Leto XXIII.. št. 120
Ljubljana, četrtek XI. maja 194VXXI
Cena cent« 80
_ >i Motnjam, fuccmuCTi alica S,
Telrfoe k. 31-32. 31-23. 31-24 tnaeraaa oddelek i Ljubljana, Pocdofle** * ca 3 — Telefoo k. 91-23. 31-26
Podružnici Nove meso: Ljnbljandea cesta 42 fiačtmi t a Ljubljanske pokiajinc' po pofcoo-čekovnem zarodu k. 17.749, n ostale kraje
Italije Servizio Coori. Con. Poet. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
Italije to inozemstva ko» Unione Pnbbiidti Italiana 1
a oglase h Kr.
A. MILANO
likijt fiil dia m »eatdtljkt Ntioiaiai mit	Lir
•UMoo « »Pa Ui 36.30.
Uitdalltvei Pocciniftvi nKra kcf. 3, tev. 31-22. 31-». 31-24.
RokoplU »e ne m<i)o.
CONCESSIONARIA ESCLUSTVA pa to pob-
bbuti di prorcoicozs ioJnns td escccs s Unione Pabbliciti Italiana S. A. MILANO
Riuscifo attacco ad un convoglio nemico
Riserta bombardata da veBvcli italiani e germanici — Ctsmplessivamente abbattuti 44 velivoli nemici, mentre altri 12 apparecchi debbono aggiungersi alle perdite
nemiche gia segnalate
II Qnartier Generale delle Forze Armate eomnnica in data dl 26 maggio 1943-XXI il segaente bollettino dl guerra n. 1096:
Una n ostra formazione di aerosiluranti in ricognizione offensiva lungo le coste algerine, ha ihtercettato nn convoglio nemico seortato da aerei da caccia; due piro-scafi di medio tonnellaggio venivano affon-dati ed nn terzo gravemente danneggiato.
Velivoli italiani e germanici hanno bom-bardato II porto di Biserta.
L'aviazione avversaria ha effettuato ieri Incursioni su varie Iccalita della Sicilla, sulHsoIa di Pantelleria e su alcuni centri della, Sardegna. La eitt& di Messina č stata ripetutamente attaccata subendo gravi dan ni specie nella zona centrale. In eorso di accertamento le vittšme fra la popcla-zione.
Risultano complessivamente abbattuti 44 apparecchi: 15 dai nostri cacciat°ri del 1° Stormo e del 181» Gruppo C T, 8 dalla caeeia germanica e 21 dalle batterie eon-tro-aeree di eui 7 a Pantelleria.
In base ad ulteriori preeisazioni perve-nute debbono aggiungersi alle perdite ne-miche segnalate dal bollettino dl ieri 12 velivoli: 4 ad opera delle artlglierie della difesa su Olbia (Sassari) e 8 in combatti-mento dai nostri cacciatori nei cielo della Sardegna.
H maggior numero degli aerei abbattuti š caduto in mare; tra gli altri: 8 del tipo «Fortezze volanti» presso le isole Eolie, Z del tipo «Liberator» a sud di Capo Sparti-vento, 3 a sud-est di Bova Marina (Reggio Cal.), 1 a sud-est di Ali Marina (Messina).
Nota al Bollettino n. 1096:
NelPazione aerea compiuta sulPAfrica Orientale Italiana e sul Sudan, di cul al Bollettino di ieri, si sono particolarmente distinta i seguenti piloti:
Maggiore Villa Giulio Cesare da Verona, i Capitani Peroli Max da Ferrara, Lizzani Manlio da Roma, Cristiani Ardito da An-cona.
La formazione da caccia segnalatasi nel oombattimenti svoltisi nel cielo di Messina, pure citati nel Bollettino di ieri, era coman-data dal Maggiore Serini Pietro da Ma-derno (Brescia).
Fra gli aerosiluranti che hanno attae-cato il convoglio nemico affondando i pi-roscafi di cui da notizia il Bollettino odierno sono da cltysi: i Capitani Pntti Carlo da Trieste, Zroconi Giuseppe da Stignano (Pola) e Greco Pietro da Spari (Salerno); Sergenti Maggiori Gualandi Carlo da Bologna, Marellio Giovanni da Cantil (Como), il Sergente Passerini Enrico Bettolle (Siena).
Uspel napad na sovražni konvoj
Italijanska In nemška letala sa bombardirala Bizerto — Sknjmo sestreljenih 44 sovražnih letal, medtem ko se je k prejšnjim Izgubam pridružilo še 12 letal
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 26. maja naslednje 1096. vojno poročilo:
Naša skupina torpednih letal, ki je bila na ofenzivnem izvidniškem poletu vzdolž alžirske obale, je izsledila sovražni konvoj, ki so ga spremljala lovska letala; dva parnika srednje tonaže sta bila potopljena. tretji pa hudo poškodovan.
Italijanska in nemška letala so bombardirala pristanišče Bizerte.
Sovražno letalstvo je včeraj napadlo razne Igraje Sicilije, otoka Pantellerije in nekatera središča Sardinije. Mesto Messina je bilo ponovno napadeno in je utrpelo hudo škodo zlasti v srednjem delu. V teku je ugotavljanje žrtev med prebivalstvom.
Skupno je bilo sestreljenih 44 sovražnih letal; izmed teh so jih 15 sestrelili naši lovci prve jate in 181. skupine C. T., 8 nemški lovci in 21 protiletalske baterije, med njimi 7 na Pantelleriji.
Po nadaljnjih ugotovitvah je treba dodati k sovražnim izgubam, omenjenim v včerajšnjem poročilu, še 12 letal, izmed katerih jih je 4 sestrelilo obrambno topništvo nad Olbio (Sassari), 8 pa naši lovci v bojih v zraku nad Sardinijo.
Večina sestreljenih letal je padla v morje; med drugim: 8 letečih trdnjav pri Eo-lijskem otočju, 2 letali tipa »Liberator« južno od rta Spartivento, 3 letala južno-vzhodno od Bove Marine (Reggio Calabri-ja), 1 pa južnovzhodno od Ali Marine (Messina).
Podatek k poročilu št. 1096:
Pri letalski akciji, izvršeni nad Italijansko vzhodno Afriko in Sudanom, o kateri je poročalo včerajšnje poročilo, so se posebno odlikovali piloti:
Major Villa Giulio Cesare iz Verone in kapitani Peroli Max iz Ferrare, Lizzani Manlio iz Rima in Christiani Ardito iz Anccne.
Skupna lovcev, ki se je odlikovala v bojih v zraku nad Messino, o čemer je poročalo tudi včerajšnje poročilo, je bila pod poveljstvom majorja Serinija Pietra iz Maderna (Brescia).
Izmed letalcev torpednih letal, ki so napadli sovražni konvoj in pri tem potopili parnike, o čemer poroča današnje poročilo, je treba omeniti kapitane Puttija Carla iz Triesta, Zueconija Giuseppea iz Stignana (Pola) in Greca Pietra iz Saprija (Salerno); nadalje narednika vodnika Gua-landija Carla iz Bologne in Marellija Gio-vannija iz Cantuja (Como) ter narednika Passerinija Enrica Bettolleja (Siena).
Majviije nemško odlikovanje hrabrega italijanskega mornariškega oficirja
Berlin, 25. maja. s. Na predlog šefa glavnega stana nemške vojne mornarice, je Hitler odlikoval korvetnega kapitana Gian-franča Gazzano z viteškim križem reda železnega križa. Ob sporočilu podelitve visokega nemškega odlikovanja hrabremu italijanskemu poveljniku omenja nemška pol-uradna agencija, da je kapitan korvete Gazzana, poveljnik neke podmornice, potopil 12 sovražnih trgovinskih ladij s skupno 101.229 tonami. Torpediral je nadalje eno križarko razreda »Pensacola«. Razen tega, je poveljnik Gazzana v času, ko je služil na neki drugi italijanski podmornici, sodeloval pri potopitvi nadaljnjih 11 sovražnih trgovinskih ladij s skupno 67.728 tonami.
Nova junaštva Italijanskega letalstva
Podrobnosti o učinkovitem napadu na sovražna oporišča za vojno oskrbo Srednjega vzh&da
Operacijsko področje, 25. maja. s. Italijanska letalska armada je dodala nadaljnjo drzno in krasno podvzetje k zdaj že znatni dediščini svoje vojaške slave. Bombniki z veliko avtonomijo so v noči na 24. t. m. napadli z uspehom vojaške objekte v Sudanu in v Italijanski Vzhodni Afriki. Bombardiranje, ki je bilo izvršeno v tako veliki razdalji od naših prednjih oporišč, je imelo namen zadeti zlasti dva objekta ob viru oskrbovalnega kompleksa, ki oskrbuje sovražni vojni napor na bojišču vzhodnega Sredozemlja. Proti prvemu kraju se dovaja po morju velik del oskrbe, ki se od tod potem odvaža v odsek Srednjega vzhoda. V drugem kraju se zbirajo ameriški letalski transporti, prihajajoči z zapadne poloble preko tranšafriške poti ter medimpe-rialne angleške prometne zveze za vzhodno poloblo.
Napadi na ta dva vojaško važna objekta so znova prikazali odlično izvežbanost naših posadk in njih nenavadno spretnost, zadajati udarep sovražniku na njegovih najbolj odaljenih strateških prometnih poteh. Letala so cdletela z nekega oporišča v Vzhodnem Sredozemlju 23. maja ob zori. Zaradi dolžine poti ni bilo mogoče jred-videti vremenskih okoliščin za ves čas letenja. Letenje je bilo izredno težavno, toda po 11 urah in pol poleta je bil kraj v Sudanu v redu dosežen, čeprav je bil objekt pokrit z lahko meglo, ga je bilo mogoče izslediti. Napad je bil izvršen iz višine 300 metrov z rušilnimi 'n zažigalnimi bambami, ki so zadele skladišča.
Druga akcija je bila'naperjena, kakor že rečeno, proti vojaškim objektom v Italijanski Vzhodni Afriki. Po 11 urah in 45 minutah letenja so napadalci prispeli dc cilja. Tudi pri tem napadu je presenečenje popolnoma uspelo, kajti objekt je bil in je 0tHai ipeg Akcijo popolnoma razsvetljen, fa
višine manj ko tisoč metrov odvržene bombe so navzlic megli zadele lope, naprave in neko tvornico. Nastala je tudi silovita eksplozija s požarom.
Naša letala so v zraku imperija znova potrdila našo navzočnost na tej zemlji, ki je neločljivo povezana z usodo Italije z neuničljivo vezjo prelite krvi. Vsa pri pod-vzetju sodelujoča letala so se včeraj ob zori vrnila na oporišče. Potem ko so letela 23 do 24 ur.
Stockholm, 26. maja. s. Rimski poročevalci listov »Dagens Nyheter« in »Svenska Dagebladet« opozarjajo na drznost in spretnost italijanskih pilotov, ki so bombardirali vojaške cilje v Sudanu in v Italijanski vzhodni Afriki ter opisujejo ta bombardiranja na temelju poročil italijanskih iistov. Poročevalec lista »Dagens Nyheter« poudarja, da dokazuje ta sijajna akcija ofenzivno moč italijanskega letalstva. Omenjajoč nato še defenzivno akcijo, navaja velike izgube, ki so jih italijanski letalci in protiletalska obramba prizadeli sovražniku v zadnjih dneh.
Madrid, 26. maja. s. Bombardiranje vojaških oiljev v Sudanu in v Italijanski vzhodni Afriki po italijanskih letalih je napravilo velik vtis v tukajšnjih krogih, kjer opozarjajo na težave poleta in izredno spretnost in drznost letalcev. List »Infor-maciones« objavlja vest pod naslovom čez štiri kolone: »Med mnogimi bombardiranji je bilo včeraj tudi izredno bombardiranje«. Tudi vsi ostalj listi so vest prinesli s poudarkom in pri tem podčrtali, da sg Italija ne omejuje le na obrambo, kakor kažejo pedatki o zelo hudih izgubah, ki jih je anglosaška ladijska tonaža utrpela v mesecu maju zarad; delovanja italijanskega letalstva ip italijanske mornarice pri čeeayr	aoičenib nmggo leGB&
Marša! Messe, veliki oficir vojaškega Savojskega reda
padova, 25. maja s. Včeraj je misija
oficirjev z nekim generalom na čelu, ki je prišla v Padovo, izročila znake velikega oficirja vojaškega Savojskega reda. odlikovanje, katerega je Nj. VeL Kralj in Cesar podelil maršalu Italije Giovanniju Messeju, soprogi hrabrega poveljnika prve armade grofici Messe-Venezze. Najvišje novo priznanje je bilo Ekscelenci maršalu Messeju podeljeno z naslednjo motivacijo:
»Kot poveljnik armade v Tunisu je v izredno kočljivi in težki okolnosti naredil iz svoje velike edinice močno borbeno sredstvo, prelivajoč svojega gorečega podži-galnega duha v vojake, ki so vsi nudili neprestano zglede drznosti in hrabrosti. Ob množinskem spopada z dobro oboroženimi in po število in sredstvih nadmoč-nimi sovražnim? edinicami je izvedel ge-nijalen manever. Najbolj žilavi odpor je »stavil zagon nasprotnika ii izrabljal njegove močne sile v dolgi ostri bitki. — Sciotta, maree-april 1943/XXI.«
Odlikovanja za hrabra
i si §!©wSs©š!8ifjna dejanja r
Rim, 25. maja. s. Uradni list objavlja seznam odlikovanj odlikovancev za civilno hrabrost, katere je podelil Kralj in Cesar ca predlog Duceja za Izvršena hrabra in človekoljubna dejanja. Podeljenih je bilo 25 srebrnih kolajn in 43 bronastih kolajn.
Duce je odlikoval z izpričevalom za javne zasluge 25 oseb.
Tajnik PNF sprejel
odposlanstvo slovaške mladinske organizacije
Rim, 25. maja s. Včeraj zjutraj je tajnik PNF ob navzočnosti generalnega podpo-veljnika GIL-a Felicijanija sprejel voditelje slovaške mladine, ki so se udeležili vežbalnega tečaja akademij GIL-a na Foru Mussolini. Šef delegacije dr. Martinovič je izjavil, da je vesel, da lahko proučuje in od blizu spoznava mladinsko italijansko organizacijo, ter je izročil ministru Scorzi »valeško«, tradicionalno sekiro slovaških junakov. Generalni poveljnik GIL-a je sprejel simbolično poklonitev ter je pozdravil Hlinkovo mladino ter njene voditelje in pripadnike in poudaril pomen odnosov med mladino obeh narodov v tem izrednem trenutku.
Razočaranje Angfiosasov na koherenci v Hot Springsu
Berlin, 26. maja. s. Današnji listi omenjajo izjavo sovjetske delegacije na med-zavezniški konferenci v Hot Springsu, po kateri želi SSSR, preden se spusti v razpravo o nadaljnjih načrtih za povojno dobo, razpravljati predvsem o takojšnji dobavi živil, ki jih Rusija nujno potrebuje. Listi poudarjajo, da je Moskva s to izjavo praktično hotela torpedirati konferenco v Hots-pringsu.
Ko je bil izdelan načrt o tej medzavez-niški konferenci, piše »Borsenzeitung«, je Moskva navidezno z navdušenjem pristala na pre i log o sodelovanju, po katerem naj bi se določile oblike in osnove organizacije, ki naj bi prispevala k splošni bi? gin ji narodov po vojni, že takoj ob začetku konference pa se je opazilo, da so moskovski odposlanci sedli k razpravni mizi s povsem drugačnimi predlogi, kakor so jih postavili tedaj, ko so pristali na sodelovanje. Ameriški listi, ki so vriskali veselja,, ko so objavili vest o dobri volji, ki jo je baje pokazala Moskva tudi ob tej priliki, so iz tega izvajali, da se bo odslej sodelovanje med Londonom, Washingfewiom in Kremljem ' nadaljevalo v popolnem sporazumu k nadaljnjim ciljem, a so sedaj morali naenkrat spremeniti svoje mnenje in celo sam Roosevelt je moral v zvezi s tem postaviti piko na »i«, ko je opozoril sovjetske zaveznike, da pošiljke živil Rusiji ne tvorijo predmeta razprav na medzavezniški konfe-reneci v Hot Sprigsu. Tako se je s farso oskrbe, ki so jo uprizorili Angleži in Američani v upanju, da bi v svojo propagandno igro spravili še kak drug narod, dvignila zavesa že nekaj minut po začetku prvega dejanja, in sicer po krivdi samega zaveznika demoplutokracij, ki je vsekakor v položaju, da lahko vsili svojo vcljo brez pretirane obzirnosti in ne da bi se niti brigal, da reši obliko.
Nov pffikret palestinskih Arabcev
Ankara, 26. maja. s. Na ponovne zahteve 2idov so britanske oblasti v Palestini obvestile arabske organizacije, da ne žele slišati o kakih pobudah palestinskih Arabcev glede vsearabske zveze. Na to pretnjo so Arabci odgovorili s sestavo posebnega odbora, v katerem so verske osebnosti in člani kulturnih ustanov, ki so stopili v stike s središči vsearabskega pokreta v Egiptu in Iraku, ne da bi sicer sodelovali v navedenem odboru v uradni obliki.
Edsel Ford umrl •
Buenos Aires, 26. maja. s. Iz Detroita poročajo, da je po treh tednih bolezni umrl Edsel Ford, edini dedič Henryja Forda, znanega ameriškega avtomobilskega indu-strijca. Pokojni Edsel Ford, ki je bil star 49 let, je bil predsednik družbe »Ford Motors Compagny«.
Japonska mesta
Tokio, 25. maja. s. Z ustanovitvijo dveh novih mest znaša skupno število japonskih mest 208. Novi mesti sta: Kasugaj in To-
Uspešni nemški napadi
na vzhodnem bojišču

iti sovjetski napadi krajevnega značaja — Letalski napadi na sovjetsko zaledje
Iz Hitlerjevega glavnega stena, 26. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
Z vzhodne fronte poročajo o uspešnem delovanja lastnih napadalnih oddelkov. Posamezni sovjetski krajevni napadi so ae izjalovili.
Letalstvo je obstreljevalo sovjetske prometne zveze in bombardiralo letalska oporišča in industrijske cilje.
V noči na 26. maja so angleška letala napadla zapadno nemško ozemlje. Prebi-
valstvo je imelo izgube ln nataia je škoda
na poslopjih. Sestreljenih je bilo 24 napada jočih bombnikov.
V Sredozemlja in ob atlantski obali je
letalstvo včeraj uničilo 15 sovražnih letal. Bombardirana je bilft loka v Bizertt
Nemška brza bojna letala so včeraj obmetavala z bombami težkega kalibra, industrijske naprave in preskrboval ne obrate v pristanišča Brlghtonu. Dve letali se nista vrnili. *
Začasna tišina na vzhodnem bojišča
Berlin, 26. maja. Zdi se zelo verjetno, da bo sovjetsko vrhovno poveljništvo v kratkem ukrenilo vse, da izloči močno nemško-rumunsko mostišče na severno zapadnem Kavkazu. Sovražnik zbira medtem svoje čete v vsem velikem polkrogu, ki se boči približno od Gelenščika do Aktarska ob Azovskem m<iju.
Boljševiki bi se zadovoljili že s samim zopetnim zavzetjem Novorosijska, toda njihovo upanje v uspeh je neznatno. Posebni vojni poročevalec lista »Volkischer Beo-bachter« Bohlscheid piše: Naše mostišče je postalo v zadnjem času ogromna obrambna črta. V zadnjih tednih je dekončno postalo vse preizkušnje, ko je zmagovito vzdržalo vse besni sovražne napade. Tu in tam se je nemškim grenadirjem in rumunski pehoti celo posrečilo zboljšatl postojanke, ko so zavzeli več izpostavljenih krajev prednje črte, zlasti na področju zapadno od Krimskaje. Smemo torej upravičeno pričakovati, da se bo splošni napad zlomil od naših močno utrjenih postojankah.
Sicer pa ni bilo v tem odseku, kakor poroča nemški porčevalec, niti en sam dan odmora. Borba, ki pogosto zavzema značaj prave gverilje. se razvija na zelo slabem terenu, ki je zlasti na rečnem področju in ob mnogih zajedah ob Tamanskem polotoku kaj primeren za zasede vseh vrst in smele nagle udarce, toda branilci so v tolikšni meri gospodarji položaja, da ni sedaj več mogeče nikako presenečenje. To dokazuje med drugim de;stvo, da se že tekaj časa sem ni posrečil noben peskus izkrcanja. V veČini primerov je bil sovražnik prisojen umakniti se proti obali. To je treba pripisati zglednemu obvladovanju položaja po našem letalstvu in izvidnicah naše mornarice, ki noč in dan raziskujejo vode v bli-ž'ni. Strmoglavna letala, motorne torpedov-ke in obalne baterije takoj nastopijo, čim so obveščene, in največkrat že v kali stro sleherni poskus sovražnica, da bi vpadel v hrbet hrabrim branilcem mostišča.
Operacije na kopnem so sedaj skoro popolnoma prenehale. Ta odmer, ki ga vsiljujejo očitno predvsem ogromne izgube, izkorišča govražnik za to, da bi pripravil veliko ofenzivo, toda z odmorom se dejansko najbolj okorišča naše vrhovno poveljništvo, ki lahko dokončuje svoje ogromne obrambne priprave in seveda tudi zbira svoje rezerve. Na eni in drugi stran: prihaja do ofenzivnih izpadov in spopadov prednjih oddelkov. Boljševiki hočejo vsekakor pretipati teren in ugotoviti kako točko manjšega odpora, našim pa gre predvsem za to, da resno ovirajo sovražnika.
Znatno je delovanje obojestranskega letalstva. Nemško letalstvo brae prestanka bombardira sovjetske bojne črte in zaledje, pri čemer osredotočuje svojo pozornost zlasti na zbiranja sovražnih čet in prevoze vojnega blaga na področju pri Krasnodarju in vzdolž železnice Tuapse-Armavir. medtem ko skušajo sovjetska letala zaman motiti nemško-rumunsko oskrbo preko ožine Kerč in Azovskega morja. Naša lovska letala so zelo aktivna. Budno preži na sovražne bombnike in često jih gre iskat celo na oporišča. Niso redki primeri, ko naši lovci sestrele sovjetska večmotorna letala samo nekaj kilometrov vstran od kraja, Odkoder so vzletela.
