Leto lil., stev. 305 V Ljubljani, sreda dne 27. decemora 1922 Poštnina pavšaHrana. Posamezna Stev. stane 1 Oln l«ha|a ob 4 ž|utra|. Stane mesečno 10-— Din ta inozemstvo 20*— m Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnifttvo: Ljabljana, Prešernova «1. čt 54 TeleL št 36 Podružnice: Maribor, Barvarska ali ca št L TeL št 22. Celje, Alekaandr. cesta. Račun pri pošto, čekov xavodo stev. 11.842. Ljubljana, 26. dec. Politične etranke so državi potrebne. Brez njih se ne more razviti normalno tekmovanje sposobnih sil. Slabo je seveda, če je te dobrote preveč, kajti mesto organizacije sil. nastopa njihovo cepljenje v nič in mesto plemenitega tekmovanja nastaja medsebojno zaiedanje, ki gre na koncu konca na račun države in ljudstva. Stranke so živ organizem in se razvijajo po razmerah, prilagode se potrebam, vse to v okviru glavnega svojega idej-ga cilja. Demokratska stranka je preživela v poslednjih letih težke izkušnje. Komaj nastala iz raznih predvojnih skupin. je bila na mah postavljena pred najvišje odgovornosti. Še najbolje ji je bilo, kadar je bila v opoziciji. Na vladi je bila v vseh petih letih svobode sama le pozimi leta 1919—20 in se spomnimo, da je v deželni vladi v Ljubljani bila sama le od 7. nov. 1919 do 20. febr. 1920. Ves ostali čas je bila v opoziciji, ali pa v koaliciji, enkrat pod predsedstvom g. Proticn, drugič pod predsedstvom g. Pašiča. Demokratskega režima torej doslej v tej državi ni bilo in je vse zvračanie odgovornosti na demokrate ena izmed cenenih laži. ki se tako lahkoverno širijo v naši javnosti. Zlasti ni bilo demokratskega režima, odkar je bila izbrana skupščina. Koalicijski režim je prinesel demokratom samo bremena, a nobenih ugodnosti. Vendar se mu z ozirom na državo demokrati niso mogli odtegniti. Izstop demokratov iz vlade je pomenil za našo ožjo domovino vstop klerikalcev v vlado z vsemi posledicami glede uprave in tudi glede ustave. Zato so v njej vztrajali, dokler ni iztekla doba parlamenta in uradništvu ter invalidom na ljubo bi bili vztrajali še mesec ali dva brez ozira na popularnost in demagoge. A prišlo je drugače. Ne z odgovornostjo demokratov: kajti radikalci so potegnili — izrabivši zagrebški kongres — šiloma moč izključno nase. Uradnike in izenačenje invalidov so pustili pasti brez usmiljenja. S tem je za demokrate nastala či-*to nova situacija. Kar jih je prej vezalo. je samo od sebe odpadlo. Njihov širokopotezni jugoslovenski državni prosram. njihova socialna načela, vse fo je sedaj v novem razvoju brez ozirov na koalicijske in vladne vezi. Ni dvoma, da situacija farna demokrate žene krepko na levo, to je tja. kamor jim itak kažejo glavne smernice njihovega programa. Rekli smo. jugoslovenski program: Proti radikalski velesrbščini postavljajo demokrati formulo jugoslovenstva, ki edino v enaki in pošteni meri uva-žuje nevenljive zasluge in odločilni pomen srbskega plemena v tej državi, historično in gospodarsko centralno važnost hrvatstva, kakor tudi kulturno zadačo in ulogo Slovencev v njej. Pristavili smo, da se prav tako^brez vezi in ozirov more razvijati naš socialni program. Ksr je v Jutroslaviji socialnega, zakonodavstva in zavodov, to je itak vse izključno delo demokratov, ki so bili v tem vprašanju v neprestanem boju z radikalsiko stranko. Tudi v tem oziru od padejo pomisleki vsled same situacijo in razvoj na levo je samo od sebe dan. Mesto da bi to dejstvo brezpogojno pozdravili in ga pospeševali mnogi, ki jih vodi le oseb-r.a politika, na prav malenkostne načine napadajo in mečejo polena. A to ni stvari nič izpremeniti ne more: Kar je za moderna načela odrevenelo. kar zida svojo moč na kapitalu in pritisku, to pojde v salone nove radikalske vlade.'drugo pa pojde na levo. S tem bo zaprečena tudi zmasra plemenske reakcije in iz nje neizbežno sledeči ter preteči kompromis med srbskim radi-kalizmom in slovenskim klerikaliz-mom. Imenovanj velikih županov j Bivša črnogorska kraljica izvršeno! pride v Beograd? POZNO ZVEČER JE KRALJ PODPISAL UKAZ O IMENOVANJU. V MARIBOR PRIDE DR.SAJOVIC IZ KOČEVJA! Beograd, 26. decembra, r. Ministrski svet je na svoji današnji seji postavil sledečo listo kandidatov za mesta velikih županov: Štefan Belič za Kragujevac, Qjuro Boškovič za Bitolj, Vujo Ružič za Požarevac, M. Sretkovid za Kosovsko Mitrovico, M. Gjakovič za Cetinje, dr. Fran Gabrek za Zagreb, Vasa Aleksič za Šabac, M. Nikolič za Sarajevo, Jovan Perovič za Split. Juraj Grisogono za Dubrovnik, Toša Todorovid za Banjalu-ko, Vasa Šanovič za Vukovar, M. Ševče-vič za Novi Sad, Dragotin Todorovič za Vranjo, Boža Kostič za Valjevo, A. Vi-dovid za Niš, Sretan Pavlovič za Užice, Pera Lapujevič za Zaječar, Zorko Spa-soievid za Čačak, Marko Novakovid za Kruševac, Jovan Božič za Osijek, dr. Ivan Salovie iz Kočevja za Maribor. (Ljubljanskega velikega župana poročilo ne omenja. Ur.) Ukaz že podpisan. Beograd, 26. decembra, b. Kakor se pozno zvečer doznava, je bila lista velikih županov še nocoj v ožjem sestanku vodilnih radikalnih ministrov odobrena in takoj nato predložena kralju v podpis. Kralj je imenovanja velikih županov že podpisal in izide tozadevni ukaz že jutri. Kdo je imenovan za LJubljano, zvečer ni bilo mogoče doznati. Popoldne se ie imenoval kot najresneiši kandidat novomeški okrajni glavar dr. Vončina, ki sa je predlagal namestnik Hribar. Ni pa izključeno, da ljubljansko mesto še ni zasedeno, ker se pričakuje jutri prihod ministra Zupaniča in namestnika Hribarja v Beograd. Proti demokratskemu uradništvu. Beograd, 26. decembra, u. Radikalski glavni odbor ie v svoji današnji seji razpravljal o odpustitvi uradništva. Tudi agitacijski odbor radikalne stranke, je imel danes popoldne sejo, na kateri je sklenil odpustiti vse demokratske uradnike na mestih načelnikov ministrstev. Glede odpustitve ostalih demokratskih uradnikov se bo vršila razprava na prihodnji seji teh dveh omenjenih radikal-skih odborov. Peosfrenfe spora med Pašičem in Protičem PAŠIČ ODKLANJA PROTIČEVO KANDIDATURO IN KANDIDIRATI V PROTIČEVIH OKRAJIH. Beograd, 26. decembra, ra. V parlamentarnih krogih se trdovratno vzdržuje trditev, da je nastal v radikalskem klubu razcep zato, ker se ni ugodilo Protidevi zahtevi, da se v proglas stranke ne une-sejo stvari, s katerimi bi se negirala politika g. Protida nasproti hrvatskemu bloku. Trdilo se je že, da je moral g. Protid pristati na sprejetje klavzule, s katero se obeležuje možnost izpremembe ustave. Na ta način naj bi se uravnal spor, ker bi se g. Protid zadovoljil. Protič pa je objavil v ^Radikalu* članek, v katerem trdi, da je radikalna stranka na križpotu. Z njim je skušal g. Protid prejudicirati odločitvi stranke v tem pogledu s tem, da je zagovarjal svojo tezo. «Pravda» doznava sedai, da Pa-šid ni popustil Protidevi zahtevi glede ustave. Pristal je le na to, da se v stran- HOČE SAM kinem komunikeju spominja le želja za sporazumno delo s Hrvati. Dalje piše »Pravda*, da se Pašid tudi odločno pro-tivi kandidaturi Protida v imenu radikalne