

'

II




m

(Doklada lVo*ie.)

V Ljubljani II5S.

Natisnil in založil Jožef Blaznik.

c?

Predgovor.

jeziku vsacega omikanega^naroda naj¬
demo knjigo, v kteri so zapisane važniši zgodbe,
ki so se pripetile od stvarjenja sveta noter do da¬
našnjega časa.

O tem tedaj ni dvombe več, da tudi čast slo¬
venskega naroda,  čigar slovstvo se tako čversto
na vedno višji stopnjo izobraženja dviguje, neo-
gibljivo terja, da brez daljnega odlašanja pride v
domačem jeziku taka knjiga na dan, ktera, ko nam
razodeva zgodbe prednamstva, nam je učenica se¬
danjosti in zercalo prihodnosti.

Kaj ne, da bi vsakteremu izmed nas važno in
mikavno bilo, ako bi le vedil zgodbe rodovine
svoje  od pervega njegovega očaka noter do svojega
očeta ? Koliko važniši je še, ako zvemo zgodbe
tiste velike družine, kise človeštvo  imenuje, ktero,
razcepljeno v mnogo narodov, je doživelo o teku
časa brezštevilno dogodb, iz kterih se je izmotal
tisti stan sveta, kakoršni je dan današnji, brez da
bi bilo še nehalo tisto kolo se verteti, ktero suče
vsigamogočnost in brezkončna modrost Gospoda ne¬
bes in zemlje.

Rajni fajmošter Vertovc,  čigar ime stoji za¬
pisano z zlatimi pismenkami v bukvah slovenskega
slovstva, je spoznal potrebo „občne povestnice“ za
narod slovenski, in se lotil imenitnega pa težavnega
dela, ktero po besedah njegovih „za ljudstvo pi¬
sano, bi bilo tudi učenim vgodno.“

Bodi Bogu milo ! da verli mož vsega ni mogel
popolnoma dodelati, in da umerjočim rokam je od¬
padlo pero, preden je spisalo vse, kar je blago serce
njegovo še namenilo domovini predragi.

1  *

Al bodimo hvaležni in veseli s tem, kar nam je
zapustil, — lep zaklad je! Le poslednjih 4 do o
razdelkov manjka in tudi „srednja ddba“  fmittlere
Zeit) povestnice bi bila gotova.

Ker je rajnki v poslednjih urah svojega za do¬
movino slavno zasluženega življenja po svojim gosp.
stričniku meni izročiti veleval svoj rokopis, je bil
berž moj namen rajncega poslednje delo tudi po tisti
poti  Slovencem v roke podati, po kteri so prišle ra¬
zim enega vse njegove dela na svetlo — po poti
„Novic“, w  ktere so bile izbudnica sadupolnega pi-
sateljstva njegovega. Al želel sim, da bi popolnoma
dodelana  povestnica zagledala beli dan.

Ker pa so me rodoljubi od več strani nagovar¬
jali , naj bi dalje ne odlašal izdaje teško pričakova¬
nega dela, sva z gosp. Blaznikom  sklenila, ga
letošnjim „Novicam“ prikladati, kakor sva naznanila.

Nadjava se, ako domoljubje nfie prazna beseda,
da bova v stanu, zagotovilo za pol leta spolnovati
celo  leto, in tako dolgo, da pride cela  povestnica
na dan, ker si bova medtem prizadjala, moža najti,
ki bo po izgledu natisnjene knjige v duhu in be¬
sedi  dopisal še to, česar rajnki ni več doveršiti
mogel.

Po vsakim si zarnorejo prijatli domorodnega slov¬
stva svesti biti, da na srečo  začeto drago delo
nikakor ne bo zaostalo,  in če ga ne bo hotel
naš narod ,v kratkem času zastonj,  da ga bojo
dobili rodoljubi za plačilo  pozneje.

V Ljubljani 1 . januarja 1853.


Mir, Mtfeitreis,

zgodovina celega sveta.

Spisala

narodu slovenskemu

Matija Vertovee,

fajmnster v Št. Vidu nad Ipavo
* in

stolni prošt v Terstu.

(Doklada „Novie.*‘)

V Ljnbljaui 1863.

Natisnil in založil Jožef Blaznik.

Opomin bukvovezom! Pri vezanji te knjige  od¬
režite poprejšni  naslovni list od leta 1853 (titel-
blatt) pa tudi  predgovor  (vorrede) od leta 1853,
in namesti imenovanih dveh listov privežite na čelo tej
knjigi ta-le  naslovni list in ta-le  novi predgovor.

Predgovor«

Uko sva 1. januarja 1853 začela „Novicam 44
prikladati „občno povestnico 44  (allgemeine vveltge-
schichte), ki jo je blizo do konca ,,srednje dobe 44
(mittlere zeit) spisal rajni fajmošter Matija Ver-
tovec, sva napisala sledeči predgovor:

„V jeziku vsacega omikanega  naroda naha¬
jamo knjigo, v kteri so po redu zapisane važniše
zgodbe celega sveta. 44

„0  tem tedaj ni dvombe več, da tudi čast slo¬
venskega naroda, čigar slovstvo se tako čversto na
vedno višo stopnjo izobraženja dviguje, neogibljivo
terja, da brez daljnega odlašanja pride v domačem
jeziku taka knjiga na dan, ktera, ko nam razodeva
zgodbe prednamstva, nam je ob enem ueenica se¬
danjosti in zercalo prihodnosti. 44

„Kaj ne, da bi vsakteremu. izmed nas važno in
mikavno bilo, ako bi le vedil zgodbe rodovine
svoje  od pervega njenenega očaka noter do svojega
očeta? Koliko važniše je' še, ako zvemo zgodbe
tiste velike družine, ki se človeštvo imenuje, ktero,
razcepljeno v m nogo različne narode,‘je  do¬
živelo o teku časa brezštevila dogodeb, iz kterih se
je izmotal tisti stan sveta, kakoršni je dandanašnji,
pa vendar še ni nehalo tisto kolo se verteti, ktero
suče vsegamogočnost in brezkončna modrost Gospoda
nebes in zemlje. 44

,,Rajni fajmošter Vertovc,  čigar ime stoji za¬
pisano s zlatimi pismenkami v bukvah slovenskega
slovstva, je spoznal potrebo ,,občne povestnice 44  za
narod slovenski, in se je lotil imenitnega pa težav¬
nega dela, ktero po besedah njegovih „za ljud¬
stvo pisano, bi bilo tudi učenim  ugodno. 44

„Bodi Boga potoženo! da verli mož vsega ni
mogel popolnoma dodelati, in da merjočim rokam je
odpadlo pero, preden je spisalo vse, kar je blago
serce njegovo namenilo domovini predragi. u

„A1 bodimo hvaležni in veseli s tem, kar nam
je zapustil, — lep zaklad je! Le poslednjih 4 do 5
razdelkov manjka in tudi „srednja doba“  (mitt-
lere Zeit) povestnice bi bila gotova. u

Pa sreča nama je bila mila. V iskrenem do¬
moljubu, prečastitem stolnem proštu gospodu Mih.
V e metu  najdla sva moža, ki je dodelal, kar Ver-
tovec ni mogel. Začel je povestnico nadaljevati od
poslednjih štirih razdelkov „srednje dobe“, pa jo
dognal blizo do viharnih časov, ki so se začeli
leta 1848. Zalibog! da tudi tega verlega moža nam
je vzela nemila smrt, predno je bilo natisnjeno, kar
je spisal.

Nate tedaj, predragi rojaki, celo občno po¬
vestnico ! Prebirajte jo sebi in svojim na poduk in
korist; kajti resnica je, da povestnica je učiteljca
sedanjosti in zercalo prihodnosti!

V Ljubljani na sr. Miklavža dan 1868 .

lir. Jan. lile it ve is

Jože Blaznih,

Poveiinica starega časa*

p



... ...


■



Pervo poglavje,

Stvarjenje sveta in razkropljeuje ljudi.

i. §. Stvarjenje sveta iti občni potop.

začetku je bil svet vstvarjen. Pred koliko
časom da je pa to bilo — tega ni Bog nikomur razodel.
Kadar so bile vode, s kterimi je bil svet čez in čez
zalit, v prepade in brezne odtekle, da se je zemlja
prikazala, in nekoliko osušila, jela je berž trave in
druge rastline pahali iz sebe, da se je ozelenela. Na to
so bile vse živali vstvarjcne, kterih je veliko iz vod na
suho prišlo; in šesti dan, kadar je bilo že vse naprav¬
ljeno, je bil stvarjen človek.

Da dnevi stvarjenja niso bili sedanjim enaki, se
že iz tega vidi, ker je bilo sonce še ie četerti dan
vstvarjeno; narberže so bili nerazumljive dobe, odločene
vuzorjenje sveta, da bi bil zamogel človeka, nar žlah-
neji delo Božjih rok, sprejeti; zakaj Bog je vstvaril
človeka po svoji podobi z neumerljivo dušo, podelil mu
je um in svobodno voljo. Vstvaril ga je moža in ženo,
in ju postavil nedolžna v raj ali vert veselja, tudi pa¬
radiž imenovan, kjer se jima je prav dobro godilo. Ali
od kače prekanjena, sta se prederznila od prepovedanega
sadu tergati in jesti, in sta se s tem pripravila ob pri¬
jaznost Božjo ; nevredna dalej v raju stanovati , sta
mogla, zemljo s težavo obdelovaje, se preživiti, in sta
bila mnogim revam, britkostim in smerti podveržena.
Bog jima je pa milost skazal, in jima obljubil rešeni-
ka poslati.

Kako močno je pregreha človeka spačila, njega um
otamnela, in serce k hudemu nagnila, vidimo nad Kaj¬
nom, ki je svojega brata Abeljna iz zavidnosti ubil, da
se je zemlja perve  prelite kervi pojila. Namest Abeljna
je Bog pervim staršem Seta dal; imeli so pa še vep
sinov in hčer. Setovi otroci so se starega doma deržali,
Kajn je pa s svojimi bolj proti jutru potegnil, in se tam

8

naselil. Uni so pobožno živeli, ti pa so Boga pozabili,
in zlo razujzdani bili. S časom, ko so se bili ljudje že
močno pomnožili, se je primerilo, da se je Kajnova ro¬
dovina s Setovo soznanila, stovaršila in spečala, da
je tudi ta, zapeljana in pohujšana, se grehu vdala.

Kakor človeštvo je tudi pregrešnost rasla, in se na
svetu čedalje razširjevala, da jih je zmirej manj bilo,
ki so poštenost in pobožnost ohranili. Zadnjič je Bog
sklenil zemljo, ki je bila z ostudno pregreho oskrunje¬
na, z občnim potopom oprati, in si iz edinopravičnega
in v barki ohranjenega Noeta nov človešk rod zaploditi.
Stopši Noe iz barke s svojo družino, je njegova perva
misel bila, Bogu darovati v zahvalo ohranjenja svojega.
Iz Noetovih sinov Šema, Hama in Jafeita se je člo¬
veštvo berž pomnožilo tako, da niso mogli več vkup
stanovati in so primorani bili se po svetu raziti. Skle¬
nili so pa še popred v svojo slavo in spomin si sozidati
stolp ali tura gor do nebes. Ali Bog, kteremu ni njih
ravnanje dopadlo, jim jezike zmeša, da se niso več raz¬
umeli in tako prisiljeni bili začeto delo popustiti in se
po svetu razkropiti. Semova rodovina je ostala doma,
in je obljudila Azio;  Hamova se je podala čez Feni-
cio in Egipt v Afriko,  in Jafetov rod je prišel čez
malo Azio v Europo.

Vse to je Mozes v svojih pervih bukvah, ki se
tudi „bukve stvarjenja“  imenujejo in ki so nar sta-
reji na svetu, z veči obširnostjo in natanjčnostjo po¬
pisal.

2. §. Pervi po svetu razkropljeni ljudje.

Od življenja in vedenja pervih po svetu razkrop¬
ljenih ljudi se nič pravega in resničnega ne ve. Mozes
sam preskoči berž od Noeta na Abrama, kije  ve¬
liko kasneje živel.

Iz vedenja divjih ali poldivjih ljudi, ki
se še dan današnji,  pa v zlo daljnih krajih sveta
najdejo, bi se dalo kaj na perve  razkropljence soditi.
Ako so bile ravno od Adama do Noeta marsiktere ro¬
kodelstva in umetnije v povzdigo prijetnišega življenja
znajdene, so se bile menda vender ob občnem potopu
večidel zazabile; zakaj ako bi ravno dobro omikan člo¬
vek po kakošni nesreči, postavimo, po hudih viharjih
po morju v daljno samotno deželo zanešen bil, bi moral
že po sili nekoliko obdivjati. Razkropljeni so prišli v

9

neznane, samotne, večkrat z gošavo zarašene kraje;
prišli so menda brez živeža in orodja, znabiti, brez po-
trebniga oblačila. Njih perva skerb je mogla biti hude
zverine se ogibati in seji  braniti; potikali so se in pre¬
bivali, kjer je bilo bolj merzlo, v kakošnih berlogih in
podzemeljskih votlinah; v gorkejih krajih pa so stano¬
vali pod košatimi drevesi ali v posebnih gošavah. Ži¬
veli so se divjega sadja in grojzdja, tičjih jajic, rib in
družili žival, ki so jih z urnostjo lovili in tergali.

Po razločku podnebja, krajev in dežel,  kjer
so stanovali, — živeža,  ki so ga špogali, in jezika,
ki so ga govorili, so zrasli sčasoma iz pervorazkrop-
Ijenih ljudi mnogo ve rstni  in med sabo zlo razlo-
čeni  narodi. Kolikor bolj na gorkem  so stanovali, in
kolikor bolj sadin ali sladkorin  živež so špogali,
toliko bolj mehkega in milega serca so večidel tudi bili,
in toliko berže so iz svoje divjosti zlezli, in na nižji
ali višji stopnjo omikanja se povzdignili; nasproti pa
tudi, bolj m er zli, tam ni in divji  ko so bili kraji
njih stanovanja, in bolj ko so od mesenega  živeli,
bolj krepki,  bolj terdega in neusmiljenega serca, bolj
togotljivi in grozoviti so tudi bili, da so se s sosedi
svojega ali tujega naroda pogostoma za vsako resnično
ali zmišljeno razžaljenje sperli, okresali ali celo pomo¬
rili, in dostikrat vzajemno eden druzegaz živinsko slastjo
snedli, in čepinje ubitih za posode imeli iz njih piti. Taki
pozverinjeni narodi se še, v osramotenje človeštva, do
današnjega dne na svetu najdejo; takim je zlo teško
zverinsko sleči in kaj človeškiga obleči! Da taki na¬
rodi, ki se sami vzajemno vničujejo, se ne morejo zlo
množiti, je lahko verjeti. Divjost človeštvo za¬
tira, omika ga množi in podpira.

v

3. §. Živinoreja perva stopnja omike človeške.

V gorkih deželah, kjer ni nikdar zime, so se bili
ljudje narberže pervič zmislili živino  si pridružiti, jo
vdomačiti in oskerbovati, da bi se bili lože preživih'.
Mož usmiljenega serca je morebiti mehko in plaho ovči¬
co vjel, ne, da bi jo bil kervožejin raztergal in snedel,
ampak da bi mu bila po umerli ženi zapušeno dete do¬
jila; v ta namen ji napravi ograjo, ji pridno trave pulji
in prinaša ter jo pri življenji ohrani; — tako se ga je
prijela in vdomačila. Kaj tacega je bilo začetik vse
živinoreje in po nji vsega človeškega omikanja. Kako bi

10

so nek človeštvo na svetu brez živinoreje vedlo in ob¬
našalo?

Živinoreja je medila človeka serce. Kdor je za
živino skerbel, je skerbel tudi za svojo družino, ne¬
koliko že po naravnih nagibih, nekoliko pa tudi, da bi
mu bila pomagala, živino oskerbovati. Marsikteri so¬
sedje, saj mehkejega serca, so se modrega in junaškega
živinorednika poprijeli in se mu podvergli; pomagali so
mu pri živinoreji, da jih je s potrebnim previdil. Tako
se je učila domača, tako so se učile tuje družine ene-
m u gospodarju podložnost in pokoršino skazovati. Tako
so se pa tudi pri njih pervi zapopadki lastine in pra¬
vice scimili; družine, čede, pašniki in kali, v kterih so
čede napajali, so bili gospodarjevi. Združeni tedaj pod
vodstvom jakega gospodarja so mogli svoje čede, sebe
in svoje posestvo zverine in roparjev braniti, da so se
tako družine in čede drobnice, sčasoma pa tudi čede
govedine, kamel in konj množile, in to za toljkanj več,
ker so zmirej za pašo šli; preselovali so se namreč s
šotori ali kočami, v kterih so stanovali, in s čedami,
ktere so imeli, iz enega kraja v druzega; toraj so jih
nomade ali kočnike imenovali, in jih tako še dan
današnji v Azii imenujejo.

Tacega živinorednika, ki se je emir, to je, očak,
patriarh ali knez  imenoval, je šla očaška oblast in
pravica, tedaj gospodslvo, ali patriarhalna vlada, naper-
vorojenega. Marsikteri med njimi so bili v kasnejih ča¬
sih zavolj svojih brezštevilnih čed grozno bogati in ime¬
nitni; tako Abraham, Izak in Jakob. Abraham je bil
zbral enkrat 318 svojih nar krepkejih hlapcev, in se
je ž njimi podal v otetje svojega, od protivnikov zlo
stiskanega bratanca Lota. Pri nekterih tacih nomadih,
ki niso v taninih gojzdih, ampak na jasnih pašnikih
pod milim nebom prebivali, so se bili še čisti zapopad¬
ki od Boga po ustnem izročenju ohranili; poštenost in
mnoge druge čednosti so pri njih cvele, kakor Mozes
spričuje.

4 . §. Žitoreja še vedi spodbodik k omikanju
človeškemu.

V druzih, tudi gorkih deželah so se ljudje morda
od tičev naučili zernje divjega žita smukati in jesti.
Ker jim je pa žito teknilo in se je dalo hraniti, so se
zmislili ga množiti; sčasoma so se prepričali, da se jim

ii

v zrahljani persti bolje obnaša in več da; niso se tedaj
več okoli plazili, marveč se zemlje ali svojega kraja
poprijeli, si šotore napravili, v njih prebivati in pri¬
delke hraniti. Tudi taki žitoredniki so mogli med sabo
v zveze stopiti, sebe in svoje pridelke vzajemno bra¬
niti, in hudodelnike med sabo v strah djati, in ko ni
bilo drugači, jih tudi pokončati. Podvergli so se bili
ali pervemu, ki je bil žitorejo zamislil, ali so si pa med
sabo nar bolj jakega za glavarja izvolili, kteri jim je,
ali po svoji zastopnosti, ali pa z njih sovetom postave
dajal in njim gospodoval.

Tudi žitoreja je človeka iz divjosti vlekla, omi-
kovala in ga čedalje k prijetnišemu življenju zbujala.
Kjer koli so bili ljudje že z žitnimi pridelki, s sadjem
ali drugim živežem bogato prevideni, so jeli na marsi¬
kaj misliti, kar bi jim ljubši in prijetniši bilo. Tudi sila
in potreba jih je učila marsikaj koristnega znati. Vsaka
koristna znajdba spričuje človekov um, in ga povzdigne
čez neumno živino. Brezštevilne rokodelstva, umetnije,
znanosti in vednosti, ki nam koristijo, in brez kterih bi
prav revno živeli, so bile znajdene v starodavnih ča¬
sih. Nič ne vemo, kdo in s čem je pervi kopal,
oral, zernje tolkel ali mlel; kdo je pervi oginj zanetil,
lonec naredil, močnik skuhal, pogačo ali kruh spekel.
Neznani so nam, ki so pervi rude kopali, ali kovali,
sekali, želi ali preli, tkali, šivali i. t. d. i. t. d.

Od kar so bili ljudje na svetu, so marsikaj potreb¬
nega in koristnega iznajdovali, in dokler bo svet stal,
se bo še zmirej kaj iznajdovalo. Na visoki stopnji o-
mikanja so mogli že tisti biti, med kterimi je bilo bolj
bistroumnemu v glavo prišlo besede na njih glase ras-
krojiti, in za vsaki glas posebno čerko znajti, to je,
učen in srečen je bil, ki se je bil pervi zmislil pisati.
Kdo je pa bil? — kdaj  in kje  je živel? tega ne vemo,
kakor tudi ne vemo za znajdnike tisučnih druzih zlo ko¬
ristnih reči.

Umne ljudstva, ki so se bile zemlje poprijele,
marsikaj znajdle in izdelovale, so se počasi soznanile,
vzajemno spoštovale, med seboj pogodile, v zveze
stopile in svoje pridelke in izdelke zamenjevale, sper-
vega blago za blago, sčasoma pa so se bile zmislile in
iznajdle denarje delati, kar je za tergovino še bolj pri¬
pravno bilo. Kamela „aziatska barka" je že v staro¬
davnih časih, kakor še dan današnji, cez neizmerljive
pešene pušave v velikih tropah, obdanih z dobro orože-

1 2

nimi varln, blago tovorila, ali iz ene dežele v druge
daljne dežele prenašala. Počasi je pa šla kupčija,
kakor s kamelami po suhim, tako ali pa še veliko bolj
z barkami po morju, da so se silodaljni narodi so-
znanili, in si, ne le samo svoje pridelke in izdelke,
temuč tudi svoje znajdbe, umetnije, znanstva in jezike
podelili. Nekdanje šotoriša in vasi so se spremenjevale
vterge, tergi v mesta, in kakor so se po tergovini bo¬
gatije od enih strani v mesta stekale, so se po družili
na dežele razlezovale, da na mero, kakor so se ljud¬
stva omikovale, so prijelniši živele in se bolje počutile.
Samopridnost je tergovino spodbodla in učila; tergo-
vina pa ali kupčija je cele narode mečila in omikovala,
da so dobro izobraženi čedalje bolj se množili, vzajem¬
no se divjim ljudstvom branili, jih zatirali, in jih v kraje
spravljali, da je Zmirej več omikanih in manj divjih bilo,
tako, da se današnji dan v primeri celo malo več prav
divjih ljudi na svetu najde.

Iz živino- in ži tore  je  se je tedej počasi počasi
vsa omika človeškega roda na zemlji rascvela; brez teh rej
bi bilo celo malo in sicer le divjih ljudi na svetu; od div¬
jega sadja, v  lova in ribštva bi se jih ne bilo moglo veliko
preživiti. Človek je za delo  vstvarjen. —

v

• 5 . $. Človeški rod razpade v več verst.

Po svetu razkropljeni ljudje so razpadli sčasoma
po dušnih zmožnostih, po telesni, glavni in obrazni zra¬
sti, po barvi obličja ali tudi celega života v več raz¬
ličnih verst; učeni jih uverstujejo v tri poglavne rede:

1. Kaukaški  rod, ki je obljudil Predazio in
Predindio, severno  Afriko in čelo Europo,  ra-
zun njenih visoko severnih krajev. Ta rod je nar bolj
primerjenega, tedej nar lepšega života in prijetnega ob¬
ličja, je bele kože z belokostanjevimi, niže pod soncom
pa z bolj tamnimi, zadnjič černimi lasmi; je nar bolj bi¬
strega uma, in poklican k svobodi in gospodovanju.
Kar je dogodivšine, ali glasovitih v blagor človeštva
na svetu dopernešenih del, je večidel od njega; od dru¬
žili rodov se malo ali nič ne ve.

2.  Negriški ali zamorski  ljudje so več ali manj
Černe kože, s kodrastmi in volnatmi lasmi; ni ga še bilo,
kar svet stoji, znanega slavnega možaka med njimi.
Zamorci so v Afriki  doma, zunej tistih nesrečnih, ki
jih europejski kristjani, neusmiljeni samopridneži, v

13

Afriki kupujejo, čez morje v Ameriko vozijo, in tam v
grozovito šuznost drago prodajajo, da lakomnim bo¬
gatinom , pri pičlim živežu in pod silnem korobačem,
zemljo v pridelovanje nam tako prijetne kave in cukra
obdelujejo.

3. Mongolski  rod s potlačenim ali vdertim no¬
som in močno saksebi stoječimi očmi, je rumene do be-
lorujave živolne barve, gladkih in černih las. Ta rod
se je razprostoril po vsili aziatskih jutrovih  deže¬
lah in po vsili bolj severnih  krajih celega sveta. Taki
so Mongoli  — nekdaj strašno grozoviti vojšaki, Ki¬
tajci, Japaneži, Kalinu  ki  in mnogi drugi narodi.

Tudi Amerikanci  se ralzočijo od tukaj omejenih
rodov, so zamokle barve, in imajo redke šetinaste lase.

V Australii,  ali petem, nar kasneje najdenem delu
sveta, razločijo učeni Malajski ali Australski  rod,
z gladkimi ali malo kodrastmi lasmi, in černorujavo,
več ali manj tamno kožo.

6. §. Razrašenje jezikov .

Kakor so se mnogoverstne, po svetu raskropljene
ljudstva iz nekaj malo rodov razcvele, ravno tako so
človeški jeziki — klerih do J2000 štejejo — izraski iz
nekterih glavnih debel. Vsi jeziki, ki so kot veje ali
vejice svojega lastnega debla, se nekoliko med sabo
žlahtajo, in to po besednih koreninicah. Tako menijo
učeni in dokazujejo, da razu n ogerskega  in nekaj
malo družili, so vsi europejski, perzianski in poglavni
predindianski jeziki iz svojega lastnega debla zrasli;
ravno tako speljujejo vse druge jezike nazaj na nekaj
celo malo poglavnih debel. Pervi na besedah zlo ubogi
ali pomanjkljivi jeziki so že vsi prešli; iz njih so se raz¬
cveti novi, ila, kakor je kakošin narod bolj napredoval,
je tudi njegov jezik, rasel in se razcvetoval, zakaj za
vsako novo razmero med ljudmi, za vsako novo reč,
za vsako znajdbo, umetalnost in znanost treba je bilo
nove  besede. Izobraženi narodi so tudi svoje jezike
obdelovali in gladili. Mnogoteri zlo omikani in glatko-
tekoči jeziki so pa tudi že prešli ali pomerli, tako lie-
brejški,. greški in latinski v Europi, in sanškritski v
izhodnih Indiah. Današnji greški jezik ni več tisti, ki
so ga Greki pred 1800 leti in še popred govorili in zlo
veliko bukev v njem spisali. Iz latinskega so izrasli
talianski, francoski, španjski in portogalski, in iz san s-

14

kritskega, ki je bil nar bolj vglajen in prijetin na
svetu, so se scimili večidel vsi sedanji nar poglavitniši
jeziki izhodnih Indij. Med tim, ko mnogi umerli jeziki
še zmirej enaki v bukvah mirno počivajo, se živi je¬
ziki na svetu zlo in neprenehoma spremenujejo. Ako bi
prišel po svoje učen Nemec, ki je pred ŽŽOO leti živel,
sopel na svet, bi ga sedanji Nemci teško in ne več
čisto razumeli; tako se več ali manj pri vsili živih je¬
zikih godi. Ravno tako se slavenski jezik od dne do
dne bolj omikuje.

7. §. Osnovanje ali vpeljanje raznih vlad.

Narodi sveta so se sčasoma ločili v pitane  (omi¬
kane) in divje ali poldivje.

Od divjih,  ki jih je bilo od starodavnih časov
nar več na svetu, in ki se še najdejo v amerikanskih
gojzdih, v sred Azije in Afrike, kakor tudi v austral-
skih otokih, kise  pod vodstvom kakšnega nar krepkeje-
ga in zvitega junaka z zverino ali druzimi divjaki bo¬
jujejo, od lova, ribštva ali pobitih protivnikov žive —
ni nič kaj slavnega povedati.

Ravno tako tudi od poldivjih,  ki,  preživiti se,
kakšnemu očaku ali gospodu podložnost in pokoršino ska-
zujejo, z njegovimi čedami za pašo gredo, in se iz
kraja v kraj pomikajo, zgodovina čisto molči; zakaj nič
posebno imenitnega niso dopernesli v blagor človeštva.

Predmet podučivne in razveselivne dogodivšine so
le pitani  ali omikani narodi, ki so si počasi potrebne,
terdne deržave osnovali, umne postave dali, koristne in
dobrotljive vladarstva vpeljali, in z druzimi, tudi več
ali manj omikanimi narodi, v zveze soznanjenja, pri¬
ljudnosti in vzajemnega spoštovanja stopili, in ž njimi
storjene pogodbe, tedej pravico, terdili. Hrez vladar¬
stva in postav ni nobene omike, nobenega blagostanja
za človeštvo; brez vladnikov, ki dajajo postave in jih
speljujejo, bi ostal človek divji kot gojzdna zverina.

Pervi bolj umni očetje  so sčasoma postali gospo¬
darji čez več družin, ki so jim bile pokorne in podlož¬
ne ; gospodarji mnogih čed ali obdelanih zemijiš ko so
bili obogatili, so jim rekli očaki;  iz tacih očakov
so zrasli počasi po velikosti njim podložnih dežel, žu¬
pani, knezi, vojvodi, kralji in cesarji.

is

8. Razkropljeni ljudje postanejo malikomvci.

Pervi očaki so sami darovali za-se in za svoje
ali pravemu  Bogu, ali pa zrn išlj enim  bogovom.
Ljudje so jih spoštovali in se jih bali, zakaj uverili so
se bili ali se dali uveriti, da so taki v posebnih zve¬
zah z božanstvom.

Pri vsili bolj omikanih starodavnih narodih so bili
darovavci ali duhovniki pervi  učeniki ljudstev; odlo¬
čili so se bili sicer sčasoma zmed njih v svoje verste
ali rede, jim postave dajali, jih sodili, zdravili, in iz
sred sebe jim vladnike postavljali, ki so jih mogli po
ravno tistih postavah vladati, ki so jih jim oni sami da¬
jali. Ko so ravno pri tim za-rse dobro skerbeli, vse
vednosti in znanstva sebi prihranovali, in jih le v svoji
versti ali med sabo skrivoma plodili, so vender tudi kot
učeniki in krotitelji ljudstev njih veliki veliki dobrot¬
niki bili.

V drugo versto so postavili vojšake  v potrebno
brambo domovine in deržave; v tretjo kmetovavce,  v
četerto rokodele in obertnike,  in v peto živino-
rednike aii čedni  k e, ki so zavolj svojih opravil, zlasti
pri drobnici, Smerdeli, in za tegavoljo zaničevani bili.

Nikomur ni bilo pripušeno iz ene verste v drugo
prestopiti; kar je bil oče, mogel je biti tudi sin, in to
rod za rodom. To je bila pa strašna overa ali zaderžik
vse visokeji omike; zakaj človeka duh je bil potlačen
ali zatert, da se ni dalo napredovati, in da nikomur ni
bilo mar kaj več znati od svojega očeta; torej so se
bili vsi taki narodi vstavili na neki srednji stopnji orni-
kanja, in so, bi rekel, obderveneli. Vojaštvo je počasi
se povzdignilo in duhovstvo spodkopalo, moč in vlado
nase potegnilo.

V mnogih krajih vshodnih Indij žive še ljudje do
današnjega dne nepremakljivo v take verste razdeljeni.

Razun pri Hebrejcih, je bil pri vsili druzih raz¬
kropljenih narodih spomin pravega edinega  Boga,
stvarnika nebes in zemlje, zginil; od stvarjenja in po¬
topa so živele še med njimi neke, pa zmirej bolj spačene
ustne izročenja. Namest Boga molili so dela Božjih
rok, da se je tako krivoverstvo in malikovavstvo med
njimi vkoreničilo. V nekterih izhodnih deželah se po¬
noči zvezde nedopovedljivo lepo lesketajo; tu so si
z vez do čas tj e vpeljali, da so bili sonce, luna in
zvezde njih bogovi. Bolj umni Hindostani ali vshodni

16

•

Indiani so imeli tisto skrito, čudno in nerazumljivo na¬
ravno moč,  ktera vse obderži in vlada, vse speljuje
in doveršuje, za svojega boga; ker je pa niso od sveta
ločile in ji lastno živlenje priznali, jim je celi svet
pervi in poglavni bog bil. Taki veri, ali takemu modro¬
vanju pravijo panteizem.  Ker se pa natorna moč raz¬
deli ali razodene v brezštevilnih posebnih močih, kterih,
postavimo, ena bliska ali gromi ali treska, druga zemljo
pretresuje; ena zaraja trave, ali sadje, ali jagnjeta,
druga pa grojzdje meči ali se v kači giblje; ta misli v
človekovih možganih, una pa poje s slavčkovim jezič¬
kom; ena prižene oblake, da deži, druga da vode iz
vira i. t. d. so imeli vsako tako posebno  natorno moč za
boga. Vsaki taki natorni moči so naredili sčasoma kak-
šin spominik ali podobo  večidel človeško; ljudstvo
pa počasi ni več natorne moči, temuč nje spominik ali
podobo  za boga imelo. Tako so imeli Hindostani od
pervega nar višejega zmirej doli do nar nižejih brez
števila bogov in boginj. V r eliko starih narodov je mo¬
lilo natorne nezapopadijive moči in je po hindostansko
v malikovanje zabredilo.

V Perzio in okolne kraje se je bila v starodavnih
časih, pa od drugej, vera dveh glavnih bogov zaplo¬
dila; beloboga,  od kterega vse dobro, in černo-.
boga,  od kterega vse hudo  pride; eden in drugi sta
imela pod seboj velike verste zmirej nižejih in nepre-
štetljivih bogov; vedno sta se med seboj vojskovala, in
Perziani so živo verovali, da bo belobog zadnjič černo-
boga slavno premagal. Pagani (ajdi) so imeli vsi vgodne,
mile in dobrotljive, pa tudi hudobne, nagajive in vkljub-
ne bogove, pa brez da bi kot perzianski v cele vojske
uversteni bili. Eni so bili bolj glavni, višeji in mogoč-
neji bogovi in boginje, drugi nižeji in manj češčeni.

Greki so se zinišljevali in razdelovali od svojih
bogov in boginj vse človeške slabosti; njih bogovi so
se ženili, in so se bili močno pomnožili — vse po člo¬
veško; tudi so svoje perve, večidel zmišljene izobraž-
nike ljudstev, perve iznajdnike potrebnih in zlo korist¬
nih reči, postavodajavce in junaške vojšake bogovom
prištevali, in jim božjo čast skazovali. Pri Grekih in
Rimcih ni nobeden za vse bogove in boginje celega na¬
roda vedil; poleg tega je imel še sleherni svoje do¬
mače  ali hišne bogove, in še posebe enega nizejega,
ki ga je v sedajnim živlenju spremljal, in ki ga je
svojega genia  imenoval.

17

Iz zvezdoČastja se je počasi živinočastje
sčimilo; nebeške znaminja so bile že davno v Egiptu
znane; Egipčani so jili z neba na zemljo prestavili, ker so
njim v čast ali spomin iz kamnja zrezane ali iz brona
zlite živalske podobe stavili. Sčasoma je ljudstvo ta¬
kim živalskim podobam  božjo čast skazovalo, kasneje
pa je bogočastje na pravo živo  živino šlo, da so v
Egiptu, in nekterih druzih krajih junce, ovne, leve,
slone, in še celo velike kače in druge živali v osramo-
tenje človeškega uma molili. Pri vsili bolj omikanih pa-
ganih ali malikovavcih so bili učeni in modrijani nekoliko
bolj čistih ver; plodili so jih pa le skrivaj med sabo in
obhajali mnoge slovesnosti ali skrivnosti ob posebnih ča¬
sih in tudi v posebnih tempelnih, v ktere pa ni bilo
dano prostemu ljudstvu stopiti.

Po razločku ver je bilo pri paganih (ajdih) boga-
častje zlo različno; Hindostani  so se nedopoved¬
ljivo mučili in pokorili, da bi se bile njih duše po smerti
zopet z bogom zedinile. Žertvovanja ali darovanja so
bile pri vsili malikovavcih v navadi, tako tudi mnoge
očiševanja, godovi, prazniki i. t. d. Med tim, ko so
pa Greki in Rimci svojim bogovom in boginjam v čast
vesele in slovesne godove in praznike obhajali, in na
take dni z darovano ali bogovom posvečeno živino in
z drugimi zbranimi pridelki sebe, svoje družine, žlahto,
prijatle in sosede priljudno gostili, so drugi narodi z
nesramnostmi ali druzimi norostmi svoje bogove častili,
ali grozovito ljudi klali,  in njih kri in meso v pri¬
jetni duh in v potolažilo jeze hudih bogov žgali. Fe¬
ničari  so še celo svoje lastne otročiče v naročje ve-
licega, iz brona zlitega, in razbeljenega malika moloha
devali.

. Drugo poglavje.

Pervi omikani narodi na zemlji.

.9. Hindostani ali izhodni Indiani.

Azia, ki leži nam protu izhodu, je šestkrat veči
od Europe. V tem nar večem delu sveta se povzdigu¬
jejo okoij in okolj in zmirej proti sredi, dežele čez ile-

18

žele, ali gorate, ali pa iz nezmerljivih planjav obsto¬
ječe, dokler zadnjič nar visokeji gore, ki jim Hima¬
laja" pravijo, iz njih proti nebu mole. Da v teh, ali
blizo teh krajev, ki so se pervi iz vod vzdignili, je
človek vstvarjen bil, in da se je tu po potopu narpred
vstavil, ni dvomiti. Grozno velike ravnine, ki se od
imenovanih gor proti severju in izhodu prostirijo, šobile
od silodavnih časov nezapopadljivo rodovite gnjezda,
iz kterih so se pogostoma neštevilne trope krepkih in
junaških ljudi, večidel berzili kočovnikov ali no¬
madov na konj ih, proti izhodu, jugu in zahodu, dosti¬
krat v sila daljne kraje, valile, z grozovitimi voj¬
skami vse premagovale in pod-se spravljale, zadnjič
pa se vlenile, premagancem vpodobile in celo svoje
imena zgubile. >

Od podnožja Himalajskih  gor se razprostira
proti jugu do morja H i n d o s ta ns k o, ki mu pravijo
tudi izhodne Indic,  na prostor nič manji od Europe.
Te dežele, ako ravno semtertje nekoliko gorate ali tudi
pešene, so vender nar rodovitniši, in na naravnih zlo
žlahnih pridelkih nar bogatejši celega sveta. Pomak¬
njene bolj pod sonce, imajo le dvoje  letnih časov,
mokrega in suhega,  brez zime, da še celo v večih
visočinah, kakor je na priliko našega Triglava, nar
lepši rež rase. .v...

k Razim vsili europejskih žitnih, sadnih in živalskih
plemen, imajo še od vsega tega veliko veliko svojih
lastnih, ki bi pri nas celo ne rasle; tako rodijo razne
žlahne dišave, sladkor, pavolo, krušne drevesa i. t. d.,
tudi kamele, slone, papige, leve, tigre in veliko dru¬
žili lastnih žival. Dežele so zlo obdarovane z zlatom,
srebrom, kotlovino, kositarjem in nar boljim železom.
Nikjer drugej se ne najde toliko različnih, lepih in zlo
drazih žlahnih kamnov in biserov, kolikor v teh Indiah.

Tako gorke in prijetne dežele so berž človeka k
sebi povabile, ga s svojimi naravnimi doneski dobro re¬
dile,  in gamečile, da je začenjal počasi iz divjosti lesti,
si živino redili, in zemljo obdelovati, da se je tako če¬
dalje bolj omikoval.

Pse vsakdanje nar potrebniš! in koristniši roko¬
delstva, umetnosti in znanosti, ki nam še zrnirej v pri-
jetniši življenje služijo, znajdene so bile večidel od
Hin d ost ano v ob neznanih časih. Pred vso europej-
sko in vsako drugo znano dogodivšino, ko so še vsi
drugi narodi po svetu divji bili, in v tami nevednosti

19

tavali, so se bili že dobro omikani Hindostani močno
pomnožili in v mnogoverstne deržave razpadli; imeli
so svoje modre postavodajavce in vladarje, svoje vere,
krasne tempeljne in slovesne bogačastja. Po pogumnih
tergovavcih, ki se za dobička voljo v nar veči nevar¬
nosti podajajo in vse overe serčno premagujejo, seje
Hindostansko izobraženje raznašalo, sejalo in plodilo
spervič med bolj bližnje, sčasoma pa tudi med daljne
narode. Tako je prišlo čez Babilonsko na Feni-
čarje,  po teh pa dalje na Gre k e in Rim c e. Kakor
sončna svetloba tedaj, je nam došlo mnogo drugo raz-
jasnjenje, so nam došle marsiktere umetnije, znanstva
in vednosti, bi rekel, tudi vere, od izhoda.

V spričbo rečenega, in v dokaz, kteremu se ne da
zoper govoriti, so mnogi Hindostanski tempelni,  pod
zemljo do dveh milj dolgi in iz žive skale izsekani,
obstoječi iz večih ali manjših posebnih tempelnov, iz
kterih se zmirej iz enega v druzcga pride, in kterih je
slednji na svoje posebne mere in razmere speljan, in s
podobami, tudi iz žive skale umetno izrezanimi, mno-
goverstnih bogov in boginj okinčan. Ti tempelni so nar
stareji in še obstoječe dela in priče človeškega rodu na
zemlji. Hindostani so bili sicer že večkrat od severnih
bolj junaških ljudstev v vojskah premagani, pa vender
nikoli iz svojih dežel pregnani; premagavci so se mar¬
več po njih vergli, njih postave in šege poterdili, in se
tako zadnjič sami poindianili. Hindostani so bili in so
še zmirej med vsimi Aziati nar bolj omikani narod,
in vender oni sami ne zamorejo časa dokazati, kdaj da
so bili njih tempelni dodelani.

Ker so omejeni tempeljni v neznanih, tedaj staro¬
davnih časih izsekani bili, gre misliti, da že veiiko po-
pred so se bili mogli ljudje močno močno pomnožiti; da
delavci so mogli z živežem, potrebnim in pripravnim
orodjem prevideni biti, in da je veliko rokodelstev,
umetnij in znanost že popred znajdenih bilo. Koliko
časa pa — koliko nedopovedljive poterpežljivosti — ali
znabiti, britke tlake — se je k speljanju enega samega
tacega dela potrebovalo!

Hindostani ali izhodni Indiani so srednje postave,
na lepe mere izrašenega in zlo gibčnega života, prijet¬
nega obličja in rumenorujavkasti; višji in bogateji so pa
beli kot Europejci; oni so priljudnega in blagodušnega
serca, skerbni, delavni in umetni v vsih rečeh, ki se
vežejo s prijetnim življenjem. Pravijo dalje od njih,

20

da so trezni, zmerni, postrežljivi, gostoljubni in zado¬
voljni, da niso grozoviti, tudi ne maševavci.

Razpadejo v več ljudstev, kterih nektere, na
višjim prebivajoče, so vender tudi bolj vojaške. Ako-
ravno že dostikrat v vojskah premagani, so ostali Hin-
doslani in ostanejo še večidel pri svojih starih verah,
vstavah, postavah, šegah, navadah in jezicih. Po svoji
veri imajo natorno nezapopadljivo  moč  za svojega
nar vikšiga boga; ker pa razpade ta v več moči, imajo
po tem takem tudi več nižjih bogov; proste ljudstva
molijo pa podobe, ki so v spomin tacih moči narejene,
in so goli malikovavci. Njih vera jih uči, da je duša po
pregrehi od boga odpadla, da se pa po storjeni in zadostni
pokori zamore sopet ž njim zediniti; torej bolj pobožni
med njimi se nedopovedljivo terpinčijo, zatajujejo, svoje
hude poželjenja berzdajo, veliko darujejo, molijo in
druge verne šege z natanjčnostjo spolnujejo; to pa še
za tolikanj več, ker tudi verujejo na dušno preselje¬
vanje,  to je, da duša, ki bi se na tem svetu dovelj
ne spokorila, se po smerti z bogom ne zedini, ampak
v kakošno žival preseli, in sicer, kolikor so bile veči
in ostudniši nje pregrehe, tudi v toliko zaničljiviši
živali, na priliko: v medveda ali prešiča, se še bolj
in popolnama spokoriti; torej oni tudi nobene živali
ne jedo.

Brahmani ali bramani  se imenujejo njih duhov¬
niki, ki so tudi od nekdaj njih postavodajavci, vradni-
ki, sodniki in učeniki bili, in vse to po rojstvu. Nihče
ne more v njih versto stopiti, ki ni njih roda. Vsi drugi
ljudje so pa tudi od nekdaj razkrojeni v svoje verste,
in sicer tako, da nobenemu ni dano iz svoje verste v
kakošno drugo prestopiti, kar je velik zaderžik daljnemu
izobraženju. V Predindiah je v bolj poznejih časih ne¬
kaj ljudstev staro vero opustilo in k mahomedanski
pristopilo; te ljudstva se ne vežejo več tako nepremak¬
ljivo na stare verste.

V 12 .  stoletji pred Kristusom so se bili Hindostani
povzdignili na svojo nar višji stopnjo izobraženja. Svoj
iz 50 glasov ali pismenk obstoječi jezik so bili tako
sčistili in vgladili, da ga menda ni bilo še na svetu
mehkejega in sladkejega. V tem jeziku, ki se san-
škritski  jezik imenuje, ki je že zdavno umeri, iz
kterega je pa več sedanjih indianskih jezikov izcvelo,
so bile jim vse verne bukve spisane, ki so jim še zmi-
raj njih sv. pismo; spisane so bile tudi mnoge druge

2i

zlo različne modroslovske, pesmeniške, zgodovinske in
jezikoslovske bukve. Ker so pa bili Hindostani pri¬
ljudni, blagodušni in mično občutljivi, so vse njih poe¬
zije ali pesmenije, zlasti za gledišne igre spisane, zlo
prijetne. Njih pismenstvo ni še vse na dan poteg¬
njeno in še ni popolnama znano, in je zlo velicega ob-
sežka.

Za ves ta pismenski zaklad niso Greki in Rimci
in tudi ne drugi Europejci do poslednjih časov clo nič
vedili; po Angležih se je pa to razglasilo. Ti so v
pretečenih sto letih po lakomnih in krivičnih vojskah
toliko indianskih dežel pod se spravili, da imajo v Hin-
dostanu blizo 80  milionov podjarmenih duš, ki jim mo¬
rajo davke plačevati. Tudi Angleži so premagane Hin-
dostane, kakor vsi poprejšni premagavci, pri njih verah,
postavah in navadah pustili, zunej tega, da vdove ne
smejo več po smcrti svojih mož se dati so žgati,
kar je popred v navadi bilo.

Angleži so osnovali v Hindostanu visoko šolo ali
vseučiliše, v kterem se Indiani z europejsko, Europejci
pa z indiansko pismenostjo soznanujejo. K sreči niso
bili brahmani sanskritskega čisto v ncmar pustili, tako
se ga lahko še vsi, ali Indiani ali Europejci, kakor pri
nas greški ali latinski, nauče. Po Angležih tedaj, ki
sanskritsko znajo —■ znajo ga pa že tudi mnogi drugi Eu¬
ropejci — so se že mnoge sanskritske bukve v euro-
pejske jezike prestavile, in pričakovati gre, da se jih
bo še več druzih, za ktere znabit se še ne ve, in ki
se bodo še v Hindostanu najdle, Europejcam oznanilo.

Tako se bo zmiram več od hindostanskega književ-
stva zvedilo, in obsežek človeških vednost se bo če¬
dalje razširjal.

10. Kitajci ali Kinezi.

Konec Azie, in proti izhodu leži Kitajsko ali
Kinezko.  Rasprostira se od severja prek morja proti
jugu v sedemkratni velikosti našega austrianskega ce¬
sarstva; pa več kot enkrat toliko je še druzih dežel,
ktere z davki kitajskemu cesarju svojo podložnost ska-
zujejo; — ga tedaj ni druzega enako velicega cesarstva
na celem svetu. Dežele, zlasti kar jih je bolj gorkih,
so kot Hindostansko ne samo s pri nas navadnimi, te-
muč tudi z mnogoverstnimi lastnimi rastlinami, živalmi
iu rudninami bogato obdarovane. Tako so med drugini

22

Židane ali svilne gosence tam doma, da imajo pitane ali
domače, pa tudi divje, ki po drevesih žive.

Vse kitajskemu cesarju podložne dežele je Mon¬
golski  rod (§. 5.) obljudil; tisti pa, ki v bolj gorkih
deželah stanujejo, so se že nekoliko v lepši izrašene
glave spremenili, in so prijetnišega obličja. V neznanih
starodavnih časih so bili že Kitajci divjost popustili in
pitani £ omikani) postali. Njih zgodovinarji pravijo, pa
brez dokazov, da bogovi sami so jim več milionov let
gospodovali, potem je prišla vlada na njih cesarje, to je
z drugo besedo: da nič ne vedo od začetka njih dcr-
žave ali cesarstva. Ve se pa gotovo, da že pred 2000
leti je bila njih cesarska in poglavniši bukvarnica po¬
gorela, kar je bilo za zgodovino neizmerljiva zguba.

Braniti se pogostim napadom vojaških severnih
ljudstev, so bili v enakih časih sozidali 600 ur dolg
zid,  peljan čez hribe, doline in po mosteh čez dereče
reke, 20 čevljev visok in na verhi širok, da bi se bila
dva voza lahko vštric peljala; za podstave in ogle so
rabili zernjak ali jederčnik — ki mu pravijo Nemci
granit  — nar terdneji kamen, vse drugo je pa sozi-
dano bilo iz opeka; na vsacih 200 korakov je bil na¬
rejen terdin turn ; pri sotišjih ali družili bolj nevarnih
krajih je bil zid trojnat. Koliko dela! In ta pred 2000
leti narejeni zid stoji še do današnjiga dne! Pri vsem
tem so bili kitajski cesarji od severnih vojšakov, veliko
večkrat pa tudi od domačih puntarjev v kervavih voj¬
skah premagani; izid vsake take vojske je pa bil, da
je premagovavec cesarja umoril, ali ga z njegovo ro¬
dovino vred pregnal, se sam na cesarski prestol vsedel,
in kineško vladal, dokler ni drugi njega ali njegov rod
na enako vižo z prestola pahnil; ako je ravno ce¬
sarstvo po puntarjih dostikrat v več deržav razkrojeno
bilo, se je vender vselej zadnjič vse sopet v eno ce¬
sarstvo zedinilo. Pri vsih tacih prekucijah in vojskah
so pa domače šege, postave in verske navade večidel
vselej in v celem cesarstvu pri starem ostale.

Kitajci, že silo zdavno zlo omikani, so bili znajdli
mnoge koristne rokodelstva in umetnosti  v po-
vzdigo sladkejega in prijetnišega življenja. PredEuro-
pejci so imeli že-smodnile, natis bukev, kalamito in por¬
celan ; že več sto let imajo porcelanast turn z devetero
nastropij. Mnoge druge znanosti in vednosti so se bile
pri njih' že davno razcvele, med druzimi tudi zvez-
doslovje.

2 $

Veliko sto ali več tisuč let je pa že preteklo, od
kar so se na svoji poti omikanja tako ustavili, bi rekel,
ostermeli ali obleseneli, (la celo nič več ne napredujejo;
vse staro kot sveto spoštujejo, le starega se uče, in le
pri starem ostanejo, za kaj novega jim ni mar, in tujega
nič ne obrajtajo. Odločeni po morjih in visocih gorah
od vsili druzih narodov, se niso ž njimi pečali, pa tudi
se nečejo še dan današnji veliko pečati. Sami sebi za¬
dostni, se čislajo pervi narod na zemlji, in zavoljo svo¬
jih vednost in bogatij napuhnjeni in ošabni, zaničujejo
vse druge ljudstva sveta. Kitajci so starčeku podobni,
ki je, že dovelj živel, vsiga sit, in ki se ne mara zme¬
niti več za nobeno reč; zakaj slednji narod je nekoliko
človeku podoben, ki v pervi mladosti čversto giblje, se
svojega živlenja veseli, ali pa tudi razsaja; v srednji
dobi marljivo dela in se za svoje blagostanje poganja;
na starost se pa vkroti in k pokoju pada. Na ti p o-
slednji  stopnji so zdaj Kitajci.

Pri vsili teh slabostih mora vender zgodovina v
njih slavo povedati, da ga ni bilo še nikoli naroda na
svetu, in ga tudi nikjer ni, ki bi kmetijstvo  toliko
obrajtal, kot Kitajci. Od neznano starih časov se poda
njih cesar,  vsako leto na prazničin k temu izvoljeni
dan, spremljen od vsili cesarjevičev, dvorano v in dru¬
žili nar visokejih gospodov v slovesni procesji na polje;
tu se verže na kolena, sc priklone devetkrat do tal,
prosi gospoda nebes za blagor in dobro letno svojemu
ljudstvu, in po darovanem juncu prime za okinčano
drevo, stori nektere brazde in jih obseje; ravno tako
store potem v pričo cesarja in ljudstva vsi njegovi vi¬
soki spremljava’. Tisti dan morajo po vsili deželah
celega cesarstva vsi namestniki ali deželni poglavarji
z enako slovesnostjo kmetijstvo častiti.

Po tacili izgledih ne gre se čuditi, da so Kitajci
pervi in nar umniši kmetovavCi na svetu. Vse člove¬
kove mokre in blatne ognjusike umejo prav vzoriti; in
v nar bolji gnoj  spremeniti, ki ga na tergih v suhih
in mokrih podobah pod očmi mestnih gosposk prodajajo;
umejo tudi od starih časov brez vsili kemijskih vednost
za vsaki sad posebej nar pripravniši in teč—
niši gnoj  pripraviti.

V ložeji obdelovanje stanujejo vsak posebej na
svojem zemijišu, in pomnožili so se že tako močno, da
so v bolj gorkih krajih gore od vsili strani in gor do
verha obdelane; na tako vižo se preživi pri njih blizo

24

300 milionov ljudi; tedaj toliko ali nekoliko še več kot
v celi Europi. Rajž je njih vsakdanji kruh; ko ta ne
verze, vname se lakota; v bolj hladnih deželah sejejo
razne žita kot pri nas in sirk. Z umetnimi in zlo dra-
zimi napravami napeljujejo vode iz studencov, jezer in
rek na svoje polja, pa tudi na hribe —jih  za potrebo
močiti, in pridelke suše obvarovati. Gospoda si redi
neštevilno sadnih in družili dreves v majhnih čepinjah
ali loncih v svoje otročje veselje.

Konfuci,  ki  je živel 500 let pred Kristusom, je
bil eden nar glasovitniših modrijanov na svetu, in njih
nar veči dobrotnik; žlahnega stanu, ali še celo, kakor
neki terdijo, cesarske kervi, se povzdigne s svojimi
vednostmi in čednostmi gor do ministerske službe; vidši
pa od blizo dvorne  napake in pregrehe; kterim ni
mogel v okom priti, popusti visoko službo, se poda med
ljudstvo, in postane njega učenik. Kako da je o bo¬
žanstvu mislil, ni več na tanjko znano; to se pa gotovo
ve, da je učil ljubezin do ljudi, prijaznost, priljudnost,
zmernost, poštenost in tanjko pravičnost; učil je lastno
zatajenje in strahovanje hudega poželjenja, pokoršino
staršem in vsim oblastnikom; učil je še celo razžaljenja
odpustiti; učil je, z eno besedo, vse človeške čednosti,
ktere v povzdigo mirnega, prijetnega in veselega živ¬
ljenja služijo. Učencov na zlo velike trope sega je bilo
poprijelo, in zgodovinarji terdijo enoglasno, da so po
njegovih zgledih prav čedno živeli. Učeni in imenitni
Kitajci še današnji dan Konfuci  a visoko spoštujejo in
mu božjo čast skazujejo.

Več ver je na Kitajskem doma, ki vse uče prese¬
ljevanje duše do popolne pokore; učeni so nekoliko bolj
čistih ver, prosto ljudstvo je pa zgolj malikovavsko.
Razun 3000 drazih in bogato okinčanih tempelnov imajo
še posebne glasovite oltarje, na kterih obraznih godo¬
vih sam cesar daruje. Svojim predhodnikom skazujejo
božjo čast, ravno tako cesarjevi podobi, njegovemu pre¬
stolu, in tudi njemu samemu, pred ktcrega se vsi na
obličja mečejo. Cesar je malajske  vere, po kteri
imajo v Tibetu,  neki veliki duhovni ali cerkveni der-
žavi, visocega miniha — Lam a imenovanega — za božjega
namestnika, pa tudi za samiga nevmerljiviga boga, za¬
kaj akoravno umerje, gre berž njegova duša v druzega
miniha, ki gaje  ali sam predsmertjo naznanil, ali kte-
rega drugi minihi berž za enacega boga spoznajo in ga
na božji prestol postavijo, da tako zmirej naprej živi.

Cesar se imenuje „sina nebes,“ „gospodovavca
zemlje" in „očeta svojega ljudstva." Otroci morajo star¬
šem j žene možem, ljudstvo mandarinom, mandarini zrni-
rej višejim mandarinom, zadnjič vsi cesarju slepo, ne¬
premakljivo in sužno pokoršino skazovati.

Stolno mesto se imenuje Peking;  je nar veči na
svetu; okoli cesarjevega poslopja je čez uro hoda; vtem
mestu so štiri katoliške cerkve; druzemu nekdaj stolnemu
mestu pravijo Nanking;  je tudi grozno veliko; mestu
pa kjer imajo Europejci barkostajo, je ime Kanton.
Sicer je še čez 1500 zlo velicih mest na Kineškem.

Kadar se cesar očitno pokaže, ga spremlja 2000
vezačev ali beričev, ki nosijo verige, skere, meče in
druge znaininja aziatskega samosilja. Prihodkov ima 4
do 600 milionov gold.; vojakov pa do 900.000, ki so
zlo babji ali plašljivi. Pred malo leti so bili Angleži s
petimi vojnimi ladjami in 800 vojaki cesarja z vsimi nje¬
govimi armadami tako v strah deli, da je ž njimi mir
sklenul, in jim več milionov na vojšnih stroških pover-
niti mogel. Ako bodo Angleži, kakor so jo nastavili,
z druzimi narodi tako pometali, se zamore misliti, da
jim bo tudi Kineško za malo časa davk plačevalo; 4000
pogumnih vojakov bo dovelj celo Kitajsko cesarstvo pod
svojo oblast spraviti.

Zlahnijo imajo dvojno: ena je po rojstvu,  kar
jo je cesarske kervi, in te je več tavžent; pa vsaki rodni
člen je za eno stopnjo nižji, dokler se zadnjič z ljud¬
stvom  pomeša, in njemu enaka postane; druga žlah-
nija je po službi;  te je pa devet verst ali razredov,
od nar nižjih do nar višjih, zakaj vsi njih služabniki
ali vradniki, tudi vojaški častniki se mandarini  ime¬
nujejo; razločijo se pa med seboj po raznih našivih na
persih in herbtih njih Židanih ali 'svilnatih sukinj. Man¬
darini so dostikrat spodkupljivi, lakomni in požrešni
odertniki ljudstva; čez take se ni kam pritožiti, ker
vrana vrani očesa ne skljuje. —

Njih jezik ne obstoji kot drugi jeziki iz čerk ali
pismenk, ampak iz 450 besedic; z vsako tako besedico,
ki jo drugači zavijejo ali zakrožijo, zaznamvajo 10 do
15 reči; tako imajo 4 do 5000 besed. Iz teh 450
besedic skladajo pa še druge besede, in sicer do 80.000.
Življenje je za Kitajca prekratko, da bi se zamogel
svojega jezika popolnama naučiti, vender kdor zna 10
d° 15.O0O besed, zamore njih bukve razumeti. No¬
benemu Kitajcu pa ni dano, da bi le eno europejsko be-

26

sedo prav izrekel. Tisti, ki bi hotli mandarini postati,
to je, kakšno cesarsko službo doseči, morajo veliko ve¬
liko let na svoje stroške v šole hoditi, in se ojstrim
spraševanjem podvreči; če pa potem službo dosežejo,
poskerbe z zatiranjem in grabenjem svoje velike stroške
si nekolko poverniti. Od starih časov so v svojem je¬
ziku zlo veliko zlasti zgodovinskih bukev spihali, spi¬
sali so pa tudi veliko vernih, modroslovskih, zvezdo-
slovskih, zakoniških i. t. d. Radovedni Europejci so
si že od 150 let glave belili, se Kitajsko naučili, in
iz Kitajskega že mnogo bukev v europejske jezike
prestavili. Za samo po sebi obstoječe in živeče, in od
sveta odločeno bitje — za Boga,  je ni v Kitajskem
jeziku besede!

Njih gospodje si veliko prizadevajo se dobro  zre¬
diti in obdebeliti,  zakaj od medlega in suhega gre
med njimi govorica, da mora delati, in da nima ob čem
se obdebeliti; v dokaz dobrostanja si tudi nohtov ne od-
rezujejo, kar bi naša gospoda za malo posnemovala.
Njih gospe pa in gospodične imajo in morajo imeti majhne
nožiče, da hodijo po račje; v ta namen nosijo vse od
perve mladosti sila tesno obuvalo, da jim noge ne mo¬
rejo rasti. Koliko terpljenja za tako praznost! — Vsi
Kitajci imajo po svojih stanovih s pozdravljenjem in pri¬
klanjanjem po stopnjah zmiraj višejim, in s svojimi vsak¬
danjimi vernimi ali cerkvenimi šegami toliko opraviti,
da jim celo malo časa ostane na kaj druzega misliti.
Tergovino domačo, ali kupčijo med sabo imajo grozno
veliko; zlatih in srebernih denarjev pa ne špogajo; de¬
narje imajo iz družili rudovin; za več blaga pa zlata in
srebra odvagajo.

Učeni Greki in Rimci niso Kitajcov še po imenu
poznali; v 6. stoletji sta prinesla dva miniha, oznano-
vavca sv. vere, seme ali jajčica zidnih gosenc izKitaja
v Carigrad cesarju Justinianu. Ti čas so že v Carigradu
Židane pa grozno drage oblačila poznali, pa niso vedili
od kod in iz česar da so. Židne gosence so se po kri—
žanskih vojskah iz Carigrada v Europo zaplodile, da
zdaj več milionov ljudi' od njih reje in Žide živi.
Marko Polo  je bil v 13. stoletji v izhodne Indie od
Venečanov poslan; on je bil tam in na Kitajskem blizo
40 let; vse kar je vidil in zvedil, je v bukve popisal,
ktere je domu pridši vladi zročil. Takrat niso še umeli
bukev natiskati, Venečani so tedaj bukve shranili in na
nje pozabili, in le v poslednjih časih so na dan prišle.

27

Pred 200 leti so nekteri serčni Jezvitarji v Kino se bili
podali sv. Evangeli oznanovat; ker so bili visokoučeni
in v zvezdoslovju zlo znajdeni, jih je Kitajski cesar —
sam zvezdoslovec — zlo spoštoval, in jim dovoljil pri—
digovati; sčasoma jim je bilo to prepovedano, pa sopet
dopušeno, dokler so zadnjič oznanovavce sv. vere pre¬
ganjali in mučili. Po teh misionarjih se je bilo narveč
od Kitajskega zvedilo. Pred malo leti pa so si Angleži
pri sklenitvi miru ž njimi zgovorili, da se bo pri njih
brez over ali zaderžkov smela kristjanska vera ozna-
novati, in upati gre, ker je že več škofov in druzih
duhovnikov tam, da se bo tudi sv. vera med njimi dobro
vkoreničila, tudi europejska kupčija se bo počasi na
Kitajskim razširila — počasi, ker Kitajci zmiraj raji
prodajajo kot kupujejo.

n- S- Babilonci in Asirci.

Pervim, nam nasproti ležečim aziatskim deželam
pravijo in so od nekdaj rekli mala Azia. Za temi se
razprostirajo druge dežele, obstoječe iz neizmerljivo ve-
licih in grozno rodovitih večidel ravnih planjav, ktere
se tudi od starih časov imenujejo Pred azia ali Pred-
azianske dežele.

Tukaj so od neznanih časov mnoge ljudstva po no¬
madsko svoje velike čede pasle, druge pa se zemlje
poprijele in jo obdelovale.

Mozes piše, da Noetov vnuk Ni mr o d „mogočen
lovec" je v teh krajih babilonsko mesto vtemelil, ki je
postalo glava celega kraljestva. 200 let kasneje je Nin,
asirski kralj, premagavec neštevilnih ljudstev, na reki
Tigris, mesto Ninive,  tri dni hoda veliko, sozidal, in
si babilonsko kraljestvo podvergel. V nekem strašnem
boju vidi junakinjo, ki se z nenavadno serčnostjo obnaša
in k zmagi nar več pripomore; — tu reče njenemu možu:
zberi si: ali češ raji ob svojo ženo  ali ob oči  priti.
Nesrečni mož obupa in se umori; tako postane Semi-
ramida  njegova žena — kraljica. Ona si sprosi zdaj
od svojega novega moža oblast le pet dni kraljevati;
kralj ji dovoli, in nje pervo delo je bilo, daje  kralja,
svojega moža iz poti spravila, in potem še 42 let sama,
po moško oblečena, kraljestvo vladala. Stolno mesto
Ninive ji ne dopade, torej povzdigne Babilon  v pervo,
nar veči in glasovitniši mesto na svetu; na obeh bregih
reke Eufrata sozidano, je bilo štirivoglato, in je imelo

28

na vsaki, po 4 milje dolgi strani po 25 mestnih vrat;
obdano je bilo s 54 sežnjev visokim, in 14 sežnjev na
verhu širokim, in s 1500 močnimi turni previdenim ob¬
zidjem; kraljične poslopja in sliotovanja, mostovi čez
Eufrat, Baalov tempel i. t. d. so bili nedopovedljivo
dragi in krasni.

Semiramida, časti in dežel lakomna junakinja, si
napravi armado 3 milonov pešcov, poldruzega miliona
konjikov in 100.000 vojšnih voz; premaga in si pod-
verže vse dežele od Etiopie v Afriki do Indij. V neki
kervavi bitvi zmagana, beži domu, kjer jo nje sin Ni¬
ni a umori, in se vlade polasti. Oa pa umorivec svoje
lastne matere ni priden vladar bil, ni treba veliko spri-
čevati. Po mnogih puntih, prekucijah in vojskah raz¬
pade kraljestvo v več deržav raznih imen, da se 800
nastopnih let od njega celo nič več ne ve. Zgodovinarji,
ki so to pisali, so živeli 3 — 400 let pred Krist., ali
1600 let potem, ko je Semiramida Babilonsko mesto
sozidala, in tako povzdignila; tudi se nič prav ne ve, iz
kterih studencov, da so jim te zgodbe prizvirala. Da
bi Semiramida tako  mesto sozidala, take  armade imela
in taka  vojskovavka bila, je za toljkanj več zmišlijam
podobno, ker enaki zgodovinarji tudi Babilonskemu kra¬
ljestvu starost 150.000 let pripisujejo.

Gotovo je pa Salmanasar  720 let pr. Kr. novo
in veliko Asirsko  kraljestvo vstanovil, si Babilonsko
podvergel, izraelsko stoino mesto Sam ari o po triletni
obsedi vzel, in 10 izraelskih rodov v sužnost odpeljal.
Zdaj pridejo iz bolj severnih krajev junaški Kal-
dejci,  se polaste Babilonskega, in zvezani z drugimi
ljudstvi, Asirsko kraljestvo spodkopljejo, in njega glav¬
no mesto Ninive  razdenejo, da kamen na kamnu ne
ostane, in da ni do današnjega dne več sozidano bilo.
Kaldcjci, ali novi Babilonci, mogočni postanejo: njih
kralj Na bu h o d o n oz o r je razun množili družili tudi
poslednjega judovskega kralja Sedekia  premagal; ta
je bil na hegu vjet, otroke so mu pred očmi pomorili,
njega oslepili in z verigami obloženiga z vsimi imenit¬
nimi Judi v 70 letno babilonsko sužnost odpeljali; Je¬
ruzalemski tempel je bil obropan in požgan, mesto raz-
djano in njega obzidje razsuto. Novo in mogočno ba¬
bilonsko kraljestvo ni dolgo obstalo; ne za veliko let
je bilo od Medjanov  premagano, kasneje pa od Per-
zianov  tako podjarmeno, da ni nikdar več pod svo¬
jim imenom oživelo, zakaj  C ir,  Perzianski kralj si je

29

bil slavno mesto Babilon podvergel, D ari pa, njegov
zet, nekoliko kasneje, po strašni bit vi, po strašni voj¬
ski v grobljo razvalil, da leži še kot taka do današ¬
njega dne.

Učeni, ki nočeje starim, dostikrat nevednim pi-
savcam vsake zmišljije verjeti, menijo, da, kar je gor
od junakinje Semiramide povedano, je večidel napuh-
njeni in mogočni kralj N a buli o dono z or, pa idOOlet
kasneje, speljal. Nar imenitniši reči v Babilonskem mestu
so bile turn in viseči v er tj e: tur n ali stolp, je
bil silo velik in visok, pa zmirej ožji, da se je od zunaj
lahko gor jezdilo ali peljalo; okoli in okoii prek vse
poti je bilokinčan z zlatimi podobami; na verhu je bilo
zvezdoglediščc, in 800 čevljev visok tempel, sozidan v
čast sončnega boga ali malika Baala; — viseči verti
so bili pa — ker ni bilo Babiloncem dano kakšin griček
ali hrib iz njih planjav zagledati — z nerazumljivo ve¬
likim trudom vkup spravljeni kupi rodovite persti, kteri
kupi, se sicer vkup deržeči pa zmirej eden više ji od
druziga, so na verhu v ravne in nedopovedljivo velike
in krasne verte obdelani bili, da se je ziniraj iz ni-
žejega v višejega in lepšega po več tavžent stopavni-
cah šlo; tem so rekli viseči verti,  in so jih čislali med
sedem čudodelstev starega sveta.

Pri pomanjkanju kamnja so Babilonci vse zidali z
op e kom (ceglom), ki je še do današnjiga dne prav
terden; zidali so po svojih potrebah imenitne mostove,
jezove in čudovite vodotoče polja močiti i. t. d. Ako
bi le četertina res bilo, kar so od njih pisali, so mogli kaj
ročni in umetni biti; njih tekavstva in barvarstva so bile
zlo imenitne. Dvorna krasota in potrata jih je zbujala,
da so kralju, njegovim dvoranom in drugim visokim na¬
mestnikom kar lepe reči iz zlata, srebra i. t. d. izde¬
lovali. Njih duhovni, zlo spoštovani, so bili v zvezdo-
slovstvu dobro znajdeni, zvezdočastje so bili med ljudstvo
vpeljali, pa tudi pervi so si bili zmislili prazno vero,
da se da iz zvezd človeku prihodna sreča ali nesreča
prerokovati, ktera vera se je bila sčasoma po celi Eu-
ropi tako razsejala, da ni še do zdaj čisto vgasnila.
Luna  je bila njih nar veči boginja, in častili so jo z
mnogimi nesramnostmi.

Kakor 100 letni človek ali 600 letni hrast, so po¬
ginili tudi Babilonci zgolj za starostjo; premagani sicer
v mnogih vojskah od bolj severnih in junaških ljudstev,
niso bili vender iz dežele pregnani ali pomorjeni. Da

30

so pa podjarmeni drugim davke plačevati, jih je peklo;
pomehkužili in vlenili so se bili počasi tako, da se je bila
kri v žilah njih narodov vstavila, kakor pri človeku, ki
za starostjo umerje. Prešli so, da ni od njih druzega
ostalo, ko njih imena.

Predaziatske dežele, nekdaj lepo obdelani Božji
vert, so zdaj zanemarjene in puste, veči del brez pre-
bivavcov, in zdihujejo pod teškim jarmom turških čarov.
Kjer je Babilon stal, so zdaj neštevilni, in z divjim
rastljinjem obrašeni kupi s perstjo namešanih terdnih
opekov. Sv. Jeronim pravi, da v 4. stoletji je tam divja
zverina prebivala, in še današnji dan spodi človek mnogo
tako divjo stvar, ko po tistih podertinah hodi.

V poslednjih časih je neki Francoz  na der-
žavne stroške že dvakrat na Babilonske razvaline se
podal in marsiktere posebno lepe izdelke iz kamnja da!
izkopati, in jih v Pariški muzeum kot zlo imenitne reči,
poslal. Tako je Anglež Lajard,  v letu 18452, poder-
tine mesta Ninive naj del, in iz njih več nedopovedljivo
umetno iz kamnja izrezanih izdelkov (bas-reliefs) izko¬
pal, in v Londonski muzeum poslal. Te reči so An¬
gležem tako dopadle, da je njih vlada Lajardu dala
30.000 gold. in ga znovič na Niniviške podertine po¬
slala, novih reči iskat.

Taki izdelki so žive priče nezapopadljivo velicih
znanstev, vednost in umetnij tako starih ljudstev, in go¬
tovi dokazi, da mora vender večidel resnica biti, kar
so nam stari zgodovinarji o njih pisali.

12. §. Etiopci in Egipčani.

Med Europo in Afriko se vleče od zahoda narav¬
nost proti izhodu v štirikratni ravnini našega cesarstva
veliko morje, gre še memo Europe naprej, in se za¬
rine nekoliko vAzio,  torej mu pravijo srednje morje.
Za tem morjem, nam tedaj na poldan, leži Afrika,
štirikrat veči od Europe; okoli in okoli z vodo obdana,
je pri imenovanem morju po ozkem suhem jeziku z Azio
zvezana, in ravno pri tem jeziku, ali v tem kotu Afrike
leži Egipt.  Iz še zmirej neznanih krajev, kjer vsako
leto ob svojem času stanovitno dežuje, pride velika reka
Nil,  se vali čez strašno visoko skalovje z bučečim šu¬
menjem proti severju v Egipt; tu se vkroti, in leze
mirno posred dežele v srednje morje.

31

Vsako leto ob svojem času se vzdigne ta voda čez
svoje bregove, rase 45 dni, pomoči vse egiptovske pla¬
njave, in jih pognoji s svojini gl c n,‘im; pojemlje pa po¬
tem tudi 45 dni, dokler se ne stisne nazaj v svojo strugo.
Ljudje imajo svoje mesta in vasi' — nekdaj 20.000 —
nekoliko v straneh nekoliko pa na malih višinah, toliko iz
ravnin vzdignjenih, da jih voda ne zaliva. Vse egiptovske
ravnine so znos Nila,  in nedopovedljivo rodovite, torej
so od nekadaj Egiptu rekli žitni zaklad  ali magazin
za mnogo družili dežel. Kadar voda vpade, si ljudje
zemljo razdele, obdelajo, osejejo, in brez dežja, pa
celo leto pri zlo velicih rosah pod čisto jasnem ponoč¬
nim nebom, imajo na enaki njivi po dvoje prav bogatih
pridelkov; kjer ni dežja, tudi ni toče. — Egipt je bil po-
temtakim verjetno v starodavnih časih od ljudi v posest
vzeta in obdelovana dežela.

Visoko gori nad Egiptom, proti jugu, so prek Nila
druge bogato obdarovane dežele; v starodavnih časih
so jim rekli Etiopia,  zdaj se jim pa pravi Nubia,  in
še više gori Abisinia.  V teh deželah so spervega
stanovali divji lovci, sirovi ribči, in v luknjah prebivajoči
čedniki; v sred teh černkastih ljudi se naselijo drugi beli,
ali Kaukaške  kervi, narberže iz izhodnih Indij, in si
vstanovijo duhovno ali cerkveno deržavo, M ero e imeno¬
vano, ki je postala s svojim, ravno tako imenovanim
glavnim mestom, grozno veliko kupčijsko središče severne
Afrike, Arabie, Babilonskega in Hindostana. Od bo¬
gatij, moči in veličastva te etiopske deržave pričujejo
razvaline tempelnov in druzih čudovitih poslopij, obsto¬
ječih iz grozno velicih in terdnih stebrov, velikanskih
spominkov, piramid, sfinksov in druzih čudnih kamni¬
tih izdelkov, ki leže v Senaarskih in druzih ravninah,
v velicih in se zlo razprostirajočih grobljah na belem
dnevu.

Učeni menijo, da kraljestvo Moroc  je dalo iz sebe
več rojev ali novih naseiitev, tako v sred libijške
pušave, kjer je bil v starih časih zlo imenitni tempel
ovnorogategaJupitarja — Aniona, —tako v Tebene,
nar imenitniši mesto in kraljestvo zgornjega Egipta i. t. d.
Vse take naselitve so postale nove cerkvene kralje¬
stva, v kterili so le duhovniki postavodajavci, vradniki,
sodniki in zdravniki bili, ki so iz sred sebe kralja ali
Faraona — namestnika sončnega boga — volili, slednji
dan ga v tempel vodili in sprejemali, kjer je bogovom
daroval, in kjer so mu, po dopernešenili molitvah, vo-

32

dila njegovega življenja in obnašanja predbrali, modre
in pravične kralje mu v pričo hvalili, hudobne grajali,
in ako bi jim ne bil vstregel, ga odvergli in druzcga
postavili. Duhovniki  so se bili v vsih teh deržavah v
pervo versto odločili, v drugo so postavili v oj sake,  v
tretjo visoko spoštovane kmetovavce,  v četerto kup-
čevavce in rokodelce,  in v peto zaničevane pa¬
stirje,  ki še niso smeli v tempelne hoditi, — in sicer
tako, da ni bilo nobenemu pripušeno rod za rodom iz
svoje verste v kakošno drugo prestopiti. Sčasoma se je
tudi v teh cerkvenih deržavah primerilo, da so vojšaki,
ne sicer kaj pogumni, pa zlo bogati, ker so imeli tret¬
jino sveta v svoj vžitek, duhovstvo nekoliko spodkopali,
in oblast kralja voliti na-se potegnili. Iz tega sodijo
učeni zgodovinarji, da Meroe  je bila ena naselitev čez
morje iz izhodnih Indij, ker je vse to tam ravno tako
bilo, ali saj vender, da se je omika od še bolj starih
Hindostanov ali izhodnih Indianov v Egipt, ali marveč
v Etiopio in iz Etiopie v Egipt zanesla in razširila.

Od nekdaj je bil Egipt razdeljen v gornji, sred¬
nji in spodnji,  kteri poslednji leži prek srednjega
morja. V gornjem Egiptu pod strašno šumečimi slapovi
Nila, pri otoku File in druzih, so bile Teb ene,  na
obeh bregih Nila, kakor pišejo, štiri milje dolgo mesto,
s sto vratami, sozidane. Veliko sto let je bilo to mesto
in kraljestvo nar slavniši v celem Egiptu; zdaj je pa
neverjetno razširjana groblja iz grozno velicih stebrov,
velikanskih človeških in živalskih podob, ali celih ali
razbitih, in vse je izdelano iz zernjaka (granita), nar
terdnejega in nesperstljivega kamna. Najdejo se v teh
razvalinah, nad pokopališčem kralja Osimandiata,-do¬
kazi take sončne ure, iz kterih je očitno, da so Egip¬
čani že v tistih neznanih časih učeni zvezdoznanci bili,
ki so, kot mi, 365 dni v eno leto šteli. Nad bukvarnico
tega kralja, nar stareji na svetu, je bil napis zdra¬
vilo  za  dušo.“ Od te groblje do druge enake pri
Luksoru,  je ravna, 600 sežnjev dolga cesta, ki ima na
vsaki strani, in na vsacih deset korakov, po enega ve¬
likanskega slinksa — kamnito, grozno veliko živalsko
podobo s človeško glavo; take ceste ni bilo še drugej
na svetu. — Doli niže, v srednjem Egiptu je pa en tak
sfinks, 150 čevljev dolg, s povzdignjeno, 60 čevljev
visoko, in 100 čevljev obširno glavo, in ta je lev, ne¬
koliko že s peskom zasut, z dekliško, proti jutru ober-
njeno glavo, in iz enega kamna izsekan. —

33

Med Etiopci in Egipčani so bile razne dotike in
mnogoverstne razmere; njiii velikanski izdelki iz nesperst-
ljivega kamnja so si zlo podobni; vendar pripisuje pri
vsem tem slavni g. Rusegger, c. k. rudni svetovavec,
kteri je ondi potoval, Etiopcem neko lastno in stareji
umetnijo v obdelovanju kamnja, izdelovanju lepotij in v
zidarstvu. Zgodovina pa tudi dopoveduje, da so Etiopci
večkrat Egipčane z vojskami premagali in si jih pod-
vergli, pa tudi nasproti Egipčani Etiopce.

Memfis  se je imenovalo in veliko sto let cvelo
poglavno mesto srednjega Egipta. Kralj Meriš  je dal
v neznanih časih blizo tega mesta jezero, po njem tudi
Meriš  imenovano, skopati, 300 čevljev globoko, nekdaj
80, zdaj še blizo 20  ur hoda obširno, z dvema viso¬
kima turnama v sredi, in zvezano z Nilom po zdaj za¬
sutim vodotoču, po kterem se je voda ob prevelicih po¬
vodnjih v jezero spušala, ob premajhnih pa iz njega po
Egiptu razlivala; zakaj voda se mora za prav 15 ko-
molcov čez navadno vzdigniti, da je Egipt prav namočen.

V srednjem Egiptu so tudi še ostanjki velikanskega
Labirinta,  to je, tacega zidališa, obstoječega iz 1500
nad- in 1500 podzemeljskih močno okinčanih izban in iz
veliko pokritih dvoriš, ulic i. t. d., da, ako bi bil kdo
va-nj zašel, bi ne bil mogel nikoli več sam vun priti.
Herodot, slavni greški zgodovinar, ga je 450 let pred
Kristusom še vidil, nadzemeljske dvorane so mu bili po¬
kazali, v podzemeljskih 1500 izban pa mu niso dali
stopiti. Pred Labirintom, ki je bil z miljo dolgim in
zlo visokim zidom obdan, je vidil Herodot piramido z
velikanskimi živaljskimi podobami. Čemu da je pa to
sozidano bilo, se več ne ve.

Na poprejšnjega nastopi kralj Sez o st ris;  — ti si
napravi strašno veliiio armado, si pod verze Etiopio, in
vse predaziatske dežele, in privleče domu neizmer¬
ljivo veliko ropa in vjetih; podjarmeni kralji in knezi
so mu mogli naložene davke osebno odrajtovati; pri
posebnih slovesnostih je ukazal take kakor živino v
svoj voz vpreči, da so ga v tempelne vozili. Eden
izmed teh, ga tako. peljaje, se zmiraj nazaj na kolo ozi¬
ra. Kralj ga popraša, kaj da pri tem misli? — uni mu
odgovori: „jez vidim, da tisto platišče, kije  odzgorej,
se berž oberne, in pride odspodaj; tako se zna tistemu,
ki danes na prestolu sedi, primeriti, da pade jutri v
zaničljivo sužnost. ‘ To osramotenega kralja gane, da
priljudniši postane.

34

S svojimi nepr^štetljivimi bogatijami si je hotel ne¬
minljive spominke svoje slave postaviti. Njegovi vjeti in
podložni so mu mogli dva obeliska obdelati in postaviti;
to sta bila dva kamnita stebra po 180 čevljev ali 30
sežnjev visoka — vsak iz celega kamna izsekan — štiri—
voglata pa tako, da so vogli enakomerno zmirej više
pojemali, da sta bila tedej na verhu čez polovico ožji
od spodej, in slednji je imel svoje terdno in lepo pri-
merjeno podnožje. Obeliski so bili narejeni iz zernjaka
ali granita, nar bolj terdnega kamna. V celem Egiptu
pa ni bilo kamnja dobiti; mogli so ga tedej v daljnih
kamnarnicah lomiti, z nedopovedljivo marljivostjo in tru¬
dom, po nar bolj tanjkih merah obdelovati in gladiti, da
so se svetili kot ogledalo; po tem so jih še le od verha
do tal, in od vsili štirih strani okinčili z raznimi podob-
cami ali napisi. Take do 15.000 centov teške stebre
so — pa kako se ne ve — večkrat čez 100 milj delječ
po suhem in po vodi domu spravljali, brez da bi jih bili
le kolčikaj poškodovali, in na njih podnožja tako po¬
konci postavili, da so bile njih štiri strani za las proti
štirim krajem sveta obernjene.

Mnogi drugi kralji, ki so nasledovali, in ki niso
hotli slabeji od Sezostrisa  biti, so tudi pred svoja
poslopja in tempelne obeliske, pa ne vsi enako visocih,
postavljali; 13 jih še zdaj v Egiptu pokonci stoji.

Rimski cesarji, kteri so ob svojih časih tudi v Egiptu
gospodovali, so poskerbeli jih več iz Egipta v Rim spra¬
viti, da so svoje stolno mesto ž njimi olepšali, in Fran¬
cozi so pred štirimi leti enega tacega iz že imenova¬
nega Luksora domu pripeljali, ga v Parizu pokonci po¬
staviti.

Od obeliskov, iz Egipta pripeljanih, ki so jih bili
sirovi vojšaki ob ljudstvenem preselovanju v Rimi zver-
nili ali razbili, je vendar bil še ostal nar veči, 179
čevljev visok, sončni obelisk  imenovan, na nekem,
ne kaj prijetnem tergu pokonci stoječ in v nebo moleč;
vse je že več let želelo, da bi se bil pred cerkev sv.
Petra prestavil. Papež Ksist  V. si vzame pred 300
leti serčnost in zroči to delo Fontana  tu. Ti ga vzame
počasi doli, skopa njegovo podnožje, ga vsadi pred cer¬
kev,  in ga na vterjeno podnožje počasi počasi kviško
vzdigne; iz vsili krajev in dežel je bilo prišlo sila dosti
ljudi v Rim to čudovito delo gledat. Po srečno dover-
šenem delu podeli papež Fontanatu s serčno zahvalo
Žlahnijo in 10.000 fl. zlata, mu obljubi 4000 tl. vžit-

35

ka na leto, in inu da še poverh ves les, ki gaje  o
tem delu rabil. Fontana vzame za les 40.000 n., za¬
kaj take grede so vmes bile, da po sedem parov bi¬
volov je s težavo po eno vleklo. Kako so jih pa nek
stari Egipčani domu spravljali in pokonci pastavljali? —
kako so jih Rimci v Egiptu snemali, v Rim spravljali,
in tukaj vzdigovali? —od vsega tega se nič več ne ve.

Mnoge znanstva, vednosti in umetnije, ki so se
bile že v neznanih časih pri mnogih narodih razcvele,
so že zdavnej vvenile in popolnama zginile.

Kralj Rampsinit ali Rames  je bil sončni ali
poslednji obelisk v Egiptu postavil, in to je ravno tisti,
nad kterein se zdaj  pred sv. Petra cerkvijo v Rimi po¬
zlačeno znamnje sv. križa lesketa. Čudna reč od tega
kralja, da je tako delo speljal; zakaj od njega se bere,
da je bil grozno skop, in da je v svoji denarnici 800
milionov gold. hranil! Zadnjič so se bili kralji ali Fa¬
raoni naveličali obeliske postavljati.

Naslednji kralj Keops,  zaničevavec bogov in tri¬
nog človeštva, je svoje ljudstva kot neumno živino s
sužniskim delom tlačil, in jih silil svojemu napuhu večne
spominke, pa druge oblike postavljati. Ne obiliska,
ampak 800 čevljev dolgo, 800 čevljev široko in ravno
tudi 800 čevljev visoko, pa enakomerno proti verhu na
obširu pojemajočo goro — piramido  — so mu mogli
sozidati; bila je tedej čez štirikrat višji od vsacega obe¬
liska. V Arabskih gorah je moglo 100.000 ljudi čez
30 let terdno kamnje lomiti in obdelovati; vsaki obde¬
lani kamen je mogel biti 30 čevljev dolg. Vse to kam¬
nje je bilo treba domu, blizo mesta Memfis,  spraviti.
Obokane izbane v tleh in v piramidnem telesu, in pi¬
ramido samo so zidali 40 let. Hrib iz zemlje so na¬
peljevali in nanašali poleg piramide zmirej više, da so
po njem kamnje na piramido pomikali; potem so pa od
zgorej doli piramido z dražim marmeljem oblačili in
proti zemljeni grič nižali in raznašali, dokler ni bilo
vse dokončano. 1080 let pred Krist, je bila (a pira¬
mida sozidana.

Marsikteri Keopsovi nasledniki so tudi piramide
zidali, pa ne ravno vsi tako velicih; v okolici nekdanje¬
ga imenitnega mesta Memfis  jih stoji še 40, pa v pet
kupov razdeljenih; ena zmed njih je enmalo trebuhasta,
druga ima 208, pa po vatalu visocih stopavnic, da se
sicer zamore, pa le z groznim trudom, na nje verli priti.
Vse piramide so s svojimi stranmi tudi kakor obeliski

z nedopovedljivo natanjčnostjo proti štirim krajem sveta
obernjene. Tudi piramide so šteli k sedmerim čudo-
delstvom na svetu. Berž ko ne so bile piramide kraljeve
pokopališča; sedanji Egipčani jih pa, ker jim pomanjkuje
kamnja, semtertje podirajo, si nove hišovanja iz njih
zidati.

Kralji, sozidavci piramid, so eden za drugem na
vsili močeh pojemali, se pomehkužili, vlado zanemarili
iu obnemogli; po marsikterih prekucijah in vojskah raz¬
pade kraljestvo v lii deržav. Dvanajst kraljičev je pa
bilo še slabši za deželo kot eden. Psametih  zedini
sopet 650 let pred Krist, celi Egipt v eno kraljestvo,
zgubi pa pri tem 240.000 Egipčanov, ki so raji, ka¬
kor se njemu podvreči, vEtiopio pobegnili, si tam novo
kraljestvo osnovat. Imel je Psametih  nektere modre
in vredne naslednike, —pa vse zastonj; njih leta so bile
stekle, Egipčani niso bili nikoli več samostalni; babilon¬
ski kralj JV abu h o do no zor si jih podverže za 40 let.
Kasneje so mogli po strašno kervavih vojskah in druzih
nesrečah Perzianom  čez 200 let teške davke plače¬
vati; za temi so Greki  jim gospodarili; ti so bili
na njih srednjomorskem bregu Aleksandrio  sezidali,
ki je bila ob času Kristusa in še veliko kasneje eno nar
slavniših in bogatiših kupčijskih mest na svetu, in ki
stoji še današnji dan, pa v zlo revnem stanu. Za Greki
so gospodovali v Egiptu Eimci, za Riraci Saraceni,
in za temi gospodujejo Turki  do uanašnjega dne.
Vsa nekdanja Cirkaška  kri tistih pervih zlo omikanih
naselnikov vEtiopii in Egiptu, ki so zidali v bogatih me¬
stih mogočne tempelne in poslopja, izdelovali velikanske
stebre in sfinkse, in postavljali obeliske in piramide, je
čisto prešla, — Je černkaste  domače, večne sužnosti
vajene ljudstva so še ostale; med njimi je malo Arabcov
in še manj Turkov. Nar lepši razcvetljenje Etiopske in
Egiptovske izobraženosti je bilo tedej pred vso znano
dogodivšino.

Herodot  zlo imenitni Grek, ki je živel 450 let
pred Krist., je bil učen možak, in oče zgodovine; on
je bil sam v Egiptu, je marsikaj vidil, zvedil in popi¬
sal; pa tudi njemu ne gre ravno vsega verjeti, ker so mu
mnogotere, dostikrat neverjetne reči v svojo slavo po¬
vedali. Mane  to,  malikovavsk duhovnik iz nekdaj gla-
sovitega mesta H el ip o lis v spodnjem Egiptu, je tudi
pisal okoli 300 let pred Krist, egiptovsko zgodovino,
pa razuma ni imel prigodb presojovati, da bi bil resnično

87

in verjetno od umišljenega ločil. Onterdi, da je egiptov¬
sko kraljestvo že 100.000let stalo; pravi, da so sper-
vega bogovi  sami, potem polbogovi  in poslednjič
ljudje  Egipt vladali. Ker je pa ta gotovo prazna, so
menda še mnoge druge od njega povedane prazne, da-
siravno naznani, da je vše zgodbe iz tempelnovih
spisov vzel.

Nar gotoviši spričbe Egiptovske zgodovine so še
zmiram nešteviljne razvaline,  ki po Egiptu in Nubii
na dnevu leže.

Od kar so bili Francozi leta 1800 Egipt z vojsko
vzeli, so bili že takrat njih učeni pod orožjem vojšakov
razpadnine, kar se je dalo, preiskali, in jih popisane,
z lepo ponarjenimi podobami okinčane, vtisku za drage
denarje svetu razodeli. Od tačas hodijo učeni vsih eu-
ropejskih narodov vsako leto, eni pa še po večkrat v
Egipt,  da bi se vtamošnih podertinah Egiptovske zgo¬
dovine učili. Po tacih možeh se skoraj vsako leto kaj
novega o starih Egipčanih zve.

Kakor Hindostani, Kitajci in Kaldejci ali Babilonci
so tudi Egipčani  izrezovali človeške podobe z žezlom
ali kraljevo palico v desnici, in z iz ust molečim jajcom.
Ali niso bile to podobe stvarnika in spomini stvarjenja?
— Etiopci in Egipčani so si bili od pervega začetka
zvezdočastje  vpeljali; soncu, luni in planetom
v čast so izrezovali iz terdega kamnja človeške podobe;
ker so pa bili sčasoma tudi dvanajstere nebeške
znamnja  v bogočastje potegnili, so začeli njim v čast
in spomin človeške podobe z živinskimi glavami — ovno-
rogatega Jupitarja — ali pa živalske podobe s človeškimi
glavami — sfinkse — narejati; zadnjič, se ve, da za
več sto in sto let, so pa izsekovali zvezdam ali svojim
bogovom v čast tudi zgolj živalske podobe. Ravno tako
je tudi bogočastje počasi iz zvezd na človeške podobe,
iz leteli na polživinske, potem na zgolj živinske podo¬
be in zadnjič na živo živino šlo. Tako so Egipčani po¬
stali počasi počasi zaničljivi živinočastniki. Greki in
Rimci so terdili in to se terdi še današnji dan, da le
prosto ljudstvo je v Egiptu živino molilo, in da duhov¬
niki in drugi veljaki so imeli bolj čisto vero, ki so jo
pa le med sabo skrivej in v posebnih lastnih tempelnih
mnoge skrivnosti ob svojih praznikih obhajaje učili in
plodili, narberže zavolj strahu pred ljudstvom; zakaj
proste ljudstva so bile zmirej k malikovanju
nagnjene,*in so menda še take;  v tacih rečeh cez-

na tor ne moči išejo, pričakujejo, ali se je boje, kjer
je celo ni. Ali si niso bili tudi Izraeljci v pušavi med
tem, ko je Mozes na gori bil, zlate teleta zlili, jih na
visoko postavili, in okoli njih plesaje rujoveli: „to so
bogovi, ki so nas iz Egipta speljali!“ Kar je praznih
ver po Europi, so še vse večidel od nekdanjih paganov,
ki so povsod in v slednjem kotu svoje vgodne in zavid¬
ljive bogove imeli.

Pohajača niso Egipčani terpeli; slednji človek je
mogel dokazati, od česar ali s čem se preživi, sicer bi
bil do živega kaznovan. Slednjega umerlega, tudi kralja,
so duhovniki pred ljudstvom natanjko obsodili; ako ga
niso pravičnega spoznali, mogla je njegova duša do
3000 let v kakošno žival za pokoro se preseliti. Ter-
dno so pa verjeli, da, dokler truplo ne sognije ali stroh¬
ni, duša še zmirej v njem ostane; torej so si kar ve¬
liko prizadevali, in zlasti bogati dosti denarjev potroso-
vali svoje merliče sognjijenja ali strohnjenja obvarovati;
v ti namen so jih, kar se je dalo, očistili, s posebnim
oljem ali smolo navdali, posušili, v neštevilno nar tanj¬
ših, s čerkami popisanih povojčikov zavili, v dvoj-
nato ali trojnato trugo nar terdnejega lesa položili, in
jih v pokopališih pokonci postavili. Tako vstrojeni in
shranjeni so nepremenljivi in neminljivi s trugami vred
do današnjega dne ostali, nar menj tedej 3000 let;
najdejo se še v egiptovskih pokopališih, pravijo jim mu¬
mije,  in rabili so jih v preteklih časih, menda zavolj
močne dišave, ki iz njih puliti, v zdravila  za ljudi.
Z merliči so v neumnosti svoji  ljudi’ zdravili!

— Egipčani so svojim hišam rekli prenočiša,  pokopa-
lišem pa prebivališa.  Kar so imeli lepo izdelanega,
ali zlo drazega, devali so svojim mertvim v njih po-
kopališa. Pri svojih velicih gostnijah so navadno tudi
tacega merliča  ali saj njega podobo  k mizi vzeli, in
eden druzemu rekli: „!ej! kako lep le boš tudi ti enkrat!“
V obeh straneh Egipta so imeli v groznotihih pušavah
in v golih stermovisocih skalovinah izsekane pokopališa

— katakombe  — neizmerljive podzemeljske mesta, ob¬
stoječe iz neštevilnih izban in ulic v prebivanje svojih
merličev, ktereniso bile še nikoli vse preiskane, in menda
tudi ne bodo, in v kterih se še zmirej najde obilno sta¬
rodavnega orodja, druzih izdelkov, Iepotij, dragotin,
mumij ali merličev in popisanih trobel, kterih pa nihče
ne ume brati. Na tacih potih prevzame strah in groza
tudi nar serčnejega človeka, da se raji verne, kakor

39

da bi še več ur naprej hodil, znabiti bi zašel, in nikdar
več dneva ne vidil. Od tacih podzemeljskih votlin, v
kterih so spervega čedniki prebivali— trogloditi  — in
ktere so potem Egipčani v svoj namen z neutrudljivo
marljivostjo neizmerljivo razširili in izdelali, so vzeli
tudi obris za svojo žlahno zidarijo, ktera se od vsacega
druzega zidarstva popolnama razloči.

Egipčani so bili žalostnega serca in obličja, za-
perti, tihi in malo besedi, pa vendar v veselju nezmerni;
tujega, iz vunanje dežele, bi ne bili po nobeni ceni k
mizi zveli, zakaj prevzetni zavolj svojih vednost in
umetnij, so vse druge narode zaničevali; nobenega iz¬
delka, blaga ali reči niso obrajtali, če ni bilo domače;
tudi pri njih je moglo vse po starem biti in pri starem
ostati.

Dokler se ni od izhodnih Indianov ali Hindostanov
še nič vedilo, so imeli Greki, Rimci in vsi Europejci
skorej do današnjih časov Egipčane  za pervo, nar
stareji omikano ali izobraženo ljudstvo na svetu. Po
Etiopii in Egiptu ležeče razvaline nekdanjih zlo velicih
mest, obstoječe iz nesperstljivega, z velicimi vednostmi
in umetnostmi obdelanega, dostikrat grozno velicega
kamnja, z raznimi lepotijami, zlo živimi barvami, in ne¬
razumljivimi napisi, so še žive priče njih izverstnih zna¬
nost. Akoravno niso svojim le stoječim ali sedečim člo¬
veškim podobam umeli občutkov ali življenja vdahniti,
kar je bilo le Grekom prihranjeno, in kar je še današ¬
nji dan le redko, ga vendar ni bilo še naroda na zemlji,
ki bi bil take nedopovedljivo veličanske dela po tako
tanjkih in čistih merah iz sivega in rudečega zernjaka,
ali tudi iz portirja, kteri je sedanjim umetnikom pre-
terd, speljal.

Zvezdoznanstvo, zidarstvo, podobarstvo, zemljo-
merstvo, mehanika in mnoge druge znanstva so bile v
Egiptu že v neznanih časih doma; takrat so se bile tudi
že pri njih mnogoverstne rokodelstva, obertnije, ume-
talnosti, posebno pa tudi umno kmetijstvo in vertnarstvo
razcvele, da je marsikaj od vsega tega še po Grekih
in Rirncih do nas prišlo. Že v tistih neznanih časih so
umeli pavolnate niti, bi rekel, nevidno presti in tanjčice
tkati, kterim bi se današnji obertniki čudili; iz zlata,
srebra, stekla i. t. d. sa lepe posode in druge reči iz¬
delovali, žlahne kamne so znali gladiti, da so se leske¬
tali od delječ in so jih v perstane vdevali ali vezali.

Pitagora,  eden nar slavniših greškihmodrijanov,

40

ki je živel 550 let pred Krist., je obhodil nar poglavitniši
Egiptovske mesta Heliopolis, Memfis in Tebene,
se soznanil z egiptovskimi duhovniki, se dal v vsih njih
skrivnostih z dovoljenjem kralja podučiti; ostane pri njih
22 let, in pridši nazaj, napravi nar imenitniši šolo mo-
droslovja ukaželnim in premožnim Grekom, — imel je
do 2000 učencov.

Ravno tako so tudi drugi Greki v Egipl hodili, se
modroznanstva učit, in tu pridobljene vednosti so potem
doma kot svojo kramo razlagali in prodajali, zakaj pre-
napuhnjeni so bili, da bi bili Egipčane za svoje učenike
javno spoznali in jim predstva čast skazali.

Egiptovski pis, kakor se najde na obeliskih, tem-
pelskih napisih, na povojih mumij in na trobelah v po-
kopališih, ne obstoji iz čerk ali pismenk, kakor naši
piši, ampak zgolj iz podobic  zlo mnogoverstnih ži¬
val, njih udov ali druzih stvari. Take piše so le njih
duhovniki umeli pisati in brati. Europejski učeni so si
že veliko glave belili, da bi se ga naučili razumeti;
nadjati se je, da ga bodo počasi vganili. Za vsak¬
danje potrebe pa so rabili, kakor mi, pis obstoječ iz
pismenk. Od vsih njih visocih znanost in vednost nam
niso v nobenem jeziku, ne ene od kakošnega njih verst-
nikov spisane bukve došle; vse je z njih jeziki vred
prešlo; le samo čudovite razvaline njih slavnih mest
so ostale.

13. Feničarji.

Dosihmal omenjeni, v starodavnih časih omikani
narodi so pod vodstvom napuhnjenih in lakomnih vladar¬
jev, ali v nepotrebnih strašno kervavih vojskah nedol¬
žne ljudstva podjarmovali in zatirovali, ali pa čudovite
scer, pa vendar večidel prazne in nečimerne zidališa,
z britko tlako njim podložnih ljudstev, postavljali.

Feničarji pa, od kterih bo til govorjenje, so tudi
marsikterim ljudstvom gospodovali, pa v drugem  za-
popadku, in le po vodilih in umetnostih ljubega miru in
vzajemne prijaznosti. Ne ene vojske niso oni probudili,
ne ene kapljice človeške kem' prelili, da bi si bili kako—
šno ljudstvo podvergli, ampak pervi znani kupčevavci
so bili na svetu, ki so po suhem in po morju vse tačas
znane, več ali manj omikane ljudstva, z mirno kupčijo,
večkrat v zlo koristne in prijetne zveze spravljali. Mnoge
rudovine so mogle biti že znajdene, z bronom ali že-

41

lezom so se mogle že velike dežele umno obdelovati,
in mnogoverstne rude, in razni bogati pridelki so se
mogli že lepo in prijetno izdelovati, da seje zamogla
po Feničarjih velika tergovina vzdigniti, in da so oni
vse tačas znane ljudsta z zaželjenimi izdelki in sploh
z družim potrebnim in koristnim blagom previdovali, za
njih pridelke ali izdelke — kakor gre visoka kupčija —
zamenjevali, te pa drugim, ki so jih potrebovali, od¬
dajali. Tako so postali dobrotniki in mirni sredniki med
daljnimi, velikrat še med seboj neznanimi narodi. Ter¬
govina obogati kupca in prodajavca; kupčijske mesta in
ljudstva so bile od nekdaj, in so še današnji dan, nar
bogatiši na svetu. Tako so tedej tudi vsi tačasni na¬
rodi Feničarjem, ktere so vsi za njih priljudnosti, po¬
štenosti in pravičnosti voljo spoštovali, k njih neizmer¬
ljivim bogatijam dobrovoijno in z veseljem zlagali in
pripomogli.

V  Azii, konec srednjega morja, so imeli Feničarji
— vsv. pismu Kananejci, to je, kupčevavci  ime¬
novani — 28 milj dolg, in 5 milj širok breg, pustega
in nerodovitnega krasa, v svojo domovino. Za herbtom,
na velicih gorah Libanona,  so imeli velike gojzde ce¬
der, nar terdnejega lesa, iz kterega so barke steso-
vali; s svojimi mejaki, med kterimi so bili tudi Izra-
eljci,  so terdili neprelomljivo sosedščino in prijaznost,
in celi čas svojega obstoja se niso polastili ne za pe-
danj tujega ali sosednjega sveta.

Obstoječi spervega iz mnogoverstnih narodov, ki
so se bili od delječ izAzie v tiste kraje priklatili, in ki
niso mogli na svojem kamnitem in zlo pustem krasu pre-
živiti se, so na morju ropali, in barke, blago in ljudi
prodajali. Ker se pa ni dalo dolgo ropati, so se bili,
da bi lože izhajali, poštenega kupčevanja poprijeli. Bi¬
strega uma,  kakor nebo, podkterem so stanovali, sker-
bni,  delavni in marljivi, so se vedno pridno gibali: eni
sečejo cedre na Libanu, drugi jih spravljajo na bregove,
iztesujejo iz njih barke, in jih ali dobro prodajajo ali
ž njimi drugim ljudstvom za dobro plačilo blago pre-
peljujejo. Naučijo se od njih mnogih rokodelstev in
umetnij, nektere sami znajdejo, in že, ob času očaka
Jakoba, si sozidajo slavno mesto Sidon,  ktero je več
sto let na srednjem morju s kupčijo ponosno gospodo¬
valo. Iz Sidona se naselijo — 240 let pred, ko je Sa¬
lomon  zidal Jeruzalemski tempel — in si sozidajo na
svojem domačem bregu novo mesto Tir, ki postane s

43

časoma veliko bogatiš!, mogočniši in slavniši od Sidona.
Iz Tira in Sidona  se naselujejo zdaj prek svojega
brega, sozidajo toliko krasnih mest z zavetnimi lukami,
da bi se lahko reklo: celi njih, 38 milj dolgi breg, je

skorej le eno mesto. Kakošne neizmerljive bogatije !-

In vse to je izraslo na kamnitem in pustem krasu le
po umni in pošteni tergovini.

Ako so ravno Feničarji, bi rekel, na kupu stano¬
vali, vendar niso bili nikdar v eno deržavo združeni,
ampak v več malih deržav razdeljeni, ktere pa, svo¬
bodoljubne, in dobro med sabo zvezane, so se, pod
vodstvom ali Tira ali Sidona, svojim protivnikom juna¬
ško in na vso moč branile, in z aziatskimi lakomnimi
Ijudstvami, ki so jih dostikrat po roparsko napadale,
možato vojskovale. Vsaka deržava je imela scer svo¬
jega kralja, kteri je pa, zunej imena, malo oblasti imel,
zakaj plemeniti in bogati veljaki so z duhovni vred po¬
stave dajali in sami vladali; kralja so imeli le za sta-
rašina.

Feničarji so bili podobni čbelam, ktere pri dobri
paši zmirej obilno novih rojev dajajo. Iz svoje zlo
kamnite in puste deželice so vendar oddali na vse
kraje čez morje neštevilno naselitev. Tako so se bili
na mnoge bregove in vse veči in rodovitniši otoke sred¬
njega morja naselili; tako so bili oni vsim še zmirej
večidel stoječim španjskim mestom prek morja, pa tudi
mnogim drugim, noter po deželi, začetik postavili. Bere
se, da so blizo 300 mest in tergov na Španjskem imeli,
olje, vino, volno i. t. d. iz njih vozili; da so tu veliko
rudarij nastavili, kar dosti zlata in srebra iz njih sko-
povali in izpeljevali, si še celo šidre ali mačke pri svo¬
jih barkah iz srebra kovali. Oni so se bili serčno po-
stopili iz srednjega morja, pri dveh Herkuijevih stebrih,
kjer je bilo morje nar ožji, brez obzira na stari pre¬
govor: „do tukaj  le z barko, in ne dalje!" na atlansko
morje jadrati. Iz Angleškega  so veliko cina doimi
vozili; tudi z elektronom ali jantarom  — ki mu
Nemci pravijo Bernstein  — nekim smolnatim, še da¬
našnji dan zlo dragim okamnjencom, ki ga severno nem¬
ško morje ob strašnih nevihtah na brege meče, so kup¬
čevali, bodi si, da so ga iz nemških bregov sami vozili,
ali pa iz černega morja po kakošnih podsrednjiških pre-
kupcih dobivali. Ravno tako se tudi od njih piše, da
so bili na večernih bregovih Afrike  300 naselitev
vterdili; to se pa nikjer od njih ne bere, da bi jim bili

48

naselovanja branili, ali že naseljene preganjali. Take
umne, ročne, marljive in poštene ljudi so povsod radi
imeli, in se jih veselili, ker so se marsikaj dobrega in
koristnega od njih naučili, in ker so njih deželam ko¬
ristne in všečne kupčije odpirali. Nobena feničarska
nova naselitev, viin iz domovine, ni svoji materi nobene
podložnosti več skazovala, ali davkov odrajtovala; vsaka
je bila neodvisna in samostalna; ostala je pa s svojo
domovino v zavezah hvaležnosti, serčne prijaznosti in
vzajemnega, koristnega kupčijstva. Kakor pa pri čbe-
lah mladič nove roje daje, so tudi iz njih bolj starih in
krepkejih naselitev nove rasle in se razširjale.

Nar imenitniši feničarska naselitev seje  bila v letu
890 pred Krist, iz Tira v Kartagino speljala.
Pigmalion,  tirski kralj, sovražen in zaničevan od vsih
zavolj svoje skoparske lakomnosti, umori skrivaj Si-
heja,  vikšega duhovna, svojega svaka pred oltarjem,
se njegovih velicih zaklad zlatnine, srebernine in žlah-
nih kamnov polastiti. Dido,  njegova sestra, zdaj vi-
dova, to zvedši, pograbi in pospravi berž vse dragotine
svojega umorjenega moža, beži ž njimi in z mnogimi
prijatlicami urno čez morje, se poda na daljni breg
Afrike, na kterem so Feničarji že popred mnoge na¬
selitve imeli, in vtemeli Kartagino,  ki je počasi po¬
stala tako velika in mogočna deržava, da so zlo po¬
gumni in vojaški Rimljani nekaj časa pred njo tre¬
petali.

Stari černožolčni Egipčani so vse tuje narode za¬
ničevali in sovražili, in vendar iskreni Feničarji so umeli
s svojo priljudnostjo in postrežljivostjo se jim prikupiti
in so si, razun mnogih druzih, v njih poglavitnem mestu
Memfls, sred Egipta, veliko naselitev napravili. Oni
so učili Egipčane vesljati, so jih počasi z morjem, in
po morju z marsikterimi narodi soznanili. Večnega spo¬
mina je pa vredno, da so bili tudi na želje in stroške
egiptovskega kralja Neho-ta  v letu 610 pred Krist.
Afriko objadrali. Iz rudečega morja so bili odrinili, okolj
in okolj Afrike jadrali, zadnjič pri Herkuljevih strebrih
iz oceana v srednje morje privesljali, in za 3 leta se
pri iztokih Nila vstavili. Čudna dogodba za tiste čase,
pa še bolj čudno, da se je bila čisto pozabila! —

Feničarji, ki so se večidel le Sidonci ali Tirci
posvojili poglavnih mestih imenovali, so po suhem Jblago
le s kamelami v zlo velicih, pred zverino in roparji do¬
bro branjenih tropah — karavanah — čez večkrat ne-

44

izmerljive pešene pušave, v mnoge afrikanske in aziat¬
ske dežele do izhodnih Indij in iz njih tovorili, po morju
pa v brodili razpeljevali. Kar je bilo žlahnega blaga
in imenitnih izdelkov zlata, srebra in družili rudo vin,
biserov, žlalinih kamnov, zlo dražili dišav, kadil, štup,
slonjokosti, svile ali Žide in mnozih družili reči in pri¬
delkov, je šlo po njih posrednjiškim in nevtrudljivim
prizadevanju iz ene, po suhem in po morju, v druge
zlo daljne dežele, da velikrat niso ljudje še izvediti
mogli, kje da ena ali druga zlo žlahna reč rase ali se
izdeluje. Tako so si Feničarji ne le samo sebi čedalje
veči bogastva spravljali, temuč tudi mnogoverstne druge
ljudstva in njih kralje obogatili, in kar veliko k vzajemni
priljudnosti, bolj veselemu in prijetnišemu življenju mno¬
gih ljudstev pripomogli. Kralju Salomonu  so bili iz
Etiopie, južne Arabie in Otira — menda iz Indij — kar
veliko in mnogoverstnega blaga, njegove poslopja in
tempel okinčati, navozili.

Njih kupčijske barke so bile plitve pa široke, da
so po več blaga va-nje spravljali, zakaj, ker niso ka-
lamične ('magnetne) igle, ki zmirej na polnoč kaže,
poznali, se niso postopili ž njimi na visoke morja, am¬
pak so vesljali prek bregov; vižali so se spervega po
velikem vozu, kasneje po malem, in zadnjič po pervi
zvezdici v ojesu malega voza, ktera zvedica kaže vsa¬
ko uro ponoči in podnevi ravno na polnoč; nji nasproti
za herbtom je poldan, na raztegnjeno desnico je izhod,
in na levico zahod. S tako majhnimi pripomočki so se
vendar serčno po morju v silno daljne kraje podajali. —
Vojniške brode ali barke so pa dolge in špičaste na-
rejali; s svojimi vojniškimi brodovji so se na morju
moško obnašali, in ž njimi svoje sovražnike večidel
dobro oklestili.

Marsiktere znanosti, vednosti, umetnosti in roko¬
delstva so pri njih v starodavnih časih na zlo visocih
stopnjah popolnomosti se znajdle. Veliko imenitnih znajdb
jim zgodovinarji pripisujejo, ktere so jim brez dvombe
od druzih narodov po kupčijskih zavezah došle, kakor,
pisne čerke. steklo, voz i. t. d. — Pri vsem tem je
pa vendar tudi resnično, da so sami veliko reči znaj-
dli; njih rudeče in škarlatne barvanje so bile edine
in nar dražeji na svetu, in so že zdavno prešle in se
pozgubile. Od njih žlahnega zidarstva dokazuje Jeru¬
zalemski tempel, ki so ga bili Tirci 1000 let pred Krist,
kralju Salomonu sozidali. Da so bili veliki umetniki,

45

kažejo vse zlate, kaj lepo po njih v ti tempel narjene
posode; zlili so bili tudi iz brona za ti tempel morje —
veliko, globoki skledi podobno posodo, se pred darova¬
njem v nji umivati — 5 komolcov globoko, 10 široko in
30 obširno, olepšano z mnogoverstnimi venci, raznimi
živaljskimi podobami in druzimi lepotijami, ki je bilo po¬
stavljeno v tempelnu na 12  velicih, tudi zlitih bronenih
volov, kteri vsaki po trije so proti eni strani sveta
obernjeni bili.

Ko bi od Tircov druzega celo nič ne vedili, so že
te dela in njih lepe primere zadostne priče nezapopad-
ljivo visocih znanost in umetnij tega iskrenega naroda.

Pri svoji veliki skerbi za kupčijsto in posvetno
srečo so bili Feničarji svojo vero zanemarili; časa niso
imeli, da bi jo bili svojim posvetnim znanstvom nekoliko
primerjeno sčistili; ostali so bili pri svojih starih in ve¬
licih pomotah, in so na naročje bronastega, in razbe-
lenega malika Moloha,  kterega so tudi Baala  —
sončnega boga, imenovali — sadje, živino in pa tudi
ljudi darovali. Ker so pa nar imenitniši veljaki med
njimi, kar jim je nar dražejega in ljubšega na svetu bilo,
svoje nedolžne deteta  — Molohu v žertev žgali, kaže
scer to od njih grozno velike nevednosti in pomot v teh
rečeh, pa vendar tudi od nezapopadljivo velike vdanosti
svojim bogovom. Pomilovati grč ljudstvo, ktero scer
iskreno in jako, je vendar v nar potrebnišem v take
strašne pomote zašlo! Tudi o čistosti niso pravih za-
popadkov imeli, ker so godove neke boginje z ne¬
sramnimi veselicami obhajali.

Pri vsi svoji kupčijski sreči, so bili Feničarji v
druzih rečeh večkrat nesrečni. Salmanasor,  asirski
kralj, si podverže 730 let pred Krist. Fenicio in vza¬
me Tir, odpelje kakor Izraeljce tudi veliko Feničarjev v
asirsko sužnost; Tirci pa, ki so jo bili večidel na morje
potegnili, sisozidajona bližnjem kamnitnem otoku Novi-
Tir,  veliko terdneje od starega, in ga enkrat pet let
junaško branijo, daje  mogel sovražnik s sramoto ko¬
pita pobrati; njih kupčijske in vojaške brodovja znovega
po morju ponosno jadrajo; ali prevzetni Nabuhodo-
nozor,  babilonski kralj, si podverže kakor Judejo tako
tudi Fenicio, in odpelje Feničarje z Judmi vred v ba¬
bilonsko sužnost; Tira pa ne more po 13 letni obsedi
vzeti: tako krepko in možato so se Tirci obnašali. Pre-
gostni napadi, in prevelike zgube jih vendar zadnjič
spodkopajo, da padejo pod perzianskega kralja, in

46

svobodo s samostalnoštjo vred zgube. Preveč tlačeni
od deželnih poglavarjev se še enkrat pod vodstvom Si¬
dona 400 let pred Krist, vzdignejo in spuntajo, — ali
zastonj; Perziani vzamejo Sidon, kralj zapove vse mest¬
ne veljake pomoriti, Sidonci pa, tega ne čakaje, sami
mesto sožgo, in oni sami s svojimi velicimi bogatijami
vred zgore! —

Tir obstoji nekaj dlje časa, pa macedonski kralj
Aleksander  perziansko kraljestvo spodkopavši in
pod svojo oblast spravši, vzame po 7 mesečni obsedi
tudi to mesto, kise je bilo prederznilo, v spominu svoje
nekdanje velikosti in moči, njemu zoperstati, in ga leta
332 pred Krist, tako razvali in potlači, da ni več sa-
mosvojno vstalo. Vse slavno feničiško kupčijstvo se
preseli počasi počasi v egiptovsko mesto Aleksan-
drio,  ktero je bil ravno imenovani premagavec na mor¬
skem bregu dal sozidati, in ktero je bil po sebi ker-
stil. To mesto je postalo nekoliko kasneje, kakor je bil
popred Tir, središe vse afrikanske, aziatske in euro-
pejske kupčije po suhem in po morju. Mesti Tir in
Sidon ste bile o časih Kristusa revni in žalostni mestici,
in taki ste še do današnjega dne.

Čez 1000 let so mogli Feničarji cvesti, in na vi-
socih stopnjah svojega omikanja in mnozih znanstev se
znajti. Njim pripisujejo zgodovinarji znajdbo pisnih
čer  k;  kot taki bi bili mogli pa še za toljkanj več pi¬
sati, ker so po tergovinah v zavezah z vsirni tačasniini,
saj nekoliko že omikanimi narodi bili; in vendar ne ene
bukve kakega njih pisavcov ali verstnikov iz njih last¬
nega naroda niso do nas prišle; vse njih bukve ž njih
jezikom vred so prešle. Tako preide vse na svetu! —
Kar se od njih izvediti če, treba je iz mnogoverstnih
greških in latinskih veliko pozneje živečih pisavcov ali
zgodovinarjev po drobtincah iskati in zlagati, da se
tako počasi od njih ena podoba, pa podoba verlega,
pridnega in častitega ljudstva dobi. —

14. §. Izraeljci, Abraham, Mozes in sodniki.

Med tem, ko so bili vsi okolni narodi malikovav-
ci postali, žive še v predaziatski Mezopotaimi nekteri
očaki s svojimi čedami po nomadsko, spoznajo in časte
večnega in vsigamogočnega Boga, stvarnika nebes in
zemlje, kteri dobro obdaruje in hudo kaznuje.

Abram, kasneje Abraham  imenovan, je bil eden

4 ?

tistih, in njemu Bog zapove — 2000 let pred Krist.

— svoje pašnike popustiti, in se iz Mezopotamie pre¬
seliti v njemu naznanjeno in obljubljeno deželo na Ka-
nanejskem;  — tako so se tačas sploh vse aziat¬
ske dežele konec srednjega morja imenovale. Abra¬
ham  pride s svojo družino, hlapci, čedami in bratancam
Lotom  na Kananejsko, kjer je bilo še obilno prostega,
in od nobenega ne še posedenega sveta za njegove cede;
živi tudi tu po nomadsko, in je zavolj svoje priljudnosti
in poštenosti od okolnih sosedov koi imenitin emir ali
knez spoštovan. Gospod Bog mu skaže zavolj njegove
žive vere veliko milost, mu oznani in obljubi, da iz nje¬
ga bo velik narod zrasel, in da iz njegove kervi bo
obljubljeni Odrešenik rojen. Sosedje so ga Hebrejca,
to je, „od tam čez prišlega“  klicali, torej so se nje¬
govi otroci Hebrejci  imenovali.

Abraham ima, po obljubi, na svoje stare dni sina
Izaka, kteri je rodil Ezava in Jakoba. Ezav  proda
Jakobu  pravico pervorojstva za skledo leče. Jakoba
obdari Bog z 12 sinovi, ki so postali očaki ali knezi
dvanajsterih slavnih izraeljskih rodov. Ker je Jakob
mladega Jožefa  pred druzimi sinovi ljubil, mu postanejo
vsi leti nevošljivi, in ga na paši prodajo memo gredoči
karavani. Tako pride Jožef v Egipt sužin, postane pa
po raznih čudnih dogodbah Faraonov ali kraljev mi¬
nister; kot tak povabi, ob hudi lakoti na Kananejskem,
očeta in brate v Egipt, in jim skaže, v deželi Gosen,
kar dobre pašnike, kjer so se s čedami vred prav dobro
počutili in neverjetno množili. Po Jakobu, ki mu je bilo
perimek Izrael,  so se Hebrejci imenovali Izraeljci,
in po njega sinu Ju d a tu — na kterega so obljube šle

— tudi Jud j e.

Jožef umerje; na vse dobro, kar je bil Egipčanom
storil, se pozabi; drugi rod pride na kraljevi prestol;
pri Egipčanih se zbudi in oživi staro zaničevanje in
sovraženje tujih; vse se spremeni, in zdaj zatirajo ne¬
usmiljeno Izraeljce čez 200 let z mnogoterimi deli in
tlakami. Ker se pa pri vsem tem tako grozno množe,
da se jih Egipčani še celo boje, češ, da bi se ki čez
nje ne vzdignili in si jih ne podvergli, zapove kralj ba¬
bicam vse izraeljske moške deteta pri porodu zaduševati;
babice se pa Boga boje, in tega ne spolnujejo, torej ukaže
serditi kralj Egipčanom vse take detata v Nilu po¬
topiti. Neka lzraeljka splete, v takem strahu, iz bičja
canjico, jo posmoh', dene svoje dete va-njo, jo položi

48

na Nil, in od dalječ pazi, kaj da bi se utegnilo prigo-
diti. Kraljeva hči, ki pride s svojimi strežnicami k
Nilu se umivat, zagleda canjico, in radovedljiva pošlje
eno domačih po-njo. Zdaj se jako lepega deteta u-
smili, ga vzame na kraljev dvor, in poskerbi za njega
izreditev. Mati deteta to vidši pride, in se ji ponudi
v dojivnico. Tako je bilo dete od svoje matere v pravi
veri, na kraljevem dvoru pa v vsih egiptovskih znano¬
stih in vednostih podučeno, in iz tega deteta je zrasel
slavni Mozes. Kadar je bil 40 let star, vidi Egipčana
z enim svojih rojakov hudo ravnati; tu ga jeza po¬
pade, da v naglosti Egipčana ubije; zdaj pobegne v
Arabio, pride k očaku in duhovniku Jetru, poroči eno
njegovih sedmerih hčer, in mu pase cede 40 let.

Pri čedah na pasi ga Bog z mislijo naduhne,
Izraeljce iz zaničljive egiptovske sužnosti v njih oča¬
kom Abrahamu, Izaku in Jakobu obljubljeno deželo iz¬
peljati; po mnogem obotavljanji pride v Egipt, dela serce
svojim rojakom, jih tolaži in z novim upom napolne;
zdaj se poda h kralju — ker je pa sam jecljal, vzame
seboj svojega, v govorjenju dobro odpertega brata
Aarona — mu oznani v imenu izraeljskega Boga, naj
pusti Izraeljce v pušavo odriniti, da bi tam svoje¬
mu Bogu darovali. Faraon odgovori, da ne pozna ta-
cega Boga, ga s puntarjem zasramuje, in ukaže še
veči tlako Izraeljcam nakladati. Le po desetni, čez
celi Egipt prišli strašni kazni, po kteri je bilo vse-
pervorojeno od živine in ljudi — tudi kraljev sin — po¬
ginilo, jim dovoli — v letu 1500 pred Krist. — oditi,
pa kmalo se skesa, vzdigne svojo vojsko in hiti za
njimi. Izraeljci srečno jo odnesejo po suhi poti čez ru-
deče morje, kadar se pa kralj s svojo vojsko na enaki
poti znajde, plane morje vkup, in ga požre s celo nje¬
govo vojsko vred.

V pušavi so Izraeljci zavolj lakote in žeje veliko
nad Bogom in svojim vojvodom godernjali, ali na pro¬
šnjo Mozesa jih Bog z mano z nebes padajočo živi,
in s hladno vodo iz studencov napaja, ki jih jim Mozes
s svojo palico iz terdih skal odpira. V Božjem imenu
jim zdaj oznani vse verne, djanske, cerkvene in der-
žavnc zapovedi in postave ; jim naredi in postavi Božji
šotor, ki se je lahko po pušavi prenašal, v občno za¬
vezo med njimi, in v njem očitno službo Božjo ob go¬
dovih in praznikih neprelomljivo opravljati; ga razdeli
v nar svetejši — bolj zadej — in v sveto — - spredej.

49

V nar svetejšem je bila s čistim zlatom okovana skrinja
zaveze, v hranitev Božjih zapoved na dveh kamnitnih
tablah, verča mane in palica, s ktero je Mozes velike
čudeža delal. V svetem je bila zlata miza, na-njo po-
kladati 12 pogač v imenu 12 izraeljskih rodov v vedno
daritev, ki so jim rekli „kruhi predpostavlanja tt  — se-
demrogljali svečnik in veliko posod, v rabo pri daritvah,
in vse to iz čistega zlata. Sam Bog je hotel iz nar sve-
tejega, iz „skrinje zaveze“, po vikšem duhovnu Aaronu in
njegovih nastopnikih Izraeljcom v deržavnih in imenit-
niših zadevah svojo voljo oznanovati, in jim gospodo¬
vati; v posvetnih in vsakdanjih rečeh pa naj bi jih bili
knezi rodov in veljaki vladali: za vsacih 100, še celo
za vsacih 10 je bil po eden od ljudstva za sodnika
voljen.

Izraeljci so bili termasli, terdega serca, puntarski
in zlo k malikovanju — ki so ga v Egiptu vidili — na¬
gnjeni. Mozes si z nevtrudljivo poterpežljivostjo, serč-
nostjo in stanovitnostjo prizadeva, le sirove, vmazane
in lene čednike otesati, in jih v novo, postavi vdano,
omikano in junaško ljudstvo spremeniti, ktero bi vredno
bilo, lepe, rodovite in njih očakom obljubljene dežele,
z mečem v roki v posest vzeti, in v njih samostalno in
neodvisno od drugih narodov svojemu Bogu s hvaležnim
sercom vedno služiti. Mozesu ni dano bilo v času 40
let svojega visocega namena speljati; on vidi iz gore
Nebo obljubljeno deželo, umerjc 120 let star, — pa
tudi vsi, ktere je bil iz Egipta speljal, so bili zunej
dveh pomerli, — in izroči' vodstvo Jozuatu.

Jožu a se vzdigne z novim, v pušavi izrejenim in
krepkim ljudstvom, zmaga slavno ljudstva, ki so bile
že v obljubljeni deželi se naselile, ter jo vzame v po¬
sestvo. Pred končano vojsko jih po srečki med 12 izra¬
eljskih rodov razdele, tako, da Jožefova sina Ffrem in
Man a se tudi svoje dele dobita, rod Levi pa ne, am¬
pak, ker je bil v pomoč vikšega duhovna k službi Božji
zvoljen, je imel 40 mest, pervine, desetine in mnogo
daritev v svoj vžitek. Kakor slednji rod je dobil tudi
slednji Izraeljec — zunej duhovnih in levitov, — svoj del
zemlje, kteri se pa ni dal nikoli in nikakor zapraviti;
zakaj, ako bi ga bil ravno kdo zastavil ali prodal, je
vendar brez vsega plačila v 50. letu spet nazaj k hiši
prišel.

Tako so bili vsi Izraeljci svobodni in ravnopravni
pred postavo, ktero jim je bil Mozes dal; sužna ni bilo

4

50

med njimi, razun tistih, ktere so v vojskah vjeli. Vsi
drugi dolgovi so tudi v 50. letu vgasniii. Vsako sedmo
leto niso smeli zemlje obdelovati; kar je samo po sebi
zraslo, je bilo ubozih,  kakor tudi vse lavkanje ali
repkanje". Prenaglo so si bili deželo razdelili; v krasnih
mestih in zalih tergih stanovaje in rodovite njive in no-
grade vživaje se prezgodaj h pokoju podajo, ker še
marsiktere v njih deželi sianovajoče ljudstva jim hudo
Zabavljajo, in se ž njimi bojujejo.

Izraeljci so blizo 500 let pod svojimi vodji živeli,
ktere so imenovali sodnike.  Nar imenitniši med temi
so bili Gide on, Jefta  in silno močni Samson.  Iz
teh časov se malo in le toliko od njih ve, da, dokler
so po Mozcsu jim dano božjo postavo spoštovali, se jim
je pri obilnosti časnega blagoslova prav dobro godilo,
in tako hrabri so bili, da eden njih je 10 sovražnikov
pobil. Ko so pa bili Boga pozabili, njega postavo v
nčmar pustili, k malikom hodili ali na pot druzih ostud¬
nih pregreh zabreli, so nastopile slabe letine, draginja,
lakota, bolezni in nesrečne vojske, da niso imeli več
nobene serčnosti ne moči, in da so v strašnih bitvah s
sovražniki padali kot muhe.

Samuel,  vikši duhoven, pobožin in domoljubin
možak, spodbode in ogreje znovič Izraeljce k zvesteje-
mu spolnovanju postave, in ponovi že v pušavi nekdaj
med Bogom in njimi storjeno zavezo. Tako poscrčeni
premagajo v hudem boju Filistejce, svoje nar liuji pro-
tivnike. Samuel vterdi tudi šolo, ki so ji rekli prero¬
ška,  ktera jc sčasoma veliko modrih, učenih in pobož¬
nih možakov Izraeljcom izrcdila; mnogi med njimi Boga
nadušeni so se preroki  imenovali; ti so ljudstvu postavo
razlagali, ga k nepremakljivemu spolnovanju volje Bo¬
žje vedno opominovali in napeljevali, in mu prihodnje
prigodbe, kakor od obljubljenega odrešenika v njega
potolaženje in obveselenje pri žalostih in brhkostih, ali
pa tudi pri njega hudem pregrešenju strašne kazni v
potrebno strašenje oznanovali. Od 16 letih prero¬
kov so nam došli njih spisi, od druzih znanih pa ne;
nekteri letih se imenujojo veči preroki,  pa le zato,
ker so po Več od malih spisali. Malo je bilo se na svetu
možakov, ki bi bili s tako krepko, živo in gorečo be¬
sedo pisali, kakor ti preroki.

51

15. §. lzraeljci dobijo kralje.

Izraeljci se naveličajo vodstva sodnikov, in upajo,
da pod vlado in vodstvom kralja bi utegnili močneji biti,
in vse svoje sovražnike ložeje premagati. Prosijo tedej
Samuela, da, kakor imajo vse okoljne in sosednje ljud¬
stva svoje kralje, bi tudi njim enega v kralja posvetil.
Samuel  si veliko in dolgo prizadeva jim to željo,
ki je vstavi gospodovi naravnost nasprotna, iz glave iz¬
biti; jim dokazuje, kako da jih bo kralj z davki obkladal
in jih zatiroval, kako da bodo pod njegovim jarmom
terpeli in zdihovali. Al vse je bilo zastonj. Izraeljci ne
odstopijo od svojega tirjanja, in Samuel, vikši duhoven,
jim posveti Savla,  iz rodii Benjamina, za kralja. Bil
je mož visoke in čedne postave, v vojskovodstvu dobro
znan, v bitvah junašk in slavno zinagavin; al prevza¬
me se; na svojo armado  več zaupa kakor na Božjo po¬
moč; neče Gospodu in njegovemu namestniku pokoršine
skazovati, torej je zaveržen bil; po neki zgubljeni bitvi
s Filistejci postane tužen, obupa, in se verže sam na
svoj lastni meč.

Še pred njegovo smertjo, ko so Izraeljci in Filistejci
ob vojski v svojih taborih na polji bili, hodi Goli  at,
velikan, slednji dan zjutrej in na večer pred taboriše Izra-
eljcov, jih zasramovati, in na bitvo klicati; al vse sega
boji, nihče nima serca se ž njim vdariti. David,  iz
roda Juda, še popred skrivaj od Samuela za kralja vo¬
ljen in maziljen, pase vendar zmirej kot popred ponižno
ovce svojega očeta Jcseta pri Betlehemu; nekega dne pride
v taboriše, prinese svojim bratom kruha in sira, vidi in
sliši velicega bahača; sramuje se, da ga ni, ki bi se ž
njim bojeval, reče tedaj kralju Savlu: jez ga bom ubil!
Vsi ga pregovarjajo, nikar se z velikanom meriti; al
on pobere nekoliko kamnja, ga dene v torbo, gre, ter
se postavi nasprot Goliatu in mu s fračo verženim kam¬
nom glavo razkroji; zdaj stopi k njemu, mu izdere meč
iz nožnice, mu glavo odseče, in vse orožje pobere. Fi¬
listejci, hudo ostrašeni, beže, Izraeljci vdarijo za njimi,
jih veliko pomore, in jim vse, kar so v taborišu imeli,
poberejo. Na to so Izraeljke pesmico zložile, ki se je
takole glasila: „Savel jih je 1000, David pa IO,O0O
pobil!“ .

Ako je bil ravno David  že popred za kralja vo¬
ljen in posvečen, se vendar kraljevanja ne poprime, do-

4  #

52

kler Savel živi. Po smerti tega so bili vsi rodovi v
sedmih letih njega kralja spoznali, in se mu podvergli.

D a vi d je bil nar slavniši Izraeljski kralj in nar sre-
čneji v vojskah; junaško premaga in si podverže vse
zopernike; od Eufrata do blizo Egipta se njemu podlo¬
žne dežele razprostirajo, in imel je pod sabo blizo 8
milionov duš. Jebuzejcom vzame Jeruzalem s terdnini
gradom Sionom vred, ga okliče za svojo stolno mesto,
ga razširi, s krasnimi poslopji olepša, s terdnini ozid¬
jem obda, in osnova v njem središe slovesne službe Bo¬
žje; torej ukaže Božji šotor zaveze z veliko slovesno¬
stjo v Jeruzalem prenesti, in poskerbi veličanstvu Bo¬
žjemu vredno in primerno častje vpeljati, pri kterem je
on sam veliko od njega zloženih svetih in kar ganljivih
pesem z drugimi vred prepeval. Tem slavo Boga pe-
vajočim pesmam, kterih je 150, pravijo psalmi;  še
dandanašnji jih judjc in kristjani o posebnih slovesno¬
stih s povzdignjenim glasom v cerkvah pojo; pa gotovo
ni David vsili 150 zložil. On je bil zlo občutljivega in
žlahnodušnega serca, ki se je z radostjo do veličastva
Božjega povzdigovalo, in sc v takem premišljevanju to¬
pilo. Marsiktere spodtikljeje je z grenkimi solzami opral,
in je bil kot spokorjene mož po volji Božji, zatorej tudi
velik prerok in oznanovavec prihodnjega Odrešenika.
Vladal je 40 let, in le v poslednjih časih je bil od svo¬
jega ljubljenega, pa nehvaležno puntarskega sina Ab¬
solona  nekoliko nadlegovan. Psalmi ali Davidove pesmi
bodo, dokler bo svet stal, mično občutljive serca k po¬
božnosti vnemale; one so nar slavniši spominik, kterega
si je sam na večno postavil.

Kar je David z nevtrudljivostjo, z velikim nape¬
njanjem vsili svojih dušnih in telesnih žilic in po pravici
pod svojo krono spravil, je Salomon,  nar modreji nje¬
govih sinov, mirno ohranil, pomnožil, in tudi 40 let vži—
val. Zavoljo njegove modrosti v izrekih in zastavicah
ga hodijo daljni knezi obiskavat in poslušat, in mu po
aziatskih šegah darila nosijo; zakaj še dandanašji dan
se ne sme v tistih krajih s praznimi rokami pred visoke
gospode priti. Salomon  se ne veže natanjko na Mo-
zesovo postavo, stopi v zavezo z bližnjimi Tirci, jim od¬
pre svoje dežele za kupčijo, in njegove ali Tjrske ladje
mu navlečejo iz Afrike, izhodnih Indij in iz Španjskega
veliko zlata, srebra, žlahnih kamnov, kadil, slonjokosti'
i. t. d. S Tirci se zmeni, da mu sozidajo na hribu M o-
ria pervi in nar slavniši tempel stare zaveze; ni bil

53

ravno grozno velik, pa lope in druge shotovanja okoli
njega so bile zlo obširne. Svetišče o tempelnu je bilo
okolj in okolj in tudi po tleh s plehom čistega zlata pre¬
oblečeno; bilo je scer v tempelnu iO oltarjev, iOOmno-
goverstnih posod in kadilnic in 12 svečnikov, vse iz
čistega zlata. Morje, od kterega jc bilo že v 13 §. po¬
vedano, je bilo čudovito, iz brona zlito delo. Posveče¬
nje tempelna — v letu 1000 pred Kristusom — je terpelo
v pričo vsega vkup povabljenega ljudstva, 15 dni; skri¬
njo zaveze so duhovni, od Salomona spremljeni, v slo¬
vesnem obhodu v svetišče prenesli. Ko jo noter polože,
napolne oblak veličastva Božjega tempel tako, da du¬
hovni niso mogli svoje službe spolnovati; tu stopi zdaj
sam Salomon pred oilar, in z ganjenim veselim sercom
in zlo povzdignjenim glasom tempel Bogu posveti.

Sebi je dal po Tircih še veči in krasniši poslopja
sozidati; vsa njegova hišna priprava in posoda je bila
zlata, — srebro se je tačas v Jeruzalemu malo cenilo. Na¬
pravil si je stanovitno vojašino, za konjike je dal iz Egipta
konj pripeljati; obda se s svetlim dvorstvom, z neštivilni-
mi strežniki; nekdanjo očaško oblast spremeni v azi¬
atsko samosilje, in desiravno je ljudstvu velike davke
nakladal, se je vendar slednji pod oljnatim in figovim
drevesom ali pod terdnim latnikom svojega živlenja ve¬
selil tako, da še dandanašnji Judje Salomonovo  do-
b o nar slavniši svojega naroda čislajo. Zadnjič se Sa¬
lomon mehkužnosti in vsaki slasti vda; jemlje maliko-
vavske žene, in jim sam pomaga malikovati. V  take
pomote nar modrejši kralj zajde! — On sam od sebe
reče, da je ni sladnosti na zemlji, ktere bi ne bil po¬
kusil; zadnjič je pa vendar spoznal, da vse je prazno,

in zaupije rekoč: „o nečimernost čeznečimernost! --

vse je nečimernost!“

S Salomonom zgine berž in toliko da ne za vse¬
lej, vsa slava in čast Izraeljcov; Ro boam,  Salamonov
sin, nastopi kraljestvo; ljudstvo ga poprosi davke zni¬
žati in milostljivo vladati; on pa, nasvetovan od prija-
tlov svoje mladosti, jim odgovori rekoč:  „moj oče so
vas s šibami tepli, jez pa vas bom s škorpioni zbadal.“
Na to odpade 10 rodov od njega, in si postavi bojovi-
tega Jeroboama, pod Salamonom že premaganega pun¬
tarja, za kralja. To se je imenovalo izraeljsko kra¬
ljestvo, kije  imelo Samarijo  poglavno mesto. Le
samo dva roda, Juda in Benjamin,  ostaneta Davi¬
dovi hiši zvesta, in sta Roboamu  pokorna; iz teh dveh

54

rodov je obstalo judovsko kraljestvo, v kterem  je
pa  bil  Jeruzalem stolno ali glavno mesto. Izraelj-
sko  kraljestvo pa vedno bolj peša, tako, da obstoji
sčasoma iz zgolj zveržkov ali izraeljskih smeti zato, ker
vsi pobožni, kteri so hotli Bogu zvesti ostati in mu v
Jeruzalemskem tempelnu darovati, so se na Judovsko
preselovali, in še za tolikanj več, ker je bil J er oboam,
zdajci v začetku dve zliti teleti iz zlata postavil, in
pred ljudstvom s silnim glasom vpil: „pole ! to so vaši
bogovi!“ Take ostudne pregrehe so se bili vsi njegovi
nasledniki deležne storili, zlasti Aliab  po svoji ženi
Jecabeli  iz Tira, ki je slednjega preganjala, kteri ni
hotel maliku Baalu darovati.

Po Atalji, Jecabelni hčeri, ki je bila nekega ju¬
dovskega kralja žena postala, se je bilo malikovanje
tudi v judovsko kraljestvo zaplodilo. Med tema kralje¬
stvoma je bilo večno zaničevanje, klavsanje in bojeva¬
nje ; zdaj pokliče eno zdaj drugo si unanje ljudstva na
pomoč, da ste poslednji obedve pojemale in v nič šle.

Izraeljsko kraljestvo je zdaj že Asircom z davkom
podverženo; kralj Hozeja  pa se zveže z egiptovskim
kraljem, zmuzniti se z njegovo pomočjo izpod preteške-
ga asirskega jarma. Pa kaj pomaga! Salmanasar,
asirski kralj pride z veliko vojsko, vzame po 3Ietni ob¬
sedi glavnomesto Samarijo,  odpelje — 722  let pred
Kristus. — kralja Ho z e j a in imenitniši Izraeljce v asirsko
sužnost. Nove ljudstva pridejo na Izraeljsko, se pome¬
šajo z ostalimi ubozimi Izraeljci, in iz te zmesi zrasejo
Samaritani  — pol Izraeljci pol malikovavci, znani še
ob času Kristusa. Judovsko kraljestvo si pa podverže
Salmanasar  z davkom.

Prevzetnemu Nabuhoddnozorju,  babilonskemu
kralju, je bilo prihranjeno, tudi to z novim malikovanjem
oskrunjeno Judovsko kraljestvo čez sto let kasneje raz-
djati; on vzame — 600 let pred Krist. — Jeruzalem,
obropa terapel, odpelje kralja in mnogo imenitnikov v
sužnost, in zatira hudo tiste, ki so bili še na Judov¬
skem ostali. Poslednji  judovski kralj Cedekija  se
še enkrat na noge spravi, ali Nabuliodonozor pride 12
let kasneje, sožge mesto in tempel, oslepi kralja, in ga
odpelje z večino ljudi v babilonsko sužnost.

To je bil strašni konec izraeljskega in judovskega
kraljestva!

,$*. 16. Judje po babilonski sužnosti.

V babilonsko siižnost odpeljani Judje, Abraha¬
movi otroei,  kterim je bila dežela v last dana, kte-
rim so bile od Boga velike obljube storjene, in pred
kterili očaki je nekdaj Bog velike čudeže delal, so mogli
zdaj v tuji deželi hlapčevati; ta je bila za-nje — za
Božje ljudstvo, kakor so se tudi sami imenovali sila
grenjka!

Na bregih Eufrata hlapčevaje, in pod milim nebom
— nekdanji gospodje — pičlo kosilo vživaje se vedno
ozirajo proti svoji, v zahodu ležeči domovini; pri šerpi
se jim milo dela, solze se jim vdirajo, v curke spu-
šajo, da stokajo in na ves glas jočejo. Babilonei sami
jih večkrat pomilujejo. Taka britkost jim qpi odpre, in
jih omeči; oni spoznajo svojo slepoto in tenlovratnost,
svojo veliko nepokoršino in nehvaležnost proti Bogu;
svoje napake in velike pregrehe zgrenjkimi solzami ob-
jokovaje obljubujejo Bogu poboljšanje, zvesto nepre-
lomljivo pokoršino, ga ponižno prosijo za odpuščenje,
za milost, in da bi jim prizanesel in dal vendar še pn-r
krat v posest svoje domovine priti. Bog se jih usmili.

Baniel,  eden nar slavnišib , v babilonsko sužnost
odpeljanih Judov, in prerok Božji, tudi od Babiloncev
zavolj njegove modrosti, visocih znanost, in poštenega,
priljudnega obnašanja zlo obrajtan, doseže počasi veliko
službo pri kralju; on zdajšnje , kar koli zamore, revni
stan svojih rojakov.

Po preteklih več letih se primeri, da C ir, perzi-
janskiin zlo vojšaški kralj, spravi vse predaziatske de¬
žele, tedej tudi Babilonsko in Judovsko pod svojo oblast.
On dovoli Judom, po TOletni sužnosti, se v svojo do¬
movino verniti, jim izroči iz zaklada sv. posode, ktere je bil
babilonski kralj iz lempelna pobral, in da še ubogim za po¬
potnico. Corobabel  jih pripelje 42,000nazaj, ki se berž
lotijo tempel zidati, eni z veliko radostjo, da ga bodo
zopet imeli, drugi pa z žalostjo, da ne bo več tak, ka¬
kor so poprešnega še vidili. Samaritani pa, ki so se
bili tudi že nekoliko na Judovsko naselili, jim zidanje
tako branijo, da jim je bilo ustavljeno. Kralj Bari,
drugi naslednik Čira, jim zidanje tempelna in mesta vno¬
vič dovoli, jim še sam k temu z denarom pripomore,
in pošlje Ezdrata in Nehemiata — s kterima jih tudi še
veliko druzih nazaj pride — Jude v Gospodovi postavi
podučevati. Od tačas niso več Judje prostovoljno od

36

vere odpadali, strašne nesreče in grenjke britkosti so
jih bile tako spametle, da z malikovavci se niso hotli
celo več pečati. Al samostojnosti so malo več vživali;
mogli so zdaj temu zdaj unemu davke plačevati, večidel
tistemu, ki je okolnim deželam gospodoval. Njih sreča
, je obstala le v tem, da so pod vikšim duhovnim po
Mozesovi postavi zamogli živeti in v tempelnu, ki ni bil
poprejšnjemu na dragotinah več enak, Bogu darovati.

Ptolomej Lagi,  egiptovski kralj, vzame Jeruza¬
lem , in odpelje več tisuč Judov v Egipt, kjer so se
močno pomnožili, bogati tergovci postali in se tako po-
grečili, da so si še celo sv. pismo iz hebrejskega v
greški jezik prestavili, in to po 72  učenih možakih. V
Judei ostalim Judom so bili Egipčani le nekaj primer-
jenega davka naložili, scer pa so jih pri njih veri, po¬
stavah in šegah pustili.

Antijoh Epifan,  bližnji sirski, ne asirski kralj,
vzame 150 let pred Krist. Jeruzalem, tempel obropa,
ga z malikovanjem ognjusi, in zapove vsim Judom pod
strašnimi kaznimi, da morajo malikom darovati. Ta Jude
ogreje in spodbode. Eleazar, 901etin starčik, in ena
mati s sedmerimi otroci raji nar britkeji mučenja in
smert prenesti, kakor da bi bili zoper Mozesovi postavi
svinine jedli. Duhovni Matatija beži s peterimi sinovi
na stran, Bogu zvesto služit; spravi mnoge Bogu zve¬
ste vkup, gre ž njimi po deželi, podere vse malikom
postavljene oltarje, in ubije tudi marsikterega Juda, ki
ga vidi malikom darovati.

Matatijov sin, Juda Mahabej,  vredni sin svo¬
jega očeta, junaško premaga in pobije vse armade
Antijoha, sirskega kralja; povzdigne Judejo ali Pa¬
lestino,  kakor se je judovska dežela že zdaj imeno¬
vala, k častiti samostalnosti, da so bili Judje samisvoji,
in da niso nobenemu unanjemu ljudstvu davka dajali.
Al to dolgo ne terpi'; za malo časa padejo po razujz-
danih in lakomnih vodjih pod rimsko  oblast; Rimci se
pa berž Judov zavolj njih velike nepokojnosti in večnih
puntov naveličajo, obležejo 40 let po Kristusu Jeru¬
zalem,  ga vzamejo in sožgd s tempelnom vred, in po¬
stavijo konec Judovski deržavi na večno.

17. §. Pregled izraeljskih ali judovskih šeg in

navad.

Dokler so Izraeljci po kočovniško ali nomadsko ži-

5 ?

veli, so bili sirovi in zlo samoglavni. Mozes si je skozi
40  let v pušavi na vso moč prizadeval jim divjost sleči
in priljudnost obleči; starim je žugal, naj vedno svojim
družinam postavo Gospodovo razlagujejoi; od vsili je
terjal, zapovedi in postave zvesto in neprelomljivo spol-
novati; prelomljavci so bili ostro večkrat na smert ka¬
znovani. V kasnejih časih so modri in pobožni učeniki,
od Božjega duha večkrat nadušeni preroki, ljudstvo k
pobožnemu življenju napeljevali. Preroki so s krepko
besedo oznanovali, da prazne so vse daritve, prazne
vse molitve, prazni vsi posti, ako je serce spačeno in
ognjušeno; da čisto, ljubeznipolno in pravično serce je
Bogu nar dopadljiviši daritev. Iz vsili njih vernih, nam
došlih spisov ali knjig pihlja sladek in blag duh prave
zaupne bogaboječnosti.

Svojo v posestev vzeto deželo so kar umno, še
celo po hribih obdelovali, svoje polja z napeljanimi vo¬
dami močili, nograde ograjali, in tako obilno žita, vina
in olja pridelovali; sadonosne, zlasti figove drevesa, so radi
redili. Žito mleti so imeli v starih časih ročne malne;
le tanjke hlebe ali pogače so pekli, torej niso navadno
kruha rezali, ampak ga lomili. Gostoljubni so bili in
popotne radi pod streho jemali, kakor vsi izhodni na¬
rodi, pri kterih ni bilo, in tudi še ni gostivnic, v kte-
rih bi popotni prenočili. Med sabo so bili zlo priljudni,
in so se umniši od nas pozdravljali, na priliko: „mir
ti bodi!", „naj ti bode Bog milostljiv!" — Pred sled¬
njim starčkom so vstajali, visokim se priklanjali, pred
njimi so jezdici z osla stopili. Ko je prišel eden k dru-
zemu pogledat, ga obiskat, kar je zlo navadno bilo,
so mu vode prinesli, si noge umiti. Pod figovim dre¬
vesom ali pod tertnim latnikom so počivaje se radovali,
scer so se shajali na tergih , še raji pod mestne vrata,
kjer so tergovali, mnoge zaveze, pogodbe, pa tudi
sodbe sklepali; na večer so se na svojih hišnih, pa rav¬
nih strehah hladili in sosešnost terdiii. Prijatli, le po
hlapcih povabljeni, so prišli v pražnih oblačilih, scer bi
bila huda zamera.  V starih časih so pri mizi sedeli,
kasneje pa ležali;  gostnjije so le proti večeru dajali.
Imenitni in bogati so imeli lastne sozidane ali iz skal
izsekane pokopališča, kamor so svoje umerle, z drazimi
dišavami namazane, pokladali; vse druge so pa zako-
povali. Žlahta in sosedje so merliča k grobu sprem¬
ljali, in v očitno žalovanje po umerlih so si oblačila pre-
tergovali, ter glave s prahom ali pepelom potresali.

58

Navadne  in nar potrebniši rokodelstva so jim bile
znane; za posebne  umetnije, znanosti in vednosti
pa niso vedili. Kar sta liotla David, Salomon ali drugi
kralji imenitnega imeti, sta si dala po Tircili narediti.
Iz babilonske sužnosti so pa kar veliko novih zapopad-
kov donui prinesli, in od tačas tudi bolj umetavni bili.
Kar je nam od njih spisanega došlo — sv. pismo stare
zaveze — se veže večidel z Mozesovo postavo in s sv.
vero. Njih verna pesmenija je velika, in še od nobe¬
nega druzega naroda ne dosežena mojstrija.

Po babilonski sužnosti so bili začeli mnogi duhovni
od ljudstva, da bi ne bilo več v malikovavstvo zašlo,
spolnovanja mnozih unanjih praznih in od Mozesa ne
zapovedanih šeg s preveliko ostrostjo tirjati. To jim da
priložnost se počasi med sabo v veri raztergati, da ob ča¬
sih Kristusa niso Saduceji več neumerjočnosti duše ver¬
jeli; Farizeji so pa bili hinavci, ki so od kirnlja, metice
in rovtice vestno desetine dajali, vidove in sirote pa
derli, sebe svete čislali, druge papogubovali. Esenerji
so se bili vsega tacega naveličali; ti so bili prosti lju¬
dje, večidel so vzajemno delali in živeli, s krotkostjo,
poterpljenjem, z voijno nošo rev in težav, tudi z devi-
štvom in pravo pobožnostjo Bogu služili. Iz tih pošte¬
nih Esenerjev so bili menda večidel učenci  Gospodovi.

18. §. Kralj Cir in Perziani.

Med Babilonskem v Predazii in med izhodnimi In-
dijani je na prostor štirikrat več sveta, kakor je na¬
šega cesarstva. Ti svet je semtertje gorat, in obstoji
iz zlo velicih in visocih planjav, dobrih pa zato, ki se
verste z neizmerljivimi, pešenimi pušavami, pa tudi zlo
rodovitnimi deželami. Te dežele , akoravno zavolj po¬
manjkanja gojzdov suši podveržene, dajo vendar dosti
konj,  kamel, čverstih oslov in mezgov, tudi mastnore-
patih ovac, dajo vsili navadnih rudovin, veliko pitanega
sadja, zlasti zlo žlahnih tertnih plemen i, t. d. Kakor
je bila breskev, ktero Taliani še zmirej po nje domo¬
vini „persiko“  imenujejo, že davnej iz tistih dežel k
nam prinesena, smo dobili tudi od tam v poslednjih ča¬
sih novo tertno  pleme z zlatorumenimi, dolglatimi
jagodami pa brez pelkov; pravijo mu Teheran,  po
imenu sedanjega perzianskega glavnega mesta.

Od nekdaj so razpadali ljudje v teh krajih v proste,

51»

čverste in jake kočovnike, v kmetovavce in kupčevavce,
in v vojšake.

Med vojšaki so bile nektere zlo imenitne rodovine

— rekli so jim Pasargadi  — iz kterih so po starem
kralje in vse njegove dvorne nar višji služabnike, mi¬
nistre in deželne poglavarje vohli. Vojskovali so se
nar raji, in večidel na konjih. Čez te dežele in njih
nezmerne pešene pušave, je šla od silodavnih časov,
in gre še dandanašnji velika aziatska kupčija, in scer
po kamelah v velicih Iropah — karavanah. Pa pa ravno
po teh karavanah je iz Indij, Babilona, Tira in Egipta
marsiktera znanost, vednost in umetnija v te dežele se
zanesla, in da so že v neznanih časih saj v bolj rodo-
vitih krajih ljudje dobro omikani bili, ne gre dvomiti.

V teh starim zgodovinarjem neznanih in brezime-
ninih deželah je Cir — po očetu in materi kraljevi kervi

— okoli 600 let pred Krist. — s svojo modrostjo, ju-
nakostjo in velikostjo gospodovavskega duha , novo kar
glasovito perziansko kraljestvo postavil, vterdil in ga
nezmerno razširil; on je bil eden tistih, po kterih pre¬
vidnosti Božji kakšnikrat dopadc, čudne prigodbe spe¬
ljevati , in obličje sveta sprcmenovati. Narpred napade
Astiaga,  starega očeta scer, pa svojega nar hujega
spodkopovavca in sovražnika, in mu vzame Mediansko
kraljestvo, ki je v poprešnjih časih večkrat Asircom
podložno bilo. Mediani, menda nar bolj omikani, po¬
stanejo zdaj v novem perzianskem kraljestvu pervi in
nar več obrajtani narod; zvesto pomagajo Čiru  s svo¬
jimi tudi hrabrimi konjiki k vsim njegovim slavnim pri¬
dobitvam. Cir se vzdigne, zdaj veliko bolj močan,nad
Babilonsko, vdari Nabuhodonozarja kralja v kervavi
bitvi, in ga obleže v njegovem glavnem mestu Babilonu.
Babilonci se v svojem terdnem in zlo visokem obzidju
nepremagljive menijo in bahajo; ali Cir jim odkoplje
vodotoč, po kterem voda v mesto teče, in Perziani pla¬
nejo spešno v černi noči po prazni grapi v mesto ravno
med tem , ko Babilonci veliko godnino z zalimi sloves¬
nostmi obhajajo in njih kralj iz jeruzalemskega tem-
pelna pobrane posode nepristojno oskrunja. Perziani
Nabuhodonozarja ubijejo, in si slavno mesto s celim
kraljestvom vred podveržejo. Da je bil Cir Judom do¬
volil, iz sužnosti se na svoj dom verniti, in da jim je
svete po Nabuhodonozorju v tempelnu pobrane posode
izročil, je že popred omenjeno bilo.

Tisti čas je Krez,  ladijski kralj v Sardu prebiva-

60

vajoč, vse dežele male Azie gospodoval; imeli so ga
nar bogatejega kralja na zemlji. Solon,  glasoviti gre-
ški postavodajavec , pride enkrat k njemu , in Krez,  se
s svojo srečo bahajo, mu pokaže vse svoje neprecenljive
zaklade zlata, žlahnih kamnov in druzih dragotin; So¬
lon mu modro reče : „Nihče naj se srečnega ne čislja, do¬
kler živi!" — Ta se kralju nekoliko pokadi. Krez se
prederzne Astiiagu zoper Čira z vojsko pomagati, — ali
pred kot Babilonca, ga Cir napade, strašno pobije, mu
pobere vse dežele in zaklade, in ga obsodi k smerti
ognja. Krez, privezan h kolu verh germade, ktero že
zažigajo, zavpije z žalostnim glasom rekoč: „0 Solon,
Solon !“ — Cir ga popraša po pomenku teh besedi, in
ti mu pove, daje  iz ust Solona, greškega modrijana,
mu vse svoje zaklade z radostjo izkazaje izrek zaslišal,
ki se glasi: „Nihče naj se srečnega ne čislja, dokler
na tem svetu živi. — Cir ostermi, pomišluje nekoliko, in
ukaže oginj urno pogasiti, Kreza s kola sneti, ter ga
vzame na svoj dvor, in ga ima svoje žive dni svojega
pervega svetovavca.

Cir si privojskuje in podverže še toliko druzih de¬
žel in ljudstev, da do tistega časa ni se še čulo od tako
velicega kraljestva, kakor je bilo njegovo; med Egiptom,
srednjim, černim in kapškim morjem, in med Hindo-
stanom ležeče, ni bilo manji od Europe. Vladal jegla-
sovito 30 let; eni ga zlo hvalijo in visoko povzdigu¬
jejo , drugi pa časti- in dežel lakomnega vojskovavca
imenujejo; — umeri je, kakor eni pišejo, naravne smerti,
drugi pa terdijo, da je v boju z Masageti konec storil,
da kraljica tega ljudstva mu je dala glavo odsekati in
da jo je sama v kri potonila rekoč: „Napij se, napij
kervi, po kteri te je zmiraj žejalo !“ Dioddr piše, da
ravno ta kraljica ga je dala križati. Čudna reč, da od
kralja , ki je v primeri z mnogimi drugimi v kasnejih ča¬
sih živel in pervo nar veči kraljestvo vtemelil, se ne
more gotovo zvediti, kakošne smerti je umeri. Tako
tamna je večkrat zgodovina ! —

Za Čirom  nastopi njegov sin Kambizes,  svo¬
jemu očetu malo, več pa divji zveri podoben. Iz živin¬
ske togote vse njegove dela izvirajo; egiptovskega kralja
brez nobenega uzroka in zgolj iz sovraštva sklene
končati, in se njegovega kraljestva polastiti. Pridši na
meje, zve, da kralj je umeri; to nič ne pomaga, on
gre dalje, vdari naslednika Psamenita,  obleže Mem-
fis,  glavno mesto sred Egipta, ga vzame, razvali,

61

kralja ubije, in kraljestvu tako konec stori, da so Egip¬
čani Perzianom čez 200 let, potem pa drugim davke
dajali, in nikoli več, pri vsili praznili puntih, stanovitno
samostalni bili, ampak tujim zmagavcom služili. Krivi¬
čni pridobik Egipta mu ni bil še zadosti; on če tudi
Etiopio,  in cerkveno deržavo tempelna Amona  v
Libijski pušavi si privojskovati. Zato pošlje ogledo-
vavce pod imenom poročnikov k etiopskemu kralju,
kteri, njih misel spoznavši, jim reče : „dokler si ne bodo
Perziani upali mojega loka, kterega njih kralju pošljem,
tako lahko kot jez napeti — napne ga v pričo njih
— nikar naj bi se z Etiopci ne vojskovali; zahvalite se
bogovom —• pristavi še — da nam ni na misel prišlo,
druge ljudstva z vojskami napadati." To Kambizesa
tako razserdi, da, brez armade s potrebnim živežem
previdili, se dvigne na Etiopsko, pa brez kaj opraviti,
je poln sramote prisiljen nazaj priti, ker tako strašno
lakoto je armada terpela, da je vselej po njih deset med
sabo srečkalo, kterega zmed njih da bodo sneli. Svo¬
jega brata Smerdesa  pa umori'zato, ker se je edini med
vsimi Perziani prederznul lok napeti. Druga armada v Li-
bejško pušavo poslana, je po strašnih viharjih s peskom
zagernjena revno poginila.

Tu začne Kambizesa  togota lomiti, da si hladi
serce nad Egipčani in njih bogovi, ktere pred ljudstvom
grozovito osramuje in njih tempelne ognjusuje.

Kambizes popraša enkrat enega svojih ljubčkov,
kaj da ljudje skrivoma od njega pravijo; ti mu odgo¬
vori : „vsi se čudijo tvojim visokim in žlahnim lastnostim,
le to pomilujejo, da včasih kakošno kapljico ga preveč
piješ." Kralj odgovori: „brez dvombe menijo, da vino
mi pamet mesa; da pa to ni res, bodeš lahko kmalo se
prepričal." Zdaj sc napije na vso moč, in ukaže sinu
svojega prijatla in ljubčka, v njega pričo, sena  konec
izbane postaviti in levo roko vzdigniti; on pa vzame lok,
ga napne, reče, da bo na serce fanta meril, sproži, ga
gotovo v serce zadene, in veselo hohotaje zavpije: „al
se ne morem na svojo roko zanesti?" — Malopridni zveržik
mu prilizljivo z vso neobčutljivostjo odgovori: „Sam bog
Apolon bi ne bil mogel bolj prav zadeti." — Taki so
trinogi — taki prilizniki! —

Kambizes je bil umoril svojega brata Smerdesa,
zdaj cebne svojo sestro v trebuh, da meriva pade,
umori drugo sestro, ki jo je bil zoper postavo za ženo
vzel, umori mnogo prijatlov in služabnikov; to gre tako

delječ, da hud punt vstane. Med tem, ko gre z vojsko
puntarjem nasprot, se po nesreči z mečem rani, in
umerje. Egipčani so njegovo smert svojim bogovom pri¬
pisovali, ktere je pričo ljudstva zaničeval, in se vesele,
da njih umorjeni kralj Psamenit je bil od bogov tako
očitno maševan.

Glava puntarjev je bil neki mag ali modrijan, Smer-
desu zlo podobin; ti oznani, da Kambizes ni bil svo¬
jega brata Smerdesa, ampak le podverženega človeka
umoril, da Smerdcs je on; polasti se tedej naglo vlade,
zapre se v kraljevi dvor, in nosi vedno čez ušesa pokrito
glavo , skerbi tudi, da ga razun strežnikov nihče ne
vidi. Sedem nar plemenitnišim perzianskim gospodom
ali knezom , iz kterih nar vikši deržavni zbor obstoji,
se ta čudna zdi, sumijo goljufijo, prepričajo se, da novi
kralj je mag, kteremu je bil že Cir zavoljo velike pre¬
grehe ukazal ušesa odrezati, ga pahnejo iz prestola,
umore, in iz sred sebe Darija Histaspeza, Cirjevega
zeta, po srečki v kralja volijo.

Dari  je Perziansko 86 let in ne brez slave vla¬
dal, ako je ravno že preveliko kraljestvo z nepotrebnimi
vojskami še poveličati si prizadeval ; razdelil je deržavo
v 20  satrapij — poglavarstev —, in jih nar vikšim gospo¬
dom v oskerbništvo izročil; deželne in vojaške oblast¬
nike postavil, davke bolj primerjeno razpisal; od mno¬
gih ljudstev, ki so se ga bale, in kterih si ni bil še
podvergel, pa darila prejemal, in pošte,  kterim je bil
že Cir začeti k postavil, bolj vterdil, da se je na dvoru
berž zvedilo, kar se je v velicem kraljestvu posebnega
primerilo. Babilonci se mu vpuntajo, on si jih pa pod-
verže po zvijačah Copira, Babiloncom dobro znanega,
enega svojih nar visokcjih in zvestejih prijatlov. Ti si
odreže nos in ušesa, se raztepe in okervavi, da ni člo¬
veku podoben ; tak pobegne k Babiloncom, se jim oznani
nar večega sovražnika in maševavca perzianskega kralja,
kteri, kakor pravi, ga je tacega naredil. Ti ga spo¬
znajo , v mesto vzamejo in počasi počasi mu vojskovod-
stvo izroče. Kot tak spervega Perziane, po njim dani
besedi, tepe in premaguje,— al zadnjič jim vso armado
izda. Dari  ukaže zdaj mesto razkopati in v grobljo
razsuti, in 3000 višjih vodjev veljakov živih križati.
Copiru je pa dal v zahvalo vse prihodke Babilona.

Dari si privojskuje mnoge ljudstva na mejah izhod¬
nih Indij, v severni Afriki, tako tudi Tracio in Mace-
donijo v Europi med sedanjim Carigradom in Oger-

63

skem ležeči deželi; s Ščiti — narberže Slavjani — pa
med Donom in Donovo nič ne opravi. Ti, ki niso imeli
mest jih braniti, in ki so po nomadsko živeli, se mu
zmirej s svojimi ženami, otroci inčedami vmikvajo. Dan,
tega nejevoljin , jih po berznih poslanih naročnikih po¬
vabi, vstaviti in ž njim vdariti se; ali oni mu pošljejo
tička, miško, žabico in petero pušic. Vjeti Ščit naro¬
čilo takole kralju razloži: „Doklerne bodo Perziani umeli
kot tiči v zrak , kot miši v zemljo in kot žabe v vodo be¬
žati , jih bodo Ščiti vse pomorili 44 . Dari se sramuje zdaj
neumno začete in prazne vojske in beži s strašno so-
stradano armado nazaj. Ščiti ga hočejo po straneh pre¬
hiteti, in mu most razdreti , al po nesreči zajdejo;tudi
greški knezi, kterim je bil važni most v varstvo dan,
ga nečejo , po svetu Miltijada iz Aten, končati. Tako
jo za zdaj Dari še srečno vnese, in sramovaje se pride
klaverno v svoje stolno mesto Siizo. Greki namreč v
mali Azii, siti zatiranja in velicega grabenja perzian-
skili satrapov ali deželnih poglavarjev, vstanejo in se
Dariu vpuntajo; spervega srečni, vzamejo in še celo
sožgo Sardes, stolno mesto satrapa, ki jih je deri;
zadnjič jih pa Perziani premagajo, njih glavno in zlo
bogato mesto Milet razrušijo, in vse njim podložne
Greke v mali Azii, ki so se bili jim spuntali, se z ve¬
liko večimi davki oblože.

Akoravno je bil zdaj Dari gospodovavcc v Azii,
Afriki in nekoliko že tudi v Europi, mogel je vendar
oslabljenje svojega kraljestva še sam doživeti, in doča¬
kati , da peščica junaških Grekov je njega in njegove
neštevilne armade v strah djala, 'in ga ob čast in
slavo pripravila, kar se pa bo kasneje v greški zgodo¬
vini povedalo.

19 . $. Perzianov vera , vstava , šega in navade.

Učeni terdijo, da Perziani so spoznali edinega nar
vikšega Boga. Učili so, da Bogu ne gre podob izre¬
zovati, tudi ne tempelna zidati, ker Neizmerni ne more
v storjeni hiši stanovati. Caroaster, o času Daria I.
živeč , je njih od veliko bolj starega druzega Caroa-
stra vpeljano vero očistil; po ti veri je bil Mitra,  kte-
rega so molili in za milost prosili, njih nar vikši Bog;
ti je vstvaril svetlobo in vse bogove, pa tudi svet in
tamo; pervega so imenovali Ormucda,  od kterega vse
dobro, druzega pa Ahrimana  — menda hudiča —od

64

kterega vse hudo pride. Ta dva sta s svojimi zmirej ni¬
žjimi verstami podložnih bogov v večni vojski zapopa-
dena. Ahriman pa ne more zoper Ormucda celo nič opra¬
viti, vsaka se snide po volji in k časti Ormucda; zad¬
njič bo pa ti Ahrimana popolnoma premagal; potem bo
vstajenje, in slednji pravični in krivični bo prejel po
svojem zasluženju. Sader in Cend-Avesta se ime¬
nujete njih knjigi, v kterih je njih vera s celo lepimi
djanskimi vodili popisana.

Po ti veri so mogli njih magi ali duhovni neoma-
deženo živeti, ne samo z vero in postavami, temoč tudi
z učenostmi dobro znani biti, da bi bilizainogli ljudstva
prav podučevati; resnico so mogli od pomote dobro raz¬
ločiti; Boga se bali in nič razun greba sovražiti. Njih
obnašanje je bilo resno; živeli so od kruha, sira in že¬
liš; vedno so Boga na pomoč klicali, in ljudi k pravič¬
nosti opomiiiovali. Pri vsem tem so se pa vender sča¬
soma preveč v posvetne zadeve vtikali, deržavne reči
pred svoj sodnji stol potegovali, in kralje hotli go¬
spodovati. Svoje znanosti in vednosti so le skrivoma
učili, pa vender so počasi marsikterim greškim modrija¬
nom znane poslale, ki so umeli se njih kraljem prikupiti,
da so jim dovolili skrivnosti z njih magi obhajati.

V nekih zlo starih perzianskih bukvah so kraljem
dani ti nauki ie: „Veliki kralji so bogovi—podobe Bo¬
žje— na zemlji, in na moči, modrosti in dobrotljivnosti
za toliko zvišani čez druge ljudi, kolikor Bog čez-nje,
zategavoljo ne da bi preostro s podložnimi ravnali. Grom
se le malokdaj čoje, sonce pa slednji dan sije in greje.
Ko nas Bog enkrat po pravici vdari, nam pri tem 40
tisučkrat svojo milost in dobroto skazuje. Posne¬
majte tedaj v tem Boga, dabote,kar se koli da, dobre¬
ga storili. Naj si k sercu vzamejo kralje, da zamorejo scer
človeku življenje vzeti, ga pa nobenemu ne podeliti. Naj
se varjejo prenaglih sodb, da se ne bodo kesali, za¬
kaj enkrat storjeno hudo se ne da več popraviti. Naj
bo kralj previdin v volitvi svojih ministrov, zakaj, ko
bi se hotel, svoje podložne potolažiti, na-nje zgovarjati,
bi bilo, kakor če bi rekel umorivec, da ne on, ampak
njegov meč je soseda prebodel. Hudobni kralji so že
večkrat imeli pridne ministre, spačeni služabniki se pa
niso mogli nikoli čednim kraljem za dolgo vriniti. 44  —
Akoravno iz Perzie — so vendar resnični, zlati in za
vsacega višjega veljavni nauki.

65

Perziani so imeli mnoge dobre postave, pa zlo
slabo vladarstvo; njih kraljeviči so bili scer od nar
modrejih možakov v veri, deržavoslovju in v druzih ko¬
ristnih znanostih in čednostih lepo podučeni; slasti pa,
ktere so potem nezmerno vživali, so vse take čednosti
v njih sercih večidel popolnoma zadušile. Nalaš postavljeni
služabnik je mogel vsaki dan kralja zbuditi in mu reči:
„vstani gospod, in spomni se dolžnost, za kterili voljo
te je Bog na prestol postavil !“  To je pa bilo, modrost
gluhim ušesom pridigvati! — Prihodki kraljestva šobili
neizmerni, ne samo v denarjih, temuč tudi v pridelkih;
ti so pa preveliko priložnost k pomehkužljivi slasti
dajali.

Svoje zemlje so Perziani prav dobro obdelovali;
vsako leto en dan je kralj s kmeti kosil. Marljive in
zanikerne kmetovavce so mogli njemu naznanovati; pri¬
dni so bili dobro obdarovani, lenobni in zanikerni ka¬
znovani. Nihče ni smel zavoljo pervič storjene pre¬
grehe k smerti obsojen biti; sčer se je med ljudstvom
tanjka pravica terdila. Kambizes  je bil zapovedal ne¬
kega krivičnega sodnika odreti, in z njegovo kožo stol
prevleči, na kterem je mogel njegov sin sede soditi.
Nehvaležneže so pred sodnijo klicali in kaznovali. Re¬
snico so visoko cenili, laž pa sovražili. Pri vsem tem
je ljudstvo, od satrapov preveč tlačeno in zatirano, na
dušni in na telesni zmožnosti pojemalo, in čedalje slabelo.

Nad perzianskimi kralji se vidi prava podoba aziat¬
skega despotisma ali samosilja; že Cir je bil vpeljal
na svoj dvor krasne in zlo potratne šege nekdanjega
Medjanskega dvora; obdal se je z grozno svetlim dvor-
stvom; kakor je bil prestol božji s svetlimi duhovi ob¬
dan,  mogel je imeti tudi on svetlo dvoranstvo sedmerih
nar vikših in plemenitniših služabnikov z nar vikšim du¬
hovnim zborom na čelu. Napravil si je velik in dobro
napolnjen harem — staniše žen — s kopljenci v njih
varstvo. Kdor je milost dosegel pred-nj priti, kar se
je malokdaj prigodilo, moliti ga je mogel kot Boga, se
na tla vreči in jih poljubiti. Kralj je bil vse, vsi drugi
nič; — on kot Bog, je bil gospod čez vse, čez življe¬
nje,  irnenje in smert. Kar se je na svetu nar žlahne-
jega in dražejega od jedi in pijače najdlo, moglo je na
njegovo mizo priti. Po različnih letnih časih se je dvor
tudi  preseloval; pozimi v gorki Babilon, spomladi v
Suzo,  in poleti v hladno Ekbatano. Na potih so bili
kraljevi paradiži — nedopovedljivo zali verti, v njili

66

prenočovati in odpočiti se. Slednja kraljeva postavna
žena ali tudi pridružnica je imela v svoje lepotičenje,
krasnost in potrato prihodke mnozega velieega mesta,
ali tudi cele dežele. Vse te žene so služile v omamljive
slasti kralja, in so, ako ravno v harem zaperte, ven¬
dar s kopljenci vred celi dvor in kraljestvo gospodo¬
vale, za ktero ni bilo omamljenemu kralju celo nič mar.
Iz celega kraljestva so se stekali denarski davki šahu
ali kralju na dvor v neprecenljive zaklade. — Ale¬
ksander  najde kasneje Suzo  vzevši 50,000 talentov
samega srebra. — Razpisani zlogi v pridelkih so bili pa
namenjeni in so služili v previdenje dvoranov, vradni-
kov, vojakov i. t. d.

Kraljestvo je bilo v ŽŽO dežel ali satrapij razde¬
ljeno; satrapi ali deželni poglavarji so bili dolžni vse
imenitniši in potrebniši po pošti kralju naznanovati; on pa
bi bil imel po postavi, ali sam,  ali saj po naročnikih po
večkrat priti in njih obnašanje pregledati, torej so ta¬
kim komisarjem, od kralja poslanim, rekli: kraljeve očesa
in ušesa. Na vse to se je pa bilo berž pozabilo. Sa¬
trapi so le skerbeli od njih oskerbljenju podverženih
dežel naložene davke o pravem času odrajtovati; za vse
drugo ni bilo kralju več veliko mar; torej, ker so ve¬
čidel kraljevega rodu ali žlahte bili, so vedno skerbeli
tudi sebi svetle, kraljevemu podobne dvore in krasne
spremeništva si napravljati; v tak namen so pa dežele
molzli, ljudstva derli in zatirali na vso moč. Bilo ga pa
več ni, kteremu bi se bil mogel zatirancc pritožiti.

Perziani so pustili scer vse ljudstva, ktere so si
bili podvergli, pri njih šegah, navadah in domačih po¬
stavah, če so jim le zvesto naložene davke odrajtovale.
S tem jim je bilo pa za tolikanj manj pomagano, ker
so jim kralji večkrat še cele armade v prereditev poši¬
ljali. Takole je ljudstvom, ki so pomagale svojim kra¬
ljem eeli svet premagati, počasi počasi serce vpadalo,
da niso bile več za nič, in da niso imele več nobenega
veselja na svetu.

Tako veličansko kraljestvo, kterega glavne vezi
so bile vse odjenjale v ali se vtergale, moglo je pri pervi
priložnosti razpasti. Že Greki so Perzianom oči odperli,
in jih do živega prepričali njih nezmožnosti. Aleksander
pa, Macedonski kralj, je nekoliko kasneje s celo majhno
armado Perziane tako vdaril, njih kraljestvo razrušil in
poderl, da ni nikdar in nikoli več tako veliko in mogo¬
čno vstalo; stisnilo se je bilo marveč v svoje stare in

67

perve meje, da se v Europi od njega več slišalo ni.
Marsiktere hiše, mnogi puntarski satrapi, večidel kra¬
ljeve kem, so po versti na prestol sevsedali, podkte-
rimi so Perziani životarili. V 5. stoletji je kristianom
vgodni Jecdejerd  njih šah ali kralj bil; še od takrat
se najdejo v Perzii kristiani do današnjega dne. V 7.
stoletji so si bili jaki arabski kalili Perziansko podver-
gli, si iz njega novo kraljestvo osnovali, in ga počasi po¬
časi pomahomedanili. Od 10. do 13. stoletja so se bili
novi, in pomahomedanjeni Perziani na zlo visoko stop¬
njo izobraženja in priljudnosti povzdignili; spisali so
tačas mnogo, zlasti pesniških, pa tudi zgodovinskih je-
zikoslovskih in druzih knjig. Nemci  se zdo, da se njih
jezik perzianskemu dobro žlahta. Še dandanašnji dan je
v Perzii veliko po njih šegah zlo omikanih in never¬
jetno učenih ljudi; pa satrapi po deželah, kraljeve kervi,
kteri za kralja malo ali nič ne porajtajo, so še zmirej
pri njih v navadi. Ispahan,  njih nekdanje glavno, ne¬
zmerno bogato in glasovito mesto, je bil po nekem puntu
večidel razdjan; njih sedanjemu glavnemu mestu pravijo
Te h er a n.

20. §. Prestop v europejsko zgodovino.

Mnogi aziatski narodi, ki so v starodavnih časih
se čversto gibali in se na nezapopadljivo visoke stopnje
vednost in znanstev povzdignili bili, da so velikanske
in čudovite dela izpeljevali, so večidel prešli; prešli so pa
tudi uni divji, junaški, grozoviti narodi, kteri so bili od se¬
vernih krajev na omikane planili, si jih podvergli, zad¬
njič se pa sami' po njih vergli, in se jim vrasli. Prešla
je tudi njih imenitnost in slava tako, da razun njih imen,
je celo malo več spominkov po njih, pa tudi vsih imena
niso več znane; le toliko se ve, in bi se utegnilo iz tega
posneti, da vse štimanje in bahanje z vednostmi je pra¬
zno; da v starih neznanih časih so bili — v sred divjih
— vendar tudi ljudje, ki so kaj, znabiti več od današ¬
njih, razumeli; speljevali so kakšnikrat res prazne, pa
vendar grozno velike, večkrat zlo koristne in čudovite
dela, ktere — če ne ravno vselej od blagovoljnosti do
podložnikov — spričujejo vendar od njih visocih umet¬
nij in znanost, od kterih so mnogoverstne po raznih po¬
tih na Greke  in po njih na Rimljane  in vse  europej-
ske narode prišle. Naj ostanejo tedaj tudi stari Aziati

5 *

68

Europejcoin vedno v blagoslovljenem spominu! Čast ko¬
mur čast!

Aziati so se že davno vsega naveličali, so obne¬
mogli, se vlenili in oblesenili; njih, jim prirojena, rod
za rodom od perve mladosti po vsakdanjih šegah in
izgledih privajena pokoršina proti svojim despotom ali
samosilnikom, jih je spremenila, da so vpreženi živini
ali čedam ovac podobni, da nimajo nobene zavesti, no¬
benega pravega zapopadka od pravične vlade ali deržav-
ljan§ke svobode. Nič jih ne mika, da bi se kot Euro-
pejci in Amerikanci po boljšem javnem blagostanji po¬
ganjali. V celi, šestkrat od Europe veči Azii,
ni ga že zdavno več znanega krepkega in ja¬
kega naroda,  ki bi kot tak se gibal, in zavolj svojega
žlahnodušnega ali junaškega obnašanja vreden bil v bu¬
kve zgodovine k večnemu spominu zapisan biti. Aziati
nosijo svoj jami — in životarijo.

Naj se tedej dragi bravci od Aziatov  poslove,
in povabljeni so, na drugo  gledišče človeških dogodb
preseliti se.

Kadar so Perziani svoje vkup zgrabljene rope in
bogatije vživaje se svoje časti in slave veselili, se je
bila že svetla zarja v bolj zahodnih krajih prikazala;
beli dan napoči in prijazno sonce zalega omikanja v
nekem nar manjem kotu — v černi tami nevednosti in
divjosti zakopane Europe — v Grecij  zasije.

Gr e ki so bili pervi, visoko omikani narod v Eu-
rbpi; njim gre čast, slava in večna hvala, da
so bili luč izobraženja prižgali!  Oni so bili uče¬
niki Rimcom, in po Rimcih vsim europejskim narodom. Vse
vednosti, znanosti in umetnije europejskih ljudstev —
razun sv. vere — imajo večidel svoje perve  korenine
iz bistroumnih Grekov; v nekterih žlahnih umetnijah so
jo bili pa tako visoko dognali, da nikoli noben narod
jih še ni ne popred ne potem o njih dosegel. Kar je
koli v Europi in skorej zdaj na celem svetu spoznanja
in vednosti od lepega  — ali od prave, vsim izobraže¬
nim dopadljive lepote — je naduhnjenjc in je odrasik
tistih Grekov, ki so pervi na svetu razumeli, kaj je
lepo? kaj je krasno?  Greki so pervi imeli čut in
poganjali so se za lepo,  ne iz druzega obzira, kakor
zavolj veselja, ki so ga nad lepem čutili. Čem več člo¬
veka lepo  veseli, tem večje  omikan; ako bi vse na
svetu in med ljudmi krasno  bilo, bi imeli že tukaj poku¬
šnjo nebeškega veselja. Med 20  voznu sena so štirje

69

prav lepo naloženi, peti pa nar lepši. — Kmet da, čez
cenitev, za par lepih volov 25  gl., gospod pa tudi,
čez cenitev, za lepega konja 500 gl. Umen  kmet
naredi' in spelje vsako delo ne le prav, ampak tudi
lepo.

Kaj je pa lepo?  Lepo je to, ne kar ravno otro¬
kom dopade, temučkarses svojimi merami, razmi-
rami in soglasji  umu in čutkom ne divjih ampak
že dobro omikanih ljudi prikupi. Od pravega lepega ni
lahko z besedo  dati primerjenih zapopadkov; lepo se
bolj čuti, ko z besedo dopove. Greki so umeli tako
lepo človeško podobo iz terdega marmorja izrezati, ali
iz brona zliti, da ga še ni bilo, menda tudi ne bo tako
lepega živega človeka na zemlji! — Umeli so vse
človeške čutleje terdemu kamnu tako vduhniti, da člo¬
vek, tako podobo gledaje, se zazabi in meni živega člo¬
veka pred očmi imeti. Sam večni Bog ve, na kakošni
poti bi mi zdaj bili, ako bi ne bilo nekdanjih Grekov;
znabiti da so nas še celo obvarovali aziatskega despo¬
tizma — samosilja.

Tisti tedaj, ki se hočejo omikanim ljudem prište¬
vati, morajo od Grekov,  svojih pervili učenikov, v pri-
jetnišem življenju, nektere potrebne zapopadke imeti.
1’ervo pa je, da se ve, kje so Greki stanovali in se
jeli čversto gibati.

Trelje poglavje.

dreki iu njih gibanje.

21. Stari Greki , Pelazgarji, Helenci, Jazon,
Troja, Homer.

Iz srednjega morja, ki leži med Europo, Azio in
Afriko, seže dolga, pa ozka perta do Tersta in Bene-
tek— jadransko morje;  druga grč iz enacega sred¬
njega morja, med mnogimi večimi ali manjimi otoki, zdaj
v šircji zdaj v ožji strugi — Helešpont ali Darda¬
nele  — po sred dandanašnje Turčije, skozi Carigrad
in se kmalo razširi v čer no morje,  ki leži med Ru-
sio in Turčio.

70

Vse aziatske dežele, zdaj turške, ki leže med čer-
nim in srednjim morjem, in med strugo, ki ju veže, se
imenujejo mala Azia;  teh je na prostor Iti,OOO štir—
jaškili milj, tedaj toliko kot našega cesarstva.

Iz Ljubljane se lahko pride po vodi v Terst; po
Savi in Donavi v černo morje, iz tega po strugi He-
lešponta ali Dardanel v srednje, in iz tega po jadran¬
skem morju v Terst. Kar je med Savo, Donovo in ime¬
novanimi morjami ležečih dežel, so l-azun nekaj Horva-
škega in Dalmatinskega, vse turške.  V južnovečer-
nem kotu teh dežel, tedaj na koncu jadranskega morja,
je ležala in še leži Grecia, obstoječa iz nekega suhe¬
ga, enega velicega polotoka, in iz zlo veliko družili
večih inmanjih otokov. Vsega tega greškega sveta vkup
je bilo nekdaj okoli 5Ž000 štirjaških milj, tedaj na pro¬
stor šestina austrianskega cesarstva. Dežele so gorate,
imajo pa med gorami, na suhem in na otocih, veliko
zlo rodovitih dolin.

Iz male Azie so prišli pervi ljudje čez ozko morje
in čez otoke v Grecio. Kakošni so bili, in kako se ob¬
našali? — tega menda nihče ne ve. Greki pišejo scer,
da njih stari in pervi očetje so polnagi po deželi se
klatiii, želod glodali in sirovo meso jedli; pišejo, da en
bog jim je živinoredstvo, drugi kmetijstvo in tako naprej
vsako obertnijo ali umetnijo en bog znajde!; pišejo tudi,
da vsacemu njih slavniših mest je en bog začetik po¬
stavil. Akoravno je vse to prazno, spričuje vender od
njih hvaležnosti do iznajdnikov umetnij, do njih pervih
dobrotljivih učenikov. Ker so jih pa k bogovom prište¬
vali, spričuje morda tudi od njih prevzetnosti, zakaj s
tem so si žlahne začetnike dajali.

Pervi prebivavci Grecie so se Pelazgarji  — čez
morje prišli — imenovali; narberže niso bili tako divji,
kakor so jih sami Greki popisovali. — Kaj vemo neki
mi, kakošni so bili Slovenci pred 1000 ali 1500 leti?
— V Azii so se bile že v starodavnih časih mnoge ved¬
nosti in znanosti lepo razcvele; Pelazgarji so berž ko ne
marsikaj od vere, znanost in umetnij seboj prinesli.Ne-
dvomljivo je tudi, da Feničarji so se bili že zdavno na
mnoge njih otokov in druzih bregov naselili, ravno tako
kasneje Egipčani. Ni tedaj ne vse greško vedenje iz¬
virno, kratko—  nikar; — kar je pa bilo va-nje cepljeno,
so oni s svojim duhom navdali, po svoje redili, da je vse
drugači raslo in se razcvelo, da ni bilo več ne aziat-

71

sko ne egiptovsko ampak greško; in že to spričuje od
njih visocega uma, in jim služi v večno čast in slavo.

Pelazgarji zgube svoje ime, prebivavci dežel se
veliko sto let Helenci  imenujejo, in le kasneje še Gre ki.
Helenci so bili dozdevno jaki vojšaki med Pelazgarji,
ki so svojim duhovnim in pervim vladarjem oblast pre¬
vzeli, in vsak posebe svoje majhne pokrajne go¬
spodovali. Marsiktereri združeni helenski junaki so ra¬
zne slavne dela speljevali; njih sedem je mesto Tebene
razdjalo. Jazon  se v družbi Herakleja, Tezeja, Peleja,
Orfeja, Kastorja, Poluska in družili nar slavniših juna¬
kov svojega časa, z barko Argo v Kolhis, na južnem
bregu černega morja poda, menda si novih potov za
kupčijo odpirat, — greški pesniki pa pravijo: se tam
zlatega runa — ovnega mešiča — varovanega od straš¬
nega srna j a ali drakona, s pomočjo copernice Medeje,
polastit, in s tem svojo junakodušnost celemu svetu razo¬
det. Po srečno doseženem namenu so imeli Argonavti
— po svoji barki tako imenovani — še zlo veliko zabav
premagati; pridejo vender iz černega morja, po Donovi
in Savi, postavijo Emoni — Ljubljani—  če jeres ? —
začetik, prineso — če je res?  — svojo barko iz Verh-
nike na jadransko morje,  in priveslajo srečno na
svoj dom.

Na severno-izhodnem bregu male Azie gospoduje
Priam,  ,v slavnem mestu IIionu ali Troji  prebivaje,
svoje omimno in bogato ljudstvo; njegovi sin Pariš  pride
na Grešk" in Macedonski kralj Manelaj  ga sprejme go¬
stoljubno v svoji hiši, Pariš  pa mu odpelje nehvaležen
njegovo prežalo ženo in kraljico Heleno. Menelaj
tega strašno hud, povabi in napravi 12  nar slavniših
Helenskih junakov, med njimi Ahile j a, O diseja, D io¬
ni ed a, Ahaja, Idomeneja,  sivega Nestorja  in
druge, da bi tako strašno, celi Grecii storjeno krivico
maševali, in mu Heleno  nazaj pripeljali. Ti zbero
100,000 jakih mož, se vzdignejo pod vodstvom Aga-
memnota,  njegovega brata, stopijo v 1ŽŽ00 bark, in
se peljejo Heleno  otet in mesto Trojansko  razdjat.
V taki veliki nevarnosti pridejo vsi sosednji kralju
Priamu  na pomoč. Pridši Greki pred Trojo si napra¬
vijo na morskem bregu lesene hiše v njih stanovati;
živeža jim pa berž zmanjka, torej gre polovica njih ar¬
made slednji dan okoli po deželi na rop. V brambo so
imeli ^železne čelade, oklepe na persih in stegnih, na
levi roki so nosili krepek, dolgljat škit, ž njim pušice

72

inmahljeje odbivati. Streljali so se s puščami in bojevali
slednji dan s sulcami, mečmi in kolini, na večer pa tru¬
dni po delu so šli oboji spat. Tako so se že deset
let vojskovali, veliko človeške kervi prelili, in nič niso
bili opravili.

Na sovet Odiseja  stešejo zdaj Greki v svojem
taborišču orjaškega (silno velicega) konja;  vsi nar
serčneji junaki se va-nj  zapro, armada odrine po morju
proč, in pusti samega konja v taborišču. Trojani pridši
iz mesta in vidši, da od Grekov ni duha ne sluha, se
vesele, pa konju zlo čudijo; eni sumijo zvijačo, da so v
konju Greki skriti, drugi svetvajo ga v mesto spravili;
zdaj vlove njih pastirji Sinona,  edinega Greka, na
videz beguna. Ti jih strašno nalaže, da Greki so ga
hotli v svojo srečno pot bogovom v daritev sožgati, da
komaj jim je všel,in jim ovadi, da so po sovetu prero-
kovavcov konja naredili, boginjo Palado,  ktere podobo
so bili iz tempelna vkradli, potolažiti, in nalaš tako ve-
licega, da bi Trojani ga ne mogli v mesto spraviti. Lao-
koon,  duhovnik, jim reče: nikar zvitega sleparja po¬
slušati in ne se ž njim pečati; ali za malo potem, ko
Laokoon na bregu daruje, prilezete dve strašno veliki
morski kači, ovijete njega in njegova sinova, ki sta mu
pri darovanju stregla, jih stisnete in umorite; potem
zlezete v nek tempel pod škit boginje Palade. Iz te gro-
zovitne prigodbe spoznajo Trojani voljo boginje, da naj
konja v mesto spravijo. Premajhne mestne vrata berž
poderd, konja z nevtrudljivo gorečnostjo na valarjih v
mesto spravijo, in po obhajani veliki in kar veseli slav¬
nosti se enkrat brez skerbi po tolikem nepokoju k zaže-
Jjenemu počitku podajo.

Ali v černi noči, kadar po deset letih vse pervi-
krat mirno in sladko zaspe, odprejo junaki skrita vrata,
stopijo iz konja na tla, in Greki se vernejo iz nekega
bližnjega otoka, vdarijo in privrejo hipoma skozi poderta
vrata v mesto in z junaki vred vse Trojane pomore in
mesto razrušijo; le Enea,  eden nar slavniših trojan¬
skih junakov, jo je sam srečno vnesel, da ni bil ubil.

Kar je od te dogodbe resničnega,  primerilo se
je 15200 let pred Kristusom. — V Rimu imajo še kamnitno
podobo od dveh kač ovitega, stisnjenega in s sinamavred
umorjenega, darovajočegaLaokoona, to je taka mojslrija
nekega neznanega Greka, da Rimci bi je za nobene de¬
narje ne dali.

Po dokončani trojanski vojski so pri življenju

ostali Greški junaki se doimi vernili, marsikteri zmed
njih so bili pa hudo zašli; med druzimi je imel G d is e j,
kralj na otoku Itaka,  s svojimi zajdbami toliko opra¬
viti, da je še le po dvajsetih letih domu prišel. Tako
pravijo pesniki.  — Njegov sin Telemak  gre k vsim
domu prišlim junakom po-njem opraševat, in pridši na¬
zaj na svoj otok Itaka,  ga najde, da gresta vkup —
O d i s e j po beraško preoblečen — na nju dom, kjer najdeta
veljake kraljestva in njih pomorita zato, ker so bili Pe¬
nelopo  Odisejevo ženo in kraljico v strah djali, sled¬
nji dan v nje hiši žerli in jo silili, z enim  zmed njih
se poročiti, rekoč: da Odiseja ne bo nikdar več nazaj.
Fenelon,  francoski nadškof, je prizadevanje Telema-
k a, svojega očeta najti, v neki jako lepi moralni in vladarje
kar podučljivni pesmenii tako popisal, da je bila v vse
poglavne europejske in tudi že v druge jezike prestav¬
ljena, in blizo 150krat natisnjena. S tem delom si je
Fenelon večin spomin svojega pesništva postavil. —

Že duhovni starih Pelazgarjev so umeli z gladko
tekočo besedo lepo zložene, ganljive in omečljive pesmi
v čast in slavo svojih bogov in boginj  prepevati. Sča¬
soma se loti pesništvo tudi človeške,  večidel junaške
dela  opevati. Homer  je pervi oče pesništva; zložil
je dve na večno slavni pesmenii; v pervi, ki se „Iliada“
imenuje, pripoveduje ali opeva junaške boje pred
Trojo;  v drugi imenovani „0 d i s e j a“ razlaga ali opeva
mnoge nesrečne zajdbe Odiseja, ki je 20 let posvetu
hodil, preden je zamogel na svoj dom priti. Pesmenii
iz resnic in zmišlij obstoječi, ste z veliko modrostjo in
umetnijo, v sladkem in prijetnem, v lepe verstice zloženem
in gladkotekočem jeziku tako zložene, kakor da bi bili
vgodni in nagajivi bogovi in boginje imeli pri tem nar več
opraviti; vse sreče so prišle po prijaznih, nesreče pa po
zvitih ali kovarnih bogovih in boginjah. Vse je v po¬
hvalo poštenosti in graje krivice tako naravno in živo
povedano, da človek to poslušaje bi se utegnil zazabiti
in meniti , v  kakor da bi se vse 'to pred njegovimi očmi
godilo. Živo čutečim Grekom so te pesmenije tako do-
padle, da so jih veliko sto let — eniterdijo, da še po-
pred kakor so pisati znali — ustno med seboj plodili,
jih pravili in prepevali v svoje veliko razveseljenje v
spodbodek in nadušenje k junakoserčnosti. Hoinerova
„IIiada“ in „Odiseja“ ste pervi nar žlahneji in neuven-
Ijivi cvetici pesništva; nar veči mojstru, kterili niše
noben drug narod dosegel; prestavljene ste v vse cupo«*

74

pejske jezike ; in v vsili pesniških šolah se kosi ali
oddelki iz nju učencom kot nar lepši in posneinovanja
nar vredniši podobi pesništva razlagajo.

Kdaj je Homer  živel, nihče ne ve; sedem  gre-
ških nar glasovitih mest se je poganjalo za čast, da je
njih rojak. To očitno kaže, da tudi Greki, na svoji
nar visokeji stopnji omikanja, niso vedili, kdaj je živel.
Eni pravijo, da je bil slepi pevec v Smirni rojen, — da
veliko kasneje so drugi iz ust ljudstva Homerove pes-
menije popisali in vredili; drugi pa menijo, da Homera
še celo ni bilo,  da mnogi so po kosih to zložili, pre¬
pevali, in da je bilo kasneje vse vkup veno  knjigo
spravljeno. Ko bi pa ravno Homer nikoli živel ne bil,
bo pri vsem tem vender njegovo ime v pesmih na večno
slovelo.

Pesmenija je včasih prijetno igranje človeške iz-
mišljavne moči pod vodstvom pameti, ali razodenje raz¬
nih nar mičniših občutljejev človeškega serca v zbrani
in prijetni besedi, včasih pa tudi lepo in zlo prijetno
pripovedovanje resničnih dogodb, namešanih pa v nje
olepšanje z mnogimi zmišljavami  ali tudi lepa pri¬
povedka čisto /.mišljene prigodbe, ktcra bi se bila ven¬
dar lahko tako lepo prigodila. Čversto gibajoči narodi
ki se svojega življenja vesele, postanejo pesniški; pes-
menije jih pa še dalje omikujejo, zakaj  pravi izvirni
pesniki prehitajo  svoje narode, in jih potegnejo za
sabo na veliko visokeji stopnje izobraženja. Zato toii-
košna vrednost lepih pesem !

22. §. Greške derzave in zveze med njimi;
javne igre.

Med časom Trojanske vojske so se doma v Grecii
po vstajah, puntih in bojevanjih velike zmešnjave in
premembe godile in za tolikanj več, ker Greki niso ni¬
koli in nikdar, skozi celi čas svojega obstoja, v eno
deržavo združeni ali enemu vladarstvu podverženi bili,
temuč razdeljeni so bili v mnogo večih in manjih der-
žav, bi rekel, srenj, ktere so se vladale ali po svojih
veljakih ali po zbranih naročnikih pod predsedništvom
nekega starašina, ki se jescer kralj — spervega menda
tudi velki duhoven — kiical, "pa razun časti, vžitkov

♦) Naj bi pervak slovenskega pesništva, naš slavni Koseski  bla¬
govolil celo  »Iliado« tudi Slovencom podariti, ktere 19. pesem je
tako krasno poslovenil!

75

iz nekterih zemljiš in vojskovodstva ni nobene druge obla¬
sti imel. Sčasoma se je pa prigodilo, da velavniši ple-
menitniki, kterim so kmetje njih zemljiša v najem ob¬
delovali in še to malo kraljeve oblasti spodkopali, so se
kraljev znebili, vlado čisto na-se potegnili, kot boljar-
stvo ali plemovladarstvo ( 7 .  §.) vterdili, in deželam go¬
spodovali.

Al tudi pri tem ni bilo ostalo, zakaj velavni obert-
ki, kupčcvavci in drugi bogatini niso liotli sčasoma več
slepe pokoršine plemenitnikom skazovati; hotli sov der-
žavi tudi kaj veljave imeti, so se jim zoperstavili, več¬
krat vpuntali, dokler se niso zadnjič skorej povsod re¬
publike ali ljudovlade  vpeljale. Očaška oblast je
šla tedej zmiram niže, od očakov, knezov in kraljičev
na žlahnike .ali plemenitnike in od teh na ljudstvo. Kar
so si Greki scer vselej za svojo veliko srečo šteli, jih
je zadnjič vendar le spodkopalo; zakaj, kjer jih le pre¬
več  vlada ali saj vladati hoče, ni bilo še in ne bo ni¬
koli prav.

Greki so imeli doma na suhem in na otokih, 80 do
100 samostalnik deržav, kterih je slednja imela svojo
lastno vlado. Nar imenitniši med njimi so bile Špar-
tanska, Atenska  in kasneje Tebenska.  Te so ob
svojih časih čez druge prevagovale: okoli ene ali druge
leteh  se je greški svet sukal kakor planeti okoli sonca:
kdor te pozna, za njih djanje in nehanje ve, bo od vsili
drugih primerne zapopadke imel. V pervih časih so se
bili mnogi tuji  ljudje Grekom primešali in vrinili, — al ti
so se bili počasi vsi pogrečili, da, kar jih je bilo, so bili
vsi enacega naroda, enacega jezika in ene vere med
sabo, — to je bilo ena njih glavniših vez, ki jih je vkup
deržala. V bolj poznejih časih niso pa dali nobenemu
več pri njih se tako vseliti, da bi bil gradjanskih ali
mestjanskih, še menj pa deržavljanskih pravic deležen
postal; ni mogel tedej v mestne reči ali v deržavljan-
ske zadeve to nar manjši kaj vtikati se. Da bi biii le
pri tem ostali! —

Kakor Feničarji so bili tudi Greki nezapopadljivo
rodoviti, in so še več sto let kot dobre čbele zmirej
rojili, da so iz sebe dali čez 250 naselitev, stare na¬
selitve pa sopet dosti novih. Oni so imeli svoje veči
ali manji naselitve na vsili bregih male Azie, čer-
nega in srednjega  morja, prek vsega Helešponta,
kjer so bili Bizanc  — zdaj Carigrad  — sozidali.
Na Talianskem so vstanovili Napoli,  v Sicihi Sira*

76

kuz in Mesino, na Francoskem Marsilio in na egip¬
tovskem bregu A  leksandrio; vse te mesta še stoje.
V poslednje so se bile sčasoma Tirska in njih velika
kupčija, in njih znanstva in učenstva preselile. Še celo
noter globoko po Egiptu so se bili, pa v bolj pozne-
jih časih, v mnoge mesta vrinili in naselili. Bere se, da
njih silno bogato, in od Daria I. v mali Azii razdjano
mesto Milet (d8. §j.) je bilo 300 mest iz sebe zaplo¬
dilo.

Eni so se preselovali iz svojih pregoratih in pre¬
suhih krajev v daljne vunanje dežele zavolj domačega
prevelikega obljudenja se drugej lože preživit, velikrat
pa za kupčije voljo, zakaj Feničarji so obnemagovali,
in Greki so počasiin proti vso kupčijo černega in sred¬
njega morja na se potegovali in zlo bogatili; drugi pre¬
magani v vojskah, se niso liotli zinagovavcem z dav¬
kom ali še celo v sužnost podvreči, raji so bežali proč
v tuje kraje; — ti so se doma spuntali pa nič opravili,
raji pobegnejo, kakor da bi se obsojenju podvergli; uni
vidijo, da njih v sovetu nobena ne velja, da jih vselej
overžejo, — se sku jajo in potegnejo proč. Veliko jih je
šlo tudi drugod sreče iskat, zakaj Greki so bili živega,
čverstega in nepokojnega duha; zmiram so tli se gibati,
nič jih ni veselilo v miru živeti. Vse naselitve šobile sa-
mostalne, ki pa so z materami v zvezah znanja in kupčije
ostale; v posebnih zadevah, kakor pri vojskah, so po
novo sklenjenih pogodbah matere hčeram, ali hčere ma¬
teram pomagale.

Razun edine narodovnosti in edinega jezika je vse
Greke, domače in njih naseljence, tudi edina vera dobro
vezala. Greška vera pa ni bila stanovitno ena, kakor
izraeljska ali kristianska, ampak je dobivala čedalje, kot
rasteče drevo, novih odraskov, po primeri, kakor je njih
pesnikom dopadlo, od svojih bogov in boginj zmirej več
čudnega, napčnega ali zlo prijetnega zmišljevati se,
in s prilizljivo in kar prijetno besedo pripovedovati, kar
je bilo Grekom vselej gola resnica. Oni niso svojih bogov
in boginj veliko nad ljudi povzdigovali, saj so si velikrat
iz ljudi bogove narcjali — pripisovali so jim vse človeške
lastnosti, tedaj tudi slabosti. Greki so clo radi svoje prijazne
invgodne bogove častili, njih milost in pomoč doseči; pa
čislali so tudi zoperne in nagajive, se njih hudobnega
kljubovanja obvarovati. Njih bogovi so jini bili tako vra-
šeni, da vse njih djanje in nehanje je bilo od njih nav¬
dano ali nadušeno, in da vse, kar se jim je prijetnega,

so dobrim, kar pa napčnega ali nesrečnega naključilo,
so nagajanju s opernih  bogov pripisovali. Po svoji
veri so bili Greki zlo pobožni, in nič imenitnega niso
spočeli, da bi ne bili popred svojih bogov sveta popra-
šali.

Na Greškem je bilo od starodavnih časov več slo¬
večih tempelnov, ktcrili niso sami Greki iz domačih de¬
žel pogostama obiskovali, temuč tudi iz daljnih naseli¬
tev, — in ker so bile te na morskih bregovih,so se po
morju pripeljevali, svojo staro domovino vidit in v nje
tempclnih svojo božjo pot opravit, od bogov si pa ob
enem dobrega soveta sprosit.

TempeJne, v kterih so bogovi ljudem na njih vpra¬
šanja — po duhovnih — odgovore dajali, so orakelne
(preročišča) imenovali. Nar slovečiši tempel in orakel
je bil boga Apolona  v mestu Delfi.  Tu je bila cer¬
kvena deržava pod vladarstvom peterih vikših duhovni¬
kov, obstoječa iz mesta in tempelna Delfi, in iz veliko
okoli ležečega sveta, kterega so kmetje v najem duhov¬
nikom obdelovali. Ves svet te deržave je bil Apolonu
tako posvečen, da Greki se niso smeli kar nikoli na-njem
bojevati. Duhovni so imeli tudi iz tempelna še mnogo
prihodkov v svoj živež, ker navade ni bilo, da bi bil
kdo od nar vikših do nar niže jih v tempel s praznimi
rokami prišel, zlasti, ako bi ga bilo mikalo bilo, Apo¬
lona kaj pobarati.

Delfiški tempel je bil nedopovedljivo krasen; po¬
doba Apolona v njem iz čistega zlata, prelepo in pri¬
jetno zdelana. V tempelnu in okoli njega je bilo mnogo
iz marmelja izrezanih ali iz brona zlitih, nar zalših po¬
dob mnogoverslnih greških bogov in boginj. Bolj proč
in v polkrogu okoli tempelna so bile na lepe mere sozi-
dane in jako lepe shrambe; v enih so hranili nepre¬
cenljive Apolonove zaklade na zlatnini, žlahnih kamnih
in družili dragotinah; v druzih so imele greške deržave
vsaka posebe — na ti sveti zemlji — v lastnih shram¬
bah svoje deržavne zaklade, da so ob sili, potrebi, zla¬
sti o kaki neprevideni vojski, precej s potrebnim dena-
rom prevideni bili. Pred tempelnom je bil zal terg, kjer
je bil za božjopotnike večin somenj; prodajali so zale
marmornate podobe — tudi podobice — bogov in boginj,
pa tudi marsikterih glasovitih Grekov, kakor velicih mo¬
drijanov, vladarjev, prcmagavcov in umetnikov, ker vsi
Greki, naj bi bili iz dežele ali deržave kakoršne koli,
so take možake visoko spoštovali. Prodajali so zale in

zlo drage malarije raznih slavnih greških dogodb, ali
slovečih možakov; tudi mnogoverstne druge krasne in
drage izdelke iz zlata, srebra, žlahnih kamnov, slonjo-
kosti i. t. d. Na taki božji poti so se Greki iz vsih kra¬
jev in dežel soznanovali, vzajemne prijaznosti in gosto¬
ljubnosti sklepali, ter učili se, vzajemno se spoštovati.

Za zlato podobo Apolona v tempelnu je bila neka
luknja iz tal, iz ktere je omamljiva sapica pihlala. Čez
to luknjo se vsede duhovnica Pitia  na zlat trinog; sa¬
pica jo omami, da zadremlje; zamaknjena začne govo¬
riti; duhovni, okoli nje stoječi, proti zapisujejo nje be¬
sede, in dajo potem vprašavcu pisani odgovor. Ni ga
bilo bogatega ali imenitnega Greka, da bi bil kaj poseb¬
nega brez Apolonovega sveta spočel; nobena domača in
vunanja greška deržava ni nič posebnega storila, ne
nove postave oznanila, ne vojske napovedala, ne sov¬
ražnika napadla ali v boj se spustila, ne s protivnikom
miru sklenila, da bi ne bila popred Delfiškega Apolona
za sovet poprašala.

Tudi tuji imenitniki, knezi in vladarji, čeravno niso
bili Greki in greške vere, so vendar velikrat po naroč¬
nikih, vsevedočega in torej zlo po svetu glasovitega
Delfiškega Apolona za drage denarje soveta poprosili.
Tako Krez,  Lidiški kralj (§.18), ki je bil 14 ljudstev
si podvergel, blizo da ne celi mali Azii gospodoval in
si jo oropovaje nezmerne zaklade vkup spravil,je želel
od Delfiškega Apolona zvediti: al bi prav opravil, če
bi Astiagu  zoper Čira  z vojsko pomagal. Popred ga
je hotel skušati: ali res vse ve. Namenil je bil nam¬
reč, ob ravno tisti uri, kadar bodo njegovi poslanci
Apolona prašali: kaj kralj Krez. ravno zdaj dela? želvo
ali črepaho z jagnjetom vred v kotleni posodi, pokriti s
kotleno pokrivačo, kuhati. Apolon mu je odgovoril:
„meni je v globočini morja vse znano, molčeče čutim,
gluhomutce razumem, po nosu spoznam duh želve z ja¬
gnjetom kuhane, v kotleni s kotlovino pokriti posodi/ 4
Zviti naročniki pridši domii so menda zvedili, kaj je
Krez  tačas delal, kadar so oni ravno Apolona prasali,
in so mu po tem tako povedali. Na tak odgovor pošlje
uverjeni Krez  li7 zlatih opek (ceglov) po 3 do 6
dlani dolzih, in po dlani debelih; velicega leva iz čisti—
ga zlata; tri vatale visoko žensko podobo, štiri sreberne
sode, mnogih zlatih skled, omivnic in družili posod, in
popraša zdaj Apolona: ali bo srečen, če Čira z vojsko
napade? Apolon mu odgovori; „Ako bo Krez perzian-

sitega kralja z vojsko napadel, bo veliko kraljestvo
razdjal.“ — Dasiravno ni bilo rečeno, ktero  kraljestvo
bo razdjal, pošlje Krez omamljen prevelicega veselja
vsim Delfiškim duhovnom zlo velike dari — napade Čira,
in razdene kraljestvo — pa svoje lastno  tako, da
zgubi  vse dežele z velicimi zakladi vred! —

Vsi greški modrijani in bistroumni vladarji so dobro
razumeli, da Delfiški orakel je gola sleparija;  pri
vsem tem pa so vendar za svet prašal hodili, zavolj
ljudstva,  — ki je take vere bilo. Tirjali so pa v
poznejih časih narvečkrat od Delfiških duhovnov, da so
jim mogli ravno take  odgovore dajati, kakoršne  so
liotli sami imeti. Ko je vojskovod, od lastne armade k
bitvi napletan, vidil, da je zopernik premočan, in ko je
še od kakošne strani pomoči pričakoval, popraša —
armado potolažiti — v Delfi za svet in dobi naznanje:
„kratko nikar pred mlajem se ne z zopernikom vdariti, raji
še clo pred njim vmikati se, ko bi hotel napasti. 44  V
tem času mu pripelje prijatel4000 mož na pomoč;zdaj
vdari in premaga. — Kadar so pa v Delfi od obeh  strani
poprašani bili, so dajali zvite, dvomljive in na dvoje raz¬
umljive odgovore; na priliko damo eno tako zvito preroštvo,
ki se je tako glasilo: „šel bodeš v vojsko nazaj prišel
ne bodeš umeri v bitvi* 44  To se da na dvoje  tako raz¬
umeti : „šel bodeš v vojsko, nazaj prišel, ne bodeš umeri v
bitvi 44  — ali pa ravno nasprot  takole: „šel bodeš v voj¬
sko, nazaj prišel ne bodeš, umeri v bitvi. 44  Kamor se
besedica „ne“ dostaviti hoče, spred ali zad, je pomen
preroštva ves drugačen.

Afigtion,  nek bolj severn knez, je bil Dreke na¬
pravil, da so bili med seboj v zavezo stopili, ki seje
po njem Afigtionska zaveza  imenovala. Včasih po
menj greških deržav je poslalo vsako leto spomladi v
Delfi,  na jesen pa k Termopilam  po dva naročnika;
sošlo se jih je vsili kakšenkrat do 100. Ti zbor—brez
nobene posebne oblasti — je skerbel za složnost, edi¬
nost in prijaznost med greškimi deržavami; je pomiril z
rahlo in prijazno besedo razpartije med njimi, in je pri¬
segel Apolonove zaklade, in zaklade v Delfi shranjene,
vsih greških deržav na vso moč braniti, prisegel je tudi
nobenega mesta, ki se v ti zvezi znajde, spodkopovati.
Ta zaveza pa ni nikoli veliko zdala.

Druge zaveze med greškimi deržavami so bile bolj
zdavne in imenitne. Od nekdaj je močneji slabejega po
človeški slabosti prerad zatiral. Male groške deriavice

80

so vselej v nevarnosti bile zavolj kakega majhnega raz-
žaljenja ali kake znabiti še clo zmišljene krivice od ve-
čih podjarmljene ali clo pozobane biti. Se tedej napa¬
dom domačih zopernikov ali vunanjih sovražnikov vza¬
jemno in moško braniti, jih je navadno po 12  v zavezo,
in scer prostovoljno ali tudi prisiljeno pod vodstvom in
vladarstvom močneji in imenitneji deržave stopilo.

Skozi celi čas svojega obstoja niso bile greško
deržave nikoli brez tacih zavez in zmirej so bile ene
drugim enakim nasprot postavljene. Greki so bili nedopo¬
vedljivo vneti za svoj obstoj, za ohranjenje svoje svo¬
bode in samostalnosti; vsako uro in čas so bili priprav¬
ljeni raji svojo kri preliti, raji umreti, kakor da bi se
bili dali od druzih podjarmili, ali jim pokoršino skazo-
vati, davke dajati, ali še clo njih sužnji postati. Po tacih
nasprotnih zavezah so greške, akoravno majhne der¬
žave, vendar dostikrat po več sto let v ravnovagi ob¬
stale, in mir med sabo ohranile. Vse njih vojske med
sabo, večkrat zlo kervave in dolgoterpeče so le iz tega
izvirale, da je ena močneji in imenitneji deržava hotla
nad druge več ali manj se povzdigniti, ali jim gospo¬
dovati.

Terdneji zaveze od vsili pogodb so bile še med
Greki njih očitne in občne igre. Kakor vse božjopot-
nike so oni tudi vse tiste z veliko radostjo in posebno
gostoljubnostjo v svoje hiše sprejemali, kteri so k jav¬
nim igram hodili. Tako se je čedalje veči soznanjenje,
priljudnost in prijaznost med njimi vnemala in rasla. Že
njih pervi junaški knezi so se radi v pričo ljudstva
borili, lovili, metali in vzdigovali, da so njih kite moč¬
neji in njih telesa krepkeji postajale. Telesne vaje (Tur-
nen) so tedaj že stara Gerška  reč.

Imeli so tudi Greki mnogo očitnih iger, kakor Pi¬
tijske  v Delfi, Istmijske, Nemejske  i. t. d. Nar
imenitniši od vsih so bile 01 im piš k e. Govorica je šla
po deželi, da od Herkulja vpeljane, so se imele ob svo¬
jih časih Jupitarju, nar vikšemu bogu v čast, na plan¬
javi E lis obhajati, da pa po mnogih vstajah, puntih in
dolgih vojskah so se bile pa zanemarile in iz navade prišle.
Domoljubni Ifit,  možak žlahnodušnega serca , ki je bil
postal vlastnik Jupitarju posvečenega kraja, se veliko
posvetuje z Likurgom,  Špartanskim modrijanom, in
pošle Delfiškega Apolona poprašat: kaj bi bilo storiti,
da bi strašne nadloge, pod kterimi Grecia zdihuje in za¬
volj tolikanj prelite kervi' grenke solze potakva, nehale?

84

in Apolon mu da ti odgovor: „Cevs“ — tako so Greki
Jupitarju rekli — „Cevs je zavolj opušenih iger hudo
razžaljen; dokler šene bodo znova olimpiške igre njemu
v čast vpeljale, ne bodo nadloge po Grecii jenjale; to¬
rej naj Greki med sabo pomirje sklenejo in naj prijatii
in neprijatli na planjavo Elis pridejo, njemu v čast ne¬
kdaj navadne igre obhajat".

Izrek tega orakeljna ali prerokovanja se razglasuje
in razširjuje zdaj, enako po suhi travi gorečemu ognju,
po celi Grecii. Skukoma vrejo ljudje, igravci in gle-
davci, od vsili strani na planjavo Eiis tako, da ni do-
velj prostora za-nje. Ifit in Likurg  sta si vse pri¬
zadela igre praznično in prav slovesno in sploh tako
napraviti, da bi Greki se za-nje vneli, in da bi jih sta¬
novitno na večno obhajali. Nad planjavo je na gričku
tempel in oltar Jupitarju v čast berž in krasno sozidan.
Živine brez števila mu zdaj, na večer pred igro, da¬
rujejo, iz tisuč in tisuč ust mu častivne pesmi done;
muzika in pobožni ples vse z veseljem polni. Nihče se ne
kesa, daje  prišel; slednji najde svoje znance in prijatle.
Greki iz vsili svojih pokrajn, otokov in naselitev se sozna-
njajo, se spoznavajo in spravljajo, razpartije in sovraštva
pozabijo, občni mir in nove zaveze sklenejo, in jih pred
oltarjem s prisego poterdijo. Veseli se zdaj na svoj
dom vernejo, po dani besedi, se za štiri leta sopet na
Olimpii sniti, in enako slovesno igre obhajati.

Igravci in gledavci ostanejo mož beseda , pridejo
četerto leto mesca julia na planjavo Elis ali Olimpio,
obhajajo slovesne igre pet dni,  in tako naprej vsako
leto skoz celih 1000 let! — Vsi logi okoli prostorne
planjave, vselej s cvetom greškega moškega spola, se
vedno giblejo; vsi tudi navadno v enačili logili pod
milim nebom, ali dremaje ali vesele pesmi prepevaje ali
pri rnešicu dobrega vinba vriskaje, prenočujejo. Prijatli,
ki se niso še nikolj vidili, se tukaj soznanjajo, drugi
sklepajo nove in zaželjene gostoljubnosti in prijaznosti;
slednji pove kaj iz svojega kraja, da se tu vse imenitno iz
cele Grecie zve. Nove vednosti, umetnije in znajdbe
se vzajemno podelujejo, in kar se tukej novega vidi, sliši,
se doma pokaže in dopove. Sčasoma so zgodovinarji in
pevci svoje slavne spiske tukej pred zborom prebirali, in
'Greki so jih z nedopovedljivo radostjo in spoštovanjem
ponosno poslušali. Tukidides  sliši tukaj Herodota
njegovo zgodovino brati; solze se mu vderejo, da ga ne
bo mogel nikdar doseči. Podobarji, malarji in drugi

umetniki kažejo tu svoje imenitne dela, in jih prodajajo.
Tako so se Greki počasi soznanili s tem kar je lepo;
čut lepega jih gane, meči, in čedalje kvečemu oraikanju
pripomore. Tukaj so se še le Greki spregledali in raz¬
umeli, kdo in kaj da so! — Vunanji, ki so iz rado-
vedljivosti na igre prišli, so se vsemu temu kar čudili.
Domoljubje  je bila perva in nar veči čednost Grekov;
ta jih je k žlahnodušnim in junaškim delom spodbadala,
da ne še nobenega druzega naroda tako.

Za vsako igro je bil pripraven, raven in zadosten
prostor odločen. S sončnim izhodom se igre pričnejo,
potem ko se je večer popred bogovom, zlasti Jupitarju,
na njegovem 11 vatalov visocem oltarju, bogato dara-
valo, in celo noč v njih čast in hvalo prepevalo. Vse
igre se speljujejo za stavo -— v resnici le za čast.

Sodniki sede v ograji. Zdaj stopijo va-njo atleti

— tako so bili imenovani nar močneji in serčniši moški

— dokažejo pismeno, da so svobodni ali prosti, to je,
ne sužnji, in da so se deset mescov k temu vadili in
pripravljali. Skorej vsi nagi, se z oljem dobro nama¬
žejo. Na dano znamnje se zdaj vsi ob enem v tek spu¬
ste; vse omolkne, vse za njimi gleda in posluša. Ko
klicar pervega, ki je cilj zadel, naznani s povzdignje¬
nim glasom, vstane grom krika in vriskanja, neštevilni
zbrani ljudje njegovo ime kličejo, mu srečo veselo kri¬
čijo in v malo dneh se ve in imenuje po celi Grecii, po
otokih in vsili naselbinah, kdo je med vsimi Greki pervi
tekavec. To pa ni čast samo njemu, je tudi čast nje¬
govi žlahti, njegovemu mestu ali kraju in celi deržavi;
vsi se te njegove sreče vesele. Z enako pohvalo in lika¬
njem sprejmejo vsacega druzega zmagavca pri jezdi, der-
dranji z vozmi i. t. d. Nar nevarniši je bilo derdra-
nje  s štirimi divjimi vkup napreženimi konji; konjarnik
je mogel na vozu stoje po 300 korakov dolgi ogradi,
med dvema stebrama skozi leteč, se nazaj na ogrado
verniti, in po enaki poti še 11 krat neprenehoma der-
drati. Da so se mu konji dostikrat splašili, da se jena
druge enako derdrajoče voze naletel, svoj voz razbil,
konjem in sebi ude polomil, ali na mestu merlev ostal,
je lahko misliti. Drugi, toliko da ne nagi, so se ob tla
metali; pri teh je mogel premagavec zopernika narmanj
dvakrat ob tla vreči, in scer tako, da mu ni dal vstati, in
da se je mogel na tleh ležeči premagan spoznati. Zopet
drugi na polnagi, se — pa brez se zgrabiti — s pestmi
bijejo in tolčejo; pest je opasana s terdimi jermeni,

83

Menda to ni bilo nič kaj prijetnega. — Mnogi so bili
tako do živega vdarjeni, da proč neseni so oboleli in
revno poginili. Od enega pišejo Greki, da mu je bil
zopernik zobe zbil, vdarjeni pa požre raji kri in zobe,
kakor da bi se tako vdarjenega ovadil; uni pa, ki mu je
bil zobe zbil, vidši, da s takim mahljejem pri njem celi)
nič ne opravi, se pred ljudstvom premaganega spozna.

Le manj omikani ljudje so se po ti šegi igrali
gosposki se niso hotli dosti v tako igro vtikati.
Skakali so tudi po muzični meri, in lučaliz nekim okrož-
nikom.

Poslednji dan slovesnosti so zmagavce venčali. Po
dopernešeni častivni daritvi v svetem bližnjem logu
pridejo pred sodnike v ograjo pražno oblečeni prema-
gavci, s palmovimi vejami v rokah, med piskanjem, ve¬
selim krikom in ukanjeni celega zbranega ljudstva, v
jako krasni procesji; eni na žlalmih konjih, drugi na po¬
zlačenih vozeh, ktere ljudje s cvetlicami ometavajo. Nar-
pred pokličejo nar bolj ega tekavca;  milioni veselili
glasov ponovijo njegovo slavno ime; sodniki mu denejo
oljkin venec na glavo. Grom veselega krika in vriska¬
nja se ne da izreči, — je za oglušiti. Tako venčajo po
versti vse zmagavce.

Venec iz oljke je bil nar veči čast in slava nek¬
daj v Gredi; veliko veči od današnjih navadnih rednih
križcov. Sosedje in deželani grejo tacemu ovenčanemu
in domu pridšemu naproti, ga objemljejo, poljubvajo,
v češčeni procesii domu sprejndajo. Njemu v čast in iz
občne deržavne denarnice mu poskerbe marmeljno po¬
dobo izrezati, jo postavijo na olimpiško planjavo, da se še
za sto in sto let njega ime slovi; iz enake denarnice ga
še njegove žive dni prežive. Kdor je v Olimpii zma¬
gal, je za pričujoče življenje popolnama srečen; tukaj
mu ni dano veči sreče doseči. Neki Grek umerje v Olim¬
pii od veselja nad zmago svojega sina, in vsi v Olim¬
pii zbrani ga k pokopališu spremijo. Diagora  iz
lloda — že sam kot zmagavec enkrat venčan — pri¬
pelje na svoje stare dni svoja sinova v Olimpio, ktera
kot zmagavca oljkina venca dobita; ona prideta berž k
očetu in mu s hvaležnim in mehkočutnim sercom venca
na glavo položita, ga venčata — zdaj ga k viško vzdi¬
gneta in v zbirališu okoli nosita; ljudje velicega ve¬
selja točijo solze ščurkoma, mu z velikim krikom srečo
vošijo in ga s cvetlicami ometujejo; neki zmed ljudstva zav¬
pije rekoč: o „trikral srečni liiagora — umri. za  te ni

84

je več želje na svetu!“ Starčik nezmožin take sreče
prenašati se zgrudi in zares umerje. Vsi ganjeni sinova
blagoslovijo, da sta očetu svojemu tako srečo naklonila.

Današnji Europejci pri svojih vse drugačnih zapo-
padkih in občutlejih niso v stanu le razumeti, kakošnih
žlahnih nasledkov da so imenovane igre za Greke bile.
Europejci so še pi’elesenih sere, da bi zamogli Greško
čast in slavo občutiti!

Po tacih pogostnih igrah — olimpiške so bile nar
imenitniši — in po tacih slovesnostih, med kterimi je
moglo vse bojevanje ali vojskovanje vtihniti, so se Greki
berž in čudovito zmiraj na visokeji stopnje omikanja
povzdigovali, sebe izperva Helence, kasneje Greke,
vse druge narode pa barbare ali divje  imenovali. Inv
resnici: kakošen razločik je mogel biti med temi tako
mično in nježno občutljivimi Greki in drugimi neobte-
sanimi in lesenimi ljudstvi! —

V letu 776 pred Krist, so ol im piš k e igre jeli ob¬
hajati. Od tačas so Greki svoje leta šteli; vsacih čve-
tiro let so eno olimpiado  imenovali, in po olimpiadah
šteli.  Od leta 776 do 772 pred Krist, je bila perva,
do 768 druga, in tako dalje.

v

23. §. Likurg, Lacedemoni, Sp ar t d n i.

Po dokončani trojanski vojski se — kakor je že
omenjeno bilo — na Greškem po puntih in vojskah ve¬
like premembe gode.

Greki so se v slednjem kotu, in scer po svojem
mestu ali deželici, drugači  imenovali, in so obstali iz
mnogo malih ljudstev. Te ljudstva se zdaj napadajo,
med sabo bojujejo, eno hoče drugo podjarmiti, ga zapo¬
diti in se njegove domovine polastiti. Nar imenitniši
preinembo speljejo Dor c i, ki napadejo polotok Pelopo¬
nez.  Pogumni poprejšni prebivavci Peloponeza Ahajci
ali Jonci  beže pred temi divjaki, se nasele na izhod¬
nih bregih male Azie in na tamošnih otokih, in posta¬
nejo sčasoma pod imenom Jonskih naselb  po kupčii
zlo bogati in slavni. Lacedemoni,  kteri so bolj na
kmetih stanovali, se brez zoperstave Dorcom  s pod-
ložnostjo in davkom podveržejo, prebivavce pa mesta in
kraja Helos  zmagajo Dorci v kervavih bitvah, in po¬
stanejo malo da ne gospodarji celega polotoka Pe¬
loponeza;  kasneje so celo vsega podse spravili. Oni
si osnovajo tu svojo novo deržavo blizo 1100 let pred

ss

Krist. Po svojem glavnem mestu šparta  imenovanem
se Dorci za naprej Špar tani  imenujejo, od Laeede-
mdnov pokoršino in davke prejemljejo, helote pa suž¬
nje imajo in jih v  strašno zatirajo.

V ti novi Špartanski deržavi se nič prida ne godi:
Imeli so iz slavne Heraklidske  rodovine, ki jih je
bila v deželo pripeljala, vselej po dva kralja; že to je
bilo napčno in izvirk mnogih zabav. Sirovi, terdovratni
in razujzdani Špartani marsikterega kralja umore; vsi
hočejo vladati, nihče pokoren biti. Pri tacih razpartijah
in žalostnih okoljstavah popusti kralj Likurg,  velik
modrijan, nevoljno svoje kraljestvo, in gre s Talezom
tudi velikim modrijanom in svojim prijatlom (884 let pred
Krist.) v Kreto,  od kodar so bili nekdaj Dorci prišli,
v Egipt in na Jonske  naselitve, dobrih deržavnih
postav se naučit, da bi jih doma oznanoval,in pri Špar-
tancih v njih veči mir in blagostanje vpeljal. Pri Jon-
cih, ki so bili pred Dorci iz Peloponeza bežali, in sev
mali Azii naselili, najde pevce, rapsode  imenovane,
kterih je vsak po eno ali več pesem od Trojan¬
ske vojske ali Odisejevih zajdb  kar lepo iz
glave prepeval; temu  močno dopadejo. On da blizoSO
tacih do Trojanske vojske,  in ravno toliko od Odi¬
sejevih zajdb  iz njih ust zapisati, in jih seboj na
Greško vzame; tako ste „11 i a da“ in „0 d i se j a“ Grekom
znane postale.

Doma so Špartani Likurga zlo pogreševali, njegov
odhod milovali, in ga po naročnikih lepo prosili, naj
bi se domu vernul. Po desetih letih, poln novih ved¬
nost pride nazaj; Špartani ga z veliko slovesnostjo sprej¬
mejo. Tal e z a, svojega prijatla in enega tako imeno¬
vanih sedem greških modrijanov, pošle napre Šparlanom
Homerove pesme oznanovat, in jih ž njimi k junakoserčno-
sti spodbadat, ker Likurg  je bil sklenul Špartane za
tako junaško in vojaško ljudstvo izrediti, kakoršnega ni
še na svetu bilo in menda tudi več ne bo. — Prišli Li¬
kurg se pogovori z velavnišimi Špartani in jih vnema
za svoje postave. Zdaj gre glas med ljudmi, da se
bodo oznanile. Popred je pa še treba bilo Delfiškega
Apolona za sovet poprašati. Pitia iz zlatega trinoga
tako odgovori: „jez ne vem, ali bi ga boga, ali človeka
imenovala, ki je tako modre postave znajdel; narberze
je bog; Šparta bo nar cvetečiši mesto ostala, dokler se
bo po teh postavah ravnala.“

Po takem izreku in prerokovanju Apolona se vse

86

Likurgu  in njegovim postavam podverže. On je staro
overgel, in vse znova sozidal; dal je novo ustavo, po
kteri se ima deržava vladati; je zemljiša znovič raz¬
delil in novo izrejevanje ljudstva vpeljal. Osnoval jim je
bil senat (starašinstvo) ali zbor ŠJ8 po 60 let starih
mož, ki so se geronti  imenovali, in ktere je ljudstvo
volilo. Ti so vse postave sklepali pod predsedništvom
dveh kraljev, ki sta mogla tudi za napre iz Heraklidške
kervibiti, in ki sta, razunčasti, le pravice vikši duhov-
stva in vojskovodstva imela. Vsaka od zbora in kraljev
sklenjena postava je mogla od ljudstva,  to je, od
deržavljanov poterjena biti, sicer ni bila veljavna. Zbor
je tudi vse sodništvo oskerboval. Veliko pozneji je ljudstvo
tudi po pet eforov,  to je, čuvajev, pa vselej le za
eno leto volilo, kterih dolžnost je bila, nad obnašanjem
kraljev, zbora in deržavljonov čuti, in slednjo nespo¬
dobnost in pregreho kaznovati.

Likurgov  namen je bil, da naj bi noben Špartan
lastne želje in volje ne imel, da naj bi noben za-se,
ampak, kot čbele v panju, eden za druzega in vsi za
deržavo in domovino živeli; torej je Lacedemoncom,
kterih je bilo 30,000, in ki so bili kmetovavci in ro¬
kodelci, njih majhne lastine in imenja, proti neprelom-
ljivi in zvesti pokoršini in odrajtvilu davkov pustil. Kar
so pa Špartani, kterih je bilo ie 9000, zemljiš imeli,
je med njimi po enaki meri razdelil. Te so vselej njih
pervorojenci dedovali; sami niso smeli biti kmetovavci,
ampak heloti  — kterih je bilo ob časih do 100,000,
so mogli jim, kot sužnji, njih zemljiša obdelovati. Špar-
tanom je moglo biti v skerbi le domovino vladati in jo
serčno braniti, torej je hotel Likurg iz njih prave ser-
čne in junaške vojšake izrediti, ne v napadanje in
podjarmijevanje družili ljudstev, ampak le v stanovitno
brambo obstoja svoje lastne  domovine in vlade.

Da bi jim ne bilo za nobeno drugo reč, za nobeno
vživanje kake prijetnosti ali sladkosti mar, in da bi bile
vse njih misli le na vojaški stan in brambo domovine
obernjene, so se morali srebra, zlata, vsih dragotin in
biserov, tudi vsih žlahnih umetnij znebiti; koval jim je
pa bil teški železni denar, za kterega, ako so ga imeli
komu za 150 gld. poslati, je treba bilo par volov
napredi. Vse njih poslopje in pohišje, je moglo le
z žago, sekiro in teslo izdelano biti. Iz lastne do¬
movine jim je bilo prepovedano iti, da bi jih ne bila
drugej kakošna mehkužnost ali strast nalezla; tudi tu-

87

jim iz drugih dežel ni bilo pripušeno če« potrebni čas
pri njih ostati, da bi ne bili nikogar poliujšali. V veči
okrepčanje in gibčnost svojih kit in v povzdigo svojih
telesnih moči' so mogli vsaki dan od jutra do večera in
od leta do leta se metati, loviti, boriti in z orožjem
se vaditi. To jeza-nje tako vtrudljivo bilo, da so z ve¬
liko radostjo na vojsko šli, se tacega domačega, zlo
vtrudljivega dela nekoliko odpočit. Tudi dekleta so se
mogle tako boriti, da so vedno močneje postajale, in jim
krepkeji otroke rodile. Majhnih otrok niso v ložje di¬
hanje in krepkeji rast povijale, in njih dojivnice so bile
v celi Grecii slavne. Vse hrome, slabotne in bolehaste
otroke so dali pod zlo priti — le jake in krepke ko¬
renjake — vse za vojsko — so si hotli izrediti. „No-
beno naših mest — je rekel Likurg — ne sme obzidano
biti; hrabrost in serčnost naših deržavljanov naj bo njih
obzidje".

Iz občnih zalog, v ktere so heloti po primeri pri¬
delkov deleže spravljali, so vsi odrašeni Špartani pri očit¬
nih mizah, po 15 pri eni, jedli. Za kosilo so imeli,
razun kruha, malo mesa z zelenjavo, tudi kozarec vina,
in neko imenitno černo kervno juho ali župo. Stari so
skerbeli, daje  bila jed zmerna, zaderžanje trezno, in
govorjenje resno, pametno in mlade podučivno; mladi
niso smeli pri mizi govoriti, ampak le modro govorjenje
starih poslušati in le na njih vprašanje s kratkimi be¬
sedami umno odgovarjati. Vsi Špartani so bili učeni, s
kratkimi pa krepkimi in slanimi besedami dosti reči; tako
kratko in slano govorjenje  se še dandanašnji dan
po njih lakonsko  imenuje. Mladi so mogli svoje
žive um' pred starimi vstajati, in jim molčeči vso pokor-
šino skazovali. V svoji obleki niso bili kaj spravni; ka¬
dar so imeli pa v boj iti, so se pražnje in v škerlat
oblekli. Sovražnika so popevaje junaške pesmi in pi-
skaje napadali in zgrabili, da so ga ali premagali ali pa,
brez se kadaj vmikati ali bežati, na mestu mertvi ostali.
Berž so si bili v celi Grecii slavo zadobili; tako zviti
in serčni vojšaki so bili, da jih ni bilo čez nje.

Take vojake si izrediti so Špartani po Likurgovi
postavi fantiče 8 let stare materam jemali, in jih v ob¬
čnih šolah na deržavne stroške, razun malo pisati in
brati, vse za njih prihodni vojaški stan potrebne zna¬
nosti učili in v zadevajočih ročnostih vadili; posebno ve¬
lika skerb jim je bila njih um tako razjasniti, da niso
bili sami ročni z vsakim orožjem, ampak tudi zviti pri

88

vojskah sebe dobro braniti, zoperniku pa nagajati in mu
nepričakovanih zabav in škod naklanjati. Vadili so jih
mraza in vročine, čuvanja in zmernosti, lakote in žeje;
večkrat jim niso dali jesti, da bi se bili lačni učili zvito
in prekanjeno kaj zmikati; koso  jih pa na tatvini zapa¬
zili, so jih ostro pokorili. Od nekega pišejo, da se je
dal od vkradene lesice pod plajšem raji v trebuh vgri-
zniti, kakor da bi se bil tata odvadil. Vsako leto na en
praznik so jih pred oltarjem neke boginje s šibami tepli;
gorje pa takemu, ki bi se bil le z obličjem ovadil,
da ga kaj boli. Pravijo, da marsikteri takimladenči so
raji pred oltarjem mertvi ostali, kakor da bi bili kako-
šno terpljenje naznanili. Večkrat so pred nje k mizi pi¬
jane lielote pripeljali, da so nad njimi vidili, kako pi¬
janost človeka spači.

Vsi stari narodi so sužne imeli, vsi so pa priljud-
niši od Špartanov ž njimi ravnali. Špartani niso razun
junakodušnosti in hrabrosti nobene druge človeške čed¬
nosti obdelovali; torej so s heloti in vsimi vjetimi gro¬
zovito in neusmiljeno ravnali; ti so jim morali njih zem-
ljiša obdelovati, in vse druge dela opravljati, in vender
so jih , čeravno se niso bili celo nič zamerili ali pregre¬
šili, vsak dan več ali manj tepli. Vse na vojskah vjete
sojini pridruževali; ko se jim je pa zdelo, da jih je
preveč ali da bi se utegnili 'kadaj spuntati,so jih na ve¬
čer iz kratkočasnosti po polji in po hišah v večih števi¬
lih pomorili!

Po vpeljanih postavah veli Likurg špartanom pri¬
seči, da jih hočejo terditi in spolnovati, dokler ga iz
neke, njim oznanjene in siljene poti, na ktero se zdajci
poda — nazaj ne bo. On gre v Delfi,  in orakel še
enkrat poterdi: da Špartani bodo srečni, dokler bodo po
teh postavah živeli.

To prerokovanje pošle Špartanom. Da bi pa oni
svoje prisege nikoli več odvezani ne bili, ni Likurga več
nazaj; on umerje za več časa pozneji v Kreti,  brez
da bi se ravno vedilo kakošne smerti. Eni pišejo, da
seje  do smerti sostradal, in zapovedal, pepel svojega
sožganega trupla med štiri vetrove raztrosili, da bi nič
več od njega v Šparto ne prišlo, in da bi Špartanci k
spolnovanju postav na večno s prisego vezani bili.

Špartani žive po Likurgovih postavah blizo 500
let, postanejo pervi, nar junakiši in imenitniši vojšaki in
prevagujejo dolgo dolgo časa v celi Grecii. Pa ker so se
mogli vsim umetnijam, znanslvom in učenostim, tedaj

89

tudi priljudnosti in človečnosti po teh postavah odpove¬
dati, so postali, le junakodušnost in pogumnost obde-
lovaje in nobene druge človeške čednosti spoštovaje,
divji in grozoviti oroslani, ki niso imeli čuta nobenega
usmiljenja. Likurg jim je bil te postave le v njih hram¬
bo dal; oni so pa to pozabili in za 140 let po njegovi
smerti bližnje sosede Mesince  krivično in brez jim
vojsko napovedovati večkrat grozovito napadali, si jih
sčasoma z davkom podvergli, in jih zadnjič, ko so se
jim bili spuntali, tako vničili, da so se bili njih dežele
polastili, in vse vjete helotom  pridružili. Mnogo Me-
sincov je bilo v poslednji vojski domovino zapustivši v
Sicilio  na Taliansko se preselilo, kjer so še današ¬
nje mesto 31 e sin o zidali. Pozneji še se je bilo toliko
Grekov na Taliansko naselilo, da so se njih tukajšne
naselitve velika Grecia  imenovale.

Likurgove postave so bile krivične; le Špar tani,
ki so si bili Peloponez po roparsko podvergili, so go¬
spodovali; La c e demo  ni,  pervi in pravi  vlaslniki de¬
žele, nišo bili nič obrajtani; molčati so mogli, in v no¬
beno deržavno reč se kaj vtikati; helbte, ki so po pra¬
vici svojo domovino branili, so v zaničljivo sužnost ver-
gli in ž njimi liuji kakor z neumno živino ravnali.
Kakošno veselje so nek Špartani po svojih postavah v
sedanjem življenju vživali? — menda druzega ne, kakor
tisto, ki iz prevzetnosti izvira ali ki so ga černo župo
srebaje vživali, od ktere je neki kralj v Pontu, kije
bil iz radovedljivosti poskerbel po špartanskem kuharju
si jo skuhati, rekel: da mu ne diši. Ta černokervna juha
je namreč tačas po celem svetu zlo slovela. Špartancov
so se scer vsi Greki kot nar strašnejih vojšakov bali,
pa nobena druga deržava od perve do nar zadnje ni
hotla z njih postavami se soznaniti in si jih vpeljati; vse
druge deržave, domače in naseljene, so se raji po omi¬
kanih in priljudnih Atencih  vergle, in jih, kar se je
dalo, posnemovale.

24.  tf. Solon, Atenci.

Tezej,  živa podoba starih greških junakov, ime¬
niten po svojih žlahnih pa tudi pregrešnih delih, je ob
času trojanske vojske deržavo vterdil, ktera se je po
svojem glavnem mestu Atene, tudi atenska  imenovala.
Kralju da vikši duhovstvo in vojskovodstvo; ljudi’ raz¬
deli v plemenitnike, kmetovavce in rokodelce. l)asiravno

90

je bilo plemenitnikov nar manj, so vendar umeli počasi vso
oblast in vlado na-se potegniti. Kralj K ddr os da s slavo
svoje življenje v brambe Atencov pred divjimi Dorci, ki
so se bili leta 1100 prod Krist. Peloponeza polastili.
Po smerti tega jakega kralja overžejo atenski plemenit-
niki kraljevo oblast, in si volijo, še zmirej iz kraljeve kervi,
ar h on ta ali vladarja  za njegove žive dni. Po 13
tacih arhontih se premislijo, in volijo novega arhonta
le za 10 let; da bi pa po več plemenitnikov k taki ča¬
sti prišlo, jih volijo zadnjič vsako leto po devet. Ple-
menitniki, ki so po versti arhonti postajali, slabo vla¬
dajo, so spodkupljivi, enostransko sodijo, in pravice ne
terdijo. Deržavljani, ki so bili že zdavno ob vse pra¬
vice prišli, tirjajo zdaj v občnem zboru pisanih postav.
Drakona,  terdoserčnega, volijo žlahniki iz svoje srede,
in mu nalože postave spisati. Ti podverže vsako pre¬
greho smertni kazni tako, da Atenci pristavijo: postave
so s kervjo spisane. Upali so plemenitniki, da bodo za
napre ljuilstvo že bolj strahovali; ali prazna je bila ta,
zakaj iz tega vstane punt in veliko razpartje, da jedev-
žava v veliki nevarnosti razrušenja. V taki strašni
zmešnjavi prosijo vsi rodoljubi od vsih visoko spošto¬
vanega Solona,  pevca in enega sedmerih greških mo¬
drijanov, jim novih in njim primernih postav dati.

Solon,  eden nar žlahnejih možakov, kteri so koli
na svetu bili, jim da postave, pa sam reče, da ne nar
bol jih, dobro vedoč, da pri nepokojnih in vedno giba¬
jočih Atencih se ne dajo bol ji vpeljati. Narpred zniža
dolžnikom dolgove in obresti; vsaki gospodar pride znovič
v posest svojega popred zastavljenega zemljiša, in nihče
nima več po starem pravice dolžnika sužnosti podvreči.
V Atenah, v družili mesticih, tergih in vaseh je bilo
174 srenj z 20,000 deržavljani; tim da pravico vsako
leto po 400 poštenih, in po 30 let starih mož, v na¬
rodni zbor voliti. Zbor je oskerboval vse tekoče zadeve,
vradnike volil, davke razpisoval, nove postave sklepal,
vojske napovedoval i. t. d. — pa vse je moglo v poter-
jenje deržavljanom predloženo bili, kteri so se v take
namene po več tavžent in vsacih 10 dni po enkrat
sošli ali na tergu ali pa v to sozidani izbani. Arhonti
so po starem ostali iz plemenitnikov v oskerbništvo ver¬
nih, vojniških in sodnjiških zadev. Za kervavo sodbo
in pravico med deržavljani je bilo, razun sodnikov pod
predsedništvom arhdntov, še 6000 prisežnikov. Nar
vikši sodnija je pa bil zbor, areopag  imenovan, obsto-

91

ječ iz nar pošteniših, skušenih in zasluženih arhontov.
Tega zbora velika dolžnost je bila, čuti nad izrejevanjem
mladosti, nad pridnim, poštenim in pristojnim obnašanjem
vsili deržavljanov; čuti, da bi se nepotrebnemu kinču,
potrati in zapravljivnosti v okom prišlo. Kervavo sod-
ništvo je sam areopag oskerboval brez razsodbe in po-
terjenja deržavljanov; v černi noči in pod milim nebom
je tožnika in zatoženca zaslišal, ki sta mogla s kratki¬
mi besedami opraviti; po zaslišanju so zborniki metali
čepinice ali v posodo smerti ali v posodo usmiljenja; če
je bilo enako glasov, je vergel še sodnijni sluga če-
pinico v posodo usmiljenja. Ti zbor si je bil tak slavno
ime pravičnosti pridobil, da še drugi vunanji Greki, tudi
Rimci so mu marsikaj v blagovoljno razsodbo predložili.
Apostel Pavel sv. vero oznanovaje, stopi enkrat pred-nj
rekoč : „V vašem mestu vidil sim tempel z napisom : Ne¬
znanemu Bogu — Pole! tegale sim jez zdaj prišel vam
oznanovat 11 ! —

Ni ga bilo še na svetu ljudstva, tako gorečega za
svojo osebno in deržavljansko svobodo, kakor so bili
Atenci; v hranitev svoje svobode so imeli tudi od starih
časov čepinsko sodnijo, to je, ako bi se bil kdo s svojo
modrostjo, bogatijo ali zaslugami tako visoko med njimi
povzdignili, da bi bili sumili ali se bali: češ tile že sa¬
nja ali bi utegnil kadaj oblasti polastiti se in nas pod¬
jarmiti, in ako je 6000 deržavljanov njegovo imenače-
piničo zapisalo, moral je za 10 let v pregnanstvo —
pa pošteno — iti. Po nevošljivosti in zvijačah so Atenci
velikrat nar modrejši in pošteniši možake tako iz domo¬
vine preganjali, vsili pa in v veliki potrebi so jih po na¬
ročnikih ponižno in milo prosili jim odpustiti, nazaj se
verniti, da bi jim s sovetom in pestjo na strani stali
ali vojskovodstvo prevzeli. Nar veči zmota in zabava,
ki ste iz Solonovih vtemeljenih postav zvirale, ste bile,
da vse občne deržavne zadeve so se mogle deržavlja-
nom, na tergu v zbor sklicanim, v razsodbo in poterdbo
predložiti; zakaj na svetu ni bilo še nikolj in nikjer po¬
manjkanja nad takimi ljudmi, kteri prevzetni, termasti,
zviti in sleparski, hočejo več od vsili drugih vediti, v
slednjo reč se vtikati, in vsaki tudi nar jasniši resnici
in pravici se zoperstavljati, in kteri miru ne dajo, dokler
njih ne obvelja. Tako se je tudi na Atenskem tergu
godilo, in scer pogostama, ila, kar je narodni zbor 400
poštenih in od njih samih voljenih mož, kar je areopag,
zbor nar modrejih starih plemenitnikov, na tanjko pre-

92

mislil, za pravo, koristno in potrebno spoznal, so der-
žavljani, od zvitih in podkupljenih sleparjev podšuntani,
omamljeni in zapeljani na tergu zavergli, se s to pi - a-
vico bahali, kasneji pa večkrat tako svojo slepoto s
grenkimi solzami objokovali. Vsi, kteri so želeli v Ate¬
nah kaj visocega, postavimo, vojskovodstvo doseči,so se
deržavijanom prilizovali, jih podkupovali ali mazali, da so
svoj namen dosegli. To pase ni vselej za-nje prav izšlo.

Bolji od temeljnih so bile mnoge deržavljanske So¬
lonove postave. Slednjemu je dal pravico tistega tožiti,
kdor je kogar druzega razžalil. Tistim, ki niso imeli
otrok, je pripustil premoženje samovoljno zapustiti, ko¬
mur so koli liotli; ni šlo tedej več po postavi na bližnjo
žlahto. Kdor je trikrat pred sodnijo pohajanja tožen bil,
ni bil več med poštene štet; tudi sinu, kteri bi bil ded-
šino zapravil, ali kteri bi ne bil hotel svojih staršev
preživiti, niso imeli več poštenega; če bi pa starši ne
bili ga dali nič učiti, ni bil dolžan jih na stare dni pre¬
živiti. Nevesta ni smela, razun treh oblek in malo ba-
renblaga, nobene dote k hiši prinesti. Kdor bi se bil s
zaverženo vlačugarco pečal, ni smel več v zbirališu
stopiti na govorinski stol. Upijanjenega arhonta, so¬
dnika, so k smerti obsodili. Otroci očetov, ki so na
vojski za domovino umerli, so bili do 20  leta na der-
žavne stroške rejeni in učeni, kasneji je tudi postava
bila, da kdor pride iz vojske za domovino hrom ali
kruljev domu, naj ga deržava iz občne denarnice njega
žive dni preživi. Ves nepotrebni ženski kinč ali lišp,
vse potrate pri gostbah, pokopih, še clo pri daritvah,
vse tako je bilo ojstro prepovedano.

Vse deržavljanske Solonove postave so izvirale iz
bitnosti človeške natore, in so se na-njo opirale; po teh
postavah bi bili imeli Atenci svobodno pod svojo vlado
živeti; na razjasnosti uma, na priljudnosti, človečnosti,
ljubezni, in na vsili čednostih, tedej na pravem omika-
nju napredovati, in svojo domovino, ne kot grozoviti
Špartani, ampak kot izobraženi deržavljani moško in ju¬
naško braniti. Dobro seme modrega in domoljubnega So¬
lona je pri Atencih — akoravno nepokojnih in večkrat
razujzdanih — vender toliko dobrega sadu rodilo, da ga
ni bilo še naroda na svetu, kteri bi se bil, kot oni, v
mnogih razmerah in zapopadkih na tako visoko stopnjo
omikanja in priljudnega obnašanja povzdignul. Navada
je bila v Atenah in tudi drugej reči: da ga ni v Atenah
deržavljana, kteri bi ne bil dovelj umen in pripraven,

93

slednjo vradno ali vojniško službo prav opravljati. Pod
Solonom, ki je sam 'slavin pevec bil, in pod njegovimi
postavami, po kterih je za vse skerbel, so začele vse
vednosti, znanstva in žlahne umetnije, kakor lepo po¬
božno petje in ples z muziko v čast bogov, pesništvo,
govorništvo, malarija, zlasti pa štatvarstvo se čedalje
bolj in lepši razcvetovati. S sužnji so zmirej priljud-
niši ravnali; dali so jim si premoženja pridobiti, in se
iz sužnosti odkupiti; mnoge so sami velavniši deržav¬
ljani, kakor je po novi postavi pripušeno bilo, osvobo¬
dili, in jih, zdaj proste še pod svojim varstvom in
oskerbljenjem imeli. Druge so zavolj njih vednost spo¬
štovali, in jih izreditelje svojih otrok v hiše jemali.
Mnogi njih sužnjev so malo ali nič za to zvedili, da se
v sužnosti znajdejo.

Kadar Solon — okoli 600 let pred Krist. — svoje
postave dokonča, jih na lesene table zapisane Atencom
na tergu nabije, in povabi slednjega, kteremu bi se zdelo,
da bi bilo še kaj popraviti, se k njemu oglasiti. To¬
liko Atencov se k njemu shaja, — vsi so bili še mo-
dreji od njega — da se tega naveliča. On poskerbi, da
so se s prisego zavezali, njegove postave, brez vse
premembe, deset let spolnovati, upajoč, da v tem času
se jih bodo privadili, in jih za nar bolje za-se spoznali;
on se odpravi zdaj na daljno pot, gre v Egipt, tudi v
malo Azio, obiše (18. §.) zavolj bogatij slavnega kra¬
lja Kreza v Sardegu, mu da zlat nauk, in pridši nazaj
domu najde, da Pisistrat, njegov prijate!, je ravno na
poti vlado ovreči, in se Atencom vladarja vsiliti. —

V tistih časih — 700 ali 600 let pred Krist. — so
bili skorej v vsili greških deržavah kraljevo oblast overgli,
in plemenitniki ali žlahniki so se bili vlade polastili —
to je bila plemo vlada.  Ali tudi med plemenilniki ni bilo
prave zložnosti; eni se čez druge vzdignejo, jih potla¬
čijo, kakor tudi ljudstvo, da to serce vsili boli; napravili so
tedaj oligarhijo  (7. §.) Deržavljani tega zlo nevoljni
so povsod na punt napravljeni; ako je tedej kakošen bo¬
gat in imeniten žlahnik, želeč, že iz zgolj nevošljivosti,
oligarhe spodkopati, se znal ljudstvu s priliznjenimi be¬
sedami ali s svojimi bogatijami prikupiti, da mu je po¬
magalo oligarhe pregnati, se je tak demagog — slepar
ljudstva — sam sebe v edinega vladarja ljudstva, pa brez
kraljevega imena, ki je bilo Grekom zoperno, povzdignili.
Tako so deržavljani namesti svobodne vlade, ktera jim
je bila od tacih sleparjev obečana, edinegagospodovavca

94

dobili, da je treba bilo, ali nov punt vzdigniti, ali se
novemu vladarju podvreči. Ljudstva nevoljne po novih
puntih deržavljansko kri med sabo prelivati, so se ve¬
čidel tacim vsiljenim vladarjem podvergle, upaje da jih
bodo prav vladali. Take vladarje so tačas tirane  ime¬
novali, pa niso bili kratko nikar vsi grozoviti trinogi,
marveč dostikrat prav modri, pridni, pravični in zlo
slavni gospodovavci. Tirani pa niso nikjer dolgo ob¬
stali; njih sinovi, pozabivši, po kaki poti so njih očetje
vlado dosegli, se prevzamejo, da jih ljudstva sovražijo.
Popred pregnani oligarhi sc z ljudstvaini sklenejo, in jih
še s pomočjo Špartanov — kteri, sami žlahni, radi ple-
menitnike podpirajo — povsod zapodijo, misleč, da bodo
za naprej oni vladali; ali namest oligarhij, se povsod
deržavljanske ali ljudovlade — republike — vpeljejo in
vterdijo.

Pisistrat,  Solonov prijatel, je bil nar velavniši
mestnjan v Atenah, lepe postave in nedopovedljivo pri¬
jetnega obnašanja, kar je v Atenah visoko cenjeno bilo;
on je bil tako govornišk, da je slednjega, kar je koli
hotel, tudi uveril; poleg tega še tako bogat, da ni še
nikoli noben po toliko denarjev izdal; kadar je iz doma
šel, je bil do ubozili tako usmiljen, da je po več nje¬
govih sužnjev za njim šlo, ki so iz polnih žepov in mo-
šinj denarjev vsim, kteri so prosili, metali; tudi doma
je skrivoma — veliko dobrega ubogim storil. Tako kra¬
sne, pa vsim odperte verte je dal narediti, da ni bilo
še tacih viditi; vse sadje v njih je vsim na ponudo
stalo. Zgovoren in z vsakim priljuden, je posebno po-
hlevin proti nižejim, in je nima, kot drugi visoki Atenci,
clo nobene prevzetnosti v sebi. Pa pri vsili teh tako
žlahnih in svetlih lastnostih je bil vladogladen in časti-
žejen, da ne noben drug tako. S svojimi lepimi last¬
nostmi se je hotel le Atencom prikupiti, pa bi jih bil
osleparil in zadnjič njih vladar ali kralj postal.

Zdaj pride Solon  nazaj domu, berž ga spozna,
in on — pravičen postavodajavec — mu prijazno reče:
„nikar soderžavljanov tako slepariti". Ker to nič ne zda,
mu večkrat pričo družili svoje misli odkritoserčno na¬
znanja rekoč: „Pisistrat, Pisistrat! ako bi ne bil ti tako
vlade- in častilakomen, bi bil nar bolji deržavljan v
Atenah!

Tisti čas je Tespis z nekterimi, po starojunaško
oblečenimi tovarši marsiktere stare zgodbe posnemovaje
perve komedije na vozu po Atenskih tergih in ulicah

95

igral; obraze so si bili igravci z drožjami namazali.
Solon ga enkrat javno popraša: „ali se ne sramuješ ta-
cih laži ljudstvu razlagati?“ Tespis mu odgovori: „to
so laži z norčijami, ktere nobenemu ne škodijo." Na to
vdari Solon s palico ob tla, rekoč: „če pustimo laži za
šalo, se bodo tudi resne reči mešale."

Solonove besede se berž spolnijo. Kadar se je
Pisistratu zdelo, daje  Atence svoje poštenosti zadosti
prepričal, se pripelje enega dne z mezgi na lerg; on
zlo kervav, mezgi pa hudo pobiti; ljudje se stekajo od
vsili strani, on jim kaže svoje kervavine, jim pove, da
sovražniki ljudstva ga zalezujejo, da so mu to naklonili,
in da si ni v. Atenah več zvest svojega živlenja. Solon
pride tudi poleg in reče: „uikar mu ne verjemite, vas
če oslepariti in naš vladar postati". Ali omamljeni vsi
Solona ne poslušajo. Za malo časa pokličejo deržav-
ljane v zbor; eden njegovih skrivnih prijatlov stopi na
govorinski stol in jim da sovet: „naj se da Pisistratu
50 dobro oroženih mož v životno stražo in brambo", —
enoglasno se mu to dovoli. Zdaj si skrivaj stražo po¬
množi in se mestnega grada ali terdnjave brez vse
overe polasti, bodi si da niso imeli serca, ali bodi si,
da so dobre vlade od njega pričakovali. Enkrat povabi
Atence, naj se dobro oroženi na tergu snidejo. On stopi
na govorinski stol, čuti rožlanje orožja poprosi med
govoram vse orožje na neki naznanjeni kraj položiti in
se berž k poslušanju verniti. To storivši poslušajo
njegovo dolgo in ganljivo govorjenje, med tem so bili
pa njegovi zvesti stražniki Atencom vse orožje pobrali.
Tako je postal brez prelivanja kervi njih gospod.

Solon skliče tudi Atence v zbirališe, še enkrat si
prizadeva jim oči odpreti, pa pridgal je gluhim ušesom.
Vidši, da nič ne opravi, verže nevoljno orožje preč re¬
koč: zadosti sim za postave in za dobro domovine sker-
bel." On gre, da ga ni bilo več nazaj v Atene, in
umerje na otoku Cipro.

Ako  je bil ravno Pisistrat  od zopernikov, ki so
na njegov stol vsesti se h o tl i, večkrat pregnan, jih je
vender s pomočjo prijatlov premagal, in je 16 let Atence
slavno vladal; zakaj, on je bil v resnici dobrotljivega
in usmiljenega serca; skerbel je, kar mu je bilo koli mo¬
goče vsim vstreči; Solonove vstavne in deržavljanske
postave in pravice je Atencom poterdil, in vsako novo
postavo je dal zborom in ljudstvu  v razsodbo in po-
terditev. Znanstva in umetnije je vedno podpiral; pe~

96

snike, umetnike in sploh vse učene je resnično spoštoval;
da so Atenci pod njim kar lepo napredovali.

Pišistr at umerje v visoki starosti, in njegova
sinova H ipia in Hiparh nastopita vladarstvo. V lepi
zložnosti vladata Atence z veliko slavo; vse ju čislja,
ker sta bila verlo lepega in poštenega obnašanja. Pod
njima so kmetijstvo, obertnije, umetnije, pesništvo in
druge učenstva cvele, da še ne nikoli tako. Mesto Atene
čedalje lepši in krasniši postaja, ker več zalih tempel-
nov z lepimi stebri in primerjenimi podlopami, in vse
iz marmorja sozidajo; okinčijo jih od znotrej in zvunej
z drazimi marmeljnastimi ali bronenimi podobami mnogih
bogov in boginj. Atenci bi si ne bili nikoli bolji vlade
želeli, ako bi bila brata vselej tako modra in pametna
ostala.

Hiparh, nekoliko prenagel, razžali hudo nekega
Harmodija; ti se zaroti' s svojim prijatlom Aristo-
giton-om, da skleneta oba vladarja umoriti. Po po¬
moti umore samega Hiparha, in ostali Hipia razsaja
zdaj strašno v Atenah, prelije kar veliko kcrvi imenit¬
nih Atencov, od kterih se 'mu zdi, da so bili z vstaj¬
niki zastopljeni. Kadar tisti pregnanci, ki so mogli pred
Pisistratom bežati, zvedo, kaj se v Atenah godi, si vse
prizadevajo Špartance zoper Hipia spodbosti; obljubijo
pogoreli tempel v Delfi še krasniši sozidati kakor je
bil popred, če bodo Špartani Hipia z vojsko napadli.
Delfiški Apolon v teh časih vselej Špartanom na njih
vprašanja odgovorja: „Blagor špartanom, če bodo Aten-
com k njih svobodi pripomogli/ 4  Kleomenez, Špartanski
kralj, pride, Hipia strašno zgrabi in premaga, da mora
iz Aten bežati. Atenci zdaj svobodni, nočejo več od
nobenega vladarja ali kralja slišati, in tisti, ki so bili
vojsko podkurili, nič ne dosežejo. Atenci zaveržejo vse
Solonove postave, ktere so bile plemenitnikom kakošne
predpravice podelile, si osnovajo čisto ljudovlado—re¬
publiko; si pomnože narodni zbor do 500 udov; ne vo¬
lijo več za vrade ali službe, ampak srečkajo za-nje.
Tako omikani so bili, da je slednji, kakor ga je srečka
zadela, lahko slednjo službo oskerboval. Špartani pa,
kteri so liotli le žlahnikom pomagati in jih povzdigniti,
vidši da pri Atencih, v resnici osvobodenih, je nimajo
nobene veljave in oblasti, se zdaj vojske kesajo, Atence
zavidvajo, jim svobode ne privošijo, in iz tega sescimi
in vname med tema dvema Ijudstvama sovraštvo, ki
terpi in se vleče veliko let.

97

Homer je bil s svojo „IIiado“ in „Odisejo“ Greke
tako močno k pesništvu spodbodel, da je čedalje več za
njim noter do Atenske ljudovlade pesnikov bilo. Eni so
lepe pesmenije skladali v bogočastje:  take imenujejo
himne;  drugi so prepevali slavne junaške dela:  tem
pravijo epiške  pesmenije; nektere je bolj veselilo svojo
ljubezin, vesele, žalostne ali druge serčne čutleje na-
znanovati: takim pravijo liriške pesmenije;  zepet
drugi so pisali zabavljice, basni in druge podučivne
pesmenije. Pevci tega časa hodijo tudi že v Delfi ali v
Olimpio za stavo, to je, za slavni venec pet; pesnikom
so dajali ali jih venčali z lavorom.

Arhiloh,  iz otoka Paros,  verže enkrat v boju
škit od sebe in beži proč. Vse ga zasramuje; zdaj piše
zasramovavcom zajedljive zabavljice, da ga iz domovine
spodijo. Špartani, h kterim pride, ga zasmehujejo in
preganjajo zato, ker je rekel: da v bojuje  boljši škit
kakor življenje zavreči. On zdaj ne ve kam se djati.
Spiše Herkuiju častivno pesem, pride v Olimpio, komaj
da ga vzamejo med pesnike, ki se imajo š petjem me¬
rili. On zapoje svojo krasno zloženo pesem, in s takim
dopadljivim in ganljivim glasom, da mu vsi poslušavci
in sodniki pred vsimi druzimi predstvo spoznajo, ga z
lavorom venčajo, da doseže nar veči čast, za ktero so
se Grcki na vso moč poganjali; sedaj se povsod na nje¬
govo plašnost v vojski pozabi, in on slovi kot venčan
pesnik po svetu.

Ob tistih časih je bilo po Grecii in njenih naselit¬
vah že semtertje veliko modrih in učenih mož; nektere
čednega obnašanja in visoko spoštovane so šteli med
sedem greš kih modrijanov.  Od slednjega leteh
so Greki vedili kak lep in moder izrek povedati. Od So¬
lona  ga že vemo, ki ga je izrekel Krezu v Sardu:
da nihče se ne more srečnega imenovati, do¬
kler  živi. Tales  iz Mileta na Jonskem, Likurgov pri¬
jate!, je navadno rekel: kdor hoče biti srečen, naj
se tega ogiblje, kar nad druzimi graja. Bija,
iz Prijene na Jonskem, ko vidi, kadar ima mesto ob-
leženo biti, da vsi beže in neso sabo kar si upajo, gre
sam prazen iz mesta, in drugim, kteri ga prašajo, za¬
kaj nič ne nese, odgovorja: vse svoje sabo nosim.
Pitak,  iz Mitilene, je slednjemu svetoval, toliko do¬
brega storiti, kolikor se koli da. Kleobul  iz
Roda, dobrotljiv vladar, je učil, da gre prijatlom
in neprijatiom dobro storiti. Kilo  iz Šparte, zlo

98

častitljiv Efor, je rekel, (la tri reči so človeku nar
težeji, namreč: skrivnosti zamolčati, čas pridno
obračati in razžaljenja s poterpljenjem prena¬
šati. Periander, iz Korinta,  nipohajenja ne
potrate terpel.

Pri mestu Miletu na Jonskem se eni z ribči zmenijo,
da za neke jim dane denarje bo vse njih, kar bodo
ribči z mrežo iz morja potegnili: ribči privlečejo zdaj
razun nekih rib tudi zlat trinog. Velik prepir vstane,
čigav da bo zlati trinog; nihče, tudi sodniki sine  upajo
pravde razsoditi; Delfiški Apolon pa, pred kterega pravdo
prinesti, razsodi: da zlati trinog gre nar m odre j emu
na svetu.  Miletani spoznajo Talesa,  svojega rojaka,
za nar modrejšega in mu dajo trinog; ti se nevrednega
spozna in ga pošle Bi atu, Bia Pitaku,  in trinog gre
tako naprej, dokler ne pride do Solona;  tudi ti se nar
modrejega ne spozna in ga pošle Apolonu  v Delfi.

Ob tistih časih je živel tudi Ezop,  iz Frigie v
mali Azii doma, ti je bil zlo spačenega in neprijetnega
života, bil je visocih ram, špičaste glave, ki mu je med
ramama čepela; velicega, mu doli visečega trebuha; poleg
tega je bil še gerbast, šepast in je tako jecljal, da gaje
bilo komej razumeti. Pri tacern napčnem životu je pa bil
posebno bistrega uma; svojega stanu je bil sužinj, pri
vsem tem zmiraj veselega serca. Kadar je hotel dober
nauk dati, je vselej govoreče živali  vpeljal in od
njih podučljivno basin ali storijo povedal. Esopove ba¬
sni, akoravno ne od njega zapisane, so vendar narberže
z mnogimi dokladami do naše dobe prišle, in marsikte-
rega še razveselivno poduče.

25. §. Grehi na naj rikši stopnji svoje možato
zaslužene slave.

Cir,  perzianski kralj, si je bil vse predaziatske
dežele z malo Azio vred podvergel; vse greške ali jon¬
ske naselitve na bregovih in otokih maleAzie so mu mo¬
gle davk plačevati, vladane so pa bile po lastnih ple-
menitnikih, ktere so jim perzianski kralji ali njih satrapi,
kot kneze ali vladarje stavili. D ari,  njegov zet, seje
bil še clo s svojo močjo v Europo vrinul. Ko je bil
namreč s Ščiti vojsko nastavil, je ob enem podvergel
svoji oblasti Tracio in Mače  do  ni  o,  dve zlo veliki
in Grekom ravno za herbtom ležeči deželi. Al s Ščiti
nič ne opravi, marveč mora s sostradano armado pote-

peno domu bežati. Milciad,  ki je pri atenskih od
njega izpeljanih naselitvah v Tracii nektere posestva
imel in zategavoljo Dariu podložnik bil, je moral z
mnogimi druzimi jonskimi knezi most čez Donovo varo¬
vati; on jim da sovet most razdreti, da bi Dari čež-nj
nazaj ne mogel, z armado poginul, in da bi ob enem
tako vse greške naselitve v mali Azii osvobodene in sa-
mostalne postale. Ali jonski knezi, bodi si, da so bili v
svoje službe zaljubljeni, ali da so se Dana bali, ali da so se
mu hotli še prikupiti, mosta ne razdro, marveč še Mil-
ciada Dariu ovadijo, da je moral v Atene bežati.

Pri vsem tem se Jonci  svoje nekdanje svobode in
samostalnosti pogostama spomnijo, in zadnjič Dariu
spuntajo (18. §.), vzamejo in sožgo Sardez , stolno mesto
satrapa, zadnjič pa onemorejo, da jih Perziani sopet
podjarmijo, njih glavno in bogato mesto Milet  končajo
in njih veljake, kar jih vlove, odpeljejo, kterim pa ven¬
dar Dari  milost skaže, in jim da v družili krajih svo¬
jega velicega kraljestva naseliti se.

Kakor berž se Jonci Perzianom upuntajo, prosijo
vse greške deržave v Europi: naj bi jim v ti vojski po¬
magale. Aristagora,  Mileški knez, ki domoljubja
nadušen je liil punt vzdignul, je prišel sam v Atene
pomoči prosit, in Atenci  mu obljubijo in v resnici po¬
šljejo 20 vojnišnih bark na pomoč. Eretriani,  aten¬
ski sosedje čez vodo, dajo tudi domoljubno nekaj bark.
Pri Špartanih pa Aristagora nič ne opravi; zakaj, ko
jim na njih vprašanje: kako delječ je od Šparte do Suze,
glavnega perzianskega mesta? odgovori, da blizo šti¬
rih mescev hoda, mu rečejo: „o ti, dobri prijatel, iz Mi¬
leta ! idi in poskerbi, da pred sončnim zahodom iz Šparte
prideš, po naših postavah se ne smemo zunej dežele
vojskovati." Zdaj gre Aristagora  še skrivej k njih
kralju Kleomenu,  mu ponuja 20,40, 60 zadnjič celo
80,000 11., da bi mu Špartani pomagali, ali Gor go,
Kleomenova hči, ki je edina pričijoča bila, reče očetu:
„oče, ne poslušajte ptujca, da vas ne spodkupi." Kleo-
mena ta beseda nedolžne hčere tako gane, da vstane
in ptujcu reče, naj gre svojo pot. Zavolj velicih raz-
pertij med jonskimi Greki, ki so se Dariu spuntali, jim
Atenci ne morejo jako pomagati; kmalo se domiivernejo;
zavolj svojih razpartij so bili pa tudi berž od Perzia-
nov premagani in vnovič podjarmljeni.

Iz te majhne pomoči, ktero so bili Atenci Jon-
com  poslali in ktera ni clo nič zdala, je zrasla — ka-

7 *

100

kor iz iskrice velik oginj — huda zamera, in iz zamere
strašna vojska. Dari ni mogel pozabiti, da Atenci so
se bili prederznili Joncom na pomoč priti in da v tem
puntu je bilo slavno mesto Sarde  z sožgano. Pa tudi
Hipia,  pregnan iz Aten, kterega je bil D ari na svoj
dvor vzel, ga je zoper Atence šuutal in k vojski nad¬
nje spodbadal tako, da je Dari enemu svojih služabnikov
zapovedal mu vsaki dan pri kosilu glasno reči: ,,gospod,
spomni se Atencov! K

Dari  sklene ne le samo Atence,  ampak celo
Grecio  pod svoje krilo spraviti. V  ti namen pošle na¬
ročnike od vsih greških deržav vode in zemlje  tirjati,
— v znamnje njih podveržnosti in pokoršine. Nektere
majhne deržave, zlasti na otocih, dajo tirjano; Špar-
tani  pa veržejo naročnike v kapnico. Atenci  so na
sovet mladega Temistokla  Greka k smerti obsodili,
ki jim je tako tirjanje v njih jezik prestavil. Dan’ tega
strašno hud,  daMardoniu, svojemu zetu, veliko armado
in veljavno brodovje. Ali hudi viharji brodovje razbijejo
in strašno razkrope; divji Traciani armado pomore, da
Mardoni, sam ranjen , komaj z malo vojaki, brez da bi bil
kterega le vidil, v Azio uide. Ko bi ne bil kraljev zet,
bi se mu bila menda huda godila.

