1942 - TRIDESET LET - 1972 DELAVSKA ENOTNOST 28. OKTOBRA 1972 - ŠT. 43 - L. XXIX V nedeljo popoldan Foto: MILAN ŠUBIC IONE KROPUŠEK V UVODNI BESEDI NA SEJI SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Pismo nas spodbuja, da dosledno in brezkompromisno uresničimo zadane naloge, da bi tako uveljavili interese delavcev v vsej družbi Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je ob koncu minulega tedna v glavni točki dnevnega reda vjzpravljal o nalogah organizacije, ki slede iz vsebine pisma predsednika Tita in izvršnega biroja J goslovanskim komunistom. Po svoji vsebini in po mnogoterih stičnih točkah sodi ta razprava v oko aktivnost slovenskih sindikatov v pripravah na bližnji VIII. kongres, tevilni razpravljavci so opozorili na mnoge konkretne probleme, ki jih morajo sindikati na naj- različnejših ravneh začeti nemudoma razreševati. V svoji uvodni besedi pa je predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Tone KROPUŠEK sintetiziral temeljna izhodišča delovanja sindikatov v prizadevanjih, da se uresničijo besede predsednika Tita, izrečene jugoslovanskim komunistom. V nadaljevanju povzemamo uvodno besedo predsednika RS ZSS Toneta Kropuška. da'nflSV°^i uvodni,befdi na seji RS ZSS je Tone Kropušek ugotovil, snujemo, podrobneje opredelimo. Sindikati kot politična organi- „V tem smislu smo za bodoče delovanje sindikatov Sloveniie že - Q^s Pismo predsednika Tita in izvršnega biroja zavezuje in hkrati zacija delavcev morajo uveljavljati interese delavcev v celotni družbi izoblikovali vsebinsko zasnovo - to so naše teze o idejnopolitični Spodh ■ pieuseunm.il ma m izvršnega enoja zavezuje m mcran zacija aeiavcev morajo uveljavljati interese delavcev v celotni družbi izoblikovali vsebinsko zasnovo - to so naše teze o idejnopolitični od v * da dosledno m brezkompromisno uresničujemo naloge, ter se s političnimi sredstvi organizirano boriti za njihovo ures- osnovi in delovanju sindikatov Slovenije, ki so prav zdaj v javni Katerih smo si nekatere že začrtali, druge pa, tiste, kijih še ničitev. Zatem pa je Tone Kropušek dejal: - (Nadaljevanje na 2. strani) eOt>tN sanitarne keramike svetlobnih teles in gospodinjske posode S POSEBNIM POPUSTOM V BLAGOVNICI PLENUM RS ZSS 0 SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH DRUŽBENIH DOGOVOROV 0 DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV______________________ Le toliko, kot smemo! Delno zvišanje neobdavčene mase kalkulativnih osebnih dohodkov še ne pomeni zvišanja zaslužkov, temveč je treba prej ustvariti pokritje v dohodku # Priporočilo sindikatov: kjerkoli je možno, najprej dvigniti zaslužke delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki Plenum RS ZSS je na zadnji seji sprejel več sprememb in dopolnitev obeh splošnih družbenih dogovorov za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Naštevamo najvažnejše: — podpisniki samoupravnih sporazumov lahko prvi dve skupini kalkulativnih osebnih dohodkov povečajo za 100 din mesečno; — najnižji osebni dohodek za normalni delovni uspeh v polnem delovnem času se poveča od 800 na 900 din mesečno, znesek za regresiranje družbene prehrane pa od 50 na 60 din mesečno; — najvišji osebni dohodek sme, ob doseganju najvišjih poslovnih uspehov — upoštevaje 25-odstotni faktor stimulacije - doseči največ 7500 din me- čuna, se kot strošek lahko pri-sečno; zna največ znesek do polovice — v primerih, ko za prenoče- dnevnice, torej največ 40 dinar-vanje ni mogoče predložiti ra- jev. (Nadaljevanje na 5 strani) GE* Mercator vreme ni zanesljivo zanesljiv je r Vlil. KONGRES ZSS w UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE Pismo nas spodbuja, da dosledno in brezkompromisno uresničimo zadane naloge, da bi tako uveljavili interese delavcev v vsej družbi Iz uvodne besedeToneta Kropuška o nalogah sindikatov po pismu predsednika ZKJ tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ na seji sveta Zveze sindikatov Slovenije (Nadaljevanje s 1. strani) razpravi. To zasnovo moramo zdaj v javni razpravi dopolniti, v nekaterih vprašanjih konkretizirati, hkrati pa tudijasneje opredeliti tiste smeri delovanja naše organizacije, ki nas usmerjajo k aktivi-zaciji in revolucioniranju osnovnih delavskih množic. Vse to moramo storiti z enim samim namenom - zagotoviti moramo odločujoč vpliv delavcev na vseh področjih družbenega dela, od gospodarstva, kulture, izobraževanja pa tja do politike, zagotoviti moramo njihov odločujoč vpliv na vseh ravneh družbe - od temeljnih organizacij združenega dela do republike in federacije.“ V nadaljevanju se je predsednik sindikatov Slovenije vprašal, katere so pravzaprav tiste naloge, na katere nas opozarja pismo, ki se jih lahko in tudi moramo lotiti takoj in brez posebnega programiranja. V odgovoru na to vprašanje je opredelil te naloge na naslednjih področjih: razvijanje samoupravnih odnosov, stabilizacija gospodarstva, problemi socialnega razlikovanja, kadrovska politika, uresničevanje načela demokratičnega centralizma in, slednjič, odnosi sindikatov Slovenije s sindikati drugih republik in z Zvezo sindikatov Jugoslavije. ClMPREJ PREIDIMO K PRAKTIČNIM REŠITVAM Kar zadeva napredek samoupravnih odnosov, je dejal Tone Kropušek, je le-ta odvisen predvsem od tega, koliko bomo sposobni spreminjati današnje, v marsičem še nesamoupravne odnose in prakso. 'Doslej je v Sloveniji samo pet delovnih organizacij podpisalo samoupravne sporazume med temeljnimi organizacijami združenega dela. Petnajst delovnih organizacij že ima osnutke teh sporazumov, v štirinajstih delovnih organizacijah pa so ustanovili temeljne organizacije zdmženega dela in njihove medsebojne odnose uredili s svojimi statuti. Le nekaj več kot sto delovnih organizacij pa ima programe in načrte za ustanovitev TOZD in za njihovo mesebojno povezovanje.1* Sklep, ki ga je povzel Tone Kropušek iz teh dejstev, lahko strnemo v naslednjo misel: čimprej je treba preiti iz razprav v ozkih krogih — pa še teh je izven podjetij več kot v delovnih organizacijah! - in preiti k praktičnim rešitvam. Zatem pa je nadaljeval: „Vse predloge in zamisli, seveda oprte z analizami, ki jih v nekaterih delovnih organizacijah že imajo, z njihovim uresničevanjem pa odlašajo, je treba takoj razgrniti pred delavci in doseči, da bodo o njih tudi spregovorili. Tam, kjer pa predlogov za ustanovitev temeljnih organizacij zdmženega dela še ni, je treba delavcem povedati, zakaj jih ni in kakšni so razlogi za oklevanje pri uresničevanju tega dela ustavnih sprememb!“ Tone Kropušek je opozoril, da morajo dati pobudo za to sindikalne organizacije skupaj z Zvezo komunistov. Kar zadeva dislocirane obrate, naj dajo pobudo za oblikovanje TOZD sindikalna vodstva skupaj z organizacijami ZK v matičnih podjetjih, neposredno odgovorni za to pa so občinski sindikalni sveti, kjer imajo matična podjetja svoj sedež. Doseči pa je treba tudi odločnejši premik v samoupravnem povezovanju med trgovino in proizvodnjo. •Pri tem lahko veliko storijo strokovni sindikati! V kratkem bo tudi pripravljen natančen pregled o tem, da kod so prišle delovne organizacije pri snovanju TOZD, njihovem ustanavljanju in medsebojnem povezovanju. Republiški svet bo to vprašanje analiziral že na prvi prihodnji seji v prvi polovici prihodnjega meseca. Svet in republiški odbori bodo nato na podlagi izoblikovanih sklepov usmeijali celotno akcijo ter pomagali osnovnim organizacijam sindikatov in občinskim sindikalnim svetom. Seveda pa mora biti težišče konkretnega in operativnega dela na občinskih sindikalnih svetih, na odborih strokovnih sindikatov in na osnovnih organizacijah. Ko je Tone Kropušek govoril o različnih ekscesih, zlorabah in razsipništvu, je opozoril, da so vsi ti negativni pojavi posledica dejstva, da so se nekatera področja izmuznila iz samouprave in da so tako brez vsake kontrole delavcev. Gre za del zunanje trgovine, za različna predstavništva ter za celotno področje materialnih odnosov, kijih urejamo s civilno-pravnimi pogodbami. „Res je, da so ekscesi in zloraba družbene imovine tudi zadeva organov pregona,11 je dejal, „ki jih je treba okrepiti in usposobiti, vendar je za sindikate osnovno naslednje: dosledno je treba zagotoviti samoupravno kontrolo delavcev tudi v teh dejavnostih, videti moramo, kako so opredeljene pristojnosti in odgovornosti teh služb in posameznikov v njih. Sindikalne organizacije morajo zahtevati, da te službe kot celota in posamezniki stalno pred organi upravljanja polagajo obračun svojega dela. Vse civilno-pravne pogodbe morajo sprejeti in jih verificirati organi samoupravljanja. Vnovič tudi zahtevamo, da se preverijo prejemki posameznikov iz civilno-pravnih pogodb, ki se izplačujejo na blagajni organizacije, kjer je delavec zaposlen. Če bo treba zadevo urediti z zakonom, bomo sindikati dah tudi zakonsko pobudo.11 Najbolj neposredno pa teži delavce njihova nemoč pri oblikovanju stanovanjske politike. Kljub samoupravnim spremembam in novi zakonodaji s področja stanovanjske politike, so ostali odnosi na tem področju skorajda nespremenjeni. Zato so potrebne korenite spremembe v stanovanjski politiki, take, ki bodo zagotovile več družbenih stanovanj za delavce. To pa bo seveda možno uresničiti le z odločnim uveljavljanjem samoupravljanja tudi na tem področju. „Zato naj občinski sindikalni sveti v svojih občinah zahtevajo,11 je dejal Tone Kropušek, „da se skladno z zakonom in brez oklevanja ustanovijo samoupravne interesne’ skupnosti. V njih naj delavci razpolagajo in odločajo tako o politiki gospodarjenja z obstoječim stanovanjskim fondom, ki je v družbeni lasti, kot tudi o politiki najemnin in o gradnji stanovanj, pri čemer mora dobiti večjo veljavo načelo solidarnosti. Ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti na tem področju lahko odpravi sedanji monopol stanovanjski podjetij nad stanovanjsko politiko.11 strokovni odbori. Ukrepi za sanacijo pa naj bodo sestavni del programske politike ekonomskega razvoja za prihodnje leto.11 NE SMEMO SE VRNITI TJA, KJER SMO ZAČELI Ko so bili sprejeti ukrepi za odpravo nelikvidnosti, niso bile dovolj proučene niti njihove socialne niti ekonomske posledice. Zato smo začetek delovanja teh ukrepov prestavili na januar prihodnjega leta. Vendar dva meseca pred delovanjem teh ukrepov še vedno nismo razjasnili niti najpomembnejših neznank. „Zato še v letošnjem letu potrebujemo ocene socialnih in gospodarskih posledic ukrepov za odpravljanje nelikvidnosti,11 je opozoril Tone Kropušek. „In to v vsakem podjetju posebej, v vsaki občini pa tudi v republiki. Sicer se lahko primeri, da se bomo zavoljo socialnih zaostritev in konfliktov, ki jih bo med drugim povzročilo znižanje osebnih dohodkov v tistih delovnih organizacijah, ki so nelikvidne, morali vrniti tja, kjer smo pravzaprav začeli. Lahko se celo primeri, da pri uresničevanju teh ukrepov ne bomo dosledni. Kaj torej potrebujemo? Videti je treba, katera podjetja se bodo znašla v težkem položaju in kje se bodo po sili zakona zmanjšali osebni dohodki Zato moramo izoblikovati programe in predvideti možnosti, kako ukrepati tako v podjetjih kot v občinah in v republiki, da bi lahko uspešno premagovali težave, hkrati pa spoštovali predpise. Delavcem je treba naravnost in odkrito povedati, kakšen je in kakšen bo njihov položaj. Z delavci v delovnih organizacijah se je treba dogovoriti, kakšno breme bodo nosili sami, kolikšno pomoč pa lahko pričakujejo od zunaj. Mislim predvsem na sklad skupnih rezerv in na druge ukrepe občin in republike. Osnovne sindikalne organizacije morajo zato zahtevati od vodstev podjetij, da pravočasno povedo, kaj bodo ti ukrepi za stabilizacijo pomenili za delavce in kaj bodo vodstva sama ukrenila.11 V tem trenutku je v Sloveniji nelikvidnih 157 delovnih organizacij, ki zaposlujejo skupno 57.000 delavcev, blokirana sredstva pa znašajo 530 milijonov dinarjev. Razmere se sicer v zadnjih mesecih izboljšujejo, vendar številna dejstva pričajo, da je problemov še vedno preveč in da zahtevajo polno politično angažiranje tako komunistov kot sindikalne organizacije kot celote. Sindikalne organizacije naj zato v vseh delovnih organizacijah zahtevajo programe stabilizacije, interne ukrepe za stabilizacijo ter redno spremljanje teh ukrepov. Trenutno posluje v Sloveniji z izgubo 111 delovnih organizacij; razen elektrogospodarstva in železnic gre predvsem za manjše delovne organizacije. Toda dejstvo je, da izgube v zadnjih mesecih vendarle naraščajo, prav to pa je tisto, zavoljo česar so sindikati zaskrbljeni. Kaj storiti? „Republiški svet je že predlagal izvršnemu svetu nekatere ukrepe za sanacijo izgub, zlasti v elektrogospodarstvu,“ je povzel predsednik Kropušek. „Vse sindikalne organizacije v podjetjih, ki poslujejo z izgubo, naj zahtevajo programe z ustreznimi ukrepi za postopno sanacijo. Občinski sindikalni sveti naj terjajo, da sanacijske SOCIALNI UKREPI NAJ POSTANEJO SESTAVNI DEL EKONOMSKE POLITIKE Ko je Tone Kropušek obravnaval nekatere naloge v zvezi s problemi socialnega razlikovanja, je ugotovil, daje bilo v zadnjem letu — tudi na predlog sindikatov — sprejetih več ukrepov. Tako so na primer samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v marsičem omilili neupravičene socialne razlike. V teh dnevih se bodo valorizirale kalkulativne osnove osebnih dohodkov dveh kategorij zaposlenih z najnižjimi osebnimi dohodki, tako da bodo v marsičem omiljene posledice prehitrega naraščanja življenjskih stroškov. Letos se je tudi že občutno povečal otroški dodatek, s 1. novembrom pa se bo vnovič valoriziral. Valorizirale se bodo pokojnine. Za zadnja dva meseca letošnjega leta pa bodo upokojenci z nižjimi pokojninami prejeli enkratni dodatek, ki bo ublažil posledice podražitev nekaterih osnovnih življenjskih potrebščin, h slednjič, tudi cene kruha ostanejo do novega leta na sedanji ravni Sindikati so v tezah o idejno-politični osnovi, ki jo bo sprejel VIII. kongres, opredelili mnoge pomembne in konkretne naloge n3 tem področju. Nekatere je možno začeti uresničevati takoj, tak® denimo na stanovanjskem področju, na področju šolstva, rekreacije, pri zagotavljanju življenjskega minimuma itd. P3 vendar.. . ,,Za prihodnje leto je treba izdelati socialni program z ukrepi, k bodo zaščitili življenjski minimum vseh. Take ukrepe moram3 . imeti v občinah in v republiki. Biti morajo sestavni del ekonomski politike za leto 1973. Dosedanje razprave v republiki se nagibajo t temu, naj bi razen drugih socialnih korektivov v bodoče povečat predvsem pomen otroškega dodatka. In slednjič: če hočemo dosledno uresničevati ukrepe za stabilizacijo, potem moramo račti n ati s počasnejšo rastjo življenjske ravni. Ta počasnejša rast p3 seveda ne sme prizadeti vseh enako. Breme stabilizacije moram® porazdeliti tako, da bodo močnejši nosili težji del. Zato moram® zaščititi standard tistih z nižjimi dohodki, kajti ne moremo dov° liti, da bi socialne zaostritve, do katerih bi lahko prišlo, preprečil* doslednost v naših prizadevanjih za stabilizacijo.11 VEČ VPLIVA DELAVCEV NA KADROVSKO POLITIKO Ko je obravnaval naloge sindikatov na področju kadrovske politike, je Tone Kropušek opozoril, da le-ta ne more biti le v pristojnosti kadrovskih služb, zlasti pa ne posameznikov. Zagotoviti j* treba večji vpliv delavcev in s tem tudi sindikatov na kadrovsk® politiko, in to od delovne organizacije, do vseh drugih ravni. Gre z3 strokovne in vodilne kadre pa tudi za kadre, ki delajo v sam0 upravnih in predstavniških organih. Oživiti je treba institucijo zaupnice, odpoklica in priznanja. Kar pa zadeva sindikate, naslednje: „Okrepiti moramo kadrovski sestav osnovnih organizacij in pr® tehtati, ali ne bi bilo morda potrebno v večjih delovnih organizacijah z več temeljnimi organizacijami združenega dela in z več tis°c zaposlenimi tudi profesionalno zadolžiti delavce, ki bi delali v sindikatu. Prav tako je treba okrepiti občinska sindikalna vodstv® Izkušnje namreč kažejo, da občinski sindikalni sveti brez profesionalca — in teh je kakih dvajset — ne razvijajo takšne aktivnost® kot bi jo od njih pričakovali. Ta naloga naj bo v tem trenutku' ospredju.11 v Zatem je predsednik RS ZSS spregovoril o uveljavljanju nače' demokratičnega centralizma. Dejal je: programe obravnavajo tudi občinske skupščine in da tudi same ........ ' “ * ril .................* ‘ SPOŠTUJMO LASTNE SKLEPE IN ODLOČITVE „Problem nespoštovanja demokratičnega centralizma ni tolik0 tem, da nižji ne bi ubogal višjega, problem je predvsem v tem, -sami sebe ne ubogamo in ne spoštujemo, da premalo doslecm uresničujemo lastne sklepe in premalo kontroliramo lastno delo-vseh sindikalnih organizacijah moramo zato uveljaviti prakso, ’ stalno zasledujemo uresničevanje sklepov. To, ah dosledno ali f dosledno uresničujemo sklepe, pa naj ocenjujejo predvsem delav'1' Slednjič, sindikati v delovnih organizacijah morajo zahtevati, ir 1 v -----— — — —— ------------------- •— * * ---------------------------- — c-------j — j . | izoblikujejo ustrezne ukrepe. To bo storil tudi republiški svet in organi samoupravljanja sproti poročajo delavcem o izpolnjevanj OBČINSKI SVET TEKSTILNA TOVARNA ZVEZE SINDIKATOV GROSUPLJE MOTVOZ IN PLATNO - GROSUPLJE čestita vsem občanom čestita vsem občanom za občinski za občinski praznik -29. oktober - ter jim želi praznik - 29. oktober - ter jim želi še veliko delovnih uspehov! Poslovnim partnerjem pa priporoča še veliko delovnih uspehov! svoje kvalitetne izdelke! nalog in sklepov samoupravnih organov. Takšna poročila naj satih upravni organi posredujejo tudi članstvu sindikatov na njih0^ množičnih sestankih. Le tako lahko zagotovimo učinkovito k° trolo delavcev nad delom sindikalnih forumov in organov sam upravljanja.11 VEČ STIKOV Z DRUGIMI REPUBLIKAMI V£,v S UKU V Z. UKUUlim KcruBLiiuvivii Okrepiti stike sindikalnih organizacij Slovenije s sindikati d rtič. WIVI vpili oLUVU jumirvaiiun urv/.uinjv ~ ---— m republik je po oceni Toneta Kropuška neodložljiva naloga. Le ta* bo namreč možno spoznati probleme drugih in realno sno ^ enotno politiko v Zvezi sindikatov Jugoslavije. To je še Posej pomembno pred kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije, k°. j ramo nujno uskladiti tudi nekatera osnovna izhodišča o vlogi slIh. katov, ki jih bo opredelil kongres. Po besedah Toneta Krop0 ^ Kato v, Ki jm do opreueui Kongres, ru ucscium iuuua ^ r M lahko Delavska enotnost opravi pri tem pomembno nalogo - t^L . ... 1-1.. ■ r • - _l______1_~ .1 ----- -in V1 da sproti in objektivno informira slovenske delavce o delu in P1 blemih delavcev in sindikatov v vsej Jugoslaviji. Vlil. KONGRES ZSS [ugotovitve, mnenja in stališča iz predkongresne razprave • ugotovitve, mnenja in stališča iz predkongresne razprave) HA zatožno klop smo posadili šolnine in druge prispevke učencev En sam se je okorajžil - Od 34.000 učencev poklicnih šol v Sloveniji se je okorajžil en sam in prišel vprašat, ali se mu morda ne godi krivica S 100 din za vsak izpit iz občanovega žepor je lahko milijonski dodatek in nezako-; n|ti »dohodek« šole • Vsak sklep samoupravnega organa mora biti zakonit • Kavcije celo za »ne-l ^idni lom« • Mladina mora poznati svoje zakonite pravice in se ne sme pustiti izkoriščati, sindikati i bodo na svojem kongresu terjali odpravo vseh oblik šolnine • Morali pa bi tudi terjati spoštovanje i zakonitosti od svojih članov v izobraževalnih zavodih .Fant je prišel na izpit. Bil je pPfe oblečen kot slednji dan. ac_ z ni smel delati izpita, t ^lačati je treba. i ^ l*1 fant je odšel. Prišel pa je k j nam. Povedal je, kaj se mu je 1 Pyeiil° in vprašal, ali se mu i morda ne godi krivica. “ '' JjPl je prišel z ene večjih 1 / "tonskih srednjih šol, kjer se z°oražuje za svoj poklic. Potr- Paragraf 31. 1_ ,^ak°n o srednjem šolstvu do-u*„a v 31- členu, da »skupnosti sodelujejo v skladu s srea Zakonom pri upravljanju se šol oziroma domov. Na m.,!?nkih svojih skupnosti obrav-. vajo učenci vprašanja življenja Vadevaj^0^ 0zil0ma doma, ki jih x--------------------s vrata Zavoda za šol-fofe? ^ Avenije. S katere M ' re t0 osamljen primer? ni ’i,p!7rner> ki ga je opisal fant, p,./” vrana. Zapišimo, da črne Prihajajo v jati! iz n* °Pravil izpita. Morda !l>lknSZ%A0P'°Vllle”eki **šgšg%& esisssifcis KOs p •R Slovenije KAREL med‘34n™Veduje’ da * je iz' Šoi ,uy0 učencev poklicnih nil poJ^f en sam, ki je skle-krivico p • Pravico in obsoditi Čeli nPripoveduje, da so za-fant ki 8a je opisal ta stojno^ k°Yati' V Mihovi privije 2 ■?* Je le to.daugoto-slden r> 6 .v sklepih sveta šole je, ie Prispevku za izpit. Če nat e ji * ,ed? nezakonit. In zav-k°nitost CJe odgovoren za za-razveljavitj 0^an ie tak sklep do 6111 primeru so ugotovili, KAREL da so ugoto- spevka od nezakc KOS L- uveljavljala. vitve P7alpoYeduje, d; bliški predložni Kepu- ki finan2neValni skuPnosti-Obr^2odejavnost tega iz-alnega zavoda. Po na- daljnjem preverjanju podatkov preseganje osebnih dohodkov. In spominjam se, da so nekateri trdih, da je to posledica tega, ker šole v svojih delavnicah v učnem procesu ustvarjajo neko vrednost, nekaj, kar se lahko vnovči. In spominjam se, da je bila takrat izrečena zahteva, naj učenci participirajo na tem dopolnilnem dohodku. In spominjam se, da je bilo v ostrem tonu takrat rečeno, da bodo v .primeru, če gre pri višjih osebnih dohodkih za kaj dragega, najostreje ukrepali. In morda gre za kaj drugega. Morda gre za prednosti, ki so bile dosežene z ropanjem žepa učencev in žepa njihovih staršev. V gostinskih šolah plačujejo učenci za gradivo ob zaključnem izpitu od 150 do 250 din. Učenci — bodoči kuharji plačujejo prispevke za porabo materiala pri praktičnem pouku od 120 do 150 din. Učenci neke šole za blagovni promet plačajo 70 din za kritje stroškov komisije, ki pride v trgovino nadzorovat njihov uk; potrdila za ta prispevek ne dobijo! Na šoli enakega tipa plačujejo učenci 70 din za popravne zaključne izpite, kijih predvideva zakon. Učenci neke gimnazije plačujejo letni prispevek 30 din, od tega 25 din za šolsko poročilo (? !), preostanek za brisače in toaletni papir. Učenci neke šole lesne stroke plaču- Paragraf 47. Zakon o srednjem šolstvu določa v 47. členu, da se v delovno obveznost poleg drugega naštetega štejejo tudi izpiti za redne učence. jejo za izpit po preteku učne dobe 30 din za ustni del in 300 din za praktični del izpita. Skratka, od učencev pobirajo očitno precej denarja — nekontrolirano, nezakonito, po najrazličnejših poteh, kjer se pač kaj pobrati da. KAREL KOS, kaj menite o teh prispevkih? Vsi našteti prispevki so nezakoniti. Zavod za šolstvo, svetovalna služba mora o takih primerih, če zanje izve, obvestiti izobraževalno skupnost. Mi samo ugotavljamo nezakonitost. Za to, je Republiška izobraževalna skupnost ugotovila, da je ta šola v zadnjih letih iz prispevka za izpite „nabrala“ kot svoj lastni dohodek 10 do 16 starih milijonov letno. »NEVIDNI LOM“ ALI PRIKRIT NEUPRAVIČEN DOHODEK? Na republiški konferenci Zveze mladine zbirajo podatke o vseh oblikah prispevkov učencev srednjih šol. Na srednjih šolah učenci množično plačujejo »kavcije “ Z ‘ ' \ Paragraf 48. Zakon o izobraževalnih skupnostih in o finaciranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji določa v 48. členu medsebojna razmerja med izobraževalnim zavodom in izobraževalno skupnostjo. Navaja, da oba partnerja skleneta pogodbo, ki določa tudi »način obračunavanja in plačevanja povračila" za opravljeno delo._______________^ za nastalo škodo. »Pavšale za morebitno škodo". V domovih tako imenovano »obrabnino". Ti letni prispevki se gibljejo od 20 do 100 din. Tako lažejo podatki. Na neki ljubljanski gimnaziji plačujejo dečki višjo kavcijo kot deklice. Te so očitno mirnejše. Redki so primeri, ko kavcije ali pavšale za morebitno škodo in obrabnine obračunavajo ob koncu leta! Učencev ne seznanjajo s stroški dejanske škode, ki so jo povzročili. Skoraj nikoli pa se ti zneski ne vračajo učencem. To bi bilo seveda težko, če stvar že zastaviš tako, kot so jo v neki gostinski šoli v Zasavju: učenci redno mesečno plačujejo 10 din za razbite kozarce, še 20 din pa za tako imenovani »nevidni lom". KAREL KOS, kaj menite o tem? Vsi ti dohodki so nezakoniti. Če je učenec povzročil škodo, je iz vzgojnih razlogov treba ugotoviti, kdo in zakaj jo je storil, nenamerno ali namerno in se dogovoriti, kdo in kako jo bo poravnal. SO TO TUDI »LASTNI" DOHODKI? Spominjam se, bilo je spomladi, ko so bili na voljo prvi uradni podatki o zaslužkih učiteljev. Ti podatki so skupščino Izobraževane skupnosti SR Slovenije opozorili na neko posebnost: šole, ki imajo tudi praktični pouk, so izkazovale da bi se globlje spuščali v ta problem, nismo pristojni. Za to je pristojna izobraževalna skupnost, katere strokovna služba mora ob zaključnih računih zavodov ugotavljati, kaj so1 lastni dohodki in od kod izvirajo. To problematiko urejajo 48. in 58. člen zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji in 47. člen zakona o srednjem šolstvu. MLADINA SE NE SME PUSTITI IZKORIŠČATI! Republiška konferenca ZMS je res začela zbirati podatke o raznih šolninah. Kaj pa njene organizacije na šolah, dijaška samouprava? KAREL KOS, kaj sodite o tem? Ugotavljamo, da praksa pobiranja različnih prispevkov izvira iz časov, ko še nismo imeli zakona o izobraževalnih skupnostih in zakona o srednjem šolstvu. Za to, da se je ta praksa ohranila, so krive tudi mladinske organizacije na šolah. Glej- Paragraf 58. Zakon o izobraževalnih skupnostih določa v 58. členu, da se »glede obračunavanja in pobiranja, poroštva, obresti, oprostitev, kazenskih ukrepov, pravnih sredstev in drugega, kar se nanaša na obračunavanje dohodka, primerno uporabljajo ustrezne določbe temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov." te, samo eden je prišel k nam, krivica pa se godi tolikim! Organizacije Zveze mladine premalo store, da bi mladina poznala zakone, ki urejajo njen položaj . v procesu izobraževanja; ne poznajo svojih zakonitih pravic. Posebno mladina, ki obiskuje poklicne šole, bi morala poznati več zakonskih predpisov, ne bi se smela pustiti izkoriščati. Premalo so tudi razvili dijaško samoupravo. Ali poznajo 31. člen zakona o srednjem šolstvu? IN KAJ SINDIKATI? Na VIII. kongresu se bodo zavzeli za odpravo vseh šolnin. Zaščititi hočejo delovne ljudi pred nezakpnitim poseganjem v njihov žep. Je to vse? Sodeč po tem, kar smo slišali, bodo očitno morah tudi od članstva v prosveti odločno terjati, da spoštuje zakonitost. SONJA GAŠPERŠIČ Najtežje pride pred ciljem • 0 pripravah na ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela v kombinatu Delamaris Izola govori predsednik osnovne sindikalne organizacije Marjan Prelaz V našem listu smo že pisali, da SLAVNIK Koper in DELAMARIS Izola že dalj časa poslujeta kot neke vrste združeno podjetje, v katerem obe delovni organizaciji zavoljo skupnih interesov združujeta nekatere, predvsem finančne funkcije, v vsem drugem pa sta ohranili svojo individualnost. K tej sodi tudi njuno prizadevanje za uveljavljanje ustavnih dopolnil in ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela. Javnost je že bila seznanjena tudi na straneh Delavske enotnosti, s kakšnimi načrti in problemi se pri tem ukvarjajo v podjetju Slavnik, medtem ko je bilo o Delamarisu v tej zvezi slišati precej manj. Zato smo še odločili", da tovariša Marjana Prelaza, vodjo flote v kombinatu Delamaris in v tej mandatni dobi tudi predsednika izvršnega odbora sindikalne organizacije, povprašamo, kako daleč so v pripravah na ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela napredovali in kakšno vlogo je pri tem odigral sindikat. DE: Pristop k delu je prav gotovo odločilnega pomena za končni uspeh. Za kakšno pot ste se odločili v vašem kombinatu? MARJAN PRELAZ: Na pobudo sindikalnih organizacij obeh podjetij je bila že pred časom imenovana skupna 9-članska komisija strokovnjakov in družbeno-političnih delavcev, katere naloga je bila v tem, da opravi vse strokovne, tehnične, organizacijske in druge priprave za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela v obeh podjetjih. To komisijo smo kasneje še dopolnili z novimi člani. Taka je torej bila naša pot, naš pristop k ustanavljanju temeljnih organizacij zdmženega dela v obeh podjetjih. O tem, kakšne temeljne organizacije si želimo, koliko naj bi jih bilo ter kakšni naj bi bili njihovi medsebojni odnosi, pa smo se najprej načelno dogovorili na skupnem sestanku družbenopolitičnih delavcev, vodilnih delavcev in samoupravnih organov obeh podjetij, potem pa še v vsakem podjetju posebej. V zvezi z Delamarisom je pomemben podatek, da je komisija dobila nalogo, da do 15. oktobra pripravi potrebne elaborate in naj bo zlasti temeljita opredelitev ekonomskega in samoupravnega položaja bodočih sedmih temeljnih organizacij združenega dela, kolikor naj bi jih imeli v našem podjetju. Ta elaborat naj bi, skratka, šele pomenil tisto osnovo, na kateri naj bi temeljila javna razprava v kolektivu. DE: Zanima nas, ali je sindikalna organizacija v podjetju DELAMARIS v zvezi s tem terjala tudi konkretne rešitve na tem področju ali pa se je zadovoljila s tem, da bo komisija izoblikovala le načelna stališča, ki naj bi jih konkretizirali šele med javno razpravo? MARJAN PRELAZ: Naša sindikalna organizacija je od vsega začetka zastopala stališče, da mora komisija pripraviti kar najbolj konkreten predlog bodočih odnosov v podjetju. Komisija je svoje delo v glavnem tudi že zaključila. Tako bi lahko v najkrajšem času začeli z javno razpravo v kolektivu. Drugo pa je seveda vprašanje, kako je komisija opravila svojo nalogo. Ker sem z njenim delom seznanjen, bi si upal reči, da glede organizacije samoupravljanja v najširšem pomenu besede ne bo pripomb, saj samo poglabljamo sedanji sistem, po katerem osrednji samoupravni organi odlpčajo o načelnih vprašanjih skupnega pomena in o zadevah, ki jim jih neposredno nalagajo zakoni in drugi predpisi, medtem ko so praktično vse druge zadeve že v pristojnosti nižjih organov. To so doslej bili sveti naših enot, poslej pa bodo sveti temeljnih organizacij združenega dela, organiziranih po proizvodnem načelu. Menim pa, da bodo toliko večjo pozornost pritegnile predlagane ekonomske rešitve bodočih odnosov v našem kombinatu. S