Oredalitro-opravti Ljubljani, Kopitarjeva ti. Taleton 4001 - 4004 Mesečna naročnina 18 lir, ta Ino-»•mstvo 31 'SO Ur. č»k. rat.r naroCnlno Ljubllan In 10.549 lana 10.450 za ia inserate Uključna pooblaUenka ta domače In Inozemska oglase: Unlone PubbllciU Italiana S. A. Milano S£OVENEC AVGUST - 1943 13 PETEK Lonctsslonaria escluaiva iwr la pubbllclU dl nrovenlenja italiana edestera: Unlone Pnbbllclta Italiana S. A. Milano Violenti combattimenti al centro del fronte slciliano - 2 incrociatori e 3 mercantili colpiti - 12 velivoli nemici dlstrutti Comando Suprcmo, bollettino di guer-ra no. 1174: Al centro d«l fronte s i c i 11 a n o proseguon? i violenti attacchi del nemico luago le coste dell'isola. Nostri aerosiluranti hanno intercet-tato unlti da guerra e mercantili avver-•ari«, colpendo un incrociatore da 10.000 tonn.; un altro da 5.000 e tre mercantili. T e r n i k stat« Uri bombardata da formazioni di quadrimotori amcricani. Numerosi edifici pubblici tra cui 1'oapedal« • molti fabbricati risultano di-■trutti e danneggiati. Elevate le perdite tra la popolazloo*. La nostra caccia attaccava gli aerei avversari in duri combattimenti protrat-tisi anehe al largo della costa, ne abbat-teva nove. Durante incursioni efiettuate dal nemico sn localita della provincia di Re g -g i a Calabria le batterie della dife-sa distruggevano tre velivoli. Generale Ambrosio, • Lincursione su T • r n i citata dal bollettino odierno ba causato tra la popola-zione civllo 72 morti e 439 ieriti. Krvave sovjetske izgube Siloviti boji na srednjem odseku sicilskega bojišča - 2 križarki, 3 parniki zadeti - 12 sovražnih letal sestreljenih Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo St. 1174: Na srednjem odseku sicilskega bojišča s» nadaljujejo siloviti sovražni aapadi. Ob sieilskih obalah so naša torpedna letala prestregla vojuo edinice ter trgovske ladje ter zadelo eno 10.000 tonsko križarko, neko drugo 5000 tonska kriznrko in tri trgovske pnrnike. Skupine ameriških štiriinotornikov so včeraj bombardirale Ter ni: številne javne zgradbe, med njimi bolnišnica in mnoge hiše so bile porušeno ali poškodovane. Med prebivalstvom so visoke izgube. Naši lovei so napadli nasprotna letala ter so v trdih bojih, ki so se razširili tudi v širino ob obali, 9 letal sestrelili. Med sovražnimi napadi na kraje v pokrajini Reggio Calabria je obalno topništvo uničilo tri letala. General Ambrosio. Napad na Terni. omenjen v današnjem vojnem poročilu, je povzročil med civilnim prebivalstvom 72 mrtvih in 403 ranjenih. Italijanske vojne izgube v juliju Rim, lt. avgusta, a. Vrhovno poveljstvo objavlja Izgubo v mesecu juliju ln pa tiste, kl jih ne vsebujejo prejšnji seznami, pa so do 81. julija priill tanje določeni podatki: Vojska (z milico): padlih 17». ranjenih 14(5. Mornarica: padlih 58, ranjenih (0. Letalstvo; padlih II, ranjenih 117. Trgovska mornarica: padlih 78. ranjenih JI. Seznnml padlih so objavljeni v posebnem včerajšnjora dodatku k listu »Lo forze armntet. Slavnim bojevnikom in njihovim rodbinam veijn ganjena, nevenljiva hvaležnost domovine. Berlin, 11. avgusta, as. Mednarodna obveščevalna agencija poroča: Ker so se tudi včeraj borbe zapadno in južnoza-pauno od Bjelgoroda vršile v omejenem in razmeroma le-snein prostoru in