St. 9. V Trstu, 6. maja 1870. Teèaj II. JADRANSKA ZARJI lakaja drmkrst * ■HK1 , TUko 1. in 8- nMeljo Političen, poduciven i kratkočasen list. BSS! Lastnik, izdajatelj in odgovorni vrednik: O. H. MARTELÁNEC. Naročaiaa ia«ia u cel« lato I |M SO h. Zarad posebnih ovir t»e je ta številka „J. Zarje" do danes zakasnila; ker ima mesec maj pet nede^, in slike še niso gotove, bode tudi „Juri s pušo" preskočil na četrto nedeljo. Naj nam čast gg. naročniki tega ne zamerijo: vprihodnje nam bo prva skrb, da listovi redno izhajajo- Potreben opomin. Ko so bili slovenski državni poslan'' zapustili dunajsko lesenjačo i povrnoli se v domačo zemljo, bilo je veselje veliko in splošno. Naši časniki, kteri so jih poprej tolikokrat opominjali, naj zapusti' zbor, kteri je gluh za vse naše pravice, bili so prvi. ki so pozabili na vso preteklost, i poslancem: „dobro došli!" zaklicali. Z odkritim sočutjem jih je pozdravil rSlov. Narod", enako tudi „Jadranska Zaija". Pala je ovira, ktera je žugala slovensko ljudstvo na dvoje trgati. Zdaj smo vsi zložni, in zložno moramo delati iz vseh svojih moči, da dosegnemo to, do česar imamo pravico. Taki in enaki glasovi so se razlegali po vseh slovenskih deželah. Da je slušala dunajska „Zukunlt" teh glasov, gotovo ne bi mogla tako nepolitična biti. da je v sredi občnega veselja vrgla bombo na tako imenovane „mlade Slovence", kteri so se gotovo najbolj veselili domii prišedših poslancev. Ali na to bi bili še molčali, da ni ljubljanski nemški „Triglav" te prilike porabil, Zukunltin članek brzo po-natisnol i potem se začel tako strastno vesti ter ovajati, napadati i črniti najvrliše rodoljube, da je sramota vsemu slovenstvu. Se predno je prišel prvi list „Pavlibe" nasvitlo. začel je njegovega urednika tako nesramno napadati, da je očito , kam meri njegovo strastno vedenje: tudi se repenci na „Zvon", ker se je ta predrznol očito povedati svojo menitev o shvenski dramatiki. Ce „Triglav-' misli s takim počenjanjem slovenskemu ljudstvu koristiti, jako se vara. Ni moremo si kaj, da ne bi tistim možem, ki so „Tri glavu" dali življenje, živo na srce polagali, naj ga zavrnejo na pravo pot, ali pa — naj mu podpišejo smrtni list. kar bi naših mislih se boljše bilo . kajti n e m š k list ne more buditi in mikati našega naroda, narod pa dobiva moč in veljavo samo iz svojih moči, nikoli pa iz tujih. ^ naj se naroči društvu „Trdnjavi", da sestavi odbor, ki bo to stvar pretreseval in ob enem kandidate za deželni zbor nasvetoval. Predlog, naj odbor v ta namen v zvezo stopi s katoliškim društvom v Celovci ni bil sprejet. Tabor se je iz mnogih vzrokov preložil od 25. na nedeljo 31. julija; govorilo pa se bo na tem taboru o vpeljavi slovenskega jezika v šole in uradnije. o zavaro valnih bankah in o zedinjenji vseh Slovencev v eno kronovino. Vse te točke, posebno pa zadnja, so se z gromovitimi živio-klici sprejele. Razgovora so se vdeleževali gg Juri Kravt, ki je s svojim domačim govorom posebno dopadal, na to Finspieler And., Poznik, Vigele , Wieser , Torkar. Med zborovanjem je vladala navdušenost in živahnost, kakoršna sicer le malokdaj. Ne moremo dovolj hvaliti praktične misli, sklicevati take shode, ki so prav za prav tabori v manjšej obliki; po njih se bo budila med koroškimi Slovenci politična zavest in pripravljali se bojo za tabore, za volitve in za druge zadeve, pri katerih je treba že nekoliko politične zrelosti. („Besednik.") Shod koroških Slovencev »a Bistrici blizo Pliberka 18. pret. m. je obiskalo nad dve sto ljudi, in da jih ni prišlo še več, bilo je krivo edino le to, da je bil shod iz prva prepovedan in še-le v zadnjem trenotku dovoljen, tako da skoraj nihče ni prav vedel, kako in kaj. Posvetovalo se je najprej o tem, ksj naj je storiti, ako se razpustč deželni zbori, da se spravijo v koroški deželni zbor vsaj nektari Slovenci. Po