PoSfninH plahnim r gotovini:
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
-ti*«« poHarncmi številki- 9i» VWk
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici Štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.
Telefon Št. 2552.
Ljubljana, v torek, 28. aprila 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 48.
^veslava	5C~lelniceQ verni j a I rgovcev v
V veliki dvorani Trgovskega doma se je vršila v nedeljo dopoldne svečana seja v proslavo petdesetletnega jubileja Gremija trgovcev v Ljubljani. Poleg velikega števila gremijalnib članov se ja udeležilo proslave mnogo odličnih aan sbojmikov oblasti, korporacij in- organizacij ter mnogo gostov,, lci so hoteli prisostvovati temu pomembnemu in ponosnemu jubileju vztrajnega1 ,i® nesebičnega dela. Proslavo je otvoFil točno ob 11. uri načelnik gremija g. Ivan Gregorc Z naslednjim pozdravnim nagovOromi:
Velespoštovana gospoda! Ko ofvarjam slavnostho sejo petdesetletnice Gremija trgovcev v Ljubljani, mi je čast v prvi vrsti pozdraviti zastopnika kr. banske uprave načelnika g. dr. Rudolfa Marna, zastopnika mestne občine g. Š torka, predsednika Zbornice za TGI g. Ivana Jelačina, predsednika Zveze trg. gremijev g. J. J. Kavčiča, predsednika Trgovskega društva’ »Merkur« za Slovenijo g. dr. Fr. Windischeirja zastopnika Društva industrijcev in veletrgovcev g. S. V i d m a r j a, predsednika Društva denarnih zavodov gosp. dr. Slokarja, komisarja bolniške blagajne Trg. bolniškega in podpornega društva g. dr. Pl e s s a, zastopnika Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« g. K. A. Kregarja, zastopnika Zveze obrtnik zadrug g. Pristov a, predsednika Zveze gostilničarskih zadrug gosp. Jos. Kavčiča, zastopnika Pomočniškega zbora g. Kovača in Melizer-j a, ter ravnatelja Gramijalne šole g. Grum a.
Predlagam,, da se odpošlje Njeg. Vel. kralju Aleksandru sledeča udanostna brzojavka:
Nj. Vel. kralju Aleksandru, Beograd.
»Ob priliki proslave SOletnice obstoja gremija trgovcev v Ljubljani pošilja ljubljansko trgovstvo Vašemu Veličanstvu izraze neomajne zvestobe in vdanosti.« (Živahno- odobravanje).
Istočasno tudi predlagam, da se odpošlje ministrskemu predsedniku in armij-skemu generalu Petru Zivkoviču in ministru trgovine in industrije g. Ju pici D e m e t r o v i c u brzojavne pozdrave, (Zlvio-klieil).
Slavnostni govor načelnika g. Ivana Gregorca.
Velespoštovana gospoda! Pred dnevi je preteklo 50 let, odkar so naši predniki postavili temelj- stanovski organizaciji, — gremiju, ki se na današnjem slavnostnem zborovanju spominja predvsem idealizma, (požrtvovalnosti in vztrajnosti, pa tudi borb onih mož, ki so si stekli v zgodovini naše organizacije trajnih zaslug.
Skoraj vsi so odšli, tja v večne poljane miru! Pustili pa so za seboj neizbrisne sledove uspešnega stanovskega dela, 'plod njth idej in dejanj; zapustili so težnje in žetlje, za katerimi stremimo danes tudi mi. Prav zato, da se teh mož, ki so v organizaciji začrtali smernice svojemu in našemu deiu, ob tej slavnostni priliki hvaležno spominjamo.
Današnja proslava 50-Jetnega dela organizacije je za nas dvojnega pomena. Pogled v preteklost — polstoletje — v kratko življensko dobo, odkriva vso veličino človeškega duha, ki se je izražala v mrzMčnem ustvarjanju, oni sili človeške narave, iz katere izvira vse zlo in dobro sveta.
V tej dobi se je izpremenilo gospodarsko, socijalno, kulturno in politično ob-
ličje Evrope. Vsako desetletje je prineslo novo ogromno tehnično spopolrtitev. Živeli smo v dobi vrtoglave naglice splošnega napredka, pod katere posledicami se je razvijala trgovina, obrt in industrija. Vstajali so novi problemi mednarodne trgovinske in gospodarske politike.
Ždsfarevali so načini proizvodnje, metode, sistemi, žastareVali običaji, a eno je ostalo neizpra menjeao, želja po napredku, zboljševanju, snovanju, neodoljiva težnja po nečem boljšem, ki naj prinese človeku duševno srečo in materialno ugodje. Te težnje in cilji nas vežejo s anovateljji našega gremija. Z njimi nas vezejo tudj borbe za dosego teh ciljev.
In če primerjamo tedanje prilike in prelistavamo kroniko o delovanju organizacije s sedanjimi prilikami, se nam zdi, da so živeli naši predniki v primi-tivnejšati razmerah. V gospodarskem, kulturnem :in isocijalnem oziru smo daleč pred njimi, napredovali smo-, vemo sledeč v svoji stanovski organizaciji vsem novim pojavom in metodam ter vživijajoč se v nove svetovne pT oblem e, ki jih naši očetje miiSO ipozhali.
iNapredovali smo na vseh poljih našega širokega organizatortčnega področja. Važen pa je naš praznik ne-le sarmo zato-, da moremo iz zgodovine ob 50-letnem delu gremija ugotoviti velik, vsestranski napredek, dati nam mora ta praznik tudi pobude za novo delo, še vstrajnejše prizadevanje za približanje ciljem, ki smo jih podedovali in ki so nam jih prinesli novi časi.
V obilici novih- idej, ki naj ipreuostro-je človeško družbo iz, materialne in duševne strani, morata voditi delo naše organizacije dve vodilni strani'.. Obramba v poslovnem vrvežu mnogokrat ogroženih stanovskih koristi, s čimer nadaljujemo delo, ki so ga pričeli naši predniki; krepko pa podčrtajmo v programu našega bodočega lorganizatoričnega stremljenja misel, ki smo jo tudi podedovali, pospeševanje 'stanovskih, gospodarskih, kulturnih in socijalnih koristi, ki naj blagodejno vplivajo na naše celokupno narodno gospodarstvo.
Iz zdravih temeljev narodnega gospo darstva, katere pomagamo posredno graditi tudi mi po svojih stanovskih organizacijah, pa naj vzklije sreča naroda in države.
