Stav. 310
V Trstu, v torek dM S. d#cwwbr« 1914.
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dm, tudi ob Nd^k In ob 5 zjtrtnt ob ponedeljki* ob 8 '
UreMhro: UMcaISiiFUi Aalflk«ga It 30, L natttr. — Uri Mf » poMMo ttradeiihru hrta. NrtuUnn p*a» M M vrcjMufo t. rolrocM m ac vračajo. ^ ode<mx* .iiiii Štefan Oodt*. LiAt koosorcfl
tttt> .Edtaagtf*. - Ttak tkkm .Edinosti-, vplatne ndrve i <*re)*frim por4hroHi v Trate, uMca Sv. FranCt&i AaMkcga m. 98L Talcfoa u/«Mftva ln uprave fltav. 11-97.
Naročala« s.a9a: 2m cato lato.......K3f-
«a pol lata.................»t-
EW ir.eaace...........................0*—
^nedeljsko Isdajo za celo Mb........ Mt
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Širok osti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5"—
vsaka nadaljna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. PlaCuje se Izključno le
upravi .edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančUka Asiškega Št 20. — Poitnohranllnlčnl račun it 841.652.
Z zapadnega boiitta nI ničesar poročati. - V zapadni Galiciji ve<ii» Se neodločeni boji. - Boji v Karpatih se nadaljujejo.
Z flvstrijsKo-rusIiega bojišča.
DUNAJ 7. (Kor.) Uradno se objavlja: Dne 7. decembra opoldne.
Borba za odločitev na ruskem bojišču traja dalje. Avstrijsko-ogrske in nemške Čete so odbile v ozemlju jugozapadno od Pjotrkova preko Novega Radomska v severni smeri prodirajoče ruske čete, dočim so nemške čete prisilile sovražnika, da se je umaknil.
V	zapadni fiaticiji so istotako v teku večji boji. Odločitev še nI padla. V tem ozemlju so vjele naše in nemške čete nada Ijnih 1500 Rusov.
V	Karpatih se bojuje naprej. Na marši-kterih pozicijah Je sovražnik umaknil svoje močne sile za sorski greben.
Namestnik šefa generalnega štaba, pL Hofer, generalni major.
Ruski častnik o izborni organizaciji našega trena.
DUNAJ 7. (Kor.) Iz vojnega glavnega stana se poroča: Dobro spričevalo, da Rusi sami čutijo našo premoč, ki temelji v tem, da smo bolje organizirani glede trena in našega poizvedovanja, da naša disciplina nadkriljuje njihovo, leži v tem, da je poveljnik četrte ruske armade izdal armadno povelje, ki se je našlo pri nekem vjetem ruskem Častniku 207 peh. polka in ki se glasi:
Povelje 539. z dne 31. oktobra (13. novembra) 1914: Kakor poroča iz ujetništva pobegli štabni stotnik I. grenadirske artilerijske brigade Szozegoler, zavlada pri trenu naših sovražnikov vzorni red. Ti oddelki ne potrebujejo nobenega posebnega kritia. Korne poveljnike opozarjam na to in istočasno izražam svoje pomilje-vanje. da kljub neštevilnim poveljem in naredbain v našem trenu do sedaj ni še nobenega reda. Zapovedujem energične odredbe, da se slednjič uredi tako važna zadeva. General Evert, poveljnik četrte armade.	_
Z mfto-raskesa bojišča.
BERLIN, 7. (Kot.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 7. decembra.
Z bojišča vzhodno od Mazurskih jezer ni nobenih posebnih vesti.
Na severnem Poljskem smo polagoma v borbi za Lodz vrgli severno, zapadno in jugozapadno od tega mesta se nahajajoče močne ruske sile nazaj in Izvojevall popoln uspeh. Lodz je v naši posesti. Rezultatov bitke vsled dolge bojne fronte še ni mogoče pregledati. Ruske izgube so brezdvo-mno zelo velike.
Ruski poizkusi, da bi prišli iz južnega Poljskega ogroženim četam na severu na pomoč, so bili z napadi avstrijskih in nemških sil jugozapadno od Pjotrkova preprečeni.
Vrhovno armadno vodstvo.
ljevega glavnega inesta^ da vsprejme mojo in mojih hrabrih čet prisrčno zahvalo.
Poslaniki tujih držav niso odpotovali iz Niša.
NIŠ, 5. (Kor.) Srbski tiskovni urad o-značuje iz bolgarskega vira izhajajoče vesti, da nameravajo poslaniki tujih držav zapustiti Niš, kot popolnoma neresnične.
Srbija — Bolgarska.
CARIGRAD, 7. (Kor.) »Tanin« poroča, da je po srbskem porazu angleški poslanik v Sofiji imenom velesil tripleentente oficijelno naznanil bolgarski vladi, da je Srbija pripravljena, odstopiti ves del Macedo-nije do Vardarja.
List meni, da bo Bolgarska istotako odbila to ponudbo kakor prejšnjo.
Isti list poroča, da je vzbudil korak Srbije na Grškem živahno nezadovoljstvo, ker se Grška boji, da bi bila v slučaju u-resničenja srbske ponudbe Bolgarski popolnoma obkoljena.
Z nemško-francoskego tojltto.
BERLIN, 7. (Kot.) Wotffov urad poroča: Veliki glavni stan, 7. decembra.
Z zapadnega bojišča nI nobenih pomembnih poročil.
Vrhovno armadno vodstvo.
Z južnega bojišča.
DUNAJ, 7. (Kot.) Z južnega bojišča se poroča uradno:
7. decembra. Vsled zavzetja Belgrada je potrebna sedaj nova grupacija naših čet; o podrobnostih se naravno splošnosti še ne more poročati.
Po zavzetja Belgrada.
ZAGREB, 7. (Kor.) V soboto, ob priliki zavzetja Belgrada, se je vršilo tu veliko slavje. V vseh cerkvah so bile slavnostne službe božje. Vojaške godbe so korakale po mestu, svirajoče patrijotične koračnice.
Danes so imele, glede na zavzetje Belgrada, šole prosto.
Brzojavna čestitka praškega župana dr. Gros-a generalu pL Frank-u.
PRAGA 6. (Kor.) Župan dr. Gros je dne 3. t. m. naslovil na generala pehote Libo-rija viteza pl. Frank-a naslednjo brzojavno čestitko: Najvišjemu priznanju in odlikovanju, ki je bilo Vaši ekscelenci podeljeno od Najvišje strani z velikim križcem Leo-poldovega reda z vojno dekoracijo, si dovoljujem izreči Vam v imenu zastopstva in celokupnega praškega prebivalstva naj-odkritosrčnejo čestitko.
