sami najbrže ne bodo dosegli večine. V vzhodni Nemčiji so posebno na deželi v mnogih krajih dobili večino, zato pa so izgubili glasove v velikih zapadnih mestih in v južni Nemčiji. Vprašanje je ali bosta obe mladi stranki skupaj dosegli večino. Tu je prognoza zelo težka, ker Hugenberg in Papen ponekod dobivata ponekod pa izgubljata. Je nekakšna verjetnost, da bosta obe stranki dosegli večino, ker je tem verjetneje, če se bodo male razcepljene stranke desnice pridružile vladnemu bloku. Za trdno se ta večina za enkrat še ne more priznati. Naraščanje glasov socialnih demokratov je razumeti s tem, da so mnogi komunisti glasovali za socialne demokrate, dočim je padec komunističnih glasov razumeti na ta način, da so se mnogi komunisti Sploh ustrašili volitev. Nekoliko pred 9 zvečer je razvidno iz štetja okoli 1.6 milijonov glasov, da so dobili narodni socialisti nad 750.000 glasov. Po tem štetju so narodni socialisti in črno-bela.rdeča fronta celo prekoračili mejo večine. Dosedanje površno štetje v okrožju spodnje Bavarske kaže, da so tu narodni socialisti skoro podvojili svoje glasove. Zadnji delni rezultati Berlin, 5. marca. Od 12 milijonov preštetih glasov so dobili: Narodni socialisti 5,300.00, socialisti 2,200.000, komunisti 1,200.000, centrum 1,200.000, črno-belo rdeča ironta 820.000. Freiburg, 5. marca. AA. Pri današnjih volitvah so dobili: narodni socialisti 22.000, glasov (poprej 13.000; socialni demokrati 9.000 (9000): komunisti 5C00 (7000); ceutrum 18X00 (18.000); črno-bela-rdeča-fronta 5 tisoč (5 tisoč). Cassel, 5 marca. AA Oddanih 115.005 glasov, prej 105.000. Dobili so: narodni socialisti 55tisoč, prej 43.000; socialni demokrati 29.000 (27.000); komunisti 11 tisoč (15 tisoč); centrum 4600 (4400); črno-bela-rdeča fronta 8200 19500). Pariz, 5. marca. Javljajo iz Bruselja, da so na nemški belgijski meji ojačene OTožniške straže. Iz Liegeja so poslali v Fluben »ia pomoč bataljon vojaštva, da prepreči prihod nemških komunistov na belgijsko ozemlje. Zadnji rezultati Berlin, 6. marca. Ob 12.45 ponoči je bilo preštetih 36 milijonov glasov. Od leh so prejeli: Narodni so iulisti 15.700.IKMi glasov, 48.8%. Soc. demokrati 6,500.000 glasov, 18.3%. Komunisti 4,400.000 glasov, 12.3%. Centrum 3.900.000 glasov, 10.8%. Črno-bela-rdeča fronta 2,800.000 glasov, 7.9%. Bavarska ljud. stranka 1.200.000 glasov. 5.3%. Ob 1*15 zjutraj Berlin, 6. marca. Oh 1.15 zjutraj je bilo preštetih 38 milijonov glasov. Dobili so: Narod ni socialisti 16.600.000 glasov, 13.7%. Socialni demokrati 6.900.000 glasov, 1K.2%. Komunisti 4.700.000 glasov. 12.4%. Centrum 4.300.000 glasov, 11.1%. Crno-belo-rdeči bojni blok (Hugenhcrg-Papon) 3.000.000 glasov, 7.9%. Bavarska ljud. stranka 1,200.000 glasov, 3.2%. VoHcsdienst 1% glasov. Državna stranka 1.1%. 1 j;!r*l»'" Stanje po prejšnjih volitvah Volitve 6. novembra 1932 so prinesle ta-le rezultat: Narodni socialisti 11,713.785 glasov, t. j. 33.1% in 196 mandatov (po volitvah 31. julija 13,732.779, 37.14% in 230 mandatov). Socialni demokrati 7,237.894 glasov, 20.5% in 121 mandatov (31. julija 7.951.245, 21.50% in 133). Komunisti 5,974.200 glasov, lti.9% in 100 mandatov (julija 5,278.094, 14.27% in 89). Centrum 4,228 033 glasov. 11.9% in 69 mand-datov (julija 4,586.501, 12.44% in 75). Nemški nacionalci (Hugenberg) 3,061.977 glasov, 8.7% in 51 mandatov (julija 2,712.941 glasov, 5.88% in 37). Bavarska ljudska stranka 1,081.932 glasov, 3.1% in 19 mandatov (julija 1,190.453, 3.19% in 21). Dunajska vremenska napoved: Oblačno od za-pada. Burno zboravanje Narodne banke Belgrad, 5. marca. 1, Danes je bilo tukaj zelo važino zborovanje največjega jugoslovanskega denarnega zavoda in sicer zborovanje delničarjev Narodne banke. Zborovanje je otvoril guverner Narodne banke gosp. Bajloni ter pripomnil, da je na zboru prisotnih 100 delničarjev z 2735 delnicami in s pravico na 1314 glasov. Zaradi tega je zbor polnomočen in sklepčen. Med poročilom o umrlih delničarjih Narodne banke navaja med drugimi tudi Slovenca Roberta Kolmana. Po poročilu izvršilnega odbora se je pričela živahna razrava, v kateri se je kot prvi javil gosp. Ilija Jukanovič, državni svetnik v p. V začetku svojega govora je orisal preteklost tega denarnega zavoda. Izvajal je, kako se je pred vojno pojmovanje izkazalo kot neuporabljivo za današnje dni. Zaradi tega se nam danes samo ob sebi stavi vpraša/nje, če se upravnim članom denarnih zavodov sme dopustiti, da isti denarni zavod izrabljajo v svojo korist s pomočjo čl. 5 o zaščiti kmetov. Govoril je o tem, da so taki člani padli v konkurz in da se poslužujejo prisilnega poravnavanja radi konkurza. Za njim je govoril gosp. Arsa Stamenkovič, ki je v zelo temperamentnem govoru ostro kritiziral delovanje uprave ter zlasti njeno kreditno politiko. Lojavil je, da se ne strinja s poročilom odbora. Gospod Nikola Stanarevič je istotako odklonil poročilo uprave in nadzornega odbora Tesna zveza nekaterih članov uprave z raznimi podjetji, pripominja govornik, gre predvsem v škodo zavodu samemu. Prav radi tega, pravi, je zelo zanimivo, da se v poročilu nc poklanja velikega pomena posojilu 50 milijonov Din, kakor da bi bila ta vsota za banko malenkostna. Razpravljajoč o kreditni politiki je spomnil g. Grebenac Peter na kreditiranje raznih podjetij, ki so v tesni zvezi z eskontno banko iz Belgrada. Tedaj se je ugotovilo, pravi govornik, da ima banka in njena podjetja 20 milijonov Din kredita. Medtem pa, ko je po štirih letih banka zaprosila za zaščito v smislu čl. 5. zakona o zaščiti kmetov, je bilo ugotovljeno, da znaša dolg banke in njenih podjetij okrog 50 milijonov Din. To znači, da je Narodna banka kljub težkemu stanju dajala kre- dite. Radi tega predlaga, naj se kreditirajo mali podjetniki, ne pa veliki. Gospod Bojkič očita upravnemu odboru, da je on kriv za težko stanje banke, ker ni postavil v odbor ljudi, ki imajo največ akcij, temveč one, ki imajo največ dolgov. Po govoru g. Bojkiča se je oglasil k besedi tudi g. Matejič, ter v glavnem govoril o svojem imovnem stanju in o stanju eskomptne banke ter njenih podjetij in upravičeval njeno delovanje. Izjavil je, da izstopa iz upravnega odbora Narodne banke. Po teh govorih je bilo poročilo odbora z aklamacijo sprejeto in so bili izvoljeni 3 člani v upravni odbor ter 2 člana nadzornega odbora. Herrruštva industrijcev in veletrgovcev v pozdrav še g. Knez, ki je poudarjal, da je treba del oblasti izročiti v roke gospodarskim krogom. Pri. praviti se bo treba nn čas. ko bodo merodajna stanovska zastopstva. Razmer na denarnem trgu. Prehajajoč na poročilo o splošnih gospodarskih razmerah ugotavlja predsednik, da je najvažnejše bilo vprašanje razmer na denarnem trgu. Kredit jc lani skoro popolnoma izuntrl. Ukrepi v zaščito denarnih zavodov niso blagodejno vplivali na presojo razmer ua denarnem trgu. Država bi morala aktiv-nejše poseči vmes, kakor so nam to pokazali vzgledi drugih držav, kjer so se razmere kaj kmalu obrnile na bolje. Tudi Narodna banka bo morala spremeniti temeljito svojo politiko, kjer tvori posebno poglavje tudi njena devizna politika, kjer doživlja trgovstvo težke izkušnje. Uredba o posredovalnem postopanju je dala povod nepoklicanim elementom, da so se začeli baviti z nepoštenim posredovanjem, pa je uprava proti njim tudi nastopila. Potrebno je danes znižajijc obrestne mere. Obrestna mera pri zaščitenih bankah jo previsoka: 4.5% plačujejo za vloge, svojim klieniom pa računajo še vedno do 14% obresti. fiotovo je eno, da