Mira Voglar pravljica za Anico Založba Karo studio Slovenj Gradec 2000 519097 _ 18 - 04 - 2000 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 784.64 821.163.6-93-32 VOGLAR, Mira Klip, klop: pravljica za Anico/Mira Voglar [ilustracije otroci iz vrtca Šentjur in Anice Cernejeve, Celje]. -1. izd. Slovenj Gradec: Karo studio 2000 ISBN 961-90821-0-9 106309120 Uvodni del Metodični del 6 Posvetilo 7 Zahvala 8 Anica Cernej Pravljica in pesmi 10 Klip, klop - pravljica za Anico 17 Pesmi za Anico 18 Skrateljčki 19 Rak 20 Klip, klop 22 Račka kratkotačka 24 Hrošč 24 Petelinček 26 Polžek 28 Uspavanka 29 Klip, klop II 32 Klip, klop v različnih oblikah 32 Glasbene didaktične igre Mlinček kliče Nariši mlinarja Darila za mlinarje 34 Ustvarjanje zvočnih slik 35 Nekaj namigov za izbiro instrumentov k zvočnim slikam Potok in mlin Skrateljčki čarajo Podvodno kraljestvo 37 Izvajanje pesmi 37 Kakšne pevce si želi Klip, klop 37 Melodične spremljave pesmi 38 Instrumentalne izvedbe pesmi 39 Izvedba brez melodičnih instrumentov 41 Slovo 43 Beseda o Miri 44 Biser za Anico POSVETILO Pesnik živi, dokler živijo njegove pesmi. Z glasbeno pravljico Klip, klop bi se rada poklonila Anici Cernejevi ob 100-letnici rojstva. Zaradi Anice in njenih pesmi bi pravljica rada prišla med otroke, v vrtec, šolo, posebno šolo, glasbeno šolo, knjižnico, na uro pravljic in dom. 6 ZAHVALA Mnoge nas je usoda vpletla v vrtenje mlinčka za Anico. Večkrat se je zdelo, da se je kolo dokončno zagozdilo, a vedno je prišel nekdo in ga pognal. Zato je na vsaki prečki mlinskega kolesa odtisnjena druga roka in zapisano drugo ime. Nekaj prečk je še nedotaknjenih, čakajo na vas, da spečete kruh iz mlinčkove moke in ga ponudite otrokom. Naj se vam, ki ste že odtisnjene na prečkah mlinskega kolesa in vam, ki še boste, zahvalim z Aničinimi besedami: Travica Rano zjutraj vstaja jutro, beli dan. Sonce nam pošilja z bisernih poljan. Travnike poboža, travo prebudi, travica že vstaja, mane si oči. V vetru se zaziblje, v rosi okrepča, jutru se zahvali, ki nam sonce da. 7 ANICA ČERNEJ se je rodila 3. aprila 1900 v Čadramu pri Slovenskih Konjicah. Oče je bil učitelj, kasneje šolski nadzornik pa tudi pesnik in pisatelj. Prvo bridkost je Anica doživela pri petih letih, ko so njeno sestro vpisali v šolo. Anica je hodila posedat pred šolska vrata, dokler niso sprejeli tudi nje. V Mariboru je končala učiteljišče, nato je bila učiteljica. V Zagrebu je na višji pedagoški šoli diplomirala iz pedagogike in psihologije ter postala profesorica pedagogike in psihologije na ljubljanskem učiteljišču. Bila je mehka in plemenita duša, pri dijakih priljubljena in spoštovana. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto so jo Nemci novembra 1943 odpeljali v taborišče Neubrandenburg, kjer je 3. maja 1944 umrla. Pisala je pesmi in pedagoške članke. Svoje otroške pesmi je objavljala v raznih mladinskih revijah in časopisih in se uveljavila kot najvidnejša slovenska mladinska pesnica. Znane so njene pesniške zbirke: Metuljčki, Celje 1930. Za vesele in žalostne čase, Ljubljana 1933. Sredi domovine, Ljubljana 1953. Bratci zima bo, Ljubljana 1957. Vesele pesmice, Ljubljana 1957. Orjemo, orjemo, Ljubljana 1975. Metuljčki, Ljubljana 1980. Hi, konjiček, Ljubljana 1990. » tpp, klop pravljica za Anico ozd Vejapriveji je bil lep in prijazen gozd. Vsi so se v njem dobro počutili: visoka drevesa in nizki grmiči, velike ptice in ptičice drobne, temni kotički in svetle jase, pa tudi škrateljčki mali so tu našli varno zavetje. (Glasba: Skrateljčki-peta pesem.) Ob polni luni je gozd Vejapriveji včasih sanjal o igrivem potoku, ki se vije skozenj in ga razveseljuje s srebrnim žuborenjem... . Ker so škrateljčki vedeli za te sanje, so sedli k ognju in pričarali potok..., in še mlin, da potoku ne bi bilo dolgčas. (Glasba: zvočna slika Potok in mlin.) Novica, da je gozd Vejapriveji dobil potok in mlin, se je hitro razširila, razširila pa se je tudi novica, da mlin išče mlinarja. Prvi, ki se je oglasil, je bil rak krojač. (Glasba: Rak krojač-peta pesem.) V' eprav je bil rak krojač, se je dobro znašel kot mlinar: mlel je, polnil vreče, spet mlel... ker pa je delal brez oddiha, je omagal in od utrujenosti zaspal. Mlinček je ostal sam. (Glasba: Klip, klop-peta pesem.) 