Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHl DNEVNIK Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12"50 četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 202. Tetofonska številka 65. Celje, v soboto, dne 4. septembra 1909. Čekovni račun 48.817. L6t0 I. Vsenemštvo in Avstrija. Vsenemškemu gibanju niso Slovani in še posebno Slovenci in Hrvatje posvečali dosedaj nikake prave pozornosti. Če kdo omeni Vsenemcev, se vsakdo spomni na K. H. Wolfa, Malika, Schönererja in Wastiana ter misli, da je to družba pobesnelih nemških na-cijonalcev, katerih namen je kričati, delati zdražbe, prirejati demonstracije in pretepe, katerih pa uoben pameten človek ne more za resne smatrati. In vendar temu ni tako. Politični program, ki so ga izdelali Schönerer in njegovi somišljeniki, so prevzele v bistvenih točkah vse druge nemške politične, stranke za svojega. Ideje, katere so Vsenemci v takozvansm linškem programu (Linzerprogramm) od 1. avgusta 1882. 1. postavili za temelj svojih političnih teženj, tvorijo dandanes jedro političnih zahtev in stremljenj vseh nemških strank v Avstriji in v Nemčiji. Najvažnejši točki tega programa sta: upravna osamosvojitev treh kronovin (Sonderstellung) Galicije, Bukovine in Dalmacije, katere naj se od Avstrije upravno odtrgajo, tako da zadobe Nemci v avstrijskem parlamentu večino, druga točka zahteva, naj vstopi Cislajtanija v nemški Zollverein, t. j. naj se odstranijo carinske meje med Nemčijo in Avstrijo. Tako bi se mogla velika industrija Nemčije svobodnejše razvijati, ker bi se ji na ta način znatno razširil trg za njene izdelke, s katerimi bi avstrijska industrija, ki se sedaj pod zaščito obrambnih carin samostojno razvija, nikakor ne mogla več tekmovati. V Zollvereinu bi se vzdržala samo starejša industrijalna podjetja, ki so vsa brez izjeme v nemških rokah, nova podjetja pa, med katerimi jih je znaten del v slovanski posesti, bi se proti močnejšemu nemškemu kapitalu stari skušnji in večji rutini nemških industrijalcev ne mogla uveljaviti in tako bi Avstriji v nemškem Zollvereinu ne preostalo druzega, kakor popolnoma resigijjrati na svojo industrijo ter večno kupovati svoje potrebščine od nemških iabrikantov in se zadovoljiti s tem, da jim sme v zameno prodajati one kmečke pridelke, katere si mora Nemčija dandanes dovažati iz Rusije, Amerike in od drugod iz tujine. Ker bi se avstrijski kmetski pridelki uvažali iz Avstrije V Nemčijo brez carine, bi imela Nemčija od Zollvereina dvojni dobiček: 1. bi izvažala svoje industrijalne produkte v Avstrijo, ne da bi ji bilò treba plačevati sedaj veljavnih raz-merno nizkih carin ter bi tako brez milosti zatrla avstrijsko industrijo, 2. bi pa dobivala iz Avstrije potrebna živila za svoje industrijalno delavstvo in meščanstvo zelo po ceni, ker bi bil ta izvoz carine prost in bi tako one-gočil sedanjo konkurenco ruskih, ame-rikanskili in drugih poljedelcev in živinorejcev, kateri morajo plačevati dan danes visoke carine za uvoz svojih pridelkov na nemške trge. V nemškem Zollvereinu bi se torej razvila Nemčija v gospodujočo industrijalno državo, dočim bi Avstrija pala na niveau agri-kulturne (kmetske) gospodarski popolnoma od Nemčije odvisne države. Z gospodarsko odvisnostjo od Nemčije bi Avstrija zgubila tudi svojo politično neodvisnost ter bi postala navadna zvezna država v veliki Nemčiji. Avstrijski cesar bi bil navadni nemški zvezni knez, kakor je n. pr. kralj saksonski ali wiirtemberški, dunajski parlament pa bi imel le toliko pomena kakor deželni zbor saksonski ali bavarski, nič več nič manj. Vse zle posledice gospodarske za-sužnjenosti po nemškem kapitalu bi zadele v prvi vrsti avstrijske Slovane, kateri so še brez svoje industrije, kakor Slovenci in Hrvatje, ali katerih industrija, kakor češka, se še ne more kosati 2, nemško. Zadele bi pa tudi slovanske poljedelce in živinorejce, kateri tudi že zaostajajo za njih nemškimi konkurenti. Zle učinke te gospodarske politike bi spopolnila znana brutalnost in brezobzirnost nemškega zakonodajstva, kajti to bi bilo po od-trganju prej omenjenih nemških provinc popolnoma v nemških rokah. Eks-proprijacija češke in slovenske zemljiške posesti bi v takih razmerah in pod takimi pogoji naglo napredovala, slovansko prebivalstvo bi propadalo in bi bilo obsojeno na večno heldtstvo, dočim bi nemški narod zavladal od Severnega morja do Adrije nad balkanskimi državami in nad azijsko Turčijo, skozi katero zidajo nemški kapitalisti in inženirji Bagdadsko železnico. Nemški upliv in nemška politična in gospodarska moč bi se potem raztezala od Hamburga do Perzijskega zaliva. — Kakor se je zdela ta ideja pred četrtstoletjem fantastična in pretirana, se je dandanes med avstrijskimi Nemci vendar že tako udomačila, da je našla zagovornike v vseh nemških strankah ne izvzemši socijalnih demokratov in eden najinteligentnejših in ob jednem najstrastnejših njenih zagovornikov g. Riedl, je danes pod krščansko-socijal-nim trgovinskim ministrom Weisskirch-nerjem prvi sekcijski načelnik v tem ministerstvu. Vsenemška stranka je ustvarila od 3,882.1. cel sistem političnih, kulturnih, obrambnih ali bolje napadalnih in gospodarskih društev, ki z vsemi silami delajo na to, da se ideja vsenemštva med Nemci v Avstriji in v rajhu razširi in utrdi, da preide od utopičnih sanj na tla realne politike. Naperjena je v prvi vrsti proti Čehom in Slovencem nadalje pa proti Jugoslovanom in končno proti vzhodnim Slovanom, Poljakom in Rusom. Francozi in Angleži so že zdavnej spoznali, da tvorijo vse-nemške ideje temelj „svetovne politike" (Weltpolitik), katero dela Viljem II. odkar je odslovil Bismarcka. Francozi in Angleži ji posvečajo zato vso ono pozornost, katero v resnici zasluži. Že leta 1901 je izdal francoski publicist g. André Chéradame knjigo: ,,L' Europe et la question d' Autriche au senil du XXe siècle". (Evropa in avstrijsko uprašanje na pragu XX. stoletja). G. Chéradame je vestno proučil celo vse-nemško gibanje, preštudiral obširno vsenemško literaturo, politične spise in vsenemškim političnim svrham služeča znanstvena dela, časopise, poročila iz berolinskega in dunajskega parlamenta, izreke nemških državnikov, visokih oficirjev, državnih in cerkvenih dostojanstvenikov, zbral dejstva na političnem in gospodarskem polju, katerih pravi pomen, namen in značaj nam je pojasnil s citati iz knjig, časopisov in govorov. Vse to je za nas tako velike važnosti, da bi bilo vredno pač celo knjigo preložiti na slovensko. Ker nam pa to sedaj ni mogoče, podati hočemo svojim čitateljem nekoliko odlomkov, da opozorimo vsaj one, ki se resnejše pečajo s političnimi vprašanji, na to znamenito delo, ki je pisano v prvi vrsti o nas in za nas. Politična kronika. o Položaj. Ministerski predsednik nadaljuje svoja posvetovanja s parlamentarci o zbistrenju političnega položaja. Najprej je konferiral s trgov, min. Weiskirchnerjem in z nemškim ministrom rojakom Schreinerjem o predpogojih uspešnega delovanja parlamentarnih zborov, posebno«pa o spravnih konferencah med Čehi in Nemci zaradi omogočenja delovanja češ. drž. zbora. Popoldne je sprejel gališkega namest-Bobrzynjskega. O poročilu „Polnische Korresp.", da ste se minister Bilinjski in predsednik Ljudske Stranke Sta-pinjski zporazumela pravijo češki listi, da ako je to res, da bode pač treba nade, katere so češke stranke stavile v složno sodelovanje s Poljsko L. S. v bodočem parlamentarnem zasedanju znatno korigirati. o Vlada in češka privatna šola v Poštorni. Znano je, da so češki poslanci od min. predsednika zahtevali v poštornski šolski aferi tri stvari in sicer; 1. naj se rekurzu proti zatvo- LI STEK. 0 raznih toplicah ha slovanskem jugu. Piše A. Bukovski. I. Banki na Bolgarskem. Bival sem letos v raznih kopeljih slovanskega juga po nekoliko tednov — ne da bi se zdravil, kajti hvala Bogu sem zdrav na duhu in telesu—, ampak da opazujem tamošnje življenje. Bival sem v bolgarski kopelji Banki, ležečej kakih 20 km zapadno od Sofije. Tam je jako zdravilna voda proti re-matizmu. Obiskujejo te toplice ne samo Bolgari ampak tudi Srbi in Romuni, Dosedanja skromna kopelj (en basin za ženske, drugi za moške, ne zadostuje več pri tako obilem obisku; zato je bolgarska vlada začela tam staviti po modernih načrtih veliko topliško poslopje, ki bode stalo oko četrt miliona levov (frankov). Treba bo tudi staviti