števHka 13 / letnik 60 / Ljubljana, 29. marec 2001
Glasilo
._____ Zveze Svobodnih Sindikatov $ Slovenije
Učiteljem še letos za 20.000 tolarjev
večje plače
se^Histric* za šolstvo dr. Lucija Čok, pred-r Sviza Tine Ponikvar in sekretar Vi-b°jan Hribar so ta torek podpisali spre-. in dopolnitve kolektivne pogodbe aejavnost vzgoje in izobraževanja ter do-j^. °r o usklajevanju plač v javnem sektorju, v *nistr*ca Čokova je ob tem dejanju po-s da bodo zaposleni v šolstvu in vzgoji ^ ^ pobili nove možnosti, da se pri pla-• Približajo primerljivim poklicem. Vlada s tern izpolnila obljubo, da bo koordini-s , nadaljnje usklajevanje plač v javnem l°rju in pripravila paket zakonov, ki bo so0m°gočil. Po besedah Tineta Ponikvarja v Svizu z doseženim zadovoljni, saj so . ako izognili zaostrenim razmeram ob dj, Cu dolskega leta, ki niso v interesu sin-ata. Potreben pa bo še kakšen korak za Polno odpravo razmer, ki so posledica .rernemb v letu 1993. Zadovoljstvo s pod-bar0^ °beh listin je izrazil tudi Bojan Hri-t>ol• v 0sebej je poudaril, da bo potrebno iz-Jsati tudi razmerja med plačami znotraj |0je in šolstva.
dv ?m.0stojnt sindikat ljubljanske univerze teh a ‘tstin ni podpisal, ker po neuradnih in-
formacijah ni dosegel svojih ciljev za izbolj- tolarjev. Za sindikate pa povečanje plač ni bil šanje plač administracije.	glavni cilj, veliko bolj so si in si še bodo pri-
Bruto plače učiteljev naj bi se novembra in zadevali za odpravljanje razlik med plačami decembra letos povečale za kakšnih 20.000 v javnem sektorju.
F. K.
Bo problem odmora za
Rialico odpravljen?
Kot
pr * nam je povedal Dušan Semolič, so .Ravniki ministrstva za delo na pogaja-i*^.ta ponedeljek napovedali, da bodo za-pr * Opletov verjetno umaknili amandma k fjn- °gu zakona o delovnih razmerjih, ki de-iiidelovni čas. V njem piše, daje delov-^Ij ?s vsako obdobje, v katerem delavec dela $vJe na razpolago delodajalcu in opravlja aktivnosti in dolžnosti. Če bo ta amand-vici an’ °dpadel tudi amandma, ki pred-I lic^eVa črtanje 30-minutnega odmora za ma-: p 12 delovnega časa.
|j0 Odstavni ki sindikatov so zahtevali več-^je Us^'to starejših delavcev pred odpušča-Predlog zakona zaenkrat določa, da ru>ej° delodajalci delavce, starejše od 55 let,
ajih
ejati k nočnemu in nadurnemu delu le °vim soglasjem. Sindikati predlagajo
določbo, po kateri delodajalci delavcev in delavk, starejših od 53 let, ne bodo smeli odpuščati iz poslovnih razlogov ali iz osebnih razlogov zaradi pomanjkanja delovne zmožnosti.
Predstavniki ministrstva niso nasprotovali predlogu sindikatov, da se norme o prerazporejanju delovnega časa zaostrijo tako, da delodajalci te možnosti ne bodo mogli več zlorabljati. Zavračali niso niti predloga, da bi regres za letni dopust znašal najmanj 60 odstotkov povprečne plače v naši državi.
Povsem odprto je vprašanje dodatka za skupno delovno dobo. Sindikati predlagajo po 0,5 odstotka za vsako leto dela, delodajalci pa želijo to urediti v kolektivnih pogodbah. Poleg tega bi delodajalci radi upoštevali le delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.

Bartol ne bo popustil
Sandi Bartol nam je po neformalnem pogovoru z nekaterimi delodajalci to sredo povedal, da doživlja nove pritiske. Hkrati pa mu trgovke in trgovci pošiljajo izraze podpore in zahtevajo, naj vztraja pri zahtevah za omejevanje nedeljskega obratovalnega časa prodajaln.
Prav zaradi tega želi vsem sporočiti, da bo pri politiki Sindikata delavcev trgovine Slovenije vztrajal. “Nihče naj ne pričakuje, da bom sindikat preusmeril k organizaciji izletov, ozimnice in zabav,” je poudaril.
Več o Sindikatu delavcev trgovine Slovenije na straneh 4 in 5
Konferenca o socialnem dialogu v državah kandidatkah
Sindikati se soočajo s slabo organiziranimi delodajalci
Evropska konfederacija sindikatov je skupaj z Zvezo industrijskih in delodajalskih konfederacij Evrope (UNICE) ter Evropskim centrom podjetij splošnega gospodarskega pomena (CEEP) in ob sodelovanju Evropske komisije v Bratislavi organizirala konferenco o socialnem dialogu v državah kandidatkah za vstop v Evropsko unijo. Cilj konference je bil okrepiti socialni dialog in kolektivno pogajanje v teh državah. Podlaga za razpravo so bile študije o razvitosti socialnega dialoga, ki jih je na zahtevo EKS, UNICE in CEEP pripravila neodvisna skupina strokovnjakov pod vodstvom Franciszka Drausa.
Razprava je potekala o tehle tematskih sklopih: stanje na področju tripartitnega socialnega dialoga, kolektivno pogajanje in dvostranski socialni dialog ter vključenost socialnih partnerjev v priprave držav kandidatk na članstvo v EU. Konferenca seje zaključila z okroglo mizo o perspektivah socialnega dialoga v državah kandidatkah.
V razpravah je bilo poudarjeno, daje socialni dialog eden izmed koebenhavnskih kriterijev, po katerih ocenjujejo države kandidatke, je pa tudi sestavni del acquisa, predvsem njegovega socialnega dela. Nekateri so menili, da se socialni dialog v državah kandidatkah razvija z “zamudo”, vzrok naj bi bil v tem, da se dobro organizirani sindikati soočajo s slabo organiziranimi delodajalskimi organizacijami. Delodajalci v državah kandidatkah se docela še ne zavedajo svoje vloge in odgovornosti v socialnem partnerstvu, pogosto ne razumejo pobud nasprotne strani za dialog in jih nočejo sprejemati.
Razpravljavci so se dotaknili tudi dileme, ali je socialni dialog bolj razvit in kvalitetnejši, če so zanj vzpostavljeni zakonski temelji, ali ne. Slikovito je odgovoril predsednik konfederacije sindikatov Slovaške Republike, edine od kandidatk, ki ima zakonsko urejen tripartitni socialni dialog: Igralci so lahko dobri poznavalci nogometnih pravil, vendar pa to še ne pomeni, da tudi do-bero igrajo nogomet.
Milan Utroša je opozoril na problem neenakopravnosti socialnih partnerjev v Sloveniji. Dejal je, da reprezentativnost sindikatom podeljuje ministrstvo za delo na podlagi zakona, ki vsebuje zelo ohlapna meri-
la. Rezultat tega je, daje podeljena reprezentativnost v Sloveniji skoraj vsaki sindikalni organizaciji, ne glede na njeno dejansko moč. Na drugi strani pa vlada dovoljuje, da se imajo za najbolj reprezentativne tiste delodajalske organizacije, ki imajo po zakonu obvezno članstvo ali pa jih je, kot piše v študiji, ustanovila Gospodarska zbornica Slovenije. Utroševa razprava je povzročila burno reakcijo sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Vitka Roša. Taje Utroši že v odmo-
Poudaril je tudi, da v ZSSS nismo zadovolj' ni z zakonskimi določili, po katerih kolektiv^ pogodbe s sindikati sklepa poleg Združenj delodajalcev Slovenije tudi Gospodarska zbor niča Slovenije, kije formirana in prejemali narino na podlagi zakonskih določil. Prav je po mnenju ZSSS, je dejal Mišič, ena gl®v nih ovir za uspešen razvoj socialnega dia* ga. Gospodarska zbornica Slovenije narnr tudi ob stavki prav nič ne izgubi, saj nastop z močjo avtoritete in ne z močjo argurne11 in socialnega partnerstva.
Kar zadeva vključenost socialnih part*1 jev v proces širitve EU je stanje nekol> boljše, kot je bilo pred dvema letoma n?0 tovljeno na podobni konferenci v Varsa . V posameznih kandidatkah pa sindikat1 delodajalci še niso vključeni v delo ? nih in pogajalskih skupin. Predstavnik1,1 skih sindikatov je kot zanimivo izkušnj° n vedel, da so bili finski sindikati tesno vkk čeni v pripravljalni proces vstopanja v h ‘ Vse delovne skupine in komisije so po vS.. pu v EU ohranili in v njih se redno odvlJ
socialni dialog. Predstavnik sindikatov
Ma1'
te pa je povedal, da jim vlada sofinancirl)
Med več kot 20 udeleženci konference so bili tudi
predstavniki .u Zveze svobodi1 sindikatov Slovenije Milaf> Utroša, Branko Mišič, Cvetka Gliha, Katarin?
Lavrin Marenc6 in Pavle VrhoV^
ru dokazoval, da se moti in da združenje delodajalcev ni nekakšna “by-pass” organizacija gospodarske zbornice in da so Združenje delodajalcev Slovenije prostovoljno ustanovile njene članice. To je ponovil še v popoldanskem delu razprave, ko je tudi dejal, da se bosta Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije še letos umaknili iz socialnega dialoga.
Branko Mišič, eden od uvodničarjev pri temi Kolektivno pogajanje in dvostranski socialni dialog, je med drugim opozoril na sedanje stanje v javnem sektorju v Sloveniji, kjer seje uveljavila kombinacija kolektivnih pogodb dejavnosti, kolektivnih pogodb poklicev in zakonskih predpisov. To je pripeljalo do velike anarhije, nesprejemljivih razlik in nepreglednosti politike plač v tem sektorju.
vse sestanke in druge dogodke, ki se jo priprav na vstopanje v EU.
ti^
ključkih poudaril, da socialni dialog ni 'P1"1*
šanje izbire, ampak del evropske
daje. Zanj je nesprejemljivo, da se vla' delodajalske organizacije v nekaterih o(
vah kandidatkah obnašajo do socialnega loga tako, kot da lahko izberejo le tisto. ^ jim ustreza, kar jim ne, pa preslišijo. P°u ril je odgovornost socialnih partnerjev v žavah kandidatkah za razvoj socialnega^, loga in apeliral na Evropsko komisij0’ j še naprej pozorno opazuje razvoj socialn dialoga kot sestavnega dela evropske za
nodaje.
Pavle Vrh0
I iTJ RTmTT’’1 ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatin0^
'id r i K) iV 14 U1!! lobi1 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 01/43-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednikTodL^
tičalo « M n	n Irti HI//10-Zl 1 _OQQ - ETol/f* Gl7_0QQ _	r>rlQ/n)oinrlilzat_"7000 c-i « D/"»Mrv«rt-»no	OCA ♦/-*loriaW _	rož^i irs KA1A1	l Tlel/- DfilO ' „
Generalni sekretar Evropske konfe^erf
cije sindikatov Emilio Gabaglio je v tl
Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 250 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda
Tisk: Delo g ISSN '408-55°.
S2CJALN0 PARTNERSTVO
št. 13 / 29. marec 2001

skretar Sindikata obrtnih slavcev Slovenije Martin Muršič e 113 seji ekonomsko-socialnega veta prejšnji teden obrazložil P^bleme, ki jih ima ta sindikat j'1,1 sistemu dualnega 2obraževanja (izobraževanja fjencev). Delodajalci za Jegove predloge, torej predloge nega od enakopravnih socialnih Partnerjev znotraj sistema °braževanja, niso pokazali Javega razumevanja. Po seji Muršiča prosili, naj bra|>lerne P0iasn' *e za naše
l	sodeluje s svojimi predstavniki v
Dr-r ^3*1, opravljajo vmesne preizkuse etične usposobljenosti vajencev v drugem 'etniku r
Problemi socialnega partnerstva pri izobraževanju vajencev
Sindikat obrtnih delavcev pričakuje državno pomoč
Opitih
“vede
Šolanja. Sodeluje tudi pri zaključnih vajencev. V dualnem sistemu, kije bil
2^ leta 1997, se vajenci izobražujejo za sa P°klicev (avtokleparje, avtomehanike, me-( J6’.Odarje, cvetličarje, mizarje, kuharje, na-(j| 'je, tapetnike, frizerje, krovce, šivilje ...).
uikat sodeluje tudi v strokovnem odboru L Poklicno izobraževanje in strokovnem od-
boi
Pokli,
^ Za nomenklaturo poklicev pri Centru za 'cno izobraževanje. Svojim članom izpit-
Hih ‘^uuitiz-cvtuijc. ovujiiii ciaiiuni
• ^oinisij oziroma njihovim delodajalcem fat k ^at ^°^an za ^as odsotnosti refundi-kej rUto P*a^° *n povmiti tudi potne stroš-
!ajen(
•nevnice. Sindikat nadzira tudi položaj
ŠIVIUA-KROJAČ
Prograrrvtekstilec
ŠIVIUA-KROJAČ Šivilja opravlja naslednja dela: jemanje mere, izdelava krojev, krojenje, Šivanje, likanje, opremljanje izdelkov za prodajo, ročno oblikovanje tekstilij.
Krojač pa opravlja: jemanje mer, izdelava krojev, krojenje, prirezovanje, šivanje, likanje, opremljanje izdelkov za prodajo, ročno oblikovanje tekstilij.
. icev. V pogovorih z vajenci ugotavlja, ali tuj^amlei (praviloma so to obrtniki) spoš-JeJ° učne pogodbe (izplačujejo predvidene nagrad
C spoštujejo delovni čas, ne zahteva-
Čeprav je povabilo mladim na spletnih straneh Obrtne zbornice Slovenije dokaj privlačno, je življenje vajencev precej drugačno.
Slovenski sindikati so na dostojni institucionalni ravni
1	Sloveniji še ni resnično neodvisnih de-^ ‘llalskih organizacij, zaradi česar imajo sin-
resnične strateške preglavice. V soci-jj,ern Partnerstvu prevladuje dialog med sin-
2	atl in gospodarskima zbornicama. Zdru-i Je delodajalcev je bilo ustanovljeno na po-p ^ gospodarske zbornice in v političnem
fcjedu ni povsem neodvisno.
^ zvezno članstvo podjetij v gospodarski pj^ici je povezano z obveznostjo sklepa-j^^lektivnih pogodb, ki niso sklenjene svo-
U, Siovemji ni zakona ali drugega predpi-iiriv' Ureja* reprezentativnost delodajalskih sanizacij združenje delodajalcev obrti, ki
jehot
>ni2a
0rf hotelo uveljaviti kot povsem neodvisna stjj^^acija, ni uspelo vzpostaviti pravih in-
^ -(l na nacionalni ravni. Tako je ostalo bolj k0v r ionalni ravni in je bolj klub podjetni-y delodajalska organizacija.
P*iv sindikatov na gospodarsko in soci-$0 ^Politiko je bil sprva omejen. Sindikati c akvarjali bolj z notranjimi problemi in za članstvo. Težave so imeli tudi
pri usklajevanju stališč v ekonomsko-soci-alnem svetu. Že nekaj časa pa sindikati dobro sodelujejo in so tudi bolj odločni pri političnih dejanjih. Kljub apatiji delavcev so slovenski sindikati na povsem dostojni institucionalni ravni.