tem ne mislim le na različne instrumente skupnega poslovanja, denimo na solidarnostni sklad in njegovo oblikovanje, temveč predvsem na vprašanje, kako naj bi v praksi izpeljali načelo delitve po tekočem in minulem delu. Pri tem naša sindikalna organizacija izrecno vztraja. Na primeru bi navedel, kaj s tem mislim: če naša komerciala, denimo, v izvozu doseže lepe rezultate, skratka dober poslovni uspeh, zasluga za to prav gotovo ni samo njena, saj so k uspehu pripomogli tako naši ribiči, ki so ribe sploh ujeli, delavci v proizvodnji, ki so te ribe predelali v konzerve, skratka vsi, ki so bili kakorkoli udeleženi v procesu proizvodnje. Zdaj pa je tako, da komerciala končni skupni učinek izkazuje kot svoj' dohodek, medtem ko dobijo proizvodne faze plačano le svoje delo. To pa je tisto, kar po mnenju sindikata ni prav, ker vpliva na to, da medsebojni odnosi niso razčiščeni: da je nekdo vedno v privilegiranem položaju. Če torej pri nas ustanavljamo temeljne organizacije združenega dela, jih ne bomo uveljavili le zaradi tega, da bi razmere v podjetju le formalno prilagodili splošnim družbenim smernicam, temveč nam to pomeni priložnost, ko lahko tudi v praksi začnemo uveljavljati neposredno odločanje delavcev o vseh zadevah. Če so ali bodo ta vprašanja dejansko razčiščena, ne moremo in bi tudi ne smeli dovoliti, da bi se ponovile izkušnje, kakršnih smo si tudi v našem podjetju precej -nabrali pred leti ob ustanavljanju ekonomskih enot, ko smo ostali na pol poti. DE: Iz vaših besed veje odločnost, da boste tokrat tudi uresničili tisto, kar ste se namenih. Je tak sklep preuranjen ah pa gre morda bolj za hotenje kot za konkretne možnosti? MARJAN PRELAZ: Rekel bi, da smo zelo blizu tistemu, o čemer smo se dogovorili, da moramo storiti. Ah smo res ah pa se morda v oceni motim, bo pokazala razprava v kolektivu. Začela naj bi se že v naslednjih dneh. GOVEKAR | UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE » UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVe] Delegati VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije (nadaljevanje iz prejšnje številke) 123. Ivan FARASIN, TAM Maribor 124. Ivanka KOŽUH, MARLES Maribor 125. Marinka ČEKOV, Mariborska tekstilna tovarna, Maribor 126. Lucija FLORJANČIČ, Mariborska tekstilna tovarna, Maribor 127. Konrad TEMET, Tovarna dušika Ruše 128. Metka TERNOVŠEK, Tovarna perila in konfekcije, Maribor 129. Franc FIŠER, Konstruktor, enota Kovinar Maribor 130. Miljana TURUDIČ, Trg. podj. VEMA Maribor 131. Andrej EDER, Gostinsko podjetje hotel Orel Maribor 132. Konrad LORBEK, Komunalno podjetje SNAGA Maribor 133. Ru$li NEUBAUER, Obrtno podjetje NIKROM Maribor 134. Marija HORVAT, zaposlena pri ULIPI Mariji, Koroška 6, Maribor 135. Borut AMBROŽIČ, Agrokombinat Maribor 136. Janko VAUPOTIČ, INTES Maribor 137. Polde DOLENC, Komunaprojekt Maribor 138. Adi LESNIČAR, PNG „Nigrad“ Maribor 139. Franc MAJCEN, „TEKOL“ Maribor 140. Stane SKRBIŠ, Opekarna Maribor, Radvanje 141. Alojz ZVER, Konstruktor Maribor 142. Emil KOVAČIČ, ZZTP Ljubljana, Transportno podjetje, Maribor 143. Franc KRIVEC, Podjetje za PTT promet Maribor 144. Alojz RIZMAN, ZŽTP Ljubljana, Transportno podjetje Maribor 145. inž. Franc TRSTANJAK, Špedtrans Maribor 146. Lojze ŠTEFANIČ, Osnovna šola Janko Padežnik, Maribor 147. Milena BERTONCELJ, VVZ „Boris Peče" Maribor, Tomšičeva 32 148. Anka KUMER, Mariborska knjižnica, enota Tabor 149. Avgust MAJERIČ, Visoka ekonomsko komercialna šola, Maribor 150. Alfred MEDVED, Služba družbenega knjigovodstva, Maribor 151. Nada PAVLINIČ, Skupščina občine Maribor 152. Zdenko VAUDA, Občinsko sodišče Maribor 153. Breda VENGUST, Splošna bolnišnica Maribor 154. Ivan BOROŠ, Steklarna „Boris Kidrič" Rogaška Slatina 155. Magda BERTALANIČ, Konfekcija oblačila, Rogaška Slatina 156. Jože HERMAN, Splošno gradbeno podjetje, Rogaška Slatina 157. Elizabeta MAJERIČ, INDIP Lendava 158. Pavel NEMET, Temeljna izobraževalna skupnost, Lendava 159. Cvetko PEČELIN, INA Nafta Lendava 160. Kristina PREGELJ, Tovarna Gorenje, Muta 161. Slavko SVETINA, „Stroj“ Radlje ob Dravi 162. Simon VEZOVNIK, Gradbeno podjetje, Radlje ob Dravi 163. Ernest GRANFOL, SGP „Konstruktor-Pomurja“ Murska Sobota 164. Štefan SREŠ, Komunalni zavod za soc. zav. Murska Sobota 165. Dragica GOMBOC, TP „Potrošnik“ Murska Sobota 166. Alojzija KUZMA, „MURA“ Murska Sobota 167. Andrej GERENČER, Podjetje za PTT promet, Murska Sobota 168. Jože KOLAR, ZGP ,.Pomurski tisk" Murska Sobota 169. Alojz BENKO, KIK ,,Pomurka" Mesna industrija, Murska Sobota 170. Neža GNEZDA, Osnovna šola JOŽETA MIHEVCA Idrija 171. Daniel LAMPE, Rudnik živegalrebra, Idrija 172. Edvard SEDEJ, MP Simplex, Idrija 173. Marija KUŠTRIN, ..Mercator" Ljubljana, Detajl Idrija 174. Nada BELTRAM, OZP DES Elektro Gorica, Nova Gorica 175. Andrej BOLTAR, SGP „Gorica“ Nova Gorica 176. Jože GABRIJELČIČ, ..Salonit" Anhovo - Nova Gorica 177. Silva GORNJAK, TP Postojna, Sekcija za vzdrževanje proge, Nova Gorica 178. Elizabeta KODRIČ, „Vožila" Gorica, Nova Gorica 179. Miroslav JUG, KK Vipava, Šempeter pri Gorici 180. Cveto MRAKIČ, »Iskra" Šempeter pri Gorici 181. dr. Rafael PODOBNIK, Zobna ambulanta ISKRA, Šempeter pri Gorici 182. Silvan RUSJAN, Avtopromet Gorica, Nova Gorica 183. Marjan RUTAR, MEBLO, Nova Gorica 184. Tjaša VOUK, TP Manufaktura, Nova Gorica 185. Edvard LEŠNIK, ŽELEZARNA Štore 186. Kristina AŽMAN, Cinkarna Celje 187. Jožica ŠIFER, EMO Celje 188. Konrad KAVČIČ, KLIMA Celje 189. Zdenka KODRIN, ETOL Celje 190. Jože JAKLIN, LIK Savinja, Celje 191. Marija URANKAR, TOPER Celje 192. Branka DOBROTDMŠEK, AERO Celje 193. Doroteja RATAJC, ZLATARNA Celje 194. Franc VRBNJAK, INGRAD Celje 195. Ivan ANDREJAŠ, Splošna vodna skupnost NIVO Celje 196. Milan BRECL, OPEKARNA Ljubečna 197. Ivan STERMECKI, Cestno podjetje Celje 198. Janez GOLOUH, Prevozništvo Celje 199. Marjanca PEČAR, Kulturna skupnost Celje 200. Viktor HAJSINGER, Zdravstveni dom Celje, Zobna ambulanta Žreče 201. Igor PONIKVAR, ObSS Celje 202. Risto GAJŠEK, Poslovno združenje za trgovino Celje 203. Milica KOREN, Hotel EVROPA Celje 204. Branko MARTIČ, ObSS Celje 205. Srečko PERČIČ, TITAN Kamnik 206. Slavko RIBAŠ, SVILANIT Kamnik 207. Mira BABNIK, TP „Kočna“ Kamnik 208. Monika ŽIROVNIK, SVIT Kamnik 209. Maks ŠTEBE, STOL Kamnik. 210. Karel RAVNIKAR, SGP ..Graditelj" Kamnik 211. inž. Jana MIHELČIČ, Industrija bombažnih izdelkov Kranj 212. Anton JEREB, KŽK Kranj 213. Pavle VID ALI, SGP Projekt Kranj 214. Ivan JELEN, Podjetje za PTT promet Kranj 215. Tadeja ŽUMER, Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj 216. Vinko JANEŽIČ, Veletrgovina ..ŽIVILA" Kranj 217. Marija SAVIČ, Institut za pljučne bolezni in TBC Golnik 218. Joža OSOLNIK, Občinsko sodišče, Kranj 219. Marija TALER, ISKRA - Elektromehanika Kranj 220. Milan ŠENK, ISKRA - Elektromehanika Kranj 221. Jože KATRAŠNEK, ISKRA - Elektromehanika Kranj 222. Franc KLEMENČIČ, Tovarna glinice in aluminija „BORIS •KIDRIČ" Kidričevo 223. Lizika KUNSTEK, Tovarna perila „Delta“ Ptuj 224. Francka PETROVIČ, Živilska industrija „Petovia“ Ptuj 225. Rudolf SERDINŠEK, Opekarna Žabjak pri Ptuju 226. Martin HENTAK, JŽ Podjetje za popravljanje voz Ptuj 227. Lojzka GABROVEC, SIGMA - Ptuj 228. Jože VAUPOTIČ, Veletrgovina »Mercator" Ljubljana, Poslovna enota Panonija, Ptuj 229. Franc FIDERŠEK, Komite občinske konference ZKS Ptuj 230. Ladislav KUTIN, ALPKOMERC Tolmin 231. Rado HUMAR, Avtoelektro Tolmin 232. Marta BADALIČ, Osnovna šola »Simon Gregorčič" Kobarid 233. Ivo KAVS, ČIB Bovec (nadaljevanje sledi) VROČA TEMA: STANOVANJSKA PROBLEMATIKA - TOKRAT NA PRIMERU TOVARNE SATURNUS Za streho gre! Premalo denarja celo za najnujnejše primere • Za mnoge je stanovanje samo pobožna želja in kruta realnost Slovenski sindikati so za svoj VIII. kongres predlagali obsežen program sklepov, med katerimi je tudi ta, ki naj bi pomagal reševati stanovanjsko vprašanje tistim delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki. V predlogu je rečeno, naj bi sedanje 4 %, ki gredo od bruto osebnih dohodkov za stanovanja, povečali na 6 %. Od tako zbranih sredstev pa naj bi vsaj dve tretjini porabili za gradnjo oziroma nakup družbenih, se pravi najemniških stanovanj. Po tej poti naj bi reševali prav tiste probleme, ki smo jih zadnje čase zanemarjali, so pa najbolj pereči. Prav z namenom, da bi zvedel, kaj mislijo o tem vodilni oziroma odgovorni za reševanje stanovanjskih vprašanj in tisti, ki so pri tem prizadeti, sem se oglasil v ljubljanskem Saturnusu. Naj za uvod povem, da ima Saturnus zaposlenih kakih 1.600 delavcev in da izdeluje pločevinasto embalažo, seveda ob, avtoelektričnih in nekaterih drugih izdelkih. Pustimo tokrat probleme, ki jih ima Saturnus s cenami svojih izdelkov in na drugi strani z vsak dan višjimi cenami surovin. Zanimalo me je le, kako rešujejo stanovanjsko vprašanje. Kot povsod drugod tudi pri njih stanovanjsko vprašanje ni ne črno ne belo. Z drugimi besedami, reševanje ni odvisno od dobre volje vodilnih ali od politike podjetja, pač pa predvsem Od trenutnih razmer našega gospodarstva in seveda od ekonomskih potreb tovarne. Pa še to je mišljenje nekaterih. Drugi mislijo drugače. Tisti, ki razpolaga s sredstvi, vidi številke, ki pomenijo dinarje in obenem stanovanja in skuša rešiti čim več problemov z manj denarja. Prizadeti denimo, živijo v krogu, kjer se dan na dan tudi v službenem času pogovarjajo le o kreditih, obrestih, preračunavajo cene za hiše in stanovanja. Tretji pa so tisti, 'ki si samo želijo in tudi prosijo za stanovanje. Ti namreč prav zaradi nizkih osebnih dohodkov niti pomisliti ne upajo na varčevanje, kaj šele o nakupu stanovanja ali o gradnji hiše. Skušajmo najprej napisati dejstva, ki so mi jih o stanovanjskih problemih v Saturnusu povedali predsednik sindikata PETER STRNIŠA, predsednik stanovanjske komisije JANEZ HERCOG in socialna delavka v podjetju ANKA KRANJC. Kot sem že omenil, šteje kolektiv Saturnusa kakih 1.600 zaposlenih. Vseh stanovanj, ki jih ima podjetje, je 130. Letos, na primer, so kupili samo eno najemno stanovanje. Razdelili pa so stanovanjske kredite 104 prosilcem. Skupaj so porabili 2,340.000 dinarjev. Pri tem so sredstvom, ki se zberejo od 4 %, dodali milijon iz sklada skupne porabe. In potrebe? Letos so imeli 200 prosilcev in je vsota, za katero so prosili, presegala 9 milijonov dinarjev. Upoštevajmo pri tem, da ima pravico do prošnje za stanovanje le tisti, ki je v podjetju vsaj pet let. Za 35 primerov sodijo v podjetju, da so zelo kritični. Zanje bi potrebovali 5,8 milijona dinarjev. S 4-odstotnim prispevkom bi zbrali ta denar v osmih do desetih letih! Z novim pravilnikom, ki so ga sprejeli spomladi in kateremu je veliko prispevala prav sindikalna organizacija v podjetju, so sicer namenili večji odstotek za nakup stanovanj. Poostrili so tudi pogoje za kreditiranje individualne gradnje. Vseeno ... ANA ŠVIGELJ dela v embalaži že 13 let. Ima pet otrok in je ločena. Zasluži 1.100 dinarjev in ima enosobno podstrešno stanovanje. Dva otroka ima pri sebi. »Prosim za stanovanje, kakršnokoli, samo da bi se rešila nemogočih razmer. Če bi ga dobila, bi takoj vzela k sebi tudi preostale tri otroke, ki jih imam v reji." Na varčevanje za nakup stanovanja Ana ne more misliti. S svojim mesečnim dohodkom že ne. »Podjetja, po mojem, ne bi smela gledati v prvi vrsti na strokovnjake. Ti lahko sami prihranijo za stanovanje. Razumem pa, da sedaj nimamo dovolj denarja za stanovanja. Ne verjamem, da bi pri nas z dvema odstotkoma kaj rešili." KAROLINA HOČEVAR dela v montaži Saturnusa že petnajst let. Je samohranilka in ima dva sinova. Stanuje v garsonjeri, ki jo je pred leti dobila od podjetja,- Zasluži kakih 1.200 dinarjev mesečno. »Rada bi vsaj dvosobno stanovanje. Zamenjala bi ga za garsonjero. Ko se sinova učita, mora biti eden v kopalnici. Spimo pa v isti sobi. Ne, s 1.200 dinarji nimam kaj prihraniti! Stanovanjski problem bi morali reševati res po potrebah ljudi, ne pa po siužbenem položaju. Podjetje strokovnjake res potrebuje, zdi pa se mi, da mnogi od njih to izkoriščajo." DANICA REŠETAR dela v Saturnusu devet let. V podjetju je zaposlen tudi mož. Stanujeta v enoinpolsobnem stanovanju v Zalogu. »Lastniku hiše plačava za stanovanje 600 dinarjev mesečno. Z vou in elektriKO ter drugim naju stanc več kot 1.000 dinarjev. Že nekaj časa nosiva v banko po 800 dinarjev mesečno. Zaprosila sva za kredit, ker bi rada vsaj dvosobno stanovanje. Toliko kot sedaj, bi tudi vnaprej lahko plačevala." Danica pa, kot sem povzel iz razgovora, niti ne ve, da kredita za dvosobno stanovanje sploh ne more dobiti, ker s 1.200 dinaiji mesečnega zaslužka, čeprav prištejemo tudi’ možev zaslužek, skupaj nista kreditno sposobna, da bi odplačevala 200 do 300 tisoč dinarjev v dvajsetih ali celo v desetih letih! JOŽA ZEVNIKAR je zaposlena v biroju za organizacijo dela in zasluži 2.500 dinarjev mesečno: »Pred štirimi leti sem dobila od podjetja 65.000 dinarjev kredita in nekako rešila stanovanjsko vprašanje zase in za _ star še. Pri nas so najbolj glasni tisti, ki niso nič sami storili, da bi prišli do stanovanja. Resje, na vsak način moramo pomagati tistim, ki imajo nizke osebne dohodke, saj si sami res ne morejo pomagati. Ker je takih zelo veliko, sem odločno za graditev najemnih stanovanj in tudi za povečanje stanovanjskega sklada. Ni mi pa jasno, kako bi ta problem rešili v kratkem času." VERA ŽEJEN je kemijski tehnik in dela v razvojnem oddelku Saturnusa sedem let. Oba z možem sta zaposlena v istem podjetju in sta dobila pred leti 100.000 dinarjev posojila; 50.000 din sta prihranila sama in s tem kupila v Zadobrovi montažno hišico! »Skoraj 1.500 dinarjev odplačujeva mesečno. Nekako še gre, saj sama zaslužim kakih 3.000 dinarjev na mesec. Seveda sem za to, sla bi dali čim-več sredstev za najen na stanovanja. Ljudem z nizkimi o ;bnimi dohodki tudi krediti nič ne pomagajo. Danes bi prav gotovo glasovala za najemna stanovanja, pred leti pa, ko sem se potegovala za kredit, res ne vem ..A. AGNIČ ( 1 • KRANJ Predlogi kongresu V kranjski občini so se na bližnji kongres slovenskih sindikatov pripravili na sedmih volilnih konferencah. Te so bile v Iskri, Savi, Tekstilindusu in Planiki, tri pa so zajele druga industrijska podjetja, kmetijstvo in gradbeništvo, storitvene dejavnosti, promet in zveze ter družbene dejavnosti. Udeleženci konferenc so izvolili 16 delegatov za kongres, za kandidate za novo republiško sindikalno vodstvo pa so izbrali Staneta Božiča, Tadejo Žumer, Viktorja Eržena in Metko Friškovec. Na kranjskih volilnih konferencah so izoblikovali tudi več predlogov za dopolnitev kongresnih dokumentov. Posebno tvorna je bila razprava na konferenci, ki jo je pripravil občinski sindikalni svet skupaj z občinskimi odbori strokovnih sindikatov. Udeleženci so med drugim ugotovili, da se pri uresničevanju ustavnih dopolnil v večini primerov govori brez kakršnihkoli analiz, kar še posebno velja za TOZD. Zato so predlagali, naj sindikalne organizacije v Sloveniji zahtevajo od odgovornih delavcev in samoupravnih organov v delovnih organizacijah, da najkasneje v šestih mesecih po