10 Po potoku je priplavala račka, ki so jo zaradi kratkih nog klicali račka kratkotačka. (Glasba: Račka kratkotačka-peta pesem.) S amotni mlinček se je rački zasmilil, zato je ostala pri njem in mu delala družbo. Pridno je mlela in polnila vreče, a ker je delala brez počitka, je kmalu omagala in zaspala. Mlinček je bil spet sam. (Glasba: Klip, klop-peta pesem.) H košatemu hrastu, ki je rasel ob potoku, je priletel velik hrošč. (Glasba: Hrošč-peta pesem.) »Zakaj pa mlinček ne melje«?-« je vprašal hrošč. »Ker nima mlinarja,« je odgovoril hrast. Hrošč je odletel k mlinu in postal mlinar. Ker pa je mlel in polnil vreče brez oddiha, je kmalu omagal in zaspal. Mlinček pa je bil spet sam. (Glasba: Klip, klop-peta pesem.) Pesem samotnega mlinčka je slišal petelinček, ki je po gozdu iskal belo čopko. (Glasba: Petelinček-peta pesem.) telinčku je bilo všeč pri mlinu, zavihal je rokave in začel mleti. A ker je delal brez počitka, je tako kot vsi drugi omagal m zaspal. In tako je mlinček ostal spet sam. (Glasba: Klip, klop-peta pesem.) 11 Novica o mlinu, ki išče mlinarja, je prišla tudi do polža. Ni dolgo razmišljal, napregel je kočijo in se odpeljal k mlinu. (Glasba: Polžek - peta pesem.) P a bi bil čisto pravi mlinar, si je polžek na rožičke nataknil belo kapo in si oblekel bel predpasnik. Delal je po polžje počasi in natančno. Ker pa je tudi on delal brez počitka, so tudi njemu pošle moči. Od utrujenosti je začel na ves glas zehati..., in ker je zehanje nalezljivo, je zehal tudi mlinček. Nekaj časa sta zehala, potem pa zaspala. Iz potoka se je dvignila kača s krono na glavi in zapela z dekliškim glasom. (Glasba: Uspavanka - peta pesem.) Vsi v gozdu so spali. V S krateljčki pa so pridno čarali. Hoteli so pričarati mlinarja: takega, ki bi bil vzdržljiv, spreten, prijazen pa še peti bi znal, predvsem pa čutiti, kdaj je potreben počitka. (Glasba: zvočna slika - Skrateljčki čarajo.) Iz meglice nad vodo se je prikazal povodni mož. Skrateljčki so ga začudeno pogledali: »Si ti novi mlinar?« Povodni mož je prikimal. »Ja..., kdo pa te bo naučil peti«?-« Povodni mož je pokazal na kačo s krono na glavi. 12 fi ača ni nič rekla, samo priklonila se je na vse štiri strani neba in začela peti.. Mlinar ■%pa je ponavljal za njo. (Glasba: Klip, klop - s spremenjenim besedilom.) škrateljčki. Povodni mož pa je medtem iz mlinčka potegnil novo darilo - udobne široke copate z visoko peto. - »Za koga bodoč« (Glasba: Račka kratkotačka - instrumentalna izvedba.) Mlinček se je veselo zavrtel. Izpod mlinskega kamna pa ni prihajala le moka, prihajale so še različne druge stvari. Najprej so se prikazale lepo zašite hlače. P ovodni mož je hlače dvignil visoko v zrak in jih ponujal na vse štiri strani. - »Kdo bo prišel ponječ« (Glasba: Rak krojač - instrumentalna izvedba.) »Srečno pot, račka!« so rački pomahali škrateljčki. aslednje, kar sta mlinček in povodni mož namlela, je bila bela srajčka. -»Za koga boč« (Glasba: Hrošč - instrumentalna izvedba.) »Srečno pot, lepi hrošč!« so hrošču pomahali škrateljčki. Srečno pot, rak krojač!« so raku pomahali 13 Povodni mož pa je še kar stregel mlinčku. Dolgo sta mlela, da sta pnmlela zabojček iz katerega se je slišalo kokodakanje. -»Za koga bo£« (Glasba: Petelinček - instrumentalna izvedba.) »Srečno pot, petelinček!