Pretekli teden, nadaljuje poročevalec sem bil priča izredno zanimivemu dogodku, dramatičnemu dvoboju dveh lovcev. Naše letalo, ki ga je vodil mlad poročnik (doslej je dosegel že kakih 30 zmag), je najprej sestrelilo dve letali »Stormovik«, nakar ga je napadlo letalo tipa »Spitfirec. Dvoboj je trajal kakih 20 minut, vsekakor sta sj stala nasproti dva enako spretna, pegumna in odločna nasprotnika. Nenadoma je bilo eno izmed letal zadeto in je začelo padati, takoj nato pa se je drugo vnelo in čula se je eksplozija. Sprijaznili smo se že z mislijo, da smo izgubili enega izmed svojih hrabrih letalcev, ko smo opazili dve beli piki, ki sta se počasi spuščali, gnani od vetra, proti nekemu zalivu. Obe piki sta se spuščali proti tlom v neposredni bližini tako, da sta naposled skupaj padli na razcvetel travnik. Bila sta oba letalca, kj sta se malo prej še medsebojno obstreljevala s strojnicama. Sovjetski pilot ni bil posebno vznemirjen, bil je še celo zadovoljen s tem svojim poslednjim srečnim dejanjem.	.
Zan mivo je tudi poročilo posebnega poročevalca Usta »Hamburger Fremdenblatt«, ki navaja predvsem izjave nekega bataljonskega poveljnika, viteza železnega križa i hrastovim listom. Boji, ki se vodijo na področju Krunskaje, je dejal ta oficir, so bili izredno težki, zame pa najtežji. Bili so trenutki, ko smo se borili a skoro nadčloveško srditostjo. To nam pojasnjuje uspeh, ki se nam je naposled nasmehni^ ko je naše orožje, čeprav številčno šibkejše, strlo sovražne napade in pregazilo cele divizije. To pa zaradi tega, ker se vsak rumunski in nemški vojak zavedata, da je kubansko mostišče ogromnega pomena in da je njegova posest aa nas velike strateške važnosti.
Vojni poročevalec piše nadalje, da pred-r	jflrtinrrtip rofifitičftfi ^pri^f svojo
vrste. Dejansko je to mostišče eno samo bojišče zakopov in rovov, dolgo kakih 100 kilometrov in široko blizu 120 km. Glavni postojanki tega bojišča sta Novorosijsk in Anapa, ki ju ščiti gorska veriga in več rek. Zaradi terenskih oblik je bilo mogoče tesno sodelovanje med kopno vojsko, letalstvom jn mornarico in prav temu sodelovanju moramo pripisati novejše uspehe. Na področju, kjer so boji najbolj besneli, ni ostala cela niti ena hiša, vsaka pa je postala majhna utrdba in več hiš skupaj utrjena postojanka. Veteranom izza prejšnje vojne se je včasih zdelo, da zopet doživljajo bitko pri Verdunu. Boji na nož so večkrat odločili v strahotni in včasih brezupni borbi.
Krepko podporo je zlasti v najbolj kritičnih trenutkih nudilo letalstvo, čigar preventivni napadi so bili zelo koristni, zlasti oni, ki jih je letalstvo izvršilo proti sovražniku, ko se je pripravljal na nove poskuse za preboj nemško-rumunskih črt. Naši vojaki so se razen tega vedno lahko zanašali na oskrbo z orožjem, strelivom in živežem, ki so redno prihajali na vsa mesta, tudi na nekatere izpostavljene prednje postojanke v hribih ali med rekami v močvirnem pasu.
Novorosi;sk, mesto in pristanišče, je še nadalje v naših rokah in sovražniku se nikdar ni posrečilo vdreti vanj. Sovjetski vojaki, ki so se nedavno ustalili v bližini mesta, zaman skušajo prebiti ognjeni obroč. Ker je ta uspeh nedosegljiv, se omejujejo samo na bombardiranje, toda to bombardiranje je izvršeno v prazno, kajti ne more zadeti drugega kakor ruševine. Vse, kar zanima nemškega in romunskega vojaka, je izven obsega, strelo^ tako na primer kinematograf in nekaj brivcev.
V zraku so sedaj znamenja novih neviht, nadaljuje novinar, toda vsi so mirni, vedri in polni zaupanja. Poslednjo preizkušnjo bodo prav gotovo zanesljivo prestali. Ogromni obrambni jez na jugu bo zaustavil tudi splošno ofenzivo. Obrambne postojanke so čudovite, v njih pa so sami junaki. Epična borba ob Kubanu bo prav gotovo ena izmed najbolj slavnih borb v zgodovini te vojne.
Kakor poroča neki drugi vojni poročevalec, je sovražnik zbral ob Kubanu znatne sile, ki so bile doslej v Iranu. Najbrt gre za" celo armado, ki jo jgestavljajo po večini sibirski ljudje. Zanesljivo je za sedaj le to, da je bilo med ujetniki več vojakov in oficirjev, ka so bili preteklo leto v posadkah v obmejnih krajih severnega. Irana. (II Piccolo.)
Hitlerjevo odlikovanje romunskega generala
Bukarešta, 26. maja s. General Hansen, šef nemške vojaške misije v Rumuniji, je izročil ženi divizijskega generala Mihaela Lascarja, ki je padel v bitki za Stalingrad, hrastov list k viteškemu križcu reda Železnega križa, katerega je padlemu podelil Hitler. General Hansen se je poklonil junaštvu romunskega generala in junaštvu njegovih čet.
40 angleških letal sestreljenih
Berlin, 25. maja s. Iz pristojnega vira se doznava, da je bilo prejšnjo noč med napadom na Dortmund sestreljenih 40 letal. Gre po večini za štirimotome bombnike tipov »Halifax«. »Stirling«, »Lancaster« in »Welingtonc.
Horthyjeva zalivala borcem na vzhodu
Budimpešta, 25. maja s. Regent HorthT je danes izdal plamteče dnevno povelje na čete 2. madžarske armade, ki se je vrnila v domovino z vzhodne fronte. Regent je izrazil svojo visoko pohvalo 2. armadi, ki se je hrabro borila proti boljševizmu in branila madžarsko domovino in Evropa »Z vašo hrabrostjo in udeležbo v ostrih borbah proti številčno nadmočnemu sovražniku, je rekel regent, ste znova odeli s slavo zastave honveda. Prepričan sem, da se bo nadaljevala borba za obrambo domovine z enako neomajno vero, ki je vas podžigala v letu hudih bitk na vzhodni fronti.«
Šef glavnega stana madžarske vojske general Szombathelv je v Kolosvaru pozdravil pehotno divizijo, ki se je vrnila z vzhodne fronte. Izrazil je oficirjem in vojakom zahvalo domovine za hrabrost, katero so pokazali v zimskih borbah proti blojševizmu.
Smrt slovitega švedskega
Stockholm, 26. maja. s. Znani švedski slikar Mins von Dardel je umrl v New Torku zaradi srčne kapL Dardel je veljal za najbolj reprezentativnega zastopnika švedskega modernega slikarstva ln prednika surrealizma. V New Torku, kjer je pravkar zaključil razstavo svojih »H*, ja bil Jsel®:
Ofenzivne možnosti evropske trdnjave
Govor državnega tajnika Bastianinija in Izmenjava brzojavk med Rimom in Berlinom ob četrti obletnici jeklenega pakta na eni ter Churclrll&v govor in odkrita skrivnost Rooseveltove poslanice Stalinu na drugi strani so te dni nudili nemškim politič-n'm opazovalcem priliko, da koristno pri merjajo moralno in praktično vrednost obeh velikih skupin narodov, k; se sedaj borita druga proti drugi. Nasproti granitno trdn' stvarnosti sistema Osi v Evropi in trojnega pakta v svetu kaže sovražna koalicija, ki temelji na vrsti trenutn h in nerealnih kompromisov med nasprotujočimi si načeli in interesi, vsak dan bolj svojo razrahljanost, ki prihaja med drugim do izraza tudi po samih izjavah nasprotnih državnikov.
Tako nam razpust tretje internacionale znova zgovorno odkriva formalno in bistveno nesoglasje med cilji boljšsvizma in onimi, za katere se baje bore tako zvane velike demokracije, toda tudi na vojaškem, kakor patološkem in političnem področju, predstavlja blok totalitarnih držav nepremagljivo in neporušno osredotočenje s'l, nasproti kateremu prihajata še bolj do izraza razpršenost in nered sil, s katerim1 razpolaga sovražnik. Po mnenju nekaterih nomških 1'stov je predvsem napačno govoriti o evropski trdnjavi. V resnici gre za ogromno akcijsko in borbeno oporišče, ki v političnem pogledu zajema tudi vse nevtralne 'n nevojujoče se države, saj so te prav tako neposredno izpostavljene grožnii bc! ševiškega in severnoameriškega imperializma. Evropa, organizirana po Osi., je ogromna centrala energije, ki razpolaga z najrazličnejšimi ofenzivnimi možnostmi v enaki meri kakor z obrambnimi. Zato ne moremo trd'ti, da je oblegana, saj je njea položaj boljši kakor položaj nasprotnika, tudi v kolikor gre za ofenzivne udarce, bodisi proti vzhodu ali v katerikoli drugi smeri.
Medtem ko n. pr. podmnmiško orožje prenaša ofenzivo daleč od celine na sama življenjska pota sovražne oskrbe, na razdaljo več tisoč milj od evropske obale, bi sovražnik — spričo svojih težkih izgub na morju — ne mogel organizirati večjih izkrcani na celini, ne da bi tvega!, da ga oborožene sile Osi zopet pahnejo v morje, za kar bi mogla zadoščati včasih ena sama divizija ali največ ena izmed številnih osnih armad.
Tudi v pogledu oborožitve in prehrane ne moremo smatrati Evrope za oblegano trdnjavo, kajti njene rezerve so tolikšne, da se ne morejo izčrpati. Razen tega je volja do borbe na vsej naši celini vsak dan večja spričo zavesti o neizbežni katastrofi. ki bi jo izzvala zmaga sovražnikov Osi. Celo Angleži sami dopuščajo, da bi naš svet v tem primeru določali Sta'in, Roosevelt in Churchill. Ako pa bi Stalin posta! zmagovalec, bi se prav gotovo ne pomišljal uresničiti Leninove oporoke, po kateri naj se rdeča revolucija zanese ne le do Rokavskega preliva, marveč še preko njega.
Nasproti tem meglenim izgledom pa kažejo povojni načrti Osi največjo jasnost.
Državni podtajnik Bastianini je nedavno poudaril, da Italiji in Nemčiji ni za Preganjanje ali zatiranje narodov, temveč za njih svobodni razvoj in varnost v sodelovanju z vsemi. Dejal je nadalje, da sta oba glavna problema, problem politične svobode in problem gospodarske svobode, tudi v mednarodnem pogledu uresničljiva s pravično porazdelitvijo surovin. Kakor ustvarja Japonska s svojimi napori pod-ročie blagostanja v vzhodni Aziji, tako želi tudi Os ustvariti takšno področje v Evropi.
Povsem drugačni in nerešljivi pa so problemi, ki mučijo sovražno koalicijo. Churchill je
svojem poslednjem govoru nakazal mnoge izmed njih in tudi težavnost njihove rešitve, ne le. koiikor gre za odnose med samimi pluto-kracijami in boljševizmom, temveč tudi v pogledu bodoče usode Indije, Birme. Malajske dežele. Kitajske. Avstralije in vsega britanskega ozemlja Churchill je moral priznati, da lahko vojna ob tolikšnih strahotnih neznankah orinese Veliki Britaniji in njenim zaveznikom :e velika presenečenja, predvsem pa ne more nihče v nasprotnem taboru povedati, kakšni novi zapletljaji in nove nevarnosti lahko nastanejo spričo razlik v naziranjih v demokratičnem taboru na eni in v boljševiškem na drugi strani, zlasti če bi se vojna podaljšala še za nekaj let.
Pomanjkanje tesnejšega sodelovanja in notranje strnjenosti med tako imenovanimi zavezniki pa ustvarja tudi v gmotnem pogledu vedno večje težave za njihovo bojevanje. Sovjetska zveza je bila na primer prisiljena uvesti izjemen režim za ves svoj sistem železniškega prometa ker jo je izguba ogromnih ozemelj in glavnih rudarskih področij prisilila, da ni le premestila vse svoje industrije v Ura tek o pokrajino in Sibirijo, temveč je morala ves svoi promet in vse delovne sile izpostaviti nadčloveškim naporom, ki morajo prej ali slej zrahljati gospodarsko in socialno organizacijo države. Tudi Anglija in Zedinjene države trpe zaradi prevoznih težav ki močno ovirajo ves nj:hov oborožitveni program.
Razen tega primanjkujejo Angliji in Ameriki nekatere bistvene surovine za vojno proizvodnjo kakor guma. aluminij in petrolej, k< so jih še do nedavnega imeli v izobilju. Predvsem pa so sovražniki Osi brez zadostnega števila ljudi, kakor dokazuje med drugim načrt za prevoz milijona ind;jskih delavcev v angleške 'n druge rudnike. Ta načrt zato še ni bil izveden, ker sta ministrstvi za trgovsko plovbo in prehrano postavki svoj veto, zavedajoč se, da ne moreta zaiamč ti preveza ln prehrane tolikšne množice.
Nasprotno si je Evropa zagotovila popolno avtonomijo v pogledu oskrbe, tako da so ji neznane vrzeli, ki so se pojav'le v sovražnem vojnem gospodarstvu. Evropa razpolaga tudi z vsemi sredstvi, ki so potrebna za neoviran razvoj njene industrije, zlasti tudi z zadostnim številom delavstva. Zato se bodo uresničile H tlerjeve besede.
da bo zadnji bataljon, ki bo zmagal, evropski bataljon, ki bc- prav gotovo tudi najbolje oborožen bataljon na svetu.
Barbarstvo angleških In ameriških let&kev bo prejele zasluženi odgovor
F:m, 25. maja. s. Pod naslovom »Letalska bombardiranja« piše »Giornale d'Ita-lia*: Izvršujoč ukaz, ki ga je vsekakor navdihnil sestanek Churchilla in Roosevelta v Washingtonu in še bolj nujna potreba angleške propagande, se londonski listi bolj kakor kdaj strnjeno in besno zaga-niajo proti Italiji ter poveličujejo uspehe angleškega in ameriškega bombardiranja in v naorej naznanjajo njegov naraščajoči uničevalni razvoj. Včeraj je »Daily Telegraph«, eno izmed Edenovih glasil, posvetil temu vprašanju uvodnik z naslovom »Obvladovanje neba nad.Italijo«: Zavezniško letalstvo napada brez odmora ponoči in podnevi Italijo. Letališča in si-cilska ter sardmska pristanišča, kakor tudi pristanišča na polotoku so stalno bombardirana in zadelo jih je že na tisoče ton bomb. Italijanski šefi ne prikrivajo svoiega mnenja, da pomoč nemškega letalstva Italiji ni zadostna za rešitev. Zavezniki se morajo neprestano zaganjati z vsem, s čemer razpolagajo, proti Italiji in proti njenim zelo razširjenim in lahko ranljivim meiam. Sedaj, ko so bile letalske sile Osi desorganizirane ter so morale prenesti nemajhen napor, ko se Italija približuje kaosu in je na poti do propada, morajo zavezniki oiačiti do skrajne meje svojo letalsko ofenzivo.
Tako piše eden izmed poluradnih listov v Londonu. Bržkone ne pozna ponosnega zgodovinskega neupogljivega odpornega duha Italijanov, naraščajočega razvoja obrambne reakcije ln letalske ofenzive Osi, ki ne ustreza upaniu Londona Vsak dan beleži vojna kronika znatno število angleških in ameriških letal, ki jih osovin-ske letalske sile zrušijo nad polotokom in nad otoki. Vsak dan beleži ista kronika znake obnovljene italiianske in nemške letalske ofenzive v Sredozemlju proti ladjam in pristan;ščem Anglo=asov od Francoske severne Afrike do Malte in Sudana ob Rdečem morju. Primer »Dailv Tele-grapha« pa ni osamljen. »News Cronicle« piše o udarcih, zadanih Italiji, da bi se Italija omehčala. »Daily Express« piše: Toča bomb bo padla na Italijane in bo trdneiša kakor tista, ki uničuje Nemce ln kakršna ie bila pri E1 Alameinu. Prekosimo po besu in natančnosti angleško-ameriško bombard5ranie. kakršno je bilo pred napadom na Bizerto Zakaj bi Italiji prihranili naš bes. Voina zahteva, da bombardiramo glavno mesto, ki so možgani sovražnika. Razbiti moramo brloge novega imperija.
Ta izražena krutost angleških predlogov ima ofenzivno namero živčne vojne pa tudi defenzivno, ki naj oiači že zrahljane živce angleškega prebivalstva. Izostali so nagli odločilni učmki. ki so jih pričakovali po zaključku bitke v severni Afriki. Danes ie položaj Anglosasov v Sredozemlju več kot negotov in vznemirjajoč. pričenja pa se nova letalska ofenziva Nemčije na angleški otok. ki bo spremenila račune anglosaških politikov in vojaških poveljnikov ter novzročila novo strašno razdejanje. Angleški listi govorijo o obvladanju neba nad Italijo, da bi pri- j krili angleškemu narodu nemško obvlado- j vanje neba nad Anglijo Obramba italijanskega neba se izpopolnjuie dejansko z odločno in mogočno letalsko ofenzivo Nemčije nad angleškim otokom. Angleški J ministrski predsednik Churchill je pre- '
vzel pred zgodovino človeštva in omike strašno odgovornost za novo neusmiljeno vojno s smrtonosnimi bombami in zaži-galnimi lističi ter strahovitimi eksplozivnimi pripravami proti neborcem in nevojaškim objektom, proti otrokom, ženskam, ranjencem, bolnikom, cerkvam in umetniškim spomenikom. Roosevelt se je pridružil Churchillu s tem. da mu ie dal na razpolago svoje gigantske bombnike in zločinsko hladnokrvnost svojih pilotov in strojničarjev. Rekli smo, da ta novi razvoj vojne, ki so ga hoteli in pričeli Anglosasi. ne bo dolgo brez odgovora. Churchill je ustvaril precedense. Osvobodil je Nemčijo slehernega obzira. Anglija se že strašno pokori za svojo pobudo, za svoj mon-struozen način vojne. Sedaj se je znašla nenadoma pod strašnimi udarci bombardiranja nove vrste s strani nemških letal novega tipa z novimi eksplozivnimi sredstvi. Obveščevalci govorijo o nemški su-perbombi. ki uniči vse. kar je v območju 700 do 800 metrov od mesta, kamor pade. Iz višine 4000 metrov občuti bombnik natančno zračno premikanje, ki nastane po eksploziji. Gre za supereksplozivno sredstvo, bržkone iz tekočega zraka. Gre za novo iznajdbo nemške kemične industrije, ki je gotovo prva na svetu v iznajdljivosti in obsežnosti svoje proizvodnje, in katere ne more prekositi nobena konkurenčna angleška ali ameriška kemična industriia Nova nemška akcija, ki se ie komaj deloma pričela, ima že velik učinek, izvedena pa bo po znanstveni metodi, kakor jo je" naznačil Churchill, proti industrijskim središčem in pristaniščem v Angliii Značilno je dejstvo, da letijo novi nemški bombniki tako visoko, da jih ne more doseči protiletalsko topništvo in tudi ne angleški lovci.
Evropska vojna stopa torej v fazo letalske ofenzive. Neizprosnost anglosaškega letalskega bombardiranja Italije bo poplačana v pravični meri z neizprosnostjo bombardiranja angleškega otoka in drugih važnih anglosaških postojank po nemškem letalstvu. Da bi prikrili to dejstvo, govorijo londonski listi zaman o razdejanju Italije. Omikanega državljana sveta boli srce ob hladnem premisleku te tragedije, katere nisc hotele in ne pričele sile Osi. Vsa odgovornost obremenjuje Angleže in Američane.
Letalski napadi
ne bodo uklonili Osi
Stoekholm, 26. maja. s. Londonski poročevalci l:sta »Dagens Nyheter« in drugih švedskih dnevnikov pišejo, da pomenijo poslednje izkušnje jasno svarilo optimistični domnevi zaveznikov, da bi bilo mogoče Italijo in Nemčijo ukloniti z letalskimi bombardiranji. Do tega sklepa so prišli razni angleški poslanci in vojaški opazovalci in kritiki. Letalski sotrudnik lis* a »Yorkshire Post« ugotavlja skupne izgube britanskega letalstva od začetka vojne dalje, ki jih ceni med drugim na 47.000 - lož, in piše: Navzlic dobremu udejstvovanju zavezniškega letalstva bi bila največja, zmota, ki bi jo mogli zagrešit!, ako bi domnevali, da- bi bilo mogoče z bombardiranji dobiti vojno. Letalski sotrudnik lista »Evening Standarde pripominja, da Nemčije ni tako lahko bombardirati kakor Angl'jč in sicer zaradi njene večje površine. Razen tega se zde nemška mesta na
Ducejeva nagrada
za rojstvo dvojčkov
Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Kovačič Ivanu in Ro-
zaliji iz Gornje Gomile št 11, občina St Jernej, o priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir.
Vlak z darovi za vojake
S pomočjo marljivega Glavnega stana
Kr. vojske — urada za tisk in javno skrb — je prispel na področje II. Armade 15. vlak APE (za pomoč, propagando in vojsko), sestavljen iz 30 vagonov, ki so pripeljali darove in razne potrebščine za vojake.
Tudi pri organizaciji tega vlaka, ki prinaša hvaležnost italijanskega naroda junaškim četam, ki se borijo na Balkanu proti zahrbtnim partizanskim tolpam, je v veliki meri sodelovala Fašistična stranka in s tem ponovno dokazala, kako so ji pri srcu bojevniki
Cim prispejo količine pošiljatve do edi-nic. ki so jim namenjene, bodo darovi razdeljeni s sodelovanjem pristojnih vojaških poveljnikov v navzočnosti okrožnih tajnikov Fašistične stranke ali njihovih zastopnikov.
Zvezni tajnik sprejel 10 avantgvardistov
H odhajajo kot prostovoljci na bojišče
Ljubljana, 26. maja. Včeraj je Zvezni tajnik sprejel 10 avan-gardistov, ki mu jih je predstavil Podpo-veljnik in ki so zaprosili za sprejem v vojaško službo, da bi bili odposlani v prve bojne črte, da tja ponesejo svoj delež vere.
Zvezni tajnik je odhajajočim izrazil svoja vošči'a in voščila vseh ljubljanskih fašistov, ter svoje zadovoljstvo nad temi mladimi ljudmi, ki so pripravljeni vse žrtvovati za zmago pravice nad komunističnim barbarstvom
Gospodarstvo
Ureditev financ v Srbiji
Razstava športne umetnosti in turističnega letaka
bo otvorjena 12. junija.