VIII. kongresu v svojih organizacijah pripravijo ustrezno gradivo, ki bo zaposlenim omogočalo odločitve o TOZD. Razpravljali so tudi o brezplačnih učbenikih in predlagali, naj bi pri tem upoštevali načela socialne politike; zato naj bi gradivo upoštevalo kot izhodišče družinski dohodek! Na konferenci so tudi predlagali, naj delovne organizacije tretjino predvidenega denarja za počitniške regrese namenijo za gradnjo ali nakup počitniških domov. Zanimiv je tudi predlog, naj se sindikalna organizacija v Sloveniji zavzame za to, da bodo v naslednjem štiriletnem obdobju povsod v občinah zgrajene TRlM steze, ki bodo omogočale zaposlenim in drugim občanom učinkovito rekreacijo. M. S. • KOPER Kritične ocene konferenc Na slovenski obali so na treh občinskih volilnih konferencah posvetili pozornost zlasti prizadevanjem. kako neposrednih proizvajalcem zagotoviti večji vpliv na odločanje in na delitev dohodka. Ocenili so, kako delov; ne skupnosti na slovenski obal uresničujejo ustavna dopolnil3 m ugotovili, da se v mnogih ko; lektivih še preveč obotavljajo pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. Kritično so tudi ugotovili, d3 prizadevanja sindikatov za povečanje najnižjih osebnih dohodkov na primerno raven niso bil3 povsod uspešna. Na slovenski obali ie e vedno kakih 1000 Z3' j poštenih, ki prejemajo mesečo?i j manj kot 1000 dinarjev. Te pri" j mere bi bilo treba preučiti ¥°l j drugi strani se bo moral smdika * zavzeti za večjo ustalitev tržišč3 m cen, saj rast življenj škili stroškov zdaj redno prehiteva uskl3' jevanje najnižjih dohodkov. Na konferencah v Izoli, Ph3! nu in Kopru so spregovorili tud' o celotni dejavnosti obalnih si?! dikatov. Ugotovili so, da so 1 prisotni v vseh družbenih iri g? spodarskih dogajanjih na obal" da pa bodo morali pri nekateri" odprtih vprašanjih še bolj odloc no nastopati. v SPLOŠNO MIZARSTVO GROSUPLJE čestita vsem občanom za občinski praznik, 29. oktober, in jim želi še veliko delovnih uspehov! volan ljubljana Kersnikova 6 7 DNI V SINDIKATIH FOTO KRONIKA # FOTO KRONIKA © FOTO KRONIKA # FOTO Na zadnji seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije so člani na lastno željo razrešili dolžnosti tajnika RS ZSS Jožeta Marolta, kije ail na zadnjem kongresu sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije izvoljen za Predsednika zveznega odbora. Za novega tajnika republiškega sveta in za predsednika komisije za organizacijsko in kadrovsko politiko so člani Plenuma soglasno izvolili SLAVKA GRČARJA, dosedanjega podpredsednika Sindikata delavcev dnižbenih dejavnosti Slovenije. Slavko Grčarje diplomirani upravni pravnik in dolgoletni družbenopolitični delavec. Ob izvolitvi na to novo delovno dolžnost mu čestitamo in želimo veliko delovnih uspehov. V#- Članom sindikata delavcev v prometu in zvezah Znano vam je, da je bil sprejet zvezni zakon o temeljnih pravicah iz Pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na osnovi tega zakona sta v izdelavi republiški zakon in statut skupnosti, ki bosta dejansko otejala celotni sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Moveniji. V osnutku tega zakona je bilo predvideno, da se beneficiranje delovne dobe na težkih delovnih mestih v prometu upošteva od 1. 1. 1973 dalje le v invalidskem zavarovanju. To bi pomenilo, da tudi delavci na sedaj beneficiranih delovnih mestih od uveljavitve tega astema dalje lahko uveljavljajo beneficiranje le takrat, kadar postanejo invalidi. Isto načelo bi veljajo za morebiti kasneje beneficirana delovna mesta (npr. šoferjev). Po razpravah v osnovnih sindikalnih organizacijah, v področnih odborih in v republiškem odboru sindikata delavcev v prometu in zvezah smo se taki spremembi naših pravic odločno uprli. Benefici-tanJe mora ostati v pokojninskem zavarovanju, da ga ob odhodu v Pokoj lahko uveljavi vsak, ki je na takem delovnem mestu delal, saj so težji pogoji dela tudi vplivali na vsakega delavca. Beneficiranje delovnih mest moramo obdržati tako dolgo, dokler Posamezna delovna mesta ne bodo v celoti sanirana. Potrebna je stalna politična in strokovna akcija za čim boljše delovne pogoje. Potrebna je tudi stalna, vsakoletna kontrola te akcije. Vzporedno naj Poteka kontrola potrebnosti beneficiranja teh delovnih mest v pokojninskem zavarovanju. Zavzemamo se za tak postopek, ki bo uredil Jasno, javne kriterije in javno ugotavljanje tako pogojev za benefici-anje delovne dobe na posameznih delovnih mestih kot tudi ukinjanje oeneficiranja, kadar neha biti potrebno. Ti pogoji in postopki bi morali biti enako urejeni za delavce vseh delovnih mest. Ni spre-Jemljivo, da so nekatera delovna mesta obravnavana v zakonu, druga Pa ne. Smo za samoupravno reševanje tudi tega vprašanja. Zavzemamo se, da se financiranje beneficiranja delovne dobe Pravlja tako, da vzpodbuja saniranje delovnih pogojev na teh de-1Qvnih mestih. . S stališči delavcev v prometu in zvezah smo seznanili organe zveze indikatov Slovenije, organe Socialistične zveze delovnega ljudstva jdovenije kakor tudi izvršilne in skupščinske organe SR Slovenije, fticakujemo, da bodo tudi naša stališča našla svoje -mesto v do-°nčnem tekstu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Svojo naslednjo nalogo vidimo v tem, da s sedaj beneficiranimi j"®*ti na železnici, v Luki, s pomorščaki in s piloti izenačimo tudi Pokojninske pravice tistih delovnih mest šoferjev, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za beneficiranje. Pri tem pričakujemo tesno sodelo-anje združenja šoferjev in avtomehanikov. Za republiški odbor Predsednik: ANDREJ GRAHOR, l.r. Sklic ni uspel Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Dravograd je za petek, 6. oktobra, sklicalo volilno konferenco Zveze sindikatov občine Dravograd. Na seji, na katero so povabili razen članov plenuma OS S in nadzornega odbora tudi elektorje iz osnovnih organizacij sindikata, so želeli obravnavati gradivo za VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Zal pa so zbrani ugotovili, da jih je premalo, da bi lahko opravili volilno konferenco. Razšli so se in v teh dneh bodo, kot so napovedali, znova sklicali volilno sejo konference. Vprašanje je, zakaj dravograjska volilna seja konference sindikatov ni bila sklepčna? Predvsem bi bilo potrebno, da bi v vseh osnovnih organizacijah ugotovili, zakaj se elektorji konference niso udeležili. Naloge, ki so tudi pred sindikalnimi organizacijami, so dokaj zahtevne in odgovorne. Zato veha neodgovoren odnos posameznikov samo grajati! (ek) DOSLEDNOST SINDIKATOV V CELJU Programi, nosilci in roki Za seje predsedstva medobčinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Celju že nekaj časa velja vodilo, naj bodo seje sicer redne — vsak teden istega dne — vendar kar moč kratke ter po možnosti le z eno ali dvema točkama dnevnega reda. Tudi na seji, ki je bila ta teden, so dali poseben poudarek izpolnjevanju sklepov s prejšnje, kar naj bi bilo osnovno vodilo tudi za v prihodnje. Za izpolnjevanje vsake naloge je določen nosilec in rok izvedbe. Tak pristop k deluje bil smiselno vključen v razpravo o nalogah sindikata v zvezi s pismom predsednika Tita. Dokaj govora je bilo o informiranosti članov sindikata, ki mora doseči kvalitetnejšo raven. Slišali smo smnenje, da je v interesu sindikata povečanje naklade Delavske enotnosti in njena kvalitetna rast, da bo lahko solidnejša opora sindikalnim aktivistom pri njihovem vsakdanjem delu. V Celju menijo, da je moralno etični odnos do dela dokaj zapostavljeno „področje“, čeprav je pred časom že kazalo, da bodo začeli zadeve sistema- Le toliko, kot smemo! (Nadaljevanje s 1. strani) ^Spremembe in dopolnitve obeh ra' Z^en* dogovorov nadalje odpi-Un° moznost> da podpisniki samo-tPravn>h sporazumov s svojimi kriti.razvrščajo delavce ne le po formi šolski izobrazbi, temveč tudi n sRrmjah strokovne usposobljena v Pr*znane z ustreznimi splošni-dru^K delovnih organizacij. V oba don i”a dogovora je vključena tudi stont-fiteV’ ki z opredelitvijo ponj,^ a omo8°ča sklepanje sporazuma n ^ °dmočje ene ali več občin. naj Pb°dlagi teritorialnih sporazumov najvj.' se še zlasti sporazumevali o h°dkJCm ‘n najnižjem osebnem do-ZvezjU tei.0 vseh tistih zadevah v Uprav ""'delitvijo dohodka, ki s samo-jene nimi sporazumi še niso ure- rov pa*3'04 °beh družbenih dogovo-z do] da bodo te obveznosti spoštovane in da se v celoti zatro dejavnosti, ki po vsebini in obliki gr°' zeče spominjajo na preteklost’ za katero vsi skupaj upravičen6 smatramo, da je dokončno z* nami, in ki spravlja v nevarno8* odnose dobrega sosedstva, ki s6 v interesu obeh držav in njihovi*1 narodov. Naš odnos do Združenih nat6’ dov ni manifestivnega značaj6: Zato tudi nocojšnja prireditev1,1 le potrditev našega pozitivne!!9 odnosa do svetovne organizacij6 in njene Listine. To je istočasn6 odraz naše volje in odločnost1’ da nadaljujemo na tej poti, 1,6 samo v okviru OZN, ampak v 66 lokupni naši zunanji politiki ib* mednarodnih odnosih. Ti ptjf dpi so istočano osnova na816 odnosov z drugimi državami,1,6 glede na njihovo družbeno ut6 ditev, in z antikolonialnimi drugimi naprednimi gibanji svetu. - Ti, kaj pa, če bi le šlo laže preko mostu? Najcenejša stanovanja na Hrvaškem bo v začetku naslednjega leta pričelo graditi podjetje „Kamen“ iz Pazina. Trisobno stanovanje s površino 110 kv. metrov, s centralnim ogrevanjem in z garažo bo veljalo samo 220.000 din. Podjetje „Kamen“ se vklju- čuje v poslovno sodelovanje z italijansko tvrdko „Imi“ iz Milana, ki je odobrila kredit 1,4 milijarde Ur za nakup opreme za bodočo tovarno stanovanj. Gradnja družinske hiše po licenci in tehnologiji te itaU-janske tvrdke traja samo šest dni - z garancijo 50 let! Ob N REZERVIRANO ZA MLADE PODOBE NAŠEGA Časa Glej, kdo bi si mislil, koliko ljudi šteje naša terenska! O, nismo še za staro šaro, brez skrbi, da ne! Koga vse ni danes prineslo! Tu so že, razumljivo, točni kot ura: šofer Janez, vratar Miha, kuharica Marjetka, snažilka Micka in Silvo, večni sestan-kar, s časom nikoli na tesnem. Pa kaj bi z njimi: tiho bodo, kot vedno ah pa bodo le kimali. .. Ampak ti, ki prihajajo zdaj: Stefan, nekdanji generalni pri „KEPLEKSU“ in sedaj honorarni trgovski potnik pri „KEPLEKSU“, Tomaž, glavni računovodja pri „MECEKSU“ in sedaj honorarni svetnik za finančna in materialna vprašanja pri ,,MEČEKSU“, in glej, koga še vidimo, Poldeta iz zavoda za pospeševanje družbenega ' sektorja porabe ali nekaj podobnega, ko človek pri njem nikoli ne ve, kaj vse je. Ve se le to, da je povsod zraven, kjer se kaj pomembnega kuha. To bo veselo na sestanku! Sami čvrsti, odločni možje, ki jih ni strah jasno in glasno povedati, kako stvari stojijo, in tudi udariti Po mizi, če je treba. A sedaj je treba! Bilje res že skrajni čas, da se kaj resnega reče. — Prosim tiho, bi kar zaceli! Potrka srednji človek v delovnem predsedstvu s svinčnikom po mizi. — Tu se msmo zbrali zato, da bi mlatili prazno slamo. Brez otrobov torej, prosim! Jasno in konkretno! Vsak naj začne pometati pred svojim pragom, pa bo vse prav. Bi rad kdo kaj vprašal? Nekdo v prvi vrsti dvigne roko. — Prosim, tovariš Štefan! — Če dovolite, tovariši, reče honorarni trgovski potnik Štefan, — je res že skrajni čas, da se začne konkretna akcija v bazi. Delovni človek mora priti do besede. Vzemimo na primer samo naš konkretni primer, našo terensko. Odkar sem tu povezan, tovariši, diskutiramo na sestankih eni in isti: jaz, pa tovariš Tomaž, pa tovariš Polde in morda še tu in tam kdo, a drugi ste tiho. Saj tako, tovariši, s takšnim oportunističnim odnosom do dela ni več mogoče našega voza potiskati naprej. Vanj smo vpreženi vedno eni in isti, a to ni prav, prosim vas, tovariši! In tovariš Štefan nekoliko vznemirjen in zardel sede. - Kaj predlagaš? — Predlagam, da se enkrat konfrontiramo tudi v bazi in z bazo. Stavim, daje vsa stvar zajela veliko večji obseg, kot mi vsi skupaj mislimo. Če bi imeli v naši družbi samo nekaj nepoštenih ljudi, bi jih na hitro pozaprli in mirna Bosna. Ampak pri nas ima vsak kakšno maslo na glavi in to je tisto, kar me skrbi. — In kaj konkretno predlagaš? — Da gremo lepo po vrsti. Vsak, kar nas je tu, naj dobro in samokritično premisli, kaj ne dela prav in to tudi odkrito pove, pred vsemi nami.. . — A kdo naj začne, tovariš Štefan? — Jaz in tile tu v prvi vrsti smo se že dovolj nagovorih pa nič ne zaleže. Čas je že, da tudi tisti, ki so vedno tiho, kaj povedo, bomo vsaj videh, pri čem smo. Kot na primer tovariš šofer Janez, njega osebno poznam in se opravičujem, da drugih ne, in še kakšen tak tovariš. — Hvala, tovariš Štefan! Slišali ste predlog, tovariši, začnimo torej konkretno in odkrito! Prosim, tovariš Janez! — Ja, takole bi rekel, če samokritično pogledam malo nazaj: kakšna ura mi je kdaj pa kdaj manjkala do cele dnevnice in so jo v pisarni tudi meni zaokrožili navzgor, tako kot načelniku. V prihodnje pa se kaj takšnega ne bo več dogajalo, obljubim! Meni že ne! — Tovarišica Marjetka, prosim! — Čez cesto mi nosijo tople obroke, ker nimamo svoje kuhinje. Kakšen gospod tu in tam pozabi plačati, a v pisarni terjajo točne račune. Vem: vse takšne bi morala sproti loviti za denar. Pa mi je nerodno. Zato kdaj pa kdaj prilijem vodo k obrokom, priznam, za naprej pa obljubim, da tega ne bom več počela ... — No, le pogumno, tovarišica Micka! — Ne grem po vseh kotih z metlo in cunjo, res je. Kakšno pisarno tudi iz- pustim in je ne zračim redno, posebno, če gre kateri od naših za dalj časa v tujino. Tako ostaja po hodnikih slab duh,-vem, in prah, pa se bom za naprej poboljšala, res se bom, lahko mi verjamete. — Hvala lepa! No, Miha, pa še ti kaj povej! — Ja, enkrat sem bil na disciplinski, ker nisem po- skrbel za parkirni prostor pred našo zgradbo, za šefa. Veste, ljudje so nadležni kot muhe, oprostite izrazu, čeprav je ob pločniku tabla, kjer piše, da je rezervirano za naš zavod. Predvčerajšnjim sem ga pa spet krepko pokidal, ne bo šlo mimo brez posledic. Skočil sem čez cesto na pivo in prav takrat, pomislite, prinese mimo vratarnice generalnega, ki me drugače sploh ne pozna, a sedaj je vprašal, zakaj sedi kurir na mojem stolu in kje sem jaz. Spet bo vroče, vendar se mi kaj takšnega ne bo nikoh več zgodilo, to mi lahko verjamete. — Imaš še ti kaj, Silvo? — Doslej sem na sestankih samo molčal in kimal, sedaj pa bom tu in tam tudi kakšno povedal, reče Silvo. In predano obljubi: hodil bom na vse sestanke, nobenega ne bom zamudil. — Zelo dobra diskusija, dober začetek! pritrjevalno zamrmra tovariš Stefan. Vsa prva vrsta prikima, le delovno predsedstvo sedi resno in zamišljeno. Mar ne poteka sestanek tako, kot je bilo predvideno? VINKO BLATNIK JAKOBA KERMELJA, triindvajsetletnega konstruktorja v oddelku za konstrukcije podjetja Šport opreme, smo srečali na nedavni volilni konferenci sindikatov v Šiški v Ljubljani, kjer je bil eden redkih mladih delegatov za volilno konferenco in edini iz svojega podjetja. Jakob mi je povedal, da je v tovarni že tri leta in se šele od nedavnega ukvarja s sindikalno dejavnostjo. Ko sem ga vprašal, katere so po njegovem mnenju tiste najpomembnejše stvari, o katerih naj bi