sedanjega kreditnega sistema ne bomo več mogli držati, razen če ga temeljito reformiramo in postavimo na nove temelje. Ljubljansko trgovstvo se je moralo mnogo pe. lati tudi s komunalnimi vprašanji. Zavzema se za izboljšanje občinskega gospodarstva. Zahtevajo primernega uveljavljenja gospodarskih krogov. Gospodarski krogi niso proti uvedbi pomoči za potrebne, pač pa ugotavljajo, da jc to novo breme — bnno-/insici bedncshii fond — preobčutno. Tudi obresti hranilnih vlog v sedanjih časih ne kaže obreme. njevati. Davčnim vprašanjem je bilo treba celo leto posvečati pozornost. V spominu jc še, kako jo bila lani odmera pridobnine sistirana in koliko naporov je bilo treba, da se je vpostavilo prejšnje stanje. Trgovstvo bo začelo energično akcijo proti omalovaževanju svojih zahtev in teženj in se v zvezi s tem povsod zavzema za sklicanje gosj>odarskega sveta. Iz govora g. predsednika smo končno povzeli, da bo prihodnje leto 100 let, odkar so si ljubljanski trgovci ustanovili svojo trgovsko organizacijo. Tajniško poročilo jo podal g. Lojzo S muc. Uvodoma je omenil vse težkoče, s katerimi se bori naše trgovstvo, zlasti pa je zanj davčna obremenitev postala preobčutna. Samo lani je bilo uvedenih 23 novih davščin, torej v dobi gospodarsko krize. Povišala se je trošarina, davek na poslovni promet, uvedel luksuzni davek, uvedeno so bile nove takse, i. t. d. Vde to je poleg splošne krize jiovzročilo, da število trgovin v Ljubljani pada. V začetku leta 1931 je bilo v Ljubljani 1.368 trgovin, leto kasneje samo še 1.290 in v začetku tekočega Ic a samo še 1058! Obširno so peča tajniško j>oročilo z Ih jem tr. govstva proti konzumnini zadrugam in s krošnjar-stvom. IPcsebno glede krošnjarstva navaja slučaje, ki so vznevoljili trgovce. Trgovstvo nima prave za-slombe pri oblasteh, ki bi morale energično nastopiti proti temu. Mestni magistrat je n. pr. kaznoval 10 krošnjarjev, katerim pa je bila kazen po banovini odpisana razen enemu, kjer je biln znižana od 1000 nu 25 Din. Primerja krošnjnrjo z ljubljanskimi trgovci, ki plačajo letno nad 'dO milijonov Din občinskih in banovin&kih davščin. Tudi inozemski potniki še vedno obiskujejo zasebnike in zato mora iti stremljenje zatem, da izginejo iz našo države! Blagajniško poročilo je podal g. ISoss. Iz poročila posnemamo, da so znašali dohodki 874.852 Din, premoženje združenja je znašalo konec leta 1932 0.96 milijonov Din. Poročilo nadzorstva je podal g. Naglas, ki je zlasti omenil veliko delo upravnega odbora, zlasti kar se tiče malih trgovcev ra Vodnikovem in Pogačarjeveni trgu. šola združenju šteje 220 vajencev in vajenk. Po njegovem poročilu je bil sprejet absolutorij. Pmraeuu za 1933 je po izvajanjih g. Nos-a za 32.000 Din manjši kot v 1. 1032 in znaša samo 221.000 Din. Doklada ostane neizprcnienjeua. 0 splošnem gospodarskem (Kiložaju je referiral g. Kavčič. Navajal je statistične podati«' o gospodarstvu leta 1932. Nato jc jiodal nekaj predlogov glede konkretne akcije, katero naj začne ljubljansko trgovstvo. Da se odpravi kriza nezaupanja, bi bilo potrebno, da se strogo loči poslovanje denarnih zavodov s starimi vlogami od poslovanja z novimi vlogami. Nove vloge, kj so kratkoročne, bi se morale tudi 11:1 vsak način nalagati kratkoročno. Glede izdatkov iz bed nosnega fonda pri banovini naj se denar troši tako, da bodo brezposelni izvajali javna in druga dela, da denar ne bo šel samo v konzumne namene. Nadaljo naj Narodna banka, če je ustanova za regulacijo denarnega trga, ne pa samo za dobiček svojih delničarjev, stremi za znižanjem cores-bje mere. Končno se zavzema z-.i čimprejšnje sklicanje gospodarskega sveta, ki naj izdela gospodarski pro. gram za vso državo. Pri zadnji točki dnevnega reda je povedal g. Fabiani tipičen primer glede pobijanja krošnjarstva v Ljubljani, nadalje je pokrenil g. šušteršič vprašanje previsokih najemnin za trgovske lokale itd. Pri naših bratih na Koroškem Naraščaj se vdaja tujim vplivom V kakšni nevarnosti je slovenska mladina na Koroškem, da se zavedno ponemči, kaže svarilo staršem, ki ga je objavil zadnji Koroški Slovence-: Ali pozabljamo? V deželi vlada med ljudstvom navidezni mir. Javno mnenje gre preko malih, lokalnih razburju-jočih slučajev. V naša srca in našo dušo lega samozadovoljnost, ki nas hoče uspavati in našo misel umoriti! Gorje rodu, ki bi krenil stran od pola svojih prodnikov in prodajal cilje tisočletne borbe /.a boro korist enega trenutka! Ljudstva bi ga začela prezirati in še zemlja bi ue pila njegove krvi! Naš mladi naraščaj v ljudskih šolah se dan ia dnevom bolj vdaja raznarodovalnenm vplivu. 55e začenja danes pod vplivom ozkosrčnega učitelj, stva prezirati svojevrstni slovenski svet svojih staršev. ln šc korak naprej in povsem bo pozabil, kar je bilo njegovim prednikom sveto in neoskrunljivo. Pozabil ho svojo narodno čast iu svoj narodni ponos ter zamenjal narodni idealizem ra koristolovsko iu sebično misel. Potem ostane na naši sveti zemlji le še rod trgovcev in špekulantov, ki se bo pehal za trenutno osebno koristjo. S takim rodom bo Nemcem lahak obračun! In ali no grešimo nad mladini in najmlajšim svojim rodom tudi mi, če izgubljamo v svojem javnem in zasebnem delu izpred oči prvi in glavni cilj vsega narodnega življenja: duševno in gmotuo dobrobit vse slovenske drtižiuc od Brda do Pliberka! Narodi umirajo tedaj, če se njihov idealizem in njihova občestvena zavest začenjala umikati navadnemu koristolovstvu in sebičnosti njihovih delov. Bodimo na straži! ec Jernej pred celovškim sodiščem Celovec, 5. marca. Sama na sebi malenkostna stvar je očitati človeku narodno delo, ki ga je izvršil pred 14 leti v svoji narodni zavesti in v svojem prepričanju. Tudi besedica »čuš« sama na sebi nima ničesar povedati, kajti nastala je šele za časa plebiscitnih bojev, ko nemiki »priglbanditi« niso imeli drugega izraza, s katerim bi mogli zadeti na-i odno-zavedne nasprotnike v južnem delu Koroške in prebivalce južne sosednje države. Malenkostna stvar, če se taka psovka rabi proti človeku, ki je deloval za združitev koroških Slovencev s svojimi brati onstran Karavank. Veljal je za sovražnike velike nemške nacijc, nemškega hotenja in poželjenja po principu Karnten Irei und ungeteilU in kot takega si ga je bilo treba dobro zapoimiti. Propadlo jc njegovo narodno delo, zmagala jc nad njim dovršena nemška propaganda. V ostalem po plebiscitu na Koroškem tudi to vprašanje ni rešeno, kako se revanžirati vsem tistim, ki so se jasno in odkrito postavili na stran zavednih Slovencev, ki so ustanavljali narodne straže, vodili narodne čete in od- dali svoje glasove za Jugoslavijo. Kolikor jih ni kaznovala oblaat za njihovo prepričanje s tem, da jim jc odvzela vse pravice, ki so jih uživali kratko dobo pred glasovanjem, je spopolnila z revanžo zmage pijana masa. Prepiri, pretepi, psovke, to so bile pravice, ki jih je uživalo zavedno slovensko prebivalstvo na Koroiškem v prvih letih po glasovanju. Z javnimi in zahrbtnimi napadi je skuSala re-negatska druhal, naščuvana od svojih voditeljev, spraviti voditelje slovenske manjšine s tega sveta. Trajalo je to udejstvovanjc tako dolgo, dokler tudi zmage pijani niso prišlli do zavesti, da tako ne gre več naprej. Ublažilo sc je nekoliko razmerje med obema taboroma, toda izravnalo se ni in sovraštvo proti vsemu, kar je slovenskega, tli ie naprej in pride do izbruha, kadar jc za to dana priložnost. Tako je posestnik Lovro Plaš po dom. Tomažej v Žihpolju nekoč v gostilniškem prepiru zabrusil