Poitnlna plačana ▼ gotovini Leto LXH Y Ljubljani, t nedeljo 31. decembra 1933 Ster. 4-ih _ Cena 2 Din Naročnina mesečno f I>iu. ca inozemstvo 40 L)in - ne- Uredništvo je v deljska izdaja ce- BEm Jh Ml BBS B f M&SMBfe i Sarajevo štv loleino 4b Diti, za ^K^Bt AHB OBV JHf fl| Jf ££gf B ffif 1 Zagreb štv.39.011, inozemstvo 120 Din ^ ^gftsfif Ml MBW MH SBt B ^VsflB BBS 1 _ Prapa-Dunaj 24.79» ček. račnn: Ljnb- Mana it. lO.bll) ia 10.>49 za inserate; Uprava: kopitar- Lopilarjevi ul. b/ill _ jeva b. telefon 2V93 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 Id 2050 ---Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Srečno novo leto 1934 zeli 9m o Lavant'nshi š!;ol Z zadoščenjem priznavam, da je slovenski katoliški tisk, zlasti »Slovenec«, v minulem letu — predvsem s temeljitimi uvodnimi članki — dosledno iu uspešno usmerjul slovensko javnost po navodilih papeža katoliške akcije, Pija XI. V tej smeri naj hi tudi v letu. ki se pravkar začenja, vršilo vse slovensko katoliško časopisje svojo veliko apostolsko nalogo: »Prenoviti vse v Kristusu« (Ef. t, 10). S tem naj bi pomagalo, hraniti in utrjevali nepremakljive temelje, na katerih hočemo mi katoličuni graditi svojo bodočnost nn zemlji. Pravijo, da je tisk velesila. To je res. Toda je ali velesila blagoslova, če je v službi dobre stvari, ali je velesila pogube, če žrtvuje resnico gmotnemu dobičku in v javnosti ubija čut in Utrinki Uredništvo in uprava „Slovenca" vsem našim naročnikom, iitateljem in prijateljem! Časi preizkušnje, kriz in zmede zahtevajo od nas velikega optimizma, utemeljenega v veri, da se vsaka nova doba poraja v viharjih očiščevanja. Zato želimo vsem našim čitateljem resničnega srčnega veselja ki je znak pravega kristjana in neobhoden pogoj plodonosnega dela za obnovo človeštva. Tudi v novem letu bomo ostali zvesti svoji nalogi, da bomo po svojih močeh skušali biti svojim čitateljem kažipot skozi sodobne razmere po smernicah krščanske resnice. Naši čitatelji pa nas bodo podjArali! Ljubljanski škof V sedmih mesecih, ki sem jih kot poslanik češkoslovnške republike dosedaj preživel v Jugoslaviji, sem imel čast seznaniti se z mnogimi osebnostmi in spoznal sem mnoge krnje. K den izmed krajev, od katerega sem odnesel najlepše spomine, je biser Vaših goril, Bled. kjer sem rndi tega, ker je krnlievn letna rezidenco, preživel dvo meseca, in Ljubljana, ki sem jo obiskal ne oficijelno. ampak kot zasebnik, lipam, da bom imel priliko, dn se v 1. 1914 zopet diviin Vašim prelepim krajem. Za novo leto želim slovenskemu delu jugoslovanskega narodu mnogo sreče in vse Slovence prav od srca pozdravljam. Dr. Pavel VVellner. Avstri s '-i poslanik Leto 1913 gre h koneu in Inhko nam je ozreti se nnznj nn ptetekle dogodke. Staro leto je prineslo mnogo razočaranj — prijetnih in neprijetnih. Ako bi hoteli sešteti vse, dobro in slabo, bi našli, da nnm staro leto zapušča vendarle dragocen dar: brezposelnost se je zmanjšala, mednarodna trgovina je oživela. To je prvi upopolni žarek, katerega vpliv na obupano človeštvo ne smemo podcenjevati. Kar tiče Avstrije in Jugoslavije, moramo reči, dn sta obe državi nekolebljivo stali nn stališču, da je prijateljsko-sosedno sodelovanje najboljša politiku, iu da je nn gospodarskem polju poglobitev medsebojnih trgovinskih odnošajev, v kolikor dovoljujejo domači trgi. šc bolj potrebna. Upati smemo, du bodo v novem letu ta načela mnogo prispevala k izboljšanju položaja v obeh državah. Hermann von Ploennies. V zadnjih mesecih leta, ki se nagiba v preteklost. so jugoslovansko prestolico zaporedoma obiskali voditelji zunanje politike balkanskih držav, ki v skrbeh za usodo svojih držav polagajo vse sile za dosego sporazuma med narodi, ki žive na balkanskem polotoku, dn bi jim zo-sigunili razvoj. ■m poloti sigurni i miren, ekonomski, kulturni in politični Najvažnejši od teh obiskov po svojem značaju in po svojih posledicah za bodoče odnose med Jugoslavijo in Bolgarijo je pa brez dvoma gostovanje, ki gn je bolgarska carska dvojica napravila svojim visokim sorodnikom, krulju in kraljici Jugoslavije. ...Radosten in prisrčen sprejem, ki so ga iz-W.iogcl sprejeti dopisnika »Slovenca«, ki izhaja v Sloveniji, eni najlepših pokrajin v Jugoslaviji. Pet let sen; že v Belgradu in vsako leto sem preživel nekaj časa na Bledu ter napravil številne izlete po Sloveniji. Imel sem priliko ugotoviti, dn ni samo kraj lep, ainpuk da odlikuje Slovence posebno dober značaj, velika ljubezen do dela. smisel zn lepoto. Kultura Slovencev je stara in živa. Na pragu leta 1914 želim vsem Slovencem od srca srečno novo leto. dn bi bilo zanje bogato in blagoslovljeno. Zase dobro vem, da bo novo leto vsled iskrenega sodelovanja naših vlad posebno plodonosno za sveto stvar sodelovanja, vzajemnosti in prijateljstva balkanskih narodov. Pakti, ki smo jih podpisali med balkanskimi državami, in najzadnje oni, ki sta ga podpisali Turčija in Jugoslavija so samo začetek miru, ki je tako potreben nam vsem nn Balkanu. ki smo v prostosti toliko prestali. Imejmo trdno upanje, da se bo ta složnost, ki se je naselilo na Balkanu, ludi posplošila drugod, do bi na ta način I. 1914 postalo zares leto miru in mednarodnega bratstva. Ali-ltaydor Bej. smisel za pravico. Naloga katoliškega časopisja je, du po krščanskih načelih in po navodilih svete Cerkve pripravlja in utiru pot do zdrave družabne reforme, do zadovoljive rešitve tako perečega socialnega vprašanja, do izboljšanju življenjskih pogojev zn nje, ki jih sedaj tlači beda, bolezen, brezposelnost. Katoliški tisk ne more in nc sme, tudi ne v lastnih vrstah in v lastnem narodu, vsega hvaliti, kar se dogaja, sicer velja beseda: »Moje ljudstvo, oni. ki te vedno hvalijo, te zavajajo v zmoto, ti zastirajo pot, po kateri bi moralo hoditi« (Iz. 3. (2). — Nosnrotno. tisk moro vzgajati ljudsko dušo in šolnti vest naroda, du veliaio tudi zo javno delovanje večni zakoni krščanske morale, da pa inin tudi vsak posameznik svojo dolžnost do naroda in do človeške družbe. Nc služi sreči in vzgoji ljudstva list. ki z opisovanjem krvavih zločinov z vso dramatično natančnostjo in s širokim in nazornim Dopisovanjem nrnvnih zablod razvnema domišLijo mladostnih čitnteliev in jim zatem-njuje čut zn to. kar je lepo in vzvišeno. Klicar krščanske k a rit os je bilo doslej katoliško časopisje. Naj še naprej s poudarkom oznnnin bratom in sestram, dn je krščansko dobrodelnost prav tako neizogibno zapoved za katoličane, kakor katerokoli zopoved clekologa. »Vedno imate uboge med seboj...« (Mot. 11).. zato se v dobrodelnosti ne smemo utruditi. V tem smislu želim »Slovencu«, noj se z božjo pomočjo vedno bolj širi in noj čim dalje bolj vrši svoje apostolsko zvon je. t IVAN JOŽEF TOMAŽIC, PoVshi poslanih v Češkoslovaški poslanih Bolgarski poslanik ČEZ VES SVET angleška domovina in vse cesarstvo praznuje skupno sveti veter, temveč ponos mora navdajati slehernega driavljaiui ob misli, kako velikanski je imperij njegove domovine, Nazadnje je le ie vedno resnica, da se iz Londona vlada svet. V dobi radija postaja dvakrat resnična angleška himna: Rule, llrilmiia, rute the iraves. Velika Britanija obvlada vodovja oceanov in valove, ki se pretakajo v prostem ozračju. ŠTEVILO AKADEMIKUI Sidranje ministrstvo je izdalo naredbo, ki omejuje i'ovito akademikov v celi Nemčiji. Z a I. 1934 bo nn novo pripuščenih le 1!>.0(X). Navedba pravi, da je trebu akademike izbirali po telesni in duševni zrelosti, po trdnosti značaja in nacionalni zanesljivosti. Judom je bil ie prej prepovedan pri- j stop na univerze. \kndemičark iim bili največ 1 II) ihUIo kov. \aredbu pojasnjuje, dn ho naslednja teta vsako teto k akademskim Študijam pri pu Menih postopoma ie ""'ti i akademikov kot 1934. .S leni hofp rladu prrprrriti inteligenčni brezposelni pro-Iclnrijiil iti naravnati mladino r praktični poklice. Ko stopamo v novo leto, si mora jo vsi oni, ki ljubijo mir — in med nje spndntn Poljska in Jugoslavijo, medsebojno želeti, do bi oba nnSa bratsko naroda in obe državi v sedanji zmešn javi mednarodnih odnošajev in pojmov ostale vedno no pravi poti pri obrambi svojih političnih interesov in svojih državnih ozemcii. W. Schwarzl>urg-Giintkne& Store tradicije hočejo, da razmišljamo na tailnji dan leta. ki odhaja in nn prvi dan leto, ki začenja, o dogodkih, ki so zo nami, dn izro-zamo svojo voščila za vse, ki jih ljubimo in da napravimo trdne sklepe zu bodočnost, v katero stopamo. Srečen sem, dn morem po posredovanju »Slovenca« javno oznaniti vse svoje želje, ki jih gojim za srečo in za blagostanje vse Jugoslavije In tudi posebej zo razvoj Ljubljane in pokrajine, ki ji je tako lepo in življenja polna prest (d ico. Paol-Emilc Nage!«'. .'V« sveti večer so Augleii po svoji radio postaji oddajali poročilu, ki so šla čez ves met. To uro se je domovina otunita do zadnjega članu svojega ogromnega imperija. Iz Londona j e radio postaja oddajala r Dublin, odtod je ilu zveza na Bermudske otoke, potem dalje v Ottmro (Kanada), odtod v Wellington potem v Sydney v Avstraliji, v Bomba ji nu Ceylvnu iu nazaduje v Capstadt v Jutni Afriki Torej okrOjj in ck og zemlje po samem aiijleiketn teritoriju. Prihajalo je sporočilo iz najglobljega rudnika v halesu. od najbolj samotnega svetilnika na obnii Seveinrria Humber-landa, iz cerkva in starodavnih opatij — od povsod je ita vest v svet o botičnem večeru v domovini Govoril je kralj iz svojega gradu Sand ing-hum in gororil je London svojim prekooreavkim kolonijam in dominijonom ler jim sporočil, kaj ne godi v cerkvah in oh domačih ognjiščih. /.n drlatljnnr britanskega imperija je morala bili to veličastna uru. \> te. da so po daljnih kritjih, kjer iih veiela sluiba in dolžnost, doiiveli. kako Ob novem letu 1934 želim, da bi se uredništvo, sotiudniki in čitatelji »Slovenca« živo zavedali važnega poslanstva, ki ga ima tisk, posebej še katoliški tisk, t. j. tisti, ki vse pojave življenja in vse smeri človeškega razvoja gleda in presoja z vidika katoliških vernih in moralnih resnic. Katoliški tisk moro v vseh vprašanjih politike, gospodarstva, kulture in umetnosti prinašati načelno j a s n o s t. To jc ravna pot našega tiska, dosledno in neustrašeno moro hoditi po njej. —■ Trditi smemo, do je doslej to pot hodil, in vemo. da jo bo hodil tudi v novem letu. Naj nn tej poti, v tem težkem delu želim vsem prizadetim obilen blagoslov božii! Načelne jasnosti je nujno treba. Kdorkoli vsaj površno zasleduje tokove našega časa, vidi, v kako različne, da povsem nasprotne smeri gredo. Z žarko lučjo je treba posvetiti v to zmedenost in poknzoti pravo pot do cilja vsestranske izpopolnitve človeštva. Luč katoliške vere edina je dovolj joka za to temo. Glejte, kakšne naloge nas čakajo v bodočem letu! Z zaupanjem v zmago resnice in v pomoč božjo se jih z živahnim optimizmom zopet lotimo! DR. GREGORIJ ROŽMAN. Francoski poslanih SLOVENSKI KULTURNI PROGRAM ZA LETO 1934: VSEUClLIŠKA KNJIŽNICA V LJUBLJANI Ljubljanski škof dr. G. Rozman Univerza brez velike centralne knjižnice in primernih čitalnic je nepopolna, kakor zdravnik brez zdravil. Za kvalitetno znanstveno delo je knjižnica nujen pogoj. Dokler U pogoj ne bo uresničen, mladi znanstveni naraščaj svojih zmožnosti ne bo mogel povsem razviti in izrabiti. Da »e dvigne naše znanstvo, da se talentom odpre pot v kraljestvo vede in znanosti, ki je sicer obče človeška in sega preko mej naroda in države, tudi meti našim narodom omogoči razvoj in napredek, je potrebna realizacija lepega osnutka univerzitetne knjižnice. Ves narod, strnjen v stremljenju za tem ciljem, bo znal lo uresničiti. Dr. Gregorij Rožman, škof ljubljanski. Rektor univerze dr. M. Slavič Naše delo na univerzi je podobno svoječasnim graditeljem jeruzalemskega obzidja po vrnitvi iz babilonske suinosti. Z veliko vnetno so zidali mestno obzidje, a njihovi sovražniki so jih ovirali, napadali in zasmehovali, rekoč: Rodo li mogli narediti kamnov iz kupov prahu! Zato so, kakor pravi Eidrova knjiga, >z eno roko delali, ▼ eni pa držali meč«. Ustanovitelji ljubljanske univerze kralja Aleksandra I. so lahko ponosni na delo, k: ga je že izvršila ■ tako malimi sredstvi in v tako kratkem čaau. Toda njeni graditelji morajo neprestano tudi vihteti meč proti budžetarnim napadalcem naše univerze in proti neblagohotnim zaviralcem in utes-njevalcem razvoja in izpopolnitve naše Alntae mat rta. Zdaj je univerzi nujno potrebno poslopje za j ■niveraitetno biblioteko, da se ohranijo zakladi, ki ■o Jih nabrali naši predniki v študijski knjižnici, tn da dobi univerza za profesorje in dijake in drugo občinstvo pravi knjižnični obrat. Tudi pri tem delu ne smemo dvomiti, da moremo narediti »kamne iz kupov prahu«. Ne kriza, ne malodušnost, nas ne »meta odvrniti od započetega dela, in ne smemo ga odlagati na boljše čase, ampak vsak izmed nas naj reče z graditeljem jeruzalemskega obzidja. Nehe-mijo, ko so ga sovražniki odvračali od dela. »Veliko delo jaz opravljam in ne morem oditi, da kje ne zastane!« Vseuč. prof. dr. R. Zupančič Državni knjižnici v LJubljani, poklicani, da podane univerzitetna, primanjkuje prostorov, tako da lio v kratkem neuporabna, ln vendar je že pred pol stoletja na Vodnikovem trgu izhajal iz njenih knjig, katalogov in pohištva pomirljiv in plemenit duh biblioteke, ki hrani v svojih zvezkih poleg avtorjevih idej stoletne sledove rok, ki so jih držale. Prenaglo zbrana knjižnica bi bila pa kakor zbirka parvenija in njene knjige kakor proizvodi umetnosti, ki je že ob rojstvu dekadentna, ker je nastala ali po naročilu ali iz domišljavega hotenja neumet-niSke dobe. Zbirko knjig imamo. Napraviti iz nje lagodno dostopno biblioteko, je nujna potreba akademske adadine in duševnih delavcev sploh. Zato smo bili trdo zadeti, ker je propadel zaslužni projekt g. rek-'orja Dolenca, ko je bil celo že v toku svoje izvršitve. Kolektivna volja je gonila proti iztočnemu svetu jtrižarje zapadnega, kolektivna volja je gradila ka-:edrale, nekatere več stoletij, in mesta okrog njih; taj bo naša kolektivna volja dosti močna, da nam la, ne knjig, ampak, kar je lažje, prostore za nje. Vsetfč. prof. dr. G. Krek Kvantitativno in kvalitativno impozantni so znanstveni plodovi naše mlade univerze, njenih učiteljev in že tudi njenih bivših učencev. Dokaz temu je dejstvo, da so si številna dela m osnovna raziskovanja priborila obče priznanje učenjakov inozemstva navzlic temu, da so produkt pripadnikov širokemu »vetu nepoznanega narodiča. Nepoučeni krogi bi iz tega utegnili sklepati, da nam univerzitetna biblioteka sploh potrebna ni. To bi bil varav »klep. Avtorji teh del predobro vedo, koliko osebnih denarnih žrtev, potovanj, duševnih skrbi in borb, koliko potrate časa je potrebno, da si pribavijo vsaj najnujnejša pomagala ia svoje znanstveno delovanje. Pri tem pa ostaja še zmerom marsikatera želja, marsikatera vrzel odprta. Kar se tiče pravnih in ekonomskih ved, nudijo naše biblioteke skoraj samo historikom nekoliko uporabnega materijala. O modernem pravu bi že doslej bilo vsako delovnnje izključeno. da ne bi imeli v biblioteki juridične fakultete vsaj spočetek moderne strokovne knjižnice. Na žalost ta biblioteka že »d proračunskega leta 1931-32 ni reč dobila niti pare kredita. S tem je »edaj na višku sočasnih spoznatkov stoječe znanstveno udejstvovanje naravnost onemogočeno. Ali se zaveda zakonodavec, kaj to pomeni za znanstven zavod, za one, ki na njem delujejo, in posredno za državo samo T fte bolj obžalovanja vredni pa so naši slušatelji. V izvestnem smislu resničen je izrek Tomaža Garala: The true Univernitj of these days ie a Collee-lion of Books. Prava univerza naših dni je zbirka knjig. Univerza brez univerzitetne knjižnice je ne-»tvor, prej ali slej obsojen na smrt. Nemogoče je, da bi akademska predavanja izčrpala le ono snov, ki jo predvideva učni red. Glavna in bistvena naloga jim je le uvajanje v predmet, v razumevanje osnovnih pojmov, v miselne smeri, ki dovajajo do pozitivnih rezultatov in x vsem tem le priprava za samostalno nadaljevanje študij s pomočjo literature. Libri muti magistri suni. Naši študenti pa, po ogromni večini siromaki, nimajo niti dovolj navadnih priročnih knjig in učbenikov, ki bi jim omo-gočevali poglobitev v pozitivne njihove vede, niti prostora, kjer bi se jih mogli posluževati. Kdor se pri vsem tem čudi, da »o doseženi vendarle kolikor-loliko zadovoljivi učni uspehi, naj to pripisuje izrednim naporom našega dijaštva, potrošenim na račun njegovega zdravja in njegovih vsakdanjih ž;vljenjskih potreb. Odločilni činitelji pa, ki pri našem akademskem naraščaju morda upravičeno po-jrešajo temeljito strokovno in pred vsem splošno in srčno izobrazbo, naj trkajo na svoja prša in naj priznajo: Nostra culpa, nostra maxima culpa! Še je čas, da se popravi, kar je bilo zamujeno. Cim prej, tem bolje za zavod, zn učitelje in učence in tem bolje za domovino, ki služi njenim interesom univorsitns in ki ji imajo služiti v bližnji bodočnosti naši akademiki kot zvesti državljani ne samo kot branitelji našo zemlje, temveč tudi »r. uma svetlim mečem«. Naj nas najde bodočnost dobro oborožene tudi zoper neprijatelje resnice in duševuega napredka: Nekatere knftnrnc nstanere s«, ki jih mera Imeti vsak narod, če hoče doseči stopnje sodobne kultura« višine. Slovenci si take institucije šele ustvarjamo: poleg malih dnevnih skrbi ne smemo nikdar, tndi v aajtetjih časih ne, poiabiti na ajih zgraditev. Taka šiva potreba je pri nas velika centralna knjii-nica, ki bo rsetn dostopna in bo dajala s svojimi knjižnimi zakladi tudi v najtežjih časih smernic, nasvetov in razgledav. Njena vredne«! b« prav tak* velika ia nas kot ia bodočnost. Prav v ladnjem časa je poxtala akcija sa knjižnico izredno šiva, ker je potreba is dneva v dan večja. Naša javnost naj isve • njej mnenja svojih najvidnejših verskih, kulturnih in političnih predstavnikov. Ljubljanski župan dr. D. Pu c Razvoj naše univerze je naravnost presenetljiv. Ko lino še pred vojno utemeljevali potrebo slovenskega vseučilišča, smo dokazovali, da bomo ob koncentraciji vsega našega dijaštva dosegli število (500 akademikov. Danes študira samo na ljubljanski univerzi skoraj 2000 visokošolcev, tako da nastaja resna skrb, kam s tolikim številom intelektualcev. Toda sedaj moramo računati s tem številom, in jaz tudi ue verujem, da bi se moglo to število s kakimi umetnimi sredstvi, zlasti s kakimi prisilnimi merami izdatno zmanjšati. Zato mora biti prva naloga naše javne uprave, da prekomernemu številu akademikov olajša boj m eksistenco s tem, da mu d:i globljo vzgojo, temeljitcjšo izobrazbo, torej boljšo kvalifikacijo. Skoraj se mi pa zdi, da smo v tem pogledu premalo storili. Vzrok leži pač v tem, da smo se morali boriti skoraj vsako leto za obstoj naše univerze sploh, ali pa vsaj za njene posamezne dele V zadovoljstvu, da smo napade na naš najvišji znanstveni zavod odbili, pa smo pozabili, da je za mirno znanstveno delo, za temeljit študij in nemoteno raziska-vanje treba cele vrste pomožnih inštitucij in naprav, ki morajo biti na razpolago i profesorjem i dijakom. Ena najvažnejših teh institucij je univerzitetna knjižnica. Dobre univerze si brez nje niti misliti ne moremo, pa vendar si moramo v Ljubljani pomagati brez nje že petnajst leti Kdor pozna škandalozno ozke prostore naše licealrie knjižnice, kdor .e, kako so razmetani knjižni zakladi naše univerze in našega mesta sploh po najrazličnejših oddelkih in poslopjih, se more le čuditi neskončni potrpežljivosti, vztrajnosti in marljivosti naših vseučiliških krogov ter njihovi globoki ljubezni do zavoda samega, da v teb težkih razmerah vzdržujejo našo univerzo na toli dostojni višini, da se nam ni treba sramovati pred znanstvenim svetom. Najnovejša akcija naše univerzitetne mladine za zgradbo univerzitetne knjižnice mi je vsled tega nad vse simpatična. Ne dvomim, da bo vodila do uspeha — kljub krizi, ker enkrat bo ie morala državna uprava storiti nekaj več za našo univerzo. V svojem stremljenju univerzitetna mladina ne bo osamljena. Krepko, odločno in jasno pomoč ji bo nudila zlasti naša občinska uprava, ki je vedno podpirala vsako akcijo v prid naše univerze in ki bo smatrala tudi za svoj praznik tisti dan, ko bo otvor-jena univerzitetna knjižnica na zemljišču, ki ga je rezervirala za ta namen! Vsenč. prof. dr. F. Lttfimnnni Kdor ljubi našo univerzo, mora hoteti univerzitetno knjižnico. Kdor hoče, mora iskati in najti jK>t. Vztrajnost je skrivnost uspeha. Vsčuč. prof. dr. A. Ušenirnih Dejali so mi, naj bi poleg drugih tudi nekaj napisal o potrebi vseučiliške knjižnice. A mene je v resnici sram, druge brez dvoma tudi! Kaj si bo mislil svet, če se morajo pri nas take reči šele dokazovati? Ali da smo tako nekulturni, da hočemo imeti univerzo, a ne vemo, da brez knjižnice univerze ni, ali da hočemo z univerzo le bahati, a da nam je ni resnično mar. Ali ni dejal že starina Aristoteles, da je iskanje resnice težko delo in da je treba za takšno delo vzajemnega truda mnogih? A kako naj nam ti mnogi, prednamci in sodobniki, sporočajo svoje misli, svoje dvome in težave, a tudi svoje izsleditve in ugotovitve, kakor po knjigah in kje naj se knjige hranijo in kje naj bodo na razpolago kakor po knjižnicah? Ce so dejali že o starih samostanih, središčih tedanjega kulturnega življenja: claustrum sine armario est castrum sine arinis, koliko bolj velja to za kulturna središča naše dobe, za univerze! Ako naj bo torej naša univerza res univerza, mora čim prej dobiti knjižnico, kar moči univerzalno in kar najbolj dostopno — zares pravo vseučiliško knjižnico! Vseuč. prof» dr. F. Kidrič Poleg ljubljanske univerze ne poznani še druge, ki ne bi imela svoje centralne knjižnice. Ze gola taka ugotovitev bi morala odločilne kroge opozoriti, da je problem, za ugodno rešitev katerega se ramo ob rami z akademsko mladino in profesorskimi krogi bori že dobršen čas tudi vsa ostala slovenska kulturna javnost, neodložljiv. Komu bomo smeli čestitati za rešilno besedo in gesto, da se pokoplje ta škandal? Vseuč. prof. dr. i. Cankar Kako sezidati knjižnico? Svoj čas je bila država postavila zgradbo naše univerzitetne knjižnice v svoj proračun; to priliko smo lahkomiselno zamudili in v današnji bedi je kar najmanj upanja, da s temi sredstvi dobimo potrebno stavbo. Pre-ostajata pa še dva načina: zasebni in drugi javni denarji. V Sloveniij je premoženja zelo malo, ljudi mnogo in tako je revščina naroden atribut. Kar je bogastva, je v rokah nekaj zelo redkih ljudi, ki so nam vsi ali kulturno tuji ali so kulturno nezavedni. Tu in pri premožnejših Slovencih bi se dal dobiti del potrebnih vsot, a mislim, da bi nabiralno akcijo (kakor n. pr. pri »notranjih posojilih« razne vrste) mogli uspešno voditi zlasti avtoritativni organi, ki družijo prijazno vabilo z nevidno silo: večjih darov je pričakovati le, če zavest dobrega dejanja okrepi v darovancu še zavest, da-je njegovo dejanje bilo nemara tudi osebno kakorkoli koristno. Ljubljansko mesto je svojo dolžnost storilo, toda s smotrnejšo razdelitvijo zlasti prosvetnih postavk bi tudi banovina mogla prevzeti znaten del stroškov zn univerzitetno knjižnico v svoj proračun, ne da bi ga prevrnila. Dijaška akcija naj bi se obrnila na vsakega banovinskega svetnika po-sebe; razen tega naj bi povabila vse skujiaj, da si o priliki ogledajo »veliko čitalnico« sedanje univerzitetne knjižnice. Tam se bodo prepričali, da ni za vse člene banovinskega sveta dovolj stolov niti tedaj, kadar je čitalnica prazna, in da bi se morali razdeliti v dva šihta, če bi hoteli študirati katerega problemov, » kakršnimi imajo opravka. Kako naj poleni študira tamkaj skoraj dva tisoč itiidesUv ia vse Urufio, kar »tt nai verze drli? Vsrač, prof. dr. K. Oštir Brez obširnega in temeljitega poznanja strokovne znanstvene literature je univerzitetni študij še prav posebno n« filozofski fakulteti nemogoč. Zato je bistvena sestavina vsake univerze univerzitetna knjižnica. Tudi naš univerzitetni zakon določa, tla obstojajo pri univerzah poleg specialnih knjižnic v institutih splošne univerzitetne biblioteke. Vkljub temu ljubljanska univerza tega prevoznega zavoda do danes še nima. Potrebno nam je najprej primerno in vsem zahtevam današnje dobe ustrezajoče knjižnično poslopje. Naš mojster Plečnik je ustvaril že pred leti prekrasen načrt zanj. Ljubljanska mestna občina je rezervirala zanj eno najlepših stfivbišč sredi mesta. Naša akademska mladina pa je sedaj z enoduSno vnemo začela široko zasnovano akcijo za uresničenje davne želje; v tem prizadevanju stoji v eni vrsti r. njo ne le ves naš profesorski kolegij, temveč tudi — o tem ne dvomim — vsa nnša javnost. Trdno sem prepričan, da bo kot plod skupnih vztrajnih naporov že v bližnji bodočnosti stala v Ljubljani ponosna zgradba univerzitetne knjižnice, ki je danes naj-radikalnejša zahteva celokupne naše civitatis aca-demicae. Prelat dr. F. Kovačič V »temnih« srednjeveških samostanih je veljalo načelo: »Samostan brez knjižnice je trdnjava brez orožarne«. Pač znamenje takratnega časa! Zgodovinarji, ki smo vajeni gledati v preteklost. pa iz preteklosti razlagali sedanjost in sklepati bodočnost, smo mnenja, da je v tem večji meri v dvajselem stoletju visoka šola brez knjižnice —■ trdnjava brez orožarne. A »modemi« svet, ki ima polna usta »kulture«, »napredka«, »prosvele« in kar je še takih vrednot, sodi drugače: če imamo dandanes brzojav brez žice, zakaj bi univerza ne mogla biti brez knjižnice I Kjer gre za istlnito duševno kulturo, najde moderni duh časa vedno učinkovit izgovor: denarna kriza! — Znamenje časa! Isti moderni« duh časa pa zna prav spretno napeljali cevi, po katerih se stekajo leto'za letom težki milijoni ljudskega imetja v nenasitne žepe zasebnih oderuhov in slepariev, ki se bogate — brez dela. če je mogoče bogastvo brc/, žuljavega dela, zakaj bi ne mogla biti trdnjava brez orožarne — visoka šola brez kn jižnice I Tisti, ki prav »moderno« mislijo in žive, smatrajo kot najvišjo kulturno misijo — prirejanje plesov, celoimčnih burnih veeelic s popivanjem, maškarad i. dr. V ta namen so zopet na razpolago slotisnčaki ljudskega imetia. pri knližnicah in znan-slvenih pndjeliih pa straši — denarna kriza. Hm, vseuč.iliška knjižnica! Koliko je ljudi, ki se štejejo med visoko omikane kroge, pa nikdar niso čutili potrebe po kaki veliki kniižnici in je ludi sedaj ne čutijo, ali pa mislijo, da je dovolj, če se knjige zložijo v kako klet kakor polena v drvarnici. Oni niso rabili kniig in iih ne rabijo, čemu torej tak krik po vseuSiliški knjižnici I Mladi uospodje akademiki, v resnici občudujem Vnš poinim. da sle s svo|o akcijo nastopili proti tej »najmodernejši« miselnosti. ?.a katero ima kulturna zgodovina le eno označbo: lakirano "barbarstvo! , Proti te| pošasti dvignite visoko prapor svojega Idealizma in vneme za resnično znanost, ki ie vzvišeni HI! visoke šole, ki ie pa brez porah-liive knjižnice — trdnjava brez orožarne. Velika je moč resnice in zmagala bo — tudi proti najmodernejšemu — lakiranemu barbarstvu! Lavantinski škof dr. I. Tomaži č Kar se je ustanovila slovenska univerza, pa do danea z zanimanjem zasledujem vse, kar bi moglo služiti ustalitvi, napredku in izpopolnitvi tega največjega slovenskega kulturnega zavoda. Zato x zadoščenjem pozdravljam gibanje, ki naj v doglednem času privede do zgraditve univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Iz lastne izkušnje vem, da še tako bogato založena zbirka knjig pri študiju in znanstvenem delu malo ali nič ne pomaga, ako ni pripravnih prostorov in zadostnih sredstev, da bi se mogla pravilno in smotrno urediti. Prav rad bom, kolikor je v mojih močeh, priporočal in podpiral akcijo za zidavo primernega poslopja, kjer bodo zbrani književni zakladi ljubljanskega vseučilišča. Delo v ta namen naj Bog blagoslovil! Maribor, 27. decembra 1933. I>r. Ivan J. Tomažič, škof lavantinski. Profesor dr. A. Breznik Univerzitetna knjižnica ni nič manjše važnosti kot univerza. Brez nje univeraa ne more doseči svojega namena, ki je pač v tem, da navaja vseučilišču ike k znanstvenemu delovanju. Univerza more — kakor vsaka šola — j>odajati le pasivno znanje; tudi najboljši profesor ne more dijaka uvesti v skrivnosti znanstvenega dela. ie dijak »«ni ne dela. Znanstvena načela se ne dado priučiti, arnpak jih je treba doživeti. Tega pa dijak ne bo dosegel z vernim poslušanjem pri predavanjih. ampak z lastnim delom v knjižnici, kjer bo iz virov po malem sam dobival ono snov, ki mu jo profesor v veliki meri nudi. Stikanje po knjižnici pa mu bo kmalu odprlo tudi pota do novih resnic, katerih mu šola ni dala Ravnatelj muzeja dr. I, Mal Odveč bi bilo, iznova zopet opozarjati na znanstveno in kulturno potrebo, da vzraste v Ljubljana i novim poslopjem vseučiliške knjižnice obenem tudi nnša osrednja biblioteka. Statistika naših knjižnic, ki jo je objavila dr. Pivec-Stele v Glasniku Muzejskega društva, dokazuje, da si hoče večina ljubljanskih strokovnih institucij osnovati lastne knjižnice. Kakor je to v gotovem ozaru dobro in pač tudi razumljivo, ker sedanji študijski knjižnici primanjkuje prostorov za nemoteno ujKirabljanje literature, tako je na drugi slrani škodljivo iz čisto gospodarskih razlogov. Kajti ob takih razmerah se je pri naročanju težko ogniti dupiikatom, ki niso baš neobhodno potrebni. Upravitelj velike ! knjižnice pa pozna točno potrebe vseh institucij, ki potem zopet vedo, kam se naj s svojimi zahtevami obračajo. Hej« kem načrtu dobil odnosno dostavil prostore za arhiv s policami za okoli 20.000 fascikliev (vpoštevani priras'ek). /.a nekai vstenskih omar za listine in cimelije ter za prostore posebne arhiv, ske uprave. Ume*, zgodovinar dr. F. Stefe Znanstvenega središča, kakršno naj bo unt. verzi letno mesto, si brez centralne kn jižnic n« morem predstavljati. Tudi najboljše posebne knjiž-! niče seminarjev, institutov in znanstvenih družb niene vloge ne morejo nadomestiti. Ona naj bi bila njihovo oporišče in centralni informator vseh. Brez poslopja, ki bi organsko ustrezalo njenemu poslovanju, pa ie tudi največja knjižna zaloga mrtev zaklad. Zato si brez primerne, po dosledni bodočnosti znanstvene Ljubiiane usmerjene knHž-nične stavbe ne morem misliti rešitve tega vprašanja. Profesor France Kohlar Tudi vseučiliška knjižnica v Ljubljani mora biti naš« osnovna kulturna zadeva. Ni samo zahteva ljubljanske univerze — katera univerza je brez knjižnice? — ampak tudi resnična splošna potreba. Ljubljana mora imeti državno študijsko knjižnico, kjer bo znanstveno delo vsakomur olajšano, ne pa skoraj onemogočeno. Kdor pozna razmere v sedanji študijski knjižnici, ve, da je poslovanje v nji brezupno, najsi je požrtvovalnost vodstva še tako velika, zbrano delo pa nemogoče, ker ni ne potrebnega prostora ne miru. Pa še eno! Sedanja knjižnica jemlje prostor II. drž. rea>ni gimnaziji, ki je morala svoje kabinete in knjižnice spremeniti v učne sobe, ima dopoldanski in popoldanski pouk in v višjih razredih celo preko-znkonito število učencev, ker ni mogoče razredov deliti. Dva zavoda trpita vedno vešjo stisko. S samostojno vseučiliško knjižnico je vse rešeno. Knko je danes mogoče? Resnične potrebe se vedno lahko rešijo, ako je dovolj dobre volje. Pisatelj F. S. Finžgar Med svetovno vojno je stanoval pri meni rezervni major, vsetfčiliški profesor iz Berlina. Ko sem mu dokazoval, da je na svetu nerod Slovencev, njemu seveda čisto neznan, in da ta narod zahteva od vlade samostojno kulturno življenje, Je mož vstal in stopil k moji knjižnici: »Pokažite mi slovenske slovarje! — Pokažite mi slovenske slovnice! — Pokažite mi slovenske revije in leposlovna delal« Ko je vse to videl, se je obrnil k meni in razsodil: »Narodu, ki ima vse to. nima nihče pravice kratiti samolnstnega kulturnega življenja.« .laz: »Ali imamo Slovenci potemtakem pravico do svoje univerze?« On: »Knjiga vam jo daje.« Univerzo imamo. Tudi knjigo. Toda ta stanuje v barakah kot ubogi brezposelni. Iz žrtev porojena nam je dala pravico do univerze, za plačilo pa nima niti dostojne strehe. In naš akademiki Skoro večina jih prebiva v brlogih: tesnih, mračnih, mrzlih. Občestvo naj /im nudi vsaj gorko studijsko knjižnico. Ce smo ljudje in nas ni samo dolg jezik. Krvava politična drama v Romuniji Po umoru ministrskega predsednika Duca Bukarrit, 30. dec. b. Atentat na predsednika romunske vlade Duco in njegova smrt sta po vsej Romuniji odjeknila zelo neugodno. Vsa javnost je zelo vznemirjena. Ugotovilo se je, da atentator ni bil sam, ampak da je bila organizirana na urnem mestu atentata cela družba. Med to družbo sta se nahajala tudi dva zloglasna tipa iz Dobrudže, Pala-maea in Caramica. Atentator Konstatinescu je bil lepo oblečen in je na vsakogar napravil dober vtis. Na svoje delo je ponosen ter je bil prav zadovoljen, ko so ga na postaji časnikarji fotografirali. Pripoveduje, da mu je 25 let in da je bil še pred tremi tedni uradnik pri elektrarni v Bukareštu, da pa je to službo pred volitvami zapustil. S svojima tovarišema, od katerih je eden učenec trgovske šole. drugi |» študent filozofske fakultete, je pripravil vse potrebno za atentat. Atentat Ko so k včeraj razšli v Sinaji so se zmenili, da bo vsak delal na svojo roko, to se pravi, atentat mora izvršiti oni, ki bo imel največ priložnosti, da ubije predsednika vlade Duco. Pripovedoval je, da je stat na peronu, ko jc zaslišal za seboj besede: »Ocmpod predsednik!« Takoj s« je obrnil in stal prtd Duco, katerega je takoj zgrabil za levo roko, t desno roko pa ga je ustrelil v sence. Spominja se, da j t potem oddal še tri stele. Na vprašanje časnikarjev, če obžaluje svoje delo, je Konstatinescu hladno odgovoril, da ga ne obžaluje, da pa mu je ial Ic njegovih roditeljev. Na vprašanje, zakaj ni izvršil sainouinora, je kratko odgovoril: »Ce bi se hotel izognili pravici, bi lahko tudi pobegnil.« Izjavil je obenem, da sc bodo tudi vsi njegovi tova-riii prostovoljno prijavili na policiji. Razen dveh te omenjenih oseb je policija danes dopoldne [>ri-jek razne druge sumljive osebe, za katere misli, da ao sodelovali pri atentatu; med njimi tudi književnika Crainica in sina bivšega ministra za Bukovino Flandora. V zvezi s tem atentatom pa je tudi zanimivo, da v Romuniji ni smrtne kazni. Mrtvo truplo pokojnega ministrskega predsednika Uuca so prepeljali danes ob 5 [»poldne v po-erbuem vagonu v Bukarešt in so ga postavili na oder v Ateneunri. Pogreb bo v nedeljo dopoldne. Duca je ležal v Pelcšcu še oblečen v zimsko suknjo, ki jo je imel na sebi, ko ga je atentator ustrelil. Sestre umorjenega so vso noč si r;1 žile ob mrtvaškem odru svojega brata. Ga. Duca je prišla v Sinajo Scic danes dopoldne. Kralj Karel je ponoči dvakrat obiskal mrtvo truplo ministrskega predsednika ter obakrat položil cvetje tu njegov oder. Aretacije Potidja jc le v teku noči pričala energično ak- djo proti »Železni gardi«. Aretirala je.vse voditelje in tudi vplivne člane tega ixikreta. Mladega Co-dreanua |x>licija še ni našla, vendar pa se ob 12 uradno poroča, da so ga oblasti prijele v Alba Ju-liji Njegovega očeta so aretirali na kolodvoru v Bukarešn. tnako je policija prijela upokojenega generala Zizi Santacuzeuua. V Bukarešti je do sedaj aretiranih nad 100 ljudi. Novi romunska vlada jc že sestavljena in je davi ob 4 prisegla. Predsednik vlade je najstarejši član kabineta dr. Angilescu. Davi ob 10 je bila v Sinaji prva vladna seja, na kateri je bil sprejet sklep o proglasitvi obsednega stanja in cenzuri tiska. kraljica čokolade Speci jal i tete so: MLKKITA — mlečna čokolada K A Vil A — mlečna s kavinim okusom. M\SLITA — dezertna čokolada brez primesi. SADVItA - sadje v čokoladi. Zapomnimo imena, da moremo zbirati po svojem oku.-,u, ko ku^ujuiuo čokolado. „Zelezna garda" »Železna garda« je jedro novega nacionalnega obnovitvenega pokreLa, ki ima iste cilje kakor la-iizem v Italiji in nacionalizem v Nemčiji. V borbi « starimi strankami se je »Železna garda« v Romuniji pričela posluževati protizakonitih sredstev, la sredstva so potrebna, pravijo, da zrušijo preživeli parlamentarni sistemi iu imejnogočijo življenje slatini strankam. Predsednik vlade Duca je takoj, ko je sestavil vlado, ukrenil drakonske mere proti članom »Železne garde«, ki so v ostalem bili preganjani že od prejšnjih vlad Bojevitost »Železne garde« pa se ni zmanjšala niti takrat, ko je Duca zaiprl voditelj« in razpustil nacionalne organizacije ter jim nalagal najhujše kazni, obenem pa je dal policiji nalog, da aretira vsakega mladeniča, ki je bil osumljen, da se druži s člani »Železne garde«, ali pa da samo simpatizira z nio Medtem pa so člani te organizacije še neaavno oboroženi prirejali po romunskih mestih in vaseh svoje propagandne sestanke in delili brošure. Prirejali so tajna zborovania ter svojo agiiacijo iz dneva v dan krepili. Ko je te dni policija vdria v neko tiskarno, v kateri se tiskajo propagandni letaki, je neka skupina članov tc organizacije z orožjem v roki odbila policijski napad in telefo-nično obvestila notranjega ministra, da bo svojo borbeno akcijo nadaljevala z vsemi razpoložljivimi »rcdslvi. Voditelj »Železne garde«, Codreanu, je mladenič, ki je šele te dni izpolnil 28. leto. Medtem, ko so njegovi najintimnejši sotrudniki že aretirani, se policiji doslej še ni posrečilo, da ga aretira, čoprav vsakdo ve, da potuje od mesta do mesta, od vasi do vasi in povsod organizira mladino. V vrste nove organizacije so vstopili nedavno pristaši profesorja Cuze, ki je že delj časa na čelu anlisemitskega pokreta v Romuniji. Bukarešt, 30. dec. b. Danes popoldne se je preril skozi množico na policij-ki komisarijat zet apokojnega Duce, Radu Poiizu ter je na morilca svojega tasta ustrelil z revolverjem. Krogla morilca aj zadela. ★ Ob tragični smrti velikega liberalnega romunskega državnika Jona Duca, ki je padel kot žrtev fanatičnega 25 letnega visokošolca Nikolaja Kon-stantinesca, člana »Železne garde«, ki se izgovarja, da je ministrskega predsednika ubil zato, »ker je bil prostozidar in je vladal samo za Žide«, se moramo tudi mi v sožalju kloniti pred rajnim državnikom, izražajoč svojo najglobljo ogorčenost nad metodami, ki sc jih poslužuje brezverska materi-ja'istična in sfanatizirana družba v boju proti polili nim nasprotnikom. Krvava obračunavanja v p diliki so zločin, ki kliče maščevan e nad ves narod. Kri še nikdar ni ničesar izenačila, niti ni popravila krivic, niti olajšala bremen Mi aočuv- ttrujemo z romunskim narodom, Id ftaMoče sto# ob rakvi enega svojih velikih mož in ki ■ strahom gleda v bodočnost, ki zija nasproti izza dimov revolverja, ki je tako usodno preukrenil usodo velikega naroda. Izrekamo »oialje in izražamo upanje, da bodo zdrave »ile romunskega naroda nad-vjadale nad anarhijo, ki se oznanja iz revolver-skih strelov v Sinaji. Pri tem pa je treba tudi objektivno povedati, da zadnje volitve, ki jih jc vodila Lberalna stranka, niso bile take, da bi bile mogle žeti navdušenja naroda. Zadnje volitve so bile tudi v romunski zgodovini po metodah, ki se jih je vlada posluževala, nekaj izrednega. Nekaj novega. Tudi neipri.stran.ski listi priznavajo, da se je vršil teror, kot nikdar pogreje. Opozicijske stranke svojih volivcev sploh niso smele spraviti na volišče, če pa so prodrli vojaške kordone, so bili iz volišč izgnani, niihovi voditelji pa enostavno zaprti. Samo s takšnim terorjem, za katerega pa mili človekoljubni Duca ni osebno odgovoren, je mogla liberalna stranka zmagati in se je upala trditi, da stoji za njo, ki je imela pred par meseci le peščico bankirjev in Židov za seboj, strirena večina romunskega naroda. Zma ga liberalne strank« je bila Pyrrhusova zmaga v Romuniji in metode, t katerimi je bila izvojevana, bodo odgovorne za posledice vrvalovane ljudske nejevolje in za grenčico, ki pa jo bo moral izprazniti — romunski narod. Y>Vx<}° » V Stoike'. ^ Gdvbrtn« m Miniti«rslvo soeijoln« oolllike * w«xln««c tdravUt 9. il«, 2« od 19 U. 1»}]. Elektrifikacija Jutifshc Krajine Trsi, 29. decembra, b. »Piccolo* ;jorota, da st bodo *pomladi pričela dela na elektrifikaciji proge v Julijski Krajini. Dela bo izvršila Ivrdka * Breda« iz Milana in Ivrdka *$vem* ie Trhla. Najprej se bo elelctrificirala železniška proga Udine-Gorica-Tržit, potem 1Yii(-Trsl-Postojna in končno Sv. Peier-Reka. Eleklrijikacijuka dela bodo končana leta 1986, »Iro-ški pa bodo znašali okoli 300 milijonov Ur. Akihito Sur»o Vfoo Mava Tokio. 29. decembra, c. Na svečan način so danes Japonci proslavili god novorojenega japonskega prestolonaslednika, ki je dobil ime Akihito Sugo Noo Maya ali »prosvetljeni božji naslednike. Ob sončnem vzhodu ie 21 topovskih sirelov z vojnih ladij oznanilo pričetek svečanosti, kar je bil znak, da je ogromna množica ljudi pričela klicati cesarski družini. V tem času je bila služba božja v vseh svetiščih. Ceremonija v kraljevski palači je pričela s proglasitvijo mladega princa za božanskega. Banke in tovarne ter javni uradi so bili zaprti. Pozneje je defiliral pred cesarsko palrčo ma-nilestacijski sprevod, v katerem je sodelovalo preko milijon Jajionrev z ministri, člani parlamenta in drugimi odličniki na čolu. V par vrsticnh . . . Belgrad, 30. dec. m. Danes dopoldne ob 11 je bil v tukajšnji francoski cerkvi slovesen rekvijem za mnogoštevilnimi žrtvami železniške katastrofe pri Lagnyju, kateremu je prisostvoval m^-d drugim francoski poslanik na našem dvoru, g. Naggiar z vsem osebjem poslaništva. Pariz, 30. dec. b. Cirški zunanji minister Ma-ksimos jc bil .-.prejet snoči od predsednika republike in bo najbrže že v lorek j>otoval v Rim, kjer obišče Mussolinija. 6. januarja bo v Londonu otvorjena razstava angleške umetnosti. Obsegala bo dela od <*K>. do 1860. leta. Razstavljenih bo več ko 1550 umetnin. Ameriški lelaiki Mrs Marsalis in Miss Richey sta ostali v zraku devet dni in sta danes srečno pristali. V bližini Brugesa je strmoglavilo na tla letalo mednarodne letalske družbe. Letalo je bilo na potu iz Bruslja v London. Vseh deset potnikov s« jc ubilo. Litvinov je dal izjavo, v kateri pravi: Mi ne želimo nobene tuje dežele, toda svoje zemlje ne odstopimo tudi niti kvadratnega metra. S tem da ne želimo luje zemlje, si tudi ne moremo želeti vojne. Rador poroča iz Sinaje, da je na tamkajšnji železniški postaji eksplodirala še ena bomba. Neki otrok je lahko ranjen. V vsej Argentiniji je proglašeno obsedno tanje. Položaj se je zelo poslabšal. Vladi je zaenkrat uspelo, da vse poskuse puča zaduši. Vstajo so organizirali radikali pod vodstvom bivšega predsednika republike dr. Alve Aria. V luki Porta 1 i-bres so vsta-si hoteli zavzeti neko vojno ladjo. Mornarji pa so uprli in več vstašev ranili. Denar o?c žšvtfenie ... R a n k o v c i , 30. decembra. Te dni se je vračala neka žensk? iz Murske Sobote proti Petanjcem Ko je prišla do velikega gozda, tako zvanih »Mej«, je stopil pred njo neznan moški, srednjih let, ji nastavil revoiver na prsi in zahteval denar. Ker mu ni hote a takoj izročiti denarja, jo je začel obdelovati s pestmi in ji grozil s smrtjo. Potem ji je naglo odvzel ves denar 30U Din in izginil. Smrtna nesreča na Mart Rankovci, 30. decembra. V zadnjem tednu so vozili drva z ladjo čez Muro Vučko Anton, Kohek Matija in Kolenko Franc. Ko so enkrat naložili malo preveč drv, je ladja na sredi Mure zgubila ravnotežje in vsi so padli v hladne \alove Mure. Dva sta takoj priplavala na breg in se rešila, a fant VuC-ko Anton je izginil v valovih Mure. Vse iskanje za njim je bilo dozdaj brezuspešno. Zagrebška vremenska napoved. Pretežno oblačno in nestalno s padavinami, v nižjih gorskih predelih dež, zmerno hladno. Dunajska vremenska napoved. Pretežno oblačno. Ponekod padavine. V vl?ln->li snet', v ir icah sneg, pomešan z dežjem, temperatura se ne bo mnogo spremenila. Vedno zvest prijatelj! Tako je bilo i« prej in tako je Je danes i Schichtovo terpenti-novo milo pomaga 0 o » p o d i n j i k o k o r nobeno drugo, da j* v hiši vse lepo čisto I Torej: Pazite prav posebno no izvirni ovoj in na varnostno znamko »JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil ..ampak poprej za TenskfV/TERPENTINOVO MILO hvala! TT1-SS Vlak, ki je vozit v smrt •.. (Izvirno poročilo o strašni železnišhi nesreči v Franciji) Pariz, 23. decembra 1933. Mednarodna politika, diplomatski obiski, ministrske izjave, šum in hrum tako običajen n« koncu vsakega leta, vse to udar,« s podvojeno »ilo na naša ušesa, a preslabotno, preme hko, da bi zadušilo ta strašen do srca segajoči krik, ki se je raz-jeknil v strašni noči jd 23. na 24. decembra, ko so čakala božična drevesca na svoje svečke, iz malega mesteca Lagny pri Parizu po vsej Franciji. V nočni temi, šc bolj zgoščeni po po tleh ežeči megli, j.