Zdi se, da vlada nima jasnih predstav o institucionalni in politični opredelitvi tristranskega socialnega dialoga. Vlada v preteklosti tudi ni vedno spoštovala tristranskih dogovorov. Je pa danes bolj odprta za predloge socialnih partnerjev in je ekonomsko-socialnemu svetu pripravljena priznati zakonski položaj.
Čeprav sindikati zahtevajo, da se obe zbornici umakneta iz socialnega dialoga, zbornici ne kažeta pripravljenosti odpovedati se centralnemu položaju v sistemu socialnega dialoga in delovnih razmerij. Zdi se, da združenje delodajalcev pričakuje, da bo v prihodnje delovalo samostojneje, vendar si ne upa preveč kritizirati prevlade zbornic v delodajalskem sistemu.
(Poudarki iz mednarodne študije o socialnem dialogu v Sloveniji)
jo nadurnega dela, organizirajo varno in zdravo delo). Po ugotovitvah sindikata je v praksi pogosto drugače. Dogaja se, da vajenci ne morejo izkoristiti pravice do počitnic takrat kot drugi šolajoči se. Sindikat za te naloge ne prejema nobenih prihodkov. Tudi članarine ne prejema, saj vajenci niso člani sindikata. Kot pravi Muršič, strokovne šole pazijo le, da se razpisana učna mesta zapolnijo, daje učni kader dovolj zaposlen in da priteka denar iz proračuna. So tudi delodajalci, ki namesto da bi skrbeli, da se vajenci med praktičnim usposabljanjem čim bolje usposobijo za opravljanje poklica, razmišljajo, kako bi jih med vajensko dobo mimo čim bolj izkoristili za opravila izven učnega programa. O vsem tem se je s predstavniki šol in delodajalcev težko pogovarjati, pravi Muršič. Smisel dualnega sistema pa je v tem, da bi tisti, ki se v njem izobražujejo, po končanem šolanju imeli zagotovljeno zaposlitev. Dualni sistem bi morali tudi organi, kot je so-cialno-ekonomski svet, temeljito prevetriti. Muršič tudi meni, da je izobraževanje vajencev še preveč podobno tistemu na splošnih šolah. Od vajencev se po njegovem mnenju zahteva preveč splošnih znanj, zato nekaterim žal ne uspe priti do poklica, čeravno bi morali uspeti vsi, ki so uspešno zaključili osnovno šolo in so spoštovali obveznosti iz učne pogodbe in pravila, ki jih zahteva šola.
Sindikat obrtnih delavcev je lani za naloge pri izobraževanju vajencev porabil 7,260 milijona tolarjev. Ker denarja za te namene nima, se je lansko leto obrnil na ministrstvo za delo, ki je zahtevek ocenilo za upravičenega in ga posredovalo ministrstvu za šolstvo. Ker seje vladi iztekal mandat, je zadeva tam obtičala. Sindikat se je januarja letos z zadevo obrnil tudi na ministrstvo za gospodarstvo (kamor sedaj spada drobno gospodarstvo), ki pa še do danes ni utegnilo odgovoriti.
Na seji ekonomsko-socialnega sveta, kjer je Muršič vse to povedal, je Samo Hribar, predstavnik delodajalcev iz Gospodarske zbornice Slovenije, nasprotoval temu, da bi sindikat za naloge na tem področju prejemal denar iz proračuna. To je po Muršičevem mnenju dokaj čudna logika, saj ti isti delodajalci v mnogo-čem prav tako kot sindikat upravičeno pričakujejo, da jim bo država pomagala in da bodo pri tem imeli sindikalno podporo in razumevanje. Delodajalci se tudi nemalokrat pritožujejo, da je zanimanje za vajenstvo premajhno. Kako naj bo večje, pravi Muršič, če skoraj vsak dan ponavljajo zahtevo za znižanje že tako nizkih pravic svojim delavcem. Eko-nomsko-socialni svet je kljub temu ministrstvo za šolstvo pozval, naj se o zahtevi sindikata za sofinanciranje stroškov pri dualnem sistemu čim prej izreče.
F. K.

Mister Foks
Iz časov, ko sem začel hoditi v osnovno Solo, mi je ostala v spominu zgodba, ki naj bi meni in sošolcem dokazovala, kako grd je kapitalizem. To je bilo seveda potrebno, saj smo takrat začeli graditi socializem. Dogajala se je v Ameriki in nastopali so štirje nadobudni kapitalisti. Prvi je bil mister Foks, ki je najprej imel majhno delavnico, v kateri so izdelovali klobuke. Ker so bili klobuki dobri, je z lahkoto prodal vse. Iz majhne delavnice je kmalu zrasla majhna tovarna, ki se je hitro širila. Ker je bil mister svetal zgled, so se za klobuke odločili še trije mistri (njihova imena sem pozabil). Kar naenkrat so pokrival za glavo naredili toliko, da jih niso mogli več prodati. Proizvodnjo so zato začeli zmanjševati in jo čez nekaj časa povsem ustavili. Nekaj let kasneje je bilo mogoče videti le propadajoče tovarniške zgradbe. Moto zgodbe je seveda bil, da kapitalistična konkurenca ne uničuje le kapitalistov, ampak škoduje tudi delavcem. Delavci, ki so ostali brez mezd, so seveda odšli s trebuhom za kruhom in opustelo je tudi prej prijetno in cvetoče mesto.
Pred dvema letoma sem imel intervju s šefom našega največjega trgovskega podjetja, odgovornega za kadrovsko področje. Ker so bile takrat v modi non stop odprte trgovine (vsak dan 24 ur), sem ga med drugim vprašal, ali je takšna trgovina, kot so jo odprli ob Tržaški cesti v Ljubljani, rentabilna. Odgovoril je, da se za takšno trgovino niso odločili zaradi ekonomskih razlogov, ampak zato, ker si kot največji to lahko privoščijo. Ker sem mu intervju poslal v avtorizacijo, je ta odgovor seveda gladko izpustil. Moda non stop odprtih trgovin je zaradi ekonomskih in socialnih vzrokov k sreči kmalu minila, čeprav so delavci plačali kar precejšnjo ceno.
Kakorkoli obračamo, naš “najboljši sosed”, ki ima ob nedeljah edini odprte svoje nakupovalne centre, pobira ekstra dohodek. Z njim lahko zaposlenim celo plača toliko, kot sedaj določa kolektivna pogodba. Raje kot da bi zaposlenim plačeval ustrezne dodatke, najema študente. To verjetno ne velja za vse centre, zanesljivo pa drži za največji center ob Celovški cesti v Ljubljani.
Šef Leclercovega hipermarketa v Ljubljani je prejšnji teden na tiskovni konferenci povedal, da podaljšanje odpiralnega časa na nedeljo ni nova storitev, saj se v tem primeru promet ne poveča za eno sedmino, ampak se s šestih dni porazdeli na sedem. O nedeljskem delu se podjetje mora uskladiti tudi z zaposlenimi in njihovim sindikatom. Pri tem mora tehtati zlasti posledice na socialnem področju. V Dnevniku smo 22. marca lahko prebrali izjavo Jožeta Mermala, generalnega direktorja BTC, da nakupovanje ob nedeljah ne sme imeti prednosti pred skrbjo za čuvanje in ohranjanje zdrave družine in družbe ter da ne smemo imeti pred očmi vedno in povsod le kratkoročnega ekonomskega interesa.
Če za iztočnico vzamemo to, da se zaslužek trgovcev, če imajo prodajalne odprte tudi ob nedeljah, ne poveča za sedmino, je povsem jasno, da lahko do reda glede nedeljskega dela pridemo na dva načina. Prvi je krut in podoben zgodbi iz prvobitne faze kapitalizma - proste in brezobzirne konkurence. Ko bodo ob nedeljah trgovine odprli vsi trgovci, se to ne bo splačalo nobenemu. Če se jim ne bo splačalo, bodo ob nedeljah imeli vsi zaprto. Ceno bodo v tem primeru plačali zlasti delavci. Statistični podatki namreč dokazujejo, da podaljševanje odpiralnega časa prodajaln ne povzroča povečanja števila zaposlenih, ki morajo za isti denar delati več in dlje. Koliko bo družinskih travm, koliko zakonov bo šlo narazen, koliko otrok bo brez matere tudi ob vikendih, vse to bi oblast moralo vsaj malo skrbeti.
In če bi oblast to res zaskrbelo, bi verjetno sprejela zakon in z njim odpiralni čas ob nedeljah omejila na trgovinice, kjer si človek lahko kupi sveže žemlje, mleko, časopise in druge malenkosti. Če bi to naredila, bi ljudem prihranila veliko gorja, ki ga povzroča logika liberalnega kapitalizma. Mislim, da je že čas, da ministrici, ki nas prepričuje, da sta odpiralni in delovni čas dve povsem ločeni zadevi, njen šef reče, naj neha trositi neumnosti, ki so si jih izmislili drugi, da bi opravičili svoje ravnanje.
(Ob nedeljah ne nakupujem)
Sindikat delavcev trgovine Slovenije oblikoval stavkovni odbor
Izvršni odbor Sindikata delavcev trgovine Slovenije je na seji 22. n'arca obravnaval razmere po sprejetju novega pravilnika o obratovalnem času dajaln. Ker je izvršni odbor ocenil, daje ministrica za gospodarstvo s pravilnikom grobo posegla v socialnopartnerske odnose, se je preimeno v stavkovni odbor.
Ker je izvršni odbor ocenil, daje nastali spor mogoče rešiti s pogajarU1'. bo začasno vzdržal vseh protestov zoper ministrstvo za gospodarstvo in lodajalce, ki zagovarjajo spremenjeni pravilnik o obratovalnem času pr° jaln. Če se do 7. aprila spor ne bo začel reševati, bo stavkovni odbor op1]6^. lil stavkovne zahteve in začel organizirati velik protestni shod članov Sin kata delavcev trgovine Slovenije.
Posledice so že tu
Eden od večjih trgovcev je na podlagi novega pravilnika o obrato'aJ nem času že ukrepal in v svojih trgovskih centrih ob vseh praznikih u"-del dežurni obratovalni čas, ob nedeljah bodo zaenkrat še zaprti.
Eden od delodajalcev je na odlok (ki je bil poslan Sandiju Bartolu) Pn pisal, da potrošniki ob nedeljah in praznikih ne potrebujejo odprtih US0’ vin in da tudi promet ne daje pričakovanih rezultatov. Zaradi tega p00?, ra zahtevo Sindikata delavcev trgovine Slovenije, da naj bo ob nedelj dovoljeno prodajati le živilske izdelke.	___,
Odmevi: ZSSS zahteva odstop ministrice Tee Petrin
Nekateri menijo, da morajo tudi trgovci delati ob nedeljah, kot dežurni delavci v policiji, v zdravstvu in še nekaterih poklicih. Zato, da bodo ljudje, ki se nimajo ob nedeljah kam dati, kupovali, pardon - pohajkovali po teh trgovinah in zelo malo kupili, saj je vrednost poprečne nakupovalne košarice majhna. Slišal sem tudi izjavo o tej temi na radiu, da kdor si ne more življenjskih potrebščin nabaviti med tednom, ni vreden da živi. Mogoče kruta izjava, a precej resnice je v njej. Gospod Jankovič, direktor Mercatorja, s svojo ekipo očitno ni sposoben napolniti s kupci svojih hipermarketov med ponedeljkom in soboto in si je pred časom omislil nedelje. S tem je uničil precej zasebnih trgovinic, ki ne morejo več konkurirati hipermarketom ne po cenah ne po ponudbi. Zato so njegove floskule o novih delovnih mestih zavajanje neobremenjenih ljudi. Več delovnih mest je uničil kot ustvaril. Med delavci Mercatorja pa je napravil le razporeditve. Torej ne vidim novih delovnih mest. Od zahodnoevropskih držav ne poznam nobene resne države, ki bi imela ob nedeljah odprte hipermarkete. Avstrija zapre vse trgovine že v soboto zgodaj popoldne.
Lastniki trgovin ne bodo odpirali novih delovnih mest, to mi lahko verjamete. Res je, da bodo delavci delali samo 40 ur na teden. Delali pa bodo več kot sedaj, ker bodo morali delati za tiste, ki bodo med tednom morali biti odsotni. Stroški trgovca
bodo zaradi uvedbe nedelje ski dodatki za delavca, varn°s služba, čistilni servis itd.) še ne^ al. ji, promet pa ne bo nič večji. ‘e . poredil se bo s 6 dni na 7 4nl nistrica za delo, dr. Tea Petrin, P ob tem sprašuje, zakaj naj hi °c ■ pila. Zato, ker je moderna e^on°.eg(i ja presegla njeno znanje. Pokg1 ^ še nikoli ni delala v gospodarsb je vedno bila v vlogi molzne ktf' plečih davkoplačevalcev. Zanikn pridobitve delavcev sodobne . in se vrača v čase začetnega lizma. Gospod Mermal, direktor (1 je s svojo izjavo, objavljenof Dnevniku, dokazal, da je resničn0 lik direktor. Upam, da si jo bostaf pa Tea Petrin in njen nekdanj1 dent, sedaj minister za delo,
Vlado Dimovski, ne samo /"r'°L p, ampak tudi zapomnila. Misli"'.av.. se po aferi z dr. Šuštarjem, kjer F^ kazala svojo naivnost pri vodenj1 ., ko pomembnega ministrstva, k gospodarsko, morala resnično P. šali, zakaj še vztraja. Očitno preprodati niti novih računam ki ji jih je “zapustil" prejšnji nji j ter, dr. Zagožen. V normalni ar~ s bi jo odnesli na cesto že prvi a. $jy pohištvom vred, če seveda ne " ma prej odstopila.	, m]
Našo vlado, ki nam vlada sk ^ večino časa po osamosvojitvi. P ^ sama hvala in nam govori o tg o uspehu. Bojim pa se, da so ve ((l peha v tej zgodbi doživeli pored precej manj pridni.	. sni
Jože
P.S. Zanimivo je, da zadnje vrednost delnice Mercatorja su ‘ časi, a vztrajno pada. Ko bol ^ daj tudi drugi veliki trgovci (Sp'7'’ venijo. Živila, E.Leclerc in drug' ' a H odprte trgovine tudi ob pa bo tej delnici cena še bolj Pa in nič je ne bo moglo ustavit'-goče le dekreti dr. Tee Petrin-
V dveh mesecih lahko spremenimo delovni režim v prodajalnah
vil e, Prv* klovni dan po objavi spornega pra-n|ka o obratovalnem času prodajaln - minis-juvl ?a Sospodarstvo dr. Tea Petrin ga je ob-Slo U ‘ marca _ Je Sindikat delavcev trgovine kn V(en'je organiziral izjemno odmevno tiskovno nterenco. Naša stališča so povzeli vsi časo-^ 'n elektronski mediji. Problematika obra-j a aega časa prodajaln in delovnega časa pro-5n-' J6 bila glavna politična tema ves prej-teden. Časopisi in drugi mediji so predstavili ie n' ?°j'ec*ice obratovalnega režima trgovin, to svčr • ^ zaPoslenil1- Delo in Dnevnik sta med ki J'nii bralci opravila javnomnenjski anketi, ter' r	našo tezo, da Slovencem neka-
kak ae . ajalci nove nakupovalne navade ne-,]e|.0 Vsiljujejo. Anketi sta pokazali, da ob ne-teh V ret^n<> knpnje le 13 % potrošnikov in od 0tW ^ ^ ne^e*js*cemu nakupu zlahka
Sindikut delavcev trgovine Slovenije je prejel dev IT^no P‘sem z izrazi podpore našim priza-ti 0anieni. Podprli so nas tudi drugi sindika-doh^^ujemo, da smo v slovenskem prostoru v 'bvsespbšno podporo pri naših prizade-ialn'd a ureclitev obratovalnega časa proda-?ir ' rrePričani smo, da nam je tudi z anga-nJorn javnosti uspelo izsiliti dialog z oblast-
jo, ki je sprva do sindikatov kazala izrazito podcenjevalen odnos.
