raziskave in razvoj UDK: Pregledni znanstveni ~lanek (A Rewiew) Toksične snovi v lesovih Toxical substances in wood avtorja prof. dr. Vesna TIŠLER, Igor LIPUŠČEK, univ. dipl. in`., Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, c. VIII/34, 1000 Ljubljana Izvleček/Abstract Predstavljene so najpomembnej{e toksi~ne snovi v lesovih, njihove lastnosti, vplivanje na ~loveka. Opisan je tudi postopek ugotavljanja in njihova identifikacija. V nadaljevanju so predstavljene doma~e in tuje, predvsem tropske drevesne vrste, ki vplivajo na zdravje ljudi. In the article the most toxical substances in wood species like its properties, its influence on human health, methods of diagnosticing and its in-dentification are being presented. Also are presented the homegrown and foreign tree species, especially tropical ones, which have influence on workers health. Klju~ne besede: les, toksi~ne snovi, vpliv na zdravje Keywords: wood, toxical substances, health influence 1. UVOD V Evropi je pribli‘no 50 dru‘in rastlin, v katerih so odkrili strupene snovi, v svetovnem merilu pa je ta {tevilka mnogo vi{ja, giblje se okoli 300. Koli~ina strupenih in zdravju {kodljivih snovi se v rastlinah zaradi {tevilnih vzrokov spreminja. Razporeditev teh snovi je v posameznih delih rastline razli~na. Rastlinski strupi ne delujejo na vse ljudi enako, v veliki meri je to odvisno od dispozicije, starosti in splo{-nega zdravja posameznika. Toksi~ne snovi organizem bolje prena{a, ~e se nanje navadi. Kot zna~ilna se omenjata nikotin in kofein, ki pa lahko pripeljeta do kroni~nih obolenj. V zadnjem ~asu velikokrat sli{imo “Nazaj k naravi!”, kar naj bi pomenilo re{itev pred {tevilnimi kemikalijami in strupi, ki nas po mnenju nekaterih zelo ogro‘ajo. Navadno se ne zavedamo, da je tudi v naravi veliko {tevilo strupenih snovi, ki pa jih ve~inoma ne krivimo za bolezenske simptome, ki se pojavijo. Tudi lesovi, ki jih imamo za zdravju ne{kodljive in okolju prijazne, lahko vsebujejo toksi~ne snovi. V Evropi je takih lesov bolj malo, ve~ino dre- vesnih vrst, katerih les vsebuje tok-si~ne snovi, najdemo v tropskih krajih. V ve~ini so to lesovi listavcev. Poraba lesa za pohi{tvo, furnir, konstrukcije, ladje, okrasne predmete in {tevilne druge namene ves ~as na-ra{~a. V svetovnem merilu se predvideva, da bo svetovna poraba hlodovine v leto{njem letu 4.000 do 5.000 milijonov m3. Tropski listavci, ki vsebujejo najve~ zdravju {kodlji-vih snovi, prihajajo iz gozdov ob Amazonki, iz centralne Afrike (posebej iz Zaira) in jugovzhodne Azije. Manj{i dele‘ tropskih listavcev prihaja v Evropo iz Bolivije, ki je sicer najve~ji proizvajalec hlodovine in polizdelkov Latinske Amerike. V Evropi porabijo najve~je koli~ine lesa tropskih iglavcev Nem~ija, Francija in [panija (Hausen 1981). V Sloveniji, tako kot povsod po svetu, poraba tropskih listavcev pada, tako da letno porabimo za proizvodnjo furnirja le okrog 20.000 m3. Vzrok za splo{no zni‘anje porabe tropskih listavcev je v prepovedi uni-~evanja de‘evnih gozdov na zemlji in zavest o nesmiselnih posegih v naravno okolje, ki jo krepijo predvsem varstveniki okolja. Manj je k zni‘anju uporabe teh lesov, katerih ve~ina je Les 53(2001) 5 raziskave in razvoj zdravju neprijaznih, pripomoglo dejstvo, da delo s temi lesovi prinaša resne zdravstvene težave proizvajalcem in potrošnikom tovrstnih izdelkov. Ne glede na postopno znižanje uporabe okolju neprijaznih lesov, je dobro poznati najpomembnejše snovi, ki prispevajo k njihovi škodljivosti, in najosnovnejše posledice, ki jih te snovi povzročajo. 2. NAJPOMEMBNEJŠE SKUPINE TOKSIČNIH SNOVI Toksične in dražljive komponente lesa so akcesorne snovi, ki se zlasti pojavljajo v jedrovini, predvsem v lesovih listavcev. Večina je izločljiva z organskimi topili. Njihova funkcija je ščititi les pred škodljivci, okužbo gliv, napadom insektov in bakterij. Večina so to stranski in končni produkti živega drevesa, ki za rastlino niso uporabni, in se odlagajo v mrtve celice lubja in jedrovine, ki se s tem tudi obarva. Skorja in beljava lahko vsebujeta povsem drugačne snovi od tistih, ki so v jedrovini, lahko pa so tudi enake toda v različnih (navadno nižjih) količinah. Vsebnost toksičnih spojin v lesovih se zelo spreminja. Odvisna ni le od letnega časa, geografske lege, rastišča in ekoloških pogojev, pač pa je njihova količina različna celo med posameznimi osebki iste vrste, ki rastejo na istem mestu, med seboj oddaljeni le nekaj metrov. Med toksične spojine lesov prištevamo: • alkaloide, • antrakinone, • flavonoide, • kumarine, • glikozide, Les 53(2001) 5 • saponine, • stilbene, • terpene, • in druge manj pomembne razrede spojin. 