asrv«t« g. Potnika se j« sklenilo, Juri s pušo pred porotno sodbo. Druga tožba •-'0. decembra 18 tj'J. Po čitanju tožbe državnega pravdnika zagovarja se vrednik Martelante takole: „Žalostno znamenje je za našo liberalno čro, še žalostneje pa za neodvisne sodnike, da se v poštev jemlje razžaljiva ovaja, ki ima svoj izvir v sredini naj hujših nasprotnikov slovenskega naroda, ktero so deželnemu namestništvu poslali strastni možje, ki bi radi slovensko mesto Ljubljano po sili osrečili z blagostmi nemške kulture, rudno je. kako je mogel priti na svetlo li3t „Juri s pušo na taboru" brez vseh ovir od strani tukajšnih oblastnij, in nektere tedne poznej, ko so ljubljanski nemškutarji ovadili po njihovih mislih ščuvajoč zadržaj, še se le pripraviti drž- pravdništvo, da list zapre ! 1 Posebno izdanje mojega lista ob priliki tabora na Kalcu, ni imelo zlobnega namena ščuvati narod proti lemškim in laškim na-selnikom na naši zemlji živočim: da je pa bil ravno za tabor tiskan, to ni nič novega, to nahajamo pri enacih prilikah tudi pri drugih narodib. Stranka pa, ki v ljuti strasti polna zavisti gleda na razvoj naroda slovenskega, kteremu je bila dosedaj vajena zapovedovati in ž njim gospodariti, ta stranka nima v tej zadevi istih nazorov, ki se tir-jajo od nepristranskega sodnika; državnemu pravdniku se torej slabo prilega, da je mene zastran te ovaje poklical pred sodbo. Pa ker so se že poslušale besede ljubljanskih vsemogočnikov, bodi mi dovoljeno, pregovoriti nekoliko besedic o spisih, kterim se pripiauje veleizdajni zadržaj. V pesmi „Nazaj" bile so „crimmisr causa" vrstice: „Ti Vlah na unkraj Soče Ti Nem do kjer mogoče!" Iz tega ljubljanski modrijani sklepajo, da pesem meri na Lahe in Nemce —- in njihovih misli je gotovo tudi državni pravnik ; jaz pa danes spet moram ponavljati*, da nije program „Jurja s pušou, nadlegovati tujih narodnosti: v okrožje njegove satire in humoristike spadajo samo odpadniki slovenske rodovine. Da gospodje porotniki niste posebni prijatelji enacih odpadnikov, tega sem se že prepričal pri prvi pravdi. — Z besedama „Vlah" in „Nem" nihče ni mislil na Lahe in Nemce, ampak z njima se bičajo našemu ljudstvu zoperni nemškutarji in lahoni, kteri so že toliko let ovirali ljudski napredek in zboljšanje narodnega blagostanja. Torej mislim da pravično očitanje omenjene pesmi ne more biti vzrok pravnega postopanja proti-vredniku." Porotnik g. dr. Henporath (vpraša vred-nika): „Ko ste pesem „Nazaj" prijeli, ste jo pazljivo čitali ?" Vrednik: „Cital sem jo pet ali šestkrat, ker mi je zelo dopadla." Dr. Henporath: „Ste li z besedama Vlah in Nem Lahe in Nemce ali pa lahone in nemškutarje menili?" Vrednik: „To vprašanje se meni zdi nepotrebno — — Dr. Benporath: Prosim odgovora." Vrednik: „Menil sem, to se ve da, lahone in nemškutarje, kar sem ravno popred omenil v svojem zagovoru !" Dr. Benporath sede. Državni pravdnik g. dr. Sbisa: „Gospod dohtar, le prašajte dalje." Dr. Benporath. „Hotel sem izvedeti le, je-li z besedami Vlah in Nem na Lahe in Nemce ali pa na renegate meril." (Dalje prili.) DOPISI. Iz slovenske Švice. Kakor smo z veseljem pozdravili izstop naših državnih poslancev iz dunajske le-senjače, tako nas boli, da se ni politika naših poslancev niti za en las zboljšala. — Namesto da bi v zvezo stopili z vsemi narodnimi poslanci razkosane Slovenije in solidarno postavili program glede naših občnih koristi, dela eden tako, drugi drugači; vsak po svoje, drug druzega pobijaje. Da nam tako koristolovje in tako omahljiva politika ne prinese dobrega sadu i zaželjene zedin-jene Slovenrje, to bo umel vendar vsak tudi neizobražen Slovenec. In kaj bo ako se razpuste državni in deželni zbor? Gotovo želč naši prvaki zopet izvoljeni biti, ali kaj in s čem bodo pa pred svoje nekdanje gotovo tudi prihodnje volilce stopili? Kaj jim hočejo zdaj obečati? Da