Istočasno izrekamo ob priliki zgodovinskega vspeha hrabrih čet Nj. Veličanstva pod Vašim izvrstnimpri znanim vodstvom naše prisrčne čestitke.
Včeraj je general vitez pl. Frank odgovoril brzojavno takole: Ganjen vsled veselega sočustvovanja glede zavzetja Belgrada na dan 661etnice vladanja Nj. Veličanstva, našega preljubljenega cesarja in kralja, prosim Vaše blagorodje kakor tudi zastopstvo in celokupno prebivalstvo kra-
BERLIN, 6. (Uradno.) Wolffova pisarna javlja: V inozemstvu razširjene vesti o umikanju nemških čet na kanalu Yser, so neosnovane.
AMSTERDAM 7. (Kor.) Listi poročajo iz Vlissingena: Včeraj je eksplodirala ob kopališkem obrežju neka pripravljena pomorska mina. Vsled eksplozije je popokalo več šip na hišah. Pri dveh drugih pripravljenih minah so postavljene vojaške straže.
Francosko novačenje brez zdravniškega preiskovanja.
KOELN, 6. (Kor.) List »Kolnische Zei-tung« javi iz Zuricha: Iz Pariza javljajo, da se vrši tam novačenje za 1. 1915-16 brez zdravniškega preiskovanja.
Francoska letala metala na Frelburg bombe.
PARIZ, 7. (Kor.) Kakor je povzeti iz vladnega poročila, so bila letala, ki so na Freiburg metala bombe, francoska.
Nove angleške vojne ladje.
LONDON, 7. (Kor.) V mornariški listi za mesec december se nahajati med novimi ladjami lahki križarki »Cambrian« in »Wallaroo«, oklopna križarka »Imperieu-se« in več torpednih čolnov. Admiralska ladja ene f lotil je je dobila ime »Botha«. Oklop za novo oklopnjačo »Royal Oak« je gotov. Ladja bo kmalu opravljala službo.
Anglija — Francija — Švica.
DUNAJ, 7. (Kor.) Na protest, ki ga je izvršil zvezni svet pri angleški in francoski vladi radi preletavanja švicarskega ozemlja od strani angleških letalcev, je podal francoski poslanik izjavo francoskega zunanjega ministrstva, ki konstatira, da je ta slučaj, v kolikor ga je mogoče dokazati, obžalovanja vreden. Dogodek je le posledica nepazljivosti. V ostalem polaga Francija veliko važnost na švicarsko nevtralnost.
Angleška vlada se je opravičila na enak način, vendar pa je pristavila, da želi, da se k temu pristavi, da iz instrukcij. ki so jih dobili njeni letalci, ne nastanejo nobeni splošni sklepi, ker Anglija popolnoma prizna nevtralnost Švice.
Zvezni svet se je zahvalil obema vladama za izjavo in je naznanil angleški vladi, da je že ob priliki mobilizacije odredil vse potrebne odredbe glede nevtralnosti Švice tudi v zraku. _
VUM i kotonUsb.
U staja Barov udušena.
PRAETORIA, 6. (Kor.) Reuterjeva pisarna javlja: General Botha poroča v neki depeši o koncentriranih operacijah, ki jim je namen, da se posarnečni, še preostali; oddelki Burov obkolijo in ujamejo. Četudi j je megla oteževala te operacije, vendar je ujetih že 550 Burov, ne da bi imele vladne ' čete pri tem kakhi izgub. — Nadaljnih 200 ■ Burov se je udalo.
lu Halimu Effendiju red rdečega orla I. reda.
Rovi tnrikii zmagi
DUNAJ, 7. (Kor.) Glavni stan javlja iz Carigrada: Turki so zavzeli perzijsko mesto Sautschbulak.
»Tanin« in govor Salandre.
CARIGRAD, 7. (Kor.) Razpravljajoč o govoru ministrskega predsednika Salandre izjavlja »Tanin«: Z ozirom na to, da je vprašanje supremacije v Sredozemskem morju in ob afrikanskem obrežju in vprašanje ruskega vpliva na Balkanu odločilno za Italijo, bi bilo v interesu Italije, da ostanete Avstrija in Nemčija zmagoviti.
Ogrski mosnotska zbornicu
BUDIMPEŠTA 7. (Kor.) Predsednik baron Josika otvori sejo ob 11 predpoldne z naslednjim nagovorom:
Visoka magnatska zbornica! Mislim, da dajem izraza čustvovanju vseh nas, ako spominjam na slavnostne zmage naših hrabrih vojsk, ki ne vzbujajo upravičenega veselja samo v naših državnih mejah, temveč tudi sočustvovanje, ki prihaja do veljave povsod, kjer se uzroki vojne pretresujejo na nepristranski način. Zma-gonosna zastava, ki so jo zasadili dne 2. t. m. naši hrabri vojaki v Belgradu, po-menja poleg zmage našega orožja tudi zmago razžaljenega moraličnega svetovnega reda na onem mestu, kjer se je začelo neposredno ruvati proti naši državni visokosti in integriteti.
Visoka zbornica se mi gotovo priključi, ako predlagam, da se moraličnemu zadoščenju glede slavnih vspehov naših na južnem bojišču vojskujočih se čet da zadoščenje s tem, da se isto stavi v zapisnik.
Ministrski predsednik da ga je obvestil, da je Nj. Veličanstvo udanostno izjavo magnatske zbornice in pa opozori tev na hrabrost vojske vzelo na znanje s zadoščenjem in sporočilo svojo hvalo glede v tem težkem času od magnatske zbornice vedno dokazane udanosti in zvestobe.
Brzojavni odgovor nadvojvode Friderika pravi, da je nadvojvoda vsprejel globoko ginjen od patrijotičnega navdušenja prežete pozdrave magnatske zbornice in da se zanje zahvaljuje prisrčno. Oborožena sila spolnuje v vdani zvestobi svoje dolžnosti in ogrski narod zre v tem tako vzvišeno pokazanem zaupanju in trdni veri na bodočnost moč in vstrajnost, da odbije napade, ki so jih naperili naši sovražniki proti domovini.
Brzojavni odgovor nadvojvode Friderika vzame zbornica z navdušenjem na znanje.
Reševaje dnevni red, se vrše najprej volitve v izselniški senat.
Nato se razpravlja predloge glede ekse-kutivnega pomožnega postopanja z Avstrijo, glede podaljšanja mandatov voljenih municipalnih uradnikov, glede spopolnitve izjemnega postopanja v slučaju vojne in glede uporabe honveda in črnovojnikov izven deželne meje, nadalje glede vpo-stavljanja vojne posojilne blagajne in podpor družin pod orožje poklicanih vojakov. Vse te predloge se sprejmejo brez debate.