2.1. Alkaloidi Alkaloidi so v rastlinskem svetu izredno razširjeni. Poznanih je več kot 4.000 rastlinskih alkaloidov. Predvidevajo, da so v približno 10 % od vseh rastlin na zemlji. Samo v krompirju, ki ga uživamo vsak dan, so jih odkrili prek 20. Alkaloide so izolirali iz korenin, semen, listov, lesa in skorje (D’Mello 1991). Kemijsko gledano so aldehidi baze, ki imajo dušik kot hetero atom vključen v ciklični spojini. Na človeka delujejo zelo različno. So lipofilni in se resorbirajo skozi poškodovano kožo. Delovanje alkaloidov na živa bitja se odraža kot občuten fiziološki efekt, ki pa je od alkaloida do alkaloida drugačen. Nekateri alkaloidi vzpodbujajo centralni živčni sistem, drugi povzročajo paralizo. Nekateri dvigajo krvni tlak, drugi ga znižujejo. Včasih alkaloidi olajšajo bolečino, drugi delujejo kot pomirjevala, tretji omogočajo infekcijo mikroorganizmov itn. Večina alkaloidov je za ljudi škodljivih, ko presežejo določen prag oz. dozo, ki pa je pri nekaterih alkaloidih zelo nizka (Solomons, 1996). Učinkovanje večine alkaloidov se odraža kot oponašanje ali zaustavitev delovanja živčnih prenosov, drugi delujejo na dihalne funkcije. Lahko spremenijo ritem srca ali povzročijo poškodbe na koži. Nekateri med njimi so smrtno nevarni, drugi so v majhnih količinah zdravila in poživila. Značilnosti zastrupitve z alkaloidi so prekomerno slinjenje, razširitev ali skrčitev zenic, glavobol, bruhanje, bole~ine v ‘elodcu, driska, raztrese-nost, koma in celo smrt. Med znane alkaloide lesa spadajo berberin in njegovi derivati kot na primer jatronizin, palmatin in kulu-mbanin, ki jih sintetizirajo rastline iz dru‘ine BERBERIDACEAE. So le delno strupeni, predpostavlja se njihovo antibioti~no delovanje. Strihnin vsebujejo drevesa iz rodu Strychnos spec. Strihnin je zelo strupen - LD501 (podgane) = 5 mg/kg. Zastrupitev s strihninom povzro~i 1 letalna doza, pri kateri 50 % osebkov pre`ivi, 50 % osebkov pa pogine i.v. - intravenozno, v `ilo p.o. - oralno, z zav`itjem i.p. - intraperitonealno, potrebu{no Berberin Strihnin D Liriodenin raziskave in razvoj D Taksin Kinin D Citizin D Robinin D Sambunigrin zelo mo~ne kr~e in smrt. Ugotovili so tudi njegovo terapevti~no delovanje, ~e doziranje ni prekora~eno, vendar se pri dalj{i uporabi kumulira v telesu in po{koduje jetra. Liriodenin in magnoflorin najdemo v raznih vrstah iz dru‘ine MAGNO-LIACEAE, eden teh je Liriodendron tulipifera L. Ti alkaloidi povzro~ajo alergi~ne reakcije in po{kodujejo ko‘o. Dalj{a izpostavitev povzro~a dermatitis. Kurare je skupno ime za zmes alkaloidov, ki so jih Indijanci iz tropske Ju‘ne Amerike pridobivali iz skorje in rabili za zastrupitev pu{~ic; glavna sestavina je D- turbokurarin, ki ima v kemijski zgradbi {tiri benzenove obro~e in dva du{ikova atoma. Je izredno strupen in deluje, ~e pride v kri, ‘e v minimalnih koli~inah. Meso, s kurare zastrupljenih ‘ivali, je u‘it-no, ker telo prek prebavnega trakta prenese ve~je koli~ine. Taksin je alkaloidna frakcija, ki jo vsebujejo tise Taxus baccata L. Glavna komponenta je taksin, po katerem je frakcija dobila ime. Taksin je zelo strupen - LD50 (podgane) = 4,5 mg/ kg i.v., povzro~a spremembe v delovanju srca (aritmija in upo~asnitev delovanja) in dvig krvnega tlaka. Ve~je doze povzro~ajo izgubo zavesti, kolaps, komo in smrt zaradi zaustavitve krvnega obtoka in dihanja. Kinin najdemo v drevesih Cinchona pubescens Vahl. Kinin je strupen, v majhnih koli~inah pa je zdravilo, ki ozdravi malarijo. Umetno pridobljen se uporablja kot dodatek {am-ponom in lasionom za lase. Strupenost β-kinina zna{a - LD50 (ma~ke) = 21,6 mg/kg intravenozno. Citizin in N- metilcitizin so na{li v lesovih nagnojev Laburnum spec., afromozije Afromosia elata, Peri- copsis elata von Meuven, v semenih japonske sofore Sophora japonica L. Sta dokaj strupena, delujeta na centralno ‘iv~evje in kostni mozeg, LD50 (mi{i) = 101 mg/kg p.o. za citizin in >500 mg/kg p.o., 21 mg/kg i.v., 51 mg/kg i.p. za N- metilcitizin. Simptomi zastrupitve se ka‘ejo kot skele-nje v ustih in ‘relu, slinjenje, slabost, krvavo bljuvanje, znojenje, omotica, vrtoglavica, razburjenost, stanje zmedenosti s halucinacijami ali delirium, trzanje mi{ic, kr~i in kolaps. Dolgo-trajnej{i u~inek teh alkaloidov pov-zro~a dermatitis, dra‘enje sluznice, glavobol, slabost in celo ohromitev. 