spregovorili na osmem kongresu slovenskih . sindikatov, je dejal: ,,Mislim, da bi morali dati velik poudarek osebnim dohodkom, ki naj bi se prilagajali dvigu življenjskih stroškov. Delavcem z minimalnimi osebnimi dohodki pa bi morali nujno dati nadomestila in s tem zniževati kričeče socialne razlike. Sicer pa bi se morali sindikati nasploh zavzemati, da se življenjski stroški ne bi dvigovali, vsaj ne v tolikšni meri kot sedaj. Druga stvar, s katero naj bi se spoprijel kongres, bi moralo biti vsekakor tudi vprašanje letnih dopustov. Tu bi morali sindikati na vseh nivojih vztrajati na minimalnem dopustu osemnajst dni, saj smo podpisniki tovrstne mednarodne pogodbe. Kljub temu, da smo socialistična dežela, pa pogodbe v praksi ne izpolnjujemo. Samo podpisovanje pogodb, pa naj bodo mednarodne ali kakršnekoli že, ne more rešiti takšnih in podobnih vprašanj naših delavcev. “ Jakob Kermelj je še povedal, Najprej domači prag da se na splošno v naši državi zavzemamo za vse mogoče človečanske pravice po svetu, medtem ko nekaterih stvari v lastni hiši še zdaleč nismo uredili tako, kot bi bilo treba. Ker je Jakob tudi predsednik Mestnega centra klubov OZN, sem mu kar verjel, da je temu tako. - Pa misliš, da bo šlo na bolje, sem ga vprašal? ,fio, če ne bomo samo govorili na sejah, temveč bodo konkretne zahteve tudi poslanci pripravljeni vztrajno zagovarjati pred zvezno slupščino. “ — In na koncu nam še povej, kaj pričakuješ od osmega kongresa ZSS? predvsem to, da bodo sindikati v naslednjih štirih letih tudi izpolnili vse obveznosti, ki jim jih bodo naložili sprejeti sklepi Ker pa vsega ne bodo zmogli sami,' bodo morale priskočiti na pomoč tudi druge družbenopolitične organizacije, predvsem pa ZKJ,“ je sklenil svoja razmišljanja mladi konstruktor v podjetju Šport oprema SLAVKO DRUE RIBAŠ POVRTNINO STRAN 7 OSNUTEK ZAKONA S PODROČJA ZAPOSLOVANJA Rojenice se prijazno smehljajo Osnutek zakona o zaposlovanju in socialni varnosti za primer brezposelnosti je dobil ugodne ocene na skupščini republiške skupnosti za zaposlovanje. V sejnem zapisniku bo ostala zabeležena ugotovitev, da osnutek zakona prinaša bistveno nov in kvalitetnejši pristop k urejanju razmer na področju zaposlovanja. Prav gotovo vzpodbudno, saj nam v politiki zaposlovanja (nekateri so celo mnenja, da take politike sploh nimamo ali pa politika hoče kazati v eno smer, praksa gre pa v drugo) marsikdaj uhaja iz rok. Osnutek zakona zdaj čakajo preskušnje javne razprave, ki jih bodo organizirale področne ustanove za zaposlovanje skupaj z družbeno-političnimi organizacijami. Posebno zanimive utegnejo biti razprave v delovnih kolektivih in - če smo prav razumeli razpravo na skupščini republiške skupnosti za zaposlovanje - prav bi bilo, če bi bilo prav teh veliko in kvalitetnih, da bi navrgle konkretne pripombe in spreminjevalne predloge k osnutku zakona. -Na republiškem sekretariatu za delo ne skrivajo želje, da bi taki sadovi javne razprave našli pot tudi do njih. Po javni razpravi in morebitnih korekturah bo osnutek zakona o zaposlovanju in socialni varnosti za primer brezpo-slenosti lahko potrkal na vrata republiške skupščine. Omenili smo že deljena mnenja o uspešnosti politike zaposlovanja, oziroma o tem, ali tako politiko sploh imamo. Osnutek novega zakona vsaj vzbuja upanje, da bomo na področju zaposlovanja uspeli ustvariti trdnejše razmere. Uporabno orožje bodo dobili v roke tisti, ki se bodo želeli dogovarjati in sporazumevati za izpeljavo konkretnih nalog, ki jih bo navrgla praksa ali pa dolgoročnejše usmeritve razvoja slovenske družbe. Morda bomo naposled zmogli tudi toliko moči, da bomo potegnili črto pod poplavo govorjenja na „vseh mogočih ravneh“ (o tem namreč, kako ta ali ona stvar ni v redu in bi jo „končno“ morali urediti) in se zedinili za tistega, ki bo imel dolžnost in pravico ukrepati. Na primer pri vprašanju tako imenovanih suficitarnih poklicev. Ze lep čas ugotavljamo, da imamo ljudi z določeno poklicno izobrazbo daleč preveč (na drugi strani imamo v nekaterih poklicih grozeče primanjkljaje), šolska „produkcija“ kadrov pa teče naprej, kakor bi se v družbi nič ne dogajalo ali spreminjalo. Tig Kako z ustavnimi dopolnili? V ZASAVJU: Še vedno na začetku Presenetljivo je, kako se v nekaterih podjetjih še vedno izmikajo dejanskemu uveljavljanju 21. in 22. ustavnega amandmaja, in še bolj nenavadno je, da vodstva osnovnih organizacij sindikata molče sprejemajo to zatišje, namesto da bi zahtevala od samoupravnih organov in vodstev delovnih organizacij, naj vendarle začnejo z delom tudi na tem pomembnem področju. Tak mlačen odnos so kritizirali tudi člani predsedstev občinskih sindikalnih svetov na nedavnih volilnih konferencah. V Zagorju ob Savi so na osnovi pogovorov v vseh podjetjih ugotovili, da v nekaterih še niti niso ustanovili komisij, kot je bilo dogovorjeno na posvetovanju aprila letos. Najbolj nevzdrženo pa je to, da delavci številnih zagorskih podjetij še niti seznanjeni niso z vsebino delavskih ustavnih dopolnil. Nobenega dvoma ni, da so krive za to, da delavci še niso imeli priložnosti spregovoriti o delavskih ustavnih dopolnilih tudi osnovne organizacije sindikata. In ker delavci ne poznajo teh amandmajev, ni čudno, če se niti ne zavzemajo za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela, čeprav imajo marsikje pogoje zanje. Sicer pa stanje ni kdove kako drugačno v sosednjih Trbovljah in Hrastniku, z edino izjemo nekaterih večjih delovnih organizacij, kjer so vsaj pripravili osnovno gradivo za to, da lahko začno razpravljati, kako uveljaviti ustavna dopolnila v delovnih organizacijah. -m V ŠALEŠKI DOLINI: Receptov ni in jih ne bo! Akcija za uresničevanje delavskih ustavnih dopolnil in za ustanavljanje temeljnih organizacij v delovnih organizacijah na področju Šaleške doline ne poteka najbolje. Na volilni seji Konference velenjskih sindikatov so med drugim poročali, da so imenovali komisije za pripravo programov uresničevanja ustavnih dopolnil le v 4 delovnih organizacijah, in sicer v TGO Gorenje Velenje, na Rudniku lignita Velenje, v Industriji plastike Polypex Šoštanj ter v Trgovskem in proizvodnem podjetju ERA Velenje. V TGO Gorenje Velenje in na Rudniku lignita Velenje pa so sprejeli programe dela v zvezi z 'ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela. V Šaleški dolini je še posebej pereče vprašanje samoupravnega položaja delavcev, zaposlenih v dislociranih enotah. Okrog 750 delavcev, kolikor jih je zaposlenih v teh enotah, nima vpliva na dohodek. Matične delovne organizacije pa doslej velenjskemu občinskemu sindikalnemu svetu tudi še niso posredovale predlogov za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. Velenjski sindikati med drugim ugotavljajo še, da v nekate- rih manjših delovnih organizacijah čakajo na „šablone“ za uresničevanje delavskih ustavnih dopolnil ter za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela, vendar so na zadnji seji Konference Zveze sindikatov občine Velenje odločno poudarili, da „receptov“ ni in ne bo. v. š. V MEŽIŠKI DOLINI: Končana prva faza Z ZASEDANJA SKUPŠČINE REPUBLIŠKE SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Opredeljena stališča Skupščina republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je na svoji zadnji seji v četrtek sprejela po javni razpravi o osnutku republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju svoja stališča, kijih bo posredovala v obravnavo slovenski skup- ščini. Stališča skupnosti do osnutka statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega za- Stavčni rekorder Včasih pravimo, da mora biti v zakonu vse na svojem mestu. Včasih pa se tudi najbolj skrbnemu vrtnarju primeri, da mu na lepo urejeni gredi pogleda v sonce nepla-nirana cvetlica. Nekaj podobnega se je zgodilo v osnutku zakona o zaposlovanju in socialni varnosti za primer brezposelnosti (8. člen): „Da se zagotovijo delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, organom družben o-političnih skupnosti in družbenopolitičnim organizacijam strokovni nasveti in storitve in da se uporabljajo strokovni postopki za uspešno urejanje in reševanje zadev s področja zaposlovanja, kadrovske politike, pomoči pri iskanju zaposlitve in skrbi za brezposelne, se za območje SR Slovenije ustanovi služba za zaposlovanje, ki jo opravlja za te naloge usposobljena organizacija združenega dela, katere dejavnost je posebnega družbenega pomena z nalogami, določenimi, s tem zakonom, in z nalogami, ki jih službi zaupajo v izvrševanje organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti s pogodbami ali s samoupravnimi sporazumi." Kdo si upa napisati daljši stavek? Kdo si ga upa razumeti, raje nismo vprašali. Tig varovanja pa bodo upoštevali pri dokončni izdelavi statuta. Javne razprave, ki so se zvrstile od srede letošnjega poletja do konca septembra in ki so zajele „pod okriljem11 RS ZSS, SZDL Slovenije in republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja nekaj tisoč zavarovancev in predstavnikov vseh večjih delovnih organizacij, so potrdila, da mora bodoči sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotoviti takšen položaj zavarovancem, ki jim bo omogočil, da uveljavijo svoje interese v lastni samoupravni skupnosti s kar se da najmanjšim posredovanjem države. Glede posameznih zadev v urejanju bodočega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja se skupščina skupnosti zavzema za to, da bi bila pokojninska osnova v prihodnje odraz zavarovančevega osebnega dela. Dohodek, ki bo vštet v pokojninsko osnovo bi limitirali v izjemnih (ekscesnih) primerih po posameznih kvalifikacijskih strukturah. Za posamezne skupine bo po mnenju skupščine mogoče določiti tudi najnižjo osnovo za pokojnino. Kvalifikacijske skupine bi poslej združili največ v 4 do 5 skupin, saj med določenimi kvalifikacijskimi skupinami po družbenem dogovoru ne obstajajo bistvene razlike. Za razvrstitev v določeno kvalifikacijsko skupino bi upoštevali zahtevano izobrazbo oziroma strokovnost, določeno v splošnem aktu delovne organizacije. Tako oblikovanje pokojninske osnove bi temeljilo na osebnem dohodku, vendar bi pri tem sorazmerno visoke OD omejili z limitom, predvidenim za posamezno kvalifikacijsko skupino. Skupščina je zavzela stališče, da je treba ohraniti beneficira-nje tako za starostno kot invalidsko zavarovanje. Slej ko prej bo nujno potrebna revizija beneficiranih delovnih mest z ozi- rom na pogoje, ki jih določa zvezni zakon in revizija stopnje benefikacije. Tudi glede pravic delovnih invalidov je skupščina „našla“ bržkone edino sprejemljivo varianto: delovne organizacije naj bi odslej bile dolžne obdržati oziroma sprejeti na delo delovnega invalida, ki je bil pri njih zaposlen najmanj eno leto aali 18 mesecev s prekinitvami v zadnjih dveh letih. S tem je skupščina zavrnila predvideno določbo v osnutku republiškega zakona, po kateri bi bilo za to potrebnih 5 let. Prav tako naj bi po dalj šah starostno mejo za pravico do zaposlitve delovnim invalidom na 60 oziroma 55 let. - Drži gobec, čuš, in me nehaj ogrožati! I. ANTIČ -iv V občini Ravne na Koroškem poteka uveljavljanje delavskih ustavnih dopolnil dokaj zadovoljivo. Poudariti velja, da sta predsedstvo OSS Slovenj Gradec in komite OK ZK Ravne na Koroškem sprejela že na začetku leta skupni akcijski program za uveljavljanje ustavnih dopolnil. Posebna komisija, ki sta jo ustanovila oba organa, spremlja in ocenjuje uresničevanje skupnega akcijskega programa. V zadnjih mesecih so v delovnih organizacijah Mežiške doline dodobra proučili samoupravne odnose, zlasti še polo-' žaj delovnega človeka, odgovornost, obveščanje, delitev dohodka in še nekatera druga vprašanja ter izdelali analize zdajšnje samoupravne prakse. Istočasno so v delovnih organizacijah pripravili tudi teze o nadaljnjem razvoju samoupravljanja in o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. V Železarni Ravne na Koroškem so že izoblikovah prve predloge za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela, potrebno gradivo pa pripravljajo v mežiških Rud nitih svinca in topilnici ter v Tovarni rezalnega orodja na Prevaljah. V Mežiški dolini poudarjajo, da tudi v delovnih organizacijah, ti imajo poslovne enote na področju občine Ravne na Koroškem, tako v Lesnoindustrijskem podjetju Slovenj Gradec, v celjskem Merxu, na Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec, v mariborskem trgovskem podjetju Koloniale, v ljubljanskem Gradisu in Viatorju, zadovoljivo potekajo priprave za uresničitev delavskih ustavnih dopolnil tet za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela. (Ma) Samouprave ni brez odločanja Razprave o novi stanovanjski politiki v občini Maribor Te dni se v občini Maribor vrstijo razprave o uveljavljanju nove stanovanjske politike. Teze, ki jih je izdelala občinska skupščina Maribor, je obravnaval tudi občinski sindikalni svet. Na seji tega organa so predlagali, naj bi se zato, da bi hitreje zmanjševali stanovanjski primanjkljaj - ta je sedaj v občini Maribor skoraj 14.000 stanovanj - sporazumeli za 6 % stanovanjski prispevek. Delovne organizacije naj bi 30 % tega prispevka vplačevale v občinski solidarnostni sklad, ki bi del teh sredstev porabil za diferencirano subvencioniranje stanarin, večji del pa za gradnjo stanovanj za delavce z nizkimi osebnimi dohodki, za mlade družine in za stare ljudi. Delovne organizacije naj bi del sredstev - po predlogu občine 30 % — tudi obvezno oročale pri poslovnih bankah. solidarnostnega sklada. Razen tega naj bi imela občinska samoupravna stanovanjska skupnost tudi vrsto drugih nalog in pristojnosti. V razpravah o teh vprašanjih pa so mnenja precej deljena. Občinski organi, ki pripravljajo predpise in odloke s tega področja, menijo, naj bi imela samoupravna stanovanjska skupnost le posvetovalno vlogo, pravico „sodelovati" pri reševanju številnih vprašanj, ne pa tudi pravice „odločati, sprejemati in sklepati". Občinski sindi- kalni svet pa meni prav nasprotno. Prepričan je, da bo samoupravna stanovanjska skupnost dosegla svoj namen le, če bo dobila > i v pristojnost obravnavanje vseh vprašanj stanovanjskega gospodarstva v občini in če bo hkrati dobila tudi ustrezne pristojnosti, da bo odločala o vprašanjih s svojega področja. V nasprotnem primeru njeno delo ne bo moglo biti učinkovito in bo obstajala več ali manj le formalno. Formalna samouprava pa je za naše razmere še posebej na tem področju ne samo nepotrebna, temveč tudi škodljiva. Ker je občinska skupščina & ustanovila iniciativni odbor za ustanovitev stanovanjske skupnosti, poudarjajo sindikati, da bo naloga tega odbora tudi, da bodo končno zainteresirani dejavniki v Mariboru le prišli do poenotenih stališč o vlog’ in nalogah te skupnosti. PredvseU’ pa je treba izhajati iz načela, da mora samoupravna skupnost dobit' tudi vse pristojnosti odločanja. xz Na občinskem sindikalnem svetu tudi menijo, da mora biti ustanavljanje občinskega solidarnostnega sklada povezano z istočasno ustanovitvijo samoupravne stanovanjske skupnosti, ki bo v skladu s 33. ustavnim amandmajem v ustavi SRS preko svojih organov