▼ p—M LXXV^ it. 11 Cena 40 c*ft. DREDNMTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA. PUOCDfUKVA ttKUTJCNO ZASTOPSTVO za oglase ts Kraljevtne Italije tz CNIONE PUBEMCITA ITALJANA S. A_ MILANO ULICA *, : 11- daa opoldne. Mesečna naročnina C— L, Sa inozemstvo: 15.20 1* OONCESSIONAR1A ESCLUSTVA por ta pubbliclta di provenlenza ltaliana ed TJNIONE PTTBBLICITA ITAIiANA 8. A- MILANO. Italijansko letalstvo je un či o sovražno kolono Sile osi so zaustavile angleško ofenzivo — Obstreljevanje postojank pri Solumu — živahne akcije letalstva Glavni »tan Italijanskih Oboroiemh mi je objavi] 14 jan. naslednje 591. vojuo poročilo: Včeraj -ta se nadaljevala bombardiranje ter obstr* Ij. \ anje naftih postojank na Odseku pri Solumu (Halfaji) iz zraka, s kopnega in z morja. Nič pomembnega ni bilo v zapadni Cirenaikl. Velike skupine n»-m*kih letal so rvap^uilc pristaniška napr:i\r in letalinča v Derni in Tobruku. 7 bomb srednjega in največji ga kalibra je railHo naprave, pov#.r«H*llo ogromno škodo in p<«£are v p«>«*an;»- i m h objektih in skladiščih. Z očitnim u*o»*hOfji so bili prav tako bombardirani zbir i joči se tanki in prevozna sredstva. Dve sovražni letali sta bili «*e-streljenJ. Italijan^k- eskadrilf »o 9 smelim naia-dom v ni/kem poletu presenetile In umrile močno so\ra/no kolono. .Nad £.> motornih vozil s strHi\nm in pogonskimi sredstvi j« zletelo v zrak Ena motorizirana r<»i» >j:« je bila uničeni. Oddelki čet so bili razpršeni.. Italijanska in nemška letala so vci Kiat zaporedoma bombardirala Malto. Trt sovražna letala so bila sestreljena. Berlin, 15. jnn. s. Poluradna nemš.;rt agencija poroča: Angleži kljub močni oborožitvi in nakupičenju indijskih, novozelandskih in avstralskih čet niso dosegli s svojo ofenzivo v naprej naznanjenih ciljev. Angleži sedaj napadajo italijansko-nemške položaje na področju Soluma in junaški odpor teh zavezniških čet občutno otežko-ča angleško oskrbovanje, katerega oporišča niao daleč. Tud; bombarJiranje solumskih položajev ni moglo biLi kos junaškemu odporu v Solumu. Isto velja za italijansko-nemške sile, ki branijo prelaz Halfaja. Podmornice ose, ki operirajo v Sredozemlju, so zadale angleški mornarici take izgube, da resno ogrožajo njeno gibanje. Podrobnosti o drznem vdoru v aleksandrijsko luko Operacijsko področje, 15. jan. s. Poročilo j posebnega dopisnika agencije Štefani. Se- j stal sem se s poveljnikom drznih napadalnih oddelkov, ki so 18. decembra vdrli v Aleksandri jo. kakor je bio objavljeno v vojnih poročilih. Poveljnik je morski volk. ki je zelo priljubljen pri svojih podrejenih in ne govori mnogo. Toda iz njegovih redkih beser je sklepati na njegovo železno voljo in neomajno vero. Razumeli boste, mi je rekel, da vam ne morem dati tehničnih podatkov o napa 1 al-nih oddelkih, ki j.m je uspelo vdreti v sandrijo. Lahko rečem samo to, da je človeški materija! absolutno nad tehniko teh sredstev. Naravno je bila potrebna večmesečna telesna priprava in naporno izvež-banje v uporabljanju teh sreisiev. Razen poguma so morali ti ljudje b.ti močni, žilavi in neskončno potrpežljivi ter hladnokrvni m inteligentni. Naši ofic.rji so dokazali, da imajo vse te kreposti. Pomislite, da ima pristan šče v Aleksandriji komaj 200 m odprtine in spoznali boste, kako težko se je bilo ponoči orijentirati, mel tem ko je sovražmk budno stal na straži. Sovražnik je posta v. 1 pred pristaniščem mnoge ovire, ki jih je bilo treba premagati Naši ljudje so se zadovoljili, ako so samo en meter napredovali po eni uri napora, kar je zgled nadčloveške potrpežljivosti. V temi so morali poiskati svoj cilj kar najhitreje. V tek" priprav so naši oficirji kazali vedno mirno navdušenje :n odločnost in res zgledno vedrost ter so se prostovoljno javili za izvedbe nevarnega podjetja. Glede doseženih uspehov je moral poveljnik vzdržati rezerviranost. V pristanišču Ivot je Aleksadrija je težko govoriti o tem. da je bila velika ladja v pravem smislu bese le potopljena. Lahko rečem, je izjavil poveljnik, da so bile 30.000tonske bojne ladje tako zdelane, da ne bodo mogle za dolge mesece in morda za leto dni biti uporabljene. Moram pr.pomniti tudi. da ni bilo zbiranje ljudi zaradi zahtevanih izrednih lastnosti težko, čeprav je bila velika verjetnost za žrtvovanje življenja. Več sto naših oficirjev se je javJo za službo v napadalnih sredstvih in ima skrbi z izbiranjem med tolikimi stotinami prošenj. Defenzivna bitka na vzhodu se nadaljuje na vsej crti — Vsi sovjetski napadi so bili odbiti — Uničen konvoj na Atlantiku Iz Hitlerjevega glavnega stana. 14. jan. Vrhovno poveljništvo nemški oboroženih sil je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na južnem odseku vzhodnega bojišča Je bilo odbitih več sovražnih sunkov. Na srednjem in severnem odseka fronte trajajo hudi boji dalje. Z obrambnim ognjem in protinapadi nemških čet kakor tudi s poseganjem letalskih sil v borbe na kopnem so bile sovražniku rudi včeraj priradejane hode. krvave izeube. Na Severnem ledenem morju so bojna letala potopila 5000 tonsko tovorno ladjo. Podmornica pod vodstvom mornariškega poročnika I.uetha je potopila pri trdovratnih napadih na močno zaščiteni konvoj na Atlantiku štiri sovražne tovorne ladje s skupno 21.000 br. reg tonami. Oh vzhodni obali Anglije so nemška bojna letala podnevi uspešno z bombami napadla neko to\arno in pristaniške naprave ter potopila fcOOOtonsko tovorno ladjo. Druga prav tako velika ladja je bila z bombami hudo poškodovana. V severni Afriki je nasprotnik nadaljeval svoje hude napade na nemške in italijanske postojanke na področju pri Solumu. Pri tem so ga podpira W- « svojim ognjem njegove pomorske bojne sile. V zapadni C1-renaiKj tzviunisKo delovanje tn topniško streljanje na obeh straneh. Nemška bojna in strmogtavaka letala «0 bombardirala britanske astoae, starajoča se motorna vozila to letališča. Letam so pounevi m ponori napaoaia pristaniške naprave v Valetti In britanska letališča na otoku Malti Pri tem so bili sestreljeni trije sovražni bombniki, Berlin. 15. jan. s. V dopolnilo včerajšnjega vojnega poročila poroča nemška poluradna agencija, i a se na vzhodni fronti nadaljnje velika defenzivna bitka Hude borbe se razvjajo z neprekinjeno sil n ost jo. Nemško letalstvo učinkovito posega v borbe in zadaja sovražniku najtežje izgube, do- si.krat Se prelen se mu posreči zapustiti svoje izhodiščne položaje. Lahko se trdi, da nemški vojak, čeprav ni vajen tako hude zime, brani z največjo žilavostjo svoje postojanke. Kjerkoli je so\T*ažniku uspelo prodreti v nemške črte, je bil zaustavljen in potem vržen nazaj s protinapadi. Le tako si je mogoče razlagati, da Sovjet; še niso dosegli nobenega od ciljev, ki so si jih postavili. Očitno je tuli, da se napadi v množicah, k: se odbijajo ob modernem orožju defenzivne črte, močno izrabljajo sovražnikove sile zaradi izredno hudih izgub. Sovjeti, ki so očitno mislili, da bodo s pomočjo zime zlomili odpornost nemških čet pred Moskvo, so doživeli veliko razočaranje, kakor njih angleški pr.jatelji v Severni Afriki. Finski odsek Helsinki, 15. jan. s. Včerajšnje finsko uradno poročilo pravi: V Karelijski ožini bilo nobenega pomembnega dogodka. V južnem odseku vzhodne fronte finske če*e še naprej čistijo teren od majhnih razpršenih sovražnih oddelkov. Na drugih odsekih ni ničesar novega. Letalske akcije Berlin. 15. jan. s. Iz vojaškega vira s*> doznava, da so nemška letala v teku včerajšnjega dne bombardirala pristaniške naprave v Feodosiji tn tu izkrcane sovjetske čete ter raznovrsten vojni material. Močno skupine bojnih letal so napadle v srednjem odseku oskrbovalne kolone in poljska položaje rdečih Boljševiki so Imeli hude izgube. Uničenih je bilo 5 težkih topov, 2 poljski bateriji. 2 protiletalski bateriji in velika količina motornih vozil in sani, na-tovorjenih z ljudmi In materijalom. V teku 13. januarja so Sovjeti Izgubili 19 letal; 12 od teh je bilo sestreljenih v letalskih borbah. 3 je uničilo protiletalsko topništvo, 4 letala pa so bila uničena ob napadu na neko letališče. Bofi pri 3o do 40 stopinj mraza Na vzhodni fronti ni nobenega titnika, novih ofenzivnih položajev Berlin. 15. jan. s. Neki vojni dopisnik piše v tatu »Beriiner Zeltung« da so za sedanje operacije na vzhodni fronti značilne krajevne borbe za ureditev položajev, ki so bili doseženi v prejšnjem velkem napredovanju, pa sedaj naravno ne morejo tvoriti spričo ruf^ke zime nove defenzivne črte. Nemške čete nadaljujejo ■ raznih odsekih fronte vvoje ofenzivno delovanje kljub hudemu mrazu da bi dosegle neobhodno potre ono Krajevno zboljšanje a en jenih položajev V drugih odsekih so bHe umaknje- e napadalne kolone, ki so prodrle globoke ▼ sovrsžno ozemlje. Kajti ne gre za to da se drž? sleherni pre} za-aedeni predel temveč aa to. d« se oia> lahko čete izkoristijo mir v teh m sat Oh resn'čno zasluzene dobe počitka. Neki vojm dopisnik omenja duh požrtvovan ja in junaško zadržanje nemških oddelkov, ki se bore v krajevnih borbah pri 30 do 40 stopinjah pod ničlo. In sicer na zasneženih pokraijnah Rusije m sovražnikom, ki je vajen Klime m domač v predelih v Katerih operira Potolčeni boljsevflc upajo, da bodo obvladali nemško vojsko z izkoriščanjem trdot zime. toda to njih zadnje upanje je obsojeno na propad. Prva faza Krajevnih operacij za popravo frontnih črt je že premagana. Za čete. Ki so se na novel;e vrhovnega poveljstva umaknile na glavno obrambno črto je biki odpoved teroortja, M je PRVI UDAREC NIZOZEMSKEMU IMPERIJU predstavila kombinirana akcija prati Celebesu in Borneu, ki je pre- vrgla vse obrambne načrte Nizozemske Indije Tokio. 