PoMn) urad P0!1 Cetovec — Vertagspostamt M!) Ktagcnfut) da sta potrebni tako strnjenost naših vrst kot povezava z demokratičnimi siiami Nadzorni in Upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem na skupni seji dne 12. junija obravnavata trenutni narodnopoiitični Poioiaj po občinskih volitvah, po deieinem kongresu koroške SPU jn po občnem zboru Narodnega sveta koroških Slovencev. Uvodoma je biio podano poročiio o ustanovitvi kiuba občinskih odbornikov, ki naj je po zamisii ustanoviteijev predvsem strokovno združenje ^'ovenskih občinskih mandatarjev. V tem smisiu bo ZSO podpirata deio iuba. Nadalje sta odbora doiočiia čiane deiegacije za razgovore z jdodo na Dunaju, ki so predvideni za 28. junij. V tej zvezi je bita široka tMskusija ziasti o vseh vprašanjih, ki jih naj deiegacija iznese ter so oiia sprejeta doiočena staiišča, ki so za siovensko narodnostno skupnost neodtujijiva. V ostaiem sta odbora razpravijaia 'ečih vprašanjih. Na podiagt obširnega poročita o 'enutnem narodnopolitičnem poto-ki ga je poda! predsednik Upravnega odbora dr. Franci Zwif-sta odbora po daljši razpravi P''Sta do nastednje ocene: Na osnovi razvoja ob in po obeskih voiitvah ter v zvezti s pote-kom dežetnega kongresa SPU je Potrebno, da ZSO tehtno premisli ^°je statišče tudi do te stranke. N* nikakor ni potrebno morda za-tega, ker bi biio dosedanje so-neiovanje s to stranko napačno. Nasprotno, ZSO je vedno poudarita, da to stranko podpira, ker je Pa drugi svetovni vojni v doioče-nih vprašanjih zavzemata pozitivna staiišče do naše narodnostne ^"Pnosti. )) Tako je v vprašanju zahteve Pa ugotavijanju manjšine nasproti jn OVP postavtjata tezo, da ako ugotavtjanje proti votji manjše nj možno in ga je zato odtoč-odktanjata tako v dežetnem kakor v raznih lizjavah de-ega gtavarja in zlasti tudi *boru ------... ancterja dr. Kreiskega. S Nadatje je prvič v zgodovini Postavita na svojo tisto za dežetni "or tudi zavednega Stovenca in lem prelomita nepisani zakon nemških strank po tetu 1920, da za *3vedne Slovence v njihovih vrstah dežetnem zboru ni prostora in da biti samo strnjena fronta nem-^ 'h strank proti koroškim Stoven- še o raznih tekočih akcijah in peni smatrati javno in zakamuflirano kritiko poiitike dežeinega giavarja Sime do manjšine kot odpoved in odkionltev dosedanje poiitike SP<3 do siovenske narodnostne skupnosti. Ugotavijamo, da novo vodstvo koroške SPO še ni podaio javne izjave, kako misii v bodoče obravnavati vprašanja siovenske narodnostne skupnosti. Ugotavijamo, da sta kancier dr. Kreisky in — kakor vse kaže — tudi koroška SPO odstopita od dosedanjega odkionii-nega staiišča giede ugotavijanja manjšine in v tem vprašanju očitno popoinoma kapituiiraia pred na-cionaiističnimi siiami in da torej tudi SPO danes vidi možnost reševanja manjšinskega vprašanja samo v obiiki ..ugotavijanja manjšine". Le tako je namreč razumeli Kreiskega načrt o ..kvalificiranem tjud-skem štefju" in Wagnerjevo izjavo o sporazumnem reševanju z UVP in FPU. Koroški Stovenci budno spremtja-mo in bomo tudi v bodoče žeto kritično spremljati ta razvoj v SPO, ki — vsaj tako je videti — pomeni več ati manj kapifutacijo pred na- cionalističnimi silami in imamo očitno spet opraviti s strnjeno fronto nemških strank proti koroškim Slovencem in z obnovo nekdanje prakse: da v manjšinskih vprašanjih ne odtoča vtada, marveč od-točajo neke zakutisne site, ki v tem vprašanju predstavtjajo dejansko vtado v vtadii Težko je ugotoviti, kdo so te šiite — ati so Heimat-dienst lin njegovi pajdaši ali druge neprozorne, morda četo mednarodne site. Dejstvo je samo, da te site od teta 1920 naprej preprečujejo sleherno znosno rešitev našega vprašanja, ker imajo očitno interes, da ohranijo statno konfliktno žarišče na meji. Jasno, da ta razvoj zahteva, da temeijtto premislimo svoje potitično gledanje, ki po eni strani ob strnitvi nemških sil nujno terja še večjo strnjenost naših slovenskih vrst v obrambi tn uveljavljanju naših skupnih narodnih pravic in teženj, ki nas pa po drugi strani sili, da kot resnično socialistično usmerjeni koroški Slovenci iščemo povezavo z vsem) tistimi demokratičnim! silami v Avstriji, ki se ne strinjajo z nakazanim razvojem in odklanjajo popuščanje silam, k) so že enkrat bile grobokopi svobode in neodvisnosti Avstrije. Te site obstojajo. Končno je skoraj potovica detegatov na kongresu SPO dala podporo dosedanji potitiki in to ktjub močni kritiki ravno odnosa do manjšine; zastopnik sooiatističnih študentov je celo javno zahtevat distanciranje od nacio-natističnih sit in njihovih organizacij; številni kutturniki in razne demokratične skupine so ob naciona- Podprimo koroške rojake K) SE BORtJO ZA SVOJO ENAKOPRAVNOST Na Osankartci, v osrčju Pohorja, kjer je padel legendarni pohorski bataljon, je bil ob koncu minulega tedna letošnji zbor slo-vensih pionirjev, katerega se je udeležilo več tisoč otrok iz vse Stovenije, pridružili pa so se jim tudi številni gostje, zlasti bivši borci, ki so mladim pripovedovali o junaštvih v narodnoosvobodilnem boju. Udeležencem zbora je spregovoril predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič. Spomnil je na dejstvo, da se je zveza pionirjev Slovenije rodila v času osvobodilnega boja ter je najmlajše povezovala z OF in s partizanskimi enotami. Tako so tudi otroci prispevali — je dejal predsednik Ribičič — da so se povezovala hotenja slovenskih ljudi in krajev od Ljubljane do Trsta in Gorice ter Celovca in Betjaka, tja do koroških zaselkov in samotnih kmetij v Slovenski Benečiji. Ko se je dotaknil letošnjih akcij pionirjev, jim je predsednik Ribičič priporočit, da bi prisluhnili želji slovenske manjšine na Koroškem po izgradnji kulturnega doma v Celovcu. Dejal je, da tu otroci lahko s svojimi skromnimi močmi pomagajo zbirati sredstva. „Tu gre za pomembno kulturno akcijo," je poudaril predsednik SZDL, „ki bo pionirje povezovala z življenjem zamejskih Slovencev, ki se danes hrabro, a v težkih pogojih borijo za svojo enakopravnost. Prek te nabiralne akcije za kulturni dom pa naj bi sc pionirji še tesneje povezali s svojimi vrstniki, z mladimi Korošci onkraj meje. Tako bodo čutili, da niso osamljeni, da je z njimi slovenska mladina, mladi rod vse Jugoslavije. 7 tisfičnih pogromih na naše pravice zavzeti jasna in odtočna stališča; tudi sinodalna predtoga o sožitju obeh narodov sodi v fa okvir. Z vsemi lemi pozitivnimi silami bomo koroški Slovenci morali iskati stike in najti njihovo podporo, če nočemo ponovno v brez dvoma nevarno politično izolacijo. Zgodovina in tudi zadnji razvoj, zlasti pa izkušnje narodnoosvobodilne borbe nas učijo, da sta potrebni tako strnjenost naših vrst kot povezava z vsemi demokratičnimi, morda še tako šibkimi siiami v državi, v kateri živimo, s katerimi vred se moramo boriti za čim širšo demokratizacijo družbe, ki se po drugi strani na ta Avsfri/a ne more negr;ra% državne pogodbe in mednarodnega prava ^ Kancler Krdisky je kof zuna-J' minister prvi pričet reševati .P'ašanja v sporazumu z manjšino bH pobudnik kontaktnih razgo-^Ofov. p,.yj je tudi zagovarjat dr-.°Vrto podporo za kutfurno ustvar-manjšine. S Ko je postala SPO večinska . 'onka tako v deželi kot v državi, ^Pristopita tudi k dotočeni rešitvi jPdth vprašanj naše narodnostne oprtosti in končno se je dežetni avar Sima prvi upat nastopiti tu-J Proti koroškemu Heiimatdienstu ^ njem vktjučenim nacionalistič-^ organizacijam. Vse to so biti J3odovinski premiki SPO v odnosu stovenske narodnostne skupno-h ki so narekovali tudi naše žaganje do te stranke. *^'tno spreminja: Ugotavljamo, da to pa se v zadnjem času ^*elni kongres SPO ni sprejel no-"ega načelnega stališča do slo-narodnostne skupnosti In zahtev niti ne splošnodruž-^""-polltlčnega stališča, v kolikor Tret/ ^/ZžwjZw razgovorom med predsfavmfU o/?e/? osrcr/aj/Z) orgarr/zac/; &oro%t%? S/ovencev ter zvezno v/ado na Danaja je vprašanje dovens^e narodnostne s^apnotd s^et posta/o „predmet" razmA č/an/bov, komentarjev ;'n razprav. Z/ast: gre ^r/ tem za agfkanja, o čem ko teke/ razgovor. Za nas je povsem jasno, da mora tak razgovor ve/jat/ vsem odprt/m vprašanjem /n da more k/t/ pr/ tem govora /e o reševanja v sm/s/a črke /n daka državne pogodke. Ne komo nadrokno ponav/ja/t, kako je z dosedanjtm /zvajanjem a// ko/je netzvajanjem č/ena 7 državne pogodke. Dejstvo je /n m/mo tega ne pr/demo.' n/t/ eno samo do/očZ/o tega č/ena dos/ej n/ kZ/o /zvedeno v ce/otZ/ Ce/ov/ta Zzvedka manjš/nsk/k do/očZ/ državne pogodke je kZ/a Zzma/Zčena v torzo posamezn/k povsem neza-dovo/j/v/k akrepov, k/ prok/ema ne samo da n/so rešZ/Z, marveč so po/ožaj s/ovenske narodnostne skapnost/ na .Koroškem ce/o še okčatno pos/akša/Z. To pa prav gotovo n/ kZ/ namen Zn cZ/j č/ena 7 državne pogodke. O š/rokogradn/ Zn ce/o vzorn/ manjš/nskZ po/Zt/k/ — kakor večkrat s/Zš/mo — v ZvstrZjZ vsekakor ne more k/t/ govora; vsaka taka trd/tev je oč/tna /až ter zavestno zavajanje domače Zn mednarodne javnost/. Z/astZ dogodk/ /ansko/etne jesen/ so tad/ š/roko svetovno javnost dovo/j prepr/č/j/vo seznanZ/Z z resn/co. Ta resn/ca pa je, da je Zvstr/ja vsek M /et po podp/sa državne pogodke groko zanemarja/a svoje okveznost/ Zn s tem Zzpodkopava/a teme/je svoje pravne arer/Ztvc ter ogro-zZ/a svoj mednarodn/ ag/ed. 5vojo pogodkeno verodostojnost s/ ko zlvstr/ja znova pr/dokZ/a samo s tem, da ko svoje okveznost/ pošteno Zn v ce/otZ Zzpo/nZ/a. Prav gotovo pa s/ ag/eda ne ko po-pravZ/a, če ko k J