so skoraj nezmožni, vsaj večina ali tako imenovani voditelji, nam zedinjenje pribojevati. to nam z svojim po- lovičarskim vedenjem ksiejo vsak dan bolj očitno. Ako mislijo slovensko občinstvo ali prav za prav njih volilce z vladarskim poklonjevanjem, za ktero se menda naši prvaki in „hrabri boritelji" potegujejo, motijo se pač zlo, kajti take pustne burke so v denašnjih dneh k večemu še za otroke in druge zijale. Kaj so nam z triletnim bojevanjem in zasedanjem v deželnim- in driav-nem zboru pridobili? Nič. Dobro vemo, da so časi res neugodni, in da je težko kaj pridobiti: ali vsaj bolj določno poatopanje glede zedinjene Slovenije bi zdaj, ko je morebiti za dolgo dolgo zadnji čas, vendar smeli od njib tirjati. — Svetovati bi bilo, da bi se v večih krajih že zdaj osnovali odbori, kteri bi imeli se posvetovati o volilnih zadevah, da bi potem v pravnem času pametne in energične može za kandidate postavili, in ti odbori naj bi nikakor nobenega, kdor bi ne obljubil prav določno se za zedinjenje potezati. ne pripo-ročevali — ako je bil tudi dozdaj prvak ali še kaj več — To je živa potreba , žali-bog da moramo tolikokrat to priporočati. Naj bi se vendar naučili tudi kranjski poslanci malo energije od Vošnjaka in Hermana! V en: zadnjih številk ljublj. „Tagblatta" je raznesel nek dopisun po svetu zopet dve precej neslani in po njegovem ponarejeni i popačene dogodbi. V prvi polovici aprila t. 1. se je razširila novica, da pripeljejo Korošci necega prešiča k Devici Mariji na Brezje v Radolj-dke:n okraju, da bi tu postal po priprošnji sv. matere zopet človek — kar je bil prej. Pravili so namreč, da je imel nek krčmar na Koroškem pitanega pujsa, kterega je hotel zaklati. Da bi pa pokazal sv jo inteli-gencijo m „bildungo", pošlje p» duhovna, naj bi prišel z svetimi zakramenti, va kralja ostro zanj vojujeta; Pač dolgo celo mi ne bo ostalo, Tako ga silovito bijeta. En kralj — pohlep viharen po svobodi, Po sili osvojiti ga želi; Drog kralj — nagib prehrepeneč k ljubezni, Pogumen strastno s prvim boj deli. Ni meni mar te svaje, tega boja, poči mi srce, — ni meni mar, U le objame narod moj svoboda, če le dobi sroe ljubezni dar. Sreče in nesreče lepe deklice. (Resnii'na povest.) (Dalje, i Enkrat, ko sc gosp. du Barry na polja sprehaja, izda zapovednik ukaz. da se mostovi pred vhodi trdnjave zaklenejo in se nihče, naj si hode kdorkoli, ne pušča v trdnjavo. Zastonj iz sprehoda vrnivsi se francoski poslanec kliče in vpije, hodeč od vrat do vrat, krog trdnjave. Povsod so bili mostovi zaprti, in zunaj trdnjave je reveža čakalo pod milim nebom borno prenočišče. To je bila noč poroke lepe šestnajstletne Sofije in generali grofa de Witta. On je namreč po ruskem skračenem postopka v ženitnih poslovih zapovedal popu, da ju poroči in venca, kar se je zgodilo, ko je deklica k temu privolila brez ovir. Drugi dan pošlje general de WiU gospodo da Barryja sloge z vsemi darovi, ktere je Sofija od njega prijela, in 1500 pij&strov, ktere je v Carigradu za Sofijo plačal, pred vrata in ga v pismu priljudno prosi, naj ae izogne ca obe stranki šalostnej ločitvi. Tndi Sofija je pridjala pismo, v kterem se mu zahvaljuje za vse dobrote, ter ga zavoljo tega svojega koraka, ki ga je storila bes njegovega dovoljenja, z najnježa^jimi besedami neposlušne hčeri prosi za odpuščava. rraaooaki poslanec pa se spomni dobrega nauka glasa vitega modroslovca in pesnika, svojega semljaka: Zaslepljeno ljudstvo in norec veča Mož moder ja tiho, — na reč« reci. Dobro je videl, da nt. more storiti, da bi bila ta stvar vzrok l>oja med 1'raticosko in Rusijo. Dobro je bil tudi uveren, du se kola zlomijo na onem, za kterega sc mu dalje nije treba brigati, zategadelj se je čuval o tem v višjih krogih kaj spregovoriti. Toliko mirneje pa dospeje general Witt k sreči, k< mu je tako nenadno prišla v naročje. Žena