ker Soveti zaradi tega niso mogli razvili svoje množice pehote In tankov, so bile izgube sovrainika bolj krvavo kakor prejšnji dan. Strnjeno kolono so\ raznih čet na pohodu in močni vali napadalnih skupin so nudili nemškim bojnim letalom, ki eo bila zaposlena v bitki od rore do noči, odliične cilje. Poročajo n. pr., «'a je neki skupini nemških strmoglavcev na področju Čuvtijeva uspelo ob sodelovanju z nemškimi tankovci uničiti z vrsto bomb, ki so zadele v polno, ko1, no, obstoječo iz več ko 80 sovražnih motornih sredstev, naloženih z Četami, kakor tudi šllri sovjetske tanke najtežjega tipa; Tako je bil nameravani napad sovražnika proti boku nemškega obrambnega sistema v kali zatrt. I^o klešcneni Manevru nekaterih skupin nemških tankov na levem krilu tega odseka, je bila skupina sovjetskih sil obkoljena in uničena. Isto- časno so nemSke čete preprečilo poskus obkolitve, ki ga jo izvršil sovražnik. V odsekih juinozapadno, zapadno in sevemozapadno od Orla so bile tudi včeraj hude borbe. Sovražnik, ki je izgubil nado v obkolitev ogromnih 6kupin nemških sil, je divje frontalno napadel, toda ti napadi niso imeli nobenega uspeha. Proti nemški postrojitvi zapadno in južno od Vjazme, na področju Kirova in .larze-va, so boljševiki prepeljali tudi včeraj sveže pehotne skupine in tanke, ki so skušali ob močni podpori topništva za vsako ceno črte branilcev prebili Samo na treh točkah obširne postrojitve je sovražniku uspelo za ceno hudih krvavih izgub odbiti sile branilcev, V naglih protinapadih so nemške čete vzpostavile položaj in uničile sovjetske oddelke, ki se jim je posrečilo vdreti. V odseku kubanjskega mostišča in ob Miusu so bile operacije krajevnega značaja, ki so jih izvedle nemške čete uspešne. V ostalih odsekih vzhodne fronte jc vladal mir. Odločilni boji na vzbdncm bojišeaa Upokojitve in imenovanja prefektov Rim. 11. avgusta as: Z objavljenim dekfMom so bile odrejene naslednje upokojitve in imenovanja prefektov: Upokojen! so: O+volrrlk Giovanni Rat-tfstt" Marziali. prefekt na razpoloženju, dr. Temistocle Testa, prefekt na razpoloženju, dr. Marcello Tallarico, prefekt v Imperiji, dr. Marcello Bonfonti, prefekt v Forliju, odvetnik Italo Foschi, prefekt v Trenlu, vitez velikega križa Pietro Gia comO, prefekt v Vare*»ewu. inž. Umn." i Romualdl. prefekt v Livornu, odvetnik Guido Sandonnino, prefekt v Pescari, dr. Giupeppe Murino, prefekt v Vercelliju, dr. Mfcrio Plgli, prefekt v Cattaru, gr. uit. Alberto Giombini. generalni direktor notranjega ministrstva na razpoloženju. Premeščeni so dr. Giovanni Vitelli, prefekt iz Pavie v Rim s funkcijami šefa kabineta notranjega ministra, dr. Dome-nico Soprano. prefekt lz Alessandrije v Neapclj, dr. Giovanbattlsta Laura, pod-guverner Kima, v Varese, dr. Gasparre Viola, prefekt iz Barija je na raz.položc-nju in bo prevzel poseben položaj, dr. Adalberlo Peruti, prefekt iz Pise v Ales-sandrio, dr. Ferdinand Flore«, prefekt iz Taranta, v Piso, dr. Silvio Innocenti, na razpoloženju, določen za Taranto, dr. Giu-seppe Livoti, prefekt lz Astija, v Bari, odvetnik Carlo Villasanta, z bivšega gu-vernatorata Dalmazie v Asli, dr. Floren-do Giauniichele, prefekt iz Pesara, v For-li, dr. Ricardo Ventura, prefekt iz Ra-venne, v Livorno, dr. Gaetano Orru, prefekt na