Vprašanja delegacij, konferenc delegacij in odgovori KONFERENCA DELEGACIJ SLOVIN Vprašanje: Kdaj bo pripravljen osnutek plana skupne in splošne porabe za občino Ljubljana-Siška. Odgovor: Sestava osnutkov planov skup-ne porabe (dohodkov in izdatkov samouprav-nih interesnih skupnosti) in planov splošne porabe (dohodkov in izdatkov občinskega pro-računa) v občini je odvisna: 1. od sprejetih dogovorov o temeljih druž-benih planov razvoja v občini za razdobje 1976-80 (ta dogovor je bil sprejet v juniju letos); 2. od vključevanja skupne in splošne po rabe občine v republiško bilanco; 3. od, na podlagi republiškega usklajeva-nja, sprejetih dogovorov o skupni in splošni porabi v Ljubljani in samoupravnih spora-zumov o stopnjah prispevkov in programih nalog SIS iz družbenih dejavnosti; 4. vzporedno z Ijubljanskim usklajeva-njem bodo predloženi v javno razpravo plani skupne porabe (sporazumi SIS) v občini in osnutek proračuna občine (splošna poraba). Glede na uveljavljanje ustavnih določil o istočasni obravnavi skupne, splošne in oseb-ne porabe v vseh temetljnih organizacijah združenega dela, pri čemer morajo biti vse oblike porabe usklagene z družbenim dogo-vorom o temeljih družbenega plana in z Jetno resolucijo o gospodarskem in družbenem raz-voju, je republiška skupščina sprejela pred-pisa o začasnih stopnjah prispevkov za skup-no porabo in o podaljšanju proračunskega financiranja splošne porabe najdalje do 30. 6. 1977 pričakujemo, da pred navedenim ro-kom ne bodo sprejeti samoupravni spora-zumi o skupni porabi in proračun občine o splošni porabi. KS GUNCUE-MALE VIŽMARJE Vprašanje: Na osnovi predloga sveta kra-jevne skupnosti Gunclje-Male Vižmarje po-stavlja delegacija KS naslednje vprašanje: Tovarišica Kušar Ana — Cesta v Dvor 20, je leta 1969 vložila prošnjo za adaptacijo in razširitev 5 x 9 m velike stanovanjsie hiše na obrnočju Ljubljana-šiška. Takrat svet za urbanizem ji je odgavoril, da dovoljenja ne more dobiti, ker je na tem mcstu rezervat za Gramoznico G 4. Hiša je bila zgrajena leta 1940 legalno. Za adaptacijo in razširitev je zaprosila zato, ker so v njej prebivali ona, mož in sedem otrok. Na istem mestu, kjer je bil po izjavi sve-ta za urbanizem rezervat za gramoznico, ie do danes zgrajeno 54 stanovanjskih hiš ile-galno, vendar so do danes vsi dobili gradbe-na dovoljenja. Kušarjeva se čuti v diskrimmi-ranem položaju napram ostalim. Tudi krajevna skupnost Gunolje je že lc'a 1974 predlagala občini Ljubljana-Šiška, da se omenjeni izda gradbeno dovoljenje in upo števata pri programskem delu zazidalneiza načrta. Na ta dopis krajevna skupnost 7ii sprejela nobenega odgovora. V letošnjem letu ob priliki osebncga ohi-ska na kraju samem s strani tov. Jamškove iz oddelka za gradbene in >komunalne zadcve občine Ljubljana-Šiška je bilo Kušarjevi re-čeno, da se problem da urediti in naj takoj vloži vlogo za lokacijo, kar je Kušarje\?a smatrala za nepotrebno, saj gre za adapta-cijo in malenkostno dograditev že obstoječe-ga objekta. Kljub temu je Kušarjeva napia-vila vlogo za iokacijo in plačala 270.000 SD, odgovor pa je po vplačilu dobila negativcn. V kolikor je hiša predvidena za Fušenie, naj se ji izda odločba in enakovreden nado-mesten objekt. V kolikor pa je to neodao-vornost strokovnih služb, pa je treba