ga obdari za leto dni z lepim otrokom. Po navadi vseh moč, ki imajo lepo premoženje. pelje todi g. Witt svojo ženo med imeuitna družine v veliki svet. Po vseh dvorovih, do kterih je prišel z lepo Fanaritko. priklanjali so se jej knezovi, pesniki in slikarji. Se zdaj se v beroUnskem mnzejo njenej sliki od istega časa čude vsi. ki imaji> smisel . in čuv8tvo za žensko lepoto v naj lepši obliki. Izmed vseh občadovateljev in ljubljencev, ki so opazovali in čislali mlado grofinjo, bil je eden edini prepričan, da jej nij ne vroč, ne hladen, ampak da je on isti srečen mož, kteri se jej v kolu vseh ostalih naj bolje dopada; imela ga je najrajse. Njemu nij bila gluha, ter mu vse prošnje uslišala. Ko je zvedel, po kteri poti j« prišel grof Wirt do tega bisera iztočna lepote, in ko se mo je Sofya zaklela, da hoče za njega živeti, ako se jaj bode mogoče, iznebiti svojega moža, napne vse strune, da svoj namen v kratkem izvede. Bogatemu grofu Srečanu Potočke mu, kterega dohodki so bili enaki mnogim sosednjih kraljev, bila js posebno po ruskem zakonu lahko, sadobiti uradno raapa* stnico za grofinjo Witt. K temo ja potreboval pred vsem nje podpis, k čemur j« drage volje privolila. Vendar pa bi laätev bres Wittovega podpisa ne bila imela varava. — to je Kljun!" In da je res pravi KJjun, kdo bi s e d a j se to resnico tajil. ker vi, kako zna pobirati zrnje. • (Petelineek) je 27. pret. meseca polen veselih nad prvokrat pozdravil svoje prijatelje s sledečimi besedami: „Povedah smo že v slovenskih časopisih, da je najbolj namenjen onemu oddelku slovenskega ljudstva, ki nijma volje beliti si glave e politiko. Prva skrb nam bode tedaj v gladkem, lahko umevnem jeziku, ponujati bralcem mikavnih spisov: kmet in sploh delalec, ki s potnim čelom prebije skoraj ves čas pri težavnem delu , najde V Petelinčk u prijetnega berila; trudili se bomo, da se prikupi vsem Slovencem obojega spola. Nij skoraj ene hiše na Slovenskem, v kteri ne bi znal eden domačinov čitati. — z nizko ceno se torej Petelineek lahko vgnezdi pri vseh rodovinah, ktere ga bodo s' časom gotovo p r a v v e s e 1 e. Vedno bomo imeli pred očmi duševni razvoj našega ljudstva: speče Slovence bode Petelineek s svojim petjem dram i 1. Po željah večine naših naročnikov, politike nismo vzeli v program, list bode tedaj samo podučiven in kratkočasen. To omenivši nadejamo se, da bodo rodoljubi radostno podpirali naš namen, in skrbeli da se razširi Petelineek med slovenskim ljudstvom, ktero bode budil nn rano delo." Braloeni! Denašnja doba mati je zmešnjave, Golfljivi časniki — ne bele vrane. Podpirajmo le dobro nam poznane. Za vero vnete in za blagor Slave. Priprosti kmet, gospod učene glave. Oba potrebna žlahtnih ved sta hrane. Ker čas nas mnogokrati drago stane V smeteh si časnike poiskat prave. Smeti 1)0 Petelineek zakopaval, Kar zlato jedro zvesto razkazaval. Sovražil vedno burke nam neslane. Slavjani, oj! zlašujmo si težave. Za občni blagor gre nam majke prav. Za njo naj voljno vse na noge plane ! Moči je mnogo — mnogo dušne hrane! Zatorej gospodarji se ganite In vsi si Petelinčka naročite ! Budil vam posle hod'1 on zaspane. Pa tudi gospodinje spoštovane Za gosko suho si ga zainenit«. Podil vam hčerk bo zale/.nhe skrite. Da! nočne tiče bo podil neslane. O j. Petelinčka, fantje in dekleta! Si naročite vsi mi vsega sveta. Zadost bo smeha, dosti vam zabave. Ker v Trstu se njih vojska je izlegla. Njih polovica bi ves svet oblegla: Denašnja doba koklja je zmešnjave." Sestavki v njem so- 1. .Kako lehko obogatimo!" (povest z dvema podobama1: '1. Modri pregovori, ktere pripoveduje dober o¿e svojim otrokom (■ podobo); 3. „Siromaška študenta* (povest); 4. »Oče in hči» (vesela pesem); i. „Lahontk» ▼as in — klobase!» (povest z dvema podobama); 6. „Izbirka mojih pesmi"; 7. „Ogoljufani Brkin" (hnmoreska); 8. „ro smrti — zdravje!" (s podobo}; 9. .Kdo naj čaka?