Sledi razprava glede predloge o provi-zoričnem zvišanju dohodnine v svrho vojnega preskrbljevanja.
Nato se vsprejme predloga v obče in posamezno in se zaključi seja.
Bilinski v avdijenei.
DUNAJ, 7. (Kor.) Njegovo Veličanstvo cesar je sprejel včeraj skupnega finančnega ministra vit. Bilinskega v enourni avdijenei.
Finančna operacija v Franciji
BORDEAUX, 6. (Kor.) Uradni list objavlja dekret, ki pooblašča finančnega ministra, da znesek državnih zakladnih listov, ki se imajo izdati, zviša na 1400 milijonov.
OojM s Turčijo.
Odlikovanje turškHi prinčev.
BERLIN. 7. (Kor.) Cesar Viljem je podelil turškim princem Osmanu Fuadu Effendiju, Abduru Rahimu Effendiju m Abdu-
knlsOi Mtoabkaa
LIZBONA. 7. (Kor.) Ves portugalski kabinet Je odstopil. Sestavi se nacljonalnl kabinet iz članov vseh strank.
ttdji ttdljt
Zagrebški »Hrvat« priobčuje članek, v katerem naglaša uvodoma, kako se je Italija, čim je izbruhnila vojna — Čeprav je b-la članica trozveze — umaknila na stališče nevtralnosti in sicer oborožene nevtralnosti. To njeno vedenie se je v svetu različno tolmačilo in bilo je prigovorov in nezaupanja. Ali italijanska publicistika in italijanski državniki so izjavljali, t a so za italijansko politiko v prvi
vrsti odločilni interesi Italijanskega naroda. Razun tega so naglašali, da po duhu in besedi zavezniške pogodbe Italija tudi formalno ni obvezana, da bi v tej vojni priskočila svojima zaveznicama na pomoč z oboroženo roko.
Potem izvaja rečeni list dalje: Ali, čeprav se je Italija proglasila nevtralno, vendar je imela vedno na umu, da je edino organizirana fizična in gospodarska moč zanesljivo jamstvo v zaščito njenih interesov. Zato je Italija — da se zavaruje proti vsaki eventualnosti — takoj v začetku evropskega spopada pozvala pod orožje vso svojo pomorsko in kopneno obrambno silo.
Ta samosvestna sila je imponirala vo-jujočiin se strankam in je obenem izzvala pri njih tekmovanje v prizadevanju, da bi se prikupile Italiji. Ne samo diplomacija vojujočih strank, ampak tudi njihovi intelektualci so uprli vse svoje sile, da bi potom knjig in novinstva vplivali na inteligentne sloje italijanskega naroda in si pridobili njihovo naklonjenost za svojo stvar ter da bi se končno tudi oficijelna Italija postavila na njihovo stran.
Ali Italija si je znala vse do konca meseca novembra ohraniti svojo neodvisnost na vse strani. In to jej je koristilo v moralnem in gospodarskem pogledu. V moralnem v toliko, da so vse vojujoče stranke začele priznavati de facto za objektivnega in nepristranskega sodnika v svojih sporih, v gospodarskem pa v toliko, da je postala v trgovskem prometu — dobaviteljica, seveda ob visokih procentih. Njen izvoz v vojujoče države je poskočil orjaški in s tem nje gospodarska produkcija. Pomislimo le, koliko je Rusija pred vojno obrtnih izdelkov naročala v Nemčiji, na Francoskem, v Angliji, Avstriji in Ameriki. Danes mora vse to nabavljati iz Italije! Istotako je Italija faktično dobila monopol trgovine po Levanti in skoro v vsem turškem cesarstvu. Tak preponde-ranten položaj je seveda ugajal Italiji ter povzdignil nje narodno samozavest in nje blagostanje. Naravno torej, da je Italija želela, da čim dalje ostane v tem položaju.
Ali med tem se je dogodilo nekaj, kar je Italijo — morda proti njeni volji — maknilo iz tega udobnega miru. Italija je namreč že od leta 1911, od libijske vojne, postala izrazito kolonijalna država, ki ima pod svojo oblastjo v Tripolitaniji in Cire-naiki veliko število muzelmanskega sveta. Četudi je formalno sklenila s Turčijo miroven dogovor, s katerim jej je ta poslednja odstopila svoje pokrajine v severni Afriki, vendar se Italiji še do danes ni posrečilo, da bi te pokrajine faktično okupirala in jih trajno spravila pod svojo oblast. Odpor v notranjem dežele, posebno v Cirenaiki, na meji Egipta, traja še danes, pak si mora Italija osvajati eno po eno tamošnjih oaz. Še poprej, nego je izbruhnila sedanja evropska vojna, je v Italiji vladalo prepričanje, da ta odpor na skrivnem podžiga Turčija po svojih emi-sarjih ter da so turški častniki tisti, ki so organizirali ustajo in jo vodijo dalje. Poglavar muslimanskih senussijev vodi trajno boj z italijanskimi ekspedicijskimi zbori.
Odkar je Turčija posegla v evropski spor in proglasila sveto vojno, so postali duhovi v Italiji jako občutljivi. Boje se, da bi nastop Turčije mogel delovati na muzelmansko prebivalstvo v severno -afriških italijanskih kolonijah, in so zato takoj začeli s preventivnimi odredbami. Za guvernatorja v Tripolisu in Cirenaiki sta imenovana energična generala Druetti in Ameglio. Na posvetovanjih v Rimu so sklenili, da se za sedaj ekspedicijski zbor za Cirenaiko poviša na 50.000 mož. Ali s tem stvar še ni dovršena.
V Italiji se zavedajo resnosti časov, ki nastopajo. Novo ministrstvo Salandra je imelo v minolem mesecu sejo za sejo, v katerih so z ozirom na zunanji položaj razpravljali izključno vprašanja vojske in mornarice. V seji 13. novembra je podal vojni minister Zupelli cel ekspoze o stanju vojske in o potrebi nje reorganizacije ter o novih denarnih žrtvah, ki jih bo zahtevala ta reorganizacija. H kreditu 350 milijonov, ki ga je imel že njega prednik, je dobil Zupelli še nov kredit 400 milijonov. Pred malo dnevi pa je njegov kolega, minister mornarice Viale - Prela, prišel s podobnimi zahtevami za mornarico. Tudi temu je dovoljen kredit 200 milijonov. Da se ti izdatki pokrijejo, so se nekateri davki povišali, a italijanska javnost je sprejela to brez prigovora. Ves svet je pričakoval z napetostjo, kako nastopi napram tej akciji italijanski parlament Frenetično odobravanje nastopnega govora Salandre, polnega narodnega ponosa in odločnosti, je dokazal svetu, da
so v Italiji tako vlada kakor parlament in javno mnenje složni v mišljenju in čustvovanju ter da hoče italijanski narod imeti vpliva pri končni likvidaciji, ki bo sledila tej vojni.