Ob zaključku prijav za rportno umetniško razstavo je bilo zabeleženih mnogo del, ki bodo razstavljena od 12. junija dalje v Jakopičevem paviljonu, tako da ce lahko trdi, da je uspeh te nove in zanimive umetniške prireditve že sedaj zagotovljen. Vemo, da pripravljajo še nadaljnji umetniki nova dela in je zaradi tega organizacijski odbor sklenil sprejemati nove prijave do 31. maja. Brez dvoma bo ta razstava vzbudila največje zan''manie
med ljubljanskim prebivalstvom, ki toliko ceni umetniška dela in ld se tako navdušuje za športno udejstvovanje.
Istočasno s športno umetniško razstavo bo v Jakopičevem paviljonu otvorjena razstava turstično-propagandnih letakov, ki jo prireja pokrajinska delegacija za turizem. Videli bomo. kako so naši umetniki združili v svojih del:h etnične, dunov-ne in turistične značilnosti naše pokrajine.
Združitev obeh prireditev nI slučajna, kakor bi se zdelo v prvem trenutku, kajti često se tudi v vsakdanjem življenlu šport in turizem združujeta s trdnimi veTmi, ki so v tem primeru vezi lepote v umetnosti.
Beograjski dnevnik »Donauzeitung« prinaša daljši članek, v katerem se peča z denarnimi in finančno-političnimi vprašanji Srbije. Ob zlomu Jugoslavije je znašal izkaz dinarskih bankovcev okrog 20 milijard dinarjev (zadnji objavljeni izkaz je navajal znesek 16 milijard). Ce smatramo znesek 6 milijard kot normalni predvojni obtok bankovcev v bivši Jugoslaviji, tedaj vidimo, da je bil ob zlomu obtok trikrat -večji kakor normalno. V tresorih bivše jugoslovanske Narodne banke p« so imeli natiskanih še za 39 milijard dinarjev. kar priča, da so takratni merodajni činitelji računali s tem, da se bo država nadalje zadolževala pri novčanični banki.
Od skupnega obtoka 20 milijard dinarjev je po razpadu Jugoslavije odpadlo na Srbiio 7 milijard. Zamenjava bankovcev bivše Narodne banke je bila izvršena v poletju 1941. v jeseni pa je sledila zamenjava majhnih državnih bankovcev po 50, 20 in 10 din.
Hitra zamenjava je bila mogoča, ker je ostala tiskarna za bankovce v Beogradu nepoškodovana. Z zamenjavo je bilo preprečeno, da bi po ilegalni poti prišli z drugih področij bivše Jugoslavije bankovci v področje Srbije.
Nova Srbska Narodna banka je nato izdala potrebne ukrepe za ureditev bančnega in denarnega prometa Najprej so bile blokirane hranilne vloge, izvirajoče iz dobe pred 18. aprilom 1941, na katere je bilo dopuščeno izplačevati le določene zneske na mesec. Nadaljnja naredba je bila naperjena proti tesavriranju bankovcev. Odobravanje novih kreditov je bilo vezano na odobrenje z določbo, da se smejo novi krediti dajati !e za gospodarsko nujne potrebe. V tej zvezi je bila maksimalna obrestna mera za kredite pri bankah zni-žar** od 10% na 3.5 do 8%. Da se poveča
brezgotovinski denarni promet, je Mo število podružnic Srbske narodne banke po-
dvojeno.-
Ko je v avgustu prevzela posle vlada generala Nediča, je bilo treba znova urediti poslovanje davčnih uradov ih pobiranje davkov sploh. — V prehodni dobi pa je morala seveda vlada najeti pri Srbski narodni banki potrebne kredite. Za fundiranje teh kreditov je Srbska narodna banka pričela izdajati tri do dvajsetmeseč-ne blagajniške zapise, ki jih je sedaj v obtoku za 1.5 milijarde dinarjev. Nadaljnji ukrepi so se nanašali na povečanje državnih davčnih dohodkov. Ti ukrepi so bili v zadnjem času še znatno razširjeni. Tako so bili s 1. aprilom uvedeni vojni pribitki na cene monopoiskih predmetov.
Za kritje izrednih izdatkov je bilo dne 25. marca t. m. razpisano 4.5% dolgoročno notranje posojilo v višini ene milijarde dinarjev za amortizacijsko dobo 30 let. Nadaljnje posojilo v višini ene milijarde din pa bo v kratkem razpisano.
Prvo posojilo v višini ene milijarde^ dinarjev sta v celoti prevzeli Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica, drugo posojilo, ki bo v kratkem razpisano prav tako v višini ene milijarde, pa bo ponu-deno tudi ostalim bankam in zasebnikom. Računati je z uspehom tega posojila spričo razmeroma ugodne obrestne meje in emsiijskega tečaja, ki znaša 98.5%.
Odgovorni nemški in srbski činitelji se zavedajo, da je treba vse storiti za ohranitev stabilnosti valute, za kar so ustvarjeni potrebni pogoji z ureditvijo financ. Za gospodarski razvoj pa je poskrbljeno predvsem z izvajanjem javnih del na račun 3mi!ijardnega kredita. Obe prej omenjeni posojili služita namreč izključno za financiranje javnih del v okviru tega tri-milijardnega kredita.
Skušale m prepisi za gimnazijski sprejemni izpit
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. svoje naredbe z dne 8. maja 1943-XXI št. 50 o spremembi predpisov za izpite na srednjih šciah pokrajine. oiJoča:
Člen 1. Gimnazijski sprejemni izpit obsega tčle skušnje: a) pismena skušnja iz slovenščine, sestoječa iz nareka in proste obnove sestavka ali berila, ki ga prebere izpraševatelj. kar je opraviti v največ dveh urah Oba dela te skušnje 1e opraviti zapored is*-] dopoldan;
b> pismena skušnja iz aritmetike ln geometrije. sestoieča iz rešitve enega ali več računskih načinov;
c)	nJsmena skušnja iz geometričnega risanja:
d)	ustna skušnja Iz slovenščine, zgodovine in zemljepisa (splošna izobrazba), iz aritmetike in geometrije;
e)	sknšnia iz telovadbe.
Člen 2 Ustne sku?"ie se ^rSilo po sledečem načrtu: Slove"šč'na: Citanje in de-klamacije. Vaje vsebJnske obnove, opisa in pripovedovania. Dokaz o metodičnem znanju različn'h besednih vrst. Določanje osebka ln povedka Spregatev pravilnih in nepravilnih glagolov.
Zgodovina in zemlienis: Opis Ljubljanske pokraiine in Italije z ozirom na najpomembnejše zgodovinske osebnosti in na značilnosti gospodarstva in dela.
Aritmetika in geometrija: Lahke vaje ustnega računanja. Vaie s pretvarjanjem na mere desetinskeea merskega sestava. Osnovni zakoni m lahki primeri s celimi števili in desetinami Lahki aritmetični in geometrični računi.
Člen 3. Razveljavljena . je določba, koliko časa se sme največ porabiti za ustni izpit.
Člen 4. Za kandidate ki želijo opravln-ti izpit v jesenskem roku. se mora vložiti do vštetega 15. junija prošnja na taksnem papirju za L. 6.—. ki jo podpiše oče ali njegov namestnik.
Ljubljana, dne 18. maja 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
!fiserati v »Jutru« 5majo ve*?*' -tocIT
splošno bolj odporna in organizirana proti bombardiranju. Nemška protiletalska zaščita je debro razvita, kar dokazujejo med drugim Izgube britanskega letalstva pri razn'h napadih v zadnjem tednu. Ako bi hoteli dobiti vojno s samim letalstvom, zaključujejo britanski strokovnjaki, bi sovražnik ne smel razpolagati z nobenim letalom več, kar je nemogoSc, kakor b' bilo smešno misliti, dr. bi bombardiranja mogla opraviti takšno delo, da bi postal vzor za Evropo vojaški sprehod.
Gospodarske vesti
= Zastopstvo inozemskih tvrdk v Italiji.
Iz Rima poročajo, da so bili izdani novi predpisi glede zastopstva italijanskih tvrdk (družb, trgovinskih tvrdk ter javnih in za sebnih podjetij) v inozemstvu. Taka zastopstva mora v vsakem primeru odobriti ministrstvo za izmenjavo in devize. Zastopstva, za katera ne bo izdano odobrenje, morajo v teku pol leta likvidirati.
Promet na italijanskih efektnih borzah. V novembru lanskega leta je bil. kakor znano, izdan predpis, da mora vsak kupec delnic na borzi prej vpisati v enaki vrednosti 3Vo zakladne bone. ki ostanejo pri njem blokirani. Ta ukrep je bil izdan, da se omeji borzna špekulacija z delnicami. Na borzi je v resnici promet z efekti padel na minimum, kar je v mnogih primerih celo otežkočilo prodajo delnic onim, ki so denar nujno potrebovali bodisi za davke ali za nakup blaga. Tudi izdaja novih delnic je bila zelo otežkočena. Zato je finančni minister Acerbo, kakor smo že poročali, ukinil predpis glede nakupa 3°/e zakladnih bonov in je uvedel poseben davek na promet z delnicami, ki znaša pri tečaju do nominalne vrednosti 3*/o. za presežek preko nominalne vrednosti pa 35 do 60%. Čeprav tudi ta davek precej obremenjuje nakup delnic, je vendar promet na italijanskih borzah zopet oživel. Novi predpisi daiejo finančnemu ministru možnost, da davek na promet z delnicami po potrebi poostri, lako da je v vsakem trenutku dana možnost, z davčnimi ukrepi nastopiti proti špekulaciji z delnicami.
= Zaključki italijanskih bank. Javnopravni zavod Banca Nazionale del Lavoro v Rimu Izkazuje za preteklo leto čisti dobiček 28.1 miiijona lir (prejšnje leto 23.5) in bo plač?l ra glavnico 400 milijonov lir nespremenjeno 4% dividendo. pri čemer bo znesek 13.7 milijona lir dodeljen rezervam, ki bodo s tem narasle na 50.7 milijona lir. — Tudi zavod Banco dl Nap>oli izkazuje za preteklo leto povečan dobiček 86.5 milijona lir (81.7). — Zavod Banca di Roma, ki je ob koncu lanskega leta zabeležil 9.3 milijarde lir hranilnih vlog. izkazuje čisti dobiček 21.2 milijona lir (19.8) in bo izplača' nespremenjeno 4% dividendo. — Tudi milanski zavod Banca Commerciale Italiana bo izplača' za lani 4% dividende.
= Madžarska, odplačuje svoje finančne dolgove v Nemčiji. V blagovnem prometu-med Madžarsko in Nemčijo je v zadnjih letih nastal znaten klirinški saldo v korist Madžarske, ki je bil deloma porabljen za dalekosežne finančne transakcije, zlasti za odkup madžarskih obveznic, ki so v obtoku v Nemčiji, in za amortizacije raznih dolgov. Madžarska Narodna banka navaja, da je bilo lani v ta namen porabljenih 176 milnonov pengov. Nedavno pa je prišlo med Nemčijo in Madžarsko do sporazuma. po katerem bo na račun klirinškega dobroimetja Madžarska odkupila v Nemčiji tudi razne delnice madžarških podjetij. Po cenitvi, ki je objavljena v letnem poročilu madžarske podružnice zavoda Kreditanstalt-Bankverein. znaša vrednost delnic madžarskih podjetij, ki so v Nemčiji, okrog 170 miliionov mark. Z izvedbo sporazuma o odkupu madžarskih delnic v Nemčiji so pooblaščene madžarske velebanke. ki smejo na račun klirinškega dobroimetja odkupiti predvsem delnice podjetij svojih koncernov. Neka druga madžarska banka pa je pooblaščena odkupiti delnice ostalih podjetij, ki ne pripadajo bančnim koncernom.
= Pospeševanje madžarskega tranzitnega prometa preko Ftume. Po čl. 5. italijan-ako-madžarskega sporazuma o pospeševanju madžarskega tranzitnega prometa preko luke Ftume je Ml ustanovljen poseben odbor ekspertov, ki je Imel v času od 17. do 20. t. m. svoje zasedanje v Budimpešti. Italijansko predstavništvo je vodil generalni ravnatelj Italijanskih državnih železnic, senator Velani. Odbor se je podrobno bavil o možnosti pospeševanja tranzitnega prometa tako v se lan ji dobi kakor v dobi po končani vojni, ko je predvideno, da bo šel madžarski prekomorski promet pretežno preko luke Fiume. Odbor Je v podrobnostih razpravljal o železniških, paroplovnih, zunanjetrgovinskih in carinskih vprašanjih, in sicer v duhu tradicionalnega italijansko-madžarskega prijateljstva. Odbor je zaključil svoje zasedanje z ugotovitvijo, da bo uspelo pre 1 videne cilje v celoti doseči.
«= Gradnja Svobodne Inke v Novem Sada. Ze lani smo poročali o načrtu madžarske vlade, da poleg obstoječe svobod-
ne luke v Czepelu pri Budimpešti izgradi za južni del države še drugo dunavsko svobodno luko v Novem Sadu, ki naj bi služila predvsem odpremi žita. Sedaj poročajo iz Budimpešte, da so podrobni načrti za ta dela že pripravljeni. Madžarska vlada je tudi že stavila na razpolago potrebna denarna sredstva in tako je računati. da se bodo gradbena dela v najkrajšem času pričela.
= Ustanovitev instituta za kemijo in kemično tehnologijo v Kijevu. Da se pospeši razvoj kemične industrije na področju Ukrajine, je bil te dni s sedežem v Kijevu ustanovljen institut za kemijo in kemično tehnologijo, ki so mu bili priključeni dosedanji kijevski kemični institut, kemično-tehnološki institut in kemični laboratorij za silikate.
= Svetovna proizvodnja mineralnega olja. Po podatkih ameriškega strokovnega lista »Petroleum Times« se je svetovna proizvodnja mineralnega olja lani zmanjšala navzlic naraščajoči potrebi in prizadevanju zi razširjenje. Dosegla je le 2.04 milijarde standardnih sodčkov, nasproti 2.24 milijarde v prejšnjem letu (1 sol ček = 159 1). Najobčutneje se je zmanjšala proizvodnja Venezuele, ki je padla od 224 do 147 milijonov sodčkov. List ceni, da se je svetovna proizvodnja nadomestkov za mineralno olje (predvsem proizvodnja sintetičnega mineralnega olja) povečala od 136 na 164 milijonov sodčkov. Pa tuli ob vpoštevaniu te povečane proizvodnje sistetičnega mineralnega olja, ki vrhu tega odpade pretežno na Evropo, je bila lani svetovna proizvodnja manjša nego v prejšnjem letu. Pri tem računa imenovani ameriški strokovni list tudi s problematično proizvodnjo Sovjetske Rusije, ki je za preteklo leto navaja v višini 214 milijonov sodčkov. Nazadovanje proizvodnje pa je v glavnem posledica prevoznih težkoč zarali pomanjkanja tankovslrih Uv-dij.
Iz Hrvatske
General Kren na vzhodnem bojišču. Na
poz'v letalskega feldmaršala von Richtho-fena se je na vzhodnem bojišču mudil poveljnik hrvatskih letalskih sil general Kren. Obiskal je hrvatske lovce, ki sodelujejo v borbi proti boljševizmu. General Kren je povab'1 maršala von Richthofena na obisk na Hrvatsko. Za časa svojega bivanja se je vrhovni poveljnik hrvatskih letalcev prepričal o dobrem razpoloženju, ki vlada med hrvatskimi letalci.
Teden matere in otroka. Hrvatski listi opozarjajo prebivalstvo, ca bodo dnevi od 30. maja do 6. junija posvečeni materam :n otrokom. Oficijelne proslave bo priredila ženska sekcija ustaškega pokreta. V šolah bodo posebne prireditve na dan 3. junija. V času od 30. maja do 6. junija bodo profesorji srednjih šol med predavanji posvetili nekaj besed proslavi tedna matere in otroka.
N°va letalska zveza. V začetku junija bo odprta nova letalska zveza med Bukarešto, Zemunom, Zagrebom, Benetkami in Milanom.
Svečan prevzem prve hrvatske dobro-voljske divizije SS. V »Novi Hrvatski« z dne 20. t. m. je daljše poročilo s sliko o svečanem prevzemu prve hrvatske dobro-voljske divizije SS. Clankar pravi, da nikakor ni bil samo slučaj, da je poziv k članstvu naletel med Hrvati, zlasti med muslimanskim svetom, na tako močan odziv. Poveljnik diviz'je je sprejel svoje vojake z naslednjimi "besedami: S tem sprejemam v vrste SS oddelkov vas, vodje in vojake. Premagali boste pogubonosni boljševizem in židovstvo. Ponosno boste še nadalje nosili slavo svojih očetov, hrabri vojaki. Kot prvi hrvatski prostovoljci SS oddelkov boste dostojno stali ob strani pre'zkušenJi borcev SS orožja. Pozdravljena Fiihrer ia Poglavnik.
V S. kolu državne loterije bo razdeljenih več nagrad kakor v prejšnjih dveh. Prva nagrada znaša 2 milijona kun, 5 nagrad je po 200.000 kun ln Se 15.000 drugih dobitkov. Z večjim številom nagrad se je podražila tudi cena za srečke. V prvih dveh kolih so bile četrtinke po 100 kun, v tretjem pa stane četrtinlra srečke 250 kun.
Lektorat za hrvatski jezik na dunajski univerzi. V seminarju za slovansko filolo-gi jo na dunajski univerzi ao pred dnevi svečano »tvorili lektorat'za hrvatski jezik. K otvoritvi sta prišla' med drugimi odiičniki rektor dr. Pernkopf ln hrvatski poslanik na Dunaju dr. Karčič. Novi lektor Anton Roo-oo je predaval 9 hrvatski ljudafci du4L .
Velike verske svečanosti
v LfuMfani
Vabilo šk©£a g. d?. Gregodja Rožanana k udeležb! psrl spskorni procesiji ljubljanskih župnij v soboto
VSE VERNE LJUBLJANČANE,
ki po službi in delu niso zadržani, najvljudneje vabim k spokorni procesiji, ki bo v soboto 29. maja popoldne šla iz vseh mestnih župnijskih cerkva na Rakovnik. V procesiji bomo spremljali milostno podobo Marije Pomagaj, vsem Slovencem najbolj priljubljeno in od vseh najbolj češčeno. V duhu spokcrncsti in z velikim zaupanjem se zberimo okro? Matere, Pomočnice in Kraljice naše, ob Njei se pripravimo za skupno posvetitev Njenemu bre7mad»?npmn Srcu. bomo v smislu teva nesveeenia r^snc in korenito sprem<»p5Ji svpjc miSlienie in rivlienje no nauku 1R>'s*"Sovern. potem bomo tu^i mi vre^ii. se 'rpolpijo nad nami nr^l^ne obljube. k? iib ie Go-sna in Mati Mariia dala posameznikom in narodom.
V	?S. mala 1P43.
t OFtEGORLT ROZMAN, škof ljubljanski.
Mavorl/la škofijskega pripravljalnega odbora
Škofijski pripravljalni odbor prvih petih sobot je izdal za sobotne svečanosti podrobna navodila, po katerih posnemamo:
Pobožnosti v čast Materi Božji v okviru pe+ih prvih sobot se bližajo h koncu. Rodile naj bi velik sad prerojenja v mišljenju in življenju po zapovedih Božjih in naukih Cerkve. Vsi ljudje dobre volje, ki ljubijo svoj narod in ki jim je mar njegova bodočnost, naj bi vsa ta priza-de\Tanjn podprli, kolikor jim je le mogoče, in pri njih tudi sami aktivno sodelovali. Vsa prizadevanja za spravo, ki naj jo izvedejo sprti med seboj na pravi podlagi in v pravem duhu. kakor tudi vsa naša spokorna prizadevanja, pa naj bi našla še posebno vidnega poudarka v sobotnem spravno-spokornem dnevu. Verniki naj obiskujejo cerkve, kjer bo izpostavljeno Naj-reče.io vsem zabavam in prijetnostim, darujejo potrebnim.
V soboto dopoldne bodo po vseh cerkvah v Ljubljani maše kakor ob nedeljah, popoldne pa bo spokorna procesija vseh ljubljanskih župnij na Rakovnik.
Ljubljana, 26. maja. žejna zemlja se je napila. Včerajšnji torek je deževalo od ranega jutra vse dopoldne. Najhujši naliv je bil od 8. do 30. ure, takrat je tudi barometer zabeležil
najnižje stanje v zadnjih dneh 754 mm. Nato pa se je barometer dvignil, obenem je tudi naliv pojenjal. Nekajkrat se je zabliskalo tn votlo zagrmelo. Zgodaj po. poldne se je začelo jasniti. Vendar je bilo ozračje po nalivu močno ohlajeno, živo srebro se je dvignilo komaj do 16.4" C. Tudi noč na sredo je bila hladna in davi smo zabeležili 6.4° C. Marsikdo je spet •egel po površniku, katerega je bil pred tedni že odložil k poč'tku v omaro. Davi je bilo jutro še megleno in nebo zamreženo, vendar se je barometer spet dv;gnil na 765 mm in se nam znova obeta lepo vreme, že dopoldne ie spet posijalo sonce. Zaenkrat je bilo dežja kar dovolj, čeprav bi naši kmetovalci nemara !meli rajši, da bi deževalo kak drug dan, namesto na god sv. Urbana.
Sv. Urban je namreč poleg Marka, Jurija in Martina posebno znamer;f. vremen-ski prerok dclenjskih kmetov. Marsikate. ra cerkvica ali kapelica nad vinorodnimi goricami je posvečena temu odličnemu zaščitniku pomladne rasti v vinogradih. Na
Župljani vsake posamezne mestne župnije naj se zbero v svoji cerkvi in ob njej ob naslednjem času:
Sv. Jakob ob 14. uri 30 minut. Trnovo ob 14. uri 15 minut, V'č ob 13 uri 30 minut, stolnica ob 14. uri 30 minut. Moste ob 13. uri 40 minut. Sv. Peter ob 14. uri, Bežigrad ob 13. uri 50 minut, Šiška ob 13 uri 30 minut. Koseze (Zg. Šiška) ob 13. uri 15 minut, frančiškanska cerkev ob 15. uri. Udeleženci naj se zbero točno ob označenem času. da se bodo mogle procesije pravilno razvrstiti. Vsi udeleženci brez izjeme nai se uvrste v šesterostope. Vrstni red posamezne procesije bo naslednji: .1 Križ. ki ga nosi župnik, za njim osVali duhovniki dotične fare: 2. moški redovniki; 3. moški; 4. župnijski pevski zbor; 5. šole. najprej ljudske, nato meščanske, nato srednje; 6. ženski redovi; 7. ženstvo.