To D a rla še bolj ogreje. Nekoliko iz sramote ne¬
koliko iz togote se zdaj na vso moč napravlja, in pošle
drugo leto strašno veliko brodovje, z vojaki nanizano,
naravnost proti Atenam. Spotoma vzamejo Perziani
mnoge otoke, razdenejo po serčni zoperstavi Eretrio,
mesto na otpku pred Atenami, ropajo in požigajo po
vsem otoku, in veljake, kar jih vlove, oklenjene sabo
vzamejo. Etriani  so bili namreč, kakor Atenci, jon¬
skim puntarjem nekaj pomoči poslali.

V tako velikem strahu pošiljajo Atenci na vse kraje
zaveze in pomoči prosit. Eni so jim bili že nekoliko
zavidni zavolj njih poprejšnega ponosnega obnašanja in
jim nič ne obljubijo; drugi groze prevzeti se Perzianov
boje, jim tudi nič ne pošlejo. Špar  ta ni  jim obljubijo
pomoči, pa po zapopadkih njih vere ne pred  mlajem;
do mlaja je pa bilo še tri tedne. Le Platejci jim dajo 1000
mož. Doma vkup spravijo, kar koli morejo, s sužnji
skupej 10,000 mož. Te izroče Kalim ahu,  pod kterem
naj 10 poveljnikov, po versti vsak dan drug, jim za¬
poveduje, in to le iz gol strahu, češ, da bi si edini po¬
veljnik Atencov ki ne podvergel.

Perziani stopijo zdaj v velikem številu na suho,

101

ved milj nad Atenami na planjavi Maraton. Atenci
se vzdignejo njim nasprot, in pridši blizo planjave se
prepričajo, da jih je silno dosti. Večini poveljnikov se
zdi zlo nevarno jih tukaj napasti, menijo se že med
sabo, da treba je vmakniti se in v mesto bežati, tudi
Kalimah,  čuvaje nad poveljniki, je te misli.^ Tu
stopi Milciad  naprej ter z vso serčnostjo reče Kali-
mahu:  „tukej se moramo vdariti, dokler se še Perziani
našega imena boje in nas spoštujejo; če bomo pred
njimi plašno bežali, se nas ne bodo več bali, jo bodo
serčno za nami vderli, nas v Atenah oblegli in zadnjič
pregnanemu Hipiu,  kterega smo se komaj znebili in ki
ga sabo imajo, izročili, da bomo zopet v njegovo suž-
nost padli; nikar se tedaj obotavljati, zedinimo se za boj!
ti sklep razsodi svobodo Helencov;  ako se bomo
obotovljali, bi utegnili naši zavezniki eden za drugem
odpadati." Kalimah  poterdi Milciadove besede. Na to
reče Ar isti  d:  „Poslušajte me, moji prijatli! Atenci so
deset  izmed nas postavili, da bi se pod Kalimahom v
poveljništvu vsaki dan verstili; jez se ne bom primer¬
jal našemu skušenemu bratu Milciadu;  on jePerziane
vidil pri mostu čez Donavo in jih dobro pozna; kadar
me bo tedaj koli versta poveijništva zadela, se bom
njemu  vmaknul. Kdor zmed vas otetja domovine želi,
naj se vmakne temu junaku kot jez." Noben poveljni¬
kov ni hotel manj moder od žlahnodušnega Aristida biti,
vsi poveljništvo Milciadu  izroče in se dajo pod nje¬
govim vodstvom v bitvo peljati.

Potem, ko je orakel srečo obetal, se pomakne
Milciad  s svojo armado nekoliko napre, ostane med
morskim bregom in hribom, obe krili dobro zaseče, da
bi mu konjiki za herbet ne vderli, in postavi sužnje v
sredo. Perziani se jim spervega posmehujejo, zdaj še
clo sredo prebijejo; al na levi in desni Helenci zmagajo,
in obernivši se, še tiste zajmejo, ki so jim bili sredo
prebili. Njih truma podi pred sabo desetkrat veči ar¬
mado, da vse beži prednjimi na morski breg in v barke.
Greki jim vzamejo še sedem brodov. Eden prileti iz
boriša v Atene, se tako zasopi, da na tergu zakričaje:
„Atenci! veselite se, zmagali smo," — pade in umerje.

Bojiše je pokrito s pobitimi  sovražniki, med
njimi tudi kervoločni Hipia;  pa tudi Atenci so zgu¬
bili Kal im aha in dva poveljnika; v taborišu najdejo
nezmerne zaloge in zaklade da so čuda veliko plena
domu privlekli. Najdejo tudi železja, v kterih so imeli

102

vklenjeni v Perzio odpeljani biti, inmarmelj, kterega so
bili Perziani seboj pripeljali, si iz njega večin spominek
svoje — kakor so upali — gotove zmage postaviti. Zdaj
pridejo Špartani na bojno polje, vidši pa, da je že vse
dokončano, se vernejo domu. Perzianci se peljejo okoli
nekega prednosa, upajo, da bodo Helencom  zaherb-
tom Atene brez brambe našli in vzeli; ali Milciad  to
zvedši, jih prehita, in se s svojimi na breg Atenom na-
sprot postavi. Perziani pa ga nimajo več serca na suho
stopiti, se peljejo naravnost domu in izroče Dariu tiste
Eretriane, ki so jih bili, njih mesto pokonča vsi, polo¬
vili, poklenili in seboj vzeli. D ari pa jim skaže milost
jih veli odkleniti, in jim da drugej v svojem kraljestvu
se naseliti. Take milosti bi menda Helenci ne bili takrat
še nobenemu Perzianu skazali.

Nad Atenci  se vidi, kako zamore domoljubje
deržavljane k junakoserčnosti spodbosti, da njih malo
je desetkrat veči armado tako premagalo, da so Per¬
ziani pred njimi tekli in bežali kot razkropljene ovce
pred volkom.

Preteklo je že čez 2000 let, od kar so umni voj¬
skovodji, da bi svoje armade k enaki junakoserčnosti
ogreli, v svojih ogovorih pred boji jim slavne Atence v
spomin klicali. Večnega spomina vredna zmaga na M a-
r a tonu  se je leta 490 pred Krist, zgodila. Atenci so
iz enacega marmeljna, kterega so bili Perziani za-se
pripeljali, na planjavi Mar a ton s ki večin spominik svoje
imenitne zmage postavili; na bojnem polju so bogovom
veliko darovali; dali so na občne stroške podobo zmage
narediti, na kteri so se Milciad in drugi poveljniki do¬
bro spoznali in razločili. To jim je bila nar veči čast
in zahvala. Milciada peljejo v mesto v krasni pročesii,
kričaje: „ti je naš rešitelj." In še veliko let obhajajo
z veiiko slovesnostjo dan Maratonske zmage. Le sam
Temistokel  se pri vsih veselicah zlo klaverno derži;
prijatli ga prašajo: kaj mu je? — odgovori jim, da
Milciadova slava mu ne da spati. Tako častilakomen
je bil.

Kakor visoko pa so Atenci Milciada povzdigovali in
častili, tako berž so ga tudi zavidovali in spodkopovali.
Napravil jih je bil, da so mu dali brodovje 70 bark, ž
njimi otočane, ki so Perzianom zemlje in vode poslali,
kaznovati, znabititudi perzianske brege napasti, in ob¬
ljubil jim je veliko denarjev pripeljati. On napade otok
in mesto Paroz;  nič ne opravi in ranjen z brodovjem

nazaj dotmi pride. Zoperniki njegovi ga hočejo k smerti
obsoditi. Ker hudo ranjen se iie more sam zagovarjati,
izroči to svojemu bratu Tisagoratu,  kteri komaj to¬
liko opravi, da so ga le k povračilu stroškov 80,000 tl.
obsodili. Ker pa ni imel s čem plačati, so ga v ječo
vergli. Njegov sin Kimon,  preubog in nezmožin za
očeta po postavi denarjev šteti, mora tudi v ječo. Svaka
je imel bogatega, ki se ga je usmilil in za-nj plačal.
Milciad  med tem v ječi umerje; sin ga da spodobno
pokopati.

Tako so nehvaležni Atenci svojega otetnika in naj
večega dobrotneka plačali! —

Po smerti Milciada sta dva druga moža v Atenah
si veliko prizadevala nar visokeji spoštovanje in slavo
doseči; bila sta Aristid in Temistokel. Aristida,
kterega blagodušnost je že našim bravcom znana, so
naj pravičnišega v Atenah čislali; s poštenostjo in naj
tanjši vestjo si je hotel lepo ime pridobiti; nikoli ni sve¬
toval ali v česa dovolil, kar bi zoper njegovo vest bilo.
Temistokel  je pa tako močno po slavi hrepenul, daje
doseči se ni vselej krivih pot ogibal; pervi deržavljan
je hotel v Atenah biti,  naj pride iz tega kar če; zato
seje  Atencom prilizoval, jih mamil, da Aristid se bo že
s svojo pravičnostjo nad vse druge povzdignul in njih
vladar ali gospod postal; jih šunta, in skrivaj pod¬
kupuje in napravlja Aristida pregnati. In zares! oslep¬
ljeni Atenci ga po čepinjski sodbi v pregnanstvo po¬
šljejo, zavolj njegove prevelike pravičnosti!-Ari¬

stid gre ravno čez terg, in en kmet, ki ga ne pozna,
stopi k njemu in ga poprosi mu Aristidovo  ime na
čepinico zapisati. „Kaj ti je neki storil?“ ga praša Ari¬
stid.  Odgovori mu kmet:  „mene jezi, da le njega pra¬
vičnega imenujejo, kakor da bi druzega pravičnega v
mestu ne bilo.“ Aristid  mu zapiše svoje  ime, in kmet
teče berž čepinico v posodo vreč. Tako je že nekdaj
nevošljivost  na svetu kraljevala.

Temistokel  pa ni želel le samo pervi in naj gla-
sovitniši deržavljan v Atenah biti, temoč tudi Atence nad
vse druge Helence povzdigniti in jim predstvo v zborih
in vikši poveljništvo v vojskah nakloniti. Greki namreč
v mnogo deržav razdeljeni, so vendar, braniti se, v
zavezah bili, in scer dosihmal pod presedništvom in
vodstvom špartanov. V ti namen in prihodnjo prevago
čez druge napravi Atence, veliko brodovje si omisliti,
in srebro, ki so ga iz nekega rudnika dobivali indosih-

104

mal med sabo razdelovali, v napravo 100 vojskinih bro-
dov oberniti. Atenci mu to tolikanj raji dovole, ker jim
je bil že nekoliko popred z majhnim brodovjem iz ne-
kterih nezvestih otočanov veliko denarjev zmolzel --
brez da bi bil pri tem samega sebe pozabil. On, jasne
pameti, je dobro razumel — česar so bili Greki že sko-
rej pozabili — da perzianske vojske še ni konca, mar¬
več je še le začetjk; da Perzian ni pozabil in nemore
velike zgube na Maratonu  pozabiti; da bo tedej pri¬
šel, nar berže še z veči močjo, se maševat; ako ga
bodo pa Atenci na morju zmagali, se bodo mogli oči-
vidno in gotovo vsi Greki njih vodstvu podvreči. V go-
tovši dosežbo njegovega namena mu prerokuje še Del-
fiški orakel: „da sreča Atencov obstoji v lesenih hišah.“
To so barke:  razlaga Temistokel prerokovanje Aten-
com. —

Dari,  nar močneji kralj na zemlji, ne more v re¬
snici takih dveh zgub pozabiti in sramote prenašati.
Napravlja se k strašni vojski cele tri leta, pa umerje
med tem. Njegov sin Kserkses,  po materi Cirovvnuk,
napravljanje dokonča. On spravi vkup armado, eni pi¬
šejo petih, drugi treh inilionov; gotovo je mogla vender
saj iz poldruzega miliona obstati, in scer iz veliko nje¬
mu podverženih ljudstev in jezikov, kterih slednje dru-
gači oblečeno, drugači orožano, seje  tudi drugači voj¬
skovalo. To je moglo pri bitvah gotovo v veliko zabavo
biti; tudi so šle žene z otroci vred za svojimi možmi
na vojsko. Brodovje njegovo, je obstalo iz l&OOvelicih
vojšinih bark; družili 3000 brodov je bilo pa naprav¬
ljenih v službo armade in brodovja. V Sardezu,
kamor se je bila že vojska sošla, vlove- tri greške
ogleduhe; ali kralj ukaže nekterim častnikom jih po vsem
taborišu peljati in jim vse pokazati, da bodo vedili doma
povedati: kakošna moč se približuje Greško razdjati.

Zdaj tirja Perzian od vsih Grekov zemlje in
vode,  ker pa malo ali nič ne dobi, vre njegova armada,
po dveh čez Helešpont — kjer je nar ožji bil — ver-
ženih mosteh, neprenehoma sedem dni in noči iz Azie
v Europo; vsa druga druhal se je vlekla čez mesta še
30 dni. Vojska gre čez Tracio in Macedonio na
Greško,  in pride brez posebnih zaderžkov do sotišja
ali tesnine pri Termopilah;  zakaj vse greške deržave
do tukaj se jim brez zoperstave podveržejo.

V tako veliki nevarnosti je bil Temistokel  reši¬
telj Grecie. Za časa sklene ožjo zavezo med Špartani

105

in Atenci; pokliče blagodušno Ar is ti d a iz pregnan¬
stva, da bi na brodovji poveljnik bil; pošlje na vse otoke
zaveze in pomoči prosit; eni obljubijo, drugi odpovejo.
G o Ion, vladar mogočne greške naselitve v Si čili i,
obljubi 200 brodov in 30,000 vojakov, ako mu
vojskovodstvo izročijo. Odgovore mu rekoč: vodjev imamo
dovelj, vojakov potrebujemo; ako češ biti vojskovod,
ostani doma s svojimi ljudmi. “ Leonidu,  špartanskemu
kralju, dajo 8000 mož, da bi ž njimi tesnino pri Ter¬
mopilah  zaperl; od ene stram' je bila visoka gora, od
druge močvirje; druge poti pa ni bilo v Peloponez.
Perzian mu veli se podati in orožja se znebiti; ali Leo¬
ni  da  mu prav po lakonsko odgovori: „pridi in vzemi ga.“

On se več dni tako jako s Perziani vojskuje, da
še tudi cvet njih armade, tistih 10,000, ki so jih ne-
umerljive  imenovali, pri njem nič ne opravi. Tako
junaško so se Greki  tukaj obnašali, ali neki grešk iz-
dajavec — izdajavcov na svetu nikdar manjkalo ni —
ovadi Perzianom skrivno stezo, in jih ponoči, skoz
hrastov gojzd, po nji Helencom na herbet pelje. Leo¬
nida,  to zvedši, pošlje berž svojo armado nazaj, ob-
derži le 300 Špartanov, pri ktcrih ostane prostovoljno
tudi 700 Tespijanov,  in se ž njimi vred za domo¬
vino žertva ali posveči. Veliko Perzianov je že poginilo
pred kakor so vsi ti truda in ran popadali; zakaj po po¬
slednji veseli večerji — so v černi noči planili v perziansko
taborišče z namenom, njih kralja vjeti ali umoriti. Pri
zlo velikem vstalem šundru nič ne opravijo, in se vmi-
kujejo zmirej bojevaje nazaj v svojo tesnino. Perziane
morajo zdaj s korobačem na-nje poganjati, ker so jim
pa bili med tem tudi uni po stezi na herbet prišli, so
tukaj vsi leta 480 pred Krist, konec vzeli. Kserkses
zgubi v tem boju dva sina, pa tudi Darieva  dva
sta tukaj mertva ostala. Afiklionski  zbor ( 22 .  §.)
postavi kasneje na tem mestu spominek z napisom : po¬
potnik povej Lacedemonom, da tukej počivamo iz po-
koršine postavam !“  —

Temistokel,  ki je bil od Atencov vojskovodja
izvoljen, jim da sovet, vse žene, otroke in imenje iz
mesta vhitati; močneji izmed njih so mogli na brodovje
iti, in le bolj stari Atenci so v brambo mesta doma
ostali. Perziani pridejo in ga lahko vzamejo, pa vendar
ni bilo še vse zgubljeno; zakaj Helenci so imeli še svoje
brodovje. Ako je ravno dve tretjini brodovja atensko
bilo, se je vendar Temistokel  po starem, zavolj zlo-

106

žnosti med Helenci, špartanskemu vodstvu podvergel.
in Atencom rekel: „zdaj poterpite in molčite; če bomo
mi Atenci se dobro obnesli in Perziane zmagali, mora
za napre predstvo in vodstvo v Grecii naše biti. Po¬
stavili so tedej za vikšega poveljnika brodovja, Špartana
Euribiada,  ki ga ni bil vreden.

Helensko brodovje, potem ko se je že večkrat zo¬
per sovražnike dobro obnašalo, in se na morju bojevati
navadilo, se potegne v proliv ali ozko morje pri Sa¬
laminu.  Tu stopijo poveljniki vkup se posvetovati: kaj
bi bilo storiti? Vikši poveljnik, Špartan Euribiad,  in
mnogi drugi hočejo brodovje h Korintu  peljati, da bi
svojo domovino branili, ali Temistokel  jim reče: „tega
nikar storiti, tukej se ne more perziansko nezmerno
brodovje razprostoriti, tukaj bi ga mi lože zmagali.
Vdari le, reče Euribiadu,  ki je bil, nekoliko že je¬
zen palico vzdignul, — pa poslušaj !“ — Od te ure je
Euribiad  le po njegovem svetu vse povelje dajal.
Temistokel  zvit kot lesica — naznani skrivoma Per-
zianu, da Helenci jo mislijo potegniti na bolj globoko
morje. Kserkses  jih berž — da bi mu ne ušli — na¬
pade, in Helenci zmagajo pod njegovimi očnh — ki je
obupaje na stranskem skalovju stal — njegovo brodovje,
ga razdenejo in pokončajo tako, da je z ostanki raz¬
kropljenega brodovja bežal, in armadi zapovedal,
brez odloga domu se verniti, zakaj Temistokel  mu
je bil tudi skrivaj navedenje dal, kar pa ni bilo res, da
Helenci mu bodo mostove razdjali. V Tesalii  je pustil
Mardonia,  ki se je bil mlademu kralju prilizal, in mu
je bil izročil 300,000 mož.

Mar d oni,  prepričan, da za zmagati ni zadosti ve¬
liko vojakov imeti, hoče zdaj Atence  po naročnikih
podkupiti. Velike obljube jim dela, in jih hoče gospo¬
darje cele Grecie storiti, če od zaveznikov odpadejo.
Aristid  jim pa na to, pričo špartanskih poslancev, od¬
govori : „da Atenci se ne dajo za nobeno zlato, za no¬
bene obljube podkupiti; da ostanejo na večno sovražniki
Perzianov zavolj nadlog, ki so jih celi Grecii naklonili."
On je ukazal tiste strašno prekleti, kteri bi svetovali s
Perziani se pogoditi, ali kteri bi bili izdajavci nad na¬
rodnimi zavezami. To je vsim Grekom grozno dopadlo,
in kamnjali so nekega, ki je svetoval nove Mardo-
nove  poslance zaslišati.

Drugo leto se spet zgrabijo. Greški zavezniki na¬
pravijo armado 70,000 mož pod poveljništvom špartan-

107

skega kralja Pauzania; Aristid je pod-njim Atencom za¬
povedoval. Pri Platei se vdarijo, in Greki Perziane tako
pobijejo v boju, v njih taborišu in na begu, da jih je
bilo komaj 40,000 kopita odneslo. Nikoli več niso Per-
ziani v Europo prišli. Mardoni je bil med mertvimi naj¬
den; nezmerno plena so Greki dobili.

Zdaj vstane med Špar tani in Atenci  hud pre¬
pir, kterim da slava zmage gre? To pokrotiti podpišeta
Pauzania in Aristid,  da slavazmage gre Platej-
com.  — Ravno tisti dan,  kakor pri Platei,  so zma¬
gali tudi Greki v mali Azii  Perziane; oni vdarijo s
svojim brodovjem perziansko, ga razbijejo in razkropijo,
stopijo na suho nasproti Efeza,  pobijejo, premagajo in
zapodijo s pomočjo jonskih Grekov perziansko armado,
in se polastijo v njih taborišu neprecenljivega plena.
Kserkses,  ki seje bil v Sardu  vstavil, je zapovedal
— pa nekoliko prekasno — vse jonske tempelne obro-
pati insožgati in beži domu v svoje glavno mesto Suzo.

Ki  m on  je še leta 469 pred Kristusom Perziane na
morju in na suhem, in sicer na iztoku panlilske reke
Eurimedone  zmagal in z naslednikom Kserksesa,
Artakserksom Longimanom  mir sklenul, pri ktereni
je vsim v perzianskem kraljestvu prebivajočim Grekom,
tedej v celi mali Azii svobodo in samostalnost zgovoril,
pa tudi, da nobena perzianska armada se ne sme čez
tri dni hoda jonskim naselitvam približevati, in nobena
njih vojšinih bark se več v europejske greške morja pri¬
kazati. Od resničnega sklepa tega miru niso še vsi
zgodovinarji prepričani. Ta perzianska vojska je od
pervega jonskega punta čez 50 let terpela.

V  teh vojskah je greški narod, ako ravno po šte¬
vilu majhen, pa dobro zložen in zedinjen, pokazal: koliko
zamorejo svobodni deržavljani zoper sužnje, kteri o svo¬
bodi nobenega zapopadka nimajo in se le prisiljeno vojsku¬
jejo. Te vojske so bile naj čvetečisi dobe greške  slave.

S- 26. Atenska prevaga in nje žalostni nastopki.

Pauzania, Temistokel, Aristid, Kimon,
Perikel, Alcibiad.

Pauzania, špartanski kralj, slavni zmagavec Per-
zianov pri Platei, se je bil iz plena in ropa nezmernih
bogatij polastil. Bolj so mu perzianski zlati, kot domači
železni denarji dopadli; tudi mu ni več domača černo-
kervna juha dišala, ampak živel je potratno kot per-

108

zianski satrap. Steni se je bil pa svojim deželanom in
vsim Grekom zameril. Potem, ko je bil Perzianom še
Bizanc, zdaj Carigrad, vzel, postane izdajnik domo¬
vine proti temu, da so mu bili Perziani obljubili, ga po¬
staviti samovladarja ali satrapa cele Grecie. Ovadenega
po lastnem sužnju pokličejo domu, in vidši zdaj, da
izdaje ne more več tajiti, beži v neki tempel. Špartani,
ki se ga ne postopijo na svetem zgrabiti, zazidajo vrata
in razkrijejo tempel, da je lakote umeri. Njegova lastna
mati je pri terii malovarila, to je, vsega potrebnega k za¬
zidanju prinašala.

Temistokel si je z zmago Perzianov na morju tako
čast in slavo pridobil, da pri olimpiških igrah so vsi
Greki ga spoštovaje pred-njim vstajali, in ga svojega
rešitelja čislali; on sam reče, da tako spoznovanje
vse njegove želje preseže. Kmalo po zmagi pri Platei
reče Atencom razdjano mestno obzidje berž ko berž zno-
vič in močneje sozidati. Atenci ga bogajo tako; da de¬
lajo mu na vso moč noč in dan; stari pa, žene in otroci
pri tem čversto malovarijo. Špartani, Atencom nevo-
šljivi, so tega hudi in jih tožijo v občnem zboru rekoč:
„taka terdnjava v Atenah bi utegnila sovražniku, ko bi
v deželo prišel, v središe vsih zalog in vse moči služiti
torej gre Atencom tako obzidanje prepovedati." Na to se
poda sam Temistokel v šparto, in jim naznani, da vse
govorjenje od obzidanja Aten je prazno in le lažnjivo
obrekovanje, da naj se po poslanih naročnikih sami pre¬
pričajo od resničnosti njegovega govorjenja; Atencom
pa skrivaj naroči naročnike tako dolgo pri sebi po sili
obderžati , dokler ne bodo obzidja dokončali. Kadar pa
po skrivnih potih zve, da je obzidanje že doveršeno,
reče Špartanom : „če hočete svoje naročnike iz Aten na¬
zaj imeti, pustite me v miru se na svoj dom verniti."
Te niso mogli Špartani Temistoklu nikoli več pozabiti.

Pozneje so ga v Atenah tožili, da je bil s Pauza-
niom za izdajo Grecie zastopljen, in nagli lahkomiselni
Atenci ga v desetletno pregnanstvo obsodijo. Tako so
tudi Temistokla, velicega vojskovodja in zasluženega
rodoljuba plačali! — On pride iz velicih nevarnost in
mu nastavljenih zaderg srečno k perzianskemu kralju;
ti je bil popred 200 zlatov na njegovo glavo postavil,
zdaj si ga pa tako k sercu vzame, da mu tri mesta v
mali Azii za vžitek da. Ko ga pa kralj nagovarja, da
bi mu pomagal Grecio podjarmiti, pravijo, da si je raji
zavdal, kakor da bi bil izdajavec lastne domovine postal.

109

Špartani, žlalini in jaki vojšaki, so čedalje bolj se
napihovali, zaveznike celo malo obrajtovali in jih zatirali.
Lastnega brodovja niso imeli, pa vendar so tirjali vikši
poveljništvo čez vse vojšine barke zaveznikov; po per-
zianskih vojskah so se bili z denarjem in prijetnišim
živlenjem soznanili; na Likurgove postave, na nekdanjo
treznost in zmernost so pozabili, zlatalakomni in pod¬
kupljivi postali. Atenci nasproti so imeli nar veljavniši
brodovje, s kterim so vselej Perziane premagali. Poleg
tega so bili omikani, priljudni in prijazni; tako se je
primerilo, da po željah in terjatvah vsih Grekov,razun
Špartanov, je počasi predsedništvo v zborih in vikši
povelništvo v vojskah — po obljubi Temistokla — na
Atence prišlo, in to za tolikanj več, ker je bil Pauza-
nia, špartanski kralj, tak izdajnik postal.

Kakor Temistokel po previdnosti in modrosti, je
Aristid  po vesti in poštenosti za blagor Atencov sker-
bel. Tako zaupanje so otočani in vladarji druzih gre-
ških deržav v njega imeli, da so z Atenci po zavezah
ali pogodbah zedinjeni, jim prav radi brodov in denar¬
jev v daljno vojsko s Perziani dajali in pod njih vod¬
stvom se moško bojevali. Sčasoma jim je pa nadležno
bilo za nove barke skerbeti, raji so po več denarjev v
občno denarnico odrajtovali, iz ktere so si Atenci svoje
brodovje zmirej množili. Zadnjič so pa še celo zavezno
denarnico, ktera se je popred v Delozu  hranila, v
Atene pod svoje oči spravili. Aristid  je umeri v tacem
siromaštvu, da so ga hvaležno iz občne denarnice pokopali.

Aristid  je imel nad Kimonom,  sinom Milciada,
vrednega naslednika; s svojim modrim in poštenim ob¬
našanjem sije Kimon  pridobil ljubezin in spoštovanje
Atencov. Premagal je Perziane na suhem, še večkrat pa
na morju, dokler ni bil že omenjenega miru ž njimi skle¬
nili. Svoje veliko premoženje je obračal v krasno olepšanje
atenskega mesta; sozidal je veliko iz lepih stebrov in
primerjene strehe obstoječo lopo, pod ktero so pozneji mo¬
drijani se sprehajaje ukaželnim mladenčem modrostne uke
razlagali. Njegovi čuda lepi verti so bili vsim odperti, in
njegova miza je bila slednji dan prijatlom in ubogim
sosedom pogernjena. Zavolj nasvetovane in poslane po¬
moči Špartanom pri velikem puntu njih helotov, je bil v
pregnanstvo poslan, pa čez malo časa nazaj poklican;
umeri je na otoku Cipro  visoko spoštovan.

Med tem, ko je Kimon kot poveljnik brodovja se
vojskoval, ali v pregnanstvu bil, se vzdigne doma P e-

110

rikcl na tako visoko stopnjo veljave in važnosti, kakor
še nobeni drugi pred njim. Plemenitne kervi, bistrega
uma, in jaki vojskovavec je hrepenel po slavi in umel
jo po kratkih pa gotovih potih doseči. Kadar je v
zboru govoril, je vse za-se ali za svoje mnenje vnel,
tode malokrat  je govoril, zato da bi se ga Atenci naveli¬
čali ne bili; poskerbel je pa, da so njegovi prijatli bolj
pogostoma za-nj govorili. Do tistih časov se je slednji
atenski deržavljan, kterega je versta zadela na vojsko
iti, na svoje  stroške oblekel, orožjal, in se na vojski
preživih Perikel  je pa pervi zamislil in tudi postavo
vpeljal, vse prisežnike, ki so se v sodnije shajali, in
vse vojake na suhem in nabrodovjih iz občne  denarnice
plačevati; s to postavo se je bil nižejim in bolj ubogim
deržavljanom kar prikupil. Počasi počasi se je iz tega
pri vsih Grekih slaba šega vpeljala, da se niso več
sami deržavljani iz domoljubja, ampak da so se njih
plačevani najemniki za-nje vojskovali.

Areopagu je, kot zboru plemenitnikov, vse pred-
stvo vzel, da je za napre le pravde sodil, se pa vder-
žavine reči' nič več vtikal. Iz občne dernarnice je na¬
pravljal v glediših drage igre, in mnoge druge veselice,
kar je atenskemu ljudstvu jako dopadJo. Z enakimi denarji
je podpiral umetnike in veliko skerbel, da so se Atene
kar lepšale; več krasnih tempelnov in lop — se pod
njimi shajati ali sprehajati — je poskerbel sozidati. V
tempelne, lope, tudi na terge šo naredili — vse iz ob¬
čne denarnice — zlo veliko druzih podob bogovom ali
slavnim možem v čast, tako, da kamor se je človek ozerl,
je zale marmornate ali bronene podobe vidik Tudi vse
učene je on podpiral, jih v svojo hišo jemal, in jih go¬
stil. Perikleva  doba je bila v Atenah in v celi Gre¬
di nar slavniši v obziru znanosti, učenosti, umetnije in
splošnega omikanja. Čuda denarjev se je bilo v Atenah
na žlahne umetnije raztrosilo, nekoliko iz občne denar¬
nice vsih zaveznikov, nekoliko so mogli pa Atencom pod-
verženi otoki in druge mesta na vsakletnem davku pla¬
čevati.

Zavezniki hudo godernjajo zoper Perikla in Atence,
da jim denarje iz občne skrinje, namenjene in zložene v
prihodnje potrebne vojske, z olepšanjem Aten zaprav¬
ljajo; ali Perikel jim odgovori: da Atenci imajo že za¬
dostno brodovje v brambo vsih zaveznikov, da oni do¬
bri stoje za denarnico in potrebno brodovje za vsako
vojsko, da je bolj prav denarje dati umetnikom v

111

zaslužek, kakor da bi mertvi v skrinji ležali. Zavez¬
niki se pa ne dajo s tem pokrotiti, marveč so jeli
Atence kot krivične grabež hudo sovražiti, špartani,
nekdaj predsedniki v zborih in poveljniki na vojskah, so
se bili prevzeli, zaveznike malo cenili in jih še zatirali.
Zatorej so bili vsi od njih odpadli, in se vodstvu in
predvladi Atencov podvergli. Kmalo pa so Atenci po
enacih potih predsedništvo in vikši poveljnišlvo zgubili.
Špartani so namreč pritacih okoljšinah komej čakali, da
bi bili atensko prevagovanje spodkopali, in se ga sami
polastili.

Za Grecio, obstoječo iz mnogih majhnih deržav,
doma na otokih in naselitvah, je vselej nar bolj bilo,
kadar so vse te deržave v ravnovagi bile; vse njih za¬
veze od ktere druge, ali še celo od tretje strani, so se
le iz namena sklepale, ravnovago med njimi obderžati,
da bi ne bila ki ena čez druge prevagovala, in si jih
podvergla. Ali po velicih človeških slabostih se je kar
pogostoma primerilo, da deržava, ktera je med zavez¬
niki na čelu bila, je že kot taka zaveznike nekoliko
gospodovala: poleg tega pa, ker je bila nar močneji,
je še sama ali s pomočjo zaveznikov, si inarsiktero sla-
"beji deržavo, ki ni v njih zavezi bila, podvergla, in jo
vpomnožitev lastne moči zatirala in molzla. Tako so ne¬
kdaj Špartani, tako so zdaj Atenci ravnali; iz prev¬
zetnosti in lakomnosti seje  vselej veliko zabav in
nepokoja zaplodilo, in se je nar več človeške kervi na
svetu prelivalo.

Špartani, ki so se zgolj žlahnike čislali in ki so
imeli kot taki plemovlado, niso mogli nikoli pozabiti, da
kadar so pred 100 leti pomagali Atencom trinoga Hi-
pia zapoditi, si niso bili tile več po starem plemovlade
vpeljali. Zdaj išejo med vsimi Greki zaveznikov zoper
Atence in jih najdejo v deržavah, v kterih so plemenit-
niki vladali; z Atenci pa tisti potegnejo, pri kterih so
ljudovlade vpeljane bile. Greški narod, popred zedi¬
njen, se je iz domoljubja in za svojo svobodo, čez
50 let s Perziani vojskoval, jih na suhem in morju vse¬
lej jako zmagal, jih odpodil, in slavni mir ž njimi skle¬
nili; zdaj pa se po mnogoverstnih strastih med sabo raz¬
kroji in vojsko nastavi, po kteri so vse greške deržave
oslabele in toliko da ne na nič prišle.

Vojska, ktera se zdaj med njimi vname, se imenuje
peloponežka,  in je terpela 27  let. Ako se kralji
med sabo vojskujejo., je od ene ali druge strani še zmi-

112

rej kakšnega usmiljenja ali še celč milosti pričakovati;
tako je Dari Miletanom, lastnim puntarjem, in Eretria-
nom, ki so jim pomagali, milost skazal. Kadar je pa
vojska med plemo- ali Jjudovladami, oslepijo ljudje po
strastih, da zatajijo vse človeške občutljeje, in posta¬
nejo liuji od divje zverine. Greki, zdaj na naj višji
stopnji omikanja in priljudnosti, so bili tako zdivjali, in
so take grozovinstva dopernašali, da zgodovina se sra¬
muje jih v nečast človeštva pripovedovati. Zadosti naj
bo na znanje, dana obeh straneh so vselej in vse vjete
proti pomorili, da celo poslane naročnike, ktere vendar
divji narodi še spoštujejo, so večkrat zajeli in pobili:
edina misel na obeh straneh je bila: ali plavati, ali utoniti.

V ti strašno kervavi vojski, vkteri je vse pod zlo
šlo, ni noben svojega namena dosegel. Špartani so pla¬
nili s svojo armado nad Atence, ti pa, — kterih vojšina
moč je le v velicem brodovju obstala — so pred njimi
v mesto bežali, da je bilo vse njih imenje na kmetih
razdjano in pokončano. V mestu, od sovražnika dozirne
obleženem — pozimi se niso Greki vojskovali — je imel
Perikel  z ljudstvom cele dežele veliko opraviti, ga v
strahu obderžati; vsi tempelni, lope, tergi in ulice so
bili ž njimi natlačeni. Zdaj se še v mestu strašna kuga
vname, in veliko tisuč ljudi pomori, da Perikel, potem,
ko so mu pod očmi trije ljubi sinovi revno poginili, je
sam kuge umeri. Strojar Kleon,  in njemu enaki, se
po smerti Perikla  vzdignejo in vlade polastijo; ve¬
ljakom in imenitnikom vse deržavine stroške v prevelike
davke nakladajo; gorje pa slednjemu, naj bo visok ali
nizek, kdor bi bil čez novo vlado se kaj — tudi skrivaj
— potožil, zakaj povsod so bili ogleduhi in ovadniki na¬
stavljeni. Pri tacih okoljnostih so marsikteri njih zavez¬
nikov premagani bili, ali sami od njih odpadli.

Ob času te občne vojske so tudi v mnogih greških
mestih domači punti vstajali; plemenitniki so semtertje
ljudstvo zatirovali tako, da je vstalo, se jim zoperstavilo,
in da so zmagavci navadno premagance pomorili, in se
njih premoženja polastili. Kjer koli so Špartani zmagali,
so se plemoviade osnovale, in gorje ljudstvu! — Kjer
so pa Atenci Špartane zapodili, se je vselej ljudovlada
vpeljala, in gorje je bilo plemenitnikom ! Po desetih letih
zlo kervave vojske sklenejo pomirje za 50 let s pogo¬
jem, da, kar je kdo privojskoval, mora izročiti, da bo
slednji pri svojem ostal. Sovraštvo je bilo preveliko,
da bi se bili mogli v resnici pokrotiti.

113

Špartani'sklenejo pomirje brez vedenja in pozdrav-
Jjenja Korinčanov, kteri so jim v vojski jako pomagali;
s tem pa so se jim bili tako hudo zamerili, da se Ko-
rinčani z mnogimi druzimi mesti ali deržavami zvežejo,
špartansko prevago v Peloponezu ovreči. Atenski Al-
cibiad  se v to vtakne, in tako se berž nova in še
liuji vojska od poprešnje v Grecii vname.

Alcibiad,  Periklejev sestric, je bil naj bogateji
Atenec, 20 let star, take nedopovedljivo lepe podobe in
postave, da je bil ijubčik vsili moških in žensk; poleg
tega je bil živ, čverst, ponosen in slave žejin, da no¬
ben drug tako; z eno besedo: navdan je bil z vsimi žlah-
nimi lastnostmi, pa tudi z vsimi zaničljivimi napakami.
Med drugim je rad cverkal, ali ljudi' z dlanjo po licih
bil; v Olimpio je bil enkrat poslal sedem napreženih
voz — kar ni bil še noben kralj storil — in je dobil tri
oljkine vence.

Na Talianskem je bilo tičas nar manj 20 greških
deržav; nektere med njimi so bile močne in glasovite
kot Atene ali Šparta; imenovali so jih vse vkup veliko
G reci o. Sirakus,  v Sicilii, je bilo dorsko mesto, in
v zavezi s Špartani. Alcibiad napravi Atence s svojim
oslepljivim govorom, kteremu se ni dalo soperstati, da
bi s svojim slavnim brodovjem in z močno na njem po¬
slano armado se Sirakusa polastili; kar so bili že po-
pred namenili storiti, ko bi jim ne bil modroprevidni Pe-
rikel branil. Alcibiada in dva druga slavna vojšaka v
poveljnike volijo. To noč pred, kakor je brodovje od¬
rinilo, so bile mnoge podobe bogov in boginj po mestu
oskrunjene ali popolnoma razbite; drugi dan vstane ve¬
lik hrup po mestu, da noben drug kot Alcibiad — za-
ničevavec bogov — je tega storil. Ker je bil od So¬
krata prepričan, da je le en Bog, in da greška vera
je prazna, je berž ko ne on to storil. Zdaj  ga, še
popred kakor je armada na Siciliansko stopila, domii
pokličejo, se obdolžene pregrehe odgovoriti. On pa beži
skrivaj v Šparto.

Brodovje je, potem ko so ga bili še podvojili, z
armado vred, pri Sirakusu, v nesrečnih bitvah, tako do
čistega poginilo, da ni bilo več ne tiru ne sledu po njem.
Pervega, kteri je bil to žalostno poročilo v Atene pri¬
nesel, so bili k smerti obsodili; tako prevzetni in bahavni
so še Atenci bili. Kadar so pa natanjko veliko nesrečo
zvedili, jim je bilo serce vpadlo, in ni je bilo v Atenah
hiše, v kteri bi ne bili imeli po kom žalovati. Kadar

8

114

so v Atenah zvedili, da je Alcibiad pri Špartanih, so
ga dali po duhovnih prekleti; neka duhovnica pa reče:
da je postavljena blagosloviti, ne pa preklinjevati. Vzeli
so mu tedaj vse premoženje in mu postavili osramotivn.e
spominke. Pri taki veliki nesreči marsikteri atenski za¬
vezniki odpadajo, drugi se še s Špartani združijo, da
pridejo Atenci'tako še v veči stiske.

Alcibiad se obnaša v Šparti, kakor da bi tam ro¬
jen bil; resnost, varčnost in zmernost so pri njem doma:
sreblje černokervno župo, kakor da bi ne bil še nikolj
nič boljšega pokušal, v in nosi oblačila, iz po persti de¬
belega sukna, kakor Černogorci; misliti bi se moglo, da
— tak lep in bogat mladeneč — ni še nikoli žlahnih ob¬
lačil vidil. Špartane šunta, jih nagovarja Atence z vojsko
napasti, jih uči brodovje si omisliti, in jih tako oslepari,
da ga na Jonskem, kjer so nektere mesta Atencom davk
dajale, vojskovodja postavijo.

Na to godernjajo špartanski poveljniki rekoč: ali
nas bo Atenec  vojskovanja učil? — Špartani pošlejo
tedaj povelje na Jonsko Alcibiada na skrivnem umoriti.
On pa je to za časa zvedil, in jo je k Tisafernu,  per-
zianskemu satrapu v mali Azii, potegnul. V malo dneh
se temu satrapu tako prikupi, ga tako oslepari in oma¬
mi , da je bil on pervi na njegovem dvoru, in vse per-
zianske šege in navade tako terdi, kakor da bi bil njih
kervi. Tis afer  n je hotel po zavezah s Špartani ravno
zdaj veliko brodovje njim na pomoč soper Atence poslati,
ali Alcibiad mu reče: „tega nikar zdaj storiti; pusti jih,
da se med sabo pokoljejo in pomore, potem ti bo lahko
jih pod svoje perute spraviti/ 4  Perzian se zavzame nad
razumnostjo tujca, in vendar tujic drugači govori kot
misli; misiil je Alcibiad tukaj na svojo domovino.

Špartani — kterih kralj Leonida  se je bil pred
75  leti s 300 deželani pri Termopilah  za svobodo
domovine slavno žertval — so pri perzianskem kralju
pomoči soper Atence iskali in jo dosegli. Celo Grecio,
kakor so jo bili Perziani v poslednji vojski posedli, so
mu bili v plačo pomoči obljubili; — tako ilelječ jih je bilo
sovraštvo do Atencov oslepilo in zapeljalo. Vse to je
Alcibiad pomagal Atencom nakloniti, tode zdaj mu slave
lakomnemu v glavo pride, da bi Atencom, svojim deže-
lanom, v vojski pomagal; on se jim skrivaj ponudi, oni
ga prijazno povabijo, in on pride, prevzame vikši po-
veljništvo brodovja, zmaga zopernike v mnogih bitvah;
pride kot zmagavec v At e n e, kjer ga z neznano veliko

115

slovesnostjo sprejmejo. V Atenah stopi na govorinski
stol, in s solzim’ v očeh tak ganljivo govori, da so se
vsim solze vderle. Vse njega osramotivne spominke ver-
žejo zdaj v morje, vzeto premoženje mu izroče, in du¬
hovnim zapovedo prokletstvo preklicati. Vikši duhovin
Teodor pa reče: ,,Če je bil nedolžin, mu ni moje pro¬
kletstvo celo nič škodovalo".

Za malo časa mu izroče znovič vikši poveljništvo
na brodovju, ali eden njegovih podpoveljnikov je bil v
neumno začeti bitvi zmagan; to Alcibiadu tako za zlo
Atenci vzamejo, da je mogel sopet v malo Azio bežati,
in tam je bil, po nevtrudljivem prizadevanju Špartanov,
prisiljene smerti od Perzianov umeri.

V tistem času so imeli Špartani kralja L is and ra,
umnega in zvitega vojskovodja; ti se priliže Čiru  rnla-
jemu, ki je bil tičas kraljev namestnik v celi mali Azii,
da mu je dal veljavno brodovje v pomoč. Atenski po¬
veljniki brodovja, nasledniki Alcibiada, so bili veliki tepci.
Postavili so se bili s svojim brodovjem pri Kozji reki
blizo Tracie, in primerilo se je, da jih Alcibiad iz svo¬
jega grada zagleda. On jezdi k njim , in jim pokaže
veliko nevarnost, v kteri se znajdejo; ali eden zmed
njih mu reče: „tukaj nimaš ti nič govoriti, drugi so, ki
zapovedujejo." „Naj pa bo !“ odgovori on, in jezdi naprej.
Kmalo pride Lis and er z veliko močjo, obleže vse atensko
brodovje, ga zmaga, vzame in zajine 3000 Atcncov s po¬
veljniki vred, ktere so Špartani do poslednjega pomorili.

Zdaj je bilo ob vse atensko brodovje; na suhem
niso že tako nobene moči imeli; nič ni moglo Lisandru
braniti, Atene od morske in suhe strani obleči. Iz cele
dežele so bili Atenci v mesto privreli; veliko pomanjka¬
nje in lakota vstane. V taki obupni sili pošlejo poročnike
v Šparto  zavolj miru. Vsi pooblastenci špartanskih
zaveznikov so bili vkup. Korinčani, Tebančani in drugi
tirjajo, da naj se Atenci z mestom vred pokončajo; le
nekteri so razumeli, da obstoj Atencov je v  zavolj ravno-
vage med Greki potreben; zadnjič so Špartani takole
razsodili: Spodobi se ne žlahnodušnim Grekom , da bi
ljudstvo iz svoje srede, ki je v občnih silah in potrebah
domovini jako'pomagalo, v’sužnost pahnili. Atenci naj
izdajo vse svoje vojšne barke, razun dvanajstih; vse
obzidja — slavne dela Temistoklja in Perikla — naj se
poderejo; vsi pregnanci naj se domu pokličejo; vlada naj
se po špartansko, to je, plemovlada, vpelje, in vojsko¬
vati se ne smejo več drugači, kot po poveljih Špartanov.

116

Svoje življenje ohraniti, se Atenci svobode  zne¬
bijo, in prevzetnemu Lisandru  mestne vrata odpro.
On spravi vkup vse pevce in piskače iz mesta, in med
njih petjem in piskanjem krepke in slavne zidove podi¬
rajo , in vojšne barke žgo. Z nedopovedljivo grozovi¬
tostjo ropajo Špartani po mestu; za tatvino, rop in mo¬
rijo ni je nobene kazni; samLisander ukaže več sto nar
veljavniših Atencov na tergu pomoriti. On pusti posadko
v gradu, in razpusti, ker je konec vojske, vse zavezni¬
ke domu.

Špartani postavijo Atencom 30 vladarjev, ki so bili
po kervi plemenitaži, po obnaši pa brezvestni, lakomni in
kervožejni trinogi. Eden zmed njih, in sicer naj ve¬
ljavnimi atenski plemenitnik, je bil pošten; pa med sabo
ga ne terpe, mogel je na tergu očitno se zavdati. Trinogi
razsajajo v Atenah, da ni izreči; pod njih strahovlado
je neprenehoma kri nedolžnih Atencov, brez razločka
med prostimi in plemenitniki, ščurkoma tekla; njih pre¬
moženja pa so se trinogi polastovaii; vse ječe so bile
natlačene, in veliko jih je bilo po nedolžnem iz Aten
pregnanih. Nikoli in nikjer se ni smelo kar besedice zo¬
per vlado čerhniti; zakaj v slednjem kotu so bili najeti
hudobneži in drugi osleduhi, kteri so trinogom se prili—
zovaje službo ovadnikov opravljali. Ker v tacih okolj-
šinah jih veliko prostovoljno iz Aten  beži, so trinogi
zadnjič pod smertno kaznijo prepovedali iz Aten jo po¬
tegniti. Tebančani, ki so pri sklepu mirii za pokončanje
Atencov glasovali, oznanijo žlahnodušno zdaj postavo,
da slednja njih hiša, ktera bi vbežnega Atenca gostljivo
ne sprejela, bo mogla kazin 1500 gl. plačati, in ko bi
se orožje skozi Tebansko zoper atenske trinoge vozilo,
da nihče ne sme tega braniti. To je bil pervi glas člo¬
večnosti iz Teban.

Trasibul,  ostali atenski poveljnik in jaki domoljub,
nabere v gradu File,  na mejah atenske zemlje, mnogo
atenskih vbežnikov in pregnancov, in jih previdi s po¬
trebnim orožjem. Trinogi to zvedši gredo z vojsko nad-nj;
on jih pa zmaga v boju, v kterem je bil njih predsednik
Kritia  ubit, in zapodi trinoge iz Aten. Špartani pošlejo
scer vojsko zoper Atence, ali njih kralj  P auz  a ni  a II.
vestin in pošten možak, se sam prepriča, da pod tako
strahovlado  ni moč nobenemu obstati; on se pogodi s
Tras  ib  ul  oni, zgovori zapodenim trinogom življenje in
njih premoženje; dovoli Atencom po starem ljudovlado
si osnovati, in gre mirno domu. Trasibul  se poda zdaj

117

s svojo tropo slovesno v Atene, oznani tako občno pri—
zanesbo, da zavolj vsega pretečenega — ki inora po¬
zabljeno biti — se ne sme več ne kaočik kervi preliti,
in nobeden v ječo vreči. On terdi z vso svojo važnostjo
in veljavo to postavo, in tako pokroti Atence. Potem se
ne vtika več v deržavine zadeve, in noče sa vse svoje
zasluge nobenega druzega darila, kakor dvojni oljkini
venec, kterega mu je hvaležna domovina okoli njegovih
senc splela.

27. §. Nova špartanska, potem tebanska prevaga.

Ksenofon  in  10,000 Grekov. Atene znovič
obzidajo. Pelo pida. Epaminonda.

Perziansko kraljestvo, od kar je bilo po Grekih
slavno premagano, je zmirej na moči in veljavi pojemalo,
slabelo in hiralo; satrapi po deželah so svojovoljno vla¬
dali, ljudstvo na vso moč molzli in zatirovali; nezmerne
bogatije po potratah in nesramnih slastih zapravljali, ali
jih v punte zoper kralja obračali.

Cir mlaji,  je bil v mali Azii kraljev namestnik in
je bil dal Špartanom veliko brodovje, s kterim so Atence
pri Kozji reki vničili. Zdaj  je pa namenil svojega star-
jega brata, Artakserksa Mnemona  iz perzianskega
prestola pahniti, da bi se bil on sam na-nj vsedel. V
tak namen mu dajo Šparlani po pogodbi 10,000 najetih
vojakov iz mnogih greških deržav. Ti se vzdignejo in
grcjo zoper Likurgovim postavam čez 400 nemških milj
od doma, in premagajo na babilonski planjavi perziansko
vojsko; tode v tem boju je bil Cir od kralja, svojega
lastnega brata, ubit. Ker Greki se niso hotli podati,
povabi perzianski kralj njih poveljnike k prijazni po-
membi v svoje taborišče. Berž ko pridejo, jih veli po¬
moriti , in njih armadi naznaniti, da mora se podvreči.
Greki volijo berž Ksenofona,  Atenca, v vojskovodja,
in beže berzno iz svojega taborišča, se obernejo pod
njegovim vodstvom proti severju , gredo čez Armenio,
pridejo prek černega morja v Bizanc in tako srečno
domu,  leta 400 pred Kristusom.

Kar so Greki na tem begu po postranskih, neznanih
potih, čez snežnike, hribe, doline in reke, od Perzianov
za njimi hitečimi preganjani, od divjih ljudstev napadani,
pomanjkanja lakote, žeje, mraza in vročine prenesli, je
sam Ksenofon  v svojih naj lepših— „Anabazis K  ime¬
novanih — bukvah popisal. Nad njim se lahko vidi in

118

spozna, koliko zamore učen, omikan in jak človek me-
mo mehkužnih ali divjih ljudi.

Vsi otoki in druge greške deržave so se močno
veselile, da je bilo Atensko  prevagovanje v Grecii
overženo in zaterto. Ali njih veselje se je bilo že v per-
vem letu v veliko žalost, in v občno mermranje spreme¬
nilo. Špartani, pozabivši od ene strani Likurgovo
postavo od prostega in varčnega življenja, od druge pa
ne omikani in priljudni, kakor vsi drugi Greki, so, vse
nezmerne v vojskah pridobljene bogatije potratno in v
živinskih razujzdanostih zapravljaje, čedalje, ne več
po časti, kakor nekdaj, ampak po denarjih hrepeneli,
da ga ni bilo tako lakomnega ljudstva med celim naro¬
dom , kakor so bili oni.

Otočanske in druge deržave so upale, da po zaterti
atenski prevagi bodo svobodne postale; tode Špartani
se obnašajo zdaj ne le na suhem, ampak tudi na morju,
bi rekel, kot edini gospodarji. Samos  si podveržejo,
otoke in druge mesta na morskih bregovih z velikimi davki
obkladajo, in jih hudo zatirajo. To ni bilo še zadosti, —
oni spodkopujejo tudi, kjer koli morejo, po zvijačah in
po sili ljudovlade, in jih namestujejo s plemovladami.
Oni podpirajo očitno grozovitega Dionizi  a,  sirakuške-
ga trinoga, v njegovem nevtrudljivem prizadevanju vse
deržave velike Grecie po najetih divjih vojakih v svojo
sužnost spraviti. Pri tacih okoljnostih ni bilo čuda , da
so si vse greške deržave, zlasti po otokih, nekdanje
atenske prevage ali predvlade zopet želele.

Špartani so perzianskega kralja s pomočjo 10, 000
vojakov, ktere so bili Čiru mlaj  emu  poslali, hudo raz¬
žalili; torej prosijo Atenci zaupno kralja pomoči in jo
tudi dosežejo, svoje mesto in luko sopet obzidali. Satrap
Farnabaz  jim pošlje v ti namen ljudi in veliko denar¬
jev. Zdaj odpadejo vse jonske mesta in otoki od Špar-
tanov, in se zvežejo z Atenci; tako so si ti počasi
novo brodovje napravljali in so bili že dobro na poti,
predsedništvo in vikši poveljništvo v Grecii doseči.

Zavolj ravno v misel vzete zamere je bila med Per-
ziani in Špartani vojska. Špartanski kralj Agezilaj
se v mali Azii s Perziani dobro vojskuje, nemara, da
bi se bil njih kraljestva polastil’, ako bi ne bili Perziani
Atencev, Korinčanov, in mnogih drugih greških deržav
napravili, Špartane doma z vojsko napasti. V taki za¬
bavi in veliki stiski so Špartani prisiljeni s Perziani mir
skleniti; sklenejo ga pa tako, da vse jonske mesta in

119

otoki naj bodo za naprej Perzianom podverženi; vse druge
greške deržave pa in otoki, razun treh, ki imajo Aten-
com davk plačevati, naj bodo in ostanejo na večno svo¬
bodne in samostalne.

Po tem Greke izdajivnem in jih osramotivnem miru
seje  vse zgubilo, zapravilo, kar so bili nekdanji jaki
in glasoviti junaki greškemu narodu privojskovali. An-
talcida,  špartanski poveljnik, je bil tak mir sklenil,
ki se še po njem antalcidški  imenuje. Iz zgolj za¬
vida in sovraštva do Atencov je, brez nobene zmage od
perzianske strani, Jonce, svoje brate, Perzianom pod-
vergel, in pogodbo storil, da perzianski kralj mora po¬
rok biti tega miru. Atenci, sami preveč oslabljeni in
nezmožni, so prisiljeni bili, se tacemu zaničljivemu miru
podvreči.

Špartani, ki so bili v pogodbi miru s Perziani vsim
greškim deržavam svobodo in samostalnost izgovorili in
zagotovili, pa niso sami miru terdili; brezvestni, pre¬
vzetni in lakomni so po predstvu hrepeneli, in zatorej
se v vsaktero zadevo med Greki vtikali. Tebančanom so
po sili ljudovlado overgli, in jo s plemovlado namestili.
Iz tega se vname nova huda vojska med Greki, in po
veliko preliti kervi splavajo Tebančani naj visokeje in
prevagujejo v Gredi. To se je zgodilo in speljalo po
dveh možeh, in je terpelo le, dokler sta ona živela. Ta
dva možaka sta bila Pelo pida in Epaminonda,  od
mladih let tovarša in velika prijatla.

Pelopida  je bil bogat, bistroumen in pogumen,
Epaminonda  pa visokodušen, vojskoznan, in tako pra¬
vičen in ubog kakor nekdaj Aristid; v čutju svoje člo¬
veške veljave in svojih žlahnih in visocih namenov je vse
zaklade, kakor tudi' vse navadne slasti in vžitke zani¬
čeval, in edini plajš, kterega je bil gospodar, mu je bolj
pristjel, kakor vse bogatije sveta. PriLeuktri  sta bila
Špartane tako otepla, da' so ti pervikrat, kar se je ve-
dilo, bežali. V Šparti je pa bila postava : „nepošten naj
bo, in orožje naj se mu pobere, kdor iz boja beži." Za
zdaj je mogla ta postava spati, sicer bi Špartani ne bili
več vojakov imeli, jih na vojsko pošiljati. Po slavni zmagi
priLeuktri gre Epaminonda v Peloponez,  in
osvobodi mnoge ljudstva, ktere so že več sto let pod
težkim špartanskim jarmom zdihovale.

Macedonski kralj nadleguje zlo Tesalčane;  Pe¬
lopida jim gre na pomoč, zmaga Macedonce, zgubi pa
v boju'svoje drago in slavno življenje. V  prevagovanje

180

na morju so si bili tudi Tebančani veljavno brodovje
napravili; to pa Špartane in Atence tako ogreje, da so
jih zedinjeni z vojsko napadli. Epaminonda jih pri
Mantinei  vdari, pa v kervavem boju sulica prileti in
mu persi prebode, ktere železni konec se prelomi in v
njih ostane. Prijatli ga neso v njegov šotor, zdravniki
oznanijo, da, kakor berž se železo iz persi potegne, mora
umreti. Umirajoč je še v veliki skerbi, da bi ne bil
njegov škit kje ostal v rokah sovražnikov. Pokažejo
mu ga, in on ga kušne kot pripomoč slave svoje. V
veliki skerbi je zavolj še terpeče bitve; tode rečejo mu,
da Tebančani  so zmagali. „Prav je — zdihne Epa¬
minonda—zdaj  sim zadosti živel“, — popraša po dveh
prijatlih, reko mu, da sta v boju mertva ostala; on pa
reče: „zdaj Tebančanom le svetovajte, da berž mir na¬
red e “ — in rekoč to si potegne železo iz persi. Pri njim
stoječ prijatel zavpije: „Epaminonda, ti umerješ! — o
da bi nam bil saj kaj otrok zapustil!“ Epaminonda pa
odgovori s poslednjim zdihlejem : „Dve neumerljivi hčeri
zapustim — zmagi pri Leuktri in Mantinei.  In
potem umerje. — Ciceron, slavni rimski modrijan, spozna
Epaminonda pervega možaka cele Grecie.

Po tih poslednjih vojskah so bile vse Greške der-
žave tako onemogle, da so kar rade po Epaminondo-
vem svetu berž mir naredile, njih vojaki so iz boriša
narazin šli in se domu podali. Atenci so hotii še ne-
ktere otoke si podvreči, ali Perziani jim to prepovedo.
Tako so postale vse greške deržave v resnici svobodne
in samostalne; ni je bilo več nobene prevage, nobene
zaveze med njimi. Misliti bi se utegnilo, da zdaj so
prav srečne; ali tako razkrojene in raztergane so v
veliki nevarnosti bile, da bi jih kje Perziani ne podjar¬
mili; toda Perziani so bili tudi na zadnjem koncu; drugi
se je oglasil, ki je to namest njih opravil. Pred pri¬
povedovanjem tega gre pa še na greško izobrazenje, na
njih šege in navade ozreti se.

28. Pogled na greško omikanje, njih zna¬
nosti in umetnije.

Pitagora, Sokrat, Platon, Aristotelj,
Hipokrat, Herodot, Fidia.

Kadar ste bile ^Iliada" in „Odiseja“ od Homera
spisane, je bil že greški jezik očišen, vglajen in tako

131

gibčin, da se je dal mnogoverstne mere v kaj prijetne
verstice ali verze zlagati. Greki, jasnega uma, ganlji¬
vega in veselega serca, so že od neznanih časov v čast
svojih bogov in boginj lepe pesme zlagali, in jihvtem-
pelnih na glasbo ali muziko plesaje popevali. Od kar
so se pa bili z „Iliado“ in „Odisejo“ soznanili, in od
kar je pri njih šega vpeljana bila, da so tudi pesniki
pri javnih igrah, lavorik doseči, svoje pesmenije pred-
birali ali peli, jih je ta šega za pesništvo tako vnemala
in naduševala, da je v več sto letih v jako veliko
in zalo cveteče drevo zrasla tako, da vse nekdanje
rimske in sedanje europejske, nar glasovitiši pesmenije
imajo svojo korenino in predpodobo ali izgled v tem
greškem drevesu, ali v njih pesmenijah. Od sužnja gor
do postavodajavca ali vojskovodja je bilo pri njih v vsili
stanovih pesnikov brez števila, kteri so s svojimi milimi
in ganljivimi pesmami človeka serce mečih', mu divjost
slačili in kar veliko k priljudnosti in človečnosti celega
naroda pripomogli. Kar je nadušen pesnik, naj bo v
Grecii, na otokih ali naselitvah, od zale pesmenije zlo¬
žil ali spisal, je berž postalo občno dobro celega naroda.

Slavne pesnike so Greki visoko spoštovali, kralji
so jih na svoje dvore jemali in jih gostili; tudi so biii
pesniki, ki so za plačilo pesmenije zlagali. Učeni poznajo
greških pesnikov dokaj po imenu, najdejo jih v družili
knjigah Grekov pohvaljene, tode, razun „Iliade“ in Odi¬
seje" je vender od njih pesmenij, glede na njih sila ve¬
liko nekdanjo obširnost, celo malo do naše dobe prišlo.
Nevtrudljivi zob časa jih je zglodal, pa iz tega malega
se je lahko prepričati, da so dostikrat veliki mojstri

Kakor v pesništvu so Greki tudi v raznih zna¬
nostih  napredovali. Od starih časov so imeli mnogo
učenih možakovin modrih postavodajavcov, ki so k omi-
kanju svojega naroda kar veliko pripomogli. Od njih
tako imenovanih in že omenjenih sedem starih modrija¬
nov so nam mnoge modre izreke  v svojih knjigah iz¬
ročili, sicer nam ni od njih lastnih rok pisanega nič do-
šlo. Radovedni in ukaželjni Greki so hodili na nabiro
novih vednost in znanost v Egipt  ali tudi v druge de¬
žele, kjer so koli upali kaj zvediti. Kar so našli so do¬
mu presadili, s svojim duhom navdali in po svoje redili,
da so počasi take znanosti, bi rekel, tujo  podobo zgu-
bivši popolnoma greške  postale. Tako se je zgodilo,
da Europejci še do današnjega dne marsiktere vedno-

122

sti, znanosti in umetnije Grekom, kakor izvirnim znajd-
nikom, pripisujejo, kterih pa oni niso znajdli, temoč le
v svoje greške verte presadili, in jih po svoje obdelo¬
vali.

Pri vsem tem jim gre velika čast zato, kar soumeli
vse s svojim duhom navdati in požlahniti. Greki so nad
vsim modrovali, in v tistih blizo 200 letih od Solona,
atenskega postavodajavca, doli do konca Tebancan-
skega  prevagovanja, so se bili na naj viši stopnjo
žlahnih in koristnih znanost in tedaj pravega izobraženja
povzdignili tako, da kakor pesništvo, imajo tudi druge
še dandanašnji zlo veljavne znanosti svoje perve kore¬
nine v greškem izobraženju.

V tem zapopadku se lahko reče, da so postali uče¬
niki vsi h europejskih narodov. Iz svojega majhnega,
in še dalječ po svetu razkropljenega ljudstva so imeli v
primeri več učenih pisavcov od vsacega druzega, veliko
večega, in zdaj tudi bolj omikanega europejskega na¬
roda. Od vsega, kar so bili spisali, je že v starih ča¬
sih veliko zginilo; iz ostalega se pa vendar da greški
duh in njega gibanje popolnoma razumeti. Naj slavniši
greške nam došle knjige so učenim vsih časov neprecen¬
ljive svetinje; greški' se uče, jih prebirati, prestavljajo
jih v vse bolj vglajene europejske jezike in jih natisku-
jejo. Bati se več ni, da bi prešle, zakaj, dokler bodo
še omikani ljudje na svetu, jim ne bodo dali pod zlo
priti.

Med greškimi neštevilnimi učenimi in modrijani so si
nekteri tako čislane imena pridobili, da bodo pri vsih
izobraženih narodih do konca sveta sloveli. Tak je bil
Pitagora,  rojen na otoku Samos  — leta 585 pred
Krist., izučen v vsih potrebnih vednostih, v pesništvu,
muziki, in v vsih telesnih ročnostih, — zrase za švig-
ljastega pokončnega mladenča, z zalim, nedopovedljivo
prijetnim obličjem, jasnega uma in žlahnega serca. Slavni
Ferecid  ga je govorinstvo učil, ker pri Grekih so se vse
deržavne in sodnijške zadeve javno in le ustmeno oprav¬
ljale; kdor tedaj ni umoslovno, prijetno in gladko go¬
voril, ni mogel pri njih nič opraviti ali kakošne veljavne
službe doseči. V starosti 18 leta gre v Olimpio,' dobi
kot borivec zmage venec, in vsi se nad njegovo lepo¬
to, ročnostjo in močjo zavzamejo. Potem obiše greške
slavniši mesta Atene, Šparito  in druge, se poda v
Egipt,  in Bog ve,  kam še drugam. Blizo 40 let star
pride nazaj, in si pridobi v Olimpii s svojimi modrimi in

123

ukapolnimi ogovori ime modrijana. Malo časa potem gre
v Kr o ton,  bogato in glasovito mesto v velki Grecii;
slava njegovega imena ga Krotoncom že naprej oznani.
Kadar pride, privrejo ljudje od vsili strani, ga obsuje¬
jo, in poslušajo kot božjega učenika; njegov bistri po¬
gled , beli pavolnati plajš, kot egiptovskega duhovnika,
visoka postava, počasna hoja, prijetnost njegovega ob¬
našanja, moč in lepota njegovega govorjenja, njegovo
trezno in neomadeženo življenje, in vsakdanja jutrajna
molitev v teinpelnu mu pridobijo občno spoštovanje. Kro-
tonci spoznavši ga edinega nar popolnišega človeka na
zemlji, kteri vse ve, vse razume, kteri s svojimi zdra¬
vilskimi vednostmi — ki jih je bil iz Egipta od duhov¬
nov prinesel — zamore mnogim pomagati, mu sozidajo
izbano, v ktero se je slednji dan, ob dani uri, čez 2000
ljudi vsacega stanu in spola, mladih in starih shajalo ga
poslušat, in v kteri je on s svojimi vse prešinljivimi ogo¬
vori Kortonske zlo razujzdane in nesramne žene tako
omečil, da so se k spodobnemu oblačilu in poštenemu
obnašanju vernile, in slastne mladenče je tako razsvitlil,
da so se sramovali in jeli čedno vesti.

Razun tih vsakdanjih poslušavcov si je bil še pri¬
družil 600, eni pravijo, 2000 družili bogatih mladen-
čev in mladih mož, s kterimi je počasi na kmete potegnul,
in ž njimi kot v samostanu prebival. Nosili so vsi enake
bele oblačila; živeli so po danih vodilih zmerno in trezno;
veliko so mogli molčati, pa tudi veliko misliti, da bi bili
vselej pametne odgovore dajali; jedli so pri občnih mi¬
zah , in za vsako uro dneva jim je bilo drugo opravilo
odločeno. Spoštovan je bil od njih tako, da beseda s
prilago : „on je rekel , ll  je bila slednjemu gotova resnica.
Po tri do pet let je slehernega skušal pred kakor mu
je iz zagrinjala skrivne in modrostne nauke razodel. Šolo
je napravil, v kteri so se izučili učeniki in vladarji za
vse kraje sveta, in v resnici je iz njegove blizo 40 let
terpeče šole mnogo slavnih vladarjev v marsiktere der-
žave se razšlo. Ker je pa učil j da naj ljudstva nad
svojo svobodo čujejo in jo branijo in se tedej ne dajo
od trinogov podjarmovati, so ga nekteri ravno taki tri¬
nogi jeli sovražiti in preganjati. Potem, kadar je bil iz
svojega svetiša zapoden, je umeri pregnanec, 80 let star.
Njegovi učenci, ki so se po njem Pitagorejci  imeno¬
vali, so še dolgo časa v zavezi bili, se po posebnih znam-
njih spoznovali in njegove skrivne uke skrivoma med blage
greške mladenče plodili.

124

Ob času nesrečne peloponežke  vojske so mnogi
popred pošteni in mirni Atenci zdivjali in jeli zlo razsa¬
jati. Med majhnim številom tistih, ki so bili staro pošte¬
nost in čednost čisto in neomadeženo ohranili, je bil tudi
Sokrat,  mož tako občno spoštovan, da delfiski orakel
gaje naj modrejega  tistih časov naznanil. V mla¬
dosti se je jako vojskoval, pozneje marsiktere sodnijske
službe opravljal, toda jih berž popustil, in se lotil, aten¬
skim mladenčem uke modrosti in čednosti razlagati. Ti-
čas so nekteri spačeni učeniki,ki so se sofisti  imeno¬
vali, umnost atenske mladosti za drago plačilo otamno-
vali in mamili, ker so učili, da z umnim, ali za prav
reči, z zvitim govorinstvom se da vsaka reč, tedej tudi
vsaka napaka in krivica, zagovarjati; učili so s takim
sleparskim govorinstvom čednost v pregreho, in pregreho
v čednost prebračati. To si Sokrat  k sercu vzame, se
usmili iz domoljubja atenskih mladenčev, in jih pravo
poštenost in čednost uči. Ciceron,  slavni rimski mo¬
drijan, pravi: „Sokrat je pervi modrost z nebes
poklical i n j o v mestih i n h i š a h p r i 1 j u d e h vpe¬
ljal. 11  Sokrat je bil prepričan, da ni zadosti dobro le
razumeti, temuč da se mora tudi v djanju speljevati.

On si nabere veči število zalih in le njemu dopad¬
ljivih mladenčev, misleč, da v lepem telesu prebiva tudi
lepa duša, in jim brez plačila modrostne nauke razlaga.
V neki ulici sreča zalega mladenča — bil je Ksenofon

— dene berž palico počez, da ne more memo, in ga
ogovori: „dragi mladeneč! povej mi, kje dobim moke? 11

— „„na tergu 1111 ; „kje pa olja? 11  — „„tudi na tergu, 1111
mu odgovori mladeneč. „Kam se mora pa iti, da človek
moder in dober postane ?“ Mladeneč omolkne in ostermi.

— „Hodi za mano, jez ti povem, 11  reče Sokrat; in od
tikrat sta nerazločljiva prijatla postala. V  nekem boju
je bil Ksenofon, hudo pobit, raz konja padel; Sokrat ga
berž pobere, in na ramah iz hrupa nese. Tako si mla¬
denčev nabira, in jih sprehajaje se na tergu, pod lo¬
pami,  ali v vertih uči, pa kako? s kratkimi in raz¬
umljivimi vprašanji  jih napeljuje k spoznanju naj
važniših resnic. Tako so se učili sami sebe in svoje
dolžnosti spoznovati; učili spoznati, da med vsim je spo¬
znanje svojih dolžnost  naj veljavniši vednost. S
svojim čednim in neomadeženim obnašanjem si tako ve¬
ljavnost in spoštovanje učencov pridobi, da ne morejo
ne en dan brez njega' obstati, in da se še mnogo let po
njegovi smerti naj raji od njega pomenovajo. Njegova,

125

5 ?a naj bolj! spoznana šega učiti, se še zmirej S o brat¬
ska  imenuje. On ni učil čednosti le z besedo, temuč. je
sam tudi nar žlahneje izglede ljubezni, dobrotljivnosti,
krotkosti in prizanesljivosti dajal, da so se mu vsi ču¬
dili. Nekega dne klepeče njegova seer dobra, pa dosti¬
krat togotljiva žena le preveč; on vstane, in brez be¬
sede reči, gre iz hiše, ona pa zlije skozi okno pomivnico
vode na-nj ; zdaj reče okoli stoječim : „ali vam nisini že
večkrat rekel, da po gromu je rad dež“. — Od Boga in
vestnega zaderžanja je imel, akoravno pagan, čiste za-
popadke; spoznal je pa veliko človeško nevednost v
božjih rečeh, in kako da človek od zgorej razsvitljenja
potrebuje. Njegova naj glasovitiši učenca sta bila 1’la-
ton in K s eno fon;  ta dva sta naj več od njegovega
življenja in naukov popisala, zakaj on sam nam ni nič
pisanega zapustil; tudi Alcibiad  je bil njegov učenec,
pa žalibog, le prevečkrat je njegove modre nauke po¬
zabil. Enkrat se s svojimi pristavami in zemljiši zlo baha.
Sokrat mu prinese zemljovid, in mu reče: „pokaži mi
vender enkrat Atene“;  on mu jih s perstom pokaže; —
„kje so pa tvoje zemljisa?“ — tukej jih ne vidim, odgo¬
vori' Alcibiad." „Kako se pa moreš z mervico zemlje
bahati, ktere še niso vredne spoznali, tukaj le s čertico
zaznamovati ?“ Osramoten je omolknul.

Ker se je bil cvet biagih atenskih mladenčev So¬
krata do živega poprijel, so mu bili sofisti, ki so za plačo
krivo učili, zavidni, da so ga javno zasmehovali in čer-
nili; on pa je, vse tako govorjenje zaničevaje, poter-
pežljivo molčal. Zdaj ga pa trije, eden v imenu duhov-
stva, drugi v imenu deržave, in tretji v imenu sofistov
v sodnii tožijo, da bogove domovine zasramuje in nda-
denče s svojimi nauki zapeljuje. S kratkimi besedami
bi bil lahko praznost take tožbe skazal, tode pred ta¬
kimi nevrednimi tožniki ni hotel z obširnim govorjenjem
se zagovarjati in reče le: „moje življenje in obnašanje
je vsacemu znano; 30 let sim si prizadeval svojim so¬
sedom k čednosti in osrečenju pripomoči; v to se čutim
od Boga poklican , kterega sodbo veliko više cenim kot
vašo, vi Atenci!“ — Te kratke besede so sodnike raz¬
jezile; zakaj pričakovali so, da se bo z obširnejim go¬
vorom zagovarjal, in da bo, kakor je bilo sicer navadno,
s solzami za milost in za svoje življenje prosil. Reko
mu v ječo iti. Prijatli ga z gorečimi besedami prosijo,
naj se bolj obširno zagovarja, mu dajo v ti namen spi¬
san odgovor, ali on neče kot krivičnik za svoje pravično

126

in nedolžno življenje prositi; reče: če ga hočejo umoriti,
je že k smerti pripravljen, da tako se bo znebil težav
svoje starosti — bilje tičas 70 let star — in da njegov
spomin bo v sercih njegovih prijatlov še veliko časa živel.

V sodnem zboru je bilo 500 sodnikov, ki so sodili:
ali ima živeti ali umreti; z večino treh glasov je bil k
smerti obsojen. Tudi zdaj se kar z besedico’ne za¬
govarja , ampak slovesno reče: „Vam, ki ste za moje
življenje glasovali, se serčno zahvalim; vam pa, ki ste
me k smerti obsodili, odpustim; veseli me, da se bom
z duhovi nekdanjih blagih možakov združil. Le to vas
prosim, da, kadar moji sinovi odrasejo, in ako bi po
bogastvu bolj hrepeneli kot po čednosti, jih svarite, ka¬
kor sim jez vas svaril, in ako bi se zdeli, da so kaj —
ker niso nič, jih obdeljujte, kakor sim vas jez obdeloval/ 4
Njegovi pričijoči prijatli se zdaj na glas jočejo, in
ga v ječo spremijo, kjer je bil vklenjen.

Ti dan pred obsojenjem je šla barka z veliko pro-
cesjo v Delos; dokler ni nazaj prišla, niso smeli v Ate¬
nah po postavi nobenega ob življenje djati; tako je mo-

f el se 30 dni smerti čakati. V tem času se pogovarja,
akor navadno, s svojimi prijatli, ki so slednji dan pri
njem bili, z veselim serconi; podkupili so bili stražnike,
in vse k begu napravili; toda on jim skaže, da človeku,
tudi po krivici obsojenemu, ni pripušeno deržavini postavi
nepokornemu biti, se pogovarja ž njimi poslednje dni od
neumerljivosti človeške duše, vzame zadnjič kozarec, nalit
s sokom trobelike ali smerdlivca, ter ga spije; s plajšem
se zagerne in umerje — v letu 400 pred Krist.

Atenci so krnalo spoznali strašno krivico, ktero so
bili Sokratu storili, in so se zlo kesali, da so bili tak
modrega in poštenega moža v smertno obsojenje zdali.

Platon,  naj imenitneji Sokratov učenec, omikan
v vsih vedah, je želel javno deržavino službo doseči, da
bi bil razujzdanosti Atencov vokom  prišel,'in pri njih
znovič poštenost vpeljal. Vidši pa, kako so Sokrata
umorili, nameni tudi on učenik modrosti in čednosti po¬
stati , se poda v Egipt in na mnoge druge kraje, pride
čez več let nazaj v Atene, in nastavi v predmestnem
lepem, s krasnimi poslopji, tempelni, lopami in z zalimi
spominkami obdanem vertu, ki seje po Aka d emu,  pervem
vlastniku, akad  e m ia  imenoval, svojo novo šolo, kjer
je stoje ali sprehajajo se svoje modrostne nauke doma¬
čim in vunanjim mladenčem, večkrat iz nar glasovitniših
hiš, pa tudi gospem razlagal. Torej imenujejo še dan-

današnji hišo. v ktero se učeni kot taki shajajo, aka-
demio.

On je bil krepek in persat mož, in si je s svojo
telesno krepostjo, z modrim in poštenim obnašanjem ustme¬
nimi in pismenimi nauki tako občno spoštovanje in čast
pri vsili Grekili pridobil, da so bili tudi enkrat v Olimpii
pred-njim vsi, kakor nekdaj pred Temistokljem, njegovo
ime veselo zakričaje in zavriskaje vstali. Spisal je veliko
modroslovskega, pa v tak visokem in teško razumljivem
govoru, da so že njegovi verstniki rekli: ali bi bogovi
z nebes na zemljo 'stopili, bi v takem jeziku govorili.
Cela starodavnost ga je nebeškega imenovala. Njegovi
naj imenitniši spisi se niso pozgubili; učeni jih z veliko
radostjo prebirajo, ali v izvirnem greškem jeziku, ali v
družili europejskih jezikih, v ktere so prestavljeni. Pla¬
ton in Sokrat  sta imela od vsili paganov (ajdov) nar
čistiši in vredniši zapopadke od edinega, modrega in
pravičnega Boga, od neumerljivosti človeške duše, in od
povračila po smerti pravičnim in krivičnim.

Čudna reč, da pri Grekih, ki niso imeli nobenih
visokih šol, kakor so današnji dan povsod vpeljane, am¬
pak le posamezne modrijane in učenike, je bilo vendar
v vsili njih deržavah mnogo tako omikanih deržavljanov,
da so bili za vsako deržavino in vojniško službo.

Kakor Sokrat in Platon  so sčasoma tudi drugi
modrijani svoje šole nastavljali; marsikteri so pa na krive
poti zašli. (id solistov je bilo že omenjeno, da so učili
z zvitim govorinstvom vsako tudi neumno ali krivično reč
terditi, resnico pa tajiti. Antisten,  Atenec in So¬
kratov  učenec, je učil, da naj veči čednost obstoji v
tem, da človek ume vsega nepotrebnega znebiti se. Imel
je glasovitega učenca z imenom Diogen;  ti je bil ojstro-
umne glave, da je bilo kaj; nobenemu ni le ene dolžan
ostal. V Korintu je imel sod,  da ga je lahko prevalo-
val, v kterem je prebival; kadar ni nič imel, je, ako so
ga ravno zasmehovali in zaničevali — boš beračil in z
votlo roko vodo pil. Aleksander, macedonski kralj , je
zlo želel ga poznati; on pride, spremljan od velikašev,
k njem pogledat; najde ga pred sodom na soncu; mar¬
sikaj se ž njim pogovorja, in mu zadnjič reče, si kakošno
milošnjo od njega sprositi. In Diogen ga poprosi, rekoč:
„ukaži svojim tovaršom, da mi iz sonca stopijo.“ — Ni
dvomiti, da je bil poln prevzetnosti.

Aristotelj,  Macedonec, učenik omenjenega kralja
Aleksandra, in tudi Platonov učenec je odperl svojo šolo,

128

v kteri je učil, da naj človek povsod in vselej se le
srednje poti  derži; od nar nižjih zapopadkov je mo¬
droval do nar višjih. Uinoslovje (logiko) je postavil za
podlago vsacega modrovanja. Njegovo umo- in modro-
slovje so v preteklih stoletjih v vsili europejskih vseuči-
lišili učili, in razlagali.

Ceno  iz Cipra je učil, da naj človek voljo božjo
spolnuje, in si prizadeva njemu enak postati; vse dru¬
go^ tudi bolečine, naj zaničuje, in ko bi ne mogel jih
vec prenašati, da je tudi čedno, samega sebe umoriti.
Epilkur,  Atenec, je pa spoznal blagostanje  za nar
veči srečo človeka na svetu; taka sreča, pa je rekel,
se le po čednosti doseže. On ni veroval Boga, tudi ne
neumerljivosti duše, tudi ni najdel razločka med človeško
in živinsko dušo. Od starih časov je še dan današnja
navada tiste, ki so sužnji lastnegapoželjenja, in kterim
ni nič mar za prihodnje življenje, Epikurejče  imenovati.

Vsi Greki so svoje deržavine zadeve, in vse sod-
nijske tožbe, pravde in sodbe ustmeno opravljali; sper-
vega so govorili, kakor so znali, ali sčasoma so razu¬
meli in se previžali, da na govoru je veliko, dostikrat
vse ležeče; da kdor hoče z javnim govorom svoj namen
doseči, mora umoslovno, kerhko, razumljivo, razsvet-
Ijivno in ganljivo govoriti; da tudi to ni še zadosti, te-
moč, da ogovor mora soglasno izusten biti, da oči, ob¬
ličje, roke, in celi život morajo tudi svoje k govoru pri¬
pomoči. Tako so počasi vse k temu potrebne, še dan¬
današnji veljavne vodila? znajdli, in se po njih marsikteri
med njimi na tako visoko stopnjo učenega govorinstva
povzdignili, da jih,  nemara, ni do današnjega dne še
nihče presegel.

Dem o st en, Platonov učenec, je bil v Atenah in
v vsi Grecii nar glasovitniši govornik.  On sliši enkrat
v javnem zboru zali ogovor, ki ga tako spodbode, da hoče
tudi on tak govornik postati. Spiše iz tega namena go¬
vor, si ga dobro do besedice v spomin vtisne, in zatozi ž
njim v sodnii svojega sleparskega in krivičnega oskerbnika
— oče so mu bili že zdavno umerli — toda vsi so ga zasme¬
hovali. Tu ga je tako sram , da ne misli več javno v
zboru govoriti. Prijatli ga svare, mu reko, ne se tako
berž vstrašiti in sebe zanemariti; eden mu pokaže pri¬
jazno njegove neročnosti in nepristojnosti pri govorjenju;
on je namreč šlekedrai, ni mogel pismenke r  zreči, in je
nosil eno ramo više od druge. Zdaj do živega sklene
se v govorinstvu prav izuriti; hodi glasno  govoreč

129

po stermi poti na visoki hrib; kriči na morskem bregu,
da bi pri hudi nevihti šumeče in se na skalovju ubiva-
joče valove z glasom premagal: se podaja v podzemelj¬
sko izbo, jemlje peska v usta, se vadi pred ogledalom v
govorjenji, si postavi špičasto železo nad previsoko
vzdigovano ramo, da, kadar se je koli zazabil, ga je
železo zbodilo i. t. d. in pride iz izbe tako doveršen go¬
vornik, da ne pred ne potlej njemu para ni bilo. Nad
njim se vidi, koliko človek zamore, ako le hoče, inako
se kakošne reči prav marljivo poprime. De m ostenje
bil pa mož brez vesti, lakomin in podkupljiv; za plačilo
je spisal tožniku ogovor, pa tudi tožencu odgovori le
rekel je obema molčati. S svojimi mojstrovskimi govori
je Atencom več škodoval, kot koristil. Od njegovih javnih
govorov je še 61 znanih; eni menijo, da niso vsi
od njega; — ostali bodo tudi še za naprej izgledi pravega
javnega govorinstva.

lzokrat in Ešin  sta bila dva druga slavna aten¬
ska govornika.

Hipokrat,  na otoku in v mestu Kos imenovanem
leta 456 pred Krist, od plemenitnih staršev rojen, je
bil modrijan, velik naravoslovec, in kar se ve, pervi,
pravi in modri zdravnik,  ki je vse ozdravljanje le na
naravne postave opiral; on je zdravništvo iz rok duhov¬
nikov, ki so pri starih narodih edini zdravniki bili, po¬
tegnili, in ga v svojih spisih občinstvu razodeval; vedno
seje  na naravo oziral, in je marsikaj zapazil, kar mu
je na hvalo prišlo. Veliko tega, kar naši zdravniki od
znotranjih bolezin razumejo, imajo menda njemu zahva¬
liti; torej jim je njih oče,  in ga kar visoko spoštujejo.

Herodot  je, kakor je že drugej povedano bilo,
staro zgodovino pisal; njega imenujejo očeta zgodo¬
vine,  ne kakor da bi jo bil on pervi pisal, več jih je
bilo, ki so pred njim že zgodbe popisovali, pa noben
ne tako zložno, lepo in prijetno, kakor on. Njegovo
zgodovino so Greki pri olimpiških igrah kar radi poslu¬
šali, in mu za-njo veliko hvalo dali. Rojen je bil v
Ilalikarnasu  na Jonskem, leta 484 pred Krist. On
je obhodil vse glavne greške deržave, Egipt, perzian-
ske in podonovske dežele; veliko je sam vidil, sprašal,
tudi iz starih spisov si prepisal; ker je pa bil lahkove-
rin, je marsikaj v njegovo zgodovino zlezlo, kar resni¬
čno ni in ne more biti. Razun od njega obhojenih dežel
so Greki od druzih narodov sveta malo ali nič vedili, vse

9

130

druge  so  barbare, to je, divje imenovali. To je
očitno iz Herodotove zgodovine.

Tucidid,  knežkega rodu in posestnik zlatega rud¬
nika v Tracii, posnemovavec Herodota, je popisal pe¬
loponeško vojsko do 21 .  leta. Ko je v Olimpii Herodota
poslušal, ki je svojo zgodovino predbiral, se mu je milo
storilo in solze se mu vdero v skerbi, da ga ne bo
mogel posnemovati; ali on je spisal kot modrijan intanjk
pretehtovavec svojo zgodovino bolj za učene kot proste
ljudi, in ga je v mnogih razmerah presegel.

Ksenofon,  Sokratov učenec in velik spoštovavec
Špartanov, je popisal peloponeško vojsko do konca, in
življenje Agezilaja, špartanskega kralja; pisal je vse
lepo razumljivo in prijetno, toda bil je večkrat preveč
enostransk.

Razun teh nar imenitnejih zgodovinarjev so imeli
Greki še inarsiktere druge, kakor Diodo  ra  sicilianskega,
Dionizia  iz Halikarnasa i. t. d.

Kakor učenosti so tudi umetnije  veliko k umika¬
nju greškega naroda pripomogle. Od pesništva je že v
začetku pričijočega sostavka govorjeno bilo; tukaj se
omeni le to, da Greki so tudi svoje petje in glasbo na
višeji stopnjo umetnosti povzdignili bili; peli so in mu¬
zicirali umetno v tempelnili in glediših; sledu pa ni več,
da bi se zamoglo od njih petja in glasbe primerjenih
zapopadkov zadobiti. Njih ples je bil od sedanjega ve¬
liko razločen; v tempelnili so na muzično mero plesaje,
z ustmi sicer molčaje, pa z vsimi udi in kiticami gibaje,
razne vesele ali žalostne zgodbe svojih bogov ali nek¬
danjih junakov posnemovaje speljevali, in sicer tako, da
gledavci so, brez besede čuti, dobro razumeli, ktera
zgodba se pred njih očmi ponavlja. Od njih gledišnih
iger bi preobširno bilo tukaj govoriti.

Malarje  so tudi imeli jako umetne in slavne. Nar
imenitniših eden je bil Cevksis,  tako prevzeten, da
je svoje malarije razdjal, jih misleč tako drage, da bi
‘se ne dale z denarji plačati.

Dva malarja se povzdigujeta eden čez druzega, in
slednji, kakor za stavo, nekaj zmala; pervi zmala groj-
zdje,  da ga hodijo tiči pikat; temu se vse čudi. „Kaj
si pa zmalal ti,“ reče drugemu? „Pridi pogledat, da boš
vidik* Pervi pride, marsikaj pri njem vidi in reče:
„To ni nič posebnega; kaj imaš pa, popraša potem, za
tem zagrinjalom le ?* „Poglej, mu pravi.* Pervi hoče za¬
grinjalo odtegniti, pa' nič ni bilo prijeti, malarija je

131

bila. Zdaj reče: „Jez sim lice, ti si pa mene prekanili:
tebi gre med nama perva čast.“

Kralj Aleksander si da od Apela,  nar imenitnišega
tačasnega malarja v Atenah svojega konja zmalati; nad
doveršenim delom najde marsikaj grajati, ukaže tedej svo¬
jega konja pripeljati, da bi se vse na tanjko primerilo.
Zagledavši živi konj zmalanega, ga narazgata. „Tureče
malar kralju: „Tvoj konj  umetnost bolj od tebe razume.“
Od vsili greškili malarij ni nič do današnjih časov
došlo, zunej malo zažganega na opečnih posodah.

ltazun že imenovanih umetnij, ste se bile žlahno
zidarstvo in kiporeztvo ali statvarstvo  pri Gre-
kih,vdobiod Perikla  doli do Aleksandrove  smerti,
tako krasno razcvele, da ne popred ne potlej pri nobe¬
nem narodu tako. Grekujebil  čut lepote prirojen; njega
je mikalo, derlo gaje,  mu unanjo podobo dati; on ni
mogel drugač, kakor da je iz sebe razodel, kar je le¬
pega čutil. Žlahna umetnija je bila celemu greškemu na¬
rodu prirašena, je bila obstojni del njegovega javnega
življenja; vsi Greki so imeli tak živ čut za vse, kar je
lepo ali krasno. Pri njih  žlahni zidani so bile sploh
lepe razmere, eno je bilo drugemu tako primerjeno, in
ž njim tako soglasno zloženo, da celo zidališe je bilo
lepo, soglasno in slednjemu umnemu, dopadljivo, da
kadar ga je koli vidil, je nad njim veselje občutil. Kras-
nost njih zidališ je večidel obstala v stebrih;  imeli so
krepkega dorskega  brez podnožja in glave, švigljaste-
ga jonskega  z malo glavo, in korintskega  s krasno
glavo. Nobenemu ni še od tistih časov do sedanjosti
dano bilo lepših stebrov  znajti; rabili so jih pa le
pri občnih ali javnih zidališih, kakor pri poslopjih, tem-
peinih, in sicer od znotrej in zvunej, pri glediših, spo¬
minkih, lopah, ktcrc so dostikrat iz zgolj stebrov, brez
vsili zidov, tode s primerjenimi strehami previdene bile.

Spervega so delali Greki svojim bogovom in bogi¬
njam lesene, pa terde in sterrne podobe brez vsega živ¬
ljenja, kakor so bile egiptovske, od kterih so se bili
menda navadili jih delati; sčasoma so jih farbali, ali s
zlatom in slonjokostjo jih prevlačili; po primeri pa, ka¬
kor so se omikovali, in kakor se je v njih čut lepega
bolj zbujal, so čedalje bolj lepe in bolj žive podobe
(kipe) najpred iz brona zlivali, pozneje pa iz mar¬
morja izrezovali, dokler niso bili o dobi Perikla v
ti umetnii naj visokeji popolnomosti dosegli. Takim po¬
dobam so vdihnili svojevoljno slednji človeški občutlej:

132

veselja, jeze, žalosti, straha, sramovanja, pohlevnosti, po¬
božnosti i.t. d. da človek, tako podobo gledaje, se je va-njo
zagledal, ostermel in zazabil, misleč, da podobo vidi živo.

Nar glasovitneji kiporez je bil Fidia,  Perikljev
prijatel; pod njegovim vodstvom so imenitni mojstri iz
občne denarnice, kakor je že povedano bilo, Atene s
krasnimi tempelni, občnimi poslopji, z lopami in statvami
tako ozalili, da v tem obziru ga ni bilo še tacega mesta
na svetu. Fidia sam je naredil mnoge, večkrat velikan¬
ske, pri vsem tem pa na lepe mere speljane, in po ce¬
lem svetu sloveče podobe. V olimpiški tempel je zložil
iz zlatih in slonjokostnih koscov podobo Jupitarja, na
zlatem prestolu sedečega, kterega glava je še segnila
gori do 60 čevljev visocega stropa, invender iz obličja
te sila velike podobe so se veličanska vsigamogočnost,
dobrotljivnost, usmiljenje, mir in pokoj tako razodevale,
da sam Fidia, od milogroze prevzet, je pred-njo na ko¬
lena padel in jo molil. Greki so navadno rekli, da po¬
gled te podobe zbriše iz človeške duše spomin vsacega
posvetnega terpljenja, in nesrečnega so čislali, kdor bi
je ne bil pred smerljo vidik Boginjo Atene ali Palado
je trikrat naredil; enkrat 30 čevljev visoko, tudi iz
zlata in slonjokosti; ta je bila postavljena na verh Par-
tenona — nar krasnejšega zidališa na atenskem gradu
— stoječa, kakor da bi sehotla bojevati, z vzdignjenim
škitom in naprej molečo sulico; dalječ okoli po morji se
je nje zlata čelada lesketala.

Taki možaki so obudili in nadušili med Greki po¬
dobarjev brez števila, kteri so jih posnemovaje, zale
podobe iz brona zlivali ali iz marmorja rezali, in to za to¬
likanj več, ker je pri Grekih navada bila ne le bogovom
in boginjam v čast, temuč tudi slavnim vladarjem, voj¬
skovodjem, modrijanom, zmagavcem pri občnih igrah
i. t. d. v čast in spomin štatve postavljati. Ta šega se
je bila iz Aten počasi po vsili greških mestih zaplodila,
da v tempelnih in zvunej njih, v občnih poslopjih, v lo¬
pah, na tergih in po ulicah, z eno besedo, kamor se je
človek ozerl, je zagledal zale podobe bogov ali ljudi,
in sicer ali cele, ali le glave — herme  imenovane —
na kratkih stebričkih, ali pa glave s pednjimi persi in
z odsekanimi rokami. Umetnija in ročnost, zale podobe
zlivati ali izrezovati, se je bila čez 400 let noter do
časov rimskih cesarjev ohranila. Pri Rimljanih so ve¬
čidel Greki podobarji bili, so stare mojstre posnemovali,
pa malo novega znajdli.

133

Tacih zalih izdelkov nekdanjih nar slavniših greš-
kih štatvarjev je celo malo — menda ne čez 12 — do
naše dobe prišlo: večidal se od njih ne ve, od kterih
mojstrov so, in jih kot velike svetinje s tako preljubez-
nijo hranijo, da bi jih, kakor je bilo (21. §.) od Lao-
kona rečeno, za nobene denarje ne prodali zato, ker
jih ni bilo in jih še ni mojstrov, ki bi jih dosegli, še
manj pa presegli,

29. $. Greške šege in navade.

Atence so drugi Greki večidel v vsili rečeh po-
snemovali. Ob času njih nar veči slave so pa sledeče
šege pri njih navadne bile.

Ob petelinovem petji so prihajali ljudje v več tro-
pah iz kmetov v mesto stare pesmi prepevaje; malo po¬
tem se štacune z velikim hrumom odpirajo; ljudje sikajo
na vse kraje, eni grejo na svoje zemljiša pogledat, ali
marsikaj svojim oskerbnikom naročevat; drugi so šli v
sodnije; narveč se jih snide na tergu; zakaj tukaj so
bili javni zbori, vse občne poslopja in sodniša. Okoli in
okoli terga so bile štacune zlo mnogoverstnega blaga,
so bili srebrarji, zlatarji, bradobrivci i. t. d. Okoli tih
le je bilo zmirej obilno vedčinih in žlobudrastih posto¬
pačev, kterim vsakdanja skerb je bila, vse novice iz vsih
greških deržav pervim zvediti, ali se jih zmišljevati, in
jih dalje raztrosovati; vse vladarje in povel jnike so pred
svojo sodbo potegovali, ali pa memo grede kaj nena¬
vadne ali ozorne ljudi toliko da ne vpričo zasmehovali.
Po ulicah je bila dostikrat taka gnječa in tak krik, da
ljudje se niso mogli zmestiti. Gospoda se je okoli me¬
sta pogostoma sprehajala, kjer je bilo v zdravem zraku
lahko dihati in prav prijetno se razgledovati; po poldne
pa je malo pospančkala. Slednji dan so se vsi kopali,
bogati doma, prosto ljudstvo pa v občnih kopališih, kjer
so se pozimi tudi mraza ogibali.

Atenec je nosil kratko suknjico brez rokavov, in
čisto bel plajš iz tanjke volne: kadar je bil vmazan, ga
je dal oprati in s kredo nadergnili. Umeli so plajš kar
ponosno okoli sebe vreči; tako pohvali Plutarh Perikla,
da  ga ni  bilo v Atenah, ki bi ga bil umel prijetniši od
njega nositi. Imenitni so špogali škarlatno ali vijolčasto
pofarbane oblačila; rožnate pa so prihranjene bile bogo¬
vom, igravcem v glediših in nepoštenim.

Bogate Atenke so si obervi počernovale, lica s svin-

134

cenim belilom in rudečilom namazovale, cvetice, v lase
zapletovale, in si glavo z rumenim prahom potresovale,
nosile so bele lanene srajce brez šiva in rokavov, dolge
do členkov, in pripete z gumbičkom na eni rami, in
prepasane s širokim povojem pod persmi, čez srajce pa
kratko jopico brez rokavov; kadar so šle iz hiše, so
vergle plajsek čez rame, in zagrinjalo čez glavo; lase
so si spletale različno.

Moški so se na kratko strigli in brili; pri sloves¬
nostih si pa tudi cvetlice v lase vpletali; imenitnem vi¬
soko zaslužene so večkrat iz hvaležnosti v tak namen z
lahkimi zlatimi venci obdarovali.

Pri ženitninah, gostnijah, darovanjih in pri družili
svečanostih so se z dragimi dišavami namazovali; bogate
gospe in potratniki pa slednji dan; marsikteri so navadno
za vsaki ud svojega telesa drugo dišavo rabili, ravno
tako tudi za posteljo in drugo pohišje. Biseri, zlate
ušesnice, perstani z demanti in druzimi žlahnimi kamni
so bili sploh v navadi.

Moški so stanovali pri tleli, ženske pa v nadhišji,
kjer so bile s sužnji obdane, in kamor ni bilo moške¬
mu pripušeno stopiti.

Žene so bile sploh pri Grekih premalo obrajtane,
malokadaj so s svojimi možmi zaupno živele; njih čast
in veljava ni bila spoznana, torej tudi njih omikanje za¬
nemarjeno; posebej so jedle, pri gostnijah niso bile ni¬
koli pričijoče, in le za gospodinstvo in izrejo majhnih
otrok jim je moglo mar biti.

Iz Mileta in druzih jonski mest je prihajalo mnogo
zveržkov, po aziatsko pomehkuženega ženskega spoia,
v veliko pohujšanje atenskih mladenčev; marsikteri zmed
leteh so z drazimi oblačili, z visocimi stavami in dru¬
gimi igrami, in z velicimi stroški na pse in konje — s
kterimi so si hotli pri javnih igrah venec pridobiti —
celo dedšino zapravili.

Atene so bile velikrat mesto naj žlahnejih čed¬
nost, pa tudi gnjezdo nar zaničljiviših pregreh. V
atenskem mestu je bilo 10.000 hiš, vsaka z ravno
streho, in le z enim nadstropjem za ženske; zad
hiše je bil dostikrat vertic, pa tudi pred hišo borjačik.
Sčasoma so si pa imenitniki dali velike poslopja sozi-
dati z lopami, na krasnih stebrih pred velikimi vratami.
Po primeri, kakor so bogateli, je bilo tudi njih pohišje
zmirej dražji, iz žlahnega lesa, slonjokosti, iz srebra,
zlata, večkrat še vdelano z žlahnimi kamni. Prosti Atenci

135

so zmerno živeli, mnogi bogatini pa pri tem veliko po¬
tratili in zapravili: Od marsiktere živali ali divjačine so
jedli le glavo, ali persi, ali jetra i. t. d.; vse drugo je
prišlo sužnjim. Sardele v olju cverte so jim posebno
ljuba jed bile; večidel vse so z oljem belili, in atensko
olje je še dandanašnji veliko obrajtano. Iz mnogih daljnih
dežel so jim po morji žlahnega živeža in pijače za drago
plačilo vozili, pa že takrat so kupčovavci znali vina bloditi.

Greki niso pri kosilu, ki je bilo pred sončnim za¬
hodom, sedeli, ampak po trije na eni postelji leže in si
z eno roko glavo podpiraje, so pri niški mizi jedli;
slednji gost je imel od zadej sužnja v postrežbo, po
kterem je od mize kaj nepričijočemu prijatlu poslal, kar
je bilo sploh brez vse zamere v navadi. Pri veselih
gostnijah so po srečki volili starašina, kteri je za občno
veselje skerbel; temu, ki je po malem pil, je zlil ko¬
zarec vina čez glavo, pa tudi bogovom v čast so dosto
vina razlili. Pesmice, zastavice, igre, glasba, ples i. t. d.
vse tako je moglo v povzdigo veselja pri mizi pripomoči.

Marsikteri bogatin je do 50, in še po več sužnjev
v svoji hiši imel, kterili je slednji svojo službo oprav¬
ljal. Eden je na tergu potrebnega kupoval, drugi domu
nosil; ti jo oginj potikal ali dreva prinašal, ali kuhal,
ali za pekarijo skerbel, uni pa mizo pogernil, drugi vse
razrezal, vino nosil, ali nalival i. t. d. Na svojihzem-
Ijiših so jih pa še po več imeli, kterih so bili eni v
oskerbnike čez eno ali drugo postavljeni; nar več je bilo
tistih, ki so zemljo obdelovali, živino pasli in oskerbo-
vali. Tudi sužnji so bogatim doma otroke do nekterih
let učili, ali jih v šolo spremljali, kjer so se v vsili teles¬
nih ročnostih vadili; taki šoli so gimnazij  rekli. Razun
doma rojenih sužnjev so jih veliko dobili iz vojsk, zakaj
vse vjete, kar jih niso pomorili, so sužnosti podvergli.
Malo po smerti Aleksandra so v Atiki — atenski deželi,
ljudi prešteli in najdli so 130.000 prostih ali svobodnih
in 400.000 sužnjev. To spričuje, da Atenci, akoravno
omikani, vendar niso razumeli in spoznali človeka časti
in veljavnosti.

Da bi ne bilo bogatinom pri jedi dolgočasno, so
imeli po več parasitov, to je, juglarjev ali lizunov, kteri
ubogi in lačni, so prav radi prišli, da so se dobrega
najeli; njih velika skerb je bila gospodarjem kratki čas
delati, se ve, da pri tem so bili zasmehovani, in da so
mogli marsiktero debelo požreti. Mnogi bogatini so s
tacimi juglarji vse svoje velike premoženja zapravili;

136

kadar niso nič več imeli, so si pa zavdali; tako Kilia,
nar bogateji Atenec svojega časa, kteremu ni bilo zad¬
njič druzega ostalo, kakor stara sužnja; vsi, ki so po-
pred pri njem žerli, so se ogibali in noben ga ni več
pogledal. — Taka je še današnji dan!

Novorojeno dete je bilo očetu k nogam položeno;
ako ga je pobral, je bilo znamnje , da ga hoče previ-
diti in zrediti; ako ga ni bil vzdignil, je bilo na ulice
izpoloženo ali umorjeno, kar se je pri omikanih Atencih
malokrat primerilo. Na sedmi ali deseti dan je oče bo¬
govom žertval, žlahli in prijatlom gosti' napravil, pri
kterih je otroku ime kakšnega glasovitega prededa dal.
Perimkov niso Greki špogali, pristavili so pa navadno
očetovo ime, tako na priliko: Kimon, x^lilciadov sin.
Sužnji so fantiče doma učili brati, pisati, muziko in
druge potrebne reči; vodili ali spremljali so jih v gim¬
nazij , kjer so se v telesnih ročnostih vadili, kakor te¬
kati, skakati, vzdigovati, boriti in metati se, tudi jezditi,
plavati, plesati in vsako vreme prenašati. Odrašene
mladenče so pošiljali k modrijanom, kteri sojini le ust¬
meno za drago plačo višji učenosti razlagali. V tistih
časih je bilo po malem bukev; prepisovati so jih mogli
in drage so bile. Bukve, ki jih človek v žepu lahko
sabo nosi, so obstale takrat iz cele trobele z na koncu
visečim listkom, na kterem je bil naslov knjige zapisan;
zlo nepripravno je bilo iz take, le od znotrej popisane,
520 do 30 vatalov dolge trobele brati. Le bogatini so
imeli v bukvarnicah 520 do 40 knjig raznega zapopadka.
V tistih časih so ljudje malo brali, pa veliko vedli, —
v sedanjosti se veliko bere in malo ve.

V starosti 18. leta je atenski mladeneč v vojašno
zapisan bil; v tempelnu med oltarji je mogel obljubiti
na vojski se jako obnašati, iz mestne straže ne bežati,
in ako bi sila in potreba bila, za domovino tudi svojo
kri preliti in umreti. Po 520. letu mu je bilo pripušeno
v občni zbor iti, in se za kakšno deržavino službo oglasiti.

SO. §. Filip, Macedonski kralj. Konec greške
samostalnosti.

Po peloponeški vojski in tebanski prevagi,so se
bili Greki zvergli. Ni jih bilo več tistih vnetih in gore¬
čih deržavljanov, ki bi bili pripravljeni za lastno svo¬
bodo in samostalnost domovine svojo kri preliti. Vojsko¬
vali so se z najetimi vojaki, da so sami doma sebično,

137

in samopašno v razujzdanosti lastne sladnosti vživali.
Slednji je za se ,* pa nihče za dobro domovine skerbel.
Nekdanje izverstne čednosti so strasti in mnogoverstne
pregrehe namestovale; deržavini denarji so se v gledi-
ših neverjetno zapravljali. Tako pomehkužno ljudstvo
podjarmiti ni nobena posebna težava. Perzian je bil
preveč obnemogel; njega se ni bilo bati. Pa Grekom
za herbtom, v gorati Macedonii, za ktero se niso oni
nikoli zmenili, vstane kralj, ki je namest Perzianov
to opravil.

Filip,  knežkega rodu, je bil z 29  druzimi žlah-
nimi mladenči iz Macedonie, v poroštvu mini, od Pelo-
pida v Tebane pripeljan; tu se berž soznani z mestjani,
da si ga vsi priljubijo; soznani se pa tudi z greškimi
vednostmi in šegami se vojskovati. Dobro po greško
izobražen, jo potegne po Epaminondovi smerti domii, in
prevzame, '22  let star, ne kot oskerbnik pet let starega
kraljička, ampak v lastnem imenu, inacedonsko kralje¬
stvo. Ker je bil znajden, previden in priljudin, je bilo
to vsim prav. On si na vso moč prizadeva gresko omi¬
kanost macedonskim plemenitnikom vcepiti, si iz njih
umetnij poveljnikov zrediti; marsiktere nove načine se
bolj prav vojskovati, še sam znajde. Počasi si napravi
nadušeno armado korenjaških gorjanov, s ktero si v
več letih vse ljudstva od jadranskega do černega morja
podverže; tako da Ilirci, ki so popred od Macedoncov
davk vlekli, so bili zdaj njegovi podložni in so mu za
naprej jako pomagali se vojskovati. Vsim premaganim
in podverženim ljudstvom je njih postave, šege in na¬
vade pustil, da bi se bile raji in lože njegovemu go¬
spodovanju privadile. Iz i-udnikov privojskovane Tracie
vleče kar veliko zlata, in pri naj bogatejih Atencih, in
drugih Grekih, jemlje po veliko denarjev na posodo, in
jim odrajtuje oll njih velike obresti — da bi njegovi
soperniki ne bili. Krepkost njegovega kraljestva je bila
v 20 letih tako zrasla, daje  že Perziane zlo skerbela.

Perzianski satrap v mali Azii je De mosten  a, go¬
vornika v Atenah, vedno podkupoval, da bi Greke na¬
govarjal in jim svetoval Filipa, macedonskega kralja,
z vojsko napasti; Demosten je v občnih zborih iz domo¬
ljubja in za plačilo marljivo in neutrudeno govoril zoper
Macedonca, toda nič ni opravil; zakaj tudi Filip,  pre¬
viden in zvit, je imel svoje podkupljene prijatle, po kte-
rih je vse zvedil, kar se je po celi Grecii govorilo in
storilo; ti so ga zagovarjali, enoglasno terdili, da ga

138

le hudobni jeziki obrekujejo, in da nobenemu ni treba
se ga bati. Zaveržnost Grekov je bila Filipu tako do¬
bro znana, daje  rekel: ,,ni gatako krepkega ob¬
zidja, da bi z zlatom obložen osel čez-nj v
mesto  ne  prišel. 44  — Še dan današnji veljavna resnica !
On je skrivaj dražbe med greške deržave trosil, potem
slabeje zoper močneje zagovarjal, jih branil, si tako
zaupnost in poštovanje pridobiti.

Nekdaj so si macedonski kralji v čast šteli, da so
bile njih imena v knjigo atenskih deržavljanov zapisane;
zdaj se pa Filipu misel v glavi scimi, narpred greške
deržave, potem pa ž njih pomočjo si tudi vse Per-
ziansko podvreči. Te misli iz glave več ne pusti, temuč
stanovitno in nevtrudeno si prizadeva po potili, na videz
kakšenkrat pravičnih in poštenih, v resnici pa zvitih in
izdajavnih, svoj namen doseči. Ni ga bilo še pred-njim
znanega vladarja, kteri v deržavoslovju izučen kot on,
bi bil umel s prijaznostjo in prilizovanjem, s hlimbo in
žuganjem, s silo in močjo, svoje namene gotoviši doseči,
in slednjo vodico iz naj manjšega studenčika na svoj
malin oberniti. Polastil se je bil nekih greških mest na
macedonskem morskem bregu, ali z zvijačami, ali s
podkupljenjem ali s silo; sicer se ni v greške zadeve
vtikal, razun kot poprošen ali povabljen sodnik, varil
ali dopolnitelj občnih sklepov.

Iz starega sovraštva, in iz želje si Fociane pod¬
vreči, jih Tebančanje v anfiktijonskem zboru ( 22 .  §.)
zatožijo, da so se nekterih, Apolonu posvečenih zemljiš
polastili; ker obsojeni niso hotli velike denarne kazni
plačati, je bilo Tebančanom naloženo jih z vojsko na¬
pasti in k plačilu prisiliti. Fociani obropajo v taki sili
delfiški tempel, se polaste neprecenljivih zakladov, si
narede iz njih nezmerno dosti denarjev, si najemlejo z
njimi-vojakov kolikor čejo, in se, s pomočjo Špartanov
in Atencov, deset let grozovito vojskujejo. Roparji so
z raznimi svetimi in zlatimi posodami in drugimi, bo¬
govom posvečenimi dragotinami zaveržene vlačuge ob¬
darovali. Tako se je naj svetejšemu velika nečast de¬
lala, in spoštovanje bogov se je po Grecii strašno spod-
kopovalo. Tebančanje, ki so bili v ti grozno kervavi
vojski, ktero so sveto  imenovali, zlo obnemogli, po¬
prosijo Filipa — ki je komaj tega čakal — na pomoč.
On pride, premaga in vniči Fociane, da so bili prekleti
in iz omejenega zbora pahnjeni; Filip pa, ki se je po¬
božno za Apolona vojskoval, dobi’namesti njih dva glasa

v zboru. Tako se je bil v greške zadeve vrinul, in je
z eno nogo že v Grecii stal.

Tudi Amfisani so bili zatoženi, da so se nekega
Apolonu posvečenega sveta polastili; tudi ti so bili ob¬
sojeni k veliki kazni v denarjih, in ker niso plačali, je
bil od aniiktijonskega zbora — po podkupljenih skrivnih
prijatlih — Filip, kot naj močneji zaveznik povabljen in
poprošen Anifisane k plačilu prisiliti. On berž pride,
jih z vojsko napade, zmaga in kaznuje; toda s to potjo
vzame tudi terdnjavo Elatejo, ki je bila edina poglavna
bramba na vratih cele Grecie. To stori Grekom zganiti;
zdaj se iz svojega nevarnega spanja zdramijo, zdaj se
iz velike nemarnosti zbude, zdaj vidijo, razumejo in
spoznajo, da Filip hoče gospod Grecie biti. Demostenu
je bila lahka Atence k zoperstavi vneti, zdaj so se
jele njegove toljkanjkrat prerokovane besede spolnovati;
on se berž pooblasten, sam poda v Tebane, sklene ž
njimi zavezo, da so hitroma združeno armado — pa ve¬
čidel iz nevednih najemnikov — napravili, in ž njo Fi¬
lipu na proti šli. V boji so macedonske verste prederli
in premagali, da je mogel kralj ž njimi bežati, pa na¬
mesti, da bi za vbežnimi potegnili in jih preganjali, se
vstavijo na borišu, orožje polože, in išejo plena. Filip
to vidši reče: Greki umejo zmagati, ne pa zmage k
svojemu pridu oberniti. On ustavi nanagloma svoje be¬
žeče, jih znovic vredi, se oberne, napade ž njimi raz¬
kropljene Greke, in jih tako pobije in vniči, da ga ni
bilo več, ki bi bil na kakšno zoperstavo le mislil. V ti
zmagi pri Keroneji  je bilo ob greško svobodo in sa-
mostalnost.

Vse se zdaj kralja boji; vse pred njim trepeče, in
klaverno pričakuje od njega svoje osode. On povabi po-
oblastene poslance iz vsih greških deržav v Korint;

— le Špartani niso v ti zbor naročnikov poslali.

On se jim neče v zboru kralja Grecie oznaniti, te-
moč — lože jih pokoršine do novega gospoda privaditi

— jih poprosi, da bi mu vse greške deržave po primeri
vojakov v pomoč dale, in njega v svojega vojskovodja
volile, Perziane z združeno armado napasti, in nad njimi
greško, pri Maratonu, Salaminu in Plateji prelito kri
maševati. Tega mu ni mogel nihče odreči, za toljkanj
manj, ker so Greki Perziane sovražili, in iskreno že¬
leli , da bi bili enkrat prav otepeni in zmagani. Greki
se zdaj srečne čislajo in veselijo tako milostljivega go¬
spoda imeti; pa neumneži se niso spregledali, da kdor

140

je poveljnik vsili njih vojniških trop, je tildi njih kralj
ali gospodovavec.

Med tim, kose Filip z Greki vred na veliko vojsko
napravlja, se je pripetilo, da je na ženitnim svoje hčere
od lastnega životnega stražnika, ki se je nad njim ma¬
ševal, umorjen bil. Akoravno je bil Filip marsikterih
slabost navdan, je vendar tudi mnoga žlahna čednost
v njegovem sercu klila. Pred kakor je koga zaslišal,
mu je moral služabnik slednji dan reči: „spomnise
svoje umeri  j i v os ti!“ Atenski jezični govorniki so
mu v zborih njegove napake vedno oponašali; on pa je
rekel, da se jim mora zato zahvaliti, ker so ravno s
tim pripomogli, da jih je opustil. Neko ženo je enkrat
prenaglo obsodil; ona pa reče : da se bo pritožila pri
Filipu, kadar bo trezen.  Filip vnovič pregleda nje
pravdo in ji pravico stori.

31.  $. Aleksander veliki.

Filipov naslednik je bil njegov sin Aleksander.
Filip je pisal 13 let pred Aristotelju  naslednje pismo :
„Sin mi je rojen; zahvaiujem se bogovom, da so ga mi
dali v času, v kterem Aristotelj živi. Upamo, da boš
iz njega zredil kneza, vrednega svojega očeta, in Ma-
cedonie." Aristotelj  ga uči modrost in čednost, ga
soznani z vsimi oreškimi vednostmi, in si vse prizadeva
ga prav izobraziti; Lisi  mah  pa, drugi učenik, ga spači,
da hrepeni le po časti in slavi. Kadar je še mlad slišal
od zmag svojega očeta, se je zjokal rekoč: „Oče bodo
vse doveršili, da ne bom jez nič več opraviti imel." —
„IIiado" je vedno pod vajšnico imel, se z duhom starih
helenskih junakov navdati. Tcsalskega konja ponujajo
enkrat očetu za 20.000 tl., pa nihče ga ne more zase¬
sti; zdaj ga prime Aleksander  s privoljenjem svojega
očeta za berzdo, ga postavi naravnost proti soncu, da
lastne sence, ktere sc je bal, ne vidi; pusti, da mu
plajš počasi čez vame na tla zleze, se verže na-nj, in
zdirja s tako naglico, da so vsi zavoljo njega v velikem
strahu. Kadar se konj vpeha, ga oberne in jaha, zdaj
na desno, zdaj na levo, in pride z zlo krotkim konjem
nazaj. Oče zavpije s solzami v očeh: „1 jubi sin! poiši
si druzega kraljestva, Macedonia ti bo premajhna." fr Ti
konj, bucefal  imenovan, je bil svoje žive dni Aleksan¬
drov ljubčik, in ni se dal nobenemu drugemu zasesti.

V starosti njegovega 21 leta mu oče umerjejo, da

Ui

postane sam macedonski kralj. Kot tak gre zdaj v Ko¬
rint,  da ga vse greške deržave po naročnikih v svo¬
jega vojskovodja ali vikšega poveljnika — kakor po-
pred očeta — volijo. Tudi zdaj niso bili Špartani na¬
ročnikov v zbor poslali; on se pa derzi, kakor da bi za
to ne vedil; zakaj z Greki, nasledniki nekdanjih helen¬
skih junakov, se ni bil namenil vojskovati, ampak le z
njih pomočjo, kar bi se dalo, sveta si podvreči in žlah-
nodušno greško izobraženje po njem zaploditi. Pred,
kakor se Aleksander na vojsko poda, gre delliškega
Apolona soveta prašat; ker pa najde tempel zapert,
poiše duhovnico, in jo z močjo sili v tempel iti; potem,
ko se je veliko branila, zavpije: „o sin! tebi se ne da
zoperstati." Na to jo preč spusti, rekoč: „zdaj ne po¬
trebujem več druzega prerokovanja,"-in serčno ga

je veselilo, ko so ga zanaprej sina božjega imenovali.

Mnoge poldivje ljudstva, ktere si je bil Filip  pri—
vojskoval, zvedši da je umeri, vstanejo na noge, misleč,
da njegov mladi sin si ne bo upal, jih v pokoršini ob-
deržati. Eni in drugi svetvajo Aleksandru vse s pri¬
jaznimi pogodbami poravnati; on jih pa nagloma, in brez
vsega odloga z vojsko napade, in eno za drugim zmaga,
da nimajo časa nobene zaveze med sabo storiti. Med
tem, ko vstajnike tepe, se razseje po Grecii lažnjiva
govorica, da je na vojski umeri. Greki se tega vesele,
od Demostena in druzih govornikov poserčeni, na noge
vstajajo, se za svojo svobodo in neodvisnost pognati.
Tebančanje pomore nekoliko macedonske posadke, in
nje ostanjke v gradu obležejo. Zdaj prileti Aleksander
kot blisk s svojo vojsko predmestne vrata, pobije 6000
Tebančanov, in, ker mu niso hotli izdajnikov izročiti,
vzame mesto, in ga, razun grada, tempelnov in Pindar-
jeve (pesnika) hiše, razdrobi in pokonča, odpeljavši
'30.000 Tebančanov v sužnost. Take naglosti in gro¬
zovitosti se pa berž kesa in sramuje, in skaže Atencom
in vsiin drugim Grekom veliko milost. Zavoljo te neza-
popadljive milosti somu  bili Atenci v prihodnji perzian-
ski vojski zvesti, in to še za tolikanj več, ker je bil,
njih veljavo v vojski više j od vsili drugih Grekov spo-
znavši,300 sovražnikom pobranih škitovvAtene poslal,
ktere so v tempel obesili z naslednjim napisom : „Ale-
ksander, Filipov sin, in Greki zvunej Špartanov, so to
orožje barbarjem, ki v Azii stanujejo, pobrali." Spar-
tani pa, ki so se bili ob času nastopa perzianske vojske,
Antipatarju,  Aleksandrovemu namestniku v Mače-

142

donii, upuntali, so bili od njega tako pobiti, da jih je
bilo 5000 z njih kraljem vred na borišu mertvih ostalo.

Spomladi, leta 334 pred Krist, se vzdigne s svojo
majhno, pa pod vodstvom skušenih poveljnikov junaško
armado, vzame seboj 70 talentov, čez 100.000 fl. de¬
narjev, in živeža za 30 dni. Sreda njegove vojske je
obstala iz teško oroženih Macedoncov in Grekov; ko-
njiki so bili na obeli krilih, ilirski in traški lokostrelci
pa na prednji straži; poleg tega so bili oni tudi ogled¬
niki in zdražniki. Zgodovinarji pišejo, da je bil le
35.000 vojakov seboj vzel; majhna armada! —pa Kse-
nofon je bil z 10.000 Greki na babilonski planjavi Per-
ziane zmagal, in Agezilaj, špartanski kralj, bi bil tudi
perziansko kraljestvo z majhno armado overgel, ako bi
mu ne bili Perziani doma vojske podkurili. Misliti gre,
da so Aleksandru iz Maceidonie in Grecie pogostoma
novakov pošiljali.

On se prepelje čez Helešpont, skoči pervi na aziat¬
ski breg, in poskerbi, da, kadar so bili vsi prepeljani,
so se velike slovesnosti obhajale, in da se je bogovom
bogato darovalo. Na reki Granik doide Perziane, kte-
rih je bilo na številu veliko več od njegovih vojakov;
on jih vdari in zmaga, da razkropljeni beže. S to zmago
postane gospodar, toliko da ne, ceie male Azie; zakaj
vse jonske mesta se mu, kot greškemu poveljniku, z
radostjo podveržejo, in mu še v vojski pomagajo zato,
ker jim je bil po starem navadno ljudovlado obljubil. V
Efezu je vidil Aleksander razvaline tempelna Diane,
kterega so nekdaj šteli med sedmero čudodelstev starega
sveta; okinčan je bil o svojem času s 127 krasnimi in po
60 čevljev visocimi stebri; razdjan je pa bil sedemkrat,
zadnjič ga je bil Herostrat  sožgal, svojemu imenu
večno slavo pridobiti. Antiktijonski zbor je bil sicer ostro
prepovedal njegovo ime, da bi se bilo zazabilo, izreči,
pri vsem tem je znano še do današnjega dne. V mestu
Gordium  so hranili na starem kraljevem vozu nek vo¬
zel, od kterega je prerokovano bilo, da, kdor ga od¬
veže, bo gospodar Azie postal; on si ga veli pokazati;
ker pa pri njem ne najde ne konca ne kraja, in se sra¬
muje, brez kaj opraviti, preč iti,  ga z mečem preseče,
rekoč: „da ni prerokovano ali zapovedano bilo, kako
da bi se razvezati imel.“

Kadar pride do reke Kidroz,  ga njega hladna
voda pri hudi vročini h kopanju vabi; on, ves vroč, gre
va-njo, in tako oslabi, da ga morajo preč nesti. Vse

143

trepeče in omedleva zavoljo njegovega življenja; noben
zdravnik se ne postopi mu kaj zapisati. Zavoljo njegove
velike nevolje je bolezin še linji, zakaj šeptalo se je,
da perzianski kralj se s strašno veliko armado pribli¬
žuje. V  taki sili mu obljubi Filip, njegov zvesti zdrav¬
nik, nevarno pa razsodivno zdravilo napraviti, ktero bi
spiti mogel, in gre proč. Zdaj dobi kralj od Parmeniona,
svojega nar zvestejiga prijatla pismice iz Sarda tih be¬
sed: „Nikar ne zaupaj zdravniku Filipu; pravijo, da
Darij ga je podkupil z veliko zlata, in da mu je lastno
hčer v nevesto obljubil.“ On dene pismice pod vajšnico
in čaka zdravnika. Ti pride in mu poda posodico s pi¬
jačo. Kralj ga bistro pogleda, in mu vidi v obličju po¬
štenost, poprime z eno roko kozarec in spije iz njega;
z drugo poda pismice Filipu in reče: „.Jez vem, in te
poznam, zato sim ti tudi zaupal;,pokroti sebe, ne mene,
izid te bo opravičil." Kralj se berž bolji počuti, in v
malo dneh se vojakom, ki so v veliki skerbi bili, po¬
kaže, ki ga z veliko radostjo in vriskom sprejmejo.

Darij Kod o man,  perzianski kralj, se je res sam
približal, in postavil v tesnini pri Izosu,  kjer se ni
mogel s svojo neštevilno armado celo nič razprostoriti.
Aleksander ga strašno vdari, zmaga njegove Perziane,
in 30.000 Grckov, ki so sc najeti za-nj bili. Darij,
nar veči postave in nar žlahncjega obličja med vsimi
Perziani, je bil eden poslednjih, ki so bežali. Ker nje¬
gov voz se ni dal več oberniti, zavoljo veliko pobitih
ljudi in konj, ki so po tleh ležali, zasede berž konja,
in jo preč potegne. Na njegovem, kraljevemu prestolu
podobnem vozu najdejo Macedonci njegovo orožje, in
veliko dragotin. Med vjetimi se čuje ženski glas, in tii
se skaže, da Darijeva mati, nar lepši žena, in dve hčeri
so bile vjete in v oblasti Aleksandra; jokale so se, ker
so slišale, da njih kralj je vjet ali mertev. Kralj je
velel o tem jih pokrotiti, in jih je sam drugi dan v
njih šotoru obiskal. Postavil jim je častivno stražo, in
tako lepo ž njimi je ravnal, da jim razun svobode, nič
manjkalo ni; tode vendar so mogle zmiraj pri armadi
biti. Pri ti zmagi so dobili Macedonci nezmerno veliko
plena, da so vsi vojaki prav dobro živeli, in slednji
dan Židane volje bili. Za Aleksandrovo mizo se je čez
3000 tl. na dan izdalo, toda vsi poveljniki so, kotpri-
jatli, in ne kot služabniki, vsaki dan pri njegovi mizi
jedli, zato so se mu pa tudi na vso moč prilizovali, ga
hvalili in povzdigovali, da, kar ni bil že sam po sebi

144

zadosti prevzetin, je mogel po takem hvalisanju, za čast
in hvalo še obnoreti.

Med tem, ko Permenio, njegov prijatel in povelj¬
nik , bogato mesto Damask s kraljevimi, nezmerno ve¬
likimi zakladi vred vzame, se Aleksandru Palestina in
Fenicia brez zoperstave podveržete. Tirci pa, ktereje
prašal, mu vrata odpreti, da bi v njih mestu Herkulu
daroval, mu ne zaupajo, in, na svojo terdnjavo se opi-
raje, ga v mesto ne puste; s tem se mu pa strašno
zamerijo, in sicer tako, da jih z vojsko napade. Od
suhega je ukazal do njih otoka, na kterem so svoje
terdno obzidano mesto imeli, jez narediti, na jezu pa
turne sozidati, iz njih terdnjavo premagati. Po sedmih
mescih obsede Macedonci mesto naskočijo in s silo vza¬
mejo ; 8000 Tircov je bilo pomorjenih, 30.000 v suž-
nost prodanih; mesto čisto obropano, potem pa razdjano
in pokončano.

To je bil konec čez 1000 let slovečih Feničar-
jev (13. §.)

S plenom Tira je Aleksander svoje prijatle obo¬
gatil in vojake obdaroval: za to zmago je velike svečano¬
sti in igre obhajal, in bogovom žertoval, pa vendar, za
malo časa potem, se je zavolj razdjanja Tira, kakor
popred zavolj Teban, zlo kesal; zakaj Tirci mu niso s
tim , da so se jako branili, nobene krivice storili. Taki
kes pa, kteri človeka nič ne poboljša, je prazin.

Kmalo po boji pri Izosu, piše Darij  nekoliko
prevzetno Aleksandru,  mu mater, ženo in hčeri po¬
slati, in krivični vojski konec storili; zmagavec od¬
govori ponosno kot neomejeni gospod Azie. Po raz-
djanju Tira pridejo drugi od Daria poslani naročniki,
po kterih mu ponuja za mir svojo hčer za ženo, 10.000
talentov, blizo lomilionov forintov denarjev in polovico
svojega kraljestva, namreč od Helešponta do Eufrata.
Parmenio reče: „jez bi te ponudbe vzel, ako bi Ale¬
ksander bil. 46  Ti pa odgovori: Jez tudi, ko bi bil Par¬
menio.“ On prevzetno zaverže vse ponudbe , pa vendar
obljubi z Darijom, ako bi se podvergel, pristojno rav¬
nati. Vse na-se potegniti, se v nevarnost poda vse
zgubiti. Po zmagi bi bil lahko za Dariem drel, ga
preganjal, in v več bitvah zmagal; toda tega ni hotel
storiti, marveč mu dovelj časa pusti, moč celega kra¬
ljestva na-se petegniti, in se na prihodnji boj popolnoma
pripraviti. Iz tega namena gre, narnest za Perzianom,
še celo v Egipt.

On vzame na egiptovskih mejah po kervavi hranitvi
terdnjavo Gazo,  in pride v Egipt,  kjer ga s posebno
radostjo in slovesnostjo sprejmejo; zakaj Perziane je
vse hudo sovražilo zato, ker so egiptovske bogove očitno
zasmehovali in zaničevali. Aleksander pa jih pusti pri
njih veri, ktero spoštuje, jih pusti pri vsili njih posta¬
vah, šegah in navadah; le davek, toda velik davek, in
sicer nič druzega od njih ne tir ja. Iz neke, zlo ne¬
umne prevzetnosti gre iz Egipta čez L i b ij s k o — pešeno
pušavo, vkteri je nekdaj Ivambizova cela armada konec
vzela — v cerkveno deržavo s tempelnom Jupitarja ovno-
rogatega, kaj prijetnega od tega orakeljna zvedit, kteri
mu naznani — po njegovi želji, ker nihče se mu ni hotel za¬
meriti — da je Jupitarjev sin. Tako prerokovanje mu ve¬
liko pripomore praznoverske ljudi'izhodnih dežel v pokor-
šini obderžati. Zgodovinarji terdijo, da le po velikem
čudežu ni na ti poti poginul. Bolj v slavo mu služi,
da pred kakor je iz Egipta nad Daria z vojsko šel, je
ukazal na iztoku Nila Q12.  §.) novo mesto, ki ga je po
sebi Aleksandrio  imenoval, sozidati, iz namena, da
bi počasi postalo središče med Azio, Afriko in Europo
velike kupčije in greške izobraženosti. V  Tiru ni bilo
nič več, in Grekom je mislil nekaj kupčije okrajšati, jih
lože v pokoršini obderžati. To je bil vganul in jo dobro
zadel; Aleksandria je bila res čez celih 600 let to, k
čemur je od njega namenjena bila.

Aleksander je dal Uariu nalaš čez dve leti časa
moč celega kraljestva vkup spraviti, da bi jo z enim
mahljejem vničil, in si celo kraljestvo ob enem podver-
gel. On gre s svojo z novinci dobro pomnoženo armado
brez vsili zaderžkov; vdari čez veliki reki Evfrat in
Tigriz, pride na babilonske planjave, najde armado vsili
ljudstev in jezikov velicega kraljestva, ki je nar manj
SOkrat veči od njegove, jo pri Arbeli in Gaugameli na¬
pade, zmaga, zdrobi in tako raztrosi, da ga ni bilo več
sledu po-nji. Darij je bil v boji jako pogumen; ker je
pa cela armada bežala, je tudi njega sabo potegnila;
veliko je imel ljudi, pa malo vojakov. Na begu pride
do nekega mosta, in, nič na-se gledaje, prepove milo-
serčno most razdreti, da bi zamoglo več njegovih ljudi,
čež-nj bežati. Ta zmaga da Aleksandru  v pest kra¬
ljeve stolne mesta Babilon, Suzo, Perzepolj in
Ektabano,  z vsimi kraljevimi poslopji, z neprecenlji¬
vimi zakladi v denarjih in drugem pohištvu.

Iz Ektabane, nar prijetnešega, poletnega kralje-

146

vega sedeža, beži blagi, pa nesrečni Darij proti gorati
Baktrii. Bes,  njegov satrap in izdajnik, ga na poti
vjame; ker ga pa ne more pred Macedonci vhitati, ga
na vozu z mečem večkrat prebode in potem bež/. Pervi
macedonski konjiki ga najdejo v kervi plavati; umirajoč
jih poprosi kapljo vode na svoj suhi jezik. „Prijatel!“
— zdihne proti vojaku, ki mu jev čeladi prinese — „nar
veči terpljenje mojega serca je, da ti ne zamorem te do¬
brote poverniti; tode Aleksander ti jo bo povernil, in
bogovi mu bodo plačali visokodušnost, ktero je moji ma¬
teri, moji ženi in mojim otrokom skazal; tukaj le po tebi
mu roko podam.“ Z ganjenim sercom poprime Mace-
donec že oterpnjeno roko, in ti hip Darij svojo dušo
spust/. — Zdajci na to prijezdi Aleksander; pogled ne¬
srečnega kralja mu v serce seže; ves ganjen in omečen
ga s svojim plajšem zagerne, inposkerb/ ga po kraljevo
pokopati.

On se vstavi v Perzepolju štiri mesce, kjer ga ne¬
zmerni zakladi in bogastva ob pamet pripravijo tako, da
se ves spremeni. Od žlalinodušnosti ni bilo nič več nad
njim spoznati; razujzdano življenje, grozovinstva in ne¬
hvaležnosti otamnujejo njegovo slavo. Nekdaj zmerin
kralj, sed/ zdaj noč in dan pri potratnih gostnijah, žre
in pijančva, da nobeni drugi ne tako; posnemuje lišp
in kinč in vso potrato parzianskih kraljev, ktere je po-
pred javno zavolj njih napak zaničeval. On zametuje
oblačila in šege jakih Macedoncov, ki so muPerziansko
s krepko dlanjo pribojevali, in tir ja, da naj ga molijo.
Macedonci, ako so ravno zdaj poini denarjev, tudi po¬
tratno in razujzdano živeli, vender nevoljni postanejo,
zoper njega godernjajo, in se skrivoma že od spunta-
nja menijo. Pilota,  Parmenjev sin, sliši od vstajnikov;
ker pa ni še od tega prepričan, nič kralju ne ovadi; k
smerti je bil obsojen, nar berže pa zavolj svojega pre¬
vzetnega obnašanja pred-njim. Da bi pa verli Parmenio
smerti svojega sina kje ne maševal, ga kralj poskerb/na
skrivnem umoriti. Pri neki pojednji se Aleksander le
preveč baha, in čez svojega očeta Filipa povzdiguje;
Klit,  kteri je bil enkrat Aleksandra iz smertne nevarno¬
sti rešil, in kot zvest prijatel svoje macedonske šege in od-
kritoserčnost ohranil, postane, to slišavši, nevoljin, za¬
govarja z gorečimi in razžaljivnimi besedami Filipovo
slavo; kralj pa pijan, zdere iz rok na strani stoječega
stražnika sulico, in ganagloma do smerti ž njo prebode.
Kadar trezen postane, se grozno kesa, in ostane tri dni

147

in noči' na postelji zmiraj kriče: „0 Klit! o Klit!“ —
tode prilizovavci mu tako neumnost berž iz glave zbi¬
jejo. Macedonci nočejo pred-njim poklekovati in ga mo¬
liti; neki dvornik jim to svetova, pa Kalisten, terd in
nevkretin modrijan, se z resnicepoinim govorom zoper¬
stavlja. Aleksander vzame to za spuntanje, ga obdolži,
da je z drugimi puntarji v zavezi in ga brez dokazov
v ječo verze, kjer po nedolžnem konec vzame.

V tem mestu je bil Kserksov grad, nar krasniši
in glasovitiši perziansko zidališčc; taisti večer, preden
se s svojo armado vzdigne, ga pri večerji neka nepo¬
štena ženska omami in zapelje, da vstane z vsimi gosti
od mize, in da gredo grad od vsili strani zažigat.
Drugi dan streznjen, vidši tak velik oginj, se kesa, in
ukaže berž gasiti, pa prepozno, — še dandanašnji se vi¬
dijo razvaline nar zalsega perzianskega grada.

Aleksander gre za Besom  proti severju, se po¬
svoji v dveh letih vsili prek hvalinskega morja ležečih
dežel; ukaže v tih krajih štiri nove mesta sozidati in
do njih nove ceste narediti, da bi tudi do tih divjih na¬
rodov greška omika se zanesla in velika kupčija se od-
perla. Besa,  ki je bil namenil se saj kosa perzianskega
kraljestva polastiti, je v tih vojskah vjel, in ga dal, kot
puntarja in kraljomorivca po perzianskih postavah na
križ pribiti. Ali je bil Aleksander kaj veliko bolji od
njega ?

V Baktri  ostane nekaj časa, sebe in svojo ar¬
mado pokrepčati; se poroči zlioksano,  knežko hčerjo —
biserom jutrovih dežel — ktero najde na vzetem stermem
gradu , kamor so bili tamošni knezi svoje rodovine in
dragotine vhitali. On zapove potem 30.000 perzianskih
mtadenčev po macedonsko v orožji vaditi; ali tega so
pa Macedonci nevoljni, boje se, da bi jih višej od
njih ne cenil, v Perzii ostal, in da bi oni ne utegnili
več danili priti.

Za zdaj pa ne misli Aleksander v Perzii ostati;
on sanja narpred izhodne Indije, potem pa celo Afriko
in Španjsko si podvreči. Macedonci, vojsk že siti, polni
denarjev, in po razujzdanem življenju že dobro pomeh¬
kuženi, se dajo od njegp le z veliko težavo na lndi-
ansko  vzdigniti. Na ti vojski jih pa naši bravci ne
bodo spremljali; zadosti naj jim bo vediti, da Indiani so
semtertje veliko serčneje od Perzianov se bojevali; da
bitve so bile večkrat zlo kervave, in da zadnjič se je
bila armada Aleksandru tako vperla, da ni več hotia

10  *

148

naprej. On ji obljubi — pa z veliko nevoljo — da se bo
vernil; postavi na bregu reke Inda i2  oltarjev v mejo
inspominik svojih zmag; se pogodi zvsimi podverženimi
indianskimi knezi, da spoznajo macedonskega kralja
svojega gospoda, in misleč po drugi poti domu verniti
se, stopi z armado v brode in se pelje po reki Indu do
velicega morja. Od tukaj pošlje Nearha,  svojega po¬
veljnika z brodovjem, in nekaj armade na njem, po
morji v Perzio; on pa jovdari z ostalo armado, menda
nevedama, čez pešeno in strašno pušavo v Gedrozii,in
zgubi v nji po pomanjkanju, lakoti, žeji in hudi vročini
nje polovico. Molče, in vse pomanjkanje ž njo prenašaje,
je pred njo šel, in ostanjke v Perzio pripeljal, kjer jih
je kraljevo obdaroval, bogato gostil, in jim mnoge slo¬
vesnosti in veselice napravil.

S svojo spočito armado pride v Suzo,  odverže in
kaznuje vse deželne poglavarje, in druge svoje namest¬
nike in vradnike, kteri so o njegovi nepričujočnosti Per-
ziane tlačili in zatirali. On neče tega, ampak hoče, da
bi mu tudi Perziani z ljubeznijo vdani bili; on hoče, da
bi se Macedonci in Greki s Perziani pobratili, da bivši
zedinjeni in po greško izobraženi v eno ljudstvo se zdru¬
žili; toraj se on sam v vsih šegah in navadah, v nošnji,
v dvorstvu i. t. d. čisto po perziansko oberne, in se poroči
z eno Darijevo hčerjo, drugo da Hefestionu , svojemu nat
večemu prijatlu; svoje poveljnike napravlja, da Perzi-
anke jemljejo; 10 do 15,000 Macedoncov je bilo tudi ž
njimi po zakonsko zvezanih; on vse bogato obdaruje,
jim kupuje lepe bale, daje velike dote, in napravi ob¬
čno ženitnino , ki je terpela pri velikih zlo potratnih go-
stnijah, slovesnostih in veselicah celih pet dni. Da bi
se ne imeli Perziani čez Macedonce celo nič pritožiti,
poplača še verh vsega druzega Perzianom vse dolge
cele armade, in to je zneslo 20.000 talentov ali blizo
30 mil. gold.

Kdo bi djal, da pri vsem tem so Macedonci go-
dernjali, rekoč: „Mi smo Perziane premagali, nam bi
šlo jih gospodovati; on jih je pa nam enake storil“ —
in zdaj obče po slovesu prašajo. Aleksander se raz-
serdi o tem; ukaže 13 nar hujih kričavcov iz verstpo¬
tegniti in jih to pričo sosekati; on jih krega, jim opo¬
naša njih'veliko nehvaležnost, gre nevoljno proč, in se
zapre za tri dni, da ga nihče ne vidi. Macedonci se
spregledajo, spoznajo svojo nehvaležnost in neumnozo-
perstavo, obležejo njegove vrata, in milo ga prosijo jim

149

prizanesti. On stopi iz poslopja, jih vidi, da vsi kleče.,
in solze se mu vlijejo. „Gospod!“ — tako ga ogovori
star polkovnik -- „le to nam je teškodjalo, da si se tudi
sPerziani posvačil, in se jim dal poljubovati." „Saj ste
vsi mojisvaki ££ , zavpije zdaj Aleksander, objame polkov¬
nika, ponudi svoje usta k 'poljubovanju vsim sivim bra¬
dačem, ki sopred-nj silili, in napravi v občno spravo celi
armadi pojedino, pri kteri je s svojimi prijatli iz enega
kozarca pil. Pri ti gostnii obljubi velike darila tistim,
ki bi za stavo po nar več spili. — Le 40 se jih je bilo
do smerti opilo!-Na to da na znanje, da vsi od¬

služeni, kteri bi hotli, lahko domu gredo. Nadjal se je,
da perzianski fantje, po macedonsko v orožji izučeni,
jih bodo namestili; Macedoncov inGrekov se je 10.000
za slovo oglasilo; on jim da za popotnico do doma, in
še slehernemu po talentu, blizo 1500 gold. denarjev.

Babilon je bil namenil v stolno mesto povzdigniti;
Arabio — polotok — ki mu je na južnih mejah kralje¬
stva ležala, si podvreči; okoli Afrike jadrati, pri Her-
kuljevih stebrih nazaj v srednje morje priti; s to potjo
Kartagince in ftimce k poklonstvu povabiti ali prisiliti,
in tako od zahoda nazaj domu se verniti. Primerilo se
je pa, da nekega večera, ki se ni dobro počutil, je ven-
der, od prijatla povabljen, na gosti šel, drugi dan hudo
za merzlico zbolel, in deseti dan potem, ko je še večer
popred s slabotnim glasom ukaze dajal, je od pijanosti,
strupa ali opešanja, v 33. letu svoje starosti,' umeri.
Poprašan pred smertjo; kdo da ima njegov naslednik
biti? pravijo, daje  rekel: „Naj vredniši.“  Njegovo
truplo je bilo iz Babilona vAleksandrio preneseno, in til
pokopano. — Tako berž se je bila njegova visokost zver-
nila!

Po Aleksandrovih zmagah in osvojenjih so se da-
lječ okoli po izhodnih deželah greške vednosti, znanosti
in umetnije zasejale; greško omikanje se je kar razširilo;
nasproti pa so se aziatske bogastva, in ž njimi inehku-
žnost in potratno in samopašno življenje v Macedonio
in Grecio zaplodile, in ž njimi ste se stara čednost in
poštenost spodkopovale. Mala Azia z Egiptom vred je
bila za naprej središče dušnega in slovstvinega gibanja;
v Grecii so cveli le še ostanjki nekdaj globoko vsajenih
umetnij, in spomini stare slave. Aleksander je bil mnogo
novih mest sozidal, in naselb brez števila vtemeljil, in
po tih le iz popred neznanih krajev in dežel nove kup¬
čije odpiral; za napredovanje naravoslovstva, materna-

150

tike, mehanike in zlasti vojskovodstva jo vedno sker-
bel; umetnike, posebno pesnike, bogato obdaroval, da
bi ga bili s svojimi deli neumerljivosti izročili,—pa za¬
stonj, ker pesništvo je nebeški dar, kterega ni nobe¬
nemu umerjočemu dano po sili z nebes doli potegniti.

32. §. Zapuščina Aleksandra razpade v več
kraljestev.

Aleksander je na smertni postelji svoj pečatnik po¬
veljniku P er di k a tu izročil. Ti prevzame vlado vimenu
in za Arideja,  njegovega polbrata, in za njegovega
sinka, ki mu ga je Roksana precej po smerti rodila.
Drugi poveljniki pa, razkropljeni okoli po deželah kot
kraljevi namestniki, popred Perdikatu enaki, zdaj njemu
nevošljivi, mu nočejo velike pokoršine skazovati; vla¬
dajo njim izročene dežele kot samooblastniki; si nabirajo
— ker so bogatiši od sedanjih kraljev in cesarjev —
na svoje stroške velike armade; nečejo zadnjič od po¬
koršine do Aleksandrove rodbine nič več vediti, tako,
da bi si bil rad slednji veliko kraljestvo osnoval, in da
se med njimi strašne vojske vnamejo. Te 23 let ter-
peče vojske, v kterih je bila počasi vsa Aleksan¬
drova  rodovina skrivaj poklana in pomorjena, in v
kterih je večkrat po 12 armad se med sabo bojevalo,
so bile naj strašnejiin žalostneji prigodbe na svetu; za¬
kaj po vsili, popred Aleksandru podverženih deželah,
so se bile grozno velike sovraštva, razpertije in zme¬
šnjave vnele, in zmirej bolj rasle, dokler se niso bile
zadnjič, kakor morski valovi po strašni nevihti, vlegle.
Potem, ko je bilo mnogo mest obropanih, požganih in
posutih, dosti dežel razdjanih, in potem, ko se je bilo
veliko človeške kervi prelilo, so bili vsi, kar jih je bilo
ostalo, obnemogli tako, da so med sabo, bi rekel, prisi¬
ljeno v eni ravnovagi — od ktere se poprej na svetu
še sanjalo ni — pri miru ostali. Iz poprejšnjega velike¬
ga Aleksandrovega cesarstva so po tih vojskah nasled¬
nje kraljestva se osnovale: 1. Macedonsko z Grecijo,
2. veliko Sirsko, 3. Egiptovsko in 4. nektere kraljestvica
v mali Azii. Vse to so pa lakomni Rimci ob svojem
času požerli.

Ko se je bila Aleksandrova smert razglasila, so
Greki razun Špartanov, od Demostena in druzih govor¬
nikov zapeljani, na noge vstajali, se za svojo nekdanjo
svobodo in samostalnost potegnili. Focion, naj pošteniši
Atenec, ki se ni dal, akoravno ubog, nikoli in od no-

ioi

benega podkupiti, reče Atencom: „Ako je Aleksander
danes mertev, bo tudi jutro in pojutrejšnjenri, — to je, ne
se prenagliti, ampak dobro spremisliti, preden se kaj
začne. Pametnega sveta pa ne poslušajo, in se z za¬
vezniki Macedoncom spuntajo. Antipatar  pride z voj¬
sko , in jih, kakor pred več leti »Spartane, strašno po¬
bije, in zopet pod svojo oblast spravi. Pri sklenitvi
miru si izgovori izročitev Demostena; ti pa na begu
vjet, sisam zavdain jim postavi Fociona,  na čelo dru¬
žili plemenitnikov, vladarja. Ker pa po nastopniku An-
lipatarja dobe zopet ljudovlado namest plemovlade, so
Fociona, ki je45krat od njih v vojskovodja voljen bil in
ktereniu so podobe v spomin postavljali, k smerti obso¬
dili, da je mogel strup piti in umreti!

Na Macedonskem vstajajo zdaj veliki punti in pre-
kucije so take, da imajo vladarji in poveljniki domado-
velj opraviti. V takih okoljnostih se Grelci zopet zdra¬
mijo;  delajo, po raznih razpertijah med njimi, nove po¬
godbe, in sklepajo čedalje veči inslavniši ahajsko  za¬
vezo, da hi svojo nekdanjo in zlo zaželjeno samostal-
nost z močjo branili in si jo ohranili. Toda pred kakor
svoj slavni namen dosežejo, se je primerilo, da soRimci
Macedonio z vojsko vzeli in jo za rimsko  deželo ozna¬
nili; za malo pozneje se tudi Oreškega polaste.

Po tem , ker so Rimci pri Grekih čut svobode in
samostalnosti do čistega zadušili ali zamorili, so lepo ž
njimi ravnali in sicer tako,  da Greki od ene strani njih
podložni, so vendar od druge s svojimi vednostmi in
znanstvi, sploh s svojo omiko, Rimcom tako gospodo¬
vali, da so njih imenitniši mladenči vedno k njim,  zlasti
v Atene hodili in se dajali od njih kakor svojih učeni¬
kov omikovati.

Med Aleksandrovimi poveljniki sta bila Selevk in
P tol omej  naj previdniši in srečniši, ker sta si naj
veči kraljestvi vtemeljila.

S ele v k, zavoljo svojih mnogih zmag tudi Nik ato r
imenovan, si sozida v Sirii  — torej so klicali njegovo
kraljestvo Sirsko  — blizo Judeje stolno mesto, Antio-
h i o,  ki je sčasoma postalo naj bogatiši in naj slavniši cele¬
ga kraljestva. On se je polastil vsih dežel odHelesponta do
Inda; je imel tedaj razun Egipta, toliko da ne celo Darijevo
kraljestvo. On, in njegovi nastopniki so bili sozidali
50 novih mest, tako, da so se po vsih deželah greške
vednosti in umetnije zanašale, in greška omika se čeda¬
lje bolj širila; od druge strani'so pa bogastva, poštenost

i62

in čednost spodkopovale, in k samopašnemu, razujzda-
nemu življenju priložnost dajale. Nastopniki na kralje¬
vem prestolu so, v posvetne sladnosti zamaknjeni in po
njih omamljeni, vladarstvo zanemarjali, se nepotrebno
vojskovali, da je moč kraljestva pešala, marsikaj od
njega se odtergalo, in v novo, samostalno kraljestvo se
osnovalo. Tako so se na severnem Parti odtergali, svoje
kraljestvo si vterdili, in še celo vsezmagajočih Rimcov
s krepko roko se obvarovali; tako so se bili Judje pa
pozneje zdramili in samoslalni postali. V mali Azii so
se Galacia, Bitinia in druge neodvisne kraljestva osno¬
vale, ki so imele lepe in bogate stolne mesta, polne
omikanih ljudi.

Od Šelevkovih naslednikov je malo kaj povedati;
Antioh 111., zavoljo svojih mnogih vojsk veliki  imeno¬
van, se je bil dal zapeljati, da je Rimcom vojsko napo¬
vedal: berž so ga zgrabili, mu veliko dežel v mali Azii
vzeli in mu strašno veliko kazin v denarjih naložili; za
13 let potem mu je bil Rimljan Pompe  j celo kraljestvo
vzel.

Ptolomej Lagi  je postal egiptovski kralj; on je
bil naj modreji in močneji med Aleksandrovimi povelj¬
niki. Z orožjem in pogodbami je razširil svoje kralje¬
stvo na vse kraje čez egiptovske meje; si je privojsko-
val Judejo in Fenicio zavolj gojzdov na gorah Libanona
si iz njih močno brodovje v brambo kupčije omisliti, in
je gospodoval več bregov v mali Azii, kakor tudi Elio-
pio in Iiibio v Afriki, Z močjo in milostjo jo vladal, in
stolno Aleksandrio je povzdignil v naj svitlejši mesto na
zemlji, ne le po veliki kupčii, ki se je iz tega mesta na
vse kraje sveta odperla, temoč tudi po znanostih in uče¬
nostih, ktere so tukaj več sto let cvele. Aleksandria je
postala v resnici edino središče vse tačasne izobraženo¬
sti, pa ne po Egipčanih, ki so zmirej po starem kopitu
ostali, ampak po Grekih in Judih, ki so se bili v tem
mestu naselili.

On je napravil muzeum in ga sklenil s svojim po¬
slopjem, kamor so se bogato plačani učeni in pesniki
shajali, in v njem stanovali, iz namena, da bi za pov-
zdigo vsih znanosti in učenosti vedno skerbeli in da bi
vse vednosti napredovale. V njih pomoč jim je napra¬
vil bukvarnico, v ktero se je sčasoma spravilo 400.000
bukev; izvirne greške in latinske so drago plačevali,
jih dajali prepisovati, in so prepise vlastnikom še poverh
dajali. Potem so spravili še v tempel Serapionov druzih

133

300.000 bukev, in kraljica Kleopatra  jih je bila še
za 200.000 pomnožila iz pergamenske knižnice, ktero
ji je bil Antoni  podaril. Poskerbeli so tudi, da seje
bilo sv. pismo stare zaveze iz hebrejskega jezika na
greški prestavilo in v bukvarnico shranilo. Toliko ne¬
precenljive bukve so bile divji Mahomedanci leta 642
po Kristusu, ko so bili Aleksandrio vzeli, sožgali. Ja¬
nez Gramatikar,  učen mož, poprosi poveljnika Amru-
va,  da  bi se ohranile; on popraša Kalifa (kralja) in dobi
odgovor: „V tih knjigah ali je to, kar je v koranu, ali
ne; ako je v koranu, so nepotrebne, ako ni v njem,
so koranu nasprotne, in tedej tudi nepotrebne." Kurili
so ž njimi občne kopnice šest mescov.

Pervi trije Ptolomeji  — vsi, tudi naslednji so se
tako imenovali — so bili verli vladarji; njih nastopniki
pa so le po vživanju sladnosti hrepenili ter vse zanema¬
rili, dokler niso bili Rimljani tudi Ptolomejsko kraljestvo
po 300 letih svojega obstoja, pod svojo oblast spravili.

Judeja  je ležala med Selevkom in P tol omej  e m
ali med Širio in Egiptom. Ptolomeji  so se bili
pervi Judeje polastili in ji davk naložili, sicer pa
Jude pri njih veri, šegah in postavah pustili; mnogo
Judov se je bilo v tem času v Aleksandrio preselilo,
kjer so bili obogateli in omogočili. Antioh III., sirski kralj
pa, ki si je bil Judejo in Egipt privojskoval, je mogel
na povelje Rimcov, od kterih je bil zmagan, Egipt po¬
pustiti in njim veliko kazin v denarjih plačati, torej je
Judejo z velikimi davki molžil in zatiral; njegov nastop-
nik Antioh Efipan  je še celo Jeruzalemski tempel iz
tega namena obropal, in Jude k malikovanju silil; ker so
se mu pa zoperstavljali, jih je hudo preganjal. Na to se
mu spuntajo in samostalnost dosežejo, — pa ne za dolgo,
ker Ilimci so bili tudi Judejo, kakor vse druge tamošne
dežele s svojo deržavo združili. (16. §.)

Zapustivši aziatske obdrevenjene narode so se bili
naši bravci v izhodno Europo obernili, da so bili priče
greškega zlo čverstega gibanja; Greke so v njih početji
od perve mladosti gor do njih obnemoge spremljali; vi-
dili so jih mnogo, še nam koristnih vednosti in žlahnih
umetnij iznajti, in sploh v zali omiki z velikanskimi ko¬
raki napredovati. Toda kakor krepki 300 let stari hrast
začne pojemati in hirati, dokler ne obnemore, se je tako
tudi Grekom, kot že mnogim bolj starim ljudstvom in se
bo menda vsacemu drugemu narodu in ko bi še tako
lepo rasel in cvel, prigodilo.

134

Narodi se povzdigujejo iz divjosti in zrasejo kot
krepke drevesa čez gošave, lepo cveto, in več ali manj
žlahnega sadu rode, potem pa — preidejo.

Od te veliko pomenljive in na vse veke veljavne
resnice se bodo naši bravci tudi nad Rimljani,  ki so
bili s svojo junakostjo in zvijačami celi tisti čas znani
svet pod svojo oblast spravili, lahko prepričali. Zgodo¬
vina je neumerljiva učiteljca!

Rimljane  na njih raznih potih spremljati so zdaj
naši bravci prijazno povabljeni.

Od kar so se bili Feničarji saj 1000 let pr. Krist,
tergovstva lotili, je bilo srednje morje gledišče vse ve¬
like kupčije in mnogih družili dogodb; tako gledišče bo
ostalo še veliko sto let in sicer dokler se ne bodo poti
v izhodne Indie in v Ameriko znajdle; pa tudi mnoge
strašne bitve in druge slavne prigodbe so se, — in se
bodo še pod Rimci na srednjem morji, ali okoli njega
godile.

Lahko bi se reklo, da kar je imenitniši europejske
zgodovinšine 1000 let pred in 1500 let po Kristusu,
seje na srednjem morji, ali v bližnji okolici njegovi godilo.

€eterto poglavje.

l&imljani d« cesarja Anglista.

33. Sedem rimskih kraljev.

Kakor pri Grekih, 'moramo tudi pri Rimcih, zma¬
go vavcih vsili znanih ljudstev, narpred pogledati: kje
so d orna.

Kar je Talianskega, razun našega in piemonteškega
kraljestva, je podobno čevlju, ki se, kot polotok, proti
jugoizhodu v srednje morje steguje.

Na koncu tega čevlja so se bili v starodavnih časih
že Feničarji, pozneje pa Greki naselili; ti poslednji so
imeli tukaj včasih 15 do 20  deržav; marsiktere med
njimi so bile bogate, krepke in slavne kot Špar ta ali
Atene,  in imenovale so se, vse skup velika  Gr  ec  i a.

Pitagora in drugi učeni so veliko pripomogli k omiki
velike Grecie. Po sredi talianske dežele je bilo mnogo
majhnih, komaj po imenu znanih in poldivjih ljudstev,
med kterimi ali starodomačimi, ali od drugej naseljenimi,

155

so bili Etruskarji naj imenitniši. Ti so prišli iz Recie
— iz belili tiroljskih ali švajcarskih gor, morda so bili
Slavjani — so pregnali ali podjarmili Pelasgarje — čez
morje prišle — in so si vterdili 12  malih deržav ali
občin, ktere so pa, med sabo zvezane, pod vodstvom
in vlado edinega kralja bile.

Etruskarji,  spervega'morski roparji, so rop po-
pustivši, na morji kupčevali, zemljo dobro obdelovali,
si mesta in tempelne sozidali, in pred Greki že dobro
omikani bili; toda tako visoke stopnje izobraženja kot
leti niso nikdar dosegli. ,še dan današnji najdejo kak-
šenkrat v hetruskih pokopališčih po lepi meri narejene in z
žganimi barvami olepšane krasne posodice s stolči —
vaze — ktere hranijo v kraljevih muzeili kot posebne
dragotine. Iz tacih posodic se berž njih bistroumnost
in velika ročnost v mnogih umetnijah spozna.

Iz Galie  — sedanjega Francoskega  —so  prišli
Galci čez bele gore, so se polastili vsili zlo rodovitih
planjav prek Pada — cvetu talianskih dežel — kar se zdaj
Milansko, ParmazanskoinPiemonteško  imenu-
nu.je; so se tii vselili, Milan in mnoge druge, še dan¬
današnji stoječe mesta sozidali; so razpadli v ljudstva
mnogih imen, in so Etruskarje nazaj proti sredi Talian-
skega tlačili. Ravno zato so se le zgornje talianske dežele
od Rimcov vselej podgorna Galia  imenovale.

Pervi rimski znani zgodovinarji so živeli 550 do
650 let potem, kakor je bila rimska deržava vtemeljena;
stari letopisi duhovnikov, v tempelnih hranjeni, so bili
od Galcov sožgani. Da bi bilo le sedem kraljev,  med
kterimi so štirje prisiljene smerti umerli in eden zapojen
bil — celih 244  let vladalo, je teško verjeti. Od vsili
pervili časov obstoja rimske deržave pripovedujejo le
preveč čudovitih prigodb; torej ni in ne more biti vse
resnica, kar se, zlasti od pervih 300 let [pripoveduje.
Koliko je pa res, — in koliko ne — to se ne da več
zdaj razsoditi.

Romul,  zarojen po pravlici od boga Marta in do¬
jen od neke volčiče, je potem, ko je svojega brata
Rema  ubil, v letu 753 pred Krist, rimskemu mestu za¬
četek postavil; morda je bil glavar roparjev, in se je s
svojimi tovarši na palatinskem bregu — griču — blizo
sred Talianskega, majhne vasice polastil, jo z nasipom
obdal, in po sebi Roma  — Rim  imenoval. Več pre-
bivavcov dobiti, oznani in razglasi svoje mesto za pri¬
bežališče vsih nepokojnih, hudodelnikov in sužnjev. Od

156

vsili bližnjih krajev se mu jih berž vkup spravi 3800;
slednji mu je dobro došel, slednji je bil za deržavljana
vzet, in je svoj kos zemlje dobil.

Ker bi brez vladarstva ne bili mogli obstati, jim
precej da dobro vstavo, sebe kralja postavi in si pri¬
druži i2  sodnijnih služabnikov, literini so rekli zve-
zavniki,  kteri so, kadar se je javno pokazal, pred¬
njim šli in mu prostor delali. Slednji teh je nosil pod
pasiho butarco palčic,  iz kterih je sekira  molela; to
je bilo znaminje kraljeve oblasti. Zvezavniki so tudi
hudodelnike lovili in pri obsojenih službo rabeljna
opravljali. V deržavni zbor ali starašinstvo — senat
— voii 100 nar umniših hišnih gospodarjev, in jih
očete deržave  imenuje; pozneje so jih senatorje
ali s tara šine  imenovali; služili so le za čast in brez
vsega plačila; vse njih rodovine in cele žlahte so pa-
tricije  — očance — klicali. Iz leteli hiš in rodovin
je zrasla počasi vsa tista glasovita rimska plemenitost,
ki si je nevtrujeno prizadevala vso oblast, vse veljane
službe in nezmerne bogastva na-se potegniti. Dalje od¬
bere tudi 300 vitezov — konjikov, ki so bili neka sred¬
nja stopnja med očanci in prostimi deržavljani. Y r se va-
žniši od senata v pričo kralja sklenjene postave, na¬
znanila vojsk, sklepi miru i. t. d. so mogli vsim der-
žavljanom,  ki so se v raznih časih po raznih šegah
shajali, v poterjenje predpostavljeni biti. Pri vsaki ve-
ljavniši deržavni zadevi so mogli duhovnika sveta po-
prašati, in sicer augurje, ki so iz tičjega letanja,
in pa h erusp ek c e, ki so iz droba bogovom žer tva-
ne živine  voljo bogov oznanovali. Ti so bili drugačni
orakeljni od greških. — Mnoge postave in šege po Ro-
mulu vpeljane so terdili čez 800 let, in tedej še čez
čas pervih  rimskih cesarjev.

Rimcom pa manjka hišnih gospodinj. Sosedne ljud¬
stva, od Rimcov za žene poprošene, jim odgovore: „ako
ste pribežališča napravili za moške  potepuhe, napravite
jih tudi za ženske vlačuge.‘‘ Romul, poln zvijač, si zmisli
velike javne igre napraviti, in povabi na-nje po sena¬
torjih vse bližnje ljudstva. Med moškimi gleilavci je bilo
dosti radovednih deklet;  kadar vsi igravno borenje nar
bolj gledajo, planejo ltimci od vsih strani na gledavce,
jim poberejo dekleta, jih odpeljejo v mesto in jih spoz¬
najo za svoje zakonske žene. Gledavci brez orožja
beže v velikem strahu na vse kraje.

Tako so Rimci dovelj žen dobili, tode v mirni

157

posesti jih niso še imeli; zakaj eno ljudstvo pride za
drugem z bojem nad-nje po svojih hčerah prašat. Ker
pa ob enem ne pridejo, jih krepki Rimci lahko otepb;
zadnjič pridejo naj močneji Sabinci,  toda tudi ti nič
ne opravijo, ker njih hčere so bile med tem svojim mo¬
žem se že privadile, in že matere postale. One stopijo
naprej in vse pomirijo rekoč: „0 vi ljubi očetje! nikar
nam naših mož in našim otrokom njih očetov ne pomo¬
rite. Al si hočete s kervjo svojih zetov roke oskruniti?
kar je bilo po sili zvezano, je ljubezin poterdila.“ Sa¬
bine!, vsi ginjeni, se zdaj z Rimci v eno ljudstvo zdru¬
žijo; v deržavni zbor dajo 100 novih senatorjev, njih
kralj Taci  pomaga Roinulu  vladati, in veliko Sabincov
se je na dva hribca  pri Rimu naselilo, da je vse vkup
v eno mesto z nasipom obdano bilo; prostor pa med temi
hribci je na večno v zbirališče vsega ljudstva odločen
bil, in pravili so mu forum.  Na tem prostoru so se
več sto let vse deržavne zadeve javno pred ljudstvom,
z glasno besedo, da so vsi čuli, opravljale.

Za šest let potem je bil Taci  pri nekem darova¬
nju ubit; sumili so, da ne brez vedenja Romula. Mar-
siktere druge bližnje ljudstva si še on podverže, ker
vojska mu je bilo veliko veselje. Kar je pa preveč pre-
vzetin prihajal, so mu bili senatorji čedalje bolj hudi in
pri nekem pregledu armade, zraven nekega močvirja,
strela vdari, da vse berž saksebi beži, — od Romula
ni bilo od tistikrat in še celo od njegovega trupla no¬
benega sledu več. Znabiti, da Sabinci so mu jo vernili.
Ljudje so pa vender hotli vediti, kam je prišel; senat
si iz te zabave takole pomaga: Juli Prokul, senator,
in v žlahti Romulu, stopi v zbor in pričo vsili pove, da
Romul se mu je to jutro ves svetal z nebes prikazal in
mu rekel: „oznani Rimljanom — volja bogov je, da Rim
postane glava sveta; naj bodo Rimci zmirej junaški, in
nobena človeška moč jim ne bo zoperstaia; njega —
Romula —naj  pa za naprej molijo pod imenom Kvirina,
ker je v boga povikšan.“ Steni so ljudje za dobro vzeli.
On je kraljeval 37 let in namest pervih 3300 mož je
zapustil armado 47.000 vojšakov.

Romulov nastopnik je bil N uma Pom pili,  Sabi-
nec, krotek, miren in pošten mož. On pride le na ve¬
like prošnje svojih prijatlov in ljudstva v Rim, bogove
zastran te volitve, po augurjih poprašat. Ker so pa tiči
prav  leteli, ga sprejmejo Rimci z veliko slovesnostjo,
in ogernejo s kraljevini plajšem. On vlada s tako mo-»

158

drostjo in priljudnostjo, da ga ni bilo več razločka med
Rimcom in Sabincom; vsi so bili le rimski deržavljanu
Njegova velika skerb je bila divje Rimce vkrotiti, jih
omikati, da bi bili pokorni deržavljani, priljudni, mirni
sosedje in marljivi kmetovavci postali, kteri bi se za
vsako reč ne maševali, in s sosednimi ljudstvami nobe¬
nega prepira in vojsk ne imeli. Nurna ni skozi celi čas
svojega 43letnega kraljevanja nobene vojske imel. Za
njim pa so se Rimci 700 let zaporedoma vojskovali, in
le pod pervim cesarjem Augustom  tacega časa dru¬
gikrat doživeli, da so brez vojske bili.

Kar je bil Romul  zemlje pri vojskoval, jo je Numa
med bolj siromaške deržavljane razdelil, da bi jo bili
marljivo obdelovali, se lože pošteno preživih in na ro¬
panja in vojske pozabili. Prepričan, da strah božji več
k čednosti pripomore, kot vse kaznovavne instrahovavne
postave, jim osnova — od vile Egerie,  kakor jim
pravi, ki se mu v bližnjem logu prikazuje, podučen —
veličastno službo božjo, mnogoverstne godove, slovesne
obhode, in osem raznih duhovnih redov; jim sozida tudi
več tempelnov, pa brez da bi va-nje kakošno podobo bo¬
gov postavil; zakaj 170 let po vtemeljenem mestu ga
ni bilo še nobenega med njimi, ki bi bil urnel kakošno tako
podobo narediti. Pri vsaki svečanosti je bil sam priču¬
joč, in jo je s svojo pristojno resnostjo podpiral. Da bi
se bilo vse z veči slovesnostjo obhajalo, so klicarji jo
popred po mestu oznanili, vsak šum in hrup prepovedali,
in vsako z ropotom sklenjeno delo ustavili.

Da bi se bile ženske spodobno obnašale, sramož-
Ijivost in čistost ohranile, je častje čiste boginje Veste
vpeljal, ji tempel sozidal, in v nje službo in ohranjenje
večnega ognja, čvetero — pozneje šestero — čistih devic
postavil. Te device — Vestalike  — so mogle neoma-
ileženo živeti; po 30 letih spolnjene službe jim je bilo
dovoljeno iz reda stopiti in se omožiti. Ako bi se bila
pa ktera Vestalika nad devištvom pregrešila, so jo v
neko nalaš narejeno podzemeljsko jamo spravili, vrata
zaklenili in jih z zemljo zasuli, da je strašne smerti
konec vzela. Vestalike so pa visoko spoštovali; ako bi
bila k smerti peljanega grešnika srečala, mu je lahko
s svojo besedo milost skazala in ga življenju hranila.

Po njegovih postavah so mogle biti žene z zvesto
ljubeznijo in pokoršino svojim možem vdane; vina niso
smele piti, pričo mož ne veliko govoriti in v moške za¬
deve se ne vtikati. Enkrat pride v sodnijo neka žena

159

tožit; senatorjem se to tako čudno zdi, da bogove po-
prašajo, kaj nek to pomeni ? — V letu 230 po sozida-
nemRimu se bere od perve zakonske ločitve in pod sed¬
mim kraljem je živela perva nevesta, ki se je s svojo
tašo kregala. — Kakošna zložnost in edinost je mogla
v tistih časih med zakonskimi biti, da so zgodovinarji
take posebne prikazke zapisali in obdolženih imena pri¬
hodnosti izročili!

Rimce učiti pri dani besedi zvesto in neprelomljivo
ostati in meje tujih lastin spoštovati, postavi zvestobi
in mejam  bogove, in jim tempelne sozida; in da bi se
Rimci ne bili postopili druzih ljudstev svojevoljno z voj¬
sko napadati, postavi posebne duhovne, feciale  ime¬
novane, kteri so mogli po posebnih segali vunanjim
ljudstvom sklenjene vojske napovedovati; ker tudi sov¬
ražniku se je mogla odkritoserčnost in poštenost ska-
zovati.

Pod Numom Pompiljem  se je vse sveto spo¬
štovalo in v časti ohranilo; Rimci so v zvestobi, pošte¬
nosti in v druzih čednostih napredovali; druge okolne
ljudstva so jih posnemovale in spoštovale, da se je tako
ljubi mir med njimi terdil. Meči so v svojih nožnicah
rijaveli, lok in pušice so le na lovu rabili. Zemljo so
Rimci in njih sosedje marljivo obdelovali, svoje bogate
pridelke dostikrat teško pod strehe spravljali, bogovom
za-nje hvaležne pesmi peli ter se vedno svojega živ¬
ljenja veselili.

Numa  umerje v visoki starosti, po 43 letnem sreč¬
nem vladanju. Njegovo smert si Rimci in vse sosednje
ljudstva zlo k sercu vzamejo; vse ljudstvo z ženskimi
in otroci vred ga obžalovaje in objokovaje, kakor da bi
bil slednjemu ljubljeni oče umeri, k pokopališču spremlja.
Položen je bil na hribu Janikulu v kamnato trugo.

Rimci volijo Numu v nastopnika Tulia Hostilia;
bil je divjiši in nepokojniši od Romula; misleč da Rimci
bi utegnili se vojskovanja odvaditi in se uleniti, dela
mnoge zdražbe, in napove brez parnetnegai vzroka voj¬
sko prebivavcom v mestu Alba longa.  Kadar si že voj¬
ski nasproti stojite, povabi albanski poveljnik Tulia k
pogovoru, in mu reče: „Prav bi ne bilo, da bi se tukaj
med nami, ki smo sosedje, toliko kem prelivalo; naj
raji to trije  vaših in trije  naših tukajle pred očmi
in sred obeli armad opravijo. Zmagajo vaši,se  hočemo
vsi vam podvreči; zmagajo naši,  podveržite se tudi vi
nam. 6  Tuli mu segne v x-oko, in zdajci odbere v obeh

160

armadah po tri junake za boj. Primerilo se je pa, da
pri Rimcili so bili trije jaki bratje, ki so se po očetu
H orači  imenovali; pa tudi pri Albanih so biti trije po
svojem očetu Kuriaci  imenovani. Ti stopijo od obeh
strani naprej, in se sred armad moško bojujejo; dva
Rimca padeta, toda trije Albani so že ranjeni. Zdravi
in še nič ranjeni Rimec se zdaj v tek spusti, misleč,
da ne bodo mogli vsi, že dobro pobiti Albani z enako
hitrostjo za njim teči — in v resnici! on se ozre, in vidi,
da so dobro eden od druzega; na to se vstavi, počaka,
in zmaga pervega, tako tudi druzega, in še naj lože
tretjega v veliko in nedopovedljivo glasno veselje rim¬
ske armade. Albani, mož beseda, se podveržejo, ako-
ravno z žalostnim in teškim sercom, Rimcom, in svoje
Kuriace na mestih, kjer so bili padli, pokopajo.

Zavoljo nezvestobe albanskega poveljnika v neki
drugi vojski zapove Tuli vsim Albanom se v Rim pre¬
seliti in njih staro mesto je bilo razdjano, da ni kamen
na kamnu ostal. Albani so se bili naselili še na druzih
štirih hribcih pri Rimu, da je bilo vse vkup eno mesto,
ki so ga Rimci sami sedmogrično mesto  imenovali.
Al v času 2400 let, v kterih je bilo mesto večkrat raz¬
djano, so se hribci ponižali in dolince povikšale, da je
zdaj le malokdaj od gričkov poznati. Tuli Hostili  je
še neke ostanjke Sabincov premagal, in svojemu kralje¬
stvu pridružil; potem ga huda in dolga bolezin vkroti,
da rad moli in bogove časti. Pišejo, da strela je bila
v njegovo hišo vdarila in jo sožgala, da je ž njo vred
zgoril.

Ank Marci  je bil v četertega kralja od Rimcov
voljen. On je Rimcom mir podelil, in jih, ki so se bili
po vojskah hudo razvadili, znovič k bogočastju nape¬
ljuje, da godove, žertve, slovesne procesije s petjem in
plesom obhajajo. Numa,  kterega vnuk je bil,  vedno
v krotkosti in žlahnodušnosti posnemuje; pri vsim tem
JLatince, ki so bili čez meje vdarli in ropali, dobro otepe,
zmaga, jim mnoge mesta posuje in njih veliko v Rim
preseli, da mestno obljudenje čedalje bolj rase. Zapu¬
stil je po 24  letnem in srečnem vladanju dva maloletna
sina, z željo, da bi bil eden zmed nju za njim kralje¬
stvo nastopil.

Tarkvini Prisk,  kterega stariši so se bili iz
Etruskega v Rim preselili, je bil zlo bogat, bistroumen
in pogumen mož; modro se je v senatu obnašal in jako
ga  Rimce vojskoval.

161

Od Anka v oskerbnika dveh zapuščenih sinov vo¬
ljen, je pa raji s svojini modrim zaderžanjem in jasnim
govorinstvom Rimljane napravil, da so njega v svojega
kralja volili. Ankova sina je dal na kmetih zrediti. Sre¬
čen v vsih vojskah je Etruskarje in druge sosedne ljud¬
stva zmagal in z Rimci združil. Etruskarji mu pošlejo
kot svojemu deželami in kralju slonjokostni stol, in z zla¬
timi niti pretkano suknjo; kar je pri rimskih kraljih po¬
tem v navado prišlo. Kakor llomul forum  za ljudstvene
zbore, odloči tudi Tarkvini drugi prostor med hribci v zlo
veliko dolglato in okroglo obzidano ogrado — cirkus
imenovano — v nji vse javne igre obhajati. Okoli in
okoli je bilo več verst klopi, zmirej ena višej od druge,
za gledovavce napravljenih, in na sredi je bil dolgljat
zid na koncih z dvema visokima stebrama, da so okoli
jezdili ali se derdrali.

V srečno dokončanih vojskah je veliko plena dobil,
in vsega v olepšanje mesta obernil. Mesto popred le z
nasipom obdano, je dal obzidati. Vodo iz po sredi me¬
sta tekoče reke Tibere  je poskerbil po umetnih napra¬
vah na vse mestne hribce pahati in vzdigovati, da jeni
bilo več treba iz Tibere nositi. Ker je bilo mesto ob
deževnih vremenih blatno in vmazano, je sozidal iz
krepkega kamnja kloake,  to je, visoke, široke in obo¬
kane podzemeljske vodotoke, po ktcrih se je vsa deževna
voda in vsa druga gnjusoba iz celega mesta v Tibero
cedila ali iztekala. Iz tako krepkega kamnja in tako
terdno so bili narjeni, da so sčasoma na-nje in čež-nje
velike tempelne in druge poslopja zidali, in da je mar-
sikteri taki vodotok še dandanašnji prav terdin. Tudi na
kapitoljskem liribcu je podlago jel postavljati novemu in
večemu tempelnu Jgpitarja, kteri je sčasoma zlo imeni¬
ten postal. Kadar sta Ankova sina, njegova izročenca
vidila, da si misli druzega v nastopnika voliti, sta ga
v 80 . letu njegove starosti po dveh podkupljencih ubila.

Po smerti Tarkvina Priska nastopi v kraljevanju
njegov zet Servi Tuli;  poplačal je bil iz svoje mnš-
nje”doIgove ubozih, in marsiktere zemljiša, ki so jih bili
bogati na-se potegnili, je med nje razdelil; torej so vsi
ubogi, kterih je veliko bilo, za-nj glasovali, da je kralj
postal. Do tistega časa so vsi rimski deržavljani po
enako davka dajali; on spozna to krivično, da vse der-
žavljane v šest razredov zverstiti, da so za naprej po
premoženju z davkom obloženi bili. Ker se pa stan
premoženja berž in zlo spremenuje, je zapovedal vsako

162

pet"o leto  cenitev pregledati in ponoviti. To so cen¬
zus  (cenitev) imenovali. Čas tacih pet let so imeno¬
vali lustrum,  po kterihso, kakor Greki po olimpia-
dah,  svoje leta šteli. Pri volitvi vsih deržavinih služb
je imel pervi razred 98 glasov, unih pet razredov pa
vsi vkup le 91; bogati so tedej vse deržavine službe le
sebi naklanjali. Rimski deržavljan je na svoje  stroške
na vojsko šel; tisti, ki niso nič imeli — derhal — niso
nič davka dajali, torej se niso mogli in ne smeli v derža¬
vine zadeve vtikati, pa tudi na vojsko niso šli. Rimci
bi se bili kar sramovali jih na vojsko seboj jemati, ker
so mislili, da kdor se za svojo lastnino  vojskuje, se
moško  vojskuje. Modri Ksenofon pravi, „da njiva da
posestniku serčnost.“ —

Že Numa Pom pili  je bil postavo dal, da naj suž¬
nji en dan v letu pri mizi svojih gospodarjev in od
njih postreženi jedo, in da naj pravico imajo, jim vse
njih napake očitati; kar je bilo menda začetik še da¬
našnji dan navadnega pusta.

Rimska deržava je obstala iz raznih med sabo raz¬
ločnih ljudi; pravi, svobodni, rimski deržavljani so bili
patricii,  ti so bili žlahte in rodovine pervih rimskih,
sabinskih, latinskih in etruskih vlastnikov; iz njih samih
kot plemenitnikov, so bili vselej senatorji (starašini) vo¬
ljeni; slednji glavar ene take žlahne rodovine je imel po
nekoliko nižjih Rimcov v svoji skerbi in varstvu; pri-
poročence  so jih imenovali; zagovarjati in braniti jili
je mogel, pa tudi priporočenci so ga mogli podpirati, po¬
stavimo, ako bi na vojsko šel, ali na premoženju opešal,
z denarji ali kako drugači; taki niso bili popolnama sami
svoji, pa tudi sužnji ne. Veliko tistih, ki so se mogli
po vojskah v Rim preseliti, so bili sicer svobodni, in
imeli so tudi majhne posestva, tode pravi  deržavljani
niso bili, da bi se bili smeli v občne zadeve vtikati.
Sužnje so si Rimci iz na vojskah vjetih zlo množili;
Servi Tuli jim da oblast, da zamorejo svoje sužnje
osvoboditi;  take osvobodene so prostop uščenče
imenovali; po obleki so se razločili in stopili so s svo¬
jimi gospodi v zavezo priporočencov. V poznejih časih
so se Rimci razločili po stanu v patricije, viteze in
plebeje ali pri pr os to ljudstvo.  Patricii in vitezi
so nosili po stanu zlate perstane in pervi širje, drugi pa
ožji škarlatni pas. Iz vitezov, ki so se bili iz pervih
300 na 3000 pomnožili, so zrasli sčasoma tisti veliki
rimski bogatini, ki so velike vojšne oprave in občne zi-

163

danja v najem (štant) jemali in pri tem si nezmerne
bogastva spravljali.

Servi Tuli  je bil od svoje lastne, gi*ozovite hčere
Tuli  j e in njenega moža Tarkvina  — vnuka poprej¬
šnjega kralja tega imena — ubit v nekem puntu, ki sta
ga bila ona dva podpihala. Po taki pregrešni poti pride
Tar k vini Superb, to je, prevzetni  imenovan —
do kraljevega prestola; on, poln zvijač, hoče vso oblast
na-se potegniti, in dene senat in ljudstvo v strah; si na¬
pravi iz tujih vojakov životno stražo, si podverže z
dobro plačano armado nekeostanjke L at in c o v, po kte-
rih se rimski  jezik še dandanašnji latijiski  imenuje,
in razširi rimsko deržavo na več krajev. Na popred
tarpejskem zdaj pa kapitoljskem hribcu sozida kapitol
s tempelnom Jupitarja vred, naj slavniši grad in krasniši
poslopje celega Rima, ki je služilo veliko sto let v hra-
nišče deržavinih spisov in neprecenljivih zaklad. Kadar
na hribcu za podlago zidališ zemljo kopajo, najdejo člo¬
veško tako kervavo glavo, kakor da bi ravno odsekana
bila. Augurji, poprašani o njenem pomenku, odgovore:
„GIava pomeni, da ltim bo sčasoma postal glava ce¬
le talianske dežele".  Take, čeravno prazne prero¬
kovanja so vendar Rimce tako nadušile, da so si še dvaj¬
setkrat več, kakor je Talianskega, privojskovali bili.

Tar k vini Superb  je pervi začel iz Rima nasel-
nike na zlo mnoge kraje razpošiljati; po takih naselitvah,
ki so bile pri Rimcih vedno, in več sto let v navadi, se
je rimski ali latinski jezik, in so se rimska
vera, šege in navade po vsili talianskih in ve¬
liko družili dalječ okoli ležečih deželah za¬
plodile.  On kupi tudi šembiljske bukve.  Gerda
baba mu jih ponuja devetere  za drage denarje; on jih ne
vzame; —baba  sožge troje, pride drugič, in mu jih po¬
nuja ostalih šest po enaki dragi ceni; on jih ne kupi;
zdaj sožge še troje, in mu prinese poslednje troje  za
ravno tiste denarje ponujat; kralj jih zdaj kupi in da senatu
hraniti. Hukve, polne'prerokovanja, so pri praznover-
skih Rimcih kar veliko pripomogle njih deržavine zade¬
ve k njih  pridu voditi; zakaj za vsako tako zadevo so
našli v njih,  kakor so koli hotli, primerjeno prerokovanje.

Kraljev sin, Sekst Tarkvini,  posili čedno in
pošteno Luk reci  o,  da se sama od sramote umori; iz
tega zrase v Rimu strašno veliko pohujšanja, iz pohujšanja
se pa vname občin punt. Dva moža,  kralju v bližnji
žlahti, Kolatin,  Lukrecjin vdovec, in Juni Brut,

164

kterega očeta je bil kralj po nedolžnem ob življenje pri¬
pravil in kteri bi bil mogel tudi sam umreti, ako bi se
ne bil za norca storil, zlo razžaljena napravita senat
in ljudstvo take groze strahovlade ne več terpeti in se
možko za poprejšnjo svobodo potegniti. Starašinstvo in
ljudstvo odveržete kralja, ob enem tudi odveržete kra¬
ljevo vlado, in si osnovate novo pleni o vlado.

Tarkvini Superb  je bil ravno mesto Ardejo ob-
legel; zdaj zve, kaj se doma godi; berž potegne z ar¬
mado domu. Pridši pa pred mestne vrata jih najde za-
perte; zdaj njegova armada tudi odpade, in on mora s
svojimi sinovi v pregnanstvo se podati, v letu 509
pred Krist.

Stari Rimci so bili zlo neotesani, terdi in srovi
ljudje. Hodili so bosi in gologlavi z dolzimi lasmi in
dolgobrado; nosili so na nagem životu debelo suknjo brez
rokavov in dolgo do kolen; za plajš so imeli kotCerno-
gorci štirivoglato plahto; ogorjeni so bili po tem takem
zlo od sonca.

Kdo bi djal, da iz tac ih ljudi bi narod zrasel,
kteri si je podvergel pozneje celi svet.

Kadar niso bili na vojski, so doma kmetovali; sta-
rašina (senatorja) ni bilo nič sram orati, ali si samemu
kaj skuhati. Kruha niso umeli še peči, močnik in po¬
lento so si kuhali, tudi meso , sočivje in med jedli, vina pa
nikoli samega niso pili, vselej so mu naj menj polovico vode
prilili. O poldne so se oteščali, proti večeru pa kosili, kar je
z večerjo vred ena jed bila. Stari Rimci so imeli po
malem denarjev, in še ti so bili kotlovi (kufreni). Od
učenost in umetnij ni bilo nobenega sledu. Oče je lahko
svojega sina prodal, ali ubil, in ni zavoljo tega nič za¬
padel; tudi posojavci so pravico imeli dolžnika prodati,
ga ubiti, ali živega raztergati in si njegove ude razde¬
liti. In iz tega naroda — še enkrat rečem — je zrasel
nekdaj naj močnejši in naj bolj izobraženi narod!

Kolikor več sveta so si privojskovali bili, toliko
več so si ga patricii tudi polastili, in med sabo razde¬
lili, da bolj ubogi deržavljani so celo malo, ali niso celo nič
dobili. Tako je bilo že pod kraljevim vladarstvom, po
overženi kraljevi oblasti so bili pa žlahniki lakomni, da
ni bilo goda ne konca. Iz te lakomnosti so se počasi
sčimile vse domače zabave, prepiri, razpertije in vstaje;
zakaj bolj siromaški deržavljani so patricije sovražili do
konec oči. Iz enake, nikoli nasitene lakomnosti so zrasle

165

tudi vse njih neštevilne vunanje vojske. Rimci so bili
lačna besaga brez dna.

Mertve so kot Greki sožigali, njih pepel in kosti
pa — v kamnate posode s pokrovom spravljene za¬
kopavali.

34. <§. Rimska plemovlada in nje nastopki.

Po zapojenem poslednjem kralju, Tarkvinu Su-
perbu,  so se patricii vse deržavne oblasti polastili.
Naj se shajajo deržavljani v srenjske ali deržavine
zbore, je vselej patricijev ali žlahnikov, kot naj važni-
ših in močnejših, obveljala. Senat je bil njih glava in
serce ; ta je potegnil v svoj naj vikši obskerbništvo vse
verne in deržavine zadeve, kakor bogočastje, postavo-
dajo, sodništvo, denarstvo, napovedi vojsk in sklepe miru.
Častito kraljevo ime obraniti, osnovajonovo službo vik-
šega duhovnika,  jo podele vselej patriciju, ki pa kot
tak ni imel pri deržavnih zadevah nič opraviti. Senat
voli iz svoje srede, pa vselej le za eno leto, dva sta-
rašina, konzula  imenovana, da sta vse njegove po¬
stave in sklepe doma izpeljevala, na vojski pa povelj¬
nika bila. Zvezavniki so pred njima, kot popred pred
kraljem, hodili, tudi leta  so po konzulih zaznamovali.
Tako je volil senat tudi iz srede sebe po dva k ves to rja
— dnarničarja, ki sta vse deržavine dohodke in potroške
oskerbovala; sčasoma, kakor so potrebe rasle, jih je
bilo pa več. Ker sta bila Juni Rrut in Ivolatin  naj
več k vladni premembi pripomogla, so ju bili že iz hva¬
ležnosti za perva  konzula volili. Nova vlada je imela
domajn drugej kar veliko opraviti.

Čudno ni bilo, da Tar k vini,  ki je bil Rimcom
veliko sveta privojskoval, in njih mesto zlo olepšal, je
želel nazaj kot kralj priti. Po naročnikih prosi, mu saj
njegovo premoženje izročiti; to mu Rimci dovole. Na¬
ročniki pa se s prodajo hiš in zemljiš dle časa v Rimu
mudijo, in izdajavne zaveze naklepujejo z mladenči, ki
so bili popred s sinovi Tarkvina  tovarši in prijatli.
Sužinj, ki jim streže, mnogo besedo vlovi, in jih kon¬
zularna ovadi; zdajci tisto noč, preden so naročniki
domu se vernih, so bili z domačimi mladenči vred vjeti.
Po najdenih pismih in drugih spisih je prepričano , da
mladenči so res izdajniki in kar je naj žalostneje, tudi dva
Brutova  sina sta bila vmes. Vse je pričakovalo, da kon¬
zul Brut jima bo milost skazal; toda v tih zlo nevarnih

166

časih komaj overžene kraljeve oblasti in vpeljane svo¬
bode, je hotel Rimcom izgled pokoršine novi vstavi
dati  in je ukazal po postavi vse izdajavne mladenče,
tedaj tudi svoja dva sina,  in sicer pričo sebe ob glavo
djati. Potem reče: „Prijatli! svojo dolžnost zvestega
deržavljana sim opravil; zdaj mi pa dovolite domu iti,
nesrečni konec svojih sinov obžalovati / 4  — Tarkvinijeve
poslance so izpustili sicer domu,  toda njegovo zemljiše
prek Tibere ni bilo nikoli več obdelano; posvetili so ga
bogu Martu,  ga „Campus Martius 44  (polje Martovo}
imenovali in na njem so se rimski vojaki v orožji vadili,
tudi rimski deržavljani se ob volitvah na njem shajali.

Tarkvini  to slišati, serazserdi, napravi nekoliko
etruskih mest v vojsko nad ltimce, in v ti vojski se
Aruns,  njegov sin, in konzul Brut,  eden na druzega
dirjaje s sulcama prebodeta, raz konja veržeta in mertva
ostaneta. Rimske gospodinje so celo leto Junia Bruta
smert obžalovale, ljudstvo pa je v njega spomin šesti
mesec po njem ju ni klicalo, kakor se rožnik  še dan¬
današnji tudi ju ni imenuje.

Veči nevarnost je protila Rimcom od blagega Por-
zena,  nekega etruskega kralja. On pride od Tarkvina
podšuntan z vojsko nad-nje, jih zmaga, njih mesto
vzame, ter jih prisili, da so se mogli v dosego miru in
njegovega odhoda, tretjini svoje deržave odpovedati.
Rimski zgodovinarji pripovedujejo v slavo svojega na¬
roda, da v ti vojski je Horaci Iv okel  most čez Ti¬
bero samo  tež  proti celi Porzenovi armadi tako dolgo
branil, dokler ga niso njegovi tovarši poderli; potem je
v reko skočil in srečno k svojim priplaval. Od Mucia
Scevola,  jakega mladenča pa pravijo, da se je natihem
v taborišče in šotor Porzena vkradel, z namenom ga
umoriti; toda v pomoti umori namest kralja le njegovega
dnarničarja, kterega so vojaki, ker je dnarnico imel,
bolj pazljivo varovali. Vjet obstoji svoj namen,  in pi¬
sano okoli gledaje reče: „Rimski deržavljan sim , K aj
Muci  je moje ime; kot sovražnik sim hotel sovražnika
umoriti; smerti se ne bojim. Veliko nas je, ki hrepenimo
po časti, tebe  umoriti; občnemu boju se odpovemo, le
tebe želimo zadeti; slednjo uro te bo eden zmed nas
zalezoval, da smerti ne odideš . 44  Porzena  mu žuga
sožgati ga, če vsega bolj na tanko ne razodene. Muci  pa
reče: „Poglej ! kako malo svoj život cenijo, ki po slavi
hrepene, te umoriti 44  — in vtakne svojo desno roko v
švigajoči plamen na strani stoječega žertvenika. Ne

167

lica spremeniti in s stisnjenimi zobmi derži roko v zub¬
lju, da kralja in vse nazoče groza prevzame. Kralj sam
ga zdaj proč potegne in mu reče: ,.Pojdi — spustim te
brez vse kazni. Kako srečen bi bil, ako bi se za mojo
deželo taka junakost bojevala." „Prav — mu odgovori
Muci  — v zahvalo ti naznanim, da 300 mladenčev se je
zarotilo tebe umoriti; srečka je mene pervega zadela,
ostali ne bodo odmanjkali te ob svojem času najti." Por-
zena, za svoje življenje trepetaje ali menda žlahnodušno
ravnaje sklene z Rimci mir; Tarkvini pa ni bil njih
kralj postal.

Mnoge druge sosednje ljudstva, od Tarkvina na-
dražene , veliko let z ropom in vojskami Rimcom zlo za¬
bavljajo. V tacih stiskali plebejce v potrebnem strahu
in pokoršini obderžati, postavijo novo deržavino službo,
volijo namreč diktatorja  — mu dajo pa le za šest
mescov  vso naj vikši oblast, tako,  da je bil gospodar
čez življenje in smert, in da so mu mogli biti vsi, senat
in deržavljani, natanko pokorni. Kadar niso umeli si
drugači pomagati, so si vselej diktatorja  volili; po
njem so iz marsikterih zabav zlezli. Pravico je imel
polkovnika konjikov  — vitezov si voliti, ki je imel
pervo oblast pod njim, in ki je bil njegova desna roka.
Mnogo diktatorjev, ko so nalogo svojo speljali, je odstopilo
še pred šestim mescom. V vsih tih vojskah so plebeji, pod
diktatorji ali druzimi poveljniki, jako pomagali patricijem
se bojevati; kadar pa žlahniki zvedo, da je Tarkvini
umeri, so jeli plebeje strašno zatirati. Leli, ki so mo¬
gli od svojih majhnih lastin davk plačevati — čeravno
niso jih bili zamogli poleti obdelovati — na svoje stroške
se orožiti in na bojišču sepreživiti, so se pri patricijih
tako močno zadolžili, da jim ni bilo več mogoče visocih
obresti — 10 do 12  od što — plačevati. Ako niso pla¬
čali, so jih posojavci lahko po postavah prodali, ali jih
sami v sužnje vzeli, da so njih žene in otroci pomanj¬
kanja konec jemali. Postave ni bilo, ki bi bila zadolže¬
nega nesrečnega plebeja lakomnemu patriciju branila.

Prigodilo se je bilo, kadar so ravno veliko tisuč
plebejev na vojsko popisovali, da jih je 18.000 se spun-
talo, pokoršino odpovedalo, in na SvetoGoro  poldrugo
uro od Rima petegnilo. .Še nikoli se ni nobena rimska
armada pod svojim poveljnikom, še manj pa kakosna
puntarska, tako modro in zmerno obnašaia, kakor po-
begnjeni plebeji na Sveti Gori, kjer so se biliinamenili
novo mesto  sozidati. Slednji dan so si iskali po pa-

168

tricijskih zemljiših potrebnega živeža; sicer niso kanca
kervi’ prelili, tudi nobene razpartije ni bilo med njimi.
Pa ravno iz tega je senat spoznal, da je dobro spremi-
šljena reč, in je bil še v toliko večem strahu. V Rimu
se je vse tako grozno balo, da nihče ni hotel konzul
biti; dva senatorja so mogli k ti službi prisiliti; sicer so
se pa za njo poganjali. Zdaj sklene senat deset naroč¬
nikov voliti in jih poslati, da bi se s plebeji pogodili.
Api in nekteri mladi senatorji se temu zoperstavljajo,
tode nič ne opravijo, zakaj nihče jih ne posluša, ker
so s svojo poprejšnjo terdoboin lakomnostjo k ti veliki
zabavi pripomogli. Popred bi bili lahko z majhnim opra¬
vili , zdaj bodo mogli veliko veliko dovoliti.

Na čelu tih poslancev so bili trije zlo častitljivi
možje ,~ na ktere so plebeji veliko zaupanje imeli, dva
sta že bila diktatorja in eden konzul. Plebeji jih sprej¬
mejo z velikim veseljem — ljubili so svojo domovino —
za malo bi se bili spravili in brez vsili pogodb v Rim
vernili; k sreči so bili eni zmed njih bolj modri in previdni.
Men eni A gri p a jim pove basen od želodca in udov.
„Vsi telesni udje —jim  pravi — se spuntajo želodcu, re¬
koč : „vse, kar s svojim težavnim delom in trudom pri¬
dobivamo, pride le tebi na hvalo, mi pa od tebe nič za
to nimamo; ker mu niso hotli več služiti, so bili do
mertvih težav obnemogli." To je bila podoba plebejev,ki
so se bili zoper vlado spuntaii. Več je še menila pri
njih opravil z obljubo , da jim bo senat vse njih dolge
odpustil. Zdaj bi bilo vse poravnano , ako bi lie bil neki
Juni  — ki se je hotel zdaj tudiHrut  imenovati — zinil,
rekoč: „senat je brezvestin in verolomin, — mi mu ne
zaupamo — za prihodnost nam je poskerbeti; naj se nam
plebejem iz sred nas vredniki ali besedniki postavijo,
kterih skerb in dolžnost naj bo za naš blagor se poga¬
njati." Api je v senatu bogove in ljudi na pričo klical,
da iz tega ne bo nič prida prišlo. Tode zastonj. —
Vsako preveč tlačeno in zatirovano ljudstvo, ki je s pun¬
tom zmagalo, bi bilo popred z desetim od tega za dobro
imelo, kar je potem s puntom doseglo.

Senat jim je mogel dovoliti pet — za nekaj let de¬
set — tribuno v, to je, zagovornikov ali besed¬
nikov,  ki so jih sami plebeji in zmed sebe volili. Sveti
so bili spoznani, to je, kdor bi bil tribuna vdaril, je bil
preklet, in je ob svoje premoženje prišel; kdor bi gabil
ubil, ga je lahko slednji brez vse tožbe umoril. Zna-
minja niso nosili nobenega, sedeli so pred odpertimi vratmi

169

senata. Ako je senat kaj sklenil, in da je le en tribun
rekel, „veto“, to je „nečem", „ne dovolim", „prepovem",
ni moglo več obveljati; vsaki sklep senata, ali tudi kon¬
zula, ki se je zdel tribunom za plebeje nekoristen ali
škodljiv, so prepovedali. Iz tega je zraslo med patri-
cii in plebeji kar veliko zabav, ražpartij in sovraštva ;
pravica vsako postavo, vsak sklep, večkrat menda tudi
samovoljno preklicati, je bila prevelika pravica. Služba
tribunov je terpela le po eno leto. Spervega so si je¬
mali tribuni iz plebejev po dva vradnika služabnika,
edila  imenovana, ki sta tudi občne poslopja v svojem
oskerbništvu imela.

Zavolj vednih vojsk in zavolj vbega plebejev na Sveto
Goro se niso bile njive navadno obdelovale , da je lakota
vstala. Patricii so si bili žita iz Sicilie previdili. V se¬
natu svetovajo eni nekoliko žita med lačne plebeje raz¬
deliti, drugi'pa, jim ga po niški ceni prodajati. Korio-
lan, strašno hud na plebeje, jih zajeda in psuje, da je
kaj. „Če hočejo plebeji — govori v senatu — od našega
dragega kruha jesti, naj nam služijo,  naj se pravici
tribunstva odpovedo. Ali smo kralje  zato zapodili, da
bi nas derlial  strahovavno vladala?" Plebejito zvediti,
se tako razserdijo, da za malo bi ga bili ubili. Tribuni
pa dajo sovet, da naj ljudstvo Koriolana — kar ni bilo
še v Rimu navadno — obsodi. Obsojen k pregnanstvu,
beži k Volskarjem, postane počasi se jim prilizovaje
njih vojskovod, pride z njih armado blizo Rima se ma¬
ševat, zaničuje vse poslance zavolj miru, in mesto bi
bil brez posebne težave vzel, ako bi mu ne bile šle nje¬
gova mati in žena z otroci in drugfe gospe iz Rima na¬
proti in bi ga ne bile s svojimi solzami in prošnjami ome¬
čile , da se je vernil. Toda obderžal je vender, kar je
bil posedel.

Po Koriolanovi smerti so Volskarji in drugi ž njimi
zvezani Rimcom zlo z ropanjem in boji nadlegovali, da
so mogli zopet diktatorja voliti. Poslanci pridejo k Cin-
cinatu,  ko je ravno oral, mu oznanijo, da je od se¬
nata diktator  za vojsko voljen, on popusti drevo,gre
z armado na vojsko, 'pobije sovražnike in pride čez 14
dni zopet na kmetijo.

Rimska deržava je imela celo veliko privojskovane
zemlje, ktera ni bila še nobenemu v last dana; patricii
so jo po prav nizkih cenah v najemu imeli, in jo po
svojih priporočencih (blizo tacih, kakor so današnji ta-
lianski kmet ; e — koloni — ki jemljejo zemljo od gospo-

170

dov v najem) in sužnjih obdelovali, toda še tisto malo
zgovorjenih denarjev niso od nje večidel v deržavino
denarnico odrajtovali; obnašali so se, kakor, da bi zem¬
lja njih bila. Plebeji, ki so se tolikrat za deržavo
bojevali, prosijo večkrat, da bi se nekoliko tiste zemlje
njim, ki ne morejo od svojih lastine živeti, dalo, to
drugo naj le patricii obdelujejo; pa vselej, kadar seje
kaj tacega sprožilo, so se hude razpartije vnele. Kon¬
zul Kaši  je z veliko težavo postavo vpeljal, da Herni-
karjein vzete zemlje so se nekoliko patriciem v večni
najem dale, nokoliko pa plebejein v last razdelile; s tem
je bil pa patricijem se tako hudo zameril, po dokonča¬
nem konzulatu so ga bili kot pregrešnika nad domovino
k smerti obsodili, da so ga prekletega, iz kapitola čez
terpejske stene pahnili in njegovo hišo poderli. Za ne¬
kaj lel potem, ko je en tribun konzula opominjal, da
Kasjeva postava ni še čisto izpolnjena, in mu žugal ga
zatožiti, se je primerilo, da pred sodnim dnevom so ga
našli v njegovi hiši umorjenega!

Patricii so bili strašno lakomni. Vse sodništvo so
v Rimu le patricii  oskerbovali; sodili so po starih,
plebejem večidel neznanih šegah, znabiti tudi po starih
kraljevih postavah, velikrat tudi brez vse dvombe svo¬
jevoljno. To ni bilo več po misli plebejev; prašali so
po pisanih, razumljivih in obče znanih postavah, po kte-
rih da bi imeli sojeni biti; s tem so jih bili do živega
spodbodili. Kadar je vsili deset tribunov enoglasno to
tirjalo, da niso mogli patricii več zoperstati, pošlejo
naročnike v veliko Grecio in v Atene dobrih postav iskat,
domu prinest, z domačimi jih primerit in iz vsega nar
bolji za Rimljane vredit.

Ker je bilo deset  senatorjev zato  delo voljenih, so
jim rekli desetniki;  dali so jim vse deržavine oblasti
za eno leto tako, da ni bilo senata, ne konzulov ne tribu¬
nov. V enem letu jih veliko vredijo, na deset tabel
zapišejo in na terg obesijo. Te postave, akoravno še
nekoliko sirove, vsim dopadejo, da jih z radostjo po-
terdijo. Desetniki pa nečejo še od njim danih oblast
odstopiti z zgovorom, da niso še vsili postav vredili in
da delo mora dokončano biti. Konec druzega leta,
za ktero so jim bili pustili še vso 'oblast, oznanijo
dve tabli novih postav, pa ne da bi bili od oblasti
in vladarstva odstopili, marveč jeli so razsajati kot
nar huji strahovladarji. Api Kiaudi  vidi zalo de¬
klico Virginio;  prepovedane želje se mu scimijo do

171

nje; on navodi svojega klijenta (priporočenca) jo na
tergu pred sodnijo kot vbežno hčer svoje sužnje nazaj
tir jati; Api Klaudi ga sam kot desetnik zasliši; očetu
dekletnemu, nje stricu in drugim pričam noče verjeti in
jo svojemu priporočencu prisodi; na to zdere nje oče
poleg stoječemu mesarju nož, ganagloma zarine v persi
svoje hčere in kervavega kviško povzdigne, rekoč: „S
to kervjo izročim tvojo glavo pogubljenju!" — On pre¬
dere skozi nagnječene ljudi, beži k armadi — zakaj vo¬
jak je bil — pove, kaj se je zgodilo in armada gre
domu, in s plebeji vred obleže hrib Avertin. Desetniki
morajo odstopiti; poprejšnja vlada se vterdi. Api,  od
Virginia tožen, se sam v 'ječi umori; njegov tovarš Opi
je bil ob glavo djan, in onih osem je bilo za večno v
pregnanstvo obsojenih.

Iz imenovanih postav na 12 tablah  je po¬
časi izraslo imenitno rimsko pravoslovje  in to pra-
voslovje je krepko deblo, iz kterega so se scimili in
zrasli vsi europejski zakoniki; ker pravoslovje in voj-
skovodstvo ste bile edini učenosti, ktere so Rimci vedno
obdelovali, in jih na visoko stopnjo popolnomosti pov¬
zdignili. V vsih drugih vednostih, znanostih in umetni¬
jah so le G rek e posnemovali, jih velikrat še ne dose¬
gli, novega pa celo malo v njih znajdli.

Kmalo po oznanjenih novih postavah so bili tribuni
prižugali, da zakonske zaveze med patricii in plebejci,
popred ostro prepovedane, so bile zdaj pripušene; zdaj
tirjajo pa tudi, da bi se za naprej kakor iz patricijev
tako tudi iz plebejev konzuli volili. Strašna je bila ta
za patricije, ki niso hotli od tega kratko malokaj slišati;
raji so dovolili, da iz patricijev in plebejev bi se vsako
leto po 6 ali 8 vojšnih tribunov volilo, obdanih z vso
konzularsko oblastjo, vladati in na vojskah poveljniki biti.

Taki vojni tribuni  so obstali 76 let, potem so
zopet konzule  imeli in sicer enega iz patricijev in dru-
zega iz plebejev. Da bi pa vendar patricii nekoliko še
bol ji od plebejev bili, si osnovajo in sebi prihranijo novo
deržavino službo; volijo dva cenzorja — cenitelja
ali pretehtovavca, za pet let, pozneje za vsacihl8me-
scov. Njih opravilo je bilo vpisnike napravljati in v redu
hraniti, v kterih so bili vsi patricii in plebeji po svojem
premoženji zversteni, da seje  zamogel davk po primeri
na-nje razpisovati; popisani šo bili od njih tudi vsi der-
žavljani po svoji časti, kot senatorji, patricii, vitezi in
plebeji. Cenzorji so oskerbovali še zidanje tempelnov,

172

cest, mostov i. t. d. in pazili so na zaderžanje ljudi; ne¬
spodobno se obnašajoče so kaznovali z vzetjem deržav-
ljanskih ali stanskili pravic.

Med domačimi velikimi zabavami in razpartijami so
se Rimci vender tudi s tujimi ljudstvi vedno bojevali; v
tih vojskah , v kterih so plebeji vselej po več kervi od
patricijev prelivali, so tribuni lete prežugali, marsiktero
pravico plebejem podeliti; zakaj protili so jim, da bodo
odrajtilo davkov, da bodo popis ali vverstenje novakov
za vojsko vstavili; in v resnici so se plebeji večkrat
branili in čisto uperli na vojsko iti. Tako je bil senat
prisiljen novo postavo dati, da za naprej bodo vsi
pešci in konjiki na vojskah plačevani.

Dosihmal so se Rimci, kakor vse njih sosednje
ljudstva, le poleti  vojskovali, na zimo so pa vsi domu
šli; zanaprej pa so se z dobro plačano armado lahko
neprenehoma vojskovali in to za tolikanj več,  ker ple¬
beji, dobro plačani, so raji na vojski bili, kakor da bi
bili domu šli stradat. To je dalo Rimcom novo nepre¬
cenljivo moč, s ktero so v kratkem nedopovedljivo ve¬
liko dežel pod-se spravili. Tako je zdaj diktator Furi
lvamil,  etrusko mesto Veleji  blizo Rima, ki so ga po-
pred Rimci 10 let pozimi oblegovali, lože vzel, tudi
mesto Faleri  se je njegovi žlahnodušnosti podverglo.
Pišejo, namreč, da učitelj je slednji dan svoje učence
iz mesta na sprehod vodil; nekega dne jih pripelje v
taborišče diktatorju Kamilu in mu jih — upaje da bo do¬
bro obdarovan — izda rekoč: „Tukajle ti izročim mesto
v tih fantičih." Kamil mu pa ukaže roke od zadej zve¬
zati, suknjo mu raz lierbta potegniti in slehernemu fan¬
tiču šibo v roko dati, da naj ga po herbtu tepejo in tako
v mesto ženejo. Taka pravica mestjane tako omeči, da
se prostovoljno Rimcom podveržejo.

V Rimu je še šega navadna bila, da vojskovod, ki
je sovražnika slavno zmagal, pridši domu je — pa le z
dovoljenjem senata — slovesni dohod  obhajal; rekli
so mu triumf,  in tacemu poveljniku triumfator.  Ar¬
mada, slovesno oblečena in ovenčana je med muziko,
petjem in vriskanjem triumfatorja, ki se je drago oble¬
čen, na krasnem vozu peljal, v Jupitarjev  tempel
gor na kapitol spremljala; ondi so mu v zahvalo zmage
bogato, tudi pridobljenega plena darovali, ostalo pa v der-
žavini zaklad položili. Vjeti in vklenjeni knezi ali kralji,
njih vjeti vojaki, kakor tudi plen, s kterim je bilo večkrat
dosti voz ali mezgov obloženih, so pomagali tako ve-

173

ličasfno precesijo zdaljšati, da kakšenkrat ni bilo nje
konca dočakali. Pozneje so Rimci take triumfe  čedalje
z veči veličastjo obhajali. Kamil se da pri svojem slo¬
vesnem dohodu od štirih belcov peljati. To mu Rim-
ljanje za zlo vzamejo rekoč: „da tega ni še noben
triumfator storil, ker belci le bogovom pri njih dohodih
pristjej.o“. Zavolj tega in ker ni Rimcom dovolil, da bi se
bili v Veji naselili, so ga k veliki dnarni kazni obsodili,
ktere plačati nezmožen, je pobegnil.

Med velikimi že omenjenimi zmešnjavami v Rimu
se pripeti, da Galci, prebivajoči v zgornjem Talianskem,
pridejo čez apeninske po sredi dežele ležeče gore in
obležejo etrusko mesto Kluzium.  Etruskarji kličejo
Rimce" na pomoč, ti pa, nezmožni pri svojih domačih
razpartijah armado poslati, pošlejo tri mlade naročnike,
ki so bili bratje in se Fabii  imenovali, da bi bili med.
nasprotniki mir sklenili. Naročniki nič ne opravijo, mar¬
več se, Etruskarjem v boju pomagaje, galskemu po¬
veljniku Hrenu  tako zamerijo, da Etruskarje popustivši
naravnost in neprenehoma proti Rimu gre. Rimce, na
vojsko nič ne napravljene, blizo mesta tako pobije in po
deželi razkropi, da brez nobene zoperstave več v me¬
sto pride, kjer žive duše ne najde, razun 80 sivih se¬
natorjev in odsluženih deržavnili vradnikov, kteri — iz
namena se za domovino bogovom posvetiti — praznično
oblečeni in odkriti na tergu sede molče in slednji s pa¬
lico v roki. Galci jih viditi, nekoliko ostermč fl  pa ven-
der spoznajo, da niso bogovi, jih pomore in mesto so-
žgo. Kar je bilo rimskih vojakov doma, potegnejo na
grad — Kapitol — in se tukaj sedem mescov obleženi
branijo; kar je bilo pa druzih ljudi v mestu, so bežali
in se raztrosili daleč okoli po deželi.

Manli  je bil poveljnik na Kapitolu. Eno noč ga
gosi, boginji Junoni posvečene, iz terdega spanja zbude;
on berž vstane, vzame škit in meč, teče in najde, da
Galci po ozki stezici med stermim skalovjem se nagrad
vlečejo; on prebode pervega, suni druzega, da se za¬
valita, in druge gor ležeče povalita in pokliče glasno
pomoči, da tako Galci berž odjenjajo od tacega napada.
Drugi dan so tistega, ki je bil na tem mestu v stražnika
postavljen, čez enake terpejske skalovinc doli v Galeško
taborišče pahnili, in hleb kruha za njim vergli, Galce
vveriti, da pomanjkanja ne terpijo.

Lačni Rimci na gradu so se bili z Galci, ki so tudi
že na vsim pomanjkanja terpeli, pogodili, da so za 1000

174

funtov zlata od vojske odjenjali, mir sklenili in domu
šli. Da bi bil pregnani Kamil diktator postal, je nekaj
razkropljenih rimskih deržavljanov nabral, ž njimi Galce
napadel in jim prejetih 1000 funtov zlata ravno pri va-
ganju pobral; kar pa, akoravno od Livia v slavo Rim-
cov povedano, ni kaj verjetno.

Kadar so bili Galci odšli, so bili plebeji žalostni
in serce jim je bilo tako upadlo, da niso liotli več po¬
žganega in razdjanega mesta zidati; namenili so bili
se v bližnje mesto Velji preseliti. Z veliko težavo in z
mnogimi obljubami jih patricii komaj v Rimu vstavijo;
bližnje mesto Velji dajo posuti — da bi nihče ne mogel
va-nj potegniti — njega razvaline pa pri zidanju Rima
porabijo. Kakor berž je rimsko mesto sozidano, so pa¬
tricii že začeli plebeje zavolj dolgov stiskati in zatirati,
in svoje nekdanje predpravice na dan potegovati. Manli,
obvarovavec mestnega gradu, torej zdaj kapitolski
imenovan, ki je že 37krat zavolj jakega obnašanja v
vojskah venčan ali sicer pohvaljen bil, se plebejev
usmili, jih zagovarja, z žitom na svoje stroške]obdaruje
za-nje prosi in svetova, da bi se jim dolgovi zmanjšali
ali odpustili, in se kaj občne zemlje med nje razdelilo.
S tem je bil pa patricije tako razjezil, da so ga, kot
človeka, ki po kraljevi oblasti sega, k smerti obsodili,
in iz kapitola čez terpejske stene vergli, njegovo hišo
posuli, in njegov spomin prekleli.

Toda taka terdoba in očitna krivica tacemu ljudo-
milemu možu storjena je zdramila plebeje iz njih nevar¬
nega spanja in lenosti. Dva serčna in bistroumna tri¬
buna Licini Štolo in Luci Seksti  predložita senatu
v pomirenje vsih žalostnih in nesrečnih razpertij nasled¬
nje 3 postave v premislik: 1. konzula naj se znovič vo¬
lita in sicer eden iz patricijev, in drugi iz plebejev; 2.
nobenemu naj ne bo pripušeno čez 500 oralov občne
ali deržavine zemlje v najemu imeti; kar je čez, naj se
po srečki med plebeje v last razdeli; in 3. kar se je
od dolgov na obrestih plačalo, naj se na šumi pobije,
ostanek pa o treh letih poplača. Patricii so se 10 let
na vso moč in z mnogimi zvijačami poterjenju tih postav
zoperstavljali, tode zadnjič, ker nista tribuna odjenjala,
marveč volitev deržaviniii oblastnikov vstavila, popis in
vverstenje novakov za vojsko prepovedala, dokler bi te
postave, od senata poterjene ne obveljale, so se bili
vdali in postave pravične spoznali. Da bi pa venderše
neko posebno pravico imeli, so jim tribuni dovolili, ka-

175

kor popred dva cenzorja, tako tudi zdaj iz sred sebe
pretorja voliti. To je bila zdaj nova deržavina in vi¬
soka služba; pr e tor je imel v svoji skerbi vse sodništva
in je vse sodnike volil. Za 30 let kasneje je pa k ti
in vsaki drugi deržavini službi plebej kot patrici lahko
voljen bil; tudi občni sklepi plebejev so j brez da bi od
senata poterjeni bili, obveljali. Le viksi duhovstvo in
augurstvo je za nekaj časa patricijeni ostalo, dokler
si niso bili plebeji tudi do nju poti odperli. Od zdaj,
kar vse deržavine službe tiče, ni ga bilo več nobenega
razločka med patricijeni in plebejem; slednji, kdor je bil
zato , se je lahko za vsako deržavino službo oglasil, ali
se za-njo poganjal.

§. 85. Rimci si podverzejo sredtalianske dežele.

Somnitarska in Tarentinska vojska, Pirh.

Med patricii in plebeji ga ni bilo več, razun imena,
nobenega razločka; vse pravice so bile obojim enake,
vse deržavine službe so obojim odperte bile. Kdor je
službo konzula, kvestorja ali cenzorja opravil, naj bo
patrici ali plebej, je stopil v senat in po preteklem letuje
zamogel enako ali še višji službo doseči; marsikteri pa¬
trici ali plebej je po trikrat ali še večkrat konzul bil, vse¬
lej pa le po eno leto. Število senatorjev je že v tih
časih — 300 let pred Krist. — zraslo do 600; kolikor
bolj se je pa njih število — zlasti v poznejih časih —
množilo, toliko bolj je tudi senat na svoji veljavnosti in
važnosti pojemal. Senat je oskerboval vse veljavniši der¬
žavine zadeve. Vse nove postave, ktere so mu konzuli
ali tribuni v imenu ljudstva predpostavljali, je na tanko
prevdaril, potem jih je še le ljudstvu — patricijeni, vite¬
zom in plebejem — vpoterjenje dal; vse razmere z vu-
nanjimi ljudstvi, oznanila vojsk, sklepi mini i. t. d. so
spadali pod njegovo oskerbništvo, tudi pregrehe zoper
domovino , morijo, zavdanje in enake veči pregrehe je sam
sodil. Ker je plebejev v primeri proti patricijem in vi¬
tezom na število veliko veliko več bilo in ker so vsako
službo, ako so zato bili, lahko dosegli — saj brez njih
glasovanja in dovoljenja je ni nihče dobil — bi se utegnilo
misliti, da se je poprejšnja plemovlada počasi v Ijudo-
vlado spremenila; toda to je prazna misel, zakaj vsi
plebeji, kteri so sami, ali kterili stariši so visoke der¬
žavine službe opravljali, so se šteli k visoki rimski žlali-
nosti, in so se po svoji veljavnosti ali premoženju od

170

plebejev razločili. Nektere hiše ali rodovine iz patricijev,
pa tudi iz plebejev, so se tedej počasi čez vse druge
povzdignile, in posamezni udi iz njih so umeli po svojih
čednostih ali vednostih, pa tudi s prilizovanjem, z zvi¬
jačami, z očitnim ali skrivnim podkupljenjem plebejev vse
veljavniši deržavine službe na-se potegovati, da so se,
bi rekel v opravljanju tistih verstili tako da, če je kdo
iz druge hiše po sreči ali pameti se vmes vtaknil in
tako službo dosegel, so mu rekli: novus bomo, to je,
nov človek.

Iz tega je očitno, da ta nova rimska žlahnost iz
patricijev in plebejev, ki se je še le v naslednjih časih
prav visoko vzdignila, po časti, slavi, narbolj pa po bo¬
gastvu hrepeneča, je kar terdno nad sabo zvezana bila,
da ni dala drugim do veljavniših deržavinih služb priti.

Od kar so plebejinar visokeji deržavine službe na¬
stopali, konzuli in diktatorji postajali, se je bilo v rimski
deržavi vse zlo spremenilo; plebeji, dobro plačani in
orožju vajeni, so se poleti in pozimi tako pogumno voj¬
skovali, da so bili vse sredtaiianske dežele, eno za
drugo, Rimu podvergili. Marsiktere že popred zma¬
gane in ž njimi v zavezah stoječe ljudstva odpadejo, in
se jim vpuntajo; druge vojaške na noge vstajajo, kakor
da bi se bilo že njim zdelo, kaj Rimci mislijo. V vsili
tih vojskah so se pa Rimci jako obnašali; imeli so v
primeri časa narveč diktatorjev, umnih vojskovodjev in
triumfatorjev. To so bili časi njih naj žlahnejih čednost
in junaško zaslužene slave.

Veliko let so se že v goratih krajih prebivajoči.
Samnitarji  z Rimci vojskovali; primerilo se je pa en¬
krat bilo, da so Samnitarji rimsko armado, v tesnini
blizo mesta Kaudium,  tako oblegli in zaperli, da ni
mogla ne naprej, ne nazaj. 1’onci, samnitarski povelj¬
nik,  sam ne ve, kaj bi ž njimi počel, pošle berž svo¬
jega očeta, umnega vojšaka, ki ni dalječ bil, za sovet
poprašat, kteri mu odgovori: „Ničesa jim žalega sto¬
riti , pošli vse Rimce domu." Ker tega ne razume , si
poprosi po poslancu drugi odgovor in ga dobi v tih be¬
sedah : „Pomori jih do zadnjega". Ker tudi tega ne za-
stopi, naroči' očetu, da naj sami pridejo. Prišli oče, z
imenom Hereni,  rečejo: „Ako jih spustite brez nobe¬
nega razžaljenja, bodo iz hvaležnosti naši prijatli postali,
in mirno z nami živeli; ako nočete tega, morate vse po¬
moriti, da jih več ne bo in da bomo tako tudi prednjimi
mir imeli."

177

Sin in drugi poveljniki sklenejo pa Rimce poni¬
žati, jih tako razžaliti in domu spustiti. Zdaj pridejo
od rimske armade naročniki zavolj miru — ali Ponči jim
reče: „kakšen mir? saj je ni več vojske med nami;
— orožje položite, 600 naj se jih odbere v porožtvo mini
in vsi drugi bodo šli skozi jarm domu." Jarm ste bile
dve gredi po koncu postavljene in ena počez, v podobi
vislic, kar je bilo veliko osramotenje. „Druzih poslan-
cov“, pristavi Ponči, „več ne zaslišim".

Rimska armada se v taki stiski prisiljeno in z zobmi
škripaje podverže. Na koncutesnine je jarm postavljen;
v laborišu polože Rimci svoje orožje, zdaj jih odbero
600 in jih izroče Samnitarjem v porožtvo miru; na to
gre armada na pol naga skozi jarm; perva sta konzula
brez zvezavnikov; častivna plajša so jima bili z ram
potegnili; za njima grejo drugi poveljniki, polkovniki in
častniki, zadnjič prostaki. Samnitarji na desni in levi
nastavljeni jih zasmehovaje osramujejo in slednjega, ki
bi se bil podstopil le kakšno nevoljno besedico reči, pre¬
cej ubijejo. Taka se ni še nikoli Rimcom godila. Oni
pridejo polnagi, lačni in oparjeni domu; le ponoči so
se od velike sramote skozi mnogoverstne vrata v mesto
vkradili. Celo mesto to zvedši žalovavne oblačila ogerne,
vse štacune zapre in si to še bolj od osramotene ar¬
made k sercu vzame. Konzula se od sramote ne prika¬
žeta, toraj nova volijo, ktera senat skličeta. Zdaj pri¬
deta konzula Postuini in Veturi z drugimi poveljniki, ki
so bili mir s Samnitarji sklenili, v zbor senatorjev, in
konzul Postumi reče: „Vi senatorji niste še z rimskim
ljudstvom vred miru poterdili, niste tedaj tudi dolžni ga
terditi; le mi, ki smo ga sklenili, moramo biti njegovi
poroki; pošlite nas tedej Samnitarjem v maševanje, da
naj store z nami, kar čejo, in vi se ž njimi naprej voj¬
skujte." Vse se čudi takemu nezapopadljivemu domo¬
ljubju — in v resnici, konzula Postumi in Veturi, in drugi
poveljniki si dajo voljno roke za herbtom zvezati, in po
Fecialu vKaudium odpeljati. Ponči, samnitarski povelj¬
nik, je strašno hud rimske goljufnosti, pa vendar jih vse
spusti in domu pošlje. Pa še v ravno tistem letu je
rimski konzul Paviri tudi samnitarsko armado vjel, in jo
dal pod jarm iti, da je bila tako rimski armadi storjena
sramota čisto oprana.

Ob času samnitarske vojske se vname še tarentinska.
T a r e n t je bila stara špartanska naselitev na južnem bre¬
gu velike Grecie. Tarentini so bili po veliki morski

1*8

kupčii grozno obogatili; so po potratnem in slastnem
življenju se omehkužili, prevzetno in bahovno se obna¬
šali; večkrat so mnogoverstne ljudstva zoper Rimce šun-
tali, in sami enkrat rimske poslance hudo razžalili. Oni
so z nekimi rimskimi barkami, ki so se bile pred njih
barkostajo prikazale, krivično in sovražno ravnali. Na
to pridejo rimski naročniki v Tarent po zadostitvi pra-
šat. Na čelu teh poslancov je bil častitljiv mož, ki
je že trikrat bil konzul. Ker je pa bil v svojem obla¬
čilu in obnašanju nekoliko bolj sirov od nališpanih in z
dišavami namazanih Tarentinov, in ni umel greško prav
gladko govoriti, so ga zasmehovali in eden razujzdani-
ših mladih Tarentinov mu še celo konzularski plajš s
svojo vodo oskruni. Kader se Rimec ozre in vidi, kaj
mu je storil, se vsi na glas zasmejajo, on pa reče: „Ta
madež bo le tarentinska kri do čistega oprala.“ S to
besedo je bila vojska očitno oznanjena.

Tarentini, slastni in mehkužni, niso bili kaj za voj¬
sko; zanašali so se na jake Samnitarje in druge vojša-
ške ljudstva, ki so se ravno z Rimci vojskovale; verh
vsega tega poprosijo še Pirha, epirskega kralja, na po¬
moč. Ta se je pod Aleksanderjevimi poveljniki voj-
skovodstva učil, bilje časti, slave in dežel Jakomin, se
pripelje tedaj iz svojega majhnega kraljestva na Ore¬
škem s 25,000 vojaki in 20 sloni po morju v Tarent.
Pridši v mesto vidi, da ni bilo mestjanom za vojsko cel6
nič mar, zakaj nič se niso bili še napravili. On ukaže
tedaj vse gleiiiša zapreti, vse gostovanja ustaviti, in
nabira mestne gospodiče v vojake, da morajo vedno
orožja in druge vojaške šege se vaditi, kar ni bilo celo
nič po njih misli. Nekteri zmed njih, pa pijani, ga še
prederzno razžalijo, kar jim jevender prizanesel. Pirh
je hotel pred bojem Rimce in Tarentine kot srednik
pomiriti, toda Rimci mu odgovore, da se ne podajo
v nobeno pogodbo, in da se ga nič ne boje. Rlizo
mesta Herakleja so se udarili; Rimci že zmagujejo,
ali zdaj se sloni s turniči na herbtu polnimi vojakov pri¬
kažejo. Rimci, ki jih niso še nikoli vidili, osterme, njih
konji se splašijo, jezdice raz sebe mečejo, da velika
zmešnjava vstane, tako da Pirh zmaga, in da 15.000
rimskih pešcov in 1800 konjikov na borišču pobitih in
mertvih ostane; pa tudi zmagavec je veliko od svoje ar¬
made zgubil, ter rekel je po zmagi: „ako Rimce še en¬
krat tako premagam, bom mogel brez armade se domu
verniti. K  Ker je bil sam junak, se je nad pogumom in

junakostjo RimCov zavzel, je žlahnodušno ukazal njih
mertve pokopati in z vjetimi priljudno ravnati, česar Rimci
niso mogli razumeti, ki sovjete vselej v zaničljivo suž-
nost metali ali pa prodajali.

Akoravno je bil Pirh v pervem boju Rimce zmagal,
in se še celo enkrat do 7  milj Rimu približal, je ven¬
dar serčno želel ž njimi mir storiti in pošlje iz tega na¬
mena svojega ministra Cineja v Rim. Ta pa ne more
daril, s kterimi gaje  bil kralj v mesto poslal, nobenemu
oddati, še celo gospem ne,—  tako pošteni in vestni so
bili še takrat Rimci. Na sovet Apia Klaudia, kteri, že
veliko let slep, se je dal zdaj po svojih sužnjih v zbor
prinesti, je dal senat Pirhovemu naročniku ta odgovor
le: „naj popusti' Pirh Taliansko pred, kakor če mir skle¬
niti , zakaj dokler v deželi ostane, ga imajo Rimci svo¬
jega sovražnika." Še tisti dan je bilo Cineju zapovedano
iz Rima iti. Pridši pred svojega kralja mu povedat,
kaj je opravil, reče: „Rim se mi je zdel kot tempe!, in
senat kakor zbor samih kraljev."

Zavolj zmenjave in odkupa vjetih pošlejo zdaj Rimci
poštenega in ubogega Fabricia  k Pirhu. Kar mu koli
kralj od daril ponudi, nič ne vzame, da se kralj zlo
čudi. Zdaj mu reče k njemu pristopiti in pri njem nar
visokeji službo prevzeti; toda Fabrici mu odgovori:
„nikar tega ne stori, zakaj tvoji podložniki mene spoz-
navši bi utegnili raji mene kot tebe svojega kralja imeti."

Zavoljo odkupa vjetih pa nič ne opravi, ker Rimci
niso hotli miru skleniti. Pirh dovoli pa vsim vjetim v
Rim iti, Saturnalske praznike  obhajat, na možko
besedo, da po dokončanih slovesnostih nazaj pridejo.
Vjeti vojaki so do zadnjega po obhajanih praznikih na¬
zaj šli; zakaj tudi v Rimu je bilo oznanjeno, da smerti
bo umeri, kdor bi svojo dano besedo prelomil. Tako so
si prizadevali Greki in Rimci v žlahnodušnosti se pre¬
magati.

Drugo leto — 278 pred Krist. — ko sta Fabrici
in Emili  Pap  konzula in poveljnika armade zoper
Pirha bila, se primeri, da prinese neki Grek pismo od
Nicia, životnega kraljevega zdravnika Fabriciu, v kte-
rein mu ponudi dobro plačilo, da svojega kralja Pirha
zavda. Fabrici pa pošlje pismo z dovoljenjem senata
Pirhu. Ta prebravši ga, zaupije rekoč: „Berže bi se
sonce dalo od svojega teka, kakor ta Rimec od pošteno¬
sti odverniti." On obsodi svojega zdravnika po zasluže-
nju, pošlje vse rimske vjete brez nobenega rešila domu

180

in razodene zopet svojo željo mir skleniti; Rimci pa mu
odgovore spet, da dokler bo v deželi, ne bo miru.

Pri tacih okoljnostih sam ne ve, kaj bi storil; do¬
mu iti se je sramoval; pusti tedaj majhno posadko vTa-
rentu, stopi na morje, se prepelje v Sicilio z namenom,
si to deželo privojškovati, ker Sirakuzani so ga zoper
Kartagince na pomoč klicali. Ker pa v Sicilii tudi nič
ne opravi, pride za dve leti nazaj v Tarent in za malo
kasneje se prigodi, da konzul Mani Kuri gaje  pri
Benvenlu tako nažgal, da je armado in slone popustil,
skrivaj domu na Greško pobegnil in oznanil, da bo z novo
armado prišel, si Talianske dežele podvreči. Pa nikoli
več se ni, ne od njega, ne od njegove armade kaj sli¬
šalo. Konzul Kuri  je pa v Rimu svoj slovesni vhod
obhajal, med drugim tudi s štirimi sloni; in greško ta¬
borišč, je služilo Rimcom v pripodobo , kako da ga gre
prav uterditi in z nasipom obdati; sploh so se Rimci v
ti vojski z bolj umnimi Greki navadili, po boljih pra¬
vilih se vojskovati.

V greškem mestu Argos verže neka žena s strehe
kamin Pirhu na glavo, ko je ravno v mesto šel, da je
zdajci umeri. Tarentini se pa zdaj z mestom in z vso
svojo deržavo Rimcom podajo; za njimi se podveržejo
še vse druge greške naselitve ali deržave, da postanejo
Rimci vse zmagavši edini gospodarji Vse srednje in tudi
spodnje talianske dežele, zunej Sicilie, ki je, kot velik
otok, iz več deržav obstala.

Tako si je rimska deržava veliko dežel podvergla,
in po soznanjenju z bolj pitanimi in omikanimi možmi ve¬
like Grecie je izobraženje počasi počasi tudi na Rim¬
ljane lezlo. Zdaj so začeli pervikrat si sreberne dnarje
kovati in se briti kakor Greki. Cenzor Papiri  prinese
pervo sončno uro v Rim in F a b i P i k t o r je pervi zdravju
posvečeni tempel znotraj zmalal. Zmaganje Pirha in
rimsko ime je tudi v unanjih deželah jelo se razglasovati.
Egiptovski kralj P tol o mej voši Rimcom po poslancih
srečo in se njih prijaznosti priporoča; Rimci se mu po
štirih nalaš poslanih naročnikih lepo zahvalujejo. Korin-
čani jim dovolijo pristop k istmiškim igram, in Karta-
ginci jim marsiktere na morju storjene krivice pri¬
zanesli.

Rimci niso z vsilili zmaganimi mesti in ljudstvi ena¬
ko i'avnali; perve ljudstva so si bili pridružili; pervi
Sabinci, Latinci inEtrusk&r ji so se bili v Rim preselili in
so rimski deržavljani postali; iz njih hiš ali rodovin so

181

bili pervi patrieii, pa tudi plebeji, ker ti dvojni niso še
popred med sabo enaki bili. Iz teli pervih patri cijev
so bili senatorji, pozneje pa tudi iz plebejev.  Sča¬
soma so vse, kar je iz obojih zraslo, rimske d er zav¬
ij  an  e imenovali, in so imeli, naj bodo patrieii ali ple¬
beji , enake pravice do vsili deržavinih služb.

Drugim okoli že osnovane rimske deržave leže¬
čim mestom ali ljudstvom so pustili vse njih domače
pravice, šege in navade; nobenega davka niso od
njih tirjali, svoje prijatle in zaveznike so jih imenovali,
le to dolžnost so jim naložili, da so jim mogli pomagati
v vsili vojskah zvesto se bojevati. Po primeri tedaj,
kako# so si več talianskih ljudstev podvergli , je tudi
njih armada čedalje veči in močnejši postajala. Gorje
vselej zaveznikom, ako bi bili zvestobi odpadli! Hod
za rodom so pomagali Rimcom se vojskovati; rod zaro¬
dom so svojo kri prelivali v blagor in slavo Rimljanom;
od vsega pa, kar se je koli privojskovalo, ni bilo nikoli
nič njih, vse je bilo Rimsko, še od plena so le po ma¬
lem dobivali, le to edino dobro so vživali, da so jim
Rimci njih ostale lastnine in imenja pri miru pustili. Mar-
sikterim takim zaveznikom, zlasti bolj oddaljenim so
tudi prefekte  — to je,  predpostavljene — dajali,
kteri so med njimi po rimskih postavah pravico terdili.
Zaveznike gotoviši v strahu in pokoršini obderžati, so
oddajali Rimci posadke — po nekoliko vojakov — v njih
poglavne mesta, v terdnjave in gradove. Takim so mo¬
gli domači pri sklenitvi miru tretjino svoje zemlje v last
pušati, tako so dobili počasi zavezniki rimske] naselitve,
ktere so jih v strahu ohranile, in vedno učile Rimcom
pokoršino skazovati. Taki rimski naselniki — ki so jih
iz ubozih plebejev v Rimu vselej lahko kot listja in trave
dobivali — so bili pravi rimski deržavljani, toda njih
pravice so spale, zakaj le v rimskem mestu so se dale
pri volitvah deržavinih visocih služabnikov in pri po-
terjenju novih postav speljevati.

Kar so pa od tih časov naprej ljudstev ali dežel
pod svojo oblast spravili, jih niso več v zaveznike je¬
mali, ampak so jih z deželami vred svojo lastino imeli.
Kralja odertnika je težko nasititi, veliko teže pa celo
trumo odertnikov; rimski senatorji, zlasti tisti visoki
žlahniki, ki so nektere leta kasneje vselej po versti nar
vikši deržavine službe oskerbovali, so bili s celo majh¬
nimi izjemami odertniki, da je bilo kaj. Vsako prihod¬
njič privojskovano deželo so rimsko imenovali; vladati

182

jo, so va-njo poslali prokonzula — to je, konzu¬
lovega namestnika — vselej le za eno leto, zakaj
vsaka veljavniši deržavina služba se je pri njih le za eno
leto dala. Taki prokonzul pripelje sabo, za-se in za dežele,
celo tropo vradnikov, služabnikov, postrežnikov in suž-
nih. Ako bi bil mogel, postavimo, od dežele šest milio-
nov davka za eno leto v deržavino dnarnico odrajtati,
velika sreča bi bila za deželo, če bi ne bili prokonzul in
vsi njegovi namestniki in služabniki, po očitnih in skriv¬
nih potih, več kakor toliko za-se vkup zgrabili. Dežele,
zmirej molzene., so pešale in v nič šle. Ni je bilo pra¬
vice zoper take volkove, — kaj bi bilo tudi pomagalo,
volka pred volkom tožiti? Postave šobile sicer dane zo¬
per vse tako grabenje in zatiranje, toda nobenega ni
bilo, ki bi bil čul nad njh spolnovanjem.

Kakor objestne fante k tepežu, je spervega tudi
Dimce neka prirojena pogumnost k vojskam budila; po¬
zneje pa je rimske žlahnike le lakomnost k strašnim voj¬
skam spodbadala; bogastva nezmerne so si hotli prido¬
biti, naj bo prav ali napak; bogastva so pa tudi zadnjič
vso rimsko čednost oskrunile in njih, nar veči deržavo
na svetu, spodkopale.

Rimci so pri vsih prihodnih zmagavnih vojskah
nektere vodila stanovitno in nepremakljivo terdili; brez
zmage niso nikoli in nobenega miru sklenili, ako bi se
bili mogli še toliko let bojevati; le zmagovavec zamore
sebi koristen mir zgovoriti, tako, da je zmaganemu do¬
stikrat pri tem gorje. Vsaki sklenjeni mir je mogel njih
moč povikšati, bodi si, da so premagane, kakor sper¬
vega, v svojo deržavo vzeli in se ž njimi veno ljudstvo
zedinili, bodi si, da so mogli dobrovoljno ali po sili
njih zavezniki postati, in jim v slednji prihodnji vojski
zvesto pomagati; ali bodi si, da so si jih čisto in z ve¬
likim davkom podvergli. Take podjarmljene ljudstva so
jih mogle v vsih vojskah brez usmiljenja z dnarji in
pridelki vedno podpirati. Mnogoverstne unanje, to je,
ne talianske ljudstva, njih vlada ali tudi kralji, so več¬
krat rimsko prijaznost, iz strahu pred njimi ali pred
drugimi, iskali in se jim v zavezo ponujali; kdor se je
pa ž njimi zavezal, se mu je godilo kot zajcu v zadergi;
niso ga več spustili, dokler ni bil čisto njih. Slabejemu
so vselej radi z vojsko pomagali zoper močnejega, do¬
kler niso obeh požerli. Sčasoma so se začeli v zadeve
vunanjih ljudstev vtikati, kakšenkrat po hinavsko, češ
da bodo razpartije med njimi pokrotili ali razsodili,

180

kakšenkrat pa, da so zaderge in priložnosti k novim
vojskam iskali. Ko niso imeli nobenega, tudi ne nar
manjšega vzroka kakšno ljudstvo z vojsko napasti, in
ko so bili namenili si ga podvreči, so 'ga njih poslanci
razžalili, da se je sovražtvo in iz sovraživa vojska
unela; večkrat niso še celo ljudstva vedile in razumele,
zakaj so si jih bili Rimci poiivergli. Oni so svoje krem¬
plje čedalje stegovali in kar so ž njimi zagrabili, niso
več spustili; tako so se bili v malo letih v tri dela sveta
vrinili in kar je bilo znanih, bolj pitanih dežel in omi¬
kanih ljudstev, pod svojo oblast spravili.

36 . §. Kartagina , Sicilia , perva puniška , gališka
vojska , Kartaginci na Španjskem.

Dido  je bila pobegnila iz Tira 980 let pred Krist,
in se s svojo družbo unkraj srednjega morja, Sicilii na-
sprot, na afrikanskem bregu naselila (13. §.). Iz te na¬
selitve zrase počasi veliko, bogato in slavno mesto, ki
se je Kartagina  imenovalo. Po primeri, kakor je
mesto po morski kupčii na moči raslo, si ne podverže
samo velikih okolnih afrikanskih dežel, ampak razpošilja
tudi svoje naselitve na mnogoverstne afrikanske bregove,
na vse talianske otoke, kakor v Sicilio, Sardinio, Kor¬
ziko i. t. d., in še celo na Španjsko, vse iz namena,
svojo kupčijo na vso moč povzdigniti. Kartaginske na¬
selitve pa niso bile neodvisne in samostalne kot greške,
ampak so mogle biti materi Kartagini  podložne in po¬
korne. Jih v strahu inpokoršini obderžati, so imeli Kar¬
taginci veliko vojšno brodovje; svoje armade na suhem
so pa nabirali iz unanjih dobrovoljcov. Prebogati, da
bi bili sami v vojskah svojo kri prelivali, so raji unanje
ljudi v vojašno najemali in jih dobro plačevali. Njih vlada
je obstala iz dveh kraljev, Sufetov  imenovanih, in iz
velicega senata, v kterem so sedeli starožlahniki in novi
bogatini. Kar ni senat enoglasno sklenil, so dali ljud¬
stvu v razsodbo. Le tiste učenosti, ki so v povzdigo
kupčije in bogastva služile, so obdelovali, za vse druge
znanosti in umetnije jim je bilo le malo ali nič mar. Po
svoji veri so kakor Pirci, iz kterih so bili zrasli, otroke
malikom v daritev žgali.

V Sicilii, ki je bila veči del velike Grecije, je bila
med mnogimi druzimi greškimi naj močneji in slavniši
sirakuzanska  deržava; nje tiran Golon je ponujal
Atencom zoper Kserksesa ŽŽOO brodov in 30,000 mož, ako

184

bi bili mu hotli vojskovodstvo izročiti (25. §.). Ker ni
bilo iz tega nič, ostane doma, napaden pa od Karta-
gincev, Kserksesovih zaveznikov, ki so se bili od doma
z grozno veliko armado v Sicilio pripeljali, jih premaga,
in pri sklenitvi miru zgovori, da ne smejo več otrok bo¬
govom v daritev žgati. Ta mir ni imel nobenega ob¬
stanka. Kartaginci so namreč od starih časov imeli
nektere naselitve na sicilianskih bregih, njih misel in
velika želja je bila, ne tolikanj Perzianom pomagati, ka¬
kor celo Šicilio si sčasoma podvreči. Sirakuzanski
tirani ali kralji naj močneji  v Sicilii so tudi enaki
namen imeli, in iz tega so se dolgoterpeče in kervave
vojske unemale.

Potem ko so bili Sirakuzi atensko brodovje in ar¬
mado strašno pokončali (26. §.), je tiran Dionizi  Si-
rakuzansko 38 let vladal; s svojo umnostjo, zmagami
in grozovitnostmi si je bil svoje gospodarstvo uterdil;
Kartagince je bil toliko da ne iz Sicilie čisto zapodil.
Štiman in prevzetin, da mu ga ni bilo para, je želel kot
pesnik  sloveti, in hrepenel po časti volimpiških igrah
kot zmagavec venčan biti. Pohujšljivo neverin je resnico
zatiral. Nekemu maliku vzame zlati plajš rekoč: „da
pozimi je tak plajš premerzel, poleti pa pregorak,“
druzega mu da iz volne narediti, ki bi bil za vsaki čas
prav. Da bi mu nihče vratu ne odrezal, se je dal le
svojim hčeram  briti, in sicer z orehovimi lupinami.
Njegov sin Dionizi, mlaji,  je po očetovi smerti vlado
nastopil, bil je pa zavolj svojega trinožtva dvakrat za-
pojen, in je zadnjič, preživiti se, v Korintu otroke učil.
Timoleon poslan od Korinčanov Sirakuzanom — svojim
naselbnikom na pomoč, ga je bil zapodil, in je Siraku¬
zanom ljudovlado uterdil: Kartagince je premagal in jih
primoral k sklepu miru; akoravno od Sirakuzanov pro¬
šen, ni hotel njih vlade prevzeti in kadar je bil umeri,
so ga vsi kot svojega očeta obžalovali.

Po Timoleonovi smerti se unamejo v Sirakuzu nove
razpartije. Agatokel,  nekega lončarja sin, se vlade
polasti. Kartaginci so ga v Sirakuzu oblegli, on pa uide
z nekimi barkami v Afriko, jim vzame več mest, in ob-
feže še zadnjič njih glavno mesto Kartagino. Agatokel
popusti zaničljivo armado, in je bil malo potem zavdan.
Pri zlo velicih zmešnjavah povabijo Sirakuzani Pirha
na pomoč, spoznavši pa, da se hoče Sirakuzanskega in
cele Sicilie polastiti, mu dajo slovo, da je potem pri
Beneventu,  od Rimcov vdarjen, zasramovan domu

185

pobegnil. Iz Sicilie je šel rekoč: „tukajle zapustim
Kartagincom in Rimcom izverstno bojno polje.“ Po 150
letih trinožtva so si bili Sirakuzani Hi er o-na, iz hiše
Golona, kralja volili; Hieron je bil moder, pošten in
pravičen mož, in jih je v njih blagor vladoval 54 let.

Pri velicih poprešnjih nepostavnostih in strašnih
zmešnjavah se je prigodilo, da so bili od Mesincov na¬
jeti vojaki, iz Kampanie doma, prisego prelomivši, ar¬
mado popustili, nazaj prišli, se mesta Mesine polastili,
vse odraščene možke pomorili, in žene, otroke in vse
irnenje med sabo si razdelili; iz mesta so hodili daleč
okoli na vse kraje ropat, in vse vkup zgrabljeno so po¬
tratno v mestu žerli. Sirakuzani in Kartaginci so pa
potem takem primorani bili jih z vojsko napasti, in jih
v Mesini obleči. Kampanjski puntarji, v mestu zaperti,
poprosijo zdaj Rimce po naročnikih na pomoč, in iz tega
se uname med Rimci in Kartaginci 2 4 let terpeča, stra¬
šno kervava vojska. Ker so pa Kartagince tudi Pline
imenovali, pravijo tudi vojski puniška  vojska.

Med Rimci in Kartaginci so obstale nektere stare
pogodbe zavoljo morske kupčije; uni in ti so bili stra¬
šno lakomni; Kartaginci so se že več sto let boje¬
vali, da bi si bili celo Sicilio privojskovali; Rimci, že
gospodarji cele srednje in spodnje talianske dežele, so
se po Sicilii — žitnici za celo laško deželo — zaželjeno
ozirali. Zdaj pridejo naročniki v Mesini zapertih pun¬
tarjev v Rim in se priporoče prav ponižno varstvu in
pomoči Rimljanov. Senat, ako je ravno po Sicilii: hre¬
peni!, se je vendar še sramoval, javno v njih prošnjo
dovoliti; da tedaj zvito to zadevo ljudstvu v razsodbo,
ljudstvo pa, brez velikega spremislika in v nadi, da pri
vojski bo veliko dobička, sklene, da prošnjavcem gre
pomoč poslati. Konzul Api KI a udi se prepelje iz
konec Talianskega čez ozko morje s svojo armado v
Sicilio, udari Sirakuzane in Kartagince, vzame Mesino,
in postavi va-njo dobro posadko. Hieron,  sirakuzanski
kralj, je mogel z Rimci v zavezo stopiti, in jim še na
vojsnih stroških 120 talentov dnarja#- plačali. Karta¬
ginci so imeli v Sicilii več naselitev, nar imenitniši se
je imenovala Agrigent;  s pomočjo Hiero-na so jih jim
Rinci v pričijoči vojski počasi vse vzeli. S tem pa niso
še ia dobro imeli, ampak, ker so se bili Kartaginci pre-
deraio podstopili to svoje Rimcom braniti, so bili ti
namtnili jih tudi še čez morje v njih lastni domovini ob¬
iskati.

186

Pravijo, da so bili na morskem bregu našli raz¬
bito kartaginsko vojšno barko; in da po le-ti podobi so
si stesali počasi brodovje obstoječe iz 150 bark. Kadar
so se bili Rimci, s podukom vunajnih najetih veslarjev,
zadosti morskega vojskovanja izučili, potegnejo na morje
kartaginskega brodovja iskat. Konzul Duili, poveljnik
brodovja , znajde pripravo , mostiču podobno , ktero so
vergli na zopernikovo barko, da so po-nji va-njo šli.
V  pervi bitvi na morju so Rimci Kartagince slavno zma¬
gali; Duili jih je 7000 pobil, 7000 vjel; 13 brodov
jim je potopil, in 80 zajel. Od kar je mesto stalo, se
niso še Rimci ene zmage tako grozno veselili. Razun
slovesnega vhoda — triumfa — so dovolili konzulu Duilu
v večni spomin marmornast steber, na kterega so bili
vzete barkne klune obesli, in slednji večer ko je od ve¬
čerje domu šel, so ga z baklami in muziko sprejemali.

To je bilo Rimce tako poserčilo, da so bili namenili
morsko gospodarstvo Kartagincom vzeti; oni si na¬
pravijo brodovje iz 330 bark, ga izročijo z veliko ar¬
mado vred jakemu konzulu Regulu. Ta se pripelje
srečno v Afriko, vzame veliko dežel in mest in pride s svojo
junaško armado pred glavno mesto Kartagino. V taki stra¬
šni stiski prosijo Kartagina' za mir, todeRegul jim tako oj-
stre pogoje postavlja, da jih ne morejo podpisati. Oni naj-
mejo, kar se je koli dalo, novih vojakov, postavijo Ksan-
tipa, nekega Špartana, poveljnika svoje armade; in ta
je Rimce v bitvi tako nažgal, pobil in polovil, da jih
je bilo komaj 2000 zbežalo in se ohranilo'; konzula Re-
gula je bil tudi vjel, da se je bila tako Kartagincom
nova sreča prikazala.

To ni še Rimcov nič oplašilo. Potem pa, kadar je
bilo dvojno njih čisto novo brodovje po hudih viharjih
na morju razbito in pod zlo šle, jim je bilo seree
vpadlo se še dalje na morju vojskovati; na suhem so se
pa zmiraj jako bojevali in so v Sicilii kartaginskega
poveljnika Hazdrubala zmagali in mu vse slone pobrali.
Kartaginci tudi že na morju tepeni, in zlo ostrašenipo-
šlejo naročnike v Rim zavolj miru pogodbe; da bi bili
kaj bolj prav opravili, pošlejo tudi z naročniki vjetega
konzula Regula, na dano možko besedo, da, ako b se
mir ne sklenil, bo nazaj prišel. — Regul pride v kini,
stopi pred senat in reče : „Kratko nikar in nikakor ni¬
mate s Kartaginci miru skleniti."— Al ni se dal od nobe¬
nega pregovoriti ali preprositi, in celo ženi in otrokom
se ni bil pokazal, ampak se verne v svojo vjetnost Ka-

187

dar so v Kartagini zvedili, kako je v Rimu govoril, so
bili strašno hudi, napravijo sod, ga od zvunej z žeblji
nabijejo, da so vse špice odznotraj, Regula va-njo ver-
žejo in ga navzdol zavalijo, da je tako v sodu strašne
smerti umeri. Vojska terpi s hudim sovraštvom — togota
je novo moč dajala — še veliko let in sicer tudi v Sardinii,
Korziki i. t. d.; zdaj zmaga eden, zdaj drugi; zadnjič
ker so bili z boji že zlo opešali, so Rimci vse zaklade
in dragotine iz tempelnov prodali, gospe so svojo zla¬
tnino v blagor domovine darovaje skladale, da se je
novo brodovje, obstoječe iz 200 brodov, napravilo; s
tim je konzul Lutaci Katul  kartaginsko brodovjeuni-
čil, ker ga je deloma potopil in deloma zajel, da so
Kartaginci prisiljeni bili hitroma mir skleniti. Oni pošlejo
svojega slavnega poveljnika Hamilkarja, da naj kakor
ve in zna, mir sklene. S solzami v očeh jele-ta pogodbo
miru podpisal; zakaj Kartaginci so mogli na večno od
Sicilie odstopiti in jo Rimcom pustiti; precej so mogli
plačati 1000, v več letih pa še 2200 talentov dnarja,
in vse vjete brez rešila izpustiti. Tako so si bili Rimci
na konec Talianskega tudi otok Sicilio privojskovali; ime¬
novali so jo za naprej rimsko deželo Sicilio, in poslali
so va-njo prokonzula, kvestorje in druge vradnike, ki
so vojniški poveljniki bili, deželo vladali in davke po¬
birali.

Kmalo po sklenjenem miru so hotli Kartaginci, ker
po vojski opešani niso zamogli vse zastane plače pošteno
od raj tati, svojim najetim vojakom slovo dati. Vojaki se
na to spuntajo, da strašna domača vojska vstane, ktero
so pod poveijništvom slavnega Hamilkarja komaj v če-
tertem letu dokončali in mir zadobili. Tudi na otoku Sar-
dinie se najeti vojaki Kartagincom vpuntajo in pokličejo
Rimce na pomoč; ti pridejo kot prijatli Kartagincov,
puntarje pobijejo in zmagajo, Sardinio pa, ki jim je
prav na rokah bila, za-se obderže in terjajo še od
Kartagincov na vojšnih stroških 1200 talentov, dnarja.
Tako nepošteno so Rimci komaj sklenjeni mir terdili!

Ilirci so bili na jadranskem morju rimskim barkam
z ropom zlo nadležni, torej so Rimci dvakrat jih z voj¬
sko napadli; pri ti priložnosti so bili z eno nogo v Dal-
macii ostali, da se je njih ime in slava jela poMacedonii
in Grecii razlegati.

Veči zabave še kot z Ilirci so imeli s podgornimi
Galci. Ti so bili posedli v starih časih pod belimi go¬
rami vse nar rodovitniši kraje zgornjega Talianskega, in

188

so bili že enkrat Rim vzeli in ga brez grada sožgali.
Ker so zdaj Rimci na njih mejah nove naselitve uterdo-
vali, so bili zavoljo tega hudi, povabijo še čezgorne Galce
na pomoč in Rimce z vojsko napadejo; vojska je terpela
šest let, tako dolgo, namreč, dokler jim niso bili Rimci
vsih dežel in mest vzeli. Iz vsih zgornjih talianskih kra¬
jev naredili so zdaj Rimci novo rimsko deželo, in jo
imenovali po starem podgorno Galio.  Odsluženi kon¬
zuli in drugi visoki vradniki so se močno poganjali, da
bi kot prokonzuli  v podgorno Galio prišli, dokler ni
bilo v Rimu v navado prišlo, da so visoki odsluženi
Rimci srečkali, ktero deželo bi ta ali uni kot prokonzul
prevzel. Tako so bili Rimci postali gospodarji celega
Talianskega, da so bile proti severju bele gore meje
njih deržave, ker tudi Istro  so si bili v tistih časih
privojskovali.

Kakor berž je bil Hamilkar  puntarje doma pre¬
magal, je bil od svoje vlade z dobro in njemu vdano
armado na Španjsko poslan v zlo rodovito in bogato de¬
želo, polno še srebernih rud,  da bi se bilo tukaj Kar-
tagincom privojskovalo in pridobilo, kar se je drugej
proti Rimcom 'zgubilo. S svojo previdno modrostjo, s
priljudno poštenostjo, in nekoliko z zmagami je bil v
devetih letih toliko' Španjskega Kartagincom podvergel,
kolikor so si bili Rimci komaj v S200 letih pozneje
privojskovali. V nekem boju z Luzitani je bil konec
storil; njegov zet Azdrubal  j[e bil njegov nastopnik v
poveljništvu; ta je tudi več Španjskega Kartagincom
pridobil in novo še zdaj obstoječo Kartagino  sozidal,
lepo in bogato mesto; več španjskih knezov se mu je
bilo dobrovoljno podverglo.

Ri mci, zvedši za vse kartaginske privojskovanja
na Španjskeni, so jim bili nevošljivi, jim z vojsko žu¬
gajo, in pogodbo ž njimi store, da ne smejo s svojimi
pridobitvami čez reko Ebro se širiti. O ti priliki skle¬
nejo Rimci tudi zavezo z mestom Saguntom. Azdrubal
je bil po osemletnem slavnem poveljništvu skrivoma
umorjen. Hanibal,  Hamilkarjev sin, kteremu je velel
oče doma , preden ga je sabo na Španjsko vzel, pri ol¬
tarju Rimcom večno sovraštvo priseči, je bil zdaj od
kartaginske armade v poveljnika voljen; senat je voli¬
tev poterdil in Hanibal  postane slaven vojskovod, da
mu ga skoraj para ni bilo. Po nekterih manjih vojskah
obleže Hanibal zavolj nekih majhnih zabav mesto Sa-
gunt, ki je bilo v zavezi z Rimci. Poslanci iz Rima se

189

potegujejo'za mesto Sagunt, toda Hanibal jih pošle pred
senat v Kartagino. Med tem vzame s silo Sagunt, ga
razdene tako, da so vsi njegovi prebivavci z mečem ali
ognjem, v kterega so se sami metali, konec vzeli. Rim¬
ski naročniki pridejo v Kartagino, tirjajo izročitev Hani¬
bala in druge zadostitve; ker so se pa zavolj odgovora
obotavljali, vzdigne Kvinti Fabi,  glava rimskih po-
slancov, oba vogla svojega škrenca in jim reče: „Tukaj
le, v ti jamici, imate mir ali vojsko, kar si izvolite, bote
imeli." Predsednik senata mu ošabno odgovori: „Naj si
Fabi sam zbere". „Naj bo tedej vojska", reče Fabi. Tako
je bila tedaj vojska s kratkimi besedami oznanjena. To
je bilo zlo po misli Hamilkarske stranke v senatu, iz
ktere kervi je Hanibal bil; druga stranka pa, ki je z
velikim Hano-nom potegovala, je bila bolj zmerna in
vojski nasprotna. Iz te razpartije v kartaginskem senatu
so izvirale vse prihodnje nesreče, ki so počasi karla-
ginsko deržavo spodkopale.

37. §. Hanibal, druga piiniška ali kartaginska

vojska.

Hanibal,  komaj #6 let star, mož izverstne mo¬
drosti in velike junakosti, je imel še mnogo druzih lepih
lastnost, s kterimi je oblastnikom celo lahko si ljubezin
in spoštovanje podložnih pridobiti. Tako krepkega in
terdnega života je bil, daje  mraz in vročino, lakot in
žejo brez posebne težave prenašal; večkrat je, v svoj
plajš zavit, sred svojih stražnikov na tleh spal; po obla¬
čilu se ni od druzih vojakov kaj posebno ločil. Proti
slednjemu se je priljudnega skazoval, in ko so zavolj
velikih težav kaj godernjali, en pogled, ena beseda nje¬
gova je vse pokrotila. Edina misel njegovega serca' je
bila, se nad Rimci možato maševati.

On, ki je na Španjskem poveljnik bil, je dobil od
svojega senata — ne kot rimski konzuli le za eno leto
— popolnoma pooblastenje za novo vojsko z Rimljani.
Namenil je bil iz Španjskega čez Francozko na Talian-
sko vdariti in se z Rimci na njih domu bojevati; toraj
si napravi veliko armado; polovico lete pusti svojemu
bratu Hazdrubalu,  da bi ž njo Španjsko, novo pri¬
dobljeno deželo, v potrebni podložnosti obderžal; z drugo
polovico, obstoječo iz 60, eni pišejo, 90.000 pešcov
iu konjikov in iz 37 slonov, se vzdigne, potem kadar
je vse napravljeno bilo, spomladi leta #18 pred Krist.

190

in 23 let po pervi vojski z Rimci, iz Španjskega gre,
se celo pot z mnogimi ljudstvi bojevaje, čez Pireneje —
visoke gore med španjskem in Galskem ali Francozkem
prehita in oslepi na Galskem rimskega konzula Kor-
nelia S cipi  on  a,  ki mu je bil naproti šel, in pride
mesca novembra na unem ki - aju pod bele gore. Na tih
že s snegom in ledom zakritih gorah so prebivale voj-
šaške ljudstva, ki so mu dale veliko opraviti. Hanibal
je potreboval 15 dni svojo armado čez goro na ta kraj
spraviti. Kaj je tukaj armada od napadov razjezenih
prebivavcev prenesla, koliko mraza, lakote, žeje in po¬
manjkanja nad vsem je preterpela, ni izreči. Na verh
gor'se ustavi Hanibal, dva dni počivaje, in pokaže svo¬
jim vojakom lepo in že vse zeleno laško deželo, kot da¬
rilo njih poguma, stanovitnosti in terpljenja. Kadar pride
pod bele gore, vzame s silo Turin,  v potrebno pod¬
pornico v novi deželi. Od svojih 60, ali 90.000 voja¬
kov je bil pripeljal na Taliansko le 20.000 pešcov in
6000 konjikov in od 37 le enega samega slona, vse
drugo je na blizo 400 milj dolgi poti v vednih bojih
pobito bilo, ali je sicer se pozgubilo in pod zlo šlo.

. Rimci so bili namenili se na morju vojskovati in
Kartagincom Španjsko vzeti; zdaj pa, ko zvedo, da je
Hanibal njim že za herbtom, vsi na noge stopijo. V
pervi puniški vojski so bili zgubili, razun zaveznikov,

100.000 svojih deržavljanov; v ti novi  vojski jih stopi

150.000 pod orožje, in z vsimi njih zavezniki se njih
vojaška moč lahko ceni na 800.000 mož. Kaj bo neki
zdaj Hanibal s svojimi 26.000 vojaki zoper Rimce opra¬
vil? — Majhna armada, svojemu poveljniku popolnoma
vdana in živo prepričana od njegovega umnega vojsko-
vodstva, je že velikrat sicer nerazumljive čudeže doper-
našala, tako tudi Hanibalova na Talianskera. Hanibal
je pa tudi upal, da podgorni Galci, pred malo leti od
Rimcov podjarmljeni, bodo od njih odpadli in ž njim
potegnili; toraj je vse galjsko pri miru pustil, in le
kar je bilo novonaseljenih rimskih deržavljanov, je dal
obropati. Pričakoval je dalje, da vsi rimski zavezniki,
preveč zatirani, bodo z radostjo, kakor se jim bo pri¬
bliževal, od zaveze odpadali in se ž njim zoper Rimce
vojskovali.

Na reki Tesin  je Hanibal udaril Kornelia  Sci-
piona,  ki mu je bil v čezgorno Galio naproti šel, pa
berž nazaj prišel, brez da bi se bila tam vidila. Za malo
potem zmaga na reki Trebii  tovarša v konzulatu, ne-

491

umnega in prenaglega Sempronia  tako, da je bila zdaj
cela podgorna Galia v njegovi oblasti. Rimci so si jo
bili privojskovali v šestih letih, zdaj so jo pa v malo
dneh zgubili. Po tih slavnih zmagah da Hanibal svoji
trudni armadi potrebnega počitka v nar bolji talianski
deželi, v kteri je bila z vsim bogato previdena. Drugo
spomlad se vzdigne, gre čez apeninske gore naEtrusko,
zagazi z armado za cele tri dni v neko strašno močvirje,
kjer je sam ob enooko po vnetji prišel, in pri trazimen-
skem jezeru zapelje po zvijačah konzula Flam inia  v neko
tesnino, v kteri je bilo 15.000 Rimcov ubitih in 6000
zajetih; Flamini seje pa sam od sramote in obupa usmertil.
Mnogo Galcov je zdaj k Hanibalu pristopilo in marskteri
zavezniki se obotavljajo in še ne vejo kaj storiti.

Rimci ne obupajo, nabirajo nagloma nove čete in
volijo Fabia Maksima  v diktatorja. Ker ta se ni,
kot vsi poprešnji, v vojski prenaglil, so mu bili rekli
cunctator, to je, obotavljavec.  Ta se ne spusti
v noben poln boj, ampak,  ker deželo bolj od zoper-
nika pozna, mu je zmirej in od vsili strani nadlegoval
in zabavljal, da je sovražnik slednji dan kaj zgubil in
od vsili strani obležen, dostikrat nad vsim pomanjkanja
terpel. Hanibal namreč se ni bil poilstopil po svojih
zmagah Rimcu se približevati, ampak se je proti izhodu
obernil, in je prek jadranskega morja okoli Rima vApu-
lio šel, da bi bil spodnje talianske, zlo vojaške ljudstva
ki so bile site rimske zaveze in zatiranja, na-se pote¬
gnil. V tih goratih deželah mu je diktator Fabi
Maksim  hudo nadlegoval, vendar se ni bil dal od njega
udariti; svoje nove vojake je na vojsko dobro vadil in
pri tem nobene zgube terpel. Rimci, nevoljni take voj¬
ske, so mu občno plašljivost očitali, ga še celo obreko¬
vali: da je s Hanibalom zastopljen, ker Hanibal zvit ni
pustil njegovega premoženja v tistih krajih ropati. Fabi
pa se ni  dal nikakor od prave poti speljati.

Drugo leto volijo dva konzula: modrega Paula
Emili  a in  derznonaglega Tarencia Y r arona, kije
bil piesarja sin, in ki je že tudi sam mesaril, ljudstvu
se pa prilizal, da ga je konzula volilo. Dali so jima
osem legionov po 5000 pešcov in 300 konjikov, in še
vso moč zaveznikov. Konzula sta se pa pri rimskih ar¬
madah — kar ni bilo prav — v poveljništvu vsaki drugi
dan verstila. Ako bi sam Paul Emil  poveljnik bil,
nihče bi ga ne bil zmagal; k nesreči se je pa mogel s
prederznim in zlo prevzetnim Varonom verstiti. Nekega

192

dne, kadar je ta poveljnik bil, se je hotel prav obnesth
pa vse, kar je počel, je bilo tako neumno, da ga je
Hanibal oblegel in v sredo dobil. Afrikani kolejo in
Rimce tako grozovito davijo in morijo, da sam Hanibal
vpije prenehati morijo. Blagodušni Emil v bitvi mertev
ostane, ž njim pa tudi 45.000 Rimcov, med temi 3000
vitezov ali konjikov, 80 senatorjev, veliko druzih od¬
služenih konzulov in visocih ileržavinih služabnikov.
Pravijo, da so bili Puni takrat tri mernike zlatih perstanov
od ubitih Rimcov na bojnem polju pobrali in v Kartagino
poslali. Bitva je bila blizo Kane. Kar jih niso pobili,
so jih vjeli. Hanibal pa spusti vse zajete rimske za¬
veznike. Vse spodnje talianske ljudstva odpadejo zdaj
od Rimcov in Hanibal stopi še celo s Sirakuzani v Si-
cilii v zavezo. Pri vsem tem se vender ne podstopi v Rim
iti, zakaj dobro je vedil, da nesreča še le prav Rimce
k junakosti spodbada, pa tudi premajhno armado je
imel, da bi bil zamogel ž njo tako veliko mesto napasti.

Hanibal je bil že štirikrat Rimce slavno zmagal, v
bitvah pa je vendar'tudi sam od svoje armade, ki je bila
že sama po sebi majhna, veliko zgubil; na odpale rim¬
ske zaveznike se mu tudi ni bilo popolnoma zanašati;
piše tedaj domu zavolj nove pomoči, tode Hanon, gla¬
var velike stranke v Kartaginskem senatu in velik zo-
pemik Hanibala in cele njegove žlahte, je temu zoper
in reče: „Ako je Hanibal v resnici tak zmagavec, ka¬
kor nam piše, ne potrebuje nove pomoči; ako pa nam
laže, je ni vredin; naj stori mir, to bo nar bolj prav."
Sklenitev miru je bila pa vendar tudi nemogoča, ker
Rimci niso hotii Hanibalovih poslancov, ki so po-nji
prašali, še celo zaslišati. Hanibal pelje svojo armado
v Kapuo,  bogato in razujzdano kampanjsko mesto,
kjer so se bili njegovi, čez zimo mnoge sladnosti vži-
vaje, pomehkužili, da si ni več ž njimi nobene posebne
slave pridobil.

Kar so si bili Rimci v preteklih 130 letih na spod¬
njem in zgornjem Talianskem podvergli, je bilo zdaj
vse zgubljeno; opirati so se mogli na svojo lastno moč,
in na bližnje zaveznike okoli Rima. Zguba blizo Kane
jih je bila s strahom in grozo navdala. Na sovet Fabia
je bilo ženskim prepovedano iz hiš hoditi, da bi ne bile
s svojim vekom in jokom občne zmešnjave šepovekšale;
boječe deržavljane so v njih hiše zapirali, da bi ne bili
pobegnili; senatorji hodijo po hišah ljudi tolažit.

193

Konzul Var o n, in nekaj malo druzih ž njim, so jo
bili iz nesrečnega boja unesli; on se zdaj Rimu pribli¬
žuje in senat mu gre — ljudstvo poserčit — v slovesni
procesii naproti in se mu svečavno zahvali, da nad bla¬
gostjo domovine ne obupa. Senatorji dajo domoljubno
vso svojo srebernino v deržavno denarnico; vsi vitezi
in drugi bogatini store enako. Kar je bilo mladih Rimcov
od 17. leta in više, so bili sklicani na vojsko; 8000
sužnih odbero po njih dobri volji pod orožje, in jim,
ako se bodo dobro obnašali, svobodo obljubijo. Mesto
samo je dalo štiri legione pešcov in 10.000 konjikov,
in bližnji zavezniki dajo, kolikor se terja od njih.

Precej na spomlad odrinejo Rimci na vojsko, in
pri Noli je konzul Marcel  pervikrat Hanibala  do¬
bro nasekal; pri Beneventu  pa je konzul S e m p r o n i
Grak  s svojimi legioni sužnikov ga nabil tako, da je
mogel na hitrici bežati. Obljubil je bil namreč sužnim,
da bo svobodo dosegel, kdor glavo sovražnika prinese.
Ker je pa vidil, da so se z odsekovanjem glav preveč
motili, da berž oznaniti, da le z zmago si bodo prido¬
bili svobodo. Na to planejo sužni s tako pogumnostjo
nad sovražnika, in ga otepo tako, da je bežal in jim
bojno polje popustil. Te zmagi ste vsim Rirncom novo
serčnost dale.

Konzul Marcel  se prepelje zdaj s svojo armado
v Sicilio in obleže Si raku  z,  ki je bil po smerli mo¬
drega Hierona s Hanibalom  v zavezo stopil. Ar¬
himed,  visoko učen mož —matematikar — znajde take
priprave, s kterimi so se Sirakuzani cele tri leta Rim-
com jako branili; slednji rimski vojak, ki se je terdnjavi
približal, je bil ž njimi ubit; vsaka njih barka, ko je
preblizo prišla, je bila potonjena. V cerni noči nasko¬
čijo zadnjič Rimci mesto, ga vzamejo, obropajo, in ve¬
liko ljudi grozovito pomore; tudi Arhimed  je bil od
vojaka, ki ga ni poznal, ubit, toda Marcel gaje
dal slovesno pokopati.

Sicilia  s S i r a k u z a n s k i m vred je postala zdaj
znovič rimska dežela. Kar je bilo žlahnih in imenitnih
izdelkov od malerij, zlitkov in statev, je Marcel v
Sirakuzu  pobral, da je služilo v povzdigo njegovega
slovesnega vhoda; — Rimci niso še nikoli kaj tacega
vidili.

Rimci, čedalje močneji, obsedejo Kapiio; Hani¬
bal  pa gre proti Rimu, češ da jih bo od Kapne  od¬
peljal;— tode druga rimska armada mu naproti gre, in ga

13

194

nazaj zapodi, da je Rimcom zlo lahko bilo vzeti se¬
stradano Kapuo. Od kapuanskih senatorjev se jih je
bilo 27  z lastno roko usmertilo; 53 so pa Rimci ob
glavo djali; niestjani so bili v sužnost odpeljani in njih

S remoženje se je med nove rimske naselnike razdelilo.

lavno tako so storili Rimci z Atelo  in druzimi kam¬
panjskimi mesti. Tako so oni nezvestobo in odpad za¬
veznikov kaznovali. Vsi zakladi, dragotine in žiahni iz¬
delki so bili iz Kapue  v Rim  speljani in rimski pre¬
fekt je mesto in deželo po potrebi oskerboval.

Dve leti pozneje vzamejo Rimci tudi odpadli Ta-
rent;  konzul Fabi Maksim  je peljal iz Tar e n ta
30.000 mestjanov v sužnost, in 70.000 funtov zlata
in srebra v Rim, statve pa grozivnih bogov, kterih
drage veljave ni spoznal, jim je pustil. Vse druge od¬
padle ali obotavljive mesta pripelje strah in groza na¬
zaj v rimsko podložnost. Hanibal  pa brez denarjev,
brez pomoči od doma, brez zaveznikov, je bil zmirej v
veči nevarnosti pokončan biti. V taki strašni stiski piše
svojemu bratu Azdrubalu,  naj bi ga prišel iz Španj-
skega s svojo armado rešit.

