Podzcmelfsha cuda. Naša mati zemlja hrani pod svojo debelo odejo marsikatera čudesa, ki so še danes uganka za tolikanj na svojo znanost ponosni svet učnjakov. V okolici Quickborna v Holštajnu na Nemškem se razprostira ijzero, ki kaže lastnost, da kadar nastopi deževno vreme, se ponižuje površina vode, kadar pa je suša^ jezero narašča. Ob morski obali Norveške, Skandinavske in sploh po severnih pokrajinah. so globoko zareze v obalno skalovje,' katere imenujejo fjorde. Severno od mesta Bergen (na Norveškem) je takozvani Mosfjord, ki hrani tri različne plasti vode. Zgornja plast vsebuje sladko vodo, katera priteka po potoku in se gibljejo ter živijo v tej vodi živali, kakor jih nahajamo le v sladkih vodah. V drugi plasti najdemo slano vodo, katero daije morje fjordu izpod zemlje in živijo v njej morske ribe in živali. V najbolj spodnji in tretji plasti pa se podijo okrog vse mogoče in najbolj raznovrstne bakterije ali glivice. Po raznih krajih zemlje naletimo na veeje ali manjše podzemeljske jame, ki «o nabirališča vode. Znanstveniki so dog"nali, da ložijo podzemeljske votline do 16 km globoka. Množina vode, ki g.e sbranjena pod zemljo, je preračunana na 100 trilijonov ton in bi bila razlita rpo zemeljski površini tako razsežna kakor kak ocean.