* (s podobo); 10. Rebus. Kdor si misli „Petelinčka" naročiti, naj brzo Ctšlje naročnino (za tri mesece 30 kr., za celo to 1 f. 20) vredniku G. H. Martelancu ▼ Trst, ker se bo prihodnjič tiskalo le toliko listov, kolikor bo naročnikov. Cenik različne robe v Trstu. Franko kolod vor Trst. Moka 1 Kaiser . po 11 f. 50 kr. cent 11 fein • 10 J» 50 » III mezzo • e 9 D 50 J> • Aus/.ug . T 8 g TI 50 » ■ B 3 » ji 90 • » n n Fežol rodeči . . . • ji 5 ji — ji ji „ zeleni . . . ti 5 J! 25 j> a rameni . . . . „ 5 j> 25 s » „ kanarin . . . „ 7 n — JI ji „ kokes. . . • * 6 ji — n it • » 7 „ 50 * D 50 „ 50 T n Slanina (špeh). . . r 36 » — JI n Seno konisko. . . r 1 * 80 JI J! „ kr.tvjc. . . . n 1 90 JI • Slama boljša . . . . D 1 „ 80 „ JI „ slabeja . . . Ji 1 v 60 n J> 2 T1 30 T JI Listnica Vredništva. C e. gg. A\ Vrtnik v Ljubljani in Kr. Koren v Planini: Od Vaju smo dobili brž rešitev rtbusa iz l.št. „Petelinčka" po pošti: ali popred vže dobili smo isto od treh strani iz Trsta, in sirer jo je prvi poslal državni pravdnik g. dr. Kusar. V 1. štev. „Petelinčkii" razglasimo imena vsih gospodov, kteri so nam rešitel poslali. Oznanila. Nekaj časa sem ponarejajo in prodajajo druge fabrrike (pod enakim zavitkom i z enako firmo) mojo Cikorjo kavo, ktero pozna vsa Kvropa zavolj njene izvrstnosti. . Zavitki moje fabrike v Laliril na Radenskem imajo zunaj mojo marko n. V iu mojo firmo Mislim, da je prav, da opominjam občinstvo, naj pazijo, da ne prejemajo druge slabse robe od ui"ie, ktera se odlikuje od druge po dobremo duhu i lastnosti barve. •) (Rocoljaka čitalnica) jako vrlo na-preduje. Njeni udje, do malega sami kmetje, sezidali ao z velikimi stroški lastno poslopje, ktero je bilo le le te dni popolnoma dovršeno i krasno opravljeno. Kazen odra za igre, čitalnici ne manjka zdaj ničesar več, kar ae tiče sunanje oprave. Kako vneti so roeoljski kmetje za čitalnico, to se vidi posebno v nedeljah, ko se zbirajo v čitalničnih prostorih, i njihovo darelljivost priča dovolj njib narodni dom. Naj pristavimo temu, da je aatno Matija BečAn čitalnici daroval nad 100 gld. — Prihodnjo nedeljo, 8. t. mbode prvikrat krasna beseda v novem dovršenem doin-i Odbor vabi vse cest. rodoljube k tej veselici, ktero bodo vodili samo kmetje? roeoljski pevci so sami zložili peeem i napev, kteri bodo ta dan prvikrat javno peli, in prepričani smo, da se l«xlo tudi učeni pevci tej pesmi čudili. Kmetovsk fant, ki se šole od znotraj videl ni, bode govoril izvrsten govor, kteri je tudi prav sam zložil. Tu se bode videlo, koliko razuma ima prosti naš narod. Da bode čitalnici laie priskrbeti si še druge potrebe, zato bode za neude vstopnina, in sicer 10 kr.. blagodušju. to se ve da, niso postavljene meje, saj gre tu za dobro domačo reč. * (Program za besedo v Boijuncu) dne 15. t. m.: Petje in deklamovanje, govori in igra: „ravni pot naj boljši pot.- Začetek ob 7'/., uri. •) (Tabor v Tolminu) je bil sijajen. Sešlo se je okoli »000 taboritov in s posebnim navdušenjem je bil sprejet predlog zastran zedinjetija vseh Slovencev v eno politično celoto. •) (Posvetovanje veljavniših narodnjakov) bode v Ljubljani 8. t. m.: želimo, da bi imelo dober vspeh. *) („Pavlih«"; zabavljivo šaljiv list je prišel na svitlo. Krasne podobe ima in enako dober je njegov zapopadek: z dobro vestjo ga tedaj priporočamo vsem Slovencem. — Kljun je tako dobro naslikan, da ga je pr -cej spoznala sopruga tistega. ki te vrstice piše. če tudi ga u/.e 16 let nij več videla ter ga tudi še takrat le po obrazu in imenu poznala. Prišel sem namreč s „Pavliho" domu, [ta sem zgornji del tako zavil, da je bilo zakrito Kljumno ime, pa sem prašal ženo: rAli ti poznaš tega-le mo/d?" — .1 se ve, da ga poznam — odgovorila mi je A grof Potočki si je znal tudi pri tem pomagati. — General Wit' je nnmerjaval odpotovati