Stolna procesija ima svoj vrstni red, ker bo v njenem sestavu podoba Marije Pomagaj. V stolni procesiji gredo tudi profesorji, slušatelji in slušateljice univerze, vse ostale šoie pa gredo, kakor rečeno, vsaka s svojo župnijo, odnosno s procesijo . iz cerkve, ki ji je najbolj pri roki. Učenci 1. in 2. razreda osnovnih šol naj ne gredo v sestavu svoje šole, temveč s starši ali sorodniki.
Na stadionu na Rakovniku se bodo vse procesije zbrale. Verski govor bo imel vladika dr. Gregorij Rožman. Po njegovem govoru bodo vsi udeleženci molili slovesno izjavo, natiskano na podobici Marije Pomagaj, ki jo lahko dobite po vseh žup-nih uradih in bo razdeljena med udeležence proeesiie še v soboto. Nato bo sledil blagoslov z Najsvetejšim, pevski zbori pa bodo peli Marijine pesmi.
Med procesijo naj verniki molijo rožni venec ali po j o litanije. Procesija bo ob vsakem vremenu. Merodajni so naprošeni, naj omogočijo udeležbo nameščencem in delavcem pri sobotni popoldanski procesiji.
»Naj bi ta dan« — se zaključuje poziv pripravljalnega odbora — »Ljubljana po-romala s svojo Zavetnico, ki jo je v preteklosti tako rada obiskovala, z Marijo Pomagaj v tej spokorni procesiji v takem številu, ki bo dokazalo, da se srce našega naroda zaveda resnosti časa in pa da je rešitev našega naroda iz stisk in zablod pri viru resnice, pravice in lepote Božje, ki nam ga oznanja in nudi Marija. Mati Božja.«
e napila • • •
Trški gori stoji na zadnji vnanjl strani cerkve velik njegov kip — sv. Urban blagoslavlja trškogorske gorice. Kmetje si na njegov god želč lepega vremena, češ:
Ce je sv. Urbana dan lepo, rado suši se poleti seno. Ce je sv. Urban brez dežja, bo trta dobro obrodila. Ce na sv. Uroana sonce sije, jesen polne sode nallje. Ce sv. Urban greje zel6, trgatev letes dobra bo. Ce sv. Urban suši in sv. Vid moči, bo to kar prav za žejne ljudi. Kakršno je vreme sv. Urbana, tako bo do malega srpana. Skratka: O sv. Urbanu se mora trta videti s hriba v hrib. Na dan sv. Urbana sonce gorkd, obilno bo vina in bo slaJkč: če pa ta dan priros!, trta le cviček ro.h. Urbanovo sonce in Vidov dež — prav dobrega leta upati smeš... Na god sv. Urbana so vezana še naslednja kmečka pravila: Kdor se hoče skoro oženiti, naj se posti ves dan sv. Urbana! Na Uroanov gcd ne smeš delati nobene jedi iz moke, ker sicer kruh vse leto zadahne. Na dan sv. Urbana se niti kruh ne sme peči, ker je potem vse leto plesniv. O sv. Uroanu žito ni še dobljeno, ne izgubljeno. Sv. Ur-
teirajfe v »Jutru«!
ban glive (gobe) seje, sv. Prtmoft Jih pa
povleče (pobrana). Sv. Urban muhe prižene, sv. Erazem jih pa razdražL Najkrajši je naslednji rek: Sv. Urban jasen jeseni hasen... Leto« bas Je pa žalil ln tako borno morali potrpeti pač do jeseni, da se preverimo o resničnosti naših kmečkih vremenskih modrosti.
•
O včerajšnjem deževju in nagli ohladitvi zraka nam je zapisal naš meteorolog g. dr. Marjan Ca d e ž naslednja svoja opazovanja:
Včerajšnje vreme nas Je v dvojnem pogledu prav gotovo zadovoljilo. Prineslo nam je primerno količino dežja ln pregnalo je neprijetno soparno južno vreme.
Zjutraj je bilo nebo zastrto s težkimi deževnimi oblaki — stratokumull, nad njimi pa so gosto prepletali nebo precej visoki kristalni oblaki kot prvi izvor jutranjim izdatnim padavinam. Ozračje Je bilo soparno in južno, oblake Je gnal močan jugozapadnik, tako da se nam je obetalo vsekakor zel« zanimivo pomladansko vreme.
Takoj po osmi uri smo že mogli opazovati uvod pričakovane Igre; v tople — z vlago napojene — zračne mase se Je začel vrivati hladen, skoraj mrzel morski i polarni zrak. Spuščal se je od Gorenjske i strani v Ljubljansko kotlino in nadaljeval i svojo pot Ohlajevanja dalje proti Jugo. , vzhodu. Vrivajoči se zrak, ki je imel svoj i izvor v visokih širinah Atlantskega oce-| ana. je silil k dviganju in s tem, kakor I vemo, tudi k ohlajevanju tople ln vlažne južne zračne mase. Tako so že Itak težki oblaki Se pridobivali na svoji moči, za-temnili so nebo in začeli Izločati še izdatnejše. pozneje tudi z nevihtami združene padavin«.
Vse donoldne je z izmenično jakostjo močno deževalo, zrak prt tleh se je polagoma skoraj popolnoma umiril, le oblake so gnali še vedno severozapadni vetrovi, ki pa so bili toliko slabši, v kolikor več višine je že prodrl val mrzlega zraka
Vdor severnozapadnega zraka, kakor smo ga opazovali včeraj dopoldne, je pri nas zelo pogosto združen z značilnim jas-nenjem od gorenjske strani. Zato smo se tudi to pot ozirali proti Gorenjskemu, kjer smo res opazili takoj po 12.30 uri na ob-zoru prvo svetlikanje in jasnenje.
Jasnenje od Gorenjske strani je značilnost ljubljanskega vremena ln ga posebno v toplih mesecih lahko večkrat opazujemo. Pojavi se tedaj, ko doseže prodirajoči hladni val svojo stalno debelino in ko zato zrak nI več prisiljen k dviganju,
temveč se začne zaradi naklona tal gibati poševno navzdol. Padajoči zrak se pa segreva, s čimer jasni nebo in nam prinese vreme take vrste, kakršno smo ga Imeli včeraj popoldne. Tedaj se nam je jasnenje od gorenjske strani hitro bližalo, prikazale so se nizko zasnežene planine (do 1700 m) in preti večeru je bilo že skoraj vse nebo razjasnjeno to kristalno čisto.
Navedem naj, da se je pojavilo lansko leto v Ljubljani jasnenje od goreajske strani dvanajstkrat. Takemu vremenu Je sledilo naslednji dan samo dvakrat padavinsko vreme in še to samo tedaj, ko so pihali še isti dan po izvršenem zjasnjenju v preostalih oblakih Jugozapadni, čeprav slabi vetrovi. Zanimivo je, da opazujemo ta pojav skoraj vedno Ie v popoldanskih urah in v tem dejstvu tiči prav gotovo še mnogo neraziskanih skrivnosti našega vremena.
Dr. M. Cadež.
............-W
t V "
" mM - ■
Lep prizor na večernem nebu
Večer za večerom lahko opazujemo na severnozapadnem nebu zelo lep prizor. Mila, močno svetleča Večern4ca, ki zašije že na svetlem nebu, se večer za večerom, od-mikaječ sc od Sonca, bliža bolj in bolj drugemu najbolj svetlemu planetu na večernem nebu — Jupitru. Opazimo ga nad Venero v soseščini bbeh Dvojčkov, Kastorja in Poluksa. Ob jasnih večer-h je pogled na to kcnstelacijo tako lep, da preseneča tudi slučajnega opazovalca večernega neba.
Dne 1. junija bosta Jup'ter in Venera v najožji soseščini, v konjunkclji, in bosta tvorila z Dvojčkoma izredno lep nebesni prizor. Priporočamo, da že zdaj večer za večerom opazujete približevanje obeh planetov vse do konca maja, saj se ni megoče
% \
B Marcsciallo d'Italia Giovanni Messe, comandante delle truppe italiane in Tunisia die hanno resistito fino alPultima cartuccia alle prepoderanti forze nemiche — Maršal Italije Giovanni Messe, poveljnik italijanskih čet v Tunisu, ld so se upirale do zadnjega
naboja premočnim sovražnim silam
zanesti, da bo ravno 1. Junija jasen večer. V otalem pa bomo lahko to konstelacijo tudi še v juliju natančneje opazovali. Jupitra bomo videli tja do Kresa. Venera pridobiva še do konca jul'ja na svetlobi 'n bo izginila kot Večcrnica šele proti koncu avgusta. V daljnogledu ima Venera zl<*sti v
času svojega največjega sijaja jasno podobo srpa. Jupiter razkazuje svoje štir; svetle galilejske mesece, kater""h medsebojne postave se tako različno menjavajo, da bi lastnik daljnogleda moral čakati četrt stoletja, da bi se mu ponovil položaj posameznega meseca, ki ga je enkrat že opazoval. Jupitrovi trabanti so bili opaženi že tudi s prostim cčesom, vendar je tu in tam šlo morda za zmoto aH domnevo.
Velika akademija ljubljanskih srednjih
šol
bo v nedeljo, 30. t. m. ob 11. uri dopoldne v unionski dvorani
Priprave, ki teko za to akademijo in ki jih vodijo vodstva ljubljanskih srednjih šol, kažejo, da bo ta akademija nekaj lepega, na umetniško dostojni višlnL Saj bo pri pevskih točkah, ki izpolnjujejo veliko večino programa, sodelovala čez 300 pevcev, ki jih z vnemo vadijo že dalj časa gg. profesorji petja po ljubljanskih srednjih šolah. Prepričani smo, da je redko unionska dvorana donela od petja tako, kakor bo to pot, ko bodo nastopili skupaj vsi pevski zbori ljubljanskih srednjih šol.
Ta akademija zasluži vso pozornost Ljubljane, zlasti pa vseh, ki imajo svoje otroke v srednjih šolah, pa tudi mladine same. — Zato vsi vljudno vabljeni.
Vstopnice so v predprodaji v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska 1, ter 1 uro pred pričetkom akademije pri blagajni kina Union. Cene,od 12 lir navzdol. Za skupne obiske dijakov so cene znižane od 4 lire navzdol. — Priporočamo, da po vseh srednjih šolah organizirajo skupne obiske, da bo znižana cena dijakom dosegljiva
KULTURNI PREGLED
aj
o vrednosti pevcev in njihovih del
i.
Predmet je kočljiv. »Mrtve glave« (po M. Vidmarju) bodo zamrmrale in tudi žive bodo stresale z grivo. Poglavje je občutljivo. Posel ni lehak. Toda tudi tega perečega vprašanja se je treba javno dotakniti. Preveč se zavedam obširnosti in odgovornosti predmeta, da bi si mogel domišljati, da so samo moje trditve in moji nazori pravilni. Trdim pa. da je danes svetovna umetnost in tudi znanost glasovnega oblikovanja že dosegla tako stopnjo svojega razvoja, da je o določenih 'zsledkih možno razpravljati popolnoma nedvoumno in jasno, s stvarno, empirično ugotovljeno aparaturo, brez »subjektivno« pobarvanega, čustveno ali moralično zamotanega »stališča« in slepomišenja.
Sodeč po zelo očitnih znakih, ki izključujejo vsako dvoumje, moram sicer, z vso vljudnostjo, ki jo narekujejo obziri, pa vendar tudi z vso trdovratnostjo, ki jo narekuje resnicoljubnost, trditi, da zlasti v krog':h naših odgovornih in merodajni h činiteljev ni mogoče opaziti dovolj točnih in jasnih pojmov o stvareh, ki se tičejo neposredno ugotavljanja, šolanja, nameščanja in ocenjevanja glasovnega oz. pevskega materiala. Redka, bolj ali manj uspešna prizadevanja pravilno usmerjenih in de'ujočih posameznikov se borijo s številčno močnejšim, ponekod zelo ne-sistematskim in ljubite'jskim mnenjem in delom, ki le še očitneje razodeva prepad med stroko na eni strani in dobro voljo na drugi. Dokler se gibljejo vsi ti pojavi v smislu pouka in zabave v območju samote, družinskih krogov ali ljubi-te'jskega udejstvovanja. je lahko vse bolj ali manj ljubeznivo na mestu in v redu. V trenutku pa, ko začenja tako ali podobno početje posegati pogumno ali celo predrzno na polje javne in resne
stroke ter poklicne umetnosti — takrat nastopi obenem samogibno tudi pravica in celo dolžnost stroke in umetnostne kritike, da si vsak novi primer natančno in kritično ogleda. Pri takem ogledu in sodbi, ki je včasih za vse kandidatovo življenje usodno, pa smejo veljati izključno samo stroga, strokovna-kritična merila, ki ne morejo in ne smejo imeti nič skupnega z osebnimi ali zasebnimi občutki in z mehkužnimi, tako napačno pojmovanimi »človeškimi« obziri. Sodbe in dejanske posledice takih in podobnih obzirov so večinoma zmotne in kvarne tako za izvajalca samega kakor tudi za vrednost celotne zmogljivosti na polju, kjer se udejstvuje.
Zavedam se. da je drezanje v to vprašanje pri nas nevarno. Nemogoče je namreč pri vsej previdnosti in najboljši volji, da se ne bi čutil nihče prizadetega. V našem ozračju je že tako, da se mora vsakdo, ki hoče, če tudi z najpoštenejšimi, stvarnimi nameni, javno obravnavati neki pereči problem, da se mora ta nesrečni »podjetnik« v uvodu najmanj dvajsetkrat opravičiti, da se je upal dotakniti mnenja, ki je »ugledno« in »javno« in zaradi te »javnosti« in zaradi tega »ugleda« tudi zaščiteno in necTbtakljivo. Na žalost se izkazuje pri nas še vedno v premnogih primerih. da je ta osebna zaverovanost in sa-moljubje močnejše kot stvarna resnicoljubnost. Resnicoljubnost, ki v naših primerih ni prav nič drugega kakor — čista vest in prava ljubezen do bližnjega.
•
Pri vsakem pevskem ali igralskem izvajalcu razlikujemo predvsem: prirojene darove in pridobljene sposobnosti Piva zmožnost se imenuje navadno talent, druga pa vzgoja ali šola. Prirojeni darovi so v našem
poklicu duševni in telesni Med duševne lastnosti štejemo navadno živo čustvenost, bogato domišljijo, bister um, dober spomin in neukrotljivo željo po tvorjenju in oblikovanju raznih značajev. K telesnim lastnostim pa štejemo tem duševnim lastnostim primerno zunanjo p o -javo. prožnost in gibljivost ter prav tako primeren in z enakimi svojstvi obdarjen glas. Te lastnosti so v glavnem osnovni pogoji za resno (poklicno) igralsko ali pevsko udejstvovanje. In ravno pri ugotavljanju teh osnovnih pogojev se začenjajo razne težave in pomote in sicer prav tako v strokovnem kakor tudi moraličnem pogledu. In predvsem tem pomotam naj veljajo tile moji sicer kratki a vendar, mislim, dobro premišljeni zapiski.
Pravilno ugotavljanje je ena izmed najbolj redkih pa tudi najbolj dragocenih lastnosti v gledališkem in pevskem poklicu. Preobširno in pretežavno je to poglavje, da bi ga mogel v okviru dnevniških zapiskov dovolj izčrpno obravnati in prikazati. Naj zadošča v teh mejah pripomba, da je tudi pri nas diagnoza (kakor tudi pri nas imenujemo ta opravek) začetek in konec vsakega smotrnega in uspešnega dela. Brez prave diagnoze (in sicer ^ob vsakem času: ob začetku in ob vsaki stopnji razvoja) je gledališki izvajalec na slepo izročen naključju igrive usode ln tako se zgodi, da postane le prepogosto borna igrača v vrvežu skritih pri-rodnih sil ln da se kljub morebitnim nasprotnim početnim znakom, navsezadnje le s treskom razbije ob čereh aLi pa kla-verno obleži na sipini. V našem poklicu (kot v medicinskem) je že marsikatera prava diagnoza rešila marsikomu poklic in življenje, marsikatera napačna diagnoza pa je prav tako marsikomu razdejala poklic in ga pognala v duševno in tudi v telesno smrt Zgodovina igralstva in pev-stva nam pripoveduje o primerih, ki so v svoji porazni stvarnosti zgovorne jš j od vseh teoretičnih učenosti.
Eno nam mora biti predvsem Jasno: sposobnost ugotavljanja mora biti diagnostiku prav tako pri-
rojena in strokovno izobražena kakor mora biti prirojena in strokovno izobražena sposobnost izvajanja pri izvajalcu. Ugotovili smo že. da je lahko diagnoza skrajno koristna ali pa skrajno škodljiva Zato diagnostična veda šušmarstva in polovičarstva ne bi smela trpeti. In ker bi morali biti v našem poklicu predvsem pedagogi, režiserji, voditelji in impresariji obenem tudi bolj ali manj zanesljivi diagnostiki, bi v vrstah navedenih poklicev ne smelo biti ne polovičarjev. ne šušmarjev.
Diagnoza igralskih in pevskih sposobnosti je danes že znanost Znanost pa je darovi tost in znanje. Poklicna diagnoza je v vsakem primeru: stroka. Redke pomote v stroki so morda človeške. Goste pomote pa tako sumljive stroke« samogibno ukinjajo in ji vzamejo njeno ime.
*
V vseh letih zavestnega opazovanja režiserskega, igralskega in učiteljskega delovanja sem naletel na celo vrsto različno starih ljudi obojega spola, ki so se posvečali gledališkemu poklicu brez vsake zadostne motivacije v sredstvih. Recimo, da si iz množice teh ljudi izberemo, kar na slepo, en sam primer in ga v kolikor je za naše namene potrebno, nekoliko natančneje premotrimo. Zaradi lažjega izražanja imenujmo ta glasovni pojav s kratko oznako X.
Recimo, da priredi ta X. pod pravim naslovom koncerta samostojen pevski koncert pesmi in opernih arij. Koncert je, recimo, v najznamenitejšem in za vokalne prireditve najuglednejšem prostoru, veliki dvorani Filharmonične družbe. Pri tem koncertu, ki je po svoji estetski vrednosti za vsakega zdravo čutečega in poslušajo-čega človeka izven vsakega dvoma zatrdno pod povprečjem spodobnega pevskega nastopa, so mnenja opazno deljena En del občinstva (ki je številčno v večini) hrupno odobrava, en del (številčno v manjšini), pa se razmeroma zelo taktno zadrži v rezerviranem molku In rahlem kitajskem smehljaju. Slika poročil, ka izidejo v dnevnikih, je različna Eno poročilo se -po svoji stari vljudni in obzirni navadi z nekaterimi splošnimi, estetskimi, a jedrnatimi stavki
Martin Jerman f
V torek zjutraj je umrl po daljšem trpljenju ugledni ljubljanski trgovec g. Martin Jerman, dolgoletni šef trgovine »Tivar« v Prešernovi ulici v Ljubljani. Smrt ga je ugrabila v najlepših letih, saj je bil star šele 42 let. Po rodu je bil iz dobro znane in splošno spoštovane družine v Trbovljah, kjer se je tudi posvetil trgovini, nakar je prišel leta 1925 v Ljubljano in lepo uveljavil svoje trgovske sposobnosti. Splošno spoštovanje si je še posebno pridobil zaradi prikupnega, dobrot-ljivega značaja. V Ljubljani si je tudi ustvaril prijetno družinsko ognjišče, ko je pred devetimi leti povedel pred oltar gospo Angelo iz litijske družine Pirčevih. Žal je bila Jermanova družinska in življenjska sreča tako kratka. Prav pred letom ga je napadla zavratna bolezen, ki je neizprosno izpodjedala njegovo sicer čvrsto odporno silo in življenjsko vedrino. Zaman je vse leto iskal leka pri zdravnikih in v zdravilišču, naposled mu je bila smrt rešiteljica v trpljenju. Na zadnji poti bo poromal danes, v četrtek, ob pol 16. uri iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. Naj mu bo ohranjen lep spomin, gospe vdovi in hčerki pa izrekamo odkritosrčno sožalje.
IlUMMMin
jBimmmfii
NAROČITE SE NA ROMANE
DOBRE KNJIGE
Plačajte zaostalo naročnina!
še najbolj približa resnici; drugo ostane nekako v mlačni, nestrogi sredini, tretje ali četrto, ki ga upravičeno pričakujemo, sploh izostane, namesto njih pa beremo poročilo nekega doslej neznanega ocenjevalca, čigar trditve samo pri nekoliko ostrejšem prijemu skoro v nobenem stavku ne bi vzdržale resničnostne preizkušnje. V tako postavljenem primeru je torej zadeva kočljiva in kakor kaže, tudi meglena. Nam pa gre za jasnost, zlasti za jasnost v gledališko izvajalsikih rečeh m zato je naša dolžnost, da po svojih skromnih močeh posvetimo v temine, ki niti niso tako temne, kot se na prvi mah morda zdi.
Ciril Debevec
Drama R. L. Petelinove v zagrebškem gledališču
Ljubljana, 21. maja.
Gotovo bo zač.udilo naše gledališke kroge, da je mlada slovenska pisateljica Ruža Lucija Petelinova dosegla svoj prvi predomi uspeh ravno v Hrvatskem državnem kazaliku v Zagrebu, uspeh, ki ga je 4oma doslej zaman pričakovala. Toda vsak plod mota dozoreti. m tako je tudi naša književnica mogla doseči pomembni uspeh šelt tedaj, ko je dozorela za globoko dramatsko stvaritev. Le naključje je hotelo, da ni mogla priti do veljave na mačih tleh, marv eč v Zagrebu, ki jo je tako iskreno sprejel.
Petelinova ni v naM kulturni javnosti neznano ime. Že zdavnaj se je oglašala s svojo čuvstveno liriko v »Ženskem svetu«, v »Razorih«, v »Piramidi«, pa tudi v »Jutru« f> pripovedno prozo. Njena največja strast je bilo vedno gledališče. Učiteljevala jt v raznih naših krajih in od tam obiskovala s težavami ob ribam in Zagrebu. Njeni starši 6o izredno glasbeni in veliki častilci opere; zato se ji je morda razvil izredni čut za operne librete, sicer dokaj redek pojav v literaturi. Znano je, vsaki možni priliki gledališča v Ljubljani, Ma-koliko se skladatelji trudijo, da najdejo pravega libretista, pri Petelinovi je pa drugače: ves čas se trudi, da najde komponista!