O problematiki obratovalnega časa je prejšnjo sredo razpravljal ekonomsko-socialni svet. V ponedeljek, 26. marca, pa smo se z ministrom za delo, družino in socialne zadeve dr. Vladom Di-movskim - sodelovala je tudi ministrica za gospodarstvo dr. Teo Petrin in predstavniki reprezentativnih sindikatov - pogovarjali o umiku pravilnika o obratovalnem času prodajaln. V začetku pogovora so predstavniki ministrstva za gospodarstvo kazali do sindikatov precejšnjo nestrpnost, v nadaljevanju pa je pogovor potekal v bolj v konstruktivnem ozračju. Sindikati smo ministrici dr. Tei Petrin takoj predlagali, naj sporni pravilnik umakne. Vendar je dejala, da tudi za ceno svojega odstopa tega ni in ne bo storila.
Pogovora smo se v imenu Sindikata delavcev trgovine Slovenije udeležili predsednik Franci Lavrač, podpredsednica Nevenka Knapič, sekretar Sandi Bartol in sekretar območnega odbora SDT Stane Drobnič, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije je zastopal mag. Dušan Semolič.
Dogovorili smo se, da se bo v sedmih dneh, najkasneje do 2. aprila, sestala ekspertna interesna skupina, sestavljena iz predstavnikov sindikatov, delodajalcev in vlade. Njena naloga bo
konkretizirati kriterije in merila za določanje dežurnih prodajaln, ki naj bi veljali za celotno državo. Gre za:
-	predmet oziroma asortiment prodaje v času dežurnega obratovalnega časa (to je ob nedeljah, praznikih in ponoči),
-	gostoto gospodinjstev oziroma naselij, ki opravičuje organiziranje dežurne prodaje,
-	preverjanje izvajanja delovnopravne zakonodaje in kolektivnih pogodb pri delodajalcu (pristojnosti reprezentativnih sindikatov). Komisija mora najkasneje do 20. aprila pripraviti zaključno ali vmesno poročilo o rezultatih pogajanj ter z njim seznaniti reprezentativne sindikate in obe ministrstvi.
V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije smo prepričani, da lahko spremembo delovnega režima v trgovinah dosežemo v šestdesetih dneh. Da bi bili pri tem uspešni, se bomo o tem vprašanju pogovorili tudi s sindikati Avstrije in Italije.
Za torek, 3. aprila, je sklicana seja republiškega odbora Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Na njej bo ocenil dosedanje aktivnosti in na tej podlagi po potrebi sprejel tudi nove usmeritve in določil način njihove uveljavitve.
Sandi Bartol, sekretar
Anketa
Kako zaščititi starejše Gostinske delavke in delavce
beneficirana delovna
laVc-e? ,lekaj več kot 104.000 brezposelnimi de-l,)Vi‘je Štirna starejših od 50 let, več kot po-ri)j j ^ starejših od 40 let. Med brezposelni-Več kot polovica žensk, med njimi pa je 'I^Uvk^i ve*'k° starejših delavk. Ali so starejše goj, jn delavci z zakoni in kolektivnimi po-^jŠed"1' u'stre7'no zaščiteni? Ali bi veljalo sta-0(|., nelavce dodatno zaščititi z novim zakonom [)Cjlv?v,nh razmerjih? Ali delavci dovolj poznajo (Ir ki jih imajo starejši delavci? O teh in tu«'' vprašanjih, povezanih s pravicami in sta-gnv . sturejših delavk in delavcev, smo se po-'IdT 's s'n(iikalnimi zaupniki in funkcionarji katu delavcev gostinstva in turizma Slo-tfv v ®GiT), saj so problemi starejših delav-tc.j dejavnosti še posebej pereči.
Dolfe Potočnik, Hotel Toplice Bled: Menim, daje za uveljavljene hotele in druge gostinske lokale zelo pomembno, da imajo zaposlenih tudi določeno število starejših delavcev, ki imajo veliko znanja in izkušenj. Vrhunsko usposobljeni kuharji, natakarji, receptorji in drugi gostinsko-turis-
tični delavci, ki imajo veliko izkušenj in ki poznajo goste, hotelu povečujejo ugled. V takšnih hotelih se gosti tudi bolj prijetno počutijo. Starejši delavci so v gostinstvu dragoceni tudi zaradi tega, ker svoje znanje in izkušnje prenašajo na mlajše. Res pa je, da starejši delavci pri nas niso najbolje zaščiteni, zato bi veljalo to zaščito izboljšati v novem zakonu o delovnih razmerjih.
Marina Karo, Unior turi-■	zem: V našem podjetju ne
■ opa/mi ra/l Ik med Maie|šmii | in mlajšimi delavci./di so mi. I da to pri nas še ni takšen pmh I lem kot v tujini, kjer se delodajalci marsikdaj želijo otresti ^	starejših delavcev. Res pa je,
daje delo v naši dejavnosti naporno, zato ga veliko delavk in delavcev ne bo moglo opravljati do izpolnitve pogojev za upokojitev, saj je po novem zakonu treba delati dlje kot prej. Delo v gostinstvu in turizmu je fizično naporno, velikokrat pa gaje treba opravljati ponoči ter ob nedeljah in praznikih. Mislim, da bi bilo prav, če delavkam in delavcem priznali beneficiran staž. Upam, da bodo starejše delavke in delavci nasploh v novem zakonu o delovnih razmerjih dobili ustrezno zaščito.

rar
Stane Konrad, Radenska:
Na opravljanje dela v gostinstvu in turizmu pomembno vpliva tudi starost delavk in delavcev. Zato bi bilo prav, da bi bili starejši delavci v tej dejavnosti ustrezno zaščiteni. Glede na druge dejavnosti se mi zdi, daje bila doslej zaščita starejših delavcev v gostinstvu in turizmu v razumnih okvirih. Menim, da bi se ta zaščita morala še povečati. To bi bilo dobro tako za delavce kot za delodajalce in državo, saj je najslabše, če starejši delavec pade v breme države. Večji socialni transferji za brezposelne terjajo namreč višje davke, zato delodajalci nič ne pridobijo, če starejši delavci niso ustrezno zaščiteni. Kljub vsemu pa se mi zdi, da pri nas ta problem ni tako pereč kot v nekaterih razvitih državah. Res pa je, daje tudi pri nas drugačna slika v zasebnem sektorju, kjer je zaposlenih zelo malo starejših delavk in delavcev.
§/
Iztok Brat«), Hit Gorica in predsednik SGiT Slovenije:
Ker je delo v gostinstvu in turizmu naporno, bi morali starejši delavci uživati več ugodnosti. Uprave podjetij marsikdaj pozabljajo, da starejših delavcev ne morejo več obremenjevati z dežurstvi, nočnim delom in drugimi napori, kot so jih lahko, ko so bili mlajši. Vodstva podjetij so običajno bolj pozorna do invalidnih delavcev, kar je tudi prav. Ni pa prav, da pozabljajo na ustrezno zaščito starejših. Vsekakor bo treba to vprašanje ustrezno urediti v novem zakonu o delovnih razmerjih.
T. K.
Strogo nadzorovane davčne olajšave
Davčne olajšave za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je moč pridobiti le ob natančnem upoštevanju zakonskih določil
V prihodnji davčni napovedi občanov in podjetij bodo pomembno davčno olajšavo pomenile vplačane premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Ali pa tudi ne, če posamezniki in delodajalci k temu načinu pokojninskega zavarovanja ne bodo 'pristopili' v skladu s predpisanimi pravili. Zato v tem prispevku skušamo vemo povzeti razlago Marjetke Grivec Hu-sar z Davčne uprave Republike Slovenije, ko je pred dnevi na seminarju o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju Prve pokojninske družbe govorila o davčnih olajšavah za plačane premije tovrstnega zavarovanja.
Davčne olajšave za plačane premije določa samo zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ne tudi zakona o dohodnini oziroma davku o dobičku pravnih oseb.
Omogočeno je znižanje davčne osnove za dohodnino, davčne osnove pri davku od dobička. Tudi premije za prostovoljno pokojninsko zavarovanje, vplačane v pokojninski sklad obrtnikov, štejejo kot davčno priznani odhodki in znižujejo davčno osnovo.
Premije se lahko plačujejo v mesečnih, polletnih ali letnih zneskih. Davčni organ bo višino premij, od katerih gre zavarovancem in delodajalcem davčna olajšava, ugotavljal na koncu leta.
Najnižja možna premija, za katero je moč uveljavljati olajšave, je 3000 tolarjev na mesec oziroma 36.000 tolarjev letno, naj višja davčno priznana pa 24 odstotkov obračunanih delodajalčevih in delojemalčevih obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovanca skupaj. Ti prispevki znašajo 15,5 odstotka za delojemalca in 8,85 odstotka za delodajalca, skupaj torej 24,35 odstotka bruto plače; 24 odstotkov od tega ali 5,844 odstotka bruto plače torej lahko znaša davčno priznana premija za dodatno prostovoljno zavarovanje. Vendar je znesek premije, ki se upošteva kot davčna olajšava, kljub omenjenim 24 odstotkom, omejen še z naj višjo mesečno vsoto 30.000 oziroma 360.000 tolarjev na leto. Premije se po zakonu avtomatično usklajujejo z rastjo povprečnih plač v Sloveniji od prvega meseca, ko je znan ta podatek, dalje. Letos je bil znan žal šele februarja in zato letos veljajo za 10,6 odstotka višje premije od prvega marca letos. To določilo bo morda spremenjeno tako, da bi se povišanje premij uveljavljalo s prvim januarjem na osnovi septembrskih ali oktobrskih podatkov o rasti plač.
Pomembneje vedeti, da zavarovanec kot davčno olajšavo ne more uveljavljati zneska 30.000 tolarjev za premijo, če njegova plača ni dovolj visoka. Če na primer plača znaša mesečno
200.000	tolarjev bruto, je 5,844 odstotka od te vsote le 11.688 tolarjev in kot davčno olajšavo lahko uveljavlja samo ta znesek.
Marjetka Grivec Husar je z več primeri razložila tudi, kako bo davkarija upoštevala premije
Marjetka Grivec Husar: Vpis podjetja v register pokojninskega načrta še ne pomeni tudi avtomatično pravice do davčnih olajšav.
kot davčne olajšave. Denimo, da ima zavarovanec 2,4 milijona tolarjev letne bruto plače: od te vsote znaša prej omenjenih 5,844 odstotka za naj višjo davčno priznano letno premijo 140.256 tolarjev.
Če zavarovanec premijo plačuje sam v individualnem zavarovanju, uveljavlja kot olajšavo znesek 140.256 tolarjev. Ta znesek se v celoti odšteva od dohodninske osnove, tako kot na primer samoprispevek. Ko plačuje premijo za zavarovanca samo delodajalec v kolektivnem zavarovanju, se mu prizna davčna olajšava do tega zneska. Če plačuje višjo premijo, razlike nad tem zneskom ne more uveljavljati kot davčno olajšavo. Če delodajalec plačuje na primer
200.000	tolarjev letne premije za zavarovanca, se mu prizna kot davčna olajšava samo 140.256 tolarjev.
Če premijo plačujeta delodajalec in zavarovanec skupaj, se pri priznavanju davčne olajšave najprej upošteva premija zavarovanca, tej pa se prišteje premija, ki jo plačuje delodajalec. Ce torej zavarovanec plačuje denimo 100.000 tolarjev letne premije, se mu v davčno olajšavo šteje ves znesek, delodajalcu pa le razlika do 140.256 tolarjev.
Kako davkarija izračuna olajšave, ko se plačujejo premije nad davčno priznano mejo? Denimo, da ima zavarovanec mesečno 600.000 tolarjev bruto plače ali letno 7,2 milijona tolarjev. V tem primeru 5,844 odstotkov znaša 420.768 tolarjev letne premije, kar presega limit 360.000 tolarjev davčno priznanega dela premije. Če takšno premijo plačuje zavarovanec sam ali če jo plačuje sam delodajalec, se v obeh primerih kot
davčna olajšava prizna le znesek premije
360.000	tolarjev.
Ko pa premijo skupaj plačujeta zavarovane1 in delodajalec, ima pri upoštevanju davčne olaj' šave prednost zavarovanec in se delodajalcu pf* zna kot davčna olajšava le morebitna razlika premijo zavarovanca in naj višjo priznano daven0 olajšavo 360.000 tolarjev. Če vsak od njiju pl3' čuje po 200.000 tolarjev letne premije, se rovancu kot davčna olajšava, ki jo v celoti oo šteje od osnove za izračun dohodnine, upošt° va vsa plačana premija, delodajalcu pa le razk ka do skupnega zneska 360.000 tolarjev, tor0' le 160.000 tolarjev. Delodajalcu se plačane pr° mije, ki skupaj s plačanimi premijami zavaf0 vanca presegajo 360.000 tolarjev, ne priznajo k° davčna olajšava niti kot davčno priznani odh° dek. In ne samo to! Od premij, ki presegajo z‘ davčno olajšavo določeni najvišji znesek, n10 ra delodajalec za zavarovanca obračunati prispe ke za socialno varnost in davek od osebnih Pr0 jemkov. Vse, kar presega zakonsko določeno naJ višjo možno vsoto zavarovalnih premij, je p0° vrženo plačilu prispevkov in davkov. Plačat'! treba torej vse prispevke za pokojninsko, zdrav stveno, porodniško in za zaposlovanje. :
Marjetka Grivec Husar je ob tem še posea opozorila na zmoto ljudi, daje moč presežek pČ mije nad davčno priznanim zneskom uveljavil3 kot davčno olajšavo v okviru posebne triodston1 davčne olajšave pri dohodnini.
“To nikakor ne drži,” je pribila. “Zakon o P° kojninskem in invalidskem zavarovanju urejav> davčne olajšave v zvezi s prostovoljnim d0^, nim pokojninskim zavarovanjem. Zakon o a ^ hodnini teh olajšav ne pozna, tako kot zake11 pokojninskem zavarovanju ne pozna triodst^ ne davčne olajšave, ki jo priznava zakon o hodnini.”
do'
Davčna olajšava se delodajalcu prizna le P pogojem, če financira pokojninski načrt v sld _ du s 302. do 305. členom zakona o pokojninske ^ in invalidskem zavarovanju. Ker je zakon v
„	tef
delu nekoliko nejasen in je povzročil med d° lodajalci precej razbuijenja in sprožil veliko vpr‘. šanj, je ministrstvo za finance izdalo podrobne!5 pojasnilo.