stranke. V Protičevih volilnih okru-gih t. j. v Vel. Bečkereku in v Kruševcu da namerava zato kandidirati Pašid sam. PAŠIČ SE OTRESA KONKURENTOV. Beograd, 26. decembra, b. V demokratskem in radikalnem glavnem odbora se vrše živahne debate glede oseb, ki imajo kandidirati na poedinih mestih. Med sedanjimi -adikalskimi ministri imajo, kakor doznava va-ž dopisnik, najmanje izgleda biti zopet izvoljeni sedanji zunanji minister dr. Ninčič in sedanji minister pravde Laza Markovič, za katere radikalni glavni odbor sploh ne najde mesta, na katerem bi ta dva gospoda kandidirala pri novih volitvah. da tako desauirajo one črnogorske emigrante, ki so doslei zlorabljali bivšo čr- hišo za svoie špekulativno rovarjenje proti Jugoslaviji. Naša vlada ie baje privolila, d.v pride kraljica Milena v Beograd ČRNOGORSKA DINASTIJA HOČE SPREMENITI SVOJO POLITIKO. Beograd, 26. novembra, r. »Tribuna) poroča, kakor zatrjuje, iz povsem verodostojnega vira, da namerava priti bivša j nogorsko kraljico in kraljevo črnogorska kraljica Milena v Beograd, da uredi finančno stanje črnogorske di-r.astiie. Člani dinastije se hočejo po Isti informaciji naseliti stalno v Jugoslaviji Mussolini odeva Italijo v fašisfovsko obleko FAŠISTOVSKI PREFEKTI. - DRŽAVNI GRB S FAŠISTOV»KIM ZNAMENJEM. Rim, 26. decembra, u. Kakor se je že j priprave sanjo. Znak fašistov, (zvezani sporočilo, so sedaj pričeli z imenovanjem j snopi palic) bo na novem kovanem de-fašistov na važna državna mesta. Za J narju. Žigi zunanjega ministrstva imajo prefekte v Turinu. Palermu in Cagiiari-ju so bili imenovani frije fašistom naklonjeni generalu Prihodnji ministrski svet Trinajste plače ne bo! Beograd, 26. decembra, r. Urednik ■»Politike* je bil danes pri novem finančnem ministru Stojadinovidu, ki mu je med drugim izjavil, da ne more pristati na izplačilo trinajste mesečne plače uradništvu, ker — nima za to potrebnega denarja. Izplačilo trinajste plače, kakor sploh povišanje uradniških prejemkov bo mogoče še le potem, ko bodo uvedeni novi davki. MODIFIKACIJA SOLUNSKE KONVENCIJE. Beograd, 26. decembra, r. Naš poslanik na grškem dvoru g. Balugdžid prispe te dni iz Aten v Beograd. Njegovo potovanje je v zvezi z modifikacijo konvencije naše države z Grčijo glede svobodne cone v Solunu. Te modifikacije se bodo Izvršile oo navodilih naše vlade. Zaietek volilne borbe v mariborski oblasti Lepo uspela sestanka JDS v Polen-šaku in-Ptuju. Maribor, 26. decembra, r. Začetek volilne borbe v mariborski oblasti Je otvo-rila demokratska stranka danes z izredno lepo obiskanim in uspelim ljudskim shodom v Polenšaku. Na shodu je govoril dr. Kukovec, ki Je po podrobnem poročilu o političnem položaju omenjal zlasti grozečo nevarnost za narodne interese, ako se pri prihodnjih volitvah ne zedini-jo vsi narodni sloji. Navdušeno odobravanje kmetskih veljakov ptujskega in or-možkega okraja Je pokazalo, da je tudi na deželi dovolj umevanja za težnie našega demokratskega voditelja Zborovalci so stavili govorniku razna gospodarska in druga vprašanja, na katera je dr. Kukovec v dveurnem zborovanju odgovarjal v obče zadovoljstvo. Navzoči so soglasno sprejeli obširno resolucijo, v kateri izrekajo zaupnico dr. Ku-kovcu in se mu zahvaljujejo za njegovo nesebično delovanje zlasti za obrambo interesov prebivalstva mariborske oblasti. Dalje zahtevajo koncentracijo naprednih strank pri bodočih volitvah ter pozdravljajo ustanovitev napredne kmet-sko-obrtne zveze, katero hočejo z vsemi silami podpirati. Maribor, 26. decembra, r. Včeraj dopoldne se je vršil v Ptuju zaupniški sestanek jugoslovanske demokratske stranke, na katerem so razpravljali o bodočih volitvah in volilnih pripravah v ptujskem okraju. Sestanka, kateremu Je prisostvovalo lepo število somišljenikov, se Je udeležil tudi dr. Kukovec in poročal o političnem položaju. NINČIČ PRI KRALJU. Beograd, 26. decembra, r. Včeraj Je bil sprejet pri kralju zunanji minister dr. Ninčld, katerega Je kralj zadržal tudi na kosilu. NOVI POŠTNI PRAVILNIK. Beograd, 26. decembra. Na predlog ministra pošte, Je ministrski svet odobril novi pravilnik o ustrojstvu poštne službe. Novi pravilnik stopi v veljavo s 1. Januarjem 1923- Ministrski svet Beograd, 26. decembra, b. Včeraj Je imel ministrski svet večurno sejo, na kateri so referirali: minister Ninčid o zunanji politični situaciji, min. Milorad Vu- že ta znak. Med božičnimi prazniki zunanje-politif ____________________ni položaj ni napredoval. Vladni listi so bo^bavil s vprašanjem, kako naj se j ugotavljajo, da bo Mussolini. ako se do poenostavi delovanje italijanske varnost ! januarja ne doseže med državniki spone policije. Pri tem se bo delokrog dr- ', razum glede preliminacij, predlagal od-žavne brambe. ki jo je ustvaril Nitti,ze- goditev. Mussolini je danes imel daljši lo omejil. Vesti o uvedbi predhodne cen- razgovor s francoskim odpravnikom po zure za liste se dementirajo, vendar pa slov. se pripoznava, da so izvršene vse pred- - Manjšinski konflikt v Lausanni TURKI SE PROTTVIJO UDELEŽBI BOLGAROV IN ARMENCEV. Lausanne, 26. decembra, u. Turški de- | sti glede turške suverenitete. Z druge legat in minister Riza Nuri bej je dane« : strani pa se mora vprašati, kakšen efi-predložil predsedništvu manjšinske pod- i cielni značaj ima ta armenska delegacija, leomisiie oster protest- Ta podkomisija | Vsa sporna vprašanja med Armenci in ie namreč danes opoldne sporočila, da i Turki so že urejena s posebno pogodbe, bo na prihodnjo sejo podkomisije pripu- j Tudi lord Curzon .je izjavil, da so ti ščena ne samo armenska, temveč tudi , člani armenske delegacije privatne^ ose bolgarska, delegacija. j be. Manjšinska podkomisija bi v tej for- Turški protest veli med drugim: t mj prekoračila okvir svojega delovanja, v zadnji seji je turška delegacija predlo- j Turčija meni. da ima pravico, da se ne žila svoje pridržke proti pripustitvi bol- ; udeleži teh posvetovanj, ako se sprejme garske delegacije. Takrat se je sklenilo ; ta delegacija, V tem slučaju predlaga da se bo ta delegacija sprejela le od za- Turčija, da se zaslišijo tudi delegacije veznikov. Danes moramo ugotoviti, da ?e Egipta, Sirije, Palestine, Iraka. Indijf boste bolgarska in armenska delegacija Tripolitanije muslimanskih manjšin iz Rti sprejeli pred celo podkomisijo. Protesti- i munije, Bolgarije in Grčije; zlasti zadni» ramo proti tej nameri. Taka seja ne bi i delegacije se vedno obračajo na turškr mogla imeti oficielnega značaja-. Izjave, , delegacije, da bi mogle uveljaviti svoje ki bi se podalo na tej seji. se ne smejo j zahteve. rff dVSS:^ £1STX !TAJNI ANGLESK, PREDLOGI TURKOM sile. na drugi strani Turčija. Seja, kate- Lausanne, 24. decembra, u. Drugi tur-re 'se ne bi udeležila- Turčija, zanjo ne ški delegat Hasan bej, ki .ie bil prej tur-bi eksistirala. ški finančni minister, odpotuje v naj- Kljub turškim pridržkom vztraja dalje krajšem času v Angoro. V turški dele-predšedstvo konference na tem, da se i gaciji ga bo zastopal pariški poslanik sprejme tudi armenska delegacija. Ta ; angorske vlade Ferid bej. Hasan bej se delegacija sestoji tudi iz turških poda- j bo vrnil šele v dveh ali treh tednih. Ka- jičič o notranjem političnem položaju ter (----=—------------- , . . .