krivce klicati na odgovornost. Kušar Ana je snažilka z mesečnimi dohod-ki 200.000 SD in je z n jo obsojanja vredno ta-ko početje. Tako reševanje problemov ob-čanov zelo negativno vpliva na izvedbo poli-tičnih akcij v KS in otežkoča delo njenih cr-ganov. Odgovor: V izdelavi je urbanistična do-kumentacija za območje ŠS 11 — Slanežiče in sicer sprememba in dopolnitev generalne-ga urbanističnega plana za to območje, kjcr bo dokončno opredeljena eventualna zazid-Ijivost tudi te parcele. Dokumentacija bo v javni razpravi spomladi 1977. leta. Kar se tiče vplačila za lokacijsko doku-mentacijo pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu in izdclave negativne lokacijske do-kumentacije, LUZ praviloma opozori naroč-nika glede zazidalnih možnosti z informacijo o zazidljivosti. V primeru pa, da se naročnik ne zadovolji z navedeno informacijo, ima pravico zahtcvati izdelavo lokacijske doku-mentacije, čeprav je že vnaprej opozorjen, da bo negativna. Le v takem primeru izda LUZ, torej na izrecno zahtevo, negativno lo-kacijsko dokumentacijo. Stroški za izdelavo bodisi pozitivne ali negativne lokacijske do-kumentacije pa so enaki. Zaradi tega je iz-vršni svet skupščine sprejel sklep, da bo dal iniciativo za spremembo zakona, po kateri naj se drugostopni organ zadovolji že s skraj-šano lokacijsko dokumentacijo v primeru, če je negativna. Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in komunalne zadeve. ISKRA - KONFERENCA DELEGACIJ 8 - TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV Vprašanje: Člani delegacije sprašujemo, do katerega končnega roka je oddelek za gradbene in komunalne zadeve dovolil zapoio Korotanske uliee in za koliko je rnogoče skrajšati ta rok. Za celoten industrijski kom-pleks Iskre v Stegnah, ki obsega šest tovarn in dve gradbišči novih tovarn predstavlja Ko-rotanska ulica glavno prometno zvczo. Ob-voz se že več kot 1 mesec odvija po provizo-ričnem obvozu, ki je zelo slabo vzdrževan. Istočasno sprašujemo ali se kaj razmišlja o možnosti cestne povezave omenjenega kom-pleksa tudi rraimo tovarne IMP za smer Šent-vid. Odgovor: Oddelek za gradbene in komu-nalne zadove SOb Ljubljana-Šiška je na vlo-go »Komunalne energetike Ljubljana« in na podlagi gradbenega dovoljenja izdal dovolje-nje za uporabo in zaporo naslednjih cestnih odsekov: — Korotanska od Drobošnjakove do Ste-genjske, — Strugarska v križišču z Drobošnjakovo, — del Štegenjske v križišču s Korotan-sko, — in dovozno cesto k »Delikatesi«. Prvotno dovoljenje se je glasilo, da je za ¦vsak našteti odsek možno uporabiti cestni svet največ 1 mesec. Kasneje pa je prosilec KEL zahteval podaljšanje rokov, češ da za-radi specifičnosti del niso "v stanju v tako kratkem času opraviti -vseh del (izdelava ki-nete, položitev cevi, tlačni preizkus zvarov, miniziranje, izoliranje itd.), zato je bilo do-voljenje za Korotansko in dovozno pot k »Delikatesi« podaljšano na izrecno zahtevo KEL na 75 dni za odsek. Za čas uporabe Korotanske ulice je bil dovoljen zasilni obvoz po Drabošnjakovi uli-ci. Nekateri prometni udeleženci pa so na lastno iniciativo pričeli voziti kar preko trav-nika ob gorenjski progi, kjer sploh ni ceste in zato ne more biti vzdržetvana. Ob dokončnem sprejetju dokumentacije za »obvoznico« bo najkrajša dostopnost te cone z obvoznico postavljena kot pogoj s strani IS SOb Ljubljana-Šiška. Povezava proti IMP je odvisna qd do-končne razrešitve cestnih povezav Ljublja-ne, ki imajo na tem območju svoje zaščitene rezervate. Distributivna cestna mreža je od-visna od ukinitve teh rezervatov. SOb Ljubljana-Šiška bo v svoje plane de-la vključila v naslednjem letu izdelavo u-strezne urbanistične dokumentacije za do-končno opredelitev tega območja. Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in komunalne zadeve. DELEGAT DELEGACIJE OBRTNIKOV Vprašanje: V Podutiku je nastalo majhno naselje črnih gradenj na območju, znanem kot Vodnikov kamnolom. Ljudem teh gradenj je bilo obljubljeno, da bodo dobili zdravo ipitno vodo. Od tedaj je minilo že najmanj tri ileta, tam naseljeni Ijudje pa še vedno ni-majo urejene pitne vode. Ti ljudje so spro-žili vprašanje, kdaj se bo to uredilo. To se do danes ni uredilo, zato ljudi zanima, kako bi se dalo mimo zakona ali kakorkoli priti do zdrave pitne vode? Odgovor: Osnutek zazidalnega načrta za Podutik kot osnova za pripravo nadaljnje dokumentacije ter priprave in opreme zem-ljišča je izdelan in bo v kratkem predložen v soglasje krajevni skupnosti Podutik. Večji problem ipredstavlja zagotovitev potrebnih finančnih sredstev, kar bo potrebno še vzpo-redno reševati. Zadev mimo zakona ni mo-goče reševati. Problematika je bila detajlno obrazložena na zboru občanov krajevne skup-nosti Podutik y petek, dne 17. 12. 1976. Odgovor pripravil: Za sklad za komunal-no urejanje zemljišč, Standard Invest. KS MILAN MAJCEN Vprašanje: Kakšna bi morala biti cena prevoza, ki bi zagotovila kulturnejši prevoz v mestnem prometu in ali ne bo čez nekaj mesecev ponovno nastala potreba po zviša-nju cen v mestnem prometu? Odgovor: Cena in kvaliteta prevoza imata določeno vzročno vezo, vendar le-ta ni odlo-čilna. Po ocenah rezultatov za leto 1976 iz-haja, da bodo izkoriščene avtobusne zmoglji-vosti v mestnem prometu le do 30 %, kar do-kazuje neracionalno izrabo družbenih sred-stey. Vzroki leže v izredno ostrih in kratko-trajnih prometnih konicah in enosmernih obremenitvah s tokovi potnikov. Prometne konice ni možno rešiti vključno samo z dvi-gom tarife in novimi avtobusi, s čemer bi sicer dosegH kulturnejšo vožnjo, vendar bi bila cena za to nesprejemiljiva in nasprotna funkciji javnega mestnega prorneta (cenen, kvaliteten in hiter prevoz potnikov). Rešitev je potrebno iskati v prerazporeditvi začetka in konca delovnega časa (stopničenje) in s tem razpotegniti prometne konice na daljše časovno obdobje ob sočasnem izvajanju ta-kega prometnega režima v mestu, ki bo po-speševal hitrost in obračanje mestnih avto-busov. Le tako bi bilo moč racionalnejše izko-riščati že danes velike avtobusne zmoglji-vosti in ob primerni ceni tudi doseči kvali-tetnejši prevoz. Financiranje mestnega prometa ureja po-leg letnih resolucij o družbenem razvoju družbenopolitičnih skupnosti zakon o izva-janju dejavnosti posebnega družbenega po-mena, kateri določa financiranje skozi nepo-sredno ceno le enostavne reprodukcije. Raz-širjena reprodukcija pa je zadeva nadal.j-njega samoupravnega dogovarjanja na pod-lagi programov med uporabniki in izvajalci v ustrezni samoupravni interesni skupnosti (Samoupravna interesna skupnost komunal-nega gospodarstva). Forrniranje