več hotelov, in še ta je tako priprosto urejen, da nikakor ne odgovarja visokim cenam, ki se zahtevajo za sobe in hrano. Soba namrèc stane 4—5 frankov na dan. Mnogo obiskujejo te toplice tudi Židje (Španjolci) ki so že več stoletij naseljeni po raznih večjih mestih na Balkanu, kamor so pribežali kot izgna-nici iz Španije. Ti ljudje so jako praktični pri najemanju stanovanj: dve rodbini vzamete po sobo, v katerej po dne spi ena rodbina, po noči pa druga. Dokler ena spi, se druga koplje igra in zabava na razne načine. Seveda je ona rodbina, ki mora po noči iz sobe v toplice ali na zabavo, na slabšem ; zato pa manje plačuje. Razlika je blizu takšna, kakor na železnici med III. in II. razredom. Ampak tako le postopajo židov-„škripovci„, drugim se ta metoda neče dopasti. Tudi je nisem našel v nobenih drugih toplicah. Omenjam še, da leži vas Banki v lepem predelu, katerem pa še manjka gozdov in senčnatih«drevoredov. Slaven bolgarski pisatelj Ivan Vazo v je vzel od tod snov za svoj lepi roman „Jutro v Banki". II. Bukovička banja na Srbskem. Iz Bankov sem se podal v srbske toplice pri Arandjelovcu, imenovane „Bukovička kisela voda". Mesto Aran-djelovca leži v najlepšem predelu Srbije — v krasnej Šumadiji. Zvezano je s postajo Mladenovac (na glavnej progi Belgrad-Niš) z ozkotirno železnico, katera se vije med vinogradi in rodovitnimi njivami v serpentini precej strmo v hribe. Šumadija je proslavljena v zgodovini Srbije zaradi prvih ustankov proti Turkom. Najbolj vzbujeno in naj-premožneje ljudstvo te okolice je dalo prve hrabre čete, ki so se vojevale za osvobojenje in neodvisnost Srbije. Kisela voda izvira izpod gore Bukulje, od katere je dobila svoje ime Bukovička. Po kemičnem sestavu je prav podobna Gieshiiblerju. Prodaja se na vse strani po Srbiji in drugih deželah na Balkanu. Letno prodajo za sedaj do pol miljona steklenic (po 1 liter). Država sama ima upravo v rokah. Življenje v Bukovičkih toplicah je prav prijetno. Uddbnosti so večje, kakor bi jih kdo mogel pričakovati. A cene so nizke. Kopelji *) so v treh poslopjih: za bolji, srednji in siromašneji stan. Voda je upeljana v basine in v posamezne kadi ista mineralna voda, ki se ogreva s paro. Obiskuje te toplice po 2000 gostov na leto. III. Srbski Selters. Slovani čestokrat sami ne vemo, kaj imamo. Marsikateri zaklad se še krije v naših lepih deželah. Le kakšen slučaj nam pomaga zaklad vzdigniti. Tako je bilo tudi na Srbskem z imenitne zdravilno vodo, katerai so po pravici dali ime „Selters". Šele pred nekimi leti začeli so iskati bratje Atanasijeviči, trgovci iz Mlade-novca, navadno pitno vodo na svojem velikem posestvu zta gospodarske potrebe. *) Srbski se veli „kupatilo". ritvi šole prizna odgodno moč do končne rešitve pri upravnem sodišču. 2. naj vlada ne preganja onih čeških roditeljev, kateri ne bodo do te dobe pošiljali svojih otrok v šolo, 3. naj se društvu Komensky natančno navedejo oni nedostatki šolskega poslopja, radi katerih je bila šola zaprta. — Nemški prof. Weidenhoffer je šel k min. predsedniku in zahteval o teh pogajanjih čeških poslancev z njim pojasnila. Baron Bienerth je posi. Weidenhofferju izjavil: 1. da prepušča naučnemu mi-nisterstVu rešitev prošnje glede od-godne moči vloženega rekuiza. 2. Na-učno ministerstvo bode to prošnjo uva-žujoč vse okolnosti „objektivno" rešilo. Nekaznjivost starišev, ki ne bodo pošiljali svojih otrok v šolo traja izrecno le do definitivue rešitve rekurza. 3. Društvo Komensky ima pravico zahtevati, naj se mu navedejo oni nedostatki šolskega poslopja, zaradi katerih je bila češka šoM zaprta. o Nemške grožnje Posi. Weidenhoffer je nato izjavil min. predsedniku, da imajo češki navali namen, premeniti dosedaj čisto nemško krono-vino N. Avstr. v dvojezično deželo, da se bodo pa Nemci tem prizadevanjem z vso silo in z vsemi sredstvi uprli in češke navale odbili. Nemci pričakujejo, da vlada ne bode delala ovir sklepom nemških avtonomnih oblastev, ako bi se pa to proti pričakovanju zgodilo, bodo Nemci smatrali to za casus belli in za začetek boja, katerega bodo z vso odločnostjo, vstrajnostjo in brezobzirnostjo dobojevali. o Poslanec Stanjek o manjšinskem boju. Posi. Stanjek je izjavil: Za nas češke poslance ne bi smelo biti nika-kah, pravim nikakih državnih neob-hodnosti, dokler ne bode vprašanje o narodnih manjšinah po pravu ia trajno rešeno. Min. predsedniku so češki poslanci izjavili, da ne bodo nikdar privolili v to, da bi se Čehom na Nižje Avstrijskem vzela pravica na golo življenje. v Nemška besnost raste. Občinski svet v Tullnu je soglasno sklenil pozvati deželni zbor nižje avstrijski, naj s posredovanjem ministrov Stürgkha in Šreinerja izposluje sankcijo zakona Ax-mann-Kolisko, ki določa nemščino kot edine dopustni učni jezik na vseh šolah na Nižje Avstrijskem. Podobni drugih občin bodo sledili. Tako se Nemci bore za svoje protipostavue predpravice. Se li bodo Slovani kaj naučili iz tega ? v Krščanski socijalci = Vsenem-cem! O zborovanju kršč. soc. dež. in državnih poslancev gornjeavstrijskih v Lincu je bil izdan komunike, ki pravi: da obsoja obstrukcijo, naj že prihaja od koder koli; da je uspešno delovanje parlamenta brez premene poslovnika neiiiogoče (to se pravi, da hočejo kršč. soc. vzeti o p o žici j i vsako možnost se upreti samovoljnosti in tiraniji večine!); obsoja nadalje izzivanje kulturnega boja od strani Svobodne šole ter pravi čisto po jezuitsko, da je to baš v sedanjem trenutku, ko si Slovani prizadevajo razbiti parlament to početje najbolj nevarno, kajti ako ne bodo vsi Nemci trdno skupaj držali, bodolahkomno-go zgubili. Drugim narodnostim sicer ne odrekajo pravice do kulturnega in narodnega razvoja, zahtevajo pa v interesu cele države, da se temu določijo meje. Nemški značaj Avstrijetreba očuvati, kar se najlažje zgodina tana-čin, da se podelizakonskomoč onim postavam, ki so bile v deželnem zboru sprejete (zakon Axmann-Kolisko) in ki določajo nemščino«-kot učni jezik na vseh javnih šo-1 a h. Zbor zelo obžaluje, da niso bili ti zakoni predloženi sankc'ji t e r je sklenjeno, dasenanovopredložijo deželnemu zboru. Od vlade pa se pričakuje, da se bode vsem prizadevanjem in poskusom porušiti narodni značaj nemških kronovin neupogljivo zo-perstavila". Ta komunika govori jasno dovolj, da ni več razlike med Lueger-jem, Ebenhochom in Wolfom in Ma-likom. Dnevna kronika. a Boj med Rusi in Kitajci. Te dni je zadel ruski parnik Oleneck v neko kitajsko barko pri Charbinu. Kitajci so počeli streljati, šli so na rusko la-dijo ter so zvezali kapitana. Njegovi pomorščaki pa so ga rešili in Kitajce pregnali, a Bivši hrvatski minister pl. Čeh je v Erdulu na smrt obolel. a Ruska vlada, katero določajo nemški uradniki in ruski Židi «'cesarico, ki je tudi nemškega rodu, na čelu, je sedaj prepovedala vse poljske narodne šole. Slabotni car ne ve, kaj mu je dolžnost. a Imeniten nemški diplomat. Prejšnji kancelar nemškega poslaništva v Santiago de Chile, Wilhelm Beckert, je bil obsojen, ker je kriv umora, požiga, patvorjenja menic, po-narejenja in sleparstva na smrt. To je pač gotovo rekord, ki ga dosegel kak nemški uradnik. a Tatvina na carigrajski pošti. Nemška orientalska banka je poslala iz Carigrada neki smyrenski banki pol milijona frankov v zlatu. Sedaj pa ni onih treh vreč z zlatom nikjer. Nekdo jih je ukradel, a nikdo ne ve, kje. a Dr. Cook, ki je, kakor trdi sam, bil baje prišel na severni tečaj, baje ni Amerikanec. Nemci, ki se povsod štulijo v ospredje, pravijo, da je iz Hamburg! in da se je prej pisal Koch. Pri vrtanju v zemljo so našli v globo-čini 269 metrov, namesto pitne vode — toplo v«do slanega ukusa. Lastniki so se pač začudili, in radovednost jih je vspodbudila, da so dali precej vodo po znamenitem kemičarju srbskem dr. M. Leko analizovati. Analiza je dokazala, da voda pri Mladenovcu spada k tako imenovanim „kiselim alkalno-murijatič-nim" vodam. Znane vode te 'Vrsti so: Selters, Ems, Gleichenberg, Luhačovice in Royean (na Francoskem). Po svojem sestavu je vod« pri Mladenovcu celo bodobna vsem omenjenim vodam, a po svojej toploti se more primerjati vodama pri Emsu in Royean, kateri ste tudi topli kakor srbska, med tem ko so ostale hlddne. Selterska in mladenovska voda ste si — kakor omenjeno slični, samo je voda iz Mladenovca po količini natri-um-bikanbonata močneja od Selterske, in ima tudi nekaj več