« so petelinčku pomahali škrateljčki. eustavljivi povodni mož pa je še mlel in primlel listnato zeleno blazino. -»Za koga<-« (Glasba: Polžek - instrumentalna izvedba.) »Srečno pot, polžek!« so polžku pomahali škrateljčki. ► daj bo pa dovolj mletja, se je zazdelo povodnemu možu. A ko je hotel ustaviti -mlinsko kolo, je začutil, da bi mlinček še rad mlel. Naj mu bo, si je mislil in spet pognal mlinsko kolo. Mlinček je zares hotel primleti še eno darilo: svetleč vodni biser..., in s pomočjo povodnega moža mu je to tudi uspelo: Sredi kupa zmlete moke se je zableščal biser. -»Le za koga bo£« 14 B iser je vedel, komu je namenjen, zato se je odkotalil naravnost h kači, zlezel po njej navzgor in legel v zlato krono. V trenutku je krona zažarela kot živi ogenj..., in žarela je toliko časa, dokler se kača ni spremenila v deklico. V vodno princesko, ki jo je bil nekoč nekdo začaral v kačo. »Srečno pot, lepa princeska!« so klicali škrateljčki, povodni mož in čudežni mlinček za princesko, ki se je spuščala v podvodno kraljestvo. (Glasba: zvočna slika Podvodno kraljestvo.) Princeske od tistega dne dalje niso več videli, pač pa so jo še slišali: b večerih, ko so se zbrali ob mlinčku, je prinesel veter njeno pesem iz daljnega podvodnega kraljestva. (Glasba: Uspavanka - peta pesem.) 15 -> Osem pesmi m besedila A^iee Čerijejeve tl? 19 enakomerno, brez naglice, pripovedujoče 20 21 račka kratkotačka veselo in razgibano, a ne hitro 22 2 ? vprašujoče Ji Ji h Ji -5 1O1 E Hrošč, hrošč, kje si bil, Hrošč, hrošč, kam le - tiš, kam si svo - jo sraj - čko skril? kam se po - zno v noč se - liš? iskreno I solo 0^ be - lo sraj - čko mi mla - dim hra - stom li T- W~ je vzel. ste štet. Mrak, mrak, me je ujel, Grem, grem v šir - ni svet, ?»t T 'r=T petelinček 24 25 poliek tekoče, zmerno počasi in prijazno, udobno 26 / v 27 uspavanka mehko, prijazno... spevno m E Son - ce je za "Ti - ho, ti - ho, Saj te ču - va spa - lo, na - ša o - čka, lu - ni - co pri zla - ta ma - la ker bi hu - da 4» i ii žga - lo. Sa - ša. no - čka 3=1 28 Pripovedujoče m m m j> i g vMhm Klip, klop, klip, klop se mlin-ček vr - ti in mle-ti hi-ti. $ r> I I .MJrnfl" h - h I hJ> h & 9 9 w —r 9—9 9 m 9 '~9 se mli-nar sme-ji, da - ri-la de-li. Ho, ho, ho, ho, ho, ho, ho, ho 29 J|%et©dičf|i 'Ms, klop v različnih ©blfte ® Klip, klop je lahko glasbena pravljica, ki jo otrokom poje, pripoveduje in igra vzgojiteljica, učiteljica ali kaka druga odrasla oseba. ® Klip, klop je lahko glasbena pravljica, ki jo izvaja odrasli skupaj z otroki. Igrajo jo sebi, drugim otrokom, staršem.... ® Klip, klop je lahko scensko uprizorjena glasbena plesna igra, ki jo izvajamo interno ali javno. Pri predstavi sodelujejo otroci, ena in več vzgojiteljic ali učiteljic, učenci glasbenih šol, starši, drugi. Če imamo na voljo pravo gledališče, jo lah¬ ko izvajamo v dveh dejanjih; prvo končamo z uspavanko. ® Klip, klop je lahko glasbena pravljica ali scenska igra z instrumentalnimi skladbami Rak, Račka, Hrošč, Petelin in Polžek, pete ostanejo pesmi Klip, klop, Skrateljčki in Uspavanka. ® Klip, klop je lahko glasbena pravljica z recitiranimi pesmimi v prvem delu in z instrumentalno glasbo v drugem. ® Klip, klop je lahko kratka glasbena pravljica s samo tremi mlinarji. ® Klip, klop je lahko pravljica za lahko noč. ® Klip, klop je lahko lutkovna igra. ® Klip, klop je lahko bogato ilustrirana risanka. ® Klip, klop lahko posnamemo na audio ali video kaseto za darilo staršem, bolniku, prijateljem... predvsem pa nam samim. ® Klip, klop je lahko uvod v pripoved o pesnici Anici Černejevi. ® Klip, klop je lahko povod za izdelovanje