Ta enotnost ciljev veže preteklost s sedanjostjo. Trenutek se ob proslavi današnje 50-letnice ustavimo ob vogelnem kamnit, pogled nazaj na plodonosno delo nam daje pogum, vero v uspehe in bodočnost, potem pa, tovariši, v strnjenih vrstah naprej, preko borb in težav.
[Preteklost je za nami, bodočnost pa je naša!
Čvrsta volja in železna vztrajnost naša naj jo izoblikujejo, da bo nam in bodočemu rodu v korist in ponos.«
Navzoči so se zahvalili načelniku za izbrane in bodrilne besede z živahnimi aplavzi.
Gremijalni tajnik g. dr. š m u c prečita nato pismene čestitke, ki so došle gremiju od g- župana dr. Puca, gosp. upravnika podružnice Narodne banke, gremija Laško in predsednika Zveze obrtnih zadrug g. Rebeka.
Sledile so nato
čestitke in pozdravi zastop~ nikov.
Zastopnik banske uprave načelnik g. dr. Rudolf Marn je čast ital z naslednjimi besedami:
Gospod' predsednik, častita gospoda! Čast mi jč v imenu g. bana te r v s vo je m imen u ižT e’či n a j-iskrenejše čestitke k polsto-1 e t n emu jubileju Vaše organizacije. Želim, da bi ona st a-novska zavednost, tovariška Skupho st i n Ustaljeni z m i s e 1 za napredek !1 jubljansksega trgovstva Še nadalje Vladali v Vaših vrstah. Zato* kličem Vaši organizaciji:	Krepko
rasti naprej in razVijaj se še' bolj kot doslej! Zdravo! (žjvi-jo-klici!).
Občinski svetovalec g. Peter Št er k je čestital v imenu mestne občine ljubljanske. Podčrtal je, da mestna občina skuša v najširših mejah možnosti vedno pospeševati interese ljubljanskega trgovstva, ker se dobro zaveda, da je mesto brez cvetoče trgovine niirtvo. Ne pomagajo razkošne palače in tudi ne lepe ceste, ako v mestu ne cvete trgovina. Tega se občinska uprava dobro zaveda in upošteva to okotnost vedno tudi v svojem delovanju, zato naj bi tudi trgovina z razumevanjem gledala na prizadevanje občinske uprave.
V imenu zbornice TOI je izrazil čestitke predsednik' g. Ivan Jelačin ml. V izčrpnem govoru je orisal težko borbo, katero je moral voditi gremij zlasti v prvih letih po vojni. Poslovati je moral v precej primitivnih razmerah in v naj-skro-mnejših prostorih, d asi je moral voditi težke in neizprosne borbe. Brezobzirna tedanja davčna praksa je prisilila trgovce, da so se zbrali na protestnem shodu na odprtem. Vsa javnost je bila proti trgovstvu. Ni se hotelo priznati, da vrši trgovstvo važne gospodarske funkcije in da je za pravilno' funkcijonira-nje gospodarskega organizma potrebno. Mentaliteta mas je bila trgovstvu skrajno sovražna in mnogi trgovci so morali radi kršitev golih formalnosti deliti svojo usodo z navadnimi zločinci. Stalno je bilo treba stati s puško v iroki na braniku svojih pravic. Koliko sestankov, koliko' sej in zborov se je vršilo. Tisti, ki so stali tedaj na čelu borb, so se zavedali, da je stati v mirni liniji, hladnokrvno in da ni obupati. V vseh borbah je stala gremiju zvesto ob strani zbornica. Izvrsten zbornični aparat je vedno uspešno pomagal, pomaga gremiju tudi sedaj in mu bo tudi v bodoče vedno ob strani. Našo zbornico se povsod uvažuje. {Z globokim .poznanjem vseh dnevnih vprašanj se zbornično uredništvo požrtvovalno trudi pri obrambi in pospeševanju gospodarskih interesov. Razmere so še medtem rzpremenile. Imamo svoj Trgovski dom. Ponosni smemo biti na izvršeno delo. Razmere nam dovolijo, da skrbimo za vzgojo svojega naraščaja in da se vsestransko posvečamo kulturnim in socijalnim vprašanjem. Ako so v odboru gremija kaka nasprotstva, naj se eliminirajo. Prilike so take, da moramo stati vsi v enotni fronti. Pride še mnogo dela in v gremijalnem odboru mora biti vsak na svojem mestu.
Ob koncu svojih toplih besed želi predsednik g. Jelačin, da se gremij tudi v bodoče razvija tako, kakor se je razvijal doslej.
'Predsednik Društva bančnih zavodov g. gen. direktor dr. Ivan Slokar je čestital jubilantu v imenu bančnih zavodov v Sloveniji. V svojem govoru je po-vdaril, da v časih, ko se je ustanovil današnji jubilant — gremij trgovcev, ni bilo še denarstvo organizirano, ni bilo modemih bančnih zavodov. Denarstvo
pa je s časom postalo močan gospodarski faktor, ki je s Svojimi funkcijami najožje zvezan a trgovino, katero izpopolnjuje in ji pomaga v vseh pravcib. Gremij1 si je stekel v svojem petdesetletnem požrtvovalnem dedovanju veliko' zaslug za pospeševanje trgovskih m gospodarskih interesov sploh. Želi,, da bi bilo njegovo delovanje tudi v bodoče* kar najuspešnejše.
Sledile so čestitke, ki jih je izrazil g. Jos. J. Kavčič kot predsednik Zveže trgovskih gremijev za Slovenijo. V švo-jem govoril je poudaril, da spada ljubljanski gremij med »ajagtlnejše gremijie pri Zvezi. Ako pogledamo za 50 let nazaj, vidimo, da so se izvršile velikanske izpremembe na vseh poljih. In ve* stiranega je izredno veliko truda. Če' pogledamo že samo na naš Trgovski dom, se moramo spomniti na debate in pesimizem, ki se je čestokrat pojavljal v teku gradnje. Koliko energije je bilo treba, da se je delo izvršilo. Povsod imamo pač dva' pola:, edew, ki zabavlja in kritizira, dragi pa, ki se zateda »veje moči in žene naprej. Uspehi kažejo, da smo imeli na čelu može, ki so bili na svojem mestu.