razpoloženju, v Pesraro, dr. Sal-vatore Rapisarda, prefekt iz Trevisa v Raven no. dr. Guglielmo Frongio, prelekt na razpoloženju v Imperio. v ■ Madžarska se ne boji anglosaških groženj Uudimpeita, 12. avg. as. Že nekaj dni zovraina propaganda grozi Madžarski, če se ne bo uklonila — ne ve se. kakšnim zahtevam — z bombardiranjem in uničenjem njenih življenjskih središč. Madžarska javnost je popolnoma mirna pred temi nesramnimi grožnjami. Angloameri-kanci že dolgo izvajajo nad Madžarsko živčno vojno, ki p« ni rodila nikakega uspeha. Sovražne radijske postaje so si zadnje dni izmislile poročila o nekih neredih in o spremembah vlade, toda ta poročila niso naredila nikakega vtisa na madžarsko javnost. Ko je ta gonja oitala brez uspeha, «o Angloamerikanci začeli groziti z uničenjem madžarskih mest. V zvezi s tem piše madžarski tisk, da dobro ve, da je angleiko-ameriško letalstvo sposobno izvesti izsiljevalne grožnje angleške in ameriške propagande, v® pa tudi, da sc bodo Angloamerikanci omadeževali z povim zločinom, če <>e bo to zgodilo. Napadi na madžarsko ozemlje — piše poluradni »Pester Lloyd« — bi se ne dali opravičiti ne z vojaškega, ne z moralnega staliSča. Madžarska brani svoio zahodno kulturo in civilizacijo in se ne bo odpovedala temu svojemu zgodovinskemu poslanstvu. Bern, 12. avg. »L'Avvenire d'Italia« prinaša poročila o bojih od srednjega Donca do Vjazme pa do Moskve in Markova, kjer Rusi izvajajo svojo velikansko ofenzivo. Tukaj prevladuje vtis, da sovjetski namen ni lo prerezati železniške zveze v Harkov .marveč izvesti koncentričen napad na Harkov sam kakor tudi na drugo, nadvse važno strateško središče Brijansk. Sovjeti poskušajo izvesti nov vdor v Ukrajino in priti do Dnjepra na črto, kjer so bili ustavljeni in zapodeni nazaj prejšnjo zimo. Nemško poveljstvo pa zbira velike količine svojih sil, da prepreči te sovjetske načrte. Pristojni berlinski krogi ne dajejo mnogo izjav. Omejujejo se na poročila, da je za silovite nasprotne sunke proti Harkovu in Brijansku še vedno značilen odpor nemških armad na njihovih postojankah z uporabo taktike prožno obrambe. Večina sovražnih napadov je bila od- bita. K temu je mnogo pripomoglo nem ško letalstvo. O položaju na Balkanskem polotoku pa pristojni krogi nemške prestolnice izjavljajo, da so poročila nasprotnega in nevtralnega tiska o nemškem namenu izprazniti Balkan ter potegniti svoje čete na črto Donava-Karpati popolnoma ab surdna. Nemci ne bodo brez boja izpraznili niti pedi ozemlja, ker imajo za to na razpolago dovolj vojnih sredstev. Če bi ee nemške sile umaknile na Donavo, bi Nemčija ne izgubila le romunskega petroleja, marveč bi omogočili sovražnikom, da bi zasedli izpraznjene kraje. Boji v Rusiji pa so stopili v odločilno razdobje. Sovjetski generali skušajo izkoristiti začetni uspeh pri Orlu in Bjel-gorodu, Nemci pa jih skušajo zadržati. V nemških krogih vlada popolno zaupanje, seveda pa se nočejo spuščati v podrobnosti, ker bi s tem sovražnik utegnil dobiti koristna poročila. Novi Vis. komisar prispel v Ljubljano Ljubljana, 12. avgsuta. V Ljubljano je prispel in je dane« nastopil svojo visoko mesto Eksc. Visoki komisar gcnernl nr-mudm-gu zboru gr. uff. Riccardo Moizo, senator Kraljevine. Ob prihodu na visoko službeno mesto izrekamo