S hvaležnostjo se spominja pok. Emila Ada-

r&niica
*	Poslovilna' avdijenca nemškega poslanika v on Bergena pri papežu. Dne 24. maja je sv. oče sprejel v poslovilni avdijenci dosedanjega poslanika pri Vatikanu Diega von Bergena. Poslovilne avaijence so se poleg poslanika udeležili tudi člani njegove družine. Odhajajoči poslanik von Bergen je bil dolgo vrsto let dekan diplomatskega zbora pri Vatikanu ter je bil tudi prvi nemški veleposlanik na tem službenem me^ru.
*	Poroka junaškega pohabljenca z b°I-ničarko. V Domodcssoli se je poročil te dni vojni invalid poročnik Carlo Ligtho-wier, član ondotnega fašija, ki je bil v sedanji vojni odlikovan s srebrno kolajno in nemškim železnim križem, z Enrico Furio, prostovoljno strežnico Rdečega križa in tajnico ondotne Kmetijske zadruge. Poročnega obreda se je udeležilo poleg drugih tudi mnogo ženinovih tovarišev z ruskega bojišča.
*	Smrt znanega očesnega zdravnika. V Rimu je umrl po kratki bolezni prof. dr. Riccardo de Michele, eden najbolj znanih okulistov v italijanski prestolnici. Preminul je v 56. letu svoje dobe. Udeležil se je svetovne vojne, v kateri je bil ranjen.
*	3,700.000 lir nagrad za pridelovanje riža. Narodni zavod za gojitev riža je določil za letošnje leto 3,700.000 lir nagrad, ki se bodo razdelile med pridelovalce riža. Od te vsote bosta 2 milijona lir
razdeljena v provincah Cremona. Mantova, Milano, Novara, Pavija, Vercelli in Ve-
rona.
*	prestop v višje razrede na glasbenih zavodih. Iz Rima poročajo, da bodo dijaki, ki so morali zaradi vojnih razmer prekiniti študije na glasbenih zavodih,
navzlic nedovršenemu šolskemu letu lah: ko prestopili v višji razred ter tamkaj redno prisostvovali pcuku, če bodo profesorji v prvem četrtletju prihodnjega šolskega leta spoznali, da so za pouk sposobni. Tudi skušnje bodo takšnim dijakom deloma ali popolnoma spregledali.
» Smernice za italijansko filmsko industrij®. Minister za ljudsko kulturo Eksc. Polverelli je imel te dni sestanek z italijanskimi kinematografskimi podjetniki. Na sestanku se je govorlo o napredku italijanske filmske inlustrije z upoštevanjem vseh činiteljev, ki so za prospeh potrebni: artistični, tehnični in upravni. V sporazumu z ministrom za ljudsko kulturo bo treba v bodoče še bolj paziti na izvor snovi za nastajajoče filme, stopiti bo treba v stik s pisatelji zaradi boljšega umevanja njihovih idej, storiti pa bo potreba tudi vse, kar je mogoče, da se povzdigne umetniška raven filmske proizvodnje. V zvezi s tem bodo poklicni čiritelji ukrenili vse potrebno, da se izboljšajo tudi pogoji tehnične narave. Ministrstvo ^a ljudsko kulturo bo vse te težnje podpiralo.
*	Potres v Piemontu, Potresomemi aparati v Turinu so 22. maja ob 21.7 zvečer zabeležili rahel potresni sunek. Ob istem času so čutili potres tudi v ftjoncalieriju in
Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za Kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter,
4 Mleko 2.50 lire za liter; Kondenzirano mleko v dozah*po 880 g 15.90 lire za dozo. v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. T kockah 8 35 lire.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki robland (žamanje) . približno 1 m dolgi, fraflko mestno skladišče 40 Ur za »tot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mil°, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg.
Pinu. V kraju Vellata di Susa je potres izzval razburjenje med prebivalstvom. Potresne sunke so čutili tuli v Colegnu, Avi-gliani, v Bussolenu in Ulviju.
*	Razstava risb in slik italijanskih pisateljev. V soboto 22. maja so otvorili v prostorih »Galerije del CavalJino« zanimivo razstavo slik in platen kakšnih 50 znanih italijanskih pisateljev. Risbe in slike je ocenila posebna žirija. Nekatera razstavljena dela so bila nagrajena, in sicer je bila prva nagrada prisojena pisatelju Zavattiniju iz Parme, drugo nagrado je prejel Alberto Moravia iz Rima, tretjo pa Antonio Delfini iz Modene.
*	Italijanska umetna fotografija. Glavno ravnateljstvo za italijansko umetnost in starinoslovje je pripravilo prvo izdajo svojih edicij, ki so projektirane kot skupinska dela iz umetnostno-fotografske stroke. Prva publikacija te vrste bo obsegala Milano in Lombardijo. S posebno pozornostjo bodo v tej publikaciji podčrtani arhitektonski spomeniki dežele.
*	Evropsko šahov®ko m°jstrstvo. V dneh od 8. do 20. junija bo letos odigrano evropsko šahovsko mojstrstvo šestorice najboljših šahistov. Tekmovanje bo dvokrožno. Sodelovali bodo dr. Aljehin Keres, Bogoljubov, Schmidt in Junge. Stoltz, ki se je udeležil enakega šahovskega mojstrstva lani, letos na turnirju ne bo sodeloval in ga bo najbrž zamenjal dr. Euwe.
*	Ukrepi proti nedovoljeni trgovini z živili v Goriziji. V Goriziji je bilo minuli teden ovadenh 27 oseb zaradi prekrškov o racioniranih živilih. Istočasno je bilo zaplenjenih na črni borzi 43 kg svinjskega mesa, 32 kg slanine, 6 kg masti, 150 kg krompirja, 100 litrov vina, 17 stotov koruze in 140 kg bele moke. Krivci so že pod ključem.
*	Topel sprejem novih bataljonov Črnih srajc v Zari. Prebivalstvo Zare je imelo te dni priliko pozdraviti nekaj novih bataljonov črnih srajc, sestavljenih večinoma iz slcvadristov, ki so prišli v Dalmazijo. Oddelke je sprejel guverner Dalmazije Eksc. Giunita.
*	Razstava beneške baročne umetnosti v Padovi. V Padovi so odprli razstavo beneške baročne umetnosti. Na razstavi je zastopanih 33 italijanskih in tujih umetnikov iz leta 1600 in 1700.
» oletni deček je rešil 81etni deklici življenje. 51etni Vittorio Rolandi iz Tortone je trgaJ. s svojo 81etno tovarišico cvetlice v bližini nekega vodnjaka. Nesreča je hotela, da je deklica padla v vodo, kjer^bi bila utonila, da ss ni njen 51etni tovariš spustil za njo v vodo ter ji pomagal na suho.
*	Nova cesta v Goriziji. V Goriziji gradijo pod gradom novo cesto, ki bo zvezala trg Piazza della Vittoria z ulico Giustini-ani. Načrt je bil izvršen na pobudo gori-zijskega župana m odobren po prefektu.
*	Nevaren lov na jesetra. Ribič Casali je ujel pri Mezzani*u v Padu 60 kg težkega jesetra. Riba pa se ni da'a z lahkoto izvleči iz vode. Casali bi nenavadni ribji plen skoro plačal z življenjem. Jeseter je namreč oplazil Casalija z močnim ularcem repa, ki je vrgel ribiča v vodo. šele drugim se* je posrečilo Casalija rešiti iz reke, nakar so jesetra z združenimi močmi potegnili na suho. '
*	Požar pri Bergamu. V Trevigliu je nastal ogenj v skladišču likalnice Gualtiero. Železa za likanje so se preveč segrela ter povzročila ogenj v oddelku za nepremoč-Ijive plašče, škodo zaradi požara cenijo na 400.000 lir.
U LJUBLJANI
U— Dve razveseljivi sporočili imamo za naročnike in č ita tel je »Jutra«. V torkovi številki bomo začeli priobčevati kot naš drugi roman delo sodobnega madžarskega pisatelja Franca KOrmendyja. Pod naslovom »Žmota« riše ta ljubezenski m družabni roman v nadvse zanimivi obliki življenje madžarske družbe v dobi po prvj svetovni vojni. — Prav tako bomo prihodnji teden začeli objavljati novo mladinsko slikanico, s katero bomo, o tem smo prepričani, posebno ustregli svojim malim prijateljem. »Oglarjeva Anica« bo naš1 m čitateljem tem bolj dobrodošla, ker je tak0 po besedilu, kakor po risbah izvirno "slovensko delo.—
Pruatmo tw cenjene naročnike in čftatelJe,
naj opozore na ti dve novosti v »Jutru« tudi svoje prijatelje in znance.
u— Smrt župnika Jožefa Oražnja. V nedeljo je umri v Ljubljani, kjer je v zdravilišču iskal leka svojemu trpljenju, g. Jožef Opažem, župnik iz Toplic pri. Novem mestu. Star je bdi šele 44 let in doma iz Sodražice. študiral je v St. Vidu in je v prvi svetovni vojni mnogo pretrpel. Kot duhovnik je služboval v Dolu pri Litiji, v Cerkljah na Gorenjskem, nato 7 let pri Sv. Petru v Ljubljani, prel 7 leti pa je bil postavljen za župnika v Toplicah. Danes bo truplo pre-nešeno v šentpetrsko cerkev, kjer bo ob 7. zjutraj slovesna zadušnica. Nato bo pokojnik prepeljan na Žale, odkoder bo ob treh popoldne pogreb.
u— o Dunaju je v torek zvečer v srebrni dvorani hotela Uniona pod okriljem Nemške akademije predaval G. D. Mantuani. Poslušalcev je bilo mnogo, med njimi tudi zastopnik Visokega Komisarja, ravnatelj Italijanskega kulturn. instituta in zastpnik vojaškega poveljnika. Zbrane je najpiej pozdravil ravnatelj lektorata Nemške akademije prof. dr. Svvoboda, nato pa je dal besedo predavatelju, ki je v enoumem govoru po J al mnoge značilnosti Dunaja. Posebej je omenil po vsem svetu znano svojstvo dunajskih meščanov: lagodnost in šaljivost. Začetki Dunaja segajo v keltsko dobo. Potem so tam imeli Rimljani svoje mostišče, ki so ga imenovali Vindobono. Mesto je v teku zgodovine prehajalo iz rok v roke. Njegovi lastniki so bili med drugimi Goti, Slovani, Madžari in Nemci. Iz dobe slovanske oblasti je še danes ohranjeno hrvatsko in madžarsko ime za Dunaj Beč. šele po letu 1000 je mesto dobilo ime, kakršnega ima še danes. V nalaljnjih stoletjih je imel Dunaj pestro zgodovino: dvakrat je bil oblegan od Turkov, kuga je razsajala po njem in zajela ga je revolucija, da omenimo samo najvažnejše dogodke. Kakor so mesto zadevale nesreče, tako je nazadovalo in se potem spet razcvitalo. Toda svojih značilnih lastnosti in prvenstva v umetnosti, slikarstvu, glasbi in drugod ni nikdar izgubilo. Nov razmah je doživel Dunaj po priključitvi in je zdaj po površini največja občina v Reichu. Izvajanja predavatelja so pojasnjevale lepe skioptične slike o veličastnih gradbenih delih, s katerimi se Dunaj ponaša. Ob koncu so poslušalci nagradili govornika z živahnim odobravanjem.
u— S XV. simfoničnim koncertom letošnje sezone je povezanih dvoje imen, ki sta zelo važna faktorja v naši glasbeni kulturi, v naši reproduktivni glasbeni umetnosti. To sta dirigent Niko štritof in pianist Anton Trost. Pred več kot 30. leti sta bila oba najnadarjenejša gojenca glasbene šole naše Glasbene Matice, oba njena najodličnejša absolventa, ki sta nadaljevala svoj študij pozneje v inozemstvu ter se močno uveljavila; prvi kot dirigent,
drugi kot pianist-koncertant. 2e takrat sta nastopala skupno na Matičnih produkcijah, sedaj ju srečamo zcpet skupno na koncertnem odrtfc štritofa pri pultu, Trosta pa pri klavirju, katerega tako mojstrsko obvlada. V ponedeljek, dne 31. t. m. bosta izvajala s sodelovanjem simfoničnega orkestra znameniti klavirski koncert v b-molu op. 23, ki ga je napisal P. ,1. Čajkovski. O delu samem bomo spregovorili v prihodnjih dneh. Poleg čajkcv-skega je na sporedu še Novakova Slovaška suita in prvič bo izvajana v Ljubljani Zandonaieva Trentinska rapsodija. — Koncert bo v ponedeljek 31. t. m. cb pol 7. zvečer v veliki unionski dvorani. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Za ponovitev Tomčeve kan tate Križev pot se vršijo skušnje v Matični Hu-
badovi dvorani. Te se vrše ob spremlje-vanju orgel, za katerimi sedi naš pivi mojster monsignor Stanko Premrl. — 2e skušnje v domači dvorani kažejo, da bo delo s spremljevanjem orgel napravilo izredno veličasten vtis. Tem večji bo ta vtis, ko bodo donele velike orgle v ljubljanski stolnici, to bo v sredo 2. junija ob 7. zvečer. Pri izvedbi bosta sodelovala solista • altistka Fran j a Golobova in basist Julij Betetto. Mešane, moške in žinske zbore bo pel pevski zbor Glasbene Matice. Vodstvo koncerta je v rokah ravnatelja Mirka Poliča. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice.
u_Putrihove in Kalinove plastike, ki so
razstavljene v Jakopičevem paviljonu, bi dostojno zastopale našo likovno umetnost kjerkoli v tujini. Dovršene in dognane so
Kregarja, Muiiča, Ornem in Sedeja. Vseh del je okrog 80. Ogjed toplo priporočamo, u— Zadnji daevi Dertajeve rasatave.
Umetnostna razstava pisatelja in slikarja Eda Deržaja v zgornjih prostorih Obersne-love galerije na Cesti Arielle Ree, ld obsega 31 akvarelov in olj, bo odprta samo Se pet dni. Razstavljalec je dosegel prodoren uspeh. Upodabljajočo umetnost ljubeče občinstvo opozarjamc, naj pohiti z ogledom slik, ker razstava ne bo podaljšana.
u— Poziv delodajalcem! Vsem delodajalcem priporočamo, da naj ob vpoš-evanju veljavn:h predpisov o odpiranju m zapiranju trgovin in obratovalnic omogočijo svojim uslužbencem, ki se žele udeležiti spokome procesije, prosto popoldne v soboto 29. maja, v kolikor jih ta popoldan lahko pogrešajo. — Pokrajinska zveza delodajalcev.
u— »Ni ga ptiča nad pre«ča«, pravijo naši kmetje, če kdaj, je ta rek resničen v vojnem času. Tudj v mestu se ie marsikateri rejec odločil za vzrejo prešičks in ss zanj trudi, kolikor se more. Ven'ar se primeri, da. se ta ali oni rejec razočara. Vzrok crkavanja mladih prascev so razne kuge. O tem čitamo v »Kmetovalcu«: Dostikrat sami ne vemo, da se je kuga razpasla v naših hlevih. Prvi znak, ki nas mora opozoriti na pretečo nevarnost, je slabše ali močnejše kašljanje posameznih živali. To kaš-ljanje nastane posebno takrat, ako prasce nenadno preženemo z ležišča. Živali kljub temu prav dobro izgledajo in tudi rade žro. Postale so prenašalke bolezni in so večinoma bolezen same že prestale, seveda v slabe jši obliki, tako da tega niti opazili nismo. če bi pa prasce zaklali in pogledali pljuča, bi ne šli, la so spremenjena, vsebujejo ponekod gnojna gnezda in posebno pljučni vršički so kar nekam mesnati. Takšne živali ne smemo izbrati za pleme. Kot raznašalke boleani so vedno nevarne svojim tovariši cam, s katerimi so zrasle ali ki smo jih dokupili.
u— Nova knjiga za mladino z napeto vsebino je »Tarzan«, kralj džungle, ki je izšla v Knjigarni Tiskovne zadruge, Se-lenburgova ulica 3.
u— Nabavljalna zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine vabi svoje člane aa članski sestanek, ki bo četrtek 27. maja ob 19.15 v špecerijski trgovini poslovalnice Ljubljana, glavni kolodvor, na cesti Soške divizije št 15. Na sestanku bo poročal upravni odbor o delu v poslovnem letu 1942.
u— Mestni fizikat zaradi snaženja prostorov v petek in soboto 28. in 29. t. m. ne bo uradoval ter bo posloval samo v najnujnejših primerih.
u— Mestni socialno politični oddelek zaradi snaženja prostorov ne bo posloval
v petek in soboto 28. in 29. t m. razen v zelo nujnih primerih, u— Pergamentni papir za senčnike je
zopet na zalogi pri M. Tičar, Ljubljana.
u— Nesreče, v zadnji dneh so sprejeli v ljubljansko bolnišnico naslednje ponesrečence: Antona Jeriča, 651etnega zasebnika iz Ljubljane je konj brcnil v trebuh. Po stopnicah je padel tn si zlomil desno nogo 14!etni dijak Drago Rifelj iz Ljubljane. SUetni delavec Anton Tavčar z Rakeka si je poškodoval pri delu desno nogo. Katarino Jarčevo, 53letno za-sebnico iz Ljubljane je pes ugriznil v levo nogo. Na glavi*se je potolkel pri padcu 301etni posestnikov sin Janez Skod-lar z Vrhnike. 301etni ključavničar Ivan Košir z Dobrove pa si je poškodoval levo oko.
gvree Ogrizek na Glavnem trgu ta ligo« vec Mura v Kandiji. Poleg teh del je bila IsvrBena Se kopica manjSih prezidav in niztth gradenj. Važna stavbena dela pa so bila dovršena na kapitlju, kjer je bjla re-stavrirana kapiteljska kr pta.
a— Za mrtva proglašena. Okrožno so-dišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglasita za mrtva Matija Furar, rojen 25. januarja 1878. in Franc Furar, rojen 11. marca 1880 v Dolšicah, pr stojna v občino Kostanjevico. sin3 posestn ka iz DoJšic. Imenovana sta odšla s trebuhom za kruhom v Ameriko in sta najmanj že od eta 1924. neizvestna Vsakdo, ki kaj ve o pogrešanih, se pcz va, da sporoči to sodišču al: pa Ivanu Jarcu v Novem mestu.
Iz Srbije
Rumuni v srbskem Banatu. S položajem v srbskem Banatu naseljenih Rumu-nov se bavi temešvarski časopis . Dacia«. Med drugim pravi člankar, da so nemške zasedbene oblasti takoj uvedle za Rumune pouk v materinem jeziku, da pa so tudi rumunski prebivalci Banata takoj pokazali pripravljenost sodelovati z vsemi močmi pri skupni nemško.fumunski stvari.
Nova skupina obveznikov delovne službe je šla na de!«. Beograjski nemški dnevnik poroča, da je po daljšem času zapustila Beograd nova skupina obveznikov delovne službe. Sestavljajo jo predvsem šoferji, mehaniki in drugi specialni delavci letnikov 1908 do 1911. štirimesečno delovno dolžnost bodo opravili delno v Boru, delno pa v Kostolcu.
Iz Novega mesta
n— Stavbeno gibanje Zadnje dve !rt; jc
ših prezdav. V mestu samem so bila po-banje, ter je bilo poleg nekaj novih večjih zgradb izvršenih tudi več večjih in važnejših prezidov. V mestu samem so bila popolnoma dovršena zidarska dela na meščanski šoli, velik del šole pa je b'.l že tudi notranje opremljen. Glavni trakt velike tekstilne tovarne g. Pence je že popolnoma dozidan ter tovarna že marljivo deluje. V Bršljinu je zgradil trgovec g Medic novo veliko tekstilno tovarno, v kateri so že montirani vsi stroji, industrijec g. Povh pa je pričel poleg Medicove tovarne z zidavo večje tekstilne tovarne; Novo mesto ho imelo sedaj kar štiri večje tekstilne tovarne. V mestu je prifiel na Stemburjev* cesti z zidavo večje stanovanjske vile gradbenik g. Gabrijelčič, moderno prezidala m prenovila pa sta svoje trgovske lokale tr-
GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek 27. maja, ob 18: JORIJEVA HCl. Red A.
Petek. 28. maja. ob 15: V C ASU OBISKANJA. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Sobota. 29. maja: ZAPRTO. Nedelja. 30. maja. ob 15.: V ČASU OBISKANJA. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol.
G. D'Annunzio: »Jorijeva hči.« Pastirska tragedija v treh dejanjih. Prevod: dr. A. Gradnik. Osebe: L3zaro-Levar. Candia, njegova žena-Marija Vera, Splendore. Fa-vetta, Ornella, hčere: Starčeva. Rasberger-jeva, Levarjeva. Aligi, sin-Vl. Skrbinšek, zelenjarka-Nablocka. svetnik - P. Kovič, dva žanjca-Nakrst, Verdonik, Femo-Brati-na, Iona-Peček. žalovalka-N Stritarjeva. V manjših vlogah sodeluje velik del dramskega ansambla. Režiser: M. Skrbinšek, scenograf: A. Gerlovičeva, načrti za kostume J. Vilfanova.
OPERA
Četrtek. 27. maja, ob 18: MADAME
BUTTERFLY. Red Četrtek. Petek, 28. maja, ob 18: VNEBOVZETJE B. D. M. Red B.
G. Puccini: »Madame Butterfly«. Opera v treh dejanjih. Osebe: Butterfly — Hey-balova, Suzuki — Golobova, Kate — Stritarjeva, Pinkerton — Lipušček, Sharpless — Popov, Goro — Rus, Vamadori — Dol-ničar. bonec — Lupša, komisar — Gregorin, uradnik — Skabar, mati — Skerjan-čeva. Dirigent: D. Zebre, režiser: C. De-bevec. zborovodja: R. Simoniti, scenograf: | A. Foriga.
Radio Ljubljana
ČETRTEK, 27. MAJA 1943-XXI
>.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščina. 12.20: Plošče. 12.30; Poročila v slovenščini. 12.45: Napevi in romance. 13.00: Napoved §asa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Prenos iz Nemčije 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec: lahka glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.10: Vokalno-simfonični koncert. 19.30: Poročila v slovenščini 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročilo v italijanščini. 20.20: Koncert altistke Cloe Elmo in pianista Germana Arnaldija. 21.15: Plošče. 21.30: Simfonični koncert vodi dirigent Mo-relli. 22.20: Priljubljene pesmi vodi dirigent Zeme. 22.45: Poročila v italijanščini.
miča in predsednika Lajovca, ki sta jo vedno izpodbujala, dasi takrat še niso dozorele razmere tako daleč, da bi kakšen njen libreto pospešil domačo operno noviteto. Morda je zahtevala preveč, ko je ustvarjala pesnitve, ki bi prekomerno vezale skladatelja. Vendar je libreto »Krsta ob Savici«, četudi ni bil uglasben. dosegel prvo nagrado bivše Dravske ba-
ne«. Ljubljanska opera je neko sezono uvrstila v repertoar njeno pravljično igro s petjem in baletom »Rajamaj«, do uprizoritve pa žal ni prišlo. To stran njenega talenta » hitro odkrili v Zagrebu in tako pripravlja mladinsko gledališče Hrvatske delavske zveze v režiji same avtorice »Žaromiia«, ki je lansko leto v pesničinem hrvatskem prevodu dosegel lep inpeh tudi v banjaluškem gledališču.