V svojem nadaljnjem govoru je predsednik g. Kavčič omenil, da mora kot Urednik »Trgovskega tovariša« izjaviti, da mu je všel radi velikega dela v slavnostno številka neprimeren odstavek, glede volitev v zbornico. Radi tega se čutijo' nekateri upravičeno prizadeti, kar mu je jako neljubo. Tej svoji izjavi je dodal, da mora priti k slavnostnemu razpoloženju tudi kaplja gorja. Tiče s« sestave zborničnega plenuma. Sklicuje ses na pravičnost in poštenje ter apelira na to, da naj bi delali složno in likvidirali vse ostanke prejšnjih političnih borb, ker sedaj ni več politike. Treba je složno iu z združenimi močmi podpirati delo za napredek slovenskega narodnega gospodarstva. Prepričan je, da govori v dmenu 'Vsega organiziranega trgovstva, ako apelira na to, da se to, kar se je zagrešilo 1. 1926. izpremeni, ker bi bilo to tudi v skladu z željami, izraženimi v manifestu N j. Vel. kralja. 'Prosi, naj 'bi se ta njegov apel ne sprejel z gnevom in srdom in naj ne ostane brez odmeva, da pridemo do uspešnega sodelovanja gremija z Zbornico TOI.
V imenu Društva veletrgovcev in industrijcev v Ljubljani je čestital g. Stane Vidmar. Z izbranimi besedami je orisal plodonosno delovanje gremija in poudaril, da čestita toplo in prisrčno kot brat bratu.
Nato je čestital 'predsednik Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo gosp. dr. Fran W i n d i s c h e r. Njegov govor prinašamo na drugem mestu.
Tople in iskrene čestitke je nato izrazil g. K. A. Kregar kot načelnik Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč«.	N,
^ Prav iskreno sprejeta so bila tudi voščila, ki jih je izrazil predsednik Zveze gostilničarskih zadrug g. J. Kavčič.
V imenu organiziranega obrtništva je čestital zastopnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Pristov, ki je v svojem govoru 'poudaril, da bo obrtništvo stalo s trgovstvom v borbi za svoje pravice vedno ramo ob rami.
Načelnik gremija g. Ivan. Gregorc se je nato iskreno zahvalil vsem za izražene čestitke in udeležbo na slovesnosti. Prosil je, naj bi bili vsi tudi v bodoče gremiju naklonjeni. Toplo se je zahvalil tudi vsem gg. novinarjem in nato zaključil slavje.
Peidesei . .niča ^cemifa trgovcev v Ejublja i.
(Govor prodsedniaka »Merkurja« dr. Frana Windischerja.)
Na današnje jubilejno slavlje Gremija trgovcev prihajam s pravo radostjo. Odkar sem ob pričetku našega stoletja stopil v našo gospodarsko službo in kmalu nato v upravo Slovenskega trgovskega društva ^Merkur«, sem imel ves čas tesne in prijetne zveze z najstarejšo trgovsko gremijalno organizacijo na slovenskih itleh. Osobito potom Slovenskega trgovskega društva »Merkur« smo bili ■/. Gremijem trgovcev v Ljubljani nepretrgano v prisrčni zvezi in smo si včasih skupaj, včasih vsak po svojih potih prizadevali, da povzdignemo veljavnost našega domačega trgovstva in naše trgovine in da pridobivamo in branimo pravice naših trgovinskih gospodarjev in njih sotrudniikov. Današnji Vaš pravnik je znamenit dan za oelokupno naše gospodarstvo, pa mi je ljuba prilika, da Vam smem in morem izrekati v imenu Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo prisrčne čestitke za veliko delo, ki ste ga opravili v preteklosti s svojo prd-Kadevnostjo, pa da Vam hkratu izrekam iskrene želje za vedro in uspešno bodočnost. Gremiij trgovcev more s ponosom gledati na svojo petdesetletno velijo delo, ponašati se sme s svojimi lepimi tradicijami ter sme imeti prepričanje, da so zanj utemeljeni in upravičeni izsledi za koristno in plodno udejstvovanje v prihodnjosti. V sleherni organi-
Kolebanje na svetovnem kovinskem trgu.
Dr. Eb. Ricger iz Berlina piše med drugim: Neizenačenja položaja na med narodnih svetovnih trgih se je dokumentiralo v zadnjem času zopet enkrat na kovinskih trgih, zilasti na trgih svinca, pa tudi na trgih cinka in bakra. Rezerviranost konsuma ne samo za prompt-ne, temveč tudi za poznejše dobave je bila označena po nadaljnjih zgubah v ceni per saldo. Potem ko so bili doseženi v tretji marčevi dekadi novi rekordni globinski tečaji za cink in svinec, se je pojavilo na prehodu od marca na april prvič zopet zboljšanje cen in je nato na vseh trgih razen cina prevladala prijaznejša tendenca. Vzrokov je bilo več: špekulativni nakupi, nakupi predelujoče industrije, ameriška bakrena statistika, ki je izkazala nekoliko hitreje padanje v zalogah rafiniranega bakra, dalje restrikcijski dogovor mednarodnih producentov svinca. Seveda se pa 15-odstotna omejitev v produkciji svinca sama na sebi in glede na velike svinčene zalog še ne more smatrati za temeljito sanacijko sredstvo, zlasti še, ker Amerika in Burma nista udeleženi pri sporazumu.
k pomembnim naraščanjem mednarodnega kovinskega konsuma se sedaj še ne računi. Težkoče, ki se stavijo pre-inaganju krize v Evropi, se morejo odstraniti le z nadalnjo prilagoditvijo produkcijske kvantitete na konsumne možnosti. In kar se tiče slednjič velikega in važnega gospodarskega ozemlja Zedi-dinjeuih držav, moremo opozoriti na javno tajnost, da se nahaja ameriško gospodarstvo sedaj v znamenju znižanja nabavnih stroškov, ki pomeni za neko gotovo prehodno dobo odpoved investicijam in več ali manj ostro utisnjene sprejemne zmožnosti.