upravljala s sredstvi 5GP GROSUPLJE -M -f m-m ---, -k- PROJEKTIRAMO IN IZVAJAMO VSA GRADBENA DELA Za 29. oktober, praznik občine Grosuplje, želi vsem občanom prijetno praznovanje, poslovnim partnerjem pa mnogo uspeha in nadaljnjega sodelovanja! Za izvedbo vseh vrst gradbenih del, izdelavo načrtov ter vse tehnične dokumentacije, nakup stanovanja in garaž se obrnite na SGP Grosuplje, ne bo vam žal! 1 V sindikatih smo prav gotovo zainteresirani, da s kulturno vzgojo in s kulturno akcijo čimbolj prodiramo med kulturno nerazvite ali manj razvite sloje. Da bi naraščali kulturni interesi. Ob zadnji anketi „Slovensko javno mnenje“ smo se zopet srečali z nespodbudno sliko: komaj 2,5 % anketiranih si želi več možnosti za kulturo in komaj 6 % več možnosti ' za izobraževanje. Kadrovski problem na področju kulturnih dejavnosti vsi čutimo že dolgo. V resnici pa danes njegove razsežnosti kaj malo poznamo. S stališča današnjih potreb in razvoja pa je to gotovo eno temeljnih vprašanj programske usmeritve kulturnih skupnosti, ne morda le finančno vprašanje. V usmeritvi dejavnosti kulturnih skupnosti v letu 1973 to vprašanje vsekakor ne bi smelo izpasti. Kadrovske problematike bi se morali lotiti načrtno in organizirano: Ugotoviti stanje, zadostnost ali primanjkljaje posameznih vrst kadra, morebitno prenasičenost z določenim profilom. Proučiti bi morali nekatere za nas nove profile kulturnih delavcev, ki so nam potrebni bodisi kot organizatorji in animatorji kulturne akcije med delavci v delovnih organizacijah, bodisi na področju kulturne vzgoje, v izobraževalnih ustanovah in zvezah kultumo-pro svetnih organizacij ali na področju strokovnega dela v kulturnih skupnostih. V tem smislu bi Kulturna skupnost Slovenije tiv generacije, ki ne kažejo nikakršnega kulturnega interesa. Ugotovili pa so na primer, da je iz šole v Preddvoru prišla generacija, v kateri so učitelji in vzgojitelji znali vzbuditi zanimanje za kulturo, jim tudi privzgojili kulturne potrebe in na- PROGRAMSKO VPRAŠANJE gotovo že v prihodnjem letu lahko v sodelovanju s tremi slovenskimi umetniškimi akademijami poiskala odgovore na nekatera vprašanja kadrovske politike in usmeritve, predvsem za področje kulturne vzgoje. Eno takih konkretnih vprašanj je na primer, kako zastaviti kadrovsko politiko v zvezi z nadaljnjim razvojem glasbenega šolstva na Slovenskem. S kulturno vzgojo v naši osnovni šoli kot splošno izobraževalni in obvezni, ne moremo biti zadovoljni. Značilna je ugotovitev predstavnika Iskre, da že deset let prihajajo v njihov kolek- vade, ki bodo te delavce spremljale skozi življenje. Delovne organizacije gospodarstva, zlasti večje, tudi ne bi smeli v nedogled prepuščati ugibanju, kakšen profil kulturnega delavca bi bil primeren za organizatorja in animatorja kulturne akcije med delavci. Strokovnjaki naj prouče to vprašanje in ponudijo profil, pa tudi predloge, katere visokošolske ustanove nam lahko tak profil zagotove. Danes se vse preveč na pamet ugiba, ali naj ti ljudje imajo sociološko znanje, politološko, pedagoško in ne vem še kakšno, da bi znali predvsem ugotavljati kulturne potrebe, se pravi stanje in razvojne potrebe, in proučevati interese: Že sedaj pa bi kazalo tudi razmisliti, da bi potem, ko bi v letu 1973 že našli odgovore na nekatera bistvena vprašanja kadrovske politike in usmeritve v kulturi, to problematiko poskušali načrtno reševati prek družbenega dogovora. Skratka, po poti, ki je v zadnjih nekaj letih že praktično pokazala svoje prednosti in moč učinkovitosti. Brez večjih pomislekov pa bi v prihodnjem letu temeljne kulturne skupnosti in Kulturna skupnost Slovenije morale tudi več sredstev nameniti za dopolnilno izobraževanje kadrov s področja kulture, saj smo tu že v zelo veliki zamudi. O tem, da je kadrovsko vprašanje eno temeljnih vprašanj programske usmeritve kulturnih skupnosti in da naj najde določnejše opredelitve tudi že v programih za prihodnje leto, je tekla beseda na skupni seji komisije republiškega sveta ZSS za izobraževanje, znanost in kulturo in izvršnega odbora republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije za kulturo. S. G. univerze Izvršni odbor za znanost in visoko šolstvo republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je na Sv°ji seji pred dnevi v Mariboru razpravljal o razvojnem načrtu Visokošolskih zavodov v Mariboru. . Ugodno je ocenil prizadevale teh kolektivov, da se kot razvojna posledica preraščanja Vlšjih šol v visoke šole oblikuje b°va univerza. Člani odbora so ^razili mnenje, daje pri ocenjeno možnosti nadaljnjega raz-v°ja visokega šolstva potrebno uPoštevati zlasti naslednje: Izhajati je treba iz življenj-kih okvirov in prespektive raz-y°Ia v najširšem smislu. Izredno biter prodor znanosti, tehnike partizanska knjiga obvešča • POTUJOČA • KNJIGARNA ponedeljek, 30. oktobra 1972, gorenjska PREDILNICA, loške tovarne hladilnikov (Škofja Loka) torek, 31. oktobra 1972, etiketa, ALPINA (Žiri) ~~ četrtek, 2- novembra 1972, ODEJA, kroj, JELOVICA (Škofja Loka) ~~ Petek, 3. novembra 1972, ALPLES, iška (Železniki) • NASE GESLO: J VSAKEMU 2 delavcu ® dobro knjigo: in tehnologije dela na vsa področja družbeno-ekonomskega življenja ter močna gospodarska ekspanzija teijajo od nas, da storimo kar največ in angažiramo vse sile za izboljšanje kadrovske strukture, zlasti na ravni visoko izobraženih kadrov. Formirane večnacionalne korporacije v Evropi in izven nje namreč vse hitreje osvajajo svetovna tržišča in izločajo iz njih vse, ki niso sposobni biti ' konkurenčni. Te korporacije zasedajo prav tiste ekonomske položaje, ki temeljijo na znanosti (telekomunikacija, elektronika, laser itd.), zato povsod po svetu posvečajo prav tej veji veliko pozornost. Potrebe po strokovnih kadrih z visoko izobrazbo terjajo, da se poveča stopnja vključevanja v proces visokošolskega študija. To število se bo gibalo v naslednjih letih okoli 30.000 ljudi, zato je nujno razmišljati o dveh univerzitetnih središčih. V svetu je namreč preizkušen realen optimum 10 do 12 tisoč študentov v enem središču, ki pokriva potrebe po kadrih približno 1 milijona prebivalcev. Upoštevati je treba zahtevo po takšni vsebinski usmerjenosti študija, ki daje prednost disciplinam, katere pogojujejo razvoj sodobnih proizvodnih sistemov, uvajanje moderne tehnologije dela ter sodobno in kvalitetno izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa, zlasti v obveznih šolah. Gre torej za razvijanje novih in dopolnjevanje že uvedenih izobraževalnih programov, kar bi ob upo- Za podaljšanje plačevanja samoprispevka Zagorjani plačujejo samoprispevek za zboljšanje vzgoje in izobraževanja pet let. Doslej so s pomočjo občanov in delovnih kolektivov uresničili prvi del programa, ki so si ga zastavili pred petimi leti. Potrebe pa so še velike. Ker odlok o samoprispevku preneha veljati ob koncu leta, so se odločili za sklic novega referenduma, na katerem naj bi se občani in delovni kolektivi odločali za podaljšanje plačevanja samoprispevka za nadaljnjih pet let. V tem času bi uresničili maksimalni program, izboljšali bi učne pogoje in razmere vseh otrok v občini, poskrbeli za boljše predšolsko varstvo in omogočili tudi boljše pogoje za delo nižje glasbene šole. Za te namene bi potrebovali okoli 29 milijonov dinarjev, od katerih naj bi občani po novem letu, če se bodo seveda odločili za to, prispevali poldrugi odstotek svojih mesečnih osebnih dohod- ** tavo inboti p°» melbrosia pl.d kov, delovni kolektivi pa bi zbrali nekaj nad 15 milijonov dinarjev. Iniciativni odbor začenja akcijo za podaljšanje plačevanja samoprispevka. S svojim predlogom in potrebami bodo seznanili prav vse občane in delovne kolektive, da bodo razumeli utemeljenost izvedbe maksimalnega programa. Vsako odlašanje urejevanja teh potreb bi namreč povzročilo hude posledice tako v šoli kot na področju varstva predšolskih otrok. V priprave na referendum, ki bo bržkone v začetku decembra, se bodo vključile vse družbenopolitične organizacije, krajevne in interesne skupnosti, veliko pa iniciativni odbor pričakuje tudi od vodstev osnovnih organizacij sindikata v podjetjih. Sindikati o novem nniverzltetnem srediscn Ka področju severovzhodne Slovenije bo v prihodnje treba vključiti kakih 7.000 študentov S Že zdaj le treba misliti na to, kako bomo urejali življenjske razmere strokovnih kadrov in študentov nove števanju potrebe po integraciji znanstveno-raziskovalnega dela pomenilo racionalizacijo na področju izobraževanja kadrov. Upoštevati je treba tudi nekatere vzporedne probleme, za katerih rešitev so sindikati močno zainteresirani. Gre za urejanje življenjskih pogojev strokovnih kadrov in študentov. Ker bo v naslednjem obdobju potrebno na področju severovzhodne Slovenije vključiti okrog 7 tisoč študentov pretežno iz krajev, ki so v sedanjem univerzitetnem središču le redko zastopani, bo nujno zagotoviti širšo družbeno pomoč, predvsem pa seveda urediti status teh šol z zakonom, ki bo opredelil zadevne naloge. SLAVKO PEVEC V SOLIDARNOSTNI AKCIJI 'nZ: ■ • v , -- V tej in v naslednjih številkah Delavske enotnosti bomo objavili seznam vseh vplačnikov v republiški solidarnostni sklad za pomoč prizadeti severovzhodni Sloveniji, in to po dnevih vplačil. Republiški svet ZSS in gospodarska zbornica se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujeta vsem za razumevanje in izkazano pomoč. (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Jugotekstil-impex, Ljubljana 19.288,85 RTV Ljubljana, uslužbenci 55.173,90 RTV Ljubljana 478,70 RTV Ljubljana 48,75 RTV Ljubljana - upokojenci 708,35 Matko Utenkar, krojač, Jarška c. 81, Ljubljana 50,00 „Usluga“ Kočevje - Rudnik 1.844,20 „Inkop“ Kočevje 598,40 Lesno ind. podjetje Konjice, obrat Oplotnica 4.798,75 Janko Alojz, krojaštvo, Mozirje 120 Martina Veročnik, gostilna, Ljubno 96 100 Ciril Podlesnik, mizarstvo, Ljubno ob Sav. 150 Amalija Berginc, Luče 9 ob Savinji 50 Andrej Počnik, Ljubno 82, Mozirje 50 Ditrih Žibrat, pekarna, Luče 20 100 Frančiška Refenšek, gostih a, Gprnji grad 83 50 Kreator Celje 1.872 Dragica Ostrožnik, Teharje 43, Teharje 50 Dragica Ostrožnik, Teharje 43 - uslužbenec 25 Vili Kragolnik, Celje, Zidanškova 6 200 Zavod za napredek gospodarstva, Celje 2.170 Belokranjsko gradbeno podjetje, Črnomelj 3.204,90 Družbena prehrana „Begrad“ Črnomelj 56 „Trak“ Mengeš 5.896,95 „Blisk“ elektrotehnično podjetje, Murska Sobota 6.542,20 ..Jestvina" trgovsko podjetje, Murska Sobota 6.542,20 ..Jestvina" trgovsko podjetje, Koper 10,861,20 Cestno podjetje Nova Gorica 15.862,80 Gimnazija Nova Gorica 1.301,90 Cestno podjetje Maribor, Iztokova ul. 30 32.908,95 ..Triglav" konfekcija Kranj 6.997,85 Mizarska obrtna delavnica, Motnik ' 790 Pekarna in slaščičarna Škofja Loka 4.877,40 Pekarna-slaščičarna ,,Rogla" Slov. Konjice 1.765,25 Gozdno gospodarstvo Novo mesto 4.323,35 „Transturist“ Škofja Loka 4.253 Obrtno gradbeno podjetje Bled 3.102 „Jelplast“ Kamna Gorica 1.542,85 Vodovod Jesenice, Jesenice 2.222 Splošna bolnica Jesenice 16.754,90 Zavod za medicinsko rehabilitacijo, zdravilišče Laško 3.328,80 Rudnik rjavega premoga, Laško 16.185,60 Zavod za analize in cene, Ljubljana 713 „Galis“ Ljubljana ■ 1.012 Plinarna Ljubljana . 7.657 Modna hiša, Ljubljana 10.000 Modna hiša, Ljubljana 5.000 Učne delavnice zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, Ljubljana 4.739,20 Učne delavnice zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, Ljubljana 5.260,80 Rudnik kaolina Črna-Kamnik 11.000 Veterinarski zavod, Kamnik 360 Geodetski zavod Maribor 2.509 „Alma“ Maribor 1.642,15 Zavarovalnica Sava, PE Krško 633,70 Zavarovalnica Sava, PE Krško 161,10 Mercator Ljubljana, poslov, enota Metlika 2.710 Osnovna šola Fran Kocbek, Gornji grad 1.211 Zdravilišče Laško 125 TP „Universal“ Jesenice 4.000 Skupščina občine Lendava 3.308,10 SZDL Radovljica 150 Komite obč. konf. ZKS Radovljica 150 Občinski sindikalni svet Radovljica 161,30 Komunalno podjetje Novo mesto 3.000 Strojna tovarna Trbovlje 44.468,45 Dom upokojencev Polzela 700 „Juteks“ Žalec 3.000 18. SEPTEMBRA „Merx“ Celje, enota, sektor prodaje Ravne na Koroškem 11.962,55 Gostinska enota Pogorevec, Žerjav, pošta Črna 880,45 Storitve, Ravne na Koroškem 1.40L60 ..Ljudski magacin" Prevalje 3.910,45 Lesno industrijsko podjetje Konjice, obrat Poljčane 4.601,70 Lesno industrijsko podjetje Konjice, obrat Slovenska Bistrica 3.874,50 Lesno industrijsko podjetje Konjice, obrat Sp. Polskava 2.155,95 Klavska enotnost - št. 43 - 28. OKTOBRA 1972 SVEA, Zagorje 2.588,20 Jakob Meh, spl. mizarstvo, Velenje - 358.00 Komunalni obrtni center, Velenje 3.946,35 „Konus“, blagovna hiša, Slovenske Konjice 1.410,90 Društvo upokojencev, Poljčane 500,00 Lesno ind. podj. Konjice, obrat Konjice 13.195,50 Elektrarna Šoštanj 22.712,30 Trgovsko podjetje Velenje 17.252,70 RTV servis Velenje, Igratov Aleksander 70,00 Splošno obrtno podjetje Sežana 4.339,90 „Mitol“, Sežana 2.527,65 Kmetijska zadruga Žužemberk 878,35 Slikopleskarstvo, Škofja Loka 1.483,70 Kamnolom Vrhpeč, Trebnje 345,10 „Metalplast“, Ruše 3.387,65 Gradbeno podjetje Bohinj, obrat Boh. Bistrica 3.246,30 Kovinska delavnica, Bled 1.545,85 Kovačič Franc, kovinoplast. izd., Novo mesto 200,00 Dragica Kovačič, kovinoplast. izd., Novo mesto 200,00 Gozdni obrat, Straža 4 J 34,50 Avgust Natlačen, Hruševje 50 150,00 OSO sekcija za vleko, Nova Gorica 4.330,00 Solkanska ind. apna, Nova Gorica 5.198,10 Občinska konferenca ZMS, Lendava 48,00 ..Gradbenik", Lendava 5.843,75 Osnovna šola Puconci 791,50 ..Obrtnik", Murska Sobota 1.710,00 Kmetijska zadruga, Naklo 1.291,50 Gorenjski tisk, Kranj 14.333,10 ..Metalna" Maribor, obrat Senovo 8.010,05 „Iplas", Koper 11.545,80 Cestno podjetje v Kopru, Koper 15.448,40 Gostinsko podjetje „Jelka“, Hrastnik 1.850,00 KOP, Hrastnik 3.734,70 Splošno trgovsko podjetje, Hrastnik 4.488,40 Kmetijska zadruga, Litija 1.361,30 Inštalacije Grosuplje 3.004,40 ■■■■■■■■ STRAN 9 121-DELOVNIH KOLEKTIVOV »Svit11, Kamnik 12.237,80 Stojan Bubnič, Pregarje 21,11. Bistrica 100,00 „Lesonit“, 11. Bistrica 21.251,80 SGP „Sava“, Jesenice 21.056,25 Zdravstveni dom, Jesenice 11.356,75 Kovinska oprema, Mojstrana 2.723,45 Zarja, trg. proizv. podjetje, Jesenice 5.550,25 „Zarja“, trg. proiz. podjetje, Jesenice 438,05 Iskra Commerce Ljubljana - 995,55 Iskra, Hoijul 10347,70 Društvo upokojencev Ljubljana, Vič 400,00 Brivnice in česalnice Ljubljana, Stari trg 18 4.030,00 PTT podjetje, Ljubljana 138,55 Avto montaža, Ljubljana, Celovška 180 a 2.000,00 I. gimnazija, Ljubljana 2336,25 Miro Dragar, Ljubljana, Strosmajeijeva 4 50,00 Tehnostroj, Ljutomer 14.698,15 Ruža Hac, Ormoška 34, Ljutomer 96,00 Parna pekama, Črnomelj 439,20 Rudnik rjavega premoga, Kanižarica 9.258,85 Izletnik, Celje 25.35730 „Ingrad“, Celje 45.248,70 „Ingrad“ del. menza, Celje 619,80 Vera Menhart, kozmetični salon, Celje, Zvezna 10 150,00 Ivan Žagar, Konj. vrh 7, Luče 30,00 Kmetijska zadruga, Metlika 4.090,00 Tovarna poljedelskega orodja, Batuje 8.104,10 „Pohorje“, Maribor, Tržaška c. 3.244,25 »Dimnikar11, Beltinci 1.629,20 Piciga Jože, galvanizacija, Ljubljana, Rožna dolina c. V/2 250,00 Sonja