15. jan. s. Kombinirana akcija proti Celebesu in Borneu je prvi udarec, ki ga je zaponska sila zadala izredno bogatemu nizozemskemu imperiju, ki ima 70 milijonov prebivalcev. Najbogatejši dominjon na svetu, ki je nastal v 16. stoletju z brezvestnimi dejanji, — prvi guverner je bil neki nizozemski 2id — predstavlja edina ogromna nizozemska pljuča. Zveza ABCD je vse postavila na kocko za obrambo Nizozemske Indije, toda japonsko napredovanje z zavzetjem vseh prvih črt dominjonov Betavije je prevr-glo njene načrte. Japonska akcija je bila pričakovana na obalah zapadnega Bornea, kjer so bila utrjena močna oporišča v Saravvaku in še bolj v Singapurju. do-čim so oporišča v Pontianaku na Ban-djermassinu dopolnjevala obrambo Nizozemske Indije. Morje okrog Celebesa je bilo zaščiteno s sedaj propadlim oporiščem Tarakan, morja okrog Molukov so pa razpolagala z zalivom Kaoe na otoku Halmahera, ki je bilo ojačeno z oddelki z otoka Ternate. Obramba ožine Makasar je poverjena Balikpapangu, katerega zaledje ima obilna petrolejska polja. Oporišči Tarakan in Balikpapang sta bili opremljeni z obalnim topništvom, protiletalskimi položaji in radijskimi postajami. Obrambni sistem je bil dopolnjen z oporiščem na otoku Amboina južno od otoka Ceram, Amboina pa se je naslanjala na avstralski utrdbi Darvvin in Stanbava. Nizozemski obrambni sistem se je razširjal do Penanga, ki je bil obrambno oporišče Sumatre. Nizozemska Indija je računala še na druge močne činitelje, tako na Singapur, na filipinska oporišča ter na Perarl Harbourg, ki so zdaj že v japonskih rokah. Po padcu Tarakana je mogoče samo z Balikpapanga nadzorovati morje okrog Celebesa in ožino Makasar. zasedba Menadoa in Keme pa odpira pot Japoncem proti Molukom. Prodiranje na Malaji Japonci so zasedli razen Johove in Singapura že vseh osem zveznih malajskih držav Tokio, 15. jan. s. Agencija Domei je dala pregled vojaškega položaja v Vzhodni Aziji in opozarja ?lasti na neutrudno delovanje japonskih letalskih sil, ki noč in dan uničujejo sovražne strateške položaje, ki so najvažnejši. Motorizirane edinice napredujejo na Malajskem polotoku in nekatere izmed njih so prodrle v neko zelo važno mesto na področju Negri Sem-bilana. Prevalile so 80 km v 24 urah. Istočasno s temi važnimi podvzetji korakajo druge japonske kolone proti jugu vzdolž Malajske ožine. Te čete so zasedle Serem- to, brez dvoma boleče, toda daljnovidna odločitev visokega poveljstva je bila Izvedena z disciplino ln s popolnim razumevanjem. Znano je, da sloni tradicija nemške vojske na taktiki napredovanja toda kljub temu so btll krajevni premiki poprave črt Izvedeni s natančnostjo, ki je bila čudovita, čeprav nemški vojaki niso bil t trenirani v tem smislu. Zđaj runo vaz. ne sporadične epizode, temveč gigantske proporcije vojne, ki je v teku. Nemsk? vojaka ne dela po angleškem zgledu zmagovitih auateJaih umikov, kajti na vzhodni fronti nt nobenega umika, temveč oja-čenje novih ofenzivnih položajev, katerih vojaške politične tn gospodarske važnosti nasprotniki nikakor ne morejo doumeti. Berila, 15. jan s. Objavljeni so biK podatki o uspehu zbiranja zimskih oblačil. Darovanih je bilo 67.232.487 kosov obleke tn rasnih drugih oblačilnih predmetov. Na fronto so poslali 4003 vagone kožuhov tn volnenih oblačil Nemški propagandni minister dr. Goebbels se je včeraj po radiu nahvali] ban in Sepang, južnozapadno od Kuale Lumpurja. Kolone, ki napredujejo na vzhodu vzdolž obale polotoka so zasedle vso državo Pahang severno od istoimenske reke. Po vesteh iz vrst japonskih prednjih straž so Angleži, ki se umikajo proti Jo-hori v popolnem razsulu. Deveta sovražna divizija se umika v gorati predel dežele. V novih Črtah se Angleži obupno opirajo in skušajo Japoncem onemogočiti dohod v pasove, od koder je mogoče dejansko nadzorovati Malajsko ožino. Japonsko izvidniško letalstvo poroča, da so motorizirani prednji oddelki že vkorakali v državo Johore in so se popolnoma polastili dveh mest. Na obsežnem področju se razvijajo japonski letalski napadi, ki so bili naperjeni zlasti na letališče Tengah v Singapurju in na letališče severno od Rangu-na, ki je bila včeraj zjutraj bombardirana ter na Gorontalo v severnem odseku otoka Celebesa. Po zadnjih vesteh Japonci niso vdrli samo v državo Jabore ter na otok Singapur in v mesto Mala-ko. Vseh ostalih 8 zveznih držav so Japonci že zasedli. Agencija Domej podčrtava nato, da je bila najvažnejša vest dneva vest o potopitvi neke sovražne nosilke letal, tipa »Lexington«. Za povračilo sovražnik ni mogel potopiti drugega kot neko japonsko bolniško ladjo, kršeč s tem vse mednarodna pravila, ki jamčijo za varnost takih ladij. Rim, 15. jan. s. Včeraišhje angleško poročilo o vojnih operacijah v vzhodni Aziji, ki ga je dala agencija Reuter popoldne, je značilno kratko in pravi doslovno: Edina vest. ki je prispela v London o položaju v vzhodni Aziji, javlja, da «e na Malajskem polotoku nadaljuje umikanje angleških čet. Položaj Singapura vedno bolj kritičen ftanghaj, 15. jan. s. Radio v Melbotirnu ugotavlja, da je položaj Singapura pr°cej pritičen. N'egova izguba bi pomenila več kot vojaški poraz. Bila bi sramota, katere Anglija ne bi mogla nikoli več izbrisati. Nekateri angleški oficirji so izjavili, da Singapur ne moife biti kos japonskemu napadu, če ne pridejo ob pravem času znatna ojačenja iz Avstralije in Anglije- Avstralski tisk pa tudi zahteva takojšnjo pomoč, kajti z zavzetjem Singapura bi postali Japonci gospodarji v južno-zapadnem Pacifiku in v Indijskem Oceanu> Nezadovoljni Kitajci Bangkcng, 15. jan. s. Angloameriška namera, da bi Atlantik postal prizor.šče operacij prvega mesta, je vzbudila med Kitajci v Cungkingu ogorčenje, kajti čungkinški ljudje se boji.o, da /:h h~.sta Washington in London prepustili energičnim japonskim rokam. Zastopnik «0tajske vlade v Cungkingu je ostro kritiziral uradno anglo-ameriško strategijo. V*ji listi v Cungkingu zahtevajo od angleške vlade in predsednika Roosevelta, naj spoštu.eta strateško hijerarhijo. Ameriški letalci v kitajski vojski Tokio, 15. jan. s. Na birmansko-ki tajski meji so se pojavila letala čungkinške vojske. Neki protiletaski japonski položaj so včeraj zjutraj napalla štiri letala Spitiire z znaki čangkajškove vojske. Japonsko topništvo je sestrelilo enega izmed napadajo-čih letal, katerega je pilotral amer.ški pilot; ostala tri letala so se hitro oddaljila. riška nosilka letal torpedirana Tokio, 15. jan. s. Opozarjajo na drznost, s katero je neka japonska podmornica napadla nosilko letal »Lexingion«, katero sta zadeli dve torpedi. Nosilko letal je spremljalo 80 letal in je bila zaščitena s pravcatim jeklenim kordonom križark in rušilcev. Spretnost, s katero je japonski podmornici uspelo z dobrim uspehom izvesti napad na nosilko letal, je sad 30-letnega strogega vežbanja japonskega podmorniškega orožja. Ameriška podajanja z Avstralijo Lizbona, 15. jan. s. Doznava se iz Ne\v Yorka. da je Rooseve'* na nov***—*—^ konferenci potrdil, da se Zedinjene države pogajajo direktno z Avstralijo in ne preko angleške vlade. Ostavka angleškega veleposlanika v Moskvi Rim, 15. jan. s. Angleški veleposlanik v Moskvi Stafford Cripps je prosil, naj ga razrešijo dolžnosti poslanika v Moskvi. Ko postajajo angloboljševiški odnosi tesnejši, čeprav jih je Stafford Crpps sam spretno napeljal, se zdi veleposlanikova ostavka kot izraz volie. da noče biti soudeležen pri odgovornosti prodaje Evrope boliševizmu ter hoče preDustHi popolno odgovornost konservativcem, kaiti sam *e laburist. Gre očitno za dvorezno orozie. Angleška konzervativna stranka je s no-močjo Churchilla, Edena. Halifaxa in lorda Beaverbrooka prekoračila me^e voine-ga vojaškega zaveznš+va in sklenila z boljševiki po vojni politični pakt GroS Ciano v Budimpešti Navdušeni pozdravni članki madžarskega tiska — Hvaležnost Madžarske Duceju Budimpešta, 15. jan. s. Grofa Ciana pričakujejo v Budimpešti ter mu pripravljajo slovesen sprejem. Vsi snočnji listi objavljajo na prvih straneh članke o visokem gostu in poudarjajo zlasti odločilne storitve Duce ju najbližjega sodelavca pri raznih mednarodnih pogajanjih, s katerimi so bil) ustvarjeni temelji nove Evrope. Poluradni »Budapesti Ertesito« zatrjuje, da je politika popolne solidarnosti, ki jo voda Madžarska s politiko osi, v skladu s zgodovinskim poslanstvom madžarskega naroda, ki je vedno branil evropsko civill-asdjo pred boljše viškim barbarstvom. Pri- se posvečujejo v borbi proti boljševizmu. Kulturni odnosi med ob^ma drŽavama so čedalje globlji. Na političnem področju je bilo doseženo popolno soglasje. Madžarsld narod bo grofu CIanu nonovno izkazal globoko hvaležnost za Duceievo noMtiko. k! je takoj po vojni rešila Madžarsko pred izolacijo. >Magyai*orsya?« plse da vlada in ma* džarski narod globoko cenita d«lo. ki ga je opravil grof Ciano po navodiMb r>ir*Ma za osvoboditev Madžarske lz verig krivic« nih mirovnih pogodb. Obisk grofa Ciana je manifestacija zaupanja, ki ga imajo sile osa djo **■ 44 W/G Btran 2 »SLOVENSKI NARODi.Mrtak, 15. januar* m*-XX Eter. f<| l,ooo.ooo lir za zboljšanje kmetijstva t Humani mmmmm tt <»i«m vt—m I.juMjsna, l.