2.2. Glikozidi Glokozidi so spojine ogljikovih hidratov z drugimi vrstami spojin, kjer je glikozidna OH-skupina derivati-zirana. Glikozidi so glukozidi, ga-laktozidi, manozidi, itd., aglikoni – niso monosaharidi. Lastnosti gliko-zidov so odvisne predvsem od agli-konov. Evomonosid je glikozid, ki ga najdemo v navadni trdoleski euonymus europaeus. Je strupen - LD = 0,28 mg/kg i.v. Robinin je glikozid, ki ga najdemo v robinji Robinia pseudoacacia. Sambunigrin je cianoglikozid, ki ga sintetizira ~rni bezeg Sambucus ni-gra. 2.3. Kinoni Kinoni so dokaj raz{irjeni, {e posebej v tropskih lesovih. So dra‘e~i, posebno z zau‘itjem ali vdihavanjem, pov-zro~ajo dra‘enje ko‘e, alergijo in dermatitis. Nekateri med njimi so zelo mo~ni alergetiki. V lesovih najdemo razli~ne kinone, med temi so 2,6-dimetoksibenzokinon, lapahol, β-dihidrolapahon, tektokinon, 4-metoksidalbergion, rapanon, embe-revijaLes 53(2001) 5 raziskave in razvoj lin, krizofanol-9-antron, fiskion-9-antron, fiskion-10-antron in druge. 2.4. Kumarini Nekatere rastline vsebujejo kuma-rine, ki lahko povzro~ijo neobarvano ali rahlo obarvano ko‘no preob~ut-ljivost na ultravijoli~ne son~ne ‘arke. Njihov vonj spominja na sve‘e poko-{eno travo. Snovi pridejo z dotikom na in v ko‘o, kjer so vzburjene z ultra-vijoli~nimi, navadno son~nimi, ‘arki. To povzro~i kemi~ne spremembe, kar vodi k po{kodovanju celic. Odrazi se kot srbenje, rde~ica, toplina, zabuh-lina ali nabreklost oku‘ene ko‘e. Me-hur~ki se lahko napihnejo in po~ijo, nato nastanejo hraste ali sekundarne oku‘be. Lahko se zgodi, da za~ne ko‘a odmirati. V lesovih se nahajajo kumarini, kot so psoralen, 8-metil-psoralen, ksantotoksin, ksantiletin, ksantoksiletin itn. 2.5. Saponini Ime so dobili po njihovi sposobnosti, da v vodni raztopini tvorijo ~vrsto peno, ki je podobna milnici. Ve~ kot tiso~ rastlinskih dru‘in vsebuje sa-ponine v razli~nih me{anicah. Vsebnost saponinov v naravi variira glede na del rastline, starost in okolje. Vsi saponini vsebujejo aglikon, povezan z enim ali ve~ sladkorji ali oligosa-haridi. Aeskin je saponin, ki ga najdemo v navadnem divjem kostanju Aesculus hippocastanum. Je dokaj strupen -LD50 (podgane) = 134 mg/ kg p.o. 2.6. Terpeni Terpeni so hlapna frakcija eteri~nih olj. Terpeni z ni‘jo molekulsko maso sodijo med prijetno di{e~e snovi. So zelo reaktivni in se hitro pretvorijo v strupene snovi. Terpeni so tudi sami po sebi strupeni. V lesovih najdemo veliko terpenov, med njimi so mono- ijaLes 53(2001) 5 raziskave in razvoj D a - pinen D 7 - hidroksikadelenal D ß - pinen D a - tujon D ß - tujon D Mansonon C HCf-W 6 fe D Betulin D Gilvanol tlavon Lacinilen A D Flavon terpeni, kot so mircen, limonen, y-terpinen, ß-felandren, a-cimen, ter-pinolen, a-pinen, ß-pinen, A3-karen, sabinen, tujon...; diterpeni: tun-bergen, pimaradin, manoiloksid, pimarinol, lariksol, levopimaral ...; triterpeni: betulin, skualen, serate-ndiol, ß-sitasterol, gilvanol, ciklo-artenol ... in seskviterpeni: farnesen, nerolidol, lacinilen A, a-kadinen, y-murolen, longipinen, 7-hidroksi-kadelenal, mansonon C. Limonen je monoterpen, ki se nahaja v drevesih limonovca (Citrus spec). Njegova strupenost znaša -LD„ (podgane) = 5,3 g/kg p.o. Pineni (a-pinen, ß-pinen, D - pinen) so terpeni, ki jih najdemo v lesu evkaliptusa, bora, macesna ... Pineni dražijo kožo in sluznico, inhalacija povzroča slabost, bolečino v prsih, razbijanje srca, bronhitis, nefrit, dolgotrajnejši kontakt povzroči nenevaren kožni tumor. Tüjon (a - tujon in ß - tujon) je monoterpen, ki ga najdemo v drevesih Thuja orientalis in chamecyparis spec. Strupenost zanša - LD„ (miši) = 87,5 mg/kg s.c. za a-tujon in 442,4 mg/kg s.c. za ß-tujon Seskviterpeni: lacinilen A 7, hidroksikadelenal, mansonon C. Triterpenoidi: betulin, gilvanol 2.7. Flavonoidi Flavoni so derivati flavona in so snovi, ki imajo v kemijski zgradbi 2 ali 3 benzenove obroče. Navadno vsebujejo hidroksilno skupino na enem ali obeh benzenovih obročih. Običajno so svetlo rumene barve. V lesovih se nahajajo flavonoidi, kot so krizin, taksifolin, pinocembrin, pi-nobanksin, pinostrobin in katehin. iJ2LeS 53(2001) 5 raziskave in razvoj 2.8. Fenoli Fenoli so spojine, kjer