___ . o svojih pripravah za volitve v svojem nikov ter poudarja, da zastopa v Tur-j kor se doznava potuje v Angoro z zel,; — ! čiji bivajoče Armence. To se pravi m- važnimi gospodarskima m finančnim: gravati proti državi njene državljane, i predlogi Angležev, Sijih odklonitev ali Vsled tega bi Turčija morala smatrati j sprejem po angorski vladi bo še velike-za zelo dvomljive vse prevzete obvezno- ga vpliva na izid lausannske konference. resoru in o namestitvi uradništva. Minister saobračaja je zahteval večje kredite. Minister socialne politike je poročal o spremembah o stanovanjskem zakonu, ki naj bi stopil v veljavo s 1. Januarjem 1923. Daljša razprava se Je vodila tudi o premestitvi uradništva. BOLGARSKA ŠPIJONSKA ORGANIZACIJA V BEOGRADU. Beograd, 26. dec. b. Danes je prišli beograjska policija na sled velikanski špionski organizaciji Bolgarov v naši državi. Ta organizacija je imela svoj sedež v Beogradu. V interesu nadaljnih poizvedb policija za enkrat še ni izdala nobenega poročila, vendar doznava naš dopisnik iz verodostojnega vira, da obsega ta špionska organizacija preko 100 članov, katerih večji del se nahaja v Beogradu, drugi pa so razmeščeni po notranjosti Srbije. Ker so vpletene v to afero tudi neke naše politične osebnosti, se pričakuje pri nadaljnih odkritjih velike senzacije. PRVO ŽREBANJE DRŽAVNEGA AGRARNEGA POSOJILA. Beograd, 26. decembra. Po rešenju finančnega ministra od 20. decembra t. 1. se izvrši 2. januarja 1923 prvo srečkanje 4 odst. posojila za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini. Žrebanje se bo vršilo v generalni direkciji državnih dolgov v finančnem ministrstvu 2. januarja dopoldne. NOVI KONZULATI. Beograd, 26. decembra, r. Naša vlada namerava v kratkem otvoriti v severni Ameriki še štiri konzulate, kajti dosedanji konzulati ne morejo obvladati vsega posla, ker je v Ameriki nad en milijon Jugoslovanskih izseljencev. V mnogih krajih se zato obračajo naši izseljenci za pomoč na avstrijskega ali italijanskega konzula, ker ni naših konzulatov. Odkrita monarhijtižna I Iigreeši v Bsigšfi zveza V &3etTSCSii 1 Bruselj, 26. decembra, u. Ker je par Hamburg, 26. decembra, s. Pred dnevi i hunent na svoji zadnji seji odobril prec-. /u*irn'ii v t«™.™,.™. RiHoKi i ° flamiziranju univerze v Gcntu, ki je bila doslej francoska, se je notranjepolitični položaj silno poostril. V Bruslju in po nekaterih drugih mestih je prišlo vsled tega do krvavih demonstracij, ki so jih izzvali v prvi vrati akademiki. Posebno ostro obliko so zavzele sinoči demonstracije v Bruslju, kjer so dijaki upri' lorili izgrede prori Flamcem. Policija > morala rabiti orožje. Mnogo dijakov jp bilo ranjenih. Danes je bil vzpostavljen red in mir. Kakor ee govori, se pripravljajo nove demonstracije. V Gentu je pr šlo do krvavih spopadov med Flamci in antiflamskimi dijaki, ki so se vrnili od demonstracij v Bruslju. Tudi v Louva nu je prišlo do nemirov. V francoski!; delih Belgije so morali redarji čuvati so odkrili v uradih tovarnarja Rickelsa v Ottensenu pri Altoni tajno monarhi-stično zvezo, ki je imela v teh prostorih že več mesecev svoje sestanke. Zveza je obstojala po večini iz bivših nemških častnikov, ki so sedaj v civilnih poklicih. 23 članov zveze je bilo aretiranih. V lokalih. kjer so se vršili sestanki so našli mnogo sumljivih dokumentov. V stanovanjih 17 aretiranih članov zveze, ki bivajo v mestu, so našli mnogo pušk, ročnih granat itd. Ves material bo izročen državnemu sodišču v Leipzigu. čali v madžarskih žigosanih novčanicah. Žigosanje se ni vršilo zaradi devalvacije, temveč zaradi 50odst. prisilnega posojila. Te vrednotnice bodo izmenjane v državne srečke po tisoč, dvatisoč, petti-soč in desettisoč kron, ki bodo izplačane v 50 letih. Izdanih bo v celem 1,300.000 srečk v znesku treh milijard kron. Pri tej zamenjavi se bo vlada okoristila z zna; no vsoto, ker niso vrednotnice izstavljene na okrogle tisočake in mora vsak in-, inik, čigar vrednotnica presega okroglo število, doplačati v gotovini znesek, ki mu manjka do prihodnjega tisoča. Darujte za Ciril-M« družbo > PRISILNO P050.IIL0 NA MADŽARSKEM. Budimpešta, 26. decembra, u. Pri žigosanju avstro-ogrskih novčanic na Mad-žarskem so imetnikom izdali za polovi- ; stanovanja onih poslancev, ki 30 glaso-co predloženega denarja le državne j vali za flamizacijo univerze. Izgleda, da vrednotnice, drugo polovico pa so izpla- ŽELEZNIŠKE NESREČE. Dunaj, 26. decembra, u. Vsled gosts megle se je v soboto dogodila med postajama Leopoldsau in Jedlersee tižV. železniška nesreča. Tri osebe so bilo usmrčene. Valeacia, 26. decembra, u. Pri železniški nesreči pri Jatiri Je bilo 12 oseb mrtvih, 90 pa ranjenih. FRANCOSKI PARLAMENT PROTF RAZDRŽAVLJENJU TELEFONA. Pariz, 26. decembra, u. Zbornica je v soboto s 397 proti 170 glasovom odklenila predlog, naj se državno telefonsk omrežje prepusti privatni industriji. S»lofiie dolžnosti svM^pialevalcev v 0. š@trt8etly 1923 fOpozoritev trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani.) I. Vložitev napovedi. a) la dohodnino. Rok za vložitev poteče koncem januarja 1923. Do tega roka mora vsakdo, kdor že plačuje dohodnino, v; ožiti napoved iz lastnega nagiba, da se cgae zamudnim posledicam § 205, zakola o osebnih davkih. Davčna oblastva niso več dolžna opozarjati davkoplačevalcev s posebnimi pozivi na njihovo dolžnost, ampak so upravična vsem, ki ne vlože napovedi v določenem roku, odmeriti dohodnino po uradnih pripomočkih, posebne pozive dobe le oni, katerim namerava davčno oblastvo za leto 1923 pr-,vič predpisati dohodnino. b)Za rentnino. Hkratu z napovedbo za dohodnino je vložiti tudi napoved za rentnino. Za vložitev napovedi za rentnino ne dobi nihče posebnega poziva. Napovedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačujejo rentnino in svojega blvaliSča tekom leta niso izpre-roenili, ako se njihovi rentnlni zavezani dohodki niso pomnožili. Tiskovine za te napovedi se dobijo pr! davčnih oblastvih in davčnih uradih. Komur je negomoče vložiti napoved v določenem roku, naj s primerno utemeljitvijo pravočasno prosi za podaljšanje roka. H. Naznanilo o izplačanih službenih prejemkih. Vsakdo, kdor izplačuje službene prejemke, stalne ali premenljive v višini, ki tuemdjuje za dohodnino davčno dolžnost, je zavezan do konca januarja 1923 naznaniti te prejemke davčnemu oblastvu na posebni tiskovini. III. Prizivn! rokL Vsled odprave davčnih plačilnih nalogov so predpisi odmerjenih davkov javno razgrnjeni pri davčnih oblastvih, davčnih uradih in županstvih. Razgrnitev se javno razglasi na krajevno običajen način. Predpisi so razgrnjeni 15 dni. Prizivni rok se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni. Prekoračenje prizivnega roka se izpregleda le, če je bil kdo po kakem naravnem dogodku, ali po kakem drugem nepreračunljivem dogodku zadržan vložiti pravočasno priziv ali če on ali njegov pooblaščenec brez lastne krivde ni zvedel za razgrnitev predpisanega iz-knza. — Pred potekom prizivnega roka vložene prošnje za podaljšanje roka ali 7a prijavo odmere podstave prekinejo z dnem vložitve prizivni rok, ki počne zopet teči še-Ie z vročitvijo rešitve. Za utemeljitev dohodninskega priziva je davčni zavezanec upravičen prositi, da se mu iJcvoli vpogledati in prepisati akte o njihovi davčni priredbi. Prizivni rok se tudi v tem primeru prekine, kakor pri prošnjah za prijavo odmerne podstave. Davčna oblastva imajo nalog, da uredijo razgrnitev predpisanih izkazov na ta način, da se bo vršila ob naprej določenih rokih in sicer prvih 15 dni vsakega koledarskega četrtletja za vse davke, odmerjene v preteklem koledarskem letu. — O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v IV. četrtletju 1922, bodo v smislu gornjega naloga razgrnjeni predpisani \z-!