*>. Jaaoarja Visoki Komisar Je Rl*Hle na pceetao vat- ■ost kmetijstva v okviru gospodarstva nafte pokrajine in glede na zaostalost, v kateri le je to /naAIo in spričo katere bo mogoee kmetijsko proizvodnjo znatno povečati bodisi z obdelovanjem doslej neoto delane zemlje ali ki se za tako lahko smatra — (močvirja, kamenita tla, grmičevje tUL) odredil, da se dodeli I.OOO.OOO lir kot posenen prispevek za iz\t*ooto\ b. Prispevki malim posestnikom in za- kupnikom do največ 44»% stroškov sa nabavo teknil nih strojev in orodja in kmetijskih strojev. Prednost bodo Imeli oni, ki "i bodo nabavili sejalne stroje. c. Prispevki za pospeševanje za je je reje. e. Nagrade za natečaj a» najboljše pridelovanje semenskega krompirja onih vrst. ki na bo I j ustrezajo terenu v pokrajini. d. Nagrade ca natečaj za gradnjo jrno- e. 1'stanovitev preizkusevaIišč in vzornih nasadov za vrste kmečkih pridelkov, katerih pridelovanje naj se v pokrajini pospeši. Na ta način se bo kmetijstvo v deželi ii«p.sno inN nsificiralo. posebno pa t krajih, kjer je to do na j vetje mere potrebno, l'otipon za kmetijska melioracijska deia so določene predvsem za posestnike travnikov v emomeljskem okraju, kjer bi bilo mogoče obsežna doslej neobdelana zemlji- šča spremeniti v polja In njive. Kdor b. želel dobiti tako podporo sa melioracije, mora predložiti kmetijskemu oddelku Visoke ga Komisar!jata posebno prošnjo, v kat» « mora navesti naslednje podatke: Priimek, ime očetovstvo in bivališče pre silea. Kraj. kjer ima zemljišče, ki bi j; bilo tr« ha preurediti. Površino te zemij« verjetni stroftki za predvidena dela In čas v katerem na M se ta dela opravila. V okviru razpoložljivih sredstev bodo i<, trn razdeljene podpore, ki bodo v razmer j i opravljenim delom, ki pa ho prej se pregledano. Za podporo za nakup kmetijski' strojev ho treba kmetijskemu oddelku Vi sok« ga Komisanjata poleg prošnje predložiti tudi odgovarjajočo fakturo. Kar s« Uč« podpor za pospeševanje zajčjerrjc, pri delovanja semenskega krompirja In grad njo gnojišč, bodo v kratkem objavljeni po sebni pravilniki. Ljubljančani so pojedli precej mesa Poslovanje ljubljanske mestne klavnice lani Največ je bilo zaklane goveje živine Ljubljana. 15. januarja Mestna klavnica zrlo pomembno podjetje že po svojih modernih napravah z veliko zmogljivostjo, a njegov pomen :c sc tem večji v zdravstvenem In gospodarskem pogledu Po svoji klavnici spada Ljubljana res med modema večja »iH-st* Obrati klavnice ne bodo zastareli v ao-ghedni prihodnosti. Prebivalstvo bi se lahko pomnožilo na pol milijona, pa bi klavnica Se vedno zmagovala svoje leto Razumljivo ;e, da so prejšnje razibce v Številu zaklane živine v posameznih hitih kajti poraba mesa se precej spreminja. pred leti smo opozorili na manjV) porabe mrsa med gospodarsko krizo Zadnja .eta je pa seveda očiten vpliv uvedbe ori^nes nih dni V zadnjih letih se je pri .ivoz-Hllafl tudi precej poznalo, da nI oilo v Ljubljani več rednih mesečnih živinskih sejmov. Mesarji so morali nakupovali ž'-vino na podeželju in pogosto je niso rroe:: * ti Odkar so predpisani redni Go^oni živine iz posameznih okrajev in odkar je rac ion i rana poraba mesa. klavnica zope* redno obratuje nekatere dni na teden; število zaklane živine v posameznih tedna tn mesecih se več ne razlikuje posebno. Zadnje mesece so v Ljubljani zopet :^ed ni živinski sejmi. Razumljivo pa je. da so sejmi izgubili svoj stari pomen. odKir je predpisan dogon zvine za zakol Kmetje sicer smejo prodajati živino tudi na s»ej-mih. če odda.o predpisani odstotek sivine Prevodu. Na sejmih pa prodajajo predvsem plemenske živali, ki so precej drage Zaradi visokih cen ni posebno živahna aa sejmih, ker živinorejci ne kupujejo drag^ plemenske živine. Dogon pa seveda ni jo-sebo velik. Naprodaj je po nekaj plemenskih prašičkov in goveje živine Mesar i ne morejo nakupovati na sejmih, že zarao. tega. ker je naprodaj predvsem plemenska živina. V normalnih razmerah je bilo med govejo živino zaklanil največ telet, število zaklanih telet se je gibalo v prejšnjem desetletju od 12 000 do 18 000 L. 1939 -e bilo zaklanih 18 485 telet. Predlanskim razmere niso bih? več normalne in število zaklonih telet je začelo nazadovati; znaši-o je 13 236. Predlanskim je znašalo ste ilo zaklane živine v mestni klavnici: bikov o«~9 volov 5011. juncev 314. krav 4137. tei'c 270. konj 313. velike drobnice (ovce in koze) 1720 in male drobnice (jagnje^a m kozliči) 2094. Največ je bilo zaklanih prašičev, in sicer 25 595 Razen tega je otio še zaklanih 134 odojkov. Lani je bilo zaklane v klavnici s* ipaj 10972 goveje živine Kakor navadno je bilo tudi lani med govejo živino zaklanih največ tel^t Razlikovati je treba med teleti, telicami in junci. Med teleta štejejo živali v starosti do 10 tednov, dokler še ni~o odstavljene od krave. Junci so ned"»i<*sli bikci in voli. telice pa tudi ne spadajo več med teleta, čeprav Se niso dorasle, mvc telečje meso dajo samo teleta, med tcin ko je meso juncev in teiic že treba šteti med govedino. Bikov je b!k> lani zaklanih 366. Največ jih je bilo zaklanih aprila I ti) in najmanj decembra (14). Volov zs.-klali 3030. Število zaklanih živali je ;e g1.balo v posameznih mesecih tako ; enega konja; razen tega je bilo zaphenjeno še meso in obisti ior-gunov): govejevega 3120 kg < predi^usk'ni 3240). prašičjega 15499 ( 586) in Kon^ega 281 (20). Kako velik obrat je mestna klavnica, sprevidimo že iz tega, da se njena /snošljivost lahko še poveča za 200% od obratovanja v normalnih razmerah. Na dan lahko zakcljejo 200 do 250 volov, 400 do 500 telet in 350 do 400 prašičev. Mestna klavnica edina v Ljubljani izdeluje v večjem obsegu zdrrvstveno P°-vsvm neoporečen led Prodaja ga po tako zmernih cenah, da pri produkciji nima dobička, ker stremi predvsem, da bi bila Ljubljana založena z neokuženim ledom. Produkcija se seveda ravna po povi-i * sevanju Led kupujejo predvsem zasebniki in obrtniki živilske stroke. Lani 3o izdelali 18 000 kovsov ledu Kos tehta po kg. Predlanskim je bilo izdelanega okro'.; 10 000 kosov ledu več Odobritev pravilnika o upravljanju in poslovanju medicinske in kirurgične klinike pri ljubljanski bolnišnici L v uporabo kr. unrverzT Visok: komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo odločbo z dne 28. junija 1&410CDC št_ 25 o prepustitvi novega me-dicinsko-kirurgičnega paviljona bolnišnice z avlo za klinična predavanja v uporabo kr. univerzi in proučivši pravilnik o upravljanju in poslovanju medicinske In kirurgi čne klinike univerze in po ugotovitvi, da je pravilnik sestavljen v smislu zadnjega odstavka gori navedene odločbe, zaradi česar se more odobriti, odloča: Odobruje se priloženi pravilnik o upravljanju in poslovanju me!icinske in krur-gične univerzitetne klinike pri ljubljanski bolnišnic . Visoki komisar za Ljubljansko pokrsjfno: Fmilk) Grazioli Pravilnik CL 1. Medicinska klinka m kirurglčna klinika sprejemata lahko bolnike neposredno aH preko bolnišnice. Neposredno, če smatrata to predstojnika klinik za potrebno, če zahtevajo njih sprejem zasebni zdravniki in tudi na željo bolnikov samih. Vsi drugi bolniki se morajo javiti v am-bulanc klinik in se tisti izmed njih. ki se Izberejo, sprejmejo na kliniko preko sprejemne pisarne bolnišnice. Sporazumno z upravo bolnišnice se dalo-vrstni red, po katerem sprejemata kli- niki bolnike. Ob dnevih, določenih po turnusu, izbereta profesor ali klinični dežurni zdravnik izmed bolnikov tiste osebe, ki so pr kladne za proučevanje in pouk. Ostale bolnike prevzema bolnišnica. V bolnišnico že sprejeti bolniki se lahko premeste na kliniki, ako želijo sami ali pa po sporazumu predstojnikov bolnišnice in klinik. Cl. 2. Premeščanje bolnikov iz boln šnice na kliniki oskrbe bolnični oddelki; premeščanje s klinik v boln i ene oddelke pa oskr-bita klin.ki. V obojnem primeru spremlja premeščenega bolnika bolniški list. Člen 3. Predstojnika klinik lahko zaprosita bolnične zdravnike za pomoč pri bolniškem pregledu in za konzilij. Nasprotno zaprosijo lahko rudi predstojniki bolničnih oddelkov klinične zdravnike za pomoč. Vse to pa izključno le v znanstvene in učne namene. Člen 4. Bolnična uprava daje vsem bolnikom, ki so na klinikah, zdravniškemu osebju, uradništvu in strežnikom hrano po jedilnem listu in po cenah, določenih za boln šnico, v smislu pravilnika in po zdravnikovem predpisu. Člen 5. Bolnična uprava oskrbuje kliniki na lastne "stroške z ogrevanjem, razsvetljavo, vodo. plinom ter pranjem in krpanjem perila. Nadalje oskrbuje na svoje vtroike dez- infekcijo prostorov na klinikah ter enkrat na leto dezinfekcijo teh prostorov. Člen 6. Bolnična uprava oskrbuje preko svoje lekarne bolnike, ki so na klinikah, z zdravili, obvezili in sanitetno-lekarniškim materialom, ki je v rabi. kolikor ga je mogoče dobiti. Ta material, ki ga priskrbi bolnišnica, se ne sme uporabljati za bolnike v am-bulancah. Bolnična uprava ne oskrbuje klinik z zdravilnimi speci a U tetami in laboratorijskimi potrebščinami. Rentgenske filme in rentgenski papir pa oddaja klinikama po nabavni ceni. Člen 7. Za kliniki in njuno osebje velja hišni red. izdan za splošno bolnišnico (3 odstavek § 26. zak. o bolnicah). Spremembe in razširitve kliničnega poslopja ter instalacij v njem se izvršijo po predhodnem sporazumu z bolnično upravo iz posebnega proračuna klinik. Člen 8. Osebje na klinikah se plačuje iz posebnega proračuna klinik, izvzemši sedaj službujoče osebje, ki se prevzame v proračun univerze. Člen 9. V zdravstveno-statistične namene se uvrščajo klinični bolniki med bolnične. Zato je treba ob odpustu bolnika s klinike poslati njegov bolniški Ust bolnični upravi. Člen 10. Upravne posle klinik, t. j. sprejemanje bolnikov, voditev matične knjige, pobiranje oskrbnin, računovodstvene posle itd. opravlja do nadaljnje odredbe bolnična uprava. Kliniki dobavljata bolnišnici vse za to potrebne tiskovine in druge pisarniške potrebščine. Člen 11. Za dajatve in storitve po čl. 4., 5. in 6. in za opravljanje upravnih poslov po čl. 10. tega pravilnika sta kliniki dolžni plačevati upravi splošne bolnišnice za vsakega bolnika dnevno oskrbnino, določeno za bolnišnico s pravilnikom o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v javnih bolnišnicah in bolničnih ambulancah v Ljubljanski pokrajini, odobrenim z odločbo Visokega komisarja z dne l'S. julija 1941-XIX št. 33 ali ki se kasneje na enak nač;n določi in odobri. Tako dan sprejema kakor tudi odpusta bolnika se zaračunavata pri plačilu oskrbnine. Obračun med bolnično upravo in upravo klinik se opravi do 10. dne vsakega meseca. Člen 12. Nakup, vzdrževanje in popravljanje inventarnih predmetov kakor tudi nabava potrošneea materiala, ki ni naštet v Členih 4., 5. in 6., obremenjajo posebni proračun klinik. Vsi inventarni predmeti, ki so last splošne bolnišnice, so pa že nameščeni v klinikah, ostanejo last bolnišnice, ki jih proti reverzu prepusti klinikama v uporabo. Ti predmeti se morajo vrniti dobro ohrnnjeni. t j. v uporabnem stanju. Člen 13 Vsa morebiti še ne urejena ali sporna vprašanja rešijo sporazumno predstojniki klinik in bolnišnice, v drugi stopnji pa univerzitetno oblastvo in zdravstveni oddelek Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino. Zatemnitev od 10. do 7. Ljubljana, 15. januarja Smatrajoč za potrebno, da se določi novi ca** 7.a zatemnitev je Visoki Kom »ar za Ljubljansko \h krajino gle le na svojo naredbo z dne (i. junija 1941 XIX. »t. 42 in z dne 2. decembra 1941 XX. M. 166 odredil, da se morajo do nove odredbe ujioStevati predpisi o zatemnitvi od 19. do 7. ure. Drugi predpisi, ki jih ob*ega naredba z dne 6. junija 1941 XIX. it. 42 ostanejo nespremenjeni. Ta naredjmjstonj v veljavo dne 18. iaflu-arja 1942 XX. Novinarji za revne Liiake Ljubljana. 