soli; a glede krede n magnezija je čistejša od Selterske. Na ta na3in je ta voda ne samo srbski Selters, nego z obzirom na toploto tudi ob jednem srbski Ems. Voda iz Mladenovca se more torej rabiti ne samo za pitje, nego tudi pri samem vrelcu za kopanje ter inhalacijo. Kjer je bila poprej pusta livada, povzdignili so zdaj lastniki precej velik hotel, lepo kopel j in restauraci jo. Ko sem jaz obiskal ta kraj je bilo v hotelu vse polno, a v restavraciji vse sklede prazne tako da sam se moral zadovoljiti z izvrstnimi salamami, katere se prirejajo v velikej tovarni v Milanovcu. Ker imajo lastniki podvzeten duh, bodo v kratkem razširili hotel in ko-pelji, a vodo bodo razpošiljali na vse strani. Na onem poprej pustem kraju pa znado postati imenitne toplice, k čemur bo mnogo pripomogla tudi ugodna lega tik glavne železnične proge, oddaljena oo srbskega kulturnega središča Bel-grada samo eno uro vožnje po železnici. a Socijalistični „Naprej" prinaša v zadnji številki z dne 4. sept. iz peresa Antona Kristana članek „Slovensko deco v slovenske šole!", v katerem se odločno zavzema za pouk v materinščini in poziva slovensko delavstvo, naj pošilja svoje otroke v slovenske šole. Upamo, da bode slovensko delavstvo zlasti tudi v Celju, Trbovljah, Hrastniku, Mariboru, Sevnici in drugod uvaževalo ta odlični poziv! a Zmešanemu sultanu Abdul Ha-midu, so dovolili, da si sme urediti mizarsko delavnieo. a Bleriot v Zagrebu. Sestavil se je poseben odbor, ki bo zaprosil avia-tika Bleriota, da se na povratku iz Budimpešte pokaže tudi v Zagrebu. a Dr. Žarka Miladinoviča, o katerem smo že poročali, da ga je vojno sodišče oprostilo obtožbe veleizdaje in nabiranja vstašev za Bosno, se je vrnil v Rumo in je bil sijajno sprejet. Narod mu je izpregel konje in peljal voz pred njegovo stanovanje. a Naslednik barona Buriana. „Hrvatski" brzojavljajo včeraj iz Dunaja, da je demisija baronu Buriana, skupnega finančnega ministra, gotova stvar in bo te dni službeno potrjena. Njegov naslednik in šef bosanske vlade bo imenovan dozdajni poslanik v Belgradu grof Forgach. a Severni tečaj dosežen. Uradno poročilo danskih kolonij na Gronskem pravi, da je v Lerwick dospel ameri-kanski potovalec dr. Cook tja na povratni poti oi severnega tečaja, ki ga je s svojo ekspedicijo dosegel dne 21. aprila 1908. Dr. Cook je dospel septembra 1907 na koncu plovnih vodnih cest ter nadaljeval od tod svojo pot peš in na saneh proti severnemu tečaju. Cookovi ekspediciji se je pridružilo mnogo Eskimov, bivajocih na Gronskem obrežju. Dne 19. februarja 1908 je zapustil Cook gronsko obrežje ter krenil v spremstvu 10 mož s 13 sanmi in 103 psi proti zapadu. Za časa arktične noči (trajajoče 3 mesece) je ekspedicija hndo trpela, temperatura je pala na 83° F (46° C) pod ničlo. Ako je to res, bode datum 21. april 1908 znamenit dan v zgodovini človeštva. Stoletne težnja izobraženega ljudstva doseči enkrat severni tečaj ie spol-njena in to v dobi, ko se je anglež-kemu poročniku Shakletonu posrečilo priti v bližino južnega tečaja ter nam podati verodostojen opis kraja na najjužnejši točki zemlje. Prvo ekspedicijo na sever je napravil okolo 325. 1. pred Kr. Pytheas iz Marsilie, ki je dospel do otoka Thüle, ki je bil pač eden shetlandskih otokov. Ultima Thüle je bil cela stoletja izraz za najbolj oddaljene kraje na svetu. Tisoč let kasneje so si prizadevali irski menihi pridobiti severne dežele ter so prodrli na Faröre in Island, njih ekspedicijam so pa skandinavski Vikingi napravili konec, kateri so sami v 9. stoletju (po Kr.) prodrli na Gronsko in ua vshodno obrežje Amerike. Do 15. stoletja ni potem več nikakih poročil o novih ekspedicijah. L. 1462. je prišel Portugalec Cortoreale na Novi Fnndland, kmalo po odkritju Amerike 1497. 1. je priplul Benečan Calcoto na povelje angležkega kralja Henrika VII. do Labradora. Od te dobe zaznamenava zgodovina nepregledno vrsto ekspedicij, ki so se vršile iz trgovskih, znanstvenih in politično-pridobivalnih obzirov v severne kraje Azije in Amerike, na otoke in morja. V drugi polovici 19. stoletja se pa začenja doba čisto znanstvenih ekspedicij, ki so bile organizirane z največjo skrbnostjo z državnimi ali pa tudi s privatnimi denarnimi sredstvi. Od teh ekspedicij imenujemo v prvi vrsti ekspedicijo Nordenskjölda z ladijo Vega. Avstrija je 1872. leta postlala ladiio Tegetthof pod Payerjem in Weyprech-tora, ki sta odkrila otoke, katerim sta dala ime Franc Jožefova zemlja. Od najnovejših polarnih potovalcev imenujemo kapitana Sverdrupa in Fridt-jofa Nansena. V balonu je nameraval preleteti severni tečaj švedski potovalec André, kateri je vzletel 11. julija 1897 na Špicberških otokih, ki je pa bržkone svoj smeli poskus plačal s svojim življenjem, kajti do dandanes nima še zanesljivega poročila o njegovi nadaljni usodi. Vsi neuspehi in vse nezgode dosedanjih poskusov prodreti do severnega tečaja, so učenjake le še bolj podžigale v njih prizadevanjih dospeti končno na najsevernejšo točko naše poloble leto za letom so se pripravljale nove ekspedicije. Odkar imajo Nemci Zeppe-linove zrakoplove, se je ustanovila nemška družba pod pokroviteljstvom cesarja Viljema II. in pod predsedstvom njegovega brata princa Henrika, ki si je postavil namen konstruirati mogočen zrakoplov po Zeppelinovem sistemu ter z njim doseči severni pol. Amerikanec dr. Cook je Nemce prehitel, prišel je na severni tečaj tudi brez Zeppelina. Štajerske novice. d Zaplenili so nam včerajšnji list radi dveh malih člankov, tikajočih se nameravanega nemškega izzivanja v Gaberju. Za zaplenitev smo izvedeli tako. pozno, da ni bilo več moči prirediti druge izdaje. Včerajšnji list dobe cenjeni naročniki pod enim ovojem z današnjim vred. Zadeva podkupljenja in„Straža" in „Narod". Mariborski duhovniki, ki so mojstri v spletkarjenju, bi radi kljub jasnosti, ktero smo z objavo pisem v četrtkovi številki,Narodnega Dnevnika, javnosti podali, vendar še dalje nas sumničili, akoravno so si v svesti, da je brezimno pismo Woschnaggu pisala klerikalna kreatura, če ne po direktnem naročilu klerikalnih kolovodij, pa vsaj v njihovi — službi. „Slov. Narod", ki je o zadevi začel poročati, nas včeraj poziva, naj objavimo ime morebitnega pisca, da „Straži" gobec zamašimo. V tem oziru omenjamo, da imamo mi pač nujen sum o piscu v isti meri kakor menda poročevalec „Naroda", absolutne gotovosti pa ne in zato se nočemo prenagliti. „Narodu" pa ne branimo, da stori po prvem koraku še drugega in objavi ime. Da se bode tudi „Straži" spomin osvežil, opozarjamo jo, da mi slutimo pisca anonimnega pisma v oni osebi, s katero je imel poslanec dr. Korošec dne 11. aprila t. 1. ob 1/29. uri zvečer zaupen sestanek v pisarju na celjskem kolodvoru in kteri osebi je podal dr. Korošec ravno tamkaj svojo roko. Če bi dr. Korošca spomin zapuščal, spomnimo pa njegovega pomočnika Vladimirja Pušenjaka na pogovor, ki ga je imel v brzovlaku iz Laškega trga v Celje dne 26. junija t. 1. z makolskim kaplanom. Takrat je Pušenjak rekel, da se načelstvo klerikalne zadružne zveze peča z načrtom sprejeti v službo nekega uradnika, ki bi prepeljal članice celjske zadružne zveze v klerikalno zadružno zvezo. — Mi slutimo, da je ravno isti gospod klerikalcem na ljubo pisal anonimno pismo Woschnaggu. „Straža" zdaj imaš ti besedo. d Iz Vurberga. Ptujskim Nemcem prav nič ni po godu veselica 5. sept. Delajo že priprave za Slovence. To je pokazal nemški kričač klepar Frank dne 31. avgftsta v Vurbergu v gostilni gosp. Goloba. Izzival je slovenske goste na vse načine, najbolj pa ga je jezil 5. september. „Vsak Slovenec, katerega dobim v svoje roke, bo si iskal krvav zavetišče tako se je izrazil. Kakor je pravil, imajo Nemci že vse polno gnilih jajc in bikovic pripravljenih. Govoril in kvasil je tuai o ljublj. županu Hribarju in dr. Ploju, te,- se izrazil, da obema pretijo Nemci s smrtjo. Nekoliko časa so ga gostje mirno gledali, pa skoro je prejel on zasluženo plačilo. A on je ušel. (To so tisti hujskači po poklicu, ki hodijo slovenski narod izzivat in zasramovat v njegovo hišo, ki pa jih nikoli ne doleti zaslužena kazen. Da so pa Nemci vse mobilizirali in se za vzprejem dobro organizirali, je znano. To je njihova znana praktika. Pa je že tako: edno mora biti nakovalo, edno kladivo. Mi smo prvo. Op. ured.) Mariborska „Straža" in ptujski ierc* v lepi slogi lažeta, češ da sem