s dieno svojo icno na Angleško. kr»ne torej proti Hamburgu, da se tam priprnt i za vožnjo po morju. Ze je imela ladij» razpeta jadra, na kteri se je mislil naj popred peljati v Albion, že je v duhu gledal, kako se angleški lordi priklanjajo njegovi soprugi, in ohole Angleškinjc zavidajo krasno Grkinjo zarad njene divne lepote. Na rano jutro za odhod odredjenega dne, prišel je nenadoma k njemu v sobo grof Srečan Potočki. „Mili moj general!" nagovori ga prišedši grof: ,spoštovanje, ktero gojim jaz za vašo ženo. nij vam ostalo tajno! Moj;» dolžnost je, odkriti vam, da jej nijsem ostal ne vroč. ne hladen. Meni torej je najljubše, prijeti svojo srečo iz roke njenega moža. svojega odkritosrčnega prijatelja, za kar bi mu bil vse žive dni hvaležen. Tukaj vam predlagam razpostnico v pravni obliki sestavljeno, ktero je vaš» žena ie podpisala, ter vas prosim, da jo tudi vi podpišete in to takoj, četudi sem se smel n» vaše prijateljstvo in privoljenje ta gotovo zanašati, vendar sem čisto po nepotrebnem — odpustite mi — ukazal svojemu slugi, naj s mano nese te-le dve škatli. V tej-le sta dva samo kresa v cevih pa dva miljona poljskih zlatov v policah, ki vam jih izplača tukajsni moj bankir; v tej dragi pa, kakor vidite, tudi dva samokresa, vendar > to rasliko, da io v cevih svmeenke. Zdaj pa volite po svoji volji! Ako mi odbijete prošnjo, poiljiva •i nekoliko svinčenk. To vam pa še naprej povem, da saao eden uuned najn is boja odnese živo glav».* —• Zamišlj«n prečit» general predloženo mu raapustnico. j, ■ i - -i-.--;—^jaMssMBP»::.mmmm ^r'^kiVB^mm-***** Potem pokliče ženo. predloži ji j uradno pismo in jo j praša, ako je iz lastnega nagiba in dobro j • -mišljeno podpisala to-le pismo, ali ako jn j sil», nagovarjanje, ali kaka druga «kolinst k temu primorala. Z Iju-beznjivim prostodušjem „čistosrčna /.ena" odgovori, da je slusala samo glas svojega srca. pri ceni je opomnila generala, da jej je on. ko jo je v trdnjavi Kaminjaku nagovoril, naj zapusti očetovskega svojega prijatelja, priporočal za naj svetejše pravilo življenja: v dvomljivih slučajih vselej slušati glas srca. kar je tudi zdaj storila To izgovorivsi. plane grofu Potockemu v naročje. A general Witt novdarja. da bi mu bil«, tesko mogoče, ubiti v dvoboju svojega nasprotnika, in ako bi ga ubil. nij mu več upati, da bo še kedaj s svojo nezvesto soprugo zavžival srečen zakon Odloči se torej z» dva miljona zlatov, podpiše razpustnito in prepusti neverno ženo milejšemu ljubljencu. Sofija je šla t grofom Potockim na velik» njegova posestva v Galicijo, kjer je bil posebno grad Tulčin podoben kraljevskemu poslopju. Prav v tem hipu so bili grofu nemiri n» Poljskem, ki so se začeli še pred francosko revolucijo, selo ugodni. Caric« Katarina II. je tega poljskega plemenita«» z mnogimi odlikami počastil»: on se je še kot vo«y« „t»rgowicz"-kih z»veznikov v ruskih vrstah boril proti svoji domovini. Pri neki veliki svečanosti vzame s svoje glave zlati venec, g» posadi n» grofovo gl»vo in reče: „To bi bila Up» kron» s» poljskega kralj» t* A prasne so bile l aričine besede . prazne tudi sanje bodočega kralja '■ Ko je u» Poljskem prenehal» strasna burja, ki je razsajala že več let, se vrne grof Potočki na svoje posest v o in tam živi le za svojo milo .Sofijo, ktera ga je med tem z dvema sinoma obdarila Njegovo bogatstvo seje zadnja leta res precej skrčilo, vendar pa nikdar ni imel pomanjkovanja: mnogo zemljišč in robota so bili z» njegovo blagajni™ nevsahljivi viri. Čudne reči se pripovedujejo o grofovem za-pravljivstvn. — Carica je poklonila grofu prstan s biserom redke veličine in lepote. TegA je koj daro-\nl svoji ženi. Pri tej priči omeni žena. daje prstan jak<> krasen, kako bi še le bila ovratnica, ki bi bil» sestavljen» is samih enacih biserov. Grof je pisal vsem imenitnim zlatarom po indijskih in arabskih