15 januarja Novinarsko društvo v Ljubljani je svojo zadnjo umetniško prireditev konec 1. 1940. združilo s podporno akcijo za revno dija-fttvo. Priredilo je nabiralno akcijo meti go-spodarsk.mi krogi mesta in dežele. Javnost, ki se je že mnogokrat prepričala, da novinarji s svojimi javnimi nastopi vselej služijo kakemu plemenitemu namenu, se je lepo odzvala. Nabiralna akcija je dala d:n 39.550.—. oglasi na koncertnem sporedu pa 16.907 din. S koncertno prireditvijo vred so znašali vsi prispevki 80 309 din. po odbitku ;zdatkov za prireditev in za administracijo vse akcije pa je ostalo 52.801 din ali 20.064 lir Meti zimo po prireditvi je Novinarsko društvo razdelilo od tega ostanka 11.441 lir. Večje zneske je nakazalo Dijaški kuhinji in raznim drugim ustanovam za podpiranje revnih dijakov, podpore v denarju so dobivali tudi posamezni revni dijaki, mnogi pa so bili deležni tudi podpor v obliki oblačilnih predmetov, ki jih je društvo po znižani ceni dobilo od tvrdke Prelog. Ostanek 8.623 lir pa je Novinarsko društvo razdelilo v tej zimi v obliki denarnih podpor po 150 lir, ki so jih bili deležni najpotrebnejši dijaki in dijakinje mnogih ljubljanskih Soiskih zavodov. Novinarsko društvo je tako iečrpalo ve. ohodek svoje dobrodelne akcije za revn ..jaštvo in ae ob tej priliki iskreno zahva ijuje v svojem in v imenu obdarovance. vsem, ki so z velikim razumevanjem to alt ''jo podprli. Z Gorenjskega - Nova grobova. V Kranju je umrl aejšnji teden znani zdravnik dr. Globoč uk, star 85 let. V Rakovci je pa umrl .gledni gostilničar Alojz Intihar. — V Kranju se drsajo. Kranjska mestna bčina je uredila drsal.šče in ga v nedeljo .zročilc njegovemu namenu. Kako potrebno je bilo drsališče, je pokazal že prvi dan, ko so se mladi in priletni drsalci kar trgali ia vstopnice. — Kranj za zimsko pomoč. V Kranju ?o '.ubrali marljivi nabiralci koroškega Volks-bunda za zimsko pomoč nal 4300 mark. To je bila prva taka akcija na Gorenjskem. Tudi gospodične, ki nabirajo zimsko perlo m drugo zimsko opremo za nemško vojsko na vzhodnem bojišču, se zelo pohvalijo z uspehom svojega prizadevanja. Celi kupi aznih darov so že pripravljeni. — škofja Loka za zimsko pomoč. Prvo pobiranje po cestah za zimsko pomoč in nabiranje toplega perila je bilo uspešno tudi v ftkofji Loki. Za zimsko pomoč sa .'.brali 1500 mark toplega perila. — Obdarovanje otrok. V Krašnji je bflo o dni obdarovanih 100 otrok z lectom in .^račkami, župan je imel pri tej priliki primeren govor na starše, v katerem je poudaril kako zelo skrbi Hitler za* mladino. — Nogo si je zlomil. 21-letnemu nameščencu Zavoda za socialno zavarovanje v Kranju Janezu Kališniku se je pripetila te dni nesreča. V Tržiču si je na smučanju zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnico na GJolnik. — Litija za zimsko pomoč. Litija z oko-uco»šteje okrog 5.000 prebivalcev, med katerimi je vrgla zbirka za zimsko pomoč 2405 mark, tako da je odpadlo na vsakega prebivalca 45 pfenisrov, ali na vsako gospodinjstvo 2.05 mark. — Božično obdarovanje otrok v Dobo. Tudi v Dobu so imeli božičnico. Obdarovanih je bilo 450 revnih otrok v starosti od 3 do 11 let. Dobili so igrače in pecivo, cbenem so bili pa pogoščeni z malico. — Se dve boiičnioi. Krajevna skupina X\vb je priredila pod vodstvom Huberta Mullerja in Kemperla Franca dve božičnicl eno v Lomu drugo pa v Dolini pod Sv. Katarino. V Dolini je bila prireditev v soli. kjer je bilo na lepo okrašenem odru postavljeno božično drevesce. Tam je bilo obdarovanih blizu 50 otrok. V Lomu je bilo pa število obdarovanih otrok še večje. Preskrba obratov s tkaninami za neracionirane konfekcijske izdere Ljubljana, 15. januarja Izdelovalnice konfekcij, Ki prodajajo di-leKtiio obdnsivu. bodisi, da so industrijo ali obrtn-ki m izdelovalnice, priključene trgovskim podjetjem, ki proizvajajo konfekcijo po tabe^ B. si bodo lahko nabavljale za te konfekcije potrebne surovine ob sledečih pogojih: a) Naznaniti morajo kategorijskim nacio-nain m združenjem nakupe surovin, namenjenih takim posebnim konfekcijam, napravljene v letih 1939-1940. Naznanila morajo biti dokazana z rednimi fakturami. b) Kategorijska nacionalna združenji* morajo: 1. ugotoviti točnost predloženih dokazov, 2. sestavljati sezname povprašujočih tvrdk. ločene po pokrajinah, 3. povpraševanje tvrdk zopet ločiti po 12 biagoznanskih kategorijah in po imenu xinosnega predmeta. Na ta način bodo ugotovila srednji letni konzum povprašujočih tvrdk. O takih seznamih bo treba napraviti rekapitulacije ter jih takoj naznaniti coneorditu, da odredi višino periodičnih akontacij, ki se smejo dovoljevati povprašujoč:rn tvrdkam. 4. Na podlagi odredb coneordita morajo kategorijska nacionalna združenja poslati povprašuj očim podjetjem »nakupno dovolilo« (pooblastilo), zbornici pa prepis priloženega obrazca, v katerem bosta označena ena izmed 12 biagoznanskih kategorij in odnosni predmet z navedbo količine in odnosnega števila točk. 5. Povprašujoče podjetje bo na podlagi »nakupnega dovolila«, ki ga je prejelo od kategorijskega nacionalnega združenja, zahtevalo od trgovinsko-industrijske zoor-nice »nakupne bone« do višine (v toČKah) navedene v dovolilu. 6. Zbornica bo izdala >nakupne oone* (ki jih bo prejela od coneordita) ob upoštevanju istih navodil, kakor za sestavo bonov za dvig. Naše gledališče DRAMA Četrtek. 15.: Ob 17.30: Boter Andraž. Red Četrtek Petek. 16.: Ob 17.: Voda. Premiera. Reci Premierski Sobota, 17.: Ob 17.30: Rokovnjači, Izven Nedelja, 18.: Ob 17.: Voda. Izven. O P F R A Četrtek 15 : Ob 17.: Ples v Operi. Opereta. Red A. Petek. 16 • Ob 15.: Rigoletto. Izven. Di-jaSka predstava. Zelo znižane cene Nedelja. 18.: Ob 10.: Princeska ln /.maj Izven Mladinska predstava. Zelo znižane cene. — Ob 15.: Ples v Operi. Opereta Izven M RAKOVO GLEDALIŠČ" E Frančiškanska dvorana Četrtek. 15. t. m. Pavlihovci. Začetek ob 18.30 Nedelja. 18. t. m. Pavlihovci. Začetek ob 10.30 Torek, 20. t. m. Elektra. Premiera. Začetek ob 18. Danes blagajna od 10.30 do 13. in od 15. do predstave. Radio LJubljana PETEK. 16 JANUARJA 1942-XX. 730: Poročilo v slovenščini. 7.45: slovenska glasba. 6.15: Poročila v italijanščini 12.15: Koncert kitarista Karla Hladkega. 12.35: Godalni orkester pod vodstvom Man-na. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13 15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert violinista Karla Rupla in pianista L. M. škerjanca. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Ljubljanski radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom D. M. Sijanca. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Ljubljanski godalni kvartet: Leon Pfeifer, Albert Dermelj. Vinko šuštaršič ln Cenda Sedlbauer. 19: Tečaj italijanščine, poučuje prof. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20: Napoved časa. poročila v Italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v Blovenščinl. 20.45: Gledališka sezona EIAR: simfonični koncert pod vodstvom Alcea Galliera, ob sodelovanju pianista Artura Bendetti-Michel-angela. v odmoru slovensko predavanje. 22.20: Kmečki trio. 22.45: Poročila v Italijanščini. SOBOTA, 17. JANUARJA 1942-XX 730: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi m melodije, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v Italijanščini. 12.15: Trto na klarinete. 12.37: Selfert Demšarjev klavirski duet 13: Napoved časa — poročila v italijanščini 13.15: Komunike Glavnega stana c) Podjetja so dolžna dokazati odnosnim nacionalnim združenjem in arugim organom, ki jih bo navedel concord:t, resnično uporabo od njih nakupljenih surovin za produkcijo predmetov tabele B. Gornjih navodil se bo treba držati tudi pri novi nabavi racioniranih izdelkov industrijskim ali obrtniškim podjetjem v razne namene, a različne od onih, o katerih je govora v navodilih za racionirano prodajo tekstilnih izdelkov itd., n. pr. za slikarje pri novi dobavi platna za slike na roko, za oleografije, za stenske preproge, za vojaške krojačnice pri nabavi podlog in drug h tkanin (sukno izključeno), ki so potrebne za konfekcijo uniform in čepic. Nacionalna kategorijska združenja, kat tarif«- /a M'zojavk:'. ponedeljkom so stopi.e v veljavo zon^-stare tarife za pošiljanje brzojavk, k. so bi! . kakor znano, v času božičnih pm&toUk ejene oziroma spremenjene. V Rimu je dru»lr <*nc/.ilo, Izrod.»ri mraz letošnje zime ni prizanesli niti Rimu. Vcc ra; je v Rimu že v drug č snežilo. Tokrat -e "*g ni povzročil nobenih posebnih prometnih ov.r. — Obs<«lba ciganov, ki so "rticUi » tisoč lir Največji uspeh pa so Imel . ko Se je pri neki tatvini pesi ečilo odnesti dragocenosti za 600 000 lir. Obsojeni so bili tiije cigani, in sicer Massimo Gabrieilj in glirlmo Lamberger. ki ie bivši jugrslo-vmski državljan. na 8 let težke ječe in £009 lir globe, ter Avgusto Ravmann. prav trJco bi vi; jugoslovanska državljan na tri k t a m pol ječe. — Obisk romunskega učenjaka v 7:t-grebu. V nedeljo je dopR toval v Za^ren uglednj rumunski znanstvenik in redni profesor klasične filologije na vseučilišču v Bukarešti dr N J. Hi rescu. ki je tudi predsednik Društva rumunskih književnikov. Herescu je prise-i v Zagreb, da bi so ram seznanil z zagrebškimi učenički in kn iževniki Zanimivo je. da je dr. Here scu že v svojem 33 letu postal v^mjč.liski docent, v 35 betu izredni vseuči profesor, 2 leti pozneje pa že rednj profesor. Dr Herescu je tudi član ruminsk1-ga Athenea in rumunnke Akademije moralnih in političnih ved. V Zagrebu, k ier bo dr Herescu ostal teden dni. so ga jpre jeli zelo prisrčno, saj pomeni njegov ori-hod novo zbllžanje med rumunskiml in hrvatskimi učenjski in pisatel i. — Podražitev tobaka v Srbii. Dr». bi srbska vlada generala Nediča kolikor lod-ko uravnovesila državni proračun ln nafti a nove dohodke, se je odločila za podražitev raznih monopolskih izdelkov, zlasti pa tobačnih proizvodov. Zavojček, ki vsebuj? 