je ena ali ve~ hidroksilnih skupin vezanih na aro-matsko jedro. Na aromatskem jedru so lahko poleg OH –skupin vezane tudi stranske verige. So {ibke kisline, nekateri so strupeni. V stiku s ko‘o pri ob~utljivih ljudeh povzro~ajo dra-‘enje ko‘e in alergije. V lesovih se nahajajo fenoli, kot so p-hidroksi-benzolaldehid, vanilin, p-etilfenol, koniferilaldehid, gvajakolglicerol, koniferin, sinapaldehid, propiogva-jakon, eugenol, siringaldehid, gvaja-kol, p-krezol, itn. 2.9. Stilbeni V lesovih so stilbenovi derivati. Zanje je zna~ilno, da modro fluorescirajo v ultravijoli~ni svetlobi. Uporabljajo se tudi kot opti~ni belilci v pralnih sredstvih, ker dajejo v beli svetlobi vtis posebne beline. V stiku s ko‘o ob~ut-ljivih ljudi povzro~ajo alergije in dra-‘enje ko‘e. V lesovih se nahajajo naslednji stilbeni: 4-hidroksistilben, 4-metoksistilben, pinosilvin, pinosilvin-dimetileter, piceid, itn. 3. UGOTAVLJANJE TOKSI^NIH SNOVI V LESOVIH Toksi~ne snovi v lesovih se najve~krat dolo~ajo s tankoplastno kromatogra-fijo. Najprej se izvede kromatogra-fija, ki da pribli‘ne rezultate. To~na dolo~itev se dobi, ko je vzporedno delan test s primerljivo substanco oz. standardom. Vzorec je najprej potrebno drobno zmleti oz. uporabiti lesni prah, nato se ga ekstrahira s primernim topilom. Primerni topili sta metanol in etanol, v katerih se toksi~ne snovi dobro topijo. Za tankoplastno kromatografijo se praviloma uporabljajo nepolarna ijaLes 53(2001) 5 raziskave in razvoj sredstva z nizkimi Rf2 vrednostmi in mo~no polarna sredstva z visokimi Rf vrednostmi. Brockmann razvr{~a mobilne faze glede na nara{~ajo~o polarnost takole: visoka polarnost → baza kislina voda metanol etanol butanol aceton etilacetat eter kloroform benzen toluen tetraklorometan cikloheksan nizka polarnost → bencin Pri kromatografiranju neke nepreiz-ku{ene zmesi, je potrebno uporabljati topila oz. mobilne faze po vrsti, od nizke polarnosti proti visoki. @elena polarnost se lahko dose‘e tudi z me-{anjem posameznih topil med sabo. Po razvijanju in su{enju kromato-grafskih plo{~ sledi postopek, podoben kot pri papirni kromatografiji. V vidni ali UV svetlobi opazne ma-de‘e ozna~imo z iglo in po prebriz-ganju z reagentom, preverimo glede na barvno sestavo oz. barvno spremembo. Anorganski absorbenti dovoljujejo uporabo agresivnih reagentov, kot so ‘veplova (VI) kislina, fosforjeva (V) kislina in fosformo-libdenska kislina pri 120 °C. Ko je postopek tankoplastne kroma-tografjie kon~an, dobljene rezultate ocenio s kromatogramom oz. spektralnim fotometrom. 2 - retencijski faktor - razmerje med dol`ino poti topila in dol`ino poti substance 4. VPLIVI TOKSIČNIH SNOVI LESA NA ČLOVEKA Z naraščajočo predelavo lesa se povečujejo tudi zdravstveni problemi ljudi, ki so v kontaktu z njim oz. s prahom in delci lesa (oblanci, žago-vina ipd.). Najnevarnejši je vsekakor prah, ki nastaja pri žaganju, skob-ljanju in brušenju. Njegov biološki učinek sestoji iz mehanskega in fizikalno kemičnih dejavnikov. Prašni delci ne povzročajo le vnetij sluzastih membran nosa, grla in oči ter notranjih predelov dihalnega trakta. Pogosto povzročijo tudi alergije, ob daljši izpostavljenosti astmo ter bolj ali manj resne poškodbe kože ali celo zastrupitev. Nekatere drevesne vrste povzročajo splošne simptome, kot so glavobol, bruhanje, srčno aritmijo, druge poškodujejo kožo mehanično z vlakni in trskami, ki jim sledi infekcija, spet tretje vsebujejo snovi, ki se respirirajo skozi kožo in povzročajo alergije, vnetja kože, dermatitis in celo zastrupitve. Bolniki so navadno delavci v lesni industriji, redkejši pa so primeri tistih, ki se z lesom ukvarjajo za hobi. Kožna obolenja se lahko pojavijo tudi pri kontaktu s končnimi izdelki iz lesa, kot so zapestnice, ogrlice, ročaji za nože, leseni čevlji (cokle), glasbeni instrumenti, lesen nakit itd. Večina evropskih drevesnih vrst z biološkim delovanjem povzroča alergične reakcije kože in obolenja dihalnih organov (kašelj, astma), tropske drevesne vrste pa vsebujejo večje količine toksičnih snovi, ki so tudi zdravju bolj škodljiva in povzročajo resnejša obolenja in tudi zastrupitve. V zadnjem času se na trgu pojavljajo tudi lesovi dreves, ki so bila izpostavljena radioaktivnemu sevanju (goz- dovi iz okolice Černobila). Ti lesovi lahko vsebujejo toksične snovi, katerih kemijska zgradba je spremenjena in so učinki lahko močnejši. Obdelovanje