megli h. dobil je tudi v Petrogrado, Carigradu. Parizu, Kadisu in v Lisboni najdragoceneje bisere, ki se obče prodajajo Za dve leti onenadi ženo n» njen rojstni dan z ovratnico, ki je stel» sto biserov, kterih je vsak veljal po 2000 «latov. V Mepnih šumah jedinskih bliso Tulčin», nasadil je prof veličanstvi n perivoj, po angleškem okusu; pri tem delo je potreboval skozi 10 let 2000 delalcev. Stene in skalovje s bučnimi slapovi, od rečice K»-mionke padajočih, temne špijje s izvori pod semjjo iuborečih, dajali so t»p»dni strani perivo}» roman« tirno ('«robo (Konec prih.) O0k=y- J ng-oslovai\je ! VnjMMO zavarovalna praAka banka „SLAVIJ A," prvi vseslovanski zavod in prvi korak k uresničenja slovanske vzajemnosti zavaruje na Stirskem, Krajnskem, Koroškem in Prnnorkem po naslednjih oddelkib in sicer : I. odd. življenje na vse načine II. „ na smrt „ „ „ III. ustaaovlja podedovaiijska društva. Sedaj je razprostrla svoje delovanje s IV. oddelkom to je s zavarovanjem proti požarom. Slavija je edini zavod, kteri svojim družabnikom po pravilih odd. IV §. 5 zagotovija naslednje zdatne dobičke : „Pripomočki za napravo gasilnih priprav, za razdeljenje gasilne priprave iu društvu, za po- Eravo poslopij znašajo vsako leto gld. 1000 a. v., i jih dobijo tiste občine, od kterih je pri banki rSlaviji" najmanj 10 hiš z najmanjšim zneskom gld. 5000 zavarovanih.1' Kazdeljenje zgorej omenjenih pripomočkov se vrši po srečkanji, tako namreč gld. 5000 zapišejo ua listike in vržejo v žarico, iz ktere se jifi toliko vzdigne, kolikor je zneskov za pripomočke. Zavaruje se proti požarom na podlagi natančno cenjene vrednosti; v ta namen se volijo zaupni možje namreč: stavi elji, tesarski ali tudi ¿idarski mojstri, in pa občinski predstojniki. Sklicavši se na pravila, ktera se brezplačno dobijo pri banki, je še opomniti, da „Slavija* ni družba na akcije, ampak „vzajemna, ktera ves dobiček razdeli zavarovancem. Službe odbornikov in oskrbništva to le častne, brez deleža dohodkov. Vsak zavarovanec kot ud sine voliti in predlagati tehtne nasvete. Iz tiga se jasno razvidi, da se „Slavija- kot vzajemna banka ».rudi le za občni blagor, kar tudi pričuje vsestransko priznanje po vseli slovenskih deželah. Slovenci! Nujni čas je, da se iztrgamo ptujim rokam, da sami skrbimo s svojim materijalnim imetjem. V ta namen je prevzela banka „Slavija" velevažno nalogo, združevati vse rode slovanske v denarstvenem obziru, in tako pospeševati uia-terijalne sile slovanske. Ker je bila osnova take banke pri nas živa potreba, nahaja v vseh slovankili pokrajinah na jogn in severu najzdatnišo podporo. Slovenci, nadejamo se, da boste tudi vi dostojno zastopani v kolu družabnikov banke Slavijo. „Svoji k svojim in vsi za pravico!- „Živela slovanska vzajemnost!" „Živela Slovenija!" J. U. dr. Jože Frič, dr. F. L Chleborad, častni vodja. generalni vodja. A d o 11 Nocar, <'astni vepja. J. M. Sar y, K a r o I Ž i d t i č k y, predsednik. podpredsednik. Okrajni in potujoči zastopniki s potrebnim pologom se iščejo pri glavnem zastopu za slovenske dežele v Ljubljani špitalske ulice. hiš. št. 269. Jan. Lad. O e r n v, t. tajnik (Imamo sto i sto društev, ki se pečajo tudi z enaeimi rečmi, a!i vsa ta društva so samo zato , da se same bogate, tedaj jih ne moremo priporočati. Z dobro vestjo pa priporočamo narodno nase društvo »SLAVIJA«, ktero so Cehi samo zato vstvarili, da podero „tuje goljufije" med Slovani, in da jim v potrebi v resnici pomorejo. Zuio moramo SLAVIJO iz vsega srca priporočati v prid vsem Slovoncem.