- pridivjal iz Pariza hiteč proti nem"ki meji eks-presvii vlak noseč seboj stotine src, ki so ž« hrepenela po božični sreči. Zunaj sre.li teme in megle pa )e stal drugi vlak, previdno in strahopetno, ker si ni upal naprej zaradi me "le. Tudi on je vozil seboj na stotine in stotine ljudi, ki so bežali iz mesta domov k božičnemu drevescu svojih dragih. Dva vlaka sreče in hrepenenja . . . Samo par ininut je trajalo. Z brzino 102 kilometra na uro (poldrugo uro iz I jubljane v Maribor) se je zavrtal divjajoči brzovlak v pred njim stoječega, potisnil osem vagonov drug v drugega kot škatljice, nato pognal to zmes lesa, želerja i" človeškega mesa na vse kraje ter hropeie so-pihajoč obstal, kot da bi sam omagal j>ri tako gigantičnrm poslu. In tuleče, tuleče je zavpilo po pokrajini, 217 mrtvih, razkosanih teleis, 0) ranjenih, razmesarjenih in polomljenih teles, to je b Ia krvava bilanr« ene minute. Dva vlaka krvi, tuge in uničenih upov.., Ne vemo, zakaj so poroč:la prihajala v Paril tako počasi. Komaj 25 kilometrov je Lagny od Pariza, ob 8 zvečer se je zgodila ta v zgodovini železniškega prometa najstrahotne ša nesreča in ob 10. uri še v prestolici nikdo ni vedel o tragediji, ki se je odigrala v predmestju. Se le proti ena sti uri se je začela razširati ta strašna vest, ki e šla kot blisk od kavarne do kavarne in dvignila tisoče ljudi, ki so vsi bežali proti pariškemu kolodvoru vzhodne železnice, da izveio za podrobnosti. Kot reka smo se valili po strasi-burškem hulvaru, tiha reka, polna strahu in žalosti. Da bi videli te množice ljudi, ki so se nabrale okrog kolodvora in tiho, strahotno zrle tja proti poslopju, od koder še ni bilo nobenega glasu in kjer »o stale že pomnožene policijske patrulje. Sunkoma sem se preril skozi to mrtvo maso ljudi, ki je čakala, samo čakala, bre/. besrde, tja I do kolodvora. In tam smo stali. Brezglavo letnn e ' železničarjev na vse strani, obupne tekme uradni-itva, telefoni, zvončki, rezka povelja, obupen iok, dolg zalegnjen vzdihljaj, vrisk pi£<"alke n« lokomotivi. Na desno so lepili vedno nove vesti: 14 mrtvih — 21 — 42 — 56 — 63... Iz mnnž ce se je zaslišalo glasno jokanje in mrmranje, katerega pomena ni težko doumeti. Ob strani pa so drveli v nepretrganih verigah avtomobili tja proti Vilette in St. Denisu, inali, veliki, tovorni nabasani z no-silnicami, okrašeni z rdečimi križi in napolnjeni z vojaštvom in usmiljenimi sestrami. Drveli, drveli, kot da bi bili nori... Na deski pa so naraščale številke. Že 300 ranjenih sumijo. Nesreča je večja kot se je mislilo. Sploh ves vlak je razbit. Ali je sploh kdo ostal živ? so se povpraševale množice. Kot da bi me bilo zgrabilo v grlu sem čutil, iztrgal sem se iz kolo 'vorslc-ga dvorišča in se o'*esil na avtomobil, ki je hitel mimo mene proti St. Denisu. V I.agny. .. Nič ne vidiš, ker se plazi megla po zem1:i in skozi njo zazreš brleče svet l!ani-lejec ženski čeveljček in v njem no^a odtrgana v gležnjih. .. glava z očali, rokave kožuhov in v njih ... Na drogi kup mečejo prtl ago, morebiti 1*>-žtčna dar.I«, dragocena, nameniena za drage, th vprek ure, uhane, denarnice, zmečkane kovčekc iz usnja. Kako sta si jiodobna ta dva kupa sedaj: kup človeških razdrobl enih teles in kup « krvjo poškropljenih kovčekov in dragoceno^til Kako podobna, ničvredna oba v objimu smrti in večnosti... Kdo naj pozabi take strahotne slike? Nikdar, nikdar! S prvim transportom ranjencev se je odpeljalo r Pariz ludi nekaj časnikarjev. Ob pol-1 ziutraj i* le smo prišli v prestulico in porazdelili ranienc« po bolnišnicah, kjer se je povsod po ulicah, pred tiskarnami č»s»i i*ov, pred bolnišnicami drenjala v tisočih in desctti.soč'h tiha tugobna množica. Ob polpelih so že začeli bruhati tisk.irniški stroji na milijone posebnih izdaj, prve stke, prva imena mrtvih, prva imc-na ran enih, op;s nesreče in nesrečnega kraja ter še vedno ta strašni vprašaj, da bo število mrtvih in ranjenih ie vedno nara.čalo. Grozotne slike smo preživeli hidi, ko so začel privažati na vzhodni kolodvor mrliče ali vsaj to kar je od n;ih ostalo, cela trupla, če so bila, ia posamezne telesne ude, ki jih je bilo največ. V,de1 ! sem, kako so uradn;ki in železničarji jokali, jokal kot otroci, ko so prihajali p ed vrata veli', e prtlial ne dvorane ter spraševali: »Roka z zlato zapestm verižico z datumom, čigava je?«.,. »Čepica s Jte-vilko bojne ladje... kdo jo pozna?« — »Noga i črnih čevljih« ... »Površnik z znamko tega krojača?«... »Zapestna ura te znamke«... »Vratni verižica z imenom Alice«?.,. In ljudje so pristopali, drug za drugim, vsi objokani, vsi obupani, ii so ogledovali ostanke dragih bitij, ki so iih poslak sreči nasproti, a jih je zasačila smrt v temni noči. »Pa 9aj to ni mogoče, pa saj lo ni Jacques ujuj, ujuj, ujuj,« je zatulilo po dvorani, in zopet in zopet Tako so legli rajni v 217 pogrebrnji nih rakev in mimo njih so šli nemo in • sklonjeno glavo najviiji predstavniki države in cerkve. Včeraj smo jih »premili k večnemu počitku. Milijon ljudi je spremljevalo rajne, 40 miliionov Francozov pa je za njimi žalovalo. Bnž.ič, božji Božič, kako si nas »pomnil na tvoj večni evangelij o večnem miru pri Tebi, o Log, za vs« ljudi, ki so dobre volje. m. Preiskava Pariz, 30. dec. Vfc kaže, da bo zaradi katastrofe pri Lagnyju obtožen neki višji uradnik Vzhodno-železniške družbe. Obtožena bo oseba, ki odgovarja za promet na vzhodnih progah in za to. da so vozili na tej progi drug za drugim trije vlaki, od katerih je odjveljal najhitrejši najnazadnje. Ta ose ba se bo morala zagovarjali tudi za to, da je brzo vlak od|ie!jal s pariške vzhodne postaje takoj za vlakom, ki ga jc zadela katastrola pri Ladnyju in ki jc dosti počasnejši od brzovlaka, ki jc vozil za njim Mletev na merice Belgrnd, TO. dee. (a). Dnvčni oddelek finančnega ministrstva ^je poslal pojasnilo finančnim direkcijam, da je t skupnem davku za j ušurno mletev (mletev na merico), vsoliovan , tudi splošni davek za uslužno«!, in zato mlinom, ki meljejo žito na merico ofiebain, ki niso kmetje, ni treba plačevati tudi »ploineca dav-i k* sa —IMimi. Lhibljanshe vesli t Bežigrad - samostojna župnija Pri letošnji polnočnici v cerkvi »v. Krištofa so Bežigrujci čuli vr»*-lo o/nanilo, da so že s« m< k-loj n a mestna župnij«. Kakor da lii angel-ci »Glorio« nad Bežigradom zapeli, tako se je vsem zdelo. Kar m cel meter so Bežigrajci zra»»tli. In kako ne bi? Kdo tka so bili do /.daj? Nič! »Kdo [mi sle vi. kaj? Kar liho!« tako so čuli. če ko s« le »(rUsili kje, Na, zdaj pa naenkrat t« časi I P<«M«ili so »nekaj«. Samostojen, zaokrožen sestavni del uaše prestolnice bele Ljubljane so j*x»lali, enakopravni in enuko-vredni s Molnico. Marijinim Oznanjenjem, .Sv. Petrom, Sv. Jnkolnun, 1 rnovoni in Šiško. Sko-raj pri let težkega drla, mnogih razočaranj in trud« ie bilo Irt-b«. da se je to doseglo. Od lod »a toliko večje veselje okraja. SipT&R^ I Na Novega leta dan ob desetih pri sv. maAi bo ljubljanski arhidijakon g. kanonik dr. K.lina r v imenu prevzv. g. škofa dr. Rožman« slovesno razglasil in formalno ustanovil novo župnijo sv. Cirila in Metoda za Bežigrad. Bežigrad, t. j. severni del mesta Ljubljane o«) prelaza južne železnice ob stari Dunajski cesti, med ooema železnicama, proti Jezici, se je |io vojski razvil iu se še ra/vija v najlepši del miv»ta Ljubljane. Nove hiše, skoraj same vile, sredi ljubkih vrtov, vse v najrazličnejših novih in starih slogih, rastejo kakor gobe |vo dežju. Samo mestna občina ima tu uad 60 svojih stanovanjskih hiš. Žele/ničarski fond je zadnja tri leta postavil lu kar blok mogočnih stanovanjskih hiš za Stadionom. Vzajemna zavarovalnica je (Mjslavila hiš. Nad jiet lisoč duš že živi sedaj tukaj. Tuko se je začutila potrrl>« I h) vfčji cerkvi iu im samostojni župniji. Pred {H-tiiiii leti je prišel k Sv. Krištofu p. Kazimir /.akrajšrk in se je lotil Iimth dela. Danes je zasilna nova cerkev sv Cirila in Metoda kot povezava cerkve sv. Krištofa že pod streho in nov« župnija že dejsivo. Meje nove župnije so te-lo: Na j n g u : proga bivše južne in gorenjske železnice do sedanje meje župnije sv. hraričiška v Sptidiiji SUki ob Voš lijakov i ulici. Na zapadu: od Vo^njakove ulice sedanja meja župnije v Sp. Šiiki, Koliaridska ulica. Kinspielerjeva ulic«. Staničeva ulica do Dravske ulice, Dravska ulica, Vodovodna cesta %C tiha sv. tnaša. — Ob6 oklici, oznanita, list in evangelij ter petminuten govor. — Ob 8 orglja-na sv .maša. — Ob %7 tiha sv. uiata. — Ob 7 odlomek iz sv. pisma (lisi ali evangelij), pelininutnn govor, nato tiha sv. maša. — Ob H8 tiha »v. maša. — Ob 8 odlomek iz sv. pisma (list ali evangelij), petuiinuten govor, nato tiha sv. maša. — 0liV,9 tiba sv. maša, — Ob H oznanila, lisi in evangelij ler petminulen govor. — Ob 'A 10 orgljana sv. maša.— Ob II akademski nagovor, nato orgijami sv. maša. Sv. obhajilu se deli pet minut pred 5 uro. ob j 6, S7, 7, M8, 8, HO, prt minul pred 9, "/«10, Hit, pet minut pred 11 in H12 Ob 0, 7, 8 «e deli sv. obhajilo takoj |io eovoru. Novi red se prične s 1. januarjem 1934. Zobozdravnika - špecijalista dr. Vladimir I/gIolM in dr. Viodlmira VolovšeMliM ord. Sv. Petra cesta 2/11. od 9h—18\ 0 0 priliki prn/nika Sv. Treh kr»ljei se je razpasla razvada, da hodijo otroci in tudi odrasli kot koledriiki o«) hiše do hiše in od uoslilne dn gostilne in da beračijo pud krinko koledovunja. — Lastniki javnih lokalov bc po/i vb jo, , 1» ne dopu ščajo v svojih lokalih lega prikrilt-gn najina lirra čenja. Uprava policije t>o nastopila proti takemu izrodku riajenergičneje In tudi pruti staršem, ki ne zabianijo svojim otrokom lake vrste koledovanja. — Uprava policije. © Durajsko pranje, svetlolikanje, Šimenc, Kolodvorska 8. tirna mtla žel i vsem cenjenim odjemalcem Siaro telo doseglo rekord v padavinah V zadnjih 30 lelih se nikdar toliko padavin Ljubljana, 30. decembra. Ljubljana z vso okolico spada v pogledu pa daviu v lakozvano II. padavinsko cono. ki obsega severno f*xhiožje Karavank ler Ljubljansko in Ko Čevsko kotlino. Prvo padavinsko cx.no j>a tvorijo Notranjska, kraji Julijskih Alp in Primorska. L>ru-ga padavinska cona je karakteristična, da ima dva mesečna maksima in sicer primarnega v oktobru iu s<-kundarnega v juniju Po meteoroloških zapisih znata za Ljubljano povprečni padavinski maksimum v oktobru lt», v juniju pa 140 mm. Let-n padavinski povprečnik je izračunan na 1410 min bila so žc mnoga, prav suha leta, ko Ljuoljan« v radavinah ni dosegla nitj te':a rx.ivpiečtuka, lako je 1021. padlo le 931 m ni. To leto je bilo izredno suho. Pila so pa tudi leta, ko so padavine daleč Ercsegitf letni povprečnik, lako je 1. 1923, ko so ile prav tako katastrofalne povodnji, pallo 10^4 milimetrov dež,a. Zadnja let* zaznamujejo tudi mnogo padavin tako jc bilo I. 1932 v-ega 1300.5 milimetrov, torej znatno pod povprečnik, močnejši sta bili I. 19M in lera: (JO 15; »Havajska roža« Izven. Globo ko znižane etne. — Ob 21: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene. Union: bilvesirovanje »Ljubljane*. DruMvciii dum na Olineth pb 8 zvečer: Silvestrov večer z izbranim sporedom »Šišenski gledališki oder«: Ob 20 v samostanski dvorani: »Namišljeni bolnik,« komedija v 3 dejanjih in alegoi !ja »Ure na razpotju*.. Zvočni kino St. Vid, Vizmarjc ob 4 in 6: Film zapadue džungle »labu«. KAJ BO JUTRI: Drama: Ob 15: »Peteri kove poslednje sanje«. Globoko znižane ccne. Izven. Ob 20: »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Izven. Znižane cene. div'atfi na vešese mu 22, januarja 19K Pošljite nemudoma bta^o na naslov; Ljuoij na, »Divja koža«, veiesejera © Opozorilo hišnim lastnikom: Dravska direkcija pošle in telofirala razglaša: Ob priliki fiščema streh se je pripetilo, da bo delavci sneg odmetavali na spodaj mimosjieljane telefonske žire in s tem povzročili prekinitev telefonskih zvez. Direkcija prosi hišne lastnike, naj opozore delavce na ta ne-doslatek, ker bodo za vso povzročeno škodo na telefonskih zvezr.h odgovorni hišni lastniki sami. 0 Predrzen goljuf Pri Josipu Simončiču na opera; Ob 15 »Traviata«. Izven. Znižane cene. ' Ižanski cesti sc je pred dnevi oglasil neznan moški Ob 21. »l ičar«. Izven. Znižane cene Rokodelski dom: lr ;e kralii. Ob pol 20. Zvočn; kino Polje: ob pol 4, pol 8, Grock naj-Iep5; veletilm. Nočno službo imajo lekarne: danes: mr. Leu-stek, kesljeva cesla I; mr Bohinec d<-d„ Rimska cesla 24; dr. kmet, Dunajska cesla 41; jutri: dr Pic-coli, Diina;ska ct.^la 6. mr. Kakarčič, Sv, Jakoba trg 9; v lorek. mr. Bahovec, Kongresni Irg 12; mr. 1,'siar, Sv. Petra ixsla 78 m nu. tltjčevar, Celovška j cesta 34. Najbolj ekonomična harfofeha pedanjosti je švedski sistem A (j r i p p a , v obliki Kriige brez predalov to ouiar — Pojasnila daje zastopstvo za Jugoslavijo; tvrdka M. T čar centrala: šelenburtfova ulica 1 Htijida: Sv. Petra cesla 26 Ta splošno priznana veletrgovina s papirjem nudi v največji izbiri razne knjige, registratorje, kakor cploh vse pisarniške in tehnične potrebščine. Polnilna peresa orvuvrstnib znamk od 40 Din uDrai ter sc mu predstavil za u egovega sorodnika IVoz-j mana. Neznanec je govoril prav prijetno in samo-I zavestno ler je res Simončiču dopovedal, da je tljegov sorodnik Končno si je neznanec si»sodi! od Sunončiča sivo zimsko suknio in siv klobuk ter obljubil, da bo oboje vrnil IV) danes neznanca še ni in je Simončič prijavil |X>liciji lo nenavadno, a vseeno predrzno goljulijo. Srečno in uspehov polno novo leto 1934 0 Mesto venen na grob blagopokojnega davčnega upravitelja r:. Lavrič« je darovala rodbina I evc 200 Uin za olroško kuhinjo v Trbov lj«h. Roqaška ^ at-na v D^ctemu Na novega leta dan se bo v Dadamu točila brezplačno roijaška slatina Poslužite se te prilike ic pualndkajie se s to osvežujočo in zdravilno piiačol 0 Vlomilec Jakob Lampreht. Poročali smo o aretaciji nevarnega m doljfo časa iskanega vlomilca Jakoba Laniprelita. Orožniki so v nekem njegovem skrivališču v Medvodah našli še nekaj raznih predmetov, ki jih |e Lampreht bogvekje pokradel ali pu si jih je kupil za ukraden denar lako je sed;ij na ljubljanski policiji na plaino slikana Venera 7. Amor.ein, album gramulunsfcih plošč in zavoj gramolon-kih plošč znamke »Ldison Bell Pen-cala«. Vseh plošč je 25 i -al je so orožniki zaplenili še nekaj moške obleke rdeCkasle barve, siar nahrbtnik in še nekaj diugih predmeiov, ki so bili spravljeni v lepem elegaiilnem kovčku, /.a vse le predmete ni znano, kje bi jih Lampreht ukradel. Zanimivo pa ie vedenje aretiranega Lamprehta. Pri zaslišanju se je najprej izvijal in tajil, potem pa je spremenil taktiko in sploh ne odgovarja na vprašanja. Pričel je ludi stavkali iu je nekaj časa odklanjal vsako hrano. Zaslišu,oči uradnik mu je zagrozil, da mu U) policija umetno dovajala hrano v želodec. Larnpieht se ie le groži^e zbu! in je včeraj že 7aivl jesti nekoliko juhe. Njegovi odgovori na stavljena vprašanja pa so še vedno zelo redki in nejaini. Srarl gotova. Ni pa rfolovo. čc bodo riti tvoji smrli tvo;i dragi gmotno ob-skrblieni. Hrepusti to s>var Vzajemni zavarovalnic;, na. katcio se taiioi obrnil 0 Osleparieu avtolaksni šofer. V Novakovi gostilni na Rimski cesti sla se pred dnevi »ešla dva drug drugemu neznana moška Prvi je bil avio-taksni šoier l erdinand Soren, drugi ;>a se je predstavil za krojaškega mojstra N. N. iz Polhovega Gradca. Domnevni krojaški mojster je pripovedoval šoferju, da prihaja pravkar iz bolnišnice, kjer mu je iiriula /ena ler da bi se rad odpeljal domov v Polhov Gradec. Šoren se je krojaču |x>-nudil. da ga pelje domov. Pogodila sta sc tudi za ceno. lik prcel Polhovim Oradcein pa je krojač izstopil ter prosil šoleija, naj ga nekaj minut no-č?ka, da mu prinese denar, skupno 220 Din kolikor znaša taksa za vožnjo, šoier bi nemara še danes čakai na zasluženi denar, fe se ne bi o pravem času premi lil ter se vrnil v Ljubljano, Vicr je goljufijo naznanil policiji. V Polhovem Gradcu pa nc poznajo nobenega krojača, ki b: odgovarjal šoferjevemu opisu in ga jx>licija ler šoier do sedaj zaman iščeta. Da! rt^i J. M\ČRK na AlokMiidrovi cesli štev 12 kupite najbol) ugodno moška to dečia oblačilo (ogoilovansln knjigarna Za Vsšo go»po soprogo, nevesto »li gos|K)di-njo ima Jugoslovanska knjigarna v svoji veliki zalogi gospodinjskih knjig najlepša novoletna darilo, ki imajo |x»leg praktične strani še tra|no vrednost. Knjiga, brez katere si ne moremo misliti nobene napredne gosp.>dinie je: Slovenska kuharica, wdnn izpopolnjena in pomnožena i/daja z mu giini slikami v besedilu in večbarvnimi tabelami/ima 667 Stranj in slane vezana v platno 160 Din. Obsega 25011 kuhinjskih receptov za navadna meščanska in fina jedila. Druga, enako važna knjiga za vsako gospodinjstvo je iSaši guthe, kako |im pisirežeino, sjnsala s. Mr. Deodala Kump. Knjiga obsega 63 strani besedila in 06 slik na finem papirju ler govori o alreitn (serviranju) pri mizi in p/ed|>ri-pravah za razne (Xjjedine v domačem krogu med znanci in prijatelji, izrevlnih družabnih slavnostih (čaiaukah, banketih rtd). Stane vezana 45 Din. Za pobornike vegetarijanske — surove prehrane ima-n»o; Prehrana po novih zdravsivemb načelih, pri-rtslila |x> dr. med M. Bircher Benner jevih spisih in kuharskih zapiskih ge. B Brupbacher-Bicher šiefamja lliunekova, cena 30 Din. v platno vezana 40 I »in. Za priprosie meščanske ia delavske kuhinje pa priporočamo: VarCna kuharica, navodila za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Spisala ga. Remečeva. Stane vezana 36 Din. Založila je vse štiri knjige Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Vse poslovne knjige dobite v prvi vrsti pri fvrdhi Iv.Bonač Radio b;; '21 za osein oseh stane 4 Din EK3TRAKT dr. z o. i. lru-pIdne nevarno ponesrečil 23 letni ključavničar Albin Zupan iz Most. Nagnil sc je namreč preveč iz tramvaja ter se zadel z glavo ob traverzo. Njegove poškodbe so resne. - V /alokar-jevi ulici 7 jc padla po stopnicah v klet 55 letna Ivana Pipova ter dobila notranje poškodbe. — S krojx>m sc je polila jx> telesu in sc nevarno op>arila 2 letna delav čeva hči Anica Kukovica iz KresnMkih Poljan. — 2e pred mcsecetn dni je nekdo udaril s tolkačem po desni roki 71 letno posestnico Fran-čiško Znideršičevo iz Gorenje vasi pri Stični. Rana se je sedaj Znideršičevi občutno poslabšala ter je morala v bolm&nim. IGNACIJ NAROBE, TAPETNI K. GOSPOSVETSKA CES1A šTEV 16 iPRI LhVUl znižane cene damskih plaščev, še vedno dobile pri TOMŠIČ. S" Petra c. 38 7.a ilamske žemperje pristna TONI IAGER, Ljubljann, Dvorni trg 1 Dr. Liadevit Merčun spccijalist za notranje bolezni Aleksandrova cestn štev, 4-1. zopet redno ordinira od U—12 in od pol 14—15. Programi Kadio-Uabffftnai Nedelja, 91. d-eeembra: 7 45 0 organizaciji bi delu zadružnih ustanov za mlekarstvo (Ing. &abeo Srečko), 8.15 Poročila, 8.30 Oiiiuiasliku (PustiSek I v ko), 9.00 Versko predavanje (ravnatelj Jagodic), 9 30 Prenos cerkvene glanU* iz frani cerkve, 10.00 0 sieklini (dr Korbar Avgu«i), 10.80 Pevski koncert Jalija Belella s spremljevanjem Kadio ork»-sira, 1115 Slovenska gla»oa, izvaja Radio orkester, 12.00 čaa, veselih nog naokrog (reproduc. plesi), 16.30 »Mala Flurauiye« (Tijardovič) na ploščah, 18 00 Koncerl vrhniške gcx1be na pihala, 19.i*) Pestra ura članov narod gledališča, 20.00 Koncert Ra.lio orkestra. 20.45 Famje na vasi. vmes hiiuiiirisiičrio pjsnemanje instrumentov. 21.45 Cas, poročila, plošče, 22.3o' Cilraški duel Mezgolitt. 4 Kteferle; vuies poje kuplete g. Bajde, 23.30 Novo-leiui [>ev»ki poz/lrav, 24.00 Govor. Ponedeljek, t. januar|*{ 7 30 O svinjereji panc Martin) 8.15 Pi»ruevke) 16.00 Pestre slike članov Delakovega gledališkega študija 17.00 DoliTičkov šrameJ kvartet 20 30 Prenos opere iz Belgrada, V odmoru: Čas in poročila. Torek, 2. januarja; 12 15 Reproducirane pesmi naših biatov 12 45 Purofila 13.00 Čas, narodne pesmi v orkestralni reproHucirani glasbi 18 00 Otoški kotifeik; Ciciban (Delakov gledališki »tudio) 18.30 Keproduciran konrert havajskih kitar 19.00 Francoščina (prof Prezetil 19 30 Mo:a pot po Norveški (konec dr Skerl| 2<).00 Plesna glasba, radio orkester 21 tO Vokalni koncert pdfcne Anite Meze-tove 2t.3fJ Čas, ponvtila, reproduciran orkestralni koncert 22.30 Angleške plošče. Sreda, 3. januarja; 12 15 Reproduciran vokalni koncerl 12.45 Poročila 13 00 Čas, kmečka godba na plačah 18 00 Komorna glasba, radio kvintet 18 30 Radio orkester 19.00 0 vzgoii (dr. St. Gogalal 19 30 Literarna ura; Pregled ra?vo a ruske drame (dr Preobražen,ski', sodelnie gospa Maver) 20.00 Violinski koncert Karla Rupla s spreimlievaniem ra.lio orkestra 20 45 Klavirski koncert Jadv ge Po-ženelnve 21 30 Kvartet Glasbpne .Matice 2? 00 <*as, poročila, rep/oduciiana ameriška plesna glasba. Dragi program* i Nedelja, 31. decembra; Ilelva/1: 20.30 Operne arije — 22.45 Slovo od starega leta. — Zagreb: 21.05 Klarinet —- 23 15 Preti ;s plesne glasbe. — Dunaj: 21.45 Pester mti-z.ikaleu program — 0 05 do 2.00 Lahka glasba. — Rudimpeita: 19.30 Opereta »Slepa miš« — 22.30 do 2.00 Silvestrov večer. — l.etitzia: 2040 Simfonični orkester — 0-30 do 8.00 Vesel program. — Milana; 21.00 Prenos opere. — Parh: t 00 do 3.00 Silvestrovanje. — Prar/a: 22.80 Komedija iz rov« I jelskega življenja. — Rim: 20 40 Opereta »HIS'ca i moja«. — y ar tava: 22.25 Lahka glasba — 24.00 I Novo leto. Ponedeljek, 1. jannarja: Belgrad; 20.30 Prenos iz Narodnega gledališča: »Boheme« — Zagreb; 20.00 Prenos iz Belgrada — Dur.aj: 19 50 Operetna mežika 22.C0 Lahka glasba j _ Budimpešta: 20.00 Opereta »Bob« 22 00 Ciganska glasba — Leipzig; '22 35 Koncert simfoničnega orkestra — M'lano: 22.30 Plesna glasba — Miin-chen; 20.0" Odlomki iz oper 23.35—t 00 Večerna i glasba — PHriz: 21 (X) Večer glasbe in poezije iz ' 16., 17. in 18. stoletja — Praga- 19.40 Radio orke-j ster — Rim; 20.00 Vokalni koncert — Varšava; : 20.110 Koncert, posvečen delom Szvmanovvskega. Torek, 2. jannarja: Belgrad; 20.40 Godalni kvartet 2140 Narodne pesmi — Zagreb: 21.45 Vokalni koncert pevke Gitte Coronelli 22.15 Plesna glasba — Dunnj: 20.45 Orkestralni koncert — Budimpešta: 21.30 Ciganska kapela 23 15 Jazz — Leipzig; 22 35 Orgelski koncert 23 00 Koncert instrumentalnih solistov — Milano: 22.30 Plesna glasba — Munchen; 20 2C Koncert šleske filharmo-nne 22 35 Orgelski koncert — Pariz; 21.00 Večer pesmi -5- Proga; 20.05 Koncert učiteljskega zbora iz Gornio-karpatske Ru- 1 sije _ Rim: 20 40 Instrumentalni in vokalni kon cert 22.30 Plesna glasba — Varšava; 20 (X) Opereta »Čardaška princezinja« (Kalnian) 23.00 Plesna glasba. Iz živt;enfa belgrajskih Slovencev Razgovor z duhovnim voditeljem g. Tomažem Vlago Kdor od Slovencev, živečih v Belgradu, ne pozna g. Tomaža Uliige. Poznajo ga dobro uaši uradniki, delavci, služkinje, dijaštvo in siromaki, ki prav dobro vedo za njegovo stanovanje v Krimski ulici. In še nešteti drugi, ki jih zanese pot v Belgrad. S svojim nesebičnim in požrtvovalnim delovanjem na vseli poljih si je naš Tomaž tekom let pridobil zaupanje vseh slojev, ki se sedaj zbirajo okoli njeiga. Nihče ga ni določil za vodjo, a mi vsi vemo, da je Tomaž človek, pri katerem se vedno lahko zberemo, kateremu lahko potožimo svoje težave in ga naprosimo za kakšen nasvet. Povsod ga vidite, v šoli, pri otrokih, pri dijakih in dijakinjah, najdete ga pri prosvetnem društvu, vidite ga v dvorani, kako pripravlja mladino za razne nastope, vidite ga predvsem v zavetišču za naše služkinje, kjer tolaži in daje pogum obupanim in pomoči potrebnim, vedno zaposlenega in vedno veselo razpoloženega, kljub težavam, s katerimi se ima boriti. Kot vidnega zastopnika slovenskega katoliškega življa v Belgradu sem ga poselil v njegovi skromni sobici v Krunski ulici za katoliško cerkvijo ter sem mu dejal: »Tomaž, leto se nagiba h koncu, ko se zaključujejo bilance in polaga račun o »torjenem delu. Prepričan sem, da bo našo javnost zanimalo vedeti, kaj več o delovunju in življenju katoliških Sloveucve v Belgradu. Ti mi boš najlažje odgovoril na stavljena vpra-ianja.« Gospod Tomaž se je prošnji drage volje >d/,val ter mi je odvrnil: »Samo stavi vprašanja. Kolikor bom inogel, ti bom že odgovarjal.« Postavil sem kar prvo vprašanje: »Kaj mi lahko poveš o verskem življenju našega življa t Belgradu?« ^Katoliško versko prepričanje spada k bi-»tvuMtsioveuskega človeka, ko pravim versko prepričanje, ne mislim kakega fanatizma, eks-iluzivnosti in sličnih izrodkov, temveč zave- sten, smotren in celega človeka obsegajoč odnos k Bogu. Kdor od božiih vrednot nima urejenih odnosov, ne more biti eograditelj člove- Položnice »mo priložili danaJSnji številki »Slovenca« za vse p. n. naročnike, ki prejemajo list naravnost na svoj naslov. Cenjene naročnike, ki so morebiti med tem že obnovili naročnino za januar ali več. vljudno prosimo, naj položnice ne smatrajo za opomin, ampak naj jo blagohotno odda prijatelju, da se z njo naročena naš list, ali jo pa shranijo za poznejše plačilo. Prav vse p. n. naročnike, ki jim je z 31. decembrom 1933 potekla naročnina, vljudno prosimo. da se poslužijo položnice v prvih dneh januarja in si zagotove s tem redno daljnje prejemanje lista. Cene našim listom I. 1934 »SLOVENEC« dnevniki mesečno .,,,,,, IMn 25.— četrtletno.......Din ?5.— polletno .......Din 150.— za inozemstvo mesečno . . Din 40.— »SLOVENEC« — nedeljska izdaja: mesečno ........Din 8.— četrtletno .......Din 24.— polletno .......Din 48.— za inozemstvo polletno . . Din 60.— »PONEDELJSKI SLOVENEC«: mesečno .......Din 5.— četrtletno .......Din 13.— polletno .......Din 26— celoletno . . . . . . . Din 50.— »SLOVENSKI GOSPODAR« celoletno Din 32,— »DOMOLJUB« celoletno.....Din 38.— za inozemstvo.....Din 60.— »BOGOLJUB« celoletno.....Din 20.— za inozemstvo......Din 24.— na tinejšem papirja velja »Bogoljub za Jugoslavijo . Din 30.— Pri tej priliki iznova vabimo na naročbo »Slovenca? in drugih naših listov in prosimo naše vnete zastopnike po mestih in na deželi, da porabijo v bližnjih dneh vsako priliko za Agitacijo v prid katoliškemu tisku. Uprava »SLOVENCA«. ških vrednot. Med te človejke vrednote spada tudi narodnost. Ta pa je resnična samo, če izvira in temelji na večni resnici. Zato ie skrb za urejeno versko življenje Slovencev, ki žive izven mej svoje ožje domovine, V Bel gradu imajo Slovenci dovolj pn-llKe udeleževati ae verskega življenja, loda udeleževati se verskega življenja in versko življenje doživljati, to je dvoje. Samo udeleževanje je zgolj uradni katolicizem, doživljanje, to pa je otroštvo božje. Nihče nam ne more zameriti in prepričan sem, da bodo merodajni krogi ustregli želji slovenske inteligence, ki bi rada imela evojo službo božjo.« »Tomaž, kaj pa misliš o kulturnem udej-stvovanju belgrajskih Slovencev!'« Namen kulturnega dela ni reklainiti to ali ono društvo. Kulturno se more imenovati le tisto delo, ki gradi v posameznikih kremenite značaje. Zato merilo kulturnega udejstvovanja ni niti število prireditev, niti število članstva, niti bolj ali manj posrečena diletautska predstava. En večer iskrenega razgovora o kateremkoli življenjskem vprašanju je lahko večje kulturno delo, ko ne vem kako obiskan Silvestrov, Miklavžev ali pustni večer. Ravno tako je dejstvo, da naša jutranja in večerna slovenska služba božja vrši kulturno delo, ki rodi vse drugučne sadove, kakor pa različne slovenske prireditve, ki trajajo do ranega jutra, brez kulturnega uspehu in potrebe. Že večkrat omenjeno Ikzv. fuzijo slovenskih društev v Belgradu pozdravljam, če je ista izraz naravnega razvoja v temeljnih vprašanjih enako mislečih ljudi. Prisiljeno je pa dobro samo zelje. »Tomaž, Ti že leta in leta vodiš tukajšnje naše služkinje. Vem koliko ti leži na srcu ta pereči naš problem, zato te prosim, povej mi še kako besedo o teh naših sirotah. »O naših dekletih, ki služijo v Belgradu, vedo nekateri le slal>o povedati. Jaz pa vem precej dobrega. One so pokazale največje razumevanje, ko smo zbirali za poplavljence. Vem za služkinjo, ki ima mesečnih 400 Din. Od tega vzdržuje svojega brata dijaku z 200 Din mesečno in je prispevala za poplavljence 100 Din. Za obdaritev revnih slovenskih otrok ob priliki Miklavževega večera so zopet služkinje odnesle rekord. Mnoge garajo do 12 v noč in prispejo k rani službi božji, ker je le ta slovenska. Zavetišče v Hadži P roda novi ulici 19 ie slovenska karilativna ustanova v Belgradu. Kljub temu, da marsikje nismo našli razumevanja, smo vendar zavetišču dejansko ohranili prvotni namen: pomagati najbednejšim. Slovenija je veliko zalivalo dolžna čast. šolskim sestram, ki se ob prevzemu tega svetišča niso ustrašile niti moralnih, niti materijelnih žrtev. Kdor ve, kaj se pravi potrpeti z živčno razdraženimi in tolažiti obupane, bo razumel, kakšen križ si je naložila s*. Jakobi na.« »In slovenska šolska mladina?« »Naše mladine v Belgradu 6em vesel. Tu ni nič ponarejenosti. Ne prikrivajo niti svojih dobrih niti slabih lastnosti. Do svojega kateheta imajo veliko zaupanje in ljubezen. Splošno v šoli slovenski otroci dobro napredujejo Nujno potrebno bi bilo voditi vsako lelo naše otroke na velike počitnice v Slovenijo. Morda bi nam Rafaelova družba v tem oziru šla na roko. Društva za šolsko mladino ne ustanavljam nobenega. Skušam pa jim vcepiti življenjsko smernico: Bogu otroci, domovini sinovi, hlapci pa nikomur.« J. K. Specijalist za nos, nSosa in grlo drJankoHafnir na Resljevi cesti 9 ▼ Ljubljani zopet redno »rdmira od 2. jan. 1934 naprej Telelon 30-12. Grozen zločin pitanca V SaVovcih pri Središču je neki posestnik v pijanosti zabodel svojo ženo v prsi, svojega sina pa dvakrat v trebuh. Sin je v groznih bolečinah umrl, ženo pa so prepeljali v ormoško bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Žena je mati dvanajstih nepreskrbljenih otrok. Posestnika so zaprli Izboren smuk zahteva izvrstne smuške drese, huda zima pa tople suknje Vse to dobite najceneje pri Drago Schwalb, Aleksandrova e Strogo obsojen „dobrotnih ljudstva" Pred malim kazenskim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča je bil po tajni razpravi zaradi odprave telesnega plodu obsojen na 7 mesecev strogega zapora vpokojeni železniški strojevodja, v Ljubljano pristojni 74 letni Ferdinand Permozer, ki sedaj biva v Cerknici. Permozer je po vsej Notranjski in daleč tja do Delnic znan kot čudovit padar in nekateri ga celo imenujejo dobrotnika ljudstva«. Za nekaj kovačev daje bolnikom razna domača zdravila in mazila. Mnogi ljudje se k njemu zatekajo, znan pa je osobito kot specijalist za odpravo plodu. Bil je zaradi tega zločina že večkrat kaznovan, sedaj je dobil 7 mesecev. S Pertnozer-! jem imajo sodne oblasti velike križe in težave. ! Cerkniški orožniki so ga dostikrat iskali na njego- I vem samotnem domu, toda vedno se je izmuzal, j kajti pokazal je orožnikom zdravniško spričevalo, da je težko bolan in da ni zmožen za zapor. Naposled se jim je vendar posrečilo dobiti Permozerja, da ni bolan ležal v postelji, marveč lepo koračil okrog doma. Prepeljali so ga nato v ljubljanske zapore, kjer je sedaj čakal na sodbo. Bil je obsojen zaradi dveh primerov, ko je plod odpravil dvema ženskama iz Prezida pri Čabru. Obe sta mu plačali kot nagrado po 60 Din Ženskama ie rlnj«l neko , belo tekočino. — Vineoneijevi konferenci m akademike t Ljubljani so ob priliki nabiralne akcije darovali nadalje sledeči dobrotniki: dr .turo Adlešič 400, I. Buzzolini 10, Rafaela pl. Hofbauer 25, Božič 50, kap. V. Kubelka 50, neimenovani 250, dr. Anton Koritnik 10, usiniljenke Ljubljana 50, dr. F. Orivec 50, dr. Jakob Kotnik ."iO, Rakovec Cirila 20, Neimenovani 50, dr. Anton Breznik 50, prof. v. p. Jakob Teršan 20, dr. Anton Brecelj 50. Zalar Ivan 15, Karel Štrukelj 10, Lina Olažar 30, dr. Orafenauer 50, župni urad Trstenik 10, Jos. Smid 15. Anton Mer-har 100 dinarjev. — Vsem plemenitim darovalcem izreka Vincencijeva konferenca za akademike v Ljubljani iskren: Bog plačaj! Posueuuitel Koledar Nedelja, 31. decembra: Silvester, papež, Mela-nija. Sčip ob 21.54. Herschel napoveduje sneg in mraz. L. 1934 ima 365 dni, med temi 67 nedelj in praznikov po starem štetju ter se začne in konča s ponedeljkom. Cerkveno leto se začne prvo adventno nedeljo, dne 2. decembra. Zlato število je 16, epakta XIV, solnčni krog 11, rimska številka 2, nedeljska črka G, letni vladar je Venera. Letos bosta luna in solnce nirknila dvakrat. Pri nas bo viden le prvi lunin inrk in še ta delno. Ta lunin mrk bo 30. januarja ob 17.1, konec pa bo bo 18.24. Ponedeljek, 1. januarja: Novo leto, Obrezovanje Gospodovo. Torek, 2. januarja: line Jezus. Makarij, Aleks. (Blaženko). Novi grobovi "t" V Ljubljani je umrl davčni upravitelj v pokoju g. Ivo Lavrič. Bil je splošno priljubljen. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 3 po| oldne. "t" V Ljubljani je v petek umrla gospa Marija S c h u 1 1 e r , soproga šolskega upravitelja. Pogreb bo danes ob pol 4 popo'dne. + V Ljubljani je umrl g. Fran Prelovec, sodni nadoficijal v p. Pogreb bo v ponedeljek ob 2 popoldne. -f" V C ornjih Retjah pri Velikih Laš"ak ie umrl g. Anion Debel jak, posestnik, lesni trgo>ec in bivši gostilničar. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob pol 9 dopoldne na iarnem pokopališču v Vel. Laščah. Pri Veliki Nedelji je umrl v častitljivi starosti 92 let posestnik Franc T rop. Rajnki je vedel veliko pripovedovati o Antonu Martinu Slomšku in je sosede in znance vnemal v najhujših časih za vero katoliško in materni jezik. Bil je vzor stare poštene slovenske kmetske korenine. Blagemu pokojniku bodi žemljica lahka, žalujočim naše iskreno sožalje! Naj v miru počivajo! Žalujočim naše iskreno sožalje! Belo kot sneg in svežeduhteče naj bo Vaše perilo. To lahko dokažete brez vsakega truda in muke, če uporabljate Persil. To odlično sredstvo za pranje se dobiva v vseh trgovinah. pristna terpentinova krema za čevlje se uporablja na domačem trgu ho t priznano najboljša že 25 let Osebne vesti z= Cerkveno odlikovanje. Za častnega konzi-storialnega svetnika je bil imenovan g. dr. Anton Ratajec, ravnatelj škof. klasične gimnazije y Št. Vidu nad Ljubljano, za pravega konzistorialnega svetnika pa Alojzij Markež, ekonom v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, = Iz duhovniške službe. Kaplan v Ljubnem g. B a b š e k France je premeščen v Celje za tretjega kaplana in kateheta: na Ljubno pride g. Obiak Anton, provizor v Grižah. Rane o4 dolpega ležania Po uporabi preizkušenega sredstva »FITONIN« izgine neprijeten duh, bolečine popuste, tkivo se okrepi in rana sc prične celiti. Steklenica 20 Din v lekarnah. Poučno knjižico št. 15 poilje brezplačno: FITON dr. s. o. j., Zagreb 1-78. — Po povzetju 2 steklenici 50 Din. Ostale vesti — Koledarček prejmejo cenjeni redni naročniki v današnji številki »Slovenca«. — Prcgrupacija občin v Tuhinjski dolini. Pišejo nam: Dne 25. decembra jc bil v Tuhinju prebran razglas o predlogu preureditve sedanje povečane občine Tuhinj. Ta občina obsega prejšnje manjše občine Zgornji Tuhinj, Šmartno, llruševko. Loke in Podhruško. Po novem predlogu bo izločena iz te velike tuhinjske občine vsa nekdanja občina Podhruška razen Srednje vasi, iz prejšnje občine Loke pa bo izločena Velika Lašina. ki bo priključena drugam. Tej nekoliko pomanjšani občini Tuhinj pa bo po novem priključena prejšnja občina Cešnjice. ki ie zdaj priključena Blagovici. V koliko je ta preureditev sprejemljiva, bodo še razmotrivali. vendar pa morajo tudi prizadete občine dobiti priliko. da se iziavijo Cešnjice želijo še nadalje ostati pod Blagovico, ker gospodarsko gravitirajo v Črni graben, fcj er imajo tudi sodišče na Brdu. Govori se ludi o nekaterih spremebah pri občini Kamnik-oko-lica, vendar pa zaenkrat še ni sestavljen končni predlog. ALGOCRA11NE delili« hitrn pri vseh vrstah bolezni: migren ne-uralgljl živCnlh b, leznih In menstrualnih WkoCnh Dobi se v vseh lekarnah Protivaja K. l.A NUOSM . CA RIS. Ob1 r,'«. po,l hr. IH87« nd M. X I9SS Nov premogovnik Motnik, 28. dec. 1933. širši javnosti je več ali manj znano, da je gričevje severno Zagorja in Trbovelj, ob Črnem grabnu, Tuhinjski dolini do Menine planine in sosednih vrhov zelo bogato na rudninah, predvsem na premogu. Pri Trojanah je opuščen rudnik anti-moiia, v okolici Motnika so sledovi živosrebrne rude, cinobra: predvsem pa je pri Motniku mnogo premoga, sicer v manjših plasteh, toda boljši od trboveljskega tako z oz. na težo kakor na število kalorij. Le eksploatacijski stroški so bili, žal, vedno tako veliki, da motniški premogovnik, dasi razmeroma slar, prvič je bil otvorjen 1. 1858., večinoma ni obratoval V okolici Motnika pa mora bili tudi železna ruda, saj je bilo v starem Motniku koncem srednjega veka in v novem veku poleg drugih cvetočih obrti zelo razvito fužinarstvo in plavžarstvo. Motnik je eden najstarejših slovenskih Irgov, njegove pravice segajo celo v 1. 1423, njegova zgodovina je pestra. Razvoj časa pa je tudi Motniku kro jil usodo, danes so v Motniku le še medli sledovi starega blagostanja. Ena panoga inotniškepa gospodarstva pa je v zadnjem četrtletju zopet oživela. Zdi se, da imajo gospodarske depresije, ki nastopajo v gotovih časovnih razdobjih, v Motniku tudi ta učinek, da oživi delo v našem premogovniku. Delovna sila morda še ni bila nikoli tako poceni, prometna sredstva, konjska vprega, pa tudi ue. Sicer je želez, poslaja St. Peter v Sav. dolini 22 km oddaljena, toda to ne igra niknke vloge. Vozniki radi vozijo celo v 35 km oddaljeno Celje, dasi je njihov zaslužek danes vsaj štirikrat manjši, kot je bil pred (i ali n 8 leti. Jasno je, da se stroški režije pri premoaov- t niku morajo kriti že s sedanjim kontingentom (10 do 18 rovskih vozičkov na dan). Vodstvo prejema vsled izborne kakovosti premoga mnogo naročil. Razumljivo je, da je bil premogovnik že od začetka večinoma v rokah tujcev, Nemcev. Tako tudi danes. »Bela—Motnik, premogokopno družbo v Motniku« tvorita predvsem gg. Westen in Osva-tiUch iz Celja. Delavci so naši ljudje. Njihovo število je dosedaj še bolj majhno, v bodoče pa baje namerava vodstvo premogovnik razširiti in elektri-ficirati. Delo Be je pričelo že koncem avgusta: 4. decembra so praznovali rudarji god svoje za-ščitnice sv. Barbare, dne 20. dec. pa je bij premogovnik blagoslovljen in otvorjen Kolavdaeijska komisija pa Se ni prišla. Obred je izvršil župnik g. Fr. Majdič in s kratkim nacovorom orisal ta dogodek. Navzoči so bili lastniki in vodstvo premogovnika, rudarji ter nekaj prebivalcev. Želja vseh Motničanov je, da bi se premogovnik lepo razvil ter uspeval, da bi imeli naši skromni delavci pri I izkoriščanju naših naravnih zakladov vsaj boren | kos kruha. Coll- Plal ZVOna odmeva po slovenski zemlji in naznanja propast neštetih naših domov. Jok in obup sta njega spremljevalca. Kdor pa je zavarovan pri Vzajemni zavarovalnici, ga tudi nesreča ne stre, ker ve, da mu bo zavarovalnica škodo z razumevanjem pošteno plačala. — Zveia akademsko izohraienih tea je dobila ponudbo dveh štipendij za svoje članice, in sicer razpisuje Britanska zveza akad. izobr. žen štipendijo 100 dolarjev za znanstveno delo katerekoli stroke v Londonu, za devet mesecev (okt.—junij) študijskega leta 1923/35. Štinendistka bi morala imeti še nekako 25 dolarjev lastnih sredstev. Prošnje morajo biti vložene po jugoslovanski Zvezi akademsko izobr. žen in morajo priti v London vsaj do 15. februarja 1934. — Ista zveza ponuja štipendijo 250 dolarjev za znanstveno delo v katerikoli razen lastni deželi reflektantk za isto dobo 1934/35. Ile-flektantka mora imeti za seboj vsaj eno leto samostojnega znanstvenega dela iz jezikoslovja ali lite-rature( klasične in moderne), prava ali ekonomije, zgodovine ali arheologije, filozofije (ne psihologije). Rok prijave je isti. Bližje informacije daje podpreds. ljubljanske Zveze akad. izobr. žen Olga Grahor, Miklošičeva c. 6/111. — Na progi Ljubljana—Dolsko je začasno ukinjena avtobusna vožnja z odho 'om ob 7.10 iz Ljubljane ler z odhodom ob 8 iz Dolskega. Avtopod-jetj« Pečnikar. — Zakon o zavarovanju dclavccv. One delodajalce, ki si žele nabaviti zakon o zavarovanju delavcev iz 1. 1922, opozarja Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, da ima še pičlo število tega zakona v zalogi, kjer si ga morejo interesenti nabaviti proti plačilu nabavne cene. — Rok za izmenjavo starih bankovcev no 1000 lejev pri Romunski narodni banki je podaljšan od 31. decembra t. 1. do 31. januarja 1°31. Zamenjava se vrši pri blagajnah centralne uprave Romunske narodne banke v Bukarešti. — Take slike niso ra mladino! Ogleden dru žinski oče iz Kamnika nam piše: Na voglu kamniškega šolskega poslopja je raz.obešena deska s slikami iz filmov, ki iih vaak teden predvajajo * os- Sem kinu. Slike so brez dvoma namenjene odraslim obiskovalcem kina, vendar pa se v šolo in iz šole grede zbirajo pred njimi cele gruče naše nadebudne šolske mladine. Med slikumi jib je seveda ludi skoraj pri vsakem filmu precej lakih, ki iz vzgojnega stulišča niso povsem neoporečne, dostikrat pa so celo zelo zelo neprimerne. Cisto naravno je seveda, da so take »like prava atrakcija za mladino, ki jih zvedavo požira z očmi in dela poleg tega še tako opombe, da se mora človek čuditi in skoraj ne more verjeti, da prihajajo iz otroških ust. Nekateri so izgovarjajo, da je to pač znak današnje dobe iu da tega ne moremo preprečiti. Res je to, toda take škodljive pojave tudi lahko uspešno oviramo, seveda pa ne s tem, da jim obešamo tik pred nos na šolsko poslopje razne neprimerne slike. V velikem mestu se take reklamne slike izgubijo, v majhnem kraju pa ima to čisto drugačen pomen in drugačne vzroke. Več staršev je že izra-j žilo željo, da šolska oblast poskrbi, da se reklamna deska kina preseli b šolskega poslopja drugam. Delazmoinost u starosti <« Srečno in uspeha polno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom tovarna Jos. Reich ta kemično čiščenje in barvanje oblek. Pranje in svetlolikanje perila _ Vsi člani Jugoslovanskega novinarskega odru žen ja se naprošajo, da zanesljivo najkasneje do arede 3. januarja opoldne dostavijo sekcijske-aru tajništvu osebne železniške legitimacije in redakcijske karte. Zahteva jih generalna direkcija držiavnih železnic zaradi obnove legitimacij m kart. — Odbor. — Nosečim ženam in mladim materam pripo more naravna »Franj-Josef« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim strankam FR. ŠIMENC higieničm pralnica in svetlo'ikalnica Kemično snaženje oblek. LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 8 — Revija »Jadranske straže«, ki izhaja v Splitu vsak mesec v velikem formatu in na prvovrstnem papirju, se je v leku let zelo priljubila in udomačila tudi pri nas. Z novim letom bo poleg krasnih slik z morja prinnšala tudi več slovenskih član- t- kov. Prve dni januarja bodo mnogi prejeli 1. številko na ogled z vabilom na naročilo. Opozarjamo, • ta podporni člani prejemajo za članarino 10 Din na mesec revijo zastonj ter uživajo kot člani JS mnogo ugodnosti. Posebno važna je pri velikem jiora.siu Podmladka JS revija za uoiteljstvo in šole. Krnievni šolski odbori bodo slednjim mnogo koristili. ako se naroče na revijo ali pristopijo kol podporni člani. — Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljaniu pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, ne-razpoloženosti za delo povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vseuči-liških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, po za-vživanju »Franz-Josef« vode zopet dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi. — ned. unlv. Or. Ernest Hammerschmidt spectlallsf za nožne Ist spolne boletni ter hoimellho naznanja, da je otvoril svojo prakso. Ordinira od 10—1 In od 3—5 TtjrScva (Dunajska) res a 9/11 (Palača Ljubljanske kreditne banke) Vsi najmodernejši zdravilni pripomočki in elektr. terapeutske najirave. — Uretroskopične preiskave. — Oglj. k al. sneg. — Ki zmetično zdravljenje. — Ločena čakalnice. — Nevestam in dekletom! S. januarja 1034 se prične drugi troinesečni kuharski gospodinjski tečaj. Priglase sprejema ravnateljstvo Krekove go-spodinjske šole, Ljubljana VIII. Tel. 30.94. Istočasno se prične tudi šesttedenski večerni kuharski tečaj. — Ob novem letu se Vam priporoča trgovina Nove založbe v Ljubljani, da si pri nji nabavite koledarje (stenske, žepne, poslovne itd.) V zalogi ima tudi vseh vrst poslovne knjige (dnevnike, stra-ce. žurnale, blagajniške knjige) in bogalo izbiro pisarniških potrebščin. — Čist, biagodoneč glas je prvo, kar se za-"iteva od predaval.el.iev. Najboljšo obrambo pred iripavostjo Vam nudi Gleichenherški zdravilni vre-ec Dobi se v lekarnah, drogerijah itd. V9omlfC° ne spi?0. Ali te ko'one ča- sod snih poročil še niso iztreznile, da imaš svoje blago in dragocenosti še vedno nezavarovane zoper vlomsko tatvino? - Vzajemna zavarovalnica ti nudi glede takih slučaiev popolno varstvo. — Pri odehelflnstl vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Frani Josctove« grenčice jako delovanje irevoso In dela telo vitko. si zagotovite z rednim uživanjem zdravilnega PLANINKA-ČAJA BAllOVLC. Pla-ninka-čaj čisti kri, urejuje prebavo, od-stianjuje napetosti ter oprosti telo vseh nakopičenih bolcenskih strupov. Na ta način prepreči Planinka čaj poapnenje žilja, ker pospešuje obtok krvi po žilah rdeči kri, daie žilam potrebno prožnost in s tem odstranjuje starostne znake. Planlnka-čai torej osveži In ohrani zmoiuust za duševno in telesno delo do visoke starosti. Nabavite si takoj zlasti pa sedaj na jesen v najbližji apoteki le pristni Planinka čaj Hahovec v plombiranih zavitkih po Diu 20— in z napisom proizvajalca LEKARNA Mr. BAHOI/EC, L3UBL3AMA ke«. >». 