20 komadov cigaret Morava st;ne zdi v Srbiji 12 din. zavojček K'Jf 11 din. zavojček Ibar 9 din. zavojček i>ra-va pa 7 din Hkrati s podražitvijo tob-ičmi izdelkov so bile podražene tudi vžigalice Mala škatlici, ki je sta) prej 50 par, stane zdaj 75 par. velika škatla ki je stala P^ej 1 din. pa stane zdaj 1.25 din. — Klasične glmna/.ije v Srbiji nimaj«. uspeha, svp za bivše Jugoslavije so v Beogradu uranovih klasično gimnazi o ki je bili edina beograjska kLs.čna gimn.ziia. rčvncev ni imela mnogo in je videti. Ja m Srbi oziroma Beograjčani za human./.cni. ki ga povsod po svetu najbolj cenijo, ne ogreva'« ravno posebno. Ker se beorm.;-ska klasična sjimn^zija po številu u£ 'nevv ii po doseženih uspehih ni obnesla oziro ma uveljavila, kakor je bivša jagodo/an--kj vifda p:':*'kovala, jo je sedan ;a srbska \ Lada generala Ned ča enostavno ukinila Na vsem pOdroCu Srbije nimajo zdaj niti ene humanistične oziroma klasična gimn zfjB. VESELI TEATER Danes premiera! — Hud mraz v Srbiji. Tudi Iz Srbije prihajajo poročila o letosn i nenavadno ostri zimi. ki znatno ovira železniški, telefonski in brzojavni promet. Zaradi nude-ga mraza so omejili število vlakov, / nekaterih krajih pa so zaprli tudi šole, ker ne morejo dobiti dovolj potrebnega ku* va za ogrevanje prostorov. Te dni so -.apr'i tudi n'ško gimnazi o in se bodo učenci mo-rafli odslej sami učiti na svojih domovih od časa do časa pa jih bodo obisk j>/ali profesorji in jim posamezne predm*?~.e Kar na domu razlagali, kjer jih bodo tudi iz-praševali in redovali. — Tragičen dogodek v umobolnici v Trapanfju. V torek proti večeru se je odigral v umobolnici v Trapaniju, mestu na Siciliji, razburljiv krvav dogodek. Bolnica Maaija Tanari, srtara 29 let. se je za hp izmuznila nadzorstvu bolniške sestre. Nenadoma se je dvignila iz postelje in se tik ob zidu splazila do postelje, kjer je ležila nevarno bolna druga nesrečna ženska Rosa Speda!e. Tanarijeva jo je napadla z neverjetno n>očjo in ji prizadejala nevarne poškodbe. Spedalejeva je še isti večer umrla. — V spanju je oslepel. 44 letni trgovec Francesco Bellini iz Firence se je te dni mudil v Bologni. Najel je sobo v hotelu in legel kmalu k počitku. Noč je potekala mirno in ko se je zbudil, se je čutil spo- Trinajst — moja srečna številka Ko je skoč:'. Branke tistega jutra v ve-iTkem skoku za o vratnim gumbom, ki mu ;e bil padel pod posteljo, se je spomnil, da je bilo trina>*ega. — Neumnost. — je dejal sam pri sebi. potem ko je bil pobral gumb, — trinajst je in ostane zame srečna fli iIHu Enako optim st:čen je ostal tudi. ko mu je odpeljal avtobus izpred nosa in ko ga je sprejel prokurist v uradu z naslednjim očitkom: — Pri nas se začenjajo uradne ure ob devetih. Brunke MA -te tr.na;«* minut prepozno. Brunke je sklonil tiln k in odšel v regi-straturo, kjer je uvrstil od prejšnjega dne trinajst pregledanih dopisov. Bija je sobota in delalo se je torej samo dopoldne Tik pred zaključkom je poklical sef mladega uslužbenca k sebi. — Brunke. — mu je dejal. — poveriti vam hočem častno nalogo. Tu imate trinaj — mark. Vplačajte jih na hranilno knjižico moje hčere, ker bo pojutrišnjem njen god Knjižico mi prinesite v ponedeljek ob pol osmih na dom. da jo položim hčeri k zajtrku na m zo Ko se bo omož-la.^ dobi izplačano s to vlogo lepo doto. Zdaj se pa požurite, kajti banka se zapre ob trinajstih. — S temi besedami je naštel mladeniču na m:7^ trinajst bankovcev po sto mark. — Gromska 2rom«ka strela. — je mrmral Brunke *am pri sebi. ko je odhajal z denarjem v ?epn iz urada. — fte vilka trinajst me danes preganja to po-sneni še eno veliko srečo. Med potjo je Brunke mehanično pogledal v neko izložbo in ves presenečen obstal, kajti pogled se mu je ustavil na tab]i, na kateri je bilo z velikim; črkam-, in številkami napisano: »13. dirke. Hinter-guggmgova nagrada«. Bila je izložba nekega knjigarnarja, ki so bile v nj- izobešene zasedbe poedinih dirk. Brunke se je zanimal za dirkalne konje, ki bodo dirkali na dirki za H.nter-guggingovo nagrado in kot trinajst; konj na nji je bila vpisana »Vražja puščica Tc je bil naravnost prst božji, saj r.; naglo biti nobenega dvoma, da bo zmagal na dirki ta konj. Brunke je imel še pet mark in te je hotel tvegati. Takoj se je odločil in vstopil v trgovino, kjer so mu povedali, da znašajo stave na »Vražjo puščico« še ena prot; trinajst. — Dobro, torej stavim pet mark na zmago. — je dejal. — Petdeset mark na zmago. — je ponovil po telefonu moteni kn- earnar potem, ko je bil končal telefonski pogovor. In že je bil napisal potrdilo pod številko 1313 — Dobro. — je dejal Brunke in segel po enem izmed *+o*akov. ki mu jih je bil zaupa] njegov $ef. kajti svetoval mu je rar sam hudobe*- Zdai t"d: ni ve* mogel v banko, a v ponedeljek b; ga *ef kratko malo pos*av:l pod kan Toda stvar se bo pač iztekla dobro, sai ''ma vendar «vo*o srečno ?tevilko V mrzlični nestrpnost: je orež;vel mlad^vč ti«rto pooo^dne Razmislil le b**] dohro. kako bo koristjo norabf! o"o-b+ek lr? gs 1e v duhu že rMeT v ?vo1em *emt ^ rMmemo nrV«»*">;eo hi se m-Kv^ T^rd** o*»tn n,-->,v*n*: *i*eri N: tf-^er vedel. V*k?na le. To4p ?e#o^s hčerk? je vedno zaželena Proti večeru, ko Je mo- ral trinajsti konj že dirkati, je Brunke iz neke kavarne telefoniral knjigarnarju in ga vprašal, kakšen je izid dirke. — »Vražja puščica«? je odgovoril glas — ta je pridirja!a na cilj kot trinajsta.■ Brunke je postal majhen in grd. V nedeljo si je izposodil od trinajst'ri sorodnikov in znancev petdeset mark. ki jih ]e komai spravil >kuoaj. V ponedeljek je prišel točno ob določen' uri k šefu in drhtečih kolen je stopil predenj. Blagorodje je bilo še v Mlfnj hr.'ji. V eni roki je držal zmečkane novine, z drugo si je na podpiral za«=krb^eno glavo. — In wf ste seveda v »oboto odnesli denar v banko, vi tepec? — je zarjul lev. — Ne' — se je izvilo z Brunkovih ust in prisegajoče je pomolil šefu sveženi sto-takov pod nos. — Brunke* — je vzklknil šef ves iz sebe od veselja. — Brunke. v: ste nrav; a-KTo1 r>--<• '-nr cr>rr namreč x-tal. da ie šla h^-t-n «• i-^->v,,t-» ^ ustavila vsa izplač^a Od kod ste pa vedeli 10*» — Hm vsak č^ovov ma pač svoje zveze. — je odgovorH Brunke skromno — Zve^*1 sem že v «ob-»*o pp «em mislil.. — Poglei no na*eea Brucka! _ je vzkliknf! «ef navdušeno — Nagrado ste zaslvžili. ZažeHt« *i k*r v.r>č«te. Vaiti rešili ste doto mole hčere Vsaka zelin bo izpntrj^er»a. — Vsaka? — Co i« ]e v moiih močen. — Ce je tako. oa prosim 73 roko vaše draže«tne gospod'?r»^ hčere. Teprav e ne Ofrmnm — fe rx»srarri Brmke *vrfložnr-H za 5on — Fanf mol — n^«r>t»oril I#f cme** tu ?te oa ri^eteT' etaho Mo*a h£l ie namreč" stara dane« lefe trinajst LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI ob delavnikih oh 16.. 18.14 ob nedeljah ln praznikih ob I0.S0 14.30. 16.30 (n IK.to Kriminalni film po znamenitem romanu Edrarja Wal!ace-a Rdeči krog Napeta detektivska zgodba o razkrinkan ju nevarne zločinske tolpe. KINO MATICA * TF1FFON *?-4» Globok« ljubeznska zgodba tn obenerr K->«..n glasben? film Intermezzo Ingrid Bcr?man 'IVO INIOV TFI FFOV Ujetnik iz Santa Cruz . je .j.ioa Mria Mcrc.ider Glu^ep Danes zadnjikrat! čitega. Toda v sobi je vladala še popolna tema. V prepričanju, da še ni jutro, se je i novno obrnil in poskusil zaspati. Tako s minili še dve uri. Tedaj se je Belli-niju že zdelo čudno, da se še ae svita. Vstal je in tipaje stopil k oknu. da tri dvig-n za3tor. Slišal je običajni dnevni hrup s ceste, vendar je okoli njega vladala še vedno popolna tema. Čudnega dejstva si : znal razlež'ti in prevzel ga je obupen struh. Na ve glas je začel k iti - ui-co, ki je naglo pritekla. Prosil jo je, naj prižge luč in odpre okna. Bilo je zaman m nesrečnež se je zavedel, da je ponoči nenadoma oslepel 1^-epeljali so ga v očesno kliniko, kjer so zdravniki ".gotovih popolno slepoto. — OtvarjHiiJe novih manufakturnih oblačilnih tr^ovin ni dovoljeno. Ministrstvo korporacij je dalo. kakor poročajo iz Rima. že ponovno navodila p- krAj'.n3kim korporacijskim svetom, naj ne dovoljujejo otvarjanje novih manufakturnih in obla-Mlnih trgovin, razen v ptimerih utemelje:" nijne potrebe. Preklicana bodo tudi že iz-1 na dw\oljenja v primerih, ko ni bila v p, edpisanem roku dejansko urejena in oM orjena trgovina. To velja dako za trgo- iiie na debe.o kakor za prodajo na drobno. — Velik uspeh »T^nnhauserjn« • Milani.. V torek zvečer je bila v Scali po 1) letih znova izvajana slovita VVagnerjeva opera »Tannhiiuser^. Odlična izvedba je dosegla velik uspeh. Nosilno moško vlogo je pel švedski tenorist Set Svanholm, v obeh ženskih pa sta n;istop-li Maria Ca-niglia in Piroška THtaek. Uveljavili so se tudi barotoni-st T:'.gliabue, basista Neroni in Antoneili. Orkester je dirigiral Gino Mannuzzi. ki se je moral po vsakem dejanju zahvaljevati za viharne aplavze navdušenih poslušalcev. — Iz »Službenega lista«. * Službeni list za Ljubljansko pokrajino- št. 4, z dne 14 januarja 1942-XX, objavlja naredbo Visokega komisarja o olobritvi pravilnka o upravljanju Ln poslovanju medicinske in kirurgične univerzitetne klinike pri ljubljanski bolnišnici, dan;h v uporabo kr. univerzi in zadevni pravilnik. — Nadzorstvo nad smučmi na Hrvatskem. Hrvatsk. minister za obrt, industrijo in trgovino dr. Dragotin Toth je te dni izdal posebno odredbo, ki uvaja na vsem področju neodvisne hrvatske države nadzorstvo nad proizvodnjo, prodajo, posedovanjem in uporabo smuči. V roku 8 dni morajo županstva izvršiti popis zaloge smuči :n smuškega pribora pri vseh trgovcih, ki do nadaljnje odredbe smuči ne smejo več prodajati. Prav tako morajo v roku 10 dni prijaviti smuči in smučki pribor tudi zasebniki. Hrvatsko domobransko m nistrstvo bo na*o odredilo, koliko *muči mora biti rezerviranih za potrebe domobranstva, nakar bodo lahko trgovci smuči spet prodajali, veniar pa pod gotovimi, poostrenimi poboji. — Nesreče. V bolnico so začeli sprejemati prve žrtve nesreč pri zimskem sportu. Leo Fridl. 