novemu Visokemu konuserut dobrodošlico ter mu želimo mnogo uspehov pri njegovem delu za dobrobit Pokrajine. Posveti v Tokiu Sestanek Churchill-Roosevelt Napetost med vzhodom in zahodom Sovjeti se boje, da bi zavezniki urejali evropsko vprašanje na škodo Rusije Bern, 12. avg, Tukajšnji dopisniki londonskih listov zopet poročajo o neskladnosti med Anglosasi in Sovjeti. Dopisnik nekega ziiriškega lista pravi: Nobene skrivnosti ne izdamo, če povemo, da so odnožeji med Londonom in Washingto-notn na eni ter Moskvo na drugi strani postali zadnje tedne zopet napeti. An-glrfki tisk sicer ne piše mno napetosti med zahodom in vzhodom, kako pa javnost presoja o razmeran s Sovjetsko Zvezo in kako je vznemirjena, se vidi iz nekaterih komentarjev, posvečenih zadnje dni temu vprašanju v listih »Times«, »N*ws Cronicle«, »Observer« itd. Listi naglašajo, da so potrebni pogostejši in tesnejši stiki z Moskvo kikor doslej. Moskva pa navaja dva očitka: Dojišče v Siciliji ne razbremenjuje Rusov nc vztednem bojišču in nemški položaj bi na vihodnem bojišču poslal kritičen le, če bi Anglosasi resnično odprli pravo drugo bojišče. Istočasno je pripomogla k ohladitvi odnošajov med zahodnimi zavezniki in Moskvo nepopravljivo nezaupanje sovjetskih krogov do njihovih zaveznikov, ker se bojijo, da bodo vsa evropska vpraianja uredili na račun in v škodo Rusije. Ustanovitev Odbora svobodne Nemčije v Moskvi kaže to sovjetsko bojazen, kajti če bi zzvezniik Sovje-tov ne upoštevali, nameravajo oni voditi lulno politiko tudi do Necnčjie. Končno so s( zadnje dni pojavile v fcovjetskih listih ludi nove kritike proti načrtu za federacijo držav vzhodne Evrope. Pravijo, da je ta načrt v nasprotju ne le z londonsko pogodbo, marveč >e tudi naperjen proti sovjetskim koristim. V ta namen navajajo svoječasni Churchillov govor, ko je Churchill zagovarjal takšno zvezo držav. Obstoja bojazen, da bodo spori, ki so bili doslej le teoretičnega značaja, utegnili v kratkem dobiti velik praktičen pomen. (»Gazzctla del Popolo della Sera«.) čiščenje v Bosni Berlin, 12. avg. as. Mednarodna poročevalska agencija poroča, da Bo nemške varnostne čete v goratih predelih Bosne v sodelovanju s silami reda te pokrajine same izvedle novo policijsko čiščenje tolp, kl so nadlegovale te kraje. V nekem kraju, kl so ga straliovall uporniki, so nemško Čete odkrilo skladišča orežja in neko bolnišnico, kjer so tolovaji zdravili svoje ranjence in bolnike. Spremembe v turški diplomaciji Ankara, 12. avg. as. Glavni tajnik zunanjega ministrstva Scfki Perker je bil imenovan ta turškega poslanika v Viohyju. Svojo službo nastopi prihodnji teden. Turški poslanik v Moskvi je bil imenovan z* glavnega tajnika pri zunanjem ministrstvu v Ankari. Rucnos Aires, 12. avgusta, as. V knnad- i skem mestu Uuebecu so včeraj urndno spo- [ ročili, da bo predsednik Združenih držav Roosevelt prišel tja, da se snlde s Churchillom. Dan obiska pa še nI sporočen. Stockholm. 