Prvi pogoj za uveljavitev olajšav je, da je a. lodajalec vključil v kolektivno zavarovanje11 ^ manj 66 odstotkov svojih zaposlenih; drug1 P. j goj izvira iz 310. člena zakona o invalidsken1 pokojninskem zavarovanju, ki pravi, da se v lektivno zavarovanje vključujejo le kapitn*3 družbe, kar samostojni podjetnik seveda nn ^ veda se lahko poveže več manjših delodaj
ialJ
jeV°
kapitalskih družb, ki skupaj tvorijo pogoj1-like kapitalske družbe, kot jo opredeljuje za^ o gospodarskih družbah.	^
Ce delodajalec ne financira pokojninskeg31 ^ črta v skladu s 302. do 305. členom omenjen0^ zakona, ni upravičen do davčne olajšave. ^te., primeru pa se zavarovancu znesek premije- f ^ delodajalec plačuje zanj, ne všteva v osnovtG dohodnino, vendar največ do davčno priznat16 ^ šine premij; od celotnega zneska premij paje ^ plačati obvezne prispevke za socialno varnost ^ zen davka od osebnih prejemkov, ki se plaC nad davčno priznano višino premij.	^0-
In kako je z obdavčitvijo potem, ko zav\jži) vanec že prejema pokojnino iz prostovolj3 dodatnega pokojninskega zavarovanja ali Pl£ zavarovanje?
Znesek dodatne pokojnine se všteva v os111
,v°
od'
— izračun dohodnine. V primeru izplačil3 . kupne vrednosti zaradi rednih in izrednih P

PRAVNA §vetovalka
Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS_______
kako se splača delati leto ali dve dlje
iZPTifa"Je: De,avec je bil rojen 4.12.1942. Na dni h !'	j® i1116! 38 let 8 mesecev in 21
lov ej)vne dobe. Kmalu bo dopolnil 40 let de-Doin^* ■ ^e' ^an'ma §a5 ab je smiselno po do-PodnV'vl P.0*116 delovne dobe za eno do dve leti reč 3 J-at* delovno razmerje. Za to ima nam-^gazd1*08^' ^V°'* rad opravlja in je dob-
Delavec bo polno delovno dobo dobi ", m’ 2001- Ker bo takrat star že 59 let. „1 e a i^° na isti dan starostno upokojil. Pokoj-p0i se.rnu bo odmerila v kombinaciji odmere od 20nn n7nske osnove’ ^i je veljala pred in po 1. 1. dn v ^ *et Pokojninske dobe, ki jo je zbral re	'e,a ^^9, mu bo priznanih 81 % odme-
ref a “ *et' zavarovanja po začetku pokojninske j orme pa še dodatne 3 % ali skupaj 84 %. Ker bo nH*510 (?e'ovno dobo, od njegove pokojnine ne i tegnjen odbitek zaradi upokojitve pred tako Osnovano polno starostjo.
dan	delavec čisto delovno dobo (brez do-
s ne dobe ali dokupov pokojninske dobe za čas še ,eaJa vojaškega roka oziroma študija), se bi mu 40 f ° lzP'a^al° podaljšati pokojninsko dobo po aav etu delovne dobe. Pokojninska reforma pri-Ne'« novosti, kakršne doslej nismo poznali! koj ',C ve*j?l°> da se mora delavec upokojiti ta-leta nnoZ^°'n' P08°je za starostno pokojnino. Od srne 0 da,je to ni več res! Delavec, ki to želi, p0l SV<?J° Pokojninsko dobo podaljšati tudi po do-a,a ItVl P0lne delovne dobe. Pokojninska refor-šanoHZa t0 Posebej nagrajuje z izdatno povi-Pok,vmer0! Za vsako leto zavarovanja po 41. letu t>oveJnmske dobe (ki ni eista delovna doba), se po bsti r' k"ldob* 1 % višjo odmero pokojnine. Toda ^ališ •lma^0 5® ^et d*ste delovne dobe, so za po-lt0jn an-le deležni še dodatno povišane odmere po-J nne od pokojninske osnove. Za 41 let čiste de-
lovne dobe mu bo namreč namesto 1,5 % priznano kar 3 % odmere. Za 42 let pa še dodatnih 2,6 % ali skupaj 5,6 %. Za takšno odmero je potrebno po novem delati sicer kar 3,5 leta! Povišana odmera je trajna. Pokojninska reforma pa s povišano odmero nagrajuje tudi vsa naslednja morebitna leta zavarovanja. Zato je seveda podaljšanje pokojninske dobe po 40. letu čiste delovne dobe, če zdravje ne nagaja, še kako smiselno.
Zlasti zato, ker bo pokojninska reforma v naslednjih letih postopoma zniževala realno višino pokojnin. Višja odmera bo zato še kako dobrodošla. Pokojninska refonna je namreč spremenila formulo usklajevanja pokojnin in zaradi nje bodo do leta 2024 pokojnine realno vse bolj zaostajale, dokler moški ne bo za 40 let dela prejel le 72,5 % pokojninske osnove. Zaradi formule za usklajevanje pokojnin bodo pokojnine realno vse nižje. Mlajši si bodo izpad v denarnici lahko nadoknadili s sklenitvijo dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Delavcem, ki so tik pred upokojitvijo, pa to praktično ne bo več mogoče. Višja odmera pokojnine bo torej še kako dobrodošla!
Odmera pokojnine za leta obveznega starostnega pokojninskega zavarovanja po dopolnitvi 40 let čiste delovne dobe:
Odstotek
Moški	Ženska	odmere
41. leto	39. leto	3,0 %
42. leto	40. leto	2,6 %
43. leto	41. leto	2,2 %
44. leto	42. leto	1,8 %
45.in vsako nadaljnje leto	43.in vsako nadaljnje leto	1,5 %
Delavec, kije že izpolnil pogoje za pridobitev starostne pokojnine, se torej povsem prostovoljno odloča o datumu upokojitve. Če želi, se sme upokojiti na prvi možni datum. Če pa želi podaljšati svojo pokojninsko dobo, ga delodajalec ne more prisiliti, da se starostno upokoji. Edina izjema je, kadar delodajalec določa trajno presežne delavce. V tem primeru delodajalec sme na seznam trajnih presežnih delavcev dati tudi delavce, ki že izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino.
Še to: kdor je enkrat že izpolnil pogoje za starostno upokojitev, se sme upokojiti kadar koli. Torej se ni treba bati, da bi si s podaljšanjem delovne dobe za nekaj časa zaprl pot do takojšnje upokojitve! Nekaterim je prav ta zavest o svobodi odločanja posebej dragocena.
AZBEST UBIJA ZAHRBTNO
Označevanje izdelkov, ki vsebujejo azbest
Uredba o prepovedi in omejitvah pri proizvodnji, dajanju v promet in uporabi azbesta in azbestnih izdelkov (Uradni list RS, št. 20/13. 3. 1998) med drugim določa tudi, kako morajo biti označeni izdelki, ki vsebujejo azbest. Vsi izdelki, ki vsebujejo azbest, in njihova embalaža morajo biti označeni z nalepko, ki mora biti vsaj 5 cm visoka in vsaj 2,5 cm široka. Zgornji del nalepke predstavlja črko a bele barve na čmi podlagi. V spodnjem delu nalepke pa mora biti jasno in čitljivo standardno besedilo v beli ali črni barvi na rdeči podlagi:
“Pozor, vsebuje azbest - Vdihavanje azbestnega prahu je zdravju nevarno - Upoštevajte varnostna navodila”. Pri neposrednem tiskanju zadostuje kontrastiranje z barvo podlage. Nalepka mora biti na vsaki najmanjši enoti dobave in na vsaki komponenti azbestnega izdelka. Označitev se lahko izvede z nalepko, z neposrednim tiskom na embalažo in
0,6 H
s privezano ploščico, ki je zanesljivo pritrjena na embalažo. Če so izdelki premajhni, je na nevarnost azbestnega izdelka potrebno opozoriti s pomočjo prospekta.
Potrebno je tudi navodilo za nadaljnjo obdelavo azbestnih izdelkov:
- Delajte po možnosti na prostem ali ob dobrem prezračevanju.
-	Uporabljajte po možnosti ročna orodja in orodja z nizkimi hitrostmi, ki imajo odsesoval-no napravo za prah (pri visokih hitrostih je ta obvezna).
-	Azbestni izdelek, če je le mogoče, navlažite pred žaganjem in vrtanjem.
-	Navlažite prah in ga shranite v primemo posodo ter varno odstranite.
Lučka Bohm
rpo
POZOR
VSEBUJE
AZBEST
Vdihavanje azbestnega prahu je zdravju nevarno
Upoštevajte varnostna navodiJa
Vir: Mednarodni posvet o zmanjšanju posledic izpostavljenosti azbestu, Nova Gorica, 9. novembra 2000
varovn^ zavarPvanJa (redno prenehanje je, ko za-Pa ^ec Podobi pravice iz tega naslova, izredno ali oh 'nileV P080tlbe in izstop iz zavarovanja kojn Zavar°Vančevi smrti) mora izvajalec po-(uJn'‘nskeSa načrta od odkupne vrednosti obra-
višinUhcPlaČati davek od osebnih prejemkov v ^anj !| ' odst0|:kov. Odkupna vrednost in pla-(iaririiaVek Sta osnova P° zakonu o dediščini in tu ^ V t?rei Ponovno obdavčena tudi po zako-^ davkih občanov.
nlnjšave je po pokojninskem načrtu ^lor'1]6 pri.dobiti le, če ta izpolnjuje zakonska «rt0v 'u *n^e Vp'san v register pokojninskih na-
) tttč,
p ’ ' 8a vodi pristojni davčni organ, .h« anri. ie treba, da sama odločba o
vpisu
116 !^reg,Ster ne Ponteni avtomatično davč-tinskajsaye- Delodajalci, ki financirajo pokoj-nacrt, morajo izpolnjevati pogoje, ki smo
jih omenjali v tekstu, če želijo pridobiti davčno olajšavo, in davčni organ bo vsako leto posebej ugotavljal, ali jih v resnici izpolnjujejo.
Pravica do davčne olajšave se pridobi s trenutkom vpisa delodajalca v zavarovanje. Torej delodajalci, ki so pristopili k pokojninskemu načrtu kasneje, kot je bil ta vpisan v register, pridobijo davčne olajšave od datuma svojega pristopa k pokojninskemu načrtu.
“Problematično je prvo leto vstopa v zavarovanje,” je dejala Marjetka Grivar Husar. “Premija se plačuje za naprej in davčne olajšave veljajo za plačane premije v letu za leto, za katero se uveljavljajo. Delodajalci, ki bodo pristopali k pokojninskemu načrtu denimo aprila letos in bodo plačali celoletno premijo, bodo deležni davčnih olajšav šele od datuma registracije naprej in ne tudi za prve štiri mesece leta.”
Za konec še enkrat o dvomih, ki mučijo samostojne podjetnike, ki ne vedo, ali bodo ali ne deležni davčnih olajšav pri vključitvi v pokojninski načrt denimo kake pokojninske družbe. Četudi bi samostojni podjetnik zaposloval 500 delavcev, mu davčni organ ob vključitvi v pokojninsko družbo ne bi priznal davčnih olajšav za premije, ki bi jih vplačal za svoje delavce, niti delavcem za njihove vplačane premije. Samostojni podjetnik pač ne izpolnjuje pogojev, ki jih terja drugi odstavek 310. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki pravi, da v pokojninske načrte lahko financirajo le kapitalske družbe. Samostojni podjetniki lahko zaenkrat računajo na davčne olajšave le pri vključitvi v sklad obrtnikov.
B. R.

Sami gospodarji svoje usode
Petdeset delavcev Alplesa kupilo večinski delež podjetja, v katerem so zaposleni, ker ne zaupajo več menedžerjem od drugod
Jure Dolenc, predsednik sindikata in sveta delavcev v Alplesu, industriji pohištva v Železnikih, ne skriva zadovoljstva nad nedavno odločitvijo Slovenske razvojne družbe, da svoj 69-odstotni lastniški delež v Alplesu proda zaposlenim v tej tovarni.
“Zaposleni smo s tem dobili zadoščenje za krivico, ki se nam je zgodila leta 1992 ob prehodu podjetja v Razvojni sklad Slovenije, predhodnika Srda,” nam je dejal. “Sklad je takrat pridobil 20 odstotkov večji lastniški delež, kot bi bilo pravično. Zato je bilo onemogočeno notranje lastninjenje, s katerim bi zaposleni lahko pridobili večinski delež. Zadoščenje pa smo dobili tudi za ves trud, ki smo ga v minulih desetih letih vložili v uspešno reševanje podjetja”
Z razpletom privatizacije Alplesa so zadovoljni vsi v podjetju, verjetno pa tudi v Srdu, saj s prodajo niso le iztržili lepe kupnine, pač pa je podjetje prešlo v roke lastnikom, ki zagotavljajo dolgoročni obstanek in razvoj te za občino Železniki zelo pomembne gospodarske družbe.
Alples namreč ne daje kruha samo svojim 350 delavcem, pač pa še vsaj 70 delavcem, zaposlenim pri kooperantih, in 60 sestavljal-cem pohištva po vsej Sloveniji. Alples nudi tudi prihodnost vsaj 40 štipendistom, zelo močno pa je podjetje vpeto v krajevno družbeno življenje.
“Alples nam pomeni veliko več kot le kapital in iz njega izhajajoči dobiček,” nam je dejal Franc Zupan, direktor Alplesa. “Zato ni prav nič nenavadno, da smo se zaposleni v njem tako zelo zavzeli, da bi ga dobili v svojo last. Imamo tudi precej grenko izkušnjo z vodstvom, kije prišlo ’od zunaj’. Pred letom in pol smo zato ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo Klasika z namenom, da od Srda odkupimo naše podjetje. Žal zaradi zakonske omejitve na največ 50 družbenikov vseh delavcev Alplesa, ki so želeli biti zraven, nismo mogli povabiti med ustanovitelje Klasike. Bomo pa ministrstvo za gospodarstvo prosili za dovoljenje, da povečamo število družbenikov.”
Alples je bil leta 1991 v hudi
Franc Zupanc: Alples nam domačinom pomeni veliko več kot le kapital in iz njega izhajajoči dobiček. Zato smo se ga v minulih letih zelo trudili izvleči iz težav in zato smo se tudi odločili, da vzamemo vajeti v svoje roke.
krizi, ki je bila posledica njegove predimenzioniranosti in 80-od-stotne usmerjenosti na jugoslovanski trg, ter zelo slabe razvojne politike. Takrat so v podjetju izdelovali predsobe, otroške sobe, dnevne sobe, spalnice, vendar so bili ti modeli že zelo dolgo časa v prometu. Program Triglav, kije bil tedaj tržno najpomembnejši izdelek, so izdelovali skoraj nespremenjenega celih 17 let. Izgubil pa je tudi pomembne odjemalce, proizvajalce TV-aparatov, ki so lesena ohišja skoraj čez noč zamenjali za dvakrat cenejša plastična. Alples je bil goden za stečaj.
“Vendar smo storili vse, da ga ne bi doletela ta usoda. V pomoč so nam bile subvencije države, prešli smo tudi v last takratnega Sklada za razvoj. Tistikrat nismo še mogli misliti na povezavo s kakšnim strateškim partnerjem.
Družbo Alples smo preoblikovali v holding s sedmimi hčerinskimi družbami, začeli smo intenzivno iskati kupce v tujini. Kljub temu je nastajala iz leta v leto izguba. Vmes smo imeli še veliko smolo z vodstvom, ki nam ga je preskrbel Sklad za razvoj,” je povedal Franc Zupanc, ki je takrat postal direktor hčerinske družbe Alples lesni program.