takega lesa in zadrževanje v bližini končnih izdelkov iz lesa, ki je bil izpostavljen radioaktivnemu sevanju, je zdravju škodljivo. Učinki substanc iz lesa, ki vplivajo na zdravje ljudi Učinki substanc iz lesa na zdravje ljudi so zelo slabo znani. Temu področju posvečamo premalo pozornosti in raziskav delno tudi zato, ker so nekateri avtorji prepričani, da so zdravstvene težave delavcev v lesarstvu povezane predvsem z dodatki, kot so lepila, lužila, premazna sredstva ... in ne z lesom samim. Nekatere vrste lesa uporabljamo, kljub znani strupenosti in povzročanju alergij, ker imajo zelo cenjene (mehanske in estetske) lastnosti; lete so pomembnejše od nevarnosti zdravstvenih težav, ki jih lahko povzročajo. Z lesom se lahko okužimo na različne načine: • z vlakni ali trskami - mehanska poškodba, • z žagovino ali lesnim prahom -zastrupitev, • s prahom, ki “okuži” kožo in sluznico - vnetje, • s finim lesnim prahom ali direktnim kontaktom lesa s kožo - občutljivost, • s hlapnimi snovmi, ki se izločajo iz lesa - občutljivost, zastrupitev. 5. VRSTE OBOLENJ Vnetje zaradi mehanske poškodbe Vlakna in trske prodrejo skozi kožo pri delu z neobdelanim lesom, ki ijaLes 53(2001) 5 raziskave in razvoj vsebuje alkaloide in druge strupene sestavine. Te snovi povzro~ajo vnetja in ote‘ujejo zdravljenje ran. Splo{ni simptomi Ko aktivne substance prodrejo skozi ko‘o, v dihalni trakt ali z zau‘itjem, se pojavijo simptomi, kot so glavobol, slabost, bruhanje, motnje vida, zaspanost, vrtoglavica, krvavenje iz nosa, prekomerno slinjenje, ‘eja, izguba apetita, kr~i, potenje... Vnetje sluznice Vnetje nosa in grla, te‘ave z dihanjem, suho in bole~e grlo, kihanje, kot tudi solzenje o~i, krvavenje iz nosa, napadi astme itn., se pojavijo pri delavcih, izpostavljenih finemu lesnemu prahu. Ti simptomi se pojavijo 4 do 6 ur po izpostavitvi pra{-nim delcem. Vnetja ko‘e Vnetje ko‘e povzro~a drevesni sok ali lateks, ki je tipi~en za vsako dru‘ino rastlin. Do vnetja pride zaradi stika z lesom, ‘agovino ali prahom. Vnetja se ka‘ejo kot rde~i ko‘ni made‘i, mehur~ki, mehurji ali bule. Kontaktna urtikarija To je reakcija ko‘e (ki se obarva modro ali ‘ivobarvno) zaradi kontakta ko‘e z lesom ali ‘agovino. Reagira imunski sistem telesa. Pojavijo se zelo srbe~i, navadno rde~e obrobljeni izpu{~aji. Dermatitis Sestavine iz lesa, ‘agovine ali prahu prodrejo skozi ko‘o in povzro~ijo ob-~utljivost. Navadno pride do derma-titisa pri tistih ljudeh, ki so dalj ~asa izpostavljeni {kodljivim snovem (delajo z lesom dalj{i ~as). Dermatitis se najprej pojavi na hrbtni strani dlani, podlakti in vekah, nato po preostalem delu obraza in vratu, kasneje pa se lahko raz{iri na vse telo. Bronhialna astma Povzro~a jo droben lesni prah, ki nastaja med lesnoobdelovalnimi procesi, kot je ‘aganje, skobljanje, rez-kanje, bru{enje itn. Velikost pra{nih delcev, ki se pojavljajo ob razli~nih operacijah, variira od 5 do 11 mm. 75 % pra{nih delcev ima premer 4,5 do 13,5 mm, pribli‘no 25 % pra{nih delcev pa ima premer manj{i od 5 mm. Koncentracija lesnega prahu je v lesarskih tovarnah nekje med 1 in 25 mg/m3, povpre~no 5,9 mg/m3. Inhalacija finega lesnega prahu, ki vsebuje dolo~ene toksi~ne snovi, pov-zro~a obolenja dihalnega sistema. Preglednica Vrsta sestavine 1. Posledice, ki jih povzro~ajo toksi~ne snovi v lesovih Posledica Alkaloidi zastrupitev Glikozidi vplivajo na delovanje srca, so strupeni Flavonoidi vplivajo na delovanje srca, vi{anje krvnega tlaka, delujejo kot odvajala (driska), redko povzro~ajo alergijo Furokumarini fotostrupenost, v~asih povzro~ajo alergijo Kateholi mo~na ob~utljivost nanje, so dra‘e~i Kinoni so dra‘e~i, povzro~ajo alergijo Terpeni povzro~ajo alergijo, so tudi dra‘e~i Stilbeni povzro~ajo alergijo, so tudi dra‘e~i Fenoli so dra‘e~i, povzro~ajo tudi alergijo Saponini so dražeči Minerali po mehanski po{kodbi so dra‘e~i Pojavijo se težave, kot so kašelj, so-penje, naduha, težko dihanje, občutljivost prsnega koša, vnetje sluznice in astma. Majhni prašni delci pridejo v pljučih do bronhijev, kjer povzročijo krče tankih mišic. Alergije Kontakt kože s svežim lesom ali lesnim prahom, drevesnih vrst, ki vsebujejo alergetike, povzroča alergične reakcije kože. Rakov tumor Domnevamo, da je droben lesni prah lesov, ki vsebujejo kondenzirajoče tanine, kancerogen. Kondenzirajoči tanini imajo namreč kancerogene lastnosti. 