Na Španjskem so se Rimci tudi jako s Karta-
ginci  vojskovali; že dva brata Scipiona  sta v tamoš-
nih bitvah konec vzela; starjega sin Publi S cip ion,
se zdaj, komaj 24  let star, v poveljnika ponudi; dajo
mu v Rimu poveljnišlvo pod imenom pro konzul  a. On
si pridobi s svojo modrostjo , poštenostjo in priljudnostjo
vso ljubezin in spoštovanje, ne samo svoje armade, te-
moč tudi Španjeov tako, da je v enem dnevu glavno
mesto Novo Kartagino  z vsimi zakladami in barkami
vzel, in celo od Kartagincov privojskovano Španjsko
v kratkem času za tolikanj lože Rimcom podvergel, ker
se je bil Hazdrubal,  toliko da neprisiljen, Hani¬
balu  na pomoč podal. Med tem se je bilo prigodilo,
da Marcel  — kterega so »rimski meč“  imenovali
■—je  v neki zasedi ubit bil. Hanibal, ki ga je visoko
poštoval, je ukazal ga svečano pokopati.

Hazdrubal  pride po enaki poti kot njegov brat
Hanibal na Taliansko,  in se oberne proti jadranskemu
morju, da bi se bil toliko lože s svojim bratom v Apulii
združil. Konzul Klaudi Neron je Hanibalu  na¬
sproti stal; njegov tovarš konzul Livi Salinator  je
pa bil gor više pri jadranskem morju. Kadar Klaudi
Neron  zve, daje Hazdrubal  žeblizo, potegneskri-
vaj — Hanibal ni za to nič zvedil — s svojo armado k

105

tovaršu Liviu Salinatorju, da sta združena  Haz-
drubala zgrabila in pokončala tako, da je 50.000 s
poveljnikom vred na bojnem polju mertvih ostalo. Kon¬
zul Klaudi Neron  potegne berž nazaj pred Hani¬
bala,  in poskerbi, da se je Hazdr  u ba  I o v a glava v
Hanibalovo  taborišče vergla. Zdaj je še le Hanibal
zvedil, kaj se je zgodilo in kako stoji on in vsa osoda
Kartagincov. Ako bi se bila brata zedinila, nar berže
bi bilo ob rimsko deržavo.

Potem ko je bil Publi Scipion  še Gad  Karta-
gincom vzel, in Španjsko  podvergel Rimcom, ga po¬
kličejo domu in ga — akoravno ni še postavnih let imel
— iz hvaležnosti v konzula volijo. On svetva Rimcom
kartaginsko domačijo z vojsko napasti; toda nekteri v
senatu se še zmirej Hanibala boje; — toliko zamore ime
izverstnega vojskovodja! — Zadnjič pošlje senat vendar
Scipiona v Sicilio,  in mu da oblast: po okoljnostih in
po moči, čez morje udariti in Afriko z vojsko napasti.
V enem letu nabere veliko dobrovoljcov in se za tak
namen dobro napravi. Nevošljivci ga sicer obrekujejo,
da svoj čas, sladnosti vživaje, v Sicilii zapravlja; se¬
nat ga pa vendar kot prokonzula pooblasti imenovani
namen speljati. Kakor berž v Afriko stopi, se Masi-
nisa,  numidski kralj ž njim zoperKartagince zveže, in
združena Katagince tako strašno nabivata, da so prisi¬
ljeni Hanibala — svoje edino Spanje — domu poklicati.
Z otožnim sercem Irt z debelimi solzami v očeh popusti
Hanibal Taliansko,  kjer se je možato obnašal 16 let.

Kadar pride domu, je bilo Kartagincom veliko lože
pri sercu. Vsi razkropljenci in beguni vrejo nazaj; Ha¬
nibal napravi iz njih novo armado, in si na vso moč pri¬
zadeva jo nadušiti s pogumom. Pripetilo se je bilo pa,
da v rimskem taborišču so kartaginske ogleduhe zapazili
in jih pred Scipiona  pripeljali. Scipio ukaže jih po
vsim taborišču prepeljavati in jim vse razkazati, potem
jih prijazno spusti in jim še za popotnico da. To zved-
šemu vpade tudi Hanibalu serce, da je sam v velikem
strahu; torej se poda sam k Scipionu, ga prosi za mir,
in mu ponuja Španjsko  in vse proti Talianskem ležeče
otoke, toda nič ne opravi, zakaj Scipion tirja, da naj
se mu podveržejo. Poveljnika gresta narazen, in ime¬
nitna bitva pri Ca mi — v letu 202  pred Krist. — naj
osodo obeh razsodi. Kartaginski zavezniki so bili za
tolikanj berže razkropljeni, ker so njih splašeni sloni
sami veliko k zmešnjavi pripomogli. Armade pa pod

196

Hanibalom niso mogli Rimci zmagati, dokler jim niso
bili za herbet prišli. Kartaginci so zgubili 40.000 mert-
vih in vjetih; Hanibal sam jo jc bil komaj unesel. Rimci
pravijo , da so bili le ob 2000 mož prišli.

Kartaginci so bili zdaj v grozno velikem strahu,
Hanibal  sam jim oznani, da ga ni več druzega pripo¬
močka kot skleniti mir. Tudi S cip ion je želel, da bi
mu ne bil kak drug konzul časti vzel, dokončati vojsko.
Mir je bil pa takole sklenjen: Kartaginci ostanejo pri
svojih postavah in obderže vse domače dežele v Afriki,
Španjsko pa in lalianske otoke izroče Rimcom. Vse
vjete in ubežne so brez rešila mogli izpustiti. Vse za
vojsko izučene slone so mogli Rimcom izročili z obljubo,
ne več tacih za vojsko učiti; ravno tako so mogli izro¬
čiti vse vojšne barke razun desetih. Brez dovoljenja
Rimcov niso smeli več nobene vojske nastaviti in edino
le Rimcom v vojskah pomagati. Na vojšnih stroških so
bili obsojeni v 50 letih 10.000 talentov denarjev Rim¬
com plačati in Masinisu vse nazaj dati, kar so bili nje¬
mu ali njegovim dedom vzeli; tudi je bilo še zgovorjeno,
da so mogli 100 nar imenitniših gospodov — ktere so
v njih pričo poklenili — v porožtvo miru v Rim poslati.
V Rimu so se še obotavljali, ali bi ta mir poterdili ali
ne. Nekteri senatorji so t i r j ali: naj se dalje vojskuje.
Eden nar veljavniših v senatu popraša glavarja karta-
ginskih poslancov rekoč : ^Ktere bogove kličete na pričo,
da hočete ostati pri svoji prisegi?^— Uni odgovori:
„Ravno tiste, ki so tako strašno kaznovali naše krive
prisege“. Tako bi ne bil noben Rimec odgovoril.V

S cipi  o n obojo Numidio izroči Masinisu,  rim¬
skemu prijatlu in zavezniku. Rimske deržavljane, kteri
so bili pobegnili h Kartagincom, je ukazal po postavi
križati, zaveznikom pa glave odsekati. 50 njemu izro¬
čenih vojšnih bark je dal v svojo in v pričo Karlagin-
cov sožgati. En afrikanšk vjet kralj, veliko slonov in
brodnih kljunov jc služilo v povzdigo njegovega vhoda
v Rim. Brez tega, kar je armada v obdarilo prejela,
je pripeljal sabo 123.000 funtov srebra in jih položil v
deržavno denarnico; njega so pa za naprej, kar je bila
njegova nar veči čast, A  fr i kan s k ega imenovali. Tudi
so postavili v Jupitarjev fempel njegovo marmornasto po¬
dobo, zakaj soznanili so se že nekoliko bili s podobarstvom.

Hanibal si na vso moč prizadeva, da bi zacelil,
kar bi se dalo , kartaginskb rane; toda Hanonova stranka
mu nakljubuje, ga Rimcom toži, da je mogel popustiti

197

svojo drago domovino in pobegniti. Kot begun si še
prizadeva obudili v prid svoje domovine mnogo sovraž¬
nikov Rimcom ; ti so pa zmirej šli za njegovim sledom
in so povsod tirjali njegovo smert, dokler se ni bil
zadnjič zavdal s strupom , ki ga je zmiraj v svojem per-
stanu sabo imel.

38. ,§‘. Rimci vzamejo Macedonio  , Gredo  , po
tretji puniški vojski tudi Kartagino in Numancio.

Dosihmal so se Rimci vojskovali s sovražniki, na
moči njim enakimi; sedaj so pa tako močni postali, da
ga ni več bilo, kteri bi jih bil vžugati zamogel, če tudi
bi se bil z mnogimi pri ja tli zavezal zoper njih. Gorje
je vselej bilo tistemu, kterega so napadli z vojsko; ko
so ga zgrabili s svojimi kremplji, niso ga več spustili.
V tistih časih je na Macedonskem kraljeval Filip  II.,
mlad, bistroumen in nezvest mož; ta je želel mnoge ger-
ške deržave, ki so bile z Rimci že v zavezi, si pod¬
vreči , in, od Hanibala še podšuntan, Rimcom oznani
vojsko; namesti da bi jih bil pa po Hanibalovem svetu
na Laškem napadel, se vojskuje v Grecii z omenjenimi
deržavami. Rimci se sicer pogode ž njim, mu je pa ne
pozabijo. — V vojski s Kartaginči  vjamcjo marsikte-
rega Macedonca; ta jim je bila zadosti, pa tudi je bil
Filip Atence znovič obsedel, da so Rimce, svoje za¬
veznike , na pomoč klicali. Kakor berž s Kartaginci
mir sklenejo, se peljejo njih legioni ne domu, ampak
naravnost na Macedonsko.

Na Galjskem,  današnjem Francozkem, so si bili
Rimci v tistih časih podvergli že nektere ljudstva, toda
zdaj se niso hotli tii dalje širiti, ampak obernejo svojo
moč proti izhodu, kjer jim je veliko več dobička kazalo.
Spervega ne gre vojska na Macedonskem kaj po godu,
v tretjem letu pa zmaga konzul Flamini pri Pasjih
glavah  Filipa tako, da je komaj še svoje kraljestvo
obderžal; odstopiti je mogel od vsega Greškega, 1000
talentov plačati Rimcom , vse vojne brode, razun dese¬
tih , jim izročiti, brez njih dovoljenja se ne vojskovati
več, čez 500 vojakov ne imeti na nogah , in svojega
sina jim v poroštvo miru v Rim poslati.

Greki so se veselili, da je mogel Filip od vsega
Greškega odstopili , še veči veselje so občutili, kadar
pride sam konzul Flamini  k njim; zakaj pri isfmiških
igrah jim da po trobentarju znaminje, da naj bodo tiho,

198

in po klicarju ukaže glasno oznaniti: „Senat v Rimu in
konzul Flamini, ki sta Filipa macedonskega premagala,
izrečeta: vse greške deržave naj bodo svobodne, naj
imajo pravico živeti po svojih postavah in šegah; niso
dolžne ljudskih posadk jemati v svoje terdnjave ali ko¬
mu davka plačevati". To Greke tako vžge, da vsi vsta¬
nejo , na igre pozabijo in Flaminia tako obsujejo, da
se komaj iz sred njih sterže in v svoj šotor beži, kjer
so ga še čez polnoči nadlegovali s krikom in veselim
petjem. Slepi Greki pa niso razumeli, da so namest
poprejšnega zdaj veliko ostrejega gospodarja dobili. Ko
bi si bili sami, zedinjeni, svobodo privojskovali, bi bila
utegnila obstati; od Rimcov podarjena pa ni imela pra¬
vih korenik. Rimci so jim svobodo podelili; že s tem
so na znanje dali, da so njih gospodovavci; oni so se
vtikali v vse njih zadeve, eno deržavo šuntali zoper
drugo skrivaj , in njih razpertije — kot nar višji sod¬
niki — razsojevali.

Marsiktere greške deržave se spregledajo, in spo-
znavši veliko nevarnost od Rimcov zgrabljeni in zadu¬
šeni biti, napravljajo Antioha,  sirskega kralja, k voj¬
ski zoper Rimce. Hanibal,  iz Kartagine pregnan,
pride tudi k Antiohu, mu živo svetva s Filipom mace-
donskim in z greškimi Rimcom zopernimi deržavami se
skleniti in Rimce na Talianskein — na njih domu — z
vojsko napasti. Antioh,  ki je imel nar veči del Ale¬
ksandrove zapuščine v sprednji Azii, in ki je bil pre¬
vzetnega serca , se da za tolikanj raji k vojski zape¬
ljati , ker so tudi Rimci že tirjali od njega , da naj od¬
stopi od vsili greških deržav v mali Azii. Namesti, da
bi bil pa po Hanibalovem svetu Rimce na njih domu
napadel, se pripelje s svojo vojsko v Kubeo  na Ger-
škem, in tukaj mu je bilo celo zimo več mar za pevke
in plesavke — z eno se je bil oženil — kot za rimske
konzule. Spomladi so ga bili Rimci pri Termopilah
udarili, da je berž čez morje donni bežal, misleč, da
doma ga bodo pustili pri miru. Toda drugo leto gre L.
Komeli Scipion,  brat afrikanskega, čez Helespont
v Azio, zmaga pri Magnezii Antioha, ki je bil tudi na
morju pobit, da je prisiljen, mir skleniti sramoten. Od¬
povedati se je mogel vsim posestvom v Europi, in v
Azii je mogel vse svoje dežele takraj tavriških gor
Rimcom izročiti, jim tudi 15.000 talentov plačati. Greki,
njegovi zavezniki, so dali 500 talentov. Dobljene de¬
žele so dali Rimci za zdaj svojima zaveznikoma Eu-

199

menu,  kralju v Pergamu, in Ro ds ki deržavi.  Po¬
zneje je postalo to rimska dežela. Korneli Scipion,
za naprej „aziatski“  imenovan, je obhajal v Rimu
tako slovesen vhod , kakoršnega niso še vidili nikoli.

Hanibal skrivaj zvedši, da pri sklenitvi miru je
bil Antioh Rimcom obljubil, jim ga izročiti, beži za
časa k Prusiu,  Bitinjskemu kralju. Ker pa tudi ta
od Rimcov strahovan , ga ne more več braniti, se na
samotnem gradu sam zavda, da bi ga Rimci vjetega
ne zasramovali.

Filip  je Rimcom pomagal v vojski zoper Antioha,
torej so mu dali sina nazaj in mu nekoliko odjenjali na
zgovorjenih vojšnih davkih; pri vsem tem je Rimce so¬
vražil in se je na vso moč skrivaj na vojsko naprav¬
ljal. Napravljaje se na vojsko pa umerje in njegov sin
Perzej  nastopi kraljestvo. On obderžiočetovo sovražtvo
do Rimcov in se zaveže še z Ilirio in Tracio.  Vse
to zvejo Rimci; njih poslanci pridejo in tirjajo zado¬
stitve; ali Perzej jim prevzetno ukaže v treh dneh nje¬
gove dežele popustiti, da je bila tako vojska oznanjena.
Marsikterim zaveznikom velike plačila obeta, pa zavolj
strašno velike skoparije nobenemu nič ne da. Tako je
zapeljal in pahnil Gencia,  ilirskega kneza, v veliko
nesrečo; ta je bil na že odštete, poslane, pa nevestno
nazaj potegnjene denarje Rimcom vojsko oznanil, in njih
naročnike poklenil. Rimci pridejo , ga zmagajo , vlove
in z družino vred odpeljejo v Rim.

Po tacih zvijačah in nekterih bitvah se brani Per¬
zej  nekaj let. V eni bitvi otepe in zmaga Rimce; zdaj
tir ja zmagavec, da bi se mir na enake pogoje, kakor
pnpred očetov, sklenil; Licini, zmagan rimsk povelj¬
nik,  mu pa odgovori: „l)okIer se sam in s celim svojim
kraljestvom ne poda Rimcom, mu ni treba po miru pra-
šati“. Taki so bili Rimci!

Macedonski vojski konec postaviti, volijo v Rimu
E mili a Paula,  ojstrega pa poštenega moža, v kon¬
zula in vojskovodja, mu dajo 100.000 mož,  in ga po¬
šljejo na Macedonsko. Pridši v Grecio, najde, da je
stara armada vsa razujzdana , da vsak hoče zapovedo¬
vati, nihče pa bogati. On jo spravi, kakor gre, v vo¬
jaško pokoršino in strah. Pri Pid ni zgrabi Macedonce,
in jih slavno zmaga. Perzej beži s svojimi zakladi, z
ženo in otroci, toda vjeli so ga in pripeljali pred. kon-
zula Emili a Paula,  kjer se je kot baba obnašal in
neprenehoma jokal na ves glas.

200

Emili Paul je obhajal svoj slovesni vhod v Rim
tri dni: pervi dan so peljali v mesto na Gerškem po¬
brane drage malarije, marmeljne in bronene slavne po¬
dobe bogov in ljudi in mnogo druzih imenitnih izdelkov.
Drugi dan je šla zlo dolga versta vozov, napolnjenih
z zlo mnogoverstnim , čisto vglajenim in se lesketerim
orožjem , in z razno drugo, kar lepo naloženo vojaško
šaro in vojšno pripravo, da je bilo strašno — Rimcom
pa zlo dopadljivo - rožlanje po celem mestu slišati;
za vozim' je neslo 3000 mož v 750 odpertih posodah
sreberne denarje; za temi so nesli drugi na zlo mnogo-
verstne viže izdelano srebernino. Tretji dan je obhajal
sam triumfator svoj slovesni vhod. Muzika je že jutro
zgodej veseli dan naznanjala. Narprej je šlo 120 v
daritev namenjenih debelih volov s pozlačenimi rogovi,
s trakovi prepletenimi in z mnogimi cvetličnimi venci
olepšanimi; mladenči, ki so jih k oltarju spremljali, so
bili okinčani s štikanimi povoji; na njih straneh so bili
fantinci, drago oblečeni, z zlatimi in srebernimi dariv-
nimi posodami v rokah. Za njimi so nesli v 77  odper¬
tih posodah zlate denarje, in veliko darivno skledo,
ktero je bil poskerbel sam Emili po greških ume' kih
narediti iz 10 talentov čistega zlata, v ktero ';ilo
vdelanih žlahnih kamnov brez števila. Potem se >esli
neštevilne druge izdelke iz zlata, pobrane iz Pe.zeje-
vega zaklada, zmed kterih so mnogoteri po Aleksan¬
drovih poveljnikih iz Azie v Macedonio prenešeni bili.
Zdaj pride Perzejev  voz z vsimi kraljevimi pomenki
naložen; za vozom so šli njegovi otroci s svojimi uče¬
niki; ti so se jokali, otrokom pa, še neumnim, je slo¬
vesnost zlo dopadla. Malo potem gre sam Perzej vkle¬
njen in v žalovavne oblačila zavit; v tla je gledal , na
celem životu trepetal, in je bil ves zmoten. Za njim
so šli njegovi vjeti prijatli in žlahtniki. Na to gre tropa
mož, ktera nese 400(j zlatih kron, ktere so bile greške
mesta Emilianu Paulu po naročnikih v dar poslale. Zad¬
njič se pelje na okinčanein vozu, v krasnen z zlatom
naštikan, škerlatast plajš zavit, sam Emil Paul z Javo¬
rovo vejo v roki, in za njim je sklenila svečano pro-
cesjo njegova armada, vsa z lavoriki venčana. Per¬
zej  je bil v Albo poslan, kjer je malo let potem v ječi
revno poginil.

Po teh vojskah v izhodnih deželah so Rimci dobili
toliko zlata, srebra in družili zakladov v deržavno de¬
narnico , da je dal senat naslednje oznanit: „Za 123

201

let je deržava s potrebnim denarjem previdena , in toliko
časa ne bo treba več rimskim deržavljanom nobenega
davka plačevati.

Emili Paul  je bil Perzejeve zaklade, kterih še
viditi ni hotel, rimskim naročnikom izročil; od njega
piše Ciceron, da ni prinesel iz Macedonie druzega v
svojo hišo, kot svojo poštenost in neumerljivo slavo.
Svojim sinom je dovolil Perzejeve bukve pobrati, ker
jih je greško modrovanje zlo veselilo; tudi on sam je
izobraženje visoko cenil; zakaj med tem, ko je armada
čez zimo v Macedonii počivala, je on vse Greško ob¬
hodil, da je vse nar imenitniši greške tcmpelne in druge
slavne dela , zlasti žlahnih umetnij, vidil.

Rimski pooblasteni naročniki razdele Macedonsko
v štiri okroge , da bi se po ljudovladno vladali; toda
za 20 let pozneje vstane neki goljuf, se oznani Perze-
jevega sina, in napravi punt; Rimci ga brez zamude
zaduše, in Macedonio oznanijo rimsko  deželo.

V tistih časih so še mnogoteri Greki sanjali od
svoje nekdanje svobode in slave, morda tudi Perzeja
skrivaj v vojski podpirali; take sanje so jim pa berž
prešle , zakaj rimski pooblastenec , od senata poslan , se
jim oglasi , skliče vse naročnike ahajske zaveze, in
stopi v njih zbor rekoč: „Tukaj le so sinertne sodbe
vsih izdajnikov, podpišite jih, da se v djanje speljejo".
„Kdo so pa izdajniki ?" „Tega vam ni treba vediti! “
„Tako pa tudi ne moremo njih  sodb podpisati". — Tako
modrovanje rimskega poobiastenca razžali. Zdaj reče
serdito : „Prav — vi jih hočete vediti? — vi, ki tukaj
sedite , ste vsi izdajniki, ki vse hudo privošite Rimcom,
in ki bi jim radi škodovali , če bi le mogli". Prestra¬
šeni in oparjeni možje zagovarjajo svojo nedolžnost,
terdijo, da se nobenega preiskovanja ne boje, da senat
jih ho zveste in poštene spoznal. „Kako" — reče po¬
oblastenec in jih na besedi vjame — „a)i hočete od se¬
nata zaslišani biti? Prav je, v Rim pred senat bote po¬
slani!“ V Rimu jih noben ne zasliši. Počasi počasi
jih spravijo 1000 nar veljavniših zmed Grekov v Rim,
in jih potaknejo za 17 let po raznih ječali, kjer so revno
poginili; med njimi je bil Polibi — slavni zgodovinar —
da je tako vsa greška svoboda po ječah zaspala, in da
ga ni bilo več Greka, ki bi bil na samostalnost mislil.

Rimci niso nič več in nobenemu kaj pregledali.
Antioh Epifan,  poprejšnjegaAntioha, sirskega kralja
sin, je egiptovskega kralja napadel, in mu pobral več

202

dežel. Zdaj pride Pompili Lena,  od senata poslan,
in terja, da naj iz Egipta gre in popusti vse privojsko-
vano. A n ti o h Epifan  se obotavlja, — tu Pompili
Lena  s palico zariše krog v pesku okoli njega, rekoč:
„odgovori senatu, pred kakor iz tega kroga stopiš".
Antioh  odgovori, da bode pokoren, in pošlje v Rim
svoje naročnike, kterim je senat rekel: „Blagor kralju,
da se je podložnega skazal". Rimci se priporoče sir¬
skemu in egiptovskemu kralju, da naj pošljeta svoja
kraljeviča v Rim, kjer bosta razsodbo med njima za¬
slišala , in kot poročnika miru ostala. Tako so Rimci
gospodovali že Sirio in Egipt.

Korinčani so bili razžalili neke rimske poslance; iz
tega se vojska vname. Metel  je ahajske zaveznike v
dveh bitvah, pri Termopilah in Škarfe  ji,  zmagal;
vojsko je pa še le sirovi in divji Murni dokončal; ta je
K orint  — blizo 1000 let stoječe, bogato in slavno
mesto — naskočil, požgal in razdjal. Mestjani so bili
deloma pomorjeni, deloma v sužnost odpeljani; žlahni
štatvarski izdelki so bili ali razbiti ali odpeljani v Rim.
Miimi je pa tistim, ki so jih nakladali, naročil, jih ni¬
kar kaj pokaziti, sicer bi jih mogli dati na svoje stroške
popraviti. To so od njega zapisali v spričevanje njegove
velike nevednosti.

Mnoge druge mesta so bile tačas tudi razdjane.
Grecio  so zdaj rimsko  deželo Aha jo imenovali. Pod
rmskim jarmom so zanaprej zdihovali Greki; vsa blaz¬
nost njih mest in deržav je posušila se v kratkem; tudi
je poslednja iskrica nekdanje svobode in domoljubja med
njimi vgasnila. Sirovi Špartani so se za plačilo zdaj za
tega zdaj za unega vojskovali; Atence pa so Rimci,
čeravno jih niso obrajtali kaj posebno, dobro porabili
kot učenike, umetalnike, pesnike, igravce, plesavce itd.
Kakor Aleksandria in Antiohia, so bile vender tudi Atene
še veliko let šola greške omike. Mnogo rimskih mla-
denčev iz imenitnih hiš je hodilo v Atene se soznanjat
z greškimi vedami in umetnijami. Tako se je tudi gerški
jezik čedalje po rimskih deželah širil.

Ravno tisto leto — 146 pred Krist. — kakor Ko¬
rint  so bili Rimci razdjali tudi Kartagino. Masi-
nisa,  numidški kralj,  je dobro vedil, da Rimci komaj
čakajo Kartagince zgrabiti; na njih pomoč zaupaje jim
vzame eno deželo za drugo. Kartaginci tožijo v Rim,
rimski poslanci pa, med kterimi je bil Katon , vidijo, da
Kartaginci so si bili v času oOletnega miru nekoliko

203

zmogli, so jim bili nevošljivi in so z Masinisom poteg¬
nili. K ato n pridši domu, veliko govori zoper Karta-
gince, kak da so obogateli, kak da se napravljajo na
vojsko itd., in slednji govor kakoršnega koli zapopadka
v senatu sklepa s temi besedami le: „sicer pa me¬
nim, da Kartagina se ima razdjati". Scipion
Nazika  se vedno takemu nevarnemu govorjenju zoper¬
stavlja. Ko so pa Kartaginci prisiljeni bili last svojo Ma-
sinisu z orožjem braniti, je tudi on , od senata v Kar¬
tagino poslan in ondi od derhali razžaljen, s Katonom
potegnil. Masinisov sin Gulasa  je ukazal 58.000
Kartagincov, ki so se mu bili podvergli, grozovito po¬
moriti; na to oznanijo tudi rimski poslanci Kartagini
vojsko. — Prestrašeni Kartaginci se ponižno ponujajo
Rimcom v podložnost. Senat v Rimu jim obljubi svo¬
bodo, ako dajo 300 gospodov v poroštvo, in ako bodo
storili, kar bota konzula tirjala od njih. Ogoljufani in
oslepljeni Kartaginci se vesele, kakor da bi se ne imeli
nič bati in pošljejo polni zaupanja poroke v Rim,  dasi-
ravno so nekteri njih senatorji nad rimsko zvestobo dvo¬
mili. Med tem prideta konzula Marci in Manili  z
veliko vojsko, in zaslišita med velikim in krasnim kin-
čem kartaginske naročnike, ki so prišli zvedit, kaj bo¬
sta terjala konzula od njih, in se tudi pritožit zoper
tako velike vojne priprave. Konzula jim rečeta: „vi
ste zdaj pod varstvom Rimljanov, toraj nam izročite
vse orožje, s kterim so vaše orožnice napolnjene, da
vidimo in se prepričamo odkritoserčnosti vaše". Prazno
je bilo poslancom reči, da so s sovražniki obdani, da
orožja bi utegnili potrebovati. Na to odgovorita konzula:
„Rim hoče vam biti v brambo, — bogajte!“ Takemu
se ni dalo ugovarjati. Kartaginci bogajo , ker niso mi¬
slili na rimsko izdajo.

Akoravno so bili vse orožje, vojne brode in vso
drugo vojno pripravo izročili Rimcom, se nista konzula
sramovala jim oznaniti, da zdaj naj mesto popuste, in
naj se 10 milj od morja nasele, in ne da bi smeli no¬
vega mesta si obzidati. To Kartagince tako ogreje, da
sklenejo — zdaj brez vse vojšne priprave — ali svoje
mesto obvarovati ali umreti. V Kartagini se vse giblje,
v vsih tempelnih kujejo novo orožje iz železa, kotlo-
vine itd., ženske si' čelo lase odrezujejo, iz njih vervi
plesti. Tri leta se rimskim četam junaško branijo. Rimci,
take dolge vojske nejevoljni, volijo Scipion a Emi-
liana,  sinu Paula Emilia v konzula, in ga pošljejo na

204

vojsko. Pridši ta pred mesto, spravi razujzdano ar¬
mado v potrebno pokoršino, da dobi' novo serčnost;
pahne Kartagince v njih mesto, jih obsede, živež jim
zapre in jim vzame zadnjič z veliko težavo spodnje
mesto; zgornje mesto pa je šest dni in noči naskakoval,
preden ga je vzel; po vsih tergih, ulicah in hišah so
se bojevali. Kartaginci vidši, da ne morejo nič več
opraviti, se v tempelnih in hišah vzajemno pomore, me¬
sto sožgo, in ž njim vzamejo konec: Celih 17 dni je
grozno veliko, slavno in nesrečno mesto gorelo. Sci-
pion , za naprej Afrikanski  imenovan, je dal Karta¬
gince po duhovnih strašno prekleti, in jih je bil 50.000,
kar jih ni bil meč pomoril, odpeljal v sužnost.

Tako je zginila Kartagina iz zemlje,  po¬
tem ko se je blizo 120 let za svojo morsko kupčijo in
za svoj obstoj vojskovala z nikoli sitimi Rimci. Kar je
bilo še Kartagincov ostalo, so se po Afriki  razkropili,
da se ni nikdar nič več slišalo od njih. Njih zemljo so
njih poprejšnji podložniki z rimskimi naselniki in sužnji
vred Rimcom obdelovali. Na razvalinah star  e Kartagine
so pozneje sami Rimci novo Kartagino  zidali, Juli
Cesar  jo je doveršil, da je bila več sto let glavno
mesto nove rimske dežele, Afrike  imenovane.

V  španjskih in luzitanskih, ali kakor zdaj pravijo,
p o r tugalj  s k i h,  goratih krajih so se vojaške ljudstva
z Rimci, v malih vojskah, vedno bojevali; razserditi nad
grozovinstvi nekega poveljnika, ki je ukazal mnogo ne¬
dolžnih in nič oroženih ljudi pomoriti, stopijo pod ju¬
naškim kmetom V ari a to m vkup,  otepo in odpode
Rimce iz njih krajev; ti pa, polni zvijač, podkupijo ene
in druge , širijo med njimi plamen razpertja, in to je
prišlo tako daleč, da je bil Variat  skrivaj ubit, in
da so Rimci znovič spravili dežele pod svoj jarm.

Še pogumniši so se obnašali prebivavci mesta Nu-
mancie,  ki ni bilo veliko, pa na hribu ležeče, interdno
obzidano. Pet let so se bojevali z rimskimi konzuli, do¬
kler niso bili Mancina v neki tesnini tako oblegli, da
je milo in ponižno prosil za mir. Mir sklenejo in ga
poterdijo s prisego; se ve da Mancinije njih svobodo
in neodvisnost spoznal. Rimski senat pa miru ne poterdi,
pošlje Numantinom konzula Mancina  vklenjenega, da
naj ž njim store, kar hočejo. Na to pride Scipion, tisti,
ki je bil Kartagino vzel, z veliko močjo, dene poprej¬
šnjo razujzdano armado v potrebni strah, in vzame na
deveto leto potem, ko je bila Kartagina padla, z na-

205

skokom tudi sostradano Numancio. Numantinci pomore
raji sebe in svoje žene in otroke, kakor da bi se bili
dali zasramovati od Rimcov ali odpeljati v sužnost. Sci-
pion — za naprej tudi Numantinec  imenovan, je dal
mesto razdjati. Njega razvaline leže še do današnjega
dne kot slavne priče numantinskega domoljubja.

39. §. Zverzenje Rimljanov pri vladi , pri ar¬
madah in igrah. Brata Graka. Jugurta. Vojska
s Teutoni in zavezniki.

Po teh dosihmal speljanih vojskah, in po dnarjih,
ki so se iz vsili privojskovanih dežel v glavno mesto
vozili — se je bilo v Rimu vse spremenilo in spačilo.
Rimska vstava, če še precej dobra za mestno srenjo in
bližnjo okolico, ni bila več pripravna toliko podverženih
dežel prav vladati. Nektere hiše iz patricijev in plebe-
jev so se bile povzdignile z bogastvom nad vse druge
visoko visoko, in v opravljanju vsili veljavniših služb
doma, na vojskah in v podverženih deželah se verstile,
tako so le-te hiše vladale same vse. Ako piše Ci-
ceron od Paula Emilia, da ni iz Macedonie druzega
prinesel v svojo hišo, kot svojo poštenost, je že iz te
pohvale očitno, da drugi poveljniki niso bili tako vestni
in pošteni. Prokonzuli — le za eno leto v kako rimsko
deželo poslani — so jo s svojo derhaljo vred derli in
molzli ljudstvo, da je bilo joj. Zmernost, zvestobo,
poštenost in mnoge druge čednosti nekdanjih Rimlja¬
nov so bili ti bogatini čisto pozabili; njih edina skerb
je bila: bogastvo grabiti, potratno živeti, vsim svojim
poželjenjem streči in vse slasti in novozmišljene slad-
nosti vživati brez konca in kraja. Rimski deržavljani
so sicer še zinirej za vse visoke deržavne službe in po¬
ve Ij niš tva volili; bogatini pa, kteri so želeli eno ali drugo
tako službo doseči, so se prilizovali tem lakotam, jim
dnarjev posojevali, jih prijazno pozdravljali na tergih,
večkrat z žitom obdarovali, in, kar je narveč zdalo, so
jifi skrivaj pa tudi javno podkupovali, da so bili za-nje
glasovali. Gorje ljudstvu , ako ne spozna tacega sle¬
parstva, in se da prekaniti od tacih priliznjenih mačkov!
Ko je bogatin izdal 50.000 11. na podkup, mu je pro-
konzulat kake rimske dežele dvajsetkrat toliko  v
enem letu vergel. Marsikteri bogatin je oprostil po 1000
svojih sužnih, da so mu pri volitvi pripomogli s svojimi
glasi. Da bi se pa ne bile spodkopovale njih bogastva

206

po potratnem življenju m po slastnih razujzdanostih, so
zmirej naprej nastavljali nove vojske, so z ropom pol¬
nili občno denarnico, in si nove rimske dežele snovali
v mastne prokonzulate.

Slednji rimski bogatin je poskerbel, kar se je le
dalo, blizo Rima si veliko okrajno v last pridobiti; po¬
prejšnje male posestnike je iz nje spravil, če ne drugači
po sili in krivici. Kmetom, kteri so mu popred zemljiša
v najem obdelovali, je slovo dal, sužnih pa, kterih je
bilo trikrat več od prostih ljudi, je po ceni nakupil, da
so mu mogli pod železno palico bolji kup delati. Na ta-
cih zlo velicih lastinah so imeli svoje poslopja, veliko
imenilniši od današnjih kraljevih. V teh z velicimi in
krasnimi verti obdanih poslopjih so navadno stanovali,
prijatle sprejemali in jih gostili, in le, ko je kaj opra¬
viti bilo, so šli v mesto. Vse njih domače službe, še
celo izrejanje otrok, vse njih oskerbništva doma, v
mestni hiši, na posestvih in pristavah so opravljali sužni
čez sužne postavljeni. Ker so bogatini le na deželi pre¬
bivali , je bilo v Rimu — razun nekaj kupcov, umetal-
nikov in rokodelov, kteri poslednji so bili večidel menda
tudi sužni — nezmerno veliko ubogih postopačev in lač¬
nih potepuhov, ki so se, poleg domačih, iz vsih okolj-
nih krajev shajali v mestu. V rimski deržavi so imeli
po tem takem nekteri bogatini vse zemeljske posestva,
in vsi drugi deržavljani so bili ubogi, ki niso imeli nič.
Iz tega ni moglo nič prida priti.

V starih časih so se sami deržavljani za svoje la-
stine ali posestva jako bojevali; zdaj pa ni bilo več po-
sednikov, razun nekaj malo zlo veiikih bogatinov; za
naprej so se vojskovali le najeti postopači in lačni po¬
tepuhi , ne za domovino , ne obvarovati svojega imena,
ampak da niso poginili lakote, ali, da so v vojskah ro¬
pali in nezmerno in razujzdano živeli. Pri pervi mace-
donski, pri poslednji puniški in pri numantinski vojski je
bila razujzdanost rimskih armad že omenjena. Tudi je
lahko razumeti, da taki pohajači so se dali od tacega
nar raji v vojašno nabirati, kteri jih je nar bolje pla¬
čal in jim nar več pregledal na vojski. Sčasoma je
prišlo to tako deleč, da visoki rimski gospodje, bogateji
od današnjih kraljev in cesarjev, kteri so želeli vsih
deržavnih oblast polastiti se , so si nabirali na svoje
stroške zlo veliko armade, in so se ž njimi za gospo¬
darstvo cele deržave vojskovali med sabo. Te vojske
imenujejo deržavijanske,  v kterih se je prelilo ve-

207

liko človeške kervi, In s kterimi se je počasi spodko¬
pala vsa nekdanja svoboda rimskih deržavljanov do
čistega.

JVobene vednosti ali umetnije niso Rimci do teh ča¬
sov bolj obrajtali in obdelovali kot vojskovodstvo; njih
legion je obstal iz 5 do 10.000 pešcov in 3 do 700
konjikov. Pešic je bil z broneno čelado, z železnim
opersnikom, pa tudi s tankimi oklepi po rokah in steg¬
nih previden; na levi roki je deržal 4 čevlje visok, 2
in pol čevlja širok škit, iz dveh dilj zliman, z usnjem
prevlečen, in okoli roba okovan, odbili ž njim vsak
mahljej ali vbod. Orožje njegovo je obstalo iz meča,
dveh kopek — sulic za metati — in iz 14 čevljev dolge
sulice. Poleg vsega tega je še nosil potrebni živež za
3 do 4 dni, tudi žago, koš,verv, verigo, sekiro, lonec
in troje do štirih kolov. S to veliko , vkup spleteno in
zvezano težo na ramah, je mogel ali v Afriki pri strašni
vročini, ali drugej v hudem mrazu po 6 do 10 ur na
dan stopati. Konjiki so imeli veliko manji in okroglo-
dolglate škite, spredej oklepljene konje, na kterih so
brez sedla bolj terdno sedeli od naših konjikov. Sper-
vega so se rimski deržavljani na svoje stroške vojsko¬
vali , pozneje so dobili ves živež in blizo 4 krajcarje
na dan, zadnjič tudi potrebno obleko.

Kadar so hotli z armado ustaviti se, so se vtabo-
rili, to je, po lepih in potrebnih merah so se z nasipom
obdali, in nasip s sabo prinesenimi kolnn’ nasadili, da bi
jih sovražnik ne bil mogel nagloma naskočiti. V tabo¬
rišču je bilo vse na terge in ulice razmerjeno, da je bilo
kot v lepem mesticu; pretorium  je bil prostor 300
čevljev dolg in toliko širok, na njem šotor za poveljnika
in imenitniši častnike postaviti. Vojaški šotorji so bili
iz sošivanih le na vervi razpetih kož. Ko so pa za
stanovitno ostali, so si naredili lesene bajtice. Iz taeih
stanovitnih taborišč na mejah njih deržave so zrasle po¬
časi mesta, kakor Dunaj in veliko družili. Ker niso smod¬
nika poznali, jim je bilo zlo težko terdnjave jemati;
imeli so vendar take priprave, s kterimi so njih zidove
silno podirali; druga, s kterimi so do 3(J0 korakov deleč
v mesta in taborišča kamnje, oginj, za veliko nadlego
tudi merliče in konjske merhe metali.

Legioni so imeli namest zastav ali bander na viso¬
kih drogih sreberne orle; tudi vojaška muzika je bila
pri njih v navadi. Kdor se je posebno junaško obnesel,
je dobil sreberne ali zlate vratne verižice ali zlato kro-

208

nico. Cel legion so zavolj velicih zaslug obdarili z zla¬
tim orlom. Poveljnika, ko je slavno zmagal, je armada
svojega gospodovavca klicala, in on je obhajal v Rimu
svoj slovesni vhod. Častnike so kaznovali na časti aii
denarjih , prostake so pa tepli, večkrat do smerti. Ko
bi bila četa ali celi legion čez povelje bežal, ali, ko bi
sicer ne bil svoje dolžnosti spolnil, so slednjega dese¬
tega vim potegnili in umorili. To so deseto vanj  e ime¬
novali. Po primeri pa, kakor so nabirali po več vlaču-
garjev in potepuhov v armade, je tudi od ene strani
ojstrost vojniškega reda in pokoršine, od druge* pa tudi
junakost pojemala; takim vojakom je bilo le mar, da so
dobro plačani bili,  da so verh tega še ropali in zmirej
žerli. Gorje deželam, kamor so take armade prišle! To
je bilo, kakor da bi bile gosence pokončale vse.

Od kar so Rimci obstali, so se vedno vojskovali,
njih oči so se bile prelivanja človeške kervi prinavadile
tako , da so bili zdivjali, se pozverinili , in da so njih
serca po pogledu človeške kervi hrepenele. Nobene
ljudstvene igre niso kaj veliko obrajtali, če ni bila skle¬
njena z morijo in s prelivanjem kervi. Imeli so grozno
velike, terdno in okroglo-dolglato sozidane gledišča —
kakor je še eno tako v Veroni, drugo v Poli — v kte-
rih je po 20 do 40.000 gledavcov v zmirej višejih
verstah sedelo; znotranji in ravni prostor je bil s pe¬
skom posut. Iz pritličnih hlevov so spustili va-nj ali
ob enem ali poredoma 100 do 400 sostradanih zverin,
da so se pred njih očmi in v njih veliko veselje zgrable,
klale in morile. V veliko veči kratkočasnost in razve-
seljenje jim je še služilo, ko so se ljudje v gledišu
borili, bojevali in do smerti pobijali. V tak namen so
imeli gladiatorje  — mečarnike, ki so se pred njih
očmi do smerti bojevali. Marsikteri so dobrovoljno k
njim pristopili, da so jih še nekaj časa dobro redili;
sicer so bili mečarniki le sužni, na vojskah vjeti, ali k
smerti obsojeni grešniki. V Rimu in družili mestih so
bili boriški mojstri, ki so gladiatorje ali mečarnike re¬
dili in jih bojevanja učili. Ob godovih visokejih bo¬
gov, kadar je kak imenitnik visoko deržavino službo
prevzel, ali ko je tak imenitnik umeri, so najeli od bo-
reškega mojstra slo ali več sto parov mečarnikov, da
sta se vselej le po dva in dva med sabo bojevala; bo¬
jevati sta se pa mogla, dokler ni eden na tleh obležal, se
zmaganega spoznal, in roko za milost povzdignil; sicer
ga je zmagavec vdaril, da mu je bilo zadosti. Na tleh

ležeči se je mogel pa tako oberniti, da je bilo viditi,

kako kri iz njega vre.-Zmagavec je toliko časa

živil, dokler ga ni močneji ali ročneji v kaki drugi bo-
rivni igri ubil. Rimci že zlo oterpnjenega serca se niso
mogli tacih bojevavnih iger nagledati, ali naveličati; od
jutra do večera so sedeli in v gledišče so jim prinašali je-«
sti in piti, da bi ne bili nič zamudili.

Rimsko kervoželjno ljudstvo je čedalje bolj po tacih
igrali — le Rimci so jih zamogli igre imenovati — hrepe¬
nelo; ko jih ni bilo ob navadnih časih bojevavnih iger na
občne stroške, se je derlial puntala, in kričala: „kruha
in borivnih iger". Žadnjič pa niso več za dobro imeli, ko
bi se bila le po dva na enkrat bojevala, ampak cele
trope, zdaj po gališko, ali tesališko i. t. d. oblečene,
so se mogle med seboj bojevati, ali celo moriti, da so
možje, žene in otroci gledali, in kolikor bolj so se raz¬
mesarili, toliko bolj so gledavci bili veseli, in polivalo
kričali zmagavcom. To je bila šola za rimsko mladost,
kjer se je blagodušnosti in usmiljenja učila! — Ni tedaj
čuda, da so Rimci tako grozovitno ravnali s Kartaginci in
Numantinci; ni čuda, da so bili taki zgrabljivi volkovi,
kterim ni bilo druzega mar, kakor da bi bili bogastva
celega sveta pod se spravili, in če bi se pri tem še to¬
liko človeške kervt moglo preliti. Kakšenkrat so v gle¬
dišča vode spušali, da so v čolnih, morske bitve posne-
movaje, se bojevali.

V Rimu so bili še marsikteri modri in pošteni možje,
ki so spoznali in se prepričali, da ne bo moglo dolgo
obstati, kakor je bilo zdaj nastavljeno. Katon,  ki je
sam popred senat soper Kartagince šuntal, bi bil zdaj
rad, kot cenzor, razujzdanosti Rimljanov v okom prišel,
toda nič ni mogel opraviti. Dva brata G rak a sta se
tudi iz domoljubja za uboge rimske deržavljane do živega
poganjala, pa oba sta pri tem nesrečen konec vzela. Kor-
nelia, blagodušna sestra slavnih Scipionov, ju je zlo
spoštovavnemu Semproniu Graku rodila. Poprošena en¬
krat od neke gospe, ji pokazati svojo zlatnino in druge
dragotine, reče s svojo roko na sina pokazaje: „To so
moje dragotine".

Starji sin, Tiberi Grak,  iz numantinske vojske
domu potovaje, vidi, da po Talianskem vse deržavine zem-
Ijiša, — ktere niso bile še nobenemu in nikoli v last
dane, so ali ubogi kmetje v najem, ali večidel sužnji
le rimskim bogatinom obdelovali, in da deržavljani niso
nobene lastine imeli, Ti so se mu v serce smilili. Pridsi

domu se poganja pri tribunalu, da bi zamoget pred se¬
natom za uboge deržavljane govoriti, in ga tudi doseže.
Kot tribun ali govornik ljudstva reče v senatu: „zveri
imajo svoje luknje, rimski deržavljani pa, ki se čislajo
gospodarje sveta, nimajo strehe, se prenočiti pod njo, ne
pednja zemlje za svoj grob“. On predpostavi in tirja,
da naj se Liciniške postave (34. §.) ponove, da od
deržavinih zemljiš, ktere so vsi Rimci si privojskovali,
in se nobenemu niso v last dale, nima noben rimski gospod
čez 500 oralov obderžati, vse, kar je čez, naj se razdeli
med uboge deržavljane. Senat in bogatini so sicer po¬
stavo poterdili, in tri naročnike volili, med temi tudi
Tiberia, jo speljati, — pa strašno so bili na-nj hudi. Iz
straha, da bi ga ki ne bili spodkopali, se poganja tudi
za naprej za tribunat. Pri volitvi novega tribuna, planijo
bogatini nad-nj, češ, da se je hotel vse deržavine obla¬
sti polastiti, umore njega in 300 družil), ki so ž njim
deržali, in jih pomečejo v reko Tibero. Tako seje v
Rimu pervikrat kri deržavljanov prelivala; brez tožbe,
brez zaslišanja, brez sodbe jih je bilo 300 pomorjenih.
Slabo znamnje!

Vsi pošteni, zlasti ubogi deržavljani so senat in
bogatine zavolj te strašne morije do konca sovražili;
zmirej je v Rimu tlelo; pri vsem tem je Kaji Grak, brati
ubitega Tiberia, 10 let pozneje tribun izvoljen. On stop
serčno pred senat in tirja, da naj se bratove zaspane
postave od razdeljenja zemljiš ponove in v djanje spe¬
ljejo; tirja, da med plebeji bi za naprej ne več patricii,
temoč vitezi sodništvo oskerbovali, in tirja, da bi se
vsim zaveznikom po Talianskem, ki so jim že toliko let
jako pomagali se vojskovati, deržavljanske pravice po¬
delile. Tako bi bilo na enkrat mnogo večih in manjih
posestnikov v število rimskih deržavljanov stopilo. S tem
se je pa bil strašno zameril, od ene strani bogatinom,
ki niso liotli malo in dosti od zemljiš odstopiti, ki niso
njih bile, od druge pa vsim prevzetnikom, ki so hotli
sami in povsod gospodovati. Konzul Opimi  je bil nje¬
gov očitni zopernik in sovražnik; on si omisli od senata
diktatorstvo; kot diktator nabere več orožjenih ljudi,
napade ž njimi Kfija Graka,  ga ubije in pomori še 3000
druzih, ki so bili ž njim potegnili, in odvaga Kajevo
glavo z zlatom tistemu, ki ga je bil umoril. Ljudstvo je
oba brata Graka v častitem spominu obranilo, in jima
marmcljnc podobe postavilo. V Rimu pa se ni več veliko
pd tega govorilo, da bi se ubogim lakotam kaj od

žemljiš razdelilo, ktere so njih dedje pomagali pvivoj-
skovati.

Masi niša, numidški kralj umerje, in zapusti kra¬
ljestvo sinama in bratanu Jugiirtu; Rimci, v vsako tujo
zadevo se vtikaje, poterdijo, kot da bi gospodarji bili,
to razdelitev. Jugurta, zvit hudobnež, da mu ga na
svetu para ni bilo, ki se je v numantiški vojski pri rim¬
ski armadi vojskovodstva naučil, in ki je dobro vedil,
kako podkupljivi da so Rimci, ubije pod podobo serčne
prijaznosti enega sterniča; drugi pa , to zvedši, beži,
da se Jugurta  celega kraljestva polasti. V Rimu vsta¬
ne sicer čez-nj velik krik; toda njegovi poslanci pridejo
z dnarji dobro podkovani v Rim, grejo od hiše do hiše,
in podkopujejo vse senatorje in oblastnike, tako, da v
mestu vse omolkne. Na to umori še druzega sterniča v
Cirti, pošlje pa obenem nove z dnarji dobro obložene
naročnike v Rim; zdaj pa, ko so ravno dnarje oddali,
je bil vender en konzul z vojsko nad-nj poslan.

Jugurta,  poln zvijač in dnarjev, podkupi konzula
in vse druge poveljnike; sklene ž njimi mir, obljubi se
Rimcom podvreči in vse zaloge in slone jim izroči; po¬
veljniki mu dajo za dnar vse nazaj ter pridejo domu.

V Rimu se zvejo berž vse Jugiirtove podkupila;
pošlejo zadnjič poštenega moža po-nj, mu pa obljubijo,
da se mu ne bo nič hudega zgodilo. On pride z vso
ponižnostjo, toda poln zlata in srebra, podkupi nekega
tribiina, da ga dobro zagovarja, in da so ga le malo
posvarili. Pred, kakor iz mesta gre, umori še po na¬
jetem hudobnežu tretjega Masinisovega sina, kterega se
je še zavolj kraljestva bal, da znova velik hrup v me¬
stu vstane. Rim zapustivši, se ozre še enkrat pri mest¬
nih vratih nazaj, rekoč: „mesto je na prodaj, ko bi se
le kupec najdel!"

Preč za njim gre konzularska armada, pa tako raz-
ujzdana in iz tacih človeških izveržkov obstoječa, da
derhal ta ni bila celo nič vojakom podobna; Jugurta pod¬
kupi podveljnike, da so se dali od njega zmagati; on
sklene ž njimi mir, in izgovori še, da je mogla rimska
armada iti pod jarm. To osramotenje armade razkači
rimsko ljudstvo tako, da goderna na glas in bogatinom
njih lakomnost očita. Senat pošle sicer poštenega in na
vojsko znanega Metel  a,  ki spravi armado v pokoršino
in strah, da v mnogih bitvah Jugurta zmaga. Al vse to
rimskega ljudstva ne pokroti. Ljudstvo je botlo enega
izmed svojih (plebejca) v poveljnika imeti, da bi bilo

po njem prišlo do vlade, ktei‘e so se bili patricii nevredni
skazali. Mari,  krepek kmečk sin, časti in vladeželen
junak v vojskah, pa sirovih vojaških šeg, sovražnik
plemenitnikov, njih omikanja in obnašanja, je bil Mete-
iov podpoveljnik. Od njega, zavolj svoje žlahnosti pre¬
vzetnega, nekaj razžaljen, pride v Rim,  kjer so ga ple-
beji v konzula volili in mu naložili Jugurtsko vojsko do¬
končati. Jugurta ni z vsimi svojimi zvijačami in dnarji
pri njem nič opravil; zgubil je marveč celo kraljestvo,
in bežal k Boku,  svojemu tastu, mavritanskemu kralju;
ta pa, v strahu , da bi tudi on ob svoje kraljestvo ne
prišel, ga je izročil modremu in junaškemu Sula-tu, ki
je Marjev podpoveljnik bil. Numidško so raztergali, ne¬
kaj so dali Boku in Masinisovi žlahti, vse drugo so
Rimci obderžali pod imenom rimske dežele. Mari je po¬
ložil pri svojem vhodu v Rim,  razun dnarjev, še 3000
funtov zlata, in 6000 funtov srebra v deržavno dnar-
nico; Jugurta pa, vklenjen, je služil v povzdigo njego¬
vega vhoda, potem pa so ga vergli v podzemeljsko ječo,
kjer je lakote umeri.

Pred, kakor je bila ta afrikanska vojska dokončana,
so se bili Nemci  Rimcom oglasili, od kterih niso popred
še nič vedili; Cimberji  so vreli prek Donove proti
zahodu, in Teu toni  od severja proti jugu na meje rim¬
ske deržave. To so bili n e m š ki ljudje zlo krepki in or¬
jaške postave, ki so šli z ženami, otroci in s svojim
blagom si drugod novih selitev iskat. Imeli so čez ko¬
žuhe železne oklepe, in so nosili zlo visoke škite, dolge
meče in težke tolkavnice; njih oklepljenih konjikov je
bilo 15,000. Cimberji zo na Koroškem Rimce v neki
zasedi strašno otepli, potem so vdarili s Teutoni in Hel-
večani na Gališko (Francozko), kjer so ropali, žgali in v
štirih letih pel konzularskih armad razdjaii. Rimci po-
šlejo zadnjič nad nje Marja,  kterega so bili petkrat
zaporedoma, zoper postavo, v konzula volili, da jih je
na južnem Gališkem s svojo po mnogih delih okrepčano
armado uničil tako,  da jih je bilo 200,000 mertvih
ostalo, vjetih pa 80,000. Ko so njih žene, pri svojih
vozeh stoječe, vidile, da Rimci zmagujejo, so otroke
in sebe raji pomorile, kakor da bi se bile dale od Rim-
cov v sužnost odpeljati. Cimberji so bili pa pred tim bo¬
jem proč odtegnili, in so pozneje iz belih gor pri Veroni
na Taliansko vdarili, kjer jih je bil tudi (100 let pred
Krist.) Mari  s svojim tovaršem  Lukacjem Katulom

213

tako pobil, da se ni nikoli več kaj od njih slišalo. Mari
je pa obhajal v Rimu svoj slovesni vhod.

V času vsih teh vojsk je v Rimu med bogatini in
ubogimi deržavljani zmirej veči sovraštvo tlelo; tribun
Livi Druži,  blag in domoljuben mož, sklene to poga¬
siti, ker skoraj enake postave osnuje, kakor pred 23
leti Kaji Grak;  toda v njegovi lastni hiši so ga našli
umorjenega.

Rimski zavezniki po srednji in spodnji talianski
deželi so nar več k številu rimskih armad pripomogli in
še veliko let jim jako pomagali se vojskovati; pa za vse
to niso nič imeli; oni so že večkrat prosili za podelenje
deržavljanskih pravic, da bi tako tudi kdo zmed njih
zamogel kakošno deržavino službo doseči; toda nikoli
niso nič opravili. Tudi tribunom, ki so za-nje govorili
in se potegovali, se je senat vedno glušil. Zavezniki
stopijo zdaj, v letu 90 pred Krist, vkup, volijo K or fi¬
ni um v glavno mesto, si postavijo dva konzula, senat,
pretorje itd. in se z Rimci vojskujejo po rimsko, da je
v dveh letih čez 300,000 vojakov na obeh straneh v
ti vojski poginilo. Rimci, ki so imeli tudi drugej opra¬
viti, so zadnjič v letu 88 pred Krist, vsim zaveznikom
podelili deržavljanske pravice, toda ne popolnoma.

40. $. Perva vojska z Mitridatom , in perva
med rimskimi deržavljani.

Vojska z laškimi zavezniki ni bila še popolnoma
dokončana, in že je v izhodnih deželah hudo vrelo, se
kuhalo in rimskim vojšakom veliko dela kazalo. Mitri-
dat,  pontiški kralj, ši osnova, deloma po zmagani, de¬
loma po pogodbah, v goratih deželah prek černega
morja 600 milj  dolgo kraljestvo; zvit in skušen vojšak,
sklene in priseže, od nekega rimskega poveljnika hudo
razžaljen, iz MaleAzie pahniti Rimce, kterih prokonzuli
in poveljniki so v Azii ljudstvo strašno derli. V tak na¬
men gre  z vojsko nad-nje, pobije v slavnih zmagah dva
njih poveljnika, kterih enega vjame, ga da na oslu od
mesta do mesta voziti in povsod pred njim klicati, da
njegova lakomnost je kriva pričijoče vojske; zadnjič so
ga v Pergamu, razbeljeno zlato va-nj vlivaje, umorili.
Kar ni bil Mitridat z vojsko Rimcov pokončal, so jih
bili razkačeni jonski Greki podavili, da jih je bilo
150,000 strašen konec vzelo. Tudi europejski, lahko¬
miselni, ali že otročji Greki so se dali od Mitridata

£14

prekaniti, da so se ž njim zavezali. On pošlje veliko
armado v Grecio, in verže močno posadko v Atene.

Tako je bila Grecia, tako je bilo vse , kar so si
bili llimci v Azii privojskovali, hipoma za nje zgu¬
bljeno.

Rimljani bi ne bili zdaj, že zavoljo časti, za nič
odjenjali; njih nenasitljiva lakomnost jim je pa tudi bra¬
nila jonskih, še zmirej bogatih mest znebiti se. Ako
kadaj, so potrebovali tudi zdaj skušenega in modrega
vojskovodja, da bi se zoperstavil takemu novemu, mo¬
čnemu in zvitemu protivniku. Komeli Sula,  mož ple-
menitnega stanu in gosposkih šeg, prijatel slastnega živ¬
ljenja, se je bil v ravno dokončani vojski z zavezniki
jako obnesel; dvakrat je bil starjemu in že okornemu
Marju zmago vzel in si veliko slavo pridobil. V Rimu
je bil zdaj v konzula in vojskovodja zoper Mitridata
Voljen, in od senata s posebno radostjo kot plemenitnik
poterjen. Mari  pa, že 70 let star, mu je nevošljiv, in
hoče, časti in dnarjev lakomen, sam prevzeti vojsko-
vodstvo zoper Mitridata; ker se pa to ni dalo izpe¬
ljati po ravni poti — zakaj Sula je bil postavno v voj¬
skovodja voljen — je iskal po krivi doseči. Mari  pod¬
kupi hudobneža, tribuna Sulpicia,  ki je imel 3000
najetih mečarnikov, ktere jesvoj zopersenat  imenoval;
ta pride s tim strašnim spremništvom na terg, tir ja
mnoge nove postave, in zadnjič tudi vikšo vojšno povelj-
ništvo za Marja. Ker se mu senat zoperstavlja, ukaže
svojim razbojnikom mahniti. Zdaj vse od straha prepa¬
deno iz terga beži, nektere pomore, Sula-ta in sokon-
zula njegovega v hišo Marja po sili vlečejo, in ga, mu
meč na gerlo nastavši, prisilijo, se vojskovodstvu s pri¬
sego odpovedati in ga prepustiti Marju.

Sula je bil za plemovlado, Mari pa za ljudovlado,
sicer sta bila oba spačenega serca, lakomna, vladože-
Ijna in strašno grozovita. Naj potegne ta ali uni vso
deržavino oblast na se, od nobenega ni bilo nič dobrega
pričakovati.

Kakor berž jo je Sula s prisiljeno prisego srečno
odnesel, je mislil zvijačo poverniti z zvijačo; on beži
nemudoma k svoji, po vojski z zavezniki ne še razpu-
šeni armadi v Kampanio, ji dopove z ganljivo besedo,
kako sta Mari in tribun Sulpici ž njim ravnala, in kako
da če Mari svoje vojšake v bogato Azio  peljati. Nje¬
govi, tudi bogatega ropa željni podpoveljniki, častniki
in prostaki preklinjajo zdaj Marja, in s silnim krikom

Si 6

S ul a-tu  ponujajo pokoršino, naj jih pelje, kamor mu
je koli ljubo in če bi tudi v Eiin bilo, kjer tak izdajnik—
Mari—tiči. Sula, ki je to serčno želel, se ne da dvakrat
prositi. V  malo dneh je bil s šestero legioni pred mestnimi
vratmi; zakaj nasenatovopovelje, ustaviti se, ni nič porajtal.
Nekteri mestjani so se mu ho tli zoperstaviti, Mari ob¬
ljubi svobodo sužnjim, ki bi hotli domovino braniti, in
potegne s tribunom Sulpiciom na Kapitol — grad. Al vse
je bilo zastonj. Sula žuga mesto od vsili štirih krajev
zažgati, ako bi vsi od kraja orožja ne položili. Vse beži'
zdaj, se poskrije in pozapre v svoje hiše, čakaje, kaj
da bo iz tega. Mari jo je iz grada vnesel, in po stra¬
šnem pomanjkanju in terpljenju pobegnil v Afriko; Sul-
picia, ki se ni postopil s svojimi 7000 mečarniki mesta
Sula-tu braniti, je lasten sužen izdal in ubil; sužnika
so sicer osvobodili, potem pa kot izdajnika pahnili čez
tarpejske stene. Sula kliče zdaj ljudstveni zbor, overže
marsiktere plemovladi zoperne postave in obsodi v pre¬
gnanstvo Marja, njegovega sina in deset družili, ki so
ž njim deržali. Po dokončanem konzulatu poskerbi, da
mu po njegovi misli dva konzula, Oktavi a in Cina,
volijo. Vse mu je kot samooblastniku pokorno. On pa kot
rešitelj in dobrotnik domovine , vse lepo poravnavši, se
poda pod imenom prokonzula  na Mitridatsko vojsko.

Prepeljavši svojo armado v Grecio , vzame veliko
mest, naskoči 87. leta pred Krist, sostradane Atene, po¬
dere mnogo zlo dražili in krasnih zidališ, preliva veliko
človeške kervi, in da mesto obropati svojim vojšakom.
Svojo armado v vcči pokoršini in zvestobi zderžati , jo
bogato plačuje in obdaruje. Da mu pa ni primanjkovalo
dnarjev, zapove po greških svetišili, zlasti v delfiškem
tempelnu — kar je bilo še cIo nekdaj Perzianom sveto
— vse zaklade in dragotine pobrati, liadar vidi te njemu
prinešene zaklade, se nasmehne in reče: „nad zmago
ne gre dvomiti več, ker bogovi sami plačujejo njegovo
armado". Z razdjanjem atenskih zlo krasnih in slavnih
zidališč in z oropanjem tempeljnov si je bil naklonil za¬
ničevanje in sovraštvo vsih Grekov, in nič ni pomagalo,
da je iz drugega ropa Atencom dnarjev dal,  si pono¬
viti svoje mesto. Nikoli več ni doseglo poprejšne krasote.

Potem pobije Sula  v dveh zmagah Mitridatove
armade, gre čez Macedonio in Tracijo v Malo Azio,
premaga tudi tam Mitridata, da je prisiljen bil mir
skleniti. Odstopiti je moral od vsih dežel, ki so popred
rimski oblasti podložne bile, plačati #000 talentov, iz-

jročiti Rimcom 70  orožjanih vojšnih brodov, in potegniti
domu, med meje svojega kraljestva. Sula naloži zdaj
aziatskim mestom, ki so bile z Mitridatom potegnile,
strašno velike vojniške davke, tirja od njih 20,000
talentov, in ako je bil ravno že v Rimu velik punt zoper
njega ustal in njegova žena iz Rima pribežala k njemu,
je vender svojo armado, se ji prikupiti, za delj časa
razpoložil po aziatskih mestih, kjer je slednji prostak
od svojega hišnega gospodarja imel po cekinu na dan,
in še gostivno jed za se, in za slednjega, ki ga bi bil
hotel na kosilo povabiti; častniki so pa prejemali po
tri cekine, drago gostovanje in še na dan po dve novi
obleki, eno za dom, in eno zunaj hiše.

Med tem, ko se je Sula z Mitridatom jako in zma-
gavno vojskoval, so se doma v Rimu godile strašne reči;
nad Činom, kterega je bil z Oktavjem vred postavil v
konzula, se je Sula grozno ogoljufaj; zakaj ta je bil ti-
šuč in tišuč človeških izveržkov najel, ki so ga z noži
pod plajšem na terg spremljali; važnost in veljavnost
senata ali plemovlado je hotel spodkopati in postaviti
ljudovlado. Na tergu sta se konzula sperla in zgrabla,
in taka morija je bila, da je bilo 10,000 mertvih. Cina
je bil sicer premagan in iz mesta zapoden, toda deleč
ni bežal.

V sredi talianskih dežel so bile še tri, po vojski z
zavezniki ne še razpušene armade; eno leteli omami z
velicimi, lažnjivimi obljubami, da ž njim potegne, pokliče
pa še verh tega berž Marja iz kartaginskih razvalin, da
napravita veliko armado, obstoječo večidel iz nakaznih
in ropa željnih potepuhov, še ž njo nad Rimom maševati.
Konzul Oktavi  napravi sicer tudi armado, mesto ž njo
braniti; ker pa ne pelje svojih vojakov, kamor so sami
hotli, prosijo mladega Metela, jim poveljnik biti. Blagi
mladeneč jim očita njih zaničljivo nepokoršino, in jim
reče k Oktaviu se verniti; namest pa to storiti, beže iz
mesta, in se podajo k Cina-tu.

Senat, vidši mesto brez vse brambe, sklene s Ci-
na-tom in Marjem na lepem se pogoditi. Povabljena sta
bila prijazno v mesto priti, in prijatlom Sula-tovim pri¬
zanesti; Cina je bil znovič v konzula voljen. On je rim¬
ske naročnike z veliko prevzetnostjo, Mari pa s stra¬
šnim režanjem sprejel. Mari plane v mesto; pred njim
in za-njim gre njegova životna straža, obstoječa iz več
tišuč sužnjev. Na kterega je koli s perstom pokazal, so
ga to pričo ubili. Tako so storili s slednjim, kteremu

n! vernil pozdravljanja. Na tergu je bil konzul Oktavi
in mnogo senatorjev pomorjenih; njih nepokopane trupla
so bile psom in vranovom v jed. V hiše svojih Koper¬
nikov in Sula-tOvih prijatlov pošilja Mari svoje razboj¬
nike po njih glave, da mu jih na njegovo mizo znašajo.
Marskteri imenitniki so se od straha in groze sami po¬
morili; tako Katul,  ki je kot konzul pomagal Marju kon¬
čati Teutone. Cina se je bil v petih dneh morije nave¬
ličal, Mari pa še ne. Njegovi razbojniki so jih tudi še
veliko brez povelja, in le na svojo van podavili, da so
se njih dnarjev polastili, in jih potratno zapravljali. S
kervavimi noži so po mestu tekali in njih peklensko
vpitje je hišam oznanovalo, da se bo v njih morilo. Zad¬
njič so se raztekli po bližnjih mestih zaveznikov, in so
ravno tako ravnali, da Cina in Mari jih nista mogla več
v strah d jati. S er tori,  pošten mož, se usmili Rima,
spravi veliko starih in skušenih vojakov in napade ž nji¬
mi razbojnike ponoči v njih stanu, in jih 4000 pobije,
da so jeli v Rimu znova dihati.

Mari in Cina  se dasta zdaj v konzula voliti, češ,
da bi se vse morije in druge krivice zagernile postavno.
Le počasi se mir v zapuščeno mesto povrača. Veliko časa
je preteklo, preden so vse merliče iz mesta spravili in
kervavino oprali po tergih in ulicah. V mestu je bilo,
kakor da bi bili ljudje pomerli; nihče se ne pokaže, ra-
zun tistih, ki so bili trinogov prijalli. Veliko senatorjev
je bilo pobegnilo, in se v stan k S ul a-tu  podalo. Ta
pošlje zdaj naznanilo v Rim,  da je Mitridata premagal,
in da bo v kratkem prišel svoje zopernike pokaznovati.
Mari, oslabljen na duši in telesu, zdihajoč pod hudo
ranjeno in težko obloženo vestjo, se ne more na svoje
sužnje in razbojnike nič zanašati; druge, njemu vdane
armade pa ni imel; on se Sula-ta  strašno boji, obupa,
in svoj obup s pijanostjo gasi, da 17. dan svojega sed¬
mega konzulata revno umerje, in tako odide Sula-to-
vemu maševanju. Svojemu sinu je zapustil premoženje,
od kterega neki rimsk pisavec pravi, da bi bilo več
kraljem zadostno.

Puntarji pošle jo iz Rima konzula Valeria Flaka
z veliko, pa zlo razujzdano armado zoper Sula-ta, toda
gorši ni bila od Marjevih požrešnih trop. Polkovnik
Fimbria  obeta vojakom veči plačo, kakor so jo od
Valeria prejemali; cela armada od Valeria odpade, da
ga Fimbria z lastno roko prebode. Kasneje odpade pa
tudi od Fimbria, in se Sula-tu dobrovoljno podverže,

218

Fimbria obupaje se umori z lastnim mečem. Tako sd
armade svoje lastne poveljnike strahovale, in ko so jih
ti hotli v pokoršini in strahu obderžati, so jih mogli
strašno drago plačevati, da so zmirej bogato žerle, za
česa jim je bilo več od zvestega bojevanja mar, zakaj na
slavo in blagor domovine ni nihče več mislil. Kako bo¬
gati so mogli biti rimski vojskovodji, ki so velikrat iz
svojega plačevali brojne armade, pa vendar pozabiti ne
gre, da zmagane ljudstva so mogle vse vojšine stroške
bogato, po šest- do desetkrat povračati. Ker ni Valeri
do Sula-ta prišel, se je moral zadnjič sam Cina zoper
njega vzdigniti; vojaki se mu pa zoperstavijo, in se ne
dajo na barke spraviti. Ko jih hoče prisiliti, so ga
ubili.

Na Talianskem je pa bilo še čez 200,000 mož pod
15 poveljniki, ki so bili sicer še Marjevi prijatli, toda
brez glavarja. — Sula je bil bolehast, in je celi dve
leti domu hodil; imel ni čez 60,000 mož, ktere je le z
obljubo, jih na Laškem s posestvom obogatiti, napravil,
da so iz'bogatih aziatskih mest, kjer so žerli, za njim
domu šli. I J ri Brunduziu  na Napolitanskem je na
suho stopil. Da bi bil Marjevim poveljnikom, ki so imeli
veliko veči armade od njega, v okoin prišel, jih je bo¬
gato podkupoval, in tako premagoval konzularske armade.
Mladi Pompej je pervi s tremi legioni ž njim potegnil.
V terdnjavi Prenesle  je po svojih podpoveljnikih Mar-
jevega sinu oblegel, kjer se je sam, obupaje, umoril.
On pride pred Rim, zmaga pri mestnih vratih s težavo
v zlo kervavi bitvi svoje protivnike— torej si ime sre¬
čnega  pristavi — in stopi kot zmagavec in gospodova-
vec v mesto, kjer je od groze vse trepetalo, zakaj še
bolj kot popred Marja so se ga bali. Njegovi podpovelj¬
niki zmagajo, razpodijo in pokončajo vse Marjeve pri—
jatle in podpoveljnike po Laškem, Španjskem in Afrikan-
skem. Pri tem se je bil 20Ietni Pompej  tako obnesel,
da mu je po dokončani vojski sam Sula s slovesnim
spremništvom naproti šel, in ga z imenom „Velikega“
pozdravil. Tudi je poskerbil, da mu je ljudstvo slavni
vhod prisodilo, akoravno ni bil še nikoli ne pretor, ne
konzul.

Potem ko je bil Sula že popolnoma gospodar rim¬
ske deržave, je obhajal zavolj Mitridatske vojske dva
dni svoj vhod ali triumf, in je čez 15 milionov dnarjev
položil v deržavino dnarnico. Na to nastavi kervavo
sodijo čez vse svoje zopernike, to je, čez Marjane,

ki so Marjevi prijati! bili in ž njim deržali. Kar je pred
malo časom terdoserčni Mari v Rimu kervi prelil, ni bilo
nič proti strašni grozovitosti Sula-tovi. V mnogih bitvah
med Sula-tovimi in Marjevimi poveljniki je bilo že ob
več kot 100,000 ljudi, ali zdaj je še le jela kri v Rimu
prav teči. Iz terdnjave Preneste  je dal 12,000 vje-
tih mestjanov zato, ki so se mu dolgo branili, na veli¬
kem rimskem tergu enega po enem postreljati s pušicami.
V obzidanem gledišču, cirkus  imenovanem, je bil tempel
Relone;  v ta tempel skliče senat, in med tim, ko v
senatu dolgo govori, pripeljejo v cirkus 6000 Marjevih
vojakov, ki so se mu bili na obljubljeno milost podali,
kterim pa ni možki ostal. Cel legion obrožjenih vojakov
pride za njimi, zdaj vrata zapro, in legion soseče s
sablami nesrečne vjete, da slišijo senatorji skozi tempelj-
nove okna in vrata njih ihtanje, cvilenje in stokanje, in
da jih strah in groza prevzame. Sula pa, vidši, da ga
nihče več ne posluša, jim reče: ,.Le tiho! to, kar varu
jez govorim, naj vam bo mar, pa ne, kar se zvunej
godi; nekteri nepotrebni ljudje so, ki jih na moje pove¬
lje kaznujejo."

Čez malo dni potem oznani v dolgem govoru ljud¬
stvu, da slednji, kteri je nosil zoper njega orožje, bo
mogel umreti, in ta beseda se je spolnovala grozovito.
Sila veliko kervi je bilo že po mestu prelite. Zdaj ga
popraša Metel, eden njegovih podpoveljnikov, kako
dolgo da bo še to terpelo? „Mi te ne prosimo lem pri¬
zanesti , ktere si sklenil pogubiti, le iz nevednosti ali
negotovosti nas potegni, da ne bodo tudi tisti od straha
in groze poginili, kterim misliš prizanesti." Še sam ne
vem,  mu odgovori Sula, ktere bom pri življenju pustil".
»Oznani saj imena tistih, ktere misliš pogonobiti". Drugi
dan oznani Sula spis tistih, ki so bili v smert name¬
njeni; 80 imen je bilo na javni tabli; drugi dan pa no¬
vih 220, in ravno tako tretji dan. Te spise, od Sula-ta
zamišljene, so imenovali proškripcije,  to je, tako
prekličanje, po kterem se življenje in premoženje zgubi;
zakaj slednjemu je bila potem oklicu pravica dana, tako
preklicanega umoriti. Tudi Sula-tovi prijatli so bili od
njega pooblasteni svoje zopernike na preklicovavno tablo
zapisati in se polastiti njih premoženja. Neki Katilina je'
svojega brata ubil, vse njegovo pobral, potem pa še le
poprosil, ga na tablo zapisati. Gorje je bilo tačas boga¬
tinom, gorje pa tudi visokim deržavinim služabnikom,
zakaj, ko so jih pomorili, so njih lastnine pograbili, z

230

odpertimi mastnimi službami pa so si pridobili bogatij
ali novih prijatlov. Kakor pred dvema letoma Marjevi
razbojniki, so zdaj požvinjeni Sula-tovi vojaki po Ri¬
mu razsajali, in kri v potokih prelivali. Stare sovra¬
štva so oživele, in ljudje so si serca z morijo in ropom
hladili. Sula pa je slednji večer pri potratnih pojedi¬
nah v družbi juglarjev, nesramnih pevcov in zaverže-
nih plesavk si čas kratil, — stok in jok nesrečnih in nedolž¬
nih ga ni došel.

Da bi bili v smert preklicani tudi gotovo pomorjeni,
je vsakemu, ki bi mu prinesel glavo preklicanega, po
dva talenta obečal; od dneva do dneva so mu jih v hišo
prinašali, iz nje pa polne mošnje dnarjev nosili. Pod
smertno kaznijo je prepovedano bilo, preklicanega pre¬
nočiti, ali mu na beg pomagati; sin ni smel očeta, su¬
ženj ne svojega gospodarja skriti; vse kervinc-zaveze in
prijaznosti naj se razteržejo; taka je bila volja grozo¬
vitega Sula-ta.

Po dokončanem pomorjenju, ko so ljudje nekoliko
k sebi prišli, jeli misliti in šteti, se je skazalo, da je
bilo 15 konzularov, ki so kadaj konzuli bili, 90 sena¬
torjev, 2600 vitezov, in okoli 100,000 rimskih deržav-
Jjanov po ti morii konec vzelo. Ta prigodba bi bila menda
edina v zgodovini, ko bi ji gnjusoba pariškega punta v
grozovitosti enaka ne bila. Vse premoženje preklicanih
so vzeli, pa ne v deržavino dnarnico; Sula ga je delil
med svoje ljubljence, med razujzdane pevce, nesramne
plesavke, in med svoje sužnje; enemu teh le je bil to¬
liko podaril, da je imel krasne poslopja, velike verte,
itd., vse po kraljevo. — Kras, podpoveljnik Sula-tov,
je pri javni dražbi toliko posestev, poslopij, hiš in su-
žnih preklicanih po nič pod-se spravil, da je bilo to¬
liko da ne polovica mesta njegovega. Stare hiše je
ukazal podirati, nove sozidati, ktere je drago v najem
dajal. Vsi njegovi mojstri, zidarji, malovarji in drugi
delavci so bili njegovi sužnji, kterim ni bilo treba dela
plačevati. On je bil imeniten zavolj svojih neprecenlji¬
vih bogatij, večkrat je rekel: „tisti ni bogat, kteri bi si
ne upal velike armade iz svojega preživih". Tudi Sula
se ni bil pozabil; dasiravno je sam nezmerno veliko po¬
tratil, mu je bilo še vender toliko premoženja ostalo, da
njegov sin ga ni mogel z vsimi svojimi razujzdanostmi
in norostmi nikakor zapraviti.

Tistih 60,000 vojakov, ki so ga iz Azie donni
spremili in mu k oblasti pripomogli, je poslal na Hetru-

121

ško in ukazal tamošne rimske zaveznike iz njih hiš in
Iastin spoditi in jih med njegove vojake razdeliti. Ne¬
srečni, z ženami in otroci iz svojih hiš pod milo nebo
pahnjeni, so, preživeti se, jeli biti razbojniki, in so po
celem Talianskem hudo ropali. Da bi se bil Sula v svoji
oblasti prav uterdil, je osvobodil 10,000 sužnih pre¬
klicanih in pomorjenih gospodov, jim njih zemljiša v last
dal, jim še clo deržavTjanske pravice podelil, in jih —
ki so se vsi po-njem Kornelii pisali — v svoje životne
stražnike vzel. Zdaj se da Sula še v diktatorja voliti,
vpelje plemovlado, pomnoži senat s 500 vitezi in spod¬
kopa tribunat tako, da tribunom je le ime, sicer nič
druzega ostalo. Vse je bilo njemu pokorno — nikoli več
se niso postave tako terdile, in oblastniki tako spošto¬
vali , kakor pod-njim. llimce — kakor je rekel — po
toliko britkostih nekoliko razveseliti, jim napravi javne
igre, in jih gosti enkrat na tergu s posebno drago in
potratno pojedino več dni zaporedoma; 40 letnega vina
so pili, kolikor se jim je ljubilo, in vsak dan so ne¬
zmerno veliko ostanjkov od jedi v Tibero pometali. On
sam je neprehoma grozno potratno živel.

Po dveh letih gospodovanja položi—česar ni nihče
pričakoval — vse svoje oblasti, poskerbi dva konzula
voliti, da bi deržavo vladala, in se podu, življenja na¬
veličan, na neko svojo mandrijo — poslopje z lepim ver-
tom. Tu si s potratnim, nezmernim in slastnim življe¬
njem ostudno bolezin prikupi; nekaj se mu po vsim ži¬
votu izrine in hipoma je bil od znotraj in zvunaj poln
uši; toplice, oblačila in še celo jedi so bile ušive; nika¬
kor se ni dala ta ognjusna bolezin odpraviti; uši so ga
v veliki revšini umorile. Umeri je 60 let star, 78 leta
pred Krist.; ukazal je na svoj grobni spominik zapisati: da
nihče ni svojim prijatlom toliko dobrega in svojim sov¬
ražnikom toliko hudega storil, kot on.

Njegovo truplo v Rim prenešeno je bilo z nedopo¬
vedljivo slovesnostjo spremljeno in — po rimski šegi —
na tergu sožgano; zakaj slednji seje bal tistih 10,000 Kor¬
nelijev — osvobodenih sužnih — ki so bili njegovi
životni stražniki. Mari in Sula sta bila šibe Božje v
obiskanje pregrešnega Rima,

222

41. §. Kaj Pompej. Vojska s sužnji , z morskimi
roparji ; druga s Mitridatom. Katilina. Ciceron.

Stara rimska ustava, po kteri naj bi vselej po dva
konzula za eno leto rimsko deržavo vladala, je bila že
zlo oslabela. Mari in Sula, prilastivši si vso deržavino
oblast, sta pohujšala rimske pervake, da so marsikteri
med njimi ne le samo, kakor od nekdaj, po nar višjih
službah, ampak tudi po samovladarstvu hrepeneli. Mislili
so, kar je bilo unima mogoče, bi utegnili tudi oni
doseči.

S er tori,  pošten mož, nar izverstniši vojskovod
svojega časa, tisti, ki je bil s skušenimi vojaki 4000
Marjevih razbojnikov ponoči napadel in pomoril, sovra¬
žen od Sula-ta, se vgane pred njim na Španjsko, kamor
je bil tudi Perpena z nekimi ostanjki Marjevih armad iz
Laškega bežal. Tu nadraži s kerhko besedo španjske in
luzitanske, že od nekdaj hrabre in vojšaške ljudstva,
da od rimske vlade odpadejo, in ž njim potegnejo. On
jim ustanovi od Rima neodvišno Ijudovlado—republiko;
osnova senat, obstoječ iz 300 pobegnjenih Rimljanov,
in se brani celih 8 let vsiin zoper njega poslanim rim¬
skim armadam, jih vedno otepuje in zmaguje. Z njemu
vdano, pokorno in zvesto armadico 8000 mož, je večkrat
pobil in razpodil armade, obstoječe iz sto do 120,000
razujzdanih in požrešnih rimskih vojakov. Metel Pii,
Sula-tov podpoveljnik, ki mu ni mogel nikakor v okom
priti, ga javno prekliče, in obljubi 100 talentov in
20,000 oralov zemlje tistemu, ki bi ga umoril. Po
smerti Sula-ta pošlejo še iz Rima Kaja Pompeja zoper
njega, toda oba nista mogla pri-njem nič opraviti. Zdaj
se pa sam Perpena njegov poprejšni serčni prijatel —
ali se misleč od njega razžaljen, ali mu nevošljiv — zoper
njega spunta, in da ga pri nekem gostovanju z meči
umoriti. Na to ni bilo Pompeju več težavno puntar¬
jev — brez glavarja — premagati. Perpenata,  zavolj
te morije od vsih hudo sovraženega, ki seje  bil povelj-
ništva polastil, je Pompej  ujel in k smerti obsodil; nič
mu ni pomagalo, da je hotel svojega umorjenega prijatla
še enkrat izdati in si tako življenje odkupiti; izročil je bil
namreč Pompeju vse pisma njegovih prijatlov v Rimu, iz
kterih bi bil lahko za vse zopernike rimskih vladarjev
itvedil in jih dal pokaznovati; toda Pompej je vse pisma,
ne prebravši jih, visokodušno sožgal, in, 'brez daljnega
prelivanja kervi, je s svojo priljudnostjo, milostjo in

prizanesljivostjo na Španjskem vse tako lepo poravnal,
da so ga vsi radi imeli. Pred, ko se iz Španjskega ver¬
ne, si postavi spoininik z napisom: „da si je na Španj¬
skem 876 mest podvergeF. To zadosti spričuje njegovo
prevzetnost.

Vse na vojskah vjete so Rimci, kar jih pomorili
niso, na tergih kot živino v sužnost prodajali; med njimi
je bilo pa vselej po več ali manj gosposkih in omikanih
vojakov. Ako jih je terdoserčni in lakomni trinog — in
tačih je bilo mnogo med rimskimi gospodi — kupil, da
so mu morali vklenjeni, pri pičli hrani in slabo oblečeni,
zemljiša obdelovati in se le v blatnih in smerdljivih hle¬
vih prenočevali: je bila to za take vjete tolikanj stra-
šneji, ker njih gospodar je imel tudi pravico ubiti jih.
Saj v bližjih okolicah Rima je bilo po trikrat več su-
žnih kot svobodnih ljudi; marsikteri rimski pervak jih
je imel čez 10,000 na svojih zemljiših. Kako je pa ven¬
dar to, da se niso vzdignili zoper Rimljane, svoje go¬
spodarje, in jih podavili? Oslabljeni na duhu in telesu,
so, obupa je, se dajali kot živina k delu priganjati; mno¬
goteri so se tudi sami končali. Pri vsem tem so se bili
vendar Rimcom dvakrat hudo upuntali. Že leta 136 pred
Krist, so bili v Siciiii strašen punt vzdignili; vse rim¬
ske, nad nje poslane armade so zmagovali in pobivali
tako, da njih poveljnik Elin, sirsk sužinj, sije  bil
kraljevi naslov prilastil. Veliko človeške kervt seje  bilo
prelilo, preden so jih bili v treh letih zmagali in zopet
v strah spravili.

V mestu Kapua,  na spodnjem Talianskem, je imel
neki borešk mojster veliko sužnih, ki jih je umetnega
bojevanja učil, da bi jih bil kot gladijatorje ali mečar-
nike v najem dajal. Ker je pa prehudo ž njimi ravnal,
mu jih 78, svoje železa razbivši, uide. Ti volijo pre-
deržnegain bistroumnega Špartakaiz  Tracije v svojega
poveljnika; odpirajo ponoči hleve druzih sužnih, razbi-
vajo njih verige, da se njih število v zlo kratkem času
narase do 70,000. Špartak je bil namenil jih dobro oro-
žene in po ropanju s potrebnim previdene domu odpe¬
ljati; ker je pa s svojimi osvobodenimi sužnimi nektere,
nad-nj poslane rimske armade zmagal in razkropil, in
ker so od vsih strani tudi drugi stradeži k njemu vreli,
da jih je v kratkem imel 120,000 pod svojim poveljni-
štvom, sklene, ne jo odtegniti, temoč rimsko, strašno
lakomno, in od vsili, ki niso bili v nje službah, hudo
sovraženo vlado ovreči. Dve pretorske, in dve konzular-*;

224

ske armadi slavno zmaga; Rim, že v velikem strahu,
trepeta, — toda njegova armada se prevzame, mu neče
biti več popolnoma pokorna, in ga sili k nepriležnim
bitvam. Tako se je pripetilo, da Kras,  slaven vojšak
in imeniten bogatin, ga je v zlo kervavem boju zmagal,
v kterem je sam Spartak junaške smerti umeri; zakaj
pred bojem prebode lastnega konja rekoč: „če bom
zmagal, mi jih ne bo manjkalo; če bom zmagan, ga ne
bom več potreboval". En oddelk, obstoječ iz 5000 Gal-
cov, beži iz boja, in se nameri nad Pompeja, prišlega
ravno iz Španjskega, kteri jih je vse do poslednjega po¬
moril in senatu bahavno pisal rekoč: „Kras je v enem boju
sužne zmagal; jez sim pa njih punt do koreninice zadušil".

V  zahvalo teh zmag sta bila Kras in Pompe  j v
prihodna konzula voljena. To pa jima ni bilo že zadosti;
oba bi bila rada vso deržavino oblast — kakor popred
Mari in Sula — na se potegnila. Pompej je bil hvalu-
žast, čverstega in prilizljivega jezika; večina Rimljanov
ga je visoko spoštovala, zakaj uveril jo je bil, da brez
njega bi se nič, in nikakor 'prav ne opravilo; mnoge
Sula-tove, ljudstvu neprijetne postave overže, in tribu¬
nom poprejšno oblast podeli. Viditi je bilo, kakor da bi
bil vnet za ljudovlado in za blagor Rimljanov. Kras pa,
desiravno nar veči rimski bogatin, pa vendar bogastva
ne še sit, se prilizuje ljudstvu po drugih potih; on go¬
stuje rimske deržavljane na 10,000 mizah; iz svojih
zalog daruje vsemu rimskemu ljudstvu žita za cele tri
mesce; pa vendar z vsimi svojimi nezmernimi zapravljiv-
nostini — naj bolje sredstvo si ljudstvu prikupiti — ne
zamore važnosti in veljave Pompeja spodkopati in se
čez-nj povzdigniti.

V južnih goratih krajih male Azie so se bili brez¬
številni morski roparji zaplodili; v zavezah so bili z
raznimi tamošnimi otočani, in še od Mitridata, ki jebil novo
vojsko soper Rimce nastavil, šuntani, so imeli čez 1000
dobro obroženih broilov, in so — med tem, ko so se Rim¬
ljani doma med sabo strašno vojskovali — po vsem sred¬
njem morju kupčijske barke, po otokih in morskih bregih
pa mesta in tempelne ropali, požigali, mnoge imenitne
ali bogate rimske gospode zajemali, odpeljevali, in jih
za drage rešila spušali. Vsa morska kupčija je bila
vgasnila, nihče si ni upal več z barko na morje, in po
otokih in po vsili bogatih mestih na morskih bregih so
bili ljudje v velikem strahu; dragina se je bila oglasila,
jn lakot je že na vrata terkala,

225

V  tako veliki sili so vsi Eimci ene misli bili, da
Pompej je edini, ki bi si upal roparje v strah djati.
Tribun Gabini nasvetova mu neomejeno oblast dati, si
toliko vojakov na suhem in na morju nabrati, koli¬
kor bi mu ljubo bilo; naj k temu toliko dnarjev iz der-
žavine dnarnice vzame, kolikor se mu potrebno zdi
in brez vse odgovornosti; tudi naj si izbere iz sena¬
torjev 24  podpoveljnikov; njegova oblast naj seže čez
vse otoke in bregove na morju, do 50 milj deleč noter
v dežele, in to diktatorstvo naj ima cele tri leta. S to
postavo so ga hotli nekteri brez dvombe v samooblast-
nika povzdigniti; mnogi so se ji zoperstavljali, Pompej
sam se je hinil in pri tem veliko zmernost na znanje dajal.
Pri vsem tem so mu dovolili še 500 obroženih brodov
in 125,000 vojakov, ž njimi, kjer bi koli potreba bila,
na suho stopiti. V treh mescih je Pompej — čudapolna
reč — vse morja očistil roparjev, gradove in mesta v
njih lastnih deželah vzel in pokončal, in da bi ne ropali
nikoli več, je vse vjete razbojnike na Ciliškem v mali
Azii naselil, kjer so zemljo obdelovali, sozidali lepo
mesto, po njem Pompej  o pol  imenovano, in se za na¬
prej pošteno preživih. Več slo let je preteklo potem,
da ni bilo več razbojnikov na srednjem morju. Berž
ko je bil Pompej poveljništvo prevzel, je zdajci v Rimu
padla žitna cena, — tako zaupanje so imeli do njega.
Ko so pa zvedili bili, da je razbojnike spravil v kot,
se je bil še le prav v njih serca zarinil in si naj večjo
ljubezin in spoštovanje prikupil. Svoje oblasti ni sicer
nobenemu v škodo obračal, pa le bal se je, da bi ki v
Rimu od njega ne mislili, da hrepeni po samooblastvu. Mi-
tridatova vojska mu novo pot do zmage in slave odpre,
zakaj tribun Manili je svetoval mu zavolj Mitridatove
vojske podeliti diktatorstvo  ali neomejeno oblast
za celo Azio. Prazno je bilo, da so se nekteri pervaki
v Rimu zoperstavljali taki postavi.

Po odhodu Sula-ta v Rim, zapusti Bitinjski kralj
Nikomed svoje kraljestvo v mali Azii, rimski deržavi;
nepotolažljivi Mitridat, poln sovražtva do RimljanoVj
plane v malo Azio, nadjaje se, rimske vojake toljkanj
lože uničiti, ker so se ravno tačas tudi doma, na Ta-
lianskem, strašno med sabo bojevali.

Lukul  je bil že pod Sula-tom v mali Azii podpo¬
veljnik, in se je pod njim vojskovodstva učil. On je bil
dobro soznanjen z vsimi greškimi vednostmi in ž njih
omiko; podpiravec vsih vednost in umetnij, je bil pri-»

226

Jjudnih, dvorljivih in zlo prijetnih šeg, in prijatel drago
obložene mize in vsih sladnost; v bogastva zakopanemu
ni manjkalo nič razun tičjega mleka. On pride v Rim,
in nihče mu ne more zameriti, da se poganja po pro-
konzulatu v Cilicii in po vojskovodstvu zoper Mitridata.
Kakor vsak drug, kteremu" je bilo mar kakošno višjo
deržavino službo doseči, je mogel tudi on po več dni v
belem  plajšu na terg hoditi — rekli so takim kandi¬
dati, to je, beloplajšarji  — in deržavljane prijazno
pozdravljati, jim roko podajati, ali tudi v njih roko kaki
zlat potisniti in se jim priporočevati za dan volitve; še
celo Ketegu, hudobnemu, od ljudstva pa zlo obrajtanemu
tribunu se je mogel priklanjati. Tako je pa tudi dosegel,
česar je želel.

Njegova perva skerb je bila razpašeno in požrešno
armado male Azie v potrebni strah djati in v pokoršino
spraviti; to je z resno ostrostjo speljal; kar pa ni bilo
po nje misli. Večjo težavo je imel v strah pripraviti
rimske viteze, ki so bili vojšine davke za aziatske me¬
sta založili. Sula jim je bil naložil — tistim, ki šobile
z Mitridatom potegnile — 20.000 talentov plačati. Ker
pa to ni bilo mogoče, so rimski vitezi, — čolnarji, pu-
blikani — dnarje za-nje sicer založili, pa čez 50 od 100
obresti tirjali in h kapitalu pripisovali, da so jim bile
zdaj po osmih letih namest 20, pa 120.000 talentov
dolžni. Tako bi ne bile mogle mesta nikoli in po nika-
kom dolga poplačati. Kadar se je odertnikom znesek
zadost velik zdel, so dali dolžnike rubiti, in po postavah
jih je mogla slednja bližnja sodnija v dosežbo plačila
podpirati, kolikorkrat so jo naprosili. Mesta so se zne¬
bile svojih dražili in slavnih, bronenih in druzih podob;
iz tempelnov so pobirali vse imenitne iu drage zaklade;
staršom so jemali sinove in hčere in jih prodajali; ime¬
nitne gospode so vklepali in v tamne, smerdljive ječe
metali; pozimi so mogli v blatu ali na ledu stati z bosimi
nogami, poleti pa nagi v hudi vročini biti. Ko vse to
ni zdalo nič, so jih prodali v sužnost z ženami in otroci
vred. Mesto Salamis je bilo vzelo od tacih vohernikov
nekaj dnarjev na posodo; ker ni moglo ob času plačati,
so stopili odertniki pred vrata mestnega zbora in mestnim
svetovavcom oznanili, da ne bodo iz dvorane stopili, do¬
kler ne plačajo; dnarjev pa ni bilo ne v zboru, ne v
mestu; ostali so tedaj zaperti, da jih je bilo v malo dneh
pet lakote umerlo.

Pošteni in vestni Lukul  pride še o pravem času

tem volkom in risom njih žrela zamašit. Kot nar vikši
poveljnik prepove obresti dolgovim prištevati; vse do-
sihmal h kapitalu pripisane obresti overže, in jim pri¬
pusti le 12  od 100 jemati. Po tem pravičnem porovna-
nju se je bilo prigodilo, da so bile mesta v 4 letih vse
dolgove poplačale z obresti vred. Rimski vitezi so ga pa
bili v tako sovraštvo vzeli, da ga niso mogli vidi ti ko¬
nec oči; neprenehoma so v Rim pisarili, kakošen trinog
in goljuf da je Lukul; v Rimu je imel tudi nevoš-
Ijivcov, ki so ga vedno grajali in obrekovali. Lukul je
tudi kot vojšak bil usmiljenega serca; v bogatem mestu
Amisu je bil nekega Mitridatovega poveljnika oblegel;
ta pa mesto zažge in s posadko odrine; Lukul ukaže
zdaj svojim vojakom mesto gasiti, ali solze se nmuderd,
ko vidi, da nihče ga ne uboga in da se po mestu raz-
tečejo poropati kar ni ogenj končal. Mesto je dal iznova
na svoje stroške sozidati in je nesrečne begune nazaj
poklical, jim še dnarja dal in zemljiša med nje razdelil.

Z Mitridatom seje Lukul  jako vojskoval, po
mnogih zlo kervavih zmagah mu vzame njegovo pontiško
kraljestvo, se polasti 15 njegovih krasnih poslopij in
vsih nezmernih zakladov v njih. Mitridat beži k Ti-
granu,  svojemu zetu in kralju Armenije, in ga napravi
k vojski zoper Rimljane; imel je ta 300,000 mož in
menil je, da bo Rimce, kterih je bilo komaj desetina
njegove armade, na salati snel; Lukul pa se verže čez
reko Eufrat, ga zgrabi, pobije, in njegovo armado raz¬
kropi tako, da oba kralja bežita h Partijanom, in jih
zdaj oba šuntata in napravljata se z vojsko zoper Rimce
vzdigniti. Lukul sklene za njima vPartio iti, tode nje¬
gova armada se mu upre, in neče naprej; iz rodovitih
dežel in bogatih mest ni hotla ž njim potegniti v gorate
in puste kraje, češ, da bi tam velicega pomanjkanja
ne terpela. Pa tudi to, da šobili vojaki popred razujz-
danosti in požrešnosti navajeni, in da jih je bil z prev¬
zetno in resno ojstrostjo v zmernost in pokoršino spra¬
vil, ni bilo ravno po njih volji; zakaj častniki in prostaki
so vedno čež-nj godernjali. Njegova armada je bila od
več strani šuntana, zlasti od samega častilakomnega
Pompeja, ki je želel aziatsko vojsko dokončati; zakaj
kdor koli je kakošno vojsko dokončal, je nar večjo čast
in slavo dosegel. Obetal je skrivaj armadi, da bo ve¬
liko bolj od Lukula za-njo skerbel. Da mu je na tako
zmagavni in slavni poti armada odpadla in nepokorsino
oznanila, ga je hudo bolelo; ker ni mogel ž njo zopet

Mitridata, ki se je bil že zopet svojega pontskega kra¬
ljestva polastil, nič več opraviti, in ker je že vse ra¬
kovo pot šlo, so ga poklicali domu. V  Rimu so pa nje¬
govi zoperniki, zlasti tisti, kterim je bil v mali Azii
gobec zamašil, komaj na to čakali, in Pompej, ljublje¬
nec rimskega ljudstva, je bil, kakor je že omenjeno
bilo , na svet tribuna Manilia za diktatorja in vojskovodja
cele Azie voljen. Malo potem pride Pompej v taborišče
in prevzame s tako prevzetnostjo poveljništvo, da Lukul
seje  po zajedljivem besedovanju hudo razžaljen od njega
ločil, zakaj še v njega pričo je Pompej vse njegove ko¬
ristne ukaze in naredbe za malo Azio overgel, in vo-
herniki, zdaj brez berzde, so še huji derli kot popred.

Z nezasluženim ponižanjem je Lukul od poveljni-
štva odstopil; pri vsem tem mu je bilo vendar prisojeno
svoj slovesni vhod v Rimu obhajati. Razun družili ime¬
nitnih reči in zmagavnih znaminj, se je vidila ob njego¬
vem vhodu šest čevljev visoka podoba Mitridata iz či¬
stega zlata, na 20  nosilnicah izdelana in lepo zložena
srebernina , na 32  pa zlatnina; potem je bilo viditi več
zlatili posteljnakov, in 160 mezgov je sopelo pod težo
izdelanih dnarjev. Vse to je Lukul v deržavino dnarnico
položil. Pri tem njegovem vhodu so nesli tudi pred
njim v primerjenem oboju p er v o češnjevo dervo, ki se
je v v Europi  vidilo, — v pontiškem mestu Cer a z us
(v Češnjicah) je bil ta sad zapazil in ga dal v svoje
krasne verte zaploditi. Po obhajanem vhodu gostuje iz
svojega celo rimsko ljudstvo z grozno velikim in dra¬
gim kosilom; na to se poda domu in vse svoje žive dni
se ne vtiče več v nobene višji deržavine zadeve, am¬
pak živi zadovoljen in vesel, kot pervi in nar glasovit-
niši sladkoustnik med vsimi Rirnci.

Blizo Rima si sozida za poletno stanovanje krasno
poslopje, in si napravi verte, da jih ni bilo še nikoli
tako lepih viditi; pri Napoli pa si napravi za pozimi
drugo poslopje z verti. Svoje shotovanje olepša z nar
imenitnejimi greškimi malarijami in jih okinča, z verti
vred, z neštevilnimi božanskimi in človeškimi podobami
nar slavniših greških mojstrov. Za vsaki letni čas, za
vsaki veter in za vsako vreme je imel posebne sobe;
skozi njegovo spavnico je bil potočeč speljan, da je
pri šumljanju vode sladkeje zadremal. Njegovo pohišje
je bilo nedopovedljivo bogato in krasno, ravno tako nje¬
gove oblačila; imel je čez 200 škarlatnih plajšev —
saj po 1500 gold. eden — povabljenim gostom pri mizi

229

ž njimi posireči, zakaj za njegove prijatle in za vse
učene, domače in greške je bila njegova hiša vselej
odperta in njegova miza pogernjena in bogato obložena.
Njegovo nar veči veselje pa je bilo, veliko prijetnih
ljudi pri sebi imeti, da so se ž njim menili, mojstrije v
njegovih poslopjih in vertih ogledovaje in njegove bo¬
gatije vživaje, se svojega življenja ž njim veselili. Ci-
ceron in Pompej — dokler je bil Lukui še nju pri-
jatel — se povabita enkrat o poldne k njemu na večerjo,
pa proti temu, dane sme zavolj tega nič domu naročiti;
komaj sta mu dovolila naročenje po sužnju , da bo na
večer v Apolonovi izbani večerjal. Prišla prijatla se kar
čudita nad grozno bogato obloženo mizo; on jima pa
reče: „moj hišnik že ve, da, kadar jem v Apolonovi
dvorani, mora večerja za 15,000 gold. biti.“ Vidši en¬
krat, ko je bil sam, da je bila miza manj od navadnega
obložena, obdela svojega hišnika rekoč: „Ti si imel ve-
diti, da bo nocoj Lukui pri Lukulu večerjal“. Veliko
Rimcov ga je posnemovalo v njegovi aziatski potrati, pa
ne tudi v njegovi žlahnodušnosti. Ko je bil umeri, ga
je mnogo tisuč Rimljanov spremilo, in mu s solzami v
očeh skazalo poslednjo čast.

Pompej , prevzevši Lukulu poveljništvo, si je bil
v Azii veliko slavo pridobil; Mitridata, nar večega in
hujega rimskega sovražnika, ki se je že 40 let ž njimi
strašno vojskoval in še je poslednjič bil namenil s svojo
vojsko prek Donave in belih gor na Taliansko vdariti in
Rimljanje na njih domu obiskati in uničiti, je bil ugnal.
Že popred, ko je mogel Mitridat pred Lukulom iz last¬
nega kraljestva bežati, je bil sestre in žene — brez
ene — dal grozovito pomoriti, da bi ne bile Lukulu v
pest prišle. V ti poslednji vojski je pa dal iz gole
sumljivosti tri svoje sinove ob življenje djati; četerti sin
pa, vidši, kaj se je prigodilo unim, se spunta in po¬
stane izdajavec svojega lastnega očeta, da se, od sina
premagan in od lastne armade zapušen, obupaje z last¬
nim mečem prebode.

Ni ga bilo še moža, kteri bi bil Rimcom toliko de¬
žel privojskoval, kolikor Pompej; on jim je bil podver-
gel 2000 mest, je vzel 800 vojašnih brodov, in je vjel
ali pokončal 2 miliona sovražnikov. Gotovo se je lakko
hvalil, da je poprešnjo mejo — v sredo rimske deržave
spravil; osnoval je v Azii tri rimske dežele, Bitinio,
Cilicio in Sirio;  mnoge druge kraljestva, kakor pon-
tiško, galatsko, armenjsko i. t. d. je z davkom Rimlja-

230

nom podvergel, tako tudi Judejo, kjer je, po vzetem
jeruzalemskem tempelnu, Mahabejca Hirkana,  ki se
je zavolj kraljestva s svojim bratom Aristobolom boje¬
val, v četertega oblastnika in vikšega duhovna postavil,
Aristobola  pa seboj v Rim vzel. Radoveden kaj od
judovske vere zvediti, se da v tempelintudi v nar sve¬
tejši peljati, kamor ni bilo še celo duhovnim pripušeno
stopiti, kjer se pa ni ničesa dotaknil in od drazih zakladov
nič vzel. Pošteniši in častitljiviši se je obnašal od bo¬
gatega Krasa, ki je za malo let potem čez dva miliona
vrednosti pobral iz tempelna.

Svojim podpoveljnikom in prijatlom je Pornpej ve¬
liko pregledoval, da so se v Azii nezmernih bogatij po-
lastovali, pa tudi sebe ni pozabil pri tem. Vernivši se
iz Azie, je obiskovaje Grecio, Atencom, kterih omiko
je visoko spoštoval, veliko dnarja podaril. Demetria, svo¬
jega nekdanjega sužnja, zdaj osvobodenega, je tako
obogatil, da si je v Rimu poslopje po kraljevo sozidal,
in omislil tako krasne verte, ki so še dosti let po njegovi
smerti sloveli. Ta Demetri je pri Pompeju take veljave
bil, da greški mestjani, kamor je bil od Pompeja več¬
krat naprej pošiljan , so mu v procesijah naproti hodili in
ga slovesno v svoje mesta spremljali. S privojskova-
nimi deželami je Pornpej ravnal, kakor se mu je ravno
ljubilo; kralje je odstavljal in druge postavljal, in za
vse to ni prašal senata v Rimu. Rimljani se zdaj boje,
da bi se jim ki v samosilnika ne vrinil. To zvedši raz¬
pusti svojo armado, in pride samši v Rim, obhaja dva
dni svoj slovesni vhod, položi v občni zaklad — razun
družili dragotin , ki jih niso mogli v dveh dneh v mesto
speljati — 20.000 talentov dnarja, razdeli med svojo
armado, ki seje  bila še snidila, ga v mestu spremiti,
15.000 talentov, da so prostaki po 1500 gold. prejeli,
in razpusti zdaj iznova armado in razun dveh, še celo
vse imenitne vjete, ki so vsi služili pri vhodu pred nje¬
govim , z žlahnimi kamni se od vsili strani lesketečim
vozom v povzdigo njegove časti in slave.

Nekaj časa pred, kakor je Pornpej iz Azie prišel
in svoj vhod obhajal, bi se bila vnela za malo strašna
prekucija z rimskim vladarstvom. Katilina,  znani uino-
rivec lastnega brata, mož plemenitne kervi, pa razpa¬
senega življenja, pregrešnih in zlo pohujšljivih šeg, za¬
dolžen do gerla zavolj svojih slastnih potrat, poleg tega
še zvit, prederzen in pogumen vojšak, nameni rimsko
vladijo prekucniti in sam splavati na verh; zaveže se

231

z umikoma Sula-ta, z mnogimi mladimi in imenitnimi,
pa zapravljivimi in tujega premoženja lačnimi patricii,
potegne še v svojo zavezo z lažnjivimi in oslepljivimi
besedami veliko starih in skušenih Sula-tovih vojakov
in drugo lačno derhal. Mesto so hotli sožgati, konzula
in vse poštene senatorje pomoriti, in po izgledu Sula-ta
vojaško strahovlado pod samosilnikom Katilinom vpeljati,
da bi bili tako na enkrat, se ljudskega premoženja po-
lastivši, obogateli. Ker je tačas Pompej s svojo junaško
armado še deleč od doma bil, so upali toliko gotoviši
punt speljati.

Take velike in strašne nevarnosti je obvaroval Rini
Marko Tuli Ciceron,  mož, kterega ime vsi prijatli
dobrega in lepega visoko cenijo in spoštujejo, in kteri
je le sam po sebi visoko slavo si pridobil. V Arpinumu
od nekega viteza rojen, je vse dni’svoje mladosti v lastno
izobraženje obračal; v Atenah se z vso greško pisme¬
nostjo soznanil, in do konca svojega življenja se vadil
in učil, kakor da bi še nič ne vedil. Med vsimi rim¬
skimi slavnimi govorniki je bil on p er vi in nar izverstniši.

Kakor Greki so tudi Rimci vse deržavine in so-
dijske zadeve le ustmeno  opravljali. Spisal je Ciceron
mnogo modroslovskih in družili bukev, ktere še dan¬
današnji  služijo učencom v višjih šolah v pripodobo
modrega, zložnega, gladkotekočega in kar prijetnega
govorjenja. Ciceron je čednost visoko cenil, je terdil
poštenje in pravico, in je bil vnet za blagor domovine.
Da je pri vsili teh izverstnih lastnostih nekoliko ponosen
bil in se rad hvalil, mu vsi njegovi spoštovavci dobro-
voljno pregledajo. Vse deržavine višji službe gor do
konzulata je on po stopnjah dosegel, ne kot drugi po
imenitnem rojstvu ali po podkupilih, temoč z lastno važ¬
nostjo in veljavnostjo.

Ciceron, kije  ravno tačas konzul  bil, zve za
Katilinovo zakletev; on molči previdno, spravlja tihoma
in skrivoma z modro marljivostjo vse potrebne dokaze,
in kadar jih ima, stopi serčno v senat, zatoži s krepkim
govorom Katilina-ta, in mu potegnivši šemo raz obličja
ga pokaže nagega in ostudnega hudobneža. Senat po¬
oblasti konzula z navadnimi besedami skerbeti: „da bi
deržava škode ne terpela“. Zakletniki ali izdajavci —
med njimi marsikteri konzularji in senatorji — so bili
polovljeni in v ječi pomorjeni; Katilina  jo je bil pa v
Hetrurio vnesel, nekaj vojakovna-se potegnil, in v boju
zoper konzularsko armado konec storil. Senat pa je

2H2

podelil Ciceronu možato zasluženi naslov „očeta do-
mo vine.“

42. §. Juli Cezar. Pervo trimoztvo. Druga
vojska med rimskimi derzavljani. Cezarova zmaga
in smert.

Pompej, pridši iz Azie in položivši diktatorstvo,
je bil brez vse deržavine oblasti, al vender se obnaša,
kakor da bi mu moglo biti še vse pokorno; on tirja od
senata poterjenje vsili svojovoljno v Azii storjenih na-
redb in obdarovanje z zemeljskimi lastinami vsili njego¬
vih vojakov, — toda ne unega ne tega ne doseže.' Na to
postane nevoljen, sumljiv in zanikern; zavoljo marsi-
kterih njegovih napak pojemlje tudi zlo njegova veljava
pred ljudstvom. Z bogatim Krasom, ki mu je bil že
zdavnej nevošljiv, ni imel nobene prave prijaznosti. V tem
času se povzdigne nepričakovano Kaj Juli Cezar,  sin
plemenitih in bogatih staršev; bil je 'švigljaste postave,
bledega obličja, pa mogočnega obnašanja in prešinljivega
duha. Kadar je bil še mladeneč, so ljudje od njega
mislili, da mu ni druzega mar, kakor se lepotičiti, z
dišavami mazati in svoje lase v beštre koderce viti; med
tem se je pa neprenehoma uril, da je izversten govornik
in pisavec, slaven deržavoslovec, in nar veči inzname-
nitniši rimskih vojakov postal. Ni ga bilo še med Rimci,
ki bi bil tako lahko, kot on, pri pičli hrani vse vojniške
težave in trude prenašal ali z napetim duhom tako mar¬
ljivo in neutrudeno delal; na vozu se peljaje, je po dvema
narekoval, doma pa po čvetirim ali šesterim na enkrat. Kot
vojvod hude gališke vojske je on latinsko povestnico spisal.

S svojimi bogatijami se je Juli Cezar, po navadni
šegi, ljudstvo prikupoval, in na mnoge viže mu razo¬
deval, kakor da bi bil za ljudovlado vnet; tako je eno
deržavino službo za drugo dosegel in skerbel stroške
za službe s službinimi dohodki poplačevati. Na Španj-
skem je on še poslednje zlo divje vojšaške in neodvisne
ljudstva junaško rimski deržavi podvergel; pride zdaj
domu poln slave in časti, in poplača pošteno vse svoje
velike dolgove, za ktere, kadar je na Španjsko šel, je
bogati Kras porok bil. Na Španjskem je vidil v nekem
tempelnu podobo Aleksandra velikega in vidši jo je zdihnil
rekoč: „Ta mož je v mojih letih že celi svet premagal,
jez pa še nič nisim doveršil“.

Pridši v Rim, prevdari vseokolistave, in zbistrim,

233

prešinljivim pogledom spozna stan občnih zadev in cele
deržave. Kakor marsikteremu druzemu pervaku v Rimu,
mu je bil tudi mik prirojen do slave, časti in nar vikši
oblasti. Svojo svitlo in imenitno hčer Julio da Pompeju
za ženo, in ga spravi še z njemu zlo nevošljivim Kra¬
som, da sta se sprijaznila; z nju pomočjo, s svojo važ¬
nostjo pred ljudstvom in z dnarji doseže konzulat.

Enako kralju vlada zdaj deržavo eno leto tako, da
njegov sokonzul Bi bul se clo še ne postopi v senatu
prikazati se. Med uboge deržavljane razdeli neke kam¬
panjske zemljiša; vitezom odpusti tretjino na davkih;
Pompejeve naredbe v Azii vse poterdi, in postane tako
ljubljenec vsih stanov, razun senata; zakaj senatorjem
se je zlo kadilo od njega gospodovanim biti. Na Pom-
peja in Krasa so se zanašali, pa vedili niso, kakošno
bratinstvo da je Cezar z obema sklenil. Na njegov so-
vet, namreč, sta bila ž njim v tako zavezo stopila, da
so se vsi trije v obderžanje narvikših oblast, in v do¬
sego njih samosvojstnih namenov podpirali in si oblju¬
bili , vzajemno vsim protivnikom se braniti. Pompej in
Kras sta pričakovala, da Cezar jima bo, kot mogo¬
čen ljubljenec ljudstva , v podrepco služil. Cezar je bil
pa namenil oba prekositi. Kakor berž se je od te skriv¬
ne zaveze slišalo, sojo  zaničljivo „trimožtvo :£  ime¬
novali; Katon pa, za njo zvedši, je žalovaje zavpil:
„Ob rimsko republiko je, gospode  je dobila!“

Katona  imenujejo izverstnega rimskega republi¬
kanca; vnet za poštenost in pravičnost, prijatel zmer¬
nosti in dostojnega obnašanja, zopernik vsili potrat in
napak, je bil goreč za blagor domovine. Ko bi jih bilo
tačas več njemu enačili domoljubov, bi ne bilo še ob
Jjudovlado, in Rim bi ne bil še gospodov  dobil, — toda
tacih je bilo malo. Da bi pa bili zdaj Katona, ki je
neprenehaje zoper razujzdanstvo in pregreštvo Rimlja¬
nov kričal, pristojno znebili se, ga volijo, na svet spače¬
nega tribuna Klodia, v častito poslanstvo, da bi Ptolomeja,
cipriškiga kralja — kterega je sam Klodi hudo sovra¬
žil in ga dal kot sovražnika rimskega ljudstva preklicati
— iz njegovega prestola pahnil; Ptolomej se pa zavda
in noče Katona čakati. Prišli poslanec se polasti brez
posebne težave celega otoka in kraljestva cipriškega, ga
osnova v rimsko deželo, pripelje v Rim vse pobrane
zaklade in dragotine Ptolomeja, in jih vestno in pošteno
položi do vinarja v deržavino dnarnico.

Enaki tribun Klodi,  nekoliko podšuntan, si je

2  34

tudi prizadeval, da bi bil Ciceron, slavni domoljub,
kot deržavini prestopnik, obsojen zato, ker je bil sicer
na povelje senata, pa vendar ne s poterjenjem ljudstva,
zaveznike Katilina-tove izdaje dal v ječo vreči in po¬
moriti. Ciceron ogerne žalovavne oblačila, in hodi s
pobitim obličjem in glasom ria terg in pred senat milosti
prosit, pa doseže je ne. Še cIo Pompej, njegov stari
prijate!, se noče za-nj potegniti. Ciceron ne čaka sodbe
in beži v Gredo; tode 8 mescov potem potegne v Rimu
drugi veter; Pompej spozna svoje pregrešenje nad pri-
jatelstvom, spozna, da bi utegnil Cicerona potrebo¬
vati, napravi tedej vse, da so ga nazaj klicali. Ta
pride, po vsem Laškem z veliko slovesnostjo in častjo
sprejeman in od senata mu na proti prišlega častivno po-
zdravljan — ponosno domu; skaže se pa Poinpeju pre¬
cej hvaležnega, ker nasvetje in tudi doseže, da mu
je bilo oskerbništvo žita za celih pet let izročeno. Ci-
ceronove hiše in mandrije pa, ob njegovem begu po¬
žgane in poderte, so mu bile zdaj 'iz občne dnarnice
znova in veliko krasniši sozidane.

Vladarstvo in oskerbništvo rimske deržave so si
bili trije možje  takole med seboj razdelili; nezmerno
bogati in še zmirej nenasitljivi Kras  vzame Siri  o,  to
je, vse bogate aziatske, egiptovske in greške dežele;
Pompej  si izvoli Španjsko,  pa s svojim sedežem v
Rimu, kjer seje,  toliko da ne ;  umel v stanovitnega kon¬
zula vriniti, in kamor so mu njegovi pooblasteni namest¬
niki zgovorjene dohodke iz španjskega pošiljali; J ul i
Cezar  pa prevzame pod- in čezgornjo Galio,  tedaj
zgornje Laško in južnoizhodno Francozko in poleg tega
še Iliri  o. Pooblasteni so bili tudi vzajemno toliko dav¬
kov od njemu podverženih dežel tirjati in vojakov si na¬
birati, kolikor bi jih za potrebno spoznali. Za nekaj let
se v Luki snidejo, in si enake pooblastenja za novih
pet let vzajemno poterdijo.

Ako je Kras,  ki je bil iz jeruzalemskega tempelna
za dva miliona zlata in srebra pobral, po enaki primeri
drugim aziatskim mestom svojo milost skazoval, lahko si
je sto milionov nabral. Lakomen brez konca, napade z
krivično in'nepotrebno vojsko divje in vojaške Partijane,
kterih rod, okoli kavkaških gor, se še zdaj, že čez 14
let, za svojo svobodo in neodvisnost jako bojuje z Rusi,
in zgubi v ti nesrečni vojski svojo armado, svojega ljub¬
ljenega sina, in, na ubegu zajet, še clo svoje lastno

335

življenje. Zavoljo te vojske ga je pa v Rimu duhov-
stvo in ljudstvo strašno preklelo.

Juli Cezar  gre v svoje dežele z velikimi namem¬
bami in načerti; njegova edina in nepremenljiva misel je
bila, si počasi počasi zmirej veči in krepkeji — ne rim¬
ski deržavi — ampak njemu vdano, zvesto in popolno¬
ma pokorno armado napravljati, ž njo veliko dežel pri—
vojskovati, sebi neumerljivo slavo pridobiti in zadnjič
Pompeja in Krasa v kot spraviti, da bi se nar vikši
deržavine oblasti polastil. Tak namen nepremakljivo
pred očmi obderžuje, ga zadnjič tudi v resnici doseže.
Poleg tega je imel v Rimu nekaj pravih zvestih, in ve¬
liko podkupljenih prijatlov, po kterih je dan za dan
zvedil, kar se je v mestu godilo in govorilo; pošiljal
jim neprenehoma dnarjev, ki so mu jih dežele skladale,
da so pri danih priložnostih za-nj govorili in pomagali
vodo na njegov malin obračati.

V tistih časih so imeli Rimci le južnoizhodni kot,
tedaj komaj četertino gališke ali francozke dežele. Hel-
veciani, zdaj Švajcarji, sklenejo enoglasno popustiti
svoje puste, merzle innerodovite gore in se na južno Ga-
lišlio preseliti; požgavši svoje vasi, gredo s svojimi že¬
nami, otroci in živino tje. Da bi pa ki Nemci čez za-
pušene bele gore na Laško ne vdarili, zgrabi Juli Ce¬
zar Helveciane na Gališkem, jih strašno pobije, in po¬
šle ostanjke nazaj na njih gore, kjer jih Rimcom z dav¬
kom podverže in razpostavi med-nje nektere posadke,
jih v strahu in pokoršini obderžati. Že od popred so
mnoge nemške ljudstva prek vsega Rajna Galjcom nad¬
legovale in se njih krajev polastovale; zdaj kličejo
Galjci sami Julia Cezara na pomoč zoper take nadlež-
nike in protivnike. On pride s svojo armado, pahne
vse nemške ljudstva čez Rajn v njih stare močvirne in
gojzdnate kraje, in utemelji prek Rajna v brambo Galj-
cov stanovitne taborišča s primerjenimi posadkami, iz
kterih so počasi počasi skorej vse sedanje mesta na levi
prek Rajna izrasle. Juli Cezar  je imel spervega 4
legione, sčasoma jih je na 8, in zadnjič še cIo na 12
legionov vojakov pomnožil, kteri so mu bili z ljubeznijo,
zvestobo in pokoršino tako vdani, da bi menda brez
njega ne bili mogli obstati; pa tudi on je bil kot sled¬
njega tovarš, je, kakor pišejo, vsacega po imenu poznal,
in je za-nje kot moder oče marljivo skerbel in jih bo¬
gato daroval.

Galjci, v posestvu zlo velicih dežel, so razpadli v

236

mnoge neodvisne in med sabo nič vezane ljudstva; ako-
ravno divji in junaški, jih je vender Juli Cezar s svo¬
jimi krepkimi legioni eno za drugo, kakšenkrat po dve
ali tri ob enem, zmagal in jih rimski deržavi podvergel.
Te gališke vojske, v kterih je on vselej zmagoval, pa
nikoli zmagan bil, so terpele blizo 8let; zakaj medtem,
ko se je z enim ljudstvom bojeval, mu je drugo odpadlo
in se spuntalo. V teli časih je bil prestopil z nekimi le¬
gioni dvakrat reko Rajn Nemce oplašit, da bi ne bili
več na Gališko silili, pa Nemškega si ni bil nič podver¬
gel; iz za-nj premerzle, puste in nerodovite dežele je
potegnil nazaj čez Rajn na Francozko. V  svojih, med
to vojsko spisanih „z n amen i to s tih gališke vojs k e“
je pervi nekaj malega od Nemčije in od Nemcov pisal.
Tako si je bil dal tudi brodovje napraviti, da se je na
Britansko ali Ingležko (udi dvakrat prepeljal, pokazat
Britancom moč in veličastvo rimske deržave, in se
je, ne da si bil Britanskega kaj podvergel, nazaj vernil.
Pridši zopetna Gališko, je nekoliko sam, in nekoliko po
svojih podpoveljnikih, vse med tem spuntane ljudstva v
zlo kervavih bojih popolnoma zmagal, in vso Galio in
Belgio — na prostor kot naša carevina — v rimsko de¬
želo osnoval. Zadnjič pokliče vse imenitnike in pervake
galiških ljudstev na otok — na kterem zdaj Pariš  stoji
— in jim — ki je popred puntarje kakšenkrat grozovito
kaznoval — zdaj z zlo priljudnim govorom vdanost,
zvestobo, in tanko pokoršino do rimskega vladarstva
priporoča, jim majhne in zmerne davke naloži in jih
prijazno razpusti. Ker jih je bil tudi v zlo kervavih
bitvah zrečil in dobro strebii, — pišejo, da jih je bilo
neke milione konec vzelo — se niso več nikoli Rimlja¬
nom v punt stavili. Potem, ko je še več vjetih Nem¬
cov in zastavljenih Britancov v Rim poslal, nad kterih
veliko postavo, belimi obličji, plavimi očmi in rujavimi
lasmi so se kar čudili, se verne Juli Cezar iz Gališke-
ga na Taliansko, kjer so ga drugi opravki čakali.

V časih gališke vojske se je bilo v rimskem mestu
in v deržavi kar veliko spremenilo; v Rimu so bile pod¬
kupila, očitne krivice in druge velike pregrehe vsak¬
danje; pošten si ni bil zvest ne svojega premoženja, ne
svojega življenja: hudobneži so razsajali, in vsako uro
in čas so bili pripravljeni nedolžnega preganjati; tako
je mogel tudi Cieeron bežati. In vse to se godi pod očmi
nemarnega Pompeja, kteri je španjske bogate prihodke
vgodno vžival. Njegova žlahna žena Julia, edina in

337

močna vez med njim in Cezarom, je bila umerla; pri¬
jaznost med njima je bila ž njeno smertjo čisto vgasnila.
Pompej je bil že več let Cezaru zavoljo njegovih zmag
zlo nevošljiv. Kras, ki je med njima še neko ravnovago
terdil, je na mezopotamski ravnini že pred več časom s
svojo armado vred nesrečen konec storil. Gališka voj¬
ska je bila dokončana. Zdaj je bilo nad tem, da bi bil
Juli Cezar po postavah od svojega oskerbništva odstopil,
armado razpustil in domu šel. Al ta mu pa ne diši; on
tirja marveč, da naj ga senat v njegovi službi poterdi,
ali pa, da naj tudi Pompej se odpove svojemu poveljni-
štvu na Španjskem. Katon, Ciceron in vsi bolj pošteni
plemenitniki potegnejo s Pompejem, nadjaje se, da bi
on deržavino ustavo še po starem utegnil podpirati in
ohraniti. Nekteri tribuni in drugi tudi pošteni demokrati
ali vneti za ljudovlado, zlasti pa prosto ljudstvo, der-
žijo pa s Cezarom. Zdaj mu pride od senata, ki ga je
Pompej našuntal, povelje: „danaj odstopi od poveljništva,
armado naj ta in ta dan razpusti in domu pride, sicer
bo kot sovražnik domovine in prestopnik deržave pre¬
klican". On pa pride s svojimi četami do potoka Ru¬
bikona,  kteri je od nekdaj bil meja med domačo
rimsko deželo in podgorno Galio, in kterega ni smel po
postavah noben poveljnik, brez dovoljenja senata, z
oroženo armado prestopiti. Tukaj se ustavi in ginjenega
serca premišljuje, kaj je storiti. Kadar ga vidijo
njegovi tudi ginjeni vojaki potok prestopiti, jim je bilo
lože pri sercu; z glasno radostjo za njim stopajo, in —
vojska med rimskimi deržavljani se začne.

Kadar v Rimu zvedo, da je čez potok Rubikon
udaril, prineseta konzula Pompeju na njegov vert en
meč in ga z besedo: „naj skerbi, da ne bo deržava
škode terpela“, za diktatorja pooblastita. Tega je Pom¬
pej zdaj sam pričakoval, se rešitelja domovine in der¬
žave misleč, toda nič se na vojsko ne napravlja, nad¬
jaje se, da bo vse z besedo opravil. Ciceron ga popraša:
„Š čem se boš neki branil, ko bi Cezar s svojimi iegioni
se mestu približeval?" Odgovori mu: „Z nogo bom ob
tla vdaril in Iegioni vojakov bodo iz zemlje vstali". Upal
je namreč, da v sili bo berž armada vkup, da Cezar
se ne bo prederznil deržavnega povelja prelomiti in kot
sovražnik v Rim priti; toda v tem se je močno zmotil.

Cezar, zmiraj senatu pisaje in se ž njim pogodo-
vaje, se neprenehoma Rimu približuje; prepozno je bilo
zdaj v mestu se na vojsko napravljati; Pompej beži v

238

Kapvo, ž njim beže Katon, Oiceron in vsa gospoda,
ki je bila vneta za staro ustavo in vlado, ali ktera se
je Cezara bala; mnogi tribuni pa gredo Cezaru naproti,
kar je prostemu ljudstvu zlo dopadlo. Cezar pride v
Rim, nobenemu nič žalega ne stori; skliče kar je bilo še
razkropljenega senata, previdi vse deržavine službe s po¬
trebnimi vradniki, ker so bili poprešnji večidel pobegnili,
in se polasti šiloma nezmernega, od puniške vojske zmi-
rej množenega deržavnega zaklada, kterega ključe sta
bila bežeča konzula sabo vzela. Pompej, kterega so
zabadali, zakaj si z nožnim vdarkom ob tla svojih
legionov iz zemlje ne obudi, je v Kap vi zbolel. Vsa
dežela je brez povelja javne molitve za njegovo ozdrav¬
ljenje opravljala. Iz Kap ve beži pred Cezarom v Brun-
duzi, kjer spravi scer 70.000 vojakov, s kterimi pa,
ker so bili ali mehkužni gospodje ali drugi novinci, si
ne upa čakati na Cezara, ki je imel scer le 25.000,
pa skušenih vojakov, temoč se en dan pred prihodom
sovražnika poda ž njimi na morje, in se v Grecio
pelje.

Po svojih podpoveljnikih si podverže Cezar vse talian-
ske dežele v 60 dneh brez kančika kervi, on sam pa pod¬
viza na Španjsko se z nar bolj junaškimi Pompejevimi
legioni. Med tim, ko so španjski poveljniki res me¬
nili, da so že zmagali, jih je bil tako oblegel, da so
se mu mogli podvreči po pogodbi, po kteri je poveljnike
in častnike h Pompeju spustil, prostaki pa so se bili
večidel njega poprijeli. Iz Španjskega hit/ domu, spo¬
toma vzame in kaznuje strašno Marsilio, ki je hotla no-
benostranska fneutralna) biti, in ko pride v Rim, se da
za diktatorja, Rimce slepiti, tudi v konzula za eno leto
voliti. Vse dobro porovnavši, se perpelje iz Brunduzia
v Grecio, kjer si je bil med tem Pompej iz vsih aziat¬
skih, njemu dobro znanih dežel, trikrat večjo armado
od njegove omislil, pri kteri je bilo pa tudi veliko se¬
natorjev in druzih mladih melikužev iz Rima.

V pervih dveh zlo kervavih bitvah ne opravi Ce¬
zar celo nič pri njem, toda v tretji, pri Farzali,  leta
48 pred Krist., h kteri so bili stari, na vojsko učeni se¬
natorji in mladi mehkuži, ki jim je bilo že predolgočasno,
Pompeja z zabavljivimi besedami, kakor da bi vojsko-
vodstva več ne umel ali poguma ne imel, nadražili, je
bila njegova armada tako pobita in zmagana, da se je
vsa čisto razkropila. Nek majhen oddelk Nemcov —
nar beržeCezarovih dobrovoljcov — se je bil vtem boju

239

nar bolj obnesel. Cezar je bil svojim legionom ukazal
s sulicami le po obličjih mladih rimskih gospodov drezati,
češ, da jim bo za njih gladke in prijetne obličja več
kot za zmago mar, — in vganil jo je bil; zakaj ti voj-
šaki širokoustki so jo pervi iz boja potegnili, da je
kmalo potem vse v vihar šlo. Na borišu je veliko tisuč
mertvih ležalo; vPompejovem taborišču so najdli Ceza-
rovi vojšaki nezmerno plena; vse najdene pismaPompeja
da Cezar visokodušno sožgati rekoč : „Za nobenega pre-
grešnika nočem vediti, da ne bom siljen ga kaznovati”.
Senatorjem, ki so se mu ponižno približali, in sploh
vsim vjetim je milost skazal; tudi njegovi vojšaki so v
boju kričali: „podajte se, in nič se vam ne bo zgodilo”, in v
resnici so vsim, ki so se podali, tudi milostljivo priza-
naševali in nobenega umorili. Veliko razkropljenih se
je vernilo naTaliansko, drugi so bežali v Azio in Afriko.

Pompej gre iz boja, ko ni bil še dokončan, kot
da bi bil ves omamljen, v svoje taborišče, se vsede, in
le kadar sovražniki od ene strani va-nje vro, beži skozi
druge vrata iz njega z malo spremniki, se prenoči na
begu v bajti nekega ribča, da drugi dan slovo svojim
služabnikom, jim reče, Cezarase poprijeti, in, morju se
približavši, stopi vkupčijsko barko. Po mnogem prepe-
ljevanju po morju semtertje sklene zadnjič v Egipt k
Ptolomeju se podati, pričakovaje za tolikanj več gosto¬
ljubnega sprejetja, ker je bil njegovega očeta na Egip¬
tovski'kraljevi prestol posadil. Dvorniki zamolče kralju
Ptolomeju prošnjo Pompeja in sklenejo med sabo, češ,
da bi jih — ki so s kraljem storili, kar so hotli — v njih
službah ne spodkopal, in da bi se tudi Cezaru prikupili,
ga umoriti. Kadar iz velike barke po plitvem morju v
čolnu se prepeljavši hoče ravno na suho stopiti, ga
Septim,  njegov nekdajni in poznani stostnik, od zadej
prebode, da na suho pade, kjer ga drugi, na-nj čakaje,
z meči umore. Potem mu glavo odsečejo, pečatnik iz
persta in oblačilo z života potegnejo in ga pri vodi na¬
gega ležati puste. Kadar se ljudje raztečejo, pristopi
Filip,  njegov pošteni prostopušenec, ga z morsko vodo
opere, v svoj lastni plajš zavije in z nekimi, s težavo
spravljenimi ostanjki bark po rimski šegi sožge.

Na to pride Cezar s svojim brodovjem in armado
v Egipt; morivci mu prineso, se mu prilizovaje, glavo
Pompeja, toda on se z grozo proč oberne; mu poda jo nje¬
gov perstan, s solzami v očeh ga ogleduje. On da v
Aleksandrii Pompeju tempel sozidati in steber v večni

240

spomin postaviti; morivci pa so bili na njegovo povelje
ob glavo djani. Kleopatra, sestra in žena Ptolomeja ima

E  o poslednji očetovi volji enako pravico z bratom do
raljeslva. Iz tega se vname med njima prepir tako, da
ona se nameni z orožjem za svojo pravico se potegniti.
Pompej, poprošen to v imenu rimskega ljudstva razso¬
diti, potegne enostransko ž njo in se Ptolomeju zameri
tako, da vzdigne vojsko, po kteri je bil še celo sam
Cezar več mescov v Aleksandrii obležen. Ker je bil
pa Ptolomej s svojim dražljivim ministrom po nesreči
v Nilu utonil, je Cezar lahko in brez vsih zabav Kleo¬
patro  ž nje miajim bratom za kraljico Egipta poterdil. V
naročju te prežale kraljice, v ktero je bil strašno
zaljubljen, se odpočiva zdaj svojih težav in pozabi na
Rim in na vse deržavine zadeve. Na enkrat prileti
glas, da Farnac,  Mitridatov sin in izdajavec, zvedši,
da se Rimljani doma hudo med sebo kolejo, je planil
s svojo veliko armado v Malo Azio, marsiktere rimske
oblastnike in poveljnike iz nje zapodil, in se tako veliko
dežel polastil. Cezar se vzdigne s svojimi legioni iz
Egipta, ga poiše, zgrabi in tako pobije, daje  ob celo
svoje kraljestvo prišel in še verh tega po nezvestem slu¬
žabniku umorjen bil. Cezar pa piše domu od te vojske
le-te besede : „Le prišel sem, vidil in zmagal."

Za dve leti potem, ko je bil prestopil potok Rubi¬
kon, pride Cezar iz Azie kot voljeni konzul za pet let,
kot diktator za eno leto, glavar vsih tribunov in poob-
lasten po svoji volji ali vojsko oznaniti ali mir skleniti, z
eno besedo, z vso neomejeno deržavino oblastjo. Svoje
oblasti pa ne obnaša kot Sula v pogubljenje ljudi, am¬
pak v Rimu vse na lepem poravna, vse pokroti’ in svoje
visoke zopernike z milostjo in dobrotami pita. Ker so
pa v Afriki Pompejeva sinova in drugi rimski imenitniki,
še zmirej vneti za staro deržavino ustavo, veliko armado,
se še enkrat za-njo potegniti, napravili, se pripelje Ce¬
zar s svojimi legioni konec leta tje, jih z junakostjo
napade in tako pokonča, da je bilo 50.000 mertvih na
borišu in da so se ostali drugi kot pleve na vetru razkro¬
pili. Mnogi rimski znamenitniki, raji kakor da bi se
bili njemu, kot svojemu gospodu, podvergli, so sami sebe
končali; med njimi tudi slavni Katon,  kteri seje  vUtiki
na večer z dvema modrijanoma od neumerljivosti duše
pogovarjal, drugo jutro pa pri tanki pameti z mečem
prebodel.

841

Iz Afrike prišli Juli Cezar  je bil v Rimu z ne¬
dopovedljivo slovesnostjo sprejeman; njegovi prilizovavci
in podkupljenci so ga do nebes povzdigovali. Postavili
so ga diktatorja za 10 let in privolili, da naj 72  zve-
zavnikov — njegovo oblast in veličastvo oznanovaje —
pred njim stopa. Edinega  cenzorja — čuvaja in sod¬
nika občnega zaderžanja — so ga volili, njegovo osebo
sveto oznanili in njegovo podobo vštric kapitoljskega
Jupitarja postavili. Celih 40 dni so bogovom zavoljo
njegovih zmag hvaležnice obhajali, in vpovzdigo občne ve¬
selice obhaja še on sam štirikrat v enem mescu in vsakrat
na drugem zlo dragem vozu svoj krasni vhod in scer
zavoljo Galjcov, Egipčanov, Pontianov in Afrikanov, za¬
kaj Juba,  numidški kralj se je bil s Pompejevima sino¬
voma zoper njega zavezal in pri tem svoje kraljestvo v
rimsko deželo zgubil. Cezar položi pri svojem vhodu
60.000 talentov dnarja in 2S22  zlatih vencov v der-
žavini zaklad; iz svojega pa podari slednjemu prostaku
po 1500, stotniku po 3000 in polkovniku po 6000 11.
brez vsega tega, kar so pod njim v vojskah zaslužili
ali od plena dobili. Slednji rimski deržavljan je prejel
tudi od njega po 30 tl., po 10 mernikov žita, in 10
funtov olja; za vse, ki so v tujih deželah stanovali, je
plačal najemšino za celo leto.

To pa ni bilo še zadosti. Omislil je tudi Rimcom
na svoje stroške javne igre, ki so cele tedne terpele in
se zmiraj z drugimi novimi namestovale. Na zadnje je
gostil Rimce v 88.000 izbanah, in razun nezmerne obil¬
nosti jedi je dal iz svojih vinohrainov v sleherno izbano
po dva soda Falernarca, naj imenitnišega laškega vina.
Gnječaljudi'ob teh gostijah bila je tako velika, da se jih
je bilo celo veliko pomastilo. Verh tega je še mesto
olepševal z mnogimi krasnimi poslopji, z novim glediš¬
čem in s krasno okinčanim tempelnom Y r enere; je pokli¬
cal veliko unanjih, zlasti greških učenih mož,  v Rim,
in je mnoge izverstne postave dajal. Pratiko,  od rim¬
skih nevednih duhovnov zlo zmešano, je dal po pova¬
bljenem greškem zvezdoslovcu popraviti, ki je osnoval
leto na 365 dni in šest ur, iz kterih ur se je vsako če-
terto leto po en dan v letu prištevalo, da je bilo tako
vsako četerto leto prestopno  leto. To pratiko rabijo
še Rusi do današnjega dne, in se imenuje po njem ju-
lianska.  Leta 1583 jo je dal papež Gregor N111.
iznova popraviti in scer na to vižo, da vsacih 460 let
po enkrat se prestopno leto izpusti; leto 1800 ni bilo,

2200  tudi ne bo prestopno, sicer pa vsako četerto. V
spomin žlahnega in slavnega Julia Cezara  imenuje¬
mo še dandanašnji sedmi mesec leta „juli“.

Med tem ko je Juli Cezar take reči v Rimu doper-
našal, so se bili njegovi zoperniki še enkrat pod Pom-
pejevima sinovama, Knejem in Sekstom,  na Španj-
skemsnidili, zoper njega se zarotili, spuntali in še Špa-
njolce v svoje zaveze in zaderge spravili. Cezar mora še
enkrat našpanjsko hiteti, tak ogenj pogasit. Ni ga bilo
še tako terdovratnega in tako kervavega boja, kakor pri
Mundi.  Od obeh strani so se s pogumom obupa bili;
Cezarovi legioni so se v ti bitvi jeli pervikrat vmikovati;
on skoči raz konja in jih oserčuje rekoč: „ali hočete
svojega Cezara v pest dvema fantoma dati?" — Ker to
nič ne pomaga, se verze s škitom in mečem, kot pro¬
stak, v nar bolj goste naprej dereče sovražnike in za-
npije: „naj bo ta dan — poslednji mojega življenja ! c4  —
To ustavi njegove, toliko da ne že bežijoče legione, da
mu z novo serčnostjo zmago pribojujejo. Sam je potem
obstal, da pri Mundi se je pervikrat za svoje življenje
bojeval. Ta je bila njegova 50ta in poslednja zmaga.
Eden Pompejevih sinov je bil po boju na begu ubit,
drugi pa je veliko pozneje po mnogih primerlejih kot
razbojnik skrivoma umorjen.

V teh vojskah med Cezarom in Pompejem je bilo
170.000 rimskih deržavljanov konec vzelo; koliko pa
zaveznikov in vojakov iz vunanjih tako imenovanih rim¬
skih dežel? — teh ni nihče štel.

Ko pride Cezar iz Španjskega nazaj v Rim,  ga po¬
zdravljajo z naslovom „očeta domovine".  Ponižni se¬
nat ga voli v diktatorja za njegove žive dni, ljudstvo
pa za tribuna s čuvanjem nad občno obnašo ljudi. Ar¬
made so svoje vojskovode ob slovesnih vhodih z ime¬
nom »gospodovavcov" vriskaje pozdravljale, tode Juli
Cezar  obderži zdaj za stanovitno tudi naslov „gospo-
dovavca".  Vse imenitne spravi v senat, in ga po¬
množi na 900 glav; med svojo vojsko, jim zadovoliti,
razdeli marsiktere zemljiša; ljudstvo obdaruje pogostoma
z žitom in ga razveseluje z javnimi igrami; nove ceste
in vodotoke odpira, tergovce, umetnike in učene podpira;
z novimi zidarijami, kakor z zidanjem mesta Čedata
(Cividale) nad Vidmom, da ljudem veliko zaslužiti; na
vso moč si prizadeva vse potolažiti, vsim vgoditi in
blagor domovine povzdigniti; — toda vse je bilo zastonj.
Čeravno je djansko vso deržavino oblast v rokah imel,

243

ni bil še zadovoljen, ampak hrepenel je še po čast¬
nih imenih — po imenu samooblastnika ali kralja;
in ker so mu to vsi v očeh vidili in iz njegovega ve¬
denja spoznali, ga niso radi imeli. On, ki je vsako
drugo nevarnost slavno premagal, se da od lastne pre¬
velike sreče oslepili in omamiti.

Starašinstvo f senat) sprejemlja sede  na svojem
zlatem stolu, in podaja sivim in častitim starašinom mi¬
lostljivo — svojo roko. Večkrat od njega zaničljivo
govori,—on,  ki ga je sam v nič djal, pomnoživši ga od
3 ali 500 na 900 udov. Vse deržavine službe samo-
lastno oddaja, ne da bi pri tem senatu ali ljudstvu, ki
sta ga posadila na to visoko mesto, kar besedice privošil.
2000 životnih stražnikov obderži stanovitno pri sebi.
Blagi možaki, kot Ciceron, so ga mogli s ponižnim in
prilizljivim govorom prositi, da bi temu ali unemu ob¬
sojenemu deržavljanu prizanesel, in se mu za dodeljeno
milost morajo kot kralju zahvaliti. Svojo KI eopatro  da iz
Egipta v Rim pripeljati, in ta — tujka — se obnaša
proti vsi rimski gospodi, kot da bi nje kraljica bila.
Konzul Antoni, kteri je na Laškem ob času, ko je,Ce¬
zar na vojskah bil, kot njegov pooblastenec hudo raz¬
sajal, mu ponudi zdaj na tergu pričo ljudstva kraljevo
krono; on pa, vidši, da vsi na-nj zijajo, in da so ne¬
jevoljni, jo sicer za zdaj odrine, dasiravno je, kakor so
vsi vedili, po nji strašno hrepenil, in ravno to je Rim¬
ljane grizlo, zakaj zdaj že 500 let jim ni bilo večje
gnjusobe kakor kraljevo ime. Ko ljudje na tergu vidijo,
da krono z roko od sebe odrine, veselo ukajo, ali drugi
dan se je vidila njegova javna podoba s krono  ven-
čana! Tribuni jo ukažejo na stran djati in tiste, ki so
jo bili napravili, v ječo vreči. Nato  jih pa Cezar odstavi.

Po starem sta po dva vsako leto iznova voljena
konzula, s senatom in ljudstvom vred, postave dajala,
vse deržavine službe z vradniki previdovala, in sploh
deržavo vladala. Vsak pošten in bistroumen mož,  ako
mu je bilo mar, je lahko v občnih in deržavinih zadevah
svoje mnenje razodeval in se za blagor domovine pote¬
goval. Pri tačasni prevzetnosti, razpašnosti in pregreš-
nosti rimske gospode se pa ni dalo nikakor več po starem
vladati. Časi so bili nastopili, vkterih so se mogli Rimci
ali z lepo ali z gerdo edinemu  gospodu alisamooblastniku
podvreči. Al vendar pri vsem tem je bilo še zmirej
dosto tacih v Rimu, ki se niso mogli po nikakem z mi¬
slijo sprijatliti, da bi bili vsi le enemu  gospodu podložni.

244

Ju ni Brut, iz tistega rodu, iz kterega je bil
eden pred 500 leti poslednjega rimskega kralja umoril,
je bil mož žlahnih in izverstnih lastnost, čista in neo-
madežena duša, od vsih čislan in visoko cenjen, vnet
za blagor in slavo domovine, in goreč za svobodo ljud¬
stva in staro deržavino ustavo. Ko je vidil, da z vso
svojo serčno prijaznostjo ne more Cezara, kterega je
ljubil in od kterega je tudi kot sin ljubljen bil, nikakor
napraviti, da bi se odpovedal deržavini oblasti, sklene
s Kajem Kasijem in drugimi enako prenapetimi domo¬
ljubi Cezara — svojega naj večega dobrotnika — umo¬
riti, ne da bi bili modro prevdarili, da znebivši se enega
gospoda bodo berž druzega dobili. Tačas ni moglo v
Rimu več drugači biti.

Cezar razpusti svojo životno stražo in živi brez
skerbi na svojih vertih prek Tibere. Na Partiansko voj¬
sko je bil namenil se podati, in je že 16 legionov na¬
prej v Macedonio poslal. Njegovi prilizovavci, ki so
dobro vedili, kaj želi, so svetovali, naj bi se mu za liste
jutrove kraje, kjer se je imel s kralji vojskovati, tudi
ime „kralja“ podelilo. 15. sušca 44. leta pred Krist,
je imel to v lopi Pompeja senat razsoditi. Na mnogo-
stranske opomine, se nikar ta dan v senat podati, nič
ne porajta, ampak gre tje ob navadni uri. Kadar v
lopo stopi, vstanejo senatorji pred njim, zarotniki med
njimi ga pa spremijo na njegov zlati sedež, in se na¬
stavijo okoli njega. Tuli Cimber  — eden zakletnikov
— ga zdaj poprosi njegovega pregnanega brata milost¬
ljivo domu poklicati. Cezar mu odreče. Ti drugi za¬
rotniki stopijo še bliže, kakor da bi liotli za pregnanca
prositi. Na to mu potegne Cimber šiloma suknjo iz
vrata — to je bilo pomenjeno znaminje — in Kaskaga
z nožem od zadej, namesti v vrat na ramo, pa malo
zbode. Cezar še ta hip nazaj oberne in zakriči:
„prok!eti Kaska, kaj počneš!“ in ga prime z roko. Al
zdaj švigajo noži od vsih strani in ga zbadajo po glavi,
persih in herbtu, in sicer tako naglo, da se še celo iz-
dajniki eden druzega ranijo. Ko zagleda Cezar med
njimi tudi Bruta,  zdihne z milini glasom: „Tedaj tudi
ti, Brut,  sin moj !“ ter sizagerne, ne da se bi bil bra¬
nil, glavo s svojo suknjo in pade pod Pompejevo podobo
blizo svojega stola po prejetih 23  ranah, kterih je le
ena smertna bila. Drugi senatorji, groze plahi, beže,
okervavljeno mesto zapustivši.

245

43. Drugo trimožtvo. Antoni , Oktavian , hepid.
Poslednje vojske med rimskimi deržavljani.

Morivci Cezara teko po mestu in z nožmi v rokah
kričijo, <la ,.rimski kralj" je ubit. Ker pa ljudstvo, razun
celo malo patricijev, groze prevzeto, pobito in žalostno
se začne v svoje hiše zapirati, jo vhitajo berž — zdaj
sami v velikem strahu — na kapitol. Zarotniki niso nič
sklenili, še celo ne na to mislili, kaj da naj bo posmerti
Cezara. Marko Antoni,  njegov stari prijatel in zdaj
edini konzul, vidši, kako da je vse oparjeno, in da jih
ni, ki bi se za staro svobodo in vladijo potegnili, sklene
s pomočjo Lepi  d a, poveljnika konjištva, se naj vikše der-
žavine oblasti po Cezaru polastiti. Snideni senat ne ve
kaj storiti: ali morivce kaznovati, ali Cezara kot samosil-
nika prekleti? — „Nikar tega storiti, mu reče Antoni,
zakaj, ako bote Cezara nepostavnega trinoga spoznali
in oznanili, morajo vsi od njega počeli deržavi postav¬
ljeni in pooblasteni poveljniki, prokonzuli in drugi vrad-
niki odstopiti, in tako bo pa po celi rimski deržavi ne-
postavnost, velika zmešnjava, ali še celo vojska vstala."
Na to poterdi senat vse Cezarove postave, sklene pa
tudi njegovih morivcev ne preganjati. Pač čuden sklep!

Ko vidi Antoni — kteremu je bilo dovoljeno Cezara
častitljivo pokopati ali po njih šegi sožgati — da ple¬
šejo, kakor jim on gode, se berž polasti njegovihpismo-
hranov, dela ravno kar hoče, izgovarjaje se, da tako najde
v listih in poterjenih postavah Cezara zapisano. On da
njegovo oporoko (testament) ljudstvu predbrati, v kteri
je bil marsikterega svojih morivcov bogato omenil in
rimskemu ljudstvu znamenite zapustnine izgovoril — sled¬
njemu deržavljanu po 15 tolarjev — in ko vidi, da so
zdaj vsi ljubezni, hvaležnosti in spoštovanja do rajn-
cega ganjeni, povzdigne svoj mili glas in govori, raz-
laguje z vredno pohvalo njegove žlahne čednosti, dopo¬
veduje vse njegove slavne zmage v povzdigo rimskega
imena, in koliko da je v blagor domovine opravil. Zdaj
razgerne pred njimi njegov kervavi plajš, in pokaže
rane njegovega, k slovesnemu sožganju pred njimi le¬
žečega trupla, in jih tako omeči in vname, da nekteri
zmed ljudstva zagrabijo za že goreče glavnje iz pred
njimi napravljene germade, zažgo Pompejevo lopo, v
kteri je bil umorjen, in za malo bi bili tudi požgali in
pobili njegove morivce.

Antoni  se hini, Rimljane slepari in jih uveruje,

246

da je za svobodo in staro konzularsko vlado vnet. Pod
to pretvezo si pridruži v životno stražo 6000 skušenih
Cezarovih vojakov. Glavarje morivcov, na ktere je ljud¬
stvo režalo, pošle senat, ki se je skrivoma morije ve¬
selil, iz poti, Junia Bruta  v Macedonio, Kasia  v
Sirijo in Decima Bruta  v podgorno Galio, na enake
deželine oskerbništva ali prokonzulate, ktere jim je bil
že popred sam Juli Cezar namenil.

Oktavi,  Cezarove sestre vnuk, ki se je, 18 let
star, v Grecii govorništva učil, zve za smert svojega
starega ujca, in da je od njega posinjen in v dediča po¬
stavljen; popusti tedaj hitroma Grecio, pride domu, in,
polastivši se staroujcevega imena, se imenuje za naprej
postavno Cezar Oktavi  a n. Ker mu Antoni zapuščino
zaderžuje, proda berž svojo lastno premoženje, in po¬
plača na tanko in vestno, kar je bil stari ujec rimskemu
ljudstvu zapustil. Da se je s tem lakomnemu in lačne¬
mu ljudstvu prikupil, in veljavo Antona  močno omajal,
je lahko verjeti. Marsikteri stari legioni Cezara se zdaj
sami na njegovo stran vstopijo; Ciceron sam, veliko od
njega za-se pričakovaje, graja v senatu Antona, in mla¬
dega Cezara Oktaviana z živo besedo priporočuje, in
svetova še celo, ga — zoper postavo, ker je bil pre¬
mlad — za konzula voliti; toda tega ni bil dosegel. Na
njegov svet oznani vendar senat Antona  sovražnika
domovine, pošle oba konzula, Hirtia in Panza-ta, s
Cezarom Oktavianom, kot novovoljenim pretorjem z voj¬
sko nad-nj, kteri ga zmaga pa tako, da oba konzula v
boju mertva ostaneta. Cezar Oktavian pa pripelje svojo
armado nazaj v Rim,  kjer je ni bilo nobene druge vo¬
jaške moči; prisili senat, da ga mora za konzula voliti
in vse morivce Cezara preklicati. Namenil je bil nam¬
reč nad njimi se maševati, torej povabi Marka Antona,
svojega naj večega sovražnika, ki se je bil, zmagan,
v čezgornjo Galio k poveljniku Lepidu podal, k prijaz¬
nemu pogovoru.

Na otoku majhne reke Rene, blizo Bolonije, se
snidejo. Cezar Oktavian  pride od ene strani s pe¬
timi, Antoni  in L epi  d od druge tudi spetimi legioni;
od slednjega brega napravijo most do otoka. Lepid
pride pervi na-nj in vse na tanko preiše zavoljo kako-
šne nevarnosti; ker nič ne najde, prideta zdaj tudi Ce¬
zar Oktavian in Antoni, slednji od svoje strani s 300
vojaki, kteri obojni pa le na mostih ostanejo. Narpred
Še preišejo vzajemno: ali ni kdo kakošnega noža sabo pri-

247

nesel — potem se pričo svojih armad vsedejo. Tri dni
se pogovarjajo in posvetovajo; na to javno oznanijo
armadam svoj sklep: da hočejo namreč pod imenom
„trimožtva“  vso oblast in vladanje rimske deržave
med sabo razdeliti, vse svoje armade v službah obder-
žati, ž njimi morivce Cezara in vse republikane pokon¬
čati, potem pa jih razpustiti, in 18 nar bogatejih laških
mest med nje razdeliti.

Tačasne rimske armade niso več obstajale iz do¬
mačih deržavljanov, ampak večidel iz deleč okoli po de¬
želah nabiranih dobrovoijcov; noben vojak bi se ne bil
le z mazincom ganil, ko bi ga ne bili dobro plačevali;
prejemali so pa tačas prostaki po več kot današnji čast¬
niki, polkovniki in poveljniki pa po naših zapopadkih
nezmerne plačila. Dnarjev v tak namen dobiti, je bila
trimožem celo majhna skerb; po Salutovem  izgledu
napravijo preklicavne tablice, zapišejo na-nje med nar
bogatejimi Rimci 300 senatorjev, ŠOOO vitezov in veliko
družili bogatinov — vse, češ, da so v smert Cezara pripo¬
mogli ali se je saj veselili; vzajemno si še dovolijo svoje
lastne prijatle — če niso bili vsih treh prijati! — na
preklicano tablico zapisati. Tako dopusti zlo nahvaležno
Oktavian Antonu svojega prijatla Cicerona preklicati;
tako je tudi Oktavian svojega oskerbnika, Lepid pa svo¬
jega brata v preklicavni list zapisal. Potem, kadar so
'se bili o vsem pomenili, so se očitno pred armadami ob¬
jeli in vkup večerjali. Vojaki so vse te jim oznanjene
sklepe z nedopovedljivo radostjo in velikim vriskanjem
sprejeli, in le to še želeli, da bi se ta zaveza s kako-
šno svatbo poterdila, in tako vzame še Oktavian Anto¬
novo pasterko Klaudio  za ženo.

Zdaj pošlejo vsi trije tropo za to nalaš zbranih
vojakov s svojimi sklepi in preklicavnimi listi v Rim
na senat; pred mestnimi vratmi srečajo vojaki na večer
že v mraku štiri, njim dobro znane preklicane senatorje
in jih to pričo umore; potem se razidejo po mestu in
morijo celo noč preklicane v njim dobro znanih hišah,
da rimsko mesto tako grozne in strašne noči nikdar še
ni doživelo; zakaj v tako černi noči, da ni človek persta
pred očmi vidil, semtertje zažgane hiše, jok in stok in
krik novih udov in sirot, in splošna nevednost, kaj neki
ta morija pomeni, množi in povikšuje občno grozo. Drugi
dan so bili že trimoži sami pred rimskimi vratmi, in slednji
stopi v kervavo mesto načelu svojega ukajočega legioria.
Vsak dan so nabivali in oznanovali nove preklicavne

248

spise; morivci so prejemali za sleherno preklicano
glavo po 8000 11., sužnji pa, kteri so svoje gospode
pomorili, so bili prosti sužnosti prejšnje. Kdor je bil
preklicanega skril ali mu pa v beg pomagal, je bil o
tem svoje življenje zapadel. Mnoge stare in zazabljene
sovražtva so, zdaj oživivši, se maševale.

Pri vsi občni in grozovitni razdjavi, so se še zmi-
rej našli usmiljeni in žlalinomisleči ljudje, še celo med
sužnji; marsikteri izmed teh se je dal raji mučiti ali še
clo umoriti, kakor da bi bil svojega skritega gospoda
ovadil. Senatorja Ventidia  zveze njegov nar zve-
steji suženj v pričo vsili sosužnjev, bahaje se, da bo
pri njem 800011. zaslužil. Ponoči oskerbi sebi prostaka,
gospodu pa oblačila stotnika, in ga pelje drugi dan
očitno iz mesta, kakor da bi šla na morijo preklicanih,
in jo odneseta srečno v Sicilio. Drugi suženj skrije svo¬
jega gospoda v neki les poleg vode, poiše čolnič, da bi
ga odpeljal; vernivši se, najde svojega gospoda, pre¬
bodenega od ravno poleg stoječega stotnika; živi še en
hip, vpije gospodu in prebode stotnika, rekoč: „Zdaj
si osveten — maševan". En suženj ogerne oblačila svo¬
jega gospoda, in kadar pridejo morivci, se dela gospo¬
darja; drug suženj jim pa reče: „nikarmu ne verjemite,
vas hoče slepariti; jez vam pokažem pravega gospoda",
— pokaže ga jim in uni ga zdajci umore. Ko je bilo
mesto mir zadobilo in so ljudje za to zvedili, niso dali
miru, dokler ni bil zvesti suženj osvoboden, nezvesti pa
križan. — Mladi Opi je svojega preklicanega očeta, zlo
sivega starčka na svojih ramah po celem Laškem do
Sicilie nesel, in ga tako vhilal. Rimci za to zvedši, so
mu več vrednosti zložili, kakor je je popred po prekli-
canju zgubil. Hegin, nekdaj prokonzul in poveljnik, se
preobleče v voglarja, žene voglarskega osla iz mesta, in
jo tako srečno unese. Neki vojak ga vendar spozna,
lahko bi si bil pri njem 8000 zaslužil, toda, pošten mu
na poltihoreče: „Prav tako, le srečno, moj general!" —
in mu nič žalega ne stori. En preklicanec se dela mer-
tvega in se da tako na vozu po sinu iz mesta izpeljati.

Ciceron, ki je v senatu Antona grajal, je bil od
njega tudi na preklicavni list zapisan. Na svojem Tusku-
lanskem selu je bil v družbi svojega brala Kvinta za
to zvedil; groza ga prevzame, da je ves zmamljen, in
da ne ve kaj početi. Brata skleneta po morju v Ma-
cedonio bežati, toda dnarja nista imela. Kvint, dnarjev
dobiti, se vkrade v mesto in pride do svoje hiše; malo

249

potem jo vojaki obdajo, in va-njo stopijo; njegovega
sina, kterega najdejo in kteri jim noče lastnega očeta
ovaditi, mučijo, žgo m režejo, da strašno vpije. Oče,
nezmožen tacega vpitja dalje prenašati, stopi zdaj sam
med vojake, kteri njega s sinom vred umore. Stariši
brat se potika v tem na morskem bregu; stopi na barko,
pa zavolj bolehovanja se verne na suho; misli, kako da bi
potegnil k temu ali k unemu, da bi Oktaviana kleče za
milost prosil; zadnjič se poda na svoje imenje „For-
mije“. „Tukaj — tako sklene — hočem umreti v svoji
domovini, ktero sem več od enkrat rešil.“ Star je bil
tačas 64 let.

Ogleduhi že oblezovajo njegovo hišo: Pop i 1 i L ena,
stotnik, kteremu je bil enkrat pred sodijo s svojim go¬
vorom življenje ohranil, in Hereni,  legiona poveljnik,
z druzimi vojaki. Ciceron prepove vsim svojim sužnjim
ga braniti. Kadar pomoli enkrat glavo iz svojega no¬
sila — Rimci so se dajali pogostoma od svojih sužnjev
nositi — mu odseče Pompili s trikratnim mahljejem
glavo, in jo prinese, ki je tako jasno mislila, z njegovo
desno roko, ktera je tolikanj izverstnega spisala, z ve¬
liko radostjo in za deseterno plačilo — 80.000 gld. —
Antonu na mizo, kjer je njegova vzverinjena žena Ci-
ceronov jezik, naj zgovorniši na svetu, z razbeljenimi
iglicami zbadala. Ciceron je bil enkrat nekaj zinil zo¬
per nje razujzdano in pregrešno obnašanje. Glavo in
desno roko Cicerona so potem nataknili na govorinski
stol velicega rimskega terga, da bi ondi sognjile. An¬
tonova žena Fulvia, vsa spačena žena, je tudi sama
marsikterega na svoj van dala na preklicavni list zapisati.
Kadar prineso nekega dne eno glavo Antonu v hišo,
jim reče: „Po ti nisem jez prašal, nesite jo moji ženi“.

Ker je trimožem še zmirom dnarjev primanjkovalo,
prekličejo še vse rimske žene, ki so bile z morivci Ce-
zara v rodu ali v zavezah prijaznosti, ali ki so bile —
bogate; ne jim sicer življenje vzeti, ampak jim le pre¬
moženje pobrati. Čuden prikazek se vidi zdaj v Rimu;
1400 tacihžen, ki so bile vse preklicane, gredo v ver-
stah kot legion, za nobeno stražo nič porajtaje, narav¬
nost pred trimožev sodnji stol, in hči govornika Hor-
tenzia jim očita s krepkim govorom nepristojnost in kri¬
vičnost ženskega preklica. Toliko je opravila, d;i na-
mest 1400 so le 400 ženam premoženje vzeli in jih na
beraško palico pripravili.

V tem, ko so se v Rimu te grozno strasne reci

250

f odile, sta glavarja Cezarovih morivcov, Juni Brut,
eželni poglavar Macedonie, in Kaši  enaki oskerbnik
Sirie vse prokonzule in poveljnike vsili rimskih dežel
v Azii ž njih legioni vred 'na-se potegnila, v Sar-
dezu veliko armado napravila, in ž njo, se Rimu pri-
bliževaje, na izhodne meje Macedonie se pomaknila, za
svobodo rimskih deržavljanov in njih vladije se potegniti.
Ni je bilo še nikoli tako velike in junaške armade vkup
spravljene v brambo rimske svobode; zakaj vsi domoljubi,
za staro svobodo še vneti, so od vsili strani rimske der-
žave hiteli se ž njo združiti. Trimoži pa, kadar so se
bili v Rimu prelivanja kervi in ropa naveličali in vse
tako vkrotili, da ni nihče besedice več čerbnil, so pustili
L e pid a doma v brambo in strahovanje Rima. Cezar
Oktavian pa in Antoni  se vzdigneta s svojimi, sled¬
nji z 20  dobro plačanimi legioni v Macedonio se nad
inorivci Cezara in nad vsimi njih prijatli maševat in jih
pokončat. Pri Filipi, na Macedonsliih mejah, so se bili
— leta 42 pred Krist. — zgrabili. V tem ko je Brut
na enem krilu legione bolnega Oktaviana zmagaje pred
sabo podil, zmaga Antoni  na drugem Kaši  a popol¬
noma, kteri, misleč, daje  vse zgubljeno, sam sebe pre¬
bode. Ker niso v ti bitvi, v kteri so križoma zmagali
in zmagani bili, nič opravili, napadeta Cezar Oktavian
in Antoni za 20 dni kasneje Bruta, in vničita njegovo
armado tako, da nar slavniši rimski republikanci — ali
za svobodo vneti domoljubi — kakor Katonov sin, mladi
Lukul, Hortenzi in mnogo drugih so bili konec storili.
Nikoli se ni žlahneji kri prelivala. — Po ti bitvi se
je bila rimska svoboda zadušila, in na večno pokopala.
Brut jo je bil sicer iz boja unesel, toda svobode ni ho¬
tel preživeti in se sam kot Kaši umori. Od zdaj za na¬
prej se niso nikoli več za svobodo, temuč le za derža-
vino oblast ali za deržavino gospodovavstvo vojskovali.

Trimožje si razdcle rimsko deržavo takole: Antoni
si obderži vse bolj bogate izhodne, Cezar Oktavian
pa zahodne dežele, in Lepidu,  dnarjev lačnemu, da¬
sta Afriko v oskerbništvo. Oktavian razdeli med svoje
vojake nektere zemljiša, se prikupuje rimskemu ljudstvu
s pogostimi razdelitvi žita, z javnimi igrami, pa tudi s
koristnimi postavami. Prijaznost in zavezo z Antonom
poterditi, mu da za ženo svojo napolsestro Oktavio, zlo
izobraženo in izverstno gospo. On zmaga po Agripu,
svojem admiralu ali poveljniku brodovja, Seksta Pom-
peja,  ki je bil iz bitve pri Mundi na Španjskem ušel,

251

med zmešavami v Rimu se Sicilie polastil, in s svojimi
barkami Rimlane na morju nadlegoval, tako, da je v
Azio pobegnil in od Antona kot razbojnik k smerti ob¬
sojen bil. Babjemu in nevrednemu Lepidu, od kterega
je njegovih 19. Iegionov odpadlo in se Oktaviana po¬
prijelo , je on ob kratkem vso oblast vzel in pred njim
klečijočemu in milost prosiočemu življenje pustil, ki gaje
v neznanem in tamnem kotu sklenil.

Antoni,  dosihmal izversten vojšak, pozabivši
vse dednosti svoje žlahne Oktavie, se zdaj ves spremeni
in uda se požrešnosti in pijanosti; v namen ta dere in
molze nedopovedljivo vse aziatske dežele. Kar nista
bila Kaši in Brut v poslednjo vojsko porabila, je on še
neusmiljeno vkup grabil. Pridšemu v Atene, ga Greki
se mu prilizovaje boga pozdravljajo, in mu svojo bogi¬
njo Minervo za ženo ponujajo. „Najbo, prav je, jim reče
on, pa 1000 talentov dote dajte mi ž njo.“ Brez vse
opore odšteti so mu jih mogli. Tako jih je bil plačal.
Neki serčenin prederzen naročnik mu enkrat reče : „Azia
ti je že dala 200.000 talentov; ko jih nisi prejel, tir—
jaj jih od tistih, ki so jih za te pobrali; če si jih pa
prejel, in že porabil, daj nam na leto po dva pridelka,
sicer gremo vsi pod zlo“.

Ko je v Tarzu bil, povabi kraljico Kleopatro iz
Egipta k sebi, naj bi se odgovorila, zakaj da je v pre¬
tečeni vojski Kasia podpirala. Kleopatra, dobro poznaje
Antona že po govorici in upaje ga še lože kot popred
Cezara s svojo miloto in ljubivostjo v svoje mreže za¬
plesti, njegova žena, ali še clo kraljica Rima postati,
se pripelje brez straha v Cilicio in po reki Cidnus ob¬
haja svoj vhod v Tarz. Nje barka je bila vsa pozla¬
čena, vesla voznikov so bile sreberne; počivala je na
krasni vajšnici, na prestol raztegnjeni; nad njo je bilo raz¬
peto nebo, nanizano čez in čez z lesketečimi žlahnimi
kamni; okoli nje v barki in še posebej v grozno okin-
čanih čolnih nje barko spremljajočih, jevse nježno skak-
Ijaje in mično plesaje se gibalo od nar zališin mladenčev
in dekličev, ki so bili neizrekljivo lepo kot milostnice
oblečene. Vse se je gugalo po vdarkih soglasne mu¬
zike, po kterih vdarkih so tudi veslarji barke naprej
pomikali. Ko Tarzani za tak vhod zvejo, teko vsi iz
terga, samega Antona pustivši, ki je ravno sodništvo
opravljal, kakor da bi bili obnoreli. Pa ne samo iz Tarza,
tudi iz vsili bližnjih mest so se bili ljudje snidili tak ču¬
den prikazek iz mostov in bregov gledat; vse je

252

memo pelejočo kraljico pozdravljalo, in ukaje vpilo: da
Venera boginja gre k bogu Baku pogledat.

Antoni se da od nje — zdaj 25  let stare — tako
oslepiti, omamiti in omrežiti, da mu ni bilo za nobeno
deržavino opravilo več mar, in da sta se s Kleopatro,
bi rekel, na stavo vzajemno z grozno potratnimi poje-
dnjami neprenehaje gostila. Kleopatra mu da enkrat v
vinu raztopljen biser spiti, ki so ga na milion cenili.
On jo spremi v Aleksandrio, da tam enako, ko ne še
bolj potratno in slastno živita.

V tem času se je bilo med njim in Cezarom Okta-
vianom sovraštvo vnelo tako, da za malo bi se bila z
vojsko udarila, zakaj Antoni se je bil že s svojo ar¬
mado na Laško pripeljal; tode Oktavia, nar bolj izo¬
bražena in modra rimska gospa in Antonijeva žena, ju
pomiri, da zopet prijatla postaneta, in se vzajemno go¬
stita. Antoni se poda na to zopet v Egipt h Kleopatri,
Oktavia pa — kar ni prida pomenilo — ostane pri na-
polbratu Oktavianu, da bi svojega moža pri njem v pri¬
jaznem spominu ohranila. Ker pa Antoni, pridši v Azio,
na-njo čisto pozabi, se v Kleopatro še bolj od popred
zaljubi in nje suženj postane; vse deržavine opravke zane¬
mari, cele rimske, z veliko prelite kervi pridobljene dežele
Kleopatri in njenim sinovom razdaje; v nepotrebnih voj¬
skah s Partiani rimsko kri neumno preliva: mu pošle
Oktavian svojo polsestro in njegovo ženo domu, misleč
da v zadergah Kleopatre je ne bo spoznal in sprejel
kot ženo. Antoni ji tudi v resnici piše, v Atenah se
ustaviti in ga počakati. Nikoli več je ni vidil.

Cezar Oktavian je namreč Antona pred senatom
zatožil in senat ga odverže od njegove službe, ga pre¬
kliče sovražnika domovine, in vojsko naznani Kleopatri,
ki ga je bila tako zapeljala. Izhod in zahod se še en¬
krat na noge vzdigneta. Kleopatra odpre Antonu vse
svoje zaklade, mu izroči svoje veliko brodovje z vojaki
vred; on sam napravi na suhem veliko veči armado od
Oktavianove. Vsi poveljniki mu svetvajo Oktaviana na
suhem napasti, kjer so veliko močneji bili; Kleopatra
pa, ktera ga na vojsko spremi, želi, da bi narpred se
udarili na morju. Oktavian je imel pod poveljnikom A-
gripom skušeno brodovje pa tudi junaško armado na su¬
hem. Pri Arkananskem nosu „Akcium“  blizo Grecie
se za gospodstvo rimske deržave na morju udarijo. Ko
ni še bil izid bitve gotov, zapove Kleopatra —ali  se iz
Antona norčevaje ali ga izdajaje — 60 brodoin domu

253

jo potegniti! Prijatli in neprijatli osupnjeni gledajo, kaj
da to pomeni. Antoni se čisto zazabi, se da v večem
čolnu za njo peljati, in do nje pridši, na nje barko iz
svojega čolna se vzdigniti. Agripa zmaga s svojim bro-
dovjem na večer sovražnike, kteri v nevednosti vbega
svojega nevrednega gospoda, so se celi dan jako za-nj
bojevali. Antonova armada pa na suhem čaka celih se¬
dem dni na-nj, z novim pogumom pridobiti, kar se je
bilo ravno v morski bitvi zgubilo. Ker ga nazaj ni, se
poda vsih 19 legionov pešcov in 12.000 konjikov brez
mahljeja Oktavianu.

Drugo leto zdrami Oktavian z velikim brodovjem
in številno armado Antona iz njegovega v naročju Kleo¬
patre presladkega spanja. Antoni ga kliče na dvoboj;
Oktavian mu pa odgovori: „Če se mu ljubi umreti, lahko
na marsiktero drugo vižo umerje“. Potem ko sta se še
pismeno in po oznanilih jako zmerjala, zapove Antoni
svoji armadi se Oktavianu naproti postaviti. Vojaki ga
pa popuste in k Oktavianu pristopijo. Na to beži' berž
v kraljično poslopje, kjer zve, daje  Kleopatra umerla.
Vidila je z lastnimi očmi, kar se je bilo pred me¬
stom zgodilo, da so namreč vsi vojaki od Antona
odpadli, tedaj se zapre v neki grob in služabnikom za¬
pove Antonu reči, da ne živi več. Antoni se zdaj ob¬
upa je z mečem prebode, toda ne do smerti. On zve to,
da Kleopatro še živi, in se da k nji prenesti, da v nje¬
nem naročju umerje. Še tisti dan odpre kraljica mestne
vrata Oktavianu, ki pokopa Antona po rimski šegi z ve¬
liko slovesnostjo. Obiše tudi Kleopatro, in se ji zlo pri¬
jaznega kaže; ona pa zvita berž spozna, da z vsimi
svojimi vabili bi ne utegnila pri njem nič opraviti, temoč
da jo hoče prihraniti, da bi mu v Kirnu vklenjena — ako-
ravno v zlate verige — služiti mogla v povišek slave
pri njegovem vhodu. Nič ni pomagalo, dasiravno ji je
že popred, dokler je bil še Antoni živ, po skrivnih
ogleduhih na znanje dajal: nikar se ga bati ali se umo¬
riti, ker bosta vse prav na lepem med sabo pogodila.

Akoravno od vsih strani od Oktaviana dobro in
skerbno opazovana si je vendar dala skrivaj pod cvet¬
licami dva strupena gada prinesti, ktera si na persa
postavi, da jo pičita. Zdaj dobi Oktavian pisance od
nje s prošnjo, jo pokopati na strani Antona. On sumi
nje smert, se vstraši in pošlje berž ljudi v nje sobo. Z
naj žlahneji oblačili in nar imenitnejšimi dragotinami
okinčano jo najdejo mertvo na njenem počivalu z dvema

dvornicama, kterih ena je tudi že mertva bila, druga
pa v smertnih težavah.

Oktavian oznani Egipt pervo rimsko deželo, in se
verne v Rim kot rimski cesar.

Peto poglavje.

Rimsko cesarstvo.

S- 44 - Cesar August Oktavian.

Velikost rimske deržave, rimskega mesta.

Nemci. Augustova hiša.

Pridšega Cezara Oktaviana iz Egipta so v Rimu z
neizrečeno svečanostjo sprejeli; trikrat je svoj slovesni
vhod obhajal, čeravno si v resnici še enega zaslužil ni.
Ime gospodovavca in oblast nad armado za zmirej ob-
derži. Senat mu da nov naslov z imenom „princeps“
to je, pervak ali presednik v senatu.

Volili so ga dalej za konzula, prokonzula, vikšega
čez tribune, in najvikšega duhovnika za vse njegove
žive dni, mu podeie tudi častivno ime „očeta domo¬
vine"  in zadnjič še ime „Augusta“ to je, svetlega,
svetega ali nebeškega. Sam se je pa svoje žive dni le
„Cezar August"  imenoval. Da pa bi bili mu rekli
kralj, Gospod ali diktator,  tega pa ni terpel. Ker
je samooblastnik bil, mu pravimo mi Slovenci v svojem
jeziku cesar  August.

Vsi vneti za staro svobodno ustavo so bili večidel
v strašni bitvi pri Filipi, pred 12 leti, konec storili. V
preteklih 50 letih od Sula-ta doli se gode po celi rim¬
ski deržavi grozne reči. Kri je v vojskah med deržav-
ljani potokoma tekla; med bolj premožnimi si nihče
ni bil svest ne svojega premoženja, ne življenja. Ta-
cega večnega nepokoja se je bilo vse naveličalo; slednji
je želel miru in je po njem zdihoval. Ker šeni dalo ni¬
kakor več po starem vladati, je bilo zdaj vsim prav in
so bili veseli, nad Cezarom Augustom nekoliko zvitega
in hinavskega, pa vendar tudi zmernega, priljudnega in
modrega samooblastnika ali cesarja imeti, in pozabili so
počasi vse njegove nekdanje grozovitosti.

On je dobro vedil, da so bili njegovega starega ujca
Cezara  — kise je bil tudideržavine oblasti polastil —
vPompejevi lopi pred 16 leti umorili. Od ene strani časti'

255

in gospodovanja lakomen se je od druge vender bal, da
bi se tudi njemu taka ne pripetila; nosil je zmirej pod
suknjo železen oklep, in je večkrat se hinil, kakor da
bi hotel deržavini oblasti slovo dati. Agripa,  kasneje
njegov zet, izversten vojskovod, zlasti na morju, ki ga
je s svojimi zmagami nar bolj povzdignil, mu svetje to
storiti. Mecena  pa, drug slaven vojšak in bister der-
žavoslovec, prepriča njega in Agripa-ta, da bi to ne
bilo prav ne za-nj, ne za deržavo, ker o tacih okolj-
šinah bi brez samooblastnika ali cesarja nikakor miru
ne dosegla.

Kakor je od ene strani vso oblast v svojih rokah
terdno deržal,bi bil vendar rad tudi od druge strani saj
veliko Rimcov prepričal, da se jim za samooblastnika
ne sili. Jim pusti tedaj vse poprejšnje in navadne šege
vladanja — toda brez njega se niso postopili celo nič
storiti — in jim oznani, da hoče odstopiti od svoje oblasti.
Senat pride pred-nj v slovesni precesii s ponižno pro¬
šnjo: naj bi deržavino oblast za celih 10 let obderžal.
Po 10 letih se hini in dela, kakor da bi hotel odstopiti
in se da še za 5 let sprositi. Po vsacih peterih letih
enake komedije uganja, da je, kot samooblastnik, rim¬
sko deržavo 44 let prav dobro vladal.

Za popačene Rimce, ki niso po nekakem več vgo-
dni bili svobodno živeti, je bila velika sreča, da so Ce-
zara Augusta cesarja dobili; vladal jih je, akoravno
nekoliko po okoljšinah prisiljen, vendar modro in pra¬
vično; komaj so se bili pod njegovim 441etnim vladar-
stvom od poprejšnjih strašno kervavih vojsk odpočili.

Njemu ni bilo mar si novih dežel privojskovati,
temuč le to, kar je že bilo, dobro ohraniti. Tako so
mislili večidel tudi vsi njegovi nasledniki. Od kar je
Rim stal, se je bilo primerilo drugikrat — pervikrat pod
Numa-tom Pom pili-jem  — da niso Kimci vojske
imeli in da se je Jana tempel zaperl. Tedaj so se Riinci
neprenehoma 700 let vojskovali. Akoravno ni cesarja
Augusta po vojski mikalo, se je mogel vendar na mejah
deržave več let vojskovati kot mir vživati; po domačih
ali znotrajnih deželah deržave pa je ni bilo pod njim
celo nobene vojske.

Rimsko cesarstvo je bilo tačas grozno veliko. Razun
domače dežele in bližnjih zaveznikov so imeli Rimci še
^5 privojskovanih in tako imenovanih rimskih dežel, po
Europi, Afriki in Azii. Nektere le—tih, kakor: Franco-
zko,  španjsko, Afrika, Egipt, Mala Azia i. t. d. so bile

256

zlo velike. Kar je bilo tačas znanih dežel, so si jih
bili skorej vse podvergli. Rim v Europi, Aleksan¬
dri  a v Afriki in Antiohia  vAzii so bile njih poglavne
mesta. Štelo se je v cesarstvu 20  milionov deržavlja-
nov, 40 milionov prostopušenih ali podložnih in 60 mi¬
lionov sužnih, tedaj okoli 120 milionov duš. Neslo je
cesarstvo na davkih blizo 400 milionov fl., in August
je imel poleg velike životne straže še 400.000 vojakov.

Rim je bil v 700 letih tako veliko mesto zra¬
sel, da je bilo okoli njega čez 8 ur hoda; znanih je bilo
v njem 410 večih ulic, manjših brez števila; nobena
ulica ni bila ravna, zato, ker so zmirej po malem do¬
zidavah in mesto širili; le okoli večih tergov so bile,
zlasti v bolj poslednjih časih, krasne gosposke poslopja,
da so gospodje berž na tergu bili, ako bi se bili hotli z
deržavljani kaj pomeniti ali se jim za koj priporočiti.
Ob času cesarja Augusta so tako bogato in potratno zi¬
dali, da jim je prepovedal čez 12 sežnjev visoke hiše
zidati. Kako veliki da so bili tergi in javne glediša, je
že drugej omenjeno bilo. Imeli so mnogo javnih poslo¬
pij — bazilike  imenovanih, z lopami na velicih in kras¬
nih stebrih, kamor so se ljudje shajali, da so se pogo¬
varjali, posvetovali, novice resnične ali zmišljene pra¬
vili, drugi poslušali; tu so tudi pravdosredniki svete
dajali; greški modrijani ali drugi učeni svoje vednosti
razlagali i. t. d. V tacih velicih, večkrat na vse kraje
odpertih sobah, obdanih z lopami, in na tergih, kamor
so se deržavljani slednji dan shajali, je bila včasih zlo
zlo velika gnječa, in kar velik krik, da človek ni člo¬
veka razumel. Kako glasno so mogli Ciceron in drugi
govorniki na tergu govoriti, da jih je 60 do 100.000
ljudi razumelo! Dobre pljuča so mogli imeti.

V Rimu je bilo 400 tempelnov; nar slavniši je bil
Jupitarjev  na gradu ali kapitolu: njegova streha in
vrata so bile prevlečene z zlatim plehom, Jupitarjeva
sedeča podoba, izperva iz ila na rudeče pofarbana, je
bila v poslednjih časih iz čistega zlata. Zmagavni voj-
skovodi, svoj slovesni vhod obhajaje, so v ta tempel z
velikim prazničnim spremeništvom zahajali, in v naročje
Jupitarja svoj lavorik pokladali. V tem tempelnu so der-
žavino bogočastje in svečanosti obhajali; tukaj le so
konzuli, kadar so službo nastopili ali od službe odsto¬
pili, zvestobo prisego vali; tukaj je rimski mladeneč,
kadar je sam svoj, to je, kadar je deržavljan bil,
zvestobo in pokoršino deržavi s prisego poterjeval.

V  velikih in prekrasnih lopah okoli tempelna so vhod¬
ne ali triumfatorske gostovanja opravljali. Ravno, kjer
je nekdaj stal bogati kapitoljski tempel Jupitarja,  je
zdaj frančiškanski samostan. Tako se obrača svet!

Agripa je sozidal Panteon,  okrogel, 22  sežnjev
visok in ravno toliko sežnjev širok tempel v čast vsim
bogovom; bil je brez okin, in od zgor je skozi okroglo
luknjo svetloba va-nj padala; od znotrej je bila okoli in
okoli versta krasnih in velikanskih stebrov in ves tempel s
stebri vred je bil z bronom prevlečen. Ta tempel stoji
še zdaj terdno kot katoliška cerkev pod imenom cerkve
„vsih sv. mučencov“.

Od 20  krajev je bila vofda v mesto skozi hribe,
čez doline pa po visocih, obokanih in jako terdnih mo¬
stovih napeljana, da jo je lahko slednji gospodar v svojo
hišo dobival. Javnih kopev so imeli v Rimu 880,
ravno toliko privatnih; marsiktera taka kopev je imela
mnogo izban, lop, borjačev in zalih vertov. Ceste so
bile iz Rima na vse kraje izpeljane, pa tako terdno iz
kamnja zložene in zvezane, da po nekterih, še morebiti
nikdar popravljenih, še zmirej vozijo. V Rimu je bilo
ob časih Augusta 3, drugi pravijo 4 do 5 milionov
prebivavcov. Ko so se bili papeži  v Avinjon na Fran¬
cosko preselili, ni bilo v Rimu čez 30,000 enkrat še celo
ne čez 17.000 duš. Zdaj jih je okoli 150.000. —
Kras  je bil neki ob času rimskih cesarjev tak hrastov
gojzd, da so iz njega z vso potrebno svinino Rim z
njegovimi milioni duš previdovali.

Cesar August je večidel v Rimu, kakšenkrat pa
tudi v Ogleju  stanoval, kjer je njegova žena Livia
prosekar, ki na teržaškem bregu raste, rada pila, in
njemu svojo visoko starost pripisovala. Iz Ogleja, grozno
velicega kupčijskega mesta, so imeli Rimci čez Kras, ki
se še semtertje pozna, čez Hrušico in Emono (Ljubljano)
veliko cesto v 1’anonio — spodnje Ogersko in Erdeljsko,
s terdnim mostom čez Donavo pri sedanjem Beligradu.
Kdaj in koliko časa popred so bile vse, zdaj slovenske
dežele, pod rimsko oblast padle, se gotovo ne ve; njih
imena in meje niso bile, tudi pod Rimci ne, vsaki čas
enake. Kakor pod Cezarom prek Rajna so bile tudi že
pod Augustom takraj prek Donave stanovitne taborišča v
bran deržave pred Nemci utemeljene. Iz nekterih tacih
taborišč so zrastle počasi sedanje mesta, kakor Aug-
šporgj Pasava, Dunaj in druge. Današnji tako imenovani
R o m a n i po Ogerskem, Erdeljskem in po Moldavi in Vlahii

258

so otroci tacih nekdanjih stanovitnih rimskih posadk po
taboriščih, ki rabijo še zmirej mnoge laške besede; tako
pravijo: „kvatro“ štiri, „karne“ meso, „buono“ dobro i. t. d.
Vse naše sedanje austrianske in gorate dežele takraj
Donave so Rimci nekoliko „Recio“, „Vindelicio“  in
nekoliko „Norikum“  imenovali.

V lastno brambo in v ohranjenje domačega miru si
je napravil cesar August veliko in dobro plačano život-
no stražo; 25 legionov je pa razpostavil na meje v
bran deržave. On si je pervi osnoval stanovitno armado
ali vojašino; tadajni vojaki so mogli služiti po 12do
16 let; potem jim pa ni po starem zemljiš razdelo-
val, iz česa so velike zabave zvirale, ampak jih je ob¬
daroval z dnarji po 1000 do blizo 2000 goldinarjev,
enemu. Vse dežele prek deržavinih mej, kodar so ar¬
made stale, je obderžal v svojem oskerbništvu, in jih
je po poslanih namestnikih vladal; kar je pa bilo zno-
tranjih dežel, kjer ni bilo armad, je pripustil, da so jih
senatorji oskerbovali. Tako se je starašinstvu (senatu)
prikupil, kterega je javno spoštoval in njegovo veljavo
ali važnost kasneje še s tim povzdignil, da je število
starašin od 1000 na 600 znižal. Vse pooblastence in
druge deržavine služabnike je iz občne dnarnice pla¬
čeval, da niso mogli več po starem na svojo roko der-
žavljanov skubsti in odirati; kar je podložnim po vsih
deželah dopadlo, da so ga bili vsi še bolj veseli.

Nekoliko po lastni modrosti in dobrotljivosti, neko¬
liko pa na svet in s podpiranjem svojih modrih in poštenih
svetovavcov Agripa-ta in Mecena-ta  si je na vso
moč prizadeval blagostanje deržavljanov povzdigniti;
nove terdne ceste, krasni za večnost narejeni mostovi in
vodotoci so dežele med sabo vezali, da se je razpro¬
stirala kupčija toliko lože; kmetijstvo, mnoge rokodelstva
in umetnije so po vsih deželah jelecvesti; doma in dru-
gej so se imenitne zidališča na občne stroške izpeljevale,
daje  bilo povsod za ljudstvo dovelj zaslužka. Potrebne in
koristne postave so se oznanovale; pravica se je po ce¬
lem cesarstvu terdila. August, Agripa in Mecena so
vse žlahne umetnije in učenosti vedno podpirali; uče¬
nim,  zlasti izverstnim pesnikom, so se priljudni in zlo
darljivi skazovali; pesniki so pa nasproti iz hvaležnosti
in prilizovanja cesarja Augusta hvalili, ga kadili in do
nebes povzdigovali. Tako je bilo za vse stanove prav;
ljudje so povsod dobro živeli, vživaje pa sladnosti pri—
jetnišega življenja in pozabivši počasi nekdanje deržav-

259

Ijanske slobode, so Rimci vedno bolj bili hinavski prili-
zovavci, ki so se navadili enemu gospodu uklanjati; njih
nekdanja možatost je čedalje bolj pojemala in se v zanič¬
ljivo sužljivost — servilizem — spremenovala.

Poveljniki cesarja Augusta so na Š p anj s kem neke
še puntarske ljudstva h pokoršini primorali; on sam se
je bil z vojsko čez Partiane vzdignil, se ž njimi za čast
rimskega imena potegniti. Toda s svojo modrostjo in
priljudnostjo jih je napravil, da, akoravno se ni kaplje
kervi prelilo, so mu bili izročili vse rimske bandera —
sreberne postojne, ki so jih bili Krasu, ga zmagavši,
pobrali; tudi vse vjete od Antonove armade so mu brez
vsega rešila izpustili. Njegov žlahnodušni in junaški
mlaji pasterk Druz  se je hotel na Nemško za sta¬
novitno vriniti, da bi bili Rimci tudi od te strani' mir
imeli; ker je pa po nesreči s konja padel in se ubil —
če ni bil zavdan? — je njegov brat Tiberi  bolj po
pogodbah kot bitvah med Rajnom in Vezero  malo
rimsko deželo utemeljil.

Var,  poveljnik v ti novi deželi, se obnaša neumno
in prevzetno proti Nemcom, jim sili svoj latinski jezik,
rimske šege in postave, da jih s tim strašno razjezi.
Nektere nemške ljudstva se pomenijo, stopijo v zavezo,
in napadejo pod vodstvom Hermana ali Armina  —
kakor so ga Rimci klicali — Varove legione v dolgi in
blatni strugi Teutoburškega gojzda, kamor jih je bil
sam Herman kot izdajnik zapeljal, in jih skoraj do po¬
slednjega pomore ali polove, polovljene pa svojim bo¬
govom žertvajo. Var, obupaje, se z lastnim mečem pre¬
bode; August pa, kadar to zve, si tolče glavo ob zid,
kričaje: „Var, Var, poverni mi moje legione!“

Herman se je bil že kot mladeneč v Rimu izobrazil;
cesar August, si ga prikupiti, ga povzdigne v viteza,
in kot tak se je pri rimskih armadah vojskovodstva na¬
učil. Pri vsem tem je Rimce, ki so Nemcov slobodo le
preveč spodkopovali in jih zatirali, do živega sovražil.
Nekoliko pozneje je Germanik,  Druzov sin,  na Nem¬
ško planil, in se hotel zavolj pomorjenih Varovih le-
gionov maševati; njih v gojzdu še ležeče kosti je sicer
pokopal, toda zoper Hermana ni mogel nič opraviti,
kterega so pa potem Nemci sami med sabo umorili, kot
človeka, ki se je hotel čez-nje vzdigniti in se jim vsa-
mooblastnika — kar jim je bilo zlo zoperno — vriniti.

Nikoli več se niso Rimci podstopili Nemcov z vojsko
napasti. Hermanu pa, kot rešitelju nemške slobode —

17 *

360

so Nemci v tih poslednjih časih veličansko podobo
na Teutski gori blizo Detmolda v čast in večen spomin
postavili.

Ker je bilo ravno odNemcov  govorjenje, se še
omeni, da Komeli Tacit,  eden nar slavniših rimskih
zgodovinarjev, ki je blizo 100 let po cesarju Augustu
cvel, poln pravične nevolje nad zverženjem in spačenjem
Rimljanov in pomilovaje njih napake, razujzdanosti in
pregrešnosti, želi jim oči odpreti in jih na pot pošteno¬
sti in kreposti zaverniti; torej jim popiše šege, navade in
naprave nemških ljudstev, da bi se nad njimi razgledo¬
vali in se k spodobnemu in možatemu obnašanju vernili.

Komeli Tacit pravi, da Nemci  so tačas razpadali
v 13 do 15 med sabo po imenih razločnih in tudi ne¬
odvisnih ljudstev; posedli so tudi, zlasti proti izhodu
veliko več sveta kot dandanašnji. Bili so visoke, mo¬
žate in zale postave, plavih oči in kostanjevih las, in
so že s postavo svojo dajali na znanje svojo serčnost,
prederznost, moč in junakost; poleg tega so bili čistega in
čednega obnašanja; gostoljubni, zvesti, pošteni, uneti
za svojo slobodo in domovino, in spoštovavci svojih žen
in zakona; le igranju in pijanosti so bili podverženi, in
bili so še kot Rimci polni babjih vraž. V starih časih
so se nar raji z lovom in bojevanjem pečali, se med sabo
pogostoma kresali in bojevali, in sploh zlo nepokojni so
se kar radi preselovali.

Ob času cesarja Augusta so se bili pa Nemci že
popolnoma zemlje poprijeli in od nje pridelkov in živino¬
reje živeli; pri vsem tem so se še zmirej radi — bi rekel
— za igračo bojevali, torej jih je čedalje več za dobro
plačilo k rimskim armadam pristopalo, ki so tako jim
pomagale celi svet premagati in podjarmiti. Tako se je
bil Herman, in so se mnogi drugi Nemci pri rimskih ar¬
madah vojskovodstva naučili. Nemci so razpadali doma
1) v proste ali sl obodne,  ki so bili žlahni posest¬
niki,  in sicer navadni ali višeji, iz kterih poslednjih so
vojvode ali vojskovode volili; 3) v sužnje,  ki so bili
na vojskah vjeti, in ktere so kot blago prodajali ali ku¬
povali, in 3) pol sužnje,  ki so jim kot kmetje od
zemljiš mogli davke odrajtovati, kterih pa niso smeli
prodajati, kakor z zemljami vred. Taka zaveza med
gospodom in zemeljskim kmetom se je bila po Nemcih
dalječ okoli po Europi zanesla in je terpeia do naših
poslednjih časov, pa s tim razločkom, da zaveza ta je
zmirej bolj odjenjavala, in da kmet ni v poslednjih ča-

261

sih saj s telesom — kakor popred — sužnik več gospodov
bil. Nemški posestniki ali žlahniki so imeli manji, pa
tudi veči srenje in srenjske zbore, v kterih so svoje
domače zadeve po potrebi oskerbovali; v večih zborih so
si vojskovode volili in jim pokoršino in zvestobo — za
čas vojske — prisegovali. Za vsako, tudi naj veči pre¬
greho, so se žlahniki lahko z dnarjem odkupili, sužnje
pa in polsužnje ali kmete, ki se niso smeli sami ne še
cIo pred sodijo zagovarjati, so grozovito na životu in
življenju kaznovali.

PriNemcih je šlo vse premoženje po pervenstu,
torej jih je bilo v družinah po več bratov ali sinov, ki
niso nič imeli; tacih se je spravilo kakšenkrat po več
tavžent vkup, ki so si tudi iz višjih žlahnikov vojvoda
volili, in pod njegovim vodstvom v tuje, naj raji v bolj
gorke dežele, šli si dežel pribojevat, jih v posest vzeti
in jih tako braniti. Kjer so že kmete na zemljiših do¬
bili, so si jih podvergli — po domači šegi — v polsužnost,
da so jim mogli od zemljiš mnogoverstne davšine odraj-
tovati, in da niso smeli zemljiš popustiti; njih so bili s
telesom in zemljo.

Ker ob času cesarja Augusta so bili Nemci Rim-
com že dobro znani, se nam je potrebno zdelo, tukajle
to od njih spomniti.

Ni ga bilo še popred tako mogočnega gospoda na
svetu, kakor je bil cesar August.  Na visokem pre¬
stolu nezmerne deržave, kakoršne še svet vidil ni, so
ga ne samo mestni, lačni deržavljani, kterim je teden
za tednom žito delil, in jih z javnimi igrami kratkoča-
soval, temoč sploh vsi podložni visoko spoštovali in ča¬
stili. Cina,  Pompejev vnuk, napravi zakletev zoper
njega z namenom ga umoriti. August zve to, se močno
prestraši, ter ne ve kaj storiti. Na svet svoje žene
Livie mu prizanese, ga k sebi pokliče, mu njegovo
gerdo nezvestobo očita ter ga voli v konzula, in spremeni
tako hudega sovražnika v svojega velicega prijatla. To
je v Rimu zlo dopadlo, da so ga še veliko več obrajtali.

Pri vsi posvetni oblasti in slavi ni je pa imel clo
nobene sreče v svoji hiši. Rad bi bil cesarstvo enemu
svoje kervi zapustil, — tacega pa ni bilo. Modrega in po¬
štenega naslednika bi bil rad Rimcem dal; al te sreče ni
dosegel. Svojo edino in zalo hčer Julio,  ktero je ne¬
izrečeno ljubii, je bil dal Marcelu, mlademu žlahniku,
ki je bil lepo izrejeni sin svitle že omenjene Oktavie.
Vsi so za terdno imeli, da ta zet bo njegov nastopnik.

262

Marcel pa umerje dve leti po poroki v britko žalost
Augusta. On da Virgiliu, izverstnemu pesniku, za 26
umerlemu v čast lepo zloženih verstic, 15.000 gold.

Drugo ženo je bil August zapodil, tretjo pa, Li-
vio, je — v svojo strašno veliko nesrečo — nekemu
po sili vzel. Tako so tačas tudi mnogi drugi delali.
Livia mu je bila pripeljala v hišo dva sinova, Tiberia
in Druza,ki sta bila tako njegova pasterka. Druz, kte-
rega je cesar August rad imel, je na Nemškem ko¬
nec storil, za Tiberia pa ni maral. Svojo hčer Julio,
Marcelovo vdovo, da zdaj Agripa-tu, ga s tim poča¬
stiti. Od tega je imela Julia tri sinove. Po smerti Agri-
pa-ta živi ta žena razujzdano in nesramno; to je bilo
vsim, razun Augustu, nje očetu, dobro znano.

Livia, ki je bila sklenila Tiberia, svojega sina, naj
pride iz tega kar hoče, po smerti Augusta na cesarski
prestol postaviti, ga napravi, da Julio poroči, pa je ne
v hišo vzeti. Zdaj zve August, kako da je njegova
hči v veliko pohujšanje celemu mestu; on sam jo v se¬
natu s solzmi v očeh zatoži, in v pregnanstvo obsodi.
Ako je ravno enkrat kasneje celo mesto javno prosilo,
da bi ji milost skazal, ji vendar ni prizanesel. „0 da bi
je ne bil nikdar rodil!“ — tako je večkrat s solznimi
očmi zdihoval. Livia — peklensk zveržek — je vendar
zadnjič svojo namembo dosegla. Svojega lastnega moža
Augusta je po podkupljenih, zaverženih zdravnikih skri¬
voma zavdala, da je tako od vse bližnje žlahte le edini
Tiberi ostal. August ga spremi, zdrav in vesel, na Na¬
politansko; pa hipoma potem, ko se je bil skrivaj odter-
gal, svojega, sicer tudi zavolj razujzdane obnaše pre¬
gnanega, tretjega, od Julie po smerti Agripa-ta roje¬
nega vnuka, na nekem bližnjem otoku obiskat — se je
prigodilo, da je bil nanagloma v Noli za hudo drisko
zbolel. Livia obda berž hišo s stražniki, ne da nobe¬
nemu do bolnika, da nihče ne ve, kako mu je, in pošle
hitro po Tiberia. Kadar August v starosti 76  let oči
zatisne, se verne Tiberi nagloma v Rim; cesarska ži-
votna straža ga z velikim krikom naznani gospodovavca
ali cesarja, in senat pride ponižno pred-nj, se mu glo¬
boko uklonit in mu pokoršino priseč.

Augustovo truplo je bilo v Rim spravljeno, in na
velikem tergu z veliko veliko slovesnostjo sožgano. En
senator je mogel javno pred ljudstvom s prisego poter-
diti, da je vidil dušo Augustovo kviško v nebo iti.
Na to so inu, kot bogu, tempel sozidali, v kterem sta

263

Tiberi in Livia duhovsko službo opravljala. Agri  pa,
tretji Augustov vnuk, kterenm je bil ravno, ga obiskaje,
milost skazal, in Germa  ni  k,  Druzov sin, sta bila po¬
tem berž umorjena; oba je bil August Tiberiu naročil,
ju posinili in v nastopnika voliti.

Julia pa je bila po 15 letih pregnanstva v ječi
umerla; Tiberi ji ni še tega malega odrajtoval, kar ji
je bil August, nje oče, izgovoril.

V spoštovanje cesarja A u g u s t a in v njega
večni spomin soRimci,  še pri njegovem življenju, osmi
mesec leta po njem august  imenovali, kar je še do da¬
našnjega dne ostalo. Na Gališkem je nek njegov poob-
lastenec leto štel na 14mescov;„12 starih in pa juli in
august  znese 14 mescov“, — tako je rekel, in tudi davek
s silo za 14 mescov pobral. Zatožen pred Augustom mu
odpiše takole: „Francozi imajo preveč dnarjev, da bi se
kje ne upuntali; sem jih nekoliko oskubel, tukajle imaš
dnarje!“ August jih vzame, in goljufa nič ne kaznuje.

Tiberi  in njegov bratanec Germanik  sta bila
pod Augustom izverstna in junaška vojšaka, ki sta se
z Nemci jako bila in puntarske Dalmatince in Panonce
na zdajnim spodnjim Ogerskim zmagala. Tiberi po-
praša nekega dne Bato-ta,  glavarja panonskih ustaj-
nikov, zakaj da šene spuntajo?— odgovori mu: „UpaIi
smo, da nam pošljete pastirjev nas branit; poslali ste
pa nam volkov, ki nas derejo in hočejo požreti.“ Iz tega
se vidi, da tudi cesar August ni mogel vsemu kaj.

45. §. Rimci na naj višji stopnji omike in slovstva.
Njih vera, njih šege in navade.

Okoli 450 let pred Krist, so se bili Greki s svojim
izobraženjem naj bolj povzdignili. Tačas so znanosti in
umetnije pri njih naj bolj cvele. Akoravno v mnogo
deržav raztergani, so jih vendar jezik, vera in po¬
godbe  vezale, da so se vse znajdbe, nove vede in
umetnije berž med njimi zaplodile in občne bile. Po
kupčii, zlasti pa po vojskah Aleksandrovih, so se greški
jezik, gerške znanosti in umetnije dalječ okoli po vsih
izhodnih deželah zasejale. Že leta 450 pred Krist, so
si Rimci po naročnikih pri Grekih novih dobrih postav
iskali; 250  let pred Krist, so si bili veliko Grecio, Na¬
politansko in Sicilio podvergli, in 146 pred Krist, celo
Grecio pod-se spravili in jo rimsko deželo „4hajo‘ - ime¬
novali. Tako so se bili tedaj Rimci za časa z Greki

264

soznanili. Ker so pa sami kar bistrega uma bili, so tudi
berž razumeli, da Greki več vejo, da so bolj ročni in
omikani, kakor oni sami; nič se niso sramovali jih svoje
učenike spoznati in se od njih učiti, torej jih niso tudi
nikoli tako močno zatirovali kot druge podjarmljene ljud¬
stva. V svoje hiše so jih za učenike jemali, narvečkrat
pa sami k njim na Gerško v šolo hodili. Iz tacega na¬
mena se jeCiceron, Juli Cezar, in mnogo druzih žlahnih
rimskih mladenčev, ki so se hotli za višje deržavine
službe izučiti, v Grecio podajalo.

Tako se je bilo prigodilo, da vsa greška omika,
vse njih znanstva in umetnije so se bile v Rim,  in po¬
časi po celi rimski deržavi zanesle, in da so tudi Rimci
ob času cesarja Augusta  na naj vikši stopnji svoje
omike, slovstva in žlahnih umetnij bili. Vsi bolj učeni
po celem cesarstvu so ta čas gerško razumeli, da so se
lože z gerškim, visoko cenjenim knjižestvom soznanovali.
Kako deleč, da se je bil tačas gerški jezik ukoreninil,
se že lahko iz tega spozna, da je bilo celo sv. pismo
nove zaveze, razun evangelia sv. Matevža, v gerškem
jeziku spisano.

Gerški modrijani so hodili v Egipt, v Babilonio, in
menda še do Hindostana novih vednost iskat in so jih
domu zasajali; iz Grecije so se pa po Rimcih na vse
zapadne dežele plodile. Tako je šlo tedaj vse razsvit-
Ijenje od izhoda proti zahodu,  in zadnjič še — v
Ameriko. Gerški učeni so vse drugej najdeno in v Gre¬
cio zanešeno s svojim duhom navdajali, da je, kot iz¬
virno gerško, lepo cvelo in raslo. Rimci so se pa vsega
gerškega le polastovali in v svoj prid obračali, pa mu
niso mogli svojega duha vdihniti. Modrijanov s takim
prirojenim bistroumom, kakor so bili Sokrat, Platon,
Pitagora  itd. ni Roma rodila. Rimci so pa vendar tako
izverstnega uma bili , da so se vsega dobrega in korist¬
nega, kar so drugej  najdli, berž polastili. V Taren-
tinski vojski so bili Pirha zmagali; nad njegovim tabo¬
riščem, ki so mu ga vzeli, so berž vidili, kako da se ima
taborišče prav uterditi. Za vse višje zapopadke mno-
goverstnih znanost in umetnij niso imeli v svojem jeziku
besed;  polastili so se bili gerški  h,  in so jim le latin¬
ske končnice dajali. Ker so pa po Rimcih višje zna¬
nosti med vse europejske narode se zaplodile, se je
primerilo, da z vednostmi se je tudi veliko gerškola-
tinskih  besed njih jezikom primešalo.

Rimci so bili po tem takem le posnemovavci

265

Grekov, — sami po sebi malo znajdli, in njih lastnega
izvirnega nam je došlo celo malo.

Kar so 50 let pred in 100 po cesarju Au-
gustu  izverstni rimski učeni pesniškega, govorinskega,
zgodovinskega itd. spisali, je naj zališi  c vet  latinskega
jezika; v tistem času je bil njih jezik naj bolj čist in
vglajen,daje ni imel več nobene terdobe in zopernosti v
sebi. V 2.  3. in 4. stoletju je pa, kakor vse rimsko
izobraženje z velikanskimi koraki tudi lepota njih jezika
pojemala, da v 3. stoletju je bilo celo malo izverstnih
pisateljev, in kar so pisali, ni bilo več v tako čistem in
prijetnem jeziku pisano.

Naj slavniši rimski pesnik je bil Virgili Maro,
rojen biizo Mantove, od Augusta, Mecena-ta, in od
vsih omikanih Rimcov zlo obrajtan in visoko spoštovan;
umeri je bil 19 let pred Krist. Posnemovaje Homera,
je spisal Enei  do,  v kteri pripoveduje čudne pa izmišljene
prigodbe Enea  po pokončani Troji, in kako da je na latin¬
skem bregu iz barke stopil in rimsko mesto utemeljil.
Spisal je tudi neke pastirske bukve in Georgik  on  , pes¬
niško delo, v kterem uči kmetijstvo,  in scer polje¬
delstvo , sad j or ej o, živinorejo in čbelarstvo.
Učeni terdijo, da je to naj izverstniši njegovo delo.

H orači in Ovidi,  tudi o času cesarja Augusta
cveteča, sta bila dva druga naj izverstniša in še dan¬
današnji zlo obrajtana rimska ali latinska pesnika.

Kakor pri Grekih so se tudi pri Rimcih vse derža-
vine in sodniške ali pravdne zadeve le ustmeno  oprav¬
ljale. Kdor je pa hotel s svojim govorom doseči, da bi
bila njegova obveljala, je mogel z živo in gladkotekočo
besedo, in spremljano še s prijetnim glasom, s pogle¬
dom,  obličjem in primerjenim gibanjem rok in života —
poslušavce razsvitleti, s potrebnimi dokazi prepričati,
jih ganiti, omečiti, in slednjemu zoperniku vokom  priti.
To pa ni bila lahka reč; govornik v senatu ali natergu
v pričo velike množine deržavljanov, med kterimi je bilo
vselej mnogo razumnih in tudi poštenih, ko je hotel kaj
doseči, je mogel biti učen mož, soznanjen z jezikoslov¬
jem, modroslovjem, deržavoslovjem, z zgodovino, z do¬
mačimi postavami itd. Torej so vsi Rimci, kterim je bilo
mar kakošno višjo deržavino službo doseči, ali doma od
gerških učenikov se dali v govorništvu podučiti, ali so
v tak namen na Gerško šli, si naj slavniših učenikov go¬
vorništva poiskat in se pri njih izučit.

Naj veči in imetniši govornik v Rimu je bil Marko

266

Tuli  Cie  er on. Od njegovih zlo izverstnih govorov se
jih je še 30 do današnje dobe prihranilo, kteri bodo,
kot govori Greka Demostena,  menda na večno
ostali  zali izgledi vsim deržavinskim in sodniškim go¬
vornikom. Ciceron je tudi sam žlahne rimske mladenče
govorništva učil, in jim v ta namen več bukev spisal.
Kakor mnogi Greki je tudi on z veliko natančnostjo
razlagal, kako da se ima govor skladati in kako izuste-
vati. Kadar se je v Rimu naj gorje kuhalo, ob vojskah
med deržavljani in pred cesarjem Augustom, je govor¬
ništvo naj boljevelo; oba Graka, Hortenzi  in mnogi
drugi so bili slavni govorniki.

Rimcom se je bilo govorništvo v njih um in serce
tako vraslo, da kar so koli pisali, je bilo z govor¬
ništvom nadahnjeno. Namest se v pesmenijah s svojim
duhom visoko povzdigniti, so skerbeli, akoravno v ver-
sticah, jih le s krasnim govorom izpeljevati; namest v
zgodovinskih bukvah resnične prigodbe praviti, jim je
bila skerb, le lepo in prijetno pripovedovati, če tudi ni
bila resnica, kar so govorili. Ciceron je spisal mnogo
druzih modroslovskili bukev, pa tudi veliko pisem na
svoje prijatle. Kar je od njega pisano, je vse izverstno
in vredno v izgled biti čiste in kar zale latinščine vsim
učencom. Da so Rimci tudi pravoslovje  dobro ob¬
delovali, je že drugej omenjeno bilo.

Tit Livi,  učenik Augustovih vnukov Agripa-tovih,
je rimsko zgodovino  od začetka deržave do svojega
časa v 442 bukvah zložil, ktere so pa — razun 35 —
že vse prešle. Kaj lepo po govorinsko jo je spisal, pa
resničnega ni od. nesrečnega ločil, in le take, menda
tudi zmišljene prigodbe pravil, ktere so Rimcom v čast
in slavo bile, da so jih kaj radi brali.

Komeli  N ep  o s je tudi takrat živel in nam za¬
pustil ne zmišljeno, ampak resnično življenjopisje ime¬
nitnih gerških vojskovodov.

Salus ti, Juli Cezar, Komeli Tacit  so bili
naj izverstniši pisatelji tistih časov. V 100 letih pred,
in 200 letih po cesarju Augustu je bilo, bi rekel, brez
števila, pa večidel stare Greke posnemovajočih pesniških,
zgodovinskih, pravdoslovskih, pa tudi naravoslovskih, kme¬
tijskih od K o 1 u m e I a in mnogih druzih bukev ne le v latin¬
skem, ampak tudi v gerškem jeziku spisanih. Veliko teh
zlo imenitnih bukev je ostri zob časa že zglodal; veliko
jih je pa vendar še do naše dobe prišlo, ktere zmirej
in v več jezikih natiskane ne bodo več pod zlo prišle.

267

V žlahnih umetnijah niso Rimci nič posebnega zgo-
tovili. Nad krasnimi greškimi malerijami, nad božan¬
skimi in človeškimi podobami iz marmelja ali brona ne¬
kdanjih slavnih gerških umetnikov so imeli kar veliko
dopadajenje; plačevali so jih čez vse naše navadne
cene drago, in so jih na tavžente v Rim, zlasti v svoje
poslopja in verte na kmetih spravljali; na tavžente so
jih pa tudi po vojskah iz gerških mest pobirali in v Rim
pošiljali. Rimca pa ga ni bilo, ko bi bil umel iz kamna
podobo zrezati, ali iz brona zliti, tako živo, da človek
jo gledaje, bi se zazabil, in jo resnično živo mislil.
Gerški umetniki so pa še zmirej v Rimu in drugej z
veliko ročnostjo in natančnostjo — pa le tudi dela nek¬
danjih slavnih umetnikov posnemovaje — zale in drage
podobe iz marmorja rezali, ali iz brona zlivali. Toda
izvirnega lastnega in posebno imenitnega niso tudi nič
doveršili. Da bi bili umeli tri ali več zalih podob lepo
zverstiti, jim ni bilo več že čez 350 let dano; so tedaj
delali bolj po rokodelsko.

Zidali so Rimci čudovite poslopja, tempelne, gle¬
dišča, mostove čez vode, pa tudi grozno terdne mostove
nad mostmi — ki še semtertje stoje — vode po-njih v
mesta napeljevati; take dela izpeljevati je treba grozno
učenih umetnikov ali mojstrov; dobivali so jih menda
tudi izmed Grekov in najberže iz mesta Aleksandrie, ki
je bilo tačas središče vse učenosti, in tedaj tudi naj bolj
umetnih mojstrov. Tacih posebnih zidališč ne izpeljujejo
nikjer in nikoli navadni in vsakdanji rokodelski zidarji,
temuč nar bolj učeni možaki.

Da Rimci so bili v vojskovodstvu pervi za Greki,
ni menda treba bravcom opomniti; vojskovanje je bilo
njih vsakdanje delo, že pomehkuženih Grekov jim ni
bilo težko zmagati, pa ravno tako lahko je bilo drugim
junaškim narodom deržavo pomehkuženih Rimcov spod¬
kopati.

Nikoli niso bili Rimci malikovavci, kakor tudi Greki
ne, le več izmišljenih bogov so imeli; njih božanske po¬
dobe v tempelnih in doma jim niso bili bogovi, ampak
le podobe njih bogov ali boginj; če je kakšna ba¬
bica tako podobo za boga imela, ne gre tega celemu na¬
rodu pripisovati. Dosti bogov so imeli, ker so bili vse
bogove si podverženih ljudstev, zlasti vse greške svo¬
jim pridružili; le izraeljskega Boga— od kterega ni bilo
nobene podobe — niso mogli svojini bogovom prišteti.
Kar je bilo od gerške, od starih pesnikov zlo pomno-

268

žene vere rečeno, velja tudi od rimske, ker so se je
bili Rimci vse in popolnoma polastili. Dajali so svojini
bogovom le človeške podobe, pripisovali so jim pa tudi
vse človeške lastnosti, tedaj vse človeške kreposti, sla¬
bosti in strasti. Dobre so molili in jim darovali, si njih
milost nakloniti,—hudobnim pa, da bi jim ne bili naga¬
jali in kljubovali. Ker so ob darovanjih svojo družino,
žlahto, sosede in prijatle gostili, so se s tem soseščina,
priljudnost in prijaznost terdile. Verovali so kot Greki,
da duše pravičnih bodo po smerti na nekih prijetnih,od
pesnikov izmišljenih in lepo popisanih otokih se spre¬
hajale, duše krivičnih pa v peklu zlo mnogoverstne
kazni terpele. Njih duhovniki niso bili kot v Egiptu in
druzih izhodnih deželah v eno telo zvezani, da bi bili
kot taki ljudstvu kaj gospodovali, temuč so bili, kakor
gerški deržavljani, ki so duhovno službo poleg druzih
opravil opravljali.

Ker je od nekdaj ljudi mikalo, da bi se skrita pri¬
hodnost pred njih očmi odgernila, so tudi rimski duhov¬
niki, nalašč k temu postavljeni iz tičjega letanja in iz
droba v daritvo bogovom zaklane živine prihodnje skrite
reči razodevali ali prerokovali. Rimski oblastniki niso
nikoli važniših deržavinih zadev sklenili, nastavili, voj¬
ske ne oznanili, sovražnikov ne napadli, da bi ne bili
popred iz tičjega letanja in iz droba bogovom darovane
živine po duhovnikih zvedili, kako da bo iztekla. Duhov¬
niki so mogli pa menda narvečkrat po volji oblastnikov
prerokovati.

Že več sto let pred cesarjem Augustom je bil ger¬
ški modrijan Euhemer bukve spisal, v kterih si je pri¬
zadeval iz mnogih postavljenih spominkov, njih napisov,
in iz marsikterih pravlic, zlo starih med ljudstvi, doka¬
zati, da vsi gerški bogovi so bili nekdanji ali slavni ju¬
naki, postavodajavci, ali občni veliki dobrotniki, ktere
so ljudje iz hvaležnosti po njih smerti v lepem spominu
ohranili, jim znabiti sčasoma spominke ali podobe postav¬
ljali, in da so tako počasi njih bogovi postali; morda so
jih tudi ob enem kot Rimci svojega pervega kralja Ro-
mula, in pervega cesarja Augusta v božansko čast po¬
vzdignili.

Vsi že stari gerški modrijani, in drugi omikani med
njimi, tako tudi visokoučeni Rimci so bili popolnoma
prepričani, da vera v več bogov je prazna; marsikteri
med njimi so spoznali edinega Boga. Tacih resnic pa
niso smeli javno učiti; razodevali so jih le nekim bolj

269

omikanim skrivaj, mnogoverstne tako imenovane skriv¬
nosti v tempelnih obhajaje, h kterim šeni smelo ljudstvo,
ampak le izvoljeni sliajati; zakaj vse deržavine oblasti,
ktere so narodne vere v svojo veliko podporo imele, mi¬
sleče, da brez navadnih ver bi deržave gotovo razpa-
dile, bi ne bile nikakor pripustile, da bi se bilo navadni
veri zoper govorilo ali učilo. Ker je ni slabosti ne
pregrehe, ktere bi gerški ali rimski bogovi in boginje
ne bili storili, je lahko razumeti, da taki bogovi niso
mogli človeškega serca omečiti, potolažiti, požlahniti in h
kreposti ali čednosti povzdigniti. Torej so Greki, še
bolj pa Rimci, ob času svojega naj vikšega omikanja in
posvetnih vednost, nedopovedljivo razpašeno in prešerno
se obnašali, požrešno živeli in vsim slastim in pregreham
podverženi bili. Naj vikši posvetno izobraženje —■ brez
vse vere — se veže z novim in še hujšim požvinjenjem.

Rimci so bili pograbili bogatije celega, tačas zna¬
nega sveta, in jih v Rim spravili. Da take nezmerne bo¬
gastva so mogle biti pri zlo veliki človeški slabosti sku¬
šnjave k razujzdanemu, slastnemu in zlo pregrešnemu
življenju je lahko razumeti; vsakdanje skušnje tako
resnico še dandanašnji spričujejo. Kakor pa so prišle bo¬
gatije, tako so prešle. Po koliko milionov se je leto za
letom lenobnim rimskim lakotam razdelovalo! — ali da
se niso puntali, ali da so podkupovavca v službo volili,
v kteri je po trikrat več spravil, kakor popred doma
zapravil. Rimci so dnarje, ki so jih tako lahko dobili,
tudi berž lahkomiselno in na zlo mnogoverstne viže po¬
tratno zapravljali. Juli Cezar je dal za neko greško
malarijo, ki mu je kar dopadla, terdih 150.000 gld.;
za edini biser — p er lin, — ga neki gospej podariti —
300.000 gold. Marko Skaur, Sula-tov zet, je sozidal
krasno gledišče; sedala za 80.000gledavcov so slonele
na 360 marmornatih zlo lepih stebrih, mnogo gerških
malerij, in 3000 gerških zlo drazih podob je služilo v
okinčanje tega gledišča. Lukul in kasneje Juli Cezar sta
omislila čez nezmerno veliko gledišče, pa brez strehe,
razpete in nedopovedljivo drage zagrinjala nad glavami
vsih gledavcov, da jih ni sonce peklo; previdene šobile
zagrinjala s tacimi žlebi, da je ob časih čez glave vsih
gledavcov žlahno dišeča voda! prašila, pa ne jih zmočila.
Kakšne zapravljivosti! — Glediški igravec ltosci je imel
na leto če z 30.000 gld.; bil je po rojstvu Galec (Fran¬
coz}, in Ciceronov prijatel. Noben kralj ne plačuje,
m bi si tudi ne upal gledišnih igravcov in pevcov tako

270

bogato plačevati, kakor so bili tačasni v Rimu pla-
čevani.

Ciceronova hiša, ki ni bil posebni bogatin, je ve¬
ljala pol, Klodijeva pa poldrugi milion gld. Ogledala v
njih so bile iz srebernih in zlatih plehov čez seženj vi¬
sokih. Vsa kuhinska posoda je bila pri bogatih sre-
berna. Antoni ni imel druge ponočne posode, kot zlate;
kadar je s Kleopatro jedel, je mogla biti slednji dan
vsa čisto nova srebernina na mizi. Ciceron je dal sam
za neko kar lepo narejeno mizico 800 gld. Seneka pa,
čuvaj nad obnašanjem Rimcov in večni zajedljivec vsili
napak, je imel v svojih hišah 500 miz, za kterih sled¬
njo je dal okoli 40.()00 gold. Vse pohišje bogatinov je
bilo grozno krasno in drago. Imenitne ribe iz daljnih
morjev so redili v ribnikih, v ktere je bila morska voda
napeljana. Tak ribnik, z okolnimi verti, so bili prodali
nekega dne za poldrugi milion gld. Hirti je izdal na
leto v rejenje tacih rib po 480.000 gld. Vedi Polio,
prijatel cesarja Augusta, je dal svoje sužnje za vsako
noč razsekati, da je ž njih mesom svoje ribe v ribniku
redil; rimski deržavljan je bil gospodar življenja in
smerti svojih sužnjev. Take so bile postave, kdo bi ga
bil mogel tožiti? — Perutnino iz daljnih dežel rediti, so
imeli bogatini shotovanja, kraljevim poslopjem podobne.

Oblačila Rimcov so bile vsemu njih drugemu lišpu
primerjene; Lukul ni še clo vedil, koliko da ima v hiši
plajšev za svoje prijatle. Kako je bilo pa z oblačili
pri njih gospeh! — V poznejih časih so se možki gosti
po lSkrat pri eni pojednji preoblekli, še po večkrat
gospe, in vsako oblačilo je bilo krasniši pa tudi ne-
sramniši od poprejšnjega. V zlatih perstanih so nosili
žlahne, na marsiktero lepo podobo rezane kamne, kte¬
rih je en sam dostikrat po več sto tavžent gold. veljal.
Ženske ušesnice, vratnice z njih opanjkami vred so bile
z žlahnimi kamni nadelane. Mladenči so po cele ure
pred srebernimi ogledali sedeli, da so jim sužnji lase v
lepe kodrice vili, jim blede lice z rudečilom, njih život,
oblačila in opanjke z drazimi dišavami namazovali. Ve¬
liko so skerbeli, da so jim oblačila prav po njih misli
pristjele, in da jim je suknja v zaželjenih gubicah, prav
pesniško po životu se razlivala. Hortenzi, imeniten go¬
vornik, je nekega dne na tergu na ves glas zakričal, da
se mu sila dela; kakšna neki? — memogredoč človek,
nekoliko neskerben, mu je bil gubico na suknji nekoliko
pritisnil! Hortenzi se je vsaki dan v žlahno dišečih vodah

27i

kopal; ko je umeri, je bil zapustil v svojih vinohramih

10.000 čebrov naj žlahnejših vin. Za Kaligula, tretjega
rimskega cesarja, je veljalo vsako kopanje do6000gld.,
in Pompeja se je slednji dan kopala v toplem mleku 500
oslic, daje  svojo kožo mehko in nježno ohranila.

V občni kopvi cesarja Diokleciana  je bilo 3000
marmornatih sedil; vse velike sobe so bile na straneh
okinčane z mozajiko, to je, z malarijami pa zloženimi
iz majčknih, na svitlo vglajenih kamničkov zlo mnogo-
verstnih farb. Nevsahljiv potok gorke vode se je iz sre-
bernih žlebov razlival v jezerica s sedili, da se je sled¬
nji rimski capin za božjak lahko v njih okopal. Vsaki
dan je vrelo iz tacih kopev na tavžente rimskih lačnih
razterganih in bosih deržavljanov , ki so se podvizali na
terge zijale prodajat ali kvante poslušat; za drugo niso
bili, zunej, če so še kakšen od bogatinov zalateni de¬
nar berž zaigrali, ali ga drugači v požrešnosti ali ne¬
sramnosti zapravili, v tem ko so žene in otroci doma
stradali.

Kakor so seRimci bolj bogatili, se je tudi njih ku¬
harstvo premenovalo, in čedalje bolj nezmerno in po¬
tratno bilo; vsaka na mizo prinesena jed je mogla biti
tako napravljena, da nihče ni vganil, kaj da je. Sper-
vega so več jed kot pijačo obrajtovali, s časom so pa
v enem in drugem zlo nezmerni, požrešni in pijanski
bili. Kadar so se najeli, so šli od mize si po sili
želodec spraznit, potem so prišli nazaj in naprej jedli.
Tako je Juli Cezar  vsaki dan storil; Antoni  pa na
sodnem stolu sede, še pijan se je bil s poprejšnjo ve¬
čerjo ves okidal. Apici, glasovit sladkoustnik, kadar
je bil že 4 milione s požrešnostjo zapravil, preceni svoje
premoženje in ne najde čez pol miliona; to je bilo še za
5 let po 100.000 gold. na leto; lahko bi se bilo tudi v
Rimu ž njimi zmprno živelo, pa raji kakor da bi bil tako
po siromaško še pet let živel, se je zavdal! Rimsk go¬
spod, ki je kakšno visoko deržavino službo dosegel, in
se hotel od svojih prijatlov posloviti, znebiti seje mogel
saj 100.000 gold. za pogostnino.

Po smerti cesarja Augusta  je nezmernost in po¬
žrešnost čedalje veči prihajala; pri gostih, h kterim je
bil Kaligula povabljen, so bili dali za same žive cvet¬
lice, iz Egipta pripeljane, 15.000 gold. Viteli je bil dal
veliko zlato skledo narediti; napolnil jo je bil enkrat s
tako čudnimi in drazimi jedili, da je bila njih cena

40.000 gld. Prišla je tudi na mizo skleda samih slav-

272

cjih jezičkov. Kar je bilo okoli čudnega, neznanega, iz
daljnih dežel, ko bi ravno posebnega slaja ne bilo, je
moglo na mizo prineseno biti. Vse ceste okoli Rima so
bile ven in ven zaprežene zvozmi. na kterih so iz dalj¬
nih dežel, po morju pripeljane, zlo mnogoverstne in
drage reči, za cesarske in druzih bogatinov kuhnje,
vozili. Zdaj se niso več le po enkrat pri jedi — kot
Juli Cezar — izbljuvali, ampak po 4 do Škrat; zadnjič
jim je bilo pa prenadležno za tega voljo od mize vsta¬
jati; vpeljali so bili prijetniši šego: slednji je imel pri
mizi lastno posodo, žeiodec po sili va-njo sprazniti, da
je naprej žerl. l J o dvajsetkrat so na mizo prinesli, pa
vselej po več jedi; sedeli so tudi pri mizi po celo noč
in dan, v cesarskem poslopju pa še po delj časa. Tudi
pijančevati so se bili dobro privadili; za stavo so pili;
Ciceronov sin si je upal brez odduška po 10 poličev
popiti, kasneje ga je drug užugal, ki je pričo cesarja
Tiberija v enem dušku 15 poličev v-se zlil. Da taki
požvinjeni nezmerneži so hirali, se sušili, tresli, da so
bili zabuhnjeni, otečeni, da jih je dostikrat strašno gri¬
zlo, da noben zdravnik jim ni mogel več pomagati, da
so revno poginili, ali pa, da so se dali, nezmožni več
bolečin prenašati, od svojih sužnjev umoriti, je zlo
verjetno.

Rimski deržavljani so bili postavni gospodarji svo¬
jih lastnih, pa tudi posinjenih otrok, ktere so pri po¬
manjkanju svojih večidel od bližnje žlahte jemali; ženili
in možili so jih, ne da bi jih bili prašali; slednji oče je
poskerbel svojemu sinu, kar se je dalo, veljavnega
tasta, da bi bil nad njim dobro podporo imel. Zme¬
njena očeta sta otrokom ženitev oznanila; obljubo so
obhajali, ženitno pismo se je naredilo, povabljeni pri-
jatli so ga podpisali in podpečatili, vesela večerja je
obljubo poterdila. Poroka je mogla biti o dobrem ali
— srečnem dnevu; duhovniki so darovali, pa tudi ne¬
vesta svojim domačim bogovom ovco, iz ktere so žolč
iztergali v pomembo, da bo mogla pohlevna biti in se
vse togote varovati. Ženin pride v družbi mladenčev po
nevesto, za ktero neso sužnje kolovrat in predivo, v po¬
men nje domače pridnosti; še cesar August je nosil le
oblačiia, ki so mu jih žena in hčere sprele in stkale.
Na pragu svoje razsvitljene in s cvetlicami ozaljšane
hiše poda ženin ključe, ognja in vode nevesti, in ji s
tem gospodinstvo izroči, ter pogosti njo in prijatle s
obilno večerjo.

273

Prijatli pošlejo drugi dan darila novicam, in pridejo,
še enkrat povabljeni, k večerji; ravno tisti dan daruje
nevesta ženinovim domačim bogovom, si tudi njih bla-
govoljnost nakloniti.

K jedi so se Rimci kakor Greki na postelje vlegali;
leva roka je slonela na vajšnici, s desno so pa na mizo
segali; ženske so mogle pri mizi stati. Njih poglavna
jed je bila proti večeru, scer so se v jutro oteščali, de¬
lavni ljudje pa tudi opoldne kaj več jeli.

Svoje mertve so spravljali, kar seje  koli dalo, z
veliko slovesnostjo; umerlega, v kropu opranega, s di¬
šavami namazanega, in v nar žlahneje oblačila oblečenega
so v trugo položili, in na vežo djali, da je bil proti
vratam obernjen. Na osmi dan so ga v spremništvu
žlahte, duhovnikov, prijatlov, sosedov in najetih ženic
— ki so ga objokovale — na terg nesli, in na tla djali, da
ga je slednji lahko vidik Eden zmed prijatlov stopi zdaj
na govorinski stol, razloži s primerjenim govorom in
pohvalo vse lepe lastnosti, čednosti ali zasluge rajncega;
potem ga neso iz mesta na pripravljeno germado, ga
sožgo, njegove kosti' in pepel spravijo v kamnito posodo
z enakim pokrovom, in ga polože v pokopališče, kakor-
šno je vsak za se imel. Bogatini so jih imeli prek cest,
se ve, da grozno drage in krasne. Pri tacih je bilo
celo veliko spremništvo v žalovavne oblačila zavito, in
tudi mečarniki so jih večkrat spremljali, da so se, med
tim ko je merlič goril, v pokrotenje podzemeljskih bo¬
gov, do smerti bojevali. — Sam cesar August je več¬
krat po svojih prijatlih mertvaški ogovor opravljal. Po
dokončanem pokopu je duhovnik vse, ki so merliča spre¬
mili, s posvečeno vodo, jih očistiti, pokropil.

Naj slavniši rimski gospodje so vedno želeli, da
bi bili deržavljani pri vsaki priložnosti za-nje glasovali;
torej so se do vsili kar ponižno in priljudno obnašali;
ni ga bilo menda tako razcapanega človeka, da bi mu
ne bil naj imenitniši gospod večkrat roke podal, ga pri¬
jazno pozdravil, ali ga še celo ne bil poprašal, kako
da se njegova žena in otroci počutijo. Sužnji svojega
gospoda spremljajoči so mu mogli večkrat ime tega ali
unega na uho šepniti, da ga je gospod po imenu ogo¬
voril; pa tudi ga ni bilo tako visocega gospoda, da bi
ga ne bil naj nižji deržavljan na ulicah, na tergu, ali še
celo v njegovi lastni hiši ogovoril. Nobeden se ni od¬
krival,  ker so vsi, razun na vojskah, vselej in povsod
gologlavi bili; nobeden se ni druzemu priklanjal, vsi so

274

se s  cesarjem vred le tikali. Po takem obnašanju vi-
socih gospodov je šla omika, je šla priljudnost, pa tudi
čistiši in prijetniši govor na vse mestjane. Nobenemu
niso rekli „gospod :£ , „vaša gnada“, ali „visokost ££ , le
po imenu so se klicali. A ko bi bil kdo, na pr., rekel „go-
spod  Ciceron“, bi se mu bili smejali ali menili, da je ob
pamet. Tako so tudi v pismih vse tako celo na kratkem
opravljali; od zgorej je zapisal, na pr.: „Juli Cezar po-
zdravija Pompeja“, potem je pisal, kar mu je mislil
na znanje dati, in pisma ni še celo več podpisal. Vse
dandanašnje navadne naslove, gospodo ž njimi, pa pra¬
zno, častiti, so bile v kasnejih časih znajdli ljudje, ki
niso imeli druzega opraviti, ali ki so se ž njimi hotli
višjim prilizovati.

Agripa in Mecena sta bila le prijatla cesarja Au-
gusta, pa ne njegova služabnika; nobeden, tudi naj nižji
rimskih deržavljanov, bi ne bil, kakor tudi greških ne,
pri drugem služil. Kolikor je imel cesar August na svo¬
jem dvoru, ali drugi Rimci v svojih hišah ali na imenjih
služabnikov, so bili vsi do enega sužnji.

Noben rimsk deržavljan, in če bi bil še tako lačen,
ves raztergan in bos, se vender ni nobenega dela lotil;
tirjal je, da, ker mu niso hotli nikoli zemljiša dati, da
bi mu ga bili sužnji obdelovali, ali ker so mu bili nekdanje
posestvo vzeli, naj ga iz občne dnarnice živijo. Tako
so vedno sto in sto tišuč tacih v resnici na občne stroške
z žitom i. t. d. previdovali, in da se niso puntali, tudi
jim z javnimi igrami, v kterih so se mečarniki z zveri¬
nami ali med sabo bojevali in morili, kratek čas delali.

Ako so ravno rimski deržavljani tudi rokodelci bili,
niso vendar sami nikoli nič delali, sužnji so jim mogli
vse storiti. Oni so pa na terg hodili kaj novega zvedit,
ali so se v zborih, ali pred sodijo za svoje ali deržavine
reči potegovali. Slednji Rimljan, ko si je koljčikaj upal,
je imel po manj ali več sužnjev, ki so mu delali. Ro-
gatini so jih imeli na tavžente; umetni ali učeni sužnji
so bili visoke cene; taki in doma v hiši rojeni, in z do¬
mačimi otroci izrejeni, so bili večkrat učeniki otrok,
oskerbniki večkrat celega gospodovega premoženja ; takim
se je dostikrat prav dobro godilo; gospodarji so jih
večkrat osvobodili ali proste spustili; gorje je bilo pa
unim na zemljiših in lastinah, ki so imeli terde gospode
ali neusmiljene oskerbnike, pod kterimi so mogli kot ži¬
vina delati. Plini piše, da neki prostopušenec, ko je
umeri, je zapustil, ob času cesarja Augusta, brez tega,

275

kar je v vojski med deržavljani škode terpel, še 3600
parov volov, 200.000 drobince in 4160 sužnjev; in
Atenej spričuje, da je mnogo Rimcov poznal, ki so
imeli brez vse potrebe, ampak le v bahanje, 10 do
20.000 sužnjev.

Ob času Cicerona je bilo med bogatini in rimskimi
lakotami še veliko deržavljanov, kakor pravijo, sred¬
njega stanu, ki niso bili preveč bogati, pa tudi ne ubogi;
večidel so bili pošteni in dobre vesti; taki so na tergu
Cicerona in družili izverstnih mož govore večkrat v ve-
licili gnječali marljivo poslušali, jih razumeli in velikrat
tudi pošteno glasovali. Ta stan je bil pa po očitnih pre¬
grehah počasi tako pohujšan in zapeljan, daje, bi rekel,
nevedno čedalje bolj bogatine v njih potratnim in pre¬
grešnim življenju posnemovaje, počasi čisto zginil. —
Mladenči, piše nekdo, se niso razun šteti nič učili; le
dnarje so hotli grabiti, jih v požrešnostih zapravljati.
Ljudje so v tistih časih božanskim podobam v tempelnih
na uho šepetali in bogove prosili, da bi oče, mati, stric,
ta ali uni umeri, da bi premoženje po njem podedovali.
V drugem in tretjem stoletju po ces. Augustu je bilo že
malo bogatinov, vsi drugi pa v Rimu niso nič imeli.

Tako so se bile zmernost, poštenost, junakost in
vse druge čednosti nekdanjih slavnih Rimcov v strašno
požvinjenje in pregrcštvo zvergle. Rimci so se v 2.,
zlasti v 3. stoletju že sramovali, kaj vediti ali se kaj
učiti; prostopušenim, tedaj nekdanjim svojim sužnjim,
so dajali deržavine zadeve oskerbovati. Tako je mogla
tudi deržava razpasti in pod zlo priti.

46. Rojstvo Jezusa, obljubljenega izveličarja .

Od kar je bil Kras jeruzalemski tempel obropal,
se je Judom neprenehoma reva godila; vselej je bilo po
več sinov iz kraljeve hiše, ki so se med sabo zavoljo
prestola bojevali, si zavdajali ali se morili. Zadnjič posta¬
vijo Rimci Herodeža,  ldumejca — tedaj tujca — Judom
za kralja, in siga  z davkom podveržejo. Tega imenujejo
zgodovinar ji „V e 1 i k e.g a “, najberže zavol jo njegovih
strašno velikih pregreh; zakaj novorojeno dete v Betle¬
hemu je iskal umoriti; vsih 70 udov velikega zbora v
Jeruzalemu je dal, razun dveh, obsoditi, Aristobula,
vikšega duhovnika in svojega svaka, utopiti, potem pa
z vso slovesnostjo pokopati, tudi svojo taščo, ženo in
tri sinove javno ob življenje djati. Se Judom prikupiti,

jim napravlja javne igre, jim zniža v neki hudi letini
davke, in znovič sozida jeruzalemski tempel. Kraljeval
je v Judeji 40 let, pregrešno živil, zadnjič so gakotSu-
ta uši umorile. Po njem je bilo žezlo Judom Vzeto;
že na tem bi bili mogli po naznanilih prerokov spo¬
znati , da čas odrešenika je nastopil.

Njegovi nastopniki, grozoviti kot on, so tako hudo
po deželi razsajali, da so jih Judje sami pred cesarja
tožili. Vsemu takemu konec postaviti, je cesar August
malo deželico Judejo v oskerbništvo sirskemu prokon-
zulu podvergel, kteri ji je prokuratorja, to je', svo¬
jega namestnika postavil.

Judje so bili tačas po veri hudo raztergani; Sa-
duceji  so po greških šegah slastno in potratno živeli;
neumerljivosti duše niso verovali; Farizeji,  v spolno-
vanju vunanjih, večkrat izmišljenih vernih dolžnost na-
tanjčni, so bili od znotraj zgrabljivi volkovi in polni
hinavšine; le nekaj malo Esenarjev  si je prizadevalo
z molitvijo, postom, divištvom in z voljno nošo križev
Bogu služiti.

Jožef, jud, kije  bil sam kasneje ' priča končanja
Jeruzalema, piše od svojega lastnega ljudstva, da ga ni
bilo še na svetu naroda v tako strašno velikem pregre-
štvu zapopadenega, kakor so bili Judje (Židi). Da niso
bili pagani, to je, Greki in Rimci veliko boljši, je menda
bravcom zadosti znano. .Pregrešni svet je potreboval —
še nikoli ne tako — odrešenika; omikan je pa bil tudi
dovelj, veljavo njegovih novih, z nebes prinešenih resnic
spoznati.

Judje so pričakovali, po nerazumljenih pismih pre¬
rokov , posvetnega kralja v odrešenika, ki bi jih otel
od rimske in slednje druge vunanje oblasti, in jim vse
narode sveta z davki podvergel, da bi bili že na tem
svetu, vse bogastva in smišljene sladnosti vživaje, ne¬
besa imeli. Toda nesrečnemu človeštvu se v izhodni
deželi, kot v černi tami, zala luč zasveti — v Betlehemu,
judovske dežele, se po prerokih oznanjeni, od pobožnih
Izraelcov, pa tudi od modrih družili narodov, teško
pričakovani izveličar Jezus,  — ne kot mogočen po¬
sveten gospodovavec — temoč, čeravno Davidove kra¬
ljeve kervi, vendar le v podobi pohlevnega hlapca rodi,
da ga v jasli polože.

Od ubogih staršev izrejen, je v starosti 30 let
svojo službo Izveličarja nastopil, judovsko deželo, sv.
evangeli oznanovaje, prehodil; se mogočnega v besedi

277

skazal in ljudi učil, da slednji, ki bo Boga Očeta v duhu
in resnici z neomadeženim sercom častil, v Kristusa,
kot sinu Božjega veroval, se spokoril, in novega človeka
v nedolžnosti in pravičnosti oblekel, Boga čez vse, in
bližnjega kot samega sebe ljubil, bo odpušanje grehov in
večno življenje dosegel. Pridružil sije bil, to vero po svetu
zaploditi, 12 učencov, tudi niškega stanu, kakor je bil
on, večidel ribčev, ktere je aposteljne imenoval. Judje,
slepi in terdovratni, zaveržejo vero ljubezni, in izdajo
nje nedolžnega učenika v naj zaničljivišo smertno obso-
jenje. Potem ko je na križu s svojo prelito kervjo
človeštvo odrešil, smert zmagal, častitljivo vstal, in v
pričo svojih učencov se v svojo čast vernil, so oni od
sv. Duha nadahnjeni jeli sv. evangeli svetu oznanovati
in pričevati, da na križu umorjeni Jezus, sam brez greha,
je s svojo kervjo naše grehe opral in nam milost od
Očeta pridobil, kakor tudi , da ga ni človeku druzega
imena danega zveličanemu biti, kot v imenu Jezusa.

Nova vera se je jela ljudi prijemati, in v Jeruzalemu
se je osnovala perva kristjanska čedica. Ker je bila iz
Judov, se je opirala tudi na judovstvo tako, da Rimci
so kristjanstvo le za vejo judovske vere spoznali.

Štefana, oskerbnika ubogih, kamnovaje, so bili Judje
začeli kristjane preganjati, da je marsikteri iz Jeruza¬
lema pobegnil. Ko je bilo to mesto od Rimcov razdjano,
se je bila perva kristjanska čedica deleč okoli po deželah
razkropila; ž njo pa tudi nje nova vera, in to za toli¬
kanj več, ker so bili aposteljni že popred v Jeruzalemu
sklenili, da novi kristiani iz nevernikov (paganov) niso
nič vezani na spolnovanje Mozesovih cerkvenih zapoved.
Oznanili so bili s tem novo vero občno celemu svetu.

Pavel, popred naj huji preganjavec novega uka,
od gospodove milosti čudno dregnjen, postane naj veči
podpiravec kristjanstva; močan v duhu in poln vere, osnova
z vso gorečnostjo in nedopovedljivo nevtrudljivostjo po
Mali Azii, Macedonii in Grecii mnogo novih kristjanskih
čed, jih s pisanimi listi v veri in stanovitnosti poterjuje,
in pride zadnjič kot jetnik v Rim, kjer je, v poterjenje
tamošnih vernih, s Petrom, po zročenju pervih kristja¬
nov, pod cesarjem Neronom, s svojo kervjo resničnost
sv. vere poterdil. Kot začetniki sv. vere so jo tudi nje¬
govi učenci zvesto in stanovitno s svojo prelito kervjo
poterjevali. Vsa peklenska, v človeške serca zasejana
hudobija si je na vso moč prizadevala sv. vero zadušiti,
toda nič ni opravila; naj veči posvetni oblastniki so kri-

278

stjane preganjali, jih strašno mučili in morili; njih kri
je bila pa seme npvih kristjanov tako, da so se zmirej
čudovito množili, in da cerkev, čista in neomadežena,
ki se je v Antiohii pervikrat  kristjanska imenovala,
je iz svojih stisk in britkost, v svoji kervi oprana, slavno
se povzdignila. Že v pervem stoletju je bila po Gospo¬
dovi besedi iz ženofovega zerna k velicemu drevesu se
razcvela, — po vsih deželah velikega rimskega cesar¬
stva in še čez njega meje se je bila razsejala in je kot
dober kvas veliko ljudi pokvasila, ki popred veliki greš¬
niki, so potem bili pravični in pobožni.

Kristusovo rojstvo je naj imenitniša prigodba na
svetu; zakaj Kristus je bil v černi tami nevednosti luč
podučenja, po kteri se je celi svet razsvitlil in spreme¬
nil, da je počasi ves drugačne podobe bil. V rimskem
cesarstvu, ki je obsegalo, toliko da ne, celi tačas
znani svet, so šteli 120 milionov duš, in med temi 60
milionov nesrečnih sužnjev; dandanašnji znese število
kristjanov na 200 milionov, kteri, razun nekaj malega
v Ameriki, slednjega sužnja med sabo, ko bi se najdel,
osvobode.

Od starih časov štejejo kristjani svoje leta od Kri¬
stusovega ro jstva;  rojen je bil, kakor učeni menijo,
3983 let po stvarjenju sveta, in v 30. letu vladarstva
cesarja Augustovega. Preteklo je tedaj že od tačas
1853 let.

Kakor so se dosihmal v ti naši zgodovini pri ime-
nitniših prigodbah leta pred Kristusom  imenovale, se
bodo za naprej ravno tako leta po Kristusovem roj¬
stvu  naznanovale. Večkrat je pa tudi navadno v zgo¬
dovinah naznanjati le stoletje,  v kterem se kaj po¬
sebnega prigodi.

§. 47. Cesarji iz Augustove hiše. Razdjanje Je¬
ruzalema. Cesarji 2. in 3. stoletja.

Kako daje  spačena Livia Tiberiu  na cesarski
prestol pripomogla, in kako da se ga je polastil, je že
povedano bilo.

Tiberije  bil spervega dobrotljiv in pravičen; pod¬
ložnih ni hotel z davki zatirovati, rekel je: „da ovce
gre striči, pa ne odirati". Toda za malo časa se je
razodela vsa spačenost njegovega serca: hinavsk in gro¬
zovit je bil, da mu ga ni bilo para. Vojaki, nekdaj
spremljaje Julia Cezara pri njegovem slovesnem vhodu,

279

so peli: „razujzdanega plešca spremljamo" in Mecena,
ko vidi nekega dne, da cesar August neprenehoma smert-
ne sodbe podpisuje, in ki ne more zavolj velike gnječe
do njega, mu poda od roke do roke listek z besedami:
„RabeIj — vender enkrat nehaj!“ August dene berš pe¬
ro na stran; Tiberi pa ne terpi, da bi kdo le besedico
čez-nj čerhnil, scer bi bil utegnil ob glavo priti. Sen&t
je djal v tak strah, da pred njim v prahu lazi, in sled¬
njega, kakor mu jih on naznanuje — po 30 do 40 na
dan — ob življenje pripravlja. Mnogo imenitnikov je le
po njegovi černi sumljivosti v nesrečo prišlo in marsi-
kteri se je raji sam končal, kakor da bi se bil dal od
njega obsoditi. Tako je bilo pod-njim sila veliko ne¬
dolžne kervi’ prelite. Svoje nesramnosti, požrešnost in
pijanost skrivati, se vgane iz Rima v Kampanio, zad-
nič na nek otok, kamor ni bilo brez dovoljenja nobenemu
pripušeno se približati; obsojene ukaže pa večkrat kje
pripeljati, da se nad njih britkim mučenjem in smertjo
raduje.

Vso skerb čez Rim in carevino je bil svojemu pri-
jatlu Sejanu izročil. Ta, strašen trinog, je v Rimu
tako razsajal, da vse je pred njim trepetalo; na oltarjih
so mu darovali in njegove podobe molili, pokrotiti nje¬
govo grozovitost. Kot poveljnik cesarske životne straže
se je „prefect pretorije" imenoval, torej se je za naprej
ta straža „pretorijanska“ imenovala, in stražniki, „pre-
torijani". To je treba v spomin si vtisniti, zakaj pre-
torijani  so za naprej Rimcom kar veliko cesarjev  po¬
stavili. Sejan spravi stražo iz okolnih mest v stan pred
mestne vrata, češ, da se bo v orožju vadila; namenil
pa je bil, z njeno pomočjo se cesarskega prestola po¬
lastiti. Tiberi zve za to tanko prejo, mu dopisuje poln
hlimbe prijazne in prilizljive pisma, senatu pa ob enem
zapove, ga s vsimi njegovimi prijatli vred ob življenje
djati. Vendar še v večem strahu pred cesarjem kakor
pred njim ga da senat, ki se mu je še včerej do tal
uklanjal, danes umoriti in ga na železnem mačku po
rimskih ulicah v Tibero vleči; ravno tako je mogel se¬
nat storiti z njegovimi prijatli.

Svoji materi Livii,  zaničljivi zavdajavki, ne da
Tiberi, kot cesar, več pred svoje obličje priti; v clo
nič se ni smela vtikati; umerli še ne opravi mertvaškega
govora, tudi je h pokopu ne spremi, in vse, kterim je
kaj zapustila, preganja. Na starost mu vendar vest tak
nepokoj dela, da se ne ve kam djati. 78 starega na-

280

pade gerda bolezen in spodkopa zdravje njegovega sicer
zlo krepkega života. V pričo Makrona, novega povelj¬
nika pretorijanov, mu pride slabo; ta zgrabi berš za
vajšnico, in, da bi se več ne zavedil, ga z njo zaduši,
zakaj vsi so teško njegove smerti pričakovali. Tak ko¬
nec je storil Tiberi v letu 37 po Krist., potem ko je
27 let kot zaveržen trinog vladal.

Kaj,  tudi Kaligula  imenovan, nevredni Germani-
kov sin, je bil zdaj od pretorijanov na cesarski prestol
povzdignjen. Celih 8 mescov je tako dobro vladal, da
so ga biii vsi veseli; potem se je pa bil strašno zver-
gel. Tiberi  je bil zapravljiv, vender je 140 milionov
fl. prihranil; Kaligula  pa je vse to,  in zraven tega
še vse tekoče prihodke v pervem letu zapravil. Pri njem
je moglo vse zlato biti, še celo konjske jasli;  konja,
svojega ljubljenca, ki je ž njim pri mizi jedel, je Rim-
com v konzula volil! Večega veselja ni občutil, kot nad
prelivanjem človeške kervi; želel je vsim Rimcom le eno
glavo, da bi se dala z enim mahlejem odsekati. Nava¬
dil se je bil v gledišu, kadar so se mečarniki na smert
bojevali, enega ali druzega zmed gledavcov vun poteg¬
niti, da naj se z mečarniki bojuje; tacemu je pa dal
popred jezik odrezati, da se ni mogel nikomur prito¬
žiti! Bogatine je dajal pomoriti in se je potem njih pre¬
moženja polastil; novoletne darila je zapovedal mu zna¬
šati, tudi tempel si je dal sozidati, v kterem so mu mo¬
gli kot bogu darovati. Po tem ko je 4 leta vladal, ga
je bil poveljnik pretorijanov prebodel. Pod njim je bil
Ponči Pilat  na Gališko v pregnanstvo poslan.

Senat se veseh’ smerti Kaja Kal igula-ta,  se
prederzne staro svobodno vlado oznaniti in cesarje pre¬
kleti. Toda pretorijani, deržeči se še pravice Augusto-
ve hiše, poišejo Klaudia,  strica umorjenega Kaja, ki
se je bil zavoljo velicega hrupa v cesarskem poslopji ob
smerti Kaja dobro skril, in ga posade na cesarski pre¬
stol. Od velicega veselja podari slednjemu pretorijanu
1000 fl. Krevlja je bil po životu, pa tudi bedak po
umu,  in ne vstvarjen za cesarja. Ljubljenci, večidel
prostopušeni, so delali v njegovi hiši in v cesarevini,
kar koli so hotli; njegovo ženo Mesalino  — zveržek
ženskega spola — prednjim zatožijo, da jo da v pijanosti
obsoditi. Nektere dni potem popraša po nji, — mu po¬
vedo, da je več ni; on z glavo nekoliko pomaja, in za
nekaj časa seporoči zAgripino,  zvito in zlo hudobno
žensko, ki mu je pripeljala pasterka Nerona v hišo, spa-

281

čenega in slabo zrejenega sinu od svojega pervega mo¬
ža. KI audi  je bil namenil cesarstvo svojemu sinu Bri-
taniku  zapustiti, Agripina pa je bila sklenila svojega
sina Nerona na cesarski stol posaditi, torej je Klaudiu,
svojemu možu, zavdala. Vladal je Klaudi od 41. do 51.
leta po Kr. Pod njim so si bili Rimci nekaj Britanskega
podvergli.

A gr ipina  je smert KIaud  ia,  svojega moža, skri¬
vala, dokler niso pretorijani, ž njo pomenjeni, nje 17
let starega sinu Nerona  cesarja oznanili. Senat ga z
vso gorečnostjo poterdi, in Klaudia k bogovom prišteje.

Neron,  novi cesar, opravi po svojem očmu Klau¬
diu mertvaški govor, in ga tako hvali in povzdiguje, da
so se vsi smejali. Spervega se je po svetu svojega
učenika Seneka priljudno, milostljivo in prav pravič¬
no obnašal. „Oj, da bi se ne bil nikoli pisati naučil!“
je zdihnil nekega dne, ko so mu bili smertno sodbo dali
podpisati, in senatu, kije  bil prišel, se mu za nekaj
zahvalit, je rekel: „kadar si bom zaslužil, takrat se
mi zahvalite". Vse je pričakovalo pod njegovim vlada¬
njem srečnih in veselih dni; al upanje bilo je — prazno.
Pred ko so mislili, se zverže v strašnega trinoga; pri-
lizovavci so ga obsuli in zapeljevali k razujzdanostim brez
konca in kraja. Poštene in bogate može je dajal k smerti
obsojevati, da se je njih premoženja polastoval; lastno,
pregrešno in vladeželno mater Agripino, ki mu je žu¬
gala, njegovega popolibrata Britanika  na prestol po¬
staviti, je dal, ker se ni bila, kakor je bil namenil, iz
razpadene barke utonila, skrivoma umoriti; svojega pol¬
brata Britanika je pri mizi s takim strupom zavdal, da
se je to pričo zvernil in umeri; ženo Okt a vi o, Sene¬
ka,  svojega učenika, in mnoge druge je dal ob življe¬
nje pripraviti. Seneka si je dal, po dodeljeni milosti,
sam v toplicah žile odpreti, da mu je kri odtekla.

Od Popeje Sabine, druzih vlačug in zaverženih
dvornikov šuntan, dopernaša požvinjeni Neron  never¬
jetne nesramnosti in norosti. Hrepeneč po časti perve¬
ga gledišnjega igravca in pevca se sam tako v nič dene,
da v glediših javno poje in pleše, pričakovaje, da bi
mu s ploskanjem pohvalo skazovali, kar je tudi v bo¬
gati meri dosegel, zakaj poznali so ga in dobro vedili,
da ga po tem mika. Popejo pa, svojo zlo ljubljeno vla¬
čugo, ki se je bila prederznila mu to očitati, tako cabne,
da se to pričo mertva zavali. Rim da skrivoma od več
strani zažgati, da bi se ponoči nad zubljem velikega og-

282

nja veselil; to zverne pa, Rimcom, ki so ga požigavca
sodili, usta zamašiti, na Jude in kristjane, ki so bili
med njimi, in jih da grozovito preganjati, mučiti in mo¬
riti. Pišejo, da so jih po mestu h kolam privezovali,
s slamo oblekovali, s smolo prekapali, jih ponoči zaži¬
gali in ž njimi mesto razsvetlovali. Sv. Pavel je bil ob
glavo djan, sv. Peter pa ravno tisti dan križan. Tako
so pervi kristjani nam to zročili.

Svojo tako imenovano zlato hišo — v ktero so bili
iz Gerškega 500 zalili podob pripeljali — zidaje, pod¬
ložne s teškimi davki zatiraje in vse deržavine prihodke
zapravljaje, se je bil vender zadnjič vsim tako zameril,
da so se ga bili naveličali, in gališki in španjski legioni
se mu upuntajo; ti povzdignejo svoje poveljnike k ce¬
sarski časti. Naj več jih je potegnilo z Gal batom,
ki je na Španjskem poveljnik bil. Kadar se ta Rimu pri¬
bližuje, gre strah in groza pred-njim; vse trepeče. Zdaj
se ljudje v Rimu s puntaj o, senat in pretorijani ž njimi
potegnejo. Neron,  ves prestrašen, beži v černi noči
na lastino nekega svojega prostopušenca; tam se je bil
v neko merišče — poderto hišo skril, kjer celi dan ni
druzega vžil, kot skorjo mlečevega — černega kruha in
kapljo gnjile vode. Zvedši, da senat ga je odstavil, se
joče po babje, skuša z mečem se umoriti, pa preveč
ga boli. Ko pa vidi konjike proti hiši dirjati, poda berž
meč, strašno zakričaje, prostopušencu, da ga ž njim
kot vola zobode. Kadar konjiki, ki bi ga bili radi živega
dobili, v hišo stopijo, mu je bila že kri odtekla. Umeri
je 32 let star, in cesaril je od 54. do 68. leta po Krist.
Neron je bil poslednji  cesar Augustove hiše, ne
scer njegove kervi, ampak le njegovega svaštva.

Galba  je bil pervi po vojaški sili Rimcom posta¬
vljeni cesar. Rlizo 70  let star in preskop ni mogel ali
ni hotel pretorijanom, ki so ga bili v cesarja pozdignili,
z denarji zadostiti; torej ga ubijejo, in Oto-ta  ce¬
sarja oznanijo. Med tem se oglasi Vi teli  na Rajnu,
in pride s svojimi legioni nadOto-ta,  ki se, nezmožen
mu soperstaviii, sam umori. Vi teli  cesari 7  mescov, in
zapravi v pervih 4 mescih z nezmernimi potratami 70
milionov gold. Vitela  niso vsi legioni okoli po deželah
cesarja spoznali; tako se primeri, da sirski legioni, ki
so se ravno z Judi bojevali, Flavia Vespaziana  za
cesarja volijo. Kadar se ta novi cesar Rimu približuje,
vstane v mestu velik punt , v kterem so cesarja Vitela

283

grozovito mučili, mu glavo odsekali, in njegovo truplo
na mačkih v Tibero zlekli.

Tako so tedaj Rimci v dveh letih štiri cesarje

imeli.

Vespazian  je bil pervi, ne po hinavsko kakor
August, ampak v resnici dober, pošten in pravičen
rimsk cesar; vladal je od 70. do 79. leta po Krist.
Z ostrostjo dene pretorjane in vse armade v strah in
pokoršino, kakor gre; iz senata odloči vse nevredne
ude; zoper cesarja kaj govoriti ni bilo pod njim več pre¬
povedano; davke zniža, in deržavino denarnico var¬
čno gospodari. Ves nepotrebni lišp in vso potrato od
svojega dvora odpravi. Rim je ozalžal s krasnimi zida-
liši, zlasti z velikanskim gledišom, „koloseum“  ime¬
novanim , ki deloma stoji še do današnjega dne. Vsim
deržavljanom je pravico dodelil, da so po zaslugah lahko
prišli na viteško ali senatorsko stopnjo. Jude in kristijane
ž njimi je sovražil in preganjal, tudi republikancev ni
mogel terpeti; Juli a Sabina,  ki se mu je na Gališkem
spuntal, in kteremu je zvesta žena 9 let ponoči v pod¬
zemeljsko luknjo jesti nosila, je po izdajniku ovajenega,
v železje vergel in dal oba k smerti obsoditi.

Judje od prokuratorjev, ki so jim jih rimski-sirski
prokonzuli stavili, hudo stiskani in zatirani, so se bili
že pod cesarjem Neronom spuntali; od domačih krivih
prerokov šuntani, od Rimcov hudo sovraženi, so se bo¬
jevali z rimskimi legioni, ki so se jim pod Vespazianom
približevali, na življenje in smert. V zlo kervavi bitvi
od Rimcov tako vdarjeni, da so bili 40;000 mož zgu¬
bili, so mogli v Jeruzalem bežati, saj to glavno mesto
braniti. Rimci ga obdajo z nasipom in ga strašno stiskajo.
Tukaj so legioni Vespaziana za cesarja volili, da po-
veljništvo svojemu sinu Titu  izroči in se v Rim poda.
V obleženem Jeruzalemu se po lakoti, kužnih boleznih,
domačih puntih in morijah strašna godi. Od Tita jim
ponujano milost slepi terdovratni Judje zaveržejo; na
to vzame mesto po sili, in zoper njegovo zapoved je
bil — 70. leto po Krist. — tudi tempel požgan in raz-
djan. Pišejo, da v ti 5 let terpeči vojski je bilo ob več
kot milion Judov; zakaj veliko jih je bilo v bojih pogi¬
nilo, veliko lakote pomerlo, in veliko v sužnost odpeljanih.

Tako je bil konec Jeruzalema in judovske der-
žave. Jožef,  jud, kterega so bili Rimci v vojski
vjeli, ga pa zavoljo njegove učenosti spoštovali, je bil
ob razdjanju Jeruzalema v rimskem taborišču; on piše kot

284

živa priča, da ga ni bilo še mesta na svetu, ki bi bilo
take brhkosti preneslo kot Jeruzalem ob svojem razdjanju,
pa tudi ne še naroda tako pregrešnega kot judovski.
Povedal je tudi Vespazianu, da bo rimski cesar izvo¬
ljen; s tem se mu je bil tudi dobro prikupi!.

Kar je bilo Judov še v deželi ostalo, so jih zdaj
Rimci še bolj stiskali, sovražili in zaničevali. Cesar
Adrian je bil v posutem Jeruzalemu novo, pa pagansko
naselitev napravil, in na mestu nekdanjega jeruzalem¬
skega tempelna nov tempel Jupiterju kapitolinskemu so-
zidal. To je bilo ostale Jude spodbodlo in še enkrat
tako ogrelo, da pod vodstvom lažnjivih Kristusov ali
Mesijasov se še enkrat Rimcom spuntajo, in da jih v
ti tri leta terpeči vojski še 500.000 pogine. Vse njih
mesta s tergi in vasmi vred so bile razsute, in dežela v
pušavo spremenjena. Še živi ostali Judje so se zdaj po ce¬
lem svetu  razkropili, povsod so bili stiskani in sovra¬
ženi, in še dandanašnji niso nikjer kaj posebno obrajtani.

Juli Cezar  je bil dvakrat iz Gališkega na Bri-
tansko udaril; ker pa ni nič opravil, se obakrat spet vernih
Pod cesarjem Klaudiom  so si bili Rimci nekaj Bri¬
tanskega podvergli; podjarmljene Britance so pa tako
stiskali, da so se jim bili spuntali, in da za malo bi jih
bili vun pahnili; pod Vespazianom so si bili pa Rimci
Britanijo za stanovitno podvergli, da so čez 350 let
tam gospodovali.

Po Vespazianu nastopi cesarstvo njegov blagi in žlah-
nodušni sin Tit,  tisti, ki je bil Jeruzalemu svojo mi¬
lost ponujal, ko bi se bil hotel podvreči. Rimci so ga
imenovali „veseljein radost človeškega rodu“.
Navadno je rekel: „da slednji dan je za-nj zgubljen, na
kterem bi ne bil nič dobrega storil". V času njegovega,
pa le dveletnega cesarenja so bili potresi, kuge in la¬
kote, pomagal je ljudem usmiljeno, kar je koli mogel.
Veziivi — goreča gora — je bil toliko iz sebe zmetal, da
so bile ob enem tri mesta: Pompeje, Herkulanum
in Štab  j e s pepelom, blatom in kamnjem zasute. V
poslednjih 100 letih so vse te tri mesta najdli; dve či¬
sto odkopali, da jih slednji gre lahko pogledat; eno leži
pa pod mestom Portiči; štirno kopaje so do njega pri¬
šli. Kot kert zmirej v njem rijejo starovm iskaje, za
sabo pa vedno zasipljejo, da se zgornje mesto ne po¬
grezne. Napolitanski kralj ima v Portiči veliko palačo,
napolnjeno z zgolj starinami iz tih 3 mest. Iz cele Eu-
rope hodijo učeni in radovedni te drage imenitnosti gle-

285

dat. Starji Plini, glasoviti rimski naravoslovec je o
tem pluvanju Vezuvia nesrečno poginil; njegov brata-
nec, mlaji Plini, je pluvanje gore in nesrečo strica v
dveh pismih Tacitu, slavnemu zgodovinarju, naznanil. Ta
strašna nesreča se je bila pripetila leta 79 .  po Krist.

Domician, kije zdaj cesarstvo nastopil, ni bil
Titu, svojemu bratu, celo nič podoben; posnemovavec le
zaverženih trinogov, je bil roparsk, nečist in grozovit
človek. Od njega pišejo, da je muhe lovil, jih za kra¬
tek čaz z iglicami zabadati. Rimska mladost je od per-
vih nog na igrališčih gledala bojevanje z zverinami in
med mečarniki; nje oči so se z mladega navadile gledati
prelivanje človeške kervi; bolj ko se je prelivala, bolj
jih je veselilo. Al je čudo, da so iz nje taki kervožejni
trinogi zrasli? — Neki večer povabi Domician vse se¬
natorje in druge imenitniši gospode v svojo dvorano;
kadar so se bili sošli, pride velika truma černo ošemlje-
nih ljudi noter, s svetilami in golimi sabljami v rokah,
ki plešejo okoli gospodov; strah in groza jih prevzame,
in mertvaški pot jih zaliva. Pa ravno to cesarja veseli,
in kadar mu je zadosti, jih spusti. Kako spačeno je
bilo njegovo serce! — Iz velike ošabnosti je tirjal, da
so mu mogli reči: „gospod £<  — „bog“ i.t.d. Pa pervi ce¬
sar je bil, kteri si je odMarkomanov (Nemcov) in I)a-
cianov, ki so bili njegove legione pobili, z dnarji
mir kupil, in jim, da so ga pri miru pustili, obljubil
letni davk dajati. Njegova žena Domicia najde neki li¬
stek z imeni tistih, ki so bili v smert namenjeni, med
temi pa tude sebe, zato poskerbigaob življenje pripraviti.
Vladal je od 81. do 96. leta po Krist. Senat ukaže,
po njegovi smerti, vse njemu postavljene podobe ovreči,
pretorijani pa, kterim je dosti dnarjev dajal, so ga
povzdigovali.

Kar se na svetu celo težko primeri, se je zdaj v
Rimu prigodilo, da so imeli namreč od zdaj za naprej
skorej 100 let same izverstne in nar pridniši cesarje.
Senat voli Kocea Nerva-ta, zlo priletnega, pa po¬
štenega in modrega senatorja, iz Krete rojenega, za ce¬
sarja; bil je on pa velik dobrotnik človeštva s tim, da
precej posiniUlpia Trajana,  po rojstvu Španjolca,in
tačasnega povelnika na Rajnu, in si ga cesarskega po¬
močnika in naslednika voli. Tako so ravnali njegovi na¬
sledniki, in so si tudi verle in poštene možake posino-
vali in njih naslednike oznanovali. Na tako vižo so se
naj vredniši na češarki prestol vsedali.

286

Verli Nerva  umerje čez 18 mescov, m Trajan je
cesar; njega so imenovali naj „boljega“  deržavnega vla¬
darja, pa tudi ime nar slavnišega vojšaka si je zaslužil.
V Dacii, zlasti pa v Predazii, je rimski deržavi kar
veliko dežel privojskoval. Rim je s krasnimi zidališi zlo
ozalšal, javno bukvarnico osnoval, in za občni blagor
skerbel. Ob času njegovih zmag ga smert doide, potem
ko je od leta 98. do 117. po Krist, slavno vladal.

Trajan je imel iz svoje žlahte posinjenega dežela-
na Adriana,  za naslednika; njemu ni bilo mar si no¬
vih dežel privojskovati, marveč je še popustil, kar je
bil Trajan v Azii unkraj Eufrata pridobil; vedno je pa
skerbel deržavo ohraniti; pravico je terdil, učenosti in
umetnije podpiral, da so se bile začele pod-njim znovič
izobrazovati. Malo jih je še bilo, ki bi bili deržavine za¬
deve tako dobro razumeli kot on; nevtrudljiv jih je osker-
boval, večidel cesarevine sam in peš obhodil, in povsod
znamnja svoje dobrotljivosti in skerbi za občno dobro
za sabo popušal. Tako krotak in ljubezniv pa ni bil kot
Trajan; dobro je vedil, da on je gospod; to je dajal
tudi drugim čutiti. V poslednjih letih ni bil več krivice
prost. Cesaril je od 117. do 138. leta po Krist.

Njegov posinjeni nastopnik je bil dobrovoljni in
kaj priljudni Antoni Piji — to je „pobožni“  eden
naj verliših mož; vsih vojsk se je vedno ogibal, vso svojo
skerb na blagor cesarevine obračal, in vladal le od leta
138. do 161. po Krist. Od kar je Rim stal, ga ni bilo
še, razun Numa Pompilia,  tacega dobrotnika člo¬
veštva med rimskimi vladarji, kot Antoni Piji.  Vse
se je dobro pod njim počutilo; strasti pregreštva so se
bile že dobro pozabile; vse sije prizadevalo cesarja žlahne
lastnosti posnemovati in njemu dopasti. Tudi okoline tuje
ljudstva so tacega cesarja spoštovale.

Po želji svojega cesarskega očeta Adriana je bil
Antoni Piji posinil in si v naslednika postavil Marka
Aureliana  — bolji bi je ne bil mogel zadeti — in pa
Vera-ta.  Senat voli Marka Aurelia za cesarja,  in
Vera-ta njemu za pomočnika;  ta pusti pa vso skerb
za deržavine zadeve Marku, in umerje po 8 letih, da
Marka sam vlada. Marka je imel nad sabo vse izver-
stne lastnosti Antonia Pija, bil je pa še močneji v duhu,
in spisatelj mnogih modroslovskih bukev. Ob času tega
cesarja so bile severne, večidel nemške ljudstva v za¬
vezo stopile, in so čez meje rimske deržave silile; Mar¬
kom  ani  so bili planili do Ogleja; poleg tega je bila

287

na Laškem kuga, in semtertje so bile vstaje. Celih 8 let
je imel Marka Aureli s temi vojskami opraviti, da je
slavo rimskega imena in meje cesarevine ohranil, in ča¬
stitljivi mir sklenil. Serce ga je bolelo viditi velike nad¬
loge in razdjanja po deželah; njegovo telo je po pre¬
velikem trudu oslabelo, in po 20  letnem cesarenju, od
161. do 180. leta po Krist., se je iz tega sveta ločil.

Po njegovi smerti se je počasi vse k slabemu obra¬
čalo; mir je zginoval, blagostanje seje  sušilo, in ce¬
sarstvo je od vsih strani hiralo. Pod ravno omenjenimi
pridnimi cesarji je bilo še mnogo učenih mož; toda kar
so pisali, ni bilo več tako izverstno, tudi ne v tako
lepem latinskem jeziku, kot o dobi cesarja Augusta;
torej imenujejo učeni, glede na latinski jezik, dobo ce¬
sarja Augusta zlato,  tukaj omenjenih pisavcov 2 .  sto¬
letja sreberno,  3. in 4. stoletja broneno,  in doli
naprej železno.  Kakor je pa krasota jezika  zgino-
vala, v enaki meri je tudi občna omika vpadala ali po¬
jemala. Še zmirej je bilo v tih dobah med Greki več
omike in izverstnih pisateljev, kot pri Rimcih ali Latin-
cih,  v gotovo pričbo, da gerško izobraženje je bilo
izvirno, rimsko pa le posneto.

V Rimu je bilo še nekoliko, pa zlo razpašenih bo¬
gatinov , vsi drugi — od sužnjev nič opomniti — so bili
smeti' in zverški človeštva; po celem cesarstvu so bili ,
razun sužnjev, vsi deržavljani, armade pa niso že zdav-
nej več obstale iz domačih rimskih deržavljanov, temoč
iz španjskih, galiških, nemških, panonskih in druzih
vojaških narodov. Od več ko 200 let doli so zmiraj v
večih številih nemški junaški mladenči čez meje prihajali
in pri rimskih armadah v službo stopali; tako so se so-
znanovali z boljimi deželami, z rimskim prijetnišim živ¬
ljenjem, z njih šegami se bojevati in z njih navadami;
po dokončani službi pa so nekoliko rimske omike seboj
domu prinašali, dokler jih ni zadnjič jelo mikati, se ta-
lianskih in galiških dežel polastiti.