Gibanje cen v Londonu in Newyorku je razvidno iz sledečega pregleda:
London (loko, funti za 1		tono):
Standard-baker		Cin
Sredi aprila 1929	77V2	203*/2
Sredi marca 1930	69	160»/4
9. maja 1930	51‘/4	145l/s
28. okt. 1930	42	119
13. nov. 1930	491/«	115
13. aprila 1931	44V4	115‘A
20. aprila 1931	421/*	112l/4
	Svinec	Cink
Sredi aprila 1929	243/s	26"/ie
Sredi marca 1930	I8V2	17,6/ie
9. maja 1930	18	1615/i«
28. okt. 1930	15*/s	14‘/l6
13. nov. 1930	16	1416/i«
13. aprila 1913	13	ll10/l6
20. aprila 1931	12“/l8	11V4
zaciji je danes delo težavno in nehvaležno, ker je rado preveč kritike in premalo smisla za dejansko sodelovanje v korist občestva, ali vodniki ne smejo izgubiti kljub vsem neprilikam dobre volje in veselja za delo. Pridejo zopet boljši časi z večjim altruizmom, ali skrb imora navdajati nas vse za našo trgovsko mladino. Ljubeznivo pozornost ji bo posvečati v časih, ko ji prete nevarnosti vseh vrst. Vnemati jo bo za pridno de!lo v kupčiji in za strokovno dovrševanje ter za brižno sodelovanje v stanovskih organizacijah. Tudi v kupčijskem stanu bo treba v tem in onem pogledu z miselnostjo na drugo pot. Celo v naši trgovini so nastale nevšečne prilike. Gnjeoo imamo, pa še narašča število obratov in se dopolnjuje razčlenjenost. Neugodnejši so pridobitni izgledi, težavnejše postaja vprašanje gospodarske samostojnosti in eksistenčne zagotovitve s prislužkom in prihrankom v krepkih letih. Ob takih dejstvih mora preudarnega gospodarja navdati zavest, da bo treba poskrbeti pravočasno za tisto, kar prinese v novih prilikah človeku v čvrsti dobi vzpodbudo in pounirjenje za vpehana leta. Dobri Bog naj nam da srečo, voljo in sposob-' nost, da bo mogoče najti tako pravo pot v nelahkih časih, ki se napovedujejo za bodočnost!
Newyork (loko, cents za 1 lb-težni funt): Elekro.-baker Cin i
4. aprila 1929	24	48-25
6. marca 1930	18	36
10. maja 1930	12-50	31-80
28. okt. 1930	9-50	27-25
13. nov. 1930	11	26-35
13. aprila 1931	10	25-60
20. aprila 1931	9-50	24-70
	Svinec	Cink
4. aprila 1929	7-50	6-75
6. marca 1930	5-85	5-05
10. maja 1930	5-50	4-62
28. okt. 1930	510	3-95
13. nov. 1930	5-10	4-37.
13. aprila 1931	4-50	3-85
20. aprila 1931	4-50	3-62
Razbremenitev statističnega položaja na trgih bakra se je nadaljevala; skupne ameriške zaloge surovega in rafiniranega bakra so padle od 606.000 ton na koncu lanskega oktobra na 566.000 ton na koncu letošnjega februarja in
553.000	ton na koncu letošnjega marca. Ta razbremenitev nas pa ne sme dovesti do prenagljenih zaključkov. Ameriški eksport je še nadalje nezadovoljiv, domača poraba tudi še ni dosti ugodna. — Na trgih cina se zmeraj bolj uveljavlja prepričanje, da predvideva ca 22-od-stotna restrikcija produkcije za konsolidacijo statističnega položaja ne bo zadostovala. Poskus držati cene umetno na višini, bi se mogel smatrati prav tako za ponesrečen kot je bilo to pri bakru, zlasti še, ker morejo producirati nekateri rudniki cin za 80 funtov lastnih stroškov a 1 tona. — Evropski trgi svinca so bili očividno pod vplivom špekulacije. Sklep omejitve je nekoliko podžgal, vendar pa konsumneti niso izvršili pomembnih nakupov. Motiv za baisse vidijo sedaj zlasti v avstralskih dovozih, ki so v zvezi s tamošnjim inflacijskim razvojem in ki na statistični položaj zaenkrat neugodno vplivajo. — Gibanje cen cinka se je vršilo v tesnem stiku na tendenco i3vinčenega trga. Kon-sum ni nič kaj prida nakupoval. Cena v Ameriki je padla na novo rekordno globino.
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in ccljsko okolico se vrši v torek, dne 5. maja 1931 predpoldne v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica št. 8, pritličje, levo.
Gospodarsko pismo iz Poljske.
Industrija in trgovina Poljske sta bili tudi ob pričetku pomladi v znamenju težke depresije. V industrijski produkciji se je pomladna sezija vsled vremena šele pozno začela in je zadržala običajno sezijsko poživljenje. Produkcijske izmere industrije so se nanovo znižale. Skupni indeks industrijske produkcije je padel od 95-5 v januarju na 92-3 v februarju in najbrž pod 90 v marcu. Število brezposelnih je na koncu marca naraslo na 380.000. Padec industrijskega indeksa je v prvi vrsti posledica močnega izvensezijskega padca v produkciji premoga, pri čemer je padel tudi izvoz. Nasprotno se je pa produkcija železnih tovarn pomnožila, kar so pač povečini povračila izventurna naročila; tako n. pr. je država izdelala svoja železniška naročila že z začetkom februarja namesto 1. aprila, ki je začetek novega proračunskega leta.
Med posameznimi industrijskimi produkcijskimi panogami izkazuje nekaj razširjenja edinole tekstilna industrija, čeprav stoji slejkoprej pod najmočnejšim pritiskom; njen produkcijski indeks je narasel od 82-7 v januarju na 84-3 v februarju — marec še ni znan. V eks-portu se porajajo stalno nove težave, do-čim postaja domača nakupna moč vsled naraščanja Brezposelnosti zmeraj slabej-ša. Ce izkazuje kljub temu bilanca zunanje trgovine precejšnjo aktivnost, je to izključno le posledica zmanjšanega importa, nikakor pa ne posledica večjega eksporta.
Že v 24 urah barva, plesira in
kemično anali obleke, klobuke itd.
Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
JUGOSLOVANSKO VINO V POLJSKI.
Poročevalec Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine poroča iz Varšave, da je imela velik uspeh partija jugoslovanskega vina, ki jo je poslala na Poljsko Jugoslovanska d. d. za trgovino s sadjem in vinom v Beogradu. Konkurenco je ta pošiljatev občutno zadela. Bodočnost jugoslovanske vinske kupčije v Poljski zavisi po imenovanem poročevalcu od dobre reklame in ugodnih možnosti kreditiranja.
PADEC DIVIDEND V U. S. A.
Po statistiki o izplačilu dividend v U. S. A. je bilo izplačanih v marcu 370 milijonov dolarjev na dividendah proti 439 milijonom v lanskem marcu. Vsled neugodnega zaključka v marcu so znašala vsa dividendna izplačila prvega letošnjega četrtletja 1159 milijonov dolarjev ali 111 milijonov dolarjev manj kot v prvem lanskem četrtletju. Dividende avtoinobilne industrije so padle od 53-5 milj. dol. na 17 9 milj., dividende bakrene industrije od 75-1 na 26-9, petrolejske od 127-3 na 86'9, jeklene od 40 6 itd. V prvem letošnjem četrtletju je skrčilo dividende nič manj kot 236 družb proti samo 29 v prvem lanskem četrtletju. Izplačilo dividend je ustavilo v prvem predlanskem četrtletju 36 družb, v prvem lanskem 148 in v prvem letošnjem, četrtletju 295 družb.