Pred vojno je svoje prve drame, ki so na-isvno morale kazati znake začetništva, zaman pooojala obema slovenskima gledališčema. Kjerkoli je učiteljevak, povsod je delovala kot režiserka na podeželskih odrih. Vedno je hrepenela po solidnem režiserskem študiju na igralski šoli in več let sn je zaman prizadevala, £ bi dosegla študijski dopust. Vsi njeni stiki in priznanja s strani slovenskih kulturnih delavcev niso nič zalegla, dokler jo ni real —
Ruta Lucija Petelinova
novine. Tudi libreta »Kurent« in »Skrb in smrt« sta kot diamatski legendi vzbudila zanimanje med nekaterimi našimi komponisti, čeprav tudi zdaj ni bilo konkretnega uspeha. Po posredovanju predsednika Lajovca je prišla v Zagrebu v stike z uglednim hrvatskim komponistom; podoba je, da bo vendarle uspela tudi v tej stroki svojega pisateljevanja. Za ljubljansko opero je z dobrim uspehom prevedla »Era z enega sveta«, »Tosco«, »Gioccondo«, »Ljubav-ni napoj« in'»Tannhauserja« ob tej priliki je zopet pokazala svojo skrb za dober in čist slovenski izraz.	.
Učiteljski poklic jo je pflvedel tudi k mladinskim igram. Poseben uspeh je imela z »2a-romilom« v ljubljanski operi v prireditvi »Ate-
Pred tremi leti je bila v Zagrebu razpisana nagrada za dramo o prvem hrvatskem kralju Tomtelavu. Petelinova ni dotlej pisala v hrvaščini. Njeni starši živijo že desetletje v Banji Luki in tako je bil ta sosedni jezik samo ob-čtvalni, ker je nedvomno premalo za literarno udejstvovanje. Toda hrabremu človeku Bog pomaga! Napisala je hrvatsko dramo iz hrvatske zgodovine in dosegla anonimno drugo nagrado! S tem je bil led prebit. Na podlagi te nagrade je naposled dosegla leto dni študijskega dopusta za obiskovanje Glumačke skale v Zagrebu. Tu je zasledovala vso tehniko gledališča, kar je neobhodno potrebno za dramatsko pisateljico. V tistih negotovih dneh aprila 1941, ko je ostala odrezana od Ljubljane, ji je zagotovil novi ravnatelj zagrebške drame prof. Marko Soljačič, da bo Hrvatska umela skrbeti tuda za slovensko književnico!
Prvo sezono v novih razmerah je bila ime-novana za tajnico gledališča v Bar ji Luki, kjer je kot ravnatelj drame deloval naš rojak Fer-do Delak. Njena prva hrvatska drama »Tomi-slav« je dosegla v središču Bosanske Krajine krstno predstava Toda zaželela si je zopet v hrvatsko kulturno središče, i« od lanskega leta-opravlja uspešno delo gledališkega referenta v hrvatskem združenju za avtorsko pravo. Razen pri prof. Soljačiču je našla polno zaslom-
bo tudi pri ravnatelju zagrebške opere in priznanem komponistu Jakcvu Gotovcu. Priznati je treba, da so jo zagrebški kulturni krogi sprejeli tako. kakor bi bila domačinka.
Prejšnjo sredo zvečer je bila v velikem Hrvatskem državnem gledališču krstna predstava prvega letošnjega domačega dela. nove hrvatske drame »Petre«. Spisala jo je Ruža Lucija Petelinova, ki je zdaj že hrvatska književnica. Ta pojav je tem bolj značilen spričo krize v sodobni hrvatski dramatiki, o katen ie nedavno govoril intendant zagrebškega gledališča prof. Dušan Zanko. Že dve leti nima porota za Demetrovo nagrado, ki jo dobi vsako leto najboljša domača drama, nič kaj dosti dela. Pred dvema letoma je bil Senečič lani pa Mu-radbegovič edini kandidat. Starejši priznani dramatiki so postali čisto neproduktivni, mlajši pa predlagajo namesto dram — novele n romane, ali kvečjemu dela. ki bi jih režiser moral temeljito predelati. V takem položaju se je pojavila naša Petelinova z dobrim domačim delom in vse kaže, da so jo dobro sprejeli.
S svojo psihološko-socialno dramo je Petelinova dokazala, da je izrazit dramatski talent. Njeno zadnje delo nas močno spominja nekaterih sodobnih francoskih de! iz avantgardističnih gledališč. Drama se dogaja lansko pomlad v Zagrebu in je za tukajšnje razmere morda preveč velemestna. Sicer pa je v delu izražena zveza med Zagrebom in Parizom. Dolgoletni Parižani so se vrnili v Zagreb in predstavljajo skupno s svojo družbo osebnosti, ki so nekoliko nenavadna za naše okolje Od začetka do konca nas drži delo v permanentni napetosti. Takoj na začetku se pojavlja kar več dramatskih zapletljajev. k: se pa ne razpletejo. marveč se zapletajo še dalje, da gledalec kar ne pride do sape.
Petelinova je vnovič dokazala, da ume spretno sukati p^ro za dramsko oblikovanje in da dobro obvladuje odrsko tehniko. Toda publika le s težavo rasleduje tragične usode vseh njenih tako čudnih karakterjev v njihovih ljubezenskih. rodbinskih in dednih sporih. Vsekako Petri« krog niso vsakdanji ljudje, temveč precej nenaravni značaji. Izhodišče zapletljajev je bogato nasledstvo čudaka, zaradi katerega zamenjajo mrtvorojenčka za živega otroka; vse se pozneje tragično zaključi.
Dramo je Hmko Nučič sijajno zrežiral, kar
nikakor ni bilo lahko v teh treh tako ze'o dra-.natičoih dejanjih. Potrudil se je po svojih najboljših močeh, da ja pripomogel delu do uspeha. Nastopil je v vlogi zdravnika m je kot tak skušal vso to družbo zdraviti s smehom v očeh in z mirom v duši. Naša velika trage-dinja Vika Podgorska je imela kot nositeljica naslovne vloge najtežje nalogo v tej borbi med idealizmom in materializmom Mato Gr-kovič je dal z vlogo filmskega igralca iz vsebe vso strast, mržnjo in ljubezen zloduha. Tudi ostali so se znali prilagoditi okviru navedenih treh prvakov zagrebške drame. Gledališče je bilo razprodano, navdušena publika ni štedila z odobravanjem in je večkrat klicala tudi našo avtorico pred oder. Petelinova je tako rešila letošnji domači hrvatski dramski repertoar z edino izvirno noviteta
ZAPISKI
Gostovanje igralske družine Ricci ▼ Drami se je v torek nadaljevalo. Cesara Giu-lia Viole igra »Vivere insieme« je dosegla uspeh, ki znatno prekaša prvi večer. Vsi sodelujoči so odlično uveljavili svoje sposobnosti, posebej so tokrat prišle do polnega izraza umetniške kvalitete Renza R i c c i j a. Podrobnejše poročilo priobčimo jutri skupaj z recenzjo Brac-cove drame »Il piccolo santo«.
Ugotovitev rojstnega dne Leonarda da Vincija. Rojstni dan genija italijanske renesanse Leonarda ni bil doslej za trdno znan. Nemški znanstvenik dr. E. Miiller je našel ift nedavno objavil podatke iz Leonardovega rojstnega kraja Vincija pri Firenzah, iz katerih je videti, kdaj se je rodil veliki umetnik. Po teh dognanjih je lahko umetnostna zgodovina izpopolnila Leonardovo biografijo in vpisala 15. april 1452 kot njegov rojstni dan. Uspeh MOller-jevega raziskavanja kaže. da se tudi med vojno nadaljujejo znanstvena raziskavanja. Človek bi mislil, da ao dosedanja proučevanja življenjepianega gradiva o Leonardu izčrpala vse možnosti in da ni več neznanega dokumenta o njem. Pa ga je neumorni znanstvenik vendarle našel in sicer tam, kjer ga je iskalo toliko drugih: v Leonardovem rodnem Vmciju...
O takopavanjfh antičnega Rum je
vno predaval nemški arheolog dr. Erich Schmidt, ki se je zlasti bavil z ostanki republikanskega Rima. zakaj ogromen del danes vidnih razvalin v Večnem mestu poteka iz cezarske dobe. Predavatelj je opozarjal na posebne težkoče, ki so združene z izkopavanjem najstarejših rimskih plasti. Najvažnejša izkopanina iz te dobe je po Schmidtovi sodbi Concordijino svetišče, sezidano L 121 pred Kr. in odkrito Sede v decembru lani. Ta tempel, čigar stebri so visoki 14m, nudi značilen primer heleaske gradbene umetnosti, katere sledove odkrivamo pod razvalinami cezarske-ga Rima.
Berlinska filharm°nija je nastopila tur-nejo oo Franciji, Španiji in Portugalskem V Lisa bon i bo sodelovala skupno s pevci berlinske Državne opere pri vprizoritvi Wagnerjeve opere »Tristan in Isolda«. 'Turneja bo trajala do 15. junija. Vse koncerte dirigira prof. Hans Knappertsbusch, operno predstavo v Lisaboni pa prof. Ha-ger iz berlinske Državne opere.
Švicarska literarna nagrada GottfHeda Keilerja je bila minule dni podeljena cu-riškemu pesniku in slovstvenemu zgodo-, vinarju Robertu Faesiju za njegovo celotno delo m v zvezi s šestdesetletnic#i, njegovega življenja. Faesi je predvsem pesniški poveli^evalec mesta Curiha, kateremu je posvetil tudi pripovedno trilogijo »Mesto očetov«.
Konec Nobelove nagrade? Uprava fondov, ki jih je testamentamo volil pokojni švedski industrijec iTobel, je nedavno sporočila, da je zaradi tega, ker so bile 1. 1939 ustavljene nadaljme podelitve nagrad. narasel znesek, ki je na razpolago na nagrade, na 618.000 švedskih kron; tako bi vsaka nagrada znašala 123.000 kron. Zdi se neverjetno, da bi bile nagrade letos podeljene. Ce jih ne bodo podelili pet let zapovrstjo, tedaj v smislu Nobelovih te-stamentarnih določb preidejo fondi v last Nobelovih dedičev. To bi se zgodilo 1. 1944. C* bodo švedski akademiki hoteli preprečiti likvidacijo Nobelovih fondov, morajo potemtakem preklicati prvotni sklep, da v vojnem času ne podeljujejo nagrad in ae odločiti za sečne lavreate. ki bf letos prejeli več kakor vsa druga lete.
Torpedo, usodno
vojno orožje sedanjosti
Dandanes, ko se je vojna prav na vseh morjih in oceanih sveta razširila v ogromne razmere, ni pretirano, če s podmornico postavimo torpedo na prvo me. sto med učinkovita borbena sredstva. Začetek podmormških in letalskih torpednih napadov sega nazaj v prvo svetovno
imela tolikšnih uspehov kakor torpeda, izstreljena iz podmornic. Uspeh torpednih napadov s podmornic v sedanji vojni je še v znatni meri narasel iz razloga, ker današnje podmornice mnogo hitreje vozijo in se zato lahko tudi hitreje približajo sovražnim ladjam in jih po večkrat na-
Izstrefitev torpeda s stisnjenim zrakom
vojno. Medtem ko so nemške podmornice s torpedi imele velik uspeh že v prvi svetovni vojni, pa so postali letalski torpedu;! napadi v znatnejši meri učinkoviti šele v sedanji vojni.
Pomen dovršenega tehničnega izuma in prvovrstnega borbenega sredstva na morju zavzema torpedo iz razloga, ker je sa-mogibalno podvodno orožje, ki drvi s svojim pogonskim strojem po vodi v določeni smeri in globini z nalogo, da zadene cilj in ga uniči z eksplozivom, nameščenim v svojem prednjem delu.
Praoblike torpeda zasledimo v tako zvanih »požarnjačah«, ki so se pojavite prvič v špansko-angleški vojni leta 18S7. To so bile majhne ladje, napolnjene z eksplozivom, ki so jih puščali v neposredno bližino sovražnih ladij, jih potem zažgail in z eksplozijo ogenj prenesli na sovražne ladje. Pravi izumitelj in tvorec današnjih sodobnih torpedov pa je bil avstroogrski mornariški kapetan Luppis iz Fiume. Mož je sredi preteklega stoletja izdelal prvi model torpeda v obliki majhnega čolniča z vijakom, ki ga je gnal urni mehanizem. Torpedo je imel eksplozivni naboj in je plul na površini morja, usmerjali pa so ga lahko s kopnega. Zamisel je bila genialna in kakor je pokazal čas, epohalnega pomena, toda praktično v omenjeni obliki neuporabna.
Pozneje je bila v Fiumi ustanovljena prva in dolgo let edina tvornica torpedov na svetu, ki jo je osnoval Luppisov sode. lavec Weatehead. Ta Anglež je izkoristil genialno zamisel Luppisa in dal torpedu obliko vretena, za pogon pa je uporabil stisnjeni zrak in samokrmilne naprave. Žc takcj po prvem uspešnem' posluisu leta,: 1868. pred tvornico v Fiumu je avstro-cgrska mornarica .prva na svetu imela torpedo, čigar oblike se do danes v glavnem niso spremenile. Pozneje se je s tehničnimi izpopolnitvami in z graditvijo novih pogonskih naprav torpedo v znatni meri izpopolnil.
Današnji toi-pedo ima štiri dele: glavo z eksplozivom, vžigač, prostor za zrak ter pogonske stroje s krmilnimi napra. vami. Torpeda izstreljujejo iz tako imenovanih lansirnih cevi na stisnjeni zrak. Pomen preciznega in dovršenega orožja je dobil torpedo z izumom tako imenovanega »ogrevača«, to je naprave, ki greje stisnjeni zrak v torpedu s pomočjo petroleja. Na ta način dobi zrak za pogon torpeda potreben pritisk, s pomočjo katerega lahko do 2000 kg težak torpedo doseže brzino 90 km na uro. Puščanje zraka v torpedne naprave se lahko določa s posebnim ventilom, tako da zrak v večji ali manjši količini prihaja v pogonski stroj, zaradi česar torpedo hitreje ali počasneje hiti po vodi, kar zavisi od tega, na kakšno razdaljo ga hočejo izstreliti Torpedo pušča na svojem potu na morska površini sled zaradi zračnih mehurčkov, lii uhajajo iz stroja, kar pa je neugodno, ker se s tem izdaja lega podmornice. Zaradi tega so začeli graditi torpeda, ki ne bi puščala za seboj tako očitne sledi, in podmornice se danes že poslužujejo torpedov na pogon z akumulatorsko baterijo in elektromotorjem.
Prvo aktivno vlogo je imel torpedo leta 1S95. v japonsko-kitajski vojni, ko »o japonske torpedne edinice napadle kitajske ladje, še v prvi svetovni vojni s po-vršlinskih edinic lansirana torpeda niso
padejo s torpedi. Razen tega torpedo z modernimi napravami zanesljiveje vzdržuje svojo smer in zato boljše -adeva svoj cilj kakor je to bilo v prvi svetovni vojni Napadi z zračnimi torpedi imajo to prednost, da se letala še hitreje in od vseh strani lahko približajo sovražniku kadar po morju plevejo vojne ladje in podmornice.
S torpedi ao oboroženi rušild, torpedovke, borbeni čolni, podmornice in letala. Nadvodne vojne ladje imajo po 2, 3 in 4cevne lansirne naprave ter lahko spuščajo torpeda tudi v tako zvanih mopih. Podmornice napadajo s torpedi navadno samo podnevi, medtem ko ponoči zaradi slabe vidljivosti uspešno napadajo le v izredno Hgodnih okoliščinah. Glavno orožje podmornic so torpeda, toda vsaka izmed njih Ima tudi po eden ali dva topa, ki jin lahko uporabljajo samo tedaj, kadar plovejo nad vodo. Ker pa imajo danes vse vojne ladje topove večjega kalibra kakor I podmornice, zato slednje najpogosteje napadajo le s torpedi.
Glavni razlog, da je torpedo kot podmorsko vojno orožje v današnji svetovni vojni dobil tako važeai, lahko bi rekli odločilen pomen, je ta, ker so značilnost sedanje vojne na morju napadi oso vinskih podmornic na anglosaške konvoje, medtem ko spopadov večjih razmer med glavninami površinskih edinic doslej skoraj ni bilo.
Ker se Nemčija na morju ni mogla oborožiti s površinskimi vojnimi ladjami v tolikšni meri kakor Anglosasi, je zasnovala svojiT pomorsko vojevanje na dobro organiziranj uporabi svojih številnih podmornic. V tem spoznanju je Nemčija načrtno izvedla zavzetje vseh za podmor-n!ško vojno važnih atlantskih pristanišč zapadne Evrope ter si s tem za udejstvovanje torpednega orožja osvojila najugodnejše strateške položaje.
f I žival
Vprašanje, če imajo živali spomin, so no da ne zanikati, niti mu je mogoče pritrditi. Psi in konji spoznajo svojega gospodarja tudi če ga niso več loti videli. Tudi tedaj, če so bili več let ločeni od njega, so mu pokorni, kake r so mu bili r.ckoe pred časom. Očitno je. da te ž.vali ne poznajo razlike med nekdaj in danes.
V" svetovni vojn1' so prepeljali konje iz Francije v Rusijo. V Rusiji so se mudili več let in ko so se vrnili v domač; kraj. so se napotili s postaj, kakor so bili tega navajeni v prejšnjih časih, proti domu. Vsak konj se je ustavil na mestu, kjer je poprej stal njegov hlev. Temu so se posebno lu-dili ljudje, ki so v doli, da so mnegi hlevi med vojno pog-rrelj ali po so na drug način postali žrtev vojne.
Spomin konj je torej izvrsten. Druga opazovanja pa kažejo, da nimajo vse živali enakega sprmina. če položimo pred kletko človeške opice banano ter dsmo opici, na primer šimpanzu, v roke pa'čico z ukrivljenim koncem, bo šimpanz kmalu skušal 3 pal'co banano potegniti k sebi. Tcda ta .stvar-'se--posreči samb;;v primeru, če vrdr opica- bananj -in "palico- ob" istem- častf; •fte postavimo 'paiicd-hekolikb bolj ob stranjpo-leg opiee, žival ne bo izračunala, da" si lahko z njo pomaga, ter je ne bo vzela, da bi si z njo približala sadež, še večjo zmedo povzročimo, če polož mo banano na eno stran, palico pa na drugo. Op ca bo neprestano krožila z glavo ter ne bo našla zveze med cbema predmetoma.
Mačka natančno ve, kje stoji lonec v kuhinji. Ce ne najde posode na svojem mestu, postane nemirna, kadar stopi v običajni stanovanjski prostor. Ima pa mačka naravnost osupljivo dober sp: min. Poskusi so pokazali, da pozna mačka natančno razporeditev predmetov v prostoru- kjer se navadno mudi. Zate takoj opazi tudi najmanjšo spremembo. Ce pa stopi iz običajnega prostora v drugi prostor, mačka nenadoma pozabi na prejšnji pres-tor in na predmete v njem.
Neka mačka je imela mladiče in gospodar je mačice spravil v košaro ter jo odnesel v skedenj. Mladiči so doraščali mačka se je" igrala z njimi m pr slem. Kadar pa je zapustilo gnezdo, pa je pozab la, kje ima naraščaj. Le če je videla človeka, ki :e nesel prazno košaro, v kater so prej ležali njeni mladiči, je mačka začela obupno cviliti, ko ni bilo mladih mačk v košu. Vsa ta opazovanja dokazujejo, da živa! pozabi na vse, kar ji izgine izpred oč:. Spomin na znane stvari pa se prj živali zopet obudi, ko ji oko pokaže že znane podobe. Navadno se potem spominja vseh p-drebnosti, katere je medtem morda že pozabila.
če gremo s psom kam na obisk ter ga pozneje pripeljemo na cesto, po kateri je šel z nami, bomo opazili, da se bo žival takoj ustavila pri vratih znane hiše. posebno če so odprta. Za konje vemo vsi. da se najrajši ustavljajo pred gostilnami kjer
navadno postajajo vozniki. Kar je žival prej nekoč doživela, to se jI v spominu obnovi, ko pride zopet v staro okolico. Nekoč se napravli s konji zanimiv poskus. Vodili so j h p: cesti, toda ne po sredi peti, temveč v vijugi. Ko so konje potem same spustili na cesto, so prav tako v vijugi korakali drug za drugim. Doživljena slika sc torej v spominu živali natančno obnavlja, posebno če je p: doba okolice natančno ista kakor prvič.
Zgodilo se ;'e nekoč, da je slon ub'l moža, ki ga je zdražil. Slon je moža poteptal in pohod i, da jc bilo joj. Ni dvoma, da je ta sl-n moža, ki mu je nekoč storil krivico, dobro ehranil v svojem spominu. Pes, ki je v grmovju prepodil zajca, ne poide nikoli mimo tega grma. da ne bi lajal in ga dodobra ovohal. Opice je, kakor znano, težki dres rati, predvsem zaradi tega, ker so slino zvedave. Zaradi tega imajo krot lei z njimj mučno delo. Vsaka stvar, ki zbudi zanimanje opice, lahko edvrne to žival od p. zornosti, ki bi morala biti zanjo prvotnega pomena.
Iz vsega tega vidimo, da je s spominom živali..yel;k križ. Lahko b! dejali, da živali nimajo spomina, pač pa se domislijo raznih stvari takoj, ko pridejo v stik z gotovimi predmeti. To, kar so videle, c stane v njih zavesti budno s~mo za trenutek. Poljubno ne morejo obnoviti n česar. V tem je ravno razlika med človekom :n žival'o. Pri človeku je zavest poln?, sp minov, pri živalih pa vlada neko k o praznota, ki se »napolni« ramo v trenutku posebne pozornosti. 2ivali se pač opomin j." jo svojVn doživljajev, toda le v pr meru. če se t.e, kar so d živele, obnovi v konkretni obl k'. Spomin pa nj v bistvu nič drugega, kakor gledanje pre t sitnosti v sedanjem času.