Aureli Komod,  Marka Aurelia sin, je bil pervi
rojeni cesarjevič, ki je na cesarski prestol se vsedel; ve¬
liko sramoto je delal sebi po svojem očetu, kterega je bil
nevreden; zakaj z javnimi razujzdanostmi in nesramnostmi
je začel, in s strašnimi grozovitostmi je končal. Kervo-
žejen je dal veliko senatorjev, mnogo iz svoje žlahte,
še clo marsiktere svojih ljubljencov ob življenje pripra¬
viti, da se je njih imenja polastil. Spervega se je bo¬
jeval z zverinami; nekega dne je 100 levov iz svojega

288

okna postreljal; po mestu je hodil z veliko tolkavilico
in marsikteremu je ž njo herbet ali nogo prebil, potem mu
pa dnarjev dal se ozdraviti. Že cesar August je bil

žlahnikom in gospem-prepovedal, se med sabo ali

z mečarniki na smert bojevati; tode postava ni bila spo¬
štovana, in August je molčal; — zdaj pa je cesar Ko¬
mod slednji dan k mečarnikom v šolo hodil, in v ograji
se je ž njimi 735krat javno bojeval. Hotel je rimski
Herk  ulj  imenovan biti; Za slednjikrat, ko se je javno
bojeval, si je ukazal iz deržavine dnarnice za plačilo
po 60,000 gld. odšteti, in seje  s tacimi zmagami ba¬
hal. Da bi bil pa meje cesarevine branil, mu ni bilo nič
mar. Nemcom je osramotljiv in zaničljiv letni davk
dajal, da mu niso bili z vojsko nadležni. Ena njegovih
vlačug je poskerbela ga po podkuplencu umoriti. Ka¬
dar so bili za njegovo smert zvedili, vse ga je preklin¬
jalo; nar bolj čudno je pa to, da so ga Rimci 12 let,
od 180. do 192. leta po Krist., prenašali.

Zarotniki, ki so bili Komoda  ob deželo pripravili,
izlečejo iz postelje Pertinaksa,  poštenega, pa starega
vrednega možaka, ki je bil iz niškega stanu le po za¬
slugah, predsednik mestne gosposke — mestni prefekt
postal — in ga cesarja oznanijo; senat ga poterdi, vse
se ga veseli,le pretorijani ne; oni ga ubijejo, in denejo
cesarstvo na boben — kant; potem ga prisodijo Didiu
Julianu,  bogatemu in slastnemu senatorju, ki je bil
slednjemu pretorijanu po 2000 gld. obljubil. Rimske
armade v llirii in Girji, sramovaje se in hudovaje, da
bi jim pretorijani cesarja stavili, povzdignejo svoje po¬
veljnike Severa in Nigra-ta  k ti časti. Klod  Al¬
bin  pa na Britanskem se potegne za staro svobodo. Sep-
tim Sever,  Afrikanec, pride s svojimi legioni v Rim;
nesrečni Julian, ki je bil cesarstvo na dražbi kupil,  od
pretorijanov zapušen,od senata obsojen, je mogel glavo
rabeljnu dati.

Sever  je nekoliko s ldimbo in hinavšino, nekoliko
pa z orožjem Nigra  v izhodnih in Albina  v zahodnih
deželah zmagal. On overže vse ostanjke nekdanje slo-
bodne vlade, ljudstvo zaničuje, senat tako v prah tlači,
da kar čerhniti ne sme,  in zroči oskerbovanje sodništva
drugim deržavinim služabnikom. V Predazii si veliko
dežel podverže,pretorijane pa, ki so bili cesarstvo pro¬
dali, strašno kaznuje in jih razpusti; toda iz cvetu vsih
legionov si osnova novo in štirikrat večjo životno ali
pretorijansko stražo, ki je bila podlaga vojaške straho-

ali silovlade v neizrečeno nesrečo rimske deržave. Go¬
spodoval je od leta 193 do 211 po Krist, in umeri na
Britanskem.

Cesarstvo sta podedovala Severova sinova Kara¬
kala in Geta;  oba sta bila od armad za cesarja po-
terjena; senat ni imel v tem nič več govoriti.

Karakala,  zveržek človeštva, kervožejen in gro¬
zovit trinog, ubije lastnega brata in socesarja v rokah
svoje matere, in pomori čez 20.000 naj bogatejih go¬
spodov, da njih bogatije na-se potegne; tudi njegov
učenik Papian je mogel umreti zato, ker ni hotel opra¬
vičiti bratomora. Po petletnem strašnem razsajanju ga
ubije Makrin,  poveljnik pretorianov, in se polasti' ce¬
sarske oblasti.

Makri  na  so bili tudi ubili, in to je šlo tako naprej.
Vsak cesar, kterega so pretoriani ali druge armade si
postavili, sejiin je mogel rešiti, to je, jih dobro z dnar-
jem obdarovati. Kadar sta bila dva ali kadar jih je
bilo več voljenih, so se po vsili rimskih deželah pre¬
ganjali, lovili in vojskovali, dokler ni eden  vsih pre¬
magal. Tega, ki je ostal, naj je bil dober ali hudoben,
pravičen ali krivičen, so tudi umorili, da bi od novovo-
Ijenega zopet dnarjev dobili in v novih ustajah, puntih
in vojskah ropali in žerli. V 3. stoletju je bilo blizo
48 cesarjev; neki čas jih je bilo 18 na enkrat voljenih.
Ta doba, se imenuje doba 30 trinogov.  Semtertje so
vojaki mladenča 13 do 14 let starega kmeta, ovčarja,
svinjarja, sužnjevega sina itd. na cesarski prestol po¬
sadili, ali v cesarja volili. Tako so cesarsko veljavo in
čast po blatu valjali.

Cesarji so bili vojaki sicer nizkega stanu in iz
mnogoverstnih krajev in dežel, ki so pa po stopnjah jo
do poveljništva pripeljali in kot taki v cesarje voljeni
bili. Nekteri so bili kristjanom prijazni, kakor Aleksan¬
der Sever  od222. do 235. leja, in Filip Arabs  od
243, do 249. leta; drugi so jih pa preganjali, zlasti
Deci  od 249. do 251. leta, in marsikteri še pred in
za njim. Naj imenitniši v tih časih je bil Aurelian
Pononec.  Vse nemške ljudstva, ki so mu povsod čez
meje v cesarevino derle, je junaško in zmagavno od-
podil, in pokrotivši vse domače dežele, se vzdigne v
izhodne, potegniti se za svoje cesarstvo. V sred ve¬
like sirske pušave je, na rodovitnem kraju počasi, kol
središče velike kupčije, krasno in zlo bogato mesto, P a 1-
raira imenovano, zraslo; sedež je bilo tud/ ravno tako

290

imenovanega kraljestvica. Cenobia,  Odenata bistro¬
umna, zala, junaška in čednostna žena, je tačas kra¬
ljevala, inPalmiro  s krasnimi zidališči nedopovedljivo
ozaljšala. Ker je tačas rimsko cesarstvo zavolj doma¬
čih homatij strašno hiralo in pojemalo, si je bila Ceno-
hia toliko rimskih dežel podvergla, da so jo „kraljico
jutrovih dežel“ čislali. Čez njo se pa vzdigne Aurelian, jo
zmaga in v Rim pripelje, kjer ji po toliko na leto da,
dakot  rimska žlahna gospa živi. Palm  ir  o so bili Rimci
razdjali, zopet sozidano pa Arabci v 8. stoletju poderli.
Razvaline še dandanašnji oznanujejo krasoto nekdanjega
mesta.

Ker so barbar ji ali divji  narodi — tako so ime¬
novali Rimci in Greki vse severne, tuje, njim ne podver-
žene ljudstva — večidel pa Nemci zmeraj bolj pogo-
stoma čez deržavine meje silili in Rimcom z vojskami
hudo nadlegovali, da Aurelian tudi Rim obzidati; pišejo,
da je bil zid čez 25 nemških milj dolg. Tudi tega po¬
štenega, ostrejega sicer, pa junaškega cesarja, ki je
bil celo rimsko deržavo obvaroval, so bili vojaki ubili
po tem, ko je od 270. do 275. leta gospodoval.

Tacit,  iz kervi slavnega zgodovinarja, je v per-
vem letu v vojski zoper Gote poginil; na to volijo za
cesarja Proba,  Aurelianovega deželana, poštenega in
junaškega možaka, ki dokonča mestno obzidje Rima in
skerbi, da so se na Gališkem, na Rajnu in v Panonii
(Ogerskem) vinogradi nasadili; tudi armado je hotel
popraviti in obnoviti, ali tudi njega so ubili.

Med tacimi homatijami pride Dioklician  za ce¬
sarja; sin je bil hišnega sužnja, nekega senatorja, iz
Dalmacije rojen. Po zaslugah je dospel čast vojaškega
poveljnika, tako, da ga armada enoglasno cesarskega
prestola vrednega spozna. Armado spravi v potrebni
strah in pokoršino; ker pa misli, da tako velika cesare-
vina se ne da nikakor od enega samega prav vladati, si
pridruži tedaj še Maksi m i ana,  Panonca, marljivega
in delavnega, pa manj modrega in omikanega moža od
njega, da bi oba augusta,  to je, popolnoma samo-
oblastnika bila; na to si vzameta še dva pomočnika in
nastopnika, in ju cesarja  imenujeta, namreč Galeria
in Ko n št a n cia,  in celo veliko rimsko cesarevino lože
braniti in ohraniti, si jo med sabo takole razdele: Dio-
klecian  si vzame izhodne dežele in postavi svoj sedež
v Nikomedio na Bitinjskem, Ilirikum da pa Galeru
v oskerbništvo; Maksimian  se ustavi v Milanu, in ima

291

pod svojo oblastjo celo Taliansko z Afriko vred, Kon¬
stanci  je pa oskerboval kot pomagač Španjsko, Gali-
ško in Britansko.

Dioklecian  se je bil Rimcom s tem, daje  bil
svoj sedež v Nikomeilio  v malo Azio postavil, hudo
zameril, toda ni za to nič porajtal; senat ni imel pod
njim nobene oblasti; vladal je s pomočjo svojih mini¬
strov in si napravil veliko in častito dvorstvo, obstoječe
iz veliko služabnikov in strežnikov; tudi je nosil pose¬
bne svilne in lepo obšite oblačila; reči so mu mogli
„Gospod“,  kar je, glede na sužnje, svoj lasten pome¬
nili imelo. Malokrat s težavo in le po veliki prošnji je
kterega pred-se pustil, in ko je prišel, se je moral se
na tla vreči. Vse to je storil, ne iz prevzetnosti, am¬
pak da je vojake in vse druge ljudi pokoršine in pod-
ložnosti vadil.

Dioklecian,  zjedinjen s svojimi tremi pomagači,
je vse ustaje pomiril, vse vunajne sovražnike odpodil in
zmagal in cesarstvo 20 let ohranil, da so se bili ljudje
komaj nekaj odpočili. Od leta 284 do 305 po ivrist.
je cesaril, potem pa sam odstopil, sev Dalmacio  po¬
dal, in pri mestu Saloni  si veliko poslopje sozidal, lep
vert napravil, kterega je sam obdeloval, in v zadovolj¬
nosti visoke starosti 80. leta dočakal. Štirje poglavni in
grozno debeli zidovi njegove palače stoje še terdno do
dandanašnjega dne;  med nje so sozidali današnje mesto
Split.  Tudi njegov krasni tempel še stoji, je pa zdaj
lepa škofijska cerkev. Maksimian,  kterega je bil
Dioklecian tudi k odstopu prigovoril, poprime znovič za
cesarsko žezlo, ker so se bili novi punti in vojske vnele,
in nagovarja po pismih Diokleciana, da bi enako storil.
On pa mu odgovori takole: „ko bi ti zelje vidil, ki sem
ga z lastno roko sadil, bi me kratko nikar ne naprav¬
ljal, ljubi pokoj kmetijstva s skerbmi vladarja zamenjati^.

Ker sta bila oba augusta ali cesarja odstopila,
prejmeta n ju pomagača Gal eri in Konstanci  vla¬
do, si volita po dva nova pomagača ali cesarja; in tako
so bili zopet štirje,  kakor popred. Maksimian seje
bil iznova cesarenja poprijel, da jih je bilo pet in k vsi
nesreči volijo še pretoriani v Rimu njegovega sinu Ma¬
ks ene ia v cesarja, da je bilo tako ob enem šest  ce¬
sarjev.

Konštanci, visoko cenjen mož, je kniali umeri;
armada pa na Britanskem je novega junaškega sinu
Konstantina, namest njega, za augusta volila. Iz

19  #

292

tega, da je bilo ob enem šest  cesarjev, se vnamejo
dolge in zlo kervave vojske med njimi. Konstantin, po-
snemovaje žlahne izglede svojega rajncega očeta, ne da
kristjanov preganjati, in ohrani na Španjskem, Gališkem in
okolnih deželah ljubi mir. Maksenci,  Maksimianov sin,
je v Rimu, po Talianskem in v Afriki tako strašno in gro¬
zovito razsajal, da Rimci kličejo in prosijo Konstan¬
tina,  ga z vojsko napasti. On sklene na te prošnje
nad JVlaksencia — ki je bil veliko močneji od njega —
planiti, in se poda s svojo armado na Laško. Na ti poti
ali o tem času pristopi h kristjanski veri — kerstiti pa
se še ni dal — in veliko veliko bandero omisli svoji
armadi, pri kteri je bilo že mnogo kristjanov, in da
na-njo zapisati glavne čerke Kristusovega imena. Pod
tim banderom, ki je ostalo za naprej deržavino ali ce¬
sarsko bandero, zmaga Maksencia, ki je bil na begu
ubit, in pride v Rim, kjer ga z veliko slovesnostjo in
hvaležnostjo sprejmejo. Pod imenovanim banderom zmaga
počasi vse zopernike in ostale cesarje, da je bil zadnjič
on sam edini, pa kristjansk august ali cesar cele rim¬
ske deržave.

48. §. Utemeljenje kristjanstva.

Kristjanska vera, človeškemu bitju popolnoma pri—
merjena, zasaja v človekovo serce ljubezen, zadostuje
vsim njegovim dušnim potrebam, ga potolaži in kroti s
previdnostjo dobrotljivega nebeškega Očeta, in mu ob¬
ljubi po sedanjem revnem življenju večno nebeško ve¬
selje. Po ti veri ne gleda Bog pri nobenem na zvuna-
njo veljavo, temoč vsi nedolžni in pravični ali saj spo¬
korjeni so njegovi ljubi otroci. Judom je bil Jehova po
njih spačenih zapopadkih oster in serdit Gospod; paganski
bogovi so bili pa sami vsim strastim in pregrehom pod-
verženi; kakšne pomoči bi bil mogel neki človek od njih
pričakovati? Paganska (ajdovska) vera ni človeškega
serca nič ogrela, nič omečila. Prosti ljudje, ne samo
med Judi, temoč tudi med pagani — med temi zlasti
od vsih zaničevani sužnji, so kar radi k novi veri — k
ravnopravnosti pred Bogom — pristopali.

Slednji nov kristjan je že po ljubezni skerbel, pa
tudi za doižnost spoznal, svojo družino, znance in so¬
sede z novo vero soznaniti. Tako se je plodila in uko-
reninovala. Veliko jih je pa tudi bilo med novimi kri¬
stjani, ki so se po izgledu učencov Gospodovih, polni go-

293

rednosti, dalječ okoli po rimski cesaravini in čez nje meje
razkropovali in vero oznanovali. Takim je zlo na hvalo
prišlo, da so ljudje po vsili izhodnih deželah gerško
razumeli, po bolj zahodnih pa latinsko govorili. Vse dežele
rimske — zlo velike deržave — so bile z dobrimi cestami
po morju pa z veliko kupčijo med sabo zvezane. Po-
potvanje ni bilo s tacimi zaderžki in zopernostmi skle¬
njeno kot dandanašnji. Kamor je koli človek prišel, je
bil, zlasti pa od svojega naroda, gostoljubno sprejet in
pod streho vzet. Nova vera je bila iz Judov; nje ozna-
novavci so se tedaj nar pred pri Judih oglasovali; na¬
hajali so jih, bi rekel, povsod; zakaj po že zlo starih
vojskah, po kupčii in po razdjanju Jeruzalema so se bili
po vsili deželah, posebno pa po mestih razkropili. S pri¬
jazno in pohlevno besedo, z milim glasom in s solzami
v očeh so jim, ki so ravno Mesija pričakovali — do¬
povedovali od Jezusa iz Nazareta, kako da je bil mo¬
gočen v besedi in djanju, kako da so ga Jeruzalemski
oblastniki iz nevednosti na križu umorili, in kako da je
tretji dan od smcrti vstal, se svojim prikazoval, in se
pričo njih v nebo vzdignil. Pokristjanjeni Judje so pa
povsod svojim paganskim prijatlom in sosedom od tega
pravili. Marsikteri, kakor apostelj Pavel,  so tudi na¬
ravnost k paganom šli, jim Jezusa oznanovat. Novi
kristjani so tudi z jedinostjo, zložnostjo, ljubeznijo in
drugimi čednostmi jih kar veliko k sebi privabovali; od
nobene veči pregrehe se ni med njimi nič slišalo.

Spervega bi se ne bil noben učen mož med pagani
za kristjansko vero zmenil, ker so le ljudje nar nižejih
stanov k nji pristopali; sčasoma pa, ko je njih število
po mestih in na kmetih čedalje večje prihajalo, so vender
jeli misliti: kaj je neki nad tem ukom. K sreči jih je
bilo 72 učenili Judov v Aleksandrii že 284 let pred
Krist. (§. 16.) celo sv. pismo stare zaveze v gerški
jezik prestavilo. Tu so lahko brali od edinega, večnega,
vsegamogočnega in dobrotljivega Boga, stvarnika nebes
in zemlje, in kako  da je bil po prerokih obljubil biti svetu
odrešenik. Kristjani so pa od druge strani terdili, da
križani Jezus je obljubljeni in že prišli Izveličar, in so to v
sili s svojo prelito kervjo spričevali. Učeni pagani, tako
prepričani od resničnosti sv. vere, so jeli že v 1. sto¬
letju k nji pristopati; več jih je bilo v 2. in še več v
3. stoletju v sv. cerkev stopilo, ki so ji bili potem nar
terdneji stebri ali podpore.

V pervih tri sto letih so kristjane, za njih vero

294

voljo, semlertje hudo preganjali, tudi grozovito mučili
in morili; ravno to je pa služilo v veliko večje množenje
kristjanov, in v terjenje sv. cerkve.

Judje so jih od pervega začetka sovražili in pre¬
ganjali, večkrat iz nevednosti in slepote, menili so še,
da s tim Bogu služijo , pa tudi iz terdovratnosti in ve¬
like hudobije. Pagani so bili njih sovražniki iz družili
namenov. Od kar so bili Judje, ki so se čislali božje iz¬
voljeno ljudstvo,  padli pod rimsko oblast, pod pa-
gane, so jih do živega sovražili, in se jim — prederzno na
svojega Boga zaupaje, in zmerej odrešenika, ki bi jih
bil od rimske oblasti rešil, pričakovaje — vedno puntali.
Peščica slepih Judov je hotla stokrat večji rimski der-
žavi zoperstavljati se. Rimci, ki so se bili tacega ve¬
čnega puntanja zadnjič naveličali, pridejo z močno voj¬
sko, razrušijo njih mesto Jeruzalem in postavijo ko¬
nec njih deržavi; obderže pa zlo veliko sovraštvo do
njih, da so jih kot puntarje zaničevali, kakšenkrat tudi
preganjali. Ker so pa pervi kristjani večidel in povsod
iz Judov in med njimi bili, je zaničevanje in preganjanje
tudi kristjane zadevalo.

Kakor Judje so tudi kristjani terdili enega samega
Boga in so to pri danih priložnostih tudi javno nazna-
novali; v paganske teinpelne niso hodili in njih bogovom
niso hotli malo in dosti darovati, marveč so dostikrat
pred ljudstvom spoznali, da to so le zmišljeni, pa ne
pravi bogovi; gledišč, v kterih so se mečarniki na smert
bojevali, so se kristjani vedno ogibali, in tako so se od
paganov čedalje bolj odločevali. Občno službo Božjo
obhajati, so se snidili v hišo kakega kristjana, kasneje,
ob časih preganjanj pa v kakošno postransko izbano ali
v podzemeljsko jamo, tudi so se shajali vgojzdih. Rim¬
skim cesarjem je bila stara deržavina vera navadna pod¬
pora vladije; torej jim je bilo kar zoperno govorjenje,
da vsi bogovi, na kterih zale podobe in krasne tempeine
se je bilo, kdo ve, koliko sto in sto milionov dnarjev
izdalo — so izmišljene in prazne reči. Kdor je tedaj
navadne, deržavine bogove tajil in jim ni hotel darovati,
je bil puntar, ker je deržavini steber spodkopoval. To¬
rej so mnogi rimski cesarji kristjane po postavah silili,
navadnim bogovom darovati, in so nepokorne več ali manj
kaznovali, večkrat tudi do smerti dajali mučiti.

Marsikteri cesarji so ostre zapovedi zoper kristjane
dajali; med druzimi Vespazian, Marko Aureli in Bio-
klecian, ki so bili sicer naj izverstniši in pošteniši mo-

295

žaki; od njih bi bilo misliti, da niso iz hudobije, ampak
le iz pomot tako ravnali; drugi so pa tudi take, že dane
zapovedi v nemar pušali, da jih niso spolnovali, ali so
jih preklicali, ali še drugači svojo prijaznost in milost
kristjanom skazovali.

Zgodovinarji pišejo, da v pervih tri sto letih je
bilo desetkratno preganjanje kristjanov, pa menda no-
benkrat ni bilo občno po celem cesarstvu. Ko je en ce¬
sar ■— kadar sta bila po dva — zapovedal kristjane
preganjati, se je kakšenkrat drugi, v svoji polovici
cesarevine deržal, kot da bi za to ne vedil, češ, da bi
ne rekli, da je unemu podložen. Prokonzuli po deželah
so bili večkrat usmiljeni* da so molčali, in postav ne
oznanovali ne spolnovali; tudi seje primerilo, da niso
vselej zapovedi natanko razumeli in cesarja prosili, naj
jo jim razloži. Tako je šel čas naprej. Zapovedi so
večkrat velele kristjanov ne iskati, ampak jih le, kadar
bi kakošne pregrehe zatoženi bili, kaznovati. Da so pa
kristjani od paganskih duhovnikov in od derhali večkrat
toženi bili, je lahko verjeti. Tožili so jih, da so brez¬
božni, ker niso imeli ne tempelnov ne oltarjev ne da¬
rovanj; tožili sojih, da otroka zakoljejo, v spečenem
hlebu znedo, in njegovo kri spijejo—razglasilo se je bilo
namreč med njimi kaj od sv. rešnjega telesa; tožili so,
da se ponoči shajajo in nič dobrega ne mislijo. Plini,
prokonzul v Bitinii, jim vse take ponočne shajanja pre¬
pove in cesarju piše, da že vse mesta so polne te krive
vere, da se že na kmetih zaploduje in da vsi tempelni
bogov so prazni.

Naj strašneje preganjanje je bilo pod cesarjem
Decijem,  v letu 249  let po Krist; on je bil ukazal
kristjane iskati, vse njih bukve jim pobrati in sožgati.
Tačas so bili marsikteri mehkužni kristjani odpadli, sv.
pismo so izdali in malikom darovali; tode največ jih je
bilo vender zvestih in scer vsacega stanu, spola in sta¬
rosti, ki so se raji posvetni časti, bogatii in življenju od¬
povedali, raji naj britkiši mučenja z nezapopadljivo serč-
nostjo, stanovitnostjo in še celo kervavo smert prenašali,kot
dahi  bili svojo vero zatajili. Dioklecian  je to leto po-
pred, kakor je bil od svojega JiOletnega cesarenja od¬
stopil, zapovedal kristjane preganjati; njegovi trije to-
varši v cesarenju jih niso vsi tako sovražili, pa tudi
Konstantinovi  socesarji ne; eden letih jim je bil še
celo dovolil, si cerkve zidati. Ko je bil pa Konstan¬
tin ob vse druge cesarje pripravil, in on sam edini ce-*

sar ostal, je bilo vse preganjanje kristjanov in za vselej

vgasnilo.

Tisti, ki so za vere voljo svojo kri prelili, imenuje
cerkev sv. mučence;  če so bili pa le preganjani ali v
ječe metani, pa niso pri tem ob življenje prišli, jim
pravijo sv. spoznovavci.  Veliko število sv. mučencov
okoli po vsili deželah je neznano. Naj imenitniši med
pervimi mučenci so bili: Sv. Ignaci, učenec aposteljna
Janeza in škof v Antiohii, poslan je bil v Rim, da ga
je zverina v gledišču raztergala in snela. Sv. Justin je
v pismih na cesarja kristjane vedno zagovarjal in je za
vere voljo tudi v Rimu ob glavo prišel. Sv. Polikarp,
tudi učenec aposteljna Janeza in škof v Smirni, ni hotel
pred prokonzulom Jezusa zatajiti, kteri mu ni, kakor
je rekel, nič hudega storil in iiteremu je že 86 let zve¬
sto služil, torej je bil pred ljudstvom živ sožgan.

Ko so bili kristjani mir zadobili, so nad pokopa-
liših sv. mučencov kapelice sozidali in hodili va-nje
molit; sčasoma so pa njih kosti skopali in jih s sloves¬
nostjo v svoje domače cerkve prenesli; bila je navada
v občnih zborih njih imena predbirati in pri slednjem
je ljudstvo odgovorilo: „prosi Roga za nas“, — in to je
bil začetek  litanij. Odpadnike ob času preganjanj so
djali iz svojih zborov in jih niso več kristjanske brate
spoznali, dokler jim niso z javno in večletno pokoro za¬
dostili.

Pervi kristjani so bili enega duha in enega serca.
Kar so imeli, je bilo vsih; obhajali so občne pojedine,
ki so jih pojedine ljubezni  imenovali. Razun tega
so položili v zborih na pogernjeno mizo nekoliko kruha
in vina; potem, ko so jim to njih duhovni pastirji, ki so
jih stariše  imenovali, posvetili, so vsi od posvečenega,
obhajaje spomin gospodov, vžili, in to je bilo, kar zdaj
sv. obhajilo  kličemo. Kadar so se bili pa kristjani že
zlo pomnožili, se niso dale več pojedine ljubezni obha¬
jati; toda v njih zborih so vselej in do današnjega dne,
vživaje od posvečenega, Gospodov spomin terdili.

Perve duhovne pastirje so stavili mnogim krist-
janskim čedam sami aposteljni, svoje roke na njih glave
z molitvijo pokladajaje in jih tako posvečevali; potem
so si čede, ki so se cerkve  imenovale, same svoje pa¬
stirje volile in jih dajale na enako vižo posvečevati. Pri
večih čedah ali cerkvah je bilo vselej po več starišev
ali pastirjev; enega med njimi so imeli glavarja ali škofa,
ki je na kmete, kjer so se nove čedice osnovale, na->

297

mestnike — fajmoštre — pošiljal. Že pred letom 252
po Krist, je bilo v Rimu 46 duhovnikov, 7  večih in 7
manjih diakonov ali oskerbnikov ubogih in še 42 druzih
služabnikov in postrežnikov. Vsi duhovni so živili sebe
in uboge iz dobrovoljnih daril, ki so jih jim verni zna¬
šali; darila so se bile počasi v dolžne desetine spremenile.
Tako so bili tudi duhovni počasi pravico na se potegnili,
da so si sami, in ne da bi se bilo ljudstvo v to vtikalo,
glavarje ali škofe volili in stavili.

Kadar so bili kristjani mir zadobili, so bile tudi
po svetu razkropljene cerkve med sabo v zaveze sto¬
pile in si zvunanjo vladijo osnovale.

Naj imenitniše kristjanske čede ali cerkve so bile v
Ri mu, Aleksandr/i, Antiolni, Jeruzalemu  in ne¬
koliko,kasneje v Carigradu.  Njih škofje so se od zdav-
nih časov patriarhi  imenovali in slednji izmed njih je
imel —saj od časov cesarja Konstantina  — pod sabo v
nar večih mestih, njemu odločenih dežel, nadškofe; vsaki
nadškof pa po mestih škofe,  ti pa po deželi fajmoštre.
Patriarhi so poterdovali in posvečevali nadškofe, ti škofe,
škofje pa duhovnike. Rimskega škofa ali patriarha so
pa od pervili časov, kot nastopnika na Petrovem stolu,
vsi drugi patriarhi, škofje in verni kristjani pervega
spoznali in kot tacega častili po Gospodovih besedah,
ki je rekel: „Ti, Peter, si skala mož, na to skalo ho¬
čem jest svojo cerkev sozidati in vsa peklenska moč ne
bo zoper njo nič premogla. Tebi dam ključe nebeškega
kraljestva; kar boš koli na zemlji odvezal ali zavezal,
naj bo odvezano ali zavezano tudi v nebesih. Pasi moje
jagnjeta, pasi moje ovčice." Sveta cerkev pd gospoda
terdno utemeljena, je zrasla po njegovi besedi k veli—
čemu in zalemu drevesu. Če se je kadaj kakošna nje¬
gova veja posušila ali odpadla, je zraslo vselej novih
in veliko lepših vej od odpadenih. Vsi strašni viharji,
ki so se bili večkrat v preteklih 18 sto letih čez-nje
vzdignili, niso ga mogli še omajati. Tako terdno bo
stalo in zmirej raslo do konca sveta.

Od časov aposteljna Pavla doli so vstajali semtertje
krivoverci, kteri, napihovaje se s svojimi vednostmi, so
hotli več vediti od cele cerkve in so prederzno ljuliko
med pšenico sejali. V izhodnih, bolj vročih dežeiah je
bilo več tacih z nekoliko prismojenimi možgani, ki so
hotli vse, tudi kar se ne da, razumeti; včasih so velik
nepokoj v cerkvi delali, da je bilo zlo težko, jim vokom
priti. Pri tacih nevarnostih je sv,  cerkev v svojih ško-»

298

fijah se sriidila in v zborih razsvetljena od sv. Duha in v
pričo Jezusa, ki je obljubil pri nji ostali do konca sveta,
razsodila in sklenila, kaj gre, ali kaj ne gre verovati.
Že čez sto let so gerški učeni kristjani nad bitjem sinu
Božjega  modrovali. Zdaj se oglasi Arij,  duhovnik v
Aieksandrii, kot hud zopernik sv. vere; svojemu škofu
Aleksandru nasproti uči in terdi, da Sin je vstvarjen od
Boga Očeta iz ničesa, da je scer Bog in stvarnik sveta,
toda niže od Očeta in njemu podložen, škof ga od službe
odstavi; pa marsikteri škofje po deželah z Arij  e m po¬
tegnejo, da čedalje veči prepiranje, razpertje in so¬
vraštvo ustaja.

Cesar Konstantin  si veliko prizadeva pismeno
zopernike pomiriti; ker pa to clo nič ne zda, pokli¬
če cerkveni zbor leta 325 v Niceo  v Sjrii. Sošlo
se jih je blio 318 škofov. Marsikteri izmed tih so z
Arijem potegnili; po veliki večini glasov je bilo vendar
vpričo cesarja Konstantina in na svet sv. Atanazia, ki
je bil tudi duhovnik iz Aleksandrije, sklenjeno: „daSin
je rojen od Boga Očeta od vekomaj, in da je enacega
bitja in natore z Očetom“. Misliti bi se bilo moglo, da
razpertija bo zdaj ugasnila in da mir se bo v cerkev
povernil; toda v izhodnih deželah jih je zmiraj več ško¬
fov A rij e ve misli bilo, imenovali so jih Arijane  in
njih uk a rij a niz e m. Shajali so se pa pravoverni škofi
v zbore in arijanizem zametovaje so poterdovali, kar je
bila sv. cerkev v Niceji sklenila.

Cesar Konštantin, zlasti pa njegovi nasledniki, so
se le preveč v to vtikali; zdaj so potegnili z Arijani,
zdaj s katoljčani. Včasih je bilo več Arijanov kot ka-
toljčanov na svetu in ne samo po rimskem cesarstvu,
ampak tudi drugod; zakaj Svevi, Burgundi, Goti, Van¬
dali in Dolgobradci — vse nemške ljudstva — so se
bili že popred, preden so bili cesarstvo spodkopali,
toda po Arijevem zapopadku pokristjanili. Le v 6. in 7 .
stoletju se je bil arijanizem zadušil. Tako je sv. cerkev
pri vsaki krivi veri po kteri je razpertija vstala, v zbor
združena, razsojevala, sklepala in oznanovala: kaj je
pravo verovati.

Tiste možake, ki so še aposteljne poznali in od
njih podučeni bili in od kterih se še kaj ve ali pisanega
ima, imenujejo aposteljske očete; cerkveni o-
čaki ali učeniki  pa se tisti učeni možje imenujejo, ki
so v pervih stoletjih večidel iz paganov (ajdovj) k sv.
veri pristopili in veliko od tega uka pisali; sv, vero raz-

299

lagali, priporočevali in zagovarjali. Iz spisov cerkvenih
očakov se zamori; naj bolj spoznati, kaj da so kristjani
v pervih tri sto letih verovali in kako se obnašali; to je
tisto tako imenovano ustno izr ocen  j e,  na ktero se
cerkev mora operati. Med ge rš ki mi cerkvenimi očaki
so naj imenitniši: že imenovani Justin  mučenec (-j-166);
Klemen  Aleksandrijski (-j- 217); Origen  (-j- 254);
cerkveni zgodovinar Euzebi  (j- 346J) in slavni cer¬
kveni govornik Janez Krizostom,  škof v Carigradu
(*j- 407). Med Latin c i pa: Ter tuli  a n iz Kartagine
220); La k ta n ci, učenik Konstantinovih sinov;
sv. Ambrož,  škof v Milanu; sv. Auguštin,  Hipoli-
ski škof v Afriki (j- 430); (ta dva poslednja sta bila naj
bolj učena in sta po Ciceronovo latinski pisala), Leo
papež, Gregor  papež, sv. Hieronim  in mnogo dru¬
žili. Nar bolj učene imenuje cerkev tudi dohtarje.

V izhodnih bolj vročih deželah so ljudje veliko bolj
nagnjeni k pobožnemu jn spremišljevavnemu življenju.
Ob časih preganjanja pod cesarjem Decijem  beži Pavel
iz Egipta v pušavo; za njim jih pride berž veliko dru¬
žili in žive kot pušavniki. Male vertice obdelujejo,
canjice, koške in jerbasčike pletejo; kaj malega prodajo,
da lože miloilare dele; k občni molitvi se slednji dan
snidejo, sicer se veliko postijo in ostro žive. Antoni,
imeniten bogatin, se vsega svojega imenja znebi in k
njim pridruži; on jih spravi vkup, da na ograjenem
prostoru stanujejo in skupno žive. Od njih zmernosti
spričuje, da Antoni  je bil 105, Pavel  pa 113 let
dočakal. Pohomi,  Antonov učenec, da pušavnikom
pravila k pobožnemu življenju; enega zmed sebe so si
očeta postavljali, duhovnika pa ni bilo med njimi. Ti
niso bili še pravi minihi. Toda iz te naprave so se bili
berž scimili in zrasli, da jih je bilo v jutrovih deželah
rimske deržave zmiraj več. Vera se je čedalje bolj med
ljudmi plodila, da svojo dušo ohraniti, je treba se posvet¬
nemu odpovedati, svoje mesne počutke moriti, se ostro
postiti in svoje misli vedno na Boga obračati. Mnogi
slavni cerkveni učeniki so tako miniško življenje zlo pri¬
poročevali. Pri vsem tem so bili minihi izhodnih dežel
velikrat nadležni in škofom nepokorni; verne resnice so
Kotli razsodovati; v mnoge posvetne zadeve so se po
sili vtikali, večkrat še clo z bojem. Taki minihi niso
bili kaj hvale vredni, kakor tudi ne tačasni pušavniki
nove baže, ki so po več — eden 30 Jet — na visokih

800

kamnitnih stebrih živeli; ljudje so jih hodili zijat, so jim
jesti prinašali in jih velike svetnike čislali!

To je vender imenitno, da iz starih malovrednih mi-
nihov so zrasli po več sto letih drugi, ki so bili naj veči
dobrotniki človeštvu. V srednji dobi so minihi, bi rekel,
celo nemško in britansko deželo pokristjanili. Zarinovali
so se v goste gojzde, jih zrečovali, in si samostane —
kloštre s cerkvami — v njih sozidali; zemljo so marljivo
obdelovali sebe pošteno preživeti, popotnike in uboge
so pod streho sprejemali in oživljali. Brez števila je bilo
tacih samostanov po Nemškem, Angleškem in po druzih
severnih deželah. Po minihih so se sv. vera, kmetijstvo,
rokodelstvo, mnoge umetnije in sploh priljudnost dal ječ
okoli zanašale in ukoreninovale. Poleti so ti pridni mi¬
nihi zemljo marljivo obdelovali; pozimi pa v šolah
mladost podučevaii in gerške in latinske slavne bukve
prepisovali, da se vender niso čisto pozgubile. Brez tih
pridnih minihov bi nam bilo menda od gerškega in la¬
tinskega slovstva ali sploh od njih omike malo znanega.
Hvala jim tedaj zato!

49. g. Cesar Konstantin in njegovi nasledniki
do preseljevanja narodov.

Kadar je Konstantin  v letu 325 edini cesar
bil, je od Diokleciana  začeto novo deržavino
oblast tako popolnoma na se potegnil, da je še clo za¬
dušil vse službe, njih imena in naslove, ktere bi bile
utegnile človeka nekdanje svobodne vlade opomniti.
Rimcom, ki so dobre in hudobne cesarje le perve može
v deržavi imeli in jih tikali, pokazati visokost deržavine
oblasti in velik razloček med cesarjem in njimi, si na¬
pravi, po žegah aziatskih samosilnikov, grozno svitlo
dvorstvo, obstoječe iz veliko stopinj ali verst, pa tako,
da slednja številna versta služabnikov je bila drugači in
zlo krasno oblečena in drago plačana, in to zmirej po
stopnjah gor do naj višjih. Da le ene omenimo, povemo,
da je imel na svojem dvoru 6000 kuharjev in čez 1000
bradobrivcov.

Pretoriarie razpusti, ker njih poveljniki so bili od
nekdaj cesarjem nevarni. Celo cesarovino razdeli v štiri
visoke poglavarstva; v slednje tako poglavarstvo postavi
visocega namestnika ali poglavarja; rekel mu je „prefekt
pretorije" kakor popred pretorijanskemu poveljniku, toda
pobene oblasti čez armade mu ne de, Imele so armade

304

svoje lastne poveljnike, večidel sirovih in vojaških šeg,
ki so se bili velikrat iz barbarjev na take stopnje pov¬
zdignili, ki bi pa ne bili umeii velicih dežel vladati in
po različnih in dostikrat zlo modrih postavah oskerbo-
vati. Naj višje poglavarstva so bile Izhodno, Iliri—
kum, T alians  k o in G ali  š k o. Vsako tako je raz¬
padlo v več man jih; tako, postavimo, Gališko  je raz¬
padalo v Gališko, Špansko in Britansko.  Vsako
nižeje poglavarstvo je razpadalo dalej v toliko in toliko
okrogov, ki so se še le dežele  imenovali. Po tih obli¬
kah se je bila tudi že omenjena cerkvena  vladija ne¬
koliko osnovala.

Vse armade je razpostavil cesar Konštantin  ve¬
čidel na deržavine meje, kjer so se na njim odločenih
lastinah naseljevali. Za nenavadno svitlo cesarsko dvor-
stvo, za nezmerno število vradnikov, ki so dežele vla¬
dali in sodništva oskerbovali in za armade se je potre¬
bovalo kar veliko dnarja. Davke in sicer velike je raz¬
pisoval in jemal od zemljiš in od vsega, kar je na-njih
bilo, tedaj od sužnjev, polsužnjev in živine, od roko¬
delstev in obertnijstev, in še glavni davek od sužnjev in
polsužnjev, tako, da kdor jih je imel, je od njih nar-
pred z zemljo vred in potem še od glav mogel davek
plačati. Veliko manjih posestnikov je bilo zavolj visocih
davkov obožalo, da so ob vso svojo zemljo prišli in so
jo potem kot polsužnji drugim obdelovali.

Cesar Konštantin  je vse preganjanja kristjanov
ostro prepovedal, pa nobenega pagana ni silil k novi
veri pristopiti; kristjanom in paganom je enakoprav¬
nost  dodelil. H rudokopstvu nekdaj obsojene kristjane
je domu poklical, jim velike in krasne cerkve sozidal
in jih z zemljiši obdaroval. Škofe je pogostoma na ko¬
sila vabil in se ž njimi od kristjanskih resnic menil;
križanje  hudodelnikov je ostro prepovedal, da bi bil
križ k časti prišel; kerstiti samega sebe se je pa dal le
na poslednjo uro. Več jih je bilo v tistih časih, ki so
kerst do sinerti odlašali, češ, da ob enem jim bodo vsi
grehi odpušeni. Pa tudi  učeniki niso paganu, ki je ho¬
tel h kristjanom se pridružiti, ob enem vsih resnic razo¬
deli; marsiktero skrivnost so mu priskrivali, ali jo mu
znabit: še celo nikoli ne razodeli.

Po več letih pride Konštantin zadnjič v Rim. Fau¬
sta, njegova druga žena, zatoži njegovega naj slarjega
sina Kri š pa, kterega so vsi ljubili in čislali, da jo je
hotel posiliti. Rerž ga da obsoditi, da vse  ljudstvo čez

302

to godernja. Malo potem obdolže njegovo žene preše-
stva, in tudi ona je bila ob življenje djana. Licinia,
svojega svaka in poslednjega cesarja, ki je še ž njim,
pa v izhodnih deželah vladal, je dal, potem ko gaje
bil čisto ob vse pripravil, še zadnjič zoper mu dano
besedo, umoriti. Tako je tudi zdaj v Rimu njegovega
121etnega sina Lucinia in mnogo družili imenitnih go¬
spodov — čeravno se ni vedilo zakaj — dal pomoriti.
Zatega del mu nabijejo na velike vrate njegovega po¬
slopja napis z besedami: ^Konstantin je Neronu
enak". Vse gaje  v llimu preklinjalo, derhal ga je
javno zašpotovala. On pa zapusti mesto, ki je njega in
njegovo vero sovražilo, za vselej.

Že popred je Dioklecian,  namesti v Rimu, vNi-
komedii  na Bitinjskem stanoval, Maksimian  pa,  nje¬
gov tovarš v Milanu.  Konštantin se poda v Bizanc,
na strugi meil srednjem in černem morjem, silostaro in
po morski kupčii zlo bogato gerško naselitev, ga oznani
svoje stolno mesto in mu da po sebi novo ime „Kon-
š tantino  p elj ££ , po celi Europi še navadno, le Slavi-
jani mu pravijo „Carigrad‘ ( . Namenil je bil ga v kra¬
soti veliko čez Rim povzdigniti. Vso moč celega ce¬
sarstva obrača na ozaljšanje tega mesta, kar je bilo
koli krasnih in dražili izdelkov od malerij, štatvarstvo
in lepih marmornatih stebrov okoli po cesarevini, je mo¬
glo v Konštantinopelj spravljeno biti; on zida neprene-
haje mnogo cesarskih poslopij, postavi na verh sled-
njega sv. križ; zida mnogo lop na krasnih stebrih, zida
kristjanom veliko zalo okinčanih cerkev in jih z lastinami
bogati, zavoljo tega mesta pa boža celo cesarstvo; torej
so ga ne samo Rimci, ampak vsi pagani okoli po deželah
sovražili, kristjani pa hvalili, „velikega“  imenovali in
do nebes povzdigovali; marsiktere cerkve so ga celo k
svojim svetnikom prištevale. Umeri je 339 leta.

Konštantin  je bil zapustil cesarstvo svojimadve-
ma sinovoma in dvema bratancoma. Pa komaj oči za¬
tisne, sc vojaki spuntajo zoper njegova bratanca. K o n-
štanci,  rajnkega cesarja drugi sin,  pride bero v Kon¬
štantinopelj, in da, potem ko je s prisego poterdil, da
se jim ne bo nič hudega zgodilo, 7  sterničcv ali bra-
tanov in dva strica pomoriti; samo dva bratana stajo
bila srečno vnesla. Vse premoženje pomorjenih potegne
Konstanci na-sc. Potem si trije bratje cesarevino tako
med sabo razdele, da Konštantin  je imel vse večerno,
Konstanci jutrovo in Konštans  Ilirio, Taliansko in

303

Afrikansko. Pa kmalo se zgrabijo, in po dolzih, zlo
kervavih vojskah med njimi in mnozimi drugimi, ki so
hotli tudi cesarji biti, je splaval Konstanci na verh, da
je bil edini  cesar. V dolgih in zlo kervavih vojskah
na Izhodnem zapopaden, pošle še ostalega bratana Ju-
liana na Gališko, večno nepokojne Nemce čez Kajn pa¬
hniti. Tako neutrudeno se Julian na Gališkem uči, tako
priljudno, verlo in pravično se obnaša, da so ga vsi radi
imeli in spoštovali. Dvakrat je Nemce čez Kajn zapodil,
da, dokler je še na Gališkem bil, se niso podstopili čez
meje stopiti. Zdaj ga pa njegova armada cesarja voli;
on se zoperstavi, in hoče cesarju — kterega so scer za¬
voljo njegovih grozovitost vsi sovražili — zvest ostati,
toda nič ne opravi; armada, ki ni hotla popred na ce¬
sarjev ukaz na izhodne dežele vzdignili se, mu žuga in
naznani, da za njim bo potegnila, kamor jo bo koli pe¬
ljal. Julian da od tega cesarju vediti, cesar pa neče nič
slišati. Julian se tedaj vzdigne, na poti pa zve, da
Konstanci je v Kilicii zbolel in keršen umeri. Tako je
Julian cesar in ne kančika kem' se ni prelilo.

Pridšega v češarki dvor celi Ivonštantinopelj z
velikim veseljem in slovesnostjo sprejme; vsim dvor-
nikom v cesarskem poslopju, ki so bili večidel nepotrebni,
da slovo; ves nepotreben lišp, kine in potrato odpravi;
živi in se oblači preprosto, toliko, da ne umazano. V
pervi mladosti kristjanstva naučen, je ostal terdovraten
pagan, navidez pa je bil kristjan. To se je bilo razodelo,
kadar je bil cesarsko žezlo v roko vzel. Kristjanov ni
sicer preganjal, pa tudi podpiral jih ni, marveč od služb
jih je odstavljal in njih vero s spisi zasmehoval; poka¬
zati si je prizadeval, da se da čedno živeti tudi brez
kristjanske vere, in se je res pravično in pošteno ob¬
našal. Na neki perzianski vojski je bil od pušice zadet,
in tako ranjen, da je bil za tem umeri. ,

Za malo dni potem ko sc je bila smert Juliana
razglasila, posade Joviana na cesarski prestol. Ta po¬
pusti vse zadnjič v izhodnih deželah privojškovano, po-
verne kristjanom vse jim od Juliana okrajšane pravice in
jih postavi na stopnjo, na kteri so se pod Konstantinom
znajdli. Do dveh letih cesarenja umerje .Jovian in vo¬
jaki volijo Valenci  a na  za cesarja, kteri si postavi
brata Valensa  za pomagača in sebi obderživši Zapadno
mu izroči vladanje Izhodnega. Valens  je na vso moč
podpiral arijanizem, Valencian  pa je slednjega pu¬
stil in varoval pri njegovi veri, Teodozi,  Valensov

304

nastopnik v izhodnih deželah, je bil druge misli, on ne
zatira samo arijanizma ampak tudi paganstvo tako, da
pod veliko kaznijo ni bilo več pripušeno ne bogovom da¬
rovati, ne bab, ki so prerokovale, poslušati; paganske
tempelne so zapirali, večkrat obropali, ali jih — še cIo
minihi — podirali; malokakega so-pa tudi v kristjanske
cerkve posvetili, le na kmetih se ni dala paganska vera
tako berž zadušiti.

V 5. stoletji je bilo menda paganstvo čisto
vgasnilo, toda ob enem se je bilo pa tudi praznih
ver brez števila in neumnih šeg iz paganstva v krist-
janstvo zaplodilo, ki se niso dale še do današnjega
dne popolnoma zadušiti. Ob enakem času je ukazal
Gracian, Valencianov sin in nastopnik, iz slavne dvo¬
rane rimskega senata oltar boginje Viktorie — Zmage —
preč vzeti. Žlahni konzul Simah ga prosi — pa zastonj,
v imenu vsili senatorjev, jim, pri njih sivih glavah, ni¬
kar vzeti oltarja Zmage veselega spominka, kteri je bil
že fantičem tako svet. Prosi ga — pa zastonj v imenu
večne Ilome, da pri negotovnosti vsih reči naj se očaške
šege spoštujejo in vera ne overže, s ktero so bili celi
svet premagali. —

Pocestnica
sretinjega časa«

20

v m

v,-

Pervo poglavje.

Oti preseljevanja, narodov do rimskega
cesarja Harola velicega.

50. §. Občne opomnjenja. Vzroki preseljevanja
narodov in overzba rimskega cesarstva.

mr

JM^akor je bila mogočnost nekdanjih Egipčanov, Ba-
biloncov in Perzijanov prešla, je tudi čast in slava
omikanih Grekov, še hitreje Rimčov, njih posnemovav-
cov, ovenovala in zadnjič, toliko da ne, čisto usahnila.
Pri vsih njih velicih vednostih in umetnijah se vendar
niso ne Greki ne Rimci, tudi ne njih naj veči modrijani
na naj visokejo stopnjo človeške omike umeli povzdigniti;
vsim so bili sužnji še zmirej blago ali živina. Kristjan-
ska vera je mogla to razjasniti in je postala s tim ne-
zapopadljivo velika dobrotnica človeštvu. Vsa posvetna
omika brez prave priljudnosti in ljubezni do človeka
je prazna. Pagani so ljubili svoje otroke po kervi; od
občne ljubezni do človeštva ga niso imeli clo nobenega
zapopadka; in vendar seme čednosti je bilo tudi v njih
serca zasejano, zakaj slednjega poštenega in pravičnega
možaka so v vsih časih večidel spoštovali; le nobenega
ni bilo, ki bil umel ali zamogel tako seme k lepemu in
rodovitnemu drevesu izrediti. Kar ni bilo dano naj večim
modrijanom nasvetu razumeti, je z nebes poslani Izve-
ličar razsvetlil.

Kakor berž so se bili Greki na naj visokejo stopnjo
posvetne omike povzdignili, so se bili tudi prevzeli; na¬
puh jih je slepil, lakomnost, slasti in mnoge druge pre¬
grešiva so jele spodkopavati njih nekdanje čednosti,
spodkopavale so pa tudi svobodno vlado in sainostalnost
njih deržav, dokler niso bili Rimci tih hvalužastih meh-
kužev pod se spravili.

« 0 *

308

Rimci so bili izperva čednoslni; prosto in zmerno
so živeli; dnarje so imele le- železne in marsikteri njih
vojskovod je iz torila jedel, in sicer to, kar si je sam
skuhal. Dano besedo in prisego so terdili, domovino
ljubili in se zanjo kar junaško bojevali; tudi je bila med
njimi nekaka pobožnost po njih veri. Toda v Rimu se je
bila pregreha za časa scimila. Ko so si bili po Talian-
skem že veliko zemljiš podvergli, ki so jih deržavi pri—
deržali in jih patricijem po nizki ceni v najem dajali, so
prosili ubogi deržavijani, ki so se na vojskah na svoje
lastne stroške živili in oblačili, da bi se nekoliko tih
zemljiš, ktere so tudi oni s svojo kervjo pomagali pri—
vojskovati, med nje razdelilo,—ali nikoli niso bili usli¬
šani; patricji so vse za-se obderžali in večkrat niso še
clo nizke najemšine od njih v občno dnarnico odrajto-
vali. Iz tega so se pa unemovali med patricji in der¬
žavijani večni prepiri in zadnjič še punti. Če se je kdo
v poznejih časih hotel nad vse druge ttimee povzdigniti,
zadosti je bilo, da je rimskim lakotam, ki niso nič imele,
zemljiš obečal; gotovo so ga spravile na pervi stol.
Zlato, srebro in druge dragotine iz velike Grecie
— iz Napolitanskega in Sicilije — ki so si jo bili podver¬
gli, — strašno veliki in pogostni vojšni davki iz Kar¬
tagine:  vse te bogastva so bile Riince omamile in osle¬
pile, da so se napihovali, vse vunanje narode zaničevali,
jih grozovito strahovali in se proti njim narvečkrat pod
podobo jagnjet strašno volčje obnašali. Potem pa, ka¬
dar so bile nezmerne bogastva iz izhodnih dežel v Rim
spravili, ni bilo ne konca ne kraja njih požvinjene raz-
ujzdanosti. Posvetno razsvitljena pamet jim je bila le
sužnja njih živinskega poželjenja; vse pregrehe so bile
v Rimu doma; strašna lakomnost, požrešnost, pijanost,
loternija, prešeštvo, zavdajanje, očitne in skrivne mo¬
rije, in obropanje pomorjenih so bile, bi rekel, čedalje
bolj med gospodo navadne. Vsi rimski deržavijani, po¬
časi pohujšani in zapeljani, so se polagoma tudi pomeh¬
kužili in zvergli. Vsa možatost, poštenje, pravičnost in
domoljubje njih nekdanjih prededov bile so počasi čisto
zginile.

Razun vradnikov, ki so dežele vladali, davke po¬
birali in sodništvo oskerbovali pri tem pa dobro živeli, in
razun vojakov, ki so bili v poznejih časih dobro plačani,
ni ga bilo v deržavi človeka, ki'bi  bil vnet bil za bla¬
gor domovine. Deržavljanske pravice, ki so jih cesarji
pkoli po deželah ljudem podelovali, so imele le ta pomenek,

309

da tak je zamogel kot vradnik na višje stopnje priti,
ali čedalje večji odertnik biti. Ko so cesarji te in
line v viteze ali senatorje volili, je bilo to le častivno
ime, sklenjeno z dolžnostjo, za naprej večje davke pla¬
čevati. Njih armade niso bile več zložene iz rimskih
deržavljanov, ampak iz vojšaških podverženih ljudstev,
ali iz tacih divjakov, ki so čez meje prihajali in za do¬
bro plačilo k njih armadam pristopali. Tudi njih cesarji
od H.  stoletja doli niso bili po navadno več domači Rimci,
ampak ljudje večkrat clo niškega stanu, ki so pri ar¬
madah po stopnjah do poveljništva prišli in večkrat svoje
sirove in vojaške šege obderžali. Take so ali pretorian-
ske straže ali armade si v cesarje volile, večkrat po dva,
štiri, ali še več ob enem in sicer le iz namena, dosti dnarjev
od njih dobiti. Ko bi bil pa cesar se prederznil bil, vo¬
jake v potrebno pokoršino spraviti, je večidel pri tem svoje
življenje zapadel. Tako je tedaj v resnici, zlasti v bolj
poslednjih časih, le vojašina in večidel vunanja, rimsko
cesarstvo gospodovala in strahovala in sicer, kakor je
od nekdaj pri Rimcih navadno bilo, iz — lakomnosti.
Strašne pregreštva so bile Rim spodkopale; njih der-
žava je bila izrasla enaka velicemu drevesu, ktero, na-
mest žlahnega sadu, je le ternje rodilo; za časa pa je
jelo od znotraj trohneti, da ga je hud vihar razkrojil
in poderl.

Rimci so ravno kot Greki vse severne, ne še si
podveržene ljudstva barbare,  to je, divje, imenovali.
Tako divji menda pa vendar niso bili, zlasti ob času pre¬
seljevanja, kakor se občno od njih misli. Po greških,
silodavnih kupčijskih naselitvah na bregih černega morja,
in menda tudi na bregih mnogih in zlo velicih rek, ki
se v to morje stekajo, se je bilo dosti novih znanost in
rokodelstev okoli po severnih deželah zaplodilo. Harbarji
so bili grozoviti, pa menda vendar ne bolj kot Rimci
ob času njih glasovite omike.

Nar večji nadležniki Rimcom so bili Nemci. Per-
vikrat so bili čez Helveško na Gališko  leta 112.
pred Krist, vdarili; tukaj od Marja  udarjeni, so bili
8 let kasneje nad Verono  priderli; tudi tukaj so bili
od Maria pokončani. Leta 58 pred Krist, so bili pla¬
nili čez Raj n na Gališko.  Galci, nezmožni se jim
braniti, poprosijo v Rimu pomoči. Juli Cezar  pride,
pahne Nemce čez Raj n, in si s to potjo Gališko pod-
verže. Pod cesarjem Augustom  so bili Nemci Vara,
ki se je bil prederznil na Nemško predreti, z njegovimi

310

tremi legioni uničili. S težavo so si bili Rimci pod ce¬
sarjem Tiberiem za Helvecio kotek Nemčije medRajnom
in Donavo pridobili; prek Rajna pa in prek Donave so
imeli svoje terdne taborišča ali terdnjave zoper Nemce,
pa niso dalej na Nemško silili. Ob času cesarja Marka
Aurelia so biii Nemci — Markomani — Donavo prederli in
do Ogleja privreli; na zmerzli reki (Ipavi?) jih je
cesar zmagal, mir ž njimi sklenil, marsikterim dovolil v
cesarevini se naseliti in je potem v Vindoboni (na Dunaju)
umeri. Od tačas so imeli Rimci malo miru pred Nemci,
' če si ga niso z darili ali letnimi davki kupili.

Juli Cezarje,  leta 48. pred Krist., Pompeja na
Tesaliških ravninah zmagavši, pervikrat  Nemce v svoji
armadi imel. Od tistega časa je zmiraj več Nemcov pri
rimskih armadah bilo, in sicer le barbarskih prostovolj-
cov, zakaj Rimci sami so jih celo malo pod svojo oblastjo
imeli. Herman  sam je bil tak prostovoljec, pri Rimcili
se je bil nekoliko omikal in se vojskovodstva naučil.
Cesar August si ga prikupi, ga povikša v viteza. Toda
Herman je ostal svoji domovini in svobodi svoje do¬
movine zvest, in je tri Varove legione pokončal. Nemci
so bili že po svoji kervi nepokojni, bojevavni pa tudi
junaški; že doma so se pogostoma preseljevali in med
sabo klestili. Ni tedaj čuda bilo, da jih je zmirej več
čez meje za dobro plačilo krimskim armadam pristopalo,
kjer so bili zlo obrajtani. Pri armadah so se nekoliko
omikali in marsikteri so zavolj junakosti na višje stopnje
prišli; zaslužene dnarje so pa menda domu nosili. Kdo
bi zamogel izreči neizmerno število Nemcov, ki so od
časov Julia Cezara do poslednjih cesarjev, tedaj veliko
čez 400 let, k rimskim armadam pristopali in jim pomagali
celi svet zmagati. Nemci so poznali vse rimske dežele
bolj kot svoje domače, vedili so za vse njih mesta, ceste,
reke in mostove; spoznali so pa tudi pri armadah s svo¬
jim naravnim umom vse slabosti rimskega vladarstva;
torej so od černega morja do Rajna čez severne meje
rimske deržave čedalje bolj silili,' v bolj gorke, rodo¬
vitne in prijetniši dežele. V tistih časih so se bili Nemci,
ki so še enkrat več dežel kot dandanašnji v posesti imeli,
tudi zlo pomnožili; razpadli so v zlo mnogoverstne ljud¬
stva, kterih imen menda nihče več ne ve. Vse bližnje
ljudstva so bile med sabo v zavezo stopile, in tako ve¬
liko močneji bile. V severno večernem kotu Nemčije je
bila saksonska  zaveza, obstoječa iz več na morskih
bregih prebivajočih ljudstev; te ljudstva le so na morji

311

ropale in itimcom zlo nadlegovale. Njih večerni sosedje,
Franki, na spodnjem Rajnu, z mnozimi drugimi v za¬
vezah, so od Saksonov stiskani, planili nad gališko Bel-
gio. Na zgornjem Rajnu so bili Mark omani,  A le  m a ni
in mnoge druge ž njimi zvezane ljudstva, ki so silili čez
Rajn na Gališko in čez Donavo proti Talianskem. Njim
za herbtom so bili S ve vi ali Švabi, Rurgundi  in
drugi. Bolj v izhodnem in proti černem morju so stano¬
vali od severja prišli Goti,—  pa tudi ti, V zavezah meti
sabo, so obstali iz mnogo ljudstev, kterih ene so se
imenovale izhodni,  druge zahodni  Goti, druge pa
Heruli, Vandali, G ep idi, Dolgobradci  itd. Ti
so že od 2 .  stoletja strašni pomorski roparji bili; napadali,
so Bizanc, Trapecunt, Efez,  mnoge greške
otoke in mesta.  Eni cesarji so se ž njimi strašno bo¬
jevali, drugi pa, mir pred njimi imeti, so jim denarjev,
ali še celo letne davke dajali. Tako so bile tedaj v Eu-
ropi vse obilne nemške ljudstva napravljene, meje rimske
cesarevine kot dereča povodinj od vsili strani predreti.
Pahlej k temu je prišel pa iz Azije.

Unkraj Himalajskih gor (9. §.), na nezmernih rav¬
ninah, zdaj Mongolskih  imenovanih, je bilo od silo-
davnih časov zlo veliko gnjezdo človeškega rodti. Od
tam so se ljudje mnogokrat kot pesek na vse kraje sveta
razsipali. Mongoli  so bili udarili na Kitajsko in si to
naj večjo deržavo na svetu podvergli. Toda že prema¬
gani in podjarmljeni Kitajci (Kinezi) se jim upuntajo,
jih v strašno kervavih bojih zmagajo, nazaj na njih pu¬
ste ravnine pahnejo in v bran pred njimi, čuda velik
zid  — ki še stoji — sozidajo. Mongoli, od Rimcov
Huni  imenovani, ki so enkrat sladnosti bolj gorkih in
pitanih dežel pokusili in po tacih hrepeneli, jo udarijo
čez vso merzlo Siberio,  pridejo na južno europejsko
Rusko, in si po kervavih bojih vse tamošne ljudstva pod-
veržejo. Prišli Huni so bili preseljevanje narodov spro¬
žili, zakaj s posedenimi deželami niso še za dobro
imeli; zmiraj naprej so silili in derli.

51. Preseljevanje narodov do Huniskih vojsk.

Huni se ne ustavijo v Rusii; oni naprej dero, si
podveržejo Alane,  bojevavno ljudstvo, in napadejo iz¬
hodne Gote.  Strah in groza sta pred njimi šla; pra¬
vili so od njih strašno čudne reči: da so kot zverine, da
imajo od perve mladosti vse razrezane obličja; da so

312

bili bolj kerlom in rekljam podobni kot ljudem; da na
berznih konjičih sede so se posvetovali, pa tudi jedli in
spali; da slednja njih pušica je gotovo zadela, in da vse
zajete svojim bogovom pokoljejo. Nosili so polhove ko¬
žuhe, noge si pa z mnogoverstno sirovo kožuhovino ob-
vijali. Bojevanje, požiganje, rop in morije so bile njih
vsakdanje opravila.

. Goti so se od druzih Nemcov v tem razločili, da
so stanovitne morda celo prirojene kralje imeli; tudi jih
je bil njih škof Ulpia  — ki jim je bil sv. evangeli v
njih jezik prestavljal, k spoznanju sv. vere, toda po
arjanskem zapopadku, poklical. Hermanrih,  že silo
star kralj izhodnih Gotov, obupaje taki hudi nevihti v
v okom priti, se zakolje; njegov sin ostane mertev na
bojnem polji; Huni zmagajo Gote in si jih podveržejo.
Nekaj jih beži protu zapadu, zdramijo zapadne Gote,
da oboji, še enkrat od Hunov udarjeni, beže do bregov
Donave. Zdaj pošlejo berž naročnike do cesarja v An-
tiohip s ponižno prošnjo, da bi jim dovolil čez Donavo
stopiti in se v cesarevini naseliti, ktero hočejo jako sled¬
njemu sovražniku braniti. Cesar Valens  jim to za toliko
raji dovoli, ker so bili kristjani, pa vendar proti temu,
da mu nekoliko žlahnih mladenčev v poroštvo dajo, in svoje
orožje unkraj Donove polože. Goti dobro poznaje lakom¬
nost rimskih poveljnikov, zberejo in oddajo mladenče v
poroštvo, orožje pa, podkupivši poveljnike, obderže in
grejo spremljeni od rimske posadke na Donavi, v ce¬
sarstvo. Za malo potem pride drug zlo velik oddelk
pa izhodnjih Gotov na Donavo in ker nobene cesarske
posadke ne najdejo, grejo naravnost čez reko, in se
razkrope po cesarstvu, da je bilo tako čez milion duš
va-nje stopilo, in med njimi čež 200.000 oboroženih.

Cesarski oskerbniki po deželah jim živež tako po¬
dražijo, da jim ni bilo obstati. Na to se spuntajo, po
dežeiah ropajo, rimske armade in samega cesarja Va-
lensa pri Drinopolji zmagajo, da je v sožgani bajti
umeri. Teodozi, njegov nastopnih in poslednji cesar
cele rimske deržave, jih počasi pomiri, semtertje po de¬
želah naseli, da so pod njih glavarji, pri njih šegah in
navadah ostali, in cesarstvo branili. ‘

Teodozi  je dal veliko koristnih postav, toda za¬
stonj ; nepotrebno veliko dvorstvo je veliko potratilo; ce¬
sarski vradniki, grabljivi volkovi, so po vsih deželah
in na vso moč ljudstvo derli; vsakdanje vojske so ljudi
pomorile, da je po vsih deželah zmirej več neobdelanih

313

zemljiš ostajalo. Teodozia  imenujejo „velikega“; hudi
ali nagli jezi je bil podveržen, pri tem pa zlo pobožen
kristjan. On je bil dal 7000 Tesoloničanov pomoriti zato,
ker so bili cesarskega namestnika ali oskerbnika ubili.
Sv. Ambroži,  škof v Milanu, kterega je sam Teodozi
visoko spoštoval, mu ne da, pridšemu v Milan, zavolj
te grozovite morije, v cerkev h kristjanom stopiti; cesar
se opira na izgled Davida; škof mu pa reče: „ko si po¬
snemal Davida v pregrehi, posnemaj ga tudi v pokori".
Cesar se podverže javni pokori, ne stopi 8 mescov iz
svojega poslopja; na sv. večer pa pride v cerkev, in se
pred škofa verze, da odvezo zadobi.

Na smertni postelji je zapustil in razdelil cesarstvo,
svojima sinoma; Arkadiu,  18 let staremu, da Izhodno,
ki se za naprej izhodno rimsko,  tudi greš  ko  ce¬
sarstvo imenuje; Honoriu  pa, 11 let staremu, da Za¬
hodno, ki mu za naprej rimsko  tudi latinsko  cesar¬
stvo pravijo ; Ar k ad iu je dal Rufina  za oskerbnika,
Honoriu  pa Š til  i h o-ta, modrega in junaškega vojsko¬
vodja. Rutin je Štiliho-tu nevošljiv; iz tega se kntali
vname med njima veliko sovraštvo, ki je pripomoglo la¬
tinsko cesarstvo spodkopati. Teodozi je, eno leto pred
smertjo, kakor nekdaj Maksima, zdaj tudi puntarja Eu-
genija na reki Ipavi  zmagal, vjel in k smerti obsodil.

Kmali po njegovi smerti se spuntajo Goti po cesa-
rovini in si volijo Alariha  v poveljnika ali kralja; ta
pa pokliče še veliko družili Gotov čez Donavo k sebi in
razsaja strašno, zlasti poGrecii, kjer vse naj imenitniši
mesta, kakor Šparto, Atene, Korint  itd. ropa, po¬
žiga in podira. Stili  ho,  ako ni bil ravno dolžan greš-
kega cesarstva braniti, se vendar Grekov usmili, pride
z veliko vojsko čez morje, in Alariha odpodi. Rutin,
Arkadjev oskerbnik, se pogodi z Alarihom, sklene ž
njim mir in ga postavi cesarskega poveljnika ali namest¬
nika na Ilirskem, da bi po suhem rimskemu cesarstvu
škodoval. Leta 403 udari na Laško in pride, ropaje,
požigaje in mesta podiraje do Pada. Štiliho,  takemu
strašnemu sovražniku v okom priti, potegne na-se vse
gališke, še celo britanske legione, tedaj vse posadke
iz rajnskih in donavskih taboriš ali terdnjav in ga pri
Veroni  tako otepe, da je mogel nazaj na Ilirsko bežati.

V tem letu so Huni Nemce od zadaj hudo stiskali; od
izhoda do zahoda gre čez vso Nemčijo strašno velik vi¬
har; eno ljudstvo pahne naprej drugo, ali eno beži pred
drugem; poslednje planijo pa čez Donavo in Raj n, vse

314

prazne terdnjave podiraje, iz kterih je bil Štiliho vse
posadke na-se potegnil.

Komaj je bil Al ari h zmagan na Ilirsko potegnil,
ko so Nemci in scer Vandali, Burgundi, Svevi, Alani
in drugi čez bele gore na Laško prederli, v nezmernem
številu ropali, požigali, tempelne podirali in ljudi' mo¬
rili; njih vojvod je bil Rad a gaj z. Tudi te zmaga Šti¬
liho v strašno kervavem boji, da jih je bilo ž njih voj¬
vodom Radagajzom vred tisuč in tisuč na bojnem polji
mertvih ostalo; več tisuč jih je bilo k rimski armadi v
službo stopilo, ostali so pa bežali na Gališko, kjer so
ravno tako strašno razsajali. Na dan smerti Radagajza
na Laškem so bili tudi Nemci mnogoverstnih imen čez
Raj n vse njegove prazne terdnjave podiraje na Gališko
brez zaderžkov prederli in tam gospodovali, kakor se
jim je ljubilo, zakaj ne enega ni bilo na Gališkem, ki bi
se jim bil zoper postavil. Nemški vojvodi, hrepeneči po
časti poveljniki rimskih cesarjev  imenovani biti,
si poprosijo tako čast od cesarja, kteri o času vsih tih
homatij v Raveni,  neki blizo morja v močvirji stoječi
terdnjavi, tičaje, jih v taki časti poterdi, ker ni mogel
drugači; toda vsa cesarska oblast je bila na Gališkem
čisto ugasnila.

Burgundi so si bili pervina  izhodnem Gališkem, od
srednjega morja, skozi Helvecijo in gor prek Rajna
svoje kraljestvo osnovali; njih ime je še do današnjega
dne tistim deželam ostalo. Vandali, Svevi, Alani, in
drugi ž njimi zvezani, so prederli, potem ko so na Ga¬
liškem strašno razsajali, čez visoke gore na Španjsko,
in si tam tri  kraljestva napravili. Potem pa, ko so bili
Vandali iz španjškega čez morje pod svojim kraljem
Genzerihom  v Afriko udarili, seje  bilo veliko za-
hodnje gotiško  kraljestvo utemelilo. Najpred je bil
Tulus  na Gališkim njih poglavno mesto; sčasoma so
pa Gališko drugim pustiii in si na Španjskem svoje slavno
kraljestvo uterdili.

Bonifaci,  cesarski poveljnik v Afriki, strašno hud
na Ecja,  cesarskega poveljnika in ministra, povabi
Gen z eri h a v Afriko; kadar pa vidi, kako ta s svo¬
jimi Vandali ravna, se skesa, se mu z vojsko zoperpo-
stavi, toda nič ne opravi. Vzeli so Kartagino  in  vse
rimske dežele v Afriki. Rimci so bili Kartagino iznovav
veliko in krasno mesto sozidali. Tam, pa ne več v Rimu, so
še po Ciceronovo govorili in pisali; okoli mesta na vse
kraje je bilo brez števila gosposkih hiš in vertov; vsa

315

dežela je bila umno obdelana. Vandali so pa vse raz-
djali in v pušave spremenili tako, da je to v človeškem
spominu do današnjega dne ostalo. Še dandanašnji, če
kakošen vojšak brez posebnih uzrokov, da mesta ali vasi
ropati, požigati ali podirati, se od njega reče, da po
vandalsko  ravna. Razdjavši Afriko so Vandali stra¬
šni morski roparji postali in laškim in greškim mestom
na morskih bregih in na otokih kar hudo škodoir delali.
Kadar so bili mesto Hi p o obsedili, je leta 430 sv.
Auguštin, tamošni škof, umeri.

Pri strašnih zmešnjavah na Talianskem in pri veli-
cih nevarnostih za obstoj rimskega cesarstva, sklene
Štiliho mir z Alarihom  na Ilirskem in mu obljubi
4000 funtov zlata na leto odrajtovati, da bi cesarstvo
pri miru pustil. Nevošljivci pa zatožijo zdaj stilih  o—
ta pred cesarjem, da je cesarstvo izdal in prodal, in ta
da svojega oskerbnika, nar večega vojšnega poveljnika,
svojega svetovavca in svaka , brez zaslišanja ob glavo
djati. KerAlarih obljubljenih dnarjev ne prejme, jih gre
sam iz Ilirskega na Laško poiskat, pustivši cesarja na levi
v njegovem močvirju, in pride pred Rim. Rimci se kar
čudijo njegovi prederznosti, da se je postopil do njih
mesta priti; toda vendar vse na lepem opravijo, mu dajo
le 5000 funtov zlata in 30.000 funtov srebra, od
družili dragotin nič v misel vzeti, da brez druge zabave
odide. Od njega cesarju ponujani mir Honori  prev¬
zetno zaverže, torej pride čez dve leti (410) zopet pred
Rim; ponoči ga naskoči, vzame in ga da tri dni svojim
vojakom in neštevilnim sužnjem , ki so se ga bili popri¬
jeli ropati. Na to gre naprej si Napolitansko in Sicilio
podvreči, toda na ti poti umerje. Pravijo, da njegovo
trugo in zaklade so bili v neko reko zakopali in vse po¬
morili, ki so pri tem pokopu imeli kaj opraviti.

Enoglasno volijo Goti za nastopnika umerlega Ala-
rilia, njegovega svaka Adolfa,  žlahnodušnega, pri¬
ljudnega in lepega moža, junaškega kot je bil Alarih.
S svojo veliko zmernostjo in modrostjo vse pokroti, s
cesarjem naredi mir, postane njegov vojskovod, in gre
s svojimi Goti na južno Gališko nektere puntarje poka-
znovat;, potem vdari čez gore na Španjsko in si mnoge
domače in nemške ljudstva podverže, toda vse privoj-
skovano na južnem Gališkim in na Španjskem pošteno ce¬
sarju izroči. Adolf se je bil s P1 a c i di o , cesarjevo sestro,
poročil; potem pa, ko je bil skrivaj umorjen , se je njegova
udova na cesarjev dvor vernila; Valia  je bil Adolfu za

316

nastopnika voljen, ki se je ravno tako jako za cesarja
bojeval, in mu veliko privojskoval; cesar mu da za-nj
in za njegov narod iz hvaležnosti Akvitanio  na Gali-
škem v last in iz tega začetka je počasi zraslo veliko
zahodno gotiško  kraljestvo, ki je bilo počasi iz Ga-
liškega na gpanjsko se potegnilo in zlo mogočno postalo.

52. §. Atila, šiba božja.

Strašno bučeča nevihta od zapadnih Gotov in Van¬
dalov po obeh cesarstvih ni bila še potihnila, ko se v
kratkem času še veči in grozovitniši nastavi. Huni se
neprenehaje na vse kraje, zlasti pa proti večeru, kar je
bilo bolj znano, širijo. Iz perva so imeli več oblastnikov
med sabo; zadnjič je bila pa prišla vsa oblast na dva
brata, kterih eden Atila,  umorivši Bleda-ta, ostane sam
oblastnik nezmerno velicega kraljestva, ker razun aziat-
ških si je bil tudi že vse europejske dežele od černega
morja do Donave in do Rajna podvergel. Perzianski in
drugi daljni kralji so pred grozo njegovega imena tre¬
petali; mnogo podverženih kraljev je pa služilo v pov-
zdigo njegovega spremništva.

Atila  je bil bistroumnega in prešinljivega duha,
zvit; nič se ne hini, le s silo meča tirja od kraljev in
cesarjev, brez vsih ovinkov, naj večje krivice. Njegovi
poslanci si dajo vsako njegovo milo ali ostro besedo z
težkim zlatom plačati; vse pa k njemu poslane in čez
razdjane dežele in požgane mesta prišle naročnike pred
njim večkrat groza prevzame, da jim jezik ostermi; le z
nezmernimi in drazimi darili si prizadevajo njegovo
strašno grozovitost pokrotiti. Svoje leseno staniše ima
na Ogerskem, pri reki Tisi; na njegovem dvoru je vse,
kot na cesarskem v Carigradu ali v Rimu iz zlata, sre¬
bra in druzih dragotin, nanizano z biseri in žlahnimi
kamni; zakaj omikane in umetne iz vsih dežel je rad v
svoje kraljestvo jemal; toda on sam je obderžal nošo
svojega divjega naroda in je večkrat v pričo vunanjih
poročnikov iz lesene sklede in le po eno jed vžival. On
se je sam imenoval „šibo  božjo 1 ', in namenil je bil
si celo Europo podvreči.

Greškemu cesarju je bil naložil za davek po 700
funtov zlata na leto; to se mu zdi še premalo, udari te-
dej čez Donovo v njegove dežele, jih razdene, požge
in razsuje 70 mest in pride pred Carigrad (Konštanti-
nopelj). Cesar Teodozi II., straha trepetaje, mu obljubi

317

na vojšnih stroških 6000 funtov zlata poverniti, slednje
leto mu davek 2000 funtov zlata odrajtovati, vse svoje
zgubljene vjete z dragimi plačili rešiti; kar je bil pa on
Hunov zajel, jih brez vsega rešila izpustiti. Kako bi
bile neki razdjane dežele in požgane mesta take davke
skladale, ker vradniki, ki so jih pobirali, šobili večkrat
manj usmiljeni od Hunov! — Marsikteri, nezmožni ta-
cih davkov plačevati, so se sami obesili, drugi so lakote
poginili. Teodozi, po svojih, na Atila-ta strašno hudih
ministrih podšuntan, gaje hotel po podkupljenem hunj-
skem poročniku zavdati; toda poročnik svojemu kralju
zvest, cesarja ovadi, in Atila mu piše zaničljivo to le:
„Jez in ti sva žlahne kervi; ti si se pa svoje žlahnosti
znebil; ti meni davek odrajtuješ, si tedaj moj sužen.
Kakšna pregreha bi pa bila, ko bi se sužen prederznil
svojega gospoda umoriti! Med mojimi sužnji jih je mnogo,
ki so častitljiviši gospodje od tebe!“

Počasi so bili vendar Greki začeli, namest z zla¬
tom, z železom se braniti. Genzerih, vandaljski kralj
v Afriki, se boji zavoljo strašnih in grozovitih morskih
ropanj od rimskegu cesarja in zahodno gotiškega kralja
z vojsko napaden biti; povabi in poprosi tedaj Atila-ta,
da bi s svojo vojsko na Gališko, to je, v sred Rimcov
in Gotov prišel; verh vsega tega se še Honoria, rimskega
cesarja hči, huniškemu kralju skrivoma v nevesto po¬
nudi. Atila se vzdigne iz svojega staniša, si Honorio
in ž njo polovico rimskega cesarstva pridobiti. Njegova
armada gre čez Austrio in celo Nemčio, enaka strašni
nevihti, ktera vse polomasti; vse podveržene ljudstva
zmiraj na-se potegovaje, raste enako veliki reki, v ktero
se čedalje več družili rek iztekuje. Strašno kužnosmer-
dljivi sled je armada za sabo popušala zavoljo nepo¬
kopanih merličev brez števila ali izmed domačih od ar¬
mad pomorjenih ali izmed vojakov, ki so truda, težav,
pomanjkanja, ali lakote pokapali in revno poginili. Atila
predere čez Rajn na Gališko, kjer mesta ropa, požiga
in podira. Njegovo armado, ki jo je na Gališko pripe¬
ljal, so cenili na več kot milion mož.

Ecij (Aetius), še edini ostali vojskovod, kakor se
ga je ravno potrebovalo, pripelje nekaj rimske armade,
pokroti in pomiri vse razpartije in sovraštva med mno¬
gimi nemškimi, že na Gališkem naseljenimi ljudstvi, jih
prepriča občne nevarnosti; spravi vse njih vojšaške može,
zlasti jake zahodne Gote iz Tulusa; vsim tim se pridru¬
žijo še v deželi ostali Galci, kterim je tudi za vrat šlo,

318

Tako zedinjeni zgrabijo Atilovo  armado, sred Ga-
liškega, proti severju,'na Kampanjskem, leta 451 in jo
tako pobijejo, da jih je bilo 162.000, drugi pa pišejo
300.000 mertvih ostalo.

Ta je bil naj veči znani boj v zapadni Europi.
Atila je imel pri svoji armadi naj več Nemcov, tako so
se tedaj tukaj Nemci zoper Nemce bojevali. Atila beži
z ostanjki svoje pobite armade po poti, po kteri je bil
prišel, in pride v svoje staniše na Tisi. Žmagavci, osu¬
pnjeni nad zmago, in nar berže več misel med sabo, ga
ne preganjajo; le sami Franki so nekaj časa, pa le od
deleč, za njim šli. Ko bi ga bili še enkrat zjedinjeni na-

E adli, bi ga bili menda čisto ob njegovo armado pripravili,
tera se je bila na begu večidel pozgubila.

Pred kakor je leto preteklo, se pa vzdigne Atila z
novo vojsko T alians  k o napasti; s to potjo je Emono,
sedajno Ljubljano,  razdjal, in Oglej  — od kterega
je cesar Justinian pisal, da je bilo naj večje mesto v za-
padnem cesarstvu — pokončal in sicer tako, da ni nik¬
dar več sozidan bil. Padavo, Verono, Milan in Pavijo
je obropal. V Milanu najde krasno podobo cesarja v
prelepem oblačilu in nektere klečeče Hune pred njimi;
on da malarijo zbrisati, sebe pa namalati tako, da je
cesar, pred njimi kleče, iz Žaklja zlate dnarje pred
njega sosipal.

Vojskovod Eci mu ne more s svojo oslabljeno ar¬
mado povsod zoperstati; tako pride Atila do Rima. Tu
mu pride iz mesta sv. Leon  papež z vso ponižnostjo in
s primernim spremništvom naproti, ter ga s svojim po¬
božnim obličjem in rahlo besedo tako omeči, da sklene
mir in se naravnost domu verne; toda vendar z žuga-
njern, da, če ne bodo za njim neveste Honorie in kar
je njenega poslali, bo v kratkem nazaj prišel.

Kmali potem, ko v svoje staniše pri Tisi pride, ga
na jdejo nekega jutra mertvega v postelji,— kri se mu je
bila uderla. Njegova smert se je bila kot blisk po celi
Europi razglasila; vse se je veselilo smerti tacega gro¬
zovitega zaničevavca in klavca človeškega rodu.

Nobenega vojšaka niso bili narodi toliko let v spo¬
minu ohranili, kot tega strašnega trinoga. Na Laškem
so še veliko sto let potem navadno rekli, da „kamor je
bil Hun stopil, ni več trava rasla".

Kmalo ko je bil Atila umeri, je bilo tudi razpadlo
njegovo nezmerno ali neznano veliko kraljestvo. Huniške
trope so se berž raztekle; vse podjarmljene ljudstva se

319

zdramijo, odpadejo, se potegujejo za svojo staro neod¬
visnost in postanejo samostalne. Ar d arih,  gepidiški kralj,
trije izhodnogotiški knezi in drugi pervaki, ki so bili sami
z Atilom na Gališko potegnili, ubijejo njegovega juna¬
škega sina E laka  v strašnem boji; njegov mlaji sin
Irnak  si je bil s težavo na černem morju kotek, toda
le za malo časa, ohranil. Izhodni Goti so se bili malo
kasneje z dovoljenjem greškega cesarja Marciana, po
vsem Ogerskem do Dunaja, in menda do naših krajev
razprostili; obljubili so bili meje greškega cesarstva na¬
padov barbarskih braniti proti temu, da jim je cesar po
309 funtov zlata na leto dajal.

Ob času, ko je bil Oglej  razdjan, je bilo veliko
ljudi pred Atilom bežalo na njim dobro znane otoke,
kjer so se spervega od ribštva živili. Ker ni kazalo
in tudi veliko let ni bilo miru pred barbarji, se niso hotli
verniti, Oglej sozidati. Napravili so si lesene bajtice,
sčasoma kamnate hiše; to je zmirej rastlo, zlasti, od kar
so se bile kupčije poprijeli, in zrastlo je k velikemu in po
celem kupčijskem svetu glasovitemu mestu, ki se zdaj Ve-
netke  imenujejo. Osnovali so si bili ljudovlado; toda
žlahniki v Venetkah so vse druge deržavljane hudo sti¬
skali; močni so bili postali in si podvergli mnogo dežel;
s Turkom so sfe večkrat sami in na svojo roko vojsko¬
vali. Leta 1800 so prišli ob svojo samostalnost in zdaj
so znamenit del našega cesarstva. Ni ga menda v Eu-
repi mesta, ki bi bilo z gosposkimi in občnimi poslopji
in s krasnimi cerkvami tako ozaljšano, kakor so Venetke.

53. §. Romul Angusticek, poslednji rimski cesar.
Ododkar, Teodor ih. Iilodvik in Franki. Saksi na
Britanskem.

Od kar je bil Atila Taliansko popustil, so imeli
Itimci v 20 letih 9 cesarjev, ki so bili vsi nevredni tega
imena; večidel so tičali v Raveni, v tem, ko so bar¬
barji po cesarstvu razsajali in delali, kar so hotli. Va-
lencian III. umori iz nevošljivosti Ecija, še edinega
junaškega vojskovodja, z lastno roko in ognjusi zakon¬
sko posteljo Petronia Maksima; je pa za tega voljo od
njega ubit bil. V cesarja povzdignjeni Petro  ni  hoče
zdaj cesarjevo vdovo poročiti; ta pa pokliče v svojo po¬
moč Vandale iz Afrike, ki pri Osti na suho stopijo, v
Rim pridero in ga 14 dni ropajo; kar seje  koli dalo,
so od ropa na barke spravili; barka pa, ktero so bili

320

obložili z zakladi Kapitola in s sv. posodami jeruzalem¬
skega tempelna, je v srednjem morju utonila. Kar
se ni dalo spraviti ali da ni biloza-nje, so poškodovali,
razbili ali poderli. Brez števila zlo imenitnih in drazih
izdelkov nekdanjih naj slavniših greških mojstrov, zla¬
sti božanskih in človeških podob, iz marmorja ali brona,
ki so jih bili Rimci sami ali po vojskah ali po dragem
plačilu iz Grede v Rim spravili in za kterih marsiktero
bi se še dandanašnji 10 do 30.000 gold. z veseljem
dalo, je v tem vandalizmu pod zlo prišlo. Zadnjič so
Vandali cesarja ubili in razun veliko druzih vjetih še
vdovo cesarico in nje hčere odpeljali.

Rici  mir  zviti, junaški pa kervožejni Svev (Ne¬
mec) vlada  rimsko deržavo več let, pa se ni bil cesarja
imenoval. V tistem času so se bili Rimci z greškim ce¬
sarjem zedinili, Vandale, ki so po vsih laških in gre¬
ških morskih bregih grozovito ropali, na morju napasti;
z nezmernimi stroški si napravijo mogočno brodovje, toda
po izdajah ali nevednostih poveljnikov, in po umetnosti
Genzeriha je bilo pred očmi Kartagine  razbito in raz¬
kropljeno. Mogočni Ricimir je malo potem za kužno bo¬
lezen umeri. Tri leta kasneja postavi Orest,  vojniški
poveljnik, svojega sina Ro m ul a na cesarski prestol.

Kakor v času pred Atilom  so se še zmirej mnoge
nemške ljudstva v večih ali manjih tropah, čez bele
gore na Laško in čez Rajn na Gališko razsipale, sino¬
vih seliš iskat. Zdaj pride pa ob enem več nemških
ljudstev z zlo raznimi imeni iz današnjega Pruskega
na Laško, ki terdijo enoglasno, da so vojaki rimskega
cesarja in da njim gre tretjina laških zemljis, se na njih
naseliti. Orest, cesarjev oče, poveljnik, noče od tega
nič slišati; na to se udarijo, Nemci Pavio obležejo, si
Odoakarja  — Herula — v kralja volijo, mesto nasko¬
čijo in Oresta vjamejo. Odoakar mu da glavo odsekati,
poiše v Raveni cesarja Romala — ki se je bil že sam
cesarenju odpovedal, — ga da v neko terdnjavo zapreti,
kjer ga z živežem dobro previdi, sebe pa oznani talian-
skega kralja in postavi s tem leta 476 konec rimskemu
zapadnemu ali latinskemu cesarstvu. Poslednjemu rim¬
skemu cesarju Romulu so rekli zaničljivo „Augustiček“.

Odoakar  je pustil Talianoin vse njih postave, šege
in navade, le čez svoje vojake si oblast prihrani. Arian
po veri, je vendar katoliške škofe spoštoval. Ljudje so
se bili pod njim že dobro zemlje poprijeli, in jo jeli ob¬
delovati, čuden prikazek, da barbarski kralj si od Lahov

321

ljubezen in spoštovanje pridobi, med tem, ko so do¬
mači cesarji večkrat strašni trinogi bili. Se greškemu
cesarju Cenonu prikupiti, mu pošlje vse spominke ali
pomenike cesarske oblasti iz Ravene in ga poprosi za
čast, da bi se patrici in cesarski poveljnik smel imeno¬
vati; Ceno, ki se ga je bal, mu vse dovoli. Potem ko
je Odoakar novo taliansko kraljestvo 12 let ne brez
slave vladal, mogel se je po sili Teodorihu, izhodno-
gotiškemu kralju vganiti.

Teodorih, kraljeve kervi, je bil v starosti 8. leta v
poroštvo miru v Carigrad poslan, kjer se je bil, kakor
nekdaj macedonski Filip v Tebanih, izuril in omikal. Po¬
tem ko je bil 18 let star, pride domu in postane po
očetovi smerti leta 475 edini kralj vsih izhodnih Gotov.
Greški cesar Cenon jim pa po neumnosti miru ne terdi
in obljubljenih 300 funtov zlata na leto ne odraj-
tuje; torej mu z vojsko nadlegujejo in pridejo pred nje¬
govo stolno mesto Carigrad, da jim je mogel še več
davka obečati, nektere dežele izročiti, in Teodorihu do¬
voliti, da naj si v cesarskem imenu, in kakor cesarsk
poveljnik Taiiansko podverže. „Ako si Taliansko podver-
žem“, reče Teodorih cesarju „bom imel svojo novo la-
stino od tebe; ako pa v ti vojski poginem, ti ne bo treba
meni več davka dajati.“

Teodorih spravi skup 200.000 orožjenih, s kterimi
potegnejo še starčiki, žene in otroci; udari med razsu¬
tim Oglejem in belimi gorami pervikrat in pri Veroni dru¬
gikrat Odoakarja tako, da je mogel v Raveno bežati.
Tukaj ga Goti na suhem in morju zapro; junaško se jim
brani, ali po treh letih kervave obsede, od strašnega
pomanjkanja stiskan, se Teodorihu na častivne pogoje
poda. Pri vsem tem je bil Odoakar pri nekem gostovanju
umorjen.

flrez daljne vojske se utemelji Teodorih grozno
veliko kraljestvo — izhodno Got iško,  zakaj razun
Talianskega z vsimi otoki vred, je gospodoval vse de¬
žele do Donave, po Ogerskem, Ilirskem, Dalmatinskem
in dalječ noter po Gališkem; nar bolj učene, modre in
poštene možake izmed Rimcov je spravil kot sveto-
vavce na svoj dvor. ltimcom ali Talianom je pustil vse
njih vradnije, postave šege in navade; Gotom je dal
tretjino vsih laških zemljiš, na ktere so se naselili,
pa tudi davek od njih dajali. Rimci so bili od Rimcov,
Goti od Gotov sojeni; kadar je bila pa pravda med
Talianiin Goti, sta mogla dva sodnika, rimski in gotiški,

21

322

jo razsoditi. Z  okoljnimi kralji je vedno mir ohranil;
sam si je poročil sestro Klodovika frankiškega kralja,
eno hčer je dal zahodogotiškeniu, drugo burgundskemu,
svojo sestro pa Trazimundu, vandalskemu kralju v
ženo. Vsi okoljni kralji so ga kot očaka med seboj
visoko spoštovali, in se kar radi ž njim posvetovali.
Teodorih je v svojem novem kraljestvu 33 let modro in
slavno gospodoval; ljudje so se bili jeli zopet gibati, so
se svojega življenja — pod barbarskim kraljem —
veselili; kmetijstvo, rokodelstva in kakšne manjši umet¬
nije so se znovič obrasovale. Na svoje stare dni je
bil pa sumljiv in grozovit postal; Boecia, mend anar
bolj modrega in poštenega moža tistega časa in svojega
starega in zvestega prijatla, je dal po dolgem ječenju,
z njegovim žlahnim tastom Sim ah o m vred ob živ¬
ljenje pripraviti. Tega se kesa, vest mu velik nepokoj
dela, da na duhu oboli, vedno žaluje in leta 526, star
54 let, umerje. Izhodno gotiško kraljestvo na Talian-
skem opiraje se na edino duševno moč Teodoriha je po
njegovi smerti berž razpadlo.

Boeci  je spisal v ječi „modrostne tolažbe v ne-
sreči“, ki so še do današnjega dne visoko obrajtane.
Kasiador in Boeci,  oba v nar višjih službah na Teo-
dorovem dvoru, sta menda kot poslednja rimska učena
veliko veliko v korist in omiko tačasnim in naslednjim kri¬
stjanom spisala. Na podlago, ki sta jo bila postavila, so
se več sto let vse znanosti in vednosti ozirale.

Franki, nemšk narod, in mnogi drugi ž njimi zve¬
zani, so se bili z dovoljenjem rimskih cesarjev, in z dol¬
žnostjo cesarske meje braniti, že pred preseljevanjem
narodov čez Rajn v gališko Belgio  naselili; kadar je
bilo pa cesarstvu overženo, so se na svojo roko in pod
svojim kraljem Klodovikom dalej po Gališkem, pa tudi
nazaj po Nemškem s silo meča širili. Gališko se od ta¬
čas po njih Francosko  imenuje. V nekem strašnem
boju obljubi Klodovik,  če bo zmagal, da bo k veri
svoje žene Klotilde,  burgundške kraljice, pristopil. V
ravno tistem letu se da v Remsu s 3000 svojih žlahni-
kov kerstiti; kerst se ga je bil pa malo prijel, zakaj
divjega in grozovitega serca je še zmirej bil, in je
počasi vse frankovske vojvode pomoril, da bi sam go-
spodovavec kraljestva ostal. Veliko si je pa prizadeval,
arianske Nemce v katoliško cerkev spraviti; torej so ga
katoliški zgodovinarji imenovali „naj bolj kristjanskega
kralja" in ga kot druzega Konstantina slavili.

388

Po njegovi smerti so si bili leta 511 njegovi štirje
sinovi kraljestvo med sabo razdelili; imenovali so jih Me r-
vingarje;  pri vsem tem se je še vse po starem dobro
vezalo. Sinovi niso bili bolji od očeta; v njih dobi so
bile strašne pregrehe v navadi; velike sovraštva, preli¬
vanja nedolžne kervi, mnogoženstva, druge nesramnosti
in slasti so bile štiri kraljice tako omamile in pomehku¬
žile, da za vladarstvo jim ni bilo clo nič več mar; k
večem, da so se še enkrat v letu dali s štirimi volmi
v občni zbor žlahnikovna polje potegniti; njih majordomi
ali hišniki  so vse v njih imenih opravljali. Slednje
kraljestvice je imelo svojega hišnika; toda modri in zviti
Pipin, herištalski imenovan, potegne oskerbništva vsih
kraljestvic na-se; postane veliki majordom, in vlada, kot
francozovsk vojvod celo kraljestvo sam, pustivši kra¬
ljevo ime Mer vingarj  e v , dokler ni bil njegov unuk
Pipin Mali,  leta 758, tudi kraljevo ime in čast si
prisvojil.

Britanci so imeli proti ’severju Škocijane sosede,
toda od silodavnih časov nad njimi strašno hude in gro¬
zovite sovražnike. Pod oblastjo rimskih cesarjev in njih
vojaških čet so se bili nekoliko omikali, pa pri tem se vle-
nili, pogumnost in vojskovanje pozabili. Kadar je bil
Štiliho  pod cesarjem Honorjem v strašno veliki sili
vse gališke in britanske čete na Laško potegnil, so
Britanci večkrat in z vso ponižnostjo rimske cesarje pro¬
sili, jim pomoči poslati in jih zoper Škocijane branili.
Cesarji, sami v velicih in nenavadnih nevarnostih, jim
ne morejo nič pomagati, marveč potegnejo še leta 450
to malo moči, kar jo je tam bilo, domu in izpuste Bri¬
tance izpod svoje cesarske oblasti.

V strašnih stiskah obupaje, prosijo zdaj Britanci
svoje sosede unkraj morja, Nemce, Sakse, Angličane,
Jite itd. na pomoč, ki so na spodnji Labi in na morskih
bregih stanovali in že veliko let, kot morski roparji,
Rimcem nadlegovali. ,Ti pridejo čez morje, zmagajo
junaško in odpode Škocijane. Ker pa neprenehoma nove
trope iz Nemškega prihajajo, obernejo zdaj svoje orožje
zoper Britance in si jih v večletnih in zlo kervavih voj¬
skah podveržejo. Le malo jih je bežalo na visoke gore,
kjer so bili več sto let neodvisni in samostalni; nekaj se
jih je bilo na Gališko preselilo, kjer se tisti kraj še do
današnjega dne po njih „Bretanj“  imenuje. Nemci so
bili s svojo divjačnostjo, grozovitnostjo in s svojim pa-
ganstvom vso rimsko omiko in kristjansko vero na Bri->

81 *

324

tanskem čisto zadušili; Britansko pa v 7 kraljestvic
osnovali, ktere so v večnih sovraštvih in vojskah med
sabo, vendar do 9. stoletja obstale. Egbert  je bil v
tem času vse kraljestvica zmagal, pod-se spravil in se
kralja Anglije  čislal, ktero ime je do današnjega dne
ostalo. Že v 7. stoletju je minih benediktovega reda,
sv. Auguštin, z mnogimi tovarši tje prišel, enega kralja
z njegovimi žlahniki kerstil in tako podlago sv. cerkvi
postavil, ktera se je počasi in le po minihih v vsih tistih
krajih tako uterdila, da po celi deržavi so bili minihi
veliko, vsi drugi pa malo obrajtani. Oni so bili namreč
nezmerno veliko pustega, močvirnega ali gojzdnega sveta
z lastnimi rokami v rodovite in jako prijetne kraje spre¬
menili.

54. §. Cesar Justinian. Belizar. Narzes. Lon-
f!obarili. Bizantinski dvor in prepir zavolj češčenja
sv. podob.

Bizantinsko  — kakor se je za naprej klicalo —
ali izhodno-greško cesarstvo,  obstoječe, pri vsih
zgubah, še iz mnogo dežel po Europi, v Azii in Afriki,
je zmirej bolj hiralo in na moči pojemalo. Žalostna podoba
je bilo občnega zverženja, ker vestnost in poštenost ste
čedalje zginovale. Na cesarskem prelepem in potratnem
dvoru so ljubljenci in ženske po zvijačah in pregrehah
cesarje stavili ali morili. Tudi životna straža se je, kot
nekdaj pretorianska, v volitev cesarjev vtikala. Ljudstvo
v stolnem mestu je hrepenelo, kakor nekdaj v llimu,
po javnih igrah; po deželah pa ni bilo mogoče toliko
davkov zlagati, kolikor bi se jih bilo za zlo zapravljivi
dvor za javne igre in vse druge deržavine stroške po¬
trebovalo. Cesarski namestniki ali poglavarji po deželah,
večkrat od cesarja zlo oddaljeni, se ga niso nič bali in
so ljudstva na svojo roko derli.

Naj veči nesreče pa, ki so važnost in moč cesar¬
stva vedno spodkopovale, in v ktere so se cesarji pa tudi
cesarice vtikali, so bili veliko let terpeči prepiri zavoljo
verskih resnic.  Kristusovo bitje in njegove dvenatori
šo hotii vse, in scer slednji drugači razumeti. Iz tega
so se vnemale in rastle velike sovraštva, preganjanja, še
celo punti in morije. Kar so škofje v enem zboru skle¬
nili, so drugi v drugem overgli. Tačas je bilo več iz¬
hodnih kristjanov po Armenii, Sirii, Perzii in Egiptu od
katoliške cerkve se odločilo, in so odločeni še do dana-

325

šnjega dne. Veliko let je bilo preteklo, preden so se bili
vsi Greki v tih resnicah s katoliško cerkvijo zedinili. Iz
tacega neprenehijivega besedovanja o resnicah sv. vere
Grekov z Latinci se je bilo počasi tako sovraštvo in
zaničevanje med njimi vnelo, da so se bili Greki od
Latincov  v 9. stoletju čisto ločili.

V tistih časih, polnih zmešnjav in razpertij, je bil
Justinian,  rojen Slovan, cesar izvoljen. Kakor ne¬
kdaj pri Rimcih so tudi zdaj pri Grekih barbarji, ki so
počasi pri armadah do poveljništva prišli, večkrat na ce¬
sarski prestol povzdignjeni bili, ali se posili sami na-nj
vsedli. Imeniten je bil Justinian, pa ne tolikanj po svo¬
jih osebnih lastnostih ali krepostih, marveč po slavnih
zadevah, ki so se pod njim speljevale. Imeli so v Kon-
štantinopeljnu (Carigradu) veliko ograjo, bogato okin-
čano in napravljeno za javne igre; večkrat so se na ti
ograji, igravci med sabo sperli in zgrabili; zmed gle-
davcov so potegnili eni s temi, drugi z drugimi, tako,
da med tacimi strankami se je čedalje veči sovraštvo,
zaničevanje in preganjanje vnemalo. Ravno na dan,  ko
je hotel Justinian obletnico svojega cesarenja slovesno
obhajati, se uname v ograji velik punt in razširi po ce¬
lem mestu tako, da so se stranski zoperniki celih pet dni
med sabo morili in vzajemno se požigali, da je bilo ve¬
liko imenitnih ljudi poginilo, veliko mesta požganega in
da cesar je bil že namenil jo potegniti, cesarica pa, bolj
serčna od njega, mu reče ostati. Beli  z ar,  cesarski
vojskovod, potegne na cesarski ukaz s svojimi skuše-
nimi vojaki v ograje in pobije še tukej 30.OOO ljudi.
Tako se je bil punt zadušil.

V tem puntu je bila tudi cerkev sv. Zofije zgorela.
Justinian jo je dal veliko večjo, krasnišo in častitljivišo
sozidati; k temu, z nezmernimi zakladi izpeljanemu delu
povabi naj bolj učene in imenitne mojstre. Kar je tačas
še kaj omike, umetnij, znanost in vednost vEuropi bilo,
vse se je bilo v Bizanc ali Konštantinopelj oganilo in je
tam še več sto let tičalo. Toda učeni so bukve pisali,
slabi cesarji pa deržavo zmiraj slabeje vladali. Kar je
od Justiniana doli, od Grekov, večidel v Konštantino-
peljnu, spisanega bilo, imenujejo „b iz a n tinsko slov-
j e“. Mojstri niso bili cerkve v staro — ampak v novo-
greškem ali bizantinškem duhu sozidali, torej ni od
nekih učenih tako visoko cenjena. Oltar v nji je bil iz
čistega zlata in srebra in ves okinčan še in ozaljšan z
žlahnimi kamni in biseri. Na dan njenega posvečenja,

326

ko vidi z enim pogledom vso nje krasoto, zaupije Justi-
nian z veselo povzdignjenim glasom rekoč: „Slava gre
samemu Bogu! Premagal sem te Salomon!* — Zdaj so
Turki v posestvu cerkve sv. Zofije, in po svoji veri v nji
Boga časte. Današnji Greki in sploh izhodni kristjani
celo težko pričakujejo, da bi bila zopet enkrat njih. —
Justinian je bil varli in velika podpora katoliške vere;
veliko si je prizadeval krivoverce, kakor si koli bodi,
tudi s hudim, nazaj v cerkev pripeljati. Prek Donave
je sozidal mnogo gradov v brambo cesarstva.

Tačas so na cesarskem dvoru, pa tudi drugi bo¬
gatini svilne (Židane) oblačila nosili; perzianske kara¬
vane so jih jim za zlo drage plačila prinašale. Ker so
se bile pa med Greki in Perziani dolgoletne vojske vnele,
ni bilo tacih oblačil, bi rekel, za nobene dnarje več do¬
biti. Dva minilia, ki sta bila' sv. vero oznanovaje do
Kinežkega šla, povesta Justinianu, kako da sta vidilana
Kinežkem žido pridelovati, zakaj menili so popred, da kot
pavola raste na drevesih. Cesar ju napravi in z bogato
popotnico previdi, da gresta zopet v Kino, in da sta v
svojih votlih romarskih palicah obilno jajčic prinesla, da bi
iz njih svi!odov(židnih gosenc) zvalili itd. Tako je Justi¬
nian, čeravno ni bil na to mislil, velik dobrotnik člove¬
štvu postal; zakaj več milionov ljudi živi zdaj, zlasti
po Europi, od sviloreje in od izdelkov iz nje. Naj ime-
nitniše delo pa za pravdoslovce, ki se je pod njim spe¬
ljalo, je bilo to, da je 10 učenih mož pod njegovim
ministrom Tribonianom  vse postave vredilo; v p er v e
bukve so spravili vse cesarske postave; pravijo jim, „co-
dex Justinianaeus“, v druži h bukvah  so spisali znan¬
stveno podučenje pravice; tim pravijo: ,,Institutiones“;
v tretje  so spravili razsodnike naj slavniših rimskih in
greških pravdoslovcov; reče se tim bukvam: ,,Pandekte“:
v četerte  so spravili Justinianove poslednje ukaze, in
jim pravijo: „NovelIae.“

Justinian je hotel Vandale v Afriki in Gote na Ta-
lianskem, ki so bili vsi Ariani, v katoliško cerkev
spraviti, gotoviši pa, se nekdanjega rimskega cesarstva,
kar bi se dalo, polastiti. K veliki sreči je imel dva
verla vojskovoda, ki jima jih para ni bilo. jB el iz ar, ki
je nepokojne Perziane že večkrat slavno otepel in zma¬
gal, se prepelje v Afriko, in vzame sabo le 10.000
pešcov in 6000 konjikov. Vandali niso bili več tako
divji in grozoviti, kakor pred sto leti, tudi morskega
ropanja so se bili počasi odvadili; [ulenili so se bili

327

pod gorečim afrikanskim solncem in se pomehkužili.
Verh tega so jih domači kristjani od njih, kot arianov,
za vere voljo preganjeni — sovražili; sovražili so jih
tudi Mavri,  neki star, domač afrikansk ljud. Vandali
niso nikoli umeli si prave ustave za svoje kraljestvo
utemeljiti. Beli  z ar  je za vse to najberže dobro vedil;
stopi iz bark za tri mesce po odhodu na suho blizo Kar¬
tagine, premaga Gelimerja, kralja, in se približa mestu,
več kot rešitelj, kakor kot sovražnik. Kartaginci mesto
razsvetle in ga svečavno sprejemo, toda on počaka^druzega
dne, da bi ki njegovi vojaki ponoči v mestu ne razsajali.
Gelimer  je bil namenil s svojimi zakladi k zapadnim
Gotom na Španjsko jo potegniti, ovajen pa je mogel v
strašno pusto pušavo bežati, kjer je od velicega pomanj¬
kanja in lakote stiskan — vidil je enkrat svojega sina
za kos gorke podpepelnice z nekim Mavrom se prepirati
— prisiljen bil, v nekem kartaginskem predmestju se
Belizarju podvreči. On ga vzame, v svojo slavo, sabo
v Konštantinopelj; cesar ga pošle vGalacio, mu izgovori
spodoben živež, sinove njegove pa obderži na svojem
dvoru.

Tako je Kartagina z Afriko vred, ki je 95 let pod
Vandali zdihovala, z bizantinskim ali greškim cesarstvom
leta 525  združena bila. Nikoli več ni bilo od Vandalov
ne duha ne sluha.

Ob enakem času je bila Amalasunta,  Teodorihova
hči in nastopnica — sinov ni imel — od svojega volje¬
nega moža, Teodota,  zaničljivo umorjena. Justinian
oznani zdaj, da hoče nje smert maševati in pošlje Beli-
zarja na Taliansko, mu ne da pa več kot 8000 mož. Goti
umore zdaj svojega plahega kralja Teodota, in si Vi-
' tigesa  v novega kralja volijo. Ta spravi 150.000
Gotov, in gre nad Belizarja, kisi  je bil že vse spodnje
Laško podvergel in Rim vzel, da bi ga v tem mestu oblegli.
Celo leto se brani Belizar s svojimi 8000 vojaki zaper
150.000 Gotov: 69 krat jih je pri velikem pomanjkanju
nad vsem, iz mesta vdarši, napadel in enkrat jim pri
taki priložnosti 30.000 mož pobil. Nova pomoč pride
Belizarju od doma, da mora Vitiges brez vsega vspelia
od Rima jo potegniti. On se verne v Milan , ker je pa
najdel, da so se mu bili spuntali, jim je mesto razdjal,
in jih 300.000 pomoril. Belizar od svojega sumljivega
cesarja malo obrajtan in malo podpiran, si podverže to¬
liko da ne, celo Laško. Goti v Raveni  so ga jeli tako
spoštovati, da ga povabijo in prosijo, naj bode njih

328

kralj. Belizar pride zaupno v Raveno; vse se čudi ma¬
lemu možičku, in njegovi tropici vojakov. Njih krone
ni hotel vzeti, Raveno pa vendar obderži svojemu
nehvaležnemu cesarju; Gotinje pa, vidši, kako so se
dali njih možje od Belizarja prekaniti in zapeljati, so
jim v usta pljuvale. Belizar od svojega sumljivega ce¬
sarja domu poklican, mu pripelje Vitigeza in vse njegove
zaklade.

Goti, od greških vojakov, kterim ni cesar ne pla¬
čila ne živeža pošiljal, hudo stiskani, se zdaj zdramijo,
in To tila na škitu po svoji šegi kviško povzdignejo,
to je, v kralja volijo. S težavo spravi nekaj čez 6000
Gotov, si podverže ž njimi skorej celo taliansko deželo
in vzame Rim. Beližar, znovič na Taliansko, pa brez
potrebnih vojakov in dnarjev, poslan, ne more Totilu
braniti, da bi Rima ne vzel, pa tudi Totila ne ve, kaj
s tim mestom početi. Žlahnodušno sklene, zoper svet
svojih prijatlov, pa tudi od Belizarja pismeno poprošen,
naj bi tacega starega. in slavnega mesta ne pokončal,
obzidje da razsuti in potem odide. Belizar posede zdaj
Rim s svojo pešico vojakov. Ker mu pa cesar celih pet
let nobene pomoči ne pošlje, se sam poprosi domu po¬
klican biti.

Nato pošlje cesar JustinianNarzesa, svojega dvor-
nika kot vojaškega poveljnika na Taliansko. Ta vzame
svojo pot po suhem, si najme ali pridruži še mnoge divje
ljudstva, kakor Herulce, Hune in Longobarde  —
zakaj bogato je bil od cesarja z dnarjem previden —
in zmaga v pervem boji na Laškem Totila tako, da je
na bojnem polju mertev ostal. Goti si berž volijo Teja
v novega kralja, pa tudi ta je bil pri Pavii ubit, kjer
so bili Goti s konj stopili, da so se do poslednjega bo¬
jevali. Narzes,  njih pogumnost in junakost spoštovaje,
je vse vjete oprostil in jim dovolil potegniti, kamor bi
jim «bilo všeč; blizo 1000 Gotov je bilo k njegovi armadi
pristopilo. V  tih vojskah je bil Rim petkrat vzel; Greki,
Herulci in Longobardi niso v tem mestu nič manj od
Vandalov razsajali in ropali. Leta 554 je bil Narzes
Laško greškemu cesarju podvergel, in veiicemu izhod-
no-gotiškemu kraljestvu konec storil.

Narzes je v Raveni 15 let, kot eksarh ali cesar¬
jev namestnik, Laško vladal. Justinian umerje. Njego¬
vega nasfopnika Justina II. prevzetna žena Zofija pošlje
kolovrat Narzesa, zasmehovaje njegove zmage Gotov;
Češ, ker je nekdaj na dvoru zmirej pri gospeh tičal in

339

„ se jim prilizoval, mu kolovrat bolj od poveljništva pri-
stje. Hudo s tem razžaljen reče: „čaki — nit ti bom
sprel, ktere ne boš mogla poviti“. Povabi Longobarde
na Laško pa umerje tisto leto.

Kadar so bili Goti iz Panonskega ali Ogerskega
na Taliansko potegnili, so se bili Longobardi od severja
na Ogersko preselili; zdaj pa povabljeni od Narzesa na
Taliansko, se napravijo in vzdignejo pod svojim kraljem
Alboinom,  ki je bii malo popred Gepide zmagal, jim
kralja ubil, in njegovo hčer, zalo Rozamundo, v ženo
vzel. Longobardi posedejo zgornje Laško, bi rekel, brez
zoperstave; le Pavio, ki se jim ni hotla podvreči, ob¬
sedejo in po treh letih bojevanja okoli mesta, jo z na¬
skokom vzamejo, pa ob enem v stolno mesto svojega
novega kraljestva volijo. Latinci so jih Longobarde, to
je, Dolgobradce  imenovali in po njih se imenuje še
Milanska dežela do današnjega dne Lombarško.  Razun
cele zgornje laške dežele, so si bili sčasoma več dežel
po srednjem Talianskem podvergli; le Ravena, izhodni
bregi na jadranskem morji, Rim in spodnje Taliansko so
bili še bizantinskim cesarjem podverženi. Lombardi si
razdele svoje kraljestvo v 36 vojvodin; ena taka je bila
tudi Forjulska, pod ktero so bile menda padle naše bli¬
žnje okrajne. Vojvodi so kraljem, razun v vojskah,
majhno podložnost skazovali.

Alb o in je bil, po šegi svojega naroda, čepino
ubitega gepidskega kralja shranil v posodo, da je iz nje
pil. Pri nekem imenitnem gostovanju napije iz te Čepine
svoji prelepi ženi Rozamundi; ona pije scer, poznaje
hudo jezo svojega moža, iz Čepine svojega ubitega
očeta, toda v nje sercu se skuha taka maševavnost, da
ga da po podkupljenem kraljevem oprodu umoriti in bež/
z zakladi vred v Raveno k eksarhu, nadjaje se, da bode
njegova žena. Ta ji res obljubi, jo vzeti za ženo, če
se bo pred oproda, morivca kralja, znebila. Ona na¬
pravi ostrupnjeno pijačo, in ko sta ravno iz kopve sto¬
pila, mu poda kozarec; oproda vzame, in spije polovico
iz njega; ker pa sumi zavdanje, ji poda kozarec, naj
spije drugo polovico; ker pa ni mogla bežati, spije tudi
ona, da sta tako oba umerla.

Spervega so Lombardi z Lahi hudo ravnali, ne po
pogodbah kot Goti, ampak po sili so se postavili v po¬
sest nar rodovitniših zemljiš; verh tega so tirjali še tri¬
desete dele od vsih prideikov. Lombardi so se bili kme¬
tijstva dobro poprijeli, in ker je njih zemlja že šamana

330

sebi zlo rodovitna, so imeli in vživali obilnost pridelkov.
Mogočni in junaški vojvodi in grofi so se, po nemški
šegi, na polji shajali, da so si svoje kralje volili. Po
Alboinovi smerti so si bili Klefa  v kralja volili, ga pa
zavoljo njegove strašne grozovitosti po 18 mescih umorili.
Na to so bili 10 let brez kralja. Da bi vendar kralje¬
stvo razpadlo ne bilo, niso bili za naprej nikoli več brez
kralja. Klefov sin Autaris  je bil zdaj za kralja voljen,
on si je bil sam poiskal in poročil Teodelindo,  po
rojstvuBavarko, ktera, akoravno katoličanka, si je bila
vendar s svojim modrim zlo priljudnim in čednostnim
obnašanjem ne samo svojega moža, ampak tudi vsih
imenitnih Lombardov, ki so ariani bili, ljubezen in spo¬
štovanje pridobila in v občni blagor kraljestva kar ve¬
liko pripomogla. Veliko let po smerti svojega moža je
sama kraljevala v imenu svojega maloletnega sina, in
imeli so jo občno mater kraljestva. V tistih časih so
se bili Lombardi arianizmu odpovedali in se s katoliško
cerkvijo združili. Teodolinda je vMonci  stolno ali ško¬
fovsko cerkev sozidala. Gregorja papeža je nje obna¬
šanje tako veselilo, da ji je krono poslal — tako ime¬
novano železno,  ki je scer zlata, ima pa znotrej obro¬
ček iz železa, od kteregagre vera, da je iz žeblja Kri-
tusovega križa narejen bil. Vsi longobarški kralji do da¬
našnjega dne so z njo kronani bili. Shranjena je bila v
Monci, zdaj pa menda na Dunaju. Po dve sto letih ne¬
odvisnega obstoja si je Karol Veliki,  francozki kralj,
lombarško kraljestvo podvergel.

V tem, ko so Longobardi na Laškem pod modrimi
kralji napredovali, so bile na cesarskem bizantinskem ali
greškem dvoru v Carigradu  strašne grozovitosti, zav-
dajanje, morije in druge pregreštva navadne; vsa moč,
čast in slava, ktero je bil Justinian cesarstvu pridobil, je
počasi, pa za vselej ugasnila. Brez grozovitih morij se
noben cesar ne vsede več na cesarski prestol; slednji nov
cesar pomori precej vso rodovino in žlahto poprešnjega,
da bi mu ki ne zabavljala. Tačasni cesarji, kristjanski
v Carigradu so se bili pervi zmislili ljudi kaznovati s
tim, da so jim dajali oči izvertati, nos in ušesa odre¬
zati ali roke odsekati; to je bilo v Carigradu zlo nava¬
dno. Fokas,  popred stotnik, od vojakov v cesarja po¬
vzdignjen, ni bil nič manj grozovit trinog, kakor sta
bila Neron in Domician; Konštans je znal več dragotin
iz Sirakuza in Rima odpeljati, kot Alarih ali Vandali.
Med večnim prepiranjem v stolnem mestu in po cesar-

331

stvu zavoljo Kristusove natore so bili vso drugo za¬
nemarili, tako da so bili divji Bugarci in Huni čez
mejo cesarstva udarili, po deželah strašno razsajali,
se Macedonije polastili in po vsi Grecii mesta razdjali,
da je bilo ob njih imena, in da so se bili poslednji'spo¬
minki nekdanje greške omike do čistega nadušiii. Od
tačas imajo še mnogi greski kraji, gore, reke, tergi itd.
slovanske imena.

Verh vsih druzih nesreč, se je bil velik prepir za¬
voljo češčenja sv. podob unel. Marsikteri prosti in
manj razsvitljeni ali omikani ljudje so od nekterih ma~
lanih sv. podob prazno verjeli, da so jim bile od nebes
padle, — molili so jih in tako malikovavci postajali. Da bi
ne bili ki Judje ali Turki, kristjane zasmehovaje, jim
očitali, da ne verujejo v enega samega Boga, in da so
malikovavci, zapove cesar Leon III., Izavrijerc, vse
sv. podobe iz cerkev spraviti. To je bilo podpihalo
strašno nevihto, ki je čez 100 let cesarski prestol in
celo deržavo majala, in vse človeške vklenjene strasti
so se bile razpustile. Ljudje so se bili razkrojili, bi
rekel, v dve stranki: ena je bila za ohranjenje in če¬
ščenje sv. podob, druga pa za njih zaverženje. Koliko
sovraštva, zaničevanja, preganjanja, silovitost in škod
v cerkvah je bilo iz tega zraslo, ni za izreči. Škofi,
cesarjevi sužnji, so mogli v zborih češčenje sv. po¬
dob zavreči, in kdor bi jih bil častil, je bil od cesar¬
jev preganjan ali k smerti obsojen. Cesarica Irena, po
rojstvu Atenka, skliče nov cerkven zbor, kteri sklene,
da gre sv. podobe častiti, in jeoverglapo tem takem po-
prejsne postave, ki so češčenje sv. podob prepovedovale.
Vladeželna je dala svojega sina oslepiti, da bi zmirej
ona sama cesarila; upaia je tudi, da Karol, francozki
kralj, jo bo za ženo vzel; toda hud punt je nje poče¬
njanju konec storil , in v veliki revšini je bila umerla.
Potem ko je bilo več cesarjev po versti pomorjenih,
pride Leon V. Armenec, na cesarski prestol; on in dva
njegova nastopnika, so zopet strašno čez sv. podobe
razsajali, in tiste preganjali, ki so jih častili. Ko je pa
cesarica, Teodora, vimenu svojega maloletnega sina
deržavo vladala, je iz pobožnosti in modrosti, okoli leta
850, cerkvam sv. podobe povernila in vse temu zoperne
postave overgla, da se je bila vsa nevihta počasi vlegla.
Rimska cerkev pa ni bila nikoli spoštovanja ali češčenja
sv. podob prepovedala; se ve, da moliti jih nihče ne sme,
ker le Boga molimo. V tistih časih sta brata miniha,

sv. M e tu d in sv. Ciril Bugarcom in Slovanom nad
in pod Donavo sv. vero oznanovala, in jim po znajdenih
pismenkih sv. evangelije v njih jezik prestavila.

§. 55. Stari Slavjani.

JVi ga bilo še in tudi ga ni tako velicega naroda
na svetu, kakor je slovanski. Akoravno se je že veliko
Slovanov potaliančilo in ponemčilo, jih je vendar še
okoli 80 milionov duš. Kteri drugi narod na zemlji bi
segel iz svoje čiste kervi do polovice tega števila !

Ne stari Greki, ne Rimci nam niso od Slovanov,
ako so se ravno veliko ž njimi pečali in se menda tudi
ž njimi vojskovali, nič gotovega v svojih spisih zapustili.

Greški modrijani, ko so se hotli kaj novega naučiti,
so šli v Egipt, Babilonio ali do Indij; kaj nek bi bili
zamogli pri severnih barbarjih, ktere so kot divje zani¬
čevali in kterih jezikov niso razumeli, novega za uče¬
nosti zvediti? Greki, naseljeni prek Helešponta in po
vsili bregih černega morja, so poznali morda čez 50
slovanskih ljudstev, s kterimi so tergovali,pa ker so vse
njih misli le na tergovino obernjene bile, jim je bilo za
druge zadeve teh ljudstev malo ali celo nič mar, in še
razumeli niso, da mnogo tih ljudstev je ene kervi.

Rimci so še le ob času cesarja Augusta razu¬
meli, da Nemci so enega velicega naroda, in so si na¬
redili prek Donavo in Rajna terdne taboriša v bran svo¬
jih mej pred njimi; imenovali so to deželo Germanio ali
Nemčio; pa le še 5200 let kasneje je Tacit mnogo nem¬
ških ljudstev po imenih razločil j njih obnašanje, šege
in navade popisal.

Rimci kakor Greki, zaničevaje vse „barbare“, so
Slovane menda še veliko manj od Nemcov poznali, ako
ravno so ž njimi nar berže še več opraviti imeli, kakor
z Nemci. Rimci so bili preošabni, da bi se bili zmenili
za jezike njim podverženih ljudstev. Slovani so se, ka¬
kor vsak drug velik narod, bi rekel še dandanašnji,
v vsakem kraji ali kotu drugači  imenovali; po teh
imenih, ali čistih ali popačenih’— ker jih niso mogli
prav izreči - so jih Greki in Rimci klicali, brez da bi se
bili zavedili, da mnogo tih ljudstev je enega naroda
ali ene kervi. Kar so greški in rimski zgodovinarji 6.
stoletja o Slovanih pisali, jim je bilo menda došlo po
ustnem sporočilu, in scer od daljnih daljnih in divjih
krajev. Koliko je pa na tacih sporočilih resnice! —

333

Narod, kteri je v sedanjosti nar veči  na zemlji,
je mogel tudi že pred — in ob časih Kristusa nar veči
in še dalje okoli po širocem svetu vseljen biti; prazno
bi utegnilo tedaj biti, ga med Nemce in Sarmate — in
še te od Slovanov ločivši — v neki kot na visoko se¬
verno, merzlo in nerodovito Poljsko-rusko spravljati, in ga
od tam za vsako potrebo kakor iz Žaklja izsipati; med
tem, ko drugi, malo da ne, ravno tam svoje neštevilne
Nemce, Gote, Longobarde, Vandale itd. naseljujejo, ž
njimi svoje preseljevanja narodov prek Donave itd. spe¬
ljevati, in vse to menda tudi le po ustnem izročenji.
Nihče ne taji, da bi se ne bili Slovani za Nemci pomi-
kovali, ki so bili šli drugam si novih želiš iskat, in se
tako njih zapušenih selis polastili; toda ti Slovani so bili
le ena veja — severna, velicega slovanskega naroda.

Učeni si velike glave belijo bolj starih sledov slav-
janskega naroda najti. Njih prizadevanje ni bilo prazno.
Najdli so več spričb od bolj starih slovanskih seliš.
Slednji jezik se scimi, rase, in razcvete iz nekih, nje¬
mu lastnih, majhnih in ne zlo številnih koreninic; ker
pa nimajo vsi jeziki enacih korenin, ampak slednji svoje,
se že po koreninicah dobro med sabo razločijo. Tudi ni¬
majo vsi jeziki enacih čerk ali pismenk; tako niso imeli
Greki našega č in š, tudi ne mnogih družili čerk; niso
bili tedaj v stanu veliko slovanskih besed izgovarjati,
kakor ne zamore pravi Lah slednje nemške besede izgo¬
voriti. Taka se je tudi llimcom godila, da so kakor
Greki vsako slovansko besedo po svoje zavijali tako,
da je bila malo ali nič več slovanski podobna. Pri vsem
tem so najdli učeni po celi Mali Azii, v Armenii, prek
černega morja, pod Donavo v Trakii, Macedonii do ja¬
dranskega morja, od Dunaja prek Donave do llečje —
(Rhatie), in še po Talianskem veliko imen krajev, rek,
gor, mest itd. s slovansko pa ne greško ali latinsko
koreninico, v dokaz, kteremu se ne da zoper govoriti,
da po vsili teh krajih so Slovani naseljeni bili.

V silodavnih in čisto neznanih časih se je bil slo¬
vanski rod razkropil v severno, in južno - izhodno
vejo; ta-le seže od Rusije prek černega morja, na obeh
straneh Donove do jadranskega morja, in v starih časih
menda še veliko niže, in zapopade zdaj južne Ruse, Ru-
sine, Bulgarce, Serbe, Ilirce in Slovence. Pred Greki
in Rimci so se bili imenovani Slovani že v tih krajih
naselili; njih jeziki so veliko mehkeji od severnih Slav-
janov, in se med sabo žlahtajo. To je naneslo veliko

334

veliko gorkeje sonce in dotika z bolj mehkimi jeziki,
kakor sta bila greški in latinski.

Brez vse dvombe se sme misliti, da v perzianskih
vojskah zoper Greke, v macedonskih zoper Perziane,
in v mitridaških zoper Rimce so se Slovani, pa brez
lastnega imena, jako bojevali. Vse dežele od černega
do jadranskega morja, prek Donave, in sicer od Grecie
do tatranskih gor, in od Dunaja do Tirola, se zamorejo
v starih časih od Slovanov obljudene misliti. Greki,
preošabni, se niso z jeziki njim proti severji prebivajo¬
čih ljudstev pečali: kako, če bi seTrakiani, Macedonci,
razun njih žlahnikov, Ilirci in Dalmatinci k Slovanom
steli? Kako, če bi se tudi Pononci in vse ljudstva med
Dunajem, Tirolom in Oglejem k Slovanom pridjale? —
Rimcom so bili Nemci unkraj Donave in Rajne; ta kraj
Donave so imeli Rhatijo (Tlečje), Vindelicio, Norikum
— s slovansko koreninico, Liburnio, Istrio in Ilirio, ki
je pod njimi čedalje sesirila; pa nobenega ljudstva vsili
tih krajev ne imenujejo drugači kot po deželi; tudi od
njih jezikov nič ne vejo; zakaj bi se jim ne dalo ime
Slovanov?  Nemci in po njih tudi Rimci so Slovane
Vinde ali Vende  imenovali; Dunaju  so dali ime po
Vindih,  in so mu rekli „Vindobona“; in Aug¬
sburgu  „Augusta Vindelicorum“. in tamošni deželi „Vin-
delicia“. Tako so tudi Vindi ali Vendi, po razdjanji
Ogleja, V en e tke sozidali, in leta 568 beži’ oglejski
patrijarh pred Lombardi v „Grad“  na morskem otoku,
unkraj močvirja; še dandanašnji mu pravijo Grad-o.

Leta 177 pred Krist, so se bili Rimci pervikrat v
Ogleji  naselili. V letu 175 pred Krist, so bili Čiči ali
Istriani pod svojim kraljem Epulom rimsko armado pri
reki Timavi udarili in razkropili, toda konzul Manili jih
je bil kmalo potem zmagal in Rimcem podvergel, in za
dve leti pozneje so bili novih 1500 družin v Ogleji na¬
selili. Bele gore,  ki so se popred venetške  —
slovanske — imenovale, so po Juliu Cezaru, kije
bil s tremi četami leta 59 pred Krist, v Ogleji prezimil,
in „Forum Julii“ — Čedat  — Ci  vi  dal  e sozidal,
dobile novo ime, da se od tačas po njegovem Julske
gore  imenujejo. Štrabon piše, da ob času cesarja Au-
gusta so Ilirci vino in olje iz Ogleja tovorili, kar se jim
je v Ogleju, kjer so svoje vina v perstenih posodah —
anforah •— hranili, prav čudno zdelo; Čiči tovorijo pa
še vina do današnjega dne.

Vse gore med Donavo, Verono in Terstom — Rimci

335

so mu rekli „Tergeste“ — so bile v silosiarih časih od
Slovanov obljudene. Če so se bili Etrurci, tudi še pred
Rimci, iz tih gor v sred Talianskega naselili, lahko bi
bilo verjeti, da so bili Slovani;  Slovan se berž no¬
vega jezika nauči. Kar je Venečanov med belimi gorami,
ki zdaj laško govore, imajo slovanske obličja, oči in
lase. Ko k nam pridejo, kar se pogostoma primeri, se
kar berž slovensko nauče in čisto izgovarjajo, kar ni
pravemu Lahu dano.

Zgodovinarji pišejo, da so bili Slovani zale po¬
stave, kostanjevih las in sivkasto-modrih oči; da so bili
krotak, zmeren in gostoljuben narod, kije  rad zemljo
obdeloval in z živinorejo se pečal. Od tacega naroda,
ako ni siljen, ne gre dosti bojevanja ali vojskovanja pri¬
čakovati. Živeli so svobodno med župani, ki so jih sami
stavili. V večih in občnih zadevah so stopili župani cele
velike okrajne vkup, in kar so sklenili, je obveljalo za
vse. Ko je bila velika sila, da so se mogli sovražnikom
ali roparjem braniti, so si volili župani velicega župana
ali kneza, vojvoda — tujci so mu rekli kralj  — da je
na vojski njih poveljnik bil. Od kar se koli kaj od Slo¬
vanov pomne, niso še nikoli v eno deržavo združeni bili;
razpadli so marveč v zlo veliko ljudstev, ki so med sabo
neodvisne in samostalne bile, in pozneje pod svojimi ve¬
likimi župani, knezi, vojvodi in tudi kralji živeli.

Atila (šiba božja) si je bil vse severne Slovane,
pa tudi južne prek černega morja podvergel. Da so se
pod njim na Francoskem inTalianskem bojevali, ni dvo¬
miti; zgodovinarji niso pa še tačas od njih nič vedili.
Po Atilovi smerti so se potegnile slovanske ljudstva,
kakor mnoge druge okoli černega morja, za svojo svo¬
bodno samostalnost, in so jo dosegle. Slovani so bili
prijatli miru, — pa vendar, ko so se mogli braniti in
vojskovati, so se vselej in do današnjega dne,  možko
in junaško bili. Kdo bi zamogel zreči število Slovanov,
ki so se pri rimskih armadah za cesarske namene jako
bojevali? Kakor Nemce je menda tudi mnoge Slovane
mikalo za dobro plačilo pri rimskih armadah služiti;
marsikteri Slovan je pri armadi čast poveljništva dose¬
gel in celo cesar postal; tako cesar Justinian;  toda
on je svojo pravo slavjansko ime „Pravica“ iz gerde
prevzetnosti, na latinsko, kakor se je koli dalo, pre-
vergel. Ako so bili Pononci Slovani, so dali brez dvombe
mnogo Slovanov na cesarski prestol.

Od kar so se bile nemške ljudstva ob času preše-

386

Ijevanjana Laško, Francosko in Španjsko pomaknile, so
se bili Slovani daleč okoli po Europi razširili; čez Do¬
navo so bili v sedanje Turško planili, in se po marsi-
kterih vojskah, daleč okoli po sedanjem Turškem  na¬
selili; tako so bili tudi čez polovico dežel, ki se zdaj
nemške imenujejo, posedli; nekaj malo se jih je bilo še
clo na Holanškem in Angleškem naselilo. Dosti jih je
pa tudi bilo v njih poprejšnih deželah ostalo. Od tačas
so si osnovali veči deržave, knezovine, vojvodine in
kraljestva; tudi so počasi h keršanski veri pristopili.

Slovani Poljaki  so bili že od o. stoletja v svojih
sedanjih deželah; do 10. stoletja se je prav malo od
njih čulo; tačas so po nemških in čeških misionarjih
kristjani postali. K njim spadajo Siežani in Pomorjani.

Češki  Slovani ali Čehi so prišli v drugi polovici
5. stoletja iz bele Horvacie, unkraj tatranskih gor v
svojo sedanjo deželo; nekaj Horvatov in družili slovan¬
skih ljudstev je bilo tudi ž njimi prišlo. Samo,  iz Ho-
lanškega, nar berže jih je pomiril in zedinil, tudi stiski
Frankov otel; pozneje so imeli svoje vojvode, in so se
bili sred 9. stoletja pokristjanili. Moravian in Slovaki
so ob enačeni času in ž njimi v svoje dežele prišli.

Polabski  se imenujejo sploh vsi Slovani, ki so
se bili na današnjem severnem Nemškem, na obeh stra¬
neh Labe, do nje iztoka, zlasti na sedanjem Sakson¬
skem, Boruskem, v Meklenburgu itd. naselili. Ti so
večidel, in že pred več sto leti se ponemčili; toda
se jih še semtertje kakošna cela srenja, obdanih od
Nemcov, nahaja. Preveč od Nemcov stiskani, so se le
počasi, od 9. do 1 stoletja, h keršanski veri spreobernili.

Husi,  obstoječi iz mngo ljudstev zlo raznih imen,
ki se niso mogle med sabo nikakor pomiriti, pokličejo
Normane iz Švedskega, neki nemški rod, ki se je Ruse
imenoval; njih vojvoda Rurik  pomiri te ljudstva in po¬
stane začetnik ruskega carstva, in vse ljudstva pod njim
se za naprej in do današnjega dne Rusi  imenujejo.
Greški misionarji so jih konec 9. stoletja s keršansko
vero soznanili, ki je leta 899 pod njih knezom Vladi-
mirom  občna postala.

Bugarski  Slovani so prišli ob koncu 6. stoletja
iz južnega Ruskega, so udarili čez Donavo, in po mno¬
gih vojskah zgreškimi cesarji so se naselili pod Donavo
doli do černega morja, pa tudi po Arbanskem in Gre-
škem; keršeni so bili leta 861 po sv. Cirilu in Metudu.

Ser b s ki Slovani so prišli iz bele Serbjje, un¬
kraj tatranskih gor, leta 636, in so posedli dežele
pod Donavo in Savo, in od Bugarije do jadranskega
morja. Keršeni so bili od rimskih misionarjev leta 638.

Horvaški  Slovani so prišli tudi leta 634, pokli¬
cani od greškega cesarja Herakleja  kot Serbi iz bele
Horvatije, unkraj tatranskih gor, jin so posedli dežele,
v kterih stanujejo; h keršanski veri so pristopili okoli
leta 638.

Med letom 592 in 595 so prišli tudi Slovani iz
bele Horvatije, unkraj tatranskih gor, in so posedli
zgornjo in spodnjo Austrijo, Štajarsko, Krajnsko, Istrio,
Furlanio, Koroško, Solnigraško, in nekaj Bavarskega
in Tiroljskega. Vse te dežele vkup so imenovali v tistih
časih „Karantanio“,  prebivavce pa „Karantane £ ‘,

— sami so se imenovali in se še imenujejo „Slovence“.
Nemci jim pravijo še zmirej po starem „Vindi“.  Boje¬
vali so se z bavarskim vojvodom Tasilom  v letu 595,
pa tudi leta 612. Spredej stiskani od Frankov, zadej
od Obrov, se zvežejo s Samom,  ki je na Češkem
vladal, in se z njegovo pomočjo sovražnikom ubranijo.
Od leta 670 do 735 so imeli z furlanskim vojvodom

— Lombardom  pogostoma boje; tudi so mu mogle ne-
ktere pokrajine davek plačevati. Nar veči nevarnost je do-
šla karantanskim Slovanom od frankonskih kraljev. Kakor
berž je bil bavarski vojvoda potlačen, so bile Nemcom
tudi vrata do karantanskih Slovanov odperte.

V tistih časih so imeli Slovenci pervega znanega
kneza, ki jih je vladal; Borut  se je klical, in popol¬
noma neodvisen je bil; toda sila vojske ga frankonskemu
kralju podverže; za njim je bil sin Karat, za tem Ho¬
timir,  in za Hotimirjem VI a d uh slovenski knez. Ta-
silo  II. bavarski vojvoda, se Frankom spunta, in si ve¬
liko Karantanskega podverže; toda od Karola  velicega,
frankonskega kralja, premagan, pride ob vse, da je prišlo
tako tudi vse Karantansko pod oblast frankonskega kralja.
Ta razdeli Karantansko v več dežel ali strani, večih ali
manjih okrogov in pošle va-nje nemške grofe jih osker-
bovati, in druge na njih meje,  jih braniti. Tako je bila
svoboda karantanskih Slovanov čisto zginila. Misionarji
iz Ogleja so na Karantanskem do Drave, unkraj pa iz
Solnograda, sv. vero oznanovali.

Kamor so se bili koliNemci, Goti, Svevi, Vandali,
Longobardi, Franki i. t. d. v novo deželo, kakor na Ta-
lianskem, Gališkem, Španjskem in Afrikanskem naselili,

22

338

so zgubili sčasoma svoj jezik, svoje šege in navade;
pomešali so se z v deželah najdenimi ljudstvi, in so po¬
stali ž njimi nove ljudstva z novimi jeziki. Taki novi
jeziki so talianski, francozki, španjski in portogaljski,
ki se govorijo namest poprejšnega latinskega ali tudi
druzih jezikov. Slovani pa niso zapravili v svojih novih
naselitvah ne svojega jezika, ne svojih šeg in navad;
zakaj neki ne? — zato, ker niso v svojih novih nase¬
litvah nobenega druzega ljudstva najdli, kakor na Polj¬
skem, Boruškem in Češkem, — ali pa so najdli, kakor
v Serbii, Horvatii in Karantanii, že od pred Slovane
v deželah, s kterimi so se združili in pobratili.

Ob času preseljevanja narodov so naši kraji, ravno
na vratih Laškega ležeči, neizrečeno terpeli, pa vendar
vse preseljevanja jih niso bile ob čverstega in bistroum¬
nega Čiča pripravile; v gorah, gojzdih in v podzemelj¬
skih jamah se je bilo še zmirej veliko Slovanov v tistih
sicer strašnih, pa vendar naglih viharjih ohranilo. Da bi
bili Galci, ki so bili 500let pred Krist, na Gerško uda¬
rili, vse Slovane od jadranskega morja nazaj za tatran-
ske gore pahnili, je menda čisto prazna.

56. §. Mahomed in Arabci ali Saraceni , kakor
so jih Greki imenovali.

Kakor se stegne malaAzia, kot polotok, med čer-
nirn in srednjem morjem proti Europi, se steguje tudi
Arabia od Predazie, kot polotok, v južno morje, in je
na prostor petkrat veča od našega cesarstva. Kar se je
veže s Palestino ali Sirio, je močno gorata in kamnita;
sicer obstoji iz nezmerno velicih ravnin golega peska,
da se malokje kakšen zelen prostor z vodo najde; na
južnozahodnih bregih je rodovita — to imenujejo sre¬
čno A rabi  o — in tukaj je dosti bistroumnih, bogatih
in slastnih kupčevavCov. V tih krajih pridelujejo kavo,
virh, sladko skorjo, druge dišave in grojzdje. Kar jih
je pa Arabcov po kamnitih in pešenih krajih, so nomadi
— pastirji, ki se s svojimi čedami pomikujejo od enega
kraja do druzega, in živijo pod svojimi očaki, patriarhi,
kijih  e m ir  e kličejo. Njih bogatije so kamele in konji;
od kamel, ki prenašajo kupčijsko blago po pešenih rav¬
ninah, kot barke po morji, rabijo meso, mleko, kože,
dlako in še celo kameljek, s kterim kurijo; njih konji
so — pa ne vsi — naj žlahneji in dražeji nasvetu. Vse
perziariske, egipčanske, rimske in druge vojske so šle

330

le memo Arabie; vedno so se je ogibale, ker bi bile
armade na pešenili ravninah gotovo konec vzele. Tako
je ostala Arabia  od silodavnih časov vsim drugim na¬
rodom čisto neznana. Arabci so jasnega uma, kot nebo
nad njih glavami; so lahkomiselni, zmerni, zadovoljni,
čversti in goreči v ljubezni in sovraštvu; strašni in gro¬
zoviti v maševanji; od ene strani so gostoljubni, od
druge pa roparski. Oni žive svobodno in brez postav
pod svojimi emiri, ktere le zavoljo njih stare žlahnosti
ali imenitnosti spošlujejo; torej jih ni bil še nikoli noben
v eno deržavo ali pod svojo oblast spravil.

Ne deleč od bregov rudečega morja, v deželi H e-
djas,  stojite dve mesti, Meka in Medina. V Meki
so imeli svoje silo staro in naj večo svetišče, prost tem-
pel, kaaba  imenovan; v tempelnu je bil čem. kamen,
od kterega so menili, da je bil od nebes Abrahamu v
naročje padel, zavoljo pregreh človeštva pa čern postal.
Ta kamin je bilo njih naj svetejše; okoli njega pa je
bilo 300 malikov, zlo raznih, čudnih in spačenih podob.
Korajšiti  so se imenovali naj žlahneji rodovi v Meki,
kteriin je bila pravica in dolžnost prirojena za tempel in
sv. kamen skerb imeti. V letu 569, eno leto preden
so bili Lombardi Laško posedli, je bil Mahomed  (prav
Mohamed)  rojen iz rodu enega teh žlahnih korajšitov
pa berž je bil sirota postal, in ni po svojih druzega
imel, kot pet kamel in enega sužnja. Abu Taleb, njegov
naj slavniši stric, je poskerbel, da se je Mahomed kup-
čijstva  učil. S karavanami je prišel v Palestino, Si-
rio, Mezopotamijo itd., in je pri več priložnostih z Ju-
dmi in kristjanskimi minihi se pogovarjal. Ker se je fant
prav dobro obnašal, gaje njegova gospodinja Kadišah,
ki je bila zlo bogata udova in blagovnica, za moža
vzela. Mahomed je prišel tako v posest velikega pre¬
moženja, in je lahko neodvisno in brez skerbi živel.
Že kadar je s karavanami po kupčii hodil, in kadar so
drugi se pogovarjali, peli ali žvižgali, je on od zad,
ves zamišljen na kameli jezdil; zdaj pa, ki mu ni bilo
treba več karavanati, je začel misliti, kako da bi zamo-
gel svoj, v malikovanje globoko pogreznjeni narod k
spoznanju edinega in pravega boga, stvarnika nebes in
zemlje povzdigniti. On je menil, da Bog je po Adamu,
Noatu, Abrahamu, Mozesu in Jezusu čedalje več od
sv. vere, in sicer po razumnosti in potrebah človeštva
razodeval. Ker so pa Judje še na Mesiasa čakali, in
ker je bil Jezus svojim tolažnika obljubil poslati, se je,

340

nekoliko sožganih možganov in nekoliko božjasten —
(kakor so še dan današnji naše zamaknjence,  iz kterih
tudi nekteri, Bog jim odpusti! malike delajo!) — sam
sebe uveril, da bi utegnil on ta šesti in poslednji božji
prerok biti, in to za tolikanj več, ker se je kot druge
leta mesca ramadana v neko podzemeljsko jamo, blizo
Meke, premišljevavno živet bil podal, in vse tamošne
svoje misli in žive sanje za razodenja božje čislal!

Mahomed je bil, razun pečanja z ženstvom, zmeren,
in se je pošteno obnašal; živel je od ječmenovega kruha
in dateljnov; mleko in med sta bila mu gostija; ležal
je na plahti, po tleh razgernjeni. 40 let star je začel
novo vero učiti. Mož je bil zale postave, zlo dopadlji¬
vega obličja, s krasno brado; iz njegovih očes ste se
lesketale prijaznost in milost; njegova čista, gladko te¬
koča beseda je mečila serca, h kteriin je govoril. Pri
vsem tem se mu je njegova lastna družina posmehovala,
kadar se ji je bil pervikrat za božjega preroka oznanil, in
v 10 letih je bil komej 15 oseb k svoji veri spreobernil.
Pravil je, in najberže tudi sam veroval, da, kar uči, mu
je sam Bog po nadangelju Gabrielu razodel, in terdil je,
da se mu ta angelj pogostoma prikazuje. Naj glavniši
resnica njegove vere se tako le glasi: „Le en Bog je,
in Mohamed je njegov prerok". Sam Gabriel mu je bil
obljubil, da kadar bodo ljudje Boga, bodo tudi njega
imenovali! Učil je dalej, da gre s poštenostjo in pravič¬
nostjo Bogu služiti; da človek mora slednji dan, potem
ko se očisti, petkrat moliti z obličjem proti Meki ober-
njenim. Kvasil je, kadar je prišel v sedmo nebo pred
samega Boga, je Bog terjal petdesetero molitev na dan
od tih, ki bodo k novi veri pristopili; po daljnem pomen¬
kovanju sta se zadnjič dogovorila, da po petkrat na dan
bo dovelj molitve. Učil je tudi, da vsak bolj premožen
mora desetino svojih dohodkov v milodare razdelovati,
da slednji se mora mesca ramadana  postiti in po en¬
krat v svojem življenji, ali sam ali po najetim, v Meko
romati. Vino in svinino je prepovedal, mnogoženstvo pa
pripustil; razun priležnic je imel sam 15 postavnih žen.
Zvestim in pravičnim služabnikom božjim je obljubil, po
vstajenju mesa, v. raji vse zaželjcne telesne slasti in
sladnosti, krivičnim pa je oznanil večno terpljenje v pe¬
klu. Terdil je tudi nepremenljive božje sklepe čez vse
človeške osode tako, da človeku ni dano v tem naj
manjši stvarice spremeniti; naj se verže človek, ki pla¬
vati ne ume, iz barke v morje; naj skoči iz 15sežnjev

341

visokega turna; naj s 50 topi na-nj streljajo —nič žale¬
ga se mu ne bo primerilo, ako ni Bog sklenil, da bi
mogel zdaj umreti. Tistim, ki bi za vere voljo na voj¬
skah ob življenje prišli, je obljubil, da bodo gorki v
raj šli. — Iz tega se vidi, da je med drugim iz nekterih
judovskih in kristjanskih resnic svojo novo vero zložil,
in da od prave vere v Boga, od prave ljubezni do bliž¬
njega , in sploh od čednosti ni imel nobenega pra¬
vega zapopadka. Moslemi,  to je, tisti, ki so k nje¬
govi veri pristopili, sovražijo in strašno zaničujejo do
današnjega dne vse ljudstva, ki niso njih vere, in psu¬
jejo jih s psovko „giaur“, to je, pes.

S tem, da je v Meki  svojo novo vero le preveč
javno oznanoval in priporočevai, se je bil korajšitom
tako zameril, da so ga preklicali in sklenili javno umo¬
riti ga. Abu Taleb,  njegov stric, akoravno novi veri
sam zopernik, ga vendar po zavezah žlahte skrije, da
je srečno v Medino  bežal. Od tega ubega  štejejo
mahomedani ali moslemi svoje leta.

Mahomed ni umel ne pisati ne brati; v Medini je
pa nekemu učencu vse svoje prikazni in razodenja na¬
tanko dopovedoval, da jih je v bukvah popisal, ki se jim
pravi „koran“  — to je njih sveto pismo. Te bukve so pod¬
laga vere in postav za vse mosleme. Mahomed je sam re¬
kel, da ni nobenega čudeža storil; moslemi mu jih pa ven¬
dar več pripisujejo, tako, da je na njegovo besedo beli
dan v černo noč se spremenil, da luna  se je na nebu pri¬
kazala, doli padla, se razkrojila, in da nje polovica je
večkrat skozi njegov rokal smuknila, potem se zopet
scelila in na nebo vzdignila. , Kakor je križ  spomin
kristjanstva, je pa polluna  spomin izlama,  — tako
imenujejo moslemi svojo vero. Pravijo dalej, da iz nje¬
govih perstov je voda kapala, da fcamnje, drevesa in
živali so ga Božjega preroka oznanovale itd.

V Medini so se bili ljudje njega in njegove vere
tako močno poprijeli, da je ž njih pomočjo še cloMeko
vzel in si jo podvergel; on jezdi sedemkrat na kameli
okoli k a a b e, in se s svojo palico černega kamna dotikuje;
tako je postal moslemom svet do današnjega dne; vse
malike je iz tempelna spravil, in od tačas terjal, da vsi
moslemi so dolžni z mečem in ognjem za obstoj, raz¬
širjenje in uterjenje izlama se potegovati. Kdor se mu
koii zoperstavi, naj pogine; kdor se mu pa pod verze,
naj pri življenju ostane, in mu davek plačuje. Od tacaš
se je Mahomed napuhnil in bil grozovit gospodovavec.

342

da je kri potokoma tekla. 12  njegovih razposlanih učen-
cov obhodi Arabio, oznanovaje, „Ie en Bog je, in Mo¬
hamed  je njegov prerok.“ Zdaj vrejo Arabci od vsili
strani skupoma k njemu, da bi pod njim, za novo vero
nadušeni, se zoper nevernike bojevali, v vojskah si ve¬
liko plena in ropa pridobili, in ko bi v bitvah mertvi
ostali, gorki v raj šli. Moslemi pišejo, da je zoper ne¬
vernike v 50. bitvah zmagavec bil; zadnjič pride s
20.000 pešci in 10.000 konjiki vSirio, in povabi gre-
škega cesarja in perzianskega kralja, da naj s svojima
deržavama k njegovi veri pristopita. Perzian  je pismo
raztergal, Grek  pa mu daril poslal. Greki in Perziani
so več let v praznih in zlo nepotrebnih vojskah med
sabo svojo serčno kri prelivali; zdaj, oboji oslabljeni,
niso mogli novim, nadušenim, napetim in junaškim voj-
šakom se'zoperstavljati. Kaleb,  naj slavniši Mahomedov
vojskovod, kterega je »božji meč“ imenoval, je z maj¬
hno armado greškega cesarja zmagal, in to je bil za¬
četek vojsk, ki so blizo 800 let terpele; pa ne ravno
vselej za vere voljo, zakaj premagane ljudstva so pri
njih verah pustili, jim pa davke nakladali; vojskovali
so se iz lakomnosti; že doma roparski, so kar radi ljud¬
skih dežel, njih mest in bogatij se polastovali.

Mah orne d je, 63 let star, umeri in na smertni
postelji priporočal marljivo moliti, maiikovavce izArabie
pahniti in z vsimi mosiemi po enacih postavah ravnati.
Njegov grob je v Medini,  torej je moslemom to mesto
tako sveto kod Meka,  kamor romajo kot v Meko. Nje¬
govi nasledniki — veliko let iz bližnje žlahte — so se
kalifi  imenovali, so bili gospodovavci si podverženili
dežel in vikši duhovniki, ki so o petkih v tempelnih javne
molitve opravljali. Moslemom je namreč petek sv. dan , v
kterem se v tempelne shajajo molitve opravljati; svojim
tempelnom pravijo „moše“,  celo deržavo z vero vred
so kalifat  imenovali.

Kmalo po smerti Mahomeda so kalifi, njegovi na-
stopniki, Jeruzalem, Antiohio in Damask greškemu ce¬
sarju vzeli in v kratkem času celo Predazio z Mezopo-
tamio vred si podvergli; zavoljo nasledstva v kalifatu
so bili med Arabci večkrat hudi punti in kervave vojske.
Pri vsem tem so si bili celo veliko perziansko kraljestvo
in še mnogo indianskih dežel do blizo himalajskih gor
privojskovali. Ravno tako so vzeli Egipt in Etiopio;.
Amru,  kalifov poveljnik, je bil Aleksandrio,  bo¬
gato in mogočno mesto, po 14 mescihzoperstavezmagal;

343

prosi kalifa Omara,  da bi se aleksandriška bukvar-
nica ohranila, toda kalif mu odgovori: „Ako bukve, od
kterih govoriš, nič druzega ne obsežejo, kakor kar je
v sv. koranu, so nepotrebne,— ako pa kaj druzega v sebi
zapopadejo, so škodljive; sožgi jih tedaj!" Več mescov
so z njimi javnim toplicam kurili. Drugi nastopni kalifi
niso bili več tako sirovi in divji, marveč uneti so bili
za omiko naroda. Amru požge in pokonča Memfi,
glavno mesto Egipta; in iz njegovega stanu, unkraj Nila,
nasproti končanemu mestu izrase počasi novo glavno
mesto, ki se Kahira ali Kajro  do današnjega dne
imenuje.

V malo letih se je izlarn deleč okoli po Azii, ki je
šestkrat, in po Afriki, ki je štirikrat večja od Europe,
razsejal in tako ustanovil, da je še do današnjega dne
veliko več moslemov kot kristjanov na svetu. Kako se
je pa to neki zgodilo? — Večkrat se je že na svetu
primerilo, da cele ljudstva, da veliki narodi oblesene,
da so vsi omamljeni in da nimajo nobene serčnosti, no¬
bene moči v sebi. Kadar se je Atila približeval, je vse
groze in straha pred njim trepetalo; bližnje in daljne
ljudstva so ga, groze osupnjene, po poslancih ali last¬
nih kraljih pozdravljale, se mu uklanjale, mu podložnost
in pokoršino prisegale. Atila umerje, — zdaj se vse
ljudstva zdramijo, za svojo samostalnost potegnejo in
jo dosežejo. Ravno tako o času Mahomeda so bile vse
'aziatske, in malo da ne, tudi europejske ljudstva obder-
venele in le životarile. Zdaj pridejo Arabci — Saraceni
— od kterih se še nikoli ni nič čulo iz svojih step in se
obnašajo kot čversti, krepki, nadušeni in junaški voj-
šaki, pripravljeni vsako uro in čas slednjega zopernika
svoje vere ali njih kalifa z mečem in ognjem končati.
Vse ostermi prednjimi; slednjega, ki od tega sliši, groza
prevzame, in tako se primeri, da bližnje in daljne ljud¬
stva, brez števila, od kterih niso Arabci še nikoli nič
vedili, pridejo po svojih naročnikih njih kalifu ali voj-
šnim poveljnikom se uklanjat. Njih pervo pozdravljanje
je bilo: „Le en Bog je, inMahomed je njegov prerok".
Tako so se Saracenom prikupovali; tako se je bila pa
tudi nova vera — sicer pametniša od malikovanja -
deleč po Azii in Afriki zaplodila.

Okoli leta 660 so si postavili kalifi Damask v
stolno mesto, in so od tam po namestnikih vse sebipod-
veržene dežele vladali. Že bogatije perzianskih mest
so jih bile nekoliko oslepile in pomehkužile. V Damasku

344

so si kalifi napravili krasni dvor; Arabci, že po natori
svoji bistrega uma, so berž spoznali, da so Greki veliko
bolj učeni od njih; kalifi vabijo k sebi za bogate plačila
mnogo greških učenih mož; si dajo od njih sozidati dosti
dragih in krasnih poslopij — vse po bizantinsko-arabski
šegi — tudi zemlje so jim Greki razmerili, da so se
zemeljski davki bolj po pravici razpisovali. Veliko gre¬
ških naj imenitniših bukev so Greki, pa tudi Saraceni v
arabski jezik prestavili; mnogo visoeih šol so si po slav-
niših mestih osnovali; vse vednosti, znanosti in umet¬
nije so našle pri Arabcih zavetje in pribežališče. Ko
so se bili Arabci z greškim slovstvom dobro soznanili,
so potem sami napredovali, svoj jezik z nedopovedljivo
marljivostjo čistili in gladili, in v njem mnogo modro-
slovskih, matematiških, zdravniških in drugih bukev spi¬
sali, klerih več še slovi do današnjega dne. V tistih
časih so bili Arabci menda naj bolj učeni na celem svetu.
Bazra, Kufa, Bagdad  in kasneje Širas  so bile
središča kupčije, bogastva, krasote in potratnega slast¬
nega življenja.

Od leta 668 do 675 so vzeli Arabci Cipro,  Rod
in večidel male Azie. V Rodu  je bil v greških časih
Kolos,  to je velikanska človeška podoba iz brona, stala
je na dveh podnožjih, tako, da pod nje korakom je vsaka,
tudi naj večja barka lahko skozi vesljala; v desni roki
je deržala skledo, v kteri je ponoči gorelo, da so se
mornarji skoljev lahko varovali. Potres je bil kolosa
overgel, in Saraceni so njega bron kupcu prodali, ki ga
je na 900 kamelah odnesel.

V tistih časih so bili tudi greškega cesarja sedem¬
krat v Konštantinopelju (Carigradu) napadli. Grek Ka¬
li ni k je bil pa ogenj, ki so mu greš  ki  ogenj rekli,
znajdel; s tim ognjem, ki je tudi pod vodo  goril, so
Greki saracensko brodovje zažigali, da so mogli bežati.
Tisti 'čas so se bili tudi vsili afrikanskih dežel, od Egipta
prek srednjega morja do memo španjskega ali do atlan-
skega morja polastili; trikrat je bila Kartagina,  slavna
kraljica Afrike, in nekdanji slavni sedež rimske omike,
v tih zlo kervavih vojskah vzeta, zadnjič pa tako raz-
djana, da ni bila nikoli več sozidana. Tamošno nekda¬
nje, kar lepo cveteče kristjanstvo je bilo pod Arabci, bi
rekel, čisto vgasnilo. Vse nekdanje domače, večidel no¬
madske ljudstva, kakor Beduini, Mauritanci in Numidčani
— ktere vse so Španjoljci v kasnejih časih Maure  kli¬
cali — so se z Arabci po strašnih vojskah pobratili, k

345

njih veri pristopili, da se je tako kristjanstvo še berže
zadušilo. Na afrikanskih bregovih prek srednjega morja
so si — pa pozneje — Beduini, nomadi na bersnih kon¬
jičih, več deržav oznanovali, kterih poglavno opravilo
je bilo, na srednjem morji in po laških morskih bregovih
ropati in ljudi v sužnost odpeljevati, ktere so pa vendar
za drage rešila spušali. Že po dokončani poslednji fran-
cozki vojski so Angleži in nekoliko tudi Francozi, tiste
štiri roparske deržave v tak strah djali, da že veliko
let nič več ne ropajo.

Zapadni Goti so si bili počasi vse španjske dežele
podvergii. Ker so bili pa sami ariani, je bilo med
njimi in poprejšnimi španjskimi škofi in drugimi katoli¬
čani vedno kavsanje, sovraštvo in zaničevanje. Sčasoma
so se bili vsi kot Nemci na Laškem in Francoskem po-
katoličanili; zdaj so bili pa škofje več obrajtani kol njih
kralji, ki so si jih zmiraj proti volili; sovraštvo pa, ki
je bilo za vere voljo med kristjani, je zdaj ugasnilo,
toda oberne se proti obilnim bogatim in učenim judom.
Vitica,  kralj, je preganjanje judov ostro prepovedal,
škofovsko oblast v posvetnih rečeh omejil, in veliko si
prizadeval, da bi vladarstvo pri kraljevi hiši ali rodovini
ostalo, da bi sinovi za očetom nastopali in da bi se
kralji več ne volili. Rodrigo,  stric, pahne krepkega
in silnega kralja Vitica s prestola. Sinovi zapojenega
kralja kličejo Arabce i« Afrike na pomoč. Musa,  ve¬
liki arabski ali kalifov poveljnik na Afrikanskem, pošlje
svojega podpoveljnika Tari  k-a  čez ozko morjo na Španj-
sko. Pridši se polasti pervega v morje molečega gri¬
čka, in postavi podlago terdnjavi, ki se še po njem
Gibraltar  imenuje, in ki je menda perva v Europi. On
zmaga Gote  leta 711. v pervi, strašno kervavi bistvi
tako, da je bil ves cvet gotiškega junaštva z Rodrigo-
tom vred na bojnem polju konec vzel. Drugo leto vza¬
mejo Arabci To led«,  glavno mesto dežele. V kratkem
času je bilo celo Španjsko njih, razun Asturie, ki je z
visokimi gorami obdana, kamor je bilo nekaj junaških
Gotov bežalo, in kjer so na morskem bregu edino me¬
stice imeli. Viticovi sinovi so menili Arabce svoje pri-
jatle in so še ukazovali vse terdnjave nevestnim Arab¬
cem izročiti, da so toliko berže ob vse svoje prišli.

Arabci udarijo zdaj čez Pireneje — visoke gore —
in vzamejo južno Francosko. Frankonsko kraljestvo in
tudi kristjanstvo je bilo v veliki nevarnosti: toda Kar.o 1,
majordom Pipina herištalskega (o3. §.)  naravni in ju-

346

naški sin, jih je s svojimi Franki, blizo Tura, v boju,
ki je 7  dni terpel, tako nabijal, zadnjič zmagal in čez
Pireneje zapodil, da se ni nikoli več noben naFrancozko
prikazal. Karolu pa, ki jih je tako nabil, so dali
ime ,,Bat“.

Na Španjskem so Arabci, ali kakor so jih Španjoljci
imenovali, Mauri,  kristjane in jude pri njih verah in
navadah pustili; gospodovanje so si obderžali, enako¬
pravnost pred postavo vsim naznanili in od vsih enake,
to je, primerjene davke terjali. Judje od kristjanov za¬
ničevani in preganjani so bili veliko pripomogli, da so
se bili Mauri toliko berže Španjskega polastili. Tudj v
Sicilio so se bili Arabci vrinili, in so od tam mnoge laške
mesta in vasi’ na morskih bregih ropali.

Potem ko so kalifi iz roda Omejadov  blizo 100
let v D amašku  še precej slavno vladali, se vzdignejo
čez nje Abasidi,  iz žlaiite Mahomedovega strica, in
napravijo tak punt, da je bilo 90 Omejadov prisiljene
smerti umerlo; starce, žene in otroke so grozovito pomo¬
rili, grobe kalifov ognjusili in njih prah pod milim nebom
raztrosili. Le sam Abderrahman  jo je bil srečno na
Španjsko unesel in si je bil v Kordovi neodvisen kalifat
utemelil. Na to so kalifi iz Abisidov svoj prestol iz
Damaška v bogati in krasni Bagdad  prenesli. Kalif
Harun al Rašid,  verstnik Karola velicega, je tako
modro, pravično in slavno vladat, da so ga ljudje več
sto let v veselim spominu ohranili in od njega tudi ve¬
liko zmišljenega pravili. Vse take marnje ali pravlice so
že v tistih časih v bukve popisane bile; pravijo jim:
„Tisuč in ena noč K . Še dandanašnji jih mladost kar rada
prebira. V tem ko so Arabci znanosti in umetnije obdelo¬
vali, kmetijstvo in kupčijstvo podpirali, krasne poslopja
zidali, zale verte si napravljali, so se bili že z bogati¬
jami preveč spečali, po njih se pomehkužili in tako po¬
gumnost in junakost pozabili; njih nadušenje za vero je
bilo vgasnilo in to za tolikanj več, ker so se bili za vere
voljo tudi med njimi prepiri in razpertja uneli. Eni so
le na koran verovali, drugi so pa tudi ustno izročenje,
ki je bilo blizo 200 let po smertiMahomeda popisano, k
veri šteli. Tako so se bili med sabo na večno razkrojili.
Mnogi pooblasteni namestniki ali poglavarji, zlasti po
bolj oddaljenih deželah, so kalifom malo ali nič pod-
ložnosti skazovali; zadnjič, po samostalnosti hrepeneči,
so celo od njih odpadli in svoje dežele neodvisno vla¬
dali. Pravi Arabci so se bili že zdavnej od kalifata od-

347

tergali in sovArabii, kakor pred Mahomedom, svobodno
pod svojimi emiri živeli, pri veri so ostali pa do današ¬
njega dne. Kalifi so še zmiraj v Bagdadu stanovali,
toda oblast jim je dan za dan iz rok zginovala.

V 9. stoletju so prišli divji junaški Turki,  ki so
se popred kot nomadi po mnogih aziatiških deželah kla¬
tili , so k izlamu pristopili, kalifu v Bagdadu vso posvetno
oblast vzeli in mu le duhovno pustili. Leta 1258 so bili
Mongoli  Bagdad pokončali, da je bilo tako tudi ob
kalifa. Marsikteri mozlemski vladarji ali sultani se či¬
slajo od tačas Mahomedove naslednike, tako tudi turški
sultan ali car v Carigradu.

V tem, ko je kalifat v Bagdadu  na veljavi in
moči vedno pojemal, hiral in v nič šel, so se Arabci
na Španjskem  kar jako obnašali; utemelili so si bili
več deržav in svoje viadarje e mire  imenovali. Kmetij¬
stvo so podpirali, kupčijstvo vzdigovali, rudnike z vso
skerbjo v svoj prid obračali; lepe mesta, drage in krasne
poslopja in tempelne zidali. Alh ambra v Granadi
še stoji, pa tako zalo in krasno zidališče je, da se vsi,
ki ga gredo gledat, nad njim močno čudijo. Vse se¬
danje škofovske cerkve  na Španjskem so bile večidel
izlamski tempelni. Kordova,  stolno mesto španj-
skega neodvisnega kalifa, je štela 212.000 hiš, med
temi 600 tempelnov; v poglavnem tempelnu je bilo 2000
stebrov, ki so nosili 17 obokov; slednjo noč ga je 4000
svetilnic razsvetovalo; polovica tega tempelna je zdaj
škofovska cerkev in ima še 16 turnov in 16 vrat. Nar slav-
niši kalif vKordovi je bil Abderrahman  II., — enako
Salamonu je vso omiko, krasoto, bogatijo in slast na
svoj dvor spravil. Arabci so imeli v 11. in 12. stoletju
na Španjskem 70 velikih bukvarnic in 17 slavnih visokih
šol, ktere so tudi večerni kristjanski Europejci, ki so
želeli se kaj bolj izučiti, obiskovali. Gerbert  iz Remsa,
ki je kot papež Silvester  II. umeri, je hodil pri Arab¬
cih na Španjskem v šolo. On je bil preučen mož, torej
so ga še celo copernika menili. Arabci so učili v svojih
šolah naravoslovje, zvezdoslovje, matematiko in muziko;
obdelovali so tudi modroslovje, posebno pa zdravništvo
in kemijo. Več kemijskih besed imamo še od njih, tako
alkohol,  ki pomeni čisti vinski cvet. Tudi naše šte¬
vilke 1, 2, 3, 4 itd. imamo od njih. Kar pa ni hvale
vredno, je, da so iz zvezd in Mahomedovih besed pri—
hodne prigodbe ali osode prazno prerokovali.

Po smerti vezirja Almancora,  ki je bil moder.

348

silovit in nar slavniši arabski vojšak na suhem in morju
zoper kristjane, je po puntih, morijah in strašno ker-
vavih vojskah med Arabci ali Mauri njih kalifat v Kor-
dovi se spodkopal, in v več manjih deržavic razpadel,
ktere so neodvisni emiri vladali, — tako je bilo ob arab¬
sko edinost in moč na Španjskem. Zahodni Goti, ki so
bili v Asturio bežali, so se namreč zopet oglasili in so
začeli svoje meje zmirej bolj proti jugu širiti. V več
kakor 200 letih so si španjski kristjani, Maure pogo-
stoma zmagaje, čedalje več novih kraljestvic napravili,
tako, da leta 1248 ste tudi že Kurdova in Granada —
poslednje arabske deržavici — Ferdinandu kastilianskemu
podložnost skazovale in menda tudi davek dajale. Arabci
ali Mauri so se bili na Španjskem tako ukoreničili in
uterdili, da je bilo čez 500 let preteklo, pred kakor
so jih bili do čistega zmagali in iz Španjskega spravili.
V poznejih časih so španjski kralji zmagane Maure, pa
tudi jude silili h kristjanski veri pristopiti ali Španjsko
popustiti. Veliko Maurov in judov se je scer dalo kerstiti,
skrivoma so pa ostali pri svojih verah, kar ni celo nič
v rast sv. vere služilo.

57. §. Časi pred Karolom velikim. Omika zgine.
Benediktinarji. Gregor papež I. Bonifaci. Pipin
frankonski kralj. Papež biva deželni knez.

Od rimskega cesarstva ga ni bilo že zdavnej več
nobenega sledu; greško ali bizantinsko cesarstvo je bilo
prišlo ob vse aziatiške bogate dežele in imenitne mesta;
skerčilo se je bilo, toliko da ne, v svoje stolno mesto
Konštantinopel; vse predaziatiške, perzianske in znane
afrikanske dežele s Španjskim vred so bile arabskim ka¬
lifom podveržene. Ravena, Rim in izhodni bregi na ja¬
dranskem morju, so bili še pod oblastjo greških cesar¬
jev, — moči pa niso imeli nobene, braniti tih dežel. Lom¬
bardi so gornje Laško gospodovali in večkrat z vojskami
v srednje Laško silili. Nemškega in francoskega so bili
Franki gospodarji. Angleži so se komej iz svoje siro-
vosti in divjosti skopavali in pogostoma k sv. veri pri¬
stopali. Kar j« današnje europejske Turčije, kar ob¬
seže zdaj, razun Talianskega, naša cesarevina, in kar
je zdaj Boruskega in Saksonskega do Labe so bili po¬
sedli Slovani. Barbarski narodi so se bili po Laškem,
Francoskem in Španskem s poprejšno gospodo — kar
je je še bilo in s sužnji v nove  ljudstva pomešali,

349

da so se iz tega počasi izcimili novi  jeziki, kakor laški,
francoski, španjski  itd. pa vse vednosti, znanostim
umetnije so bile zginile; k večemu je še kaj malega od
njih v kakšnim ne razdjanim mestu kakor v Napolu ali
Konštantinopelu tičalo. Tako je bilo ob vso greško
in rimsko omiko, — beli dan se je bil v černo noč
spremenil.

Od minihov v izhodnih  deželah je že omenjeno
bilo, da so bili samoglavni, se radi v posvetne zadeve
vtikali, da so hotli večkrat verne resnice po sili razso¬
diti in da so vstaje napravljali. Minihi pa zapadnih
dežel so bili v tistih žalostnotamnih časih naj veči do¬
brotniki človeštvu. Sv. Benedikt,  žlahnega stanu,
beži iz Rima v samoto, da bi ga razujzdani rimski mla-
denči ne oskrunili in živi pušavnik. Počasi se je za-nj
in za njegovo pobožno življenje zvedilo. Več nedolžnih
mladenčev se poda k njemu s prošnjo, naj jim je njih
duhovni vodja. On jim spiše pravila pobožnega življenja,
sozida leta 515 na hribu „Monte Cassino“ blizo IV a pola
pervi samostan (klošter), ki je zavolj učenosti slovel do
poslednjih časov. On tirja v svojih pravilih od bratov
obljubo, da hočejo svoje žive dni v samostanu ostati, s
pokoršino proti voditelju (abatu), z divištvom in uboštvom
Bogu zvesto služiti. V kratkem času so bili i2  samo¬
stanov po deželi okoli Rima napravili in 50 let po nje¬
govi smerti je bilo že mnogo benediktinarskih samosta¬
nov po Laškem, Gališkem in Španjskem osnovanih; v
primeri jih je bilo še več — toda kasneje — na Angle¬
škem, od kodar so se bili tudi na Nemško zaplodili.
Benediktinar Dionizi mali,  je bil pervi leta od Kri¬
stusovega rojstva prerajtal in od tistihmal so začeli kri¬
stjani večernih dežel svoje leta od Kristusovega
rojstva  šteti. Sčasoma je to pri njih občno veljavo
zadobilo. Izhodni kristjani štejejo pa svoje leta od
s tvarj  enj  a s ve  ta.

Benediktinarji so zmerno živeli, se prosto oblačili;
v svojih cerkvah so svečavno službo Božjo v povzdigo
sv. vere obhajali. Mladost so brez plačila učili — dru¬
žili šol ni tačas bilo — skorej edini so bili, ki so urneli
pisati in brati. Se pošteno preživih so bili vertnarji,
poljedelci, tudi rokodelci, ki so si vse orodje sami na¬
pravljali. Naj raji so se s svojimi samostani zarinovali v
gojzde ali v močvirja, kakoršnih se je bilo zlasti po
Laškem po preseljevanju narodov kar veliko naredilo.
Česar ni nihče obdeloval, tacega so se oni poprijemali

850

in so tako divje in puste kraje v prijazne raje spreme-*
novali. Njih samostani niso bili samo začasno pribeža¬
lišč popotnikom in ubozim, temoč tudi vsim tistim, ki so
se hotli posvetnemu nepokoju ali strahu uganiti in mar¬
ljivo na ohranjenje svojih duš skerbeti. Ljudje vsih
stanov, večkrat naj višejih, so pogostoma k njim pristo¬
pali. Bolj ročni in učeni so, zlasti pozimi, naj slavniši
greške in latinske bukve za svoje bukvarnice prepisovali,
da so tako nam došle, sicer bi menda mi od slavnih
greških in rimskih pisavcov celo malo vedili. Iz bene-
diktinarjev, ki so bili v tistih časih nar bolj učeni, je
bilo veliko škofov; brez števila se je pa tudi tih nadu-
šenih minihov v daljne kraje med sirove in divje narode
podajalo, se njih jezikov naučiti, da so jim potem kri—
stjansko vero oznanovali. Angležko, Švedsko in vse druge
severne dežele in veliko Nemškega je le po tih minihih
k spoznanju sv. vere povabljeno bilo.

Sv. Gregor papež J. ali veliki, je bil v Rimu v
povzdigo občne službe božje cerkveno, še dandanašnji
navadno in „koral“ imenovano petje vpeljal, kakor sv.
Ambroži  v Milani že popred tudi lepo cerkveno petje,
ki je na Milanskem še zmirej v navadi. V tistih časih
si je hotel patriarh v Konštantinopelnu vse izhodne pa¬
triarhe in škofe podvreči in se je.občni ali „katoliški pa-
triarh“ imenoval. Cesar  Maurici mu ta naslov poterdi.
Gregor opominja prijazno prevzetnega Bizantinca, naj
bi edinosti cerkve nikar ne tergal in imenuje sam sebe:
„HIapca božjih hlapcov“, in ta naslov rabijo rimski pa¬
peži še do današnjega dne.

Cesar Foka  overže dovoljenje poprejšnega cesarja,
spozna papeža glavarja cele cerkve, in edinost je bila
ohranjena. Ko ni bil Gregor še papež, vidi na tergu
nektere zale sužnje na prodaj, in ko zve, da so An¬
gleži, reče: „škoda, da niso kristjani 11 . Berž ko je pa¬
pež postal, pošle sv. Auguština, voditelja s 40 bene-
diktinarji na Angležko sv. vero oznanovat. Bog sam je
ž njimi ravnal, daje  šlo delo dobro od rok. Ko vidi
Auguštin, da Angleži skupoma k sv. veri pristopajo, se
poda na Francozko, da so ga v škofa posvetili. Na to
se verne na Angležko, postavi svoj glavni stol v Kan-
terburi  in vlada od tam, razdelivši Angležko v več
školij, celo tamošno novo sv. cerkev.

Leta 715 pride Vi n fr id, ki je vse svoje žive dni
malikovavce kerševal, na Nemško, in se loti Frizamsv.
vero razlagati. Ker je pa malo opravil, gre v Rim in

351

si naprosi od sv. očeta priporočevavnih pisem na vse
nemške pervake, ki so že kristjani bili, in pooblastenja,
da bi sirove in divje škofe na južnem Nemškem v zlo
potrebni red djal. Zdaj pride iz Rima zopet na Nemško,
se Bonifaci  imenuje in obhodi veliko nemških dežel,
sv. vero pridgovaje in nove škofije uterdovaje. Znovič
se poda v Rim papežu vse na tanko naznanjati, kar je
na Nemškem opravil. Na to ga papež postavi nadškofa
v Majncu, in mu podverže vse stare in nove nemške in
še celo nekoliko francozkih škofij, da so tako v terdno
zavezo z Rimom potegnjene bile. Papež mu podeli (udi
p ali um — plajš, obstoječ iz dveh belovolnatih pasov, ki
sta blizo koncov sošita, da se glava lahko skozi vtakne, in
ki sta ozaljšana s štirimi, štikanimi, rudečimi križici. Pa-
lium  ima ta pomenek, da kdor ga nosi, je v več rečeh
papežev namestnik. Mnogo novih škofij je šeutemelil, v
Fuldi  samostan sozidal, in ga z benediktinarji iz An-
gležkega obljudil. Neutrudeno je v vinogradu Gospodo¬
vem delal in z vso marljivostjo Nemcom sirovost in divjost
slekoval, in jim kristjansko priljudnost oblekoval. Potem
ko je iz Majnca 8 let celo nemško cerkev modro vladal,
je nadškofijstvo druzemu pustil, sam se pa zopet k Fri¬
zom podal, jim sv. evangeli razlagovat. Ravno ko je imel
nekim novokristjanom sakrament sv. birme deliti, so ga
bili Frizi ubili. Nemci  ga imajo svojega aposteljna.
Pokopan leži v Fuldi, kjer so mu zal spominek posta¬
vili, in Ludovik, pobožni bavarski kralj, je v svojem
stolnem mestu Monakovem krasno baziliko — dolgato
cerkev, s štirimi verstami kar lepih stebrov podnaslovom
sv. Bonifacija sozidal in jo benediktinarjem izročil, ki
so bili sicer popred na Bavarskem overženi, ktere je pa
zopet iz Austrije poklical.

Pipin herištalski  (53. §.) je bil kot majordom
vso kraljevo oblast na-se potegnil, se vojvoda imenoval
in Merovingarjem, ki so se po Meroveju, nekemu pred-
dedu Klodovika, tako klicali, le kraljevo ime pustil. Nje¬
gov sin, Karol Bat, seje  popolnoma kot kralj ob¬
našal, si s pobitvo in zmago Arabcov pri Turu neu-
merljivo slavo pridobil in zapustil tudi kraljestvo, kot
svoje, svojima sinovama Karlmanu in Pipinu,  ki se
je zavoljo svoje majhne postave, „mali“ imenoval. Brata
sta marsiktere hišne razpartije — so bili še drugi bratje
— pokrotila, in nektere puntarje po deželah zmagala inv
podložnost spravila; na to se K ari man,  pervorojenec,
ki je nar več imel, dobrovoljno vsemu vladanju odpove,

izroči vse svoje pravice in oblasti bratu P i pinu,  in se
poda v samostan premišljevavno živet. Tako ostane
Pipi n mali  edini glavar in oblastnik celega velicega
frankonskega kraljestva.

Franki ga napravljajo, naj si tudi kraljevi naslov pri¬
lasti; on pa da to po poslancih papežu Cakariju  v
razsodbo, ga poprašaje: „kaj je bolj prav: da se tisti
kralj imenuje, ki ima le ime,  ali pa tisti, ki ima vso
oblast in opravila ?“ — Papež odgovori: „menda tisti, ki
ima vso oblast in opravila,  se bolj prav kralj ime¬
nuje, kot tisti, ki ima le kraljevo ime“.  Naj bo to, ka¬
kor hoče, toliko je gotovega, da Pipin je bil v nekem
sklicanem zboru v S a vso n u leta 752 od škofov in fran-
konskih grofovj v frankonskega kralja voljen, in od pape¬
ževih naročnikov s sv. mazilom v kralja posvečen. Tako
so Mervingarji v nič prišli in Pipin mali  je novo vla¬
darsko hišo utemelil, ki je do leta 911 Franke vladala.
Kolikor jih je bilo vladarjev iz te hiše so se Karo-
lingarji  klicali.

Rimci so bili od strašno sovraženih Lombardov zlo
stiskani, večkrat so greške cesarje, kot deželne gospo¬
darje pomoči prosili, toda ti je niso imeli nobene moči
svojih dežel na Laškem braniti. Zdaj pošle papež 20
duhovnikov k lombarškemu kralju, ki so ga kleče pro¬
sili, staremu in častitljivemu Rimu prizanašati. Ker ni
bilo to nič zdalo, se uzdigne sam sv. Oče in se poda k
frankonskemu kralju Pipinu, pomoči zoper sovražnike Rima
s pepelom potreseno glavo, prosit. Obisk papežev raz-
veseluje neizrečeno vse Franke, zakaj kralj Pipin, vsi
škofje in drugi pervaki so ga z nedopovedljivo sloves¬
nostjo sprejeli. Kadar koli papež konja zasede, mu
dcrži Pipin vselej strimen. V  Parizu so ga z vriskanjem
sprejeli, kjer je v cerkvi sv. Dionizija Pipina znovič s
sv. mazilom v kralja posvetil; ravno tako je posvetil
tudi njegova sinova Karola in Karlmana v svoja na-
stopnika.

Spomladi leta 754 udarijo Franki čez gore z ve¬
liko armado na Lombarško; ker pa obljubijo Lombardi
Rimcom popolnoma zadostiti, se verne armada domu.
Lombardi ne ostanejo mož beseda, torej privrejo Franki
drugič čez bele gore, in jih popolnoma otepejo, zma¬
gajo in prisilijo vse izročiti, kar so bili Rimcom ali
greškemu cesarju, vzeli in vse te dežele da Pipin rimski
cerkvi v večno last.

Oreški cesar tir ja zdaj te dežele od frankonskega
kralja, toda Pipin mu prijazno odgovori, da se ni za
greškega cesarja vojskoval, ampak za čast sv. Petra,
pervega aposteljna, in za odpušanje svojih grehov, ter
— pristavlja še — se ne more reči, da s polastenjem tih
dežel bi se bil nad greško cesarevino rop storil, ker
so jih bili nekdaj tudi greški cesarji le s pravico meča
pod se spravili. Greški cesar Konstantin Kopronim
ni bil menda veliko hud naPipina; zakaj dve leti potem
mu je bil, prijaznost skazaje, nove orgle  poslal, ki
so bile ravno tisti čas znajdene.

Tako je postal tedaj papež deželni knez ali
oblastnik;  imel je celi eksarhat Ravenski, to je, mesta
Raveno, Rim in blizo 20  druzih mest in čez 100 tergov in
vasi. Važnost in veljava papežev kot gospodovavcov
dežel in ljudi je močno rastla; dosegli šobili neodvisnost
in samostalnost in so jo ohranili do današnjega dne.

Drugo poglavje.

Od Karola velicega do krizanskili vojsk.

58. <§. Karol Veliki. Ponovljanje rimskega
cesarstva.

Pipin  razdeli na smertni postelji kraljestvo med
svoja sinova Karola in K a rimana; Karlman  umerje
komaj Sil let star zlo nagle smerti.

Deržavini zbor voli Karola  v edinega kralja ce¬
lega frankonskega kraljestva brez ozira na sinova ravno
umerlega Karlmana. Ko Karol  kraljestvo prevzame,
je bil Si6 let star, krepkega zdravega života, bistrega
uma in goreče kervi. Gospodoval je junaške Franke,
kterih edine in nar bolj radostne opravila so bile vojske,
in on sam je po zmagi hrepenel. Zovejo ga „Velike-
ga“, menda v dveh zapopadkih: visok je bil 7  čevljev,
pri vsem tem pa primerjene in zale postave; resnega,
pa vendar prijetnega obličja je bil in bolj mehkega ai:
sladkega glasa, kakor bi se bilo utegnilo misliti; močan
je bil, da je vsako podkev s perstmi zlomil; njegovo
železno oklepje je bilo take teže, da navaden človek bi
si ga ne upal vzdigniti. Tako je bil njegov meč tudi silno
težak; oboje se v Porečju (Almu), kjer pokopan lezi,

854

lahko vidi. Velicega imenujejo pa tudi zato, ker je mo¬
žato, modro in pravično kraljestvo vladal, in si na vso
moč prizadeval svoje Franke omikati. Vunajnim ljud¬
stvom se je nevstrahljivega, junaškega in zmagavnega
vojšaka skazoval. V vsili okoljnostih se je hitro zvedi!,
berž sklepal, neodlagaje in brez odjenjanja vselej na¬
ravnost proti cilu šel, dokler ga ni dosegel; za vsako
zadevo je umel ravno pravega izpeljevavca najti. On je
bil v tistih časih tanine nevednosti kot svitla zvezda v
černi noči. Čuden prikazek! — Misel se mu je bila v
glavi scimila, vse vednosti, znanosti in umetnije v svoje
veliko in krepko kraljestvo zasejati in zaploditi. Od kod
pa ta misel? Narberže v Rimu, kamor je bil s svojim
očetom kot mladeneč prišel, imenitne razpadnine nekda¬
njih krasnih zidališč ogledovaje se je znabiti na člove¬
ka nameril, ki mu je s kratkimi besedami, pa veliko od
nekdanjih slavnih Rimcov, njih učenih mož, slavnih zmag
in od mogočnosti njih deržave povedal. To se je mla-
denču v spomin vtisnilo in misel se mu je zarodila, tudi
tako mogočno deržavo, dobro prevideno z učenimi, si
utemeliti. Njegovi stariši še niso toliko skerbeli, da bi
se bil navadil pisati in brati. Kot kralj se je navadil
latinsko; tudi greško je razumel, in oboje bral; pisati
pa se ni mogel več naučiti; podpisoval se je tako, da je
s peresom križec zaznamoval, potem pa v slednji ogel
križica eno štirih poglavnih čerk svojega imena zapisal.

Njegovo kraljestvo je bilo od vsih strani s sovraž¬
niki obdano, to je veliko dela kazalo; 40 let se je jako
vojskoval, vse protivnike zmagal in si jih podvergel. Zdaj
z žalostjo spozna in vidi, da misel, ki se mu je bila v

f lavi scimila, se ne da tako lahko in popolnoma izpeljati
akor je želel. Najpopred zmaga in si podverže Akvi-
tance  na južnozahodnem Francoskem. Lombarški kralji
so bili namenili, pačasi si celo Laško podvreči; torej so
bili papeži s Pipinom v zavezo stopili. Dezideri,  po¬
slednji lombarški kralj, želi frankonske kralje prijatle
imeti, da bi bil na Laškem delal, kar bi hotel, torej d«
svoje sestri bratoma Karolu in Karlmanu za ženi; po
smerti Karlmana gre vidova s sinovoma k bratu Dezi-
derju, ki jo slovesno sprejme. Že s tem se je bil Ka¬
rolu strašno zameril, torej mu pošlje tudi on drugo se¬
stro domu; bila je Karolova nevesta pa ne še žena. Od
papeža Adriana  naprošen udari kar berž s svojo ve¬
liko vojsko čez gore na Laško in obleže v Pavii Dezi-
derja.  Po sedmih mescih obsede vzame terdnjavo in

355

pošlje Deziderja, poslednjega lombarškega kralja v neki
samostan, kjer je svoje življenje sklenil. Njegovega sina
Adelgiza  pobije in zmaga pri Veroni, kjer sta tudi
Karlmanova sinova tako zginiia, da se ni nikoli nič več
od nju zvedilo. Na to se verne Karol v Milan, se da
z železno krono v lombarškega kralja kronati in postane
tako gospodar Nemškega, Francozkega in Laškega.
Lombarškega kralja v Beneventu, pod Rimom, ki mu je
bil zvestobo in podložnost prisegel, je v njegovi časti
poterdil; poterdil je tudi papežu ravenski eksarhat, kte-
rega mu je bil oče Pipin podaril, in mu je še Špoleto
dal. Greški cesarji so imeli po tem takem še majhen
eksarhat na spodnjem Laškem ali današnjem Napolitan¬
skem. Forlanski vojvod se je za nekaj časa spuntal; da
pa bi se punt ne bil širil, prileti Karol kot blisk iz Sakson¬
skega, zgrabi, zmaga in vjame vojvoda, in ga da v iz-
gled drugim po rabeljnu ob glavo djati. Karol je vselej
s svojimi krepkimi in čverstimi Franki — in če bi bilo
od ene meje njegovega nezmernega kraljestva do druge
— tako nenadoma prišel, da nihče ni na to mislil. Ko
bi se bil po železnici vozil, bi ne bil menda mogel ve¬
liko popred priti.

Njegove nar huje vojske so bile s Saksonci,  še
popred začete, kakor je bil Deziderja v miniško obleko
vtaknil. Saksonci so prebivali med spodnjim Kajnom in
Labo; bili so sirovi in zlo divji pagani, ki so navadno
vse k njemu prišle misionarje pomorili, tudi vjete so¬
vražnike, in večkrat od kristjanov kupljene sužnje svojim
bogovom darovali. Nikoli niso imeli kraljev, živeli so v
svobodnih srenjah, in v vojskah so si proti iz plemeni-
tažev poveljnike volili. Proti severju so imeli Frize, pa-
gane, proti zahodu pa Franke, kristjane, sosede, ktere
poslednje so za vere voljo do živega sovražili. Planili
so bili ob času mladega kralja Karola na Frankonsko,
ropali in požigali, — in to je bil začetek vojsk, ki so
terpele 33 let. Franki so komaj čakali, da bi bili nad
nje šli; Karol sklene, ne lejih  samo odpoditi, temoč si
jih popolnoma podvreči. On spozna za svojo kristjan-
sko dolžnost, njih veliko sirovost in divjost spremeniti
v kristjansko priljudnost, da bi mu tako v kakšni vojski
na pomoč bili.

Pet milj proti severju od Gromohrasta, kferega je
bil sv. Bonifaci dal podreti, je stal na mejah svo¬
bodnega paganstva grad Eresborg  z irminskim ste¬
brom — ki je bil saksonskim paganom nar v ? c j e sve ^ -

23

šče. Karol jih napade, jim vzame 'Eresborg, razbije
irminski steber, jih prisili k miru in postavlja posadke
po njih pokrajnah. Komaj je bil Karol odšel, so nje¬
gove posadke zapodili in se svojih starih mej polastili;
zdaj pride nazaj, jih pobije in zmaga, ter sozida po
njih deželi mnoge gradove, jih previdi z močnimi po¬
sadkami in povabi vse njih pervake v Paderborn, se ž
njimi milostljivo pogodi, da mu zvestobo in podložnost
prisežejo in obljubijo, se misionarjem kratkonikar več zo¬
perstavljati. Vitukinda,  njih naj bolj vojaškega po¬
veljnika, pa ni zraven bilo; bežal je bil na Pansko in
to je bilo slabo znamenje. Ko je Karol še v Paderbornu
bil, pride iz Španjskega emir s svojim sinom in zlo okin-
čanim spremeništvom, ga pomoči prosit zoper druzega
emira, svojega protivnika. Vse se čudi nad neznano nošo in
obnašanjem Arabcov. Karol obljubi priti, in si je v na¬
stopnih dveh letih Pomplono, Saragoso in vse dežele do
reke Ebro privojskoval ter jih pod naslovom „španjske
mejine“ svojemu kraljestvu pridružil. Kadar potegne s
svojo armado iz Španjskega, so bili v Pirenejah njegovo
zadnjo stražo napadli, da so mnogi junaški Franki
z Rolandom vred pomorjeni bili. To je dalo starim pe¬
snikom priložnost, da so veliko veliko zmišlij od juna¬
škega Rolanda,  njegovih jakih tovaršev, od njih
okrogle mize i. t. d. spisali; kar še slednji, kteremu take
reči dopadejo, lahko bere.

Saksonce, ki so se bili med tim spuntali, je prišli
Karol tako otepel, da se je vse njih dežele do Labe
polastil, in na ti reki v njih strahovanje in v bran de¬
žele terdne taborišča ali grade sozidal, ktere je s po¬
trebnimi posadkami previdil. Kadar jih pa, se na njih
zvestobo zanašaje, s Franki pošle soper Sorbe, Slavjane,
na reki Šali, so že na poti Franke, ki so z njimi šli,
zgrabili in jih pomorili. Iz tega se je med njimi in Franki
nova in strašno kervava vojska vnela. Karol pride čez¬
nje z veliko močjo, veh’ 4500 vjetih grozovito pomoriti,
da so obupaje se spuntali, pri vsem tem pa od Frankov
popolnoma zmagani bili. Zdaj prideta njih vojaška po¬
veljnika Vitukind  in Alb  o in,  zaupaje na Karolovo
možko besedo, se mu podveržeta in zvestobo, podložnost
in pokoršino prisegata, obljubita tudi kristjanstvu se ne
zoperstavljati in se dasta kerstiti. Karol sam in njegova
žena sta jima botra bila. Po izgledu dveh tacih perva-
kov so pa Saksonci skupoma k sv. kerstu pristopali. Na
Saksonskem so bili zdaj 8 novih škofij utemelili, ki so

357

za ukoreninjenje in uterjenje sv. vere skerbele. Sak-
sonci so sčasoma prav priljudni in pobožni kristjani bili.
Pri vsem tem so bile še nektere leta zavoljo pokoršine
vojske, in zavoljo desetin, ki so jih mogli duhovnikom
odrajtovati, je poslednji punt vstal. Da bi temu enkrat
konec bilo, je dal Karol 10,000 saksonskih družin na
Frankonsko, in ravno toliko frankonskih'na Saksonsko
preseliti. Tako so bili Saksonci z njih zavezniki Frizi
vred, po 33 letih zlo kervavih vojsk, frankonskemu
kraljestvu in kristjanski postavi podverženi.

Malo potem je bil namenil Tasilo  II., bavarski
vojvod, ki je to čast le po milosti frankonskih kraljev
dosegel, za svojo neodvisnost se potegniti, in si jo pri-
vojskovati. Bil je vnuk Pipinov, zet Dezideria,
poslednjega lombarškega kralja in svak vojvoda v Be-
neventu; s tem se je bil zavezal v dosego svojega na¬
mena. Karol  to zvedši, ju pokliče k odgovoru. Posto-
pila nista se mu zoperstavljati; znova mu prisežeta
zvestobo, in mu pošleta v nje poterjenje zastavljence.
Tako ponižanje Tasilona  strašno grize in peče; nje¬
gova napuhnjena žena ga še verh tega draži: naj zve¬
stobo, s prisego poterjeno, v drugič prelomi, se Ka¬
rantanskega  polasti, in si prizadeva s pomočjo A varov
neodvisnost doseči. Zatožen od Karola pred deržavnim
zborom v Ingelhajmu, je bil k smerti obsojen. Karol  mu
skaže milost, da je med zidovi samostana v Fuldi, kot
jetnik, svoje življenje sklenil. Taka je bila tudi njegovo
ženo in sinove zadela. Nepokojne, divje in zlo roparske
A v ar e, ki so bili menda hunske kerv/,  v potrebni
strah spraviti, gre z vso svojo močjo čez-nje; jih strašno
otepe, jim pobere vse zaklade, ki so jih bili ropajevkup
spravili, in jih med okroglimi zasipi hranili, ter jim vzame
vse dežele od Aniža do Babe, jih osnova v izhodno
ali austrijansko mej/no,  in jo pridruži svojemu
velicemu kraljestvu. Nemce, narveč Bavare, je van-jo
naselil, da so se tamošni Siavjani počasi ponemčili. Ta
mej/na je bila perva podlaga ali korenika sedanjega
velikega austrijanskega cesarstva. Ravno tako je tudi
Sorbe in Filce, Slavjane, zmagavši, podlago k branden-
borški  mejini postavil; Slavjanom Obotritom  pa,
ki so mu zoper Saksonce pomagali, je pustil naselitve
na spodnji Labi — Meklenborg. Meklenborški vojvod
je še edini  ostali slavjanski 'knez do današnjega dne.
Tačas ali malo kasneje so vse sedanje slovenske de¬
žele z Nemčijo združene bile; Nemci sojih  po nemških

858

postavah vladali in vse se je po slovenskih deželah po
nemških žegah in oblikah ravnalo.

Papež Leon  III. je bil od nekih ustajnikov iz
procesije šiloma potegnjen in zapert. Narberže bi ga
bili ubili, ako bi jim ne bil ušel. On pride na Nemško
v Paderborn h Karolu pomoči prosit; Karol ga sprejme
s celim dvorstvom z vso častjo in slovesnostjo, mu ob¬
ljubi pomoči in ga pošle s primerjenim spremništvom nazaj
domu; poslednja beseda Karola je bila, da bo berž za
njim prišel. Ko ga ni še noben pričakoval, je že v Rimu
bil, hudobneže sam zaslišal in jih ojstro kaznoval. Šest
dni' je imel s papežem skrivne pogovore, in na božični
dan leta 800 je bila stolna cerkev v Rimu od domačih
in Frankov silo natlačena; — po veliki maši poklekne
Karol pobožno na spodnjo stopnico velikega oltarja,
ogernjen z dolgim' škerlatnim plajšem, po šegi rimskih
patricijev. Zdaj se mu približa papež, mu posadi krasno
krono na glavo, muzika berž nastavi kronovavno pesem,
in vse ljudstvo trikrat veselo zapoje: „Karolu Augustu,
od Boga kronanemu, velikemu in mirnemu rimskemu
cesarju  življenje in zmago!“ — Papež je to storil iz
hvaležnosti, pa tudi iz serčne želje cerkvi mogočnega
varha pridobiti. Rimci so od novo postavljenega cesar¬
stva  — ki je bilo pred 314 leti v Romulu Augusti-
čiku  vgasnilo — veliko dobrega za-se pričakovali. En
papež za vero in vse cerkvene reči, in en cesar za vse
posvetno, — tako so mislili, bo nar bolj prav. Veliko do¬
brega pa tudi hudega je iz teh dveh nar višejih oblast
zrastlo. Papeži so za naprej terdili, da imajo oblast in
pravico voljene cesarje v njih časti poterjevati in jih
kronati; iz tega pa so se sčasoma velike razpertije vne¬
male. Cesarje so v resnici vsi drugi europejski vla¬
darji več sto let perve med sabo imeli in jim nar večo
čast skazovali. Cesarska čast je bila berž na nemške
kralje prišla; torej bi se bili boij po pravici nemški  kot
rimski cesarji, — ker niso imeli v Rimu nobene posvetne
oblasti — imenovali. Oblast in veljavnost rimskih ce¬
sarjev pa je od stoletja do stoletja z velikanskimi koraki
tako pojemala, da je bila zadnjič v nič prišla. Cesar
Franc II., ki si je bil leta 1804 naslov austrijanskega
cesarja podelil, je za dve leti kasneje, namreč leta 1806,
se časti r im sko-n e niškega  cesarstva odpovedal.

Karol je s krepkim duhom in gorečim sercom ne-
vtrudljivo skerbel za blagor njemu podložnih ljudstev,
jn za njih omiko in duhovno povzdigo, Vojvodom je po

359

deželah oblast vzel; po okrajnah je postavil grofe za
oskerbovanje sodništva; po okrožji so bile nadsodnije,
kterim se je lahko slednji zoper domačo sodbo pritože¬
val. Njegovi naročniki, večidel škofje (drugi so zlo
malo razumeli) so vsake tri mesce po enkrat hodili na¬
tanko pretresovat, kako se pravica terdi. Vsako leto
po dvakrat se je snidel deržavni zbor, obstoječ iz ško¬
fov, družili pervakov in svobodnih ljudi; v tih zborih so
se predlagale, pretresovale ali poterjevale občne po¬
stave za celo kraljestvo. Tudi so v spomladanskem
zboru pervaki mogli kralju darila odrajtovati, ker dru-
zih davkov ni bilo.

Alkuina,  angleškega miniha, za tačas zlo uče¬
nega moža, pokliče na svoj dvor, mu da tri abatije,
ktere mu je 20,000 sužnjev ali polsužnjev obdelovalo,
in ga voli predsednika družtva učenih mož — akade¬
mije  — ktero je na svojem dvoru ustanovil in kterega
je on sam ud bil. Želel je, da bi se po tem društvu vse
vednosti in znanosti kar berž po celem kraljestvu zase¬
jale in plodile. Nemško slovnico  so bili pod njego¬
vimi očmi začeli zlagati, in junaške stare pesmi nabirati.
Tuje učene je k sebi vabil in jim nar boljše škofije da¬
jal. Paulu Diakonu, Lombardu, ki je bil lombarško zgo¬
dovino spisal, je v vojski milost skazal, in ga potem
napravil, da je za vsako nedeljo po eno pridigo spisa-
val, ki se je dajala fajmoštrom prepisovati, da so ve-
dili kaj pridigovati. Večkrat je cerkvene zbore v po¬
vzdigni vere in cerkve sklicoval, in njim mogočni pred¬
sednik bil; tudi je kakšenkrat pozival zbore škofov in
druzih pervakov, da se je ž njimi za blagor kraljestva
posvetoval. Škofe je visoko spoštoval; edini so bili po
deželah, ki so kaj več od druzih razumeli. Večkrat jim
je lakomnost očital; pri vsem tem jim je vendar vse de¬
setine izročil, njim in cerkvam veliko zemljiš podaril in
še na smertni postelji je vse svoje zaklade škofom in
cerkvam zapustil.

Pri vsaki škofijski ali stolni cerkvi, in v slednjem
samostanu je mogla javna šola  biti; v tih šolah so
učili trivium, to je tripot,  ki je obsegla jeziko¬
slovje, umoslovje in govorinstvo; quadrivium,
to je, štiripot,  je pa zapopadala muziko  ali  so¬
glasje,, računstvo, zemljomerstvo in zvezdo-

znanstvo.  To je bilo vse, kar so že čez 200 let
popred, in več sto let potem v vsili višjih šolali učili.
Tako je bilučenstvaKasiodor  že 300 let popred osno-

360

val,  in  Boeci,  njegov verstnik in prijatel, je bil za teh
7, kakor so jih imenovali, svobodnih umetnij,  po¬
trebne bukve spisal. Karol jenar  raj laške mojstre,  ki
jih je nar bolj umetne mislil, k sebi vabil, da so mu
zale cerkve in krasne palače v rimsko bizantinskem
redu zidali; tudi vse pohišje je moglo od laških umet¬
nikov narejeno biti. Stari Nemci, brez vasi', gradov in
mest, so po gojzdih v posameznih bajtah stanovali; za
srenjske ali občne zadeve so se pod milim nebom sha¬
jali in posvetovali. Iz rimskih terdnih taborišč prek Raj¬
na in Donave, kar jih ni bilo razdjanih, so počasi mesta
zrastle. Kristjanstvo je pa Nemce nar bolj z vasmi,
tergi in mesti previdovalo; zakaj pri slednji cesarski pa¬
lači, pri vsaki stolni cerkvi in samostanu so jeli svo¬
bodni ljudje si hiše zidati; saj že mojstri, ki so po več
let palač ali cerkev ali samostanov zidali, so mogli pod
streho stanovati. Tako so po Nemškem, zlasti pri vsih
škofijskih cerkvah, sčasoma večidel velike mesta zrastle.

Karol  je nar raji prebival v Ingelhajmu ali
v Porečah  (Ahenji). Imel je še mnogo druzih poslopij,
zlast po Nemškem. Od vsih njegovih grajšin, ktere so
njegovi naročniki večkrat nenadoma obiskovali, so se mu
mogle tanke rajtinge, še celo od kokošjih jajc, pred-
kladati; ravno tako tudi od daril, ki so mu jih pervaki
v majnskem zboru mogli dajati, od cola, mostnin i. t. d.
Zmerno je živel, po štiri sklede so mu za kosilo na
mizo prinašali, o praznikih kaj več. Nosil je oblačila,
ktere so mu žena in hčere sprele in stkale; v prelepi
cesarski opravi se je le pred vunajnimi poslanci ali pri
velicih slovesnih pokazal. Kako visoko so ga verstniki
spoštovali, in kako deleč okoli po svetu se je bila nje¬
gova slava raznesla, se že iz tega vidi, da kalif Ha-
run al Rašid  iz Bagdada ga je po poslancih pozdravil
in mu drazih daril poslal, med druzimi uro, ki jeperva
bila na Nemškem. Večjo kupčijo odpreti je mislil Rajn
z Donavo s pomočjo reke Majna in skopanega vodotoča
skleniti. Kar pa ni bilo njemu dano speljati, je speljal
v tih poslednjih časih Ludevik,  bavarski kralj, da se
človek lahko iz Holanda skozi sred Nemškega in Ogerskega
v barki na černo morje in v Carigrad pelje.

Karol  je imel tri sinove; dva sta bila pred njim
umerla, da je sam Ludevik  ostal; tega pokliče v jeseni
leta 813 v Poreče  (Ahen), kamor je bil tudi deržavni
zbor sklical; on popraša pervake: ali so zadovoljni Lu-
devika vladarja imeti? Enoglasno odgovore, da so ga

361

zadovoljni. V nedeljo potem po veliki maši, pri kteri
se je bil v cersarski opravi pokazal, izroči Ludeviku,
svojemu sinu, cesarstvo in vladarstvo s tako ganljivimi be¬
sedami, da se je vse ljudstvo po cerkvi na glas jokalo;
potem reče sinu krono z oltarja vzeti in si jo na glavo
djati. Dva mesca potem je za pljučnico umeri, in scer
14. prosenca 814. leta; mertvega so bili posadili v nje¬
govi cesarski opravi na okinčeni, v cerkvi napravljeni
prestol. — Pokopan leži v Porečah,  kakor je ome¬
njeno bilo.

59. g. Frankonska pravica. Ordalije ali božje
sodbe pri njih navadne.

Nobena človeška družba ali deržava ne more ob¬
stati brez postav. Že stari Franki so imeli svoje, tako
imenovane saljske  postave, ktereje dal njih kralj KI o-
do vik nabirati in popisati. Tožne in sodne dni so pod
milim nebom imeli; sam kralj je večje pravde razsoje-
val; po pokrajnah so pa vojvodi in grofje sodnijštvo
oskerbovali, in to ni bilo zlo težko; zakaj vsaka pre¬
greha je imela svojo dnarsko ceno  postavljena; toliko
ali toliko se je dalo ali plačalo za mahljej do kervi, za
zlomljeno roko ali nogo, za odtergano ustnico, za od¬
sekano uho, za razbiti nos, ali izbiti zob. Za umor
svobodnega človeka se je moglo plačati 200, polsužnja
pa le 35 zlatov. Skorej za vsako pregreho se je lahko
človek z dnarji odkupil, na življenju niso tačas navadno
kaznovali. Frank je pa malokrat čez njemu storjeno
krivico pred sodnika tožil, temoč se je po pestni pra¬
vici sam nad prolivnikom osvetil ali maševal; k temu je
po starih pagansko-nemških šegah pravico in dolžnost
imel. Ko bi bil kdo njegovega očeta ali brata umoril,
si ni smel dati počitka, dokler ni tacega umorivca ubil.
Kdor ni tako storil, ampak kristjansko odpustil, imeli
so ga nepoštenega; kar je morivec v dnarjih plačal,
so imeli za namestilo storjene škode.

Čuden prikazek je, da pri vsih europejskih ljudstvih,
ki so iz nekdanjega, starega nemškega naroda zrastle,
ali se ž njim pomešale, se ni dala še osebna osveta po
resnicah kristjanske vere do koreninice izruti, temoč
da še celo imenitniki med temi ljudstvi si še večkrat
pri resničnih ali zmišljenih krivicah ali razžaljenjib v
dvoboju  namestila išejo, in slednjega, ki bi se ne hotel
udariti, nepoštenega med sabo imajo.

362

Frankonski sodniki niso bili dovelj umetni, da bi bili
vselej urneli resnico na dan potegniti; torej so dajali
bolj zamotane pravde Bogu razsojevati; češ, da Bog bo
bramba nedolžnega in ga ne bo dal pod zlo priti. Tako
je sam sodnik, ko ni vedil, kdo je kriv, tožniku in za¬
toženemu ukazal se udariti; večidel so se z mečrni boje¬
vali, in zmagavec je bil vselej za pravičnega spoznan,
in je pravdo dobil!! —

Za ženske, ki niso smele se bojevati, so imeli mar-
siktere druge skušnje; tako skušnjo o g n j a, daje  mogla
z bosimi nogami po razbeljenih plehih več stopinj sto¬
riti, ali razbeljeno železo 4 korake deleč v golih ro¬
kah nesti, ali v srajci, z voskom okapljeni, skozi ogenj
iti, ali pa iz kotla vrele vode z golo roko perstan
potegniti. Sodnik sam je take opečnine ali oparjevine
obvezoval in zapečatoval, tretji dan jih pa razpečato-
val, in ko je vidil, da se celijo, je bila taka ženska ne¬
dolžna. Obdolžene copernice so sključeno zvezali in na
vodo devali. Tiste, ki so plavale, so jih kot copernice
sožigali; ktere so se pa utonile, so bile nedolžne, in so
jih kar berž iz vode potegnili! Tudi vagali so copernice;
zlo lahke so sožgali, težke pa izpustili.

Križna skušnja seje v cerkvi opravljala; tožnik in za-
toženec sta mogla med celo mašo z na križ razpetimi
rokami moliti; kterega roke so popred omagale, je bil
kriv in pravdo zgubil. Visoki gospodje, še clo kralji,
so bili k taki skušnji obsojevani.

Kterega so umorivca sumili, je mogel ubitega merliča
rane s svojo roko pošlatati; ko bi se merlič kaj zganil,
ko se je kri' iz rane, ali ko bi se bile pene iz ust poka¬
zale, je bil kriv, itd. Vse te ordalije ali božje
sodbe  so bile prazne, s kterimi so — pa ne, da bi bili to
razumeli — le Boga skušali. Že cesar Lu d e v i k pobožni
je v IX. stoletji njih praznost in nedostojnost spoznal.
Cerkev si je veliko prizadevala tako slepoto razjasniti
in take prederzne sodbe pozabljivosti izročiti; pri vsem
tem so bile čez 500 let v občni navadi, in le v XIII. in
XIV. stoletji, kadar so se bili sodniki nekoliko bolj s
kanonskimi ali cerkvenimi postavami soznanili, so bile
te ordalije ali božje sodbe  iz navade prišle.

60. §. Fevdalne in vazalne zaveze.

Ako ima človek pozemeljsko premoženje v taki
vlasti, da ga lahko pomnožuje, prodaja, daruje, zaprav¬
lja ali po dedišini komu zapušča, kakor mu je koli ljubo,

368

pravijo pravoslovci taki lastini alod ali alodijalno
im en j e. Ako ima pa le pravico do vžitka kakošnega
zemljiša — kakor imajo še dandanašnji škofje, fajmoštri,
samostani ali cerkve pravice do vžitkov mnogoverstnih
ustanovljenih zemljiš — ni vlastnik, ampak le vživa-
vec zemljiša. Spervega so imeli Nemci doma in tudi
v podverženih deželah alodijalne premoženja, popolnoma
lastine; ali ne v dolgo letih se je bilo to pri njih tako
spremenilo, da malokdo je več kaj lastnega imel, vžitke
so imeli, pa ne več lastine zemljiš. Kadar so bili, po¬
stavimo, Lombardi Laško posedili, je njih kralj, kar je
že od nekdaj cesarskih ali kraljevih zemljiš bilo, sebi
prihranil, mestom pa je pustil njih lastine, da so od njih
davk plačevale; imele so tedaj mesta alodijalne zemljiša;
vse druge zemlje celega kraljestva je razdelil med 36
vojvodov, pa z dolžnostjo, da so mu mogli zvestobo in
podložnost priseči, tudi sami s svojimi podložnimi na vsaki
kraljevi poklic in na svoje stroške na vojsko iti; davka
niso nobenega plačevali; vojskovali so se pa večidel le
poleti, in na zimo so šli vsi domu. Tako so frankonski
kralji, tako so drugi nemški vladarji vsih privojskovanih
deželah ravnali; nekoliko so sebi obderžali, drugo
pa med junaške vojšake razdelili, proti temu, da so jim
mogli biti zvesti, in vselej' na njih povabilo in na svoje
stroške na vojsko priti. Tako premoženje so Nemci kli¬
cali fevd ali Lehen; kdor ga je dal, se je klical va¬
zalni gospod, kdor ga je prejel, pa vazal. Zaveze med
vazalnim gospodom in vazalom so imenovali fevdali-.
z eni ali vazalizem. Vazalni gospodje so mogli pa
tudi svoje vazale v vsih pravicah podpirati in jih bra¬
niti. Ko bi bil vazal nezvest, ali nepokoren, ko bi po¬
klican ne bil sam na vojsko prišel, ga je ali sam kralj,
vazalni gospod, obsodil, ali ga je dal deržavnemu zboru
obsoditi; če se je nezvestoba skazala, je fevd zapadel,
in kralj, vazalni gospod, ga je drugemu, kteremu si koli
bodi, ž enakimi dolžnostmi podelil.

Velik, to je, bogat vazal, in tacih je bilo po deže¬
lah dosti, se je, ko ni bil od kralja na vojsko klican, za
vsako nič, bi rekel, za kratek čas, z drugimi vazali po
pestni pravici bojeval tako, da, kadar je kralj mir imel,
so se njegovi vazali po deželah jako bojevali, ds.  ,je
bila kakošenkrat po celem kraljestvu vojska; kralj ni je
vselej imel moči jih v strah djati. Veliki vazali, da bi
bili imeli več prijatlov, ki bi bili ž njimi potegnili, in
jih podpirali, so dajali od svojega alodijalnega — tudi

364

tako so zlasti spervega od kraljev dobivali — ali fev¬
dalnega premoženja drugim 10—20—30 plemenitnikom ali
svobodnim ljudem, v nove fevde, in z enacimi dolžnostmi,
kakor so jih imeli sami proti kralju, da namreč podva-
zali so mogli biti svojim novim vazalnim gospodom zve¬
sti, podložni in vselej na svoje stroške, kadar so jih
klicali, jim na pomoč iti. Še clo podvazali so si nove
podvazale ustanovljali z enacimi dolžnostmi, kakor je
bila občna navada. Vse to ni bilo še zadosti; zakaj
okoli po deželah je bilo še zmiraj sred vazalov dosti
pravih vlastnikov, ki so imeli še alodijalne ali svobodne
premoženja. Če so se pa vazali med sabo vojskovali,
je bilo življenje in premoženje tacih alodijalnih posest¬
nikov v veliki nevarnosti; zakaj, ko bi mu bil mogočen
vazal vse pobral, kaj bi bil neki hotel zato? pri kralju
pomoči iskati? — Kjer je bilo veliko mogočnih vazalov,
so imeli kralji dostikrat celo malo oblasti in moči. Da
bi tedaj alodijalni posestniki ob svoje prišli ne bili, so
se sami svojih lastin znebili, jih kraljem ali drugim mo¬
gočnim vazalom podvergli, in ž njimi v vazalsko zavezo
z vsimi navadnimi dolžnostmi stopili, pomoči in brambe
od njih za svoje življenje in vžitke pričakovaje. Tako
so bile postale počasi skorej vse alodijalne lastine fevdi.
Pri vsem tem je bilo ostalo še semtertje po deželah ne¬
kaj alodijalnih posestnikov; imenovali so se v tistih ča¬
sih svobodni gospodje  — Freiherrn. Kar je bilo
tacega alodijalnega premoženja, kar si bodi, na kmete
prišlo, so se taki kmetje svobodni seljaki  — Frei-
sassen, imenovli.

Tudi škofje, abati in drugi cerkveni častniki, so
imeli večidel vžitke od fevdov, so bili tedaj vazali ali
kraljevi ali kakošnega vojvoda ali mogočnega vazala, in
so mogli kot drugi, svojim vazalnim gospodom zvestobo
in pokoršino v vojskah prisegovati; ni čuda po tem
takem, da so v tistih časih škofje ravno kot drugi va¬
zali na vojskah kot kojniki se jako bojevali. Alodijalni
posestniki so se večkrat radi škofom ali abatom s svo¬
jimi lastinami v vazalne zaveze podvergli. A ko je pa
sam škof s svojim sosedom, znabiti škofom, bojevanje
imel, so mogli vsi njegovi podvazali ž njim v boj po¬
tegniti, in škofa, božje veže in cerkveno premoženje
braniti.

A ko je kralj vojsko oznanil, in ko so se na nje¬
govo besedo vsi veliki vazali s vojimi ljudmi sošli, se
je kar lepa in zlo  številna armada vkup spravila. Sper-

365

Vega je slednji vazal vžitek fevda pr! tanki zvestobi za
svoje žive dni imel; po smerti vazala je postavil vazalni
gospod na fevd, kterega je koli hotel; pa vendar je na¬
vadno jakemu sinu rajnkega fevd z dotiko žezla  (kra¬
ljeve palicej), kakor je bila občna navada fevd podeliti,
poterjeval. škofom in abatom so kralji s podeljenjem krive
(škofovske) palice  in sperstanomfevd poterjevali; iz če¬
sar je bil sčasoma zlo velik prepir med papeži in cesarji
vstal. Kralji, cesarji in vsi vazali so živeli od zemljiš,
ki so jih jim sužnji ali polsužnji — kmetje obdelovali.
Kmetje, ki so bili z zemijami vred gospodovi, so bili
na poslednji stopnji vsih fevdalnih zavez; odrajtovati so
mogli gospodom, kar jim je bilo naloženega; pa niso vsi
gospodje in povsod enako ojstro ž njimi ravnali; vera
ljubezni je njih jami tudi nekoliko mečila; zlasti pod
škofi in abati je bilo za kmete dobro; še pred 50 leti je
bilnaRajnu pregovor, „da podkruljevo palico se je dalo
dobro živeti“. V^azali so terjali večkrat v znaminje pod-
ložnosti tudi prazne in smešne reči; tako je mogel neki
kmet vsako leto na postavljeni dan gospodu vrabca na
vervici prinesti, ali se v njegovo pričo v gradu na gla¬
vo postaviti in noge kviško vzdigniti, ali na drevesu
prenočiti. Drugi kmet je mogel slednje leto na ime¬
novani dan jajce na vozu nunskemu samostanu pripe¬
ljati; abaticai pa, ga dostojno sprejmivši, mu je napila
ol iz lesenega bokala, ki je mogel s kravjekom namazan
biti. —

Mogočni vazali so že za časa na to mislili in sker-
beli, da bi bili fevdi pri njih rodovih ostali; torej si niso
dali miru in pokoja, dokler ni bilo dedovanje njih fevdov
vpeljano. Se ve, da, če je ob rod bilo, je vendar fevd
nazaj pod kraljevo oblast padel, da ga je dal, kteremu
je koli hotel, kakšenkrat pa tudi sam obderžal. Mar-
sikteri vazali po deželah so bili že sami bogateji, in s
svojimi podvazali veliko močneji od kraljev ali cesarjev;
ko jih je pa več tacih mogočnih vazalov zoper kralja
vkup  stopilo, ni smel tak kralj čerhniti. Da bi bili pa
kralji ali cesarji tacim strašnim zabavam v okom prišli,
so razdelili svoje velike alodijalne lasline med plemenitnike
ali druge svobodne ljudi, ki niso bili še vazali, da bi se
bili na-nje, kot nove zveste prijatle, zoper mogočne va¬
zale opirali. Tako so bili prišli še oblastne lastine, pa
si niso bili s tem kaj veliko pripomogli. Po izgledu
greškega dvora so si kralji in cesarji tudi veliko novih,
visokih dvornih služb omislili; volili so si ključarje,

360

dnarničarje, natočaje, visoke gojzdnarje, konjarnike
i. t. d. in so slednjemu, ako ne ravno fevda, pa ven¬
dar fevdalne pravice ali posebne vžitke, kakor kakšne¬
ga ribšlva, lovstva, mostnine i. t. d. podelili, da bi njih
zvesteji prijatli bili, in jih zoper mogočne vazale bra¬
nili; pa tudi to ni veliko zdalo. Tako je bil neki fran-
cosk kralj ob vse svoje prišel, da mu ni bilo druzega
več, kot edino mestice ostalo; zakaj vsi njegovi novo-
stvarjeni vazali so bili brezvestni, in so s starimi va¬
zali zoper kralja potegnili.

Drugi rod —Kape  t, pride na francoski kraljevi pre¬
stol, ki še živ/, in ki ima še pravico do francoskega
kraljestva. Ta kraljevi rod je umel, pa le v več sto
letih vse mogočne vazale počasi spodkopati, njih fevde
na-se potegniti, in se vse oblasti in moč/ tako polastiti,
da kralji iz te hiše so že pred več sto leti edini go¬
spodarji celega francoskega kraljestva postali.

Nemški cesarji pa so imeli z občnimi deržavnimi
zadevami večidel tolikanj opraviti, da niso mogli, si tudi
ne upali, mogočnih nemških vazalov v kakošno večjo po-
koršino ali strah spraviti. Vazali so zmiraj več fev¬
dov, tudi po pestni pravici, pod-se spravljali, veče oblasti
in moč/ na-se potegovali; zadnjič so jeli v svojih de¬
želah, kot deželni gospodovavci, sami vladati, da po¬
časi ni cesarju druzega ostalo kot ime in prazna čast.
Iz tacih nekdajnih samopašnih vazalov so zrastli sčaso¬
ma vsi današnji nemški, neodvisni in samostalni knezi,
ki se kralji, vojvodi itd. slovijo.

Od starodavnih časov se je po vsili europejskih
deželah, razun Rusije in Turčije, nemška fevdalna ali
vazalna zaveza v zlo mnogoverstnih in čudovitih raz-
rastkih več ali manj zaplodila, in ni še do današnjega
dne popolnoma se zadušila. Kadar se bodo po vsili de¬
želah kmetje odkupili, bo še le za-nje vgasnila.

V tistih časih, od kterih je tukaj govorjenje, je
bilo tudi po deželah po nekoliko svobodnih ljudi, ki niso
bili ne vazali, ne plemenitniki, ne posestniki, pa tudi ne
sužnji ali polsužnji; živeli so v posameznih bajtah po goj-
zdih, so kot rokodelci kaj narejali in prodajali se pre-
živiti. Kadar so bili začeli po Nemškem škofovske
cerkve, samostane in češarke palače zidati, so se k
takim zidališem preselili, kjer so imeli dobre zaslužke.
Iz tacih le so počasi postali mestjani,  ki so se pri bo¬
gatih zaslužkih dobro množili, se še clo večkrat v svo¬
jih mestih obzidali, in razujzdanim vazalom, ki so

367

snestjane zaničevali in zasmehovali, se jako branili, jih
večkrat odbili, zmagali in zapodili.

v

61 .  £. Zlahno ali lepozidarstvo.

Spervega so si ljudje, ki so se bili lotili zemljo
obdelovati, lesene bajte, v njih stanovati, narejali; ka¬
dar so se bili pa kmetijstva, rudarstva, obertnijstva in
kupčijstva do živega poprijeli, da so bogatili, so si lepe
mesta iz opeke (cegla) ali iz kamnja zidali; svojim bo¬
govom pa so povsod škerbeli nar lepše in krasniše hiše
(tempelne) omisliti. Tako se je bilo že v starodavnih časih
pri Babiloncih, Ašircih, Feničarjih in druzih narodih
lepozidarstvo, pa le po njih zapopadkih, scimilo. Babi¬
lon in Ninive, nekdanje zlo bogate in krasne mesti, ste
bile že v starodavnih časih razdjane; zverine prebivajo,
kjer ste stale. Z velicimi stroški in težavami se kaj
malega iz nju izkople v spričbo nju zidarije. Egipčanje
so scer velikanske in čudovite zidališa speljevali, k te—
rih nektere piramide in obeliski še stoje, toda lepe niso
bile. V Hindostanu se nahajajo še podzemeljski, iz žive
skale izsekani čudoviti tempelni. •

Greki, za vse lepo vneti in nadušeni, so pervi umeli
kaj lepega, žlahnega, to je, po vsih svojih merah in
primerah zlo dopadljivega sezidati. Njihdorski, jonski
in korintiški  redi za krasne stebre, kterih se vselej pri
žlahnih zidališih veliko porablja, so nar imenitniši do da¬
našnjega dne; nihče ni umel še lepših in dopadljivših
znajti. Ob času Perikla je bil Fidia  pervi greški Ic-
pozidarski mojster, in ostal je pervi še do današnjega
dne. Sozidal je več tempelnov z verstami krasnih ste¬
brov od znotraj in zvunaj, marsiktere občne ali der-
žavne poslopja, tudi na vse strani odperte lope, kte¬
rih lepo ozaljšane strehe so na krasnih stebrih slonele.
Vse take zidališa so bile narejene s tlami vred iz dra-
zega, olikanega ali svetlega marmorja. Noben Fidi-
jevih naslednikov ga ni dosegel, še manj pa vžugal;
več sto let so ga Greki, potem pa tudi Rimci posne-
movali. Rimski žlahnozidarji so večidel Greki bili. —
Ti le so sčasoma mnogoverstne ozališke zmislili, in jih
zidališem prikladali; pa namest da bi jih bili ž njimi
olepšali, so jih le ogerdili. S preobloženjem zmišljenih
lepotinstev so bili počasi vse lepozidarstvo spačili, da
niso več pravega zapopadka od njega imeli, — tako je
bilo po Europi lepozidarsvo, bi rekel, čisto vgasnilo.

868

Ob času cesarja Justiniana so bili že skorej vsi
greški učeni in umetniki v njegovo stolno mesto potegnili,
bolj v miru z učenstvi pečati se. Meti njimi so bile
nove oblike lepozidarstva zmišljene; v takem duhu ali
redu, ki ga bizantinskega  kličejo, je bila sozidana
cerkev sv. Sofije v Carigradu, cerkev sv. Marka v
Venetkah, in tudi pred malo leti dvorna cerkev v
Monakovem.

Kalifi v Damasku, zlasti pa v Bagdadu, kadar so
se bili z greško omiko soznanili, so nar imenitniše gre-
ške lepozidarske mojstre k sebi vabili, in jih bogato
plačevali; po njih so bile mnoge poslopja v novozmiš-
ijenem — bizantinskoarabskem — duhu speljevane: tako
so tudi Mauri, ali Arabci na »panjskem, po posebnih
oblikah, ali v lastnem duhu,  mnoge krasne zidališa —
kterih nektere, čudolepe še stoje — speljevali.

Starogotiško zidanje je bilo iz debelega, sirovo in
neprijetno; v iO. in nastopnih stoletjih se je bila pa no-
vogotiška zidarija kar lepo raze vela, in zaplodila po
Laškem, Francoskem, Nemškem in Angleškem. Brav-
com, ki niso še od nje malo ali nič vidili, se tukaj
nekteri poglavnizapopadki ponujajo. Mislijo naj si gostje-
lov ali smrekov gojzd enako starih dreves, ki se, čisto
gole, visoko vzdigujejo; na visokem narejajo njih kri¬
žem zrašene veje gosto streho; nad streho pa se drevesa
zopet ločijo, in slednje drevo pahne še proti nebu svojo
piramido, špičast turn. Stari Nemci so v sv. Jogih svojim
bogovom darovali, in morda od tam podobe in oblike
za svoje novogotiške cerkve posnemali. l)ve ali štiri verste
šviglastih in zlo visokih stebrov nosijo vselej le špičaste
oboke; človek bi mislil, da lahki oboki so od zgorej
pripeti, pa vse je tako terdno narejeno, kakor da bi za
večnost bilo. Oboki imajo svoje viin moleče rebra ali
debele žile, ki se kot v rešetko križajo. Stebri obstoje
kakšenkrat iz veliko manjih, pa vkup zrašenih stebri¬
čev, kteri so pa večkrat pretergani, da na spodnjem
človeška ali angeljska podobica stoji, ki zgornjega s svojo
glavo nosi, ali težavno in komaj podpira i. t. d.

Slednji steber v cerkvi, ki nosi s postranskim zi¬
dom obok, ima zunej cerkve svojo opiravno pomoč; to
je seženj ali še čez širok zid, kteri opiraje se na po¬
stranski cerkveni, pomaga stebru obok nositi, ali ga v
ravnovagi obderžati. Kolikor je tedaj v cerkvi nasproti
postranskim zidom stebrov, toliko je zunej opiravnih
zidov, kteri vselej zvunajno cerkveno lepoto, nekoliko

kaže. Novogotiške cerkve imajo večidel silo visoke, in
enakomerno v špico pojemavne turne, tudi po več ma-
njih turno-v. Pri tacih so čeznavadno visoke okna s po-
malanimi šipami. V pei^sih imajo po troje ali še clo
po petere vrata, če je namreč pri štirih verstah ste¬
brov tudi cerkev petera. Vrata so v zlo debelem zidu,
čudno globoke, obstoječe iz samih stebričev, ki se zmirej
enakomerno stiskajo, in iz enako debelih, vpognjenih
kamnov špičast obok nosijo, dokler se pride do lesenih
ali bronenih vrat. Sicer imajo še take cerkve v persih
in zidovih, od znotrej in zvunej, večkrat neštevilno po-
dolglatih in zlo ozaljšanih slepih okin, da se marmornate ali
bronene podobe va-nje postavlajo. Cerkve so dalej od
znotrej in zvunej zlo ozaljšane; take lepotinstva ali so
svetih ali tudi večkrat smešnih pomenkov, toda vendar
vse ima zavezo z vero; sploh pa vse kipi, vse moli
proti nebu.

V 10. in 11. stoletji so se bili ljudje navadili vse
veči in imenitniši dela z združenimi močmi speljevati;
tako je bilo tudi po veliko zlo mnogoverstnih arabskih,
greških, laških in nemških mojstrov v družtvo stopilo,
kteri so, veči zaslužke imeti, svoje vednosti in umet¬
nije pred svetom skrivaje, gotiške poslopja narveč pa
gotiške cerkve zidali. — Današnji „svobodni zidarji“ —
Freimaurer— terdijo, da so iz imenovanih mojstrov zra-
stli, kar menda ni res. Nobene veči cerkve niso ob enem
doveršili; zidali so jih, kakor so se dnarji napravljali,
po dva- do petkrat, dokler niso bile dokončane; pri
kakšni se je vleklo čez 200 let. Nar krasniši, posvetni
gotiški zidališi ste mestna hiša v Briselnu na Belgiškem
in vestminsterska lopa v Londonu. Velike in zlo krasne
gotiške cerkve so sv. Štefana  na Dunaju, stolne cer¬
kve v Regensporgu, v Ulmu, v Štrasborgu, naše go-
spodnice v Parizu, vestminsterke abatije v Londonu itd.
itd.; poslednji dve imate po dva, pa ne špičasta turna.

Milaneži imajo svojo stolno cerkev za osmo čudovito
delo na svetu; vsa je gotiška, le persi ne, v kterih so
okna in vrata štirivoglate, kar ni gotiško. Nje postran¬
ski zidovi so tako krepki, da nosijo oboke brez opi-
ravnih zidov; 4 verste stebrov ima, tedaj 5 cerkvev,
ali kakor pravijo, bark, le srednja ima nasproti v koru
veliki oltar, vse druge pa neizrečeno velike okna z mala-
nimi šipami ;> na šipah enega je zmalana vsa zgodo¬
vina stara, na drugem pa nove zaveze. Vsa cerkev je
pd znotrej in zvunej s petimi strehami in vsimi turni

B70

vred iz marmorja lepo sozidana. Na nar nižejo postran¬
sko streho je SiOO stopavnic. Kolikor je stebrov v cer¬
kvi, in zmišljenih, ne resničnih opiravnih zidov odzunej,
ravno toliko je na petih strehah, 4 do 5 sežnjev viso¬
kih špičastih turničev, obstoječih iz če više če manjih
lepo ozaljšanih slepih oknic, v kterih podobe svetnikov
tiče. Kakor štejejo pri cerkvi sv. Marka v Venetkah
500 stebrov iz greškega marmorja, je v milanski cer¬
kvi od znotrej in zunej 5000 marmornatih sv. podob.
Tudi nadškofijske cerkvi v Pragu in v Kolnu na Rajna
ste neizrečeno lepo gotiško zidane.

Velikost, visokost, mogočnost in mila svetloba skozi
pomalane šipe prevzame človeka, ki v veliko gotiško
cerkev stopi, ga nadušuje z milo grozo, mu serce topi,
in ga čudno povzdiguje do stvarnika. Take gotiške cerkve
so terdne in žive priče pobožnosti in sploh kristjanskega
duha, ki je vedel takrat, ko so jih zidali. Nič častitlji-
višega, kakor so te stavbe nimamo, od svojih prednamcov.
Gotiske cerkve so učenim in omikanim tako močno všeč,
da v poslednjih časih so jeli sopet nove zidati; Ludevik,
bavarski kralj, je za monakovsko predmestje Log tako
kaj lepo dal narediti; v Berlinu so tudi pred malo leti
kaj lepo novo gotiško cerkev sozidali, v Padovi pa go¬
sposko gotiško hišo. Druge, če tudi po naj lepših oblikah
sozidane cerkve, ne ganejo nikoli tako človeškega serca,
kot lepa in velika gotiška  cerkev. —

62. §. Razpadanje kraljestva Karola Velikega.
Njegova rodovina, odNemcov „Karolingarji u  ime¬
novana. Normani. Madžari.

Karol je imel veliko rodovino, toda podobna je bila
velicemu drevesu, kterega veje uvenujejo, se suše in
trohne. Naj veča in škodljiviša pomota vsih tistih časov
je pa bila, da kralji so se menili vlastnike svojih kra¬
ljestev, in da sojih  med svoje sinove, kot posestniki
njiv med svoje otroke, delili. Iz tega pa, da so kraljestva
delili, so se vnemale med deležniki, ki niso bili delitev
vselej zadovoljni, zlo kervave in strašne vojske.

Tako je bil tudi Karol Veliki  kraljestvo med svoje
tri sinove razdelil. Ker sta bila pa dva še pred njim
umerla, je Ludevik — razun Laškega, ki ga je bil Karol
svojemu vnuku Bernardu izročil — vse podedoval. Zgo¬
dovinarji terdijo enoglasno, da ni bil po svojem duhu
ustvarjen za prestol tac ega kraljestva, marveč po svoji

37i

blagodušnosti in druzih krotkih lastnostih za miniško
celico; torej ga imenujejo „pobožnega“. Da bi lože vla¬
dal , razdeli Ludevik prenaglo kraljestvo med svoje tri
sinove Lota rja, Pipi na in Ludevik  a Nemca. Lo-
tarju  je bil več odločil; torej sta mu bila brata nevo-
šljiva. Pervi se vzdigne zoper to delitev Bernard,
Ludevikov bratanec in laški kralj, toda v kratkem je bil
zmagan in vjet; Ludevik mu skaže milost, da so mu le
oči iztaknili, od česar je revno poginil. Naj veči zme¬
šnjave, sovraštva in vojske so se bile pa iz tega vnele,
da Ludevik, vdovec, se je bil poročil z lepo Judito,
bavarskega grofa Velfa hčerjo, ki mu je sina Karola
Plešca  — tačas so navadno slednjemu kralju pridevk
dajali — rodila. Oče in mati sta serčno želela tudi Ka¬
rolu Plešcu  kraljestvo dati; torej, kar je bil Ludevik
popred med tri, je zdaj med štiri sinove razdelil, da bi
bil slednji svoje kraljestvo imel. S tem se je pa bil po¬
prejšnjim trem sinovom tako strašno zameril, da so se
z veliko vojsko, zlasti stariši Lotar, čez-nj vzdignili.
Lotar ga vjame, in zapušenega od papeža in nehva¬
ležnih škofov, ktere je Karol Veliki povzdigoval in bo¬
gatil — ga podverže in primora k očitni pokori, da je
moral kraljeve oblačila in orožje položiti, pokorjenca kuto
obleči, in se obtožiti javno popisanih grehov, ktere je
storil pa tudi ne storil. Lotar je hotel s tem svojega
očeta osramotiti, in ga pred ljudstvom zaničljivega sto¬
riti. Drugi sinovi, vidši, kaj Lotar z očetom počenja, ga
zgrabijo s hudo vojsko, zmagajo, in postavijo očeta
Ludevika sopet na cesarski prestol. Ker se pa ni nič
umel po cesarsko obnašati, in ker je še zmiraj kraljestvo
iznova delil, se mu sin Ludevik spunta, da oče žalosti
in revšine v kratkem času pogine.

Po očetovi smerti meni Lotar, da zdaj, kot cesar,
je vsega gospodar; brata in bratanci pa stopijo na noge,
napravijo velike armade, in po vsih nemških in francoz-
kih deželah se strašno kervave in dolgo terpeče vojske
unemajo. Lotar je še celo divje in zlo vojšaške Normane
zoper brate na pomoč klical. Po strašno razdjanih de¬
želah je bil zadnjič Lotar zmagan, in v Verdunu  so
se bili pogodili, in so očastvo med sabo razdelili. Ta
verdunska pogodba  leta 843 je zlo imenitna, ker
seje  bilo po-nji Karola Velicega  kraljestvo razde¬
lilo , in ker je bilo Nemško od Francozkega za vselej
ločeno. Lotar  je bil dobil Taliansko, cesarsko krono in
en del Francozkega od juga proti Severju; Ludevik

' <24 $

372

Nemec, je dobil Nemško do Rajna, in še nektere mesta
čez Rajn, daje bil z dobrim vinom založen; Karol
P1 e š e c je pa posedel vse zahodne francozke dežele. Sila
jih je bila primorala, da so se bili pogodili; s tem so
pa nevedno Lahom, Nemcom in Francozom kar veliko
dobrega naklonili; zakaj sicer bi se bilo znabiti po celi
Nemčii francozko govorilo, če bi bilo namreč vse kra¬
ljestvo za zmirej edino  ostalo.

Trije bratje ali kralji so bili izperva v taki zavezi,
kakor da bi bilo še vse edino  kraljestvo; ali ta zaveza
se je bila kmali razvezala. Lotar se kraljevanju odpove,
in gre v samostan umreti. Njegovi trije sinovi tudi berž
za njim pomerjejo; zdaj se polasti Karol Plešec,
francozki kralj, po zvijačah, podkupitvah in po sili La¬
škega in cesarske krone. Malo potem umerje tudi Lude-
vik Nemec, in nemški kralj in njegov sin KarolDebeli,
združi, po smerti dveh starejih bratov, nemško kraljestvo
z zapuščino Lotarja; verh vsega tega ga še Francozi —
ker niso bili njih kralji za nič — v svojega kralja volijo.
Tako je bil, pa za jjoslednjikrat Karol Debeli  celo
kraljestvo Karola Ve lice  ga  pod svojo oblast dobil,
pa ne za dolgo časa, zakaj imel je ni nobene prave
razumnosti; slabo, pregrešno se je obnašal; vse se je
sramovalo tacega bedaka na cesarskem prestolu vediti;
dvakrat je od Normanov, namest jih možko udariti, z
denarjem mir kupil, da so bili tega vsi strašno hudi, in
da so ga vojvodi in drugi vazali s kraljevega prestola
pahnili. V sramoti in pomanjkanji je revno živel  in čez
leta v samostanu umeri.

V tistih časih, okoli 850. leta, so sovražniki Europo
od vsih strani’ hudo stiskali. Saraceni so se bili Si čili  e
polastili, in so gori do blizo Rima, in po vsih laških
morskih bregih ropali; Slavjani na Moravskem in Češkem
so se za svojo neodvisnost in samostalnost potegovali in
s pogostimi kervavimi vojskami Nemce nabijali; nekoliko
kasneje so se bili še Madžarji  — Ogri — oglasili in
po Nemškem silo strašno razsajali. Naj huji sovražniki so
bili pa Normani  — Severnjaki. Že Karol Veliki  je
imel ž njimi opraviti. Unkraj nemškega morja je velika,

E  a merzla dežela Škandinavia  imenovana; večkrat je
ila v eno deržavo združena, večkrat pa je tudi raz¬
padla v tri kraljestva. Tako obstoji tudi v sedanjosti iz
Švedskega, Norveškega in Banjškega.  Prebi-
vavci vsih tistih merzlih dežel, nemške kervi, so se
imenovali Normani ali Severnjaki.  Bili so bistrega

373

uma in krepkega života , pa sirovi, divji, zlo vojšaški
in junaški morski roparji. Od tacega ropa so živeli in
slavne dela svojih nekdanjih resničnih ali zmišljenih ju¬
nakov radi prepevali; sicer pa niso imeli ne zapopadka
od rahlih čutljejev človeškega serca. Imenovali so se
sami kralje ali gospodar je morja, in so imeli brodov brez
števila, tako, da vsi večerni morski bregovi cele Europe
so bili vedno v nevarnosti od njih obropani biti. Iz morja
so veslali pri iztokih v velike reke, in so po njih bregovih
ropali in požigali, stopali so s svojimi roparskimi arma¬
dami tudi na suho, so obhodili, premagaje vse trope
sopernikov, mnoge nemške, francozke in vse kraje nizkih
dežel. Obropali in požgali so Uamborg,  mnoge mesta
prek Rajna in po francozkih deželah; tudi na Španjskem;
Laškem in še celo na afrikanskih bregih so semtertje
ropali in požigali; Angleško  so si bili po neštivilnih
in zlo kervavifi vojskah podvergli, in v velikih deljavah
na morju so nove dežele, kakor Izl and io, Gr 6 ni a n di o,
in nar berže tudi Ameriko  najdli.

Vse je pred Normani trepetalo, vse pred njimi be¬
žalo. Ker je bil cesar Karol Debeli  dvakrat'od njih
mir kupil in ravno za tegavoljo od kraljevanja odveržen,
so si bili Nemci Arnulfa,  koroškega vojvoda, in po¬
stranskega bratanca Karola Debelega v kralja volili; bil
je poslednji kralj iz kervi Karola velicega.

Arnulf  je bil Normane tako nasekal in pobil, da
so imeli potem Nemci mir pred njimi. Na Francozkem
so pa še strašno razsajali, dokler ni bil njih kralj Karol
U u dal  a s ti  normanškemu vojvodu Ro Ionu,  ki je veliko
letFrancozko zatiral, proti temu, da je bil kristjan postal
in njegovo hčer vzel, dal lepo deželo, ki se. še zdaj
Normandia  zove, v fevd ali vazalno zavezo, da je kot
podvazal Hretanje kralju zvestobo in pokoršino prisegel.
Rol on je svojo Normandio med svoje vojšake tako raz¬
delil , da so vsi njegovi vazali postali, in jo je tako
modro in pravično vladal, da ga je vse hvalilo.

NaFrancozkem so še več let Karolingarji  kralji
bili; slabo in neumno so se obnašali, in tako zaničevani
bili, da so Francozi slednjemu gerd pridevk dajali. Mo¬
gočnim in samoglavnim vazalom v okom priti, so vse
svoje imenje med nove vazale razdelili; ti pa so name¬
sto ž njimi s protivnimi starimi vazali potegnili, da zad¬
njič niso imeli kralji druzega kot mestice z deželico Laon.
Hugo iz Pariza, vojvod Francie, Orleana in Burgundie,
mogočen in prevzeten gospod, je kralja Karola v pod-*

S74

ložnosti, zadnjič še celo v terdem zaporu imel. Njegov
sin in dedič, Hugo Kapet,  se je polastil kraljeve
oblasti, je primoral mogočne vazale k prisegi podložnosti
in zvestobe, in je Karola lotrinškega, poslednjega iz
kraljeve kervi, ki se je hotel za svojo prirojeno pravico
do kraljestva z vojsko potegniti, v ječo vergel, kjer je
tudi umeri.

Tako je bilo na Francozkem ob Karolingarje, in
Hugo Kapet  je postal začetnik nove  kraljeve hiše, ki
ima še do današnjega dne prirojeno pravico Franeozko
kraljestvo vladati. Pervi štirje K a petin garji  so Fran-
cozko 120 let modro vladali; slednji si je precej po
pervorojstvu v naslednika, namestnika in pomagača svo¬
jega sina volil, in ga dal kronati. Tako so se bili Fran¬
cozi počasi uverili, da kraljeva oblast gre po pervoroj¬
stvu,  in so se bili temu privadili. Kapetingarji so tudi
nepokojne in prevzetne vazale na vso moč po očitnih in
skrivnih potih zatirovali, oblast na-se vlekli, dokler niso
bili zadnjič samooblastniki celega francozkega kraljestva
postali. Nemci so si pa za naprej svoje kralje vselej
volili, akoravno so pri tem radi ostajali pri kraljevih
hišah, kar se je dalo. Nemški kralji ali cesarji so imeli
z javnimi zadevami toliko opraviti, da niso mogli ve¬
liko na povzdigo svojih hiš in svoje oblasti misliti. Ko
so ravno kaj tacega počenjali, se jim ni nikoli prav
po volji vedlo; vazali so vedno kraljevo oblast spodko-
povali, in se počasi vsih pravic polastili, da, kakor je
že omenjeno bilo, ni kraljem ali cesarjem druzega ostalo
kot častito ime.

Ar nul f, koroški vojvod, voljeni nemški kralj, je
z modrostjo in močnostjo vladal; marsiktere samoglavne
vazale je h pokoršni pripravil, Normane jako in junaško
premagal, Slavjane pa, ki so Nemcom nadlegovali, več¬
krat pobil; francozki kralji so ga visoko spoštovali. Laško
pomeriti se poda v Rim,  kjer je bil v cesarja kronan.
Le tisti nemški kralji, ki so se dali v Rimu od papežev
kronati, so bili in so se imenovali rimsko-nemški ce¬
sarji;  kdor se ni dal ali se ni mogel dati tako kronati,
seje le nemški kralj  imenoval.

Arnulf  je bil na Laškem slabo opravil; od lakote
in nalezljivih bolezin primoran se verne na Nemško in
umerje leta 900. Nemški vojvodi so njegovega 6 let
starega sina v kralja volili; toda tudi ta umerje malole-
ten, da so bili prisiljeni že zavoljo domačih velicih zmeš¬
njav, in zavoljo hudih nadleg po Madžarjih si novega

375

kralja voliti; odstopili so bili od Karolingarjev, in Kon¬
rada, franškega vojvoda, — še današnji dan se neka
deželica na Nemškim Frankovsko  imenuje — v kralja
volili. Akoravno je bil Konrad možak krepkega duha in
poln poštenosti, vender ni mogel vsemu kaj. Marsikteri
vojvodi ga niso hotli kralja spoznati. Drugi vazali in
njegovi namestniki, da bi večo oblast na-se potegnili, se
mu spuntajo; Madžarji po deželah hudo razsajajo; Lo-
taringarji odpadejo, in se francozkemu kralju podveržejo,
in moči ni imel, jih sopet pod svojo oblast spraviti.
Henrik,  Otona Svetlega saksonskega vojvoda sin, kteri-
mu je hotel Konrad eno dveh vo jvodin vzeti, ki jih je po-
pred Henrikov oče oskerboval, se z vojsko čez Konrada
vzdigne , in o ti vojski kralj Konrad umerje.

Cventebold,  moravski knez, ki je tudi Češko
vladal in si veliko deržavo do blizo jadranskega morja
osnoval, se je^)il kot vazal Arnulfu spuntal. Cesar po¬
vabi Madžarje soper njega na pomoč, in tako so se bili
Nemci z Madžarji soznanili.

Madžarji so prišli kot Huni iz aziatiških ravnin, so
se po vojskah čez južno Rusko pomikali, dokler niso
bili zadnjič konec 9. stoletja čez Karpate na Panonsko
(Ogersko) planili, in se s silo meča njegovih planjav
polastili. Poprejšni Avari so se menda ž njimi pome¬
šali; zakaj bili so tudi aziatiške ali mongoljske kervi.
Slavjani pa, nezmožni jim zoperstati, so bežali v Kar¬
pate in na Horvaško. Prišli so bili Madžarji pod sed¬
merimi vojvodi in enim velikim vojvodom, od kterih je
bil Ar pa d, okoli leta 888, s svojimi vojskami si veliko
slavo pridobil. Arpad je bil prišel Arnulfu zoper Mo¬
ravce na pomoč. Madžarji so bili kot Huni divji, vo¬
jaški in zlo grozoviti; precej po Arnulfovi smerti so se bili
raztekli po Austrianskem, Koroškem in Bavarskem; ka¬
sneje so bili udarili na Laško, kjer so strašno razsajali,
potem pa večkrat na Nemško in še celo na Francozko;
povsod so ropali, požigali, cerkve in samostane posi¬
pali. Taka groza je pred njimi šla, da je vse bežalo,
in da nihče se ni hotel več ž njimi bojevati; pod smertno
kaznijo so cesarji svoje vazale in druge vojake vkup
klicali, toda nihče ni prišel; Id z dnarji ali z davki so
si mojrli cesarji od Madžarjev mir ali primerje kupovati.

V vsih tistih časih so knezi iz Arpadove hiše Mad¬
žarsko, ali, kakor se je potem imenovalo, Ogersko
kraljestvo,  vladali; zmed njih je bil Gejza  I., ki
se je leta 975£ pokristijanil, in njegov sin sv. Stefan,

376

ki je kristjan s tvo na Ogerskem uterdil, torej od papeža
kraljevo krono in naslov aposteljskega kralja dobil; ta
naslov nosi še naš cesar, kot ogerski kralj, do današ¬
njega dne. Sv. Štefan je bil Erdeljsko pridobil in ga
z Nemci obljudil, kterih otroci so še na Erdeljskem do
današnjega dne čisti Nemci. Pod naslednjimi kralji so
bile na Ogerskem velike zmešnjave in nepokojnosti; med
tem so vendar svoje kraljestvo na vse kraje širili, in si
Horvacio, Dalmacio, Serbio, Bulgarijo in Galicio prido¬
bili. V začetku 12. stoletja in tudi za 50 let kasneje,
so bili Ku mani  šiloma na Ogersko prišli, in se po mno¬
gih bojih z Madžarji pomešali.

63. §. Normani ali Danci na Angleškem. Nor¬
mani na Laškem.

Pod slabotnimi nasledniki Egberta^  ki je bil An¬
gleško (53. §.) iz sedmerih v eno kraljestvo združil,
so Normani iz Danjskega Angležem strašno zabavljali,
niso samo pogostoma njih bregov ropali, temoč tudi z
velikimi armadami na suho stopali, se jako in zmagavno
ž njimi bojevali, njih samostane, cerkve in terge ropali,
požigali in posipali, da se je keršanska vera na Angle¬
škem hudo zatirala. Še clo angleškega kralja, Alfre¬
da Velicega,  so bili zmagali in iz njegovega prestola
pahnili. Alfred  se skriva in potika celo leto po kme¬
tih, pride večkrat kot pevec in godec v Danjsko tabo¬
rišče, si kaj zaslužit. Ko pa se prepriča, da na-nj
več ne mislijo, spravi mnoge nar bolj junaške svojih
vitezev ali žlahnikov, kteri se ga tolikanj raji poprimejo,
ker so ga že mertvega menili, napade ž njimi Dance,
jih strašno pobije, veliko zajme, jim taborišče vzame,
da so imeli Angleži veliko let mir pred njimi.

Alfred  je bil za tiste čase čuden prikazek mo¬
drega kralja. Vnet in goreč za blagor svojih podložnih

{ 'e podpiral kmetijstvo, rokodelstva, barkotesarstva; vse
oristne vednosti si je prizadeval v svoje kraljestvo za¬
ploditi; bukve učenega Boecija, sv. Auguština in druzih
modrih je poskerbel po domačih ali poklicanih vunajnih
učenih v domači jezik prestavljati. Sam je živel zmerno,
se možato, pošteno in neomadežano obnašal, in tako
podložnim žlahne izglede dajal, ktere so radi posnemo-
vali. Njegovi nasledniki pa, vživaje posvetne sladnosti,
ali slabe svetovavce poslušaje, so blagostanje kraljestva
pozabili, zlasti pa vojništvo zanemarali, da so se Angleži

877

sami čez prevzetne Dance, ki so bili že od veliko let
med njimi naseljeni, spuntali, in jih več tavžent pomo¬
rili. To je pa dalo danjskemu kralju Svenonu,  ki si
je bil ravno Norvedško podvergel, priložnost, da je z
veliko močjo prišel, in si Angleško privojskoval. An¬
gleški kralj Etelred  beži v Normandio na Francozko,
in Svenonov sin, Iianut Veliki,  postane kralj angle¬
ški, danjski in norvedški; od leta 1017 do 1035 je
vladal Kanut te tri kraljestva modro, krepko in pravično;
pravništvo in vojaštvo ste se kar njegove skerbi in
hrambe veselile. Kan ut jeposkerbel, da seje naDanjskem
sv. vera uterdila, sam se je bil s častitim spremništvom
v Rim na božjo pot podal, se papežu poklonit. Tudi na
Norvedškem in Švedskem se je bila v 11. in 12. sto¬
letju sv. keršanska vera zaplodila.

Po smerti preojstrih Kanutovih sinov je prišel
zopet Eduard Spoznovavec, stare kraljeve angleške
kervi, iz Normandie, kjer se je bil na dvoru Roberta
Hudiča  s francozkimi šegami soznanil, na angleški
kraljevi prestol; vse domače angleško zaničevaje, in si
prizadeval vse po francozkih šegah oberniti, kar pa
ni bilo po misli Angležev. Dasiravno ni bila še vsa
angleška kraljeva rodovina pomerla, je vendar Eduard
na smertni postelji angleško kraljestvo Vi lh el mu iz
Normandie, Robertovemu sinu zapustil. Angleži si vo¬
lijo sicer druzega kralja, toda Vilhelm Premago-
vavec  pride iz Normandie čez morje s tako močjo, da
vse junaško premaga in se celega angleškega kraljestva
polasti. On pobere vsim angleškim žlahnikom njih ze¬
meljske lastine, in, francozki vazalizem vpeljaje, jih raz¬
deli v 60,215 fevdov, in jih podeli svojim normandskim
vitezcm, jih tako volivši v svoje vazale. Na dvoru in
v vsih sodnijah se je mogel francozki jezik rabiti; nor-
mandski duhovniki, ki so prišli oklepjeni in obroženi pod
banderi Vil h el m a na Angleško, so dobili nar tolstiši
cerkvene službe, — tako je edina zmaga kar vse na An¬
gleškem spremenila. Iz tega pa, da je bila Normandia
z Angleškim združena, so se sčasoma strašno kervave
vojske med Francozi in Angleži unemovale.

Greški eksarhi na spodnjem Laškem in vojvod Be-
neventa so bili neke Normane, božjopolniki v Apulijo,
za dobro plačilo in obljubljene zemljisa napravili, da
so jim pomagali Arabce v bližnjih krajih z orožjem si
podvreči. Eksarhi so jih Iiotli na njih zaslužku golju¬
fati, torej pokličejo Normani cele trope svojih vojaških

37S

in preseiovanja želnih deželanov na pomoč, in se po-
laste marsikterih krajev spodnjega Talianskega. Robert
Gvizkard. Zvitoglavec,  eden dvanajsterih juna¬
ških sinov Tankreda od Hauteville, si je z zvijačami
in nedopovedljivo junakostjo skorej celo spodnje Talian-
sko (Napolitansko) podvergel, se vojvoda Anulie in Ka-
labrie imenoval, in spoznal papeža leta 1060 svojega
vazalnega gospoda. Za i'4  let kasneje je njegov nar
mlajši brat Roger  Arabcom ali Saracenom Sicilio in
nje poglavno mesto Palermo vzel. Zdaj misli Robert
še celo greškega cesarja iz njegovega piškovega pre¬
stola pahniti, toda med takim pripravijenjem umerje.
Njegov bratanec Rog ar II. dobivši od papeža kraljev
naslov združi celo spodnje Laško s Sicilio vred veno
napolitansko-siciliansko kraljestvo, in vpelje v niem fran¬
coski vazalizem. To kraljestvo je bilo celih 56 let nar
bolj modro in prav vladano, in se je nar bolj dobro
počutilo od vsih druzih laških dežel; kmetijstvo, kup-
čijstvo , umetnosti in učenosti so tam cvele, da je bilo
kaj. Čudna reč, da nar bolj divji Normani so se po¬
vsod berž izobrazili in nar modreji in priljudneji vla¬
darji postajali! Kasneje je bilo prišlo to kraljestvo na
nemške Hohenštaufe.

§. 64. Prevaga cesarjev. Saksonska cesarska

hiša.

Konrad,  nemški kralj, prepričan, da njegova hiša
ali rodovina je preuboga in preslaba kraljevo oblast ob-
deržati, da na smertni postelji pričijočim vojvodom in
knezom blagodušen svet, Henrika  saksonskega, svo¬
jega zopernika, s kterim se je ravno vojskoval, v kralja
voliti, in reče svojemu bratu Eberhardu, francozkemu
vojvodu: „vzemi krono, meč, sulico, plajšč in druge zna¬
menja kraljeve oblasti, nesi jih Henriku, naznani mu moj
pozdrav, in mu povej, da sem ga v naslednika pripo¬
ročal." Vsi pričijoči so bili po tem govoru do solz ga¬
njeni. Vojvodi so po svetu Konrada tudi v resnici Hen¬
rika  kralja volili. Ker je Eberhard s prinesenimi zna¬
menji kraljeve oblasti Henrika ravno pri tičjem lovu naj¬
de!, so mu pisave! tistih časov „Tičar“  rekli; zaslužil
si je pa v resnici naslov „Velicega“.

Henrik je bil zale postave, žlahno-dušnega serca,
priljuden, čverst, junašk, stanoviten in pobožen; mlad
je bil šel z očetom na božjo pot v Rim večidel peš; pi-

879

sati in brati pa ni znal. Kraljestvo je dobro širil, lo-
tarinsko francoskemu kralju vzel, in je zopet s svojim
kraljestvom združil. I)a bi ne bili Madžarji po Nemškem
razsajali, se je zmenil ž njimi proti davku za devetletno
primerje : nameni) je bil pa tudi v tak stan postaviti se,
da bi jih bil zamogel enkrat zmagati. Madžarji so navadno
pridirjali na lahkih konjih, so okorne nemške pešce obsuli
in jih z lahkim orožjem uničili. Henrik si napravi v de¬
vetih letih primirja mnogo trop lahkih konjikov; jih vadi
sam in da vaditi, da so se berž na desno ali levo v celi
tropi, brez zmežnjave, obračali, da so serčno sovražnika
napadali, ali se v sili brez zmešnjave umaknili. Na sred¬
njem in severnem Nemškem je poskerbel, kjer je koli
za bran kazalo , okoli samostanov veliko novih hiš na¬
praviti, tudi vasi razširiti, samostane in take vasi obzi¬
dati in jih tako v ternjave soper Madžarje spremeniti.
Ljudi je silil v mesta preseliti se; tretjina pridelkov se
je mogla va-nje spravljati; tako je Nemce mestnega bolj
omikanega in priljudnega življenja učil, da so čedalje
bolj omikani postajali; pripravljeni so pa tudi mogli biti
z deželam' vred, ki so pred Madžarji v terdnjavice be¬
žali, se jim tukaj možato braniti. Henrika imenujejo zgo¬
dovinarji zid a v ca mest,  in kot tak slovi med nar ve-
čimi dobrotniki Nemčie.

Svoje vojšake je tudi vedno v vojskah vadil; Slav-
jane na Havelu in Labi zmagal in jim mejne grofe po¬
stavil, enega v Braniboru, druzega v Majsnu; ta dva
sta bila perve podlagi tamošnih kasnejih voljivnih knezov,
ali sedanjih boruskih in saksonskih kraljevih hiš. MedSlav-
jani je utemelil škofije, da bi jih bile vedno k spoznanju
sv. vere vabile. Sledeče leto 'je češkega vojvoda primo¬
ral, da mu je mogel vazalno zvestobo in podložnost pri¬
seči. Potem je v Šlezvigu  mejnega grofa postavil, in
danjskega kralja prisilil, kristjanske misijonarje sprejeti
in grozovite človeške žertve odpraviti.

Zdaj pridejo madžarski poslanci navadnoletni davk
tirjati; Henrik ukaže jim dati garjevega psa, kar jih je
bilo strašno razkačilo. Madžarjev pride v kratkem času
kot listja in trave na Nemško; Henrik  in njegovi vojaki
se jih celo nič ne boje. Pod velikim banderom sv. Mihela
jim gredo pri Merzeborgu v lepo zvezanih verstah mo¬
žato naproti. To niso bile več tiste trope okornih pe-
šcov, iz kterih so se Ogri nekdaj spodelali'; oni osterme,
in skorej pred, kakor se boj do živega vname, beže na
vse strani, da njih taborišče, polno vjetih in ropa, jim

880

Nemci vzamejo, veliko tisuč na begu pobijejo, vjete, pa
na drevje povesijo. Kleče na bojnem polju da Henrik
hvalo Gospodu za dodeljeno zmago. Madžarji so bili
zgubili v ti vojski leta 933 čez 80,000 mož, in celih
20 let se njih ni več noben podstopil na Nemško pri¬
kazati se.

Oton Veliki,  Henrikov naj starši sin,  je bil že
pri očetovem življenju od vojvodov v kralja voljen, in
se vsede na kraljev prestol v starosti 24 let. On je bil
pervi nemški kralj maziljen in kronan v Ahnu (Porečah)
z zlo veliko slovesnostjo. To šego, svoje kralje v Po¬
rečah kronati, so Nemci obderžali še več sto let. Trije
nadškofje : majnski, kelniški in trijerski so mu z neznano
svečanostjo med veliko mašo krono na glavo posadili in
med kosilom je frankonški vojvod službo nosača, švabski
službo točaja, lotrinski dvornika, in bavarski konjarnika
opravljal. Tu je bilo pervikrat, da se od nar višejib služb
v nemškem kraljestvu bere. Na te nar višeji službe je
prišla počasi pravica kralja voliti, torej so se, pa v
poznejih časih, taki volivni knezi  imenovali.

Kakor Henrik si je tudi Oton na vso moč prizadeval
Slavjane po sv. veri omikati, torej jim osnova okoli Mag-
deborške nadškofijske cerkve pet novih škofij , druge pa
med Labo in Vislo. Po vazalni zavezi se je tudi na
Češkem pod pobožnim Boleslavom  kristanstvo krepko
ukoreninovalo, in danjskega kralja Haralda in njegovo
hišo je napravil, da so k sv. veri pristopili.

Madžarji so bili 955. leta sopet na Nemško udarili,
bilo jih je kot oblakov kobilic, in po njih stari navadi
so ropali in požigali; Oton skliče nagloma armado, v
primeri majhno, ogovorja slednjega imenitnišega vojšaka
po imenu, in mu serce dela. Na lehškem polju pri
Augsborgu napade Madžare in jih tako pobije , da jih
je bilo na bojnem polju 60,000 mertvih ostalo; vbežne
so povsod grozovito pobivali in pri Regenšporgu so tri
njih vjetih povelnikov brez vse milosti kot roparje obe¬
sili. Nikoli več se niso Madžarji na Nemško prikazali.
Tudi mnogi nemški glasovitt vojšaki so v tem boji za
domovino junaške smerti umerli: tako Konrad  Jaki,
Otonov zed,  tako regensporški škof in drugi. Po vsem
kraljestvu so se hvaležne pesmi pele, in velike vese¬
lice obhajale v zahvalo lake zmage. Sv. vera se je
iz Pasava čez Dunaj počasi na Ogersko plodila, ki je
Madžarjem divjost slačila, in jih pod njih kraljem sv.
Štefanom  krotila, da so čedalje bolj omikani bili.

381

Nar iinenitniša prigodba iz življenja Otona je pa,
da cesarska krona ali čast, ktero je bil dosegel, je ostala
od tačas za 800  let pri nemškem narodu in njegovih
kraljih. Berengar  je po zvijačah in goljufijah Hugona
ob burgunško in laško kraljestvo privravil, njegovemu
sinu zavdal, njega vdovo pa v neki grad zaperl, da bi
njegovega lastnega sina za moža vzela. Vidova Adel-
hajda uide s pomočjo nekega miniha in beži na grad
Kanosa, kjer od Berengarja obležena, lepo prosi Otona,
ji na pomoč priti. Oton se vzdigne s svojo vojsko iz
Nemškega; pride, odpodi Berengarja in reši Adelhajdo.
Ker je pa ravno vdovec bil, jo vzame za ženo in dobi'
tudi lombarško krono. Berengarju pusti še kot vazalu ,
prqfi davku, oskerbništvo laškega kraljestva; ker se pa
nezvestega skaže, ga vjame, da oslepiti in ga pošlje
čez bele gore v Bamberg. Potem se poda v Milan, in
se da v lombarškega kralja kronati.

V tistih časih so se v Rimu napačne reči godile.
Nektere bogate in prevzetne gospe so se mešale v vo¬
litve papežev; primeri se, da v mestu ustane punt soper
papeža Janeza XII. Oton gre s svojimi vojšaki iz Milana
v Rim, kjer je bil z veliko veselico in slovesnostjo spre¬
jet, in od papeža v cesarja kronan. Janez XII., cesarju
nezvest, je bil zavoljo svojega napčnega zaderžanja od
zbora rimskega duhovstva, pred kterega si ni upal k
odgovoru priti, odveržen, in na cesarjevo prizadevanje
je bil drug papež voljen. Cesar oznani zdaj Rimcom
postavo, da za naprej se nimajo več nikoli postopiti brez
njegovega vedenja in dovoljenja papežev voliti. Volili sojih
tačas navadno Rimci  to je, ljudstvo z duhovstvom vred.
Kasneje so se Rimci tej postavi soperstavili, toda Otonov
meč in ojstra sodba jih v pokoršini obderži. Papeži pa
niso tacega cesarskega obvarstvinega gospodovanja kar
nikoli pravičnega hotli spoznati.

Cesarica Adelhajda je svoje žive dni s kristjanskimi
čednostmi nar žlahneji izglede dajala, in s svojo po¬
božnostjo toliko dobrih del dopernašala, da sv. cerkev
jo je z veliko radostjo svetnicam prištela. V vsih tistih
časih sirove divjosti so se tudi najdli ljudje vsacega
stanu, spola in starosti, ki so sv. vero, ne le z ustmi,
temuč v djanju spoznavši, neomadeženo živeli, Bogu s
poterpljenjem služili, in ki so s spokorniki vred nebeško
družino vedno množili.

Oton Veliki  je bil poskerbel, da so vojvodi nje¬
govega sina Otona II. mu v namestnika in naslednika

382

volili in kronali. Da bi se bilo kraljestvo kot drugo ime-
nje med sinove delilo, na to se je bilo že pri volitvi
Otona I. ali Velicega  pazabilo, in od tačas ni več
noben nemšk kralj ali cesar kraljestva med sinove delil.
Oton II. je vladal 10 let; v pervih sedmih je imel, ka¬
kor skorej slednji cesar, z domačimi puntarskimi vazali
veliko opraviti, preden jih je vse zmagal; poslednje tri
leta je pa na Laškem večidel nesrečen bil. Krescenci,
rimsk žlahnik, se je bil vse posvetne oblasti v Rimu
polastil, in je papeža in mesto kot trinog zatiroval. Oton
II. pride, vse pomiri, in se da v cesarja kronati. Nje¬
gova žena Teofania, greškega cesarja hči,  je imela
Apulio in Kalabrio na spodnjem Laškem za doto — pred
Normani, — in ga napravi se s to priložnostjo teh dažel
polastiti. Laški vojaki Otona II. v boji popuste in beže,
da bi bil on sam za malo ob življenje prišel, zakaj v
morje je bil skočil, in s težavo na neko barko splaval.
Rimce je zavoljo njih nezvestobe strašno kaznoval; za
malo potem pa v njih veliko veselje v starosti 28. leta v
Rimu umeri, zapustivši sinka tri leta starega.

Temu Otonu  III. so bili knezi že popred nasled¬
stvo v kraljestvu zagotovili; zrejen je bil z vso marlji¬
vostjo po svoji materi Teofani, stari materi sv. Adelhajde
in po abatu Gerbertu, nar bolj učenem možu tistih časov.
Oton III. da verlega flru n o na iz svoje žlahte v papeža
voliti, ki se je Gregor  V. imenoval, in njega 16 let
starega mladenča v cesarja kronal. Komaj jo Oton od
Rima odtegne, ko se Rimci pod Krescencijem iznovič
spuntajo, nemškega papeža iz Rima zapode in si dru-
zega volijo. Cesar se verne, postavi zapojenega papeža
sopet na prestol, in Rimci, ki so se delali nedolžni, mu
pripeljejo pred oči krivega papeža, vsega pobitega in
osramotenega. Krescenci,  kteremu je bil cesar že en¬
krat popred zavoljo punta milost skazal, je bil zdaj ob
glavo djan, 12 njegovih tovaršev pa obešenih. Po smerti
Gregoria  V. je poskerbel cesar, da so njegovega uče¬
nika Gerbeta  — ki je mlad pri Arabcih našpanjskem
v šolo hodil — pod imenom Silvestra  II. v papeža
volili. Oton, ki je bil zlo učen mož, pa ni imel krepkega
vladarskega duha,  je bil namenil v Rimu svoj sedež
postaviti. Nemci, Lahom zlo nevošljivi, so bili tega hudi,
Rimci pa, preslepi, niso tega spoznali in nič obrajtali;
zakaj oblegli so ga bili v njegovem poslopji za tri dni,
da bi bil za malo lakote umeri, in znabiti še kaj hujega
bi se mu bilo primerilo, ko bi ga ne bil bavarski vojvod

383

z mečem v pesti otel, in iz mesta potegnil. To je bilo
Otona HI. tako razkačilo, da je bil sklenil Rimce hudo
kaznovati. Med temi nameni pa umerje komaj 33 let star,
brez otrok. Poslednji slavni cesar je bil Oton III. iz
saksonske hiše.

Po velicih domačih zmešnjavah je bil Henrik  II.,
Sveti,  v kralja voljen, in je 33 let Nemško vladal;
bil je saksonske kervi, pa druge korenike, in je imel z
domačimi puntarskimi vazali in tujimi soperniki kar veliko
opraviti. On gre na Laško, in se da v Pavii  v lombar-
škega kralja kronati. Drugi dan vstane v Pavii strašen
punt, mesto zažgo in vse mestne vrata zapro; njegovi
zvesti Nemci planijo čez ozidje v mesto, in ga iz strašne
smertne nevarnosti rešijo.

Ko se pa da v Rimu v cesarja kronati, mu poda
papež Benedikt  Vlil. zlato jabelko s križčikom v po-
menik, da rimski cesar naj bo bramba sv. veri po vsem
svetu. Šego, zlato jabelko s križčikom ver h krone
postavljati,  so po tem vsi europejski in kristjanski
kralji in vojvodi posnemali. Ilimsko-nemški cesarji so
bili v resnici bramba rimskemu mestu; pa iz tega, da
je papež cesarju zlato jabelko podelil, so hotli v pozne-
jih časih v Rimu terditi, da vsa cesarska oblast pride
od papežev.

Henrik II., Sveti, si je z vso gorečnostjo prizade¬
val sv. vero povzdigniti; pobožne in učene može je v
škofe volil; marsiktere po poprejšnjih vojskah razpadene
ali posute cerkve in samostane je dal popraviti ali znova
sozidati; bamberško školijo in stolno cerkev je ustano¬
vil. Njegova žena, sv. Kunigunda — s ktero je vedno
v divištvu živel — je bila še 15 let po njegovi smerti
pravi izgled kristjanskih čednost, in svojo sestro je dal
v ženo sv. Štefanu ogerskemu kralju. Tako je vsa ta
žlahta za utemeljenje sv. vere nevtrudoma delala, kar je
bilo v tistih časih srednje dobe kar zaslužljivo, zakaj
le po sveti veri se da divji živinsk človek prav omi¬
kati , da priljuden in prijeten postane.

65, §. Novi frankonški cesarji.

Po smerti Henrika II. ali Svetega, ki je bil brez
otrok umeri, so volili nemški škofje, vojvodi in knezi v
častitem zboru in z veliko slovesnostjo čisto svobodno

384

svojega novega kralja; majnškega nadškofa so volivci
steni visoko počastili, da somu pervemu izročili ga ime¬
novati; brez vsega obotavljanja imenuje Konrada,  fran-
konškega vojvoda; zdaj vsi ž njim potegnejo, in kraljeva
krona pride znovič na frankonško hišo , in ostane pri—nji
101 let. Cesarji iz te hiše so bili štirje, Konrad II.,
Henrik III., Henrik IV. in Henrik V. Saksonci, 100 let
v posestvu cesarske krone, šobili te volitve zlo nevoljni,
frankonški vojvodi so pa terdili, da njim gre kraljeva ali
cesarska krona po stari pravici, zakaj Konrad 1. je bil,
kakor je že omenjeno bilo, frankonški vojvod. Konrad II.
je z močnim duhom in krepko roko vse samovoljne in
kljubljive vazale h pokoršini pripravil, in svojemu sinu
veliko močneje, veljavniše in častitljivše kraljestvo zapustil,
kakor ga je bil on posedel. Po tem ko je bil v Milanu
z laško, in v Rimu s cesarsko krono ovenčan, je imel
s kaznovanjem rimskih puntarjev veliko opraviti.