S,iubljAmka bona
Tečaj 27. aprila 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. .		22-845
Berlin IM 		13-525	13-555
Bruselj 1 belga		—	7-908
Budimpešta 1 pengS .	—"—	9-9124
Curib 100 fr		1093-80	1096-80
Dunaj 1 šiling		7-9807	7-0107
London 1 funt		275-95	276-75
Newyork 1 dolar ... .		•		56-745
Pariz 100 fr		221-27	223-27
Praga 100 kron 		168-—	168-80
Trst 100 Ur		297-55	297-70
i&3VCtU
9621 prašičev je prodala Jugoslavija v marcu na Dunaj; Poljska jih je prodala 37.000, Romunija 13.000 itd. Od skupnega števila 123.000 kosov je prišlo 47 odstotkov na Avstrijo samo.
Glede jugoslov. stabilizacijskega posojila piše »N. Fr. Pr.«, da je 24. t. m. podpisal dr. Šverljuga v Parizu z zastopniki francoskih bank začasni dogovor o posojilu, ki je določeno s 1200 milijoni francoskih frankov.
Mednarodna zveza žice bo zborovala v drugi polovici maja v Aachenu, da odstrani obstoječe težkoče.
Zaloge pšenice v Ameriki. Poljedelski urad v Washingtonu sporoča v svojem poročilu z dne 1. aprila t. 1., da znašajo zaloge pšenice iz žetve 1. 1930 na farmah 114,983.000 bušeljev' napram
102,652.000	bušeljev v istem času lanskega leta.
Sovjetska Rusija si bo uredila lastno industrijo obličnih ležajev in sicer s pomočjo švedskih tovarn obličnih ležajev S. K. F. Koncesija S. K. F., ena zadnjih inozemskih sovjetskih koncesij, je bila likvidirana.
Redukcija v produkciji svinca za 15 odstotkov velja za vse produkcijske dežele svinca od 1. maja t. 1. dalje. Pred pretekom šestih mesecev bo v svrho na-daljnih odredb sklicana nova konferen-renca.
Kavčuk je padel v Londonu na rekordno globino vseh časov 27/s šilinga. Glej člančič.
lOlodstotno dividendo razdeljuje družba, ki opravlja igralnico in več hotelov v Monte Carlo. Cisti dobiček je izkazan z 49 milijoni frankov (lanski dobiček 57 mil. frankov, dividenda 124 odstotna).	(
Tekstilna veletrgovina Leop. WciB v Temišvaru je postala insolventna z 20-5 milijoni lejev. Aktiva navajajo s 15 milijoni lejev.
General Motors izkazujejo za prvo letošnje četrtletje 28-99 mil. dol. čistega dobička ali 61 cents za delnico proti 44-97 mil. oziroma 98 cents v lanskem letu.
Pri mednarodnih pogajanjih umetno-svilene industrije v Berlinu se je dosegel z Italijani sporazum glede njih kvote, ki je določena s 17-64. Do končne rešitve vseh vprašanj bo pa treba pogajanja še nadaljevati.
Število brezposelnih v Nemčiji je padlo v prvi polovici aprila za ca. 120.000 na 4,628.000. Padec je bil večji kot v istih lanskih tednih,
Uvoz lesa iz Poljske v Ogrsko zelo narašča; v februarju se je v primeri z lanskim februarjem pošestoril in je znašal 263 vagonov.
Švedska vžigalična družba bo iz čistega dobička v znesku 57,620.000 Šved. kron izplačala 10 odstotno dividendo.
Nemčija je postala prva dobaviteljica Francije, in sicer od pričetka tekočega leta dalje. Že pred dalj časa je Nemčija prekosila Anglijo, sedaj pa še U. S. A., ki so do letos zavzemale prvo mesto.
Gozdna površina v U. S. A. Vso gozdno površino v Združenih državah seve-ro-ameriških cenijo na okroglo 470 milijonov akrov.
' ®anque dc Paris et des Pays-Bas izplačuje iz čistega dobička v znesku 67 milijonov 250.000 frankov 20-odstotno dividendo. Poročilo pravi, da je dovoljevanje kreditov inozemskim deželam potrebno.
Cosulich izkazuje za preteklo leto 24 milijonov lir čistega dobička, kar je spričo svetovne krize zelo ugodno, in izplačuje 6-odstotno dividendo.
Zlate rezerv© posameznih držav se morajo po izjavi Normana smatrati zmeraj bolj kot skupno premoženje za skupne potrebe sveta.
Gandhi je proti inozemskemu suknu in pravi, da ga mora Indija za zmeraj odkloniti.
Novo svetovno žitno konferenco bo
sklicala Kanada za dan 26. julija. Posameznosti o nalogah te konference še niso znane.
Glede Mednarodne Agrarne kreditne banke se v Ženevi niso mogli sporazumeti. Anglija n. pr. je stavila pogoj, da se krediti nikakor ne smejo uporabljati za dvig agrarne produkcije v donavskih državah.
Novi predpisi o davku na poslovni promet.
Prijave zalog in terjatev po
Davčni oddelek ministrstva za finance je naslovil 'dne 24. aprila 1931 pod št. 28970 na vse finančne direkcije in finančne inspekorate nastopni razpis:
»S prejšnjim razpisom je oddelek odredil, naj se do nadaljnega odloži odmera davka na poslovni promet.
iKer so posli za določitev odmerne podlage za pridobnino prod dogoto-vitvijo in sta zakon in uredba o skupnem davku stopila že v veljavo, se odreja:
1. Davčni odbori, ki so sklicani radi razprave o predlogih za pridobnino, morajo istočasno odločati tudi o davčni podlagi za davek na poslovni promet pri vseh osebah, ki so še nadalje zavezane splošnemu 1% davku na poslovni promet.
2. Osebe, navedene v čl. 17. uredbe, ki na področju ene davčne uprave ostanejo deloma zavezane splošnemu 1 % davku na poslovni promet, deloma so pa naznačene kot plačevalci skupnega davka po mesečnih prijavah, podlegajo s celokupnim svojim prometom, to je tako glede onega, ki spada pod skupni davek, kakor glede onega, ki spada pod splošni davek na poslovni promet oceni davčne oblasti in ne davčnega odbora.
3. Ako so gotove osebe določene za plačevalce davka samo pri carinarnicah kot uvozniki ali pri občinah in železnicah za les, pri klavnicah za živino ali pri trošarinskih predmetih, a poleg tega podlegajo tudi splošnemu davku na poslovni promet, naj davčni odbor pri odmeri pridobnine oceni samo zadnje navedeni promet, to je promet z blagom, ki ostane pod splošnim davkom na poslovni promet.
4. Osebe, ki podlegajo skupnemu davku na poslovni promet po oceni davčnega odbora, to je vsi oni, ki niso navedeni v členu 17.-uredbe, na primer lončarji, kovači, ki izdelujejo srpe, kose, motike itd., se morajo isto-tako vpisati v davčni razpored pri-dobnine in se razpravlja o njihovem prometu hkratu iz razpravo za pridobnino.
5. Predlog oblasti za obdačenje oseb, ki niso navedene v členu 17. uredbe, a podlegajo deloma splošnemu davku na poslovni promet, deloma pa tudi skupnemu davku, ki ga ocenjuje davčni odbor, se mora staviti odboru za vsak promet poseben predlog.
6. Davčni odbor, ki določa podlago za pridobnino za '1. 1931., mora razpravljati tudi o davčni obveznosti po knjigah opravljenega prometa za prvo četrtletje tekočega leta.
7. O prometu oseb, od katerih se pobere davek na poslovni promet za prvo četrtletje 1931 v izmeri ene četrtine lanskoletnega predpisa, davčjii odbor ne razpravlja. Višina te obremenitve se naj na podlagi rlanskoletne odmere vstavi v davčrfo odmero ne-glede na to, , ajli je odmera pravomoč-na aH.Be? v razf^edeiku pripomba j)a se naznaci, koliko je zftasal
s lanskoletni predpis na davku na poslovni promet.
Ako se v prizivnem postopanju zniža ali poveča lanskoletni predpis, se mora predpis za tekoče leto ob dodatnem predpisu ali ob odpisu primemo popraviti. Ako je predpis po oceni davčnega odbora v prizivnem postopanju že določen, se predpiše tudi za j)rvo četrtletje 1931 davek na poslovni promet po izmeri, določeni v prizivnem postopanju. >->*•
8. Za podjetja, ki so nastala šele v toku tega leta, se odmeri davek za čas od pričetka poslovanja pa do 31. marca 1931 od prometa, opravljenega v tem času, po oceni davčnega odbora.
9. Podjetja, ki so nastala tekom lanskega leta, a jim davek na poslovni promet še ni odmerjen, se obre-meue za prvo četrtletje 1931 na podlagi naknadne odmere, ki se izvrši za lansko leto.
10. Prijave o popisu, katere morajo davkoplačevalci predložiti po § 5 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o skupnem davku, se morajo
stanju dne 31. marca 1931.
ravno tako predložiti davčnemu odboru. Predlogi davčnih oblasti za ob-dačitev po teh prijavah se morajo vpisati v poseben davčni razpored.
/*ri oceni vrednosti zalog blaga po stanju dne 31. marca 1931 naj se davčni referenti, odnosno davčni odbori ravnajo po sledečih navodilih:
a) Ako obveznik ni vložil nikake prijave o vrednosti zalog, naj se oceni vrednost zaloge najmanj v višini ene četrtine prometa, določenega za lansko leto.
b) Ako je obveznik vložil prijavo, a davčni odbor smatra, da ni pravilna in da je vrednost prijavljene zaloge blaga manjša nego ena četrtina lanskoletnega prometa, naj oceni višino najmanj z eno četrtino lanskoletnega prometa.
c) Ako je prijavljena zaloga z vrednostjo preko ene četrtine lanskoletnega prometa, oceni odbor vrednost po prijavi, razen če ima pozitivne in nesporne dokaze, da je zaloga več vredna.
č) Ako je davčni obveznik s prijavo in dokazi (overovljeni izvlečki) dokazal, da je vrednost zaloge dejansko izpod ene četrtine lanskoletnega prometa, se mora taka prijava priznati za pravilno.
11. Predpis odmerjenega davka se izvrši v davčni glavni knjigi v raz-predelku za davek na poslovni promet, v pripombi pa je naznaniti, kdaj predpisana vsota dospe v plačilo.
12. Ob tej priliki se pripominja, da prijav po § 5 ni treba vlagati obrtnikom, razen ako prodajajo gotove izdelke.
13. Obrtniki, ki prodajajo gotove izdelke, kakor tudi trgovci, ki do zdaj niso odpremljali davka na poslovni promet po knjigi prodaje, nego so ga plačevali po svobodni oceni, so dolžni vložiti prijavo samo o vrednosti blaga, ki ga imajo na zalogi.
14 Prijave o vrednosti blaga in terjatev so dolžni vložiti samo trgovci in oni obrtniki, ki prodajajo izgotovljeno blago in ki so do zdaj plačevali davek na poslovni promet po knjigi opravljenega prometa, ako niso predvideni za čas po 1. aprilu t. 1. kot plačevalci skupnega davka.
15. Proizvajalci, industrijalci in obrtniki, ki so za čas po 1. aprilu t. 1. predvideni kot plačevalci skupnega davka, so dolžni vložiti prijavo samo glede terjatev. Proizvajalci, ki niso predvideni kot plačevalci skupnega davka, morajo prijaviti vrednost zaloge in terjatev, v kolikor niso bili obdačeni po oceni davčnega odbora, ker v tem primeru prijavijo samo vrednost zaloge.
16. Za izvlečke, navedene v § 5. zakona, zadostuje, da jih overi sam predlagatelj prijave.
17. Pri oceni terjatev iz prejšnjih let je treba paziti:
a) samo na one osebe, ki so bile dolžne, da vodijo knjigo opravljene-
>) fia kvaliteto in'sigurnost terjatve, s posebnim ozirom na sedanje gospodarske prilike, da se v davčno osnovo ne sprejmejo tudi take terjatve, ki so jako dvomljive. V davčno osnovo spadajo samo one terjatve, od katerih do zdaj še ni plačan davek;
c)	za obstoj kake terjatve je merodajno stanje poslovnih knjig iz zadnje poslovne dobe, kateremu se pri-štejejo še terjatve iz tekočega leta do 31. marca.
(Razpis vsebuje še nadaljna navodila glede vodenja knjig in kontrole, katera bomo ob priliki priobčili).