gostilničarju Žafranu psovko »čuš« v obraz. Toda to še ni bilo zadosti. Se pri seji krajevnega voliv-nega odfora, kjer zaradi Slovcncev ni mogel prodreti s svojim predlogom, je napram Žafranu rabil isto psovko in ga 6 tem hotel še enkrat žaliti v njegovi časti. Žafran je to tudi občutil in je šel na celovško sodnijo iskat pravice in zadoščenja. Toda kaj se mu je pripetilo. Celovški sodnik dr. Jahlin je, četudi mu je pomen izraza »čuš« zelo dobro znan, posebno če ga primerja z jugoslovanskim izrazom »švaba« ali francoskim »boehe« in čeprav je obtoženi priznal, da je hotel žaliti toži-tclja, kljub temu dopustil dokaz resnice, Dokazal je s tem, da je segal H let nazaj v leta 1920 in navajal, da je bil Žafran član narodnega sveta v Žihpolju, da jc preganjal nemško usmerjene osebe v občini in se veselil nad tem, če je kak nasprotnik trpel škodo. Razen tega je obtožencev zastopnik dr. Pciks slika! v svojem govoru gorostasno trpljenje in preganjanje, ki so ga morali pretrpeti Nemci v onih težkih letih od strani Jugoslovanov in navajal, da jc izraz >čuš« kratka označba vseh tistih, ki so bili s temi preganjalci edini in ki še danes škilijo čez mejo, medtem ko 60 »vvindiSarji« oni, ki ljubijo svojo rodno zemljo in si ne pustijo odvzeti svojega prijateljstva do nemškega naroda. Četudi so bile zaslišane samo obtoženčeve priče in so te podale zelo netočne in nejasne podatke, da so si te izjave celo nasprotovale, je sodnik vendar konsta-tiral, da jc obtoženec doprinesel dokaz, da je to-žitclj »čuš« in jc zaradi tega tožbo zavrnil. S tem je celovška sodnija jasno izrekia, da je vsak zaveden Slovenec na Koroškem »Čuš, da s tem izrazom sme nekaznovano žaliti vsakega zavednega Slovenca in da koroški Slovenci tudi pri sodaiji nimajo več možnosti braniti se proti takemu načinu žalitve. Ali je res namen koroških sodišč, da nastanejo v slovenskem Korotanu razmere, kakršne so bile v letih 1921 do 1925? Ali je njemu v prid, da izgubijo Slovenci še zadnjo trohico zaupanja v hišo, kjer r.aj bi vladala pravica? Ali so koroški Slovenci res samo še hlapci Jerneji in kako je mogoče to razsodbo spraviti v sklad s pomirjevalno metodo Perkovnikovo?! Delovanje Rdečega križa v Sloveniji Gradjanski : Primorje 3:2 (2:0) Ljubljana, 5. marca. Danes dopoldne se jc v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani v lepem redu izvršil občni zbor Oblastnega Rdečega križa v Ljubljani, ki združuje v vsej Sloveniji skupaj 76 krajevnih odborov Rdečega križa. Zbor je vodil predsednik dr. Krejči, ki je uvodoma pozdravil vse zbrane delegate posameznih krajevnih odborov, posebno prisrčno pa gosta g. Vasa Lazareviča, znanega humanitarnega delavca iz Belgrada, ki ie občnemu zboru prisostvoval kot zastopnik Glavnega odbora Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v Belgradu. Predsednik dr. Krejči jc najprej predlagal, da zbor pošlje udanostno brzojavko kralju Aleksandru, pozdravno brzojavko pa Glavnemu odboru RK v Belgradu. Zborovalci so oba predloga soglasno in navdušeno sprejeli. Nato se je za pozdrave zboro-valcev zahvalil g. Lazarevič, ki je poudarjal velike naloge, ki jih Rdeči križ vsepovsod v državi zadovoljivo rešuje v dobrobit naroda in države. Obširno poročilo o delovanju ljubljanskega Oblastnega odbora RK jc prebral zborovalcem predsednik dr. Kreiči. Poudarjal je. da stopa organizacija RK v Sloveniji letos v deseto leto obstoja. V teh desetih letih se je Rdeči križ v Sloveniji neverjetno razmahnil. Sprva osnovan zelo skromno, s komaj 100 člani, obsega danes naš oblastni odbor 76 krajevnih odborov in poverje-ništev s 5502 člani Rdečega križa ler 25.920 člani Podmladka. Arhiv obsega tisoče tekočih številk, blagajniško poročilo pa milijonske zneske prometa in fondov. Poudariti ie treba, da sloni vse delo Rdečega križa na ideji miru med narodi. Predsednik je v svojem poročilu omenil tudi skladišče RK na ljubljanskem polju. Povedal je, da se je letos po dolgem trudu vendarle posrečilo, izposlovali od države prepis dotične parcele, kjer skladišče stoji, tako da stoji zdaj skladišče na našem lastnem svetu, Odbor je letos sklenit, naj se tudi po vseh krajevnih odborih Rdečega križa po deželi po možnosti že zdaj osnujejo primerna skladišča, ki bi vsebovala opremo za bolnišnice in bolnike. Odbor se bo tudi bavil z mislijo, kako vsepovsod organizirati pobiranje in razdeljevanje ponošenih oblačil. To idejo jc zasnoval krajevni odbor ljubljanski ter se je dobro obnesla v Ljubljani. Pobiranje obleke se bo po krajevnih odborih pričelo takoj spomladi, jeseni pa se bodo rbrana oblačila razdelila potrebnim ljudem, zlasti brezposelnim. H koncu svojega poročila je predsednik omenil, da bo letos 30. aprila v Ljubljani skupščina glavnega odbora Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Lepo poročilo je občnemu zboru predložil tudi agilni g. tajnik Malnerič. Iz njegovega poročila fe posebej razvidno vse podrobno organizacijsko delo oblastnega odbora RK. Odbor je imel v preteklem poslovnem letu 14 sej, poslovni zapisnik pa izkazuje 1520 številk. Lani so bili na novo osnovani krajevni odbori v Čatežu ob Savi, v Fali, v Pre-valjah ter na Rakeku, poverieništva pa v Begunjah pri Ccrknici, v Selnici ob Dravi, v Sodražici ln pri Sv. Juriu ob Južni železnici. Število članstva se je letos pomnožilo za 279 oseb. Mnogi krajevni odbori po deželi so zelo agilni ter imajo zelo važne lastne ustanove: zdraviliške domove, dispanzerje, hiralnice, kopališča, pa tudi gledališke odre. Po leželi se je lani vršilo 10 samaritanskih tečajev ler se je pri teh prilikah na novo izvežbalo 400 novih samaritanov. Razen lega se ie vršilo mnogo zdravstvenih predavanj o tuberkulozi, o nalezljivih boleznih, o alkoholu itd. Sploh ie vse delo Rde- čega kriza posvečeno zdravju in blaginji ljudstva. Izmed prireditev je tajnik omenjal zlasti počitniške kolonije, ki jih organizirajo mnogi krajevni odbori po deželi, v prvi vrsti pa seveda sam oblastni odbor v Ljubljani. Za take počitniške kolonije pa bo treba v bližnji bodočnosti lastnih domov, ker so se šolska poslopja izkazala za ta namen neprimerna. Pri posameznih krajevnih odborih so bile osnovane tudi šolske kuhinje, ki jih navadno vodi in oskrbuje Podmladek Rdečega križa. Take kuhinje so se posebno obnesle v krajih, kjer prihajajo otroci v šolo iz oddaljenih hribovskih vasi brez koščka kruha. Skoraj vsi krajevni odbori prirejajo tudi božičnice, ki zlasti ponekod lerpo uspevajo. Povsod pa so take božičnice praznik za revne šolske otroke, ker dobijo otroci gor-ko zimsko obleko in šolske potrebščine, ki si jih drugače ne morejo kupiti. Sicer pa posamezni krajevni odbori tudi sicer skrbe za reveže v svoiem okolišu, katerim po možnosti podeljujejo potrebne podpore. Posebna poročila so občnemu zboru podali še upravnik ter nadzorstvo. Vsa poročila je občni zbor z zadovoljstvom in priznanjem vzel na znanje. Na predlog inšpektorja g. \Vestra je bil za predsednika ponovno izvoljen dosedanji predsednik oblastnega RK g. dr. Krejči, Tudi v upravni odbor so bili soglasno izvoljeni po večini vsi dosedanji odborniki, pritegnjenih je bilo le nekaj novih sodelavcev z dežele. Blagajnik g. Mešek je povedal, da je znašal lanski denarni promet 231.936 Din. Izdatkov jc bilo približno 100.000 Din. Letošnji proračun znaša 93.000 Din dohodkov ter 91.450 Din stroškov. Na poseben predlog se je v proračun postavilo šc 10.000 Din za podporo Podmladku RK v Ljubljani. Glede tega predloga se je razvila zanimiva debata, ki