12»° - *kvu. hu2 Računi o dušah, smrti in življenju V Ljubliani Ljubljana, 30. dec. Dati je treba račun, ne o dobičku in o zgubi v blag« in v denarju, temveč o človeških dušah, kako so to leto v našem mestu živele, kako so se ljudje porajali, kako so umirali, knko so trpeli in se veselili, kako so si snovali družine. Ni letos ugoden račun, revščina, ki so ji učeni dali ime kriza, je letos prav tako kakor lani napravila zraven marsikak popravek, pa zopet ni račun tako obupen, da bi preveč tožili. Med mestnimi zidovi živimo in tukaj so ljudje bolj občutljivi za to, kako niha splošno blagostanje, so manj potrpežljivi, manj prenesejo. Zato mora kronist predvsem ugotoviti, da je v letu 1933 zelo padlo število porok, ki je znatno nižje od 1. 1932. Z žalostjo pa mora ugotoviti, du je bilo v tem letu tudi število novih Zemljanov nižje od lanskega. Malo je sicer kazalo proti koncu lela. da so ljudje pričeli zopet dobivati več poguma za življenje in upajmo, da smo z letom 1933 prebrodili najbolj strašno bedo ter da bo kronist ob koncu 1. 1031, ki naj bo za vse bolj srečno podal bolj razveseljiv obračun o življenju v našem mestu. Stolna župnija ima od lela do leta manjše številke o življenju j in umiranju. Ljubljanski *cily<, namreč trgovski in prometni center mesta, je pomerij, ki ga ima ta župnija. Vedno več je v tej župniji uradov, proda- , jalen, vedno manj pa stanovanj. Razni trgovci, pod- i jetniki in uradniki, ki prežive dan v središču mesta, se zvečer umaknejo v stanovanja, ki jih imajo j kje v zračni okolici ali pa vsaj na robu^ mesta | Kriza pa se pozna tudi tej fari. Še lani je bilo 39 porok, letos pa samo 19, od teh je bilo 5 parov z dežele. Oklicev je bilo 31 — vštete so namreč neveste, ki so se poročile v druge Tare — i en par pa se je šel iz te župnije poročat drugam, i Neveste so bile pretežno v mlajših letih, štiri so i imele samo 19 let, ženini pa po večini v srednjih moških letih, 30—40 let. Zlasti kmetski pari so se letos silno malo hodili poročal v stolno župnijo, čeprav je bilo to včasih precej v modi. Bore malo je bilo lelos v tej fari rojstev. Samo štirje otroci, dva fantka in dve punčki, so se rodili doma. 11 (4 fantki in 7 punčk) pa v bolnišnici. llmrlo je v tej fari doma 22 oseb (8 moških in 14 žensk), v bolnišnici 3 moški in 2 ženski. Najstarejši med njimi je bil pokojni župan g Peter Grasselli, star 92 let. V Ljubljano so pripeljali 15 mrtvecev, ki so umrli drugje in ki so jih pokopali, oziroma všteli v tej fari. Med temi je bilo 10 moških in 5 žensk. Med mrtvimi so bili le trije otropi v starosti do 12 let. Po večini so bili smrtni vzroki: arterioskleroza, srčna slabost, oslabelost, kratko starost, le pri dveh jetika. Saniouiiiori so bili štirje, samo med tujci, i je utonil v Savi, gdč. Piller se je ponesrečila pri letalski nesreči itd. Versko življenje je v tej župniji razveseljivo. Ko se je ponovil misijon, je bila cerkev polna, zelo lepo so bile obiskane štnarnice, slovesno je bil praznovan praznik Kristusa Kralja ter drugi pomembni cerkveni prazniki. Omeniti je tudi treba, da so vsi, ki so umrli, bili prevideni, razen seveda tistih, ki so umrli nagle smrti. Frančiškanska žunnifa Vsako leto in tudi to, ki ga zapuščamo, je fran čiškanska župnija imela rekord v porokah. Šte-vila v tej župniji sklenjenih parov ne doseže nobena druga mestna župnija, naj bo tudi večja po številu prebivalstva ali po obsegu. Letos se je poročilo v tej župniji 220 parov, med temi je bilo žive le ob kavf, visoko starost, med tem, ko tisti, ki imajo vsega dovolj, navadno umirajo v starosti okoli 50 let. Rojstev je bilo 144 (64 dečkov in 80 deklic). Za šentpetersko župnijo je to število nizko, ker se tudi iz te župnije matere vedno bolj zatekajo v bolnišnico. Med rojstvi je bilo 8 mrtvorojenih. Letos je žujina cerkev zopet lepo napredovala. Njena notranjost je bila namreč preurejena po načrtih prof. Vurnika, tako, da je sedaj svetla in nudi vernikom radostno razpoloženje. Očiščene so bile znamenite Jelovškove slike na kupoli, da zopet bleste v sijajnih barvah. Očiščen je tudi strop v ladji in presbiteriju. Prihodnje leto bo cerkev slavila 200 letnico svojega obstoja in bo bržkone do tedaj prenovljena tudi zunanjost cerkve. Karitativno delo v tej fari je obsežno Vincen-cijeva in Elizabetna konferenca sta si razdelili delo v pod okrožja, da se delo usmiljenja lažje in bolj pregledno vrši. Najbolj temna točka revščine v tej župniji so pač Nove Jarše. Šentjakobska žuoni'n Tudi v lej župniji je bilo zelo malo porodov. Svojčas, ko še ui bilo porodnišnice, je bilo v tej fari nad 200 krstov letno, letos pa le 19 (7 dečkov in 12 deklic). Med krščenci je tudi mala ciganka Sonjica, ki je zagledala luč sveta na poti od Št. Jerneja na Dolenjskem do Ljubljane. Llmrlo je v tej fari doma 39 oseb (17 moških in 22 žensk), po večini vse v prav visoki starosti. Porok je bilo 64. Fara je mnogo pridobila z obnovljeno cerkvijo sv. Florijana, drugače pa se versko življenje razvija prav živahno ter ima župna cerkev vedno dovolj obiskovalcev. Trnovska župnija nudi isto sliko: rojstva nazadujejo Čimdalje bolj. Krščenih je bilo letos 65 otrok (32 fantkov in 33 punčk). Tudi letos je kazalo, kakor lani, da bodo dekleta daleč posekala fante, saj je bilo letos prvih sedem otrok samih deklic. Umrlo je 50 oseb (24 moških in 26 žensk). NaJ- ■Urejia je bila Marija Skala, ki je dočakala 95 in pol leta. Drugače tudi v tej fari umirajo ljudje pogosto v visoki starosti in je med smrtnimi vzroki najbolj zastopana ostarelost. Med mrtvimi sla bila dva samomorilca, eden pa je po nesreči utonil. Porok je bilo v trnovski fari 74. iz te fare pa se je Slo poročit drugam 11 parov. Poročajo se po večini ljudje srednje starosti in ni bilo letos posebno starega ženina, pa tudi ne premlade nevn-ste. Pač pa je opaziti pojav, da se poročajo skoraj izključno le revni ljudje, medtem ko se premožnejši izogibajo zakonu. ^ Frančiškova župnija v Šiški Med ubožci je živel, molil in delal sv. Frančišek Asiški in njemu je posvečena najbolj delavska župnija našega mesta, Šiška. Vzgledno po ustanovitelju svojega reda delujejo v tej žujmiji oo. frančiškani, ki skušajo z verskimi tolažili, pa tudi v dejanju lajšati bedo večine šišenskega prebivalstva. Oinljivo je, kako se Elizabetna in Vin-ceticijeva konferenca, ki v tej župniji pač nimata preveč bogatih podpornikov, trudita, da olajšata bedo najbolj bednih. Saj je v tej župniji gramozna jama, v kateri živi nad 100 popolnoma revnih družin in še drugje v župniji so skrajno potrebne družine. Obe konferenci sta obdarili za božič 50 družin, 50 otrok s čevlji in 20 otrok z obleko. Porok je bilo v tej župniji 62, 8 pa jih je šlo drugam. Pretežno se v tej delavski fari poročajo mladi pari, saj je bilo kar 6 nevest z 19 leti. Najstarejšemu ženinu je bilo 69 let. Zanimiv je bil tudi par 63 letnega ženina in 23-letne neveste. V fari je bilo 99 oklicev. Rojstev je bilo 41, med temi 21 fantov. Mrtvorojena sta bila en deček in ena deklica. Umrlo je tej župniji 48 oseb. Med temi sta hila dva stara 83 let, 5 nad 80 let, 11 nad 70, 10 pa pod 1 letom. Smrtni vzroki so bili rak (5), pljučnica (6), ostarelost (7), jetika (6), kap (5), dva sta izvršila sainouuior. Mnogo koristnega napravijo oo. frančiškani tudi v prosvetnem oziru. V samostanu je knjižnica s precejšnjo izbiro knjig, ki se je ljudje pridno poslužujejo Versko življenje se v tej mladi župniji ugodna razvija. Cerkev una vedno mnogo obiskovalcev, samo pri polnočnici je bilo nad 4000 vernikov. Krasno so bile obiskane na pr. tudi šmarnice. V cerkvi je napravil letos p. Blaž Farčnik štiri lepe slike na stranske stene, za šmarnice pa sliko Kraljice manjših bratov. Čeprav je tej župniji komaj nekaj let, vendai je treba dati delu oo. frančiškanov priznanje, da so pridno zaorali to nekdanjo ledino v plodno njiv« božjo. Od leta 1813 odličen bel Sifon V Mariboru 144 manj rojstev! - Bela fauga? - la še dwa v Belgrad. Katoliška akcija je dosegla, da se je poročilo 26 parov, ki so dosedaj živeli skupni neporočeni. Tem. samim revnim parom, so bile dane znatne olajšave, tako so imeli vse listine zastonj in še drugih ugodnosti so bili deležni. Umrlo je RS moških in 113 žensk, skupaj 201. Najstarejši mrlič je bil 90 lel star. Vzroki so največ kap. oslabelost, pljučnica, vnetje slepiča, jetika, rnk in arteriskleroza. 3 so se utopili, 1 se je ubil, 1 obesil, 2 sta bila povožena Med mrtvimi je bilo posebno mnogo starih, delomn tudi zato, ker je v lej fari zavetišče za onemogle. Prav v tei fari pa se vidi, da dožive stare žcnice in osebenjki, ki družinah pomisleki, kam s kopico otrok, kako jih preživeti. —- Poleg krize pa jo glavni vzrok — bela kuga. Bilo bi žalostno-zaniniivo našteti številke, ki so zabeležene na reševalni postaji glede takih prevozov v bolnišnico in tragične posledice lahkomiselnih in zločinskih posegov po življenju nerojenih bitij, ki se kažejo v številnih smrtnih slučajih! Vse to je velik minus v splošnem napredku mariborskega mesla, ki daje misliti! Mariborsko mesto se deli na tri fare: mestno, frančiškansko in mngdn lensko. Po strukturi, ki se zanimivo kaže tudi v gilvanju prebivalstva, bi jih mogli opredeliti tudi kot: gosposka, kmečka in delavska. Mestna župnija je gosposka, zavzema skoraj samo mostne predele z najbogatejšimi ulicami, le koroško predmestje je naseljeno pretežno z bednejšimi sloju Tiji®-ciškaiiiska župnija — je pretežno kmečka, th ničarska. Obsega med drugimi Krčevino, Koša-ke, sega skoraj do Št. Petra. Magdalenska pa je pretežno delavska. Studenci, Radvanje, Tez-no, Pobrežje so izrazite delavske četrti z veemi svojimi posebnostmi. Poleg tega sta v gibanju prebivalstva v dveh župnijah še dva odločujoča faktorja: v magdaIonski bolnišnica, ki se kaže v bilanci smrtnih slučajev, v stolni pa ginekološki oddelek bolnišnice, ki odločujoča vpliva na število rojstev v tej gosposki župniji. Bilo jia je leta 1933 v stolni župniji (v oklej>a-jih številke za leto 1932) 821 rojstev (porodnišnica!) (774), 71 jporok (58) in 187 smrtnih slučajev (179). V frančiškanski: 96 rojstev (126). 124 porok (123) in 102 smrti (117). Pri Sv. Magdaleni: 268 rojstev (329), 162 porok (143) in 550 smrti (bolnišnica!) (606). Najmanjše razlike v vseh številkah kaže kmečka — frančiškanska župnija. Skoro leto za letom iste številke, ki se pa vedno dvigajo. Stolna župnija varira neznatno v številu rojstev in smrtnih slučajev, dočim se pri porokah tudi že leta sem drži približno istih številk. Najzanimivejše se odraža ljudsko gibanje v Magdalenski župniji. Številke, ki jih izkazuje v tem oziru župnijska kronika zadnja leta, kažejo zanimivo sliko porasta in širjenja mariborskega me«ta nu desnem dravskem bregu. Naselje se poraja za naseljem, nastajajo nove ulice in vse to se vidi v številu porok, rojstev, smrti. Župnija je pretežno delavska, zato jo število rojstev nazadovalo: gospodarska stisku! Številke smrti 60 padle, so pa v zvezi z manjšo mortnlileto v bolnišnici. Pač pu so poru.stle poroke, kar je v vidni zvezi s porastom tekstilne industrije, v kateri dobivajo mladi ljudje ol>ojega spola zaposlitve ter v nadeji na trajen skupen zaslužek silijo v zakon. Glas iz Amerike Rev. J. J. Oman, znani župnik pri slovenski cerkvi sv. Lovrencu v Clevelandu in eden prvih kulturnih delavcev ondotnih naših rojakov, je poslal za božič svojemu prijatelju med drugimi zanimivimi noticami tudi tole: Pri nas se nadejamo takega božiča, kot se ga more_ pričakovati v današnjih razmerah. Menim, da lačen ne bo nihče, marsikdo pa bo v mislih gledal nazaj na nekdanje egiptovske lonce, polne mesa in prikuhe in tarnal. Razmere so take, dn ne ve človek, ali bi se jih veselil ali pa žalosti!. Nekateri imajo dosli dela in zaslužka. Drugi pa nimajo ne dela ne zaslužka in jih vlada podpira, daje jim od 6 do 12 dolarjev na leden, da se prežive. In tako so tudi ti zadovoljni. Za mladino pa je slabo, nima dela in ne ve, kaj bi počela. Bojujemo pa tudi boj zoper naše kapitaliste, katerim bo, kakor kažejo vsa znamenja, kmalu odzvonilo. Najhujši pregnnja-vof teh denarnih tiranov je Rev. Charles Coughlin, irski župnik iz Detroita. ki govori vsako nedeljo ob štirih popoldne po radiu. Njegov govor raznaša 27 radijskih postaj in ga slišijo celo un Angleškem. Da more zmagovati stroške, gn vsi dobromisleči podpirajo, kajti njegovo plemenito prizadevanje ga stane vsak teden najmanj 500 dolarjev. Ta katoliški duhovnik dosledno podpira tudi našega predsednika, ki ima veliko zaupanje vanj. Ljudstvo, pa naj bodo kaloličnni, protestanti nli judje, vse gori zanj! Nasprotnike ima le med finančnimi kralji, kraljicami m kraljeviči. Vendar pa tudi U mogotci ne opravijo nič zoper njega, dasi bi ga najt a Si utopili v žlici vode. In kaj so si izmislili ti finančni niagnati? Z denarjem so podkupili nekatere ranio jiostaje, da ne prenašajo njegovega govora. Toda število teh judežev je le neznatno, ker ljudstvo zahteva, da mu govori Father Coughlin. — V mestu Minneapolis, Minn., je radio postaja razpisala glasovanje: »Ljudje naj napišejo in tako javno povedo, ali naj Father Coughlin nadaljuje svoje govore ali ne?« In kaj meniš, kak je bil rezultat tega plebiscita? Ogromna večina se je izrekla za Patina Couglilina. Neka protestanlovska sekta je pač nabrala 50.000 podpisov zoper njega, toda zanj je glasovalo nad toO.OOO ljudi. Skrajni čas je že, da pride ljudstvo do besede tudi pri nas, kjer je denar držal v sponah pravico. Bojujemo pa tudi oster boj za naše katoliške šole. Mi zahtevamo, da vlada podpira tudi zasebne katoliške šole. Te so doslej vzdrzevali le požrtvovalni naši ljudje in naše sestre, ki dobivajo le toliko pinče, da se za silo vzdrže in prehranijo, ponekod pa so brez vsake podpore. Pri nas smo jiin plačevali komaj po 15. dolarjev na mesec. Solo pa imamo, hvala Bogu. prav tako. kot smo jo imeli doslej! Nekatere sestre prav dobro poučujejo slovensko, četudi so tukaj rojene. Pohajale so v šolo k Fathru Slajetu in jih je res dobro iavežbal. Sedaj vrši to lepo in hvalevredno delo Father Slapšak Torej vidiš, da lešče slovenska ni izumrla! 8tor. L »SLOVKJTBC«, l>f*i> tWL Stnin 7. Mariborske vesti: Božje travice za 23 milijonov ., . Xudi v kajenju kriza: Za 20°/0 slabše kakor lela 1932 Leto 1933 - leto katastrof Mariborski tobaka rji ga pihnejol Tožijo o slabili gasili, obračajo pimne žepe, kadar bi bilo troba šteti dinarje za pjlrebne stvari; /,a pakeljc Zel ali Drav p pa se še vedno najde denar I In če na koncu leta seštejemo le dinarčke, ki se izdajajo za posamezne pakeljce, pa narasle njihov kup na čedno zaokroženo številko 23 milijonov, pravilno 22,976.057.60 Din, ki so se v enem letu v Mariboru •puhali v zrak. Vsak Mariborčan — če računamo mesto z okolico na 50.000 prebivalcev, je pokadil okroglo za 500 diuarjev božje travice! Cigaretnega tobaka se je pokadilo najmanj. Trebinjca in Ne-rotvsunai 261 kg, eolskega 021, savskega 5230 kg. Piparji pa ao pospravili ameri kanca 120 kg. du-navskega pa 7633 kg. Na prvem mestu so ljubitelji ciguret; pa ne onih dragih, gosposkih. Kajti takih, kakor so »Karadjordje, Jadran, Kosovo, Slrumica, Sumadija in Migrion« se je pokadilo v Mariboru le 80.570 komadov. Zato pa dosegamo rekordne številke pri cenejših vrstah: Vardar že beleži 1,789.500 komadov. Drina 1.380.800, Ibar 1.481.800, Neretva samo 400 900, Morava še manj «82.000, zato pa Zeta 14,607.200, Sava 14,290.200 in rakord drži popularna Drava a 56,858.000 ko- madi! Pri Dravi pa ne igra glavne uloge lokalni patriotizem, temveč — cena I Tudi cigararjev imamo v Mariboru obilo. Za drage sorte ne dajo mnogo. Flor de Havana Ln Perla de Cuba ter Regali-tas, Trabucco in Brilanica, vse skupaj beležijo le 20.250 prodanih, oziroma pokajenih komadov. Pač pa imajo vcT prijateljev cenejše, in kakor pravijo poznavalci, okusnejše vrste: Operas 61.380. Kuba 126.600, Viržinka 116.100, Portorika 187.000, Bra-zilke 242.900. Viržinioze 11.250, Mešane inozemske 850.000, — Kratke domače 310.200. — Stari ljudje še šnofajo, pa so porabili 274 kg »Burinuta«, kakor se službeno imenuje tradicionalni šnof-tobak. Ttr.ii prijatelji žvečenja ao prišli na svoj račun: 1640 in pol kg »klobas« so si privoščili tekom enega lela. Cigaretnega papirja pa se je porabilo 162.400 zavojčkov (vtihotapljeni ni vračunan!). Na splošno je količina napram porabi v letu 1932 nekoliko poraslla. Pozna se pač naraščanje prebivalstva v mestu in okolici. Pač pa je nazadovala vrednost. VeČina kadilcev ie presedlala na »Dravo« ter opustila Zete. Vardarje in druge dražje vrste. Pozna se to v bilanci: skupna polrošnja za tobak v lelu 1933 je za 20% nižja kakor leta 1932. Pospešujemo tujski promet?! Govor o pospeševanju tujskega prometa v Maril>oru je zadnje čase prišel takorekoč že v navado. Hvalimo ua.še tu jsko-protm-tne organizacije, delamo smele načrte za bodočnost, pri tem jm žulil>og pozabljamo na vsakdanje potrebe, ki ao čestokrat mnogo važnejše, kakor vsi gradovi v oblakih. Med te potrebe« ki so za tujfck.1 promet ne <«mo lokalnega, temveč opluš-BFf« značaja, izvida vsekakor kolodvorska restavracija r Mariboru, ki je že mesec dni zaprta. Tujci, ki prihajajo v Maribor, zaman trkajo ob vrat« restavracije, potniki, ki odhajajo iz mkaz temu je lHošnia božičnica, ki jo je društvo priredilo meščanskim in ljudskim šolam. Razdalo je revnim učencem: 355 gotovih oblačil, 348 parov čevljev, 466 komadov perila, 371 žepnih rutic, r>9 metrov blaga, 4 hlačnike, 2 kravati, 51 komadov volnenih izdelkov ter 48 kil volne. S temi predmeti jc bilo obdarovanih "55 otrok iz najrevnejših družin. Da je moglo društvo nuditi toli potrebno pomoč, gre zahvala predvsem mestni občini, ki je s 50.000 Din podprla društveno blagajno. Nadaljnje zneske so et mariborski trgovci, ki so darovali lepa darila v blu-gu. Čast in priznanje dobrim ljudem! □ Misijonska razstava se otvori dne 6. jan. v dvorani iui Aleksandrovi cesta b. Olprtn l>o do 14. januarja. , . ,. □Proračun sprejet. Mestni finančni odbor je na svoji včerajšnji seji v neizpremerijeni obliki sprejel osnutek proračuna za leto 1934. □ Otvoritev ogrevnlniee l>o prihodnje dni in sicer v Ljudski kuhinji r Strossmajerjevi ulici. Tudi se bo iz fonda Pomožne akcije dal brezposelnim zaslužek pri gradnji ceste na Knl-vari |o Delavske in Focliove ulice. □ Davčne zadeve. Mariborska davčna up rova opozarja davčne zavezance, ki imajo pravico do znižanja dopolnilnega davka zem-ljarine. da morajo vložiti tozadevno prijavo o inen- da v dogleo terenu, ki so ga izbrali domačini. Cesta se bo zgradila |>o obsto- t'eči izletniški poti, ki vodi iz Maribora mimo .oreučičeve gostilne v Rošpohu do vznožja hriba Sv. Urbana |>ri takozvanem »Krivcu« in se začne nuto vzpenjati po izletniški poti mimo Formacherjevega vi nog rad nega |x>sestva na vrh Sv. Urbana. Dolžina ceste bi bila eca 5 km 250 m; teren je jako ugoden, da bi bila potrebna samo ena serpentina, vzpon j«i bi znašal samo 10%. Lastniki zemljišč gredo odboru zelo na roko ter so se pismeno obvezali, da dajo zemljišča brezplačno na razpolago ter bodo še sami z delom in vožnjami |wmngali. Celotni stroški bi znašali za omenjeno progo približno 800.000 Din. Delo bi se razdelilo na več let. Radi ljudskega dela in brezplačnega dovoza bi oe morda vsola nekoliko zni/ala. Ker se je odbor odločil zn |irej omenjeno progo, bodo strokovnjaki okrajnega cestnega odbora izdelali po«lrobnc načrte. Upati je, da bo mogoče na pomlad že pričeti z začetnimi deli. ki se bodo vršila v etapah. Občini Kamnica in Sv. Križ sta že določili v svojih proračunih primerne vsote. Nova cesta bo vezala |>o najkrajši poti Dravsko dolino s Ko/.jnkoin ter zgornjo Pesniško dolino ter bo velikega gospodarskega, tujskoprometnega in tudi strntegičnega |x>menn. □ Ker jc soseda ustrelil in siccr Antona Kovačeca v Slavščini dne 7. oktobra t. 1. je bil 28 letni posestniški sin Jožef M usek pred mariborskim senatom včeraj olisojen na 4 leta in 2 meseca robi je. □ Nezgoda dveh učiteljic pri smučanju. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 23 letno učiteljico Marijo Nachtigall in 23 letno učiteljico Melo Prinčevo. Obe sta se ponesrečili pri smučanju: prva si je strla levo nogo, druga f>a levo podlahtnico. □ Vrnile so izbljuvale oči 72-letnemu mlinarju Štefanu žtižeku. Pri prevozu moke v mlin. je utonil starček v Muri. ki jn je naplavila pod mlin. Truplo so prvo odkrile vrane, ki so mn izkljuvale oči. CeVe 0 Osebne vesti iz celjske javne bolnišnice. Se-kundarja celjske javne bolnišnice iolnonin ra/.lul Vseh 14 potnikov je bilo mrtvih, poleg njih pa še vseh pet mož posadke, Ekspres povozil 17 delavcev Dne 14. decembra je zavozil vallorbski ekspres v bližini Mouiharda v Belgiji v skupino delavcev. 17 je bilo mrtvih, med njimi tudi naš državljan Nikola Pazel. Vlaka sta trčila 15. decembra blizu Poznnnja. Osem oseb jo mrtvih, 20 pa nevarno ranjenih. Ponesrečenci bo bili po večini otroci, ki so so peliali v Solo. Parnik »letel v irnk. 80 milj južno Snn Frančiška je 13. decembra zletel v zruk parnik »Emidio«, 40 mornarjev je požrlo morje. Smrt ua ledenih ploščah. V mrazu, ki je pritisnil pred božičem, je bilo v V/hodnem morju več Indijskih nesreč. Potopila stn se dva parnika z 11 mornarji, nn ledenih ploščah pn, ki jih je vihar zanesel na široko morje, je zmrznilo okrog 30 ribičev. 12 rudarjev je 21 decembra ubila v nfriškem rudniku Cranen plošča, ki je visela tind globokim rovom. Vihar nhil 300 ljudi. V okolici Mndrnsa v Indiji je divjal pred božičem hud vihar, ki je ubil 300 ljudi. KRONO PROMETNIH NESREČ V LETU 1933 pn je odnesla grozovitn železniška nesreča nn Frun coskem v noči od sobote na nedeljo.*'- rdgovcum coskem v noči od 23. na 24. decembra. Na progi Pariz—Strnssbourg je brzovlak s strahovito silo treščil v vlnk. ki je stnl nn progi. Vsi vozovi so bili nnbito polni ljudi, ki so s« r. božičnimi dnrili peljali v Pariz. Štirje vozovi vlakn. ki je stnl na progi, so bili dobesedno zdrobljeni. Našteli so 217 smrtnih žrtev in nad 300 hudo ranjenih. To je nuj-večja katastrofa v zgodovini železniških nesreč. in braši ne šipe dobite na icene e pri MlliKO MI&KEC, LJUBLJANA Vfl Medvedoma '18 Šiška • Takoišnia dobava. - Cen« brvckonkuri-nina Omotično gospodarstvo Omotičen je, kdor zgubi vero v ravnovesje. Zdi sc mu, da se vse ziblje okrog njega, boji se, da bo padel v prepad, temni in meša se mu pred očmi. Ni mu za lo, da bi se s;>ravij naprej ali nazaj, išče samo trdne opore, kam bi se n« Ion 1 ali sedel. Tako jo naše gospodarjenje v današniih dnevih. Če mislimo nazaj, se nam vzbujajo spomini na čase, ki smo o njih prepričani, da so bili dobri, če ne naravnost veliko bol ii od težav, ki na« tarejo danes. Če gledamo okoli se'e. se nam zdi, da se vse ;amo podira, če že ni podrto, Pogled v bodočnost pn je pogled v temo. AJa prelomu vIi prelomu smo namreč. Kadar se velika stvar ' 1 -"■'■ -- zvija. Človek pa to lomi, povsod poka, hrešči, se zvija. ,-...„ gleda, strm', ne razume in ga ,e strah pred tisto tajno silo, ki vse Vo dela, pa ne v,d. v tem delu ne smisla, ue reda, ne smotra. Takemu prelomu gospodarstvu emo za pričo sedaj mi, pa nas je strah Lomi se naša gospodarska nrselnoat. Niso še daleč časi, ko smo mislili, da so dobrote, ki je Bog z njimi obdaril zemljo, tukaj nekaj več, tam nekaj manj. namenjene vsem hudem, da je torej najboljši oni gospodarski red. ki skrbi za to, da so vsi ljudje deležni takih dob ot. Mislili smo, da so posamezna narodna gospodarstva samo <'e.i svetovnega gospodarstva, da e svetovno gospodarstvo nekaj višjega, čemur se morajo pod editi posamezna narodna gospodarstva Zdelo se nam je ptav in dobro, če se narodna gospo arslva spoj>o.i>jujeio med seboi, če so odvisna drugo od drugega. In res je mislilo vsako narodno gospodarstvo da je samo sosed med sosedi, da njegova lastna korisl jenja tam, kjer se začne koda za s\e.ovno 'ospodarstvo. Ni bil to samo čisti gonpoda'ski liberalizem, ki je pozna! samo enako svoboda za močnega in slabega, bila je i.o zavest skujvnoati, ki je Sa preko nniod-mh in državnih meja in videla v mednarodnem so-delovan u korist zase in za ves svet. Ta miselnost se lom: prtd našimi očmi. So še, ....... lahko razumljivo, da nthfre več noč« postati npnfc. Kjer pa ni upnika, tam ni kredita; število drtav brez kredita se množi od leta do leta. Države, kjer javni in privatni kredit ne šepata, pretleje* na prstih obeh rok. tolažbo. Zato pa od svoje strani - M odgovorno- i . K*ktoo je gospodarstvo br« kreditnega prosti z« lastno usodo namreč pada - na vso »tlo i 1». vemo iz skuJnie zadniih 3 let Vkljub žalostnim zahtevi vseh mogočih stvari od družbe. Čudno, sko-rai pravilo je postalo: čim manj bi mu bilo tTeba, tem bolj, četudi ne tem glasneje, zahteva pomoči od družbe. Ve pa, da mu družba njegovih želja in zahtev izpolniti ne more. Zartazil je v precep, ki iz njega ne more. Prelom, odnosno med njim in družbo ga je zbegal, Slooo od starega pojma gospodarstva V največje težave pa je današnje gospodarstvo prišlo s prelomom v pojmu pogodbe. Pojem pogodbe, tak, kot sino bili navaieni do sedaj nani, ni samo steber kapitalističnega gospodarskega reda, spada tudi med glavne opore naše seJar»ie kulture. Svetosl pogodbe je bila do sedaj nesporna. Kdor in mogel držati besede, pa je hotel ohraniti po- skušnjam pa države še zmeraj naprej ubijajo ostsa-ke kreditnega sistema z zakonodajo, ki mu ie Sokrat več škoduje, kot koristi. Rušenje kreditnega ustroja Rušenje kreditnega ustroja je v sToj:b psiholoških in materialnih posledicah podobno inflaciji Ko je Evtopa pred 10—15 leti doživljala inflacijo, je le malokdo mislil na strašno gospodarsko opustošenje, ki ga ie inflacija pustila za seboj. Ubila je vero v stabilnost denarja, obubožala je revne in bogate. Vtisnila pa ie celemu na-tmu gospodarjenju še prav poseben pečat, vsak je s svonmi dohodki in s svojim premoženjem skušal gospodariti tako, da se izogne morebitni novi inflaciji. Strah pred novo inflaciio in razpulaganie s premoženjem in dohodki pod vplivom takega strahu sta »pehala števno ime, se je moral pogoditi najprej na novo ! milijarde kapitala v nepotrebne in nerentabilne s pogodbenikom. Le, če je ta zahteval stvari, ki ! naložbe. Tako zvana »zlata klavzula«, otiok lega jih ni nihče smatral za mogoče, je lahko pogodbo 1 strahu, je prevladovala v narodnem in svetovnem prelomil, s pristavkom seveda, da io bo začel takoj j gospodarstvu. Prav podobne posledice, ki nante zopet izvrševati, kakoT hitro pogodbenik od njega j skoraj nihče ne misli, Ko imelo tudi rušenje kreditne bo zahteval več nemogoč h stvari. Kaj se la ko nega ostroa. Sedai ho in je 'eloma že /a'el vsakdo naredi in kaj ne, o tein pa ie bilo na vsak način ' razpolagati s svo-imi dohodki m svojim premože-treba doseči ali vsaj skušati doseči s; orazum med ; njem tako. da ia ne poslane upnik Ne vidi več var-zamudnikoiTi in pogodbenikom. V tisoč in tisoč va- ; riosti v nobeni klavzuli, tudi v zlati ne. »Premože-rijantah, toda vedno v okviru leh na'el, so se iz- nje v nogavici« ie šele prvi po av lega novega go-vrševale do sedaj pogodbe. spodarienja z dohodki in premoženjem. Gospodar-Danes je to druj'ače. foiem pogodb je postal ski razvoj bodočih let pa bo ustvaril še celo vrsto nekai relativnega ie podla! presn et sporov različ- j podobnih pojavov, ki nanje danes še niti ne mi- nih naziranj. Družba, ki jc do sedaj po d žavni zakonodaji. po obifa'ih in po pojmu o poštenosti varovala svetost pogodbe. ie odrekla !en trem oporam svetosti pogodbe pomoč javnega mnenja. Prvi dve opori sta že zelo opešali. ossl je le še pojem o poštenosti. In prišli smo tako daleč da pri sklepanju pogodbe boli gledaš na poštenost pogodbenika kot na vsa drugn sredstva, ki jih nudi o zakonodaje ali obiaji. Kar samo po sebi nas je pripekalo do tega. da cenimo izv š jivost fO'odb po času, ki je z.anjo potreben. Vera v kratkoročne pogodbe ic še nekako splošna, v dolgoročne je pa ki jo oznanjujejo. Mednarodni kongresi in konfe- ^^^^m^el^lSe^čt^ j skora, n, več. Posebno trpe pn tem pogodbe, ki to ni več ree da j', vse io samo prazno govorjenje, so zvezane s kreditom ali pa ki ,e kredit narav-skoraj hinavščina Ta stara miselnost e samo še na i nost njihova vsebina Vse take pogodbe so dob«o-Lesedah, v dejan ih pa se kare našim očem neka, čisto novega, tisto nos, relnega sUri miselnosti: vsako narodno go.-po darstvo gospodari in se obnaša tako, kot bi bilo samo ono oamo na svetu. Niti v giavo mu ne pade, da Si se Se imelo za do! svetovni a gospodarstva, svetovno gospodarstvo mu je v nadiego, skuša izvleči iz n ega čim več koristi, zato mu pa tem iv.auj dati. ir.tovska, carinska, prometna, izacletvška denarna, kieditna. devizna politika kateregakoli naro nega gospodarstva, nam ročne. Pri takih pogod>iah je upnik naravnost izročen na milost in nemilost dolžnika. Le preveč slimo. Gospodarski pregledi ob koncu leta morajo imeti kopo lep h lastnosti. Imeli jih bodo tudi letos. Predvsem bodo kazali na vse kar je bilo v le-tošn em gospodarskem življenju dobrega, vzbujali bodo upanje v hol šo bodočnost Bralo se bo ler>o, samo vere v taka obetanja bo manjkalo. Omotice v gospodarjenju namreč še ni konec Tudi pr hod-nje leto je še ne bo. Rati bi se holj morali, da bodo ameriški eksperimenti z denarjem, nemško gaženje mednarodnih gospodarskih dogovorov in pa ho-matije v Srednji Evropi t"di v prihodnjem letu ovirali vsako razčHčenje gospodarskega življenja jx> svetu Dai Rog da bi te ovire bile samo zavora na poti k zboljšanju, ne pa oznanjevalke nove depresijel Ivan Avsenek. £sj pričaharejo delavni stanovi od leta 1934 Obrtnih se 60 i ancfaas^ips^e honhurence Prav preprosto je odgovoril nn naše vpra- nudi za to dan :n dnevom ae aniun po»mi" izbero. Kdor bi jih hotel nnva;ati, mu tmmka časa in papirja. So pa ti do' ari sama či-ta dsjanja, , ce besede in teorije. Seveda ima nova mseinost j tucli svojo ideološko gar >robo. ki nosi naslov: go- , spodarska neodvisnost V lej garderobi si izbere . Sanje. "kaj^pVičakuji/ibrtništvo od novega leta, vsako narodno gospodarstvo .noj po cm v gor,po- obrtnik, ki nam je povedal- darski nedvlenost; in ga potem še oosebe, pn- j „ž,,|eti bi bilo dos„ z(jj sp j kro.i svojim ; otrebam. Fas stičen po:cm o gospo- prej u.t «..iiči večin« naše bojazni in skoraj darsl.i neodvisno-t! ,e n. pr. zelo podoben hitler- sri.čnj i.ju. č.e fltf ure8II,ej 0 je prišlo na čevljar- Je predvsem člint - ' • " 1 ,e- se(lnj so vrst. krojači, že davno so bili v vsakem _ stanu, v našem aič več, kakor v ginja .udi spoštovanje i se mora končno najii na-! čin. kako bi se znianjšul pritisk bre/.|>oscliHipiti, i ki ogro/a ve. stan. luOi z«|)i»,lcne. Brc/.jionclni j naj dobe 'Vse bi bilo. ljudje bi kupovali, blaga je : dovolj, varnostne in prometne razmere so urejene, pritožb čez postopnnje carine in drugih i sličnih uriulov že davno ui več, |>otrcbc Ijud-| stva |io blagu s«j kupijo. Mislim različna mnenja, ni bilo težko najli pravilne rešitve, ali pa zdravega kompromisa. Človek je zaradi gospodarstva !a L»nes je stvar že dregačna. Ni gospodarstvo radi Človeka tu, ampak človek radi gospodarstva. (_'cl gospodarski razvoj je začel stremeli z.a lem, da podredi človeka družb1. Zato naj mu pa družba od-vz.anK' odgovornost za njegovo blagostanie. Tega seveda ne in >re narediti v okviru sedanjega gospodarskega redr., zato začenja preurejati gospodarstvo v nov gospo arr.ki red, ki pa Sc ni izdelan ne v teoriji, ne v praksi. Preme an e olstoii zato sedaj predvsem v ruJerjtt sedanjega gospodarskega reda. Tako človek počasi in nevede izgubil« svobodo gibanja. dela in konsuma, kaiti te trojne svobode mu r dosedan.em obsegu ne more dati no^en nov gospodarski red. na, bo to tanovjko. načrtno, avlar-<5ično, socia isticno ali komunistično gospodarstvo. Komunistično ie to trojno svobodo že* itak vrglo uied staro šaro — v teoriji in p so govorili, da se lio obrnilo na boljše, upajmo, da se bo to z.go iiio vsaj I. I'J)4. če se ni dosedaj. Sa j dosti tli lige ga, kakor ii|)anje, nam res nc ostane!« K a? pr čakajte kmet Slovenski kmetje ne moremo ne naprej, ne nazaj s svo.im gospodarjenjem in samo težko trpimo. Razlika med tem. kar pridelamo in prire imo ter tem. kar kupujemo, se je v pre tklem letu še povečaia. Izvzamemo le nekaj stotin sretnejšh hmeljarjev, ki imajo radi j.osebn h okolnosli za kralko dobo malo boljšo konjunkturo. Vsai del naših starih zahtev bi nam leto 1934 lahko uresničilo! Sc vedno .-mo dosedaj zaslon, čakali in zahtevali svojo kmetijsko zl-ornico čeravno smo po številu in produkciji prvi v državi. Toliko se besidiči, kako moramo imeti ljubezen oo g ude in dela, toda možnosti, da ami povtino svoje misli, stavimo svoje predloge, dajemo svoje strokovno rnnen.e v svojih organizacijah in ustanovah, tega nimamo. V dobi svetovnega gospodarstva in svetovne tla bi se že moral najti kakšen način, tla bi se j . pospešil dosedanji obtok tlennrja. Ko bi denar [ konkurence, ko so prometna sredstva vsled svoje bolj naglo k rti" i I med ljudmi, bi bilo za v«c i izpopolnitve dosegla neverittno hitrost in ogromen boljše, lo pa bi bilo seveda konec kri/e. Morda j obseg ter omogočuiejo do sedaj nepojmljivo izmenam ta dolgo za/eljeni konec prinese 1. ' niavo blaga, torej tudi naš h kmeti «1-ih produktov, ' -1 sn)0 .slovenski kmetje zelo zaos ali. Vnovčenje se vrši sedaj v velikih u nožinah ter pretežno v standa-riziranem in tipiziranem slanju. Naše slovensko Druga stvar pa je, tla je v našem stanu preveč konkurence. Včasih je trgovec delal z malim dobičkom in ker jih jc bilo manj. kakor sedaj, so prodali več blaga. Pozneje, v letih malokineli sivo zamore izvrševati lo le v nakupnih kon j ii tik i u ro so luiši številni stanovski tovariši , jn prodanih zadrugah, toda l kaj bistveno bolj na- nutiouicstili s primerno večjim brutl0 dobičkom j zadujemo, kakor pa napredujemo Glede nakupnega pri lilagtl. da so mogli kriti režijo. in prodajnega zadrnžniš va nam mora prinesti Dandanes Iti mogoč ne |irvi ili ne drugi na- novo leto nove podvige in nove požrtvovalne čin. Delati z velikim prometom za navadnega ljudi, ki se bodo z globokim znanjem in s lopi m trgovca dandanes ni samo umetnost, temveč 1 srcem posvetili službi svojega naroda na tom poliu. nrej čudež. Delati velike brutto In netto do bičke pri majhnem prometu pu je vzpričo velike konkurence in slabe kupne možnosti občinstva. prav tako čudež. Zn.anjAati režijske stroške tudi ne gre, ako ne pristanejo na to vsi čiuitelji. Meti režijske stroške pa sevetln štejem davke, razsvetljavo, najemnino za lokale. plače osebju itd. Osebno niscin /a znižanje pluč našemu osebju, ker jc že itak pln- ■ ' .11 i ki---1« _ u« Toda bo !imo še skromne ši v svojih up h in željahl Vsaj denarni promet, mobilnost naših vlog naj se našim denarnim zavodom omogočil Imamo v Nemčiji in na Češkem, v drugi ob iki ludi v Ameriki in na Angleškem lako lepe praktične vzglede, pa jih nc uporabljamo in ne prilagodimo našim razmeram in potrebam. Da se na'im zavodom, ki so slovensko inalokmeti stvo rešili gospodarskega suženjstva in mu zadnja desetletja omogočili napre- čuno manj, kakor je delo vredno. Morila se bo dek, vrne možnost denarnega prometa, lo ni ne- v 1. P)^ posrečilo znižati kakšen drug faktor , ustvarljiva naša potreba, zahteva in želja za leto v režiji. Upajmo pa, da ljudje le pridejo malo 1934. več tio denarja in potem bi mogli tudi mi lažje Pri trgovinskih pogodbah je treba imeti pred Wlh.it 1 i « očmi tudi tivljenske potrebe uajega slov. malo- Prsni čaj „Triglavska roža" pri vseh pljučnih obolenjih, zlasti pri . .1 kašlju. \/nlultfSM\ naduhi katarja, I bronhij, hripi vaelju Kapnika. PospMuJe tod) prssnsvo. fospe^nna preunnva skrallhi pruutM tli ra v I Jen Ju •'! ri|tluv»ka ruta- «e duhi v v»akl lekarni kmimi, v urltrlnalnlh /avitklli pn 17 tltn Naročila Hpr»J«ma »Trlrinvskn I.Juhltana, pi.štn nreitH S. OUubr 111111. za*i'0. pol. Id nar. ztlr. S. gO.M2'83, kmetijstva In ne imeti pred seboj samo zahtevo o tobaku, težkih prašičih, koruzi, pšenici in slivahl Ostrižene smo poh'evne ovce dovolj, skrbite tudi, da nam bo vsaj malo tudi volna rastlal Slovenski sadjar in vinogradnik pričakuje v novem letu ugodnejšo letino, a treba je misliti že sedaj na odpravo ovir, ki so v kontingentih, deviznih predprisih, prevoznih tarilih, v carinah in drugih ovirah pri nas in zunai naših meja. Treba tudi misliti na potrebni obratni kapital. Svoje želje in upravičene zahteve po organizaciji cenejšega zdravljenja nas, kroetskega ljudstva in naše živine, moramo pač odložiti na bo.jše časel To ie sedaj samo za mesta in trge ter njihove neposredne okolice. Kmet s svojo družino in živino mora samo boguvdano čakati, da ga močna narava sama ozdravi ali da ga preselijo tja, kjer ni več trpljenja. Besede regulacija in meliioracije so nam zadnja leta ne saino tuje po izvoru, temveč tudi po vsebini in vendar imamo toliko neurejenih rek, potokov in hudournikov ter zasneženih dolin. Bog nam daj dočakati še dobo, da se bodo na naših domovih zamogli manj oglašati eksekutorji in fi-nancarji in več inženirjil Se mnogo bi bilo, kar bi imeli kmetje povedati k novemu letu naši javnosti in vsem drui!im stanovom. Prepričani smo, da bi zanesljivo bilo bolje, ako bi zasebno in iavno iivkenje preveval duh dejanskega krščanstva. Da vsaj v novem letu ta duh med nami napreduje, je naša na gtobokejša želja za novo leto. Saj samo zavest dolžnosti do Boga in bli žnjetfa zamore uspešno preurediti svet in čim več bo krščanstva v dejanju, tem prej in tem izdatnejše nam bo [>o blagoslovljenem lastnem delovanju vse drugo dodano v žlahtnih sadovih tako bo tudi slovenski kmet zamogel iz srca vsakomur reči: Bog daj srečno novo lelol Viničar ob novem teta Svojstvo človeka je, da je nezadovoljen. Tod« malo bo poklicev, kjer bi bilo DezadovuljUvo ta razočaiajiie v letu 1933 tako ulcuielieno. kakor med vuučarji Blagoslov u»yeha m bil oad vmi-earikim delom v preteklem letu, kajti *»led rax-mh vremenskih tn drugih okolnusli je vuulu trt« slovenskun vinogradnikom povprečno telo slabo »blodila, čeravno t* bilo dela često več m |e bilo tetavneiie, kakor pa v ugodni letini, ln ta neuspeh občutimo vuuč&rji često še bolj, kakor gospodarji sami. Že ob zaposlenosti je rini čar revei, m j j« trpljenje njegov delež m beda Oiegov stalni »kruh«. Izjemo tvorijo le viničarji pri bogatejših posestnikih v bližini mest, ako imajo izdatnejše nstu/aJn« deputale. Zato pa je beda v Halozah med vtni> čdrji tem hujša, samo da |e trplienje mam apai»-no, kakor pri rudarjih m industrijskih ter obrtikdl'!l1 delavcih po mestih in indiAstrii&kih krajih. ' in'-Ako se ob novem letu iz vrst delovnega ljudstva naj sliši tudi glas viničarja, da t&pove, k«| si želi tn kaj pndakuie v bodočem letu, bi pač ime! na kralko povedati sledeče: Pred vsem si želi viničar več ljubezni in r*6 razumevanja in vpoštevania za svoje težito delo v celoti. Viničarski red. ki nam ga |e za otemli« mariborske oblasti dal bivši oblastni odbor, t« prvi važne,ši korak k olajšan ni naših razmer m zboljšanju našega položaj*. Ne i&čemo darov m milo* ščine, samo dela hočemo in to delo nai nas in naše rodbine redi ter omogoči najskromnejši človeka vreden obstanek. Viničarsko delo je »ezonsko. Ko trta fiočlv«, moramo večinoma počivati tudi viničarjii dela ni in s tem seveda tudi ne zaslužka. Na težje in naj-hridkeiše je sedaj v zimi. posebej meseca decembra in januarja, deloma šc tudi februarja. ?-> t« čas bi se moralo preskrbeti drugo delo. bodisi doma v hiši, bodisi zunai v javnih zgradbah, kakor so ceste, regulacije rek, melijor»ci'e in drugo Rešiti problem, kako skra:$ati s poštenim delom tn zaslužkom viničarjeve neprostovolne dolge, neplačane »počitnice«, ie izredno važen p>roMem tn vsai več razpravljanja o njem pričakujemo v novem letu. Olajšati ali sploh omogočiti strokovno izpopolnitev m izobrazbo viničarja, je nadaljnja želja in potreba, ki ie v znatni nieri izvedljiva tudi v sedanjih težkih časih. Ukaželjni viničarii bodo z ve-seljem in s hvaležnostio »prejemali vso takšna smotreno izvedena stremhenia. Napredek in upoštevanje stanu — tudi vini-čarskega — pa sta odvisna tudi od volit in samozavesti prizadetih samih. V tem oziru ie vini- . čnriem potrebna izpopolnitev njihove strokovno organizaciie Storjeno ie že marsikaj lepega in koristnega posebej po neumornem prizadevanju Ke-tra Rozmana, toda storili ie treba še več in tukaj morajo viničarii sami imeti več zanimanja in samozavesti. Tudi v tem ožim it v novem letu mogoč napredek, ki mora obroditi potem samo blagodejen sad. V novem letu si viničarji želimo tudi napredka v miselnosti, da bi zavest vzajemnosti pj-odikt boli v vse delovne slo;c, saj je delo našn skupna pravica in naša skupna dolžnost. Duh pravega krščanskega bratstva naj veje med nami, pa bo naše delo bolj blagoslovljeno nam vsem. Kaj naj ob novem letu odkrivamo svoie Jorie? Kdor prebiva v tuji, večinoma slabi hist »n se v eni sami več ali mani majhni sobici stisRa 00 pretežno hladni peči s svojo rodbino, kjer te navadno število otrok večje, kakor število vsej«*, nicgovega pohištva, kdor gleda svojo deco napol nago in boso, kdor dan za dnevom zre sam gladen s solznim očesom, kako se iz izsušenih ohraz.-v otrok stekleno svetlikajo gladne oči, ta pač v svoji bedi molči in si niti nc upa sanjati o socialnih, zdiavstvenih in drugih ugodnostih. S c-čen jc že, ako nasiti sebe in svoje v dobi brezdelja vsaj enkrat na dan pošteno s krompirjem v oblicah, z nezabeljeno repo in par fižolčki: saj kruhka v miznici cele tedne in mesece ni! Bratje, to je vestna in verna slika stotine in stotine vi-ničarskih rodbin posebej letos ob novem letu v naših Halozah in deloma v Slov. goricah! In s hrepenenjem po ugodnejšem letu in po delu za na|-skromneiši zaslužek — 8 do 10 dinanev brez hra-ne na dan — stopa večina slovenskih viničar cv v novo leto. Ko molite bratie: »Dai nam aane« naš vsakdanji kruh. In uživate ta boiii blagoslov tedaj mislite malo tudi na nas, ki smo l vami vred ustvarjeni po Njegovi podobif Nadvse zanesVivo prorokovanje za leto 1934 Spodaj levo: Železniška nesreča pri Bonne-ville v severni Franciji 25. oktobra. Spodaj desno: Francoski parnik »L'Atlantique« v plamenih (4. jan.) »Ti se še vedno voziš v II razredu?« »Sem pw prisiljen. Moji upniki « IUujv iretietn.* Kar bomo sejali, lo bomo želi Leto 1934 bo natančno 34. v tem stoletju. Meseca prosinca bo še precej mraza, posebno Ba prostem. Ni izključeno, da bomo meseca prosinca izpod neba dobili dosti babjega pšena, ki se bo pa spremenilo v vodo. Na koncu tega meseca, ki bo imel letos 31 dni, bo postavljena sreda. Mesec svečan se bo odlikoval po tem, da bodo ljudje po Evropi in Ameriki bolehali za posebno boleznijo, ki se bo razpasla v pravo epidemijo. Bolniki se bodo v zaprtih prostorih vrteli cele noči in bodo to imenovali plesno zabavo. Ker pa stoji ta mesec v znamenju raka, se bo zgodilo, da bo padel pust na 13. dan tega meseca, kar se bo zgodilo ravno v torek. S tistim dnem bo bolezen v glavnem prenehala. Zato pa bo mesec imel le 28 ali kvečjemu 29 dni. V tem času. ki se bo imenoval predpust, se bo pomožilo veliko deklet in celo vdov. Sušeč bo 1. 