bil podpisani nekoč urednik nekega nemškega lista. Imenujem Viktorja Cenčiča, odgovornega urednika ,Straže', in Karla Linharta, odgovornega urednika „Štajerca", podla lažnjivca. Kaj imata storiti, znata. Da bom jaz storil potrebne korake pri sodniji, je samoobsebi amevno. — Vek. Spindler. d Poslanec kmečke zveze zaradi surovosti obsojen. Včeraj je bil pri c. kr. okrajni sodniji v Ormoža obsojen g. Anton Meško, deželni poslanec duhovniške stranke, na tri dni zapora, ktera kazen se mu je spremenila v globo 30 K. Ne Lilo bi to nič čudnega, saj v razburjenosti vsakdo lahko stori nerodnost, da koga žali. Žalostno je pa, da je bil Anton Meško obsojen zaràdi žalitev svojih volilcev na shodu, kte-rega je sam sklical dne 15. avgusta v Jastrobce pri Središču. Ko so'navzoči zborovalci zahtevali, naj se voli predsedstvo, pokazal jim je ta olikani gospod dolg nos in navskriž fige, rekoč, da bode le on sam predsedoval shodu. Ker je imenoval Meško odličnega posestnika Cirila Zabavnika vagabunda in Alojza Lista fakina, razburjena množica seveda zborovanja sploh ni pripustila in je moral Meško s kaplanom Stuhecem vred oditi, včeraj je pa bil povrh še obsojen zaradi psovanja. Na take poslance so duhovniki pač lahko ponosni. z Še en kandidat! Če bi bil dr. Ambroschitz preveč sramežljiv, da bi sprejel kandidaturo mesto padlega tekmeca Woschnagga, misli se med Celjani tudi na mladega odvetnika dr. Zang-gerja. Ta ima vsaj že nekoliko bolj iz slovenskega Cankarja v Nemca pre-levljeno ime, dočim je Ambroschitz Woschnaggu po imenu še vendar preveč soroden. Toda hudomušneži pravijo, da bi dr. Zanggerja utegnilo ubiti neko usodepolno pismo, ki se nahaja v rokah Slovencev. Tu bi pa ne prišla v poštev le narodna, ampak osebna čast, ker bi si utegnil celo državni pravdnik mu-stače zasukati. z Za mandat, ki ga je odložil Vošnjak, se prepirajo celjski nemškutarji Pri „Merkurju" debatirajo vsak večer. Eni pravijo, da ne sme biti ju-rist (dr. Ambrožič), drugi pa ne marajo obrtnika. Ker torej to ni možno, se nekateri potezajo za dr. Pevca, ki je sicer tudi jurist in eden vojniških nem-škutarskih stebrov. Sedaj pa mora pameten človek vendar pomisliti, čemu so pravzaprav uprizorili nemškutarji sami gonjo proti Vošnjaku, saj vendar nimajo ne enega človeka, ki bi bil Nemec in sposoben za kandidata. Če hoče Pevec prevzeti vlogo Vošnjakovo, pa naj vsaj prej dokaže, da mu je pravo ime n. pr. „Peutz" ali kaj sličnega, samo, da ne bo spodtike potem. d Dr. Verstovšek in Woschnagg. Dr. Verstovšek nam je, kakor znano, na očitanje, da je imel v zadevi „Stra-žinega" in „Gospodarjevega" molka o Woschnaggu, konferenco z Wosch-naggom, poslal popravek, da „v tej zadevi" ni imel z Woschnaggom nobene konference. Mi smo takoj pozvali dr. Verstovška, naj govori bolj jasno in pove, ali je sploh imel z Woschnaggom kako politično konferenco ali ne. Ves svet se čudi, da nam dr. Verstovšek ne odgovori na to jasno vprašanje. Mi konštatiramo, da vemo iz avtentičnega vira, da je imel dr. Verstovšek konferenco z Woschnaggom. d „Prijatelj ubogih" je menda po načelih krščanske ljubezni do bližnjega dež. poslanec Ozmec, ki je svoja posestva potom javne dražbe za 3300 K razprodal a noče za uboge občine Obrež postavno določenih odstotkov plačati. Da, da — Micka Kovačeva '-- o Na pot.čni tečaj 8.—12. t. m. v Celje! Udeležite se vsi, ki se zanimate. Prijavite se in izjavite izrecno, ali zahtevate prosto stanovanje ali ne. Prijavite se na: Zveza narodnih društev v Celju. Predavanja so velezani-miva in skozinskoz praktične vrednosti za vse napredne organizatorje in delavce v naprednih izobraževalnih društvih. o Slavnost 12. t. m. obeta biti nekaj v resnici velikanskega. Vrši se po vseh prostorih celjskega Narodnega doma. Nastopijo razna pevska društva in tamburaški zbori ter dve godbi. Od 5. ure naprej je v dvorani velezani-miv vspored: $aljiva enodejanka „Na mostu". Nastop znanega tenorista g. Ašiča, nastop dunajskega in celjskega kvarteta, amorete. „Gos na goslih", hu-moristični živalski kvartet, otroški ba-et, nastop najslavnejših slovenskih atletov itd. itd. Razun tega poseben varijete z najboljšimi močmi. Muzej. Kranjska gostilna itd. Zanimanje za prireditev je jako veliko! d Knjižnica „Narodne založbe v Celju" je izdala v posebni knjigi „Izlet gospoda Broučka v XV. stoletje" kot ponatis iz „Narodnega Dnevnika. — Knjiga obsega 247 stranij, stane 2 K, po pošti 2'20 K. — Vsi prijatelji zdravega humorja bodo segli po tem izredno zanimivem spisu slavnega češkega pisatelja Svatopluka Čech-a. u Vse Slovence mesta in okolice poživljamo, da se udeležijo v ogromnem številu jutrišnega pešizleta .jiašega Sokola v Petrovče. Zbirališče „Sokolski dom" v Gaberjih. Odhod s Sokoli vred. u Bratje Soholi! Jutri v nedeljo dne 5. tm. priredi celjski „Sokol" peš-izlet v Petrovče k veliki ljudski veselici. „Sokol" odkoraka ob 3A na 2 pop. od Sokolskega doma po Dečkovi cesti v vrstah z razvito zastavo. Nastop naš mora biti veličasten — zato pa je potrebna udeležba vs>eh bratov Sokolov! Nazdar! Odbor Sokola. u Slovencem Štajerskim ! Lanski 20. september je in bode ostal vsem Slovencem v neizbrisnem spominu. — Zakaj, to ve danes že vsak, in ta dan, ta narodni praznik so si izbrali slovenski akademiki po vseh krajih naše lepe zelene Štajerske za svoj dan. Ta dan bodo hodili slovenski akademiki po vseh krajih naše lepe zelene Štajerske z nabiralnimi polarni in nabirali v narodne namene. Že lanska ta zbirka, imenovana „Narodna zbirka" je imela nepričakovano lep nspeh; blizo 3000 K se je nabralo in razdelilo v narodne namene. In letos ne smemo zaostati. Vsak prispevaj po svojih močeh in svota se gotovo podvoji. Lani, ko smo hodili po kmečkih in delavskih hišah, smo opazili, da še tli narodna iskra v teh ljudeh, le vzbuditi jo je treba. In da je za to taka narodna zbirka prav pripravna, ko da priprosti človek narodni davek in pripiše svoje ime, to bo lahko sprevidel vsak. Dal bode pa, kakor po navadi tudi slovenski inteligent brez razločka stanu. In tako bodemo kot lani imeli ob sklepu zbirke zopet nov velik imenik narodno zavednih Slovencev. Še nekaj! Res je, da so narodni davki ogromni; a kakor drugi, tako tudi slovenski akademiki nočejo v narodnem delu zaostati. Ta dan smo si zbrali mi in ta naj bo naš dijaški dan. Že prihodnje leto se ustanovi za te zbirke stalen dijaški odsek, sestavljen iz vseh struj. Štajerski Slovenci! 20. septembra, ko potrka tudi na Vaša vrata slovenski akademik z nabiralno polo, sprejmite ga prijazno in se podpišite s kakim zneskom; vsak po svojih močeh! In čim več bo podpisov in čira večja bo nabrana svota, tem glasnejši bo odgovor tisim, ki so prelivali slovensko kri na naših tleh. Klub napr. si. akademikov v Celju. o Več luči! Pot od kapucinskega mosta pod železnico skozi drevored k brvi čez Voglajno in mimo „Skalne kleti" k Sv. Jožefu je vzrok neprestanih pritožb, ker ponoči ni nikoli razsvetljena. Toliko in toliko smo že pisali o tem — pa nič ne pomaga! Okoliška občina se izgovarja na mestno, ta na okoliško in stvar noče priti naprej. Kakor da bi bili zvezani s temi par svetilkami ogromni stroški! Svetujemo mestnim in okoliškim občinskim odbornikom, naj bi s svojimi občinskimi uslužbenci vred romali vsaj eno deževno temno noč po tej poti — pa bi kmalu storili svojo dolžnost! Ali pa so posestniki in davkoplačevalci ob tej poti manj vredne vrste? Bodemo videli! o Vse Hrvate in Srbe v Celju in okolici pozivamo, da pridejo danes dne 4. sept. t. 1. ob 8. uri zvečer v rdečo sobo „Narodnega doma" na prijateljski sestanek in razgovor o važnih vprašanjih. z Dramatična novost, ljudska igra v 5. dejanjih s petjem „Slepa ljubezen, spisal A. Pesek, pevske točke uglasbil E. Adamič se uprizori v Celju v „Narodnem domu" v sredo, dne 8. septembra 1.1. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Prvikrat se je uprizorila ta igra 1. avgusta t. 1. v Ptuju in je dosegla vsestranski velikanski uspeh; drugikrat se uprizori "v Celju 8. septembra t. 1. in sicer v prid Ciril in Metodovi družbi. Igrajo ptujske diletantinje in diletantje s sodelovanjem otrok najuglednejših slovenskih ptujskih meščanov pod osebnim vodstvom g. pisatelja in skladatelja. Na uprizoritev te i z b o r n e igre opozarja slavno občinstvo in vljudno vabi k obilni udeležbi odbor „Zveze nar. društev". z Odmevi volitev. Pred časom je celjsko okrajno sodišče obsodilo svetnika trgovske zbornice Mörtla v globo 70 kron, ker je trdil, da potnik Rudolf Beyer laže, če pravi, da se je Wastian o nemškem kandidatu Woschnaggu ne povoljno izrazil. Beyer, Aistrichov pristaš, ga je tožil radi žaljenja časti in Mörtl je bil obsojen. Sedaj pa je po prizivu oproščen od deželnega sodnega svetnika Wenedikterja, ker je baje dokazal, da je Beyer lagal. Mi ne vemo, je li Wastian o Woschnaggu slabo sodil ali ne, jasno je le, da se človek o takem kandidatu ne more hvalevredno izreči. No, pa nemštvo je rešeno. Dr. Hans Fürstbauer, oni možak, ki mu moraš poštenje plačati, je po strani c. kr. avskultant pri sodišču. Po strani, pravimo, je on uradnik sodišča, ki deli Slovencem pravico. Glavni nje gov posel pa je tajništvo Südmarkine podružnice v Celju. Želimo prospeha! u Požar v Gaberju. Sinoči je pogorela v Gaberju sušilnica za hmelj, last gospe dr. Dečkove. u Beseda k požarjn pri g. dr. Dečkovi. Ko je snoči začelo v sušil niči gospe dr. Dečkove v Gaberju goreti, je poslal okoliški občinski redar Videnšek nujno dva fanta na mestno stražnico, da bi se sklicala celjska požarna bramba. Zatrjuje se pa, da so se v Celju krohotali, ko so slišali, da gori pri g. dr. Dečkovi. Dejstvo je, da se požarna bramba ni poklicala in da se niti znak o ognju ni dal, akoravno je bilo celo Gaberje v nevarnosti. — Tako delajo poklicani krogi v Celju. Pohvaliti pa moramo ravnatelja We-stenove tovarne Pfeiferja, ki je hitro sklical tovarniške delavce in je vodil gašenje ognja. Izkazalo se je ob ti priliki tudi kot zelo pametno, da je okoliška občina ob državni cesti pripravila hidrante pri vodovodu, kjer se je dobilo dovolj vode za gašenje požarja. d Že zopet hčerka — porodi se — (ne Roseggerju!) — ampak naši vrli Ciril-Metodovi družbi v „osebi" nove podružnice, ki se ustanovi v nedeljo dne 5. sept. v Petrovčah. — Lepaki in časniške objave raznesle so to prijetno vest že širom domovine, ^omur se pretaka po žilah neskaljena rodoljubna kri in čuti v sebi slovenski živelj, bo smatral ,za sveto dolžnost, da položi z svojo navzočnostjo pri slavlju in v e s e 1 i c i, vršečima se ob tej priliki v nedeljo popo-ludne na vrtu gostilne pri Šantljevih svoj obolus na žrtvenik nove podružnice. Brhkoudni in čili naši sokoli pomagali bodo skrbeti za sijaj prireditve na način, da se boš divil in ti bo utripalo srce narodnega ponosa in vshičenosti. Nikdo naj ne opusti, dojti pravočasno (točno ob 3. uri), kajti udeležba pri slavnostnem govoru trudomarnega g. Prekoršeka imej značaj mogočne manifestacije in izraza narodne zavesti. Docela izključeno je, da bi utegnilo biti temu ali onemu žal, ako pride. Kdor torej čuti z nami, ne bo izostal! o Cvetoči hruški. V sadonosniku posestnika Kolmana v Slivnici pod Mariborom ste dve* hruški v najlepšem, polnem cvetju. o Iz Cvena nam je poslal jabolčni cvet, ki ga je utrgal na šolskem vrtu, stud. gymn. Gorislav Pušenjak. Nemara se bliža pomlad. d Sarajevski nadškof Stadler in mi. Priobčili smo pred kratkim dopis „Nar. listov" iz Sarajevega, v katerem smo nekoliko osvetlili politiko nadškofa Stadlerja in njegovega protiv-nika dr. Mandiča. Duhovniški „Slov. Gosp". se je seveda takoj zganil, da brani Stadlerja, češ, da je žrtvoval celo svoje premoženje za uboge bosanske kmete. To je splošna trditev, za katero „Slov. Gospodar" pač ne bi vedel navesti podrobnih dokazov; saj je znano, da duhovni gospodje po navadi ne žrtvujejo preveč za ubogega kmete; naše visoke štolnine so živa priča za to. Zanimivo pa je, da zagovarja „Slov. Gosp." Stadlerja, čegar glasilo „Hrvatski Dnevnik" noče navzlic ustmenim in pismenim opominom ustaviti in-serata za Südmarkino banko v Gradcu, s katere pomočjo se gonijo slovenski kmetje z rodne grude. Lep kmečki list, kateremu je nemškega judeževega denarja lačen list in njegov izdajatelj Katoliški škof več kot slovenski kmet! Pa še pravijo, da „Slov. Gospodar" ni duhovniški list . . o Velika ljudska narodna veselica v Ptuju, ki se je nameravala vršiti jutri, se je morala zaradi nepričakovanih ovir preložiti na 12. sept. t. 1. Veselica se ne vrši v gostilni „pri zamorcu", temveč v prostorih „Narodnega doma". Za vsestransko zabavo je poskrbljeno z obširnim vsporedom, ki se bode v kratkem prijavil. — Ker je čisti donesek namenjen vsaj v delno uteho bede po toči poškodovanih prebivalcev ptujskega in ormoškega okraja, je dolžnost ne le vsakega, ptujskega Slovenca, temveč tudi vsakega inteli-genta in zavedneža na deželi, da skrbno agitira za obilno udeležbo. — Dobrotniki, posebno tisti, kojim je toča prizanesla, se vljudno prosijo, da upo-šljejo vsakovrstna darila, jedila, pijače itd., ki se bodo razpečavala v posameznih šotorih. Ista naj se pošljejo veseličnemu odseku v Narodnem domu v Ptuju. Vsako darilce se hvaležno sprejme in blagi darovalci naj bodo prepričani, da jih bode blagrovalo nešteto bednih, a hvaležnih src. o Iz Ptuja. Minulega meseca se je vršil v Ptuju letošnji redni občni zbor slov. akad. društva „Bodočnost". Splošno se je povzelo iz odborovega poročila, da je bilo društveno delovanje tekom zadnjega leta zelo živahno in plodonosno, da se je reorganiziralo dreštvo na znotraj ter pokazalo s svojimi uspehi na zunaj, da je izvrševalo svojo dolžnost in izpolnilo svojo nalogo. Vsled raznih zaprek je seveda morala ostati marsikatera dobra ideja le — ideja. — Ustanovilo je drnštvo zadnje leto 2 javni ljudski knjižnici in sicer jedno pri Sv. Ani na Krem-bergu in jedno pri Sv. Trojici v Slov. goricah, izpopolnilo pa tretjo na Ptujski gori. Pripravil se je tudi že material za 4. javno ljudsko knjižnico, katero misli ustanoviti društvo v kratkem. Vse tri knjižnice uspevajo jako dobro; povprečno se je prečitalo v vsakem posameznem kraju 449 knjig. Nadalje so se priredile tri ljudske veselice, katerih moralen in gmoten uspeh je bil prav zadovoljiv. Denarni promet v zadnjem letu je znašal nekako 600 kron. Poravnali so se po večini vsi, tudi zastareli dolgovi, tako da izkazuje bilanca še preostanek nekih 50 K. — Da pa se društvo ne le obdrži na sedanji višini, temveč tudi napreduje, je potreba manj zabavljanja, več energije in več dela od dijaštva samega. . z Posojilnica v Ptuju odda za šolsko leto 1909/10 na slovenski kmetijski šoli v Št. Juriju ob J. ž. štiri štipendije po 280 K za kmečke sinove iz ptujskega okraja. Prošnje (s šolskim spričevalom) se imajo vložiti najkasneje do 10. septembra 1909. d Ptujsko Südmarkino glasilo „Štajerc" je v zadnji številki udaril na veliki boben, naj slovenski stariši pošiljajo otroke v nemške šole. Pa še Linhart včasi taji, da bi bil „Štajerc" vzdrževan od nemškega „Schulvereina" in „Südmarke". Obrtniki ormoškega okraja! V pridobninsko komisijo III. razreda volimo kot volilnega moža g. Jakoba Zadravca, posestnika paromlina v Središču. — Za volilne može v pridobninsko odmerilno komisijo IV. razreda kandidiramo sledeče gg. obrtnike oziroma davkoplačevalce: Kandrič Simon, gostilničar, Ormož, Potočnik Jakob, čevljar, Ormož, Anušek Ivan, gostilničar, Runeč, Simonič Franc, mlinar, Ivanjkovec, Pettovar Leopold, mlinar, Ivanjkovec, Veselič Ivan, trgovec, Velika nedelja, Horvat Ivan, gostilničar, Cvetkovec, Korpar Tomaž, kovač, Oslušovce, Korpar Ivan, kolar, Oslušovce, Kovačič Jožef, gostilničar Oslušovce, Horvat Alojzij, mlinar, Pušenci, Košanjc Blaž, kovač, Pušenci, Irgolič Henrik, mlinar, Sadnice, Dogša Feliks, usnjar, Središče, Horvat Franc, čevljar, Središče, Kočevar Ivan, trgovec, Središče, Ploh Ivan, mizar, Središče, Prapotnik Matjaž, trgovec, Središče, Židarič Jožef, gostilničar, Središče, Mlinarič Franc, čevljar, Središče, Terstenjak Jožef, tesar, Središče, Vencel Pajek, pek, Središče, Rakuša Rudolf, gostilničar, Obrež, Škrlec Ivan, c. kr. poštar, Sv. Tomaž, Leben Alojzij, krojač, Podgorce, Tomažič, Ivan, kovač, Vitan. Volitev volilnih mož za III. razred se vrši 11. tm., za IV. razred 10. t. m. pri c. kr, davkariji v Ormožu, kjer je oddati pravilno izpostavljene glasovnice z legitimacijo vred. Glasovnice se tudi lahko oddajo za zgornji del okraja v pisarni g. dr. Omuleca v Ormožu, za spodnji del pri g. J. Zadravcu v Središču, toda še pred omenjenim terminom. Davkoplačevalci, udeležite se mnogoštevilno teh volitev. Iz Mute. V hudem dežju se vstavi tu pri nas oddelek konjiče. Vojaki in konji do nitke premočeni, a