Burgundsko kraljestvo, ležeče na južnoizhodnem
Francozkem nekoliko pa na Švajcarskem in čez goro na
Laškem, je bil Konrad z mogočno roko svoji kroni združil,
Šlezvig je pa dalKanutu Velicemu,  danjskemu kra¬
lju. Na drugi poti na Laško je oznanil, da mali fevdi
se lahko podedovajo, velikim vazalom je pa postavo dal,
kaj in koliko da mu morajo odrajtovati. Na Nemškem
je bil pa jenjal imenitniši proste fevde oddajati, am¬
pak na-se ali na svojo žlahto potegovati, da bi bil
svojo hišo povzdignil, in da bi se bila kraljeva in ce¬
sarska krona v njegovi hiši dedovala. Nemški knezi
so bili tacega početja hudo nevoljni, in on ni bil svojega
namena dosegel. Popred niso kralji — bi rekel — nič
lastnega imeli. Ko so pa bili v kralje voljeni, so svoje veče
imenitniše imenja med svojo žlahto ali prijatle razdelili,
tudi stolnega mesta ni nikjer bilo; popotovali so okoli
po kraljestvu pravico oskerbovat, in kamor so koli pri¬
šli, so jih mogli po starem vazali, mesta in dežele, ka¬
kor tudi njih spremništva in vojšake, s potrebnim žive¬
žem oskerbovati. Imeli so poleg tega kralji ali cersarji
še kakošne majhne prihodke iz svojih ostalih grajšin, iz
cola, rudnikov, mostnin i. t. d. Konrad je pa zapustil
svojemu sinu kot zlo bogat mož frankonško, švabsko in ba¬
varsko vojvodino, in ga je dal še leta 1038 v burgun-
škega kralja kronati. Češko in Poljsko si je on v vazal¬
sko zavezo podvergel.

385

Ze večkrat je omenjeno bilo, da Slovani so se
z Nemci jako bili, in da, kot vazali nemških kraljev,
so se jim velikrat spunrtali. Nemci so si jih bili s pra¬
vico pa tudi silo meča podvergli, so davke, po vazalnih
zavezah tudi vojake od njih tirjali; so jih s hudim
silili, svojim malikom se odpovedati, h kristjanski veri
pristopiti, in duhovnim od vsih pridelkov desetino dajati.
Če ravno keršeni, ga vendar niso imeli večidel nobe¬
nega pravega zapopadka od sv. vere; verh vsega tega
so jih Nemci še hudo sovražili, zaničevali, in po njih
deželah ob vojskah strašno razsajali. Ni čuda po tem
takem, da so tudi Slovani večkrat grozovite Nemce do
živega čertili, in da več sto let je moglo preteči, pre¬
den je tako vzajemno sovražtvo ugasnilo.

Konradov sin, Henrik  III., je bil možak visoke
in velikozdatne moči. Pod njim je bila Nemčija svojo
nar večo obširnost dosegla. Nemško vazalno gospodo¬
vanje čez Češko in Poljsko je bil dobro uterdil, in
Madžarje, med sabo raztergane, je bil. tudi po slavni
zmagi v vazalno podložnost prisilil. Še z veliko večjo
marljivostjo in gorečnostjo, kot njegov oče Konrad, je
skerbel svojo hišo povzdigniti, in hrepenel je po neod¬
visnosti in samostalnosti; veliko si je prizadeval, da bi
bil nemške volivne kneze ob vojvodsko čast ali službo pri¬
pravil, ali saj da bi jo bil s svojo oblastjo združil; on sam je
hotel povsod vojvod biti, prostih fevdov ni oddajal, zunaj na
žlahto, ali pa na nižje žlahnike, da bi tolikanj zvesteji mu
bili. Kraljeva in cesarska oblast bi se bila tudi v res¬
nici z njegovo hišo združila in v nji dedovala, in on
sam bi 'bil, kot francozki kralj, samooblastnik postal,
ako bi ne bil prezgodaj umeri. V nar bolji dobi 39. leta
se je v pričo papeža Viktorja II. in mnogo škofov iz
tega sveta ločil. Tako je bilo pa kraljestvo z nar vi-
sokeje stopnje moči’ in časti v nedopovedljive zmešnjave
pahnjeno.

Nar bolj modro in krepko se je obnašal Henrik III.
na Laškem, kamor se je bil zavoljo kronanja v cesarja
podal. V Rimu je bila tačas velika razpertija, — trije pa¬
peži so bili ob enem v mestu, kterih slednji je v svoji
cerkvi svoj prestol imel; tako močno so bili Rimci po¬
stavo cesarja Otona in še clo Karola Velicega, da ni¬
majo papežev brez cesarjevega vedenja in dovoljenja
voliti, zanemarili! Henrik III. skliče cerkveni zbor, v
kterem sta bila dva papeža odveržena, tretji je pa sam
odstopil. Nov papež je bil voljen, in sicer bamberski

Sžo

386

škof, ki se je klical Klemen II. Ta je Henrika III. z
veliko slovesnostjo s cesarsko krono ovenčal. Še trikrat
potem so Rimci Henrika III. prosili jim papeža dati, in
vselej jim je nemške škofe, jake, učene in vredne mo¬
žake dajal. Tako se je bilo na nektere poprejšnje papeže
pozabilo, postava Otona Velicega  se je terdiia, in
cesarji so bili resnična bramba sv. cerkvi.

Henrik  je bil sam zlo pobožen, kakor navadno
vsi kralji in knezi tiste dobe; vsaki praznik se je ka¬
kemu škofu svojih grehov obtožil, in se ojstri pokori
podvergel; po golem herbtu se dal tepsti, potem je pa
zopet kraljevo nošo oblekel. Take zlo navadne ponižanja
pod postavo sv. cerkve niso bile tačas celo nič osramo-
tivne, in tudi prav je bilo, da, v časih nepostavnosti, je
cerkev pervake berzdala in krotila, da niso samovoljno
ljudstvene svobode zatirali.

Tudi je bil Henrik III. v vsem svojem kraljestvu
božji mir srečno vpeljal. Do tačas so se bili namreč
vazali, vitezi in žlahniki sploh, po pestni pravici zlo
pogostoma med sabo, dostikrat za nič bojevali, in si
tako sami pravico delali, ali še celo z bojem ropali. Bur-
gundiški škofje so se bili pervi zmislili božji  mir  oznaniti,
potem so ga tudi drugi škofje in cerkveni zbori ozna-
novali, in na vso moč podpirali. Obstal je pa v tem le,
da spervega se niso smeli žlahniki od sabote večer,
kasneje od četertka večer, in zadnjič od srede večer do
pondeljka jutro nikakor med sabo bojevati, in scer
pod kaznijo cerkvene kletve, to je, da tacemu, ki bi bil
božji mir prelomil, se niso smeli sv. zakramenti deliti,
on ni smel v cerkev k občni službi božji, in ko bi bil
umeri, ga niso smeli v posvečeno zemljo zakopati. Lju¬
dje so se bili tačas — leta 1028—30 — za toliko raji
tacega mini poprijemali, kolikor bolj jih je hudalakota in
smert pokorila. Da bi se bilo pa tako bojevanje po pestni
pravici do čistega zaterlo, se ni dalo še tačas zavoljo
velicih strasti predivje in prevrele kervi misliti.

66. §. Rast oblasti in veljave papežev.

Dosihmal je med papežtvom in cesarstvom lepa
edinost vladala, in cesarji so se tudi kakor pravi varhi
rimske cerkve skazovali. Toda to se je spremenilo, ko
so cesarji svojo oblast preveč čez cerkev hotli razširiti;
tem početkom nasprot se je ravno oblast in veljava
papežev močno povzdignila. Frankonski grofje so bili

38 *

Merovingarje zanemarili, in si Pipina enoglasno v kra¬
lja volili; papež Caharija, to volitev poterdivši, ga je
dal po svojih namestnikih maziliti in kronati. Papež
Štefan  III., v stiski pred Lombardi, pride sam na
Frankonsko Pipina  pomoči prosit; sprejet je bil od
Frankov z nedopovedljivo slovesnostjo, Pipin sam
mu je pri zasedenji konja stremen deržal. On pride
berž čez bele gore s svojo armado, vzame Lombardom
ravenski eksarhat, in ga papežu podeli. Tako je bil papež
ne samo naslednik sv. Petra, temoč tudi deželni vladar ali
gospodovavec, kar je veliko pripomoglo v povzdigo
njegove veljave in časti.

Leta 800 je papež Leon  III. na božični dan in v
rimski stolni cerkvi Karolu Velikemu  cesarsko krono
na glavo posadil, in tako rimsko cesarstvo  spet obu¬
dil. Od tačas so bili vsi rimski cesarji le v Rimu  kronani.
Kristjanski kralji in drugi knezi so pogostoma v Rim na
božjo pot hodili, in se papežem kot namestnikom Kri¬
stusovim uklanjali. Etelvolf,  Egberta angležkega
kralja sin, je obljubil slednje leto blizo 300 gold. da¬
rovati; tretjino za papeža, ostalo pa za svetilnice pri
grobu sv. apostelnov Petra in Pavla; to je bil tako ime¬
novani Petrov vinar.  V vsih časih srednje dobe sta
bila papež in cesar od vsih nar više a  spoštovana; uni
je bil štet, da nosi meč duhovne oblasti, ta pa, da ima
'meč posvetne moči; papež in cesar sta bila kakor dve
luči zemlje; vsi drugi kralji in knezi so bili le kot manji
zvezde na nebu europejskega sveta.

Od Karola Veli  c ega  naprej so bili vsi cesarji
bramba rimskega mesta. Kakošne pravice da so pa po
ti brambi v mestu imeli, ni menda nikoli natanko raz-
ločeno bilo. V 10. in v začetku 11. stoletja so se v
Rimu pri volitvah papežev večkrat zlo napčne reči go¬
dile, po podkupilih, po vtikanji imenitnih hiš, v take
volitve, so bili večkrat nevredni na stol sv. Petra po¬
sajeni. Pri vsih tacih prigodbah je vendar po previd¬
nosti božji sv. vera čista in neomadežena ostala; in ravno
po skerbi cesarjev so večkrat spet pravi možje na stol
sv. Petra prišli. Oton I. ali Veliki  je bil Janeza XII.
odvergel; cesar Henrik  III. je bil tri papeže, ki so
ob enem v Rimu bili, razpodil, in je Klemena II. v pa¬
peža dal voliti.

Pri vsem tem bi vendar ne bilo dobro za prid kersan-
ske cerkve, ako bi se bili cesarji preveč v tako volitev
vtikali, torej je papež Nikolaj II. v cerkvenem zboru

25 “

388

leta 1059 novo  postavo za volitev papežev oznanil.
Popred so rimski duhovniki z ljudstvom  vred pa¬
peže volili in cesarji so jih poterjevali. Marsikteri se
je bil v podkupilih na stol sv. Petra vsedel, kar je v
sv. cerkvi zlo velika, „simonija“ imenovana, pregreha;
zakaj tudi Simon je hotel od sv. Petra za dnarje da¬
rove sv. Duha — duhovno oblast — kupiti. Nikolaj II. je
želel, da, kakor je pred temi zmešnjavami v Rimu, ve¬
liko pobožnih, modrih in svetih možakov na stolu sv.
Petra sedelo, bi se tudi za naprej le izverstni, učeni
in pobožni možje v papeže volili; on je tedaj zapovedal,
da ljudstvo  se nima več v to kratko nikar vtikati; da
le škofje bližnjih mest in mašniki večjih rimskih cerkev,
ki so jih kardinale  imenovali, naj za naprej sami papeže
volijo. Spervega je bilo 7  kardinalov škofov in
28 kardinalov duhovnikov. Kardinali škofje
naj voljenega posvetijo, in da, ako bo tako voljeni in po¬
svečeni papež cesarja za poterjenje prosil, mu ga ne
bo odpovedal. V 12. stoletji so še kardinale d i j a—
kone  pristavili, in v 16. stoletji je bilo število vsili kar¬
dinalov na 70  postavljeno. Pri tem številu je ostalo do
današnjega dne, pa nikoli ni popolnoma polno. Vsi kar¬
dinali, ki so edino sami pooblasteni papeža voliti, imajo
predstvo pred vsimi knezi, še celo pred kraljevimi in ce¬
sarskimi poslanci; vse papeževe večje duhovne in posvetne
zadeve oskerbujejo, in jih dajajo papežu podpisovati.
Ko papež umerje, in da ni še novega, vladajo oni cer¬
kev in papeževo zemljo. Po taki volitvi je tudi v res¬
nici veliko modrih, pobožnih in v vsem izverstnih možakov
na sv. Petra stol posajenih bilo.

V 10. stoletji so jeli papeži na vse kristjanske dvore
naročnike ali pooblastene namestnike pošiljati, ki so jih
poslance  imenovali. Ti poslanci so pazili nad obna¬
šanjem kraljev, druzih knezov in ljudstev; z bistrim oče¬
som so vidili, kaj sevderžavah in kraljevih hišah godi;
so bili velikrat sredniki in pomiritelji pri razpertijah; v
deržavinih in cerkvenih zborih so bili papeževi namest¬
niki, ki so v njegovem imenu sklepe poterjevali, in vedno
skerbeli, da nihče ni v papeževe pravice segal. Ozna-
novali so papeževe zapovedi, prošnje za milodare, ali
tudi cerkvene kletve zoper cerkvi nepokorne kneze. Po¬
slanci so vse proti v Rim naznanovali, da je papež tako
vedil, kaj se po vsem keršanstvu godi; bili so terdna
zaveza, ki je sv. cerkev vedno vkup deržala. V tistih
časih so bili papeži oskerbniki sv. cerkve, in tudi za

389

veliko silo in potrebo oskerbniki kristjanskih deržav;
niarsikleri sirovi knezi so hotli svoje zakonske žene od¬
straniti in si druge pridružiti; papeži so se za take
nedolžno odstranjene žene potegovali in po duhovni ob¬
lasti z žuganjem manj  e ali ve  če  cerkvene kletve, take
samoglavne in samopašne kneze primorali, spodobno ob¬
našati se. Poslanci papeževi so kar veliko v povzdigo
rimske oblasti in važnosti pripomogli in po tem izgledu
so tudi europejski vladarji počasi to papeževo šego po¬
sneli, da vzajemno si take stanovitne naročnike pošiljajo,
in jih na svojih dvorih imajo.

67. §. Gregor VIL Henrik IV. Henrik V.

Nobeden ni papeževe oblasti in cerkvene veljave
tako visoko povzdignil, kot papež Gregor VII.

Gregor VII., pred kakor je papež bil, se je kli¬
cal Hildebrand, bil je minih, neznanega roda. Leon IX.,
kterega je bil Henrik IV. v papeža volil, se je bil na
Francozkem ž njim soznanil, ga seboj v Rim vzel, in
ga svetovavca imel. Še petim sledečim papežem je kot
svetovavec na strani stal; lahko bi se reklo, da je on
v njih imenih cerkev vladal. Z bistrim očesom je vidil
vse razvade in napake v katoliški cerkvi ; v  ojster proti
drugim, ni bil nič manj ojster proti sebi. Že popred bi
bil že lahko papežtvo dosegel, toda bal se je tako pre¬
težko butaro si na svoje rame naložiti, misleč, da bi pri
tem ob njegov mir bilo; zakaj mislil je, da, ko bi on
papež postal, bi moglo vse drugači biti. Leto 1073 so
ga zbrali za stol sv. Petra; on se je branil, in še celo
cesarja Henrika IV. ponižno prosil, te volitve nikar po-
terditi; cesar mu pa zapove papežtvo prevzeti.

Ni ga bilo znabiti ne prej ne potlej na stolu sv.
Petra moža tako izverstnega duha, take železne volje
in nepremakljive stanovitnosti, kot je bil Gregor  VII.
Možato je premislil vsako reč, dobro prevdaril, potem
pa sklenil, in svoje sklepe z nedopovedljivo gorečnostjo,
in večkrat s terdo in ojstro stanovitnostjo, vse neštevilne
zopernosti in zaderžke zmagovaje, izpeljal. Luteranski
zgodovinarji poslednjih časov mu o tem sami vso čast
dajejo. Simonija — zamenjitev posvetnega blaga, dnarjev
i. t. d. za duhovno oblast — se je bila po keršanstvu
hudo razpasla; kralji so dajali škofije svojim ljubljencem,
ki so jim pri njih strastnem življenji po več let sluzili;
ali so jih, zmiraj dnarjev potrebo vaje, tistim oddajali,

390

ki so po nar več za-nje obetali. Lakomni duhovniki so
vohrovaje dnarje spravljali, da bi si ž njimi škofije ku¬
pili. Take razvade so bile že preveč občno znane.
Gregor VII. oznani po tem takem postavo, da vsi škofje
in drugi cerkveni častniki, ki so simonije krivi, naj
preč odstopijo od svojih služb, in da noben tak ne sme
in ne more več svoje žive dni nobene cerkvene službe
opravljati.

Ravno tako je bilo tudi vsim knezom in kraljem
ojstro prepovedano, da se nimajo nikoli več podstopiti
po stari navadi s podeljenjem škofovske palice in per-
stana nikogar v posest škofije vpeljati, da po simonii so
tako staro in častivno pravico zapadli. Papež je terdil,
da škofovska palica in perstan pomenita duhovno oblast,
da knezi in kralji je nimajo pravice podeliti; knezi in
kralji so se sicer nasproti zagovarjali, da s podeljenjem
palice in perstana niso dajali duhovne oblasti, temoč le
pravico do prihodkov, ktere so škofje in abati, kot njih
vazali, vživali.

Po ti papeževi zapovedi so se zlasti med cesarji
in papeži hude razpertije, dalje pa med dvema strankama
sovražtva, preganjanja in še celo vojske unemale.

Papeževa postava je bila tudi vsim nadškofom
poslana, da naj jo oznanijo in nad nje spolnovanjem
zvesto čujejo, da vsi oženjeni duhovniki naj preč svoje
žene in otroke proč pošlejo ali naj se pa maštva od¬
povejo, da noben kristjan ne sme sv. zakramentov od
duhovnika prejeti ali pri njegovi maši biti, ki se ni
od žene in otrok ločil. Tudi ta postava je našla veliko
nasprotovanja, dasiravno se je na staro cerkveno na¬
vado opirala.

Take zmešnjave so vstajale semtertje po keršanstvu,
zlasti pa po mnogih nemških deželah. Gregor je vse to pred
vidil; vse mu je bilo zoper, knezi in duhovstvo. Od dosti
strani so mu nadškofje svetovali in ga silno nagovar¬
jali, naj bi od take ojstrosti odjenjal. Al vse je bilo
zastonj, zalassenidal premakniti; kar si je bil namenil,
je tudi z vso resnobo izpeljal. Pota, po literih je hodil,
so bile sicer nenavadne, in pomočki, ktere je rabil, so
posebni in terdi; pa vse to ni po sedajnosti razsojevati.
Tisti časi so zlo drugačni od današnjih naših. Kdor
se ne zamore s svojim duhom popolnoma v tiste
čase, v vse njih okoljnosti in razmere zariniti, bolj prav
opravi, da v take sodbe se nikar ne vtikuje; človeški um

391

je zlasti pri zgodovinskih sodbah kar velikim pomotam
podveržen.

Od pervih časov sv. cerkve so bili škofje neože-
njeni ali od svojih žen ločeni, duhovni pa, ki so bili
pred doseženim maštvom oženjeni, so dostikrat tudi po¬
tem svoje žene obderžali. V nicejskem  občnem
cerkvenem zboru leta 325 je predpostavljeno bilo, da
duhovni, ki so bili pred maštvom oženjeni, naj svoje
žene popuste, toda Pafnuci, star in častitljiv škof, se
temu zoperstavlja, rekoč: „zadosti je, da po starem
izročenji tisti, ki so že pred maštvom brez žen bili, naj
tudi po doseženem maštvu sebitni ali neoženjeni ostanejo cc .
Od te dobe je v izhodni cerkvi  sploh mečja postava
obveljala, da namreč duhovšina v zakonu živi. V za¬
hodni ali rimski cerkvi  pa je obstala ojstreja po¬
stava, od papežev in cerkvenih zborov poterjena, po
kteri so duhovni morali neoženjeni biti. Vendar ta po¬
stava ni bila občno spolnovana. Tako se je bilo tudi pri¬
merilo, da še v 11. stoletji ob času Gregorja VII. je
veliko duhovnih po keršanstvu, zlasti po Nemškem, v
zakonu živelo. Ženo in otroke zapustiti ali zapoditi
je težka bila, toda Gregor ni tega nič porajtal; hotel
je imeti in imel je tudi duhovne brez žen, da bi bili vse
zaveze z ženami, otroci, žlahto, krajem in deželani
pozabili, se bolj s cerkvijo združili, svoje dolžnosti z
večo gorečnostjo in marljivostjo spolnovali in v pov-
zdigo cerkvene in papeževe veljave služili.

Henrika III. sin, Henrik  IV. v sledništvu kra¬
ljestva že popred od knezov poterjen, je v starosti
petega leta ob očeta prišel; njegova modra mati Neža
ga je v pervi mladosti redila , njegova in kraljestva
oskerbnica bila; potem je prišel po zvijačah in po sili
— kar si je bila Neža tako k sercu vzela, da je šla
v samostan — v hišo in oskerbništvo kelniškega nad¬
škofa Hanona, ki je preojstro ž njim ravnal; torej se
je Henrik raji Adalberta bremskega nadškofa poprijel,
"ki ga je bil tudi po sili k sebi spravil ob času, ko je
Hano na Laško šel. Adalbert je njegovim slabim na¬
gnjenjem in strastim vso berzdo pustil, da se je bil kar
spačii. Obadva škofa sta si prizadevala toliko čez Hen¬
rika zamoči, da bi bil njune žlahte z deržavnimi ali cer¬
kvenimi službami in deržavnimi fevdi obogatil. Adal¬
bert je Henrika, 16 let starega polnoletnega oznanil.
Marsikteri škofje in knezi so z žuganjem od Henrika tir—
jali, da mora prevzetnega in od vsih sovražnega nad-

škofa Adalberta odstraniti. On ga loči sicer od sebe,
obnaša se pa vedno po njegovih in druzih prilizovav-
cov hudobnih naukih — da mu je pripušeno vse sto¬
riti, kar koli hoče, da vsaka zoperstava njegovi volji
je huda pregreha, da nobenemu ni dolžan dobre besede
dati. i. t. d. Marsiktere saksonske kneze — češ, da
so zoperni njegovi frankonski kraljevi hiši — zaničuje,
preganja, jim njih velike fevde jemlje in drugim po¬
deljuje, ali jih ječi. V Gozlaru, na Saksonskem, se
ustavi s svojim čez vso mero potratnim dvorom, in za-
tiruje ž njim Saksonce na vso moč; on sam, strašno raz-
ujzdan, se potepa s svojimi samopašnimi tovarši po de¬
želi, da nihče si ni bil svojega življenja in imenjasvest.
Saksonci se mu upuntajo, toda on jih zmaga in 8000
pobije, sozida po deželi veliko terdnih gradov, da jih še
bolj strahuje. Spuntajo se mu znovič, njegove gradove
podero in nektere cerkve osramotijo. To jim za veliko
pregreho šteje in jih strašno kaznuje. Zadnjič se pri¬
tožijo papežu in ga prosijo to razpertijo med njimi in
Henrikom njih kraljem razsoditi.

Papež Gregor VII. se čversto poprime te prilož¬
nosti sv^t prepričati, da on je višji božji namestnik na
zemlji, da vsi knezi, kralji in cesarji so, kar dušo za¬
deva, njemu podložni; on povabi tedaj Henrika IV. pred
svoj sodnji stol v Rim. Henrik, ravno Saksonce zma-
gavši, in papeževe zapovedi zavoljo simonije in in-
vestiture škofov nič porajtaje, spravi nektere na papeža
zlo nevoljne škofe in druge zavolj odločenih žen raz¬
kačene duhovnike v Vormsu v cerkveni zbor, in poskerbi
po tem zboru, da se papež za odstavljenega oznani. Tega
sklepa pa ne oznani papežu Gregorju VII., ampak Hil—
debrandu, krivemu rninihu, po nekem zlo osramotivnem
pismu. To pismo prejme Gregor v nekem cerkvenem
zboru, ki ga je bil v Lateran — nar večo rimsko palačo
— sklical. Duhovnika Rolanda, ki ga je bil prinesel,
in zboru oznanil, da bo v kratkem novega papeža imel,
bi bili v zboru za malo raztergali, toda papež nevoljne
z vso krotkostjo pomiri; on izobči vse škofe in cerkvene
častnike, ki so v vormskem zboru glasovali, kralja Hen¬
rika pa podverže pod cerkveno kletev, ga odstavi od
vladanja, in odveže vse njegove podložne prisežene
zvestobe in podložnosti. Ta sklep od cerkvenega zbora
v Lateranu z veliko zadovoljnostjo, pohvalo in veseljem
sprejet, je bil po vsem keršanstvu razglašen. Nemški,
Henriku zlo zoperni knezi, ki so se v Tiburu snidili,

393

mu naznanjajo, da ga bodo od kraljevanja odvergli, ako
se ne bo dal v času enega leta od cerkvene kletve od¬
vezati. To se je primerilo ob nekem času, v kterem
so bili Saksonci zavoljo njegovega krivičnega obnašanja
na-nj zlo serditi.

Tu je samoglavnemu in prešernemu Henriku ser¬
ce vpadlo; bilo mu je obupati; on sklene osebno pa¬
peža za odvezo prositi, in*se vzdigne v nar huji zimi
čez bele gore na Laško, žena in nizk služabnik sta
ga sama spremljala. Gregor, misleč, da pride z vojsko,
beži iz Rima na modeneški grad Kanosa k mejni gra-
fnji Matildi, zlo modri, bogati, mogočni in pobožni go-
spej. Henrik pride pa, brez vsega orožja, kot po-
kornik, najde papeža na pol poti v Kan osi, in ga
poprosi po Matildi, da bi ga od kletve odvezal. Pred
ko ga papež pred-se pusti, ga podverže javni, cerkveni
pokori; tri dni in noči je mogel pod milim nebom v hu¬
dem mrazu, lačen, žejin, bos in gologlav, v kuto pokor-
nika zavit, med znotrajnim in vunajnim obzidjem gra¬
da čakati; potem ga papež pred-se pusti, ga odveže
od cerkvene kletve, mu prepove pa vse vladanje, dokler
ne bo ta reč na nemškem deržavnem zboru, v kterem
bo on, papež sam, presedoval, razsojena. Na to ga
blagoslovi, obhaja in na zjutrajno kosilice povabi; mu
d& veliko dobrih naukov, kako da naj se obnaša, in ga
iz grada k njegovim spusti.

Lombarški škofje in vazali, strašno hudovaje se,
da je Gregor ž njih kraljem tako zaničevavno in osra-
motivno ravnal, mu ponujajo zdaj svoje pesti in meče,
da bi tako njemu storjeno nečast maševal in s kervjo
opral. Na čelu laških vojakov udari zdaj Henrik
kot mogočen kralj na papeževo zemljo; toda iz Nem¬
škega pride žalostna novica, da puntarski knezi so
švabskega Rudolfa v zoperkralja in cesarja volili. Hen¬
rik zapustivši Laško se podviza s svojimi zvestimi čez bele
gore na Nemško; skoraj vsi škofje in mesta ž njim po-
tegnejo, knezi so mu zoper; vojska se vname strašno
kervava; zakaj po vsih nemških deželah so se jako bili;
povsod so bili, ki so ž njim deržali, povsod pa tudi
njegovi zoperniki; zakaj Gregor ga je bil v drugič cer¬
kveni kletvi podvergel. „Jez sem za cesarja, jez pa za
papeža", tako geslo se je povsod čulo. Leta 1080 je bil
Rudolf, zoper-kralj, v nekem boji ubit. „Božja sodba je
čez-me prišla — tako je umirajoč zavpil—roka, s ktero
sem bil Henriku zvestobo prisegel, mi je odsekana. 1 '

394

Po smerti Rudolfa da Henrik IV. njegovo švabsko
vojvodstvo svojemu zetu Frideriku  hohenštavfskemu.
in mu priporoča še ostale sovražnike zmagati; on sam
pa gre na Laško, skliče v Pavii cerkveni zbor, da pa¬
peža Gregorja odstaviti, in novega, ki so mu Klemen
III. rekli, voliti; pride v Rim, se da od tega novega
papeža v cesarja kronati, in obleže Gregorja VII. v
angeljskem gradu, sred mesta. V taki stiski ni hotel
papež Gregor za las odjenjati, ne se s Henrikom po¬
goditi in pomiriti, tudi ga ni hotel odvezati cerkvene
kletve. Po skrivnih potih se zaveže Gregor z Rober¬
tom Gvizkardom,  normanskim vojvodom, ki jepopred
po papeževi zemlji hudo razsajal, in tudi v cerkveno kletev
djanbil. Papež ga odveže te kletve, ga spozna in poterdi
svojega vazala na spodnjem Laškem, proti temu, da mu
pride na pomoč zoper Henrika. Normani privrejo v ve-
licem številu, ropajo cerkve in poslopja, požigajo in po¬
dirajo stare še ostale imenitne zidališča, in mestjane v
sužnost odpeljujejo. To je bilo Rimce zlo razkačilo;
tako hudi so bili, da je papež sam pred njimi z Nor¬
mani v Salerno  bežal, kjer je čez leto potem umeri,
rekoč: »Pravico sem ljubil in hudo sovražil; zato moram
v pregnanstvu umreti".

Henrika IV. britkosti niso bile še dokipele do konca.
V tem, ko je v Rimu bil, sta se bila dva zoperkralja
ali cesarja na Nemškem vzdignila in se med sabo tako
strašno bojevala, da so se potem po vsih nemških de¬
želah vojske unele. Pri občni brezpostavnosti, pri kteri
je ob vse šlo, ni ga bilo moža, ki bi bil zamogel raz-
ujzdane kneze v strah spraviti in dežele pomiriti. Nar
huji za Henrika IV. je bila pa še ta, da Urban  papež
II., kterega ni Henrik za papeža priznal, mu je na La¬
škem veliko sovražnikov obudil, in da njegovi lastni sin
Henrik V., od papeža Paškala II. in mnogih cesarjevih
zlo zopernih knezov spodboden , je sam zoper svojega,
od obeh ravno imenovanih papežev tudi pod cerkveno
kletev djanega očeta, svoj meč vzdignil, se ž njim hudo
vojskoval in ga zadnjič na Rajnu vjel, kjer ga je na
ingelhajmskem gradu primoral, se vsim svojim grado¬
vom in drugim lastninam odpovedati, in še vladanja
nevrednega spoznati. Henrik IV. uide sicer iz ječe, in
dobi zoper svojega terdoserčnega sina pri mnogoverst-
nih rajnskih mestih pomoči; dajo mu toliko vojakov,
da se je še jako s svojim puntarskim sinom tepel; ven¬
dar je v pomanjkanji in revšini, žalosti in britkosti v Li-

393

tihu umeri. Potem, ko je bilo njegovo telo na nekem
otoku nekoliko časa ostalo, pri kterem je minih noč in
dan psalme prepeval, je bilo v špajar  prineseno, kjer
je v neki kapelici 5 let čakalo, dokler je papež dovolil,
ga v posvečeno zemljo k očakom njegovim položiti. Hen¬
rik IV. je bil mož žlahnih lastnost, visokodušen proti
prijatlom in neprijatlom, dobrotljiv in usmiljen proti ne¬
srečnim in junašk vojšak; toda svojega slabega nagnjenja
ni umel krotiti, ne svojih strast berzdati.

Dokler se je Henrik V. s svojim očetom vojskoval,
je bil v lepi edinosti s papežem Paskalom II. Kakor
hitro je pa bil vso cesarsko oblast na-se potegnil, ni
hotel od tega, za kar se je njegov oče gnal, spet ne za noht
odjenjati, torej je nju prijaznost berž ugasnila. Kar koli so
bili nemški knezi v poprejšnih časih nepostavnosti, zmeš¬
njav in vojsk po krivem pod-se spravili, jim je vse s silo
meča vzel; to je naneslo veliko zopernost. Zavoljo inve-
stiture ali vpeljanja cerkvenih častnikov s podeljenjem ško¬
fovske palice in perstana v posest njih posvetnih fevdov,
seje, po dolgem razpertji, papež Kali  kst  II. s Henrikom
V. v Vormsu takolo pogodil: kapitelni ali vsi korarji stolne
ali miniške cerkve naj svobodno svojega škofa aii opata
v pričo cesarja ali njegovega namestnika volijo; ako bi
bila kakošna razpertija pri volitvi, naj jo kralj s svetom
nadškofa pomiri, potem naj jih vpelje kralj ali cesar v
posestvo njih posvetnih fevdnih vžitkov z žezlom ali
kraljevo palico, kakor je pri vpeljanji posvetnih gospo¬
dov v fevdne vžitke navadno bilo; potem pa naj cer¬
kveni častniki, kot drugi posvetni vazali, zvestobo in
podložnost vazalnemu gospodu prisežejo in terdijo. Ta
kalikstinska pogodba  leta 1122 je svojo veljavo
z majhnimi premembami, do današnjega dne ohranila.

Po smerti Henrika  V., ki je brez otrok umeri
in s knezi preojstro ravnal, niso hotli ti Friderika, iz
njegove bližnje žlalite, v kralja voliti, temoč Henriko¬
vega zoperniica, L o tar j a II. saksonskega, so bili na
kraljev stol posadili. Iz te volitve so se unele velike
razpertije in deržavljanske vojske po kraljestvu, ktere
so dajale Lotarju kar veliko opraviti. Lotar je bil dva¬
krat v Rim potegnil, enkrat je bil Normane na spod¬
njem Laškem dobro otepel. Da je bil pa za-se in za
svojo hišo matildske grajšine od papeža v fevd vzel,
je bil naraven vzrok, da so papeži potem lahko rekli,
da cesarji so njih vazali, in da jim morajo kot taki zve¬
stobo in pokoršino skazovati. Ravno tako, ko je bil la-

896

ške velike fevde podedljive oznanil, se je bila postava
ta berž na Nemško zaplodila, kjer so se tudi vsi fevdi
v kratkem času podedovali in pri hišah ali rodovinah
ostajali, da so bile tako rodovine neodvisne, in da je
tako bilo berž ob vso cesarsko moč, oblast in veljavo. Ža
Lotarjem II. so bili nastopili v kraljestvu Ho henš ta vfi.

Po poti, ktero je bil Gregor  VII. pokazal, je mnogo
izverstnih papežev napredovalo; obnašali so se kot naj
visokeji oblastniki na svetu in bili so v resnici več sto
let naj višji glavarji celega keršanstva v duhovnem in po¬
svetnem zapopadku. Posvetne moči, vojakov, niso sami
dovelj imeli, da bi bili svet strahovali, toda svojo du¬
hovno oblast so v dosego blagih, namenov krepko obra¬
čali. Pod malo  cerkveno kletev podverženim se niso
smeli sv. zakramenti deliti, in ko so umerli, jUi nihče ni
smel v posvečeno zemljo zakopati. V mestih ali deželah,
z večjo  cerkveno zakletvijo— Interdikt — zadetih, se ni
smelo zvoniti, in nobena občna služba božja opravljati.
To je hudobne, samopašne, pohujšljive in spačene kneze
in kralje k pokoršini proti cerkvi in k spodolmemu obna¬
šanju spodbadalo. Ko se ni smelo v deželi ne zvo¬
niti ne služba božja opravljati, se je mogel kralj že za¬
voljo strašnega hrupa med ljudstvom pred sv. cerkvijo
ponižati in bolj dostojno živeti. Še huje je pa bilo, ko
so papeži vse podložnike prisežene zvestobe in po-
koršine do kakšnega kralja ali cesarja odvezali. Da to ni
navadna pravica bila, lahko slednji razume; tačas je pa tako
potrebno bilo. Kdo bi bil nek sirove, divje, strašne in spa¬
čene kneze in kralje berzdal in krotil, ako bi ne bilo pa¬
pežev? Kaj bi se bilo z zakonom brez njih godilo? Ali niso
knezi, kot francozki kralj Filip I., svoje zakonske in veči¬
del nedolžne žene odstranovali in si druge po sili pridru¬
ževali? Kako bi se bilo neki ljudstvom pod samosilniki
godilo, ako bi ne bilo papežev? Ali bi ne bil Henrik
IV. Saksonce v svoje sužne spremenil?

Papeži so bili po previdnosti božji naj veči dobrot¬
niki vsega keršanstva. Brez njih,  brez sv. cerkve bi
bilo vse razpadlo in se v poprejšno divjost pogreznilo.
Če so se papeži kakšenkrat tudi v tuje in čisto posvetne
zadeve vtikali, se ne sme to tolikanj njim, kakor tistim
bolj tamnim in nevednim časom pripisovati; za svojo in
svojih dežel neodvisnost so se mogli tudi vendar, če
ravno duhovni očetje, potegovati. V tem, ko so se
duhovniki, škofje, knezi, kralji in cesarji z vsim ker-
šanstvom vred papeža silno bali in pred njim trepe-

397

taii, ga niso njegovi domači lastni vazali velikrat dosti
obrajtali, so se mu pogostoma puntali, ga večkrat v me¬
stu z vojsko oblegovali, stiskali in hudo ž njim ravnali.
To je znabiti naj čudniši prikazek v celi zgodovini.

68. §. Vitežtvo. Turniri. Trubadurji. Hama.

Španjski škofje so naj berže žlahne gospode v 10.
in 11. stoietji nagovarjali, da raji kakor bi da med sabo kot
kristjani in sosedje za vsako nič po pestni pravici si so-
vražtva in boje napovedovali in se pogostoma bili, naj ober-
nejo ves svoj pogum in možato junakost zoper Arabce,
da jih vendar enkrat, kot vrinjene tujce, iz Španjskega
zapode. V tistih časih so se vse imenitniše zadeve veči¬
del po družbah speljevale; v slednjem družtvu so bili
mojstri, delavci, in fantje ali učenci; mnoge združtva,
tačas osnovane, so ostale ž njih postavami vred do da¬
našnjega dne; tako skorej vse rokodelske združtva
(cehi). Marsikter žlahnik in knez je, svet zapustivši, v
samostan šel po miniško Bogu služit, drugi so se pa
raji jako bojevali. Oboje: pobožno življenje in junaško
obnašanje v bitvah je bilo menda namen vitežtva, saj
v bolj pervih časih njegovega obstoja.

Veliko je bilo gospodov stare žlahnosti, ki so v
vitežko družtva stopali, in se, malo da ne, po miniških
obljubah zavezovali, po sv. veri pobožno, pošteno in
pravično se obnašati, nič krivega storiti, ubozim na po¬
moč, vdovam, sirotam, otrokom, bolnikom, duhovnim,
romarjem in vsim popotnim v brambo biti; nedolžnost
zagovarjati, sv. vero jako z mečem braniti. Zavezovali
so se resnico in dano besedo zvesto terditi, hudodelstva
zatirovati, za blagostan domovine skerbeti, deželnim
oblastnikom zvestobo in pokoršino skazovati in od tuje¬
ga vladarja nikoli nikakoršne plače ne jemati. Nobenega
niso v družtvo vzeli, ki bi ne bil mož neoniadežanega
obnašanja. Ker so se večidel na konjih bojevali, so jim
rekli konjiki  (Ritter); Slovenci jim obče pravijo: vi¬
tezi.  To vitežko družtvo — vitežtvo —se je bilo v zlo
kratkem času iz Španjskega po Francozkem, Angležkem,
Nemškem in Laškem zaplodilo in je bilo tako veljavno,
da vsi, tudi naj imenitniši knezi, kralji in cesarji so k
njemu pristopali.

Od nog do glave so bili ti vitezi z železom oble¬
čeni. Oklepje njih života je moglo za slednji ud dru¬
gače narejeno biti; čez persi in trebuh do vrata, verh

308

naramnikov in podpazduhe so imeli primerjen železen oklep;
drugo priležno oklepje je bilo čez celi herbet, ki se je
s pervim podpazduhama po stuglejih ali jermenih uterdilo;
v brambo vrata in glave so nosili čelado, ki je segnila
nekoliko čez oba ravno imenovana poglavna oklepa, da
se je glava vendar nekoliko lahko jugala; čelada je
imela spredej omrežje, da je vitez lahko skozi gledal;
ko je hotel, ga je lahko vzdignil in svoje obličje poka¬
zal. Slednji ročni ali nožni ud je imel svoj primerjen
oklep; kjer so se pa udje gibali, so bile čez oba oklepca
pokrivačice narejene, da se ni mogel ud na členu odse¬
kati; še clo na rokovicah so bile za slednji perst in za
slednji perstni udek posebne železne brambice narejene.
Navadno so nosili vitezi take železne oklepja na černo
pobarvane; knezi, kralji in drugi imenitniki so dajali take
oklepja si likati, da so se lesketale kot ogledala; na¬
delane pa so bile verh tega še velikrat, zlasti po persih,
z zlatimi rožicami in sinahami. Na starih gradovih, v
mestnih orožnicah in muzejih se lahko vidi še kar ve¬
liko tacih oklepij starih vitezov. Leseni možje stoje v
celih verstah s tacimi oklepi obdani v ozalšanje orožnic.

Vitezi so stanovali v svojih gradovih, terdno sozi-
danih, na stermih gričih; živeli so od doneskov, ki so
jim jih mogli njih polsužnji ali kmetje odrajtovati. Ko
je namenil en vitez druzega napasti — kar so si vselej
pošteno napovedali — je spravil svoje kmete, njih žene,
otroke in ves živež v grad. Tu so se, ko je zopernik
s svojimi prišel, na vso moč branili. Ako pa ni niče¬
sar opravil, jo je zavoljo pomanjkanja živeža v malo dneh
odtegnil, in za nekaj časa je bilo dobro. Take sovražtva
in napadi so ob časih pestne pravice  (to je, čigar
moč ali pest je bila huja, tak je zmagal in pravica je
bila njegova) terpele kakšenkrat po več let. Vitez se
ni prikazal iz svojega grada, tudi se ni nikoli bojeval
brez oklepja. Bojevali so se pa vselej le mož zoper
moža; ko je enega pobil in zmagal, je še le druzega
popadel. Orožje so imeli zlo mnogoverstno, težko in
po naših zapopadkih zlo okorno; bojevali so se veči¬
del na konjih, kakšenkrat pa tudi peš; njih meč je
vagal 5 funtov, tolkavnica je težila 20  do 30 funtov,
iz nje dobro okovane glave so železne osti na vse
kraje molele. Svojo veliko sulico, nasajeno na dva se-
žnja dolg drog, so si prizadevali zariniti zoperniku med
krak in sedlo in ga tako s konja vreči, kar je bilo pri
njih zlo slavno delo. Imeli so še veliko druzega orožja,

399

da so ž njim napadali ali se branili, kar pa lic gre tu¬
kaj dalej popisovati. Ker so se v tako težkih oklepih,
in na konjih tudi z oklepjenimi persi in s tako težkim
in okornim orožjem bojevali, so mogli tudi čez naše za-
popadke krepki in močni biti. Močni so postajali le
po vaji iz mladih nog; tudi naši gospodičiči in drugi
mladenči bi dvakrat, trikrat krepkeji bili, ako bi se po-
gostoma in pod očmi modrih mož lovili, vzdigovali, bo¬
rili, v orožji se vadili itd.

Šege, po kterih so spervega plemenitniki k vitezem
pristopali, niso več znane; sčasoma pa so mogli vsi, ki
so hotli vitezi biti, se izučiti, kakor v druzih rokodel¬
skih stanovih; narpred so bili fantje,  potem delavci
— Nemci sojih „knape“ imenovali — in zadnjič mojstri
ali vitezi. Kdor ni bil plemenitega ali saj svobodnega
rojstva, ni mogel v vitežko družtvo vzet biti. Pleme-
nitnice otrok je ostal pri lastni materi pervih 7 let v

reji, da je blage in mične čutleje njegovega serca zbu¬

jala, nauke sv. vere va-nje zasajala, in ga z lastnimi
izgledi k pobožnosti napeljevala. Za drugih 7 let je
prišel kot fant ali plemenitič v tujo hišo viteza, ki je bil
staršev prijatel ali sicer imeniten mož; tu je mogel vi¬
tezu in njegovi gospej ali tudi gostom pri mizi streči
in jim sicer vso tirjano službo opravljati; kar mu je pa
čez to časa ostalo, ga je mogel porabiti na vadbo z vsim
vitežkim orožjem in borenjem; sulico je mogel tako me¬
tati, da je namenjeni cilj zadela; z vso hitrostjo in lah¬
koto se je mogel na konja ali raz konja vreči i. t. d. in

sicer celo leto pod očmi umnih in na to vajenih učenikov.
Po dokončani sedmoletni službi so mu podelili pred ol¬
tarjem orožje; popred pa je mogel še vpričo cele družine
nar sitniše fantovske dela opraviti, pri kterih sogašči-
pali, za norca imeli in mu zaušnico dajali v spomin, da
mu ne gre več kaj tacega terpeti.

Tako je postal plemenitič ali fant žlahen služabnik
ali oproda,  in se je učil od samega viteza, svojega go¬
spoda, ga na vse poti in v bitve spremljevaje, težko vitežko
službo. V oklepji in — ne s čelado, ampak z železno
kapo na glavi — se je mogel z vso lahkoto na konja
ali raz njega vreči, dirjati, in s težkim mečem mahati.
Vitezovo čelado in sulico je nosil pred sabo na sedlu;
na strani je vodil gospodovega oklepljenega konja. V
boji je bil za gospodom, pane, da bi se bil smel sam bo¬
jevati, le sulico za-nj nevarno je imel odbijati. Gospodu
je podajal po potrebi orožje, in ko bi bil na tla padel,

400

ga je mogel na konja vzdigniti; vjete je pod svojo stražo
imel. Tako se je knap v bitvah bojevanja učil, doma pa od
hišne gospe dvorljivosti, miloljudnosti in pobožnosti.

Ko je plemenitič 7 let fantovsko in 7 let službo
oproda zvesto opravljal, gospodu v vsih čečeh pokoren
bil, in se neomadeženo obnašal, je mogel upati, da po
21. letu ga bodo viteza  naredili. To se je opravilo ve¬
čidel v zborih več škofov, vitezov ali knezov. Ko so
imeli kakšnega oproda iz zlo imenitne rodovine viteza
narediti, se je s posebnimi in velicimi slovesnostmi oprav¬
ljalo. Oproda se je mogel 4 dni postiti, milodare de¬
liti, k spovedi in obhajilu iti, in po veliki maši pred ol¬
tarjem — kjer mu je duhovnik meč blagoslovil — svoje
obljube storiti; na to je pokleknil pred slavnega viteza,
kteri se ga je z mečem na obeh ramah in persih dotak¬
nil — kar so vitežki  ud  ar  ek  imenovali — v spomin,
da je poslednjikrat z mečem tikan bil, za naprej, da bo
umel kaj tacega odbijati. — Spred oltarja vstalega nove¬
ga viteza so oblekli in obdali z vsimi častivnimi znamnji
vitežtva; — zdaj se verže na konja in zdirja se vsemu
ljudstvu pokazat. Vso svečavnost pa je sklenilo veliko go¬
stovanje. V pomnoženje občne veselice je kakšenkrat
tak mlad in glasovit vitez po več oprodov iz okolice v
viteze udaril, tudi na bojnih poljih so po slavnih zma¬
gah oprode, ki so se jako obnašali, z viteškim udarkom po¬
častili ali jih viteze  naredili. Število vitezev se je sča¬
soma tako množilo, da je bilo malo več visokejih go¬
spodov, da bi ne bili vitezi bili.

Vitezi so po svojih obljubah velike dolžnosti na-se
jemali, torej so imeli tudi velike predstva in pravice.
Slednji vitez je imel pravico, se oproda z viteškim udar¬
kom dotakniti in ga tako viteza narediti; le njim je bilo
pripušeno svitle čelade, s tičjimi peresi ozaljšane in
zlate ostroge nositi; oni sami so hermelinove, žametove,
svilne in škerlatne oblačila imeli in jih smeli z zlatom,
biseri in žlahnimi kamni okinčati; oni sami so na mečni
glavi pečatnik in gerb smeli imeti. Vjetih niso oklepali,
tudi so jih na vitežko besedo spušali. Knezi in kralji
so rabili viteze v poslance ali naročnike, pa v družbi
duhovnikov, ki so umeli pisati in brati; sodništva in
nar visokeje službe na dvorih so vitezi oskerbovali,
in še celo pred kraljevimi sinovi, če niso vitezi bili,
so prednost imeli. Žen niso kot Greki, Rimci in Ma-
homedani v sužnosti imeli, temoč po veri in ljubezni so
jih visoko cenili in spoštovali; nedolžno in pošteno go-

401

spo obvarovati bi bilo menda 50 vitezov svoje življenje
za-njo postavilo; ukradene ali šiloma odpeljane gospe ali
gospodičnice so si na vso moč in cele mesce ali leta
z zvijačami ali z ojstrostjo meča prizadevali oteti. Si
ljubezen plemenitnice pridobiti bi bil vitez za-njo v
v ogenj skočil, ali storil, česar bi bila koli sicer želela.
Njih gospe so s hčerami vred doma bile, pobožno živele,
so prele, tkale in za obleko cele družine vedno sker-
bele. Ko so se gospe na pot podale, so jezdile v ča-
stivnem spremništvu; neomožene hčere so pogostoma k
nunam pristopale.

Ob godovih in visocih praznikih so se shajali k
škofom, opatom ali drugim bogatim vitezom; že od
deleč je bilo iz grada razločiti, kakošnega stanu da so,
zakaj vitezi, cerkveni častniki, so bili z belimi, drugi
posvetni pa škerlatnimi plajši ogernjeni; ustavili so se
po več dni in gostili. Tudi so napravljali bolj bogati
in imenitni vitezi velike love na konjih, in so jih mno¬
go na-nje vabili; v tak namen so redili do 1000 psov,
po 500 sokolov ali družili roparskih in na take love
učenih velicih tičev. S takim lovom je bilo sklenjeno veliko
gostovanje v gradu, kakšenkrat po več dni. Pri tacih
priložnostih so ga možato pili, se tudi večkrat opili, pa
vendar niso bili vsi tako hudi pijanci, kakor se sploh
od njih misli; zakaj, kako bi bili sicer tako junaške
dela, kakor zgodovina od njih piše, dopernašali?

Turniri  ali njih javne igre,  ktere so obhajali
zavoljo kakošne imenitne prigodbe, so bile nar veče in
slavniše vitežke veselice. Tak turnir je bil dolgo pred
po vsem kraljestvu po kričajih oznanjen. Kdor je bil
očitne krivice ali hudodelstva kriv, ni smel zraven priti.
Kdor je hotel turnirati, je mogel starega plemenstva in
brez graje biti. Da so oprodi in drugi znanci viteza v
v boji in pri vsaki drugi priložnosti po vunanjem spo¬
znali, so si dajali vitezi na svoje škite kakošne znamnja
namalati, tako, postavimo, turn, grad, most, kakošno zve¬
rino itd. To je bil začetek gerbov  (Wappen), kteri
so se sčasoma med vse plemenitaše zaplodili, pa tudi
kraljestva, dežele in mesta so to posnemale, da imajo
svoje gerbe. Tako je dvoglav iti orel  gerb našega
cesarstva in vsaka dežela ima spet svoj gerb.

Kadar se je čas turniranja približeval, so prijezdili
od vsili strani nar slavniši vitezi v svitlih oklepih, in,
kar se je dalo, z dragimi oblačili, žlahnimi kamni, bi¬
seri in zlatom okinčani. Potem, ko so bili v gradu na-

26

tanko popisani, so dali svoje čelade in gerbe v javno
razstavo, pa tudi svoje oklepja, orožje in konje so mogli
v razstavo poslati. Nekteri nar slavniši vitezi, gospe
in gospodičnice, so se, k temu voljeni, v razstavo podali,
vse čelade in gerbe natanko pregledali in razsodili,
je li so vsi prišli vitezi, kteri se turnirajo, brez madeža
in graje. Za turniranje je bila primerna, s peskom
posuta ograja ali v velicem gradu ali zunej njega na¬
pravljena, tako, da po več tisuč ljudi je lahko borenje
gledalo. Za gospe in gospodičnice so bili nalaš višji
odri napravljeni; zakaj one so imele razsojevati: kteri
vitezi so se pri turniranji nar bolj junaško in zmagavno
obnašali, in so jim mnogotere darila v spomin njih zma¬
ge podelovale.

Vse turniranje se je speljevalo in opravljalo po
starih in stanovitnih postavah; borila sta se vselej le
po dva in dva, ali na konjih ali peš. Kakor v resničnem
boji si je vitez tudi tu prizadeval svojega nasprotnika s
sulico raz sedla ali konja vreči; kdor ga je vergel ali pri
tem nar več sulic polomil, je slavo dobil. Tisti, ki so
se peš bojevali, niso smeli z mečem zbadati, ampak
le mahati ali sekati. Kdor jih je nar več zmagal, je nar
večo čast in slavo dobil. Preveč do živega jim ni bilo
pripušeno se zgrabiti, sicer so jih nalaš k temu postav¬
ljeni ločili. Ko jih je po več sto vitezov na turnir prišlo,
po koliko dni je neki borenje in gostovanje terpelo? —
Nihče ni smei svojega nasprotnika ubiti, kar je bilo
ojstro prepovedano, pa vendar se je primerilo, da po
nesreči ali nemarnosti je v taki igri marsikter ubit bil,
kar pa niso tačas za prevelik greh imeli.

Da taki turniri z veliko dni terpečimi pojedinjami so
bili zlo potratni in dragi, je verjetno; pri tacih in ena-
cih gostovanjih so vitezi peli častivne pesmi od pervih
junaških in slavnih vitezev, od njih pogumnosti in viso-
kodušnosti, s kterimi so iz ljubezni do domovine, iz po-
koršine do vladarjev, za sv. vero, za otetbo po nedol¬
žnem preganjanih, odpeljanih ali zapertih, zlasti ženskih,
svojo kri prelivali. Take pesmi so pričujoče fante,
oprode in mlade viteze k junaškim in slavnim delom
naduševale. Na južnem Francozkem so bili neki pesniki
in pevci trubadurji  imenovani, ki so v svojem doma¬
čem zlo mehkem in sladkem jeziku prijetne pesmice zla¬
gali od vitežke junakosti, njih slave, njih življenja, in
od njih spoštovanja in ljubezni do lepega spola; take
pesmice so trubadurji tudi sami peli, jih z brenkanjem

408

ali drugo mično 'muziko spremljaje, in sicer na kra¬
ljevem dvoru in v pričo mnogih vitezov. To je fr&ncoz-
kim kraljem in vitezom tako neizrečeno dopadlo, da so
bili vsi nadušeni za pesništvo; vsi so hotli pesmice,
zlasti orl ljubezni, zlagati in jih popevati. Vse je bilo,
bi rekel, obnorelo za ljubezen do blagega ženskega
spola, in na kraljevem dvoru so bili osnovali sodnijo
ljubezni.  Trubadurji so se bili tudi pervi zmislili —
kar ni bilo pri Grekiti in Rimcih navadno — rimati,
v versticah, namreč, po meri zloženih za petje, so ra¬
bili za poslednje besede take, kterih končnice so si enake;
tako postavimo: „resnica in desnica 14  „Dunaj in zvunaj 44
itd. Tudi tako rimanje se je bilo francozke gospode
na dvoru in drugej tako poprijelo, da, kadar koli so se
kje soidli, niso druzega imeli opraviti kot rimati.

Pesništvo je bilo tudi nemške viteze nadušilo, da
so mnogo zalih in mičnih pesmic zlagali in prepevali;
bilo je mnogo slovečih pesnikov med njimi, toda pesniška
žilica je bila berž ugasnila, in prosti ljudje so se bili pes¬
ništva in petja poprijeli; brez pesniške uneme so prav
iz debelega pesmi skladali, kot mojstri s svojimi delavci
(kseli) in fantje po mestih hodili, jih prepevaje in s kakim
brenkanjem spremljaje. Ker so bile pa pesmi prazne, brez
občutka pete, je bilo počasi vse to, ker ni kruha dajalo,
ugasnilo.

To so bile pervi  n e novega europejskega pesništva
in v novih europejskih jezikih.

Vitežtvo je v 11. in i2.  stoletji lepo raslo, v 13.
in 14. se k lepo cvetečemu drevesu razcvelo, potem je
pa hiralo, njega veje so usihale in trohnele, dokler ni
bilo zadnjič v nič prišlo. Vitez je bil v slednjem gradu,
pri vsakem škofu in opatu gostoljubno sprejet; njega
oklepje gaje viteza oznanovalo, in to je bilo zadosti. Tudi
drugi popotniki, zlasti duhovniki, minihi in romarji so
se, kakor v samostanih tako tudi v gradovih preno¬
čevali, kjer so jih oživljali. Počasi počasi so se bili za¬
čeli nekteri vitezi po svetu potepati, ki niso, razun oklepja
in konja, celo nič lastnega imeli; klateži, juglarji ali
lizuni so bili. Takošnih, ki so se iz kakošnih zaverže-
nih oprodov sami vitezi naredili, ni bilo vselej lahko
od pravih razločiti. Marsikteremu grajšaku, ki ni z no¬
benim drugim vitezom razpertja imel in na gradu brez
vsega dela lenobo pasel, je — se ve da — zlo dolgo¬
časno bilo. Če je prišel tak vitez lizun in ga je z zlo
J F  36 *

404

čverstim jezikom dobro nalagal, ga je rad pri sebi ob-
deržal, da mu je bil za kratek čas.

Marsikteri vitezi so s svojih visocih gradov na
memogredoče tergovce pazili, jih večkrat napadali in ve¬
liko cestnino od njih tirjali, češ, da nimajo pravice čez
njih svet hoditi. Včasih so jih pa tudi obropali, ali še
celo, da bi se ne bilo zvedilo, pomorili. Drugi pošteni
vitezi, zvedši za take hudodelnike, so jih po svoji skrivni
sodnii na smert kaznovali. Cesarji so bili mestom mnoge
posebne prednosti in pravice delili, po kterih se je ro¬
kodelstvo, obertništvo in kupčijstvo povzdignilo, njih
omika in blagostanje napredovalo tako, da vitezi po gra¬
dovih bolj sirovi in divji so jih pisano gledali in jim iz
serca nevošljivi bili. Po severnem Nemškem se jih je bilo
kar veliko tacih roparskih vitezov zaplodilo, ki so kup-
čijsko blago po cestah šiloma jemali. Že zlo bogate
mesti Hamborg in Libek  se pogodite v letu 1241,
da ste na svoje stroške vkupno cesto med tema mestoma z
najetimi vojaki branile. Čez pet let ste tudi mesti Bre¬
men in Braunschvveig  ž njima v zavezo stopile, v
20 letih se je pa bilo število zaveznih mest tako po¬
množilo, da so leta 1260 v Libek  poročnike v zbor
poslale, kjer so se stanovitne poustave določile; za malo
let potem je bilo 85 severno-nemških in severno-slo-
vanskih mest v družtvu; slednje je po primeri v občno
dnarnico davk dajalo. Iz te dnarnice je družtvo —
ki se je Hanza  imenovalo — napravilo svojo obilno
armado na suhem in močno brodovje na morji v brambo
blaga in sploh svoje velike kupčije. Azijatiško blago je
šlo tačas čez ruski Novograd do hanzijaških mest, ki se
je razpošiljalo po vsi bolj severni Europi. Ni ga bilo
več viteza, ki bi se bil prederznil Hanzo pri nje kupčii
nadlegovati. Ko bi se jih bilo tudi 50 zbralo, kaj bi
bili neki opravili zoper celo hanzijaško armado?

Smodnik je bil znajden, s strelom so se jeli voj¬
skovati, — kaj bi bil nek vitez s svojim oklepjem, s svojim
težkim in okornim orožjem zoper krogle opravil? Ve¬
liko gradov, ki so bili gnjezda roparskih vitezov, so
dali mnogi cesarji razdjati, — vitežtvu je bilo zaklenkalo.
Pod sterminami njih starih terdnih gradov, v lepem,
prijetnem kraji, blizo družili ljudi, tudi v vaseh, tergih
ali mestih so si dali nove poslopja sozidati in so se z njih
špičkov va-nje preselili. Po mestjanih so se dali omi¬
kati, so svojo žlahnost ohranili, večkrat tudi mestni
očanci imenovani bili. Sčasoma so se pa tudi mnogokrat

405

nepotrebno v mestne zadeve vtikali. — Njih stari gradovi,
večidel razvaline, služijo zdaj starim ženicam v povedke
mnogoverstnih čudnih prikazin, kterih same več ne ver¬
jamejo. Če si stare čase vitežtva v duhu pred oči po¬
stavljamo, kako čudno in napčno se nam zdi, da nobenega
tacega človeka, še celo njegovega obličja ni drugače bilo
viditi zunej hiše, kakor vsega z železom okovanega!
Ali bi ne bili ti vitezi dan današnji le strašila za otroke?

Kakor vitežtvo, je bila tudi Hanza  razpadla. Čemu
dnarje zlagati? čemu armado in brodovje drago plače¬
vati,'ko ga ni več bilo, ki bi bil kupčijstvo spodkopoval?
Aziatiško blago si je bilo druge poti do Europe oaperlo.
Le Hamborg, Gibek in Bremen,  tri, zdaj svobodne
nemške mesta, se še zmiraj hanziaške  imenujejo.

69. §. Locba greške od latinske cerkve. Greško
cesarstvo. Arabci. Europejska tačasna omika.

Od kar so bili Greki — saj v svojih nekdanjih
starih očakih nar bolj izobraženi narod na svetu — od
Rimcov po krivici padjarmljeni, jih niso nikoli več prav
prijazno gledali. Ako so se jim ravno uklanjali, prili¬
zovali, jih častili, in jim zlate krone podelovali, so jih
vendar v svojih sercih zaničevali in sovražili. Še celo
sv. vera ni zamogla tacega sovraživa pogasiti; zakaj
tudi Rimci ali Latinci, se pervo ljudstvo, Rim pa glavo
sveta štimaje, so se prevzetno na-nj ozirali. Ko je bil
Konštantin  svoj cesarski sedež v Bizanc  prenesel,
si je to stolno mesto, so si izhodne dežele in Greki
neko predstvo pripisovali, češ, da cesar je zdaj pri njih
in ne več v Rimu. Da tudi nadškofje v Konštantinopoiji,
zdaj pri cersarskem prestolu, so si veče cerkvene časti
želeli, je lahko verjeti; v kratkem sp od cesarja dobili
patrijarhaljski naslov, tudi so se že jeli občne ali ka-
tolj ške p atrij  arh  e imenovati, kar pa papežem v
Rimu ni bilo všeč, ki so se nasproti hlapce gospodovih
hlapcov  imenovali.

Od pervih časov kristijanstva so bili marsikteri raz¬
ločki pri cerkvenih obredih med Greki in Latinci;
po neugasljivem sovražtvu so to različnost Greki
Latincem očitali, zadnjič so jih jeli še celo krivover¬
stva obdolževati. Foči,  sicer učen pa tudi prevze¬
ten, prederzen in časti lakomen mož, je po hinavstvu
in zvijačah, revnega cesarja Mihela III. osleparil in
zapeljal, da je patrijarha sv, Ignacija uklenjenega v

406

pregnanstvu poslal, in F očija  na patrijarhaljski stol po¬
sadil. Papež Nikolaj I. zvedši za vse krive poti, po
kterih je Foči patrijarh postal, ga izklene iz cerkvene
občine in podverže cerkveni kletvi. Prešerni Foči jo
verne papežu in vsim Latincom z enako kletvijo in ga
še krive vere obdolžuje, da Latinci namreč uče: „Sv.
Duh ne izhaja samo od Očeta, temoč tudi od Sina, kar
kristjanske usta še izreči ne smejo".

Bazili Macedo  ubije slabotnega cesarja Mihela
III., se vsede sam na cesarski prestol, skliče v soglasji
s papežem Hadrijanom II. občni cerkveni zbor, po kte-
rem je bil Foči odstavljen, in sv. Ignaci sopet napatri-
jarhalski stol posajen. Edinost in zložnost med Greki
in Lantinci se je bila ponovila. Po smerti Ignacija se
je bil zopet Foči v patrijarha vrinil, in kot tak umeri.
Brez prave sprave, pa tudi brez očitnega obdolženja
se je vleklo to do sred 11. stoletja. Prevzetni patri¬
jarh Cerulari  je Latincom očital, da opresni kruh pri
sv. maši posvečujejo, in je ločbo dokončal. Normani so
bili namreč nektere škofe v Apulii — ki je bila popred
lastina greškega cesarja — s papežem zedinili; na to
jim piše Cerulari,  da naj od papeža zopet odpadejo,
in se ž njim združijo. Rimski papež odgovori na tako
obnašanje patrijarha s slovesno kletvijo, ktero je njegov
naročnik v Koštantinopelj nesel, jo na veliki oltar sv.
Zofije položil, si prah od čevljev otresel in odšel. Še
do današnjega dne ni bila ta kletev ali izklenitev patri¬
jarha in Grekov iz cerkvene občnosti preklicana. Več¬
krat so si že prizadevali, zlasti greški cesarji, kadar
so se Turkov bali, to ločbo poravnati, toda ničesar
niso opravili. Poročnike, kteri so se bili z Latinci po¬
godili, so Greki, prišle domu sramovali, da so šli vero
tajit. Tako je ostala ločitva do današnjega dne.

Greška ali izhodna cerkev, nikoli še neodvisna in
samostalna, je vsezkozi le sužnja bizantinskih cesarjev;
ona le životari že veliko sto let; zdaj zdihuje pod težkim
jarmom Turka, in ga nima nobenega pravega življenja
v sebi; zakaj le škofom je pripušeno pri Grekih pridi—
govati, drugi duhovniki so premalo učeni in preveč ne¬
vedni, da bi umeli besedo božjo razlagati. Pri Rusih,
ki so se od greškega  patrijarhata ločili, je ravno taka,
cesarja imajo za patrijarha. Sicer so Greki, ali kakor
se sami imenujejo staroverci,  naše vere z edinim
poglavnim razločkom, da terdijo in verujejo izhajanje

407

sv. Duha samo od Očeta, toraj jih sv. cerkev le lo¬
čence,  ne pa krivoverce imenuje.

Greško ali bizantinsko cesarstvo je, odkar so mu
bili Arabci  poglavniše aziatiške dežele pobrali, zmirej
bolj slabelo in hiralo. Razun stolnega mesta Konštan-
tinopolja (Carigrada) je obstalo še iz nekaj malo dežel
v Mali Azii in v Europi, in te dežele, po starih vojskah
razdjane, so bile z davki za cesarski dvor oderte do
belih kosti. Cesarjev so imeli Greki menda brez števila,
toda med njimi malo možakov, kteri bi bili z modrostjo
in pravico deržavo vladali, ali se v vojskah jako obna¬
šali. Cesarski dvor je bil navadno zamaknjen v slasti'
in druge posvetne sladnosti; kljubvanja, razpertja, spod-
kopovanja, zavdajanja in morije so bile na tem dvoru
doma. Nihče ne ve, koliko greških cesarjev je bilo od¬
stavljenih, zapojenih, očitno ubitih ali skrivoma umor¬
jenih? in večidel vsi po dvornih kovarstvih in puntih.
Tako je šlo vse v nič in še nar veče čudo je, kako da
je cesarstvo pri tacih velicih zmešnjavah še toliko sto let
obstalo. Stara slava in terdno stolno mesto ste bile
menda njega nar veče podpore.

Arabski  veliki kalifat v Bagdadu je bil tudi zlo
opešal; prevelike bogatije so bile tudi nekdanjo arabsko
gorečo pogumnost in junakost spodkopale; na omehku-
žene vojake, ki so se bili zlo vlenili, se ni bilo več
zanašati ali opirati; kalif si omisli iz divjih, pa čverstih
in junaških Turkov, ki so se po Azii preselovali ali po¬
tepali, novo životno stražo, pa slabo opravi; zakaj nova
straža se v kratkem polasti' oblasti kalife postavljati. Kali¬
fovi namestniki ali pooblastenci po daljnih deželah, vidši,
da ne več kalif, ampak njegova straža gospoduje, odpa¬
dejo vsi, se potegujejo za svojo neodvisnost, rabijo vojake
v dosežbo svoje samostalnosti in postanejo pod mnogimi
imeni, kakor sultan, emir  itd. vladarji svojih dežel.
Mnogo je bilo sultanov po Azii, v Egiptu, Afriki in na
Španjskem. Tudi tista velika gorečnost za povzdigo
učenost in umetnij je pri Arabcih zlo pojemala; na Španj¬
skem so bile še nektere slavne visoke šole, večkrat od
ukaželjnih europejskih mladenčev obiskane. Muhame-
dansko vero pa Arabci in Turki zvesto terdijo do da¬
našnjega dne.

Europejska tačasna omika je bila v zlo revnem stanu;
kar je bil Karol Veliki  za izobražen je svojih ljud¬
stev utemeljil, se je bilo brez napredovanja s teža¬
vo ohranilo; druzih šol ni bilo kot pri škofijskih cer-

408

kvah in v samostanih; le minihi so se z učenstvi pečali,
oni so bili misionarji, ki so med malikovavci sv. vero
oznanovali, in pri tem večkrat svojo kri prelivali; doma v
šolah so sv. vero učili in jo bogoslovcom razlagali; učili
so tudi tripot in štiripot,  to je, vse tačas znane po¬
svetne vednosti. Nar slavniši bukve starih Grekov in
Rimcov, in cerkvenih očakov so prepisovali, da niso pod
zlo prišle; kar je bilo kaj učenih mož v tisti dobi, mi¬
ni hi so bili. Iz minihov so bili vsi cerkveni častniki,
opati, škofje in papeži; kralji in cesarji so jih večkrat,
kot bolj učene može svetovavce imeli. Ko bi bil kadaj
kakošen samostan kaj zdivjal ali posamezen minih kaj
razsajal, so predpostavljeni take berž v potrebni red
spravili. Tačasni minihi so živeli med sirovimi ljudmi;
sami niso bili tudi vselej omikani, ne brez človeških
slabost; toda med dvanajsterimi pravičnimi je bil tudi
spačen Juda Iškarjot; napak posameznega ne gre celemu
redu pripisovati. Tačasni minihi so bili nar veči dobrot¬
niki človeštva, brez njih bi bila morda divjost in ne¬
vednost do današnjega dne terpela.

Z e Karol Veliki je vse svoje postave v latinskem
jeziku oznanoval, nemški in drugi jeziki so se v sled¬
njem kotu drugači govorili. Burgundi, Franki na Fran-
cozkem, Goti in Lombardi so počasi svoje stare šege
in tudi jezike pozabljali, ali jih nekoliko z deželnimi
mešali, da so iz njih novi, tako imenovani romanski
jeziki zrastli, kakor laški, francozki, španjski in
portugaljski.  Minihi so vselej in povsod le v latin¬
skem  jeziku učili in pisali, kakor v edinem, za pri¬
pravnega spoznanem, da se vse učenstva v njim razlagajo.
Kakor minihi, so v bolj poznejih časih, tudi vsi euro-
pejski učeni možje do blizo pol 18. stoletja, vse učeno
bukve, za učene ljudi le v latinskem jeziku spisovali.

Od 10. stoletja so minihi veliko pisali, narveč živ-
Ijenjopisov svetnikov; zakaj v tistih sicer divjih časih je
bilo nedvomljivo v vsili stanovih v primeri veliko pošte¬
nih in pobožnih ljudi. V slednjem bolj imenitnem samo¬
stanu so zapisovali v letnike, kar se je vsako leto kaj
imenitnega za samostan ali v deželi prigodilo. Drugi
so popisovali tudi občne prigodbe, kakor razpertije,
sovraživa, vojske in zmage med kralji, ali med pape¬
žem in druzimi knezi; pisali so pa večidel brez vse
umne razsoje, in le enostransko, prijatle so po njihza-
popadkih hvalili, neprijatle pa grajali. Marsikteri so
pisali v čistem latinskem jeziku, in sicer še govorinško

409

in pesniško, kakor je pri učenih Rimcih navadno bilo.
Nar večjih je pa pisalo v latinskem-miniškein jeziku, ki
je bil spačen in gerd; zakaj, ko niso vedili za kakošno
latinsko besedo, so jo iz nemške, ji latinsko končnico
davši, v berž skovali.

Čase od 8. do 13. stoletja imenujejo nevedno
ali ta m n o dobo. Pri vsem tem so bili po vsem keršan-
stvu posamezni učeni možje, kteri so kot posamne zve¬
zdice v černo noč nevednosti svetili, čeravno je niso
mogli razsvitleti. Med Greki v Konštantinopolju je
tudi v tisti temni dobi še narveč učenih bilo, ki so
slavne bukve svojih starih modrijanov brali in razlagali,
toda tudi med njimi ga ni bilo izverstnega moža,  ki bi
bil v vednostih kaj posebnega znajdel, ali novo luč pri¬
žgal, da bi bil z njo svet razsvetlil.

Tretje poglavje.

Od perve krizanske vojske do cesarja
Rudolfa Habsburškega.

70. §. Spodbodleji h kriianskim vojskam.

Konstantin  Veliki, ki je bil pervi zmed pagan-
skih cesarjev k sv. veri pristopil, in svoj cesarski
sedež iz Rima v Konštantinopolj  (Carigrad) presta¬
vil, je v začetku 4. stoletja vse preganjanja zastran vere
prepovedal, kristjane pomiril in pravemu Rogu častivno
službo vpeljal. V ta namen je ukazal na svoje stroške
sozidati v Rimu cerkev sv. Janeza v Lateranu, ki jo
še zmiraj imenujejo pervo celega sveta, mnoge lepe
božje veže v Carigradu, ravno tako tudi zale cerkve v
Jeruzalemu čez božji grob, v Betlehemu, kjer je bil
Jezus rojen, in na oljski gori, kjer se je bil v nebo
vzdignil. Od tačas so bližnji in daljni kristjani, zlasti
iz zahodnih dežel, čedalje bolj te sv. mesta v Judeji
pobožno obiskovali. Greški cesar ji, nastopniki Konštan-
tina, so radi vidili dan za dan veče število romarjev v Jeru¬
zalem prihajati, ker veliko dnarja so iz večernih dežel
prinašali in po cesarskih deželah popušali.

Saraceni ali Arabci, ki so bili od 7.  stoletja sv.
mesta pod svojo oblast spravili, niso kristjanov nadle-

410

govali, marveč jim v Jeruzalem lastnega patrijarha in
očitno službo božjo dovolili. Tudi njim se je dobro zdelo,
da zapadni romarji so po veliko dnarja v deželi popu-
šali. Ali število romarjev, ki so iz večernih dežel ho¬
dili božji grob in druge sv. mesta obiskovat, je zmirej
veče prihajalo, zlasti h koncu 9. stoletja; zakaj krist¬
jani so menili po pregovoru: „tisuč in ne več tisuč let,
da tačas bo konec sveta". Ne le samo prosti ali ljudje
nizkih stanov, tudi imenitni knezi, žlahniki, škofje, minihi
itd. so na božjo pot v Jeruzalem ali posamezno, večkrat
tudi v obilih trumah, hodili. Marsikteri med njimi so
tleli tako goreče pobožnosti, da so želeli v tistih sv.
krajih svoje življenje skleniti, in, tam v sv. zemlji
počivaje, druzega Gospodovega prihoda pričakovati.
Bistrim Saracenom je pa zadnjič tega preveč bilo;
bali so se kakošnega punta od kristjanov ali tudi kake
vojske; so jim tedaj jeli davke nakladati in jim na mnoge
druge viže zabavljati.

V 9. stoletji so prišli bolj divji Turki, tudi muha-
medanske vere, so Saracene zapodili in sv. mesta pod¬
se spravili. Turki so pa kristjane hudo stiskali in straš¬
no ž njimi ravnali; cerkev božjega groba so premenili
v muhamedanski tempel, in iz cerkve Gospodovega vsta¬
jenja so naredili konjsko štalo. Od romarjev so terjali
velike davke; kdor jih ni mogel plačati, ni smel v mesto.
Mnogi, bolj siromaški romarji, ki so prišli čez leto hoda
deleč sv. mestaobiskat, so mogli od težavne poti pomanjka¬
nja posušeni in oslabljeni, brez dahi bili vidili božji grob,
pred mestnimi vratmi ostati, kjer so brez tolažbe, mestno
obzidje pobožno kuševaje, v revšini pomirali.

Papež Silvester II. je že konec 10. stoletje vime¬
nu jeruzalemskih kristjanov vse verne opominal in pro¬
sil, naj se vzdignejo in v jutrove dežele podajo, da sv.
mesta iz rok nevernikov rešijo. To opominovanje je
bilo pa še tačas čez in čez v nemar pušano. V tem
so romarji še zmirej sv. mesta obiskovali, po poti nazaj in
doma pa veliko tožili: „kako hudo da Turki kristjane
zaničujejo in zaterujejo, in kako prav da bi bilo, kri¬
stjanom v sv. mestih na pomoč zoper Turke iti“. Papež
Gregor VII., mož krepkega duha, je želel kristjane iz¬
hodnih dežel, ki so se bili že blizo 200 let popred
skujali in samovoljno od rimske cerkve, toliko da ne,
ločili, zopet pod svoje perute spraviti, in sčasoma iz
Jeruzalema sv. vero naprej po jutrovih deželah ploditi.
On tedaj piše 1074 leta nemškemu cesarju Henriku IV.,

411

naj se vzdigne, sv. mesta rešiti, da on sam mu hoče v
ta namen 50,000 že pripravljenih mož dali. Ker je
pa cesar tačas mnoge druge opravke imel, ni iz tega
nič bilo, in vse je še pri starem ostalo.

Čez 20 let kasneje gre Peter, iz francozkega mesta
Amiena doma, zavoljo svojega 4amotnega življenja tudi
Pušavnik  (Jeremit) imenovan, na božjo pot v Jeru¬
zalem. On je bil že nekterikrat pred, v bolj prijetnih
časih za kristjane, sv. mesta obiskal, in zdaj vidi z
lastnimi očmi, v kakošnih strašnih stiskah, v kakem za¬
ničevanji in revšini so sv. mesta in jeruzalemski kri¬
stjani. To ga tako strašno vžge, da serčno stopi k
Simeonu, patrijarhu v Jeruzalemu, in se ž njim o. tem
posvetuje. Simeon mu reče: „Na greškega cesarja,
kteregai so Turki že večkrat premagali in mu veliko dežel
pobrali, se ni celo nič pri tem zanašati; ako bi pa hotli
večerni kristjanski kralji in knezi njim na pomoč priti,
bi bilo celo ialiko sv. mesta Turkom vzeti“. Peter se
mu priporoča za prošne pisma o ti reči na papeža; gre
na večer pred odhodom iz mesta še k božjemu grobu
molit, in ponoči v sanjah se mu je zdelo, da čuje glas
z nebes rekoč: „Ystani! vstani berž! in delaj brez
strahu, da se moja lastina iz rok nevernikov otme“.
On se zdaj krepkega zadosti misli, otetje sv. mest in
jeruzalemskih kristjanov srečno speljati.

Peter podviza, gre naravnost v Rim,  poda prošne
pisma papežu Urbanu II., pa mu še z živo besedo do¬
poveduje, v kakošnem revnem stanu da so sv. mesta
in kako hudo da Turki kristjane zaničujejo in tarejo.
To gane in omeči sv. Očeta do solz; on reče zdaj Petru:
»Pojdi! — nagovarjaj in napravljaj kristjanske ljudstva,
njih kralje, kneze in pervake k velicemu delu, k sveti
vojski, — za vse druge bom že jez sam skerbel“.

Peter, zdaj tako od papeža pooblasten, gre čversto
od mesta do mesta, od dvora do dvora, bos, gologlav,
od posta in truda sčinjžen, da je suhi pošasti podoben,
in v raztergani suknji, s ktero je sv. mesta obiskal.
Iložjo martro v roki deržeč pridiga v cerkvah, na ter-
gih in poljih. Ognjeni pogled iz njegovih globoko vsa¬
jenih in unetih oči slednjega presune; kdor ga čuje, meni,
da preroka glas sliši in ostermi. Človeštvo se da po
bol j večernih deželah za božjo čast nedopovedljivo uneti.
Veliko je bilo že vojsk na svetu, pa le iz napuha, iz
jeze ali sovraštva, iz lakomnosti, ali za druzih posvet¬
nih dobičkov voljo; zdaj pa edina misel: božji grob in

412

druge sv. mesta nevernikam oteti — vse večerne kri—
stjanske ljudstva tako spodbode, unanie in naduši, da
so iz kraja pripravljene, vzdigniti se, v jutrove dežele
iti, in se za sv. mesta in Gospodovo čast junaško po¬
tegniti. Sivi starčki poišejo svoje že zarijovelo orožje,
fantiči se vadijo sulicogfcrepko deržati, se ž njo zaga¬
njati in z mečem mahati. Povsod se govori in dopove¬
duje od velicih čudnih znaminj; tukaj padajo zvezdice
z neba kot sneg; tam vidijo na nebu ognjeno pot proti
izhodnim deželam, — verh vsega druzega razglasijo
še, da mogočni cesar Karol Veliki,  ki so ga bili že
blizo 300 let popred k očakom v grob položili, je zdaj
v Porečji od smerti vstal, da bo sam sveto vojsko v
izhodne dežele vodil. Ako ni bilo ravno vse to res,
vendar spričuje, kako goreče da so se tačasni ljudje
dali za božje zadeve uneti, in da žive vere so se bolj
za božjo čast, kot za lastne, posvetne dobičke poganjali.

Kadar je bil Peter Pušavnik  svojo naročbo
opravil, povabi sv. oče Urban II. velik cerkveni zbor
v Piačenco na Talijanskem mesca sušca leta 1095. To¬
liko škofov, plemenitažev in druzih gospodov se je bilo
snidilo, da so se mogli pod milim nebom meniti. Ako
so ravno v tem zboru poslanci greškega cesarja Aleša
Komena terdili, in spričevali, kako potrebno in siljeno
da je, Turka v strah djati, ki se zmirej na vse kraje
širi, in ako so ravno mnogi talijanski gospodje vpili, da
so pripravljeni na sv. vojsko podati se, se vendar ni bilo
v tem zboru še nič pravega sklenilo.

Za malo mescov kasneje gre sv. oče Urban II. v
Klermont sred Francozkega, kjer se je bil na njegovo
povelje drugi veliki cerkveni zbor snidil. Prišlo je bilo vkup
13 nadškofov, 200 škofov, 400 opatov, proštov in družili
duhovnikov; in zraven še 30,000 knezov, vitezov in dru¬
zih gospodov. V sred zbirališa pod milim nebom je bil visok
oder napravljen s častitljivim tronom. Papež stopi na-nj
od svojih kardinalov spremljan. Peter Jeremit začne
na njegovi strani pervi govoriti, in povzdigne svoj glas
— pri celo veliki tihoti — za božji grob, za Gospodovo
časi, za sv. mesta, za tlačene jeruzalemske kristjane
s tako gorečnostjo, kakor še nikoli, da sam grozno
omečen in ganjen je mogel omolkniti. Vsim se solže
uderejo, eni zdihujejo, drugi stokajo. ko slišijo, kakošna
nečast da se božjemu grobu godi. Zdaj se vzdigne in
dokonča jeremitovo govorjenje sam sv. oče, rekoč: „Ne
bom obrisal vaših solz; raji zjočimo, moji bratje!

413

grenko žalost, ki jo občutujemo zastran gnjusobe na sv.
mestih; pa gorje — gorje nam! če druzega nimamo kot
solze; gorje nam! — če še dalje pustimo lastino našega
Gospoda v rokah ognjušenih nevernikov! Ni prav ne,
da bi slepi Turki gospodovali kraje, kjer je bil naš
Izveličar rojen, kjer je živel in za naše  odrešenje ter-
pel in umeri. Iz Jeruzalema nam je beseda Gospodova
došla. O! vernite se potočiči sv. vere nazaj k svojemu
studencu! Ali si bo mogel mar Gospod druzih vojša-
kov obuditi? Ali hočete čast, pod njegovim slavnim ban¬
derom vojskovati se, drugim pustiti? Ali vendar ne —
zdramite se iz svoje grešne tožljivosti! Na noge vi ju¬
naški plemenitaži! V jutrove dežele z vami! Tam ma¬
šujte svoje velike krivice in razžaljenja nad neverniki;
tamkaj spokorite svoje rope, požiganja in mnoge nad
mirnim človekom storjene ubitja ali morije. Vi odertniki
ubozih, udov in sirot; vi divji razbojniki in gladni ja-
strobi; vi, ki ste svoje roke nar raji s kervjo svojih
bratov omadeževali, berž z vami v izhodne kraje, da oči¬
stite svoje meče s kervjo nevernikov! — Vi dozdaj hu¬
dičevi vojaki — postanite za naprej vojšaki živega Boga!
Nič se ne bojte pod njegovim sv. banderom. Vzdignite se
in pojte tje. Vi plemenitniki in drugi vojaki, vi bogati in
ubogi, vi vsi, kar vasje tukaj, vzdignite se! — Nobena
zaveza ne do žen ne otrok ne do blaga naj vas ne zader-
žuje. Spomnite se besed Gospodovih: „Kdor očeta ali
mater bolj ljubi od mene, ni mene vreden, in kdor za¬
pusti hišo ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali
ženo ali otroke ali njive za mojega imena voljo, bo sto¬
krat toliko prejel in večno življenje posedel. In da ne
bo celo nobena skerb vaših sere pri tem težila, podver-
žemo vse vaše pod skerb, varstvo in brambo sv. cerkve.
Kavno tako oznanjamo tudi vsim, ki bi se prederznili, vam
na sv. vojski ali vašim doma kaj zabavljati, vas ali
njih kaj škodovati, kletev sv. cerkve". Zadnjič je še za¬
povedal, da vsi, ki bi se na to vojsko podali, naj si dajo
na desno ramo iz rudečega sukna ali židanja
križ pripeti ali prišiti,  dasebodo po-njemod druzih
ljudi razločili. Kdor si je pa dal tak križ na ramo pri¬
peti, je bilo, kakor da bi bil prisegel na sv. vojsko iti.
Od tod so se tedaj ti vojšaki križanci  imenovali, in
te vojske kr ižanske  vojske.

Kadar papež zgovori, vstane silo veliki hrup in
vpitje po vsem zbirališču rekoč: „Bog če! Bog če.“ —
in ta beseda je postala navadno geslo, s kterim se je

4i4

eden druzega na križansko vojsko spodbadal in unemal.
Zdaj poklekne škof Adhemar  pred papeža in ga po¬
prosi mu dovoliti, da bi na sv. vojsko šel; papež ga
voli pri ti vojski svojega namestnika, in mu pripne ru-
deč križ na desno ramo. Od visokih gospodov  je
bil mogočni grof Rajmund  iz Tulusa pervi,  ki je za
križ poprosil; za njim jih je še tisuč in tisuč pristopilo in
križ vzelo. Vse je hotlo v jutrove dežele potegniti;
pomenili so se pa bili in besedo si dali, da na veliki
Smarin 1096 leta se hočejo vzdigniti.

Zdaj vstane veliko gibanje in rožlanje po vsili za¬
hodnih deželah. Umetni kovači imajo dela, da ne vejo
kam z njim; ne samo z orožjem zlo mnogoverstnim za
bojevanje, ampak tudi z železnimi oklepi za vse viteze,
ki so bili od glave do pet z železom oblečeni ali oko¬
vani. Eni prodajajo svoje lepe premoženja po zlo niz¬
kih cenah, da se s potrebnim dnarjem za tako pot in
vojsko previdijo; drugi zastavljajo iz enaccga namena
svoje grajšine ali cele knežije kraljem ali drugim kne¬
zom. Judje si delajo s posojili grozno velike dobičke.
Marsikteri menijo, da jih ne bo več nazaj, in da si bodo
že — če ne umerjejo — s svojo pogumnostjo in juna-
kostjo v izhodnih deželah dovelj novih grajšin ali knežij
pridobili; zapišejo tedaj svoje imenja žlahti ali prijatlom.
Tako je tudi na cerkve, škofije in samostane v tistih
časih zlo veliko premoženja prišlo. Veliko jih je bilo,
ki so šli iz prave goreče pobožnosti na križansko vojsko, da
bi se bili svojih grehov vredno spokorili in svoje duše
ohranili. Al drugi so šli, da bi bili s tako potjo vse
svoje dolgove ob enem poplačali. Kdo bi jih bil nek po
jutrovih deželah lovil? Mnogo mnogo jih je šlo ne iz
čistih pobožnih namenov, temoč večkrat še bolj razpa-
šeno živeti, in več greha delati, kot popred doma.

71. §. Perva križansko, vojska.

Na pervo križansko vojsko se poda veliko slavnih
vojvodov, junaških knezov in plemenitnih vitezov, pa noben
kralj, kar ni bilo prav, zakaj tako ga niso imeli gla¬
varja, ki bi mu bili vsi pokorni, ampak slednji je zapo¬
vedoval trumi, ki si jo je bil nabral. Hugo, francozkega
kralja brat, si nabere bolj krasno in zgolj s svetlimi oklepi
prevideno trumo. Rajmund, grof iz Tulusa, se odpove
za vselej domovini, vzame od nje slovo in obljubi po¬
slednje dni življenja v službi božjega groba posvečevati,

415

toraj ga njegova gospa tudi na sv. vojsko spremi. On
spravi pod svoje bandero križance iz južnega Franco-
zkega in iz Lombarškega. Robert, normanški vojvod, za¬
stavi vse svoje grajšine angležkemu kralju, svojemu
bratu, za več let, in vodi na vojsko vse junaške možake
iz Angležkega in iz svoje Normandije. Tako so si na¬
birali tudi drugi vojvodi in knezi svoje trume. Nar bolj
korenjaški in nar slavniši med vsimi je bil pa Bogo¬
mir Bujlonski, vojvod lotrinški, ki je s svojim bra¬
tom Balduinom vse vojšake zbral, ki so imeli iz unkraj
Rajna vzdigniti se. Tankret, v žlahnodušnosti in po¬
božni junakosti Bogomiru nar bolj enak, je vodil iz
Talijanskega cvet normanske žlahnosti. Veliko tih kri-
žancov se poda po suhem, veliko več pa po morji v
jutrove dežele.

Mladi vitezi, zlasti francozki, ki so od nekdaj bolj
lahkomiselnega in čvcrstega duha, so s tako gorečnostjo
za vse potrebno poskerbeii, da o veliki noči, tedaj štiri
mesce pred časom, jih je bilo že zlo veliko čisto pri¬
pravljenih. Ti so se v Parizu zlo ponosno obnašali s
svojimi svetlimi oklepi, krasnimi čeladami, ozalšanimi
še z velicimi šopi drazih tičjih peres, s svojim bliskečim
orožjem in z zlatom obšitimi podsedlicami; peš ali jez-
de so po mestu vpili: „Bog če! Bog če!“ Tudi Peter
Jeremit si ne da pozimi počitka, ampak si napravi tudi
lastno vojašno trumo. Sneg komaj spomladi skopne, pa
pride že — v začudenje vsih — s trumo 15,000 kri-
žancov pred grad Bogomira, in ga pokliče na pot. Bo¬
gomir vidši tako derhal, ni hotel se celo nič ž njo pe¬
čati. Bili so toliko da ne sami zveržki ali smeti člo¬
veštva, reče tedaj Jeremitu: „Pojdi naprej v izhodne
dežele, in jez bom — mož beseda — na veliki išmarin
se že vzdignil."

Peter  iz  Arni en  a je tedaj pervi, ki gre s svojo
armado na križansko vojsko; ali kakor kepa snega, ki
se na verhu sterme in glatke gore vterže in doli vali,
postane velika, da celo vas s prebivavci vred zagerne
in pokonča, je rastla tudi njegova truma dan za dan —
vse nakazno se jo je prijemalo — tako, da jo je mogel
zadnjič razdeliti, in polovico svojemu namestniku Val¬
terju, nekemu revnemu francozkemu žlahniku, ki so mu
bili rekli: „Nimanič“, oddati. Pisavci tistih časov pra¬
vijo, da obe trumi ste se bile narasle do blizo 300,000
duš; zakaj tudi veliko žen in otrok se jima je bilo pri¬
družilo; vse je hotlo v jutrovih deželah si kaj bolj

410

zmoči. Ne Jeremit, ne Valter nista mogla kakor bi treba
bilo, svojih trum v potrebnem strahu obderžati. Valter
pelje svoje naprej. Nemško so še precej srečno prešli,
toda na spodnjem Ogerskem in Bulgarskem so jeli s
silo jemati, ropati, požigati in ljudi moriti. Ogri in Bul-
garci vstanejo na noge, jih veliko razpode , ali zajmejo
ali pomore, da jih je celo malo do Carigrada ušlo. Je-
remitovi križanci pa tudi niso nič bolji bili od Valter¬
jevih , marveč so si hotli še serca hladiti nad Ogri in
Bulgarci zavoljo tega, ki so bili Valterjevo trumo po¬
končali; ali tudi njim se je ravno taka godila, tako, da
je Peter komaj komaj z malo tisuč do Carigrada jo
bil unesel. Greški cesar jim ne da v svoje stolno
mesto stopiti; pred mestom so mogli v stanu ostati,
dokler ni ukazal čez ozko morje jih v Malo Azio pre¬
peljati; zakaj serčno je želel, se tacih prijatlov berž
ko berž znebiti. V Mali Azii so pa, ne čez dolgo po¬
tem, Turkom v pest padli, kjer so revno konec vzeli.
Peter in Valter sta jo k vsi sreči še o pravem času na¬
zaj potegnila, in s 3000 možmi v Carigrad prišla; vse
drugo je bilo poginilo.

Nemških križancov spravi vkup na Rajnu Gotšalk,
duhoven, čez 12,000; ravno toliko tudi Volkmar, dija-
kon na Saksonskem; obe trumi ste na Ogerskem in Bulgar-
skein kakor poprejšne zavoljo ropanja in morije nesrečno
poginile. Erih, Lajninški grof, je pa začel s svojo še
večjo križansko armado že doma, to je, po rajnskih
mestih jude, zato, ker so njih očaki Kristusa nekdaj kri¬
žali —>  daviti, moriti in v njih skrinjah si kaj za popot¬
nico poiskati. Rajnski škofje so bili tega žalostni in
hudi; veliko judov so v svojih poslopjih — ki so jih tačas
svete imeli — pri življenju ohranili, pa vendar niso mogli
ubraniti, da bi se jih ne bilo veliko pomorilo. Ti raz¬
bojniški trumi se je po Ogerskem in Bulgarkem kakor
vsim poprejšnim godilo; malokdo zmed njih je svoje živ¬
ljenje ohranil. Tako je bilo med 2 do 360,000 ljudi
nepotrebno, po neumnosti in malopridnosti komaj sred
poti ali še pred poginilo, da niso Jeruzalema vidili ali
božjega groba obiskali, in pred, kakor se je še ta prava
križanska vojska začela.

Bogomir Bujlonski si nabere 80,000 pešcov
in 10,000 svetlo oklepljenih in obrožjenih vitezev, in
se vzdigne ž njimi na veliki Šmarin 1096 leta. Da
bi bil čez Ogersko in Bulgarsko v miru šel, je bil po-
pred ž njimi pogodbe storil; jih zagotovil, da njegova

417

armada jih ne bo nadlegovala, in jim še celo nektere
slavne gospode v poroštvo dal. Tako pride srečno vKon-
štantinopolj ali Carigrad. Ali Aleš, greški cesar, ki je tu
stanoval, in popred večerne kristjane v pijačenskem
zboru po poslancih prosil, da naj pridejo mu pomagat
Turke odgnati, ko vidi zdaj tako močno armado v sredi
svojega cesarstva in poglavnega mesta, se hudo pre¬
straši, misleč, da ta bo zdaj njemu veljala, za tolikanj
več, ker je bil že popred ukazal veliko tistih križan-
cov, ki so se po morji v izhodne dežele pripeljali, po
svojih vajašnih barkah zajeti in v Carigrad prepeljati.
S takim zvitim, hinavskim in verh tega še prevzetnim
obnašanjem se je bil križanskim knezom hudo zameril.
Malo je manjkalo, da ga niso z njegovega zlatega pre¬
stola pahnili in se njegovega, že zlo majhnega cesarstva
ob enem polastili. To bi bilo tudi gotovo se zgodilo,
ako bi jih ne bil visokodušni Bogomir pomiril in pokro-
til. Zdaj narede križanci novo pogodbo ž njim; oni
obljubijo in s prisego poterdijo, da vse mesta, ki jih bodo
Turkom oteli, in ki so popred njegove bile, mu bojo iz¬
ročili; on pa se zaveže potrebnega živeža za njimi po¬
šiljati, jim še SŽOOO vojakov na pomoč da, in vse kri¬
žance v sedmih dneh čez ozko morje na uno stran, v
Malo Azijo, na svoje stroške prepelje.

Veliko več križancov se je po morji v izhodne dežele
podalo; Venečani, Genuezi in Pizanci so, jih prepelje-
vaje in živež za njimi pošiljaje, zlo velike zaslužke pri
tem imeli. Tačas so bili jeli bogatiti in na moči rasti,
da so kasneje večidel iz nevošljivosti, lakomnosti ali iz
gole prevzetnosti se večkrat med sabo, ali tudi z dru¬
gimi hudo vojskovali. Velikega travna 1097 se je bila
vsa križanska vojska v Mali Azii na zemlji greškega
cesarja sošla. Tu so vsi vojvodi in knezi te svoje pre¬
šteli, in v svoje veliko veselje se prepričali, da jih je
bilo vsih 500,000 pešcov in 100,000 konjikov brez
duhovnih, starih, žen in otrok.

Zdaj se vzdignejo in vzamejo šiloma Nice  o v
Bitinii, sedež turškega sultana, in izroče to mesto po¬
šteno po dani besedi greškemu cesarju, al od tega dne
so nesreče, terpljenja in britkosti čez-nje šle, da ni
izreči. Turki zviti, serčni in junaški, so se za vsak
pedanj sveta jako bili; kakor so se umikali, so vse proti
za sabo pokončevali, še celo sadno drevje posekovali,
da bi bili križanci lakote poginili. Greški cesar jim je zmi-
raj po manj, in zadnjič jim ni celo nič več živeža pošiljal,

418

Strašna vročina v tistih bolj podsončnih deželah, ktere
niso bili navajeni, jih je hudo parila; verh vsega dru-
zega so jih še mnogoverstne nalezljive bolezni davile,
da so dan za dan kapali kot muhe. V sedmih mescih
jim je bilo 98,000 konj pocerkalo, da jih niso več imeli
čez 2000. Mnogi imenitni gospodje so mogli vole je¬
zditi; ovni in prešiči so njih orožje za njimi nosili.
Nobenemu ni popred v glavo padlo, da bi jih utegnile
na ti vojski take nesreče zadeti. Valterja Nimaničela
so Turki na nekem čakališču ubili. Križancem serce
upade, oni začnejo misliti in se meniti, da treba je ver-
niti se; vojvodi in drugi knezi bi jo bili tudi gotovo
skrivaj domu potegnili, in ljudstvo bi bilo še v veči
revšini poginilo, ako bi jih ne bila serčni Bogomir in
njegov zlo veljavni brat Boemund s krepkimi in tolaž-
Jjivimi besedami primorala ostati.

Na jesen tistega leta vzame Balduin,  Bogomirov
drugi brat, Edeso, in se za naprej knez tega mesta ime¬
nuje. Bogomir in ti drugi so Antiohijo — nar slavniše
mesto nekdanjih Rimljanov v Azii — oblegli in stiskali.
Križanci delajo čudeže junaštva; sam Bogomir sune
enega sovražnega konjika z mečom — ki ga z obema
rokama derži — v levo ramo tako, da pride ven pod
desno pasduho; glava, kos herbta z desno roko se za¬
vali na tla, z ostalim herbtom in levo roko dirja pa konj
nazaj v mestu, da to viditi , vsi groze sterme. Po
devetih mescih obsedanja in grozovitnega bojevanja
jim nekdo mesto izda. Pa komaj se križanci te velike
sreče radujejo, pridejo že okolni turški emiri, dobro
združeni, s strašno vojsko nad-je, in jih v Antiohijo za-
pro in hudo stiskajo; — tudi kaj tacega niso križanci
popred mislili. Branijo se zdaj na vso moč, pa vse nič
ne zda. Taka strašna lakota v mestu ustane, da eni iz-
kopujejo že turške merliče, ž njimi se gladno nasititi;
drugi se ukradejo v černi noči iz mesta, zlezejo v stan
k Turkom in Kristusa zatajajo, da bi le kaj jesti dobili;
— zadnjič vse obnemore, nihče neče več se bojevati,
ampak v hiše se zapro, in, obupaje, smerti pričakujejo.
Al pri taki grozovilni britkosti vstane nagloma v mestu
veliko gibanje, šunder in veselo vpitje. Peter Jernejev,
francozk duhoven, živo dopoveduje križancem, da sv.
Andrej se mu je trikrat v spanji prikazal in mu pove¬
dal, kje da sulica zakopana leži, s ktero je bila prebo¬
dena Gospodova desna stran; to naj skoplje, in ž njo
da bodo sovražnika premagali in odpodiii. On, pravi

419

da jo je skopal, in jo zdaj vsim kaže. To križance
tako ogreje, da vsi, ene misli, hočejo hipoma iz mesta
nad sovražnika planiti; komaj jih knezi nekoliko v rede
postavijo, in se, dasiravno suhim pošastim enaki, z vso
pogumnostjo in junakostjo bojujejo. Pa kaj pomaga!
začnejo počasi se umikati; k vsi sreči zagleda nekdo
zmed njih svetlega viteza deleč zadej po nekem griču
hitro doli jezditi, in zarjovi na vso moč: „PogIejte sv.
Jurja! Sv. Juri podviza z vso nebeško vojsko nam
na pomoč!“ — To spodbode, uname in ogreje križance
zopet s tako serčnostjo, da Turke otepejo, zmagajo
odpodijo in se njih taborišča polastijo, kjer so se, tako
lačni in trudni, dovelj z živežem previdili.

Ker niso imeli križanci nobenega glavarja, kteremu
bi bili vsi pokorni, vstane po taki častitljivi zmagi med
njih vojvodi in knezi veliko prepiranje, čigava da bo
zdaj Antiohija?  — Po velikem besedovanji in zajeda¬
nji postavijo zadnjič s težavo Boemunda,  pervega
Bogomirjevega brata, za vojvoda Antiohije. To se pa
enim tako kadi, da nevoljni od nevošljivosti se domu ver-
nejo; drugi so pa brez boja za Antiohijo na morskem bregu
čakali, da bi bili vidili konec svojih sobratov. Velikega
travna 1099. leta se vzdigne križanska armada, gre
med goro Libanon in morjem nazaj proti Jeruzalemu, in,
si mnoge mesta prek morja podverživši, pride brez po¬
sebnih nesreč blizo sv. mesta. Tankred,  eden naj
žlahnodušnih in junaških knezov, kteremu je vse pre¬
počasi šlo, zderkne s svojim čverstim konjičem naprej,
pride čez malo dni nazaj, in dopoveduje v taboru, kako
je že pri jaslicih Gospodovih v Betlehemu molil, in
Jeruzalem vidil. Ta povedba križance tako ogreje, da
se še tisti večer vzdignejo, in drugo jutro na viso-
čine Emavsa pridejo, od kodar Jeruzalem zagledajo.
Velik šum,  veselo vpitje se čuje po vsem taboru; vsi
vsi padejo na kolena, vsi, tudi sivi bradači se velicega
veselja milo jočejo. Na enkrat hočejo vsi v veliki zme¬
šnjavi kar na mesto planiti; le s težavo jih vojvodi za-
deržujejo in jim dopovedujejo, da to se mora le v mo¬
drem redu izspeljati.

Jeruzalem je bil s krepkim in visokim ozidjem ob¬
dan, in 60,000 Turkov je bilo v brambo tam. Križan-
cov pa ni bilo prišlo do njega čez 40,000, vsi drugi so
bili ali poginili ali se domu vernih. Ti pridejo in mesto
obležejo, pa brez potrebnega živiža, brez vode, brez
pripravnega orodja in priprave tako mesto naskočiti, in

420

v taki grozovitni vročini, da marsikteri v razkopano
parst rijejo, da bi se ohladili; drugi prilezejo ponoči
s težavo do mestnega ozidja, in, ga milo poijubovaje,
od oslabljenja tam pomirajo. Ali vendar pri taeem po¬
manjkanji in tako veliki revšini vsim križancem še
serce ne upade. Za več milj deleč, pri Sihemu, se z
lesom previdijo, da si njega potrebne in mestnim zidom
enako visoke turne naredijo. Ko je bilo vse napravljeno
in turni zadosti blizo mesta pomaknjeni, se vsi spovejo,
obhajajo, in napravijo sveto in častivno procesijo okoli
mesta. Turki pa znad mestnega ozidja vidši tako po¬
čenjanje, jih zasmehujejo. Potem so bili dvakrat ozidje
naskočili, pa nič opravili; sovražniki so jih streljali
s pušicami, lučali in kamnje na-nje valili, jih z raz¬
beljenim žveplom in vrelim oljem polivali; 15. malega
serpana 1099 — 28. dan po začeti obsedi — gre sam
Bogomir na verh svojega turna, vidi nekega se leske-
čega viteza po oljski gori doli jezditi ter zavpije na
ves glas: ,,lejte! — lejte nebeško znamnje! od zgorej
nam pride pomoč!" On ukaže lesen mostič iz svojega
turna na mestni zid spustiti; gre pervi po-njem, maha
in seče po Turkih — ki niso bili v železnih oklepjih —
da je bilo strah; za njim gredo drugi in serčno sečejo,
ravno tako iz druzih turnov. Nekteri bolj junaški pod¬
vizajo mestne vrata od znotrej odpreti; zdaj vse v mesto
vre, in sekajo in mesarijo in morijo s tako togoto, s
tacim grozovitnim sovraštvom, s takim neusmiljenjem,
da otroku v maternem telesu ne prizanašajo; pokoja si
ne dajo, dokler še od kakega Turčina slišijo. Število
pobitih cenijo popisovavci tiste morije na 100,000 ljudi.
Mestni kristjani so bili v svoje cerkve bežali, in se tako
ohranili; Turkom pa ni nič pomagalo v svoje tempelne
bežati; tu so jih še bolj skupoma pomorili. Po tako
strašno dokončanem delu sleče Bogomir, sleče Tankred,
slečejo vsi vitezi svoje železne oklepe, polože na stran
svoje orožje, in gredo bosi in gologlavi k božjemu grobu
z veliko pobožnostjo in grenkimi solzami Boga za odpu-
Ščenje svojih grehov prosit. Kdor bi jih bil zdaj vidil v
njih pohlevnosti in tako serčni pobožnosti, bi ne bil mo¬
gel kratkonikar misliti, da taki pobožni ljudje so v
stanu bili tako grozovito moriti. Zdaj so se vidile dan
za dan po mestu od cerkve do cerkve procesije pokor-
jencov, ki so pele med drugim tudi hvalne pesmi, da jim
je dal Bog teh dni dočakati; vsi se vesele, zlasti Peter

421

J eremit, kterega jeruzalemski kristjani zdaj svojega
odrešenika slavijo.

Osmi dan potem, ki so bili merliče pospravili in
kervovino po mestu oprali, si postavijo latinskega patri-
jarha, in Bogomira  si jeruzalemskega kralja volijo; on
vzame scer oblast, pa se le „varha božjega groba" imenuje,
rokoč: „kjer je Jezus ternjevo krono na glavi nosil, bi
se ne spodobilo, da bi jez zlato sina  glavo djal." On si
obderži 2000 pešcov in 300 konjikov v svojo in svo¬
jega kraljestva brambo. K Jeruzalemu je še tikalo 20
gradov in tergov; — to je bilo sicer revno kraljestvice,
pa vendar tudi 2000 pešcov in 300 konjikov je pre¬
malo bilo, ga pred Turkom braniti in obvarovati; vse so
le preveč brez premislika ravnali.

Bogomir  umerje že čez eno leto svojega kralje¬
vanja, in ga pokopajo v cerkvi božjega groba. Njegovi
mlaji brat Balduin  postane jeruzalemski kralj, in se
brez premislika kralja  imenuje. Tako so bile svete
mesta Turkom otete, pa ne ravno za dolgo; zakaj slav-
neji kristjanski vojvodi in knezi, ki so bili Judejo šiloma
Turkom vzeli in si jo med sabo razdelili, niso botli biti
eden druzemu y strahu; premalo so bili kralju v Jeruzalemu
podložni, med njimi je ni bilo nobene prave edinosti; pa
tudi vsi so imeli premalo moči božji* grob, druge sv.
mesta in deželo v miru pred Turkom ohraniti.

$■ 72 . Miniškovitežki red. Konrad 111 . pervi
hohenštavfiški cesar.

Naj poglavniše podpore novega jeruzalemskega kra¬
ljestva so bili miniškovitežki redi;  zakaj njih na¬
mena sta bila miniška  pobožnost in vitežka junakost.
Zraven treh navadnih miniških obljub: čistosti, ubož-
tvain pokorščine,  so storili še četerto obljubo jakega
bojevanja  z neverniki in hranitve romarjev na njih
popotovanji. Sčasoma so dosegli vsi znamenite pred¬
pravice in velike premoženja, da so lahko po veliko vo¬
jakov najemali in jih dobro plačevali; vsi udje teh redov
so nosili na svojih plajših prišite križe po raznih redih
mnogoverstnih podob in farb.

Že pred križanskimi vojskami so bili usmiljeni laski
kupci iz mesta Amalfi ustanovili v Jeruzalemu v oživljanje
romarjev bolnišnico pri kapelici sv. Ivana,  torej so se
strežniki v bolnišnici, ki so po miniško čistost, uboztvo
in pokorščino obljubjevali, Ivanitarji  imenovali. lo

422

vzetem Jeruzalemu je dosti vitezev k Ivanitarjem pri¬
stopalo; nič se niso sramovali s svojimi junaškimi rokami
bolnikom streči; pristavili so še obljubo, da hočejo ro¬
marje na njih popotovanji spremljati, jih braniti, in se
z neverniki za sv. vero s krepkim /mečem potegovati.

Papež Paškal  II. poterdi 1118. leta ta novi red;
obstal je tedaj iz trojno verstnih  bratov, iz vitezov,
ki so se vojskovali, iz duhovnov,  ki so bolnike pre-
vidovali in službo božjo opravljali, in iz služabni¬
kov  v bolnišnici ali na vojskah. Glavar reda se je ime¬
noval veliki  m oj  s ter  in je bil podveržen jeruzalem¬
skemu patrijarhu. Ta red so tako koristnega spoznali,
da bogati in pobožni po celem keršanstvu so mu podelo-
vali cele grajšine ali druge premoženja, da bi bil to¬
likanj več vojakov najemal, in več bolnikov oživljal.
Ko se je vitez sostaral ali sicer obnemogel, mu je dal
velik: mojster celo grajšinico ali drugo premoženje za
vžitek, in duhovnika, da mu je v kapelici maševai. Po
smerti viteza je padla grajšinica zopet pod red ali pod
velicega mojstra. Tako vitezu v vžitek odločeno grajšinico
so imenovali kom en do ali kom turi  jo. Po zgubljenem
Jeruzalemu so se bili preselili Ivanitarji na otok Rod,
in potem, ko so ga mogli 1522. leta Turkom pustiti, jim
je bil dal Karol V. otok Malto,  in potem so se Mal-
tezarje  imenovali. Iz Roda in Malte so se s Turkom
le večidel na morji vojskovali. Angleži so se bili leta
1800 Malte polastili, potem, ko so se bili vitezi
dve leti popred Napoleonu podali. Tako je prišel nek¬
daj zlo slavni vitežki red v nič, in je vse svoje lastine
po Europi večidel zgubil.

Francozki plemenitniki so bili tudi v Jeruzalemu enako
bolnišnico in red utemelili, in so njegove ude Temp¬
ljarje  imenovali, zato ker je njih stanovanje blizonek-
dajnega Salomonovega tempeljna  stalo. Še veliko več
posvetnega premoženja, kot Ivanitarji, so si bili Templjarji
po podedovanji in zapuščinah pridobili. Obnašali so se
v bitvah jako in možato kot Ivanitarji; marsikteri njih
veliki mojster je v bojih konec vzel, ali vjet bil. Tem¬
pljar je pri obljubah prisegel, da nikoli ne bo pred tremi
sovražniki bežal, ako bi tudi sam bil. Le papežu so
bili neposrednje podložni, in nobenemu drugemu ne. Za
tega voljo so jim bili marsikteri drugi redi nevošljivi.
Kadar je bilo ob Jeruzalem, so prišli na Francozko,
kjer so svoje nar veče premoženje in bogatije imeli.
Veliko nevošljivcov je želelo jih spodkopati; obrekovali

423

so jih in obdolževali zlo čudnih nenavadnih in strašnih
pregreh, pa ne da bi bili mogli ene same spričati. Tako
obdolžljivo govorjenje je šlo od ust do ust po vsem
Francozkem; imeli so jih pri svojih velicih praznih ve¬
rah, toliko da ne, za hudiče. Francozki kralj Filip IV.
je, ali iz lakomnosti ali iz druzih ne čisto znanih name¬
nov, ukazal na en dan Templjarje vse francozke dežele v
železje vreči, jih je dal zatožiti, in jim je sodnike od¬
ločil. Ako je ravno kdo zavoljo strašnih bolečin pri
natvezanji se krivega obtožil, je vendar, kakor berž so
natvezne bolečine odnehale, svoje besede preklical. Pri
vsem tem so jih veliko sožgali, še več v ječe pometali,
in iz njih posestva, kterega so se bili polastili, pregnali,
da jih je bilo na enkrat čez 15,000 na beraško palico
prišlo. Napravil je bil tudi Filip papeža Klemena V.,
da je bil, čeravno ne prepričan njegovih hudodestev, celi
red overgel. Po vsih druzih deželah so sodnije Tem-
plarje zasliševale, njih zaderžanje pretresovale, toda nič
krivega niso nad njimi našli. Da je kak zveržek med
njimi bil, je gotovo — ali tukaj se govori od vsega reda,
kteri je bil, kakor je dandanašnji natanko dokazano,
nedolžen. 15. sušca 1314. leta je bil njih veliki moj¬
ster Jakob Molaj v Parizu očitno sožgan,  in
ko je zubelj akoli njega že švigal, je glasno poklical
papeža in kralja pred pravico sodbe božje.

Ivanitarji so bolj za laške,  Temptjarji pa za fran¬
cozke  romarje skerbeli; tudi niso veiiko marali nem¬
ških vitezov v svoje rede jemati; še nikoli ni bil Nemec
veliki mojster ne tega ne unega reda. Po tretji križan-
ski vojski napravijo bremenski in libeški tergovci tudi
bolnišničo v Jeruzalemu za nemške  romarje. Nemški
vitezi se kar berž bolnišnice poprimejo in si osnovajo, po
vodilih in šegah obeh drugih že imenovanih, svoj nemški
miniškovitežki red, spremljajo romarje in se možato ob¬
našajo v bitvah z neverniki. En oddelk tega nemškega
vitežkega reda se poda v 13. stoletji na Borusko, se
jako vojskuje okoli 150 let s tamošnjimi slovanskimi
malikovavci, in zaplodi počasi po vsih deželah prek
morja, do blizo sedajnega Petrograda, stanovitno sv.
vero. Na Nemškem in po našem cesarstvu je še nekaj
malo ostanjkov tega reda.

Cesar Lot ar, ki je bil zavoljo matildskih grajsin
papežu, v ponižanje cesarske veljave, vazalno zvestobo
obljubil, je na poti iz Laškega v Tirole umeri. Njegov
zet, Henrik Prevzetni,  ki  je hranil vse znamnja

434

cesarske oblasti, upaje, da bo sam nernšk kralj postal,
jih ni hotel, od knezov novovoljenemu kralju Konradu
Hohenštaviiškemu izročiti. Iz tega se uname strašna der-
žavljanska vojska med Konradom kraljem in Henrikom
Velfom bavarsko-saksonskim vojvodom, kije  bil boga-
teji in močneji od Konrada, zakaj njegove posestva
so segale, malo da ne, od jadranskega do severno-nem-
škega morja. Konrad ga zmaga, mu pobere njegove
posestva, in jih drugim vojvodom podeli. Pri obsedi
mesta Weinsberg  so pervikrat kričali od ene strani:
til Velf,  od druge pa: iu Vaj bi ing;  pervi so bili Vel-
fovi ali Henrikovi,  drugi Konradovi.  Iz tega so
posneli in so skovali Lahi te gesla le: Gvelfi in Gi¬
be! ini; G velf  i so se imenovali, ki so s papežem
deržali, mu vso duhovno oblast, pa tudi posvetno pre-
vago na Laškem privošili in si prizadevali, mu jo na¬
kloniti; Gib el ini so pa vlekli s cesarjem in terdili,
da on je nar višji posvetni oblastnik na Laškem.
Gvelfi in Gibelini  so bili strašno med sabo razter-
gani; en brat je bil G velf,  drugi G i belin;  ravno tako
so bile razkrojene vse laške mesta. Te dve stranki ste
se več sto let na Laškem strašno sovražile in med sabo
vojskovale.

Obleženo mestice Weinsberg seje  moglo po¬
dati, Konrad III. mu skaže milost in pripusti, da vse
ženske smejo proste iz mesta iti in toliko sabo vzeti, koli¬
kor si upajo nesti. Tedaj zagrabi in si naloži slednja žena
svojega moža  in ga nese štuporamo iz mesta. Konrad
to viditi, omečen čez tako ljubezen in serčnost, tudi mo¬
žem prizanese. Po smerti Henrika se je bil Konrad z
njegovo rodovino spravil.

Med tem, ko se je Konrad na križansko vojsko
podal, so Saksonci in druge severne nemške ljudstva
Slovane z vojsko napadli. Od Holštajna do Gdanskega
so bili od kristjanstva odpadli, duhovne polovili, jih svo¬
jim malikom darovali, vse zlato, srebro in druge dra¬
gotine v tempel svojega poglavnega boga Svantovita na
Rignu znašali in si veliko novih deržav prek severnega
morja napravili. Nemci so bili pri Slovanih s svojo
vojsko toliko opravili, da so bili obljubili spet h kri-
stjanstvu pristopiti. Pridige misionarja Vicelina in nje¬
govih tovaršev so bile pa menda pri tem še več opra¬
vile, kot nemško orožje.

425

§. ¥3. Druga krizanska vojska.

Jeruzalemski kraljic in drugi vojvodi, ki so si bili
Judejo — zdaj tudi Palestina  imenovano — med se¬
boj razdelili in se v nji vselili, so premalo moči' imeli,
Turkom zoperstati. Ti so jim bili že Edeso vzeli, in
kristjani so bili v velikem strahu, da bi ne bili tudi ob
Jeruzalem prišli. Čez 50 let potem, ko so bili svete
mesta iz rok Turka oteli, pridejo poslanci iz Jeruzalema
k papežu Eugeniju  III., in ga z gorečo besedo milo
milo poprosijo, da bi se nova križanska vojska iz ve¬
černih dežel v brambo teh mest vzdignila. Papež se
jih usmili, pošlje francozkemu kralju Ludviku VII. pismo,
v kterem vsim Francozom zapove vzdigniti se v brambo
sv. mest, ktere so bili njih nekdanji očaki Turkom oteli.
Papež obljubi vsim križancem, kakor nekdaj Urban II.
popoln odpustek, pa tudi dolžnikom odpustek vsili nate-
čenih obrest, in vzame vsih križaneov žene, otroke in
premoženje pod mogočno brambo sv. cerkve.

V vsih večernih deželah ni ga bilo v tistem času
bolj imenitnega moža od sv. Bernarda;  s svojo nezmer-
ljivo učenostjo, z ojstrostjo, pobožnostjo in svetostjo
svojega življenja , in z mnogimi deli, ki so jih že tačas
od njega povsod razglasovali, si je bil tako slavo in
čast zadobil. da papeži, kralji in drugi knezi so se v ve-
čih zadevah po naročnikih ali pismih le ž njim posve¬
tovali. Eugeni papež piše tedaj tudi Bernardu, svojemu
nekdanjemu učeniku, mu priporoča „križ pridigovati“,
to je, ljudstva na novo vojsko, v brambo božjega groba,
napravljati. Kakor nekdaj Peter Jeremit,  hodi zdaj
sv. Bernard okoli križ oznanovaje, vojsko zoper Turka
v spokorjenje grehov s tako gorečnostjo priporočevaje,
in srečen izid vojske tako gotovo obljubovaje, da se
po večernih deželah znovič vse za tako vojsko vname.
Ludvik VIL povabi francozke kneze in grofe v deržavni
zbor, v mesto Vesele na Burgundskem, kjer jih narpred
sam, potem pa tudi sv. Bernard s tako živimi besedami
mečita, da po vsem zbirališču z velikim glasom vpijejo:
„Bog če! Bog če!“—  Ludvik s svojo kraljico Eleonoro
si dasta narpred od sv. Bernarda križic na desni rami
pripeti; zdaj hoče vse križ imeti; velike, že pred pri¬
pravljene zaloge tacih križicov se ta hip razdele, pa se
premalo jih je; tu jim verže sv. Bernard svoj plajsč,
rekoč: »slednji, kdor križca še nima, naj si ga naredi iz
njega“. V drugem enakem deržavnem zboru izvolijo sv.

426

Bernarda vodja ali vojvoda sv. vojske; toda te časti ni
vzel; v svoji ponižnosti se je raje potem, ko je Fran-
cozko prehodil, pridigovaje na Nemško podal, kjer so —
dasiravno niso njegovega jezika razumeli — kot preroka
ga zvesto poslušali. Nemškega cesarja Konrada III.,
ki je že pred obljubil sv. mesta enkrat obiskati, ni
mogel Bernard s pervo besedo k temu napraviti; pa
vendar še tisti dan pridigovaje na večer v špajarskoško-
tijski cerkvi od poslednjih reči, ga tako omeči in gane,
da se mu solze ščurkoma uderejo, in da preč za križ
prime.

Cesar Konrad nabere 70,000 nemških oklepljenih
in dobro orožjenih vitezov, kterih slednji ima še seboj
po tri do deset konjikov; pešcov je bilo pa brez števila.
Ravno toliko, ako ne več, jih napravi tudi francozki kralj
Ludvik VII. Pisavci te druge križanske vojske terdijo,
da obeh armad je bilo na število še več kot v pervi
vojski, v kteri so jih bili vojvodi našteli 600,000 mož.
Ker sta dva tako mogočna in slavna glavarja s tacimi
vojskami v izhodne dežele se podala, misliti je bilo, da
bi bila mogla celi svet premagati.

Konrad se vzdigne pervi 1147. leta iz Norimberga,
— Ludvik pa kmalo za njim — in pride v Carigrad k
greškemu cesarju Emanuelu Komenu, ki je bil njegov
svak. Kot v pervi vojski se tudi zdaj Greki boje, češ,
da bi oni sami podjarmljeni ne bili, spomnili so se dobro,
kako so pred 50 leti pervi križanci po njih deželah
razsajali, — znabiti, da tudi zdaj niso ravno vsega plače¬
vali, z eno besedo, vere jim ne dajo, in jih Je po strani
gledajo. Da bi se jih bili poprejše in gotovše znebili,
jim dajo nezveste in izdajljive potokaze, ki jih narav¬
nost Turkom v pest peljejo. Po vsakdanjih, zlo ker-
vavih bojih, po pomanjkanji, lakoti, nalezljivih boleznih,
in po razpertijah med višimi žlahniki je Konradova ar¬
mada tako v nič prišla, da je je bil do malo do Antio¬
hije pripeljal; tii jo je popustil, in se sam kot božjopotnik
v Jeruzalem podal svojo obljubo spolnit, je pri božjem
grobu molil in se potem domu vernih

Večerni katoličani so tačas Greke, ki so se bili
samovoljno od rimske cerkve ločili, tako močno sovražili
in zaničevali kot Turke; torej da neki francozk škof
svojemu kralju Ludviku svet, se Carigrada polastiti.
Kralj pa tega ne stori, ampak gre iz Carigrada naprej
za Konradom, in pride ravno kakor ta skorej ob vso
svojo armado, da tudi on je clo malo do Antiohije pri-

427

pelje. Tu, jo pustivši, gre tudi on na božjo pot v Je¬
ruzalem, in od tam pride nazaj domu. Vidila sta namreč
Konrad in Ludvik, in se prepričala, da med kristjani in
njih vojvodi v Palestini ali na sv. zemlji ni je bilo
nobene edinosti, marveč le nevošljivost, kavsanje, raz-
pertje in hudo sovražtvo, toraj jim pustita to malo vo¬
jakov, kar sta jih še imela, in gresta domu. Tako sta
tedaj svoje armade zgubila, in brez časti in slave, toliko
da ne tudi brez spremništva domu prišla.

Vse Francozko godernja zdaj strašno čez sv. Ber¬
narda, in ga černi brez konca in kraja rekoč: „kaj je
minihu mar za posvetne zadeve? naj raji moli v svoji ce¬
lici; edino on je kriv smerti toliko sto itisuč ljudi, ki jih
je s svojim jezikom omamil, da so šli v izhodne dežele
revno poginit". On jim pa odgovori: „Tudi Mozes je
Izraelcom obljubil, da jih bo Bog v njim obljubljeno
deželo pripeljal, pa da noben tistih, ki so šli čez rudeče
morje, ni va-njo prišel, in scer zastran velicih grehov,
s kterimi so Boga razžalili; ravno tako je tudi on v
božjem imenu križancem srečen izid vojske obljubil, pa
njih pregrehe so jih pomorile, da niso sv. mesta vidili".
V resnici niso bili zdaj križanci več tako ponižni, po¬
božni in za božjo čast uneti kot v pervi vojski; veliko
je bilo tacih, ki so šli na to križansko vojsko, da so se
potepali, žerli, pijančevali, nesramnosti uganjali itd. Ni
čuda, ako taka druhal berž pod zlo pride!

74. §. Friderik 1. Hohenštavfiški , Rudečobradec
imenovan.

Cesar Konrad III. je bil moder vladar, pošten in
pravičen mož, da ga je vse spoštovalo. Tri leta potem, ko je
bil iz križanske vojske prišel, je bil umeri; pa še pred
smertjo je visokodušno za blagostanje kraljestva skerbel.
Ker njegov stareji sin je bil umeri, mlaji je bil pa malole-
ten, in je nad svojim bratrancem Fr i d e ri k o m bil že na
križanski vojski spoznal pravega vladarskega duha in
druge žlahne lastnosti, je tedaj pred smertjo knezom
priporočal, da naj njega kralja volijo.

Friderik Hohenštavfiški, tudi R u d e č o b r a d e c ime¬
novan, zavoljo njegove velike in rudeče brade, ki mu
je do pasu segala, si je vse prizadel, kraljestvo k nek¬
danji veljavi pod Otoni povzdigniti. Da bi mu ne bil
Henrik Lev, ponižanega Henrika Velfa sin, pri tem za-

428

bavljal, mu je Bavarsko večidel nazaj dal, in si tako
velicega prijatla pridobil. Nemške kneze je ukrotil,
slednjega, ki si je sam s pestjo-bojem pravico delal, je
po že obstoječih postavah kaznoval; zakaj tak, naj je bil
visok ali nizek, je mogel v pokoro psa čez celo okrajno ne¬
sti. Gradove roparskih vitezov je podiral, in tako za
domači ali, kakor so ga imenovali, deželni mir skerbel.
Veljavnost svoje hiše povzdigniti je proste fevde, vojvo¬
dine ali^ knezovine svojim sinovom ali bližnji žlahti od¬
dajal. Češke in poljske vladarje je k vazalni podlo-
žnosti primoral.

Nar več je imel na Laškem opraviti, kamor je
bil šestikrat z armado potegnil. Milaneži so bili po um¬
nem kmetijstvu — njih dežela je grozno rodovita — po
obertništvu in kupčijstvu velike bogatije, moč in veljavo
dosegli; ne škofom ne vojvodom, ne cesarskim namest¬
nikom ne samemu cesarju niso hotll več, zaupaje na
svoje dnarje in junaštvo svojih neštevilnih mestjanov, in
hrepeneči po ljudovladi — nobene podložnosti in pokor-
šine skazovati. Friderik pride s svojo armado pred
Pavijo, pokliče vse vazale, to je škofe, grofe in mestne
župane k navadnemu poklonu in prisegi zvestobe in pod¬
ložnosti, se da v Pavii v lombarškega kralja kronati, in
pregleda za zdaj — ki je imel premajhno armado — Mi-
lanežem, ki niso bili nobenega poročnika k poklonu po¬
slali. Na to gre v Rim, da bi bil s cesarsko krono ven-
čan; papež Adrijan IV. mu pride pred mesto v tabor
naproti ga prijazno pozdravit.

Arnold iz Brešije je tačas s svojimi pridigami veliko
pohujšanje po Laškem delal; apostoljsko ubožtvo je ho¬
tel v cerkev vpeljati; veliko je imel govoriti čez boga¬
tije in posvetno obnašanje škofov, kterim je pravico odpo¬
vedal, da bi smeli od deželnih gospodov fevde v vžitek
jemati in jim vazalno zvestobo prisegati; ravno tako
je tudi terdil, da deželno  gospodovavstvo papežev je
zoper sv. pismo.  Ljudo- ali plemovlado je hvalil, kar
tudi ni moglo biti po cesaijevi misli. Po uku Arnolda
so marsiktere laške mesta si hotle ljudovlado utemeljiti,
tako so bili tudi Rimci od papeža odpadli, in si repu¬
bliko — menda plemovlado — osnovali. Pred, kakor je bil
Friderik od papeža Adrijana IV. v cesarja kronan, mu
je mogel Arnolda izročiti; papež pa opiraje se na ce¬
sarsko armado, ga da pred mestnimi vratmi sožgati.
Zdaj Rimcom serce upade; še so se hotli nad Frideri-

429

kovo armado /nesti, toda nič niso bili opravili, in papežu
so se mogli podvreči.

Na poti iz Laškega so zlasti Veroneži cesarju zlo
nadlegovali. Oton Vitelsbahški, cesarski banderaš, je
s svojo junakostjo cesarjevo armado branil, da je srečno
odšla. Lahi so bili na cesarja tako strašno hudi, da so
Milaneži nektere mesta, Lodi in druge, ki so bile cesarju
zveste, razdjali. Friderik obhodi Nemško, povsod pravico
terdi, in mnoge plemenitaže, ki so si sami z bojevanjem
pravico delali, ojstro kaznuje. 1158. leta se poda z zlo
krasno armado na Talijansko prešerne Milaneže poni¬
žat. Na Ronkaljski planjavi je dal svoje nar višje ce¬
sarske pravice po pravoslovcih vrediti in oznaniti. Do
tačas ni bilo nič prav razločeno, kakošne pravice cesarji
imajo. Pizanci so bili pri razdjanji mesta Amalfi nar
poglavniše rimske postavne bukve — corpus juriš —
dobili; v teh so bile pravice cesarja Konštantina, Justini-
jana itd. razložene; rimsko-nemški cesarji so pa njih
nastopniki bili; sklep je bil očividen, da tudi njim se
morajo enake pravice pripisovati. Cesar čez vojvode,
kneze in mesta postavljen, podeluje po teh postavah kne-
zovine, grofovine, ima pravico vazale na vojsko kli¬
cati, potrebne novince za armado nabirati, potrebni živež
za ljudi in konje od mest ali dežel tirjati, tudi vsim me¬
stom podesta, to je, župane staviti; dalej le cesarju
gre pravica dnar kovati, vse cole, cestnine in mostnine
pobirati, in ribštva, slanostudenčnice in rudnike v svoj
prid obračati.

Milaneži puste vse te postave v nemar, in se ce¬
sarju nočejo uklanjati; on jih obleže, da lakote primorani
ga milosti prosijo; pred mestom pod milim nebom se vsede
na visoki cesarski prestol, in pred-nj so mogli priti, —
tako je bil sam zapovedal — milanežki duhovniki, pleme-
nitniki in mestni oblastniki, bosi, gologlavi, z obešenimi
meči na svojih vrateh ali z vervmi opasani, se mu uklan¬
jajo in zvestobo prisegajo. Komaj se cesar verne na Nemško
— Nemci so se le poleti  bojevali — kar vstane še veči
punt v Milanu  zoper cesarja. Zdaj so pa Milaneži spra¬
vili mnoge talijanske mesta in še celo papeža v svojo
zavezo. Cesar pride zopet še z večjo armado in oznanij
da so Milaneži življenje in premoženje zapadli. Skorej
slednjega vjetega da obesiti; kdor jim je živež vozil, je
ob roko prišel. Po triletni obsedi se Milan podd; kot
popred so mogli pervaki tudi z meči ali vervmi na vrateh,
bosi in gologlavi milosti prositi. Friderik jim sicer ziv-

430

ljenje pusti, pa napove, da v osmih dneh naj mesto
spraznejo in se na štirih krajih Lombarškega nasele;
zakaj mnoge okoline mesta so bile Milanežem zlo nevo-
šljive in na-nje tako strašno hude, da cesarja prosijo,
naj jim dovoli, da bi Milan poderle in posule. In po-
derli so Milan, da ne ena hiša ni bila ostala. Veljko
spominkov iz časov Rimcov je tačas pod zlo prišlo. Čez
posuti Milan je cesarska armada koračila.

Po smerti Adrijana  IV. volijo kardinali novega
papeža Aleksandra  III. Friderik I. je bil na-nj, ki
je z Milaneži deržal, tako strašno hud, da mu je v ne¬
kem sklicanem cerkvenem zboru laških in nemških ško¬
fov Viktorja  III. v zoperpapeža postavil. Kar je bilo
cesarskih podložnih, so imeli Viktorja,  vse drugo
keršanstvo pa Aleksandra  za papeža. Aleksander je
bil cesarja pod cerkveno kletev podvergel. Tako ločbo in
razpertijo v cerkvi narediti, pričuje od neomejene pre¬
vzetnosti Friderika. Milaneži spravijo hitroma veliko
druzih mest in papeža Aleksandra, ki je bil moder,
stanovit in korenjašk mož, v svojo zavezo; planijo od
vsih strani na razpadnine Milana, sozidajo nagloma —
pred kakor hiše — mestno obzidje, veliko višje in krepkeje
od popred, in se napravljajo z zavezniki vred na strašno
vojsko. Sozidajo tudi zoper cesarja novo zlo močno
terdnjavo, in jo po papežu Aleksandrijo  imenujejo.
Grozovitost Friderika I. jih je bila spodbodla in vžgaia;
njegovi sužnji niso hotli biti; cesarske, jim postavljene
služabnike, ki so jih stiskali in hudo ž njimi ravnali, za-
pode. Tako je bila nova  vojska oznanjena.

Cesar, vse to zvedši, se tudi na vso moč na vojsko
napravlja, skliče kneze in vazale, toda ti so se bili
že tolikanj vojsk na Laškem naveličali; Henrik  Lev,
Friderikov nar veči in zvestejši prijatel, ki mu je v
slednji poprejšnji vojski armado za polovico pomnožil,
pride tudi zdaj s svojimi vojšaki, toda za belimi gorami
se ustavi, in neče čez-nje na Laško udariti; Friderik
poklekne pred-nj, da bi na Laško mahnil, toda nič ne
opravi, H eri k Lev ga še clo vzdignil ni bil. Cesar
gre sam s svojo vojsko na Talijansko, bojuje se po vsem
Lombarškem, da je bilo kaj. Cvet njegovih vitezov mu
pobijejo, on sam je večkrat v nevarnosti svojega živ¬
ljenja; enkrat niso štiri dni za-nj vedili; pri novi terdnjavi
Aleksandrii po sedmomesečini obsedi nič ne opravi. Lom¬
bardi bi ga bili enkrat gotovo vjeli, ako bi ga ne bil
zvest kmet srečno iz nevarnosti speljal.

431

Zdaj ponudi papežu Aleksandru in Laškim mestom
mir; kar bi bil že lahko popred storil, ako bi ga ne bile
njegova terma in prevzetnost mamile. Papež in mestni
naročniki so bili tega kar radostni. V Vene tkal) se berž
snidejo; papež se vsede na velikem tergu pred cerkvijo
sv. Marka na visoki prestol; cesar Friderik pride, po¬
loži svoj plajšč na stran, poklekne pred papeža, in mu
noge poljubi; Aleksander ga vzdigne in poljubi; zdaj
stopijo v cerkev in opravijo hvalno pesem. Drugi dan
spremi cesar papeža tudi v cerkev in mu pri ti prilož¬
nosti stremen derži. Berž sta si bila prav serčna pri-
jatla; zakaj oba sta bila prav izverstna in modra moža.
V malo dneh sta se tudi sama za mir pogodila in ga
pred cerkvijo sv. Marka oznanila. Vse krivice so se
pozabile, vsim je bilo vse odpušeno; vsa laška dežela
se je miru kar veselila. Vsi mestjani po Lombarškem
in njih gosposke so cesarju zvestobo prisegli in oblju¬
bili cesarske vojšake, ko bi prišli, s potrebnim živežem
previditi in cesarski naročniki so bili nar višji sodniki
po mestih.

Kadar se zve po Nemškem, daje bil cesar na Laškem
mir sklenil, so se mnogi brezvestni vazali prestrašili zlasti
Henrik Lev; zakaj med tem, ko je cesar na Laškem bil, je
Lev, nar mogočniši vojvod na Nemškem, škofe in druge
kneze z vojskami napadel in svoje dežele proti severju
zlo razširil. Mnogo knezov ga je pred cesarja tožilo in
Friderik I. ga štirikrat kliče pred deržavni zbor k od¬
govoru. Ko pa ni prišel, je dal cesar po sklepu ozna¬
niti, da Henrik Lev je svoje življenje in imenje zapa¬
del. Bavarsko  da cesar Otonu Vitelbahškemu,
ki je 30 let njemu zvesto služil. Oton je oče sedanje
bavarske kraljeve hiše. Saksonsko  je bilo med druge
kneze razdeljeno, — tako je prišel Lev ob vse. Ker se
je pa še hotel braniti, je sel cesar z vojsko nad-nj in ga
je zmagal. Zdaj pride Henrik Lev pred cesarja, se
verže na kolena in ga milosti prosi. Friderik, vidši svo¬
jega nekdanjega nar večega in zvestejšega prijatla
v takem stanu, se nad njim zjoče, ga vzdigne, mu živ¬
ljenje, ktero je bil po postavah zapadel, pusti in mu
reče za tri leta na Angležko iti, da bi se v tem nad
njim razkačene serca ohladile. Njegovo staro dedšino,
Braunšvajg in Lineborg,  mu je potem nazaj dal.
Sedanje angležke, bravnšvajgske in hanoveranske vla¬
darske hiše so zrastle naravnost od Henrika Leva.

432

Že Karol Veliki  je bil austrijansko mejnino zoper
Avare osnoval; mejni grofje so se B a b e n b e r g a r j i klicali
in so bili korenjaški in junaški možaki, cesarjem vselej
zvesti. Kadar je bil Konrad III. Henrika prevzetnega
bavarskega puntarskega vojvoda zmagal, je bil Bavar¬
sko austrijanskemu mejnemu grofu Jazomirgotu  po¬
delil ; Friderik I. pa, kteri je v zadetku svojega kraljevanja
serčno želel, Henrika Leva, ki je bil Henrika prevzetnega
in ponižanega bavarskega vojvoda sin, pokrotiti in si ga
prijatla storiti, prosi in napravi Jazomirgota, naj Bavarsko
Henriku Levu nazaj da. Jazomirgot se z dobro voljo
Bavarskemu odpove, in obderži za-se le zgornje Au¬
strijansko. Ta radovoljnost Friderika I. tako gane in
omeči, da povzdigne Jazomirgota in vso njegovo rodo¬
vino k časti vojvodov s pristavkom, da nima nobene dolž¬
nosti proti kraljestvu, da naj svojo vojvodino neodvisno
vlada, le v svoji deželi zvestobo kralju priseže, čast za
voljivnimi knezi ima, in na ogerske vojske le po 300
mož cesarju na pomoč daje. Vojvodina austrijan-
ska,  ki je bila iz majhne mejnine zrastla, je bila
perva  podlaga našega cesarstva. Rodovita dežela je s
poglavnim mestom Dunajem  (Bečom) napredovala;
Babenbergarji so bili še Štajarsko  pridobili, potem
pa pomerli, da seje  bil teh dežel, s Koroško  vred,
Otokar  češki kralj polastil; toda od cesarja Rudolfa
habsburškega  zmagan, je mogel od njih odstopiti,
da so padle na Rudolfove rodovino, ali pod sedanjo
habsburško cesarsko hišo.

To gre iz življenja Friderika I. nam Austrijanom
si dobro v spomin vtisniti.

Vse zopernike pokrotivši in od vsih strani mir vži-
vaje sklene Friderik I. si tudi enkrat vesel dan napra¬
viti; torej razpiše za binkoštne praznike 1184. leta v
veliko mesto Majne deržavini zbor, turnir in vitežki
udarek. Kelinski nadškof je prišel s 4000 vazali in njih
oprodi ali postrežniki, tako tudi drugi knezi; zunej mesta
šobili  naredili iz šotorov velik tabor, mestu podoben. Po
službi božji je bil turnir; cesarjevi sinovi in drugi ime¬
nitni oprodi so bili v viteze udarjeni. Tri dni je Fride¬
rik kneze po cesarsko gostil. On ni bil velik samo na
bojnem polji, ampak tudi prijatel in podpiravec je bil
žiahnega pesništva in omikanega priljudnega vitežtva;
sam je rad bral zgodovino cesarjev, ki jo je bil njegov
stric Oton, frajzinški škof, spisal.

433

Še druga sreča in veselica je Friderika čakala.
Konštancijo, ki je bila hči Rogarja II. in blagovnica ali
edina posestnica celega normanskega  kraljestva na
Napolitanskem in v Sicilii, je bil Friderik svojemu sinu
Henriku usnubil, kar pa ni bilo sicer pomislih papežev,
ki so se vazalne gospode normanskega kraljestva šteli.
Milaneži so se vendar hotli tudi enkrat cesarju Frideriku
hvaležne skazati, ga poprosijo tedaj za milostljivo do¬
voljenje, da bi se ta ženitev v njih mestu obhajala, kar
jim je bilo tudi dovoljeno. Krasota gostovanj, turnirov
in druzih veselih svečanost, je bila čez vse upanje.
27 .  prosenca 1186. leta je bil oglejski paprijarh novica
poročil, in še ženina v rimskega cesarja kronal; toda s
tem kronanjem se je bil papežu tako zameril, da ga je
bil cerkveni kletvi podvergel, češ, da se je bil pod-
stopil v njegove pravice segati.

Zadnjič je bil Friderik I. Rudečobradec,  še
sklenil, vse svoje slavne dela na stare dni s pobožno
križansko vojsko doveršiti, toda nesrečen je bil, in
njegova vojska tudi ni imela srečnega izida.

§. 75. Tretja kr ižanska vojska.

Ker so vojvodi in knezi na sv. zemlji iz velike
nevošljivosti in lakomnosti se vedno med sabo prepirali,
je bilo Turkom  kar lahko čedalje bolj od vsih strani
jih stiskati. V tacih okoljnostih pošiljajo kristjani iz
Jeruzalema pogostne nove prošnje pisma v Rim za novo
križansko vojsko, pa iz Rima jim le lepe besede dajejo.

Jeruzalemski kraljič Balduin  IV. umerje. Zdaj se
tamošnji vojvodi med sabo hudo prepirajo, čigavo da
bo to kraljestvice, dasiravno ni bilo nič nad njim;
dobi ga Gvidon  luzinianski, pa ne za dolgo. Sala  d in,
ki  seje bil, po pravici meča, egiptovskega sultana storil,
Sirijo, Mezopotamijo in Arabijo pod se spravil, in Gvi-
dona, poslednjega jeruzalemskega kraljiča, v zmagljivi
bitvi pri Tiberiadi natolkel in vjel, in 2 .  oktobra 1187.
leta Jeruzalem po 33 dneh obleženja po pogodbi dobil. On
da kristjanom z dnarji se odkupiti, ubogim pa, vdovam
in otrokom je milo podaril 220,000 zlatov, in jih uka¬
zal do Tira s potrebno stražo spremiti, da bi jih ne bil
nihče obropal. Tir in mnogi drugi tabri ali obzidane
mestica še kristjanom ostanejo, tudi Gvidona luzinianskega
Saladin prostega spusti na’priseženo obljubo, da se ne
bo nikoli več z njim vojskoval; v Jeruzalemu ukaže pa

28

vse cerkve, v kterih so kristjani 88let Kristusa molili, v
muhamedanske tempelne premeniti.

Novica, da sv. mesto Jeruzalem je Turku v roke
padlo, vso Europo, zlasti pa bolj večerne kristjane, v
grenko žalost in v strah pripravi; povsod se govori, da
je treba božji grob, tedaj Jeruzalem iz rok Turka oteti.
Malo popred bi ne bili papeži zato nič opravili, ali
zdaj, ko je bil božji grob zgubljen, sta papež Gregor
Vlil. in njegov naslednik Klemen III. po minihih, ki so
povsod ljudi na križansko vojsko nagovarjali in terdili,
da ni vreden deleža v božjem kraljestvu, kdor bi ne
pomagal Gospodove lastine „božjega groba“ rešiti —
večerna Stranje vso Europo s tako gorečnostjo spodbodla
in nadušila, da je skorej vse od kraja pripravljeno bilo,
v jutrove dežele se vzdigniti in za Gospodov grob se
pognati. Kakor pri izhodu lzraeljcov iz Egipta so stali
možje, žene in otroci, stari in mladi s torbo na herbtu
in s palico v roki na hišnem pragu, zdaj berž stopiti
pod bandero izvoljenih vojvodov.

Trije  nar mogočniši in slavniši europejski vladarji
prevzamejo voditev te tretje križanske vojske: Friderik
I. nemški cesar in brambnik svete katoliške cerkve. —
Rihard,  ki so ga tudi Levovo serce  imenovali, an-
gležki, in Filip August,  francozki kralj. Vse ve-
neške, genoveške in pizanske barke na srednjem morji,
pa tudi vse severnonemške, danske, norveške in švedske
so imele ali s prepeljevanjem križancov, ali njih priprav,
ali potrebnega živeža v ishodne dežele kar veliko opra¬
viti; in ti mornarji so delali pri tem take dobičke, da
marsikteri so bili grozno obogateli. Po vsi Furopi je bilo
veliko gibanje; sv. vera, prevzetnost, nečimernost vite¬
ška junakost, kupčijska samopridnost: vse to in enako je
čudno pripomoglo, da vsa večerna europejska stran je
bila ven in ven somnju podobna.

Friderik I. je bil možak krepkega in nevstrahljive-

f a duha. 1188 leta se pervi na vojsko vzdigne in vodi
50,000 dobro orožjenih nemških križancov, ima v svo¬
jem spremništvu pet posvetnih, zlo mogočnih vojvodov,
in pet slavnih knezoškofov, potepuha pa nobenega sabo
ne vzame; sledinj križanec je mogel sabo imeti saj 70
goldinarjev srebra. Friderik, ki je bil že enkrat s svo¬
jim stricom Konradom na božji poti v Jeruzalemu, in ki
je za vse nevarnosti take vojske vedil, stori zaveze in
pogodbe z ogerskim kraljem, greškim cesarjem, in še

celo z ikonijskim, turškim sultanom; vsi mu oblju¬
bijo prijazno in odperto pot čez svoje dežele na sv.
zemljo ali v Palestino. Na Ogerskem ga nepričakovano
visoko spoštujejo in slavijo; Izaak Angel, greški cesar,
pa mu očitno in skrivaj strašno zabavlja, da je Friderik
primoran bil, mu nektere mesta obropati in druge vzeti.
Nasproti so pa tudi Greki ostrupovali moko in vino, ki
so ju njegovim vojšakom prodajali, in njih patrijarh pri¬
diga v Carigradu, da vsako moritev zamore človek spo¬
koriti, ako pet nemških križancov pobije. — Tako so-
vražtvo je bilo med Greki in Latinci za vere voljo. —
Zadnjič mora vendar Izaak z drazimi darovi Friderika
potolažiti in si mir od njega kupiti. On obljubi obilno
živeža za njimi pošiljati, in prepelje na svoje stroške
pri Carimgradu vso nemško armado čez ozko morje na
uni kraj. Potem, ko so bili že vsi prepeljani, stopi tudi
Friderik v barko, in pridši na uni breg, pravi: „Ljubi
moji bratje! pokrotite in veselite se, vsa dežela je zdaj
v naših rokah!" —

Cesar se je pa v tem močno pomotil; zakaj med go¬
rami male Azije so njegovi križanci grozovitno lakoto
in žejo terpeli, tudi ikonijski sultan mu ni možki ostal,
in ga je sovražno sprejel. Friderik se mora vsaki dan
s sovražniki biti in mnoge druge velike zopernosti pre¬
magovati. Tako pride vendar blizo sv. zemlje. Nje¬
gova armada gre po mostu čez neko reko, on pa, da
bi bil berže naprej in k pervim prišel, skoči 10. kimovca
1190. leta v reko, nadjajoč se, da jo bo preplaval, —
ali valovi ga vzamejo in naprej neso. Tu skočijo ne-
kteri v vodo, in ga ven — pa mertvega — potegnejo.
Križancem zdaj serce tako močno upade, da se jih
mnogo na dom verne; ostali volijo njegovega sina Fri-
ceta, vodja, in pridejo čez Antiohijo v Tir, kjer ce¬
sarja z veliko slovesnostjo pokopljejo. Križanci, ki jih
ni bilo zdaj več čez 8000, gredo še malo naprej, pa
kuga jih zaleze, strašno davi in tudi njih vodja Friceta
umori, da jih celo malo pri življenji ostane, ki so tam
francozkih in angležkih križanskih armad čakali. Fri¬
derik, mogočni in slavni cesar, ni tedaj s svojo zbrano,
veliko in junaško armado za otetje božjega groba iz rok
Turkov tudi nič opravil.

('ujmo zdaj: koliko sta pa francozki kralj in angležki
opravila!

Rihard  angležki in Filip August  francozki kralj
sta se zavolj Normanskega hudo vojskovala. Dasiravno

28 *

436

oba si močno nevošljiva, prevzetna in častilakomna, sta
vendar, da se moreta na križansko vojsko podati, mir
storila, si še celo besedo dala vkup popotovati, in vza¬
jemne časti in slave deželna biti. Na grobu sv. Mar¬
tina v Turi na Francozkem vzame Rihard  križ in ro¬
marsko palico; ker je pa močan in težek, se mu je bila
berž zlomila, in v St. Dionizu vzame drugo. Tu se
snideta z Filipom Augustom,  kjer je Filip na sv.
Ivana dan 1190. leta, na grobu svojih očakov za ro¬
marsko palico prijel, in Oriplamen — bandero franco-
zkega kraljestva — vzdignil. Do Liona gresta v družbi,
potem se pa ločita. Rihard gre v Marsilio, Filip
August pa v Genovo,  da bi bila tam s svojimi tru¬
mami v barke stopila; zakaj le po morji sta hotla svojo
armado v Palestino spraviti.

V Mesini  na Sicilijanskem se zopet snideta; pa
med Angleži in Francozi se oživi staro sovražtvo, zaje¬
danje in zaničevanje. Francozi se pervi prepeljejo do
Akra;  Angleži, kterim hudi viharji na morji strašno
nadlegujejo, pa za njimi. Pri Akru,  v kterem so bili
Turki že zdavnej od kristjanov obleženi, se vsi križanci
snidejo, kterih je bilo vsih 300,000 mož; zakaj  tudi
Nemci, kar jih je bilo še ostalo, so se ž njimi združili.
Med Gvido  n om  luzinianskim, poprejšnjim jeruzalem¬
skim kraljičem in Konradom,  turskim knezom vstane
veliko in sovražno prepiranje, čigav da bo Jeruzalem,
v tem,  ko  je še bil v turških pesteh. Eni potegnejo s
tim,  drugi pa z unim. Pa tudi med Angleži in Francozi
se uname in raste dan na dan hudo sovražtvo in strašno
zasmehovanje in zaničevanje. Jutrovi kristjani več ob-
rajtajo in više časte francozkega kot angležkega kra¬
lja, pa sam Filip je bil tudi Rihardu zavolj njegove
neverjetne junakosti in obče znane vojniške slave,
nevošljiv. Zadnjič se pomenita, da pri napadu in na¬
skoku Akra se hočejo Angleži z Francozi dan na dan
verstiti. Aker se jim po treh letih obsede 1191. leta
proti temu poda, da Turki prosti ven potegnejo, in da
Saladin  obljubi za vojniške stroške kraljema pover-
niti 200,000 greških zlatov.

Ker pa Saladin  ni mogel ta hip dnarjev poslati,
ukaže Rihard 600 Turkov, ki so ravno iz Akra šli, s
sabljami pomoriti; francozki kralj je bil take ljutosti
žalosten in hud, — to pa ni nič pomagalo. Rihard se
dan na dan čez vse povzdiguje, in nadležniši postaja
tako, da Filip,  francozki kralj, vojsko popusti in se

437

domu verne. Da bi se mu pa ne moglo očitati, češ, da
je svojemu prijatlu nezvest in da ni mož beseda, pusti
vojvoda burgundskega s potrebnimi dnarji in 10,000
možmi Rihardu  na pomoč.

Tudi Nemce je Rihard zlo razžalil; zakaj bandero,
ktero je bil pri naskoku Akra Leopold,  austrijanski
vojvod, pervi na mestno ozidje nasadil, je ukazal doli
vreči in ga v blatu poteptati. To mu Nemci tako zame¬
rijo, da hočejo z mečom nad-nj planiti. Ker jih je pa
celo malo bilo, jih Leopold pokroti, se ž njimi od Ri¬
harda odterže in gre domu.

Rihard se zdaj sam s trikrat močnejim Saladi-
nom  vojskuje, ga v zlo kervavi bitvi, v kteri se An¬
gleži z nedopovedljivo junakostjo obnašajo, zmaga in
gre proti Jeruzalemu. Pa nova nesreča se mu pripeti,—
vojvod burgundski se nagloma s svojimi Francozi oberne
in gre domu. On sam se večkrat prederzno in celo ne¬
potrebno v mnoge nevarnosti podaja, da armada zmiraj man-
ja postaja. Med njegovo lastno trumo vstane zadnjič prepi¬
ranje, razpertje in sovražtvo tako, da ko je že Jeruza¬
lem pred očmi imel, ga njegovi lastni knezi in grofje
primorajo, verniti se, — on oberne svoje oči od mesta,
in reče s solzami v očeh: „Kdor nima serčnosti Gospo-
vega groba rešiti, tudi vreden ni, ga viditi.“ Zdaj na¬
redi s Saladinom primirje za 3 leta, 3 mesce in 3 dni ;
zgovori kristjanom mirno posest morskega brega od Ti¬
ra do Jope z nekimi tabri, odperto mirno Božjo pot v
Jeruzalem, in se kimovca 1192. leta na pot proti domu
poda. 6 mescov potem umerje Saladin, egiptovski sul¬
tan, junašk vojšak in slaven premagavec, ki se je bolj
pošteno od kristjanskih veljakov obnašal. Na smertni
postelji reče svojemu sinu Afdalu:,, Časti Boga,spolnuj
njegove zapovedi, ki so korenika vsega dobrega; ne
prelivaj kervi, da ti ki na glavo ne pride-; ohrani si serca
svojih podložnih z ljubeznijo, in nobenega ne sovraži,
zakaj vsi bodo mogii umreti“. Umirajoč zapusti še ve¬
liko milodarov Turkom, Judom in kristjanom. Ta Turk
je bil vselej mož beseda kristjanom; kristjani pa mu niso
vselej možki ostali.

Rihard je bil na poti proti domu prav nesrečen; hu¬
di viharji ga zaneso v jadransko morje, da v Ogleji na
suho stopi jn po romarsko oblečen hoče čez Nemško na
dom priti; na Dunaji se je pa z izdatjem veliko dnar-
jev—kar ni bilo po romarsko — sam sebe ovadil. Leopold,
austrijanski vojvod, ga spozna, in spomnivši scoskrun-

438

jenjain osramotenja svojega bandera pri Akru, ga veh' vje-
ti in v ječo vreči. Nekoliko kasneje ga za nekaj dnar-
jev cesarju Henriku VI. izroči. Papež žuga zdaj cesarju
s cerkveno kletvijo, če Riharda ne osvobodi, zakaj po
cerkvenih postavah ni bilo pripušeno križancem kake
škode storiti. Pri vsem tem so ga mogli Angleži, če so
ga hotli imeti, s 150000 librami srebra rešiti.

Filip August, francozki kralj je bil v Palestini, pred
kakor se je domu vernil, Rihardu na sv. evangeli pri¬
segel, da mu bo njegove dežele pri miru pustil, dokler
ga domu ne bo. To prisego pa je francozki kralj poza¬
bil in napravi Janeza, Rihardovega brata, da se an-
gležke kraljeve oblasti polasti, in ž njim Rihardove ime-
nja na Normanskem razdeli, med tim, ko ta čez 15 me-
scov po ječah tiči. Prosto spušenemu Rihardu se mora
sicer brat Janez iz kraljevega prestola uganiti — ki ga
zdaj Janeza brez dežele  kličejo — nad francozkim
kraijem pa se ne more maševati, ker Angleži se ne mo¬
rajo z Francozi vojskovati, pa tudi dnarjev ni bilo ta¬
ke vojske začeti, zakaj Angleži so jih bili z veliko te¬
žavo le toliko spravili, kolikor je bilo potreba svojega
kralja iz ječe rešiti,

76. Papež Inocenci 111. Novi miniški redi.

Henrik  VI. sin  Friderika I. je bil močnejega du¬
ha kot njegov oče, tode spačenega in grozovitega serca.
Potem ko je bil v Rimu s cesarsko krono ozaljšan, gre
na spodnje Laško in se priženjenega normanskega kralje¬
stva polasti. Tank red,  domači postranski kraljev sin,
se mu zoper postavi, in se, ker je bilo ljudstvo ž njim
potegnilo, štiri leta za kraljestvo jako bojuje; po nje¬
govi sinerti si podverže Henrik VI. nekoliko po zvija¬
čah,nekoliko po spodkupilih z 150000 librami srebra,
kijih je bil za Riharda angležkega kralja dobil, neko¬
liko pa po bitvah vse kraljestvo. Gorje je pa bilo vsim, ki
so s Tankredom deržali, in se njemu, Henriku, soper-
stavljali; imenitne škofe, grofe in žlahnike je v ječe me¬
tal, kterih je dal ene oslepiti, obesti ali sožgati, dru¬
ge pa na kole natakniti ali žive zakopati. Vse njih dra¬
gotine in zaklade so stovorili na hohenštavfiške gradove; s
tako grozovitostjo se ni bil samo Lahom, ampak tudi
Nemcom strašno zameril. Malo potem, v 35£. letu svoje
starosti, je bil nagle srnerti umeri, pravijo, da lastna žena
Konštančija, nevoljna tacih grozovitost, mu je bila zav-

439

dala; zapustil je bil triletnega sina Fr id eri k a, kterega
oskerbnik je bil visokomodri in zlo omikani papež Ino¬
cenci III.

Zdaj volijo nekteri nemški knezi Hohenštavfa Fi¬
lipa švabskega,  brata umerlega Henrika VI. v cesar¬
ja, drugi pa Velfa Otona  IV. sina Henrika Leva. Ta¬
ko sta bila dva cesarja; polovica Nemčije potegne z
enim, polovica z drugim, in desetletne deržavljanske
vojske se iz tega vnamejo, po kterih se po vsih nem¬
ških deželah brezpostavnost ukorenini, da je bilo gor¬
je, zakaj 16 škofijskih cerkev in 350 farnih tergov je
bilo požganih in razdjanih. Ako je bil ravno cesar Fi¬
lip ubit, vendar ga ni bilo še pravega miru. Oton  IV.
se da zdaj sam od papeža Inocencija III. v cesarja
kronati, pa le potem, ko mu je vse stare cesarske va¬
zalne pravice čez mnoge kraje in mesta na papeževi
zemlji kot samostalnemu in neodvisnemu deželnemu go¬
spodu izročil; toda Oton IV. ni mož beseda ostal, in
je hotel staro cesarsko vazalno gospodarstvo po pape¬
ževi zemlji terditi. Na to ga papež zaklene pot cerkveno
kletev, in pošle, Velfom kljubovaje, zdaj 18 let stare¬
ga Hohenštavfa, Friderika II. na Nemško. Vse se tega
mladega zalega moža kar žlahnih telesnih in dušnih
lastnost vesel/; z veliko radostjo ga knezi v kralja vo¬
lijo, in Oton IV. potegne na Saksonsko, kjer da mir,
in po šestih letih popolnoma pozabljen umerje.

Papež Inocenci  III. je bil izversten mož,  enako
krepkega in stanovitnega duha,  pa veliko bolj omikan
in priljuden kot papež Gregor VII. Kar si je bil Izidor
Merkator zmislil, — česar se je bil papež Gregor VII. do
živega lotil, je Inocenci z mirnim duhom in nepre¬
makljivo stanovitnostjo do konca speljal; cesarja Oto¬
na IV. je bil pred kronanjem napravil, da mu je vse
cesarske vazalne pravice po mnogih grajšinah in mestih
papeževe zemlje izročil. Tako je tedaj postal papež
popolnama edini in neodvisni gospod svojih dežel. Marsi-
ktere toškanske mesta spravi v svojo zavezo soper ce¬
sarja. Ves svet si je bil dal počasi vveriti, da vsa
oblast pride od papeža, da on je nar vikši gospod na
svetu, da vsi knezi, kralji in cesarji so le njegovi va¬
zali, in dolžni mu podložnost skazovati, da celo vse se
mora pred veljavo papeža ukljanjati, in ga nar višjega
sodnika spoznati. Take nar vikše cerkvene oblasti in vel¬
jave si pa ni Inocenci prizadeval po ojstrosti doseči ,
ampak z modro poterpežljivostjoin priljudnostjo;želel je

440

z vsimi knezi v prijaznih zavezah biti. Škofje, ktere je
večidel sam stavil, so mu mogli že iz hvaležnosti po¬
korni biti. Na vsih dvorih je imel poslance, po kterili
je vse zvedil, kaj se semtertje godi; pobirali so mu pa
tudi od škofov volitevne davke in davke za palije, od
druzih gospodov pa zaslužke od v Rimu dokončanih
pravd ali od odvez od cerkvenih postav. Vse ker-
šanstvo je imel Inocenci  III. pred očmi, objemal
ga je s svojo ljubeznijo in neutrudljivo skerbjo. Podpo¬
ra, zagovarjavec ali prošnik je bil vsim preganjanim
ali scer nesrečnim kraljevičem, ravno tako tudi po sla-
stih odstranjenih ali zapojenih nedolžnih visoko-gosposkih
žen ,kterih marsiktere je spet na kraljev stol posadil.

Nar veči podporniki papeževe oblasti in cerkvene
veljavnosti so bili od nekdaj minihi. Tako sv. Bonifaci,
tako sv. Bernard i. t. d. Po 9. stoletji so pa minihi Be-
nediktini—kterih  je bilo narveč— od svoje resnosti in
ojstrosti odjenjali, in se semtertje pomehkužili; berž
se scimijo iz njih in zrastejo mnogi novi miniški redi, ki
so po veliko bolj ojstrih pravilih kot stari Benediktini
živeli; tako Kluni acenzi,  ki so že v 12. stoletji
12,000 samostanov šteli. Ker življenje njih se ni še vsim
ojstro zadosti zdelo, so se utemelili v 11. stoletji Cister-
cijenzi,  in za malo kasneje Premonštraten-
zi,  nar ostrejši so živeli Karmel iti in Kartaj-
zi,  ki niso nič mesnega jedli; Kartajzi še celo ne
med sabo niso govorili. Še veliko veče podpore od
imenovanih so bili pa tako imenovani ubožni miniški redi:
Frančiškani, in Dominikam'.  Sv. Frančišk iz Asisa,
bogatega kupčevavca sin, proda in razdeli vse svoje ve¬
liko premoženje med uboge, ogerne cape in obhodi mno¬
ge kraje pokoro oznanovaje in živi le od dobrovoljnih mi-
lodarov. V kratkem se nekteri premožni pa pobožni možje
svojega premoženja znebe, za Frančiškam grejo, v nje¬
govi družbi z molitvijo in postom Bogu služijo, in se za
pokoro s šibami po herbtu do kervi tepejo; pri cerkvici,
od Frančiška Porciunkoli  imenovani, v bajti stanu¬
jejo in prenočujejo. Iz tega zraste frančiškanski red,
poterjen od papeža Inocencija III. leta 1210. Za 9 let
potem se je bilo že 5000 bratov v ta zbor sošlo; in ob
času svojega nar večega razcvetenja je štel ta red v
7000 samostanih 115,000 bratov. Sv. Frančišk je bil
umeri leta 1226.

Krivoverci tistih časov, ki so bili zoperniki cer¬
kve in vlade, kakor vselej in povsod, so se veliko pri-

441

toževali čez bogatije, prevzetnost in zanikernost škofov
in druzih cerkvenih častnikov. Zdaj pridejo Frančiškani,
kterim je bilo od papeža dovoljeno povsod pridigovati in
spovedovati; z ojstro kuto obdani, z vervjo prepasani,
pohlevni, goreči za čast in službo Bočjo, in le od mi-
lodarov zmerno živeči, so bili od ljudi občno, in še celo
od marsikterega krivoverca spoštovani. Dal je red iz
sebe veliko pobožnih, slavnih možakov in učenikov, ka¬
kor sv. Bonaventura  in več druzih. Frančiškani so
hodili, in še hodijo v daljne dežele med malikovavce sv.
vero oznanovat. Tako je še vsa skerb za sv. vero in ka- <
toliško cerkev v Palestini njim  izročena in imenujejo
se varhi božjega groba.  Razpadel je pa franči¬
škanski red v veliko vej, ktere se po obleki ali po
manj  ali bolj ojstrih vodiiih v svojem družbinskem živ¬
ljenji med sabo ločijo.

Sv. Dominik,  kastilijansk žlahen korar, je Do¬
minika  n e ustanovil, da bi bili kot pridgarji krivoverce,
zlasti na južnem Francozkem, sopet v sv. cerkev vabili.
Dal jim je bele  oblačila, in, akoravno so tudi od mi-
lodarov živeli, niso imeli tako ojstrih vodil, kakor so
bile frančiškanske. Dominikanski red je tudi sv. vero po
vsem svetu oznanoval; pri vsem tem se je pečal veliko
z učenstvom, in mnogo visoko učenih mož je izredil; sv.
Tomaž  iz  A k vi  n a je bil Dominikan, tako tudi drugi.

Iz njih reda, ki je štel ob svojem cvetenji 1000 samo¬
stanov, je prišlo 800 škofov, 150 nadškofov, 60 kar¬
dinalov, in 4 papeži. Sv. Dominik je bil ukazal bratom
po toliko Očenašev in Češčena si Marij na dan zmoliti,
iz tega je prišel sv. roženkranc.

Vsi kardinali, nadškofje, škofje, fajmoštri, opati
in neštivilni minihi zlo mnogoverstnih redov, po vsem
keršanstvu razkropljeni, so bili enoglasno za cerkveno
veljavo, in so terdiii, da papež je nar veči gospod in
oblastnik na zemlji in da njemu morajo biti vsi knezi, kra¬
lji in cesarji podložni in pokorni. Ko seje bil kdo pod-
stopil le besedico zoper čerhniti, padel je berž pod cer¬
kveno kletev; ko je bil višji, šeni smelo v njegovem me¬
stu ali v celi deželi ne zvoniti, ne nobene službe božje za-nj
opravljati, ali njegovi podložni so bili od prisežene zve¬
stobe do njega odvezani. Ker so bili pa sopergovor-
niki številni krivoverci, so šli s križansko vojsko nad-nje,
kakor nad Albigenzarje na južnem Francozkem.

Akoravno je vse verjelo, da papež je nar vikši
gospod in sodnik na svetu, vender Fridrik II. se ni

442

mogel tega prepričati, zato je celo njegovo življenje
bilo borenje cesarstva s papežtvom.  On se je to-
varšal in prijatlal z muhamedanskimi modrijani in deržavo-
slovci,— misliti bi bilo, da jih više od kristjanskih uče¬
nih mož ceni, in kakor da bi mu tudi muhamedanska ve¬
ra dopadla; večkrat je kaj cerkvenega zasmehoval. To
je šlo papežu po glavi; tacega svojoverca na strani imeti,
ga je pilo; tudi je bilo takraj papeževe zemlje cesarsko
Jombarško, in unkraj cesarsko napolitansko kraljestvo;
kar je dajalo papežem veliko misliti. In o c en ci III. in nje-
* govi nasledniki so veliko si prizadevali, da bi se bilo na¬
politansko  kraljestvo od cesarstva ločilo. V taki sker-
bi, in da bi ki Friderik  II. kakega pohujšanja soper
vero ne dal, kakor tudi, da bi se še ta stari duh pod-
ložnosti in gorečnosti proti cerkvi ohranil, napravi Ino¬
cenci  III. Friderika  II. k obljubi, da se bo na kri—
žansko vojsko v Jeruzalem podal. Cesar ima mnogo dru¬
gih bolj silnih opravkov , da se ta reč zmiraj naprej vleče
in odlaga. Gregor  IX. drugi naslednik Inocencija III.,
mu s budim žuga, in zapove vzdigniti se. Kadar ne more
z nobenimi lažmi’ in zvijačami nič več opraviti, stopi s
svojo armado na Napolitanskem v barke, in ž njimi od¬
rine, za malo se pa verne, in terdi, da huda bolezen je
njega in armado napadla. Gregor IX. ki mu tega ne ver¬
jame , ga dene v cerkveno kletev. —

S’ Četerta in peta križanska vojska. Fride¬
rik H. Pogin Hohenštavfov. Mongoli.

Akoravno se ni bilo s poprejšnjimi križanskimi voj¬
skami, v kterih je bilo neštevilno ljudi revno poginilo,
veliko opravilo, zapove vendar papež Inocenci III. po
Francozkem križ pridigovati, pa ljudje celo maloveč za
to marajo. Po velikem prizadevanji so vendar nekteri
laški, francozki in nemški grofje blizo 20,000 vojša-
kov pod Balduinom  flandriškim vkup spravili, z Be¬
nečani v zavezo stopili, in se ž njimi v Venetkah zdru¬
žili. Zdaj pride iz Carigrada A le š cesarjevič, dopove¬
duje z ginjeno besedo, da njegovega očeta, Jzaaka
Angela, cesarja, je sam stric s prestola pahnil, ga o-
slepelinv ječo vergel, in milo prosi, mu na pomoč priti
proti primerjenemu bogatemu odškodvanju, proti temu,
da se bodo Greki z latinsko cerkvijo zedinili, in jim
potem pomagali Jeruzalem oteti. Pod devetdesetletnim in
slepim Dandolom,  veneškim dožetom ali vojvodom, jo

443

potegnejo v Carigrad, in s svojimi 20,000 možmi ju¬
naško zmagajo 70,000 strahobežljivih Grekov. Ker jim
niso Greki svojih obljub spolnili, nič plačila dali, jih
marveč še zazmehovaii, naskočijo mesto, ki je bilo še
od časov Konštantina nar krasnejše in bogatejše, ter ga
strašno obropajo, potem pa podirajo in požigajo, da
jim ni bilo nič svetega; vse je šlo pod zlo, da so bili
ostali ljudje groze trepetali. Mnoge dragotine, svetinje
in sv. malane podobe so bile tačas v Venetke prinešene,
kjer se še zmirej ž njimi zdo.

Zmagavci postavijo zdaj Balduina  cesarja v Ca¬
rigradu, inga imenujejo, poprejšnjim greškim  nasproti,
latinskega;  dežele okoli mesta po Europi razdele po
europejskih vazalnih šegah med mnoge kneze, ki so bi¬
li cesarju malo ali nič pokorni. Grof Montferat je dobil
Macedonijo in Greško pod imenom tesaloniškega
kraljestva, drugi so postali vojvodi ali knezi mnogih de¬
žel. V njali Azii so si bili Greki osnovali nicejsko
kraljestvo, in trapeč insko  cesarstvo i. t. d. Ker je bi¬
lo greško, že slabo in nezmožno cesarstvo, v toliko
majnih deržav razpadlo, je očitno, da je moglo vse pod
zlo priti. Venečani so bili pri tem narbolj opravili, po¬
tegnili so bili vso izhodno kupčijo, kar se je dalo, in po
kupčii bogastva nase; mnogih dežel prek morja, zlasti
otokov, so se bili polastili. Z novimi podložnimi so milo
in zlo priljudno ravnali, jih kunemukmetijstvu, obertnij-
stvu in kupčijstvu napotovali, da so tudi oni pod njimi
bogateli in jim popolnoma zvesti bili. Tačas so si bili
Venečani  tako zmogli, da so bili ena nar krepkejih
in močnejih deržav v Europi; bali se niso nobenega
kralja, nobenega cesarja.

Novo latinsko cesarstvo v Carigradu, malo da ne,
iz samega mesta obstoječe, je bilo zmirej v velicih sti¬
skah ; cesarji so beračili po Europi podpore in pomoči;
tako je hodil Balduin II. dve leti po europejskih dvo¬
rih , je prodal francozkemu kralju Ludviku IX. nar
veči zaklad izhodne ali greške cerkve — Jezusovo ter-
njevo krono — in mu je še zastavil svojo grofovino Xa-
mir, pa vse nič ne zda. Mihel Paleolog, nicejski kralj,
moder in junašk vojšak pride s svojo vojsko in s po¬
močjo Venečanom zlo nevošljivih Genovežev, tim z zvija¬
čami in šiloma vzame Carigrad, postavi konec latinske-
mucesarstvu, potem, ko je 57 let stalo, ter osnova n o-
voGreško, kije  bilo pa velikoslabeje od poprejšnjega.
Balduin  II. umerje, potem, ko je zastonj papeža in

444

druge kralje prosil, da bi mu bili sopet v Carigradu cesar¬
stvo postavili. Vse druge nove deržave, iz nekdanjega
greškega cesarstva osnovane, so v nastopnih nevihtah,
ena za drugo zginile, in od Turkov podjarmljene bile.

Papež Inocenci III. ni bil s svojo križansko vojsko
nič opravil; namest Jeruzalem oteti, so bili šli križanci
Carigrad ropat.—Po ne razumljenih besedah Jezusa:
„Dajte malim k meni priti", se je bilo 20,000 otrok po
večerni Europi vzdignilo Božji grob rešit; toda po po¬
manjkanji, lakoti, zlasti po izdajah— iz bark so jih v
sužnost prodajali— so bili revno poginili, da ni noben
zmed njih le Božjega groba vidil. Andrej  II. ogerski
kralj se je bil tudi auslrijanskim in bavarskim vojvodom,
in z mnogimi druzimi nemškimi škofi in vitezi na novo
križansko vojsko podal; toda prepričal se je bil že blizo
Palestine, da vse pod zlo gre, in da bi nič ne opravil,
torej se je raji s svojo armado vernih

Zdaj se poda čei-kveni kletvi podverženi Fride¬
rik  II. 1228. leta na križansko vojsko, svojo* že pred
reč leti storjeno obljubo spolnit. To pa ni bilo zdaj več
papežu prav; Gregor IX. podverže cesarja znovič in
vse, ki bi mu kaj pri ti vojski pomagali, cerkveni kle¬
tvi; miniško-vitežkim redom v Jeruzalemu prepove se
pod njegovim vodstvom ali na njegovi strani bojevati;
duhovniki v Jeruzalemu mu niso smeli maševati, i. t. d.
Friderik II. za vse to nič ne porajta, odrine po morji
v Palestino; se pa s Turkom ne udari, ampak za de¬
setletno primirje pogodi; izročil mu je Turk Jeruzalem,
Betlehem in Nazaret in vse mesta, ktere je bil Saladin
kristjanom vzel. Na to se poda Friderik v cerkev bo¬
žjega groba, in ker ni bilo patrijarha, ki bi ga bil kro¬
nal, ne duhovnika, ki bi mu bil maševal, stopi pred
oltar in si postavi sam kraljevo krono na glavo. Od ta¬
čas so se vsi nemški cesarji do današnjega dne jeru¬
zalemski kralji  imenovali.

Friderik  II. se pripelje iz Palestine na spod¬
nje Laško, zmaga* papeževo ali gvelfinsko armado, da
ga papež cerkvene kletve odveže, in ž njim mir
sklene. Zdaj skerbi šest let z modrimi postavami za
povzdigo svojega napolitanskega kraljestva. Na Nem¬
škem pokroti punt svojega po spačenih tovarših zape¬
ljanega sina Henrika,  ki v ječi umerje. Svojega sina
Ko n ra d a da od nemških knezov mu v nastopnika voliti;
po vsem Nemškem terdi pravico, kaznuje roparske vi¬
teze, in vse, ki so domači ali deželni mir prelomovali.

445

Kadar je pa od lombarškili mest, ki so, opiraje se na
svoje bogatije in moč, po neodvisnosti hrepenele, po¬
klon, zvestobo in pokoršino terjal, so se mu bile upun-
tale, da je bila strašno kervava vojska vstala. Friderik
jih sicer spervega zmaga, toda, ker je kot Friderik
I. Rudečobradec, s preveliko ojstrostjo in grozovitostjo
ž njimi ravnal, in papeža, kot posrednika miru zavergel,
je sovražtvo rastlo, in človeška kri je ščurkoma tekla.
Vsa laška dežela, vse mesta, tergi in še clo družine
so se v Gvelfe in Gibeline  raskrojile; Gvelfi  so
bili za neodvisnost od cesarja, tedaj za svobodo, in so
bili na papeževi strani, Gi beli  ni  so se pa potegovali
za staro cesarsko oblast in veljavnost; raji bi bili pod
cesarjem, kot pod prevzetnimi in grozovitnimi republi¬
kanci.

Papež sam podverže zdaj Friderika  II. pod cer¬
kveno kletev, in se s puntarji, z Gvelfi soper cesarja
zaveže, in veliko si prizadeva ga v sovraštvo pri Lahih
spraviti, ker ga obdolžuje, daje  nevernik in zaničeva-
vec sv. vere in cerkve. Cesar se v javnih oznanivskih
pismih močno zagovarja, pa nič ne opravi; z vojsko se
Rimu približuje; tu se, papež Gregor  IX. blizo 100
let star’, v grob vleže. Novi papež Inocenci  IV., po-
pred cesarjev prijatel, zdaj nar veči njegov sopernik ,
beži pred cesarjem v Lion, na Francozko, skliče cer¬
kveni zbor, ki ga z veliko slovesnostjo, brez zaslišanja,
cesarjevih zagovornikov, nar slavniših pravdoznancov ti¬
stega časa, z gorečimi svečami v rokah cerkveni kle¬
tvi podverže, ga odstavi kot skrivnega Muhamedanca,
kot zaničevavca in sovražnika cerkve in sv. vere, od
vsili njegovih oblast in časti, in odveže vse njegove
podložne prisežene zvestobe in pokoršine. Zmešnja¬
vo še večjo napraviti voli papeževa stranka na Nemškem
Friderika II. sopercesarja Henrika Raspeta,  kteri
po boji s Konradom, cesarjevim sinom in voljenim na-
stopnikom, od svojih zapuščen, na Vartburgu pozabljen
umerje. Mesta in posvetni knezi so se še zmirej Konra¬
da deržali. V tem se je po Laškem veliko vroče in raz¬
beljene kervi' prelivalo; cesar se še zmirej možato in
jako obnaša, potem pa, ko je bil, po 20  letni ječi v
Holonii, svojega postranskega sina E ncion  a zgubil, kte-
remu je bil Sardinijo dal v zamero papežev, ki so tudi
po nji omedlevali in bi se je bili radi polastili. Po zgubi
svojih pervih dvornih služabnikov in nar zvestejih pri—
jatlov mu je tudi serce vpadlo, da je na spodnjem La-

446

škem v naročji svojega nar ljubšega sina Manfreda
umeri.

Friderik  II. je bil mož nar izverstnejših in žlah-
nejših lastnost; podpiravec pesništva in vsih vednost,
velik prijatel omike in priljudnosti, in v resnici junašk
vojšak; toda svojih nagibov in strast ni umel ber-
zdati in krotiti; nemški cesar, lombarski in napolitanski
kralj, gospodar toliko bogatih in imenitnih mest, grofo-
vin, gradov in druzih bogatij, bi bil lahko se svojega
življenja veselil, toda malo veselih in prijetnih dni je
doživel. Preveč se je pečal z Muhamedani in prešerni¬
mi prilizovavci ali laške ali francozke kervi; lahkomislen
in večkrat pohujšljiv v svojem domačem življenji, je tudi
večkrat mnoge cerkvene šege, navade in postave za¬
smehoval. S papežtvom se je hotel meriti in papeže
spodkopati, toda papeži so njega spodkopali.

Po zvedeni smerti Friderika  II. se verne papež
Inocenci  IV. z velikim veseljem v Rim, pa le naraz-
padenje in poginjenje vse hohenštavfiške rodovine hoče
on svojo in cerkveno veljavo utemeljiti; torej oznani pre¬
cej, da Napolitansko s Sicilio vred je od cesarstva lo¬
čeno, in da je njegovo vazalno kraljestvo. Konrada IV.
ki je bil Nemško Vilhelmu holandškemu,  svojemu
druzemu sopercesarju, pustil, da bi se bil lože na La¬
škem za svoje očinstvo obnašal, je papež cerkveni klet¬
vi podvergel, in mu še celo posest njegovih starih ded-
šin na Švabskem prepovedal. Konrad IV. kmalo umerje.
Manfred pa Konradov popolibrat se na spodnjem La¬
škem tako jako obnaša, da se mu vse mesta podveržejo
in da papeževi vojšaki—G vel li—so  mogli na papeževo
zemljo bežati. Tudi Edmond, angležkega kralja sin, kte-
reinu je bil papež Napolitansko kot vazalno kraljestvo
za neizmerne dnarje prodal, ni imel serčnosti, Na¬
politanskega z vojsko napasti. Te sopernosti so bile Ino-
cencija IV. tako ogrele, da je od tega umeri. Kar je bil
pa on namenil, so njegovi nasledniki gotovo speljali.
Urban  IV. ponudi zdaj Napolitansko Karolu anjov-
s kemu  (anžovskemu) bratu 1'rancozkega kralja Ludvika
IX., ki je bil scer junašk, pa terdoserčen in neusmiljen
človek, proti temu, da bi si po francozkih in gvelfskih
vojšakih kraljestvo privojskoval, in, kot papežev vazal,
jim na večno nekaj davka odrajtovai. Manfred se juna¬
ško brani do smerti v nekem nesrečnem boji. Karol an-
žovski se polasti kraljestva, in razsaja po njem z vsim
vojniškim strahovanjem.

447

Gorje je bilo vsim, ki so s Hohenštavfi deržali; ob
vse so bili prišli, ob glave so jih stavili, v ječe metali,
ali iz dežele preganjali v tem, ko sose francozki pleme-
nitniki vsega njih imenia polastovali. Francozi so z
Napolitani tako hudo ravnali, jih tako stiskali in derli,
da pokličejo skrivoma mladega fc o n r a d i n a, Konrada IV.
simi, na pomoč. Ta časti in slave lakomen se odpravi s pri—
merjeno armado zoper materni svet, ki je vedila, da
vsi Hohenštavfi od prelepe laške dežele oslepljeni, sov
nji nesrečni bili. Po Laškem se ga vsi Gibelini z ra¬
dostjo poprimejo in njegovo armado kar pomnožijo. Zma-
govavno gre čez zgornje in srednje Laško, prejme po¬
klon Rimcov na kapitoiu — papež jo je bil preč pote¬
gnil— in udari čez napolitanske meje; zmagovavno tepe
Karolove vojšake, toda na nekem čakališču je bil vjet, in
Karol mu je dal glavo krivično in grozovito odsekali.
Kar je bilo koli Gibelinov v njegove pesti padlo, vse so
bili zgubili in francozki plemenitaži so z njih premoženjem
bogateli. Janez od Procido,  Gibelin, kije  bil tako
ob vse svoje prišel, je bil prisegel se nad trinogi ma¬
ševati. Skrivaj napravi tak punt, da 1282 .  leta so bili
v Sicilii  mahoma v s i Francozi pomorjeni,—kar imenu¬
jejo zgodovinarji: siciliansko večernico.  Sicilio
izročijo puntarji Petru aragonskemu, ki je bil zet Man¬
freda. Z njegovo pomočjo in pod njegovim vodstvom so
Siciliani Karola anžovskega in njegove vojšake vselej
zmagavno odbivali, in si lastno, čisto — tudi od papežev
neodvisno kraljestvo— ustanovili, in Peter,  drugi sin
Friderika, je bil pervi  kralj Sicilije.

To je bil nesrečen konec hohenš tavf iške  hiše
ali rodovine, ki je dala Nemcom nar več modrih,  krep¬
kih,  junaških in slavnih cesarjev. Kar je bilo še kaj te
kem, je po ječah vgasnila, kakor Manfredovi sinovi,
ktere je Karol anžovski njih žive dni ječil.

V začetku 13. stoletja so bili Mongoli  iz aziati-
ških nezmerljivih ravnin se vzdignili, in so šli si boljih
dežel privojskovat; vzeli so bili Kinežko, in vse njego¬
ve poglavniše mesta so bili obropali, požgali inrazdjali;
podvergli so si bili tudi vse hindostanske in sploh azi-
atiške dežele, spodkopali slavni kalifat v Bagdadu, in
vse še ostalo greško omiko v pred Azii zadušili. Cez
Rusovsko, Poljsko in Ogersko, kjer so povsod požigali
in ljudi morili— so se bili tudi priklatili do Šlezkega in
Moravskega; vse je pred njimi v grozno velikem strahu
bilo; povsod so molitve, poste, pokoro in križanske voj-

448

ske soper njih oznanovali. Cesar Friderik je pa imel s
papeži preveč na Laškem opraviti, da bi bil mogel kako-
šno pomoč poskerbeti; njegov sin Konrad IV. je bil ne¬
kaj nemških in slovanskih vojšakov vkup spravil, in ž
njimi Mongole ali Tartare,  kakor sojih  tačas imeno¬
vali, pri Lignici  1241 leta dobro nabil, pa ne zmagal.
Vendar, ker ni bilo bogatega plena pričakovati, in ker
so bile dežele z gradovi dobro zabranjene, so šli, od
kodar so bili prišli, da jih nikoli več nazaj ni bilo. Pri
vsem tem je Rusija, unkraj Volge, še 200 let pod njih
težkim jarmom zdihovala; zakaj Mongoli so si bili pod
njih glavarji- med kterimi je bil Tamerlan aliTimur
zlo imeniten— kar veliko deržavo osnovali, ktera je pa
vendar počasi razpadla v več deržav, ki so počasi v
nič prišle.

78. Prizadevanje sv. Ludvika IX. franc ozke¬
ga kralja za otetbo božjega groba. Nasledki kri-
zanskih vojsk.

Desetletno primirje Friderika II. s turškim sulta¬
nom steče. Kristjanom se v Palestini čedalje slabše godi;
papež Inocenci  IV. se jih usmili in v Lion na Fran-
cozkem cerkveni zbor pokliče. Govori v zboru z živo
besedo od velicih zmešnjav jutrovih kristjanov; pošilja
na vse kraje oznanovavce nove križanske vojske, in
obeta vsim, ki bi si križ pripeli, zlo velike duhovne
dobičke. Francozki kralj sv. Ludvik  IX., kije  bil v
hudi bolezni obljubil ,/svoje življenje za otetje božjega
groba postaviti, vzame zdaj križ, in ako so ga ravno
od vsih strani pregovarjali in mu odsvetovali, se vendar
cele štiri leta k temu napravlja. Leta 1248. odrine s
40,000 možmi v veneških barkah in jih do spomladi
druzegaleta v Egipt pripelje, misleč, sultana na njego¬
vem domu udariti, da bi se potem lože sv. mest polastil,
in to za tolikanj gotoviše, ker mu je imel njegov brat
novih 60,000 vojakov pripeljati, in mnogo Angležev je
bilo tudi obljubilo, mu na pomoč priti. Francozki kralj je
bil že Turku iz doma pošteno vojsko napovedal. On po¬
sede tedaj zdaj od preplašenih Turkov zapušeno mesto
Darniet,  ukaže berž mohamedanski tempel v mestu po
kristjansko posvetiti, da v njem Rogu hvalno pesem pojo:

To je pa bil začetek in konec vse njegove sreče.
On vidi sam z lastnimi očmi, in se v taborišču žalostno
prepričuje, kako samopašni, razujzdani in vsim ostudnim

pregreham udani da so njegovi mlaji žlahni križanci,
in da vse njegove prijazne opominovanja, prošnje in
lepi izgledi pri njih celo nič ne zdajo. Kakor berž se
s svojimi vojaki proti Kajru,  sultanovemu poglavnemu
mestu, vzdigne, začnejo vse nesreče nad-nj iti. Njego¬
vega brata Roberta  in vse Angleže, ki se maio od
armade v neko mestice odteržejo, Turki ne zajmejo,
ampak do zadnjega pomorijo. Kralj se sicer še nekaj ča¬
sa s Turkom možko bije; pa po vsakdanjih bitvah, po
pomanjkanji, lakoti, mnogih boleznih in umetno na¬
pravljenih povodnjih, pride njegova vojšna truma tako
na nič, dajo  zadnjič Turki ujamejo, pa tudi njega, in
sicer bolnega, in njegova brata Alfonza in Karola.
K vsi sreči ga Turki ne ubijejo; v svoje in svoje zajete
armade odkupljenje jim da mesto Damiet nazaj in plača
še 800,000 greških zlatov. Od 12,000 zajetih mu dajo
nazaj 400, vse druge so bili že pomorili. Kralj se poda
zdaj iz Damieta v Palestino, pomaga kristjanom njih
tabre uterjevati, gre v Nazaret na božjo pot, in ker —
kakor je je pričakoval — od nikjer nobene pomoči ne do¬
bi, gre po štirih letih nazaj domu. Svojo barko ukaže
v cerkev premeniti, v kteri se slednji dan mašuje, tri¬
krat na teden pridiga, in pri tihem vremenu tudi ve-
slavcem kristjanski uk razlaguje. Prepeljevanje terpi šest
tednov; v barkah je bilo veliko bolnih, kterim tudi sam
kralj pohlevno in pobožno streže. V Marsilji stopi na
suho, kjer ga Francozi z velicim veseljem, in posebno
slovesno svečavnostjo sprejmejo.

Pri tako nesrečnem in žalostnem izidu te vojske ob-
derži še zmiraj sv. kralj na desni rami pripeti križ, v
očitno znamenje, da mu ni še misel prešla in mu ni še
serce vpadlo. Čez 16 let potem, ko je bil že tako bole-
hast, da si ni upal oklepja več nositi, in da so ga mo¬
gli na konja vzdigovati, se prepelje 1270. letaš 60,000
križanci čez srednje morje v Tunis, da bi od tam po
suhem v Egipt šel Sultana udarit in mu sv. mesta
vzet. Francozi pa ne morejo strašne vročine prenašati;
pri pomanjkanji vode hude žeje poginvajo; Saraceni jih
neprenehoma s peskom streljajo, in verh vsega nalezejo
še kugo, da jih v malo tednih 30,000, tedaj polovica
armade, pomerje. Ta strašna bolezen se tudi kralja pri¬
me, in ga, ki je popred sam bolnikom stregel, umori.
Njegov brat Karol je armadne ostanjke iz Afrike nazaj
domu peljal.

450

jane  v Palestini  popolnoma premagali; vse možke,
'zlasti duhovne, ki niso hotli k njih veri pristopiti, so po¬
morili; žene in otroke v sužnost prodali; njih tabre ob-
ropali, poslopja in cerkve požgali in razdjali. Tako so
ostali v posestvu sv. mest do današnjega dne;
v sedanjih časih dopušajo saj kristjanom sv. mesta obi¬
skovati.

Križanske vojske, začete ne ravno po čisto raz¬
svetljeni pravičnosti in pobožnosti, podpirane po bedalii,
po vražah ali praznih verah, so terpele od 1096. do
1293. leta, tedaj blizo 200 let. Te vojske so močno
zrečile ljudstva po Europi in jo ob zlo veliko število
prebivavcov pripravile; več milijonov ljudi je namreč iz
zahodnih dežel v izhodnih po kervavih bitvah, po po¬
manjkanji, lakoti, nalezljivih boleznih in po hudih pregre¬
hah revno poginilo. Po bolj večernih deželah so mnoge
zlo bogate hiše in slavnega imena ali čisto pomerle ali
na nič prišle. Ker so kralji,  da so mogli take vojske na
noge spraviti, zlo velike davke nakladali tem, ki so do¬
ma ostajali, drugi pa, ki so na vojsko šli, so, kar jim je
bilo koli mogoče, dnarjev seboj jemali, je tedaj lahko
verjeti, da je bil dnar iz Europe zginil, se v jutrove
dežele zanesel in da so bili vsi bolj  večerni kraji hudo
ubožali. Tudi ojstrost cerkvene pokore je bila po teh voj¬
skah spodkopana in se skorej čisto pozabila; ljudem ni
bilo večidel mar,  se pregreham odpovedati in za naprej
svetejše živeti, ampak prazno so upali, da, če tudi brez
pravega spokorjenja na vojsko grejo, jim bo že po po¬
polnoma odpustkih vse zbrisano, in da, če tam umer-
jejo, bodo šli gorki v nebesa.

Po teh vojskah so se bili tudi vladarji kar veliko
nadležnih in nepokojnih ljudi po Europi znebili, da je
bil doma veči mir pred njimi; zakaj zlo veliko nakaznih
ljudi, zapravljivcov, pijancov, tatov in razbojnikov je
po teh vojskali konec vzelo. Večerne ljudstva so se bile
pa bolj z jutrovimi soznanile; nove kupčijske poti so se
jim tako za naprej odpirale. Greki v Carigradu in v
druzih tam okolinih mestih, še celo Arabci ali Saraceni,
so bili tačas veliko bolj razumni, vedni, učeni, izobra¬
ženi in priljudni od europejskili narodov, ki so tam vi-
dili dežele bolje in lepše obdelane, vidili mnoge za-nje
nove umetnije in rokodelstva, in se soznanili z mno-
goverstniini koristnimi učenostmi.

Tako so tedaj križanske vojske, akoravno kervave

451

in od veliko strani škodljive, vendar zlo veliko k omi-
kanju europejskih narodov pripomogle.

§ 79. Omika ob času križanskih vojsk.

Od časov Karola Velikega do 11. stoletja je tičala
vsa učenost, kar je je bilo, v samostanih, in sicer vla-
tinskem jeziku. Kdor je kje kaj več od druzih razumel
ali vedil, minili je bil. Nekteri minihi so bili izverstni in
visoko učeni možaki, ki so mnogoverstne zlo koristne
bukve v omiko narodov spisovali, toda, kdaj so se 10, 20
ali lOOkrat prepisale, da bi bile med druge prišle?
Take prepisane bukve so bile nedopovedljivo drage; kdor
jih je kakih 30 do 50 imel, bil je že velik bogatin.
Znajdba bukve natiskovati in po ceni jih prodajati, je
poseben dar božji v omiko človeštva.

Ker seje po pisanih  bukvah izobraženje grozno
počasi širilo, je bil Bog Konstatinu Afrikancu,  be-
nedictinu iz Monte Kasino, na spodnjem Laškem, vdihnil
blago misel, da je v začetku 12 .  stoletja v Salernu
javno šolo zdravništva  oznanil in odperl. V kratkem
času si je bil tako ime in slavo pridobil, da iz vsih kra¬
jev in tudi daljnih dežel soukaželni skupoma k njemu hi¬
teli, se zdravništva učit. Ravno takrat je Jerneri,
Nemec, nar bolj soznanjeni mož z nekdanjo rimsko pra¬
vico, v Bolomi tudi javno ali očitno šolo zapravoznan-
stvo  upeljal. Od vsih krajev so, bi rekel, brezštevil¬
ni bolj mladi možje k njemu vreli, pravoslovja se učit; faj-
moštri so na svoje fare namestnike najemali, da so v
Bolonjo šli,da so soznanili se s pravoznanstvom, kar jim v
njih mladosti ni bilo mogoče doseči; to jim je bilo v čast šteto
in od papežev pohvaljeno. Za malo potem je Peter Lom¬
bard  jel v Parizu bogoslovje  javno učiti in tudi ne-
štivilno učencov iz 12  narodov imel. To je bil majhen
začetek visocih šol v Salernu, Bolonii in v Parizu, za¬
kaj sčasoma se je zmirej po več učenih mož pervim uče¬
nikom pridruževalo, in tudi število učencov je zrastlo
kakšenkrat pri eni visoki šoli na 20,000. Mestom je to
dopadlo zavoljo velicih dobičkov, ki so jih od tega ime¬
le, zato so šole na vso moč podpirale.

Sčasoma so se bili učeniki razkrojili na štiri  veje
ali trupla; eni, postavimo, po štirje ali pet njih, so raz¬
lagali modrostne vednosti,  po toliko druzihzdrav-
niške,  drugi sopet bogoslo vske, in eni pra voslo v-

29  *

ske znanosti. Slednje tako truplo je bilo za se obsto¬
ječe, in se je fakulta  imenovalo, kakor še dandana¬
šnji. Pri vsem tem je bila pa tudi zaveza med vsimi
štirimi trupli, in više predsedništvo ali oskerbništvo čez
nje. To so bile prave visoke šole ali vseučiliša,
ktere so se spervega same, brez podpore po deržavi,
z darovi  učencov obderževale. Učenci so bili na
vseučiliših fantje;  tisti, ki so se toliko naučili, da so
lahko kakšenkrat učenikom pomagali ali jih namestovali,
so se b a k a 1 a u r e j i ali 1 i c e n c i j a t i imenovali; kteri so
pa po dognanih učenstvih v javnem, pa večidel prijaz¬
nem prepiru z vsimi učenimi dokazali, da so se vsih ta¬
čas znanih vednost te ali une veje naučili, so doh¬
tarje  naredili, to je, jih očitno za učenike  spoznali.
Dohtar  postati je bila tačas za učenega moža nar večja
čast. Cesar Karol  IV. je 1348. leta, tedaj veliko kas¬
neje, tako vseučilišč v Pragu  na svoje stroške ustano¬
vil; tako slavno je bilo postalo, da je večkrat štelo čez
7000 učencov. še kasneje je skorej slednji vladar sker-
bel v svoji deržavi vseučiliše ustanoviti; tako so se sča¬
soma po Europi take visoke šole zlo množile in so, ako
ravno mnoge oblike od pervih časov ohranivši, kar ve¬
liko k izobraženju europejskih narodov pripomogle. V
našem cesarstvu je še zdaj 9 tacih višjih šol.

Vil.  stoletji se je bila po nemških, zlasti pa po
angležkih školah (šolah} nova šega vpeljala nad resni¬
cami kar veliko modrovati, torej so vse take modrijane
š kolastikarje  imenovali. Spervega so hotli s tem le
reshice sv. vere proti krivovercem zagovarjati, sčasoma
so pa obernili to šego modrovati na vse vednosti. Posta¬
vili so na čelo, na priliko, skrivno verno resnico, in so
jo iz sv. pisma, iz ustnega razodenja in iz človeškega
uma dokazovali; potem so pa postavljali sto in stoupra-
šanj: kako da bi se dala taka skrivna resnica od člove¬
ka razumeti. Take uprašanja so bile dostikrat neumne,
prazne, pohujšjlive in škodljive. Kar je Božja skrivnost,
se ne da človeku nikakor razumeti. Kako bo nek človek
zapopadel, da je Jezus v sv. obhajilu kot Bog in človek
pričujoč? — In vendar školastikarji so se med sabo o ta¬
kih praznih rečeh s tako gorečnostjo po cele dni prepi¬
rali, da so pri tem jedi in pijače pozabili; spisali so sila
veliko in velicih bukev, jih napolnili večidel s samim ta¬
kim praznim pričkanjem; svoje nar imenitniše učenike so
dohtarje, pa slednjega s pridevkom  klicali; tako je
bil eden naj tanjši,  drugi medosladak, ali čudo-

458

viti. t. d. Kar je bilo dobrega pri školastikarjih, je bilo
veliko razbistrovanje človeškega uma.

Drugim pa ni bilo prav, da so školastikarji tako
obširno um razsvetovali; tirjali so, da naj se tudi člo¬
veka serce obdeluje, da bi se Bogu popolnoma udalo,
v veličastvo Božje zamaknilo in raztopilo v ljubezni do
Stvarnika. Taka serčna pobožnost je ljudem bolj dopadla,
kot prazno pričkanje školastikarjev nad resnicami. Tiste,
ki so serčno pobožnost učili in jo kakšenkrat preveč
priporočevali — zakaj tudi človeka serce ne more ravno
celo zmirajvBoga zamaknjeno biti — so mistikarje  —
skrivnostnikarje — imenovali. Ob časih križanskih vojsk
se je število skrivnostnikarjev zlo množilo; marsikteri so
si dali zemlje iz Judeje pripeljati, da so jih, ko bodo
umerli, va-njo zakopali; drugi, da bi še gotovše v nebe¬
sa prišli, so se dajali v miniško obleko zakopovati. i. t. d.
Um razsvetljevati, kar je prav, zraven pa tudi serce
obdelovati in žlahniti, to je srednja pot, ktero je sv.
cerkev vselej terdila.

Križanske vojske so bile europejsko vitežtvo nadu-
šile k veči omiki; soznanili so se bili z Greki in Sara¬
ceni in se prepričali, da jim v izobraženji še kar ve¬
liko manjka; jeli so pisati, pa ne v latinskem, njim či¬
sto neznanem jeziku, ampak v svojih domačih  jezikih.
Pesniško cvetje je bil pervi sad njih jakega prizadevan¬
ja. Na južnem Francozkem so vitezi po izgledu truba¬
durjev pervi v svojem mehkem jeziku mične pesmice
zlagali in peli; to je šio počasi na španjske, laške, zadnjič pa
tudi na nemške viteze. Friderik I. in Friderik II. nista bila le
samo podpiravca pesnikov in vsih druzih lepih umetnij,
temoč tudi sama sta pesme zlagala. Vsi letniki in zgo¬
dovine so bili do tistihmal od minihov v latinskem jezi¬
ku pisane, ktere so le učeni zamogli.brati; toda tačas
so bili začeli Španjoljci, Francozi in Talijani v svojih
mehkejih jezikih tudi zgodovino križanskih vojsk popi¬
sovati, kteri popiSi so bili veliko više cenjeni od latin¬
skih, in kteri so k omiki narodov veliko pripomogli; le
Nemcem ni bilo še dano, v svojem preterdem in preoj-
strem jeziku, razun pesmic, kaj druzega pisariti.

Vse večerne pesništva, vse vednosti, znanstva, žlah-
ne umetnijesose bilevl3. in 14. stoletji na Laškem
združile, kjer so knezi, škofje, mesta in drugi bogatini
vse učene in umetalnike, bi rekel, na stavo podpirali, da
so se njih žlahnih del razveseljevali in si po njih pri-
jetniši življenje naklanjali. Kar je bilo koli učenih in slav-

454

nih mož po Laškem, učeniki so bili na zlo imenitni bo¬
lonjski ali padovanski visoki šoli. Tačas so Lahi tudi
muziko  na visoko stopnjo popolnomasti povzdignili; ta¬
čas so zidali  krasne cerkve in knežke poslopja; tačas
se je bila omika na Laškem tako ukoreninila, da ni več
nikoli zginila. Lahi so imeli pokušnjo priljudnega in pri¬
jetnega življenja, in Dante  je bil cvet vsega tačasnega
pesništva, vsih umetnij, znanost in vse priljudnosti; iz
njega se je vse to, kot iz sončnega središča, na vse kra¬
je lesketalo.

Ceterto poglavje.

Oti cesarja Rudolfa habsburškega do
cerkvene ločitve na Nemškem.

S- 80 . Osnova habsburške moči. V stanovanje
švajcarske zaveze.

Po smerti Friderika II. je na Nemškem vse straš¬
no razpadalo. Nekteri knezi in škofje volijo bogatega
Riharda, brata angležkega kralja, v cesarja; ta se pri¬
pelje po Rajnu, daruje veliko veliko dnarjev lakomnim
knezom, ki so ga v cesarja volili, se verne po Rajnu
sopet domu, in ne pride nikoli več na Nemško. Drugi
nemški vojvodi in knezi volijo pa cesarja kastilianskega
Alfonza X. Modrega, ki ni nikoli prišel kraljestva po¬
gledat , ki bi ga bil imel vladati. Taka vladija je ter-
pela na Nemškem 23  let, imenujejo jo: interregnum ali
čas brez vlade.  V tem zlo žalostnem času brez vse vlade
so vojvodi, škofje in drugi knezi z mečem v rokah svoje
posestva in pravice širili; kar se je koli dalo so nižeje
žlahnike pod svojo oblast spravljali, tudi cesarske cole,
mostnine in druge pravice so na se potegovali.

Roparski vitezi so pa iz svojih na stermih špičkih
sozidanih gradov po cestah in rekah na popotovajoče
kupčevavce pazili, ktere so zajemali, velike cole od njih
tirjali, ali jih iz tega namena ječili, večkrat pa tudi po¬
morili, Taki nepostavnosti le nekoliko v okom priti, je

455

bil napravil kelnski nadškof v Vestfalu skrivno, tako
imenovano femsko sodnijo,  obstoječo iz predsednika
in več svetovavcov, pa tudi iz mnogih in skrivnih po¬
štenih bratov, ki so bili razkropljeni po vsili nemških
deželah. Pišejo, da tudi knezi, vojvodi, in še celo mar-
siktcri cesar je bil v ti zavezi. Ko je zavezni brat zve-
dil za žiahnega hudodelnika, ga je zatožil pred femsko
sodnijo; ako ni prišel k odgovoru ob danem času in uri
pred-njo, ki je svoje obravnave ponoči in pod milim ne¬
bom opravljala. je sodnija kteremu drugemu skrivne¬
mu bratu naročiia, tacega hudodelnika ubiti, orožje
pa, s kterim ga je umoril, na-nj položiti, v znamenje in
spričbo, da je oll skrivne femske sodnije k zmerti ob¬
sojen bil. Roparskim vitezem braniti se, so stopale cesar¬
ske svobodne mesta, to je, take, ki niso bile nobenemu
vojvodu ali knezu podložne, in ki so po cesarskih pred¬
pravicah v vsim napredovale in bogatile — v zavezo
med sabo, in si tudi vojakov najemale poleg tega, da
je slednji mestjan v sili mogel tudi za orožje prijeti. Ta¬
ke zaveze so bile že omenjena hanza;  tako in iz ena-
cega namena so bile tudi rajnske, in še kasneje, švab-
ske mesta v zavezo med sabo stopile.

Vojvodi, knezi in vladiki, ki so si bili ob času brez '
vlade kar veliko sveta, pravic in predpravic— pa lepo
krivem in les pestno pravico — pridobili, hrepeneči po
neodvisnosti, so si bili svoje lastne deržave utemeljili,
ktere so, toda vendar s svetom stanov, to je, podlož¬
nih žlahnikdV vladali; tako so bili prišli cesarji, toliko
da ne, ob vse svoje oblasti, da jim je malo več, kot
čast ostala. Pri grozno veliki nepostavnosti po vsem kra¬
ljestvu, po kteri si je slednji žlahnik z bojevanjem pra¬
vico delal, in po smerti Riharda Angleža so vendar
knezi zadnjič mislili, si cesarja voliti. Kneza, od doma
bogatega, močnega in mogočnega niso hotli cesarja ime¬
ti, češ, da bi jim vsega ne pobral, kar so bili ravno po
krivem vkup zgrabili, in pod-se spravili.

Majniški nadškof svetva drugim volivnim knezom, ki
jih je že tačas le 7 bilo,naj Rudolfa habsburškega,
švajcarskega grofa, v cesarja volijo; da bogat ni, da
njegove očinstva v Elsasu in na Švajcarskem so zmerne;
da njegova obče znana poštenost in pravičnost, velikrat
skušana junakost, moč in modrost bi utegnile porok biti,
da bo nepostavnost po kraljestvu zadušil, in da bi uteg¬
nil tudi Otokarja, silovitega češkega kralja, kije  bil tudi
Moravsko, Austrijansko, Štajarsko, Krajnsko in Koro-

456

ško , po smerti Bahenbergarjev, pod se spravil, in se še
hotel Nemcem v kralja vriniti, srečno odbil. Tudi dru¬
gi knezi, kakor Friderik  bohencolernski so bili za
njegovo volitev; nar bolj ga je bila pa priporočila nje¬
gova odkritoserčna pobožnost in spoštovanje sv. cerkve.

Ko je papežu vse zemliša in pravice pustil, za ktere
so se poprejšni cesarji prepirali in potegovali, ko je
nemškim knezom vse, kar so bili pod-se spravili, poter-
dil, in ko je Alfonz, kastilianski s*e cesarstvu od¬
povedal, je bil Rudolf  čez in čez za kralja ali ce¬
sarja spoznan. Nemške kralje so že zdaj, ako bi

tudi ne bili v Rimu kronani, cesarje imenovali, —

le Otokar,  prevzetni češki kralj, akoravno od ce¬
sarja trikrat v deržavini zbor k poklonu povabljen, ne
pride. Rudolf skliče svojo armado, napade Otokarja na
Austrijanskem, in po mnogih kervavih bitvah ga zmaga,
da se je mogel Austrijanskemu, Štajarskemu, Koroške¬
mu in Krajnskemu odpovedati, in po stari dolžnosti svoj
vazalni poklon in prisego kleče opraviti. Otokar je pro¬
sil, da bi svoj poklon skrivoma opravil; napravili so bili
šotor, in kadar se je Otokar v njem ravno na kolenih
znajdel, ste bile obe platnene stranici proč potegnjene, da
obe armadi ste ga na kolenih vidile.

Imel je Rudolf  šest hčer; pet jih je bil oddal ve-
lavnim vojvodom ali knezom, da si jih prijatle pridobi.

Komaj je bil pa Rudolf svojo armado razpustil, ko
prešernega Otokarja peče, da je bil mir sklenil, tudi
njegova vladoželjna žena ga šunta. Zdaj sS vzdigne še
z veliko večjo močjo od pervikrat in napa-de cesarja; to¬
da Rudolf ga zmaga na marhskem polji, unkraj Duna¬
ja. V tem boji so se bili njegovi Elsasarji in Švajcarji
kar obnesli, mašovavni Štajarci pašo bili Otokarja ubili
Tako je bil vojski konec postavljen, in češka prevaga je
bila overžena. Z dovoljenjem knezov podeli zdaj Rudolf
Austrijansko, Štajarsko in Krajnsko svojim sinovom z va¬
zalno zavezo, in postane tako ustanovavec slavne habs¬
burške dunajske hiše in naše cesarovine; Koroško da pa
Majnhardu Tirolskemu, svojemu zvestemu zavezniku;
Češko in Moravško pusti Venceslavu, Otokarjevemu sinu
proti staremu in postavnemu poklonu, in mu da še eno
svojih hčer v ženo.

Mnogotere fevde, zemliša in pravice je na Bur¬
gundskem nazaj cesarstvu pridobil. Ob času miru je bo¬
del po kraljestvu, in je povsod pravico oskerboval in
terdil;za deželni mir je vedno skerbel; na Tirinskem je

457

dal 29 roparskih vitezev ob glavo d jati, in 66 njih gra¬
dov razdjati; v enem letu je bilo tudi na Franškem in na
Rajnu 77 tacih gradov razvaljenih in posutih. Ljudje so
bili začeli pod njim v miru živeti in se svojega življen¬
ja veseliti; s svojo priprostostjo, s poštenostjo, in tan¬
ko, nikoli enostransko pravičnostjo si je bil ljubezen in
spoštovanje od vsihpridobil tako, da domoljubi so nje¬
govo smert v visoki starosti, 1291. leta, s solzami ob¬
žalovali. Še veliko let po njegovi smerti je bil pregovor
na Nemškem, ki se je glasil: „Ta nima Rudolfove
poštenost i.“

Po Rudolfovi  smerti nočejo knezi vkraljaali ce¬
sarja voliti Alberta,  njegovega sina, boje se njego¬
ve domače velike moči', pa tudi terdobe njegovega ser¬
ca in velike lakomnosti; volijo raji Adolfa  Nasavske-
ga, pa slabo so bili opravili; zakaj Adolf po stariših
ubožen, je od vsih strani, po strašnih krivicah in prav
očitno blago vkup  grabil; z dnarji, ki mu jih je bil an-
gležki kralj dal, ž njimi armado soper francozkega kralja
nabirati, je kupil očitno Tirinsko in Majsensko. Iz tega
pa so se bili strašni domači punti uneli, in vojske so po
deželah razsajale tako, da so se ga bili vsi naveličali,
ga od kraljevanja odvergli, in Alberta austrijanske-
ga si v kralja postavili, kteri je sopercesarja Adolfa v
nekem boji z lastno sulico prebodel.

Nov kralj ali cesar Albert je bil sicer korenjašk,
pa terd, neusmiljen in hudo lakomen mož, pa tudi vln-
doželen brez mere; nemške kngze si je bil namenil pod¬
jarmiti in se v samovladarja povzdigniti; tudi na druge
'dežele se je oziral, ako bi se dale pod njegovo oblast
spraviti. Rajnske kneze, ki so bili nekdanje cesarske
cole za svoje dnarnice kar visoko povikšali, je s stra¬
šno kervavo vojsko napadel. Sovražtvo soper njega je
povsod tako močno raslo, da ga je bil zadnjič njegov la¬
stni unuk, Janez  Š vab  s k i — Paricida — ker mu ni ho¬
tel, kot maloletnemu, očinstva izročiti, umoril, potem se
pa kot minih po svetu zgubil. Strašno je bilo maševan-
je njegove žene, in hčere Neže, nad umorivci in njih
pomagovavci ali resničnimi ali zmišljenimi, zakaj 1000
ljudi je bilo za te morije voljo ob življenje prišlo.

Kosi je bil Konrad  II. Rurgundsko privojsko-
val, so bile tudi dežele, ki se zdaj švajcarske  ime¬
nujejo, pod nemškega cesarja padle, pa tako, da niso
bile nobenemu druzemu podložne, kot cesarju.

Švajcarsko leži v belih gorah med Nenirakim, Laš-*

458

kitn in Francozkim; prebivavci teh zlo goratih dežel so
tudi nekoliko Nemci, nekoliko Lahi in nekoliko Francozi
do današnjega dne. Dežela zapopada mnogo škofij,
abacij, grajšin, gradov, mestic, vasi, in posameznih
posestnikov ali kmetov, ki sov srenj  e združeni; srenje
so si od nekdaj svoje žup ane volile, župani srenj so se od
starih časov 1 a n d a m a n i imenovali. Po eden ali več cesar¬
skih oskerbnikov so pazili za mir in red med srenjami. Ru¬
dolf habsburški  je bil sam švajcarsk grof, ki je imel
tam več grajšin, in ki je bil cesarsk komisar čez ne-
ktere okrajne.

Ko je njegov sin Albert  očinstvo bil nastopil, je ho¬
tel na Švajcarskem svojo domačo moč povikšati, in je svo¬
jim oskerbnikom na grajšinah zapovedal bližnje Švajcarje
zatirovati, da bi se raji, ali že iz strahu austrijanski vladi
podvergli. Iz treh okrajn se shajajo možje čedalje v večih
številih v černih nočeh na neki planjavici, sklenejo zadnjič in
prisežejo tacih grozovitost in tacega trinoštva ne več
prenašati, marveč svoje življenje postaviti za svojo svo¬
bodo in za svojo staro neodvisnost; habsburških neče-
jo ne za vinar ne škodovati, svoje stare pravice pa zvesto
terditi. Po pervem hudem razžaljenji planejo po zvijačah
v gradove austrijanskih oskerbnikov, jih polovijo z njih
služabniki vred, jih sprejmejo, brez da bi bili kančik kervi'
prelili, do mej, in jim reko, kratko nikar se kadaj več
na Švajcarsko prikazati. Za malo časa pristopijo k njim
v zavezo nektere druge okrajne, s časom zmirej več, in
za veliko let pristopi cela, švajcarska dežela k ti zave-
zni samostalnosti, in obstoji še, pa po veliko premembah,
do današnjega dne. Albert, zvedši, kaj se je bilo zgo¬
dilo, je puhal togote, in je bil sklenil z vojsko jih na¬
pasti ; toda ravno blizo habsburškega gradu je bi! od
svojega lastnega unuka ubit.

Leopold,  Albertov sin, nevoljin, da so bili Švaj-
carji Ludvika bavarskega  namesti njegovega brata
Friderika v cesarja spoznali, se je bil v neko razpertje
med samostanom Einsiedeln — kterga zagovornik in bra¬
nitelj je bil—  in švičko okrajno vtaknil, in je z mogoč¬
no vojsko nad Švajcarje prišel. Imel je sabo cvet austri¬
janskih oklepnikov s svetlimi čeladami. Ko pridejo oklep-
njeni — tedaj zlo okorni — vojšaki na ozko cesto med
nekim jezerom in goro, je bilo verh gore 1300 kmetiš-
kih pa junaških Švajcarjev, kteri že popred napravlje¬
ne stene na-nje vaie, da je moglo od sten pobitih
konj in kar veliko imenitnih žlahnikov v jezeru konec

459

vzeti; verh te nesreče planejo še Švajcarji iz gore s tol-
kavnicami, kolmi in helebardami — to so sikerice s suli¬
co— in pobijejo še veliko pešcov, ki so za konjiki
ugostivši se, stali. Od tačasso Habsburgarji počasi po¬
časi vse svoje imenja na Švajcarskem zgubili. Od te
bitve pri Morgartnu  niso Švajcarji nikoli več podjar¬
mljeni bili.

§. 81. Papež Bonifaci Vlil. Preseljevanje pa¬
pežev v Avignon (Avinjon.j

Bonifaci VIII. je bil imeniten mož, akoravno ni čez
9 let na rimskem stolu sedel. Vpeljal je bil perve od¬
pustke sv. leta, za vse, ki bi se svojih grehov ske¬
sali, spovedali in nektere apostoljske cerkve v Rimu
obiskali. Pišejo, da iz vsega keršanstva je leta 1300
slednji dan do Ži0,000 romarjev v Rim prišlo. Papež
Klemen  VI. je zavoljo kratkosti človeškega življen¬
ja vsako 50. leto za sveto leto oznanil; neki pozneji pa¬
pež pa vsako 33. leto zato, ker je Kristus toliko let na
svetu prebival; zadnijč je bilo slednje 25 .  leto, da bi
obilnost pregreh milost Božja spirala, za sveto leto uter-
jeno, in pri tem je ostalo. Knezi in kralji so bili hudo
nevoljni, da je po toliko romarjev iz njih dežel dnarje v
Rim odnašalo, sprosili so si bili tedaj od papežev po¬
polnoma odpustke sv. leta za svoje mesta, potem pa tu¬
di za dežele tako, da dandanašnji se zadobe odpustki
sv. leta lahko pri slednji fari, toda eno leto kasneje kot

v Rimu.

Malo papežev je bilo tako učenih, krepkih in moč¬
nih v duhu kakor Boni faci;  po izgledu Gregorja VII. je
skerbel na vso moč svojo veljavo in prevago uterditi;
toda tudi pervi je sprožil deželne oblastnike k sopersta-

vi tako, da so bili njegovo veljavnost omajali, in jeli
njegovo prevago spodkopovati. Filip IV. Lepi, fran-
cozki kralj, sv. Ludvika unuk, je bil sicer mož krep¬
kega duha, pa lakomen, da mu ga ni bilo para, hi-
navsk in zvijašk, da je celi svet, zdaj papeže, zdaj
svoje vazale, zdaj svoje ljudstvo sleparil. Filip IV. je
bil v vojski z Eduardom angležkim kraljem. Bonifaci
VIII. pokliče zdaj oba pred svoj sodni stol, da bi bil
kot posrednik, in — kakor so tačas še obče misliti —
kot nar vikši sodnik čez vse kralje mir med nji¬
ma sklenil. Filip mu odpiše, da francozki kralj se
ne da v posvetnih rečeh nobenemu soditi; njegov prepir
z angležkim kraljem pa ne tiče ne vernih ne cerkvenih

460

zadev; nato prepove papež francozkemu duhovstvu kra¬
lju davke odrajtovati, Filip pa vso izvožnjo dnarjev čez
deržavine meje, da ni papež iz Francozkega nič več
dnarjev vlekel. Po mnogem pismenem besedovanji oznani
Bonifaci,  da slednji je krivoverec, kteri ne veruje, da
tudi kralji morajo v vsih, ne samo duhovnih, ampak
tudi posvetnih zadevah papežu podložni biti. Filip skliče
pa deržavini zbor iz vsega kraljestva z mestnimi naroč¬
niki vred, ki neodvisnost in samostalnost kraljeve obla¬
sti javno in slovesno spozna in oznani; papež pa ga
podverže nasproti cerkveni kletvi in prepove zvonjenje
in službo Božjo po vsem kraljestvu. Na to gre Nagoret,
Filipov pervi minister, v mestice Ananji na Laško, kjer
je ravno papež za nekaj časa stanoval in ravno mislil,
kako da bi Filipovo kraljestvo ali Angležem ali Nemcem
dal. Nagoret napravi trumo hudovoljnih prederznih pa¬
peževih sopernikov, in ž njimi papeža napade in ujame.
Bonifaci se vsede na svoj prestol, obdan z vso pape¬
ževo opravo, in jih visokodušno sprejme; vse njego¬
ve dnarje in zaklade je derhal vpričo njega pobrala,
in se ž njim kar spodelala. Kolona, iz zlo imenitne hiše,
ktero je Bonifaci sovražil in preganjal, ga udari z oklep¬
ljeno rokovico po obrazu rekoč: »Odpovej se papežtvu!"
Papež mu odgovori, pomolivši mu svojo glavo: „Ker sem
izdan, mi zamoreš le to vzeti; moje oblasti in časti pa
ne, dokler živim." Prebivavci malega mestica Ananji so
se tega, kar se je bilo zgodilo, sami zlo sramovali, in
po treh dneh so ga rešili. Papež pa preče oboli od tuž-
nosti tako, da za malo potem umerje. Tako strašno hudo
ni bil še noben papež srednje dobe razžaljen.

Filipu  ni bilo še zadosti, da je bil Bonifaci Vlil.
njegov velik zopernik umeri; on je hotel še, da bi se
bil tudi papežev sedež na Francozko  prenesel, kar
je po krivih potih tudi dosegel. Papež Klemen  V.,
se je dal v Lionu na Francozkem kronati, in v Avigno¬
nu (Avinjonu) na južnem Francozkem je svoj sedež
postavil.

Eden Klemenovih naslednikov je bil Avinjon kupil,
da so na svojem prebivali. Od tačas so papeži 71 let
svoj sedež v tem mestu imeli. Rim je bil obožal, postal
černa vas; vsi papeževi prihodki, od kterih je tudi me¬
sto živelo, so se stekali v Avinjon. V nekem času te do¬
be ni bilo v Rimu čez 30,000, enkrat še celo ne čez
17,000 duš. Kar je bilo papežev v Avinjonu, vsi so bili
Francozi; imenovali so tisto dobo: »babilonsko vjeinost

461

papeževi Tako zvezani so bili, da v resnici brez volje
francozkih kraljev niso smeli nič početi. Pri vsih kne¬
zih in kraljih je tedaj papeževa veljavnost in važ¬
nost pojemala za tolikanj več. Nar slavniši avinjonskih
papežev je bil Gregor  IX., ki jetoliko serčnosti imel,
daje  iz Avinjona bežal, in se vernil v Rim, kije  bil
pravi sedež papežev.

§. 82. Cesar Henrik VIL luksamborški.

Po smerti umorjenega Alberta I. si je Filip IV.,
francozki kralj na vso moč prizadeval s pomočjo pape¬
ža, kterega sedež je bil ravno na Francozko spravil,
svojemu bratu cesarsko krono nakloniti. Iz tega pa ni
nič bilo, zakaj majniški nadškof je bil voljivne kneze
nadušil, da so luksamborškega grofa v cesarja posta¬
vili, ki se je potem cesar Henrik  VII. klical. S častjo
je cesarsko krono nosil, in potem, ko je neke razujzda-
ne puntarje k pokoju spravil, in za deželni mir dobro
poskerbel, ga je zlo mikalo, da bi bil svojega sina Ja¬
neza s sestro, brez otrokumerlega češkega kralja Ven¬
ceslava  poročil, in tako češko kraljestvo, z dovoljen¬
jem njegovih stanov — visocih žlahnikov—s svojo hišo
združil. Ta se mu je bila s pomočjo nekterih verlili pri-
jatlov dobro sponesla, in Češko  je postalo še le prava
podlaga velike moči luksamborške hiše.

Zdaj, doma vse pokroteno, češko kraljestvo z nje¬
govo hišo združeno, se ozre na Laško, ali bi se — med
sabo strašno raztergano — ne dalo tudi kaj pokrotiti ?
Že 60 let ni bilo več nobenega cesarja na Laškem.
Kadar se čez bele gore Lahom prikaže, so Gibelini vi-
sokodušnega cesarja z nedopovedljivo radostjo spreje¬
mali; zakaj pod cesarskimi oblastniki in sodniki so se
vselej bolj dobro počutili, kot pod Gvelfi, večkrat ter-
doserčnimi in grozovitimi trinogi, ki so se cesarjem ved¬
no puntali. Sam Dante,  nar veči modrijan tistih, in
menda nar slavniši pesnik vsih časov, je obhajal cesar¬
jev prihod z mnogoverstnimi pesmami, ki jih je ljudstvo
berž prepevalo, z marsikterimi javnimi pismi, oznanili in
podučenji, v kterih je Lahom dokazoval, da cesarju
gre na Laškem vse posvetne reči oskerbovati, pa¬
pežu pa le verne in cerkvene. Spisal je tudi, pa v
več letih , glasovito komedijo , ki jo „nebeško“ imenuje¬
jo, ki igra v peklu, vicah in nebesih. Vse zna-

462

nosti in vednosti tistega časa je v to komedijo zapletal;
poleg pa tudi očitno in skrivno dokazoval, da papežu se
ne gre v posvetne zadeve vtikati, danajskerbi za ohra-
njenje sv. vere, in za blagor cele sv. cerkve, da ce¬
sarji so od Boga postavljeni in neposredno poobla-
steni vse posvetno na Laškem oskerbovati in obrav-
novati.

Cesar vesel tacega sprejetja, ni hotel ne s to, ne
z uno stranko potegniti, da bi jo bil kot posrednik po¬
miril; on koraka s svojim le iz 300 mož obstoječim
spremništvoni v Milan, se da vlombarškega kralja ven-
čati; potem gre čez Genovo v Pizo, njemu vdano in
zvesto mesto. Ker je pa od lombarških mest davk tirjal
za svoje potrebe na Laškem, in ker je bil puntarske me¬
sti Brešijo in Kremono kaznoval, so vsi Gvelii po Laš¬
kem na noge vstali, in se mu puntali; še celo papež v
Avinjonu je bil njegov zopernik, tako, da tudi njegovo
kronanje v Rimu je bilo skorej šiloma po dveh kardina¬
lih opravljeno. Robert napolitanski kralj, in bogato pa
prevzetno mesto Florenc sta bila na čelu vsih puntarjev,
od kterih je po Laškem gomizljalo. Friderik  VII., v
zavezi s sicilianskim kraljem, podpiran od zvestih Pi-
zancov in mnogih druzih gibelinskih mest, se ravno na¬
pravlja gvelliške toškanske mesta si podvreči, in Flo¬
renc ponižati, ko nagloma v Buonkonventu umerje. Gvelii
so se njegove smerti kar veselili, torej se je bila go¬
vorica razglasila, da mu je bilo po minihu zavdano, kar
pa ni nikoli dokazano bilo.

Po cesarjevi smerti so na Laškem strašne razper-
tije in sovraštva vstale; posamezne deržavice ali mesta,
zlasti po Lombarškein in srednjem Laškem, so se med
sabo brez razločka, ali so Gvelfi ali Gibelini, vojsko¬
vale, da je kri ščurkoma tekla. Nar čudniše je bilo,
da pri taki nepostavnosti je šlo kupčijsko blago dondru-
zega, da rokodelstva, obertništva, z vsimi znanostmi in
žlahnimi umetnijami in s pesništvom vred so napredovale.
Sčasoma so se bili Lahi pa navadili, v bolj poznejih
časih, da so Švajcarje najemali, ki so se za-nje boje¬
vali; njih poveljnike so klicali kondotiere, ki so bili
kakšenkrat tako pošteni, da so danes svojega gospo¬
darja pustili, jutri pa z njegovim zopernikom, ki jih je
više plačal, se zoper njega vojskovali. Marsikteri pred¬
sedniki pri mestnih županstvih so počasi s svojo modrostjo,
poštenostjo ali junakostjo, kakšenkrat pa tudi po sili se

463

čez druge povzdignili, in se vlade polastili, da so po¬
stali knezi ali vojvodi mest in dežel, pa tudi so vedno
skerbeli, da vladija je šla na njih rodovine. Mnogi teh
so bili še zmiraj cesarski vazali, da so toliko lože svoje ve¬
like imenja pod cesarsko akoravno kakšenkrat le ziniš-
Ijeno brambo hranili. Mnogi tacih vojvodov so se bili v
bogatii in časti tako povzdignili, da so, kraljem enaki,
se ž njih rodovinami ženili. Tak je bil Viskonti v 31ila-
nu, Kan della skala v Veroni, Kastručijo v Luki. i. t. d.

S- 8 3 - Cesar Ludevik IV. Bavarec.

Po smerti Henrika  VII. na Laškem so voljivni
nemški knezi, eni Ludvika bavarskega, drugi pa krot¬
kega in poštenega Friderika,  Lepega, austrianskega,
v cesarja volili. Osemletna vojska se iz tega vname,
ktero je posebno Leopold, Friderikov brat, za-nj vodil;
pa ravno, ko je bil Leopold na Švajcarsko potegnil,
kjer je bil pri Morgartnu strašno tepen, je njegov
brat Friderik, Lepi, s premajhno armado z Ludevikom
Bavarcom se v boj spustil, od njega zmagan in vjet.
Vjetemu Frideriku reče Ludvik: „Striček! prav veseli me,
vas tukaj viditi.“ Ukaže ga odpeljati na grad Travznic.
Pri vsem tem se ni hotel Leopold , podpiran od papeža,
francozkega kralja in od mnogih knezov, za mir pogo¬
diti, ter se je naprej vojskoval. Zdaj jezdi cesar Ludevik
na grad travzniški, kjer je vjeti Friderik svoje serce
proti nebeškemu očetu povzdigoval, in mu oznani svobodno
izpušenje, če se hoče cesarstvu odpovedati. Friderik mu
segne v roko, tode njegov brat Leopold in papež neče-
ta pogodbe podpisati; na to se verne Friderik sam,  mož
beseda, k Ludviku in se mu v ječo ponudi. Cesar Lude¬
vik, to vidši, je bil od tacega vitežkega možtva in po¬
štenosti tako ginjen, da jeza naprej v nar srečneji pri¬
jaznosti ž njim živel, iz ene sklede jedel, in v eni po¬
stelji ležal; tudi v socesarja bi gabil  vzel, ako bi ne
bili nekteri knezi temu soperni. Leopold, velik Ludvikov
sovražnik, je bil za malo potem umeri. Tako je bil Lude¬
vik edini in obče spoznani nemški cesar. Le sam papež,
šuntanod francozkega kralja, ki bi bil rad Nemško svo¬
ji hiši pridobil, ga je cerkveni kletvi podvergel zato,
ker ni hotel od cesarstva odstopiti.

Lepa zastopnost med cesarjem Ludvikom in knezi
je pojemala, zato, ker je, svojo hišo povzdigniti, od vsih
strani’ prelakomno grabil, in cerkvene in deželne pravi-

464

ce malo spoštoval. Grofinja, Margareta Maultaška, bla¬
govnica Tirola, je bila poročena z nekim češkim kra-
Ijevičom. Da bi bil pa Tirol svoji hiši pridobil, razdere
Ludevik svojovoljno nje zakon s kraljevičom, in jo da
svojemu sinu Ludeviku poročiti; s tem se je pa bil vsim
škofom, vsim poštenim in pobožnim hudo zameril. Mar¬
gareta je bila udova umerla, in je Tirol Austrijancom
zapustila. V tistih časih je bilo prišlo tudi Koroško na
dunajsko hišo, ki je bilo popred s Tirolom zvezano.

Papež Janez XXII. je terdil, da nihče ni cesar,
ako ga papež ne spozna, da cesarska krona je papežem
vazalna, in ako bi cesarja ne bilo, je papež njegov na¬
mestnik ali oskerbnik čez celo Laško. Ludvik postavi
svojega zvestega prijatla Friderika, austrijanskega, na¬
mestnika na Nemškem in se poda na Laško; v Milanu
je bil v lombarškega kralja kronan; potem gre v Rim,
ker ga mestjani— hudi na papeže, ki so bili v Avin-
jon potegnili — z veliko slovesnostjo sprejmejo, in v ce¬
sarja kronajo. Ker je pa od Rimcov davk tirjal, svoje
lačne vojake preživiti, so mu to vzeli v veliko sovražtvo,
da je mogel iz mesta bežati kot zaverženec. On podvi¬
za berž na Nemško, zakaj njegov prijatel in namestnik
Friderik je bil v tem umeri; sovraštvo in vojske se na¬
prej vlečejo. Novi papež Benedikt XII. je bil mirnega
serca in k spravi pripravljen, toda Filip VI. francozki
kralj —zmiraj po Nemškem hrepeneč — zvedši to, mu
oznani, da če bo Ludevika cerkvene kletve odvezal,
se mu bo še kaj hujega prigodilo, kot Bonifaciju VIII.
V taki sužnosti francozkeh kraljev so se papeži v Avin-
jonu znajdli. Ludevik si je močno prizadeval za spravo,
pripravljen je še celo bil se cerkveni pokori podvreči;
toda francozki kralji so po Nemškem omadlevali in pa¬
peži niso smeli miru skleniti, marveč še slednji novi pa¬
pež je mogel Ludevika cerkveni kletvi podvreči. Nem¬
ški knezi, prepričani pripravnosti njegove za mirno
pogodbo, in daje  pravoverec, ker je pred njimi Oče-
naš, Cešeno Marijo in Vero zmolil, sklenejo in oznani¬
jo, da Ludevik je zadosti storil, in da ni več pod cer¬
kveno kletvijo zapopaden; sklenejo dalej enoglasno, da
oni, volivni knezi, hočejo s vso svojo močjo cesarstvo,
njega pravice in čast braniti in se zato potegovati. Za
malo kasneje so 8. dan augusta 1338. leta v Frankfur¬
tu  slovesno sklenili in oznanili, da cesar ima svojo oblast
in moč neposrednje od Boga,—da  slednji v kralja ali
cesarja voljeni knez ne potrebuje nobenega papeževega

poterjenja, ako bi cesar umeri, naj bo do nove vo¬
litve pfalski voljivni knez njegov namestnik, — da ga tudi
ni nobenega razločka med kraljem, kije na Nemškem
kronan, in med Cesarjem, ki bi bil šel po svojo krono v
Rim,  — da nobenemu ni treba več v Rim hoditi zavoljo
Cesarskega kronanja , — in da slednji kralj ali cesar za-
more doma od VsaCega škofa kronan biti;

Benedikt XIL umerje. Njegov nastopnik papež Kle¬
ni en  VI., prijatel vsih Cesarjevih sovražnikov, oznani
na veliki četertek 1346. leta tako strašno kletev zoper
cesarja Rude vika,  kakoršne se ni še slišalo od pa¬
peževega prestola; on žuga vsim nemškim knezom, naj
od prekletega odpadejo in si novega cesarja volijo. Ker
pa manjški nadškof j ko pervi volivni knez, ni hotel vo-
livnih knezov sklicati in nove Volitve speljati, je bil od
papeža svojega nadškofovskega stola odstavljen, in
grof Gerlah nasovski v nadškofa postavljen, kteri je
volivne kneze vkup spravil, in ti so Karola  morav¬
skega v kralja volili.

Velika vojska se iz tega vname. Ludevik  poln po¬
gumnosti in junakosti neče odstopiti in zmaga vse svo¬
je zopernike; zoperkralj Karol  je mogel še celo na
Francozko bežati, kjer je njegov oče Janez,  češki
kralj, na strani Francozov v njih vojski z Angleži v
slavni bitvi pri IvreCi  junaške smer ti umeri. Vsim no¬
vim kovarstvom Karola in njegovih podpornikov je vse¬
lej srečno v okom prišel, in še veselje doživel, da v
špajarskem deržavnem zboru so ga mnogi zvesti knezi
in mesta z veliko slovesnostjo sprejeli. Hvaležni in po¬
šteni mestjani so povsod njegove sovražnike spodkopovali.
Toda Ludevik se ni dolgo svoje sreče veselil; v slede¬
čem letu in sicer v 63. letu svoje starosti in 33. svo¬
jega kraljevanja je 11. oktobra 1347. leta po mertudu
na lovu umeri.

V

84. Cesar Karol IV.  —• Cerna smeri. —
Znajdba smodnika.  — Kola di Rienci.  — Razkro¬
jen je cerkve.

Karol  IV., sin češkega kralja Janeza in unuk
Friderika VII. luksamborškega, ni mogel v mirni posest
cesarstva stopiti; bavarska hiša mu je hudo zabavljala.
Njemu nasproti je bil postavljen v cesarja grof Gin tar
švarcborški, žlahnodušen junak. Iiaroia pa niso ve-

30

466

selile ne vojske ne bitve, raji je svoje sopernike s pri¬
lizovanjem, s hinavšino, zvijačami in z zlato roko zma¬
goval. Tako je napravil tudi Gintarja, da je za 10,000
liber srebra od cesarstva odstopil. Malo potem je Gin-
tar umeri, in Karol, zdaj edini cesar, se da v poter-
jenje svoje oblasti vdrugič kronati. Bavarska hiša je
bila pa berž razpadla, ker se je bilo vse med šest bra¬
tov razdelilo. Karol, akoravno cesar in češki kralj, je
vendar vedno skerbel novih dežel si pridobiti v povzdi-
go svoje hiše. Tega pa ni z vojskami dosegel, ampak s
prijaznimi pogodbami, z zvijačami pa tudi kupili ali pod¬
kupili; tako je več dežel Češkemu pridružil , in kar je
vse hvale vredno, je v svojem češkem kraljestvu kme¬
tijo, obertnijo in kupčijo, vse znanosti, vednosti in žlah-
ne umetnije podpiral; Čehom je v Pragu s privoljenjem
papeža nadškofijo in naj pervo vseučiliše po pravilih
slavnega laškega modrijana in pesnika Petrarka uteme¬
ljil, da so Čehi z velikanskimi koraki v omiki in pri¬
ljudnosti napredovali, in v da je bilo malokje tako izo¬
braženih ljudi, kot na Češkem. Ta je bila zlata doba
češke omike.

Na Laškem se je pa vse drugači obnašal; s 300
vojšaki gre v Milan, kjer so ga v lombarškega kralja
kronali; potem pa mu je v Rimu papežev pooblastenec
cesarsko krono na glavo posadil; pa ravno tisti dan, na
kterem jev cesarja v Rimu kronan bil, je mogel, po po-
prejšnih pogodbah s papežem, iz mesta jo potegniti.
Laškim mestom je prodajal za drage plačila svobodo in
neodvisnost, knezom in vojvodom pa nasproti cesarsko
oblast in moč, da so svoje mesta in dežele kot samo-
stalni knezi gospodovali; drugim je podajal častivne
imena. Nič mu ni bilo mar, kaj bodo ljudje rekli, daje
le dosti dnarja zgrabil.

Tako je on sam na Laškem vso cesarsko oblast in ve¬
ljavo spodkopoval. Rimci in drugi Lahi, vidši, da je pri¬
šel le po dve kroni, in.da vse drugo ga celd nič ne
skerbi, so ga jeli zaničevati in zasramovati; Pizanci bi
ga bili kmalo ubili, nobeno talijansko veče mesto mu ni
liotlo mestnih vrat odpirati, da bi bil v njem prenočil;
le Kremoneži so mu jih bili odperli, potem ko je pred
vratmi za prenočenje dve uri milo prosil.

Pervikrat seje bil podal na Laško i355. leta;
misliti bi bilo, da že ta pot bi mu mogla zadostna biti;
toda papež Urban V. pride iz Avinjona v Rim, in po¬
vabi tudi tje cesarja Karola, da bi velike zmešnjave in

467

razpertije tam pokrotila, zakaj neke bogate žlahne hiše
so se kavsale zavoljo vladnega predsedništva v mestu.
Kakor pervikrat, ni tudi zdaj v Rimu nič opravil, ka¬
kor to, da je papeža, njegovega konja berzdo deržaje,
od angležkega gradu do cerkve sv. Petra spremil. Ko
papež vidi, da ni s cesarjem nič, se verne v Avinjon.
Zaseje  pa cesar bolj poskerbel; mesto Siena mu je
moglo dati 20,000, Florenc 50,000, Piza 50,000, in
Luka 25,000 zlatov ali za globo ali v darilo.

Za vse nemške kraljestva je pa Karol  IV. celo
malo skerbel; nar slavniša njegova postava je bila zlata
bula.  V ti novi postavi so bile natanko razločene pra¬
vice sedmerih volivnih knezov. Do tega časa so vsi odra-
šeni možki udje teh rodovin v cesarsko volitev se uti—
kali; po novi postavi so pa le glavarji teh hiš cesarje
volili; njih imenja se niso smele več med žlahto deliti;
bili so v svojih deržavah neodvisni vladarji; še mnoge
druge častivne predpravice so bile njim podeljene. V
Frankobrodu  so mogli cesarja voliti, kronali so ga v
Porečah;  vse nar višeje deržavine častne službe pri
tem so mogli volivni knezi opravljati, in sicer trije du¬
hovni, manjški, kelnški in trijerski nadškof, in štirje
posvetni, in sicer češki kralj, pfalcgrof na llajnu, voj¬
vod saksonskovitenberški, in mejni grof brandenborški.
K postavi je bil pečat obešen v zlati  pušici ali škatljici,
torej so jo imenovali zlato bulo.

Svojega starejega sina Venceslaja je dal po zvija¬
čah še v svojem življenji v nemškega kralja kronati,
kar ni bilo ponovi postavi; njemu je zapustil Cesko in
Šlezko, drugemu, ki seje imenoval S i gi s m on d, branden-
borško mejnino, in tretjemu Janezu, Lužice. Karolov brata-
nec Jošt je imel Moravsko. Slavo visoko učenega moža
in velicega podpiravca vsih znanost je vzel Karol,  v
svoji visoki starosti, 1378. leta, seboj v grob.

Ob časih Karola  IF. je bila Europa od mnogih
nadlog in nesreč obiskana. Kobilice so bile po Ogerskem
in Nemškem mnoge kraje čisto objele, da se ni nič pri¬
delalo; v slednjih letih j e brez sončne gorkote tako de¬
ževalo, da ne žito, ne drugo sadje ni donašalo, in da
so ljudje lakote merli; potem so bili skorej po vsi Eu-
ropi taki potresi, daje  po mestih in po deželi zlo ve¬
liko ljudi pod zlo prišlo, v cerkve so bežali, kjer so
konec jemali.

Na to je bila še iz aziatiških dežel po veneških
barkah černa smcrt  zanesena, strašna kuga, ki so jo

30 *

468

zavoljo černih turov tako imenovali, in ki je člo¬
veka v treh dneh spravila. V Venetkah je bilo za to
bolezen 100,000 ljudi' pomerlo, tako po primeri v dru¬
žili manjših mestih po 10, — 20, — 30, — 40 do
50,000 ljudi. Frančiškanov, ki so bolnike oskerbovali,
je bilo v ti bolezni 124,434 smert storilo. Verstniki te
kuge pišejo, da je bilo ob polovico človeštva. Da njega
četerti del je bil poginil, nad tem bi ne bilo dvomiti.
Ljudje so iz svojih hiš bežali in zdivjali, živino so spu-
šali, da se je prosta pasla, in sopet divja postala; ve¬
like zmešnjave so bile iz tega po deželah vstale. Veliko
ljudi, zlasti po Nemškem, je v kervavo bratovšino sto¬
palo, kteri so okoli plazili, se po cestah in mestnih ter-
gih po nazih persih in po golem herbtu z železnimi pri¬
pravami razmesarovali, in terdili, da le taka pokora
zamorejezo božjo pokrotiti; možje, žene in otroci, so
jih posnemovaje, za njimi hoditi, in zlasti ženske se
nedostojno tako pokorile. Verh vsih teh nesreč se je bila
še napčna vera med ljudi zasejala, da so Judje studen¬
ce, Štirne in kapnice ostrupili, in iz tega da se je
černa smert unela in zaplodila. Iz mnogo mest so jih te¬
daj preganjali, po druzih nemških mestih jih je pa der-
hal po tisuč in tisuč mož, žen in otrok z veliko grozo¬
vitostjo mučila in morila. Kot zverina ni taka derhal
spoznala ne pravice, ne postave, ne sv. vere.

Tudi smodnik  je bil v času Karola  IV. znajden.
Marko Polo  je bil od Venečanov 1253. leta v izhod¬
no Azijo na nove znajdbe poslan; pot po morji je bila
tačas še neznana, šel je tedaj v Indijo po suhem, in je
bil v Indijah in na Kinežkem 40 let. Kar je vidil in zve-
dil novega, je v bukve zapisal. Tam na Kinežkem je
našel že smodnik, tiskarstvo podob in bukev, kuhanje cu-
kra, zemljovide in kalamito ali magnet. Vse njegove
znajdbe so bile pa za Europejce čisto prazne — vse te
reči je bilo treba doma znajti, zakaj pridši domu je
Marko Polo  svoje latinske bukve svoji veneški vladi
dal,  ktera jih je v bukvarnico shranila, namesto jih uče¬
nim oznaniti; znabiti, da se je bilo to tudi po nevošlji-
vosti zgodilo. Zdaj v teh poslednjih časih so jih dali Ve-
nečani natisniti, in so z veliko umetno narejeno sreberno
medaljo Mar ka Po 1 a spomin ponovili in vredno počastili.

Frančiškan Bertold Švare  je blizo 1350. leta
smodnik ali znajdel, ali saj za njegove lastnosti zvodil,
in svetoval ž njim skalovje klati, tudi tope ali možnarje
si napravljati, s smodnikom iz njih težke krogle na mestne

469

obzidja metati in jih podirati. Te znajdbe so zmirej bolj
popolnama bile, dokler niso bili začeli samokresov in
puš narejati. Počasi so se vse nove šege vojskovanja
vpeljale. Oklepljeni vitezi so sicer iz spervega strel z
smodnikom zaničevali, zasmehovali, toda zadnjič so bili
prisiljeni svoje oklepja sleči in na novo šego vojskova¬
nja se oberniti.

V Rimu nista imela ne papež ne cesar nobene
veljave; prešerni plemenitaži so ljudstvo zatirali inderli;
zdaj so bili ti, zdaj uni gospodarji mesta. Kola  di  jR.i—
enci,  neke perice sin, mož čvei - stega jezika in pogum¬
nega serca, se povzdigne sam na čelo ljudstva, si na¬
pravi iz njega krepko in zvesto mestno stražo, odstavi
vse plemenitnike od vlade, in vedno skerbi za mir in
pokoj v mestu. On obeta Rimcom nekdanjo, staro in
slavno republiko ali ljudovlado ustanoviti; in tako se ob¬
naša, da ga je vse spoštovalo in glavarja Rima častilo.
Puntar ni bil, ker je vse v imenu papeža delal, papež
sam mu je več pohvalnih pisem pisal. Kola di Rienci
se je bil pa sčasoma tako prevzel in napulinil, da v ne¬
kem puntu je bil od ljudstva ubit.

Zdaj si je vse želelo, da bi se papežev sedež iz
Avinjona nazaj v Rim prenesel. Gregor IX. spolni njih
želje in pride v Rim stanovat. To pa ni bilo kardina¬
lom po njih misli; v Avinjonu so bili kot doma, v Rimu
pa kot Francozi še celo sovraženi. Tudi papežu niso
Rimci kaj dopadli; sklenil je že bil v Avinjon se verni-
ti, v tem je pa leta 1378. umeri.

Novega papeža so mogli voliti. Le 16 kardinalov
pa je bilo, 11 Francozov, 4 Lahi in en Španjolec. Rimci
v strahu, da bi kardinali Francoza papeža ne postavili,
— ki bi utegnil s svojim stolom na Francozko v Avin¬
jon potegniti — kričijo na ves glas pod okni  zbirališča:
„Ne Francoza! — sicer vam bomo vaše glave tako ru-
deče naredili, kakor so vaši klobuki." Volili so barij—
skega nadškofa, ki se je Urban  VI. imenoval. Kardi¬
nali oznanijo to volitev po pismih vsemu keršanstvu.
Urban pa ojstro svari nepristojno obnašanje kardinalov
v Avinjonu, in se jim s tem strašno zameri. Oni gredo
zdaj na spodnje Laško s izgovorom, se nekoliko odpo¬
čit. Na to oznanijo, da so le od velicega strahu pred
smertjo Urbana  VI. v papeža volili; snidejo se v ne¬
kem napolitanskem mestu in volijo kardinala Roberta
iz Genfa  v papeža, ki sije dal ime Klemena  VII.
in se berž v Avinjon podal, ker se je bal v Rim iti.

470

Vse keršanstvo se zdaj razkroji. Vse cesarju podložne,
vse bolj severne kraljestva, Ogersko, Portugaljsko in La¬
ško potegnejo z Urbanom  VI., Francozi pa, Lotringar-
ji, Španjoli in Napolitani so imeli Klemena  VIL pa¬
peža. Večidel Kardinalov je bilo v Avinjonu; Urban VI.
si pa voli, v povzdigo svojega dvorstva in veljavnosti
novih «9 kardinalov. Namesto da bi se bila z lepo pogo¬
dila, podveržeta nasproti eden druzega, in vse, ki so ž
njima deržali, cerkveni kletvi. Po nju izgledu so se tu¬
di — kakor so jih imenovali — njih obedience,  to je ,
njih pokoršniki  obnašali; po vsem keršanstvu so učeni
in neučeni, visoki in nizki, duhovni in deželjski vedno
pisarili, in se med sabo hudo pričkali, kteri dveh da
je pravi papež, in mnogi vestni in pobožni kristjani ni¬
so vedili, kterega papeža da bi svojega duhovnega oče¬
ta spoznali.

To razkrojenje jeterpelo 40 let; ker, ko je en pa¬
pež umeri, so njegovi kardinali berž druzega volili. Oba
sta hotla po svojem stanu živeti in se obnašati; za to¬
liko kardinalov in njih pisarnice se je potrebovalo kar
dosti dnarjev; oba sta svoje pokoršnike z velicimi dav¬
ki obkladala, zlasti cerkveno in duhovsko premoženje je
pri tem veliko terpelo, ker so bili papeži nar viliši
oskerbniki vsega cerkvenega in duhovskega imenja. Da
je po takem žalostnem razkrojenji in po mnogih družili
razvadah papeževa važnost in sploh cerkvena veljavnost
zlo pojemala, si lahko vsak misli.

§. 85. Cesar Venceslaj. Cesar Sigmond. Trije
papeži ob enem. Viklef. Janez Hus. Cerkveni
zbor v Konstanca, kjer Husa sožgo. Husitske
vojske. Cerkveni zbor v Bazeljnu. Tiskarstvo
znajdeno.

Cesar Venceslaj, kije  bil tudi češki kralj, se
je pokazal iz perva krepkega in modrega vladarja, ki je
deržavine in cerkvene zadeve dobro razumel, toda po
svoji strastosti, grozovitosti in lakomnosti se je tako za¬
ničljivega storil, da je bila njegova veljava v cesarstvu
čisto zginila. Na Nemškem je šlo vse križem, pestna
pravica je povsod vladala; vitezi so na vso moč ropali;
švabske'mesta stopijo vkup, da se branijo roparskim ple-
jnenitažem. Zdaj stopijo pa tudi plemenitaži, in med nji-

471

mi mnogi škofje in grofi v zavezo soper mesta, da se
strašno med sabo bijejo, pa druzega nič ne dosežejo,
kakor da je bilo groza veliko kervi prelite. Pri vsih tih
strašnih razpertijah in zmešnjavah na Nemškem pa ni
bilo cesarju druzega mar, kakor da je sladnosti v Pra¬
gu vžival in svojo grozovito togoto nad češke pleme-
nitnike in svoje druge podložne spušal.

Nezmožnost cesarja velikim cerkvenim in deržav-
nim zmešnjavam v okom priti, in novica, da je bogate¬
mu in prevzetnemu Galeacu Viskonli naslov milanske¬
ga vojvoda  prodal, in mu vladanje — kterega si je
že popred osvojil — skorej čez vse lombarške mesta po-
terdil, je volivne kneze spodbodlo, da so ga od cesar¬
stva odvergli, in sicer zato, ker ni cerkvenega razkro-
jenja — kot brambnik sv. cerkve — zadušil , k miru
v cerkvi nič pripomogel, cesarske pravice zameto¬
val in zapravljal in deželni mir čisto zanemarjal in na
Češkem grozovito in trinoško vladal. Namesto njega so
si postavili volivni knezi Ruperta pfalškega  cesar¬
ja, sicer verlega moža, ki pa ni imel za cesarja po¬
trebnih lastnost. Nemškim knezom je mogel dovoliti pra¬
vico, med sabo v zaveze stopati, in ko je hotel Lom-
barško zopet pod cesarsko oblast spraviti, so ga laški
kondotieri po novi šegi vojskovanja tako nabili, da jo je
berž mogel domu potegniti. Tudi za pokrotenje cerkve
ni mogel cesar Rupert ničesa opraviti.

Venceslaj  je na Češkem hudo razsajal. Po nje¬
govi trinoški grozovitosti se je bilo na Češkem veliko
solz potočilo; sumljiv je bil brez konca; Janeza Ne-
pomucena,  spovednika svoje žene, je s hudim naga¬
njal, da bi mu nje spoved ovadil. Ker ni nič opravil, ga
je dal v lastnem hramu ponoči z zažiganjem mučiti, in
ker še z vsem tem ni od njega nič zvedii, ga je ukazal
zvezati in iz praškega mosta v Moldavo  vreči. Drugi
dan so ga ljudje iz vode potegnili, in ker jim je bil že
popred veri, moder in zlo pobožen mož, so ga jeli pre¬
cej še celo v pričo Venceslaja svetnika častiti.

Sigmond  brandenborški, njegov brat, in Jošt
moravški, njegov bratan, sta ga s pomočjo mnogih če¬
ških grofov trikrat vjela, po več časa ječila, pa vsako
pot je ušel. Tudi ljudstvo je bilo na njegovi strani; na¬
veličalo se je bilo ogerskih divjih vojšakov, ktere je ime!
Sigmond,  ki je bil Ogersko priženil. Po smerti Ru¬
perta  cesarja so bili nemški knezi z večino glasov Jo¬
šta moravškega mejnega grofa, Venceslajevega brata-

473

na, cesarja postavili. Ker je bil pa naglo umeri, je po-?
tem Sigmond,  ki je že popred tri glase imel, cesar
postal,

Sigmond  je bil tak mož, da so vsi veliko dobre¬
ga od njega pričakovali, toda poznali ga niso prav. Do¬
sti dobre volje je imel, da bi bil cerkev in cesarstvo
pokrotil in svoje velike dolžnosti spolnoval; veliko milo-
te in dostojnosti je bilo na njegovem obličji; moči pa ni
imel, da bi spoznano dobro tudi doveršil. Lahkomiseln
je večkrat pozabil na zunajno dostojnost; svoje cesar¬
ske ali kraljeve oblačila je iz uboštva večkrat zastav¬
ljal. Njegova žena Barbara je bila huda zapravljivka;
temu se je pa le smejal. Ko je bil leta 1414 v štras-
borg prišel, so ga bile nektere razujzdane dekleta bo¬
sega iz postelje na mestne ulice potegnile in ž njim ta¬
ko plesale, da se je bil vpehal; potem so mu kupile sol¬
ne za sedem krajcerjev, in ga vsega trudnega domu
spremile. Taka norčija mu je pa še zlo dopadta, in ko
je šel iz mesta, je dal 150 zlatih perstanov med nje
razdeliti. Kaj je bilo nek od tacega cesarja pričakovati!
— Cesarji Otoni  so imeli štiri vojvode, saksonskega,
frankovskega, švabskega in bavarskega; ko so bili od ce¬
sarja povabljeni, so stopili s svojimi vojšaki vkup,
in cesar je imel močno armado, kakor si je je želel.
Zdaj so bile pa vse velike vojvodinje razdeljene, zdaj
je bilo veliko škofov, knezov, grofov in druzih pleme-
nitnikov, tudi svobodnih mest, ki so bili vsi neodvisni.
Po samoglavnosti in nepokoršini tolikih knezov se ni da¬
la armada vkup spraviti, zlasti pod cesarjem Sigmon-
dom ne, kterega niso nič obrajtali. Brandenborško mej-
nino je bil že zapravil; Ogersko se je tačas še malo ce¬
nilo, in Cehi so ga bili zapodili; nemško cesarstvo mu
ni pa, kakor je sam obstal, čez 13,000 gold. neslo.
Njegove zasluge za pokrotenje in pomirenje sv. cerkve
so pa pri vsem tem velike hvale vredne.

Kardinali v Avinjonu  volijo novega papeža s po¬
gojem, da naj od papežtva odstopi, ako novi papež v
Iti mu tudi to stori. Novovoljena papeža v Avinjonu in
v Rimu pa nista hotla odstopiti z izgovorom, da ne
smeta cerkve božje v tako žalostnih okoljšinah zapusti¬
ti. Tako pa seje  razkrojenje čedalje naprej vleklo. Kar¬
dinali obeh papežev, naveličani takega razpertja, in
nadjajoči se ga ziidušiti, pokličejo v Pizo  občni cer¬
kveni zbor, ki povabi oba papeža pred se k odgovoru.
Ker pa ne prideta, ju odstavi, in nekega Frančiškana v

473

papeža voli, ki se je klical Aleksander  V. Zbor je me¬
nil,  da to je nar bolje sredstvo, cerkvi mir podeliti. Al
kaj se primeri? Ne Benedikt  XIII. ne Gregor  XII.
nočeta odstopiti, tako, da šobili zdaj trij  e papeži. Sled¬
nji je imel se kaj dežel, ki so žnjim potegnile. Alek¬
sander  V. je bil scer krnalo umeri, toda kardinali nje¬
gove pokoršinosti somu  njegovega spovednika, Janeza
XXIII. v naslednika postavili, da so bili še zmirej trije
papeži v veliko pohujšanje vernih kristjanov. Vse je pi¬
salo in kričalo, da cerkev je treba ponoviti v nje glavi
in udih.

Francozki bogoslovci ali veroznanci — zlasti Ger-
zon in d’ A j I i, dva nar bolj učena na Francozkem — so
veliko pisarili od notrajnega ponovljenja sv. cerkve v
glavi in udih;  modrovali so soper papeževo nepomotlji-
vost, in terdili, da občni cerkveni zbor — iz vsega
keršanstva — je nar višja cerkvena oblast, kteri morajo
tudi papeži podložnost in pokoršino skazati. Vse te ho-
matije so marsikterega pobožnega in poštenega kristjana
motile, da je jel dvomiti: ali je tudi vse leto potrebno?
Spomnili se pa niso, da sv. cerkev je od Kristusa
utemljena in sama po sebi brez madeža, veličastna, — da
pa slabotni ljudje zamorejo marsikaj dobrega k slabemu
obračati. Papeži, škofje in minihi so bili zlabotni ljudje;
kar so dobrega storili, je hvale vredno; kar so pa na¬
robe delali, se mora soditi potem, da tačasne učenstva
in mnoge druge okolistave so bile drugačne od sedanjih.

Janez Viklef,  učenik na angležkem oksfordškem
useučilišču in fajmošter, je veliko pisaril in pridigoval zo¬
per cerkvene razvade. Pri tem pa ni bil ostal, ampak
začel je bil tudi segati v verne resnice; javno jih je ta¬
jil in spodkopoval, in jih tudi med cerkvene razvade
štel. Učil je, kakor vsi, ki plamen punta podpihujejo,
tudi svobodo in enakost; spravil je bil 20,000 ljudi sku-
pej in se ž njimi v London podal, da je kralj mogel iz
mesta bežati. Toda kralj je v kratkem času vse pokro-
til. Vi ki e f je imel mogočne prijatle, ki so ga kraljeve je¬
ze varovali. Pridgovaje je bil od mertuda zadet, ki mu
je usta sklenil, da je za dve leti potem revno umeri.
Veliko se je ustil nad bogatijami škofov in dobrim živ¬
ljenjem minihov; on sam je pa vlekel prihodke dveh prav
mastnih far.

Janez  Hus  je bil Viklefovnar imenitniši učenec.
Tudi Hus je bil učenik na pražkem novem useučilišču, in
fajmošter pri češki betlehemski cerkvi; visoko učen, mo-

474

der in pobožen mož je bil. K nesreči se je bil soznanil
z nekimi Angleži, ki so v Pragu študirali, dali so mu
bili Viklefove bukve. V teh bukvah je bilo veliko resni¬
čnega o cerkvenih razvadah pisanega, toda tudi mnoge
verne resnice so bile med razvade štete. Hus, kleri ni
tega razumel, ali znabiti ni hotel razumeti, se je berž
vsih Viklefovih dobrih in slabih naukov polastil, in jih
javno v šoli in na prižnici razlagal. Kakor bolj je v
cerkvi čez škofe in njih bogatije, in čez minihe se ustil
in zaničljivo od njih govoril, toliko bolj je cerkev s po-
slušavci natlačena bila. Učil je javno, da deželski oblast¬
niki imajo pravico in dolžnost škofom, vsim cerkvenim
častnikom in minihom njih premoženja pobrati; da škof,
kteri je v grehu, ni več škof; hudobni kralj, da ni več
kralj; da cerkev obstoji le iz pravičnih, vsi drugi naj
se zatro; da v sv. pismu ne stoj/nič od papeža; da nar
pravičniši kristjan je glavar sv. cerkve, i. t. d.

Nadškof pražki dasožgati Viklefove bukve, in Hu¬
su pridigovanje prepove. Na to se poda Hus v svojo
rojstno vas, kjer ga je grajšak varoval in zagovarjal, in
v svoji domači cerkvi vedno pridigovaje si napravi novo
čedo, ki se je počasi po Češkem razkropila. Imel je po¬
magače, ki so k njegovemu še nove nauke prikladali.
Jakob Mies  je začel v Pragu učiti, da slednji kri¬
stjan  se mora z obema podobama obhajati. To seje  bilo
ne samo v poglavnem mestu, ampak tudi po vsem kra¬
ljestvu tako razsejalo, da so bili druge Husove nauke
večidel pozabili, in da so vsi po kelhu kričali.
Ako je bil ravno papež Husa in njegove krivoverne
nauke cerkveni kletvi podvergel, ni vendar to nič po¬
magalo; Hus je svojo terdil, in mnogi ljudje so ga
radi poslušali; med temi je bjl njegov učenec Hie¬
ronim iz Praga, kteri je bil papeža Janeza  XXIII.
oznanilo odpustkov javno med velikim hrupom zasra-
movavno sožgal.

Cesar Sigmond,  akoravno v vsih druzih rečeh
grozno zanikern, je vendar kot varh in brambnik sv.
cerkve dosti poti storil, in veliko dnarjev izdal, da bi
se bilo razkrojenje v cerkvi zaterlo, in od vsih strani
zaželjeni mir ji povernil. Na neprenehljive prošnje in si-
lenja Sigmonda je vender enkrat papež Janez  XXIII. ob¬
čni cerkveni zbor v konštansko mesto, unkraj Tirola, raz¬
pisal. Ta zbor je bil menda eden nar imenitniših na sve¬
tu; cesar Sigmond  in papež Janez  XXIII. sta bila
sama pričijoča; sošlo se je bilo 22 kardinalov, 20 nad-

475

škofov, 92 škofov, 250 opatov in proštov, in 18,000
družili duhovnikov; poleg teh še 19 knezov, 83 grofov,
in 2,300 vitezev. Okoli vsih Svetih 1414. leta so se
bili škofje že večidel zbrali; proti Božiču pride tudi papež ,
jezde na konji, obdan z vso papeževsko napravo; cesar
na njegovi strani kot djakon oblečen, ^ves zbor mu je
bil svečavno naproti šel. V  stolni cerkvi so bili z ve¬
liko peto mašo občni cerkveni zbor odperli; pri ti maši
je cesar Sigmond kot djakon sv. evangeli pel.

Zbora perva skerb je bila, razkrojenje v cerkvi za¬
dušiti. Za nar bolje in najgotovše sredstvo so škofje
spoznali, da naj vsi trije papeži odstopijo ali pa se od¬
stavijo, in da naj se nov pravi papež postavi. Pričijoči
Janez XXIII. se je papežtvu odpovedal, ako ravno ne¬
koliko prisiljen; Sigmond je bil tega tako vesel, da je
pred-nj pokleknil in mu noge poljubil. Papež pozneje beži,
kot postilijon preoblečen, s svojim zvestim pri jatlom Fride¬
rikom  austrijanskim v Švajcarsko mesto Schaffhausen,
ki je še tačas austrijansko — tiroljsko bilo. Škofje se hudo
prestrašijo, kadar zvejo papežev odhod; mislili so, da
hoče nove zmešnjave napraviti, za tega voljo sklenejo in
oznanijo, da so neodvisni in čez papeža postavljeni.
Papež Janez, vidši, da ga nima več nobenega bramb-
nika, pride sam nazaj, zborni očetje pa pretehtajo nje¬
govo poprešnje obnašanje, in ga zdaj slovesno od pa-
pežtva odstavijo in na neki grad zapro, dokler je zbor
terpel; potem je šel v Rim in je kot kardinal umeri. S ig-
mond  cesar je pa bil oznanii, da Friderik  austrijan¬
sko — tiroljsko je svoje življenje in imenje zapadel, in Švaj-
carjem naiožil se njegovega polastiti. Ti so pa tako div¬
ji po Friderikovih grajšinah in druzih imenjih razsajali,
da je bil primoran cesarja milosti iskati; on pride in
pred veliko pričami cesarja kleče za odpušanje prosi in
še vse svoje druge posestva cesarski milosti podverže.
„Tako govor/nemški kralj s svojimi vazali" — reče zdaj
Sigmond nekim pričijočim Lahom.

Gregor  XII. pride sam v Konštanc pred zbor, in
se papežstvu pred njim s tako odkritoserčnostjo odpove,
da ga to pričo postavijo tehanta v kardinalskem zboru.
Benedikt  III. pa ni hotel od tega clo nič slišati, mar¬
več je vse škofe v konštanskem zboru cerkveni kletvi
podvergel. Sam cesar z mnogimi škofi in dohtarji se k
njemu v Perpinjan poda, toda pri njegovi samovoljnosti
nič ne opravi. Xa to napravi Sigmond  tri kralje, ka-
stilskega, aragonskega in navarskega, da so od njega

476

odpadli, in se z občnim zborom celega keršanstva zdru¬
žili. Benedikta XIII. je zbor zdaj odstavil, toda imeno¬
val se je še zmirej do svoje smerti papež, čeravno ga
ni nihče več za tacega spoznal.

Zdaj postavijo v zboru prašanje; kaj popred za¬
četi: ali papeža voliti, ali cerkvene razvade pretehto-
vati, in uravnati kar je bilo krivega? Nemci, Francozi
Angleži in Španjoli so tirjali ponovljenje cerkve v
glavi in udih; Taiijani pa enoglasno, da pervo mora biti
volitev papeža, da bi ki nove zmešnjave ne vstale. Vo¬
lili so vsi kardinali Otona iz Kolone  na dan sv. Mar¬
tina 1417. leta; imenoval seje Martin  V. Izversten mož
je bil in krotak, ki je v zboru serčno o napakah in
razvadah govoril in terdil, kako silo potreba da je jim
v okom priti. Sigmond se je tega tako razveselil, da se
je ta hip, ko je za volitev zvedil, k njemu podal in mu
spoštovavno noge poljubil.

Zdaj bi se bili imeli lotiti cerkvene razvade oprav¬
ljati, toda neštivilno zaderžkov se jim nasproti postavi;
papež Martin V. je vendar sam od sebe marsiktero važ¬
no razvado odpravil; s kralji in knezi se je z vsakim
posebej pogodil, da je bilo tako večidel vse pri starem
ostalo. Razvade odpraviti in cerkev v glavi in udih po¬
noviti sklene občni cerkveni zbor, da mora vsako 5. leto
se cerkev sopet v občni zbor sniditi, potem pa vsako 7.
in kasneje vsacih 10 let po enkrat, dokler ne bo ob vse
razvade, in cerkev ponovljena. Na binkoštni pondelek
1418. leta se vzdigne papež v svoji svečavni opravi na
konji iz Konstanca, spremljen od ltž. kardinalov, mno¬
go škofov in druzih visocih gospodov; cesar in volivni
brandenborški knez sta mu konja vodila.

Cerkvenemu občnemu zboru je moglo mar biti, edi¬
nost v sv. veri ohraniti. Ker šobile Viklefove  bukve
v Pragu od nadškofa sožgane, ker je bilo Husu  pridi—
govanje prepovedano, in on že sam cerkveni kletvi pod-
veržen, so mogli zbrani očetje v Konštancu Janeza
Husa  toliko gotoviši k odgovoru klicati, kolikor je on
še zmirej pridigovaje svoje zmote sejal. Sigmond mu je
dal spremljivno pismo, pa ne tacega, da bi ga cerkveni
zbor ne smel obsoditi; cesar še take pravice ni imel in
sam mu je pred odhodom rekel: „Če si pripravljen svo¬
je pomote stanovitno terditi, vedi, da cerkveni zbor ima
svoje postave in pravice, po kterih bo s tabo ravnal“.
Pred odhodom je na praške cerkvene vrata pismo nabil,
da se cerkvenemu zboru podverže, in potem se v Kon-

477

stanc poda, oznanovaje po poti, zoper prepoved, svojo
krivo vere. V Konštancu, kjer ni smel pridigovati, je pa
več pridig spisal, in v tih le od vsih kristjanov tirjal,
ne da bi na cerkev, ne na cerkveni zbor, temuč le na
Kristusa verovali. Husa pošljejo v samostan k Domini-
kanom, ker je pa hotel v senenem vozu jo potegniti, so
ga zaperli na gotlebenski grad. Cesar in škotje so si 7.
mescev prizadevali, da bi svoje pomote in krivo vero
preklical, toda nič niso opravili. Ker je bil enkrat ob¬
stal, da 30 pomot ali krivih ver, ki so mu jih predpo¬
stavili, se v resnici v njegovih pismih najde, so že po
vsem mestu zvonili od velicega veselja, da jih bo javno
preklical; pripravljen je že tudi k temu bil, toda le skri¬
voma jih je hotel preklicati, da bi šene bilo na Češkem
nič od tega zvedilo. Potem je pa vse tajil, kar je bilo v
njegovih spisih, in kar je pridigoval, če so ravno poslu-
šavci njegovih pridig soper njega pričevali, in ko so mu
ravno njegove spise pred oči postavljali, je še cIo pre-
derzno terdil, da Viklefovih naukov — ki se na slednji
strani njegovih spisov najdejo — ni nikoli vzpoznal.

Ker ni bilo nikakor mogoče krivoverca cerkvi pod¬
vreči in vse prijazne opominovanja, prepričevanja in pro¬
šnje niso nič zdale,somu vzeli v petnajsti seji maštvo,
in ko so bili njegove pomote in krive vere zavergli, so
ga izročili deželjski oblasti. Potem, ko so mu duhovne
oblačila slekli, so ga dali cesarju, cesar pa pfalškemu
voljivnemu knezu, in ta konštanski mestni gosposki, ki
ga je dala po svojih domačih postavah sožgati. Kadar
je začelo okoli njega goreti, povzdigne svoje oči in mo¬
li po latinsko rekoč: „.Jezus Kristus, sin živega Boga,
usmili se me“. Stanovitnost zamore tudi pomote podpira¬
ti! Njegov pepel, in spod njega skopano gorko zemljo
so vergli v Rajn.

Jeronim iz Praga, tudi togoti podveržen in silovit
mož, je bil v Konštanc prišel Husa zagovarjat. Ko pa
vidi kako se v Konštancu godi, jo precej potegne, toda
vlovili in zaperli so ga bili. Spervega je zavergel in
preklical Husove pomote, in poterdil, da je bil Hus po
pravici obsojen, potem pa se tega kesa; javno se spo¬
zna Husovega in Viklefovega učenca; na ravno tistem
mestu je bil sožgan.

Cerkev ni še nobenega krivoverca sožgala. Cerkev
je le spoznala: ali je kdo krivoverec ali ne; krivoverci
so zmešnjave delali, in so bili spodkopovavci miru v
cerkvi in v deržavah, večidel puntarji cerkve in vlade,

478

Ko jih je cerkev krivoverce spoznala, jih je zročila de¬
želskim oblastnikom, kteri so jih po svojih postavah ka¬
znovali. Zoperniki katoličanstva imajo kar veliko govo¬
riti soper sožiganje krivovercov, pa pri nobenem ne to¬
likanj kot pri Husu, kterega ^mučenika resnice 1 'slavijo in
sicer zato, ki je njih dohtar Martin Lutar mnogo Huso-
vih pomot in krivover med nje razsejal. Take pomote in
krive vere terdivši ne morejo po nikakem katoličanov
hvaliti, pod kterih rokami je Hus, njih patrijarh, zgo¬
rel. Tako narejajo iz mišice velicega konja. Učeni prote¬
stanti spoznajo v poslednjih časih, da tudi Husu se ni
po tačasnih postavah nobena krivica zgodila.

Po smerti Husa in Jeronima so bili ostali na Če¬
škem hudi punti in strašno kervave vojske , zakaj vojske
zavoljo vere so bile od nekdaj nar grozovitniše. Husitov
poveljnik je bil Janez  Cis  k a,  nekdanji dvornik Vence-
slaja, strašin in neusmiljen mož, slep na eno oko, Husi-
te v zmagavni boj peljaje, je bil še ob drugo prišel, in
zdaj popolnama slep je Husite zmiraj k zmagam napel¬
jeval. Narpred so tirjali od Venceslaja, nekdanjega ce¬
sarja, da naj jim nektere cerkve da, da bi v njih sv.
obhajilo pod obema podobama prejemali. Venceslaj jih
jim dovoli, pa v kratkem času so duhovne in minihe, ki
jih niso hotli z obema podobama obhajati — kar je bilo
od cerkve prepovedano — davili in morili. Ko bi bila
cerkev take obhajila dovolila, utegnili bi bili ji opona¬
šati, da Hus in Mies staji  oči odperla, da vse popre-
šnje obhajila niso bile prave, da je cerkev zakrament
pokazila, in da cerkev je od perve vere odpadla.