“K sreči je tovarna Alples lesni program dobro poslovala, ta-
ko da nas omenjena uprava holdinga ni mogla spodrezati. Od leta 1995 je naša tovarna poslovala z dobičkom in je edina preživela tovarna nekdanjega Alplesa: tovarna Alples pohištvo, Alples žaga, Alples strojegradnja, Alples inženiring in druge hčerinske družbe holdinga so vse po vrsti propadle. Ko je šel v stečaj Alples pohištvo, največja firma holdinga, seje takratno ministrstvo za gospodarske dejavnosti zelo poglobilo v problem Alplesa in tudi pomagalo.”
Po letu 1997, po stečaju večine takratnega Alplesa in po dogovoru z ministrom za gospodarske dejavnosti Metodom Dragonjo za moralno in finančno podporo, so se začeli pogovarjati, kako bi Alples združili v celoto in ga postavili na noge. S stečajnim upraviteljem so se dogovorili za nadaljevanje proizvodnje, vendar niti enega proizvodnega programa
Jure Dolenc: Sklad za razvoj, pri katerem je Alples leta 1992pristal zaradi hudih motenj v poslovanju, je pridobil za kakih 20 odstotkov večji delež delnic, kot bi bilo pravično. Potem nam je poslal še zelo slabe menedžerje, ki so podjetje potopili.
tovarne pohištva niso obdržali. V tovarni pohištva je bilo treba vse narediti na novo. Stroje, ki so bili stari od 25 do 30 let, so v naslednjih letih zamenjali, tehnologijo naravnali na tradicionalno izdelavo ploskovnega pohištva, ki je v preteklosti Alplesu prinesla ime, in iz leta v leto usposabljali več
in več proizvodnih zmogljiv0^ Tovarna zdaj po zmogljivosti d ^ sega tako glede proizvodnje K števila zaposlenih, kakih 80 od stoikov zmogljivosti tik predse čajem.
“S tem je Alples ponovno i ključena celota, saj smo tudi stf ^ jegradnji, ki je ravno tako bidj stečaju, omogočili ponovno lo. Deluje samostojno pod in' nom Alples Trie, vendar v ok ru celovite Alplesove P05!0^,. politike in strategije. Poslujejor zitivno. Če zaokrožim zgodbo. ^ ograjo Alplesa je zdaj tisto, k3* moralo dolgoročno obstati in' razvijati,” nam je razložil direktor Alplesa.
“Odkod družbi Klasika potrebna sredstva za nakup Alplesa?” e.
“Osnova za prodajo je bi Idc
nitev podjetja po dinamičnivr nosti, izklicna cena pa je bild l-L
10	višja od cenitve, saj je Srd n1 nil, da bi lahko iztržil več od oce^ v cenitvi. Mi smo ponudili t° ko, kolikor je bilo potrebno. ^ smo firmo pridobili v prvem gu. Ni se nam zdelo primerno ^ čunati na to, da bi morda firm prvem krogu ne bila prodan3 bi v drugem krogu morda izr ^
11	nižjo ceno. Že tako nam je P prava na prodajo vzela dva m . seča časa, in če bi se vse sknP^ še vleklo, bi začeli izgublja11
) naši nameri smo se s Srd0^
so se menjale ta čas tako up ^ Srda kot vlade, pa kupčij2^ mogoče napraviti. Pod zp F i vodstvom Srda pa stvar1 »gladko.	m
i še o virih sredstev: mizc j
hranimo denar; odvajam0
rnih dohodkov, prihranili s dve trinajsti plači.”	i
Toda prihranki še zdale iso mogli zadoščati za akup podjetja!”
izoeniKov, ua doiiiu ^	„
jali. Pripravili smo p°s‘ črt, ga preverili pri dve nih institucijah ter pre° ■. ankam. V njem smo PrC j. oslovanje in razvoj v na*
letih letih in po sodobnih

ane Bertoncelj: Dvesto spt^Jdeset oe* tr'sto petde-I zaposlenih je podprla *arn'sel o odkupu podjet-lt’iSto dvajset bi jih dalo de-čo °d Plače in trinajsto pla-D *a ta namen, osemdeset ^ ie bilo pripravljenih Vfci tudi globlje v žep, da obrali potrebni kapital.
^S0(l žel odobravanje, tudi pri • ^ah, ki so pripravljene sode-vati in nam dati dolgoročno posojilo.”
^ poslovni strategiji ste ste odločili za prodajo na "Sle nekdanje Jugoslavije?”
: Seveda. Mi zelo dobro prodajo na Madžarsko, Slovaško, esk°, Hrvaško in tu nas jemlje-kot enakovredne partnerje. Zdaj !^Se vprašajte, koliko slovenskih 'agovnih znamk seje uveljavila trgu Evropske unije?
, jočemo pa zadržati 25-odstotni ež prodaje naših izdelkov v , 0veniji še v prihodnje, prav to-^ 0 Pa naj bi prodajali v bivši Ju-®°slaviji. V načrtu imamo tudi r°dajo 35 odstotkov izdelkov na držav članic OECD, to so za-i dni trgi, pa Tajvan, Japonska, 'raek kamor že prodajamo, ter '*'Veda ZDA, ki je naš zelo po-^jnben kupec.
, "sekakor pa se želimo razviti take mere, da bi bili v verjet-. ' Prihodnjih povezovanjih z ev-Pskimi partnerji dovolj močni . f'ni bolj enakovreden partne-^ 1 (>dnos. Drugače dobre prihod-sti nimamo. Moramo postati 0 r°Psko primerljiva firma, kar se r§anizacije podjetja, raziskav tr-a 'n servisa tiče.
,jj, Ure Dolenc je predsednik sin-^Kata in sveta delavcev v Alple-
Javnost ste v imenu siridikata obvestili o lorrieri delavcev, da °dkupijo podjetje. Zakaj?”
p ^delo se nam je pravično, da a glede na to, kako je prišel do
večinskega dela lastništva nad Al-plesom, o čemer sem že govoril, krivico, ki se je delavcem takrat zgodila, zdaj popravi in svoj lastniški delež proda zaposlenim oziroma njihovi firmi Klasika. Delavci pa smo se za nakup odločili iz več razlogov, predvsem pa zato, ker smo v preteklih letih sami občutili, kaj se zgodi s firmami, kijih vodijo Tuji’ menedžerji. Naše izkušnje so bile, kot veste, zelo slabe.”
“Firma je zdaj vaša last...”
“Saj je bil že čas, da ne trepečemo več za delovna mesta in prihodnost. No, zdaj smo na svojem, odvisni samo od sebe in odgovorni sami sebi. To je dobro, saj delati in poslovati znamo, to smo v minulih petih letih dokazali.
Brane Bertoncelj, 'finančnik’ Alplesa, je tudi direktor družbe Klasika.
“Kakšne načrte ima
Klasika kot večinski lastnik z Alplesom?”
“Klasika bo vsaj še nekaj časa večinski lastnik družbe Alples. Kako bo v prihodnosti, je težko reči. Zamisli je več. Lahko bo prišlo do spojitve Klasike in Alplesa, je pa vse odvisno od rezultatov poslovanja. So pa cilji Klasike, glede na to, da so njeni ustanovitelji zaposleni v Alplesu, enaki ciljem uprave Alplesa.
Koliko ste plačali za Alples?
To je poslovna skrivnost, no ni ravno skrivnost, vendar o tem ne bi govoril. Smo pa po mnenju Srda ponudili boljše pogoje kot No-voles. In tu ni šlo le za kupnino, pač pa tudi za naložbe, zaposlovanje v prihodnje itd. V bistvu pa smo ponudili toliko, kolikor je bila izhodiščna cena. Mislimo, da je šlo za pošteno kupnino, da nam sicer ni bilo nič podarjenega, preplačali pa tudi nismo. Vendar smo zaradi ponudbe Novolesa morali seči globlje v žep, kot smo sprva računali
Klasiko želite razširiti med
več zaposlenih?
Med zaposlenimi smo izvedli anketo, kaj menijo o odkupu Alplesa, in 290 delavcev je odgovorilo pritrdilno. No, na vprašanje, koliko jih je pripravljenih dati kaj denarja za odkup, je število zainteresiranih padlo na 120. Na vprašanje, kdo bi bil pripravljen dati več kot le delež od plače in trinajsto plačo, pa je pritrdilno odgovorilo 80 ljudi. Zdaj skušamo izpolniti obljubo 30 delavcem, da jim bomo omogočili postati družbeniki Klasike, ko to niso mogli postati zaradi zakonskih omejitev.
S. R.
Sindikalna lista
April 2001	Gospodarske dejavnosti Javni sektor"
(temelj je SKP	(nekdanje
ža gospodarstvo) negospodarstvo)
Prvi del	SIT	SIT
1. Dnevnice		
- cela dnevnica		
(nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00	4.156,00
- polovična dnevnica		
(nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00	2.077,00
- znižana dnevnica (od 6 do 8 ur)	1.218,00	1.447,00
2. Kilometrina (od 2.11. 2000 dalje)	52,80	52,80
(od 14. 11.2000 dalje)	49,86	49,86
(od 23. 1. 2001 dalje)	51,24	51,24
(od 6. 2. 2001 dalje)	51,90	51,90
(od 20. 2. 2001 dalje)	52,83	52,83
(od 5. 3. 2001 dalje)	52,26	52,26
(od 20. 3. 2001 dalje)	51,72	51,72
3. Ločeno življenje'	84.435,00	60.671,00
4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5. Regres za prehrano (od 1. 1. 2001)
- po SKPGD (na delovni dan)	602,00	602,00
Drugi del
1. Jubilejne nagrade
- po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu)
-za 10 let	60.518,00	51.005,00
- za 20 let	90.777,00	76.507,00
-za 30 let	121.036,00	102.009,00
2. Odpravnina ob upokojitvi	422.176,00	621.936,00
oziroma dve plači	oziroma tri plače
delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje	zanj ugodneje
3. Solidarnostne pomoči' - po SKPD - ob smrti delavca - ob smrti v ožji družini	126.652.00 63.326.00	102.009,00
4. Minimalna plača (od 1. 1. 2001)	84.418,00	84.418,00
5. Zajamčena plača (od 1. 1. 2001)	44.367,00	44.367,00
6. Regres za letni dopust		
- najmanj	107.712,00	117.298,00
- ali največ	145.118,00	
(70 % povprečne slovenske plače)
!. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97).
2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba.
Strokovna služba ZSSS
Pogovor s predsednikom Sindikata KŽI v Perutnini Ptuj Marjanom Vindišem
Sodelovanje med upravo in sindikati pogoj uspešnosti podjetja in dobrega položaja delavcev
Perutnina Ptuj je skupaj s starodavnim gradom in kurenti že kar nekakšen simbol mesta in njegove okolice. O podjetju in aktivnostih sindikata v njem smo se pogovarjali s predsednikom Sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije Slovenije (KŽI) v Perutnini Marjanom Vindišem. Iz njegovih besed izhaja, da gre delavcem v tem podjetju boljše kot številnim drugim, vendar ima sindikat kljub temu veliko dela.
“Perutnina Ptuj zagotavlja delavcem varna in perspektivna delovna mesta, saj uspešno posluje,” pravi Vindiš.
Po podatkih, ki jih je prejšnji teden na tiskovni konferenci razgrnil predsednik uprave dr. Roman Glaser, so lani v Perutnini obseg poslovanja povečali za sedem odstotkov in ustvarili 14,3 milijarde tolarjev celotnega prihodka in 508 milijonov tolarjev čistega dobička, kar je za devet odstotkov več kot leta 1999. Če k temu prište-jejo še zaslužek sestrskih podjetij v Zagrebu in Banja luki, pa je prihodkov za okoli 16,3 milijarde tolarjev.
Perutnini zadružniki so lani vzredili 32 tisoč ton piščancev oziroma kar šest odstotkov več kot leto poprej. Opazno sta se povečala tudi izvoz in prodaja na domačem trgu.
Perutnina je lani tudi veliko investirala. Med drugim je kupila drugo naj večjo perutninsko firmo na Hrvaškem Pipo Čakovec in s tem še dodatno okrepila svoj položaj na hrvaškem trgu.
V letošnjem letu nameravajo v Perutnini odpreti povsem prenovljeno perutninsko klavnico, stekla pa bo tudi naložba v novo predelavo mesnih izdelkov. Veliko pozornosti nameravajo posvetiti tudi dodatnemu izobraževanju domala vseh zaposlenih.
Marjan Vindiš: Pred kratkim smo pripravili razširjeno sejo konference KŽI v Perutnini, na kateri smo pretresli pogajanja za panožno kolektivno pogodbo, spremembe delovnopravne zakonodaje, spremembe načina usklajevanja plač, dodatno pokojninsko zavarovanje in še nekatere teme, ki ne smejo mimo naših članov.
Davek nujne modernizacije in racionalizacije
Včasih je bilo v Perutnini zaposlenih več kot 1500 delavcev. Ali je bilo podjetje prisiljeno v minulih letih odpuščati trajno presežne delavce? “Število zaposlenih pri nas seje v zadnjem desetletju zmanjšalo za manj kot tretjino. Zdaj daje Perutnina delo in kruh okoli 1160 delavcem, poleg tega pa daje delo še številnim delavcem v drugih krajih, kjer ima svoje poslovne enote ali kapitalske deleže v drugih podjetjih,” pojasnjuje Vindiš. Vendar pa so v Perutnini, kolikor je bilo to v njihovi moči, trajno presežne delavce vedno reševali z mehkimi metodami, zato je bilo na zavod za zaposlovanje napotenih le malo delavcev.
Ko so se iz podjetja izločale posamezne dejavnosti (denimo varnostna služba, obrat družbene prehrane in podobno), je sindikalistom v Perutnini uspelo delavce, ki so bili prezaposleni v druga podjetja, tako zaščititi, da bi se lahko v primeru, če bi moral novi delodajalec v stečaj, vrnili v Perutnino. “Po izločitvi tiskarne leta 1999 nam prezaposlenih delavcev ni uspelo dovolj zaščititi. Seveda pa je sindikat vedno bil in je pravočasno seznanjen s programom reševanja trajno presežnih delavcev.”
“V zadnjem obdobju so se iz Perutnine izločile farme, ki sojih skupaj z delavci prevzeli naši
zaposleni. Nekako do leta 2000 je trajalo programsko čiščenje podjetja tako, da je v Perutnini ostal samo njen vitalni del. Od takrat naprej pa prihaja do presežkov delovne sile zaradi velikih vlaganj v nove tehnologije in modernizacijo proizvodnje. Večji del presežnih delavcev iz tega naslova je bil razporejen na druga delovna mesta ali v invalidsko podjetje. Noben delavec, ki je bil kot presežni delavec prerazporejen na drugo delovno mesto ali prezaposlen k drugemu delodajalcu, se doslej ni pritožil na sindikatu, da bi bilo kaj narobe oziroma da bi pri tem kršili njegove pravice.”
“Res pa je, da se proizvodnja v Perutnini iz leta v leto povečuje, zato v sindikatih upamo, da bo lahko podjetje čez čas ponovno zaposlilo odpuščene delavce,” pravi Vindiš. “Ali bo do tega prišlo ter kdaj in kako, je danes težko reči. Sicer pa je Perutnini kljub modernizaciji proizvodnje in izločanju pomožnih dejavnosti v primerjavi z mnogimi drugimi podjetji v regiji in državi uspelo ohraniti veliko produktivnih delovnih mest.”