Sultan Mehmed V.
Sultan Mehmed V., ki je sedaj že nekaj nad pet let na čelu turške države, je prišel na prestol naravnost iz — ječe. Najlepša leta svojega življenja, svoje moške dobe, je moral preživeti v ječi kot državni jetnik za časa vlade svojega brata sultana Abdul Hamida. Živel je samo po milosti svojega brata, čigar sovraštvo do brata je bilo že skoraj blazno in ki je bil tako krut, da bi mu bila tudi že najmanjša možnost, da bi ga mogel zameniti na prestolu njegov brat, dala povod, da bi bil z umorom svojega lastnega brata pomnožil druga svoja nešteta grozodejstva. Tako je minil večji del Mehmedovega življenja v najstrožji osamljenosti v zaporu iste mramornate palače, v kateri živi danes kot vladar, v kateri so prej neprenehoma prežali nanj vohuni lastnega brata. Vsako občevanje z zunanjim svetom mu je bilo onemogočeno; ni smel sprejemati posetov, da, celo nihče ni smel prestopiti praga njegovega stanovanja brez posebnega sultanovega dovoljenja. Tako dovoljenje pa so mogli dobivati edino le naj-zvestejši in najvdanejši služabniki Abdul Hamidovi, ki so dan in noč z budnim očesom pazili na vsak njegov mig ter zapisovali vsako besedico, ki mu je ušla, v zapisnik, ki so ga potem podlagah njegovemu zlobnemu bratu. Ako je bilo Meh-medu kedaj dopuščeno, da se je smel peljati na izprehod, kar pa se je dogajalo zelo poredkoma, so poslali na vse strani vohune, in gorje onemu človeku, ki bi ga bil pozdravil! Mnogo Turkov je bilo zato poslanih v pregnanstvo. Abdul Hamid je tako ostro pazil na to, da bi njegov brat ne prišel v stik z zunanjim svetom, da Mehmed ni niti sultana videl celih devetnajst let, dasiravno je stanoval v njegovi najbližji bližini. Ali vendar je prišel čas, ko sta se zopet videla.
Ko je bila vzpostavljena turška ustava, so prisilili Abdul Hamida, da je sprejel prestolonaslednika in druge cesarske prince. Po devetnajstih letih je Mehmed zopet prvikrat stal pred svojim bratom, pred svojim jetničarjem. Pri tem sestanku je pokazal sedanji sultan najfinejši takt, s kakršnim se sploh odlikuje v vseh svojih vladarskih činih. Dočim se je Abdul Hamid tresel strahu in razburjenosti, ko se je moral sestati z bratom, kateremu je tako dolgo jemal svobodo, se mu je približal Mehmed s prijaznim smeškom in se je ponašal prav tako, kakor da sta se videla zadnjikrat z bratom komaj par trenutkov preje.
Kot sultan je Mehmed z neko posebno preudarnostjo in previdnostjo zasledoval politične razmere, kar so pripisovali bojazljivosti in slabosti, ki naj bi bili posledica dolgoletne ječe. V resnici pa je spoznal, da si Turki žele sultana, ki bo zvest ustavi, a ne da bi iskal političnega vpliva. Zato se ni vmešaval v prave državne zadeve in se je zadovoljeval s tem, da je v polni meri izpolnjeval druge vladarske dolžnosti.
V zasebnem življenju je sultan zelo preprost in ne mara za dvorski sijaj. Vstaja zgodaj in začenja takoj svoje delo. Dočim je Abdul Hamid važne spise puščal po cele mesece nerešene, jih vrača Mehmed še isti dan rešene s svojim podpisom vladi. V svojem prostem času se izprehaja po vrtovih svojega dvorca ali pa se zabava s ptiči, ki jih ima zelo rad. Tupatam se pelje tudi v cesarski dvorec Bahmudži, kjer ostaja po celo popoldne, vesel, da se je za nekaj časa iznebil dvornih cerimo-nij. Pogostoma se vozi v spremstvu svojih tajnikov na jahti po Bosporu, ki mu tudi Ob tej priliki dajo v podpis državne akte. Zelo točen je v vršenju svojih verskih dolžnosti in moli redno petkrat na dan. Njegova okolica hvali njegovo dobroto in prijaznost, kar se kaže tudi v njegovi darežljivosti. Dasiravno je njegova civilna lista za polovico manjša, nego je bila bratova. namreč 480.000 K na mesec in 1^200.000 K na leto za potne stroške, vendar pa vedno ustanavlja večje podporne zaklade in izdaja velike svote za nagrade in darove.
Posebno skrb posveča sultan vojaštvu in mornarici ter je navdušen prijatelj vojaštva. Cestokrat je prisostvoval vojaškim vajam, ki jih je vodil von der Ooltz - paša. Kedar ogleduje posamezne Čete in jih nadzoruje, kaže največje zanimanje za vsako posameznost Sam poskuša hrano, ki jo dobivajo vojaki, in si daje pokazati in pojasniti njihovo opremo v vseli delih.
Straa O.
JEDmOSf tev. IH
V Trstu, dne 8. dccemlra 1914.
HokshuiK eene žita la note
PrfMRkHL
K 42.50
K K
35.50
31.—
K 26.
»Zakonik in ukaznik za avstrijsko ilirsko Primorje« priobčuje v svoii včeraj, 7. t m., izdani številki sledeči
razglas ces. kr. namestntttva
i 4ae 7. dtcffcra 1914 Qtw. m. — 11704/37-14,
t katerim se dotočafejo največje cene za veliko trgovino z žitom fai moka
V izvršitev ministerijalne naredbe z dne 28. novembra 1914, drž. zak. it 325, se določuje za Primorsko za veliko trgovino sledeče cene:
A. Za žito.
Za met.-cent pšenice od 76 kg
hektoL teže......
za met.-cent rži od 70 kg hektoL
teže .........
za met.-cent ječmena . . . za met.-cent turščice izključno cinkvantin in bela turščica (naravno suhe ali umetno posušene .........
Ako teža hektolitra pšenice znaša več ali manj ko 76 kg, draži se, ozir. upade zgornja največja cena za vsaki polni kg hektol. teže za 20 vin. — Pri rži od več ali manj ko 70 kg po hektol. se draži ali upade največja cena za vsaki polni kg za 15 kg po met. cent.
Te priklade in odbitke se ne dopuščajo pa pri višji oziroma manjši teži od več ko 3 kg.