je vsestransko osvetila napeto razmerje, ki že delj časa obstoja med Podmladkom RK in oblastnim odborom RK. Spor je sicer zgolj odministra-tivnega značaja, ker Podmladek nekako noče priznavati oblastnega odbora RK v Ljubljani kot svojo neposredno nadrejeno oblast, marveč nasprotno smatra, da je podrejen naravnost centrali v Belgradu. V to debato jc posegel med drugimi ludi delegat glavnega oblastnega odbora RK, g. Lazarevič iz Belgrada, ki se ie postavil na stališče ljubljanskega oblastnega odbora in proti Podmladku, kateremu so sicer glede delovanja in poslovanja vsi izrekli toplo priznanje. Občni zbor je bil ob eni popoldne končan. Varšava, 4. marca. AA. Nemška vlada jc obvestila poljsko vlado preko poljskega poslanika v Berlinu, da bo nemški kancler Hitler danes obiskal Konigsberg in bo letel čez poljsko ozemlje v letalu nemške Lufthanse. Berlin, 4. marca. AA. V Rosslebnu na Saksonskem sc jc podsul rov v nekem rudniku. Dva rudarja je ubilo, enega pa nevarno ranilo. Zagreb, 5. marca. Primorje jc nastopilo v naslednji postavi: Sta-rcc, Svctic, Jug, Sočan, Slamič, Zcmljak, Hasscl, Erman, Jež, Slapar, Uršič. Gradjanski pa: Mihelčič, Pivec, Rajkovič, Hiigcl, Pikic, Babič, Šipoš, Ur-banke, Gurnhaltcr, Milkovič, Kokotovič. Primorje je imelo začetni udarec. Napad Primorja v tretji minuti jc končal v aulu. Primorje šc dalje napada. Gradjanski v 4. minuti nevarno napada, toda napad sc konča s iaulom na branilce. V isti minuti brani Starec slrcl od Gumhalterja. Primorje vrača protinapad. Igra jc v glavnem odprta. Primorje ima nekoliko prednosti. V 12. minuti odloča Gradjanski po krivdi vratarja prvo korner, takoj za lem drugi. Faul na Kokotoviča, sodnik odreja na črti 16.5 m prosti strel proli Primorju. Iz gnječe pred golom doseže Pikič vodstvo 1:0 za Gradjanski. Gradjanski ima sedaj nekoliko več od 1 igre. Urbanke strelja v preccj sigurni poziciji v aul. Izgleda, da jc Primorje izgubilo borbenost, s katero se je odlikovalo v pričetku igre. Toda šele v 16. minuti ima Urbanck priliko, da intervenira. V isti minuti jc padci tudi tretji korner za Gradjan-skega. Starec na levi strani brani večkrat. Od 30. l minute, dalje jc Primorje zopet prerojeno. Moštvo mnogo napada, toda brez rezultata. V 36. minuti korner za Gradjanskega toda brez rezultata. V | 38. minuti zopet korner za Gradjanskega. V 40. minuti Gradjanski nevarno napada. Kmalu nato je j Jež v izvrstni poziciji pred nasprotnikovim golom, vendar tako dolgo okleva, da ga obramba onemogoči. Igra je bila doslej lepa, živa in fair. V 43. i minuti pride do efektne obrambe Starca. Nato nekoliko napadov Gradjanskega. Starec se ponovno dvakrat izkaže. Sledi odmor. Drugi polčas sc prične z napadom Gradjanskega. Primorje konsekventno ponavlja igro prvega polčasa. V 5. minuti ofenziva Primorja. Gol Gradjanskega jc v opasnosti. Strel Slaparja zgreši za 1 cm svoj cilj. Primorje napada dalje. Mihelčič jc blesiran na desni roki in v 12. minuti zapusti i igrišče. Na njegovo mesto gre H (igel. Igra sc nc- Zagreb, 5. marca ž. Danes so sc začele lekme nogometnih klubov za prvenstvo Jugoslavije 1933. Prva nedelja jc prinesla velika presenečenja. Prvak Jugoslavije, zagrebška Concordia jc izgubila svojo prvo igro. Ravno tako je doživela poraz Jugoslavija v Novem Sadu. Rezultati današnjih iger so sledeči: v Splitu Hajduk : Jugoslavija 2:0 v Zagrebu Gradjanski ; Primorje 3:2, v Belgradu BSK : | Concordia 2:1, v Novem Sadu Vojvodina : Jugoslavija 2:1, v Sarajevu Slavija : BSK 1:1. NEMČIJA začetek. Norvežan Sigurd Bestard. zmagovalec v 50 km teku. V tekmi, ki se je vršila blizu Osla in jo smatrajo ' za najhujšo smučarji vsega sveta, si je priboril prvo nagrado; zato velja za svetovnega prvaka. koliko prekine. V 17. minuti pribori Gradjanski po. Milkoviču tretji gol. Gradjanski igra sedaj z 10 igralci, ali ima več od igre. Gradjanski je v napadu. V 22. minuti prodira Šipož, toda rušijo ga na tla. Diktirano 11 metrovko strelja Kokotovič vratarju naravnost v roke. Primorje je v protina-panu in Erman v 23. minuti odloči. Primorje popravi na 3:1. V 30. minuti je obramba Gradjanskega skoraj zaključila gol. Urbanck jc blesiran in zapusti igrišče. Gradjanski igra samo z 9 igralci. V 29. minuti Starec efektivno brani. Igra postaja ostra. Kokotovič blesiran zapusti igrišče, zalo se Urbanke vrne. V 34. minuti napade Primorje nenadoma, in Erman doseže drugi gol. Proti koncu je tempo igre popustil. V 43. minuti korner za Primorje ostane neizkoriščen. Igra je proti koncu surova in vsi komaj pričakujejo konca. NADALJEVANJE OBČNEGA ZBORA ASK PRIMORJA. Pretekli četrtek je nadaljevalo Primorje v t leni dvorani hotela Union svoj, vsled znanih razmer, 25. januarja prekinjeni občni zbor. Predsednik je otvoril občni zbor ter iiojasnil članstvu liisto-rijat v zadevi fuzije z SK Ilirijo. Omenil je tudi razne letake, ki napadajo ASK Primorje radi njegovega nastopu v Trstu, osobito pa je obsojal očitke, češ, da je klub anacionalen. Na dnevnem redu današnjega občnega zbora so, — tako je nadaljeval predsednik — samo volitve novega odbora. V tem pogledu je bilo stavljenih več predlogov, dokler ni obveljal sklep, da naj se vrši 5. aprila ponoven občni zbor, ki bo definitivno izvolil novo upravo. Dotlej bo pa vodila vse klubove posle provizorna uprava. Poleg tega se je izvolil sanacijski odbor, da bo tudj v tem pogledu vse potrebno pripravljeno za obstoj in napredek klubov. Končno je bila sprejeta naslednja resolucija: »Člajistvo ASK Primorja, zbrano na rednem občnem zboru dne 2 marca 1933, soglasno ugotavlja, da je klub podvzel vse potrebne korake, da omogoči slovenskemu reprezentantu v nacijonalni ligi čini uspešnejši nastop ter je bil v dosego lega pripravljen doprinesti tudi težke žrtve. Razvoj do. godkov zahteva, da ASK Primorje sam prevzame nase to težko nalogo. Občni zbor, zastopajoč stališče, da je ta naloga eminentnega značaja za prestiž slovenskega športa, ugotavlja, da gre ta dolžnost preko ožjih klubovih interesov ter ima splošni značaj, ki narekuje potrebo združitve vseli pozitivnih športnih sil. Zalo apelira ASK Primorje na vso slovensko športno javnost in šo (icsebno na vse merodajne faktorje, da klub pri tej odgovorni nalogi podpro v vsakem pogledu. Še posebej pa apelira na ljubljansko športno javnost in športne forume v Ljubljani, da s po! -n.ini razumevanjem omogočijo uspešno nastopanje predstavnika slovenskega nogometa v tekmah s predstavniki Belgrada, Zagreba In ostalih jugoslovanskih centrov. ASK Primorje izjavlja, da bo stopnjevalo svoje delovanje za čim uspešnejše uveljavljen,je športne sposobnosti Slovencev v letošnji nacijonalni ligi. Istočasno naslavlja še posebej apel na vse ljubljanske športne organizacije, ki zamorejo podpreti s pravilnim razumevanjem ASK Primorje v tej težki nalogi, da tudi one po svojih močeh prispevajo k afirmaciji slovenskega športa. ASK Primorje z veseljem pozdravlja vsakega poedinca, kakor tudi vsako športno organizacijo, ki se bo odzvala njegovemu pozivu, obenem pa naglaša, da gre samozavestno v borbo, a se pri tem zaveda, da bo njegov uspeli v veliki meri odvisen od zaslombe tako posameznika, kakor tudi našili merodainih činiteliev.« # Trst propada - Benetke napreduje V zadnjem času se vrši med tržaškim in be-uečanskim tiskom zanimiva polemika glede podpiranja Benetk v škodo Trsta. Nenavadno je uazado-val tržaški promet posebno pa promet po morju. Leta 1913 je znašal ta v Trstu 1,135.711 ton, medlem ko je v 1. 1031 padel na (560.929 in v 1. 