6. EVROPSKE DREVESNE VRSTE, KI VSEBUJEJO TOKSI^NE SNOVI, IN VPLIVAJO NA ZDRAVJE LJUDI Breze Betula spec. Včasih les brez vsebuje kinone (betu-lakrisokinon), ki povzročajo dermatitis. Bukev Fagus sylvatica L. Fin lesni prah bukve povzroča bronhialno astmo. Jetrnik in lišaji, ki rastejo na bukovem lubju, vsebujejo seskviterpene - frulanoid, tako prah, ki nastaja pri razžagovanju bukovine povzroča dermatitis. Črna jelša Alnus glutinosa L. Eden od taninov črne jelše povzroča alergijo. Divja oljka Olea europaea L. Neposreden stik lesa divje oljke s kožo lahko povzroči draženje, alergijo in dermatitis. ijaLes 53(2001) 5 raziskave in razvoj Evropski macesen Larix decidua Mill Vsebuje terpene (A3-karen, a-pinen in ß-pinen), ki lahko povzročajo alergijo. Nagnoj Laburnum spec. Vsebuje alkaloide (citizin, N-metil-citizin, kinolizidalkaloid), ki povzročajo skelenje v ustih in žrelu, slinjenje, žejo, slabost, glavobol, bruhanje, davljenje, znojenje, dermatitis, omotico, šibkost in celo ohromitev. Navadna ameriška duglazija Psev-dotsuga menziesii Franco Vsebuje terpene (a-pinen, A3-karen, tunbergol), ki povzročajo alergijo. Navadna jelka Abies alba Mill. Vsebuje terpenoide, ki lahko povzročijo rdečice, srbečice, mozoljavost in izpuščaje. Navadni pušpan Buxus sempervirens L. Vsebuje alkaloide, kot so buksin, pa-rabuksin, buksinidin, parabuksinidin, buksinamin in druge, ki povzročajo slabost, bruhanje, omotico, drisko, krče, nižajo krvni tlak, povzročajo dermatitis, astmo in draženje kože. Oreh Juglans spec. Vsebuje naftokinon (juglon) in gli-kozide, ki povzročajo dermatitis, draženje kože in šibke alergije. Pravi kostanj Castanea sativa Mili. Vsebuje saponine (aeskin in aeski-genin), ki povzročajo bruhanje, drisko, močno žejo, nemirnost, prestra-šenost, rdečico na obrazu, razširitev zenic, motnje vida in motnje v zavesti. Rdeči bor Pinus sylvestris L. Vsebuje terpene kot sta a-pinen in ß-pinen, ki povzročajo skelenje v ustih in žrelu, bolečine v trebuhu, dia-rejo, omotico, vrtoglavico, znižanje krvnega tlaka in nezavest ter terpe-noida pinosilvin in koniferilbenzoat, ki povzročata dermatitis. Robinija Robinia psevdoacacija L. Vsebuje flavonoide: robin, siringin, protokatehin, ki povzročajo bruhanje, dremavico, krče. Lesni prah povzroča dermatitis. Tisa Taxus baccata L. Vsebuje alkaloidno frakcijo imenovano taksin. Vsi deli drevesa, z izjemo rdečih semenskih ovojnic, so strupeni. Še posebno nevarne so iglice, ki poleg alkaloidov vsebujejo tudi večje količine cianogenih glikozidov (10 do 40 mg/kg iglic), njihova vsebnost se v jeseni poviša. Vrste tis, ki rastejo v vzhodni Aziji so bolj strupene. So izjema med iglavci, ker sintetiziraju strupene snovi. Drobni delci prahu povzročajo draženje kože in dermatitis. Delo z lesom tise povzroča glavobole. Iglice, steblo, lubje, cvetni prah in les vsebujejo različne toksične komponente, ki povzročajo spremembe v delovanju srca (aritmija in upočasnitev delovanja) in dvig krvnega pritiska, večje doze povzročajo izgubo zavesti, kolaps, komo in smrt zaradi zaustavitve krvnega obtoka in dihanja. Dobro znane so zastrupitve živine in ljudi z iglicami tise. Trepetlika in topoli Populus spec. Vsebujejo terpene kot sta a-pinen in A3-karen, katerih peroksidi lahko povzročajo alergije in dermatitis. 7. TUJE DREVESNE VRSTE^KI VSEBUJEJO TOKSIČNE SNOVI IN SE PRI NAS NAJVEČ UPORABLJAJO Od tujih drevesnih vrst, ki se pri nas pojavljajo, je najve~ji dele‘ tropskih lesnih vrst, ki vsebujejo najve~ tok-si~nih in tudi najbolj strupenih snovi, ki so zdravju {kodljive. APOCYNACEAE – za vsa drevesa iz te dru‘ine predvidevajo, da so tok-si~na. Aspidosperma polyneron, Aspi-dosperma peroba, Aspidosperma-vargasii so znane pod komercialnim imenom peroba rosa. Vsebujejo alkaloide kubracine kot so kubracin, kubracamin, fizostigmin itn. Sve‘e posekan les in tudi lesni prah povzro~a splo{ne motnje, kot so dra‘enje nosa, grla in o~i, slabost, kr-~i, znojenje, zaspanost in slabost, pa tudi spremembe v delovanju srca. Dalj{a izpostavitev prahu teh lesov povzro~a dermatitis in druge izpu{~a-je na ko‘i ter astmo. Gonioma kamassi E. Mey – komercialno ime boxwood Vsebuje alkaloid kamasin ali kubra-hamin, ki u~inkuje na ‘iv~evje in ima podobne lastnosti kot kurare. Pov-zro~a tudi dermatitis. BIGNONIACEAE Paratecoma peroba Kuhlm. – peroba, jaune Vsebuje furano kinone (lapakenol), ki povzro~ajo dermatitis, dra‘enje