ČASOPIS S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINO. Štev. 2. V Ljubljani 1. februvarja 1883. Leto XIII "Vrt c vi. M imo pod snegom počiva priroda, V sanjali najslajših zibaj e molči : Težko čakaj i- vzpomladi prihoda. Težko čakaj«? prijetnejših dni. troia drevesa pod snegom Sihé se, Pevci krilati se vet* ne glasé, Sive meglè tam pod nebom podć se, V mrak zavijaj e ravan in gorć. Ti le jedini, oj Vrtec, krasan si, Kakor sì prve vzpoml&cLne bil dni ; S cvetjem, zelenjem bogato obdan si, Petje najslajše se v tebi glasi. V tebi mladina si cvetja nabira,. Vije si vence, oj vence lepć ; Neva se dòba jej v tebi odpira, Nove se nade jej v srci budé. Virßek studen pa počiva v skalovji, Pot. mu zaprta čez širno je plan, ToŽno vzdihuje v pretrdem ledovji, V spflnah Wlonih vzdihuje vkovan. V ovetji, zelenji, glej, pevci krilati, S petjem jej vžigajo v srci radóst : V petji potekajo dnovi jej zlati — Dòba najlepša — brezskrbna mladóst. Oveti nam toraj, oj Vrtec, le o veti. Breme človeštva, gorjé olajšuj ; V srcih ti bratsko ljubezen nam neti Nežno mladost pa za dom navdušuj! S. Moffolir. Boris ali krščenje Bolgarov. _____ (Zgodovinska povest : prost« poslovenil J. S-a.) D' l^o^J8' bivša turška pokrajina mod Bunarom in Balkanom, ki je po ^WrV [zadnjem rusko-turškem boji postala samostalna kneževina. bila jo že -pred tisoč, leti mogočna samostalna država, Ustanovili so jo bili od severa prišli Bolgari, pastirsko ljudstvo turškega rodu. ki so nekdaj bivali pod Uralom, pozneje pa so se na več plemen razcepili, od katerih sta se dva pomaknila proti severu ter ustanovila državo „črnili Bolgarov," a drugi so šli proti jugu. kdor so naseli v ši se med Dnjestrom. Dunavom in Urnim morjem prišli pod oblast Ubrov. Pod vodstvom kneza K librata so se od Ubrov odtrgali, in njegovih petero sinov si je s svojimi četami iskalo nove domovine. Asparuh je šel s svojim plemenom preko Dunava in jo bizantinskemu ceparju Konstantinu Pogonotu odvzel pokrajino Mezijo ter ondu uteiiu'lil novo državo, ki je po novih prebivalcih dobila ime Bolgarija. A junaškim Bolgarom ni bila dosti pokrajina, katero so si bili priborili, nego votino so dalje segali ter malo ne vse pokrajine na vzhodnem balkanskem pólutoku pod svojo oblast spravili. Najslavnejši bolgarski knez Krulil j«' vladal ne samó črez vse pokrajini* do Carigrada, nego tudi «nostrali Dunava črez Vlaško iu velik del Ogersko dežele. V teh pokrajinah so takrat stanovali malo ne sami slovenski rodovi. Bolgari so s podjarmljen imi Slovenci lepó ravnali : oba naroda sta mirno vknpe živela, in da-si so bili Bolgari gospodje Slovencev, vender jih niso zatirali, temveč, ker so bili v manjšini, poprijeti so se časoma navad iu jezika Sloveneev. iu prodno je minilo tri sto let. spojili so so s Slovenci v slovenski narod, kateri se še zdaj imenuje bolgarski. ma ttoVgnvom ni \nk znana*, zaVorej so 'živeli po avttjih poganskih šegah, kakor druga divja ljudstva za največjo čednost imajoč srčnost in hrabrost. Knez. kateri se je imenoval tudi kan. imel je neomejeno oblast čez svoje podložnike in samó v najvažnejših stvareh seje posvetoval z „boljari", kakor so se imenovali odličnejši Bolgari. Take so bile razmero na Bolgarskem, ko je 844. leta prevzel vladarstvo Boris, hraber in velikodušen knez, ki je bil zmožen vse. kar je dobrega in plemenitega poznati in tudi zvršiti. Ker ni bil tako častilakomen, kakor njegovi predniki, ni delal toliko na to, kako bi svojo državo povokšal. nego bolj na to. kako bi jo lepó uredil in svoje podložnike osrečil. Žalostne skušnjo, katero je salu v nekaterih bojih doživel, potrdile so ga menda v teh mislih. Ko so namreč Bolgari hodili na Grško plenit, premagali so jih nekaterekrati Grki in v beg pognali, iu jedenkrat so celò v njihovo glavno mesto Premiavo prišli plenit ter povrafat. kar so bili Bolgari njim storili. Pri tem napadu so razdraženi (trki n m orili tudi