instrumentov ter ustvarjanje in ugibanje zvočnih slik. Ko imamo izdelanih dovolj instrumentov, se otroci združijo v skupine po tri do pet otrok. Vsaka skupina dobi svojo zbirko instrumentov in v svojem kotu ustvarja zvočno sliko. Ko so pripravljeni za izvedbo, zvočno sliko zaigrajo kot uganko. Vzgojiteljica ugiba skupaj z drugimi otroki. Z zvočnimi slikami - ugankami lahko gostujemo še v drugih oddelkih in na roditeljskih sestankih. ® Klip, klop je lahko povod za ustvarjalno petje, za izmišljanje pesmi o povodnem možu, o katerem v pravljici ni pesmi, ali pesem o kači... vodni princeski, o gozdu Vejapriveji. ® Klip, klop je lahko izhodišče za poslušanje odlomkov orkestralne in komorne glasbe, npr.: Ludwig van Beethoven, Pastoralna simfonija 2. stavek Ob potoku; Franz Schubert, Postrvin kvintet; Bedrih Smetana, Vltava; itd. ® Klip, klop je lahko pot h glasbenim didaktičnim igram. Npr.: MLINČEK KLICE Igra za razvoj melodičnega posluha s ciljem: po melodiji ki jih igra na melodični instrument ali poje na la-la-la. prepoznati pet znanih pesmi. Mlinarji, ki prepoznajo svojo pesem, plešoče odhitijo na delo. Otroci so razdeljeni v pet skupin mlinarjev: raki, račke, hrošči, petelini in polži. Ko mlinček utihne, se mlinarji vrnejo domov in poslušajo, kdo bo zdaj na vrsti za mletje. Vlogo mlinčka ima vzgojiteljica; mlinarje kliče s pesmicami, 32 NARIŠI MLINARJA Igra za razvoj melodičnega posluha s ciljem: po melodiji prepoznati pet znanih pesmi. Vsak otrok ima pred seboj zvešček, ki ga je pred tem sam naredil in risalo. Otroci čakajo na glasbo, iz katere bodo prepoznali mlinarja, ki ga bodo narisali na prvo stran zveščka. Vzgojiteljica igra melodijo ene od petih pesmi na melodični instrument ali poje na la-la-la. Pri tem se sprehaja med risarji in po potrebi komu prikima ali odkima - za spodbudo. Vsako narisano pesem nato zapojemo. Igra ni tekmovalna! DARILA ZA MLINARJE Igra za razlikovanje zvokov po barvi. Štirje otroci - povodni mož in tri kače - so pevci. Peli bodo pesem Klip, klop II. Namestijo se sredi prostora - pri »mlinu.« Drugi otroci se razdelijo na speče mlinarje in na godbenike, ki imajo pred seboj vsak po pet instrumentov; npr: za raka valovito lepenko s ploščato paličico, za račko brenkalce, za hrošča trstenke iz kartonastih ali papirnatih cevk, za petelina jajčne ali orehove lupinice in za polža dolgo cevasto ropotuljo. Vzgojiteljica da pevcem intonacijo in ko ti začnejo peti, pokaže godbenikom eno od petih slik. Če je to slika račke, godbeniki spremljajo petje z brenkalci. Speči mlinarji se zbudijo in iz instrumentalne spremljave zvedo, da je mlinček namlel darila za račke. Hitro vstanejo in se plešoče odzibljejo k mlinčku po darilo. Orkester utihne, ko vzgojiteljica odloži sliko. Utihnejo tudi pevci. Račke druga za drugo dobivajo umišljene copate, si jih natikajo in odplešejo proti domu. ® Klip klop lahko pripelje do razgovora o željah, darilih..., m o tem, da so prava darila tista, ki uganejo, kaj kdo potrebuje. Otroke lahko spodbudimo naj narišejo, kaj bo mlinček namlel zanje. Lahko se igramo domišljijsko igro ČAROBNI MLINČEK, v kateri vzgojiteljica melje ustrezna darila za otroke, njihove starše, prijatelje, igrače... . 