12. avgusta, as. O Churchlllo. vem obisku v Kanadi so se zvedele naslednjo podrobnosti: Za Churchlllovo potovanja v Ameriko so se odločili na zndnji vladni seji v Londonu, takoj za lom pa sta se obe vladi sporazumeli glede dueva ln načina. Churchill, kl ga tokrat spremljajo njegova žena, hčerka, minister ta prevoze, načelniki glavnih stanov vojsko, mornarice in letalstva ter lord Monntbalten, načelnik slovitih vdornih oddelkov, se je pripeljal v Ouebcc z letalom, kl ga jo vodil isti poveljnik letalsko skupine, ki jo vodil tudi zadnji letalski napad na Pornrjo. Za obisk je vedela le peščica odgovornih ljudi Iz kanadske in ameriške vlade. Poročilo o Churehlllovera sestnnku z Mackenziem, o sestanku, ki je bil nekak uvod v sestanek med Churchillom in Hoossveltom, ne pove ' dosti. Nasprotno pa se londonsko časopisje spušča v najrazličnejša ugibanja. Po mnenju tega časopisja naj bi temu sestanku sledila cela vrsta presenetljivih dogodkov. Zavezniki priznavajo, da so v neki meri doslej uganjali skupno strategijo, ne pa tudi skupne politike, radi bi pa videli, da bi tudi na političnem področju prišlo čimprej do spo- razuma. zlasti glede vojnih ciljev, kl naj bi bili vzporejenl. Tako tudi pravijo, da bodo »razpredelnico časov in programov« v celoti popravili. Zadnji dogodki, kaker Izkrcanje na Siciliji, politične spremembe v Italiji, ruska oTonziva ln ponovno bombardiranja v velikem obsogu — vse to naj bi bilo ustvarilo po njihovem mnenju čisto nov položaj, kl ga morajo voditelji zavezniških velesil pretehtati. Spričo sprememb položaja naj niti sklopi, kl so bili sprejeti v Casablanel, no bi bili več važni. To namišljeno zopelno soglasje pa m»tl spet dejstvo, da ee tega sestanka tudi tokrat Stalin na udeležuje. Tudi tokrat se kremelj-skl diktator nI vdal rotonjem vabil. Vendar pa sta Churchill In Roosevelt prisiljena, dn bosta po svojem razgovoru vprašala tudi njega, kako kaj misli, zakaj brez odobritve nI moči sprejeti nobenega dokončnega Bkle-pa. Sovjetski vojaški odposlaneo v \Vashing-tonu je bil naprošeo, naj gre v Qucbee, da dobi potrebna obvestila, neki drugI britanski diplomat pa pravi, da je žo pripravljen, da odide v Moskvo s Chnrchillovlm in Roo-seveltovirn sporočilom. Nejevolja nad tem, da tudi tokrat Stalina ni na posvet, ae vidi celo lz uradnega poročila, kl je bilo objnv-ljcno po sestanku med Churchillom in Mackenziem. Velika zaskrbljenost v Quebeku Stockholm, 12. avgusta as: Stalin se je včeraj pogovarjal z angleškim ter ameriškim poslanikom v Moskvi — verjetno v zvezi s konferenco v Quebeckti. Potrjuje se, da 6e bo te konference udeležil kot opazovalec sovjetski vojaški pribočnik pri kanadski vladi, ker je sovjetski poslanik v Kanadi odsoten. Stalinova odsotnost — le maloštevilni še upajo, da bi se vsaj na koncu udeležil konference — se zdi večini kot vznemirjajoč znak. Ni brez pomena, če morala Anglija in Amerika v sedanjem stanju vojne imeti posvete brez neposrednega stika z Rusijo, ki bi bilo to najbolj potrebno. Rusija je odsotna po volji Stalina, ki se nove udeležiti nobene medzavezniske konference. Po drugi strani pa obstojajo znaki, ki povečujejo angleško ter ameriško zaskrbljenost: lo je ustanovitev odborov svobodnih Nemcev in svobodnih Poljakov v Moskvi pod zaščito Kremlja, torej ustanovitev begunskih vlad. Iz tega se jasno vidi, da pripravlja Mosikva od zaveznikov neodvisno rešitev tozadevne bodoče politične ureditve. Roosevelt je včeraj predsedoval velikemu zborovanju odgovornih voditeljev in ga vsak ča6 pričakujejo v Quebečku. Nekateri listi govore o možnosti senzacionalnih presenečenj. Po