1932 na 525.388. Nasprotno sc Benetke lahko ponašajo z nenavadnim napredkom. Pomorski promet v Benetkah je znašal I. 1913 375.060, 1. 1931 473/204 in 1. 1932 se je pri vsej krizi ohranil pri 4o7.482 ton. Silen udarec, je bil zadan Trstu z ukazom, da so morajo vsi potniški parniki, ki odplujejo iz '1 rsta ali pa tudi na povratku v Trst ustaviti v Benetkah. Hadi tega se večina potnikov vkrca oziroma izkrca v Benetkah. V 1. 1932, se je n. pr. v Benetkah vkrcalo 14.950 potnikov, v Trstu pa samo 2576! lasno je, da radi tega silno trpita tujski promet in gostilniška obrt v Trstu. Postojnska dekanSja priključena tržaški škofiji Kakor poročajo iz Rima, je bila postojnska de-kanija, ki jo doslej v cerkvenem pravnem pogledu šc vedno pripadala ljubljanski škofiji, prikbučena tržaški škofiji. V lateranski pogodbi, to jc v kon-kordatu med Sv. stolico in Italijo, jc bno dogovorjeno, da se tudi ccrkvena administrativna okrožja, lo jc škofije, po možnosti spravijo v sklad s političnimi, to je s provincami. Prav tako določa konkordat, da se vse župnije, ki so podrc]cnc inozemskim škofom, podredijo italijanskim. Dejansko sc po najnovejši odredbi spremenilo razmere v toliko, v kolikor je doslej upravljal postojnsko dekanijo goriški škof: odslej pa jo bo tržašk iškoi. Postojna spada politično pod tržaško prefekturo. Drobne Organizacija bivših vojakov. Po Krasu sc te dni snujejo krožki bivših italijanskih topničariev, in sicer v Senožečah, Hrenovicah, v Prestranku, St. Petru, Košani, Razdrtem, Hruševju in Postojni. V nedeljo 26. t. m. sc bo vršil občni zbor v ostoini. Topničarji sc pripravljajo na dan 15. jun., ko bodo v družbi ostalih topničariev v vse| Italiji dehlirali pred kraljem in Mussolinijem po ulici Impcro v Rimu. . ,, • Ogenj na Opčinab. V četrtek popoldne ]e nastal na Opčinab pri Trstu ogenj v hiši stotnika Riharda Alessio. Ogenj se je kmalu razširi po vsej vili. Ognjegascem iz Trsta se je Posrecjlo požar omejiti, kljub temu znaša škoda 30.000 lir. V napajališču je utonila 20 letna Marua Dam-.ani v Pičnu pri Pazinu. Ko je zvečer gnala napaiat živino, ji je padel v vodo bič. Ko ic drugo |Utro hotela izvleči iz vode bič, jo ie napadla padavica in dekle je utonilo. , Reorganizacija tržaškega tramvaja se bo zavlekla, ker ni župan razpisal vseb de , ki so bita napovedana. Na barkovljanski progi bi se moral postaviti še drug tir, rojanska proga bi sc mora a | podaljšati do Salendrovega trga. V rcsnici bodo , sedai podvojili progo proti Barkovbam samo na j prav kratki razdalji, ostala dela pa odpadeio, ker nima občina denarja. Tržaški listi protestiralo proti j odgoditvi del. . . . ; V Košani v Brdih so ustanovili podružnico j "Zelenega križa«, ki se bavi s prevozom bolnikov v goriško bolnišnico. Pristop so priglasile vse dru- j zine. »Zeleni križ« je ustanovil v Košani ambula: : torij, v katerem najdejo kmetje prvo pomoč pn ; nezgodah na delu. ^ . . Povozilo jo je. Z automobilom »Zelenega križa« so pripeljali v Gorico 44 letno Karolino Štrukelj iz Kanala št. 92. Padla je pod voz in koto ji je zdrobilo lobanjo. ...... Na ukaz pokrajinskega tatnika lasisticne stranke v Puli so sc vsi pevski zbori pulskega dopola-vora združili in spojili v »Zbor P. Ciscutti«, kt ga bo vodil pevovodja Magnarin. Umrl je v Gorici inž. Jaroslav Sotola, bivši ravnatelj idrijskega rudnika. Pogreb se ie vršil strogo v krogu domače družine. Rimski denar, ki so ga našli 13. decembra 1932 v Ajdovščini, je goriški prefekt Nikolai Trotta poklonil goriškemu muzeju. Denarja je vec vrst, in sicer novec cesaria Hadrifana (117-138), man,si novec Klavdija II. (269-270), nadalje novec Kon-stanca II. (323—364), bakren novec Konstanta (338—350) in končno benečanski novec doza An-tonio Priuna (1618—1623). Italijani zatrjujejo, da ie današnja Ajdovščina nastala iz rimskega Haido- T UnOtroški propagandni lilm so sestavili v Trstu. Naslov mu je »Mussolinijevi otroci«. Sestavljen |e iz 6lik s potovanja fašističnih mladinski organizacij v Rim in iz raznih telovadcih nastopov. V njem nastopajo seveda tudi slovenski otroci s Krasa, kl so jih ob raznih fašističnih slavnostih vozili učitelji v Trst in tudi v Rim. Ustanovitev primorskega društva v Litiji Pripravljalni odbor i>Kluba emigrantov« v Litiji javlja, da sc bo v nedeljo, dne 12. t. m. vršil v poslopju osnovne šole ustanovni občni zbor »Kluba emigrantov«, ker so bila pravila potrjena. Prepričani smo, da sc ga udeležijo vsi naši emigranti in vsi, ki se zanimajo za emigrantsko vprašanje. Začetek ločno ob 15. Koncert „Trboveljskih slavčkov" Ljubljana, marca. Za današnji koncert Trboveljskih slavčkov, kakor se laskavo imenujejo mladi pevci iz Trbovelj, je vladalo zlasti med šolsko mladino veliko zanimanje. Zato pač ni čuda, da je bila velika union-ska dvorana, v kateri se je dopoldne ob enajstih koncert vršil, pojx>lnoma razprodana. Simpatični mladi stavčki iz Trbovelj so si žc pri zadnjem lanskem nastopu v Ljubljani pridobili vsesplošne simpatije. Navdušenja za mlade pevce iz našega največjega rudarskega revirja je bilo že takrat veliko, današnji nastop v Unionu pa je njihov dober sloves '-p utrdil. Kakor znano, so bili mladi pevci tudi v Zagrebu sprejeti z nepričakovanim navdušenjem. Tudi tam so s svojim nastopom uspeli popolnoma ler si namak ogreli srca vseh Zagrebčanov. Zato jim pač tudi Ljubljana ni smela ostati dolžna primernega sprejema, ki so ga bili slavuki kajpak tudi v resnici deležni. Zbor slavčkov je odpel celo vrsto zelo posrečeno izbranih domačih skladb. Strokovno poročilo o koncertu bo seveda napisal naš glasbeni poročevalec, zato *e mi kot kronisti omejujemo , zgolj na to kratko zunanje poročilo. Koncert je tra- J lal skoraj polni dve uri. 1 V januarju tega lota je v Trstu silno nazadoval proniet blaca, in sicer je bil promet za 469.208 stotov manjši kakor preteklo leto. Za toliko blaga bi morali uporabiti 12 velikib parnikov, katerih vsaki lahko nese 4000 ton blaga. Silno je bil prizadet Trst radi tega, ker je moral kmalu po anek-siji opustiti tudi tovorne direktne linije z inozemstvom, tako da morajo tudi tovorni parniki prej pristati po italijanskih lukab in šele nato odpluti v inozemske. S tem zamudijo silno mnogo ča;;a in ne morejo konkurirati več Hamburgu in drugim severnim lukam. To velja posebno za daljno progo proti Vzhodu. Edino direktna zveza Trst-Palestina je še aktivna. Prav radi tega ker je hitra. Tržaški tisk zahteva naj se trgovinska politika napram Trst popolnoma drugače usmeri in naj se no proteži-rajo Benetke in druge italijanske luke. Seveda bo ta zahteva ostala glas vpijočega v puščavi. Ciril-Metodov zbor v Ljubljani Ljubljana, 5. marca. Lep umetniški dogodek pomenja snočnji nastop Ciril-Metodovega zbora iz Zagreba v Liubliani. Med našim inteligenčnim in koncertnim občinstvom ie vladalo za la obisk izredno veliko zanimanje in če ni bila dvorana Uniona- snoči ravno nabito polna, jc vzrok pač v tem, ker datum ni bil pravilno izbran. V petek smo imeli godalni koncert v Filharmoniji, snoči poleg tega še Masa-rykovo proslavo v operi in danes dopoldne nastop trboveljske mladine. Tu se jasno vidi, kako naša koncertna organizacija še vedno >epa. Kljub vsemu pa ic bil snoči obisk kar dober, le v prvih vrstah so bili poslušalci bolj razredčeni. Občinstvo ie zagrebške pevce zelo toplo sprejelo. Poudariti moramo, da si ie zbor prav spretno Izbral program in pel res same staroslovenrke cerkvene pesmi z umetniško višino, ki so žele prt občinstvu mnogo odobravanja. Med odmorom fe izročil predsednik Pevske zveze g. Lavrič simpatičnemu pevovodji lop šopek rož in zboru iskreno čestital. Občinstvo ie s koncerta odneslo zelo dober vtis. Ciril-Metodov zbor je nastopil danes ob pol 11 v šentpeterski, seveda nabito polni ceikvi in |e naše verno občinstvo z ginjenostio poslušalo njegove pesmi pri službi božji. Strokovno kritiko bo objavil »Slovenec«. Občni zbor dipUomiranih tehnikov Ljubljana, 5. marca. Dopoldne so v kletni dvorani pri Mikliču zborovali diplomirani tehniki, ki združujejo v svoji organizaciji 314 članov. Zbor ic začel ob desetih dopoldne predsednik Poljšak, ki jc povdarjal pomembnost zborovania zlasti zaradi tega, ker praznuje organizacija diplomiranih tehnikov letos de-1 setletnieo svojega obstoja. Delovar.ie oiganizacije S je bilo ves čas obstoja uspešno ler članom mnogokrat koristno. Nato jc predsednik Poljšak orisal v ; podrobnosti delovanje organizacije v desetih letih, i Zaradi splošne krize jc bilo to delovanje časih i morda nekoliko bolj skromno, toda za interese j članov se jc organizacija zmerom odločno borila i ter tu pa tam tudi dosegla prav lepe uspehe. Nato je podal podrobnejše poročilo o raznih : konkretnih akcijah odbora tajnik g. Maudclc. Po-i vedal je, da jc organizacija sodelovala pri raznih i akcijah zaridi vstopa diplomiranih tehnikov na ' univerzo, dalje proti zaposlovanju tujih državljanov, ' svojim članon: pa jc po možnosti preskrbovala ! službe. Uspeh organizacije jc tudi, da ni bil spre-I jet predloženi osnutek pooblaščenih inženirjev, ki ! bi bil precej ogrožal interese diplomiranih tehni-I kov. Blagajnik ie poročal, da je denarno stanic or-! tfanizacijc kljub slabim časom primeroma zadovo-; Ijivo. V itnenu mariborske skupine je pozdravil zbor g. Mozetič, ki jc navajal, da bo tudi mariborska skupina diplomiranih tehnikov kmalu prajno-vala desetletnico svojega obstoja. Nato so bile volitve novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen Poljšak Anton, za podpredsednika Mozetič Milan, za tajnika gg. Mandcljc Drago in Šušlaršič Andrej, za blagajnika Brilli Janko, za gospodarja pa gdč. Rosana Maknc. Za odbornike so bili izvoljeni šo gg. Peter Bren, Lojze Pirkovič Vajda Marjan in Sotelšek Ivan. Mariborska nedelja — Proti zaprtju in hetneroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, jc krasno sredstvo naravna »Franz-Josci« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obobnjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Maribor, 5. marca. O tem in onem. Dan, ki ga je naredil Gospod. Kakor vstajenje v pomlad in lepše dni ... Vse ven, v vse smeri in izletne točke. — Kulturni ljudje so stali še pod vtisom včerajšnje tares lepo uspele prcuijere Gou-nodovega »Fausta«, mariborski dobrovoljci pu so se zbrali v Narodnem domu, kjer so imeli svoj redni občr.ii zbor, na katerem so podajali račjn o društvenem delovanju v pretekli poslovni dobi in si izvolfli v glavnem dosedanje vodstvo tudi za prihodnjo pc lovno dobo, dečim so včeraj imeli evo; tradicionalni dobrovoliski večer v zgornjih prostorih pri »Orlu« s koncertnimi točkami in predavanjem o dobrovoliskem pokretu. — V policijskih bukvah man) va^ne zadevščinc, v registru o nezgodah pa nesreča 10 letne dijakinj- Lote Kovačeve, ki si je pri telovadbi poškodovala desno nogo, da so jo morali )>repeljali v splošno bolnišnico. — Pri pogrebnem zavodu smrt treh otro-k in pa 34 letne Marije Božnikove, ki jo bodo pokopali v ponedeljek popoldne iz mrtvašnice na magdalersko pokopališče. — Sicer pa so zaenkrat bili danes v ospredju mariborskega zanimanja trije pojmi: biljard, smuk in š a h. MOJSTRI NA ŠAHOVSKI DESKI. Danes so se pričele v kavami »Jadran" šahovske tekme raznih mariborskih šahovskih skupin, ki bodo trajale skozi tri nedelje. Daats so se preizkusili najboljši od mariborskega Šahovskega kluba in Napredlta: zmagali so: Kramer (MSK) proti Lešniku (N); Ostanek (MŠK) pToti Šavliju (N); Bieo (MSK) jiroti Kusterju (N); Lobkov (MSK) rroti Kotniku (N); Strniša (MSK) proti Dobrili (N); Favaj (MSK) proti Jordanu. Ostali dve partiji ob času poročila se visita in sicer Konič : Gerzinič ter Ku-ltovec : Maqcenovič. Istočasno so se spoprijeli tudi cajodličneiži od Šahovske sekcije SK Železničarja in Triglava, ki so končali 5 : 3 za Triglav. Od SK Železničarja so zmagali Lukež in G-obec; od Triglava pa Stojnšek, Pergler, Pugeniak b Baumel. Dve partiji sta ostali remis. JUNAKI »ZELENE PLOŠČE-. Lastnik kavarne »Jadran« gosp. Šerec si je pridobil za popularizacijo biljardnega športa v Mariboru izredne zasluge. Niegova zamisel je bila organizirati biljardni turnir, ki je razgibal duhove vseh prijateljev biljarda in strastnih kibicev, da so sc dva meseca večer za vcčeijm zgrinjali v biljardni sobi 'Jadrana ter sledili 6 strokovnjaškimi pogleli in ostro kritiko vsem sunkom tekmovalcev na zeleni plošči. Šele ta turnir ie pokazal, koliko pi ijateljev šteje biljardna igra v Mariboru in med njimi lepo število mojstrov, ki so sedaj imeli prvič ;Tiliko meriti svoje moči in znanje medsebojno, dočim so bili doslej razdeljeni na posamezne kavarniške skupine ter niso vedeli drug za drugega, In šc en uspeh jc dosegel turnir, pripravil ic teren za ustanovitev biljardnega kluba, ki se snuje. Pripravljalni odbor je žc živahno na delu, da bo prišlo do osnovanja Iduba čimprej. — Zaključek turnirja jc bd faktitno že pred dnevi ter se je doznalo ludi že za zmagovalce, o katerih smo že v »Slovencu« poročali, ofi-cielno pa so je zaključil snoči na lepem banketu, ki ga je priredil gosp. Šerec udeležencem turniria in najsliastnejšim kibicem. Ob tej priliki so dobdi zmagovalci krasna in naravnost dragocena darila, ki jih ;e joklonil gosp. Šerec. Zmagovalec Jirve kategorije Bonder je dobil zlato uro, drugi v isli kategorije Lipe j zlato zapestno uro in tretji H o b a c h e r zlato športno verižico, Iz dru?e kategorije dobil Bertoncelj srebrno uro, K o I e t -nik srebrno cigarclno dozo in Karauian sre-brai pokal. V tretji skupini si je priboril Prelog krasen servis, L o .š n i k cigarclno dozo in Tkalec pokal. V poslednji četrti kategoriji so dobili nagrade: Vido vi č (likerski servis). Šli bere (dve steklenici šampanjca) in Hasel (tri steklenice vina). Pred razdelitvijo daril je pozdravil tekmovalce kakor tudi ostale goste prijel- 'skega večera gosp. Šcrec, -ahvalila sts se mu pa v imenu tekmovalcev Bendcr in Kočcvar. Kimpeljcj na '^dilcahc. Mla-li, komaj uekaj tednov obstoječi Studenški smučarski klub je pokazal že takoj ob ustanovitvi izredno živahno razgibanost. Minulo nedeljo je priredil smučarske tekme, ki so izredno lopo uspele, za danes pa je pripravil za Studenčane novo senzacijo — propagandno skakalne tekmo na svoji novi, ptovizorično zgrajeni skakalnici na dravskem obrežju nad studenškim kopališčem. Žal pa prireditelji niso računali z odjugo in s cisto pomladansko-vročim solncem, ter so prišli s skakalnimi tekmami za cel teden prepozno. Toda ni jili ostrašilo, da jim jo pobralo solnce ves sneg io včeraj s skakalnice. Vrli fantje, pred vsem pa neumorna smučarja Hu-ber in Zintbauer, so sinoči pozno v noč in danes Ti egoist, ti, saj vendar veš, da na tem mestu najraje počiva moja muca. Deževna nedelja Ljubljana, 5. marca. Današnja nedeija ie bila bolj podobna jesenskim kakor zimskim, le ponoči je od časa do časa vztrajno deževalo, ves sneg po poljih jc zginil, po cestah je nastalo blato, danes pa je tudi deževalo v redkih presledkih celo popoldne. Ob takem vremenu je Ljubljana v resnici dolgočasna. Ljudje zginejo v kavarne, v zabavišča, v gostilne, zaradi rploine krize pa jib je veliko, ki posedajo najraje kar doma. To najmani slane. Razen prireditev, o katerih pa poročam.i posebej na drugem mestu, se v mestu današnjo nedeljo ni zgodilo prav nič posebnega. Na policiji so imeli v gostih nekega tatu, ki je zmaknil 140 Din, nekje v predmestju pa ujeli neko zgubljeno dekle, ki pač spada ne samo v poboljševalnico, marveč v bolnišnico. V bolnišnico so pripeljali dopoldne 22 letno P. A. iz Most, Zaloška cesta, ker jc pila v samomorilnem namenu ocetno kislino. Dekletu so izprali želodec, potem pa so jo poslali azaj domov. Vendar enkrat nekaj zastonj! Nocoj ob 20 se v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani Miklošičeva cesta, začne »Zimski večer«, zabavno-propagandna prireditev ljubljanskega Rdečega križa z govorom, mladinskim dramskim prizorom, s koncertnimi pevskimi nastop,i in z alegorično živo sliko, torej s pestrim, mikavnim sporedom. Vstop jc prost, vabljen je vsakdo. Proti tujim komunistom Glede na prihajanje mnogih nemških komunistov čez mejo, bo Češkoslovaška vlada odredila, da ne bodo pustili čez mejo nikogar, ki De bi imel svojih listin v redu in ki bi bil osumljen, da hoče na Češkoslovaškem vršiti proti državi destruktivne akcije. zjutraj ob svitu grabili sneg z lopatami motikauii ui grabljami po vsem pobočju ter ga v košarah do. našali n.i skakalnico, samo da bi tekme omogočili. In res so se vršile, dasi so žal izostali mariborski skaKači, ki so šli v Sv. Lovrenc na Pohorju ter so skakali samo domačini, liilo jo vse čisto |io domače, brez sodnikov, brez merilcev skokov itd. zato pa obilo korajžo jn dobre voljo kljub številnim padcem, ki jih jo povzročil čisto moker sneg. — Skakalnica je čisto primerna in pravijo, da so si' dosegli na njej ob dobrem snegu žo 20-meterski skoki. Radi slabšega sneg", sta se jiodstopiL-i na skakalnico samo Huber in Zintbauer, ki sta izvedla uokaj posrečenih skokov. Presenetila pa je dvojica malih dečkov, ki sta na navadnih smučkah skočila parkrat z izredno sigurnostjo in eleganco. Zdi se. da bo v prihodnjih zimah vzgojila studenška skakalnica naraščaj, ki se bo pričel uveljavljati tudi na večjih skakalnicah. Skakanje jo združilo vse Stu-denSane, ki so bili hvaležni gledalci ter so vsak jvosrečen skok navdušeno pozdravljali. Zvočer pa so priredili studenški smučarji dokaj impozanten obhod po ulicah ter se podali v gostilno Sluga, kjer so je vršil lepo uspel prijateljski športni večer. Novoizvoljeni predsed uik Roosevelt je episko-palske vere, rjegova soproga pa prcsbiteriian-ske; novi podpredsednik Ciarner spada k metodi-stovski cerkvi. Mnoojavil, je tudi češkemu človeku. To je bil človek malega naroda in zato šibak; to je bil narod, ki je bil stoletja brez samostojnosti in ki se je boril za najele-mentirnejše pogoje življenja. Posnmezuik. kakor tudi narod, ki se je nalezel pesimizma, ta je po Ma-snrykovem mnenju nič manj kakor kandidat za eamoumor. Ko se je Masaryk prvi čliterarno pojavil, je bila prva njegova naloga ta, da opozori Čehe na nevarnost, ki grozi njihovemu narodu od pesimizma. Ze v 1. 1874 in 1875 je po revijah in v aka- To zahteva moderna družba. To delo je prepleteno z izrednim optimizmom, ker je Masaryk prepričan o vrlinah žiene. (C.) Prosiava v ljubljanski operi Ljubljana, 5. marea. Češkoslovaška-jugoslovanska liga je priredila snoči v ljubljanski operi lepo uspelo proslavo rojstnega dne predsednika češkoslovaške republike Tomaža Masaryka. Gledališče je bilo popolnoma razprodano. Pri proslavi je bilo navzočih zlasti veliko ljubljanskih Cehov g konzulom ing. Sevčikom na čelu, dalje trancoski konzul g. Neuville, ban Marušič, divizijonar g. Cukavac, razen tega pa lepo število drugih odličnih gospodov in dam. Operni orkester je najprej zaigral češkoslovaško, potem pa jugoslovansko himno, ki ju je občinstvo stoje poslušalo. Nato so odprli zastor, na odru je stal ves v zelenju in rožah kip T. Masaryka, na vsaki strani kipa pa po ena deklica v češki in ena v slovenski narodni noši. Obe deklici sta de-klamirali priložnostni deklamaciji, najprej Slovenka v slovenskem, za njo Cehinja v češkem jeziku. V njih sta slavili Masaryka kot neustrašenega borca '/a svobodo Cehov in Slovencev. Ob koncu |e občinstvo priredilo Masaryku prisrčne ovacije. Temu oficije!nemu delu je sledila slavnostna predstava Dvorakove >Rusaike< z gospo Gjungje-nac, gospo Thiery-Kavčnikovo ini gospodoma Go-stičem in Betetom v glavnih vlogah. Ves večer je bil prav lep ter je popolnoma uspel, v zadovoljstvo prirediteljice kakor tudi občinistva. Prijaviti se more vsakdo osebno ali pismeno neposredno pri odboru Jadranske Straže v Ljubljani (Gledališka ulica 8) od 16 do 19, ali pa posredno pri krajevnih odborih v Kranju, Laškem, Novem mestu in v Trbovljah, odnosno pri poverjenikih na Bledu (g. Stadler), v Brežicah (gdč. Kušljanova), v Skofji Loki (g. ivan Legat) ter v Trebnjem (g. Zaje.) Katoliški duhovnik izobčen Službeni list škofijskega ordinarijata v Gre-nadi na Španskem poroča, da je bil izobčen duhovnik Lopez Doriga, bivša dekan grenadske katedrale in zdaj poslanec ustavodajne skupščine. Omenjeni duhovnik je glasoval za zakon o razporoki, ki ga je uveljavil sedanji republikanski režim, prišteva se k neodvisnim republikancem. V zadnjem ča6u so ga cerkvena oblastva večkrat {»svarila, toda na ta svarila ni nič dal, zato je škof segel po radikalnejšem sredstvu. Glavna ovira na poti h miru Svetovno znani angleški novinar Wickham Steed, bivši ravnatelj lista »Timesc, ki je igral v svetovni vojni odločilno vlogo kot publicist in propagandni organizator v Franciji in na italijanski fronti, je te dni predaval v krožku narodnih republikancev v Parizu o organizaciji svetovnega miru. Steed je dejal, da se svet ne bo prej umiril, dokler se ne reši socialno vprašanje in dokler ne dobi kruha 20 milijonov brezposelnih. Šele potem se bo Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, prevoznih trieik-ljev, motorjev in šivalnih strojev. Velika izbera. — Najnižje cene — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlovska cesta št. 4. 191 povrnil mir. Nato je Wickham Steed razpravljal o vprašanjih varnosti. Na naslov Francozov je dejal, da s svojim strahom pred drugimi samim sebi ško. dijo. Toda istočasno je grajal Angleže, ker nočejo podpisati pogodbe o medsebojni pomoči, ki bi za-jamčil* nsii h/vropi Holandec Van der Liibbe, ki je obdolžera požiga nemškega parlamenta. Oglašujte v Ponedeljshem SLOVENCU! Krušno moko io rženo moka vedno neto. kupit« telo anodno prt A. VOLK, LJUBLJANA Reeltev« c*ut» U. Soeceriisko »n koioniialno blago, umetna gnojila, cement Itd. Itd dobavlja Gospodarska zveza v Llnbllanl Na morje! Jadranska Straža priredi od 15. junija do 4. julija velik propagandni izlet po Jadranskem in Sredozemskem morju. Potovanje se bo vršilo na najudobnejšem jugoslovanskem parobrodu »Kraljica Marija* (17.500 ton). Spored potovanja je izredno pester: Odhod iz Splita dne 15. junija zvečer. Naslednji dan bo parnik še sprejel potnike v Dubrovniku, nato pa bo šla pot na Krf, kjer se bodo udeleženci poklonili pokojnini junakom na Vidu. Dne 20. junija prispejo v Ajaccio na Korziki, naslednji dan pa v Monte Carlo, odkoder si bodo lahko privoščili izlete v Nizzo, Monaco, Canes, Mentone in tam okrog. Dne 22. junija bodo v Toulonu posetili francosko mornarico, nato pa jih povede pot v Marseilles, ker se bo vršila