le-teh je v Ljubl.jani v zaključni fazi. Na taki osnovi in osnovi programa dela in razvoja Viatorja za leto 1977 se bodo tudi vaši delegati dogovo-rili na skupščini SIS o morebitni spremembi tarife mestnega prometa v priliodnjem ob-dobju. Ob problematiki javnega mestnega pro-meta v Ljubljani po ostaja odprto še eno vprašanje in to je sanacija poslovanja TOZD Mestni potniški promet po zaključnem raču-nu za leto 1976, saj bo organizacija zaklju-čila poslovno leto 1976 po predhodni infor-maciji predstavnikov TOZD z večmilijonsko izgubo, katere zadnja podražitev ne more po-kriti niti v daljšem obdobju. Izvršni svet skupščine občine je do sanacije že zavzel stališče in predlaga izvršnim svetom ostalih občin in mesta, da se sanacija izvrši z zdru-ževanjem sredstev na ravni mesta in kredi-tiranjem preobrodi trenutna težava. Odgovor pripravil: Oddelek za gospodar-stvo in finance. KONFERENCA DELEGACIJ VIATOR ŠT. 24 Vprašanje: V dnevnem časopisu DELO z dne 20. 10. 1976 in DNEVNIK z dne 20. 10. 1976 sta bili objavljeni vesti o vpisu posojdla za ceste. V vesteh v obeh časopisih je bilo napisano, da Viator kot DO ni vpisal poso-jila za ceste. Ker so zbori delavcev ozircMna delavski sveti naših TOZD že pred tem dnevom spre-jeli sklepe o vpisu posojila, je vprašanje, na podlagi katerih podatkov je bila objavljena vest o vpisu posojila za ceste? Odgovor: Navedbe v dLnevnem časopisju izhajajo iz podatkov na vpisnem mestu za uporabnike družbenih sredstev, to je na se-dežu Službe družbenega knjigovodstva v Ši-ški in so točne. TOZD Mestni potniški pro-met, TOZD Medkrajevni polniški promet, TOZD Tovorni promet, TOZD Delavnice in TOZD Storitvene dejavnosti delowie organi-zacije Viator so izvršile vpis posojila za ce-ste šele 16. 11. 1976. Vzroke zamude vpisa, ocenjujemo pa, da je javna objava pozitivno delovala, morate iskati v lastni hiši. Odgovor pripravil: štab za vpis posojila za ceste. KONFERENCA DELEGACIJ OŠ HINKO SMREKAR Glede na članek v »Delu« 2. decembra v rubriki »Mimogrede« pod naslovom: »Denar za uskladitev OD« postavljamo vprašanje: Zakaj se ne porabi denar od povečanih dav-kov za vrtce in šole, kot je namenjen? Ali je potrebno v upravi mesta povečati OD na ta račun? Odgovor: Na podlagi dogovora o splošni porabi v občinah in mestu^Ljubljane so se sredstva iz naslova povečanih davkov v letu 1976 namenila za financiranje ljudske obram-be in sicer v višini 11.273 tisoč din. Za ta znesek se je Ljubljani tudi priznalo pove-čanje dovoljene porabe nad sprejetim 8,3 % dvigom v primerjavi z letom 1975. Žaradi povečanih davkov pa b-o v Ljub-Ijani nastala tudi razlika med povprečno (kalkulativno) davčno obremenitvijo občanov in dejansko realiziranimi da\iki. Ocenjujemo, da bo ta razlika znašala 21.184 tisoč din. Na podlagi že citiranega dogovora se bodo ta sredstva namenila za poravnavo obveznosti do samoprispevka I., torej za gradnjo osnov-nih šol in VVZ. Članek v »Delu« pa je po našem mnenju obravnaval tista sredstva, ki povečujejo dovo-ljeno porabo v občinah in izhajajo iz razlike med 80 % davčno izterjavo in dejansko do-seženo davčno izterjavo po stanju na dan 25. 11. 