192
Listek.
sreče. Kaj je bilo treba poseči po »Čarovnici pri jezeru«, ko je toliko drugih iger, v katerih so vse lepše uloge, nego je v ti igri!
K boljšim dramatičnim predstavam, ki smo jih imeli meseca januarja, moramo prištevati »Kovarstvo in ljubezen«; le-ta žaloigra se je predstavljala dne 27. januarja. Zanimiva je bila nje uprizoritev zlasti radi tega, ker sta bili poverjeni težavnejši ulogi gospici Ogrinčevi (Lujiza) in gospodu Kranjcu (Wurm). Gospica Ogrinčeva je igrala svojo ulogo naravno in neprisiljeno, z neko preprosto prisrčnostjo, ki je na gledavca vplivala jako dobro. Sploh je gospica Ogrinčeva prav porabna moč in, če se bo vztrajno učila, bo brez dvojbe še napredovala.
Gospod Kranjec se nam je zdel v nekaterih potezah preenoličen, in njegovi pokloni n. pr. so bili nekoliko preveč »narejeni«; vobče pa moramo reči, da nam je gospod Kranjec v ti ulogi podal nov dokaz svoje nadarjenosti.
Operne predstave smo imeli v januarju štiri, in sicer se je 1., 11. in 25. januarja ponavljala »Halka«, 18. januarja pa se je pel prvič v ti sezoni »Ernani«.
Opereta je bila ta mesec samo enkrat na vrsti, in sicer se je 15. januarja pela »Mam'zelle Nitouche«. — Apropos! Kdor se hoče prepričati, koliko zmorejo v plagiatstvu Nemci, ter se poučiti, v čem se razločuje francoski okus od nemškega, ta naj si pogleda o priliki »senzacijonalno« glumo s petjem »Eine tolle Nacht«, ki zdaj   polni nemško   gledališče,   dasi ni nič   druzega, nego iz finega v
podlo travestovana »Mam'zell Nitouche«.
Z.
Nehring Dr. Alfred. UberHerberstein undHirsfogel. Beitrage zur Kenntnis ihres Lebens und ihrer Werke. Mit 10 Textabbil-dungen. Berlin 1897. Dummler (VIII + 100 strani, vel. 8°.).   Cena 3 marke.
Ta knjiga je za Slovence zanimiva, ker se peča z našim slavnim kranjskim rojakom, čigar življenje in znanstvene zasluge tudi pri nas niso zadosti znane in cenjene. Žiga Herberstcin je v svojih potopisnih knjigah pričal, da so še v 16. veku lovili v gozdovih iztočno-evropske planjave zobre (zober-Wisent-bos bison, ki ga Nemci sicer navadno, toda krivo nazivljejo tudi »Auerochs« = »Urochs«). Trditve Herbersteinove so jeli sumničiti, češ, da niso utemeljene. Da bi se osvedočil o resnici Herbersteinovih podatkov, se je lotil pisatelj proučevanja Herbersteinovcga življenja in njegovih del in uspehe svojega preiska-vanja je podal v gori imenovani knjigi. Posebno važne so opazke Nehringove o različnih izdajah Herbersteinovih spisov. Podobe v teh knjigah so obrnile njegovo pozornost tudi na norimberškega bakrorezca Hirschvogla. Posrečilo se je doktorju Nehringu dokazati, da predstavljajo mnogi bakrorezi »Hirsfoglovi«, kateri so bili dosedaj sicer opisani, a nikakor raztolmačeni, epizode iz Herber-steinovega potovanja in podobe knežjih oseb, s katerimi je prišel Herberstein v dotiko, n. pr. s sultanom Solimanom. — Pisatelj je dokazal, da je imel Herberstein v svoji dunajski hiši rogove zobrove in turove, takisto tudi parklje in kože teh živali. — Naposled so v knjigi še podatki o prvotni obliki podob v Herbersteinovih delih.                                                                                         P.