33 ustvarjanje zvočnih slik ® Zvočna slika je sprotno ustvarjalno izražanje neke naprej opredeljene vsebine s pomočjo zvokov različne barve, jakosti, trajanja in višine. Ker zvočna slika nastaja iz sprotnega navdiha, je ni moč dvakrat enako zaigrati, pač pa podobno. ® Zvočno sliko lahko igra en sam ustvarjalec z več različnimi instrumenti, dva soustvarjalca ali več. Tudi vsi otroci oddelka ali vse vzgojiteljice vrtca lahko sodelujejo pri ustvarjanju zvočne slike. ® Ustvarjanje zvočne slike je lahko preprosta paralelna igra ali sodelovalna ustvarjalna igra. ® Zvočna slika Potok lahko nastane tako, da vsi otroci oddelka pihajo v žuboriže in s tem zvočno oponašajo žuborenje potoka - to je paralelna igra. ® V zvočno sliko Potok lahko združimo več različnih, med seboj povezanih zvočnih vsebin: brbotanje izvirkov, žuborenje vode preko kamnov in kamenčkov, klokotanje valčkov, šviganje ribic, dviganje mehurčkov iz tolmuna, šumenje slapa... Pri izvedbi se te posamezne vsebine izmenjujejo in dopolnjujejo v celoto, zato je to sodelovalna ustvarjalna igra, ki od otroka terja, da sledi svoji igri in igri drugih, da svojo ustvarjalno domišljijo prilagaja skupnemu dosežku ter pri tem sledi vodji in upošteva predhodne dogovore. ® Ustvarjamo zvočne slike, v katerih se izražamo predvsem z zvočno barvo in slike, v katerih se izražamo tudi z ritmično strukturo. Slike, ki ponazarjajo mnogozvočne pojave in stvari kot so: dež, toča, veter, nevihta, potok, prebujanje ptic, šuštenje listja, šumenje žitnega polja, žužnanje čmrljev ipd., oblikujemo predvsem s prelivanjem zvočnih barv in z združevanjem zvokov, nismo pa pri tem pozorni na ritme, ki pri tem nastajajo. Pri vsebinah kot so: klopotci, mlinček, pri urarju, vlak, jezdec, poskočne žoge, kovači, gugalnica ipd., smo pozorni tudi na ritmično strukturo. Pri teh je ritmična struktura celo na prvem mestu. ® Obsežna zbirka raznovrstnih malih instrumentov ter instrumentov Orffovega instrumentarija je eden od pogojev za uspešno in privlačno ustvarjanje zvočnih slik. ® Najpomembnejši dejavnik za uspešno ustvarjanje pa je domiselna vzgojiteljica, ki jo glasbeno ustvarjalno delo veseli in ki zmore svoje navdušenje prenesti na otroke ter jih sugestivno voditi, ne da bi pri tem prizadela ustvarjalne domisleke posameznikov. 34 NEKAJ NAMIGOV ZA IZBIRO INSTRUMENTOV K ZVOČNIM SLIKAM ® POTOK IN MLIN Za vodni element bomo kot izhodiščni instrument izbrali žuboriže različnih velikosti. Žuboriž V kozarec, plastični lonček ali manjši lonec nalijemo vodo. S pomočjo cevke pihamo v vodo, tako da se zasliši žuborenje. Pihamo lahko enakomerno in v sunkih. Pa vendar ne tako močno, da bi voda pljuskala čez rob! Pihani zvočni tok lahko prekinjamo s konico jezika in ustvarjamo posamezne »blonnnk« zvoke. V posodo lahko damo kak drobir, npr.: tanke kovinske ploščice, školjkice, koralde. Plivkanje, brbotanje in žuborenje vode lahko pričaramo tudi z instrumenti s ploščicami: ksilofon, metalofon in zvončki; po njih krožno drsimo s tolkalci. Šumenje slapa ponazarjamo z drsenjem metlic po tamburinih, bobnih in velikih škatlah. Dviganje mehurčkov iz tolmuna, plivkanje in žuborenje, lahko ponazarjamo z uporabo lastnih instrumentov, npr: s konico jezika hitro drsimo po zgornji ustnici sem in tja in pri tem šepetaje ali na glas izgovarjamo: blllllllllllm. Najpogosteje »blm-blme« pojemo s tihim glasom. Če jih pojemo z rastočo melodiko, je slišati kot dviganje mehurčkov, s padajočo pa kot pogrezanje kamenčkov in žabic. Pri zvočni upodobitvi mlinčka bo poudarjen ritmični ele¬ ment, zato bomo segli po instrumentih s kratkozvenečimi zvoki, kot jih imajo pinke-ponke. Npr: lesene paličice, orehove lupinice, ploščati kamni, plastični pokrovčki, ploskači, tolkači, različno uglašene lesene ploščice... pa tudi posamezne ploščice ksilofona in cevasti les. Ritmična struktura zvočne slike je lahko zelo preprosta: Z različnimi instrumenti lahko izmenično in sočasno izvajamo en sam ponavljajoči se ritmični vzorec ali dva, dopolnjujoča se vzorca. Kot ponavljajoči se ritmični vzorec lahko uporabimo ritem melodije pesmi Klip, klop. ® ŠKRATELJČKI ČARAJO Čaranje bomo lahko zvočno upodobili s skrivnostnimi dolgozvenečimi zvoki gongov, visečih plošč in kovinskih