1934 zelo suh. Zaradi velike suše marsikdo že 1. dne sušca ne bo mogel plačati stanarine, drugi ne davkov, tretji ne obresti. Marsikdo pa bo lahko plačal eno ali drugo. Mraz ta mesec ne bo tak, kakor je bil v prosincu. V Cikagi v Ameriki se bosta spopadla en Slovenec in en Irec zaradi pomanjkanja prohibicije. — Ta mesec se bodo ženili ptiči. Mali traven ali april bo zaslovel po slabih dovtipih in potegavščinah, ki bodo šle v klasje posebno L aprila. — Športno društvo Ilirija bo prisiljeno svoje drsališče zapreti. —■ Na Francoskem, na Laškem in v Južni Ameriki bo nekaj ljudi umrlo, drugi bodo pa še živeli. — Pričakovati je, da bo ljubljanski tramvaj ta mesec dograjen. Ni pa pričakovati, da bi ljubljanske ulice nehali razkopavati. Veliki traven se bo v letu 1934 imenoval maj nik. V Beli Krajini ne bodo imeli več snega, pač pa ga bo na severnem in južnem tečaju dovolj. — Z gotovostjo lahko napovemo, da bo ta mesec Ljubljanica zopet smrdela. Vseeno pa se bodo ob njej vsak večer sprehajali zaljubljeni pari. Rožnik ali rožni cvet ali junij se bo odlikoval po tem, da bodo po vrtovih začele cveteti vrtnice. Mnogo ljudi bo sililo ob nedeljah iz mest na kme- te: eni s tramvajem, drugi v Ustnih avtih, tretji pa peS. — Sloveč državnik v južni Ameriki bo dobil velik red, v Italiji bodo govorili največ po laško, Madridu pa po špansko. Vendar Eskimov, Orenlandcev in Malajcev to ne bo spravilo iz ravnotežja. Zato bo tudi zunanja politika ta mesec uravnotežena. Mali srpan ali julij bo stal v znamenju srpa. Kmetje bodo želi če so kaj sejali; bogatini pa in taki, ki žive lahko brez dela, se bodo ta mesec skrili v vodo, kjer se bodo učili plavati po cele dneve. Tudi ves mesec veliki srpan bodo kmetje želi in kosili, če jim ne bo nagajalo vreme. Pričakovati pa je mokrih padavin, če ne bo sijalo solnce. — V južni Afriki bodo ta tnesec imeli hud mraz in sneg, torej pravo zimo. Mesec kimovec bo imel to posebnost, da se bo 21. dan tega meseca začela jesen, in sicer natančno na petek. — Skozi puščavo Saharo bo jezdilo več karavan. — V Kaliforniji bo več Indijancev ko na vsem Štajerskem skupaj. Pač pa bodo v Kaliforniji kopali zlato, na štajerskem pa ne, kar bo velika razlika v valuti. Meseca vinotoka ali oktobra bo dozorelo grozdje po štajerskem in Dolenjskem. Na Gorenjskem pa še ne bo zrelo, a ga bodo vseeno pili. Gorenjski vinogradniki bodo vino takole pridelali: I Na vsako kilo gorenjskega grozdja bodo nalili vode. To bodo zmezgali in zmečkali. Kar bo iz tega priteklo, bodo imenovali letnik 1034. In ljudie bodo vse popili, še plačali bodo, da smejo piti. Meseca listopada se bodo ogolili ljubljanski kostanji. Sava pa ne bo tekla mimo Maribora proti Št. llju, ampak mimo Kleč in Št. Jakoba proti Zagorju. — Ker Ljublianica še ne bo regulirana, bo tekla nazaj in smrdela Meseca grudna ali decembra bo očak Krim dobil belo kapo. Tudi po ravninah bo zapadel sneg. — Že sedaj priporočamo, da si dotlej vsak nakupi | kaj kurjave, ker sneg je mrzel. — Ker bo v tem mesecu začelo zmrzovati, smemo pričakovati, da ] bodo zato začeli graditi v Ljubljani nov tramvaj i — v Bizovik. Leto 1934 po Kristusovem rolsivu Gregorijanski koledar je danes najbolj razširjen v kulturnem svetu. Po njem računajo v javnem ln zasebnem življenju, po njegovih dnevih si ljudje urejujejo svoje delo. Toda poleg gregorijanskega koledarja obstojijo še drugi, ki slone navadno na verskih izpovedih. Mi bomo jutri Šteli 1. januarja 1934. po Kristusovem rojstvu. Novo leto je torej 1934. leto kr-Uanske dobe. Toda jutri napoči tudi 7743. leto bizantinske dobe, ki se začenja 1. septembra 1934. po gregori-janskem koledarju, in tudi 5695. leto židovske dobe, ki se začenia c zahodom solnca dne 20. septembra po gregorijanskem koledarju. Leto 2687. poteie od us/anonitve Rima po Va-ronu. To leto se prične 1. januarja po gregorijan-skem koledarju. Leto 2681. dobe Nebukadnezarja se začne 27. ■prila 1934. Leto 2593. japonske dobe se prične 1. januarja 1934 po gregorijanskem koledarju. To je v Istem času 8. leto periode Šova. Leto 2245. grške dobe ali dobe Seleueide. Ta koledar je še vedno v veljavi v Siriji in se začne 1. septembra, ali pci drugih verskih sektah 1. oktobra v L 1934. Po stari metodi računa čas tudi Damask. Leto 1650. Deoklecijonove dobe, ki se prične 29. avgusta 1934 po gregorijanskem koledarju. Leta 1552. mohamedanske dobe ali dobe He-gira, ki se začne dne 26. aprila 1933 po solnčnem zahodu. Poleg tega ima astronomska veda svojo lastno teoretično dobo po julijski periodi, ki je tako dolo- Na kmetih v Krkonoših izdelujejo prav lične jaselce. i a navada je stara že več sto ler. Novo leto v znamen it podkve, čena, da je 1. januarja 1933. zanjo 2.427.074 dan. Računa se po gregori ianskem koledarju. Po tej periodi je naše leto 1934 6046. leto julijanske periode. Nov koledar: 13 mesecev po 28 rini Letos smo praznovali božič na ponedeljek. Marsikdo se je veselil, da je božič padel prav na ta dan, saj je lahko koristno izrabil božične počitnice. Nameščenci v podjetjih, ki zaključijo delo v soboto opoldne —- in teh je hvala Bogu še precej — so lahko odšli na jjočitnice že v soboto zvečer Ce se uveljavi nova reforma koledarja, kakor je bila predlagana na mednarodni konfrenca v Ženevi oktobra 1931. bo ta ugodnost trajna, ker bi v smislu te reforme božič padel vedno na jxmedeljek. Novi koledar bi se moral uveljaviti leta 1939. Leto naj bi se razdelilo v 13 mesecev z 28 ali 29 dnevi. Vsako leto bi se zadnji dan v letu praznoval kot dan mednarodnega počitka, in sicer bi to bil dan po soboti. V nedeljo bi sc potem začelo novo leto. V prestopnih letih bi ta počilek irajal dvn dni. Tako je že Mojzes vrinil praznik binkošti, da bi na ta način absorbiral en dan, ki ostane po 52 tednih v vsakem letu. Na ta način je zadobil svetopisemski koledar trajno vrednost. Kristjani -o r>ozneje iz tega dne napravili binkoštni ponedeljek, ki je 50. dan po veliki noči. Liga za uveliavljenje splošnega mednarodnega koledarja ima svoj propagandni sedež v Londonu. Letos je liga takoj ugolovila, da je bilo število potnikov, ki so šli na božične jx>čitnice, štirikrat večje kakor druga leta, ko božič ne pade na ponedeljek. To je znamenje, da je ponedeljek prav pripraven dan za božični praznik. deteljice, pujsa ... Kakor vsakega pravnika se drži tudi novega leta še tfeliko starega praznoverja, ki izvira dostikrat še iz poganskih časov. Tako veljajo za znanilce sreče v novem letu konjska podkev, štiiri-peresna deteljica, gobe, dimnikarji in prcSički. Te zinake dobimo na vseh novoletnih kartah, na sil-vestrskih prireditvah iitd. Odkodi tem predmetom, odnosno bitjem tolika oblast in čast? Podkev sj>ominja na patrona jezdecev — sv. Štefana, ki ga pogosto slikajo na konju. Po njem nai bi bila podkev znanilka sreče. Med Slovani je še ponekod v navadi, da peko na dan sv. Štefana kruh v obliki podkve; te kruhke darujejo potem za novo leto tudi revežem in veljajo za znanilce sreče. — Druga razlaga pravi, da so svoj čas plemiči in drugi odličniki ob slovesnih prilikah jezdili na konjih, ki so bila podkovani s srebrnimi podkvami. Če je konj tako podkev izgubil in jo je kdo našel, je bila to zanj vsekakor otipljiva sreča, ker je imelo srebro vedno večjo ali manjšo veljavo. Štiriperesna deteljica pomenja štiri rojenice. Po starodavni ljudski veri niso rojenice samo tri, marveč jih je četvero. Četrta prinaša zlo, a kdor jo je priklenil nase, temu ne more več škoditi, f.dor ima torej za seboj vse štiri rojenice, mu je sreča zagotmvliena. Tudi Grki so verovali v zdravilno moč štiriperesne deteljice in ji vrhu tega pripisovali čudotvornost bajanice, s katero je mogoče dvigati iz zemlje vse mogoče zaklade. Gobe veljajo za znanilke sreče pač zato, ket se silno hitro množc; da upodabljajo najčešče mušnico, je pripisati njeni lepi, živi barvL Zakaj pa naj bi dimnikar prinesel novoletno srečo? To si moiremo poijasniti takole. V dobah, ko še ni bilo ne elektrike nc plina, je bila domača udobnost posebno pozimi zelo odvisna od dobro očiščenih dimnikov. Dimnikar je bil zato zelo potreben pomočnik v gospodinjstvih in so ga vedno radi videli priti. Od davna so dimnikarji o novem letu pobirali napitnino in sicer zarana zjutraj, tako da so bili pač prvi, ki so potrkali na vrata. Niso pa prihajali praznih rok, marveč so prinesli majhen dar za kuharico: naprstnik in puščico za šivankc. Potemtakem so bile torej vsestransko »srečne oči«, ki so oo 102 litra piva na leto, Ta količina je padla leta 1928—29 samo na 86 litrov. Torej je porabila tudi obubožana so- Več'e npsreče u p» eiehlem Zgoraj levo: Ostanke ameriškega zrakoplova Akron , ki je dne 4. aprila treščil v morje, dvigajo iz vode. Zgoraj v sredi: Palača nemškega drž. zbora gori (27. februarja). Zgoraj desno: Strahovita eksplozija v Neukir-chenu v Posaarju II. februarja. vojna Nemčija šo vedno dosti piva, ker r ne-ugodnih razmerah nazaduje navadno samo kakovost komumiranega alkohola, dočiin kaže količina veliko stalnost. Če porabi zdaj (lela 1932—33) navaden Nemec samo po 51 litrov piva na leto, pomeni to nazadovanje rezek skok, ki mora imeti nove vzroke. Isto se ojiazuje tudi pri iganju. Predvojni konzuni: 2.8 I lelno na osebo je padel do leta 192S na polovico: 1.4 1 ter do leta 1932 na 6.6 li'ra, kar pomeni samo četrti del predvojne koli čine. Strokovnjaki pravijo, da so tu odločilni j>oleg pomanjkanja denarja drugi vzroki: priljubljenost športa, razvoj protialkohnlnega gibanja in tudi radio. Vsi ti novi pojavi so zelo pristrigli dohodke gostiln in kavarn. Nemška hotelska industrija z 260.0');) podjeiij (kavarn, restavracij, penzij) in 750 tisoč uslužbencev je pomenila še pred pelimi leti več v narodnem gosjiodarstvu kakor n. pr. stavbena stroka. Njen letni promet je znašal do 7 milijard mark A v teku zadnjih let se je zmanjšalo število gostiln za 30 ooslotkov Poleg nazadovanja števila gostov se oj>azu.ie tudi izumiranje nekdanjega »stalnega omizja«. Nameslo restavracij uspevajo skromnejše domače menze. Velike tovarne, uradniške zatlruge in slična poojetja olvarjajo menze za svoje člane .11 delavce. Samski nastavljenci, ki so popre i stanovali po penzi jnh s skupno mizo, si zdaj rajši poiščejo zasebne sobe. Pri presojanju omenjenih gospodarskih spremeb moramo lorej ujiošlevati razen krize še vedno bolj pomemben nov način življenja. »Moj ftinž je včasih res tako raztresen, kot U malokdo.« »Iz česa pa sklepate?« »Predvčerajšnjim, ko je prišel domov, je cel večer nekaj premišljeval in ugibal, pa sc ni mogel spomniti. Šele, ko jc bila ura blizu polnoči, se jc domislil.« »No, in kaj je bilo?« »Hotel jc iti zigodaj spat.« MLADI SLOVENEC M. K. M. K.: Staro leto 1933 Stopilo staro leto Je v polomljeno kočijo ia oddrdralo klavrno skoz &rao noč — adijo! Kdo hrepeneče are za njim, kdo plaka, kdo žaluje? Nikdo, nikdo... Od radosti še ded na£ poskakuje: »Namesto blagoslova id trosilo saimo l>edo med na«; ves svet postavilo na glavo si ... V to zmedo stri pilo novo leto bo, da vee spet prav obrne: prikliče smeh v te grenke dna. prežene sence črne — — —< Izginila kočija je v temo kot grd sporni n. £e k nam prihaja svatovat kot solnce iz daljin — novo leto 1934! Micka se je izgubila Sama ni -vedela kdaj, sama ni vedela kako: kar nenadoma se jc znašla sredi uldce či«to sama. Kakor plaha ptička, ki so ji zJato prostost ukrali in >o v tesno gajbico zaprli, se je zbegano ozrla okoli sebe — in drobno srce ji je stisnili črna groza. Tuji, neznani ljudje so brezbrižno hiteli mirno. .. zdaj »daj »e je v zamolklo pesem ulice zasekal pregluiujoč rzkrik avtomobilske hupe, kakor da je nekdo iz smrtne bolečine obuipno zakričal ... zdaj zdaj je kdo koga glasno pozdravil . .. zdaj zidaj «e jc kdo hrupno zasmejal--- »Mamal Mama!« Kakor da se je nekje sredi Širokega morja razbil čoln, v katerem je veslala zlatemu solmcu naproti, kakor da so jo razburkani valovi vrgli na samoten otoček, ob katerega buta zdaj s silno močjo — ji je strašno pri srcu. Moj Bog, lc do kam bo prodrl iz t« brezupne sajnote njen tožeči klic?--- »Mama! Mamal« Micka si je šla z drobnimi prsti pod oči in zadrhtela v krčevitem joku. Njen klic je pogoltnila zamolkla pesem ulice, njene solze pa so kakor signalne lučke zablestele iz noči in zbudile pozornost mimoidočih. Dvoje, troje ženskih obrazov se je sklonilo k njej. Najbližji obraz sc je ve« v gorkem sočutju raznežil: »Čigava pa si, punčka?« Le čigava neki naj bi bila takale drobna, nc-godna punčka, vas vprašam, le čigava neki? Mamina je _ to se razume samo po sebi! Da jo le morejo tako čudno, tako neumno izprašcvati. . . »Povej no, čigava si.« »Mama! Mamica!« je klicalo srce, s solzami zalite oči pa so iskale med kopico radovednih obrazov njem mili obraz .. . »Vsaj to nam povej, kako ti je ime.« Mama ji pravi »dušica zlata«, očka ji pravi »miška«, ko bo pa začela hoditi v šolo, bo zapisala na tablico »Micka«. Takšno je njeno pravo ime. Toda kaj vse to koga briga?! Mamo išče, mamo ji vrnite — vse drugo je ne zanima, »Odkod pa si? Daj no, govori! Ali si mu-tasta?« Nekje v predmestju je rožnat vrt, v vrtu je bila hišica, v hišici je soba polna solnca in smeha — tam je doma, tam, pri očku in mami Lahko bi to vedeli sami, kaj bi jim pravila! »Križ je s teboj, pttnčka, križ. Kako boš pa našla mamo, če nič nc boš govorila?« »Mam«! Mamical« Skozi gručo radovednežev »c je pririnil stražnik, ki »i bo vse iivl)c,nje zaman trudil, svoji dobrodušnosti vsiliti strog obraz. Nič bolj smešnega menda ni na svetu, kakor takle debelušen stražnik s samokresom za pasom, gumijevko v roki, krutimi brki pod nosom — in z očmi tako dobrimi im miroljubnimi, da bi mu človek najraje »striček« dejal m sc mu prijazno nasmehnil, če bi smel... »Kaj pa se je zgodilo?« je pobaral. »Nič posebnega!« je malomarno zamahnil z roko neznanec s trudnimi očmi. (Si jc mož v svoji bridkosti menda mislil: Toliko se jih dandanes izgubi — velikih in majhnih — en izgubljenec več ali manj — kaj bi tistol Počasi ee bomo vsi izgubili ...) In je Sel dalje — živa slika človeka, katerega nobena stvar na svetu več nc zanima . .. Stražnik je prijel punčko narahlo za podbra-dek in |i dvignil objokani Obraz. »No, kaj pa je s teboj? Ali si mamo izgubila? Lc nič ne jokaj, jo bomo žc našli, žc. Saj sc ni v zemljo udrlal« »Pa pojdi tačas z menoj.« jo je povabila in jo pokroviteljsko prijela za roko tuja gospa. 0 tisto pa že ne, da bi svojo mamo zamenjala za drugo, o tisto pa že ne| Z obupno odločnostjo s*2 je Micka otresla tuje roke in Se huje zaplakala. Obroč radovednežev okoli nje sc je zgostil. Stražnik se je z mogočnimi ramami uprl ob živo steno človeških teles in jo narahlo odrival nazaj: »Tak — dajte se no razitil Saj vidite, da ni nič.« Ljudje pa sc niso bogve kaj zmenili za stražnikov ukaz. Oivi v prednjih vrstah »o ie u korak umaknili, oni ▼ zadnjih vrvtah, ki niti dobro vedeli niso, za kaj prav za prav gre, »o Se huje silili naprej ... Radovednost je pač huda reč, je hujša kakor glad: ne da »e kar takole z dvema ali tremi stražnikovimi besedami nasititi. Bogve, koliko časa bi še punčka zaman klicala mamo, bogve, koliko ljudi bi se ie nabralo okoli nje in bogve, kakšen konec bi bil te zgodbe. — da ni nenadoma odnekod pritekel velik pes. Z bistrimi očmi je začudeno premotril zbrano množico, napel nosnice, naperil ušesa---in zdajci tako divjeradostno zalajal im pomahal z repom, kakor da je odkril nekaj silno važnega. Hoplal jc poskočil od tal — in že je bil pri gruči. Povzpel se je t prednjimi nogami na hrbet možu, ki se je • komolci rinil v ospredje in visoko iztegoval suhi vrat. Mož se je srdito okrenil, sumi psa sirovo od sebe in zarentačil: »Marš, turoma pasjal Da bi te epski« Pes pa je pokazal ostre zobe in zabevskaL tako ukazovalno zabevskal, kakor bi hotel reči: »Horv, hov, kar lepo se umakni, mož, kar lepo se uimalkni. če ne...I« Mož se je domislil nekaj groznega m naježili so se mu lasje. »Stekel pes!« je hripavo zakričal in sc spustil v beg. Med ljudmi .je nastala strahovita zmešnjava. »Stekel pesi« je šlo z grozo od ust do ust in razkropili so se na vse strani. Nekateri so se skrili po bližnjih vežah. Drugi so izginili za oglom, kakor da jih je burja odnesla. Neki fant je v vsesplošni zmedi splezal celo na cestno svetiljko. Ulica jc bila v hipu v.sa tiha in prazna. Samo trije so ostali tam: Micka, pes in stražnik, ki je ! menda od samega presenečenja pozabil bežati. Ko ga je minil prvi strah, je potegnil samokres izza ' pasu ia hrabro naperil moriino cev v »steklega« psa. Pes pa si je medtem že dodobra ogledal punčko izgubljen/ko od nog do glave im je storil nekaj povsem drugega, kar so ljudje s strahom in trepetom pričakovali: sedel jc na zadnje noge, pomolil punčki taco v pozdrav ia zabevskal tako prijazno in veselo, kakor da je nazadnje vendarle našel, kar je dolgo časa zaman iskal, »Kužal Moj kužal« je radostno vzkliknila Micka — v hipu je bita pozabljena vga bridkost. Objela ga je ljubeče okoli vratu in ga pogladila po mehki dlaki. Stražnik je strmel in nI mogel verjeti. »Ja, punčka,« fe zajecljal ves bled »n zaskrbljen, »ja, punčka, ali se ga nič ne bojiš? Pusti ga, te bo ugriznili« Saj veš kako me bo ugriznil, si je mislila Micka, saj veš kako me bol To je naš kuža, naS dobri kuža — že tri leta sva si najboljša prijatelja. In je znova ljubeče počehljala psa za ušesi in mu nežno dejala: »Kužal Moj kuža!« Ljudje, ki so kukali izza bližnjih oglov in vežnih vrat, so prav tako kakor stražnik strmeh in se čudili. Polagoma pa »o sc pomirili vsi in jeli drug za drugim previdno le.zti iz svojih skrivališč. Tudi fant, ki je bil splezal na cestno svetiljko, se je pomirjen spustil na Ua. »Ni stekeJ pes!« se je šele zdaj posvetilo stražniku v glavi. Vtaknil je samokres nazaj za pas, stopil k Micki in jo pobaral: »Potemtakem je ta kuža vaš, kaj?« Micka je pokimala in pes, ki jc to videl, je takisto pokimal, kakor bi hotel reči: »Seveda sem njihov, hov, hov, mož, scvedal« In jc bil koncc tc zgodbe tak, da je pes sam povedel svojo malo, dobro prijateljico — domov k mami... Prerijski lovec BiH in Indijanci Rešitev božične ngonhe Ko po Indijanci nič hudega sluteč planili proti grmu, za katerim je bil skrit lovec BiH, je ta nenadoma planil pokoncu, zavihtel svoj laso (lovitno vrv) in vsi trije Indijanci so bili naenkrat ujeti v zanko. Preden so se presenečeni Indijanci zavedli, je Bili že skočil k njim in jim zvezal še roke. Potem si je zadovoljno prižgal pipo in odgnal Indijance v daljno me*to, kjer jih je izročil vojaškemu poveljniku. Ker se je Billu posrečilo ujeti naj-hrabrejše bojevnike plemena Sioux, ni ^ bilo težko prisiliti indijansko pleme k sklenitvi miru. Ujete tri črnokožce je povebnik belih vojakov izpustil šele potem, ko je dobil od poglavarja Indijancev svečano zagotovilo, da se bodo poslej izogibali vsake sovražnosti proti njim. Nehay dragih rešitev Slava Antončič, učenka (?) razreda v j Grosupljem Tedaj je lovec Bili vse tri Indijance ujel v laso, ki ga je imel nalašč za to pripravljenega. Potegnil jih je tako močno k sebi, da so leteli po zraku kakor samofrči. . . Potem jih je še krepko zvezal in jih ni izpustil prej, dokler niso pokadili z njim »pipe miru«. Odsihdob so si bili največji prijatelji . . . Franc Theuerschuh, učenec (?) razreda v Ljubljani, Resljeva cesta 25: Bili je tedaj zavihtel amerikansko lovilno vrv in ujel nanjo vse tri Indijance. Tako zvezane je potem potegnil v zrak, kjer jih je pustil viseti toliko časa, da so postali krotki ko jagnje. Ko so ga začeli prositi, naj iih izpusti, se jih je usmilil in jih razvezal. In ker je bil Bili globoko veren, iih je naučil moliti in ljubiti druge ljudi. Tako so Indijanci postali njegovi najboljši prijatelji. . . Marica Hojkar, učenka meščanske šole v Št. Vidu nad Ljubljano: Ko so Indijanci planili naprej, se ie Bili hitro neopaženo skril za bližnje drevo Indijanci so navalili na strašilo in začeli udrihati po njem. Ko so spoznali svojo zmoto, so se še boli razsrdili in z grozečim krikom planili v šotor, da bi poiskali Billa. Bil! pa je v tem hipu skočil izza drevesa, se 7. nabito puško postavil pred vhod in zakričal: »Roke kvišku!« Indijanci so bili tako presenečeni in zbegani, da se mu niso prav nič upirali. Mirno so se mu pustili zvezati in odvesti v mesto . . . Marica Stegcl, učenka II. razreda meščanske šole pri uršulinkah v Ljubljani. Zaloška cesta 15: BiH je bliskovito vrgel laso nad Indijance ler iih kot izkušen prerijski lovce ujel vse tri hkratu. Indijanci so od strahu popadali na tla Bili 'im je pobral vse orožje ter jim zagrozil s takoišin'o smrtjo, čc se kdo izmed njih gane. Premagani Indiianci so ga prosili, naj jim vrne prostost. BiH iim je ustregel; še prej pa so morali čmoikožci obljubiti, da ga poslej pustijo neovirano loviti v njihovem lovišču.. . Bojan V a n d o t , učenec IV razreda na Vrtači v Ljubljani, Pred škofijo 14: Bili se ie izza grma pognal kakor blisk in zavihtel nad Indijanci svojo gorjačo. Indijanci so zagnali strašen vrišč, ker .so bili prepričani, da jih je napadel mrtvi Bili. Vzeli so podplate pod pazduho in sc spustili v divii beg. Bili je poslej brez skrbi lovil po preriii, kajti Indiianci so se ga v strahu izogibali ?e od daleč. Mislili so v svojem praznoverju, da straši po preriji Billov duh . . . Marija Smcrdu. dijakinja II, razreda gimnazije v Ljubljani, Gospp.ska ulica 10- Ko so Indijanci pritekli do grma. sc jc Bili pognal kvišku in nameril puško pn.ti njim. Indijanci so prestrašeni popadali na kolena in ga lepo prosili, naj jih pusti živeti. Obljubili so mu, da ga ne bodo nikoli več nadlegovali BiH jim je velikodušno pustil življenje. Da ga pa nc Hi spet zavrat-no napadli, jim jc zvezal roke in jih tako napodil v niihovo vas. Poslej jc ime! mir pred Indijanci . . . Marica Šnabelj, učenka II. razreda v Smledniku: Indijanci so n 1.1 n i i i proti grpvi — naravnost v I n&stavlgeno zanko, ki jo jc Bili dobro zadrgnil. 1 Srce kovač >Ofika, prisluhni, očka, povej: kdo pa tako vedno razbija mi: tok, lok, tok, tok, v prsih nekje?c >»To je kovaček, moj sinko, kovaček: tvoje srce. Noč in dan Icuje li voljo, značaj, noč in dan kleSe ga, bruni.. .< >Zakaj?< »Če ga trd6, prav trdd bo koval, neupogljiv kakor jeklo bo v tebi, sinko, postal. Ce ga skrbnd, prav skrbnd bo kova!, v tebi ko v školjki bo biser izčiščen zalesketal. Sinko moj, daj srou-tkovačku ves mladi svoj pismeni V ognju, vež, mora kovati značaj — dn ne postane krhek ko kamen.« Indijanci so brcali okoli sebe z rokami iti nogami, da bi se osvobodili, pa je bilo vse zaman. Brcali so toliko časa, da so se vsi trije kakor živ klobčič zavalili po bregu navzdol. Bili pa je z gorjačo stekel za njimi in udrihal po njih, kar je mogel. Indiianci so tulili in javkali ter se valili vedno hitreje. Nazadnje so štrbunknili v deročo reko, v kateri bi bili prav gotovo utonili, da jih ni tedaj Bili rešil iz valov. V zahvalo za rešitev so se Indijanci zarotili, da mu bodo prinesli vso divjačino, ki jo bodo v treh dneh nalovili. In so moško držali svojo besedo: nanosili so Billu divjačine, da si je pošteno napolnil mošnjiček ko je dragoceno kožo ubite divjačine prodal v mestu ... Ivan Markež, učenec II. razreda meščanske šole na Jesenicah: Bil! je vrgel laso na prvega Indijanca, ga potegnil k sebi in zvezal. Druga dva Indijanca sta hotela svojega tovariša rešiti. Napadla sta Billa od obeh strani. Bili pa jc bil kos tudi tema dvema: zagnal se jima je pod noge in tekbnila sta po tleh. Enega izmed njih je hitro zvezal, drugi pa je pokazal svojo hrabrost s tem, da mu je pokazal pete. Tako jc imel Bili ujeta dva Indijanca. Kmalu nato so prišli še drugi Indijanci iz plemena Sioux ler prosili Billa, naj jim vrne ujetega poglavarja in njegovega sina proti bogati odškodnini. Bili je bil zadovoljen: izročil jim je ujetnika, oni pa so mu v zameno dali mnogo zlata. Tako je junaški BiH obogatel ter poslej brez skrbi lovil zveri v lovišču Indijancev, Š« jaz sem videl lepega bizona, ki ga ie Bili s pomočjo Indijancev ujel... Martin Ocepek, učenec V. razreda v Jaršah: 1 Tedaj je Bili vrgel laso in ga tako trdno ovil okoli teles sovražnikov, da se niso mogli več ganiti Indijanci so s strahom pričakovali, da jih bo Bili skalpiral (jim posnel kožo z glave). Ker pa je bil tisti dan ravno sveti večer, se jc BiH spomnil angelskega petja v Bctlehcmu: »Mir na zemlji ljudem!« Prizanese! je zalo svojim sovražnikom in pokadil z njimi »pipo miru«. Potem se je z njimi pobratil 111 obhajal ob svetlem ognju z njimi sveti večer.. . Razen teh so poslali bolj ali manj posrečeno rešitve še drugi, katerih sestavkov pa zaradi pomanjkanja prostora nc moremo objaviti. Naj zadostuje, če Hh navedemo po imenu: Lojze Jančekovič, učenec III. razreda gimnazije v Celju; Mitja Mejak, učenec II, razreda v Mokronogu; Anton Kramer, učenec V. razreda v Celju; Milena Knavs, učenka IV. razreda v Loškem potoku; Avgust Scligcr, učcnec I. razreda gimnazije, z Vrhnike: Nada Bizilj. dijakinja II. razreda gimnazije v Ljubljani; Fera Ulčar, učenka IV. razreda v Rcliah pri Trbovljah; Bori« Bohinc, dijak I. razreda gimnazije, in Marjan Bohinc, učenec III. razreda, z Rakeka; Silvica Šreter, učenka (?) razreda pri čč. šolskih sestrah v Dolnji Lendavi; Adolf Magdič, učenec V. razreda na Pragerskem; Rudolf Hribernik, učcnec I. razreda v Horjulu pri Vrhniki. Za nagrado s.< bili od najboljših rešitev Izžrebani: Bojan Vandot, ki dobi knjigo: »Mladost v džungli«; M a r i c « Sloge! ki dobi Knjigo; »Ms!" tro>ka«i STRlCKOV KOTIČEK iliiiilliiiiiMiit>ii,MiMiii>iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiMilllliiilllllllHllllllllllim 570. Preljubi moj Kotičkov striček! — Tako majhen sem še, da ne znam pisati; zato pite namesto mene moja mamica. Povedati Ti moram, da Te uvrščam med svoje najlubše stričk«, ker znaš pripovedovati tako jepe povesti, da mi jih morajo vsako nedeljo po večkrat prebrati. Silno rad Te poslušam, pa zelo rad bi Te spoznal. Zato Te pridem nekega dne obiskat. Kaj lepega mi odpiši, ljubi stričekl — Srčkan« Pozdrave od Tvojega malega Fedorčka iz juhi jan«. Dragi FedorSek! — Moj kotiček je ciocr namenjen takšnim učenjakom, ki * kriruijastimi črkami abecede že sami znajo izraziti svoije misli in želje, ampak če izjemoma enkrat vtihotapim ■vanj tudi Tebe, se svet menda še ne bo podrl. Pač pa se utegne zgoditi, da se drugi kotičkarji pošteno razjezijo in nama iz same nevoščljivosti napovedo ljuto vojno. Če se zberejo vsi, katerih pisemca Se vedno v moji torbi ležijo, v mogočno armado in odkorakajo proti beli Ljubljani — gorje nama, če se jim hrabro ne postaviva v bran) Pa sem prepričan, da tudi Tebi ne bije v prsih puhla repa, nego junaško srce kakor meni, zato se nama ljutega sovraga nič bati ni. Brž pograbi bridko sabljico ali puško, ki Ti jo je prinesel Miklavž, ter pridirjaj k meni, da se pripravival Jva takšna orjaka, kakor sva midva, ne bova bežala pred nikomur, niti pred krvoločnim zajcem ne! In če bi že bežala, bi bežala hrabro, kakor se takima junakoma spodobi, ali ni res? Med svoje najljubše stričke si me uvrstil. Silno sem ponosen na to, kajti ni to majhna čast zame, nego je to čast gromozanska, če ne celo vej®-gromozanska. Sem Ti nameraval za to častno odlikovanje poslati zvrhan voz najlepših da«xv — pa sem se pravočasno premislil. »Mar so temu fantičku darovi!« sem si dejal. »Mu bo vsekakor milijonkrat ljubše, če tudi jaz njega počastim tako, da ga uvrstim med svoje najljubše kotičkarj« in mu iz navdušenega srca zakličem krepek »živijo!« — Morda se motim? Morda bi ti bili vseeno ljubši darovi? Daj, dai, sporoči mil Ti darove takoj od pošljem na dom. Samo bojim se, ljubček moj, močno se bojim, da bo voz z darovi obtičal v snegu tn plundt: nekje sred. pota, ko je tako slabo vr^me ... Lepo pozdravlja Tebe in mamo — Kotič-kov striček. Pisana roba Smrt zaradi mačke. Na Slovaškem je neki kmet povozil mačko. Da bi ranjeno žival rešil bolečin, jo je pobral in hotel ubiti. Mačka pa se je z vso besnostjo zagrizla kmetu v pleče. Morali so jo ubiti, da je njeno zobovje popustilo. Kmet je takoj odšel k zdravniku, da bi mu izpral rauo. Pa je bilo kljub temu prepozno. Zaradi mačjega ugriza se 11111 je zastrupila kri in je kmalu na to umrl. Kaj vse živali jedo. V želodcu krave najdejo večkrat kose železa, tu pa tom celo kakšno kljuko ooslelpca po popoldanskem spanju inokra. Mati je opravičeno pograjala Majdico, a na svoje presenečenje je dobila odgovor: Mamica, to nisem napravila jaz! Prav gotovo je bila to punčka! Saj vendar veš, da jaz nikoli več ne zmočim postelje!« Modra mali nato: »Samo to ti povem, če katera od vaju še kdaj zmoči posteljo, potem boš kaznovana ti, Majdica!« Otrok je bil s tem zadovoljen. Veliko težav, odtujenja in kljubovalnega odpora proti staršem in vzgojiteljem bi odpadlo, če bi si ti prizadevali, da bi iiineli otroško dušo. Plačilo lx> neomejeno zaupanje otrok tudi v poznejših resnejših položajih! lo je pot, po kateri si moremo ohraniti zaupanje in nagnenje otrok in doseči poravnavo ne samo med nasprotji domišljije in resničnosti v življenju otrok, marveč premostiti tudi nasprotja med velikimi in malimi, med mladimi in starimi. S. B. mo opraviti s težko vzgojljivimi, s psihopati, duševno bolnimi.) Nikoli nc smemo pozabiti, da otrok ničesar ne razume o naši življenjski izkušnji, in da zato tudi nima najmanjšega respekta pred tisočerimi našimi opomini, ki mu jih neprestano trobimo na ušesa. Vzpojitehevi vzdihi in tožbe nad njegovimi malopridnostmi so mu docela neminljivi. Zato enostavno štrajka, če je v rokah vzgojiteljev, ki molče predpostavljajo, da ima otrok pred njimi, ker so mu pač prcdjiostavljeni. nekak svet strah. Življenjska izkušnja, sestavljena iz razočaranj in odpovedi in redkega veselja ne napravlja na otroka najmanjšega vtisa. S stališča nas odraslih je otrok velik sebičnež. V svojem neomejenem kraljestvu gospoduje iu išče vedno novih radosti. Nič ne i vpraša po naših družabnih predpisih. Kljub temu j ga moramo vzgajati, a vedno si moramo biti v ! svesti, da otrok naše prepovedi tudi razume in mu j niso lc prazne, nezmiselne besede. Ni vsak rojen za vzgojitelja, in vendar za- ! hteva življenje, da svoje otroke vzgajamo. Tedaj je Tehnika v ženskem ročnem delat Iz Amerike Posamezne države USA, ki jih je 48, plačujejo svoje predsednike (guvernerje) zelo različno, povprečno od 5000 do 15.000 dolarjev na leto. Naj-majijša guvernerska plača, in sicer v Južni Dakoti, znaša 3000 dolarjev, najvišja pa je v državi Nevv Yorku, in sicer 25.000 dolarjev na leto. Župan mesta Nevv Yorka ima celo 40.000 dolarjev na leto. — Vsak tretji delavec je v isti državi brez dela; velika revščina zgraven ogromnega bogastva in mastnih dohodkov. Za nego lica In rok rabite Benkovo pomado i..Violette-kremo! Lekarna pri Sv. Trojici F. pl. Benko, Zemun V davno preteklih časih — ponekod še danes: pri pastiricah na Balkanu — je ročno delo preganjalo dolgčas; in še nekaj: vezenine so bile dragocenost, preživele so rodove. Takrat so bile komplicirane in dolgovezne tehnike razumljive in opravičljive. Toda za nas so se časi izpreinenili. Kakor vsak stil. tako ima tudi tehnika svojo dušo: plo ščati vbod. križci in aplikacija, ena več, druga manj, toda mrtva ni nobena. Duša odloča, kaj rabimo 111 kje; ne enostavnost ali kompliciranost. Najbolj enostaven in najbolj razširjen je ploščati vbod. Pa nc samo to, mislim, da je najstarejši. Ne vem, če sega ravno vse do v kameni t o dobo, dosti mlajši pa gotovo ni. Človek bi pričakoval, da ima na sebi nekaj starinskega; v resnici pa nima te note. Zakaj je tako, nc vem: ena neštetih ugank, ki jih kaže življenje Ta vbod ima troje v sebi: izolira motiv, loči ga od podloge in dalje: u njega diha mir. Noben vbod nima toliko miru v sebi kakor ploščati vbod. ln enostaven je. Zato rabimo njegovo priorostost za afrikanske m oceanijske motive; daje mir, ki je v njem, egipčanskim vezen,nam aristokratsko rezerviranost, ki jo kažejo dela tega naroda gigentov. To je ploščati vbod. Gotovo nc mnogo mlajši in ne dosti manj laz-širjeni so križci. Toda že prv, pogled nam kaze razliko: starinski so in nemirni. Ampak med križcem in križem je razlika: tehnično m po vtisu. Mnoge tega ne čutijo, še več pa jih je ki čutijo, pa se ne zavedajo. - Zame so tri ^.zrev: 1 I\ii.'riilii t a. t - p. «, | /\i/ p \ / i I i utej: iuuii je iii iionicicu m miren. i ilSbc.ninA.1 IL V »oLv>> fcm.L«; tako. kot nicgov brat, gobeiinski vbod. gotski križci, križci, ki krijejo podlogo in krize, za preproge. Znanstvena ta razdelitev ravno m, tudi praktično ni najboljša, toda - boljše nimam. Najprej gotski križci. To so čisto navadni križci, samo precej veliki so in nit je tanka: fond se vidi skozi vezenje, pa ne samo lu in tam, ampak izvezena figura se zdi kakor mreža. Križci na robu so »odprti«, delo je videti nedovrseno; zapremo s Holbeinom. S tem vbodom se dajo delati le figure v večjem formatu. Vtis je starinski in nemiren, nekaj tajinstvenega in strašljivega ima v sebi. Motivi so gotski: levi, orli in tigri in razna simbolična bitja: cnorogi, zmaji, divji možje. Križci, ki krijejo fond, so tudi križci, po tehniki in vtisu pa čisto različni od gotskih. Imamo jih vse jjoIiio vrst, toda uporabni le dve: grške križce in kitajski vbod. Lep je dvojni italijanski, toda: zelo jx>časen je. Grški križci gredo hitro od rok, skoraj dvakrat tako hitro kot navadni, fond krijejo popolnoma, le ozko zev med vrstami krijemo s Holbeinom. Nit jc odprta, debela. Kitajski vbod krije popolnoma, bolj počasi gre od rok, kakor grški križci, vendar pa še vedno tako spešno kot navadni. Tudi tu nam služi odprta, debela nit. Oba vboda — grški križci in kitajski vbod — sta mirna in nemirna obenem. Mirni so ti križci, ker krijejo enakomerno motiv ali izvezeni fond, nemimi zaradi svoje »zrnate« površine, zaradi oglate in zobčaste sihouele. In težki so. A la teža pomirja površino z oglatimi konturami pa se veže: daje vezenju barbarsko noto. V renesansi je cvelela ta tehnika in renesansa je poskusila, da ji barbarizem vzame. Pa ji ni uspelo. Vsa sredstva je izrabila v svoj namen: drobne vbode, Holbein, čipke, zlalo — vse je odreklo. Prepričana sem: sami so čulili, da ne gre, kljub vsem poskusom, ker ostali so pri barvi, ki temu vbodi! najbolj odgovarja: pri rdeči. Torej, da ne grešimo z njimi: priprost des-sin, priprosto garniranje in rdeča barva. Tretja vrsta križcev so križci za preproge. Ne mislim pri tem samo na preproge na tleh, ampak tudi na stenske preproge in na pregrinjala. Gotske križce in križce, ki krijejo, vezeno na platno, križcc za preproge na stranun. Vbod jc navadni križec, nitko vzamemo odprto in debelo. Tudi ta vbod je »zrnat« kakor grški in kitajski in krije fond, ima njih težo, le še bolj jc miren: enakomerno jc zrnat. Torej: težak je in neokreten in miren. Služi pa nam Gobelin jc danes monopol. Monopioliziral gn je Dunaj. Bicdermeier je ljubil male stvarce v gobelinu, se zdi, z Bieclernieierjem stoji in pade. Zalaga in zalaga nas z gobelinom do zasičenosti. Toda ali se res moramo vezali na U stil in samo ua tega? Nikakor ne. Gobelin in Biedenneier ni isto. Tudi za druge stile lahko rabimo gobelin in izbira je bogata: koplske vezenine, starogermanski in staro-ineksikanski gobelin, gotske preproge in pregrinjala. Vse to bogastvo čaka na nas. Biedenneier je lep in ljubek, toda ludi druge vezenine so lepe, mogoče še lepše. brez dvoma apartnejše. Vtis gobelina je vtis križcev za preproge. Cim drobnejši vbod, tembolj je nežen; večji vbod nadomestijo križci: boljše krijejo. Sedaj o vbodu Richelieu. — Najbolj ga cenijo Francozi. In ti ga tudi edini — čeprav samo včasih — pravilno rabijo: barvastega. Beli Richelieu ni pravilen. Le redkokdaj je res lep, a tudi to je slučaj; nikdar pa nista v skladu efekt in delo. Naši Richelieu-vzorci so otroci današnjega časa: zato hočejo tudi moderne barve. Te barve pa so primitivne; primitivne same jx> sebi ali po rezkem kontrastu. Dessin pa ni le moderen, tudi težek je; zato uporabljajo težke prvotne nuance. Nit f>a naj bo debela, drelirana. In sedaj primerjajmo: isti cvetlični vzorec v beli barvi in potem moderno: karinin platno, črn Richelieu, krom-rumena podloga. Takšen je modern Richelieu. Richelicu-vboda v beli barvi s tem nisem obsodila. Hotela setn le reči: rabite ga na pravem mestu. Nevenka Steindl. MODNE NOVOSTI Dva odlična zimska kostima za starejše žctit, prvi iz Icmnorjavcga velours de Ininc-a. bogato okrašen s krznom, drugi iz črnega bouclč-ja z visokim krznenim ovratnikom. 99 SLOVENCEV« SVETOVALEC BES Naš domači zdravnik A., T. Lj. Garje zdraviti ni vselej tako enostavna /.adeva. V Vašem primeru je kila razpoznava, tako opravičeno domnevam, pravilna, zdrav-Ijenje j« bilo izvršeno na običajni način tudi bržkone pravilno, a uspeh Vas ne zadovoljuje, izboljšanje cenite na komaj 10%, kar ni prav za prav nič. Potrpite vsaj dva ali trd tedne, preden se lotite novega zdravljenja. Pri nekaterih ljudeh namreč je koža bolj razdražljiva kakor pri drugih, za-stran bole/.ni (garij) in tudi zavoljo zdravljenja pri-d« koža časih v neko razdraženo stanje, ki se navzlic zatrtim gorjem ne pomiri tako zlepa. Posip-Ijri« si razdraženo kožo s smukcem (ali Vojevcem), močno srbeča mesta si otira,fte z razredčenim me-tovim cvetom ali Kmonovo skorjo. Morda je Vaše perilo vzrok kožna razdraženosti? Vsaka koža n« prenašu na pr. volne, ne vsake tkanine ali pletenine; preglejte v tej smeri svoje telesno in posteljno perilo. Isti. Žveplo je priznano zdravilo zoper garje in sicer v obliki »cveta«, ki je droben prašek in ga dodevaio maiam ali sipam (lojevcu, riževi moki in drugim prahom), da se ž njiimi vfcira koža. Vaša zmes z oljem menda ni napačna, a ne naj boljša. V. K. R. žive uiti aH o k s i i m i (zdravniški naziv) so bile letos že nekajkrat omenjene na tem mestu in tudi zdravljen?« z domačimi pripomočki. Kakor »e v-kli ne hodite dolgo v našo zdravstveno šolo. Tisti, ki Vam j« povedal učeno ime za Vašo bolezen, Vam je gotovo dal tndi navodila za uspešno zdravlienje. Če ne bo uspeha, oglasite sc čez tri mesece. B. J. B. Gnojno vnetje z o b i š č a (»pijoreja« pomeni gnojni tok) je tista zloglasna bolezen, ki povzroča izpadanje zdravih zob (dlesno ali zo-brn« »e krči, zob »e »daljša« na ven). Ta bolezen •e težko ustavi pri enem samem zobu, navadno leze od enega do drugega, dokler jih je kaj ▼ ustih. Hvala Bogu, da me n« vprašujete, kako naj ee ta bolezen odpravljal P. L V. Mesna foha (goveja in drugih živali) da Vam škoduje in dobivate po nji drisko že čez nekaj ur, prav tako meso, razven sirove svinjine in povojene slanine? Jaz bi na Vašem mestu popolnoma opustil vso mesno hrano za neka| mesecev in potem oprezno poskušal s pečenim mesom. Sirovega mesa neznanega izvora «e pa ogifeljite, da se ne okužite s kakšno nevarno boleznijo. P. N. Lj. »Božjnst« pri angleški bolezni (rakiti) se pojavlja v prvem ali drugem letu in »e po ozdravljeni angleški bolezni navadno nc ponavlja. So otroci, ki dobivajo bož^aati podobne splošne krče z onesveščenjem o Vsaki priliki, v začetku vročnice, pri prebavnih motnjah in slič-nih dogodivščinah, lei jih ie otroško življenje f>ol-no Takšna »božjastna« naklonjenost se navadno porazgubi; varovati treba otroka vseh živčnih dražil, med te spada tudi sol, navajati ga n« pripro-eto hrano in utrjevati po pameti zoper vremenske škodljivosti. Tndi resna duševna odgoja je velikega pomena za zdrar razvoj, odgoja namreč brez vsakršne mebkužnosti, a tudi brez nepotrebnih trdosti. J. O. 0. Izpehovanje iz želodca, napeto truplo in stalna zaprtost, ako ue rabite čistil, so zadev«, ki jih kaže temeljito prere-ietati z zxlravnikom, ki Vas more hkrati preiskati Nešteto je možnosti, ki vtegnejo provzročati Vašfc nevšečnosti, da se ne splača naštevati jih niti pregledno. Če se dajo izključiti bolezni drotaja, treba upoštevati način prehrane in morda nezadostno telesno gibanje in v tem p>ogledu pokreniti spremembe. V mladih letih se ogibljite zdravili Ista. Mrzle noge Vant ne dajo niti spati, ako ei jih prej ne skopljete t vroči vodi? Tudi to ravnanje se mi ne zdi primemo. V mladih letih se treba ogrevati aktivno, iz lastnih moči, nc pasivno, z zunanjo pomočjo. Gibljite, hodite v prostem času, kar morete. Lotite se kakšnega zimskega aporta! Če ne morete drugače, segrejte si noge doma v sobi s korakanjem ali ccpetanjcm, nato napravite kratek bos sprehod po mehkem snegu in hajdi pod odejo! — Zdi se, da ne zasledujete dolgo naSih zdravstvenih pomeakoT, «•) te atrari so bale večkrat razmotri vame ▼ zadnjih mesecih. J. K. Li. Teka nimate pravega tc več let, ne zadovoljuje Vas nobena kuhinja, ne domača, ne druge r mestu, ki slove po izbrani okus nos ti? Ne poznam Vas, ne Vaših osebnih razmer, vendar menim, da se da kaj lahko od po moči Vašemu nevšeč-nemu stanju. Takoj po praznikih se poprimite in držite do velike noči tega prehranjevalnega načina: Z&jtrkovat hodite v katerokoli »mlekarno« mleko aH mlečno kavo s kruhom brez dodatkov, kosit hodite v Ljudsko kuhinjo in večerjat v Javno kuhinjo v Delavski zbornici. Smete glede kosila in večerje preminjati obe navedeni kuhinji. Izven te hrane ne vaivajte ves ta čas ničesar hranilnega! Izprva ne pojde lahko, a hitro se privadite novemu načinu prehrane, ugodno bo vplivala na Vaš slabi tek ješčost Vaše nove družibe. Če to ne zadošča , povabite s seboj na obed ali večerjo tega ali onega neznanca, ki ga najdete tam kje in vidi'!«, da siromak ne ve, kam bi na obed ali večerjo. Še bolje napravite, ako ves ta čas omogočite kosilo ali večerjo kateri znani ali neznani družini, ki nima hranilca, saj Vam bo zgolj iz prihrankov Lastne prehrane preostajalo sredstev za takšne izdatke. S takšnim ravnanjem pridete na spomlad, če ne do sijajnega, pa vendar zadovoljivega teka! M. K., M. Ohlajen je razmerja tik pred zaroko je zadeva, ki ne spada v zdravniško pomenkoval-nioo današnjih dmi. V davnini 90 poznali in rabili sredstva, ki so neki imela vpliv v tem pogledu in so jih pripravljale, kakor berem v sporočilih tistih dob, neke vešče žene, zdravniki se menda niso bavili s takimi posli. Ne toliko kot zdravnik ko-Hkor kot človek, ki opazuje vse to pisano vrvenje z zdravniškimi očmi, Vam moram priznati, da je Vaš neveseli primer skorajda značilen za družabno plast našega razumniškega naraščaja. Poleg gmotnih stisk, ki so posebno občutne za razumnike, ovira sklepanje trdnih in vse življenje trajnih srčnih zvez neka zlovešča miselnost, ki preveva mladino obeh spolov; kako sa izboljšati položaj na račun ali s pomočjo drugega dela. Ta hladna sebičnost — izraz materialističnega naziranja — mori vsako nežnejše čuvstvo že v kali. Veliko je ženstvo samo zakrivilo, da se mladi možje obotavljajo, ženstvo namreč preveč popušča, ne samo po sili razmer, ampak tndi iz neverjetne zablode svoje žensko stališče, svojo ženskost in posnema moške r resnem poklicnem delu, pri športu, zabavah, celo v obleki m — razvadah. Kolika zmota! Mož išče v ženski svoje dopolnilo, tisto, kar sam nima, skratka ženskost, ta ga privlačuje, posnemanje moškosti ga odbija! Druga dušeslovna pomota, ki se vtepa na ženstvu, je lastno podcenjevanje. Mož ne čemi cvetice, ki jo lahko in brez truda vtrže, ne mika ga trdnjava, ki se mu udaja brez boja in odpora, mož hoče svojo ženo resno pridobiti in zato odklanja one, ki sc mu mečejo v naročje. — Če vse te misli za menoj premislite, •poznate, da se ne kaže več ukvarjati s sedanjim neuspelim poskusom, v bodoče pa se držite svoj« ženskosti, če hočete dobiti pravega možal M. V. Lj. Poroda se bojite? Stanovanje Vam fe pretesno, t porodnišnici da preveč zebe, za sa-na torij nimate dovolj sredstev. AK ni vnebovpijo-ča krivica, da je tako slabo oskrbljeno za bodoče matere? Te dni bomo poslušali zgodbo o materi, ki jd ni bilo postlano na rožicah. Na povelje državne oblasti je morala v najtežavnejšem stanju na daljno pot, pot, ki je v zračni črti tako dolga, kakor je daleč Prekmurje od Ljubljane, in sicer peš, morda je tudi kaj časa sedela na tovorni živali. Prišla je po naporni poti v mesto, kjer ni bilo zanjo prenočišča, menda ker ni imela dovolj sredstev, da bi si najela človeško bivališče. Tudi običajnega šatora ni imela borna zakonska dvojica. Zatekla sta se ven iz mesta v dupline, ki so bile staje za drobnico. V teh družabno krivičnih in zdravstveno nemogočih razmerah se je zgodilo največje čudo sveta. Razmislite to zgodbo; menim, da Vas mine skrb in zla volja glede svoje usode. Mir ljudem, ki so dobre voljel Kmetijski nasveti Ali se sme goveji živini (kravam) krmiti koruzno stročje ali rucke, kako in ali ima tako krmljenje kaj koristnega? Koruzno klasije »c zlu-Sči in rucke ali stročje smo potem vrglii v ogenj in 9kurili. Nekateri pa trdi;o. da to stročje malo »tolčejo, polagajo ikrmiijo) kravam, da ga živina rada žre in da je ha«novito, redilno. J. M. P. — Če koruzno klasje orobkamo, dobimo koruzne storže (rucke, stročje). Koruzne storže lahko krmimo živini. V ta namen jih stolčemo, zdrobimo aH cmeljemo in jih zaparimo z vrelo vodo. Glede krmilne vrednosti ee koruzni storži popolnoma približujejo krmilni vrednosti ječmenove, proseče in koruzne slame ter slame jarega žita. V 100 kg suhih koruznih storžev je 1 kg in 20 dkg prebavljive beljakovine, skrobna vrednota pa znata 22.3. Če vam primanjkuje krmila, je vsekakor emeslno, da porni>ite za krmljenje živine tudi koruzne storže, ker jih živina res rada žre, če so primerno pripravljeni. Ne smete pa njih krmilne vrednosti precenjevati. Katera prašičja pasma ima prednost za pitanje za meso? J. Š. K. — Na splošno imajo v tem pogledu pre d no«t prašiči nemške žlah tne pasme. Vendar pa se ne dela posebno velika razlika med prašiči omemene pasme in prašiči nemške po-ilahtnjene pasme. Bolj važne kakor izraziti znaki kakšne pasme pa »o lastnosti dotične plemenske reje. ker so v vsaki pasmi živali, ki včasih bolj, včasih pa manj odgovarjajo tržnim zahtevam. Ali lahko odstavim pujske od sesanja pri svinji že po petih tednih, da bi jo zopet kmalu pripustil k mrjascu? K. P. Č. — Pri nas precej razširjena navada prezgodnjega odsrtavljanja pujskov iz enega ali drugega vzroka, ki ni opravičen, mnogo škoduje plemenski reji prašičev. Pet ali šest tednov stari pujski niso še toliko razviti, da bi tnogli brez starkinega mleka že dobro uspevati, ker se takrat še ne da starkino mleko nadomestiti « kakim drugim krmilom. Zato pa je treba doiečo svinjo dobro krmiti, da ima dovolj mteka za svoje mladiče. Kakor hitro nima svinja pri zadostni beliakovnati krmi toliko mleka, kolikor ga je potrebno za dober razvoj pujskov, jo je treba odstraniti iz plemenske reje. kakor odstranimo kravo, ki nam daje pri primernem krmljenju premalo mleka. Pujske moramo pustiti sesali pri svinji najmanj osem tednov, na kar jih šele polagoma odstavimo. Lc če pujski tako dolgo sesajo pri svinji, postanejo lepi, krepki in izenačeni. Dotlej »o se že privadili tudi na drugovrstna krmila, vsled česar j« nish nadaljnji enakomerni raz- enrsč^a, ksfcor bitno iiklfutajfte nakup slame, ni zdaj skoraj nobenega primernega na »ril j« na razpolago, dokler nc skopni sneg, nakar hi priilo listje, mah, res je in praprot je zopet v poAtev. Žal pa nc bo prišlo tako hitro do tega, kakor vse kaže. Morda pa bi bila mogoča skupna vagonska nabava slame odkod iz žitorodnih krajev. Kdaj in s čim pitati purane? F. M. I. Za pitanje puranov je najugodnejši čas jesen in prva polovica zime. Ko jih začnete pitati, postavite jih v bolj majhen, suh, poltemen prostor, kar je boljše, kakor pa če jih zaprete v tesne kletke. Pitajte jih s koruznim zdrobom, lahko tudi z ječmenovim ali ovsenim zdrobom in posnetim mlekom. Zdrobu primešajte vselej toliko posnetega mleka, da dobite mešanioo, ki sliči redki kaši. Puranom pokladajte večkrat na dan toliko krm-ske mešanice v krmilno posodo, kolikor jo hočejo žre ti. Vedno pa zopet naložite svežo krmo šele tedaj v posodo, ko je ta že prazna. Če primešate pitalni krmi malenkost kurnina, materine dušice (timijana), korijandra itd., zboljšate okusnost krme. Ne pozabite, da potrebujejo purani tudi drobni pesek, ki naj bo vedno na razpolago v plitvi posodi. Tako pitanje je končano r treh, štirih tednih. Kako ubranim piščance pred kraguljem. R. K. L. Blizu gozda imate kokošnjak z belimi Leghorn-kokošmi, ki pa zlasti spomladi zelo trpijo po kraguljih, oziroma skobcih, ki skoro vsak dan odnesejo kakega piščanca. Streljanje malo zaleže in tudi obešanje mrtvih roparic ni uspešno, ker se jih žive kmalu privadijo. Želite vedeti za zanesljivo sredstvo, kako bi se uBraniK te škode. _ Predvsem moramo poudariti, da »o bele kokoši za ptice roparice najbolj vabljive, ker te prav lahko opazijo iz višine tudi drobne piščance V tem pogledu so rjave Štajerke manj izpostavljene tej nevarnosti, ker jih na paši iz višine ni tako lahko zazreti. Res je, da je večina obrambenih načinov proti pticam-roparicam nezanesljiva. V novejšem času so se pa nekateri kokošjerejci prepričali, da pustijo roparice njih kokošnjake na miru, odkar gojijo med kokošmi tudi pegatke. Ta perutnina jc dobra čuvarica kokoši, ker prav kmalu opazi v zraku krožečo roparico m začne močno vpiti. To je varnostni znak za vso perutnino, ki se hitro poskrije. Pa tudi kričanje pegatk samo preplaSi kragulja ali skobca, da se izogrblje teh prostorov. Pegatke so pridne jajčarice, ki zoeso na leto skoro toliko jajc kakor kokoši in »o ta prav tako dobra kakor kokoSja. Drugi trdijo, da tudi vpitje puranov preplaši roparice. Nekaj A. Ž. panjev nameravate nabaviti AH svetujemo žlebičje? F. T. M. Ako ž« imate A .