Husitiobhajajo z veliko slovesnostjo procesijo po Pra¬
gu;  iz mestne hiše pade kamen ravno na duhovnega, ki
je kelh nosil; zdaj planejo in naskočijo mestno hišo, in
pomečejo iz nje 13 mestnih svetovavcov skozi okna na
terg, drugi jih od spodej vlove na svoje sulice. To sli¬
šati se Venceslaj tako prestraši, da za mertudom umer-
je. Sigmond, Venceslaja brah, se hoče zdaj češkega kra¬
ljestva polastiti, toda vsi Cehi na noge vstanejo in ga
zapode. Trikrat pride z armado cesarsko si kraljestvo
podvreči, v  toda nobenkrat nič ne opravi, in oparjeno jo
mora iz Češkega potegniti. Za papeževo kletev nihče nič
ne porajta, za njegovo križansko vojsko, ki se ni nikoli
snidila, tudi ne. Ime Ciska, njih slepega poveljnika, je
bilo vsim drugim vojakom tako strašno, da je vse pred
njim trepetalo in šepopred bežalo, kakor so Husite za¬
gledali. Husiti, doma vse premagavši, so začeli sčaso-

479

ma po dragih deželah, po Saksonskem, Bavarskem in
Brandenborškem se raztekati in ropati; povsod so ljudje
pred njimi bežali in se skrivali; s sto in sto vozovi s 1*5 ko¬
nji napreženimi so rop domu vozili.

Po smerti Ciska so Husiti razdelili se v bolj zmer¬
ne, ki so jih k el h ar j e imenovali in v taborce,  ki
so si bili mesto Tabor  in v njem veliko cerkev sozida-
ii, tako pa iz vsega Češkega so Husiti pa tudi katoli¬
čani poslednji iz radovedljivosti — tje romali, da kak¬
šen dan jih je bilo čez 40,000 vkup. Kelharjem — ki
so jih spioh Kaliks  t ina  r j e klicali — je bila cerkev v nje
bazelskem občnem zboru pridigo v domačem jeziku in
tudi obhajilo s kelhom dovoljila. Taborci so se še pa
hudo pod poveljnikom Prokopijem Velikim, potem tudi
Majhnim vojskovali. Potem pa, ko so bili v bojih pri
Pragi, v kterem sta oba Prokopija mertva ostala, stra¬
šno otepeni in zmagani, so se na enake pogoje kot kel-
harji cesarju podali, in Sigmonda češkega kralja spoz¬
nali. Po smerti Sigmonda so si Čehi po svojih starih
pravicah kralja volili, kar se ni bilo opravilo pa brez ve¬
liko prelite kervi; novi kralj Ladisla  j je še le pravi
verni mir sklenil, da so katoličani in kelharji vsak pri
svojem ostali. Husitom ni bilo pri vsih njih vojskah dru-
zega ostalo kot — kelh.

Ako je ravno cesar Sigmond pet kron na svoji
glavi nosil, vendar ni bil v stanu cesarstvo k poprejšni ve¬
ljavi in časti povzdigniti, marveč je mogel še sam priča
biti, daje  cesarstvo mnoge dežele na novo burgundsko
vojvodino zgubilo; ves zadolžen zavoljo svojega potrat¬
nega življenja, zavoljo svoje darljivosti in zavoljo veli-
cih stroškov konštanski in kasneje bazelski cerkveni
občni zbor v kup spraviti. Martin V.  je bil razvade v
cerkvi odpraviti in zadušiti, 1423. leta občni cerkveni
zbor v P a vij o razpisal; iz tega ni bilo nič. Sigmond ne
da miru; on proda že popred zastavljeno Brandenbor-
ško, s pravico voljivnega kneza, jakemu možaku Fride¬
riku hohencolernskemu, nirnberškemu grofu za 40,000
zlatov, in ta je postal oče sedanje boruške kraljeve hi¬
še; tako je Sigmond za prihodni občni cerkveni zbor se
s potrebnimi dnarji oskerbel. Eugeni IY. Martina V. na¬
slednik, je, Husite pokrotiti in cerkev ponoviti, občni
cerkveni zbor po priseženi obljubi 1431. leta v švajcar-
sko mesto Bazel  sklical. Škofje pridejo, se v cerkveni
zbor osnovajo, in serčno začnejo svoje obravnave. Pa¬
pež Eugeni pa piše v Bazel, da cerkveni zbor je vzdig-

480

njen; Bazeljski očetje se čudijo, da papež sam je zo-
pernik cerkvenega ponovljenja; oni ponavljajo, kar je
bilo že v Konštancu sklenjenega in oznanjenega, da občni
cerkveni zbor je nar višja cerkvena oblast, kteri mora
tudi papež podložen biti; mu daje tudi naznanje, od ce¬
sarja, angležkega in francozkega kralja podpiran, —
ako ne bo občnega zbora spoznal, ga bodo odvergli. Eu-
geni se pokroti' in poterdi vse, kar je bil zbor v vernih
zadevah sklenil.

Zdaj so začeli cerkvene razvade odpravljati; malo¬
pridni in nakazni duhovni naj se odstavljajo; preveliki
davki, ki so jih papeži od škofov in družili cerkvenih
častnikov, sploh od cerkvenega premoženja vlekli, naj
se znižajo , ali naj celo vgasnejo; število kardinalov
naj se pomanjša, pravde naj se ne več tako pogostama
v Rim ne pošiljajo i. t. d. Husitom so bili tudi kelh do¬
volili, pa proti temu, da so obhajilo pod podobo kruha
za popolnoma dobro spoznali, in tudi tako učili; na to
vižo so jih, ki so se čez 60 let vojskovali, popolnoma
pokrotili in cesarju Sigmondu k mirnemu posestvu Češke¬
ga pripomogli.

Papež Eugeni IV. zvedši, kaj zborni očetje v Ba-
zelnu sklepajo, se silno prestraši; on oznani, da naj
cerkveni zbor 31. kozoperska 1437. leta v Bazelnu
neha, in naj da nov se v Ferari  odpre, kamor bo tudi
greški cesar s svojimi škofi prišel greš  k o cerkev z la¬
tinsko  spraviti in nesrečnemu več sto let terpečemu raz-
krojenju konec postaviti. Temu se očetje v Bazelnu —
med kterimi je mnogo kardinalov bilo — zoperpostavijo
z besedo in djanjem. Svečana 1438. leta se je občni
zbor v Ferari  odperl. Kardinali so eden za drugim iz
Bazelna v Feraro šli. Nemški, angležki in španjski
škofje, ki so bili v Bazelnu ostali, so se obnašali, ka¬
kor da bi občni cerkveni zbor še v Bazelnu bil in so
svoje sklepe delali; Eugenija IV. so odstavili zato, ker
ni hotel biti celi cerkvi pokoren — ali zdaj pa ni bila
več cela cerkev v Bazelnu združena. Kasneje so si
novega papeža Feliksa  V. postavili in ponovili so še,
kar je bilo v Konštancu sklenjeno, da cerkveni zbor
je čes papeža in da ne njemu, papežu, ampak celi
cerkvi gre nepomotljivost. Eugeni je dobro vedil, da
knezi in ljudstva se zlo boje novega razkrojenja v
cerkvi, je tedaj serčno ostal i zbor v Bazelnu  pod
cerkveno kletev podvergel; nadškofa manjškega in
kelnškega, ki sta ga podpirala, odstavil, in s pomočjo

481

Eneja Silvija Pikolom ini-ta, bi je bil cesarja Fride¬
rika skrivni tajnik, potem škof vTerstuin papež v Rimu
pod imenom Pija II., je napravil cesarja in druge kne¬
ze, ki so bili bazeljske sklepe zahvalili in jih hotli kot
postave v svojih deželah oznaniti, da so se s papežem
pogodili. Po pogodbi med papežem in cesarjem 1439.
leta, ki se kliče ašafenburška,  je papež vse svoje
prihodke na Nemškem po starem obderžal, nadškofoma
manjškemu in kelnškemu prizanesel, in ponovljenje cerkve
v glavi in udih se je odneslo na prihodne čase. Cerkve¬
ni očetje v Bazeljnu,  od nobenega več podpirani, na¬
pravijo svojega papeža Feliksa  V., da se je papež-
tvu odpovedal, potem pa oznanijo, da papežev stol je
prazen, in volijo novega papeža, pa le rimskega Mik-
lava  V., ki je tačas naslednik bil umerlega Eugeni-
ja IV. Potem so se razšli, in bazeljskega cerkvenega
zbora je bil konec.

V Ferari  ali potem v Florencu  so se bili La-
tinci z Greki kordali, pa žalibog! kordali so se bili
G reki  le zavoljo strahu pred Turkom; zakaj, ko so
bili domu prišli, so jih domači zajedali in jim oponašali,
da so bili šli na Laško vero zatajit.

Okoli 1440. leta je bilo tiskarstvo  znajdeno. Že
popred je bil neki minih znajdel na glatke lesene dilice
ali tablice podobe izrezovati, jih s barvo prevleči — pa
le izrezani del — in na papir jih, ali papir na-nje priti—
skovati. Tako je dobil na papirji podobo, ki je bila v
tablico vrezana, in tako je dobil iz ene tablice več sto
podobic, ki sojih  že tačas minihi otrokom dajali. Ja¬
nez Gutenberg,  kakor Nemci terdijo, v Manjcu
rojen, si je napravil več ravnih, enako debelih in dol-
zih klinčkov; slednjemu je vrezal na glavi podobo pis¬
menke, potem jih je v verstice zvezal, njih glavice s
černo barvo prevlekel, in jihna papir, ali papir nanje
pritiskal; tako je dobil natisnjene besede, kakor jih je
zložil. Lesene pismenke, premehke, se berž omulijo;
železne preojstre papir prejedajo; na kositar in svi¬
nec se ne da natiskovati. Eden njegovih tovaršev je
znajdel rud antimon, iz kterega s svincom vred se pis¬
menke zlivajo.

Gutenberg  je bil ubog, da ni mogel na svoje
vsega potrebnega si omisliti; Janez Faust,  bogat zla¬
tar, stopi ž njim v zavezo, in počasi vso znajdbo in
umetnijo na-se potegne. Znabiti daje bil Gutenberg
preveč samoglaven, tudi morebiti zapravljiv, da ni mo-

482

gel storjenih dolgov poplačati; z vsimi znanci se je bil
skregal; pomanjkanja in lakote je terpel; tri leta pred
njegovo smertjo ga je manjški nadškof na svoj dvor
vzel, in ga iz usmiljenja preživih Gutenberg  je imel
malo dobička od svoje znajdbe, razun da so mu Nem¬
ci 1837. letavManjcu slaven spominek • postavili: bro¬
nasto na tergu stoječo podobo iz rok Tor val d s na, nar
imenitnišega tačasnega štatvarja.

Bogati Faust  se združi s Šeferjem.  V letu 1457
sta bila bukve psalmov,  srečno jih dokončavši, natis¬
nila, potem sv. pismo;  dajala sta ga za 30 zlatov, ki
je popred 600 veljalo. Ljudje se silno čudijo nad tein,
ker ne morejo razumeti, kako jima je mogoče v tako
kratkem času toliko sv. pisem spisati, ker čerke niso bi¬
le od tacih z roko pisanih clo nič razločene. Maršikteri so
mislili, da sta copernika; samo v Parizu jih je bilo
20,000, in na vsem Francozkem 40,000, ki so se le s
prepisovanjem bukev preživljali; kam zdaj ž njimi? Tem
pač ni moglo nikakor všeč biti, da sta jih una dva tako
po ceni prodajala. Faust  umerje v Parizu in Šef er
prevzame ves tisk, in izdaja mnoge stare bukve. Perve
natisnjene bukve so zavoljo imenitnosti grozno drage, in
se hranijo le v kraljevih ali cesarskih bukvarnicah.

Faust in Šefer  sta svojo umetnijo skerbno skri¬
vala, pa le za malo časa. 1462. leta je bilo mesto Manje
z vojsko vzeto; tačas so prišli sovražniki v hišo Šefer-
ja,  ki so že na to pazili; našli so vse priprave k tisku; de¬
lavci in tiskarji so se bili iz Manjca deleč po deželah
raztekli; bogatini so jih podpirali, da so lastne tiskar-
nice si napravljali, ali pa z dobrim plačilom skrivnost
tiskarije od njih kupovali. Tako se je bilo začelo berž
po Laškem, Francozkem, Nemškem  i. t. d. ti-
skovati; nar lepši in prijetniši so bili tačasni laški  tiski.
Bukve so bile kmalo povsod po ceni in zmirej ceneje, ker jih
je eden pred drugim bolji kup prodajal.

Po tiskarstvu so se vse znanosti in učenosti po svetu
močno razširile, tako, da v sedanjosti si lahko slednji
človek v svoje podučenje in izobraženje za nektere kraj¬
carje bukev kupi.

$*. 86 Česat' Albert II.  — Friderik III.  —
Maksimilian I.

Možka veja Sigmonda je bila ž njim pomerla. Al¬
bert  II., Austrijan, njegov zet in kakor dedič tudi na-

483

slednik na Češkem in Ogerskem, je bil enoglasno od
nemških knezov v cesarja postavljen; od tacaš je bila
cesarska krona pri habsburškoaustrijanski hiši do konca,
to je, do leta 4806 ostala. Albert je bil dobromisleč,
moder in marljiv mož; toda domače zmešnjave in nepo-
koji zunajnih sovražnikov, zlasti Turkov, po njegovih
zlo velicih deželah, mu dajo toliko opraviti, da za po-
krotenje Nemčije, ker so se vedno po pestni pravici med
sabo tolkli, ni mogel nič storiti, in za tolikanj manj, ker
niso hotli knezi z njim potegniti. Pri vsem tem bi se bilo
utegnilo veliko dobrega od njega pričakovati, ako bi ne
bil že čez dve leti umeri.

Namesto njega je bil voljen v cesarja njegov brata-
nec, Friderik  III. Austriijan iz štajarske korenike.
Mož je bil zlo dobrih lastnost za hišnega gospodarja,
ne pa za nemškega cesarja; zakaj ne bogat, ne močan,
ne moder, ne junašk, ni mogel Nemcovv strah spraviti;
gospod Štajarskega, Koroškega in Krajnskega, je imel
premalo dohodkov, in premalo vojakov, in ako bi bil
ravno kaj vojakov vkup spravil, bi jih ne bil imel s čim
plačevati. V  tistih časih so se bili začeli že z najemniki
vojskovati. Po vsih deželah so bile zmešnjave; Turki so
po njegovih deželah razsajali; ker moči ni imel,.je ho¬
tel vse na Iepem v  z zavezami in pogodbami poravnati,
kar pa ni šlo. Čehi si volijo svojega lastnega kralja
Podjebrada,  ravno tako Ogri Matija Kor vina.
Karol,  prederzni burgundski vojvod, se širi na Nem¬
ško; Franc Sforca,  laški kondotier, se polasti, po
smerti vojvoda Viskonti-a, Milana in vsih lombarških mest,
dasiravno bi se bili Lombardi raji pod cesarja podali, pa
Friderik jih ni mogel braniti, ker so mu Turki še celo
v njegove podedovane dežele zahajali.

Francozki, angležki in španjski kralji so že več sto
let skerbeli, da so vse svoje mogočniše vazale v po-
koršino spravili in v podložnosti ohranili. Ker jim je bilo
in moglo biti vse pokorno, so veliko ložej vladali, in saj
za domači ali deželni mir skerbeli; na Nemškem pa se
je že več sto let ravno nasprotno godilo, cesarji so imeli
večidel na Laškem veliko opraviti, vojvodi in knezi so
pa doma gospodarili, kakor jim je bilo všeč; zapopade-
ni so bili med sabo velikrat v dolgoterpečih bojevanjih;
močneji so bolj slabotne pozobali, in si jih v podvazale
podvergli; ni ga bilo cesarja, kteri pridši iz Laškega,
bi bil zamogel vse v tem storjene krivice zravnati. Ob
času 23  letne brezvlade je šlo vse narobe; vladarji

484

vsake verste so grabili, kar se je koli dalo, in se širili
s svojim posestvom na vse kraje; napravili so si bili
lastne deržave, v kterih so samostalno in od cesarja
neodvisno vladali. Da bi ne bili ob nič prišli, so si da¬
li vse svoje posestva, pravice, in predpravice, ki so jih bili
tudi po krivem pod-se spravili, od novo voljenega cesarja
Rudolfa habsborškega poterditi; saj ni mogel drugači —
20 cesarjev bi ne bilo moglo vsih storjenih krivic ob¬
soditi in popraviti. Nemški knezi so še malo potem novo
šego vpeljali, da namreč slednji voljeni cesar jim je mo¬
gel pred kronanjem vse njih stare, in kar so se še mo¬
gli zmisliti novih pravic, s prisego poterditi, da so tako
počasi vse na-se potegnili, in da cesarjem ni ostalo dru-
zega kot ime. Ko je hotel cesar kaj od njih doseči, mo¬
gel jih je v deržavini zbor poklicati; po starem so se
shajali knezi iii škofje osebno, sčasoma pa so naročniki
kakor tudi mesta v zbor pošiljali. Friderik skliče derža¬
vini zbor zavoljo deželnega miru, zakaj vse se je na
Nemškem križem bojevalo; v zboru so veliko od tega
govorili, toda sklenili niso bili nič. Friderik jim tudi do¬
poveduje kako silno potrebno da bi bilo, Turkom, ki so se
zmiraj bolj približevali, opreti se; papež jih zaroti ker-
šansko vojsko soper Turke vzdigniti. Vse zastonj!
zbor ne sklene in ne obeča cesarju celo nobene pomoči
zoper Turka.

Podjebrad  češki kralj ga z vojsko napade; Ma¬
tija Korvin,  ogerski kralj ga pa pahne iz Friderikovih
dežel proti dani obljubi, da, ko bi Podjebrad umeri, mu
bo cesar Češko dal. Češki kralj umerje v resnici, in ce¬
sar da. zdaj češko kraljestvo ne po obljubi Korvinu —
bal se je ga, ki je bil tako močan — ampak Ladislavu,
poljskemu kralju— ki je po Korvinovi smerti tudi Oger-
sko dobil. Korvin  je bil cesarju hudo zamiril, da
mu ni bil mož beseda ostal, napade gaz vojsko, mu vzame
Dunaj, in za malo potem umerje.

Friderik  je 53 let cesaril, in le poslednje tri le¬
ta v miru živel. Vse nar večje sopernosti, težave in brh¬
kosti svojega življenja je s keršansko poterpežljivostjo
prenesel. Od lastnih puntarjev enkrat na dunajskem dvo¬
ru obležen, dela serce 200 vojakom, ki jih je ravno
pri sebi imel, in zakriči proti puntarjem: „Ta terg bom
branil, dokler ne postane moje pokopališče; še je Bog v
nebesih, kteri bo vedil postavnega kneza zoper hudo¬
delstva prederznih podložnikov braniti!" Ta pot so ga
rešili nemški knezi, ki so Alberta, njegovega nar večje-

485

ga zopernika primorali mir skleniti, pa le smert hudo¬
bnega brata je še le Frideriku pravi mir podelila.

Friderik  III. zlo nesrečen v vladanji, je vendar ve¬
like sreče doživel, daje  njegov cesarjevič Maksimi lian
zlo bogato blagovnico poročil. Karol Prevzetni,  bur¬
gundski vojvod, je bil posestnik vsih dežel med Kajnom,
Francozkem in morjem, ki so mno-joverstne imena ime¬
le; imel pa ni družili dedičev razun hčere, z imenom
Marija. Nje oče je serčno želel nemški cesar postati, da
bi pa cesarjevič Maksimilian pri tem nobene škode ne
terpel, mu je hotel edino hčer v ženo in 17 dežel za
doto dati, da bi po njegovi smerli zet še tolikanj goto-
više do cesarske krone prišel. Friderik se pa vendar neče
v to mešati in se za-nj potegovati. Karol  pride v Tri-
er, se s Friderikom o tem pomenit, prinese sabo vse
oblačila in druge znaminja cesarske oblasti, poskerbi
tudi že v stolni trierski cerkvi vse potrebno za kro¬
nanje. Friderik  III. jo potegne proč in pusti Karo¬
la vsega oparjenega, kteri sklene Marije ne Mak-
similianu več dati; — on umerje pa za malo potem v neki
bitvi 1477. leta. Zdaj si francozki kralj vse prizadene
lepo in bogato burgundško Marijo svojemu sinu snubiti,
toda Maksimilianovi poslanci stopijo naprej, pokažejo
perstan in pismo, kiju  je bila Marija Maksimiljanu poslala,
in Marjia obstoji sama, da si je verlega Maksimiljana v
svojem sercu izvolila, in tisto leto je bila tudi ž njim
poročena; 10,000 austrijanskih žlahnikov je bilo ženina,
ko je po nevesto šel, spremilo. Francozki kralj, stra¬
šno hud,  vzame Maksimilianu, ki ga ni mogel braniti,
Burgund ; vse druge dežele ostanejo Maksimilianu. S
pridobitvijo Nizkih dežel, kakor so jih še več sto let
potem imenovali, se je bila podlaga k velikosti našega
cesarstva postavila. Po mnogih pogodbah miru imamo
zdaj, namestNizkih dežel, Veneško, kar je za nas bolj
prav, ker Y r eneško je nam doma, Nizke dežele so bile
pa zlo deleč od doma. Marija je bila za malo let
umerla.

Maksimilian je rodil z Mario Filipa,  nadvojvoda
austrijanskega, ki je bil oče Karola V. in Ferdinanda I.
Knezi so ga 1486. leta kralja volili, pa še lepo  smerti
svojega očeta Friderika III. se vsede na cesarski pre¬
stol, in sicer pod zlo neugodnimi okoljnostmi; oče ga ni
mogel podpirati, da bi se bil francozkemu kralju zavolj
Burgunda bolj uperi ; na Nemškem je bila taka nepo-
stavnost, taka razpertija in večno bojevanje po pestni

486

pravici, da je bilo zadnjič vsim zadosti. Vse je želelo,
vse je kričalo po novi deržavini vstavi. Knezi niso hotli
od svojih pravic ali predpravic, ako ravno so jih po očit¬
nih krivicah na-se potegnili, kakor cesarske cole, most¬
nine , ali rudnike i. t. d. ne nar manjši nič odjenjati, in
slednjemu predlogu, po kterem bi se bila cesarska oblast
kaj povikšala, njih pa znižala, so se krepko in na vso
moč upirali; zadnjič so si bili vendar v vormskem derža-
vinem zboru dopovedali za deželni mir pod strašno kaznijo,
da slednji, kteri bi ga prelomil, naj zapade svoje živ¬
ljenje in premoženje; tudi so bili postavili deržavino sod¬
nijo, ki naj razpartije in pravde med knezi in druzimi žlah-
niki razsojuje. Nemškoje bilo v 10 okrogov razdeljeno,
v slednjem okrogu je bil predpostavljeni glavar, kteri je
mogel speljati, ako bi ne bilo na lepem šlo, sklepe der-
žavine sodnije, in ako ne drugači s silo orožja celega
okroga; v okrogih so imeli tudi svoje shode, ali okro¬
žne zbore. Maksimilian je storil Nemcom, kar je koli za-
mogel dobrega; pri tem je pa ob cesarsko veljavnost in
važnost bilo; popred so bili cesarji še zmiraj nar vikši
sodniki med knezi in druzimi vazali; po kraljestvu so
hodili pravde in razpertije razsojevat in pravico terdit;
zdaj pa so prišle vse nar imenitniše pravde pred dežel¬
no sodnijo v razsodbe, da cesar ni imel pri tem celo nič
več opraviti. Švajcarjem, s kterimi se je več let vojsko¬
val, je mogel zadnjič neodvisnost od cesarstva dovoliti.

Maksimilian  je bil lepe podobe in prijetne postave,,
žlahnodušnega serca, močan in junašk, prijatel in pod-
piravec vsili znanost, zlasti pesništva — na dunajskem
vseučilišu je učenika pesništva uterdil — zlo dvorljivega
in priljudnega obnašanja je bil; njega imenujejo, pa v
žllahnem pomenu, poslednjega viteza;poieg  tega je
bil pa tudi lahkomiseln in slab gospodar; zavolj pomanjka¬
nja dnarjev je večkrat zadej ostal, in ni mogel dose¬
či, kar bi bil lahko dosegel pri boljem gospodarstvu.
Skorej ves čas svojega življenja se je vojskoval; Turke
je bil tako nabil, da so ga njegove žive dni pri miru
pustili; sicer pa ni s svojimi vojskami nič opravil. Maksimi¬
lian se oženi — potem ko je bil pervi pošto  na Nem¬
škem vpeljal — vdrugič in vzame svojega vazala, umer-
lega milanskega vojvoda hčer, ki je imela 300,000 ce¬
kinov dote. Nje bratJanez Gale  as  o,  komaj 4 leta star,
bi bil imel Milan podedovati, stric Ludevik Moro  je bil
njegov oskerbnik, toda cesar da temu Milan; napolitan¬
ski kralj pa, ki jebilmladenu Gale  asu  ravno hčer dal,

487

je bil tega strašno hud, Moro  pa nadraži in podšunta
francoskega in španjskega kralja soper njega. Španjski
kralj vzame Napolitansko in francozki Milan. Maksimi-
lian brez dnarjev jima ni mogel soperstati; prederzni
in prevzetni Venečani so mu še celo njegove vojake iz
Laškega spodili; še vesel je mogel biti, da se mu je
francozki kralj v vazala čez Milansko ponudil, in mu
znamenite darila v ta namen/poslal.

Da bi bil napubnjene in prederzne Venečane poni¬
žal in se nad njimi maševal, stopi s papežem Julijem II.
Ferdinandom katoljškim, španjskim, in z francoskim kra¬
ljem Ludevikom XII. v zavezo, vzame pri Fugerji v
Augšporgu 170,000 cekinov na posodo, in jih med nje
razdeli, da bi vse bolj prav šlo; uni trije se jako voj¬
skujejo, svoje lastne namene dosežejo in se skrivoma
za mir pogode, cesarja pa, kteri je menil, da zdaj se bo
še le vojska prav začela, so samega pustili; tako so ga
goljufno in nezvesto še v nesrečo zapeljali. Maksimilian
je Venečanom neke mesta, med druzimi Verono za 300,000
cekinov dal in mir ž njimi sklenil.

Fugerji  so bili spervega tkavci, potem kupčevavci,
tudi špekulanti; z marljivo delavnostjo, s poštenostjo, s
pridnim gospodarstvom in z nedopovedljivo priljudnostjo
so si bili ne zamo grozno velikih bogatij ampak tudi kar
častito in obče spoštovano ime pridobili. Cesarju Mak-
similianu, in njegovemu unuku in nasledniku Karolu V.
so kar velikrat in po veliko dnarjev posojevali; tudi
sta oba cesarja, kadar sta v Augšporg prišla, v Fu-
gerjevi hiši, nar lepši okinčani, stanovala. Cesar Karol
je Fugerje povzdignil k grofovski časti, in jim mnoge
druge predpravice podelil. Še dan današnji so Fugerj  i,
ako ravno ne več tako bogati, pa vendar na Nemškem
vselej še visoko obrajtani.

Svojega edinega sina Filipa je cesar oženil z Jo-
ano,  edino hčerjo Ferdinanda in Izabele, ktera po
smerti svojih starejih bratov in sester postane blagovni¬
ca vsega Španjskega. Filip umerje mlad, in Joana nad
tem obnori, zapustivši šest majhnih otrok. Maksimilian
je skerbel za teh svojih šest unukov dobro. Karo¬
lu, starjemu, je dal Španjsko, Napolitansko in Nizke
dežele, Ferdinandu drugemu pa vse austrijanske deže¬
le, in dasiravno ni bil čez štiri leta star, ga je vendar
zaročil z Ano ogersko princesnjo, 3 leto staro; verh te¬
ga zaroči še ogerski kralj svojega sina, če se nm bo
rodil, z Marijo, unukinjo cesarja. Sin se v resnici rodi;

488

v drugem letu njegove starosti ga kronajo ogerskega
kralja; v 10. se vsede na kraljev prestol, v 15. je bil
z Marijo španjsko poročen, v 19. je bil že ves siv, in
v «0. letu je konec storil v boji s Turkom. Po smerti
njegove Marije je postal Ferdinand  I. ogerski kralj.

S temi ženitvami se je bila austrijanska čez vse
druge europejske hiše povzdignila; vse domače in
Nizke dežele, Španjsko, Napolitansko in nove kraljestva
v Ameriki, vse to je bilo austrijansko.

Maksimilian je bil v augšporskem deržavnem zboru,
knezom, škofom, drugim žlahnikom in naročnikom svobo¬
dnih mest priporočal, da naj njegovega unuka Ka¬
rola v kralja volijo; mnogi knezi, od papeža pod¬
pirani, ga niso hotli voliti. Na to gre cesar nevoljen
proč, pride v Inšbruk na Tiroljsko, kjer niso hotli nje¬
govega spremništva v mestu vzeti zavoljo starih dolgov
ob enacih gostivnih stroških. To razžaljenje pohujša ce¬
sarjevo bolezen, da umerje na poti v Velsu, Dunaja
ne dospevši, kot pobožen kristjan, zakaj mertvaško
trugo je že več let seboj vozil.

87. Francozi in Angleži.  — Orleanska devi¬
ca.  — Vojska med rudečo in belo rožo.

Francozki kralji, Karol  in  gar  ji, so bili šeme; nobe¬
nega življenja, nobene moči niso v sebi imeli, ljudje so
jih zaničevali ;Kapetingarjiso  bili pa bolj modri insker-
bni; pervi štirje so 100 let vladali, slednji je imel po
sreči sina polnoletnega, ki ga je dal v svojem življenji
v kralja in nastopnika kronati; tako so se bili Francozi
podedovanja kraljestva privadili. Veliki vazali so da¬
jali svoje pravde med sabo kralju v razsodbo, kar
je v povzdigo njegove oblasti in veljave služilo. Ko bi
ne bili tako ravnali, bi bili imeli s svojimi podvazali
preveč opraviti. Ludevik VI. in VII. sta v sred 12. sto¬
letja na svet Sugerj  a, St. Dioniskega opata, visoko uče¬
nega in modrega moža, kar veliko v povzdigo kraljestva
dopernesla, na njegov sovet so kraljeve sodnije mestjane in
prostopušene zoper žlahnike branile in zagovarjale. Lu¬
devik VII. je bil tako vestin, da je pri ločenji od svo¬
je nezveste žene Eleonore, ji vso nje doto, ‘veliko ak-
vitansko deželo, nazaj dal. Za malo tednov potem jo po¬
roči Henrik PI a n t a ž e n e t a nžuski, kije  potem angležki
kralj postal. Že od popred so imeli angleži Normandijo

489

na Francozkem, zdaj paše Akvitanijo; obe deželi vkup
ste bile večje od francozkega kraljestva v sredi, in od
burgundskega, ki je padlo pod nemško cesarstvo.

Matilda,  unukinja Vilhelma Vojskovavca, je pode¬
dovala njegove vsederžave; po hudih vojskah je pustila
svojemu bratancu Štefanu angležki kraljev prestol s po¬
gojem, da po njegovi smertibonje sin Henrik  Planta-
ženet Anžuski njegov nastopnik; s tem Henrikom je
prišel imenitni rod Plantaženetski na angležki prestol, in
je imel na Francozkem kar veliko dežel.

Iz tega so se mogle medFrancozi in Angleži velike vojske
unemati, zakaj francozki kralji, kot vazalni gospodje, so
tirjali od angležkih poklon in prisego zvestobe in podložno-
stizavolj Normandije in Akvitanije, angležki kralji so šepa
glušili in prevzetno deržali kakor da bi za to nič ne hotli vediti.

Henrik II. , verstnik Friderika Rudečobradca ,
je bil živ, čverst in omikan kralj, ki je za pobolj-
šanje sodništva veliko storil. Duhovne je podvergel v
posvetnih zadevah in pregrehah kraljevim sodnijam, in
jim ni bilo pripušeno v Rim apelirati. Tudi je ozna¬
nil postavo, da nihče naj ne bo pod verzen cerkveni
kletvi brez kraljevega dovoljenja. Vse to pa ni bilo
po misli Tomaža Beketa, nadškofa kanterburiškega, ki
je bil pervi naAngležkem in od ljudstva zavoljo njego¬
ve pobožnosti visoko spoštovan. On je odstavljal vse
duhovne, ki so se bili tim kraljevim postavam podver-
gli. Iz tega zraste velik prepir med njim in kraljem ; ker
je bilo čuti, da ga bodo pred sodnijo klicali, se vgane
na Francozko in Henrika II. cerkveni kletvi pod-
verže. Papež, kot srednik med njima, ju pokroti za ne¬
kaj časa; toda Tomaž, ko pride nazaj, odstavlja duhov¬
ne kot popred, ki so se bili omenjenim kraljevim posta¬
vam podvergli. Henriku, ki se na Francozkem vojskuje,
pade v neki nevolji beseda: „Kaj ga ni nobenega, ki
bi me nad tem samoglavnem Tomažem maševal ?“ Štirje
žlahniki se v kratkem od njegove armade skrivoma od-
teržejo, na Angležko gredo in Tomaža v njegovi stolni
cerkvi pred oltarjem ubijejo. To hudodelstvo slišati, vse
groza prevzame, in strašno velik hrup med ljudstvom
vstane. Zdaj se vse spremeni, cerkvena važnost je ob¬
veljala; ubijavci so bili k smerti obsojeni, Tomaž je bil
čez dve leti k svetnikom prištet, in sam kralj Henrik II.
je dal za nekaj let potem izgled svojega kesanja, ker se
je dal na grobu sv. mučenca — kamor so neštivilni ljudje
romali — po nagem herbtu od minihov tepsti.

490

Henrikova sinova  stabilaRihard Levovo Ser¬
ce, in Jane z brezdežele; Rihard je bil vitežko junašk,
pa nepremišljen; Angleži so bili pod njim skorej ob vse
prišli, kar jim je bil njegov oče Henrik podelil. Janez
samosilnišk in neumen knez, je Normandijo na modrega
in zvitega Filipa Augusta, francozkega kralja, zgubil;
zakaj, kadar je bil svojega bratanca Arturja — ki jeimel
večjo pravico dozapustnine Plantaženetove, kot on —v
Ruanu dal umoriti, ga kliče Filip August, kot va¬
zalni gospod Normandije in Akvitanije, pred nar vikšo,
iz 6. škofov in 6. grofov obstoječo deržavino sodnijo,
in ker ne pride, ga obsodijo, da je vse fevde na Fran-
cozkem zapadel; kralj si podverže zdaj s pomočjo nekih
najetih vojakov vse angležke dežele na Francozkem.
Janez je preslastno in prepotratno živel, kakor da bi mu
ta zguba kaj mar bila. On je s svojo terdobo, samovolj¬
nostjo in grozovitostjo vse stanove razžalil; tako tudi pa¬
peža, ki ga je pod cerkveno kletev vergel, službo bož¬
jo v njegovih deželah prepovedal, in njegove podložni¬
ke od prisege zvestobe odvezal. Papeža pokrotiti, se mu
podverže s kraljestvom vred v vazalno zavezo, in vza¬
me od papeževega naročnika kraljestvo kot vazal nazaj,
proti temu da bo od njega papežu po 1000 liber srebra
na leto odrajtoval.

Angležko ljudstvo razserjeno nadosramotenjem svoje
kraljeve krone, in po novem davku na papeža še
bolj tlačeno, se spunta z orožjem v rokah soper
kralja, ki so ga vsi zavoljo njegovega strašnega
obnašanja sovražili in zaničevali, in ga primorajo, da
jim je mogel na neki senožeti svobodno ustavo — magna
c har  ta  — podeliti. Od tačas je cvela na Francozkem sa¬
movlada, na Angležkem pa svoboda. Po ti novi derža-
vini ustavi so si duhovni sami škofe volili. Žlahniki so
bili odvezani od sitnih vazalnih zavez in drugih velicih
davkov; mestjanom in kmetovavcom je bila obljubljena
svoboda pri itergovanji in bramba pred samovoljnimi co¬
li. Nenavadni davki se niso smeli več razpisovati, če jih
niso v zboru deželnih naročnikov —v parlamenti, kjer
so škofje, žlahniki, mestjani in kmetovavci sedeli — do¬
volili. V brambo lastne svobode je bila tudi sodnija s po¬
rotniki osnovana. Ta deržavina ustava — magna charta
— je še do dandanašnjega dne podlaga angležke vladije.

Kadar so Filipa  Le  p e ga  trije sinovi, ki so eden
za drugim kraljevali, vsi brez otrok pomerli, je prišlo
francozko kraljestvo na njegovega bratanca Filipa VI.

491

Valoaškega. Eduard III. angležki kralj, sin ene hčere Fi¬
lipa Lepega, tirja francozko kraljestvo za-se, brez mi¬
sli na to, da po saljski postavi niso mogle ženske kraljestva
dedovati. On si prilasti naslov francozkega kralja in na¬
pade Filipa VI. s tako močjo, da jih narpred na morji,
potem pa tudi na suhem zmaga, in jim vzame na morskem
bregu zozidano mesto in terdnjavo Calais (Kale. - ) To je
bil začetek 114. letne vojske med Angleži in Francozi
zavolj francozkega kraljestva. V nasljednjem letu umer-
je Filip VI., in njegov sin Janez Dobri  se usede na
prestol, ki je bil v pravdi; on želi zbrisati madež v bi-
tvi pri Kreci, v kteri je bil češki slepi Janez konec sto¬
ril, in napade pri Poitie-u angležko oslabljeno armado
pod poveljništvom černega princa, —ki je vselej le čer-
no oklepje nosil — angležkega kralja zlo junaškega sina,
toda popolnama je bil nabit in zmagan, on sam vjet in
od černega princa z vso častjo na Angležko odpeljan.
Na Francozkem je bil vlado prevzel Dauphin (Dofen.JTa-
ko so se od Filipa VI. vsi kraljeviči s pravico nasled¬
stva na kraljev prestol klicali. V Parizu so se Dofenu
upuntali zavoljo velicih davkov; tudi na kmetih so bile
velike razpartije, zmešnjave, morije in ropi; kmet se je
vzdignil čez gospodo; toda žlahniki, raji, kakor da bi
se bili dali posamezni pomoriti, stopijo vkup in zaduše
punt v Parizu in po deželi; za malo potem so sklenili
Angleži in Francozi mir. Kale in nektere dežele so Fran¬
cozi Angležem pustili, pa brez vazalnih zavez in dol¬
žnost ; tudi so jim 3 milijone zlatov v odkup Janeza
obljubili, vse proti temu, da se angležki kralj francoz-
kemu kraljestvu odpove. Ker niso mogli Francozi tako
berž dnarjev za rešilo svojega kralja spraviti, so mar-
siktere visoke gospode v poroštvo na Angležko poslali;
tem je bilo pa tam grozno dolgočasno, tako da vojvod
anžuski je bil še celo ušel. Da bi se ne bili imeli An¬
gleži kaj pritožiti, se verne sam kralj Janez Dobri v
vjetje, in umerje 8 let po bitvi pri Poitie-u v Londonu.

Černega princa oče, Eduard III., slavni angležki
kralj, ki je 50 let vladal, je utemeljil tudi pervi in nar
imenitniši angležki red plave hlačne podveze.  Na ne¬
kem plesu pade eni gospej nogovična podveza, on jo pobere
in jo zlo dvorljivo nji poda; pri tem vidi, da so se mu
nekteri posmehovali, in jim reče:„jutri bi se slednji
srečnega štel, tako podvezo iz moje roke prejeti"; dru¬
gi dan je delil hlačne podveze kot redne povoje novega
reda z velikimi predpravicami. Ta je imeniten red plave

492

hlačne pod veze, ki obstoji do današnjega  dne,paleiz
26 vitezev. Kraljev gerb je okoli in okoli okinčan s
plavo hlačno podvezo.

Janeza  sin Karol V. Modri, je zacelil rane fran-
cozkega kraljestva. Zvedši, da Angleži po svojih fran-
cozkih deželah podložnike kar strašno tlačijo in zatirujejo,
je sklenil jih iz Francozkega pahniti, in se njih dežel
polastiti; imel je nad Ber tr a n domGveskl inskim  edino
modrega, umetnega in jakega vojskovodja. Potem ko je bil
černi princ za sušico umeri, in njegov oče Eduard III. se
je tudi malo kasneje v grob vlegel, se je bil Bertrand
Gvesklinski vsih angležkih južnih dežel na Francozkem
polastil, da je bilo samo mesto Kale Rihardu II., sinu
černega princa, ostalo. Ta pa ni mogel na to misliti, da
bi bil zopet zgubljene dežele na Francozkem pod se spra¬
vil; zakaj tudi na Angležkem so bili tačas punti in zme¬
šnjave zavoljo prevelicih davkov; in kadar je bil Henrika
Lankastarskega, svojega bratana iz Angležkega pregnal,
si napravi tale veliko stranko tako, da je dal kralja po
podkupljenem deržavinem zboru odstaviti, in se je potem
sam na kraljev prestol vsedel. Rihard II. jena  nekem gradu
lakote poginil, Henrik IV. pa, po kterem je bila lanka-
starska hiša na angležki kraljevi prestol prišla, je po
modrosti in junakosti, akoravno s prederznostjo in s
puntom vdobljeno krono sebi in svojima nastopnikoma
Henriku V. in VI. zagotovil.

V tem, ko se to na Angležkem godi, vstanejo na
Francozkem pod Karolom VI., kteremu so se bili, malo
po 24. letu njegove starosti^ možgani zmešali, velike
nepostavnosti, zmešnjave in punti. Dve velike in mogo¬
čne stranki bližnje kraljeve žlahte se do hudega pogan¬
jate zavolj kraljestvinega oskerbništva. V Parizu se spun-
tajo zavoljo prevelicih davkov,  po kmetih ostajajo Černe
vojske soper žlahnike; toda ti bolj modri in zedinjeni
zmagajo černo vojsko in pariški punt;  pa punti in voj¬
ske so bili od nekdaj dragi, torej so mestjani in dežel¬
ni zdaj še bolj bežali, ker so mogli po več davkov kot
popred plačevati. Za 20 let kasneje ustane nov punt v
Parizu, kader je namreč sovražtvo orleanske stranke čez
Burgundsko, ki ste se za oskerbništvo kraljestva pogan-
jele, tako zrastlo, da so se med sabo morile, kakor je
dal Janez burgundski vojvodk orleanskega na ulicah po
razbojniško ubiti. Pri vsem tem se je bila orleanska
stranka čez Burgundsko povzdignila, Dofen je bil nam¬
reč ž njo v zavezi.

493

Te okoljnosti napeljejo Henrika V., lahkomiselnega,
pa žlahnodušnega in junaškega angležkega kralja k po-
novljenju vojske s Francozi; on tirja od njih nekdanje
angležke dežele na Francozkem; ker mu jih ne izroče,
vdari s svojo armado čez Kale na Francozko, pobije
francozko štirikrat večjo armado tako strašno, da cvet
francozkega vitežtva je bil poginil ali v vjetje odpe¬
ljan. Zmagavcu je stala zdaj pot v Pariz odperta,
kjer so razpartije in zmešnjave čedalje večje posta¬
jale. Burgundska stranka v zavezi s kraljico Izabelo
napravi punt, v kterem so bili glavarji druge — orlean¬
ske stranke pomorjeni; prijatli pomorjenih so si serca
razhladili nad Janezom burgundskim, ker so ga o nekem
pomenku z Dofenom čez most v reko Jon vergli, da se
je utopil. To spodbode njegovega sina Filipa Dobrega, in
kraljico Izabelo — izdajavko nje norega moža in sinu,
Dofena—da se s Henrikom V. angležkim kraljem zdru¬
žita, njega in njegove naslednike kot dediče francozke¬
ga kraljestva spoznata, in obljubita Dofenu po deržavi-
nem zboru pravico do kraljestva odvzeti. Zdaj pride
Henrik V. z veliko večjo, ker tudi burgundiško armado,
in si podverže vse od reke Loar severno ležeče dežele.
Dofenjepa vmestu Tur, brez kakega početa, čakal. Med
temi slavnimi zmagami doide smert že mladega Henrika
V.; v tistem letu umerjetudi zmešani francozki kralj Ka¬
rol VI., in njegov sin ali Dofen, Karol VII. si prilasti
kraljev naslov. Angleži pa in vsi, ki so ž njimi poteg¬
nili, oznanijo Henrika VI., komaj leto starega, postav¬
nega angležkega in francozkega kralja, in pod vodbo
njegovega verlega strica so se na bojnem polji tako
obnašali, da so bili že Orlean oblegli, in Karol VII. je
že mislil s svojim dvorom bolj na južno potegniti.

Vse se pa na enkrat spremeni; neka kmetiška devi¬
ca , Joana,  iz vasi Dom Remi v Lotringu, ki je svo¬
jega očeta ovčice pasla, in kadar ji je čas pripustil, je
bližnji pilj ali kapelico, s podobo Device Marije, pogo-
stoma obiskovala, svoje molitve tam opravljala, in Ma¬
riino podobo s cveticami opletala. Ta da na znanje, da
je po mnogoverstnih in pogostnih prikaznih izvoljena
Francozko iz rok Angležev oteli, in ne da mini, dokler
je ne postavijo pred kralja, kterega je med veliko dru-
zimi gospodi precej spoznala; ona sama nadušena da
kralju in njegovim vojšakom novo serčnost, tako da v
nje pričo so bili Angleži od obsede Orleana berž odpo-
jeni; v pričo nje so Francozi Angleže vselej nabili in

494

zmagovali; prijatli in neprijatli se njeni veliki pogumno¬
sti čudijo; vse veruje, da je od zgorej nadušena. Angle¬
ži šo bili že toliko zgubili, da Joana je Dofena ali kra¬
lja Karola VII. serčno, toliko da ne, skozi angležke ar¬
made v Rems, v osupnjenje vsega sveta, h kronanju
peljala. Po slovesnem kronanji kralja se je hotla Joa¬
na na svoj dom verniti, zakaj le toliko je bila kralju ob¬
ljubila, toda kralj in dvorniki jo primorajo še pri armadi
ostati, pri kteri se je, kakor vselej, popolnoma deviško
in pobožno obnašala. Francozi so po nji nadušeni An¬
gleže vselej zmagovali, in jim kar veliko dežel pobrali.
V nekem boji je bila od Burgundcev vjeta, ki so jo
izdali angležkemu kralju za 10,000 zlatov; ta jo da od
francozke cerkvene sodnije kot copernico obsoditi, da je
bila potem v Ruanu po deželni oblasti sožgana.

Vera na nje poklic od zgoraj je bila občna pri
Francozih in Angležih; tudi po nje smerti so bili Fran¬
cozi še zmiraj po nji k veliki pogumnosti nadušeni. Nje
lastno nadušenje, domoljubje, deviško čisto življenje in
samolastno darovanje je še po nje smerti veliko dobre¬
ga pri francozkih vojakih rodilo; zmiraj so bili bolj hra¬
bri in junaški; eno deželo za drugo so Angležem vzeli
tako, da zadnjič ni bilo ostalo Angležem druzega na
Francozkem, kot terdnjava Kale; za 100 let kasneje
so jim bili Francozi tudi to vzeli. Papež Kalikst III. je
bil ukazal vso pravdo Joane pregledati, in skazalo se
je bilo vse obravnanje nepostavno; torej je kralj Karol
VII. Joano pod imenom Joane  d’ Ar  k z vso nje žlah-
to v žiahni stan povzdignil; v mestu Ruan na prostoru,
kjer je bila sožgaua, ji je dal drag spominek postaviti,
kličejo jo navadno »orleansko devico“.

Za 4 leta potem sklene Filip Dobri, burgundski, mir s
Karolom; drugo leto odpre Pariz mestne vrata svojemu kral ju
Karolu VII., ga sprejme z veliko slovesnostjo, ki mu je, po-
pred puntarskemu zdaj milost prinesel. Na Angležkem so bili
pa take razpartije in zmešnjave, da nihče ni večna privoj-
skovanje zgubljenih francozkih dežel mislil; vojska je
tedaj nehala brez nobene sklenitve mini, potem ko je
114 let terpela. Razdjane dežele, obropane, posute,
požgane mesta so še veliko let oznanovale nastopke gro¬
zovite vojske, in med Francozi in Angleži je bilo ostalo
še več sto let neugasljivo narodno sovražtvo.

Da se je bil Lankastar, Henrik IV., s puntom na
kraljev angležki prestol vsedel, ni mogla nasprotna stran¬
ka ne v tretjem ne v četertem rodu pozabiti; Rihard,

495

jorski vojvod iz kervi Eduarda III. je mislil večjo pravi¬
co do krone imeti, kot Henrik VI. On si napravi veliko
in močno stranko, in začetek postavi grozoviti deržav-
Ijanski vojski, ktera se je po znaminjih glavarjev strank —
Lankastar „rudeča“, Jork pa „belaroža“ — angležka vojska
med rudečo in belo rožo imenovala, in blizo 24 let s
strašnim prelivanjem kervi terpela. Rihard je bil sicer v
bitvi konec storil, toda njegov sin Eduard je očeta ma¬
ševal, in se kraljevega stola polastil. Pahnjen je bil z
njega od zoperne stranke, daje  v Nizke dežeie bežal;
drugo leto sopet pride, pokliče vse prijatle bele rože,
zmaga zopernike, in obhaja svoj vhod v London.
Henrik VI., ki je bil v tem že štirikrat iz kraljevega
prestola v ječo verzen, je zdaj, petikrat v ječi, svoje
življenje sklenil. V ti, znabiti edino grozoviti vojski je
bilo več kraljev, in 80 oseb kraljeve kervi ali po raz¬
bojniških ubitjih, ali po skrivnih morijah v ječah, ko¬
nec vzelo; kdor je bil kralj,je tiste pomoril ali dal po¬
moriti, od kterih se je bal, da bi ga utegnili s kralje¬
vega prestola pahniti. Veliko nar imenitniših vojvodov in
grofov, sploh cvet angležke žlahnosti, je bilo v tih voj¬
skah poginilo. Zadnjič se primeri, da Henrik Tudor se
je bil z Eduarda iV. hčerjo poročil, da ste se bile ta¬
ko rudeča in bela roža spravile in pokrotile.

v

§. 88. Lahi  — Svajcarji.

Iz nekdanjih Rimcov in njih sužnjev, iz Galjcov,
Gotov in Lombardov so zrastli Lahi živo in strastno
ljudstvo, ki se je ob času srednje dobe v mnogih zapo-
padkih čversto gibalo.

Ob času Atila je bežalo veliko ljudi, narberže tu¬
di Slovanov, iz Ogleja na bližnje otoke; naredili so si
bili bajte in se od ribštva živili. Sčasoma so jeli kup¬
čevati, so na moči rastli, in si veneško republiko — lju—
dovljado — osnovali, pozneje se je njih ljudovlada v ple-
movlado spremenila, zadnjič pa v oligarhijo, to je, le ne¬
ko stanovitno število žlahnih hiš, je vse druge žlahne
in nežlahne, jih vladaje, strašno strahovalo. Pri vsem
tem sov brodovstvu in kupčijstvu tako napredovali, da
so zlo obogateli; zlasti ob času križanskih vojsk so si ne¬
zmerne bogatije spravljali. Kadar vo bili križanci greško
casarstvo overgli, in si v Carigradu latinsko osnova¬
li, so si bili Venečani veliko greških otokov in mors¬
kih bregov, kakor Dalmacijo, podvergli, z novimi pod-

496

ložniki lepo ravnali, da se jim niso nikoli puntali, mar¬
več jim pomagali kupčevati, in s časom tudi sebi si pre¬
moženje množili. Tako so imeli deleč okoli po izhodnih
krajih svoje' dobre barko staje in zaloge kupčijskega
blaga.

Svoje velike zaklade so obračali med drugim v o-
kinčanje in slavo svojega glavnega mesta Benetk;  ni ga
mesta na svetu, v kterem bi bilo tolikanj lepih cerkev,
kakor v temle; cerkev sv. Marka je ena nar krasnejših
in zaljših na svetu; turn in poslopja na tergu ali placu
sv. Marka, vladijska palača, v kterem je dože ali ve-
neški vojvod stanoval, tudi cerkev sv. Marka in most
Rialto, so zidališča, sloveče po vsem svetu. Genueži so
pomagali Grekom latinsko cesarstvo spodkopati; pri ti
priložnosti so se bili v Carigrad in okoline kraje s
svojo kupčijo vrinili, in čedalje bolj Venečanom nad¬
legovali, torej, ker ni Venečanom kupčija več tako šla,
so se pa doma po suhem bolj širili, so Padovo, Vincen-
co, Verono, Brešijo in mnogo drugih mest ali z de¬
narji ah z vojskami pod se spravljali; zakaj kakor na
vodi, so se tudi na suhem jako vojskovali; vojskovali z
drugimi laškimi deržavami, s cesarjem in Turkom.

Kupčijsko blago iz izhodnih Indij ali je šlo v tistih časih
čez kapiško morje in ruski Novgorod na hanziške mesta,
ki so ga dalje na severne europejske dežele poprodali,
ali pa skozi Carigrad in Aleksandrijo, od kodar so
ga Venečani in Genueži po južni in večerni Europi
razpeljevali. Turki so bili pa Aleksandrijo in kasneje
tudi Bizanc vzeli, in stara pot je bila za indijansko kup¬
čijsko blago zaperta; toda v enacih časih je bila dru¬
ga pot po Portugaljcih in sicer po morji okoli Afrike v
Indije znajdena; vožnja po morji je bila pa veliko bo-
lji kup, kakor popred po suhem čez Perzijo do dveh
imenovanih kupčijskih mest, in kupčevanje z dragim a-
zijatiškim blagom je prišlo v vse druge roke, da so za¬
ostali Venečani in Genueži in jim ni bilo mar,  v kup-
čijstvu, napredovati. Od tistih časov so Venečani in
Genueži le životarili, in le od starih dobičkov žive¬
li. Potem, ki so bili Venečani na duhu in posvetni
moči zlo oslabeli, šobili Francozi leta 1800 njih vla¬
di, brez kanca kervi konec postavili, in od tačas,
zlasti od 1815. leta je padla vsa Venečija pod austri-
jansko cesarstvo, namest nekdanjih Nizkih dežel.

Genueži so bili v zgornji Italii nar veči zoperniki
Venečanov, kadar so bili v XII. stoletji pizanskoljudoviado

497

overgli, so bili tudi Korziko in Sardinijo pod se spravili.
Zdaj se ozirajo nevošljivo na Venečane, in si prizade¬
vajo jih iz izhodne tergovine spodriniti. Veliko bojev je
bilo za tega voljo med veneškim in genoveškim brodov-
jem, v kterih so Venečani večidel zmagovali; pri vsem
tem so se bili Genoveži s svojim teržtvom v Konštanti-
nopelj vrinili; Greki šobili namreč na Venečane zlo hudi
zavoljo njih uterjevanja latinskega cesarstva, in tačas-
nega strašno velikega int grozovitega ropanja. Tudi Ge¬
noveži so si bili pridobili velicih bogatij, ki so jih v
ozaljšanje svojega mesta Genove rabili. Jambore v njih
barkostaji so bili zimskemu černemu gojzdu podobne,—
kako velika je pač mogla biti njih kupčija!—Doma je bilo
pa med njimi večno kavsanje in sovražtvo zavoljo vla-
dije; eni so hrepeneli po ljudovljadi, drugi po plemo-
vladi. Nemogočni se sami vladati, so se podvergli več¬
krat pod unanje vladarje. Ustava, ktero jim je bil modri
Andrej Doria  dal, in po kteri je bil francozke oblast¬
nike odvergel, jim je podelila sicer neodvisnost od unaj-
nih, pa vendar ni dala domačega miru. Bratanec Andreja
Doria si prizadeva za 20  let kasneje nar vikšo službo
in čast dožeta — tudi Genoveži so imeli dožeta — na¬
se potegniti;lepi, mladi in omikani Fi e s k o bi ga bil spod¬
kopal, ako bi ne bil nepričakovavno umeri.

Milan si je v času Hohenštavfov kar veliko za svo¬
bodno vlado, za neodvisnost poganjal; kodar je pa gro¬
zno bogata hiša Viskonti-a vlado prevzela, je bila Ijudo-
vlada popolnoma ugasnila. S svojimi bogatijami si je Vi-
skonti veliko vojakov pod konllotieri najemal in si ž
njimi mnogo lombarških mest podvergel; njegova hiša je
bila tako imenitna, da kraljeve hiše so z njegovo v že¬
nitnih zavezah bile. Konec XV. stoletja je možka korenika te
hiše pomerla; na to nastopi Franc Sforca  kot vojvod
milansko vlado. L ude vi k XII., francozki kralj, unuk
sestre pervega Viskonti-a, terdi, da milanska vojvodina
njemu gre; pride z vojsko, odpelje vojvoda Sforca Lu-
devika Moro-ta, in ga da podzemeljsko 12 .  let ječiti; toda
kasneje so bili Francozi zmagani, so mogli Milan od¬
stopiti, in Sforca Maksimiljan, vjetega Ludevika sin,
je bil znovič v vojvoda milanskega postavljen; po treh
letih je mogel sopet francozkemu kralju Francu I. Mi¬
lan pustiti; za 10 let kasneje so ga vzeli Španjoli, in
blizo 200  let obderžali. v  _ ,

Med Laškim, Francozkim in švajcarskim lezi
gorata dežela S a voj a; imela je od starih časov svoje

498

grofe, ki so si z modrostjo, orožjem in srečo svoje de¬
žele množili, in častito vojvodino utemeljili. Od nek¬
daj je v savojski hiši postava veljala, da se niso de¬
žele nikoli med dediče delile; tako je vojvodina se širila,
zlasti proti jugu, na Piemontežko, na Korziko in Sar¬
dinijo, in je zrastla in se povzdignila k lepemu kralje¬
stvu, ki se zdaj Sardinsko  ali P ie  men  te  ž ko  kliče.

Na Toskanskem je cvela Piza kot perva kupčijska
republika; od Genovežev spodkopano, si jo Fiorenca pod-
verže, potem, ko je bila vse druge toskanske mesta pod
svojo oblast spravila. V Fiorenci so spervega vladali
plemenitaži; toda mestjani po oskerbništvu in kupčijstvu na
imenji in moči zlo povzdignjeni, prevzamejo vladijo me¬
sta in dežele. Komaj so bili plemenitniki odstranjeni, se
bolj in manj bogati obertniki in rokodelci med sabo za-
volj vlade prepirajo; zdaj splavajo bogatini, zdaj drugi
obertniki na verh. Pri vseh teh razpartijah in zmešnja¬
vah raste in napreduje pri njih čut svobode, domoljubja
in omike tako, da Fiorenčani so bili na nar visokeji stop¬
nji izobraženja, v tem, ko so že druge republike na
omiki pojemale. Zadnjič se povzdigne zlo bogata in gla-
sovita hiša Medicej  ev,  ktera se je s svojimi izverstniini
in žlahnimi lastnostmi, z dobrovoljnostjo in darljivostjo proti
nizkim , — z odkritoserčno dvorljivostjo, priljudnostjo
in poštenostjo proti visokim in mogočnim ljubezen, spoš¬
tovanje in tako čast pridobila, da Kozma medicejski,
mož visocega in žlahnodušnega duha, in domoljubnih
misel, brez vsega navadnega naslova, fiorenško derža-
vo — bi rekel—neodvisno in kot samooblastnik vlada,
in jo po srečnih vojskah, po neutrudljivem podpiranji
vsili lepih umetnij in znanost mogočno in cvetečo na¬
pravi; prav po pravici so ga očeta domovine klicali.

Njegov sin Peter je bil začel veljavo in čast svoje
hiše spodkopovati, ker je svojega očeta majhne dolge,
s ktermi si je bil ljubezen in spoštovanje manj premo¬
žnih pridobil, z ojstrostjo tirjal; toda njegov sin Lorene,
Zali, je stanovitno napredoval po poti svojega starega
očeta, in je z žlahnostjo svoje duše, z darijivostjo in s
svojim kraljevim duhom, moč, blesk in čast svoje hiše
tako povzdignil, da vlada Toškane je pri vsih nasljed-
njih viharnih zmešnjavah vendar vselej pri njegovi hiši
ostala. Dva slavna papeža Leon X. in Klemen VII. sta
se iz te hiše razcvela, in dva francozka kralja sta si
svoje neveste iz nje vzela. Pod Lorencom je bila Fiorenca
sedež vsih zalih umetnij in žlahnih znanost.

499

Po smerti Lorenca je doininikan Savanarola, kot
puntar, s svojimi pridigami republiko — ljudovljado — tako
priporočeval in razvade v cerkvi grajal, da so Fioren-
čani Mediceje zapodili in si ijudovlado vpeljali. Domi-
nikan od cerkve preklet, od deželne oblasti kot spod-
kopovavec miru, kot dražnik, šuntar in puntar k smerti
ognja obsojen, je dal zublju svoj predolgi jezik sker-
čiti. Mediceji so prišli nazaj; za nekaj let jih Ijudo-
vladni duh sopet prežene iz dežele; tu pride pa Karol V.
nemški cesar, napade in vzame Fiorenco, in ji postavi
Aleksandra Medicejskega vojvoda; ta je bil kot sedemletin
grozovit trinog od ljudstva ubit; pri vsem tem je ostala
medicejska hiša v posestvu gospodovavstva.

Od kar so se bili papeži iz Rima v Avinjon prese¬
lili, je šlo v Rimu in v papeževi deržavi vse narobe;
nepostavnost je večidel vladala. Dve znameniti hiši: Ko¬
lona — Gibelini,  ki so s cesarji deržali in Orzini — ,
Gvelfi,  ki so bili za svobodo — ste v večnem sovražtvu,
kljubovanji in bojevanji živele. Tu je hotel že omenjeni
Kola di Rienci, nadušen od slavnega Petrarka, Rimcom
nekdanjo staro rimsko republiko postaviti; iz tega pa ni bilo
nič. Kola je bil spervega v nebo povzdigovan, potem pa
na begu ubit.

Rimci srednje dobe so bogato živeli od nezmer¬
nih dohodkov, ki so jih papeži in kardinali iz celega
keršanstva vlekli; ob času pa babilonskega vjetja, ka¬
dar so namreč papeži v A vi n j onu stanovali, seje Rim¬
com huda godila; njih število se je bilo skerčilo na 30
in še celo na 17,0()0 prebivavcov. Svetega leta odpu¬
stki, oznanjeni za 4300. in 1350. leto, so neštevilno
romarjev v Rim povabili; taka stiska je bila, da se
niso mogli zmestiti; mogoče jim ni bilo, da bi se
bili vsi v mestu preživih, ne prenočevali. To je bilo
prišlo lačnim mestjanom celo na hvalo. Potem, ko
je bil papežev prestol sopet v Rim prestavljen , so
nekteri izverstni in modri papeži, kakor Miklav V. in
Piji II. — Eneja Silvi — na vso moč si prizadevali
rane rimske deržave in sv. cerkve zaceliti. Papež Juli
I. je bil Jankin, Feraro in Kolonijo papeževi zemlji
pridružil, in rimski deržavi meje dal, kakor jih ima do
današnjega dne.

Že več sto let so mejni grofje estejski kot cesar¬
ski ali papeževi vazali Modeno in Regio in okoiine
kraje gospodovali; v 15. stoletji je bila mejnina v
vodino povzdignjena in Ferara ž njo zedinjena, * i j er

3 ‘4

500

je malo polem knežki dvor Cvel , ki se ni na svetlosti,
omiki in podpiranji zalih umetnij in vsih koristnih zna¬
nost Fiorenškega nič ostrašil. Pesnik Dante  je bil nar
žlahneji ozaljšek na tem dvoru. Po smerti Alfonza II. je
padla Ferara pod papeža. V Mantovi je Goncaga
postal mejni grof, in v Mirandoli je učeni knez Piko
svoj sedež imel. Umetnije in učenosti, obertnijštvo in
kupčijstvo so v vsih tih mestih cvele; bogatija in bli-
šoba teh knežkih dvorov in druzih žlahnih hiš niso ime¬
le nikjer svoje enakosti. To je bila pač zlata doba Ta-
lijanov, kar žlahne umetnije in občno omiko tiče, na
ktero se Lahi s ponosom ozirajo; tačasne malarije in
statve so jim še zdaj v predpodobe, pa niso v stanu njih
lepote in popolnomasti doseči.

Napolitansko so vladali do srede 14. stoletja Karl
anžuski, njegov sin Karol II. in unuk Robert; vsi trije so
bili Gvelfi in soperniki cesarjevi; na Sicilijanskem pa so
gospodovali kralji iz aragonske knežke hiše, — ti so
bili pa Gibelini. Po zaceljenih ranah, ki so si jih bili po
hudih vojskah med sabo zasekali, je blagostanje oboj¬
nega kraljestva vidoma rastlo. Pod Robertovo hčerjo,
pregrešno Joano, je padlo napolitansko kraljestvo v ve¬
like zmešnjave. Nepostavnost in gnjusoba razdjanja je
bila povsod doma; kraljestvo je šlo iz roke na roko, še
celo na ogerske kralje; zadnjič staLudevik  XII. fran-
cozki, in F e rdi na n d katoljški, španjski kralj, ga vzela,
in ko sta ga hotla med sabo razdeliti, je španjskega kra¬
lja vojskovod pri pogodbi Ludevika  XII. tako vjel,
da je celo Napolitansko španjskemu kralju ostalo, ki s
Sicilijo, zedinjeno, je blizo tiOO let edino lepo španjsko-
austrijansko kraljestvo bilo.

Da so si bili Švajcarji pri Morgartnu zoper Leo¬
polda, slavnega Austrijanca, svobodo privojskovali, je že
omenjeno bilo; še večkrat so se mogli zoper Austrijance
za svojo neodvisnost potegovati; toda pri Lavpnu in Sem-
pahu so jih bili po šegi nekdanjih svobodnih Grekov
zmagali. Po teh zmagah so vživali blizo sto let zaželjeni mir.

Zdaj popade pa Karola,  Prederznega, mogočne¬
ga burgundškega vojvoda misel, vse dežele prek Rajna
si podvreči; ne spomnivši se pogumnosti in junakosti
Švajcarjev pri Morgartnu in Sempahu, jih z vojsko na¬
pade. Švajcarji, mirni ljudje, ga prosijo odjenjati, mu
dajo premisliti, da vse njih dežele toliko ne veljajo kot
sreberne berzde njegovih konj. On pa obleže njih mesto
Granzon in da mestjanom na znanje, da bodo vislice njih

501

plačilo, ako se ne podveržejo. Mesto se mu poda, ven¬
dar je dal nektere po drevji pobesti, nektere pa potopiti.

To slišati, primejo Švajcarji za orožje, se pribli¬
žajo njegovi armadi, padejo na kolena, in prosijo z od-
pertimi rokami Boga na pomoč. Burgundarji jih zasme¬
hujejo, misleč, da v velikem strahu pri njih milosti iščejo;
zdaj se vzdignejo, iu v tem, ko se druga njih armada
na hribu prikaže, napadejo sovražnika s tako serčnost-
jo in junakostjo, da vse pred njimi beži in svoje zlo bo¬
gato založeno taborišče pusti. Prosti Švajcarji so še tako
malo poznali drage reči, da so sreberne okrožnike kosi-
tarne menili in jih za nektere groše prodajali. Neki Švajcar
najde na cesti Karola nar veči demant, ki je bil za pol
oreha velik; misli, da je steklina, in že jo misli preč
vreči; vendar ga vzame sabo in ga proda za goldinar;
papež je dal kasneje 20,000 cekinov za-nj. Se maše¬
vati nad zgubo pri Granzonu se vzdigne Karol drugo
leto še z večjo armado, zadene na Švajcarje pri Murt-
nu, kose z molitvijo, kot pervikrat, na boj pripravljajo;
ti paBurgundarje tako strašno pobijejo, da jih celo' malo uide,
in vzamejo Karolovo taborišče z vsimi njegovimi nezmer¬
nimi zakladi. Kostnik so za nekaj časa sozidali, vse
bele kosti va-nj spravili, in napis napravili: „To nam je
zapustija armada slavnega in junaškega Karola v spo¬
min". Čez 300 let je bil viditi kostnik prj Murtnu. 1798.
leta so ga bili Francozi poderli, toda Švajcarji so ga
vnovič sozidali.

Šele 1648. leta je bila švajcarska samostalnost od
vsih europejskih deržav spoznana in poterjena.

Karoi Prederzni  je bil unkraj Rajna že veliko
deržavo si osnoval; še več je hotel imeti; iz tega. so iz¬
virale krivične vojske s Švajcarji. Lotrinški vojvod se
je bil s pomočjo Švajcarjev svoje deržave zopet polastil;
Karol, kot da bi ziran bil, ni hotel od nobene pogodbe nič
vediti; njegova armada je bila pri Nanci popolnoma raz-
djana, in on v begu v nekem zmerznjenein močvirji
ubit. Po njegovi smerti je bil Maksimilijan njegovo hčer
Marijo kot blagovnico poročil, Švajcarji so pa od tistih
časov kot najeti vojaki, pod lastnimi častniki, z mnogo-
verstnimi bolj večernimi vladami pomagali se vojskovali,
in so tako do današnjega dne svojo kri prodajali: toda
povsod so jih ko možate in jake vojšake spoštovali.

$. 8.9 Španjci.

Ko Arabčani, ki se jim tudi Mauri  pravi, na

602

Španjsko prederejo, napravijo tam mnogo majhnih kra¬
ljestev: kakor Granado, kordovo , Se viiij o, Va-
lencijo,Saragoso,Toledo, inLeono;  Goti pase vmak-
nejo pod vodstvom hrabrega Pelagisa  na visoke astur-
ške in biskajske gore. Od tod napada Pelagi  s svo¬
jimi Goti ali Španjci Arabčane, in jih večkrat otepe. Po
mnogih zmagah napravi kraljestvo Oviedsko in ga združi
pozneje z Leonškim, ki ga malo po malem Maurom vzame.

Ravno tako srečen je tudi njegov zet, kralj Alfonz
I. Mauri so bili pogostoma tepeni, in Alfonz se ustanovi
v Galicii, in pridobi' nektere okrajne sedanjega Portu¬
galskega. Njegovi nasledniki pridobe Kastiljsko. Fer¬
dinand  I. kralj kastiljski se oženi s hčerjo Alfonza V.
kralja leonškega, in združi tako obe kraljestvi. Al po
dolgi 801etni vladi razdeli Ferdinand  zedinjeno der-
žavo med svoje sinove, in to napravi med njimi velike
zmešnjave in hude prepire, dokler Alfonz  VI. vsih der-
žav spet ne zedini.

Tudi Alfonz  VI. otepe večkrat Maure, jim vzame
Madrid  in celo toledško kraljestvo, in prisili kralja
sevilskega, mu davek plačevati. Pod njim, in že pod
njegovim očetom Ferdinandom, si pridobi junaški Ro de¬
ri k Diar,  s pridevkom Cid,  s svojo hrabrostjo v hu¬
dih bojih z Mauri neumerljivo slavo.— Alfonz  VI. omoži
svojo hčer Terezijo s Henrikom burgun  d i š ki  m, ji da
nekoliko okrajn na zahodnem bregu svoje deržave v do¬
to, in utemelji' s tem pričetek kraljestva portugalj-
skega.

Po smerti njegovega vnuka Alfonza  VII. nasta¬
nejo na Španjskem mnoge razpertije in velike nadloge
zastran nasledovanja v vladi, in kraljestvo kastiljsko, le-
onško in galiciško je sedaj združeno, sedaj razdeljeno.
Poslednjič zedini Ferdinand  III, Kastiljsko inLeonško
za vselej, zmaga večkrat Maure  in jim vzame mesta
Kordovo, Jaen in Sevilijo.

Pod njegovim sinom Alfonzom  X. so jele na
Španjskem že vednosti in znanosti cvesti, in tudi on je
bil učen zvezdoslovec in zgodovinar. Ko je pa po dolgo
praznem cesarskem prestolu na Nemškem’ stregel, so se
mu vneli doma na Španjskem mnogi punti in so ga pri¬
silili, kraljestvo sinu odstopiti.

Njegovi nasledniki so stiskali Maure čedalje bolj ;
al po smerti Alfonza  XI. so se vnele v Kastilii tako
hude razpertije in domače vojske, da so Mauri celih sto
let mir imeli.’

503

S Henrikom IV., ki ni oirok imel, je odmerlo
po 755 letih možko pokolenje Pelagievega rodu, in
Izabela,  Henrikova sestra, je vlado prevzela.

Na Španjskem je bilo pa še drugo starodavno, pre¬
cej mogočno kraljestvo, namreč Aragonsko,  ki je
Maure tudi pogostoma napadalo, in jim malo po malem
marsikakšno okrajno vzelo. — Okoli leta 1138. pridobi
z ženitvo knežijo Katalonsko. Jakob  I. si pod verze otok
majorski, in vzame Maurom Valencijo.  Njegov sin
Peter  III. pa si pridobi Sicilijo in ostale balearske oto¬
ke. Alfonz,  eden njegovih naslednikov, si podverže
(1416) tudi Napolitansko, in njegov brat Janez II. ute¬
melji’ zedinjenje celega Španjskega, ker svojega sina
Ferdinanda  aragonskega z Izabelo kastiljsko oženi.

Izabeli in Ferdinandu je šlo večidel vse po sreči,
ker se je nju verli minister Ksimenej za blagor der-
žave na vso moč trudil. Ksimenej, menih frančiškan¬
skega reda, je bil ob enem kardinal, veliki španjski nad¬
škof, pervi minister, poveljnik vojnih čet in pri vsem
tem sila učen mož in iskren pospešitelj umetnij in zna¬
nost.

Pod Izabelino in Ferdinandovo vlado zgube Mauri
(1491) Granado, — poslednji ostanjk arabškega gospodo¬
vanja na Španjskem. Vsi Mauri, in pozneje vsi Judje,
ki še niso kerstiti dali, so bili prisiljeni Španjsko za¬
pustiti.— Katoljško vero čisto ohraniti in vsako tudi nar
manjše krivoverstvo odverniti, vpeljeta Izabela in Fer¬
dinand neko pregrozovito preiskav  no  s o d ni  j o, ki je na
Španjskem dolgo razsajala in mnogo ljudi ljuto terpinčila
in pomorila, kakor je pregnanje Maurov, kterim ima
Španjsko svoje žlahne ovce in svoje izverstne konje
in še marsikaj koristnega zahvaliti, deržavo ob veliko
sto tjsuč pridnih delavnih prebivavcov pripravilo.

Po Iza belini  smerti (1504) prevzame vlado ka¬
stiljskega kraljestva nje hči Joana,  ki je bila s Filipom
austrijanskim omožena, in mati Karola V. Al ker zastran
nagle Filipove smerti žalosti o-bnori, ostane nje oče Fer¬
dinand  aragonski do svoje smerti (1516) edini kraj j
vsega Španjskega, ker mu je Ksimenej tudi Navaro pri¬
dobil. Bil je tudi kralj Sicilije in Napolitanskega.

'§‘. 90 Portugaljci.

Nar mogočnišišpanjski kralji so bili kastilijans ki.
Alfonzi  VI. je dal 1109. leta svojemu zetu Henriku
burgunškcmu neke, na španjskem večernem bregu le-

504

žeče dežele v fevd ali vazalno zavezo; njegov sin in
nastopnik si privojskuje od Arabčanov ali Maurov s po¬
močjo nekih severnih ustavljenih križancov Algarbijo,
izvoli in postavi Lizabon  v glavno mesto in si prilasti
kraljev naslot. Al le po velicih in kervavih bojih s ka-
stilijanskim kraljem mu poterdi papež Aleksander  III.
kraijev naslov in neodvisnost kraljestva proti temu, da
je obljubil vsako leto na večne čase neki davek v pape¬
ževo dnarnico odrajtovati. Za 300 let pozneje se vse-
de na portugaljski prestol kraljev rod, ki je tamošno
čversto in živočutljivo ljudstvo v kratkem času k žlahni
omiki in krasnem razcvetu napeljal.

Kralj Janez  je obračal svoje oči' na afrikansko
tergovino in na arabske morske roparje, je vzel po zvi¬
jačah Arabčanom luko C e vto nasproti Gibraltarja, naprej
si pa ne upa, ker se boji' svojega starega kastilijanske-
ga zopernika; on pusti’ to skerb svojemu tretjemu sinu
H enriku Mornarju,  velikemu mojstru Kristusovega
reda, ki je bil v brambo zoper afrikanske morske ro¬
parje utemeljen. Henrik Mornar,  mlad mož dobre
glave in radoveden, je želel zvediti natoro ali lastnosti
neba in zemlje; marsikterega učenega poprosi mu po¬
vedati, kar od tega ve. Njemu ni bilo mar si dežel pri—
vojskovali, temuč svoje znanosti množiti. Prek afrikan-
skega večernega brega d^alječ jadrati ni tačas navadno
bilo; slednji se je bal po morji v neznane daljne kraje
in slednji od njega dalječ poslani je berž nazaj se ver¬
nih Zadnjič mu obljubita dva uda njegovega reda, ne
nazaj priti, dokler ne bola kaj znamenitnega našla. S
pomočjo kompasa (Henrik ga je pervi na morji rabil)
veslajo zmirej naprej in 1418. leta srečno najdejo otok
Porto Santo, kije bil 5. milj  dolg in dve širok. Hen¬
rik je berž osnoval na otoku naselitev. Pri zlo bistrem
vremenu je bilo iz otoka v veliki daljavi viditi neko tem¬
no kopico. Peljajo se tje,  in najdejo drug otok, 18.
milj (lolg in 5 širok, čez in čez z gojzdom zakrit; gojzd
požgd in se sčasoma tudi na tem otoku Madejra  ime¬
novanem naselijo, kjer se pridelujeta žlahni sladkor in
posebno dobro vino, ki še dandanašnji slovi.

Janez  II. je vladal Portugaljsko le 14 let. Ple-
menitniki so oskerbovali sodništva pri svojih podložnih,
kralj jim pa postavi učene kraljeve sodnike, in se s
tem plemenitnikom tako zameri, da je velik hrup med
njimi. Glavar teh sopernikov je bil vojvod bragan-
ški; kralj ga da na tergu javno ob glavo djati. Zdaj se

505

plemenitniki zarotijo, da kralj mora smert storiti. Najeti
skrivni morivci so bili že razposlani, pa nikoli se prav
ne namerijo. Kralj, zvedši to, in da glavar teh puntar¬
jev je bil vojvod vizejški, ga d& k sebi povabiti in mu
reče: »Striček! ko bi vam kdo po življenji stregel, kaj
bi nek storili ?“ — »»Prizadeval bi si mu v okom priti.““
— »Prav tako, prijatel! “ — reče kralj, — „samsi se obsodil",
in pri ti priči ga s trivoglatim nožem prebode. Zavezniki
punta so bili polovljeni in obsojeni. Nikoli več ni go¬
spoda nad kraljevimi sodnijami mermrala.

Afrikanska kupčija mu je kot Henriku mornarju pri
sercu bila in ne nar manjše stvarice ni drugim ljudstvom
o tem razodel. Slišaje, da trije njegovih mornarjev so jo
proti Kastilii• potegnili, je ukazal berž za njimi stopiti;
dva zasačena so preč sosekali, tretjega domu pripeljali,
kjer je bil razčeterten. Preden je pa po novih najdbah
sledil, si je dal vlast vsih dežei, ki bi jih utegnil najti
ali privojskovati, od papeža Siksta IV. poterditi, in ta
mu je spoznal vse dežele unkraj nosa bojadorskega.

Ker so portugaljski mornarji vidili, da se večerni
afrikanski breg zmiraj naprej vleče, so jeli soditi, da
prek brega bi se moglo vendar enkrat do konca Afrike
priti, unkraj Afrike pa v Indije, da bi se tako po morji
indijansko blago bolji kup vEuropo vozilo, ko čez Per¬
zijo in Turčijo po suhem. Že 1471. leta so bili bogati
portugaljski tergovavci na svoje stroške barko unkraj
ravnika poslali. Kako močno so se zdaj čudili, da jim
ni bila barka zgorela , da je tudi unkraj zeleno, da so
vidili druge zvezde, kakoršnih jih v Europi ni vidili, in
da sonce jim ni izhajalo in zahajalo več prek juga, am¬
pak prek severja! Zdaj so se kar sramovali, da so bili
popred tako boječi. Janez  je poslal brodovje, ki je
šlo 300 milj unkraj ravnika in prišlo na breg, ki se zdaj
Gvineja  zove; pripeljali so od tam černih ljudi, zlata,
slonovih kosti i. t. d. To se je bilo berž po Europi zve-
dilo , in tudi drugi so si hotli od tam zlata domu voziti.
Jerni Dijac  se pelje 1486 leta od Gvineje še 500
milj naprej, in zagleda poslednji nos — konec Afrike;
pa tako strašni viharji so na koncu Afrike divjali, da
njegovi veslarji niso hotli po nikakem naprej, tako, da
se je mogel v Lizabon verniti. Doma razodene kralju
Janezu vse in mu pove od viharnega nosa. »Nikar ga
nevarnega ne imenuj — povzame kralj — temuč nos D o-
bregaUpa",  in tako se imenuje ert ali gorati konec
Afrike v vsih jezikih še današnji dan.

506

Po smerti Janeza  II. nastopi Emanuel Veliki
iz hiše Braganca portugaljski prestol, zakaj Janez je
bil brez otrok umeri. Emanuela  imenujejo Velikega
pa tudi Srečnega,  oboje po resnici. Kot njegovi pred¬
niki je skerbel za povzdigo moči, blagostanja in slave
svojega kraljestva, pa premagal jih je na modrosti in
dobrovoljnosti. Sodništvo je popravil, milodare delil,
pa tudi velike davke nakladal; pri vsem so ga imenovali
očeta,  zakaj skerbel je, da vse druge ljudstva so po
kar veliko dnarjev — za kupčijsko blago — v njegove
dežele pošiljale.. Ni ga bilo tačas tako dnarnega ljud¬
stva kakor portugaljsko.

Pod njim je odrinil Vaško da Gama  s 4 ladijami
in s 160 možmi od Lizabona okoli Afrike Indije iz¬
hodne  iskat. Celo noč popred so mornarji ž njim vred
v cerkvi čuli in molili, drugi dan vsi sv. obhajilo pre¬
jeli ; Vaško da Gama  vzame slovo od vsih, stopi
serčno na glavno ladijo , in se poda na neznane, veli-
krat strašno viharne morja. Po 4 mescih pride mesca
novembra do nosa Dobrega Upa, in po mnogih čudnih
primerljejih in strašno divjih viharjih, mesca maja 1498.
leta srečno pred kraljevo mesto K ali kut v izhodni Indii.
Izperva je bil tamošni kralj prijazen, toda od Mohame-
danov, ki so se bali ob svojo staro kupčijo čez Perzijo
priti, zlo šuntan, je bil Portugaljcom pozneje zopernik.
Po mnogih sitnostih s tem kraljem, in po pogodbah miru
in prijaznosti z nekterimi druzimi, se verne Gama  domu
in stopi 14 septembra 1499. leta v Portugalu na suho.
Od 160 mornarjev jih je pripeljal le 55 domu; dve leti
in dva mesca je bilo preteklo, od kar je bil od Portu-
gala odrinil. Pervi teden so vsi opravljali hvalne molitve,
da so srečno Indijo najdli in pot doveršili. Gama je po-
slavil kralj z naslovom Dom in gaje  v grofovski stan
povikšal, s 3000 cekini dohodka na leto. Tudi njegovi
mornarji so bili kraljevo obdarovani.

V tistem letu pošlje kralj Emanuel  novo brodovje,
obstoječe iz 13 bark v Indijo pori poveljništvom admirala
Kabrala,  ki pripelje srečno 12 ladij pred Kalikut;
ena mu je bila že pred nosom Dobrega Upa z Jernejem
Dijacom, znajdnikom ravno imenovanega Nosa, pod zlo
šla. Kabrala si prizadeva s tamošnim kraljem kupčijsko
zavezo skleniti, Mohamedani ga pa šuntajo kot pervi-
krat s Portugaljci, da naj ne stopi v nobeno zavezo. V
sovražtvu s kraljem se verne Kabrala,  in pride čez
leto in 4 mesce domu; mnogi drugi kralji so pa s Por-

507

tugaljci kar radi v zavezo stopili in ž njimi kupčevali,
da so tako Portugaljci vselej polne ladije blaga domu
pripeljevali.

K ab ral a je kralja Emanuela prepričal, da brez
veče morske moči se ne bo dalo v Indijah veliko opraviti.
Kralj napravi novo brodovje iz 20  ladij, in Vaško da
Gama  je bil čez-nje postavljen; on pride pred Kalikut,
in ga celi dan s topovi stiska, da se Indijani tresejo kot
šiba, obesi po ladijah čez 30 Arabcov, njih glave,
roke in noge pošlje kralju v spomin, trupla pa pomeče
v morje. To so imeli Mohamedani in kralj za plačilo.
Vaško da Gama  obiše druge prijazne oblastnike, kjer
so Porlugaljci imeli svoje že terdne obzidane taborišča ;
napolni svoje ladije z dragim blagom — tudi ropom, med
drugim, z indijanskim malikom iz čistega zlata, ki je
vagal 30 funtov, in se verne domu, kjer mu s procesijo
na proti gredo. Kralj ga postavi namestnika v Gvineji.
Nevošljivci ga obrekujejo in čemijo, da je vklenjen na
terdnjaivsko delo poslan bil j kasneje se je spričala nje¬
gova nedolžnost, toda nihče se njegovih velikih zaslug
ne spomni, dokler ga ni bil zadnjič Janez  III. kot kra-
Ijevega namestnika v Indije poslal.

Dom Franc  de  Al  mej  d a,  postavljen kraljev na¬
mestnik v Indijah, dolu' od kralja Emanuela 36 ladij s
poveljem, ne se ž njimi domu verniti, ampak portugaljsko
kupčijo v Indijah podpirati in braniti, naselitve, taborišča,
mesta in terdnjave na vso moč podpirati in množiti. AI-
mejda se v resnici obnaša kot da bi bil že gospodar vsih
Indij. Za njim je nastopil Abukerk Veliki,  kraljeve
žlahte — in še le za tem Vaško da Gama.  Abukerk
se polasti množili mest, in je bil tako mogočen, da
bližnji in daljni oblastniki so ga od vsih strani ali
osebno ali po naročnikih pozdravljali, se mu uklanjali,
in mu po šegah jutrovih dežel nezmerno zakladov po¬
šiljali. Vse je hrepenelo po prijaznosti s Portugaljci. Oni
so si bili podvergii mnogo mest in dežel: vso indijansko
kupčijo so bili na-se potegnili, se celo vsih tačas znanih
žlahnih štup. Portugaljsko se je bilo s to kupčijo pov¬
zdignilo nad vse druge eurnpejske ljudstva; vsi so mogli
štupe, zdravila, svilo, pavolo le od njih kupovati. Ve-
nečani in Genveži so vse to milo gledali; sline so se
jim cedile. A r se je bilo Portugaljcom nevošljivo. Očitno
je bilo, da so se bili pod kraljem Emanuelom in J a-
nezom  III. v pervi europejski narod povzdignili. To je
bila za Portugaiija zlata doba, od ktere se je popred in

508

potlej celo malo slišalo. Imeli so pa Portugaljci v tistih
časih učene možake, zlasti imenitne pesnike.

§, 91. Amerika najdena.

Še važniša ko vse znajdbe Portugaljcov je bila najdba
Amerike.  Mož bistre glave in čudovite stanovitnosti si
je mislil, da, ker je zemlja okrogla,  bi utegnili tudi
pod nami  na spodnji strani zemeljne krogle suhi kraji
in velike dežele biti, ali da bi se saj, naravnost proti
zahodu jadraje, hitreje v Indijo priti dalo, ko po težavni
poti, ki so jo Portugaljci okrog Afrike iskali. — Ta mož
je bil Genvežčan Krištof Kolon ali Kolumb.  Al
njegova dobro prevdarjena misel je bila le njemu go¬
tova, drugim pa, ne le priprostiin, temuč tudi učenim

— smešna in nespametna. Dolgo je prosil in prosil tu in
tam razne vlade, naj bi mu pomagale v djanji doka¬
zati, da njegova misel je gotova, — pa vse zastonj.

Italija je bila razdeljena v majhne deržave, ki so
se neprenehoma bojevale, in bogatim Genvežčanom in
Benečanom je bilo bolj pri sercu ohraniti starodavne po¬
ti, po kterih so sami kupčevali, kakor se v nevarno ne¬
gotovost podati. Francozko, ki ga je bil samovoljni kralj
ravno nekako zedinil, ni maralo za domišlije vertoglave-
ga ptujca. Le Portugaljcom, ki so se bolj Afrike der-
žali in svoje najdbe bolj proti jugu poganjali, ni bila
Kolumbova misel popolnoma prazna kakor drugim, pa so
jo mislili brez njega izpeljati.

Kolumb zapusti skrivej in nevoljen Portugaljsko, in
se napoti na Španjsko.  Peš pride s sinom pred sa¬
mostan presvete Marije rabidske ter prosi hrane in da
bi ga pod streho vzeli. Verli, učeni poglavar samostana,
Janez Perez,  ga prijazno sprejme, in ko mu Kobumb
svoje misli razodene, ga v njih poterdi, in ga priporoči
Ferdinandu talaverskemu, spovedniku kraljice Izabele.

Ali tudi sedaj je bilo še over brez konca in kraja

— mnogim so se zdele Kolumbove misli prazne sanje,
in nekterim bogoslovcom še celo pregrešno početje, ker
se prederzne iskati novega sveta in novih narodov, o
kterih sveto pismo nič ne ve. Izabela je imela z Mauri
terd boj; po vzeti Malagi je nastopila kuga, po kugi pa
oblega Sevilije; in ko je bila tudi Sevilija vzeta, so
motile španjski dvor mnoge slovesnosti in ženitve, in
pozneje vojska zoper Granado. Kolumbu obetajo, da po
končani vojski se bodo njegove misli spet prevdarile.

509

,Poln britkosti se verne revež v Rabido, in verli Perez
ga priporočuje vnovič Izabeli, in jo iskreno prosi in ne
jenja prositi, naj blagovoli nov svet  v dar sprejeti.

Španjci se srečno bojujejo — Mauri zgube svoje
poslednje pribežališče na Španjskem— in Izabela, polna
radosli zastran slavne zmage, je sedaj voljna, Kolum¬
bov  namen podpirati. Dovolijo se mu tri majhne, slabe
ladije, s kterimi odrine 3. dan augusta 149& iz paloške
luke. Al overin težav ni bilo še konca. Sirovi brodnarji
so ga le prisiljeni spremljali — vse jim je bilo novo in
vse jih je strašilo; 750 milj , kolikor jih je Kobumb do
nove neznane zemlje spervega štel, bilo je že prešlo, —
pa suhe zemlje ni bilo še ne sledu ne tiru. Brodnarji
mermrajo in razsajajo, Kolumb pa jih tolaži in išče kar
more njih nevoljo krotiti — in glej! hipoma se spre-
oberne njih serd v nedopovedljivo veselje. i2.  dan okto¬
bra napoči in zemlja se prikaže. Kdo je v stanu popi¬
sati Kolumbovo radost, ko svoj namen in svoje 301etne
misli in želje, sedaj spolnjene vidi!

Kolumb stopi s kraljevo zastavo na suho zemljo,
pade z radostjo, kakoršne druhal ne zapopade, na svoje
kolena, hvali Gospoda nebes in zemlje, in vzame najdeno
deželo za Izabelo  in kralja Fer d i n a n d a v posest.
Ondašnje nago, divje ljudstvo se bliža od vseh strani,
in stermi nad vsem, česar vidi. Teh divjakov prijaznost
si pridobiti, jih Kolumb mnogo obdaruje, in nekteri pri¬
nesti papig, preje in laške volne in družili stvari, in si
jih zamenjajo za marsikakošne igrače.

Kolumb je menil, da je v izhodno Indijo  prišel,
pa je imel le prelepe, bogate iukajske  otoke v Ame¬
riki  pred seboj, in zato se tistim krajem še dandanašnji
zahodna Indija  pravi. Otok, na kterega je bil nar-
prej zadel, so imenovali domači Guanaami,  Kolumb
pa mu je ime „San Salvador 14  dal. Potem je obiskal
še nektere druge otoke, posebno „Haiti“,  enega naj¬
lepših otokov na svetu, ki pa nima, odkar so ga Euro-
pejci posedli, ne mirii ne sreče več, in ki je dan današ¬
nji cesarstvo Černe svetlosti Fausti  n a I.

Kolumb nabere, kar na teh otokih znamenitnega in
važnega najde, in se verne vEuropo. Ko pa do acor-
skih  otokov pride, ga Portugaljci sovražno sprejmejo,
ker je bil njih kralj ukazal, ga vjeti kjerkoli je moč,
češ, da se je prederznil motiti dežele, ki jih je bil pa¬
pež Portugaljcom daroval. Ko pa Kolumb v Lizabon pri-

510

de, premaga kralj sam sebe in svojo zavidljivost, in ga.
z veliko častjo sprejme.

Poslednjič prijadra Kolumb 3. dan sušca 1493 spet
v paloško luko. Vse se veseli in raja, vse čisla in časti
možaka, kterega visoke misli so se še pred 7  mesci ko
prazne sanje zasmehovale. Tudi Izabela kraljica in kralj
Ferdinand ga v Barceloni slovesno sprejmeta, in hudobni
zavidljivci umolknejo — pa ne za dolgo.

Al papež Martin V. je bil dovolil kralju portu¬
galskemu vse dežele, ki bi se utegnile med bogiadorskim
in nonskim Nosom in med Indijo najti. Kolumbove najdbe
so segale tedaj v pravice Portugaljcov, in kralj Janez
pošlje svoje brodovje, se jih polastit. Ferdinand, kralj
španjski pa se oberne v llim, in papež Aleksander VI.
potegne po zemljovidu, 100 milj unikraj zelenega Nosa,
čerto od severnega do južnega tečaja, in prisodi Španj-
com vse dežele unikraj te čerte. Tolika je bila takrat
veljavnost rimskih papežev, da so naj mogočnejšim der-
žavam njih meje stavili.

Španjska vlada pošlje Kolumba spet v Ameriko.
Lakomnost, radovednost in slavoželjnost spravi veliko
ljudi vkup, ki hočejo ž njim iti. Vlada jih 1000 od¬
bere , 500 pa jih gre na lastne stroške. Kolumb vzame
seboj raznih semen, telet, koz, ovac, prešičev in dru¬
žili žival, ki so se v novo znajdenili deželah čudovito
pomnožile — in blagor Ameriki in Europi, ko bi ne bile
med seboj nič druzega zamenjale, in ako bi ne biliEuro-
pejci le po zlatu hrepeneli!

Španjci prijadrajo v Guadalupo  vsred antiljskih
otokov — pozneje v Jamajko  čudovite rodovitnosti —
in še pozneje v Kubo.  Prebivavci vseh teh otokov so
bili prijazni in priprosti, priljudni in pohlevni, in so živeli
srečno in brez težkega dela od tega, kar jim je zemlja
darovito rodila. Ali njih pohlevnost in lepota krajev in
vgodnost podnebja ni bila Španjcom dovolj — zlata  so
hotli. Vedili so, da Indija je polna zlata, in ker so me¬
nili, da so v Indii, so ga jeli terdo terjati in domačince
mnogoverstno terpinčiti. Ti pa so se jeli braniti, in hud
boj se je unel z lakomnimi in sladnimi ptujci. Ali Španjci
so imeli strašne pomagavce — konje in pse. Nagi, slabo
orožjeni Amerikani se niso mogli dolgo braniti. Mnogo
so jih na Španjsko poslali, da bi se kerstili; ostali pa
so bili terdemu robstvu podverženk V tem stanu je bilo
vse nevoljno: lakomni, samopašni španjci zato, ker niso

511

zlata  dobili, kolikor so ga hotli, domači pa zato, ker
so bili zatirani.

Kolumb zapusti vdrugič novonajdene dežele in se
verne na Španjsko. Al ker ni vetrov tistih krajev še
dovolj poznal, in ker se je bil, radoveden in željen še
drugih krajev najti, od navadne poti oddaljšal, je celih
osem mescov potoval, in se z mnogimi nevarnostmi in
velikimi težavami ubijal. Kolumb se opraviči te zamude;
popolne milosti kralja Ferdinanda pa vendar ne zadobi,
ker toliko zlata ne prinese, kolikor ga je kralju pri nje¬
govi nepokojni politiki treba bilo.

Izabela kraljica pa verlega moža še vedno spoštuje
in ga pošlje vtretjič  v Ameriko. Kolumb se napoti sedaj
bolj proti ravniku, ker meni, da bolj vroče dežele bi utegnile
tudi več zlate rude imeti — ali strašna tihota morja pod
ravnikom ga dolgo zaderžuje. Poslednjič najde otok
presve te-Troj ice,  in vidi pozneje izliv reke Orino-
ko,  kjer je obilo biserov in tolika rodovitnost zemlje,
da bi človek menil, da je v pozemeljski raj prišel.

Pravi pekel pa je bila postala v tem perva španjska
naselitev v Ameriki — Hispaniola  na hajtiškem otoku.
Druzega ni bilo til več ko zmešnjava, nezložnost in punt;
in vedne tožbe dohajajo na Španjsko. Kralj in kraljica
pošljeta Franca Bobadilla-ta s popolno oblastjo tje , naj
vse natanko preišče, da bi se pravi stan vselitve zvedil.
Al samovoljni, nagli Bobadilla siuša le nevoljnost in tožbe
hudobnih samopašnežev in nepokojne druhali, in ukaže
Kolumba vkleniti, ter ga pošlje vklenjenega  v Europo.
V železji prejadra tedaj Kolumb, eden naj večih dobrot¬
nikov človeškega rodu, neizmerno atlantiško morje, ki
ga je bil pervi serčno prejadral, da je nehvaležnim
Španjcom in nehvaležni Europi nov svet odperl!

Tolika nehvaležnost pridobi Kolumbu spet serca
vsega ljudstva, in vse vpije zoper krivičnost njegovih
sovražnikov. Kralj in kraljica ukažeta, ga precej oprostiti,
ga spodobno sprejmeta in odstavita Bobadilla-ta, polne pra¬
vice pa Kolumbu vendar ne storita, marveč pošljeta na-
mest njega nekega O v a n d o -1 a s 30 ladijami v Ameriko.

Pri vsem tem Kolumb ne obupa , in gerda nehva¬
ležnost ga ne potlači popolnoma. Še enkrat hoče poti iskati
v bogate okrajne, ki jih je Marko Polo  tako živo po¬
pisal. Čvetero slabih in majhnih ladij se mu dovoli, in
Kolumb se napravi z njimi zemeljno kroglo objadrat. Al
v Hispanioli,  pervi španjki vselitvi, ki jo je bil sam
napravil, mu še na suho ne dovolijo stopiti, da bi svoje

512

slabe in pokvarjene Iadije popravil. — Pri Jamajki se mu
ladija razbije, mornarji se mu spuntajo, domači rojaki
ga napadejo, in bolehni starček terpi pomanjkanja vse¬
ga. Glada bi bil poginil, ako bi ne bil Jamajčanom
mraknjenja lune napovedal in jih s tem razodetjem na¬
pravil , da so ga s potrebnim živežem oskerbeli.

Kmalo potem se verne v Europo in sklene svoje
težavno delavno življenje 12. dan maja 1506 v mestu
Valadolid.  Njegova slava pa je neumerljiva, in nje¬
govo ime živi in bo živelo, dokler bo svet stal. Dru-
zega pa si revež ni nič pridobil kakor železje, ki so ga
ž njim pokopali, in pa svest, ki je merzel lenuh ne pozna
— svest namreč, da je za blagor človeštva  se trudil.

Srečni vspeh Kolumbovega truda , slavoželjnost in
deloma lakomnost obudi' kmalo tudi druge brodovodje, da
se serčno na neizmerno, nevarno morje podajo, novih
dežel iskat. Vaško da Gama  objadra na povelje kralja
portugalskega Afriko, in pride srečno v iztočno  In¬
dijo. — Tudi njegova slava je neumerljiva, ker jo je
Kamoens,  slavni pa vedno nesrečni pesnik, v slavo do¬
movini tako krasno vplel. Kabral,  poslan in namenjen
v iztočno Indijo, se oddaljša od Afrike, da bi se gvi¬
nejske tihote ognil, in najde bogato Brazilijo.  To
obudi'španjsko zavidljivost, in vlada, ki je težavne najdbe
v daljnem neznanem morji doslej večidel le zasebnim
puščala, sesedaj predrami, in pošlje svoje nar izverstnejše
brodovodje proti jugu novih dežel, da bi poti v Indijo iskali.

Alonco Ojeda, Janez Kosa, Janez Soliš,
VaskoBalboa,Amerik Vespuči  in mnogi drugi se
podajo na daljno pot, in najdejo malo po malem veči del
iztočne strani’novega sveta, ral boa pride pervi celo do
neskončnega tihega ali mirnega morja, ki se prostrira uni-
kraj Amerike od enega tečaja do druzega. Po suhem
potova s svojo majhno, pa serčno četico 25 dni' po
strašno težavni poti, ter pride do visoke sterme gore
kordiierske, o kteri so mu domači pravili, da se iž nje
drugo morje vidi. Bal boa vidi izverh gore neizmerno
morje^ se verže na kolena in hvali Boga. Potem vstane
in hiti naprej, in ko do morja pride, gre ves orožjen
na - nj in ga vzame za Španjce v posest.

Nekoliko let pozneje najde Magelan  po nekem
prelivu, ki se še po njem  imenuje, pot v tiho morje
in objadra pervi  zemeijno kroglo.

Naj srečnejši vsili brodovodjev pa je Amerik Ve¬
spuči,  kar si je s tem, da je Europejcom novo najdene

513

dežele naznanil pervi pismeno,  nezasluženo čast pri¬
dobil , da se novo najdeni svet po njem Amerika  imenuje.

Vlada francozka in angležka se niste teh najdb
precej vdeležile. Francozko so terle notranje zmešnjave,
da ji ni bilo moč misliti na unanje pridobitve, Angiežko
pa so bolele še globoke rane, ki so mu jih bile kervave
vojske „bele“ in „rudeče rože“ vsekale. Al lahko je bilo
viditi, da obe vladi bote hotle v kratkem svoj delež v
Ameriki imeti, zakaj ko so se Portugaljci zastran pape¬
ževe čerte prepirali in jo po pogodbi za 370 milj bolj
proti zahodu prestavili, je kralj francozki serdito zavpil:
„Rad bi pač vidil oporoko, s ktero je oče Adam svet
med nje razdelil, meni pa kar pedi zemlje ne zapustil".
— Ne dolgo potem so imeli tudi Francozi in Angleži
svoje okrajne v Ameriki.

Ako človek pomisli, kako nemilo so Europejci z on-
dašnjimi ljudstvi ravnali, kako grozno sojih  terpinčili,
kako terdemu robstvu so jih podvračali, bi skoraj želel,
da bi te okrajne ne bile nikdar najdene bile. Nobeno
pero nemore popisati, koliko so reveži terpeli. Človeku
vstajajo lasje pokonci, ko bere peklenske grozovitosti,
s kterimi so posebno Španjci razsajali. Neki španjec, ki
ni imel svojim psom na lovu kaj jesti dati, zgrabi otroka
neke Indijanke, ga razseka in psom verže. Neki častnik
dobi' v obdelovanje svojega obširnega zemljiša tri sto
Indijanov, in v malo mescih jih je le še — trideset; in
ko družili tri sto dobi,  jih berž pokonča kakor une —
in tako je delal, dokler ga vrag ni pobasal. Oddelk španj- «
škili vojakov gre proti nekemu mesticu, in Indijani obo¬
jega spola so prisiljeni, vsb njih opravo in vse druge
potrebne stvari' ž njimi nešft. Ko čez neko močvirje
gredo, pade nekemu vojaku nož v blato. Dolgo ga

išče, pa zastonj, in nevoljen, da ga ne najde, iz-

terže neki Indijanki dojivčika z rok in ga vtakne v
blato, da bi mu v znamnje bil, kje ima slednji dan nož
iskati. — Sto in sto tacih grozovitost bi se lahko pove¬
dalo , pa povemo le še to, da hajtski otok, ki je štel,
ko gaje  Kolumb znajdel, čez milijon prebivavcov, je
bil Iti let pozneje brez domačih ljudi. Skoraj vsi so bili
pod ljutim trinožtvom konec vzeli.

Grozovito zatirani Indijani so imeli pa tudi goreče
zagovornike in branitelje. V čast menihov dominikanskih
je treba reči, da so si veliko veliko prizadevali, trinožtvo
odverniti in zatiranim revežem kar naj več pomagati.
Nar iskrenejši zagovornik Indijanov pa je bil^ blagodušni

33

514

Jernej Las-Kasas. Od svoje mladosti do sive sta¬
rosti — do dve in devetdesetega leta — si je neprene¬
homa in na vso moč prizadeval, njih žalostni stan po-
lajšati; štirnajstkrat je široko atlantiško morje prejadral,
in revne Indijane pri španjski vladi resnobno in odkri-
toserčno zagovarjal. Al vse njegovo prizadevanje, ves
njegov trud je bil zastonj — zverinski trinogi se ne
dajo pregovoriti in njih lakomnost ne oberzdati. Kdo —
so djali — nam bo zemljiša obdeloval, če ne Indijani? Na
to opomni Las Kasas, da bi bolje bilo, za težavno delo,
ki ga rahli in šibki Indijani prenašati ne morejo, zamorcov
iz Afrike pripeljati, ker so terdnejši in močnejši. Verli,
blagodušni mož pa ni hotel s tem terdega robstva in ne¬
sramne kupčije s sužnji priporočati in pravičiti, temuč
je le rekel kar se je samo kazalo, in kar je skušnja
terdila. Al lakomni Španjci , in pozneje tudi drugi na¬
rodi, so se peklenske kupčije s človeškim mesom
veselo poprijeli. Tisuč in tisuč zamorcov so v Ameriko
zvozili, in ker so jih dobro prodajali, se je hudobna kupčija
čedalje bolj širila; in tolika je človeška lakomnost in se¬
bičnost, da ta nesramna kupčija še dan današnji obstoji
— da se še dan današnji v amerikanskih okrajnah, in
še celo v nekterih deržavah zedinjene severne Amerike,
ki s svojo svobodnostjo toliko baha, z ljudmi kakor pri
nas z voli kupčuje!

§. 92. Skandinavci ali Danci, Norvezčani in Svedci.

Ko so se bili prederzni, divji Normani in Danci na¬
veličali, po ptujih primorjih 'in okrajnah rogoviliti, ali ko
niso morda več kaj ropati imeli, so se jeli lastne zemlje
bolj poprijemati. Pravega miru in pokoja pa vendar niso
imeli, in sila težavno je bilo, pri njih vredeno vlado
vpeljati, ker so si vsi velikaši ljudstva in poglavarji po-
samnih rodov enako oblast in veljavnost prilastovali. —
Pri vsem tem utemelijo v 9. stoletjiHaraldLepolasec
na Norvežkem,— Gorm,  s pridevkom Stari,  na Dan¬
skem — in neki Ingue  na Švedskem kraljevo oblast.
Mnogi velikaši se pa čez to tako razserde, da raji do¬
movino zapuste, ko da bi se kraljem, ki so jih sebi enake
cenili, podvergli. Rolf,  pozneje Robert  imenovan,
se poda s svojo prederzno četo naFrancozko, in se po¬
lasti okrajne, ki se še Normandija  imenuje; nekteri
pa gredo' celo v daljno merzlo Izlanilijo, in noben veli—
kaš se dobrovoljno ne podverže. Al Gorm,  kralj danski,

515

ukroti malo po malem šopirne velikaše, zedini razdeljne
okrajne, in napada že unanje narode, Slovane in Sak-
sone, dokler ga cesarHenrik I. ne ustavi, in v brambo
cesarstva šlezvižke mejne knežije ne osnuje.

Skandinavci so živeli takrat v temnem molikovanji,
in so bili še sila nevedni in divji; pa pri vedni protivnosti
velikašev zoper kralje, pri vednih notranjih zmešnja¬
vah in razpertijah ni moglo tudi drugač biti. Kristjanske
vere, svetega evangelja je bilo treba, divje narode upo¬
kojiti in omikati. Že Harald  II. kralj danski, hraber
vojak in umen postavodajavec, se je bil h kristjanski
veri spreobernil; pa to je malo pomagalo , ker je Š ven,
njegov sin in naslednik, spet k moiikovanju prestopil.
Še le pod Kanutom Velikim,  Svenovim sinom, se
ukorenini na Danskem kristjanska vera — in tedaj se
začne izobražanje divjega naroda. Kanut  napravi ne¬
koliko škofij,  in cesar Konrad  II. mu odstopi (1028)
Šlezvižko knežijo. — Nekoliko pozneje zazori luč sve¬
tega evangelja tudi na Nor vežkem, in O la v,H arald-
Lepolascov  prevnuk, vpelje kristjansko vero v svojem
kraljestvu. — l*o Švedskem  pa se razširi kristjanska
vera po terdi in dolgi protivnosti še le pod Eri ko m IX.
sred dvanajstega stoletja. — Kmalo zarodi mili, zveličavni
nauk evangeljski v vseh treh kraljestvih kar lep, krasen
sad omikanja. Narodi škandinavski, ki so prej le na boj
in rop mislili, in se le z živinorejo, z lovom in ribštvom
živili, se poprimejo sedaj poljodelstva in rudništva in
marsikakošne umetnije, da njih blagostanje se zlo množi.

Po Kanu  to  vi  smerti prevzame vlado kraljestva
danskega (1047) njegov sestričnik Svenestridson,
in njegovi mlajši, ki se jim Estridčani  pravi, jo ohra¬
nijo skoraj 400 let. Valdemar  I. (1157—1182) in
njegov sin Kanut  VI. (1182—1202) pomnožita kra¬
ljestvo z mnogimi pridobitvami na Pomorskem in naMeklen-
burškem. Pod njima se utemelji sedanje poglavno mesto
Kodanj,  in vidi se že lep vspeh danske omike in kup¬
čije. Valdemar  II. napredova pridobitve do Labe in
Visle, in si podverže vse slovanske okrajne na južnem
in izhodnem bregu baltiškega morja. — Al ker s pod-
verženimi preošabno in preterdo ravna, se mu kmalo
spuntajo; Henrik,  grof šverinski, ga na lovu vjame
in čez dve leti vjetega derži, inv tem si vsi podverženi
narodi nemški in slovanski samosvojnost spet pridobe.
Valdemar  oprosten si jih išče spet podvreči, pa nič

33  *

516

ne opravi, in poslednjič mu razun Danskega nič ne ostane
ko prazen naslov  kralja slovanskega.

Še hujše pa je bilo, da so po njegovi smerti na
Danskem velike zmešnjave nastale. Napčnost, da so
mlaji kraljevi bratje posamezne okrajne samostalno vla¬
dali , je napravljala hude prepire, kervave boje in gro¬
zovite bratomore med njimi. Kraljeva oblast je pojemala,
in deržavini velikaši niso več za njo marali; vse — višji
in nižji plemenitaži in tudi sveta cerkev — je hotlo dav¬
kov prosto biti, in mogočni pervaki so se na svojih po¬
sestvih celo sodniške oblasti polastili ter so sodili kakor
se jim je ljubilo. — Poslednjič vpelje čversti Valde-
mar  III. (1340—1375) spet rednost in postavnost v
deržavo, odpravi in zatare marsikakošno napčnost, pri¬
dobi spet nektere zgubljene okrajne in uterdi kraljevo
veljavnost.

V aldemar  III. pa ni imel sinov, in ko umerje, ga
nasleduje O lav IV- njegov vnuk po hčeri Margareti.
Na Norvežkem je bila Harald-Lepolascova rodbina od-
merla, in Margareta  je bila omožena s Hakonom,
kralja švedskega sinom, ki so si ga bili Norvežčani
kral ja zvolili. — 01 a v vlada od leta 1375 do 1387,
in po njegovi smerti ima Margareta sama vso kraljevo
oblast na Danskem in Norvežkem. Kmalo potem pridobi
tudi Švedsko, in zedini s slovečo zavezo kalmarsko
(1397) vse tri kraljestva.

Švedska  zgodovina do zedinjenja kalmarskega je
danski  v vsem enaka. Tudi na Švedskem najdemo ena¬
ko prešernost in enake protivnosti svetnih in cerkvenih
velikašev zoper kralje, enake napčnosti in enake pre¬
pire in boje zastran nasledovanja v vladi. Mogočneje
rodbine spodkopujejo ena drugo, in kraljomori so nava¬
dna reč. Še mogočna rodbina Folkungcrov,  ki je z
Valdemarom I. sred 13. stoletja vlado dosegla, ni bila
v stanu postavnosti in rednosti vpeljati in nepokojnega
spertega naroda ukrotiti. Izmed sedem kraljev te slavne
rodbine jih je pet v ječi ali v prognanstvu pomerlo. —
Nepokojni Švedci pokličejo poslednjič Albe rt a m e k 1 en-
burškega  na prestol, pa se ga kmalo naveličajo, in
se podveržejo Margareti  kraljici danski in norvežki,
ki vse tri kraljestva zedini, kakor smo ravno opomnili.

Zedinjenje kalmarsko, ki je bilo po Margaretini misli
za vedne čase papravljeno, je le malo časa terpelo. Že pod
Erikom,  Margaretinim naslednikom (1412—1439) se
Švedci spuntajo zastran prevelikih davkov in oderlij in

517

zastran samovoljnega ravnanja švedskih uradnikov, ter si
zvolijo domačega vladarja. Norvežčani so bili pa že ob vso
samosvojnost prišli, in Danci so jih hudo stiskali in derli.

Al tudi Danci  niso z Erikom dolgo zadovoljni, in
ga odstavijo. Namesto njega pokličejo Krištofa bavar¬
skega,  njegovega sestričnika, na prestol, in kmalo ga
tudi Švedci spoznajo. — Ker pa nezmožni Krištof  kmalo
in brez otrok umerje (1448), se zedinjenje spet razterže.
Danci si izvolijo Kristijana  I. vojvoda oldenburskega,
Švedci pa povzdignejo domačega rojaka Kar o I a K n u t-
sona  na prestol. Al terdi in lakomni Knutson si nakoplje
kmalo sovražtvo svojih podložnih, ker jih s prevelikimi davki
obklada in tare. Hud punt vstane zoper njega in ga k
begu prisili, in Švedci se podveržejo Kristijanu  kralju
danskemu. Pa tudi Kristijan  se duhovšini in posebno
nadškofu upsalškemu kmalo zameri, in ko Karol Knut¬
son v svoje kraljestvo nazaj pride, se vname huda, ker-
vava domača vojska, ki kraljevo oblast skoraj v nič
pripravi. — Še le po Knutsonovi in nadškofovi smerti
ustanovi modri deržavini namestnik Sten Sture  spet red¬
nost in postavnost v deželi. Njegovi umni vladi ima
Švedsko marsikakošno zboljšanje, in vseučilišče upsal-
ško  svoj pričetek zahvaliti — in dansko gospodovanje
pod Kristijanom I. (1448—1481) in pod njegovim
sinom Janezom (1481—1513) je bilo na Švedskem le
še senca. Al še enkrat zedini Kristijan  II. švedsko
kraljestvo z danskim, pa njegova terda silovitost razterže
kmalo potem to nevgodno zavezo za vselej.

§. 93, Rusi.

Sedanje neizmerno rusovsko carstvo je le malo
po malem toliko zrastlo. Že v sila starodavnih časih so
stanovali v okrajnah rusovskih Slovani, in so imeli že
nekoliko bogatih in mogočnih mest, kakor Kiev in No¬
vo go rod.  — Al proti pervi polovici 9. stoletja so jih
jeli divji klateži Normani pogostoma napadati in hudo
stiskati; in ker so še sila zanemarjeni in nevedni bili, in
ker niso njih razni narodi še nobene prave zaveze med
seboj imeli, se jim niso mogli dostojno braniti. Kmalo
se ustanove siloviti Normani pod vodstvom nekega II li¬
ri k a in njegovih dveh bratov v mestu No vogor  od  u in
v bližnjih okrajnah. Zmagovavni Normani pa se popri¬
mejo pametno slovanskih šeg in slovanskega jezika, in
divja naroda se kmalo zedinita.

518

Rurik  (862-879) zapusti še maloletnega sina z
imenom Igor  pod varstvom nekega O leg a, ki mu je v
žlahti bil. O le g preloži svoj sedež v mesto Kiev,  ki
si ga podverže, pomnoži deržavo Igorovo z mnogimi
pridobitvami, in užuga tudi Leo n a modroslovca, cesarja
bizantinskega, da se neki pogodbi podverže.

Igor, ki po Olegovi  smerti (913) sam vlado na¬
stopi , ga pogumno in srečno posnema, in že pod njim
ni bilo več razločka med Normani in Slovani, ki so ravno
o tem času ime „Rusi“  dobili; zakaj in po kom? pa ni
za gotovo povedati.

Vlad  o mir  I. si podverže še mnoge narode in raz¬
širi deržavo od Dnjepra do Dune in do jezera lado-
gaškega. Al omika in pravo blagostanje Rusov pri vsem
tem le malo napredova, ker v molikovanji in v tami ne¬
vednosti žive. K veliki sreči se pa to sedaj, spremeni —
Rusom zablešči luč svetega evangelja, in Vladom i r 1.
ali Veliki  zatare molike. Sedaj bi bila omika dolgo
sirovega in nevednega naroda lahko čversto napredovala;
al nesrečna navada, ki je o srednji dobi po vsi Europi
gospodovala, navada namreč, deržave med več dedičev
deliti, je bila tudi na Rusovskem, kakor povsod, izvirek
mnogoverstnih in velikih nadlog. Vladom ir Veliki
(981-1010) razdeli že mogočno deržavo med svoje
sine, in utemelji s tem hude prepire, kervave domače
vojske in velike zmešnjave. Hotel je sicer, da naj bodo
vsi posamezni knezi enemu kakor velikemu  knezu ne¬
kako podložni; al človeške strasti, in posebno častila-
komnost, napravijo kmalo hude razpore med njimi.

Jaroslav  (1016—1043) preživi svoje brate in
postane spet edini gospodar deržave rusovske; al o svoji
smerti jo razdeli spet po stari nesrečni navadi med si¬
nove svoje, in to napravi vnovič enake napčnosti, enake
prepire in boje. — Naj mogočnejša med Jaroslavovimi
sinovi sta bila Is a sl a v in Vsevolad.  Po Isaslovu
nastopi vlado njegov sin S viato  pol  k (1089); po Svia-
topolku pa njegov sternič Vlad  o m ir  II. (1114). Ne-
kteri terdijo, da je Vladomir II. pervi  car rusovski,
in da ga je Aleksi Komnen, cesar bizantinski s tem na¬
slovom počastil. Juri Dolgoruki,  eden Vladomirovih
naslednikov, osnuje (1147) mesto Moskvo.  Sicer pa
imajo njegovi v  nasledniki vedne vojske in kervave boje
med seboj. Čez dve sto let slabe notranje razpertije in
vojske deržavo, in Litvanci, Poljci in Mečarji ji vza¬
mejo marsikakošno okrajno.— Lahko se vidi, da v takem

519

stanu deržave ni mogla omika naroda nikakor napredovati,
marveč so Rusi v kervavih domačih vojskah čedalje bolj
obdivjali. Pri vsem tem pa je živel že o tem času pervi
rusovski zgodovinar, slavni Nestor.

Dasiravno pa je bil stan deržave rusovske pri dol¬
gih notranjih zmešnjavah in pri silovitih napadih od za¬
hodne strani že sila žalosten, pride vendar kmalo še hujša
nadloga čez Ruse, in jih tare drugih dve sto let. — Iz
Azije priderejo (1238) nad-nje grozoviti, divji Mongoli
ali Tartari, in si podveržejo vso deželo noter do Visle.
Nič tedaj ne pomaga Rusom slavna zmaga Aleksandra
Nevskega,  ki pri Nevi vitezeMečarje hudo otepe. Dru¬
gim veliko hujšim sovražnikom pridejo v roke, in jim
morajo čez dve sto let velike, težke davke plačevati.
Vlado pa puste Tartari vendar domačim knezom, in ravno
omenjeni Aleksander ostane veliki knez do smerti (1264).
— Pa čmu to žalostno dobo natanko pregledovali, ker
ni ves čas druzega viditi, ko terdega zatirovanja, ropa,
silovitosti in vsakoverstne grozovitosti.

V letu 1328 se preseli veliki knez Ivan  D a n i I o vič
v Moskvo, ker so mu bili Litvanci Kiev vzeli. Al proti
koncu 14. stoletja pridere Tam er lan,  kan kapčaški, iz
Azije,  ter razdene Moskvo in več družili mest. Po
njegovi smerti pa se vnamejo med Tartari hudi prepiri in
razpon' — njih moč oslabi — in mogočno kraljestvo kap-
čaško razpade kmalo v več kraljestev, kakor v turan-
sko ali sibersko, kazansko, astrakansko in krimejsko.
Še le sedaj, ko so bili Tartari po domačih razporih in ne-
pokojih oslabeli so jeli Rusi ložej dihati. Ivan Vazilje-
vič  Vel  i k i(1462—1505)otrese jarm tartarski in oprosti
svoje ljudstvo. Deržavo prihodnih napadov od izhodne
strani obvarovati in zabraniti, napravi nekoliko terdnjav.
Pa tudi po kupčii sila bogato mesto Novogorod, ki se
je bilo že davno v neko Ijudovlado spremenilo, si
podverže, in pomnoži in uterdi deržavo. Naj bolj pa
jo uterdi s tem, da glede nasledovanja v vladi in ne¬
razdeljivosti deržave modre postave daje. V Moskvi so-
zida terdnjavo Kremi;  naj veča slava pa mu je to, da
je začetnik omike rusovske, ker v poduk svojega še
sirovega ljudstva mnogo umetnikov in raznih rokodelcov
iz Nemškega in Laškega pokliče. — Pod njim je dobila
tudi cerkev rusovska popolno samosvojnost, ker si, potem
ko so bili Turki Carigrad vzeli, domači škofje lastnega
očaka ali patrijarha samosvojno volijo.

520

§. 94. Borusi ali Prusijani in Poljci.

Prebivavci okrajne, ki je pervi osnutek sedanje mo¬
gočne samovlade boruske ali pruske, so bili ne¬
kdaj Leti, terd narod slovansk. — Ime Borusije ali
Prusije pa je dobila ta okrajna še le konec desetega
stoletja. Že v tem času je sveti Adalbert, škof pražki,
Prusijanom Kristusove nauke razkladal in sveti evangeli
oznanoval, pa si je le venec mučenca zadobil, in več
stoletij je preteklo , preden se je vražno molikovavstvo
kristijanski veri vmaknilo. Divjim Prusijanom ni bilo dru-
zega pri sercu, ko rop in boj s sosednimi Poljci, posebno
s knezi mazovškimi. V takem stanu nevednosti in div-
jačnosti so bili Prusijani do 13. stoletja.

Vedne napade kervoželjnih Prusijanov ustaviti in od-
verniti, pokliče Konrad, knez mazovški, viteze livon-
ške, ki so se po meču imenovali, na pomoč. Al Prusijani
jih otepejo, in Konrad išče (1226) pomoči pri tevton¬
skih ali nemških vitezih. Radi mu jo dajo , da bi v Eu-
ropi pridobili, kar so bili ravno v Palestini zgubili, zlasti
ker jim papežHonoriIII. in cesarMiroslavII. posest
vseh okrajn zagotovita, ki bi jih utegnili pridobiti in
kristijansko omikati.

Herman Balk gre tedaj z 2$ vitezi in z nekoliko
četo vojakov nad Prusijane. Njegovi četi se pridruži na poti
veliko križancov iz raznih krajev. Pri vsem tem pa je
bilo velikega (ruda in več ko SOletne vojske treba, dokler
si vitezi celo Prusijo podveržejo in kristijansko vero
upeljejo. Vitezom so pomagali v teh dolgih vojskah
mnogi knezi nemški, in nekoliko nemških vselitev se je
v tem času na Pruškem napravilo, kar je razširjenje
kristijanske vere in omikanje kar močno pospešilo. Uni
vitezi, ki so se po meču imenovali, in ki so posestniki
Litvonije, Estlandije in Kurlandije bili, prestopijo v red
tevtonski ali nemški, in deržava pruškase čedalje bolj širi.

Vitezi tevtonski pridobe pozneje, toda po dolgih,
kervavih, skoraj stoletnih bojih s hrabrimi Litvanci tudi
Samogicijo in Pomerelijo ali malo Pomorsko in njih
gospodovanje sega (1400) od reke Odre do naliva
finlandškega. Že takrat se je štelo v deržavi 55 mest,
19000 vasi in 8000 vitezov, in njih letni dohodki so
nesli 1,600.000 cekinov.

Al že v začetku 15. stoletja je jel red tevtonski
zastran notranjih razporov in zastran vednih vojsk z
Litvanci in s Poljci vpadati. Mesta Elbinga, Dancika

531

in Torn, ki so bile po kupčii obogatele, se spremene v
Jjudovlade in stopijo v zavezo hanzeatško, — Ladislav
jagelo otepe (1410) viteze in red tevtonski zgubi več
okrajn, ki jih pa, ko inir stori, za veliko veliko dnarja
deloma nazaj dobi.

V letu 1414 odstavijo vitezi vikšega poglavarja
Henrika plauenškega,  ki jih je preojstro v redu
deržal, in si zvolijo M i h e la Sternberškega.  Iz tega
izhajajo notranji, če dalje hujši razpori in pogostne spre¬
membe in vladne prenaredbe. Toraj se napravi v letu
1450 v mestu „Marienwerder“  močna zaveza mest
in plemenitažev, s kterimi so vitezi preterdo ravnali.
Kralj poljski Kazimir  IV. vzame to zavezo pod svojo
brambo, in huda vojska se vname. Vojska terpi 13 let
in se izide v prid kralju in zavezi. Vitezi so prisiljeni,
zgornjo Prusijo Poljcom  odstopiti, in le še spodnja
Prusija jim ostane, pa tudi ta le v feudalni zavezi s
Poljskim.

Cesarstvu rimsko-nemškemu pravico do pruske der-
žave ohraniti in Prusii samosvojnost spet zadobiti, so
se jeli sedaj knezi iz naj mogočnejših nemških rodbin v
vikše poglavarje reda tevtonskega  voliti. Albert
brandenburški,  izvoljen v letu 1515, se dolgo voj¬
skuje, da bi Prusii samosvojnost pridobil in feudalno zavezo
s Poljskim raztergal. Poslednjič stori’(1535) mir v Kra-
kovii s to pogodbo, da naj se red tevtonski in vse pra¬
vice vitezov na Pruskem za vselej zatarejo, spodnja
Prusija pa naj bo Albertovi rodbini kot dedična voj¬
vodina v last. Albert se poprime na to naslova vojvoda
pruskega,  se poluterani in oženi — in od takrat je
Prusija vedno pod vlado rodbine brandenburške.

Na neizmerni planjavi, ki se med černim in balti¬
škim morjem od latranskih gor do Dnjepra širi, stanuje
odnekdaj junaško ljudstvo, ki se ravno po ti planjavi
narod poljski  imenuje.

Zgodovina starodavnih Poljcov nam je le malo znana.
Za gotovo pa vendar vemo, da so sedaj pod enim sa¬
mim , sedaj pod raznimi knezi skoraj brez vse rednosti
in postavnosti živeli. Predivji so bili, ko da bi se bila
dala med njimi postavnost vpeljati, kar ni moglo tudi
drugač biti, ker so v slepem molikovavstu živeli.

Neki Krak  o utemelji v začetku 8. stoletja K ra¬
kovo;  al njegova rodbinai odmerje že sred omenjenega
stoletja , in Poljsko vladajo skoraj sto let knezi raznih
rodbin. Po smerti Popiela  II. si volijo (840) Poljci v

522

vojvoda nekega Piasta,  ki dvajset let srečno vlada.
Tudi vlada njegovega sina (860—892) je bila srečna,
in marsikaj se je jelo boljšati.

Prava sreča pa dojde Poljcom še le pod vojvodom
Mieskom ali Miecislavom  (964—1000), ki se po¬
kristjani in blago svetlobo Kristusovih naukov med svo¬
jimi razširi. Seme omike in blagostanja je bilo tedaj vse-
jano, pa je le počasi kalilo in rastlo, ker so ga unanje
vojske in domači nepokoji kar dolgo overali. Mieskov
sin Bo lesi  a v,  hraber vojak in moder vladar,  ima hude
vojske z Nemci in z Rusi, in si podverže Pomorsko,
Prusijo in Šlezijo, da mu davek plačujejo. Cesar Oton
III. ga povzdigne v kraljevo čast.

Za njim vladata (1025—1058) Miesko II. in
Kazimir,  in poljsko kraljestvo je čedalje mogočnejše.
— Kazimirov sin Boleslav  II. je spervega hraber vo¬
jak in srečen vojskovodja, pa se kmalo zverže in po¬
stane v svoji razujzdanosti in sladnosti terd zatiravec in
poslednjič grozovit umorivec svetega Stanislava, škofa
krakovškega, ki ga je svaril in k poboljšanju obudoval
in spodbadal. Cerkev ga odsebi in odstavi, in deržava
pride ob naslov kraljestva ter postane spet vojvodina.
Nekteri pripovedujejo, da pregnani Boleslav  je živel
še več let ves skesan v nekem samostanu na Koroškem.

Papež Gregor VII. da sedaj vojvodino poljsko La¬
di s 1 a v u, hudobnega Boleslava vnuku, in Ladislav jo zapu¬
sti osmerti svojemu sinu Boleslavu  111.(1102—1140).
Sedaj bi se bila omika in veljavnost naroda pod kre¬
postnim Boleslavom lahko povzdignila; al Boleslav raz¬
deli' deržavo med svoje štiri sine, in to napravi domače
razpore in kervave vojske, ki blagostanje Poljcov dolgo
dolgo razdevajo in njih omiko overajo. Boleslavu III.
nasledovajo vsi štirje  sinovi eden za drugim. Poslednji
Kazim  ir  II. z naslovom „Pravični“ umerje v letu 1194.

Po njem prevzame vlado deržave Ladislav  III.,
pa jo kmalo Les k o - tu, Kazimira II. sinu, svojemu ster-
niču prostovoljno odstopi. — Pod Lesko-tovim sinom in
naslednikom Boleslavom V.  pokliče Konrad, vojvoda ma-
zovski, viteze tevtonske ali nemške na pomoč zoper
divje silovite Prusijane. — Pod ravno tem Boleslavom so
bili znajdeni pri Vielički in Bohnii  bogati solni rud¬
niki , za Poljsko v resnici prav blagoslov božji.

Dasiravno pa soPoljci že marsikterega izverstnega
vladarja imeli, ni njih omika vendar nič kaj napredovala,
ker je razdelitev deržave med več knezov, ki so samo-

523

stalno gospoparili, vedne razpore redila. — Sedaj jih
začnejo pa še grozoviti Tartari,  ki so bili Ruse pod¬
jarmili , in ki so, kamor so prišli, kakor kobilice vse
razdjali, hudo napadati in stiskati. Pri vsem tem zedini
(1320) La d isl a v IV. veliko in malo Polonij  o,  ter po¬
vzame kraljev naslov.

Njegov sin in naslednik, kralj Kazimir  III. izver-
sten vladar in hraber vojak (1333—1370) pomnoži
deržavo z Galicijo in Mazovijo, osnuje nekoliko mest,
vredi sodniško oblast, podpira učenost in lepe znanosti,
napravi vseučilišče krakovsko in si prizadeva na vso
moč, omiko in blagostanje svojih podložnih povzdigniti.
Al plemenitaži in duhovšina so bili že premogočni in so
ga v  preveč overali, da bi bil mogel veliko opraviti.
— Ž njim odmerje možko pokolenje Piastove  rodbine.

PoKazimirovi smerti nasledova na poljskem kralje¬
vem prestolu L ud e vik Veliki,  kralj ogerski, Kazimi¬
ro v sestričnik. AlPoljcom je ž njim bilo malo pomagano.
Plemenitaži, ki si ga v deržavinem zboru kralja izvolijo,
si prihranijo mnoge predpravice, ki postanejo pozneje
izvirek raznih napak. Ludovikova deržava sega od čer-
nega do jadranskega in baltiškega morja, pa on ima le
svoje Madžarje pri sercu, za blagor Poljcov pa se ve¬
liko ne trudi. Vse ostane pri starem — plemenitaži in
vikši duhovni so vse, mestnjani in kmetje pa nič. In ta
žalostni stan se po njegovi smerti (1382) še pohujša.
Ludevik  zapusti' namreč le dve hčeri, Marijo in Hed¬
viko. Poslednja se omoži z Jagelom, velikim knezom lit¬
vanskim , in njega si poljski plemenitaži kralja volijo,
dasiravno tudi Marijin mož, Sigismund  brandenburški,
pozneje rimsko-nemški cesar, po poljskem prestolu streže.

Odslej je Poljsko bilo voljivno kraljestvo,  kar
mu je bilo v veliko nesrečo.

Jagelo je bil kakor veči del še zlo sirovih Litvan-
cov molikovavec, in se še le kerstiti da, ko si ga Poljci
kralja volijo. Po njegovem izgledu se spreoberne tudi
ljudstvo, in potem ni bilo več molikovavcov v Europi, temuč
vsa je kristijanska razun semtertje raztrošenih Judov in
Turkov, ki se kmalo v Europi prikažejo. — Litvanija
ohrani sicer tudi zanaprej svoje lastne kneze, toda v
feudalni zavezi s Poljskim. Jagelo otepe v terdi bit vi
tanenberški (1410) viteze tevtonske in pomnoži in uterdi
svoje kraljestvo. Al v letu 1434 ga po dolgi osem in
Štiridesetletni vladi smeri doteče.

Njegovega sina in naslednika Vladislava  III., ki

524

so si ga bili tudi Madžari kralja izvolili, ubijejo Turki v
sloveči bitvi pri Varni  v letu 1444. Po njem zadob/
vlado njegov brat Kazimir  IV. veliki knez litvanski,
in si podverže po dolgi vojski velik del Prusije, ki se
je bila vitezom tevtonskim spuntala.

Al vse te pridobitve poljskemu ljudstvu le malo po¬
magajo , ker plemenitaži čedalje prešerniši prihajajo,
svoje predpravice čedalje bolj širijo, ljudstvo če dalje
bolj zatirujejo, sebe pa vsih davkov oprostivši kraljevo
oblast tako kratijo, da se kralji brez njih dovoljenja
kar ganiti ne morejo.

Po Kazimiro vi smerti (1492) mu nasledovajo na
poljskem prestolu njegovi trije sinovi: Janez-Albert,
Aleksander in Sigismund,  eden za drugim.

§. 95. Oyri ali Madžari.

Divjim Madžarom ni bilo zadosti, da so se bili
v lepe planjave bogate Panonije vrinili, in da so Slova¬
ne, starodavne ondašnje prebivavce, terdo zatirali; temuč
napadali so neprenehoma tudi bližnje sosede na Nemškem
in Laškem in razne okrajne gerškega cesarstva. Rop in
razdevanje in vsakoverstna silovitost jih je spremljala.
Nemci so jim mogli več let celo davek plačevati. — Po¬
slednjič jih cesar Oton  I. na leškem polji (955) kar
hudo otepe in popolnoma zmaga.

Kmalo po ti slavni Otonovi zmagi popust/ (973)
vojvoda madžarski z imenom Geisa  molikovavstvo in
se pokristijani. Njegovi divji in iz narodne ponosnosti
ošabni podložni pa se kristijanski veri močno ustavljajo.
Vendar spelje Štefan Sveti,  Geisa-tov sin, kar je
bil oče pogumno začel. Zato ga povzdigne (1000) pa¬
pež Silvester II. do kraljeve čast/ in mu pošlje v dar
kraljevo krono, ki jo Madžari vedno v veliki čast/ imajo.
In v resnici je bil Š te f a n S v e ti kraljeve krone vreden,
ker je bil ne le utemeljitel kristijanske vere in omike
na Ogerskem, temuč tudi iskren pospešitelj kmetijstva,
glavne podlage blagostanja vsacega naroda, in sploh
moder vladar in postavodajavec. Štefan napravi v svo¬
jem kraljestvu deset škofij , razdeli deržavo v 72
'okrajn, da vsaki okrajni prednika po svoji volji, in uterdi
s tem kraljevo oblast toliko bolj, kolikor malo po malem
poglavarje posameznih rodov oslabi in ob njih preveliko
mogočnost pripravi. Ošabni madžarski velikaši pa niso
s temi naredbami Štefana nič kaj zadovoljni. Že pod

525

njegovim naslednikom Petrom se spuntajo, in huda po-
gubljiva vojska se vname. Te prilike se poprimejo bližnji
sosedje in se jamejo v notranje zadeve Madžarov vti¬
kati, in nemški cesar Henrik  III. si pod verze Ogersko
v feudalno podložnost. — K veliki sreči imajo Madžari
na to zaporedoma dva verla vladarja, pobožnega hrabrega
Ladislava  in umnega Kolo  man  a,  ki  bleščita iz lame
nevednih silovitih časov kakor dve mili zvezdi na nebu.
Ladislav  upokoji' deržavo in pridobi Madžarom po-
prejšno samosvojnost. Oba, Ladislav in Koloman,
razširita meje deržave in pomnožita kraljestvo; uni si
podverže (1089) Horvaško in Slavonsko, ta pa (1102)
Dalmatinsko. S čudovito stanovitnostjo in serčnostjo se
ubranita oba vsem napadom od zunaj in ohranita kra¬
ljestvo v popolni samosvojnosti.

Geisa  II. pokliče okoli leta 1150 mnogo mnogo
nemških in nisozemskih vseljivcov v deržavo. Cele čede
jih pride in se vselijo v cipški  (?) okrajni in na Er-
deljskem. S svojo pridnostjo, delavnostjo in poterpež-
ljivostjo spremene malo po malem svoje nove okrajne, ki
so še zgol divja puščava bile, v lepe cveteče kraje, polne
bogatih mest in prijaznih premožnih vasi; pa se ne po-
madžarijo, temuč vedno do današnjega dne se derže
svojih domačih šeg in domačega jezika.

Mnogo je koristila kraljestvu madžarskemu tudi za¬
veza z gerškim cesarstvom pod Bel o m III., ki je bil v
Carigradu izrejen. Bela  pa stopi v nekašno zavezo tudi
s Francozkim, ker se vdovec s sestro kralja francozkega
oženi (1186); in to je k omiki sirovih Madžarov tudi
nekoliko pomagalo.

Al sonce, ki je Madžarom pod omenjenimi kralji
prijazno sijalo, se kmalo spet skrije. Prederzni velikaši
in pa bogati duhovni pervaki prisilijo slabega malodušnega
Andreja  II. jim njih predpravice še bolj razširiti in njih
mogočnost pomnožiti; to je bilo pa napravilo mnogo ne¬
srečnih homatij.

Bela  IV. si prizadeva to in uno napčnost popraviti;
al Tartari ga kmalo ustavijo. Kakor zverine privihrajo
(1241) divje derhali Mongolov ali Tartarov, ki so bili
že toliko kraljestev in deržav razdjali, tudi nad Mad¬
žarsko. Divjaki pobijejo in pomore prebivavcov tisuč in
tisuč, razdenejo in pokončajo vse, in v kratkem je
celo kraljestvo do Ilirije in llalmacije le prazna strašna
puščava.

Ko ta zverinska derhal spet odide, začne Bela

o 26

globoke rane, ki so jih bili grozoviti divjaki kraljestvu
vsekali, celiti kolikor se je dalo. Novih vseljivcov iz
Nemškega in Laškega pokliče v prazne okrajne, ter išče
ž njimi poljodelstvo in rudnijstvo spet povzdigniti. Kmalo
pa je sam kriv, da ga v skerbni čversti vladi mnoge
overe motijo, in da se marsikakošne zmote in napake na¬
pravijo in kraljevo oblast majajo, ker si brez potrebe
sina Štefana  ko sovladarja pridruži.

Z Andrejem  III. (1301) odmerjejo knezi do¬
mačega Arpadovega  rodu, in prestol madžarski oma¬
huje nekoliko let in narodna moč oslabi. Al kralj Ka¬
rol Robert  iz rodbine anžuške (Anjou), ki je na
Napolitanskem kraljevala, jo kmalo spet povzdigne in
uterdi kraljev prestol. Karol  popravi dnarništvo, vredi
odrajtvilo davkov, in vpelje vredjeno sodništvo, da se
pravica bolj po vesti terdi.

Pod njegovim sinom LudovikomV elikim  (1342
—1382) doseže Madžarsko najvikšo stopnjo mogočno¬
sti, in se jako izobrazi. Ludovik, ki si ga tudi Poljci
kralja izvolijo, razširi meje svoje deržave in pridobi
Moldavo , Bugarijo, Vlahijo in nekoliko Serbije, otepe
večkrat Benečane in jih prisili, mu davek plačevati.
Njegove deržave se širijo sedaj od černega da jadran¬
skega in baltiškega morja, in štejejo mnogo narodov
razne omike, raznih jezikov in raznih šeg; in vendar
ga vsi od izliva Visle noter do Save ravno tako ljubijo,
kakor se ga boje. V njegovih vojskah na Laškem spo¬
znajo Madžari prednosti in koristi omike, in ga radi
ubogajo. Za blagor svojih Madžarov je bil posebno vnet.
Kmetovavee in proste mestnjane varuje odertij in zati¬
ranja, popravi in zboljša postave, utemelji (1367) v
Pečuhu (Fiinfkirchen) veliko učilišče, povzdigne ter-
govstvo in kupčijo in jo oprosti prevelike mite. Njemu
imajo tudi tokajske  gorice svoje žlahne terte zahvaliti.

Po Ludovikovi smerti pride nad Madžare nova ne¬
sreča. Vnamejo se namreč hudi razpori in kervavi boji
zastran nasledbe na kraljevem prestolu. Poslednjič ga
dobiLudovikov zet Žiga ali Sigismund,  cesar nemški,
ki marsikaj popravi in zboljša, dasiravno ima na Nem¬
škem sila veliko opraviti in dasiravno ga madžarski ve-
likaši na vso moč overajo. O smerti zapusti Žiga pre¬
stol madžarski svoji hčeri, ki je bila narprej z Alber¬
tom  austrijanskim , in pozneje ko vdova z Vladisla¬
vom,  kraljem poljskim omožena, in tako postane Vla¬
dislav  po ženi tudi kralj madžarski.

527

Že pod Žiga to m v letu 1391 so bili Turki Madžare
pervikrat napadli, in jim niso potem več miru dali. Vla¬
dislav se vzdigne pogumno nadnje; al v nesrečni bitvi
pri Varni (1444) ga nemila smert dojde.

Sedaj prevzame junaški Janez Huniad,  vojvoda
erdeljski, vlado deržave za Ladislava, Albertovega in
Elizabetnega še maloletnega sina, in se Turkom srečno
v bran postavi. Večkrat jih otepe in si pridobi neumer-
ljivo slavo, in berž ko ne bi jih bil iz Europe pregnal,
ako bi ga bile še druge kristijanske vlade dostojno pod¬
pirale. Nehvaležni Ladislav pa mu hudo poverne, ker po
njegovi smerti (1456) ves njegov rod grozovito prega¬
nja. Pokončal bi ga bil, ako bi ne bil naslednje leto sam
umeri.

Sedaj povzdignejo Madžari Huniadovega sina M a-
tjaša Korvina,  čverstega krepkega mladenča, iz ječe
na prestol, in zadeli so jo dobro, zakaj 32letna (1458
—1490) slavna vlada spričuje, da je bil v resnici vre¬
den, Štefanu Svetemu in Ludoviku Velikemu naslednik
biti. Kralj Matjaš vkroti notranje in unanje sovražnike;
deržiTurke v strahu in jim vzame Bosno; prisili cesarja
Miroslava III. mu več ausfrijanskih okrajn odstopiti, in
združi za nekoliko časa Moravsko, Šlezko in Luziško z
Ogerskim. Za vse dobro in pravo je vnet. V poduk
in omiko ljudstva, in v povzdigo kmetijstva pokliče
mnogo ptujih učenikov in umetnikov pa tudi rokodelcov
vsake verste v deželo; znanostim in učenosti napravi
v Budi  mu  vseučilišče in izverstno krasno knjižnico;
posebno pa mu je pravica pri sercu, in zato vravna
okrajne sodnije, in si pridobi s tem ljubezen in popolno
zaupanje naroda, tako, da še dan današnji je znan tadanji
prigovor: „Kralj Matjaš je umeri, in ž njim je umerla
pravica".

Pod njegovima naslednikoma, Vladislavom če¬
škim  (1493—1516) in njegovim sinom Ludovikom
II. (1516—1526), pa pride ves vspeh slavne Korvinove
vlade spet v nič. Sebičnost in častilakomnost prešernih
in brezpostavnih velikašev napravi strašne homatije in
zmešnjave; kmetje se spuntajo, in punt se zatare le s
peklensko grozovitostjo; velikaši se polaste vse oblasti,
in kralj je, tako rekoč, le senca. Turki si podveržejo
Bosno in vzamejo Beligrad z naskokom. Kralj Lude-
vik  II. stori v nesrečni bitvi pri Mo h a ču žalosten ko¬
nec, in za prestol se vname med bogatim Janezom
Copolia-tom  (Zopolya) in Ferdinandom  austrijan-

528

skim terd boj; in ker se Turki va-nj mešajo inCopolia-
ta podpirajo, se razdeli Madžarsko v dve slabi nezmožni
polovici, namreč v Erdeljsko in izhodno Ogersko
do Tise, ki 160 let Turkom v rokah ostane, in pa v za¬
hodno Og ersko,  ki si ga Ferdinand ohrani in s svo¬
jimi austrijanskimi deželami združi.

§. 96. Turki.

Ime Turkov je zgodovini do srede 6. stoletja popol¬
noma neznano. O tem času pa se najdejo Turki v ne¬
zmernih planjavah zgornje Azije  od kitajske do per-
zijanške meje. V  8. stoletji se pomohamedanijo, in Kalif
bagdaški si napravi kmalo potem iz njih telesno stražo.
Iz te turške vojne čete se povzdignejo malo po malem
mnogi k veliki veljavnosti, k visoki časti in k pervim
deržavinim službam, in nekteri postanejo pod nemarnimi
in pomehkuženimi kalili celo samostalni vladarji raznih
okrajn v Sirii in Palestini. — Pa tudi v lastni domovini
unikraj kaspiškega morja se povzdignejo Turki k ve¬
liki mogočnosti. Nek oddelk ali rod Turkov, ki so se
po svojim poglavarji Seldšuki  imenovali, napravi
(1038) tam mogočno kraljestvo, ki se pod svojimi ju¬
naškimi vladarji Togrul-Begom,  Seldšukovim vnukom,
Alpom in Arslanom  kmalo po vsi sprednji Azii raz¬
širi in podMalek-Šahorn (1070) in o križanskih vojskah
najvišjo stopnjo svoje mogočnosti doseže. Al okoli leta
1144 razpade to kraljestvo v tri samosvojne deržave:v
perzijansko , medijansko in sirijansko.

Kmalo pa se povzdigne v okrajnah zgornje Azije
drugo ljudstvo strašnejše od Turkov, namreč Mongoli,
navadno Tartari  imenovani, ki so, kakor smo že več¬
krat opomnili, v 12. in 13. stoletji ko divje zverine po
Azii in Europi po dolgem in širokem razsajali, in tudi turške
deržave podjarmili. Nekteri turški knezi ali poglavarji
pa se s svojimi na tavriške gore vmaknejo in tako njih
jarmu odtegnejo; ko sila Mongolov poneha, pridejo kmalo
spet iz tavriških gora.

Ozman ali Otoman,  eden teh pogumnih knezov
in poglavar oguziških Turkov, ki se po njem tudi O to¬
rna ni imenujejo, plane (1292) po soteskah olimpiških
nad Bitinijo in se ustanovi v ondašnjih lepih planjavah.
Malo po malem vzame cesarju bizantinskemu več okrajn,
se razširi čedalje bolj in se poprime že v letu 1300
naslova — „sultan.“  — Te Ozmanove pridobitve so

539

p er vi osnutek carstva turškega, ki se po serčnosti in
modri skerbi in delavnosti osmerih bistroumnih možakov,
ki zaporedoma vladajo, v 260 letih k toliki moči povz¬
digne, da celo kristijanstva ali cela Europa je pred njim
trepetala.

Pervi teh osmerih slovečih vladarjev je Ozmanov
sin Orkan.  Sedež njegovega prestola je Bursa ali
Prusa,  glavno mesto Bitinije, ki si ga je bil Ozman
malo pred svojo smertjo (1326) podvergel. Orkan
vredi in zboljša vojništvo, si napravi večidel iz vjetih
kristijanskih mladenčev, ki jih v mohamedanski veri pod¬
učiti in v orožji izuriti da, hrabro —- skoraj bi djal—
nepremagljivo vojno četo, in si podverže malo Azijo
noter do Helesponta. Car gerški ali bizantinski, Janez
Kantakucen,  mu da svojo hčer v zakon, kar mu pa
malo pomaga. Orkan spoznava čedalje bolj slabost ger-
škega  carstva in po cerkvenih in družili razporih
oslabljene in raztergane Europe, in vidi z radostjo, da
Azii se ni več križanskih vojsk bati. Nečimerni in prazni
prepiri vladarstva bizantinskega o skrivnostnih členih
kristijanske vere, gerdi razpon' Gerkov, ki večidel iz
tacih prepirov izhajajo, in nezložnost in nezmožnost Eu¬
rope ga mikajo, svoje pridobitve dalje pognati in nar-
prej gerško carstvo, potem pa ostalo Europo podjarmiti.
Njegov sin, hrabri Soliman  pride ^1355) pervi  v
Europo, uterdi Galipoli in Sestos, in si zagotovi zaliv,
ki Europo od Azije delu

A m ura t I. Orkanov drugi sin in naslednik (1360
—1389) povzdigne vojaštvo na še višjo stopnjo izverst-
nosti in utemelji janičar  e,  pervo vojno četo, ki je
večidel iz mladih, krepkih, pomohamedanjenih kristja¬
nov obstala. S svojimi nepremagljivimi janičarji vza¬
me Amurat Drinopolje (Adrianopei), in zmaga Mace-
donijo in Albanijo. Junaški Serbi in Bugarci pa se mu
več časa srečno branijo. V nesrečni bitvi pri Kosovi
jih pa vendar otepe in zmaga; al le malo časa mu ostane,
se te zmage veseliti. Neki mladi Serb, po imenu Miloš
Ko bilo  v ič,  ki se je za svobodnost domovine junaško,
pa brez vspeha bojeval, in ki sedaj med svojimi za
blagor domovine ubitimi rojaki smertno ranjen leži, napne
vso svojo moč, ki je mu še ostala, se vzdigne, ko se mu
Amurat, bojišče ogledaje, približa, in mu zasadi hand-
žar v serce, da mogočni zmagovavec in revni zmaganec
ob enem umerjeta. Tak konec stori’ sultan turški v letu
1389 po 39letni vladi; Bil je hraber in moder vladar,

530

in Turki mu imajo veliko zahvaliti, posebno napravo
mnogih učilnic, ki se jim po turško medrese  pravi.

Po njem nastopi vlado njegov siloviti sin Bajazet
I. s pridelkom „Strela".  Ta pridevk so mu pa zato
dali, ker je letal hitro ko blisk ali strela od ene meje
deržave do druge na vse kraje, kjer je nevarnost ali
kakošna druga okoljšina njegovo nazočnost terjala. —
Bajazet  si podverže Macedonijo in Tesalijo, dere po
termopilskih soteskah na Gerško in potem pred Carigrad.
Sedaj se obude in vzdignejo europejski kristijani v bran.
Žiga,  kralj češki in madžarski pelje čez 100,000hrabrih
vojakov, med kterimi je bil cvet francozkih, nemških
in čeških vitezov in plemenitažev— nad Turke. Al Ba¬
jazet jih otepe (1396) vkljub vse njih hrabrosti v strašni
bitvi pri Niko  pol  ji  na Bugarskem. Žiga  komaj uide
po morji v svoje deržave; francozke plenienitaže vja-
mejo, da se odkupijo le s težkim dnarom; 10,000 vje-
tih prostakov pa da grozoviti Bajazet v svojem serdu
nemilo pomoriti. Po ti zmagi si podverže Bajazet Bosno,
in se verne spet pred Carigrad.

Al sedaj pride nad Turke od izhoda strašen vihar,
ki se ga niso nadjali. Bili so spet Mongoli.  Njih po¬
glavar Timur ali Tam er lan,  džengiskanovega rodu,
sklene razpadeno mongoljsko kraljestvo spet povzdigniti.
S svojimi prederznimi četami se vzdigne iz Samarkande,
svojega stolnega mesta, vse narode od kitajske meje
do srede zemeljskega morja, in od Egipta do Moskve
podjarmit. Kamor pride, ni druzega viditi, ko silovitost,
rop,  požar in ljuta smert. Indijo, Perzijo, in Sirijo
jo že razdjal in krasne mesta Delhi, Bagdad in Damask
požgal; in sedaj plane s svojimi grozovitimi Mongoli v
malo Azijo. Bajazet mu hiti s svojimi hrabrimi Turki
nasproti. Pri An gori,  ali po starem pri An čiri  v
nekdanji Galacii, sc vname (1402) huda bitva; čez mi¬
lijon vojakov na obeh straneh se tu bije in mori. Al
pri vsem junaštvu Bajazetovih janičarjev zmagajo nazad¬
nje vendar le Mongoli. Bajazeta vjamejo, in ošabni
zmagovavec ga vozi v železnem kurnjeku seboj, dokler
ga žalost ne usmerti, kar se že naslednje leto zgodi.

Tamerlan  razdeli turško deržavo medBajazetove
sinove Solimana I., Musa  in Mah  o med  a I. Po
večletni brezpostavnosti in po mnogih notranjih razporih
pa zmaga Mahomed  svoje brate, si podverže nektere
poglavarje posameznih rodov v mali Azii, ki so hotli
turški jarm otresti, in začne ko edini vladar Turkov

531

iznova Europo nadlegovati. Razdeljena in med seboj
vedno sperta Europa si ni ne vedila ne mogla pomagati.
Posvetni vladarji so se večkrat za miljo zemlje ali za
svoje terme serdito in terdo bili, cerkveni očetje pa so
v Kostnici Husa sodili in žgali in papeže odstavljali, da
bi cerkev mir zadobila — in v tem so Turki v letu 1415
noter do Solnograda in do Bavarskega ropali in morili.
Le bogati Benečani, dasiravno pri Solunu zmagani, se
Mabomedu čversto zoperstavijo in ga pod Loredanovim
vodstvom v brodniških bitvah nekolikokrat otepejo. Ma-
homed I. ki je v letu 145Ž1 umeri, je bil moder in pra¬
vičen vladar.

Tudi njegov sin in naslednik Amur  a til. je bil mo¬
der in pogumen. Nič mu ni moglo zoperstati razun ju¬
naškega Janeza Huni  a d a,  ki je bil s terdnim Beligradom
edina brarnba zahodnih kristjanov. Tudi junaški Juri
Kastriota  se mu ne da vžugati in mu ubrani domovi¬
no , nekdanji Epir. Gerško cesarstvo pa, ki ni bilo že
dolgo nič druzega več ko Carigrad in njegova ne ravno
velika okolica, je brez vse pomoči. Lahkomiselnim je¬
zičnim Gerkom so prepiri o skrivnostih vere bolj pri sercu
ko brarnba in ohranjenje mesta in cesarstva. Ptuje brambe
in pomoči je bilo tedaj neobhodno treba, in je od kri—
stijanskih vlad zahodne Europe dobiti, ne ve cesar Ja¬
nez Vil. P a le ol o g boljšega pripomočka ko gerško
cerkev z rimsko spet zediniti. V ta namen se poda sam
z očakom carigradskim in z mnogimi škofi na Laško.
Tu se snide v Fiorenci cerkveni zbor, in po dolgih po¬
menkih in prepirih o tem: „ali Sveti Duh iz samega Boga
Očeta, ali iz Očeta in Sina izhaja 1 ', in o druzih skriv¬
nostih, ki človeško modrovanje presežejo, napravijo očetje
latinske in gerške cerkve — in ker je bilo hitre pomoči
silno treba, se poslednji vdajo — neko zedinjenje, o kte-
rem se je pa koj vidilo, da ne bo obstalo. _ Lahkomisel¬
nemu greškemu ljudstvu je bilo to zedinjenje stud in
oskrunjenje vere, in ko cesar s škofi v Carigrad nazaj
pride, mu mestnjani svojo nezadovoljnost z glasnim iner-
mranjem kažejo. Kratkega zedinjenja je bilo kmalo konec,
in razpor postane veči in hujši ko prej. Cesar gerški
pa je pri tem vendar toliko zadobil, da je jel papež po
svojem poslancu Julijami  kristijanske vlade k pomoči
iskreno spodbadati. Al Madžari in Poljci so bili v letu
1440 z Amuratom  II. desetletni mir storili, in obe
strani ste bile prisegle, ga zvesto terditi. K veliki ne¬
sreči pa obvelja pri kristijanih lažnjivo pravilo, da kri-

533

stijan ni dolžen nevernikom mož beseda biti, in Vladislav
kralj poljski in madžarski vzdigne z junaškim Huniadom
strašno vojsko zoper Turke. Amurat, ki se je bil po
storjenem miru vladi odpovedal, sede, ko to zve, spet
na turški prestol, kliče Boga v maščevanje krive prisege
ter hiti s svojimi kristijanom nasproti. Pri Varni  ob
černem morji se vojski sprimete (1444) in silovit boj
se vname; al sreča je na strani Turkov, — Amurat zma¬
ga, kristijane hudo otepe in Vladislav, kralj poljski in
madžarski,in papežev poslanec Julijan store junaško smert.

Po ti, za kristijane toliko nesrečni zmagi stopi Amu¬
rat  II- spet s prestola, pa nevarnost ga še enkrat pri¬
sili vlado povzeti. Sedaj ukroti' janičarje, ki so jeli svo-
joglavni, prešerni in nepokorni prihajati, in otepe (1449)
še enkrat kristijane na Kosovem polji.

Po Amuratovi  smerti pride naglo poslednja ura
gerškega carstva. Mohamed  II. Amuratov sin in na¬
slednik (1451—1481), še mlad, čverst in umen možak,
sklene Carigrad vzeti, naj velja kar hoče. S 300,000
vojaki obleže krasno mesto. Toliki vojski se ubraniti,
ni bilo mogoče; vendar odbije junaški cesar Konstantin
s hrabrimi Genvežčani vse napade in naskoke, in se
brani srečno pri vsili notranjih razporih 50 dni. Al me¬
sta ne more oteti — čas je bil prišel, da je mogel po¬
slednji ostanjk nekdanje gerške velikosti in mogočnosti
pasti. 39. dan maja 1453 priderejo divji Turki v ne¬
srečno mesto, ki je posihmal stolno mesto turških čarov.
Poslednji cesar gerški, omenjeni Konstantin,  se bije
in brani junaško do zadnje kaplje kervi in ohrani, ko je
že vse drugo zgubljeno, saj slavo gerške serčnosti in
junakosti. Kristijansko ljudstvo carigradško Turk pod¬
jarmi , mnogo učenih in omikanih Gerkov pa beži v ti
strašni nesreči v Italijo. Prederzni Mahom  e d II. pa ni
z vzetim Carigradom še zadovoljen in si ne da miru.
Kmalo napade in si podverže (1456) Mor e o (nekdanji
Peloponez), dasiravno jo Benečani hrabro branijo, in
potem (1461) še neko drugo gerško carstvo v Trebi-
zondi na jugo-izhodni strani černega morja v mali Azii,
ki se je bilo v začetku 13. stoletja v četerti križanski
vojski napravilo in pri vsih težavnih okoljšinah čez 350
let svobodno ohranilo. Na to podverže Mahomed turške¬
mu jarmu Bosno, Serbijo in Valahijo, pa Moldova je
prisiljena, mu davek plačevati. Le dva junaka, Janez
Huniad  in J ur  i K as  tri  o ta, ki se mu tudi Skander-
beg  pravi, se mu še, kakor prej AmuratuII. njegovemu

533

očetu, slavno branita. Uni reši in obvaruje Madžarsko,
ta pa Albanijo in Epir. Ko pa Skander-beg  v letu
1465 umerje, si podverže Mahomed kmalo obe okrajni.
Mahomed otepe tudi Benečane in jim vzame Negropont
in nekoliko druzih otokov; Genvežčani zgube Kafo in
Kan Tartarov krimejskih, slovečega džengiskanovega rodu,
se mu more (1473) vkloniti.

Siloviti vihar, ki žuga kristijansko vero zatreti,
prihaja če dalje strašnejši. Divje turške derhali ropajo,
žgo in more že po Štajarskem, Krajnskem in Koroškem.
Papeža Nikolaj  V. in Pij  II. (prej nekaj časa škof
teržaški) si prizadevata toraj na vso moč, kristijanske
vlade zahodne Europe k občni vojski zoper Turke na¬
praviti in vneti — pa zastonj; nemarni, sebični euro-
pejski vladarji mislijo le vsak na-se. Le nekoliko posa¬
meznih nevrednih čet gre pod vodstvom nekega revnega
ubozega, pa za vero in za blagor človeštva gorečega
miaiha frančiškanskega Madžarom na pomoč. Ta minih,
ki s svojo četo, še bolj pa s svojo gorečo zgovornostjo
Huniadu saj toliko pomaga, da Turke pri Belimgradu še
enkrat otepe in jim to važno terdnjavo ubrani, je sveti
Janez Kapi stran.

Neutrudljivi Mahomed pa neprenehoma misli in misli
na nove pridobitve. Egipt in Perzijo si misli podvreči,
in kristijansko vero v nezložni Italii — v Rimu,  per-
vem sedežu kristijanstva — napasti in razdjati. Že je bil
na sedanjem Napolitanskem mesto Otranto  vzel, kar
ga na enkrat (1481) smert pobere. Turki bahajo ž
njim, da jim je dve carstvi (carigradško in trebizondsko),
dvanajst kraljestev ali deržav in 200 mest pridobil.

Njegov sin in naslednik, Bajazet  II. pa ni imel
sreče; skoraj vse vojske so brez vspeha bile; njegov
brat Z iz im streže po žeslu in ga mnogo nadlegova;
poslednjič ga da v letu 1512 njegov lastni sin Selim
I. umoriti, in mu nasledova.

Selim I. (1512-1520) zapodi Perzijane unikraj
Eufrata in Tigra, otepe Mameluke v dveh grozovitih
bitvah in si podverže Sirijo, Palestino in Egipt. Maho-
medanov sveto mesto Meka  se mu uda in vsa Arabija
se pred-njim trese.

.

.

:  r

'

'

.... ■ - ,

l' ; - v. ' ; 'sl.

'

:  'A , ^fl . '' ■

'■ ; .. »i v-: ■


, v : . i



■

■

*■

■

■ -r

/ • ■-< .A- -■ ' ' -

.r s. ’ AA’


OBČNA POVESTNICA

ali

zgodovina celega sveta.

Spisala

narodu slovenskemu

fajmošter v Št. Vidu nad Ipavo

in

MM  Verae,

stolni prošt v Terstu.

(Doklada „Novic.“)

V Ljnbljani I8«3.

Natisnil in založil Jožef Blaznik.

HbffT  Opomin bukvovezom! Pii vezanji te knjige  od-
vežite poprejsni  naslovni list od leta 1853 (titel-
blatt) pa tudi  predgovor  (vorrede) od leta 1853,
in namesti imenovanih dveh listov privežite na čelo tej
knjigi ta-le  naslovni list in ta-le novi predgovor.

Pervo poglavje.

Od cesarja Karola V. do konca trideset¬
letne vojske ali do miru vestfališkega.

v

§. 1. Časi se preminjajo in nova doba nastane.

Znameniti prigodki in napredki srednje dobe se zedi¬
nijo v tisuč letih kakor posamezni potoki v veliko reko
omike in izobraženosti, in uterdijo vero in samovlado.
K temu so pripomogle največ silo znamenite naprave in
znajdbe omenjene dobe. Znajdba smodnika v sredi štir-
najstega stoletja je prerodila malo po malem vojniško
umetnost, in na Francozkem so se že v vojskah z Angleži,
okoli leta 1445, stanovitne vojne čete ali armade napra¬
vile, in kmali potem po vsi Europi upeljale. To pa po¬
vzdigne in poterdi oblast vladarjev in potare silovit,
brezpostaven fevdalizem, ki ni bil več za nove čase.

Tudi brodništvo in kupčija ste se povzdignile in, tako
reči, prerodile, ko je Fiavi Gioja kalamičnico, ktera po
svoji čudoviti lastnosti z enim koncom vedno proti se¬
vernemu tečaju kaže, v rabo brodništva obernil in mu ž
njo pot iz sredozemskega morja v neizmerni Ocean od-
perl. S pomočjo kalamičnice so Portugaljci Afriko obja-
drali in novo pot v Indijo odperli, Španjci pa pod vod¬
stvom bistroumnega Kolumba nov svet najdili. Bogastvo
in kupčija, ki so ju do takrat večidel Benečani, Genveščani
in drugi talijanski narodi v rokah imeli, se preseli' malo
po malem v zahodne europejske deržave, narprej k Por-
tugaljcom in Španjcom, potem k Holandčanom, in posled¬
njič k Angležem, ki jo še sedaj v rokah imajo in prav
zvito hranujejo.

Več ko vse to pa je pospešila spremenitev časov
in omiko sveta neprecenljiva znajdba tiskarne umetnosti.
Do te znajdbe so se knige le s težavo prepisovale, in

2

so bile zato tako drage, da so si jih Je bogati kupovati
zamogli. Po tiskarni umetnosti pa so se tako množile, da
so si jih tudi manj premožni lahko omišljevali, in veda
in učenost se je jela čedalje bolj širiti. Učenost srednje
dobe (ki je začela biti suha, nerodovitna,) se je umako-
vala čedalje bolj lepim znanostim in jedratemu, klasičnemu
slovstvu nekdanjih Rimljanov. Pa tudi greško, še iz-
verstnejše slovstvo, je malo po malem spet oživelo. Mnogo
znamenitih učenih Grekov je v Italijo pribežalo, ko so
Turki bizantinsko cesarstvo razdevali in poslednjič (1453)
Carigrad vzeli. — Italija je bila tedaj hranilnica obojega
slovstva. Tje so hodili ukaželjni možje in mladenči, zlasti
umetniki iz Francozkega, iz Angležkega, iz Nemškega
in iz drugih krajev, in so prenašali bogastvo modrosti,
znanost in umetnij vsak v svojo domovino. In dan da¬
našnji smo, hvala Bogu in znajditelju tiskarne umetno¬
sti! že tako dalječ, da je greško in latinsko slovstvo po
vsi Europi znano, in da se vsaka žlahna misel, vsaka
koristna znajdba učenih mož in bistroumnih glav hitro
kakor blisk od kraja do kraja sveta razširjuje. Le žali—
bog! da je ponovljeno klasiško slovstvo marsiktere na¬
pravilo, staro katoliško vero zaničevati in preobračati.

K spremembi časov in starih europejskih šeg in na¬
vad je pripomogla silo veliko tudi najdba novega sveta
ali Amerike. Marsikaj, kar je prej še popolnoma ne¬
znano bilo, je postalo Europejcom neobhodna potreba.
Nove rastline in novi pridelki so se v Europo 11  peljal j,
in so malo po malem celo živež skoraj vsili europejskih
narodov spremenili. Tistim, ki vejo, da je korun že
dolgo poglaviten živež ubozim ljudem, in da se semtertje
veliko glada terpi, od kar se ga je neka bolezen popri¬
jela, ni treba tega na dolgo dokazovati in spričevati.
Tudi kava in sladkor sta spremembo živeža mnogo po¬
spešila, in — kdo ne ve, da se je tobak po vseli okrajnah
sveta razširil in vsem narodom tako prikupil, da še bo¬
ren kmetič raji po-njem ko po belem kruhu sega. — Pa
ne le živež, temuč vse razmere življenja, posebno vred¬
nost in cena blaga, so se spremenile po obilih zakladih
srebra in zlata, ki so jih španjci iz Meksike in iz bo¬
gatih peruanskih okrajin dobivali.

§. 2. Karol V. Njegove derzave in nove pridobitve v
Ameriki.

Nova doba tedaj nastaja, ko Karol  V. vlado rim¬
sko-nemškega cesarstva nastopi. Imel je pa razun

3

tega cesarstva še mnogo družili silo obširnih deržav. še
le 16 let star je že (1516) gospodar bogatih nizoze-
meljnih okrajin. Še tisto leto podedova celo zedinjeno
Španjsko samovlado, napolitansko kraljestvo s krasno in
bogato Sicilijo, in novoznajdene okrajne in lepe rodovitne
otoke v Ameriki. Tri leta pozneje (1519) podedova po
cesarji Maksimilijanu I. vse austrijanske okrajne, in kmali
potem si ga nemški knezi cesarja volijo. Toliko veli¬
kih , mogočnih deržav ni bilo že dolgo pod eno glavo,
in za Karolom Velikim ni bilo več tolike mogočnosti v
Europi; po pravici se je mladi cesar bahal, da v nje¬
govih deržavah solnce nikdar ne zajde.

Dasiravno pa so Karolove deržave že tolike, se ven¬
dar še vsak dan množe. V Ameriki najdejo Španjci neiz¬
merno meksikansko kraljestvo, ki se je bilo malo po malem
tako razširilo, daje od atlantiškega do tihega morja segalo.
Se ve da v toliki deržavi je bilo mnogo narodov raznih
jezikov in razne omike; sploh pa so bili Meksikani že
na precej visoki stopnji izobraženja. Njih deržava je
bila že dobro uravnana in uredjena, in je štela že več
lepih bogatih mest. Poljodelstvo je že lepo cvetelo in
Meksikani so umeli svoje polja, kjer je treba bilo, do¬
stojno močiti, kar žalibog! kmetje marsikakošne euro-
pejske okrajne še dan današnji ne umejo. S poljodel-
stvom je napredovalo čedalje bolj tudi tergovstvo, in
Meksikani so imeli že mnogo lepih znanost in umetnij ,
kar njih krasni izdelki dovolj spričujejo. Le škoda, da
vsi ti narodi so v gerdem malikovanji živeli, in svojim
malikom ljudi darovali.

To veliko bogato deržave španjskemu žezlu pod¬
vreči, pošlje (1 5SiO) Karolov namestnik na otoku „Kuba“
Ferdi nandaKorteza.  Bilje paKortez bistroumen,hra¬
ber, velikodušen in za ta namen posebno sposoben možak.
Z malo več ko 500 prederznimi Španjci, med kterimi je
bilo 18 konjikov, napade Kortez neizmerno meksikansko.
deržavo. Pri vsi svoji serčnosti in pri vsem svojem do-
moljubji mu ne morejo slabo oroženi Meksikani zoper-
stati; spanjski strelci (imeli so pa le 13 pušk in neko¬
liko topičev) in konjiki so jim tako strašni, da se jim ne
upajo braniti. — Kortez dere neprenehoma naprej in se
polasti glavnega mesta Meksike, kjer vladarja meksi-
kanskega z imenom Montecuma  v njegovem last¬
nem poslopji vjame. Blagodušni Kortez si išče Meksi-
kane s priljudnim ravnanjem pridobiti, njegovi razvajeni
ošabni Španjci pa delajo le hudo; nič jim ni sveto, ne

4

osebna svobodnost, ne premoženje, ne ženska sramož-
Ijivost revnih podverženih. Meksikani se torej serčno vzdi¬
gnejo in prisilijo Korteza mesto spet zapustiti; al španjski
hrabrosti in španjskemu orožju se ne morejo dolgo bra¬
niti. Kortez se poverne, ker mu iz Kube ravno nekoliko
pomoči pride, ter vzame vdrugič Montecumovo stolno
mesto in si podverže v dveh letih celo meksikansko der-
žavo. — Sedaj je verlemu Kortezu posebno pri sercu,
grozovito malikovanje odpraviti in zatreti, Meksikanom
rane, ki jih jim je bil v kratki, pa zlo kervavi vojski
usekal, zacelili, in pravi omiki in blaženosti, ktera le iz
kristjanske vere izhaja, po Meksikanskem poti napraviti
in ugladiti. Pa kmaii se mu taka poje, kakoršna malo
let prej neumerljivemu Kolumbu. Hudobni zavidljivci ga
pri Karolu čemijo, in nehvaležna španjska vlada ga (1528)
odstavi, da bi se preveč ne povzdignil in si lastnega
kraljestva ne napravil. — Dasiravno pa ga ta gerda ne¬
hvaležnost hudo peče, mu njegov goreči duh vendar
pokoja ne da. V nove, še neznane okrajne se poda in
pride (1536) noter do Kalifornije, ki dan današnji s
svojim zlatom toliko sluje; pa vse mu nič ne pomaga,
vse njegove zasluge so kmaii pozabljene, da žalost in
zopernosti ga pred časom umore. Umeri je verli Kortez
doma na Španjskem v letu 1547.

Španjskemu žezlu pa priraste skoraj enakočasno v
Ameriki še druga pridobitev neprecenljive važnosti. Okoli
leta 1520najde Pizaro  (Pizzaro) lepe bogate okrajne,
na ktere so Amerikani Španjcom precej spervega ko
na domovino zlata kazali, namreč peruansko kraljestvo
na zahodni strani južne Amerike ob tihem morji.

Pohlevni in priljudni Peruanci so bili že berž ko ne
še bolj omikani ko Meksikani, in njih malikovavstvo ni
bilo grozovito kakor meksikansko; svojim malikom niso
človeških daritev žertovali. Živeli so v dobro vredjeni
deržavi pod kraljem, ki so ga „Inka“ imenovali. K svoji
nesreči pa niso bili nič kaj vojaški.

To doslej mirno in srečno ljudstvo sklene Pizaro
španjski vladi podvreči. Ker lastnega premoženja nima,
se združi z nekim Diegom Almagrom  in še z nekim
tretjim premožnejšim po imenu Lukve,  in odrine v letu
1524 iz Paname z eno samo ladijo, na kteri je le 112
mož bilo, na prederzno početje. Proti jugo-izhodu ja¬
dra po tihem morji, pa le malo napredova, ker pomanj¬
kanje in bolezni mu več vojakov pokončajo. Že je bil v
veliki stiski in nezmožnosti, kar mu Almagro iz 'Paname

s

nekoliko pomoči pripelje, toda vse premalo. Zato se
verne Almagro precej v Panamo, nove pomoči iskat.

V letu 1526 pripelje Almagro Pizaru spet nekoliko
novih vojakov, in sedaj jadrata oba skup proti kvitškemu
bregu. Tii najdeta že bolj omikane stanovavce in mnoge
znamenja bogatejše dežele, pa se tudi prepričata, da nju
moč je veliko premajhna in preslaba, da bi se ž njo
obilo naljudene okrajne podvreči dale. Pizaro ostane to¬
rej s svojo četico na nekem otoku, Almagro pa se verne
spet v Panamo novih vojakov nabirat.

Al Karolovemu namestniku v Panami se zdi Piza-
rovo in Almagrovo početje le prazno, vertoglavo početje,
in namesti da bi ju podpiral, pošlje marveč Pizaru pove¬
lje, da naj se verne. Pizaro pa ne uboga in sklene svoje
početje izpeljati naj velja kar hoče.

Pri vsi protivnosti kraljevega namestnika nabere
Almagro vendar nekoliko vojakov in jih pelje k Pizaru. —
Sedaj jadra Pizaro z Almagrom naprej in doseže srečno
peruansko primorje. Tii vidijo španjci bogastvo, ki njih
nado preseže, in njih lakomnost še le prav vname. Pizaro
nabere zlata in druzega bogastva v deželi kolikor more,
in se verne proti koncu leta 1527 v Panamo.

Ker se pa kraljev namestnik pri vsem tem še ne
uda, gre Pizaro v Europo, na Karolov dvor pomoči
iskat. Tii, popisuje lepoto in bogastvo novonajdene dežele
tako živo, da mu Karol (kot kralj španjski — I, kot cesar
nemški pa — V.) rad dovoli toliko čislanih okrajin pri¬
dobiti, pa se ve, da na lastne stroške, in ga postavi
svojega namestnika v njih. V vsem tem pa ne omeni zviti
in nezvesti Pizaro svojih dveh družbenikov kar z be¬
sedico ne, in se verne v letu 1529 v Ameriko.

Ko Almagro v Panami njegovo nezvestobo zve, se
hudo razserdi, pa Pizaro ga s sladkimi besedami kmali
spet potolaži, in odrine potem s četico, ki je s 36 ko-
njiki vred 180 mož štela, spet nad Peruance. Po mno¬
gih težavah in zadergah, in po velikem pomanjkanji
pride v neko okrajno, kjer toliko plena nabere, da mu
je lahko velike zaklade v Panamo poslati, da bi novih
pomagačev privabil.

V peruanskem mestu Tumber ga dojde nekoliko
pomoči. Največ pa mu pomaga žalostno in nesrečno
razpertje, ki je bilo med sinoma ravno umerlega Inka
ali kralja peruanskega, Huaskaroni in Atahualpom, za¬
stran nasledbe v vladi vstalo. Celo ljudstvo se razdeli
v dve stranki, ker nekteri s tem, nekteri z unim derže.

6

Obe stranki prosite Pizara pomoči, in on — zvit hinavec —
jo obema obeta, in zato se mu nihče ne zoperstavi. Pri
mestu Kaksamalka se uterdi in pošlje dva svojih častnikov,
pozdravit Atahuaipa, ki je s svojo obilno vojsko ondi
blizo stal. Naslednji dan ga nasproti Atahuaipa obišče,
in sedaj pokaže Pizaro, kaj da je. Bil je sicer mož neu-
strahljive serčnosti, neutrudljive stanovitnosti in bistre
glave, pa ne blagodušen kakor Kortez, ampak brez vse
vesti, terd in grozovit trinog, in tako sirov in zanemar¬
jen, da ni še pisati in brati znal.

Ko tedaj Atahuaipa s polnim zaupanjem pride, ga
neobtesani in nezvesti Pizaro ko svojega jetnika priderži.
Peruanci vidši, da je njih knez vjet, se v velikem strahu
vsi omamljeni razkrope, Španjci pa razsajajo in ropajo
v majhnih oddelkih po mnogih okrajnah dalječ okrog.

Atahuaipa ponudi za svojo prostost silo velik kup
zlata; in ko ga njegovi zvesti vkup zneso, ga nesramni
Pizaro vendar ne oprosti in ne spusti, češ, da mu bo še
več dal. — Almagro pa, ki je bil z novo obilno pomočjo
došel, in ki se je bal, da bi sebični Pizaro kneza peru-
anskega v lastni prid ne rabil, hoče in terja, da naj ga
umori. Nek majhen, pa Pizaru sramoten primerljej po¬
speši Almagrove želje. Atahuaipa je namreč Španjce,
ki so pisati in brati znali, močno občudoval, in radoveden,
ali bodo vsi Španjci čerke enako umeli in brali, si da na
nohet pavca ime Božje napisati. Ta napis kaže mnogim,
in vsi ga enako berejo; poslednjič' ga pokaže tudi ne¬
vednemu Pizaru, in ker mu Pizaro naravnost obstoji, da
ne zna brati, ga Atahuaipa očitno zaničuje. Maševati
se za očitno zaničevanje privoli Pizaro v smert nedolž¬
nega, nesrečnega kneza, in Ijuta hudobneža ga dasta
javno zadaviti.

Sedaj so bili Peruanci brez vredjene vlade in se
niso mogli prederznim Španjcom nikakor več braniti. Ti
lakomni ptujci so bili že toliko plena nabrali, da, ko ga
med seboj razdele, posamezni deli nado tudi najlakom-
nejših visoko presežejo; pa to jih ne nasiti, temuč njih
hrepenenje po srebru in zlatu raste čedalje bolj. Zato
dere Pizaro naprej in se polasti glavnega peruanskega
mesta „Kusko“, kjer mu spet cedi kupi zlata in srebra v
roke pridejo. Takrat vzamejo španjci tudi mesto Kvito.

Ko se to srečno napredovanje na Španjskem zve,
pomnoži Karol Pizarovo namestnijo še za 70  ur hoda
proti jugu, injzvoli Almagra namestnika v velikih bo-

7

gatih okrajnah, ki se jim Kili  ali kiliške okrajne pravi,
in ki so še dalje proti jugu.

Pizaro, ker se mu lega glavnega mesta Kusko ne-
pripravna zdi, osnuje in utemelji sedaj (1534) drugo
glavno mesto, ki se mu dan današnji Lima  pravi,
v pristojnišem kraji blizo morja, in začne svojo namest-
nijo precej modro vredovati; Almagro pa odrine v okrajne,
ki so mu bile odločene.

Tudi Hu as k ar a so bili španjci že ubili; njegov na¬
slednik pa, I n k a Man k o -Ka p a k, jim srečno uide, in ko
vidi, da se je njih število po Almagrovem odhodu veliko
zmanjšalo, in da so ostali zastran ropa dalječ okrog po
raznih okrajnah razkropljeni, spravi silo veliko množico
svojih serčnejših Peruancov vkup, pokonča marsikakošen
manjši oddelk raztrošenih Španjcov, ter obleže glavno
mesto Kusko in enakočasno z drugim obilnim oddelkom
svoje vojske tudi Limo. — V bojih uterjeni in orožja
vajeni španjci se sicer hrabro branijo , pa so vendar v
veliki stiski, in gotovo bi jih bili Peruanci zmagali in
pokončali, ako bi ne bil Almagro nenadoma nazaj prišel.
Menil je namreč, da mesto Kusko v njegovo namestnijo
spada, in ga je hotel Pizaru s silo vzeti, kar najde, da
ga Peruanci oblegovajo. Kot volk plane nad nje in jih
hudo otepe. — Une pa, ki so Limo oblegovali, oplaši in
razkropi neka silna povodinj, in odslej so bili Peruanci
popolnoma podjarmljeni.

Sedaj se pa spreta iz vzajemne zavidljivosti neob-
tesana in sebična Almagro in Pizaro. Almagro zmaga,
pa brezvestni Pizaro g^ s svojimi zvijačami še enkrat
prekvari, ga v letu 1538 otepe, zmaga in vjame, ter
ga da na smert obsoditi in umoriti. — Na to se vede Pi¬
zaro ko samoblasten pridobitelj, deli zemljiša in velike
zaklade med svoje brate, prijatle in druge pomagače;
Almagrove prijatle in častnike pa zanemarja. Ti se zbe¬
rejo okrog Almagrovega sina v Limi,  se zarote zoper
Pizarovo življenje, in ga umore 26. dan junija 1541 v
njegovem lastnem poslopji.

Vse te, dasiravno silo velike in važne pridobitve,
niso Karolu V. kar nič opraviti dale, ker so jih zasebniki
na lastne stroške izpeljali. Vse drugač pa je bilo ž nje¬
govimi deržavami v Europi. V nizozemeljnih okrajnah
so si bili bogati mestnjani že davno veliko svobodnostin
posebne pravice zadobili, in so skerbno gledali, da bi
se jim nikakor ne kratile, vedno pripravljeni vsako ta-
košno poskušnjo in vsak napad na njih svobodnost s silo

8

odverniti; — na španjskem so iskali ošabni pervaki in
plemenitaži svoje pravice razširiti ali saj ohraniti, in se
niso liotli krepki kraljevi vladi udati, temuč so vedno s
puntom žugali, da jih je še celo izverstni Ksimenes težko
krotil; — lepe bogate planjave na spodnjem Laškem in
v Sicilii so razdevali morski roparji iz severne Afrike,
ki so kupčijo in vse opravila motili, kristjane lovili in v
terdo robstvo odpeljevali; — na mejah in večkrat tudi
dalječ čez meje austrijanskih okrajin so razsajali siloviti
divji turški janičarji; — v nemškem cesarstvu so se
knezi in velikaši krepke vlade bali, da bi ob svoje pred¬
pravice ne prišli, ki so si jih bili pod nezmožnimi prej-
šnimi cesarji večidel po krivem in v škodo občinstvu pri¬
svojili , in zato so Karolu že pri volitvi s pismeno po¬
godbo roke zvezali, da bi prekrepko ne vladal. — Te
neugodne okoljšine Karolovih europejskih deržav so mu
bile gotovo velike težave in overe; k sreči pa je bil
Karol V. možak, kakoršnega je pri omenjenih okoljšinah
silo težavna vlada tolikih in tako različnih deržav terjaia.
Bil je namreč bistre, nenavadno umne glave in neutrud¬
ljive delavnosti, moder vladar, umen in hraber vojskovodja
in zvit politikar ali vladoslovec.

§. S. Ilarolove vojske s Francozi in s papežem.

Verh notranjih over in težav se mu napravijo pa
kmali tudi unanje. Franc I. kralj francozki, mlad, iskren
in velikodušen mož kakor Karol, se je ž njim za pre¬
stol cesarski na Nemškem poganjal in je veliko dnarja
potrosil, da bi bil cesar izvoljen. Ko si pa pri vsem nje¬
govem prizadetji nemški knezi Karola izvolijo, mu po¬
stane Franc nepotolažljiv protivnik. — Kmali se vnamejo
med njima hude kervave vojske, ki so pa prav za prav
le lepi Italii škodovale in jonajberže za vselej ob samo-
svojnost pripravile, ker je papeži niso braniti umeli. —
Franc napade Navaro, pa jo skoraj enakočasno pridobi’
in jo spet zgubi. Nekoliko srečnejši je v Pikardii, in
odžene Karola, ki je bil to okrajno napadel; nasproti
pa zgubi vojvodino milansko, ki jo je bil malo let prej
po zlo kervavi bitvi s Švajcarji pridobil. Pa še druga
velika zguba se mu pripeti; zgubi namreč izverstnega
vojskovodja, ki včasih več velja ko cele vojvodine. Ta
izverstni vojskovodja je bil Bourbon, ki se mu navadno
Konetabel(Connetable) bourbonski  pravi. Kraljica,
Francova mati, ga čerti in hudo sovraži, in mu neprene-

9

homa tako nagaja, da se Bourbon njenega serditega pre¬
ganjanja in njenih zvijač naveliča in h Karolu prestopi.
Karol ga z veseljem sprejme in mu zroči poveljstvo na
zgornjem Laškem. Bourbon zapodi kmali Francoze iz
Laškega, napade bogato Provanco, vzame mesto Tulon
in obleže Marsilijo. — Franc hiti s svojo vojsko napadeni
okrajni na pomoč, in prisili cesarske se na Laško nazaj
vmakniti. Francozi derejo za njimi, Franc pridobi spet
vojvodino milansko in obleže (1524) v sredi zime Pavijo.
Tu pa je sam kriv, da ga sreča in zmaga zapustite; menil
je namreč, da se lahko tudi Napolitanskega polasti, ter
pošlje 16000 mož to lepo kraljestvo v posest vzet. S
tem oslabi svojo vojsko in ni več v stanu cesarskim zo-
perstati. Španjci ga 24. dan februarija 1525 napade¬
jo , hudo otepejo in popolnoma zmagajo. Franc vjet, si
ne more nikakor več pomagati, vendar se brani, svoj
meč izročiti nekemu francozkemu častniku, edinemu, ki
je bil z Bourbonom k cesarskim prestopil, — in nekega
španjskega poveljnika so mogli poklicati, da mu je kralj
svoj meč izročil. Zato piše Franc materi: „Vse je zgu¬
bljeno, le čast ne.“ — V spomin te slavne zmage imenu¬
jejo Španjci polk, ki se je v terdi bitvi pri Pavii naj¬
bolj ponesel, še dan današnji „polk pavijanski“, in to se nam
prav pametno zdi, ker serčnosti vojakov gotovo nič tako
ne obuduje in ne krepi, ko ponosni spomin starodavne
hrabrosti.

Kralj francozki, ki ga vjetega v Madrid peljejo,
ne zadobi svoje prostosti, dokler miru ne stori. 14. dan
januarija 1526 podpiše silo terdo pogodbo, s ktero se
odpove vsem svojim pravicam do Laškega in tudi do ne-
kterili nizozemeljnih okrajin. Verh tega more še 4.000,000
zlatov plačati in namesti sebe svoja dva mlajša sina kot
poročnika gotovega spolnjenja pogodbe izročiti. —

Pri vsi ti veliki nesreči pa velikodušni kralj vendar
ne obupa, in kakor hitro spet v svojo deržavo pride,
napravlja novo vojsko in išče družbenikov zoper Karola.
Mogočna zaveza med Francozi, med papežem, med Be¬
nečani in med vsemi ostalimi deržavami Italije se napra vi
zoper cesarja, kterega prevelike mogočnosti se vse boji-
Huda vojska se uname spet v Italii. Karolov vojsko¬
vodja Bourbon nabere veliko vojno četo in hoče naj prej
nad papeža Klemena VII., pričetnika omenjene zaveze,
planiti. Vojska pa bi se bila gotovo vse drugač peljala,
ako bi ne bilo Bourbonu dnarjev zmanjkalo, in ako bi bil
mogel vojake redoma plačevati. Ker jih pa nemore, se

10

mu spuntajo in ga prisilijo, jih naravnost nad Rim pe¬
ljati, in 6. dan maja 152? vzame Bourbon sloveče „večno
mesto' 4  z naskokom. K veliki nesreči Rima je bil fiourbon
o naskoku precej sperva ubit, in razujzdani španjski vo¬
jaki, med kterimi je veliko veliko Nemcev bilo, se usu-
jejo sedaj brez poveljnika nad nesrečno mesto, ter raz¬
sajajo, ropajo in razdevajo kakor divji Vandali. Nič jim
ni sveto, ne poslopja zasebnih, ne veže božje, ne cerkvene
posode; povsod divjajo, povsod ropajo; do 10 milijonov
vrednosti so nek naropali. Papež se umakne v terdnjavo,
ki se ji ,,kastel Sant’Angelo 44  pravi, in čaka več mescov,
da bi ga njegovi družbeniki rešit prišli, pa zastonj. Vse
terdnjave svojih okrajin more zmagovavcom izročiti in
verh tega jim še 40000 skudov plačati. Poslednjič jim
pa s pomočjo Francožov, ki so bili med tem na Laško
priderli, vendar uide. — Karolu je bilo berž ko ne všeč,
da je bil papež, njegov hudi protivnik, ponižan, vendar
pa se je zavoljo nespodobnega ravnanja svojih podložnih
do poglavarja kristijanske cerkve močno jezil in togoti!. —

Francozi vzamejo v tem pod vodstvom Lotreka
(Lautrecj zgornje Laško in se lotijo potem kraljestva
napolitanskega, in vzeli bi ga bili, ako bi ne bil Genuež-
čan Andrej Doria  od njih k cesarskim prestopil in ako bi
jih ne bila kuga ustavila in večidel pomorila. Nezmerno
razujzdano življenje v Rimu je bilo pa tudi že polovico
cesarjeve čete pokončalo. Zato je vse le miru želelo, in
Francova mati in Karolova teta ste veliko pripomogle,
da se je mir sklenil v mestu Kambre (Cambrai) leta 1529.

Pa tudi kambreški mir ne terpi' dolgo. Karol in
Franc sta si vedno enaka nepotolažljiva protivnika; pa¬
pež Klemen VII. pa, ki mu ni bilo sedaj druzega mar,
ko Fiorenco Medicejcom zagotoviti, se spravi s cesarjem,
da bi ljudovlado zaterl in Medičejce spet upeljal. Pet
mescov stanujeta papež in cesar v Bolonii pod eno streho,
in tu prejme Karol V. — poslednji rimsko-nemški cesar,
ki ga je papež kronal, zlato in železno krono iz pape¬
ževih rok. — Al kralj francozki ne more zgube vojvodine
milanske pozabiti, in nagaja cesarju kolikor more; pod¬
pira protestante in šmalkaldiško zavezo na Nemškem, išče
zaveze z angležkim kraljem Henrikom VIII. in snubi
svojemu drugemu sinu mlado Medicejko Katarino, da bi
s tem papeža od cesarja odtergal. Nič pristojnišega
bi mu ne bilo moglo na misel priti; ta snubitev je Me¬
dicejcom tolika čast, da gre papež sam v Marsiiijo, se
o ti zadevi bolj natanko pogovorit in ženitev sklenit. Še

11

celo s turškim sultanom Solimanom II. se zveže Franc
zoper cesarja, ki ravno morske roparje v Tunisu slavno
zmaguje. Ko verh vsega tega še milanski vojvoda Franc
Sforca umerje, ni bilo nove vojske več odverniti, ker cesar
spraznjeno fevdalno vojvodino v posest vzame, francozki
kralj pa za se terja in se polasti Savoje. V ti novi vojski
pa ni cesar nič kaj srečen. Francozki vojni poveljnik
Montmorenci razdeva in pogublja, ker je prisiljen umi¬
kati se, vse za saboj, da cesarski nikjer nobene pomoči-
ne najdejo, in da jih pomanjkanje, lakot in bolezni čez
20000 pokončajo. Malo srečnejši je cesar v nizoze-
meljnih okrajnah, in Turki, Francovi zavezniki, razsajajo
po Ogerskein in razdevajo Napolitansko. Verh vse te
nesreče manjka cesarju tudi dnarja, dasiravno je posest¬
nik bogatih amerikanskih rudnikov; španjski deržavni
stanovi mu ga ne dovolijo, in nizozemeljne okrajne se
raje spuntajo, ko da bi si dale novih davkov naložiti. Močno
mu je tedaj všeč, da Klemenov naslednik papež P a vi III.
(1538) pomirje nasvetova in za deset let v Nici s to
pogodbo sklene, da naj vsak obderži kar ravno ima.
Karol in Franc se vedeta sedaj kot najbolja prijatla, in
kakor da bi med njima nobene protivnosti in zavidljivosti
ne bilo. — Kmali potem hiti cesar Karol poFrancozkem
v Nizozemljo, da bi vstajo zaterl, in Franc ga v Parizu slo¬
vesno sprejme in gosti, in ne sluša nekterih nevestne-
žev, ki mu svetovajo, naj bi ga ko jetnika prideržal in se za
vse krivice na enkrat maševal. Karolu pa je bilo menda
vendar žal, da se je tolikemu protivniku sam v roke
dal; zato obeta, da hoče milansko vojvodino enemu kra¬
ljevih sinov dali — pa mu je vendar ne da. Franc po¬
novi (1542) torej vojsko in napade cesarja na treh
straneh, turško brodovje pa napada in razdeva primorje
noter do Nice. Berž ko ne bi se bila tedaj vojska kralju
srečno ponesla, al vsi kristjanski narodi so silno mermrali,
da je Franc svoje limbarje s polomescom združil. Nem¬
čija se mu odpove in angležki kralj Henrik VIII. potegne
s cesarjem. To prisili Franca v mestu Krespi (1544)
mir storiti. Franc se odpove vsem pravicam do Napoli¬
tanskega, Karol pa mu odstopi Burgonsko, in to je ves
dobiček, za toliko skerbi, toliko terdih bojev in toliko
prelite kervi! — Kmali potem, v letu 1547, spravi
Franca neka bolezen pod zemljo. Karolova in bran-
cova zavidljivost in protivnost je bila mnogim okraj-
nam, posebno pa Italii, res velika nesreča, človeštvu pa
je bila prav za prav velika sreča; zakaj ko bi bila mo-

12

gočna in čversta vladarja zložna in zedinjena bila, bi bila
utegnila pri svoji sebičnosti in pri svojem samosilji svo-
bodnost lastnih in ptujih narodov berž ko ne za več sto¬
letij spodkopati in zatreti. Gotovo povsod sega čudovita
previdnost Božja v kolo zgodovine in je v tem najčudo-
vitiša, da tudi naj hujše človeške strasti k dobremu
obrača, in tudi iz največili zmot in napak, tudi iz tcrdih
kervavih bojev ugodne vspehe za občni blagor človeštva
napravlja. Kam nek bi svet prišel, ako bi previdnost Božja
v kolo zgodovine ne segala! —

$. 4. Karola V. vojske s Turki in s pomorskimi

roparji.

Verli mnogih in velikih drugih zlegov so bile Ka-
rolove in Francove dolge kervave vojske tudi krive, da
so se Turki v Europi čedalje bolj uterjevali in širili.
Soliman II. prederzen, velikodušen in hraber mož, ki je
turško vlado ravno tisto leto nastopil, ko so si nemški
knezi Karola V. cesarja z volili, vzame že naslednje leto
1521 Beiigrad, kristjanov veliki bran, in vsa Europa
trepeče kakor da bi že v sercu Nemčije bil. Soliman
pa se verne k važnišemu početju. Rodiškega otoka mu
je bilo namreč zastran proste poti iz Carigrada v Egipt
neobhodno treba. Zato sklene Ivanitarjem ga vzeti, naj
velja kar hoče. S tri sto barkami jadra nad-nj ter ga
silovito napada, vitezi pa se branijo kakor vselej s slavno
junakostjo. Čez 100000 Turkov je bilo že konec vzelo,
ko se vitezi (1523) v pogodbi podajo in s svojim na¬
čelnikom otok Rod zapuste.

Pregnanim vitezom da Karol V.  leta 1530 otok
Malto,  terdo suho skalo, na kteri bi ne bilo živeti, ako
bi iz Sicilije žita in snega ne dobivala. Cesarju pa je
bilo pri ti darljivosti menda več mar, Sicilfi in Napolitan¬
skemu terdno brambo zoper Turke in pomorske roparje

f iridobiti, kakor pregnanim vitezom pomagati, ki niso več
astnega sedeža imeli. —

Po pridobitvi rodiškega otoka se poda Soliman, ki
ga zgodovinarji tudi Krasnega  imenujejo, spet proti
Donavi, in napade v letu 1526 Ogersko.‘Sreča in zmaga
ga spremljate. Ogersko je po domačih razporih sebičnih
in časti lakomnih pervakov mnogo razdeljeno, in kralj
Ludevik II. nabere le z veliko težavo kakošnih 30000
vojakov; nemški deržavni zbor pa prevdarja z navadno
počasnostjo, kaj naj bi storil. Pri Mohaču se vname terda

13

kervava bitva; Turki zmagajo, 24000 Ogrov je ubitih,
in njih kralj Ludevik stori na begu v močirji žalostno
smert. Po ti zmagi ne najde turški Sultan na Ogerskem
več nobenega pravega upora, in dere s svojo divjo vojsko
nad Budim, ter razdeva deželo noter do Gjurai in ko v
dveh mescih do 100000 Ogrov pomori, ga le neke ustaje
v Azii prisilijo, verniti se, toda ne za dolgo.

Po smerti ogerskega kralja Ludevika II. podedova
kraljestvo češko in ogersko njegov svak, Karolov brat,
Ferdinand austrijanski,  ker ni bilo več dedičev Ja-
gelonove rodovine. Čehi ga brez ugovora svojega kralja
spoznajo, na Ogerskem pa se da silo bogati, prederzni
in časti lakomni erdeljski knez J a n e z Z a p o 1 i j a ali Za-
poljski, ki je ravno v brambo kraljestva v orožji bil,
kralja oklicati. Ferdinand ga sicer otepe in zmaga, pa
Zapoljski se poda pod turško brambo in prikliče Solimana
na pomoč, in odslej so vojske s Turki prav za prav
Karolove ali austrijanske vojske. — Soliman, ki je dobro
vedil, da nima druge poti do ostale Europe ko čez Oger¬
sko, se vzdigne s 150000 vojaki nad Ferdinanda, vza¬
me Budim in dere (1529) s svojo strašno vojsko nad
Dunajsko mesto. Dvajsetkrat skuša obsedeno mesto z
naskokom vzeti, pa hrabra vojna posadka in junaški
mestnjani odbijajo srečno vse naskoke ter pokončajo do
80000 Turkov. Pri toliki in tako bližnji nevarnosti na¬
berejo tudi nemški deržavni stanovi v brambo domovine
in cesarja v pomoč zoper Turke precej obilno in krepko
vojsko. Soliman pa ne čaka te vojske pred Bečem ali
Dunajem, temuč izroči prestol sv. Štefana Zapoljskemii,
ter se verne prostovoljno domu in pelje do 60000 suž-
nih seboj.

Al sramota, ki so mu jo bili junaški Dunajčani^storili,
ga močno peče, in zbrisat jo pride kmali (153*4) s
300000 vojaki nad Ferdinanda. V  Kiseku najde ne¬
premagljiv upor. Miklavž Juriš se mu tako junaško
ustavlja, da se njegova bramba vsem poseben čudež zdi.
Tudi Soliman se čudi, hoče Juriša viditi in neba terd-
njavo napadati. Juriš ga prosi, da naj mu pomaga predor
ozidja popraviti — in Turki hite z vojaško slovesnostjo
k popravljanji ozidja, zakaj pravo junakost spoštuje tudi
naj divjiši sovražnik. Na to dere Soliman za Ferdinan¬
dom, ki se mu vedno umika, v Austrijo in na Štajarsko,
in razdeva obe okrajni. Ker je bil pa v tem Karol
Andreja Doria-ta poslal s španjskim brodovjem lurkom
doma v Carigradu nagajat, se verne Soliman, ki so ga

14

brez tega deržavne zadeve v Perzijo klicale, v Carigrad
in dovoli Ferdinandu mir. S Karolom V. pa noče miru,
marveč se zaveže z njegovim naj hujšim nepotolažlji-
vim sovražnikom Francom I.

Strašna šiba vsemu europejskemu primorju so bili ob
teh časih in že dolgo prej morski roparji severne Afrike.
Dva brata, grozovita morska tolovaja. Horuk in Kaire-
din Rudečobradec, sta gospodovala na Algierskem, ki dan
današnji spet lepe vspehe izobraženosti in omike obeta.
Horuk pogine že v letu 1518 v neki bitvi, Kairedin pa
se podverže Turkom in se nterdi ž njih veljavnostjo in
pomočjo čedalje bolj. Pozneje si podverže tudi Tunis
in razdeva odtod vse primorja razun francozkih, ki jim za¬
stran Solimanove zaveze s Francom I. prizanaša. Karol V.
sklene tedaj, ga ukrotiti in grozovito roparstvo zatreti,
kar mu je modri Ksimenes že v začetku njegove vlade
svetoval. Do 50U bark spravi vkup pod vodstvo Andreja
Doria-ta in odrine (1535j z več ko 30000 dobro izur¬
jenimi vojaki v Tunis. Tuniška luka z imenom Goleta
je dobro zabranjena, in v brambo mesta je pripravljenih
20000 konjikov in brez števila veliko pešcev. Sreča
jo cesarju ugodna, in že ob pervem napadu vzamejo nje¬
govi luko in Kairedinovo brodovje. Kairedin je prisiljen
bežati, cesarski pa pobijejo do 30000 ljudi in vzamejo
mesto. — Cesar izroči Tuniško poprejšnemu knezu Mnlej-
Hasanu, ki ga je bil Rudečobradec odstavil in pregnal,
oprosti do 20000 kristjanov terde sužnosti in jih pelje
z veliko veliko slavo v Europo nazaj.

Grozoviti roparji pa si najdejo kmali drugo, enako
terdno gnjezdo. Vsi se zberejo namreč v Algieru in raz¬
sajajo kmali kakor prej. Treba jih je bilo tedaj tudi
od tod pregnati, in kolikor bi se dalo zatreti, če bi imelo
primorje mir imeti. Karol V. se loti tudi tega težavnega
početja. V Sardinijo skliče španjske in laške brodnarje;
Genuežčani in Benečani ga podpirajo in mu pošljejo ne¬
koliko vojniških bark; zbere se 20000 španjskih, nem¬
ških in laških pešcev, 2000 konjikov, 100 maltežkih
vitezov in 1000 vojakov tega reda. Tudi Ferdinand
Kortez, slavni pridobitelj meksikanskih okrajin, se vde-
leži s tremi sinovi tega važnega početja. Vse je pri¬
pravljeno, toda cesar zanemari, kar je pri vsakem ve¬
likem in važnem početji naj potrebniše, namreč, slušati
zvedenih mož, ki jim je za občni blagor resnično mar.
Koliko strašnih nadlog bi se odvernilo, ako bi vla¬
darji in deželski knezi namestile visokorodnih sebičnežev

15

vselej le zvedene, poštene može brez ozira na rodovino
slušali! Tak posebno v brodniškiii zadevali zveden mož
je bil Andre  j Dor  ia. Doria si prizadeva Karola prego¬
voriti, da, ker je že pozna jesen, ni čas več za tako
početje, da naj tedaj ugodnišega vremena čaka — pa
zastonj; cesar ga ne slnša, in odrine (1541) z brodov-
jem. Ko pa v Afriko prijadra, se zgodi kar je zvedeni
Doria prepovedoval. Silovito deževje začne liti, da so
tla kmali vse premočene in zgol blatno močirje; vzdigne
se huda nevihta, kakoršne ni Doria v 50 letih svojega
življenja na morji nikdar doživel, ter polomi in razbije
veči del brodovja. Cesarja obdaja sto in sto nevarnost,
in treba mu je kakošnega kraja iskati, od kodar bi mu
mogoče bilo, z ostalimi barkami varno domu odriniti, pa
sovražnik, ki ga od vseh strani' napada, in pomanjkanje
živeža, pokonča kar velik del njegove vojne čete. Po¬
slednjič odrine vendar srečno v Europo,-pa nova nevihta
mu razbije in pokonča še mnogo brodovja. — To važno
početje je bilo tedaj Karolu V.  popolnoma spodletelo. Če¬
ravno pa se ni cesarju vsako početje sponašaio, kakor je
želel, je bil v obče vendar srečen.

§. 5. Začetek tiovoverskih prenaredeb na Nemškem.

V tem pa so se napravljale cesarju na Nemškem
velike zmešnjave in hudi razpori, ki jim'ni mogel nika¬
kor v okom priti. Pa kdor ve, da zgodovina ne obstaja
samo iz djanj proste človeške volje, temuč tudi iz vspe-
hov previdnosti božje, se ne bo nad tem čudil.

Pričetnik teh zmešnjav in razporov, zlasti v vero-
zakonskih zadevah, je bil Husov nasledovavec, Martin
Luter,  sin nekega poštenega rudokopa, rojen v Izlebi
na Saksonskem v letu 1483, mož bistre glave, pa čmer-
nega serca in nagle scrdite terme. Učil se je pravo-
slovja, pa nagla, neprevidena smert nekega prijatla, ki
ga je o hudi uri strela vpričo njega ubila, ga tako pre¬
straši, da v miniški stan augustinskega reda stopi.. Tu
bere in prebera noč in dan z veliko skerbjo in pazljivo¬
stjo sveto pismo, liste svetega Pavla in bukve svetega
Auguština, — pokoja pa vender ne najde. Poslednjič po¬
stane učitelj bogoslovja na Vitenberškem vseučilišču. .

K novoverskim zmešnjavam in. velikim zmotam je
Lutru priložnost dal odpustek, ki ga je bil papež Leon X.
razpisal. Papež je želel namreč čudovito krasno cerkev
svetega Petra v Rimu dodelati, pa stroski za to delo so

16

bili silno veliki. Zato razpiše odpustek vsem katoljškim
kristijanom, ki bi k doveršenju omenjene cerkve z dnar-
jem pomagali. Oznanovanje odpustka in naberanje dnarja
po Nemškem izroči papež Albertu, nadškofu Moguntin-
skemu; Albert pa določi v oznanovanje odpustka po Sak¬
sonskem nekega Tecelna , miniha dominikanskega reda ,
ki se pa pri tem opravilu tako vede, da seje utegnilo reči,
da odpustek prodaja za goli dnar, skorej brez ozira na
pokoro in poboljšanje. Pri takem ravnanji ni bilo lahko
molčati — in Luter, takrat imeniten učitelj vitenberšk, se
razserdi in terdi, da odpuščanje grehov, milost božja in
večno življenje se ne kupuje za dnar. — Ako bi bil le pri
tem ostal, bi mu ne bilo kaj reči. Ali že v 9o stavkih, ki
jih je poslednji dan oktobra 1517 po tedanji navadi na
cerkvene vrata v Vitenbergu nabil, je bilo mnogo pomot
in krivih naukov. Še več pa jih trosi Luter, ko vidi, da
mnogi učeni njegovim novim naukom pristopajo, in da se
jih posebno dijaki in drugi omikani mladenči vdeležvajo.

Ko se Lutrovo početje v Rimu zve, ga pokliče pa¬
pež v 60 dneh v Rim na odgovor. Friderik, knez sak¬
sonski, pa v tem naključi, da se Lutru dovoli, svoje
početje pred kardinalom Kajetanom, papeževim poslan-
com v Augusti ali v Augsburgu zagovarjati. Luter pride
v Augsburg, pa staremu, dasiravno učenemu Kajetanu
se čversti, enako učeni in prederzni minih ne da ugnati;
torej mu kardinal serdito ukaže, svoje nauke preklicati,
ali pa ne več pred-nj priti. Luter se boji za svojo prostost
in zbeži s pomočjo nekterih prijatiov ponoči iz Auguste.

Po smerti cesarja Maksimiiiana I. v letu lolR išče
papež cesarski prestol Francu I. kralju francozkemu na¬
kloniti, in ker Friderik, knez saksonski, do volitve no¬
vega cesarja ko deržavni namestnik cesarstvo vlada,
pošlje papež svojega ključarja Miltica na Saksonsko, da bi
Friderika na svojo stran spravil. — Miltic povabi Lutra
k pogovoru, mu stavi žalostne nasledke cerkvenega raz-
pora priljudno pred oči; Luter obljubi, se zastran od¬
pustkov ne dalje prepirati, če bodo tudi njegovi pro-
tivniki od njih molčali, — verne s posebnim spisom obu-
dovati in opominjati, da naj rimsko cerkev ubogajo in
spoštujejo, in pa tudi papežu spodobno pisati, da ni nikdar
mislil pravic rimskega prestola spodkopavati— To kaže,
da bi se bil Luter morebiti še potolažiti in pridobiti dal, ako
bi se bilo ž njim rahlo in priljudno ravnalo; al ker je
bil sam preveč glasen in prederzen, in ker so bili bi-
stevni nauki svete vere zadeti, zatorej protivna stran ni

17

mogla lahko molčati. Marveč se poda Janez Ek, slovit
učitelj na vseučilišču Ingolstadtskem, Lutrov naj izverst-
niši protivnik, v Lipsko, se ž njim prepirat. Kolikor
bolj pa ga učeni E k stiska in uganja, toliko terdovratniši
je Luter v svojih zmotah, kuje čedalje več novih zmot,
in začne naravnost terditi, d;i papež ni po naredbi božji,
ampak le po človeških naključbah poglavar cerkve.

Sedaj pa tudi papež Leon X. ne odlaša dalje, Lutra
in njegove krive nauke obsoditi, in ga iz cerkvene za¬
veze izobčiti, ter ukaže, da naj se krivovercovi spisi
povsod sožgejo. Al krivoverstvo se je bilo na Nemškem
že tako globoko ukoreninilo, da so razpis ali bulo, ki
papeževo sodbo naznanja, le malo kje sprejeli; v mno¬
gih krajih pa so ga močno grajali, češ, da bi se bil
imel Luter prej zaslišati ko obsoditi. Terdovratnega pre-
narejavca vere pa je izobčenje iz cerkvene zaveze in
obsojenje njegovih spisov v ogenj tako razkačilo, da je
bulo ali papežev obsodni razpis in cerkveni zakonik vpričo
vitenberških dijakov prederzno sožgal. Po tem prederz-
nem d j a n j i ni bilo nesrečnega ražpora več odverniti —
cerkvena edinost je bila raztergana in deržavni pokoj
spodkopan.

To nesrečno razdvojenje cerkve in deržave začne
sedaj tudi novega mladega cesarja Karola V". Maksi¬
milijanovega vnuka in naslednika, močno skerbeti. Kri¬
voverni in deloma tudi popolnoma neverni novinarji, ka¬
kor Huten, Sikingen in drugi, ga nagovarjajo, da naj
napravo samosvojne narodne nemške cerkve podpira in
pospešuje. Aleksander in Karačioli, papeževa poslanca,
pa ga na vso moč napravljata, da naj se starodavne
pravoverne cerkve zvesto derži in resnobno za njo po¬
teza. Karol skliče tedaj (1521) deržavni zbor v Vor-
macijo in misli tu pomote in prepire poravnati. Cesar
poravna, z zborom narprej nekoliko važnejših deržavnih
zadev v in zroči vlado austrijanskih dežel svojemu mlajemu
bratu Ferdinandu. Potem se poprime cerkvenih zadev.
Luter se boji' sicer Husove osode, dasiravno mu je bil
cesar osebno varnost pismeno zagotovil, pa pride vendar
v Vormacijo. Ko v zbor — pred cesarja, pred papeže¬
vega poslanca in pred toliko visokočastnih knezov in Škotov
in druzih pervakov stopi, je spervega nekoliko osupnjen,
pa kmali se mu poverne vsa njegova serčnost; in pre-
derznost. Naravnost pravi, da spisi, ki mu jdi kažejo,
so njegovi, pa da jih ne more nikakor preklicati in
nič ga ne omaja. Zato ga cesar iz deržave izobči, da-

4

18

siravno ga deržavni stanovi s tem močno podpirajo, da
le čez napake v cerkvi tožijo, namesto se za prid in po¬
koj cerkve in deržave poganjati.

Dasiravno pa so Lutrovo izobčenje iz deržavne za¬
veze le bavarske in austrijanske okrajne in še nektere
mesta sprejele, bi mu bilo utegnilo vendar nevarno biti,
ako bi ne bil previdni Friderik, knez Saksonski, za nje¬
govo varnost skerbel. Na tihem da Lutra na poti iz Vor-
macije domu vjeti, na grad Vartburg odpeljati in ondi
varovati. Tu začne Luter sveto pismo na nemško tol¬
mačiti, pa zviti prenarejavec vere ga tu pa tam menda
nalaš tako zavija, da ž njim svoje zmote in krive nauke
ložej terdi in podpira.

Papež Hadrijan VI. nekdaj cesarjev učenik, učen,
blagodušen mož, ki jc po smerti Leona X. ravno to leto
1521 na sv. Petra stol prišel, je dobro vedel in ni tajil,
da so se bile v poslednjih stoletjih srednje dobe marsi-
ktere napake v sveto cerkev vrinile. Jasno mu je pa
tudi, da zastran njih ni treba cerkve božje tergati, da
se dajo z lepim mirno odpraviti, in da Lutrovi krivi
nauki so cerkvi in deržavi veliko nevarniši, ko vse ostale
napake. Zato obljubi, da hoče prostovoljno sam popra¬
viti, kar bi utegnilo v cerkvi napčnega biti, in začne res
nektere veče napake zatirati. Nasproti pa terja po svo¬
jem poslancu na deržavnein zboru vNorimbergu  leta
1522, da sinaj tudi deržavni stanovi silo nevarne krive
nauke zatreti prizadevajo. Deržavni stanovi pa tožijo spet
le čez napake v cerkvi, in terjajo, da naj se občen cer¬
kven zbor skliče in te zadeve razsodi. Lahko se je te¬
daj vidilo, da jim ni bilo mar pravoverni cerkvi pomagati.

Ha d ri j a n, ki ga to močno žali, umerje že naslednje
leto, in za njim pride Klemen  VII. mogočnega bogatega
tnedicejskega rodu na stol sv. Petra. Tudi on želi, dasi¬
ravno mu je razširjenje cerkvene deržave in povzdiga me-
dicejske rodovine enako pri sercu kakor blaženost cerkve,
nevarne nove nauke berž ko berž zatreti, in njegov posla¬
nec Kampedžjo  (Campeggio) napravi vojvodaebavar-
skega in Ferdinanda nadvojvoda austrijanskega,, da se
z večini delom škofov južne Nemčije v Ratisboni v vza¬
jemno brambo in v odvračanje vitenberških novih naukov
od svojih dežel zavežeta. Pa to je le malo pomagalo ,
ker se nasproti tudi mnogi knezi, in deržavni stanovi
severne Nemčije z Janezom knezom saksonskim in s
Filipom heškim v vzajemno pomoč in brambo zavežejo.

19

§. 6. Kmečka vojska in razširjanje novoverslva
po Nemškem m dalje.

Dokler se je Luter hlinil, da le napake v cerkvi
napada in zatira, cerkev pa spoštuje, je bil še nekako
zmeren. Ko se pa predetzne cerkev in njenega pogla¬
varja napadati, ne pozna več nobene zmernosti, temuč
razsaja nespodobno ko divji neobtesanec. Čedalje nc-
spodobniše in hujše pisari in razsaja zoper papeža in
cerkvene verozakone, in zasramovanja in psovanja ni več
konca ne kraja. Ustmeno zročilo in tudi nektere bukve
svetega pisma mu nič več ne veljajo, odpustki so mu le
norost, vice le laž, papeževa oblast le krivica, miniške
zaobljube in skoraj vsi cerkveni običaji in sveti zakra¬
menti le prazne vraže. — Ni se tedaj čuditi, da začne,
ko Luter še na Vartburgu sveto pismo tolmači, K a r 1-
stadt,  lahkomiseln nagel človek in Lutrov goreč nasle-
dovavec, v Vitenbergu hudo razsajati, službo božjo vso
v domačem nemškem jeziku opravljati, oltarje podirati,
podobe svetnikov in svetinje pokončevati in skoraj vse
obrede svete občne cerkve in sveto mašo zatirati. Zmote
napravljajo vedno nove zmote. Minihi se odpovedujejo
svojim obljubam* zapuščajo samostane in se ženijo. Luter
hiti iz Vartburga v Vitenberg, in ustavlja, kolikor more,
to hudobno razsajanje. Poslednjič pa verže tudi on mi-
niško kuto od sebe ter se oženi (1525) z neko nuno,
ki ji je bilo Katarina  žlahna Bore-ova  ime.

Kar se pa vselej in povsod vidi, kader se novi, še
negodni, zlasti pa krivi nauki med priprosto ljudstvo
raztrošajo, se zgodi sedaj tudi na Nemškem. Novinarji, po¬
sebno vertoglavi Tomaž Miincer,  napovedujejo in obe¬
tajo dolgo in mnogo zatiranim in terpinčenim kmetom neko
popolno svobodnost in zlato dobo, neko nebeško kra¬
ljestvo na zemlji, kjer ne bo več nobene odertije, nobene
ne cerkvene ne posvetne oblasti in nobenega razločka
med plemenitniki in prostaki, med kmetom in gospodom.
Neprenehoma jih podpihujejo in šuntajo, da naj se vzdigne¬
jo in pretežki jarm otresejo — in kmali se vname vsred
Nemčije huda vstaja in terda kervava vojska, ki ji zgo¬
dovinarji ,,kmečka vojska 44  pravijo. — Zagovarjava' Lutra
in njegovih naukov terdijo sicer, da ni on te nesrečne
ustaje kriv, ker so se kmetje semtertje, zlasti pa ob Renu
že pred njim puntali. Al to ne svedoči drtizega, ko da
■so tudi že pred Lutrom nekteri vertoglavci kmete zape¬
ljevali. Zatiran kmet terpi in zdihuje, punta pa se ne,

&

20

če ga popačeni in sebični hudobneži ne podpihujejo in
ne šuntajo. — In kako bi bilo moglo pri takem podpiho¬
vanji in pri takem obetanji drugač biti, ko da so se za¬
peljani kmetje poslednjič vzdignili in si jeli sami s pestjo
pravico delati. Oroženi derve in rojijo iz okrajne v okrajno
ter terjajo, da naj se robstvo, desetina in tlaka odpravi in
davki zmanjšajo. Divja derhal razsaja, da je groza, ropa,
požiga in mori, in kmali je mnogo gosposkih gradov in
nekoliko samostanov popolnoma razdjanih. Kdor se jim
zoperstavi, ga nemilo terpinčijo in umore. Strašna ustaja
raste in se širi čedalje bolj kakor povodinj , in kmali je
skoraj vsa Nemčija polna nerednosli, nepokoja in ropa.
— Luter opominja sedaj zapeljane kmete k pokoju in k
pokorščini, in očita knezom in gospodi terdo zatiranje.
Ko ga pa nihče ne sluša, začne deželne kneze in go¬
sposke živo spodbadati, da naj se vzdignejo in terdo-
vratne puntarje z ognjem in z mečem pokončajo. Knezov
in grajšakov ni bilo treba k temu dolgo napravljati.
Orožja in vojaške rednosti nevajeni kmetje se jim ne
morejo dolgo braniti, in kmali so na vseh straneh tepeni.
Vojvoda Lorenški jih pobije na enkrat 17000. Enako-
časno otepeta tudi Filip heski in Janez saksonski, Fri¬
derikov naslednik, Miincerjevo derhal in mu pobijeta
9000 mož. Vertoglavi Miincer je bil vjet in je po ne¬
usmiljenem terpinčenji sramotno smert storil. — Do 50000
kmetov je nek v ti divji vojski konec vzelo, težkega
jarma pa si niso zlajšali. — Tak je večidel sad nevestnega
podpihovanja, lažnjivega obetanja in negodnih krivih
naukov.

V tem daja Luter v nemški jezik pretolmačeno
sveto pismo po malem na svetlo , in vse kar brati zna,
ga željno prebera. Mela n h to n, brez ugovora najučenejši
Lutrov nasledovavec, mož pohlevnega, krotkega duha,
ga iskreno podpira, in krivoverstvo se razširja čedalje
bolj, ker ga nihče prav ne ovira. Cesar Karol ima na
Španjskem, s kraljem Francom, s papežem in tudi s Turki
(glej §§. 3.4.) preveč opraviti, ko da bi mogel napredova¬
nje in razširjanje novoverstva resnobno vstavljati. Učene
protivnike pa je Luter z zasramovanjem in psovanjem
zavračal, in še Erazem Roterdamski, berž ko ne naj bi-
strejša glava tistih časov, ni oskrunjenju njegovega jezika
odšel. Angležkemu kralju Henriku VIII. pa je prav bilo,
da ga je, čeravno s pregerdo nespodobnostjo terdo za-
vcrnil, ker je zagovarjal, kar ni sam veroval.

Med Lutrovimi nasledovavci pa ni bilo še nobene

2i

zložnosti; duhovni pastirji opravljajo službo božjo in uče
novo vero kakor se vsakemu zdi in ljubi. Potrebno zlož-
nost in edinost vpeljati, spiše Melanhio*. spoznovavcem
nove^ vere nek cerkveni red, Luter pa kateti-n-.o mi  tj ga
nemški narod z veliko radostjo sprejme, zakaj do’
ni ljudstvo še katehizmov imelo. Po Melanhtonovem cer¬
kvenem redu in po Lutrovem katekizmu je zadobilo no-
voverstvo večo zložnost in neko edinost, ki je njegovo
napredovanje močno pospeševalo. — Nova vera se raz¬
širja sedaj naglo po Heskem, kjer deželni knez Filip
nov cerkveni red pervi vpelje, in dalje po ostalih okraj-
nah severne Nemčije. Tudi načelnik ali veliki poglavar
tevtonskega ali nemškega vitežkega reda, Albert firani-
borski, se odpove sedaj starodavni občni cerkvi in fev¬
dalni zavezi z nemškim cesarstvom. Poljci so ga namreč
hudo stiskali, cesar mu ni mogel nikakor pomagati, in s
svojimi vitezi, ki so se bili malo po malem večidel spri¬
dili, da jim ni bilo več ne za vero ne za boj veliko mar,
se ni mogel braniti. Pomagati si v ti silni stiski, se po¬
prime Lutrove nove vere, spremeni Prusijo v dedično
vojvodino, se oženi in stopi v fevdalno zavezo s polj¬
skim kraljestvom. S tem si zagotovi zviti Albert mo¬
gočno vojvodino — pervi osnutek sedanjega pruskega kra¬
ljestva — in obvaruje Prusii nemško narodnost, ki bi jo
bili sicer Poljci berž ko ne zaterli.

Pa tudi zunaj Nemčije se je Lutrovo novoverstvo
jako razširjalo, česar je bila posebno sebičnost deželnih
vladarjev in knezov kriva, ker je bila pri tem razširja¬
nji perva in poglavitna reč, da so se deželni vladarji
bogatega cerkvenega premoženja polastovali, in se cerkvi
namesti papeža in škofov v poglavarje vrinjali. — Po
izgledu Alberta braniborškega v Prusii se poprimeta tudi
kneza Kurije in Livonije ob baltiškem morji, načelnika
vitezov, ki so se po meču imenovali, pa že od letai5237
z vitezi nemškega reda zedinjeni bili, novih naukov, da
bi se brez overe oženiti smela in si posvetno oblast za¬
gotovila. — Tudi Silezijo in Českp so veronovinarji zgodaj
okužili. Na Češkem je bilo to posebno lahko. Kralj Lu-
dovik II. in njegov naslednik Ferdinand I. sta imela pre¬
več s Turki opraviti, ko da bi bila mogla krivoverstvo
dostojno odvračati. Tudi je bilo na Češkem še mnogo
skrivnih Husitov, ki so nove verske zmote iskreno pod¬
pirali. Ni se tedaj čuditi, če je luteranstvo med Cehi
močno napredovalo, čeravno se ni to jasno vidno, ker so
se novoverci radi pod imenom utrakvistov, to je ta-

22

eih, kterirn je bilo sv. obhajilo pod t)bojo podobo dovo¬
ljeno — prikrivali. — Veliko  težje je bilo veronovinarjem
se v Polonijo vrim'* 1 ' 111  svoje zmote razširjati. Poljski kralj
SjgismuoJ 1. (1506 — 1548) je bii katoliški cerkvi
prav udari in je nove verske zmote od svojega ljud-
^■;va čversto in resnobno odvračal. Pri vsem tem se pri¬
kradejo prederzni novinarji v Krakovo, v Gdansko in v
Poznanijo. Kralj se jim ojstro zoperstavlja, in nič bi
ne bili opravili, ako bi ne bila huda vstaja v Krakovenr
kralja prisilila od svoje ojstrosli nekoliko prijenjati. Vse
drugač pa je bilo pod njegovim sinom in naslednikom
Sigismundom II. (1548 -r- 1572),- ki je več za meh-
kužnost in sladnost ko za vero maral. Namesti pravo
vero in cerkev podpirali, dovolji neprevidni Sigismund II.
prostost vere, in mnogoverstne zmote derejo sedaj na
Poljsko: luterani, kalvinijani, češki bratje in socinijani
razširjajo svoje krive nauke in verske spoznave po der-
žavi, in le prepiri in razpori med mnogoverstnimi novi¬
narji obvarujejo, da dežela popolnoma ob pravo vero
ne pride. —

Zgodaj že začnejo prederzni novinarji svoje nauke
tudi po Ogerskem trositi in najdejo dobro zemljo. Per-
vaki in plemenitaži se poprijemljejo radi novoverstva, ker
jih cerkveno premoženje močno mika. Povsod tedaj na¬
hajamo enake uzroke in enake uspehe. —- Pri vsem tem
pa bi ne bili novinarji veliko opravili, ker jim deržavni
zbor v Pestu leta 1525 resnobno nasproti stopi ; pa zmaga
Turkov in smert kralja Ludevika II. pri Mohaču leta
1526 naprava velike narodnosti in nepokoje v deželi. Mo¬
gočni, častilakomni pervakJanez Zapolija hoče pra¬
vega Ludovikovega naslednika, nadvojvoda austrijanskega
Ferdinanda I. spodriniti in se kraljeve oblasti polastiti.
Iz tega se napravijo hude kervave vojske, ki so krive,
da polovica kraljestva za dolgo dolgo časa Turkom v
roke pride , in da se krivoverstvo čedalje bolj razširja
in uterduje. K sreči pridejo kmali tudi kalvinski učitelji
v deželo in si pridobe mnogo nasledovavcev — k sreči,
pravimo, ker se med njimi in med luterani kmali veliki
notranji razpori napravijo in obvarujejo, da sv. Štefana
dedniki popolnoma ob pravo vero ne pridejo. — Tudi na
Erdeljskem so le notranji razpori krivovercev ubranili,
da se ni novoverstvo dalje razširilo. — Še celo v Austri-
jo, na Štajarsko, Koroško, Krajnsko in dalje v Primorje
se Lutrovi novi nauki kmali vrinejo, in ie neutrudljivi

23

Ferdinandovi previdnosti in skerbi gre hvala, da se niso
ukoreninili.

Tudi v Skandinavijo ali v Danijo, švedijo in Nor-
vegijo se po sebičnosti vladarjev Lutrovemu novoverstvu
kmali pot odpre. Poslednji kralj kalmarske zaveze,
Kristijan II. hoče kraljevo oblast, ki jo je plemstvo in
duhovstvo močno kratilo in overalo, razširiti in pomno¬
žiti, ter sklene ta dva stanova ponižati in nju moč za¬
treti. V Štokholmu, poglavnem mestu Švedije, da v treh
dneh 94 najmogočnejših in najveljavniših plemenitažev
pomoriti. S to kervavo silovitostjo je bilo plemstvo že
zlo oslabljeno in ostrašeno. Pa tudi duhovstvo hoče
ukrotiti, in zdi se mu, da bi mu utegnila nova vera k
temu naj bolj pomagati. Zato pokliče luteranskih učiteljev
v Kodanj, da bi na Danskem vero prenaredili. Od Šve¬
dije pa je novoverstvo še odvračal, ker mu je duhovstvo
(u bolj vdano bilo. — Pa Kristijan II. ne opravi s svojo
silovitostjo nič druzega, ko da se vse nad-nj vzdigne in ga
zapodi. Dančani si zvolijo na to njegovega strica, Fri¬
derika Šlezvik-holstajnskega, kralja, Švedijani pa skle¬
nejo se danskega jarma oprostiti. Kalmarska zaveza je
tedaj raztergana, in Lutrova nova vera kmali potem v
vseh treh kraljestvih večidel s silo upeljana. Pa o spre¬
membah škandinavskih kraljestev bomo na svojem mestu
pozneje govorili.

Silo naglo razširjanje nove cerkve je delalo nemške
kneze in deržavne stanove, ki so se Lutrovih naukov der-
žali, čedalje prederzniše. To je cesarja Karola V. močno
skerbelo; pa dasiravno je bil Francoze ukrotil, in se s
papažem spet spravil, je vendar tem stanovom še prizana¬
šal, ker je njih pomoči zoper Turke potreboval. Ko se
pa Turki, ki so Dunaj napadali, spet oddaljšajo, se za¬
čnejo katoliški knezi in deržavni stanovi, zlasti nadvoj¬
voda austrijanski in vojvoda bavarski, razširjanju novo-
verstva serčneje ustavljati, ker sedaj več pomoči od ce¬
sarja pričakujejo. Po njih prizadevanji sklene deržavni
zbor všpiru leta 1529, da naj se v cerkvenih in verskih
zadevah dalje nikjer nič ne prenarejairi ne spremenja. Lu-
terani pa protestirajo ali ugovarjajo  zoper ta sklep,
in zavolj tega ugovarjanja jih 'začnejo katoličani odslej
navadno p rotestante  imenovati. —Cesar zaverže serdito
ta ugovor, napove za naslednje leto 1530 deržavni zbor
v Augsburgu, ter sklene odstopnike pravoverni občni
cerkvi spet pridobiti, ali pa Kristusu storjeno necast in
sramoto ojstro kaznovati.

24

Zbor se snide. Lutrovi nasledovavci, novoverni der-
žavni stanovi, polože svojo versko spoznavo pred ce¬
sarja in iščejo dokazati, da ne upeljujejo nove cerkve, te-
muč da hočejo le staro pravo cerkev napak očistiti.  To
versko spoznavo, ki ji Augsburška spoznava  pravijo,
je bil krotki M el anh ton izdelal in v nji Lutrove nauke z
rahlo in zmerno besedo razložil. Katoliški učeni bogo¬
slovci pa se ne dajo Melanhtonovi rahli in zmerni besedi
zapeljati, temuč dokažejo kmali zmote njegove spozna¬
ve. — Nato napravi zbor pogovor med bogoslovci oboje
spoznave, da bi se nesrečni razpor prijazno in mirno
poravnal. V marsikterih važnih rečeh in verozakonih se
bogoslovci zedinijo, v nekterih pa se nikakor ne morejo.
Krotki Melanhton je pripravljen v mnogih rečeh odje-
njati, pa Luter in veči del njegovih nasledovavcev se
njegovi odjenljivosti terdo ustavlja. Ker se ne da tedaj
po nobenem načinu nič opraviti, spiše Melanhton'zago-
vor verske spoznave, in Lutrova stranka ga zroči' cesarju.
Cesar pa ga zaverže, in luteranski knezi in deržavni
stanovi zapuste zbor pred poslovom. Po njih odhodu
sklene cesar zbor z oznanilom, da bo vero in cerkvene
pravice po vesti branil — in katoliški deržavni stanovi
in knezi mu obljubijo, da ga hočejo iskreno podpirati. —
Po tem sklepu se je bilo Luteranom sile bati; zato sklene¬
jo v Šmalkaldi  zavezo, se zoper cesarjevo početje in
zoper vsacega, ki bi jih utegnil zastran vere napasti, z
orožjem braniti in silo s silo odganjati. Cesar Karol bi
ne bil sicer za to zavezo veliko maral, pa Soliman II.
se je napravljal ogerske in austrijanske okrajne vnovič
napasti. To je Karola V. prisililo sedaj ne še s silo za¬
četi, marveč se s šmalkaldiško zavezo  leta 1 532  v
Norimbergu pogoditi in pomiriti. Pogodba pa je bila, da
se ne sme do občnega cerkvenega zbora, ki so ga no-
voverci večkrat terjali, od nobene strani nič s silo po¬
čenjati, in da Luterani naj se svoje vere derže in službo
božjo po svoje v miru opravljajo, če se le zoper Turke
orožijo.

v

§. 7. Čedalje veči razpor na Nemškem  — pre-
kerščevavci  — šmalkaldiška vojska.

Dasiravno se je po cesarjevi pogodbi s šmalkaldiško
zavezo v Norimbergu 1532 mir še nekaj časa ohranil, je
vojska vendar že povsod tlela, in pri občni zavidljivosti
nemških knezov do mogočne habsburške ali austrijanske

25

hiše je bilo lahko viditi, da se bo kmali v živ plamen
unela. Filip heški je celo menil, da Lutrova nova vera
se ne bo dala brez vojske uterditi. Zato želi jo berž
ko berž začeti, in prilika k nji se mu kmali sama ponudi.
Švabiška zaveza je bila namreč že pred 44 leti virtem-
berškega vojvoda Urha, terdega trinoga, ki je svoje pod¬
ložne nemilo deri in postavni deželni mir lomil, pregnala
in vojvodino cesarju Karolu za vojne stroške zastavila.
Karol da vojvodino bratu Ferdinandu, in ta jo začne
kmali ko svojo lastno vladati. To obudi’ zavidljivost mno¬
gih knezov, in še celo vojvoda bavarškega, ki je sicer
zastran verskih in cerkvenih zadev vedno s Ferdinandom
deržal. Filip heški se zaveže tedaj s knezom sakson¬
skim in z vojvodom bavarškim, ter sklene pregnanega
Urha spet v njegovo vojvodino npeljati. Tudi francozki
kralj Franc I. se meša v to reč in obljubi Filipa z dnar-
jem podpirati. Z 20000 vojaki plane Filip nad virtem-
berške okrajne, otepe in zmaga pri Ljubnem  (Laufen pri
reki Nekarj Ferdinandovega namestnika, prežene Austri-
jane in dene Urha spet v posest njegove vojvodine. Za¬
stran neugodnih težavnih o kol jš in časa se udata Karol
in Ferdinand v to silovitost in poterdifa Urhu v miru
kadanskem posest vojvodine, ki kmali potem k novi Lutrovi
cerkvi pristopi.

Ob tem času pa se napravijo vsred Nemčije nove,
še hujše zmešnjave in terdi boji. Vertoglavi Miincer je
bil sicer v kmečki vojski sramotno smert storil, pa nje¬
gove zmote so ga preživele. Razni beguni jih ohranijo
posebno v Holandii in v nekterih krajih na Vestfalskem,
in te zmote prenapetih vertoglavcov rode stranko ana-
baptistov ali preke rščevavcov,  ki so svoje dozdeve
in strasti za naudahnjenje božje imeli in učili, da otrok  ne
gre kerščevati, in da vsak o d r a š č e n se ima prekerstiti
dati. Tudi s6 obetali učitelji te gerde razujzdane stranke
ljudstvu neko popolno svobodnost in občno vzajemno
pravico do blaga in premoženja. — Na Vestfalskem je
bilo Minsterško mesto glavni sedež prekerščevavcov, in
ko nek šivar iz Batavškega Lugduna (Leyden), Janez
Bokhold  po imenu, z nekterimi nasledovavci vMinster
pride, se stranka tako močno pomnoži, da se prekersce-
vavci (A534) mestne vlade polaste, in vse mestnjane,
ki se njih prenapetim razujzdanim dozdevam ne udajo,
vsred zime brez vse pomoči in mesta zapode, njih pre¬
moženje pa med seboj razdelijo. Sivar Janez Lugdun-
ski je sedaj njih poglavar, ter osnuje novo mestno vlado

26

po nekakošni judovski obliki. Dvanajst naj hujših ver-
toglavcov zbere v mestno starašinstvo, on pa ostane še
prerok božji, si uzame štiri žene in upelje s tem toliko
nesramnost in razujzdanost, daje  ni dopovedati. Vse,
kar se ti nesramni razujzdanosti ustavlja, da vertoglavni
šivar nemilo pomoriti. — Z naslovom preroka pa ni Janez
dolgo zadovoljen, temuč se povzdigne kmali v kralja
,,novega Izraeia ££ , sede na Davidov prestol, ki je bil na
Minsterškem občnem tergu napravljen, in upelje terdo
grozovito vlado, polno duhovne ošabnosti, mesene slad-
nosti in kervoločne sirovosti. — Pregnani Minsterški škof
išče s pomočjo nekterih knezov revno, strašno zatirano
mesto iz rok teh kervolokov oteti; pa nov izraelski kralj,
šivar Janez , odbija serčno in srečno vse napade in se
dolgo brani. Ker se pa po prerokih, ki jih kralj šivar
razpošilja, stranka prekerščevavcov ob Renu čedalje bolj
množi in širi, in ker novi zapeljanci Janeza kralja celega
sveta spoznavajo in pričakujejo, da bo vse duhovne in
posyetne gosposke zaterl in vse narode oprostil, se
začnejo deželni knezi in poglavarji za mir in pokoj svojih
o krajin bati, in opravijo, da tudi deržava zoper Min-
sterške vertoglavce vojsko vzdigne. Kmali je mesto od
vseh strani obdano in ne dobiva od nikjer več hrane.
Strašna lakota je že v mestu, pa dozdevni naudahnjenci
božji vendar ne obupajo — že derejo oblegovavci v me¬
sto, in slepi prenapetneži se še branijo. Veliko veliko
jih v kervavem boji pogine, kralj Janez pa'je vjet, ne¬
milo terpinčen in poslednjič v železnem kurnjiku na nek
stolp obešen. Njegovi nasledovavci, kar jih je bilo terd
boj preživelo, so bili večidel k smerti obsojeni in ob glavo
djani, nekteri pa razkropljeni. Nesrečni izid vojske in
strašni konec šivarja kralja je razkropljenim prekeršče-
vavcem oči odperl, da so se dozdevni nadi kraljestva
božjega na zemlji odpovedali in enako dozdevno vero v
naudahnjenje božje opustili. Ohranili pa so se vendar do
današnjega dne. Nek duhoven z imenom Meno  je bil
razkropljene v severni Nemcii in v nizozemeljnih okraj-
nah v majhne soseske zbral; in od takrat žive pre-
kerščevavci tiho, priprosto in pošteno. Vedno še zame¬
ta vajo duhovstvo, kerst mladih otrok, pravde, prisego in
vojaško službo, v vladne zadeve pa se ne utikajo več.

V tem prihaja razpoi- na Nemškem čedalje nr~
varniši, in šmalkaldiška  zaveza se množi in uterduje.
Zoper to zavezo se napravi v Norimbergu katoliška za¬
veza med cesarjem Karolom V., med njegovim bratom

27

Ferdinandom, ki si ga je bil samovoljno namestnika in
rimsko-nemškega kralja zvolil, med vojvodom bavarskim,
med nadškofi Moguntinskim in Solnograškim, medJurjem
Saksonskim in Henrikom Brunsviškim. — Deržavni zbori
v Špiru (i 54Ži in 1544), v Vormacii (1545) invReznu
(1546) ne zdajo nič več, in čedalje ložej je viditi, da
razpor Nemčije se ne bo dal brez bojev in sile po¬
ravnati. Pri vsem tem si prizadeva cesar Karol mir še
ohraniti, ker mu je pomoči nemških knezov zoper unanje
sovražnike, Francoze in Turke, še zmiraj treba. Ko pa
Francoze k miru prisili in ko mu Turki pomirje dovolijo,
posebno pa ko vidi, da se protestantje vesvoijnega cer¬
kvenega zbora, ki so ga tolikokrat terjali in ki ga po
dolgem odlašanji papež Pavl III. poslednjič leta 1545
v Tri de n t skliče, branijo in namesti vesvoijnega le narodni
nemški cerkveni zbor terjajo : sklene cesar tem čedalje
večim zmešnjavam s silo konec storiti, ter začne po
nizozemeljnih okrajnah, po Laškem in po Nemškem vo¬
jakov naberati in se k vojski napravljati. Pa tudi šmal-
kaldiški žavezniki ne počivajo, temuč se čversto pri¬
pravljajo , da bi v stanu bili, silo s silo odbijati. Velika
težava in overa pa jim je to, da nimajo pripravnega
zvedenega vojskovodja. Janez Friderik saksonski je bil
sicer umen in pošten mož, pa v zvitem vladoslovji in
v vojniških zadevah nič kaj izveden. Pripravniši, veliko
pripravniši vojskovodja je bil urni, prederzni in časti-
željni Filip  iteški, pa zavidijivost nekterih zaveznikov
mnogoverstne okoljščine mu niso dale se prostovoljno
gibati. Že različna sposobnost teh dveh poglavarjev je
bila tedaj seme, iz kterega se je imela poguba zaveze
scimiti. Mladi bistroumni vojvoda saksonski Maurici ali
Moric je to dobro vedil in ni 'hotel zavezi pristopiti, -mar¬
več se je na tihem s cesarjem zavezal, dasiravno se je
Lutrove vere deržal. —

Cesar je bil 1546 še v Reznu in je imel komaj
5—10000 vojakov, ko zavezniki, ki se jim o Mauri-
cijevi zavezi s cesarjem še sanjalo ni, že 40000 mož
na noge spravijo. Svobodne deržavne mesta Augsburg,
Norimberg in Ulm pošljejo perve s svojimi kerdeli >z-
verstnega vodja Sebastjiana Šertlin-a Burtenbaškega v
vojsko; in ko bi bili zavezniki zvedenega Šertlina slu-
šaii, bi se jim bila vojska brez dvoma srečno ponesla. —
Šertlin hoče cesarja, ki v Reznu pomoči iz Nizozemlje,
iz Laškega in od drugod čaka, brez odlage naglo na¬
pasti, pa augsburška mestna gosposka mu prepove, da

28

naj se posestva vojvoda bavarskega nikar ne loti in ne
dotakne. Šertlin zasede na to tiroljske soteske, da bi Ka-
rolovim vojnim kardelom dohod iz Laškega zabranil; pa
novo povelje mu dojde, da naj Tiroljsko zapusti, ker je
nadvojvoda austrijanskega, ki ni še zavezi vojske napo¬
vedal. Taka je navadna, kjer jih mnogo gospodari in
ukazuje. — Šertlin se združi tedaj z zavezno armado,
ki se je bila že na 70 — 80000 mož narastla; cesar pa
se pomakne med tem s svojo vojsko po Bavarškem do
mesta „Landshut“, da bi se laške kardela Iožej ž njim
združile. Še bi ga bili utegnili zavezniki, ker so veliko
močneji od njega bili, iz Nemčije pregnati, ako bi bili
hotli izverstnega Šertlina slušati in cesarske naglo na¬
pasti. Pa Filip in Janez Friderik, ki sta višje vojno
poveljstvo imela, ga ne slušata. Cesar Karol se združi
tedaj s svojo laško četo in s kerdeli, ki jih je bil v ne-
kterih nemških in slavjanskih okrajnah nabral, ter na-
predova do mesta „Ingolstadt“. Tii hoče nizozemeljnih
kerdel čakati in se utabori. Spet svetova Šertlin, tabo¬
rišče, ki ni bilo še doveršeno, z naglim občnim nasko¬
kom vzeti, pa zavezniki ga ne slušajo in so zadovoljni,
da jim je moč, na taborišče, ki ga cesar v tem do-
• verši in uterdi, pet dni zaporedoma, toda brez vsega
uspeha streljati. — Kmali dojdejo nizozemeljne čete in
se združijo s cesarjevo armado , dasiravno zavezniki to
združenje na vso moč ubraniti in odverniti iščejo; se¬
daj ni cesarju več treba le braniti se, temuč je v stanu
sovražnike naravnost napadati. Vzdigne se tedaj in gre
na Švabsko. Ker je pa že pozna jesen, in ker španjski
in laški vojaki zastran mokrotno-merzlega vremena močno
bolehajo, sc protestantje še zmiraj nadjajo, da bodo
cesarja k pravedni pogodbi prisilil — kar se na enkrat
Mauricijeva izdaja med njimi razglasi in jih silno oplaši.
Janez Friderik je bil namreč, ko je v vojsko šel,
začasno vlado svoje deržave Mauriciju zročil, ker ni
vedil, da je s cesarjem v zavezi. Nezvesti Maurici pa
sklene, se v škodo in v pogubo svojega stričnika po¬
vzdigniti , ter se polasti skoraj cele knezove deržave.
Janez Friderik zapusti, ko to zve, zaveznike in se poda
s svojimi naglo domu, svojo lastnino branit in otet. Ostale
zaveznike začne pa tudi pomanjkanje živeža in dnarja,
in zima, ki se je bližala, hudo stiskati, in šmalkaldiška
armada se razkropi kmali na vse kraje. Filip heški in
ostali knezi in poveljniki hite vsak v svojo domovino
pripravljat se k novi vojski v prihodnjem letu.

29

Vsa južna Nemčija je bila sedaj cesarju odperta in
krnali tudi popolnoma podveržena. Terdo kaznuje Karol
ustajo svobodnih deržavnih mest. Bogati, s topovi in s
hrano obilno prevideni Augsburg bi se bil še lahko bra¬
nil; pa zastonj se ponuja junaški šertlin, mesto leto in
dan braniti, dokler se šmalkaldiška zaveza spet ne okrepča
in ne okreva. Bogati kupčevavci, ki jim je blago in
bogastvo čez vse, nočejo o daljni brambi nič slišati, in
mestni zbor sklene, se cesarju podvreči. Augsburščani
so prisiljeni, v kazen svoje topove zročifi in za vojne
stroške kar veliko dnarja zložiti. Enaka je kmali z Ul¬
mom, Frankobrodom, Brodnicami in še z nekterimi der-
žavnimi mesti. Vojvoda Alba  razsaja po Viriemberškem,
nabera veliko vojne davke, stavi v znamenitiše deželne
terdnjave cesarske posadke in prisili starega Urha vir-
temberškega pred cesarjem ponižati se in ga kleče od¬
puščanja prositi.

V tem prežene Janez Friderik brez velike težave
Mauricija iz svojega posestva in mu vzame verh tega
šc veči del njegovih lastnih okrajin. Maurici je tedaj v
veliki stiski, in išče pomoči pri Ferdinandu na Češkem.
Pa tudi Ferdinand je v mnogih zadregah; na Češkem
se obudi silni duh nekdanjih Husitov; samovoljno se zbe¬
rejo deržavni stanovi v Pragi, in hočejo kralja odstaviti
in se s knezom saksonskim združiti; tudi v Silezii in v
Lužicah se kaže neka nezadovoljnost in nepokojnost.
Verh tega se pripravljajo knezi in svobodne deržavne
mesta severne Nemčije na vso moč k hudi vojski, in
Angleži in Francozi jim obetajo pomoči. Toraj se vzdi¬
gne cesar Karol, dasiravno bolehen , vendar vesel, ker
ga ie bila smert ravno naj hujšega protivnika Franca I.
oprostila, Ferdinandu in Maurieiju na pomoč. V Hebu
(JSger) na Češkem se snidejo, ter odrinejo kmali nad
Janeza Friderika, ki je s 6000 vojaki ob Labi stal. Ko
se mu pa bližajo, sklene knez se v terdni Vitenberg
umakniti in tam svoje razkropljene kerdela zbrati in ze¬
diniti; toda cesarjeva čez štirikrat močneja četa čverstih,
dobro izurjenih Španjcev in Lahov ga prehiti. Neko
nedeljo zjutraj, 24. aprila 1547, pridejo cesarski čez
Labo ter napadejo kneza, ki je ravno pri službi božji
bil, pri mesticu Milberg (Miihlberg). Zmaga jim je lahka;
tolsti okorni Janez Friderik je ujet in — šmalkaldiška
zaveza raztergana in poterta. — Ujeti knez, ki ga Karol
vojniški sodnii zroči, je k smerti obsojen. Proti temu pa,
da mu knez deželne terdnjave, posebno Vitenberg zroci,

30

svojo deržavo pa in naslov voljivnega kneza Mauriciju
odstopi, spremeni cesar smertno kazen v vedno ječo.

Sedaj hoče cesar tudi Filipa heškega kaznovati.
Njegov zet, nov voljivni knez saksonski Maurici in Joa-
him Braniborški pa prosita za-nj, in cesar jima obljubi,
da če se Filip podverže, svoje terdnjave zroči in od¬
puščanja prosi, ga ne bo nikakor kaznoval. Na to ob¬
ljubo , ktere sta mu Maurici in Joahim poroka, pride
Filip v Halo in prosi cesarja v slovesnem zboru kleče
odpuščanja. Kmali pa pozabi cesar svoje obljube, ker si
ne more zadosti odreči, najhujšega protivnika na Nem¬
škem v svoji oblasti imeti. Vojvoda Alba povabi Filipa
v grad na večerjo in ga priderži po cesarjevem povelji
ujetega v terdnjavi. Zastonj si prizadevajo Maurici,
Joahim in tudi cesarjev brat Ferdinand, Karola prego¬
voriti, da naj ga oprosti' in spusti. Cesar jim le odgo¬
varja, da ga ne bo vedno v ječi deržal. — Ta gerda
nezvestoba naključi cesarju pozneje kar veliko težav in
ga pripravi ob ves sad lepe zmage. — Osramotena in
prevarjena kneza Maurici in Joahim Braniborški zapustita
cesarja, ki v zgornjo Nemčijo odrine, da bi cerkvene
zadeve poravnal, kar se mu pa nič kaj po volji ne spo-
nese. Nova protestantiška cerkev se uterduje čedalje bolj,
in Brema in Devin sta ji terden bran. — V tem ka¬
znuje Ferdinand Čehe in Lužičane-, jim vzame in okrati
mnogo pravic, ter razširi in uterdi kraljevo oblast.

Luter ni vidil ponižanja svojih najiskrenejših in naj-
veljavniših podpornikov, ne nadlog šmalkaldiške vojske,
ki jo je s svojim prederznim in prenaglim prenarejanjem
vere napravil. 18. dan februarja 1546 ga je smert
uzela, Gospod ga je sodil — mi ga ne sodimo. To pa
smemo vendar reči, ako bi bil znal svo je strasti in
svojo hudo termo krotiti, bi bil pri svoji bistroumnosti,
pri svoji učenosti in pri svoji veliki serčnosti za blaže¬
nost človeštva, zaohranjenje prave čiste vere in za po¬
božno obnašanje in nravstvo ljudstev lahko mnogo do¬
brega storil. Ker se je pa svoji termi, svojim silovitim
strastim gospodovati dal, je le zmote in zmešnjave na¬
pravljal. Protestanti ga visoko povzdigujejo in terdijo,
da je svobodnost učil; pa ni res, zakaj v njegovih nau¬
kih se nahaja popolno zaničevanje vseh postavnih pravic
brez naj manjšega sledu kakošne politiške svobodnosti.
S tem, da je sodbo ali sodniško oblast škofov zatiral, je
le mogočnost in oblast deželnih knezov množil in uter-
jeval, in je, kakor Melanhton pravi, namest lesenega

31

jarma železnega vpeljal. Sebi je prilastova!, kar ni ne
papežu, ne ves volj ni cerkvi veljati dal, namreč nezmot¬
ljivost, in gorje je bilo vsacemu, ki mu je ugovarjal, saj
gerdemu, nespodobnemu zasramovanju in psovanju ni odšel.
Pravijo, da je bil mož natanjčne poštenosti, — pa kaj po¬
maga to, ker njegov nauk o opravičenji človeka dolž¬
nost poštenosti in kreposti do zadnje korenine spodko-
puje. Pravijo, da je ljudstvo in domovino ljubil; — od kod
pa pride, da je, ko bil v imenu evangeljske svobod-
nosti kmete zoper škofe, grajšake in minihi nadražil, in
ko so mu nevedni reveži verovali in svoje orodje v
orožje spremenili, je kneze in oblastnike spodbadal, da
naj puntarje z ognjeni in mečem pokončajo? Od kod
pride, da je, ko se je imela zlasti po papeževem pri¬
zadevanji Europa zoper Turke, ki so žc Dunaj stiskali,
orožiti, — kneze in narode razgovarjal, da naj se tega
početja nikar ne udeležijo, ker bi utegnilo mogočnost in
veljavnost papežev pomnožiti ? Tenlo je grajal odveze
(dispense) od posameznih dolžnost, ki jih rimski papeži
včasih dele; on pa in njegovi nasledovavci, Melanhton
in še šest družili bogoslovcov nove cerkve, dovolijo v
letu 1539 Filipu heškemu si poleg svoje žene še drugo
vzeti, s samim tem pogojeni, da naj vse na tihem ostane.
Tudi v pospešenje vednost in lepili znanost ni Luter
toliko storil, kolikor nekteri terdijo. Vedno se je budil
in grozil zoper vednosti, modroslovje in lepe znanosti,
in je terdil, da so nepotrebne in pohujšljive. Ce so se
tedaj modroslovje in druge vednosti sčasoma povzdignile
in lepo obrastle, ni to Lutrova zasluga nc, temučje
uspeh previdnosti božje, ki neprenehoma tudi iz hudega
dobro napravlja. —• Novo vero, ki ni druzega ko neka
sreda med vero in dvomom , je razširila in uterdila le
sebičnost posvetnih knezov in velikašev in zanikernost
tistih, ki so jo imeli ustavljati in zatirati, ne pa navdu¬
šenje narodov in Lutrove zasluge. Lutru se v zaslugo
zamore šteti le to, da je s svojim prevodom sv. pisma
izobraženje in omiko nemškega j ez i k a utemeljil in močno
pospešil; vendar tudi tista zasluga se mu krati nekoliko
s tem, da so bili že pred njim mnogoteri prevodi sv.
pisma med Nemci znani.

Ko je bila tedaj šmalkaldiška zaveza poterta, začne
cesar Karol samoblastno vladati in zaveznike terdo ka¬
znovati. Filipa beškega pošlje kmali v mesto Meheln v
terd zapor, Janeza Friderika pa vodi kakor v slovesnem
obhodu povsod seboj. Ostalim zaveznikom pobere orožje,

32

zlasti topove, in terja velike davke od njih, in vse mu
gre po volji. Al samooblastno ravnanje cesarju budi
nove sovražnike; tudi papež Pavel III. se boji njegove
prevelike mogočnosti, posebno od kar so se bili cesarski
po umoru terdega trinoga Pet raFarnežkega  Piačence
polastili. Celo s tridentinskim cerkvenim zborom po ce¬
sarjevih željah. Ker se namreč Tridentu neka kužna
bolezen bliža, preloži' papež vesvoljni cerkveni zbor v
Bolonjo, in le očetje, ki so Karolovi podložni bili, osta¬
nejo v Tridentu. Cerkveni zbor je tedaj raztergan, in
stranki si stojite sovražno nasproti in si marsikaj očitujete.
— V teh okoljščinah sklene cesar verske prepire in
cerkvene razpore samoblastno zadušiti in poravnati, ter
skliče deržavni zbor v Augsburg. Tii razglasi (1548)
svoj „Interim“ ali začasni cerkveni red po osnovi, ki sta
mu jo naumburški škof J u 1 i Pf 1 ug in braniborski prote¬
stantski bogoslovec Janez Agrikola  napravila. Cesar
ni spremislil, da taki razpori se ne dajo po tem načinu
nikakor poravnati, in njegov „Interim“ nima boljšega uspeha
ko nekdaj enaki ukazi nekterih bizantinških cesarjev.
Komaj je ta začasni cerkveni red, ki je imel po cesar¬
jevi misli le veljati dokler vesvoljni cerkveni zbor svoje
naloge ne doverši, razglašen, kar vzdignete in zaženete
obe strani velik hrup čez-nj, in le nekteri zmernejši
protestantiški deržavni stanovi se mu podveržejo. Kato¬
ličani pa in bolj napeti protestanti ga naravnost zaver-
žejo, in le papež molči, ker dobro ve, da cesarjev
„Interim K  ne bo obveljal. Tudi JVlaurici, novi voljivni knez
saksonski, se ne podverže cesarjevemu začasnemu uka¬
zu, ker je bil deželnim stanovom obljubil, vero zvesto
varovati; pa se mu tudi naravnost ne ustavlja, marveč
pregovori Melanhtona, da augsburško versko spoznavo
nekoliko predela in novi začasni cerkveni red ali protestan¬
tiški „Interim“, ki mu „Lipski Interim" pravijo — napravi.

Cesarjeva oblast in veljavnost na Nemškem je pa
pri vsi veliki protivnosti, ki mu jo njegov „Interim“ povsod
obudi, vendar še tolika , da mu marsikakošni važni na¬
meni na misel pridejo. — Devinsko mesto , ki se začas¬
nemu cerkvenemu redu naravnost ustavlja in najiskrenejše
protestante od vseh krajev sprejemlje, izobči iz deržavne
zaveze ter sklene ga s silo ukrotiti. Oblegovanje ome¬
njenega terdnega mesta zroči knezu Mauriciju , on pa
se poda v Inšpruk, da bi cerkvenemu zboru, ki ga pa¬
pež Juli III., Pavlov naslednik, leta 1551 spet v Tridentu
zedini, bliže bil in njegove sklepe, kolikor bi se dalo,

33

pospeševal. — Pa kmali se vse spremeni. Knez Mau-
rici,  ki Devin oblegova, ne more občnega zaničevanja,
ki mu ga je bila gerda izdaja stričnika in domovine na¬
kopala, dalje prenesti. Močno ga tudi peče, da cesar
njegove večkrat ponovljene prošnje ne usliši in mu tasta
Filipa iz ječe ne spusti. Toraj začne novo izdajo ko¬
vati. Zaveže se namreč z Janezom,  mejnim grofom
Koštrinskim, najčverstejšim podpornikom hrabrih Devin-
čanov, z vojvodom Meklenburškim, z Albertom,
mejnim grofom Brani bor-Kul m baškim  in s sinovi
Fi 1 ipa beškega. Kmali spravijo zavezniki tudi kralja
francozkega, Francovega sina in naslednika Henrika
II., na svojo stran, in mu izroče za pomoč, ki jim jo
obljubi, deržavne mesta V Tul, Verdun in Kambre.
Na to ponudi Maurici  Devinčanom milost in svobod-
nost vesti in vere, in jih napravi s tem, da se mu pod-
veržejo.

V tem je cesar toliko da ne brez vojakov v Inšpruku,
in se ukvarja s tridentinskim zborom. Od mnogih strani
ga svare, da naj nezvestemu Mauriciju preveč ne upa;
cesar pa ne mara za te svete in ostane v Inšpruku. Pa
mahoma odrinejo (15553) iz srednje Nemčije tri vojne
čete in derejo naglo proti jugu. Cesarske posadke jim
ne morejo nikjer zoperstati, in kmali so zavezniki na
tiroljskih mejah. Enakočasno dere francozka vojska po
Loreni proti zgornjemu Renu in v Elzacijo. Tridentinski
vesvoljni cerkveni zbor se razkropi' spet v velikem strahu.
Maurici, ki hoče cesarja vjeti, je že blizo Inšpruka; pa
v hipu se neko kerdelo nemških vojakov spunta in ga
nekoliko zaderži. Ta majhen prigodek reši cesarja. l)a-
siravno ves bolehen, beži vendar v hudem mrazu čez
tiroljske gore, ki so bile še polne snega, v Belak  in
dalje po Koroškem.  — Njegov brat Ferdinand  av-
strijanski, ki je bil Nemcem veliko bolj udan in zato
tudi veliko prijetniši od Karola, prevzame sedaj težko
nalogo mir storiti. Pomirje je kmali sklenjeno, in nemški
voljivni knezi in vojvodi pomoranski, virtemberški, ba¬
varski, brunviški in še nekteri se snidejo s Ferdinan¬
dom,  da se posvetujejo zastran stanovitnega miru, ter
sklenejo sred leta 15553 Pasovsko pogodbo,  po
kteri bi se imel obstojni mir storiti in ohraniti. Pogodba
pa je bila, da naj se cesarjev „Interim“ ali začasni cer¬
kveni red prekliče, protestantom prostost vesti in vere
in popolnoma enake pravice s katoličani zagotove, in
Filip  beški iz ječe spust/. Janeza Friderika je bil

O

34

cesar že o begu iz Inšpruka spustil. Verh tega se tudi
sklene, da sklepi zbora tridentinskega  imajo le
za katoličane veljati, za protestante pa ne. Tako je
bilo mahoma ob ves sad cesarjevega prizadevanja in
njegove lepe zmage pri Milbergu. —

§. 8. Mauricijeva smert. Augsburški verski mir.
Cesarja Karola V. odstop in smert.

Po ti pogodbi vendar ni miru na Nemškem, toda
cesar ga dalje ne moti, dasiravno mu je misel verske in
cerkvene edinosti še zmiraj pri sercu. Pasov s ka po¬
godba  mu je sicer tern v peti in od nepogojnega
miru noče nič slišati; pa huda vojska, ki jo Francozi in
Turki ponove, mu da toliko opraviti, da nima časa se z
nemškimi zadevami ukvarjati. Ko tedaj cesarjeva voj¬
ska oblegva mesto M e c, ki so ga bili, kakor tudi Tul
in Verdun,  Francozi vzeli, in ko se Ferdinand in Mau-
rici na Ogerskem s Turki bojujeta, napade Albert,
mejni grof braniborški, ki je bil prej z Mauricijem v za¬
vezi, škofa bamberškega in vircburškega, in ropa samo¬
stane in cerkve, da bi si s plenom vojne stroške nado¬
mestil. Kmali začne tudi Brunsviško in spodnje Sakson¬
sko napadati. Postavni deželni mir varovati in ohraniti,
se zaveže Maurici s Ferdinandom, s Henrikom
brunsviškim in škofoma,  ki ju je Albert stiskal in
terl, in se vzdigne s svojo vojsko nad Braniborčane.
Pri nekem selu, ki se mu Sieverhausen  pravi, se
vname (1553) kervava bitva; Maurici zmaga, pa v
terdem boji ustreljen umerje dva dni pozneje v naj¬
boljši dobi svojih let. Bil je izversten mož, — le škoda,
da je svoj spomin z dvojno izdajo oskrunil.

Po dolgi žalostni skušnji se Nemci oboje vere, ka¬
toličani in protestanti, poslednjič živo prepričajo, da
mir deržave se ne da drugač ohraniti, kakor le po vza¬
jemni svobodnosti vere in vesti. Tudi cesar spozna se¬
daj žalostnega serca, da vsi njegovi nameni, ves njegov
trud in vse njegove početja , cesarsko oblast pomnožiti
in raztergano cerkev spet zediniti, bili so zastonj. —
Znameniti deržavni zbor, ki ga cesar po pasovski po¬
godbi leta 1555 v Augsburg  skliče, zagotovi tedaj
po dolgem pričkanji vsem protestantom augsburške spoz¬
nave popolno versko svobodnost in politiško ravnoprav-
nost s katoličani, in poterdi deželnim knezom in deržav-
nim stanovom posestvo cerkvenega premoženja, ki so se

35

ga bili do takrat že polastili. Ta verska in cerkvena
sprava pa je veljala le za nemške  katoličane in lute-
rane, spoznovavcev Cvinglijeve in Kalvinove  vere
pa ni obsegla.

Na ti podlagi se sklene mir, ki ga zgodovina augs-
burški verski  mir  imenuje, in cesarjeva goreča želja,
verske razpore poravnati in zahodno ali latinsko
cerkev spet zediniti, je za vselej poterta. Verh telesne
bolehnosti in slabosti, ki čedalje huja prihaja, se ga loti
tudi neka silna tužnost, da se mu posvetne zadeve in
opravila popolnoma pristudijo. Milo prispodoblja svoje
nepokojno življenje težavnemu potovanju, In res je
vedno potoval po svojih silo obširnih deržavah: devet¬
krat je bil na Nemškem, šestkrat na Španjskein , štiri¬
krat na Francozkem , sedemkrat na Laškem, desetkrat
na Nizozemeljskem, dvakrat na Angležkem in dvakrat v
Afriki. — Pri vsi cesarjevi bolehnosti in tužnosti se pa
vendar nihče ne nadja, kar se kmali zgodi. V r se se za¬
vzame in sternh, ko se nenadoma novica razglasi, da
se misli cesar, nekdaj toliko čverst in delaven, vladi
svojih deržav in posvetnim opravilom popolnoma odpo¬
vedati. Že proti koncu leta 1555 pokliče svojega sina
Filipa  iz Angležkega, kjer je bil s kraljico Marijo
oženjen, v Bruselj in mu izroči vlado nizozemeljnih
okrajin, in kmali potem tudi kraljestev Španjskega in
Napolitanskega, in vsega posestva v Ameriki. Sebi iz¬
govori le 100.000 križakov letnega vžitka. Avstrijanske
okrajne in vlado rimsko-nemškega cesarstva pa izroči
že naslednje leto 1556 bratu Ferdinandu.  Iz te raz¬
delitve Karolovih  deržav se napravi dvoje  pokolenje
habsburške  rodbine, namreč avstrijansko  in
španjsko.

Na to se poda cesar Karol  V. v samostan sv. Justa
v estremadurski okrajni na Španjskem , ter zameni po¬
svetno veličanstvo, oblast in krasnost s tihim, pobožnim
miniškim življenjem. Tu moli, premišljuje minljivost
posvetnih reči, prebera pobožne bukve, obdeluje, kakor
nekdaj Dioklecijan v Dalmacii, majhen vertec, ter dela
in popravlja lesene ure. Ko pa vidi, da jih pri vsi
skerbi ne more napravili, da bi saj dve popolnoma enako
šle, milo zdihne in pravi: „Kako sem bil vendar neumen,
da sem hotel toliko množico ljudi napraviti, da bi vsi
enako mislili, ker še teh mertvih strožic ne morem na¬
praviti, da bi enako šle“. Tako preživi Karol  V. dve
leti v tem tihem kraji. Poslednjič sklene se Bogu prav

36

pobožno darovati in svojo lastno pogrebšino obhajati.
Mertvaški oder si napravi v sredi cerkve, cesar se
vleže v mertvaškem ogrinjalu na oder in minihi molijo
in pojo mertvaške molitve, — sveta maša se poje in ves
lepi, mili obred, ki ga je cerkev za pogreb svojih otrok
določila, se opravi, kakor da bi cesar res mertev bil.
Po poslednjem poškropljenji se cerkev zapre in vse od¬
ide; cesar pa Ježi še nekaj časa na mertvaškem odru v
tihi pobožnosti. Potem vstane, gre pred oltar in se
verže s potertim in ponižnim sercom na kolena. Posled-
njič gre v svojo celico in moli celo noč. Kmali pa se
ga loti huda vročnica, in 21. dan septembra 1558 je
bil poslednji njegovega življenja.

v

9. Krivoverstvo na Svajcarskem. Cvingli
in Kalvin.

Nemčija pa ni bila edina dežela, kjer se je vera
kazila in prenarejala. Tudi Švajcarsko je imelo pre-
derznega moža, ki se je tega početja lotil. Bil je Urh
Cvingli,  sin nekega uradnika togenburške knežije na
gvajcarskem, rojen v letu 1484, mož obširne učenosti,
izverstne zgovornosti in bistre glave, pa nečmerne terme
kakor Luter, marveč veselega, posvetnim radostim uda-
nega serca. Že prej ko je bilo na Švajcarskem od Lu¬
trovih novih naukov kaj slišati, je jel Cvingli pri De¬
vici Marii v Pušavi  zoper božje poti in zoper češče-
nje Matere Božje in svetnikov terdo govoriti, ker se mu
je zdelo, da saj priprosti ljudje nad tem češčenjem Boga
in edinega srednika pri Njem, Kristusa Jezusa, preveč
pozabljajo. Čeravno pa ni Cvingli  zasramoval in pso¬
val kakor Luter, je bil vendar še prederzniši od njega.
Luter  se je ustil, da hoče le cerkev napak očistiti in
njene nauke in verozakone popraviti, Cvingli  pa je
razun sv. pisma že v začetku vse zavergel in se le za
nravstvo, za pobožno obnašanje poganjal. Ko leta 1518
v Cirihu  faro in duhovno pastirstvo nastopi, pove fa¬
ranom naravnost, da se bo le evangelija deržal, toda
ne po kosih, kakor so v rimski cerkvi za nedelje in
praznike določeni, temuč celega čistega evangelija, ter
začne brez razločka napake v cerkvi in v deželni vladi
grajati, posebno pa se znaša nad napako, da so švaj-
carske gosposke svoje podložne ptujim knezom in kra¬
ljem za bogato plačilo v vojaštvo prodajale. „V postu
meso jesti — jim pravi — vas vest peče, človeškega

37

mesa ptujim knezom prodajati pa se nč bojite!“ — Ber¬
nardu Samsonu, nekemu minihu, kije  po Švajcarskem,
kakor Tecel po Saksonskem, odpustke oznanoval, ne dš
v ciriški kanton in začne tudi zoper to cerkveno vado
serdito govoriti. Kostniški škof ga svari, pa Cvingli
mu odgovarja, da v verskih zadevah ne spozna človeške
oblasti in sodbe, in tudi nobenega zadostenja pri Bogu
razun zadostenja Kristusovega.

Kmali si- pridobi' mnogo nasledovavcev, ciriški sovet
ga podpira in se celo prederzne (1520) kantonskim
duhovnikom ukazati, da naj kristjanski nauk le po sa¬
mem sv. pismu razlagajo brez vsega ozira na ustmeno
zročiio in na sklepe cerkvenih zborov. Papež Leon  X.
izroči Cvinglija duhovni sodbi, in njegov naslednik Adri-
jan VI. ga prijazno in milo svari, pa oboje nič ne po¬
maga; marveč se obnašata Cvingli  in njegov goreč
nasledovavec Leon Judatov  čedalje hujše, prepove¬
dujeta in zatirujeta marsiktere cerkvene obrede, svete
podobe, orgije v cerkvah, sveto mašo, sveto poslednje
olje in molbo posvečene hostije. Švajcarski krivoverci
so tedaj še dalje segli ko nemški.

Pa Cvingli  jev  nauk od zakramenta sv. Bešnjega
telesa napravi velik razpor med švajcarskimi in nemškimi
prenarejavci vere. Luter  uči, da v posvečeni hostii je
Kristus očitno pričujoč, čeravno se kruh ne spremeni
kakor katoličani uče; Cvingli  pa pravi, da ta zakra¬
ment je le spomin Kristusov in nič druzega; Luter
razlaga besede, ki jih je Gospod pri zadnji večerji go¬
voril, namreč besede: „to je moje telo 1 ' — v pravem po¬
menu resnične pričujočnosti, Cvingli  pa terdi, da Kri¬
stus je hotel s temi besedami le reči: „to pomeni moje
telo“. Prepir in razpor prihaja čedalje hujši,  in bi bil
utegnil obema strankama pogubljiv biti. Zato si priza¬
deva Filip  beški to reč berž ko berž poravnati, in po¬
vabi Lulra in Cvinglija v Maribor  (Marburg na He-
škem) k pogovoru, toda nič ne opravi, ker krivoverca
vsak svojo terdovratno terdita. Pozneje pa se stranki
vendar nekako zedinile, in prepir utihne.

Ko se Cvinglijevo  krivoverstvo v ciriškem
kantonu že nekoliko ukorenini, se začne tudi po družili
kantonih razširjati. V Bazileji se poprime učeni in krotki
Erazmov spoštovavec in prijatel, švajcarski Mclanbton,
Janez Ekolampad  nove vere, in upelje novo službo
božjo po lastni dozdevi. Tako je kmali tudi v Bernu, v
Apencelu in še v nekterih kantonih. — Kolikor bolj pa

38

se novoverstvo po Švajcarskem razširja, toliko čverstejše
se mu začnejo katoliški kantoni ustavljati. V kantonih
Uri, Švic in Unterwalden, ki so švajcarsko svobodnost
utemeljili, je že sama misel, da imajo nehati pobožni
slovesni obhodi in božje poti k Vilhelm Telovi  kapeli
in na Morgartensko  polje, kjer so njih hrabri dedje,
Kristusa in Marijo na pomoč kiicaje, ptuji jarm otresli,
neprenosljiva gnjusoba. Katoliški kantoni se tedaj zedi¬
nijo in napravijo zbor v Luče  mu. Odborniki se sni¬
dejo, odpravijo nekoliko večjih napak, ter sklenejo da

— ker vikši oče in drugi varhi cerkve ob toliki nevihti
spe, naj se do občnega cerkvenega zbora v verskih za¬
devah dalje nič ne spremeni. Tudi sklenejo visoko uče¬
nega Janeza  Eka  poklicati, da bi novinarja zavračal
in katoliško vero zagovarjal. Pogovor je imel v Badnu
v argavškem kantonu biti. Sloveči Ek pride, Cvingli
pa ne. Namesto njega govori in se prepira Ekolam-
pad  vpričo škofov in kantonskih poslancev celih osem¬
najst dni z Ekom,  pa brez vsega vspeha. Se ve, da
sta si v tem vročeni prepiru vzajemno marsikakošno
hudo besedo rekla.