— Vredništvo „Jadr. Zarje.") Advokat I FERDINAND HODI c. kr. svetovalec višje deželne sodnije v penziji, odprl je svojo PISARNICO ▼ Via IVuova štev. I6\ na oglu proti rudečemu mostu v 2. nadstropju. V zavodu z darilom odlikovanem za drobljenje in mletje žvepla, ki ga imata M. Dubifc in C. J. dr. Levy dobivajo gospodje vinorejci v obili zalogi dobro znano žvepljo za rabo proti trtni bolezni m sicer izvrstno očiščeno SiciUjaHSkO in romansko, najboljia roba, za zelo nizko ceno. — Z opombo, da smo letos začeli mleti na nov način, in da je letošnje žvepljo posebno dobro, se priporočamo čestitemu občin»tu.' Žvepljo prodajajo: V TRSTU j la8tnik Matevž D a bil', Corsia Stadion h. št. 12. tr .«r. „„ ' * C. J. dr. Levy. Via San Francesco h. st. 4. v PIRANU: založnik gospod F. M. dr. Oabriellft. V CERVINJANI: založnik gospod Leo LllZZattl. V bukvarnici A. Reichard me manjkati o n-jbtni rodov int. 13cll/jllld, j; t0 ,,,. precej !aliko vsak madež spr:i' i iz obleke zuknenc ali platnate, svilnate itd., in pri tem kar nič barve ne spremeni taka obleka, naj bo se tako delikatna. rVmPnt Dumoutin. Ta cement se prime vsake VClUt/llL reči, stekla,porcelana, rudnin, člena itd. Velika zaloga Vod Salesa, Haincrjenh, VtzkiS, Pulnaverski/i, Seiters.'i /A, Saidšičeui/i, Gleichenherikih, Del Franških itd. itd. Brizglje Rikardor*, ki pomagajo golom in ad-vracajo bolezen. Taninove brizglje po sestavi profesorja Kikorda (najslavnejšega zdravnika skrivnih bi;zpn v Kvropi). — Zdravilo je od danes zanaprej boljše za bolezni na spolovilih in »caviUh. — Ozdravljajo vneto ilrmnato kožico, kjer imajo take bolezni sedež, brez vsacega slabega nasledka. Sicer pa je tudi nator<« tega zdravila, ki je se-tavljeno iz samih zelišč, porok, da je brezikodno. \oca iznatha akustične trombe za gluhe od Abrahama. — Te trombe presegajo v»o to, kar se je do zdaj iznašlo o tej stvari. Tromba, ki se dene v uho brez bolečine, ima samo en eentiinetor obsežka, vendar ta majhna tromba napravi, da človek sliši prav dobro. Osobe se sploh potem lahko pogovarjajo i šumenje po nše>ih jim izgine popolnoma. Sploh ta iznašba zalre vse mogoče nesreče, ktere ta strašna bolezen vzrokuje. Dobiva se lamo v Trstu pri Z a u e 11 i. Za gluhost. Olje iz jeter rib polenovk, sestavljeno z jodom i železnimi deli. Tu olje prav lahko jemljo odrasti i i tudi najbolj nevšečni otroci. V kratkem se čl-jvek popravi in oživi tudi najbolj slabe natore. Otrokom odvrača iu ozdravlja rakitike in kramarja in posebno dobro je tudi za očesne bolezni. Služi posebno še takrat, kader navadno olje iz jeter polenovk nič več ne more koristiti. f^Hgijjpp zoper zlato žilo i za čutilo, slavnega ^ O profesorja Oiacomina r Podov i, užc 30 let potrjene. S3.000 ozdravljenih ljudi je zadostna priča, kako dobro je to zdravilo, ktero se je 30 let rabilo za zlato žilo, zaprtje, liipohondrijo, srčno utripanje, pokvarjeni želod .-e itd. Izleeek zoper mrzlico i. stopnji, i za bolezni, ki izvira/o iz tega. Gotov po-mocek. — — To zdravilo, edino svoje vrste, pomaga vsacemii ker naravnost zatare korenine bolezni. Na tisoče ljudi, ki so se več mesecev zastonj ozdravljali tako, kakor zahteva zdravniška vednost, priča, da jim je samo to zdravilo podarilo ljubo zdravje. T>n 1 rj.-% m zelmi amtrikanski Met:t,a zoper trganje, DaliiaUI reumatizem i vse bolečine ki izvirajo iz njega, zoper trganje po udih, putiko, zateklim», tresenje, bolečine v stegnili, kitah in udih. Mnllnv nnh "d •Se"iw,a> »o».»» d^iot 1VJ.U1UJV pi au Ba drobno 1 i. iOk. Škatlica. Pagliano, '¡ZZ fWa' n*dei"0 iB M Cjpnn dr. Honlaja, hladiven prsni, sestavljen iz O« I op Oveterega sadja, ozdravlja hud kašelj vsake vrste, tudi otračji, vnetja grla, prs, želodca i vse take bolezni, ki izvirajo iz prehlajenja i so vnetljiv*. — Posebno dober je tudi z» glas, I zato se priporoča vsim pevcem i pridigarjem. yjj... zoper zaprtje i revme od dr. Asdurana is * «IU Parita. — Gotov poaoček. Glavne zaloge: V Mantovi, Mateioich. — V Gorici, Pontoni. — Na Reei, Catti in Prodam. — V Veroni, Castrini. — V Pulji, Wassermann. — V Rovinji, Angelini. — V Kopra, Elia. — V Karfa, bratje Collas. Tisk avstr. Llojda v Trsta.