sluznice in astmo. Tabebuia serratifolia Nichols. – lapacho, bethabara Vsebuje kinone npr.: lapahol in de-oksilapahol, ki povzro~ajo kontaktni dermatitis. DIPTEROCARPACEAE Dipterocarpus alatus Roxb. – yang iJ2LeS 53(2001) 5 Vsebuje seskviterpene, ki povzro~ajo bronhialno astmo, dermatitis, dra-‘enje sluznice, vnetja po mehanski po{kodbi, bole~ine v trebuhu in kr~e. EBENACEAE Diospyros crassiflora Hiern. - ebony, ebenovina Vsebuje naftokinone kot so 7-metil-juglon, plumbagin, sinanolon, mane-gakinon, izosinanolon, diospirin, eliptinon, izodiospirin, neodiospirin in maritinon. Naftokinoni povzro~a-jo alergije in dermatitis, ki se lahko pojavijo tudi po stiku ko‘e s kon~ni-mi izdelki iz tega lesa. LAURACEAE Criptocarya pleurosperma White & Francis - walnut, poison Vsebuje alkaloid kriptopleurin, ki povzro~a zelo bole~ dermatitis. Pojavi se po dveh do treh dneh po izpostavitvi lesnemu prahu. Ko‘a najprej porde~i in postane mozoljava, nato se pojavijo mehur~ki, ki nato postanejo luskavi. Simptomi dose‘ejo maksimum po dveh tednih, vseskozi pa jih spremlja glavobol. Ocotea rodiaei Mez. – greenhart, Ocotea barcellensis Mez., Ocotea rubra Mez. – louro Vsebujejo alkaloide: demararin, dirozin, norodiazin, ocoteamin, ocodemerin, otocamin in rodiasin, ki povzro~ajo dermatitis, prebavne motnje, vnetje grla in te‘je zdravstvene probleme. Trske povzro~ajo rane, ki povzro~ajo te‘ave za dalj{e ~asovno obdobje. Ocotea porosa L. Barr. = Phoebe porosa Mez. – imbuya Les vsebuje dva alkaloida, ki lahko povzro~ata spodbujanje srca, glavobol, bruhanje in diarejo. Lesni prah dra‘i ko‘o, povzro~a tudi dermatitis. revijaLes 53(2001) 5 LEGUMINOSAE/PAPILIONATAE Afrormosia elata Harms – afromozija Vsebuje alkaloida citizin in N-metil-citizin ter kristale kalcijevega oksa-lata. Povzro~a dermatitis, ‘elod~ne kr~e, simptome paralize in ohromitev. Dalbergia latifolia Roxb. – rosewood, vzhodnoindijski palisander Vsebuje kinone R-3,4-dimetoksidal-bergion, S-4-metoksidalbergion, S-4,4’-dimetoksidalbergion, timokinon in druge. Lesni prah pri obdelovanju lesa in kontakt s kon~nimi izdelki iz tega lesa povzro~ata alergi~ne reakcije ko‘e in dermatitis. Dalbergia nigra All. – rosewood, rio palisander Vsebuje benzokinone imenovane dalbergioni, to so R-4-metoksidal-bergion, S-4,4’-dimetoksidalbergion, S-4’-hidroksi-4-metoksidalbergion, ki so mo~ni alergetiki. Alergije in dermatitis povzro~ajo tudi kon~ni izdelki iz tega lesa. Dalbergia retusa Hemsl. – cocobolo Vsebuje kinone kot so S-4’-hidroksi-4-metoksidalbergion, R-4-metoksi-dalbergion, obtusakinon. Delo s tem lesom povzro~a mu~enine, motnje vida, alergije in dermatitis. Alergije in dermatitis povzro~ajo tudi kon~ni izdelki iz tega lesa. Pterocarpus spec. – padauk, padouk, paduk Vsebuje flavonoide, saponine in druge, do sedaj neznane, substance. Lesni prah povzro~a neprijeten okus v ustih povezan s ponavljajo~im bruhanjem, dra‘enje o~i in sluzastih membran, otekline in rde~e ‘arenje obraza, dra-‘enje in srbenje ko‘e, dermatitis in bronhialno astmo. raziskave in razvoj LOGANIACEAE Strychnos spec. Eno teh je tudi Strichnos nux-vormica L., ima tudi mnoga druga imena, kot so Poison nut-tree, Krähenaugenbaum, Noce vomica, ki vsa poudarjajo njegovo nevarnost in strupenost. Seme vsebuje ve~ alkaloidov in glikozidov. Najva‘-nej{a alkaloida sta izredno strupena indolalkaloida, imenovana strihnin in bricin, vsebuje tudi psevdostrihnin, α-in β- kolubrin, vomicin, ikajin, novacin, psevdobrucin. Od na{tetih je glavna komponenta strihnin, ki je tudi najbolj strupen. Pri dalj{i uporabi se kumulira v telesu in po{koduje jetra. MELIACEAE Guarea cedrata Pellegr. in Guarea thompsonii Sprag. – guarea, bossé Vsebujeta antotekol in dihidrogedu-nin. Lesni prah povzro~a dra‘enje nosa, o~i, grla in ko‘e ter povzro~a dermatitis. Khaya grandifolia DC, Khaya ivorensis A. Chev., Khaya anthotheca C. DC, Khaya senegalensis A. Juss. – mahogany, mahagonij Vsebujejo antotekol in benzokinone. Lesni prah povzro~a dermatitis, bronhialno astmo in alergi~ne reakcije ko‘e. Predvidevajo, da je prah tega lesa kancerogen. Swietenia macrophylla King in Swietenia mahagoni Jacq. – ameri{ki mahagonij Vsebujeta benzokinone ter meliacin in njegove derivate. Lesni prah pov-zro~a dermatitis, bronhialno astmo in alergi~ne reakcije ko‘e. Predvidevajo, da je prah tega lesa kancerogen. MORACEAE Chlorophora excelsa