B. Za moko:
Pšenični grušč in nežna pšenična moka
za pečenje K 71.20 po met.-cent; pšenična moka za kuhanje K 66.95 po met.-
cent;
pšenična moka za kruh K 49.90 po met.-cent;
pšenična moka jednovrstnega nilenja K
51.85 po met.-cent; ržena moka K 48.05 po met.-cent; ječmenova moka K 48.90 po met.-cent; koruzna moka K 37.70 po met.-cent;
Te cene veljajo za kraj pogodbene dobave brez vreče proti gotovemu plačilu (netto per Kassa).
Največje cene za mešana mlenja .katera se napravijajo v smislu §§ 3-5 ministerijalne aredbe z dne 28. novembra 1914, drz. zak. št. 324 iz predstojećih vrst moke. se preračunajo po odstotni razmeri za pometanje porabljenih vrst moke.
Te najvišje cene veljajo od 10. decembra 1914 naprej.
C. kr. namestnik: iioheniobe I. r.
Domače vesti.
Za božič vojakom posadke Trsta In
okolice. Gospa baronica Koudella je začela z nabiranjem božičnih darov za vojake posadke Trsta in okolice ter se v ta namen obr ča do že toliko dokazane blagoduŠnosti prebivalstva, da podpre tudi to akc>jo, ki gre za tem. da se napravi malo božično veselje tudi vojakom, ki so sicer daleč od bojišča, a vendar v težavni vojaški službi v tej vojni dobi. Darovi, došli v ta namen, se objavijo. Darove je pošiljati v villo Necker.
Brezplačno pošiljanje milosrčnih darov na urad za vojno preskrbovanje. Tvrdka
C. H. Hirsch & C. na Dunaju se je izjavila pripravljeno, da bo vse milosrčne darove uradu za vojno preskrbovanje potom svojih podružnic in zastopstev v različnih mestih in krajih brezplačno odpošiljaja, s čemer je občinstvo omogočeno prihraniti vse poštne trojke za take darove.
Novi tovorni parnik „Clara Camus". Tukajšnja podružnica korespondenćnega biroa nam javlja: Splavljenje tega novega parnika, ki bo ladja-sesfra parnika „Caterina Geroli-n ch", se bo vršilo dne 10. decembra. Zgrajen je na račun družbe „Navigazicne generale Aust-iaca — Geroniiich & C.o v Trstu". Njegs dolžina znaša 115 82 m, najveća širina 15:85, srednja višina na straneh 8:48 m. Vse ladijno telo je iz Siemens-Martinovega jekla z dvema krovorra, gornjim in niedkrovom. Nosilna zmožnost iznaša 7800 ton.
Vojnopostne pošiljat ve. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo objavlja: 1. Zavitki za poljsko pošto smejo vsebovati razun opremnih predmetov in obleke tudi one jestvine, ki niso podvržene kvarljivosti, kakor prekajeno meso, suhe klobase, salame, trdi sir, kakao, čokolado, čaj konser-ve v pločevinastih škailjicah. Vrhu tega so dovoljene cigare, cigarete in tobak. — 2. Omot mora biti posebno trpežen. Za zavoj naj se tedaj uporabi povoščeno platno, nepremočno blago ali čvrsti leseni za-
1 boji. — 3. Naslov mora bit? Mm, It mmltm m prm m tam mmoL Prepovedano je rabiti za naslov papirnata zastavice ali lističe. Na zavitka levo zgoraj ali aa strani naj se napiše ime in bivafilče pošiljatelja, desno zgoraj pa naj se pripiše »Feldpost«. Naslov prejemnika naj vsebuje: ime, priimek, šaržo, vojaško četo, pododdelek in kot določni kraj poljsko pošto s pravilno številko. Pripis toča« va |a trate v	— 4. Zavitki
za poljsko poŠto se sprejemajo samo na lastna odgovornost pošiljatelja. Ni dopust no navesti povzetni znesek, zahtevati ekspresno dostavitev, dostavitev v lastne roke, zahtevati povratnico in podobno, enako ne navesti vrednost. Nikakor naj se pridevajo predmeti posebne vrednosti ali gotov denar. Za izgube ali primanjkljaje se ne plača nikakšna odškodnina. — 5. Poštno spremnico je treba spisati v redu in pri tekstn »cena« pripisati »Auf eigene Gefahr (na lastno odgovornost)«. Na od-rezku poštne spremnice je navesti le ime in bivališče pošiljatelja. Pismena poročila aa odrezku so nedopustna, ker poštna spremnica ne pride v naslovljenčeve roke. Nasprotno se v pošiljko namesto naslovnega lističa lahko vložijo pisma s popolnim naslovom prejemnika. — 6. Zavitki za poljsko pošto se morajo frankirati. Za vsaki zavitek je treba plačati enotno pristojbino 60 vinarjev v znamkah, ki se prilepijo na poštno spremnico. — 7. Zavitki poljske pošte, ki so postali iz kateregakoli vzroka nedostavljivi, napačno naslovljeni ali pa taki zavitki, katerim je naslov odpadel in ki ga nimajo pridjanega, se ne pošiljajo nazaj, marveč razdeli njih vsebino poveljništvo oddelka med potrebno moštvo. Odpošiljatelj nima nikakršne pravice do odškodnine.
O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V
pomožno bolnišnico v zavodu »Avstro-A-merikane« so bili včeraj sprejeti Anton Frfolja od 27. domobranskega pešpolka, Anton Ferluga od 5. domobranskega pešpolka, Oskar Berti tudi od 5. domobranskega pešpolka ter črnovojniki Anton Scheiber, Josip Feresin in Emil Svardi. Odpuščeni so pa bili Ferdinand Supp od 47. pešpolka, Anton Roječ od 4. domobranskega pešpolka n čmovojnik Josip Mal-dini.
Sodelujoče osobje „Dramatičnega društva** v Trstu naj se zbere danes ob 4. popoldne v gledališki dvorani „Narodnega
doma".
Tržaški deželni odbor NDO. sklicuje za
četrtek 10. t. m. ob 8. zvečer redno odbo-rovo sejo. Odborniki so naprošeni, da se je udeleže polnoštevilno.