stati so vendar morali na dežju. Čez dolgo pri-krevsa občinski sluga, katerega prične obdelovati stotnik, da je bilo veselje. Na vse besede stotnikove si opazil pri slugi ie rahel nasmehljaj in malomarno izražene besede: „Obrnite se do župana". Stotnik ves nevoljen spodbode ko- nja in hajdi nad župana. Ali revček si jje najbrž mislil, da bo imel opravili s kako pohlevno slovensko dušo, kajti vrnil se je ves pokropljen, čeprav je imel on prav: je bil dohod vojakov naznanjen in hlevi in stanovanja bi morala biti preskrbljena. Enaki slučaji so se večkrat ponavljali tu na Muti, zato se nam čudno zdi, da je vojaška uprava tako popustljiva, ki je sicer — posebno ako se gre proti Slovanom — skrajno arogantna. Bil je to avstrijski oddelek konjiče. Vse drugače se se bo godilo, ko se bodo pomikale tu mimo pruske pikelhavbe. Takrat bo dobil zadnji Pru-sak mehko ležišče in mu ne bo treba stati po cele ure na dežja. Dotični stotnik naj ne premišljuje le svojo zadevo, premišljuje naj tudi, kako se more nam goditi — nam Slovencem — pod prusko nadutim županom, ki drži ves du-hovski in vladni aparat ž njim. Ako se Vam, avstrijski častniki, tresejo hlačice pred takimi kapacitetami, kaj pa se mora goditi z nami — ki smo brezpravna para?! Mi obmejni Slovenci gledamo brezbrižno, kako se gladi pot pru-saštvu. Zakaj brezbrižno? Zato, ker v slučaju da pridemo pod Nemčijo, smo trdno prepričani da se nam ne more slabeje goditi, kakor se nam godi pod vlado avstr. Nemcev. Tam gori v rajhu je dobiti vsaj nekaj olikanih Nemcev, ki bi z nami čutili, kako se pa z nami tu v Avstriji dela, ni mogoče dovolj označiti: stekli psi so nedolžna jagnjeta proti barabstvu avstrijsko-nemške vladajoče sodrge. d Dijakom in dijakinjam, ki pridejo v Mariboru v šolo, posreduje Slpv. trgovsko društvo v Mariboru brezplačno stanovanja, pri le poštenih slovenskih rodbinah. Opozarjajo se toraj cenj. stariši, da se že sedaj za to brigajo. Tozadevna natančna pojasnila se dobe pri trgovcih M. Berdajs in Vilko Weixl. d Župani in občinski svetovalci, kozjanskega okraja za obstrukcijo. „Slov. Gosp." javlja* da so se nekateri župani in obč. svetovalci v kozjanskem okraju izrekli za obstrukcijo, katera je pa po izjavi dr. Šusteršiča že prenehala. Torej je nepotrebno o tem vprašanju dalje govoriti. Zanimivo pa je, da so ti gospodje izrekli zaupnico klerikalnim poslancem, torej tudi dr. Korošcu. Bili bi pa v veliki zadregi, ako bi se spoštovane glave vprašalo : kje vidite sadove dela klerikalnih poslancev? Morda v tem, da so sedaj prevzeli — brežiški nemškutarji pripravlj. dela za sotelsko železnico ? Morda v tem, da cena avstr. vinom in živini vsled ogrsko hrvaške konkurence stalno pada? -In tako naprej . . . Sicer so pa klerikalni volilci v imenu svete vere zadovoljni, če jim tudi kmečki oderuhi in klerikalni izkoriščevalci potegnejo kožo z glave. Zato bode dr. Korošec še lahko nekaj časa delal politiko . . če se ljudem ne odpro oči. z Mlad rešitelj. V četrtek popoldne sta se igrala osemletni Martini in devetletni Pavlič na splavu na levi strani Drave pod novo dekliško šolo v Ptuju. Namah se Martiniju spodrsne in on pade v močno naraslo reko. Kakih dve sto metrov nižje ga zapazi petnajstletni Wagner, gojenec strojne šole in skoči oblečen po nja. Rešil ga je z osebno nevarnostjo. Major Appel, poveljnik pijonirjev, ki so na nasprotni strani mostove delali, je zapovedal rešitelja prepeljati, dočim je g. učitelj Tschech rešenega dečka odvedel domu. Rešitelju so oficirji postregli s toplim jedilom in kuhanim vinom. Nadeli so mu, tudi pionirsko uniformo, ker je bila njegova premočena in zvečer je korakal mladi „pionir" z drugimi domu. d Zadružništvo na Štajerskem. Dne 1. prosinca 1909 je bila na Šta- jerskem (nemškem in slovenskem) 763 registrovanih zadrug in sicer 113 Šulce-Deličevih posojilnic, 386 rajfajzenovk, 163 nedenarnih kmetijskih zadrug in 43 konzumnih zadrug. Povrh tega je bilo 48 obrtniških zadrug, 8 stavbenih in 2 razni zadrugi. — Štajerska stoji glede števila zadrug med avstrijskimi pokrajinami na 6. mestu; (pred nami so Češko s 3588, Galicija z 2276, Moravsko z 1911, Nižjeavstrijsko z 1039 in Tirolsko z 871 zadrugami.) Zanimivo je, da stoji Štajerska tudi glede nedenarnih kmetijskih zadrug na 6., glede števila rajfajznovk pa na 7. mestu. (Kogar zanima razvoj avstrijsk. zadružništva, kakor se izraža v statističnem pregledu, si naj prečita zanimiv tozadevni članek potov. učit. gosp. Stiblerja v septemberski številki „Zadruge".) v Umrl je v Mariboru vpokojeni realčni prof. I. Sedlaček. Deloval je od leta 1889 do 1907 na mariborski realki. o Zveza štajerskih kmetijskih zadrug priredi jeseni ob priliki jesenskega sejma v Gradcu veliko razstavo štaj. sadja in vina iz vseh delov dežele. Obenem se bodo točila razna vina, da se obiskovalci prepričajo o dobroti štajerskih vin. — Ob tej priliki znova opozarjamo slovenske poklicane činitelje na lepo misel skupne večje slov. gospod, razstave na Spod. Štajerskem ali pa vsaj na prireditev okrajnih razstav, ozir. vinskih sejmov itd. Mi vse premalo storimo za izvoz svojih pridelkov — mešetarijo navadno z njimi Nemci in vtaknejo tudi lepe dobičke v žep. Pa saj govorimo na gluha ušesa! a O adhiontski blamaži nemško-nacijonalnih in krščanskosocijalnih bra-niteljev nemškega značaja Zg. Štaj. proti nemškim romarjem pravi celo graški „Volksblatt", da je zasmehovanje nemškega obrambnega dela. . Na neko časnikarsko poročilo, da pridejo Čehi, se je mobiliziralo nekaj tisoč ljudi, ne da bi se bil kdo prepričal o resničnosti notice. Prav res, zgoraj e-štajerski lahkoverni krofači so osmešili pred celim svetom resnost nemškega obrambnega dela! tajske novice. z Slovenske gledališčne predstave pod firmo „Slov. deželnega gledališča v Ljubljani" so se vršile, kakor poroča ravnateljstvo, v Belgradu in v nekaterih drugih mestih so bile nar znanjene. Ravnateljstvo sporoča, da ni s tem v nikaki zvezi, ampak da je te sleparije uprizoril na škodo ugleda slovenskega gledališča neki hrvaški igralec, ki že od 1. t. 1. aprila ni več član ljubljanskega slov. gledališča. z Nasilstvo nemškega vojaštva. „Slov. Narod" poroča iz Postojne: V sredo zvečer so vojaki 27. pehotnega polka iz Ljubljane pili v krčmi poleg kolodvora na Rakeku. Radi litra vina so prišli v navskrižje s krčmarjem, na kar so jeli strahovito razgrajati in razsajati. Psovali so Slovence ter razbili vse, kai jim je prišlo pod roke. Lotili so se tudi neke ženske ter jo strahovito pretepli.*) Vojaška oblast in orožništvo se trudita, da bi škandalozna afera ostala prikrita pred javnostjo. z Slovenščina „Orlov". „Slov. Narod" priobčuje sledeče za Orle-Čuke nad vse značilno pismo odbora nekega Orla na „brata", ki so ga izključili. Ta veleznamenita „odpustnica" se glasi: „Dragi ! Usled sklepa seje dne 26. augusta 1909, dajemo ti, ker so se od raznih ljudi slišale večkrat pritožbe tvoje nemoralnosti in radi drugih nečednih stvari, se ti na razna opominjanja, daje na znanje, ter se te po- *) To je junaštvo! Op. stavca. paragrafih odsekoyih pravil pod odstavek B. § 3 ker si vedno nad 10. uro zvečer izven doma, po § 4. ker se le redko poslužuješ sv. maše, po § 9., ker mnogo občuješ z nasprotniki in hodiš v nasprotne gostilne, po § 3. odstavek F. ker kod tak, ki nosi uniformo Orla, ter taka dejanja izvršuje ni vec Orel, in se zaradi tega jemlje ugled še drugim, ter iz teh razlogov iz telovadnega odseka izkluči. Zoper ta ukrep odbora, ako ti ni po volji, imaš se pravico pritožiti na....... Okrožje Orla". Tako roparske tiče Orli mrcvarijo našo lepo slovenščino! In kako krasen oris čukovskih značajev! Deželni muzej kranjski je, kakor pravi „SI. N." zaprt. Novi kustos dr. Mantuani je začel svoje službeno delovanje 1. avgusta s tem, da je najprej vzel — dopust za en mesec. Dne 31. avgusta se je vrnil, je muzej prevzel in je šel — zopet na dopust. Zdaj se mudi na istrski obali, dež. muzej pa nima kustosa. Krasna služba! Koroške novice. a Vzprejemnih izpitov ne bo na celovškem moškem in ženskem učiteljišču, ker je že priglašenih dovolj gojencev. Navadno je še eden izpit jeseni. a V Št. Janžn v Rožu je nastavljen na šoli, določeni izključno za Slovence, učitelj Marinič, ki je na veselici požarne brambe, sestavljene iz Slovencev, rekel: Ta požarna bramba naj ščiti nemške Rožane pred Slovenci. Res lepe razmere vladajo na Koroškem! Primorske novice. v S shoda Zaupnikov „Slovenske kmečke stranke" na Goriškem. Včerajšnji „Kmečki glas", glasilo imenovane stranke, poroča nekatere podrobnosti z zborovanja. Dr. Franko je poročal o političnem položaju, o razdoru v klerikalni stranki med novostrujarji (iz Kranjskega privandrani!) in staro-strujarji („Slogaši" pod vodstvom dr. Gregorčiča!) Slednji iščejo zveze s kmečko stranko za sedaj-ne volitve. Po daljši debati se je na to ovrgel prvotni sklep stranke, da nastopi pri volitvah samostojno in se je sklenilo, da stranka stopi v poga-~ j a n j a z „z m e r n o s t r u j o" ali „Slogaši" v k 1 e r i k a 1 n i s t r a n k i. V pon deljek imajo „Slogaši" sejo in če ne sprejmejo pogojev „Slov. kmečke str.", ta takoj nato proglasi svoje kandidate. v Slovensko učiteljišče v Kopru bo, kakor poroča „Slovenec" — baje iz merodajnega vira—, že z začetkom tega šolskega leta premeščeno iz Kopra v Gorico. Stvar je, kakor pravi list, definitivno sklenjena. Najnovejša brzojavna io telefonija poročila. Proti Čehom na Dunaju. Dunaj, 4. sept. V zgornjem delu Mariahilfske ulice se je vršilo sinoči mnogobrojno obiskano protestno zborovanje nemškega Schulvereina proti češkim šolam na Dunaju in Nižjem Avstrijskem; po zborovanju so šli zborovalci v rednih vrstah po ulicah; posi. Neydenhofer, ki se je postavil sprevodu na čelo, se je s policijo dogovoril, da bodo Nemci mirni; ker se je vendar začelo demonstrirati proti Čehom, se je postavila policija na konjih demonstrantom nasproti in jih razgnala. Neki visokošolec se je v begu zaletel proti mestni železnici in je v padcu obležal z razbito črepinjo. OTT JL Cena predalu za enkratno objavo 60 vinarjev. Kreditno in stavbeno zadrugo ,Lastni dort«' v Celju, liotovške ulice štev. 12 priporočamo obrtnikom in trgovcem za nalaganje denarja, za inkaso, z» denarna nakazila in razne kreditne posle. ((aratili! i» „JfoMtai Cist Lastna zaloga Največja zaloga šolskih zvezkov in ti»kovin za pri-risank vatnike in urade Zvezna trgovina, Celje, Rot. ul. Najboljši časopis za inseriranje je „Narodni Dnevnik" : '» Zfczna trgovina v Celju sprejema naroČila na tiskarska dela katera se izvršujejo v lastni Zftztii tisKarni Najboljše in najcenejše se kupi steklena in porclanasta posoda v narodni trgovini Fr. Strupi, Celje. Najboljše orožje v političnem boju sta ,Narodni List' m „Nar. Dnevnik' Novosti Y pisalnih in risalnih potrebščinah po zmernih cenah se dobijo vedno v Zvezni trgovini v Celju Josip Zabukovšek krojaški mojster v Celju priporoča svojo zalogo oblek ter izdeluje obleke po meri od navadnega do najfinejšega kroja. Stapinjski-Bilinjski. v Krakov, 4. sept. Órgàn poslanca Stapinjskega priobčuje članek, v katerem odločno zanika vest o izmirjenju med Stapinjskim in Bilinjskim kot popolnoma neutemeljeno. Nemškoavstrijski katoliški shod. v Line, 4. sept. Namesto nameravanega splošno-avstrijsKega katoliškega shoda, ki je bil odgoden, se namerava še tekom letošnje jeseni sklicati nem-.ško-avstrijski katoliški shod v Line ali Solnograd. Na dnevnem redu bi bilo v prvi vrsti šolsko vprašanje s katoliškega stališča. V merodajnih krogih se je baje že opustila misel na prireditev splošnega katoliškega shoda, dokler se ne poležejo viharji nacijonalnega šovinizma. Šolsko vprašanje v Poštorni. a Praga, 4. septembra. „Den" poroča, da se vrši 8. t. m. izlet vseh čeških poslancev v Poštorno v svrho študija tamošnjega šolskega vprašanja. Ekspedicijo bota vodila poslanca dr. Pacak in dr. Škarda. Dr. Žaček v Pragi. a Praga, 4. sept. Dr. Žaček je prišel danes zjutraj sem in je imel takoj posvetovanje z načelnikom izvr-ševalnega odbora mladočeške stranke dr. Škardo in drugimi vplivnimi osebami. a Praga, 4. sept. „Den" poroča, da je imel dr. ŽačeK kratko pred svojim odhodom z Dunaja posvetovanje z baronom Bienerthom, katerega je prosil, naj mu pojasni svoje stališče glede šolskega vprašanja v Poštorni, da bi mogel tozadevno obvestiti češke vodilne kroge. Različne vesti. v Budimpešta, 4. sept. Kakor se poroča iz Brucka ob Miui, je spisatelj dokumentov Kovacs zakrivil nekatere nerednosti na škodo ogrskega narodnega muzeja iu se je iz strahu pred posledicami ustrelil. v Petrograd, 4. sept. Amerikanski konzui se je včeraj na sprehoda ponesrečil: konji so se splašili pred avtomobilom in so všli; voz se je prevrnil; ena konzulova hčerka je ubita, konzul sam, soproga in druga hčerka pa težko ranjeni. dober razVoj Vašega podjetja polagamo največjo vrednost kajti Vaš pro-speh je tudi naš prospeh ! K temu bi Vam naj služil ta reklamni stolp z najgotovejšim uspehom ! Upravništvo „Nar. Dnevnika". Posojil se je izplačalo K 187.0^30; naložilo pa se je in vlog izplačalo K 251.149*16. Iz teh-le podatkov se lahko sfelepa, kako blagodejno vpliva neprostovoljna reklama klerikalnih časopisov, katerim je ta zadruga trn v peti. Le naj še pišejo o stanju posojilnic v Brežicah, v Slovenski Bistrici in f f f „Lastnega doma v Celju" uspeh ne bode izostal; toda ker vam ljudstvo ne more verjeti, bojde ta uspeh ravno v prid navedenim zavodom. Važen zadružni tečaj — tako poroča „Zadruga" v svoji zadnji številki — se vrši od 20. dò 25. sept. t. 1. v Darmstadtu. Predavali bodo najslavnejši nemški zadrugarji-praktiki o najnovejših, najaktualnejših in najtežavnejših vprašanjih iz vseh vrst kmetijskih zadrug. Kdor se hoče udeležiti, mora natančno poznati vse zadružništvo, čisto posebno dobro pa mora poznati kmetijsko zadrnžništvo nemške države. Kdor tega ne pozna, naj ostane raje doma, ker predavanjem nikakor ne bo mogel slediti. (Op. uredn.: Poroča se nam, da se nameravajo iz Slovenskega baje udeležiti tega tečaja celo taki ljùdje, ki niti navadne posojilnice ne bi znali pošteno opisati, o drugih zadrugah pa še pojma nimajo. Naj bi ostali doma, da v Darmstadtu ne bla-mirajo sebe in nas Slovencev. Ta izvrženi denar bi gotovo bil lahko bolj plodonosno naložen. Izvemo tndi, da je dala vlada nekaj štipendijev za ta tečaj, od katerih odpadejo menda tri tudi v področje celjske zadružne zveze. Upamo, da se naklonijo te štipendije ljudem, ki bodo imeli od tečaja res nekaj in bodo pridobljene znanosti lahko uporabili v prid našemu zadružništvu!) Veleizdajski proces v Zagrebu. 134. dan razprave. Včeraj je bilo baš 6 mesecev, kar se je pričel proces. V teh 6 mescih je bilo zaslišanih 305 prič obtožbe, 24 prič, ki jih je poklical ipredsednik po svoji diskrecijonalni oblasti in — 16 prič zagovornikov. V celem torej 345 prič. Nadaljevalo se je zaslišanje prič. Zaslišan je bil orožniški postajevodja Damjan Milkovič in Malega Gradca. Pojasnuje svojo ovadbo, ki jo je svoj čas vložil proti Ad. Pribičeviču glede njegovih tajnih sestankov z raznimi „Srbijanci". Dr. Hinkovič predlaga, da se dobe od vojnega sodišča kazenski spisi proti dr. Žarku Miladinoviču in da se tu prečitajo. Iz teh spisov se bo dalo marsikaj pojasniti tudi glede izpovedb zoper tukajšnje obtožence. Drž. pravdnik se temu protivi in senat odbije dr. Hinkovičev predlog. Tržne cene. 3. septembra. Dunajska borza za kmetijske pridelke, 3. septembra: Tendenca za pšenico za nekoliko boljša. Zahteve se dvignile za 5 — 10 vin, tako da znaša tedenski zastoj samo še 10—15 vin. Bž in oves sta bila pa 15 ozir. 10 vin. ceneja kot koncem mi-nolega tedna; koruza pa se je utrdila za 5 vin. in je torej le še za 15 vin. v zastoju. Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 26*60, nova kampanja K 24'—. Tendenca trdna. — Vreme: megleno in hladno. Sladkor. T rs t, 3. septembra: Centrifugai Pilés prompt K 3l1/4 do K 32'- . za november-marec K 291/4 do K 303/s- Tendenca stalna. Budimpešta, 3. sept. Pšenica za oktober K 13*51, pšenica za april K 13'66, rž za oktober K 9'59, oves za oktober K 7'27, koruza za september K —*—, kornza za maj K 7*14. Pšeničnih ponud žmerno, veselje kupiti zmerno, tendenca trdna, prometa 30.000 meterskih stotov. Efektivna pšenica 5 vin. višja, rž in koruza trdna. Drugo nespremenjeno. Vreme lepo. Budimpešta, 3. sept. Svinjad: ogrske stare, težke 141 do 142 v., mlade, težke 142 do .144 vin., mlade, srednje 142 do 144 vin., mlade, lahke 144 do 146 vin.; zaloga 27.130 komadov. Prignano 87 kom., odgnano 455. Ostalo torej 26.762 komadov. — Tendenca: trdna. Narodnigospodar. i. Lastni dom registrovana kreditna in stavbena zadruga v Celju, je prejela meseca avgusta hran. vlog K 49.487*91 vrnjenih posojil K 17.892*64 in na obrestih od zadružnikov K 2,142*41 ; posojil je izplačala zadružnikom meseca avgusta 1.1. K 29.298'—. Do konca meseca avgusta t» 1. je imela ta zadruga prejemkov K 520.777*88 izdatkov pa K 517.752*46 toraj je znašal denarni promet K 1,036.530 34. Vseh hranilnih vlog v tem letu je bilo K 345.524*57; posojil se je vrnilo K 100.833*08 ; na obrokih so vplačali zadružniki K 14.693*99 - Obrambni vestnih. a Dečica za družbo sv. Cirila in Metoda. Dne 22. avg. so v Seliščih pri Sv. Juriju na Ščavnici otroci v starosti od 6.