Dve ne«S SivSfeffifesn iii ssmtfo
451etKi trgovec Felice Guatteo se je \-ra-čal te dni s poslovnega potovrnja v M laii in je sam bil pri krmilu svojega avtomobila. Vzdo'ž ceste pri Grignascu je vozilo nenadno zaneslo na stran, tako da je nenadoma obtičalo tik nad mlako, v katero se je bilo nateklo izredno d sti vode zaradi deževja zadnjih dni. Avtomobil je cb-vise! na nekern drevesu, ki raste nad mla-kužo. Guatteo in njegova žena sta bila v nevarnosti, da se pograzneta z vozilom vred v vodo in utoneta, naposed pa so jima je posrečilo priklicati na pomoč kme te, ki so bili na polju pri delu, ter jih pregovoriti, da so prinesli nekaj vi vi, s ka e-rimi so vozilo potegnili iznad mlakuže na cesto. Delo je trajalo debeli dve uri in ves ta čas sta bila Guatteo in njegova žena v strahu, kako sc bo končala reševalna akcija. Vse je šlo po sreči, voz:l> st potegnili na varno in mož in ž?ra sa bila rešena.
Napadalen orel
šestletni Norvežan Bengt Rasmusen je v fjordu Kaugesundu, kjer se je igral komaj 100 metrov oddaljen od svojih roditeljev, doživel nenavaden dogodek. Dečka je napadel orel, ki je meril z razpetimi krili nad poldrug meter. Ptica je najprej nad dečkom opisala več krogov, nato pa se je spustila nanj, da bi ga ugrabila. Ropar4ca je najprej napadla malega Bengta s kljunom, deček pa ;'e imel dovolj prisotnosti duha, da se je orla otepal z rokami ter zdirjal proti domu. Orel je zasledoval dečka prav do hišnega praga. Na otrokove krike je prihitel oče s puško. Preden pa je nasilnega orla ustrelil, se je odigrala med njima dramatična borba. Ptica se je večkrat pognala preti možu, da bi ga s kljunom vsekala po glavi. Dečkov oče pa se je vselej spretno umaknil jn nazadnje izstrelil več nabojev, nakar js orel krvaveč, padel na tla.
Brob!5e zanimivosti
SOletnica lova na kite. V Oslu so nedavno obhajali 501etnico norveškega lova na kite. Norveški ribiči so v tem času pobili 1260 kitov, Ivi so dali 2 in pol milijena sodov ribjega olja
Sirotišnica je podedovala milijon lir. V Mcndoviu je bila te dni zaključena zanimiva zapuščinska razprava po gospe Boetti vdovi Galeano, ki je preminula leta 1938. Pckojnica je zapustila 1,200.000 lir sirotišnici Peirone di Rocca de Valdi Našli pa so se sorodniki pokojnice, ki so zapuščino osporavali. Seda j je zapuščinska pravda zaključena in v najkra jšem času bo sirotišnica prejela milijon lir.
Velike poplav« v Zedinjenih
Stockhotma poročajo, da je reka MisaisHJp-pi prestopila svoje bregove ter uničila nešteto ljudskih bivališč. 82.000 ljudi je brez strehe. V Kanzasu je letina uničena v 15 okrajih.
Lažni policisti so odnesli za 2 milijona gotovine in nakita. V neki zasebni vili v Bruslju, ki stoji v predmestju belgijske prestolnice, se je te dni pojavila desetorica mož, ki so dejali, da prihajajo na obisk po nalogu policije. Skupina je izvršila preiskavo v vili in odnesla iz nje za 2 milijona frankov denarja in lišpa. Ko se je lastnik pozneje informiral na policijskem komisa-rijatu, kaj je z njegovo lastnino, ao mu povedali, da ne vedo ničessr o izvršenem podvigu. Uvedena, je preiskava, da se sleparji izsledijo.
Odkritje krščanskega pokopališča v Siracusi. Pri gradnji nekega zaklonišča v Siracusi ao nedavno o 1 krili prostrano krščansko pokopališče, ki je bilo doslej neznano starinosiovcem, pa tudi cerkvenim , krogom.
Eksplozija v rnmunskem premOgOvnfliu je zahtevala 14 človeških žrtev. V premogovniku v Petrini v južni Transilvaniji je te dni huda eksplozija povzročila smrt 14 rudarjev, drugih 14 rudarjev pa je bilo močno poškodovanih.
Nov reKord v jadralnem letalstvu. Neki inštruktor šole za jadralno letalstvo v Huesci je dosegel z jadralnim letalom nov višinski rekord 3400 m. Novi rekorder se piše Miguel Ara Torren.
Slikarji pomorske vojne. V Rimu so, odkar traja sedanja vojna, odprli že drugo razstavo italijanskih umetnikov pod orožjem, ki prikotzujejo vojno na morju. Raz-par.
KAJ VEM? IKAJ ZI^JAM?
249.	Kaj je bastonada?
250.	Kako se je imenovala slovita Peri-klejeva prijateljica?
251.	Kaj je patent?
252. Majnlk se poslavlja.
V roke nam je prišla slika z naslovom »Majnlk se poslavlja«. Na žalost je razrezana na same koščke. Kako bi jo sestavili, da bi videli, kaj prav za prav predstavlja?
c i
/r M i
Rešitev nalog 25. t. m.:
245.	»Buencs Aires« pomeni v španščini »Dobre sope«.
246.	Rimsko pristanišče v starem veku je bilo Ostia ob izlivu Tibere.
247.	Bombay ležd na zapadni cbali Indije.
248. Neizčrpna vrsta. Rešitev je mnogo. Ena med njimi U bila n. pr.:
12 + 3 — 4 + 5 + 67 + 8 + 9 = 100.
Rudolf Kresal:
Hvala za ljubezen
Draga Srčika! Z vsem srcem Ti zavidam, ker boš po tolikem pričakovanju nazadnje vendarle prejela pismo. Da, res, prav od srca Ti zavidam. Jaz že dolgo nisem prejel nobenega pisma. A kadar ga prejmem, mi duša dobesedno poskoči. Tisti čas sem neizrekljivo dobre volje. V meni se vse pomeša: veselje, skrb. strah, ljubezen, sovraštvo, tesnoba, radovednost in rastoča škodoželjnost, ker se že pripravljam, kako bom nanj odgovoril, kako bom zdaj pa zdaj dober, zloben, hvaležen, priliznjen, skratka, pošteno povračljiv. Vsako pismo/ dasi nisem prav nič živčen, odpiram s tresočo se roko. Vražja radovednost, pričakovanje bog si vedi česa mi ne dasta tistega stoičnega miru, ki ga imajo visoki ljudje, da že po pisavi spoznajo, ali gre spet za podelitev kake časti, sklede ali podpore) al? pa za nizkoten napad. Nu, kar se zadnjega tiče, se jim časih obraz res tako zvleče, da je videti kakor prezrela, h gnilobi nagnjena melona, pa se vendar kljub temu še smehljajo Ln z odločno kretnjo, kakor bi ukazovali, pismo bolj zako-ljej'o kakor odpro. Jaz, siromak, pa odpiram vsako pismo s toPkim spoštovanjem, da mi je, kakor bi z zločinsko roko surovo segal v svetišče. In ker se tega le predobro zavedam, pišem pisma s prav tolikim spoštovanjem. Pr znati moram, da mi to zelo škoduje.
Draga Srčika! V vsem tem je poseben čar. človek, k prejema pismo, si misli, bog ve kaj bo dobil, a t5sti, ki ga piše, si pa misli, bog ve kaj imenitnega daje od sebe.. Spoznala boš, da je vse to zelo nepomejn-v
bno in da je razočaranje večni spremljevalec vsakega človeškega prizadevanja. — Ob tej misli mi je edina uteha to, da je zdaj pomlad, ki prav toliko ve, česa sva potrebna, kakor sveti Miklavž.
Trpiš in vprašuješ me, odkod to. da sem s Teboj in prav tako z dekleti, s katerimi si se o meni pogovarjala, tako čuden dejala bi, praviš, tako vase pomaknjen, da nikoli ne veš, pri čem si; ne veš, al« te ljubim ali ne, sploh si o meni glede nobene stvari ne moreš priti na jasno ln da hi me rada tako malo po svoje spreoornila, me — lahko si mislim — napravila malo bolj otipljivega. Da, da, saj utegne biti res, da jc fant tak, kakršnega napravi dekle, prav za prav dekleta. Vendar ne smeš pozabiti, da gre mimo fanta v teku let mnogo deklet in da je med njimi vsaj eno t£ko, ki ga temeljito spreobrne... Zdaj pa, draga Srčika, to m'sei lepo prenesi na svoj velecenjeni spel, pa dobiš tisto čudovito enačbo, ki se sicer zmerom krasno iz-a so si ob njej kljub temu razbili zobe vsi od Adama preko Aristotela do Scho-penhauerja pa do Ccurts-Mahlerjeve Na svoj način Ti razodenem poglavje iz svetovne zgodovine, ,lii mu nekateri pravijo »Prva ljubezen«, drugi pa, malo manj osebni, »Prva neumnost«.
*
Zadnjič, ko sem po dolgih letih od daleC ugledal njo, staro znanko, majhno, debelušno, nič več vitko, a še zmeraj s tistim nekdanjim angelsko' lepim obrazom, ki mi je ostal v spominu, sicer malce obledel, prav kakor sl'ka v kovčegu med pismi, se mi je prvi trenutek stožilo po krasnih tednih prve ljubezm. Smehljaje se sem pomislil, kakšen čudovit fant sem mora! biti tedaj, ko sem po tri ure pozno v večer stal
v snegu pred trgevino. čakal njo. ki je 'mela priti iz nje. V žepu mi je skoraj zmrzn 1 robec, v čevljih mi je klokotala voda, ušesa in 110.3 sem komaj še čutil -pa lahko bi mi bilo treskalo pred noge — v tisti nežni ljubezni sem bi! kakor skala, da, prav kakor skala proti seb: neizpr:s?n in čakal, čakal, od mraza skoraj jokal kdaj prde odrešen e, da me en sam njen smehljaj ogreje, mi ena sama njena beseda -morda hudo utrujena ali še bolj mrzla — srebrno zapoje in mi pričara sončni občutek srečnega ctroka. Kak čudovit fant som moral biti — in kak otrok — in kako vel k kozel!
Bil je njen god. Zmenila sva as b la. da jo počakam ob dveh poredne pred hišo. Glede točnosti sem prsekal vse kroncmer.re. Z velikim šopkom bledordečih vrtnic sem se vstopil pred hišo — veseleč se, da mi ne bo treba danes nič čakati. Zakaj si n -sem naprtil kar slona. S šopkom in z odprtim dežnikom sem pr čel hoditi kmalu gor 'n dol, gor in dol. pa spet gor in dol. Ob štirih sem bil malone že ves zasnežen. Vrtnice so se p obesile, kakor bi jih b*l kdo polil s krepom. O svilenem papirju, s katerim sem bil šopek tako lepo ovil, n! bilo več ne duha ne sluha. In tako sem hodil gor in dol gčl — povsem gol. T'sti vražji šopek pobešenih, mokrih, cbletavajočih se vrtnic je bil živa podoba ne le mene. ampak tudi že kar moje ljubezni. Ljudem sem z obraza bral, kaj si mislijo. Nihče se me ni upal prav pogledat! — le ta ali oni me je kakor v zadregi naglo z očmi obstrelil in nekam čudno pogledal v nebo. Prav dobro sem čutil, da delam vsem tem mimoidočim ljudem sramoto, da ae povsem preprosto sramujejo tako nesramno sredi ceste slečenega človeka. Vse bolj me je imelo.
da bi nesrečni šopek vrgel v kak kot in se nagio 'zgubil. He, čudovit fant sem bil! Na t sto svojo šmentano srečo, na njeno drobno g"av:co, ki mi je plesala pred očmi kakor sto hud čkev, sem b'l nagrmadil že ploho kletvic, psovk, skoval že kakih petnajst temeljitih pridig — pa se še n'sem vdal. In ko sem si že predstavljal, kake bom zdaj — zdaj s silo titana treščil šopek v prvo primerno lužo, ko sem žc užival, kako bodo te nemarno pobešene, mokre vrtn ce pl usnile v b'ato, glej, sveta nebesa, ti pr'skaklja ona, nedolžna vsa sijoča. v kožuščku, nasmejana, krasna duša, kakor da je v roki prinesla svoje pravkar zame skuhano srce. Kaj, če ti natakarica čez dve uri pri nase menitno ocvrtega p'-ščanca, si ga navsezadnje, izstradan, da se ti skozi vidi. le vesel, pogoltneš psovke in vseh petnajst pridig s piščancem vred ter se potem z natakar'co še lepo pomeniš o vremenu in o Willyju Fritschu in Greti Garbo. za kar plačaš pač toliko, kakršna sta krčma In natakarica. Prav nič drugače ni bilo z njo. Premražen sem bil do kosti, od utrujenosti sem se tresel kakor star koka nist, in pogovarjala sva se* o vremenu, o Wlilyju Fritschu in Greti Garbo, točno ob petih pa zavila v kino gledat Tom Diksa. Nu, pa kakor otrok — je tudi ljubezen lepega dne dorasla. Je že tako, da je treba vsako ljubezen nekako vnovčiti — in če barantanje le predolgo traja in ne pride vmes o pravem času spseten meše-tar, ki pobere smetano, se ti utegne pripetiti! da dobiš sesirjeno mleko in ga moraš prepustiti štrukljem. Kadar sem čakal jaz njo, sem klel, psoval in koval peklenske pridige, kadar me je pa ona čakala, sem jo dobil vso a&ibno. A če me nekaj dni sploh ni bilo na spregled, je prijokaJa
k meni. Potem sem nekaj tednov spet jaz njo čakal — čakal, da je nisem nekega dne več pričakal. Smehl;'aje se mi je pomladanskega jutra priznala, da je zaljubljena, pa da naj to pripišem sebi, ker sem jo zanemarjal, skratka, jaz naj grem na sever, ona pa na jug. Teden dni sem besnel. hotel sem se ubiti, hod:l sem kakor preganjana zver, prežal za vsakim vogalom, d vjal, tulil, dokler se sončnega dne nisem vstopil pred blaznico in se otročje veselil, da le še nisem za tistim visokem zidom, še tisti dan sem srečal vso svojo srečo in jo prešerno pozdravil. Rahlo, z nenavadno nežnostjo, ki je nisem bil vajen, mi je st"'sniia roko in me tako presunljivo pogledala, da mi je zastalo srce. Vsa žareča v obraz se mi je dobesedno ponudila, sicer da ve, kako je, da je nc morem več rad imeti, ampak naj je kljub temu ne pezabim. Prosila me je, če me sme kdaj obiskati. Zvečer da hodi v opero in je do polnoč' lahko z doma. In tako dalje. Pod menoj so se vdirala tla, krog in krog je pokalo, treskalo, se bliskalo, in Ce bi imel več fantaz je, bi dejal, da se je z neba usula vojska hudobnih škratov, ki so me vlekli na vse strani in mi v nekaj m1nutah še zadnji košček neprizadetega srca razce-frali. Toda iz vprašanja v Tvojem zadnjem pismu, ali Te imam še rad, vidim, da te fantazije n!ti treba ni bilo. Od tistega trenutka dalje sem razcefran, tako čuden, vase pomaknjen, neotipljiv, uklet 'junak, ki čaka duše. da mu vrne nekdanjo, vsemu svetu nedolžno zaupa jodo se dušo' otroka. Vendar, težko je, draga Srčika — loviti . oblake. Naj bodo le tam, kjer so nekdanje sanje, beli in sivi, zmeraj lepi; — če se j-h dotakneš, po svoje spreobrneš, jih le poskušaš napraviti otipljive — zvodeoč.
ŠPORT
milijoni
Velika finančna žrtev za moštvo Torina je vrgla bogate obresti
Zdaj ko je za nami italijansko nogometno prvenstvo v glavni diviziji, kjer se je prav pred koncem prerinil na čelo in postal novi državni prvak slavni klub enakega imena :z Torina in zdaj, ko manjka 'e še nekaj dni do zadnje odločitve v tekmah za italijanski pokal, v katerih se bosta sestala spet isti Torino in Venezia, ob katerih slednja bržkone ne bo imela več mnogo govoriti, je že prav, če tej znova uspešni ena-'stcrici posvetimo nekaj vrstic, Ki nekoliko pojasnjujejo njen ponovni vzpon v letošnji sezoni.
Predvsem velja, da je Torino prav za prav kar čez noč spet postal prvo nogometno središče Italije. Razvoj letošnjega tekmovanja za točke je dolgo kazal drugače, kajti v ospredju se je pojavilo čisto drugo moštvo eno izmed najmanj obetajočih, k se je pred letom dni le z največjo težavo rešilo odhoda v nižji razred. Ta čudežna enajstorica je prišla iz Livorna in je kar naprej igrala tako sijajno ter zmagovito od nedelje do nedelje, tako da je mnogim kar jemalo vid in so se dali osupniti celo največji strokovnjaki, češ da bo Izvorno šel svojo zmagovito pot prav do pravega konca. V razburljivem finalu pa sta se potem le' izkazali pravica in moč in Torino je vnovič dobil ponosni naslov nogometnega prvaka Italije.
Letošnji prvenstveni ples torinske enaj-storce je bil v bistvu prav zanimiv poskus, k; je na srečo tudi uspel. Več kakor dva mUjona lir je klubsko vodstvo naložilo v novo sestavo, v kateri vsoti sta zavzemala največje postavke Mazzola in Lolcq, oba stebra letošnjega Torina. Ali so bili ti denarji naloženi dobro? Torino je sicer začel slabo, toda polagoma je le začela prihajati na dan njegova sila in že do konca jesenskega dela tekmovanja so Torinci prehiteli vse udeležence ter se začasno vsi-drali pred Livorno. Toda sledila je še ena preskušnja in še enkrat so morali Torinci odstopiti svete prvo mesto Livornu, tako dr. je bila s*nja odločitev odgodena prav do zadnje nedelje. Odločilna borba ni bila najbolj lahka in prav pri piki se je vse izteklo tako da je Torino sam ostal na vrhu; računi' o dveh milijonih so bili poravnani — vsaj moralno.
V	ostalem pa je obenem s Torinom močno pritisnila v ospredje tudi druga garnitura iz Torina, in sicer moštvo Juventusa,
0	katerem sprva nihče ni računal, da bi m^glo kakor koli poseči v glavne dogodke tega tekmovanja. Prav iz ozadja tabele je »splavalo« daleč proti vrhu in se nekajkrat pojavilo celo na tretjem ali dragem mestu, dokler ga slednjič le niso odrinili na nekoliko skromnejše mesto. Toda* ne glede na to sta od tedaj spet postali »moderni« obe torinski moštvi, z njimi vred pa sta se zableščali tudi dve stari imeni to-rinskega nogometa, in sicer Felice Borel in Giuseppe Meazza. To sta dva dolgoletna italijanska berca ob okroglem usnju, ki sta spet pognala kri v žile Juventusa, Torino pa je kupil izborne mlade sile od drugih klubov in tako je zaenkrat vsa elita italijanskih nogometašev zbrana v Torinu.
Torinski nogometaši tvorijo obenem tudi glavno ogrodje italijanske državne reprezentance, saj je po 5 »azzurrov« pri vsakem izmed obeh prej omenjenih klubov; Meazza, Borel, Lushta, Locatelli in Foni pri Juventincih, Mazzola, Loicq, Gabetto, Grezar m Ferrari pa pri Torinu. Kdor bi hotel na hitro sestaviti reprezentanco Ita-
1	;'e. bi to lahko skoraj stoodstotno brez
zadrege opravil v torinskem mestu. •
V	štajerskem nogometnem prvenstvu so zadnjo nedeljo igrali najbržji klubi samo eno tekmo, in sicer v Celju, kjer so mariborski železničarji tesno zmagali nad Celjani s 3 : 2.
Trboveljska nogometna enajstorica je v domačem prvenstvu zmagala še enkrat in prakt:čno že m več dosegljiva pri dirki za naslov najboljSega spodnještajerskega kluba. To pet so bili njeni nasprotniki Zagor-jani, ki so izgubili dvoboj z 2 : 4.
Bsrasšls© žfžek v Spezli
Ponedeljska številka »Gazzetta dello Šport« objavlja iz La Spezie:
Končala se je tekma za pokal Renzo Ma.zzoni na 550 m dolgi progi. Prisotnost evropskega mojstra Branka 2ižka in nastop močnega mornariškega moštva sta dala tekmovanju pravi polet.
Ko je bil dan znak za odnod, je Žižek takoj prevzel vodstvo. Trije tekmovalci se borijo med seboj za drugo mesto, kajti Žižek nadaljuje svojo pot z vedno večjim naskokom, vse bolj in bolj, tako da doseže
pred ciljem skoraj 70 m prednosti pred
Ogniom, Capurom in Nocetijem, med katerimi še amerom ni zadnje ctdlcč'tve. Ogniu gre nato bolje in rea se potem odtrga in pusti ostale za seboj.
Razdelitev nagrad je bila odložena, ker je bilo treba razčistiti nekatere okoliščine v zvezi z drugim mestom Ognia.
Na cilju je bil vrstni red naslednji: 1) žižek Branko (SS Bruno Mussolini, Rim) 6:49, 2)Ognio 7:18, 3) Noceti 7:40, 4) Ca-purro 7:41 itd.
Taka je prva in najkrajša vest o prvem nastopu našega mojstra-plavalca Branka žižka na prvi »traversati« (kaj pomeni »traversata«, nam je pisal on sam in smo njegovo p:smo objavili v ponedeljski izdaji »Jutra«), zdaj pa moramo počakati še podrobnejših — nekaj iz podobnih virov, nekaj glasu o svojem gostovanju v La Fpezii pa nam bo gotovo poslal tudi Branko sam. Tako vsaj smo dogovorjeni!
s— SK žabjak. I. moštvo in rezerva imata danes v četrtek od 18. dalje za Ko-linsko tovarno obvezen trening. V petek ob 19. v klubski sobi obvezen restanek I. moštva in rezerve zaradi sestave moštev za prvenstveni tekmi v nedeljo. Vsi sigurno. — Načelnik.