Kakor se pa zavežejo katoliški  kantoni v brambo
stare prave vere, se zavežejo nasproti tudi kantoni, ki
so se bili prenarejene vere  poprijeli, v brambo in v
podpiranje novoverstva, in ne dajo več unim kantonom
soli in druzih potreb pošiljati. Katoliški kantoni Uri,
Švic, Untervvalden, Lucern in Cug so tedaj prisiljeni, si
pot do soli, ki jim je je za siranje in sicer neobhodno
treba, z orožjem in s silo odpreti. — Serdito se vzdig¬
nejo nasprotniki od obeh strani; pri Kaplu  se vname
(153 0 terd boj med njimi in veliko kervi se prelije —
poslednjič zmagajo katoličani  in Cvingli-ja ubijejo.
Zmagovavci ga sodijo še po smerti in ga razčetertijo.

— Ta zmaga zedini katoličane še terdneje ko so prej
zedinjeni bili, in jih navda z velikim zaupanjem; med
njih protivnike pa se vrine kmali neka zavidljivost;
Bernčani gledajo namreč Cirihčane, kterih mogočnost in
veljavnost se množi, le z zavidljivim očesom, in jih če¬
dalje slabejše podpirajo. Poslednjič se stranki pomirite,
in novi Cvinglijevi  cerkvi so bile meje  določene, ki
jih še do današnjega dne ni prestopila.

Cvinglijeva nova vera je bila pa kmali prenarejena.
Švajcarskim učiteljem in razširjevavcem krivoverstva se
pridruži namreč Ja n e z K a 1 v i n, po rodu Francoz, rojen
leta 1509 v pikardijskem mestu Noyon-u. Bil je mož

89

bistre glave, neutrudljive delavnosti, izverstne zgovor¬
nosti in visoke učenosti; toda že zgodaj, ko se že v
Parizu bogoslovja uči, se navzame Lutrovih krivih nau¬
kov in je prisiljen pobegniti. Na to se poprime pravo-
slovja in se v njem dobro izuri. Po mnogem potovanji
po Francozkem in po Navari pride leta 1534 v Bazilejo,
ter da svoje razlaganje kristjanske vere na svetlo. Se
ve, da je v tem razlaganji kakor tudi v družili spisih
besede sv. pisma po svoje zavijal in na svojo stran
obračal; ker je pa omenjeno razlaganje francozkemu
kralju Francu  I. sporočeno in v lepi gladki besedi pi¬
sano bilo, so ga Francozi in drugi radi in željno pre¬
birali. Kmali se poda, Kalvin  v Genevo, kjer sta Fa-
rel in Viret  novo Cvinglijevo vero upeljevala. Mesto
je bilo precej bogato, mestnjani pa gizdosti in mnogim
napakam udani. Kalvin hoče torej narprej ljudske na¬
pake zatreti in se poprime resnobno tega početja. To
pa mu obudi mnogo protivnikov, ki ga zapode. Kalvin
gre v Brodnice  (Strassburg), pa leta 1541 ga v Ge¬
nevo  nazaj pokličejo, in sedaj si pridobi s svojo uče¬
nostjo, razumnostjo, delavnostjo in stanovitnostjo toliko
veljavnost, da je bil do smerti leta 1564 duša vseh
opravil in zadev genevške ljudovlade. Deželna ustava,
vera, cerkvene razmere, nravstvo in omika ljudstva —
vse je izhajalo iz njegovih rok, in Geneva sme reči, da
ima vse od njega, dasiravno ne vsega v svoj prid.

Kalvin  predela in spremeni Cvinglijevo vero, in
sicer najprej nauk od zakramenta sv. Rešnjega telesa.
Cvingliju je bil kruh in vino le mertvo znamenje Kri¬
stusovega telesa in njegove kervi in zgol spomin nje¬
gove smerti; Kalvin  pa uči nekakošno duhovno priču-
jočnost Kristusovo v kruhu in vinu in nekakošno poter-
jenje milosti Božje. S tem se bliža Luteranom, pa bolj
v besedi ko v resnici. — Še veliko bolj pa se oddaljša
Kalvin od Cvinglijeve  vere z naukom, da je Bog
že ob stvarjenji nektere ljudi v večno veselje, nektere pa
v večno pogubo nespremenljivo določil. — Sicer pa se
derži večidel Cvinglijevih naukov. V službi božji in v
cerkvenih obredih upelje golo priprostost, suhoto in praz¬
nost, in ne terpi’ v cerkvah nobenega kinča, ne orgelj,
ne podob, ne sveč, in še razpet ne, rekoč, da tudi apo-
steljni niso tacega rabili. Oskerbovanje cerkvenih zadev
in cerkvene vlade, ki jo je bil Cvingli deželnim vladam
in gosposkam pripustil, zroči Kalvin starašinstvu ali zbo¬
rom iz duhovnov in druzih umnih postaranih moz.

40

Pri vsi priprostosti pa je bil Kalvin terd in neusmi¬
ljen do vsacega, ki se je prederznil drugač mislili in
učiti kot on. To je skusil razun družili posebno M i-
hael Servet,  učen zdravitelj, po rodu Španjol. Ker
je takrat vse novo vero učilo in o verskih zakonih pi¬
salo, spiše tudi Servet  neke bukve o presveti Trojici,
in dolži' katoličane, da so iz enega edinega Boga tri
storili. Pri vsem tem nespametnem krivem obdolževanji
mu ne store katoličani na Laškem nič žalega; Kalvin
pa mu nikdar ne odpusti, da je v nekterih pismih do¬
kaze njegovih naukov neslane imenoval. Sedem celih
let čaka Kalvin, da bi Serveta,  ki  se nič hudega ne
nadja, v roke dobil, in — dobi ga poslednjič. V tesno
ječo ga da zapreti, in ne neha, dokler ni Servet k smerti
obsojen. „V imenu presvete Trojice, v imenu Boga, ki
svojemu soncu sijati daja na dobre in hudobne, in svoj
dež izliva čez pravične in krivične <£ , je bil Servet na
germado obsojen — in vsi novoverni švajcarski kantoni,
in Bulinger in Farel in Bucer in še celo krotki Melanh-
ton, pervaki veronovinarjev, ki so se bahali, da uče či¬
sto Kristusovo vero, hvalijo in povzdigujejo Kalvina, da
je krivoverca živega sožgal, ter ga napravljajo, da naj
napredova ljuliko izmed pšenice trebiti! Tako malo ve
človek kakošnega duha otrok da je.

Kalvinov nauk, daje  Bog že ob stvarjenji nektere
ljudi v večno veselje, nektere pa v večno pogubo dolo¬
čil, je očividno lažnjiv in nespameten. Pri vsem tem se
Kalvinova verska spoznava naglo razširi. Najprej se
poprimejo novoverni švajcarski kantoni njegove vere in
njegovega cerkvenega reda. Odtod se razširi kalvinstvo
po Francozkem , zlasti po bogatih mestih južnih okrajin,
kjer so bili nekdaj Albižani zastran svojih zmot z ognjem
in mečem preganjani in zaterli. Pa tudi Kal vi n ar ji,
ki so jih Francozi zasramovavno Hugenote  imenovali,
so imeli veliko terpeti; poldrugo stoletje jih je francozka
vlada morila, preganjala in zatirala, pa vendar ne za-
terla, ne spreobernila. — Iz Švajcarskega in Francoz-
kega se razširi kalvinstvo kmali tudi v Ni z o zemlje
zlasti v severne okrajne, kjer se po dolgi protivnosti v
sedanji Holandii ukorenini, španjski kralj Filip  II., ki
je bil po očetu Karolu V. tudi Nizozemljo podedoval,
sklene krivoverstvo zatreti, naj velja kar hoče. Holand-
čani pa se začnejo samosilni Filipovi vladi ustavljati,
ljudstvo in plemenitaši se vzdignejo pod vodstvom Vi lli ej-
ma Oranskega,  in huda kervava vojska se vname. Že

41

večkrat omenjeni vojvoda Alba,  Filipov vojskovodja,
razsaja in mori', pa serčni Holandčani se mu ne dajo v
kozji rog ugnati in ukrotiti. Severne nizozemeljne okrajne
otresejo španjski jarm in se zedinijo v ljudovlado. —
Kalvinstvo se vrine kmalo tudi v nektere nemške  okrajne,
dasiravno so bile že Lutrovim naukom iskreno udane.
Mnogi Lutrovi nasledovavci in celo osebni prijatli, med
drugimi tudi Molan h ton,  se nagnivajo na Kalvinovo
stran. Pravi luterani jih imenujejo „skrivne kalvinarje“,
ter jih zaničujejo in čertijo. Melanhtonu je to poslednje
stare dni močno ogrenilo. — Zgodaj že se prikaže kal¬
vinstvo tudi na Ogerskem, Erdeljskcm  in Polj¬
skem,  in plemenitaši se ga tako močno poprijemljejo,
da je med temi narodi kmali več kalvinarjev ko lutera-
nov. — Pa tudi čez morje v Škoeijo in naAngležko
najde kalvinstvo svojo pot. Kolikor dalje pa se širi,
toliko bolj ga luterani čertijo in sovražijo, da ni pokoja
ne sprave med tema strankama.

§■ 10. Novoverstvo na Angležkem.

Izvirek novoverstva in prenaredbe cerkvenega reda
ni bil nikjer tako moten in nečist kakor na Angl ež kem.
Le sladnost in silovite strasti kralja Henrika  VIII. so
vero in cerkveni red prenaredile. Bil je kralj Henrik
iskren katoličan in je spervega celo Lutra zavračal in
dokazoval, da je resnično sedem zakramentov. Kmali
pa se spreoberne njegova gorečost do katoliške vere v
hudo sovražtvo do papeža in do starodavne prave cer¬
kve. Henrik  VIII. seje  bil namreč svoje žene Kata¬
rine Aragonske naveličal. Mnogo let sta živela v lepi
zložnosti in ljubezni, in nju zakon je bil z nekoliko otroci
blagoslovljen. Otroci so bili sicer razun kraljičine Ma¬
rije vsi pomerli, pa (o ni motilo ljubezni med njima. Al
Henrik se zaljubi v blago zalo gospodičino Ano B o-
lejno,  in — jo hoče imeti. Ker mu je pa zakonska
zaveza s Katarino na poti, jo išče raztergati, zgovarjaje
se, da zakon ni veljaven, ker je Katarina nekdaj žena
njegovega brata Artura bila. Kralj sporoči to v Rim,
ter prosi, da naj se njegov zakon iz omenjenega uzroka
overže. Papež Klemen  VII. naroči kardinalu Volsej-u,
nadškofu kanterburškemu, Henrikovemu ljubljencu in mi¬
nistru, da naj to reč preišče in razsodi. Kmali pa se
papež premisli in hoče to zadevo sam v Rimu razsoditi.
Kralj se čez to silno razserdi; in ker meni 5  da mu je

42

tudi Volsej nasproti, ga odstavi in mu pobere silo velike
zaklade zlatih in srebernih posod, ki si jih je bil prido¬
bil, in vse premoženje. Ko ga v London v ječo peljejo,
umerje na poti; pa nekoliko pred svojo smertjo je nek
ves skesan milo djal: „ako bi bil svojemu Bogu tako
skerbno služil kakor sem kralju, bi me ne bil Bog sedaj
v moji veliki starosti zapustil". —

Ker ne more kralj v Rimu nič opraviti, poprašuje
učene bogoslovce, kaj da od njegove zakonske zaveze
s Katarino mislijo — in učitelji bogoslovja angležkih,
francozkih in laških vseučilišč odgovarjajo po njegovi
volji, da zakon z bratovo ženo ne velja, in ne pomislijo
tega, da prejšnji zakon ni bil popolnoma zaterjen, in ako
je bil kak zaderžek, da ga je cerkveno dovoljenje od¬
pravilo. Tako enostranski so večkrat izreki učenih mož!

Henrik veruje bogoslovcem in ne mara več za pa¬
peža. Novi kanterburški nadškof, Tomaž Kranmer, raz¬
veže njegov zakon s Katarino, in poterdi novega z Ano
Bole  jno. Ker pa papež Kranmerjevo razsodbo overže
in kralju ukaže, da naj se spet s Katarino zedini, mu
odpove Henrik VIII. leta 1535 vso pokorščino, prilasti
sebi vso višjo cerkveno oblast, in ukaže, da vsa an-
gležka duhovšina naj njemu kakor višjemu cerkvenemu
poglavarju pokorščino in zvestobo priseže. Kdor se
tega brani, je smerti zapadel, zakaj odslej je kral j Hen¬
rik VIII., ki bi si bil lahko slavo izverstnega vladarja
pridobil, ako bi bil znal svojo sladnost in svoje strasti
krotiti in berzdati,tak trinog in kervolok, kakoršnega ni
Europa po Neronu in Domicijanu več vidila. Noben pošten,
pobožen in pravi starodavni veri resnično vdan človek
si ni pod njim več življenja svest, in število častitih
mučenikov katoliške cerkve se množi od dne do dne.
Med novimi mučeniki slovita naj bolj prečastiti škof in
kardinal Fišer in Tomaž Mor.  Bila sta oba visoko
učena, pobožna in kralju zvesto udana moža; kjer sta
pa kraljevo grozovito ravnanje grajala, sta po dolgi ječi
pod rabeljnovo sekiro smert storila. — Namesto Tomaža
Mora si izvoli kralj kancelirja nekega Tom a ž a K r o m-
vela,  ki mu pri izpeljevanji njegovih grozovitih skle¬
pov z zaničljivo postrežljivostjo pomaga. Tak zaničljiv
streže kraljevih strast je bil celo deržavni zbor, in zato
ni bilo krutega razsajanja ne konca ne kraja. V malo
letih je dal Henrik  VIII. verh omenjenih slavnih mu¬
čenikov, Fišerja in Mora, še 20  škofov, čez 500 mini-
hov, do 270  plemenitnikov — med njimi celo i2  vojvo-

43

dov — do 40 učiteljev bogoslovja, in čez 230 druzih
mož in žen ob glavo djati. Pa ne le zoper žive je tako
besno razsajal, teniuč tudi zoper mertve reči. Kmali je
bilo 400 samostanov zatertili in mnogo cerkva razdja-
nih, in celo prečastiti grobi in sveti ostanjki angležkih
pomočnikov: sv. Avguština, sv. Tomaža Beketa in sv.
Alfreda kralja so bili oskrunjeni.

Pri takem besnem ravnanji ni moglo drugač biti,
kakor da se rimski papež kmali oglasi in kralja Hen¬
rika  z njegovimi pomagači vred iz cerkvene zaveze
izobči. Kralj pa se s tem mašuje , da poslednji odra-
stlik slavne Plantaženetške rodbine,  80 let staro
mater angležkega kardinala Pole-ta, ki je to izobčenje
oznanoval, in vse njegove prijatle z rabeljnovo roko po¬
končati da.

Henrikova samosilnost pa ni napadala le njegovih
podložnih, temuč tudi njegove lastne žene. Katarino
Aragonsko je po razterganem zakonu žalost kmali pod
zemljo spravila. Pa tudi Ane Bolejne se kralj kmali
naveliča, in ker mu jo hudobni priliznjenci in dvorani
čemijo, jo da ob glavo djati. — Tretja žena, Joana
Seymur-ova, mu umerje malo dni po porodu. Sedaj se
zaljubi slastni Henrik v neko nemško gospodičino, Ano
Kleveško, dasiravno jo le v Holbein-ovi sliki vidi. Nje¬
gov kancelir Kromvel mu svetuje jo vzeti, in kralj jo
vzame. Pa komaj jo ima, mu že ni všeč. Kromvel mora
za svoj svet glavo dati, kralj pa zaverže Nemko, —
Katarina Hovardova, Henrikova peta žena, stori žalostno
smert pod rabeljnovo sekiro, ker neki hudobni dvorani
kralju nataknejo, da ima že davno druzega ljubljenca.—
Enaka bi bila zadela gotovo tudi šesto ženo, Katarino
Par-ovo, ako bi ne bila umela s samosilnežem zvito in
priljudno ravnati. — Tak je bil in tako je živel pričvt-
nik novoverstva na Angležkem.  Še na smertni po¬
stelji ukaže vojvoda Norfolškega in njegovega verlega
sina umoriti. Pri vsem tem meni in terdi, da je še zmi-
raj dober zvest katoličan, ter preganja in mori luterane
z enakim serdom kakor  katoličane.

Silovitega trinoga je v letu 1547 smert vzela, in
še le sedaj se je jelo novoverstvo prav čversto razvijati
in širiti. Henrikov naslednik je Edvard  VI., sin ome¬
njene Joane Seymurove, toda še otrok. Pri vsem tem
dovoli deržavni zbor še le šest let staremu kralju naslov
in oblast višjega poglavarja angležke cerkve, vlado pa
izroči nekemu odboru, v kterem sta nadškof Kranmer

44

in kraljev ujec, vojvoda Somerset, naj veljavniša bila.
Kmali pa se polasti Somerset sam vse oblasti in vlade,
ter podpira Kranmerja, ki vero in cerkev prenareja.
Kranmer zaverže skoraj vse starodavne katoličanske
šege, oskerbi' nov katehizem, ki je bil ves po Lutrovem
napravljen, ter napravi novo občno knigo cerkvenih ob¬
redov in molitev. Ljudstvo , ki mu je služba Božja v
domačem jeziku všeč, se novih obredov kmali privadi,
zlasti ker zvit prenarejavec vere ne spremeni pisane cer¬
kvene obleke in naprave, po kteri je duhovstvo katoli¬
ške cerkve v mnoge stopnje časti in oblasti razdeljeno.
Nov Kranmerjev  cerkveni red obvelja tedaj in se
ukorenini, dasiravno Gardiner in Boner, škofa Ninče-
sterski in Londonski, terdita da dokler kralj ne doraste,
ne sme vladni odbor in nima pravice cerkvenih naprav
prenarejati. Oba sta bila odstavljena. Pa tudi Somerset
ne gospodari več dolgo. S svojo terdo ošabnostjo si
nakoplje sovražtvo vladnih odbornikov in plemenitažev;
mogočna stranka se vzdigne zoper njega in ga pripravi
ob oblast in ob glavo. —

Na Somersetovo mesto se povzdigne leta 1552 na¬
čelnik omenjene stranke, častilakomni Narvik,  vojvoda
Northumberlandški. Da bi si višjo oblast še dalje za¬
gotovil, napravi Narvik Edvarda NI., da overže na
smertni postelji očetovo oporoko, po kteri je imela za
njim Maria Tudorova,  hči Katarine Aragonske, na
prestol priti, in si namesti sestre Joano Gray-evo,
ki je bila z Narvikovim sinom omožena, naslednico do¬
loči. Al to ne pomaga po oblasti hrepenečemu Nort-
humberlandčanu čisto nič. Dvanajst let stari kralj Edvard
NI. umerje leta 1553, in občno sovražtvo do ošabnega
časti- in oblastilakomnega vojvoda, in Angležem priro¬
jeno spoštovanje postavne nasledbe pomaga kraljičini
Marii  na prestol. Zagotovljenje, da ne bo nikogar v
njegovi veri motila in overala, ji pridobi kmali vse ljud¬
stvo, in vojvoda Northumberlandški umerje pod rabelj-
novo sekiro. Enaka zadene nekaj časa pozneje tudi
blago, visoko izobraženo in učeno Joano Gray-evo
in njenega moža.

Marija je bila za vero svoje matere vsa nadušena
in iskrena katoličanka. Zato sklene starodavno pravo
vero v svojem kraljestvu spet upeljati; pa spervega
ravna le rahlo. Najprej napravi deržavni zbor, da pre¬
kliče cerkveni red, kije  bil pod njenim vedno bolehnim
bratom Edvardom  NI. upeljan. Na to začne kraljica

45

že leta 1554 terdeje ravnati; Kranmer-ja  odstavi
in ga da s svojima nar iskrenejšima pomagačoma Rid-
ley-em in L a ti m er-jem  sožgati; kanterburško
nadškofijo dobi kardinal Pole;  Gardiner in Boner pri¬
deta spet vsak na svoj škofijski sedež, in vsi trije si
prizadevajo na vso moč angiežko cerkev v stari stan
spraviti in krivoverstvo zatreti; po vsem kraljestvu gore
grozovite germade in cele črede novovercev beže čez
morje na Nemško in Švajcarsko in se uterdujejo čedalje
bolj v verskih zmotali. — Ko se pa Marija s čmernim
šparijskim kraljevičem Filipom  omoži, začno novoverce
še huje preganjati in Mariina vlada je terdo trinožtvo
kakor je bila vlada očeta Henrika  VIII. Kraljica pa
zapazi kmali, da Filip ne mara nič kaj za-njo, in žalost
ji krajša življenje, in že po petletni vladi jo leta 1558
smert vzame.

Naslednica ji je sestra Elizabeta,  hči nesrečne
Ane Bole  j ne. Iz ječe, kjer je nekoliko let svoje ža¬
lostne mladosti revno preživela, se preseli v kraljevo
poslopje, in popolnoma naravno je, da se precej krivo¬
verstva poprime in nov, pod Edvardom  VI. upeljani,
pod Marijo  pa odpravljeni cerkveni red spet upeljc,
ker bi sicer po katoliških zapopadkih in pravicah ne
bila mogla kraljica biti, zakaj zakon njene matere s
Henrikom  VIII. je bil katoliški cerkvi le prešeštvo,
ne zakon. — Elizabeta si prisvoji kakor nekdaj oče
Henrik  vso višjo cerkveno oblast na Angležkem, raz¬
glasi 39 členov nove krive vere, spremeni nekoliko
Edvardov cerkveni red in ga stanovitno upeije.

Tako se ustanovi nova angležka cerkev,  ki se
od luteranske in kalvinske mnogo loči. Imenuje se ško¬
fovska cerkev,  ker je škofovsko čast in oblast ne¬
kako ohranila. Poleg te škofovske cerkve je pa na An¬
gležkem še druga cerkev, ki škofovske oblasti ne spozna,
in le nižje duhovne in poleg njih tudi neke starišine ima,
in se zato prežbiterijanska ali starašinska  cer¬
kev imenuje.

V Skočijo,  ki ni bila takrat še z Angležkim ze¬
dinjena, temuč samostalno kraljestvo, se je zaplodilo
krivoverstvo iz Nemškega. Nekteri škocijski plemeni¬
taši, ki so ravno, ko je Luter narhuje razsajal, na Nem¬
škem bili, so prinesli seme luteranstva seboj domu,  in
ker je Škocija še mnogo Viklefovili spoštovavcev stela,
je to seme čversto kalilo in rastlo, pa le skrivno in na
tihem. Pervi, ki je novo vero javno spoznal in učil, je

46

bil Patrik Hamilton; alv letu 1538 so ga sožgali
— in za njim v dveh letih še mnogo druzih. Pa ger-
made niso nič zdale. Cerkveno premoženje je mogočne
plemenitaže preveč mikalo, da bi bili hotli še dalje ka¬
toliške cerkve deržati — posvetno bogastvo jim 'je bilo
več ko prava vera. Vlada, ki so jo bili plemeniti pre-
šerneži, svoje predpravice čez mero razširjaje, že davno
oslabili, jih ni mogla berzdati, marveč je po smerti Ja¬
koba  V. čedalje bolj slabela in hirala. Čversteje ko
vlada se je ustavljal prenaredbi vere kardinal Beaton,
pa neki zarotniki so ga leta 1546 umorili.

K Lutrovemu novoverstvu se pridruži kmali tudi
Kalvinovo, in odslej je Janez Knoks,  iskren Kalvinov
nasledovavec, duša prenarejanja vere in cerkvenega
reda. Dasiravno večkrat pregnan ni nehal, dokler ni
leta 1560 novega cerkvenega reda upeljal in nove prez-
biterijanske cerkve ustanovil. Vlada je čedalje bolj sla¬
bela in je bila popolnoma nezmožna za katoliško cerkev
kaj več storiti, dasiravno so jo Francozi podpirali. No-
voverstvo se je po vsem kraljestvu razširilo, mlada zala
kraljica Marija  S tu  ar  to  va  in njena mati in osker-
biteija, kralja Jakoba V. vdova, pa ste katoličanki ostale.

§.11.  Prizadevanje katoliške cerkve zoper pre-
narejanje vere. Jezuiti. Tridentinski cerkveni

zbor.

Z grozovito hitrostjo se je razširilo prenarejanje
vere in cerkvenega reda v 30 do 40 letih skoraj po
vsi Europi od Pirenejev do Izlandije in od severnega
do jadranskega in sredozemeljskega morja. Bilo je ka¬
kor da bi ne bili imeli ljudje druzega opraviti ko verske
zmote razširjati in vero kaziti. Nad tem pa se ni ču¬
diti, zakaj vselej ko se kakošna velika zmota med na¬
rode vrine, ali v človeškem družtvu kakošen velik dvom
vstane, je saj nekaj časa vse zmešano — vse vpije —
vse razsaja, pa nihče ali le malokdo pravo zadene. Ne-
ktere stare zmote in napake ne kale blagostanja naro¬
dov, ker so skušnjo časov že prestale; novi naglo raz-
trošeni nauki pa so, dokler se jih ljudstva ne navadijo
in ne navzamejo, silo pogubljivi, ker omiko, napredo¬
vanje in blaženost človeštva motijo in overajo. Zato je
vsaka prekucija po obojem: po tem kar podira, in potem,
kar napravlja, izvirek velikih zmešnjav in terdih bojev.

Starodavna prava cerkev se je mogla tedaj zmotam
in novim naukom, ko so jih veronovinarji ne le v serca

47

posamesnih temuč (udi v deržavne vlade in v politiko se¬
jali, resnobno ustavljati. Od nekdaj je bila navada, da
se je cerkev božja, kolikorkrat je kakošno hudo krivo¬
verstvo v nji glavo povzdignilo, po svojih nadzornikih
ali škofih okrog naslednika sv. Petra zbrala, resnico
pretresla in določila kakor jo je sveti duh navdahnil. —
Tudi v Lutrovem predcrznem početji je vse po vesvolj-
nem cerkvenem zboru vpilo in ga terjalo; al višjim po¬
glavarjem cerkve se ni nevarnost dovolj velika zdela,
da bi ga bili sklicali. Papež Leon  X. (1513—1521)
je mislil, da se je Lutra, revnega miniha, le malo bati,
in je le dalje napredoval Rim s čudovitimi umotvori bo¬
gatiti. Hadrijana  VI. (1521—1523) je smert prehi¬
tela , da ni mogel, kakor je želel, napak v cerkvi ne
sam popraviti, ne zbora sklicati. Njegov naslednik
Klemen  VIL (1523—1534) se je bal, da bi se cer¬
kveni zbor čez papeževo veljavnost ne bil povzdignil in
si višje oblasti ne prisvojil kakor kakošnih 100 let prej
bazilejski, in se ni dal nikakor napraviti, da bi bil zbor
sklical, zgovarjaje se, da ga ni treba, ker so veroza-
koni, ki jih novinarji napadajo, že davno določeni in po-
terjeni. Tudi Pavel  III. (1534—1549) se je dolgo
obotavljal prej ko ga je sklical, dasiravno mu je bilo
resnično pri sercu saj veče napake odpraviti in zatreti.
Velika sreča je bila tedaj, da se je osnoval sedaj nov
miniški red, kakoršnega je cerkev ravno potrebovala, in
ki je za ohranjcnje in razširjenje katoliške vere neutrud¬
ljivo delal in kar veliko storil. Red je sloveče družtvo
J e z us  o v o, ki ga protivniki še dandanašnji mnogo oprav¬
ljajo in psujejo, pa večidel po krivici. Osnoval je to
imenitno družtvo nek plemeniti Španjec, rojen leta 1491,
od kterega bi se ne bil do njegovega tridesetega leta
nihče kaj tacega nadjal.

Bilje Inigo ali Ignaci Loyola,  španjski vojni
častnik, človek lahkomiselni in polni posvetnosti in ne-
čimcrnosti, vendar pa veri in hraber vojak. Milost Božja
ga z nesrečo obišče, in ni bila prazna v njem. V letu
1521 napadejo Francozi Navaro in obležejo mesto Pam-
plono. Loyola  se verlo ponaša in brani mestno ozidje
z izvernim pogumom; al sovražni strel ga zadene in v
obe nogi hudo rani. Celiti se, zapusti Ignaci svoje hra¬
bre tovarše in se da na svoj dom spraviti. Po dolgem,
velikem terpljenji se sceli in ozdravi, pa nečimernost in
posvetnost ga ni bila še zapustila, zakaj ko vidi, da ena
noga ni ravna kot prej, si jo da vnovič zlomiti, da bi mu

48

jo zdravitelj ravno scelil. Spet ima veliko in dolgo ter-
pljenje, ker se zlomnjena noga le počasi celi. Čas si
kratiti v samotni izbi, začne Ignaci  življenje mnogih
svetnikov in terpljenje Kristusovo brati in to pobožno
branje ga vsega spremeni' in spreoberne. Odslej začne
goreče misliti, se postiti, bičiti in pokoriti, kolikor more,
in ko popolnoma ozdravi, se poda na božjo pot k Marii
Devici na Montserat. Tu se odpove svetu in njegovim
nečimernostim, sklene zariaprej le duhoven vitez prečiste
Device biti, obesi svoj meč na steno v cerkvi, obleče
neko slabo sivo-rujavo obleko, ter zapusti svetišče na
Montseratu. Od hiše do hiše si berači hrane, ki je pa
le malo potrebuje, ker se čedalje ostreje posti. Tako
pride v Manrezo,  bližnje mestice v Katalonii, in tu
bi bil preostrega posta gotovo konec vzel, ako bi ga ne
bili ljudje po sili spet okrepčali. Sedaj pa se vname v
njem goreča želja svete kraje v obljubljeni deželi obiskati.
Komaj ga napravijo, da se obuje, boren plajšč ogerne in
klobuk na glavo dene, in tako jadra iz Barcelone v
Gaeto, gre v Rim, poljubi Hadrijanu VI. noge, in pride
poslednjič umazan, medel in zaničevan v Benetke. Odtod
jadra srečno v Palestino, obiskuje svete kraje in povsod
ga zalivajo neprenehoma grenke solze. Kmali pa začne
jude in nevernike iskreno učiti in spreobračati; ali fran¬
čiškani, varhi božjega groba, se boje, da bi s tem Tur¬
kov ne razkačil, ga dajo vjeti in ga pošljejo v Benetke
nazaj. Leta 1524 pride po mnogih prestanih težavah
in nevarnostih spet domu na Španjsko. Pa že na poti
iz obljubljene dežele je bil sklenil za spreobračanje ne¬
vernikov nov minišk  red  osnovali. Iver pa pri vsem
pomanjkanji znanstvene omike, ki jo je v svojih mladih
letih preveč zanemarjal, spozna in vidi, da se je svet
močno spremenil in da se s samo pobožno gorečnostjo
in z ubožtvom ne da več vodili, začne, dasiravno že 83
let star, prav pridno v šolo hoditi in se potrebnih ved¬
nost učiti. Čeravno pa se veliko ne nauči, ogovarja
vendar ljudi tako goreče, da ga španjska inkvizicija,
(nekdanja grozovita verska sodnija) v ječo verže. Leta
1528 spet oprosten gre v Pariz. Tu pridobi šest ver-
Iih ndadenčev bistrega uma za svoj namen. Bili so
Franc Ksaveri, Jakob Lainez, .Alfons Salme-
ron, Miklavž Bobadila,  Španjci, Šimen Rodri¬
gu  e z, Portugalec, in Peter Lefevre,  Savojard. Vsi
vkup osnujejo načert miniškega reda za spreobračanje
nevernikov in terdovratnih grešnikov, in se zavežejo

49

leta 1534 papežu v posebno pokoršino. Kmali se jim
pridružita Francoza KI audi Jayin JanezKodure.

Pozneje grejo v Italijo in podajo leta 1539 Pavlu
III. omenjeni nacert s prošnjo, da naj blagovoli ga po-
terditi; in papež, spoznavši koliko bi utegnil ta miniški
red cerkvi koristiti, ga naslednje leto poterdi in družbo
Jezusovo  (jezuite) imenuje.

Sedaj se uravna red prav po vojaško. Ignaci  je
general ali načelnik reda, in od njega do naj nižjega
častnika je mnogo mnogo stopinj višjih in oblastnikov;
prostaki pa so popolnoma pokorna stvar v rokah višjih
svojih. Verh treh navadnih miniških obljub pokorščine,
čistosti in ubožtva, ki je pa le osebe vezalo ne pa družbe,
obljubijo še papežu posebno in popolno pokorščino in
ubogljivost. Novinci se jemljejo iz vseh stanov, pa imajo
dolgo in težko skušnjo prestati. V ti skušnji iščejo po¬
glavarji značaj in sposobnosti vsakega dobro spoznati,
da mu, bodi si ko učitelju, ali ko spovedniku ali ko du¬
hovnemu pastirju, ali ko misijonarju doma po kmetih,
ali pa ko prihodnemu mučencu v Indii, pristojen kraj
in posel določijo.

Kmali se razširi družba po vsi Italii in osnovitelji
reda se razkrope v razne kraje. KI audi  Jay  hiti v
Brešijo zatret krivoverstvo, ki se je bilo v mesto pri¬
klatilo; Bobadila  na otok Iški jo, besne sovražtva po¬
mirit; Lainez  na Nemško važne pa težavne zadeve
uravnovat; Franc Ksaveri  pa izhodno Indijo, never¬
nikom luč evangelija prižigat, in dolgi versti hrabrih
junakov svoje rodbine tudi čast in slavo svetnika pridjat.
— Novinci se množe in družba se razširja po Portu¬
galskem, Španjskem, Francozkem in deloma po Nem¬
škem in druzih deželah, ter se povzdigne v kratkem
čez vse druge rede in k zgodovinski važnosti. Vsi posa¬
mezni udje družbe so po svojih višjih in poglavarjih v
terdni zvezi z generalom, ki v Rimu stanuje , in čez
dohodke in premoženje, čez um in sposobnosti, čez vo¬
ljo in djanje vsakega posebej in vseh vkup samooblastno
gospoduje. Da se pokorščina vedno popolnoma ohrani, ne
iščejo jezuiti ne časti ne visokih služb,  in ko se Jay
ubrani teržaškega školijstva, ki mu ga cesar Ferdinand
III. ponuja, se poje z veliko slovesnostjo v vseh krajih
in po vsem družtvu zahvalna pesem.

Bistroumni jezuiti so dobro vedili, da se časi vedno
spreminjajo, in da kdor hoče svet voditi in vladati, se
mora včasih od njega odtergati, včasih pa v sredi njega

50

živeti. Žive vsred človeškega družtva, pajdaši jo pa se
ne ž njim, in vendar dobe kmali učilnice, izrejo mladosti,
naj važniše zadeve in celo vest vladarjev in deželnih
knezov v roke. Ravnajo se vedno po okoljšinah časa
in krajev in še na miniško obleko se ne vežejo, temuč
se nosijo v Indii ko navadni tergovci, v kitajskem ce¬
sarstvu pa ko mandarini, in so vsem vse, pa tudi sebi
veliko. Ni se tedaj čuditi, da so pri taki ustavi svojega
reda za uterjenje in razširjenje katoliške vere v Evropi, v
Azii in v Ameriki toliko storili. Pač škoda, da v krat¬
kem govoru se ne da veliko povedati.

V jezuitih ima cerkev sedaj res mnogo izverstnih
gorečih podpornikov, vendar se prepriča poslednjič pa¬
pež Pavel  III., da je tudi cerkvenega zbora treba, ter
sklene sklicati ga.

Al sedaj vstane dolgo pričkanje kam bi se sklical:
Lahi ga hočejo vMantovi, v Piačenci alivBolonii,
Nemci pa terjajo, da naj se v kakošno nemško mesto
skliče.

Pa tudi glede cerkvenega zbora so se bili časi zlo
spremenili, in razun papeža ga ni menda nihče več res¬
nično želel. Še le po sto in sto napotkih in težavah se
zbere leta 1545 pod predsedništvom treh papeževih
namestnikov v Tridentu na Tiroljskem. V pervi seji
zbora 13. decembra je bilo pa le 25 škofov, ki so nar
pred več časa pretresovali, po kakošnem obredu naj bi
seje bile in kako naj bi se v njih glasovalo, in kakošen
naslov naj bi se zboru dal. — Potem se poprimejo v
večem številu zbrani očetje dolgega in natanjčnega pre-
tresovanja cele katoliške verske sostave. Narprej raz¬
ložijo in utemeljijo glavne resnice, da vse bukve sv.
pisma starega in novega zakona so enake veljavnosti;
da latinski prevod svetega pisma, ki se mu V 7  ul ga ta
pravi, je resničen; da izvirni greh  je človeško naravo
ali natoro tako popačil , da se ne more človek z lastno
močjo nikakor k Bogu povzdigniti, in da mu je tedaj k
opravičenji posebne pomoči ali milosti Božje treba. Glede
na neobhodno potrebno milost Božjo in opravičenje, pa
ustane terdo vprašanje: ali namreč milost Božja človeka,
ki jo zadobi, k dobremu tako nagiba in goni, da ji ne
more zoperstati,  in da se sme za gotovo imeti, da
bo v dobrem do konca stanoviten ostal, — ali če zamore
človek nagibu milosti Božji zoperstati;  dalje — če
doseže človek, ki ga milost Božja k dobremu obudi,
svojo popolnost po sami  volji in pomoči Božji, ali če

Sl

je treba, da si tudi z lastno  voljo in z lastnimdjanjem
pomaga. Po dolgem prevdarjanji razsodi in sklene zbor,
da k opravičenji človeka je treba verli milosti Božje, ki
se v svetih zakramentih dobiva in razvija, tudi lastne
volje in lastnih dobrih del, ter udari s tem novoverstvo
naravnost na čelo, zakaj Luter in pervi veronovinarji so
terdili, da človeška volja pri tem čisto nič ne premore,
temuč da je človek le kakor lesen štor, ki ga Bog pahne,
kamor, ga hoče.

Pri tem dolgem in težavnem pretresovanji se jezuiti,
dasiravno še novi, tako čversto ponašajo, da jih nekteri
protestantiški pisatelji zato psovaje „papeževe janičarje®
imenujejo. Zbor pa čisla posebno Lainez-a tako visoko,
da se tiste dni, ko ga merzlica trese, še shaja ne.

Dasiravno pa zbor sedaj lepo in čversto napreduje
in papežu vse po volji gre, želi vendar Pavel  III. ga
od Nemčije oddaljšati, kjer je še vedno vse nepokojno
vrelo. Glas, čeravno neresničen, da se Tridentu kuga
bliža, mu je lepa prilika zbor leta 1547 v Bolonijo
preložiti. Al cesar Karol V., kije  bil v šmalkaldiški
vojski protestante z orožjem posilil, se zboru podvreči,
se zoperstavlja in ukaže kardinalom in škofom svojih
deržav v Tridentu  ostati. Pa tudi družili škofov se
je v Bolonii le okoli štirideset zbralo, in tri seje so bile
brez vsega vspeha. Hudo razkolništvo  žuga tedaj
katoliški cerkvi, in papež ga le s tem odverne, da zbor
začasno prekliče. V tem pa umerje Pavel  III. leta
1549, in Juli  III. pride na apostoijski prestol, ter po¬
novi leta 1550 cerkveni zbor in ga spet v Trident
skliče. Zbor začne spet lepo napredovati, ter razlaga
nadalje v šestih sejah nauk od svetih zakramentov in na¬
pravlja nekoliko važnih postav za duhovščino; pa kmali
ga vojskini nepokoji razkrope. Nezvesti saksonski knez
Maurici  in franeozki kralj Henrik  II. napadeta nam¬
reč cesarja Karola  V. z vojsko; Maurici  dere naglo
proti Tirolu, da bi cesarja, ki je v Inšpruku bival, pre¬
hitel in ujel, in zbor se razkropi in beži pred bližnjo
nevarnostjo na vse kraje.

Juli  III. umerje leta 1555. Naslednik mu je iz-
versten svet mož — Marcel  II., ki ga pa že po malo
dneh nemila smert vzame. Za njim pride na sv. Petra
stol Pavel  IV.  (1555—1559 ),  nekdaj nadškof, potem
teotinski minih, sedaj pa že silo star, čmeren, vodbi
svojih bližnjih rojakov preveč udan mož. Pri vsem tem
mu je poprava ih poravnava napak resnično pri sercu

52

pa ne prederzne se nihče mu povedati, kje in kako je
začeli. Ko pa neki dan nekakošno napčnost zve in
resno zavpije: „Prenaredbe, poprave je treba!" se neki
serčneji kardinal oglasi, ter pravi: „Sveti Oče, prena-
redba in poprava se mora pri nas začeti!" Ta opomba
mu odpre oči, sedaj vidi in spozna nespodobno in ne¬
pošteno obnašanje svoje rodovine, zapodi svoje bratane
iz službe in iz mesta, potolaži Rimljane in začne napake
popravljati. Vsak dan daja kakošno povelje, kako da
naj se ta ali una napčnost iz cerkve božje iztrebi, in
Rimljani mu skujejo svetinjo s podobo Kristusovo, ki
oskrunjevavce iz tempeljna izganja.

Cerkev zapeljivosti, pohujšanja in krivoverstva va¬
rovati, napravi in upelje Pavel IV. zapisnik prepove¬
danih bukev s tremi razredi: pervi razred je za pisa¬
telje, kterih bi se utegnile vse bukve prepovedati; drugi
za take, kterih bi se prepovedale le nektere; tretji pa
za take, kteri bi knige brez svojega imena na svetlo
dajali. Prepovedovale pa so se sploh vse knige, ki so
učile krive nauke in verske pomote, ali ki so terdile, da
deželska oblast je čez duhovno, in vesvoljni cerkveni
zbori čez papeža, in mnoge druge.

Pripravno orodje, krivoverstvo od katoliške cerkve
odvračati, je Pavlu IV. tudi inkvizicija, ki je imela pre-
sojevati osebe zastran vere in nauka. Pavel pomnoži
ojstrost te svete vradnije in ji dd celo nekoliko dvomljivih
škofov v roke; pa s svojo ojstrostjo se rimskemu ljud¬
stvu tako zameri, da, kakor hitro v letu 1559 oči za¬
tisne, ljudska derhal njegovo podobo podere in razbije,
poslopje svete vradnije pa zapali iz razdene.

Pij IV. (1559—1565) izversten, priljuden in učen
mož, iše s pohlevnim ravnanjem več opraviti, in ker
vojskine zlege in nadloge dobro pozna, si pred vsem
drugem iskreno prizadeva Rimu mir in pokoj zadobiti.
Pri vsi svoji izverstnosti se ni mogel zderžati, da bi ne
bil svoji rodovini višje pomagal. Rogato milansko ško¬
fijo da kletnemu stričniku, ki ni še duhoven bil; pa
božja previdnost mu da tukaj prav zadeti, zakaj Karol
Boromej  je čast in'slava katoliške cerkve in se je za
njeno očiščenje in uterjenje veliko trudil. Imel je po
občni napčnosti tistih časov mnogo služb, ki so mu do
90.000 rumenih zlatov nesle; bil je namreč kardinal,
papežev namestnik v Bolonii in v Raveni, in pozneje po
vsi Italii, grof Aronaški in Ortaški,  branitelj ali
zastitnik kraljestva portugalskega, katoliških kantonov

53

švajcarskih, spodnje Nemčije in raznih miniških in voj-
niških redov, in nadškof milanski. Pa na enkrat se od¬
pove posvetnosti in vsem tem službam razun poslednje
in razun časti kardinalske, zmanjša svojo družino za
80 oseb in osramoti s svojim izgledom bleščečo razujz-
danost in samopašnost rimskih posvetnih in duhovnih
knezov. Namesti navadnih hrupečili veselic upelje v
svojem poslopji podučivne znanostne shode, da bi v uče¬
nosti in svetosti čedalje bolj napredoval.

Koliko pa je za blagor in zveličanje vernih svoje
nadškofije storil in kako goreče si je prizadeval vsem
vse biti, ne moremo tu na dolgo razlagati; prostor nam
ne dopuša več ko le na kratko reči, da je bil nevednim,
zlasti pa mladini goreč učitelj, žalostnim in tužnim bla-
gomil tolažnik, ubogim in bolnim skerben oče in dobrot¬
ljiv pomočnik — s kratko besedo: bil je popolnoma iz-
gled pravega apostoljskega pastirja in resnično svetnik.

Pa tudi k dostojnemu doveršenju tridentinskega
cerkvenega zbora, ki se je bil leta 1562 spet sošel, je
Karol Bor omej  kar veliko pomagal. Zbrani očetje
so bili v Tridentu  izverstni možaki, izurjeni v opra¬
vilih, v znanostih in krepkostih, cvet katoliške cerkve,
resnično veličanska prikazen; in vendar je bilo težavno
zbor dostojno skleniti in doveršiti. Tu ni šlo le za po¬
samezne resnice kakor v Kostnicah, ampak za lastno
obstojnost. Napotki in overe in nezložnosti se vedno
ponavljajo, vladarji in deželni knezi tožijo neprenehoma,
da prepočasi napredova, da pretresovanje predmetov in
opravil ni prosto, da se vse iz Rima že razsojeno in
določeno pošilja, da se kardinali in drugi za papeževo
oblast in mogočnost preveč poganjajo in več takega.
Pa tudi mnogi škofje se v tem in unem obziru pogo-
stoma ustavljajo. Nasprotne življe in želje berzdati in
prevažno nalogo zbora srečno doveršiti, je bilo pač ve¬
like razumnosti, skerbi in politiške umetnosti treba; pa
ko so se jeli v poslednji dobi zbora glasovi po osebah,
ne po narodih dajati, je bilo vse to veliko polajšano.

Verozakon opravičenja , ki je temelj cele katoliške
verske sostave, in nauk od sv. zakramentov  je bil
zbor že v šmalkaldiški vojski jasno razložil in ustano¬
vil; sedaj pa vstane vprašanje: ali so bili ključi same¬
mu Petru  dani ali vsem  dvanajsterim aposteljnom, —
ali so in kako so škotje od papeža odvisni,  ali če
imajo svojo oblast neposredno od Boga brez ozira v
višjega poglavarja svete cerkve? Pri tem pričkanji se

54

vzdigne sloveči jezuit Jakob Lainez,  in terdi v iz-
verstnem govoru, ki je bil narimenitniši celega zbora, da
poglavitna oblast v cerkvi je le papežu  dana, in da
vsaka druga oblast v cerkvi se po njem izhaja na po¬
samezne pastirje; — Lainez  zmaga, in papeževa pred¬
nost in oblast, ki so jo hotli veronovinarji zatreti, mar-
sikteri katoličani pa okrajšati in omejiti, je s sklepom
vesvoljnega cerkvenega zbora uterjena.

Po tem sklepu ni imel in ni mogel zbor več veliko
opraviti, in zbrani očetje se podvizajo še nektere važne
verozakone določiti, kteri so bili že popred v posebnih
odborih pretresovani, kakor verske člene o daritvi sv.
maše, o zakramentu sv. zakona, o vicah, o odpustkih in
o češčenji svetnikov, svetih podob in svetinj. Zbor osnuje
in napravi tudi še nekoliko postav za duhovski stan in
za popravo poglavitniših napak, ter sklene s tem svoje
delo proti koncu leta 1563 — tedaj 18 let posvojem za¬
četku, in papež Pij IV. poterdi z veliko slovesnostjo
16. dan januarja naslednjega leta vse sklepe in naredbe
tega imenitnega zbora. — Katoliška verska sostava je
bila sedaj jasno razložena in uterjena, cerkev božja pa
je ostala vendar raztergana, zakaj prederzni veronovi¬
narji niso marali za zbor in njegove sklepe, in zborova
naloga ni bila jim ugajati, temuč le to, kar je v cerkvi
od starodavnih časov bilo, razjasniti in poterditi.

Verozakone tridentinskega zbora sprejmejo brez
ugovora vsi katoličani in jih čislajo, kakor božjo resnico.
S postavami v rečeh cerkvene vlade in sodnije in sploh
unanje vredbe pa so mnogi narodi nezadovoljni, in le
vlade beneška, toškanska, poljska in portugaljska sprej¬
mejo te sklepe in naredbe zbora naravnost in brez vsega
okrajšanja. Filip  II., kralj španjski obljubi, da jih bo
deržal, pa le v zadevah, v kterih niso postavam njego¬
vih deržav nasproti; francozki kralj pa terdi, da so
njegovim pravicam nasprotne in jih zaverže. Tudi v
nemškem cesarstvu in na Ogerskem jih ne sprejmejo ko
deržavno postavo.

Pri vsem takem ugovarjanji se pa vendar ne da ta¬
jiti, da se je od takrat v katoliški cerkvi kar veliko
popravilo. Mnogi mnogi škofje so živeli prej z boga¬
timi dohodki svojih sedežev le posvetno na kraljevih
dvorih kakor drugi dvorani; kralkočasnice, lov in vo¬
jaške vaje so jim bile preveč pri sercu; svojih ovčic pa
niso nekteri nikdar vidili; za podučenje nevednega ljud¬
stva se je v dosti krajih le malo maralo in med raznimi

55

narodi je bilo mnogo neumnih vraž; priprosti mladosti
je dostikrat manjkalo ustnega poduka ali pripravnih knig
za takošen poduk. Vse to in mnogo drugega se je malo
po malem zboljšalo, in to je gotovo velika dobrota pre¬
vidnosti božje.

S- 12. Nemško cesarstvo'. Karola V. nasledniki
do začetka tridesetletne vojske.

Karol  V. se ni hotel nikakor prepričati, da novi
zapopadki in nove misli, ki jih čas in napredovanje na¬
rodov rodi, se ne dajo z nobeno silo, ne z ognjem, ne
z mečem več zatreti. Zato si je pa tudi zastonj pri¬
zadeval, gibljeje časa in narodov oberzdati in ukrotiti.
Silo težavno vlado je zapustil naslednikom v vseh svo¬
jih deržavah. Na nemško-cesarskem prestolu mu je
nasledoval že večkrat omenjeni Feri! in and I. ali au-
strijanski,  kralj ogerski in češki, ki se je že pred
10 leti kot cesarjev namestnik, in 25  let kot rimski
kralj mnogo trudii nemškim ljudstvom mir in zložnost
ohraniti. In čeravno ni veliko opravil, si je s svojim
prizadevanjem in s svojo zmernostjo saj serca Nemcev
pridobil, da so ga po Karolovem  odstopu prostovoljno
cesarja spoznali. Pa že leta 1564 ga je smert vzela.

Naslednik mu je bil (1564—1576) sin Maksi¬
milijan  II., ki mu ima Nemčija veliko zahvaliti. Za
mir in blaženost narodov ves vnet je podpiral duhovno
razvijanje in napredovanje, znanosti in umetnosti na
vso moč; in ko so verski razpori in nespamet vlad na
francozkih in nizozemeljskih okrajnah tcrdo preganjanje,
kervave punte in grozovite morije napravljali, gre nje¬
gov razumni in zmerni vladi čast in hvala, da je bilo
na Nemškem vse v miru. Cez vest je le Bog gospodar
— to resnično pravilo, ki ga noče marsikdo še danda¬
našnji spoznati, mu je bilo vedno pred očmi, in zastran
vere ni z nikomur terdo ravnal. Strašna morija v Pa¬
rizu pod K ar o lo m IX., zetom njegovim, kiji kervava
ženitev,  pa tudi s ve tega J e r n e j a nočpravijo,  mu je
bila gerda ostudnost. Le enkrat se je vojskoval zavolj
ogerskega kraljestva, ki mu ga je hotel Zapolj  ov  sin,
Janez Sigismund,  s pomočjo Turkov vzeti, pa je
vojsko v dveh letih (1568) z osemletnim pomirjeni kon¬
čal. Maksimilijanu  II. gre pa tudi ta slava, da je
na Nemškem poslednje početja pestne pravice zaterl.
Že pred njegovo vlado je jel nek vitez z imenom Vil-

56

helm Grumbah po raznih nemških okrajnah kot brez¬
vesten razbojnik hudo razsajati, ropati in moriti. Po¬
slednjič napravi tudi vojvoda gotaškega, da se ž njim
združi. Na cesarjevo povelje pa se vzdigne Avgust,
volitni knez saksonski nad nju, vzame Goto in vjame
oba. Grumbah  je bil ob glavo djan, vojvoda Janez
Friderik  pa do smerti nekod na Štajarskem v zaporu
deržan, in pestna pravica je bila zaterta. Gotovo bi bil
Maksimilijan  v blagor cesarstva in austrijanskih
kronovin še mnogo dobrega storil, ako bi ga ne bila
prezgodnja smert že v 49. letu njegove starosti vzela.

Po njegovi smerti se je spet skazalo, da slab, ne¬
maren vladar napravi narodom in deželam več hudega,
kot terd samosilnež. Njegov sin in naslednik (4576—
1612) Rudolf  II. je bil umetnostim in znanostim, po¬
sebno pa zvezdoslovju močno vdan. Slavna zvezdo-
slovca Tycho Brali  e, in po njegovi smerti Janez
Kepler  sta mu bila učitelja in prijatla. Ž njima je
preiskoval in pretresoval večne postave, po kterih se
na nebu neizmerno število neznanih svetov suče in verti.
Vlado je popolnoma zanemarjal, ali pa je omahoval med
preveliko ojstrostjo in prijenijivostjo. Ni se tedaj čuditi,
da je bilo v kratkem vse nezadovoljno, in da so se na¬
pravljale v raznih Rudolfovih deržavah čedalje večje
zmešnjave. Na popolnoma zanemarjenem Ogerskem na¬
pravi Štefan Bočkaj,  nek častilakomen plemenitaž,
hudo kervavo vojsko, se zaveže s Turki, in se išče
kraljestva polastiti. Ogri in Austrijani izroče tedaj
vlado cesarjevemu bratu M a t i j u , ki Bočkaj-a ukroti in
mir spet uterdi. Pa tudi na Češkem je že vse silno
vrelo. Protestantje niso marali več za augsburški mir,
in so iskali svoje pravice, kolikor bi se dalo, razširiti.
Rudolf  je prisiljen, češkim protestantom s posebnim
listom, ki ga zgodovinarji „veličastni list“ imenujejo, po¬
polno cerkveno in versko enakopravnost dovoliti. Vidši
cesarjevo nemarnost se začnejo pa tudi protestantje na
Nemškem v razširjenje svojih pravic in vere že očitno
majati in se zedinijo pod Friderikom,  volitnim kne¬
zom palatinskim , v posebno zavezo. Lahko se je že
vidilo, da mir še ne bo dal več dolgo ohraniti. Zato
napravijo tudi katoličani pod Maksimilijanom,  voj¬
vodom bavarskim, posebno zavezo, ki se ji Katoliška
pravi. Fse je nepokojno in v strahu zastran prihodnosti
— le Rudolf ne vidi in i|f sliši hude nevihte, ki se nad
njegovo glavo zbera. Na enkrat pa se vzdignejo Čehi

57

v divjem puntu, odstavijo Rudolfa  in si izvolijo Ma¬
tija  kralja — in le smert (1612) reši nemarnega ce¬
sarja poslednje sramote, da ga tudi Nemci ne odstavijo.

Veliko so pričakovale ljudstva od novega cesarja,
pa Matija  (1612—1619) ni spolnil vesele nade svo¬
jih podložnih. V kratkem se je vidilo, da ni nič boljši
in sposobniši ko v  Rudolf,  po kterega prestolu je tako
živo hrepenel. Časi so prihajali čedalje hujši, in razpor
med protestanti in katoličani čedalje veči. Katoličani,
ki jih je bližnja prihodnost skerbela, nagovarjajo nepre¬
nehoma cesarja, ki ni otrok imel, da naj si vojvoda
štajarskega, koroškega in krajnskega, nadvojvoda F e r-
dinanda,  ki mu je stričnik bil, v naslednika določi —
in Matija  jim ugodi; protestantje pa sovražijo Fer¬
dinanda  kot čmernega moža, kot terdega katoličana
in kot ponižnega strežeta jezuitarjev — in ga nočejo.
Sovražtvo se množi, in le še majhne iskrice je treba, da
se hud požar vname. To iskro ukrešejo protestantje
kmali iz Rudolfovega  »veličastnega lista“. V dveh
čeških mesticih si sezidajo namreč cerkvi. Nadškof
pražki in katoliški stanovi pa tožijo, da protestantje
svoje pravice preveč razširjajo, in vlada ukaže eno
omenjenih cerkev zapreti, drugo pa v  celo podreti. Kot
blisk se razširi na enkrat po vsem Češkem silno vpitje,
da veličasten list je prelomnjen, da protestantom se
pravica krati'. Češki protestantiški stanovi se snidejo v
Pragi, grof Matija Turn,  goriške rodbine, srednik
in zagovornik čeških protestantov, napravi pritožbo na
cesarja, in prosi, da naj se protestantom njih pravice
nikar ne kratijo. Cesar da terd odgovor, in žuga ne-
pokojnežem; prederzni Turn  pa gre s stanovnimi od¬
borniki in z oroženim kardelom naravnost v pražki grad
in pomeče cesarska svetovavca Marti  nic-a in Sla-
va-ta in nju tajnika Fabricija  skozi okno,  80 čev¬
ljev globoko, v grajsko grapo. K svoji veliki sreči pa¬
dejo na gnoj, ki ga je bilo mnogo pod oknom, in se ne
pobijejo veliko. — S tem je bil strašen punt začet, in
terd boj in kervava vojska se ni dala več odverniti.
Silo je bilo treba s silo zatreti; pa cesar Matija  je
bil brez vsega poguma, najberže zato, ker si ni bil zve¬
stobe nezadovoljnih Austrijanov in Ogrov svest. Po¬
slednjič se začne k vojski napravljati, pa leta i619 ga
smert prehiti.

58

$. 13. Tridesetletna vojska. Ferdinand 11. in
Ferdinand 111.

Po Matijevi smerti prevzame vlado (1619-
1637) Ferdinand  II. Terdi hudi časi se bližajo, pa
Ferdinand,  mož stanovitnega duha, se jih ne vstraši.
Na Češkem so se bili že pod Matijem  puntarski sta¬
novi vlade polastili in si pod Tumovim  poveljstvom
vojsko nabrali. Iimali potegnejo tudi moravski, sležki
in lužiški stanovi ž njimi, in Ernest  grof Mansfeld-
ski  jim pripelje 4000 mož na pomoč. — Ko se cesar¬
jeva smert. zve,  dere Turn  s svojim kardelom čez
Berno pred Beč ali Dunaj. Austrijanski protestantje
se združijo z njim, in njih odborniki derejo prederzno
do Ferdinanda  v cesarsko poslopje, in terjajo ser-
dito popolno enakopravnost s katoličani. Pogumni Fer¬
dinand  se ne uda, in je ravno zato v veliki nevarnosti.
Pa naenkrat zabuči trobenta in Dampierovi  konjiki
pridirjajo na dvorišče poslopja. Ta primerljej spiaši
puntarje in Ferdinand  je rešen. — Med tem je bil
Ferdinandov vojskovodja Bukvoa Mansfeldskega
pri Budejovicah na Češkem otepel. To in slabo vreme
in zlasti pomanjkanje dnarja in živeža prisili Turna,
da se nazaj v Prago verne.

Kmali potem si zvolijo Nemci Ferdinanda  ce¬
sarja. Pa skoraj enakočasno se odpovejo češki, mo¬
ravski in sležki stanovi austrijanski vladi in si zvolijo
z veliko slovesnostjo -poglavarja protestantiškega zedi¬
njenja (Union), volilnega kneza palatinskega, 20 let
starega Friderika  V. za kralja. Nemški volitni knezi,
kralja: francozki in angležki, in lastna mati razgovarjajo
in prosijo Friderika,  da naj nevarne krone nikar ne
vzame — pa zastonj. Mladi lahkomiselni Friderik
posluša le nagovarjanje svoje častilakomne žene in Kri¬
stijana  anhaltiškega , ter hiti v Prago na češki prestol.

Al cesar Ferdinand  II. ne počiva. Ko nov kralj
Friderik  v Pragi s praznimi slovesnostmi dragi čas
zapravlja in se le na B e tli 1 en - Gab o r a, kneza er-
deljskega, zanaša, se zaveže previdni cesar z mogočnim
poglavarjem katoliške zaveze (Ligue), Maksimilija¬
nom,  vojvodom bavarskim, z volitnim knezom sakson¬
skim, Janezom  Ju  rje  m I. in s španjsko vlado.

Bethlen Gabor  napade res Ogersko in se ga
hoče polastiti, in grof Turn  pridere s češkim karde¬
lom spet pred Dunaj; pa Čehe prežene pomanjkanje,

59

kneza erdeljskega pa neka zmaga cesarskih na Oger-
skem. Sedaj ukroti' cesar nepokorne stanove austrijan-
ske, španjski vojni poveljnik Spinola  se bliža okraj-
nam palatinskim, in Maksimilijan  bavarski hiti na
Češko, se združi s poveljnikom cesarskim Bukvoa-jem,
in dere z zedinjenim kardeiom proti Pragi. Nemarni
lahkomiselni Friderik  je imel le kakošnih 30.000
mož vkupej , in s tem kardeiom si je hotel češko kra¬
ljestvo , biser austrijanskih kronovin, privojskovati in
zagotoviti! Na belem hribu poleg Prage se vname terd
boj. V malo več kot v dveh urah so Friderikovi
popolnoma otepeni, in osoda češkega kraljestva je raz¬
sojena. Kakor brez glave zbeži’ Friderik  ves oplašen,
dasiravno sta Man s fe ld in B e tli len Gabor  z obil¬
nimi kardeli blizo bila, iz; Prage na Sležko in od ondod
čez Berolin na Holandsko. V kratkem je podverženo
Češko, Moravsko in Sležko spet austrijanski rodbini. —
Skoraj enakočasno se polasti spanjski vojskovodja Spi¬
nola  Friderikovih palatinskih okrajin — in Friderik,
ki mu zasramovaje ,,zimski kralj“ pravijo, nima čisto nič
lastnega, in živi na Holandskem od milošnje svojega
tasta Jakoba  I., kralja angležkega. Cesar Ferdi¬
nand  II. razterga z lastno roko Rudolfov  „ veličastni
list“, da 27 najčverstejših protestantskih puntarjev ob
glavo djati, in mnogim mnogim se v kazen premoženje
vzame. Malo po malem se preženejo vsi protestantiški
duhovni iz dežele, in poslednjič da cesar leta 1627
ukaz razglasiti, da na Češkem smejo le katoličani sta¬
novati — in do 30.000 družin se preseli iz kraljestva
v ptuje kraje.

Česar je bil tedaj s pomočjo svojih zaveznikov, po¬
sebno Maksimilijana  bavarskega in njegovega zve¬
denega bojournega vojskovodja Janeza Tzerklas-
T i 11 y-a, slavno zmagal, in protestantiško zedinjenje je
bilo poterto in raztergano. Zdelo se je tedaj, da vojske
je konec; pa terdi nenavadni čas je poln nenavadnih pri-
godkov. Hrabri grof Mansfeld  ni bil razun samega
sebe iz Češkega nič otel, pa kmali nabere na zgornjem
Palatinskem 20.000 razkropljenih protestantskih voja¬
kov, ki mu jih deloma slava njegovega imena, deloma
pa želja po plenu privabi, ter ropa in razsaja po mno¬
gih nemških okrajnah in po lepi bogati Elzacii. Juri,
mejni grof badenski, in Kristijan  brunsviški se zdru¬
žita z njim, in Jakob  I., kralj angležki, ki želi, da bi
zet njegov, Friderik,  saj lastne dežele spet pridobil.

60

podpira vse tri. Tudi Bet h len Gabor  se vzdigne
spet zoper Ferdinanda,  napade Ogersko, pobije ce¬
sarska vojskovodja Bukvoa-ja in Dampiera,  ter se
da v Požunu za ogerskega kralja kronati. Cesar je bil te¬
daj spet v veliki stiski, in ko bi bil imel Friderik  saj
nekoliko potrebnih sposobnost, bi se bil lahko povzdig¬
nil in znabiti tudi poprejšno veljavnost in mogočnost
spet zadobil. Pa kdor nima glave na pravem koncu, ni
za nenavadne hude čase. Okoljšine se kmali spremene
— bavarski vojskovodja Tilly  se približa M a nsf el d u
in mejnemu grofu badenskemu. Obeli vkup si ne upa
napasti; ko se pa ločita, plane (1622) pri mesticu
Wimpfen nad mejnega grofa in ga popolnoma otepe.
Tudi vjel bi ga bil, ako bi se ne bilo, mu beg polajšati
in zagotoviti, 400 pforcheimških inestnjanov pod njegovim
županom smerti žertovalo. Sedaj pridere tudi Kristi¬
jan  brunsviški in se išče z Mansfeldom  združiti. Na
Nasavškem gre čez reko Men, pa T i 11 y mu pobije po¬
lovico vojnega kardela. Na to se združita Mansfeld
in Kristijan,  pa tudi združena, se ne moreta Til Iy-u
v bran staviti; zato se umakneta v že prej razdjano
Elzacijo, Tilly  pa ropa in razdeva palatinske okrajne.
Celo bukvam v izverstni heidelberški knižnici ne priza¬
nese , ampak jih pobere, in cesar jih pošlje papežu v
dar; in še le leta 181 q  se jih je nekoliko iz Vatikana
nazaj dalo. Friderik,  ki so mu upanje dajali, da, ako
se podverže, mu bo cesar odpustil in dežele njegove
nazaj dal, se odpove vojski; pa upanje njegovo je bilo
prazno. Ferdinand  II. da (1623) okrajne palatinske
in čast in pravice volitnega kneza Maksimilijanu
bavarskemu. — Mansfeld pa, in Kristijan  brunsvi¬
ški, ki se, tako reči, za kratek čas vojskujeta, se nočeta
podvreči, ampak se podasta na Holandiško na pomoč
Holandčanom, ki so se za svojo svobodnost in za svojo
vero s Španjcom vojskovali. Pa Holandčani se .naveli¬
čajo kmali nevredenih roparskih čet, in verniti se mo¬
reta spet na Nemško. Mansfeld  a prisili pomanjkanje
svoje kardelo razpustiti; Kristijan  pa dere naprej na
spodnje Saksonsko, kjer ga T i 11 y popolnoma otepe in
potare.

Sedaj ni bilo na Nemškem nobenega sovražnika več
na nogah, in ako bi bil cesar le hotel, bi se bil kervavi
vojski lahko konec storil in strašno razdjanim narodom
in deželam zaželjeni mir dal. Pa Ferdinandu  II. ni
bilo dovolj, da je bil češke puntarje ukrotil — celo

61

Nemčijo je hotel pod noge spraviti. Ker je bilo pa
lahko viditi, da vojvoda bavarski in drugi katoliški za¬
vezniki — se ne bodo liotli le za razširjanje njegove
mogočnosti dalje truditi in biti, mu na misel pride, si
lastno vojsko ali armado napraviti. Za tako početje je
pa kar veliko dnarja treba, in — cesar ga ni imel; pa
sreča mu posebno ugaja. Naj izverstnejši, naj čudo-
vitiši mož tistih časov se mu namreč ponudi, da mu hoče
na lastne stroške 50.000 vojakov nabrati, če mu vikše
poveljstvo čez nje zroči. Ta mož je bil Albert Wal-
lenstein,  rojen Čeh, in Ferdinand gaje  že poznal
kot vojvoda štajarski, koroški in krajnski; zakaj v letu
1617, ko se je Ferdinand  z Benečani vojskoval, mu
pripelje Wallenstein  na lastne stroške 200 konjikov
na pomoč, in se na našem Primorskem hrabro ponaša.
Ob začetku tridesetletne vojske potegne Wallenstein
zoper svoje rojake s cesarjem in se bojuje junaško na
Češkem in Ogerskem. V letu 1622 mu da cesar Fer¬
dinand  grajščino Friedlandsko na Češkem v vžitek in
ga povzdigne naslednje leto v knežki stan. — Cesarju
je bila Wa 11 en s t e in-o v a ponudba jako všeč — in v
kratkem ima novi poveljnik že 30.000 dobro orožjenih
vojakov vkup, in to znamenito kardelo se množi' od dne
do dne. Nova vojska, hujša ko doslej, žuga nemškim
okrajnam , in stanovi severne Nemčije prosijo Kristi¬
jana  IV., kralja danskega, na pomoč. Kralj Kristijan
se napravlja na vojsko, in Mansfeld in Kristijan
brnnsviški si naberata z angležkim dnarjem nove armade.

Ti 11 y in VVallenstein  se vzdigneta nad novega
sovražnika v severno Nemčijo. "VVallenstein  napade
ne deleč od Labe M an sf e I d a in ga hudo otepe. Mans¬
feld  beži z ostanjki svojega kardela, pa Wall  en  s t e in
dervi neprenehoma za njim na Braniborško, na Sležko
in na Ogersko in mu ne da nikjer počitka. Tudi Beth-
len Gabor  ne mara za beguna, in nesrečni M a n sfeld
se ne ve kam djati. Naglo razpusti svoje vojake , in
poln prederznih namenov za prihodnost se poda (1626)
z nekterimi prijatli na pot v Benetke, da bi se od ondod
na Angležko podal; pa v Dalmacii ga moč zapusti, in
nemila smert ga dojde v 46. letu njegove starosti. Ptuja
zemlja pokriva v Spletu verlega vojaka. — Nemila smert
pa vzame — še nekoliko mescov prej ko Mansfelda —
tudi hrabrega Kristijana  brunsviškega že v 27. letu
njegovega nepokojnega življenja.

62

TiIIy hodi nekaj časa s svojo vojsko semtertje;
po mnogem prehajanji pa prisili (1626) kralja danskega
pri selu „Lutter“ k bitvi in ga popolnoma zmaga. Vsa
severna Nemčija je bila sedaj cesarskim odperta in pro¬
testantski stanovi raznih okrajin so hiteli spraviti se s
cesarjem. Kristijan  IV., danski kralj, in mejni grof
badenški se prikažeta z angležko pomočjo res kmali
spet pri Labi; pa ko so Ti 11y in Wallenstein,  ki
je bil med tem Braniborško in Meklenburško pridobil,
združita, se more kralj s svojimi umakniti. \Vallen-
stein-ove  kardela, ki so se bile do 100.000 mož na-
rastle, derve za njim,  in posedejo in razdenejo v krat¬
kem Holšteinsko in Šlezviško. Vsaka vojska je huda in
razdeva narode in deržave; pa take,  kakoršna je bila
ta pod Wallenstein-om,  menda še ni bilo. Kakor
čern oblak kobilic so napadale njegove razbojniške kar¬
dela eno okrajno za drugo, in kamor so prišle, je šlo
vse pod zlo.

Vse okrajne od jadranskega do baltiškega morja so
bile sedaj cesarju podveržene. Hvaležen za toliki vspeh
orožja, povzdigne Ferdinand  II. (1628) Wallen-
stein-a  v vojvodski stan, ter mu da vojvodino meklen¬
burško, ktere lastniki so bili pregnani.

Cesarjevo mogočnost še višje povzdigniti in vter-
diti,  hoče Wallenstein  tudi v mesto in v terdnjavo
Stralsund posadko djati. Mesto je bilo pod brambo
vojvoda pomorskega v zavezi hanzeatiških mest in
ravno zato po kupčii bogato. Mestnjani, ki se po pra¬
vici za premoženje, za samosvojnost in za vero boje,
nočejo cesarske posadke v terdnjavo. W^llenstein
se razserdi in začne mesto oblegovati. Deset celih ted¬
nov se branijo verli junaški mestnjani z dansko in šved¬
sko pomočjo in odbijejo srečno vse napade. Wallen-
stein  žertova zastonj 12.000 mož — Stralsund se mu
ubrani. Med tem pa nadlegova s svojo vojsko nepre¬
nehoma tudi razne danske okrajne, in prisili s tem Kri¬
stijan  a IV. s cesarjem (1629) v Bukovcu mir storiti.
Kralj dobi vse svoje okrajne, toda grozovito razdjane,
nazaj in obljubi, da se ne bo več v nemške zadeve mešal.

Spet je imel zmagovavni cesar osodo Nemčije v
rokah, in lahko bi bil potertim in razdjanim narodom in
deželam ljubi mir dal in jih rialjih zlegov grozovite
vojske obvaroval. Pa zmernost ni bila ravno krepost
Ferdinanda  II. Že 6. dan sušca 1629 razglasi
cesar povračilni ukaz (Restitutions-Edikt), po kterem

63

bi imeli protestantje katoličanom vse nazaj dati, česar
so se bili po pasavški pogodbi 1552 polastili: tedaj
dve škofii, Bremsko in Devinsko, dvanajst škofij in
mnogo mnogo samostanov in druge cerkvene lastnine.
Pri tem ukazu prešine, strah celo Nemčijo. Kmali pa
se vse spremeni.

Cesar skliče namreč (1630) deržavni zbor v'Ra-
tišbono, da bi tu marsikakošne nemške zadeve poravnal
in v red spravil; pa hipoma se vzdigne velik glas
zoper W ali ens t ei n-a. Od vseh strani se slišijo mile
tožbe čez ošabnega poveljnika in čez 1 juto ponašanje
njegove roparske vojske, čez strašne odertije in čez
nečloveško zatiranje. Naj huje toži Maksimilijan
bavarski, in terja naravnost, da naj se "VVallenstein
odstavi. Cesar je v veliki zadregi; volilnim knezom bi
rad vstregel, da bi sinu njegovemu, cesarjeviču Fer¬
dinandu,  nasledovanje zagotovili, Wallenstein-a  pa
tudi nerad odstavi. Dolgo omahuje in ne ve kaj bi sto¬
ril, pa neki kapucinar, z imenom pater Jožef,  ga na¬
pravi, da Wall  en  st  ei  n-a  žertova. Pater Jožef  pa
je bil pripravno orodje zvitega francozkega ministra
kardinala Riclielieu-a,  ki  je hotel, naj velja kar hoče,
austrijansko mogočnost zmanjšati in oslabiti. — Prišli
so bili namreč v Ratisbono poslanci francozke vlade, da
bi cesarja naprosili in napravili, da bi Karolu,  voj¬
vodu neverskemu, posest vojvodine mantuanske poterdil.
Tem poslancom pridruži Richelieu  omenjenega kapu-
cinarja s posebno nalogo, da naj išče, kakor ve in zna,
Wallenstein-a  podkopati. Kapucinar, v vladnih zvi¬
jačah uren in dobro zveden, mož sladkega jezika in
zvitega duha, se prikupi cesarju že s tem, da je minili
in duhoven; Ferdinand  ga rad posluša, in — Wal-
lenstein  je podkopan. Dva višja cesarska služabnika,
Wallenstein-ova  prijatla, dobita povelje, mu nazna¬
niti , da je odstavljen. Mnogi so mislili in se bali, da
Wallenstein  se ne bo podvergel ; pa hrabri Ceh je
bil možak, ki je znal kakor sovražnike tudi samega sebe
premagati. Molče se podverže, ker mu zvezde — zve-
zdoslovnim vražam je bil namreč močno vdan — boljše
čase obetajo, in ker lahko vidi, da ga bo cesar kmali
spet potreboval.

Sedaj prestopi Tilly  iz bavarske službe v cesar¬
sko, postane vikši poveljnik Ferdinandove  armade,
in ima kmali mnogo opraviti, ker se začne sedaj (1630)
švedski kralj Gustav Adolf  v vojsko mešati.

64

Že leta 1625 se je Gustav Adolf  Nemcem na
pomoč ponujal, pa so se raji Kristijana  IV., kralja
danskega poprijeli, ker je za svojo pomoč manj terjal.
Sedaj pa napravijo razni vzroki Gustava Adolfa,
da se v neruske zadeve meša. Cesar ga namreč vedno
žali, ker mu noče še kraljevega naslova dati; v poljski
vojski so pomagale cesarske vojne čete Sigismundu,
kralju poljskemu, zoper Švedce; in v nemškem deržav-
nem zboru v Ratisboni prosijo Gustav-Adolfovi  po¬
slanci za pregnane vojvode meklenburške, ki so mu v
žlahti bili, pa Ferdinand  ne mara za prošnjo njih
kralja. Vse to, in zavidljivost zastran austrijanske mo¬
gočnosti, ki se na Nemškem čedalje bolj množi, nada
velike slave in vedno spodbadanje zvitega Richelieu-a
in Austrijancem zavidljive francozke vlade napravi šved¬
skega kralja, da se te dolge in strašne vojske udeleži.

Pa prej ko na Nemško odrine, poravna skerbno
domače zadeve. Bližnjih sosedov se mu ni bilo bati; s
kraljem danskim se je bil ravno sprijaznil, s Poljci
stori šestletno pomirje, in proti Ruskemu so bile meje
kraljestva dobro zabranjcne — in francozka vlada mu
zagotovi 400.000 tolarjev dnarne pomoči na leto. Hrez
posebne skerbi odrine tedaj Gustav Adolf  s kardelom
petnajsterih tisoč zbranih vojakov od doma, in prijadra
24. dan junija 1630 v Pomoranijo. Stari pomoranski
vojvoda Bogislav  XIV. se močno vstraši in se boji
cesarjeve jeze, ljudstvo pa sprejme Švedce ko zaželjene
rešitelje. Cesarski se umikajo na Braniborško, za seboj
vse strašno razdevajo, Švedci pa obsedejo v kratkem
razun mest Deminskega, Greifswaldskega in Kolberškega
celo Pomoranijo.

T i 11 y spravlja med tem svoje raztrošene čete vkup,
in hiti nad Švedce , da bi njih napredovanje ustavil, in
oblegovavce omenjenih treh pomoranskih mest odpodil.
Pa prepozno je že bilo; mesti Deminsko in Kolberško
ste se bile Švedcem že vdale. Tilly  popusti tedaj svoj
pervi namen, ter sklene Devin vzeti. Devinčanom je bil
namreč Ferdinandov  povračilni ukaz velika gnjusoba
kakor nekdaj (1548) začasna cerkvena vravnava Ka¬
rola  V. Zato sklenejo, se mu nikakor ne vdati, in se
zavežejo s švedskim kraljem. Tilly  gre tedaj nad-nje
in začne njih mesto oblegovati.

V tem so nemški knezi in vojvodi v veliki skerbi,
ker ne vejo, kaj jim bolj kaže — ali s cesarjem deržati
ali se s Gustav Adolfom  združiti. Celo volitni knez

65

saksonski, Janez Juri  I., ki je bil doslej Ferdi¬
nandu  II. vedno zvest, začne omahovati. Rad bi se
bil cesarjevi oblasti odtegnil, pa s kraljem švedskim se
vendar ne združil. Jako mu je tedaj všeč bilo, ko mu ge¬
neral Arnheim,  prej pod Wallenstein-oin v cesar¬
ski službi, svetova, da naj se s protestantskimi knezi
zaveže, in da naj napravijo posebno tretjo moč. Janez
Juri  uboga ta sovet, in protestantiški knezi sklenejo
(1631) v Lipškem shodu, 40.000 mož močno vojsko
na noge spi-aviti, pa ne s cesarjem ne s Švedcem der-
žati, ampak po okoljšinah obema nagajati.

Zastonj vabi tedaj švedski kralj protestantiške kneze,
naj se v oprostenje domovine in ohranjenje vere ž
njim združijo; skoraj nobeden ga ne posluša, dasiravno
je bil že Braniborško in Meklenburško pridobil in pre¬
gnane vojvode meklenburške spet v posest njih domo¬
vine djal. Poslednjič se Gustav Adolf  dolge nego¬
tovosti naveliča, in ko se z Jurjem Vilhelmom,  vo-
litnim knezom braniborškem snide, terja naravnost, da
naj mu v zastavo zvestobe Koštrin in terdnjavo špan-
davsko zroči. Knez braniborški se obotavlja, pa kralj
žuga, da hoče Nemčijo zapustiti in se domu verniti. To
pomaga — še tisti dan mu zroči Juri Vilhe  Im  špan-
davsko terdnjavo.

Sedaj ie bila Gustav Adolfu  perva in naj veča
skerb Devin  oteti — pa kako čez Labo iti? Pri Devinu
vpričo sovražnika je bilo to nemogoče. Kralj vidi, da
najložejši in najvarniši prehod čez Labo bi bil pri Vi-
tenbergu na Saksonskem, in bi se z Janezom Jur¬
jem  zastran tega prehoda čez Labo in čez okrajne
saksonske rad pogodil; pa Janez Juri  I. se ne da
nikakor pregovoriti, da bi v to dovolil in od svoje no-
benostranosti odstopil.

V tem stiska in napada Tilly  Devin, pa brez po¬
sebnega vspeha. Mestno ozidje je še malo poškodovano,
junaški Devinčani se pod vodstvom švedskega polkov¬
nika Falkenberga  čversto branijo, in Gustav Adolf
jim utegne vsaki dan na pomoč priti. T i 11 y sklene te¬
daj z zvijačo doseči, kar s silo ne more. Naenkrat ne¬
hajo namreč cesarski streljati, odpeljujejo topove, po-
berajo šotore in se vedejo kakor da bi iiotli naglo dru¬
gam odriniti. To viditi hite Devinčani k počitku, ki ga
že dolgo niso imeli, in mnogi važni kraji ozidja ostanejo
brez brambe. Naslednjo noč doveršijo cesarski vse,
česar potrebujejo, mesto z naskokom vzeti, ter planejo

66

10. dan maja 1631 zjutraj nad mesto, ki je mirno po¬
čivalo. Pappenheim  je s svojimi pervi na ozidji in
v mestu, in Tilly  da revno mesto serditim vojakom v
plen. Štiri dni divjajo od hiše do hiše, od poslopja do
poslopja, ter ropajo in more, da je groza. Kar še ostane,
ali kar divji roparji ne morejo razdjati, pokončd stra¬
šni požar, ki se za njimi vali. Cez 30.000 prebivav-
cev vzame konec, lepo bogato mesto je kmali le še strašno
pogorišče, in Tilly  sporoči cesarju baliaje, da, odkar
je bila Troja vzela in Jeruzalem razdjan, ni bilo take
zmage viditi.

Protestantiške okrajne občutijo v kratkem nasledke
te zmage. Cesar da razglasiti, da sklep shoda lipškega
je brez vse veljave; neka cesarska vojna četa, ki se iz
Laškega verne, speljuje pod poveljništvom grofa Fiir-
stenberškega  povračilni ukaz terdo in ostro na Vir-
temberškem in Frankonskem, v Ulmu in Norimbergu
in drugod - in T i 11 y razdeva saksonske in beške
okrajne.

Gustav Adolf  obžaluje strašno pogubo mesta
devinskega. Res vzamejo med tem tudi Švedci dolgo
oblegovano pomorsko meslo Greifsvvalde; kralju dojde
8000 mož iz Švedskega in Hamilton  mu pripelje
6000 Angležev; pa vse to ga ne potolaži popolnoma.
Živo čuti namreč, da more v kratkem tudi on kaj po¬
sebno znamenitega storiti, da ne začnejo nemški in
drugi narodi nad njim dvomiti, in da prebili hudobno
obrekovanje lahkomiselnih starih in mladih topoglavcev,
ki druzega ne znajo, ko tožiti in grajati. — Kmali se
mu ponudi prilika, cesarskim devinsko zmago poverniti.
Tilly  sporoči namreč volilnemu knezu saksonskemu,
naj orožje položi, ali pa svoje vojne čete s cesarskimi
združi. Janez Juri  odreče oboje, in T i 11 y napade
saksonske dežele, ter ropa in razdeva po navadi. Te
unanje sile je bilo treba, da se volilni knez premisli in
se kralju švedskemu sedaj sam v zavezo ponudi, od
ktere ni hotel prej nič slišati. Arnheim,  knezov voj¬
skovodja, pride v švedsko taborišče in prinese kralju to
ponudbo. Gustav Adolf  ne pomišluje dolgo, sklene
zavezo, gre čez Labo in se združi s saksonsko vojsko.
Kralj se snide na to z Janezom J urjeni  saksonskim
in z Jur jem Vilhelmom  braniborškim v Torgavi, da
bi se zmenili, kako bi se bilo zanaprej vojskovati. Vo-
litni knez saksonski hagovarja k veliki razsodni bitvi,
in kralj se uda. Na to se vzdignejo Svedci in Saksonci

proti Lipškem nad cesarske. Tilly,  ki  pomoči priča¬
kuje, bi razsodno bitvo rad še odlašal, pa nazadnje se
uda silovitemu Pappenlieimu,  in terd kervav boj se
uname 7 .  dan septembra 4631 med Tilly-om in Gu¬
stav Adolf-o  m pri vasi Breitenfeld, ne deleč od
Lipskega. Cesarskih je okoli 35.000, in menda ravno
toliko Švedcov in Saksoncov. Sredo vojnega reda cesar¬
skih ima Tilly,  desno krilo Fiirstenberg,  levo pa
Pappenheim  pod seboj. Gustav Adolf  in general
Baner sta Pappenheim-u  nasproti na švedskem de¬
snem krilu, sredo vodi polkovnik T euf el, levo krilo pa
hrabri Horn,  in poleg Horn-a, pa precej deleč od njega,
stoje saksonske kardela. Že dve uri grome topovi brez
posebnega vspeha; zato se verze nagli Pappenheim  z
vso silo na švedsko desno krilo, pa hrabri Švedci ga na¬
zaj zaderve. Sedemkrat ponovi Pappenheim  svoj
napad, pa sedemkrat ga Švedci odbijejo — in pričetnik
bitve je prisiljen pervi iz bojišča bežati. Srečneje je
doslej TP i 11 y. Kmali razkropi Saksonce in napade šved¬
sko levo krilo, pa junaški Horn  stoji s svojimi kakor
zid in se ne umakne. Sedaj se zasuče Gustav Adolf
z desnim krilom in s sredo na levo in zajame topništvo
cesarskih, ki je bilo po verhovih razpostavljeno.— Od
spredej in od strani' napadeni cesarski se ne morejo
dalje braniti, ter se začnejo umikali, in Tilly,  ki ni
bil še nikdar zmagan, beži iz bojišča. Kralj Gustav
Adolf  pa se verže na kolena in hvali iskreno Boga za
ta pervi razsodni vspeh svojega orožja. — Ti 11 y se
umakne naglo na Brunsviško; Janez Juri  saksonski
gre na Češko; kralj švedski pa sklene vojsko v okrajne
katoliških zaveznikov preložiti. Kmali vidijo mesta ob
Menu hrabre severne vojake, in še pred zimo pride
Gustav Adolf  v slovesnem vhodu v Frankobrod. V
Mogunci hoče prezimiti, in razpostavi svoje čete po
ondašnji okrajni, da bi se čez zimo odpočile in okrepčale.

Naslednjo spomlad se vzdigne Gustav Adolf  nad
Norimbergo, da bi od ondot bavarske okrajne, ki jih
ta dolga kervava vojska doslej še ne bila zadela, napa¬
del in vzel. T i 11 y, ki je bil med tem svoje razkrop¬
ljene vojake spet vkup spravil in lepo vojno četo nabral,
hiti v brambo Bavarskega, napravi terdno taborišče na
desni strani Lelia, blizo izliva te reke v Donavo, in
uterdi to poslednje branišče kolikor narbolj ve in more.
Pri vsem tem ne more Švedcem, ki so bili višje čez
Donavo priderli, ubraniti, da bi tudi čez Leh ne šli.

63

Pri' napadu nekega švedskega osipa zadene TiIIy-a
topova krogla , mu stare desno stegno, in slavni junak
umerje 14 dm' pozneje, 30. dan aprila 1633 v Ingol-
stadtski terdnjavi. — Gustav Adolf  obsede Augsburg,
upelje spet luteransko službo božjo, zroči vlado mesta
protestantom . ter napade z naglim naskokom terdnjavo
Ingolstadtiško. Ker pa nič ne opravi, se razlijejo Švedci
po notranjem Bavarskem, in volitni knez Ma k si mi 1 i j an
se umakne v Ržezno ali v Ratisbono, da bi saj to važno
mesto ubranil. Že mesca maja 1633 pride Gustav
Adolf  v Monakovo. Vse se trese pred ptujo vojsko,
pa kralj švedski naloži glavnemu mestu le nekoliko
vojnega davka in vzame 140 topov, ki jih je bila ba-
varska armada poskrila.

Po Gustav Adolfovi  slavni zmagi v  pri Lipskem
napadejo, kakor smo že omenili, Saksonci Češko,  in že
11. novembra 1631 je volitni knez Janez Juri I. v
Pragi.  Češki protestanti začnejo spet dihati, in mnogi
pregnanci, tudi sloveči grof Turn,  hite iz raznih kra¬
jev v svoje posestva domu. — Po pridobljenem Češkem je
imel knez saksonski do Švedcev predreti in se z Gustav
Adolfom  združiti, da bi z zedinjeno močjo austrijanske
kronovine napadla in vzela. Velika sreča je bila tedaj
za cesarja, da je Janez Juri,  ki se je z malim in
nevažnim veliko ukvarjal, to združenje zanemaril. Pri
vsem tem je bil Ferdinand  II. vendar v veliki stiski.
Bavarsko in vse okrajne katoliških zaveznikov noter do
Rena so imeli Švedci, Češko pa Saksonci v rokah; Oger-
sko je bilo v nevarnosti, ker je erdeljski knez Ragoci,
Bethlen-Gaborov  naslednik, vedno po njem stregel;
zgornje Austrijansko se je puntalo; Turki se vedejo,
kakor da bi si hotli cesarjevo nesrečo in nezmožnost v
prid oberniti; v vojakih ni več poguma ne prave vrede-
nosti, ker so bili, odkar je bil \Val len s tein  odstavljen,
naj bol ji in naj zvcdeniši vojni častniki odstopili, in —
kar je najvažniše — poTilly-ovi  smerti ga ni več moža,
razun enega, pa hudo razžaljenega, ki bi utegnil Gu¬
stav Adolfu  vreden nasprotnik biti in se ž njim meriti.

Ta mož bil je Wallenstein.  Že čez dve leti živi
na Češkem v pokoji in kuje najberže velike namene. K
njemu pošlje cesar v svoji silni stiski dva svojih sveto-
vavcev, da bi ga napravila, mu novo vojsko nabrati; pa
ošabni, hudo razžaljeni Wallenstein  noče od tega nič
slišati in se da dolgo prositi. Poslednjič se vendar uda,
in že v dveh mescih ima 40.000 mož v orožji; pa po-

69

veljstva čez armado se še vedno brani, dokler ga knez
Eggenberg,  cesarjev minister in ljubljenec, ne pre¬
prosi, in dokler mu cesar neokratene, skoraj bi djal,
popolne lastne oblasti čez vojsko in mir ne dovoli.

Sedaj seje  vse nadjalo, da bo najprej Švedce iz
Bavarskega pregnal, pa Wallenstein  — bodi si, da
seje  hotel nad Maksimilijanom  zastran nekdanjega
odstavljenja maševati, ali da je višje namene imel —
napade Saksonce, vzame Prago, in oprosti Češko. Še le
potem se združi pri Hebu z bavarskim voiitnim knezom,
in ima sedaj 60.000 mož vkup. Gustav Adolf  spozna
kmali, da sovražnik ne misli Saksonskega napasti, am¬
pak njega , in se umakne s svojini kardeloin v Norim-
berg. V kratkem je mesto in mestna okolica z rovi,
osipi in zasipi jako uterjena. Sem skliče kralj švedski
svoje zaveznike: Vilhelma,  vojvoda vojmirskega, Vil¬
ke  Im  a heškega, in Bernarda  vojmirskega, in ima
kmali čez 60.000 hrabrih vojakov vkup. Wallenstein
pride kmali za njim in se utabori dve uri od Norimberga
na nekih verhih. Tri cele mesce si stojeta Gustav
Adolf in Wallenstein  nasproti in čakata vzajemno,
da bi sovražnik pervi napadel. Pa švedska armada
terpi že pomanjkanje živeža in hude bolezni jo začnejo
nadlegovati. Zato sklene Gustav  A d o 1 f posiljenemu
pokoju konec storiti in nasprotnikovo taborišče z naglim
prederznim naskokom vzeti. Ker se pa po tenii bitvi
in po kervavem trudu prepriča, da svoje zastonj žertova,
se umakne spet v svoje branišče, več tisoč svojih na
borišču mertvih pustivši. Poslednjič zapusti' 18. dan
septembra 16353 Norimberg in razdeli svojo armado v
dve četi, da bi namreč ena Frankonsko branila, ena pa
vojsko na Bavarskem napredovala.

Pet dni pozneje se vzdigne tudi VVallenstein  iz
svojih osipov, pa ne gre za švedci, ampak hoče kneza
saksonskega od švedske zaveze odtergati. Z vso svojo
armado gre tedaj Wallenstein  na Saksonsko, in
Holk, Gallus in Pappenheim  razdevajo s svojimi
kardeli brez milosti saksonske okrajne. Milo prosi
knez Janez Juri  kralja švedskega na pomoč —
in Gustav Adolf  ga usliši. Naglo pridejo Švedci in
se utabore pri Norimburgu. Wallenstein  pa, ki meni,
da vojska bo sedaj zastran bližnje zime do spomladi
počivala, razpostavi svoje čete v zimske slanišča, in
pošlje celo Pappenheima  z njegovo četo proti Renu
v brambo mesta Kolonije zoper Holandčane. To zmanj-

70

šanje sovražnikove vojske si hoče kralj v prid oberniti,
in se vzdigne nad Wal 1 ens t e in a. Na Liitzenskih
planjavah se sprimeta 6. dan novembra 1632 naj iz-
verstniša vojskovodja celega stoletja. Boj je terd in
kervav, in zmaga omahuje dolgo na to in na uno stran.
Sedaj pa zadeneŠvedce strašna nesreča ; smertno ranjen
pade namreč Gustav Adolf  raz konja in izdahne svojo
junaško dušo. Take nesreče pripravijo navadno armade
ob včs pogum; Švedce pa navda njih prevelika zguba
z nekim duhom maševanja, da se bijejo kot nepremag¬
ljivi junaki. Že je zmaga njih — kar pridervi Pappen-
lieim, ki gaje Wallenstein  jaderno nazaj priklical,
s svojim kardelom na borišče, in nov terd boj se vname.
Pa nemila smert vzame tii tudi v vojski izurnega P a p pen-
heima;  dve krogli mu prederete hrabre persi; cesarski
se podajo v beg na Češko in zmaga ostane Švedcem.

Gustav Adolf  je bil glavni steber protestantov.
Ni se tedaj čuditi, da jih njegova smert s strahom in z
veliko tugo napolni. Marsikteri zavezniki so se bili
dolge pogubljive vojske res že naveličali; pa očitno jim
je, da ob vse pridejo, kar so doslej z velikim kervavim
trudom pridobili, če sedaj odstopijo in orožju slovo dajo.
Švedski deržavni svet, ki z Oksenstiernom  vlado
kraljestva namesto maloletre Gustav Adolfove  hčere
Kristine  začasno prevzame, sklene tedaj vojsko na¬
predovati, in Oksenstiern,  mož bistre previdne glave
in visokega duha, ponovi 13. aprila 1633 v Heilbronu
zavezo z nemškimi zavezniki. Odslej je on — poglavar
zaveze in duša vseh početij — steber protestantov in
umerlega kralja vreden namestnik; višje poveljstvo čez
armado pa imata Bernard  vojni irski in pa švedski voj¬
skovodja Horn.

Na vseh krajih se vname spet huda vojska. Na
Šlezkem razsajajo Saksonci, Braniborčani in neka četa
Švedcev pod nepotolažljivim cesarjevim sovražnikom
grofom Turnom,  ostali švedci pa stiskajo in razde-
vajo podHornom, Banerom in Bernardom  vojmir-
skim Bavarsko. Z dobro vredenim naskokom vzamejo
tudi Batisbono. Austrijanske dedišne okrajne so jim
tedaj odperte , in vikši cesarski vojskovodja Wallen-
stein  — se ne gane iz Češkega. Maksimilijan  ba¬
varski ga živo prosi, naj pride sovražnike odpodit; pa
Wallenstein,  ki ga stari serd do Maksimilijana
in duh maševanja še vedno navdaja, ne mara za nje¬
gove prošnje, marveč se ponuja cesarjevim sovražnikom

71

Janezu  Ju  rji  saksonskemu,  Ju rji Vilhelmu brani-
borškemu, in poslednjič tudi Oksenstiernu  v zavezo
zoper cesarja. Radi bi se poprijeli protestantiški knezi
in Švedci Wallensteinove izdaje, pa mu nič kaj ne
upajo. Zato sklene Wallenstein  jim pokazati, kdo
da je, in koliko zamore, ter pošlje Holka  na Sakson¬
sko , sam pa se vzdigne nad Šlezko. Strašno razsajajo
in razdevajo njegovi po saksonskih in šlezkih okrajnah.
Wallenstein  otepe in vjame grofa Turna,  pa ga,
svojim protivnikom na Dunaji kljubovaje, spet spusti.
V kratkem so pregnani sovražniki iz mnogo mest in
terdnjav, in Wallensteinova polkovnika Got z in lilo
vzameta mesto Landsberg in rojita s svojimi po raznih
okrajnah od reke Varte noter do izhodnega morja. Wal-
lenstein  plane sedaj nad Lužice in vzame Bodišin, in
gotovo bi si bil tudi celo Saksonsko podvergel, ako bi mu
ne bil cesar resno in ostro ukazal, vzdigniti se nad
vojvoda Bernarda  vojmirškega, ki je ob Donavi ju¬
naško zmagoval. Wallenstein  ne uboga rad, pa
vendar uboga, da cesarja prezgodaj ne razserdi: toda
ne gre deleč — kmali najde izgovor, da Švedci namer-
jajo Češko od saksonske strani napasti, ter se verne na
Češko, in se ne da nikakor napraviti, da bi svoje čete
po sovražnih okrajnah razpostavil in na ptujem prezimil.

Ta svojoglavnost je cesarju nova spričba, daWal-
lenstein  ima posebne sebične namene, in da je vse
res, česar ga zavidljivi protivniki na cesarskem dvoru
že davno natolcujejo, namreč da misli cesarja izdati, se
s Švedci združiti in se češkega kraljestva polastiti, in
da mu je že tudi francozka vlada v ta namen dnarne po¬
moči obljubila. Cesar Ferdinand  II. se zagotovi torej
nekterih Wal!ensteinovih podpoveljnikov, kakor Gal-
lasa, Pikolomina, Altringera  in družili, odstavi
Wallensteina,  ter ukaže Gali asu,  da naj izdajavca
in njegove naj iskrenejše nasledovavce: lilo — ta, Kin-
sky-a inTercky-a,  žive ali mertve pravici izroči.
Pa Wallensteina  živega pravici izročiti, je bila
težka, nevarna naloga; zato sklenejo nekteri cesarju
zvesti vojni častniki, ga raji na skrivnem umoriti. Pol¬
kovnik Buttler,  rojen Irec, je poglavar in duša te
gerde zarotije, in pod njegovim vodstvom speljejo za¬
rotniki 25 .  februarja 1634 ponoči v Hebu svoj sklep,
lilo, Kinsky in Tercky  — prav za prav Trčka  —
so kmali pomorjeni, in neki stotnik s primkom De v e r o u.v
predere Wallensteina.  Tak žalosten konec stori v

72

52. letu svoje starosti mož čudovite sposobnosti, kte-
rega so vojaki kot molika častili, in pred kterem so se
mnogi narodi tresli.

Sedaj izroči cesar višje poveljstvo čez armado sinu
svojemu, nadvojvodu Ferdinandu,  in jo res dobro
zadene. V kratkem vzame Ferdinand,  ki ima zve¬
denega Gallas-a  na strani, Ratisbono in Donauvert,
in otepe 1. septembra 1634 pri Nordlingi na srednjem
Frankonskem Švedce tako zlo, da se popolnoma raz¬
krope. Bernard,  vojvoda vojmirski, uide le s težavo ?
stari junaški Horn  pa je vjet, in zmagovavci dobe
švedsko topovje in vso ostalo vojno šaro v roke. Naj
važniši nasledek slavne Ferdinandove  zmage pa je
ta, da se Janez Juri,  volitni knez saksonski, vsled te
zmage švedski zavezi odpove in 30. maja 1635 s ce¬
sarjem v Pragi mir stori. Cesar mu da Lužice v vžitek,
poterdi nekdanjo pasavsko pogodbo in augsburški verski
mir, in mu zagotovi na štirideset let svobodnost vere
in miren vžitek vsega cerkvenega posestva, kterega se
je bil do leta 1627 polastil. — Kmali pristopijo praž-
kemu miru tudi JuriVilhelm,  volitni knez braniborški,
Vilhelm,  vojvoda vojmirski, knezi anhaltski, vojvodi
meklenburški in brunšvik-luneburški, mesta hanseatiške,
in večidel deržavnih prostih mest.

Švedci so tedaj čedalje v veči stiski; toda kolikor
bolj jih heilbronški zavezniki popuščajo, toliko bolj se
poprijemlje bistroumni Oksenstiern  zvitega Riche¬
lieu-ja.  Mogočni francozki minister, ki je bil Huge¬
note ali francozke krivoverce po raznih strašnih vojskah
ravno poterl in razkropil, se poprime rad stare fran¬
cozke politike in lastne želje, austrijansko mogočnost
oslabiti in meje kraljestva proti Renu razširiti. Terdno
se zaveže tedaj z Oksenstiern-om,  vzame Ber¬
narda  vojmirskega, ki si po bitvi pri Nordlingi ni mo¬
gel več pomagati, v francozko službo, in se zaveže tudi
s Holandčani zoper Španjce.

Po tej novi zavezi Švedcev s Francozi se kmali
veliko spremeni. Baner  otepe na Meklenburškem Sak-
sonce , ki so se bili vsled s cesarjem storjenega mini
od njega ločili, plane nad Saksonsko in razdeva kot
divjak mesta, vasi in polja, da se Bogu smili. — Kmali

K  a se združita knez Janez Juri  in cesarski general
latzfeld,  ter zapodita Švedce čez Braniborško proti
izhodnemu morju; pa naenkrat se Baner  oberne in otepe
v kervavi bitvi pri Wittstocku 24. septembra oba. Na

73

to gre čez Labo in zapodi zmagana sovražnika čez
Heško noter do Vestfalskega, Švedci pa razsajajo po
spet pridobljenih rodovitnih okrajnah in kaznujejo ne¬
dolžne Braniborčane in Saksonce za odstop njih knezov.
Lakot in kužne bolezni spremene v kratkem najlepše
mesta in okrajne med Odro in Labo v prazne puščave
in nedopovedljiva revščina tare narode nemške.

V takem stanu zapusti cesar Ferdinand  II. nem¬
ško cesarstvo. Mož čudovite, v sreči in v nesreči vedno
enake stanovitnosti, ki je pa ravno s to stanovitnostjo
blagostanje Nemčije in lastnih dedišnih okrajin za celo
stoletje razdjal, sklene 13. februarja 1637 svoje živ¬
ljenje. Naslednik (1637—1657) mu je sin, slavni zma-
govavec pri Nordlingi, Ferdinand  ill.

V tem nabere vojvoda Bernard  vojmirski s
francozkim dnarom spet lepo armado, pa pervo leto
vendar veliko ne opravi, ker je prisiljen se le v družtvu
s francozko vojsko pod kardinalom Valetom  (la Va¬
let  te) vojskovati. To ga močno overa — in cesarski
general Gallas  obsede Frankobrod in Mogunco, in
dere noter do mesta Mec. Tudi bavarski vojskovodja
Janez Werth  udari v šampanijo na Francozkem, pa
se mora kmali naglo umakniti. Naslednje leto pa dovole
Francozi vojvodu Bernard  u se po lastni previdnosti
prosto vojskovati, in kmali skaže Bernard  svojo po-
prejšno hrabrost. Nenadoma napade 21. februarja 1638
cesarske pod AVer t ho vi m vodstvom — zakaj zvede¬
nega Gal lasa  pošlje v tem cesar Ferdinand  III.
nad Švedce na severno Nemško — pri Renopolji (Rhein-
felden) jih jako otepe, vjame AVertha  in še tri druge
generale, ter vzame Renopolje in Brigor (Freiburg), in
kmali potem tudi važno Brižaško (Breisachj terdnjavo.
— Ta nova slava, še bolj pa menda Bernardov  na¬
men, si ob Renu na obeh straneh reke samostalno kne-
žijo v last pridobiti, mu obudi francozko zavidljivost,
dasiravno mu je bil Richelieu  Elzacijo obljubil. Fran¬
cozi mu začnejo tedaj mnogoverstno nagajati — pa na¬
enkrat naleze prederzni junak neko kužno bolezen, ki
mu v dveh dneh do 400 mož pomori, ter umerje 8.ju¬
lija 1639. Mnogi pa terdijo, da so mu Francozi zavdali,
ker so hotli Elzacijo za-se imeti. Gotovo je le to, da
so Francozi po njegovi smerti Elzacijo naglo obsedli in
njegovo vojsko z dobro plačo v službi obderžali.

Bernardove  slavne zmage so bile Švedcem velika
pomoč, Baner,  ki je bil na Saksonskem prezimil, hoče

74

sedaj Lipsko vzeti; paSaksonci in cesarski, ga odpode,
in derve za njim čez Torgavo proti Odri. Srečno pre¬
brede Ban er to reko na nekem plitvem kraji pri Fiir-
stenbergu, ter se nadja, da bo unkraj reke svojega pod¬
poveljnika Wrangel-a najdel in se ž njim združil; pa
namesto njega najde močno cesarsko četo, ki ga pri
Landsbergu čaka, in ■— ne more, več ne naprej ne na¬
zaj. Se iz te stiske rešiti, išče sovražnika prekaniti, in
se dela, kakor da bi liotel na Poljsko uiti. S tem do¬
seže svoj namen; cesarski zapuste svoje terdno sta-
nišče, Baner  pa se verne v neki temni noči, udari eno
miljo pod Koštrinom naglo čez Odro, dospe na Pomorsko
in se združi z Wrangel-om. Pa tudi tje dere cesar¬
ski vojskovodja Gali  as  s svojimi za njim, in vzame
mesti Usedam in WoIgast z naskokom, Demin pa se mu
podverže. Gallas bi bil Banera  v naj daljnišem kotu
Pomorskega gotovo poterl — pa naenkrat (16B8) po¬
kliče Ferdinand  III. zastran Bernardovih  važnih
zmag svojo vojsko nazaj, in —■ to reši Banera.  Lakot
in revščina mu spravi v kratkem mnogo tisoč novincov
vkup, in sedaj sklene na Češko udariti; toda deleč okrog,
po velikem ovinku čez spodnje Saksonsko mora iti, ker
je bila, kakor smo že opomnili, lakot in kuga okrajne
med Odro in Labo v strašno puščavo spremenila. Na
poti razkropi najprej neko cesarsko, potem pa neko
saksonsko četo, vzame Pirno, in se bliža čedalje bolj
češki zemlji. Čern, strašen dim zažganih vasi in gradov
se vali kviško in oznanuje njegov prihod. Švedci raz¬
sajajo in ropajo po Češkem in Sležkem, da je groza, in
Austrii in Moravii je namenjena enakaosoda. PaHatz-
feld in Pikolomini,  ki ju cesar — unega iz Vest-
falškega, tega pa iz nizozemeljnih okrajin — na pomoč
prikliče, odpodita (1640) pod vikšim poveljstvom nad¬
vojvoda Leopolda,  cesarjevega brata, tolovajske po-
žigavce iz Češkega, dervita za njimi na Saksonskem,
in jih otepeta pri Plavnem. Poslednjič se utabori Ba¬
ner pri Erfurtu, in vojvodi luneburški, odpovedši se
pražkemu miru, mu pripeljejo svoje kardela. Tudi fran-
cozki maršal Guebriant,  poveljnik nekdanje Bernar¬
do  ve  vojske, se združi z njim. In sedaj je Baner  v
stanu, ne le braniti se, temuč tudi napadati.

Ferdinand  III. ima deržavni zbor v Ratisboni, in
Baner  sklene v svoji prederznosti, cesarja in deržavne
kneze vjeti. V sredi zime (1641) pridem’ nenadoma
pred Ratisbono , pa ne more zoper terdno mesto nič

75

opraviti, in ker se cesarski pod Pikolom  in  i-om naglo
zbirajo, zbeži s težavo proti Hebu in dalje. Guebriant
pa, ki ga je pri tem prederznem početji spremljal, se
loči od njega in se verne s svojimi proti Menu. Kmali
potem sklene prederzni Baner  svoje življenje, ki ga je
bil s trudom in s svojo nezmernostjo podkopal.

Tako odstopajo kervavi igravci dolge žaloigre za¬
poredoma — v večnost, pa strašne, pogubljive vojske
ni vendar ne konca ne kraja. Cesar Ferdinand  pozna
revščino in nadloge, ki jih vojska napravlja, ker jih je,
kot nekdanji višji vojni poveljnik, z lastnimi očmi vidi!,
in bi rad mir storil; pa sovražniki, posebno Francozi
mu stavijo take pogoje, da se jim ne more podvreči.
Kervava vojska tedaj napredova in zaželjeni mir je še
deleč.

Po Banerovi  smerti zroči švedska vlada višje
vojno poveljstvo Bernardu Torstensonu,  najbistro-
umnišemu Gustav-  A d o lfo  v e mu  učencu, možu, res
da bolehnega telesa, pa gorečega duha,  ki se začne
kmali v čudovito naglem gibanji švedskih vojnih čet
kazati. — Cesarjevih dedišnih okrajin ni bila divja po-
gubljiva vojska doslej še veliko zadela, in Torstenson
sklene, jo va-nje prenesti. Na Luneburškem zbere
(1642) svoje čete, se prikaže nenadoma pred Glogavo,
jo vzame z naskokom, otepe cesarske pri Švajdnici,
vzame tudi to mesto, dere na Moravsko in obsede Olo¬
muc. Cesarjev brat Leopold in Pikolo  mi  ni  ga res
kmali odpodita, pa ko se z Wrangel-om  združi, otme
Glogavo in odpodi sovražne oblegovavce, plane nad Lu¬
žice in vzame Citavo vpričo sovražnika, udari pri Tor-
gavi čez Labo in začne Lipsljo stiskati. Nadvojvoda
Leopold in Pikolomini  hitita čez Draždane za njim,
pa Torstenson  se jima ne umakne, in terda bitva —
že druga pri Lipskem — se v uname 2. novembra 1642
med Švedci in cesarskimi. Čversto in hrabro se bijejo
oboji, in obojih pade veliko; poslednjič pa zmaga ven¬
dar Torstenson  kakor pred enajsterimi leti Gustav
Adolf.  Zmagani cesarski se vernejo na Češko, Tor¬
stenson  pa vzame Lipsko.

Cesarski oblegovajo in stiskajo jako švedsko po¬
sadko v Olomucu. Torstenson  se vzdigne toraj proti
Odri, zedini tu razne — po Sležkem in Pomerskem raz¬
postavljene kardela, gre potem čez češke gore in od¬
podi' oblegovavce. Na to se utabori (1643) pri Dobi-
čavi in strahuje odtod celo Moravsko, in posamezne

76

kardela njegove vojske rojijo in ropajo noter do Donave,
da se Beč ali Dunaj pred Švedci trese. — Pa hipoma
in nenadoma se vzdigne Torstenson  v sredi mesca
septembra proti Labi, in gre pri Torgavi čez njo — in
nihče ne ve kaj misli, ne kam se je namenil. Kmali pa
oznani Torstenson  svojim hrabrim vojakom, da kralj
danski, Kristijan  IV., se Švedcem nasproti sovražno
vede, da ga hoče tedaj kaznovati in Holslajn vzeti. Berž
ko ne se je pa tudi pomanjkanja živeža bal, in je hotel
na Holstajnskem, ki ni bilo še popolnoma razdjano ka¬
kor nektere druge okrajne, s svojo vojsko prezimiti. —
Ko se pa Torstensonov  namen zve,  hiti’ cesarski
vojskovodja G a 11 as Dancem na pomoč, se združi z
njimi, in išče Švedce v Jutlandijo stisniti; pa Torsten¬
son  mu uide po neki soteski med šlezviškim in majhno
stapelholmsko okrajno, zapodi Gallasa  nazaj ob Labi
do Bernbora, gre čez reko Zalo, mu prestreže poti na
Saksonsko in Češko, mu potare vojsko s pomanjkanjem
živeža, in prisili Kristijana,  kralja danskega, v
Bremsebroru švedcem jako koristen mir storiti. Potem
plane jaderno na Češko, otepe 34. februarja 1645 ce¬
sarskega generala Hatzfelda  pri Jankoviči, in dere
že tretjič na Moravsko. Vse cesarske okrajne so mu
sedaj odperte in Dunaj se trese vnovič pred Švedci.
Torstenson  nadraži tudi kneza erdeljskega R a g o c i-a
zoper cesarja, in Erdeljci razdevajo donavske okrajne.
Pa Ragoci  se da cesarju podkupiti in se verne na
Erdeljsko, švedce pa stiskajo pomanjkanje živeža in
kužne bolezni. Torstenson  zapusti' toraj Moravsko
in Češko, in se umakne na Saksonsko. In ker ne more
slavni vojak pri svoji vedni bolehnosti vojnih težav dalje
prenašati, se odpove višjemu poveljstvu in se poda v
zasebni stan.

V tem zdihujejo spet tudi porenske (ob Renu)
okrajne in južna Nemčija pod nadlogami te grozovite
vojske. Francozki maršal Guebriant,  in Hesi otepejo
mesca januarja 1643 generala Hatzfelda  pri Kem-
pen-u, in si pridobe s to zmago mirne stanišča čez zimo
v kolonjski nadškofii, in celo Bavarsko jim je odperto.
Nič ne pomaga cesarju in njegovim zaveznikom, da fran-
cozkega ministra Richelieu-a  (1643), in kralja Lu¬
ci e vika  XIII. (1643) zaporedoma smcrt pobere. To
ne spremeni namenov vlade francozke; marveč pomnoži
novi minister Mazarin  vojsko na Nemškem in zroči
višje poveljstvo knezu konaejskemu. Pri vsem tem ga

77

otepejo 24. novembra 1643 pri Tutlingi na Virtemberškem
Hatzfeld  in bavarska generala Mercy in Werth,
ki  so ga bili Švedci za verlega junaškega Horna  na¬
zaj dali. — Enaka sramota zadene (1645) na Virtem¬
berškem tudiTurenna,  ki jo pa sovražnikom kmali po-
verne. Konde  mu pride namreč iz Elzacije, švedski
general Konigsmark  iz Moravije, in Hesi od Rena
na pomoč, in ne deleč od Nordlinge se vname (1647)
terda kervava bitva. Francozi zmagajo in Mercy-a
ubijejo; pa tudi Francozov ostane toliko mertvih na bo¬
jišču, da se zmagovavca Konde in Turenne  proti
Renu verneta.

Hrabri Wrangel, po Torstensonovem  odstopu
višji poveljnik švedske vojske, prisili najprej Saksonce
in Braniborčane, se s Švedci pomiriti, ali marveč mir
kupiti. Na to se združi s Turenom  in sklene vojsko
spet na Bavarsko prestaviti; pa Maksimilijan,  ki se
mu njegove že brez tega razdjane dežele smilijo, ponudi
pomirje in ga stori. Cesar je sedaj spet v veliki stiski;
brez zaveznikov in skoraj brez armade (imel je le še
kakih 12 do 15.000 mož) se ne ve kam djati, in ko
bi ga bili sovražniki urno in čversto napadli, bi ga bili
lahko poterli. Pa kmali mu sovražniki sami pomagajo.
Obudi se namreč zavidljivost francozke vlade, ki noče,
da bi Švedci čez Nemčijo preveč zamogli, in Turenne
dobi povelje, naj se od Wrangel-a  loči in do nizo-
zemeljskih mej nazaj umakne. Wrangel  gre tedaj sam
čez Frankonsko nad Heb in ga vzame. Cesarska voj¬
ska dervi za njim , pa se ga še ne loti, ker bavarske
pomoči pričakuje. Kmali vidi namreč Maksimilijan
bavarski, da storjeno pomirje ne donaša njegovim zati¬
ranim okrajnam tolike koristi, kolikoršne se je nadjal;
zato se mu spet odpove, se združi s cesarjem in mu
pošlje svojo vojsko pod generalom Gronsfeldom  na
pomoč. Sedaj se umakne Wr ang el čez Turingiško,
Vestfalško in Luneburško do reke Vezre. Tu se je imel
Turenne  z njim združiti; pa Bavarci in cesarski biga
bili lahko poterli, ko bi ga bili zedinjeni napadli, prej
ko so Francozi došli. Pa tudi Wrangel-a  reši neka
zavidljivost. Volitni knez bavarski noče namreč, da bi
cesarjeva mogočnost v popolno samostalnost zrastlaj in
ukaže Gronsfeldu, da naj Wrangel-a  dalje ne
stiska. Pomanjkanje živeža prisili cesarske se proti
Donavi verniti; Wrangel in Turenne  pa se združita,
dervita za njimi in jih otepeta. Cesarski poveljnik je

sjnertno ranjen, Gronsfeld  pa se umakne in obsede
reko Leh v brambo Bavarije; pa ne more ubraniti, da
bi Wrangel in Turenne  čez reko ne udarila. Gro¬
zovito mašujeta sedaj ptuja vojskovodja prelomnjeno
pomirje, pa k sreči za revne Bavarce ne moreta deleč
naprej. Dolgo deževje napne namreč reko In tako jako,
da si zastonj prizadevata, most čez njo napraviti. De¬
setkrat poskusita, in desetkrat jima raznese in polomi
silovita reka čolne in Iadije.

V tem plane švedski general Konigsmark  s
svojo četo nad Češko, se prikaže nenadoma pred Prago
in vzame malo stran mesta. Ravno se napravlja tudi
staro mesto vzeti, kar ga novica, da je mir storjen, 15.
julija 1648 na enkrat ustavi. Dolge, pogubljive , ker-
vave vojske je po 30 letih poslednjič vendar konec. Iz
majhne iskrice se je bila na Češkem unela, in na Češkem
je tudi ugasnila.

§. 14. Vestfališki mir in žalostni nasledki
dolge vojske.

Že v Jetu 1643 so se začeli v Osnabruku in Miin-
steru na Vestfaliskem pomenki zastran miru. Poobla-
stenci, mir storiti, so bili od francozke strani vojvoda
Longuevile,  grof d’Avaux  in prebrisani, pa pre¬
vzetni Servien,  od švedske strani Oksenstiernov sin,
Janez  Oksenstierna,  in potuhnjeni svetovavec
Salvi;  od austrijanske strani previdni in razumni grof
Trautmansdorf,  od papeževe strani C h i g g i (4£idži),
pozneje papež Aleksander  VII., in od strani raznih
knezov in deržav še mnogo mnogo drugih. S čmerno
obupnostjo pričakujejo razdjani in poterti narodi že dolgo
zaželjenega miru, pa važno delo vendar nič kaj ne na-
predova, ker Švedci in Francozi tako napete pogoje
stavijo, da jih cesar in njegovi katoliški zavezniki ne
morejo nikakor dovoliti. Pri vsaki novi zmagi spreme-
njajo sovražniki svoje pogoje in terjajo čedalje več.
Poslednjič poravnajo do 24. oktobra 1648 pooblastenci
srečno vse težave, ki so jih sebičnost, častilakomnost in
kriva politika napravljale, ter se zedinijo in mir je
storjen.

Nemško cesarstvo odstopi 1900 štirjaških milj lastne
zemlje in čez 4 milijone prebivavcev. Francozi dobijoElza-
cijo in verli te še mesta Metz, Toul in Verdun, ki so se
jih bili že v šmalkaldiški vojski polastili, tudi sundgav-

?0

sko in bfcizaško okrožje — Švedci pa sprednje Pomor¬
sko, rugenski otok, mesti Stetin in Vismar, škofijo Bre¬
mensko in Verdonsko, in pet milijonov tolarjev vojskne
odškodnine. Pa tudi meje notranjih domačih vojvodin
in knežij se mnogo spremene. Friderik Vilhelm,
volitni knez braniborški, dobi' zadnje Pomorsko , nad¬
škofijo devinsko in škofije halberstadsko, mindensko in
kamensko; vojvoda meklenburški škofii šverinsko in
ratzeburško; knez heški opatijo jelenopoljsko (Hirsch-
feld) in 600.000 tolarjev odškodnine; Bavarsko ostane
v posesti zgornjega Palatinskega, spodnje Palatinsko pa
dobi Ivar ol Lud e vik,  sin nesrečnega Friderika  V.
nazaj; ostali knezi in deržavni stanovi ohranijo svoje
poprejšne posestva, in Švajcarsko in zedinjene nizoze-
meljske okrajne ali Holandiško se spoznajo za samo-
stalne deržave.

Glede vere in cerkvenih zadev se sklene po dolgem
pričkanji, da pasavska pogodba in augsburški verski
mir ima pri takih zadevah podlaga biti in tudi za švaj¬
carsko versko spoznavo veljati. Kar se posestva nekdaj
cerkvenega premoženja in pravic proste verske spoz¬
nave tiče, je bilo leto 16^4 za pravilno leto določeno —
da naj namreč vse ostane ali se spet uravna, kakor je
v tej ali uni okrajni tisto leto bilo. Verskim spoznavam,
katoliški, luteranski in kalvinski se zagotovi' popolna
prostost in enakopravnost v cesarstvu, in deželni knezi
ne smejo zanaprej v svojih deželah vere spreminjati in
cerkvenega premoženja se polastovati, kakor se jim ljubi.

Zato pa dobe od druge strani kar veliko, ker se
tudi notranje deržavne razmere mnogo spremene. Odslej
je cesarska oblast le še senca, in vojvodi in knezi po¬
sameznih okrajin prihajajo čedalje samostalniši in sami-
svojiniši. Velike davke, ki so jih ljudstva in deželni sta¬
novi v hudi dolgi vojski plačevali, terjajo tudi po kon¬
čani vojski, in jih še množe, ker si vsi, tudi najmanjši
knežiči po izgledu velikih in mogočnih kraljev, dvore
napravijo in se z nepotrebnimi dvorani, svetovavei in
mnogoverstnimi uradniki obilo obdajajo. Tudi ima odslej
deloma iz nečimernosti, deloma pa, da svoje podložne
ložej v strahu in v pokorščini dem, vsak lastno vojno
četo — in za vse to je veliko dnarja treba.

Še žaloslniši pa so bili nasledki tridesetletne vojske
glede poljodelslva, obertništva in kupčije. Silovitost in
ljuto razdevanje ptujih in domačih vojakov, lakot in bo¬
lezni, ki jo navadno spremljajo, so bile, kakor smo že

@0

zgorej omenili, cele velike okrajne v gole puščave spre¬
menile in število prebivavcev se je bilo v vseh deželah,
ki jih je ta ljuta vojska zadela, saj za dve tretjini zmanj¬
šalo. V izgled naj bo Češko , ki je štelo pred vojsko
čez tri milijone pridnih delavnih prebivavcev, po končani
vojski pa le še 800.000. — Se ve, da v takih okolj-
šinah ni napredovanja v nobenem obziru. Kmetijstvo,
obertništvo, kupčija, umetnosti in znanosti — vse je bilo
poterto; veseli duh krepkega nemškega naroda se je bil
neki tužni čmerni resnobi umaknil, in — da so se Nemci
iz tolike nadloge spet povzdignili, je bilo treba napeti
vse moči in krepkosti, ki so jim prirojene.

v

§. 15. Spanjci in Portugaljci.

Po smerti Ferdinanda  katoliškega (I. §. 89)
podedova španjsko kraljestvo Karol  I. (1516 — 1556).
Pa Španjci so bili posebno spervega z njim zlo nezado¬
voljni, ker ni ne njih jezika znal, ne njih šeg vedil, in
ker se je dal svojim nizozemeljskim svetovavcem in dvo-
ranom v marsikakošno napčnost zapeljati. Največa napč-
nost in krivica pa je bila, da je kardinala Ksimeneja,
moža mnogih in velih zaslug, ki se je bil v vladnih
opravilih ustaral, odstavil in vlado Nizozemcu kardinalu
Hadrijanu  izročil. Ves narod je čez to nejevoljen,
in nek mlad prederzen mož z imenom Juan Padilla
napravi hudo ustajo. Karol  pa ne mara ne za neje-
voljnost naroda, ne za Padillov  punt, ter gre na Nem¬
ško, kjer so ga bili volitni knezi cesarja žvolili.

Povernivši se Karol  I. — sedaj kot cesar V. —
iz Nemčije najde kraljestvo upokojeno, in je prizanesljiv
in miloserčen, da bi si nagnjenje in ljubezen Španjcev
pridobil. Pa kmali ga zapletejo zavidljivost kralja fran-
cozkega in verski in cerkveni razpori na Nemškem v
dolge kervave vojske, ki mu ne dajo blagostanja Španj¬
cev pospeševati in ustanoviti. Slavo in veljavnost španj-
skega imena je pa za dolgo časa visoko povzdignil. Pa
v njegovih dolgih in terdih vojskah, v njegovem živem
prizadevanji, staro občno vero ohraniti in cerkvene raz-
pore poravnati, v velikih vladnih težavah, ki so ga tako
močno overale, da se je poslednjič vlade naveličal. O
njegovem odstopu in o smerti njegovi v nekem samostanu
v Estremaduri smo že zgorej dovolj povedali.

Po Karolovem  odstopu prevzame vlado španjskega
kraljestva, laških in nizozemeijskih okrajin, in novopri-

81

dobljenih deržav v Ameriki sin njegov Filip 11.(1556
—Bil  je pa Filip ošaben, terd in čmern mož.
Tri reči so mu bile posebno pri sercu, namreč lastno
mogočnost pomnožiti, novoverstvoali ponarejeno  lute¬
ransko in kalvinsko vero zatreti, in ljudstvo ob vse pra¬
vice in ob vso prostost pripraviti. S terdim žuganjem, da
ne bo drugač nikdar več na Angležko prišel, napravi
ženo svojo, angležko kraljico Marijo, da mu v vojski s
H enrikom  II., kraljem francozkim, ki jo je bil po
očetu podedoval, pomaga. Kmali se mu pridruži tudi
lepa sreča — in v bitvi pri Šent-Kvintinu (St. Quentin)

10. dan augusta 1557 so Francozi bili popolnoma otepeni
in zmagani. Filip  je slavne zmage tako vesel, da obljubi
sv. Lovrencu v čast veličansko cerkev in samostan so-
zidati — in krasnejšega spominika, kot je Eskurial  na
Španjskem, nima res nobena zmaga. — Res da vza¬
mejo kmali potem tudi Francozi Angležem terdno mesto
Calais (Kale), poslednji ostanek nekdanjih angležkih
pridobitev na Francozkem, pa pri vsem tem je Henrik

11. vendar prisiljen bil (4. aprila 1559) mir storiti, ki se
mu „Chateau-Cambresiški mir“ pravi. Francozi dajo
Zavojo in vse, kar so bili pridobili, razun mesta Calais
nazaj; Filip  pa, dasiravno še le 32  let star, vendar
že dvakrat vdovec, ker je bila v tem (1558) Marija
angležka odmerla, vzame Henrikovo hčerElizabeto,
ki je bila prej sinu njegovemu Don Carlos-u  obljub¬
ljena, za ženo.

Portugaljsko (I. §. 93) kaže, kako visoko zamore
skerbna, razumna in previdna vlada tudi majhno der-
žavo povzdigniti. Pod raznimi bistroumnimi kralji so se
bili Portugaljci v pervo in najbogatejo europejsko ljud¬
stvo povzdignili. Pa že pod Janezom  III., Emanuela
Velikega  sinom in naslednikom (1521—1557), je jelo
cveteče blagostanje v  kraljestva sahneti in živi delavni
duh naroda pešati. Še so res razširjali Portugaljci svoje
bogate pridobitve v izhodnih Indijaii, in še so dohajale
nezmerne bogatije od ondot na Portugaljsko — toda le
posameznim rodbinam; večina naroda pa je prihajala
čedalje lenobniša, in ker se je poljodelstvo in kmetijstvo
zanemarjalo — tudi revniša. Močno je overalPortugaljee
tudi novi sodniški red in ostrost inkvizicije ali verske
sodnije, ki jo je Janez  III. upeljal, in v kratkem je
zginila slava in blaženost portugaljska.

Ob Janezovi  smerti je bil njegov unuk in nasled¬
nik (1557—1578) Sebastijan,  še otrok tri leta star.

6

82

Dolgo so tedaj drugi namesto njega vladali, in vladne
napake so se množile. Bil je pa Sebastijan  dobre
glave, in ako bi bil v mladosti po svojem stanu za vla¬
darja, ne pa le preveč enostransko izrejen, bi bil utegnil
marsikakošno napčnost popraviti in blagostanje kraljestva
spet povzdigniti. Pri svoji enostranski izreji pa ni poznal
nobene druge dolžnosti, kakor s prav nekristijansko
silo nevernike bližnje Afrike kristijaniti. Neugasljiva
želja, se z bližnjimi marokanskimi Mohamedanci meriti
in si v tem početji neumerljivo slavo pridobiti, mu gori
v sercu, in ta vertoglavna misel mu ne da počitka. Ko
doraste, hoče svojo gorečo željo brez odlaška spolniti.
Zastonj ga nagovarjajo zvedeni verli možje in vdova
rajncega kralja Janeza in celo Filip  španjski — al ne
da se jim pregovoriti. Kakor nalaš se mu ponudi k temu
početju lepa prilika. Na Marokanskem se napravi nam¬
reč zastran vladne nasledbe neka prekueija in Mulej-
Molok  prežene M ulej  -M  o h a m e d a. Pa pribeži na
Portugaljsko in prosi Sebastijana  pomoči, in mladi
kralj začne brez odlaška vojsko naberati. Lepo četo
hrabrih vojakov spravi vkup  in odrine ž njo v Afriko
na Marokansko, ter dere naprej na planjavo alkasarsko.
Pa tudi Mulej-Molok  je bil nabral strašno vojsko,
kije  bila saj petkratvečja od Sebastijanove,  in čaka
ž njo Portugaljce na omenjeni planjavi. Pri vsem tem
bi marokanski knez vendar rad mir ohranil, in ponuja
sovražnikom štiri mesta, če se domu vernejo. Vse za¬
stonj, — mladi svojoglavni Sebastijan  hoče svojo željo
nasititi in nevernikom pokazati, kaj kristijanski meč za-
more. Zoper svet svojih vojnih poveljnikov napade pre-
derzni mladeneč 4. augusta 1578 v naj večji vročini
sovražnike in dere neprevidno med nje; pa Marokanei,
med kterimi je bilo mnogo mnogo iz Španjskega pregna¬
nih Moriskov, ki so hrepeneli maševati se in si nad
Europejci serce ohladiti, ga obdajo od vseh strani in
umakniti se ni več mogoče. Boj je terd in kervav —
čez 12.000 Europejcev ostane mertvih na bojišču, in
kar je še živih, ujamejo. Kralj Sebastijan  zgine brez
vsega sledu; najberže je bil v terdein boji ubit, pa tako
razmesarjen, da ga niso več spoznali.

Po grozoviti bitvi alkasarski, ki je nesrečo portu¬
galskega kraljestva doveršila, sede, česar se gotovo
vec nadjal, brat Janeza  III., stari kardinal Henrik
na kraljev prestol, pa ne kraljuje dolgo. Že nasled¬
nje leto 1579 ga smert pobere, in sedaj se začnejo

83

razni knezi kraljeve rodbine, pa le po ženskih, za por¬
tugalski kraljev prestol poganjati, in med njimi tudi
Filip  II., kralj španjski, ko sin Iz a b el e , hčere Ema¬
nuela Velikega. Filip  pošlje pod poveljstvom sta¬
rega vojvoda Alba  močno vojno četo na Portugaljsko,
in njegovi nasprotniki so bili kmali otepeni. Glavno mesto
Lizbona se podverže in za njim v kratkem celo kraljestvo;
in Portugaljsko, odslej le španjska dežela, zdihuje celih
60 let (1580—1640} pod ptujim jarmom, ter pride v
teh 60 letih skoraj ob vse svoje naselitve v izhodnih Li¬
dijah in v Ameriki, ki se jih Holandčani in Angleži, ki
se s kralji španjskimi terdo vojskujejo, polaste. Zatira¬
nim Portugaljcem v tolažbo se prikažejo ob raznih časih
štirje krivi Sebastijani  zaporedoma; pa španjska si¬
lovitost potare vse štiri, in nobeden ne more kraljestva
osvoboditi.

Poslednjič se naveličajo Portugaljci ptujega jarma,
se hrabro vzdignejo, in si izvolijo Janeza,  vojvoda
Braganškega za kralja. Nov kralj Janez  IV. (1640
— 1656) se dobro in verlo ponaša, oprosti kraljestvo
španjske sužnosti, otepe tudi Holandčane, in pridobi spet
lepo bogato Brazilijo,  ki se je v naših novejših časih
v samostalno cesarstvo povzdignila.

Nizozemeljske okrajne so gospodarje in vladarje
svoje večkrat spremenile. Bile so nekdaj vojvodine,
knežije in svobodne deržavne mesta nemškega cesarstva,
potem pa že konec štirnajstega stoletja obstojni del mo¬
gočne burgundiške vojvodine. Po smerti Karola Pre-
d er zn ega,  poslednjega vojvoda burgundiškega, jih
dobi leta 1477 austrijanska rodbina, ker se K aro lova
hči Marija  s cesarjem Maksimilijanom  omoži. Na
to jih podedova Maksimilijanov unuk  cesar Karol  V.,
ki jih vseh sedemnajst postavno v nerazdeljivo celost
zedini in s španjskim kraljestvom združi. Ze pod voj¬
vodi burgundiškimi so bile lepe rodovitne okrajne obo¬
gatele, in srečno so živeli pridni delavni Nizozemci v
lepi prostosti še dolgo po razpadu burgundiške vojvo¬
dine, posebno pod vlado Karola  V. Umetno kmetijstvo,
obertništvo, brodništvo in tergovina jim je bila obilen vir
blagostanja.

Da taki prosti in blagoslovljeni ljudje nove misli in
zapopadke radi sprejemljejo, je sploh znano. Lutrove
in Kalvinove  novine in verske in cerkvene prenaredbe
dospejo kmali tudi k Nizozemcem in mnogi se jih hi¬
poma poprimejo. Ker se pa Karol  V.  ponarejanju vere

84

na vso moč in možato ustavlja, ni moglo drugače biti,
da se začne pokoj spet kmali kaliti. Pa Karol  je bil ro¬
jen Nizozemec in je svoje rojake serčno ljubil. Njih
jezik in njih šege so mu bile drage, in rad jim je pri¬
zanašal kolikor je mogel. Vse drugač pa je bilo kmali
pod Filipom  II., ki je bil terd in ošaben Španjol in
rnerzel čmeren samosilnež.

Filip  II. izroči vlado nizozemeljskih okrajin svoji
popoli sestri Margareti Parmaški,  in dobro bi jo
bil zadel, ako bi ji ne bil celo preostregakardinalaGran-
vela  na stran dal;  zakaj v nekterih okoljščinah in za¬
devah so ženske naj pripravniše, s svojo rahlostjo raz-
pore odverniti in pokoj in zložnost ohraniti. Terdi Gran-
vela  pa neče od rahlosti nič slišati; le z ostrim samosi-
Ijem hoče Nizozemce ukrotiti in nove verske misli in
nauke le z mečem zatreti ;berž se vidi, da mu ni drugega pri
sercu, kot španjsko inkvizicijo upeljati. Zato se zave¬
žejo deželni plemenitaži v brambo domače ustave in de¬
želnih pravic. Ho 400 jih gre h kraljevi namestnici s
prošnjo, naj bi se postave zoper novoverce preklicale
in inkvizicija nikar ne upeljala. Margareta  se ustraši,
ko toliko pervih in najvišjih plemenitažev deržave za¬
gleda, pa neki svetovavec ji pravi, naj se teh bera¬
čev (gueux) nikar ne boji — in odtod izhaja ime „Guezi"
ali »beraška zaveza 1 ', ki se pa zavezniki ne sramujejo. Ome¬
njena prošnja ni bila uslišana, in huda vstaja se napravlja.

Filip  pokliče sicer Gr a n v el a domu, pa ne spremeni
svoje terme, ampak pošlje ljutega vojvoda Alba  z ve¬
liko vojno četo Lahov in Španjcev v Nizozemje, da bi
punt in novo vero zaterl. Alba  pride (1567), utabori
nektere mesta, posebno pa grad antverpški (Antvverpen)
in zatira nizozemske narode , da je groza. Cele črede
pridnih delavnih kmetov in umetnih tovarnikov (fabri-
kantov) in kupcev beže — do 100.000 premožnih pre-
bivavcev se preseli v ptuje dežele, posebno na Angležko
in Saksonsko, in tovarništvo in kupčija je razdjana. Tudi
previdni princ Vilhelm  Oranski se umakne ljutosti gro¬
zovitega kervoloka na Nemško, in britke solze ga zali¬
vajo, da se mu verli grof Egmont  ne da napraviti, da
bi z njim šel. Alba  napravi neko sodnijo, ki jo Nizozemci
po pravici „kervavo sodnijo" imenujejo, in rabelj nima
noč in dan počitka. Tudi verli Egmont  in hrabri
Horn  padeta pod njegovo sekiro. Kraljeva namestnica
Margareta  ne more ljutega razsajanja dalje gledati,
in se tužna verne v Italijo.

85

Človek, ki nikogar ne ljubi, je pač nesrečen. Taka
je bila tudi s Filipom  II. Velika tuga se mu napravlja
v tem času (1568) v lastnem poslopji. Pravijo, da sin
njegov, Don Karlos, mu je jel po življenji streči in zo¬
per varnost deržave skrivne naklepe delati. Ali se je
bil te ali kakošne druge gerde pregrehe ukrivičil, ne bomo
preiskovali; gotovo pa je, da Don Karlos  ni bil v no¬
benem obziru kakor nam ga slavni nemški pesnik kaže.
K smerti ga obsodijo, pa neka neznana smert ga v ječi
pobere. Nekoliko mescev potem umerje tudi kraljica
Elizabeta.

Filip  II. ni mogel živeti, če ni svojih podložnih
zatiral in preganjal. Moris  ki,  pokristjanjeni potomci
nekdanjih že davno pregnanih Maurov, mu niso dovolj
kristjani, ker s kristijanskimi šegami tudi svoje moha¬
medanske mešajo. Zato jih začne strašno zatirati. Re¬
veži se spuntajo, pa sila jih kmali potare, in kraljestvo
zgubi (1568) pri tem presilnem zatiranji čez 100.000
najpridniših in delavnih ljudi.

V letu 1571 pa doživi Filip,  ki se je bil poprejšnje
leto v četertič oženil, veliko veselje. Njegov postranski
brat Juan  (Don Juan dAustria) napade namreč 8. ok¬
tobra pri Lepantu v družtvu z Benečani silovite Turke,
ter jih hudo otepe in popolnoma zmaga. Turki zgube
do 150 brodov, in čez 15.000 jih je bilo v terdem boji
ubitih. Pa tudi hrabri Ivan  šteje do 5000 mertvih in
ranjenih.

Nasproti pa je vstaja na Nizozemskem čedalje hujša,
in Albovo  juto razsajanje je zastonj. Res, da na su¬
hem si ne morejo Nizozemci še nič kaj prav pomagati;
zato se poprimejo bolj brodništva in se polaste v krat¬
kem kijelske luke. To oserči in pospeši vstajo v sedme¬
rih severnih okrajnah, ki se (157ti) v Dordrehtu zedi¬
nijo in si princa Vi lh el m a oranskega v poglavarja ali
v deržavnega namestnika izvolijo. Sedaj pokliče Filip
vojvoda Alba nazaj in ga nadomesti z Ludovikom
Zunigom Rekvezenskim. Zuniga  odpravi precej
Albovo  terdo kervavo sodnijo in se prav milo ponaša.
Pa ker mu dnarja manjka, da bi svoje vojake redoma
plačeval, je bil prisiljen, jim marsikakošno razujzdanost
pregledati, kar Nizozemce čedalje bolj spodbada, se
čversto braniti. Zato ne more tudi on nič opraviti, in
kmali ga oprosti smert (1575) težke naloge. Po Zu-
n igo vi smerti izroči' Filip  namestništvo v Nizozemji
bratu svojemu Ivanu  austrijanskemu. Pa tudi slavni

86

lepantiški zmagovavec ne more pri vsi svoji hrabrosti
kervavega punta zatreti, in v kratkem (1577) ga smert
dohiti.

Sedaj (1578) pride Aleksander Farneški,
sin nekdanje namestnice M ar g ar e te, izversten vojsko¬
vodja in previden vladar, kot namestnik v Nizozemje.
Pri njegovi bistroumnosti mu ni težko, v južnih kato¬
liških okrajnah neko zavidijivost do princa oranskega in
do severnih kalvinskih okrajin obuditi in jih nekako lo¬
čiti. Toliko ožje pa se zavežejo v Dordrehtu severne
okrajne med seboj, in ta zaveza je perva podlaga po¬
zneje holandiške ljudovlade. Doslej je bil upor nizo¬
zemskih okrajin le huda vstaja in terdovraten punt; se¬
daj pa (1581) odpovejo zedinjene severne okrajne kralju
španjskemu naravnost vso pokorščino in se skerbno na
vojsko napravljajo. V tem pa se ponaša Aleksander
Farneški ali Parmaški v južnih okrajnah tako verlo, in
si podverže in upokoji toliko mest, da Španjci menijo,
da kervave vstaje bo konec, če le princa oranskega
kakorkoli si bodi iz poti spravijo. Neki prenapetnež z
imenom Gerard  ga res kmali ustreli (1584), pa smert
utemeljitelja holandiške svobodnosti ne spremeni te za¬
deve; deržavni stanovi izroče vojno poveljništvo Mau-
rici-u  ali M or  i c u,  sinu njegovemu. Ker se pa vendar
kmali prepričajo, da brez unanje pomoči se ne bodo
mogli izverstnemu Aleksandru  Farneškemu braniti,
ponudijo višjo oblast čez zedinjene okrajne najprej kralju
1'rancozkemu Henriku  III. — potem pa, ker je on noče,
Elizabeti,  kraljici angležki. Tudi ona noče višje
oblasti, pa pošlje Holandčanom vendar nekoliko pomoči
pod poveljstvom svojega ljubljenca Leicestra,  ki si
ga Holandčani za deržavnega namestnika izvolijo. Lei-
c e st er pa se jim ne ponaša nič kaj po volji; zato mu
začnejo mnogoverstno nagajati, da se jih naveliča in se
višji oblasti sam rad odpove (1587); zedinjene okrajne
pa izroče deržavno namestništvo M aurici-u  oranskemu.

Filip  II. razkačen, da Elizabeta njegove puntarske
podložne v Nizozemji podpira, se hoče maševati, ter
pošlje svoje strašno brodovje, čez 130 večjih in manjših
brodov— nad Angleže. Elizabeta  ima le 28 nič kaj
velikih brodov — pa kaj je to zoper toliko silo! In ven¬
dar spodleti Španjcem to početje. V zlo temni noči
28. julija 1588 vrinejo serčni Angleži osem zažigavk
med španjsko brodovje. Strah prevzame Španjce in
napravi med njimi veliko zmešnjavo. Kmali nastanejo

87

na morji tudi hudi viharji, in v malo tednih je strašno
španjslio brodovje, ki se je tri leta napravljajo in ki
so ga nepremagljivo armado imenovali, razbito in raz-
djano. Angležko in zedinjene holandiške okrajne so
otete.

Kmali potem se začne Filip  v francozke verske
vojske mešali. Tudi to je severnim Nizozemcem v ve¬
lik prid. Aleksander  Farneški je bil dvakrat prisiljen,
svojo vojno četo nad Francoze peljati, in to spodkoplje
njegove namene v Nizozemji, zakaj Maurici  in slavni
Barneveld  ne počivata, ampak uterjujeta holandiško
samostalnost čedalje bolj — uni z vojsko, ta pa vredo-
vaje vlado in notranje zadeve. Aleksander  Farneški,
ki ne more pri vsi svoji‘izverstnosti in hrabrosti ničesa
več opraviti, umerje leta 1592.

Še več pomaga in koristi Filip  II., ki se je bil v
tem portugalskega kraljestva polastil, Holandčanom s
tem, da jim lizbonško in vse druge porlugaljske luke
zapre. Edina pomoč Holandčanom je bila namreč kup¬
čija in brodništvo, in Filip  meni, da jih bo razdjal, če
jim morske luke in navadne kupčijske poti zapre, pa jih
Je prisili, si drugih še nenavadnih poti iskati, kar se
jim prav dobro sponese. Odslej jadrajo naravnost v In¬
dijo in holandiška kupčija se začne (1595) po južni Azii
razširjati. Zedinjenim okrajnam, ki se polaste malo po
malem skorej vseh portugaljskih vselitev, se odpišejo
novi viri bogastva, mogočnosti in blagostanja, in Am¬
sterdam se povzdigne v kratkem čez Anverso (Antvver-
pen), ki so jo Španjci v rokah imeli.

Še drugo si omisli Filip  malo pred smertjo, da bi
Nizozemje obranil. Hčer Klaro  hoče namreč A1 b er tu,
nadvojvodu austrijanskemu dati in mu nizozemske okrajne
odstopiti, pa s tem pogojem, da, ako bi otrok ne imela,
naj bi te okrajne Španii ostale. Južne okrajne se¬
danje belgiško  kraljestvo — se udajo v to pogodbo;
severne — sedanje holandiško  kraljestvo — pa nikakor
ne, ampak napredovajo boj za samostalnost in svobod-
nost. Tako se razdeli Nizozemje v dve različni deržavi.

Po dolgi, 42letni vladi, sklene Filip  II. (1598)
svoje čmerno življenje, zapustivši kraljestvo zlo oslab¬
ljeno, brez brodovja in polno dolgov. Naslednik ("1598
-1621) mu je sin F i 1 i p III., ki je pa več molil kot vla¬
dal, zakaj vlado so imeli vedno le njegovi ljubljenci v ro¬
kah. Leta 1604 sklene mir z Angleži in dokonča z n jimi
pogubljivo vojsko, v ktero se je bil Filip  II. s kraljico

88

Elizabeto zaplel. Pet let pozneje (1609) napravi
Henrik  IV., kralj francozki, Mauricija  oranskega
in deržavne stanove holandiških okrajin, da store po-
inirje na dvanajst let, in Filip  III. je jako vesel, da
je na tej strani spet enkrat mir. Sedaj pa začne tudi
on, kakor nekdaj oče, pridne, delavne in mirne Moriske
tako ljuto preganjati, da se jih do 600.000 v ptuje
kraje preseli, in da cele vasi in okrajne prazne ostanejo.
Malo pred smertjo se udeleži Filip  III. tudi trideset¬
letne vojske, in španjski vojskovodja Spinola  obsede
palatinske okrajne.

Zedinjene severne nizozemske okrajne so se bile
tedaj Španjcem srečno ubranile, in dvanajstletno pomirje
jim zagotovlja politiško in versko svobodnost. Pri vsem
tem so pa vendar v veliki nevarnosti. Česar ni španjsko
orožje zamoglo, store toliko da ne verski prepiri in cer¬
kveni razdori, ter žugajo mlado ljudovlado razdjati in
pogubiti. Že pervo leto pomirja (1609) išče učeni Ar-
mini,  bolj Cvinglijev kot Kalvinov nasledovavec, cer¬
kev in deržavo bolj zediniti, in pervi najizverstniši mo¬
žaki deržave, kakor Olden-Barneveldin pa Hugo
Gr  oci, in vsi, ki jim je mirna in srečna vlada pri sercu bila,
so z njim enakih misel. Nasproti pa se derži neki G o m a r
natanko Kalvinovih  naukov, ter hoče cerkev in posvetno
oblast popolnoma razsebiti — in z njim potegne deržavni
namestnik Maurici  oranski in veči del duhovščine in
ljudstva. Arminijanci, jedro ljudovlade, so bili Maurici-u,
ki je vedno po veči oblasti hrepenel, tern v peti, in
Gomarjani jih začnejo kmali hudo zatirati. Zastonj pro¬
sijo in iščejo revni Arminijanci pomoči pri deržavnih
stanovih — močneja stranka ne neha jih terdo stiskati.
Poslednjič se jih holandiški stanovi vendar usmilijo in
jih začnejo v nekterih krajih z vojaki braniti. Maurici
pa toži, da to se pravi v njegove pravice segati, in ukaže
(1618) v velikem zboru v Dordrehtu, kjer se je imel
bogoslovni prepir razsoditi, Olden-Barnevelda,
Gr o ta ali Gr očija  in še dva druga poglavarja armi-
nijanske stranke vjeti; — neka pristranska sodba jih
obsodi — Olden-Barnevelda  k smerti, ostale tri pa
v ječo de smerti.

Omenjeni zbor prekolne Arminijove nauke; glava
Olden-Barnevelda, ki je bil Mauricija  učitelj in
podpornik, pade pod rabeljnovo sekiro v 72 .  letu
svoje starosti. Hugo Gr oci ali Grot,  ki ga zvesta
žena iz ječe reši, zbeži na Francozko, in gre pozneje

89

na švedsko, in Richelieu in Oksenstierna ga imata
v veliki časti. — Od tega časa imajo časti in oblasti—
željni M a urici  in njegovi nasledniki čedalje več pro-
tivnikov v deržavi, in ljudovlada , ki jo je Maurici
vedno spodkopaval, se poslednjič vendar ustanovi.

Španjsko kraljestvo pa hira in peša čedalje bolj.
Filip  IV. (1621 1665), mladeneč pri 16 letih, pre¬

vzamejo smerti Filipa  III. vlado, pa nima glave za¬
njo. Že oče njegov se je mešal v tridesetletno vojsko
na Nemškem. Sedaj izteče tudi pomirje s Holandčani,
in vojska se ponovi. Kmali se zaplete (1624) kralj
španjski še v dve drugi vojski, namreč z Angleži in s
Francozi. Vojsk je tedaj dovolj na vseh straneh , pri¬
pomočkov pa čedalje manj! — V Nizozemji gre Španj-
cem, ki jih hrabri in zvedeni Spinola  vodi, spervega
precej dobro. Holandiški deržavni namestnik umerje
leta 1625, in brat njegov Henrik,  izversten junak
kakor uni, mu nasledova. Perva skerb mu je, notranje
razpore in pogubljive verske prepire zatreti, in zato
ukaže, naj se Arminijanci dalje ne nadlegovajo. Po¬
tem otepe in zmaga večkrat Španjce, in holandiško bro-
dovje ga jako podpira. Brodniški poveljnik Peter
Heyn  vzame (1628) španjsko brodovje, ki je velike
zaklade srebra iz Amerike domu peljalo , in zedinjene
okrajne se polaste večega dela Brazilije. Leta 1635
se zaveže severno Nizozemje s Francozi. Holandiški
admiral ali brodniški poveljnik Tromp  zmaga in raz-
dene (1639) neko španjsko brodovje v rokavu med
Francozkem in Angležkem. Slavni junaški Henrik
umerje leta 1647, pa že naslednje leto zagotovi pod
njegovim sinom in naslednikom Vilhelmom  II. vest-
fališki mir in holandiški ljudovladi popolno svobodnost
in samostalnost, in zedinjene okrajne so za španjske
kralje za vselej zgubljene. Osem let prej (1640) zgube
Španjcikakor  smo že opomnili, tudi portugaljsko kra¬
ljestvo, ker se 60 let zatirani Portugaljci junaško vzdig¬
nejo in ptuji jarm otresejo. Enaka zguba jim žuga tudi
glede napolitanskega kraljestva. Zastran nekih novih
davkov se spuntajo Napolitanci leta 1647, in neki ribič,
po imeuu Masaniello,  jim je vodja in poglavar, ter
strahuje namestnika španjskega kralja, in ako bi ga ne
bil nekdo zavratno umoril, bi bil berž ko ne domovino
ptujega jarma oprostil.

90

16, Francozi in Angleži,

Francozki kralj Karol  VII., ki ga je bila Devica
orleanska Angležem čudovito ubranila (I. §. 87.) umerje
leta 1461, in sin njegov Ludevik  XI., ki je po pre¬
stolu tako jako hrepenel, da se je že dolgo prej zoper
očeta puntal in mu po življenji stregel, mu nasledova
(1461—1483) ter mu začne precej, kolikor se da,
samooblastno vladati, da bi mogočne in ošabne vazale
malo po malem oslabel in zatirano ljudstvo ložej podpi¬
ral. S Karolom Prederznim,  vojvodom burgundi-
škim, je imel mnogo terdih bojev, in še po smerti nje¬
govi se vojskuje z Marijo,  hčerjo njegovo, ki se je
bila s cesarjem Maksimilijanom  I. omožila. S to
vojsko pridobi vojvodino burgundiško in knežijo artoa-
ško (Artois), ki ste od v  takrat vedno s francozkim kra¬
ljestvom zedinjene. — Že oče njegov Karol  VII. je bil
pervi stalne,  izurjene vojne čete upeljal, in Ludevik
jih pomnoži do 20.000 mož,  in vsi europejski vladarji
posnemajo to napravo. Ludevik  XI. upelje in napravi
tudi pošte po vsem kraljestvu. Poslednje leta 221etne
vlade so mu bile pa težavne in tužne, ker se je smerti
jako jako bal. Bil je namreč poln vraž in tako čudna
zmes dobrih in hudih lastnost — terd in neusmiljen,
zraven pa pravičen in s'kerben za blagostanje svojih
podložnih — da ga zgodovinarji kaj različno sodijo.

Njegov sin in naslednik Karol  VIII. (1483 —
1498J se oženi s hčerjo poslednjega vojvoda bretanj-
skega in pomnoži kraljestvo s priženjeno vojvodino.
Vsled nekih pravic hiše anžuške se vzdigne nad kra¬
ljestvo napolitansko in se ga naglo polasti (1495). To je
perva unanja pridobitev francozka,  ki jo paFrancozi
kmali spet zgube, ker se cesar in papež in vojvoda
milanski in vladi beneška in španjska zoper Francoze
zedinijo in zavežejo. S to pridobitvijo so se začele
dolge kervave vojske Francozov na Laškem, kjer se pa
niso mogli nikdar terdno ustanoviti.

Karola  VIII. nasledova Ludevik  XII. (1498—
1515) vojvoda orleanski, stranskega pokolenja valoaške
rodbine. Tudi on hoče kraljestvo z unanjimi pridobit¬
vami pomnožiti. Zato napade in vzame (1499) vojvodino
milansko, in (1501) Genuo, in pozneje v družtvu s
Ferdinandom katoliškim  kraljestvo napolitansko,
ki pa nazadnje Ferdinandu  ostane. Te pridobitve so
bile vzrok dolge vojske in mnogoverstnih zavez. Najprej se

91

zavežejo (1508) Ludevik  XII., papež Juli  II., ce¬
sar Maksimilijan in Ferdinand  španjski v mestu
Kambre (Cambrai) zoper mogočne Benečane. Zavez¬
niki zmagajo pri Anjadelu , in benečanska deržava je v
veliki nevarnosti; pa kmali obude zviti Benečani zavid-
ljivost zaveznikov do Francozov, in strašna zaveza, ki
se ji „kambreška“ pravi, serazderein razterže. Namesto
nje se napravi (1510) druga močna zaveza. Papež
Juli II. in Ferdinand  španjski in cesar nemški in
Švajcarji in poslednjič Angleži se zavežejo namreč z
Benečani zoper Francoze. Ludevik  XII. zgubi’ spet
Milansko in Genovežko in ima dovolj opraviti, da lastne
francozke okrajne ubrani. Sedaj spozna, da zunaj ni
veliko pridobiti, in se tedaj poprime še skerbneje notranje
vlade, zmanjša davke za polovico, uterdi notranji mir
in pokoj, povzdigne občno blagostanje, pomnoži' kraljevo
oblast in umerje z lepim naslovom „očeta ljudstva".

Po smerti Lu d e vika  XII., ki ni sinov imel, pride
na francozki prestol Franc  I. Angulemski (1515 —
1547). Pod njim se povzdigne mogočnost kraljev fran-
cozkih na najvišjo stopnjo, in kraljeva oblast, ošabnim
in prederznim vazalom nasproti, se uterdi za vselej.
Tudi njega mikajo lepe laške okrajne. Zato ponovi
vojsko in se vzdigne v Italijo. Pri Marinjanu se sprime
s švajcarskimi najemniki, in terd boj se uname. Dva dni
se bijejo junaški Švajcarji, poslednjič pa so bili vendar
zmagani, 10.000 jih ostane mertvih na bojišču, in Franc
se polasti’Milana in Genove, in slava njegova se razširi
po celi Europi.

V tem umerje cesar Maksimilijan  I., in nemški
cesarski prestol je bil spraznjen. Fran  c,  ki mu je čast in
veličanstvo čez vse, začne po njem hrepeneti, in potrati
mnogo dnarja, da bi ga na-nj povzdignili; pa volitni
knezi z volijo Karola  španjskega. Sedaj prevzame
Franca do Karola  V.  neka serdita zavidljivost, ki
je odslej skoraj vsa njegova zgodovina. Iz te zavidlji-
vosti se napravijo med njima zaporedoma štiri hude,
kervave vojske, od kterih smo pa že zgorej dovolj
obširno govorili. V  teh vojskah je bil Franc  v zavezi
s Turki in Švajcarji, in te zaveze so kraljestvu fran-
cozkemu v politiškem in kupčijskem obziru mnogo kori¬
stile, — Tudi za izobraženje naroda in za upeljanje in
pomnoženje znanost in umetnost je Franc  jako sker-
bel, in je učene in izverstne umetnike visoko spoštoval,

92

kar očitno kaže, da je bil tudi sam ne le hraber vojak
in umen vladar, temuč sploh izversten možak.

Naslednik mu je bil (1547 —1559) sin Henri  k II.,
ki pa ni imel za duhovno povzdigo in za duhovne po¬
četja kar nobene sposobnosti. Le glede vitežkega po¬
guma je bil očetu še nekako podoben. Za ženo, Ka¬
tarino Medi cejsk  o,  je malo maral; neka zvita pri—
liznjenka, Diana Poatieska  (Diane de Poitiers), pa
je imela njega in vlado popolnoma v rokah. — Fran-
cozke novoverce, Kalvinove nasledovavce, ki so jih H u-
ge n o t e imenovali, je zlo čertil in ljuto preganjal; nemške
protestante pa je v šmalkaldiški vojski pri vsem tem
čversto podpiral, kar so mu bili za pomoč njegovo me¬
sta Mec, Tul in Verdun zagotovili. Po odstopu Ka¬
rola  V. nadalja vojsko Filip  II. in otepe Francoze
pri Šent-Kvintinu tako zlo, da, ako bi bil umelsi slavno
zmago v prid oberniti , bi bil vojski lahko v kratkem
konec storil. — V tem se povzdigne Franc,  vojvoda
Guiški (Guise) k veliki veljavnosti, in jo uterdi sedaj
še s tem, da vzame (1557) Angležem, kterih kraljica
Marija  se je ko žena Filipa  španjskega v to vojsko
mešala, terdnjavo Calais (Kale), poslednje angležko
posestvo na francozki zemlji, ki so ga že ŽžlOIet v ro¬
kah imeli. Dolgi terdi vojski, ki je bila Francoze in
Španjce že zlo oslabela, stori' konec (1559) mir Šato-
Kambresiški (Chateau Cambresis) ih dvojna ženitev, ker
se Filip  španjski s Henrikovo  hčerjo Elizabeto,
vojvoda savojski pa s sestro njegovo M a r gar et o ože¬
nita. Pa pri ženitnih slovesnostih dojde Henrika  II.
nemila smert. V vitežkih igrah rani namreč grofMont-
gomery  s kopjem ali sulico kralja v oko in v možgane,
da enajsti dan potem v velikih bolečinah umerje.

Sedaj se začne za Francoze žalostna huda doba.
Dvorske zvijače in prešernost mogočne guiške rodbine
napravljajo grozovite notranje in verske vojske, in kri
nedolžnih deržavljanov se preliva mnogoverstno skoraj
40 let (1559 do 1598).

Po Henrikovi  smerti pride na francozki prestol
(1559 -1560) sin njegov Franc  II., mladeneč pri 17
letih, pa revež na duši in na telesu. Mogočni oblasti—
željni Guiščani imajo mladega kralja popolnoma v ro¬
kah , zakaj žena njegova, lepa pa nesrečna Marija
Stuartova,  jim je bila v žlahti. Franc  II. pa ne
doživi kervavih razporov in ljutih morij; nagla smert
ga vzame, in brat njegov, Karol  IX. prevzame vlado

93

(1560—1574) pod varstvom matere svoje, zvite in pre¬
kanjene Katarine Medicejske.  To pa ne ohrani
notranjega pokoja in miru. Zoper Guiščane, ki v vlad¬
nih zadevah vse zamorejo, in ki so sovarhi še le 10 let
starega kralja, se napravi kmali mogočna stranka pod
vodstvom dveh knezov kraljeve kervi, namreč Antona,
kralja navarskega, in brata njegovega Ludevika,
princa Kondeškega  (Conde). Ž njima potegnejo tudi
admiral ali brodniški poveljnik Coligny  (Kolinji) in
dvorni veliki vojskovodja Montmorency  in mnogi
drugi.

Pervi začetek nolranjih bojev, iz kterega so se v
30 letih štiri grozovite verske vojske napravile, je bil v
Šampanii pri mesticu Vasi.  Tu pomore namreč spremlje-
vavci vojvoda guiškega množico Hugenotov, ki so se bili
v nekem skednji k službi božji zbrali. Na to se uname
(1562) med katoličani in Hugenoti huda vojska. Že v
tej pervi vojski umerje Anton,  kralj navarski; pa tudi
nasprotna stranka zgubi poglavarja, Franca gui¬
škega,  kije bil zavratno umorjen; toda oba imata čver-
ste naslednike, ki se živo sovražijo. Hugenotom je
sreča skoraj vedno nasproti. Pogostoma so zmagani bili
in razkropljeni, pa bistroumnost in visoki duh admirala
CoIigny-a  jih vselej spet povzdigne. V vsaki vojski
se jim obeta in zagotovlja prostost vere , pa ko se mir
stori, ni vlada nikdar bila mož beseda. Poslednjič sklenejo
kraljeva mati K a t a r i n a in pa mogočni Guiščani Hugenote
z enim udarkom potreti in uničiti. Ravno se ženi Hen¬
rik,  kralj navarski, pozneje slavni Henrik  IV., kralj
francozki, z Margareto, Karola  IX. sestro, in ta
ženitev je imela spravo strank polajšati in notrajni po¬
koj uterditi,— pa namesto tega je bila grozna izdaja , ki
ji „kervava ženitev" in tudi „noč sv. Jerneja" pravijo.
Vsi Hugenoti so se imeli podaviti, in noč od 24. do 25.
augusta' ? 1572 je bila za to 1 juto morijo določena. Opolnoči
da zvon izverh kraljevega poslopja znamenje k temu
strašnemu početju. Grozovito more Hugenote v Parizu
in enakočasno v mnogih francozkih mestih, in ljuta mo¬
rija se širi malo po malem skoraj po vsem Francoz-
kem,  in v kratkem je čez 30.000 ljudi pomorjenih. Pri
vsem tem je kralju njegov namen vendar le spodletel.
Četerta verska vojska se vname, in že naslednjeleto 1573
je bila vlada prisiljena, rošelskim (Itochelle), nimskim
(Nimes) in montobanskim (Montauban) Hugenotom pro¬
stost vere dovoliti.

94

Ravno to leto (1573) si izvolijo Poljci Henrika,
tretjega sina Katarine Medicejske,  za kralja, na
Francozkem pa se napravi neka zaveza med Hugenoti
in katoličani, da bi po smerti kralja Karola IX. Franca
vojvoda alansonskega (Alen^on), četertega sina kralja
Henrika  II. na francozki prestol povzdignili. Pa ko
(1574) Karol  IX., vedno slab in bolehen, umerje, se
ukrade Henrik  III. natihoma kot tat iz Poljskega, in
hiti' čez Benetke na Francozko domu , si prestol fran¬
cozki zagotovit.

Kmali se spravi novi kralj Cl 574 —1589) z ome¬
njeno zavezo in dovoli (1576) Hugenotom popolno ver¬
sko prostost in osem varnih krajev, naj bi v njih po
svoji verski spoznavi svobodno živeli. To pa spodbode
Henrika guiškega,  novo katoliško zavezo, bolj zo¬
per kralja kot zoper Hugenote napraviti. Bil je pa
kralj res ves popačen in najnevredniši med vsemi tri—
najsterimi, ki jih je Francozom valoaška (Valois) rodbina
dala, in ki so ' 46 1 let vladali. Z ostudno razujzda-
nostjo je svojo notranjo nevrednost javno kazal. Guiš-
čan  vpije tedaj, da katoliška vera je v nevarnosti, in
da je treba kraljevo oblast spet povzdigniti, da se v
deržavi red in blagostanje ohrani; pa katoliška vera
mu je bila le pretveza, pod ktero je sam po oblasti in
po prestolu stregel. — Iz tega se vname nova domača
vojska, ki jo pa boljeski (Beaulieu) pomirljivi razglas
kmali ustavi. Ker pa nestanovitni kralj ta razglas kmali
prekliče, se vojska — že šesta domača — (1577) spet
ponovi; pa Henrik  III. potolaži Hugenote z razgla¬
som poatješkim (Poitiers), s kterim jim poprejšne
prostosti in pravice poterdi.

Sedaj pa se vzdigne Henrik guiški  naravnost
zoper kralja. Franc,  vojvoda alansonski, četerti sin
He n r i k a II. in Katarine Medicejske,  umerje leta
1584, in pravica Henrika  III. v vladi nasledovati,
pride sedaj na Henrik  a navarskega. Ker je pa bil Hen¬
ri  k protestant, razglasi katoliška zaveza kardinala Ka¬
rola  burbonskega za kraljevega naslednika. Iz tega se
napravi spet huda vojska, ki ji „vojska treh Henrikov",
namreč Henrika  burbonskega ali navarskega, Hen¬
rika  guiškega in Henrika  III. pravijo. Henrik  na¬
varski otepe in zmaga (1587) Henrika  III. pri me¬
stu Kutre (Coufrai): nasproti pa otepe tudi Henrik
guiški  Hugenote večkrat zaporedoma. Poslednjič se
uname terd boj med Guiščani in Henrikom  III. v Pa-

95

rižu, in nevredni kralj Henrik,  ki si ne ve drugačpo¬
magati, da (1588) Henrika  guiškega in brata nje¬
govega, kardinala Ludevika,  umoriti. Pa s to ker-
vavo krivico si nič ne pomaga, zakaj Karol  majehski
(Mayenne), brat umorjenih , razkuri punt in ustajo, se
vzdigne z močno stranko in prevzame oskerbništvo kra¬
ljestva. Kralj Henrik  zbeži’ k Henriku  navarskemu,
in prosi s sramotno ponižnostjo Hugenote na pomoč.

Zedinjena kralja gresta sedaj s svojimi četami nad
puntarski Pariz; pa pri oblegi mesta, je bil Henrik  III.
zavratno umorjen. Nek prenapet dominikansk minili ga
prebode, in z njim odmerje rodbina valoaška, kije
od 1328 do 1588 vladala.

Vso pravico do 1‘rancozkega prestola ima po smerti
Henrik  III., Henrik  navarski, rodbine burbonske, ki
je bila pokolenje Ludevika svetega  iz trinajstega
stoletja po Robertu,  četertem sinu njegovem. Pa terd
boj ga še čaka prej ko zamore mirno na-nj sesti, dasi-
ravno ga mnogi precej za kralja spoznajo. Katoliški zavez¬
niki pod vodstvom Karola  majenskega se mu ustavljajo na
vso moč, in Filip  II., kralj španjski, jih po svojem ni¬
zozemskem namestniku Aleksandru F a meškem  čver-
sto podpira. Dolgo si prizadeva Henrik  dedšino svojo
z mečem pridobiti, in stiska po slavni j vriski (Ivry)
zmagi Pariz s terdo oblego. Pa sovražniki se mu množe,
Filip  II. se meša čedalje prederzneše v francozke za¬
deve, in cele okrajne se išejo od kraljestva odtergati in
v samostalne deržave povzdigniti. Verli Henrik  spozna
tedaj, da s silo, z bitvami in zmagami si ne bo kra¬
ljestva pridobil. Zato se spreoberne h katoliški veri,
in v kratkem se vse lepo spremeni. Puntarski Pariz se
podverže,mu odpre vrata in ga sprejme z veliko sloves¬
nostjo; poglavarji in pervaki zaveze hitijo podvreči se
mu in se ž njim spraviti, dokler je še čas, in celo kra¬
ljestvo spozna Henrika  IV. za svojega kralja. S tem
nehajo grozovite domače vojske; in ker tudi Fil ip španj¬
ski (1598) v vervenski (Vervins) mir dovoli, ima Fran-
cozko popolnoma mir in pokoj doma in zunaj.

Henrik  IV. (1589—1610) podeli Hugenotom z
razglasom nantiškim (Nantes) 13. aprila 1598 prostost
vere in službe božje in skoraj popolno deržavno enako¬
pravnost z ostalimi Francozi, in je kraljestvu v resnici
pravi blagoslov Božji. Na vso moč si prizadeva mir in
pokoj uterditi, in s pomočjo verlega vojvoda Sully-a,
ki mu je bil prijatel in minister, občno blagostanje spet

96

povzdigniti in globoke kervave rane, ki so jih bile dolge
domače vojske na Francozkem vsekale, zaceliti. V krat¬
kem cvete spet kmetijstvo, obertnijstvo in kupčija, in
verli Sully  oskerbuje občno dnarništvo tako previdno
in razumno, da ni treba podložnih s prevelikimi davki
treti. Mir mu je bil tako pri sercu, da ga je hotel tudi
unanjim deržavam zagotoviti. Želel je namreč vse kri—
stijanske deržave v Europi v zavezo spraviti, da bi se
neko enakotežje upeljalo in občni mir lože j ohranil.

Priljudni skerbni kralj si pridobi ljubezen in spoš¬
tovanje celega kraljestva, in vendar — kdo bi mislil?
ga neki vertoglavec, z imenom Franc Ravaillac,  za¬
vratno umori.

Naslednik (1610—1643) mu je sin Lude  v i k XIII.
Ker je pa še le devet let star, prevzame kraljica Ma¬
rija Me (licejska,  namestno vlado. Njene dušne
sposobnosti pa niso bile za vlado, in v kratkem razdene
lermasta Medicejka,  kar sta bila slavni Henrik  IV.
in verli Sully  z velikim trudom napravila in sozidala,
ter ponovi poprejšne napake , domačo vojsko in prega¬
njanje Hugenotov. Prevelika oblast, ki jo svojemu lju¬
bljencu, nekemu Končin  i-u, rojenemu Lahu, izroči, obudi
kmali zavidljivost domačih velikašev, ki se spuntajo in
ne dajo potolažiti, dokler Končini-a  s ženo vred ne
umore in otrok njegovih iz kraljestva ne preženejo. Tudi
kraljica je prisiljena bežati, in Ludevik,  sedaj štir—
najst let star, prevzame vlado kraljestva. Mladi kralj,
ki je bil z Ano,  kraljičino španjsko, zaročen, se spravi
čez nekaj časa z materjo, pa pozneje mora Me di c e j k a
zastran novih zdražb in prepirov, ki jih s svojo termo
napravi, kraljevi dvor spet zapustiti, in umerje (1642)
v veliki revščini na ptuji zemlji.

Bila je pa za Ludevika  XIII. velika sreča, da je
imel izverstnega ministra, ki je, tako reči, samooblastno
vladal. Bil je sloveči kardinal R i š e Ij e (Richelieu), mož
kakoršnega je bilo ravno treba, in kakoršnih se v zgodo¬
vini ne nahaja veliko. Dve nalogi je imel za svoje
FrancozeRichelieu vedno pred očmi, namreč, prešer-
nost deržavnih knezov in velikašev ukrotiti, in oblast
kralja svojega na najvišjo stopnjo povzdigniti, potem pa
mogočnost rodbine austrijanske na Nemškem in španj-
skem oslabiti in meje kraljestva proti izhodu razširiti.
Tudi on preganja in zatira Hugenote. Vnovič se vna¬
mejo zoper nje hude vojske, ki jih čedalje bolj slabe,
in ko jim (1(>5Ž8) Richelieu  po petnajstmesečni oblegi

97

Rošel (Rochelle), poslednje branišče, vzame, so popol¬
noma ob vso moč. Enako ukroti tudi velikaše deržave,
dasiravno so razne naklepe zoper njega kovali in mu
celo po življenji stregli. Bistra Richelieu-jeva glava
previdi vse nevarnosti, in jih umno, v pogubo protivni-
kov svojih, odverne. Tako doverši pervo nalogo, in
kraljeva, ali marveč njegova lastna oblast je vsemo¬
gočna , zakaj tudi kralj se ga je bal.

Sedaj se poprime Richelieu  prav čversto se druge
naloge. Kar je doma na vso moč zatiral, namreč pro¬
testantsko stranko, začne sedaj na Nemškem javno pod¬
pirati , dasiravno je bil kardinal sv. rimske cerkve. V
tridesetletni vojski podpira Švedce z obilno dnarno po¬
močjo ; po bitvi pri Nordlingi pa se udeleževajo te gro¬
zovite vojske tudi francozke vojne čete pod vodstvom
knezov Turenne-a in Konde-ja.  Mogočni minister
umerje res leta 1642, in že naslednje leto vzame smert
tudi kralja Ludovika  XIII. — pa vendar se doseže
Richelieu-jev  namen. Oboje pokoljenje avstrijanske
rodbine je jako oslabljeno in v vestfalskem miru zadobe
Francozi verh mest Mec, Tul in Verdun, ki so jih že
od Henrika II. (1552) v posesti imeli, tudi lepo Elza-
cijo in okrajni Sundgavsko in Erizaško.

Dolgo grozovito vojsko med belo in rudečo rožo na
Angležkem (I. §. 87.) dokonča poslednjič Henrik  VII.
(1485—1509) rodbine L a n k a s t e r - T u d o r s k e. Hen¬
rik  se oženi namreč z Elizabeto,  hčerjo Eduarda
IV. in zedini s tem obe roži. Pa kraljestvo ni precej
upokojeno, ampak razne stranke se Henriku še dolgo
ustavljajo. Najprej se razglasi lažnjiva novica, da Ri¬
hard,  vojvoda jorski (York) , mlaji sin Eduarda  IV.
še živi', in precej se najde nek Lambert Simnel,  ki
terdi, da je on Rihard,  ter si napravi v kratkem mo¬
gočno stranko. Pa v bitvi Stoke-ski (1487) vjame
kralj Henrik  krivega Riharda,  ki je bil sin nekega
peka,  in razkropi puntarsko stranko. — Hujšo vstajo
mu napravi pozneje nekakošen PerkinWarbek,  sin
nekega kerščenega Juda, ki se tudi za Riharda  raz¬
glaša. Pa tudi njega in njegovo stranko zmaga in otepe
kralj v bitvi pri Taunton-u 1498.

Odslej vlada Henrik  VII. mirno, pa ostro, zakaj
dasiravno se je bilo dolgih nepokojev in bojev vse na¬
veličalo , je bilo vendar še resne vlade treba, kakor

7

98

povsod, kjer se v dolgih prepirih in razvadah vezi' pod-
iožnosti in reda razvežejo. Bil je pa res vladar izverst-
nega duha, in za povzdigo brodništva, kupčije in ob¬
čnega blagostanja je jako skerbel. Dobro mu je bilo
znano, da brez dnarja tudi vlade ničesar ne zamorejo.
Zato je bil ves hranljiv, in dasiravno so deržavni do¬
hodki takrat v primeri s sedanjimi le majhni bili, je za¬
pustil o smerti v deržavni dnarnici vendar lep zaklad—
18 milijonov lir sterlinskih.

Naslednik mu je bil sin Henrik  VIII. (1509 —
1547), čudovita zmes raznih mnogih strast. — Pa o
njem in o njegovih naslednikih, Eduardu VI. (1547—
1553), Marii  (1553—1558) in Elizabeti  (1558
—1603), smo že zgorej v zgodovini prenarejanja vere
dovelj govorili.

O Elizabetni  vladi pa imamo pri vsem tem še
marsikaj povedati. Bila je Elizabeta  vladarica ob¬
širnega , gorečega duha. Berž ko more, stori mir s
Francozi in konča nepotrebno vojsko, ki jo je bila kra¬
ljica Marija  začela. Brez odloga zatare tudi kato¬
liško vero, ki jo je bila Marij  a spet vpeljala, ter vpelje
ponarejeno vero po Kalvinovih naukih, in se okliče po-
glavarico cerkve angležke, in Angležem je sedaj name¬
sti papeža gerda, zlo posvetna ženska, ki ni ravno spo¬
dobno in čisto živela, glava njih kristijanske cerkve. Pa
že takrat se je angležka vera v dve veliki stranki kro¬
jila, iz kterili se je malo po malem čez 70 drugih kri¬
voverstev izcimilo, zakaj zmota je rodovitna in poganja
raznih odrastkov brez konca in kraja; le resnica, ki je
ena, se ne spremeni vekoma.

V Škocii,  sosednem kraljestvu, kraljuje od Ro¬
berta  III. (1371) rodbina Stuartska že dve sto let.
O začetku 16. stoletja se oženi kralj Jakob IV. z
Margareto Tudorsko,  sestro Henrika  VII., kralja
angležkega. Iz tega zakona je kralj Jakob  V., ki rodi
z Marijo Guizovo  občno znano, prelepo, pa milo-
vanja vredno Marijo Stuartov  o.

Že v zibeli postane Marija  o smerti očetovi
(1542) kraljica škocijska. Ko doraste, se omoži s
Francom  II. kraljem francozkim , pa po njegovi pre¬
rani smerti se verne v Škocijo in se omoži s Henri-
kom Darnlejevem  (Darniey). Pa kmali (1562) jo
začne terda osoda treti in preganjati. Mlada, lahkomi¬
selna, lepa, toda brez zvestih prijatlov in svetovavcev,
je storila res večkrat marsikaj, kar se ni spodobilo, in

hudobni jeziki so vše še povikšali. Pripisujejo se ji
mnogoverstne strasti, kjer so bile najberže le slabosti
ali k večemu le razvade; poslednjič se razširi glas, da
je dala Darnleja  umoriti, da bi se z Botvelom  omo¬
žila. Tega dolženja se poprimejo protivniki njeni in ga
tako zvito rabijo, da napravijo v kraljestvu vstajo in
prekucijo, ki je pa prav za prav izhajala iz prenare-
janja vere, ki je bilo tudi v škocijo dospelo.

Po raznih prigodkih je Marija prisiljena bila bežati
— in beži (1568) na Angležko. Al Elizabeta,  ki ni
bila ravno lepa, jo sovraži zavolj njene sloveče lepote,
in jo sprejme ko razbojnico, ter jo derži celih osemnajst
let v terdnem zaporu. Poslednjič jo da s praznim zgo-
vorom, da ji po življenji streže in skrivaj zarotije na¬
pravlja, k smerti obsoditi, in zala glava škocijske kra¬
ljice pade 18. februarja 1587 pod rabeljnovo sekiro v
44. letu njene starosti.

Pri vsi tej veliki in gerdi krivici se more Eliza¬
beta  vendar med izverstnejše vladarje vrediti. Pervo
podlago sedanje angležke velikosti in mogočnosti je ona
postavila. Skerbno in na vso moč je podpirala namreč
brodništvo, obertništvo in kupčijo , ki je duša angležke
deržave. Zastran hude vstaje in kervavih vojsk v Ni-
zozemji se preseli mnogo bogatih tergovcov in umetnih
tovarnikov ali fabrikantov na Angležko. Elizabeta
jih prijazno sprejme in čversto podpira, in angležko
obertništvo in brodništvo cvetete čedalje lepše.

Ko Filip  II., kakor smo že omenili, v kazen, da
je Elizabeta puntarskim Nizozemcem in francozkim Hu¬
genotom pomagala, svoje strašno brodovje, ali nezmag-
ljivo armado nad njo, ima Angležka že nekoliko izverst-
nih brodovodjev, in Drake, Hawkins, Raleigh in
Forbisher  se smejo z vsakimi drugimi brodovoji me¬
riti, in kolikor bolj po pogubi (1588) omenjene armade
španjsko brodništvo peša in vpada, toliko bolj se an¬
gležko vzdiguje in množi blagostanje deržave.

Elizabeta  je tedaj srečno in dobro vladala, dasi-
ravno je bila čudna zmes raznih strast kakor oče njen
Henrik  VIII. Poslednji čas njenega življenja pa jo
prevzame velika bridkost in tuga. Po Le i c e s t er-jevi
smerti je bila namreč zalemu grofu Eseks-u  (Essex)
posebno vdana. Prigodi se pa, da se na skrivno pod¬
pihovanje španjske vlade terdo zatirani Irci spuntajo —
in Elizabeta pošlje (1599) svojega ljubljenca nad-nje.
Ker pa Ese k s nič ne opravi, se poprimejo zavidljivci

100

njegovi te okoljščine, da bi ga pogubili. Kinali prego¬
vore kraljico, da grof je sam puntar, in da ji ni v res¬
nici vdan, in Elizabeta ga da 160f — drugi kervavi
madež v zgodovini njeni — ob glavo djati. Irce ukrote
Angleži že naslednje leto, Elizabete  pa se poprime
zastran Eseksove smerti neka bridkost in tuga, ki je
več ne popusti, dokler leta 1603 ne umerje.

Z Elizabeto,  ki ni bila omožena, odmerje rodbina
Lankaster-Tudorska,  in sedaj pride na angležki
prestol sin nesrečne Marije Stuartove, Jakob  VI., kralj
škocijski, ko kralj angležki pa Jakob  I. (1603 —
1625). Tako se zedinite kraljestvi škocijsko in an¬
gl ežko  in se imenujete odslej Velika Britanija,  in
naslov cele zedinjene deržave je še dandanašnji: Ve¬
lika Britanija in Irlandija.

Angležko ljudstvo sprejme Jakoba  I. z velikim
veseljem; pa kmali zapravi kralj, ki je bil sicer učen
mož, pa brez posebno prebrisane glave, s svojo, skorej
bi djal — žensko nečimernostjo , zapravljivostjo in sa-
mosilno termo ljubezen svojih novih podložnih. — S
španjsko vlado stori mir in konča dolgo vojsko , ki se
je bila med Elizabeto in Filipom II. vnela. Kar veliko
mu da sedaj notranja vlada opraviti. Dasiravno kato¬
ličan podpira vendar angležko episkopatsko ali škofov¬
sko cerkev zoper puritane in katoličane, in ukaže Jezui¬
tom , da naj se v enem mescu iz kraljestva poberejo.
Tako si nakoplje protivnost in sovražtvo unih in teh,
namreč puritanov in katoličanov. Tudi išče Jakob, ki
bi bil rad neokrateno vladal in gospodaril, kraljevo ob¬
last povzdigniti; pa obudi' s tem protivnost ne sanio ta¬
kih, ki so bili prostih in ljudovladnih misel, ampak tudi
boljarjev.

Iz te protivnosti, posebno katoličanov, se napravi
pod vodstvom RobertaKatezbi-ja  (Catesby) strašna
zarotija. Zarotniki sklenejo namreč poslopje deržavnega
zbora spodkopati in s smodnikom razdjati, in kralja, ki
je imel o. novembra 1605 v deržavni zbor priti, z vsemi
zborniki vred na enkrat pogubiti. K sreči se zve ta
peklenski naklep še o pravem času, da se grozovita ne¬
sreča odverne.

Pozneje se zarote tudi puritani zoper kralja; pa tudi
ta zarotija se zve še o pravem času, in poglavar zarot¬
nikov, sloveči Valter Raleigh,  umerje 1618 pod
rabeljnovo roko.

101

Ravno tako se spuntajo Čehi  zoper cesarja, in
Friderika  V., volitnega kneza palatinskega, Jakobo¬
vega zeta, začne po češkem prestolu mikati. Friderik
se zanaša na tastovo pomoč, in vzame nesrečno krono,
ki mu jo puntarski Čehi ponujajo, pa se zelo prekane;
zakaj Jakob  I. ima v samovladni oblasti ostre zapo-
padke, ter meni, da Čehi imajo cesarju po vsakem na¬
činu podložni biti, in zato podpira zeta, ki v kratkem
ne le ob češki prestol, ampak tudi ob svoje lastne okrajne
pride, le toliko, da pomanjkanja ne terpi.

Dasiravno pa si je Jakob I. z deržavnim zborom in
z angležkim narodom vedno navskriž, cvete vendar tudi
pod njim in pod ljubljencom njegovim v  Bukinghamom
na Angležkem kupčija in brodništvo. Čversti in pogumni
brodovodja Hudson najde (1612) zaliv, ki se po njem
imenuje. Tudi kmetijstvo in obertništvo se lepo razvija,
in narodno blagostanje napredova čedalje bolj. Pri vsem
tem se lahko vidi, da duh protivnosti, ki jo je Jakob v
narodu obudil, bo donesel v svojem času kar grenko
sadje.

Ta grenki sad dozori že pod sinom in naslednikom
njegovim Karolom  I. (1625 — 1649). Čudno je pač,
da se ne vladarji ne narodi iz zgodovine ničesa ne
nauče! Ob vseh časih in v vseh vladah nahajamo enake
zmote in napčnosti. Tudi Karol  I. se derži terdovratno
očetovih napčnost in zmot. Bukingham  mu je, kakor
očetu, ljubljenec in minister, dasiravno ga ves narod
sovraži; katolikinjo Henriko Marijo,  hčer Henrika
IV. kralja 1'rancozkega, si vzame za ženo, in se zaplete
(1626) v nepotrebno vojsko s španjsko in potem tudi
s francozko vlado. Res, da sklene kmali spet mir,  s
Francozi v Suzi 1629, s Španjci pa v Madridu 1630,
toda brez vse koristi in Angležem v veliko škodo. Vse
to, in posebno njegova terma in silovitost mu nakoplje
sovražtvo naroda, in deržavni zbor ga prisili, terjanje
pravice (petition of right), ki je bistvena podlaga na¬
rodne svobodnosti angležke, dovoliti.

Potem pa ne skliče razkačeni Karol  deržavnega
zbora več celih enajst let, ampak vlada po lastnih, pa
nič kaj premišljenih namenih, ali zroči marveč, ko nek
prenapetnež z imenom Felton Bukinghama  umori
(1628) , oskerbništvo posvetnih zadev deržave grofu
Strafford-u,  cerkvenih pa škofu Laud-u.

Na svet poslednjega hoče Karol  v Škocii, ki je
bila vsa puritanska, angležko škofovsko cerkev vpeljati

103

(1638), pa vsa Škocija se spunta, in kralj je prisiljen
v Rippon-u sramotno pomirje storiti. To in pomanjkanje
dnarja prisili Karola deržavni zbor spet enkrat sklicati
(1640). Zbor pa se ne da razpustiti, ampak ostane z
mnogimi spremembami 18 let vkup, in zato semu„dolgi
zbor“ pravi. Naglo se napravite v deržavnem zboru
dve stranki, zmernih namreč in neodvisnih, pa poslednji
so mogočneji in obsodijo ministra Strafford-a k smerti.

V  tem času se napravi med katoličani na Irskem
neka zarotija zoper protestantske Angleže, in mnogo
jih je pomorjenih. Neodvisni natolcujejo in dolže tudi
te gerde ljute krivice kralja Karola, in sovražtvo do
njega raste čedalje bolj. V tej priliki se polasti pun¬
tarski zbor vikše deržavne oblasti. Kralj dovoljuje se¬
daj , občni punt potolažiti, zboru in narodu vsak hip
nove pravice v škodo lastnih, toda prepozno — drugega
ne opravi, kot da ga protivniki še bolj zaničujejo. Kralj
zapusti tedaj London , in se poda s svojo družino v
Hamptoncourt, in pozneje v Jork; deržavni zbor pa
začne vojsko naberati, in ji da poveljnika generala
Fairfax-a in zvitega prekanjenega Kromwell-a.
Strašni domači boji med kraljem in puntarskim zborom
se ne dajo več odverniti. V štirih kervavih bitvah se
meri kraij s Fairfax-om in Kromwell-om, pa vselej ga
zmagata. Po poslednji nesrečni bitvi pri mesticu Na-
seby  14. junija 1645 se ne ve Karol  I. več kam
djati. V tem času obsodi zbor tudi ministra škofa Laud-a
k smerti, in revež umerje pod rabeljnovo roko. — Kralj
beži v taborišče škocijske vojske, nadjaje se, da se ga
bodo saj sorojaki njegovi usmilili; pa gerdiini ga prodajo
zborovi vojski za 400.000 sterl. lir. Kralj Karol  I.
je sedaj jetnik in njegova osoda je pri koncu, zakaj
prekanjeni hinavski Kromivell ga ima v rokah. Kralj
skuša uiti, pa kmali ga spet vjamejo. Prenapeti neod¬
visni ga dolže in tožijo strašnih pregreh zoper ljudstvo
in zoper domovino, in puntarski deržavni zbor ga k
smerti obsodi. Rabelj mu 30. januarja 1649 v Londonu
glavo odseče.

v

§. 17. Svajcarji in Lahi.

O začetku šestnajstega stoletja je obsegala švaj-
carska  zaveza (I. §. 88.) že 13 kantonov. K svoji
nesreči se udeležijo združeni kantoni svete zaveze zo¬
per Francoze, zakaj Franc  I. kralj francozki jih v

103

bitvi pri Marinjanu (1515]) strašno otepe. V fribor-
škem miru jih pa vendar preveč ne stiska.

O prenarejanji vere in cerkvenih naredb, ki je tudi
na Švajcarskem mnogo sprememb in tudi nekoliko terdih
bojev napravilo, smo že zgorej govorili.

V tridesetletno vojsko se Švajcarji nikakor ne me¬
šajo, in v vestfališkem  miru (1648) zadobe popolno
svobodnost, in vse vlade spoznajo samostalnost švajcar-
ske ljudovlade.

Po sedanji Lombardii  so Francozi dolgo časa
jako hrepeneli, in Karol  VIII., Ludevik  XII. in
Franc  I. so se je večkrat s silo polastili, pa je niso
mogli ohraniti. Cesar Karol  V. spodi Francoze iz La¬
škega in da (1529} vojvodino milansko Francu Vi-
skontiškemu,  po smerti njegovi pa sinu svojemu Fi¬
lipu  II. Tako Milansko  pride Spanje  e m v roke in
španjski kralji gospodarijo v deželi 173 let.

Savo  j a terpi' v vojskah Karola V. s Francom
I. kaj veliko, in vojvoda Karol  III. “zgubi v teh voj¬
skah skoraj vse svoje okrajne, pa sin njegov, Em anuel
Filibert  (1553) jih večidel spet pridobi, in Savoja
ostane prosta in samosvoja.

Fiorenčani preženejo v nekem puntu vso medicejsko
rodbino, pa papež Leon  X., brat pregnanega Petra
Medicejskega, in cesar Karol  V. jo spet vpeljeta, in
Lovrenc,  sin omenjenega Petra,  zadobi vikšo oblast
v Fiorenci. Sloveča Katarina Medicejska,  mati
treh francozkih kraljev: Franca II., Karola IX. in Hen¬
rika II., je bila hči tega Lovrenca.

Pa pri vsi veljavnosti in oblasti Medicejev se na¬
pravi še marsikakošen punt zoper nje, dokler Karol  V.
(1531) Aleksandra Medicejskega v vojvodski stan ne
povzdigne.'

Ker pa Aleksander, pervi vojvoda florentinski, pre-
terdo in samosilno vlada, ga nek sorodnik njegov z ime¬
nom Lorenzino ali Lovrenček  umori, in Kozim  I.
mlajega pokolenja medicejske rodbine prevzame (1537)
vlado, dasiravno si Fiorenčani na vso moč prizadevajo,
poprejšno prostost spet zadobiti.

Bil je pa Kozim  I. umen in dober vladar. Vojvo¬
dino svojo pomnoži z mnogimi kraji, ki jih Pizi in Sieni
vzame, oprosti Fiorenco in Livorno španjskih posadk,
si prizadeva na vso moč,  obertništvo, kupčijo in občno
blagostanje dežele povzdigniti, in okinči glavno mesto z
mnogimi krasnimi poslopji in umotvori, zidarske in podo-

104

barske umetnosti. Bil je pa tudi najbogatnši knez v
Europi, in papež Pij V. ga povzdigne (1569) v stan
velikega vojvoda.

Tudi pod Francom  I. (1575) in Ferdinandom
I. (1587), ki sta mu bila sina in naslednika, posebno
pa pod Kozimom  II., sinom ravno omenjenega Ferdi¬
nanda (1609) cvetejo in napredovajo v Toskani ved¬
nosti in lepe umetnosti kar lepo.

Pod Ferdinandom  II. (1621) pa se začnejo to¬
skanske zadeve žalostno spreminjati; znanosti in umet¬
nosti hirajo čedalje bolj, in veliki vojvoda zapravlja der-
žavni zaklad le Španjcom v prid.

Tudi cerkvena deržava se spremeni okoli leta 1500,
je bilo feudalno plemeništvo poterto v samovlado  in
postane važen člen politiške sostave, ki se je v Europi
napravljala. To pa vendar ne obvaruje, da bi ne bili
Nemci, Francozi in Španjci cerkvenih okrajn mnogokrat
terdo stiskali in hudo razdevali, posebno ko so se za
napolitansko kraljestvo poganjali. Papeži so bili odslej
središče ne samo cerkve, ampak tudi vseh mnogoverst-
nih politiških zavez na Laškem. Leon  X. je iskren
podpiravec lepih umetnost, in čudoviti umotvori, ki večno
mesto kinčijo, so mu neumerljiva slava. Gregor  XII.
(1582) prenaredi in popravi koledar tako znanstveno,
da ga tudi protestantje sprejmejo; le Gerki v svojem
sovražtvu do katoliške cerkve se ga nočejo še poprijeti.
Sikst V. (1585—1590) zatare s svojo resnostjo in
ojstrostjo silovitosti in razbojništvo, olepša Rim in zapu¬
sti pri vsem tem deržavno dnarnico polno. Tako dobi¬
vajo papeži čedalje več veljavnosti in spoštovanja v
svojih zadevah z unanjimi deržavami. V  tem se vdajajo
tudi Ferara, Bolonija, Ravena, Jakin in Urbino čedalje
bolj cerkveni vladi, in veljavnost papežev se množi še
dolgo časa.

Napolitansko kraljestvo so imeli Španjci celih dve
sto let v rokah; zato nimamo o njem nič kaj posebnega
omeniti. Godilo se mu je, kakor se podverženim der-
žavam pod ptujimi namestniki ali poglavarji navadno godi.

Ko sta bila Kolumb Ameriko,  in Vaško de Gama
pot v izhodnje Indije  okrog Afrike najdla , je jela
beneška kupčija naglo in zlo pešati. Vendar pa je bila
beneška ljudo- ali marveč plemovlada in njena mogoč¬
nost bližnjim vladam še vedno predmet strahu in za-
vidljivosti. Zato se napravi (1508) zoper Benečane
strašna zaveza med papežem Julijem II., med kraljema

105

francozkim in španjskim, in med cesarjem Maksimili¬
janom I. Bistroumni Benečani odvernejo nevarnost, ki
jim žuga, s tem, da nektere kraje na Milanskem, na
Napolitanskem in v cerkveni deržavi o pravem času od¬
stopijo, in napravijo že leta 1510 enako strašno zvezo
zoper Francoze. Več pa imajo Benečani s Turki opra¬
viti. Res, da jih v družtvu s Španjci pod vodstvom
Ivana avstrijanskega pri Lepantu (1571) jako otepejo
in zmagajo, pa že leta 1577 jim vzamejo Turki cipriški
otok ali cipriško kraljestvo, ki so ga bili po kraljici Ka¬
tarini Kornarski (Cornaro) podedovali. Beneška plemo-
vlada hira čedalje bolj, in se ohrani do francozkih vojsk
(1796 in 1797) le s tem, da se v važniše politiške
zaveze več ne meša.

v

§ iS. Skandinavci v ali Danci , Norveščani in
Švedci.

Okrutna silovitost Kristijana II. je kriva, da se
sloveče kalmarsko zedinjenje škandinavskih kraljestev po
126 letih za vselej razterže. Švedci, ki po dolgem za¬
tiranji in terpljenji danski jarm otresejo, si zvolijo last¬
nega kralja. Pa tudi Danci ne morejo in nočejo Kristi¬
janovega samosilja dalje prenašati, in si zvolijo (1523)
novega kralja, namreč Friderika  I., vojvoda šlezvik-
holsteinskega, Kristijanovega strica.

Friderik  I. (1523—1533) ima kraljevi prestol le
mogočnim plemenitašem zahvaliti. Zato jim more mnogo
in velikih pravic zagotoviti in celo robstvo poljodelcov
in kmetov postavno poterditi. Da pa tudi sebe ne zane¬
mari, upelje v deržavi s pomočjo Janeza Ta us en-a,
Lutrovega učenca, protestantiško ponarejeno vero, da
se zamore, kakor je bilo takrat sploh in povsod navada,
cerkvenega premoženja polastiti. Tudi spozna Friderik
švedsko samostalnost.

Naslednik mu je sin Kristijan  III. (1533—1559);
pa se le s težavo na prestolu ohrona. Pregnanega kralja,
Kristijana  II., ki si je s pomočjo svaka svojega, ce¬
sarja Karola V. dolgo prizadeval, zgubljeno kraljestvo
spet pridobiti, je bil že Friderik ujel, in 16 let se je
trinog za svojo okrutnost v terdem zaporu pokoril. Pa
dasiravno ni bilo tega protivnika več, je imel Kristi¬
jan  III. vendar veliko opraviti, prej ko si je mirno po¬
sestvo kraljestev danskega in norvežkega zagotovil, ker
so se mu norveški katoliški duhovni in mnogi plemeni-

106

taši zavolj prenarejanja vere in cerkve tako čversto
ustavljali, da jih je mogel z mečem v postavne meje
zavračati. Te notranje razpore si iščejo hanzeatske
mesta, posebno Ljubek ali Bukovec,  v prid oberniti,
in napovejo Dancom vojško; pa nevarnost od zunaj
ukroti domače stranke, in Kristijan otepe sebične so¬
vražnike. Pozneje se spravi kralj tudi s cesarjem Ka¬
rolom  V. in dovoli Kristijanu  II., ki še le leta
1559 umerje, nekoliko več prostosti. V tem pa se upelje
protestantiška vera v obeh kraljestvih, škofije se zata-
rejo in cerkveno premoženje se razdeli' med rodbino
kraljevo in med plemenitaše.

Po Kristijanu  III. pride na danski prestol sin
njegov Friderik  II. (1559—1588). S Svedci ima
terde boje, ki jim še le ste tinski  mir  (1570) konec
stori. V  tem miru odstopijo Švedi Dancom nektere
okrajne in se odpovejo vsem pravicam do kraljestva
norveškega, Danci pa nasproti pravicam svojim do
Švedskega. — Friderik  ima pa še drugo veliko srečo,
namreč izverstnega deržavnega svetovavca z imenom
Okse,  ki mu neutrudljivo in iskreno pomaga blagostanje
domovine množiti. Pod njim se ustanovi (1574) davek
za prehod iz nemškega v baltiško in iz baltiškega v
nemško morje po sundskem prelivu. Verli kralj podpira
kmetijstvo, norvežko rudninstvo in kupčijo, in deržavni
dohodki se le množe.

V enakem duhu vlada tudi sin njegov in naslednik
(1588—1648) Kristijan  IV., in podpira še bolj ko
oče vednosti in omiko naroda, in zboljša kar veliko
dansko brodništvo. Pod njim se napravijo perve danske
vselitve v Izlandii, v Gronlandii in v izhodnjih lndijah,
in danska kupčija doseže že visoko stopnjo. — V voj¬
skah pa Kristijan ni imel sreče. Da se tridesetletne voj¬
ske neprevidno udeleži, ga pripravi v veliko nevarnost,
in le posebne okoljšine ga rešijo, da ob vse ne pride,
ali saj veliko ne zgubi. Enako nesrečen je tudi v vojski
s Švedci, in zgubi, ko ga Torstenson napade, skoraj vse,
kar je bil oče njegov v stetinskem miru pridobil.

Švedci povzdignejo za srečno oprostenje domovine
Gustava Waza  (1523—1560) na kraljevi prestol.
Pa dasiravno je verli, delavni in hrabri Gustav kraljeve
oblasti resnično vreden, ga čakajo vendar še marsiktere
protivnosti. Tudi on začne namreč ponarejeno Lutrovo
vero upeljavati in neka švedska brata Olav in Lovrenc,
Lutrova učenca, mu čversto pomagata. Pa duhovščina

107

se mu živo ustavlja, in verli Darlekarlčani, ki vsako
prenarejanje starih šeg jako čertijo, se celo spuntajo.
Pogumni Gustav pa napove deržavnemu zboru, ki se je
bil (1527) v Westeras-u sošel, da noče dalje kralj
biti, če se mu ne dovoli potrebnih cerkvenih prenaredb
vpeljati. Deržavni zbor mu to dovoli, pa Darlekarlčani
in drugi nasprotniki se mu vendar s silo ustavljajo, in
že večkrat omenjeni pregnani kralj Kr is tj a n II. napade
(1531) Švedsko precej obilno vojsko. Bistroumni Gu¬
stav Waza  pa odbije napad unanjih sovražnikov, in
upokoji malo po malem tudi domače protivnike. Ko je
spet mir in pokoj v deržavi, se poprime Gustav na vso
moč vladnih opravil in podpira, kolikor more, razvijanje
znanost in omike, obertnije, tergovstva in občnega blago¬
stanja. Zato okliče deržavni zbor (1544) kraljevo oblast
dedično v njegovi rodbini. Ljubezen do sinov pa zapelje
verlega kralja pri vsi njegovi previdnosti in bistroumnosti
v veliko napčnost, da namreč kraljestvo med nje ne¬
kako razdeli, kar napravi med njimi v kratkem hude
razpore in terde boje.

Naslednik mu je stareji sin Erik  XIV. (1560 —
1568), ki je bil pa divje neukrotljive terme. Kmali se
zaplete v vojsko z Rusi, in precej potem tudi z Danci.
Ves sumnjiv in zavidljiv — pogubi vso Sture-ovo rod¬
bino; pa tudi bratom ne zaupa, in derži starejega, Ja¬
neza, štiri leta v terdem zaporu. Poslednjič se zverže
njegova sumnjivost v pravo norost, in Švedci ga odsta¬
vijo, ter okličejo Janeza, brata njegovega, za kralja.

Janez  III. (1568—1592) stori mir z Danci v
Stetinu 1670, ki je bil pa Švedcom jako škodljiv, ker
kralj Dancom več južnih okrajin odstopi. Najberže ga
je prisilila k temu škodljivemu miru nova vojska z Rusi,
ktere konca ni doživel. — Žena njegova, Katarina
poljska, ga napravi malo po malem, da začne ne samo
katoličane skerbno podpirati, ampak da se tudi sam h
katoliški veri spreoberne. Tudi sin njegov, Sigismund,
ki si ga Poljci za kralja zvolijo, je bil katoliške vere.
Sprememba vere pa obudi med kraljem Janezom  III.
in mlajim bratom njegovim, Karolom, velik razpor. Pa
tudi deržavnim veiikašem ni podpiranje katoličanov in
kraljevo spreobernjenje h katoliški veri nič kaj po volji,
ker se boje cerkvene posestva, ki so se jih biii polastili,
spet zgubiti. Res, da kralj po kraljičini smerti, in po¬
sebno potem , ko se z neko jako zalo protestantinjo z
imenom Guni le Bielke  v drugič oženi, od svoje is-

108

krenosti za katoliško vero veliko odjenja; pa pri vsem
tem napravljajo plemenitaši ustajo in punt, in so pri¬
pravljeni se raji spuntati, ko cerkvi njenega lastnega
premoženja kaj poverniti.-0 tem notranjem vrenji umerje
Janez  III., in sin njegov, Sigismund,  kralj poljski,
podedova švedsko kraljestvo.

Sigismund  je sedaj (1592—1604) kralj poljski
in švedski. Ker pa na Poljskem stanuje, si zvoli z do¬
voljenjem deržavnega zbora za švedsko kraljestvo na¬
mestnika strica Karola,  Gustav-Wazovega tretjega
sina. Pa kmali se vidi, da stric hoče. sam kralj biti, in
v kratkem se vede ko samoblastnik. Sigismund gre
tedaj (1598) z vojsko nad njega, pa v strangebroški
bitvi ga Švedci hudo otepejo , in deržavni zbor v Jon-
kopingu okliče Karola (1604) za švedskega kralja, in
deržava je spet samostalno kraljestvo.

Švedci so jo bili dobro zadeli, zakaj Karol  (1604
-t— 1611) je bii kraljevega prestola vreden. Na vso moč
je skerbel za povzdigo blagostanja deržave, in v krat¬
kem se je brodništvo, obertništvo in kupčija jako po¬
vzdignila. Posebno pa je nižje stanove, zlasti kmete,
krivice in zatiranja tako skerbno varoval in branil, da
so ga prevzetni deržavni velikaši kmečkega kralja
imenovali. To pa ga ni motilo, ampak verlo je poprav¬
ljal in odpravljal, kar je bilo občnemu blagostanju na
poti, dasiravno je imel s Poljci še zmirom terdo vojsko.
K tej vojski se pridruži nova vojska z Rusi, in kmali
potem tudi vojska z Danci. Kristijan  IV. kralj dan¬
ski, si hoče namreč veliko stisko, v kteri so bili Švedci
zavolj dvojne vojske s Poljci in z Rusi, v prid oberniti,
in napade Švedsko; toda Gustav Adolf,  Karolov sin,
dasiravno še le 17 let star, ga tako umno ustavlja, ka¬
kor da bi bil že davno skušen in zveden vojskovodja.
Pri vsem tem dobe vendar Danci Kalmar po izdaji v roke.

Karol  IX. zapusti sinu Gustav Adolfu  (1611
—1632) verh kraljestva tudi trojno vojsko in doma
mnogo nejevoljnežev. Histroumni Gustav Adolf potolaži
najprej te; potem stori mir (1613) s kraljem danskim,
ki mu za milijon tolarjev vse pridobitve in skorej vse
okrajne, ki jih je bil kralj Janez III. v stetinskem miru
1570 Dancom odstopil, nazaj da. — Štiri leta pozneje
prisili Gustav Adolf  tudi Ruse v Stolbovi mir storiti
in mu Karelijo in še nekoliko druzih okrajin odstopiti.
Le s Poljci ima tedaj še terdo vojsko, ki se mu pa
dobro ponaša. Švedci obsedejo Livonijo in nekoliko Lit-

109

vanije. Poslednjič pa ponudijo Poljci kralju švedskemu
pomirje, in Gustav Adolf, ki ima vikše namene, ga
stori na šest let. Sedaj ima roke proste in oberne ves
svoj pozor na nemške zadeve. Iskrenost za luteransko
vero, skerb za lastno kraljestvo, in še bolj menda želja,
si na Nemškem novo kraljestvo ali saj neumerljivo slavo
pridobiti, ga že dolgo naganja, nemškim protestantom
zoper cesarja Ferdinanda II. pomagati. Pa o njegovih
slavnih zmagah na Nemškem in o njegovi žalostni smerti
v bitvi lucenski 1633, kakor tudi o slavnem ponašanji
švedskih vojskovodjev po kraljevi smerti smo že zgorej
(glej tridesetletno vojsko g. 13) dovolj govorili.

Švedsko kraljestvo je bilo na visoki stopnji slave in
mogočnosti, ko ga Gustav Adolf hčeri svoji Kristini
zapusti. Ker je bila pa Kristina  še le šest let stara,
prevzame vlado petero pervih deržavnih vradnikov, med
kterimi se je trudil najbolj verliAksel Oksenstierna
za slavo domovine in za blagostanje kraljestva. Pomirje
s Poljci podaljša previdni Oksenstiernana 36 let, vojsko
na Nemškem pa nadaljuje izverstni švedski vojskovodja
z veliko slavo. Poslednjič stori' vestfalški mir ti dolgi
vojski konec. Švedci, ki se v tej hudi vojski v vojniški
umetnosti popolnoma izurijo, so visoko čislani in spošto¬
vani, in njih mogočnost je velika na obeh straneh bal¬
tiškega morja.

Veliko so se nadjali Švedci tudi od Kristine
(1633 — 1654), pa jim ni nade spolnila. Neka lahko¬
miselnost ji ne da deržavnih zadev resnobno oskerbo-
vati, in raje igra z učenostjo in z višjimi znanostmi, ki
jih vladarjem ni treba, ko da bi za blagostanje svojih
podložnih skerbela. In kar je še hujše — kmaii se uda
tudi zapravljivosti in nekakošnemu nič kaj spodobnemu
življenju. Poslednjič (1654) se naveliča v svoji samo-
pašnosti cehi kraljeve oblasti, se odpove kraljevemu
prestolu, zapusti svoje hrabre Švedce, se spreoberne h
katoliški veri, gre v Rim, potova po raznih deželah,
posebno po Francozkem, in umerje leta 1689 v Rimu
malo čislana in spoštovana. V veličanski cerkvi sv. Petra
ima lep spominek.

19. Rusi.

Ivan Veliki  (I. g. 93) vlada srečno celih 43 let.
Naslednik mu je sin Razili  (1505 —1534). Razili
otepe nekolikokrat divje Tartare, ki so Rusijo sem ter

110

tje še vedno razdevali, in si prizadeva razne dele Ru¬
sije čedalje bolj zediniti.

Sin njegov in naslednik Ivan II. (1534—1584)
ukroti poslednjič Tartare, si podverže njih kraljestvi,
kasansko in astrahansko, in začne tudi Šiberijo prido¬
bivati. Bil je res terd in nekako krut, pa skerben in
delaven vladar. Pod njim se osnuje in utemelji mesto
A rb ang el pri belem morji, in Ivan stopi pervi v ne-
kakošno kupčijsko zvezo z Angleži. Lepo in čversto
napredova in raste omika, blagostanje in mogočnost
Rusije. Ivan  vabi in kliče k sebi pridne umetnike iz
raznih deržav evropejskih, in že leta 1563 imajo Rusi
pervo tiskarnico. — Tudi rudnarstvo se obdeluje pod
Ivanom II. z dobrim uspehom. Skerbni vladar pa ne
pozabi tudi vojništva, ki se je prej zanemarjalo., upelje
sloveče streljce in razne oddelke dobro vredjene vojske.
In naravnost smemo reči, da 501etna slavna vlada čara
Ivana  II. je bila pravi? blagoslov božji v marsikakem
važnem obziru.

Po Ivanovi  smerti nastopi vlado sin njegov Fedor
Ivanovič  I. (1584 — 1598). Pod njim si podver-
žejo Rusi celo Sibirijo. Toda Fedor je preslab, da bi
mogel dostojno vladati, in žeslo mu je pretežko. Zato
prevzame vlado svak njegov, zvit ošabnež, Boris Go¬
dunov,  in odslej se zberajo spet oblaki nesreče nad
Rusijo. Boris Godunov da namreč carovcga brata De-
metra umoriti, in ko car Fedor leta 1598 umerje — sam
sebe za čara zvoliti. Toda kmali ustane nek kriv De-
meter,  in Poljci ga podpirajo. Po sedemletni vladi je
Boris  prisiljen, mu prestol odstopiti, in vzame s sinom
Fedorom II. žalosten konec. — Krivi Demeter pa ne
zna vladati, in razserdi s svojo silovitostjo podložne, ki
niso bili njegovi. Še tisto leto zgubi prestol in življenje
po neki sovražni stranki, ktere poglavar je bil neki
Ko v iški,  in Rusi si izvolijo leta 1606 K o vi s k ega
za čara. Pa novi krivi Demetri ustajajo in Poljci jih
podpirajo zaporedoma in nadlegovajo in stiskajo Ruse.
Leta 1610 pride tudi Koviski ob prestol in oblast.

Te silovite in nagle prekiicije so bile Rusii kaj ve¬
lika nesreča. Kervave domače vojske so jih spremljale
in Poljci so tergali deržavo kakor so mogli: najlepše in
bogatejše mesta so jim bile v rop: popolna strašna
brezpostavnost je gospodovala po vsi deržavi, in se ve
da v takih okoljnostih se nobena reč prav ne sponaša.
Kar so bili skerbni vladarji in ptuji umetniki v mnogih

111

letih v Rusii dobrega in koristnega napravili, je v teh
hudih časih kmali spet zginilo.

Leta 1613 pa se černi oblaki grozovite nesreče
spet razkrope. To leto namreč skličejo nekteri domo¬
ljubi občen zbor plemenitašev, duhovnov in mestnjanov,
in ta zbor zvoli enoglasno mladega Mihela Roma¬
novega  za čara. Oče njegov, Fedor Romanov,  je
bil čaru Fedoru I. v bližnji žlahti in moder pa mogočen
mož; sinu je v vladi z dobrem svetom kar veliko po¬
magal.

Car Mihael  (1613 —1645), hraber in moder
vladar, upokoji deržavo, stori mir v Stolbovu s Švedci
in v Viazmi s Poljci, odverne srečno vse naklepe ne-
kterih notranjih strank, podpira iskreno poljodelstvo in
kupčijo, in zapusti o smerti sinu Aleksiju  carstvo v
dobrem stanu in popolnem miru. Slavna rodbina njegova
vlada v Rusii po ženskem pokolenji še dandanašnji.

$. 20. Prusijani in Poljci.

Po smerti Alberta brandenburškega ali branibor-
skega (I. §. 94) nastopi vlado še nove vojvodine pruške
sin njegov Friderik Albert  (1568). Ker pa novi
vojvoda kmali ob pamet pride, prevzame vlado (1577)
nek stričnik njegov, Juri Friderik anaspaški,  in
ker ta pred vojvodom Friderikom Albertom umerje, pride
vlada vojvodine pruske (1605) Joahimu Frideriku,
volitnemu knezu braniborskemu — v roke. — Joahimu
Frideriku je naslednik sin njegov Janez Žiga,  ki na¬
stopi vladarstvo po smerti norega Friderika Alberta
(1618) z dovoljenjem kralja poljskega kot pravi voj¬
voda pruski, in zedini za vselej nemško okrajno brani-
borsko s slovansko Prusijo. Tako začne Prusija pod
Janezom Žigom ali Sigismundom veselo rasti in se ši¬
riti , pa pod sinom njegovim, Jurjem Vilhelmom, jo
grozovita tridesetletna vojska spet potlači in toliko da
spet ne pogubi. Veliko je terpela doslej Prusija tudi v
poljsko-švedskih vojskah zastran Livonije.

Na poljskem kraljevem prestolu (I. §. 94) nasle-
dova očetu Kazimiru iV., ali marveč bratoma, Janezu
Albertu in Aleksandru, Žiga ali Sigismund  I. (1507
—1548), toda težko mu je vladati, ker velikaši kra¬
ljestva kraljevo oblast čedalje bolj kratijo, in večkrat
najbolje kraljeve namene overajo, kar moč in edinost
vlade spodkopuje. — Kmali se napravijo pa še večje

112

težave. Ponarejanje in prenarejanje vere je kralju in
kraljestvu velika nesreča. Sigismund je novi ponarejeni
veri jako udan in podpira novince, toda kmali se na¬
pravi na Poljskem toliko verskih strank, da jih kralj ne
more dostojno krotiti, in zmešnjave so čedalje večje,
kraljeva oblast pa čedalje bolj peša.

Po Sigismundovi smerti pride na prestol poljski sin
njegov Sigismund  II. ( 1548—1572). Pod njim od¬
stopi žlahni Kettler,  poglavar vitežkega reda mečar-
jev, Poljcom Livonijo in nekoliko drugih okrajin, in daje
mu Kuriandijo za-nje. Res, da to je bila le mena, pa
Poljcom vendar važen dobiček.

Kralj Sigismund II. umerje leta 1572 brez sinov,
in ž njim odmerje možko pokolenje slavne, Poljcom
drage rodbine kraljev jagelonskih , ki so poljsko kra¬
ljestvo 186 let verlo vladali, in znanosti, umetnosti,
poljedelstvo in kupčijo iskreno podpiraje za omiko in
blagostanje naroda kar veliko storili.

Da ni Sigismund II. sinov imel, je bilo Poljcom v
resnici velika nesreča. Y srednji dobi, in zlasti v začetku
te dobe ni bila dedišna nasledba še skorej nikjer uter-
jena; v teh časih pa so jo že vsi evropejski narodi upe-
Ijevali in ustanovljali. Poljski velikaši in deržavni sta¬
novi pa ostanejo v lastno veliko škodo pri prosti volitvi
kraljev, da bi njih oblast lože kratili in jim čedalje ter-
dejše pogoje stavili, in to je poljsko kraljestvo posled¬
njič popolnoma spodkopalo in raztergalo. — Zvolijo si
tedaj Poljci za kralja Henrika valoaškega,  brata
Karola IX., kralja francoskega. Pa čez štiri mesce
zve Henrik, da mu je brat, kralj frSncozki, umeri. Zato
zapusti natihoma Poljsko, in hiti čez Benetke na fran¬
coski prestol.

Nato povzdignejo (1575) Poljci po raznih prepirih
in razporih Štefana Batori-ja,  kneza erdeljskega,
ki je bil z Ano,  sestro poslednjega Jagelončana Sigis¬
munda II. oženjen, na kraljevi prestol, in mu dajo 16
starašinov svetovavcov, in to je začetek poljskih ob¬
stojnih starašinov. — Batori  je bil hraber, delaven in
moder vladar; Ruse je nekolikrat otepel in zmagal, in
marsikaj važnega popravil. Pa nemila smert ga vzame
že leta 1586.

Sedaj si izvolijo Poljci Sigismunda  III., sina
Janeza, kralja švedskega, in Katarine jagelonske, za
kralja. Leta 1592 podedova Sigismund po očetu tudi
prestol švedski. To pa napravi velike razpore in ker-

113

vave vojske med Švedci in Poljci. Po mnogih homatijah
zgubi kralj Sigismund (1606) švedski prestol za vselej,
in Poljsko in Švedsko ste spet samosvojne kraljestvi.
Srečnejši je Sigismund v ruskih domačih vojskah za¬
stran krivih Demetrov, in si pridobi nekoliko ruskih
okrajin. V  vojskah s Turki pa mu ni sreča posebno
ugajala. Pod njim je bil prenešen kraljev sedež iz
Krakova v Varšavo.

Pod njegovim sinom in naslednikom Vladislavom IV.
(1638—1648) stisnejo in okratijo Poljci v deržavnem
zboru z neko pogodbo, ki ji „pacta conventa“ pravijo,
kraljevo oblast še bolj ko prej, in stan kraljev poljskih
je čedalje težavniši.

21. Turki.

Na turški prestol (I. §. 96) pride za Selimom I.
edini sin njegov Soliman  II. (1580—1566). Bilje
pa Soliman hraber vojak in moder skušen vladar, do¬
brotljiv, pravičen in pobožen mož, vreden verstnik čara
Karola V. in kralja francozkega Franca I. Turško moč je
jako povzdignil in turško carstvo mnogo razširil. Leta
(1588) napade in vzame vkljub vsi junaški brambi
slavnih Joaniterjev otok rodiški, in se prav milo ponaša,
kar sicer ni bilo turška navada. Na to se oberne na
Ogersko, vzame Beligrad, otepe in zmaga (1586) pri
Mohaču kralja madžarskega Ludevika II. ter pelje, ter-
deji od prej, 300.000 ljudi iz raznih krajev na Turško
v sužnost. — Neka ustaja ga kliče v Azijo. Naglo se
poda Soliman tje z jedrom svoje vojske; ko pride, se
punt zdajci upokoji in poprejšnji mir se poverne in usta¬
novi. — Ko se iz Azije poverne, se poda spet na Oger¬
sko, Janezu Zapoliju zoper Ferdinanda I. na pomoč,
vzame (1589) Budo, in dere pred Beč (Dunaj), na¬
pade mesto dvajsetkrat zaporedoma, zgubi 80.000 mož,
pa nič ne opravi. Pomanjkanje živeža, ki ga je bil s
svojim razdevanjem sam kriv, ga prisili, se na Ogersko
verniti. To je bilo Evropi velika sreča, drugač bi mu
ne bilo pri tačasnih nemških zmešnjavah težko bilo, ne¬
složne Nemce potreti in si vse okrajne saj do Rena
podvreči. — Potem gre Soliman nad Perzijane, jim
vzame Bagdad in si pridobi' velik del Georgije. — Na
Tuniško, ki se je bilo njegovi oblasti odtegnilo, pošlje
nekega grozovitega morskega roparja šere d in a Bar-
barossa ali Rudečobradca,  ki mu deželo spet pod-

<14

verže. — Karolu V. ubrani Algicrsko, vzame Beneča¬
nom, kar so v Moreji še imeli, in nekoliko gerškili
•otokov, in razširi turško carstvo od severnega konca
černega morja noter do Nilovih slapov, in od izhodnje
meje štirske do Evfrata.

Soliman II. povzdigne in zboljša pa tudi turško
brodništvo, mu da poveljnika omenjenega Rudečobradca,
in gospoduje in ropa ž njim v gerškem, jadranskem in
srednjem morju noter do španjskih otokov — ko za¬
veznik Franca I. Tudi Malto, ki jo je bil v tem Karol V.
iz otoka rodiškega pregnanim Joaniterjem dai, je na¬
padal, pa junaški vitezi odbijejo srečno vse napade.

Škoda, da je oskrunil v resnici izverstni sultan svojo
slavo z gerdo krutostjo. Ena njegovih žen, ki jih je po
turški šegi mnogo imel, zvita Italijanka z imenom Rok-
solane,  ga s svojo lepoto in svojimi miki tako omreži,
da dela ž njim kar le hoče. Da bi lastnemu sinu S e-
limu  nasledbo na prestolu zagotovila, pregovori in na¬
pravi zvita prilizovavka mogočnega sultana, da ukaže
pomiriti vse sinove, ki jih je od drugih žen imel. —
Umeri pa je Soliman II. po dolgi slavni vladi na Oger-
skem obiegovaje mesto Siget, ki se je junaško branilo.

Naslednik mu je sin Selim  II. (1566—1574), pa
slastnežu je veliko bolj mar za harem ali za žene in
priležnice njegove kakor za vlado. Janičarji se spuntajo
in Selim kupi njih ubogljivost in pokorščino z dnarjem
in d& prihodnosti pogubljiv izgled. Vojski na Ogerskem
stori' konec z osemletnim pomirjem, pa začne precej
drugo z Benečani, da bi Janičarji časa ne imeli, puntati
se. S strašno vojsko napade in stiska otok cipriški,
zlasti pa glavno mesto Nikozijo. Benečani se junaško
branijo; veliko kervi se prelije, poslednjič pa so vendar
prisiljeni, omenjeni otok močnejim Turkom odstopiti. —
Pa strašno maščujejo Španjci in Benečani pri Lepanti
zgubo lepega in bogatega otoka cipriškega; zedinjeno
španjsko, benečansko in papeževo brodovje pod povelj¬
stvom Don Juana  avstrijanskega prijadra pred Lepanto
in pogubi 8. oktobra 1571 v grozoviti morski bitvi
turško, brodovje. Ves Carigrad se trese v svojem ozidji
pri toliki zgubi, in sultan Selim beži v Drinopolje; pa
zmagovavci potratijo preveč časa v mnogih prepirih za-
volj razdelitve obilnega plena, in Turki se spet oddah¬
nejo in oserčijo.

Selimu II. je naslednik sin njegov Amurat  III.
(1574—1595) pa je slabeji in nezmožniši od očeta.

lis

Gerde zvijače gospodujejo doma na Sultanovem dvoru
in terdo zatiranje v obširni deržavi; tu pa tam ustaja
punt za puntom. Verh tega se uname še kervava vojska
med Turki in Perzijani, ki terpi mnogo let in požre
mnogo mnogo ljudi brez vspeha in slave. Enako ne¬
srečna je bila vojska na Ogerskem s cesarjem Rudol¬
fom II., ktere konca pa ni Amurat doživel. Razun pri¬
dobljenega Krima in prijaznih kupčijskih razmer z An¬
gleži pod slavno Elizabeto se ni pod njim za deržavo
nič koristnega zgodilo.

Po Amuratovi smerti pride na prestol M ahom e d III.
(1595—1603). Pod njim začnejo tiste nagle prekucije
in strašne morije, ki so malo po malo turško mogočnost
popolnoma spodkopale. Mahomed da devetnajst svojih
bratov umoriti in pet nosečih očetovih žen potopiti, da
bi ga kteri izmed njih s prestola ne pahnil. Vlado si
zagotovi; vladati pa ne ume. Erdelja, Valahija in Mol¬
davija se spuntajo, al Mahomed puntarskih dežel ne more
ukrotiti; vojska na Ogerskem in s Perzijani mu ni bila
zmiraj srečna; po azijanskih okrajnah razsajajo punti, v
glavnem mestu pa kuga, ki tudi nevrednega sultana pobere.

Ah met I. (1603—1618) šteje še le petnajst let,
ko po očetovi smerti vlado prevzame. Prešerni puntarski
janičarji mu delajo mnogo nepokoja, in le z dnarjem jih
berzda v pokorščini. S cesarjem stori mir, in mesti Gjur
in Erlava ste odslej severna meja turškega posestva na
Ogerskem; vojska s Perzijani pa še napredova.

Pod Ahmetom I. začnejo Turki tobak piti  in se
ga tako poprimejo, da s puntom žugajo, ko ga jim mufti
ah' veliki turški duhoven prepove.

Po Ahmetovi smerti pride na prestol brat njegov
Mustafa  I., reven in slab mehkužnež, ki ga neka
ustaja že po treh mescih v ječo verže.

Sedaj povzdignejo Turki ali saj neka turška stranka
Ozmana  II. Ahmetovega sina na prestol. Bil je pa
Ozman zanemarjen in neveden mladeneč, ki ni vedil ne
naprej ne nazaj; dvorniki so ga imeli kakor so hotli.
Da bi imeli nepokojni janičarji več opraviti in da bi se
ne puntali, se začne Ozman s Poljci vojskovati; pa
Poljci pod kraljevičem Vladislavom in njegovim izverst-
nim vojskovodjem Lubomirskim ga v Moldavii tako ote-
pejo, da je prisiljen, se naglo čez Dnester verniti in
sramoten mir storiti.

Hipoma pa se razširi (1623) med janičarji nek
sum, da se jih misli sultan znebiti, se z neko novo te-

8 *

U6

lesno stražo obdati in carski sedež v Meko prenesti. To
jih tako razkači, da se naravnost spuntajo. Serail ali
sultanov dvor vzamejo serditi puntarji z naskokom, ver-
žejo Ozmana v ječo, v kteri seje stric njegov Mustafa
že dolgo mučil, in povzdignejo revnega jetnika spet na
prestol, Ozmana pa zadavijo v ječi že naslednji dan.

Pa nesrečnih prekucij ni še konca ne kraja. Pre¬
šerni siloviti janičarji volijo in odstavljajo kakor jim je
drago, turške sultane kakor nekdanji pretorijani rimske
cesarje. Mustafa,  sedaj že vdrugič sultan, nima sreče,
in že čez pet mescov zadavijo tudi njega.

Na to povzdignejo Turki A m ura ta IV., Ahmeto-
vega sina, na prestol, dasiravno se brani, in — dobro jo
zadenejo, zakaj Annirat IV. (16SŽ3—1640) je bil veri
vladar in hraber vojak. Le domače homatije mu bra¬
nijo, da si ne more nadloge in nesreče, ki jo je grozo¬
vita tridesetletna vojska nemškim in drugim narodom
nakopovala, v prid oberniti. Zoper Perzijane pa se
čversto ponaša, jim vzame Bagdad , in stori dolgi ker-
vavi vojski konec s slavnim mirom. — Tudi doma v der-
žavi vpelje in ustanovi spet red in pokoj, ter pridobi in
poverne turški vladi večidel poprejšnje veljavnosti doma
in zunaj. Škoda, da si tak izversten vladar z nezmer¬
nostjo in požrešnostjo zdravje spodkoplje in smert po¬
speši.

Naslednik mu je brat Ibrahim  I., reven možiček
in slabe glave. Nekaj časa se čuti še v vladi in v der-
žavnih zadevah krepki duh Amuratov in Ibrahimova ne¬
sposobnost se precej ne vidi, malo po malo pa se obude
in vrinejo v deržavo spet mnogoverstne napake in ne-
rednosti, in višji in nižji uredniki gospodarijo spet po
svoji volji in nakopujejo sultanu zaničevanje in sovražtvo.
Pri vsem tem napove Ibrahim Benečanom vojsko, in jim
hoče otok kretiški ali Kandijo vzeti, al janičarji in ulemi
(pismouki in pravdoslovci) ga veržejo s prestola v ječo
ter ga v ječi umore (1648).

Drugo poglavje.

Od vestfališkega do ntrelitiškega miru.

§. 22. Nemško cesarstvo do nimvezkega mirni.

Po storjenem vestfališkem miru živi cesar Ferdi¬
nand  III. se skor deset let in si prizadeva na vso moč,

117

globoke rane, ki jih je bila grozovita tridesetletna voj¬
ska cesarstvu in njegovim lastnim dedišnim okrajnam
usekala, kolikor se je dalo, zaceliti in notranje deržavne
zadeve poravnati. Po vsi pravici mu gre čast in hvala,
da je bil dobrotljiv in pravičen vladar, in da mu je bila
sreča in blagostanje podložnih res prav živo pri sercu.

Naslednik mu je ne samo v avstrijanskih dedišnih
kronovinah, temuč tudi na nemškem cesarskem prestolu
sin Leopold  I., dasiravno je minister Mazarin za go¬
spoda in kralja svojega Ludevika XIV. po cesarskem
prestolu stregel.

Leopold ima skorej neprenehoma terde in kervave
vojske s Turki in Francozi ves čas svoje dolge vlade
(1658—1705). V pervo vojsko s Turki se zaplete s
tem, da Janeza Kemenija podpira, ko si ga Erdeljci za
kneza izvolijo. Turški sultan Mahomed IV. pa hoče, naj
bi bil Mihel Abafi knez erdeljski. Iz tega se uname
huda vojska. Veliki vezir turški, prederzni Ahmet
Kiupruli,  napade Ogersko in razsaja noter do Mora-
vije. Cesarjev vojskovodja Montekukuli  pa napade
Turke pri Št. Gotardu in jih strašno otepe. Lahko bi
si bil Leopold slavno zmago v prid obernil, pa ker vidi,
da se mu ni zanesti ne na Francoze, takrat še zavez¬
nike njegove, ne na ogerske velikaše, stori berž ko more
s Turki pomirje na dvajset let, jim odstopi Veliki Vara-
din , in dovoli, da nastopi Abafi  prestol knežije er-
deljske. Vojska ta mu ne donese tedaj ne koristi ne slave.

Sedaj pa žugajo nemškemu cesarstvu še huje vojske
in večje zmešnjave od zahoda. Že davno namreč na-
merjajo nepokojni Francozi, se nizozemskih  okrajin
polastiti, in Ludevik XIV. jih napade; toda zveza An¬
gležev, Švedcov in Holandčanov ga napravi v Cahih
(Achen) za sedaj (1667) mir storiti in Španjcom nazaj
dati, kar je bil že pridobil, razun dvanajst terdnjav in
njih okolic, ki jih za-se priderži.

Pa že štiri leta potem (167J2) napade siloviti Lu¬
devik  Holandčane in prežene enakočasno vojvoda Io-
renskega Karola IV. iz njegovega posestva. Holand-
čanom pomagajo Španjci in Friderik Vilhelm, zborni ali
volitni knez braniborski. Pa mogočni Ludevik prisili
kmali kneza braniborskega mir storiti in do občnega
miru dve terdnjavi odstopiti. Se ve, da v takih okolj-
nostih, v kterih ni šlo le za Holandčane, temuč tudi za
meje cesarstva, ni mogel Leopold 1. dalje rok križem
deržati. Montekukuli pelje toraj cesarsko vojsko nad

118

Francoze, in tudi Braniborčan Friderik Vilhelm vzame
spet orožje v roke. Al v zvezali, kakoršna je bila se¬
daj med Holandčani, Španjci, Leopoldom I. in Fride¬
rikom Vilhelmom zoper Francoze, je malokdaj prava
edinost; kjer pa sloge ni, ni prave sreče. Zvita fran-
cozka vlada napravi Švedce, da Braniborsko napadejo.
Naglo zapusti tedaj Friderik Vilhelm Nizozemje in hiti
kolikor more lastno deržavo branit. Srečno in z veliko
slavo otepe Švedce pri Fehrbellinu (1675), jih zapodi
iz svojih okrajin, in jim vzame skorej vse, kar so na
Nemškem še imeli. — Zaveznikom v Nizozemji in ob
Renu pa ne gre vojska po sreči kakor Braniborčanu.
Pomanjkanje prave edinosti jih overa, in poveljnika fran-
cozke vojske Con de (Konde) in Turenne  sta iz-
verstna vojskovodja. Pri vsem tem otepe vendar hrabri
Montekukuli (1675) Francoze pri Susbach-u prav zlo,
in Turenne, ki je veljal sam za celo veliko vojno četo,
stori slavno smert.

Kmali potem se prigode v obeh armadah, francozki
in cesarski, važne spremembe. Conde in Montekukuli
se podata v počitek, in poveljstvo francozke vojske dobi
maršal luksenborski, cesarske pa vojvoda Karol lorenski.
Francozi se obnašajo sedaj kot pravi divjaki. Da bi ne
mogli sovražniki okrajne, ki se ji Franche-Comte pravi
in ki so jo Francozi v tej vojski Španjcom vzeli, ni¬
kakor napasti, ukaže Louvois, minister francozkega voj-
ništva, dvamostno deželo popolnoma razdjati, in maršal
luksenborski jo razdene štirnajst milj deleč tako zlo, da
razun tal nič druzega ne ostane.

Lahko je verjeti, da pri takem razdevanji in pri
tako pogubljivi vojski je vse miru želelo. Storit ga
pošljejo dotične vlade svoje pooblastence v nimvežko
mesto, pa prekanjeni Francozi obračajo to važno reč
tako zvito, da jih popolnoma razsebijo, in mir z vsako
vlado posebej delajo. Pervi ga store Holandčani, za
njimi pa Španjci, ki odstopijo Francozom verh okrajne
Franche-Comte še štirnajst mest z dotičnimi okolicami.
Cesar Leopold pa stori mir še le naslednje leto 1679.
Le sam Friderik Vilhelm braniborski je še v orožji, pa
kaj zamore sam zoper mogočne Francoze ? Toraj stori
mir tudi on, in da Švedcom nazaj vse, kar jim je bil v
Pomoranii vzel. Tudi pregnani vojvoda lorenski dobi
svojo okrajno nazaj, pa mora Francozom mesti Nancy
in Longvy odstopiti.

119

,$*. 23. Nemško cesarstvo do risviškega miru .

Kar ni mogel siloviti Ludevik XIV. z vojsko pri¬
dobiti, išče sedaj v miru s praznimi zgovori pod se
spraviti. Naenkrat si umisli namreč neke zedinjenja in
napravi posebne zbore, ki se jim ravno zato „zbori ze-
dinjenja“ (Reunions) pravi, da bi preiskali in razsodili,
kaj je nekdaj pod Elzacijo in pod škofije Toul, Verdun
in Metz spadalo, in siloviti kralj se polasti (1681} sa-
moglavno in zoper vso pravico cele dvamostne okrajne,
Brodnic (Strassburg) in mnogo drugih nemških mest,
ker omenjeni zbori sklenejo, da po nimvežkem miru gre
vse to Francozom.

To važno zadevo natanko pregledati in po pravici
poravnati, se snide v Cahih  (Achen) poseben zbor
raznih pooblastencov, pa nič ne opravi, ker so francozki
poslanci povelje imeli, ničesa ne dovoliti in še govoriti
ne drugač ko po francozko. Bo tistih dob je bil namreč
v diplomatičnih opravilih latinski jezik  v navadi, od¬
slej pa je francozki  diplomaticni jezik.

Francozom pa je bilo lahko tako prešernim in sa-
moglavnim biti, ker v tem času je bilo cesarju Leopoldu
nemogoče, zahodnjo mejo cesarstva dostojno braniti. Nova
huda vojska, ki mu jo večidel Ludevikove zvijače na¬
pravijo, mu dela mnogo skerb/ in mu daja kaj veliko
opraviti. Prevzetni velikaši madžarski se namreč spun-
tajo; prederzni grof Emerik Tokely  jim je poglavar
in načelnik. Za 40.000 cek. letnega davka ga spozna
turški car Mahomed IV. za kralja ogerskega, in veliki
vezir Kara-Mustafa mu pelje ŽŽOO.OOO mož na pomoč
zoper cesarja.

Slrašna turška vojska pridem (1683) pred Beč
(Dunaj). Cesar Leopold se umakne v Line, brambo du¬
najskega mesta pa prevzame verli grof Stahremberg.
Dva cela mesca je mesto v veliki stiski. Le še za pet
dni ima živeža; al hipoma mu priblišči zvezda rešenja
in otetbe; kralj poljski, Janez Sobieski,  pride nam¬
reč s svojimi hrabrimi Poljci in ž njim volitna kneza
bavarski in saksonski in še nekoliko nemških deržavnih
knezov s svojimi četami nad divje sovražnike. Nemu¬
doma napadejo vsi skup stan turške vojske; Turke, ki
se niso kaj takega nadjali, prevzame strah in trepet, da
vse beži' na vrat na nos. Dunajsko mesto je oteto, in
zmagovavci dobe v turškem stanu toliko bogatega plena,
da ni dopovedati.

Po tej slavni  Sobieskovi  zmagi ugoduje sreča
cesarskim res nekoliko bolj ko prej in večkrat otepe
Karol lorenski in Evgen savojski Turke. Abafi, knez
erdeljski, se podverže cesarju (1687), in ravno to leto
se odpovejo tudi Ogri v deržavnem zboru v Požunu
pravici, si kralja voliti, in ogersko kraljestvo  je
odsihmal avstrijanska dedišna kronovina.

Pri vsem tem pa je vojska vendar še huda, in cesar
Leopoldi, je prisiljen, če jo hoče srečno končati, s
kraljem francozkim mir storiti in ga pustiti v mirnem
posestvu skorej vseh nemških okrajev in mest, ki si jih
je bil po krivici prisvojil.

Turki pa nočejo miru, temuč se čversto vojskujejo.
Ko jih pa slavni Evgen pri Centi  (Zenta) zlo otepe
in zmaga (1697), se udajo in store mir v Karlovcih
(1699) na 25 let. Ta važni mir zagotovi Leopoldu I.
Erdeljsko, Ogersko in Slavonijo.

Ludeviku XIV. nikdar ne manjka izgovorov in prilik,
se v nemške zadeve vtikati in nove vojske unemati. še
pred koncom turške vojske mu je smert Karola volitnega
kneza palatinskega taka prilika. Res, da umerlemu Ka¬
rolu nasledova Vilhelm novoborski  (Neuburg) ; al
Ludevik terja (1688) večidel Palatinskega (Pfalz) za
Karolino Elizabeto, umerlega Karola sestro, kije  bila
z vojvodom orleanskim omožena, in nova terda vojska
se spet uname. Strašno razdevajo francozke čete razne
okrajne ob Renu, vzamejo več mest in jih požgejo.
Torej se zvežejo s cesarjem Leopoldom, ki je imei s
Turki še toliko opraviti, Karol II., kralj španjski, Vil¬
helm III., kralj angležki in ob enem poglavar holandski,
Viktor Amadej, vojvoda savojski, in volitni knezi Fri¬
derik III. braniborski, Janez Juri III. saksonski in Mak¬
similijan Emanuel bavarski, da bi krivično francozko si¬
lovitost odvernili in ustavili. Pa vsa ta mogočna zveza
ni mogla izperva Francozom dostojno zoperstati in jih
užugati, tako izurjeni so bili njih vojaki in tako izverstni
njih vojskovodji; pa tudi sreča je večidel bila na njih
strani. Res da vzame vojvoda Karol lorenski (1689)
Bon in Mogunco, pa že nasladnje leto vzame smert
njega. Na to dobi poveljstvo čez nemško vojsko Mak¬
similijan Emanuel bavarski, ki pa nič ne opravi. Maršal
luksenborski otepe in zmaga'(1690) zaveznike pri vasi
Fleurus blizo mesta Namur, in enako verli general Ca-
tinat vojvoda savojskega pri Stafardi na Piemontežkem.
Grof Tourville strahuje celo zedinjeno holandsko in an-

121

gležko brodovje. — Enako srečo imajo Francozi ludi
naslednje leto; Catinat vzame Nico,  maršal luksenbor-
ski pa Namur, in otepe in odpodi (1692) zaveznike,
ki ga pri Steenkerken-u napadejo. — Na morji pa ni¬
majo Francozi več toliko sreče. Zedinjeno angležko in
holandsko brodovje otepe Tourville-a tako, da bi Lu-
devik XIV. že rad mir storil. Ker pa ne more zavez¬
nikov razsebiti in mini, kakor je vajen, s posamesnimi
pogodbami storiti, napade nova francozka vojna čela
spet nemške okrajne, oropa mesto Heidelberg in razsaja
po Virtemberškem in Heskem, pa se mora kmali čez Ren
nazaj umakniti. Maršal luksenborski pa otepe (1693)
Angleže pri vasi Neervinden, in pomnoži prej ko ga
smert dojde (1695) svojo veliko slavo še s to imenitno
važno zmago.

Ta kervava vojska terpi devet let in pripravi mnoge
okrajne v strašne nadloge. Še sebični Ludevik, ki le
po dobitvali hrepeni, se je naveliča, ker vse bilve in
zmage le malo zdajo in ker Angleži francozke primorske
mesta neprenehoma nadlegovajo. Poslednjič (1697) na¬
pravi vendar Ludevik Viktor-Ainadeja vojvoda savoj¬
skega, da posamesen mir stori, in mu da nazaj vse kar
je bil v dolgi vojski zgubil. Turinski posamesni mir je
konec vojske, ker začnejo tudi ostali zavezniki, ki so
se bili kervave vojske že vsi zlo naveličali, v neki ho¬
landski vasi, ki seji  Ris  vi  k pravi, mir delati. An¬
gleži, Španjci in Holandčani ga store vkup in dobe tudi
vse nazaj , kar so jim bili Francozi v tej terdi vojski
zveli. Poslednjič pristopi tudi cesar Leopold z nemško
deržavo risviški pogodbi, in Francozi mu odstopijo Bri-
zah in Fribor in še nekoliko drugih krajev zunaj Elza-
cije, ki so jih bili omenjeni zbori zedinjenja Ludeviku
prisodili. Brodnice pa ostanejo Francozom.

$. 24. Nemško cesarstvo do utrehtiškega miru.

Ko je kralj francozki Ludevik  XIV. nasprotnikom
svojim v risviškem miru ves sad poprejšne hude vojske
brez posebnih ugovorov spet odstopil, je dobro vedil,
da se bo dalo v kratkem veliko veliko več pridobiti.
Karol  II. kralj španjski, vedno bolehen in slab, se je
namreč smerti bližal, in ni imel otrok. Torej začne ne-
pokojnega in po pridobitvah vedno hrepenečega Lude-
vika, ki je imel Karlovo starejo sestro, Marijo Terezijo,
za ženo, po lepi španjski dedšini jako mikati. Da bi se

1 22

tedaj celo veliko kraljestvo naenkrat pridobil ali saj
mogočnost svoje hiše bolj povzdignil, začne bolehnega
kralja španjskega napravljati, da naj si Filipa  an-
žus  k ega  (d’ Anjou), vnuka njegovega, v dediča in
naslednika določi. — Pa tudi cesar Leopoldi,  ima
Margareto, Karolovo mlajšo sestro za ženo, in verh tega
je kralj Karol  II. avstrijanske kervi in rodbine, ki
že od leta 1516 na Španjskem kraljuje. Njegove pra¬
vice do španjske dedšine, ki jih pa svojemu mlajemu
sinu Karolu  odstopi, so tedaj gotovo večje, ali prav
za prav edine, ker se je bila kraljica francozka vsem
pravicam do španjskega kraljestva že prej odpovedala,
cesarica, sestra njena, pa ne. To čuti tudi bolehni kralj
španjski, in si misli omenjenega Karola, nadvojvoda av-
strijanskega, za naslednika k  voliti. Toda zviti poobla-
stenec francozki ga prekane in napravi, da zapusti z
oporoko svoje kraljestvo Filipu anžuskemu.

Kmali potem umerje Karol  II., in terda vojska za
španjsko dedšino je gotova. — Skerbno se pripravljata
cesar Leopold in kralj Ludevik na hud boj. S cesarjem
derže spet Angleži, Holandčani, mnogi knezi nemškega
carstva, zlasti pa Prusijani in Hanoverani, in pozneje
tudi Portugaljci in Savojčani. Volitni knez bavarski,
Maksimilijan Emanuel, pa potegne sedaj s Francozi,
ker mu Ludevik španjsko Nizozemje obeta.

Radostno sprejmejo v tem Španjci, zlasti Madrid-
čani, novega kralja Filipa anžuskega ali V. in Lu¬
devik XIV. noče več, da bi se španjsko kraljestvo raz¬
delilo, kakor je pred smertjo kralja Karola II. hotel.

Vojska se začne v Italii. Mahoma namreč se pri¬
kaže slavni Evgen savojski  s cesarsko vojsko, s
ktero je bilo združenih tudi 10.000 Prusijanov in Ha-
noveranov, pred Verono, in otepe že v začetku voj¬
ske (1701) Francoze dvakrat zaporedoma. V Kremoni
mu pride celo njih poveljnik Villeroi v roke. Vojvoda
savojski se odpove Francozom in se zveže s cesarjem,
pa Ver.dome, za vjetirn Villeroi-om načelnik francozke
vojske v Italii, mu vzame vse Piemontežko in ga hudo
koranca.

Kmali potem se uname vojska tudi v raznih drugih
krajih. Res da umerje v tem (1703) Vilhelm lil. kralj
angležki, pa smert njegova ne razterže zveze s cesar¬
jem , ampak Ana,  umerlega kralja sestra in naslednica,
ji ostane zvesta, in slavni vojvoda M a rib or oug h pelje
zedinjeno angležko in holandsko vojsko v Nizozemji
nad Francoze.

133

Skor ravno takrat gre neka mogočna francozka četa
pod maršalom Villars-om čez Ren in se združi z vo-
litnim knezom bavarskim. Knez Maksimilijan Emanuel
izroči na to brambo lastnih okrajin Francozom, ter plane
nad Tiroljce  nadjaje se, da mu bo Vendome od juga
pomagal. Srečno vzame Kufstein in Inšpruk, in se ra¬
dostno nadja, da bo pridobil v kratkem celo tiroljsko de¬
želo. Al zvestoba in udanost verlih Tiroljcov do cesarske
hiše se ne omaja. Pogumno obsedejo zvesti Tiroljci so¬
teske, ko se jim Bavarci bližajo, da bi naprej derli, pa
pobijejo polovico bavarske vojske. Knez Maksimilijan
je prisiljen verniti se z ostalo polovico in se spet s
Francozi združiti. Pa tudi na Nemškem  mu ne gre
po volji, dasiravno si z zmago pri Hochstadt-u (1703)
nekoliko pomaga, zakaj slavni Evgen  svetuje, naj se
vojska na Bavarsko prestavi, in pride, poveljstvo v Italii
grofu Stahremberg-u  pustivši, na Nemško, se združi
z ondašnjim cesarskim poveljnikom Ludevikom baden-
skem , in stopi na Švabskem urno sovražnikom nasproti.
Pa tudi izverstni Marlborough pripelje svojo vojsko ob
Renu in Mozeli, se združi pri Ulmu s cesarskimi in
prežene ž njimi vred zedinjene Bavarce in Francoze iz
njih terdno utaborjenega stana blizo mestica Donau-
werth.  Zedinjena Evgen in Marlborough, najizverst-
nejša vojskovodja tistih časov, pošljeta na to starega
pa počasnega Ludevika badenskega Ingolstadt oblegovat,
cesar pa ponuja Maksimilijan-Emanuelu mir z dobrimi
pogoji, ako od Francozov odstopi. Neprevidni knez se
obotavlja; poslednjič vendar vzame že pero v roko, da
bi pogodbo podpisal, kar zve, da mu francozki voj¬
skovodja Tallard z obilno četo na pomoč hiti, in verže
pero spet iz roke. Pa kmali mu stojita Evgen in Marl¬
borough pri Hochstadt-u nasproti, in kervava bitva se
uname 13. avgusta 1704. Marlborough z Angleži in
Hesi na desnem krilu se bije s Francozi, Evgen s ce¬
sarskimi pa na levem z Bavarci, in po dolgem hudem
boju zmagata srečno oba. Na bojišču leži 30.000 mert-
vih, francozki poveljnik Tallard je vjet in ž njim 15.000
Francozov, volitni knez bavarski pa beži' z ostalimi
Francozi čez Ren na Francozko, in vse bavarske okrajne
pridejo cesarju v roke.

Cesar Leopold  I. pa se ne veseli dolgo te ime¬
nitne važne zmage, ker ga že naslednje leto 1705
smert vzame. Bil je mož, res da nič kaj posebnih spo¬
sobnost, pa dobrega milega serca. Mnogo važnega je

m

storil zlasti za povzdigo cesarske veljavnosti v Nemčii.
Vojvodu hanoveranskemu da že leta 1692 čast in na¬
slov volitnega kneza, volitnemu knezu braniborskemu,
Frideriku III., ki mu v vojskah zvesto pomaga, pa
kraljevo čast z naslovom „kralj pruski ali prusijanski"
(1701), in povzdigne trinajst grofovskih rodbin v stan
deržavnih knezov.

Glede vojske pa ne spremeni smert Leopolda I. čisto
nič, ker terdi in podpira tudi novi cesar Jožef I., Leo¬
poldov stareji sin in naslednik (1705—1711) bratove
pravice. — Nadvojvoda Karol se poda že leta 1704 na
Španjsko, in precej se uname tudi tu huda strastna vojska.
Nezadovoljnost raznih španjskih velikašev z nemarnim in
čmernim Filipom V. mu nakloni lepo pomoč, in Katalonjčani
z Barcelono, svojim glavnim mestom, ga spoznajo kmali
za kralja svojega pod imenom Karola  111. Enako tudi
Valenčani in Aragončani, dasiravno bolj iz sovraštva do
Kastilijančanov, ko iz udanosti in ljubezni do njega.
Angleži vzamejo (1705) Gibraltar,  in Portugaljci
se polaste celo stolnega mesta Madrida,  in Filip beži
s svojim dvorom v mesto Burgos. Pa Filip ima posebno
pomoč v sovražtvu Španjcov do Karolovih zaveznikov,
Portugaljcov, Holandčanov in Angležev. V vseh drugih
deželah so Francozi tepeni in si ne morejo pomagati;
na Španjskem pa jim omenjeno sovražtvo toliko pomaga,
da zavezniki poslednjič nič ne opravijo. Zmaga pri
Almanzi  (1707) pelje Filipa V.  spet v stolno mesto,
in Madridčani ga sprejmejo radostni in z veliko sloves¬
nostjo. In ko Francozi že Saragoso in Lerido vzamejo,
je ustaja skorej popolnoma zaterta, in le še Barcelona
se hrabro brani do konca vojske. — Strašno kaznuje po
zaterti ustaji kralj Filip ustajnike, da rabelj ima dolgo
kar veliko opraviti. Verh tega vzame Katolonjčanom,
Valenčanom jn Aragončanom tudi vse njih pravice in
vlada le po kastiljskih postavah. — Dve leti pozneje
vzamejo zavezniki vdrugič Madrid , pa izverstui Ven-
dome jih odpodi in zmaga, in zagotovi Filipu španjski
prestol.

V tem se spuntajo Bavarci, ki jih cesarski uredniki
preveč derejo in zatirajo; težko jih cesar spet ukroti.
— Marlborough in Evgen pa nimata to leto (1705)
prave prilike kaj važnega početi, in nesložna. slabo
vredena nemška deržavna armada pod svojim res da
izverstnim, pa starim in počasnim poveljnikom Lu-
devikom badcnskim ju več overa ko jima pomaga. —

125

Vse drugač pa je naslednje leto 1706. Francozi na-
merjajo namreč iz španjskega Nizozemja na Holandsko
udariti, pa verli Marlborough jim stopi s holandskim
maršalom Ouverkerk-om pri vasi Ramillies nasproti.
Francozki poveljnik, maršal Villeroi, ki so mu bili ce¬
sarski spet prostost dali, slab vojak brez potrebnih spo¬
sobnost, se spusti neprevidno v boj, in Marlborough ga
Strašno otepe. Vsa francozka vojska je ali pobita, raz¬
kropljena ali pa ujeta; topovje in vsa vojna priprava
pride zmagovavcu v roke. Skorej vse španjsko, Nizo-
zemje se mu mora podvreči in nadvojvoda Karola za
kneza in gospodarja svojega spoznati. — Več sreče
ko nesposobni Villeroi ima izverstni maršal Ven do m e
v Italii. Evgen je namreč na Dunaji, in namest njega
stoji' general Reventlov s cesarsko vojsko pri tergu
Calcinato. Hipoma ga napade Vendome, in mu otepe in
razkropi celo vojno četo. Naglo, kolikor je moč, hiti'
na to slavni Evgen v Italijo, spravi kmali 30.000 mož
raztrošene vojske spet vkup, in jih pelje po sila težavni
poti čez dereče reke in čez hribe polne prepadov memo
mnogih mnogih terdnjav s francozkimi posadkami 50 milj
deleč pred Turin,  ki ga Francozi pod vodstvom voj¬
voda orleanskega in maršala Marsin-a (zakaj verli Ven¬
dome je bil v tem v Nizozemje poslan, da bi hude na¬
sledke Villeroi-ove nesposobnosti, kolikor bi se dalo —
odvernil) oblegovajo in terdo stiskajo. Dasiravno je
Francozov skor na pol več, in dasiravno so dobro uta¬
borjeni, jih Evgen vendar serčno napade. Že pri tretjem
naskoku so cesarski čez francozke rove in osipe, in se
bijejo, da je groza. Sedaj pa pridervi še grof Daun
s svojimi iz turinske terdnjave in jim čversto pomaga.
Veliko kervi se prelije in strašen boj napredeva, dokler
Francozi niso popolnoma zmagani. Marsin je vjet, pa
hudo ranjen, in umerje kmali po bitvi; vojvoda orleanski
pa pelje revne ostanke poprejšne lepe in mogočne ar¬
made francozke nazaj domu. S to slavno zmago dobi'
Evgen Savojo in vso zgornjo Italijo v roke, in Francozi
obljubijo, da v tej vojski ne bodo Italije več napadali.
— Naslednje leto 1707 podverže grof Daun tudi Napo¬
litansko , in Evgen plane na Francozko, pa toulonske
terdnjave ne more vzeti, dasiravno mu zedinjeno an-
gležko in holandsko brodovje od morske strani' čversto
pomaga.

Dve leti že gre zaveznikom skorej vse po sreči; le
počasna, slabo vredjena nemška deržavna armada nič

126

ne opravi. To leto pa umerje sjari Ludevik badenski,
in  po njegovi smerti dobi poveljstvo čez omenjeno der-
žavno armado Kristijan,  mejni grof barutski — pa kaj
pomaga, ker nima potrebnih lastnost za vojskovodja.
Torej gre francozki maršal Villars pri Brodnicah čez
Ren in razsaja s svojo vojsko po raznih nemških okraj¬
na!), dokler ga pomanjkanje živeža ne prisili, se unikraj
Rena verniti. Kristijan barutski da vikšemu poveljstvu
kmali slovo, in za njim ga prevzame Juri Ludevik, vo-
litni knez hanoveranski, pa tudi on nič ne opravi; tako
slabo vredena in nesložna je bila deržavna armada.

Po pridobitvi Italije se poda tudi junaški Evgen na
Nizozemsko in se združi spet s slavnim Marlborough-om.
Ludevik XIV. pa, vidši, da z vojsko nič ne opravi, in
da kraljestvo njegovo čedalje bolj peša, bi rad mir
storil, pa Angleži, Avstrijani in Holandčani ga hočejo
še bolj ponižati in ukrotiti, in nočejo miru in pogodb.
Zato napne Ludevik vse svoje moči, in nabere spet ve¬
liko vojsko, 80.000 mož,  in se hoče z zavezniki še
enkrat meriti. Toda močno jo zabrede Ludevik, da
zroči poveljstvo čez toliko vojsko svojemu vnuku, voj¬
vodu burgonjskemu, ki ni bil še nič skusil na svetu.
Res da mu da zvedenega skušenege maršala Vendome-a
in še nekega svojih vnukov ko svetovavca in pomočnika
na pomoč, pa kaj zamore podložni maršal, naj si bo še
tako zveden in skušen, čez naglost in nepremiselnost
mladega kneza kraljeve kem', ki nima druzega pred
očmi, ko sam sebe in slavo, ki si jo misli pridobiti.
Kmali so si vikši poveljniki navskriž in vsak je svoje
misli, in ta nesložnost pogubi francozko vojsko. Marl-
borough in Evgen jo napadeta II. julija 1708 pri bra-
bantskem mestu Oudenarde in jo strašno otepeta in po¬
polnoma zmagata. Verh te velike nesreče pa stiskajo
francozko kraljestvo še mnogoverstne nadloge. Zavolj
sila hude zime je naslednje leto 1709 zlo slaba letina,
draginja in lakota, in ljudje ne morejo prevelikih davkov
plačevati. Vse Ludevikovo upanje^ je poterlo, in ošabni
kralj je prisiljen, miru prositi. Čedalje več obeta za¬
veznikom, celo španjsko kraljestvo, Nizozemje in Milan
jjm hoče odstopiti, ako mir store in Filipu V. namesto
Španjskega le Napolitansko in Sicilijo puste. Al zavez¬
niki, ki so se bili pri dolgi sreči že prevzeli, ne po¬
znajo več poštene zmernosti, temuč terjajo tudi čedalje
več. Terjajo namreč, da naj tudi Elzacijo in Brodniče
odstopi; in ko Ludevik tudi v to dovoli, gredo še dalje

m

in terjajo, naj jim pomaga z lastnim orožjem, Filipa V.
iz Španjskega pregnati. To je pa Ludeviku preveč;
temu sramotnemu pogoju se ne more podvreči, in hoče
raji v nesreči pošteno poginiti ko v sramoto dovoliti.

Ludevik  XIV. je tedaj prisiljen, se dalje vojsko¬
vati. Evgen in Marlborough vzameta Tournay in za¬
čneta Mons oblegovati. Villars, ki bi mesto rad otel,
se jima približa z obilno francozko vojsko in li. sep¬
tembra 1709 se uname pri vasi Malplaquet  huda
bitva. V nobeni bitvi te dolge in pogubljive vojske se
ni toliko kervi' prelilo ko v tej. Serdito se bijejo in
branijo Francozi celih šest ur, in zedinjena junaška voj¬
skovodja, Evgen in Marlborough, imata 18.000 ubitih
in hudo ranjenih. Tudi verli Evgen je ranjen, pa ne
gre iz boja, dokler zmage ne zagotovi. Poslednjič zma¬
gajo zavezniki, in Francozi se umaknejo iz boja, pa
tudi njih ostane do 15.000 mertvih na bojišču.

Kralj francozki, nekdaj toliko prešern in ošaben,
sedaj pa zlo ponižan, prosi spet mini, pa zavezniki ga
ne uslišijo. Al kmali dojde kazen njih terdo nezmer¬
nost. Dva prigodka, ki se ju nihče ne nadja, spreme¬
nita v kratkem razne razmere, in Ludevik  XIV. začne
spet prosteje dihati. Že naslednje leto 1710 se za¬
meri namreč Marlborough-ova žena kraljici Ani, že¬
nici majhnega duha,. in te prilike se poprimejo Mari-
borough-ovi zavidljivci in protivniki, da bi tudi njega
spodkopali. Kmali in lahko napravijo kraljico, da ver-
lemu možu, slavnemu in mnogo zasluženemu junaku če¬
dalje bolj zabavlja in ga tako dolgo overa, da se verli
mož tega nevrednega ravnanja naveliča in vojski slovo
da. — še več pa pomaga Francozom iz hude terde
stiske smert še mladega cesarja Jožefa  I. (1711),
ki je izverstnega Evgena visoko spoštoval, vedno rad
slušal in iskreno podpiral.

Cesar Jožef  umerje brez otrok, in Karol,  brat
njegov, dedič avstrijanskih kronovin, ki se že toliko
časa za španjsko dedšino poganja, pride ko cesar
Karol  VI, na nemški cesarski prestol (1711 --1740).
— Odslej nima vojska več pravega vspeha, in zavez¬
nikom , ki se boje, da bi cesar Karol premogočen ne
postal, ko bi še španjsko dedšino pridobil, ni več mar
ga podpirati kakor prej, dokler je le nadvojvoda bil.
Marveč overa vojvoda Ormond-ski, ki po Marlborough-u
vojno poveljstvo prevzame, verlega Evgena kolikor more
s tem, da nalašč nič ne počne in ne stori.

128

Poslednjič sklenejo Angleži 11. aprila 1713 z Lu-
devikom XIV. y Utrehtu mir, ki mu Portugaljci,
Holandčani, Prusijani in Savojčani še tisti dan pristo¬
pijo. V tem zanimivem miru se odpove Ludevik vsem
pravicam do portugalskega posestva kjerkoli si bodi;
Holandčanom pa dovoli marsikakšno polajšanje v kupčii
in pa pravico, v nekterih terdnjavah na meji španjskega
Nizozemja lastne posadke imeti. Kralj pruski dobi’ verh
poterjenja kraljevega naslova tudi vikšo oblast čez
Neufchatel ali Neuenbursko na Švicarskem, vojvoda sa¬
vojski pa nektere okraje milanskega in lepi pa bogati
otok siciljski. Največ dobička pa imajo od dolge in
hude vojske Angleži, ker jim odstopi Ludevik v Ameriki
obširne okrajne, kakor Akadijo, novo Škocijo, novo
zemljo (Terre neuve) z bližnjimi otoki, Hudzonov zaliv
i. t. d., v Evropi pa Giberaltar in španjski otok Minorko.
— Utrehtiška pogodba pa velja tudi za španjsko kra¬
ljestvo, in vse omenjene deržave spoznajo Filipa anžu-
skega ko Filipa  V. za kralja španjskega. Ostanejo mu
pa verh Španije tudi španjske posestva v Ameriki, toda
s tem pogojem, da kraljestvi španjsko in francozko ne
smete nikdar pod enega vladarja priti in nikdar se ze¬
diniti.

Cesar Karol VI. pa ne pristopi utrehtiškemu miru,
temuč se dalje vojskuje. Al Francozi obernejo sedaj
vso svojo moč na eno samo stran, namreč na Ren, in
cesar spozna kmali, da sam ne bo veliko opravil, zlasti,
ker ga okorna in počasna nemška ali deržavna armada
več overa ko podpira. Izverstni maršal Villars  vzame
v kratkem Spiro, Vormacijo, Fribor in Landau-o; slavni
Evgen pa nima dovolj vojakov, da bi se v resno bitvo
spustil. Zato mu pošlje cesar povelje, da naj skuša mir
storiti. Evgen in Villars začneta toraj mesca novembra
v majhnem badenskem mesticu z imenom Ras ta d t mir
delati, in res ga doveršita 7. sušca 1714 na podlagi
utrehtiškega miru. Karol VI. dobi španjsko Nizozemje,
Milansko, Napolitansko in otok sardinski, ki ga pa po¬
zneje za Sicilijo zamenja. Nasproti pa odstopi Karol
volitnema knezoma (bavarskemu in kolonjskemu) dotične
dežele in ju dene spet v vse nju pravice. Nemškemu
cesarstvu pa ostane meja, ki mu je bila že v risviškem
miru določena. In tako je konec dolge pogubljive vojske
za španjsko dedšino. Res, da cesar Karol ne spozna
še Filipa V., pa vojske, ki je Nemško, Francozko in
Španjsko, posebno pa Italijo in Nizozemje že toliko časa

129

razdevala in blagostanje njih narodov spodkopavala, je
sedaj vendar konec.

25. Portugaljci.

Šestdeset let zdihujejo Portugaljci (§. 15) pod
terdim španjskim jarmom. Leta 1640 pa se čversti
narod hipoma prebudi in naglo jarm otrese. Janez
vojvoda braganski, po ženskem pokolenji nekdanjim kra¬
ljem v žlahti, se povzdigne na prestol in v malo dneh
ga sprejme ves narod z veliko radostjo. Angleži, Fran¬
cozi, Holandčani in Švedci ga precej spoznajo za svo¬
jega kralja, in španjska nemarna in že zlo oslabela vlada
ne more Portugaljcov več ukrotiti. Novi domači kralj
Janez  IV. (1640-1656) se dobro in verlo ponaša,
uterdi svojo vlado in skliče portugaljske stanove („Cor-
tes“), ki niso bili davno več zbrani, in ki sedaj kralju
čversto pomagajo, mnogo napak odpravijo in marsikaj
uspešnega in pristojnega upeljejo, zlasti glede vojništva
in davkov. Tako se poprejšnje blagostanje spet oživlja
in začenja rasti.

Pa velika nesreča je’Portugaljcom, da Janezu  IV.
nasledova stareji sin njegov Alfons  VI. (1656—1668).
Alfons  je namreč nekako bedast, in se vede sedaj ko
razvajen svojoglaven otrok, sedaj ko terd trinog, in
sedaj ko nespameten zapravljivec. Še pisati in brati ni
znal,  in vse ga zaničuje. Da pod takim vladarjem ne
more sreča in blagostanje kraljestva napredovati, ni
treba praviti. K njegovi osebni nesreči ga pa še ože¬
nijo. Mlada slastna kraljica ne mara namreč za beda¬
stega Alfonsa, ki je verh tega na vsi desni strani tudi
mertuden, temuč se poprime njegovega mlajega brata
Petra. Tako pride k mnogim drugim napakam še gerdo
pohujšanje. Razujzdana kraljica in Peter napravita kmali
ustajo, in Alfons  VI. je prisiljen (1668), kraljevi
oblasti slovo dati. Nato prevzame vlado z dovoljenjem
deržavnih stanov brat njegov, omenjeni Peter,  sper-
vega ko namestnik, pozneje pa, ko Alfons leta 1683 v
Cintri umerje, ko kralj Peter  II. (1668—1706).

Peter  II. se pomiri s Holandčani in si zagotovi s
tem mirom bogato Brazilijo. V Azii pa ne puste Ho¬
landčani Portugaljcom nič več razun Goe, ki je le reven
ostanek nekdanjih lepih portugaljskih posestev v izhodnji
Indii. — Vojska s Španjci za portugaljsko prostost in
samosvojnost pa napredova še zmiraj' brez posebnega

130

uspeha. S pomočjo Angležev in Francozov pa se začne
Peter II. čversteje vojskovati. Villaflor in francozki ge¬
neral grof Šomberg otepeta Španjce dvakrat tako, da
so prisiljeni mir storiti. Lizabonski  mir  zagotovi
Portugaljcom po dolgi vojski popolno svobodnost, in
Španjci jim dajo vse nazaj, kar so jim bili vzeli, razun
Cevte v bližnji Afriki, ki jo za se priderže.

Peter  it se udeleži 'tudi vojske za španjsko ded-
šino, pa je kakor veter, ki vleče sedaj od te sedaj od
une strani. Spervega derži Peter s Filipom anžuskim
in s Francozi; pozneje prestopi k zaveznikom, ko vidi,
da mu to bolje kaže. Pa že sred te grozovite vojske
ga smert pobere.

Naslednik mu je sin Janez  V. (1706 — 1750},
miren vladar. Mir uterditi in ohraniti, sklene po dokon¬
čani strašni vojski za španjsko dedšino s Filipom V.
ženitev z mejno, tako namreč, da vzameta Jožef  Marijo
Viktorijo španjsko—Ferdinand,  kraljevič španjski, pa
Marijo Barbaro portugaljsko v zakon. — Kralju J a-
n e z u pa ni le skerb za pokoj in mir,  temuč tudi za
znanosti in umetnosti in pravo vredbo deržavnih in cerk¬
venih razmer. Zato bi rad marsikaj zboljšal in popravil,
pa se ne ve nobene reči prav lotiti, in poslednjič nič
ne opravi. Kralj je res poln tihih lepih krepost, ljubi
resnično vero in cerkev, in sozida sloveči samostan
sv. Afre z neskončnimi stroški; papež mu da zato na¬
slov „najzvestejšega kralja“. Pa kaj pomaga narodu
novi lepi naslov, ker kralj ne zna vladati in zanemarja
tudi najpotrebniše reči — vojništvo, brodništvo, kupčijo
in vselitve. Pri vseh svojih krepostih in pri vsi svoji
dobri volji ne more Janez V. blagostanja in veljavnosti
kraljestva povzdigniti, marveč stori svojim podložnim
sila veliko škode z neko pogodbo, ki da skori j vso kup¬
čijo portugalskega kratjestva Angležem v roke.

26. Španjci.

Filip  IV. (§. 15) kraljuje po dokončani trideset¬
letni vojski ali po storjenem vestfaliskem miru še devet¬
najst let,  pa španjsko kraljestvo je bilo že tako one¬
moglo , da ga nesposobni Filip ni mogel spet okrepčati
in povzdigniti. Španjsko ljudstvo zdihuje pod prevelikimi
davki, in grozovita revščina napravlja razne ustaje. Pri
vsem tem se vojskuje Filip IV. s Francozi še čez deset
let. Še le leta 1659 stori pirenejski  mir  razdevavni

iei

vojski konec, in Španjci odstopijo Francozom Roussillon
in Perpignan.

Po smerti Filipa IV. pride na španjski prestol sin
njegov Karol  II. (1665- 1700). Pa Karol, še otrok
pri štirih letih, ko mu oče umerje, je reven in slab na
duhu in telesu vse svoje žive dm. Zato ga vodi in
vlada mati, Marijana avstrijanska, ves čas njegovega
življenja, — ona pa se da viadati in voditi spervega po
svojem spovedniku, jezuitu Neidhard-u, pozneje pa po
svojem ljubljencu Valenzuela-tu. Taka vlada ni nikdar
dobra, ker išče vse kaj druzega ko blagor naroda in
blagostanje deržave. Zato se množi in raste uboštvo
in revščina ljudstva, in pomanjkanje dnarja je čedalje
večje. K toliki nadlogi pride pa še druga. V zahodnji
Indii nadlegova namreč neko družtvo silovitih morskih
roparjev, večidel Francozov in Angležev, ki se jim
Flibusteji  pravi, španjske posestva in overa vso kup¬
čijo. Da mora v takih okoljnostih občna revščina če¬
dalje bolj velika biti, se samo kaže. V tej občni rev¬
ščini vladi in ljudstvu pomagati, si umisli neki Eguia,
deržavni tajnik, pervi v nekdaj toliko bogati Španii pa¬
pirnat dnar  delati. Al papirnat dnar brez gotovega
srebra in zlata v dnarnici mu je le slaba pomoč.

Kralj nima otrok; tedaj je očitno bilo, da Karol  II.
je poslednji španjski kralj avstrijanske rodbine. Mnogo
vlad streže torej po njegovi dedšini, in siloviti Lu-
devik XIV. stori z angležko vlado celo nekako pogodbo
zastran razdelitve španjskega kraljestva. Hudo peče to
bolehnega kralja; zato si zvoli nekega bavarskega
kneza, ki mu je po materi v žlahti, za naslednika, in
mu zapusti kraljestvo z oporoko. Pa omenjeni Bavarec
Jožef Ferdinand  umerje še pred bolnim Karolom —
in to je skor celi Evropi velika nesreča. — Odslej se
prilizujete vladi avstrijanska in francozka bolehnemu kralju
in ga napravljate, naj si naslednika po oporoki določi;
dotična pooblastenca, Harcourt in grof Harrah, mu pri-
poročujeta vsak svojega kneza. Kralj misli na Karola,
nadvojvoda avstrijanskega, mlajega sina cesarja Leo¬

polda I., in španjski dvor mu ni nasproti; pa zviti in

urni Harcourt spodrine počasnega in pomiselnega Har-
rah-a, ter pregovori Karola II., da napravi novo opo¬
roko in zapusti malo pred smertjo celo španjsko. kra¬
ljestvo Filipu anžuskemu, unuku Ludevika XIV.

Tako pride Filip anžuski ko kralj Filip  V. (1700
—1746) na španjski prestol. Pa vkljub Karolovi opo-

133

roki dolgo ne dobi kraljestva v mirno posestvo. Celili
trinajst let razsaja kervava vojska za španjsko dedšino,
in se le utrehtski in rastadtski  mir zagotovi Fi¬
lipu prestol in kraljestvo, toda ga mora protivnikom kar
velik kos odstopiti, namreč Nizozemje, Milansko, Napo¬
litansko , Sicilijo , Sardinijo, Minorko in Giberaltar. K
sreči je bilo španjsko kraljestvo toliko, da mu še sila
veliko ostane.

§. 27. Francozi.

Po smerti Ludevika XIII. (§. 16) podedova sin
njegov Ludevik  XIV. francozko kraljestvo (1643—
1715). Ker je pa Ludevik še otrok pri petih letih,
prevzame vlado po oporoki umerlega kralja neki zbor
pod vodstvom kardinala Mazarin-a. Neka stranka pa jo
pripravi kmali Ani,  kraljevi materi, v roke, nadjaje se,
da pod žensko vlado se bo dala samooblastnost dvora
in vlade ložej berzdati. Pa stranka ta se moti,  zakaj
Mazarin ostane pervi minister in vlada samooblastno
kakor prej. — V tem se konča grozovita tridesetletna
vojska in stori se mir vestfalski.  V tej dolgi ker-
vavi vojski se ne bojujejo Francozi zastonj, ampak si
pridobe lepo Elzacijo in razširijo kraljestvo proti iz¬
hodu, česar je Richelieu vedno želel.