13-letni sin tiskarja iz Ljubljane, si je pri sankanju zlomil desnico. — Vojko Stojan. 14-letni dijak iz Ljubljane, si je pri smučanju zlomil desno nogo. — Anton šijanec. 5-letni sin zidarja iz Ljubljane, je padel doma s stola in si zlomil levo nogo. — Marija Kuhar. 61-letna za-sehnica s šmartinske ceste v Ljubljani, je ranjena na glavi. — »Junaško hrvatsko vojaštvo«. Znan, nemški vojni poročevalec Hans Konig je te dni napisal obširen članek o junaštvu hrvatskih vojakov. Konig pravi med drugim, da so Nemci doslej vojaške vrline Hrvatov premalo cenili, zdaj pa so se prepričali, da hrvatski vojaki za nemškimi po junaštvu in žilavosti kar nič ne zaostajajo. Med drugim poroča tudi o ot>-isku v neki hrvat-kj podčastniški šoli, kjer ie opazoval gojence, ki so v šoli komaj 5 tednov. Med opazovalci je bil tudi izkušen nemški general, ki nadzoruje vežbanje hrvatskega vojaštva in ki je navdušeno izjavil: »Ti hrabri in disciplinirani mladenki so najboljše jamstvo, da bomo sedanjo voino opravili tako, kakor Evropa od nas pričakuje.« —lj Nujmrzlc.jSi dan v tej zimi. Današnji dan je doslej najmrzlejši v te zimi. Doslej je bila najnižja temperatura v tej zimi 30. decembra, ko je znašala sredi mesta — 14.6°. že predvčerajšnjim smo ce upravičeno bali. da bo pritisnil hud mraz. na srečo se je pa potem čez noč malo pomeglilo Pretekla noč je pa bila jasna in davi nas je precej ščipalo v nosove ln ušesa. Minimalna temperatura je znašala sredi mesta —18°. v predmestjih je pa bilo Se hladneje. Pri vremenski opazovalnici v Trnovem so namerili —19 2«. Pri šoli na Barju je pa znašala minimalna temperatura - 19". Včeraj je znašala maksimalna temperatura sredi mesta —6.8. Ker je znašala minimalna temperatura včeraj — 12°. je znašala torej povprečna dnevna temperatura —9.4». tako da je bil že zelo mrzel dan. Danes bo najbrž se znatno hladneje. —lj Skladatelj prof. Matija Tome bo ajal v ponedeljek dne 19. t. m. na prvem večeru predklasične glasbe najrazličnejša 0'a iz klavirske literature in to iz dobe med letom 1500 in nekako do leta 1750 Profesor Tome je priziran mejster na orjr-lan. na enem naj^popolnejftib instrtrmeiiiJOV. Skladbe bo Izvajal na orglah Glasbene Matice, ki jih je pred leti postavil v Hu-badovi dvorani mojster Jenko iz St. Vida nad Ljubljano. Ker bo koncert izredno zanimiv, opozarjamo na nJega vse prijatelje tega kraljevskega instrumenta. Začetek koncerta bo ob pol 7. uri v Hubadovi dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Vstopnice v knjigamt Glasbene Matice. — lj Rok za oddajo »Pri„av za dodelitev mleka« poteče danes. Prevod opozarja vse, ki prijav še niso oddali, da jih čimprej oddajo, v najbliž;i prodajalni mleka ali na najbližji mitnici; tam tudi dobe tiskovine oni, ki jim morda niso bile dostavljene na dom. —lj Smeha, smeha — napolnite polne kode vam bodo zapeli veseli berači in skupina Gledališča mladih v soboto dne 19. t. m. ob pol 7. zvečer v frančiškanski dvorani, ko s svojim prvim sporedom odpirajo stalno komično gledališče. Jazz. Satire. Skoči. Burke itd. Ponovitev sporeda v nedeljo 18. t. m. popoldne ob pol 3 in v ponedeljek 19. t. m. ob pol 7. zvečer. Pred-prodaja vstopnic vsak dan od 10. dalje v frančiškanski dvorani. Pridite, da se od srca nasmejite! —lj V »Veselem teatru« je danes ob 18.30 premiera programa štev. 14. Na sporedu so same novosti! Predprodaja vstopnic od 10. do pol 13. in od 16. dalje. Prihodnja predstava bo v soboto ob 18.30. v nedeljo so pa tri predstave: oh 14.30. 16.30 in 18.30. —Ij Pečene race in krvavice danes v stilni Lovšin, Nemški o ptanti iz Ljubljane L j u b 1 ja na7lo,"jan u a r i a Za preselitev v Nemčijo so zaprosil.1 na podlagi italijansko-nemškega spor1- -ma z dne 20. oktobra 1941-XDC.: Petančič Martin, Pečovnik Maria por. PetanČič ter njuni otroci Vincenc, Marijan, Vladimir, Marija in Ana, I.uliti M-nija por. Avvanzini. Zesehko Pri eda por. Luck-mann, Pusehner Anton, Vurkelje Angela por. Pusehner, PerSche Albina, GlobočniU Feliks, FrltSch Teodora por. Globočtiik in njuna hči Lidija, Tre0 Justina por. Puch, Usenlk Jožefa por. Dirnplatz, Puch Peter, Perko Silvester, Tr^mpuseh Antonija por. Perko, Tschemernjak Friderik, Chirder Marija por. Tschemernjak in njun sin Friderik. Gladnigg Stanislav, Rojina Marija por. Gladnigg in njuna hči Andreja, lllner Neža ter njeni otroci Karel, Evelin in ''let-ga, Friihstuck Valentin, Brandstiitter Ma-ri.a por. Friihstuck ter njuni otroci Bogomir, Valentin in Sonja, Germ Robert, Kri-sper Rosa por. Germ ter njuna otroka Robert in Reinhart in Horouitsch Julijana por. Grum. Na podlagi določbe § 15. točka 1. za izvedbo omenjenega sporazuma morajo morebitni upniki zgoraj navedenih oseb prijaviti v treh tednih od dne te objave v * Službenem listu« svoje terjatve iz kateregakoli naslova Visokemu Komi sa 1;. jatu za Ljubljansko pokrajino Pohotnemu uradu za dolgove in berjatve v Ljubljani — Stari trg 34-11. OTHOšKA — Očka, kaj generali ne jedo z vilicami in žlicami? — Seveda. Kako pa prideš do tega vprašanja? — Ker sem čita] v novinah, da je general obedoval 3 svojim štabom. »ALPA« CAJ vsebuje mnogo vitaminov! 11T Inserirajte v ,Slov. Narodu4 V ZDRAVEM TELESU ZDRAV DUH Z medico so krepili stari Rimljani otroke. Umetnostni spomeniki so še danes priča zdravega duha. Krepite jih i ve naše matere z Ambroževo medico, katero dobite le v Me-darni, Ljubljana, židovska ul. 6 /87 REUMATIZZATI R E VM ATI C NI Fare regolarmente la v o s t r a cura di zdravile se redno z UR0D0NAL E v i le r ete 1 Dolorl, Scfotico tmicrania, Obesitd Un cucehieino da caffe mattino e sera in un po' di acqua PRODUŽIO*E I T A LI A N A in boste preprečili: Bolečine, Ishias (bolečine v kolku), Glavobol, Debelušnost. Zjutraj in zvečer ena žličica Urodonela v m a i o vodi ITALIJANSKA PROIZVODNJA l UM MOOOIip Ol. f^a m A m O. *m O i A l E t'RODONAl j( PRO>7VO.D 5VCTOVMECA SlOVESA Avt. frtt. Milano dtl 3M-3I ecca...&dmedeflh 3o£cde cura INFLUENZA, zdravi HRIPO. NE- NEVRAlGff, REUMATISMI VRALGIJE. REVMATIZEM 10MBAGGINE t repida- TRGANJE V LEDJIH ««agto mente ne colmo i dolori pomi" boieant ne« trh bolezni firran 4 »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 13. januarja 1**2-XX. Sta*. H 7oo let stolnega mesta Zagreba Jelačičev trg v Zagrebu Ljubljana, 16. januarja Te dnj amo na kratko poročali, da bo Zagreb letos svečano proslavil 700-letnico svojega obstoja kot svobodno in kraljevsko mesto. Zanimivo je, da je Zagreb v pr-merj z Ljubljano še zelo mlado mesto, saj je Ljubljana kot Emona živela že v star h r.mskib časih, zgodovina Zagreba pa se začenja Sele okoli leta 1000... Zgodovinarji, ki so raziskovali življenje Zagreba v davnini, niso niti v začetku XI. stoletja naleteli na kake zapiske o obstoju Zagreba, čeravno je nesporno, da je Zagreb tedaj že obstojal kot pomembnejši kraj Najstarejši zgodovinski dokument o Zagrebu je iz L 1134. ko ga ostrogonski nadškof Felicijan omenja v nekem dokumentu, ki ga Je bil izdal tedanjemu zagrebškemu škofu Macilinu. V tem dokumentu govori nadškof Felicijan o gozdu Dubravi v neposredni bliž-ni Zagreba. Ta gozd je pripadal zagrebški škofiji, ki jo J* t V394 ustanovil ogrski kralj Ladislav. Ce je Torej Zagreb že 1 1094 imel lastno škofijo, je zanesljivo, da je obstojal tedaj že kot" pomembnejše mesto in spričo tega lahko trd mo. da se začenja njegova zgodovina vsaj 100 let prej. torej nekako okoli L 1000. Zagreb je eno izmed redkih večjih mest ▼ tem delu Evrope, ki o njem zgodovina iz časov starih Rimljanov sploh ne govori. Le v njegovi okolici, nekje okoli sedanje vasi Sč-tarjevo, je stalo za Rimljanov taborišče Andautonia. Ta kraj so zgodovinarji zlasti poznali v zadnjih Ta* h L stoletja, v II. stoletju in v prvi polovici III. stoletja po Kristusu. Nedokumentirana zgodovina Zagreba oziroma njegove širše okolice se začenja torej prav za prav v dobi, ko je bilo taboreče Andautonia na daleč znano. Videti je. da je mestno oziroma v zidovje stisnjeno življenje utrujalo že v tisti dobi ker so Andautonci iskali primeren kraj za letovišče, kjer bi se lahko v^ako leto vsaj nekaj tednov odpočili-Gričevje, ki še zdaj oklepa Zagreb, je bilo za andautonske letoviščarske hišice p-av primerno. Na Lašč ni in pod njo, v sedanji Vlaški ulici, če se zdaj še tako imenuje, so si uredili Andautonci prijetne počitniške domove in lepa posestva Ko je pozneje za preseljevanja narodov Andautonia popolnoma propadla, se je naselje na Lašč.ni in pod njo ohranilo do prihoda Hrvatov v te kraje, približno do 1. 