nji* hoveni zatrjevanju je neobhodno potrebno, da zavezniki spremenijo vse svojo načrte in jih prilagodijo novemu položaju. Le maloštevilni se skušajo pomirili, opravičujoč odsotnost Stalina, ki da v tem trenutku velike ofenzive na vzhodnem bojišču ne more zapustiti glavnega poveljstva. Medlem p« je še prispelo poročilo, da jo »Pravda« objavila oster članek proli angleški vladi, obtožujoč Jo, da je bivšemu predsedniku čehoslovaške republike Bencšu preprečila nameravano potovanj« v Moskvo. Drugi s« zopet tola- žijo z mislijo, da bi Stalin težko prisostvoval konferenci v Quebecku, ker bodo zavezniki med drugim obravnavali svojo načrte proli Japonski, s katero je Sovjetska Rusija v prijateljskih odnošajih. Ameriški >Sun« piše: To prazno mesto za mizo pri konferenci je vzrok najtežje zaskrbljenosti. Vojaške priprave v južni Angliji Stockholm, 12. nvg. ns. Angleška javnost je zopet začela verovati v priprave za poskus invazijo na tej nli oni strani Iiokav-skega preliva. To dokazujejo čisto izrecni ukrepi v nekaterih pokrajinah juiue Anglije, kl jih angleški ttsk znrall cenzure imenoum no navaja. Te pokrajine so bilo oklieano za zaščitno cone in Imajo policijsko uro. V njih so jo začelo :*pruznje-vanje nekaterih krajev. Vsak mara imeti pri sebi dokumeuto In osebno izkaznico. Fotografiranje jo prepovedano. Vojaške oblasti so zasedle šolo ia druga javna poslopja ln nn tem delu Anglije se cpa,"'.a veliko premikanje vojaštva. London se otresa begunskih . vlad Ankara, 12. avg. ns. Iz Kaira se je Izvedelo, da Jo egiptovska vlada dovolila no-mlnelnl jugoslovanski In češki vladi nase-litov v Egiptu. Egiptovski krogi razlagajoč to novico nnglaSaJo, da jo verjetno, da se bo preselila v Egipt tudi nomlnelfla poljska vlada. Egiptovska Javnost z nezaupanjem gleda poskuse Londona, storiti Egipt za zatočišče vseh nomlnelillh vlnd, knterih hI so Anglija v predvidevanju novih kriz v odnošaju s Sovjetsko Zvezo rada ltnebila. Tokio, 13. ovg. as. Japonski zunanji minister Sigeniitsu je na svojem uradnem sedežu sprejel skupno Italijanskega in nemškega poslanika. Tri pogovoru so obravnavali vprašanje, tikajoče so trojno zvezo ln nadaljevanja vojne. Prekrižani anglosaški računi Carigrad, 12. avg. as. »Tasvirl Efkar« piše v svojem uvodniku, da bi sc po suglo-ameriški propagandi bila mornla bitka za Sicilijo zaključiti takoj po apremombi režima v Italiji. Zagriaon odpor, kl *o K* nadaljevali italijanski vojaki ob strani nemških sil in nuvzlio človeški ter vsesplošni premoči nasprotnikov, jo zato posebnega pomena. List naglaša, du so anglo-saško radijske postaje taknj po zlomu fašizma razširjalo najobupnrj^a in vtnomir-ljlva poročila o polofnju v Italiji, poročila, kl so ae potneje izkazala ia nootuovann. Ameriške izgube pri Salomonih Tokio, 12. avg. ns. Na področja Snlo-monskih otokov so Amerikaucl zgubili od 30. junija do danes tedein krlžark, 9 ru-šllcov, 2(1 parnikov In .173 letni, .laponaku itgube znašajo 3 rušilen m K7 letal. I f Dr. Attilio de Cecco J Ljubljana, 12. avgusta. Včeraj opoldne Je za avojo delovno mizo nenadno umrl dr. Atttllo De Cecco. kr. tiskovni odposlanec pri Visokem komlsarlatu. NJ. eksc. Visoki komisar Je takoj nato obiskal pokojnikove zemske ostanke. Zvečer so jih položili v krsto In