lzvažajo a deviz ne dobijo
V prizadevanja za povečaanje izvoza se vse uspešneje vključujejo tudi zasebni obrtniki. V splo*šni obrtni zadrugi Gikos, v kateroje včla-njenih 190 obrtnikov — odl teh jih je kar 60 odstotkov s področja gradbeništva — solanipodpiisaliprvo pogodbozaizvajanjedel v tuji-ni. Prek Ijubljanskega Smleta so si zagotovili električna inštalacijska dela v Libiji. Letos jeseni naj bi v lej državi delalo že 15 elektro mon-terjev. Tako so lani z deli v Libiji zaslužili 2160 dolarjev, za letos načr-tujejo 43.200 dolarjcv; kaže pa, da bo številka še nekoliko visja, okoli 60.000 dolarjev, saj so že v prvih treh mesedh tega leta opravili za 10.076 doiarjev storitev.
V celotnem prihodku Gikosa, ki je lani znašal nekaj manj kot 346 tnilijonov dinarjev, izvoz v
odstotkih ne predstavlja po-membnega deleža. Vendar pa je začetek tu. V prihodnosti se na-
mreč nadejajo še drugih poslov v tujini; dogovarjajo se z Elektro-tehno za delni izvoz kompresor-jev, z Brodomaterijalom z Reke pa za izvajanje krovsko-klepar-skih del v Zahodni Nemčiji.
Več kot tako imenovanega neposrednega izvoza je posred-nega. To pomeni, da se izdelki obrtnikov izvažajo prek delovnih organizacij ali pa le-te zanje opravljajo določena dela v tujini. Čeprav   je   najbrž   prihodnost
drobnega gospodarstva v pove-zovanju z delovnimi organizaci-jami, pa je slaba stran sodelova-nja ta, da obrtniki niso udeleženi pri devizah (razen tistega dela seveda, ki gre za osebne dohodke delavcev). Zato se tudi pri obrtni zadrugi Gikos zavzemajo za za-konsko ureditev tega področja, tako da bi njim pripadal delež deviz, ki jih ustvarijo.
(nadaljevanje na 3. strani)
Obrtniki Gikosa so lani prek Avtomontaže posredno izvozili v tujino plastične dele avtomobil-skih karoserij, za isto podjetje so opravljali še slikopleskarska dela v Iraku, delali pa so tudi v Sovjet-ski zvezi, in sicer v Moskvi, kjer so izvajali gradbena in inštalacij-ska dela v hotelu Nacional. Prek posrednjega izvoza so lani zaslu-žili 12 milijonov in 700.000 di-narjev, v prvi četrtini letošnjega leta pa že 3 milijone in 700.000
dinarjev.
Povetno naj še, da se je Gikos prek Zveze obrtnih združenj Slovenije udeležil letošnjega sejma Espomego, ki je bil od 28. aprila do 6. maja v italijanski Gprici. Tatn so prikazali predv-sem izvajanje končnih del v gradbeništvu.
. »Osnovni problem, ki zavira razvoj naše obrtne zadruge, so neustrezni poslovni prostori,« je povedal direktor obrtne zadruge Gikos Jože Španič, ko je govoril o njihovih načrtih. »Prav zato ne
moretno ugoditi vsem obrtni-kom, ki prosijo za sprejem v za-drugo. Z enajstimi delavci, koli-kor jih je zaposlenih v zadrugi, ne moremo opravljati več dela, prostorska stiska pa nam one-mogoča zaposlovanje novih.« Lani so sprejeli 45 novih članov, letos le 10. Prošenj pa je seveda več.
S komitejem za družbeno pla-niranje naše občinske skupščine in s samoupravno stanovanjsko skupnostjo je bilo dogovorjeno, da bo prostore na Zaloški 51 (to
je v poslopju, v katerem je tudi obrtna zadruga Gikos), po izseli-tvi stanovalcev prevzel Gikos, ki naj bi jih popravil in preuredil v poslovne prostore. Toda zgodilo se je, da se je neka stranka že iz-selila, v izpraznjeno stanovanje pa se je takoj vselila nova. Na ta način bo seveda Gikos le stežka prišel do potrebnih novih prosto-rov, kar pa ni v interesu občine niti družbe nasploh, saj je s tem zavrt razvoj edine obrtne za-druge v naši občini.
DARJA JUVAN