Plače nad kolektivno pogodbo
Pogoji dela so na različnih delovnih mestih različni, vendar pa je delo zdaj, ko so v Perutnini ostale samo vitalne dejavnosti, povsod zahtevno. Poleg tega morajo zaposleni ustrezati
zdravstvenim pogojem ter upoštevati stroge sanitarne pogoje. Uvajanje novih tehnologij in organizacije dela terja tudi specifična znanja, za' to se morajo domala vsi zaposleni nenehno d°' datno izobraževati in usposabljati.
In kako so delavci plačani za svoje zahtevno delo? “Plače so nad ravnijo, določeno s kolektivno pogodbo. Uprava trdi, da so od 20 do d odstotkov nad kolektivno pogodbo, medtem k0 v sindikatih menimo, da odstotek preseganja1]! tako visok. Zato bo uprava pripravila podrobneje prikaz plač, iz katerega bo razvidno tudi, ko11 ko so plače višje zaradi težjih pogojev dela-1,0 pota, vlage, mraza in podobno. Eno pa je goto' vo, plače so nad kolektivno pogodbo!” pojasnjUr Vindiš. “Delavci plače prejemamo redno, int0
v	dveh delih: prvega v mesecu dobimo akonia cijo v višini dobre tretjine plače, do 15. v me seču pa prejmemo še drugi del plače.”
Kakor pravi Vindiš, se sindikat in uprava v P0 rutnini o plačah tudi redno pogovarjata in P°. gajata o možnostih za njihovo povečanje. že dvakrat - januarja lani in letos - nismo up0' števali eskalacije. Po navedbah uprave to ni 01 lo mogoče zaradi podražitve strateških surov1 (soje in koruze) ter zaradi velikih vložkov v p° sodobitev proizvodnje.”
“Lani smo dobili regres v treh delih, venua najvišjo možno vsoto. Pogajanja o izplačilu10 tošnjega regresa pa bodo stekla v teh dneh.
“Regresa za malico podjetje ne izplačuje, imamo malico na voljo v podjetju. PripravljaJL podjetje Eurest, vsak dan pa lahko delavci i^1 ramo med petimi meniji. Z malicami smo v gla' nem zadovoljni, če pride do kakšnih problemov pa jih rešujemo preko komisije za malice." Pr0
vi	Vindiš. “Podjetje delavcem redno vrača tu prevozne stroške.”
Po Vindiševih besedah delavci prejemajo tu di stimulativni del plače v bonih. Višina je 00 visna od rezultatov poslovanja. Poleg tega
__________________^________y________dobijo vsi delavci velikonočni paket in božični pake' podjetja, poleg tega pa si sindikat prizadeva tu di za božičnico. Običajno sindikalistom to tu uspe, vsaj v manjših zneskih.”
“Vsako jesen podjetje pripravi tudi srečanje za poslenih ob dnevu perutninarjev. Zaposleni paa zberemo tudi ob koncu leta. Stroške za druža no srečanje si delita podjetje in sindikat. Obda ritve otrok ob novem letu, kakor to poznajo v ne katerih drugih kolektivnih, pri nas še nimamo. S' dikati pa nameravamo začeti pogajanja o tern.0 bi podjetje otrokom omogočilo ogled gledahsl\. predstave, po kateri bi jih obdaril dedek MraZ' Podjetje delavcem omogoča tudi rekreacij1] saj plačuje najemnino v športni dvorani in na kcf Ijišču, razmišljajo pa tudi o tem, da bi delavce'1 omogočili kopanje v Ptujskih toplicah.
Uprava podjetja daje delavcem na predlogsl . dikata tudi solidarnostne pomoči. V skladu z aj‘ podjetja so do solidarnostne pomoči upravi0 ni delavci, ki so na bolniškem dopustu več K
šest mesecev; ki jih je prizadela elementarna^ sreča; ki jih je prizadel požar in podobno. t-L smrti ožjega družinskega člana podjetje n a n’ venec in delavcu tudi finančno pomaga. .■ Perutnina ima tudi svoje počitniške zmog"

Seja republiškega odbora STUPIS
V podjetjih se je treba dogovoriti o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju
Vodstvo Sindikata tekstilne in usnjarskopre-eiovalne industrije Slovenije (Stupis) je konec h ejsnjega tedna v Fiesi organiziralo dvodnevno nej0 rePuhliškega odbora. Člani so najprej izvolili 0vega člana izvršnega odbora, in sicer Petra Ti-P osenka iz Merinke Maribor. Obravnavali so tudi "jančno poslovanje republiškega odbora in spre-' sklepe o financiranju v letošnjem letu. jovosti s področja materialnega in finančnega Poslovanja je udeležencem predstavil Vlado Štre-J iz Zveze računovodij, finančnikov in revi-I ^ev Slovenije. Njegova pojasnila so bila ze-cj "onkretna in jih bodo lahko sindikalni funk-ilarji uporabili pri opravljanju svojega dela. I ^Velikim zanimanjem so udeleženci seje pri-k'.uhnili Dušanu Semoliču, predsedniku ZSSS, J1" je obvestil, da bo na prvi prihodnji seji eko-"isko-socialnega sveta na dnevnem redu tu-Problematika tekstilne in usnjarskopredelo-"e industrije. Udeležence seje je podrobno se-"nil s potekom pogajanj o predlogu zakona o , °vnih razmerjih. Zelo nazorneje obrazložil, J vse v predlogu zakona o delovnih razmer-
jih ni skladno s pričakovanji ZSSS in tudi z dosedanjim potekom pogajanj. Poudaril je tudi, da je pomembno, da aktivno spremljamo potek pogajanj o predlogu novega zakona o delovnih razmerjih in se pripravljamo na aktivnosti, kijih bomo morali izvesti, če naša pričakovanja in zahteve ne bodo upoštevana pri sprejemanju novega zakona.
Predsednik ZSSS je predstavil tudi potek pogajanj o novi plačni politiki in novem socialnem sporazumu. Osrednji vprašanji sta način usklajevanja plač in višina letošnjega regresa za letni dopust. O obojem je treba čim prej podpisati tudi aneks, ker dogovor velja le do konca junija letos.
Med pomembne naloge je Semolič uvrstil ureditev financiranja v ZSSS, pri katerem imajo najpomembnejšo vlogo ustanovitelji ZSSS - to so sindikati dejavnosti. Ti bi morali čim prej odkrito in jasno povedati, kakšno Zvezo in mrežo območnih organizacij potrebujejo, in se dogovoriti o financiranju, ki bo zagotavljalo nemoteno delovanje.
Drugi dan je republiški odbor Stupisa obravnaval kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja že več kot leto dni, zaostruje pogoje upokojevanja. Nove rešitve bodo vplivale zlasti na mlajšo in srednjo generacijo. Ker bodo odslej pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja vse nižje, bomo morali za varnejšo starost dodatno plačevati iz svojega žepa. Najprimernejša za zapolnitev luknje, ki bo nastala zaradi zniževanja odmere pokojnine, so prostovoljna pokojninska zavarovanja. Pri tem pa lahko aktivno sodelujemo tudi sindikati, saj se zavarovanci v kolektivno dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje vključijo le preko delodajalca. Tukaj pa sindikat podjetja lahko odigra pomembno vlogo.
Zaradi tega so predstavniki Prve pokojninske družbe, Zavarovalne družbe Adriatic in Zavarovalne hiše Slovenica članom republiškega odbora predstavili možne rešitve ureditve dodatnega prostovoljnega zavarovanja.
Justi Arnuš
r ,stl v dveh krajih na morju, v toplicah in v golih ' . letovanje v njih je med delavci vedno ve-„ 'nteresa.
oh Podjetje vel*lco sredstev namenja tudi za iz-1 jaze vanje in usposabljanje delavcev. Če se de-\ ee dodatno šola v interesu podjetja, mu šol-c n° Plača podjetje. Poleg tega Perutnina delav-nl-a* nud‘ brezplačne jezikovne tečaje, računal-
n'ško
usposabljanje ter različne druge tečaje, se-
I^narje jn
nit^tka, delavci Perutnine uživajo mnogo bo-
m učne delavnice,” pojasnjuje Vindiš.
J I	* T-\	,	•	N/ '	*	I
j et’ k' so prav tako kot plače predmet poga-m 'li.l^ed s'ndikati in upravo. Nekateri delavci j^njo, da so bonitete nekaj, kar jim tako in ta-. Pripada, in da sije treba izboriti samo še večje (•, ,Ce- Dejansko pa se moramo pogajati o pla-vJ!ln bonitetah vzporedno. Zaradi bonitet se-lav 3 ne smerno izgubljati pri plačah, ki nam de-jem zagotavljajo socialno varnost. Hkrati pa ^ 1 zaradi pretiranega pritiska na povečanje plač, |. s° nad kolektivno pogodbo, ne smemo izgub-
Rtl bonitet.
Pogovori in pogajanja et* sindikatom in vodstvom Ujetja
^Kako deluje sindikat v podjetju? “Največ po-bevr-08*' sevecla posvečamo prizadevanjem za čim „1 -l^i Položaj delavcev,” pravi Vindiš. V Perut-ka ^deluje tudi svet delavcev, ki so ga ravno- v
"a novo konstituirali, saj je staremu potekel
v "dat. Delavci imajo svoje predstavnike tudi i "dz.omem svetu. Kakor pravi Vindiš, pa bo t- L^iranje med vsemi omenjenimi dejavniki , " še izboljšati.
t^indikat je organiziran po proizvodnih cen-(1 , ’ kijih imamo v Perutnini sedem. V teh centrih "Jejo izvršni odbori Sindikata KŽI, na ravni Se ]Jetja pa je konferenca, ki jo sestavljajo pred-f ""'ki izvršnih odborov ter funkcionarji kon-■etice ”
“Vodstvo sindikata se vsak mesec ali mesec in pol sestane z upravo podjetja. Glede na dnevni red sestanka se uro do dve pred sejo sestanemo sindikalisti sami, kjer se dogovorimo za naše pogajalske cilje. Na pogovoru nas vodstvo podjetja seznani z rezultati poslovanja in drugimi aktualnimi informacijami, sindikalisti pa upravo opozorimo na probleme in odprta vprašanja.”
Kako poteka informiranje o delu sindikata? “V glavnem prenos informacij poteka prek izvršnih odborov v proizvodnih centrih. Člani si lahko preberejo tudi zapisnik s sej konference, ki jih obesimo na oglasne deske. Občasno objavljamo informacije tudi v tovarniškem glasilu, ki izide samo štirikrat letno. Zagotovo bomo morali pretok informacij še izboljšati in najti tudi kakšno novo obliko,” pojasnjuje Vindiš.
Konferenca KZI v Perutnini ima tudi letni program aktivnosti. Skladno z njim so pred kratkim sklicali razširjeno sejo konference, na kateri so sodelovali tudi sindikalni funkcionarji Srečko Čater, Jovo Labanac in Boris Frajnkovič ter član uprave Dimče Stojčevski. “Na seji smo pretresli dosedanja pogajanja za panožno kolektivno pogodbo, spremembe delovnopravne zakonodaje, spremembe na-
čina usklajevanja plač, dodatno pokojninsko zavarovanje in še nekatere širše teme. Takšno raz-šitjeno sejo konference, ki smo jo posvetili širšim vprašanjem, smo organizirali prvič, odziv med člani pa je bil zelo dober. Zato bomo vsako leto organizirali takšno sejo, saj morajo biti člani seznanjeni tudi s širšimi družbenimi reformami in spremembami v zakonodaji.”
Kaj sindikat še nudi članom? “Veliko,” pravi Vindiš. “Preko območne organizacije članom zagotavljamo pravno pomoč. Vsakemu, ki meni, da ima težave, svetujemo, kako naj jih reši. Pri reševanju problemov na željo članov sodelujemo in posredujemo tudi sindikalni funkcionarji.”
“Sindikat je včasih organiziral tudi različne nakupovalne akcije, vendar pa so se posamezni delavci ob tem preveč žzakreditirali’, zato smo to opustili. Še vedno pa organiziramo izlete. Na ravni območne organizacije imamo tudi sklad, ki bo ob pomoči Delavske hranilnice delavcem zagotavljal kredite. Svoje delo želimo še izboljšati. Med drugim smo upravi že predlagali nekaj rešitev za izboljšanje pogojev za sindikalno delo v podjetju.”
Tomaž Kšela
** * \ SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI
Vse kar mora vedeti Slovenec - jutrišnji državljan EU
Ali ima Evropska unija skupno obrambno politiko?
Odgovor: Na srečanju Evropskega sveta v Helsinkih je bilo decembra 1999 dogovorjeno, da bodo do leta 2003 vzpostavljene skupne vojaške enote Evropske unije, ki bodo imele 50.000 vojakov. Namenjene bodo za hitro posredovanje na kriznih področjih v Evropi (na primer na območju nekdanje Jugoslavije). V sistem odločanja o skupni varnosti in obrambni politiki je vključeno posebno načelo “konstruktivne vzdržanosti”. To posameznim državam članicam Evropske unije omogoča, da ne sodelujejo pri skupnih akcijah, če tega ne želijo, hkrati pa ne ovirajo drugih pri izpeljavi nalog.
Vir: publikacija Urada vlade za informiranje
A
SLOvemja
Kaj se dogaja v podjetjih na lokaciji Tama
Stavka v podjetju Bismark
Vodstvo SKEI - Sindikata družbe Tam je konec minulega tedna pripravilo tiskovno konferenco o stavki v podjetju Bismark, ki je v tuji lasti. Domala vseh 116 zaposlenih v tem podjetju, ki so se odločili za stavko, je zadnjo plačo, za december, prejelo 15. januarja.
Predsednik SKEI v Tamu Drago Gajzer je dejal, da enotedenska stavka v podjetju Bismark ni dala rezultatov in da bo sindikat podjetja zato prisiljen zaostriti oblike sindikalnega boja. Predsednik SKEI v Bismarku Franc Pi-šek pa je povedal, da delavci na čelu s sindikalisti teden dni o stavki niso želeli javno govoriti, saj so želeli težave rešiti za tovarniško ograjo. O kršenju pravic delavcev do plače je sindikat obvestil tudi inšpektorja za delo.
Predstavniki SKEI v Tamu so spregovorili tudi o drugih problemih, s katerimi se srečujejo delavci v podjetjih na lokaciji Tama. Teh podjetij naj bi bilo okoli 57, v njih pa je po nekaterih ocenah zaposlenih 2000 delavcev. Samo v 13 večjih podjetjih, v katerih ima svoje podružnice SKEI, je okoli 1500 delavcev, od katerih jih je okoli 1200 članov SKEI.
V podjetju MPP Inženiring, kjer je pred kratkim prišlo do prisilne poravnave, so po Gajzerjevih besedah razmere danes še slabše, kot so bile prej. Delavci so veliko storili za prisilno poravnavo, ki je brez njihovega soglasja ne bi bilo, zato so zdaj še toliko bolj razočarani. Nepremičnine, strojno opremo in delavce podjetja naj bi prevzel Unior iz Zreč, kar je Gajzer ocenil kot pozitivno. Za slabe razmere v podjetju je po Gajzerjevih besedah krivo predvsem vodstvo, ki ni dovolj odgovorno.