manifestacija s francosko pomorsko in kolonialno ligo. Iz Barcelone odplovejo v Alžir, v Tunis, odkoder bodo lahko pohiteli v Kartago, nadalje v Malto, nakar bo sledil povratek proti Kolom. Mimo Dubrovnika se 4. julija zjutraj vrnejo v Split. Vsa voznina in oskrbnina bo znašala za posameznika v kabinah s tremi posteljami (50 mest) 3800 Din. v boljših kabinah z dvema posteljama (150 mest) 4200 Din, v posebno udobnih kabinah z eno posteljo (34 mest) 5000 Din, v luksuznih kabinah z dvema posteljama (22) 5600 Din, v najboljših kabinah z dvema posteljama in kopalnico (10 mest) 7000 Din. V navedene cene je vključena voznina s kabino vred in s hrano, ki bo za vse enaka, vendar brez pijače. Ker se je za to potovanje prijavilo že lepo število Cehoslovakov in Poljakov, bo to obenem manilestacija slovanske vzajemnosti. Skupno pa se mora prijaviti vsaj 250 potnikov, ki s prijavo obenem položijo delno jamstvo v gotovini. Skrajni rok za prijave je 15. marec. i '; Domači slovenski zavod le Vzajemno zavarovalnica i Ljubljani v lastni paat ob Miklošičevi in Masarykovi cesti. Sprejema » zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe b) vsa premično blago, mobiuje. zvouove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. SprejemB v ži v I jeu s k * iii oddelku zavarovanje na dO'.ivetie in smrt. otroške lote dalje rentna in ljudske zuvarovanja v vseh kombinacijah, posmrlninsko zavarovanje >Karitas» J Nezgode poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja. Jamstvena in vsa moderna avtomobilska zavarovanja. 4. Vlom, zvonove in steklo proti prelomu ali razbitju. Zavarujte sebe In svoje imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici Damijan Kalfovi Podpis Zvonec iz načelnikove sobe je močno zabrnel. Tam gori je sluga še enkrat potegnil dim iz elgaTete, jo položil na rob stare, razmajane in raz-celrane slamnate stolice ter se napotil v sobo svojega predstojnika. Ta je listal po kupu aktov, ki jih je pripravil za svoje poročilo. Še trenil ni z oče-•om, ko je vstopil sluga. — Ali ste zvonili, gospod načelnik? — je vprašal sluga s komaj slišnim glasom. _ Da. Pojdi v arhiv in poglej, kaj počne nesrečni Kikiridkov. Moral bi mi poslati neki seznam z raznimi listinami Podvizaj se, ker moram takoj k ministru. • Tistega dne je Kikiridkov prišel v pisarno pol ure prej kakor običajno. V hipu, ko je načelnik zahteval tisto listino, jo je bil dovršil ia zdaj ni bilo treba drugega, kakoT da začrta svoj znameniti podpis, kakršnega ni zmogel nihče v vsem ministrstvu. Privihal si je rokavne satenaste navlečke ter nataknil na peresnik novo peresce. Nato je najmanj desetkrat poduhal majhen, pisan klinček in končno pomočil pero v črnilo. Ko je začrtal v zraku nekaj naglih in nestrpnih vijug, je Kikiridkov položil pero na seznam ter z naglo kretnjo začrtal neko reč, lci je bila podobna glavi nekakšnega ovna. Nato je potegnil na desno dolgo valovito črto, in ne da bi dvignil pero, 6e je z bliskovito naglico vrnil k ovnovi glavi. Tam je za hip postal; nato je z viharno brzino začrtal zavojico, se povrnil v nasprotno smer z drsečim peresom; nato je počasi, počasi zavij navzdol, kakor da ga je utrudila dolga pot, ter začrtal poševno, komaj palec dolgo črto. Toda še daleč je bdi do konca. Podpis Kikiridkova ni bil še dovršen. Sunil je se peresom, kakor bi imel v roki sulico, najprej med zavojico in ovnovo glavo, nato na rob pole. In še ni bilo končal Z največjo zbranostjo, zavedajoč se, da izpolnjuje v tem trenutku najvažnejše in bistveno delo — bil je to poglavitni del tega podpisa — je začrtal nad zamotanim okraskom silo majhno točko. Človek bi dejal, da je to čmilni madežek, ki |e po naključju štrknil tja iz peresa. — Če boš še toliko poskušal, nikoli ti ne bo uspelo posneti Kikiridkovega podpisal — Čigav podpis, čigav podpis? Kikiridkovega? Res jel... Prav zanimivi — Izvrsten! ... Občudovanja vreden! Trditi smemo, da so vsi pisarji, arhivarji, računski uradniki in nižji uradniki vsega ministrstva zelo cenili Kikiridkova. Ne morda zaradi njegovih pet in trideset let nepretrganega službovanja, ampak zaradi njegovega zanimivega podpisa, ki je bil deležem splošnega občudovanja. Sluge oddelka pa so se kar ponašali s Kikirid-kovim. Takega moža ni zmogel noben drugi oddelek. — Vedi: Načelnikov podpis ni vreden pare v primeri s Kikiridkovim, Natančno v tistem času, ko je Kikiridkov zarisal svojo znamenito točko — tisto osamljeno, vse prevladujočo točko — je prihitel v sobo sluga. — Seznam! — Evo ga. Sluga ga je istotako hiteč nesel načelniku. Ta je še nekoliko uredil sveženj spisov in vstal. Stopil je k ogledalu ia si popravil ovratnico ter lase. Nato je vzel pod pazduho sveženj in se z majhnimi koraki napotil v ministrovo sobo. Stoječ vzravnan pred ministrovo pisalno mizo, je načelnik polagal predenj spis za spisom teT podal svoje poročilo. Ko j« bil na vrsti Kikiridkov seznam, ga je minister nenadoma pogledal, vzel spis v roke ter ga obračal na vse strani. — Kaj pa je ta reč? Ali naj bo to podpis, kali? — Bržkone je nekaj takega, gospod minister. — čigav pa je ta podpis? — Arhivarjev, gospod minister. — Arhivarjev? Kako je to, za vraga, da 6e ni povzpel vsaj do načelnikal Kako se imenuje? — Imenuje se... Kikiridkov, gospod minister. — Torej recite temu Kikiiridkovu, naj takoj iz-premeni svoj podpis. Če ne bi hotel, tedaj mi pripravite ukaz c njegovem odpustu iz službe ... Kikiridkov je bil v načelnikov! sobi samo dve minuti. Ko pa je prišel ven, je bil tako potrt, tako bled, kakor da sta mu tisti dve minuti izpili vso kri. S težavo so ga noge prinesle v njegovo delovno sobo. Ko je bil notri, je padel na stolico kakor mrtev. Pravkar je prejel ukaz, da mora takoj izpreme-niti podpisi Bilo mu je, kakor da so ga pretepli, hodili po njem ia ga obglavili. — Čemu neki ni bil njegov podpis všeč onemu človeku? Čemu? Ali je morda nevoščljiv? ... In on naj se odpove svojemu podpisu! Čemu naj se mu odpove? Iz kakšnega razloga? Arhivar je dolgo napenjal misli, kakor mu bo živeti brez svojega podpisa. Kaj naj počne Kikiridkov, če mu vzemo njegov tekoči, znameniti m neposnemljivi podpisi Vse tiste zavojnice, vijuge m ovnove glave so bile zanj prav take važnosti, kakor pljuča, s katerimi je dihal. Več kakor pol ure je vrtel med prsti mali rdeči klinček, nato ga je zmečkal in vrgel na tla. ... ali pa... odpust iz službe ... — In potem...?! Ne, sam podam ostavko, pri Bogu, da to napravim! Tako je. Le dejanja pridejo vpoštev, le dejanja, gospod minister! Da bi se pa odpovedal svojemu podpisu... tega nikdar! Nagloma, nestrpno in dolgo časa je Kikiridkov z naslado črtal svoj podpis na polo belega papirja, ki je ležala na mizi. Nato je vstal in se približal edinemu oknu sobe, ki je gledalo na nekakšno podrto barako. Uprl je pogled v slamnat klobuk, ki ni imel več dna, ter ga gledal več kakor pol ure. — Tako je! Vsega je konec! Gre za človeško dostojanstvo, osebno čast. Sicer pa itak ne nameravam živeti sto leti... V tistem hipu so se vrata odprla, kakor da |e bušil vanjo viharni vrtinec. — Pošta! — je zavpil pismonoša iz vsega grla Kikiridkov se je zdrznil in nenadoma vzdramil. — Prosim vas, gospod Kikiridkov... — Za vraga, čemu neki tako vpiješ? Kaj hočeš od mene? — Samo podpis, en sam podpis. Prav. Samo ne vpij, ne rjuj. Podpis hočeš? Evo gal In Kikiridkov je poiskal pero In ga pomočil v črnilo. Počasi glaskujoč sam pri sebi je napisal v pismonoševo knjigo z lepo, jasno in čitljivo pisavo svoje ime: S. Kikiridkov.