-Ž. panje na žlebičje, potem je prav, če so tudi novi f>anji takšni. Potrebno je namreč, da so vsi panji enega čebelarstva popolnoma enako izdelani, da je mogoče notranjo opremo zamenjati. Če pa so dosedanji panji brez žiebičja, naj bodo tudi novi Žlebičje je le pripomoček, da se sati morejo točneje porivati v raz-stojišča; z nekoliko vaje se pa to tudi brez žiebičja dobro opravlja. Važnejše jc pri izdelavi A.-Ž. panjev, da »o skrajno točno iz- Prlporoflain« Vara najboljše Šivalne strote ta kolesa Adler - GBITZNEB Švicarski pletilni stroji DUBIED edino le pri tvrdki Jos. Peteline, Ljubljana r«i*r. k ms " BretitlaAen pouk t vezenja. VeMetas jamstva. Zalega v Kraaja: Trgsriaa Laviintk delani v meri Na to posebno pazite, če jft daste delati. Ako jih pa mislite narejene kupiti svetujemo, da to storite pri Društveni čebelami v Ljubljani, ki ima zajamčeno točno in solidno delo. Ali je koruza res trikrat ali Štirikrat toliko vredna kakor krompir za krmljenje prašičev? S. J. B, Iz Kellnerjevih razpredelnic o sestavi, prebavljivosti in skrobnih vrednotah lahko povzamemo, da je v 100 kg koruze okroglo 8 kg prebavljive beljakovine in 80 skrobnih vrednot, v 100 kg krompirja pa je okroglo 1 kg prebavljive beljakovine in 20 skrobnih vrednot. Potemtakem je koruza približno štirikrat toliko vredna v krmljenj« kakor pa krompir. V koruzi.je dalje več prebavljive beljakovine nego v krompirju. Drobljenje ali mlenje koruze v koruzni zdrob najbrž tudi manj stane kakor pa kuhanje ali parjenje krompirja v brzoparilniku. Zato lahko rečemo, da j« koruza res štirikrat več vredna za krmljenje v primeri s krompirjem. Na tej podlagi in na podlagi vsakokratnih tržnih cen si lahko vedno izračunamo, katero krmilo se nam bolj izplača krmiti Posekati bom moral nekaj lesa za poprav« stare hlevske strehe, ki jo je precej pomagal uničiti tudi črv. Kdaj je najugodnejši čas za poseka-nje lesa za stavbe? L. F. L. Za posekanje stavbenega lesa je najbolj ugodna pozna jesen in pa prvi zimski meseci (december, januar). V tem času posekani les je najbolj varen pred lesnim črvom. 2s februarja začnejo navadno teči sokovi visoko t drevesno deblo. Ti sokovi se v prepozno posekanem drevju posuSijo in »o pozneje najboljša hrana lesnemu črvu. Zato pa tudi traja mnogo manj časa tak stavbni les, ki ga posekamo šele v poznih zimskih mesecih in zgodnji pomladi. Ker sem pridelal letos precej krmske pes«, bi )o rad krmil tudi prašičem, ki so štiri mesece stari. Kaj je boljše, da jo krmim poleg družit krmil sirovo ali kuhano? Mlečnima kravama j« krmim sirovo. J. Š. K. — Brez drugega krmit* tudi prašičem krmsko peso lc sirovo. Naravooa Skoda ia odveč bi bilo, če bi jo kuhali vsi Pravni nasveti voj pri količkaj dobri in redni oskrbi zagotovljen. Tudi se ni treba prav nič bati, da bi svinii utegnilo tako dolgo sesanje pujskov škodovati. Nasprotno lahko opazujemo, da postane primerno krmlje-na svinja v zadnjih tednih dojenja največkrat težja in ne lažja. To pa zlasti zategadelj, ker použijejo pujski v zadnji dobi sesanja lahko ž.e toliko drugovrstne krme, da jim starkino mleko isto le do-brodejno popolni. Zopetni pripust svinje k mrjascu ne more biti niikako opravičilo za prezgodnjo odstavitev pujskov, ker bukanje in pripust svinje prav nič ne moti raščo pujskov. S čim zasejem sadni vrt? L R. P. Njivo bi radi izpremenili v sadni vrt ter ne veste s čim bi jo zasejali in kdaj zasadili s sadnim drevjem. — Najboljši uspeh dose/ete, če postopate na sledeči I način: Sedaj jeseni preonjite njivo kolikor sc da 1 globoko in jo pustite čez zimo v odprti brazdi, j da zemlja dodobra premrzne in se napije zimske vlage. Nato zakoličite mesta, kamor nameravate , posaditi sadna drevesa, izkopaite tamkaj dovolj j globoke in široke jame ter jih pustite čez zimo odprte. Zgodaj spomladi posadite vanje sadna drevesa tako, kakor se to pravilno dela, zlasti pa ne ' pregloboko. Nato poravnajte njivo ter jo zasejte z redkim ovsem in z dctelino-travno mešanico, primerno važi zemlji. Prostor okrog dreves pustite nezascian, ker jih boste morali okopavati in gnojiti. Deteljno-travno mešanico dobite za težko, sredn etežko, lahko in močvirnato zemljo. Če opazite, da trave in detelje premočno poganjajo in sc je bati, da jim bo oves škodoval, ga pokosite šc 7,elc.nega. Na tak način boste dobili dober umeten travnik z bogato krmo m rodoviten sadonos-nik Kaj naj rabim za nastiljanje živini, ker mi je tudi slama žc skorai zmanjkala? Ker mi je slama predraga, bi najraje uporabil žaganje, ki ga lahko dobim prav poceni. F. G. K. — Pri sedanjih vremenskih razmerah vam skoraj ne preostaja drugega, kakor da sc zatečete k žaganju, ako vam ni mogoče dokupiti slame po primerni ceni kje v bližini. V žaganju jc zelo malo redilnih snovi, radi česar da mnogo manj vreden gnoj nego slama. Sicer pa popije žaganie lahko precei vlage, vendar pa je to odvisno kakor pri vsakem drugem nastilju od vsakokratne množine suhih snovi, ki so v njem. Če imate jelove ali smrekove gozde, si lahko v sili pomagate z nasekanim jelovim ali smrekovim vejevjem, k« g« na drobno sesekate | in »esekano porabite za nastil. Povprečno poribite za nastiljanje odrasli Sivini na dan ia glavo lahko Ogoljufan kupec. K. S. P. Kupili »t« malo, zadolženo posestvo in ste se s prodajalcem zmenili da napravite kupnd pogodbo kasneje. Na račun te pogodbe ste prodajalcu že precej izplačali. Sedaj jc prodajalec naenkrat neznano kam izginil, njegovo od Vas kupljeno posestvo pa je priSlo na dražbo. Vprašate, če lahko to dražbo ustavite, dokler se prodajalec ne najde, da napravite potem pismeno kupno pogodbo. — Dražbe ne morete drugače ustaviti razen da Vi iz svojega plačate zahtevajočim upnikom one vsote, za katere »o vknjižemi. Neprevidni sle bili, da se niste popreje pobrigali in točno ustanovili zadolženost prodajalca in se dogovorili da Vi naravnost vknjiženim upnikom plačate na račun prodajalca. Vi lahko zahtevate od prodajalca, da Vam povrne vso škodo, a lastnik posestva postane oni, ki ga bo zdražbal. Goljufivega prodajalca lahko ovadite državnemu tožilcu, ga bo vsaj doletela zaslužena kasen. Umetni zobje. A. K. Brat Vam dolguje doto z obrestmi. Zahtevali ste od njega, da Vam plača vsaj obresti, pa niti tega noče. Vi potrebujete denar za plačilo umetnega zobovja. Po Vašem mnenju bi brat mogel plačati, pa noče, ker je eden tistih, ki govore, da dolgov ne bo treba plačati. — Če se mirnim potom ne morete dogovoriti glede izplačila, Vam ne preostane drugega, kakor da si preskrbite ubožno spričevalo in na uradni dan daste pri domačem okrajnem sodišču na zapisnik tožbo proti bratu na izplačilo zahtevane vsote. Čim bo postala sodba pravomočna, boste morah pri istem sodišču predlagati izvršbo. Izplačilo dote. N. N. Vprašate, če je dota, ki jo imate izplačati sestri, tudi pod zaščito zakona o zaščiti kmeta. — Odvisno je od tega, kdaj je obveznost izplačati doto nastala. Ako je pred 20. aprilom 1932, tedaj spada kmet tudi glede takega dolga pod zaščito uredbe o zaščiti kmetov. Od zaščite so izvzete javne davščine in z zakonom predpisane pristojbine; dolgovi do 500 Din iz nakupa potrošnih življenjskih potrebščin, obleke in obutve, nastali izza 20. oktobra 1931, kolikor niso pretvorjeni v menične terjatve; vsi o^lah dolgovi kmetov, nastali izza 20. aprila 1932; terjatve za zdrievanje, ki pristoje komu zoper dolžnika-kme-ta na osnovi dolžnikove vzdrževalne dolžnosti; terjatve, ki izvirajo iz kaznjivega dejanja; terjatve za poljsko škodo; terjatve za plačo oseb, zaposlenih v dolžnikovem gospodinjstvu ali gospodarstvu; zakupnine in najemnine (stanarine); terjatve obrtnikov za opravljena obrtna dela, dospele izza dne 20. oktobra 1931, kakoT tudi tisti kmetski dolgovi, ki izvirajo iz nakupa kmetskih posestev, če sta cena ali večji del cene dogovorjena v določeni količini kmetijskih proizvodov, najsi je treba to količino odplačati v naravi ali v denarju po dnevni ceni domače blagovne borze. Za vse te dolgove more upnik dolžnika vsak čas tožiti in predlagati proti njemu izvršbo (prisilno dražbo). Selitveni stroški. M. V. A. Pred šestimi leti ste se preselili. Celo selitev je prevzel neki sorodnik, ki je preskrbel tudi voznika ir Vam zagotavljal, da jc voznik njegov prijatelj, ki bo njemu na ljubo peljal brezplačno. Po končani selitvi ste sorodnika vprašali za račun tudi za vozn.ka, pa je odvrnil, da to ni nič, da je lo njegova st/ar, ker sta z voznikom prijatelja. Z voznikom sami niste imeli nobenega dogovora. Sorodnika ste dobro nagradili. Sedaj, po šestih letih, Vam je pisal sorodnik, ds ga terja voznik na plačilo za Vaš prevoz in zahteva, da mu plačate 250 Din, kar se Vam zdi pretirano in neupravičeno. — Sedaj, po šestih letih, jc ta terjatev zastarala, čc jc morda v začetku sploh obstojala. To4b« a« m treba bati. V primer« pravde pa ugovarjajte zastaranost terjatve ter ponudite v dokaz svoje zaslišanje, da ste popolnoma poravnali vse obveznosti proti sorodniku za Vašo selitev. Politični shodi in sestanki F. R. G. Motite se, ko pišete, da ste v našem listu čitali, da volivnih sestankov ni treba prijavljati. Nasprotno, ravno za volivne sestanke so predpisi zelo strogi. Zakon o druStvih, shodih in posvetih namreč predpisuje, da je za vse shode in posvete, ki jim je namen pretresanje političnih vprašanj ali vršitev politične akcije, potrebna predhodna dovolitev občega upravnega oblastva prve stopnje (okrajno načet-stvo). Sklicatelji morajo tak shod ali sestanek prijaviti najkasneje tri dni pred dnem, ko »e ima vršiti. Če oblastvo najkasneje 24 ur pred časom, ko naj se vrši shod ali posvet, ne izda dovolitve, se smatra, da je shod, oziroma posvet prepovedan. Saimo politične stranke smejo imeti shode, oziroma sestanke v zaprtem prostoru tudi brez predhodne dovolitve občega upravnega oblastva. Te morajo 24 ur prej shod prijaviti in jim oblastvo izda pismeno potrdilo. Za pregreške proti tem predpisom je določena kazen zapor do 30 dni ali denarna kazen do 5000 Din, oziroma obe kazni skupaj. — Kar se tiče odloga plačanja denarne kazni, more oblastvo odložitev preklicati ako smatra, da je obs jenec plačila nezmožen. Lahko »e dovoli odplačevanje kazni v obrokih. Ni zabra-njeno, da se obsojencu naloži, da prinese hrano za gotov čas zapora s seboj. Seveda, če nič nima, ga ne more nihče k temu prisiliti. Kar se pa tiče ostalih vprašanj, Vam kratko odgovorimo, da imate pravico vsakogar tožiti radi žalitve ali obrekovanja, kdor Vas žali ali obrekuje, pa naj bo to tudi občinski funkcijonar. Vendar se prej prepričajte, če imate na razpolago priče, ki so vse to slišale, da ne boste imeli nepotrebnih stroškov in blamaže. Tiste, ki Vam ponoči ne dajo miru, javite orožnikom radi motenja nočnega miru. Nesrečno dekle. M. T. Lj. Neko dekle je imelo razmerje s fantom, ki je stalni uslužbenec. Ker ji je fant zagotavljal, da jo'bo poročil, jo je končno zapeljal, kar je imelo jx>slcdice. Dekle je fantu povedalo za spremembo, fant ji pa ne verjame, češ, da je lo nemogoče, če pa je, da je kdo drugi kriv. Dekle je radi tega zbegano, pravi, da pojde v vodo in podobno. Vprašate, kako pomagati dekletu. — Po toči ne pomaga zvoniti! Svetujemo, da počaka, da se ji izpolni čas. Če je dekle brez sredstev in nima niti najpotrebnejše za sebe in pričakovanega napovedanega otroka, potem sme sodišče zaprositi, da prisili žrapcljivca, da založi na sodišču znesek za vzdr^vanje, ki je jx>trcbno otroku za prve tri mesece, kakor tudi običajni znesek za stroške poroda in za vzdrževanie matere za prvih šest tednov po porodu. Sodišče bo to dovolilo, če mati ne živi nečisto. — Ako bi sr zapeljivec branil poročiti dekle, ima ta pravic« zahtevati posebno odškodnino za vso škodo (d» ne more biti do zadnjega r službi) in za zmanjša no možnost ženitbe. Tožba radi ločitve. M. P. Ni predpisano, v katerem času se mora pravda končati. Zakaj se nc razpiše razprava, boste zvedeli pri sodišču. Drugam se Vam ne kaže obračati. Menjavanje odvetnikov Vam po našem mnenju nc bo dosti pomagalo. Domovinstvo v Ljubljani. M. F. Napovedani zakon o mestnih občinah še ni izdan, zato ne moremo vedeti, kakšni predpisi bodo v njem za pridobitev domovinstva. Čc mislite, da imate že sedaj pogoje za pridobitev domovinstva, vložite takoj prošnjo in ne čakajte ČITATELJEM ZA NEDELJO f-uis Coloma: Lovec na srne T Mehiki, kjer je priroda tako radodarna • svojimi darovi, se nahaja mestece Huacana, glavni sedež Michoacanske pokrajine. V njegovi okolici žive potomci Spancev in Indijancev, ki ravno zaradi te radodamosti matere zemlje žive brez velikih skrbi in so pri tem preprosti, gostoljubni, plemeniti in hrabri. Konec 1. 1868. je obiskal novi inichoacanski nadškof najprej cerkvico sv. Janeza v Huacani. Preprosti prebivalci so se v množicah zgrinjali t mestece, eni peš, drugi jež, vsi pa vzrado-fce-ui kakor majhni otroci, da bodo iuogli videti nadškofa, za katerega je vsak nosil s seboj kak darček. Nadškof jih je sprejel kakor svoje otroke iA bil ganjen nad njihovimi darovi, ki so jih stali, kakor je vedel, mnogo žrtev. Ker so bili tako ubogi, njihovih darov ni mogel sprejeti, a v skrbi, da z odklonitvijo ne bi ranil njihovega občutljivega srca, se je domislil in jih prosil za uialo sadja, ki ga je bilo tamkaj v takem izobilju, da jc bilo treba po njem samo stegniti roko. Nekega dne potem, ko je bil prelat delil •r. binno, je v bližini ojiazil pohanljenca, ki ie potrpežljivo čakal, da bi ž njim govoril. Nadškof ga pokliče k sebi in ga začne izpraše-▼ati o niegovem znanju v veronauku, nato mu p« ulju dno d<: »Odkod si priiel, moj sin?« »Oče,« odgovori hromeč, hoteč s tem nagovorom izkazati škofu svojo otroško ljubezen, »prišel sem z gore, petdeset milj daleč od tod.< »A kako si prišel semkaj?« »Na mezgu.« »Ali si oženjen?« »Vdovec sem z dvema majhnima hčerkama, oče.« »A s čem se pečal?« »Lovec sem, oče.« »Ti lovec? I« m je čudil prelat in premagoval smeh. »Dn, oče,« je resnobno odgovoril hromeč. »In kaj pa loviš?« »Srne.« »Srne? Toda, človek božji, saj to ne more bltil« dč prelat, ne vedoč, ali govori z blazni- kom ali lažnjivcem. A njegov sum sc je hitro razpršil in prevzela ga je napeta radovednost, ko je hromeč skomignil z rameni in dejal: »Seveda ne bi moglo biti, če ne bi mi pomagal nebeški Oče.« Presenečen nad tem odgovorom, ga je prelat prosil, naj mu prijvoveduje o svojem življenju. »Vaša milost,« začne nato hromeč s preprosto resnostjo, »kakor sem vam bil malo prej rekel, sem vdovec — tega je zdaj že več let — in imam dvoje deklic. Dneve, ki mi jih daje Bog, preživljam na ta-le način: Zjutraj zarana vstanem, pomolim k nebeškemu Očetu, potem pojem, kar mi otroci prijiravijo in nato odlezem na piano. Komaj se malo oddaljim od svoje kočice, je že tu srna, za katero sem bil molil. Ustrelim jo; deklici prihitita in jo vlečeta domov. Za meso in kožo utržimo toliko, da moremo živeti.« Nadškof je bil nad preprosto zgodbo ganjen in je želel, da bi hromeč pred njim ponovil molitev, ki jo vsak dan moli za srno. a ta se je branil, češ, da ga je sram. »Toda, moj ljubi sin, saj to molitev vsak dan govoriš pred Gospodom!« »Seveda, oče; a te molitve se nisem naučil iz knjige in me je tudi nihče drugi ni naučil.« »Pa te vendar prosim, da mi jo poveš,« je rekel vljudno prelat. »No, oče, ker tako zelo želite, vam jo pa z^laj j>ovem. Ko v svoji hišici pokleknem^ pravim tako-le: Ljubi Gospod in Bog, Ti si mi dal ti deklici in Ti si dopustil to mojo bolezen, da ne morem hoditi. Skrbeti moram za svoje otroke, da Te ne bi žalili. Ljubi Oče nebeški, pošlji smo blizu moje koče, da jo morem ustreliti in bo tako družina preskrbljena.« Nadškof je pozorno poslušal in se čudil, bedni hromeč je pa preprosto dovršil: »To je moja molitev, oče; in ko odmolim in se vlečem na piano, sem gotov, da bom našel, za kar sem prosil nebeškega Očeta! V teh dvajsetih letih, odkar ne hodim kakor drugi ljudje, mi ta poinoč ni bila še nikdar odrecena, ker je Bog, v katerega zaupam, tako milostljiv.« Mož s kobro (Bsngt Berg: Abn AUrknb) Od ranega ftstra smo zasledovala čredo bivo-lorv Imeli «n» na krovu o6e»m in dvajset mož, za ksAere je bilo treba mesa, a se ni izplačalo, da bi (3i krmili i gazelami. Bivoli so bili po svoji stari navadi pred dnevom odrinili v notranjost. Šole proti poldnevu smo se približali razkropljenim zunanjim stražam črede, in posrečilo se mi je eno tWal ustreliti Imeli smo • seboj več črncev z dvema tovornima osloma, ki jo je bil imel ves čas boja. »Ampak, Ljubi prijatelj,« sem začel nekoliko ogorčeno, »to bi se bilo utegnilo tudi slabo izteči. Saj to vendar ni navaden gad, marveč neizbežna smrti« Major se je samo muzal. Imel je »a fine speci™ en. za svojo zbirko in pač j>o pravici menil, da sem prav bojazljivec pred temi mičnimi živalmi, Žulil je pipo in z zadovoljstvom gledal kačo. »Well, Berg,« jc dejal in s škotsko stvarnostjo zadel žebelj na glavo, »anyhow, saj more pičiti samo na enem koncu«. Giuseppc Giognoni To je bila večerja! Tik pred novim letom so se vsnle na orož-niško postajo druga zn drugo štiri ovadbe o tatvinah: zmanjkali so en kopun, ena kokoš, ena mačka in tri kile klobas. Kapetan, ki mu je zadnje dni nekaj nagajal želodec, je poslal orožnika, naj kupi pet novih peres in stekleničieo črnila, ter se omejil na to, da je sestavil zapisnik o »ukradenih predmetih, to je perutnine in prekajene mesnine«, mačko je izpustil. »Ta žival je itak zdaj tu, a kmalu kdosi-gave kje.« je rekel branjevcu Florijanu, ki je prišel prijavit, da mu je izginila mačka. »Z eno besedo, jiravim, je čisto vseeno, če je ena več ali manj ...« _>Seve, vam je to lehko reči, ampak moja mačka je bila tudi namesto psa pri hiši. Pazila je, da miši niso žrle blaga, obenem je pa čuvala prodajalno. Naj oslepim na obe oči, če to ni res...« »Ampak leodo prodali?« pruvi Dolga Mica. »Tristo zelenih... Tem bolje za tiste, ki so jih kupili! Ali naj sem zdaj naenkrat prerok?« Ob teh besedah je kapetan vstal izza mize, puhal kakor vol, ko ga pritisne jarem, odpravil rlorijana in Dolgo Mico in se ves sključen od bolečin odpravil, da bi legel. A komaj ic napravil j»ar korakov, ti pride mesar Tevželj. »Tak torej, gospod kapetan?« »Tak torej vrag z vami, torej! Ali ste se to jutro vsi zarotili proti meni. tristo mitraljez! Oni me je moril s svojo mačko, ki laja, la s svojim kopunom in kokošjo, in ti... no, kaj pa bi ti rad?« »Onega ... rad bi vedel.. .< »Kajr Govori!« »... kako je napredovalo poizvedovanje zn mojimi klobasami ...« »Napredovalo je. kakor je moralo napredovati in konec besedi! A če ti še kdai pride na misel, da boš nadlegoval uradne ljudi, vas vse skupaj vtaknem v luknjo, tebe in tvoje klobase . ..« »Ampak jaz...« »Nobene besede več. razumeš, srrom in strela ...« Ubogi Tevželj je stisnil rep in šel, kapetan je r>a slednjič legel na postelj in zaspal, preklinjajoč tatove in okradence širom sveta. Na Silvestrovo. ko se je zmračilo in so se ljudje pred mrazom poskrili |>o hišah, se je ob zidovih in v sencah plazilo proti Janžetovi kremi petero čudnih svatov. Vsak je nosil s seboj nekaj v vreči. Prišedši v krčmo, je vsak stresel svoje i/, vreče in Skočibrž je tolmačil: »Poglej si. Janže! Tu je kopuneek in kokoš. Oba nam skuhaš v juhi. Od teh treh kuncev hočemo dva pečena, enega pa v guljažu z mačko (fino. ali ne?) — s tole tukaj...« »Pa klobase?« ga prekine janže. >Kaj pa s klobasami?« »Te napraviš... knko naj jih napravi?« se obrne Skočibrž na četverico pajdašev. »Morda pečene z gorčico?« »Ali ne bi bile boljše kuhane z zeljem?« se vmeša Molj. »Da, da. jH>tcm jih pripravimo tako...« Nato se oglasi Trobec: »Poslušaj, Janže, po čem je vino?« »Po pet in |>o devet. Katero hočete?« Vsi hkratu zavpijejo: »Po devet, j>o devet! Vsakemu liter, j»et nas je, /.računaj sam. koliko to zuese.« Na eno so bili pozabili: na jnho, in tega se je zdaj spomnil Golt. »Počakajte! Treba je še rezancev, ali si za to, Janže?« »Jaz sem, in vi?« »Tudi mi. Poslušaj... dobro na« poglej: ali na« vidiš?« »Pa še kako dobrot« »Potem poslušaj: živ krst. da vei, ne sme ničesar zvedeti o tej večerji in če bi »c slučajno znašla kaka uradna oseba in vohala in iz- praševala, potem se nismo videli, kaj ne?« >1, kje bi se bili videli! Še zdaleč ne!« In vsa jietorica se je zmuznila ven, drug za drugim, in plazeč se ob zidovih, izginila v smeri raznih zasilnih bivališč. Krčmar Janže je seveda takoj pogodil, od kodi veter piše. Zato je dal mizo |>ostaviti * kleti med sodi, drvami iu premogom. Položil je par desk na dva soda, pogrnil s prtom, namesto elektrike pa prižgal štiri lojeve sveče, ki jih jc bil vtaknil v štiri prazne steklenice. Ob določeni uri so prišli: najprej trojica, potem pa še dvojica, oprezno in previdno. ia v zoiiiaSčenem in ogoljenem jopiču, drugi v raztrgani suknji, večina že več mesecev neobrita, vsi skupaj pa z globoko na oči potisnjenimi zveriženimi klobuki: tako so prihajali iz gozda rokomavhi, da so maste z nograblje-nim plenom! Ko so zvedeli, dn se morajo zadovoljiti » kletjo, so se tnalo upirali, a slednjič razumeli, da jim more s.|H>daj prav tako tekniti, če ne še bolje. Veleli so Janžetu, naj nosi no mizo, in se lotili jx>sla. Če bi bili mogli zdaj videti petorico tatov, bi morali misliti, da imamo preotisnejo rilec v orlodci Za juho je prišla na vrsto kuhana perutnina, a viuo je klokotalo iz vrčev v grla kakor v vodovodne odtoke. Ko sta prišla na vrsto mačka in kunec, od prvih petih steklenic vina ni bilo več nobene sledi. Naročili so še enkrat vina in se lotili pečenih kuncev. Lakota se je slednjič polagoma vdajala iii prodno so se spoprijeli s Klobasami in zeljem, so si jedci malo oddahnili in se spogledali. Tedaj je Črv jirivlekel iz žepa dva hlebčka ovčjo- Stanovan ska oorema Karo! Preis Maribor, Gosposka 36 preproge, linolefl. zavese, bla go za zavese, blago za pohištvo, odeje, prevleke za postelj, posteljno i.erje io gosie per,e. tapetniško železno nohištvo in iz medt. / Reducirane ceuel Coui ki se poši Ijaio brezplačno I razmočeno in mastno jx>kopa!iško zemljo. »Pojdiva,« se oglasi z.i11 m I Kaj... kaj...?« »Ogel postanel« pravi Črv. »še malo ne!« »Kaj pa tedaj?« Skočibrž nekaj zine, čemur se ostala čeivo-rica nakremži. Omahujč zdaj sem zdaj tja, rinejo dalje, kakor pač morejo. »Samo poglejte, lepo vas prosim.« se je raz-blebetal Molj, »koliko mrtvih živali je noooj t oačih trebuhih, ena mačka, trije kunci in...« »Da, ampak če a&in uidejo ven, kdo jili bo »Ne boj se, dobro so pokopane pod črnim vincem .. .< Zopet so se zakrohotali in se opletali drug aa drugim. Tedajci opazijo pred seboj dve sen-ei in zapovedujoč glas je zaoril: »Stoji« Obstali •o ko pribiti. »Lopovi, zdaj ste se izpovedovali za šalo, kaj? Naprej, naprej, tristo mitraljez!« »Ali hočete lisice, gospod kapetan?« se oglasi druga senca. »Kakšne lisice, za vraga! Ali ne vidiš, Frtaučhu Gustl ma beseda da zopet jiolcvm F al sice, za vraga! Ali ne vidiš jih komaj noge drže. — Odkod prihajate?« »Mi... mi. gospod kapetan, gospod žan-dar... mi , se pravi... nocoj je novo leto... usmilite se ...« »Jezik za zobe! Lopovi, malopridneži, roparji, rokovnjači! In kje pa je vaš plen, corpus delicti, kje je?« »V našem korpusu, gospod kapetan!...« »Izvrstno! Trideset let robije vsakemu!« Dospeli so slednjič do kosarne. Tu so potisnili vso petorico v celico, kjer so jioleglj drug poleg drugega, in zasimli objemajoč .se med seboj ko bratje po vinu... * »Zdaj,« je pripovedoval kapetan Dolgi Mici, Florijanu in mesarju Tevžlju, »zdaj ie bodo nekaj časa nikomur ničesar ukradli... Ampak preklicanega truda me je stalo, preden sem vse polovil... Išči sled, poizveduj, nastavljaj pasti, zatlišavaj in tako dalje... Priznali so; s spretnimi vprašanji sem izvlekel iz njih celo pojasnila o uporabi ukradenega blagu...« »Oh, moja mačka?« se upa z. vprašanjem na dan branjevec. »Kaj je z njo?« »Pojedli so jo t gulažu...« »Pa moj kopun in kokoš?« se strahoma javi Dolga Mica. »Tadva so skuhali v juhi...« »Potem so šle isto pot pač tudi moje klobase?« tiho zašepeče Tevželj. »Kajpak! S kislim zeljem...« Za ostali plen lopovov se ni nihče zanimal. Samo orožniški kuhar je vedel, d« je bilo prejšnjo noč zmanjkalo z orožniškega vrta troje kuncev, in sicer dve zajklji in en samec... Sah Zadrnjič smo poročali o matchu Botvinik—Flohr, da Botvinik v prvi polovici nikakor ni mogel razviti rvoje prave moči. To tudi ni čudno, č« pomislimo, da je ie zelo mlad io da i« bil ta match njegovo prvo srečanje s priznanim vel«mojstrom. Obenem pa ga je gotovo zelo ovirala zavest, da | so oči v«eh ruskih iahistov vprte vonj kn da pričakujejo, da bo častno zastopal ruskri šah. Botvinik nikakor m KU v takem položaju, da nima nič j izgubiti in da lahko ri»kira. Njegova odgovornost za neuspeh je bila večja, kot pa Flohrova. To je ( tako vplivalo nanj, da je v prvih partiijah inogel pokazati le globoko poznanje otvoritev, nd pa mogel uveljavili svoih odličnih kvalitet v pozicijski m koitrbinacijski igri v sredi&niriei. Mnogi ruski šahi sti so bili razočarani in Botvinik je moral celo slišat; pikro očitanje, da dela sramoto slavnemu fcigorinu, svo emu predhodniku. Razumljivo je, da j« v takih okoliščinah težko igrati z nasprotnikom, kot je Flohr. Marsikomu bi na Botvinik o vem mestu odpovedali živci, kajti naskok dveh točk, ki so jih je priboril Flohr v prvi polovici mateha, pomeni skoraj toliko, kot sigurna Flohrova zmaga. Botvinik pa ni odnehal in v deveti partiji je dosegel prvo zrnato, ki nm je dala toliko moralne opore, da je deseto partijo igral z vso silo in zmagal z ostrimi in precizno vo-denim napadom. Senzacionalna vest, da je Botvinik z dvema zaporednima zmagama nad Flohrom izenačil -ta.n e, je potrdila pričakovanje ruskih mojstrov, da bo Botvinik šele v drug« polovici zaigral z vso silo Danes prinašamo drugo Botvinikovo zmago, ki j« je dosegel v deseti partiji mateha, igrani 15. decembra. Botvinik je kol črni izbral otvoritev, ki daie sicer belemu več šan«, vodii pa do izredno ostre igre Flohra je energična igra niegovega nasprotnika presenetila im je i^ral p-recej pasivno. HOLANDSKA IGRA Flohr—Botvinik 1. d2—d4. e7—e6; 2. c2—c4, f7—15; 3. g2--g3, Sg8—f6; 4 Lil—g2, Lf8—c7; 5. Sbl— c3, d7—d5 (črni je prešel iz tioland.ske igre v Stonevall sistem. Preprečiti hoče belemu izvedbo poteze e4); 6. Sgl —f3. c7—c6; 7. 0—0, 0—0; 8. b2—b3, Dd8—eS (črni čoka z raz von em svojega damske ga .»kakača, da bo n.ogel lovec c8 držati pešca 15. Črna dama stremi na kraljevo krilo v napad); 9. Lcl—b2, Sb8 —d7: 10. Ddl—-d3 (napada imdirektno peica f5), K:J8—h8l (Botvinik ga pa indiirektno brani); 11. c4Xd5, e6Xd5; 12. Sf3—d2 (beli ne sme vzeti na f5. kor bi ix> Se4 priSla dama v hude škripce), SI6—«4; 13. f2—f3. Se4Xc3; 14. Lb2Xc3, f5~ f4! (s te.m strašnim udarcem Bol vini.1 odločilno poseže r belo policijo); 15. Tfl—el (Flohr se brani, kolikor se n*ore), Le7—d6; 16. Sd2—fl, Dc8—h5; 17. e2—«3, f4Xg3; Sf1Xg3, Dh5—h4; 19. Sg3-fl, Sd7—f6; 20. Tel—-e2| (dobra obrambna poteza. Stolp naj ščiti lovca g2 in napravi prostor lovcu »Kaj vam pa je, Ltinar?« je vprašal zdravnik. »Ne vem. kako bi vam povedal, gospod doktor, vem samo, da mi ni nekaj prav. Sicer pa de-laim kot vol, jem kot volk, vlečem in garam kot konj, sem po pasje utrujen zvečer m spim kot polh... »Potem pa niste prišli na pravi naslov, pojdite h kakemu živinskemu zdravniku.« Migljaj. »Moja bči bo v soboto polnoletna, ali pridete ra večerjo?« »Seveda pridem, z veseljem! Ob kateri uri pa?« na el), Lc8—d7; 21. Lc3—el, Dh4—g5; 22. Lel— g3, Ld6Xg3; 23. SflXg3, h7—h5! (ta pešec odločilno poseže v igro); 24. f3—14, Dg5—g4; 25. Te2 —12? (tu bi moral ijrati Flohr Tal—fl), h5—h4; 26. Lg2—f3 (sicer gre figura), h4Xg3ll; 27. Lf3X g4, g3Xf2 + ; 26. Kgl-g2, SI6Xg4; 29. h2—h3, Sg4—f6; 30. Kg2Xf2, Sf6—e4+ in Flohr sc je vdal, ker s samo damo proli treni figuram nmia nobenih izgledov. Problem št. 48. E. Kassner Črni: Ka8, Lh5, P: a4, d7, d6 (5 figur). »Ti, Korl, dej no ti kej pugruntat, ku-ku b prida midva zdeijla du ka&nga gnarja. Kene, nou let je že čist pred uratm. Gespudi, ke maja že tku take plače, de na vejo kam z gnarjam, uja dubl za nou let še topit plače, al kokr prauja zde j pu ta nouim: še trinajst mesec plačan, ke ga nism še u nu-ben pratk najdu. Midva uva pa glih za nou let tku suha, keit cerkvena miš. A ni tu žalostn?« »Kua pa guvariš ud trinajsteh mesečneh plač? Prjatu, jest puzmm gespude, ke maja na let pu šestndvejet mesečneh plač. Pa tud takeh je do«t, ke jh maja du pu deveitimtrideset. Kua pa h tem prauš?« »A je tu mugoče?« »Za kua b na blu mugoče? A na veš, de s« tud taik gespudi na svet, ke maja pu dve in clu pu tri službe? Zdej pa dubetjo za usako službo plača-neh trinajst mescu. Astn znese skupi devetin,tride-se-t mescu na let. No, a štima?« »Sevede štima. Ampak, za božja vola, kam pa deneijo Ide gnar? Puvej aol Če b kar gnar jedi, jm morja vamipd puipokat.« »Ja, prjatu, gnar ma kratek rep. A na veš tega?« »Tist gnar, ke ga maan jes+, sploh mubenga repa nima. NkoJ se m na drži talk časa u varžet, de b moti čas pugledait, a ma rep al ne, Zat, ke je tku hedu zdej za gnar.* »Kua se jm u smilu. Seq na zaipranilaja sojga. Ke se mal strezvaja, začnejo pa raijtait in tku zraftaij* nazadne, de jh četi ta ipas nič na tatta. Mal utTgajo temu, roal unmu. Če oi drgač, tud kerga vržejo na ceota. In tlcu se rajrtenga zglih*. Prjatu, nkar na misl, de talka geopoda zapraula »oj gnar. Še douh ne. Nai gnar zaprautaja. Vil, t* b soj gnar zapraulal, b ga mogl mt četzdali mo. Ta gespoda ga ma pa čezdali več. Astn, kuku je tu?« »Lepu te prosm, nkar na guvor tku čudo ud gespode. Puglcj, glih učeri sim brau u časupise zahvala, ke je en fabrikamt darvou za brezposlne kar stu dinarju namest kranclna na grob soj gA žlahtnka. A ni tu lepu, de >c spotine tak gespud na brez>poslne? Vii, sa tud dobr Ide med nun.« »Prjatu, ti s en bimbo! Temu gespude se nisa smilel brezposln, nemu se je smilu le negau varžet. Poglej, en krancl, če je kulčkej, vela trivtu dinarju, pa tud več. Viš, nega je pa kuštou v« ta špas sam stu dinarju, pa ie u časupise je biu pu-hvalen. Viš, tu sa knifi, ke se reveži na zastopma najne. Zatu pa tud nikol na pridema drgač u ča-supis, kokr, keder kerga robja, ail pa keder ga najdejo za kainem plotam zmrznenga.« »Kaj 6i, žajla je žajfa. Ampak neki morva U pugruntat, de prideva za nou le* du kašneh kraij-cerju. Saij veš, Ide prauija: če s na nouga leta daa lačen, uš ceu let lačen.« »Tu b pa na blu pnpuručliu. Vej kua nardi« va? Jest um iou kot me®tn simetar pu hišah nou let puberat, ti pejd pa ket rajfemkerar. Ene par kuvaču uva že nabrala, de na uva ie oa nouga leta dan lačna. A vela?« »Vela! Ta prau sme t ari pa rajmkerari aej •« pa enkat pud nusam ubrišeja. Hi-hi-ha-hal« Tala pugovar sm uinkat pusilušu u mesta . , • .... „ —-----,--------'se- valne, Kuku jima je pol tist puberajrae nouga leta vn spadu, pa na vem. Če se bo dobr ubnesu, urno mei druh nou let use pouhn smetarju m raijfnke-ranju na glau. Buh nas vari tegal Scer jima pa jeM nč na zamerm. Revež more holt sam sefc pomagat, kokr s ve in zna. ke miu druh noAja pumagat. Jest jima želim kar narveč uspeha. Samu ud sebe se zasiop, de vošm tud nem drugem, de b biu ta ivou let saj za en apuznajne buli, kokr je biu letašn. Še ena hedu važna mivica b vam rad puvediu. Ke ja pa »Avala« ie ni putrdila, če je resnična, ja pa pršparam raij za enkat druikat. Sej kaAna nuvica zmeri prou pride, če je prou že mal bi stara. Astn ie enkat; usm srečal in veseu nov leti F. G. Francek s Prlehije ma guč Beli: Kc7. Te7 (2 figuri). Mat v treli potezah. Rešitev problema št. 47: 1. Ta4—g4! . .. 2. Da4. Pravilna rešitev problema št. 46 je: 1. Ka4—a5! — Rešitev je bilo poslanih okrog štirideset, pravilno o pa rešili le: I. Čeipon, Lož; J. Jeromen, Mala vas; A. Kočam, Mežica; I. Kosi, Trbovlje; I. Oven, Dravlje; I. Paijk, Trbovlje; Marica Sever, Dolnja Lendava; J. Šile, Ljublijana, in J. Zupančič, Mirna peč. — Večina ie smatrala za prvo potezo 1. Ka4—b5?, toda na to odgovori črni: L ..., Tg2—g8l, 2. Kb5—b6, Tg8—c8! in beli nima mata. Če pa igra bali 1. Ka4—a5, sledi na Tg2—g8; 2. Sc6—d4 + , Ka8—a7: 3. Sd4—b5 ma4. Problem je težek ravno radi te finese, ker na prvi pogled izgleda, da je vseetno 1. Ka4—a5 ali 1. Ka4—b5. Danes zaključujemo šah v tem listu za to leto. Prihodnje leto boano objavili rešilce problemov vsake štiri tedne za vse šiiri probleme naenkrat. Če bo mogoče, bomo v prihodnjem letu najboljše re&evalce izžrebali za nagrade. Kar se tiče želja, ki so jih izrazili cenijeni čitatelji glede šahovske rubrike, smo opazili, da ne zahtevajo nobenih posebnih sprememb, kar pa se tiče razširitve, bomo po možnosti skuiali doseči. Mnogi reševalci so nam poslali probleme, ki so njih lastne kompozicre; te prosimo, nai oiznačijo tudi rešitve in povedo, kakšno idejo 90 hoteli v problemu izraziti. Opazili smo, da ic bilo več teh problemov nemogoče rešiti v tolikih potezah, kot se ;e glasila naloga, ker problemi niso bili dovoli izpiljeni. Zelo razveselijivo je dejstvo, da »o se nekateri lotili na ta način te panoge, toda kot vidiimo, premalo pazijo na odgovore nasprotnika in tako spregledaio marsikako potezo, ki celo zamisel uniči. N a/boliš e pro-blemc bomo objavili in mogoče priredili tudi tekmovanne, pri katerem bodo soHniki na.fci cemieni reševalci. Urednil< šahovske rubrike se /.ahvnlihuje vsem za izkazano pozorno«! ia jim želi srečno nov« leto! Po dugein cajti sen zodjokrot znavi edn6k hoda vojs k Matjoši, ki tan v Lotmerki, to je v prleški prestolnici, pri enen velken gospodi za pastira sliiži. Matjoša sen tč ali zaj že dugo ne vida, inislin ka od potli ne, dere sen se z Londona dom<5 voza, či sen glih ne fčista do I^ondona priša. Pa tlidi drgači sen ne od Matjoša nič čil ja praviti. Zato sen si že misla, ka se vendn ge na držovne stroške redi in ekstraanzug nosi. Se je un bliizi tiste k uče, ge zapstoj košto pa manduro dovlejo. Matjoš je glih stana in svoje čunte nateziva, dere sei. po jegovih dverah zruža. Čiija sen. kak je štanpet strašno zaškripa in zajovka. »Sto je viini?« se je oglosa od znotra. »Prleški 1'rančc-k, či bi rad zna. Hitro gor odpri, mene zebe.« Dere se je Matjoš uvfirja, ka je viini ne kakši ravbar, ampak pošten človik in svuboden državlon. mi je pomalen odprja d veri in me spiista notri. »Tristo suneov pa en mesec, kak deno moreš tak dugo spati? Ali bi rad grižo prespa? Ka ne veš, da so že stori lidje negtla rekli: cajt je zlato. No, dendenešnji bi rekli drgači: cajt je srebro. Tiidi pregovori se morejo ravnati po valutnih razmerah in predpisih.« »Ja, kaj pa po ti tU iščeš? Glih gnes sen ti namena pisati, ka bi se rad s toboj nekaj zlo važnega poguča. Zato si glih dober tli. Sedi si no doj!« »No, kaj pa ti tč po na srci leži, ali zeljov kamen ali prešpajn«, sen pita Matjoša, dere sen si seja na stol. »Paj. veš kaj? Meni je nekaj zlo pametnega notri v glavo padnolo, kak bi najleži prLša zaj v totoj griži do penes. Štidera sen že na fse mile viže in keri išče, tisti nojde. Veš, kaj namenim? konkurz bon ša.< »Paj, ne ven. či de s tote mele kaj kriiha. Preke«no si se na to spotja.« »Zakoj prekesno? Se je še ne dugo, ka sen v cajtigah šteja, da ker če bogat grdtati, gre v konkurz.« »Pa si si že novo kašo za peneze naroča?« sen pita Matjoša. »Ja. to sen te glih šteja pitati, či bi ti ima kakšo kaso ibržno. S4 ai ti tiidi že bija v kon-kurzi.« »Jas bon svojo kaso zaj son niica, ker tiidi jas zaj namenim priti do pene«.« »Kaj še boš edndk ša v konkurz?« »Eh, lega ne, ker mi ie že prvič ne nič notri vrglo. Teko mi je bilo k haski, ka sen moga potli s tistega kraja pobegniti in bi skoro prek meje odbeža. če bi me financi prle gor ne stavili.« »Kaj je to tak zlo nevarna reč. ka more [»otli pobegniti, dere ma zadosti penes?« »Za fsakšega je ne glih. Ker ma srečo, tisti lehko ostone. Jas pa sreče že od negda neman. Zato pa me od euega kunca do drligega plo-ši jO.« »Ja. zakoj pa si tč prle reka, ka boš zaj pre kaso niica?« »Viš, skoro bi ti pozdb« povedati, kak Sega kšefta se bon zaj prjčja. Tiidi meni fsakš« kvotre nekaj pametnega notri v glavd podne. Jas bon zaj začeja sneg na peči sišiti, potli v leti pa bon ga začeja za cuker viin oddvati.« »Terentete negi! Paj, to bi ias tiidi lehko začeja, se ga je pri nas tiidi zadosti, ka že ne vemo kon žnjin. Bog ti ploti, ka si mi to po-veda.« »Bog te nema rad! Tega ti ne smeš začeti delati. To je moj monopol in je fsakša konkurenca kazniva.« »No, no, tak fdšen pa tiidi ne smeš biti, ^ meni nič ne bi pusta zaslužiti. Jujna, zaj pa je glih znavi meni nekaj v moio glavč podnofo. Veš, kaj? Obodvo in še celi kup drugih lehko pri totej reči zasliiži. Treba je samo, da napro-vimo en kartel ali riišt.« »Kaj pa je to za ena miškulanca: kartel? Kak bi se to po prleško reklo?« »Viš, to je tak: sneg j*- intemacijonalno blago, s kerin feakši lehko lešefta. Monopol na sneg majo samo mestne občine takav v Lublani po Marprugi, ki ga smejo same 6vobodno izvo-žati in žnjin razpolagati. Pri nas v Prlekiji pa fsakši lehko s snegom dela, kaj če. To pa veš. či je dosti blagd in ga fsakši lehko odovle, t® cene podnejo. Zato pa moremo mi fsi, ki si namenimo is snega profit delati, vkup stopiti pa reči: po takšoj no takšo.j ceni bomo v leti posiišeni sneg odrivali za cuker. Nibeden ga ne sme bole fol dati. Či pa bi bila nevarnost, ki bi cene padnole, tč pa ga rojši zivozimo z ero-vlani v Afriko, ka do se tan tisti zamorci vi-čili smiičaja. Se so tudi Amerikonci rojši kofe v morje zmetali pa kurili žnjin kak pa bi ga nam šenkali. Vidiš, to je pametno gospodarstvo kartelov pa riištov.« »Kruci so Turke bili! Paj, to bi se zaslužilo!« »Pa še kaki Samo nekaj bi še bilo dobr*. napraviti. Na cuker bi trehalo vekšo štibro na-vrči. Veš, lidje majo različne guste. Zaj je fčosi keremi ne povoli, či saino en falat papirnatega čeka dobi. či pa bi bila štibran acukri, te pa bi jo fsakši za nekaj sladkega gor vzeja takak zaj trošarino. Kaj je bridko, je treba malo po-cukrati, pa je nenok boljše.« Tak sva si z Matjošon gučala fsefele in sva najč ne preštimala, ka je že tema grotala. Meni se je že midilo na cug. Zato sen vošča Matjoši srečno Novo leto in odiša na panhof pa se odpela dom o. Damshe plašče vseh vrst, kar je na zalogi — z 20 Z popustom — dobite pri F. I. G O R I č A R Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Ne zamudite ugodne prilikel mm(\ TOVARNA OBNBOV II KAflENEGA OREIH izdeluje vse vrste gumbov iz kamenega orehu Tovarna kovlnastlli Izdelkov izdeluje razne vrste pomikov iz raznih kovia, razne vrste sponk, zaponk in zapončič za konfekcijo. plomb, spojk, kronskih zamaškov. aluminijastih zapiračev i. t. d. Obrnile se na prodajalno tvrdke JuHoslovensko Inousirisho l frgo-votko i. <1. Zagreb, savska c 160 Za Novo lelo! svilene ovratne rute. fini robčki v |>nstelnib barvah. »Breda« robčki za deco. torbice za servijete, zavese in pregrinjala — vse po izvan-redno ni/.kib cenah pri Maleh A Mikei, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Specijelui entel oblek in volan ažur. predtisk Vezenje monogramov. perila, zaves i. t. d Proti predložitvi tega oglasa 5 % popusta Družabnik gradbene stroke pošten in podjeten, stavbenik ali zidarski mojster, najrajši samec, z nekai gotovine, s* takoj sprejme k že vpeljanemu podjetju r Mariboru. Pismene pouudbe pod »Pošten podjetnik« na upravo »Slo-venca« v Mariboru. S t y » »r» n m 1 r-, m r-, ri r.-* r,v r.i i r.v i ».V I I 1 k.-^ | I k."^ I I | I k V w <>i Lladsko posojilnica v Celju reglatrovane zadruga z neomejeno zavezo v nov) lastni palači •prejema hranilne vloge ■> Jih obrestuje najbolje Denar le pr< nje' naložen popotnome vemo. ker Jam6 zani poleg rezerv in hiš nad )000 čiaitov-po sestnikov t vsem svojim premoženjem. Stev. 1. m »8LOXTan.C<, dn« 81 docentov 19S3. Stran 15. Slovenska kulturna prizadevanja v 11933 Vsi narodi, ki jim še ni čas drvečega stroja oglušil ušes, si ob dvanajsti uri izprašujejo vest, koliko kulturnih in gospodarskih snovanj, ki so jih tekom leta zastavili, so uresničili. Zlasti prvo ozna-čue višino narodne rasti. Za sleherni narod jc namreč najresničnejše merilo njegovega notranjega bogastva — umetnost, zlasti nravno plemenita umetnost, pa najsi bo to kiparstvo, slikarstvo, literatura, glasba, arhitektura ali gledališka umetnost. Narod, ki ne ceni umetnosti in njenih stvariteljev, je duševno siromašn in bo prej ali slej utonil v kulturi in narodnosti svojih sosedov. S tem si bo namreč izpodmaknil podlago, na kateri stoji. O tem nam pač z glasno besedo nriča zgodovina. Kako je s slovensko kulturo v letu 1933? Ali ni utonilo vseli 365 dni v časovno brezbrežnost brez velikih sadov? Ali nismo še zmerom ozki, zaklenjeni v osebnostne spore, kjer sleherna širokopoteznost deianj zamre? Ali ne občudujemo še zmerom vsak tuji pojav, kulturnim s treni M en jem domačih mojstrov pa ne dimo priznanja? še zmerom ne vidimo, da je slovenska knjiga prekoračila nie;e najkultur-nejših držav? Mar ni vprav ta pognbonesna slovenska skromnost kriva da hočeio nekateri narodni ideologi vzeti slovenskemu jeziku svojslvo samobitnosti (in ž njim celotnim kulturnim stvaritvam) ter ga postaviti pod stopnišče narečja? Vsaj v glavnih obrisih si nredočimo slovenska kulturna prizadevanja v lelu 1933. V nemajhno zadoščenje nam ie vsekakor 22 juri', ko smo slovesno odorli vrata N a-r o d n e galerije, v kateri ie snravlena zapuščina slovenskega slikarstva od 14. stoletja do danes. Neizmerno truda so vložili posamezni slovenski možje v to. da s > v kratkih 15 letih tako nekoč iz niča ustvarili institucijo, kakršne poznajo v tej obliki le redki narodi. Posebno znamenje slovenske žilavosti in kulturne orebujeuosti pa vidimo v tem, da so se vrata v Narod"o ralerijo odprla v času največje gospodarske stiske, ko ždijo veliki narodi v duševni stagnaciji ali pa celo nosijo svojo kulturo na grmado... Tudi Narodni muzej se ie obogatil z mnogimi novimi zbirkami bodisi v umetnostnem ali arheološkem oddelku. Največia pridobitev pa je nač darilo voivodinje Mariie Antoinette Mecklenbur-ške, ki je dala arheološkemu oddelku na razpolago vse izkopnine poko'ne vojvodinie Paul Friedrich M^cklenburške. Z izborom važnejših predmetov je bila prazgodovinska zbirka bistveno izpopolnjena. — Slovensko Narodno gledališče je preživljalo to leto usodno krizo. Delno jo je zakrivilo samo, delno državni proračun, delno pa tudi občinstvo, ki je posvečalo več pažnje kinematografom kakor svoji narodni instituciji. Uprava kakor igravska družina, ki hočeta na vsak način obvarovati hram slovenske umetnosti pred razsulom, skušala zdaj z raznimi zdravili vsaj za nedogledni čas vzdržati gledališče pred smrtjo; tako se je na njuno vzpodbudo ustanovilo »Društvo prijateljev gledališča«. ki pa dosedaj ni pokazalo potrebne razgibanosti, prav tako so vkl'učili igravci v redni program predstav še izredni program ljudskih iger, ki naj bi privabile v gledališče široke plasti. Toda da-siraivaft,je morala pri tem izboru iger mnogo utroeti umetniška kvaliteta in je s tem prav za prav poslanstvo gledališča (ki ni le v goli zabavi, mnrveč pred vsem v umetnostni in nravni vzgoji človek?!) v mnogočem prikrajšano, se vendar ni gmotni položaj Narodnega gledališča skoro nič izboljšal. Na vsak način mora slovenska javnost prisluhniti na obtioni klic Narodnega gledališča ler mu kakorkoli pr;slSlove ski beorraiski tednik«, ki je začel izhajati v zadnjem četrtletju v Belgradu. V letu 1933 smo obhaiali Pregljev 50 letni jubilej; ob tej priliki smo dobili v »Domu in svetu« prvo sintetično študijo o Pregljevi umetniški rasti (napisal Tine DebeliakV Za svojo petdesetletnico je odprl Iv. Meštrovič v Zagrebu svojo »Galerijo Meštrovič«, kjer so stalno razstavHenn njegova dela. Umrl pa je največji hrvatski kajkavski lirik. Dragu-tin Domjanič, kateri je bil no besedi in čustvovanju prav blizu slovenski duševnosti. Slo enci s"'o izgubiti prelata Kalana. ki je bil drugih ple- menitih lastnosti znan mecen književnikov, pn ludi sam se je bavil s književnostjo. — V novembru in decembru smo tiho obhajali obletnici Stritarjeve in Cankarjeve smrti. Petnajst let je poteklo, odkar se je ustavilo Cankarjevo žgoče pero; njegovo ime je prekoračilo meje velikih narodov. Pri nas doma pn so se notranje razmere komajda spremenile. Se zmerom bi mogel Cankar napisati svoje znane satirične drame, katere sicer pretresajo, kadar pridejo na gledališki oder igre hlapčevstva. tnnjhnos'i, osebnih spletk in sploh lastnosti majhnih ljudi pa sc še zmerom z nezmanjšano silo nadaljujejo; medsebojna trenja posameznih kulturnih skupin z znano o/kosrčnostjo so še zmerom na dnevnem redu, tudi osebnost še vedno vlada nad stvarjo. — O ukinitvi slovenskega pismenega jezika (in z njim vse slovenske kulturne tvornosti) se še zmerom pojavljajo razni kategorični glasovi. Petra Skoka so nasledili Kičovič, Zubovi^ et consortes Stojimo na pragu novega leta. Ob takih prilikah snuje človek nove sklepe, narodi si tko nove načrte. Ali ne bi tudi mi Slovenci vsaj ob velikih Irenotkih opustili sleherna osebnostna trenja, ki iz-podjedajo korenin« vsaki lepi zamisli, ter skupno gradili stavbo slovenske kulture in narodne moči. Saj vemo, da bomo le v okviru slovenske, hrvatske in srbske kulturne samobitnosti mogli zgraditi palačo velike Jugoslavije, ki bo uživala navznoter ljubezen, na zunaj pa spoštovanje vseli kulturnih držav. L. O. / ^ Od peklenskih muk pa do zdravja potom TOGAL tablet Togal tablete so v mnogih slučajih preizkušeno sredstvo proti reumatizmu, išiasu, protinu, bripi, živčnim boleznim, glavobolu ter prehladu. Togal deluje dobro in je v predpisanih dozah neškodljiv za želodec in ostale organe. Togal pomaga. Poizkusite tudi Vi Togal lablete. Poizkus Vas bo prepričal. Topal pomaga k izločevanju mokračne kisline. Dobi se v vseh lekarnah. Odobr. S. br. 17001 od 3. X. 1933. Narodna galerija oh novem letu Kakor čujemo, bo Narodna galerija v najbliž- j jem času izpolnila še ono vrzel, ki je kazila celoten obraz slovenske umetnosti. To je pred vsem I oddelek za grafiko, kjer bodo zastopani zdaj ludi oni slikarji, ki nujno spadajo v vrsto priznanih umetnikov, a niso mogli doslej radi neurejenosti prostorov priti do izraza. V tem oddelku bo razvrščena čista grafika kakor tudi akvarelne in pastelne slike. Kako se bo grafična skupina periodično spreminjala iu sicer radi preobsežnega materijala, tako da bodo prišli v posameznih časovnih odsekih na vrslo starejši in mlajši slovenski grafiki, smo že svoječasno poročali. Druga posebnost ,ki jo bo v bližnji prihodnosti NO uredila, je kabinet tujcev, kjer bodo zbrane slike in skulplure tujih slikarjev, kateri nimajo v Sloveniji niti nar.ivnostnih prednikov niti potomcev, marveč so tu slučajno delovali ali kakor koli vplivali s svojimi deli na razvoj našega slikarstva in kiparstva. Končno bodo Iu tudi dela potujočih slikarjev, Nizozemcev in Italjauov, pri katerih so bile naročene slike za slovenske kraje. Tako bo nudila slovenska Narodna galerija vsaj približno celotno podobo vsega slovenskega slikarskega prizadevanja ud gotike do današnjih dni. To je nedvomno neprecenljive vrednosti, katere pa Slovenci, kakor se vidi. ne znamo upoštevali. Zanimanje za Nar galerijo je tako porazno majhno, da pada na, toliko opevaon našo kulturno višino temna luč. Sleherni tujec, ki pride v razstavne prostore NG, se ne more naČuditi umetniškemu bojvistvu, ki ga. ie ustvaril tako maloštevilni slovenski narod, domačini pa se ne spomnijo NG niti z obiski niti z denarnimi darovi. Ker smo že pri leni, naj omenimo velikodušnost drugih naro- dov do svojih visokih zavodov. Snj smatrajo nekateri denarni ljudje drugih narodov za sveto dolžnost, da vzdržujejo svoje kulturne zavode, univerze, razne akademije, galerije, muzeje in podobne glasnike narodne prosvete. Pomislimo samo na belgrajsko univerzo, ki se je opomogla do zavld-nega gmotnega stanja le z darovi bogatih zasebnikov: tam se namreč spomni univerze pa tudi drugih hramov znanosti in umetnosti prenekateri domačin bodisi ob svojih velikih življenjskih dogodkih bodisi v oporoki. Zaveda se namreč, da vse visoke institucije oblikujejo obraz celotne narodne kulture. Naša Narodna galerij« je narodna svojina; vzbudili so jo v življenje po velikih naporih domači, nesebični možje, misleč, da jih bo v njihovih stremljenjih podpiral ves narod. Odprli »o res znanstveno in narodno fundirano hišo slovenske umetnosti; toda ko je prišel čas, da bi izpolnjevali še razna obdobja, ki niso dovolj jasno zastopana, je javnost odpovedala. Slovenski narod jc ostal hladen ob tolikih prizadevanjih posameznih mož... In vendar: Slovensko Nar. galerijo, ki je po-gnaki iz korenin naroda, mora narod vzdrževati ali pa proneha hiti narodova lastnina. Prav zato mora misel na NG prodreti v vse plasti naroda, tako da bo sleherni Slovenec čutil z njo kakor čuti s svojim družinskim ognjiščem. Le tako se t>o vzbudila ona praktična ljubezen, ki ne govori, marveč deli. To pa bo tedaj, ko bo misel na NG tako zakoreninjena v narodu, da bomo rekli; Brej NG nismo Slovenci kulturen narod... Slovenski meceni, kje ste?! Prerokovanje frančiškana JLf «-» 'tk Konccm vsakega leta običajno čilamo izjave pomembnejših oseb o trenoinem položaju v tej ali oni stroki javnesju življenja, 'ludi se obračuni polagajo za preteklo dobo in sestavljajo nove na|«>-vedi za bodoče lelo. Cesto čilamo napovedi raznih vtdcievalk in .edeževalcev o katastrofah ki so za-1 pisane ali v kartah ali pa v zvezdah. 2e davno pred svetovno vojiio smo r;eti.« S? več: »Da se bodo Slavjani združili in utemeljili lastno slovansko izhodno mogočno kraljestvo,« spodili I urke iz E\rope itd. Dogodki, ki so v kivižici napovedani, da se zgode v bližnji dobi do I. 1807, pa segajo še čez vse do današnjih dni in so verjetni za bližnjo debo razvoja v — Evropi. Prav zaradi nekaterih Irapant-nih de stev ki so danes od lela 1846. ko jc n.ioo-vedovavec umrl, /e historične, vsem znane stvari, se mi je zdelo ponovno opozoriti na knjižico in njenega povzročitelja, kakor tudi na n;eL'ov pojav med našim ljudstvom. Za tega, ki stalno opazuje razvoj Evrope in sveta snloh izza francoske revolucije in ocenjuje v historični perspektivi v brošu-rici napovedane dogodke iz/a leta IPJ6. so nekatTe napovedi in izvršitev njih, zlasti glede Rusije, Avstrije in Nemčije, kaj zanimive stvari in po njih seveda tudi — prerok in pisec knjižice sain. V naslovu »Prerokovan e častivrednega očeta Ludvika Roka, duhovnika reda sv. Frančiška na gori Sinaj,« je avlor knjižice na videz točno označen. O njem pri|>o\eiluje znotraj v uvodu knjižica, da je bogoljubno objskoval rojstni kraj našega od-rešenika Jezusa Kristusa v Bellehetnu in njegov grob v Jeruzalemu in da sc je več let mudil v svetih deželah, kjer je v ?5. letu v veliki revščini in pomanjkanju hodil od vasi do vasi, se v puščavah hranil večinoma s »korenjem in zelenjadjo«, dokler ni star 02 let (po 7 letih) prišel na goro Sinaj, k;er so ga v samostanu (frančiškanskem, kapucinskem?) prijazr.o sprejeli. 1 u jc tako oslabel, da je moral v posteljo in je večinoma le spal, bil pre-dramljen in bistrih misli le po dve uri na dan. Čudno pa je bilo pred vsem lo, da jc ves čas, celih 6 tednov živel brez jedi in pijače. Izjavljal je namreč vselej, kadar so mu ponujali hrano, da je nič ne potrebuje, češ, »da so ga med spanjem nasitili — angeli.« Po preteku 5 tednov je bil kljub vsemu še bister in dovolj krepak in naprosil, naj pridejo k njemu očetje Anion rakineti. Anzelm Bonaldi in Izidor Fabro. Njim je razodel, da bo čez sedem dni točno ob določeni url umrl kar sc je po brošurici tudi res zpidilo »nn dan spočetja božje porodnice Device Ai.nrtic I. 18'!6« — točno ob 12 opoldne. »Umrl jc mirno in videl se mu je smehljaj na obrazu in na nrki ne nam način se jc po sobi lega svetnika razširila lepa dišava.« Toliko o tem pobožnem frančiškanu po knjižici sami — po čegavem pričevanju? Kdo jc pi^rc knji-žicc? LI kilo izmed omenjenih očetov, ki jih je pozval k svoji smrtni postelji in jim naročil, »nai dobro pazijo na njegove besede, ker Pog misii po ujem razglasiti uuiogo stvari, ki sc bodo zgodile ka ! v svarilo ljudem, da se poboljšajo« in naj njegove besede zalo sporoče papežu v Rim, da jih objavi | vsemu svetu. Ce je povedana zgodba resnična in ne Ic pobožna legenda iz reda očelov frančiškanov v versko nabožne svrlie, je vsekakor ta legenda neznanega pisca posi tot diserimina rerum iz/a leta 1846 kot [xi:av sam, sredi politično tendenčnih brošur svo-j jega časa, dokaj zanimiv prav zaradi stvari, ki so se dogajale :ie preko v brošuri označenega nie;nikn v I. 1897. To stoji, da je moral biti, če < i • cnio mistično plat prerokovanja in nenavadne <.-b!'ke. ki je vsa v slo; u starodavne orienlalne seJmorične zamisli (sedem vizij v sedmih dneh) dokaj ]>. lilično šolan mož. poznavajoč dobro politično obnebje svoje dobe in z velikim darom bislrovidnosli motreč bližnjo prihodnost — Evrope. Iz naslova in pojasnila, da je brošura -po iz virniku, ki je prišel v Rimu na sviiio, prestavljena,« tiskana pa v L ubljani leta I877 v liskarni pl. Klein-maver in Bamberg in izdana v založbi Aniona Ka-nobla. sklepamo, da je bil izvirnik napisan v italijanskem jeziku. Da je tudi pi cc sam moral biti llalijan, priča ono mesto prerokovanja, ki govori o — Italiji, ki jo z vsem žarom naklonjenosti in vidne ljubezni ogovarja ves prevzet: »Italija, oh lepa Italija, po Tebi pretakam solze!« Tujec — izgnanec? Pobožen menih frančiškan daleč tam v sveti deželi .... a llalijan ves in z vso miselnostjo zbrano okrog dveh krščanskih središč — Jeruzalema in Rima. Eden ireh sobratov, treh očetov ob smrtni poslelji Ludvika l-okii (-• Rocco?), treh prič pri njegovih sedmerodnevnih vizijah? Kdo nam bi mogel dati o teh treh frančiškanih in očetu Ludviku Roccu samem trdne podalke. čc so resnično živeli in bivali na gori Sina;u I. 1840? Oe se ne bi nikakor dalo to dognali, potem bi bil avlor nedvomno zakril in (ingiran, knjižica nepristna, apo-krilna in podtakn ena očelom frančiškanom — iz kah.nih nagibov? I/ politično špckulacijskili in pro-pagandističnih ali zgolj sebičnih in dobičkanosnih zaradi ljudstva, ki ua|x>vedlm, z versko mistiko ob-danim in tako videzno svetim tem raje veruje in zalo tem raji — kupuje? Napovedane dogodke z golovo politično barvo in tendenco je potreboval v času od I. I830 uaije zlasti političen krog agitatorjev Mnz/iniieve smeri, oznanjajoč »Mlado Italijo« in -Mlado Lvro|io« na temelju zedinjenja narodnih enot v narodne države in s tem seveda razkroj in razdor »starih častivrednih' državnih tvorevin, kot Avstrije, Nemčije, Turčije, Rusije itd. Saj spada vprav leto 1846, v katerem je po knjižici nastopila smrt svetnika Ludvika Roccn. v ta čas, ko je bil Mazzinijanizrm v Evropi v silnem zamahu, posebno pa med inteligenco vse Italije. Oiobcrti! »Italia unita!« je bil glas vseh revolucijonarjev in propa^atorjev so rnžnikov — Avstriie. Zato: »Avstrija bo se trudila, tla s: Lavko j>ci(liaiiiii. ali (a svohodo''tibhi narod se no na novo povzdigno!. Sardinski in neapolil.-n-M kralji bedo zginoli. Rim bode stalno mesto nove Italije.« Nova Italija, ta cilj in hrepenenje vseh Muz-zini;ancev, sovraži ikov Avstrije, ki naj bi ji velimo svarilo: »Varuj se tedaj, Avstrii.i, nnd-.ljcvnii noi in po nepotrebnem moriii svoje sinove! Italija bocir svobodna ter bo o.-tala skala katoliške orkve. Vsi drugi knezi v Italiji zgubiio vladarsko moč« C.» vsi, potem tudi kralj Lombardo — beneški, torej ^■striiski cesar! Nc nadaljuj bojev! Opomin iz ust Rocca pred 8. dec. 1346, a kedaj so se pričeli? Leta 1818 49 je Radeckv pričel boje, I. 1805 so se nndalievali, leta 1866 končali In leta 1870 je postal Rim resnično stolno mesto združene in svobodne Italije — nove Italije z mejo, ki jo jc Italija prekoračila ob koncu svetovne vojne tako, kot jc v letih okrog 1850 govorila iredentistična Italija — na črti Triglav—Snežnik—Reka. Toda — kedaj jc bil napisan italijanski izvirnik? Po letu 1848' "o potlačeni vstaji v Italiji? Po začetku bojev torej? Kako sc to sklada z datumom smrH Lndvfca Roccm hi sjerovih besed v 1. 1846? Saj se 1. 1846 še niso pričeli —. Iz slovenske prestave L 1877 »e to ne da ugotoviti, pač pa iz star«] te, ki i« po Simoničevi beležki (»v Slovenski bibliografiji 1003 5, stran 623) bila na prodaj pri Pavlu Bizjaku, bukvovezu v Skofji Loki, a jo natisnil v Gorici okrog 1860 leta — Paternolli. Potemtakem je moral nastati italijanski izvirnik v letih med 1846 in 1860. »Ne nadaljuj,« bi jo stavil tik za L 1848-9! V slovenščino je bil preveden — kje? V Oorici ah v Skofji Loki? Kdo je in kdaj prvi prevedel izvirnik? Goričan ali Kranjec, škofjeloški občan? Sam založnik — knjigovez. Težko verjetna 2al, da nimam pri roki prvega natisa, da bi ugotovil razliko v prevedbi goriške in ljubljanske izdaje in po nji spretnost preslave jezika v eni in drugi ali p® istost, kar bi pomenilo, da bi goriške izdaje prevajavec moral biti slovenščine zelo vešč pisec — za svojo dobo pač. Kaj je napotilo slovenskega prevajavca, da je neznatno brošurico prestavil? Gotovo vsebina m versko mistični značaj njen ob zgodovinskem dogajanju pri Solferinni in Magenti let* 1859. Dejstva so pričela potrjati napovedi — sv. moža frančiškana na gori Sinajn. Ali je tedaj živel kdo v samostanu na Sv. gori pri Gorici ali v onem na Kostanjevici ali pa v mestu pri k a p u c i n i h , ki bi se bil zanimal za prerokovanje stanovskega sobrata? Je-li morda v tej bližini »led za skivenskim prevajav-cem? Toda, kako je prišel prevod v založbo škofjeloškega občana in knjigoveza Pavla Bizjaka? Založniki san;skih bukvic, pralik in take drobnarije so bili in so še često — sejmarji božjih poti. Je bil tak tudi škofjeloški bukvovez, ki je imel dobre zveze z goriškimi frančiškani in kapucini? Sicer pa je imel v bližini za tak posel koga med — škofjeloškimi kapucini samimi? Toda koga? Bro-šurica je bila vsebinsko zanimiva, privlačna, tajin-stvena in t svetostjo ožarjeua, zato zelo verjetno in kot nalašč za — prodaj vernemu ljudstvu ob cerkvenih posebnih prilikah, kjer se lahko med ljudi spravi marsikaj kar je kaj vredno ali pa tudi škodljivo, toda vedno — dobičkanosno zlasti založniku. Kdo je bil Anton Kanobri in kako je ott prišel do založništva ljubljanskega natisa brošure, ne vem. Leta ft>T7 ga nima mestni seznam jjrebivalcev zabeleženega. Kanobli pa so doma na notranjskem Kra*u. Morda bi vedel kdo njegovih sorodnikov, če ke živi, o tem Icaj sporočiti. Letnica 1877 ima »2 •ektrici« in je svoje oni med ljudstvom bila pomenljiva ... Morda »o osvobodilni boji južnih Slo- Stnov v letih 1876 napotili založnika, da je pona-sttil brošuro, ki na(*>veduje, da bodo južni Slovani Turke pregnali iz Evrope v Azijo, ustanovili svoje veliko kraljestvo in di se tudi Tnrfci končno ppkristjamjo... Prilike na našem jugovzhodu so tedaj govorile za aktualnost brošure in pa — združena Nemčija tudi. Dogodki so šli pač svojo pot po ni povedi h Ludvika Rocca, kakor je razodel zadnjih srvUm dni pred smrtjo. Do leta 1897 — je bilo le še 20 let In veliko je bik) neizvrSenega, a zelo inleresantnega zlasti za preprosto ljudstvo, ki rado izve kaj posebnega o bodočih dneh. Na vsak način ie bilo prrrol«>vanje očrta Rocca med skivejiskiin liudsivom zelo čislano ter skrboo čuvano čtivo. Morda še vedno tudi je in zato tudi zanimiva priča, kje je črpalo svojo vero o bodoči grozoviti vojni, o kateri je šel glas, da bodo žene objemale šk re namesto mož, tako grozne izgube bodo narodi imeli Piiižgarjeva med svetovno vojno v »Domu in svetu« opisana »Prerokovana« koncem koncev spada med povesti, ki dihajo v gotovem smislu isto vsebino kot preprosto prerokovanje »v. očeta irančiškana Ludvika Koeca. Kakšno vrednost ima brošur*? Kot vsaka resnično izpolnjena na|>oved. Gd leta 1846 do leta 1934 sc je re marsikaj zgodilo, kar ne priča proti nji, nego za čudovito posebnost brošure, zlasti pa dobesedna izvršitev pri pogledu na Rusijo izza bolj-tevifke revolucije. Pa beri in sodi sami Ko sc je zbudil prvi dan, je rekel: Imam vam nekaj povedati, kar mi je Bog razodel; reči, ki sc bodo v kratkem dogodile. Blagor mu, kateri posluša to prerokovanje in ga obrne sebi na korist, ker čas, v katerem se bode to vse zgodilo, je blizo. Gospodar vseh kraljev mi je ukazal, da vam naznanim njegovo voljo. V časih nevolje in zadreg imejte potrpljenje. l'o celi Evropi bodo se vneli strašni ljudski boji. Eden bode druzega razmesaril, kerv bo v potokih tekla. Španska in Portugalska, te dve deželi, še morate pokoro delati za mnogo krvi; prvič zarad grozovitosti, s ktero ste si prisvojili Ameriko in tainošnje prebivalce na nečloveški način po tisočih •morili, kakor ljubo živino, vse zarad prekanljivega zlata; drugič, ker ste v Afriki toliko nedolžnih ljudi ro(wli, ki so stvarjeni po božji podobi in jih prodajali, kakor ljubo živina Prebivalci teh dveh dežel bodo se sami med sebo morili, mogočnika obeh (prestolov bodita vmor-jena — potem bodete sc zopet združili obe deželi, tn vlada! bo to skupno republiko rojen Španjolec. Vse bode potem zopet mirno in varno; — pa njih zunanja [>osestva bodo se ločile od teh dveh dežel; katoliška vera bode ondi, kakor sprva cvetela. & Drugi dan: Francoska, kakor nova republika. bode imela ■ zunanji boj. Brž, ko zapusiti armada državne meje, j se ljudstvo sjKinla, in prezidenta umori. Pri tej j priči bo kri strašansko tekla, več nego polovica j mesta Pariza bo j>rmh in peueL Posestva v Algiru, | bodo se odcepile od Irancozke sužnosti, in na pre- 1 stol pride mož iz pokolenja Bonaj>arti-ja. V Afriki bode vladal alrikanski princ, ki je zdaj na Francozkem, in širil katoliško vera. Tretji dan; Italija, oh lepa Italija! po tebi pretakam solze. En del tvojih cvetočih mest bode pokončan, ti imaš grob za veliko Nemcev, Avstrija bo se trudila, da si Laško podjarmi, ah ta svobodoljubni narod se bo na novo povzdignol. Sardinski in neapolitanski kralji bodo zginoli; Rim bode stolno mesto nove Italije. Varuj se tedaj Avstrija, nadaljevati boj in po nepotrebnem moriti sve; V Carigradu jx>lumeseca ne bode več, in pride križ na njegovo mesto. Gd Carigrada širila bo se krščanska vera veličastno čez vse dežele. To vse se bode godilo v strašni grozovilosti, fx>krajiue bodo vzdihovale v hudih nadlogah. Nemške avstrijske dežele pridružile se bodo Nemčiji in živele v lepi slogi. Kraljestev in kneževin več ne bo, ampak le edina Nemčija. Ena panoga cesarske rodovine dobi nemško cesarsko krono, ta bo okre|>čala Nemčijo in vsled modrega njenega vladarstva sc bode širila sloga in blagostanje Takrat bo Nemčija glede blagostanja in moči prekosila vse druge države, ker Bog varuje to vladarsko hišo. Kralji in knezi bodo se svoji časti odpovedali in pruskega kralja še čakajo hude zadrege. Sesti dan: Angleška, ta kupčij ska država, ki je zarad golega dobička podpirala vse krivice, bo se preobrazili v grozno stanje. Irska združena z škotsko, bode Angleško zatrla, in odpodila kraljevsko rodo-vino. Polovico jirebivalcev moralo bo na bojišči umreti, za tem pride revščina in uboštvo, vsa zu-najna posestva odpadejo. Belgija, Holštajn, Šlezvik in Švicarska pridružijo se Nemčiji, Denetnark Švedski. Po tem takem postane Švedska Denemark in Norvegen mogočna država. Iz Evrope pregnani Turki naselijo se v Aziji; Jeruzalem postane stolno mesto. Mnoge skušnje in poduk, bode jih v hudih sibth pripravil k temu, da sprejmejo Kristovo vero. Sreča (ti blagoslov bo potem v teh deželah doma. Egipčanski kralj bode umrl in tudi ta dežela bode vživala jeruzalemske dobrote! Sedmi dan: Izbudivši se, je djal: »Danes sem zadnji dan med vami, ob dvajsti uri grem v nebeško kraljestvo. Gospod vam je po moji osebi mnogo razodel in človeštvo spodbuja, naj pokoro dela in se poboljšal« Dolgo že je gledal Gospod, kako se ljudstvo pači ia kvari, mislil je vse človeštvo vničiti, ko jc Je bistveni BEKA< izdaje: >V»e n »imo«, cenik 1933/34. »Spori in modac. pa videl, da vai grehi izvirajo iz sredi ae vefflte gospode in bogatnov, je še za zdaj človeštvu sploh prizanesel. Pri vsem tem bo pa vendar opazovati med ljudmi strašna bolezen, hudi boji, glad, jok in ia stok. Kobilice in druga trpljenja bodo mučila svet, godile se bodo take reči, da bode zemlja polovico ljudi izgubila. Bogatini pridejo ob svoje bogastvo, reveži pa bojo obogateli. Potem se povrne na svet srečna zadovoljno«*, ljudje bodo spet verovali na pravega Boga in srečno na tem svetu živeli. Antikrist je v različnih podobah ie na svetu in se trudi vernike zapeljevati, prikaže se celo kot krivi prerok, da bi šini nove nauke. Stanovitni pridejo v nebeško kraljestvo. Nebeška znamenja se bodo prikazala. Odrezane suhe cvetlice začele bojo vnovič zeleneti in cvesti. Stanovitni v veri bodo to vse zadovoljno gledali, osrečila jih bodo rodovitena leta. Leto 1897 bode zacelilo vse rane; blagor jim, ki ga učakajo. Na zadnje vas prosim, bratje moji, pošljite, kar sem govoril, svetemu očetu v Rim, aa bode on to svetu razglasiL« ★ Obrnil sem se ttidi sam v Rhn k prijatelju po prepis izvirnika, če se tam nahaja in po avtentične biografske podatke vsekakor čudovitega — daleko-vidca, bistrovidca in svetnika, kaj o njem vedo. Toliko se mi zdi, da drži to dejstvo: šarlatan ni mogel biti! Citajte pozorno in primerjajte vse pojave v svetu, zlasti po Evropi, kakršna je pred našimi očmi in bo verjetno v prav bližnji bodočnosti, morda do I. 1987 — in potem sodite svetnika ali šarlatana! Pogled nazaj pogled naprej Športna bilanca ob zaključka teta - Kaj prinese bodočnost? Že zopet je eno leto za nami. Marsikako bridko urico smo morali preživeti, toda prebili smo jih pa le io danei stopamo v novo leto z upunjem, da bo boljše, srečnejše. Kaj pa v «j>ortu? V splošnem »e lahko reče, da je razmah kvantitativno kakor kvalitativno tolikšen kakor morda še nikoli prej. Tu ne mislim samo na naš« kraje, kjer je prav tako beležiti precejšen napredek, ampak na vse one dežele, kamor je prodrla športna ideja. Mladina se v vedno večji meri oprijemlje siporta — vira zdravja, moči in lejjote. Države podpirajo to gibanje, ker se dobro zavedajo, da bo mogla le zdrava in močna mladina braniti domovino. Kakor jc pozdraviti napredek t športu v preteklem letu, pa ne smemo prezreti dejstva, dn je v današnjem športu tudi precej gnilega. Odkriti m prikriti profcsionalizeni »e vedno bolj širita. Kapranje je na dnevnem redil nc samo med klubi istega kraia, ampak kapranje danes niti med klubi različnih držav ni nobena tajnost več. Za tako zvane »kanone« se puli ves športni svet in ne igra pri teh kupčijah denar prav nobene vloge. To so stvari, ki se tudi v preteklem letu niso omejile, nasprotno, pomnožile so se. Hvala Bogu, da se godi to samo pri vrhunskih športnikih, katerih je samo par stotin na vsem svetu in da živi v ogromni masi, ki se bavi s telesnimi vajami samo radi zdravja in razvedrila, pravi športni duh. V naSi državi beležimo t preteklem letu na športnem polju dva zelo važna dogodka s tem, da smo dobili: zakon o obvezni telesni vzgoji naroda in zakon o športnem znaku. Prvi je bil v narodni skupščini it »prejet, za dragega pa jc že tudi izdelan osnutek. To st« dve tako važni stvari v jugoslovanskem športnem pokretu, da lahko z mirno vestjo trdimo, da bosta tvorila ta dva zakona velik mejnik v našem športu. Kajti prepričani smo lahko, da se bo šel« sedaj začel pri nas razvijati aport na celi črti in da bo mogel šele sedaj zavzeti v mednarodnem »vetu ono mesto, ki mu pritiče. Oglejmo si še malo posamezne .športne panoge, zlasti one, ki se tudi .pri nas goi«. Mislim, da je prav, č« začnemo i lahko atletiko, ki jo p« vsej pravici imenujemo kraljico vseh športov. LAHKA ATLETIKA je ona športna panoga, ki j* najbolj razširjena po vsem sveta in ki je tudi najbolj priporočljiva za našo mladino. Pri nas Slovcncih je v preteklem letu zaznamovati znaten napredek; v kvantitativnem pogledu ne toliko kakor v kvalitativnem. Primorje »i je priborilo državno prvenstvo v cross-ootintryju za poedince in moAtva, deret atletov Ilirije in Primorja je zastopalo s častnim usipetiom Jugoslovanske barve na balkanski olimpijadi v Atenah, kjer so se zlasti odlikovali jugoslovanski in balkanski rekorder Krevs, maratonec Šporn in metalec kladiva StepišniV. Dalje se je poživila v preteklem leto lahka atletika naših deklet, ki jc ž« nekaj let sem spala spanje pravičnega. Razna tekmovanja fantov in deklet so prinesla prav lepe rezultate. Od ostalih jugoslovanskih lahkoatletov bi bilo omeniti zlasti Goiča, jugoslovanskega in balkanskega rekorderja v metanju kladiva, kateremu na Balkanu še lep čas ne bo mogel nihče do živega. Ostali »vet se pa z mrzlično naglic« pripravlja z« svetorno oKmpijado, ki bo leta 1936 v Berlinu. Da padajo pri tem svetovni rekordi, je po-i vsem jasno. Že cela šuma jih čaka po zadnji olim-! piadi tozadevne verifikacije mednarodne zveze. ! Krasne uspeh« so dosegli zlasti svetovni rekorderji m to: italijanski tekač Beccali, ki jc dines nsj-i boljši srednieprogaš na svetu, Finec Volmar Iso-hollo, ki podira Nttrmijevc rekorde, njegov rojak | Matti .IS r vin en, ki mu malo manjka pa bo zalučal I kopje 80 m daleč, svetovni prvak v olimpijskem i desetoboju Nemec Sicvert, Japonec Makino, sve-tovni prvak v plavaniu itd Stare zvezde kakor Nirrmi, Ladoumegue, dr. Peltrer se sicer ne bleščijo več tsko. kakor svojcčaano, so pa ti atleti še . vedno pravi tiči Dane« najbolj razširi*« m menda najpopirtsr-1 nafti šport p«i p SMUČANJE Ogromen razmah ie beležiti po vsei naši državi m ostalem svetu v tem najlepšem zimskem »partu. Kadar smučarjev jc od lata do leta v»čji, Irko Ha so vsi tereni v bližini večjih krajev vse nedelje in praznike nabito polni. Lep napredek so pokazali tudi naši tekmovalci v preteklem leta. luji trenerji so jih vadili in uspeh s« je pokazal na lanskem državnem prvenstvu v Bohinju. Naš staii borec .loško Janša jc zmagal na 18 in 30 kilometrov, v slalomu je bil prvi Čarman iz Tržiča, v skokih pa Bogo Šramel (SK Ljubljana), ki je že nad 50 m skočil. V mednarodnem snu lik cm »vetu je bilo dokaj zanimivega. FISa tekme v Inomostu so šele pokazale, na kaki višini je danes beli šport. Doseženi so bili bajni rezultati, kljub izredno slabim vremenskim prilikam. Imena Lantsohner, Ruud Sn drugih norveških, švicarskih, avstrijskih, nemških in ameriških mojstrov so bila stalno v ospredju. 1 ehnika je v današnjem smučanju na taki višini, da človek skoraj verjeti nc bi mogel, ako ne bi bili sami priča dogodkov. Skakalci že skačejo nad 80 m (Sigmund Ruud 87 m) in menda ne bo dolgo, ko bomo čitali o 100 meterskih skokih. _ Pa tudi DRSANJA ne smemo prezreti. Pri nas je edino Ilirija, ki se | vsa leta po vojni resno bavi s tem lepim športom j in ki sistematično vzgaja mladino v tej športni disciplini. Agilnost mariborskih športnikov je tudi i v naši severni prestolici vzbudila veliko zanima- i nje z a drsan:e. Izredno slabe zime pa ne dopu- i ščajo našim talentom, da bi se povzpeli na mednarodno višino. Jc pa kljub temu v umetnem drsanju beležiti lepe uspehe. V hokeju smo šele začetniki, a lanskoletne tekme, ki jih je prirejala Ilirija, so pokazale, da imamo tudi za to panogo dober materija!. V mednarodnem svetu še Vedno stojita na čelu Norvežanka Sonja Henie in Dunaičan Karli Scha- fer. To sta zaenkrat nepremagljiva umetnika na ledu. Oba sta evropska m svetovna prvaka, ki zasluženo nosita ponosna naslova. PLAVANJE je šport, ki je poleg smučanja najbolj razSirjen ia priljubljen in kar je glavno, najbolj zdrav in poceni. Vsi bregovi naših voda so bili lansko poletje izredno polni kopalcev. Za sistematični trening tekmovalcev in drugih plavačev pa s/krbi pri nas v prvi vrsti Ilirija, ki ima tudi najmodernejše kopališče v celi državi. Pa tudi v ostalih krajih, zlasti v Mariboru in Kamniku se lepo razvija ta »port-n» panoga. Uspehi naših tekmovalcev so bili leto« kvantitativno in kvalitativno boljši, četudi si nismo priborili Petrinovičevega pokata. Ta j« prešel v defrnitivno last splitskega Jadrana in < tem bo menda tudi konec mučnih afer, ki »o se odigravale radi njega. V mednarodnem plavalnem športu »e pa zelo uveljavljajo Japonci, ki bodo na prihodnji olimpiadi najresnejši konkurenti. Oni kar po vrsti podirajo svetovne rekorde. Ves plavalni svet «e pa sedaj z mrzlično naglico pripravlja na evropsko prvenstvo, ki bo letos v Nemčiji in ki bo nekaka preizkušnja, oziroma pregled evropskih sil za prihodnje olimpijske igre. NOGOMETA v tem športnem vrvenju seveda n« smemo pregreti. Posebnega napredka tudi lansko leto nimamo beležiti. Močno so napredovali belgrajski klubi in BSK si je zasluženo izvojeval visoki naslov državnega prvaka. Primorje se je v ligmi borbi dobro držalo in si je s svojim osmim mestom zasiguralo obstanek v borbi najboljših jugoslovanskih nogometnih klubov za državno prvenstvo. Važen jc dalje sklep zadnjega občnega zbora jugoslovanske nogometne zveze, glasom katerega dobijo sodniki avtonomijo. I To je edino pravilno, če hočemo, da bo presoja nogometnih tekem taka, kakršna mora biti. Sedaj pa je na sodnikih, da dokažejo, da «o avtonomije v resnici vredni. V zunanjem nogometu je bilo najvažnejše srečanje avstrijske reprezentance s Škotsko, v kater! »o učenci učiteljem dokazali, da niao več učenci. Izločilne tekme za »vetovno prvenstvo se že odigravajo. Pogled vsega nogometnega sveta p« j« obrnjen na Italijo, kjer se vrše prihodnje leto svetovna prvenstva. V kolikor se da sklennti po pripravah sodeč, t^o to največje prvenstvo sveta, kar iih i« doaJki bila ▼ TEŽKI ATLETIKI K začela Darij« v preteklem leto energično orati dmo. Priredila i« več propagandnih nastopov v btlinji m daljni okolica Ljubljane, toda ta »portna PM« — kar motrn »doma&ti nad tuUimi lajati. Ročk« tat pa tam t« dvigajo, n« »orejo s« pa otfreti u roltoborbo ia bok«. Tudi v ostalih krajih ■ai« držav« ni bHo pravega razumevanja za ta aport v preteklem leto. V Mariboru *xm Maraton a^Ono težkoatleuko sekcijo, ki »C resno in sistematično bavi z vsemi tremi disciplinami tega športa SABLJANJE jojiU sistematično pri na« l« Ilirija ka mariborski akademski sabljaSu klub. Udeležili smo mednarodnega turnirja v Mariboru in Budimpešti. Kar se kvalitete tiče, smo v preteklem letu že nekoliko napredovali, v kvantitativnem pogledu se pa nismo premaknili naprej. KOLESARSTVO, ki spada med izredno lepe športe, beleži v preteklem letu lep razmah v vsakem pogledu. Videti ie, da bo ta panoga kmalu dosegla ono višino, na kateri je naš« kolesarstvo ž« svoječasno bilo. Lani •mo imeK več dirk n« Hcrmesovem dirkališču, ki »o prav lepo izpadle. Edino z dirkami na dirkališču bomo vzbudili pri ljudstvu zanimanje za ta lepi in sploino koristni »poet. TENIS se tudi v preteklem letu ni mogel boli razviti. Vzrokov je več. Prvič je to razmeroma drag šport, na drogi strani ga pa nai« ljudstvo šc vedno smatra — po krivici seveda — za »poti izbran« gospod«. — Zelo sc jc razmahnil NAMIZNI TENIS, v katerem beležimo v preteklem l«4n veli napredek. Z bliskovito naglico se je razširil po v«e| naši ožji domovini in tudi po ostalih krajih naše države. Je pa to tudi zelo lepa športna panoga in zlasti za našo žensko mladino izredno primeren ■port. V BAZENI ni leto« beležiti nobenega napredka. Ne vemo zakaj se naša dekleta nočejo oprijeti U lepe igre. Se nekaj j« panog, ki m goj« pri aaa, vendar v tako malem obsegu, da jedva vemo, da eksisti-rajo. Želimo v novem letu tudi na športnem polju novega življenja in napredka na celi črti. Na športnikih m onih, ki »c doslej še niso bavili z nobenimi telesnimi vajami, pa je, da se naš« želj« uresničijo. Smučarske vesti Smučarski klub Ljubljana fs zalotil prav 1(pe, v osembarvnem tisku izdelane diplome, upoštevajoč sklep zadnjega občnega zbora Jugoslovanske zimskosportne zveze, glasom katerega se uvedejo za vs« klubske in manjš« medklubsk« priredit v« darila v obliki priznanic (diplom) ta kolajn, oziroma plaket. Diplome se izdajajo po 15 Din za kumad, franko Ljubljana, brez poštnine in pakovanja, ki znaša za deset diplom 4.50 Din. Vabimo vse klube in društva, da diplome že sedaj naročijo pri Smučarskem klubu Ljubljana, Aleksandrova 14 (g. Kopriva) ali pa se kupijo pri g. Kurncrju v trgovini A. Goreč, Ljubljana, Dunajska 1 (palača Ljubljanske kreditne banke). Diplome sc od|>ošljejo le na podlagi predplačila ter se naj poslužijo klubi tozadevnih položnic. Olepševalno društvo v Črni priredi 6. januarja nagradno smuško tekmovanje aJpinskega dolgega teka po sledečem redu: 5. januarja »prejem športnikov na železniški postaji v Prevaljah, nato brezplačen prevoz v Črno, kjer dob« gostj« najcenej« prehrano in prenočišče. — 6. januarja se povzpne-mo do tri ure oddaljenega Smrekovca, kjer bomo smučali, prisostvovali tekmam in uživali krasoto planinskega sveta pozimi. Nato se povrnemo v Črno, kjer se bomo ob spremljevanju godbe podali k razdelitvi daril. Vožnja do postaje Prevali je zopet brezplačna. — Prijaviti se je do 3. januarja g. Ivanu Kuharju, šolskemu upravitlju v Črni s 5 D:n prijavnine, ali pa tudi tik pred startom na Smrekovem z 10 Din prijavnice. — Pohitiuio ta dan vs« im Smreko v ec| Smuško predavanje Roberta Kumpa. Na vidiku je originalno predavanje znanega alpinskega smučarja Roberta Kumpa, ki nam misli podati na platnu svojo ikxvo smučko knjigo »Ski«. V int, reso vsakega smučarja je, da se tega predavanja udeleži, Ne samo, da sc čim bolj uvede v snuiško umetnost, ampak, da tudi spozna eno izmed največjih smuAkih del. Predavani« bo t veliki uni-onsld dvorani dn« IL januarja ob 20. Vremensko poročilo JZSZ m SPD a) telelonično po stanju z dne 30. XII. zjutraj: Bistriea-Boh. jezero: +1*, oblačno, 120 cm snega, sneg južen, smuka manj ugodna. Bled-jezero: —2°, oblačno, 50 cm snega, mirno. Kranjska Gora, Kateče-Planira: barometer se dviga, —2°, visoko megla, dežuje s snegom, IV) cm snega, sankališče uporabno. Vršič in I omar 350 cm pršiča. Kočevje: +1*, zelo oblačno, me-de, 5 cm novega snega na podlagi 40 cm, sankališče neuporabno, sneg južen. Zelenica: —6°, vreme jasno, veter lahki sever, 40 cm novega suhega pršiča na podlagi 120 cm, smuka prav dobra: b) pismeno po stanjn z dne 29. XII.t Ratečc-IManica: 0°, vreme južno, mirno, 40 cm novega snega ua podlagi 120 cm, sue# južen, i smuka na zvoženem terenu dobra, smuku v planinah neugodna. Dovje-Mojstrann: —3", sne-| ži, 5 cm novega južnega snega, smuka ugodna, skakalnica ujKirabna, izgledi ugodsii, sinuški tečaj se vrši, sprejemajo se nove prijave. Pln-nina-Sv. Križ nad Jesenicami: —t*, sneži, mirno, 50 eni novega snega ua podlagi 75 cm, sneg pršič, smuka idealna, izgledi /a nedeljo ugodni, smuka v planinah idealna. Vrhnika: —I", vreme slabo, veter zahodnik, 25 cm novega snega na podlagi, sneg moker južen, smuka manj ugodna, izgledi za praznike dobri, smuka v planinah dovolj ugodna. Bloke: —2*. oblačno, veter vzhodnik. 70 cm južnega snega, smuka dobra, izgledi dobri. Krvavec: —4*. 20 cm pršiča na t zmrznjeni podlagi, siuuk.a idealna. Gospodarstvo uudonaiueim Plačilne bilance Zveza narodov je izdnh studijo o plačilnih bilancah 18 držav v 1. 1931 in 1932. 0 od teh držav ima stalno vaiuto, 9 pa nestalno. V letu 1931 je imelo prvih 9 držav (za blago in dajatve) aktivno bilanco za 288 mili', dolar,ev. ki pa je leta 1032. po- i stala pasivna za 03 milij. dolarjev. Nasprotno pa j se je plačilna bilanca ostalih 9 držav izboljšala za 1 534 milij. dolarjev. Podobno je bilo leta 1033. Rezerve zlala in tujih deviz pri osrednjih bankah so v , državah z razvrednoteno valuto (izvzete so USA) i narasle za okoli 500 milij. dolarjev v zlatu, dočiin ! so se rezerve pri državah s stabilno valuto (»večale za približno isti znesek. i Tako se ustvarja nova razdelitev likvidnih ka-pitalov med obema skupinama, številne države z razvrednoteno valuto kupujejo zlato in devize. Dotok v države s stalno valuto se uporablja za kritje deficita tekočih mednarodnih poslov. ' Važna je ludi ugotovitev, da je cela vrsta držav prišla do izboljšanja v plačilnih bilancah in s tem do večjega kredita Koristne so bile tudi konverzije in deloma razni moratoriji. Knjiga o plačilnih bilancah pa že od leta lf>29. ne vsebuje nobenih Dodatkov za našo državo, O hvestilo V smislu § 2 določil glede hranilnih vlog, obvešča podpisana »Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani« svoje vlagatelje, da je na podlagi uredbe ministrskega sveta o maksimiranju obresti z dne 22. novembra 1933 in v soglasju z drugimi denarnimi zavodi znižala od 31. decembra 1933 dalje obrestno mero od hranilnih vlog na 4% oziroma od vezanih vlog na 5%. Rentni davek plačujejo vlagatelji sami. Hranilnica kmečkih občin v Lmbljani, dne 30. decembra 1933. /0!e(n5c« Trgovshe$a tovariša S svojo 12. letošnjo številko, ki je sedaj izšla, je »Trgovski Tovariš«, gla?ilo Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo, zaključil svoje deseto leto. Sicer je »Trgovski Tovariš« naslednik prejšnjih glasil društva, vendar pod tem naslovom izhaja mesečnik že 10 let; ves ta čas ga je urejal g. Josip Kavčič, predsednik Zveze trgovskih združenj. Kdor pozna naše razmere, ve, kako veliko delo je imel ob vsaki številki z revijo njen urednik; izdal pa je tudi vsak mesec številko, ki jc obravnavala vedno najbolj aktualne probleme našega in svetovnega gospodarstva. V 10 letnikih »Trgovskega Tovariša« je zbrano veliko gradiva in upamo, da se Trgovsko društvo »Merkur« ne bo strašilo žrtev za lepo revijo, katero izvrstno ureja g. Kavčič. * Sporazum v plačilnem prometu s Španijo. Po novem s]x>razuinu bodo naši izvozniki dobili svoje terjatve plačane (znašajo 15 milij. pezet ali 80 milij. Din). V bodoče |}a bo plačilni promet urejen na tej podlagi: 50% dobe v devizah, 50% pa se zadrži za kompenzacijo za španske proizvode. Elektrifikacija železnic na Primorskem. »Pic-colo« poroča, da se bodo spomladi leta 1934. začela dela na elektrifikaciji železnic v Sloveniji. Dela bosta izvrševali tvrdki Breda iz Milana in Svem iz Trsta. Z delom bodo začeli na progi Videm—Gorica— Tržič, nato pride na vrsto proga Trst—Postojna in nato Sv. Peter—Reka. Vsa dela bodo stala 300 milij. in bodo končana do konca leta 1936. Odtok zlata iz Francije je zntšal v dobi od 15. do 22. dec. samo S6.5 milij. fr. fr. Zlati zaklad Ban-que de France znaša 76.945 milij. fr. frankov. Ustanovitev posebne akceptne, ozir. diskontne banke v CSR je ze dalj časa aktualna. Sedaj pa poročajo, da bo banka ustanovljena v najkrajšem času. 100 milij. Kč bo prispevala država, pa še garancijo "®£a'Jfcol miliarde Kč. Banke bodo vzele 10%. zavaro-"Vilfiice pa 5% iz svojih rezervnih fondov. Tekstilana, tovarna sukna, d. d. v Kočevju, objavlja računski zaključek za 1932. Iz njega je razvidno. da je znašala lani pri donosu 3.45 milij. in glavnici 6.0 milij.. iziruba 2.26 (1931 0.6) milij. Din. Poravnalna postopanja. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Celestine Groschel, lastnice »Odeon-bara« v Ljubljani, Poljanska cesta 7; narok za sklepanje poravnave 27. jan. 1934, oglasiti se je do 21. jan. — Hočevar Martin, posestnik in zidarski mojster v Novem mestu. Trdinova cesta 7; roka 29. jan. in 24. jan. — Korošec Ciril, trgovec z mešanim blagom, Gradišče 7; roka 3. febr. in 28. jan. Likvidacija. Transformator, elektrotehnična tovarna, d. z o. z. v Ljubljani. Vpis v trgovinski register: Jugoles. d. z o. z., Celje (500.000 Din, poslov. Rakirsch Daniel in Trinkler Josip). Borm Dne 30. decembra 1933. Denar Ta teden je bil promet večji kot pred Božičem; znašal je 2581 milij. Din v primeri s 1879. 2018, 1948 in 1414 milij. v prejšnjih tednih. Kot običajno je bilo največ prometa v šilingih in dinarjih. Curih. Pariz 20.255, London 16.90, Newyork 332.25, Bruselj 71.825, Milan 27.12. Madrid 42 475, Amsterdam 207.55, Berlin 123.30, Dunaj 72.80 (57.85), Stockholm 87.15, Oslo 84.90, Kopenhagen 75.50, Praga 15.345, Varšava 58, Atene 2.95, Cari-erad 2.48, Bukarešta 3.05. Žitni trg Na trgu vlada mrtvilo po praznikih dalje. Cene nekoliko popuščajo, vendar so v glavnem ostale neizpremenjene. Pred pravoslavnimi božičnimi prazniki ni pričakovati ozivljenja. Živina Mariborski sejem 29. dec. 1933. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 35 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari komad 110 do 120 Din, 3—4 mesece 200—250, 5—7 mesecev 350 do 380, 8—10 mesecev 450 550, 1 leto 600 680, 1 kg žive teže 6—7, mrtve 9.50—10 Din. Prodanih je bilo 16 svinj. Hmelj Savinjska dolina. V hmeljski kupčiji je vladalo zadnjih štirinajst dni skoro popolno zatišje ter ni bilo nobenega zanimanja in tudi ne prometa, šele i*> praznikih se računa, da bo postalo zopet živahneje. V prvi roki je neprodanega le še največ 1000 stotov letošnjega pridelka. Naznanila s: Ljubljana. V Društvenem domu na Glincah bo drevi ob 8 Silvestrov večer z zanimivim sporedom. Novega leta dan v Rokodelski dom k igri »Trije kralji«! Vstopnice v predprodaji danes ali jutri dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Začetek ob pol osmih zvečer. Posel&ka zveza priredi danes ob pol 5 popoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12 »Bo-židnico«. Na sporedu je med drugim igra »Mali Jezus je prišel«. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se bodo hvaležno sprejemali. Služkinje! Poselska zveza priredi tečaj za Taktično šivanje takoj po novem letu. Vršil sc o ob večernih urah v »Služkinjskem domu«, Kri-ževniška itilca 2. Dalje priredimo že tretji dvomesečni kuharski tečaj s 15. januarjem 1934 ob večernih urah v »SluŽkinjskem domu«. Priglasi se v pisarni »Poselske zveze«, Miklošičeva c. 22-1, Delavska zbornica. 0 Šiškarji danes v samostansko dvorano, kjer priredi od 20 "-šišenski gledališki oder* smeha polno Moličrovo komedijo v 3 dejanjih »Namišljeni bolnik« in alegorijo »Ure na razpotju«. Preskrbite si vstopnice (po 7, 6, 5, 4 Din) že v predprodaji. Vse prijatelje zdrave zabave vljudno vabimo. Na Silvestrovanju »Krke« pri Mikliču bo posebna atrakcija opernega pevca Jelačina »Novoletni pevski poizdrav«. Lep program je naštudirala tudi konservatoristka Sokova, ki je snoči z uspehom nastopila v operi. Tudi ostali sotrudniki večera se bodo postavili: Erklavčev šramel, kuple-tist in harmonikar Kokalj, pevka Vedralova, Šentjakobski pevski zbor itd. Dolenjci f-ke), Vaše silvestrovanje je pri »Krki« pri Mikliču! Tiije važni koncerti v januarju. V ponedeljek, dne 8. t. m. nastopi prvič na samoFtojnem koncertu mladi slovenski čel ist g. B. I.eskovic. Sore-mlja ga na klavirju prof. Mar;an Lipovšek. Dne' 15. t. m. je vokalni koncert pevskega zbora »Ljubljanski Zvon« pod vodstvom g. Zorka Prelovca. Oba koncerta se vršita v Filharmonični dvorani. V petek, dne 19, t. m. pa nastopi prvič v Liubliani zbor in simfonični orkester zagrebške glasbene akademije, pod vodstvom rektorja Frana Lahrvtike. Na koncertu bo sodelovalo 120 mladih glasbenikov iz Zagreba. Ta koncert bo v Unionski dvorani. Maribor Na Činžatu tečaj SSK Maratona. Dne 6. januarja istotam klubski dan. Mestno kopališče danes ves dan odprto, jutri zaprto. KMKA Panonija. V sredo, 3. jan. ob 17 redni občni zbor. SSK Maraton. Danes ob pol 13 zbor pred Aleksandrovo 6. Smuk v Slovenske gorice! Celje Silvestrov večer Družabnega kluba drevi ob pol 9 v dvorani Ljudske posojilnice. O bančni krizi predava v četrtek, 4. jan. ob 20 v državni trgovski šoli dr. Stanko Lapajne iz Ljubljane. Aleksandra Rahmanova: Dijaštvo, tiubezen, 68 Čeha in smrt Vendar sem se morala nekoč že z njo seznaniti, zakaj pegasti legar baje prenašajo samo uši. Starši menijo, da sem jih dobila od žene duhovnika, ki sem ji stregla. »Fenička!« sem kriknila od groze, »za Boga, uš!.. .