cevi. Skrivnostni navdih lahko pridamo zvokom, ki jih ustvarjamo z drdrali, npr.: z velikimi zadrgami, z valovito lepenko, z glavniki..., pa tudi z zvočnim mlinčkom iz jogurtovega lončka. Zvočni mlinček V dno jogurtovega lončka naredimo luknjo. Petnajst do dvajset cm dolgo navadno ali gumijasto vrvico potegnemo skozi luknjo, in jo na notranji strani lončka zvežemo v debel vozel, da ne bo ušla skozi luknjo. Igramo z zunanjim delom vrvice in sicer tako, da jo krožno, kot pri kavnem mlinčku vrtimo po dnu lončka. Ker se vrvica drgne ob paličaste izbokline na dnu, nastajajo pokljajoči zvoki. Bolj ko vrvico med igranjem nategujemo, višji so zvoki. Drugačne zvoke dobimo, če zvočni mlinček uporabljamo kot brenkalo. V tem primeru s prstom brenkamo po gumijasti vrvici, ki jo med igranjem napenjamo in popuščamo. Z zvočnim mlinčkom lahko čaramo tudi tako, da vrvico stisnemo s palcem in kazalcem pri dnu lončka, nato pa sunkovito ali enakomerno vlečemo po vrvici proti prostemu koncu. Mlinček lahko primemo za vrvico in vrtimo v zraku. V zvočni mlinček lahko damo kroglico ali majčken lešnik, pokrijemo lonček z roko in vrtimo ter pričaramo vrteče šumeči zvok. Tudi grozdičasto sestavljeni zvoki nekaterih zing-zongov imajo skrivnosten navdih. V ta namen uporabljamo majhne šumeče ropotulje, drobne zvočne nize, pa zelo dolge cevaste ropotulje, po katerih se delci dolgo pretakajo iz ene strani na drugo. Čaranje z lastnimi instrumenti Z dlanmi drsimo ob telesu ali dlan ob dlan. Zelo tiho udarjamo z enim ali dvema prstoma ob dlan, ki jo med igranjem napol odpiramo in zapiramo. Izmislimo si lahko ritmični čarovni rek, ki ga tiho, a zelo razločno šepetamo, npr.: šu-va, šu—va, ujk, ujk, šššššš... ® PODVODNO KRALJESTVO Poleg omenjenih instrumentov za vodne zvoke izberemo še take, s katerimi bomo pričarali oddaljeno zvonjenje in zvončkljanje iz globin. lil 0 Primerni bodo viseči cincin-dongi, po katerih drsimo ali udarjamo z mehkimi tolkali ali metlicami. Tudi po ploščicah metalofona in zvončkov lahko udarjamo. Poseben čar bodo pridali zvoki brenkic - enostrunskih in večstrunskih - z napetimi kovinskimi strunami ali gumijastimi nitkami. V zvezi z večstrunskimi brenkalci naj omenim še rezalnik za trdokuhana jajca. Kovinski del rezalnika, to je okvir z rezalnimi nitmi, snamemo, naslonimo na mizo, da ojačamo zvoke, ter po »strunah« brenkamo kot po citrah ali potegujemo kot po harfi. Zveni, ki nastajajo, so nežni, svetli, pravljični. Kot iz globine rojeni se zdijo zategli zveni, ki nastanejo ob potegu mokrega prsta po robu kozarca. Predstavo, da ima princeska tam spodaj igračke, ki se pogovarjajo z nenavadnimi zvoki, lahko upodobimo z jezičnimi brenkalci. Brenkalce z jezičkom Jeziček je lahko ozka in zelo tanka, upogljiva kovinska, plastična ali lesena ploščica (to je lahko plastična žlička, jeziček ploščate baterije, kovinska vzmet v fasciklu, ipd.), ki jo položimo na mizo, tako da krajši del gleda preko roba. Z eno roko ploščico močno pritiskamo ob rob, z drugo brenkamo po jezičku od spodaj navzgor. Zvoke različne višine dobimo s spreminjanjem dolžine jezička, čim krajši je, tem višji je zvok. Povratek princeske so naznanili vsi zvonovi podvodnega kraljestva. Oddaljeno zvonjenje zvonov lahko ustvarimo z glasovi, (pevci lahko pojejo v velike lonce) vmes lahko slišimo zvončkljanje in kopitljanje podvodne kočije, v katero so vpreženi morski konjički, od zadaj pa pomagajo delfini. Opombe: Mali instrumenti so opisani in narisani v knjigi M. Voglar, Mali instrumenti (114 strani), DZS, Ljubljana 1985. O uporabi zvočnih slik pri glasbeni vzgoji glej Otrok in glasba iz leta 1987 (rjava knjiga!) 