-;azi prvih 15 dni meseca januarja 1923, \ kolikor niso davčni zavezanci na razgrnitev izven tega roka posebej opozorjeni. IV. Jamstvo za dohodnino. Industrijski obrati, ki so na podlagi Jamstva za dohodnino, uveljavljenega s el. 155 št. 4, lin. zakona za leto 1922/23 ižobrali dohodnino od izpremenljivih službenih prejemkov svojih nameščencev, so zavezani v IV. četrtletju 1922, pobrane zneske odpremiti davčnemu uradu do 14. januarja 1923 s posebnim izkazom v dveh i;, vodih. V. Davek na poslovni promet. a) Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa (razun podjetij, zavezanih javni ra-čtmodaji, vsi obrati in podjetja, katerih promet je v minulem letu presegal 360 tisoč dinarjev) so dolžni plačati davek na posTcrvfof pfoimišf za IV. 28frfTetjS 1922 ffolUT , je nova vlada sklenila, da obdrži dosedanje pokrajinske namestnike: Iva,na Hribarja v Ljubljani. Ljubo Vi-lovida v Bosni in dr. Metličida v Dalmaciji. Izpraznjeno je samo mesto pokrajinskega namestnika v Zagrebu. Kdo bo imenovan za Demetrovičeve-ga naslednika, o tem vlada še ni definitivno sklepala. -f- Velika skupščina demokratske stranke v Zagrebu. V nedeljo, dne 31. t. m. se bo vršila v Zagrebu velika skupščina demokratske 6tranke. Na skupščini bodo poleg drugih nastopili kot govorniki tudi g. Kosta Timotije-vič. bivši minister za notranje zadeve, g. Svetozar Pribičevič, bivši ministor za prosveto in g. dr. Kosta Kumanudi, bivši finančni minister. Govornild bodo poročali o sedanji situaciji. Skupščine se udeleže poleg zagrebških pristašev demokratske stranke tudi pristaši z dežele. Glasilo kongresistov prenehalo izhajati. Pred božičem je prenehala izhajati »Narodna Sloga*, glasilo zagrebških kongresistov. V zadnji številki izjavlja njen lastnik, bivši ban dr. Tomljenovič, da je zagrebški kongres dosegel svoj namen, ker je zrušen Pašič-Pribičevičev režim. Zato da tudi za nadaljno izdajanje »Narodne Sloge* ni več potrebe. Žalostna majka kongresistom, če smatrajo z zavlada-njem velesrbske samoradikalne vlade svoje cilje za dosežene! Lepa »narodna sloga* bo to pod radikalno strahovlado.— Da pa hrvatska žurnalistika vendar ne bo prikrajšana, je začel izdajati svoje glasilo znani «enfant ter-rible* mod hrvatskimi »tudižurnalisti* .Joe Matošič, ki je ometel dozdaj že menda vse hrvatske in srbske liste, a ga vsled njegove neresnosti niso m o- _1* _ -1 _ i____ v,! »j vtnm/mt lini pa 1 fondu bivših ameriških bojevnikov čisti dobiček od svojih predavanj v znesku 250 tisoč frankov. — Stoletnica osloboditve Aten. Dne 23. t. m. je bila na Akropolu v Atenah svečano proslavljena stoletnica onega dne ko so Grki skupno s Francozi zavzeli zadnjo utrdbo Turkov na Akropolu. Proslavi sta prisostvovala kralj in kraljica, ves diplomatski zbor in številni civilni ter vojaški dostojanstveniki. — Maščevanje fašista. V Milanu je član tamošnjega fašja, ki je bil iz organizacije izključen, vrgel v skupščino fašistov bombo, ki je 6 ljudi nevarno ranila nad dvajset pa lahko. — Deficit italijanskih železnic. Deficit italijanskih državnih železnic znaša letos 1258 milijonov lir, torej 212 milijonov več nego lansko leto. Go- Liubljanska drama. Sreda. 27.: Zaprto. Četrtek. 28.: »Kralj na Betajnovi*. D. Petek, 29.: Zaprto. Sobota, 30.: »Liliom*. A. Nedelja. 31.: ob 15.: Peterčkove poslednje sanje*. Izv. Zvečer zaprto. Ponedeljek, 1.: ob 15. »Peterčkove poslednje sanje*. Izv. Ob 20.: »Liliom«. Llubljar.ska epera. Sreda, 27.: Zaprto. Četrtek, 28.: »Madame Butterfly». stovanje gospe Ade Poljakove. B Petek, 29.: »Gorenjski slavček*. E. Sobota, 30.: »Carmen*. D. Nedelja, 31.: »Gorenjski slavček*. Začetek ob 6. popoldne. Izv. Ponedeljek, L: »Prodana nevesta*. Izv. Mariborsko gledališče: Četrtek, 27.: «Faust». Premijera. * Ljubljansko gledališče o Božiču. V pondeljek zvečer je gostovala zopet ga. Poljakova kot »Madame Butterflv*. Pred p tava je bila v vsakem oziru izboma. Gospa Poljakova, povsem zdrava, ie pela vzorno in je igrala pretresljivo. Tudi zbor je bil dovršen. Režijski nednstatki so izginili. Kakor vselej, je bila predstava razprodana. — Foersterjev »Gorenjski »slavček* je postal s svojo ljubeznjivo idiliko in drastičnim humorjem, v prvi vrsti pa s svojo prijetno domačo glasbo in narodnim pevskim pa rtom nova atrakcija. Treba bo prirediti tudi nekaj nedeljskih popoldanskih predstav za ljudstvo in goste z dežele. — Terno je zadelo dramsko pledališče z Golievo božično povestjo »Peterčkove poflednje sanje*. Ze drugo sezono ima hišo vedno nabito polno, kadar uprizore to poetično delo. Saj pa je že inseenaci.ja vredna, da si jo ogledaš. Slikarja Vavpotič in Skrušnv sta ustvarila za naše razmere naravnost prekrasne dekoracije. Fantastična dvorana v votlini s kapniki pod Gorjanci z razkošno razsvetljavo, sveta, noč v gozdnem zatišju na vrhu Gorjancev s čudovito zasneženimi drevesnimi orjaki in čarobno jelko ter prizorišče v nebesih, te tri scene so pač najlepše božične slike za našo deco, a tudi za odrasle. Golievo delo je predvsem lirskega značaja, vseskoz poetično, spočetka mal-gli nikjer rabiti. Njegov list se sedaj i ce socialistično pobarvano, mestoma SeOcs jedva »KSna & nerazločna. G. Oi Sestu pa še poeebej vse priznanje. Marijonetnemu gledališču v Ljubliani je prinesel Božiček pri vseh štirih predstavah v praznike razprodano dvorano in obilo hvaležnega navdušenja mladinskega in odraslega občinstva. Posebno je dopndel zopet »Faust*, ki bo pač moral ostati še dalje na repertoarju. Sporf Nogometne tekme med prazniki. Več dunajskih nogometnih klubov je porabilo priliko božičnih počitnic za tekme v inozemstvu. Sportklub in Amateurji so odpotovali v Španijo, kjer so si Ame-teurii 25. t. m. priborili prvo zmago proti F. C. Bilbao (4 : 1). Tudi Sportklubu je bila prvi dan, ko je igral v Barceloni proti S. C. Europa, sreča mila. Premagal je svojega nasprotnika s 4 : 0 (2 : 0). Drugi dan, v torek, pa je proti istemu klubu doživel poraz z 1 : 3. Dosedaj do-šla poročila pravijo, da je bil vzrok