Z Gorenfskega
O državnem zdravstvenem uradu v Radovljici poroča gorenjski tednik: Kljub vojnim težavam se je posrečilo skoraj, popolnoma ustanoviti zdravstveni urad. S prezidavo in prizidavo v pritličju uradov deželnega svčtnika je bil napravljen in opremljen urad z 10 prostori. Na razpolago so pisarne za uradnike, zdravstvene strežnice in zdravstvene nadzornike, laboratorij, preiskovalni prostor za uradnega zdravnika in njegovega, namestnika, čakalnica, kakor tudi protituberkulozni urad z rontgensko napravo. Naloge zdravstvenega urada so predvsem zdravniške: pobijanje kužnih bolezni, dedna in rasna oskrba z zakonsko posvetovalnico, poučevanje ljudstva o zdravstvu, šolsko zdravstveno skrbstvo, posvetovalnica za matere in otroke, protije-tično skrbstvo ter skrbstvo za spolno bolne, telesno ovirane, hirave in božjastne.
Jesenice so tretje največje mesto na Koroškem, pravi »Volkischer Beobachter«, ki poroča o dveletnem javnem delu v tem važnem industrijskem kraju. Preteklo nedeljo je namreč bil jeseniški krajevni skupinski vodja dr. Ernest Klein slovesno ustoličen za jeseniškega župana. Ustoličil ga je deželni svetnik dr. Hinteregger v navzočnosti vseh jeseniških predstavnikov. »Volkischer Beobachter« poroča, da se je železarska industrija na Gorenjskem v 2 letih prilagodila zahtevam vojne.
Novo odkrita jama na Bel jaški planini. Avgusta 1940 sta se odpravila dva jamarja iz Beljaka na Beljasko planino. Odkrila sta doslej neznano jamo. Po skoraj 3 letih napornega dela sta zdaj v celoti dosegla svoj namen. Odkrila sta v tej jami opuščen rudnik, ki je bil že za časa Bamber-žanov zazidan. Ko sta razbila zazidke, sta našla vhod v eno izmed največjih koroških jam na severnem pobočju Beljaške planine. Jama je docela nepoškodovana in polna lepot. Poleg kapnikov vsebuje tudi zanimiva živalska okostja. Dolga je 1700 m, njena krona pa je velika dvorana. Odkri-telja sta jo krstila za Bamberško jamo.
Vračanje vreč za umetna gnojila. Kmetijski referent v Kranju objavlja: Naprava papirnatih vreč za umetna gnojila je izredno težka. Za ta namen obstoječe pripravne surovine ne zadostujejo za kritje potrebe. Prazne papirnate vreče vrnejo razdeljevalci tovarnam. Oni, ki jih ne vrnejo, ne dobe v prihodnje umetnih gnojil za prodajo v vrečah, temveč brez njih. To pa tri bila v prvi vrsti aa kmete največja škoda. Zato je po sebi razumljivo, da mora vsak kmet, ld dobiva umetna gnojila v trgovini, takoj skrbno zbrati izpraznjene papirnate vreče in jih vrniti razdeljevalcu. S tem pomaga i raniti dragocene surovine in odvrača od sebe ob-težitev dela.
Deželna zveza rejcev svinj na Koroškem in na Gorenjskem je bila te dni ustanovljena v Celovcu. K ustanovnemu zborovanju je prišel predsednik nemške državne zveze rejcev svinj Mahlkuch, ki je izjavil, da je na Koroškem našel takšno svi-njerejo, kakršno hočejo imeti v starem Reichu. Število svinj na Koroškem in na Gorenjskem se mora za tretjino povišati
O rejcih malih živali na Gorenjskem pravi »Karavvanken Botes, da skušajo dobiti na različne načine žito ali žitne proizvode, da bi imeli pri reji malih živali boljše uspehe. S tem pa pridejo v navskrižje z obstoječimi predpisi, žito in krmilna sredstva smejo pridelovalci prodajati samo takim osebam ali tvrdkam, ki imajo dovoljenje za nakup od prehranjevalnih uradov in imajo ustrezne tiskovine,
da izstavijo za to predpisana oddajna potrdila. Vsaka drugačna prodaja je kazniva. To občutijo rejci malih živali kot trdoto. Ta ukrep pa je pravilen in potreben, ker se morajo obstoječa krmila brez razlike uporabiti tam, kjer bolje učinkujejo in kjer koristijo predvsem splošnosti.
Spodnja štajerska
Spodnještajerci v Gradcu ln Nemčiji.
Heimatbund ima posebno spodnještajersko krajevno skupino »Altsteiermark« v Gradcu. Vodi jo dr. Helmut Carstanjen. Včlanjeni so v glavnem tisti Nemci, ki so že pred! 1. aprilom 1941 prebivali na Spodnjem šta- j jerskem. Sprejeti pa so bili v to krajevno skupino tudi ostali Spodnještajerci, bivajoči v Reichu. Kakor na Spodnjem štajerskem. so tudi v Reichu po podjetjih in prosvetnih uradih jezikovni tečaji, da se on-dotni Spodnještajerci lahko naučč nemščine. članske izkaznice se izstavljajo v Mariboru, razpošilja jih pa krajevna skupina v Gradcu v posamezne pokrajine.
Novi grobovi. V Mariboru so umrli: ključavničar jeva hčerka Helena Vrbnja-kova, strojevodjev sin Henrik Podej, 69 letni posestnik Karel Horvat, posestni-kova hčerka Jerica Horvatova in viničar-jev sin Janez Šula iz ptujske okolice. Na Kubanskem mostišču je padel 20 letni planinski desetnik Anton Trafela, edinec ge. Marije Limovškove iz Stražgojncev. Nadalje je podlegel poškodbam, ki jih je dobil na fronti, planinski naddesetnik Henrik Peer iz Ptuja Pokopali so ga v sredo popoldne na ptujskem pokopali!^. — V Celju je v nedeljo umrl 71 letni upokojeni železničar Anton Iršič. Pokopali so ga v torek popoldne.
Samouprava občin in okrožij- Uradni list šefa civilne uprave objavlja prvo uredbo o izvedbi samouprave po spodnještajerskih občinah in okrožjih z veljavnostjo od 14. aprila 1943 dalje. Objavljene so določbe o sejah, o pravici sodelovanja in pristanka od strani Heimatbunda, nadalje določbe o grb'"h, prebivalstvu, občinah in častnih občanih' kakor tudi določbe o zaščiti pravic prebivalcev in občanov, županov, svetovalcev in občinskih svetnikov.
41 zlatih materinskih križcev v Krškem.
Na letošnji materinski dan je bila v Krškem večja svečanost z glasbo in petjem. Ob tej priliki je bilo kočevskim materam razdeljenih 41 zlatih častnih križcev, 32 srebrnih in 64 bronastih. S tem je vidno izpričano veliko števDo otrok v kočevskih družinah.
Skupno šivanje. Pri krajevnih Skupinah
na Spodnjem Štajerskem so. kakor drugod v Nemčiji, šivalne sobe, kamor prihajajo ženske v prostem času, da šivajo copate ali izboljšujejo perilo. Mariborski dnevnik pravi, da so šivalne sobe tudi kljub pomladnim delom dobro obiskane. Pri šivanju dobivajo ženske potrebni pouk. ženske tudi skupno šivajo za vojaške bolnišnice in za vojake na fronti.
Pred graškim sodiščem se je moral zagovarjati Feliks Skerget iz št. Jurja v mariborskem . okrožju. Zaposlen pri nekem srednještajerskem kmetu si je prilastil precej živil in mošta. Obsojen je bil na 8 mesecev ječe.
Nesreče. Na Malenskem vrhu je 40 letnega Valentina Grisa podrlo padajoče drevo, mu zlomilo roko in mu zadalo nevarno rano na glavi. — 26 letna Julka Moč-nikova iz St Jakoba pri St Jurju ob juž. železnici je prišla pod voz, ker sta se splašili vpreženi kravi,; dobila je hude poškodbe. — Jernej Golčar, lastnik žage iz Kozjega, je dobil od padajočega hloda nevarno rano v trebuhu.
Mali
•U Utre L
i rHf/T m mili U milil L —JO. m dflL ln pro«. takse —jbo. ae dajanje naslov Najmanjši Iznos as t* oglase J« I/ 1.—. — Za Cenitve tn dopisovanja Je plačati L \j—, aa vsa druge oglase L —M m besedo, m dr*, ta prav. takso L —SO. m dajanje iimIiii« aH Ufie L L—. Hajmanjil iznos aa te oglase )• L 10.—.
Hišni posli
Mejo službe
Gospa išče službo
gospod: n.e ali gospo iinjske pomočnice pri starejšem gospodu ali majhni družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja«.	8636-1
Vendita alTasta
Venerdi 4 Giugno p. v. alle ore (Bed, 1'Ente confisca beni rivoltosi nella sede in Lubiana, Piazza Napoleone No 7/p 2o, ven-derš. alTasta sulla base di perizia in lit 83,669.— tutto il contenuto della rilegatoria škerl Gabriele ed annesso magazzino, in Lubiana Via Idriska N« 20.
Condizioni di vendita viSfbiU presso Ente.
H Presidente (Avv. Luigi PO«)
Javna dražba
V petek, dne 4. junija 1943-XXI se bo vršila pri Uradu za upravljanje zasežene imovine upornikov dražba vseh v skladišču škerla Gabriela, Idrijska št. 20, Ljubljana, zaplenjenih predmetov v skupnem znesku
Dir 83.669.—.	_
Prodajni pogoji so razvidni pri gornji upravi, Napoleonov trg št 7-H v Ljubljani.
Predsednik (Adv. Luigi Pilo)
Hišni posli
dobijo službo
miL
Seno in slamo
dobite jn Goj|indarsk: '.vez:, Bleriveisova -29.	8578-6
Suho sadje
prodaja lioepodarska zveza. Bleiwei50va 29.	8577-6
Postrežnieo
iščem za v a- dan. Vprašati od 1. do 3. ure. Naslov v vseh posl. Jutra.	8620-1*
Voznik
priden, pošten, samski, ce sprejme z boljšo plačo. Poizve se Ljubliana. Zaloška JI.
8633-1»
Služkinja,
vajena konj, pn<;na, poštena, dobi takoj dobro službo. Pojasnila Ljubljana, Zaloška 21.
8624-la
Mlajšega delavca
poštenega, vajenega nekaj mizarskih strojev se takoj sprejme. Naslov v vseh posl. Jutra.	8643-la
Postrežnieo
pridno in pošteno, v Šiški, iščem od 7. do 15. tire. Naslov ▼ vseh posl. Jutra.
8644-la
U3BMM3$>
Vajenca
za kleparstvo in vodovod — sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.	8591-44
Vajenca (-ko)
sprejme takoj frizerski salon Uderman, Rožna dolina e. n. St. 8.	8645-44
Uradništvo
išče službs
Mladenič
marljiv to pošten, s 4 £ mešč. šole in malo maturo, išče zaposlitve, najrajši kot pisarniški ali trgovski sluga. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mladenič«.	8629-2
Zaslužek
Zaklonišča
tozadevne načrte Izvršujem. Naslov t vseh posL Jutra.
8632-3
BERITE OGLASE! CITAJTE »JUTRO«!
Brezove metle
držaje a lopate, motike in omela dobit« pri Gospodarski zvezi, B!eiweisova 29 in Maistrova 10.	8576-6
Lep jedilni servis
vinski servis, jedilni pribor, namizni prt, prodam. Vodnikova 90.	8615-6
Motorček 60 ccm
v brezhibnem stanju, ugodno naprodaj. Narlov v vseh poslovalnicah Jutra. 8616-6
Otroški voziček
globok, predvojni, lep in otroške čevlje št. 21, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
8645-6
Perzijsko preprogo
zelo lepo, intaktno. prodam. Naslov v vseh posl. Jn^ra.
8633-6
Vrtno garnituro
žSezno ali pleteno, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra. Weiss Angela. Sv. Petra c. 64-1.	8634-7
Lestenec
ix kristala ali brušenega stekla, venecijanski ali temu sli-čen. star ali nov se kupi. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Kristal«.
8638-7
Plačamo zelo dobro
za stare biciklje, bicikelj-gu-me, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. Gasogeno-Merknr. Puharjeva 6. 8649-7

Več tricikljev
različne velikosti, zelo ugodno naprodaj. Gasogeno-Merkur, Puharjeva 6. 8650-11
Kolesa razprodaja
vso damskih in moških, najboljših znamk, zelo ugodno Gasogeno-Merknr, Puharjeva 6.
8551-11
Kolesa
moška in ženska, kup »Promet« — nasproti Križaneke cerkve.	8654-11
n
Omaro
dobro ohranjeno, kupim. N»-▼ vseh posl. Jutra.
slov
86®-13
Kuhinjo
dobro ohranjeno [» ugodni ceni prodam. Naslov v vseh pori. Ju-ra.	8621-12
Nova spalnica
orehova kjrenins. poli jrana, se ugodno proda. Mizarstvo Koseze, e. Podutiška 39 — Ljubljana VII	R325-12
Krasna jedilnica
kompletna, kavkaški oreh — ugodno naprodaj. Pojasnila: »Servis Biro«, Selenhursnva ul;ca i.	8691-12
Moderne spalnice
in kuhinjske oprave, pro'aja najceneje mizarstvo V:dmar. Vodnikova c. 31. 8646-12
xm"ti"o rom~nr
Vse denarne in trgovske posle
izvršim bi tre io točno Obrnite se os
RUDOLF ZORE
Gledališka ulica 12 Telefon 38-10.
□□□□□□□□□□□□nn
Prodam hišo
v lepi legi na periferiji z vrtom za ceno 190.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Okoliš Viča«.	8646-20
Sobo
z 2 počteljo_iia. isce zelo miren zakonski par za tako,. Ponudbe ca ogl. odd. Ju'.ra pod »2 poetel.i«. 8631-23a
Gospodična
išče majr.no. preprosto sobico v hližini mesta. Ponudbe na o-l. odd. Jutra pod »Poseben
vbod«.	8626-2*
Sobo
išče gospa kot sostanovalka ali majhno sobico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba«.	8637-2Sa
Opremljeno sobo
v Cfntru išče uličen gcčjvd. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Opremljeno«. 86S9-2Sa
Iščem lepo sobo
po možnosti z posebnim vhodom v sredini mesta. Ponudbe nn osp. odd Jutra pod >Lepa soba i« 8547-23*
Gospodična
želi znanja v svrho ženitre od 36 do 40-letn^m dobrosrčnim in delavnim človekom, ki ne gleda na premoženje temveč ni varčne in pošteno detle. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Zaželjeno spoznanje«.
8640-25
Iščem za takoj
opremljeno dvosobno ali enosobno stanovanje z souporabo kuhinje. Naslov v veeb posl. Jutra.	SS^la
UirrrKLLtlL
Oddam sobo
t posebnim vhodom gospodu a 1. junijem Naslov v vseh posl. Jutra.	8633-21
Kabinet
s posebnim vhodom, na Mirju, oddam. Naalov v vseh posl. Jutra.	8648-21
Dll
Opremljeno sobo
« posebnim vhodom, iščem za •akoj, plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod :K. A.«	8638-23a
Prašičke za rejo
dobi rrdka Slamič. '/.a redi omejenega uvoza bodo napro-da; samo prednaročnikom. Pohitite!	8614-27
Šivalna stroja
pogrtzljiva, šivata naprej is nazaj, v zelo dobrem stanju ugodno naprodaj. Naslov ▼ vseh posl. Jutra. 8617-29
Šivalni stroj
pogrezljiv, krojjea, nemškega izvora, pro<lam. Naslov v vseh posl. Jutra.	8635-29
Prevodi, prošnje, prep-si, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ul. 4
Ako želiš Aohm kupiti oglašuj v »Jute«!

ZAHVALA
Ko nam je nenadoma preminul naš preblagl
DR. IVAN i
smo prejeli številne dokaze sočuvstvovanja v teh, za nas prebridkih dneh. Zahvaljujemo se vsem in vsakemu, ki so mislili na nas z dobrimi deli in tolažečo besedo. Dolgujemo posebno zahvalo gospodu proštu Alfonzu Kle-menčiču za veliko pozornost in uslužnost, gospodu sodniku Stanku černiču in gospodu županu Ivanu Malešiču, ki sta poveličala delo in življenje predragega pokojnika ob njegovem preranem grobu, metliškim pevcem za ganljivi žalostinki, društvu mojstrov za priredbo svečanega sprevoda in vsem udeležencem lz vseh slojev, ki so skromnega moža spremili na njegovi poslednji potL Iskrena hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, ki so prekrili njegovo krsto tn posipali z njimi njegov grob!
Metlika, dne 22. maja 1943.
POKOJNIKOVI SVOJCI

A. ALEXANDERs
51
BUENI
.ROMAN
»Izvrstno,« je mrmral z očitnim zadovoljstvom, »izvrstno!... A vendar ni takisto, kakor bi moralo biti... Poskusiva še enkrat, oba namah.«
Tata, tata, tralala...« Dvospev se jima je ob-nesel, da je bilo strah in groza.
Prav tisti mah so se odprla vrata in v sobo je -stopil prokurist Alan.
»Gospodično Elmhurstovo kli...« je začel, a v tem je od presenečenja umolknil in obstal z odprtimi usti. Nekaj svežnjev, ki jih je imel pod pazduho, mu je padlo na tla.
Ciuppik se je zakadil vanj kakor tiger.
»Odpuščeni ste!« je zarjovel. »Pri tej priči se mi poberite iz hiše! Ven! To je višek nesramnosti! Ven! To je višek nesramnosti: vstopili ste, ne da bi potrkali!...«
»Saj sem potrkal!« je vzkliknil Allan v svojem obupu. »Dvakrat!«
»Tako?« Ciuppikova jeza je minila prav tako naglo, kakor je bila vzkipela. »Kaj torej hočete?«
»Gospodično Elmhurstovo so klicali na telefon,
toda odgovoril sem, da zasebni pogovori z uslužbenci niso dovoljeni.«
»Dajte ji zvezo z mojim aparatom,« je ukazal generalni ravnatelj. »Podvizajte se... Stopite! Kaj
še čakate ?«
Allan je hitro pobral papirje, ki so mu padli na tla, in smuknil iz sobe.
»Govorite zdaj!« je naglo ukazal CSuppik ter pokazal na aparat.
»Tukaj Dora Elmhurst,« je rekla mladenka v telefon. »Kdo?... Ti, Evelina? Kako? Brzojavko si dobila da pridi neutegoma v Boston? Saj ni mogoče, dragica!... Kako, kako? ... Mudi se ti, vem... Ali naj obvestim Franka?... Ah, kaj ti hodi na misel?... Halo, halo! Slišiš?...« Še malce je počakala in vlekla na uho, nato je odložila slušalo.
»Tega ne razumem,« je zamrmrala; čudno, res
čudno!«	_
»Je mar kaj narobe?« ]e vprašal Ciuppik. »Ce imate kak nujen opravek, vam dam za ves dan
prosto...«	.
»O, hvala, gospod ravnatelj! Zelo ste ljubeznivi!...«
»Prav, prav: kar pojdite in ne pozabite pisma za policijsko ravnateljstvo... Trenutek!« je zaklical, ko je že hotela oditi. »Iz katere operete je ta čudoviti napev?«
»Mislim...« Dora je omahovala; nato si je rekla, *da je napev, kakor sta ga onadva zapela, lahko iz katere koli operete. »Mislim, da je iz .Dolarske princese',« je naglo dejala. To rekši je zaprla vrata za seboj.
Dve uri pozneje je stal Frank Leroy v Dorinem stanovanju. Molče je ogledoval vlomljene predale, odprte omare ter papirje in perilo, ki so bili v strahovitem neredu razmetani po vseh kotih.
»Kaj se je zgodilo ?« je nazadnje vprašal Doro, ki vsemu temu nTprisojala kdo ve koliko pomena, ampak se je v očitali brezskrbnosti pozibavala na stolu.
Z nekaj besedami mu je povedala, kako jo je Evelina poklicala na telefon.
>Ko sem se vrnila domov,« je nadaljevala, »je na vrat na nos planil iz stanovanja neki mož, ki se je v naglici celo zaletel vame. Nisem ga utegnila zasledovati, in če bi ga tudi bila, ne bi bila nič dosegla. Lahko bi bila zaklicala na pomoč, a tisti mah me je pustila vsa prisotnost duha na cedilu. To moram odkrito priznati. Nato sem stopila noter in videla ves ta nered. Moja prva misel je bila, da bi obvestila policijo, a potem sem se spomnila Eve-lininega svarila m poslala po vas. Se vedno pa mi ne gre v glavo, zakaj...«
Frank Leroy je zamišljeno namrščil obrvi.
»Ali ste Evelini povedali, da poznam morilca?«
»Obljubila sem vam bila, da bom molčala; ker pa je šlo za mojo sestro., je
»Krasno! Moj poklon!« ji je segel v besedo, »če je tako, je stvar prebito resna. Ko je Evelina govorila z vami po telefonu, je nedvomno stal zraven nje razbojnik s samokresom v roki, tako da se ni upala povedati ničesar razen tistega, kar so ji narekovali. Iz svojega nagiba je dodala samo pripo-
ročilo, naj pokličete mene, in v tistem trenutku je bil pogovor nasilno prekinjen.«
Dora se je namuznila.
»Res ste čudoviti! Vaše domneve so logične da nikoli tega... ali v praksi...«
»Kakor vidim, ste dokončno opustili misel na to, da bi se ovenčali z detektivsko slavo,« je rekel z očitnim zadovoljstvom. »A tu se morava postaviti na mesto policije. Pazite torej: Evelino so ugrabili, in da si ne bi vi belili glave in naščuvali policije na ugrabilce, so vašo sestro prisilili, da vam je pojasnila svoje izginjenje tako, kakor je njim po volji. Zločinci so vam nato premetali stanovanje, a vaša nepričakovana vrnitev jih je zmotila pri poslu. Sklepati je torej, da niso našli tistega, kar so iskali...«
Mladenka je "'nejeverno zmajala z glavo.
»Vse, kar pravite, so domneve brez stvarne osnove,« je trmasto oporekla. Nato je dodala z glasom popolnega prepričanja: »Evelina ni bila ugrabljena, iz preprostega razloga, ker ni za to nikakega vzroka .odkar ni več Manhattanova dedična!... Torej?«
Leroy je hodil po stanovanju in se ogledoval. Nate je obstal pred mladenko:
»Dora, bodite odkritosrčni,« je rekel, sam ne čuteč, da jo zaupno kliče po imenu. »Vi in vaša sestra morata imeti nekaj, morda kako listino, ki so jo zločinci upali najti... S tem bi bil namen preiskave pojasnjen...«
»Ne,« je s trdim glasom odgovorila Dora, »povedala bi vam, ko bi bila vaša domneva pravilna.«
Urejuje:
Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Pran Jeran — Za tneeratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani