SL C. V Trstu, v snboto 11. fcbruvarja 1882. Tefeaj VII. DINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. m • V »Jinouli J* mol!« »EDINOST« i/haja vsilto sabato zjutraj; «ena za vso leto j.) 4 tfld. 40 kr., za polu leta 2 #ld. 20 Ur., /.u iSutrt lota I glk misi lire/ ebno vrodnontt no iij vračaj). — /nitrati (rasni vrsti naznanila in p nlanke) *> z aračuiiijo p <> pogodili -v ceno; pri kratkili oglasili z drobnimi črkami »i plačuje za vatiko buaudo 'J kr. ' Pot do večjega napredka in blagostanja. (Konec.) K povekšanju občinskega in tako tudi splošnega blagostanja bi služilo in gotovo jako dobro vpljivalo prostfjŠe gibanje občin v njihovem področji, združeno z izpeljivimi in praktičnimi postavami. Taka postava, po kate rej bi se občine gotovo prosteje gibale, in katera bj odvrnola mnogo uboštva, bila bi postava, po katerej bi občine v opravičenih slučajih nemaničein beraške ženitve lahko zabranjale. Blagonosno I)! vpljivala postava tudi, da bi občine svobodneje smele varovati lastnino svojih podložnih občanov, tor sploh postava, po ka-torej bi občine smele ukrenoti ter storiti vse, kar bi k povekšanju občinskega blagostanja za dobro spoznale. Tako na priliko bila bi postava o zasajanju gozdnega in sadnega drevja neprecenljive važnosti. Taka postava bi morala velevati, da mora vsak gospodar, kateri iina pripravno zemljišče, bodi si za zasadlio gozdnega ali sadnega drevja, z jednim ali drugim drevjem gaobsaditi. Da 1)1 se pa ta postava tudi istinito Izvrševala, ter ne ostajala le na papirji, kakor driizih več, morala bi v sebi obsegati §, kateri bi županom pod ostro odgovornostjo nalagal dolžnost, vsako ieto dvakrat, namreč: spomladi in jeseni z dvema svetovalcema ali odbornikoma iti pregledat vseh občanov zemljišča, ali so zadostno in v pravej meri z sadnim, oziroma gozdnim drevjem zasajena. Kdor rastejo stara, nič vredna drevesa, moral naj bi jih vsak gospodar iztrebiti, ter na dotični prostor mlado drevo vsaditi, prav tako obsaditi tudi prazni prostor. O izidu bi morala potem županstva vestno poročati političnej gosposki, katera naj bi zani-karneža dostojno kaznovala, ter ga tako prisilila k spolnovanju dolžnosti, katera mu je v njegovo blagostanje. Kaj koristijo deželi deželni gozdni nadzorniki, kateri nadzorujejo najbolj inesto, v katerem živč? Ali ne bi bilo na pravem mestu, ako bi morali enako deželnim šolskim nadzornikom, ob določenej dobi obiskati tudi deželne občine, ter se prepričati, kako stojć z gozdovi in sado-nosnikl, in tako po zadobljencm resultatu na višjem mestu stavili svojo predloge, po katerih naj bi potem občine ukrenole, kar bi bilo um —n BBaB——« Podlistek. Odlomki iz mojega dnevnika. (Spi »uje Samovič.) (Dalje) Mej tem, ko smo se počasi proti Magentl iu Milanu umikali, imeli smo mnogo majhnih bojev na prednjih stražah, večkrat smo kacega ujeli in tudi en oddelek Zuvavov smo zasačili. Prignali smo jih v vas Magcnto po noči 2. junija. Da smo ujete stražili, to se umeje samo ob sebi. Tudi Itepnik je moral stražili pred županijo, kder je bil Štab in ujetniki, pa on ni znal, da so tisti črni, o katerih mu je Flajšman toliko pripovedoval. Ko se je zdanilo, zadela ga je straža ob 4. uri zjutraj, plaho je v liratn pogledoval po tleh ležečo čudno obrasle grde možake, v rudečih hlačah, modrih karaižolah in rudečih kapah. Najbolj je na to pazil, kde imajo te zveri mačke skrite, vedno se je okrog sebe oziral in rad bi bil kaj plačal, da bi bil kodo drug mesto njega tam pri strašnem hramu stal, Flajšman je bil prvi, ki jih je šel glodat, vedoč, da Repnik na straži stoji. Od daleč ga je opazoval, premišljeval je, kaj bi storil, bi li Repnika malo ustrašil, a kali? Zdaj stopi blizu Ropnika in ga vpraša: Ti soldat sedem žalosti, ali kaj vidiš, kil« imajo v odpravo zla in v zboljšanje potrebno? Ako bi se tedaj področje občin tem načinom razširilo, rodilo bi to tisočem! sad, katerega bi se naše slovensko ljudstvo leto za letom bolj veselilo, ter se tako povzdignolo do večje stopinje omike in blagostanja. V poslednjih letih se je tudi nmoRO na to delalo, da bi občine vsako leto po jednega, za to sposobnega fanta pošiljale v živinozdrav-niško in podkovsko šolo v Ljubljano ali katn drugam. Hcs, ne moremo si boljega nasveta misliti, vzlasti pri sedanjih razmerah tie, ko naša živinoreja šo ni na istej stopinji, na katerej bi morala biti, da bi kmetovalcu dovolj dobička donašala. Ali prašanje jo: so pa naše uboge občine ludi zmožne fante pošiljati v take Šole? Kratek a istinit odgovor: ne. Ne rečem, da bi se no našla občina, katera bi zaradi materijalnih razmer ne bila zmožna tega učinoti — ali koliko se nahaja takih občin? I3ele vrane so mej množino slovenskih občin, katere pri svojih pičlih — ali celo nič — dohodkih, najpotrebnejših občinskih potre!) pokrivali ne morejo, kamo li, da bi mogle na lastne troške kakega fanta v katerej šol' vzdržuvall? Mogoče, da se bode teoretičnemu poznavatelju stvari to čudno zdelo, ali takemu jaz odgovarjam: prijatelj, potrudi se v kako slov. občino ter povprašaj po računu dohodkov in troš-kov in zagotavljam te, da bodeš k tnalu drugače mislil. Zakaj no bi se tedaj tudi v tem obziru pomagalo slov. občinam? Deželni zliori in odbori, kde so vaše oči, katere bi Imele vedno skrbno gledati na revo in tugo, ter sploh na potrebe kmetskega stanu, katerega zastopniki ste? Posameznim dijakom in nemškim glediščem se dovoljujejo nagrade, a naš ubogi slovenski narod, kateri v blagostanje skupne domovine žrtvuje imenje in premoženje — da — cel6 lastno krv, — pa ni vreden, da bi so mu sem ter tja vrgla kaka drobtinica male štipendije, s katere pomočjo bi se kateri kmečki sin umnega kmetijstva, živinozdravništva in podkovstva izučil? Tukaj tedaj je deželnim zastopoin razgrneno širno polje, na katerem I>1 mogli predelati obilo dobrega sadu. Naš slovenski kmet je bistrega uma, maisikaj bi spravil na dan, ter pomagal si do veče omike in napredka — a žalibog, preslab je, da bi mogel se sam iz svoje moči po-vzdignoti do vočjega blagostanja in omike. Sedanja vlada si res mnogo prizadeva, da bi se kmetlfiki stan pov/.dignol, ali dokler hode mačke spravljene? ta mu odgovori, da ne vidi, da si je uže tolikokrat pogledal. VeS kaj, reče Flajšman, sinoči, ko smo jih ujeli, v kumile so vse mačke spravili, tain v farovžu so, in ob 6. uri, ko z straže prideš, moral jih bodeš krmit, tako je avtman ukazal; ker pa vem, da ne maraš z mački opravila imeti, pojdem pa jaz na mesto tebe krmit, ti pa za šnops daš. Repniku se je kamen od srca odvalil, ko jo izvedel, da neinajo Znvavi mačk pri sebi in da jih ne bo on krmil. Umazani Zuvavi so začeli vstajati, nekateri so prišli k oknu, črni ko oglje, kazali so mu belo zobe, da mu je kar vso po hrbtu mrgolelo; držal se je kolikor mogoče daleč od okna. Ko je prišel frajtar, da ga pro-meni, ni utegnol v redu straže izročiti, kar brez komande je popihal, da se mu je vse smijalo. Stupica je prišel k Hepniku ter rekel: Per mej dunaj, zdaj poj demo fulrat, zdaj pa šnopsa, ali pa — pojdeš futrat mačke, ki so kakor risi. Sli so tekoj k nekemu prodajalcu in tam so pili, dokler nisem segnal te svojati h kompaniji. Hilo je 3. junija, polk za polkom je primar-širal v Magento in nje okolico, to je bilo vse križem, kajti pripravljalo se je na boj, ki je drugi dan bil tako krvav in prvi najhnji, gro-zneje od Montebela. Pri bataljonu smo imeli jako dobro godbo, kapelnik, će prav je imel nos rudeč, ko sneinik, si. vlada na najvažnejših mestih trpela le take faktorje, kateri njenim dobrohotečim naredbam naravnost nasprotavajo in katerim so potrebe našega ljudstva deveta briga, nikdar se ne vres-ničijo njene željo in naredbe, ker v prvej vrsti trebamo takovih faktorjev, kateri bodo poštena prizadevanja si. vlada tudi podpirali in nje naredbe izvrševali. V dokaz resnico navajam samo deželni (nemčurski) zbor kranjski, kateri je vse v blagostanje dežele stavljene predloge gg. narodnih poslancev naravnost in brezobzirno zavrgel. Ima od takih, deželno blagostanje podirajoči h faktorjev, bodi si vlada ali ljudstvo, česa i pričakovati? — Nikdar ne bodo slovela naša dela, dokler bodo narodu nasprotni zastopniki voljeni v njegove zastope, ker njim ni za ljudstvo in njegovo blagostanje, temuč za strankarske in sebično namene, kar nam njihova dosedanja dejanja dovolj jasno označujejo. Slavna vlada bi v povzdigo občnega blagostanja in omike storila velikansk korak, ako bi podrla ono staro krivično ograjo, katera zapira našemu narodu pot do poštene in prosto volitve svojih zastopnikov, ter mu z pošteno — ne strankarsko postavo — tako rekoč podala luč, katera bi ga vodila k temu, kar je prav in dobro. In naša obrtnija? bi 11 ne bila lahko ne le večja nego je, temuč tudi po okusnih izdelkih znamenitejša? Slovenec je kakor nalašč ustvarjen za obrtnijo, kar nam potrjujejo mnogih samoukov izdelki, katere so uže večkrat sami dovršeni tehniki hvalili. Le eno slabost namreč ima: da je pri vsej svojej nadarjenosti premalo podvzeten, čemur bi se dalo odpomagati, da bi vlada na zmožnosti Slovencev malo več ozira jemala, In pa slovenski domoljubi naj bi prosto ljudstvo unemali z besedo, izgledom In dejanjem do večje podvzetnosti. Kolik napredek bi se storil tem načinom v vseh strokah ohrtnlje, katera je t marsikaterem kraju šo v tujih rokah. Naj omenim le neke — sicer po dozdevku neznatne — a vendar znatne in denar donašajoče obrtnijo, nainreč; izdelovanja opeke. Poglejmo: Ralijan priroma ubog, lačen, raztrgan v naše kraje; ljudstvo se mu smeje, ko na hrbtu nosi ilovico, ter jo z nogama gnete in pripravlja za opeko. Ali on se še bolj smeje, ko lepe novce v Italijo pošilja, zraven pa sam dobro živi, lepo se oblači in obuva, da je bolj gospodu, nego navadnemu delalcu podoben. Ti, dragi rojak, pa od strani gledaš, ter ki ga jutranja zarja obseva, bil je izvrsten, naša lovska godba je veljala za eno izmej najboljših. Će ni kapelnika bilo, vodil je godbo višji lovec Gubička, katerega želja je bila, da bi se vse vode v vino in pivo spremenile. Njegove zveste tovariše, Vrano, Peteršilko in Hradenickega, imenovali smo šnops-kvartet, ako je človek mimo njih šol, precej je lahko sodil, da je v bližini žganjerija in kapelnik je celo govoril, da vsi štirji vkup lahko plinovo tovarno predstavijo, samo klinček bi trobalo užgatl, pa bi gorelo. Drugi godci so bili skoro tem enaki, dobri pijanci, pa izvrstni godci. Nek Škrabička jo bil večkrat pijan, ko je piskal na svoj klarinet, držal sekirce v roki, pa je mižal, a vendar se ni molil. Zunaj Magente je stala lepa vila, bila je sicer od grofa in njegove družino zapuščena, pa kmet, ki je polje obdeloval, stanoval je na velikanskem dvorišči v o Uočenoj hiši, Godba z vso svojo prtlago je bila v nekej šupi vkvartirana; Gubička si je zbral za svoje stanovanje prazni svinjak, tain je imel mir, le kaka podgana mu je prejedala žepe in mavho, v katerej so bile krušne drobtiuce, iu kak p.ijclc se mu je spustil iz višine na ru leči nos, prognal ga je s tabakom, kateri je vedno pil. Vrana je le premišljeval, kako bi se kaj pijače dobilo, znal je dobro laški, nagovarjal je kmeta, da mu dobro plača, če mu prinese vina. Kmet ni vedel, kaj l>i storil, praviš: da, da; vidim! Da, tudi to delo, kat.-ro se nam domačinom neumno zdi, dobiček donaša. O, donaŠa ga, donaša, kajli na li-•oče goldinarjev odnoso Italijani iz naš; domovine za samo opoko, brez dritzih zaslužkov, s katerimi zopet drugo vrslo tisočev i/, naše domovine odnesč in odpošljejo. Domoljubi slovenski! pričnimo enkrat ozbiljno delovati, ter popidjimo ubogi narod k delu, kder ga čaka gotov zaslužek, ter otmiino f>a sedanje mlačnosli, katera mu je toliko Škodljiva 1 Koliko bi lehko naši domaČi zidarji zaslužili, ako bi ne bila skoraj vsaka večja zidarija v italijanskih rokah. Da, porečo mi kedo, saj bi tu li domaČi zidarji lehko zaslužili, ako bi znali tako delati, kakor italijanski. Temu pa moram saj nekoliko ugovarjali, saj toliko kolikor resnica pripušča. Iz zgodovine nam je znano, kako so uže v starej dobi pri drugih narodih cvele vede In umetnosti, katerih razvi tek je pi dolična vlada tudi močno podpirala. Ubogi Slovenec — kar je uže v začetku tega spisa omenjeno — moral se je pa krvavo boriti, da t>> zapadel britkoj sužuosti, mej leni, ko so drugi narodi se v miru razvijali v lepili vedah in znanostih. In tudi v poznejšej mirnej dobi se za ubogega Slovenca ui nihče menil, da bi ga bil vsaj malo podpiral in mu pomagal do viSjc omike in blagostanja. Sedaj nam bode tedaj lahko umoti, od kol izvira in čemu je pripisovati večje znanje, katero so vzlasti v zidarskih delili Italijanom prisoja. Vendar so Slovenci ko samouki tudi uže dospeli do neke stopinje znanosti v tej stroki, kar nam potrjujejo izreki nemških iu celo francoskih inženirjev, kateri so slovenskim zidarjem, kar se tiče trpeŽnosti dela, mimo italijanskih prednost dali. Vse to kaže tedaj dovolj jasno, da Slovencu ne manjka druzega, nego i/.datue materijalne podpore, s katero pomočjo bi se v vseli vedah in znanostih bolj olikal, ter dospel do tiste stopinje znanosti, katero zavzemajo drugi narodi. Slovenski društvi »družba sv. Mohoraa in »Matica slovenska« imati tukaj kaj Izvrstno in smelo trdim: dolžno nalogo, katere napram narodu še nisti izpolnili. Drugi narodi imajo už« zdavnej svoje tehniške knjige, katerih, žulibog, poduka želni Slovenec pogreša. Koliko bi nam Slovencem zalegla knjiga o zemljemerstu, v katerej bi ob jedne.n bila zapo-padena zidarska tehnika, to se ne da preračunlli, vina je bilo obilo v kleti, ali bal se je, če vojaki to zvedo, da pojde vse brez plačila iz kleti. PeterŠilka je za njim poslušal pogovor, mislil si je, Če le po viua pojde, precej bom znal, kde ga ima, a potom —zatraceni Črti--. Kmet se jc dal zapeljati Vrani, dišali so mu srehrnjaki. V mraku sta se plazila dva človeka, nihče ju ni videl, kakor PeterŠilka in Gubička, prvi se je namreč v svinjak polihoma zmuznol, in razodel svoj načrt zaradi vina. Gubička jc bil ves nemiren, ko mu je PeterŠilka pripovedoval, precej je segel po inavho, vzel kos mesa iz nje, ter se s kruhom tako natepaval in dobro solil, kakor bi bilo za stavo šlo. Kmet in Vrana sta namreč razmetala na tihem kup suhega gnoja, tu so bila vrata v klet, kmet liho odpre in za saboj zapre. Vrana ni imel posodo, vzel je torej se sabo Instrument, ki je največji bil, i ko se je nalit sam, nalil je potem še instrument do vrha. Tiho se zopet priplazila iz kleli- Vrana je čez svojo trobento plašč ogrnol in počasi stopal, bal se jo vsako kapljico izliti. Kmetu jo rekel, da mu bo potem zaplatil, da ima novce v tolečjaku. (Dalje prihodnjič.) EDINOST. ohs^^u 13.728 prebivalcev in lo: 2101 mohame-ilain ev, 11.6?5 Srbov in dva katolika. Stolar, najstareja In močneja trilnjava po«l planino Hrguda z 276'! prebivalci, mej temi t?6»raohamedancev, 71"» Srbov in 181* katolikov, ves kotor ima 12.01)4 stanovnikov, mej temi 5029 mohamedancev, 3)65 Srbov In 3'il0 katolikov. Nevesinje, poznato mesto od zadnja vstaje pod turško vlado, stoji na ncvesinjskem polju, (] ur o I Mostara otdaljeno z 770 prebivalci, mej temi 621 mohamedancev, 129 Srhov in 7 katolikov, kotor obsega 12.325 prebivalcev, z 3330 inohamedanci, 88S0 Srhi in 1(19 katoliki. Konjica, mesto na glavnpj cesti mej Mostarom in Sarajevom, ob levej obali Neretve, 7 ur od prvega in 12 ur od zadnjega mesta otdaljeno, rodovitna okolica z vinom In sadjem, katero se daleč po Bosni razvažu, ima 1U09 stanovnikov z 997 mohamedanci, 30 Srhi in 2G katoliki, kotar obsega 16.664 prebivalcev, mej temi 9862 mohamedanov, 2170 Srhov in 4573 katolikov. Foča, lepo in veliko mesto na vtoku Ćeho-line v Drino z 2068 prebivalci, mej temi jo 2329 mchamedancev, 618 Srbov in I katolik, ves kolor ima 25.25 » stanovnikov, z 17.9U6 mohamedanci, 7343 Srhi in t katolikom. Številko prebivalcev, posneto iz ljudskega vradovnega Stenja leta 1879 jasno kažejo, da Srbi največjo rolo igrajo in da se niti eden katolik vstaje ne vdeležuje. Dan za dnevom prihajajo vojaki, vsa Hrcegovina jih je uže polna in k malu prida dan, ko stopijo v ofenzivo zoper upornike. Kaj pa bo poleni, ko se upor zatre, in zatre se gotovo v kratkem, kdo nam to pove? Če se uprava ne prelrugači, slabo bo i novih uporov ne bo koncu. V Bosni je dozdaj Še vse mirno; drugikrat kaj več, če Vam je drago.*) ranjenih. Uporniki so se na obeli krajih morali umaknoti. Zadnja poročila pa tr l \ da sc uporniške čete manjšajo. Gotovo so sprevideli, da je upor brezvspešen; tudi Krivo8j*nl se dogovarjajo o tem, ali ne bi prav bilo, da se podvržejo. Upora ho tedaj k malu konec. Državno gospodarstvo na Ogtrsktm je vsako leto slabše. Leta 1875 je Ogrska plačevala 71 milijonov obresti za svoje dolgove, lani pa uže 117 milijonov! Narodno premoženje vsled lega čedalje holj peša, ljudsko Izseljevanje pase množi. Naj se Mapjnri Šopirijo pred svetom z svojimi honvedl, naj rožlajo sč sabljo in gonijo visoko politiko, naj šiloma pornadjarujejo druge narode — vse to jih ne otme groznega propada; uže zdaj so pravi gospodje na Ogrskem — judje! Vnanje države. Garibaldi, o katerem so zdravniki izrekli, da mu ni več pomoči, začel je okrevati. 75 letni mož ima krepko natoro. Znanega Kalkova je ruski car imenoval za tajnega svetovalca. TvrUo pralanje zopet močno zvonf na ušesa evropskej diplomaciji, ker povsod se kažejo potresi, ki v prah val6 turško poslopje; najhujši potres pa je zdaj v Egiptu, kder neredi in upori kličejo Angleže in Francoze v deželo, pa tudi Turčija išče tam svojega vpliva. Husija, Nemčija, Avstrija in Italija pa delajo Francozom in Angležem nasproti. Kažo se tudi znamenja, ki prorokujejo hude hoje mej izlamizmom i krščanstvom. Zarad nesrečnega Turka bo še v po-tocih lila kri. Guiteau obsojen. Iz Vašingtona se poroča, da je sodniji zavrgla preJlog glede nove ka-zouske obravnave zoper morilca Guiteau, ter tega k smrti obsodil i. Izvršitev smrtne sodbe Je določena na 30. junija. kajti slovenski zidarji bi se je gotovo z velikim veseljem popiijeli in posluževali. Da pa istinito kedaj na višjo stopinjo omike in blagostanja dospemo, treba je; 1. Da slavna vlada odstrani vse tiste faktorje, kateri gledajoči le na samostalno korist ovirajo njeno in drugih poštenih ljudi delovanje, ter tako močno zadržujejo občno blagostanje; 2. da slavna vlada tudi nam Slovencem s postavnimi in drugimi sredstvi pomore do višje jzobražbe v vseh strokah vede in znanosti — in to v našem materinem jeziku; 3. da vsa slovenska društva, slovenski zavedni in odlični domoljubi v resnici in energično delovati začno, ter z svojim duhom navdajo narod slovenski, z duhom srčnosti In podvzet-nosti, kateri je v izvršbo večjih podvzetji nad vse potreben. Nadelo torej, dragi slovenski domoljubi I Polje bode rodilo, ter donašaio stoterni, tisočerni sad I /. Dopisi. Iz tržaške okolice 8. februvarja. Beseda, katero je napravilo opensKo »Bralno društvo« dni 4. t. m. izpala je v vsakem obziru sijajno, Posebno se nam je dopala gluma: »Stempihar mlajši«, katero so tamošnji domači diletanti izredno lepo igrali. Tako naravno, ne-posiljeno predstavljanje sc res mulo kde vidi. Ker se mi ne zdi primerno, da bi gg. diletante po imenu zapisal, nuj jim tu v obče slavo izrečem v svesti, da je njih predstavljanie bilo vredno vsacega mestnega odra. Dopadalo se je tudi petje in dvogovor, kateri sta dotiČnika v narodnej okoličanskej obleki kaj lepo izvedla. Hvaležni smo openskemu »bralnemu društvu« za tako lepo veselico, ki se je v najlepšem redu v občno zadovoljnost izvršila. Po besedi se je mlada kri kaj čvrsto sukala po lepo ubranej godbi vojaškega septeta. Slava 1 V Dulovljah na Krasu 2. februvarja. Štev. 1. »Edinosti« jo objavila zamudo novih volitev v naš občinski zastop. Veseli nas, da se je onej opazki takoj ustreglo, kar je vsakako hvale vredno. Uže 18. januvarja jo bila nova volitev. Gosp. župan jo prečital postavo, po ka-terej se imajo volilci ravnati; sestavljena komisija je potem naznanila, da so trije starašine v zamudi z računi, i da zarad tega sicer sinejo voliti, a ne voljeni biti. Izvoljeni so bili pri vo-lilvl: Valentin Tavčar, Ivan Zlobec, Miha Rcbec, Juri Gomi\el, Miha Ž vab, Andrej Suc iz Duto-velj, Ant. Tavčar, Ant. Tavčar, Ant. Tavčar, Andrej Tavčar iz Krepljen, Miha Tavčar, Josip Lavrenčič iz Godinj. Volitev se je vršila v pravem redu, zato gre čast pazljivej komisiji i županu predsedniku komisije, ki nam župani uže 17 let, pi so je zavoljo mnogih obteženih opravil uže poprej kandidaturi odpovedal. Mi hi bili vsi radi starešine iti župani, kakor vrabci, ki neprenehoma žvrgole in tu pri nas pravijo, da takrat ti tiči zbirajo župana, ali hočejo biti županje; a ti vrabci nam delajo več škode, ne^o koristi, zatorej jih bode treba loviti. Proti volitvi pa so se nekateri občinarji pritožili, da ni bila pravilna volitev, voditolj te pritožbe je pa en starešina, ki ni bil vnovič iz voljan in je več podpisov nabral. Ne bodimo kakor so naši tiči vrabci, ki vedno čivkajo, novo starešinstvo nam gotovo tudi tak dohodek izkaže, kakor ga je poprejšno. Občinarji imamo popolnoma zaupanje v novo Izvoljene starešine in ko bi se res razpisala nova volitev, pokažemo, da smo stanovitni i pravi možaki, da po svojem prepričanji izvolimo prav tisto starešine, katere smo zdaj volili, i da ne bomo poslušali vrabcev, teh naših tičkov, kako žvrgolć: župan ti, župan jaz. V ijubljanl, 8. svečana. (Volitve. Vesteneck. Matanovič). Za prihodnje volltv« v naš mestni zbor, če tudi bodo razpisane stoprav konec tega ali prve dni prihodnjega meseca, dela protinarodna stranka uže velike priprave. Na tihem so osnovali naši nasprotniki nekako zvezo mej seboj in agilujejo uže sedaj z veliko pridnostjo in vstrajnostjo, in bati se je — pri neslcrbnosti in vednem odlašanji naših krogov — da ne brez \spelui. Pozor to raj 1 Kakor vselej pred volitvami, zavil se je nemčurski volk tudi letos v nedolžni ovčji kožuh, da bi lažje slepil in da bi sc ne spoznala njegova čud. Kdor ima priliko opazovati naših nasprotnikov socijalno živenje, vidi, kako sladki in prilizljivi so uže zopet post ili proti volilcem, kako taje Bovražne svoje namere proti Slovenstvu, kako zanikajo proti lahkovernim volilcem vso politično važnost mestnih volitov sploh in vzlasti prihodnjih; Češ, le blagost ljubljanske občine in skrb za nje premoženje jim je v mislih. Ali kdor pozna te volkove v ovčjej obleki, ve, kaj to pomenja. Pozneje, to se ve ako lepe besede ne bi zadostovale, pridejo, kakor vsako leto, tudi pretnje na vrsto. V tem se odlikujejo vselej denarni zavoli, kakor hranilnica, cskoinptn i družba itd., hišni posestniki proti svojim najemnikom, posebno p.i razni uradniški predstojniki proti svojim podložnim. Pretnja s konduito, z avanzovanjem in drugimi uradnimi pobolj'ki igra tu veliko nalogo. Tudi spekulacija na političen prevrat, kakor sa čuje v ustavovemih družbah za vrčkom pive, in s prevratom o.Mike za izdajice, morajo služili ko sredstva za agitacijo. Značaj tacih uradniških predstojnikov nstavoverue šole je dobro osvc.ila Vesteneckova pravda proti »Tribune« na Dunaji. Ustavoverstvo, in če treba, tudi proti vladi in zakonu je najpotrehniŠa lastnost uradniku; to je plašč, s katerim pokrije celo svojo nesposobnost. V imenu ustavoverstva dela opozicijo vladi, v imenu ustavoverstva sili na vsak dovoljen in nedovoljen način svoje podloŽnei da glasujejo pri volitvah proti vladi. Kakor je rekel dr. Kopp, zagovornik Vesteneckov, celo hvalevredno je, da so upre uradnik vladi v imenu ustavoversrva, in če prav tu in lam slabo u raduje. Ako bi imelo vse uradni sivo take nazore — potem ubogi narod, uboga Avstrija I — Ali še bolj, nego tem pojmom, čudili smo se pri poročilu o Vesteneckovej pravdi, kako so njvmu m ljubo priče smešili in žalili, ter kako so dobili in smeli pročitati toliko za tožitelja ugodnih strogo uradnih spisov, ako velja zakon o »uradnej tajnosti«! Morebiti so izvzeti okrajni glavarji? Prodrznost in resnicoljubnost Ve-steneekovo osvetljuje tuli to, da je pred sodiščem smelo trdil in se Rklieaval, da na njegovo vlogo, v katerej prosi za preiskavo zavoljo znanih nočnih dogodeb v Litiji, deželna vlada ni ničesar odgovorila, češ, ker ničesar nj bilo. »Lalb. Wochenblatt«, ki je bil temu posvetil poseben uvoden članek, pa je moral preklicati v zadnjem listu in objaviti po ukazu deželne vlade, da je Vesteneck dobil odgovor na svojo vlogo uže 28. marcija 18S1. v tajnem ukazu št. 0. Pr. Tedaj je Vesteneck proglašen za laŽnika v svojom lastnem lisku t Omenjeni listič je tudi trdil pred tremi tedni, da je bil znani Pero Matanovič, katerega jo zaprla one dni Tržaška policija, 13. min. m-v Senožečah, kder je pravil od sebe 150:) dogodeb iz svojega junaškega živenja! Zunanja oblika in slog te novice je naredil na bralca jako smešen vllsk in vsakdo je uže prvi hip videl, da je imel kak šaljivec za norca ta listič. 1500 junaških dogodeb! loje še nad 1001 noč. Ako bi pripovedovanje trajalo samo 5 minut za eno dogodbo, ne smel bi ubogi Matanovič ni jesti, ni piti, ni spati, ampak v eno mer, brez prestanka, govorili in to bi trajalo: 5 dni, 5 noči in 5 url Iti »VVochonblatt« pravi, da je bil Matanovič samo en dan v Senožečah I Č. Iz kotortk« Boke 28. januvarja. Pri nas v Dalmaciji se skoraj v vsakem listu čitajo prepiri. »Srpski list« i »Narodni« imata borbo drug proti druzemu. Žalostno je gledati borbo mej brati. Mi ne znamo, doklej bo to trajalo i kako srečo i korist more to prinesti narodu i njegovemu napredku. Istina, da nismo pozvani presojati prepira, a svobodno nam jo obžalovati našo neslogo. Naši i našega Slovenstva protivnici jedva čakajo, da se mi moj sabo zavadimo i pokoljemo, da bi lažje v motnej vodi ribe lovili. Ta istina nam bi morala oči odpreti, da drug druzemu podamo roko bratske sloge, vzajemnosti in ljubezni. Ali morebiti nemamo na političnem polji mnogo družili upornikov, s katerimi se moramo dan na dan boriti ter trpeti mržnje v siromašnoj, našej zemlji, da Iščemo nemira i nesloge, kakor da bi nam to pognalo zeleno lavoriko? Da, dragi moji bratje, teške so naše okoli nosti v vseh obzirih, in zato, ni li teško rodoljubnemu srcu gledati, da se njegovi bratji prepirajo, kakor ne hi bratje bili ene slovenske majke in enega očeta Slovena? V interesu naše vzajemnosti iu v intereBU občnega rodoljubja poživlja tedaj sveta, najsvetejša dolžnost stranke, da se pomire, da druga drugej poda bratsko roko ljubezni in vzajemnosti, da se dalje ne bodo godili tiko žalostni prizori v našej mučnej i si-roiuaSnej domovini Dalmaciji, saj smo bratje i naj se križamo, s katerim koli križem, ker to ni bratski i še manji človečanski, da jedno-krvni brat krivo gleda jednokrvnega brata, kakor svojega krvnika, i na to nas vpoluje beseda našega zveličarja, ki veli: *Ne stori drutemu tega, kar ne želii, da bi tebi on storil«, da nam se ne bi reklo: •Od tebe tvoja propast, I\raeV« X. Iz llo%ne na svečnico. Vulkan, kateri je uže dolgo časa gorel, razpršil se je in pognal silen ogenj od Bileka preko Stolca, Nevesinja do Konjice in Foče. Bilek, starodavni grad, stoji načrnogorskej meji, ima 236 prebivalcev, mej temi 125 mohamedancev, 109 Srbov in dva katolika, ves kotor Politični pregled. Notranje dežele. Vgosposkej zbornici se zdaj obravnuje zakon o češkom vseučilišči in upati jo, da se sprejme po določilih poslansko zbornice. Avstrijska delegacija je zadnjo nedeljo, oger-ska pa v ponedeljek svoja dela izvršila, obe sto dovolili zahtevanih osem milijonov, da se zaduši upor v Hrcegovini. Zelo zanimljiva jo nedeljska seja avstrijsko delegacij?. Skoro vsi govorniki so poudarjali uzroke, iz katerih je vstal upor, to se ve da vsak z svojega stališča. Knez Czartoiyski je gotovo prav imel, koje poudarjal, da jo uprava premalo narodna, tako tudi g. dr. Kluič, ki jo trdil, da je uprava premalo slovanska, pritrjujemo tudi Plenerju mlajšemu o tem, da se vlada preveč na Turke naslanja, nikakor pa ne o tem, naj hi se obsolu-tizem uvel. Minister Szlavi pravi sicer, da je v Bosni i Hrcegovini mej 774 uradniki 621 Slovanov, priznava pa, da se vi ida opira na bege. Kaki Slovani bo pač ti uradniki, o katerih minister govori, o tem bi se dalo marsikaj povedati* Poslanska zbornica zdaj obravnuje proračun in llnaučiii zakon za leto 18>2; davek na pe-trolje, ki jo prav z luj na vrsti, provzročil je dolge razgovore i hudo si stoje stranke nasproti; boj je težek i zelo nevaren, ker levica vse moči napenja, da bi zmagala i minUhrstvo po lila, nevarnost je zato velika, ker poslanci na desnici o tem prašanjl niso prav jedinih misli, vendar je upanje, da zmore desnica, ker tu gre tudi za ministerstvo. Mala loterija se ima Sčasoma odpravili, zato bo uže letos le 26 srečkanj, i se bodo manjšale od leta do leta; doslej jo bilo na leto 30 srečkanj. Zmanjša se tudi Stavilo kolektur uže letos za 200. V Levovu in več drugih krajih v Galiciji je zaprla zadnje dni policija mnogo Rusi nov, mej njimi enega dvornega svetovalca, dva profesorja, onega pravoslavnega župnika it i. Govori se, da so zasledili razširjeno zarolo zoper Avstrijo. Rusini so žalibog uže od nekdaj posebno pot hodili, pajdašili se tudi z ustavoverci, a zveze drugih avstrijskih Slovanov so prav malo iskali. Krivoijani so 27. januvarj i napa Ili vas Žliebi. Ljudstvo iz okolice pa je priteklo napadencein na pomoč in Krivošjani so bili odpoieni. Pri tej priliki se jo posebno o llikoval glavar Krsto Vukasovič se svojimi prostovoljci. 29. januvarja so uporniki napad ponovili, a Zliehani so sc junaško branili i po 4 ure trajajočem boji na-pastniko odbili. Upornik Iiič in dva Hrcegovea sta mrtva obležala, dva Žliebana sta bila ranjena. 3. februvarja po noči pa so uporniki napadli glavarjevo hišo v Sutorini, poropali živino, polomili in potrli hišno orodje. V Hrcegovini so bile zadnje dni majhne praske mej vojaki in uporniki, 31. januvarja pri Brodu in istega dne pri Lokvi; v obeh teli bojih :0 ostal mrtev en vojak iu pet je bilo bulo Prosimo. Uredn. Občni zbor „delalskega podpornega društva" dne S. februvarja 188$ v druitvenej dvorani tU Coroneo U. 23. Predseduje g. podpredsednik Dolenec, zapisuje tajnik Dolinar, vlado zastopa svetovalec g. vitez Vidie. Pričujočih je bilo nad 18J udov, katerih nekateri pa so mej zborovanjem zaradi službe morali oditi. Podpredsednik Dolenec pozdravi v je lernatem govoru zbor, predstavi vladnega komisarja, katerega je občinstvo z živio-klici pozdravilo. Omenja v kratkih potezah društveno delovanje, povdarja napredek društva iu ugodno gmotno stanje ter odpre zborovanje. Tajnik Dolinar prečita kroniko društvenega leta 1881. Denarulčar Schmidt je poročal o računu za leto 1881, ki se tako le glasi: Dohodki: I. Saldo blagajnice 14. doc. 1840 1016 gld. 94 kr. 2. Doplačilo premalo zaraču-njenih tednin 510 gld. kr. 3. Društvenlkl so vplačali te liiino in podpore po izkazu A 3704 gll. 72 kr. 4. BI. gosp. Josip Gorup jo podaril eno obligacijo za 1U00 gld. papirne rente, po kurzu 31. dec. 1881 775 gld. 5. Društvo »Edinost« je podarilo 50 gld. 0. Dohodki plesa ti. febr. 1881 050gld. 50 kr., veselice 14. avg. lt-,81 155 gld. 20 kr., veselice 31. dec. 1881 10 gld. 7. Obresti obligacije od 1000 gld. za '/, leta 20 gld. 90 kr., od 2100 gld. po računu ljubljanske hranilnice 77 gld. 6i kr. 8. Nabralo se je za trakove zastave I. zbirka 08 gld. 80 kr., II. zbirka 18 gld., za zastavo II. zbirka 44 gld. 5 kr., za slavnost blagoslovenja zastave 24 gld. Skupaj 6703 gld. 58 kr. Stroški: I. Podpora bolnim udom 1242 gld. 70 kr., račun zdravil 170 gld. 18 kr.,plača g. zdravniku 435 gld. 2. Društvena zastava je stala a trakovi vred 36] gl 1., nakup pjhiŠtva 5 gld. 51 kr. 3. Društveni uradnik 212 gld. 50 kr. 4. Stanovanje iu svečava 71 gld, 55 kr. 5. Pevska šola in note 97 gld. 47 kr. 6. Tiskovine, novo knjige, obrazci itd. 170 gld. 41 kr. 7. Naročnina časnikov 3-t gld. 7;> kr. K. Stroški za prvo veselico 0. dec. 1881 350 gld. 50 kr., drugo veselico 14. avg. 1881 135 gld. !!0 kr, priprave za veselice 7 gld. 75 kr., plakati, vabila iu druge tiskovine za veselico 34 gld. 9. Reprezentacije 15 gld. tO. Zavarovanje pohištva 5 gld. 5 kr. It. Priprave za slavnost blagoslovenja zastave 72 gld. 64 kr. 12. Tiskovine za ženski oddelek 12 gld. 13. Stroški za pisarno, poštnino it I. 21 gld. 7 kr. 14. Razni drugi stroški 1U0 gld. 20 kr. 15. De-nara v denarnici po sklepu računov 3141 gld. 30 kr. Skupni si roški li7i)5 gld. 58 kr. Stanja premožanja koncem leta 1881. A Gotovine v ljubljanskoj hranilnici 2177 gld. 62 je poročal podpredse lnik zelo natančno. Potem so jo vršila volitev; oddanih je bilo 148 glasovnic, in bil jo odbor skoro soglasno izvoljen; enako 6 namestnikov in 3 pregledovali računov, katere smo v zadnjej številki priobčili. EDINOST. Tri točki: vol lev 16 nadzornikov predlaga g. Kobal, d,i hi sc danes ne volili, ampik da lii e ti u.ilog.i odboru prepustila, da jin sam imetiuje, ker bolj pozna za ti posel sposobne osobe. Pri glasovanji je bil predlog soglasno sprejet. Pri posameznih predlogih so bile živahne debate. (i. Sakser se oglasi za bese lo in predlaga: Ker v našem društvu dosedaj še ni določeno, koliko dobe zapuščeni umrlega uda za pogrebne troŠlce, iu ker to dosedaj le o I bor določa, zato on predlaga naj se določi ;!0 gld. v ta namen ter utemeljuje svoj predlog. G. tilai Bala se ne ujema z 30 gld., on pravi, da zadoščuje25gld.pri sedanjem denarnem stanju. G. dr. Mandil podpira predlog UaŠe s pri-stavkom, komu naj se ta svota izroči, če umrli nema žene in otrok. G. Sakser na to omenja, naj )>i pri takili razmerah odbor dotičnemu društveniku prekrbel dostojen pogreb, ako so pak troški manji, naj pak drugi novci dru^tvenej blagajnici ostanejo. G. Dolenec pak meni, da odbor ne more vsega prevzeti, kar se mu na rame naklada, in povdarja, da ni človeka, kateri ne bi imel prijateljev ali znancev, da bi mu ne priskrbeli pogreba. G. Kobal predlaga, naj bi seomoženim določilo 25, neomoŽenirn in samcem pak 20 gld. G. Sakser se sklicuje na to, tla pri enakih dolžnostih morajo veljati tudi enake pravice za vsacega, toraj tudi to mora veljati. Očinstvo mu pritrjuje. Predsednik konstatujc, da jc zbor sklepčen po g. 22.. ker g. Sakser-ja predlog meri na predrugačenje pravil. Pri glasovanji je bil Sakserjev predlog z vali ko večino sprejet. Predsednik zopet konstatnje, da sti od nazočih udov nad '/. glasovali za predlog. G. dr. Maniii predlaga, nuj se takim udom, kateri sov letu večkrat bolni, plačuje samo za 90 dni po t gld. podpore, ako pa so bolni v teku t lela več nego 5)0 dni, se jim za ostale dneve računi podpore le 50 soldov na dan bodi si bolezen ti ali ona, ker je to tako tudi pri drugih društvih, G. Mat ril jo proti temu, le takrat naj bi se računilo 90 dni vkup, ako ima dotični ud eno in Isto bolezen, potem naj se mu od (J0 dni dalje po 50 kr. plačuje. G. dr. iiandil]n še dokazoval, da so nekateri ljudje le na videz bolni in le toliko časa, dokler ne mine {10 dni, potem pa se zdravi oglasijo, po nekaj časa pa zopet bolni objavijo in da to društvu škoduje. Ko zopet predsednik naznani, da je zbor tudi v tem sklepčen, sprejme z se več nego zadostno veČino'/, navzočih g. dr. Mandičevpredlog. G. Kobal stavi resolucijo, naj društvo veselice tako prireja, da vsak ud sme svojo soprogo brez plačila siboj pripeljati. To resolucijo je zbor vzel na znanje. Ko je bil dnevni red dovršen, zahvalil se je predsednik Dolenec zboru za mirno in spretno vedenje, ter za zaupanje, ki ga zbor stavi v novo izvoljeni odbor, povdarja korist društva in priporoča vsem udom, naj podpirajo odbor po močeh in zakliče društvu uspeti in slogo. Zivio-klici so zagrmeli po dvorani in končan je bil občni zbor. domaČe stvari. Dane« žvefor bo v gledlSSu »Politeama« veliki koncert s plesom, kateri priredi druJtvo ■Edinost«. Program smo uie v štev. 4. priobčili in nabit ja po mestu na oglih. Nadejamo se, da pride iz mesta In okolice vsak Slovan, ki se zaveda svoje narodnosti in mu je mar za Čast Slovenija na obalih Adrije. V obilnem Številu pokažimo drugim, da smo »tukaj«. Zabava bo tako krasna, da se bo kesal, kdor jo je zamudil! Zač9tek bo točno ob 8'/,. Visok dar. Nj. Veličansto cesar je blagovolil podariti 200 gld. za dovršenje farne cerkve v Rakotoli pri Poreču. Volilov državnega poslanca na mesto g. Teuschla v trgovinskej zbornici je bila 4. februvarja. Izvolje:i jc federalistični kandidat g. Vucolicli* rojen dalmatinski Slovan, s 23 glasovi, g. Gaddum je ujel samo 9 glasov, akoprav so nekateri »ustavoverci« silno za njega agitirali. In tako je Trst zdaj v državn. zboru zastopan po 3 prijateljih sedanje vlade. »Triest. Ztg.» je greben pobesila, in vsa f ikcijozna opozicija je zglnola, kakor sneg na sobicu. Volitev državnega poslanca v drugem razredu v Trstu. Poročili smo užo zadnjič, da je bil izvoljen g. J. Burgstaller. Volilcev je v tem razredu nad 2l00j volilo jih je le 980, tedaj še polovica ne. Vdeležba tedaj ni bila velika, vendar pa razmeram primerna. Će pomislimo, da mnogo volilcev ni bilo na volitve dan v Trstu, da se oni, stanujoči v okolici, zarad burje skoraj nič niso vdeležili i da se je volitvi odločil čas od 8. ure zjutraj do 2. popoludne, katerega časa zarad druzih opravkov mnogo volilcev ni moglo porabiti, moramo pritrditi, da pri volitvi ni vladala mlačnost, Boj jo bil mej g. Burgstallerjem in dr. Bcnigherjem, prvi je zmagal z 615 in drugi pal s 318 glasovi, druzih 14 raztresenih glasov ne moremo jemati v poŠtev. Za Burgstallerja so glasovali tako imenovani stari Tržačaui, in večina uradnikov, za Beuighorja pa finančni in sodniški uradniki pa odvetniki. Politično društvo »Edinost« se je izreklo za prvega iz tega razloga, ker je u Že več le v mestnem i deželnem zboru marljivo, vspeŠno deloval ter bil Slovencem nakh-njen; vendar je več Slovencev dalo glasove dr. Be-nigherju, za katerega se je predzadnji dan silno agitiralo tudi mej Slovenci. Dr. Benigher bi Lil zmogel, tla ni v politiki homo iiovus in da je priobčil kak positiven program; a ker se do zdaj z javnimi zadevami nič ni pečal, zato j« imel premalo zaupanja, katerega načela se je držalo tudi društvo »Edinost«. — 5 glasov z »Nissuuo« kaže, da »Irredenta« nema dosti moči, Se manj pa 1'ukcljozna opozicija, ki je ujela le dva glasa. Politični značaj mesti Trsta pa je ta volitev vsakako razodela. Pokazalo se je pri tej volitvi, da so Slovani v tem razredu vendar merodajni in da mej dvema kandidatoma odločujejo, pa da stranka »Triesterce« (reete fakcijozne opozicije) nema nobenega pravega temelja v Trstu, ako je vlada ne podpre i vsem mogočim aparatom, C2. Minister poljedelstva imenoval je gosp. Jos. Burgstallerja načelnikom komisije za pogozdovanje Krasa v tržaškej okolici. Tržaška razstava. Našim bralcem je uže znano, da se pri sv. Andreju zasipa de' morja, da se prostor za razstavna poslopja razširi. Minolo saholo seje dovršil vnanji zid, ki jo sestavljen iz ogromnih po 500 centov teških skal, in mori po dolgosti 226 metrov. V treh tednih bo zasut ves prostor, na katerem bo stalo glavno poslopje. Zdaj se dela tudi po noči. Poslopji Št. 1. in 2. pa boste k malu do lelani. Oglasila za razstavo se iz vseh avstr. dežel tako množć, da se uže zdaj sodi, da bodo poslopja pretesna. Samo Tržačanov se je primeroma malo oglasilo; tega je krivo hujskanje nekega iredentov-skega časnika in strah, da se bode blago drugih obrtnikov nasproti tukaj izdelanemu po lepoti in ceni zelo odlikovalo. Torej je sklical dr. Volpi ta toden dvakrat obrtnike na zbor, pri katerem se jim je dajala spodbuja; kajti imeli bi se sramovati, ako Trst tako malo obrtnije pokaže, Obrok \a oglaianje s t uit /5. t. m. konta. Vojaška takna. Tržaški magistrat vabi z oglasom vse mladeniče, rojene v letih 18'>5 do 1861, kateri so iz enega ali drugega vzroka vojaščine oproščeni, naj pridejo do konca meseca februvarja v mestno hišo z svojimi pismi, da se jim bo določila po postavi od 13. junija I8S0 vojaika takta, katero bodo imeli platiti za minolo leto. Omenjeno postavo smo lani v »Ed.