tega poraza prevelika utrujenost dunajskih igralcev. V Italiji, in sicer v Bologni je WAF. premagal F. C. Bologna z 1 : 0. Hakoah je odšel v Nemčijo, kjer je v Offenbachu z lahkoto premagal tamešnji F. C. Ki-ckers s 6 : 1 (4 : 0). Izjemo v vrsti zmag dunajskih klubov je bil poraz Rapida v Niirnbergu. kjer je bil bivši avstrijski prvak premagan od 1. F. C. Nčrnberg s 4 : 1. Madžarski klubi so že 10. t. m. končali svoje prvenstvene tekme. Dosedanji »večr.i* prvak MTK. je moral odstopiti UTE. svoje prvo mesto in jc zavzel drugo mesto. Za božične praznike je odšel v Španijo, kjer je 25. t. m. igral s španskim prvakom Barcelono. Tekma je ostala neodločena z 0 : 0. Na Dunaju je bila le ena prvenstvena tekma, in sicer Wacker : Floridsdori, ki je končala z 2 : 1 (2 : 0). Izgledi za obe moštvi so bili skoraj enaki. VVacker ja imel to prednost, da je igral na svojem prostoru. Zadnji dve tekmi med obema kluboma sta končali z 1 : 0 za Florids-dorf, druga pa s 3 : 2 za VVacker. Na igrišču v Simmeringu se je vršil v nedeljo in ponedeljek turnir, pri k?terem so nastopili prvorazredni klubi Rudolfshii-gel, Hertha in Simmering in drugorazredna Ostmark. Izidi so bili nastopni: Hertha : Simmering 3 : 2 (0 : 1) in Ost-mark : Rudolfshiigel 2 : 0 (1 : 0)! f« oiave imenuje »Hrvatski borac* in pravi, da bo »buntovničld* in da se bo boril za — osvobojenje hrvatskega naroda. Po svetli — Formalna demisija poljske vlade. Poljski ministrski predsednik general Si-korski je podal novemu predsedniku poljske republike Stanislavu Wojciechowske-mu ostavko celokupnega kabineta Predsednik pa je vlado Sikoiskega potrdil in demlsijo zavrnil. — Politična grup?cGa poljske narodne skupščine. V poljski narodni skupščini je razmerje strank sledeče: v parlamentu ima desnica 169, levica 81, centrum 93, manjšine 81 in »divjaki* •} člane. V senatu je razmerje strank sledeče: desnica ima 49, levica 15, centrum 20, manjšine 25 in »divjaki* 2 člana. — Clemenceaujev dar ameriškim bojevnikom. Iz Washingtona poročajo, simbolistično, včasih deklamatorno, za otroke nerazumljivo. Ako bi bil pesnik bogatejši v dramatični akciji in humor-nih prizorih, zlasti pa če bi imel za nekatere vloge boljše deklamatorje na razpolago, bi bila igra in predstava na vrhuncu. Toda Golia je ustvaril pesniško delo, bogato aitruističnih misli, aotimili-tarlstično, človekoljubno, do drevja in živali blago, krasoto narave slaveče, delo, ki očividno naši mladini silno ugaja ter daje njeni domišljiji in njenemu čustvu najplemenitejše pobude. Hvaležni so Golii roditelji in otroci Njegov veliki uspeh naj ga vzpodbuja, da orje nadalje ledino, ki jo je načel prvi. Prav dobrodošel bi bil natisk te dramatske povesti, ker prav nič ne dvomimo, da bi s primernimi krajšavami nekaterih lir-skih mest tudi na naših manjših odrih do-sezala najgloblji učinek. Režiserju bodi še povedano da govorita mamica in kra--ljiea Alenka preti ter da je godba spo- XXXI. redni občni zbor sokolskega društva v Novem mestu bo v petek dne 5. januarja 1923 v Narodnem domu ob pol 20. uri. K obilni udeležbi vab' ! — odbor. * Sotol na Bledu priredi Silvestrov ve-| čer v dvorani hotela Malnar z raznovrst-j nhn sporedom. j * Mariborsko društvo stanovanjskih najemnikov ima v nedeljo ob pol 10. v kmetijski sobi Narodnega doma javno sejo, na kateri bo poročal okrajni sodnik Vrabel o najvažnejših točkah novega stanovanjskega pravilnika in se bo posebno ozira na plačevanje stanarine. * Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja danes j ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega do-! ma. Društvena pisarna daje članom dnev-j no od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št 12, pritlično, desno. * Kolo jugoslovenskih sester v Ptuja se iskreno zahvaljuje vsem, ki so dobrohotno prispevali k božičnici naše revna dece. * Dramatični odsek »Narodne čitalnice* v Kranju vprizori v lastni gledališki dvorani v četrtek, dne 28. decembra in v soboto, dne 30. decembra 1922, A. Strind-bergovo komorno dramo v 3. dejanjih »Pelikan* pod spretno roko režiserja g. Držaja Vaclava. * Društvo slovenskih učiteljic zboruje v četrtek, dne 28. t. m. ob pol 10. uri v dekliški šoli pri sv. Jakobu. Dnevni red: 1. Društvena poročila. 2. Volitve. 3. Preda vanje tov. g. Engelmanove o potovanju po Češkoslovaškem. 4. Dečji dom. 5. Pre-merr.ba pravil. 6. Slučajnosti. Claude Farržre: 24 Obsojenci Med razlaganjem je Ferrati držal fba valjarja, ki sta provzročila nesrečo. v rokah, ter je na njih razlagal dogodek. Bilo je povsem prepričevalno. Mac Head Vohr posluša in molči. Ralph Athole, tajni poverjenik in Just Bellecourt, upravni poverjenik, ■-ta edina, ki prisostvujeta tajni seji, za, katero je prosil Ferrati takoj, ko je zapustil delavnico štev. 6666. Ko konča Ferrati Bvoje poročilo, se oglasi Ralph Athole za besedo: »Ce sem Vam torej prav sledil.* pravi Andreju, «je s stališča naših na--i.Totnikov ena poškodba izvršena do-bro, druga pa nerodno?* »Točno tako!» potrdi šefinžener. ■cTorej ju ni izvršila ena in ista roka. tako vsaj mislim!* Athole se obrne k Bellecourtu: *Med desetimi delavci ene delavnice '.»rej dva člana ,Direktne akcije'? Kaj pravite k temu, čestiti tovariš?* «Da je položaj resen.* Just Bellecourt je iz Lyona in ima a ;e prednosti in pogreške svoje rase, H je med vsemi na svetu najbolj žilava. Malokedaj smatra dogodke za tragične, vse pa za resne. Mac Head Vohr še vedno molči. b.Vidim. jda imamo za pagpiotnika organizacijo in da je ta organizacija močna.* »Organizacija v svrho metodičnega uničevanja?* vpraša Bellecourt. »Ne, organizacija, ki ima namen, da izsili neke socialne zahteve. Uničevanje je le sredstvo za uspeh. Uporabljati je hočejo, če se ne udarno. In že je tudi uporabljajo, da nam dokažejo, kako lahko je uničevati, to je, kako lahko se da Ameriko z gladom siliti in prisiliti, da kapitulira. Čutijo se močne in nam hočejo najpreje to svojo moč dokazati. Potem pa, ko se bomo zavedali vseh opasnostt in vse škode v tej borbi, nam bodo ponudili mir. To je jasno.* »Kako to sklepate?* »Kjer je močna organizacija, tam je tudi vodstvo, možgani, in ti ne delajo brez namena in ne uničujejo brez cilja. Le to bi bi! nekoliko razumen cilj, in izgleda, da ga dejstva potrjujejo. Mislim torej, da ee ne motim. Če pa veste za kakšno drugo razlago, jo bomo preiskali in prav rad se jej bom pridružil, če imate argumente.* »Ne, bo že tako prav, kakor mislite,* pravi Bellecourt. Mac Head Vohr dvigne -lavo, ostro pogleda vse tri, ki zro vant, ln pravi: »Pustimo to, — ker ni bistveno, dokler nam ono vodstvo, o katerem go-| vori Athole, ne stavi svojega ultimata. •£ai tA vendar mislite, ko govorite o ponudbi miru, je li?» Athole ?9 prikloni. »Dobro!* nadaljuje Mac Head Vohr. »Soglašamo torej, in to je dovolj. Ne govorimo več o tem. Kadar dospemo d0 mlake, bo treba pač skakati čez njo. Bavimo se s sedanjostjo, ne z bodočnostjo. Andrej Ferrati. tega An-drewsa ste dali aretirati. Je li njegova krivda dognana.