ljubljeno ženo Borisovo in uplenili njegova dva otroka. Ta britka izguba mu je bila vedno v spominu, in morebiti so ravno iz teh britkih spominov prihajali njegovi dobri sklepi. ki so pozneje obrodili toliko sladkega sadu. Boris si je v svojem prestolnein mestu Proslavi sezidal palačo, katero je hotel okrasiti, kakor se vladarju spodobuje. Ker je s takratno bizantinsko cesarico Teodoro v miru živel, poslala mu je ona slavnega slikarja, meniha Metoda, kateri uaj bi mu palato izuialal. Menili Metod, že precej postareO mož, pripeljal je s seboj v Preslavo deklico in dečka, ki sta ga klicala očeta, kar ni bilo takrat nie nenavadnega, ker se je večkrat prigodilo, da je mož po smrti svoje žene postal duhovnik ali menili. Otrokoma je bilo ime Vladimir in Helena ; med seboj sta se srčno ljubila in svojega očeta zelo spoštovala. Prihod teh treh osob je bil na dvoru Borisovem važen dogodek. Helenina lepota je vse očarala, in njeno nežno in pametno obnašanje jo je celò staremu knezu hitro prikupilo. A Vladimir je bil Heleni takó podoben, da ga je moral vsak rad imeti, kdor koli je ljubil Heleno. Oba otroka sta se jako lepó vedla na Borisovem dvoru, da-si se jima je marsikaj čudno zdelo, kajti onadva sta bila v krščanske) veri dobro podučena in jako pobožna, a tu sta našla in videla take čudne poganske običaje iu šege. „Oče!" pravi neeega dne Helena slikarju Metodu, »zakaj pa nikoh ne govorite s knezom o ljubem I Jogu ? Boris je tako plemenit in dobrotljiv in bi izvestno rad poslušal, ako bi mu kaj povedali o dobrotljivein Bogu, o katerem še nič ne vé." Metod se je nasmehnil iu dejal: ,.l)ete ljubo! Boris me ni poklical, da bi ga podnčeval, nego poklical me je. da bi mu inalai podobe. Jaz mu tudi hočem palačo lepo izmalati. a ti v tem moli in prosi Boga, da podeli mojim podobam življenje, ter ga bođo one mesto mene učile. Ako hoče naš gospod. Jezus Kristus, srce tega nevernika s svojo milostjo ganiti, našlo se bode za to že primemo sredstvo. " Metod je pridno delal in slikal, da bi svoje slavno ime tudi pred Borisom opravičil. Nekatere maujše podobe je bil že izdelal in knez jih je javno pohvalil. Ko je pa začel Metod slikati veliko dvorano, izprosil si je milost, da ne sme nihče v dvorano, tudi knez ue, dokler ne bode vse izgotovljeuo ; zato je pa obljubil naslikati podobo, kakeršne se knez videl ni in si je tudi misliti u c more. Kralj je v to dovolil, in raz ve u Vladimira, kateri je Metodu stregel in pomagal, nihče ni smel v dvorano, da se ne bi umeteljnik motil. V tem času, ko sta bila Metod iu Vladimir vedno zaprta v svojej tajnej delarnici, imela je Helena prijetne ure na dvoru Borisovem. Knez sam je imel veselje nad njo ter se je tako prijazno in ljubeznjivo pečal ž njo, kakor da bi bila njegova lastna hčerka. Kadar sta se pogovarjala, pripovedovala mu je Helena o dobrotljivem Bogu in o druzih verskih resnicah. Boris jo je pazno poslušal in se zelò zanimal za vse, kar mu je pripovedovala o stvar-jenji sveta, o človeškem zagrešenji in odrešenji, o naukih in čudežih Odreše-nikovih i. t. d., da-si iz njenih besed ni mogel spoznati resnice in lepote krščanskih naukov. A Metod in A'IadiiuLr sta pridno delala ter nista skoro nič prišla med ljudi, ker sta po dnevu delala a po noči sta molila, in tudi Metod ni hotel, da bi ga posvetno stvari motile v njegovem svetem opravilu. Kadar je bila podoba izgotovljena. povabil je Metod kneza, naj jo pride gledat. Boris od vseb dvornikov spremljan, šel je v dvorano, kder ga je umeteljnik pričakoval. Boris je ugledal v dvorani strašen prizor ; umeteljnik mn je bil naslikal podobo sodnjega dneva. Bilo je videti, kako solnce na zemljo pada in tema. 2* strah in smrt jo pokriva in strahovite pošasti vstajajo iz grobov na klic angelov ; a od zgoraj se prikaže večni sodnik. obdan z nebeško svitlobo. ter napolnnje s svojim veličastvom nebó in zemljo. Njegov pogled je ves svet premagal : z mogoèno rokó je razdelil pravične in krivične ter slednje pahnil v peklensko brezno, a pravične je vzel v blaženo prebivališče nebeško. Pogled na to podobo je Borisa takó pretresel, da ni mogel niti besede izpregovoriti. a tudi svojih oči ni mogel obrniti od stene, na katerej je bila ta živa podoba sod njega dneva. Kdo je ta -- vpraša naposled — kdo je ta mogočni kralj, katerega mi si tukaj namalal ?" To je vsemogočni stvarnik svetà. ori govori Metod : Bog nebes in zemlje, pred katerim je vsak mogočnež ubog črv na zemlji : pred katerim knezi in kralji niso nič več. kakor ubogi siromaki. Prišel bode jedenkrat dan. dan groze in trepeta : zvezde bodo padale z neba. tenui bode zagrnila zemljo in smrt hode kosila brez usmiljenja, dokler bode jedna živa stvar na zemlji. Po tem se bode zgodil velik čudež, kajti vsi. kateri so umrli, vstali bodo od smrti in vsemogočni Bog jih bode sodil ter jim delil kazen in plačilo. kakor si je kdo zaslužil. Brezbožniki in krivičniki bodo vekomaj zavrženi v peklensko žrelo, a pobožne in pravične bode vzel s seboj ter jih s častjo in slavo obdal na večne čase. To predstavlja ta podoba in tega se spominaj. slavni knez. kadar gledaš to podobo/ Žarne, k nebu povzdignene oči. plešasta glava, beli lasje in veličastno po prsih viseča brada — vse to je dajalo Metodu še Časti t-Ijivejšo podobo in delalo na poslušalce še večji vtis. Metod je že nehal govoriti. ali Boris je še vedno poslušal ves zamaknen v to. kar se je zdaj zgodilo. Žarek božje milosti je bil prodrl v mračno Borisovo dušo iu 011 je čutil, da se še marsikaj nahaja, česar on do zdaj še niti slutil ni. Cut. ki ga je zdaj obhajal, še ni bila vera, pač pa srčna žel ja po veri : zato je prosil Metoda, naj ga še bolj na tanko poduči o tem strašnem sodniku vseh ljudi. In da bi pokazal Metodu, kako je z njegovo podobo zadovoljen, ukazal mn je v plačilo za njegov trud obilo denarja izplačati. rVzemi to plačilo," reče; Jaz bi ti rad še več dal. ako bi mogel, pa saj sam veš. da je bila letos slaba žetev in da je glad moril moje ljudstvo; zatorej sem že vse razdelil med ljudstvo, kar sem imel. ker ine srcé boli. zaradi njegovih nadlog." Ljudstvo je znalo, da je njegov knez usmiljenega srca, zato je v velikem številu prihajalo vsak dan pred kraljeva vrata prosit ga pomoči. „Zahvaljujem se ti. knez mogočni, za obilo plačilo. Ti se ravnaš po besedah Gospodovih ter ne odlagaš zasluženega plačila na jutri. Sicer pa meni ni mnogo na tem plačilu. kajti jaz imam večje zaklade od tvojih : nauki Gospodovi so boljši od zlatii in biserov. Tvoje darilo bi mi bilo brez koristi in jaz bi ga še ne sprejel, ako bi mi ne bilo v pomoček. da si ž njim pripravim še večje zaklade nebeške, katerih rja ne sue in jih tatovi ne ukradejo/ Nato je Metod ukazal poklicati siromake, ter jim razdelil ves zaslužek za svoje delo. Sto in sto siromakov ga je hvalilo iu blagoslavljalo, a Boris ves ganen nad toliko velikodušnostjo dejal je: „Res, velik je tvoj Bog! zatorej hočem od tega trenotka vse bogove zapustiti in samó tvojega Boga moliti." S tum sta bila trud iu molitev Metodova obilo poplačana : kajti pridobil jo bil Gospodu dušo Borisovo in na njegovo prošnjo je sv. Duh vlil žarek božje milosti v srce nevernega kneza. Helena in Vladimir sta z velikim veseljem vse tu opazovala: mladenič je ixl spoštovanja ves prevzet gledal svojega očeta kakor poslanca božjega, in Helena je na tihem hvalila Bogà za toliko milost in srečo, katero je dobremu knezu naklonil. Knez je podrl altarje malikov in se pripravljal na sv. krst. Že se je bližal dan. ko bode Boris, knez bolgarski, klečeč pred služabnikom božjim prejel zakrament sv. krsta. Z veliko slovesnostjo je bil Boris krščen v pričo brezštevilnega ljudstva. 7. a tem je bila sv. maša. pri katerej jo Vladimir opravljal angeljsko službo, kakor angel nebeški. Naposled je knez vsem podložnim razodel svojo željo, naj bi njegov vzgled posnemali, odpovedali se krivim bogovom ter le jedino pravega Boga kristjanov molili. V knezovej palači je bila potem velika gostija, pri katerej je knezu na i lesne j sedel Metod, a na levej Helena in njemu nasproti Vladimir. Pri tej priložnosti je namenil knez Metoda prositi, naj mu pusti svoja otroka, katerih se je Lui že tako privadil, da mu bode težko brez njih biti. Metod je z neko sočutno ljubeznijo opazoval kneza, kakor da bi mu hotel kaj važnega in veselega povedati, a Boris ga prebiti in mu razodene svojo prošnjo, naj dovoli, da otroka pri njem ostaneta, ker on hoče za njiju skrbeti, kakor za svoja lastna otroka. Neizrekljivo veselje prešine lice Metodovo. „Kar zahtevaš, lehko so zgodi." odgovori Metod, „vender naj ti poprej razodenem skrivnost, katero sem morda že predolgo zakrival. Izvestno se še spomimiš strašnih dni. ko so bili Grki zmagonosno v to zidovje pridrli ter povsod razširjali strah in smrt." „O kako strašne čute budiš v mojem srci!" odvrne knez. „Takrat je biJo, ko sem vrnivši se iz boja. našel doma mrtvo truplo svoje žene in neizrekljivo izgubo obeh svojih otrok : sovražniki so ju ugrabili in — ali ubili ali pa v strašno sužnjest odpeljali. „Hvali Boy;«, slavni knez!" odgovori mu starček. ..tvoja otroka sta bila pod varstvom božjim oliranena. da se ti zopet povrneta." V tem je izpod kute po-tctrnil sveženj oblačil in pokazavši jih Borisu, vprašal ga : ..Ali poznaš te stvari ?" rTo je obleka mojih otrok!" odgovori Boris s solznimi očmi. r0 moja ljubljena otroka. ko bi še res živela : ko I »i mogel vaju še samó jedenkrat videti in na svoje prsi pritisniti !" rKnez slavni! tvoja otroka še živita in sta pri Tebi." In obrnivsi se k otrokoma, reče : „Jaz sem bil do zdaj vajin varuh : a tukaj imata zdaj svojega pravega očeta. Helena in Vladimir, objemita svojega očeta ! Vesel krik je sledil tem besedam. Knez objame svojo hčerko in kmalu ji- bil tudi Vladimir v njegovem naročji. Vsi se gledajo in gledajo in se ne morejo drug druzega nagledati. Potem je Metod pripovedoval. da je bil vojak in da je ta dva otroka iztrgal iz rok svojih divjih tovarišev ter ju vzel s seboj na svoj dom. Oudu ji- za nju skrbel, kakor bi mu bila lastna otroka. r Bog ine je pozneje poklical," prati dalje, .v duhovski stan. ali vendor nisem zapustil teli otrok. Bal sem ju I lepó krščanski odgojiti in jima takó pripravil zaklade, ki so več vredni, nego 1 zakladi vseh kraljev tega svetà. A vest mije očitala, da jima krivico delam, ako jima odtegujem posvetno srečo. katero bi uživala na tvojem dvora. Ko sem I bil tedaj nenadoma semkaj poslan, zdelo se mi je. da se je zgodilo po previd- I nosti božjej zavoljo otrok : zatorej sem ju vzel s seboj. A resnično ti povem. 1 ako bi se tvoje srce ne bilo odprlo luči sv. vere in bi se ti ne bil odrekel svojim malikom. jaz bi bil otroka zopet nazaj odpeljal in skrivnost njunega roda bi bila ostala zakopana v mojih prsih.*1 „Občudujem pota božje previdnosti/ reče Boris, „iu tudi tebe. božjega I služabnika. Iz srca se ti zahvaljujem za neprecenljivi dar, ki sem ga zdaj dobil od tebe. Nadejam se, da bodeš tudi ti pri nas ostal in da bode od zdaj i tvoja domovina tam. kder bodeta tvoja ljubljena otroka.- Helena in Vladimir sta se tej prošnji prid ni žila. in ko se je Metod obotavljal, dejala sta : „Ali nečeš biti več najin oče, in hočeš, da bodeva vedno | po tebi žalovala, ako otidcš od naju ?- Prošnja otrok je ganila Metoda, da je obljubil ostati v Preslavi. Borisovo dušo je luč sv. vere tako prešinila, da je začel lepoto in blagò . tega sveta zaničevati ter je spoznal, da je vse nečimerno razven Bogu služiti. I njega ljubiti in za svoje iz veličan je skrbeli. Zavoljo tega je postavil velik samostan, iu ko je bil krščansko vero med svojim ljudstvom razširil in vladarstvo svojemu sinu izročil, podal se je v ta samostan kot menih. Ondn je sam za-só mirno živel, zadovoljen, da jo svojemu ljudstvu prižgal luč sv. vere in mu zapustil modrega in pobožnega vladarja. Metod je bil zvest Vladimirov sovetovalec in mu je pomagal s svojimi i modrimi sóvoti težko breme vladarstvvv nositi. A Helena je svoje življenje Rogu darovala iu šla tudi v samostan. kder je do smrti lepo pobožno živela , in molila za srečo svojega Ijnbljenega bolgarskega ljudstva. Jezus in sv. Peter sta šla dalje in sta našla druzega, ki je tudi sejal. „Kaj delaš?" vpraša zopet Jezus. „„Repo sejem."" „Komu ?" „„To Bog ve; kajti mnogo jih bode tukaj mimo šlo in marsikateri si bode repo zmèknil in jo snedel."" Temu drugemu sejalcu je toliko repe vzrastlo, da jo je komaj domóv žvozil ; a prvemu samo jedna sama, ali ta tako debela, da jo je zase imel vse leto zadosti. Zapùai J. S-a. Jesus in sv. Peter. (Narodna legenda.) fco sta Jezus in sv. Peter po svetu hodila, prišla sta do moža. ki je ua Vnjivi sejal. „Kaj delaš?" vpraša ga Jezus. Učitelj Ivanko. rtdimo se igrati šolo?" — -Mimo ! idillio !" zavpiti so iz vsega grla otroci, Ii Vi so so zbrali iz sosednih hiš pri Kolače vej Milki, da hi se tu ves po peludne ugodno igrali in zabavali. Kadar otroci vsak na svoj prostor sedejo. jedni na stolček, drugi na pod nožni k. drugi zopet na klop in oli straneh, izheró si Ivanka. Milkinegu brata. za učitelja, t'bogi Ivanko jo imel polno roke posla, predno je napravil red in mir v svojej učilnici. „Zdaj pazite in poslušajte ! Roke lepo pred-se. kakor se spodobi pridnim otrokom !" takó je Ivanko kričal svojim nemirnim učencem in nčenkam. Ali da .' nemirneži ga nočejo slušati : zatorej je mora/ opominati zdaj tega, zdaj ónega posamez. — Kj. Dragica. ako ne bodež slušala. takój te denem stati tjà v kot! — Jožko, ne šepetaj mi toliko, drugače ti pokažem s palico ! Kdo je tam v zadnjoj klopi, ki s«1 pači z glavó. kakor da bi bil neumen ? Ako se ne varam, to je Bariceva Nežka ! — Tudi ti » ite ■ —. umolkneš! ^ ' --i » ì^ ì i ili.-1 svojo nalogo : jedni so pisali, drugi risali, nekateri čitali i. t. d., a on je pazil in gledal na vse. izpraševal jih je in jim razlagal, da ga je bilo reselje gledati in poslušati. Citai jim je tudi iz „Vrtca" lepo pripovedko ter je potem vprašal vsacega o tem. kar so slišali. Naposled s«» še računili in se umno zabavali. Bilo je otrok sedem. a Ivanko je bil osmi : zatorej jim reče. da bode štel od prvega ueeuca počemši pa do sebe : na katerega koli pride število 7, ali pa kako drugo število, ki ima v sebi številko 7 n. pr. 14. 17, 21. 27. 28 i. t. d., ta naj takój vstane in zavpije: bum!" Ako pa tega takój ne stori, moni storiti v kazen, kar se mu naloži. S tem so se otroci ne samó lepo zabavali . temveč so se tudi vadili v računstvu. Potem so si dajali uganke in druga vprašanja in čas jim je Iii tro potekel, ko jih Milkina mati pokliče na južino. l'udì vi otroci, kadar se kje zbere te. zabavajte in igrajte se umno in pametno, ter ne storite nikoli kaj tacega, česar bi se morah sramovati pred stariši in drugimi ljudmi. TJjétd vrabec. i (Svobodno iz nemSćine po Börgerji.) j£3»o hò i Nu. vrabec, dober dan 1 jJS^fc Kosmata kapa, zdaj si vgnan ! Ne vidiš ? A' izbo ai zaprt ! Le sili venkaj v senčni vrt ! Iz kóta létaj naglo v kót, Po óknih tolei tam io tód ! Če kljun razbiješ in glavó, Prišžl si vender mi v roko ! Poslušaj me, predrzni ptič ! Gospod sem jaz, ti nisi nič, Pa ako vrabcem slavno znàn Ključar si bil in sam župan ! Z udarcem prvim te zdrobim ! Kogiì za tó se kaj bojim ? Oskubem te, zavijem vràt, Ker tì si stare mere tat I Ne véè, kakó si fréSnje kràl, Po zrélem prósi ščebetal ? In Če pokličem : „kiižek, nä !u Željžin je tvojega mesa. A. če usmiljen biti hcèm., Nožice*) priniem in odprèm. Ter ž njimi —- nie no bodi hüd ! — Odstrižem répek in penit I Ahà, za stari pòtlej gréh Skaki ir aj le prašim po tléli : Pod mizo pojdtiš in pod klóp. Dokler ne sné te mačji zób. — Kakó ta stvar se tebi zdi V A Človek sem, ne bój se ti ! Zatòrej svóbodo ti dàm. Da bodeš vétlno pómnel ssim In vrabcem vsem oznanjal rùd, Da svòboda je zlàt zaklàd. Dovòlj po sòbi sem lovil, Dovìilj te plašil in podil ; Spet fikno ti odpiram zdàj, Lo smukni hitro v zplen gàj ! E. li. •) Notice, noiic, f. plur.. škarje, die Schere. Baron Fran Tvenk. J)arnn Fran Trenk sc je porodil 1711. leta v laškem mestn Beggio. Oče mn je bil po rodo Prus in je služil za podpolkovnika v cesarskej vojski v rečenem mestu. Sina Frana je dal Jezuitom v vzrejo. Ko je bil Fran navršil sedemnajsto leto svoje dObo. stopil je tudi on v cesarsko službo. Pozneje je prišel k nekej ruskej posadki za konjiškega stotnika. Večkrat se je pokazal z junaštvom in hrabrostjo. Po očetovej smrti jp nasledoval v Slavoniji mesti Nuštar in Pakrac, zaradi tega ostavi vojaštvo v Ruskej in pride na svojo imovino v Slavonijo. V tej dòbi so se potikale razbojniške čete po slavonskih gorah. Njemu se je zahvaliti. da je iztrebil te razbojniške fete. katere sn se bile kazale ob turških vojskah. Dokler so namreč naši prädedi imeli krvave boje s silovitim Turkom, odhajali so naši junaki v goste slavonske gore. da bi oiidod čakali Turkov in so maščevali sui njihova grozovita dela. Taki junaki so se zvali hajduki, in so bili iz začetka pošteni ljudje, boreč se neprestano za narod in domovino. Kar so oteli Turkom, t«« so poOej razdelili riied-sé in med svoje. Kadar so pregnali Turke iz Slavoniji-, ostale so š»> eele čete hajdukov po slavonskih gorah. A ne. da bi s»» bili zdaj razšli in se natili k svojim domóv. da bi delali polje, nego v tolpah ^množicah) so hodili in skrivali, čakajo»- plena, katerega so zdaj jemali svojim rojakom. In tako so se ]»oprijeli razbojniškega dtJfl. Ciozd jim je bil tako rekoč šola. v katero so vzprijemali vsaeega, kogar koli je pognala nesreča ali kaka druga nezgoda od hiše. Takó so te razbojniške čete bivalo vsak dan opasnojše. «la je zavladal povsod strah in trepet. Slavna cesarica Marija Terezija je proglasila hajdukom milost iu opro-ščenje: kajti kdor se želi pošteno bojevati, naj ostavi gozd ter prime za orožje in brani eesariee. To oproščen,je je proglasil hajdukom baron Fran Treuk. pozivajoč. naj se zberó okolo njega. Za kratko dòlio so jih je zbralo okolo 7U2 giti, nekdanji Kostanjeviški grati, ki je zdaj župniku v bivališče. Sedanje mesto ftteje 464 prebivalcev, ki se večinoma žive s poljedelstvom : tudi ribarstvo jim daje mnogo dobička. Krka tudi denes še dela mestu mnogo kvare. Ker je otok samó nekoliko višji od Krkine gladine (niveau), zatorej ni čudo. da voda večkrat preplavi mesto. Prirodopisno - natoroznansko polje. JP a 1 m e. Da-si je domovina teh dreves zelò zelò daleč od nas. vender imajo palme tudi za nas mnogo zanimivega in palmovi pridelki tudi nam donašajo mnogo koristi. Deblo teh dreves je jako priprosto, šibko in po več sto črevljev visoko ter je v vrhu s posebno lepim šopom listja olepšano ; zatorej dajejo pahne vročim deželam posebno lepoto in značaj. Krasni šop listja v vrhu palmovega debla je sestavljen ali iz mahalčastih ali pa iz pernatih listov, izpod katerih vise veliki grozdi, cvetja in plodov (sadu). Pred no .se cvetovi raze veto, obdaja jih usnijat. tulec. Mladi listni popki nekaterih palm se jedó v prikuho. Ta jed se imenuje paljnovo zelje. Nekatere palme dajejo tudi. ako se njihov cvetni tulec zareže, mnogo sladkega sòka. iz katerega se dela palmovo vino ali tako imenovani tod d i. Palmovo deblo je povsod jednako debelo, ter ni z glavno korenino v tla priraščeno. nego le z vidnimi vlaknatimi koreninami. Deblo tudi nima lubja, a znotraj ima raztresene cevne povezke, ki so proti sredini redkejši nego li pri kraji. Da-si pahne nimajo posebno lepega cvetja, toliko več je vreden njihov sad, ki nam ga dajejo. Tu nam je v prvej vrsti omeniti kokosovo palmo ki je znana po svojih debelih orehih. Ta palma je doma v vzhodne] iu zahodne] Indiji. Afriki in južnoj Ameriki. V zraste 20 do 50 metrov visoka ter ima po 4 metre dolge in po meter široke pernato liste. Izpod listov izrastu veliki cvetni beliči s svojimi cvetnimi tulci. Sail ali plod tega drevesa imenujemo kokosove orehe. ki so jajčasto špičasti iu so debeli kakor otročja glava : v sredi teh orehov je koščica z vlaknato lupino Ta koščica iiua, dokler še ni popolnem zrela, v sebi neko hladilno, mleku podobno tekočino — kokosovo mleko — katera se pozneje strdi v mandeljnasto. trdo. t sredi votlo jedro. Kokosova palma cvetè skozi vse leto in nosi vsak mesec po 16—20 orehov. Ako si1 jedrca izžmo. dobi se neka trda tolšča. kokosov loj, ki so rabi v narejanje mjiln (žajfe). Iz sadov se dobiva tudi kokosovo olje. Deblo dajo les za stavbe; iz vlaken, ki se dobé iz listov in cvetnih tulcev, spleta se različno pletivo. Iz trdih lupin se delajo čaše iu droge posode. Spomina vredna je tudi dateljnova palma, ki daje poglavitni živež Afrikancem, kateri jo pridno sadé in jej vode priJiìajo : fa palma raste tudi v južnej Evropi, ali tukaj no dozori nikoli svojega plodu. Kakor so pri nas okolo kmetskih hišovoč-na (sadna) drevesa, tako so v vročih deželah okolo Šotorov in koč. lepe dateljnove palme. ki dajejo ondotnim prebivalcem po največ živeža. Oljnata palma daje rumenkasto rudeče. surovomu maslu podobno palmovo olje, ki diši po vijolicah. Iz str-žena sagove palme, ki ima izvrsten škrob v sebi, dela se sag o. — Palma vos kovic a jo prevlečena s palmovim voskom. ki so rabi kakor naš če-helnl vosek. — Pritlična palma ima komaj 31 centimetrov visoko deblo. Ta palma raste široko na okrog ter so nekateri kraji vsi poraščeni ž njo. Udomàcila se je tudi v južnej Evropi u a bregovih mvdozemeljskega morju. — A rekov» ji a I m a dajo orehe, bogate na eresio vi ni ; te orehe rabijo stroj« rji. — T rs tili asta palma. ki je vsa podobna ovijalnim rastlinam, vzraste. 2J00 do 4 metrov dolga in daje palice trstovske (spanisches Rohr). Takó bi še lehko mnogo drugih vrst palm našteli, ali to vam naj zadostuje, da bote znali, koliko koristi so palmova drevesa, ki so nam ludi v znamenje mirü in pokoja. — ». Oslova tolažba. (Basca.) jja nikedar vesel ne bom, to zdavna vem: ivNeumen in postave neokretne sem, ^Brez vsega sem poguma iu brez vse inoči, Vse zaničuje me, vse pred menój beži ; Z osutom, slamo moram se Stiviti, Do smrti moram tóvorc nositi. Zarčs ! nič dobrega na sveti nimam jaz ! V tolažbo mi jedino je — moj lepi glas ! (Po M. Claudiunu E. B.) Drobtine. (Postimi spomini m&seca februvarja.) V «lan februvarja 1758. leta se je pororlil Val. Vodnik, prvi pesnik slovenski. v Si.ški nad Ljubljano. V 4. dan februvarja leta je pesar Frane Jožef I. potrdil PMatico Slovensko" s sedežeiu v Ljubljani. — Kavni» ta dan 18. L porodil se je slavni zvezdoznanee. Poljak Nikolaj Kopernik. X 20. dan februvarja 1790. 1. umrl je ljudomiJi cesar Jožef II. V 22. dan lebruvarja 1732. I. rodil se je velik državnik Washington. V 24. dan febr. 1408.1. umrl je iz-najdenik knjigotiskarstva J. (iutcnberg. etrsraxi. V 26. dan februvarja 1861.1-j«* v z p r i j e 1 a Avstrija — ustavo-A. G. Eratkočasnice. * (Ta jo j e pia v p o v e d a 1). rNu, oče. ali imate pri vas veliko anegé zunaj?" — „J nu takó. takó. jedni fra imajo več. drugi inenj I1*" — „Kako jo to?" — prTo je takó. kakor ima jeden več ali manj polja. katero mil sneg pokrije. * I*čitelj : „Francet Koliko Egipčanov se je potopilo v rudečem morji, kadar so Izraelce podili?" Francò (na uho svojemu tovarišu): „Kakšno neumno vprašanje !" UČ i tel j : „Le glasno povej, bode uže prav \u * I 'čitel j je razlagal prirodopisje. KoneČno reče: „ Denes smo govorili uže o različnih mrčesih, a jednega šc nismo omenili, katerega vsi dobro po-mfc\v\ k«s smsAi v ^svàft iv. se z u začne. Kdo mi zna ta mrčes imenovati ?u Naglo vstane jeden. di» bi ga drugi ne prehiteli ter prosi : Jìospod, jazi — Nil Tine. pa povej če ves." Tine : „Gospod učitelj to ste vi. kadar nas lasa te." * liosp. katohet vprašajo učenca: rKdo je bil sv. Pavel?" Učenec molči. Katehot mu hočejo pomagati ter pravijo : „Sv. Pavel je bil a- ap- apo-" ,. Apotekar" odgovori veselo učenec, misleč, da jo dobro zadel. * Gospod katohet so vprašali v šoli deklico, kateri da so tuji grehi. Deklica odgovori: r(iospod, teh jaz ne vem, moj brat. ki je bil na tujem, ta jih bode pu nže vedel." Uganke. 1) Kdo najrajši v mokrem kosi ? 2) Kako daleč zajec v hoato beži? 3) Kje je bil Kristus, ko ni bil v nebesih in ne na zemlji ? 4) Kaj je to: Na tri traje se reži. pa jezik Ven drži ? 5) Na katerej go ri je največ kri že v ? 6) Kaj vidijo vsi slepci, in kaj slišijo vsi mutci ? 7) Kdo ima zobé, pa nikoli ne grize? 8) Kaj je po noti prazno, a po dnevi je s človeškim mesom napola en o ? 9) Kdo je močnejši, nego li valovi na mor ji ? (Odgonetke nganek v prihodnjem listu.) Rešitev zabavnih nalog in odgonetke uganek v I. „Vrtčevem" listu. Rešitev I. naloge: Crke se sestavijo po naslednjih vrstah : To nalogo so ! "F! P rav rešili: Gg. LEXTJL Fr-forD' Pri sv. Jnrji na Tabru; Ferdo Lavrenčak, ID učiteljski pripravnik i v Ljubljani ; Jože Štebih, gimnazijalec v Mariboru ; Jeler Vodopivec. dijak v Gorici ; Ant. Bulovec, Bož. Tomšič , dijaka v Ljubljani ; Edvard Dolenec, realec v Ljubljani -, Evgen Mosche. Milan Račič, Miljutin Zarnik, Friderik Škofic, Robert. Kollmann, Rudolf Lisec in Lenarčič Janez, učenci v Ljubljani. — Mimica Sajovic, učenka 6. razreda v Kriuiji. Rešitev II. naloge: Izbrisal bodeš v spodnjej vrsti prvo in zadnjo piko, v drugej vrsti od spodaj prvo in drugo piko, v tretjej vrsti od spodaj drugo in zadnjo piko. Tako-le: To nalogo so prav rešili: Gg. Ferdo Lavrenčak. uč. pripr. v Ljubljani ; Dragotin Žitek. gimnazijalec v Ljubu h na Štirskem; Jože Stebih. gimnazijalec v Mariboru; Ant. Bulovec, dijak v Ljubljani : Edvard Dolenec. realec v Ljubljani^ A. Okorn, Št. Pangrl. J. Kresni k, A. Rezar, J.Dobra1inšek,F.Kožub, Ig. Veber, V. Resnik. J. Vrečer, J. Javornik. A. Hriberšek, J.Kibižl in V. Vengust. učenci v Vojniku ; Josip Slemenik in Josip Šlosar. učenca na Dobrni ; Jožef Wreg in Kari Ko-maver. učenca v Slivnici p.Maribora; Rudolf Lisec, Ein. Breschar, Iv. Valenčič iu Jau. Lenarčič, učenci v Ljubljani ; France Krajne. Janez Seaičar iu Josip Hafner, učenci »a Krškem. — M. Gombač učenka v Matavuni ; Mimica Sujovic, učenka v Kranji ; Julika Kenda. učenka v ProBeku ; Lenčka Bregova in Faiiika Komaver. učenki v Slivnici p Mariboru; M. Kupnik, M. Dobratinšek in M. Podrgajs. učenke v Vojniku ; Marija Pe-zan, Franca Rak, Zofija Žilnik. Polona Me-telan, Kunigunda Blatnik in Terezija Lončar, učenke pri Sv. Jurji na Taboru. Odgonetke uganek: 1. Usta; 2. Sestra ; 3. Ker je noč vmes; 4. Pet prstov ; 5. Tisti, kateri se v ogledalo pogleda. Slovstvene novice. * Praktična Metodika za učitelje in učiteljske pripravuike. So-stavil in založil Ivan Lapajne, ravnatelj meščanskej šoli v Krškem. V Ljubljani. Natisnil Rud. Milic. 1£82. 8°. 142 str. Cena 80 k r. — To je naslov najnovejšej šolskej knjigi, katero bodo ljudski učitelji gotovo z veseljem sprejeli. Dobro bi bilo, da bi o njenej vsebini kak strokovnjak i tudi v kakem šolskem listu izpregovoril in I svoje muenje povedal. Mi to knjigo priporočamo vsem, ki se s poučevanjen v šoli pečajo. ProHuja. Uljudno prosimo vse óne čast. gospode, katerim smo „Vrtec" poslali na ogled, da nam I. in 2. list vrnejo pod istim ovitkom, pod katerim so ju prejeli, ako jih ni volja naročiti se nanj. Druzega ni treba, nego to. da se zapise na ovitek „ Vazaj in list se oddà na dotičnej posti. Vred. 7rtòev." »Vrtec" ishijs 1. dne Ttscegs meaec*, In «toji m ne leto S gl. 80 kr.; ss pol let» 1 gl. 80 k HspI«: Uredni*tro ,Vrt|«r«,' meatni trg, Iter. 9 r Ljubljani (L*lbscli). Izdatelj, založnik in urednik Ivaa Tomàio. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.