« priobčili. ljudske kuhinje i tako imenovane »cuccine economlche« v inestu prodajajo, kakor se nam poroča, tu pa tam ubogim delalcem tako slabo hrano, da si marsikateri zdravje pokvari. Naj bi mestni fizikat te kuhinje ostro nadzoroval in hrano velhrat preiskoval. Hudobne laži. Mej prostim ljudstvom na Notranjskem se je raznesla laž, da so v Trst pripeljali vse polno ranjenih vojakov iz Dalmacije, da so jih vse bolnice polne. Na tem nj prav nič resnice; Še nobenega ranjenega vojaka niso iz Dalmacije v Trst pripeljali. Tudi v Dalmaciji dozdaj vseh skupaj še 20 vojakov ni bilo ranjenih, tedaj jih tudi v Trst niso mogli pripeljati, in uverjeni smo, da v Dalmaciji ne bo nič posebno hudega. Hujši je upor v Hrcego-vinl, pa tudi tam jo bilo dozdaj še prav malo ranjenih; naša vojska pa tudi ta upor brez velikih žrtev k malu zaduši, ker je dokazano, da ga nobena zunanja država ne podpira. Naj se tedaj naše ljudstvo umiri, i ne veruje hudobnim, ali nevednim ljudem. Mi bomo vselej poročali resnico, kaj se tam doli godi; ne verujte tedaj beračem, ki vas sleparijo zato, da si mavhe polnijo, in takim ljudem, ki so hudobni. Tržaška Čitalnica je imela v tem predpustu uže tretjo veselico; zadnjo soboto je bil velik ples, kateri je bil eden najsijajniŠih plesov tržaških v tem predpustu. Nad 40 parov je plesalo kadriljo in kotlljona vdeležilo se jc nad 100 osob; mnogo gospodov pa je bilo v postranskih sobah, ker v dvorani ni bilo več prostora. — Šopkov so jo razdelilo na stotine, lišp je bil resnično tak, kakorŠnega moreš videti le v viših krogih. Čitalnica tržaška je torej začela zopet boljše žlvenje, posebno ker je pristopilo v društvo mnogo novih odličnih rodbin, mej njimi tudi ruski konzul pa drugi dostojanstveniki. 12. t. in. ima čitalnica občni zbor, da voli predsednika, kateri utegne po občnej želji postati v slovanskih krogih jako priljubljeni gospod Mato Polič. V Hoja nI poil obokom uže dalj časa opazujemo vs iko nedeljo in praznik neko zelo ostudno igro za denar. Neki mestni postopači so namreč tukaj vtaborill svojo borso ter z igro lov6 knietsko ljudstvo, da pri teh potepuhih izgubljava teško zasluženi denar. Priporočamo to stvar slavnej policiji. Odlikovanje. Cesar je povz lignol načelnika deželno sod nije v Trstu, gosp. Fluek pl. Leidenkron, v baronski stan, In to v priznanje njegovega mnogoletnega izvrstnega službovanja. Nekdaj In zdaj! Lela 1816 je naložil tii. magistrat mesarjem, naj prodajajo funt te-'etine po 9 — 10 krajcarjev (t č is dunajske ve-'jave). In zdaj slane polovica kila, torej manj od enega funta 35—40 so!do\ 1 Torej so število onih »izvoljeniha, ki se s pečenko maste, vedno bolj krči; naš delalec in kmet mora zadovoljili biti s fižolom in polento. Odlikovanje. Občinski zastop pri svt Luciji blizu Tolmina je izvolil minUtra trgovine g. barona Pino lastnim ollanom. Slava! Čitalnica V Dolini napravi dne 19. februvarja besedo. Spored: 1. Deklamacija, 2. Igra »Kje je meja«, 3. Nokaj za smeli, 4. Tombola. Mej točkami petje, začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za neude 20 kr. sedeži po 10 kr. K obilr.ej vdeležbi vabi Odbor. Veteranski ples v Komnu, ki je bil dnć 4. t. in. v dvorani g. Fr. Kovačiča, od ta-mošne »vojaško veleranske-podriižnice, ldl je mnogobrojno obiskovan, dvorano jo dekorlral jako ženijalno g. M. Plesalo In rajalo se jo z veliko vslrajnostjo do belega dne. Naši veterani so se res pokazali kakor vrle fante od fare; kajti vse se jo vršilo brez najmanjšega nereda v največje veselje. Čitalnica v Itifenkergu priredi jutri ob G nri zvečer v g. J. Llčnovej dvorani veselico s plesom. Program vcselice obsnga pesni, dvo* govor »zakonski prepir« in šaljivo igro: »Gluh mora biti«. Mej t>čkami igra »č-ski septel«. »Hrvatska čitaonica« v Masivu priredi zabavo dne 15. februvarja s predstavo vesele igre iz kastavske prošlosti »Silo za ogrjilo«, tombolo kostimiranim plesom. Vstopnina t gld-Darovi se hvaležno sprejemajo. Začetek ob 6'/, zvečer. Narodni dom 5, t. m. je bil v Ljubljani občni zbor tega društva. Za načelnika je bil izvoljen dr. Mosche per acclamationem, v odbor pa skoraj soglasno •• g. g. dr. Fr. Papež, J. Kušar, P. Grasselli, dr. V. Zarnlk, dr-pl. K. Bleiweis, Fr, Fortuna, J, Hribar, J. Mur-nik, V. Petrič, dr. A. Jarec, F. Sovan, dr. J. Stare. Naznanilo se je v zboru, da je samo v Ljubljani uže podpisanih 9) deležev po 2)0 gl. — Mi vnovič našim rojakom prav živo priporočamo to jako potrebno društvo, katerega pra. vilo prihodnjič objavijmo. Umrla sta zadnje dni dva odlična slovenska duhovnika: Č. g. Mart. Kotalil, kanonik fn seminiščni vodja v Mariboru, v 54 letu; in č. g. Jurij Kriiaj, dekan v Kamniku, zlato-mašnik, v 73 letu. Kmetijska predavanja* kakor poročajo Novice, imel bo deželni popotni učitelj g. Kramar 12. t. m. na Razdrtem, in 26. t. m. v Brezovici pri Ljubljani. Xa Invalide vojake postojnskega okraja je razpisana ustanova postojnske jame, za one v mokror.oškem okraji pa Metelkova ustanova. Dotlčue prošnje naj se pošljejo do konca tega meseca kranjskej defelnej vladi. Novo bralno društvo se je osnovalo na Colu pri Ipavi ter za načelnika izvolilo g. župnika J. Bovca. Naj veselo napreduje. Ciosp. Fr. Bradaška, ravnatelj višje gimnazije v Zagrebu je stopil vsled lastne prošnje v pokoj. Ciosp* Josip Nolli, naš operni pevec> bode letos v Milanu in Genovi peval. Delo sv. Cirila in Metoda, katero jo našim bralcem dobro znano, ker je pona-tisneno iz Edinosti, dobiva se tudi v Gorici pri g. \Vokulatu po 45 kr. Zunanjim naročnikom pa se pošilja knjižica po 50 kr. pod križnim zavitkom poštnine prosto, ako so se naročili s poštno nakaznico. Še enkrat prav živo priporočamo to delo našemu lju Istvu, ker gotovo mej njim obrodi najboljši sad. Slovstvene vesti. Prof. Janez Jesenko v Trstu piše šolsko knjigo »Nauk o avstrijsko-ogerskej državi«, katero menda bode Še to leto izdala »Matica Slovenska«. Knjiga bode našim srednjim učiiiščem kakor tudi slovenskemu slovstvu v obče gotovo dobro došla. Isti neumorni pisatelj ima za tisk pripravljen »Zemljepis za prvi razred srednjih šol«, katerega je dogovorno s šolskimi oblastmi osnoval po novem učnem načrtu. — Prof. S. Rutar v Spletu dovršil je »Tolminsko; zgodovino«, katera v kratkem izide na stroške znanega rodoljuba Tolminskega. Ker je g. pisatelj za svoje delo vrhu znanih in tiskanih virov porabil tudi mnogo do zdaj še nikjer objavljenih listin iz raznih arhivov primorskih, nadejati se nam je v vsakem oziru zanimljive knjige. — /.e delj časa ima prof. Rutar v rokopisu zgotovljen tudi »Domovinski nauk o avstrijskem Prlmorji«. Ta knjiga je namenjena osobito učiteljiščema v Gorici in v Kopru. »Ljublj. Zvon«. »Vila.