S tem razpisom je d e f i n i t -i v n o urejeno vprašanje prijave in obdače-nja zalog in terjatev.
Potemtakem so ta vprašanja urejena tako-le:
i.	Za prvo četrtletje 1931. plačajo oni, ki so plačevali davek na poslovni promet, davek po knjigi opravljenega prometa in se odprema kontrolira kakor so se kontrolirale odpreme v prejšnjih četrtletjih.
Osebe, ki so plačevale davek lia poslovni promet pavšalno, to je vse
one, ki niso imele preko 360.000 Din prometa na leto, plačajo kot davek na poslovni promet za 1. četrtletje 1931. eno četrtino za i. 1930. predpisanega davka.
2. Prijave vrednosti zalog. — Ne glede na višino prometa so dolžni vsi trgovci in oni obrtniki, ki prodajajo lastne ali tuje izdelke, ter oni industrijalci, ki v tarifi za pobiranje skupnega davka niso označeni kot plačevalci davka, da predlože do 30. aprila t. 1. davčni upravi prijavo o vrednosti svojih zalog na dan 31. marca t. 1. Praviloma se jim bo naložil na te zaloge davek na poslovni premet po prejšnjih predpisih v izmeri ene četrtine za leto 1930. predpisanega davka na poslovni promet.
iPopis blaga (inventura) ni potrebna.
3. Prijava terjatev. — Osebe, ki so plačevale davek na poslovni promet pavšalno in niso bile dolžne voditi knjige opravljenega prometa, ker njihov promet ni presegal 360.000 dinarjev, niso dolžne, da vložijo prijavo terjatev in da plačajo od njih 1 % davek na poslovni promet.
Osebe pa, ki so plačevale davek na poslovni promet po knjigi opravljenega prometa, ker so imele preko
360.000	Din prometa, morajo do 30. aprila t. 1. prijaviti davčni upravi skupno vrednost svojih terjatev na podlagi svojih knjig za 1. 1930. in za prve tri mesece 1. 1931. V tej prijavi se morajo vsekakor naznačiti terjatve, o katerih se smatra, da so neizterljive.
V tej prijavi terjatev je treba jasno naznačiti in posebej izkazati terjatve napram državi in samoupravam, ker se bo na te terjatve pobral prometni davek ob izplačilu.
Razume se, da se nanašajo vsa ta določila samo na one osebe, ki za bodoče ne podlegajo plačevanju 1% davka na poslovni promet. Kdor pa bo moral tudi v bodoče plačevati 1% davek na poslovni promet, temu ni treba vlagati prijav niti o zalogah niti o terjatvah.
Banka za mednarodna plačila. — Od
200.000	delnic ima ta banka placiranih sedaj 165.100 delnic. Ostanek 34.900 delnic je reserviran za evropske emisijske banke. Ko bodo zakoniti predpisi izvršeni, bo mogla Norveška banka podpisati 4000 delnic; in isto število 4000 delnic je do stabilizacije dinarja rezerviranih Narodni banki Jugoslavije. 500 delnic je dodeljenih Albanski banki. Na vplačano delniško glavnico v znesku nad 103 mil. švic. frankov se izplača 6-odstotna dividenda iz čistega dobička v znesku približno 10,700.000 frankov.
Nov padec kavčuka. V Londonu je padel kavčuk na 27/« šil- To je najnižja cena v zgodovini kavčuka sploh. Ne glede na še zelo negotovo restrikcijsko gibanje je dala povod k novi baisse v prvi vrsti neugodna statistika kavčukovih zalog. Angleške zaloge so dosegle novo rekordno številko 137.000 ton, ameriške so pa narasle na 218.000 ton. Angleške in ameriške zaloge skupaj bi krile svetovno porabo skoz poldrugo leto. Temu nasproti je pa produkcija toliko večja kot konsuin, da ne rastejo samo ameriške in angleške zaloge še kar naprej, temveč da se kopičijo velike zaloge na licu mesta tudi v Britanskih Malajskih državah in v drugih eksport-nih centrih. Slej ko prej prevladuje menda mnenje, da ne bo prišlo do zares obsežne restrikcije.
Ruski nakupi aluminija. Iz Pariza beremo: Potem ko je bila Rusija šele pred nekaj tedni kupila v Norveški okoli 9000 ton aluminija, se je dogovorila sedaj z evropskim aluminijevim kartelom o nakupu ca. 6000 ton. Pri tej prodaji je vodila I1 rancija, udeleženi so pa tudi nemški, švicarski in angleški člani kartela. Cena se giblje okoli 78 funtov za tono, kar je precej pod sedanjo karte-lovo notico, ki je 83 funtov. Zmeraj beremo o bojkotu Rusije; kadar se pa da kaj zaslužiti, so pa složni vsi skupaj.
Vpisale s o s e n a s t o p n e f i r m e:
Sedež: Dolgavas št. 17 pri Kočevju.
Besedilo: Zdravič Franc, trgovec z lesom in ogljem.
Obratni predmet: Trgovina z lesom in ogljem na debelo.
Imetnik: Zdravič Franc, Dolgavas št. 17 pri Kočevju.
Okrož. sodišče v Novem mestu, odd. II:,.
dne 11. aprila 1931.
Firm: 57/31 — Reg. A II. 54/1.
*	*	:•
Sedež: Šoštanj.
Besedilb: Matko Zalar.
Obratni; predmet: Trgovina z lesomi.
Imetnik: Zalar Matko, trgovec z Ib* som v Šoštanju.
Okrožno sodišče Celje, odd. L„
dne 15. aprila 1931.
Fiim 188/31 — Reg. A III. 111/L.
*
Sedež.: Zgornji Dolič.
Besedilo: Alojz Zupanc.
Obcatiii predmet: Trgovina zv lesom in. go*dnimi pridelki.	.
Imetnik: Zupanc Alojz, trgovec z lesom in gozdnimi pridelki iz Zg. Doliča.
Okrožno sodišče Celje, ocM. I.,
dne 15. aprila 1931'.
Firm. 191/31 — Reg. A III. 112/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Maribor.	'.-j
Besedilo: Nikse, družba za moderne električne gospodarske stroje z o. i. ▼ Mariboru.	‘
Družba temelji odslej na družabni pogodbi z dne 31. decembra 1929, posl. št. 3370, izpremenjeni z odstopno pogodbo z dne 12. februarja 1931, posl. št. 4720.
Izbriše se poslovodja Kenda Franc.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 2. aprila 1931.