600. Andautoncc in naseljence na njihov h posestvih so imenovali Hrvati »Vlahe« — Lahe. pač i;udi. ki so govorili latinski jezik. Vicus Latinorum je bila torej Vlaška ves, sedanja Vla>ka ul ca v lepem Zagrebu pa je eden redkih spomenikov, ki — ne z dokumenti, pač pa po izročilu — pripoveduje, da je na podnožju sedanjega Zagreba, čeravno ga zgodovinarji tiste dobe sploh ne omenjajo, ven 1 irle potekalo živ-ljenje, in sicer celo življenje z povsem taljenimi pojmi o človeku, njegovi vrednosti in n:eqov:h ciljih. V prvih letih XI. stoletja sta b;la Zagreb in vsa »Slovinska zemlja* sestavni del tedanjega hrvatskega in dalmatinskega kraljestva. Po smrti Štefana III., zadnjega potomca narodne d nasti^e. so se začele borbe za hrvatsko-da!matinski prestol. Po ogrskem kralju Ladislavu in po Petru IT., ki ga je kralj Kolonmn premagal v bitki na Petrov-; gori. so Hrvati izbrali za svojega kralia Kolcmana. ki se je svečano obvezal, da bo zmerom spoštoval vse pravice hrvatskega kraljestva. Zagrebški škof. ki ga je bil Imenoval še kralj Ladislav, je zgrad;1 svoje dvorce na danćnnaSnjem Kaptolu, ki so ga tedaj imenovali Zagreb. Nasproti Kaptolu, te- danjemu Zagrebu, pa je bil na Griču sedež zagrebškega velikega županstva. Ko so začelj vdirati v- naše kraje Turki, je Zagreb precej trpel. V znak priznanja za njegovo hrabrost Xi njegovo trojir.je ga je kralj Bela III. 1. 1242 s posebno po-t-o'io i^: ^ bil ^ien peč^t shranjen v zlati šatuli, povzdignil »ad liberam civita-tem« — v Kro.,c\>Ko svubocino mesto. »Zlato bulo« kralja Bele III. čuva Zagreb še dandanes kot največ* iragocenost, saj pomeni začetek njegovega kulturnega in gospodarskega razvoja. Zaščitni obrambni zidovi, ki so obdajali Zagreb, so bili dozidani 1 1266, prvi njihov opis pa izvira iz prve polovice XIV stoletja. Od močnega obzdja so se do dandanes ohranil] samo trije stolpi, in sicer na Strossmaverjevem izprehajališču pri znanih Kamenitih vratih in pri domu grofov Jelačičev, doč m so od nekdanjih vhodnih vrat ohranjena samo še tkzv. Kamenita. Od kaptolskih utrdb, ki so bile zgrajene pozneje, v času kralja Matjaža Korvina, je ohranjen samo še stolp na vrtu kanoniške kurije pri kaptolski ljudski soli, ohranjenih pa je več stolpov poznejših kaptolskih utrdb, ki so jih bili zgradili škof Osvald, škof Luka in ostrogonski kardinal Tomaž. _ Pozneje, v prvi polovici XVI. stoletja, je Zagreb sesul strahovit potres. Gradec in Kaptol pa sta še bolj trpela za borbe med Ferdinandom in Janosem Za pol j o. Nekako v tisti dobi je mesto na Griču doživelo tudi izvršitev strašne smrtne obsodbe nad Matijo Gubcem in Josipom Pasancem. Ime Zagreb so začeli splošno uporabljati v času Krsta Frankopana, šele 1. 1557 pa je postal Zagreb glavno hrvatsko mesto. Proti koncu XV. stoletja je bil namreč glavno mesto Slavonije, ki ji je pripadala tudi Hrvatska, še Bihač. Ko je pozneje skoraj vsa Hrvatska padla pod turško oblast, so se Hrvati umikali v Regnum Sla-voniae — v Slovinsko zemljo in tedai sta se obe banski oblasti zlili v eno. Tedaj šele so prav za prav to pokrajino začeli imenovati Hrvatsko. Zagreb pa so smatrali kot metropolo kraljevine Hrvatske :n Slavonije. Poteklo je še precej stoletij, preden je Zagreb dobil svojo dandanašnjo obliko. Sele 7. avgusta 1. 1850 je na predlog tedanjega bana Jelačica izda] cesar Franc Jožef patent, ki je odredil združitev Kaptola, Nove vesi. Vlaške ulice in bližnjih naselij v mesto Zagreb, ki mu odtlej nafelu-je voljeni župan. Prv. zagrebški župan je bil Janko Kamauf ki ie bil hkrati poslednji zagrebški mestni sodnik Ko je bila ukinjena vidovdanska ustava bivše Jugoslavije, je postal Zagreb središče velike upravne enote — savske banovine. 1. 1939 pa je postal resnično ^rediSče vseh Hrvatov, ko je postal glavno mesto banovine Hrvatske Pavlihovci zopet na odru S prenovljenim sporedom hočejo dokazati kaj znajo Ljubljana. 15. januarja Danes zvečer ob 6.30 priredi simpatična -Kupina »Pavlihovci« v frančiškanski dvorani svoj drugi humoristični večer večjega obsega. Mladi umetniki-komiki so se prvič postavili lansko leto na istem odru. S svojim drznim nastopom so že tedaj žeii uspeh in zasluženo priznanje Prvi nastop Pavlihovcev je privabil toliko občinstva, da je bila prostrana frančiškanska dvorana skorajda pretesna. Izbrani spored, ki je presenečal v samo-niklosti in iznajdljivosti mladih umetnikov samoukov je izzval obilico smeha in dobre velje. Seveda ni primanjkovalo nrdo.statkov, ki so pri začetnikih neodpravljivi, vendar je bila skupina v celoti že toliko izgrajena, da so bile vse negativne točke spnreda popolnoma zasenčene. V zadnjem času so se Pavlihovci združili z Mrakovim gledališčem in bo na današnjem večeru humorja nastopil tudi Mrak sam. kar je že samo po sebi senzacija. Doslej je pisatelj Mrak nastopal zmerom v resnejših vlogah, danes pa »»orno imeli priliko videti ga kot ljubimca in še marsikaj . . . Spored obsega štiri stare a predelane točke in pet popolnoma novih Pred otvoritvijo nastopa bomo vid vi i na odru Mraka z vsem svojim osebjem kako se vadi za klasično igTo *Elektra«. ki jo ho Mrnkovo gledališče predvajalo prihodnji torek na istem odru. Nesmrtna *Elektraixi. kar bo tudi nekaj svojevrstnega. Danes se bo predstavil novi konferansje Curi Muri. med odmori pa bosta nastopili simpatični gospodični Mlša in M;>-ša. ki se bosta postavljali na kitari, dalje novi sodelavec Pavlihovcev Mišo. ki ga imenujejo »Lokalni Jean Gabin« s harmoniko in Miško s kitaro odnosno flavto. Novi spored je skrbno sestavljen in so si mladi umetniki-komiki prizadevali, da kolikor mogoče odstranijo začetniške nedostatke, ki so jih pokazali še na prvem samostojnem nastopu. Ves spored sa preliva iz skeča v skeč In ne pozna odmora. Kadar pade zavesa takoj nastopita ljubki pevki ali pa pridna mornarja, ostale vrzeli pa izpopolni konferansje. Predstava prične ob 18.30 in konča ob 20. Vstopnice se dobijo tudi v predprodaji pri blagajni frančiškanske dvorane. —mir. Leta 1849. je bilo povabljeno odposlanstvo tirolskega deželnega zbora na obed k knezu Metternichu. Poslanec Zangerle je prvi popil svojo steklenico vina. Kneginja je to opazila in naročila strežaju v francoščini, naj prinese knezu še eno steklenico vina. Svoje naročilo je izgovorila z dokaj osornim glasom, ker je videla v poslan če vi žeji znak neolikanosti. Zangerle je pa razumel francoščino. Popil je tudi drugo steklenico vina in ob slovesu je Je jal kneginj:, da ji bo postregel s cmoki, če pride kdaj na Tirolski, da j h pa ne bo štel tako, kakor šteje ona steklenice vina. Etiketa v stari Franciji Stara Francija je bila dolgo suženj etikete, ki je niti revolucija ni mogla rjovsem uničiti, odnosne iztrebiti. Največji ceremonial na francoskem dvoru je M za Franca L Prod njim je bila etiketa na francoskem dvoru enostavnejša in preprostejša, teda on, močni tekmec Karla V., je hotel tega prekositi in ga ce4o nadkriliti. Lnako etiketo je upo^te-vail tudi Henrik III., za Ludvika XIV. pa je postala francoska dvorna etiketa taka zamotana, da si je »ploh ne moremo zamisliti. Vsaka kraljeva kretnja. vs«ak njegov gi>b je bi-l v naprej preračunan in rudi plemiči so se morali vesti kakor pravcati avtomati. O tem. kako mora kralj vstajati iz postelje in kako se mora oblačili, jc bifl sestavljen podoben pravilnik, ki so s« pa morali držati kraJj in dvorjani. Med obedom je stalo okoli kralja več visokih častnikov, k, so ga stregli z največjim strahospoNtova-njem. Najzanimivejše je bilo prenašanje pečenke. Pred pečenico sta strumno koraka- ta dva konjenika, ki jima je sledil lakaj a pladnjem, za njim pa so zopet stopali štirje gardisti — cela vojaška parada zaradi skromnega kosa pečenke! Če bi bila pečenka spričo te parade vsaj debra, bi jo človek nekako razumel, toda na mizo je zmerom prihajala mrzla, ker so se vojaki in lakaj morali okoli mize najprej zvrstiti po določene m ceremonialu. Marija Antometta je sovražila francosko dvemo et;keto. Ko so jo zaprli, je napisala: »Edino, kar me v zaporu tolaži, je. da sem se osvobodila — etikete«, neki zgodovinar tistih časov pa ja napisal: »Etiketa izpro-mmja kralje v sužnje« Pogosto se je dogajalo, da kraiji Isto dobe zaradi preveč zamotanega ceremoniala niso smeli sdug za najbolj preprosta opravila. Ludvik XV. ;e nekoč pisal grofici Du-barvjevi: »Pogosto moram sam zakuriti v peči«. Srednjeveška zamotana etiketa je s sedanjih dvorov povsem izginila. Iz zgodovine pisalnega stroja Izucržl ga je Italijan Giuseppe Ravizza iz Nov are Ko je izumitelj pisalnega stroja razstavil prvi vzorec svojega odkritja, je ob navzočnosti predstavnikov oblastev v cilindrih in lepo oblečenih dam. ki so vrtele svoje lomjone. dobil od prirediteljskega odbora kolajno in diplomo. Ko je bila ceremonija končana so na novi izum takoj pozabili Izumitelj je bil Giuseppe Ravizza. notar v Novari, ki je svoj stroj, izdelan 1. 1837. imenoval »Pišoči cimbale. Razstavil ga jc 1.1866. in sicer kar 16 različnih vzorcev, odkaterih sta do dandanašnjih dni ohranjena samo še dva. Dobri notar je pozneje popolnoma propadel, čudno pa je. da je njegov pomembni Izum Izzval samo nasmeh elegantnega sveta, ki se je razstave pokroviteljsko udeležil. Razumljivo je, da težki, nerodni in preprosti »cimbal, ki piše«, ni mogel ljudi mnogo zanimati, saj je bil zanimiv samo kot posebnost Ln redkost, kljub temu pa je Ravizzov stroj nesporni in neposredni prednik dandanašnjih odličnih in točnih pisalnih strojev, ki jih najdemo skoraj v vsaki hiši. Pri Ravizzovem stroju so bile vzmeti zvrščene v krogu, tolkle pa so od spodaj navzgor proti točno določenemu prostoru. Valjček s papirjem se je premaknil ob vsakem udarcu, pisalni trak pa je bil namočen v navadnem črnilu. Pisava je bila dobro vidna. Zanimivo je. da je že Ravizza izumil tudi nekakšen indigo papir, da je lahko pisal več izvodov hkrati. Zanimivo je tudi to, da je že on zavzemal stališče, da je treba na pisalnem stroju pisati z vsemi prsti. Ravizzov izum pa ni bil tako nepomemben, da bi zaslužil samo nasmehe ln kolajno. Nasmeh je bil sicer razumljiv. Ljudje sc tedaj pisali z lahkimi gosjimi peresi in se jim niti ni zdelo vredno, niti potrebno, da bi se ukvarjali z zamotanim pisalnim strojem. Na pisalni stroj so mislili ljudje že tudi pred'dobrim notarjem Ravizzo. Neki Ram- Tat kot tožitelj V nekem penz'jonu v Rimu so stanovalci trdili, da ponoči straši. Pravili so, da sLišijo vsako noč v neki sobi sumljiv ropot. Večkrat pa, da vidijo tudi čudne postave, kako smuknejo v dotično sobo. Ker sta imela sobo v najemu dva trgovska potnika, ni bilo nobenega povoda