< Fenička je mirno prišla, kot bi bila to najbolj navadna stvar na svetu, in je zmečkala uš z nohti. »Vidiš, kaj vas že prestraši, uš! O, ko bi imela toliko kopejk, kolikor je v miši baraki uši! Desetino bi darovala generalu Kolčaku in ne bi mu bilo treba, da si denar i/.posojuje od Angležev!« 28. januarja 1919. V tifusni bolnišnici je le malo žensk. Večinoma •ake, ki so kakorkoli prišle z vojaki v dotlko, na pr. na vlaku. Največ bolnikov je vojakov. Na sedem dvoran pride osem sester, štiri na vsako stražo. Te so takoj vzbudile mojo pozornost, zakaj prav tako se čudne kot bolezen, ki se je pojavila šele pred kratkim. Dve sla »blagorodni«, kakor se izraža FekljuAa. Ena je žena vseučiliškeja profesorja, druga zdravnikova hči. Najbolj priljubljena pa je dobrosrčna debela Fenička. zakaj ona je najbolj »pripravna«; nimaš občutku, da se moraš opravičiti, če jo kaj prosiš. Je kmečko dekle in je pri-ši« v holnlinlco. kot sama nravi. »v. ur/.iroui n« tisoč rubljev«. Ženin ji je obljubil, da jo vzame, če nri-dene k svoji doti še tisoč rubljev. llitro se je odločila in šla v tilusno barako, kjer dobro plačujejo. »Ali se no bojiš, da nalezeš bolezen,« smo jo vpraševale. »Torej, dekleta, pazite torej, da mi ne nastavite svojih uši!« je rekla v svojem izvirnem kmečkem narečju. Je velika, telebasta, kot bi jo s sekiro iztesal iz trdega lesa. Vsa njena lepota je velikanska kila, ki ji sega skoraj do peta. »Ce pa nalezeš in zboliš, ti bodo odstrigli kito!« je rekla ena. »Bog me obvaruj tega! Brez kite me Vanja gotovo ne vzame! Toda ne bom nalezla. Rog se me bo usmilil!« 29. januarja 1919. V naši dvorani je šest bolnih žensk. Hoditi pa more samo ena, namreč zdravnica Ljubov Va-siljevna Korobejnikova. Druga je kmečka dekla Fekljuša Da bi bila na varnem pred zalezovanjem Rdečih, se je oblekla v moško obleko. Ko je zbolela za tifusom in izgubila zavest, so jo oblekli v belo evakuacljsko obleko; šele v zaledju so odkrili, da je ženska. Pokazalo se je pa. do |e radi bolezni pozabila vsa imena, ne le osebna, ampak tudi krajevna. Zdaj jo najbolj skrbi, kako bo našla svojega moža, ki se je pred pičlim pol letom z njim omožila. Vsaka druga njena beseda jc: »Oh, moj Bog, čisto mi je zinaličilo bučo! Kar nič se mi ne zlagajo misli.« Zdravnik ji je obljubil, da bo dal oklic v ča-»iiiiiše; tu bu ua po ujeueui uiueuju malu koristilo, ze!i vsem svojim odjemalcem najprisrčneie Sadjarsko tn vrtnarsko društvo ima danes ob 9 občni zbor v občinski posvetovalnici na Bregu. * Zadobrova-Snebcrje. Prost »Jas. četa vprizori na Novo leto ob pol 4 pop. igro »Pri kapelici«. Vstopnina 6, 5 in 3 Din, Ig. Danes ob treh popoldne se ponovi v društveni dvorani igra »Vrnitev«. Gcdbeno društvo v Domžalah ponovi na praznik Sv. Treh kraljev ob 4 popoldne vese o vrsti postavili k steni in postrelili. Trdi, da so ji Bell ustrelili maža, ker je bil poveljnik rdečega kazenskega oddelka. Petra je Greta, nemškn dekle iz Rige, ki je še vedno v nezavesti kot Tasja. No — in šesta sem jaz. 30. januarja 1919. Dnnes je prostitutka Tasja prestala krizo. Premetavala se je divje po postelji in neprestano jokala »Moj P.og!« je vpfla, >če me še pustiš liveti, potem pljunem na vse moške in postanem navadna delavkal In nikoli več se ne bom parfimirala, nikoli več!« Zlasti zadnji vzklik je ponavljala venomer. Petem je zopet bridko tožila, da ni imela v življenju nikoli nič dobrega, da so jo vedno samo žalili Nihče ni mogel spati; poslušali smo ubogo Tasjo. 31. januarja 1919. Naša najboljša sestra Ljenočka Skorogljadovn je sama zboleln za pegastim legarjern. Je hči zdrav, nika. dovršila je pravkar gimnazijo in se je posvetila težkemu poklicu iz notranjsga nngpbn. Tiha je in ponižna, nelepih potez in velikih, otožnih oči. Zmerom je delala z neverjetno samozatnjo in prevzemala rnvno najtežja in najneprijetnejša dela. Zdaj leži tudi pri nas. Danes je Bohvljeva vprizorila organiziran lov na uši, ki s« se v zadnjih časih pri nas neverjetno razmnožilo. Kako strokovnjaško je vršila svoj posel, a kakim zanosom nam je pokazala sleherno ujelo uš! »OJ, dekleta,« je klicala, »kje je treba iskati uS, to morate razumeti I Najrajši Hči tam, kjer so laejot Torej le ne sramujte se, le iščite!« S pravo naslada sa je lotila vaskugn bolnika, gn raendela in mu pa nog in pri njegovem neakus-nera opravilo. Strašno mnogo uši je bflo na ubogi Orsti, dobesedno jo šive žre. Že drugi mesar je bolna, je že vsa preležana la asuiMen smrad t« liri od nje, ker ne drži vode in jI ssstrs ne pntstiljajo. Ne morejo je prenašati. Nekatere ravnajo zelo sirovo z njo. »Doktor,« sem rekla svaler pri vtaiti, .'-uboga Greta je polna uiil« (Baijstj f Najstarejše, najsolidnejše podjetje: j C. PICKEL tovarna cementnih izdelkov, d. z o. z. ■ ■ S ■ ■ ■ 8 a B a « n a m a nudi po konkurenčnih cenah: betonske cevi, stopnice, raznovrsten umetni kauien za tlak, cement, apno, kameninaste cevi. ploščice za oblaganje sten, strešno lepenko, izolacijske plošče, asfalt i. t. d. — Le prvovrstno in najboljše blago! Tovarna: MARIBOR, KoroSčeva ulica St. 39 - Vrbanova ulica St 60 ■ ■ OKAZIJSKA PRODAJA Po globoko znižanih cenah: Klonete vzorčnste.........Din Flnnele enobarvne ....... > Klanele rožnate .........» Flanele za pižame........> Burhend za obleke........> Zefir za sraice..........> Puplin za srajce.........> Puplin za kombineža.......> Pu.ilin naiboijši ........> Etamin za zavese 120cm.....> Klot za odeje 140 cm.......> Gradi za mu d race........> /avese irodelne ........> Rjuhe flanelaste 195 cm.....» Rjuhe flanelaste 230 cm.....» Oileje iz klota ročno i lelo .... > Namizni prti 140X140 ......> Frotirke 110 cm velike......> Brisače iz damasta 7 75 Creppe de Chine brez napake . Din 9"— Stof za damske obleke 130 cm . . » 12-— Stof volnen...........» 14 — Volnen puplin 100 cm......» 10'— Volnene Georaelte 150 cm .... » 7 50 Stof za športne plašče......» 14"— Stof za plašče enobarvne.....> 11"— Stof najboljši za plašče......» 14'— Stof za moške obieKe.......» 13— Kamaarn /a m^ške obleke .... > 17"— Češki kanigam..........> 23'— Angleški kamuarn........> 65'— Stof za moške suknje.......> 32"— Konteni a 75 cm.........» 38 — Sifon 75 cm...........> 110'— Sifon brez apreture SO cm .... » 32'— Sifon najboljši........> 19'— Platno za rjuhe 150 cm......» .......Din 20 — 39 — 27 — 25- 28 — 45 — 48 — 75 — 120 — 43 — 65 — 80-190 — 85 — 6 — 6 — 8 — 9-50 18 — NARODNI MAGACIN Oglejte si našo zalogo in naše brezkonkurenčne cene! SPLOŠNA TEKSTILNA d.D. LJUBLJANA, MESTNI TRG 17. Oskrbite si za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine Poslužite se za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Žena in Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. c. s o. s. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/H t laSl t!« mimmimmmm Gospodarska zveza, Ljubljana r. z. z o. L Prodaja deželne pridelke, žito, mlevike izdelke leno, itemo, Ko oni alno in soecerijsko btago. kmetijske stroje tn orod e, umetna snoliia, cement, premos itd. Prvovrstna moka Desider Forgacs Backa Topola zopet stalno na zalogi. Zahvala Zahvaljujeva se nnjiskreneje vsem, ki so spremili najino blago pokoj uieo, gospo Karolino Knebl roj. Pauschin na njeni zadnji poti. Posebno znhvalo sva dolžna vsem darovalcem krasnih vencev, dalje sanatoriju Leonisče, zdravnikom gg. ur. Volavšku, dr. Bluinauerju in ge. dr. Jenko-Groytrjevi, čč. duhovščini in pevcem Ljubljane za ganljive žalostinke. % Vsem prisrčna h »alal Ljubljana, dne 30. decembra 1933. ADOLF KNEBL in hčerka EMA. li Za vedno nas je zapustil, ▼ 78. letu starosti, naš dragi, dobri in skrbni očka in stari očka, gospod Fran Prelovec sodni nadoiicljal ▼ pokojn Na zadnji poti ga spremimo ▼ ponedeljek, dne 1. januarja 1934 ob 2 popoldne od doma žalosti, Stari trg št. 4, na pokopališče k Sv, Križu. Skrbnemu možu bodi blag spomini Ljubljana, Idrija, Slov. Gradec, Sušak, Celje, Dubrovnik, Velenje, dne 30. decembra 1933. Hvaležni otroci: Zorko, Hlnko, Leni, Janko, Slavko, Ciril, Rado in vsi ostali sorodniki Ifertal pofrcbai uvod T LJ«bl)«»l :. . '».rvs",- _____________ unimiHi nitiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitaiiiiMiiiititiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiniiaiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiu skM^rsb (ffipft/tf r V IlSt Va , J i® :S§r. v.■ Brez posebnega naznanila. Umrl nama je danes ponoči najin dragi soprog ozir. oče, gosp. Ivo tavrič davč. nadupravilelj v p. Pogreb bo v pondeljek, 1. januarja 1934 ob pol 3. uri pop. izpred mrtvašnice, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 30. decembra 1933. Vito, sin. Ana, soproga. •M V T/!; mm h-® Ww ■vifrs-- . 1 m J . ' v..- Mestni pogrebni »rod v LJubljani. ................................................................................................................................................... •v: •• V.-;" ■Zi-', Edinstvena prilika za nakup parcel u zdravilišču BLED Najpovoljneje cene. Informacije Parkhotel Bled. LOVCI! LOVCI! Predno se odločite za nakup lovske puške in lovskih potrebščin, ogiasite se pri stari renomirani tvrdki FR. ŠEVČIK Ljubljana, Židovska ul. 8 — Tel. 33-78 Orožje municije za lov. šport in obrambo po najnižjih konkurenčnih cenah Opozarjam še na novi 1 model FN pištole »BABYc, ki je z asti pripravna za žep. — Oaled v trgovini za nakuo brezobvczen. Prepričajte se o izbiri, ceni in kvaliteti. Alojzij Vodnik KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA UUBL3ANA (pri glavnem kolodvoru) Ustanovljeno 1. 1860 Splošni proizvodi iz marmorja in granita Razpis tesarskih in ftrovstih del Odbor sa zgradbo nove cerkve mr. Roka v Zatonu kraj Šibeoika, razif»i*uje prvo pismeno ofertalno licitacijo za izvršitev tesarskih in krov-skih del nove cerkve »v. Roka. Ponudbe je vložiti v zapečateni kuverti v roke g. Ir. Svetina, Ljubljana, Novi trg št. 1-1., do dne 20. januarja 1934. Načrti, splošni pogoji in vsi pripomočki za ponudbe se dobijo istotam pri g. Svetini, proti plačilu nabavnih stroškov, t. j. 60 Din, od dne 4. januarja 1934 dalj«. Ponudbe je kolkovati s 5 Din. Zakasnele in nepravilno sestavljene ponudbe se ne bodo upoštevale. Odbor si pridržuje pravico delo oddati komurkoli, ne glede na nainižjo ponudbo. Ljubljana, dne 31. decembra 1933 Za odbor: Don Josip Krnič, župnik. Zahvala in priporočilo! Metod Senčar, trgovec v Ljutomeru, se ob priliki preselitve trgovine v Strigovo, zahvaljuje vsem cenjenim odjemalcem za dosedanjo naklonjenost ter s« priporoča, da ie nadalje ostaneta stalni odjemalci Senčarjevih trgovin. Kot 40 let obstoječa tvrdka, ki dobiva vse blago izključno iz prvih virov, lahko iamčimo vsakemu vedno za najboljšo postrežbo. Srečno novo leto 1934 želijo trgovine: Senčars Mala Nedelja, Štrigova, Ljutomer »Mi Tvoji celoletni izdatki; za špecerijsko in manufakturno blago se spremene v plodonosno naložen kapital, ki ti donaša 3°/0 popusta, — če kupuješ vse svoje potrebščine pri delavskem konzumnem društvu v Ljubijo nI. M. 33 »SLOVENEC«, dne l^poumj« UKM. V □ O ®Mi lillmste ftrite Srečno in veselo novo leto želi elektrotehnično podjetje IVAN BOGATA! Ljubljana, Kongresni trg 19 (poleg nunske cerkve) Srečno in veselo novo leto želi ALBINA BOGATA] salon perila — Ljubljana, Gradišče 13 Srečno novo leto 1934 želi svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem Franc Dolinar, Ljubljana parna pekarna in slaščičarna Poljanska cesta 19 in Pred Škofijo 11 Srečno in veselo novo leto! Tovarniška zaloga usnja I. LAVRIČ Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1 — Telefon štev 31-56 Stavbeno in umetno mizarstvo A. ROllNA & CO., LIUBLJANA Slomškova ulica — Kolodvorska ulica VESELO NOVO LETO! L*. MlkuŠ, L ubijana, Mestni trg 15 Na veliko! — DEŽNIKI! — Na malo! Ustanovljeno leta 1839 Srečno novo leto želi vsem cenienim odjemalcem J. Rozman, Lubljana, Sv. Petra cesto št. 85 izdelava in eksport pristnih kraniskih klobas Srečno in veselo novo teto 1934 želi F. Ostrelič, Ljubljana, Vegova ul. 12 trgovina mešanega blaga "J1 Srečno novo leto želim cenj. odjemalcem tar ie za nadaljna naročila priporočam FRANC KOSMAČ splošno ključavničarstvo Ljubljana, Jeranova 5 Veselo in srečno novo leto želi Ivrdka Jos. Weibl, Ljubljana, Čopova ul. 10 ključavničarstvo Srečno novo leto Eligij Eber, Ljubljana, Kongresni trg 7 krznarstvo in izdelovanje čepic Svojim cenjenim gostom prav srečno novo leto 1934 6 Restavracija „Pri šestici' REZI ZALAZNIK Srečno in zadovoljno novo leto 1934 želi cenj. odjemalcem in se priporoča za nadaljno naklonjenost KARL PRELOG, Ljubljana trgovina volne, bombaža in galanterije Na debelo: Gosposka ulica št. 3 Na drobno: Stari trg 12 Židovska ulica 4 Srečno novo leto SLOKAN IVAN stavbenik Ljubljana, Kolezijska ulica 7 Veselo novo leto želi JOS. R. PUH Ljubljana, Gradaška ulica 22 Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjem.ilcem MARTIN MAHKOTA pletitna industrija in modna trgovina Liubiiana Vil, Celovška cesta 44 Veselo in srečno novo leto želi svojim cenjenim gostom FRANJA KAC1C Ljubliana, Dunajska cesta 58 Srečno novo leto želita vsem cenjenim gostom iu odjemalcem IVAN in ELZA RAHNE trgovina in restavracija Moste pri Ljubuani Srečno in veselo novo 'eto vsem cenjenim ostom želi KRSTO ZAM1NOVIC Pod ježami št. 9 rečno novo lefo želi vsem cenjenim naročnikom in se priporoča V1RNIK LUDVIK modno krojaštvo za dame in gospode Ljubljana, Hrenova ulica 17 Srečno novo leto želi cenj naročnikom LOVRO ROZMAN specijalna delavnica tehtnic Liubliana, Pred Prulami štev. 5 Telefon 29-97 Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem RUDOLF MLAKAR špecerija-delikatesa Liubliana Vil Srečno in veselo novo 'eto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem A DRUSKOVIC- lLAUNlk trgovini z mešanim blagom in brivnica Moste pri Liubhan> Val. Vodnikova ulica 14 Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem IVAN PAVLIN čevljarski mojster Ljubljana, Tyrševa cesta 69 Srečno in veselo novo leto želi KANTE IVAN pekarna Ljubljana, Kolezijska ulica 4 podružnica Rimska cesta 1 Srečno novo leto vsem cenienim naročnikom želi Franc Rebernik, Ljubljana ^ pleskarstvo in ličarstvo — Komenskega ul. 22, tel. 3177 |H Kavarna „TABOR" želi svojim cenjenim gostom srečno in veselo novo leto! IVAN in ZOFIJA FLERIN. Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem loško Stanovnik, Moste špec. trgovina — Predovičeva ulica št. 18 Srečno novo leto Ivan Kapelj, Ljubljana VII bakrarstvo in kotlarstvo Srečno in veselo novo leto j želi vsem cenjenim naročnikom in gostom jjj BRICELJ IVAN, Ljubljana, Dunajska c, 15 | pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar ter gostilničar v Stepanji vasi na Planinarju Vsem cenj. gostom in odjemalcem želi srečno in veselo novo leto Leopold Zupančič, Ljubljana, Jegličeva 15 posestnik m gostilničar Srečno in veselo novo leto želi vsem svoiim cenjenim odjemalcem A.VERBAJS, Gosposvetska 10 Svojim cenjenim gostom želita srečno in veselo novo leto IGNACU in HELENA BANKO Srečno novo leto želi Simon Kunčič sodavičar Ljubljana, Sv. Petra cesta 45 m m. lil gostilna pri „Nacetu" — LJUBLJANA — Kette-Murnova c. gffi THE REX CO. IDEAL-ERIKA m želi vsem cenjenim odiemalcem srečno in veselo novo leto 1934 JUBLJANA, GRADIŠČE 10 - TELEFON STEV. 22-68 ■i € Veselo srečno novo leto 1934 želi tm lekarna TRNKOCZY, Ljubljana Srečno in uspeha polno leto ŽKS* t mi* jffr.K I l mmm cenjenim odjemalcem in trgovskim prijateljem Ant. Krisper, Ljubljana Mestni trg Srečno novo leto želi v Mm cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, ter »e priporoča ca obilen obisk manufakturna trgovina J. Tomšič Ljubljana, Sv. Petra cesta 38 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem in se nadalje priporoča | Anica Lukman, Ljubljana trgovina z meš. blagom — Stari trg 30 Ivana Gorše, Ljubljana restavracija »Novi svet« Gosposvetska cesta 14 Srečno novo letol I. Marchiotti trgovina t. usnjem Ljubljana. Sv. Petra cesta 30 . jmšMSNBmzmm | Veselo novo leto ie li lekarna dr. G. Piccoli Prva Jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic Josip Vidmar Prešernova ulica — Pred Škofijo 19 „Kurivo" d. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 33 želi vsem cenjenim odjemalcem veselo novo leto! -i" Ljubljana — nasproti »Nebotičnika« Veselo in srečno novo leto želi Anton in Jožica Grčar, Ljubljana pekarna — Poljanska cesta 25 Srečno novo leto želi TEODOR KORN klepar, krovec in inštalater Ljubljana, Poljanska cesta 8 Srečno in veselo novo leto ieli cenj. naročnikom in odjemalcem JOS. ROJINA, Ljubljana konfekcija - modno krojaštvo industrija perila na debelo Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom in ie priporoča Matej Orehek Eksport »ORO«-čevljev ročnega dela in modna trgovin« Ljubljana, Kolodvorska ulica ftt 26 S Srečno novo leto želi Jakob in Ana Petrič, mesarija Ljubljana, Šolski drevored (stojnica) Srečno novo leto ieli NIKO ZUPAN Leopold Rijavec, Ljubljana krojaški mojster, Miklošičeva cesta 7 želi srečno novo J leto cenjenim naročnikom J i in se priporoča za nadaljno naklonjenost ^ ^ Srečno novo leto želi vsem svojim naročnikom Veselo novo leto želita vsem svojim odjemalcem PAVEL in MARIJA ŠIMENC Vrtnarija: Sv. Križ — Cvetličarna: Sv. Petra c. 33 para« pekarna LJUBLJANA Dunajska c. 58 Srečno novo leto! UNION" kisarna, d. z o z. LJUBLJANA-MOSTE Srečno novo leto ieli vsem svojim cenj. naročnikom VINKO RAUBER čevljarski mojster MOSTE J. SAJOV1C splošno mizarstvo LJUBLJANA Fugnerjeva ul- 13 Srečno novo leto 1934 želi svojim cenjenim gostom in prijateljem KAVARNA »EVROPA" V LJUBLJANI ANTON in TEREZIJA TONEJC Srečno novo leto želi cenj. odjemalcem in se še nadalje priporoča Vinko Podobnik trgovina s kurivom Ljubljana, Tržaška c. 16 — TeL 33-13 Zaloška cesta 12 ^ Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. gostom in odjemalcem ZALAZNIK IVAN kavarnar in slaščičar — Ljubljana, Stari trg ★ Srečno in veselo novo leto 1934 ieli vsem cenjenim odjemalcem JAKOB TRČEK parna pekarna LJUBLJANA Breg št. 4 \ Srečno in veselo novo leto vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi IVAN N. ADAMIČ (i prva kranjskaf vfvarna Ljubljana Sv. Petra cesta št. 31 ■JTi1'?/ . m Podružnice: '■v Maribor, Vetrinjska ulica 20 Celje, Kralja Petra cesta 33 Kamnik, Šutna 4 i Srečno novo leto ieH vsem cenj. odjemalcem Antonija Gutnik mesarija — Glince, Tržaška cesta 5 Ljubljanska gradbena družba z o. z., Ljubljana SLOMŠKOVA ULICA 19 se priporoča in ieH srečno novo leto Srečno novo leto ieli tvrdka IVAN KREGAR izdelovanje vseh kovinskih .predmetov in kromiranje LJUBLJANA, ZRINJSKEGA CESTA 3 Vsem cenj. damam m gospodom se ta iekazano zaupanje in poset zahvaljuje ter se za nadaljno naklonjenost priporoča brivski in damski česalni salon Gjud Aleksander Ljubljana, Kongresni trg št. 6 S Srečno in veselo novo leto Tomaž Bizilj n gostilna pri »Kolovratarju« - Ljubljana, Pred škofijo VESELO NOVO L E T O I n a lože Koprive - Ljubljana mesar Šolski drevored in Vidovdanska c. 20 Vsem svojim cenjenim odjemalcem ieli srečno in veselo novo leto JOS. ŠUMI NASL. D. & E. HRIBAR tovarna bonbonov in peciva V LJUBLJANI Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom Martin Bujas, Ljubljana lastnik vinotoča — Prešernova ulica 5 Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem A. Gastraun trgovina dežnikov in solnčnikov (lastni izdelki' Ljubljana, Prešernova ulica 42 Prodajalna H. NICMAN Ljubljana, Kopitarjeva ulica vsem cenj. odjemalcem blagoslovljeno novo leto Srečno novo leto ieli vsem cenj. odjemalcem veletrgovina usnja Brata Moskovič, Ljubljana Priporoča svojo veliko zalogo spodnjega in gornjega usnja po najnižjih dnevnih cenah. Vse strojarske maščobe, fištran in degras kakor strojila (ekstrakti) ter usniarske kemikalije vedno na zalogi. Telefon 25-15 Srečno novo leto želi svojim naročnikom in se priporoča Veselo in srečno novo leto želi Srečno novo leto ▼sem cenj.odjemalcem Andrei Dolinar parna pekarna Bohoričeva 1 in vogal Smartinske ceste - gradbeno podjetje in tehnična pi sarna Franc Posavc, Ljubljana ' MIROSLAV ZUPAN pekarna in slaščičarna, Karlovška c. 30 <> mestni stavbenik Ljubljana Gosposvetska c. 10 — Vošnjakova ul. 6 Blagoslovljeno j in srečno novo leto ? ieli vsem cenj. odjemalcem ^ Ignacij Narobe \ tapetnik in dekorater J Ljubljana, Gosposvetska cesta 16 Srečno, blagoslovljeno novo leto vsem cenjenim odjemalcem želi f lanežič Josipina, Ljubljana J mlekarna — Poljanska cesta 3 ( Veselo novo leto! Kr. dvorni dobavitelj ANTON VERBlC \ delikatesa in specerija LJUBLJANA, Stritarjeva ul. »Pri Zajčku« JOŠKO ZAJEC Ljubljana, poleg tromostovja Veselo novo leto Andrej Marčan mesarija Ljubljana, Rimska cesta 21 Šolski drevored Slivar Albin podobar in pozlatar Trnovo, Karunova ulica 6 želi vsem svojim naročnikom, zlasti č. č. duhovščini blagoslovljeno novo leto SkAB&RNC Česalni salon za dame ERNA FETT1CH-FRANKHEIM Ljubljana, Kongresni trg 19 AL. ŠIMNOVEC modna krojačnica Ljubljana, Cankarievo nabr. 25 Juvelir in zlatar LUDOV1K ČERNE Ljubljana, Wollova ulica 5 dec. 35 »SLOVENEC«, dne 1. januarja 1934. Juvelir ALOJZ FUCHS Ljubljana, Šelenburgova ulica 4 KOZINA ANTON matematično-mehanična delavnica Ljubljana, Šmartinska cesta 8 Srečno novo leto teli vsem cenj. odjemalcem ter se priporoča M. TUŠAR trgovina z meš. blagom MOSTE, Ciglarjeva ulica 1 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem IVAN KEBER Moste, Zaloika cesta 42, IVAN PERDAN, nasl. Špecerijska ia kolonijalna trgovina Ljubljana, Krekov trg Delikatesna trgovina IV. BUZZOL1NI Ljubljana, Lingarjeva ulica JOSIP SLUGA tapetnik in dekorater Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 MAR. VOLK-KOŠMERL Prvo jugoslovansko izdelovanje drož Ljubljana - Telefon 3312 ANTON MERHAR pUtarska delavnica Ljubljana, Sv. Petra cesta 22 FRANC LOVŠE, mesarija Ljubljana Tržaška cesta 5 - Pogačarjev trg ^ ANTON SFILIGOJ ipi devocijonalije in pisarniške potrebščine Ljubljana, Sv. Petra c. 2 - Tel. 2750 Brata Eberl nasL || CERNE MARTINC & CO. dr. z o. z. pleskarstvo, likarstvo in črkoslikarstvo LJUBLJANA, Vošnjakova ulica Srečno novo leto želi I. A. SUNARA, vinotoč Cankarjevo nabrežje štev. 5 KATI BEGUŠ trgovina z meš. blagom Ljubljana, VidovdansKa cesta 2 A. KAUCIC mehanična delavnica Tržaška c. — Glince 4 — Kožna dolina c. X/4 Srečno in veselo novo leto želi SRŠEN CIRIL taažilec oken in parketov LJUBLJANA, Gosposka ulica 3 JOSIP REBEK ključavničar Ljubljana, Cankarjevo nabr. 7 Speccrijska trgovina LESKOVIC & MEDEN Ljubljana Veselo in srečno novo leto želi ANICA IN FRANJO FRITZ gostilna in zajutrkovalnica Pekarija IVAN ARBI Ljubljana, Zvezdarska ulica 4 LJUBLJANSKI OBLAČILNI BAZAR Ljubljana, Mestni trg 6 Foto-atelie in trgovina s foto-potrebščin imi D. ROVSEK Ljubljana, Kolodvorska ulica 35 Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom »FAJMOŠTER« GOSTILNA Ljubljana M. Anžič. Srečno novo leto želi cenj. odfimalcem ter se priporoča IVAN LUPSE modna, manufakt. in galant. trgovina Ljubljana, Karlovška cesta 30 FRAN 1GLIČ krojaški atelje Ljubljana, Pražakova ulica 10 Srečno novo leto želi IVAN SIMONČ1C trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA VII, Celovška cesta 63 Srečno in vi selo novo leto želim vsem cenjenim gostom GOSTILNIČAR PRI KAM EN I TI MIZI Srečno novo leto želi ALOJZIA GORJUP, buffet-vinotoč Ljubljana, Dvorni nasip Lekarna LEUSTEK Ljubljana, Resljeva cesta 1 novefelo 1934 Mm^mmmku tiskoma v IfisblfraiBi Srečno novo leto želi vsem ceni odjemalcem IVAN BAŠ, mesar, Kodeljevo in se priporoča k obilnemu nadaljnemu obisku Tvornica cementnih izdelkov in umetnega kamna JOS. CIHLAft Ljubljana, Dunajska cesta 69 BETI OREHEK zajtrkovalnica in vinska klet Ljubljana, Kolodvorska ulica 26 rečno novo leto želi veletrgovina galanterije in pletenin OSVALD DOBEIC Ljubljana, Pred škofijo 15 Srečno novo leto želi tvrdka IVAN PENGOV. kiparstvo Ljubljana, Kolodvorska ul. 20. Kavarna »CENTRAL« in vinotoč ANA MIHOL1C Ljubljana, Sv. Petra nasip želi srečno in veselo novo leto 1934 • Veselo in srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem Franc Erjavec »Pri zlati lopati« - trgovina z železnino Liubljana. Wol[ova ulica št. 12 FRANC JAGER tapetnik Ljubljana, Sv. Petra nasip Tel. 20-42 Srečno novo leto HOTEL IN RESTAVRACIJA LLOYD MARIJA BUČAR Ljubljana, Sv. Petra cesta 7 Specijalno artistični atelje za črkoslikarstvo PRISTOU & BRICELJ Sv. Petra c. 39 LJUBLJANA Resljeva c. 4 Telefon 2908 Veselo in srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom in znancem JOSIP KASTELIC, krojač Ljubljana, Vodnikov trg 4 f^j Srečno novo leto želi vsem cenjenim W naročnikom ter se priporoča | Pogačnik Matko tik knjigoveznica in gal. delavnica flj Ljubljana, Kongresni trg štev. 12 ■ -..............................m^uniu • »sur JUi.tvvvMT j/. + ^.tilmi * s"~ -v. m « -i-.iv-^.« -t;.««.. •VMi.iAMnar »Kito. ižtiss^sisafifi^ Srečno in veselo novo leto vsem cenjenim odjemalcem želita Milko in Marija Slamič mesarija — Ljubljana— Jegličeva 10 Srečno novo leto želita FRANČIŠKA in KAREL ŠTRUKELJ mesar in prekajevalec, Vodmat 9 in Zelena jama Srečno in veselo novo leto želi svojim cenj. od-lemalcem ANTON in ALOJZIJA KEBER Bohoričeva ulica 4 in podr. Moste, Društvena 21 Veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem MARIJA OSTERSEK, mlekarna Ljul ljana, Sv. Petra cesta 30 IVAN ZUPANČIČ izdelovatelj metla Ljubljana, Kersnikova ulica St. 3 Splošno strojno mizarstvo IVAN PRAZNIK Telefon 34-97 Ljubljana Zavrt it. 9 Srečno novo leto želi TEREZIJA MARINKO trgovina z mešanim blagom Ljubljana, Prisojna ulica 7 Mesarija IVANA ZUPANČIČ Ljubljana, Šolski drevored (stojnica) Veselo 'n srečno novo leto želi modna trgovina T. EGER Ljubljana, Sv. Petra cesta 2 Srečno novo leto želita FRAN m MARIJA NOVLJAN mesarija in prekaievalnica Ljubljana, Šolski drevored (stojnica) Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem MILAN KOSAK, mesar Moste, Pokopališka 35 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem IVAN TOME. čevljarski mojster LJUBLJANA Srečno novo leto želi vsem cenj. gostom ČESNOVAR JOSlPlNA Ljubljana, Dolenjska cesta 3 Srečno novo leto voščiva KOGOVSEK FRANC in MARIJA gostilna pri Kovaču, DRAVLJE KAVARNA PREŠEREN Ljubljana, Sv. Petra nasip Karol in Poldi Polajnar Pilarna IVAN FIGAR Ljubljana, Vošnjakova ulica 6 Prodaja pristnih kranjskih klobas MARIJA URBAS nasl. Ljubljana, Komenskega ulica Telefon 28-63 Srečno novo leto želi KAVARNA VOSPERNIK Ljubljana, Stari trg 32 Srečno novo leto želi vsem svojim naročnikom, prijateljem in znancem FRAN ERJAVEC, trgovina z usniem Ljubljana, Stari trg 18 Srečno novo leto želi JOSIP POK nasl. MIRKO BOGATAJ specijalna trgovina ■ klobuki Ljubljana, Stari trg 14 IVAN SAJOVIC splošno čevljarstvo in specialist za ortopedična obuvala Ljubljana, Novi trg 4 Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. gostom „Sokolov Joško" Ljubljana, Pred Škofijo 18 G. Besednik in drug, Liubljana trgovina in industrija protez, kirurgičnih instrumentov, ortoped, ap.iratov, bandaž in obvezilne rob« Prešernova ulica 5 — Telefon it. 2439 M- oie<, »SLOVENECk, dne J. jamarja 19S4. KAVARNA »NEBOTIČNIK", LJUBLJANA D£ AVGUST KOBILICA »Jsi tapetnik in dekorater — Ljubljana j^j Dunajska cesta 25, vhod Dvofakova ul. 3, dvorišče * Veselo in srečno novo leto 1934 želi ▼sem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem FILIP BIZJAK krznarstvo Ljubljana, Kongresni trg št. 8 R. REMIC trgovina z mešanim blagom Ljubljana, Zgornja Šiška Celovška cesta 10 Srečno novo leto 1934 želi vsem trgovcem, obrtnikom, Industrijalcem tvrdka »GROM« carinsko-posredniški in špedicijski biro LJUBLJANA Srečno in veselo novo leto želita Ivan in Marija Marinšek restavracija — Ljubljana, Prečna ul, 6 Kupujejo se tudi konji za klanje. Veselo novo leto želi in se priporoča stavbeno podjetje CIMOLINI RUDOLF poobl. mestni zid. mojster Ljubljana, Marmontova ulica 23 Slaščičarna „DRAMA", Ljubljana GRADIŠČE 4 se priporoča cenjenim gostom za nadaljni obisk. Drogerija GUŠTIN MILAN, Ljubljana Staničeva 6 — Bežigrad Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka I. KNEZ — Ljubljana Zavod za snaženje oken in stanovanj Viklor Trapečar Ljubljana, Stari trg 1 /II. 0 Ob novem letu 1934 želi svojim odjemalcem tovarna F. ZORN d. z o. z. Ljubljana VIL, Lepodvorska 23 jI mno mesnatih izdelkov Maribor, Jurčičeva ulica DOLCEK & MARINI manufakturna trgovina Maribor, Gosposka ul. 27 Prav srečno in vese'o novo leto želi KLANJSEK FRANJO Maribor, Glavni trg Hotel „OREL" Maribor, Grajski trg RUDOLF KIFFMANN mestni stavbenik Veletrgovina z vinom PUGEL & ROSSMANN tw FRANC in MARIjA ZEMLJ1Č •7;, H Maribor, Meliska cesta 25 MARIBOR SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim obiskovalcem in se priporoča za nadalino naklonjenost Kolodvorska restavracija Zidani most in hotel »Mariborski dvor" v Mariboru TOMO MAJER P4 I « 5 S m MARKO ROSNER manufakturna trgovina na veliko MARIBOR Slovenska ulica št. 13 — Teiefon inter. 22-32 mm < j■sn^ Srečno in veselo novo leto 1934 želi HERMANN WOGERER VELEKLAVNICA — TOVARNA KLOBAS, MESNIH IZDELKOV, MASTI IN KONZERV MARIBOR u H Stran 2C- >SLOVENEC<, dne 1. januarja 1984. Stev. L lLj7- KAKO NA] SI POMAGAMO V LETU 1934 KARITAS MARIBOR lViAlVl 1 OROZNOVA ULICA 8 seve s polico ki želi vsem svojim zavarovalcem, zastopnikom in sotrudnikom srečno in blagoslovljeno novo ieto! IVAN PEČAR drože • kemikalije - parfuraerija • foto manufaktura Maribor, Gosposka ulica 11 FRANJO H0RWATH klepar Maribor, Aleksandrova 55, Kopitarjeva 5 POLDI LEREN - EIGI damski frizerski salon Gosposka 28 IVAN SAFARIČ mizarski mojster in sodno zaprisežen cenilec za splošno obrt Maribor, Slovenska ulica 36 JOSIP HOFER trgovina z muzikalijami, godbenimi instrumenti in gramofoni ; Maribor KAROL KOC1ANČIČ kamnosek Maribor, Gregorčičeva ulica 25 JAKOB PERHAVEC Izdelovanje likerjev in desertnih vin in sirupov ter žganjehuha Maribor, Gosposka ulica štev. 9 Telefon 25-80 H EGGER sedlarstvo, jertnenarsfvo in torbarstvo Gosposka ul. 13 Telefon 2615 FRANJO MAJER manufaktura Maribor, Glavni trg 9 IVAN SOJČ kipar in pozlatar Maribor, Kazlagova ulica 22 Turistov ski kruh ANTON FE1ERTAG pekarna Maribor Betnavska 43 Širite „Slovenca" J KARLPODHRAŠKI i kleparski mojster ^ Slovenska Bistrica VIKTOR MAČEK trgovina s špecerijo, železnino in manufakturo Slovenska Bistrica ANTON MARINSEK zaloga čevljev lastnega in tovarniškega izdelka f TOPORIŠ KONRAD Slovenska Bistrica t modno krojaštvo . ..............J Slovenska Bistrica KAROL PRISTONIK * čevljarski mojster A Slovenska Bistrica \ ANTON MARCIČ usnjar Slovenska Bistrica FRANC BLAŽEVIČ. Konjice parna pekarna BRANISLAV MONDINI apotekar Slovenska Bistrica JOŽEF PAVALEC stavbeno in pohištveno mizarstvo Slovenska Bistrica JURIJ AČKO slikar in pleskar Slovenska Bistrica } JAKOB OBERSNE 4 gostilna M. RASTEIGER mesar in gostilničar Slovenska Bistrica FRANC VAVPOTIČ pekarna Slovenska i M ŠUMER, POLJČANE trgovina z mešanim blagom Dobava dolomitnega peska >n gramoza iz lastnih kamnolomov __------»----- KARL SIMA trgovina z mešanim blagom Pekelj-Poljčane ROPIN KAROL trgovina Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica ia Bistrica | ŠUMER MAKS mesarija Pol)čane Koniice FRANC SORČNIK gostilna in mesarija Slovenska Bistrica K. WUTT. NASL. MAKS ZAFF trgovina z mešanim blagom Slovenska Bistrica •J IVAN OJCINGER 4 krojač ' Slovenska Bistrica t__ { IVAN ŽURMAN j) pekarna i Slovenska Bistrica ANTON PENIČ trgovina z mešanim blagom Slovenska Bistrica t JOSIP PELKO urar Slovenska Bistrica i i DANIEL OMERZO { trgovina, vcleprodaja f vžigalic \ Slovenska Bistrica t FRANC CVAHTE j čevljarski mojster J ' Slovenska Bistrica 6 1__5 BflTfl čevlic in usnje Konjice se priporoča j i Lekarna pri j MARIJI POMAGA.J v Konjicah ( Mr. Ph. V. Prorazi) * } t \ \ * t !-1 \ Katarina Bergle s f t čevljarstvo ^ £ Konjice J f t »> —__,. C ; s £ Friderik Topolšek J trg. z mešanim blagom Konjicc ŠTEFAN FfLIPTTSCH gostilna in mesarija Konjice IVAN ŽURAJ lesna industrija, trgovina z lesom in deželnimi pridelki SLOVENSKA BISTRICA J. ČERIČ, Koniice foto atelje Anton Valenčak trgovina mešanega blaga Konjice K. HASENBOCHEL trgovina usnja in čevljarskih potrebščin Konjice • FRANC HRASTNIK lesna industrija KONJICE ANTON PETEK trgovina z mešanim blagom Konjice HANS ZOTTEL trgovina z manufakturo, špecerijo, železnino in deželnimi pridelki L. LAURICH. Konjice tovarna usnja KMEČKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V KONJICAH REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO želi svojim članom srečno in blagoslovljeno novo leto OKRAJNA HRANILNICA V SLOVENSKI BISTRICI Varčnost je pogoj sreče! Svoji k svojim! tsKa."' ftit&SM J of. AecM> mi mA Posojilnica v Križevcih registrovana zadruga r. neomejeno zavezo Franc Seršen veletrgovina Ljutomer PETER ŠENEKAR trgovina z mešanim blagom Sv. Trojica v Slovenskih goricah Srečno in vfeselo novo 'eto želim vsem gostom in se priporočam za nadalje LEOPOLD MATJAŠIC. gostilničar Sv. Lenart v Slovenskih goricah FRANC WIRTH trgovina s steklom, porcelanom in barvami Ljutomer Srečno in zadovoljno novo leto želi vsem članom in vlagateljem POSOJILNO DRUŠTVO F. V. Rniffeisen r. z. z n. z. Sv. Lenart v Slovenskih goricah Blaženo in zadovoljno novo leto želi vsem članom in vlagateljem POSOJILNICA r. z. z n. z. Sv. Lenart v Slov. goricah Franc Senčar y trgovina mešanega blaga, nakup in razpoši-ljalev jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih Ja pridelkov, — Telefon interurban štev. 3 Mala Nedelja, podr. Ljutomer Venceslav Viiar trgovina železnine Ljutomer MILAN SESSLER VELETRGOVINA LJUTOMER RUDOLF PUŠEN JAK trgovina z mešanim blagom Ljutomer loža Hrastelj trgovec v Gornji Radgoni, podružnica SI. Radenci želi vsem svojim odjemalcem ter poslovnim prijateljem SREČNO IN VESELO NOVO LETO Srečno in zadovoljno novo leto 193*1 želi vsem cenjenim odjemalcem ANTON HRASTELJ trgovina z mešanim blagom Sv. Lenart v Slovenskih goricah Širite katoliški tisk! Posojilnica v Gornji Radgoni registrovana zadruga z neomejeno zavezo Centrala občinskih opekarniških podjetij v Gornji Radgoni Srečno veselo novo leto želi tvrdka NATALIJA TROP, Ormož 112 strojno pletenje Za obilen obisk se toplo priporoča 1 Terezija Zidarič, Ormož pletarna Za obilen obisk se toplo priporoča. Delo solidno. Cene zmerne. j® Kletarsko društvo in kletarska gostilna ^ vpisana zadruga z omejeno zavezo «1 v Ormožu ŠTEFAN BRODAR vino en gros ORMOŽ Telefon interurban 12 FRANJO ,Ttn?GEC parna pekarna Št. Ilj v Slovenskih goricah JOŽEF MARŠIK zdraviliška restavracija Slatina Radenci želi vsem cenjen m gostom veseio novo leto I FRANC in ALOJZIJA DOMANJKO gost lna Slatina Radenci želi svoj;m gostom in prijateljem veselo novo loto IVAN PUHLIN pekarna Gornja Radgona FRANC KOROŠEC, ml. trgovina špecerijskega blaga in žeb znine Gornia Radgona Sp. Gris MARTIN RITONJA gost lničar in mesar v Gornji Radgoni želi vsem svojim gostom srečno novo leto Okrajna posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljutomeru Srečno in veselo novo leto! ALOIZ KRAINZ LJUTOMER RIHART) GERMAN krojaški moister Št. Ilj v Slov. goricah HORVAT MARIJA gostilna pri »Solncu« Ormož ŠTUCL FRANC cementni izdelki, nagrobni spomeniki Ormož Oglašujte v Slovencu! I. L. VRACKO gost lna Gornja Radgona Dragan Kovačič urar in zlatar Ormož Hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomeieno zavezo pri Št. Ilju v Slovenskih goricah Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem ter se priporoča tudi v naprei za ceniena naročila JOSIP BAUMAN veležganjarna, izdelovalnica ruma, konjaka, likerjev in sadnih sokov St. Ilj v Slovenskih goricah Mestna hranilnica v Ormožu Veletrgovina Ludvik Kuharic Ormož E. HIBLER gostilničar v Gornji Radgoni želi vsem svojim gostom srečno novo leto JAKOB HABJAN1C modno krojaštvo Ormož k TOMAŽ KOSEC trgovina z mešanim blagom, usnje, manufak. tura, deželni pridelki Ormož LJUDSKA HRANILNICA IN POSOIILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo V ORMOŽU STANE CIVIDINI česalni salon za dame in gospode. Trajno kodranje las, onduliranje, vodno ondulira-nje ter barvanje las z L Orientol Henut. Gornja Radgona BORIS VESELIC trgovec in vinogradnik Ormož RUD^r F in TONČKA ANDERLIČ točilnica in delikatesna trgovina Ormož Mnogo sreče in uspeha v novem letu Vam želi Uprava Zdravilišča Slatina Radenci mM^MMhmi FRANC MARCIČ v! lesna trgovina in kolodvorska restavracija j.« Slovenjgradec Turistovski dom Mislinjske po- ' družnice S. P. D. na Uršlji gori v« tfl i. M »v. m aR g** ir- ss&i 80*9 & P te m Mn KAREL ROJNIK Slovenjgradec FRANC GREIN oblastno izprašani zidarski mojster Slovenjgradec ANTON KROFF koncesionirani tesarski mojster Slovenjgradec KATARINA POTOČNIK sploSno kro aštvo Slovenigrsdec ; sasssSta ofl UMI!'!!SMfKVBSJ«! jS? MIHAEL ZA VODNIK pekarna in trgovina z deželnimi pridelki Guštan) Srečno novo leto vsem cenj. gostom želi HOTEL KOMAUER Meža JOSIP in MARIJA RIFL gostilna Pre valje Srečno novo leto vsem cenj. gostom želi JERICA EGGER, gostilna AHATZ Prevalje l.DELAVSKO KONSUMNO DRUŠTVO v Ljubljani r. z. z o. z. prodajalna Prevalje MIMI in FRANC SENICA - VIVAT gostilna in mesarija Mežica Veselo novo leto vsem svojim odjemalcem želi IVAN SKAZA, Velenje valjčni mlin ANTON VALENCAK trgovina in gostilna Velenje FRANC REDNAK pečirski in lončarski mojster Velenje Veselo novo leto želi in se priporoča FRANC VERDELJ, gostilna Šalek-Velenje GOSTILNA CEROVSEK Šoštanj Srečno novo leto vsem odjemalcem JOSIP DEŽMAN čevljarstvo in gostilna Družmirje-Šoštanj Hranilnica in posojilnica J ! pri D. M. na .Jezeru v Prevatiali r. z. l n. z. LEKC JOŽE gostilna Šmartno pri Velenju FRANC MTKEC in MARIJA J trgovina usnia in vina Slovenigradec IVAN PRUSf.H čevljarstvu Slovenigradec JVAN SCHM1DT splošno čevljarstvo Slovenigradec IVAN SI FMENIK čevljar Slovenjgradec, Meškova ui. 16 Vsem cenjenim posMnikom letne a in zimskega športa želi iz iiraliestva Kralja Matjaža prav veselo novo leto ULETOVA KOČA NA PECI PETER in MARIJA LOGAR rudnika rest vracija Polena-Mežica V. M ROZMAN trgovina v mešanim blagom Vsem odiemalcem srečno novo leto IOSIP KOZLEVCAR mesarija in prekajevalnica Šoštani HOTEL »UNION« Šoštani IVAN ŠMIGOVC klobučar Šoštanj Slovenigradec FRANC ŽEMLJIC tobačna trafika, prodaja smodnika in južnega sadja Slovenigradec KAREL GOLL HOTEL GOLL Slovenjgradec ANTON DEBELJAK modno krojaštvo Slovenigradec MLEKARSKA ZADRUGA za Slovenjgradec in okolico v Slovenigradcti registrovana zadruga z omeieno zavezo FRANC LOBE tovarna izdelovanje posode in peči J Vsem odiemalcem srečno novo leto ALOJZ ACMAN. Šoštanj čevljarski mojster PAVLA LICHTENEGGER gostilna pri Haukeju Šoštanj Slovenjgradec Srečno in veselo novo leto vsem odjemalcem i. K. PIRMANŠEK foto atelje in zaloga čevljev Šoštanj IVAN ŠILIH pekarna Slovenjgradec FRANC TOPOLNIK trgovina z mešanim blagom in konfekcijo Slovenjgradec VEKOSLAV VYBORNY brivski mojster — parfumerija Slovenigradec ZOFKA PLEVNIK ) Avgust Švajger vinotoč i ključavničarstvo Velenje j Braslovče L K. DETICEK trgovina z mešanim blagom ia toaoai Pesje-Velenje ALOJZ LENART brivski salon sa dam« ia goapoda Šoštanj, Prešernov trg 11 VALENTIN ŽOLNIR čevljarstvo Šoštanj FRANJO GREBENŠEK splošno čevljarstvo Šoštanj I. MRAVLJAK trgovina z mešanim blagoa Šoštanj IVAN GRUBER trgovina mešanega blaga Šoštanj MILOŠ KOPUŠAR trgovina z mešanim blagom Šoštanj ANTON ČEBUL čevljarstvo Šoštanj Srečno novo leto vsem svojim cenj. gostom želi FRANC IVANA ZORMAN točilnica-delikatese Žalec Veselo, srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem J. KOROŠEC trgovina z mešanim blagom Gomilsko Veselo in srečno novo leto želi Anton Balant valjčni mlin Preserje-Braslovče m IS tk m- fesi I ■M h k. & I ft H fcif KRA]NC FRANIO stavbeno in galanterijsko kleparstvo in izdelovanje peči na žagovino Slovenjgradec, Meškova ul. 1, poleg cerkve ERICH GUNTHER svečama SLOVENJGRADEC Klobasa & Smolčnik Slovenjgradec, podružnica: Št. Janž pri Dravogradu Trgovina : manufaktura, železnina, galanterija, specerija, kolonijalno blago, steklo, porcelan, slike, okvirji Zaloga : portland cementa, petroleja, bencina, koruze, moke L t. d. Nakup in prodaja vseh vrst deželnih pridelkov. Izvoz krompirja FRANC X. POTOTSCHN1G tovarna usnja slovenjgradec VEKOSLAV ROTER modni atelje za dame in gospode Izvršuje vna v to stroko spadajoča dela po solidni ceni. Angleška fazona. SLOVENJGRADEC ANTON LAVRE trgovec Slovenjgradec Srečno novo leto želi in se priporoča trgovina usnja in nakup vseh vrst surovih kož J. JELLENZ, Celje podružnica Slovenjgradec JOSIP LEVOVNIK čevljar Slovenjgradec IVAN ROJNIK trgovina z mešanim blagom Slovenjgradec J. PRAH, črna pri prevaljah gostilna in trgovina z mešanim blagom JANKO KLUN, prevalje trgovina z mešanim blagom | Hranilnica in posojilnica v Dravogradu registrovana zadruga z neomejeno zavezo HRANILNICA IN POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo Slovenjgradec Okrajna hranilnica Slovenjgradec » i ŽgMURNIK ANTON t Danilo Krašovec ^ čevljarstvo t trgovina z mešanim H| Tržič f blagom ^p Cerkvena ulica 27 f Tržič BLAŽ JEGLIČ mesar in prskafsvalec Tržič - i Radon Florijan ^ čevljarstvo Tržič Anton Stritih krojač Tržič Ig Andrej Roblek čevljar Tržič ANA DORNIK trgovina z mešanim blagom Tržič D. Franko manufak urna galanterijska in modna trgovina Tržič Mesar in prekajevalec t Anton Kokalj Tržič JOŽE KOVAČ avtopodjetjs Tržič Jože Kralj krojač Tržič ANA ŠUSTER šivilja ^ Tržič, Glavni trg 17 Srečno novo leto že'ita cenj, odjemalcem ter sc v nadalje priporočata FR. in TONČKA ZAPLOTNIK gostilna in trgovina usnja Križe pri Tržiču POLJANC FRANC ml. restavracija Sebenje pri Tržiču HRIBAR ANTON splošno mizarstvo Tržič, Glavni trg 18 I. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO r. z. z o. z. v Ljubljani Prodajalna Tržič Ana Žagar HOTEL „LJUBELJ" T v • v I rzic Babic Jožef avtoprevozništvo Tržič, Ljubeljska cesta 17 1 v novem le A. PERNE glavna zaloga tobaka Tržič CIRIL PROSEN trgovina z mešanim blagom Za Mošenikom 11 Tržič MIHAEL GODNOV brivski in frizerski salon Tržič Foto trgovina KAROL KOŽELJ Tržič FRANC ALJANČIČ čevljarstvo Hušica pri Kovorju p. Križe pri Tržiču MARTIN SLAPAR čevljarski mojster Tržič LEOPOLD VALJAVEC modno krojaštvo Blejska cesta 7 Tržič FRANC HLADNIK sedlar, jermenar in izdelovatelj stremen za smuči Tržič IVAN THEUERSCHUH steklar in trgovina z mešanim blagom lržič KAROL DOBRIN čevljarstvo Tržič 1 FRANC GODNOV mesar Tržič Karel Rueh trgovina in gostilna T v • v Irzic Srečno in veselo novo leto vsem cenj. odjemalcem želi Anton ]ese izdelovanje in izvoz čevljev 1* v • v rzic VINKO VILFAN pekarija Tržič Oglašujte v »SLOVENCU« Veliko sreče m zdravja želi svojim Srečno novo leto želita vsem obiskovalcem ter se v nadalje priporočata Franc in Francka Babic, Tržič trgovina in gostilna pri »Lojzku« BRATA VERBIC tovarna usnja Tržič Rotar Forlunat, Tržič, Glavni Irg 5 j pekarija ' 1 - -f t Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem VIDIC LEOPOLD mesar in prekajevalec Tržič, Cerkvena ulica "6 in se za nadalje priporoča ceni. naročnikom tvrdka Konrad Mehle specialna delavnica smu-ških, lovskih, športnih, kakor tudi anatomičnih in ortopedskih čevliev T v • v r z i c Usnjarska in čevljarska zadruga „RUNO" registrovana zadruga z o. z, T v. v 1 rzic Srečno in veselo novo leto želi Vladimir Pernus auiopodjet;e t1 v • v rzic RUDOLF in IVANA FEMC želita vsem cenjenim odjemalcem in gostom srečno in veselo novo leto j Gostilna pri „Mlinar|evem ložu", Tržič VARŠEK FRANC konc, mestni zidarski mojster Tržič (Slovenija) BRULC FRANC gostilničar pri "Zlati ribi« Kran ANTON BELHAR, Tržič mesar in prekajevalec * CYRANSKI STANISLAV t auto-garage, auto-potrebfine, mehanična delavnica t t Kran> / i__■ ''-V:. - _t PRVA GORENJSKA PARNA OPEKARNA ZABRET IN SINOVA tovarna opeke in lesna trgovina BOBOVK PRI KRANJU priporoča svojo zalogo zidakov, strešnikov in rezani mehki les LOVRO DOLŽAN trgovina z usnjem in čevlji Kranj „ t SCHILLING & COMP. elektro-instalacijsko podjetje Kranj MILKA TRILER in K ATI PRINČIČ priporočata prodajo zelenjave in južnega sadja Kranj, stojnica na trgu VALENTIN ROZMAN brivnica Kranj A. ŠINKOVEC, starejši Kranj 12 ANA URANJEK prvovrstna ljudska kuhinja za uradništvo dijake m deb.vst^o Krati). Rožnu ulica 92 IVAN ZUPAN usnjarna Kranj Srečno in veselo novo leto želi svojim gostom in se nadal.e priporoča GOSTILNA »BEKSEL« Kranj M. OGRIZEK trgovina galanterije, modnih pletenin in ročnih del Kranj PERNUŠ IVAN trgovina usnja Kranj KUMER IVAN gostilna Kranj, Savsko predmestje Vsem odjemalcem zeli srečno, veselo in blagoslovljeno novo leto JURIJ POLLAK strojno mizar Ivo Kranj Tvrdka Franc Gorjanc Kranj želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteliem srečno novo leto ŠINK FRANC slaščičarna Kranj JOS ČERNELIČ manulaktura Kranj RABIČ FRANC, Šenčur pri Kranju trgovina z usnjem ]. Knific tovarna za žimo Stražišče pri Kranju SS SSa r Sn g/jk I «11 1 ii 3 nK& J. PUCKO trgovina Šivalnih strojev, radio-aparatov m ostalih potrebščin Kralja Pelra c. 12 LENARDIC STANA trgovina z južnim sadjem in deželnimi pridelki Jesenice MATKO VOVK damski in moški krojač se nadalje priporoča Jesenice te H II- ■i 13 m m %y Vi S* i P m- JANŠA JOŽE čevljar Obrtna ul. 24 VERGLES IVAN, ml. mesarija Obrtna ul. 20 MIHAEL KOVAČIC trgovina z mešanim blagom Jesenice KLABUS AVGUST železnina Jesenice HORVAT in DRUG žgano slikarstvo Jesenice (Gorenjsko) POŽENEL STANKO pekarija in se nadal,e priporoča Jesenice ANTON MULEJ modna čevljarna Jesenice IVAN LEVICNIK urar, prodaja ur, srebrnine in zlatnine Jesenice BERNIK IVAN mesar Jesenice RAZNOŽNIK FRANC fotoatelje — JESENICE — Gosposvetska 22 POGAČNIK JOSIP trgovina s čevlji Jesenice - Ljubno POLJŠAK MARIJA trgovina in gostilna itd. Jesenice PRA ROTNIK ANTON parna pekarna Jesenice TORKAR FRANJA trgovka Jesenice KARBA FANI manufakturna trgovina »Vila Frania« - Jesenice ZELEZNIK VINKO moško in damsko krojaštvo Jesenice, Krekov trg 5 URBAR VIKTOR pleskar Jesenice GOSTIC SREČKO krojač KAVČIČ ZDRAVKO krojaštvo Krekov trg 3 JOSIP MIHELAC splošno krojaštvo Jesenice fe! KMETSKA HRANILNICA H IN POSOJILNICA r. z. z n. z. Radovljica ZAVRL MATEVŽ mesarija Javornik DEZMAN FRANC gostilna in mesarija Jesenice Veselo in zadovoljno novo leto želi vsem cenjenim gostom in prijateljem DORI V. PIRMAN brivec Jesenice - Javornik A. M. LEGAT tovarniška restavracija JAKOB HRIBAR splošno ključavničarstvo Industrijska 1 ROJS FRANC avtotaksi Jesenice LAVOSLAV PLANINŠCEK carinsko posredništvo Jesenice - Gorenjsko BAJZELJ CIRIL mesar Jesenice VAVPOTIC FRANC sedlarstvo in tapetništvo Jesenice HROVAT IGNACIJ mesar Jesenice Srečno in veselo novo leto želi JOŽA POGAČNIK, krojaški mojster Radovljica Izdeluje obleke po angleški in francoski modi ter ima vedno v zalogi vsakovrstno češko in angleško blago Priporoča se za nadaljnjo naklonjenost FRANC BENEDICIC modno krojaštvo — JAVORNIK — Gorenjsko MATEVŽ RABIČ tvornica žičnih modrocev in drugih žičnih pletenin Javornik 66 Srečno novo leto želim vsem cenj. odjemalcem moje trgovine in obiskovalcem kopališča ČUFER ANDREJ JESENICE GOSTILNA »JADRAN« želi srečno novo eto vsem gostom BRATA MARAŠOVIČ Jesenice Naznanjam da som otvoril novo paino pe'Aec. s >SLOVEKKC<, da« 1. januarja 1834. Stran PROSTOVOLJNE GASILSKE ČETE TRBOVELJSKE KOTLINE prijateljem gasilstva lato Trbovlje 1, Trbovlje II, Klek in Sv. Katarina irait It talijo vi«m podpornikom in •rečno novo KLANČNIK NE2A gostilna pri Škratu Trbovlje ZADRUŽNA KNJIGARNA registrovana zadruga z omejeno zavezo v Trbovljah FRANKO JULKA CERAR gostilna Litija želita cenj. gostom srečno Novo lelo Rudolf Zrimšek brivce za gospode in dame Litija Franc Dobravec dimnikar Litija že'i srečno Novo leto 1934 g DRUŠTVENI DOM j Trbovlje Gradbeno podjetje // Graditelj ROČAK & COMP. družba z o. t. — TRBOVLJE KNAFL1Č PANKRAC1J mlinar Trbovlje KOZINA KARL slaščičarna Trbovlje PUST RUDOLF po domače Spanc — Gostilna in mesarija Trbovlje MILOŠ ŠKERBIC krojaštvo in manufaktura za dame in gospode Trbovlje ALBIN TRATNIK mesarija Trbovlje KOVAČ DRAGO mesar m preUa evaleo Trbovlje ŠPORN FRANC splošno kleparstvo Vode — Trbovlje LEOPOLD KNOL modno krojaštvo Litija želi svojim odjemalcem veselo Novo leto Kukenberg Andrej gostilna in čevljarstvo TRBOVLJE HUTAR MAKS brivski salon Trbovlje PEPCA PLAZNIK gostilna Volaj Trbovlje BERGER ANA gostilna OMAHEN JOŽE gostilna Dimnik SKOBERNE ANTON splošno kroiaštvo TRBOVLJE ZUPAN MARIJA gostilna Veselo novo leto I ELSNER IVANA trgov, in hotel Čikago Litija FORTE J02E me-arija Trbovlje Andrej Vodičar krojaštvo Litija Vsem odjemalcem veselo Novo leto Marija Tramte šivilja Hrastnik POVŠF F ANI gostilna Trbovlje FOTO ATELJE WE1SS Trbovlje Razpotnik Jože gostilna Dobra in cenena doleniska vina TRBOVLJE BIRT1Č SLAVKO gostilničar in mesar Hrastnik ALOJZIJ LOGAR posestnik, gostilničar in mesar Hrastnik Srečno novo leto! Dekoracijski in sobni slikar Švagelj Trbovlje Gomboc Amalija rudniška gostilna VODE - TRBOVLJE KLANČIŠAR MICI gostilna Klek Trbovlje Lisac Dragotin brivski salon Hrastnik ANTON PAVLENČ mizar za stavbe m pohištvo Trbovlje II BRICELJ MARTIN splošno kroiaštvo Trbovlje Klenovšek Marija in Raimund gostilna in kleparstvo TRBOVLJE VovčkoDominik splošno krojaštvo Hrastnik Brata Rebov splošno čevljarstvo Hrastnik Kurnik Tvan splošno mizarstvo Hrastnik Eržen Franc gostilničar Hrastnik Zupan Ernest trgovina z mešanim bagom Hrastnik Vertačnik Martin čavljar HRASTNIK Senica Kari mesar Hrastnik Logar Kari gostilna Hrastnik Filipovič Franc brivski salon Hrastnik Cimerman Štefan klobučarstvo TRBOVLJE Bauerheim Peter splošno mizarstvo HRASTNIK Herzog Miha avtopodjetje Hrastnik LOGAR IVAN gostilna in trgovina pri kemični tovarni Hrastnik BOHINC FILIP strojno mizarstvo Hrastnik O I, Delavska hranilnica in posoiilnica Hrastnik Janko Arnšek krojač Trbovlje delavnica Hrastnik Konzumna zadruga Hrastnik Bantan Josip gostilna Hrastnik I. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO v Ljubljani r z. z o. z. Prodajalna: TRBOVLJE II KRANER HANS gostilna »Klek« Trbovlje Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica v Trbovljah registrovana zadruga z neomejeno zavezo POD]ET]E HAUK Trbovlje PLEVČAK J02E mesarija in prekajevalnica Trbovlje ERNEST KERSIČ mesarija Loke 434 — Trbovlje LES JAK IVAN gostilna Loke 434 — Trbovlje MEDVEŠEK ANTON splošno krojaštvo Trbovlje Elektro - tehnično podietje teleionski in radio oddelek J. KLENOVSEK Trbovlje I., (Zadrž, elektr.) PODLOGF.R MARIJA mesarija Trbovlje RADEJ DRAGO trgovina z mešanim blagom Trbovlje Kmetijska nakupovalna in prodajna zadruga Dol pri Hrastniku priporoča svojo trgovino in gostilno VOJKO JELA ŠRIBAR, restavraciia »Pošta« želita vsem cenjenim gostom srečno in veselo Novo leto ter se priporočata za nada.jno naklonjenost JOSIP BORIŠEK - LITIJA gostilna, mesarija in izdelovanje mesnih izdelkov želi vsem svo)im odjemalcem veselo Novo leto Veselo novo leto I LEBINGER HINKO - LITIJA trgovec £ Andrej in Marija Mahkovec trgovina — Litija I. delavsko konzumno društvo r. z. z o. z. v Ljubljani Prodajalna Trbovlje-Vode BENEDEK FRANC trgovina z mešanim blagom Hrastnik BAUERHEIM PAVEL trgovina z mešanim blagom Hrastnik KOLENC FRANC gostilna Dol LUDOVIK MEDVED gostilničar Sv. Peter — Zidani most Veselo in srečno novo leto želi Anton Lindner, Litija mesarija in gostilna Veselo novo leto želi ZINKA GRAD1SEK, gostilna »Zadruga« Šmartno pri Litiji MIHA KOREN specij. delavnica zlatih verižic in zapestnic vseh vrst in fazon ter najmodernejše bijouterije TRBOVLJE H Stran »SLOVENEC«, dne 1. Jentttiju 1984. Btov. L mm^mmm •J L udska gosoodarska zadruga v Zagonu Ul želi srečno novo leto vsem svojim odjemalcem & Vsem ceni. posetnikom :n abonentom obeb mojih Jfl^ brivnic skreno želim srečno in veselo Novo leto! K? IVAN VODOPIVEC, brivec Iv ZIDANI MOST m________ m LEOPOLD DOLANC ^ mesar v Zagorju §&>.• želi srečno novo leto vsem svojim odiemalcem M-_- J0, Ljudska j hranilnica in posojilnica v Zagorju ieli srečno novo leto vsem svojim članom in vlagateljem m* jffVš mmm^m ŠTEFAN in REZKA KOŠIR, Zagorje posestnik in mesar ielita srečno novo leto vsem svojim odjemalcem Javna Ljudska kuhinja v Zagorju želi srečno novo leto vsem svoiim gostom ALOJZ in JUSTI KITZ parna pekarna in trgovina Zagorje-Toplice želita srečno novo leto vsem svojim odjemalcem MIRKO KOPRIVC posestnik in gostilničar v Zagorju želi vsem svojim gostom srečno novo leto Srečno novo leto želi vtem cenj. odjemalcem GRACAR FRANC modno krojaStvo ta dame in gospode VIDEM PRI KRŠKEM. Veselo in srečno novo leto želi JOSIP POČIVALŠEK trgovina z mešanim blagom — KRŠKO JULČKA VERBIC trgovina Sevnica ob Savi MIHAEL 2MAVC trgovina z meš. blagom in deželnimi pridelki Rajhenburg Srečno novo leto želi ČUCNIK KAROL mizar — Krško Srečno novo leto ieli JANKO ŠTRUBEU urar - KRŠKO Veselo in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem FRANJA KRIEGER-DOLINŠEK sodavičarstvo — Krško FRANC ROSTAHAR trafika Rajhenburg ob Savi VANETIČ FRANC gostilna in pekarna Rajhenburg m" Svojim cenj. strankam želi srečno novo leto PA1DASCH GUSTAV frizer za dame in gospode Brežice fi_ 1 JOS. KRIVEC trgovina manufakture, špeceriie ter nakup dež. pridelkov KRŠKO OB SAVI Oglašujte v »SLOVENCU« JOSIP HOLY dipl. lasničar, brivec in frizer za dame Brežice Alta tu osliilu M 6 J m ns M SbsL SS Srečno in veselo novo leto želi JULIJ ŠEMRL, modno krojaštvo Ljubljana, Kolodvorska ul. 26 Srečno novo leto želiva vsem prijateljem in znancem Ler naznanjava, da otvoriva z novim letom staroznano gostilno Kramar, Doieniskac.5 ter se vljudno priporočava. TONE in jMICI REJC. IGNAC RESETIC krojaški salon za gospode in dame Liubliana, Masarvkova 14/1 palača »Grafike« •Si- " M m m Blagoslovljeno in veselo novo leto želita vsem poslovnim prijateljem in odiemalcem Rudolt in Ivanka Vidmar zaloga in trgovina manufakture Dunajska cesta - Ljubljana Veselo novo leto želi Žitnik Rudolf splošno kleparstvo instalacija strelovodov, strešne izolacije Ljubljana, Ambrožev trg 9 Blagoslovljeno in srečno novo leto želi A. Gotzl ded. Ljubljana, Tyrševa cesta 17 (poleg kavarne »Evropa«) OKVIRJI najmodernejše oblike, izdelovanje a lesenih lestencev (lustrov), vsakovrstna pozla-čenja in popravila. Popravila in naprava oltarjev Veselo novo leto 1934 želi svojim cenjenim odjemalcem Leveč Franc gostilna in mesarija Ljubljana Šolski drevored — Dunajska cesta Prav srečno in veselo novo leto žeii vsem svojim cenjenim gostom ter se za naklonjenost v nadalje priporoča Buffet-vinarna „ResIjev hram" MARIJA VIDMAR Ljubljana, Slomškova ulica 9 Srečno in veselo novo leto želi LOVRO PIČMAN vodovodna instalacija — centralna kurjava Ljubljana, Ilirska ulica 15 Telefon 2911 Veselo in srečno novo leto želi in se priporoča JELKO JOŽE parna pekarna Ljubljana, Tyrševa (Dunajska cestaT VINKO POŽAR pekarija Moste pri Ljubljani Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem IVAN RODE mesar Novi Vodmat — Zelena jama Srečno novo leto družina IANEZIČ trgovsku vrtnarstvo Mengeš Srečno in veselo novo leto želi vsem ceni. naročnikom KAROL GREGORC zidarski mojster Mengeš 36 Vsem kolesarjem želi srečno novo leto JANKO OBLAK mehanik — Vrhnika in naznanja, da izvršuje emajhranie koles z ognjem za 100 Din v vseh barvah. Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cengenim strankam in se priporoča JAKOB TRAMPUŠ IN SINOVA stavbeno mizarstvo Dravlje 125 Srečno novo leto želi vsem cenj, naročnikom FRANC KOSEC, Mengeš tesarstvo Srečno in veselo novo leto želiva vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem FRANC IN FRANCKA HUDNIK mesarija in prekajevalnica Ježica - Stožice Pričakujeva novo leto z najboljšo postrežbo in največjo izbiro Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka FRANC ZALETEL, Št.Vidu nad Ljub. veležganjarna Brata SRECNIK čevljarstvo Tržič TOPORIŠ JOŽE krojač in brezalkoholna gostilna Tržič BRATA MARKIC ključavničarstvo Tržič LOJZE ZALETEL čevljarstvo Tržič Brivski in frizerski salon »ANGELI« Tržič JOŽE JAMNIK splošno mizarstvo Škofja Loka 5 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem FRANC ZALAZNIK, tapetnik in dekorater Št. Vid nad Ljubljano ter se priporočam za nadaljna naročila, katera bom izvršil točno, solidno in po nizki ceni VESELO IN SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim odiemalcem, prijateliem in znancem IVAN OGRIN VINSKA VELETRGOVINA LAVRCA pri LJUBLJANI Vsem cenjenim odiemalcem uljudno sporočam, da sem prevzela staroznano trgovino R. Cešnovar v Kolodvorski ulici ter se za nadaljno naklonjenost priporočam. Obenem želim vsem srečno, blagoslovljeno novo leto A CEŠNOVAR NASL. BOGATAJ FRANCKA trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL.33 Srečno in veselo novo leto želi JOŽE ERŽEN, Škofja Loka autopodjetje - takti Srečno in veselo novo leto želi FRANC BABIC, kroiač Škofja Loka RUDOLF LINKE autopodjetje Škofja Loka MATEVŽ ERŽEN autopodjetnik Gorenja vas-Školja Loka-Kolodvor Srečno novo leto želi Autopodjetje OTO RAVNIHAR Ljubljana-Škofja Loka JOŽE in MARIJA HAFNER ^ gostilna in trgovina z lesom Škofja Loka želita vsem obiskovalcem srečno novo leto in se toplo priporočata Srečno in veselo novo leto ieli vsem svojim cenj. odjemalcem ANDREJ KROŠELJ pekarna Škofja Loka Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem J. PETERNELJ strojno mizarstvo Škofja Loka, Grajska pot 9 Srečno novo leto želi vsem svojim cenj odjemalcem tvrdka Josko Veber trgovina z lesom, ogljem in meš. blagom Škofja Loka, kolodvor — Telelon 9 Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem FRANC KONČAN splošno ključavničarstvo Domžale FRANC in CILKA BRENČIC GOSTILNA IN ZGANJARNA NA VRHNIKI ielita svojim odjemalcem in gostom srečno novo leto Veliko sreče in blagoslova v letu 1934 želi poslovnim prijateljem in znancem ter se priporoča ŠTEBE ANTON tesarstvo Moste, pošta Komenda i H m SPI m Ha m m •m m H 91 M M &H 8 II svs m M & S Srečno i« veaalo noro lato 1934 žali ma svojim cenj. odjemalcem MARTIN MALI, Domžale anto-duko ličanje in splošno tapetniitTo Veselo in (ratao novo let* l«H tmb VINKO FLERIN mlin za izdelavo ješprenja, jeiprenjčlca ter ajdov« in ržene moke Ihan pri Domžalah VINKO MOLLER trgovina z vinom DOMŽALE Hranilnica in posojilnica Kamnik — Sutna Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom Franc Oset, restavracija, Domžale ter se cenjenemu občinstvu najtopleje priporoča. Sobe za tujce na razpolago. Solidne cene. Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem trgovina Josip Senica, Domžale Srečno in veselo novo leto vsem svojim cenjenim prijateljem in odjemalcem želi Anton Muller vinska trgovina in gostilna v Stobu, Domžale Tvrdka M. ZARGI Kamnik Anton Stergar trgovec Kamnik JOSIP JANKO urar Kamnik, Šutna Vsem svojim cenjenim odjemalcem želim najsrečnejše novo leto IVAN KURALT, valjčni mlin DOM2ALE Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem GRILC & CO. čevljarska industrija Novo mesto Srečno novo leto želi GUTMAN FRANC krojač Novo mesto Anto-taza DOLMOVIC IVAN Telefon št. S ali 15 Novo mesto MARIJA KASTELIC trgovina z mešanim blagom Novo mesto, Breg 14 JOSIP KOS trgovina s papirjem — Novo mesto Srečno novo leto želi FILIP KAVČIČ hotel „KOKLIČ" — Novo mesto VENCELJ ŠKEDELJ kolarstvo in izdelovanje smuči Novo mesto — Kandija KNAFLIC & MIRTIČ ključavničarstvo m vodovodne inštalacije Novo mesto Srečno novo leto želi FRANC PELKO krojač in trgovec — Novo mesto * Srečno novo leto želi Anton Koncilja j mesar in prekajevalec Novo mesto ter se cenjenemu občinstvu priporoča lernej Sitar Nova specijalna delavnica za boljše pohištvo Smihel - Novo mesto Nudim Vam najboljše, najsolidnejie in najmodernejše, v vezani in masivni izdelavi. JOSIP WINDISCHER hotelir in meur Kandija - Novo mesto I. PICEK trgovina z železnino in špecerijo Novo mesto TRGOVINA FRANJO KASTELIC KANDIJA-NOVO MESTO Srečno in veselo novo leto želi „NOVOBOR" splošna industrijska d. d. Ljubljana - Novo mesto : GOSTILNA „RRI ŠTEMBURJU" Jože Zurc Kandija — Novo mesto (B . Vsfem svojim cenjenim odjemalcem želi srečnejše novo leto špecerijska in delikatesna trgovina JOSIP KOBE Novo mesto ; Veselo in srečno novo leto 1934 J. KRAJEC NAS L Knjigarna - Knjigoveznica - Tiskarna NOVO MESTO Podružnica »SLOVENCA" Novo mesto specerijska in galanterijska trgovina Kraljeviča Petra trg, Novo mesto JULIJ KOBF manufakturna trgovina Novo mesto ALFONZ OBLAK - „METLA" trgovsko industrijska družba - NOVO MESTO RADO PREGRAD industrija umetnih cvetlic Podčetrtek — Dravska banovina V. NEMEC krojaški mojster Soštani IVAN SENICA trgovina z mešanim blagom Šoštanj t Srečno in velelo novo leto viem podpornim članom PEVSKI ODSEK INDUSTRIJSKE GASILSKE ČETE TOVARNE VOSCHNAGG, ŠOŠTANJ Veselo novo leto želi vsem odjemalcem ALOJZ PRINCIC, Laško tralika ir trgovina z južnim sadjeip pri mostu Vinko Kukovec stavbno podjetje, tesarski mojster, trgovina z lesom in parna žaga CELJE-LAVA GOSTILNA IN LETOVIŠČE LOGAR V LOGARJEVI DOLINI, P. SOLČAVA želi vsem svojim cenj. in dragim prijateljem In obiskovalcem prav veselo in sreče polno novo leto. — Za obilni obisk se zahvaljuje m ae vsem letoviščarjem Logarjeve doline toplo priporoča tudi za bodoče SSPt Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in dajalcem LUDOVIK KRŽISNIK Rajbenburg trgovina z usnjem in čevljarsk:mi potrebščinami - Nakup in prodaja vseh vrst surovih kož Veselo in srečno novo leto želi KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA Braslovče VIKTOR KREFL krojaški mojstar Braslovče Veielo in »rečno novo leto želi Vsem svojim c« njenim odjemalcem In se še nadalje priporoča tvrdka IVAN MEKE Središče ob Dravi Srečno in veselo novo leto želi Ljudska hranilnica in posojilnica v Braslovčah DRAGO BERNARD frizer za dama in goapode — Trajna in vodna ondulacija Laško 46 žali vsem veselo novo leto 1934. Srečno novo leto želi svojim cenjenim naročnikom V. BAUMGARTNER krojač v Cretu (pri mestnem pokopališču) Celje Zahvaljujem se vsem meščanom, ki so me letos počastili z izkazanim zaupaniem. Priporočam se še drugim. Prepričajte se in ostali boste stalen naročnik ,-1 A tc, }' > im i Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem IVAN MARTINCIC trgovina z mešanim blagom Celje, Mariborska cesta 7 Veselo in srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem KARL GORICAR vdova, Celje knjigarna, umetnine in muzikalije, zaloga papirja in pisalnih potrebščin Vaselo in srečno novo leto želi vsem ceni. odjemalcem IVAN RAVNIKAR trgovina s špecerijskim, kolonijalnim blagom in barvami CELJE, Kralja Petra cesta Buffet-Restavracija »Na-Na« želi vsem cenjenim gostom srečno in veselo novo lete KATI VAJT CELJE, Kralja Petra cesta Srečno in veselo novo leto vsem svojim cenj. od,emaicem želi SAFAR SLAVKO trg. specerijc-koloniale Celje, Kralja Petra cesta Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim obiskovalcem iu se priporoča ANTON ROBEK gostilna »Branibor« Celje, Kralja Petra cesta Srečno novo leto želi FRANJO DOLŽAN galanterijsko in stavbno kleparstvo koncesijoniran vodovodni instalater Celje, Za kresijo Srečno in veselo novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem KRELL JOSIP trgovina smučarskih in športnih potrebščin Celje, Kralja Petra cesta Veselo in srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem želi A. PONGRAČIČ strojno pletarstvo Celje, Gosposka ulica 2 Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem FRANC JAKSE trgovina z mešanim blagom Celje, Ljubljanska cesta PODRUŽNICA: Cesta na grad F. S. LUKAS Liker. brandy, rum žgame, malinovec--na veliko Celje Srečno in veselo Novo leto želi vsem svo im cenjenim odjemalcem in se priporoča špeceriiska trgovina VEKOSLAV BORNŠEK Celje, Prešernova ulica 8 ^ ' Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. gostom J Gostilna pri »Angeru« jrag CELJE, Prešernova v.lica 20 KNAFL1C ANGELA Srečno novo leto želi ALOJZ DROFENIK CELJE Veselo in srečno novo leto želi tvrdka ANION HutBAUEK trgovina z usnjem in vse'i čevljarskih potrebščin ter pogonskih lermenov. I?de ovjn e aktovk, ročnih torbic in raznih potovalnih kovčkov Celje, Gosposka ulica 7 FOTO-PELIKAN CELJE želi vsem svojim cenj. strankam veselo novo leto Veselo in srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in se priporoča JOSIP JAGODIC špcccrija in železnina Gubčeva ul. CELJE Glavni trg Srečno in veselo novo leto želi Ivan Rebek tovarna tehtnic CELJE Veselo in srečno novo leto vsem svo im cenjenim odjemalcem .n strankam FRANC E. VOŠNJAK parna pekarna Celje, Kralja Petra cesta Gledališki frizer za dame in gospode R. GROBELN1K Celje Centrala: Glavni trg 17. Filiala: »Higiea« polerf 1-otela Evrope Trajna ondulacija itd. Kopalnica, Pedikura ANTON LEČNTK mre, zlato, srebro, optika Cene ALEKSANDER OBAL trgovina z mešanim blagom Laško Srečno novo eto želi HOTEL »SAVINJA« Laško Modna trgovina L. PU 1 AN tel. št. 70 Lelie Srečno in blagoslovljeno novo leto želita vsem svoiim članom -adrugi KMEČKA HRANILNICA IN POSOJILNICA v Moziriu GOSPODARSKA ZADRUGA v Mozirju Veselo in srečno novo leto žel\ vsem svopm cenj. odjemalcem IVAN KNECHTL krznar, trg. Celje, Slomškov trg 1 Veselo novo leto 1934 Foto-atelje ANTON URŠIC Laško Veselo in srečno novo leto vsem svojim cenjenim strankam želi ANTON ORAZEM krojaški mojster Celje, Gledališka ulica Srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem in strankam želi FR. L KULLICH kamnoseški mojster Celje, Aškerčeva ulica Veselo in srečno novo leto želi INKRET LEO instalaler vodovodnih sanitetnih naprav ter centralnih kurjav Celje, Dečkov trg 2 Svojim cenjenim odjemalcem želim v novem letu mnogo sreče in se priporočam IVAN MASTNAK konfekcijska in manufakturna trgovina in izdelovalnica oblek Celje Kralja Petra cesta 15 Veselo novo leto želi Hranilnica m posojilnica v Laškem reg. zadruga z neom. zavezo Veselo novo leto želi vsem gostom gostilna in mesarija Emil in Ana Perdih Laško LjUDSKA POSOJILNICA r. z. z n. z. v Celju '.eli vsem svojim klijentom in poslovnim prijateliem blagoslovlieno in uspehov bogato novo ieto Veselo novo leto želi HOTEL POSTA" Celje Ve selo in srečno novo leto želita svojim odjemalcem BRATA ŠUMEK manufakturna trgevina CELJE. Prešernova ul. 15 nasprot nemške cerkve Srečno in veselo novo leto vsem-svojim obiskovalcem KAVARNA »MERKUR« Celje, Krekov trg 5 Moderno urejena kavarna, vsi večji tu-in inozemski časopisi na razpolago, lep senčnat vrt. Dnevno dunajski zajtrk, obstoječ iz kave, masla, medu. lajca in kruha samo 8 Din. Novo preureiena igralnica z biljardno sobo Ob sredah, sobotah in nedeljah koncert. Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim ceni. odjemalcem in se priporoča FR. JOST trgovina drv in premoga Celje, Razlagova ulica Srečno ir veselo novo leto želi Kavarna ..EVROPA" lastnica Helena Krušii Celje. Kralja Petra cesta Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem FR. VEHOVAR tovarna pohištva Celje, Kersnikova ulica Srečno in veselo novo leto želita MIHA in KRISTINA KUS gostilna — restavracija Celje, Glavni trg Srečno novo leto vsem svojim cen), strankam že ii ALOJZIJ PLANKL urar Celje, Aleksandrova ulica 3 Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim ceni. odiemalcem in se priporoča VINCENC JANIC Celje Pekarna Gosposka ubca Gostilna, Babna Veselo m srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim slranKam in se priporoča BERNHARD GLOBOCN1K stavbeno in umetno ključavničarstva Celje, Matiia Gubčeva ulica Obilo sreče v novem letu 1934 želi svopm cenienim odiemalcem manutakturna in modna trgovina FRANC DOBOVICNIK Celje Industrija prešitih odej in perila Srečno in veselo novo leto želi DROGERIJA „SANITAS" | Celje-Ljubljana-Trbovlje ft r. z. z o. z. GOLOGRANC KONRAD mestni stavbenik Celje tUt MOHORJEVA | TISKARNA ii m v Celju Knjigarna - Knjigoveznica m w ALEKSANDER RAJH krojač Budina pri Ptuiu ve^en.iak stanko' avtu-taksi, avto špedicija Ptuj RUDOLF HAVET.KA manufa turna trgovina Ptuj ivo stuhec kavarna Ptuj MAKS WEISSEN TF.IN mesar, preka evalec in gostilničar Ptuj robert rosenfeld trgovina z mešanim blagom Ptuj franc iglic trgovina z mešanim blagom Breg pri Ptuju IVAN CV1KL mauufakturna trgovina PtUJ IVAN SERUOA trgovina deželnih pridelkov in branjarija PtUl R. KRUPAN trgovina z elektr. potrebščinami Ptuj, Prešernova ulica 10 m V. KODELLA IN DRUG pekama Ptuj zadru2na elektrarna za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju r. z. z o. z. ALFONS KATSERSBERGER sedlar in tapetnik PtU| ivan kristanic krojaški atelje in izdelava usnjatih suknjičev Ptuj, Cankarieva Standard oil. Comp of ,Jučoslavij;* sklad šče Zagreb - zast. H Toneic, Ptuj avto-taksi avto-spe.iicija anton brenctc trgovina z železnino. Zaloga orožja in municijc Ptuj R l PE TEK trgovina s steklom in porcelanom Ptuj LEOPOLD STERN trg z lesom, stavb, materijalom in premo om PtU) MARTIN KOLAR1C mesar Ptuj, 1 yrsev trg adolf selun-ct-ifog trgovina /'mešanim blagom PtU| frizerski salon »luiza« trajna ondulacija Ptui, Slovenski trg 2 ZUPANČIČ MARIJA gostilna in prenočišče PtU) ivan vincfkov1č f umetno in trgovsko vrtnarstvo # Ptuj, L)iuoiik i ska i, cvetličarna iyrševtrg let'č engei.bkrt tr ovina mešanim blstfom franc ho i ni g, Ptui trgovina s kratko robo, pletenino; damsko in moško modno blago, konfekcija m zaloga čevljev j franc brezovnik ' { trgovina, minera na olja, bencinska postaja # Minor.tsk trg } PlUi franc molleret trgovina z lesom in prem.gom PtU, LJUDEVIT MURKO strojno mizarstvo PtU) Ptui, Slomškova ulica 7 AL. PiNOSA urar, juvelir in optik Pilil fr \nc pintarič mesarska stojnica Ptui, Tyršev trg franc kravina trgovina z iesom in gostilna PtUl eduard rasteiger obl. kon. instal. vodovodov Ptui, Aškerčeva ulica 12 SNOJ & URBANCič veletrgovina z galanterijo in konlekcija perila Ptuj franc urban mesar in pre^ajevalec PtUl alojzij brenčič manufaktura, drobnarija, pletenine in kroj.išKe potrebščine Ptuj, nasproti pošte reil Mm julij ztlavec mesarija PtU) Širite »Slovenca" ff Restavracija »PRT KOLODVORU« Srečno in veselo novo leto želi cenj. gostom JOSIP CIGLIC Restavracija pod Skalco Mestni trg 11 MARTIN HOČEVAR stavbeno podietie Novo mesto ]. KUST.AN - K rani pletilna nduslrija volnenih in svilenih izdelkov i * Srečno novo leto želim »sem. k so mi že izkazal^ Izaupanie v moii sta^bn1 stroki. Se priporočam v< [ nadalino naklonjenost. (spes franc, star., Maribor, Linhartova !£■] Srečno Novo eto želi vsem znancem in prijateljem IVAN B'ZANT trgovec — Gameijne Srečno novo leto želi vsem svojim naročnikom in priiateijem KAROL HO IS mizarstvo in zaloga mrlvcških potrebščin v Gornp Radgoni Vsem svojim cenjenim gostom želi srečno in veselo novo .eto in su pri, oroča gostilna KRAMER v Trbovljah. Srečno Novo leto želi GUSIAV MEŠIČEK splošno sedlarstvo Tržaška c 1, Pobrežie, Maribor jj Srečno novo leto želi in se priporoča gostilna SEMRAJC pokopališče Sv. Križ, L)ubljana Srečno novo leto želi vsem cenj. naročnikom MAKS1M KOSEC ključavničarstvo — Mengeš Svojim cenj. odjema'cem želim srečno in veselo novo leto jfjfe ruperi skerbec jj trgovina mešanega blaga V idem • Krško 1ŽŽ \Monopolska veleprodaja soli | A SENČAR in SiN trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki eksrort ia c, ra-^enjava bučrieg < olja, zastopstvo Vacuum Oil Comp., lovarna žveplenih zdelliov in žvepleno-apnene brozge: A. JURCA nasi. MILKO SENČAR Podružnica; PTUJ, Slomškova ulita 11 & Na debelol Na drobno! m ti-— M. ČESEN], Kranj « h Zaloi?« lesenih kuhinjskih r>otreb-čin in Uosp. orodia, smrekove in mecesnove ^ M posode, stolov, pletarskih ter žimnatih izdelkov. Igiače in pleteno pohištvo p t & cS? m gfc® trnu* &i 1 U m Kemična čistilnica in parna barvarna ANTON KOLIAŠ, Kranj Vse tii in povsod zahtevajte edinole pr>ovrstne in najfinejše izJelke naše poznane domače znamke »JADRAN«, katere izde u(e Jadransko Posavska čevijarna v Kranju KOVINA Kranj JANKO RANT, Kranj trgovina i deželnimi pridelki in mešanm blagom. Špirit in žganie v odprtih in zaprtih steklenicah 5rP O Sfei ■M U m. NA DROBNO NA DhBELO Hote! Stara Pošla restavr cija in kavarna Kranj žeti vese'o in srečno novo leto vsem ren:enitr gostom in prijateliem Isto želi vstin oiiiemal eni me arna »PRI MATIČKU«. Se pripor, čata FRANC in FRANCKA LiEBER P »^--^»jmaer-^-jvtsspS /Su_=,.„. > SREČNO NOVO LETO ZELI vsem svojim odiema cem ivrdka BOGDAN ZILIČ DUNAJSKA CESTA 11 JURIJ POLLAK moderno stavbeno in pohištven, mizarstvo Krun), Farovška loka TONEJC VIKTOR tapetnik in dekorater Kranj, Rožna unča VINKO O^ELJI pečarski moister israni post^vl:n 'n popiavlja vsake vrs'e peči in štedilnike od preprostih do najmodi rnejšlb Gostilna »PRI JOŠTARJU« Kram želi vsem svoi m cenien m gostom srečno in veselo novo leto NACE in IVANKA KOKALJ gostilnu »pn Matičku« Kram vošči vsem cenjenem tfoslorr in obiskovalcem prav srečno in veselo novo leto n se priporoča za nadaljn iiaklonienost in onisk j) j (j BOCK elektrotehnik in trgovina z električnimi potreščinami ^ ci ah .,,„.. .,.„ Zastopstvo pobedelskih. mlekarskih in šivalnih f SLOV LIS I KILA stroiev ter brzoj anlnikov in nadomestnih delov { Srečno in uspešno leto 1934 želi vsem JUGOSLOVENSKO DRUŠTVO GUMA „ENGLEBERT" A. D. FILIJALA LJUBLJANA Tavčar(eva ulica 4 — Telelon 35-11 Srečno in veselo novo leto želi in se priporoča svoiim ceni. odjemeIcem-gnstom trgovina in gosti na PeUič preje Štrukelj * v Vižmarnh št. 81. veselo novo leto p- želi vsem znancem in pii|al«i)em S gradbeno 'n tesarsko podietie i'" ANTON MAVRIC | mestni stavbenik v LJUBLJANI Bb ■ Pisarno ima od t. decembra 1933 dalje v lastni trinnd- W stropni hiši na Tyrševi cesti št. 55. — Teleton 33-82. j^j Priporoča se tudi v novem letu za naklonjenost in mnogoštevilen obisk. & I '-vSs iSOrSSe .V« &ŠTM VKZfSt i ŽIVEC STANKO, modno krojaštvo, HRUŠ1CA - JESENICE SREČNO IN VESELO NOVO LETO teli vsem cenj. odjemalcem JOSIP MUSAR, mesar LJUBI JANA SV. PETRA C. 61 -- MESNICA S01.SK.1 DREVORED - STOJNICA Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem tvrdka R. WARBINEK tovarna klavirjev Ljnbljana, Gregorčičeva ulica 5 in se priporoča ie za nadaljno naklonjenost. Knjiqarna in papirnica JURIJA"-Kranj vošči srečno in veselo novo leto \ Ivan Sluga ! Veletrgovina s turo- ( j vinami in tovorni ( j prevoz z avtomobili ( ' Tržaška c. 22 ' Maribor I Telefon »t. 2272 v Širite Katol. tisk 1 ALOJZ PEK L AR gradbeno podjetje » Tomšičeva ul. 28 Maribor Srečno novo Isto žsli svojim atrankam MIHAEL HOHNJEC tovarna mesnih izdelkov — Maribor-Krčevinu Veselo in srečno novo leto želi Prva celjska KRISTALIJA Tvornica ogledal, bruiilnica stekla Stavbno in umetno steklarstvo Celje, Za kresijo št. 14 SREČNO NOVO LETO želi vsem cenjenim odjemalcem A.MAJEROVIČ, Čonoplja eksport perja, živine in poljed. pridelkov Zavod za snaženje oken ia stanovanj SLAVKO GRMOVSEK Ljubljana, Sv. Jakoba trg 5 Srečno in veselo novo Isto žsli vssm svojim naročnikom ANTON VRBINC krojač za uniform« in eivil Ljubljana, Vidovdantka cssta 20 Srečno novo leto teli cenjsnim odjemalcem tvrdka malčnega „Dvoslada" Ljubljana-Vič 113 Srečno in veselo novo leto želita svojim odjemalcem Ivan in Franja Javornik mesarija — Ljubljana Domobranska 7 — Wolfova 12 — Šolski drevored Srečno in zadovoljno novo leto želimo vsem našim cenjenim gostom in odjemalcem Ana in Pavel Krečič gostilna in trgovina LJUBLJANA, Vidovdanska cesta 1 SREČNO IN VESELO NOVO LETO želim vsem svojim cenj. naročnikom in naročnicam. Zahvaljujem se za obilo zaupanje v preteklem letu. Prosim, da mi cenjeni in častiti odjemalci ohranijo dosedanje zaupanje, kajti tudi v bodoče se bom potrudil, da bom \sakemu točno, solidno in kar najceneje pobtregel Jf t« iS M Jasi m m m SfiV Sv. //>i m SREČNO BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO želi vsem cenj. odjemalcem in se priporočajo GORENJSKE !MLEKARSKE ZADRUGE} NAKLO PRI KRANJU Srečno novo leto ieU pj/07 B/joj/S luf}$nSAy usa/ Srečno novo leto želimo vsem svojim odjemalcem „TIVAR" - OBLEKE LJUBLJANA Mestni trg 3 — Sv. Petra cesta 23 Celovška cesta 63 Vsem cenjenim gostom slovenskega penziio-nata v Beogradu, Zrinjskega 16, želim srečno novo leto in se priporočam MARIJA JEMC IVAN VRHOVEC krojač ŠT. VID NAD LJUBLJANO i M Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem Martin orehovec kanarski mojster in iz-delovatelj raznih čepic Vsem znancem in prijateljem, gostom mojega brivskega in d-m-skega salona želi srečno novo leto SVETEC Novo mesto irH tvrdka Ign. Žargi Liub.jana, So. Petra » « M—— O&rvitev novs uostilsi«! Vab m vse znance, prijatelje ler ostalo občinstvo k otvoritvi moje go-tiln«, ki bo 1. januarja 1934 na Radvanjski cesti 32, Nova vas pri Mariboru — U v rut na vina kakor luili jedila so pripravljena. Govedič Franc. //a? o; a/ oaou 0/9S0A Uf OU?9JS tuiiiii žil š Hit iltlli .je prafcena i 7. najbolJfceara douiMCviica i. Ut in j« zato Tovarna hranil in pražarna L 11. Hrelstlj družbis z o. z. Glince—Ljubljana Telefon ;>8 IU SIS Veselo in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in znancem FRANC ŠKERJANEC valjčii mlin Radomlje Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem ter se priporoča FRIDERIK VIDIC trgovec Celje, Kralja Petra ccsta št. 23 Blagoslovljeno novo leto želim vsem svojim cenjenim naročnikom VIKTOR ŽVEGELJ slikarstvo in pleskarstvo Ljubljana, Pleteršnikova 14. Tudi Vi kupuje tam, k;er vsi drugi kupujelo! Vse modne predmete, kakor: klobuke, moško perilo, kravate; čipke, vezenine, ročne torbice, šopke iti drugo opremo ca neveste v veliki izberi si najugodneje nabavite v staroznaai ia največji kranjski modni in galanterijski trgovini A. Adamič - Kranj,.....Glavni trg kj«r boste po zmernih cenah najboljše posti členi ZAHVALJUJEMO SE rsem ra mnogoštevilne izraze ljubezni, izkazane pri smrti in pogrebu nai« predrage matere Uršule Zadmhar Posebno se zahvaljujemo preč. gg. župniku Finžgarju in vikarjn Hostniku. Bog stotero povrni! J Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 3, januarja ob 9 v trnovski farni cerkvi. V Ljubljani, dne 31. decembra 1933. ŽALUJOČI OSTALL bran itn* pijača, zlasti ta slabotne in boleline. Zahtevajte povsod le ADRiA' žilno ketvo —m—mama—■—■ s—a—s— —— —■ mu »asa , KARI.. JEVŠČEK : splošno mizarstvo želi vsem cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto 1934. 1 Globoko uf.aloSčecl naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš predobri soprog, zlati oče, brat. ded, stric in tast, gospod posestnik, lonni trgovec in bivSi gostilničar dane«, po kratkem, muka potnem trpljenju, previden s svetimi zakramenti, mirno in vdano zaspal v Gospodu. Pogreb dragega pokojnika »e bo vriKl dne 1. januarja J934 ob pol 0 na fanio pokopališče v Velikih Laščah. Gornje Retje pri Velikih L&Sčah, 30. decembra 1933. Zala joči ostali. Veselo in zadovoljno novo leto želim vsem mojim cenj. gostom MALCI KAI.C vinotoč in delikatesa Ljubljana — Vošnjakova št. 4. Srečno in veselo Novo leto želi VINKO OMERZEL mizar Zvezna ulica št. 9, Moste. EMIL KOPRIVNIKAR strojno mizarstvo LITIJA 3 m v L ubliani stanovanjsko hišo vrednost do ene:n milijona dinarje v. Plačam dve tretjini v golnvini, ostalo prevzamem eventuelno hipoteko. — Posredovalci izključeni. — Ponu Ibe pod »Stanovanjska hiša« 15.160 na upravo lista. Pozor trgovci s sadjem — cenjeno občinstvo! V sredo, dne 3. januarja: Štajerska jabolka v zabojih po 30 kg. Ljubljana — Šolski drevored. Pridobivale novih naročnikov! Naznanjamo žalostno vest, da je naša srčnoljuhljena in dobra soproga in mati, gospa Morila Schulier soproga šolskega upravitelja v petek, dne 29. t. m., previdena s tolažili svete vere. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 31. decembra 1933 ob pol štirih popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 30. decembra 1933. Globoko žalujoči ostalL s* ■ n 'M Štev. 1. »8LOVKKEC«, tam 3®. 198&. Stran 97. V malih oglasih velja vnaka beseda Din 1'—? ienltovan)»ki oglas* Din T—. Najmanj* znesek aa mal o«Um Din 10*—. Hali oglasi »e plačujejo takoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega tnačaja se računa enokolonska, S mm visoka petttna vrstica po Din 2*30. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko* Vsem svojim cenj. odjemalcem vošči veselo in srečno Novo leto ter »c oriporoča za nadaljnji odjem tvrdka F. M. SCHMITT, LJUBLJANA Pred školifo it 2 — Lingerjeva it 4. I^tJ^S^f^ jjlfi^i 1 za izdelovanje pletenih 8\fw*^9sWSMHiMH®SSi rokavic, za delo na dom, i dobe takoj delo. Ponud-| be pod »Zaslužek« na Vas vabi restavracija pri ; Aloma Company d. z o. z., Šestici. (h) Ljubljana. (b) Na Silvestrov večer Silvestrov večer aa priredi s koncertom. Drugi dan, t. januarja — otvoritev gostilne, isto t koncertom. Se priporoča gostilna Kramar, Dolenj-(ka cesta S. (h) Na Silvestrovo vci v gostilno Krušič, Zelena jama, kjer bo domača zabava z godbo. Priporočata se: Slavka in Anica Plevnik. (h) iMi Trgovski pomočnik 19 letni, mešauc stroke, ieli primerno službo. — Kušar, Trojane. (a) Vrtnar Minski, samostojna, boTj- ia moč, z dobrim spričevalom, išče službo s 1. ali 15. februarjem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dober kul-tivator« it. 15229. (a) Izvežbana pletilja •prejme vsako delo, tudi manjša popravila na dom. Naslov v upravi »Sloven-ea« it. 15254 (a) Trgovski pomočnik aaftatjja moč, z meičan-■ko maturo, izvežban ▼ mešani in manufakturni stroki, Uče naraeščenje sa hrano in stanovanje ter eventuelno primeren honorar. Zupin, Rakek it. 162. (a) Potnika za Jugoslavijo, dobro vpeljanega pri trgovcih z usnjem, sprejme kemična tovarna. Ponudbe pod št. 36205 na Publicitas, Zagreb, Ilica 9. (b) Iztirjeno pletiljo rokavic sprejme F. M. Rozman, Ljubljana, Židovska ulica 7. (b) Kuharica ld je že 10 let služila v župnišču, išče službo kot samostojna gospodinja. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Župnišče« št. 15272. (b) mms\ Učenca (ko) sprejme fotograf Bavec, Brežice. (▼) Pekovski vajenec se sprejme pod ugodnimi pogoji Lovro Sušnik, pekarna, Škofja Loka. (v) Akademik instruira vaa gimnazijska predmete. Cena 8 Din na uro. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Zajamčen uspeh« št. 15235. (u) ŠOFERSKA ŠOLA L Gabcrščik. bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova niica. Garaža Stupica. - Vožnje v zaprtem avtomobilu. Prikroievaloi leCoi za na in in M GDlčČili se vrii od 15. I.-l. II. 1934 v priznani strokovni šob. Tateraije priporočljiv tud; sa privatno uporabo, ker se vrši točno po novi izdani kn igi „TQALETA" katera je v vseh ki.iig.ir. unh in v šoli na rmpoiago-Prijare spre ema in pojasnila da,e u stnik šole T. KIM. !MiiH! Sv. Petra cesta 4/II. Vajenec za čevljarsko obrt — »e »prejme. Prednost ima oni, ki se je že učil. — Ivan Vrbanek, Trebnje, v Večja trgovina z mešanim blagom na reželi sprejme trgovskega vajenca. Prednost sinovi železničarjev. — Ponudbe pod »Ubogljivost« štev. 14880 na upravo »Slovenca«. (v) Znižali smo cene! Kosilo 3 Din, golaž 2 Din, bržola 3.50 Din, zrezek 3.50 Din, dunajski 4 Din. — Dobra štajerska vina po 10, 12 in 14 Din ter druga pijače in različna okusna jedila iz konjskega mesa, vsak dan (veža. Konjsko meso je zdravo, lahko prebavljivo, zato ga jejte mnogo, ker ga tudi zdravniki priporočajo. Priporoča ta IVAN in MARIJA MARINŠEK Prečna al. 6, nasproti meitna kopeli, Ljubljana. Trisobno stanovanje eventuelno s kopalnico in vsemi pritiklinami oddam. Kodeljevo, Ktjunova ulica 12. (č) Šoferska šola E. (Teh k bivSa Ca mernik.iva »olerska inla I Liabl.atm. Ouitaisk« c. !W 3ota poklicno Šoferje In »mati-rje Prospekti 111 po lasniln zastonj tn franko. Stanovanje v mestu Šoštanj, z dvema sobama, kuhinjo in ostalimi shrambami, prodam do smrti najemnika. — Prednost imajo upokojenci (č) Soba se odda 2 gospodoma na Miklošičevi cesti, Delavska zbornica. Naslov pove uprava »Sloven.« pod št. 15160. (s) Opremljena soba solnčna, zračna, parket, elektrika, separaten vhod, se takoj odda po ugodni ceni. J. Kopač, Celovška cesta 14/11. (s) Mirno sobo tik centra oddam 1 ali 2 boljšima, solidnima osebama, event. s hrano. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15205. (s) Posestva Izjava. Jakob Piiek iz Bevk obžalujem, da sem žalil dne 27. novembra 1933 go. Ivano Jania iz Bevk in se H zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Jakob Pišek. (o) Enonadstropno vilo z zemljiščem, v Radomlju - oddam v najem ali prodam. Pojasnila daje Josip Pogačar, Kamnik. (pl Služkinja ki zna dobro kuhati, čistiti sobe in perilo, želi premeniti službo k boljši družini v Ljubljani. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Zvesta« št. 15293. a Mesto gospodinje iičem. Sem dobra kuharica in stara 50 let. — Naslov v podružnici »SI.« Celje. (a) Čevljar, pomočnika prvovrstnega, za šivana in zbita dela, sprejme v stalno službo Josip Pogačar, Kamnik. (b) Veščega potnika ta Jugoslavijo, verzirane-Ja v čevljarskih potreb-Ičinah, ki je vpeljan pri vseh trgovcih z usnjem, »e sprejme. Ponudbe pod It. 36205-A na Publicitas, Zagreb, llica 9. _(b) Gospodična iz boljše rodbine, vaiena finih ročnih del, izurjena v korespondenci, resna in strogo zanesljiva, se takoj spreime v modno trgovino 7.K dame in gospode kot blatfajničarka. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja pod Šifro »Natančna« št. 15037 na upravo »Slovenca«. (b) v jrnt Hmeljarji pozor! Na 250.000 Din vredno nepremičnino dovolim vknjižbo tistemu, kateri mi posodi 50.000 Din za dobo dveh let. Osem odstotne obresti plačam v naprej. Glede točne vrnitve podpišem menico. — Cenjene ponudbe prosim do 6. januarja na podružnico »Slovenca« v Celju pod »6. januar« 15169. (d) Najkulantnejša posojila dajemo na vloge vele- bank, vrednostne papirje, vojno škodo, državne bone, Blairova posojila in na kurantno blago. Naloga iz province promptno izvršujemo. Pučka štedi-ona, Zagreb, Meduličeva br. 31. Telefon 90-03. — Naš zastopnik za dravsko banovino je Rudolf Zori, Ljubljana, Gledališka ul. št. 12, na katerega se je obrniti. (d) Dolžniki vseh stanov — za Vas posluje »Zaščita« reg. zadruga z o. z. v Ljubljani, Masarykova cesta 14/11. Uspehi dokazani! (d) Mizarji pozor! Dobro vpeljana mizarska tvornica brez konkurence sprejme družabnika. Zelo ugodno! - Ponudbe pod »Dolenisko« na podružnico »Slovenca* Novo mesto. (d) Dva niJješolca (dve nižješolki) sprejme na hrano in stanovanje profesorjeva družina. Pomoč pri učenju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15238. (D) leh težkih »«ih M mor, < i n la/if d t>IU ' nsuno v,Ivi r doma' Itlarnt. Mi iamn vsakomur ickoi« det«, er P1' '[•nT kar dol«uie mnofit. /ntivilnic V 'lui.nu. d" !| fttf delali m »a lužili, 0 Din. Na zalogi vse vr t" klotastih odej. Pošilja it> povzetju Rudolf Sever, Marijin tri? 2, Ljubljana. Kislo zeljo, repo prvovrstne in cele glave za sarmo, v sodčkih dobavila po brezkonkurenč-m ceni Gustav Erklavec, Ljubljana. Kodeljevo 10. telefon 25 91 (I) j Nogavice, rokavice robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri PKTKI,I!\'C-w liiuhliana. ob vodi blizu Prešernovega spomenika. VINA Za težko delo Vam i dobrini vinom postre/e Centralna vinarna v Ljubljani. IME poceni dobavlja E. Vajda, Čakovec. Vzorce pošlje brezplačno. Svež« najHnefše norveško ribje olje Iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubl|«nl s« priporoča bledim ia slabotnim osebam. Za živinorejce neobhodno potrebno Te-žakovo olie za živino — se dobi samo pri tvrdki M Težak. ZaiJreb Gun-duličeva 13 — V ročkah od 5 kg za 100 Dn po ročki s plačano poStnino. Ptičjo hrano prvovrstno, ra vse vrste ptic — po zniJani ceni: Sever & Komp.. Liubliana Gosposvetska cesta 5 (I) Prima sladko seno prešano in neprešano — prodaia na drobno in debelo Amalija Lottspeicb. Rimske toplice. (I) Šivalni stroj za pogreznlti, prvovrstne znamke, se poceni prodi. Dvorakova ulica št. 3-1., Uv* (1) Zahvaljujemo se našim odjemalcem za zaupanie ki smo ga vživali preko leta, našim poslovnim prijateljem za pomoč in zvesto sotrudništvo, našim sotrudnikom za zvesto delo MOŠKE NOGAVICE: Bomha/aste...........Din 5'— Svilene............1) ti 7'— Fior..............Din 10 — V teb snežkah lahko hodite tudi v najslabšem vremenu Usnjeni čevlji in noge Vam bodo ostale popolnoma suhe V njih luh-ko nosile Čevlje iz lastina /.a Din 49'—. Elegantni čeveljčki iz svilenega atlasa, zgoraj okrašeni. Najprikladuejši pri najdražji večerni toaleti. Vrsta 2045-11 Čevlji za vsnkn priložnost iz dobrega boksa i usnjenm podplatom in peto. Praktični in okusni. iz laka za Din 99'—. Udobni a elegantni čevlji iz tople volnene kiobučevi.ie z okrašenim rob> m iz krunera. Za občutljive noye v zimskem ča^u nenadomestljivi. in za razumevanje pri postrežbi odjemalcev. Obljubljamo da bomo do zadnjega diha ostali zvesti oporoki Tomaže Bat'e: služiti jugoslovanski javnosti. Čevijt za nedeljo in nraznik ki jih izpopolnjujemo že 30 tel. Vsak dan so boljši in ludi cenejši Elegantni čevlii, na robu šivani, izdelani iz naitoljšega boksa t usnjenim podplatom in usnjeno peto Eiejantni čevlji iz telečjega boksa, zgnrnli del kombiniran s toplo klobučevino. Zaradi svoie etegance so nazvatu ludi »Diplomatski« Zn dečke Iti .itkdnr ne mi i ujelo, evo dobrih, Vrsta 6262-21 visokih čevljev iz močne ui istne kc.e z izdržlji- štrapacni čevlji za zimski šport iz tn enega vimi um jastimi podplati. Vel 35-33 Dm59"—. dul uoksa z usnjenimi podplati in peto. Za delo v h'adnih prostorih nenadomestljivi. Izdelani iz tople volnene klobučevine z ne-premočljivim podplatom iz gumija. Naše tople »Zepp« so naiprimerneiše za delo doma in na dvorišču. So nepremočljivp ker imaio podplate iz gumija. Dečje Din 25"—, moške Din 35"—. Vel. 23 26 Vrsta 5861 00 Za Vaše i mirta In na Ifheio velfirtutina A. VOLK LJUBLJANA Keilievft <*«•(* M DRVA M PREMOG pr. Iv.Schumi Dol en jska cesta Telefon St. 2951 dobite pri Fr. Zalokar - Mengeš 41. Širile »Slovenca«! FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zelss-lkon // Roden-stock // Voigtiander // Wetta il Certo I t d. 1.1, d. II Ima vedno v zalogi FOTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE v Ljubljani II Miklošičeva cesta 5 RADIO NARODU! Odločili smn se. da ralio 100% poplariziramo in radi tesa Vam stavimo naš a> ara t tipa 933, kaien sprejema tudi ameriške postaje na razpo>ago. in sicer na iS mesečnih obrokov po Din 2«0*- ozirotnit Din 220'— za isti aparat z vdelanim supre