« Tako se zove nov hrvašk leposloven mesečnik, katerega prva številka se nam je ta teden poslala. Izhaja na Suiaku, lastnik mu je Gavro Grunhut, urednik Avgust Haratn-bašič. Priznati moramo, da smo se uie na prvi pogled razveselili, kajti v tako ttliktj, krasntj in bogatej obliki še južni Slovani leposlovnega časnika dosihmal nismo poznali. IJe zavitek kaze na prvej in na zadnjej strani dvo krasni ilustraciji, katerih bi se sloveči »Ueber Land und Meer« ne mogel sramovati. Znotraj pa Seje U druzih: »Pozlrav Hrvatske Vile«, »Rieka« (pogled iz ptičjega leta), »Rieka« (Molo), »Rieka« (Fiumara), »dve kratki nošnji za ples« in v pri* 1'igi »Uzašašče Ilristovo«, (po Rifaelovej vati-kanskej sliki.) Ta priloga je prečudno lepa. Tudi v prihodnje obeča »Vila« v vsakej ŠUvilki do-našati 5—6 slik, in na koncu leta še dodati 2 premiji. E iako bogat je slovstveni obsug. Šest izbornih pesmi zastopa poezijo; v prozi nahajamo: »Primorci«, gladko in živo pisni izvirni roman; »Muže li se tako zivit,« novela po ruskom; »O teoriji novole«; »Kuče broj 12«; »August £enoa« (životopis); »literarni pokret itali. janski godine 188t«; »Rieka« (popis mesti); »Hrvatsko kazalište« in »Listak«, kateri obsega novice iz književnosti, umetnosti, zemljeplsja In statistike, o umrlih bibliografijo in vesti o modi Na koncu je še dodatek: »Prva ljubav« pesem od Stjep. Kučaka, za žensko grlo in glasovir uglasbil Fr. S. Kuhač. Kilo bi si obilnejšega obsega poželeli mogel? Vsem našim slov. narodn. društvom, mladini in družinam, ki so hrvatskega količkaj zmožne, novi leposloven list toplo priporolamo. Bazne vesti. Banki »Slaviji« jo pristopilo v vseli zavarovalnih oddelkih v mesecih september, oktober in november 18-tl. leta 13.445 členov, ki ho zavarovali kapital 10,310.307 gld. 92 kr., ter zato vplačali zavarovalnine iu pristojbin 44'i.SC) gld. 8 J kr. Za povračilo Škod izplačalo se je v tej dobi 3'H).299 gld, 05 kr. - ud banklnih foiub.v bilo je v tem časi vloženih 228.24I gld. 31 kr., v Češko-moravskih posojilnicah; G8G.7ž"> gld. 49 kr. pa izposojenih na zemljišča. Denarni promet znašal je pri glavnej blagajnici v Pragi 2,3:10.750 gld. 4'1 kr. in sicer bilo je 1,1115.751 gld. 4 kr. dohodkov, 1,104.999 gld. 39 kr. p i troškov. Novi prvi vrhovni ikof sarajevski, dr. Jos. Stadler, bil jo 15. Jan. slovesno umeščen. V verskem oziru je napočila s tem za Rosno, 480 let od Turkov trpinčeno, boljša in veaelejSa doba. Cftft&r Jožef II. je nekdaj napisal te In vrstice: Ali ni neumno misliti, da so gosposke v lasti Imele zemljo, še predno so bili na njej podlož-niki, i da so jo tem odstopile? Ali ne bi one bile morale za gladom umreti, da nikdo ni zemljo obdeloval? Prav tako ahotno bi bilo, ako bi se katere dežele glavar domišljal, da je zemlja njo-gova, a ne on zemljin; da jo mnogo ljudi na svetu le zanj, a ne on zanje, i d t so ljudje le za to, da so njemu sluge. Zemeljski potresi so se zadnji čas spet ponavljali, in to zaporedoma v raznih deželah: na HrvaŠkem, v Rumuniji, v Tirolih In na Nemškem. Piva se je minolo leto iz Avstrije v Italijo U6.95S veder izvozilo. Največ ga je priSlo iz gralkih pivovarn, katere tudi v Trstu stoji na prvem mestu. Mesto Rim ima z okolico vred zdai 300.000 stanovalcev. Zadnjih deset let jo prebivalstvo narast lo za 55.000. Gotova pomoč. Nek deček se je igral z denarjem i pri tej priliki en denar požrl. Zarad tega so tele iu sosedo pritekle, zagnale silen hrup i posvetovale se, kako bi se denar iz dečka spravil. »Veste kaj — rekel je šaljivec — poSljite po davkarja, če je le mogoče spraviti denar Iz dečka, ta ga gotovo spravi«. Prva oderuika sodba na podlogi novega zakona zoper oderuštvo je bila 9. t. ni. na Dunaji. Jud Izrael Einhauch, katerega je policija z Dunaja i/.tirala, na pritožbo pa mu jo državno sodišče stanovanje na Dunaji dovolio, odri jo mladoletnega Častnika na najnesramnlSi način. Zdaj ga menda vendar z Dunaja izpokajo. Ljudsko Stenje v Indiji. Po lanskem Stenju imajo angleška posestva v Indiji 252'/, milijonov duS; zadnjih devet let seje pomnožilo prebivalstvo za 12'/, milijonov. Ustnica urednlitv«. Več dopisov »mo morali odložiti za prihodnjo Številko. A. V. 1'ruvila, kadar lo mogočo. Tržno poročilo. Kupčija vedno slabša, slabo znamenje Za Trst je, da so sklenile nekatere stare, bogate trgovske hiše, da likvidirajo. — Kava. — Po zadnjih poročilih iz Angl-ske in Amerike se je začela kupčija v tem blagu sopet oživljati in so vsled toga cene nekoliko poskočile ter utegnejo še poskočiti. Rio velja »1. 42 do 07.—, Santos gl. (50 do 70.—, Java gl. 72 do 80.—, Portoricco gl. 90 do 104.—, Ceylon plant. gl. 90 do 135. Olje. — Malo kupčije, ceno mlahove. — Namizno gl. 55 do 64.—, jedilno gl. 39 Jo 4 ».—, bombažno gl. 32 do 37. Sadje. — Ker je došlo mnogo naročeb za Ameriko, sosebno pa za opašo, so cene raznega suhega grozdja sopet nekoliko poskočile. — Sultanina gl. 86 do 42. evebe gl. 2(> do 32.—. o naša gl. i»8 do 23 '/„ fige v vencih gl. IV/, do 10—. v sodili gl. 13 do 14, rožiči gl. 7 do S,—, uiandlji gl. 82 do 80.—, pomerariče, limoni gl. 4 do 0. Ril. — Malo kunčije, cene šibke. — Italijanski gl. 10 do 2.}, Rangoon gl. 1J do 13'/,. EDINOST. Petrolje. — One nekoliko lioljS« in vtpjj-rejo že poskočili, posebno, če povišajo carino, i'enos velja «1. 'J1/, do « Zlata renta.......91 « 0!» . 1800 državni zajem . ... 12t • 75 « Delnice narrtdne banke ... 811 « — ■ Kreditne delnice ..... 293 • — « London 10 lir steriin .... 120 « 15 « Napoleoni........ g « r>V/(« C. kr. cekini...... . r» « (15 « 100 državnih mark.....58 • 60 « Promcssc „Bodenkmlit", A gld. 150, f»-f«~k!Uijt» 15. f lir, d il.it k gld 50 000 Valika loterija zadnji dan pultu, amka po 50 kr. Srečkuiije 21. febr. Glavni dobitek 1000 cekinov v zlatu. Velika državna loterija v korist društva »rude-čegu križu« na Dunaju z 12.066 dobitki. Srečkunje U. marca, glavni dobitki 60 000, 20.000, 10.000 gld Srečka stan« gl«l 2. 8« proti požtn. povzetju pošilja tudi na deželo. AI«'*%uiMlro l,(>vl« monjuvijica, via S. Spiridlone, Trst. AH Pacalftfti Piazza S. (liovanni N | sc . U. UđiđlULtl, počasti, si. občinstvu naznaniti, da jc o:l jo. t. m. odprl veliko zalogo žepnih In drugih ur; pri njemu sc izvršujejo vse poprave so lidno in po najniži ceni. ('20—11) (Sl-9?.) imBnjp po Bffauao A0W>)sp0 g Z "z pioj^s if«-as a obojim OJpJSA 9lUtiZA>1J([ 'N VlipiUOplIft TljA A [l|.'ti.>Ji| .tf os inissvi /iusno Občne znana zaloga čevljarskoga blaga in usnja EDUARD-A RENZEL via S. Antonlo nuovo tik. gosp. Marini &. C.° obstoječa že nad 30 let nuznaliju .si. občinstvu, du trnu vedno, veliko število Izdelkov vsake vrsti) za gospodo in gospe. Dobroto in izvrstno blago garantirajo noštevllnl kupei, k te m si jo pridobil zadnja leta Naročila na mero, iu tudi poprave so izvršujejo v kratkem Pnsu.' (2G-11) ARTLR FAZZIM, Trmi, Planil CnKornia X. 4. trgovina 2 dišavami, oljnimi barvami, šopki. Zaloga razne vrsto lnk-a, kemičnih izdelkov, barvnih tvarin, esenc velika izbirka, mineralnih vod itd. Pri vsem najniže cene! (56—8) Zlatar JANEZ RISEGARI Vi« S. Sebistiano N 4, I. nadstrop. zraven Staeuuo z manufakturnu blagom Fratelli Tavolatto, (20-11) Crevzame vsako delo v zlatu, srebru in juvelati, ukor tudi popravo take robe po nisoki ceni. Naročila se oskrbe tudi v druge kraju natančno. Jožef Pross mojster mehanike lina zalogo Šivalnih strojev in primemlii Sivank itd. Sprejme vsake vrsto popravo pri strojih, in izvršuje natančno dela svojo stroke. Naročila iz dežele se sprejemajo za zmerno ceno, Trst - Piam Rosario - Trst. (JO-11) Anton Tippel tovarna čevljarskega blaga, via Čuvana N. 11. f Trstu. NaroČila sc točno izvršujejo. (20—9) Staerk & C. Zaloga obleko za gospode „Alla Oittči di Roma« Skladišče angleške in francoske robe, Trst, via al Tcatro It. i. (20-13 Riccardo Dinelli vin Caiiiil«' I. Zaloga vsake vrste podob i/ mavca in drugih izdelkov i/ mramorja in alnhastra. 't ovarna Ideja iz mavca za prilepljcnje, prodaja na drobno in veliko. (30-!)) Pozlatarska dela In poprave se sprejemajo v Corsia Stadion Nr. 10 in __via Ciiioza Nr. 2-1 pri Petru rJ a z Id o t/z. Vsa priprava za pregrinjala na oknaii in ogledala po cenah proti vsalu-j konkurenci. (dO—12) C. Jaschi na cesti v Istro (pri »v Jakobu), Trst C. k. s.ilo^u Ninodika. Prodaja en gfos A detuil. Suiodik z i lov, za min1, za inožiiaric-I .ust n i k dovolj 'in'm .skladišču / i (litimiilt. Na ročila si izvršuj"jo natančno v kut-ro liodi deželo. V m. stu jih sjtr j 'io i Miinxin A <• prodajalec cvetlic iiu velikom tr/u. Pnluzzo Model to (20—12) Gimeppe Fnmh slikar in dekorntćr sprejema vsake vrste naročila tapecirunja s papirjem in dekeriranja sob. v Naročila se sprejemajo v »Cafe volti di Chiozza,. Trst. (12—9) P. T. Počastim so, Vam naznaniti, da som pri svojoj sedaj po veča ne j fahriki za vrvi napravil oddelek z i mikankje in grdeknije koiiopnine in prediva. Mogoče mi je tedaj, Vam ponujati najbolje pripravljeno ko-nopnino za čevljarje, mazzoni, maratello, predivo in konopnino v kopah po najnižjih conah. Nadejujoč so Vaših črstilili naročil z odličnim spoštovanjem L. IPer-itz lubrikant vrv,irskega blaga. aSE5HSME5M252 Dr. V, Grubissich 12-10 zdravnik via Lazzaretto vecchio Nr. 20. nad. II. Uro posvetovanja: Od 11 uro do 12 predp, iu od 3 do \ popold. Smolnjakova voda kemikarja in lokarja ORESTA 3 A L D O prcaega gotovo vsako drugo zdravilo pri slabosti in boleznih prsi pri jetlkl i naduhi in sploh pri boleznih dihal in čistil. Razen tega se ta voda posebno priporoča kakor gotovo sredstvo za razkuženje in obvarovanje epidemičnih bolezni. Ta smetjnakova voda naj se zahteva s podpisom pripraviteljn. Nteklciiica velja 60 kr. Glavna zaloga: lekarna Iloii dolin I Uiborgo i3. Prodaja se v vseh tržaških lekarnah, drugih avstrijskih Id inostranskih. ■■ Proti poštnemu povzetju sc pošilja vsem gospodom lekarničarjem kamor koli brez odloga po odbitih odstotkih. 12-8 tiimimniiiiiiNiiiiimiiMi ANGELO DELP1N zaloga pohištva, ogledal in podob. Od Ji), avgusta, povečano skladišče. Via del Torrente M. 30—32. za gledališčem tArmonia«. Prodaja proti gotovi plači po najnižjih conah. Oniki brezplačno. Pri plačilih na obroke io°/t prikladc. Poddružnicn za cerkvo sv. Antona, hiša Dlana. Na deželo z vrotbo na dom. (l->-10) >in>mtmnmn#inM 1 Prava natorna poreška vina | ■ iz zaloge k LUIGI GHERSINA 2 v Poreču. 9 . Poreču. V sodcih 30 in 60 litrov v rabo in ličnost družin brezplačno na dom stavljena. Teran a 30 soldov liter Piantadela 20 « « Refošk butelja gl r5o. Zastopstvo v Trstu Corsia Stadion N. 10. (10-9) prt-po- I' Zastopstvo v Trstu m Corsia Stadion N. 10. i (io Ozdravlj enj e bolezni žclodcu in nižjega trebuha, kolike, kroov gastrične mrzlice, in izhajajoče od slabega zraka, hemoroidov, zlutenicc, migrene, s pomočjo JFi*nn-«oveONiMiot') priredjene po G. B*i«'«'ola, lek arju v Ljubljani, kateri sprejema naročila, ter jih oskrbuje proti plačilu. Gosp l*I«scoli» lekar v Ljubljani! Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete j.| steklenic Vaše izvrstne Fruiipovo «»<»<»i»<«<». Slednjo po-siljatev sem uže mej razne bolnike v svojei županiji razdelil, in vpliv je bil vedno izvrsten. — V 1'ianoni Istra jj. avg. 1881. S spoštovanjem ARton Vlašič, /.upnik - kanonik. 20—0 Tu jc na mestu: nČast zaslugami« Večkrat sem rabil Vašo odlično I^ranoovo OMonoo« mnogim bolnikom sem jo nasvetoval, in dober uspeli ni izostal — V Kcrsanu, Istra. jun. 18S1, S spoštovanjem: Anton Lupetina, župnik — dekan. Prosim, blagovolite mi zopet 12 steklenic si- <*<>v<* <».«4<*iit*o poslati. Mislim, da jc to edino mojemu želodcu primerno zdravilo. Vselej, kader io rabim, občutim olajšanje in zbolUanjc. — Kamnje pošta Černica, j. dec. 1881, Josip So vdat, župnik. FILIALE IN TRIESTE deli * f. r prlv Stabilimento Austriaco di credito per Commcrcio cd Industria. VERSAMKNTI IN CONTANTI Banconote: 37. annuo interesse verto prcavviso di 4 giornl 3'/*% " » » » .81. 3V>7. » » » » » :h) » Napoleoni: 2'/»"/o annu" intrresse ver&o prcavviso di 30 giornl 2V47» - - 3 mesl 37o » • » » 6 » Banco Giro: Banconote 2'/,7o »opra 7o p™v-vi(jiuiie. Antecipazioni sopra Warrants V/,n/0 Interessl annuo, e 7,"/, prov-vigione p«r 3 meai. Med lan le uperturu di credito a Londra 7t"/o provvlgione per 3 mesi. » E(Telti C°/0 Interesseaiiuuo slnol' importodiSOuO per impostl superiorl rasso da convenirsl, Trleate, ili Genn«h 18^3. Novost v Trstu. Najnovcji dar za jrospć. Nenavadno okusni izdelki slonokoščeni, primerni za darila k božiču in novemu letu. Priporočam svojo bogato zalogo muiikalneg a orodja, ter sprejemam male in velike poprave^ piskal In orodja na strune, zadnjega tudi najfinejše vrste. Naročila na deželo sc oskrbujejo točno in vestno s poštnim povzetjem, po najnižih cenah. Prodajalci dobijo primeren rabat. JV. Oy'«yli Corsia Stadion Nr. 10. (tik gostilnice »Leon d'oro«.) (12—8) The Singer Manufacturing & C. New-York, Ako se plati vsak teden samo £ eden goldinar, 0 dobi se Originalni Singer-jev šivalni stroj, in to brez povišanja ceno Poroštvo »o ilnje /a pol lol, poiluk iin Uoiiiii liro/plačno. G. NEIDLINGER, geneirolni agont V Trstu, Corso, palača Modello Šivankc za Singerjevc šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (12-7) Vinska klet istrskega in tržaškega društva, Janez Anton Marini, — via della Fonderia št. i605—— . 1.20 .40 Prava istrska vina Refoik, izvrsten, v buteljah A gld. . , . Teran, posebno lin « » . . . « lin « »... « « bel m »...,, PočcnSi od polu vedre brezplačno na dom, ftpanska vina: Nalaga doux noir 1876. - Muškat 1876. - Lagrimaa blanc dou\ 1876. — Xerxes blanc sce 187G. Quniites spćciales: Malvolse, vin doux I871. - Oporto, vin doux 1871. -Madere, vin sec 1874, v sodcih po 1, 1, 4, 7. litrov. Naročila sc sprejemajo v goslilnici, via Ac-qucclotto Nr. 10, in v oSteriji via del Tintore Nr. 1. Malaga-grozdje v Skrinjicah po il/„ 5 in 10 kilo, Sur Conches — Choisc — Sur Choise. (10—C) Francosko žganje s soljo (Ean de vic de France) Frambranntivein mit Sali napravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisu iznajdnika Viljema Loe-ja MtEVi OD OLDTTI. To zdravilo, katero »om jaz napravil, pomaga brž, prej kot katero drugo, proti zuiianjenui iu 110-tranjeinu vnetju, ojieUlinani in speklinam, proti novim napadom, neduhi, rakom, dristi, liatoku krvi v glavo za obvarovanj ■ zobov, proti otlski, dlssenterljl, bolečinam, nu obrazu, v ušesih, v glavi, zluti žili, mrzlici, ozebkoni, putila, neprebuvnosti, bolečinam 11ajetrih, nu očeh, zastarelim runam, vpičenju osnemu in inu-SiČdemu, skrnjaku, kurdeju, zovutn 111 omotici. Veliko spričeval imamo, ki potrjuji jo moč tegu izvrstnega zdravila. V 7l). letu svoje starosti sem si popolnem ozdravil prste na rokah s francoskim žganjem 111 soljo. G Seliltsky, 0. k. linunčui komisar 1. r. Z Vašim francoskim žganjem s soljo sem dosegel najboljšo vspehe, za katere se Vam neskočno zahvaljujem Alojz Klobučar, Župnik in dekan v pokoji. Prodaja sj r izvirnih boteljkali po 40 ur. samo ; pri 1 i Gristolblettl-ju, lekarju in c. k, dvornem nrlskrbuiku v Gorici na Travniku 11. V Trstu v lekarnah ('. Zanetil, viaNuova, i G. fl. Rnris. Opomba. Kujižnico iznajdnika V. Lee-ja, kateri podučuje, kako se rabi izvrstni domaČi lek, dodajamo brezplačno. (10-10) Jožef Waidi krojač za gospoda. Zaloga novoŠogne robo. NujniSo cene. J>,ibra natančna postrežba. Cors> X. JO, Trsi. (30-IJ) IVovn ixnn|«ll>nt Nij več okrpani čevljev' Patentirano r r teh drhrah! C. k. edin. privilegiran utilveraalnl :a usnje, Max. Mur-a, Bruck na štajerskem. I fVl«id lin ••___1 - i___ 1 ™ Izvrstno sredstvo, da so usnje 1. usnjem In z 'trugo robo popolnoma nepremočno mehko trpežno zvvze; n iir: raztrgan čevelj se popravi neznatno m lepo, celo nepnnnoČno in trdno, ako s.' s tem kHom nu poškodovan; d d prilepi kos prirejenega usnja. Fo .lose.laiijem zelo pomanjkljivem načinu popravljeni čevlji dad6 predreti vsako mokroto, kteru zakrivi po razhlajenju nog toliko bolezni; torej svetujem p. 11. občinstvu, nuj ud čevljarjev skrbno popravo s klejoin zu usnju zahteva - Cena ene steklenico je gld. 1.2 kr. proti poštljatvi svote po kteri bodi poŠti. Olnvna znlo«as pri Hfnx. V, ,.'* v "''»''k na Muri. V Irstu prodaja An