za sumni-čenje. Nekega dne se je pa zglasil na policijski stražnici mlad mož, ki je stanoval v ienzijonu s svojim poslovnim prijateljem, ki mu je b'la v družbi znancev baje ukradena zlata ura. V naslednjih dneh je prišlo iz penzijena še več prijav glede tatvin. Policija se je začela KonCno zanimal z lazmere v penzijonu. in tiS"OtC"^" da gre za dobro organizirano tatinsko c iZbo. Tatovi so okradli tudi drug drugega, če je nanesla prilika, in to je dalo povod, d je en član tatmske družbe sam odšel na policijo prijavit tatvino. Morski mah kot izvozna roba V deželah z dolgomorsko obalo, kakor sta recimo Japonska in Norveška, se vedno bolj uveljavlja industrijsko izkoriščanje morskega mahu. Nove analize in preiskave so pokazale, da je v morskem mahu mnogo važnih snovi, ki bi jih lahko s pridom porabili v kemiji in tehniki. Po mnenju norveških strokovnjakov bi lahko postal morski mah celo izvozna roba, po kateri bi bilo mnogo povpraševanja. Morski mah pridobivajo večina iz globine 4 do 5 m. Suše ga in stiskajo, potem pa pride v tovarne v predelavo. Tam kuhajo v velikih kotlih iz njega algsko kislino kot izhodni proizvod za izdelovanje posebnega mila, ki se peni tudi v morski vodi. Poleg mila izdelujejo iz te pazzetto, prav tako Italijan, je že 1.1557 izumil pisalni stroj, toda le za slepce. Za druge seveda ni bil potreben, saj so znali dovolj spretno vihteti gosja peresa. Pozneje se je pojavil pisalni stroj genovskega optika Cereseta, še pozneje pa stroja Nemca Pichta in spet Italijana Pietra Contija iz Cilavegne, ki je svoj izum imenoval stachigraf«. Ravizzovemu »cimbalu« je sledila »pišoča hemisfera« Norvežana Molinga Hausna. tej pa industrijska proizvodnja pisalnih strojev, njihovo neprestano izpopolnjevanje in pomanševanje, tako da je bilo v nekaj letih na evropskem tržišču že okoli 50 prav priročnih vzorcev pisalnih strojev. Prvi električni pisalni stroj, ki smo jih že pred nekaj leti videli na ljubljanskem velesejmu, je izumil berlinski pastor Faber in ga nazval >seletrograf«. Iz zgodovine pisalnih strojev je zanimivo tudi, da so imeli izprva samo velike črke, šele pozneje, po dolgih letih, pa so jim dodali tudi male. Dandanes poznamo tudi pisalne stroje, ki potom televizije pišejo na neizmerne daljave. Koliko je pisalnih strojev na svetu, *e težavno oziroma sploh nemogoče in nepotrebno ugotoviti. Približno lahko zabeležimo samo proizvodnjo, če upoštevamo 45 najbolj znanih svetovnih tovarn pisalnih strojev, ki jih je v Nemčiji 20, v Združenih državah 10. v Angliji in Italiji po 5, v Franciji 3, v Španiji 2, v Švici in na Japonskem pa po 1. V Združenih državah izdelajo letno nad 1 milijon pisalnih strojev, v Nemčiji 200.000, v Italiji 30.000. v Angliji 20.000, v Franciji pa okoli 6.000. Zanimivo je naposled, da so najslavnejši pesniki in pisatelji pisalni stroj izprva odklanjali kot nepotrebno ln motečo navlako, pozneje pa so se ga radi oprijeli in pisali samo še na njem. Med drugimi je bil turil PIrandello dolga leta hud sovražnik pisala nega stroja, zadnja svoja leta pa je postal njegov najboljši prijatelj in pisal odtlej vse samo na njem. kisline še nekatere tekstilne snovi in filme ter apreturna in impregnirna sredstva. Morski mah pa služi tudi za krmo. Industrijsko izkoriščanje je tem bolj priporočljivo, ker so zaloge morskega mahu praktično neizčrpne in ket spada med najcenejše surovine. Oče 39 otrok V slovaški vasi Tupes živi lončar Franc Uredniček, ki mu pomaga pri delu 22 otrok. Se številnejša je pa družina drvarja Vincenca Dvoračka v Dačicu na Mora vskem. Mož je že tretjič oženjen in s svojimi tremi ženami je imel 29 otrok, ki so vsi živi. Večina je že davno poročena in ima že mnogo otrok. Dvoraček ima že 75 vnukov in vnukinj. Star je 85 let, pa je še vedno čil in krepak. Njegova rodbina šteje torej nad 100 članov. Najstarejši nemški častnik Iz stare bavarske vojske izhajajoči topniški general Theodor von Bornhard je praznoval v ponedeljek svoj 101. rojstni dan. On je najstarejši nemški častnik. Poleg njega je bil samo še generalfeld-maršal von Mackensen v Versaillu priča ustanovitve drugega rajna. Mackensen je pa 10 let mlajši od njega. General von Bornhard je poleg tega najstarejši imetnik železnega križca. Nova nemška vojska je počastila zaslužnega generala lani s tem. da ga je sprejela med svoje generale. Med njimi sta tudi njegov sin in njegov vnuk. NEVAREN LED — Kje si se pa seznanil s svojo ženo? — Na drsališču. — Hm, led je pač nevaren. Ezio d'Errico [" JM©5 iz lepenke o U 1 »Še neki drug kraj je. od koder bi bil utegnil priti Doucetov morilec ... tista sobica tamle ... « Tako govoreč je pokazal na vratca v najtemnejšem kotu dvorišča, vratca, na katerih sta dve vštric-ni ničli tvorili tako rekoč mednarodno uveljavljen napis. Ta možnost se je vsem takoj zazdela najverjetnejša. In res je bilo tu edino skrivališče, kjer bi se bil mogel morilec dalj časa potuhovati, ne da bi ga kdo opazil, s pogojem, kakopak, da mu je bilo točno znano, kdaj se Doucet vrača domov. »Toda Doucet je prihajal zmerom ob osmih,« je pripomnila vratari ca. ki se je bila v tem že navadila kljubovati oporekanju izvedencev, kakor bi se bila že od rojstva ukvarjala z reševanjem kriminalnih ugank. Komisar je skomignil z rameni. Stopil je k vrat-cem in pokazal na linico. ki je bila napravljena tik pod ničlama, rekoč: »Ne glede na to, da ne moremo ugotoviti, ali je bilo dejanje izvršeno ob osmih ali pet minut pozneje, je mogel storilec skozi to odprtino dobro razločiti vsakogar, kdor je stopil na dvorišče.« To pregovarjanje je zmotil prihod preiskovalnega sodnika, ki se je t svojim zapisnikarjem takoj namestil za delovno mizo knjigoveza Drucka (kakor da bi bilo to priposedovana pravica zastopnikov oblasti), medtem ko je pred vrati nastalo pričkanje med službujočim redarjem in prvimi novinarji, ki so se hoteli vzlic prepovedi vriniti za poslušalce. Ko sta komisar in doktor Milton apuščala dvorišče hiše v Amelijini ulici, se je že danilo. Vratarska loža je imela lice vojaškega tabora in gospa Leontina je z zabreklimi očVi odločno kakor branjevke starih francoskih armad razdeljevala črno kavo »z brizgom«. Vonjivi duh po janežu je polnil ^so vežo. Zunaj je bilo začelo deževati. Padala je drobna pršavica, tako mrzla, da te je stresalo do kosti. Policijski mrliški voz je bil že naložil truplo umorjenega Ernesta Douceta, da ga prepelje v »zmrzo-valne« celice javne mrtvašnice. Tam bo ležal stari upokojenec v svoji črni suknji, s svojim dobrodušnim, bledim obrazom, svojimi štrleči m i brki, enim navzgor, enim navzdol... skratka, z vsem, izvzem-ši majhen predmet iz rdeče pološcene lepenke, ki mu ga je bil komisar Richard odvzel in spravil v žep. Izkušeni lovec na ljudi se je dobro zavedal, da je ta lepenkasti nos konec koncev edina neobičajna reč, ki so jo bili našli na usodnem dvorišču v Amelijini ulici. HI. poglavje VODJA PAKNASOVCEV Cez teden dni je bila zadeva moža z lepenkastim nosom, umorjenega v Amelijini ulici, ki so ae bili dnevniki na dolgo in na široko razpisali o njem, do malega pozabljena. Pariz je drugače velik požeruh na senzacionalne dogodke, toda v septembru leta 1939. mu je obilica mednarodnih presenečenj kvarila tek in čitatelji listov so dajali prednost političnim novicam. Zato si tudi zanikrni slikomaz, ki se je hotel proslaviti s tem, da je v louvrskem muzeju ukradjii Watteaujevega >Brezbrižnika«, ne bi bil mogel izbrati manj srečnega trenutka za svoje dejanje. Kdo ve, koliko prečutih noči so ga stale priprave za to tatvino, in tik preden jo je izvršil, je kakor nalašč izbruhnila vojna! Sicer pa je bil tat »Brezbrižnika«, kakor pripominja nekdo izmed takratnih poročevalcev, morda ponevedoma opravil eno tistih potrebnih, čeprav nerazumljivih nalog, ki jih usoda v določenih trenutkih odkazuje majcenim kolescem neizmerno velikega stroja, iz razlogov, ki jih ljudje ne moremo dojeti, takisto kakor ne moremo dojeti, zakaj se pokale na nebu zvezda repatica, kadar stoji človeštvo pred katastrofo. Leta 1914. je bila tatvina »Gioconde« znamenje za pričetek evropske vojne, leta 1939., nekaj dni po prekoračenju poljske meje, so ukradli Watteaujevo sliko, in obakrat sta bili vrnjeni, ne da bi se zanesljivo zvedelo, kaj je povzročilo dejanje in kaj je napotilo storilca, da se je skesal. Dne 12. septembra zjutraj se je komisar Richarđ ukvarjal s službenimi ukrepi, ki jih je terjala nujna evakuacija 25.000 otrok iz pariških šol. Roditelji so na zemljevidih - željno iskali imena občin, kamor bo njih deca odpravljena; še sreča, da so si jih bili omislili v tistih brezskrbnih, mirnih dneh, ko so sa- njarili o nakupu majhnega »Citroena« na mesečne obroke! Doktor Milton je sedel ta čas v svojem naslanjaču, razgrinjal liste, ki jih je imel na kolenih, in se skušal znajti v zmešnjavi mastnih naslovov: Rusija vpoklicala rezerviste — Največja mobilizacija, Id se je kdaj izvršila v tem koncu Evrope — Japonska na senzacionalnem razpotju? — Britanski poslanik sir Robert Craigie je obiskal vnanjega ministra Abeja. V tem čudnem ozračju, ko se je začenjala igra za bitje ali nebitje celih delov sveta, v trenutku, ko so otroci še pred odhodom v vojake preoblečenih očetov nastopali svoj križev pot, je postajala smrt upokojenca Ernesta Douceta kaj klavrna malenkost in njegov bledi, široki, s krvjo obliti pierrotski obraz je bil daleč od misli poklicanih izsledovalcev. Zato se je zdel Levisov prihod v urad 2. mobilne brigade komisarju povsem nepričakovan in Milton ga je spoznal samo po beli, s kislinami oškropljeni halji. »Zaradi tiste kartice prihajam.« »Zaradi kakšne kartice?« »Tajnopisa, ki ste mi ga dali pred tednom dni... « »Jaz sem ti dal kak tajnopis?« »Zaradi kakšne kartice?« Ubogi fant je proseče pogledal Miltona, češ, naj pomaga komisarjevemu spominu, a doktor je še premišljeval o položaju Beaarabije glede na Balkansko zvezo. Nazadnje je Lavisa minilo potrpljenje.