36 izvajanje pe$w' KAKŠNE PEVCE SI ŽELI KUP, KLOP ® Pesem “naredijo pevci.” Ti pa niso odvisni le od svojih zmožnosti in okolja, v katerem živijo, temveč tudi še od drugih dejavnikov. ® Petje je zrcalo predhodnih priprav in stikov s pesmijo. ® Petje je tudi zrcalo trenutnega psihičnega stanja pevcev: od čustev, ki jih doživljajo ter od bližine, ki jo čutijo do vsebine pesmi in do vzgojiteljice. Zato nastop ni kar tako. Pred odhodom na oder, vmes in tudi še na odru pevci potrebujejo našo pomoč v smislu zbujanja pravega vzdušja za pesem. Velikokrat prav ta pomoč otrokom pomaga tudi vzgojiteljici, da premaga tremo in najde mir. ® Če bodo otroci peli s srcem, petje ne bo niti prehitro niti preglasno ali kričavo, tudi ne sekano ali “lajnasto” ali naveličano... ® Zaradi ohranjanja vzdušja je bolje, da zbor poje le nekatere pesmi; večino njih pa: ali posamezni pevci, ali izmenično solisti in zbor. ® Pri scenskih uprizoritvah je moteče, če vzgojiteljica dirigira na odru. Bolje je, da pevce in instrumentaliste vodi od spodaj, ali sedi med njimi ob strani odra, ali za klavirjem. ® Več kot z velikimi kretnjami rok opravimo z očmi. Oči ne zahtevajo, ampak prosijo. ® Vodja potrebuje pred in med nastopom notranji mir, ki ga lahko črpa tudi iz dejstva, da so otroci v pripravljalnem delu pesmi vzljubili. MELODIČNE SPREMLJAVE PESMI ® Vloga melodične spremljave pesmi je večnamenska: ® pevcem pomaga peti pravo melodijo, ® pred začetkom ponudi intonacijo, ali z drugimi besedami, pevce pripravi na petje v pravi legi, ® med petjem pevcem pomaga doživljati ter izražati vsebino in značaj pesmi. ® Intoniramo tako, da zaigramo prva 2 ali prve 4 takte melodične spremljave kot uvod. ® Pomembno je, da pesem intoniramo tudi v uvajalnem obdobju, četudi petja ne spremljamo. Zakaj4 ® Z doslednim intoniranjem ugodno učinkujemo na pevčev glas, saj lega, v kateri poje, ustreza njegovemu glasovnemu obsegu. ® Z doslednim intoniranjem spodbujamo razvoj otrokovega notranjega posluha. Otrok bo sčasoma sam od sebe slišal začetek pesmi in začel peti v pravi legi. ® Melodične spremljave pesmi v glasbeni pravljici Klip, klop sem namenila klavirju, vendar jih lahko izvajamo tudi na drugih instrumentih s klaviaturo, delno spremenjene pa bi ustrezale tudi kitari. Zapisano spremljavo lahko razdelimo na več melodičnih instrumentov Orffovega instrumentarija. Če so na voljo izvajalci iz glasbene šole, lahko spremljavo prilagodimo - instrumentiramo za zasedbo: klavirski trio, godalni kvartet ali godalni orkester. ® Spremljave, take kot so zapisane, niso zahtevne. Če si pa vaše roke tu in tam dovolijo nekaj sprememb, tudi prav, le da bodo te v skladu z notranjo naravo in vsebino pesmi. 37 INSTRUMENTALNE IZVEDBE PESMI V drugem delu pravljice pesmi izvajamo kot instrumentalne skladbe. Tu bi besedila pesmi motila, ker bi s svojo vsebino odvrnila pozornost otrok od vsebine razpleta. ® Melodični instrument, ki je v 1. delu izvajal svoj part kot spremljavo, ga v 2. delu izvaja kot nosilec instrumentalne skladbe. ® Kot melodično dopolnilo lahko nastopi še drugi melodični instrument, ki podvaja melodijo pesmi. Na primer: pesem Rak dopolnjuje melodika, Račko zvončki, Hrošča blok flavta, Petelinčka ksilofon, Polžka metalofon. ® Mali instrumenti, na katere lahko igrajo vzgojiteljice ali otroci, vnesejo zvočno barvitost in ritmično pestrost v instrumentalno izvedbo pesmi. Na primer: ® Rak Rakovo okornost in škrtanje njegovih klešč lahko zvočno izrazimo s potegi po valoviti lepenki ali kake drugem drdralu. Z uporabo kastanjet na ročaju, ki jih potresemo na zadnjo dobo 2., 4., 6 . in 8. takta, naredimo kratkotačko še bolj živahno in zvočno bolj zanimivo. ® Hrošč Ker je vsebina pesmi simetrično dvodelna: dnevno vzdušje in nočno, bomo to izrazili tudi z instrumenti. Prva 2 takta bomo spremljali s pih-puh-pah-pihalkami - s trstenkami iz kartonastih ali papirnatih cevčic - in z njimi ponavljali ritem 1. takta. Nočno vzdušje (3. in 4. takt) bomo zvočno podprli z dolgozvenečimi zvoki visečih kovinskih plošč gongov, cevi ali velike činele. Udarjamo z mehkimi tolkalci in izvajamo polovinke. Predigro izvajamo s trstenkami, poigro z gongom. Petelinček Pesem je izrazito dvodelna tako po vsebini kot po besedilu in melodiji, zato bomo to dvodelnost izrazili tudi z izbiro instrumentov in ritmov. Kot ritmični vzorec bomo izbrali možato okorni ritem 1. takta in ga izvajali v 1., 2.,5. in 6. taktu... pa še kot predigro in poigro. V gibkejšem in bolj šegavem srednjem delu pesmi lahko igramo na ploščate kamne ritem melodije pesmi (3. in 4. takt). ® Račka Za zvočno ponazoritev račke kratkotačke lahko izberemo brenkalce, za račkino sosedo pa ropotuljo. Z brenkalcem izvajamo živahni ritem melodije pesmi v 1. delu, v srednjem delu izvajamo z ropotuljo, ki ponazarja umirjeno gospo sosedo, same četrtinke. V prvem delu bomo za izražanje živahnega in odločnega petelina izbrali jajčne ali orehove lupinice in didldajček ter izmenično izvajali ritem melodije pesmi (1., 3. takt lupinice, 2., 4. takt didldajček). Drugi del, ki je umirjena pripoved o izginuli čopki, bomo spremljali z ropotuljo in zvočnim mlinčkom. Z obema bomo izvajali same četrtinke kot simbolično zvočno potovanje v neznano, ki se nadaljuje še v poigro. ® Polžek Pesem je sicer trodelna, a vseskozi enovita v izražanju neskaljenega polžkovega miru, ki ga tudi imenitna kočija ne vznemiri. 3 » Lagodno polževo potovanje bomo zvočno izrazili s cevastimi ropotuljami. Od začetka pesmi pa do konca jih bomo nagibali sem in tja, da se bodo delci v njh pretakali ves čas v istem ritmu četrtink. Da pa spremljava ne bo dolgočasna, lahko kočijico zvočno izrazimo s svetlim zvokom tihega žeblja ali zvončka na zadnjo dobo v 1., 2., 3., 4., 7., 8., 9. in 10. taktu. Opisane spremljave z malimi instrumenti lahko otroci izvajajo tudi ob drugih priložostih, ne le v okviru instrumentalne izvedbe pesmi. Z njimi lahko pesem spremljajo tudi, ko jo pojejo v vrtcu, ali jo plešejo, z njo nastopajo pred starši ipd. Opomba: O spremljavi pete pesmi glej v knjigi M. Voglar Otrok in glasba (rjava) stran 136-142. IZVEDBA BREZ MELODIČNIH INSTRUMENTOV ® Izvedba brez melodičnega instrumenta je lahko pogojena s tem, da v ustanovi ni instrumenta, npr.: izvedba na uri pravljic v knjižnici. ® Izvedba brez melodičnega instrumenta je lahko zavestno izbrana, če gre za prvo predstavitev glasbene pravljice, ki ji bodo sledile še druge - glasbeno bogatejše izvedbe. ® Za izvedbo brez melodičnega instrumenta se lahko odloči vzgojiteljica, ki bo pravljico izvajala otrokom čisto sama, pa se ji zdi, da bo tesni stik z otroki moten, če se bo presedala h klavirju, ali pripovedovala izza njega. ® Za izvedbo brez melodičnega instrumenta se odloči odrasla oseba, ki ni dovolj vešča igranja na melodični instrument, glasbeno pravljico pa bi vseeno rada posredovala otrokom. ® V takih in podobnih primerih bo pač naš glas glavno glasbeno izrazno sredstvo. V 1. delu glasbene pravljice bomo pesmi - zares lepo in doživeto - peli. V 2. delu bo naš glas nadomeščal melodični instrument. Preizkusili ga bomo, na kateri samoglasnik, polglasnik ali zlog najlepše, najbolj natančno in najraje poje. Nato bomo pesmi, zamišljene za instrumentalno izvedbo peli na izbrani glas in k temu izvajali instrumentalno spremljavo za male instrumente. 39 Slovo Vesela sem, da boš odšla po svetu... ljuba illip, klop Pridno melji... . Vztrajno trkaj na vrata in potrpežljivo čakaj, da bodo odprli... In če ne bodo ..., jim skozi ključavnico pošlji moko prijateljstva ... . $T