Piciga, drob. kov. izd. Ljubljana, Teslova 25 150,00 Občinsko sodišče I. v Ljubljani 3.800,00 „Autocommerce“, Ljubljana 10.000,00 Brivsko-frizersko podjetje, Ljubljana 5.000,00 Osnova šola narod, heroja Toneta Tomšiča, Ljubljana 2.037,30 Tiskarna „Jože Moškrič“, Ljubljana 8,497,20 »Brivnice in česalnice11, Ljubljana, Stari trg 18 1.000,00 Gostinsko podjetje, Radeče 563,95 Osnovna šola Vinski vrh pri Slivnici 198,80 Mizarsko podjetje Žiri 2.668,65 Nanos Postojna, obrat sadje-zelenjava, Koper 1.034,40 „Beltinka“, Beltinci 11.983,70 Osnovna šola, Ruše 3.340,00 Kmet. gospodarstvo Rogoza, Hoče pri Mariboru 471,75 »Povrtnina11, Maribor 7.000,00 »Verna11, Maribor 7.000,00 Avtomotor, Celje 6.000,00 Podjetje Pecivo, Nova Gorica 4.850,00 »Interagent11, Koper 2.000,00 Obalne lekarne, Koper 1.000,00 Zdravilišče Radenci, Radenci 57.398,60 »Elim11, Jesenice 1.960,00 Zdravilišče Dobrna 5.000,00 SZDL Grad, Murska Sobota 3.150,85 Veterinarska postaja, Murska Sobota 1300,00 LB, podružnica Murska Sobota 1.000,00 Komunalno obrtni center, Velenje 3.946,35 Kmetijska zadruga, Prevalje 3322,05 EMMI, Slovenska Bistrica 5.000,00 Tekstilna industrija, Otiški vrh 16.000,00 Gradbeno podjetje »Ograd11, Ormož 5.988,25 Slovenija vino, obrat »Jeruzalem11, Ormož 20.230,90 LB, enota Škofja Loka 710,65 Alpina, Žiri 25.000,00 Lokainvest, Škofja Loka 1.000,00 Klavnica, Radovljica 1.140,00 »Kovinar11, Hrpelje, Kozina 2376,70 19. SEPTEMBRA Osnovna šoia »Kozjanski odred11, Planina pri Sevnici 841,65 »Avtoelektro11, Tolmin 6.697,25 »Novograd11, Novo mesto 3.867,00 Vinogradniško gospodarstvo Kapela, Radenci 2.427,60 Železniška postaja, Rakek / 1.297,60 Lojzka Penko, Ana Černač, RK Koper, 85,30 Kovinska oprema, Mojstrana 94,10 Tovarna usnja Šoštanj 15.969,40 Združeno KGP Kočevje, GO Ribnica 1.64630 HGP Kras, Postojna 4.481,00 Skupščina občine Šentjur pri Celju 2.239,10 Osnovna šola Ponikva, občina Šentjur 492,00 »Gostal1*, Nova Gorica 23.09030 Železniška postaja, Nova Gorica 4393,00 Atelje za zlatarstvo, Ljubljana 1.444,00 Opekama Zalog 138730 VP 8413, Maribor 1360,75 Obrtno podjetje »Elegant11, Celje 6364,00 Gostinska enota rudnik rjavega premoga, Kanižarica 405,40 Gozdni obrat, Črmošnjice 2317,00 Ivan Nadlučnik, Krnica 31, Luče 30,00 Anton Prelesnik, mizar, Solčava 32 100,00 Osnovna šola, Cerkvenjak 657,25 »Ellux“, Ljubljana 1.600,00 »Kot11, tovarna kovin, okovja, Tacen 38 10.000,00 Hotel Ilirija, Ljubljana 10.000,00 Tovarna dekorativnih tkanin, Ljubljana 40.000,00- Društvo upokojencev, Kranj 1.000,00 Puškama, Kranj 6.000,00 »Toko11, Domžale 30.805,05 »Nigrad“, Maribor / 13.890,00 Obrtno podjetje slikar, Maribor 8.140,95 Upravno-administrativni šolski center, Maribor 1329,45 Odprti KPD Maribor na Rogozi 1.000,00 Opekama Puconci 2.737,45- Obrtno gradbeno podjetje, Bled 1.000,00 SGP Gorenje, Radovljica 15.000,00 Ključavničarstvo, Postojna 1.000,00 LTH, Škofja Loka 1300,00 Računski center pri ZHT, Škof ja Loka 800,00 »Inles11, Ribnica '30.746,70 LAMA, Dekani 20.000,00 Zasavski premogovniki, Trbovlje 105.000,00 Tone Mustavar, slikopleskar, Oviblje 12, Trebnje 100,00 Združefta lesna industrija, Tržič 8.284,85 Les, Ptuj 2.138,20 Monter, Poljčane 1300,00 »Konfekcija11, Koman 1.67230 Živilska industrija »Petovia11, Ptuj 7.68130 Gradbeno podjetje »Gradijo11, Ptuj 4.466,20 Starešine garnizona JLA, Ptuj 4.160,00 Intes pekarne »Vinko Reš11, Ptuj 2.95.80 Stanovanjko podjetje, Ptuj 1320,20 Komunalno podjetje, Ptuj 8307,00 Uprava skupščine občine Ptuj 4.669.55 (NADALJEVANJE SLEDI) l PRIVARČEVALI SO 11 MILIJONOV škofjeloške izkušnje z izplačevanjem osebnih dohodkov na hranilne knjižice Zamisel o tem, da bi osebne dohodke zaposlenim izplačevali prek hranilnih knjižic, pri nas ni nova, vendar pa je bilo na splošno za to narejenega še razmeroma malo. Le posamezne banke in delovne organizacije so o tem sprejele posebne sklepe in novost začele načrtno uvajati. Med področji, na katerih so s prizadevanji za to obliko varčevanja prišli najdalj, je škofjeloška občina. Njihove dobre izkušnje so že v prid tudi pri odločanju o tem drugod po Sloveniji. Osnovna misel, s katero se je škofjeloška enota Ljubljanske banke leta 1970 spoprijela s to nalogo, je naslednja: Delavci dobijo denar za ves mesec hkrati; del dohodka jim je potreben takoj za razne redne izdatke, dobršen del denarja pa jim za precej časa obleži doma. Zakaj ne bi imeli tega denarja raje v banki, kjer bi se jim obrestoval, banka pa bi z njim tudi lahko podpirala razvoj gospodarstva? Delovnim organizacijam so zato predlagali, naj delavcem izplačajo v gotovini 600 do 1000 dinarjev, ostalo pa naj jim nakažejo na hranilne knjižice, s katerih lahko dvignejo denar v banki ali na pošti, kadar jim je potreben. Leta 1970 so se za to odločili v petih delovnih organizacijah, lani jih je tako izplačevalo osebne dohodke 17, sedaj pa že 25. Na tak način prejema sedaj osebni dohodek 6050 delavcev te občine, kar je že precej nad polovico vseh zaposlenih, sklepe o tem pa že pripravljajo v več nadaljnjih kolektivih. Značilno je, da posamezni delavci temu niso bili naklonjeni, ker so menih, da bodo tako ah drugače oškodovani. V nekem podjetju seje primerilo, da so bili v enem od obratov vsi proti in so denar še istega dne, ko je bil nakazan, v celoti dvignili. Mesec za tem je tako naredilo še 14 delavcev, pozneje pa nihče več. Tudi tistim, ki so bih najbolj nezaupljivi, je bilo namreč kaj hitro jasno, da je tak način izplačevanja prejemkov koristen. Ne gre le za obresti, ki jim tako dotekajo, ampak tudi za to, da sedaj, ko večje vsote nimajo vedno pri roki, nakupe dosti bolj pretehtajo. Tako zneski privarčevanega denarja vztrajno naraščajo. Vsak delavec, ki dobi del osebnega dohodka na hranilno knjižico, ima v povprečju že nad 2 tisoč dinarjev prihrankov, čeprav je doba varčevanja še razmeroma kratka. Izkušnje kažejo, da prek meseca zaposleni dvignejo približno štiri petine dohodkov, ostalo pa jim ostane v banki. Tako se letos skupni privarčevani znesek že nekaj časa mesečno povečuje za okoli milijon dinarjev in je proti koncu septembra znašal 11 milijonov. Značilno je, da ta vsota že ustreza mesečnim potrebam škofjeloškega gospodarstva po kratkoročnih posojilih. Ker zaradi nerednega plačevanja kupcev ostajajo večkrat brez denarja, jim mora banka mesečno zagotoviti premostitvene kredite za osebne dohodke in druge potrebe od 9 do 12 milijonov dinarjev. Prej je morala škofjeloška enota Ljubljanske banke ta denar zagotoviti s posojili pri drugih bankah, kar ji je povzročalo precejšnje težave in dodatne stroške. Sedaj lahko uporablja za ta namen kar prihranke delavcev. Prav to pa daje tej obliki varčevanja še večji pomen. M. S. Ob slavju nova tovarna Svojo 25. obletnico je kolektiv Gradbenega podjetja Dravograd združil z otvoritvijo nove tovarne strešnikov »Trajanka11. Postavitev nove tovarne strešnikov pomeni za •Gradbeno podjetje, ki je že sedaj najmočnejša tovrstna delovna organizacija na Koroškem, nove možnosti za razvoj. Računajo, da bodo v gramoznici v Otiškem vrhu pri Dravogradu postavili še več tovarn. Ob tem dvojnem prazniku je kolektiv Gradbenega podjetja povabil na proslavo tudi svoje upokojence. Članom delovne skupnosti, ki so najdlje v podjetju, so na svečani seji delavskega sveta izročili priznanja. ek Za manjši uvoz Komaj 110-članski kolektiv obrtnega podjetja Tehtnica iz Železnikov, ki je znan kot edini jugoslovanski proizvajalec tehtnic in nekatere druge opreme za laboratorije, bo imel letos 7 milijonov dinarjev skupnega dohodka. S tem bo povečal lanskoletno vrednost proizvodnje za 30 odstotkov. Na to je precej SOLIDARNOSTNA AKCIJA ZA POMOČ PRIZADETI SEVEROVZHODNI SLOVENIJI GRE H KONCU Zamudniki, zakaj še odlašate ? Akcija solidarnosti delovnih ljudi naše republike za pomoč poplav-ljencem v severovzhodni Sloveniji zgovorno priča o različni stopnji občutka solidarnosti, obenem pa opozarja tudi na različno stopnjo organiziranosti. Najboljše uspehe v solidarnostni akciji so doslej dosegli v občinah Kranj (123% od predvidenih sredstev), Sevnica (120 %), Murska Sobota (109,2 %), Ljubljana (107,4%), Trbovlje (101,6%) in Gornja Radgona (101,1 %). Nad republiškim poprečjem, ki je doseglo z zbranimi sredstvi v višini 16,767.128,68 dinarjev (do 24. oktobra) 83,8 %, so ta čas v občinah Ribnica (88 %), Trebnje in Kamnik (87,2%), Mozirje (86,55), Celje (86,3 %) in Jesenice (84,5 %). Doslej niso izpolnile niti polovico svojih obveznosti do republiškega solidarnostnega sklada delovne in družbeno-politične skupnosti ter zasebniki v občinah Dravograd (25,5 %), Slovenj Gradec (26,6 %), Radlje (26,4 %), Vrhnika (27,5 %), Idrija (28,9%), Grosuplje (33%), Ilirska Bistrica (37,4 %) in Zagorje (37,8 %). Kaže, da je akcija najslabše uspela prav v tistih občinah, kjer so ves čas ugotavljali ugovore proti pomoči poplavljenim območjem in ljudem v severovzhodni Sloveniji, ponekod pa so se pojavljala celo odklonilna stališča nekaterih vodilnih ljudi v občinah! V mnogih slovenskih občinah so se lotili akcije zbiranja denarnih sredstev za ogroženo Pomurje tudi s precejšnjo mero pesimizma, da zavoljo gospodarskih težav, dopustov in drugih vzrokov ne bo uspela. venibra. Čeravno nekoliko pozno in proti predvidevanjem, vendar še ne prepozno! Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah je na svoji zadnji seji zahtevalo od sredstev javnega obveščanja, naj poleg seznama vplačnikov posredujejo tudi podatke o porabi sredstev, ki jih je upravni odbor republiškega solidarnostnega sklada pred časom namenil poplavljenim območjem za regresiranje semenske pšenice, koruze in krompirja. O tej in drugih zahtevah bo na svoji seji prihodnji ponedeljek razpravljal UO republiškega solidarnostnega sklada. Upravni odbor sklada solidarnosti za pomoč ogroženi severovzhodni Sloveniji je zaprosil vse občinske svete ZSS, da čimprej pošljejo preglede o vseh tistih delovnih organizacijah, ki doslej še niso izpolnile svoje obveznosti do sklada. Predvsem potrebuje upravni odbor sklada poimensko evidenco o delavcih z zasebnimi sredstvi za delo (obrtniki, gostilničarji, prevozniki in ostali samostojni poklici), ki se še niso ah se morda niti nočejo pridružiti vseslovenski solidarnostni akciji za pomoč poplavljencem v Pomurju. -iv vplivalo njegovo uspešno sodelovanje z zahodnonemško firmo Sauter, s katero se je lani dogovoril o kooperaciji pri izde-lovanjuavtomatskih tehtnic. Iz Železnikov pošiljajo v Zahodno Nemčijo predvsem dele za precizne tehtnice, v zameno pa dobijo posamezne sestavne dele za avtomatske tehtnice. Teh doslej pri nas ni nihče izdeloval in jih je bilo mogoče kupiti le za devize. V Tehtnici so jih lani in letos izdelali 150, vendar še zdaleč ne morejo zadostiti vsemu povpra- ; Sevanju.'Pri želji, da bi proizvodnjo povečali, jih ovirajo | zlasti pretesni delovni prostori, I zaradi katerih so se odločili za povečanje svojih delavnic. Predvidena naložba je ocenjena na 1,200.000 din. Tretjino je kolektiv prihranil sam, za ostalo pa se bo potegoval v banki. Novi prostori naj bi v Tehtnici zagotovili tudi pogoje za proizvodnjo najsodobnejših tipov laboratorijskih centrifug. j Pri tem izdelku so prav tako edini proizvajalec v naši državi. Podobno kot pri avtomatskih tehtnicah naj bi jim tudi fu pomagala do najnovejših dosežkov na tem področju kooperacija s priznano tujo firmo. Predvidevajo, da bo tako sodelovanje, ki bo ponoven pomemben prispevek k zmanjšanju potreb po uvozu, steklo že v naslednjem letu. M .XXXXXXXXXXXXXX1XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX1 Čeprav velja tudi tokrat opozoriti zamudnike, naj ne odlašajo s svojimi obveznostmi, ki jih imajo do republiškega solidarnostnega sklada, lahko potek akcije v zadnjih dneh vseeno pozitivno ocenimo. Skladu „manjka“ le slaba tretjina sredstev, da bi naposled lahko zaključili z akcijo zbiranja sredstev in tako čimprej priskočili na pomoč prizadetim v severovzhodni Sloveniji. Prej ko ne je najbolj razveseljivo pričakovanje, da bomo v republiškem solidarnostnem skladu (seveda, če bodo sredstva dotekala tako kot zadnje dni) zbrali do konca oktobra 90 % predvidenih sredstev. Potemtakem bi z akcijo končali že prve dni no- * ! ! 3 k n * Ul Ime In priimek Naslov Podpis 1 2 Vsak novi naročnik potrdi zbiralcu naročnikov s pedplsom svoj pristanek In sam vplača naročnino za 12 mesecev na tekoči račun ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, St. NB 501-1-991. Ime, priimek In točen naslov zbiralca naročnikov: 2.xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx> NAROČILNICA ZA NOVE NAROČNIKE Naročam Delavska enotnost Ime In priimek: Tečen naslov: Naročnino za 12 mesecev v znesku 26.-din bom poravnal na tekoči račun ČZP Delavska enotnost Dalmatinova 4, St NB 501-1-991. Šport in rekreacija v tovarni ali: kako bi naredili več, kot smo »TOPER« ZA ZGLED Celjski »Toper" sodi med tiste delovne organizacije, ki jim običajno dajemo oznako »ženski kolektiv", saj je razmere med ženskami in moškimi 12,5:1 — v korist žensk seveda. Govoriti o športni in rekreacijski dejavnosti v takem kolektivu je poglavje zase. Tudi v »Topru" namreč ugotavljajo, da so moški v velikem številu ogreti za šport in rekreacijo -torej jih ni treba kaj prida prepričevati — žene pa stoje neprimerno bolj ob strani. Vprašanje je, če gre samo za pomanjkanje časa. Prav gotovo igrajo yeliko vlogo tudi drugi razlogi in ustaljene navade življenja. V „Topm“ vsemu navkljub niso vrgli puške v koruzo in so veseli že manjših uspehov. Ustanovili so športno rekreativno društvo, ki sicer ni izpolnilo vseh optimistično zastavljenih nalog, vendar se je poleti približno vsak deseti zaposleni »razgibaval" v badmintonu, odbojki in namiznem tenisu. Bila pa so tudi medsektorska tekmovanja v streljanju, kegljanju in šahu. Čeprav so bila tekmovanja v popoldanskem času in povrh vsega še ekipna, je nierilo moči poprečno po 12 tričlanskih ekip. Že kaj kmalu so v „Topru“ Ugotovili, da morajo svojo pozornost in prizadevanja usmeriti Predvsem v to, kako bi zaživela ^kreacija v polurnem odmom. Zaenkrat stvar še ni stekla, kot °i lahko (hudomušneži trde, da ženske tistih 20 ah nekaj več minut raje klepetajo, kot bi se »šle športne igre"). Res je, da s° težave s primernimi prostori, v zimskem času 2 mizi za namizni tenis seveda ne moreta reševati vsega. V »Topni" so si pa dobro Pbranili v spominu dragoceno izkušnjo. Prejšnje poletje so zeli na prakso študentko z vi-oke šole za telesno kulturo z mo nalogo: organizacija in »IGO« Ljubljana Industrija gostinske Opreme trnovski pristan 8 Priporočamo našo kvalitetno serijsko in izvenserljsko gostinsko opremo! vodenje rekreacije v polurnem odmoru. Odziv med delavkami je bil — kljub pesimističnim napovedim — presenetljiv. Tudi kasneje, ko praktikantke ni bilo več, ni vse odšlo v pozabo. Dobra izkušnja je torej bila, treba je bilo samo nadaljevati začeto. Tudi letos so nameravali dobiti „športnico“, vendar je po vsem videzu bilo podobnih »lovcev" preveč in divjačine" premalo, kajti „lov“ je ostal brez uspeha. Zdaj se pripravljajo v „Topm“ na ureditev igrišč in drugih športnih naprav na prostem pred tovarno, kolikor bo pač primernih kvadratnih metrov na voljo. Poleg odbojkarskega igrišča, ki že „deluje“, so najbolj realne možnosti za ureditev dveh ruskih kegljišč in nekaj polj za minigolf. Vsekakor ni brez pomena, da so v „Topru“ namenili za poživitev športne in rekreacijske dejav- nosti poleg že običajnih sredstev še dodatnih deset milijonov. Omenili smo že težave z zimo oziroma prostori, ki jih v tovarni ni. Za rekreacijsko dejavnost v popoldanskem času pa so vseeno našli izhod. „To-per" je najel za nekaj ur na teden telovadnico, kjer se njegovi člani ukvaijajo s telovadbo in igrami z žogo. Veliko si obetajo tudi od organizacije zimske plavalne šole, in sicer v bazenu, pri posebni šoli. S telovadnico in bazenom zimski načrti še niso pri kraju. V „Topru“ je zelo veliko zanimanja za smučanje, zato bodo kupih nekaj smuči in organizirali smučarsko šolo. Za zaključek naj povemo, da se osnovna misel (»lahko bi naredili več, kakor smo") pojavlja nredvsem v tistem delu pogo- m MODNA HIŠA S POSLOVNIMI ENOTAMI V LJUBLJANI, MARIBORU IN OSIJEKU VAM NUDI bogato In vedno aktualno Izbiro otroške, moške in ženske konfekcije, modnega metrskega blaga, pletenin in visoko kvalitetne usnjene-konfekcije in galanterije. OB ZAKLJUČKU PSI V NOVI GORICI IN SLOVENJEM GRADCU Salonit osvojil prehodni pokal S podelitvijo pokalov in drugih priznanj so bile minuli petek na Lokvah slavnostno zaključene letošnje delavske športne igre novogoriške občine. V 10 moških in 5 ženskih disciplinah je nastopilo 744 tekmovalcev, kar pomeni, da se je v primeijavi z letom 1967, ko so tekmovali prvič, število tekmovalcev in sodelujočih ekip več kot podvojilo. V skupni uvrstitvi je že tretjič zapored zmagala ekipa osnovne sindikalne organizacije SALONIT iz Anhovega, ki je s tem tudi osvojila prehodni pokal v trajno last. Druge v vseekipni uvrstitvi so bile SOŠKE ELEKTRARNE iz Nove Gorice, tretji pa PPVS Nova Gorica. V tekmovanju žensk so predstavnice osnovne sindikalne organi- zacije osvojile prva mesta v namiznem tenisu, odbojki, kegljanju in streljanju, medtem ko so v ,,kraljici športov" — atletiki zmagale predstavnice »Manufakture" iz Nove Gorice. V konkurenci moških ekip so po eno prvo mesto o svojih MEBLO (v kegljanju), SOŠKE ELEKTRARNE (v atletiki), ISKRA Šempeter (v streljanju). Trikrat so se na zmagovalni oder povzpeli športniki GOSTOLA (v malem nogometu, rokometu in balinanju). Največ uspeha pa so imeli predstavniki tovarne Salonit, ki so jim pripadla kar štiri prva odhčja: v odbojki, šahu, košarki in v namiznem tenisu. .RN TOVARNA USNJA NAJBOLJŠA V organizaciji občinskega sindikalnega sveta Slovenj Gradec so bile uspešno zaključene letošnje delavsko-športne igre. Na njih je v minuli sezoni sodelovalo 12 osnovnih sindikalnih organizacij z nad 1000 tekmovalci, ki so se med seboj pomerili v osmih športnih disciplinah. Na slovesnem zaključku so bili zmagovalnim ekipam podeljeni pokali, za drugo in tretje mesto pa posebne spominske plakete. V malem nogometu je zmagal ELEKTRO pred FECRO in Tovarno usnja. FECRO je bil najboljši med kegljači, medtem ko sta naslednji mesti v tej disciplini pripadli športnikom Tovarne usnja in Merxa. V veleslalomu je tudi zmagal^ FECRO, pred Elektro in Tovarno usnja. Prosvetni delavci so kot najboljši odbojkarji pustili za seboj ekipi Elektro in Tovarno usnja. Najboljše strelce je na tekmovanje poslala Tovarna usnja, medtem ko sta naslednji mesti v tej disciplini pripadli Tovarni meril in FECRO. V sankanju se je z najboljšo ekipo postavil PREVENT iz Mislinje, ki mu sledita gradbeni in strojni obrat GG Slovenj Gradec. V šahu pa so zmagah tekmovalci Tovarne meril pred ekipo Gradbenega podjetja in Tovarno usnja. V skupni uvrstitvi je s 25 točkami zmagala Tovarna usnja, medtem ko si drugo in tretje mesto z 22 točkami delita FECRO in ELEKTRO. j § vorov, ko teče beseda o poživitvi rekreacijske dejavnosti v polurnem odmoru. Če že nasploh ugotavljajo, da so »ženske množice" še vedno preveč pasivne, medtem ko so moški člani kolektiva relativno zelo ogreti za šport, ne smemo pozabiti, da na športnih igrah tekstilcev „Toper“ dosega zelo sohdne uspehe. Sicer smo pa nameravali govoriti predvsem o ženah, če smo se že oglasili v „Topru“. Zdaj razmišljajo o tem, da bi morda uspeh napraviti v rekreacijski dejavnosti bistven korak naprej, npr. tako, da bi kolektiv razdelili na poljubno število manjših skupin, ki bi vsaka imela svojo »športno vodnico". Na ta način bo verjetno prišlo do več improviziranih iger in tekmovanj in tudi do večje želje delavk, da bi sodelovale v njih. TIG Nojvečia Izbira konfekcije v Trstu MIMOGREDE Z JANEZOM JENKOM, KI IMA »NAVESTI«« REKREACIJO JESENIŠKIH ŽELEZARJEV 2700 sodelujočih Z Janezom Jenkom, referentom za rekreacijo v jeseniški železarni, smo se pogovaijali o športni in rekreativni dejavnosti železaijev in ugotovili, da je ta dejavnost nadvse pestra. Janez Jenko nam je v začetku razložil na videz precej zamotano strukturo in organizacijo te dejavnosti, ki pa kaj kmalu ni bila več tako zamotana. V tovarni imajo namreč več komisij, ki se ukvaijajo z enako dejavnostjo in človek bi rekel, da so nekatere odveč, pa temu vendarle ni tako. Tako imajo komisijo za športno rekreacijo pri tovarniškem sindikatu, komisijo za šport pri tovarniški konferenci Zveze mladine, komisijo za rekreacijo in kulturo pri sindikatu Združenega podjetja slovenskih železarjev, odbor za življenjske pogoje, rekreacijo, kulturo in izobraževanje pri sindikatu v železarni. Vsi ti imajo na »vesti" dobro počutje in rekreacijo zaposlenih. Da je temu res tako, zgovorno pričajo številke, ki nam jih je navajal Janez Jenko: do konca preteklega meseca so organizirali kar petinštirideset raznih tekmovanj, ki se jih je udeležilo nad 2700 delavcev. Tako so v tovarni devetkrat organizirali medobratna tekmovanja, in sicer v sankanju, veleslalomu, kegljanju na ledu, kegljanju na asfaltu, šahu za posameznike, atletiki, nogometu, odbojki in plavanju. Obratna tekmovanja so bila petkrat, in sicer v sankanju, smučanju, kegljanju na asfaltu, balinanju in nogometu. Celo štirinajstkrat so se železaiji udeležili niedkolektivnih tekmovanj Poleg tega stalno delujejo v okvira omenjenih komisij tudi interesne skupine, od tega kar tri telovadne, skupina v kegljanju na asfaltu, skupina balinarjev in skupina v tenisu. -sD IGRE ŽIVILCEV V MARIBORU PRVI: »INTES« Na športnih igrah živilcev v Maribora — organiziral jih je kombinat INTES — so nastopih predstavniki 6 osnovnih sindikalnih organizacij. Med seboj so se pomerili v malem nogometu, šahu, streljanju in kegljanju. Največ uspeha so imeli predstavniki organizatoija, ld so zbrali 19 točk v vseekipnem POJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA ATLETSKI TROBOJ V VELENJU Gorenje in Carli Na tekmovanju sindikalnih organizacij velenjske občine v atletskem troboju je prvo mesto osvojila ekipa Gorenja, medtem ko se je pri posameznikih najbolj odlikoval Carli (ekipa Gorenja). Rezultati: Troboj — posamezno: 1. Carli (Gorenje) 197 točk, 2. Bole (Termoelektrarna) 189 točk, 3. Steiner (RLV) 159 točk, 4. Čanšejk 147 točk, 5. Urlep (oba Gorenje) 144 točk, itd. Troboj — ekipno: Gorenje 488, Rudnik lignita 399, Rudarski šolski center 351, ERA Velenje 327, Termoelektrarna Šoštanj 326, Vegrad Velenje 251 točk. Najboljši rezultati v posameznih disciplinah: 60 m — C arh 7,2, krogla: Bole 1231, daljina: Bole 6,02. H. J. tekmovanju in s tem osvojili prehodni pokal v trajno last. Ostali rezultati: Šah: 1. Intes 17,5, 2. Koroška 8,5, 3. Čakovec 4,4. Radlje 4, 5. M. Sobota 2. Mah nogomet: 1. M. Sobota 5, 2. Čakovec 4, 3. Intes 3, 4. Radlje 2, 5. Koroška 1. Streljanje: 1. Intes 695, 2. Čakovec 571, 3. M. Sobota 562, 4. Radlje 528, 5. Koroška 519. Kegljanje: Intes 349, 2. Čakovec 310, 3. Ptuj 294, 4. Koroška 290, 5. Radlje 197, 6. M. Sobota 163. J. RAIŠP NA KOROŠČEVEM NOGOMETNEM MEMORIALU 1. Konstruktor V spomin na preminulega igralca Draga KOROŠCA je sindikalna organizacija MTT iz Maribora organizirala pokalni nogometni turnir. Na tem turnirju so sodelovale naslednje ekipe: MTT, KONSTRUKTOR, LILET in TKANINA iz Celja. Zmagala je enajsterica KONSTRUKTORJA, ki je nepričakovano premagala MT.T s 4:3. Tretje mesto so osvojili nogometaši TKANINE iz Celja, M so premagali LILET 4:1. J. G. I I ✓ 4 jnle| ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT LJUBLJANSKE MLEKARNE PREDLAGAJO . mm 9SKK : č&sSm mm Samotar na Muri ... Foto: BOJAN KOPITAR Šoferjev pozdrav v Novem Sadu. Morda je pripeljal mleko za Pl de lavo celo iz Slovenije v novosadski obrat ljubljanskih h" kam.11 Proizvodnja in predelava mleka ne smeta biti pastorek! Včasih se morda dozdeva, da proizvodnja in predelava mleka nista kaj prida pomembni postavki narodnega gospodarstva, vendar se ob podrobnejšem vpogledu v značaj stvari take zmote kaj kmalu porušijo. Prav zato še malo ni obrobno vprašanje, kakšen odnos zavzema družba do mlekarstva, kar bi še prav posebej veljalo za Slovenijo, če že ne kar za vso Jugoslavijo. Za uvod bi bili koristni nekateri okvirni podatki. Zanimivo je, da lahko — izhajajoč iz učinkov mlekarske proizvodnje — razdelimo Jugoslavijo na dve področji: na eni strani je tista s primanjkljajem v proizvodnji mleka, manjši del pa proizvaja viške. Bosni in Herce- govini manjka na leto okoli 40 milijonov litrov mleka, Hrvaški 22, Makedoniji 18 do 20, Srbiji 5, na Kosovu 3 in v Črni gori 10 milijonov litrov. Tržne viške mleka imata Vojvodina in Slovenija. Vojvodina proizvaja običajno od 66 do 70 milijonov litrov viškov, Slovenija pa od 22 do 25 milijonov. Že ta bežen pregled daje vedeti, da moramo biti prav v Sloveniji posebej pozorni, kaj se dogaja s proizvodnjo mleka in — kot naslednji logični korak — kakšno mesto in vlogo smo pripravljeni dati mlekarski industriji. Na dlani namreč je, da je predelava mleka tista neobhodna „pika na i“ v mlekarski dejavnosti, za katero smo že videli (občutni viški so zgovoren dokaz), daje zelo zanimiva in ustrezajoča za slovensko kmetijstvo. Za popolnejšo podobo bi kazalo še dodati, da bo letos v Jugoslaviji odkup mleka dosegel po realnem predvidevanju od 750 do 800 milijonov litrov mleka; veliki optimisti pa za prihodnja leta napovedujejo že kar milijardo litrov. Vzporedno s tem se seveda nabirajo zaloge masla, kar že lep čas ni bil primer pri nas. Kje bi v vsem tem našli mesto in vlogo Ljubljanskih mlekarn? Ljubljanske mlekarne zaznamujejo na svojem odkupnem območju za 20% večji odkup in to že od januarja naprej. Zadnja dva meseca prinašata re- kordno bero: Ljubljanske mlekarne sprejemajo v Sloveniji vsak dan nad 200.000 litrov mleka in okoli 80.000 litrov v Novem Sadu. Vsi računi kažejo, da bodo letos odkupile okoli 90 milijonov litrov, prihodnje leto pa že 100 milijonov, kar z drugimi besedami pomeni — 10.000 vagonov! Mimogrede naj omenimo, da Ljubljanske mlekarne odkupijo 40% mlekarske proizvodnje v Sloveniji. Zdaj vse bolj prihaja v ospredje vprašanje, ali bo mlekarska industrija - naj bo v Sloveniji ali Jugoslaviji — sposobna naraščajoče količine mleka predelati v take proizvode, ki jih Ljubljanske mlekarne so pravkar postavile nove cisterne za večje količine odkupljenega mleka bo tržišče sposobno „pogolt-niti“. Res je sicer, da na večjo potrošnjo mleka in mlečnih izdelkov vpliva dvig življenjske ravni, vendar v veliki meri prav gotovo tudi sposobnost mlekarske industrije, da daje v prodajo širši in kakovostnejši izbor mlečnih izdelkov. Slovenija ta čas ni pripravljena, da bi brez težav predelala 160 milijonov litrov mleka (Ljubljanske mlekarne morajo določene količine mleka voziti celo v predelavo v Novi Sad!) Takoj bi morali napraviti načrte za izgradnjo predelovalnih zmogljivosti v Sloveniji za 300 do 400 milijonov litrov, ker bo proizvodnja mleka v naši republiki prej presegla 200 milijonov litrov, preden bodo investicije sploh zastavljene. Prav gotovo je zelo na mestu ugotovitev, da mlekarska industrija potrebuje v prihodnjih letih ekonomske možnosti za pospešeno razširjeno reprodukcijo. Razvojni ritem je bil v preteklem petletnem obdobju močnejši in hitrejši kot v drugih gospodarskih vejah, tržne razmere pa narekujejo tudi za v bodoče pospešen razvoj mlekarske industrije. Vsekakor bo treba razmisliti o bogatejšem izboru plesnivih sirov. Postavili bi lahko najmodernejšo tehnologijo za trde in poltrde sire, saj prav na tem področju najbolj zaostajamo. V osrednjem področju Slovenije močno pogrešamo sodobno (spray) tovarno mlečnega prahu, ki ga tudi same Ljubljanske mlekarne ra- bijo za jogurt, sladoled in krrnljenje telet. Če že govorimo o nerešenih vprašanjih mlekarstva, moramo opozoriti na premije za kooperativno mleko. Če dajejo v Srbiji in na Hrvaškem nekaj od premije neposredno kmetu, bi morali to dejstvo upoštevati tudi v Sloveniji. rede love' mijo 10 par za vsak liter lanega mleka, republika nija pa ne. To z drugimi besedami tudi pomeni, daje slovensko mlekarstvo oškodovano 2 zmanjšanim dohodkom za l5 milijonov din, od tega samo Ljubljanske. mlekarne za 6 mili’ jonov. Sprva je kazalo, da bo Slo- - Kooperant »Ljubljanskih mlekarn11 iz Šmaija-Sapa kmet TRONTELJ na živinorejski razstavi v Grosupljem Povsem nemogoče namreč je, da na zelo dolgem obmejnem pasu s Hrvaško slovenski kmetje na zelo nazoren način spoznavajo, kako imajo njihovi sosedje onkraj Sotle in Kolpe boljše ekonomske možnosti za proizvodnjo. Vzporedno s tem prihaja seveda spoznanje, daje bolje dati mleko zagrebški in ne morda ljubljanski mlekarni. Predlog Ljubljanskih mlekarn bi torej bil: premija za mleko naj ostane za pospeševanje mlečne proizvodnje pri slehernem kmetu v Sloveniji. Vsaj 10 par premije mora dobiti tudi kmečki proizvajalec, kajti odkupljene količine le niso ravno prevelike, kot so najprej mislili. To bi dalo prihodnje leto dodatni pospešek kmečki proizvodnji. Tretje pereče vprašanje slovenskih mlekarn pa je v tem, ker Hrvaška, Vojvodina in zdaj celo Srbija plačujejo svojim mlekarnam predelovalno pre- venija, ko je dobila „moč n3" mlekom11 v svoje roke, dal* mlekarski proizvodnji in pred3 lavi boljše možnosti, vendar ** je primerilo ravno nasprotna mlekarne in kmetje so ostal brez premije; drugod plačuje]6 obe. Vprašanje je, če je tak* politika upravičena in to pl3' na področju, kjer uspešno tek mujemo z ostalimi področji' Jugoslaviji, in sicer celo v abs0 lutnih količinah mlečne p rok’ vodnje. Ljubljanske mlekarne tako1 vso utemeljenostjo predlagaj0, — Določiti je treba prodaja6 cene mlečnih izdelkov v sklad" s povečano odkupno cen" mleka! — Kmetje morajo dobiti ^ mleko tako premijo, kot v s° sednji republiki! — Mlekarne naj bi dob"6 tako premijo, kot tiste v drug*: republikah, ki v proizvodna mleka nekaj pomenijo! DELAVSKA ENOTNOST Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. V. d. glavnega in odgovo^^i urednika BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri Narodni ” / v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50 N-par. Naročnina je četrtletna 6,50 din — polletna 13 din — in letna 26 a Rokopisov ne vračamo Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana