Kerščanska odreja. (Dalje.) Rejniki in učeniki naj pa od druge strani otrokom tudi živo popisujejo veliko vrednost in žlahtno ceno le- pih čednost, da bodo Ijubezen do keršeanske kreposti v njih sercili obudili, in jih vžgali za resnično vnemo, si to pridobiti. Tudi pri teni je treba oponiniti, da se skoraj v vsako pozenicljsko reč veči vrednost in cena stavi, kakor pa v žlahtnost, blagoto kerščanskih čednost. Velika vrednost se stavi v premoženje in bogastvo, v veljavo in cast tega sveta, v kratkočase in veselice; — za visoko vrednost kerščanske kreposti pa se malokdo zmeni! Hvali se živinoreja in sadjoreja, kmetijstvo in obertnija, gospodarstvo in gospodinjstvo; hvali se in povzdiguje narodnost in domorodstvo (Vse po pravici, ako v pravi nieji, v pravi razmeri in na pravi stopnji ostane); — hvala kcrščanske čednosti pa le malokdaj pride na dan, se le malokdaj v misel vzame, se ne stavi na mesto, ktero ji gre. Od (od pride, da že otroci, še bolj pa ko odrastejo, vse posvetno visoko cenijo, le po časnih dobrotah hrepene in si zanje vse prizadevajo, — kerščanskih čednost si pridobiti, pa jim še mar ni, ter to v poslednjo skerb odložijo. Da se ta silo napčna, škodljiva, nevarna in pogubljiva razmera po moči odverne, naj se rejniki ia učeniki pri mladini po naslednjih naukih ravnajo: a) Dopovejte otrokom, da smo vsi Ijudje po božji podobi stvarjeni, vsi z enako ceno Jezusove presvete kervi odkupljeni, da smo po takein pred njim vsi enake vrednosti, da on po vnanjšini ne dela med Ijudmi nobenega razločka, da ne gleda ne na bogastvo, ne na žlahtni stan, ne na čast in veljavo tega sveta, ne na terdnost in lepoto života, ne na druge take vnanje reči. Kar edino v svetih božjih očeh velja in med ljudmi razloček dela, to so kerščanske čednosti; le te človeka pri Bogu povzdignejo, le te ga Bogu prijetnega, dopadljivega store, — naj bi pred svetom še takd reven, zaničevan in zanikern bil. To po spričevanji sv. evangelija že nad revnini Lacarjem vidimo in lahko spoznamo. 6) Dopovejte jim, da boino vse časno mogli zapustiti, in kakor sino goli prišli na svet, bomo tudi goli mogli iti s sveta; vse drugo bomo zapuslili in trohljivosti in niinljivosti izročili; — same čednosti, ako si zanje zdaj prizadevamo, nam bodo v dobro ostale, in jih bomo seboj nesli kot ceno, za ktero se nam bo nebo odperlo in versta med izvoljenirai odkazala. c) Dopovejte jim pa (udi, da to, kar je minljivega in 9«c kar si svet šteje v srečo, še na tem svetu človeka nič prav srečnega in zadovoljnega ne stori, ker mu v sercu pravega miru in pokoja ne da. Xaj si bo kdo še tako bogat in inieniten, v časti in veljavi pred svetom, naj si bo tudi kralj ali zemlje najvikši poglavar, — vsak inia po svojciu stanu svoje težave, ki se na svetu dostikrat za nobeno ceno odpraviti ne dajo. Le samo tisti, ki si za lepe, kerščanske čednostivse prizadeva, si pridobljuje pravo srečo in zadovoljnost; je miren, pokojin iu vesel, akoravno bi ga na svetu stiske in težave zadevale. Krepostni človek neko posebno slailkost in prijelnost občuti, ki so ne da toliko popisati in dopovedati, če se v sercu ne občuli, in je zapopasti ne more, kdor je sani ne vživa. Tega se prepričarao nad zadovoljnostjo, uiirnostjo in veselnostjo svelili puščavnikov. To je najmodrejši kralj Salomon sam spoznal konec svojega življenja; poteui ko je vse poskusil, kar si na svelu dobrega, lepega, prijetnega in veselega le misliii kdo more, je milo zdihoval, rekoč: ,,Vse na svetu je uečiuierno in prazno, vse je britkost in teža duha, razun — Boga Ijubiti in njeuiu samemu služiti!" rf) Dopovejte jim, da kerščanske čednosti, ki nas Bogu in njegovim angelom in svetnikom dopadljive store, ki nam pravi mir dodele, kakoršnega naai svet z vsemi svojimi dobrotami dati ne more, ki nam časno in večno srečo prinesejo, ¦— da te čednosti se dajo sicer s trudom in velikini prizadevanjemzadobiti, pa vendar le pri takem, kdor si jih v mladosti ne pridobljuje; vedno pa jih bo laliko ohranil, kdor si jih v mladosti stori prijatlice in tovaršice svojega življenja. Lahek in sladek mu je jarm Gospodov, kdor se ga z mladega privadi. Vsi ti in taki opomini so pripravni, strah božji, sovraštvo do greha, ljubezen do kerščanskih čednost v sercih otrok obuditi; ti in taki opomini naj bodo toraj, dragi rejniki in učeniki, vaši nar ljubši in pogostni pogovori z vašimi učenci in učenkami. Ako bote tako ravnali, iu ob vsaki lepi priložnosti, ki jo vedno imate in najdete , z lastnim zgledom prave, nehlinjene pobožnosti, zraven pa s tako živo, prepričljivo besedo otroke učili, in jim tako prav iz serca na serce govorili: bote sčasoma vidili in spoznali, da se bodo otroci tega čedalje bolj skerbno varovali, pred čimur ste jih toljkanj svarili in opomi- njali, — in da se bo v njih sercih čedalje obilniša želja in Ijubezen do prave bogoljubnosti, do kerščanske pravičnosti vnela, in da si bodo za to cedalje bolj prizadjali, kar ste jim tolikanj livalili in priporočevali, v kar slo po resnici največo vrednost in veljavo postavili. Le poteni vam bo kdaj prava , neminljiva ,,slava" iz ust vani izročenih donola, in neizrečeno veliko bo potem vaše zasluženje pred Bogom!