Benth. & Hook. – iroko 157 raziskave in razvoj Vsebuje dva stilbena kloroforin in tetrahidroksistilben. Stik z lesom in lesni prah povzro~ata alergi~ne reakcije ko‘e in dermatitis, lesni prah povzro~a tudi dra‘enje sluznice in bronhialno astmo. STERCULIACEAE Mansonia altissima A. Chev. – man-sonia, bété Vsebuje glikozide, kinone imenovane mansononi, katerih glavna komponenta je monsonon A in druge, do sedaj neznane snovi, topljive v vodi, ki povzro~ajo dra‘enje ko‘e. Lesni prah povzro~a splo{ne simptome kot so slinjenje, krvavenje iz nosa, glavobol in spremembe sr~nega ritma, pov-zro~a tudi alergi~ne ko‘ne reakcije, bronhialno astmo in je kancerogen. VERBENACEAE Tectona grandis L. – tik Vsebuje dva kinona lapahol in de-oksilapahol (DOL), slednji je mo~an alergetik. Vsebnost le teh zelo vari-ira. Nekateri lesovi vsebujejo zelo majhne koli~ine deoksilapahola, medtem ko ga drugi vsebujejo veliko. Kontakt z lesom in lesnim prahom povzro~a alergi~ne reakcije ko‘e in dermatitis, lesni prah povzro~a bronhialno astmo. IGLAVCI CUPRESSACEAE Thuja plicata D. Don. – western red cedar Vsebuje kinone: γ -tujaplicin, timo-kinon, metil-1,4-benzokinon, 7-hid-roksi-4-izopropiltropolon, β-tujapli-cin in drugi, ki povzro~ajo dra‘enje ko‘e, alergi~ne reakcije ko‘e in dermatitis. Lesni prah povzro~a bronhialno astmo in je kancerogen. Calocedtus decurrens Florin - cedar, incense Vsebuje kinone in sicer 32 % karva-krola, 1 % timokinola, 4 % tomoki-nona in pribli‘no 3 % a-, ß- in y-tu-japlicina, ki povzro~ajo alergije in dermatitis. Ugotovljeno je, da je to-mokinon zelo mo~an alergetik. Alergije in dermatitis povzro~a tudi kontakt ko‘e s kon~nimi izdelki iz tega lesa. Literatura 1. Carey, F. A. 1996. Organic Chemistry, third edition, international edition. New York, The McGraw-Holl Companies, Inc., 1151 s. 2. Cram, D. J. / Hammond, G. S. 1973. Organska kemija. Zagreb, [kolska knjiga, 859 s. 3. D’Mello, J. P. s sod. 1991. Toxsic Substances in Crop Plants. Edinburgh, The Royal Society of Chemistry, 339 s. 4. Fengel, D. / Wegener, G. 1984. Wood Chemistry, Ultrastructure, Reactions. Berlin; New York, Walter de Gruyter & Co., 613 s. 5. Hausen, B. M. 1981. Woods injurious to human health: a manual. Berlin; New York, Walter de Gruyter & Co., 189 s. 6. Horvat-Marolt, S. 1993. Dendrologija, u~ni pri-pomo~ki. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 12 s. 7. Kornhauser, A. 1994. Organska kemija II, 5. izdaja. Ljubljana, DZS, 2 15 s. 8. Roth, L. / Daunderer, M. / Kormann, K. 1994. Giftpflanzen – Pflanzengifte. Landsberg, ecomed, 1092 s. 9. Schröter, W. s sod. 1993. Kemija: splo{ni priro~-nik. Ljubljana, Tehni{ka zalo‘ba Slovenije, 71 2 s. 10. Serti}, V. s sod. 2000. Utjecaj nekih sastojaka drva na okoli{. Zagreb, Ekolo{ki, biolo{ki i medicinski namje{taj – istine i zablude, Ambienta 2000, s. 33 – 37 11. Solomons G. 1996. Organic Chemistry, sixth edition. New York, John Willey & Sons, Inc., 1218 s. 12. Ti{ler, V. 1989. Terpeni v smrekovih iglicah. Gozdarski vestnik, 4 7, 9, s. 398-399 13. Ti{ler, V. 1991. Kemijska analiza lesa. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Lesarstvo, 47 s. 14. Ti{ler, V. 1999. Splo{na in lesna kemija, Del. 1, interna skripta. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 171 s. 15. Ti{ler, V. 2000. Organska kemija kot osnova kemije lesa. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 314 s. 16. Torelli, N. / ^ufar, K. 1989. Drevesne vrste z biolo{ko aktivnim lesom. Les, 51, 5-6, s. 155-156 Kratke vesti LIP BLED v nove nalo`be LIP Bled bo letos obnovil glavno strojno in transportno opremo v obratu opa`nih plo{~ in uvedel novo tehnologijo za izdelavo suhomon-ta`nih podbojev pri notranjih vratih. V {tirih enotah LIP Bled zaposluje 900 ljudi. Lani so prodali za 8 milijard tolarjev opreme in ustvarili 155 milijonov ~istega dobi~ka. Pribli`no 80 % proizvodnje so izvozili, predvsem v Nem~ijo in na obmo~je nekdanje Jugoslavije. V zadnjem ~asu se odpirajo tudi trgi ZDA, vzhodne in ju`ne Evrope. Tudi po Sloveniji so v zadnjih treh letih odprli kar pet novih prodajnih salonov. Re{itev uganke Kot re{itev uganke iz prej{nje {tevilke Kaj je ro`ni les, si preberite ~lanek z naslovom Ro`ni les in palisander avtorja prof. dr. h. c. Nika Torellija na naslednji strani. Nova uganka Kateri dragoceni les so Hiramovi in Salomonovi slu‘abniki pripeljali iz Ofirja? ijaLes 53(2001) 5