1976. Na podlagi medobčinskega dogovora se za ta sredstva smejo povečati občinski pro-računi in sdcer tako, da del sredstev, vendar največ 40%, uporabi za izboljšanje pogojev delovanja upravnih organov. V ljubljanskem dogovoru je to bolj precizirano in sicer ta-ko, da bodo morale Ijubljanske občine iz te-ga naslova zagotoviti za udeležbo k samo-prispevku vsaj toliko, kolikor bi bilo dose-ženo pri 87 °/o davčni izterjavi, torej naj-manj 14.480 tisoč din, za druge namene pa se bodo sredstva iz davčne izterjave smela uporabiti, če bo zagotovljena udeležba k sa-moprispevku I v višini 20.000 tisoč din. Po podatkih s 25. 11. 1976 se sme občinam dovoljena poraba glede na davčno izterjavo povečati za 31.053 tisoč din, kar je z aneksom k dogovorurazdeljeno: (v tisoč din) — za udeležbo k samoprisp. 20.000 — za uskladitev OD y upra-vi mesta (tudi scdišča, inšpekcije, pravo- branilstvo ddr.) 6.326 — za razpolago v občinah 4.727 Konkretno za občino Šiška, odpade 664 ti- soč. S sprejemom rebalansa pa smo ta sred-stva namenili našeanu posebnemu računu za gradmjo šol in VVZ, kar je bilo tudi že reali-zirano. Namreč vse presežke smo namenili za investicije v šolstvo. Namesto planiranih 12,450 tisoč smo na ta račun naikazali 13,250 tisoč. Odgovor pripravil: Oddelek za gospodar-stvo in finance. DELEGAT DELEGACIJE KS ZGORNJA ŠIŠKA Vprašanje: Delegacija KS Zgomja Šiška ugotavlja, da je med prebivalci KS Zgonnja Šiška velik revolt, ker se je začelo s trasira-njem obvoznice. To je obvoznice po Večni poti do Viča. Delegacija ostro protestira pri> ti temu, da bi obvoznica tekla po Šišenski cesti in Večni poti, ker se s tema onemogoči vstop v rekreacijske površine šišenskega hri-ba iai Rožnika (Mostec, Živalski vrt) ild., ki za 1000 prebivalcev Ljubljane na tem ob-močju predstavlja enega od redkih rekrea-cijskih prostorov v Ljubljani. Delegacija predlaga, da se ponovno skliče zbor občanov, ker stališča, ki so bila sprejeta na prejšnji seji z-borov občanav, katera so obravnavala to problematiko niso bila upoštevana. Dele-gacija se pridružuje protestu občanov in de-Jegatom KS ter SZDL ter prosi za odgovor, kako se namerava ta problem rešiti. Odgovor: Na Območju KS Zgorja Šiška se v trasi Večne poti ne trasira obvoznica in je kakršenkoli revalt neuprai-ičen. Sklad za ko-munalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Šiška že pripravlja pogodbo z Republiško skupnostjo za ceste za odkup zemljišč in ob-jektov ter pripravo zemljišča za gradnjo no-ve obvozne cste po 10-letnem programu iz-gradnje cest v Ljubljani. Odkupovanje zem-Ijišč se bo predvidama začelo v prvi polovici 1977. leta. V družbenem planu občine Ljubljana-Ši-ška za obdobje 1976—1980, ki je bil sprejet na redinem zasedanju vseh zborov dne 15. 7. 1976 je predvidena tudi modernizacija Večne poti na območju naše občine (str. 63 tč. 11). Po dosedanjih študijah se predvideva mo-dernizacija v naslednjem obsegu: ureditev 6m široke asfaltirane ceste za osebni pro-met, napeljava javne razsvetljave, ureditev kanalizacije in odvodnjavanje, jzgradnja lo-čene sprehajalne poti in kolesarske steze do živalskega vrta. Predlagana ureditev naj bi omogočila kulturnejši dovoz in dostop do re-kreacijskih površin in živalskega vrta ter lokalno povezavo Zg. Šiške in Kosez z Rožno dolino. Vsa geodetska dela na terenu so v zvezi z narvedeno modernizacijo. Odgovor pripravil: Za sklad za komunal-no urejanje zemljišč, Standard Invest.