—12. leta priredili „veseliš", in sicer: Ljudmila. Vanda in Milivoj Ilešičevi, Alojzija Topolnikova, Marija in Trezika Javšovčeva, Jos. Križanova Bozalija Šafaričeva, Mimika Lasbacher-jeva. Igrali so igro „Deklica s tambu-rico". Prisotni so darovali za „Dr. sv. Cir. in Metoda" 2 K 19 vin. tako da ima danes skupaj 30 šol s 4042 učenci. Družba ne deluje samo na šolskem polju temveč prireja tudi predavanja, daje informacije, svete in podpore. V ta namen je izdala 1. 1909 koledar, ki ga je zastonj razdelila v 20.000 izvodih. Kljub temu konstatuje, da „ni v celi Evropi tako tlagónega naroda, ki bi životaril v tako bédttih razmerah, kakor Madžari na ozemlju ogrske krone, v Slavoniji in Hrvatskem." Večje nesramnosti si člove£ jSpe ne more misliti. Od teh hunskih kulturnikov bi se morda celo Wolf ,ifi Malik še kaj naučila. o Povodni na Javi. Ba4» povodni je prišlo 600 ljudi ob Življenje. Železniški mostovi so razdejani in žetev deloma uničena. Književnost. Slovanski zapiski. a Množitev Madžarov na Hrvatskem. Iz letnega poročila madžarskega šol skega društva „Julian" posnemamo, da je bilo na Hrvatskem in v Slavoniji: 1880. 1. 41.417 Madžarov, 1890. 1. pa že 68.794, 1900.1. celo 90.180 tako da danes število Madžarov na Hrvatskem že presega 100 tisoč. Posebno v Slavoniji napredujejo Madžarji in Nemci zelo naglo. Madžarska šolska družba je ustanovila lansko leto 7 novih šol, d Mickiewicz in Puškin. Pri A. Gabrščku v Gorici sta izšle pred kratkim: 1. Gražina, historična pesem od A. N. Mickiewicza, 2. Cigani, pripovedna pesem od A. G. Puškina, oboje v prevodu M. A. Ternovca. Cena broširani knjigi 80 vin., po pošti 5 vinarjev več. — Človeku se zdi, kakor bi čital Koseskijevo slovenščino! d Alojzij Remec: Veliki p un t. Kmečka zgodba iz 18. stoletja. Založil Alojzij Filipič v Gorici. Cena 1 K 60 v, po pošti 10 vin. več. v Slika dr. Ljudevita Gaja. V založbi g. Gjure Noršiča, fotografa v Kra-pini na Hrvatskem, je izšla krasna reprodukcija Tišovljeve oljne slike dr. Ljudevita Gaja v narodni noši od leta 1834 v velikosti 25X*2, 4lX66 cm. Hrvatska deželna vlada je priporočila vsem učnim zavodom sliko v nabavo, da se tako z vidnim znamenjem čuva trajni spomin na hrvatskega velikana. Slika je res jako lepa in bi ne smelo biti nobene boljše rodoljubne slovenske hiše, v kateri bi se ne nahajala. Naročaje se pri g. : Gjuro Noršič, fotograf. Krapina. Cena ji je 2 K. v Kmetijske razmere T> Uvod v narodno gospodarstvo". Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin. Nadalje imamo še precej izvodov „Kmetskega koledarja za 1. 11*09" s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine. Največja in najcenejša izber v in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. D — „—— f Predno si kupite uro, ■ ÖSEÖ" • oglejte si mojo velikansko zalogo pravih švicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, | budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah. Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna. Rafael Sai mie v Celju, ,Narodni dom'. i Darujte za Nar. sklad ! Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje za doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemno zavarovalna banka v Pragi Rezervni fondi: 44,437.03601 K. Izplačane odškodnine in kapitaiije 98.323.486*35 K. — Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. — Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši v Gosposki ulici štev. 12. 26i 32-u Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Poštne hran. račun St. 54.366. - Telefon 8t. 48. - „LASTNI DOM" Najboljša prilika za sigurno šiedenje je plodonosno nalaganje gotovine ====== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadrnga :z omejeno zavezo v Gaberju pri Celjn ©o ©o Pisarna je v Celju» Rotovške ulice št. 12 o © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure o © © dopoldne. © © © pet od sto (5%) sprejema hranilne »Soge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na rarul © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © Razširjajte napredna časopisa „Nar. Dnevnik" in IVar. List". Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica kron 3,000.000. Podružnicu v Spljetu. Rezervni fond kron 300.000. Podružnica v Trstu. Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu. sprejema vloge na knjižice in na tekoči JBL i/ O/ Kupuje in prodaja srečke in vrednostne račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih "T 2 lOm papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. edino narodno \ prtfa južnožtaMa kamnoma Stavbena iu ninetna kamnoseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamen o v in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnik in krstnih ::: kamnov itd. ::t Brušenjei pulir anje in struganje kamena s stroji. podjetje V Celjn. industrijska družba. Brzojavi: .Kamnoseška industrijska družba Celje'. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst gra-t in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-:;: lavanje napisov v iste. ::: Poštna napočila izvršujejo točno in solidno. « « Telefon št. 17. Graška Cesta št. 21. Telefoniti. " priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, snhih in oljnatih barr, flrneža in karboleja ter Tseh lakov in èopièev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča rsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Utogaške Radgonske, Preblanergke, KostrimiŠke slatine, Gieshttbler, Gieichen-berger, Ema- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače ln ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja rseb Trst. Zaloga najfinejšega čaja, rnma, najfinejše pristne sli-vovke, kakor krajskega brinjevea, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh vrst ter šampanca, katerega dajem pri večjem odkupu po tovarniških cenah, nakar še posebno opozarjam prireditelje raznih veseHc. Opozarjam kmetovalce na razna jesenska semena, kakor repno, deteljno (rdeči inkarnat in ajdno). Kupujem po najvišji dnevni ceni suhe gobe, pšenico, oves, ječmen ter vse poljske pridelke. Prodajam pravi zabukovski premog (Glanzkohle) po najnižji ceni cele voze in na drobno). Na drobno in débélo. Il t* « Na drobno in debelo. VINKO KUKOVEC stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju, se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu. - -__14 52-42 slifyr In piegar V Celju 5a«ras*a ulici ÌM. * prevzame vsa r svoje stroko spadajpèa dela in jih izvršuje solidno in po zmernih! cenah Sprejmem tafr} <« pomočailiof žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovea brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka. 25 2—68 Južnoštajerska hranilnica u Celju u narodnem domu. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 dn 12. nre doDoldne in iih obrestuie L 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsa&ega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. T jf^osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo Obrestovanje. Slovenci, poslužujte se ItlZIlAŠtflfaftkft HfAtiillličG Pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne • ^ hihhimhv* a|i varovance jn zahtevajte pri sodiščih, tos-«».:.-.!,.. k«« *1 ' da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JUZuOSIoJ SijC RialUlftlCO. 56 52—33 I El 1=15 POSOJILNICA V CELJU Telefon štev. 22. Y lastni hiši „Narodni dom". Telefon štev. 22. z ne- P0S0J1LNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 omejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. Poštne hranilnice ček. št. 9579 ]tad 6 milijonov Kroti hranilnih Vlog 47 52-33 HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2°/o- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica, plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/2% in 5°/o obrestovanju. Jfad 34-0.000 Kron rezerVn. zaHlada