prepeljali na ?.alc. Obvestili so tudi rodbino. Dr. Attilio Do Cecco je imel komaj 32 let in jo bil odličon, izobražen uradnik ministrstva za ljudsko kulturo. Bil jo diplomiran v gospodarskih in trgovskih vedah in Je zmngnl prt prvem natečaju za kr. tiskovno odposlaneo v prefekturuh. Dodelili 6o mu Bologno. Zaradi ugleda, ki ga je užival pri predstojnikih, ki so zelo cenili njegovo sposobnost in obzirnost, jo bil določen ta kočljivo posle zastopnika ministrstva za ljudsko kulturo pri tukajšnjem Visokem ko-misnrlatu. Znto s0 ga oprostili vojaško službe v njegovem oddelku, kl jo nastopal v Dalmaciji. l'o dolgi vojaščini jo zapustil Knin, kjer jo služil kot poročnik, in prišel na novo mosto v Ljubljano, kjer jo bil od 10. jun 'ja 1942. Užival jo 6plošno spoštovanje vseh, ki so ga poznali, ter ljubezen svojih neposrednih sodelavcev. Dr. De Cecco je bil iz odlične rodbine iz Campanijo, sin uglednega profesorja. Ima šo dv« brata bojevnika. Eden je bil pred kratkim ranjen v bojih na Siciliji. Iz zdravega in strogega rodbinskega okolja je dobil tisto prelepe vrlino značaja in moralno premočrtnostl, zaradi katerih jo njegov ue-naden in nepričakovan konee vzbudil občutek bolestno vrzeli med vsemi, ki »o Ca poznali. • S pokojnim dr. Dc Ceccom je umrl Človek, ki si Je v Ljubljani s svojo dobrohotno naklonjenostjo pridobil spoštovanje tudi med Slovenci, zlasti časnikarji, založniki. voditelji glednllščn ter drugimi Slovenci. ki so Imeli z njim uradnega poslu. Kot kr. tiBkovni odposlanec pri Visokem komlsarlatu je kazal veliko razumevanjo za potrebe našo kulture, književnosti, uuiel-nostl in tiska. Čeprav jo bil še mlad, jo imel vendar dragoceno življenjsko izkušnjo in so jo hitro vživel v našo kulturno razmere. Vsakdo, kdor jo Imel r, njim eprav-kn, je srečni v njem ljubeznivega in odkritosrčnega Človeka. Zato je njegova nepričakovana smrt vzbudila boleč odmev mod vsemi, kl «o gn potnall in delovali v njegovi bližini. Na} v miru počival tc novice, veščamo, da je Sna, da te nakaznice dvignejo, šo do 15. avgusta, kasneje ne večl ludi ti obrtniki lahko dvignejo nakaznice po drugi osebi, za katero veljajo isti predpisi kot zgoraj omenjeno. — Tajnik. Koledar Petek, 1$. velikega srpana; Pribežališče greSnlkov; Hipollt, mučeneo. Sobota, 14. velikega srpana: Evzeblj, spoznavaloo; Atannzija, vdova; Marcel, škof iu mučonee. Zgodovinski paberki 13. velikega srpana: 1. 1436. je slikul notranjost cerkve na Muljavi Joliaunes de Lajimco, slikar, ki je deloval srodl 15. stol. nu Kranjskem. Janez je bil sin slikarju Friderika lz Buljaka, ki je 1. 1438. delal v Ernestovi kapeli v Millstut tu. Bil je ljubljanski meščan. Ohranile so so nnin signlrane sliko v presbiteriju in nn fasadi cerkve sv. Nikolaja na Visokem, v vsoj notranjščini na Muljavi, stilistično nedvomne in datirane pa v presbiteriju cerkve na Kamnom vrhu v Suhi krajini (145D). Janez je, kakor doknzujo primerjanje toh njegovih slik z onimi v Ernestovi kapeli, učeneo svojega očeta, katerega slog so čuti v vseh njegovih delih. V tipih, v podajanju prostornine in gubanju oblek se giblje še v tradiciji, katere podlago tvori slog koneo 14. stoletja. Izrazit in svojstven je njegov tip posebno brezbradih lie. Njegova dela, posebno svodi prosbitorijev, imajo odlično dekorativno kvaliteto. Posebno odličen je po svoji barvnostl presbiterlj nn Kamnem vrhu. Zelo mojstrsko Bta tu kom-ponirnun v trikotno svodno polje klečeč angel in njega pendant bujno listnata rastlina, ki nosi nu enem naprej visečih svojih listov v zelenkastem osnovnem tonu v listno ploskev dabnjen človeški obraz (nvto-portrott). Njegov votlvni avtoportret se je nahajal na fasadi cerkve na Visokem, a je v zgornjem delu uničen. V Jnnezovem delu prevladuje tradicionalni idealizem in so kažejo šele prav rahli zarodki realizma druge polovico 15. stoletja. Zlata maša prof. dr. Gregorija Pečjaka Na Veliki šmaren bo ob 10.30 opravil v cerkvi sv. Jakoba svojo zlato mašo 6. kanonik dr. Gregorij Pečjak. Vsa slovesnost bo kar so da Bkroinna po želji g. jubilanta. Med mašo b0 ljudsko petje po besedilu, ki ga oh vstopu v cerkev dobi vsakdo skupaj s spominsko podobico. NK Naročniki B*AŠE KNJIGE" . . IZŠLA STA ROMANA: Salminen: Katrina Hiinermana: Oče Damijan Dvignite knjigi v Ljudski knjigarni Hud vihar s točo v Ljubljani razmeroma .soboto jc bila dosežena ta ithovnu temperatura, kajti dnevni mak uHunos, a ti nočeš. Narobe: samo žalost in skrb prizadevaš tistim, ki ti želijo dobro.« Borjeve svetle oči so proseče gledale v Jankove temne. »Go-gospod Janko, ali — ali bo-bo-sle res povedali o-o-očetu?« »Borjn,« je Petrušič poostril glas^ »tvoja laž zasluži kazen, sicer mi boš loga' dalje.« Grešnik je tiho gledal v mizo. »Ali mi obljubiš, da nikdar več ne 1 boš tega storil?« Borja je posmrka! in prikimal. »Obljubiš, da se boš zamolčano tvarino naučil v štirih dnevih?« »Da.« »In da boš profesorja prosil, naj te čimprej pokliče pred tablo in izpraša?« »Bom.« Petrušičev obraz ie spreletel zadovoljen nasmeh. Kaj bi takoj s palico! Poskusimo z dobro besedo. Če ne pojde, palica ne uide. Pobožal je Borjo po mehkih Veli. »Če mi še kdaj napraviš kaj takega, Borja, potem odidem od vas, čeprav sem prebil tu štiri leta.« Ustavil se je pri oknu in pogledal na ulico. Vse sivo, umazano, mokro in mrzlo... in vendar se bliža pomlad. Zafulo se je trkanje in vstopila je Borjeva šestnajstletna sestra Majda. »Pismo, gospod Janko.« Po svetlih laseh, spletenih v dve dolgi kiti, po sinjih očeh in nežno-poltem obrazu jc bila Majda čisto )>o-dobna bratu. Petrušič je pretrgal ovoj in bral. »Dragi, ljubo bi mi bilo, ako bi se nocoj mogla sniti s tabo. Vem, da si obložen 7. delom, toda kratek oddih ti bo samo koristil. Prosim te, oglasi se pri nas okoli 06mih. Tvoja Mojca.« Nasmehnil se je. Majda je upirala vanj svoje zvedave oči. Spogledala sta se. »Majda, mi hočete zaigrati Gouno-dovo Ave Marijo?« »Prosim!« je veselo vzkliknila. »Tukaj,« Prikimal je in dekle je odhitelo po violino. »Borja, zdaj se pojdi učit! Ne pozabi, kaj si mi obljubil, če hočeš, da ostaneva prijatelja. Nocoj pred večerjo bova imela še aritmetiko.« Majda se je vrnila z glasbilom in notami. Medtem ko je uglašala strune, se je Petrušič naslonil na stol in zastrinel skozi okno. Majda je odigrala preludij in fant je zapel z žametnim tenorjem. »Ave Maria, gratia plena...« Pesem je krilila v višino, se nižala, drhtela med stenami ozke sobe. Jankov glas je bil poln nežnosti in glas violine je bil kakor čustvo prve dekliške ljubezni... »Sancta Maria, mater Dei...« '