Firm. 203/31 — Reg. C II. 54/3.
*
Sedež: Murska Sobota.
Besedilo: Kreditna banka, d. d. v Murski Soboti.	,
Izbriše se član načelstva Ratkol Teodor.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,.
dne 16. aprila 1931.
Firm. 309/31 — Reg. B II. 33/5.
Iz briga la se je nastopna firma:
Sedež: Celje.
Besedilo: Karol Vanič.
Obratni predmet: Trgovina z manu-fakturnim blagom. Izbrisala se je vsled opusta kupčije.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 15. aprila 1931.
Firm. 195/31 — Reg. Pos. II. 99/5.
AVSTRIJSKO K0NJUNKTURN0 J OR0CIL0: ZASTOJ.
Po poročilu avstrijskega zavoda za konjunkturno raziskovanje se je splošni gospodarski položaj v Avstriji tako malo spremenil, da se more ponoviti le poročilo prejšnjega meseca. Dočim so pred mesecem dni prevladali morda ugodni simptomi, se je sedaj nakopičilo zopet več neugodnih simptomov, čeprav se morejo tudi sedaj v posameznih panogah zaznamovati znaki boljšanja. V bližnji bodočnosti ni pričakovati nobene spremembe, sodba o dalnji bodočnosti je pa vsled splošne nejasnosti zelo težka. Zaenkrat bo položaj torej nespremenjen. # * *
RUSKA KOVINSKA NAROČILA V ITALIJI.
Sovjetska vlada je pooblastila podružnico ruskega trgovskega zastopstva v Milanu, da izvede za rusko kovinsko industrijo v Italiji naročila v višini 200.000 angl. funtov. Naročila naj se izvršijo v teku meseca maja. Kakor se sliši, bo prevzela italijanska vlada delno jamstvo za ruska naročila v Italiji. Torej tako kakor v Nemčiji ali Avstriji.
a ar\«\a i prcueb zaoecivo vanilin ;laohor
A*
A
»mo pravjib zanejljivi’/
Dobave. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 29. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 500 m3 kisika; do 6. maja t 1’ pa gltede dobave pisarniškega materijala. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 30; aprila t. 1. ponudbe glede dobave 4 in pol vagona pšenične moke; do 7. maja t. 1. pa glede dobave 50.000 kg portland-cemen-tft; 12' komadov- osovin, 200 m plinskih cevi in 50 m svinčenih cevi. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik
sprejema do 4. maja t. 1. ponudbe glede dobave 50 m3 lesa. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: Dne 29. aprila t. 1. pri Komandi III. armijske
v
»■>'	*	j?*--*
K
\
oblasti v Skoplju glede dobave 23.000 kilogramov petroleja; dne 16. maja t. 1. pa pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 700 m3 drv. — (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih komandah.)
Vzzzecef
Tovarna vinskega kisa
d. z o. z.
Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši
namizni his
iz pristnega vina
Zahtevajte ponudbo 1 ralmiino in higijo* nične nalmodamaia urajena kitama v Jugoslaviji Pisarna: Ljubljana, Dunajska c. l a II. nadstr.
Telefon štev. 23-89
Oddaja zgradbe dvonadstropne stanovanjske hiše na Rakeku se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 15. maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani (Ljubljanski dvor). (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji, načrti in proračuni pa pri isti direkciji.)
Dobave. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 6. maja t. 1. ponudbe glede dobave 300 doz toaletnega mila, glede dobave raznih tiskovin in kuvert. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 7. maja t. 1. ponudbe glede dobave 50 komadov medeninastih cevi. — Direkcija državnega rudnika Kaikanj sprejema do 7. maja t. L ponudbe glede dobave 100 m »Manila« lanenega motvoza. — Direkcija držav-i nega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 10. maja t. 1. ponudbe glede dobave 5000 komadov tiskovin. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornioe za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 15. maja ti 1: se bo vršila pri Komandi Savske divizijske* oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave masti; testenin in ješprenjčka; dne 16. maja ti 1. pa glede1 dobave fižalo, olja, čebule, krompirja, kisa, riža, zdroba, sladkorja, čaja in kave. (Ogl&s je nft- vpogled V pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Moivoz Grosuplje
doma? slovenski izdelek • Svoji k svojim f
Tovarna moivoza in vrvarna dL dL
Grosuplje pri Ljubljani
Najboljši strojil Vsak kupec najboljša referenca Tudi na obrobe dobavi tvrdka
TZie Scx Go.
Ustanovljeno leta 1906.
JEfublfama
fjvadiščer 1C
Telefon
226S
Ustanovljeno leta' 1906.
m
Tiskarna
MERKUR
LJUBLJANA
Gregorčičeva ulico šHL 23
TELEFON 25-52
se priporoča, za naročila vseh uradnih in trgovskih tiskovin. Tiski* vi1-zitke, memorande, kuverte, časopise, knjige, brošttfe, cefflke, afotiite, tibele. letake f. L d-dobavlja točno tt po zmernih cenah. Za večja naročila zahtevajte proračune!
LASTNA KNJIGOVEZNICA
Priporočamo Vam
PUCH-KOLESA
ki so vedno priznaiio odlična! Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki
LJUBLJANA : KRANJ i NOVO MESTO
IGN. VOK
Veletrgovina
'ŽjutPjaiia
prlporala
Špecerijsko blago
rasnovrstno Iganja, ■rak« in	pr».
• RMno«r«IM
rudninsko vodo
Lastna pralarna aa kavo In m(iw ia dila* va s aiaktr. obraloiii
Caaikl na razpolago l
vseh vrsl- per -fotografijah^ ali risbah.
M/e
netjs&lidn 9jŠG
ki a
ST-DiU
HUB LIANA
DALMATINOVA 13
.KUVERTA »
UUB11ANA
Kdrlovikd i ?'Vo?drsU?-pbf-1
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Oglašatte v TRGOVSKEM LISTUI
Kreditni zavod, z« fracvino in industrijo		
	Hjubljana* ^rejernova ul. SC (v lastna Brzojavke t Kredit Ljubljana^ - Telefon &L: 2040, 2457, 2548; Internrban: 2700,2800* • Petersoa International Banking Code	n poslopju) valut, borzna naroftila, tvo, satedepoaiti Ltd.
	predujmi la krediti v*ake vrste, esbompt la inkaso menle ter nataitla v tn- Is laozema	
Ureja dr IVAN PLESS.   Za Trgovako - lnduatrijako d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK. Ljubljana.