Sindikat ni ovadil dveh vodilnih v MPP Tehnološka oprema
MPP Tehnološka oprema sodi po Gajzerjevih besedah med boljša podjetja na lokaciji Tama, saj je lani poslovalo z dobičkom. Razpis za prodajo podjetja je že objavljen, kupci pa zanj kažejo interes. Gajzer je nato odločno zavrnili podtikanja, češ da sta sindikat podjetja in svet delavcev kriminalistom ova-diladva vodilna delavca v tem podjetju. Kakor je dejal Gajzer, je sindikat na nepravilnosti pri vodenju MPP Tehnološke opreme že lani opozoril lastnika podjetja, to je Slo-
vensko razvojno družbo. Na vprašanje, kako komentira izjavo članice uprave Slovenske razvojne družbe Majde Šantl, da bo ta družba ostro ukrepala proti tistim, ki so podali ovadbo, češ da so s tem želeli okrniti ugled podjetja pred prodajo, je Gajzer odgovoril, daje ne želi komentirati. Ce bodo komurkoli dokazali, da ni spoštoval pravnega reda, bo moral za to odgovarjati, pa naj bo menedžer ali delavec.
Podjetje MPP Karoserije, kije v postopku prisilne poravnave, ima težave zaradi starih obveznosti, ki sijih prizadeva sanirati novo vodstvo. Za prisilno poravnavo ne kaže slabo. Ali bo uspešna ali ne, pa se bo pokazalo na naroku, ki je razpisan za 20. april. Rešitev za podjetje bi bila povezava s strateškim partnerjem.
V podjetju Prosecurity, kije lani menjalo lastnika, so sklenili socialni sporazum. Razmere v podjetju so se sicer izboljšale, vendar še vedno ni vse tako, kot bi v sindikatu želeli. Čeprav socialni sporazum velja le še do konca marca, podjetje še nima nove sistematizacije in nove kolektivne pogodbe. Še večje težave so imeli delavci v podjetju MPP Poslovne storitve, ki je že v stečajnem postopku. SKEI bo za svoje člane prijavil terjatve do stečajne mase.
Franc Pišek: Delavci v podjetju Bismark smo nazadnje prejeli decembrsko plačo, in to 15. januarja.
Pozitivni premiki
Zelo pozitivno je Gajzer ocenil kapitalsko povezovanje MPP Livarne in MPP Gonil s koprskim Cimosom, saj so v obeh podjetjih opazni pozitivni premiki tako pri posodabljanju tehnologije kot pri fizičnem obsegu proizvodnje. SKEI na odgovorne v vladi samo apelira, naj čim prej tudi formalno pravno uredijo vse, kar je nujno za kapitalsko povezavo, ki se v praksi že uresničuje.
Ko je govoril o povezovanju podjetij MPP Vozila in MPP Razvoj v novo Tovarno vozil Maribor, je Gajzer dejal, da vse ne teče tako, kot je bilo načrtovano, vendar pa sindikalisti verjamejo zagotovilom Slovenske razvojne družbe in vodstva podjetja MPP
Na tiskovni konferenci je vodstvo SKEI v Tamu javnost seznanilo z razmerami v posameznih podjetjih.
Člani SKEI v Tamu lahko obnovijo postopek za odmero višine denarnega nadomestila Člani SKEI, ki so delo v Tamu izgubili po juniju 1995 (stečajni postopek je stekel polet' 1996), lahko na zavodu za zaposlovanje obnovijo postopek za odmero višine denarnega nadomestila za čas brezposelnosti-
Delavcem so na zavodu za zaposlovanje ob nastopu brezpO' selnosti izračunali denarno nadomestilo za čas brezposelnosti na osnovi potrdila o višini po-vprečnih plač. Ker so bivši ta-movci lani prejeli poplačilo svojih terjatev iz stečajne mase Tama v stečaju, se jim je s tem aV' tomatično dvignila višina plače> na podlagi katere je bilo izračunano denarno nadomestilo. V obnovljenem postopku bodo biV' ši delavci Tama lahko uveljavl' li pravico do višjega denarnega nadomestila, ki jim ga bo mora1 zavod za zaposlovanje izplača-ti za nazaj. Postopek za odme" ro višine denarnega nadomesti' la bodo lahko obnovili samo delavci Tama, ki so člani SKEI- Ta sindikat je namreč v stečajneiU postopku zastopal 4010 bivšib delavcev Tama. Ko je lani stečajni upravitelj delavcem poplačal terjatve, je SKEI v 30 dneh po poplačilu terjatev za vse, k1 jih je zastopal, na zavodu za za; poslovanje zavaroval zakonsk' rok za obnovo postopka za odmero višine denarnega nadomeS; tila, ki gaje mogoče uveljavljat' za pet let nazaj. Obnovitev p°' stopka bodo lahko zahtevali tudi tisti bivši tamovci, ki so v zakonitem roku tridesetih dni sa-
mi zavarovali svoje terjatve
T.K'
Družba za financiranje in uprav Ijanje podjetij ter so zato v zve zi z novo tovarno TVM še op11 misti.
Gajzer je kritično spregovod tudi o pogojih za delo SKEI Sj11 dikata družbe Tam, ki je dal vl° go za najem oziroma odkup pr°s torov, v katerih deluje, vendar d slej od Slovenske razvojne dru2^ še ni prejel odgovora. Po Gajz^T
jevih besedah gre za dokaj
Čud'
postopke SRD-a, ki prodaf premoženje nekdanjega Tama p štirikrat višji ceni, kot gaje san1' kupila. SKEI v Tamu je želel $0'
delovati v konzorciju kupcev,
veh'
dar mu je bilo to onemogočen.' zdaj pa mora plačevati, kako' J opozoril Gajzer, izsiljevalsko 'k' jemnino.	f

Konferenca območne organizacije ZSSS Domžale
Največ problemov je pri obračunu plač
konference so na seji prejšnji petek ugodno penili poročilo o delu v preteklem letu.
I^edsedstvo ZSSS so pozvali, naj čim prej sprejme Pravilnik o financiranju in odpravi probleme, ki Sedaj še posebej tarejo organe ZSSS in območne r9anizacije. Podprli so tudi prizadevanja Sindikata slavcev trgovine Slovenije proti pravilniku o bratovainem času prodajaln, ki odpravlja vse ttejitve za odpiranje trgovin ob nedeljah.
ustnega poročila sekretarke - ^očne organizacije ZSSS Dom-e Justi Arnuš povzemamo le po-y ar^e: Območna organizacija je j minulem letu skrbela zlasti za
''SniCeVJinif* r\rn\/ir»	Vnt
lah sprejeli še občinski odlok. V njegovem podjetju so tako uprava kot delavci proti temu, da bi imeli odprto tudi ob nedeljah. Sindikat delavcev trgovine je lani dosegel za zaposlene pravo rešitev in z njo so bili zadovoljni. Novega pravilnika, kot gaje uveljavila ministrica Petrinova, ljudje ne razumejo. Prepričani so, da si mora sindikat še naprej prizadevati, da ta pravilnik ne bo obveljal. Enako so menili tudi drugi razpravljavci. Še posebej so opozorili na male trgovine, kjer de-
u minulem letu skrbela zlasti za s Uničevanje pravic delavcev, kot ,° zapisane v kolektivnih pogod-au in zakonih. Še največ pomanj-^Jjvosti je bilo pri obračunu plač, Jv 50 organizacijah, kjer so pre-noh'' °^ra^unslce l'ste- niso našli p uenega brez vsaj manjših napak. .Pomanjkljivostih posebej izsto-aJo majhni novi zasebniki. Do ne-r^av'lnosti in napak prihaja tudi za-Sj'Premajhne usposobljenosti j i ikalistov, ki v podjetju niso kos ^.“dajalcem. Precej je tudi tak-'U; ki o problemih in nepravil-st|h ne obveščajo območne or-n. nizacije. Medsebojno informira-J °d spodaj navzgor je še zelo ne-azvito.
Lani je pri odvetnici območne or-»jZacije iskalo pomoč skoraj 2000 loanov. Daleč največ primerov je bi-tn iZarac*' obračuna plač, precej pa vj 1 zaradi različnih socialnih pra-e- Za pravno pomoč je območna t pnizacija porabila 1,2 milijona
"arjev.
Območna organizacija je lani or-^n|zirala več oblik usposabljanja. Žir V® jih neLater> žal niso udele-s, Se slabše pa je to, da domžal-.' Slndikalisti ne sodelujejo na se-'aarjih, ki jih organizira ZSSS. |,iveti delavcev so ustanovljeni v rQ aruž.bah, vendar ne delajo dob-> saj nekateri še niso dojeli, kaj ujihovo temeljno poslanstvo. Lani do P0' n'so stavkali v nobenem l falskem podjetju, bilo pa je ne-J 'piljenih krajših zborov.
^1 ubmočna organizacija omogoča jj. n°m letovanje po ugodnih pogo-Vai ^an' Je v njenih objektih leteti0 330 oseb. Skrbeli so tudi za kul-Hp6 Prireditve, organizirali praznik anic I • maja, sodelovali na šport-lh'grah.
ohodki od članarine se zmanj-(d?J°> vendar so poslovno leto kon-1 s Presežkom. Če se trendi ne bo-
! io
za-
Člani konference so podprli prizadevanja Sindikata delavcev trgovine Slovenije glede obratovalnega časa prodajaln.
do obrnili, bodo kmalu v rdečih številkah. Negativno gibanje je posledica stagnacije števila članstva in delitvenih ključev, kijih uporabljajo sindikati dejavnosti. Tako je svoj delež zmanjšal Stupis, čeprav imajo njegovi člani največ problemov, s katerimi se ukvarja odvetnica območne organizacije. Prihaja tudi do nepravilnosti in nespoštovanja dogovorjenih pravilnikov. Povrh se v nekaterih podjetjih porajajo konkurenčni sindikati.
„Čeprav sem nezadovoljna s temi zadevami, imejte vse skupaj za spodbudo, da bomo letos še boljši, pogumnejši, bolj enotni," je zaključila Amuševa.
Po razpravi je konferenca sklenila predsedstvu ZSSS predlagati, naj čim prej uredi financiranje. Območne organizacije so bile prednost ZSSS pred konkurenčnimi sindikati in se jim ne kaže odpovedati. Sindikati dejavnosti, ki so pristojni za odločanje o financiranju, pa naj upoštevajo tudi solidarnost med sindikati.
Ciril Sešek iz trgovske družbe Vele je povedal, da so bili v sindikatu zadovoljni, ko je lani minister za ekonomske odnose spremenil pravilnik o obratovalnem času prodajaln. Na tej podlagi so v Domža-
lodajalci delavce zelo grobo izkoriščajo. Konferenca je sprejela poseben sklep, v katerem obsoja ravnanje ministrice Petrinove. Člani Svobodnih sindikatov iz Domžal bodo sodelovali pri akcijah, ki jih bo proti pravilniku o obratovalnem času prodajaln vodil Sindikat delavcev trgovine Slovenije.
Sindikalna zaupnica iz podjetja Induplati je vprašala, zakaj morajo letos doplačevati dohodnino za
Justi Arnuš je opozorila na več problemov, še posebej na pomanjkljivo obveščanje navzgor.
regres iz prejšnjih let, ki so ga pretvorili v lastniške deleže. Zvedela je, da bi morali, ko so se za to odločali, bolj premisliti. Sedaj se ne da narediti nič več.
Razprava se je dotaknila tudi vprašanja sofinanciranja praznovanja 1. maja in počitnikovanja. Če območna organizacija tega sama ne bo zmogla, bodo sindikalne podružnice verjetno priskočile na pomoč.
Justi Arnuš je udeležence obvestila tudi o poteku pogajanj o novem zakonu o delovnih razmerjih. Če pri osrednjih vprašanjih pogajalci ne bodo dosegli ciljev, bo treba organizirati večji protest in člani Svobodnih sindikatov iz Domžal bodo na njem množično sodelovali, tako kot so vedno dosedaj.
Jože Stegne, direktor Delavske hranilnice, je člane konference seznanil s ponudbo hranilnice, da nanjo prenesejo žiro račune (po novem zakonu se imenujejo transakcijski računi). Agencija za plačilni promet, ki sedaj vodi te račune, bo namreč sčasoma prenehala poslovati. Stegne je poudaril, da bo hranilnica cenejša kot poslovne banke, na katere je tudi mogoče prenesti to opravilo.
F. K.
NAJ SE VE...
Koncentracije rakotvornih in/ali mutagenih snovi v zraku na delovnih mestih ne smejo presegati mejnih vrednosti, ki so določene za posamezno rakotvorno ali/in mutageno snov v prilogi pravilnika št I. Če je posamezna snov v prilogi I označena z zvezdico, se upoštevajo prepovedi in omejitve, določene v prilogi pravilnika št. III. Kadar mejna vrednost v prilogah ni določena, je delodajalec dolžan snov zamenjati z nenevarnimi ali manj nevarnimi snovmi ali pripravki.
V prilogi I je seznam 171 rakotvornih in/ali mutagenih snovi in njihovih mejnih vrednosti. V prilogi II so določeni masni odstotki rakotvornih in/ali mutagenih snovi, ki že povzročajo rakotvornost in/ali mutagenost pripravkov. V prilogi III. pa so prepovedi in omejitve proizvodnje in uporabe rakotvornih in/ali mutagenih snovi in pripravkov.
Vir: Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in/ali mutagenim snovem (Uradni list RS, št. 38/2000), ki se bo 1. 1.2002 začel v celoti uporabljati (prilagoditev tehnologije). Veljajo pa že členi o obveščanju delavcev in varovanju njihovega zdravja.

>
V

“HHDJP!” je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi vzkliknil rezkar Vili. “Malo počitka se mi bo prileglo bolj kot vse bogastvo na svetu."
“Kaj pa je zopet to - HBDJP?" je povprašala Sonja iz računovodstva. “Fantje, vedno si izmišljate neke nove izraze, tako da vas sploh ne razumem! ”
“Sonja, se vidi, da imaš pisarniško delo,” je odgovoril mizar Tone. “Vsi, ki opravljamo fizično naporna dela v proizvodnji, vemo, da HBDJP pomeni “hvala bogu da je petek"! To pomeni, da je pred nami vikend, ko si bomo lahko nabrali novih moči za delo v naslednjem tednu! ”
“Tudi jaz vsak petek vzdihnem “hvala bogu, da je petek". Kdor pri delu ne stoji vsak dan osem, deset ali celo 12 ur, si sploh ne more predstavljati, kako to zdela človeka,” se je v pogovor vključil strugar Lojze. “V četrtek in petek že komaj čakam, da prideta sobota in nedelja, da si lahko malce pretegnem noge in jih postavim v vodoraven položaj.”
“Fantje, ne mislite, da ženske, ki delamo v pisarnah, ne čakamo nestrpno na sobote in nedelje,” je dejala Sonja. “Jaz v službi zares delam sede, zato pa sem po službi še doma deset ur na nogah. Kuhanje, pospravljanje, pranje, likanje in druga gospodinjska dela so fizično skoraj tako naporna kot delo v proizvodnji. Zato sem ob koncu tedna tudi jaz tako utrujena, da bom odslej naprej tudi jaz vsak petek vzkliknila HBDJP!"
“Le kaj bi brez prostih vikendov?" je vzdihnila kuharica Špela. “To je še edini čas, ko se družina zbere in ko se lahko ženske posvetimo svojim otrokom. Odkrito vam povem, da čez teden otrok skoraj ne vidim! Ko grem zjutraj v službo, še spijo. Proti večeru, ko sem jaz doma, pa so oni v različnih tečajih in krožkih v šoli ali na treningih, saj se vsi ukvarjajo s športom. Tako se vsa družina dejansko zbere doma samo ob nedeljah. Takrat se posvetimo eden drugemu in si povemo vse za teden dni nazaj in za teden dni naprej.”
"Tudi zame je petek najlepši delovni dan v tednu, čeprav sem še praktikantka," se je v pogovor vključila Suzana. “Če ne bi bilo prostega vikenda, bi se s fantom verjetno že razšla, saj se sploh ne bi videla. Čez teden se skoraj ne vidiva, saj mora fant velikokrat delati nadure, jaz pa se moram v popoldanskem času še učiti. Če ne bi imela proste sobote in nedelje, v času trimesečne prakse ne bi videla ne staršev in ne svojega fanta."
“Ha, ha, ha! Tako je!" se je zakrohotal Vili. “Zakaj pa mislite, da jaz tako veselo vzklikam HBDJP! Slovenci smo tako pridni in tako radi delamo, da pri nas še otrok ne bi bilo, če ne bi imeli prostih nedelj! Ali ni tako, punce?”
“Ja, kdaj pa bi delali otroke, če ne ob prostih nedeljah?” je smeje odgovorila Špela. “Saj vas dedcev čez teden sploh nikoli ni doma. Če ne delate, pa se postavljate kje po kakšnih sestankih ali oštarijah in se greste visoko politiko ali podjetništvo! Ko pridete domov, pa ste tako utrujeni, da vas potem, ko se zvrnete v posteljo, še Ciciotina ne bi zbudila!"
“Čas bi bil, da bi počasi menjali temo," je s čemernim glasom dejal skladiščnik Rudi, ki je ves pogovor poslušal sključen v dve gubi. “Saj se vendar ne moremo ves dan pogovarjati samo o tem, kaj kdo počne v nedeljo! ”
“Zakaj pa ne! " je vzkliknil Lojze. “Saj vendarle nedelje za nas delavce v proizvodnji, ki opravljamo fizično naporna dela, predstavljajo edino življenje! Čez teden delamo in garamo za to, da lahko ob nedeljah in praznikih ter v času dopusta živimo! Kdor še ob nedeljah dela, na tem svetu pravzaprav sploh ne živi, samo gara!”
“Preklete nedelje!" je zarobantil Rudi. “Zdaj pa vas lepo prosim, da nehate z njimi, sicer bom znorel!”
“Ali ti nimaš rad nedelje?" smo presenečeno povprašali vsi v en glas.
“Seveda ne! To je zame najhujši dan v tednu!" je nejevoljno odvrnil Rudi.
“Zakaj?” smo ponovno presenečeno povprašali vsi v en glas.
“Zakaj, zakaj?” je zarobantil Rudi. “Zato, ker mora žena vse nedelje in vse praznike v letu delati, jaz pa doma kuham, pospravljam, perem m likam. Za nameček pa me otroci, ki so ves teden praktično od jutra do večera zdoma, sprašujejo, kdaj bodo videli mamo. Očitajo mi, da sem nesposoben, ker mamici še nisem zrihtal takšne službe, da bi lahko bila ob nedeljah in praznikih doma z družino!”
"Kje, zaboga, pa dela tvoja žena?” je vprašal Vili.
"Kje, kje! V trgovini!" je siknil Rudi. “Povem vam, da je v Sloveniji trenutno ni slabše službe, kot je služba trgovke v trgovini! Trgovke morajo delati v.ve dneve v tednu, za nameček pa še v soboto in nedeljo. Ker cele dneve stojijo na nogah in dvigujejo težka bremena, prihajajo domov tako utrujene in sitne, da družina nima nič od njih. Delo v trgovini ta čas sploh ni več služba, ampak suženjstvo. Delodajalci imajo trgovke
za sužnje!"
“Potem pa naj se tvoja žena obrne na inšpekcijo za delo,” je predlagal kurir Peter.
“Saj tudi inšpekcija za delo ne more nič ukreniti! "je besno vzkliknil Rudi. “Saj imamo pri nas celo pravilnik, ki dopušča obratovanje prodajaln tudi ob nedeljah in Praz', nikih. Ali razumete: izkoriščanje trgovk in trgovcev pri nas je zakonito!
“Ne me basat s takšnimi zgodbami! ” je nejeverno dejal Vili. “Saj Je vendar lani Sindikat delavcev trgovine Slovenije z velikimi napori skupaj s sveti vseh slovenskih občin poskrbel za sprejem ustreznih občinskih odlokov, ki so ustrezno uredili obratovanje dežurnih prodajaln ob nedeljah in praznikih."
“Vse to nič več ne velja,” je odvrnil Rudi. “Zdaj imamo v tej dežen nov pravilnik, ki ga je izsilila peščica vplivnih delodajalcev!”
“Kdo pa ga je sprejel?" je presenečeno povprašal Vili. “Le kdo je lahko podpisal kaj tako neumnega, kot je to, da mora 90.000 žensk v Slovenij' delati še ob nedeljah in praznikih?"
“Nov pravilnik o obratovalnem času prodajaln je izdala ministrica Za gospodarstvo Tea Petrin," je pojasnil Rudi.
“Očitno ona ni izdala novega pravilnika, temveč zaposlene v trgovini, med katerimi je največ delavk! ” je razburjeno dejala Špela.
“Neverjetno, da je ženska podpisala pravilnik, ki je v bistvu naperjen proti ženskam in materam v trgovini in proti slovenski družinski politiki! " je vzkliknil Vili.
“Da boste vedeli, pa vam povem še to: pravilnik, ki je naperjen prot' slovenskim materam, je začel veljati ravno na materinski dan," je dejo! Rudi.
“Strašno!" je zmajal z glavo Vili. “Ne morem verjeti. Pa saj je ministrica tudi ženska? Ali mislite, da doma nikoli nič ne dela in nič ne skuha, da ne razume položaja žensk! "
“Kaj bo kuhala?” je zamahnila z roko kuharica Špela. “Če bi se h kuhanju golaža spravila tako, kot se je k sprejemu novega pravilnika a odpiralnem času prodajaln, potem bi bil Tein golaž tako in tako zanič-Lepo vas prosim, kdo pa bi ga jedel in prebavil!"
“Nihče!" smo vzkliknili vsi v en glas.
“Tako je!” je odločno dejala kuharica Špela. “In še to vam povem, da bo tudi ta golaž, ki ga je skuhala z novim pravilnikom o odpiralnem času prodajaln, morala kar sama pojesti. Če meni, da ga bodo mirno pojedli in prebavili zaposleni v trgovini na čelu s svojim Sindikatom delavcev trgovine Slovenije, se krepko moti."
Iz dnevnika delavca Jožeta
Tein golaž
l	J
Novodobni podjetnik
“S čim se kaj ukvarjaš zadnje čase?” “Avtomobile prodajam."
“Kako ti gre?"
“Odlično. Svojega in ženinega sem že prodal!”
Nabriti vajenec
“Joj, čevlji so mi tako všeč, da bi jih takoj kupil, če ne bi imel v denarnici samo 4000 tolarjev. Če mi čevlje zaupate, vam preostanek prinesem takoj jutri zjutraj." je kupec dejal trgovskemu vajencu.
“Dobro, dobro, kar vzemite jih!”
Ko je kupec s čevlji odšel, se je poslovodja ujezil na vajenca: “Drugič moraš biti bolj previden! Kako pa veš, da ti bo jutri zares prinesel manjkajoči denar?"
“Zato, ker sem mu dal v škatlo dva leva čevlja!"
Neotesanci
Kupec na tržnici pretipa vse kure, nato pa odide, ne da bi katero kupil.
“Ali vidite, kako je to hudo. Vsak kupec vse pretipa, vzame pa nič! ”
"Oh, saj vem, kako je to!"
"Ste tudi vi trgovec?"
“Ne, ne, samo doma imam dve hčerki! ”
Odvetniška
Resnica
Sodnik opozori pričo, da je pod prisego in "‘j ra govoriti resnico. Z vsak primer jo vpraša, se bo zgodilo, če bo lagala.
Ta izstreli: "Tožbo bomo dobili!”
Kai ie hujše
sošo'-
Janez po dolgih letih sreča nekdanjega ca in ga vpraša, kaj počne.
“Zadnje leto sem odvetnik, vendar tega tu ne povej moji mami, ki misli, da še vedno preP dajam droge in posredujem dobre ženske.

Na Ptuju se pripravljajo na volitve delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu
Pravila posvetovanje sindikalnih za-Pnikov o uresničevanju novega za-l°na 0 varnosti in zdravju pri de-u- Sodeloval je tudi izvršni sekre-arZSSS Milan Utroša, kije govoril asti o nalogah sindikatov pri vo-Vah zaupnika za varnost in zdravje En delu. Iz njegovega izvajanja po-. /-eniaiTK): Najprej se mora sestati odbor sindikata, ki sprejme D leP o sklicu zbora delavcev in Podlog sklepa o razpisu volitev. Na-Se sestanejo sindikalne skupine, a katerih sindikalni zaupniki čla-^ Seznanijo o zbora in volitvah. Ko 0r delavcev sprejme sklep o raz-P|sd volitev, steče kandidacijski po-v,°Pek, v katerega se mora aktivno • Jučiti tudi sindikat. Ta evidentira Bdidate in jih predloži volilni ko-ls'ji najmanj 21 dni pred volitva-j,/.'Skrajni rok za izvolitev delav-zaupnikov za varnost in zdravje 111 delu je 27. julij letos, zato ve-g2aktivnostmi pohiteti. V podjet-1^’ kjer imajo svete delavcev, jim veliko lažje, saj se mora sestati s/Po svet delavcev in enega izmed . °jih članov pooblastiti za vpra-^a varnosti in zdravja pri delu.
1 i akor je dejal Utroša, mora de-^jalec delavcem ali njihovim /^Slavnikom omogočiti, da sode-pri obravnavi vseh vprašanj, jn Odevajo zagotavljanje varnega I Z-dra^gn deia. je naloge oprav-svet delavcev v skladu s pred-si, ki urejajo sodelovanje delav-vPri upravljanju. Delodajalec mo-
ra svetu delavcev in sindikatov posredovati izjavo o varnosti, poročilo o stanju varnosti in zdravja pri delu ter o izvedbenih varnostnih ukrepih. Delodajalec se mora s svetom delavcev posvetovati o vsakem ukrepu, ki vpliva na varnost in zdravje pri delu, o izbiri strokovnega delavca in pooblaščenega zdravnika, o izjavi o varnosti ter o obveščanju delavcev. Pri delodajalcu, kjer ni organiziranega sveta delavcev, pa opravlja te naloge delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu, ki mu mora delodajalec omogočiti takšen način dela in pravice, kot veljajo za svet delavcev. Ker imajo delavski zaupniki torej velike pristojnosti, bo za delavce zelo pomembno, kdo bo to dolžnost opravljal in koliko se bo zavedal svoje odgovornosti do delavcev.
Udeleženci posvetovanja so menili, da bo novi zakon prispeval k večji varnosti in zdravju pri delu, saj upošteva evropska merila in standarde. Zakon pa sam po sebi ne bo spremenil razmer, veliko je odvisno od tega, ali bodo pristojni organi resnično bedeli nad njegovim uresničevanjem. Mnogi so izrazili bojazen, daje bil pri nas zakon sprejet samo za to, da so ga naši pogajalci lahko pokazali v Bruslju - v Sloveniji pa bo še dolgo samo črka na papirju. Hkrati pa so poudarili, daje tudi od sindikatov, še zlasti pa od bodočih delavskih zaupnikov, v veliki meri odvisno, kako se bo zakon uresničeval.
T. K.
Inštitut za delo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani organizira v četrtek, 5. aprila, posvet
IZDELAVA “IZJAVE O VARNOSTI”
27. 7. 2001 je rok, do katerega mora vsak delodajalec izdelati 'd sprejeti “izjavo o varnosti” po 14. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu. In kakšno vlogo imajo pri tej in drugih delodajalčevih obveznostih predstavniki delavcev?
Boi
Predavatelji:
rut Brezovar,
glavni inšpektor za delo, Inšpektorat RS za delo
^la9- Milan Srna,
direktor Urada RS za varnost in zdravje pri delu Rajko Bakovnik,
vodja CPM in namestnik sekretarja združenja svetov delavcev slovenskih podjetij
^ijave in informacije: Inštitut za delo. Poljanski nasip 2, Ljubljana, tel.: . 1 4203164, faks: 014203165, e-pošta: lnst.delo@uni-lj.si
Udeleženci posvetovanja se bojijo, da bo dober zakon o varnosti in zdravju pri delu (pre)dolgo ostal samo mrtva črka na papirju.
Razpis seminarja
Vpliv zakona o finančnem poslovanju na podjetja
Seminar bo v četrtek, 19. aprila, od 9.00 do 16.45 ure v Domu sindikatov, Ljubljana, Dalmatinova 4, soba 16/1.
Program priporočamo delavskim predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb, članom svetov delavcev in sindikalnim predstavnikom na vseh ravneh sindikalne organiziranosti.
Pogoj za udeležbo je članstvo v enem od sindikatov dejavnosti, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije.
PROGRAM:
Zakon o finančnem poslovanju in naloge sindikatov
Izvajalec: Brane Mišič, izvršni sekretar v ZSSS
Določbe zakona o finančnem poslovanju Likvidnost, solventnost, kapitalska ustreznost Ukrepi za zagotavljanje plačilne sposobnosti (kratkoročni, dolgoročni) Ugotavljanje povprečnega tveganja Ukrepi za zagotavljanje kapitalske ustreznosti Odgovornost članov uprav in nadzornih svetov - Delavnica: naredimo osnutek pravilnika o finančnem poslovanju za domače podjetje
Izvajalka: mag. Cvetka Peršak, strokovnjakinja za finančno računovodsko področje v gospodarskih družbah in svetovalka za malo gospodarstvo, finančna izvedenka, cenilka podjetij
Prijave na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 12. aprila.
Seminar bomo izvedli, če bo 18 prijav, če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar.
Cena seminarja je 15.000 tolarjev za posameznega udeleženca (v ceno je vključeno strokovno gradivo in osvežilni napitki). Prijavnici priložite potrdilo o plačilu kotizacije.
Kotizacijo nakažite na žiro račun Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar Vil., sklic na številko 25”.
Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS
16 n
elavska enotnos
št. 13 / 29. marec 2001
MAGRADNA KRIŽANKA
KONJSKI
TEK

> .> v.
W /
•- 'V
v
•	^	-■	-l!
}T r
v, af t
GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 13 (29. 3. 2001):
1:
2:
3:
Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena p0'^' izrežite in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svob° nih sindikatov Slovenije. Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p. p. 97. ^ tokrat je nagrada 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj to# naslov in davčno številko. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bc,d prispele do ponedeljka, 9. aprila 2001.
Pravilna rešitev gesel iz 11. letošnje številke Nove Delavske efl® nosti: I. BANGKOK, 2. SINGAPUR, 3. HONGKONG. Nagrado 5O# tolarjev prejme Zdravko Štumperger, Kajuhova ul. 1, 2250 Ptl)J'