* »Brez dvoma!* potrdi šefinžener. »Če bi bil priznal, bi ne bilo nič jasneje.* »Bolje bi pa vendar bilo. da bi priznal. že zaradi moraličnega dojma!* »Storim, kar je mogoče!* »Da, storite vse, le odpuščanja mu ne obljubite. Nasprotno, mi potrebujemo obsodbo, in sicer zelo strogo. To je prvi, katerega smo zasačili in davi je bilo poškodovanih štirideset moti-čev!» »Sedeminštirideset!* potrdi Bellecourt. Athole in Ferrati, ki tega še nista vedela, se spogledata, Athole e priznanjem na takšen uspeh, Ferrati pa prestrašen. »Bože moj,* zamrmra. »pa kaj neki hočejo, kaj hočejo?* »E. hudiča.* mu odgovori Athole tudi tako stiha, »saj sem vam še le »inoči razlagal: Velika jagode ia majhna melone!* • Mac Head Vobj pa nadaljuje: - »Izkratka, Andrej dobj najvišjo kazen. Koliko, Bellecourt?* »Dvajset let, ker je ranjen tudi moj ster!* »Nalašč ranjen. Mož dobi torej svojih dvajset let. Athole. telefonirajte predsedniku sodnega stola, naj mi bo nocoj na razpolago. Sam bom govoril ž njim. Pojdite, Ferrati, k temu Andreju in mu dajte razumeti, da mu je njegovih dvajset let sigurnih. Da se obsodbi ne more odtegniti, da pa je od njega samega odvisno, ali lx> obsedel ' svojo kazen od prvega do zadnjega dne, ali da bo po enem letu ali štirinajstih mesecih pomiloščen in da dobi v žep šek za deset ali petnajst tisoč dolarjev, če si jih bo znal zaslužiti, in povrhu še zastonj vožnjo v Liverpool ali London. Je li? Poskrbite. da bo razumeli* Athole pogleda Ferratija Ta prikima: »Razumel bo. gospod... če se zelo ne motim... Ta vreta ljudi ni zelo odporna ...» »Zanašam se na vaju oba!* Just Bellecourt nalahno nagubanči obrvi, pooleda guvernerja in naglo vpraša: »Dovolite vprašanje, guverner?* Mac Head Vohr ga poglada in krat-I ko odeovori: «Da!» ! Mož iz Lyona pa: . . i »Ta A_ndrew6 je bil doslci cobrO za- pisan. Tudi je kazal dobro voljo. Čudim se, da je baš on storil kaj takega. Gotovo je delal pod nekim pritiskom. Ravno njegova nerodnost mi to dokazuje. Delavci vedo to baš tako dobro, kakor jaz. Ker ste mi dovolili vprašanje, moram povedati, da bodo obsodbo z najvišjo kaznijo smatrali najbrže kot pomoto z naše strani in kot; krivico. Zato obsodba ne bo dosegla svojega namena, ki je vendar,^ da ostrašimo množico in jej pokažemo svojo moč.* »Ne,» pravi Mac Head Vohr, »tega namena nimam.* Potem premišlja in mesto odgovora Bellecourtu se obrne k Atholu: »O možganih govorite, o vodstvu. Mislim, da se ne motite. Če je točno, potem je edino to vodstvo važno. Najhuje je zadenem o. če mu pokažemo slabe posledice blaznega njegovega, početja, če ni lopov, marveč poštenjak. kakor je bil v devetnajstem stoletju tisti povsem prazni toda dobra verni brbljal Jean Jaures... če je naš mož torej tudi takšen, potem bo zanj zelo mučno, če vidi, kako uniči stroj njegovega človeka v hipu. ko sa drzne poseči po na«. Kar se tiče osebne krivice, je ta docela brez pomen*.. Dobro je, da umre posameznik v korist celokupno?ti. kadar treba, je itn koč rekel Rudvard Kvpline. Na svidenje, oosroda!k Domače ve sfs * Švedski učenjak v Jugoslaviji. V Ljubljani se je mudil zadnje dni znani Švedski pesnile in učenjak dr. Teodor Hyllander, ki se zanima zlasti za zemljepisna potovanja. Prav posebno se zanima dr. Hvllander za etnogra-fijo in je v tem oziru proučil mnoge Etnografske muzeje cele Evrope. Nekoliko dni je proučeval tudi ljubljanski muzej. Iz Ljubljane .je dr. Hyllan-jer odpotoval v Zagreb ter obišče potem Sarajevo, Beograd, Niš, Skoplj9, ~olun, Atene in druga grška kulturna središča. Dr. Hyllander je bil prijatelj pokojnega dr. Jensena in njegovi l»isi mu služijo kot kažipot po Balkanu. ,.• * Omladinska organizacija demokratske stranke v Subotici. Te dni je £)ila osnovana v Subotici omladinska Organizacija demokratske stranke, ki razširila svoje delovanje na teritoriju cele Vojvodine. Meščanstvo Su-bot.ice ja novo omladinsko organiza-Di.jo prisrčno pozdravilo, veliko navdušenje pa preveva v prvi vrsti omladino. ki pristopa v organizacijo v velikem številu. Tekom par dni je vstopilo v organizacijo že nad 200 Članov. Nova organizacija namerava v najkrajšem času sklicati javno zborovanje vseh omladinskih demokratskih organizacij, katerega se bodo udeležili tudi voditelji demokratske omladino iz Beograda Milan Rajič in Dušan Popovid ter delegati iz vseh mest Vojvodine. * Is oporoke poslanika Kaline. Te 3ni eo v Pragi odprli oporoko prerano umrlega prvega češkoslovaškega poslanika v naši državi, Antonina Kali ne. V oporoki je zapustil poslanik Kalina siromašni srbski deci 20.000 dinarjev od svojega osebnega premoženja. Denar je bil izročen beograjskemu odboru državne zaščite dece z na-togwn, da ga takoj razdeli najsiro-mašnejšim otrokom. Odbor je porabil rienar za nakup otroških oblek, obutev in perila in so bili otroci obdarjeni v nedeljo v kavarni «Petrograd». (Poslanik Kalina je s to plemenito ge- dejanski pokazal, kako zelo je ljubil naš narod. * Odlikovanje članov zakonodajnega sveta. Na predlog pravosodnega ministra so dobili visoka odlikovanja vsi člani stalnega zakonodajnega sveta, med drugimi so odlikovani z redom belega orla III. stepena profesorji ljubljanske univerze dr. Gojmir Kjek, dr. Metod Dolenc in dr. Anton fc.: um o vid. * Razmejitev 3 Italijo. Za predsednika komisije za razmejitev z Italijo je bil imenovan general Ljuba Milič, komandat I. armijske oblasti v Norem Sadu. * Fašisti uničili slovensko knjižnico. Kakor poročajo iz Trsta. ?o fašisti prošli četrtek vdrli v knjižnico slovenske čitalnice pri sv. Jakobu v Trstu, razbili vso upravo, knjige pa enesili na trg in jih sežgali. Menda tudi sad <2000letne kulture®! * Viktor Mcrlak. Pod tem naslovom poroča beograjska »Politika* obširnejše o sestavini Tomanovem v »Jutru* in se na koncu toplo zavzema za to, da bi merodajni činitelji obema četnikoma kralja Fetra, Viktorju Merlaku in Aleksandru Tomanu, olajšali starost. * Razrešeni vojaški atašeji. Ker je vlada, kakor smo že poročali, odpravila vsa naša vojaška odposlanstva v inozemstvu, sta bila razrešena dolžnosti vojaškega atašeja polkovnika Mirko Popovic v Pragi in Nikola Toma-sevid na Dunaju. 