Podružnica NDO. pri Sv. Ivanu. Vabljeni
so vsi zaupniki in člani podružnice na pogovor, v petek, 11. t. m. v prostorih „Nar. doma4* pri Sv. Ivanu.
stitutka Ana Đeletićeva ima harmoniko, [dal primerjati prvi del sprevoda, ki ga Je in na to harmoniko Je hote! »oči svirati zastopala c. kr. (nemtka) realna gimnazija 27letni težak Josip FilibertL U stanuje v z drugim, ki je bil zastopan od realke, ta-nlici dele Beccherie Itev. 9. Obrnil te jelko pravi notica. Na vsej stvari pa je zelo torej do Beletičeve in jo prosil, naj mu d* I malo resnice, če je je sploh kaj. Vsak spre-harmoniko za dober četrt ure. Beletičeva I vod po mestu je v začetku popolnejši, ko Je bila takoj razpoložena vstreči Filiberti-1 na koncu, to Je stara resnica. Ravno tako Jevi želji, n zahtevala Je, naj Ji da za to I stara pa Je tudi ta, da se ne uvrste profe-krono, in sicer naj plača naprej. Fifibertilsorji pri takih obhodih nikdar na koncu, je rad plačal krono in Beletičeva mu je Kritika je torej več ko odveč. Razjasnjeno Ker pa Je bil Filiberti (pa ni nekaj dragega. Kako to, da nežna.-
preveč pijan, ni mogel svirati: skušal je nega dopisnika tako zelo bode v oči real-nekaj Časa, a ko je uvidel, da Je ves nje- ka, ali so bili za opis notice merodajni ka-gov trud brezuspešen, je odložil harmo- ki drugi, kot se nam zdi gotovo ne najbolj niko in zahteval od Beletičeve, naj mu vr-1 čedni motivi in ali je celo hotel neznani ne moreš svirati. Ti si mojo harmoniko dopisnik porabiti patrijotično prireditev za Beletičeva pa je bila popolnoma nasprot- osebne namene. Te sumnje je splošno ro-nega mnenja: »Meni nič mari — je rekla dila notica in na te sumnje pričakujemo Filibertiju — če si ti nocoj tako pijan, da tudi odgovora. Končno pa želimo pojasnila ne moreš svirati. Ti so mojo harmoniko tudi v tem, da je bilo pri omenjenem spre-natezal in zato ostane krona meni!« Fili- vodu dijakov na gimnaziji prepovedana berti je pa skočil pokoncu in začel vpiti, vsaka slovenska beseda. Se to odredb( da hoče krono nazaj, dočim je Beletičeva naj vzame pod svoje kritično steklo pisaše bolj vpila, da mu krone ne vrne. Sled-1 telj notice »Manifest v Gorici«.
njič je Filiberti pograbil neko steklenico in udaril ž njo Beletičevo po desni roki ter jo ranil do krvi. Nato je pa pobegnil, a na stopnjicah je naletel na tri mladeniče, katerih eden ga je lopnil po glavi. Pol ure pozneje je Filiberti na ulici zopet srečal
Ni bilo tako nedolžno v nedeljo po noči. kakor to opisuje »L* eco del Litorale«. Na več krajih in ne le na enem, so bili napadeni Slovenci od večje čete in sicer ne samo tisti, ki so kot naborniki peli slovenske pesmi, temveč tudi čisto mirni pasanti.
[jih slojev. Zahtevamo po zato z vso odločnostjo, da poskrbe merodajni krogi, da se taka barabstva ne ponove in da dobe napadeni popolno zadoščenje!
PODLISTEK
Madame Bovary
Za svoj rojstni dan je dobil v dar zelo lepo črepinio v svrho frenoloških študij, ki ie bila opremljena s številkami in z modrimi črtami. Kupil mu jo je pisar, ki Je razuntega zelo pogostoma izvrševal v Rouenu naročila za Karla. Ker so prišle tedaj vsled nekega zelo znanega romana v modo kakteje, je prinesel eno tudi go-spej Bovary.
Ema je dala napraviti pred svojim oknom desko z malo ograjo, na katero je postavila svoje cvetlične lonce, in tudi on je storil isto na svojem oknu, takv, da sta lahko vsakikrat videla, kadar sta zalivala cvetice.
Se neko drugo okno v vasi je bilo več-
Zaradi grozne draginje. Slabi časi so nastopili. Izredne razmere, v katerih živimo, zahtevajo od vsakega državljana marsikako žrtev, ki jo pa vsak pošten državljan tudi rad in celo z navdušenjem doprinese za blagor domovine. Največja žrtev med vsemi je pa ona, ki jo zahteva vsled teh izrednih razmer nastala draginja. Podražil se je krompir, podražil se je fižol, podražilo se je olje, podražil — in grozno — kruh, podražil se je celo riž (minoli četrtek si ga še dobil po 48 stotink kg, a naslednji dan, v petek, si ga moral plačati po 64 stotink kg. Podražilo se je pa — seveda — tudi meso. Glede po-draženja mesa naj povemo sledečo anekdoto: Nek učitelj v šoli ob uri prirodopisa razlagal učencem, da se sploh živali delijo na one, ki žive od zelišč in one, ki žive od mesa: prvim da se pravi travojedi in drugim mesojedi Nato je pa vprašal nekega učenca, ki je bil jako raztrešen, kako da se pravi onim živa-Itm, ki jedo meso, nakar je vprašani učenec odgovoril: „ Gospoda, ki ima mnogo denarja I- — Sedaj naj pa povemo še konkreten slučaj, ki se je pripetil snoči, in ki je vsekakor tudi posledica podraženja mesa: 30-letni mehanikar Anton Kastelic, ki stanuje v ulici Sv. Marka štev. 43, je prišel snoči lačen domov. Žena mu je bila napravila za večerjo košček mesa, a ko je Anton zagledal ta košček mesa, je žalostno rekel ženi: „Kaj, za tako lačnega človeka, kakor sem jaz sedaj, pa daš za večeijo tako majhen košček mesa.... in Še pri tem je polovica kosti I" — „Ne morem pomagati, dragi Tonel — je rekla žena. — Saj veš, kako drago je sedaj meso I" In Tone, dobra duša, je sklenil, da si bo pomagal s tem, da bo skušal pojesti tudi kost. Res je skušal, a ni šlo: kost mu je obtičala v grlu in zadušil bi se bil, da ga niso pravočasno odvedli na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik potegnil kost iz grla.
Pretep zaradi nerabljene harmonike. V
ulici della Punta del Forno stanujoča pro-
one tn mladeniče m to pot potegnil iz že-	Tako se je zg0di\0 nasproti Ribjega trga,
pa revolver m ustrelil proti njim ne da bi	kj€r ^ b„ MIMdeil M okoličan, vržen
koga zadel. Oni trne mladeniči, ki so Fili-	na tl^ mu odvM k|obuk |n z,om,jeil dež.
bertija prav dobro poznali so nato pozva-	nl|u ^ |cp§e ^ ^ Kodile ^ Gospo_
h redarja ter mu povedali ves dogodek:	ski u|icl kJer ^ lla||jaili g^^
redar je pa poiskal Fihbertija in ga are- Slovence, lih ootem napadli
tiral.
V slabe roke Je zaupal denar. Neki gospod, ki ni hotel povedati svojega imena, i	_z ozirom na
je dal snoči aretirati 31letno prostitutko splošni položaj se vzdržimo ostrih besedi, Lindo Lindsteinerjevo, ki stanuje v ulici posebno ker je nedeljsko napadanje Slo-del Fortino. Omenjeni a neimenovani go- vencev osamljeno in ker vemo, da so bili spod trdi namreč, da je Lindi v kavarni (napadalci po večini le renegati iz najniž-
AI Fedel Triestino« izročil 20 kronski bankovec v svrho, da mu ga hrani. Ko se je pa poslovil od nje in zahteval nazaj denar, je Linda tajila, da bi ji bil kaj izročil. Na policiji so pa razne osebe, ki so se tudi nahajale v rečeni kavarni potrdile, da so videle na lastne oči, ko je oni gospod izročil Lindi bankovec za 20 kron.
Lačen pes. Iz Sute pri Komnu je včeraj popoldne ob treh prišel na zdravniško postajo v Trst 191etni lepo rejeni trgovski pomočnik Anton Della Schiava. Ko ga jc zdravnik vprašal, kaj da želi, ni vedel Tonček prvi hip, kaj naj bi odgovoril. Slednjič je pa pokazal zdravniku oni del telesa, na katerem imamo navado sedeti in tu je zdravnik konstatiral dve precejšnji rani.
—	Kako ste pa to dobil? — ga je vprašal zdravnik.
—	Pes me je ugriznil! — je odgovoril Tonček, nakar je zdravnik pripomnil:
—	Bil je gotovo lačen!
Zdravnik je nato Tončku izžgal rani ter
mu ju tudi obvezal.
Umrli so: Prijavljeni dne 6. t m. na mestnem fizikatu: Melcher Matilda, 4 mesece, ulica Edmondo de Amicis štev. 12; Vekjet Marija, 3 mesece, Skedenj štev. 269; Meneghello Angel, 57 let, ulica A. Canova štev. 22; Weiss Ivan, 42 let, ulica Chiozza štev. 63. — Prijavljeni dne 7. t. m. na mestnem fizikatu: Boškijan Ana, 75 let, ulica del Tmtore štev. 1; Pitar Karel, 17 let, Čarbola zgornja štev. 237.
ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosikova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaia ulici delle Poste itev. 14, vhod v ulici Uiorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba In slovenski jedilni listi.
10 7o Čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC dt Ca, ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio).
:: MALI OGLASI::
□□
□□
□o
jo po 4 atol MmUo t)xkaoe besed* m računajo enkrat reč. — Najmanji*
: pristojbina znaSa 4" stotink. :
□□
Itnffc HAttnlff z iimnicami se prodaste za K llvc PUMcIJI 86-—. Vse novo. — Ulica Dante Alighieri 12. vrata 1,	1236
Plesna Solo
FrHDcesco 8tv. 2.
in vaje vsako nedeljo od 3—9
v Trgovskem društvu, ulica S.
1297
Pet mlodlh molznih krao SPS2:
sam (Oberlnthal), prodajo so radi vojno po coni. Pojasnila dajo upravitelj Inse-oddolka Edinosti.	4014
Učiteljica
vijolica z absolviranimi študijami, vešča slovenščine, podnčuje. Ulica Stadion št, 0, III. nad., levo, vrata 11 od 4 do 6 popoldne.	12<3
Neblovono sobo s« :
Ulica Snlitario 16, vrata 22.	1334
1 fllflllf A mlin stot- Stisnjeno rumeno stot tcKIlU milU 78. SreCe znamke Rojal 500 gramov st' t. H8, Milo glicerin kilogram K 1*68. — LEVY A Comp.. Trst, Telefon Št- 21-19. 1227
Osmico
je odprta v Rocolu Št. 882 (zadej noH!h vojašnic). Se priporoča F. Cink. 1254
Pertot, urar,
ulica Stadion št. 26 ! I
1209
postelji vzmet?, nove žimnicc K 86. —Popolna spalna soba z iimnicami K 290. Via Fonderia l'i, I.	23168
Dve
krvvL
— V počeščenje spomina pok. g. Antona Posege v Gorici daruje rodbina Nachtigailova ženski podružnici CMD. K 6. Denar hrani uprava.
krat zasedeno, namreč okno gospoda Bi-net, ki je ob nedeljah od jutra do večera, ob delavnikih popoldne in ob lepem vremenu kazal skozi šipe svoj suhi obraz, kadar je sedel pri svoji stružnici, katere ropot je segal do »zlatega leva«.
Nekega večera, ko se je vrnil Leon domov, je našel v svoji sobi lepo odejo iz baržuna in volne, vezano z lepimi cveticami na temnem dnu. Poklical je gospoda in gospo Hotnais, Justina, otroke, kuharico, in je o tem pripovedoval celo svojemu Sefu. Vsi so hoteli videti odejo, čemu je zdravnikova soproga poklanjala pisarju darove? To je vzbujalo pozornost in vsi so smatrali za gotovo, da ima 2 njim razmerje.
Tudi niso mogli dvomiti o tem, kajti vsem je javil o njeni lepoti in duhovitosti, tako da je Binet nekoč odvrnil jezno: »Kaj meni to mar? Jaz ne pripadam njeni družbi!«
Leon si je belil glavo, kako bi ii razkril svojo ljubezen; ker se je pa ie vedno obo-
Vesti iz GorBbe.
Pogreb g. Posege. Lepo število prijateljev pokojnega g. Posege se je zbralo v nedeljo pred hišo žalosti, da izkažejo zadnjo čast blagemu ranjkemu. Med drugimi smo opazili namestništvenega svetnika g. Rebeka, komisarja za agrarne operacije dr. Baltiča, nadsvetnika in dež. poslanca Rutarja, prvega državnega pravd-nika g. Jegliča, večje število slovenskih odvetnikov ter mnogo drugih pokojnikovih prijateljev. Na Katarinijevem trgu so zapeli Člani Pevskega in glasbenega društva v Gorici staro a vedno lepo pesem »Na grobeh«.
Manifest v Gorici. Pod tem naslovom je izšla v soboto v »Edinosti« notica, ki zahteva precejšnjo korekturo, če ne tudi obsodbo. V tej notici se nekako namiguje, da je storila realna gimnazija (zamolči se pa, da je to nemška realna gimnazija) ob priliki proslave padca Belgrada svojo polno dolžnost, ne pa tudi realka. Da ni bilo pri sprevodu nobenih realčnih profesorjev, da je bil radi tega nered in da se ni
V Dornbergu so nabrali za božićnico za slovenske vojake 97. polka 60 kron, katere so darovali: Rodbina Bizjakova K 5.— in škatlo čajnega peciva; g. župnik Lav-reneič K 5.—; g. A. Luznik K 5.—; gdč. Zora Kerševani K 4.—; rodbina Šinigoj Josip 120 K 4.—; rodbina Sinigoj, drejevi, K 2,—; g. Lorenc Šinigoj, stražmojster v pokoju, K 2.—; gospa Milka Golja K 2.—; g. Mrevlje Josipina K 2.—; g. Marija Roje K 2.—; gdč. Doplihar Ljudmila K 2.—; g. Saksida Anton K 2.—; g. Josipina Bric K 1.—; gdč. Jožica Saksida K 1.20; g. Josip Saksida, organist K 1.—; g. Ivan Lah, gostilničar K 1.—; g. Plahuta Andrej K 1.—; g. Baša Alojz K 1.—; g. Ivan Budin K 1.—; g. Furlani Angela K 1.—; g. Bric Metoda KI.—; gdč. Dugar Marica K 1.—; g. Cotič Josipina K 1.—; g. Pahor Anton K 1.—; gdč. Marica Vodopivec 80 vin.; g. Katarina Zorž 80 vin.; g. Kavčič Jožef, Tabor 60 vin.; g. Kavčič Anton 60 vin.; g. Budihna Amalija 60 vin.; g. Ravnar Jožef 50 vin.; g. L i zak Janez 50 vin.; g. Vodopivec Ana 40 vin.; CoJar Janez, Tabor 40 vin.; g. Šinigoj Frančiška, Tabor 40 v; g. Pelicon Katarina 40 vin.; g. Vodopivec Tereza 40 vin.; g. Furlani Marija 40 vin.; g. Sinigoj Frančiška 196 40 vin.; g. Sinigoj Jernej 40 vin., g. Pelicion Jožef 40 vin.; g. Vodopivec Anton 40 vin.; g. Harej Franc 40 vin.; g. Saksida Anton 40 vin.; gdč. Zorž Josipina, Tabor 30 vin.; g. Lah Jožef 30 vin.; g. Lah Marija, Tabor 20 vin.; g. Kovačič Franc 20 vin.; g. Vodopivec Franca 20 vin.; g. Kaučič Franca 20 vin.; g. Vodopivec Frančiška 20 vin. — Denar je bil odposlan v nabiralnico darov vojnega oskrbovalnega urada za slovenski del v Gorici.
Listnica uredništva. G. A. N., Prošek. — Vaše pismo smo izročili Kmetijski družbi, da ukrene potrebno.
Tiskarna „Edinost" v Trstu
vpisana zadruga z neomejenim poroštvom
- i =ODDD---
VABILO
na
VI. rdi obi M
Ki se bo vršil
o torek, Z2. decembra 1914
ob 7 zvečer v pisarni odvetnikov Dra. Gustava Gregorina in Dra. Edv. Slavika (ulica Vienna štv. 10, I. nadst.)
Dnevni red:
1.	Predloženje letnih računov.
2.	Predlogi o razdelitvi čistega dobička in sklepanje o tem.
3.	Volitev načelništva.
4.	Slučajnosti.
OPOMBA. Ker je bil občni zbor sklican z ist m dnevnim redom na 6. julja t 1. nesklepčen to gornji občni zbor v smislu zadružnih jjravil sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov.
Načelništvo.
Zdravnik

Dr. Just Bodar
i	se ie vrnil	|
ter ordinira zopet v Gorici
Via Tre re štev. 9
tavljal, boječ se, da ga zavrne in ker se je bal svoje plašnosti, je večkrat jokal iz obupa in iz hrepenenja. Slednjič je storil trden sklep. Pisal je pisma, ki jih je zopet raztrgal, si določil gotov dan, ki ga je potem zopet odložil. Večkrat se je naprav-Ijal na pot, da bi ji vse priznal; toda ko je stal pred njo, |e izgubil pogum in je bil zadovoljen, če ga )e Karel povabil s seboj h kakemu bobtiku in če je smel ob tej priliki v naglici pozdraviti Ema In tako je odlašal od dneva do dneva
Ema ni premišljevala o tem, če jo Leon ljubi. Menila je, da mora priti ljubezen kakor nevihta v poletni vročini. Razriti mora življenje do dna, potegniti za seboj voljo, kakor veter jesensko listje in strmoglaviti srce v prepade. Ni vedela, da se nabira deževnica na ravnih strehah v jezera, če je zamašena odvajalna cev, in še dolgo časa bi bila živela v tej varljivi gotovosti, če bi ne bila nekega dne naenkrat zapa-zila v, zidu nevarno razpoko.
(Dalje.)
TRST - ROTTERDAM - NEW-YOftl€
REDNA TEDENSKA PLOVBA ROTTERDAM - NEW-YORK Odhodi iz Rotterdama vsako soboto. — Posebni odhod: 5. jS934f~ Varja 1914 odpluje iz Genove direktno v New-York veliki parnik
M „ROTTERDAM" «
Za ta odhod se sprejmejo le potniki I. in II. razreda. - Natančnejša pojasnila pri
Podružnici: HOLLAHD - AMERIKA - LINIE, ravnatelj JOSIP SKERL m™ »». \m Piozza NlcolO Tommaseo it Z. jihm-ibt.
milBBBII IIIIIIHHIIIH
Žrib—I, i« jMtrt, dne 9. decembra 1914.
IXXXI. br.osr. držao, dobrodelna loterija
SMiKA STANI KRON 4. H 5
10 dobitkov po	K 250
20 „	ff	»» 200
40	„	„	„ 150
100	„	„	«100
200	„	„ 50
2500 „	„	„ 20
12000	„	h	» 10
kron
4000
6000 10000 10000 50000 120000
mm P
L
14885 dobitkov Skupno . kron 475000 mm vrti ■MnkBCTO dm H dtctiabr« 1M4. — SrtOu stan« 4
Srečke Se dobivajo pri c. kr dohodaratreoem loterijskem ravnateljstva v Budimpešti (Havptplatz) in pri c. kr. loterijskem ravnateljstva na Dunaju. Vrha tega se dobijo srefike Jtri davčnih, poštnih in carinikih uradih, kakor tudi na vseh ielezniihdh postajah, ▼ menjalnicah in tobakarnah Ogrske, kakor tndi avstrijskih kron o vin. Na željo se dopogljejo načrti zastonj in poitnine prosto. Kr, O0T> redarstveno loterijsko ravnateljstvo.
IIIIHHIIIHHHUIIII IIMHIIIMmil
p
i
I j