4 Ratifikacija sporazuma o blagovnem premetu z Avstrijo. Ministrski svet je v soboto podpisal konvencijo d blagovnem prometu med našo kraljevino in avstrijsko republiko, ki je bila sklenjena na konferenci. Id se je vršila pred nekaj dnevi v Beogradu. Tarifni pravilnik bo ratificiran pozneje. * Posestva mesta Sabo tiče na Madžarskem. Mesto Subotica poseduje približno 30.000 oralov njiv in travnikov, ki so po mirovni pocrodbi ostali na madžarskem ozemlju. Vsled prošnje mestne občine so se med jugoslovansko in madžarsko vlado pričela pogajanja glede ureditve gospodarstva na dotič nih posestvih subotiške mestne občine. * Promocija. Na dunajski univerzi je bil te dni promoviran na čast doktorja prava koroški Slovenec gospod Matko Šarvicelj iz Podravelj. * Uradni dnevi v Slovenski Bistrici. Uradni dnevi mariborskega okrajnega gla varstva se v letu 1923 vrše v Slovenski Bistrici vsak prvi četrtek v mesec«, pri Ev. Lenartu v Slovenskih goricah pa vsak drugi četrtek v mesecu. Ako je ta Četrtek praznik, se vrši uradni dan prihodnji četrtek. * Izpiti za srednješolske veroučitelje. Ministrstvo prosvete je v sporazumu z ministrstvom ver določilo, da se bo uspo sobljanje veroučiteljev za srednje šole vršilo odslej pred posebno komisijo, katero bo sestavilo ministrstvo ver in pred katero bodo kandidati polagali izpite. * Smrtna kosa. Na sveti večer je umrla v Ljubljani ga. Marija Ferline, roj. Perdan, na božični dan pa g. Jernej Mast nak, Stari trg 26, in nar prevodnik j. ž. r p. g. Gregor Stich, oče dolgoletnega stavca Delniške tiskarna g. Romana Sti-eia. N. v m. p.! * Božičnlee za obmejne šole * mariborskem okraju so na. vseh postojankah prav dobro uspele. Obmejna deoa is bila • Električna razsvetljava v Sov. Bistrici. Poročajo nam: Pogajanja s tvrdko , bratje Steraberger v Zgornji Bistrici za-obdarovana z obleko, obutjem ln perilom radi eiektrične razsvetljave mestne ob- Gospodarstvo Zasluga, da so se prireditve lepo obnesle, gre zlasti okrajnemu glavarju dr. Lajn šiču in okrajnemu šolskemu nadzorniku Lichtenveallnerju, ki sta z dodelitvijo obleke in drugih reči pokazala, da znata ceniti obmejno šolstvo. Tudi Ciril-Me-todova dražba je akcijo gmotno podprla za kar ji gre iskrena hvala, kakor tudi vsem drugim, ki so pomagali. * Za koroške visokošolce. Za koroške visokošolce na zagrebški univerzi je daroval g. Josip Pošinger, veletržec z orožjem, znesek 1000 Din- * Naši ameriški rojaki za naše pasivne kraje. Ameriško časopisje prinaša obširna poročila o naših pasivnih krajih in sploh o razmerah v naši mladi nacionalni državi. Nedavno je v tem pogledu »Amerikanski Srbobran* pri ob 1:1 krasen članek, v katerem opisuje prilike in težave, s katerimi se mora boriti naša mlada država in poziva naše ameriške rojake, da naj podpirajo s svojimi skromnimi sredstvi prebivalstvo v pasivnih krajih našo domovine. Apel časopisja je psdel na rodovitna tla. Povsod so nabirajo do-brovoljni prispevki, prirejajo se zabave in predavanja v korist gladujočih. Po-kret naših roiekov v .Ameriki je torej hvalevreden, a obenem jasen dokaz, kar ko veliko zanimanje vlada v njih vrstah za razvoj naše Jugoslavije. * Božič je za nami. Opravili smo ga s staro slovensko pobožnostjo, s polnočni-cami in z izdatnejšim kosilom, toda ne čine Sov. Bistrica bodo kmalu definitivno zaključena. Tozadevni načrt bo v prihodnjih dneh izgotovljen. Mestni župan namerava v najkrajšem času sklicati javen shod is ob tej priliki meščanom predložiti končni projekt. * Božične in novoletne pozdrave pošiljajo z broda »Minonosac Jastreb« či-tateljicam in čitateljem »Jutra* slovenski mornarji Jernej Orkini (Iška vas), Jakob Burja (Boh. Bela), Anton Kelbe (Boh. Bela), Iv. Kosmač (Zg. Gameljne), Jakob Bolha (Ig), Franc Kramar (Zelim-lje), Franc Dimic (Rožna dolina), Miha Grilc (Cerklje), Pepi Inglič (Gorenja vas), ton Stariha (Črnomelj) in Jožef Bizjak (Dorova?). * Odgovorno uredništvo «JugosIavije» je odložil dosedanji odgovorni urednik g. Zorko Fakin. Naveličal se je pač neprestanih blamaž pred sodiščem in naložil to breme svojemu najmlajšemu so-trudniku v uredništvu jurietu g. Mihi Ga brščku. * Mariborski občinski svet bo imel v četrtek in petek zvečer ob 19. uri zopet proračunsko sejo s specialno debato. Na dnevnem redu je volitev prisednikov v stanovanjsko komisijo in Članov razsodišča za določevanje stanarine. * Božični prazniki v Maribora so končno vondar enkrat potekli popolnoma mir no, brez običajnih umorov in ropov, tako da so meščani lepo mirno preživeli tiho božično noč. Samo par pijancev so tako zimsko-idiliono, kakor smo bili va- potegnili iz cestnih jarkov in ujeli nekaj jeni doslej. Miklavž se ni pripeljal na sa- i nočnih ptic. To nenavadno tihoto je mo-neh in tudi Božiček ne. Ko da sta se j til le neki ključavničarski pomočnik ki nekam modernizirala. Tako toplo vreme, i je na božični večer razbil v kavarni kakor v zgodnji spomladi, v ni3 ni vzbu- j »Central* veliko šipo ter tako poklonil dilo pravega zimskega ugodja. Sicer pa ! kavarnarju za božično drevesce okoli 15 je letošnji Božiček sploh bil prav skro- j tisoč kron škode. Trgovine v Mariboru men. Marsikoga sploh ni posetil in celo j so bilo v nedeljo večinoma še odprte, v boljših hišah je pustil le male že polomljene sabljice, namesto čevljev pa slamnato vložke. Nekaj potic že še, toda včasih jo le razpolagal z mnogovrstnej-šimi cercalijami, pa tudi 7. obsežnim rea^ lizmom. Ali pride kaj za novo leto? Kako bo s 13. plačo? Dva uradnika sta se pomenila tako-le: »Si čul, da prav gotovo dobimo trinajsto pbčo?> — Ah, vraga*, je stereotipno in vajeno zamahnil drugi. »Res, res*, komentira prvi. »glej, 31. decembra pade na nedeljo, torej bodo blagajne zaprte. In Novo leto je v pondeljek. Zopet praznik. Da pa uradniki ne ostanejo na Novo leto brez denarja, je vlada odločila., da se plače namesto 1. januarja izplačajo žo 30. decembra tega leta. Torej letos resnično prejmemo tudi trinajsto plačo ...» * Samega sebe je Icpnil po zobeh. V božični številki pripoveduje »Slovenec* z neko posebno naslado o delovanju generalnega, štaba Orjunašev za Slovenijo. Potem pa s prozornim namenom našteva imena posameznih »jugofašistov*, kakor jih nežno nazivlje škofovo glasilo. Nekateri izmed njih so namreč javni nameščencu V svoji naglici jc »Slovenec* navedel tudi ime Oriunaša »Peterlina-Fetru ške, čegar »Pot na sveti večer* objavlja, isto glasilo v isti številki. Ti Orjunaši menda niso ljudje, ki jih je treba pobiti, kajti sicer bi gotovo *Slovor.ec* ne prinašal mičnih pesmic enega teh »divja^ kov*. Ko je čital urednik Petruškino ima ga je bilo vendar malo sram neumnega NARODNA BANKA SHS. Stanje 15. dccembra 1922. Aktive (v milijonih; v oklepajih spremembe napram stanju S. decembra): kovinska podloga 344.2 (— 7.3), posojila 1506.0 (+ 13.6), državni dolg 4454.7 (— 1392), vrednost državnih domen 2138.3. Skupno 8443.4. Pasiva: glavnica 17.8, rezervni fond 2.2, bankovci v obtoka 4883.3 (— 71.8), razne obveznosti 1340.1 (— 54.6), terjatve države za založene domene 2138.3, saldo raznih Tačunov 61.4 (— 6.6). Skupno 8443.4. TRŽNA POROČILA. Tržne cene v Mariboru. Zadnji teden so bile tržne cene v Mariboru nastopne (v dinarjih): 1 kg govejega mesa I. 14, II. vrste 12, III. vrste 10 — 11, 1 kg teletine I. 15, II. vrste 14, 1 kg svinjine 20 — 22, 1 kg masti 32 — 33, 1 kg ameriške masti 31.50, 1 kg konjskega mesa 4 — 5, 1 kg surovega masla 40, 1 kg kave I. vrste 52, II. vrste 42, 1 kg sladkorja 20, 1 kg pšenične moke «0* 7, 1 q sladkega sena 212 — 225, 1 q ovsene slame 125 — 150, 1 m® trdih drv 175, 1 m mehkih drv 120, 1 q trboveljskega premoga 40.50. = Avstrija vabi k zaključltvi trgovinskih pogodb. Z Dunaja poročajo, 3a jo Avstrija povabila k pogajanjem o trgo-. vinski pogodbi ne samo vlade nasicdst-venih držav, temveč tudi vlade ostalih, evropskih držav, s katerimi je nekdanja Avstrija imela trgovinske pogodbe. ■■ Omejitev deviznega prometa v Ce» škoslovaški. Kakor je znano, je češkoslovaška krona v zadnjem času znatno nazadovala. Češkoslovaški merodajni kro gi pripisujejo to nazadovanje domači špekulaciji Da se ta omeji, eo ee ukinila doslej dovoljene olajšave v deviznem prometu. Nove določbe v deviznem prometu pomenijo pravzaprav obnovljenje predpisov iz leta 1919, katerih izvajanje pa se je med tem časom znatno omililo. Po teh predpisih je svobodna arbitraža v češkoslovaških kronah zabranjens. Vendar smejo inozemci D dobroimetji v; Kč prosto razpolagati «= Zlati carinski nadavek v Nemčiji znaša od 27. decembra do vključno 2. januarja 186.900 odst-. Odgovorni urednik Fr. B r o z o v 15. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*« Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. «•»•!• 80 oaaedl Oln. 8'—, «*aS!h .aaaljrtjlri 5 b*»*dl I Din. — Trgovin «oplto»»(l|«, ••> jremlčnlna de SO bacadl G Oln, .saltih aadal!n|lh S besadl 2 Oln. — Pled. s« «apr«|. (lahka ludl t ■ ■ " raimkah.': Na rp.-i lin> aa odgovarja l*. a*n |a .praiaftja priložena aaamRa ea adgovor. —— kupčija pa se je razvijala le neznatno. Ljudje so se že preveč uživeli v nedeljski trgovinski počitek. Pač pa je bila v soboto od jutra do večera velika goječa po ulicah in trgovinah, ker je množica nakupovala božična darila. Gledališče je obra praznika pridno igralo popoldne in -.večer, vedno ob lepem obisku. Tudi oba kinematografa sta bila vedno napolnjena Hladno vreme je žal skazilo lepe načrte za izlete na Pohorjo in razne love v okolici, tembolj pa so bils zadovoljne kavarne, kjer so pridno muzicirali. * Za učitelje v južni Srbiji. Vsled dogovora med prosvetnim in vojnim ministrstvom bo učiteljstvo v južni Srbiji dobivalo živila in druge potrebščine pri vojaških skladiščih po istih cenah kakor vojaške osebe. S tem bo nčiteljstvu mnogo pomagano. * IGO.000 Din ra glavo razbojnika. Iz Skoplja poročajo, da se nahaja na čelu bolgarskih komitašov, ki plenijo na našem teritoriju v južni Srbiji, tudi zlogi.".'ni razbojnik Todor Aleksandrov. Vseli komitov je nad 30. Naše policijske ir. vojaške oblasti energično zasledujejo kemitaše. Oblasti so razpisalo nagrado v znesku 100.000 Din za onega, ki ubije ali aretira Aleksandrova. * Novi Sad se olepšava. Mestni svet t Novem Sadu je votiral "2 milijonov kren z regulacij? cest in olepšavo mesta. 4 Ubojstvo v Novem Sadu. V Novem Sadu jc prošlo soboto kontrolor mestne užitnir.c Božalj z revolverjem ustrelil Iščem službo 4217 katoršn' koli pač, zmožen slovenskega, nem-kega, itsli-janskoga jezika v govoru in pisari. Vzamem vsako mesto li: diši v Ljubljani aii na de-dot»m dograditi, V isti m ji w Si sklenite, da t« !*red* temeljita »ririja prvjis atva. izgubila življenje. Ko se je gospa ob treh j zjutraj zbudila, je slišala v sosedni sobi ropot. Ko je pogledala v sobo, se ji je pred očmi posvetila cev samokresa. V istem trenutku je počil strel in zadeta v trebuh se je gospa zgrudila na tla, Vsled strela se je zbudil tudi mož, ki je pograbil za pu!%o, toda tat jo je bil med | t«n it edkuril. V »obi pa je tat pustil levlje !s klo' ak. t* mslednji daa je bil •zlikovee r r&kato «r*vW. j« k1*d- i^okrvno priznal. v pondeljek dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer nenadoma umrl. Pogreb dragega bo v četrtek, 28. decembra ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti na Starem trgu št. 26 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Sv. Jakoba. V Ljubljani, 27. decembra 1922. ŽALUJOČI OSTALL UUUIUUIIDIII Ustanovljen« iiiniii:ii!ii!iiiiiin;!iHi!ii|>!Hiiiiiiiii:ii!i:«iii!iiH!i:iiiiieiiiiniiiii!!!i!i:i!!:iiir trezni in zanesljivi, dobro izrožbuui (tndi z dežele) dobijo za stalno proti javcijt razno konfekcijsko delo na dom. Vpraša se v LJubljani, Salonska oesta št. 8 I., v pisarni. 4237 hlače f čepice [ brisače | modrčki | dokolenke j žepne robcej perje in puh| vezene robce| svilnate robce i kopalne plašče J jutranje čepice i volnene čepice j ovratnike,manšete| kombincže »a da mej fla nelaste srajce J predpasnikcza dame] volnene trikot- krila | moške volnene jopice i fine otročje vozičke i svilena spodnja krila J velika izbira kravat J pristno Jager-jevo perilo J predtiskarija za ročna dela I j galoše j svlter J gatnaše j rokavice jsteznike | nahrbtnike J nočne srajce J snežne .evlje j vezeno perilo J povojn.gamaše j damske jopice { volnene jopice { otročje oblekce i gumbe zamanšete J batistasto perilo J naramnice, podveze j športne potrebščine J volnene trikot-hlače j otročje T etra- perilo | moške športne čepice kuhinjski predpasniki volnene ln svileni Ssle ele opreme za novorojenec S tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, daje naš iskren oljubl j eni soprog, odnosno oče, stari oče, tast in stric, gospod rsen velikosti iz pobakrene žice ▼ iciecem okvirji^ izdeluje tvornica žičnih modrocev iu drugih žičnih pletenin 4140 Matevž Rabič Javornlk pri Jesenicah, Slovenj. Eadaprevodnik južne železnica v p. v ponedeljek dne 25. t. m. ob v. tiri dopoldne po daljšem hiranju v 70. letu starosti nenadoma v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika bo danes v.sredo ob 7,4. uri popoldne iz hiše žalosti v Skofji ulici št, 15 na nokopališca k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice sa bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, ane 27. decembra 1922. Ž^IajočB rodbine štlsisosa, Esrato ia fiapusoua. cement 4115 stalno r zalogi pri II. P a trle, Ljubljana Dunajska csst«. 33. Tel. 366. Skladišče „Baikan". garantirano prvovrstno, in soljeno slanino od debelih srbskih svinj prodaja tvrdka D. S. Markovič, Beograd. Zastopnik za Slovenijo: Božidar Jovanovič, Aleksandrova ui. 55, Maribor. mMMMmMim niuiu uiiuu. Cašica tega deiikatnejra likera je. nepopisen užitek! Priporočamo: Cognae Daimatia Medicina! in druge izbrane likerje, žganja, ekstrate in sirupe. Prva odlikovana dalmatinska parna destilac^a V. MORPURGO, SPLIT SfestOBBik: Adolf Kordia, Ljubljana« Beethovnova 9. svila, modni nakit, pred pašniki, spodnja krila H. Sinkovis nas!. H. Soss Ljubljana, Mestni trg šžev. 19, Vrečo, drobno sel in vse sijecerijsko blago nudi po najnižjih cenah tvrdka SIFC-RANT, KRANJ, Kupuje tudi poljske pridelke in suhs gobe po najvišjih cenah, i Ka'večja Izbira in rokavio pri tvrdki Ljubljana testni trg 10 Sprejemaližče: Se«275bu"gowa uUiS št. Podružnice: Maržijor, Easrebr Kocevie, ?-jovo mesto. ^ Kapljo se dobro ohranjena Za božične praznike priporočamo najfinejše specialitete romat Cognac-nsm, Citron-rum, Orange-rum, Kunni 6n?.0 ra'°'iene prazne steklenice za konjak -——j- vsako velikosti po najvišjih cenah. „ALKG", veletrgovina z žganjem, družba z o. z. Ljubljana, Koiizej. S St z**** •'s* od kolinsko vode, parfumov i I. C« KOTAE drogerija V četrtek dne iS. janaaria 1923. ob 10. uri dopoldne so rrši na licu mesta v Mariboru, Mlinska ulica it. 15« I! najfinejše krem likerje I! jKO", li j ubij ana-Koiizej