O tem času pa pride - huda nevihta čez lepo fran¬
cozko kraljestvo. Deržavni pervaki ne morejo namreč
terpeti, da ptujec, zakaj Mazarin je bil rojen Vlah, tako
samoblastno vlada, ljudstvo dere in plemenitaše zatira.
Res, da jih je že Richelieu hudo zatiral, pa Richelieu
je bil saj rojen Francoz. Napravi se toraj neka mo¬
gočna stranka, ki ji „Fronde“, to je, frača  pravijo, in
se vzdigne zoper vlado. Dolgi domači nepokoji, velike
homatije in kervavi boji nastanejo, in pervi velikaši kra¬
ljestva se jih udeležijo. Pariz se spunta in Gondy,
kardinal retziški, koadjutor ali pomočnik nadškofa pa-
rižkega, je duša ljudske ustaje. Vladarica beži toraj
s kraljevim dvorom in z ministrom Mazirin-om v Št.
Germain. Šest celih let (1648—1654) ni miru in po¬
koja, in hrup zoper Mazarin-a prihaja čedalje večji.
Mazarin zapusti torej Francozko za nekaj časa in se
poda v Cahe, pa ker ima kraljica Ana popolno zaupanje
va-nj, vlada vendar, kakor da bi bil v Parizu. Posled¬
njič potegne tudi slavni Conde, knez kraljeve kervi, s
fračarji (frondeurs); maršal Turenne pa derži z dvorno

133

stranko, in tako si stojita perva, najizverstnejša fran-
cozka vojskovodja nasproti. Nazadnje zmaga dvorna
stranka in Conde in omenjeni kardinal sta prisiljena, na
ptuje bežati, Mazarin pa pride v Pariz nazaj.

Pri vseh teh žalostnih domačih homatijah se voj¬
skujejo Francozi s Španjci še dolgo po vestfalskem
miru. Poslednjič pa stori mir, ki se mu pirenejski
mir pravi, tudi ti vojski konec. Španjci odstopijo Fran¬
cozom Perpignan in Roussillon, in Ludevik XIV., ki v
tem doraste, poterdi mir in prijaznost s španjsko vlado
s tem, da vzame naslednje leto španjsko kraljičino Ma¬
rijo Terezijo za ženo. Sedaj še le dobi Conde dovo¬
ljenje, na Francozko nazaj priti. Mazarin, pri vsi veliki
revščini francozkega ljudstva nezmerno bogat, umerje
že naslednje leto 1661 , in res o pravem času, zakaj
Ludevik XIV. se ga je bil že naveličal, in bi ne bil
vlade dalje v ptujih rokah pustil.

Ludevik  XIV. vzame tedaj vlado v lastne roke,
ter začne precej v začetku popolnoma samoblastno vla¬
dati. Richelieu in Mazarin sta bila namreč velikaša
kraljestva in sta vse pravice podložnih tako poterla, kra¬
ljevo oblast pa tako razširila in povzdignila, da se je
smel Ludevik bahati: „L’ etat c’ est moi“ to je, ,,jaz
sem deržava“. — In v resnici je Ludevik XIV. Fran¬
cozom vse; nihče ne pride več k časti in veljavnosti ko
le po njegovi milosti. To pa spremeni in popači značaj
naroda, zakaj na dvoru njegovem ne vlada nič druzega
ko sebičnost, ošabnost, slavoželjnost in samoblastna
terma poleg zaničljivega prilizovanja, opravljivih zvijač
in gerde zavidljivosti.

K sreči je kralj bistre glave in si ve mož zbrati,
kakoršnih je vladi in deržavi treba. Po Mazarin-ovi
smerti noče več velikega ministra, temuč razni ministri
mu predlagajo sami naravnost dotične opravila. Verli
Colbert mu oskerbljuje dnarništvo tako pošteno in modro,
da mu ni treba naroda s prevelikimi davki obkladati, in
da je vendar, saj dokler je Colbert živel, v deržavni
dnarnici vedno dnarja dovolj ne samo za kraljevo giz-
dost in za mnogoverstne potratne svečanosti dvora, temuč
tudi za dolge pogubljive vojske, ki sila veliko stroškov
prizadevajo. Colberi ne dere naroda, pa verli pošteni
mož prihrani vendar toliko, da je v stanu, tudi obert-
ništvo, kupčijo, brodništvo, umetnosti in znanosti dostojno
podpirati in na višjo stopnjo povzdigniti. Posebno pa je
izverstnemu Colbertu povzdiga obertništva in kupčije pri

134

sercu. Zato napravi v Kanadi in na otoku madagarskem
vselitve, ki se dobro ponašajo, in da po izverstnem
Pavlu Riquet-u v 16 letih važni langdoški (Langued’oc),
48 zemljopisnih milj dolgi, in zlasti za notranjo ali do¬
mačo kupčijo sila koristni vodotok (kanal) skopati, ter
zveže ž njim srednje morje z atlantskim. Verh tega
pomnoži tudi vojno brodništvo od 30 do 198 brodov.
Enako umno oskerbljujeta tudi Le-Tellier in Lione, uni
notranje, ta pa unanje zadeve. Tudi minister vojništva,
sloveči Louvois, se verlo ponaša in je velike hvale
vreden. Louvois vpelje namreč redno plačo, pa tudi
ojstro pokorščino, napravi mnogo vojnih zakladnic, pre-
vidi vojne čete z bajoneti, ki jih pred njim niso imele,
in pomnoži malo po malo francozko armado od 180.000
do 450.000 mož. Škoda, da je oskrunil slavo svojo z
divjim razdevanjem v vojski vzetih okrajin brez vse po¬
trebe in koristi. — Pri vseh deržavnih zadevah in opra¬
vilih so izverstni možje na čelu. Vojne čete imajo po¬
veljnike, kakoršnih je takrat še malo bilo. Conde, Tu-
renne, maršal luksenborski, Vendome, Vauban in drugi
so polni slave. Celo brodništvo, ki ni prej, tako reči,
nič bilo, se jako povzdigne, in Tourville in Du-Quesne
sta že izverstna brodniška poveljnika. — Tudi pravica
in sodništvo dobi po novem zakoniku (Code-Louis) novo
terdno podlago. Z eno besedo, vse se lepo razvija,
cvete in napredova, da nikdar tako, in umetnosti in zna¬
nosti ter francozko slovstvo se povzdignejo na visoko
stopnjo.

Pač velika škoda, da naslednje dolge in kervave
vojske to lepo veselo napredovanje spet ustavijo in bla¬
gostanje kraljestva popolnoma razdenejo. Kmali namreč
vladohtevni in slavoželjni L u d e v i k XIV. najde priliko k
vojski. Prilika ta mu je smert tasta njegovega Filipa IV.
kralja španjskega. Ludevik obrača in razširja namreč
po tastovi smerti neko pravico (Devolutionsrecht), ki le
za zasebne velja, in po kteri dobe po očetovi smerti
otroci raznih žen nazaj, kar je oče z vsako ženitvo pri¬
dobil — tudi na deržavne razmere, in terja po Filipovi
smerti (1665) španjsko Nizozemje ko ženino dedšino
za-se, dasiravno se je bila Marija Terezija, ko jo je
za ženo vzel, vsi pravici do kakoršne koli španjske
dedšine naravnost in s posebno pogodbo odpovedala.
Naglo napade torej dobro vredena in izurjena francozka
vojska španjsko Nizozemje, in Turenne vzame v kratkem
devet terdnjav, Conde pa celo okrajno, ki se ji „Franche-

135

Comte“ ali „prosta grofovina“ pravi. Oslabela in ne¬
zmožna španjska vlada pod bolehnim kraljem Karolom II.
si ne more nikakor pomagati; pa nenadoma ji pride po¬
moč od zunaj. Angleži, Holandčani in Švedci se namreč
zvežejo, da bi francozko silovitost ustavili, in Ludevik
je prisiljen, v Cahih (Achen) 1668 mir storiti! Španjci
dobe omenjeno grofovino nazaj, dvanajst nizozemskih
terdnjav pa ostane vendar Francozom.

Odslej ne da ošabni slavoželjni kralj francozki več
pokoja. Posebno je hud na Holandčane in jih dolži, da
oni so krivi, da mu je namen na španjsko Nizozemje
spodletel. Verh tega si misli, kolik dobiček bi bilo Fran¬
cozom in kolika povzdiga njih kupčije ih mogočnosti, ko
bi si pridne bogate Holandčane z vsemi njihovimi vse¬
litvami v Azii in v Ameriki podvergli. Potem, si misli,
bi jim prišlo tudi španjsko Nizozemje samo od sebe v
roke, in kdo bi jim branil potem izhodnjomejo kraljestva
noter do Rena razširiti? Cesarja Leopolda L, ki ima z
Madžarji in Turki veliko opraviti, se Ludevik XIV. ne
boji; lahkomiselnega kralja angležkega Karola II. pa
ima na svoji strani, in se nadja, da bo tudi švedsko
vlado na svojo stran spravil, in jo res spravi.

Mahoma torej napove Ludevik Holandčanom vojsko
£1672), in se polasti enakočasno, ali marveč še pred
napovedano vojsko vojvodine lorenske, ker je bil voj¬
voda lorenski s Holandčani v zvezi. Nato pelje kralj
mogočno vojsko, 120.000 hrabrih, dobro izurjenih vo¬
jakov, ki so jim njegovi najizverstnejši vojskovodji:
Conde, Turenne, maršal luksenborski, Vauban itd. po¬
veljniki, čez okrajne volitnega kneza kolonjskega, ki s
sovražnikom domovine derži, do Rena, udari srečno čez
reko in dere v serce Ijudovlade. Holandčani so v veliki
stiski, ker so doslej bolj za moč na morji ko na suhem
skerbeli. Res, da jim pomaga precej spervega volitni
knez braniborski, izverstni Friderik Vi lhelm,  ki se
za svoje kleveske okrajne boji, pa nima s Holandčani
vred vojakov dovolj , da bi mogel obilnišim četam fran-
cozkim zoperstati. Francozi razsajajo torej že skor po vsi
ljudovladi, in so le še dve milji od glavnega mesta. V
toliki stiski prosijo Holandčani miru, pa ošabni Ludevik
jih ne usliši. Holandčanom v posebno srečo pa ne sluša
tudi Conde-a ne, ki svetova, da ako hoče holandsko
ljudovlado zatreti, naj gre naravnost nad glavno mesto
Amsterdam. Nasproti pa svetova Louvois, minister fran-
cozkega vojništva, naj se pred vsem drugim terdnjave

136

vzamejo in z obilnimi posadkami zagotovijo. Ludevik se
poprime poslednjega sveta. To pa zmanjša in oslabi
mogočne irancozke čete — in reši Holandčane.

Ludevik  XIV. se naveliča kmali vojnega truda,
in se verne domu, kratkočasit se s svojimi prilizovavci;
Holandčani pa, spervega vsi plahi, se po neki kervavi
prekucii kmali spet oserčijo in za brambo domovine una-
mejo. Volitni knez braniborski, slavni Friderik Vil-
h e lm,  jim pridobi novega zaveznika, ker napravi (1673)
cesarja Leopolda  I., da se te hude vojske udeleži;
enakočasno potegnejo tudi Španjci s Holandčani. V tem
prederejo Holandčani svoje jeze in napravijo velike po¬
vodnji, ki ne dajo Francozom do njih priti, in prederzni
namen maršala luksenborskega, po ledu naglo nad Am¬
sterdam planiti in ga vzeti, splava po vodi, ker hipoma
južno vreme nastopi.

Vojska je sedaj tudi na morji, in tu gre Holand-
čanom precej spervega veliko bolj po sreči, ko na
suhem. Holandska brodniška poveljnika Ruyter in Tromp,
v resnici prava junaka, otepeta večkrat angležko bro-
dovje, nadlegovala Angleže celo v Tainižu, in prisilita
Karola II. že leta 1674 mir storiti.

Ker se sedaj tudi Leopold  I. z nemškim cesar¬
stvom vojske udeleži, je to Holandčanom lepa pomoč.
Res, da cesar je spervega ves mlačen in da verlemu
Montekukuli-u povelje, naj se nikar ne bije; vendar
mora Turenne  s svojo četo Holandsko zapustiti in nad
cesarske hiteti. — Turenne  obsede razne nemške okrajne
unikraj Rena, gre potem čez reko,  razsaja in razdeva
po francozki navadi vse pred seboj deleč okrog, zakaj
med cesarskimi poveljniki ni složnosti in potrebne edi¬
nosti, in zato ga ne morejo ustaviti. Res, da jim je
verli Montekukuli  načelnik, pa nezvesti cesarjev
minister Lobkovic  se da Francozom podkupiti, in
nekteri vojni poveljniki se derže bolj njega ko svojega
načelnika. — Verh tega si ve zviti Ludevik  tudi s tem
pomagati, da spravi izverslnega Friderika Filhelma
braniborskega deleč preč v drugo vojsko. Francozka
vlada nadraži namreč Švedce, da napadejo okrajne bra-
niborske in jih hudo stiskajo. Zato hiti Friderik
Vilhelm  s svojimi domu, zasači 28. junija 1675
Švedce pri Fehrbellin-u, jih naglo napade in strašno
otepe, in jim vzame skor vse Pomorsko. V vojski zoper
Francoze pa ne more dalje več nič storiti. — Posled¬
njič odstavi cesar nezvestega Lobkovica, in sreča se v

m

kratkem spremeni. Monteknkuli otepe Francoze 27 .  ju¬
lija 1675 pri vasi „Sasbah“, Tur e n ne stori slavno
smert na bojišču, in Francozi so prisiljeni, se čez Ren
nazaj umakniti.

Omenjeno leto 1675 je leto velikih sprememb v
vojski. Po Turenne-ovi slavni smerti popusti tudiConde
vojno službo zavolj bolehnosti, in Ludevik  XIV. iz¬
roči poveljstvo čez svojo vojsko izverstnemu maršalu
luksenborskemu. Pa tudi verli Montekukuli  da vojski
slovo, in cesar Leopold  I. ga nadomesti s Karolom
lorenskim. Velika velika nesreča pa zadene to leto tudi
Holandčane ; nemila smert jim vzame namreč junaškega
brodniškega poveljnika, slavnega Ruyter-a.

Dasiravno pa se maršal luksenborski čversto ponaša
in razne nemške okrajne ob Renu, posebno pa palatinsko
med Saro in Mozelo grozovito razdeva, ne more vendar
nič važnega doveršiti. Pa tudi na Holandskem, kjer
prevzame v tem Vilhelm  III. deržavno namestništvo,
ne morejo Francozi nič opraviti, zakaj hrabri Vilhelm
se jim ustavlja s svojimi iskrenimi Holandčani čversto z
dobrim uspehom. — Ker tedaj Ludevik  XIV. vidi, da
sedaj z vojsko nič ne opravi, in da mu je namen na
holandsko ljudovlado spodletel kakor prej namen na
španjsko Nizozemje, sklene mir storiti, posebno ker se
tudi Angleži napravljajo z zavezniki potegniti. Fran-
cozka vlada pa se ponaša pri tem tako zvito, da za¬
veznike popolnoma razsebi, in da kralj Ludevik  po¬
goje miru stavi. Ves dobiček dolge pogubljive vojske
in nimvežkega miru (1679) ostane torej Francozom in
Holandčanom, ki se pervi od zaveznikov ločijo in mir
store.

Sedaj, namreč od nimvežkega miru do začetka gro¬
zovite vojske za španjsko dedšino, je zlata doba
francozkega blagostanja in Ludevikove slave in mogoč¬
nosti. Pa siloviti kralj ne da miru, dokler te lepe dobe
spet ne pogubi. — Po krivičnem zedinjenji (Reunions
§. 23) se polasti Ludevik  (1681) mnogih nemških
okrajev, in vzame poslednjič po gerdi nezvestni izdaji,
ki se je cehi škof Egon Fiirstenberški udeleži, tudi
Brodnice. Nemško cesarstvo terže in deli versko so¬
vraštvo in cesar Leopold si ne more nikakor pomagati,
ker ga Turki hudo stiskajo. Zato pusti Francozom vse
okraje, ki si jih po krivici prisvoje, in stori leta 1684
v Rezovem (Regensburg) pomirje na 20 let za-se in
za nesložno nemško deržavo.

188

O tem času razsajajo algierski in tuniški morski
roparji hudo po morji, overajo kupčijo in nadlegovajo
celo francozko primorje; pa hrabri Du-Quesne,  ki
ga Ludevik XIV. nad-nje pošlje, jih kmali ukroti. Tu-
niščanom razbije in potopi mnogo brodov, Algierčane
pa prisili miru prositi. — Pri tem pa natolcuje in dolži
Ludevik Genoveščane, da so Algierčanom smodnika vo¬
zili in prodajali, in zato začne brodovje njegovo tudi
Genovo tako silovito stiskati, da je genovežki dože pri¬
siljen, na dvoru francozkem s štirimi starašini osebno
za zamero prositi. Tolika je bila takrat francozka ve¬
ljavnost ! —

V tem pa se napravijo na Francozkem hudi verski
prepiri, ki se jih udeležijo mnogi učeni, ki jim je za
pravo vero v resnici mar,  in vse duhovstvo gali-
kanske ali francozke cerkve.  Krivi pa so jih bili
prav za prav sila mogočni, pa prerahli jezuiti, ki so s
svojo rahlostjo kristijansko nravstvo kazili in se čedalje
bolj po posvetnem duhu časa obračali in ravnali. Zoper
jezuitsko rahlost spiše pobožni Janzeni,  škof iper-
neski, o starem resnobnem in ojstrem nravstvu cele
bukve z naslovom „Avguštin", in jih da na svetlo. Jan-
zenijevi  nauki so vsem prijatlom pravega kristijan-
skega nravstva po volji, zlasti pa nekim pobožnim nu¬
nam v samostanu z imenom „Port royal“ blizo Pariza.
S temi nunami so vsi Janzenijevi spoštovavci ene misli
in čedalje več resnobnih učenih in za kristijansko nrav¬
stvo unetih možakov prihaja v port-royaIsko samoto, in
med njimi je cvet francozkih pisateljev, kakor Arnauld,
Nicole, Pascal  in mnogi drugi. Nasproti pa je Jan-
zenijev „Avgustin“ jezuitom tern v peti, in kmali naj¬
dejo v njem pet krivoverskih stavkov ali izrekov, ter
napravijo papeža, da te izreke obsodi in zaverže. Sedaj
ni hudega prepira več konca ne kraja. Posebno hud
pase uname prepir med Janzenisti in jezuiti, ko da učeni
Quesnel  neko razlaganje sv. pisma nove zaveze na
svetlo. Quesnelovo razlaganje se priljubi v kratkem tudi
ljudstvu, in prepir je čedalje hujši. Jezuiti se vzdignejo
namreč tudi čez (luesnelove  bukve, in ne dajo pa¬
pežu miru, dokler jih ne zaverže in prepove. Pa tudi
potem ni še miru med razkačenimi protivniki. Posled¬
njič pa se naveliča Ludevik  XIV. dolzega prepira in
stori mir po navadni samoblastni termi s tem, da nektere
škofe in vikše francozke duhovne odstavi, nektere v ječo
verže, in še nektere s pregnanstvom kaznuje, samostan

139

port-royalski pa podreti in razdjati dd. — Ves ta prepir
pa je bil prepir učenih in duhovnih , in ni blagostanja
ljudstva motil in overal.

Vse drugač pa je bilo s preganjanjem Hugenotov.
Ludevik  XIV. je bil čudna zmes pregrešne slastnosti
in neke kristijanske pobožnosti. Ta pobožnost ali marveč
svetohiimba, je imela to dobro, da je slastne popačene
dvorane berzdala in v neki saj unanji spodobnosti der-
žala; toda je storila tudi grozovito veliko hudega. Ta¬
krat je bilo namreč na Francozkem že čez dva milijona
Hugenotov ali protestantov Kalvinove verske
spoznave  — mirnih podložnih, pridnih delavnih ljudi,
in njih delavnost, njih obertništvo in kupčija je množila
in povzdigovala pod verlim modrim Colbertom  blago¬
stanje deržave francozke. Ludevik  XIV. pa misli v
svoji samooblastnosti, dav pravi samovladi je treba enako
cerkvene in deržavne edinosti — misli, da je poklican,
vse svoje podložne v eno cerkev spraviti — in misli
/nabiti tudi,  da utegne vse znane in neznane pregrehe
slastnosti hipoma s tem zbrisati, ako Hugenote  spre-
oberne. Zato jih začne po Colbertovi smex - ti (1683)
hudo zatirati in preganjati, in spovednik njegov, znani
pater la- C h ai se, zvita mogočna gospa M ain ten on
in terdi siloviti minister Louvois  ga poterjujejo v tem
terdem nekristijanskem preganjanji, ki je čedalje huje
— in terdi Louvois  pošlje čelo francozke dragonarje
nad krivoverce. Do 700.000 pridnih delavnih Huge¬
notov beži' torej na ptuje. Švajcarji, Holandčani, Nemci,
zlasti Braniborčani, in Angleži jih radi sprejemljejo in
se uče od njih mnogoverstnih obertnij in umetnost. Laž-
njivi dvorni prilizovavci pa se radujejo s kraljem, ter
mu pravijo, da je krivoverce srečno spreobernil, in da
so že sliorej vsi v katoliško cerkev prestopili. Zato
prekliče Ludevik  (1685) „razglas nanteški“, in spod¬
koplje s terdiui nespametnim ravnanjem obertništvo in
blagostanje lastnega kraljestva.

In kar ne stori zatiranje in preganjanje Hugenotov,
store naslednje vojske. Lud e viku  XIV., ki so mu
pridobitve in slava veliko bolj pri sercu, ko pravica, ne
manjka namreč nikdar prilike k vojski. K tretji strašni
devetletni vojski mu je prilika smert Karola,  vojitnega
kneza palatinskega (Pfalz). Po oporoki umerlega Karola
in po nemških deržavnih postavah gre sedaj palatinsko
posestvo novoborskeinu katoliškemu pokolenju palatinske
rodbine. Ludevik  pa terja večidel Karolove zapuščine

140

s praznim zgovorom, da omenjeno posestvo je zapadla
dedšina Karoline Elizabete, umerlega kneza sestre, voj¬
voda orleanskega žene. Pri vsem dvajsetletnem rezov-
skem pomirji se tedaj lahko vidi, da si bo hotel siloviti
Ludevik  omenjeno dedšino s silo prisvojiti, in da bo
novo vojsko začel. — In res jo začne, pa — ko hud
divjak. Da bi ne mogli protivniki francozke zemlje na¬
ravnost napasti, ukaže namreč Ludevik na svet ministra
Louvois-a  lepe nemške okrajne ob Renu popolnoma
razdjati in v prazno puščavo spremeniti. — V brambo
Nemčije napravijo cesar Leopold I., Angleži, Holand-
čani, Španjci, Savojčani in nemška deržava v Avgusti
ali v Avgsburgu novo zavezo, pa vsi vkup ne morejo
francozke silovitosti ustaviti in odverniti, in pogubljiva
vojska (§. 23) terpi od 1688 do 1697. Desiravno pa
je sreča skorej vedno na francozki strani, je vojska
vendar tudi Francozom zlo pogubljiva, in Ludevik stori
ris viški  mir skorej brez vse koristi za-se, ker da
zaveznikom vse nazaj, kar je bil v devetletni strašni
vojski pridobil.

Mir pa ne terpi' dolgo. Že leta 1700 se uname za
španjsko dedšino nova grozovita vojska, ki razdeva
mnoge okrajne in narode celih trinajst let (§. 24). V
tej terdi kervavi vojski se derži sreča stanovitno za¬
veznikov in Francozi so pogostoma hudo tepeni. Iz-
verstna vojskovodja, Evgen savojski in M ar Ib o-
rough,  si pridobita v raznih bitvah neumerljivo slavo.
Ludevik XIV. napenja vse moči svojega kraljestva, da
bi jima mogel zoperstati, pa zastonj, dokler dvorne zvi¬
jače junaškega Marlborough-a ne spodkopljejo. — Po¬
slednjič se stori mirutrehtski,  in Ludevik doseže
svoj namen, da spravi Filipa anžuskega, kneza hiše in
kervi svoje, toda pogubi in razdene blagostanje lastne
deržave za dolgo dolgo časa. Francozko obertništvo,
poljedelstvo in kupčija je zlo poterta, deržavna dnarnica
prazna in kraljestvo polno dolgov — le slavno izverstno
slovstvo  Ludevikove dobe ostane še Francozom.

Ludevik XIV. pa ne preživi dolgo nesrečne pogub-
ljive vojske za španjsko dedšino, ampak umerje leta
1715 po 721etni vladi.

28. Angleži.

Po žalostni smerti Karola  I. (§. 16) se spremeni
angležko kraljestvo v ljudovlado, pa brez vse ljudo-

141

vladne ustave in le po imenu, zakaj v kratkem gospo¬
duje zviti Kr o m vel (Cromwel) v novi ljudovladi huji
samooblastnik ko kralj. — V Škocii pa je bila še mo¬
gočna kraljevi rodbini udana stranka, in enako tudi na
irskem otoku. Serčno ustanejo Irčani za kraljeviča
Karola,  sina nesrečnega Karola I. in ga spoznajo ko
Karola II. za kralja svojega. Spozna ga pa tudi stranka
v Škocii in ga pokliče iz Holandije domu. — Pa naglo
se vzdigne Krom  vel  s hrabro in dobro izurjeno vojsko
najprej nad Irčane. Že po tretjem naskoku vzame mesto
Droghedo (1650), pokonča posadko do zadnjega moža,
in dervi' naprej z morivnim, vedno kervavim mečem v
roki v serce otoka, ter potare ustajo — in kar je bilo
še storiti, doveršita zeta njegova Ir e to n in Fleet-
wood.  — Strašno razsaja na to neka višja sodnija, in
rabeljni imajo mnogo mnogo opraviti. Tisuč in tisuč
verlih Irčanov zapusti' drago zemljo dedov svojih in si
išče na ptujem nove srečnejše domovine; tisuč in tisuč
družili prodajo ošabni kruti zmagovavci v sužnost v
zahodnjo Indijo; in ostali so prisiljeni večidel posestva
svojega novim angležkim naselnikom odstopiti. Tako so
verli Irčani na lastni lepi zemlji revni berači brez vse
pravice in tolažbe, zakaj Angleži zapode katoliške du¬
hovne iz dežele in prepovejo celo službo božjo po ka¬
toliški šegi.

Pa tudi v Škocii je huda ustaja, in Fairfax  da
raje poveljstvu slovo, ko da bi nad Škocijance šel. Zato
prevzame Krom  vel  vikše poveljstvo čez vso angležko
vojsko, in hiti, ko je ustaja na Irskem že večidel po-
terta, nad Škocijance. Pa škocijska vojska je blizo mesta
Dunbar tako utaborjena, da je ne more napasti. Po¬
manjkanje živeža in bolezni mu začnejo kmali vojsko
hudo stiskati in treti. Kr o m vel se misli že umakniti
in verniti, pa na enkrat se vzdignejo Škocijanci 3. sep¬
tembra 1650, da bi ga napadli. Krom  vel  vidši, da
se bližajo, je serčno vesel ter pravi: „BIižajo se —
Gospod nam jih je dal v roke“ — zakaj bil je zvit sve¬
tohlinec in je imel.vedno Gospoda  v ustih. Huda ker-
vava bitva se uname in Škocijanci se čversto bijejo, pa
Krom  vel  jih poslednjič vendar strašno otepe in po¬
polnoma zmaga. — Važna dunbarska zmaga mu odpre
Škocijo, in ravno ko Karola  II. v Škonali (Scone)
kronajo, vzame Krom  vel  glavno mesto Edinbor in
dervi' dalje v Škocijo. Al mahoma se vzdigne Karol s
svojo četo čez angležko mejo, ter vabi in kliče vse kra-

142

ljevi oblasti udane na pomoč; pa le malo jih pride, ker
je življenje in premoženje vsem drago — in ljubše ko
kraljeva oblast. — Krom  vel  se verne nad Karola in
obhaja pri mestu Vorcester strašno obletnico dunbarske
zmage. Tu se uname namreč 3. septembra 1651 gro¬
zovita bitva, ki pogubi kraljevo vojsko. Lepi bregovi
reke Severne so vsi kervavi, tisuč in tisuč mertvih leži
na bojišču, in kar ni ubitega, je vjeto. Karol zbeži le
z veliko težavo, in slo in sto nevarnost ga obdaja,
dokler na Francozko ne pride. — Na to dere Kromveiov
vojskovodja Monk  z vojsko v Skočijo, in jo prisili v
kratkem , podvreči se in z angležko deržavo zediniti.
Pa to je ne obvarje silovitega razsajanja terdih zmago-
vavcov, ki delajo š Škocijo, toliko da ne, kakor z irskem
otokom.

Rad bi se bil zvezal Kr o m v el spervega z ljudo-
vlado holandsko. Ker pa Holandčani za to zvezo ne
marajo, da Kromvel  1. oktobra 1651 neko brod-
niško postavo  (Navigations-Acte) in prepove, da
ptujci ne smejo na svojih brodili na Angležko več ničesa
voziti in donašati razun lastnih pridelkov in izdelkov.
Ta prepoved zadeva posebno holandsko kupčijo in ji je
velika overa, in ker je Kromvel noče preklicati, se
uname med Holandčani in Angleži terda kervava vojska.
Spervega zmagujejo Holandčani, in njih brodniška ju¬
naka Ruy ter in Tromp  razde vata lepe bogate bregove
reke Tamiža in stiskata Angleže v njih lastni domovini.
Pa kmali se povzdigne pod Kromvelovo  skerbno vlado
angležko brodništvo, in sreča se poprime Angležev.
Verli brodniški poveljnik Ulake  se bije (1653) s Ho¬
landčani tri dni' zaporedoma in jih otepe. Nekolikokrat
otepe Holandčane tudi Monk,  v vojski na suhem in na
morji enako zveden in izversten poveljnik, in pomnoži
lastno in svojih rojakov slavo z raznimi zmagami na
morji. Poslednjič (1654) so Holandčani prisiljeni, v
Londonu mir storiti, Stuartčane  iz dežele spraviti,
in terdno obljubiti, da mladi, še maloletni Vilhelm oranski,
ki je bil stuartski rodbini v žlaiiti, ne bo nikdar na¬
mestnik ali poglavar ljudovlade holandske. Omenjena
postava pa ostane v svoji veljavnosti in angležko brod¬
ništvo se povzdigne malo po malem na toliko stopnjo
mogočnosti, da je še dandanašnji pervo na svetu.

V  tem pa začne deržavni zbor, ki se mu dolgi zbor,
in ker je bil brez zgornje zbornice, ali glave, tudi
brezglavni zbor „Rumpfparlament K  pravi, Kromvelovo

143

mogočnost overati in kratiti, in hoče naprej vojsko
zmanjšati. Krom  v el  pa ne da iz rok, kar si je z ve¬
likim trudom pridobil, teinuč razpodi (1653) z vojaki
nevredne zbornike, ki niso bili brez tega več deržavni
zbor, in še senca ne pravega zbora. Na to sestavi in
skliče Krom  vel  nov deržavni zbor iz zgolj „svetih ft
ali takih, ki so se hlinili, da jim ni druzega pri sercu
ko Bog, vera in cerkev, zakaj takih svetih tihotapcov
ni bilo nikdar in nikjer toliko ko na Angležkem o Krom-
velovih  časih. Pa tudi „sveti“ se mu ustavljajo in za¬
htevajo marsikaj, kar mu ni po volji. Najprederzniši
jezičnik v zboru je nek usnjar z imenom Barebone,
in zato se pravi temu zboru tudi Barebone-ov zbor. —
Kromvel  vidši, da ne more s temi čudnimi svetniki
delati, kakor je mislil, sklene zbor s silo razpoditi, pa
skorej vsi zborniki se odpovejo prostovoljno svoji ob¬
lasti, in general Lambert  osnuje in sostavi (1654)
neko novo ustavo, po kteri dobi deržavni zbor, ki se
ima vsake tri leta sklicati, postavodajavno oblast in pa
poterjenje vikših deržavnih urednikov — Kromvel  pa
do smerti vikšo oblast čez vso vojsko na suhem in na
morji, in vse druge vladne pravice z naslovom „varh
ali stitnik ljudovlade“. Verh tega mu dovoli nova ustava
tudi pravico, naslednika si zvoliti.

Ko stitnik ali varit deržave vlada Kromvel  skorej
pet let (od začetka leta 1654 do 3. septembra 1658)
prav verlo in slavno. Pod njim zadobi angležka vlada
veliko veljavnost in vladi francozka in španjska se po¬
ganjate za Kromvelovo prijaznost. S Francozi, ki Stu-
artčane iz kraljestva spravijo, se sprijazne in zveže
(1655), španjcom pa napove vojsko in privojskuje v
kratkem lepo rodovitno Jamajko v Ameriki (1656).
Angležka kupčija in brodništvo se razvija in vzdiguje
pod previdno umno Kromvelovo vlado čedalje bolj, občno
blagostanje začenja veselo cvesti, in deržavni dohodki
se množe. Znanostim in umetnostim pa niso ugodni ne
časi domačih bojev in homatij, ne terdi Kromvelov duh.
Vendar se kaže že pod Kromvelom tudi na širokem
rajskem polji pesništva in znanost lep zarod, in Milton,
Hobbes in Harvev so v angležkem slovstvu lepe slavne
imena.

Nihče ne taji Kromvelove sposobnosti za vlado, in
vse spozna, daje  skerben, umen vladar, pa pri vsem
tem ima Kromvel mnogo zavidnikov in nevosljivcov, in
tolika oblast in mogočnost v roki njegovi, ki ni bil po-

144

stavni dedič prestola, mu jih obuduje čedalje več. Da
bi jih ložej krotil, se misli Kromvel na kraljevi prestol
povzdigniti, pa vojni poveljniki in vsa vojska so mu na¬
sproti. Zato postane poslednji čas nekako čmeren, in
sum, da se mu po življenji streže, ga muči noč in dan.
Nikjer, še vsred lastne rodbine, nima več mini in po¬
koja, dokler ga smert 3. septembra 1658 morivne skerbi
ne reši.

Po Oliver-Kromvelovi smerti prejme sin njegov,
RihardKromvel,  poglavarstvo £ protektorat) angležke
ljudovlade, toda ni mož za toliko stopnjo. V kratkem si
so tri različne oblasti — poglavar ljudovlade, deržavni
zbor z dvema zbornicama, ki ga je bil poprejšnji po¬
glavar spet vpeljal, in pa armada s svojimi prederznimi
poveljniki, Lambertom, Monkom in drugimi — navskriž,
in huda brezpostavnost žuga deržavi. Kmali pa zmagata
(1659) Lambert in Monk, odstavita in razpodita der-
žavne zbornike, ter skličeta spet dolgi ali brezglavni
zbor. Na to prisilita Riharda Kromvela, vikši oblasti
slovo dati in na ptuje pobegniti. — Pa tudi dolgi zbor
se ustavlja vojni oblasti in namerja celo vikše povelj¬
nike vjeti in kaznovati, pa vojska ga prehiti in odstavi.
Na to prevzame vlado nek vojni odbor, ki sta mu ne¬
zmožni Fleetwood in zviti prederzni Lambert predsed¬
nika; toda ljudstvo noče take vlade, in nove homatije
se napravljajo; vse je nezadovoljno, in bati se je, da bi
se novi domači boji' ne uneli. Torej se obudi v raznih
izverstnih možeh misel, da v tem žalostnem stanu der-
žave in za tolike nerednosti in napake ni boljšega po-
močka, kakor da se pregnana kraljeva rodbina spet
domu pokliče in kraljeva oblast spet upelje — in ta
misel se razširja čedalje bolj tudi med ljudstvom, ki
noče druzega ko pokoj, varnost in postavno rednost.
Zato se zveže Monk, izversten vojskovodja, pa slab
politikar ali vladoslovec, skrivaj s kraljevičem Karolom,
ki na španjskem Nizozemji biva, in mu ponuja kraljevi
prestol brez druzega pogoja, ko da obljubi vse, kar se
je zgodilo, pozabiti in odpustiti, in pa prostost vesti
spoštovati. Po tej pogodbi se verne Karol na Angležko.
Monk ga pelje z vojno četo v glavno mesto London, in
ljudstvo ga sprejme z veliko slovesnostjo, ter ga spozna
ko Karola II. za angležkega pravnega kralja (1660).

Pa nekterih ljudi ne spameti nobena reč. Tak je
tudi Karol II. Vse nevarnosti in nesreče, ki jih je skusil,
in še žalostna očetova osoda ga ne spremene in ne po-

145

boljšajo. Vedno je razujzdan, lahkomiseln in zapravljiv,
in neprenehoma žali ponosni narod angležki, ki ga le
zato na prestola terpi, ker se je neugodnost in nesreče
domačih homatij in bojev, silovitosti, vojne oblasti in gro¬
zovitih nasledkov in nepostavnosti v deržavi že naveličal.
— Kmali pozabi Karol pogoja, po kterem je na očetov
prestol prišel, in da vse, ki so Karola I. sodili, ko kra-
ijomorivce k smerti obsoditi. Mnogi pobegnejo na ptuje,
deset pa jih umerje pod rabeljnovo sekiro. Tudi že
umerlim ne odpusti in ne zanese; trupla, Kromvel-ovo,
Ireton-ovo in Bradshavo , da izkopati in obesiti. — Po
tem terdem maščevanji pa ne misli Karol več na pre¬
tekle hude čase, ampak se kratkočasi in raduje v svoji
lahkomiselni zapravljivosti in gerdi nespodobni samo-
pašnosti, in žali resnobne Angleže čedalje huje. — Lah¬
komiselni kralj se oženi s Katarino, hčerjo Janeza IV.,
kralja portugaljskega, in ves angležki narod mu to zlo
zameri, ker je^ nevesta katoliške vere. Še bolj pa mu
zamerijo Angleži, da proda Francozom za pet milijonov
lir mesto Diinkirchen, ki ga je bil Kromvel v vojski s
Španjci pridobil. — Nepremiselni, pri vsem tem pa pre-
derzni Karol II. se začne že leta 1664 s Holandčani
vojskovati, in se spre kmali tudi s Francozi brez vse
potrebe in koristi; in kmali potem pridejo čez angležko
kraljestvo še druge velike nesreče. Neka kužna bolezen
pomori v enem samem poletji (1665) v glavnem mestu
čez 100.000 mestnjanov; naslednje leto pogori v Lon¬
donu 13.yOO hiš in 89 cerkev do tal, in ta strašni
požar pogubi dve tretjini mesta; Holandčani priderve s
svojim brodovjem spet v Tamiž, razdevajo okraje reke,
in ropajo kar morejo — barke in blago, in kralj angležki
je prisiljen, v Bredi (1667) sramoten mir storiti.

Ne dolgo potem se zaplete Karol II. domd v hud
razpor z deržavnim zborom. Verli pošteni minister Cla-
rendon vlada pošteno in z dobrim uspehom že osem let;
poslednjič (1669) pa se kralju zameri, in je prisiljen,
domovino zapustiti in na plujem umreti. Karol pa si
napravi iz peterih ljubljencov novo ministerstvo, ki mu
Angleži po pervih pismenkah omenjenih ljubljencov (bili
so pa Clifford, Arlington , Bukingham, Ashley in Lau-
derdale) „ministerstvo KabaP pravijo. Novi ministri
vladajo brez ozira na čast naroda in na pravice ljudstva
le po kraljevi termi, in huda protivnost se uname v der-
žavnem zboru, ki se za lastne in za ljudstva pravice
poganja. — Da bi ljudstvu saj nekoliko ustregel, se

146

zveže med tem Karol II. s Holandčani in Švedci zoper
Ludcvika XIV., in ta zveza prisili kralja francozkega,
ki si hoče španjsko Nizozemje podvreči, v Cahih (1667)
mir storiti. Kmali pa se zveže Karol II. z Ludevikom XIV.,
ki mu zato letno plačo daja, in se zaplete v hudo ho¬
landsko vojsko, ki je pa Angležem tako zoperna , da
prisilijo kralja že leta 1674 mir skleniti. Odslej služi
Karol II. tako reči, vedno Francozom, ker mu za nje¬
govo samopašno razujzdanost zmiraj dnarja manjka, in
zato ga imenujejo Angleži zaničljivo Ludevikovega na¬
mestnika. Natolcujejo ga pa tudi, da je skriven kato¬
ličan, in razpor med termastim kraljem in serditim ljud¬
stvom je čedalje večji. Zato napravi deržavni zbor leta
1679 dve imenitne postavi, namreč postavo, ki se ji
„Test-Acta“ pravi, da vsak deržavni urednik ima pri¬
seči , da ne veruje v spremenitev kruha v sveto rešnje
telo — in pa postavo, ki ji „Habeas corpus-Acte“ pra¬
vijo, in ki je temelj osebne svobodnosti na Angležkem,
da nihče se ne sme zapreti ali v ječo vreči, če se koj,
ali berž ko je mogoče, ne zasliši. Kralj Karol je v
veliki stiski in poterdi obe postavi. Odslej pa si stojite
dve stranki vedno nasproti, Torys in Whigs, ali dvorna
in ljudska stranka. Obe imeni ste bile spervega le za-
sramljive. Dvorna stranka je imenovala svoje protivnike
Whigs, to je, vertoglave svetohlimbce, kakoršnih je
zlasti v Škocii veliko bilo; ljudska stranka pa je prili-
kovala dvorno katoliškim tolovajem na irskem otoku, ki
so jih Irščani Torys imenovali. Whigs, med kterimi je
bilo mnogo izverstnih možakov, so terdili, da deržavna
ustava je le pogodba med kraljem in ljudstvom, in da,
ako je kralj ne derži, se mu sme ljudstvo tudi djansko
in s silo ustavljati; Torys pa pravijo in terdijo nasproti,
da deržavna oblast ne izhaja iz ljudstva, in da ljudstvo
ima le ubogati. Pa vse, kar je prenapeto, ni pravo in
rado poči. Taka je bila tudi na Angležkem; poprejšna
verska prenapetost in vertoglavnost se spremenite malo
po malem v popolno prostovernost in nevernost, in iz-
verstni pisatelji jo rede in pospešujejo. Pri vsem tem
obvelja, pa ie do nove prekucije, dvorna stranka, in
Karol II. gospoduje do smerti (4685) samooblastniše
ko kedaj. Čuditi se je le, kako je mogla pri Karolovi
nesposobnosti in pod njegovo napačno vlado in pri to¬
likih domačih homatijah angležka kupčija in brodništvo
cvesti in napredovati — in vendar so rastle in napre-

147

dovale ne samo kupčija in brodništvo, temuč tudi umet¬
nosti in znanosti.

Po smerti Karola II. pride na angležki prestol brat
njegov Jakob II. (1685-1688), pa si ga ne ume
ohraniti. Vse skušnje preteklih nevarnih hudih časov ne
zdajo nič pri njem. S samosiijem in samooblastnim rav¬
nanjem zoper deržavno ustavo spodkoplje Jakob v krat¬
kem lastni prestol. Očitno prestopi h katoliški veri, in
iskreno katoliška žena Marija esteška, hči Franca, voj¬
voda modeneškega, mu daja le silovite svete, ki jih
Jakob rad sluša. Kmali pokliče jezuite spet v kralje¬
stvo, in lahko je viditi, da misli Angležem katoliško
vero usiliti. Huda nejevoljnost sc loti ponosnega naroda
in nova prekucija se bliža. Mladi nepremišljeni vojvoda
Monmouthski,  postranski sin Karola II., meni, daje
prišel čas, si kraljestvo pridobiti in se vzdigne zoper
strica; pa kraljeva vojska ga ujame v nekem boji pri
mestu Bridgevvater 5. julija 1685 in razkropi njegove
čele. Strašno razsaja Jakob po tej zmagi. Vikši sodnik
Jefferies  in polkovnik Krike,  kterih imeni ste za¬
pisane s kervavimi čerkami v angležki zgodovini, se
obnašata ko prava trinoga in lovita deležnike ustaje po
vsi deržavi. Mladi Monmouthski  in 330 deležnikov
ustaje umerje pod rabeljnovo roko, in 800 jih peljejo
v zahodno Indijo , kjer jih v sužnost prodajo. Ta kru¬
tost pogasi poslednje iskrice udanosti do kralja v sercu
ljudstva^ in druzega ne manjka več, ko le prilike, da
ustane nad Jakobovo glavo hud vihar — in to priliko da
kralj kmali potem. Leta 1687 uniči namreč Jakob  II.
z nekim ukazom postavo, ki je Angležem toliko draga,
in ki ji „Test-Acte“ pravijo, in odpre s tem katoličanom
pot v deržavni zbor in do vseh vikših služb v deržavi
in v vojski. Sedaj pa dozori' tudi serd in nevoljnost
ljudstva, in ko se (1688) še novica razglasi, da se je
rodil kralju dedič, kraljevič z imenom tudi Jakob, in da
ni tedaj več upanja, katoliških kraljev se znebiti, ustane
hipoma vihar, ki že dolgo žuga. Vse stranke — Whigs
in Torys, Episkopalci in Prezbiteranci — vsi stanovi
ljudstva so ene misli, da je treba katoliškega kralja za
protestantiškega zamenjati. Zato ponudijo prestol Vil—
helmu oranskemu, poglavarju ali namestniku ljudovlade
holandske, ki je imel Jakobovo hčer Marijo  za ženo.
Vilhelm se poprime ponudbe in jadra proti koncu leta
1688 na Angležko, kjer ga ljudstvo povsod z veliko
radostjo sprejemlje. Tako zapravi Jakob  II. mogočni

148

presto) angležki, in beži, slavno zemljo svojih dedov
zapustivši, na Francozko, kjer živi od milošnje Lude-
vika XIV. do leta 1701.

Na spraznjeni angležki prestol prideta tedaj V i 1—
holm oranski  in žena njegova Marija, kralja Jakoba
stareja hči, ki pa vso oblast glede deržavnih zadev
možu odstopi, in deržavni zbor ga poterdi v tej oblasti.
— Vil h el m III. (1690 — 1702) ponovi' in poterdi precej
podlago angležke svobodnosti, namreč tako imenovano
„bill of rigths“ ali postavo narodnih pravic,  in
odpravi mnogo napak in nerednost, ki so se bile pod
vlado poprejšnih dveh samovoljnih kraljev v deržavo
urinile. — V tem pa prijadra pregnani Jakob  II. s po¬
močjo Ludevika XIV. na Irsko, in si išče odtod za¬
pravljeno kraljestvo spet pridobiti ; pa Vilhelm otepe in
zmaga 1. julija 1690 pri reki Bojni (Boyne) Irščane in
njegove čele, in ga prisili, verniti se naglo na Fran¬
cozko. Po kervavi bitvi pri Boyni si ne morejo Irščani
več pomagati in se udajo terdemu angležkemu jarmu, in
odtakrat zdihuje lepi irski otok v hudem robstvu. Na to
se zveže Vilhelm  III. z Avstrijanci , Savojčani in
Španjci in napove Francozom vojsko. Kralj Jakob  pa
namerja še zmiraj na angležko kraljestvo in si hoče
prestol dedov svojih s silo pridobiti, toda 29. maja 1692
vidi z lastnimi očmi, kako razbijajo in razdevajo An¬
gleži blizo nosa „la Hogue“ francozko brodovje, ki ga
je imelo na Angležko peljati. — Vojska s Fratjcozi je
sila potratna in Vilhelmu manjka gotovega dnarja; zato
si napravijo Angleži (1694) za tri milijone nekakošnega
papirnatega dnarja, in to je začetek  grozovitega an-
gležkega dolga. — Vojski stori konec risviški mir, in
Ludevik  XIV. obljubi, da ne bo Vilhelma dalje nad¬
legoval in njegovih protivnikov nikakor več podpiral.
Pa kralj Ludevik  ni mož beseda, ampak spozna, ko
Jakob II. (1701) še dobro oči ne zatisne, kraljeviča
Jakoba  III. za kralja angležkega , in ga podpira ko¬
likor more. Zato in iz raznih drugih uzrokov pri¬
stopi Vilhelm  III. veliki mogočni zvezi, ki se napravlja
zoper Ludevika  XIV. zastran vojske za španjsko ded-
šino. — Vilhelm pa doživi le začetek te hude pogub-
Ijive vojske, v kteri si pridobe Angleži in njih načelnik,
junaški Marlborough, neumerljivo slavo (§. 24). Leta
1702 vzame namreč nemila smert izverstnega kralja,
ki mu imajo Angleži veliko zahvaliti, zakaj naprava
angležke banke (1694) in zedinjenje dveh izhodno-

149

indijskih društev v eno samo (1702), in terdna uredba
angležke deržavne ustave so res velike zasluge.

Vilhelm  III. pa umerje brez otrok, in zato pride
po njegovi smerti na angležki prestol Ana (1702 —
1714), mlaja hči Jakoba II., kije  bila z Jurjem, bratom
kralja danskega omožena. Ana je le srednjih sposob¬
nost, pa k sreči ne spremeni ničesa ne v vladi, ne glede
vojske za španjsko dedšino. Slavni Marlborough
ostane načelnik angležkih vojnih čel, in vse gre po
sreči. Metli uen,  angležki pooblastenec v Lizaboni, stori
(1703) s portugaljsko vlado neko sila koristno po¬
godbo, ki se ji „Methuenova pogodba 41  pravi, in po
kteri smejo na Portugaljskem le Angleži z rokotvori in
raznimi izdelki kupčevati. Tudi kar je prej večkrat
spodletelo, se zgodi pod Anino vlado leta 1707 — Ško-
cija se zedini namreč z Angležkim v eno samo kralje¬
stvo, ki se imenuje odslej „Velika Britanija 44 . Previdni
pametni Škocijani so s tem zedinjenjem popolnoma za¬
dovoljni; nekteri prenapetneži pa zahtevajo še zmiraj
poprejšno samostalnost ali samosvojnost pod Stuartčani.
Iz takih prenapetih domoljubov se napravi posebna
stranka Jakobčanov  in podpira čversto Jakoba  III.,
ki se pripravlja (1708) Skočijo napasti. Srečno jadra
v zaliv edinborski; pa tu ga napade angležki brodniški
poveljnik Byng,  in ga odpodi.

Dolgo že vladajo v deržavnem zboru in v minister-
stvu tako imenovani Wighs in pospešujejo čversto kup¬
čijo, brodništvo in vojsko zunaj, in narodno blagostanje,
umetnosti in znanosti doma. Poslednji čas Anine vlade
pa jih spodrinejo nevredne zaničljive dvorske zvijače.
Po takih zvijačah se zameri namreč Marlboroughova
žena kraljici, in zavidljivi mogočni Torys se poprimejo
te zamere ko pristojne prilike, slavnega vojskovodja za¬
treti in nasprotnike svoje ponižati. Napravi se tedaj
toryško ministerstvo in dolži (1710) Marlborougha
nepoštenosti v vojnih stroških in dnarnih zadevah. Marl¬
borough se živo zagovarja, pa vse mu nič ne pomaga
— zavidljivi Torys  ga odstavijo in sklenejo (1712) s
Francozi utrehtski mir. Ludevik XIV. se uda angležki
postavi (protestantische Successions-Acte) , po kteri
imajo le protestantiški knezi pravico do prestola anglež-
kega, in spravi Jakoba III. iz svojega posestva.

150

S- 29. Holandčani, Svajcarjt in Lahi.

Še  le vestfalski mir (1648) zagotovi zedinjenim
sedmerim nizozemskim okrajnam, ki so bile španjski jarm
srečno otresle (§. 15), popolno svobodnost in samostal-
nost. Holandska ljudovlada je tedaj ustanovljena; toda
že tačasni namestnik ali poglavar bogate mogočne lju-
dovlade, O ranča n Vilhelm  II., si išče višjo oblast
prisvojiti, pa smert ga ne čaka, da bi svoje namene
speljal, temuč ga vzame že leta 1650. Umerje pa Vil¬
helm zapustivši sina, ki se je rodil še le osem dni po
njegovi smerli. Stanovi sedmerih okrajin se torej sni¬
dejo, pa ne izvolijo več deržavnega namestnika ali po¬
glavarja, temuč zroče vlado nekemu odboru, v kterem
ima verli Janez Witt pervi sedež. Pa že davno ste se
bile napravile v holandski ljudovladi dve stranki, ljudo-
vladna in oranska, in ste si odslej čedalje bolj navskriž.
Pri vsem tem napredeva blagostanje Holandčanov in njih
kupčija in brodništvo tako jako in čversto, da obuduje
zavidljivost Angležev in Francozov.

Pervo globoko rano useka holandski kupčii (1651)
Krom  vel  s svojo brodniško postavo (Navigationsacte).
Terd boj se uname zato med ljudovladama holandsko in
angležko. Spervega zmagujejo Holandčani v raznih bitvah
in množe slavo svojega brodništva. V kratkem pa po¬
vzdigne Krom  vel  angležko brodništvo, ki so ga kralji
stuartske rodbine preveč zanemarjali, tako jako, da so
Holandčani prisiljeni, že leta 1654 mir storiti.

Z  boljim uspehom in z boljo srečo se vojskujejo
Holandčani med tem tudi s Portugaljci in jih prisilijo k
miru,  ki jim doneser mnoge velike dobičke v izhodni
Indii (1661).

Tudi lahkomiselni Karol  II., ki so ga bili Holand¬
čani vsled miru s Kromvelom iz ljudovlade pregnali, se
hoče nad njimi znositi in maševati, ko na prestol pride;
pa verli hrabri Holandčani se bijejo z veliko slavo in
pripravijo poslednjič (1667) Angleže v toliko stisko,
da je kralj prisiljen, v Bredi sramoten mir storiti.

Leta 1668 pa ustane med strankama, ljudovladno
in oransko, huda protivnost in napravi nevarne domače
homatije. Oranska: stranka hoče namreč, da naj pre¬
vzame Vilhelm III., ki ravno doraste, vso čast in oblast
deržavnega namestnika ali poglavarja, kakor so jo nje¬
govi predniki imeli; Ijudovladna stranka pa se ustavlja
temu naklepu na vso moč, in odpravi s tako imenovanim

151

večnim ukazom (das ewige Edict) čast in službo der-
žavnega namestnika — za vselej, in verli velikodušni
Janez Witt ostane za sedaj še pervi minister ali veliki
urednik ljudovlade.

Ne dolgo potem pride ljudovlada holandska v še
večjo nevarnost. Leta 16712 jo napade namreč siloviti
vladohtevni kralj Ludevik XIV. v zvezi s Karolom II.,
kraljem angležkiin — in jo misli razdjati (§. 27). Fran-
cozka vojska se razlije po zedinjenih okrajnah in lju¬
dovlada je v veliki nevarnosti. Stranka uranska po¬
vzdigne spet glavo in dolži verlega Witt-a, ki oskerb-
ljuje ljudovladne zadeve pošteno in dostojno že skorej
dvajset let, da je on te stiske in nevarnosti kriv. Ne¬
spametna divja derhal, ki jo Orančani šuntajo, napade
slavnega moža, in umori njega in brata njegovega Kor¬
nelija, in se ne sramuje, še nju mertvih trupel oskru-
njevati. Po tej gerdi kervavi prekucii je večni ukaz
preklican, in Vil h el m III. je namestnik ali poglavar
ljudovlade in načelnik holandskih vojnih čet. K sreči je
V i 1 h e 1 m bistra glava, dober vladar in hraber vojak.
Pri vsem tem pa bi bili siloviti Francozi holandsko Iju-
dovlado vendar razdjali in zalerli, ako bi ji ne bile druge
evropejske vlade pomagale in Ludevik  a XIV. prisi¬
lile, nimvežki mir (1679) storiti.

Deset let pozneje preženejo in odstavijo Angleži
kralja Jakoba  II., ter pokličejo zeta njegovega, po¬
glavarja holandske ljudovlade, Vilhelma  III. na pre¬
stol. Ta povzdiga Vilhelma  III. je Ludeviku  XIV.
tako neugodna, da si na vso moč prizadeva, ga spod¬
riniti in Jakobu spet na angležki prestol pomagati; toda
tudi z novo dolgo vojsko nič ne opravi, dasiravno huda
vojska, ki ji še le risviški mir (1697) konec stori, po¬
sebno Holandčane tare.

Vil h el m, kralj angležki in ob enem namestnik ali
poglavar ljudovlade holandske , zaplete z Angleži vred
tudi Holandčane v dolgo pogubljivo vojsko, ki se uname
leta 1700 zastran španjske dedšine ali nasledbe. Pa
kmali po začetku vojske umerje (1702) Vilhelm brez
otrok, in namestništvo ljudovlade holandske je spet spraz¬
njeno. — Zastran Vilhelmove  zapuščine se napravijo
hudi razpori med kraljem pruskim in Janezom Vilhelmom,
knezom nasavškem (Nassau); pa ti razpori ne zadevajo
ljudovlade, temuč le zasebno premoženje rodbine oranske.

Ljudovladne opravila in zadeve pa oskerbljuje na to
pervi holandski urednik verli Heinsius  mnogo let, in

Holandčani ostanejo iskreni deležniki terde vojske za
španjsko nasledbo. Pa ta in poprejšne grozovite vojske
oslabe ljudovlado in so ji velika razdeva. Res, da po¬
magajo'Holandčani Francoze in njih silovitega kralja
Ludevika XIV. ukrotiti in ponižati, — res , da dobe v
utrehtskem miru dolgo versto nizozemskih terdnjav v
brambo svojih mej zoper napade Francozov; pa vse to
je le slabo odškodovanje za mnoge prevelike zgube.
Stroški za dolge pogubljive vojske spraznejo deržavno
dnarnico , in kupčijo, ki bi jo bila spet napolnila, dobe
večidel Angleži v roke. Zato je ljudovlada odslej če¬
dalje nezmožniša.

Tudi Švajcarjem zagotovi še le vestfalski mir svo-
bodnost in popolno samosvojnost, dasiravno so se bili
že davno pred od nemškega carstva odtergali in se
oprostili.

Da bi si pa drago svobodnost ohranili, se ne uti—
kajo razumni verli Švajcarji nikakor v zadeve sosednih
vlad, temuč žive v miru celih sto let in še čez do gro¬
zovite francozke prekucije. Res, da ustajajo večkrat
zastran vere ali zastran kakošne druge zadeve hudi do¬
mači prepiri in terdi boji, pa ti prepiri in boji so le boji
posamnih mest ali kantonov, in ne kale veliko občnega
miru helvetske zveze.

Leta 1663 se zveže ljudovlada švajcarska s Fran¬
cozi in jim daja za dnar cele polke hrabrih zvestih vo¬
jakov. Da bi se pa ptujih homatij in vojsk naravnost
udeležili, jih še siloviti Ludevik  XIV. ne more na¬
praviti. V tem pa je zveza s Francozi in gerdi prodaj
domačih mladenčev Švajcarjem mnogo škodoval, da je
francozkim šegam in francozki lahkomiselnosti med po¬
šteno švajcarsko priprostost pot odperl in jel narodov
značaj kaziti. Pri vsem tem pa je napredovalo obert-
ništvo in blagostanje švajcarsko prav lepo, posebno od¬
kar je bilo mnogo pridnih francozkih Hugenotov,  ki
jih je Ludevik XIV. terdo zatiral in preganjal, na Švaj¬
carsko pribežalo.

Vojvodini savojski so bili Francozi že davno strašni
siloviti sosedje. Vendar se ohrani Viktor Amadej  v
svojem dasiravno še majhnem posestvu. Ril je' čverst
in skerben vladar, pa nekako preterd s svojimi podlož¬
nimi v piemontežkih dolinah. Res, da so bili krivoverci,

E  a pridni, zvesti in podložni, in Viktor Amadej bi bil
olje storil, ako bi jih ne bil z ognjem in mečem pre¬
ganjal in moril, kakor Ludevik XIV. svoje Hugenote.

153

— Tudi Viktor Amadej pristopi veliki mogočni zvezi
zoper silovitega Ludevika XIV. — in pride ob vse svoje
posestvo, pa dobi kmali vse nazaj. — V vojski za španj-
sko nasledbo gleda le na korist, ne na možtvo, ker derži
sedaj s Francozi, sedaj pa z zavezniki zoper nje. Ut-
rehtski mir (!713) razširi njegovo vojvodino, in Viktor
Amadej dobi Monferat, Aleksandrijo in otok siciljski s
kraljevim naslovom; pa že leta 1726 je prisiljen, ome¬
njeni lepi otok za Sardinijo zamenjali, in od takrat se
imenujejo on in njegovi nasledniki kralji sardinski. —
Nov kralj Viktor Amadej uredi dnarništvo in vojaščino
in upelje tudi nov zakonik, ki se mu Viktorjev za¬
konik pravi.

Pri vsi silovitosti Ludevika XIV. se ohrani tudi
ljudovlada genovežka, dasiravno je bila že jako opešala.
Leta 1684 jo Francozi hudo stiskajo in k terdemu miru
prisilijo; vendar se ohrani, ker ji je pristojna plemo-
vladna ustava, dasiravno že stara, terdna podlaga. Ute¬
meljil je bil to ustavo Andrej Doria že okoli leta 1528,
in bila je Genovežčanom tako pristojna, da se ohrani
po nji njihova majhna deržava pri mnogih notranjih za-
rotijah in pri vseh kervavih napadih od zunaj.

Vojvodina milanska je bila že od leta 1540 vedno
pod španjsko oblastjo, in je terpela v raznih vojskah,
zlasti pa v vojski za španjsko nasledbo, sila veliko. V
utrehtskem miru pa pride cela Lombardija pod oblast
presvetle avstrijanske rodbine.

Tudi Mantova je imela o poprejšnih časih lastne
vojvode. Poslednji je bil Karol IV. Gonzaga;  ker
pa v vojski za španjsko dedšino s Francozi derži, mu
vzame česar Leopold  I. Mantovo in celo vojvodino,
ki ostane tudi po utrehtskem miru celih 84 let pod av-
strijansko oblastjo.

Toskana je še ves ta čas pod vojvodi medicejske
rodbine, pa stan deržave se začne pod Ferdinandom  II.
žalostno spreminjati. Veliko dnarja se potrati brez vse
korilti in potrebe za španjske zadeve in deržavna dnar-
nica se malo po malem sprazne. Kozini  III., Ferdi¬
nandov sin in naslednik (1670) je torej prisiljen, pod¬
ložne z velikimi davki obkladati, in občno blagostanje
hira čedalje bolj. Z medlim blagostanjem deržavnim pa
pojemajo tudi umetnosti in znanosti, in le Galileju,
možaku neumerljive slave, je zahvaliti, da se spet po¬
vzdignejo.

134

Papeževo posestvo pa se širi in množi v tej dobi.
Ravena, Ferara, Bolonija, Jakin, Urbin in Benevent
se zedinjajo čedalje terdneje pod poglavarji katoliške
cerkve. Pa tudi čast in veljavnost papežev se množi ob
teli časih po vsi Evropi — še celo med protestanti, in
vse vlade jo podpirajo in zderžujejo neodvisnost in sa-
mosvojnost cerkve, spoznavši, da le neodvisna prosta
cerkev in njeni poglavar je temelj in podlaga omike in
izobraženosti, ki jo je kristjanska vera rodila.

Na Napolitanskem zatarejo Španjci v kratkem Ma-
sanielov  punt (1647), in kraljestvi, napolitansko in
siciijsko, ostanete pod španjsko oblastjo do strašne vojske
za španjsko nasledbo. V  utrehtskem miru (1713) pa
dobi habsburška rodbina Napolitansko, vojvoda savojski
pa Sicilijo. Kmali potem pa zamenja cesar Karol  VI.
otok sardinski za Sicilijo, in jo zedini spet z napoli¬
tanskim kraljestvom.

Benečani so, odkar so jim vzeli Turki leta 1669
lepi bogati otok Kandijo, tako nezmožni, da se ne po¬
primejo več nobenega važnega početja — in ljudovlada
beneška hira čedalje bolj brez vsega upa.

30. Skandinavci ali Danci , Norveidani in
Svedci.

Po dolgi šestdesetletni vladi Kristijana IV. pride na
danski prestol sin njegov Friderik  III. (1648—1670),
pa deržavni zbor ga prisili, se raznim pravicam odpo¬
vedati, kar kraljevo oblast jako krati. — Pod njim na¬
pravijo Danci okoli leta 1633 nekoliko naselitev v Gui-
neji in na karajbskih otokih. Friderik  III. ponovlja
večkrat vojsko s Švedci, pa sreča mu nič kaj ne ugaja,
in švedski kralj Karol Gustav si podverže skor vse
dansko kraljestvo in oblegova glavno mesto Kodanj. Po¬
slednjič (1660) se sklene kodanjski mir in Danci od¬
stopijo Švedcom poslednje ostanke važnih pridobitev, ki
jim jih je bil kakih sto let prej (1570) stetinski mir
zagotovil.

Vojska s Švedci pa, in veliki stroški za njo spraz-
nejo deržavno dnarnico in pomanjkanje dnarja tare Dance
kar zlo. Zato skliče kralj (1660) deržavni zbor, da bi
v toliki nadlogi pomagal — in zbor pomaga po nena¬
vadnem načinu. Že davno namreč so deržavni stanovi
kraljevo oblast tako stiskali in kratili, da so jo bili že
skor uničili. Sedaj pa spoznajo vsi trije redi deržavnih

155

stanov (duhovščina, plemenitaši in prostaki) , da v ne¬
navadnih velikih nadlogah in nevarnostih ni bolje pomoči
ko popolna neokratena oblast v enem samem. Zato zročt
deržavni zbor Frideriku spet vso kraljevo oblast in
sklene, da prestol danski naj bo dedičen v njegovi rod¬
bini. Odslej so kraljevi ukazi postave v danskem kra¬
ljestvu , in Friderikova vlada povzdigne spet brodništvo
in kupčijo, ki pomanjkanje dnarja v kratkem odpravi.

Frideriku  III. je naslednik sin njegov Kristijan V.
(1670—1700). Kristijan, skušen hraber vojak, veri
vladoslovec in učenim velik prijate!, osnuje in napravi
(1671) kupčijsko društvo za zahodno Indijo, upelje
vitežki red danebrožki in napravi in okliče (1683) nov
zakonik, ki se mu danske Lowe pravi. Verh tega raz¬
širi Kristijan V. tudi meje kraljestva; podedova namreč
Oldenburg in Delmenhorst, Šlezvig pa si podverže s silo.
Tudi bogato hamburško mesto si išče večkrat podvreči,
pa mejni grofje braniborski ga otmejo in rešijo. — Leta
1690 se zveže kralj danski s Francozi, pa zveza ta je
za Dance in Francoze brez vsega uspeha.

Šlezvig vzame, kakor pravimo, Kristijan  V.
knezom holstein-gotorpskim s silo; pa kralj švedski
Karol  XII. namerja se za omenjene kneze potegniti in
jim Šlezvig spet pridobiti. Zato napove Kristijan  V.
Švedcom vojsko; pa že v začetku vojske ga vzame

Gmpi'1’ IoIa 4

Sin njegov Friderik  IV. (1700 -1730) pode¬
dova z danskim prestolom tudi omenjeno vojsko, in se
dolgo vojskuje. Poslednjič pa ga Švedci vendar prisi¬
lijo , da v miru traventaiskem (1709) Šlezvig knezom
gotorpskim spet odstopi. Ko pa Rusi Karola XII. pri
Pultavi strašno otepejo in popolnoma zmagajo, sklene
Friderik  IV. šlezviško okrajno spet pridobiti — in jo
pridobi' vsled mini friderikoborskega leta 1720. Odslej
pa je dansko kraljestvo kar dolgo v popolnem miru in
občno blagostanje se množi in cvete. Osebno robstvo
odpravi kralj Friderik že leta 1702.

Zveza in kupčija Norveščanov z Grenlandijo je
bila že v 14. stoletji popolnoma nehala. Pod kraljem
Friderikom  IV. pa jo spet obudi nek norvežki du¬
hoven z imenom Edge — in dansko brodništvo se množi
in vzdiguje, in blagostanje kraljestva se razširja če¬
dalje bolj.

Po odstopu kraljice Kristine  (1654) povzdignejo
švedski deržavni stanovi Karola  X. grofa palatinskega

156

Dveh mostov, po materi pa Kristininega sterniča, na pre¬
stol. Bil je pa Karol  X. kralj gorečega vojaškega
duha, in kmali najde priliko , Pol jče napasti. V treh
mescih si podverže skorej celo kraljestvo, in njegova
mogočnost straši zlasti Dance in Ruse in nekako tudi
Holandčane in nemškega cesarja. Zato se vzdigne Fri¬
derik  III., kralj danski, pervi nad Švedce. To in pa
bolezni in huda zima prisilijo švedsko vojsko, se iz
Poljskega verniti, in na to napadejo Švedce tudi Rusi.
Huda zima pa, ki Karolu  X. na Poljskem mnogo ško¬
duje, mu pomaga Dance ukrotiti. V Beltu namreč zmerzne
morje , in Karol pelje svojo hrabro vojsko po ledu na
Dansko in prisili (1660} Fr i d er i k a III. k roskild-
skemu miru, ki smo ga zgorej kodanjski mir imenovali.
— Po tem, švedcom jako koristnem roskildskem miru se
napravlja Karol  X. k novim vojskam, pa smert ga
prebiti’ še tisto leto 1660.

Naslednik mu je sin Karol  XI. (1660—4697).
Ker je pa Karol XI., ko mu oče umerje, še otrok, pre¬
vzame vlado mati njegova, H e dviga Eleonora,  in
petero deržavnih svetovavcov.

Začasna švedska vlada sklene mir v Olivi tudi z
Rusi, in Švedci imajo sedaj popoln mir s svojimi sosedi.
Bati se je pa, da bi se notranji pokoj ne skalil in ka-
košne domače homatije ne ustale, zakaj lahkomiselna
kraljica Kristina,  ki se menda že davno kesa, da je
kraljevi oblasti slovo dala, pride ob tem času na Švedsko
domu, in vidi se ji, da bi prestol in vikšo oblast spet
rada prevzela. Ker pa vidi, da narod ne mara veliko
za-njo, se verne spet na ptuje — in kraljestvo ostane
v miru. — V tem doraste Karol  XI. in prevzame
vlado v sedemnajstem letu svoje starosti; pa neka Fran¬
cozom udana in berž ko ne z dnarjem Ludevika  XIV.
podkupljena stranka ga napravi, da Braniborsko napade.
Pa v kratkem dojde Švedce huda kazen za ta krivični
napad. Nenadoma pridervi namreč Friderik  Vi  Ih  el  m
braniborski od Rena, kjer se ravno s Francozi vojskuje,
zasači Jž8. junija 1675 Švedce pri Fehrbellinu, jih naglo
napade, strašno otepe in popolnoma zmaga. — Brani-
borčanova zmaga je Švedcom ne samo velika sramota,
temuč tudi velika škoda, zakaj Danci, Holandčani in
Brunsviščani ponove po tej zmagi vojsko s Švedci, in
Karol XI. zgubiva čedalje več v nesrečni vojski. Nje¬
govo kraljestvo je, toliko da ne, razdjano, in le veljav¬
nosti in prizadevanji Ludevika  XIV. ima kralj švedski

i67

zahvaliti, da mu v nimvežkem miru dotične vlade nazaj
dajo, kar so mu bile v vojski vzele. Švedci pa čutijo
žalostne nasledke teh pogubljivih vojsk še dolgo potem.
Vojske te požrejo namreč čez 100.000 mož in 40 vojnih
brodov, in kraljestvo se zadolži za 50 milij. tolarjev.
Ta veliki dolg tare hudo deržavo. Karol  XI. skliče
torej (1682) deržavne stanove, da bi v sili pomagali,
ter jih napravi, da mu dovole večjo, skorej neokrateno
oblast; kralj rabi pomnoženo oblast prav umno in zvesto
le v povzdigo brodništva in kupčije, in v zboljšanje po¬
stav in vojništva. Blagostanje deržave se malo po malem
spet povrača in množi, kralj plača devet milijonov dolga
in zapusti ob smerti (1697) dva milijona tolarjev v der-
žavni dnarnici.

Naslednik Karola XI. je sin njegov Karol  XII.
(1697—1718) mladeneč tako nenavadnega značaja, da
ga imenujejo nekteri Aleksandra — nekteri pa rogovi-
leža ali Don-Quixota severnega. Bližnji sosedje so mu
Peter I. car ruski, Avgust II. kralj poljski in Fri¬
derik IV. kralj danski, in vsi trije namerjajo, si kaj
švedskega posestva prisvojiti. Peter bi si rad prisvojil
nekoliko okrajin ob izhodnem morji, Avgust Livonijo,
Friderik pa posestvo vojvoda holsteinskega, ki je bil
Karolu  XII. v bližnji žlahti. Leta 1700 se vzdignejo
vsi trije nad Švedce; pa mladi kralj švedski ustane ne¬
nadoma v bran, jadra naglo na Dansko, si podverže v
šestih tednih skorcelo kraljestvo in prisili Friderika  IV.
travendalski mir storiti, ki je Dancom zlo škodljiv. Na
to hiti Karol  XII. nad Ruse in otepe pri Narvi z 8
do 9000 Švedci 80.000 Rusov, ki niso bili uredene
vojske še vajeni. Po tej slavni zmagi plane Karol nad
Poljče, otepe zedinjene Ruse in Poljče pri Klisovem
(1701), vzame Varšavo in Krakovo, otepe in zmaga
Poljče še enkrat pri Pultusku, odstavi kralja Avgusta H.,
ki na Saksonsko beži, in povzdigne nekega poljskega
plemenitaša na kraljev prestol (1703). Švedski vojni
poveljnik Rheinschild (Rajnšild) otepe in zmaga 1704
tudi Saksonce, ter odpre Karolu  XII. pot na Sak¬
sonsko. Karol pelje svoje hrabre čete (23.000 mož)
čez Lužice na Saksonsko do Lipnice in Altranstiidt-a,
in se tu utabori. — V Altranstadt-u stori Karol 1706
mir z Avgustom, kraljem poljskim in ob enem z volitnim
knezom saksonskim. Avgust se odpove kraljevemu pre¬
stolu, in Lescinski ostane kralj poljski. Sedaj pa se
boje zavezniki, ki se za španjsko dedšino vojskujejo,

158

da bi se Karol XII. tudi te strašne vojske ne udeležil
in s Francozi ne potegnil. Pa slavni Marlborough, ki
ga na Saksonskem obišče, spozna in vidi kmali, da
Karol se ne misli v to zadevo utikati, in da mu je ve¬
liko bolj pri sercu, tudi čara ruskega ponižati kakor
je bil Avgusta ponižal. Zato pelje Karol  XII. svojo
hrabro vojsko, ki se je bila na Saksonskem do 34.000
mož narastla, spet nad Ruse, otepe Petra  I. pri Ho-
lofčinu (1708) ter namerja naravnost v Moskvo udariti;
pa nek poglavar ali hetman kozakov z imenom Macepa
mu obeta, da kozaki bodo vsi od čara odstopili in se ž
njim združili, če se v Ukrajno oberne. V veliko lastno
nesrečo sluša Karol  moža čudovite osode, in gre z
vojsko v Ukrajno, namesti da bi bil naravnost nad Mo-
skovo šel kakor je prej mislil. — Srečno pride s svojimi
hrabrimi Švedci do Pultave; tu pa ga napadejo Rusi,
ki so se bili malo po malem uredenih bojev že naučili,
in ga otepejo (1709) tako zlo, da mu le malo ljudi
ostane in le s težavo na Turško uide. Turki ga sprej¬
mejo gostoljubno, in sultan Ahmet III. mu ugaja tako,
da Rusom vojsko napove (1710). Vojska se začne
prav srečno, in Rusi so v veliki nevarnosti in stiski, ker
jih Turki pri Falčinu od vseh strani obdajo in obležejo.
Pa veliki vezir se da podkupiti, ter odpre Rusom pot,
da se brez zgube umaknejo, in kmali potem stori prutski
mir vojski konec. — Pet let je Karol XII. na Turškem
in se obnaša v benderskem mestu kakor doma na lastni
zemlji. Poslednjič pa se Turki termastega silovitega
Švedca vendar naveličajo in ga prisihjo (1714), se
spet domu podati. — V tem zgube Švedci vse po-
prejšne pridobitve; Avgust  saksonski prežene Sta¬
nislava Lescinskega, ki ga je bil Karol  XII.
Poljcom za kralja urinil; Danci se polaste knežij ver-
denske in bremenske, in ji prodajo Angležem; Peter  I.
si prisvoji primorske okrajne ob izhodnem morji, in si
začne (1703) ob Nevi novo stolno mesto Šent-Peters-
burg zidati — in Prusi si iščejo Štetin zagotoviti. Švedsko
kraljestvo je bilo popolnoma opešalo in oslabelo; der-
žavna dnarnica je prazna, in novih dohodkov se ni na-
djati. Zato da minister Gorz  papirnat dnar delati, in
kuje s španjskim ministrom Albe r oni-jem  nek na¬
klep, da bi razne vlade spet k veliki evropejski vojski
podkuril in, ako bi bilo moč, v občni zmešnjavi švedcom
spet na noge pomagal. V takem stanu najde Karol XII.
svoje kraljestvo, ki iz Turškega spet domu pride. Po-

159

gumni kralj ne obupa; serčno oblegova terdnjavo „Fried-
richshalF, pa topova krogla ga nenadoma ubije (1718) #

§. 31. Prusijani.

Pod Jurr-Vilhelraovem  sinom in naslednikom,
Friderikom V ilhel  mo  m (1640—1688) prihaja voj¬
vodina pruska (II. §. 20) čedalje važniša deržava in
dobiva podobo prave samovlade. — Friderik Vilhelm
zboljša in pomnoži vojaštvo, da se mu ni treba vsakega
unanjega sovražnika bati, in že leta 1657 spozna ve-
lavska pogodba popolno samostalnost prusko, ker se
Poljci vsi fevdalni pravici do Prusije odpovejo. — Verli
Friderik Vilhelm  vpelje pošte, napravi neko kup-
čijsko družtvo, sprejme v svoje okrajne čez 20 tisuč
pridnih delavnih Hugenotov, ki so prisiljeni, po prekli¬
canem nantskem ukazu iz Francozkega bežati — in po¬
vzdigne po teh preganjanih ptujcih obertništvo, umet¬
nosti in blagostanje pruske deržave.

Tudi Friderik Vilhelmov sin in naslednik, Fride¬
rik  III. (1688 — 1713) si prizadeva kar veliko za
povzdigo Prusije. Ko volitni knez braniboržki pomaga
iskreno in zvesto cesarju Leopoldu  I. v vseh vojskah
s Turki do miru v Karlovcih (1690) in s Francozi do
mini risviškega (1697). Enako zvest je čaru Leopoldu
tudi v grozoviti vojski za španjsko nasledbo, in hvaležni
cesar ga povzdigne za očetove in za njegove važne
zasluge h kraljevi časti. 18. januarja 1701 se da vo¬
litni knez Friderik  III. v Kraljevcu ko pervi kralj
pruski kronati. Tako postane pruska vojvodina mogočno
kraljestvo, ki se čedalje bolj širi in močneje prihaja. Že
Friderik  I. pomnoži novo kraljestvo z nekterimi okraj-
nami,  ki jih kupi ali pa podedova, kakor teklenborsko,
elbinsko in novoborsko (Neufchatel 1707). Prusko bla¬
gostanje, kupčijo, poljedelstvo, umetnosti in obertnije, ki
jih je bil že verli volitni knez Friderik Vilhelm, kraljev
oče, utemeljil in povzdignil, se razvijajo in rastejo če¬
dalje lepše, in društvo ved in znanost pospešuje prusko
omiko.

Sin in naslednik njegov, Friderik Vilhelm  I.
(1713—1740), moder in delaven vladar, skerbi po¬
sebno za notranji red in za pravico. Kralj Friderik
Vilhelm I. je pa tudi jako hranljiv, in zboljša in po¬
vzdigne deržavno dnarništvo ter prihrani in nabera malo
po malem toliko dnarja, da poplača vse očetove dolge,

180

in da še obilen zaklad v deržavni dnarnici ostane. Prusko
vojaštvo je bilo že dobro uredeno in mogočno; vendar
ga Friderik Vilheim še zboljša in pomnoži. V severni
vojski odstopijo (1720) Švedci Prusijanom Stralsund in
Stetin, pa kralj pruski jim da dva milijona tolarjev od¬
škodovanja za te zgube.

32. Poljci.

Naslednik Vladislava  IV. na poljskem prestolu
(II. §. 20) je brat njegov Janez II. Kazimir  (1648
—1668), pa ves čas vlade njegove je neugoden in zlo
nesrečen. Kozaki, ki so se že pod Vladislavom  IV.
puntali, prestopijo sedaj pod rusko brambo, in v ker-
vavih vojskah, ki se iz tega prestopa napravijo, vzame
A1 e k s e j, ruski car, Poljcom nekoliko prav važnih okrajin.
Pa tudi kralj švedski Karol  X. napade Poljče in raz¬
saja sila hudo po kraljestvu, in kralj Janez  II. je pri¬
siljen, mu Livonijo in še neke druge okrajne odstopiti.
Leta 1660 stori mir olivaški švedski vojski konec, in
oslabelo, toliko da ne popolnoma razdjano kraljestvo
ima spet nekaj časa pokoj, ki pa pri napčni ustavi
poljske deržave nič ne zda. Napčnost deržavne ustave,
ki se v teh žalostnih časih v popolno brezpostavnost
spremeni, veže kralju roke, da ne more za prid in bla¬
gostanje kraljestva nič storiti, posebno ker zadobi v
siloviti domači nerednosti teh hudih časov kratka latinska
beseda „Veto“ postavno veljavnost, da ž njo vsak de¬
želni poslanec ali odbornik sklepe deržavnega zbora
lahko overže in deržavne stanove ali odbornike razpusti
in prežene. Zato da kralj Janez  II. (1668) vladi in
kraljevemu prestolu slovo in se poda na Francoz,ko, kjer
živi nek še mnogo let.

Po Janezovem odstopu povzdigne deržavni zbor po
mnogih hudih prepirih leta 1669 Mihela Tomaža
Visnievicki-ga  na poljski prestol; pa ubogi Mihel
ali Tomaž je le revna senca kraljeve moči in oblasti.
Prevzetni domači velikaši mu nagajajo neprenehoma,
ptuje vlade ga zaničujejo, in lastna žena E le o n or a,
hči cesarja Leopolda I. ga žali brez vse milosti. Štiri
leta terpi revni kralj te nadloge,.in vsak lahko sam
vidi, da v takih okoljnostih ni mogel za prid in blagor
Poljcov nič storiti. Leta 1673 ga oprosti smert dolge tuge.

Sedaj prisije poljskemu kraljestvu solnce boljše
osode, in ko bi se mu bilo dalo pri popolnoma napčni

deržavni ustavi še pomagati, bi mu bil verli Janez
Sobieski,  ki ga Poljci leta 1674 na kraljevi presto!
povzdignejo, gotovo pomagal. Še enkrat zablišči pod
njim slava poljska v lepem večjem svitu kakor luč prej
ko ugasne. V vojski s Turki, ki mu jo je bil Visnie-
vicki  zapustil, otepe in zmaga Sobieski silovite sovraž¬
nike, in stori poslednjič (1676) v Zuravnem mir ž
njimi. — Še večo, neumerljivo slavo pa zadobi Sobieski
sebi in poljskemu narodu leta 1683 pred Bečem ali
Dunajem. Strašna turška vojska oblegova in stiska pod
cesarjem Leopoldom  I. slavno mesto. Nihče se ne
nadja več pomoči — pa naenkrat pridem’ verli Sobieski
s svojimi hrabrimi Poljci, napade Turke, jih grozovito
otepe in odpodi, in mesto je oteto. Tako ponovi in po¬
vzdigne junaški Sobieski vojno slavo svojih rojakov;
sreče, in blagostanja kraljestva pa ne more povzdigniti.
Napčna ustava, sebičnost velikašev in razne stranke
teržejo in razdevajo deržavo in občni blagor čedalje
huje. Celih 22  let si prizadeva verli Sobieski  domo¬
vino osrečiti in poljsko deržavo uterditi — pa ne gre.
Ošabni plemenitaši in njih stranke ga vedno overajo
kakor vse kralje pred njim. Z veliko žalostjo vidi slavni
kralj , da pri takem ponašanji pervakov deržave mora
domovina prej ali potlej razpasti, in da poguba kralje¬
stva se ne da več odverniti. Pa kaj ! še v lastni rod¬
bini nima kralj  sreče. Neubogljivost sinov in huda terma
častiželjne in dnarja lakomne žene Marije Kazimiere
ga jako žali, dokler ga leta 1696 smert ne vzame.
Slavni verli Sobieski, možak v resnici kraljevih sposob¬
nost in lastnost, je bil pač boljše sreče vreden!

33. Rusi.

Mihael Romanov ali Mihael  III. (II. §>. 19)
zapusti ruski prestol sinu svojemu Alekseju  (1645
— 1676). Tudi car Aleksej, hraber in moder vladar,
skerbi' za povzdigo Rusije kolikor more. Terda pred¬
nost plemenitašev napravi in užge v Moskvi hudo ustajo
zatiranega ljudstva; Aleksej  jo ukroti in od verne ve¬
liko nevarnost. Na to razglasi car z dovoljenjem duhov¬
ščine, plemenitašev in ostalih deržavnih stanov nov za¬
konik. — Kozaki, ki leta 1648 pod rusko oblast pre¬
stopijo, ga zapletejo s tem prestopom v terdo vojsko s
Poljci; toda sreča mu ugaja in car dobi prej zgubljene
mesta Smolensk, Kiev, Černigov in severni Novgorod

?.: dotičnimi okraji v tej vojski (1656) spet nazaj. —
Aleksej pospešuje prav čversto tudi poljodelstvo, brod-
ništvo in kupčijo, in nek brodnarski umetnik z imenom
David Butler mu napravi pervo vojno barko na černem
morji. Tudi najde pod njim nek kozak, po imenu Dršnev,
Kamčatko. — Po srnerti perve žene Marije Milo¬
ši  a v s ke,  s ktero je imel dva sina, Feodorain Ivana,
se oženi car Aleksej z Natalijo Nariškinovo,  in
rodi še tretjega sina, slavnega Petra Velikega.

Po Aleksejevi srnerti prevzame vlado carstva ru¬
skega sin njegov Feodor  III. (1676—1682). Pod
njim se sprejo Kusi pervikrat s Turki. Nek rod Ko¬
zakov prestopi namreč od Turkov pod rusko oblast, in
iz tega prestopa se napravi huda vojska, ki se pa Rusom
dobro sponaša. Poslednjič se stori v Radzinu pomirje
na dvajset let, in Turki se odpovejo vsem pravicam do
Ukrajne. — Pa tudi domfi nadlegovajo čara vedni pre¬
piri in hude pravde za prednost boljarjev ali plemeni¬
tašev. Zato da Feodor III. vse plemenitaške pisma in
rodovne liste boljarjev sožgati, in uredi znovega višje
in nižje plemstvo, da je dolgih terdih prepirov za pred¬
nost enkrat konec.

Kmali potem (1682) pa umerje Feodor III. brez
otrok in zapusti carski prestol svojemu še le deset let
staremu popoli bratu Petru  I. ali Velikemu, kjer je
Ivan  pravi brat njegov nekako bedast ali slabe pameti,
in toliko da ne slep. Zbor posvetnih in duhovnih der-
žavnih urednikov in oblastnikov spozna in okliče Petra
za čara ruskega; pa častilakomna in vladohtevna sestra
Zofia, ki bi rada sama vladala, nadraži Streljice, neko
mogočno rusko vojno četo, da se spuntajo, jim krivo
pripovedovaje, da Peter je Ivana umoril in da misli tudi
njih zatreti. Razkačeni Streljici pomore v svojem divjem
serdu mnogo nedolžnih Nariškinove rodbine. Ko se jim
pa poslednjič Ivan prikaže, upijejo enoglasno: „Ti si
car naš“. Prav rad, jim odgovori Ivan, le dovolite mi,
da naj dragi brat moj Peter  vlada z menoj — in oba,
Ivan  III. in Peter  I. se kronata ob enem. Ker je pa
Peter še otrok in Ivan bedast in nemaren, vlada vendar
še zmiraj častiželjna zvita Zofia. Pa iskreni car Peter
kaže že od mladih nog, da je izverstnega gorečega
duha, in ko doraste, ne terpi dalje vladohtevne termaste
Zofije, temuč jo utakne v nek samostan, da bi molila in
ne klepala več pogubljivih naklepov zoper njega. Ivan III.
pa umerje leta 1689, in odslej (1689 — 1725) vlada

168

izverstni, v resnici Peter Veliki  sam po svoji volji,
in je utemeljitelj ruske mogočnosti, ki se vzdiguje dan
današnji kakor terden stolp čez vse evropejske in druge
mogočnosti. Škoda, da nam prostor ne dopusti, o Pe¬
trovem gorečem duhu,  o njegovi neutrudljivi delavnosti
in o njegovih velikih zaslugah za domovino obširniše
govoriti. Kdo^ hoče Petra in njegov čas poznati, naj
bere kakošen natančen popis njegovega življenja in ruske
povestnice. Mi opomnimo tu le nekterih važniših početij
njegovih za povzdigo in blagostanje Rusije.

Perva skerb mu je vojaštvo urediti in si brodovje
napraviti. Pa od rojakov svojih se ne more ničesa učiti;
zato sklene v unanje dežele potovati, da bi se potrebnih
vednost naučil in zamogel potem učitelj biti domovini
svoji. Ravno pa ko ima na ptuje oditi, zve neko zarotijo
Streljicov, ki mu po življenji strežejo. Ojstro kaznuje
izverstni car zarotnike in jih da ž njih poveljnikom vred
mnogo ob glavo djati. Potem se poda Peter na pot in
obhodi Holandsko in Angležko, se uči v Sardamu ladije
tesati, nabera učenih in umetnikov vsake verste za svoje
carstvo, pride poslednjič tudi v Reč ali na Dunaj, ter
ogleduje povsod in se uči vsega, kar se mu važno in
potrebno zdi. Ravno se napravlja čversti slavni car iz
Dunaja tudi na Laško, kar zve novo ustajo nepokojnih
prešernih Streljicov. Naglo se verne domu,  zmaga
ošabne puntarje, zatare njih neubogljivo vedno nepo-
kojno četo, ter si napravi novo obilno stražo, ki je od¬
slej jedro ruske vojske. Potem uredi in pomnoži tudi
druge vojne razrede, kakor jih je na ptujem uredene
vidil. Enako škerbi tudi za brodništvo in si napravi na
černem in baltiškem morji že precej mogočno brodovje.

Kmali pa (1700) se zaplete Peter v strašno se¬
verno vojsko, v kteri so mu Švedci protivniki, pa tudi
djanski učitelji vojne umetnosti. Karol  XII. otepe in
zmaga pri Narvi, tako reči, s pestjo Švedcov čez 80.000
Rusov. Pa v osmerih naslednjih letih se nauče Peter
in njegovi Rusi od Švedcov rednih bojev in vojne umet¬
nosti tako dobro, da otepejo (1709) pri Pultavi Ka¬
rola  XII. in njegove, dasiravno hrabre junaške Švedce
tako grozovito, da si Karol ne more nikakor več poma¬
gati , in da je prisiljen na Turško bežati. -- Sedaj pa
napravi Karol Turke k vojski z Rusi, in Peter  pride
v veliko nevarnost, ker ga turški veliki vezir ob Prutu
od vseh strani obda — in huda bi se mu bila pela, ako
bi ga ne bila žena njegova, lepa zvita Katarina, s tem

164

otela, da je vezira podkupila, da je Ruse iz zadrege
spustil. Na (o store Turki mir, vojska s Švedci pa na-
predova še dolgo, namreč do leta 1721, in Rusi otepejo
Švedce še večkrat. Kako huda in pogubljiva je bila ta
vojska, naj bo to v izgled: leta 1719 dere ruski voj¬
skovodja Apraskin  na Švedsko in požge kakor naj¬
hujši divjak 13 mest, 361 vasi in sila veliko lepih ko¬
ristnih gojzdov. Poslednjič (17521) stori nistadtski mir
ti dolgi slrašni vojski konec, in Švedci odstopijo Rusom
nekoliko obširnih okrajin ob baltiškem morji.

Da bi si kupčijo po Evropi odperl, začne Peter že
leta 1703 ob finiškem zalivu, kjer se Neva v morje zliva,
Petrobor ali Petersburg, novo stolno mesto zidati, in
doverši srečno svoj namen. Krasno mesto stoji in cvete
čedalje lepše, in se sme že dan današnji ponosno meriti
z najimenitnišimi mesti na svetu.

Car gorečega duha pa še ne počiva. Leta 1717
gre spet potovat po ptujem in pride tudi v Pariz, pa
domače zadeve ga kličejo naglo domu. Dojde mu namreč
novica, da Aleksej,  sin njegov, ki mu je s svojo termo
in neubogljivostjo veliko jeze in žalosti delal, je na ptuje
zbežal. Ves serdit se verne Peter  domu. Tudi mladega
kneza napravijo znanci in prijatli, da se spet domu
podd; pa serditi tolikrat razžaljeni oče ga k smerti ob¬
sodi, in neubogljivi Aleksej umerje v ječi.

Peter  je bil čuden mož nenavadnega duha, in ne¬
navadni ljudje so bili vsi njegovi ljubljenci. Mencikof,
nekdaj reven pekovski učenec nizkega rodu, postane
knez in mu je mogočen minister. Tudi Katarina, ki mu je
spervega ljuba, pozneje pa, ko se je bil od perve žene
ločil in jo v nek samostan utaknil, prava zakonska žena
in naslednica, je bila res da lepa priljudna ženska pre¬
brisane glave, pa vendar neznanega nizkega stanu.

Tak čuden mož je bil utemeljitelj sedanje ruske
mogočnosti, ki ga je leta 17525 nemila smert vzela. Na
vso moč je pospeševal kupčijo in brodništvo, poljedel¬
stvo in potrebne umetnosti in rokodelstva, omiko in bla¬
gostanje svojih narodov, pravo rednost deržave in no¬
tranji pokoj, in sme se reči, da je verle Ruse v omiki
in izobraženosti za celo stoletje in še več naprej spravil.
Po pravici mu gre tedaj lepi naslov Velikega. Slava !

34. Turki.

Po umoru  Ibrahima  I. (§. 21) povzdignejo Turki
ae le aedem let starega sina njegovega Mahomeda IV.

165

na sultanski prestol (1864—1687). Lahko se ve, da
pod vladarjem še otrokom ni moglo drugač biti, ko da
je vladala v deržavi strašna nerednost. Mnogo let ni
pokoja, ne rednosti, ne pravice v deržavi in višji ured¬
niki se more in davijo med seboj, ter derejo in zatirajo
podložne po vseh okrajnah okrog. Velika sreča je bila
tedaj razrušeni deržavi, da dobi leta 1657 Mah orne d
Kiuprili,  mož krepkega duha, kot veliki vezir vladno
*  oblast v roke. Krepki vezir zatare z mogočno roko
pred vsem mnogo notranjih napčnost in nerednost, in
vojska z Benečani za kandiški otok, ki jo je bil že
Ibrahim I. začel, se pod njim spet obudi in napredova
čversto. Kiuprili napravlja tudi vojsko zoper kneza er-
deljskega, Ju rja Ra go ci-j  a,  pa na enkrat ga smert
vzame, in sin njegov Ahmet Kiuprili postane za njim
veliki vezir (1661). Med tem pa umerje tudi knez Ra-
goci, in cesar Lepold I. zvoli Janeza Kem eni-j  a za
kneza erdeljskega. Turki pa zahtevajo, da naj bo Mi¬
hael Abafi knez erdeljski. Zavoljo tega razpora pelja
Ahmet Kiuprili napravljeno grozovito vojsko nad ce¬
sarja na Ogersko. Strašno razsajajo divji Turki po
raznih krajih, pa kmali se pokaže tudi tu, da vojna
umetnost je več ko vojna množica, zakaj avstrijanski vojni
poveljnik verli Montekukuli  otepe pri Šent-Gotardu
(1664) grozovito turško vojsko in jo zmaga popolnoma
pri vsi njeni hrabrosti. Ta slavna zmaga bi bila Leo¬
poldu I. lahko veliko koristila, pa cesar vidši, da se
mu ni zanašali ne na Francoze, ki so še ž njim der-
žali, ne na nepokojne Madžare, hiti mir storiti, in se
pripravi s svojo naglostjo ob vso korist in ves uspeh
važne zmage. Kmali potem vzame Kiuprili Benečanom
Kandijo, ki so jo 24  let hrabro branili, in Turki so
žertovali čez 5Ž00.000 ljudi , prej ko so krasni otok v
roke dobili.

Štiri leta pozneje (1668) se spuntajo Kozaki zoper
Poljče in prosijo Turke na pomoč. Kiuprili pridere s
svojo vojsko, obsede Ukrajno in Podolijo in razsaja
deleč okrog. Poljci se res hrabro bijejo in branijo, pa
mogočnega sovražnika ne morejo vendar užugati in
zmagati. Torej store mir (1676) in odstopijo Turkom
nekoliko Podolije in Ukrajne, in se ne ustavljajo dalje
prestopu Kozakov pod turško oblast, temuč jih spoznajo
za turške podložnike. Ahmet Kiuprili pa umerje še prej
ko se mir sklene (1675).

V  kratkem napravijo nestanovitni Kozaki Turkom

166

še drugo vojsko, ker spod turške pod rusko oblast
prestopijo (1678). Vojska ta pa se ne sponaša Turkom
nič kaj po sreči, kajti Kara Mustafa, Kiuprili-jev svak,
in ko veliki vezir njegov naslednik, ni mož, kakoršen
je bil Kiuprili, in nima potrebnih sposobnost. Ruski car
Food  or  III. ga večkrat otepe in prisili Turke, da mu
okrajno kozaško ob Dnepru odstopijo.

Enako nesrečen ali še nesrečniši je Kara Mustafa
v vojski s cesarjem Leopoldom I. Turki hite namreč
Madžarom ali Ogrom, ki se pod vodstvom grofa Tokeli-a
zoper cesarja puntajo — na pomoč in Kara Mustafa
dervi s svojo grozovito divjo vojsko kakor huda ura
pred Dunaj (1683). Z naglim naskokom bi bil berž ko
ne slavno mesto vzel, ker je bilo spervega le slabo za-
branjeno. Nesposobni vezir pa sklene mesto z gladom
posilili in vzeti. Pa prej ko ga posili, pridervi kakor
vihar od severja junaški Sobieski  s svojimi hrabrimi
Poljci nad turško vojsko, jo naglo napade, strašno otepe
in popolnoma razkropi.

Pa še razne druge nesreče zadenejo pod Maho-
medom  IV. turško carstvo. Benečani ne dajo Turkom
pokoja, in sedaj se združijo ž njimi tudi Majnoti, mlajši
nekdanjih junaških Spartancov. Z Benečani zedinjeni
vzamejo Turkom celo Moreo ali nekdanji Polopones, in
vsa Dalmacija se spunta. Pri toliki nesreči se razserde
Turki v Carigradu, se vzdignejo zoper sultana, vzamejo
carsko poslopje s silo in utaknejo (1687) revnega Ma-
homeda IV. v ječo, kjer terpi in zdihuje celih pet let,
dokler ga smert vseh 'človeških nadlog ne reši.

Odstavljenega Mahomeda IV. nadomestijo Turki z
bratom njegovim Solimanom  III. (1687—1691), pa
si s tem le malo pomagajo. Soliman je bil namreč do¬
slej vedno zapert, da bi po vikši oblasti ne stregel. V
svojem zapertji bere revež prerokov koran, ter tuhta in
modruje tako dolgo, da skor popolnoma obnori. Gorje
pa deržavi, ki ima bedastega, norega vertoglavca in
prenapetneža za vladarja! Bolje bi ji skor bilo, da bi
bil vladar nemaren lenuh. — Hude notranje in unanje
nevihte majajo pod Solimanom III. turško carstvo, in
bilo je, kakor da bi se ne dalo več pogube oteti. Pa
kmali priblešči nesrečni deržavi boljša osoda. Mustafa
Kiuprili, mož krepkega duha kakor oče in ded, postane
namreč veliki vezir in pomaga razrušenemu carstvu spet
na noge. Novi veliki vezir je mož, kakoršnega je ravno
treba. Pogumen in razumen je vedno, ojster, miloserčen

167

in darljiv pa kjer je treba. Ljudstvo in vojska se v
kratkem spet zave in oserči, in upanje v boljšo prihod¬
nost se spet poverne. Med tem pa umerje Soliman HI.

Ahmet  II., brat njegov, popolnoma nesposoben
kakor on, pride na prestol (1691 —16953- Dokler mu
je Kiuprili desna roka, gre vse dobro — toda Kiuprili
mu umerje že pervo leto. Verli veliki vezir pelje namreč
turško vojsko zoper cesarja Leopolda. Vojski, cesarska
in turška, se sprete pri Salankemen-u med Donavo in
Tiso na Ogerskem mesca avgusta 1691. Kiuprili stori
lepo smert v bitvi na polji slave, Turki pa so hudo te¬
peni in popolnoma zmagani. — S Kiuprili-jevo smertjo
je podert steber turškega carstva, in deržava zapade
vnovič vsem poprejšnjim nerednostim in napakam, toda
smert se je usmili in ne da Ahmetu II. dolgo vladati.

Naslednik mu je bratranec njegov Mustafa  II.
(1695—1702). Sultan Mustafa  II. vzame vlado v
lastne roke. Čversto reta deržavne urednike, odstavi
lenobne in nesposobne, prisili celo janičarje k ojstrejši
pokorščini in boljši rednosti, in zatare niarsikakošno
napčnost. Sebi in deržavi v veliko škodo pa hoče tudi
dolgi terdi vojski s cesarjem Leopoldom  I. naenkrat
konec storiti. Zato nabere veliko mogočno vojsko — pa
kaj zamore še tolika vojska zoper vojnega umetnika,
kakoršen je bil princ Evgen savojski! — Pri Centi
(Zentha) ob Tisi se uname (1697) terd boj. Cesarski
se bijejo ko pravi junaki, do 30.000 Turkov obleži
ranjenih in ubitih na bojišču , in sultan Mustafa je pri¬
siljen se v beg podati. To je bila Turkom sila velika
nesreča, kajti po tej važni slavni Evgenovi zmagi jim
ne ostane druzega ko mir ali pomirje storiti, in sklenejo
ga v Karlovcih (1699) na 25 let. Sultan Mustafa II.
žertova kar veliko, da mir dobi. Vso erdeljsko knežijo
in vse turške posestva na levi strani Donave do Te-
mešvara in Banata odstopi cesarju, in Sava postane meja
cesarskim in turškim posestvom. Nekoliko mest v Dal-
macii, Moreo in nekoliko otokov v gerškem morji dobe
Benečani, Azov pa Rusi. Deržava je brez vseh izdatnih
pripomočkov; Mustafa II. obupa in se uda mehkužnosli
in lenobi. V nekem puntu ga Turki odstavijo, in šest
mescov potem umerje v ječi.

Ahmet  III., brat njegov, pride na prestol (1702
—1730), pa je prenemaren, ko da bi poterti deržavi
spet na noge pomagal. Ugodnost pokoja in lenobe mu
je čez vse. Še grozovitih vojsk, namreč vojske za

168

španjsko nasledbo in enako grozovite vojske severne
si ne oberne v prid, da bi zoper Leopolda in Jo¬
žefa  I. ali zoper Petra  velikega, najnevarniše sosede,
kaj počel. Še le Petrova zmaga pri Pultavi (1709) in
otepen Karol  XII., ki po strašni zgubi pod turško
varstvo pribeži, ga nekoliko omaja, da pošlje vojsko
nad Ruse. Srečno zajme in obda veliki vezir Mehemed
Paša čara Petra in njegovo vojsko med rekama Prutom
in Seretom (1710), in ko bi bil vezir pošten ostal, bi
bil Ruse tu lahko ugonobil. Pa Mehemed Paša se da
zviti Katarini podkupiti in — spusti čara in rusko vojsko
brez vse škode. In že nasledjne leto se sklene mir med
Rusi in Turki, in sultan Ahmet III. se raduje spet brez
vse skerbi v svoji mehkužni lenobi.

Pozneje napravi slavohtevni veliki vezir Kuraurdgi-
Ali nemarnega sultana, da mu dovoli poskusiti, če bi
se dala Morea Benečanom vzeti; in res obsede Ku-
murdgi-Ali v kratkem celo okrajno (1716). Pa ker je
bil cesar Leopold v karlovškem miru posestvo Moree
Benečanom zagotovil, se uname iz napada Moree vojska
tudi s cesarjem Karolom  VI. — Častiželjni vezir se
nadja velike slave — pa slavni Evgen je še živ , ter
otepe in zmaga turško vojsko v dveh sila kervavih
bitvah, pri Petrovaradinu (1716) in pri Belem gradu
(1717), tako popolnoma, da so Turki prisiljeni, leta
1718 v Požarevcu (Passarovitz) mir storiti in cesarju
Beligrad, temešvarski Banat in nekoliko Bosne in Ser-
bije odstopiti. Za vse to pa jim ostane Morea.

Pod A hm e to m III, se napravijo tudi neke zme¬
šnjave in ustaje v Perzii, ki si jih Turki pri vsi sulta¬
novi nemarnosti vendar toliko v prid obernejo , da car¬
stvo po Georgii in Armenii nekoliko razširijo. Poslednjič
pa se poterpežljivi Turki nemarnega lenobnega Ahmeta
vendar naveličajo in neka ustaja v Carigradu ga odstavi.

Tretje poglavje.

Od ntrehtskega mini do francoske
preklici j e.

§. 36. Nemško carstvo in avstrijanske dedišne
okrajne do vojske za avstrijansko nasledbo.

Z utrehtskim mirom je konec strašne kervave vojske
za španjsko nasledbo — pa cesar Karol  VI. nima ven-

169

dar še dolgo miru in pokoja. K sreči ga oprosti smert
(1715) najnevarnišega sovražnika, zvitega Lude-
v i k a XIV., ki bi ga bil prej ali potlej gotovo spet
napadel in kakor si bodi prekanil. Je pa Karol VI. mi¬
roljuben in pokojen vladar in blagor podložnih mu je
resnično pri sercu, pa kaj pomaga, ker mu sosedje po¬
koja ne dajo! Že leta 1716 ga napade sultan turški
Ahmet  III. ali marveč slavolitevni veliki vezir Ku-
murdgi-Ali,  ki je bil malo prej Benečanom Moreo
vzel in obsedel. Strašna turška vojska (150.000 mož)
dervi pod vodstvom omenjenega vezira nad cesarja; pa
Evgen savojski, vojskovodja neumerljive slave, ji po¬
bije v teriiem kervavem boji pri Petrovaradinu čez
30.000 mož, in otepe ostale tako jako, da naglo zbeže
in še časa nimajo, iz svojega bogatega obilno nalože¬
nega šotorišča kaj vzeti. Vsled te važne zmage se pod-
verže Temešvar cesarskim, in Evgen  začne Beligrad
oblegovati. Pa kmali se bliža nova turška vojska, da bi
slavno terdnjavo, ključ turškega carstva, otela. Evgen
ne čaka, da bi došla, temuč ji gre s polovico svojih
čet naproti, ter jo naglo napade. Celih osem ur je terd
kervav boj med serditimi Turki in cesarskimi; posled¬
njič zmagajo verli cesarski in Turkom ne ostane dru-
zega ko mir storiti. Sklenejo ga toraj v Požarevcu
(1718) in odstopijo cesarju na 24 let Temešvar, Beli¬
grad, Slavonijo, Serbijo, Valahijo do reke Alute in ne¬
koliko Bosne; Benečanom pa ne dajo Moree nazaj.

O tej vojski pa napadejo Karola  VI. nenadoma
še drugi sovražniki od zahodne strani. Filip  V. kralj
španjski se oženi namreč po smerti svoje perve žene
Gabriele  savojske z Elizabeto  parmasko. Eliza¬
beti pa pride na misel, da bi dobro bilo, ako bi se dale
kraljevičem španjskim iz nekdanjih španjskih okrajin na
Laškem, ki so po utrehtskem miru savojske in avstri-
janske bile, samosvojne deržave napraviti, in mogočni
zviti minister Alberoni  jo poterdi v njenih sebičnih
naklepih in jo čversto podpira. Ko tedaj Elizabeta in
Alberoni vidita, da ima cesar s Turki opraviti, napade
španjsko brodovje, otoka Sicilijo in Sardinijo, in se ju
polasti (1717—1718). Pa ta silovitost obudi v Lon¬
donu zvezo čveterih mogočnih vlad, angležke, fran-
cozke, holandske in avstrijanske zoper španjce. An-
gležki admiral Byng  prepelje na svojem brodovji av-
strijansko vojno četo iz Napolja v Sicilijo in otepe
španjsko brodovje. Sedaj iščejo Španjci mir storiti, pa

170

omenjenim vladam je pervi pogoj miru, da naj se Al-
beroni odstavi. Verh tega se stori tudi neka mena po¬
sestva, kajti vojvoda savojski dobi za lepi bogati otok
siciljski Sardinijo z naslovom kralja sardinskega (1720).
Kraljeviču španjskemu pa se obljubijo Toskana , Parma
in Piačenca, ko se»spraznejo. Med Avstrijo in Španijo
pa vendar ni bilo še istinite sprave. Še le v dunajskem
miru 1725 napravi Riperda,  bistroumni zgovorni
španjski minister, Karola VI., da se vda, svojim pra¬
vicam do španjskega kraljestva odpove in s Filipom V.
sprijazne. Tudi poterdi cesar kraljeviču španjskemu
zgorej omenjeno obljubo, ki se v kratkem (1731) po
smerti Antona,  vojvoda parmaskega in piačenskega,
ugotovi. Filip V. pa pristopi sankcii pragmatični, ki je
imela cesarjevi hčeri Marii Terezii nasledbo na cesar¬
skem prestolu zagotoviti.

Nato ima verli cesar nekaj časa mir, in se poprime
na vso moč notranjih zadev. Povzdiga poljedelstva,
kupčije in občnega blagostanja mu je čez vse. V Terstu
napravi svobodno brodišče, obhodi izhodno Istro in veli
ceste delati in popravljati povsod, kjer jih je posebno
treba.

Pa kmali mu pribuči vihar nove vojske nad glavo.
Leta 1733 umerje namreč Avgust  II., kralj poljski,
in smert njegova, ali marveč volitev novega kralja na¬
pravi hudo , zlasti pa Karolu VI. jako škodljivo vojsko.
Sin umerlega kralja, volitni knez saksonski, z imenom
Friderik Avgust,  bi prišel za očetom rad na poljski
prestol, pa Stanislav Lescinski,  ki ga je bil nekdaj
Karol XII., kralj švedski Poljcom za kralja dal — urnerli
kralj Avgust II. pa spet pregnal, mu stopi nasproti.
Avstrijanci in Rusi podpirajo unega, Francozi, Španjci
in Savojčani pa tega ko tasta Ludevika XV. Ker je
tedaj toliko mogočnih protivnikov, je vojska gotova, in
res obsede (1734) neka francozka vojna četa okrajno
triersko, in še neka druga pridervi' pod Bervikovem po¬
veljstvom čez Ren. Pa ne ta ne una nemore ničesa
početi, ker mnogo skušeni slavni Evgen  s cesarskimi
in z Nemci pri Heilbronu stoji in deržavo varuje. —
Hujša in Karolu VI. pogubljivisa pa je vojska v Itaiii.
30.000 Španjcov prijadra namreč v Livorno, in vojni
poveljnik Montemar dervi ž njimi v neapoiitauske okrajne,
otepe cesarske pod vodstvom kneza Belmonte pri Bi-
tontu in si podver^e v kratkem celo kraljestvo. Na to
prepelje Montemar 20.000 mož v Sicilijo, se polasti

171

brez vse težave krasnega otoka, ter okliče Karola (Don
Karlos), Filipa V. kralja španjskega sina, za kralja
oboje Sicilije. — Nekoliko boljšo srečo imajo cesarski
na Poljskem. Vojni poveljnik Lascy pride s svojo četo
pred Gdansko (Danzig), pa ker nima čez 12.0(i0 mož
pod seboj, se ne more mesta lotiti. Stanislav Lescinski,
ki se s svojimi v gdanski terdnjavi brani, je tedaj še
nekaj časa gotov in se zanaša na Francoze. Kmali pa
se pridruži cesarskim ruski poveljnik Miinni c h z obilno
četo iz Varšave; verh tega jim pride tudi 10.000 Sak-
soncov na pomoč, in sedaj začnejo zavezniki gdansko
mesto redno oblegovati in stiskati. Res da hite tudi
Francozi Stanislavu na pomoč , pa jih je le 2400 pod
vodstvom še premladega grofa Plelo-ta, zakaj francozki
pervi minister kardinal Fleury se je le hlinil, da hoče
Stanislava podpirati in zderževati, v resnici pa je imel
druge namene. Francozka četica je koj vjeta in ruske
barke jo peljejo na Francozko nazaj. Stanislav Lescinski
obupa in zbeži, po kmetiško preoblečen, iz terdnjave,
in Gdansko se uda oblegovavcom malo dni potem. Vojske
je s tem konec in v Beču ali na Dunaji se začne 1735
mir delati. Po tem mi^u , ki ga pa dotične vlade še le
leta 1738 poterdijo in podpišejo, ostane volitni knez
saksonski edini kralj poljski z imenom Avgust  111.;
Stanislav Lescinski ohrani kraljev naslov in dobi do
smerti vojvodino lorensko, ki ima po njegovi smerti pod
francozko oblast priti; Franc Štefan,  dosedanji voj¬
voda lorenski, zaročenec cesarjeve hčere Marije Te¬
rezije,  dobi za Loreno veliko vojvodino toskansko,
ker medicejska rodbina leta 1737 z Jan - Gastonom
ravno pomerje; Karol španjski (Don Karlosj vojvoda
parmaski, pa postane kralj oboje Sicilije. Rad mu od¬
stopi cesar Karol VI. za Parmo in Piačenco krasno bo¬
gato kraljestvo, da se novi kralj ne brani pragmatične
sankcije poterditi.

Po tej nesrečni vojski se uname (1737) precej
druga s Turki. Vojska je bila prav za prav ruska, pa
ker je bil Karol VI. že nekaj časa v zvezi z Ano,  ca-
rinjo rusko, zaplete ta zveza tudi njega v terd kervav
boj. Slavnega Evgena  ni od poprejšnjega leta 1736
več, in precej se vidi v vojski, da manjka krepkega
duha njegovega, ki je vse oživljal in vladal. Res da
se maršal Seckendorf  spervega precej dobro sponaša
in Turke večkrat odbije, pa si ne ume zmag v prid
oberniti. Turki pa se nasproti tako čversto in slavno

m

bijejoj da je cesar kmali prisiljen, v Belemgradu 1739
jako škodljiv in sramoten mir storiti. Ves sad požarov-
skega miru je zapravljen in Turki dobe Beligrad, Ser-
bijo in Valahijo nazaj.

Cesar Karol  VI. ni imel sina. Zato ga žge in
peče neprenehoma želja in prizadevanje, nasledbo na
nemškem carskem prestolu in posestvo dedišnih avstri-
janskih okrajin predragi hčeri Marii Terezii nakloniti
in zagotoviti — in pragmatična sankcija mu je čez vse.
Je pa pragmatična sankcija nova deržavna postava, po
kteri naj bi, ko nima vladar ne sina, ne druzega mož-
kega dediča, ženske dedovale. Da bi evropejske vlade
to sankcijo ali deržavno postavo spoznale in poterdile,
žertova česar Karol kar veliko, in po pravici reči, več
ko je smel, ker žertova verh Lorene in oboje Sicilije
sem ter tje tudi blagostanje podložnih narodov. Koliko
bolje bi bil storil, da bi bil slušal slavnega Evgena, ki
mu je tolikokrat'pravil, da 200.000 dobro orožjenih
vojakov na nogah in pa polna dnarnica velja veliko več
ko vse pragmatične sankcije!

§. 36. Vojska za avstrijansko dedšino in na~
sledbo.

Cesar Karol  VI. sklene svoje vedno nepokojno
življenje 20. oktobra 1740, in slavna Marija Terezija
(1740—1780) mu je verla naslednica. Precej pa uči
žalostna skušnja, da princ-Evgenov izrek, s kterim je
cesarja večkrat opominoval, da naj vojakov nabera in
dnarnico polni, ako hoče hčeri nasiedbo zagotoviti, je
čista resnica, zakaj volitni knez bavarski Karol Al¬
bert  terja precej po cesarjevi smerti dedšino avstri¬
jansko. Res, da Karol Albertove  pravice in vsi
njegovi zgovori so prazni, pa nič ne de, Francozi, ki
že davno namerjajo , avstrijansko mogočnost pdnižati in
— ko bi se dalo, popolnoma zatreti, ga šuntajo in pod¬
pihujejo. Vojska je tedaj gotova, pa Marija Terezija
nima ne polne dnarnice, ne obilne krepke vojske, ker
so jo bili poprejšnji dolgi terdi boji zmanjšali in oslabili.

Naenkrat pa se oglasi še nevarniši sovražnik in
terja štiri šleziške knežije. Res, da ponuja slavni ce¬
sarici, če mu omenjene knežije odstopi, pomoči v ohra-
njenje ostalih okrajin, pa verla Marija Terezija  mu
vendar ne dovoli kar terja. Ta strašni sovražnik je
Miroslav ali Friderik  II., kralj pruski, ki podedova

173

po očetu mogočno vojsko in mnogo dnarja v deržavni
dnarnici. Lahko mu je toraj, še tisto leto s svojimi če¬
tami razun terdnjav vso Šlezijo zaliti, zlasti, ker je le
malo cesarskih v deželi. Naslednje leto dojde neko av-
strijansko kardelo pod vodstvom maršala Neiperg-a v
Šlezijo, in pri Molvicu se uname 40. aprila 1741
perva kervava bitva s Prusi. Pa dasiravno se Avstri-
janci serčno in hrabro bijejo, zmaga vendar zvedeni,
mnogo skušeni pruski maršal Š ver in, in zmaga nje¬
gova obudi' slavni carinji še mnogo drugih sovražnikov.

Francozki pervi minister, kardinal Fleury,  se
zveže namreč po Šverin-ovi zmagi z Bavarci, Saksonci
in Španjci zoper cesarico, kajti vsi ti se zanašajo na
stare, pa le dozdevne pravice do dedšine avstrijanske,
in Fleury bi rad, da bi s Friderikom II. zedinjeni av-
strijansko mogočnost razrušili in zdrobili.

Toliko sovražnikov se vzdigne naenkrat zoper Ma¬
rijo Terezijo, ki je sama in v veliki stiski. Le Juri  II.,
kralj angležki, ji je še zvest zaveznik, ter ji pošilja
pomoči v dnarji; vojakov pa ji ne pošlje, ker se boji,
da bi sovražniki njegovih hanoverskih okrajin ne na¬
padli. Dve francozke vojne četi udarite čez Ren; ena
pod vodstvom maršala Maillebois obsede Vestfalsko, da
bi ne mogli Angleži in Nizozemci kaj početi, ena pa
pod maršalom Mavrici-jem saksonskem se združi z Ba¬
varci. Volitni knez Karol Albert  odrine na to na¬
ravnost nad Beč ali Dunaj, in enakočasno napade v vojni
poveljnik Rutovski z nekim saksonskim kerdelom Češko.
Beč je že v velikem strahu in carinja Marija Terezija
beži v Požun, kjer so Madžari ravno deržavni zbor
imeli. — Kmali pa se prigode važne spremembe. Ba¬
varski volitniknez Karol Albert  se boji namreč, da
bi Saksonci Češkega za-se ne vzeli, in se oberne naglo
na Češko, namesto da bi bil dalje nad Dunaj hitel. Pridši
na Češko vzame Prago in se da 19. decembra 1741
za kralja češkega kronati. Med tem pa prežene in od-
podi cesarski vojni poveljnik Khevenhiiller sovražnike
iz zgornje Avstrije, in poveljnik Barenklau udari s svojo
četo na Bavarsko. Tudi ponosni Madžari, ki jih Marija
Terezija v ogerski narodni obleki, s solznimi očmi in z
mladim sinom Jožefom v naročji v deržavuem zboru v
Požunu na pomoč kliče, se čversto vzdignejo in napra¬
vijo naslednje leto 1742 iz Madžarov in Slovanov obilno
mogočno vojsko, zlasti konjikov, blagi verli carinji v
pomoč.

174

Pa tudi v Italii ni miru. Montemar pripelje 15.000
Španjcov na Laško, da bi kraljeviču španjskemu, Don-
Filipu,  Milansko pridobil. Pa iMilansko terja kralj sar¬
dinski za-se, in ker mu ga Španjci ne dovole, se zveže
z Marijo Terezijo, in Juri  II., kralj angležki, mu
da 300.000 sterlinov v pomoč. Španjci so tedaj pri¬
siljeni, spet popustiti, kar so bili že vzeli, in Karol,
kralj neapolitanski jim ne more pomagati, kakor je bil
obljubil, ker ga angležko brodovje overa in strahuje.
Verh tega se zbere v Nizozemji tudi 16.000 angležkili
vojakov, s kterimi se združi še nekoliko Hesov in Ha-
noveranov. Vse to vkup pomaga, da velika in slavna
cesarica začne prosteje dihati. Pa sedaj se požene spet
Friderik  II., ki je nekaj časa počival, za svoje za¬
veznike in napade Moravsko, vzame Iglavo, udari na
Češko, zasači avstrijanskega vojnega poveljnika Karola
lorenskega pri Časlavi, in ga napade, otepe in zmaga.
Sedaj še le sluša Marija Terezija verlega Jurja  II.,
ki jo k miru nagovarja, in podpiše s tužnim težkim
sercom vratislavske pogoje ali berlinski mir (1743),
ter odstopi Prusom skorej vso Šlezijo in vse Gladsko.
V Šlezii ostanete cesarici le še mesti Opava in Karnov
z dotičnimi okraji; Friderik  II. pa plača Angležem
1,700.000 tolarjev posojila, ki je bilo s Šlezijo zago¬
tovljeno. S tem je konec tako imenovane perve vojske
šleziške, ki je dve leti terpela. Kmali potem pristopijo
tudi Saksonci berlinskemu miru.

Sedaj oberne Marija Terezija  vso svojo moč in
vojsko zoper ostale sovražnike. Volitni knez bavarski
Karol Albert se da 34. januarja 1743 ko cesar nemški
z imenom Karol  VII. v Frankobrodu kronati, pa že
tisti dan obsedejo cesarski bavarsko glavno mesto Mo-
nakovo. Francozi (35.000 mož), ki sta jim Belleisle
in Broglio  poveljnika, vihrajo že čez Veltavo, pa
Karol  lorenski in knez Lob ko vic jih zapodita srečno
čez Veltavo nazaj in jih obdata v Pragi. Veliko po¬
manjkanje in hud glad jih jame stiskati, in Mailleboy,
ki jim s svojim obilnim kardelom iz Vestfalije na pomoč
hiti, jim ne more zdatno pomagati. Toliko pomaga pa
vendar, da Broglio s svojo četo zbeži. Pozneje si odpre
tudi Belleisle, ki ga pomanjkanje v Pragi čedalje bolj
tare, vsred hude zime pot v Heb, pa zgubi čez 7000
verlih vojakov na poti. V Pragi ostane le še 7000
Francozov, ki se pa kmali potem cesarskim podveržejo.

Ker je pa cesarska vojska večidel na Češkem, se

175

polasti vojni poveljnik bavarski Seckendorf  spet Ba-
varije in nov cesar Karol VII. pride po precej dolgem
pregnanji spet enkrat v svoje stolno mesto Monakovo,
toda ne za dolgo: zakaj verli Khevenhiiller ga zapodi
(1743) kmali spet v Frankobrod, in ga prisili vsled
zmage pri Sempahu k neki pogodbi, po kteri odstopi
Avstrijanom vso Bavarijo, — Sedaj se udeleži tudi kralj
angležki Juri II. osebno terde vojske in ima obilo vo¬
jakov angležkih, hanoverskih, beških in avstrijanskih
pod seboj. S tem jakim kerdelom, ki so ga pragma¬
tično vojsko imenovali, napade pri Dettingenu Francoze
pod maršalom Noailles-om,  jih otepe in zmaga, pa
škoda, da si ne oberne lepe zmage v prid, kakor bi si
jo bil lahko. — Med tem spravi Marija Terezija s po¬
močjo mogočnega ministra Bruhl-a  Saksonce na svojo
stran. Francozi in Bavarci bi sedaj radi mir storili, pa
presvetla cesarica, ki ima srečo na svoji strani in ki
povsod zmaguje, noče še mini. V kratkem pridervi' av-
strijanska vojska pod Karolom iorenskem do Rena, za¬
lije Elzacijo in stiska Loreno in druge francozke okrajne.
Da bi se francozke vojne čete spet oserčile in za boj
unele, se poda kralj Ludevik  XV. osebno na vojsko,
pa v Meču (Metz) ga napade neka huda bolezen. V
Elzacii se zedinijo na to trije francozki vojni poveljniki,
Coigny, Noailles.in Harcourt s svojimi četami, pa vsi
trije opravijo le malo zoper Karola lorenskega in hrabre
avstrijanske vojake.

Friderik  II. pa gleda vspeh avstrijanskega orožja
z zavidljivim očesom in se boji, da bi cesarica, če pro-
tivnike svoje užuga, tudi njega ne napadla in Šlezije
nazaj ne terjala. Tudi se mu sramotno zdi, Karola VII.,
ki ga za nemškega čara spoznava, v veliki nesreči in
nevarnosti samega pustiti. Zato ponovi (1744) vojsko,
ki se ji druga šieziška vojska pravi, in stopi s 100.000
vojaki na noge zoper presvetlo cesarico s terdnim na¬
menom, ji Češko vzeti in od ostalih avstrijanskih okrajin
odtergati. Friderik II. napade toraj Češko in pomaga s
tem frankpbrodskim zaveznikom kar veliko, kajti Karol
lorenski je prisiljen, s svojimi verlimi Avstrijanci Elza¬
cijo zapustiti, da bi hitel Češko braniti. Pa češko glavno
mesto, zlata Praga, se pod verze Prusom že 16. sep¬
tembra , in Friderik II. meni, da pred naslednjo spo¬
mladjo ne bo več bojev. Zato razpostavi svojo vojsko
po Češkem v zimske stanišča in se verne domu. Av¬
strijanci pa ne počivajo; Karol lorenski zedini svoje

176

kardela, se združi s saksonsko vojsko, ki šteje 20.000
mož, napada raztrošene pruske čete, jih potare ali od-
podi, ter jim vzame Prago, in konec mesca novembra
ni več Prusov na Češkem. — Med tem pa, ko se avstri-
janska vojska na Češkem tako hrabro ponaša, se polasti
maršal Seckendorf spet Bavarije in revni cesar Karol VII.
pride po dvakratnem pregnanji še enkrat v Monakovo
domu.

Ko siloviti kralj pruski Friderik  II. Marii Terezii
spet vojsko napove in frankobrodski zvezi pristopi, na¬
pravi skerbni neutrudljivi Juri II. nasprotno zvezo med
Angleži, Avstrijanci, Nizozemci in Saksonci v Varšavi;
in Saksonci se zvežejo pozneje (1745) v Lipnici še
ožje z Avstrijanci, da bi Pruse ponižali in jim Šlezijo
spet vzeli.

Pa urinjeni cesar Karol  VII, umerje 20. januarja
1745 in smert njegova spremeni marsikakošno razmero.
Živo priporočuje Karol VII. pred smertjo sinu svojemu
Maksimilijanu Jožefu,  da naj nikar po cesarskem
prestolu ne streže, da si pogube ne nakoplje. Pa oče¬
tovo priporočevanje ne zda spervega veliko, ker diplo-
matikarji franeozki, španjski in pruski mladega kneza
na vso moč podpihujejo. Več ko očetovo priporočevanje
pa zda bitva pri Pfaffenhofenu, v kteri Avstrijanci
francozko-bavarsko vojsko pod vodstvom grofa Segur-
skega hudo otepejo in zmagajo, kajti po tej važni zmagi
se odpove mladi volitni knez bavarski, Maksimilian
Jožef, zvezi s Francozi in se podviza z Marijo Terje-
zijo mir storiti. Maksimilijan Jožef pristopi pragmatični
sankcii, obljubi Francu, cesaričnemu možu, svoj glas pri
volitvi čara nemškega, in dobi' vse svoje okrajne nazaj.
In tako se razterže zveza frankobrodska, ker ste bile
vladi palatinska ali pfaleiška in hesen-kaseljska že prej
naznanile, da zanaprej nočete biti ne na to ne na uno
stran.

Sedaj velja še kralja pruskega ponižati in ukrotiti.
Friderik II. stoji s prusko vojsko utaborjen pri Strigavi.
Vojski, cesarska pod Karolom lorenskem, in saksonska
pod vojvodom Saksenweissenfelškem,  se mu bližate
in ga mislite napasti in ugonobiti ; pa prej ko se za¬
veste, ji napade previdni urni Friderik  4. junija 1745
pri Hohenfriedbergu, in ji otepe tako jako, da po ve¬
liki zgubi na češko zbežite. Precej za zmaganimi so¬
vražniki plane pa tudi Friderik na Češko, ter stiska,
tare in razdeva tri mesce razne okraje. — še le v je-

177

šeni se napotijo Prusi iz Češkega proti domu, da bi jim
ne bilo treba v mnogo razdjanih čeških okrajih prezimiti.
Cesarski in Saksonci odrinejo koj za njimi, jim nagajajo
na poti kolikor morejo, in jih mislijo v soteskah in pre¬
padih čeških hribov ugonobiti. Naenkrat pa se ustavi
Friderik II. s svojo vojsko pri Sorški vasi (Sorr), se
spusti s protivniki v boj, jih jako otepe in popolnoma
zmaga, ter razpostavi svoje hrabre čete mirno o češki
meji, pa tako, da se, ako bi treba bilo, vsak hip lahko
zedinijo.

Karol  lorenski pa vodi cesarske nekaj časa sem
ter tje — naenkrat pa se prikaže v zgornjih Lužicah.
Sila je tedaj velika, zakaj cesarskim lahko planiti nad
Šlezijo ali nad Braniborsko, kakor jim bolj kaže. Zato
spravi kralj pruski svoje čete urno skup in jih razdeli v
dve vojski. Eno zroči Leopoldu, knezu anhatt-desavskemu
zoper Saksonce; z eno pa dervi sam kakor hud vihar

v Lužice, plane nenadoma nad cesarske, jih otepe in
zapodi nazaj na češke hribe. Z enako srečo napade tudi

knez Leopold Saksonce pri ,,Kesseldorfu“, jih zmaga in
vzame Draždane, glavno mesto saksonsko. Volitni knez
saksonski želi sedaj mir storiti, in kralj angležki Juri II.
napravi tudi Marijo Terezijo, da se ga ne brani. Sklene
se tedaj sred decembra 1745 mir draždanski. F r i d e-
rik II. spozna Franca,  cesaričnega moža, za cesarja
nemškega, in s tem je konec tako imenovane druge šle—
ziske vojske. Saksonci pa plačajo Prusom 1 milijon
vojne odškodnine.

Med tem se bojujejo Francozi v Nizozemji precej
srečno. Dva ptujca , maršal Mavrici  saksonski, po¬
stranski sin volitnega kneza saksonskega Avgusta I.,
in nek Dančan, grof Lovvendalski,  sta jim vikša po¬
veljnika, in kralj Ludevik  XV. je osebno med svojimi
vojaki, da jim serčnost daja. — V terdi bitvi pri vasi
Fontenvi (1745) otepejo in zmagajo Francozi zedinjene
Angleže in Avstrijance, in ta važna zmaga jim je velik
dobiček, zakaj vsied te zmage dobe Tournay, Gandavo,
Brige, Ostendo in še sedem drugih manjših mest v roke.

Pa tudi v Italii gre to leto Francozom in Španjcom
vojska po sreči. Maillebois in Don-Filip obsedeta namreč
Milansko in Parmasko; pa že naslednje leto 1746 je
sreča spet z Avstrijanci; cesarska vojna poveljnika
Lichtenstein in Brown  otepeta Španjce in Fran¬
coze pri Piačenci, jim vzameta spet vse, kar so bili
poprejšnje leto pridobili, in jih podita pred seboj iz

18

Italije na Francozko. Tu planeta nad Provenco, pa ne
opravita veliko.

Dasiravno pa je sreča sedaj na tej , sedaj na uni
strani, se naveličajo vendar dolge kervave vojske vse
dotične vlade in bi rade mir storile. Zato se snide 4.
oktobra 1746 v Bredi nek zbor pooblastencov dotičnih
vlad, da bi pogoje mini osnovali in uredili. Ker pa Ho-
landčani preveč tirjajo, je zbora v Bredi kmali konec,
in francozki vojni poveljnik Lovvendal obsede v kratkem
vso holandsko Fiandro, vzame nekoliko terdnjav in se
združi z Mavricijem saksonskim. Mavrici otepe ce¬
sarske in začne Mastriht oblegovati. Zavezniki bi mu
važno terdnjavo radi ubranili, in se mu približajo pod
vodstvom vojvoda kumberlandskega; pa urni maršal
francozki jih napade pri vasi lavvfeldski, eno uro od ome¬
njene terdnjave, in jih jako otepe (4747). Mastriht se
mu pa vendar ne uda. Nasproti pa vzamejo Francozi pod
poveljstvom Lowendalovim terdnjavo holandsko „Bergen
op Zvom“, o kteri se je menilo in terdilo, da je ne-
vzelljiva. Vzetev te važne terdnjave oplaši zaveznike,
zlasti Holandčane, tako jako, da sklenejo mir storiti naj
velja kar hoče. Pa tudi Francozi pri vsi svoji sreči v
Nizozemji hrepene po miru, ker jih Angleži na morji
terdo stiskajo in jim brodovje razdevajo. Pri vsem tem
pa se dela mir le sila počasi, in še le, ko carinja ruska
Elizabeta  Marii Terezii 37.000 Rusov na pomoč
pošlje, gre ta zadeva hitreje od rok, in mir, po kterem
ze davno vse hrepeni, se sklene 18. oktobra 1748 v
Cahih, in terde pogubljive vojske za avstrijansko ded-
šino je konec. Pragmatična sankcija obvelja in slavna
Marija Terezija uterdi vnovič avstrijansko mogočnost.
Cahiški mir ponovi in poterdi vse poprejšnje pogodbe
dotičnih vladb in protivniki si dajo nazaj vse, kar so si
bili v dolgi strašni vojski pridobili. Le bistroumni Fri¬
derik II. in španjski kraljevič Don Filip sta si na do¬
bičku, Frideriku ostane namreč pridobljena Šlezija, Filip
pa dobi vojvodino parmasko, piačensko in guastaljsko;
Nemčija, Italija in Nizozemje pa, ki jim strašna vojska
celih osem let blagostanje spodkopuje in razdeva, terpe
zastonj in nimajo nobenega dobička.

ffi. 37. Sedemletna vojska.

Po dokončani strašni vojski za avstrijansko dedšino
je osem let mir. Verla Marija Terezija  si priza-

179

deva v tem času prav iskreno, domače zadeve, zlasti
vojništvo, dnarništvo in pravico urediti in blagostanje
svojih zvestih narodov povzdigniti in uterditi, in že se
kaže v mnogih okrajnah blaženi sad miru. Pa kmali
se uname s Prusi nova vojska, hujša in pogubljiviša od
poprejšnje. Zguba Šlezije peče namreč cesarico ne¬
prenehoma in ji ne da pokoja. Lepo bogato okrajno si
hoče spet pridobiti, naj velja kar hoče. Zveže se toraj
z Elizabeto,  carinjo rusko, ki Friderika II. osebno
čerti in sovraži, z Avgustom  III., kraljem poljskim
in volitnim knezom saksonskim, in slavni Kaunic  ji
svetova, da naj se tudi s Francozi zveže. — Med tem
se užge hud prepir in terd boj (1755) med Angleži in
Francozi v Ameriki, in kralj angležki, ki se za svoje
nemške okrajne boji, se zveže s Prusi, da bi mu jih
zoper Francoze varovali in branili. Sedaj je zveza
vlad avstrijanske in francozke, dasiravno ste si že sto
in sto let sovražnici, naravna in gotova. Francozi ob¬
ljubijo cesarici 34.000 mož v pomoč zoper Pruse. —
Friderik II. ne ve še nič od zveze Avstrijancov z Rusi
in Saksonci, pa naenkrat razodene nek izdajavec po
imenu M ene el, nižji urednik sakonski, Malcanu,
poslancu pruskemu v Draždanah, ves naklep, ki so ga
bili Avstrijanci, Rusi in Saksonci na tihem sklepali, in
Friderik II. sklene sovražnike prehititi, ter spravlja
naglo svoje čete skup. Ko ima 60.000 mož zbranih,
plane ž njimi naglo kakor huda ura od treh strani nad
Saksonsko — in to je začetek strašne sedemletne vojske
mesca avgusta 1756. V kratkem obsedejo Prusi brez
bit ve in boja vso deželo saksonsko ter obdajo 17.000
vojakov saksonskih in njih  poveljnika Rutovski-ga  v
terdnem taborišču pri Pirni, da se ne morejo več ganiti.
Avstrijanski vojni poveljnik Hrown  zedinja med tem
svoje čete na Češkem, da bi Saksoncom na pomoč hitel,
pa Friderik II. mu dervi z obilno četo svojih vojakov
na Češko naproti, ga zasači pri Lovosicu in ga otepe,
pa ne jako, temuč le toliko, da ne more Saksoncom več
nikakor pomagati. Vsa pri Pirni obležena saksonska
vojska, ki jo začne kmali tudi pomanjkanje in huda lakot
stiskati, je tedaj prisiljena, se Prusom udati. Častnikom
ali oficirjem da kralj pruski na zbero, če hočejo pod
njim služiti, ali pa — toda mož beseda, vojaško službo
zapustiti; prostake pa razdeli med lastne polke in po¬
množi svoje^ čete, dasiravno se mu ni na take posiljence
veliko zanašati. Nekoliko potem se verne volitni knez

13 *

180

saksonski, Friderik Avgust II., ko kralj poljski Av¬
gust III. z dovoljenjem Friderika II. s svojim dvorom v
Varšavo, kjer ostane ves čas te strašne vojske.

Na to razdeli' Friderik II. svojo vojsko v pet raz¬
ličnih čet, in njegovi vojskovodji derejo ž njimi na pe¬
terih krajih na Češko, in vseh pet (čez 100.000 mož)
se jih snide pred Prago. Tu se uname 6. maja 1757
huda kervava bitva, in Prusi štejejo že čez 16.000
ranjenih in pobitih. Poslednjič pa zmaga vendar Fri¬
derik II., zapodi mnogo avstrijanske vojske pod Ka¬
rolom  lorenskim v Prago in jo obleže. Res lepa važna
zmaga, ki pa Prusom vendar veliko ne pomaga, ker se
prederzni kralj pruski neprevidno loti maršala avstri-
janskega Daun-a  v terdnera taborišču pri Kolinu. Slavni
Daun se čversto brani, otepe (18. junija 1757) prusko
vojsko v terdi kervavi bitvi, zmaga prederznega silovi¬
tega Friderika II. in otme s svojo zanimivo zmago
Prago, ter podi oplašene Pruse pred seboj iz Češkega,
udari v Lužice in se utabori ob reki Nisi. Tu ga draži
kralj Friderik večkrat, da bi ga k bitvi napravil, pa
verii Daun se ne da prekaniti in ne gre iz jako terdnega
taborišča, ker mu je znano, da tudi Francozi in Rusi
nad Pruse hite.

Francozki maršal Etrees  pridem med tem s svojo
četo na Vestfaljsko, obsede razne okraje in otepe (36.
julija 1757) nesposobnega vojvoda kumberlandskega pri
Hastenbeku. Pa neka dvorna zvijača ga spodkoplje, in
vojvoda Richelieu postane vikši poveljnik njegove čete.
Richelieu prisili Heso-kaseljsko, Hanoversko in Brun-
sviško k pogodbi Kloster-sevenski, po kteri se ne sinejo
nikakor v vojsko mešati. To pa ne brani lakomnemu
vojvodu, da bi omenjenih revnih okrajin na vso moč ne
deri in ne zatiral.

Neka druga francozka četa pod vodstvom vojnega
poveljnika Soubise-a  pa hiti na Saksonsko, da bi se
z nemško-deržavno vojsko združila. Res, da spervega
obljubijo Francozi Marii Terezii le 24.000 mož v po¬
moč; pa želja, kralju angležkemu v njegovih nemških
okrajnah škodovati, jih napravi, da pošljejo, ker vojska
čedalje hujša prihaja, do 180.000 vojakov na vojsko.
Nemške-deržavne vojske pa, ki je bila od nekdaj slabo
sostavljena in ne dostojno izurjena, se ni bilo treba
Prusom nič kaj bati.

Veliko skerb pa delajo Frideriku II. Rusi, ki pri-
derve pod vodstvom Apraksin-ovem  od izhoda čez

181

prusko mejo. V kratkem vzamejo Memel in otepejo
(mesca avgusta 1757) vojskovodja Lehwald-a  ne
deleč od Kraljevca. K sreči pa se tu ustavijo razsajaje
okrog; pa pomanjkanje živeža in bolezni jih prisilijo v
kratkem verniti se domu. Zato se vzdigne Lehwald s
svojo četo nad Švedce, francozke zaveznike, ki so bili
pod vodstvom maršala Ros e n-a Pomoranijo obsedli.
Pa Švedci niso v tej strašni vojski več, kar so v po¬
prejšnjih vojskah bili, in ko se jim Prusi bližajo, se
umaknejo na otok rujanski (Riigen) nazaj in ne opra¬
vijo v celi vojski nič važnega.

V toliki stiski je kralj Friderik  prisiljen, svojo
vojsko v več čet razdeliti, da bi se mogel toliko so¬
vražnikom braniti, in glavno prusko mesto Berolin ostane
brez brambe. Avstrijanski poveljnik Hadik  ga torej
naglo napade s svojo četico (imel je namreč le 4000
vojakov), si da #00.000 tolarjev plačati, ter odide spet
naglo kakor je prišel.

Med tem razdeli Friderik II., kakor pravimo, svojo
vojsko v nekoliko čet in četic, zroči' vojvodu Bevern-
skemu  18.000 mož v brambo Šlezije, sam pa se uta¬
bori pri Erfurtu z nekim kardelom, ki ne šteje čez
10.000 vojakov. Naenkrat plane sedaj Seidlitz,  po¬
veljnik pruskih konjikov. tako rekoč, s pestjo svojih verlih
hrabrih vojakov nad Goto in odpodi 8000 Francozov
ravno ko so imeli njih poveljniki k obedu sesti.

Sedaj bi se Friderik s Francozi rad spravil in mir
storil. Ker pa nočejo Francozi od miru nič slišati, sklene
kralj pruski, puhlo ošabnost in širokoustnost francozke
vojske kakor si bodi osramotiti in ponižati. V  kratkem
spravi ##.000 vojakov vkup , ter začne Francoze, ki
so bili z nemško-deržavno vojsko združeni , dražiti in
jim nagajati, sedaj jih napada, sedaj se jim umika, do¬
kler jih v pristojen kraj ne spravi. 5. novembra 1757
pa jih pri Rosbah-u resnobno napade in hudo otepe.
Posebno verlo se ponaša v tej strašni bitvi Sei dli tz s
pruskimi konjiki. Vse, kar se mu zoperstavi, je naglo
pobito ali razkropljeno, in po terdem boji, ki poldrugo
uro terpi, se podajo Nemci in Francozi v nagel in sra¬
moten beg, ki je bil raznim narodom dolgo v prigovor.
Še le ob Renu se začnejo razkropljeni Francozi in der-
žavna vojska spet zberati.

Nesrečniši pa so med tem Prusi v Šlezii. Cesarski
vojni poveljnik Nadazdi  zapodi vojvoda bevernskega,
ki mu je bila dežela v brambo izročena, do Vratislave

nazaj. Verh tega ga cesarski v neki bitvi pri Švajdnici
tudi otepejo in ujamejo, in Vratislava in Švajdnica ste
prisiljene, se jim podvreči. Pa kmali prestopi sreča tudi
v Šlezii na prusko stran. Friderik II., ki je bil Fran¬
coze pri Rosbah-u grozovito otepel, hoče namreč sedaj
tudi Šlezijo oprostiti, in dervi s svojo zmagovavno vojsko
nad trikrat močneje cesarske, jih napade pri vasi lev-
tenski (Leuthen) jih jako otepe in zmaga tri izverstne
cesarske vojne poveljnike, Karola lorenskega, Daun-a
in Nadazdi-ta v eni sami bitvi — in Šlezija je naglo
spet oprostena in Vratislav pride spet Prusom v roke.
Švajdnice pa ne morejo še vzeti, ker je zima že pre¬
huda. — Vse to leto 1757 je bil Friderik II. v veliki
nevarnosti in terdi stiski, in le njegova bistroumnost in
vojna umetnost ste ga otele, in vesel in mogočen v svojem
pogumu prezimi v Vratislavi. — Hanoverani, Hesi in
Brunsviščani, ki jih Francozi preterdo stiskajo in de¬
rejo , ne marajo dalje za pogodbo Kloster-sevensko.
Kralj pruski jim da toraj verlega Ferdinanda  brun-
sviškega za poveljnika in si napravi s tem jako brambo
zoper Francoze. — Važna izdatna pomoč so mu odslej
tudi Angleži, ker mu dajajo 670.000 šterlingov dnarne
pomoči na leto.

Naslednje leto 1758 se začne torej z veselim
sercom vojskovati. Pred vsem vzame Švajdnico v Šlezii.
Na to plane nad Moravsko in začne Olomuc oblegovati,
pa nič ne opravi, ker se cesarski čversto branijo, in
ker Rusi, ki jim je Fermor  poveljnik, spet čez prusko
mejo priderve. V kratkem vzamejo Rusi Kraljevec in
se, kar ni bilo ravno njih navada, prav milo ponašajo,
ker menijo, da jim bo mesto za vselej ostalo. Ko pa
dalje v Pomoranijo in na Braniborsko pridejo, razsajajo
spet po svoji stari navadi, požgejo Koštrin in razdevajo
strašno in nemilo vse, kar najdejo pred seboj. Friderik il.
jim hiti kolikor more naproti, se združi z delom vojne
čete, ki je bila pod Keith-ovem  vodstvom v brambo
Šlezije določena, in z grof Dohna-tovo  četo, ki je
Švedce odganjala in strahovala, ter napade Ruse 25 .
avgusta 1758 v zorndorfiškem okrožji unikraj Odre.
Junaško se bijete obe vojski celih dvanajst ur. Že leži'
do 10.000 hrabrih Prusov ranjenih in ubitih, Rusov pa
še veliko več na bojišču, in strašne kervave bitve ni še
konec. Le hrabrosti in vojni umetnosti izverstnega po¬
veljnika pruskih konjikov, slavnega Seidlitz-a  ima
Friderik II. zahvaliti, da mu poslednjič zmaga in slava
te važne zmage ostane.

183

Po tej imenitni zmagi je hrabrim Prusom počitka
treba; pa Friderik jim ga ne more dati, ker se od na¬
sprotne strani novi sovražniki — Francozi in nemško-
deržavna vojska, poslednja pa ne več pod princom hild-
burghausen-skim, temuč pod vojvodom dvamostnim —
bližajo in na Saksonsko namerjajo. Pa tudi Daun udari
iz mogočno avstrijansko vojsko na Saksonsko. Verh
tega je prusko glavno mesto Berolin brez hrambe zoper
Švedče. Stiska je tedaj še zmiram terda, in posebne
hitrosti je treba, da se od verne, zakaj če se omenjene
vojske zedinijo, ne more kralj pruski več čez Labo in
Odro nazaj. Zato zroči' Friderik II. neko četo grof
Dohna-tu, da bi ne dal Rusom naprej, pošlje neko drugo
četo zoper Švedce, in hiti z ostalo vojsko na Saksonsko,
kjer se princ Henrik  še, toda le z veliko težavo zoper
obilne, veliko močneje sovražnike brani in zderžuje. K
sreči ubrani Šmetav  (Schmetfau}, pruski poveljnik,
Draždane, da jih Daun ne vzame. — Sedaj — še o
pravem času — pridervi Friderik  na Saksonsko, se
združi z bratom Henrikom  in odverne silno nevar¬
nost. Zastonj pa si prizadeva Friderik II., Dauna k
bitvi pripraviti. — Daun se ne gane iz sila terdnega
taborišča pri Stolpen-u. Kralj pruski odrine toraj v
Šlezijo, da bi Niso, važno, pa terdo stiskano terdnjavo
otel. Daun odrine za njim, ga dojde pri Hochkirch-u,
ga naglo napade in jako otepe (14. oktobra 1758}. Pri
vsem tem pride Friderik s svojo vojsko v Šlezijo, oprosti
Niso in odpodi sovražnike iz dežele. Daun gre med tem
spet nad Draždane, pa pruski mestni poveljnik zapali
predmestja, in ubrani s tem saksonsko glavno mesto.
Daun se poda na to z avstrijansko vojsko na Češko,
Friderik II. pa prezimi spet v Vratislavi.

Med tem prežene Ferdinand  brunsviški Francoze
iz nemških okrajin, hanoverske, heske, brunsviške in
vestfališke, in jih podi pred seboj noter do Rena. Po¬
slednjič gre pa Ferdinand tudi čez Ren, otepe 23 .  ju¬
nija 1758 Francoze pri Krefeld-u in strahuje deželo,
zlasti pa avstrijansko Nizozemje, deleč okrog. — Med
tem pa napade Soubise  spet Hesko, otepe Sž3. julija
1758 Hese pod poveljstvom princa izenburškega pri
vasi „Sangershausen“, in gospoduje spet v Vezri. —
Ferdinand brunsviški hiti torej kolikor more čez Ren
nazaj in razpostavi svojo vojsko ob Lipi, da Hanoversko
brani. Omenjeni princ izenburški in heski vojni poveljnik
Oberg pa branila Vezro in Hesko. Naenkrat pa napade

184

10. oktobra 1758 Soubise s svojimi Francozi, s kte-
rimi je pa tudi 10.000 Saksoncov pod poveljstvom
princa Ksaverja  združenih, Hese pri Lutternberg-u
ne deleč od mindenskega mesta, ter jih otepe in od-
podi. Pa pri vsi svoji zmagi ne morejo Francozi vendar
deleč pred seboj razsajati, ker jih verli Ferdinand brun-
sviški povsod prav umetno overa in odganja. Bližnja
huda zima pa ne da to leto nič važnega več izpeljati,
in čete oboje vojske se podajo v zimske stanovališča.
Ferdinand brunsviški pelje svojo vojsko na Vestfališko,
francozki maršal Kontad  (Contades) razpostavi svojo
četo med Mozo in Renom, Soubise pa svojo ob Menu
in Renu.

Tudi naslednje leto 1759 so terdi kervavi boji.
Friderikov brat, princ Henrik, napada iz Saksonskega
Češko, neka druga pruska četa obsede Meklinsko, in
grof Dohna nagaja švedcom v Pomoranii. Pa kmali se
spremeni osoda. Rusi so že spet na poti na Prusko, in
Friderik II. jim pošlje grofa Dohna-ta naproti, da bi
jih ustavil. Ker jih pa ne more, zroči Friderik v svoji
nevoljnosti vikše poveljstvo čez vojsko zoper Ruse ge¬
neralu Wedel-u  z neokrateno oblastjo in z ojstrim
poveljem, da naj ubrani, da se Rusi in Avstrijanci ne
zedinijo. Pa tudi Wedel nima veliko sreče, in Rusi ga
v bitvi pri vasi „Kajski“ blizo Odre zmagajo in odpode.
Slavni Laudon  se združi na to v začetku mesca av¬
gusta 1759 s Soltikov-om ruskim vikšim poveljnikom,
in nju združena mogočna vojska se bliža Odri. — Fri¬
derik II. stoji' med tem v terdnem taborišču pri Lands-
hutu v Šlezii previdnemu Daun-u nasproti. Ko pa zve,
da so Rusi Wedel-a pri kajski vasi zmagali in odpodili,
zroči' brambo Šlezije bratu Henrik-u, zbere naglo svoje
po Saksonskem raztrošene kardela, in hiti na vso moč
proti Odri nad Ruse. Najde jih 12. avgusta pri Ku-
nersdorf-u poleg Frankobrod-a in se jih loti brez od-
laška. Bitva je huda in kervava; Rusi so že v terdi
stiski in omahujejo; pa naenkrat pridervi slavni Laudon
z junaškimi Avstrijanci v boj in pomaga Rusom zmagati.
Prusi so strašno tepeni in se podajo v divji beg; slavni
Seidlitz,  ki Frideriku že spervega svetova, da naj
od bitve neha, je precej hudo — Kleist  pa, izverstni
pesnik in vojak, smertno ranjen. Kralj pruski pride
skor ob vse topovje in ob 20.000 hrabrih vojakov;
bistra glava, pogum in vojna umetnost pa mu ostane, in

185

ker si Soltikov ne ume ali noče važne slavne zmage v
prid oberniti, se Friderik II. v kratkem spet oddahne.

V Šlezii ubrani med tem pruski vojni poveljnik
Fouquet, da Avstrijanci nič ne opravijo. Boljšo srečo
pa imajo na Saksonskem in mesta Lipsko, Torgava,
Vitenberg in Draždane jim pridejo malo po malem v
roke. Odslej je Saksonsko glavno bojišče, in Prusi
vzamejo nemško-deržavni vojski in Avstrijancom spet
vse zgubljene mesta razun Draždan. Vendar pa ne
zapusti' sreča verlih Avstrijancov popolnoma, kajti pri
vasi maksenški (Maxen) zajmejo in vjamejo 12. no¬
vembra obilno prusko četo, 11.000 vojakov pod povelj¬
stvom Fink-o vem, pri Mišnici pa poveljnika Dierke-ta
in 3000 pruskih vojakov. Pri vsem tem prezimi Fri¬
derik II. na Saksonskem.

Pa tudi Ferdinand brunsviški nima to leto nič kaj
posebne sreče. Francozi se polaste Frankobroda ob
Menu, otepejo Ferdinanda 13. aprila pri bližnji vasi
bergenski (Bergen) in ga zapode do Vezre nazaj. Po¬
zneje pa otepe tudi Ferdinand Francoze 1. avgusta pri
mindenskem mestu. Kaj druzega pa ne more opraviti
ne ta ne una vojska v zahodni Nemčii, in proti zimi se
podaste obe v zimske stanovališča — Nemci kakor po¬
prejšnje leto na Vestfališko, Francozi pa v okrožje
frankobrodsko.

Ko se naslednje leto 1760 vojska spet začne, skle¬
nejo Avstrijanci in njih zavezniki, kralja pruskega pri¬
siliti, da naj Saksonsko ali pa Šlezijo popusti. Friderik II.
hoče toraj Saksonsko sam braniti, poveljstvo zoper Ruse
pa zroči hrabremu bratu Henriku,  in zoper Švedce
pošlje princa virtemberžkega. — Slavni Laudon udari s
svojo vojsko nad Šlezijo, napade 23. junija Pruse pri
Landshutu, jih zmaga, vjame njih poveljnika Fouqueta,
in dobi kmali potem važno gladsko terdnjavo v roke.
To zvedši odrine Friderik  naglo iz Saksonskega v
Šlezijo, pa res da boječi, pa previdni Daun ga ne pusti
iz oči in hiti vštric njega proti Šlezii. Pa tudi Lascy
odrine za Prusi. Naenkrat pa se oberne Friderik II.
proti Budišinu in hiti nad Lascy-evo četo; pa Lascy,
ki se ne more sam s kraljem meriti, se umakne pre¬
vidno na Češko, in Friderikov namen spodleti. Kralj
pruski pa meni, da sedaj je čas, Draždane vzeti, in
dervi nazaj na Saksonsko; pa zastonj se upira in stiska
mesto (od 14. — 29. julija) celih petnajst dni. Verli,
hrabri vojni poveljnik Marquir  e mu ga ubrani, — Sedaj

186

pa dojde tu pri Draždanah kralju novica, da Laudon
Vratislavo terdo stiska. Friderik odrine torej iz Sak¬
sonskega spet v Šlezijo, da bi glavno mesto otel; pa še
prej ko dojde, je Vratislava oteta, kajti hrabri pruski
poveljnik Tauenzien  odbija srečno vse Laudonove
naskoke, in ker se med tem tudi princ Henrik s svojo
hrabro četo bliža, se Laudon previdno umakne.

Lahko bi med tem Daun kralja Friderika napadel,
pa se ga boji; in Friderik II. gre s svojo vojsko brez
o vere dalje. Zato se boji ruski poveljnik Sol tik o v,
ki s svojimi že skor pred Vratislavo stoji, da bi Fri¬
derik in Henrik svojih čet ne zedinila in ga oba na en¬
krat ne napadla, in žuga Avstrijancom, da se hoče na
Poljsko verniti, če kralja čez Odro puste. Sedaj še le
sklene Daun Friderika napasti. Laudon gre toraj pervi
že ponoči nad Pruse, pa jih najde pripravljene in z
orožjem v rokah pri Lignici (Liegnitz). Naglo sprejme
Friderik Laudonovo četo s terdim bojem 15. avgusta in
jo zmaga še prej ko ji more Daun na pomoč priti. v  —
Daun se umakne nato v hribe, da bi ga Prusi od Če¬
škega ne odrezali. Pa tudi Rusi se ne umaknejo uni-
kraj Odre nazaj; Friderik pa se utabori Daunu nasproti.
Urno sklenejo sedaj Rusi in Avstrijanci, Berolin, prusko
glavno mesto vzeti, da bi s tem Friderika II. iz terd-
nega taborišča spravili. Vojna poveljnika, ruski Tott-
leben  in avstrijanski Lascy,  planeta toraj nad slabo
zabranjeno mesto in ga vzameta 3. oktobra 1760. Pa
ta nakiep, dasiravno se dobro ponese, ne zdš veliko,
ker obe četi, ruska in avstrijanska, vzeto mesto kmali
spet zapustite.

Friderik odrine poslednjič spet na Saksonsko, da bi
si zimskih stanovališč pridobil in zagotovil. — Pri Tor-
gavi se uname med Friderikom in Daunom 3. novembra
terda kervava bitva. Hrabro in pogumno se bijejo Prusi
in Avstrijanci; poslednjič pa zmagajo vendar Prusi, in
ta važna zmaga jim zagotovi mirne zimske stanišča na
Saksonskem.

V zahodni Nemčii pa ne morejo to leto ne Francozi
ne Nemci nič važnega speljati, ker je sreča sedaj na
tej, sedaj na uni strani. Od spomladi do pozne jeseni
se sprehajajo in pode po raznih okrajnah in jih razde-
vajo brez vse milosti. Največjo slavo si zadobi v teh
krajih nek mlad francozk častnik ali oficir z imenom
Assas,  ali kakor nekteri pripovedujejo, nek francozk
prostak z imenom Dubois.  Verli izverstni vojak stoji

187

ne deleč od terdnjave vezeljske na sprednji samotni
straži v neki hosti. Naenkrat ga obda nekoliko sovraž¬
nikov , ki mu nastavijo bajonete na persi in mu žugajo,
da ga koj umorijo, ako le zine. Pogumni junaški vojak
pa se ne boji smerti in zaupije svoji četi na ves glas,
da se sovražnik bliža. Se ve da ga sovražniki na to
koj prebodejo — in verli junak stori slavno smeri.

Srečno se ubrani Friderik II. doslej vsem svojim
dasiravno mogočnim sovražnikom. Vendar pa se že lahko
vidi, da bo sčasoma opešal in obnemogel, ker njegovi
pripomočki že jako pojemajo in usahnujejo. Verh tega
ga zadene to leto še druga in večja nesreča, kakor da
bi ga bili sovražniki v najhujši bitvi otepli in zmagali.
Nemila smeri vzame namreč 23. oktobra 1760 Jurja II.,
kralja angležkega, in Angleži nočejo dalje Prusom na¬
vadne dnarne pomoči dajati. V tej terdi stiski se po¬
prime Friderik najslabejšega pripomočka, ki nikdar isti—
nito ne pomaga. Dnar namreč začne ponarejati in kaziti,
in nakoplje s tem sebi mnogo neugodnost in težav, pod¬
ložnikom svojim pa veliko zgubo in škodo.

Friderikova navada je bila doslej, da je sovražnike
pervi in naglo napadal. Naslednje leto 1761 pa sklene,
se le braniti, ker ga pomanjkanje dnarja terdo stiska.
Rad bi Friderik tudi že mir storil, in ponuja volitnemu
knezu saksonskemu neko meno raznih okrajin. Sak¬
sonsko namreč bi Friderik rad za-se obderžal, omenje¬
nemu knezu pa ponuja okrajno prusko, svoje vestfališke
posestva in kraljev naslov — sam pa se hoče naslova :
»kralj vendiški“ poprijeti. Volitni knez saksonski pa noče
o tej meni nič slišati, in vse Friderikovo prizadevanje,
mir storiti, je zastonj.

Med tem ne puste Avstrijanci Friderika II., ki še
zmiraj mirno na Saksonskem stoji, kar en hip iz oči.
Naenkrat pa udari Laudon nad Šlezijo, in spravi s tem
kralja pruskega iz dolzega počitka. Hrabri Henri  k,
kraljev brat, ostane na Saksonskem, da bi lepo deželo
zoper Daun-a branil; kralj Friderik pa hiti na vso moč
nad Laudon-a, ubraniti mu, da bi se z Rusi ne zedinil.
Ker pa Prusi že prepozno dojdejo, se utabori Friderik
ne deleč od Švajdnice tako terdno, da ga ne morejo tudi
zedinjeni sovražniki odgnati, in celih dvajset dni si stoje
vojne čete nasproti. Poslednjič prisili pomanjkanje ži¬
veža ruskega vojskovodja Rutterlin-a,  ki je to leto
vikši poveljnik ruske vojske, da se spet unikraj Odre
umakne, pustivši pa vendar Laudon-u 20,000 Rusov

188

pod poveljstvom Černičev-ovem  (Czernitschef) v
pomoč. Verli slavni Laudon vzame med tem z naglim
naskokom Švajdnico in spravi s tem Friderika iz ome¬
njenega sila terdnega taborišča. Pa tudi Rusi se polaste
srečno terdnjave kolberške (Colberg) in si pomagajo s
to pridobitvo saj toliko, da v Pomoranii mirno prezimijo.
Laudon prezimi s svojo četo v Šlezii, — pa tudi Fri¬
derik razpostavi svojo vojsko po zimskih staniščih ne
deleč od Švajdnice, toda je to zimo v veliki nevarnosti,
ker nek grajšak z imenom baron Warkoč  gerd naklep
skuje, kralja živega ali mertvega cesarskim v roke spra¬
viti, se ve da za dnar. K sreči pa se zve hudobni na¬
klep še o pravem času in Friderik je otet. — Pa tudi
devinsko mesto je to leto v veliki nevarnosti in toliko
da ne pride sovražnikom v roke. V Devinu namreč
imajo Prusi kar veliko ptujih v vojski vjetih vojakov,
med kterimi je tudi mnogo znani baron Trenk. Dasi-
ravno v ječi, skuje vendar zviti Trenk prederzni naklep,
vjete vojake razdražiti, da bi se spuntali in s svojo
usta jo mesto sovražnikom v roke spravili. Pa Trenkov
naklep se zve prej, ko more dognati, in — Devin ostane
Prusom.

Pri tolikih neugodnostih in nesrečah se loti kralja
pruskega Friderika II. neka tiha tuga in čmernost. To¬
liko bolj se nadja tedaj Marija Terezija, da si bo Šlezijo
gotovo spet pridobila. Pa v začetku leta 1762 se na¬
enkrat vse spremeni. Carin ja ruska Elizabeta  umerje
namreč 5. januarja, in naslednik njeni Peter  III. je
iskren občudovavec Friderika II. Zato stori v Petro¬
gradu mir z Rusi, in jim da mesca maja celo 20.000
vojakov pod vodstvom Černičev-ovem v pomoč. — Pa
tudi Švedci so dolge pogubljive vojske že siti in skle¬
nejo s Friderikom II. mir v Hamburgu. — Vse to je
kralju pruskemu veliko polajšanje, toda ne terpi dolgo,
zakaj na Ruskem se napravi neka ustaja zoper Petra III.
in puntarji ga umore 9. julija. Na to pride žena nje¬
gova Katarina  II. na prestol ruski in pokliče Čer-
ničev-a in njegovo četo precej nazaj, in Friderik je
spet naenkrat ob važno pomoč, ki mu jo je Peter lil.
dajal. Ostane mu pa vendar lepa tolažba, da tudi Rusi
mu ne bojo dalje nagajali, ker Katarina II. petrogradski
mir poterdi.

Med tem oblegova kralj pruski Švajdnico in odbije
srečno Daun-a, ki išče važno terdnjavo oteti. Po dolgi
hrabri brambi se uda (9. oktobra Švajdnica Prusom, in

189

Friderik II. odrine s svojo četo spet na Saksonsko,
brambo Šlezije vojvodu bevernskemu zročivši. Še na
poti mu dojde vesela novica, da je verli brat njegov
Henrik konec oktobra nemško-deržavno vojsko z nekim
avstrijanskim kardelom vred otepel in zmagal.

Pri vsem tem pa je bila v vojska to leto brez uspeha;
ne na Saksonskem , ne na Češkem in tudi ne v zahodni
Nemčii — nikjer ni bilo važne bitve in zmage. V pozni
jeseni razpostavi Friderik svoje čete v dolgi versti od
turingiških okrajin do Šlezije po zimskih staniščih.

Vse dotične deržave pa so se dolge kervave vojske
že naveličale iu hrepene po miru, ki ga je mnogim po¬
polnoma razdjanim okrajnam sila treba. Pervi se spra¬
vijo Angleži in Francozi v parižkem miru , pa skorej
ves dobiček terde pogubljive vojske ostane spet An¬
gležem, zakaj Francozi jim odstopijo Kanado, nos bre¬
tonski in nekoliko amerikanskih otokov. — Marija Te¬
rezija se ne more toraj dalje nadjati, da bi Šlezijo spet
pridobila. Zato pooblasti dvornega svetovavca Kolleu-
bach-a,  da naj  mir stori — in Kollenbach ga sklene
že 15. februarja 1763 s Hertz berg-om,  poobla-
stencom pruskim in s Fričem  (Fritsch), ministrom
saksonskim v Hubertovem gradu (Hubertsburg). Šlezija
ostane Prusom , ostale vlade pa ohranijo, kar so pred
vojsko imele, in to je ves uspeh strašne sedemletne
vojske. Kervava vojska požre čez en milijon ljudi in
grozovito veliko dnarja — in vse ostane pri starem. Av-
strijanski deržavni dolg se naraste v tej vojski na 367
milijonov gold.; Francozi štejejo svoje vojne stroške na
677 milijonov francozkih lir,  in so verh tega še prisi¬
ljeni mnogo važnega posestva v Ameriki Angležem od¬
stopiti saksonskih vojnih stroškov je 29  milijonov —
Friderikovih pa 125  milijonov tolarjev — in vse to le
v škodo in razdevo raznih okrajin. To je pač žalostno!
Pruski kralj Friderik II. si pridobi za toliko stroškov s
svojo bistro glavo in vojno umetnostjo, in s svojim po¬
gumom v terdih bojih saj veliko, neumerljivo slavo, —
ostali deležniki vojske, razun Angležev — pa čisto nič.

Čuditi pa se je, da se začnejo v Nemčii pri vsi
grozoviti kervavi vojski in pri tolikem razdevanji mnogih
nemških okrajin razne vednosti in lepe znanosti čversto
razvijati in cvesti, in lahko bi se naštelo til mnogo
slavnih nemških pesnikov in učenih mož.

190

$*. 38. Od sedemletne vojske do francozke
prekucije.

Po strašni sedemletni vojski imajo avstrijanske de¬
žele in nemško carstvo skorej trideset let mir in pokoj.
Pač velika sreča vsem, da so se mogle zaceliti globoke
rane, ki jih je bila omenjena terda vojska mnogim na¬
rodom usekala. Marija Terezija in Friderik II. sker-
bita po storjenem miru in si prizadevata na vso moč,
občno blagostanje spet povzdigniti in uterditi. Oba po¬
pravljata in odpravljata marsikakošno napako vlade, in
podpirata in pospešujeta, kolikor moreta, obertnije in
poljodelstvo, in mnogi nemški knezi ju posnemajo. Raz-
djane okrajne okrevajo spet malo po malem, in sreča
in blagostanje narodov začne spet lepo cvesti.

Pa že leta 1765 zadene verlo cesarico velika ne¬
sreča; mož, cesar Franc  I., ji namreč umerje. Iz-
verstni sin Marije Terezije, slavni Jožef  II., postane
nato nemški cesar in materni sovladar, toda cesarica
mu da le naslov — vlade pa ne v roke.

Dasiravno pa je po hudi kervavi vojski terden mir,
se gode vendar v raznih deržavah važne spremembe.
Leta 1763 umerje namreč Avgust III., kralj poljsk, in
ob enem volitni knez saksonski. Knezi saksonski so se¬
deli že 66 let na poljskem prestolu , sedaj pa se po¬
tegne ruska carinja Katarina  II. za svojega nekda-
njega ljubljenca Stanislava Poniatovskiga,  in ga
spravi na prestol poljski. Poniatovski je res ličen, dobro
omikan dvornik, toda kraljestvu, ki ga mogočni sosedje
obdajajo, in ki ga napčna ustava že več vekov razjeda,
je treba več ko ličnega dvornika — je treba v mnogih
obzirih izverstnega možaka, da že sila omajena in spod¬
kopana deržava popolnoma ne razpade. Poniatovski pa
ni tak možak, in vlade ruska, avstrijanska in pruska
sklenejo, njegovo nezmožnost si v prid oberniti in si
vsaka svoj del poljskega kraljestva vzeti. Naenkrat
razglasijo (2. septembra 1772). omenjene vlade svoj
sklep, in cela Evropa stermi osupnjena nad krivico to¬
lovajskega sklepa — pa nič ne pomaga. Rusi obsedejo
poljske okrajne ob Dvini in Dnepru, 1975, —Prusi za¬
hodno Poljsko, 631, — Avstrijanci pa Galicijo in Lo-
domerijo, 1280 štirjaških milj slavne poljske zemlje.
Poljskega kraljestva ostane še 9000 štirjaških milj. Ta
siloviti rop imenujejo zgodovinarji pervo poljsko delitev,
pa je vendar le rop.

191

Tudi naslednje leto 1773 prinese važno spremembo
v mnogih deržavah seboj. Sv. oče papež Klemen XIV.
prekličejo namreč Sil. julija sloveči meniški red Je¬
zuitov. V malo več ko v 5200 letih se je bil red je¬
zuitskih menihov tako grozovito pomnožil, da je štel
leta 1759 že 5252.589 večidel prebrisanih visoko učenih,
pa jako zvitih glav, ki so se v vse skrivnosti in početja
vlad utikale, in tako rekoč, vse evropejske zadeve in
razmere v rokah imele. Vse vlade bi se jih že rade
znebile. Marija Terezija pa jim ne dela sile, dokler jih
papež ne prekličejo; Portugaljci, Španjci in Francozi
pa jih že prej odpravijo in preženejo.

Pet let pozneje se zberajo spet černi obiaki vojne
nevihte nad Avstrijo in Nemčijo. Konec decembra 1777
umerje namreč Maksimilijan Jožef,  volitni knez
bavarski, in ž njim mlajše pokolenje rodbine vitels-
baške. Dedič mu je Karol Teodor,  volitni knez pa-
latinski ali pfalciški, ki pa ne mara veliko za dedšino,
ker nima zakonskih mlajšev. Zato stori že v začetku
mesca januarja 1778 s cesarjem Jožefom  II., ki ga
po bavarski zemlji že davno mika, neko pogodbo, in
mu odstopi nekoliko bavarskih okrajev. S tem pa stori
veliko krivico Karolu,  vojvodu dvamostnemu, ki mu je
naravni dedič. Kralj pruski sklene tedaj, se za ome¬
njenega vojvoda potegniti, in stopi spet na noge; ž njim
pa tudi Friderik Avgust III., volitni knez saksonski, ki
ima po materi neke dedišne pravice do bavarske zemlje.
Terda huda vojska za bavarsko dedšino se tedaj na¬
pravlja. — Naenkrat udari obilna četa pruske vojske
pod Henrikom, kraljevim bratom, m 22.000  Saksoncov
pod vodstvom grofa Solms-a na Češko. Pa tudi kralj
Friderik II. odrine z drugo obilno četo iz Šlezije na
Češko; cesar Jožef pa se utabori z avstrijansko vojsko
pri Jaromircu. Precej dolgo si stoje sovražne čete na¬
sproti , toda brez bitve in bojev, zakaj stari mnogo
skušeni Friderik II. pozna nestanovitnost sreče in ji ne
upa , da bi v novi vojski svoje z veliko nevarnostjo in
z velikim trudom pridobljene slave ne zgubil; česar
Jožef si pa tudi ne upa meriti se z možakom , ki ga ko
izverstnega vladarja in junaškega vojskovodja visoko
spoštuje. Med tem pa se pogodi' Marija Terezija na
tihem s kraljem pruskim in sklene 13. maja 1779 mir
tešinski (Teschen) — in vojske je brez bitve konec.

Slavna Marija Terezija pa sklene že naslednje leto
tudi svoje življenje, in verli Jožef II. ji je naslednik

192

(1780—1790). Dolgo že premišljuje in prevdarja iskreni
Jožef na tihem, kako bi napake vlade zaterl in odpravil,
meje svojih okrajin okrožil in uterdil, in narode svoje
omikal in osrečil. Kar na tihem sklene, začne po ma¬
terni smerti javno vpeljevati in ugotovljati. Omika in
sreča podložnih narodov mu je resnično pri sercu, in
prostovoljno ponuja podložnikom svojim marsikaj, po
čemur razni narodi še dandanašnji zdihujejo, in kar si
s puntom in silo pridobiti iščejo — pa malokdo mara
za ponujene dobrote. Pač čuden prikazek! — Cesar
zatare mnogo meniških samostanov in zmanjša v 8 letih
število menihov od 63.000 na 27.000 — in duhovščina
ga sovraži z gorečo serditostjo; cesar odpravi robstvo
in polajša kmetom njih revni stan — in grajšaki in ple¬
menitaši se serde in upijejo, da jim stare pravice krati;
verli Jožef  bi dal rad vsem podložnim narodom enako
ustavo — in na Ogerskem se napravi huda kervava
ustaja, ki se ne podverže, dokler nista načelnika punta,
Horia in Gloska, ob glavo djana. Z eno besedo, strašen
roj serditih protivnikov vseh stanov se šopiri in renči
zoper cesarja. Jožefov namen je bil gotovo dober, toda
časi in narodi niso bili še zreli za take spremembe,
zlasti v cerkvenih zadevah, ki celo papeža Pij a VI.
tako jako strašijo, da se leta 1782 osebno na Dunaj
poda, cesarja obiskat, in, ako bi se dalo, tudi spreo-
bernit. Pa Jožef se ne da spreoberniti — in škoda, ve¬
lika škoda, da ne ostane vedno tako stanoviten in terden
v svojih namenih.

Verh grozovitega tropa domačih protivnikov stopi
pa tudi kralj Friderik II. verlemu cesarju še enkrat na¬
sproti. Jožefa mika namreč še zmirom po bavarski zemlji,
in rad bi si jo saj z meno pridobil. Zato ponuja Ka¬
rolu Teodoru  avstrijansko Nizozemje in mena je že,
toliko da ne, gotova. Kakor hitro pa se to zve, stopi
(1785) stari Friderik spet na noge, ter osnuje in na¬
pravi neko zvezo nemških knezov. Zvežejo se pa s
Friderikom volitni knezi saksonski, hanoverski in mogun-
ciški, in vojvodi saksonski, brunsviški, meklinški (Mek-
Ienburg) in dvamostni, in pa deželni grof heski, ter
ubranijo s to zvezo, da se mena omenjenih okrajin ne
spelje.

Leta 1787 pa se zvežeta Jožef II. in carinja ruska
Katarina II. zoper Turke in jih mislita iz Evrope pre¬
gnati. Cesar Jožef izroči vikše poveljstvo čez avstri¬
jansko vojsko vojskovodju Lascy-u,  dasiravno gre

193

tudi sam nad sovražnike. Spervega so Avstrijanci še
precej srečni; pa naenkrat jih Turki ob ponočnem na¬
padu pri Lugošu v Banatu jako otepejo. Še cesar je v
veliki nevarnosti in se verne ves tužen in bolehen na
Dunaj nazaj, vojsko svojima vojnima poveljnikoma Lau-
don-u in Hadik-u izročivši (1788).

O tem času obude neke prenaredbe mit in mitništva
(Zollwesen) v Nizozemji veliko serditost in hudo ustajo
pod vodstvom nekega pravdosrednika z imenom Van der
Noot, in serditi puntarji se ne dajo ukrotiti, dasiravno
cesar omenjene prenaredbe prekiiče. Enako serditost
obudi in užge v ostalih avsfrijanskih okrajnah neka nova
postava glede davkov. Gospoda in kmetje, plemenitaši
in prostaki — vse je nezadovoljno z novo uredbo dav¬
kov. Uporni Ogri tirjajo svojo ustavo in svoje nekdanje
pravice nazaj — in cesar prekliče vpeljane prenaredbe
in poprave; pa tolika protivnost od vseh strani, velika
žalost in grenka tuga, da si je zastonj prizadeval, pod¬
ložne narode osrečiti, umori revnega bolehnega J o-
žefa  II. 20.  februarja 1790.

Slavnega Friderika  II., kralja pruskega, vzame
smert že štiri leta (1786) pred Jožefom II., in na¬
slednik njegov Friderik Vilhelm  II. se zveže z
Angleži in Holandčani v pomoč Turkom, ki jih Rusi in
Avstrijanci terdo stiskajo; toda nenadoma se zberejo
nad kraljestvom francozkim strašni černi oblaki hude
nevihte, kakoršne ni prej menda še nikdar bilo. Ome¬
njeno kraljestvo se omaja v vseh svojih podlagah, in
strašna prekucija potare starodavni prestol francozki in
zasuje vse poprejšne naredbe in pravice, in evropske
vlade imajo z lastnim ohranjenjem dovolj opraviti.

V dolgem terdnem miru, ki ga ima Nemčija po se¬
demletni vojski, okrevajo res, kakor smo že opomnili,
nemške okrajne in občno blagostanje se veselo po¬
vzdiguje in čversto širi. Prosto družbensko življenje pa
ostane vendar pri starem kopitu; ošabno plemstvo je
le za-se in se ne meša s prostaki; vsako obertnijstvo
in rokodelstvo je majhna deržavica za-se brez vse
osebne prostosti; in knezi posamesnih nemških dežel se
vedejo ko popolnoma samosvojni in neodvisni, in ne ma¬
rajo veliko več ne za cesarja ne za občno domovino.
Zavidljivi so si posamesni med seboj, vsi vkup pa ce¬
sarjem in njih oblasti in mogočnosti. Namesti da bi se
zedinili in domoljubno skerbeli, da bi se ptujci v nemške
zadeve ne vtikali, nemških okrajin ne razdevali, in

194

Nemcu postav ne dajali, kratijo in spodkopujejo cesar¬
sko oblast in veljavnost čedalje bolj in razrušijo s tem
vse podlage nemškega cesarstva.

$. 39. Portugaljci.

Na prestol portugaljski (<§. 2o)  pride po smerti Ja¬
neza V. sin njegov Jožef Emanuel  (1750—1777).
Kes da tudi novi kralj nima nič kaj posebnih vladarskih
sposobnost— ima pa izverstnega, neutrudljivega, verlega
ministra z imenom Po m bal,  ki  si na vso moč priza¬
deva, napčnosti portugaljske vlade popravili in deržavi
potrebne prenaredbe vpeljati. Že leta 1751 prepove
slavni Pombal grozovite verske djanja (Auto da fe) in
strašne germade, na kterih je portugaljska inkvizicija
tako imenovane krivoverce žgala in morila — in Jezuiti
ne morejo in ne smejo dalje gospodariti kakor bi se jim
ljubilo. Res, da v Rimu se zamerita kralj in minister s
temi prenaredbami, pa vlada portugaljska terdi stano¬
vitno svoje pravice, in ker je papež Klemen XIV. iz-
versten možak, se poprejšna prijaznost kmali poverne.
— Pombal skerbi in dela za povzdigo in blagostanje
deržave, podpira poljodelstvo in kupčijo, in vreduje
dnarništvo in davke.

Naenkrat pa pride čez portugaljsko kraljestvo in
zlasti čez glavno mesto Lizbono grozovita nesreča. Na
dan vseh Svetih ali 1. novembra 1755 razruši in raz-
dene namreč strašen potres čez polovico mesta in stori
sila veliko škode skor po vsem kraljestvu. V Lizbonu
se podere mnogo cerkev in pohištev, in razvaline ubi¬
jejo in zasujejo čez JiO.OOO ljudi. Vse je klaverno in
žaluje čez grozovito nesrečo. — Verli Pombal išče,
strašno nadlogo zlajšati, in pomaga kjer more — hu¬
dobni zavidljivi nasprotniki njegovi pa upijcjo in terdijo,
da potres in nesreča, ki jo je napravil, je kazen Božja
za brezbožno prenarejanje v vladi. Neutrudljivi Pombal
pa se ne da oplašiti, temuč popravlja in boljša kar more.

V Paragvaji v Ameriki imajo Jezuiti davno neko
dobro osnovano in uredeno lastno deržavo, o kteri sp
ni v Evropi doslej še nič gotovega vedilo. Na enkrat
pa zve vlada portugaljska skrivnost jezuitsko , in kralj
Jožef Emanuel  razglasi nekoliko ukazov glede ome¬
njene paragvajske deržave; toda Jezuiti ne marajo za
kraljeve ukaze in se jim ustavljajo. — Verh tega se
zve leta 1758 nek naklep zoper kralja in njegovo živ-

195

Ijenje, in dasiravno se ne more Jezuitom popolnoma
skazati, da so hudobnega naklepa krivi, jih prežene
vendar vlada portugaljska naslednje leto 1759 iz ce¬
lega kraljestva.

Slavni Pom bal hoče pa tudi zanemarjeno portu¬
galsko vojništvo zboljšati in urediti. Zato vzame grofa
Vil h el m a lipskega  (Lippe-Schaumburg) v službo in
mu zroči' zboljšanje in prenaredbo vojaštva. Hrabri Vil—
helm se loti težavne naloge in že v vojski s Španjci
(1762 in 1763) se vidi,  da portugaljski vojaki so vsi
drugačni ko prej.

Neprehoma skerbi' in se trudi verli Pombal za blagor
svojih rojakov, in blagostanje portugalskega kraljestva
raste in se vzdiguje čedalje bolj, toda le do leta 1777.
Tega leta pa vzame smert kralja Jožefa Emanuela, in hči
njegova Marija Frančiška  pride na prestol portu¬
galjski (1777—1799), in v kratkem se vse spremeni.
Kraljica odstavi namreč verlega Pombala, in koj začne
vse narobe iti. Kmali gospodarijo spet skrivni Jezuiti
in grozovita inkvizicija. Kraljica ne ume vladati, in mož
njeni in sovladar, Don Pedro ali Peter  III. ne zna
ali noče druzega ko moliti. Vse, kar je bil Pombal do¬
brega in koristnega vpeljal in napravil, je v kratkem
spet razdjano. — Don Pedro umerje leta 1786, kraljica
Marija Frančiška pa pride šest let pozneje ob pamet,
in sin njeni, Janez,  prevzame vlado, ko na Francoz-
kem prekucijski vihar že hudo razsaja.

$. 40. Španjci .

Vsled oporoke Karola  II. (§. 26) pride na pre¬
stol španjski Filip  V., Ludevika XIV. vnuk (1700
— 1746); pa še le v utrehtskem miru (1713) po dolgi
strašni vojski zašpanjsko dedšino ga spoznajo evropejske
vlade sploh za kralja španjskega, in Filip se odpove
pri tem vsi pravici do dedšine francozke in odstopi Av-
strijancom Mizozemje, Milan, Neapel in Sardinijo; voj¬
vodu savojskemu Sicilijo, Angležem pa Giberaltar in
Minorko.

Filip V. pa je reven in slab vladar in kmali ga imajo
ženske in neki ljubljenci popolnoma v rokah. Žena Ga¬
briela  savojska mu umerje, in po njeni smerti gospo¬
duje kneginja Urši nova  (Ursini), dokler je Filipova
druga žeDa, Elizabeta  parmaška, in njeni zviti ljub¬
ljenec, kardinal Alberoni, ne spodrineta. — Elizabeta in

13*

196

zviti minister Alberoni skleneta sedaj (§. 35), kralje¬
vičem španjskim, Elizabetinim sinom, naj velja kar hoče,
v Italii lastne prestole pridobiti, in na enkrat obsede
španjska vojska Sicilijo in Sardinijo (1717); toda mo¬
gočna zveza Avstrijancov, Angležev, Francozov in Ho-
landčanov jo ustavi in uniči vse Alberonove naklepe.
Španjci so prisiljeni Sardinijo in Sicilijo spet zapustiti
in zavezniki store (1719) neko meno v posestvu, tako
da dobi cesar Karol VI. Sicilijo, ki jo z Neapolitanskim
zedini, vojvoda savojski pa Sardinijo s kraljevim na¬
slovom, in od takrat se imenujejo vojvodi savojski kralje
sardinske. Španjci pa opravijo s svojim napadom ven¬
dar toliko, da dobi kraljevič španjski Don Karlos, Eli¬
zabetini sin, pravico do Parme, Piačence in Toskane, ko
se spraznejo. Zviti nepokojni Alberoni pa pride ob službo
in veljavnost.

V tem pa se naveliča Filip V. človeških in po¬
svetnih nečimernost. Zato zroči (175Ž4) vlado sinu
Lu d e viku  in se poda v nek samostan. Ker pa Lu-
devik kmali potem umerje, pride Filip V. iz meniškega
samostana spet na kraljevi prestol in prevzame vnovič
težavno vlado. Sedaj se mu prikupi nek Holandčan z
imenom Riperda, bistroumen in zgovoren mož, in postane
mogočen minister. Riperda sklene mir s cesarjem na
Dunaji (17SŽ5), pa pride kmali potem ob vso oblast.

Vsled zgorej omenjene pravice postane Don Karlos,
kraljevič španjski, po smerti Antona  farnežkega že
leta 1731 vojvoda parmaški in piačenški. To majhno
posestvo pa mu ni dolgo dovolj, temuč mladi čversti
vojvoda sklene, si lepo bogato kraljestvo pridobiti. Zato
napade s španjsko vojsko Napolitansko in obsede v
kratkem celo kraljestvo s Sicilijo vred, in cesar Karol VI.,
ki ima s poljsko in turško vojsko brez tega dovolj opra¬
viti, žertova lepo, še ne davno pridobljeno neapolitansko
kraljestvo (1735) svoji pragmatični sankcii, ki mu je
čez vse. Za krasno bogato kraljestvo dobi cesar Parmo
in Piačenco in Don Karlos, novi kralj neapolitanski, se
odpove tudi pravici do Toskane.

Kmali potem ustanejo med Španjci in Angleži hudi
prepiri zastran neke pogodbe, ki ji Španjci „assiento“
pravijo, in po kteri je bilo le Angležem dovoljeno, ame-
rikanskim Spanjcom zamorce v sužnost prodajati. Iz
teh prepirov se uname poslednjič (1739) terda vojska.
Pa tudi v vojsko za dedšino avstrijansko (1740) se
vtika Filip V., in hoče sinu svojemu Don-Filipu Milansko

197

pridobiti, toda smert ga vzame (1746) prej, ko je hude
vojske konec«

Naslednik mu je sin Ferdinand VI. (1746 —1759),
pa je revež brez vseh vladarskih sposobnost. Zato ne
stori druzega dobrega, ko da pokliče svoje čete iz vojske
zoper Marijo Terezijo domu, ker ni s Francozi ene
misli. Žena njegova, Barbara  portugaljska, gospoduje
toraj kakor ji je drago. Španjcom v veliko srečo pa
umerje revni bedasti kralj leta 1759 brez otrok, in verli
Karol  III., kralj neapolitanski, umerlega Ferdinanda
po poli brat, pride na prestol španjski.

Spervega ni Karol  III. (1759—1788) Španjcom
nič kaj po volji, ker dva laška ljubljenca (Grimaldi in
Squilace) preveč sluša in povzdiguje. Ptujca se vtikata
preveč v španjske zadeve in še španjska narodna obleka
jima ni po volji. Zato se napravi nek punt, ki ga pa
kralj v kratkem s tem potolaži, da ptujca naglo iz de¬
žele odpravi. Kmali pa pridejo s Karolom III. Španjcom
boljši časi, ki jih je zanemarjenemu potertemu kraljestvu
jako treba. Karol podpira na vso moč kmetijstvo, oživlja
domače obertnijstvo in kupčijo, in vreduje deržavno
dnarništvo. Posebna sreča pa je, da si ume Karol verlih
poštenih ministrov zbrati. Aranda, Kampomanes in Flo¬
rida Blanka mu zvesto pomagajo in skerbe in delajo
neutrudljivo za povzdigo deržavnega blagostanja in
španjske veljavnosti. — Zoper Angleže, ki so v kupčii
preterdi presebični, in ki bi bili radi že takrat povsod
samovoljno gospodovali, se napravi leta 1761* neka po¬
godba rodbine burbonske. Vsled te domače pogodbe na¬
pove Karol III. Angležem vojsko, ki se mu pa ne spo-
naša nič kaj po sreči, zakaj Angleži obsedejo Kubo in
Manilo. Zato se sklene že'leta 1763 mir v Parizu, in
kralj španjski odstopi Angležem Florido v Ameriki, da
Kubo in Manilo nazaj dobi. — Pozneje se udeleži
Karol III. vsled omenjene pogodbe burbonske tudi vojske
za svobodnost zedinjenih deržav severne Amerike, in
dobi konec te zanimive slavne vojske v miru verzajlskem
(Versailles, 3. sep. 1788) Minorko in Florido nazaj.
Z eno besedo, Karol III. je bil izversten dober vladar,
in narod španjski čisla in spoštuje njegove zasluge.
Serčna žalost se loti cele deržave, ko ga leta 17Š8
smert vzame.

Sin njegov Karol  IV. mu je naslednik, in — njemu
je prihranjena vlada v terdih hudih časih, ki jih vihar
grozovite francozke prekucije tudi čez lepe španjske
okrajne prinese.

198

S- 41. Francozi.

Po Ludeviku XIV. (§. 27) podedova francozko kra¬
ljestvo prevnuk njegov Ludevik  XV. (1715—1774);
pa dedšina je v revnem žalostnem stanu. Dolge po-
gubljive vojske Ludevika XIV., zlasti pa vojska za
dedšino španjsko potarejo Francoze in razdenejo bla¬
gostanje deržave. Letnih dohodkov ni še za strašne
vojske dovolj in deržavni dolg se naraste na 2500 mi¬
lijonov lir. Nadloga je velika , in lahko se vidi,  da je
ne bo konec , zakaj nov kralj Ludevik XV. je še le
pet let star, ko na prestol pride. Zato prevzame za¬
časno vlado Filip,  vojvoda orleanski, bratranec Lude¬
vika XIV. Res, da Filip je bistroumen in dobre glave,
pa je tudi hud zapravljiv razujzdanec brez Boga in
brez vesti. Razujzdani samopašni vladar se dela norca
iz vere in cerkve, in zaničuje vse, kar je svetega na
svetu. Ni se tedaj čuditi, da zgine kmaii vsa krepost
in pobožnost iz dvora in da se vrinjajo čedalje bolj ne¬
spodobnosti vsake baže med narod francozki. Se ve,
da spodkoplje taka brezbožna vlada malo po malem vso
čast in spoštovanje kraljeve oblasti in veljavnosti, ki je
bila Francozom do takrat vedno sveta.

Ker pa potrebuje Filip orleanski za svoje razujz-
danosti in za dvorne gostije in veselice kaj veliko
dnarja, začne precej spervega misliti in se posvetovati,
kako bi se dalo razdjano deržavno dnarništvo spet ure¬
diti in zbdljšati. Obresti deržavnega dolga se znižajo
toraj za štiri petinke, urednikom občnega dnarstva se
gleda skerbno na perste, in verli vojvoda noailles-ski
začne z občnim dnirjem modro gospodariti. Al zaprav¬
ljivemu vladarju, ki bi imel rad dnaruico na enkrat
polno, gre to prepočasi. Zato sluša in uboga Janeza
Law-a,  po rodu Skocijana, ter napravi (1717) ne-
kakošno banko papirnatega dnarja. Francozi se popri-
jemljejo radi vsega, kar je novo, in ker jim je ta na¬
prava čisto nova, se prodajajo bankine akcije kaj naglo,
in gotovi dnar vre od vseh strani' v deržavno dnarnico,
da nikdar tako, toda le za malo časa. Nova naprava
nima namreč prave podlage, in ker se nespametno pre¬
več papirnatega dnarja dela in izdaja, pride kmaii ob
vso vrednost, in že leta 1720 je 20.000 francozkih
rodbin na beraški palici.

Mladi kralj Ludevik XV. je ko otrok le slab in
bolehen, in vladar Filip meni že, da kraljevi prestol

199

francozki mu ne bo odšel. Ker pa dobro ve, da mu
bodo Španjci nasproti, in ker se nekoliko Alberonovih
naklepov zve, se zveže (1717} Filip z Angleži in Ho-
landčani, in kmali potem tudi z Avstrijanci, ker Španjci
po Alberonovem naklepu avstrijanske posestva na La¬
škem nenadoma napadejo. Med tem pa skujeta kraljica
Elizabeta  in zvijačni kardinal Alberoni tudi nek na¬
klep zoper prostost vladarja francozkega, in to pohitri
in pospeši vojsko s Španjci. Vojska ta pa ne terpi dolgo.
Elizabeta, kraljica španjska, žertova namreč prekanje¬
nega ministra volji unanjih vlad (1721), se spravi spet
s Francozi in se vede pri tem tako umetno, da zaroči
lastno hčer Marijo  Ano  z mladim kraljem francozkim,
dasiravno je kraljičina še le tri leta stara. Tako mlado
dekle pošljejo kmali potem na Francozko, da bi se po
šegah franeozkih zredilo.

Leta 1723 začne še le štirnajst let stari Ludevik XV.
sam vladati, dosedanji vladar Filip orleanski pa umerje
kmali potem. Mladi kralj je ves v rokah odgojitelja
svojega kardinala Fleury-a, in vlada gre le kakor on
hoče. Častiželjnemu kardinalu ni po volji, da bi.se kralj
Ludevik z omenjeno španjsko kraljičino oženil, in vlada
francoska jo pošlje na Španjsko nazaj.-Namesti nje da
Fleury mlademu kralju Marijo,  hčer odstavljenega in
pregnanega kralja poljskega , Stanislava Lescinski-ga,
za ženo in mu napravi veliko domačo srečo. Mlada
kraljica zamore veliko čez kralja in ga vodi prav pa¬
metno. Ali hudobni dvorniki, ki jim to ni po volji, razde-
nejo kmali kraljevo domačo srečo. Napeljujejo ga namreč
k gerdi samopašnosti. Spervega se jim mladi kralj, ki
ni še nič skusil na svetu, še precej upira, malo po
malem pa se da vendar zapeljati in popolnoma popačiti.
Le druge ženske, sedaj ta , sedaj una,  so mu  všeč;
kmali ne mara več za nobeno vladno opravilo, in v
kratkem je kralj Ludevik XV. ves razujzdan in zaničljiv
samopašnež.

V vsem drugem pa ni kardinalu nič kaj očitati. Štir¬
najst let vlada Fleury skerbno, razumno in krepko še
malo prej zlo nesrečno in jako poterto francozko kra¬
ljestvo , in občno blagostanje se spet povrača in vzdi¬
guje. Pa tudi duh naroda francozkega se razvija in
oprostuje čedalje bolj, dasiravno ne da sebični Fleury
učenim možem in bistrim glavam do vladnih opravil.
Veselo cvetejo že razne znanosti, in mnogi bistroumni
pisatelji preiskujejo in množe naravne, zgodovinske in

200

politične vednosti. Slavni Maubly prilikuje in meri čas
svoj s časi nekdanjih Gerkov in Rimljanov, in terdi —
da kralji so za narode, ne pa narodi za kralje na svetu,
česar si ni pred njim nihče še misliti upal. Taki bistro¬
umni čversti pisatelji spoznavajo in razodevajo pa tudi
napčnosti vlade, in malo po malem še  napravljajo časi
hude grozovite prekucije, ki prestol francozki razruši
in celo Evropo strašno strese.

Leta 1733 se uname vojska za prestol poljski. Av-
strijanci in Rusi se poganjajo za volitnega kneza sak¬
sonskega, Francozi pa za pregnanega kralja Stanislava
Lescinski-ga. Francozom pa ni s to vojsko nič kaj prava
resnica, temuč vojskujejo se le, da bi se ne djalo, da
kralj Ludevik za tasta svojega nič ne stori. Zato pa
tudi nič ne opravijo in vojska je kratka. Volitni knez
saksonski pride ko Avgust  III. na prestol poljski,
Stanislav Lescinski pa dobi' po pogodbi dunajski 1736
vojvodino lorensko, ki pride po smerti njegovi pod fran-
cozko oblast.

Nespametno se utika vlada francozka po smerti ce¬
sarja Karola VI. leta 1740 v vojsko za dedšino av-
strijansko. Francozi ne pridobe čisto nič, in dnarništvo
francozko je razdjano konec vojske (1748) huje ko
prej. Pri vsem tem se zveže vendar vlada francozka
z Marijo Terezijo zoper kralja pruskega Friderika II.,
in grozovita sedemletna vojska se uname leta 1756.
Francozi pošiljajo čedalje obilniše čete v pogubljivo
vojsko, pa ne morejo ničesa opraviti, in pridejo v krat¬
kem ob vso poprejšno vojno slavo. V šestih letih spre¬
mene sedemkrat vojnega načelnika, pa nobeden nima
prave glave za vojsko. Po raznih zgubah in ko že čez
670 milijonov lir za vojsko potrosijo, sklenejo Francozi
(v Parizu 10. februarja 1763) mir s Prusi in pogub-
ljive sedemletne vojske je konec.

Po Fleury-evi smerti (1743) je Choiseul edini mi¬
nister Ludevika XV., ki mu čast gre. Verli minister
napravi leta 1761 važno zvezo raznih pokolenj bur¬
bonske rodbine v zajemno pomoč in brambo; slastnega
kralja pa ne more napraviti, da bi se po smerti 1764
sloveče priležnice svoje, gospe Pompadour-ske, z neko
grofinjo s priimkom du Barry, nesramno in zaverženo
žensko ne združil.

Leta 1768 pridobi vlada francozka otok korziški.
Posestniki otoka so že davno davno Genoveščani, toda
Korzikani se jim vedno puntajo. Ravno o tem času se

201

iščejo Korzikani ptujega jarma oprostiti, in Genoveščani
jih ne morejo užugati. Zato prodajo puntarski otok
Francozom za 40 milijonov lir, in Francozi ga radi
kupijo, da le Angležem v roke ne pride.

Omenjena m^opridna kraljeva priležnica du Barry
ne pozabi nikdar, da je Choiseul kralja zagovarjal, da
naj se ž njo nikar ne meša. Hudobna ženska se hoče
tedaj maščevati in ne neha, dokler verlega ministra ne
spodkoplje. Ko pa Choiseul (1770) pade, gospodarijo
spet zaničljivi dvorniki in nezvesti uredniki po deželi
kakor jim je drago. Slastni in po slasti oslabljeni kralj
Ludevik XV. ni več za nobeno opravilo, in vsak dvornik
in urednik raznaša občni dnar in krade kolikor more, in
deržavni dolg se naraste na 4000 milijonov francozkih
lir. Poslednjič (1774) se usmili smert revnega raz-
djanega kraljestva in vzame nevrednega kralja.

Naslednik Ludevika XV. na francozkem prestolu je
vnuk njegov, Ludevik XVI. (1774—1793), mož do¬
brega serca in poln lepih krepost, toda brez vse spo¬
sobnosti za vlado v težavnih hudih časih. Tudi kraljica
Marija Antonija,  hči slavne cesarice Marije Tere¬
zije, je blagodušna verla žena. Ker je pa nekako lah¬
komiselna in se rada kratkočasi, jo.začnejo Francozi
kmali hudo grajati. Novi kralj si prizadeva na vso moč,
občno nadlogo polajšati in podložnikom svojim pomagati
kolikor se da. Zato zmanjša dvorne stroške in nektere
davke, in odstavi marsikakega nezvestega urednika.
Maurepas mu je deržavni minister, dnarništvo pa zroči
(1776) poštenemu Turgot-u. Vse te prenaredbe pa ne
zdajo veliko; Maurepas, dasiravno že star, je lahko¬
miseln in nemaren, z verlim poštenim Turgot-om pa niso
gosposke zadovoljne. In ker se tudi drugi sebičneži
čez-nj groze in upijejo, stopi verli mož že naslednje
leto 1777 iz službe. Nato zroči Ludevik XVI. osker-
bovanje razdjanega dnarništva nekemu ptujcu iz Genevre
z imenom Nec ker,  navadnega nizkega rodu in prote¬
stantske vere. Spervega povzdigne Necker s svojo
bistroumnostjo poterto dnarništvo francozko, pa le za
malo časa, zakaj nečimerni častiželjni mož se hoče pre¬
naglo više povzdigniti in terja za se sedež v deržavnem
svetu, za ženo svojo pa, da naj se ji dovoli, kakor go¬
spem visokega rodu, kraljevi dvor obiskovati. Kaj ta¬
kega terjati, je bilo na Francozkem za človeka nizkega
rodu in protestantiške spoznave takrat še preveč, in
ker mu kralj ne more ugoditi, ga spusti (1781) iz

202

službe, in Necker se poda na svoje grajšine. — Mau-
repas umerje in za njim dobita zaporedoma dva popol¬
noma nesposobna moža, Joly de Fleury in d’ Ormesson,
vlado v roke, pa vladata le vsak eno leto. Poslednjič
(1783} prevzame Calonne, revež plitve glave, oskerb-
ništvo dnarništva. *

Med tem se uname (1775) huda vojska v  med An¬
gleži in njih naselbinami v severni Ameriki. Čversti na-
selniki sklenejo odtergati se od matere svoje kakor se
zreli sad od drevesa odterže. Ko jim tedaj Angleži
neke nove davke nakladajo, se Amerikanci spunfajo in
začne se terd boj za svobodnost severne Amerike. Šper-
vega je naselnikom terda. Zato odpravijo leta 1778
dva poslanca, Deana in Franklina, na Francozko pomoči
prosit. Francozom se ni iz te vojske nobenega dobička
nadjati, in pomanjkanje dnarja jih hudo stiska. Pri vsem
tem jih napravi želja, Angležem škodovati kolikor bi se
dalo, da se brez potrebe v to pogubljivo vojsko mešajo.
Še to leto odrine nek oddelek francozkega brodovja z
neko vojno četo v Ameriko. Naslednje leto se udeležijo
vsled domače pogodbe burbonske rodbine tudi Španjci
te vojske zoper Angleže. Uasiravno pa ne opravijo ve¬
liko ne Španjci ne Francozi, je Amerikancom to vendar
važna pomoč. Boj gre naselnikom čedalje bolj po sreči
in Washington privojskuje domovini svoji popolno svo¬
bodnost, ki jo v miru versailles-skem (1783) tudi An¬
gleži spoznajo in poterdijo. Razne okrajne severne
Amerike se zedinijo v veliko mogočno ljudovlado, ki od
takrat čedalje lepše cvete. — Angleži zgube res veliko,
toda kupčija, ki jih bogati, jim ostane; Francozi pa se
popolnoma razdenejo. Čez 900 milijonov lir potrosijo za
vojsko in svobodnoSt amerikansko, in deržavni dolg se
strašno množi. K ti veliki nadlogi se pridruži pa še
druga. Francozki vojaki pridejo namreč iz nove Ijudo-
vlade polni gorečih, doslej med ljudstvom francozkim
še neznanih zapopadkov in vsi nadušeni za prostost,*
enakopravnost in ljudovladno ustavo domu in so ne¬
zmožni kraljevi vladi nevarni.

Pomanjkanje dnarja stiska vlado francozko čedalje
huje, in Calonne si ne ve več pomagati. Deržava po¬
trebuje na leto do 140 milijonov več ko deržavni do¬
hodki znesejo. Minister svetova toraj, da naj se davki
sploh pomnože, in kralj skliče pervake kraljestva v
versailles-sko mesto, da bi se o tem pogovorili. Snide
se 140 odbornikov, ki pa le razsajajo, namesti da bi

203

vladi kaj več dnarja dovolili. Odborniki se razidejo
kmali brez vsega uspeha . in Calonne, ki ga vse čerti
in sovraži, dobi slovo (1787). Na lo se urinja v vlado
Lomenin de Brienne, veliki škof tuluzki (Toulouse),
gladko, jako priliznjeno, nečiinerno človeče, in kralj mu
zroči deržavno niinisterstvo. Na enkrat pa terjajo Fran¬
cozi po dolgi dolgi dobi, da naj se skliče občni zbor
deržavnih stanov. Nečimerni Lomenin  spozna in se
prepriča kmali, da je preplitev in nesposoben za toliko
breme, ter odstopi že naslednje leto 1788. Sedaj dobi'
Necker vdrugič oskerbništvo deržavnega dnarništva v
roke, pa tudi sedež in glas v deržavnem svetu. Pa pre¬
pozno je že in vse to nič ne pomaga. Narod francozki
terja čedalje glasneje občni deržavni zbor, in Necker
si ne upa ugovarjati. Zato skliče nek odbor pervakov,
da bi se pogovorili, kako bi se deržavni zbor osnoval.
Odborniki ti pa se ne morejo zediniti v svojih mislih.
Zato sklene deržavni svet, da naj se snide 27. dan
aprila 1789 1200 odbornikov, to je, 300 plemenitašev,
300 duhovnih in 600 odbornikov tretjega stanu. Nek
neznan čut se loti Francozov po vsem kraljestvu in
neka neznana groza jih trese. 163 let že niso slišali
in niso hotli slišati kralji francozki glasu zbranih od¬
bornikov ljudstva svojega; sedaj pa se imajo naenkrat
zatreti globoko ukoreninjene napake in popraviti marsi-
kake krivice. Vsem človeškim strastim se odpre na en¬
krat široko polje — kolika nevarnost! Vse se trese pred
divjo nevihto, ki se zbera nad potertim kraljestvom;
vsak čuti in vidi, da se bližajo hudi nevarni časi, in
groza ga obhaja, ker dobro ve, da ga ni v celi deržavi
moža jakega duha in krepke roke , kteri bi bil v stanu
vihar sebične silovitosti in silovite brezpostavnosti raz¬
gnati.

§. 42. Angleži.

Na prestol angležki (§. 28) pride po smerti kra¬
ljice Ane Juri  I., volitni knez hanoverski (1714—
1727), mož zdrave pameti in modre zmernosti. Zato
je pa tudi vlada njegova skoz in skoz srečna. Ministre
si zbere izmed tistih, ki jim Angleži VVhigs pravijo, pa
se ve da obudi to spervega v nasprotni stranki aii med
Torys precej veliko nevoljnost in protivnost, in Jakob-
čarji, ki jih je še mnogo v deželi, zlasti v škocii, si jo
iščejo v prid oberniti. Na enkrat namreč začnejo vo»

204

jakov naberati in vabijo Jakoba  III. v Škocijo. Jakob
pride (1716), pa gre spet iz dežele, ker vojvoda Ar-
gyle  puntarje kmali razkropi.

Nato podaljša kralj Juri  z nekim.ukazom deržavni
zbor od treh na sedem let, zbor pa mu dovoli (1717)
pomnoženje vojske na suhem, in odslej se udeleževa
Juri I. tudi vseh važnih unanjih zadev. Že leta 1717
se zveže s Francozi in Holanilčani, in ko Španjci av-
strijanske posestva v Italii napadejo, tudi s cesarjem
Karolom VI., da bi nevarne naklepe kardinala Albe-
roni-ja in švedskega ministra Gor z-a spodkopal in
uničil. — Leta 1721 pa stori' s Španjci mir v Madridu.
Tudi severnih zadev se udeleži Juri I. ko volitni knez
hanoverski, in pridobi po smerti silovitega Karola XII.,
kralja švedskega, knežii bremaško in verdensko.

Sedaj pa oberne verli kralj skerb svojo spet na
domače zadeve. Deržavni dolg, ki vedno raste, ga
straši. Juri I. sklene toraj, ga malo po malem popla¬
čati, in napravi v ta namen nekakošen zavod (Sinking-
fund). Izverstni rainisteV Robert Walpole  ga verlo
podpira v tem početji. Nasproti pa napravi nek verto-
glav Anglež z imenom John Blunt v ti reči na An-
gležkem enako nesrečo, kakoršno napravi John Law na
Francozkem. Blunt svetova namreč, da naj pokupi kup-
čijska družba, ki ji družba južnega morja pravijo, vse
deržavne dolžne liste. Družba, pravi Blunt, naj naredi
akcij kolikor jih je treba, da se potrebni dnar vkup
spravi. Deržavni zbor poterdi ta nasvet in mnogi mnogi
zamenjajo deržavne dolžne liste za take akcije. Kmali
pa pridejo akcije ob vso vrednost in veliko , malo prej
še premožnih Angležev je naenkrat na beraški palici.

Juri I. si je vedno enak in vse, kar od deržavnega
zbora terja, je zmerno, potrebno in koristno. Zato mu
pa zbor tudi vse dovoli in mu vedno ugaja kakor nobe¬
nemu njegovih naslednikov. Leta 1727 gre kralj svoje
nemške okrajne obiskat, pa v Osnabruku ga napade
mertud in tam sklene blagodušni kralj svoje življenje.

Po očetovi smerti podedova sin Juri  II. prestol
angležki (1727—1760), in tudi on si pridobi' spošto¬
vanje in ljubezen naroda angležkega, ker je pravičen
in pošten. Verli Walpole ostane tudi pod njim minister
in pospešuje še dvanajst let mir in blagostanje An¬
gležev. Kakor hitro pa Walpole odstopi (1739), ni
več miru. Zastran nekih prepirov med angležkimi kupci
s prepovedanimi rečmi’ in med španjskimi primorci v

205

južni Ameriki se uname najprej vojska med Angleži in
Španjci, in precej potem (1740) vojska za avstrijansko
dedšino. V ti hudi vojski je Juri II. cesarici Marii Te-
rezii zvest zaveznik in ji iskreno pomaga. Med tem pa
napade Karol Edvard,  sin Jakoba III., Skočijo in
si hoče prestol dedov svojih spet pridobiti. V hipu se
mu pridruži 1500 serčnili Škocijanov in od vseh strani
hiti mnogo mladih ljudi k njemu. V kratkem nabere
obilno vojno četo, obsede Edinbor in se napoti na An-
gležko. Toda mladi napadnik ni mož za toliko početje.
Ves lahkomiseln in nemaren kakor dedje njegovi, se
prerad kratkočasi in raduje, in zapravlja dragi čas v
nečimernih veselicah Kralj Juri II. pride med tem iz
Nemčije domu in pošlje naglo vojvoda kumberlandskega
z neko nič kaj obilno vojno četo nad puntarje. V nekem
kraji, ki mu Culloden pravijo, ne deleč od mesta in-
verneskega se uname (1746) med Angleži in škocij-
skimi puntarji terd boj. Angleži zmagajo, in Karoi-
Edvardova četa se razkropi. Dedič starodavne stuartske
rodbine zbeži v divje škocijske samote in se potika in
skriva tam pet celih mescov v nedopovedljivih težavah
in nevarnostih, zakaj 30.000 šterlingov je bilo obljub¬
ljenih za glavo njegovo. Poslednjič mu je sreča vendar
toliko ugodna, da zamore na nekem francozkem brodu
iz dežele zbežati; njegova reč pa je za vselej zgubljena.

Mir cahiški (1748) stori vojski za avstrijansko
dedšino konec, in Angleži se spravijo spet s Francozi
in Španjci. Mir s Francozi pa ne terpi dolgo. Že leta
1752 ustanejo med Angleži in Francozi hudi prepiri
zastran meje med Kanado in Akadijo ali Novoškocijo v
Ameriki, in leta 1755 se uname med njimi nova vojska
ter užge že naslednje leto grozovito sedemletno vojsko
tudi na Nemškem. Juri II. podpira v ti terdi kervavi
vojski Friderika  II., kralja pruskega, na vso moč,
zlasti z dnarjem, toda leta 1760 ga vzame smert še
prej ko je vojske konec. Lepa zasluga umerlega kralja
je tudi to, da se poprimejo Angleži pod njim sploh
Gregorjevega popravljenega koledra.

Naslednik mu je vnuk njegov Juri  III. (1760—
1820). Novi kralj angležki išče pogubljivi sedemletni
vojski, berž ko se da, konec storiti. Zato se spravi s
Francozi in sklene ž njimi važni mir parižki ali ver-
sailles-ski (1763). — Jako srečno se vojskuje o tem
času tudi družba izhodne Indije in pridobi (1765) v
Indii razne velike okrajne, namreč Bengalo, Bahar in

206

Oriso z deseterimi milijoni ljudi. Pogumni angležki
brodnarji jadrajo po širokem neznanem morji na vse
strani, ter bogatijo neizmerno polje ved in znanost in
povzdigujejo in množe angležko mogočnost. Že pod
Jurjem II. objadra (1740—1744) serčni Juri Anson
zemeljno kroglo in pride v četertem letu domu. Še večjo,
neumerljivo slavo pa si zadobi' pod Jurjem III. Jakob
Kuk  (James Cook) s svojem trojnem potovanjem okrog
zemlje. Pa škoda, da divjaki nekega sandviškega otoka,
ki se mu Owaihi pravi, izverstnega moža nemilo umore
(14. februarja 1779).

Angležka mogočnost raste čedalje bolj, in doslej ji
gre skor vse po sreči. Sedaj pa se ji napravlja vojska,
ki jo bo nekoliko poterla. Angleži imajo namreč v se¬
verni Ameriki že okoli 200 let lepe vselitve polno obilo
naljudenih bogatili mest in pridnih delavnih stanovavcov.
Angležem je pri vednih vojskah in toliko vojnih stroških
dnarja treba. Zato začnejo amerikanske naselnike in
njih pridelke in izdelke z večjimi nenavadnimi davki ob¬
kladati. Se ve, da to jih jako peče. Čutijo namreč, da
so dorastli, in da je čas, se od preterde matere cdter-
gati in unanji jarm otresti. Dvakrat so že prosili, da
bi se jim dovolilo v angležkem deržavnem zboru lastne
odbornike imeti, pa zastonj. Zato so naselniki čedalje
nejevoljniši, in ko oblože Angleži tudi čaj ali thee z
nekim novim davkom, se naravnost spuntajo. Ravno
stoje tri angležke barke s čajem v bostonskih brodo-
stajah (1773); razkačeni Amerikanci jih napadejo in
pomečejo 327 skrinj čaja v morje. Angležki vojni po¬
veljnik Gage  pridem torej s čveterimi polki pred Bo¬
ston, stiska mesto sila terdo in zapre morsko zavetje. Na¬
sproti pa snide (1744) v Filadelfii iz dvanajsterih naselbin
51 odbornikov, ki enoglasno sklenejo se čversto braniti
in Angležem nikakor več se podvreči. V kratkem se
sprejo čversti ustajniki z neko angležko četo, in dasiravno
vojske še ne vajeni, se vendar že v pervem boji serčno
ponašajo. Pozneje (1775) se zberejo odborniki po-
samnih naselbin spet v Filadelfii, in trinajst vselitev se
zedini v deržavno zvezo. Slavni polkovnik Washington
dobi vikše vojno poveljstvo. Za vojne stroške si na¬
pravijo naselniki papirnatega dnarja, in vse deržavne
okrajne so porok za-nj. Dasiravno pa so Amerikam’ za
prostost in samosvojnost vsi nadušeni, jih angležki po¬
veljnik Gage v tercii kervavi bitvi pri Bunkershilu pred
Bostonom (17. julija 1755) vendar jako otepe in od-

207

podi. Pri vsem tem se morajo Angleži naslednje leto
(16. sušcal776) iz Bostona umakniti. Na to se verne
Gage na Angiežko domu in Howe  prevzame vojno po¬
veljstvo. Howe razdeli angiežko vojsko v tri razdelke.
Enega zroči Clinton-u,  da bi vzel ž njim južno Ka¬
rolino; z drugim brani Bourgoyne  Kanado; s tretjim
pa stoji Howe sam v Noviškocii, ter misli Novi-York
in Novi-.Jersey vzeti. Pa vsi trije nič ne opravijo.
Clinton-a zaderžuje skerbni bistroumni amerikanski po¬
veljnik Lee,  Bourgoyne-a in Howe-ta pa lastna po¬
časnost. Verh tega dobe sedaj (1778) Amerikanci varno
pomoč tudi iz Evrope. Neko francozko brodovje pri¬
jadra namreč v Ameriko in pripelje 10.000 Francozov
seboj. Na to pa napovejo tudi Španjci Angležem vojsko,
ter pošljejo (1779) svoje brodovje, da s Francozkim
zedinjeno Angležem v rokavu zabavlja. Naslednje leto
(1780) vpelje ruska carinja Katarina  II. neko, do¬
slej še neznano, za kupčijo pa jako važno pravo, namreč
pravo orožjerie nobenostranosti, in zdajci se poprimejo
tega važnega pravila Avstrijanci, Prusi, Švedci, Danci,
Holandčani in Portugaljci. Angležem je tedaj terda na
vseh straneh. Pri vsem tem napovejo vendar tudi Ho-
landčanom vojsko. Še veliko hujša vojska pa se uname
enakočasno tudi v izhodni Indii. Hyder Aly,  knez
mysore-ški se vzdigne namreč zoper Angleže, ki imajo
sedaj terd boj v Evropi, Azii in Ameriki. Naj terdeje
pa jim gre v Ameriki. Washington in Lafayette vja-
meta (1781) poveljnika CornwaIlis-a in vso njegovo
četo, čez 7000 vojakov, in odslej ne morejo Angleži
zoper amerikanske naselnike nič važnega več opraviti.
V izhodni Indii pa imajo boljšo srečo. Hyder AIy umerje
namreč, in sin njegov, Tippo-Saheb  stori mir z An¬
gleži in vse se poravna spet kakor je pred vojsko bilo.
Pa tudi v Evropi jim sreča še precej ugaja. Španjci
se napravljajo, jim slovečo terdnjavo Giberaltar spet
vzeti. Zedinjeno francozko in španjsko brodovje jo obda
na morski strani, in ima deset plavajočih otopjekov seboj.
Mahoma začne 13. septembra 1782 212 topov grozo¬
vito va-njo streljati; toda angležki poveljnik Eliot  ne
spava in ne počiva. 400 topov odgovarja napadnikom
z razbeljenimi kroglami, in v kratkem so plavajoči so¬
vražni otopjeki razbiti in potopljeni.

V  tem pa se spremeni ministerstvo angiežko ;
North  odstopi in verli Pitt  vzame kormilo deržave v
krepko roko. Novi ministri pa vidijo, da vojska je der-

808

žavi le zguba, in se podvizajo mir storiti. Sklene se
pa mir med Angleži, Španjci, Francozi in Holandčani
v versailles-skem mestu 3. septembra 1783, in An¬
gleži spoznajo prostost in samosvojnost trinajsterih ze¬
dinjenih deržav severne Amerike. Le Amerikanci, ki si
svobodnost privojskujejo, so si tedaj na dobičku, ostale
vlade pa, ki se amerikanske vojske udeležijo, na veliki
zgubi. Najškodljiviši pa so nasledniki te vojske Fran¬
cozom, kterih dnarništvo je bilo že brez tega razdjano.
Nadjajo se, da bodo angležko kupčijo spodkopali in
vgonobili, če Amerikancom k prostosti pomagajo, pa dru-
zega ne opravijo, ko da deržavni dolg strašno pomnože,
ker za to vojsko čez 900 milijonov lir ali frankov po¬
trosijo. Res, da tudi Angleži imajo čez 100 milijonov
šterlingov vojnih stroškov, pa umni Angleži si vejo po¬
magati. Precej v začetku stopi namreč z novo ameri-
kansko deržavo v prijazne, se ve da kupčijske raz¬
mere, in kupčija jim poverne malo po malem vse vojne
stroške.

Leta 1788 zadene Jurja III. strašna nesreča. Revni
kralj pride namreč ob pamet. — Vse je osupnjeno, in
Angleži mislijo že vlado kraljeviču princu Wa 1 es-skemu,
zročiti — kar pride Juri III. nenadoma spet k pameti.
Med tem (1789) se zbera na Francozkem hud vihar
grozovite prekucije. Vlada angležka pazi in gleda s
skerbnem očesom na to, kar se napravlja, pa se ne
vtika spervega nikakor v ptuje zadeve.

v

43. Holandčani , Svajcarji in Lahi.

Po smerti Vilhelma  oranskega ali III. (1708) je
ljudovlada holandska dolgo brez namestnika ali pogla¬
varja, in Heinsi,  pervi deržavni urednik, vlada, kakor
smo že opomnili (§. 89), mnogo let skor samoblastno.
Ljudovlada pa je bila v poprejšnih pogubljivih vojskah
s Francozi že zlo oslabela in onemogla. Še pogubljiviša
pa ji je vojska za španjsko dedšino. Res, da dobe
Holandčani v miru utrehtskem (1718) celo versto terd-
njav o meji v brambo zoper napade francozke; pa to
je vse malo v primeri s hudimi nasledki dolge kervave
vojske. Deržavna dnarnica je prazna in zvirki der-
žavnih dohodkov vsahnujejo čedalje bolj, ker pride ob¬
širna holandska kupčija večidel v ptuje, namreč angležke
roke. Verh tega slabite deržavo tudi mogočne stranki,
oranska, ki bi rada vso oblast knezom oranskim v roke

209

spravila, in pa ljudovladna, ki bi rada čisto Ijudovlado
ohranila. V kolikor večji nadlogi in stiski je deržava,
toliko čversteje in hujše se slranki nagajate. O vojski
za avstrijansko dedšino in nasledbo (1747) se oranska
stranka naravnost spunta in prisili deržavne stanove,
da Vi lh el m a nasav-oranskega ali IV. za namestnika
ali poglavarja lju do vlade spoznajo in poterdijo.

V cahiskem miru (1748) zgube Holandčani neko¬
liko mejnih terdnjav, in tri leta pozneje (1751) umerje
Viihelm IV. zapustivši sina še otroka. Oskerbništvo
otroka in deržavnega namestništva prevzame torej mati
Ana,  in po njeni smerti (1759) vojvoda Ludevik
brunsviški. Ko pa mladi knez Viihelm  V.  (1766)
doraste, mu izroče deržavni stanovi vso čast in oblast
deržavnega poglavarstva.

V strašni sedemletni vojski niso Holandčani na no¬
beno stran in se obvarjejo s tem marsikake stiske in
nadloge. Tudi vojske za samosvojnost severne Amerike
se ne udeležijo spervega naravnost, temuč podpirajo
amerikanske ustajnike le skrivaj. Angleži jim napovejo
torej vojsko, ki je oslabljenim obnemoglim Holandčanom
jako škodljiva; zakaj Angleži jim vzamejo mnogo važnih
naselbin in dobe v miru parižkem (1784) tudi Nega-
patnam v koromandeljskem primorji.

Nekoliko pozneje ?e sprejo Holandčani tudi z Av¬
strijo, ker cesar Jožef  II. pogodbo o mejnih terdnjavah
overže in brodnarjem Šeldo odpre. — Odslej pa se
ustava holandske ljudovlade čedalje bolj maja in ruši.
Stranki, oranska ali samovladna, in domoljubna ali lju¬
dovladna, ste čedalje nepokojniše in stresate revno ob¬
nemoglo deržavo čedalje hujše. Ljudovladna stranka
noče poslednjič o deržavnem namestniku nič več slišati.
Hudo razžalijo in osramote nekteri prenapetneži namest¬
nikovo ženo na poti v Hago. Kralj pruski, brat njeni,
sklene toraj gerdo razžaljenje maščevati. Obilen od¬
delek pruske vojske odrine nad ljudovladne puntarje,
obsede v kratkem vse okrajne noter do Amsterdama
(1787), dene deržavnega namestnika v vse njegove
časti in pravice, ter upelje spet rednost in mir v nepo-
kojno deržavo.

Ko pa začne nevihta francozke prekucije divjati,
pristopijo Holandčani pervi zvezi zoper Francoze. Al
Pichegru, prederzni vojskovodja francozki, jih napade
z mogočno četo, in pridobi v kratkem vse zedinjene
nizozemske okrajne. Francozi predelajo nato  (1795)

14

210

deržavo holandsko v tako imenovano ljudovlado ba-
tavsko. Deržavni namestnik Villielut V. se umakne na
Angležko in umerje tam leta 1806.

Švajcarjem je ta doba skoz in skoz. ugodna. Silo¬
vite vojske te dobe jim ne delajo nadlege, ker se ne
vtikajo nikakor v unanjc zadeve. Res, da kale večkrat
domači prepiri posamnih mest in okrajev notranji mir in
pokoj, toda ne toliko, da bi ne moglo obertništvo, kme¬
tijstvo, kupčija in občno blagostanje čedaije bolj evesti
in napredovati. Mirna deržava nima še velikih stroškov,
zato so davki le majhni, in domoljubje, ravnoserčnost in
poštenost gospoduje povsod. Tudi umetnostim in zna¬
nostim vsake verste je ta doba ugodna, in mnogi iz-
verstni Švajcarji si zadobe na polji učenosti in slovstva
neumerljivo slavo, kakor Bernouilli, Bodmer, Gessner,
Haller, Lavater, Jan. žlahni Miiller, Rousseau, Pesta-
lozzi in razni drugi. — Pa tudi Švajcarje doseže ne¬
vihta francozke prekucije, ker se domači prepiri zlasti
od leta 1790 naprej pogostoma ponavljajo in dosedanjo
deržavno ustavo omajajo in oslabijo.

Vojvoda savojski ali novi kralj sardinski Viktor
Amadej  II. ima v svojih starih dneh čudno osodo.
Leta 1730 odstopi namreč vlado sinu Karolu Ema¬
nuelu  III. Ker sc pa starček tega odstopa kesa, da-
siravno je že celih 55 let vlad«!, ga zaprejo in več
časa zapertega derže. — V vojski za avstrijansko ded-
šino (1740) je Karol Emanuel zoper Španjce, ki si
iščejo vojvodino milansko pridobiti, in pomaga s tem
Marii Terezii, čeravno ne iz pravega namena, temuč le
zato, ker bi Milansko sam rad pridobil. In res mu od¬
stopi slavna cesarica v cahiskem miru (1748) nekoliko
okrajev te vojvodine. Potem pospešuje Karol Emanuel
poljedelstvo in kupčijo, pa tudi znanosti in občni poduk
ljudstva svojega.

Naslednik mu je (1773) sin Viktor Amadej  III.
Pa tudi njega dojde strašen vihar francozke prekucije,
in Francozi mu vzamejo Nico in Savojo.

Ljudovlada genovežka, nekdaj bogata in mogočna,
peša čedalje bolj. Leta 1729 se ji spuntajo Korzikani.
Ustaja je huda in Genoveščani je ne morejo ukrotiti.
Med tem pride baron Neuhof,  nek vertoglaven Nemec,
v Korziko, in puntarji si ga /.volijo (1736) za kralja-
Leto za letom napenjajo Genoveščani vse svoje moči,
da bi puntarski otok užugali, pa ga ne morejo. Pri vsem
tem vidi kralj Teodor  (Neuhof), da konec dolgih

211

terdih bojev ne bo Korzikanom po god«. Zato zbeži iz
otoka in umerje na Angležkem v velikem pomanjkanji.
— Po begu revnega kraljica si zvolijo Korzikani lastnega
rojaka Paskala Paoli-a  za poglavarja. Paoli po¬
navlja neprenehoma boje in se ponaša prav verlo in
iskreno za prostost domovine. Genovežčani vidši, da jim
ni moč puntarjev ukrotiti, prodajo poslednjič (1768)
nepokojni otok Francozom, in že naslednje leto (15.
avgusta 1769) rodi Korzika Francozom čudovitega mo¬
žaka — Napoleona.

Po dolgem terdem boji za Korziko hira ljudovlada
genovežka še okoli trideset let, dokler namreč vojske,
ki jih grozovita francozka prekucija rodi, tudi nje po¬
polnoma ne zatarejo. Sedaj je posestvo kralja sardin¬
skega.

V Lombardu gospoduje ves ta čas (1713—1797)
presvetla carska hiša avstrijanska in si obvaruje krasne
bogate okrajne lombarške v vseh napadih od zunaj in še
celo v terdi siloviti vojski za avstrijansko dedšino.

Vojvodini parmaško in piačensko dobi po smerti
vojvoda Antona  farnežkega (1731) kraljevič španjski
Karol  ali Don  K ar  los. Ko si pa pridobi malo po¬
zneje novi vojvoda parmaški kraljestvo neapolitansko,
pridete omenjene vojvodini spet pod oblast avstrijansko,
toda le za malo čaša, zakaj v cahiskem miru konec
vojske za avstrijansko dedišno (1748) odstopi cesarica
Marija Terezija Parmo, Piačenco in Guastalo bratu po-
prejšnega vojvoda Karola, Don-Filipu.

Veliko vojvodino toskansko podedova po Kozimu III.
sin njegov Janez Gaston  (1723). Z Gastonom pa
umerje slavna rodbina medicejska, ki je gospodovala in
vladala v Toskani čez 300 let, namreč od Kozima Ve¬
likega do Gastonove smerti, ali od leta 1434 do leta
1737.

Toskano je imel dobiti sedaj po miru dunajskem
(1735) Karol,  kraljevič španjski. Ker mu pa odstopi
med tem (1735) cesar Karol VI. kraljestvo neapoli¬
tansko, se stori nova pogodba. Karol, kralj neapoli-
tanski, se odpove namreč pravici do Toskane, in Franc
Štefan,  vojvoda lorenski, jo ima dobiti o svojem času
v odškodovanje za vojvodino lorensko, ki jo odstopi
Stanislavu Le scinski-mu,  pregnanemu kralju polj¬
skemu.

Po Gastonovi smerti leta 1737 dobi torej Franc
lorenski Toskano, in je pervi vojvoda toskamski lorenske

rodbine. Franc lorenski pa je oženjen z Marijo Tere¬
zijo , in Nemci si ga zvolijo po smerli Karola VI. za
cesarja. Zato določi cesar Franc mlajega sina svojega
Petra Leopolda  za vojvoda toskanskega, in stori s
tem Toskančanom veliko dobroto, zakaj Leopold je pod¬
ložnikom svojim ljubeznjiv oče in skerben vladar, in
postave njegove so vojvodini toskanski podlaga lepe
sreče in blaženosti, ki veselo cvete, dokler je vojske,
ki se iz strašne francozke prekucije napravijo, ne osmode
in za nekaj časa popolnoma ne razdenejo.

Leta 1790 podedova Leopold po smerti starejega
brata svojega, cesarja Jožefa II., lepe okrajne avstri-
janske, in pride z imenom Leopolda II. na nemški ce¬
sarski prestol, Toskano pa zroči drugemu sinu svojemu
Ferdinandu,  ki vlada v očetovem duhu, dokler ga
Francozi ne preženejo.

Tudi cerkvena deržava, ki seje  bila v poprejšnjih
časih malo po malem dobro razširila in uterdila, ima v
tej dobi kaj izverstne vladarje. Benedikt  XIV. (Lam-
bertini) slovi med najučenejšimi možaki svojega časa.
Izversten slaven možak je tudi Klemen  XIV. (Gan-
ganelli), ki, dasiravno ves pobožen, leta 1773 Jezuite
odpravi in njih red zatare, ker jih razne vlade natol¬
cujejo in tožijo, da se le v posvetne reči in politične
zadeve vtikajo, za vero in nravstvo pa nič kaj ne ma¬
rajo. — Naslednik mu je Pij VI. (Bruschi 1774—
1799), pa ima sila težaven stan. Že cesar Jožef II.
mu dela s svojim naglim in večkrat silovitim prenare-
janjem cerkvenih zadev veliko žalost in skerb. Še huji
časi ga pa čakajo , ko ustane grozoviti vihar francozke
prekucije. Pij VI. je v resnici mučenec francozke silo¬
vitosti. Francozi obsedejo namreč vse papeževe okrajne
in peljejo verlega papeža na Francozko v ječo — in
častitljivi mnogoskušeni Pij VI. umerje 1799 v Valenci
v terdnem pregnanstvu. Po smerti njegovi preneha in
potihne prekucijski vihar saj toliko, da se morejo kar¬
dinali pod avstrijanskim varstvom v Benetkah zbrati in
katoliški cerkvi poglavarja zvoliti — in tu zvolijo 1800
Pij a VII. rodbine kiaramontiske (Chiaramonti).

Lepo bogato kraljestvo neapolitansko postane po
dolgi kervavi vojski za španjsko dedšino vsled miru
utrehtskega (1713) posestvo avstrijansko, pa je le
okoli dvajset let pod avstrijansko oblastjo, in sme se
reči, da cesar Karol VI. ga je žertoval v miru dunaj¬
skem svoji pragmatični sankcii. Leta 1734 namreč se

218

ga polasti s Sicilijo vred kraljevič španjski, Karol,
vojvoda parmaški, ter vlada dvajset in pet let prav
čversto in skerbno. Leta 1759 pa podedova kralj Karol
po starejem bratu Ferdinandu  VI. španjski prestol,
in odstopi kraljestvo oboje Sicilije drugemu sinu svo¬
jemu Ferdinandu IV. — Dolgo vlada Ferdinand IV. v
popolnem terdnem miru. Vsled strašne francozke pre-
kucije pa se napravljajo tudi na Neapolitanskem
hude silovite ustaje, in kralj Ferdinand se umakne v
Sicilijo. Na to se spremeni kraljestvo v ljudovlado par-
tenopejsko, ki je je pa kmali konec (1798—1799).

Starodavna Ijudovlada beneška je med tem ob vso
moč in se ne udeleži ves ta čas kar nobenega važnega
početja. Poslednjič zaduše dolgi kervavi boji francozke
prekucije tudi njo, in v miru kampoformiškem (Campo-
Forroio) 1797 pridejo skorej vse njene okrajne pod
oblast avstrijansko.

§. 44. Danci , Norveščani in Svedci.

Tudi Kristijan  VI. (1730-1746), Friderika IV.
sin in naslednik na prestolu danskem (§. 30) je skerben
vladar in obrača na vso moč dolgi mir deržave podlož¬
nikom v prid, ter pospešuje napredovanje brodništva,
kupčije, obertništva in občnega blagostanja.

Še koristniša je vlada sina njegovega Friderika V.
(1746 —1766), ki ga izverstni minister Bernstorf
iskreno podpera. Pod Friderikom V., ki je skerben in
Ijubeznjiv oče svojega ljudstva, se razvija in cvete der-
žavno življenje kraljestva danskega v vseh ozirih če¬
dalje bolj. Kupčija, obertništvo, znanosti in umetnosti
se povzdignejo na precej visoko stopnjo, in dobrotljivi
kralj napravlja tudi čedalje več ljudskih učilnic. Z raz¬
umno nobenostranostjo obvarje Friderik V. kraljestvo
tudi velike nadloge strašne sedemletne vojske. Huda
velika nadloga pa žuga srečni danski deržavi, ko hoče
Peter  III., car ruski holstein-gotorpske rodbine, Dan-
com vojvodino šlezviško spet vzeti; pa te nadloge jih
reši carova nagla smert in Danci ostanejo v mirnem po¬
sestvu vojvodine.

Po Frideriku V. pride na prestol danski Kri¬
stijan  VII. (1766-1808). Kralj je visoko omikan in
priljuden, pa ne dovolj samosvojen. Tudi on pospešuje
in podpera rad občno blagostanje in vse koristne na¬
prave, pa ker ni dovolj samosvojen, ga dobi priliznjeni

214

Struensee, zdravitelj in ljubljenec njegov, kmali popol¬
noma v roke. Struensee spodrine verlega mnogo sku-
šenega Bernstorfa in postane sam pervi minister, toda
razžali s preveliko neprevdarjeno naglostjo plemenitaše
in vojaštvo. Natolcovanje vsake verste in težke tožbe
se vzdignejo čez silnega premogočnega ministra, in
celo kraljevič Friderik,  Kristijanov brat po poli, se
zveže z materjo svojo, Julijo  brunsviško, zoper kra-
Ijevega ljubljenca. Napravi se tedaj mogočna stranka
in ne da kralju več miru, dokler ne dovoli, da se
Struensee odstavi in v ječo — kmali potem pa tudi ob
glavo dene.

Leta 1773 odstopi vlada danska Rusom ali marveč
mlajemu pokolenju gotorpskemu okrajni oldenburško in
delmenhortsko, pa dobi za-nji Holstein, in s tem je
konec dolgih razporov in prepirov med Danci in go-
torpsko rodbino.

Srečno ohrani vlada danska svojo nobenostranost
tudi v nevarni vojski za prostost in svobodnost severne
Amerike in lepo cvetejo na Danskem v terdnem miru
poljedelstvo, brodništvo, kupčija in umetnost.

Poslednjič (1784) zapuste kralja Kristijana VII.
vse dušne moči, in šestnajst let stari sin njegov Fri¬
derik  VI. prevzame vlado kraljestva, toda, dokler oče
živi, le ko sovladar, in verli imenitni Bernstorf mu je
pervi minister. Tudi mladi sovladar Friderik se ne vtika
v ptuje zadeve, temuč skerbi le za povzdigo domačega
blagostanja. Neka zveza z Husi ga pa vendar napravi,
da leta 1788 Švedce napadejo, pa tega razpora je
kmali konec. Na to imajo Danci še dvanajst let terden
mir. Leta 1792 je skor vsa Evropa v orožji zoper
Francoze, vladar danski pa noče biti na nobeno stran,
in le brodništvo, kupčija in notranji blagor deržave mu
je pri sercu. — In kakor Danci žive tudi Norveščani
ves ta čas srečno v blaženem terdnem miru pod dansko
vlado.

Na prestol švedski pride po smerti silovitega Ka¬
rola XII. (1718) sestra njegova Ulrika Eleonora,
toda deržavni stanovi okratijo in omeje kar jako kra¬
ljevo oblast. V deržavi ni več ne dnarja ne moči, in
mnogi sovražniki stiskajo nezmožno in toliko da ne po¬
polnoma razdjano kraljestvo na vseh straneh. Kraljica
Ulrika čuti, da ni za tolike težave in napravi deržavne
stanove, da zvolijo (1720) moža njenega Friderika,
kneza heskega, za kralja. Pri tem pa okratijo deržavni

215

stanovi kraljevo oblast še bolj ko prej, in kralj ne more
poterti deržavi dostojno pomagali. Prisiljen je, da se
mnogih sovražnikov reši, Švedcom jako škodljivi ni-
stadtski (Nystadt—1721) mir podpisati in Angležem
Bremo in Verden prepustiti, Prusom Stetin in velik kos
Pomoranije odstopiti, Dancom vse pridobitve nazaj dati,
jih davka v Sundu popolnoma oprostiti in jim verh vsega
tega še 600.000 tolarjev plačati, največ pa Rusom
odstopiti, kakor Livonijo, Estijo, Ingermanijo itd. Na¬
sproti pa dovolijo in plačajo Angleži Švedcom en milijon
— Prusi dva milijona — in Rusi tudi dva milijona to¬
larjev v nekakošno borno odškodovanje.

Sedaj ima švedsko kraljestvo po dolgih kervavih
vojskah spet mir, in kralj Friderik si prizadeva kolikor
more, blagostanje deržave s pametno hranilnostjo spet
povzdigniti, ter napravi deržavni zakonik in nekoliko
kupčijskih družb. Pa kaj more kralj pri vsi svoji dobri
volji, ker imajo deržavni stanovi vikšo oblast v rokah
in so med seboj razdeljeni in si navskriž. Švedski ple¬
menitaši so bili v terdih dolgih vojskah obožali, slad-
nostim življenja pa so vendar vsi vdani. Zato se pro¬
dajajo Francozom in Rusom, in domoljubja je malo več
v Švedii. Že leta 1726 se napravite dve pogubljive
stranki, ki ji kape in klobuke imenujejo. Kape ali ka¬
parji so pod vodstvom grofa Horn-a  in služijo Rusom,
klobuki ali klobučarji pod vodstvom grofa Gyllenberg-a
pa Francozom. Kape bi imele rade mir, klobuki pa
vojsko. Se ve da pri takem in tolikem razkrojenji der-
žavnih velikašev nima nobeno početje vlade pravega
uspeha, in da domače blagostan je se ne more nikakor
povzdigniti. — Klobuki napravijo poslednjič vlado k
vojski z Rusi, pa vojska se ponaša Švedcom tako slabo
in sramotno, da (17-11) dva vojna poveljnika, Lowen-
haupt-a in Buddenbrok-a, k smerti obsodijo, potem pa
se podvizajo, v mestu „Abo“ mir storiti, toda morajo
Rusom nekoliko Finije ali čudske okrajne odstopiti.

Kraljica Ulrika Eleonora umerje leta 1741, kralj
Friderik pa vlada še deset let, toda brez posebnega
uspeha. Stranki kap in klobukov ste mu čedalje nad-
ležniše, in odslej je učeni Linne  Švedii večja slava in
lepši kinč ko kraljeva svetlost. Poslednjič osnuje in
vpelje Friderik še tri vitežke rede — red meča za
vojake, red serafiški za višje deržavne urednike, in red
severne zvezde za izverstne umetnike in učene, ter

216

umerje (1751) brez otrok in postavnega dediča. Zato
spravijo zvijače ruske in stranka kap

Adolfa Friderika  holsteinskega (1751—1771)
na prestol švedski; toda njegova oblast je le senca
kraljeve oblasti, ker gospodarijo deržavni svet in ne¬
zvesti velikaši kakor jim je drago, in ker stranka klo¬
bukov v nekem deržavnem zboru kraljevo oblast še ožje
omeje, ko je prej omejena bila. Kralj išče veljavnost
in oblast svojo razširiti, in kape se zarote, da hočejo,
naj velja kar koli, ustavo deržave prenarediti in kralju
pomagati. Al zarota se zve in zatare; polkovnik Braiie
in poglavar kap,  grof Horn,  sta k smerti obsojena, in
Adolf Friderik jima ne more pomagati. Tako obvelja
Francozom udana stranka klobukov. Kralj si ne more
nikakor pomagati, in revno že sila obožano kraljestvo
zdihuje v raznih nadlogah. Pri vsem tem prisilijo Fran¬
cozi in klobučarji kralja, da se vdeleži terde sedem¬
letne vojske zoper Friderika II., kralja pruskega, dasi-
ravno mu je svak. Vojska pa je brez vse koristi in
slave, in Švedci ne opravijo druzega, ko da pomnože
svoj deržavni dolg za v  dvajset milijonov tolarjev. Po¬
slednjič se naveličajo Švedci dolge pogubljive vojske in
store (1762j s Prusi mir v Hamburg-u.

Malo po malem se povzdigne spet stranka kap in
ž njeno pomočjo razširi kralj v deržavnem zboru leta
1769 svojo oblast, toda le malo, ker ste obe stranki
še jake in mogočne in ne marate ne za čast ne za
korist deržave. Terma serditih strank grem' kralju živ¬
ljenje ter overa in vničuje vse prizadevanje njegovo za
občni blagor.

Kmali potem (1771) umerje Adolf Friderik, in sin
njegov, Gustav  III., mu je naslednik (1771—1792).
Mladi kralj je pogumen, 'delaven in zveden mož — z
eno besedo , mož izverstnega duha. Pred vsem sklene
verli Gustav samovoljnost velikašev potreti in kraljevo
oblast spet povzdigniti in razširiti. S pomočjo kap in
štokholmske posadke doseže kralj že naslednje leto
1772 svoj namen,  da deržavi nelio novo ustavo, raz¬
pusti deržavni svet, in dovoli deržavnim stanovom le
pravico mu svetovati, ne pa ukazovati in gospodariti
kakor bi se jim ljubilo. Nato obrača in rabi kralj Gustav
vso svojo oblast in veljavnost v povzdigo domačega
blagostanja, popravlja in boljša vojaštvo in podpera po¬
ljedelstvo, umetnije in znanosti, in Švedci imajo šest let
pokoja in sreče.

217

Leta 1782 si misli Gustav  III. vojsko Rusov s
Turki v prid cberniti in spet pridobiti, kar so bili Rusi
Švedcom v poprejšnih vojskah vzeli; pa sovraštvo in
protivnost plemenitašev se spet obudi in spodkoplje
kraljev namen. Častniki ali oficirji napravijo namreč ne¬
koliko polkov, da se uprejo in spuntajo, ko je treba čez
meje udariti, in pravi čas preteče in je zgubljen. Vojska
pa je posebno na morji. Gustav se poda na svoje bro-
dovje, se junaško ponaša in misli že Petrograd napasti,
pa nenadoma ga zaprejo Rusi v viburški zaliv. Že me¬
nijo Rusi, da jim ne more nikakor več uiti; al pogumni
junaški Gustav prebije njih brodovje in se umakne v
zaliv Svenka-sundski. Res, da zgubi pri tem 7 rednih
ladij, 31 fregat, mnogo drugih brodov in 7000 vojakov,
pa se vendar reši. Poveljnik ruskega brodovja, knez
ali princ nasavski, hiti za njim in ga misli v svenka-
sundskem zalivu ugonobiti; pa izverstni junak napade
Ruse, jih hudo otepe in popolnoma zmaga. Švedci dobe
55 ruskih brodov in 643 topov v roke, ruski poveljnik
pa zbeži le s težavo na suho. Kmali potem (14. av¬
gusta 1790) se sklene v Vereli mir, in Rusi spoznajo
novo ustavo švedske deržave, vse drugo pa ostane kakor
je bilo pred vojsko.

Sedaj pa zabuči grozoviti vihar francozke preku-
cije in strese vso Evropo. Gustav III. je čverst so¬
vražnik brezpostavnosti in se napravlja na vojsko zoper
francozke puntarje. Že gre od doma, da bi Lude-
viku  XVI. s francozkimi izselniki in beguni na pomoč
hitel. Ker pa nesrečnemu Ludeviku beg spodleti, se
Gustav spremisli in se zveže s carinjo rusko Katarino,
da bi ž njo omajeni prestol francozki ložej podperal.
Skerbno pazi kralj Gustav na silovito brezpostavnost na
daljnem Francozkem, in ne vidi, da se mu doma poguba
napravlja. Razni plemenitaši se zarote namreč zoper
njegovo življenje, in neki Ankerstrom ga ustreli s sa¬
mokresom pri nekem plesu v mestu „Gefle“ 16. sušca
1792. Verli kralj ni precej mertev, temuč le hudo
ranjen, ter umerje še le trinajsti dan potem, in to ob¬
varuje švedsko kraljestvo nagle nesrečne prekucije.

45. Prusi ali Prusijani.

Novo prusko kraljestvo (§. 31) ima pač lepo srečo,
da sta že perva dva kralja, Friderik I. in Friderik
Vilhelm  I., skerbna, delavna in modra moža in iz-

218

verstna vladarja. Zato se praska deržava v kratkem
uterdi in ojači. — Friderik Vilhelm I. zapusli sinu Fri¬
deriku  II. (1740—1786) lepo hrabro vojaštvo in
mnogo dnarja. Lahko mu je toraj, kraljestvo razširili,
in čas mu je ugoden. Leta 1740 se uname namreč po
smerti cesarja Karola VI. terda vojska za avstrijansko
dedšino in nasledbo. Mnogi sovražniki napadejo slavno
Marijo Terezijo, in tudi Friderik II. si hoče saj neko¬
liko lepe avstrijanske dedšine pridobiti. Šlezijo bi rad
pridobil; zato terja nekoliko vojvodin te lepe dežele, in
iz tega se unamejo šlezke vojske (§. 36). Sreča je na
strani urnega hrabrega Friderika, in v miru vratislav-
skem (1742) in draždanskem (1745) odstopi Marija
Terezija Prusom s težkim sercom skorej vso Šlezijo.

Na to je med Prusi in Avstrijanci enajst let terden
mir. Naenkrat pa se uname med njimi strašna sedem¬
letna vojska (§. 37). Vojska je huda in kervava od
začetka noter do konca, in Friderik II. si pridobi v nji
s svojo serčnostjo, urnostjo in hrabrostjo, posebno pa z
povzdigo in zboljšanjem vojne umetnosti neumerljivo
slavo, in njegova vojna umetnost je učiteljca vsi Evropi
noter do Napoleonovih časov. — Strašni sedemletni
vojski stori konec mir hubertburški ali hubertgradski
leta 1763, in v Evropi ostane vse, kakor je pred
vojsko bilo.

Pozneje, leta 1772, se zveže Friderik II. z Av¬
strijanci in Rusi in pomnoži prusko kraljestvo v pervi
poljski delitvi v zahodnem Poljskem , kakor ga je bil
prej s Šlezijo pomnožil.

Friderik II. pa ni le umenjunašk vojskovodja, temuč
tudi ižversten vladar. Po dokončani sedemletni vojski si
prizadeva na vso moč, globoke rane, ki jih je bila gro¬
zovita vojska narodom njegovim usekala — zaceliti, in
vpelje marsikakošno spremembo in popravo. Zlasti pa
mu ima poljedelstvo veliko zahvaliti; cele gojzde in
mnogo močvirjev spremeni in predela verli kralj v lepe
travnike in rodovitne polja, ter osnuje in ustanovi čez
800 novih vasi. Friderik skerbi za vse, kar je deržavi
treba, razglasi nov zakonik, privabi v Berolin mnogo
učenih Francozov in podpera umetnije in znanosti, ki
se pod njim naglo in jako povzdignejo. Kralj je tudi
sam pisatelj, pa le v francozkem jeziku, za domače
nemško slovstvo pa ne mara. — Lepo cvete spet bla¬
gostanje kraljestva, in Prusija je že pod Friderikom II,

219

mogočna deržava. Poslednjič (1786) pa dojde smert
izverstnega kralja po dolgi 46letni vladi.

Naslednik mu je bratranec Friderik Vilhelm  II.
(1786—1795). V Holandii so ravno hude homatije,
in stranki, ljudovladna in oranska, ste si jako navskriž.
Namestnik ali poglavar ljudovlade holandske je V i I-
helm  V., pa Ijudovladna stranka se mu spunta in ne
mara več za-nj. Kralj pruski, ki mu je Vilhelm  V.
svak, se vzdigne toraj s svojo vojsko, obsede v kratkem
okrajne holandske, ukroti naglo prederzne puntarje, dene
omenjenega namestnika spet v vse njegove pravice, usta¬
novi dedišno namestništvo in se zveže z Angleži in
Holandčani (1788).

Malo pozneje se vzdigne strašna nevihta francozke
prekucije, in Friderik Vilhelm pristopi precej evpropski
zvezi zoper silovito francozko ljudovlado (1792).

Skor enakočasno se napravi druga poljska delitev,
in kralj Friderik Vilhelm dobi (1793) južno Prusijo
ali Poznany, Gnezno, Kališ in Petrikan , verh tega pa
tudi Gdanjsko in Torn z dotičnimi okraji. Le dve leti
pozneje (1795) je tretja poljska delitev, in Prusi dobe
še Varšavo in Bialistok.

§. 46. Voljči .

Po smerti Avgusta II. (§. 32) so na Poljskem spet
navadne nerednosti in homatije kakor pri vsaki volitvi
novega kralja. Sin umerlega kralja , volitni knez sak¬
sonski Friderik Avgust  II. in pa nekdanji kralj
Stanislav Lescinski  se poganjata za prestol, in oba
imata vsak svojo stranko. Pa tudi unanje vlade ju pod-
perajo, Avslrijanci in Rusi Avgusta, Francozi pa Sta¬
nislava, in celo vojska se unarne zastran te volitve. Ker
pa Francozom ni prava resnica, Stanislavu Lescinski-mu
resno in dostojno pomagati, je vojske kmali konec , in
vsled miru dunajskega (1735) ostane knez saksonski,
Friderik Avgust, sin poprejšnjega kralja Avgusta II.,
kralj poljski z imenom Avgust III., Stanislav Lescinski
pa dobi do smerti vojvodino lorensko.

Avgust  III. je pokojen in pravičen kralj, in Poljci
žive pod njim glede unanjih vojsk in bojev v terdnem
miru; in dasiravno je kralj Avgust ko volitni knez sak¬
sonski zlasti v grozovito sedemletno vojsko zapleten, se
vendar ne udeležijo Poljci ne te ne druge unanje vojske.
Pri vsem tem pa nima vendar poljska deržava pravega

220

miru in pokoja. Gerdih napak in silovitost je vse polno,
vsak gospodari kakor mu je drago, in mogočneji zatirajo
slabeje skoraj kakor o časih pestne pravice. Različnost
vere in mnoge verske stranke so mogočnejiin ugodna
prilika, slabeje sosede prav po volji zatirati. Kralj, ki
ga podložni ne ubogajo in ne podperajo , ne more po¬
magati; rad bi strastne silovitosti ustavil in domače ne-
rednosti odvernil, pa jih nikakor ne more. Nezmožnost
poljske deržave raste čedalje bolj, in Rusi ne spoštujejo
več poljskih mej, temuč pošiljajo, kadar se jim poljubi,
svoje vojne čete v poljske okrajne in po poljski zemlji
v sedemletno vojsko. Zlasti pa se vtika samovoljno
nova carinja ruska Katarina II. v poljske zadeve.

Avgust lil. umerje leta 1763, in dolgo se prepi¬
rajo Poljci pri volitvi novega kralja, Katarina II. pod¬
pora ljubljenca svojega, grofa Stanislava Avgusta Po-
niatovski-ga, in ga spravi naslednje leto z imenom
Avgusta IV. na prestol poljski.

Kraljevi prestol pa je Avgustu  IV. (1764—1785)
žalosten, nesrečen dar, ker novi kralj ni možak, kakor-
šnega je poljski deržavi treba. Vedno je postrežljiv
suženj Rusov, in poljska nerednost se zverže pod njim
v popolno brezpostavnost. Protestantiški Poljci se zedi¬
nijo v neko občno zvezo, ki jo Rusi podperajo. Nato se
zedinijo pa tudi katoličani v posebno zvezo, ter odpe¬
ljejo (1771) kralja seboj iz glavnega mesta. Zmeš¬
njava , nerednost in nesreča poljske deržave je sedaj
tolika, da ne more večja biti. Zato sklenejo (1772)
sosedne vlade, ruska, avstrijanska in pruska, poljsko
kraljestvo razdeliti. Rusi obsedejo poljske okrajne do
Dvine in Dnepra, Avstrijanci Galicijo in Lodomerijo,
Prusi pa zahodno Poljsko — in poljska deržava, ki
je štela vkup čez 12 milijonov ljudi, je mahoma za
tretji del manjša.

Pa tudi ta nesreča ne spameti Poljcov. Stranki,
katoliška in protestantiška, ste si še vedno nasproti, kakor
prej, in spodkopujete neprenehoma svobodnost in samo-
svojnost poljsko. Zvita carinja ruska Katarina  II.
podpihuje stranki, zlasti pa protestantiško, da ji zmanjka
prilike, mešati se v poljske zadeve. Poslednjič, toda
prepozno spoznajo Poljci, da njih deržavna ustava je
pogubljiva, in da je treba poljski prestol v dedišen pre¬
stol spremeniti. Leta 1791 napravlja toraj deržavni
zbor s kraljevim dovoljenjem novo ustavo, in namenja
poljski prestol v dedišno slavni rodbini volitnih knezov

221

saksonskih. Al mogočna stranka poljskih protestantov
in Katarina II., carinja ruska, podkopije ta namen. Na¬
mesti vse poprave in spremembe se napravi 1793 druga
delitev poljska, in starodavne, nekdaj sila obširne poljske
deržave ostane le še tretjina. — Odslej je nekoliko
ruskih vojnih čet vedno v deželi, in ruski pooblastenec
Igelstrom se obnaša in gospoduje v Varšavi, toliko da
ne s kraljevo oblastjo, in kralj Avgust  IV. je le revno
orodje v rokah njegovih.

Sedaj pa ustane verli hrabri Kosci  us  ko  na čelu
poljskih domoljubov zoper Huse. Avgust IV. ni ne ž
njim ne zoper njega. Junaški Kosciusko ima le pest ljudi
(4000 mož); in vendar otepe ž njimi (4. aprila 1794
pri Vraslo vicah) 12.000 Rusov, in slavna zmaga njegova
navduši mnogo verlih Poljcov za domovino in narodno
svobodnost. Pa vse je prepozno in Kosciuskova hrabrost
je zastonj. Obilna ruska vojska ga napade 10. oktobra
1794 pri Mačievicah. Terd kervav boj se uname ; Poljci
se bijejo ko pravi junaki, toda premalo jih je; verli
Kosciusko je ranjen in ujet—in  po dolgi bit vi zmagajo
Rusi. — Ruska zmaga pa je smert svobodnosti poljske
in konec slavne starodavne poljske deržave. Kralj Sta¬
nislav Avgust Ponialovski se odpove kraljevi oblasti,
Rusi, Avstrijanci in Prusi pa si razdele v tretji delitvi
(1795) še ostale poljske okrajne. Pač žalostna poguba
slavnega naroda! Al pri tako napčni deržavni ustavi,
pri tolikih notranjih razporih in pri taki termi popačenih
ošabnih terdih in zapravljivih pervakov in plemenitašev
ni moglo drugač biti.

§. 47. Rusi.

Po smerti Petra I. ali Velikega (§. 33.) prevzame
vlado carstva ruskega žena umerlega čara, Katarina  I.,
vlada pa ostane kakor je pod rajnkim Petrom bila.
Katarina I. je modra žena, dobre prebrisane glave, in
mila, priljudna, blagodarna vladarica, in mogočni Mencikof
ji je minister kakor je Petru bil. — Verla carina pa ne
vlada dolgo časa, temuč umerje že leta 1727 in zapusti
z oporoko svojo prestol ruski P e tru II., sinu nesrečnega
Alekseja.

Peter II. (1727—1730) pa je slab revež brez vse
zmožnosti in kreposti. Kmali se mu prikupijo knezi Dol-
goruki in njih rodbina, ter ga napravijo, da mogočnega
Mencikofa odstavi in v Siberijo v pregnanstvo pošlje.

222

Mož, ki ga čudna osoda iz pralni na visoko stopnjo
časti in oblasti povzdigne, postane tedaj žalosten izgled
nestanovitnosti, sreče in visokosti človeške, in umerje v
pregnanstvu. — Dasiravno pa je Peter II. le reven ne¬
zmožen vladar, so Rusi pod njim vendar srečni. Celo
carstvo ima terden mir, z vlado kitajsko se stori neka
kupčijska pogodba in Ladogov prekop se dodela. —
Leta 1729 prestavi car sedež svoj iz Petrograda v
Moskvo, in tu umerje že naslednje leto za osepnicami
ali kozami.

Za njim pride na carski prestol Ana,  bratranca
Petra Velikega,  ali hči starejega Petrovega brata
Ivana  — pa vlada večidel le po volji ljubljenca svojega,
grofa Byrona, ki se ji zvito prilizuje. Tega prilizovavca
povzdigne pozneje, ko v Kurii Ketler-jeva rodbina po-
merje (1787), k vojvodski časti in mu da kurijsko ali
kuriandsko vojvodino. Z avstrijansko vlado je vedno
složna, in po smerti Avgusta II. kralja poljskega (1733),
podpera cesarica Ana z Avstrijo vred sina njegovega
Avgusta III. zoper Stanislava Lescinski-ga, in mu po¬
maga na prestol poljski. V zvezi z Avstrijo se vojskuje
srečno tudi s Turki, ter jim vzame terdnjavo azovsko in
nekoliko drugih mest. Ko pa Avstrijanci v Belem gradu
mir store (1739), ga mora tudi Ana storiti, in da Turkom
razun Azova vse nazaj, kar je bila z vojsko pridobila.—
Poslednjič pa jo zapelje Byron k veliki napčnosti. Ana
meklinska, ki je carske kervi, in ki si jo cesarica Ana
za naslednico zbere, porodi' namreč sina, in častilakomni
vladohtevni Byron napravi cesarico, da si otroka še v
zibeli za naslednika določi.

Tako pride (1740) Ivan,  kakor pravimo, še otrok
v zibeli, na ruski prestol, in Byron se nadja, da bo
vladal in gospodaril kakor prej. Al dvorske zvijače in
vojni poveljnik Munnich  ga spodkopljejo, in Ivanova
mati  prevzame vlado, ter pošlje Byrona v Siberijo.
Kmali pa spodkopljejo nove dvorske zvijače tudi Ivana
in mater njegovo, in Elizabeta,  Petra Velikega hči,
pride na carski prestol, Ivan in roditelji njegovi pa v
ječo za vse svoje žive dni.

Elizabeta (1741—1762) vpeljuje nove umetnosti
med ruske narode in pospešuje njih omiko. Da bi nego¬
tovost nasledbe na prestolu odvernila, si določi koj v
začetku svoje vlade (1742) Petra,  vojvoda holstein-
gotorpskega, sina stareje sestre svoje Ane, tedaj sestrič-
nika svojega, za dediča in naslednika na prestolu ruskem,

22  3

ter ga oženi s Katarino  še prav mlado vojvodinjo
anhaltsko. Gotovo pa bi bila vladala Elizabeta še z
boljšim uspehom, ko bi ne bila imela toliko ženskih sla¬
bost. Pri njenih mnogih slabostih pa jo imajo dvorni ko-
varniki in ljubljenci njeni velikokrat popolnoma v rokah
in gospodarijo brez ozira na občno blagostanje le sebi
v prid. — S Švedci stori (1743) mir v mestu Abo, in
dobi nekoliko Finije. Pozneje (1747) se zveže Eliza¬
beta -s cesarico Marijo Terezijo, pošlje 37.000 Rusov
proti Menu, in pospeši s tem konec terde vojske za
avstrijansko dedšino in mir v Cahih (1748). Tudi v
strašni kervavi sedemletni vojski je Elizabeta Marii
Terezii zvesta čversta pomočnica zoper Friderika II.,
pa smert jo dojde še prej , ko je te pogubljive vojske
konec.

Po Elizabetini smerti pride zgorej omenjeni Peter 111.
na ruski prestol, pa le za pol leta. Novi car je iskren
občudovavec Friderika II., kralja pruskega. Zato mu je
perva skerb, ž njim mir storiti. Nato začne koj in naglo
marsikaj prenarejati in spremenjati; pa s svojo nepre¬
mišljeno naglostjo se zameri duhovščini in vojaštvu, in
neka puntarska zarotija ga pripravi ob prestol in živ¬
ljenje.

Sedaj povzdignejo Rusi ženo njegovo Katarino  II.
(1762—1796) na prestol carski — in jo dobro zade¬
nejo , zakaj carinja je bistra glava in izverstna vlada¬
rica. Katarina poterili mir s Prusi, in pomaga kmali
potem ljubljencu svojemu Stanislavu Avgustu Po-
niatovski-mu  na spraznjen prestol poljski. — Pozneje
se spre s Turki, in terda vojska se uname; pa Katari¬
nini vojskovodji Roman z ov, Ga llic  in  in drugi so iz-
verstni možaki, in vojska gre Rusom po sreči. Dasi-
ravno pa je vojska huda, ne pusti vendar Katarina
poljskih zmešnjav in prepirov kar en hip iz oči. Za¬
stran teh zmešnjav se napravi leta 1772 perva poljska
delitev, in Katarina zedini mnogo poljskih okrajin z ru¬
skim carstvom. Dve leti pozneje (1774) stori slavna
carinja v vasi Kučuk-Kajnardži mir s Turki, in razširi
spet meje carstva, zakaj Turki odstopijo Rusom vso
okrajno med rekama llnjeprom in Bugom(?), jim dovoie
prosto brodarenje po černem morji in spoznajo svobod-
nost Krime pod lastnim in ruskim varstvom.

Sedaj pa se napravi doma na Ruskem huda nevarna
ustaja. Nek kozak z imenom P u gače  v začne namreč
terditi, da je Peter III. in si nabere mogočno stranko,

pa hrabri vojni poveljnik Mi c h e ls o n zmaga in potare
sleparskega puntarja in stranko njegovo.

Ruska mogočnost raste čedalje bolj in ruska vlada
zamore že veliko tudi v unanjih zadevah, in slavni Ka¬
tarini je posebno zahvaliti, da je vojske za bavarsko
dedšino, tako reči, prej konec, ko se začne. Katarina
žuga namreč, da bo s svojimi četami kralja pruskega,
Friderika II., podperala, ako se vojska uname, in to
pospeši mir v Tješinu (1779). — Že naslednje leto
1780 napravi Katarina II. tako imenovano orožjeno se¬
verno neutralnost zoper prederzne silovite Angleže.

Na to si podverže čversta carinja tudi Krimo, in
priliznjeni dvorniki jo povzdigujejo zavolj te pridobitve
brez konca in kraja. Ljubljenec njeni, mogočen minister
Potemkin,  ji popisuje novo pridobljeno okrajno ko
zemeljski raj. Zato se odpravi Katarina leta 1787 na
pot in gre visoko hvaljeni raj ogledat. Potemkin pa
pošlje med tem mnogo ljudi iz bližnjih okrajin v Krim,
in da mnogo večjih in manjših vasi in mest, se ve da
lesenih, umetno napraviti po raznih krajih, v ktere je
imela cesarica priti. Lepih sel in ljudi je tedaj vse
polno, pa kakor hitro cesarica odide, se preseli in pre¬
nese vse v druge kraje, kamor ima Katarina še priti.
Zviti Potemkin prevari verlo carinjo tako popolnoma, da
je polna radosti in veselja, in se čudi nad blagostanjem
obilno naljudene okrajne, ki je pa še dandanašnji polna
velikih praznih pust.

Cesar Jožef  II. spremlja slavno Katarino na poti
v Krimo, in tu se zmenita, da hočeta Turke oba kmali
napasti in iz Evrope pregnati. Rusom se vojska dobro
sponaša, Jožefu pa ne gre nič kaj po sreči. Potemkin
dere s svojo četo srečno naprej in vzame Očakov. Tudi
Suvarov otepe in zmaga (1789) Turke pri mesticu
Fokšani in jim vzame (1790) Izmail. Medtem pa na¬
padejo Ruse tudi Švedci, pa ne opravijo veliko. Mir
vereiski stori vojski kmali konec in na ti strani ostane
vse pri starem. — Dve leti pozneje (1793) stori Ka¬
tarina v Jašu mir tudi s Turki, ki ji odstopijo Očakov
in obširno okrajno med Dnjestrom in Dnjeprom. —
Kmali potem (1793) se napravi druga poljska delitev,
in carinja ruska si vzame čez 45Č0 štirjaških milj
poljske zemlje in si podverže čez tri milijone Poljcov.
Poijskega kraljestva ostane le še malo, in krivična po¬
guba drage domovine žali in tare marsikakega domo¬
ljuba poljskega. Verli Kosciusko  nabere nekoliko teh
domoljubov in se vzdigne ž njimi nad Ruse, da bi slav-

225

nemu narodu poljskemu svobodnost otel; pa domoljubno
početje verlega hrabrega moža spodleti, in v bitvi pri
Mačievicah (1794) zmagajo Rusi, in zmaga ta je svo-
bodnosti poljski smertna rana, zakaj naslednje leto 1795
se razdeli še ostala majhna poljska deržava in staro¬
davno poljsko kraljestvo zgine iz števila evropskih deržav.
Čversta Katarina II. dobi tudi v ti tretji delitvi večji del
(čez 2000 štirj. milj) še ostale poljske zemlje. Kralj
Avgust  IV., ki nima več prestola, se odpove kraljevi
oblasti in carinja Katarina mu zagotovi nek vžitek v
Petrogradu.

Enako osodo ima tudi Byronov sin Peter,  vojvoda
kuriaški. Peter dobi kakor Poniatovski vžitek do smerti,
Kuria pa postane ruska okrajna. — Tako širi in uter-
juje neprenehoma slavna Katarina  svoje carstvo, ki
postane malo po malem strašen orjak, ki vzdiguje že
sedaj mogočno glavo čez vse evropske deržave.

Poslednje leta Katarinine vlade divja in razsaja
nevihta francozke prekucije in brezpostavnosti že po
raznih krajih zahodne Evrope, in berž ko ne bi bila
iskala tudi mogočna ruska carinja silovitost francozko z
orožjem berzdati in vstaviti, ko bi ne bila imela z do¬
mačimi in drugimi unanjimi zadevami toliko opraviti, in
ko bi je ne bila leta 1796 nenadoma smert vzela.

48. Turki.

Z odstavljenim Ahmetom III. (§. 34) pride na
prestol turški sin Mustafa  II. Mahmud I. (1730—
1754), pa tudi on je zanikern, slasten nemarnež kakor
prednik njegov. Vikši uredniki in malopridni popačeni
dvorniki gospodarijo pod njim brez overe kakor jim je
drago, in blagostanje in moč turškega carstva pojema
čedalje bolj.

v vojski z Perzijani nimajo Turki sreče in odsto¬
pijo Perzijanom v miru erzerumskem (1736) skor vse
poprejšnje pridobitve.

Boljšo srečo pa imajo v vojski s cesarjem Ka¬
rolom VI. in z Rusi. Evgena  savojskega ni več; ž
njim pa zapusti za nekaj časa tudi slava vednih zmag
avstrijansko orožje, in Turki dobe v miru belgradskem
(1739) spet nazaj, kar so bili v požarevskem miru
odstopili. Pri vsem tem pa si ne more oslabljena turška
deržava vendar nič kaj pomagati in vse ostane pri
starem. Tega je kriva nekaj sultanova nemarnost in za-

220

nikernost, nekaj pa lenobna terma naroda turškega, ki
noče sčasom nikakor naprej. Turki se derže starih
navad tako terdovratno , da ko hoče sultan Mah mu d
vojake svoje z bajoneti orožiti, se mu čversto ustavljajo.
Velik hrup vstane med njimi, in pogubljiv punt bi bil
ustal, ako bi ne bil prišel Muf ti (vikši turški duhovnik)
sam novega orožja blagoslovit.

Nadir,  šah perzijanski, ponovi vojsko s Turki, in
hrabri Perzijani si pridobe (1746) svoje nekdanje meje.

Mahmudu I. je naslednik brat njegov Osman  III.
(1754—1757) reven, nezmožen in nesposoben vladar,
ki ničesa ne spremeni’ in ne zboljša. — Davno že se
utikajo unanje vlade, zlasti francozka in angležka, v
turške zadeve, in gospodujejo v divanu ali v deržavnem
svetu, pa doslej vendar bolj Francozi; pod Osmanom III.
jih spodrinejo pa Angleži.

Za Osmanom pride na prestol sin Ahmeta III. Mu-
stafa  III. (1757—1774). Turki imajo sedaj dolg mir,
in Mustafa ga išče ohraniti, pa ne zato, da bi poterti
deržavi spet kviško pomagal, temuč zato, da bi svoji
samopašnosti lože j stregel. Zastonj ga napravljajo An¬
gleži o sedemletni vojski, da naj se vzdigne nad Av-
strijance Frideriku  II. v pomoč — Mustafa ne sluša
druzega ko sladnost svojo in pusti vse pri starem. Še
le ko se zve, da si mislijo Rusi, Avstrijanci in Prusi
poljsko kraljestvo razdeliti, ga napravijo Francozi k
vojski z'Rusi. Al kmali se pokaže, da turško carstvo
je zaostalo v vojni umetnosti in v vsem drugem deleč
za evropejskimi vladami, in Turki so tepeni zaporedoma
v raznih bitvah na suhem in na morji. Knez Galicin
otepe Turke dvakrat zaporedoma pri Kočinu, in jim
vzame to važno terdnjavo; Panin razdene in pogubi
Bender; Romancov  obsede Moldavijo in Valahijo —
Do Igo ruki  pa Krim. Skor enakočasno zedini Orlov
rusko brodovje v gerškem morji, plane nad brodovje
turško, ga otepe pri otoku skijskem, in ga pogubi kmali
potem (16. julija 1770) v zalivu džezmeskem v mali
Azii. —

Mustafa III. ne doživi konca te pogubljive vojske.
Naslednik mu je Abdul-Hamid  (1774—1789). Ro¬
mancov udari z Rusi čez Donavo, in tu se misli novi
sultan ž njim meriti. Ko pa vidi, da Turki, topovje in
vso vojno pripravo popustivši, v zabalkanske gore
beže, išče naglo mir storiti. Sklene se mir 21. julija
1774 v neki vasi z imenom Kučuk-Kajnardže. Rusi

827

dobe okrajno med rekama Bogom in Dnjeprom, mesto
Azov in prosto brodarstvo po černem morji; Krim pa,
ki je bil doslej pod turško oblastjo , pride pod varstvo
obeh vlad, turške in ruske. — Nato je nekaj časa mir
med Rusi in Turki. Kmali pa so negotove razmere
Krima čversti Katarini II. ugodna prilika, važno krimsko
okrajno z ruskim posestvom zediniti (1784). Obne¬
mogla turška vlada molči k ti krivični silovitosti, ker
ne more svojih pravic dostojno braniti. Ko pa Katarina
namerja, turško carstvo popolnoma razdjati in pogubiti,
in se zveže v ta namen s cesarjem Jožefom  II., se
Turki pri vsi svoji slabosti vendar zdramijo in napovejo
vojsko Rusom in Avstrijancom. Dasiravno pa je v tem
Abdul-Hamid v turškem vojaštvu marsikaj popravil in
zboljšal, zmagujejo vender spet Rusi. Princ nasavski,
ruski admiral ali brodniški poveljnik, otepe turško bro-
dovje (1787); knez Potemkin  vzame po sila terdi
kervavi bitvi Očakov z naskokom, in Suvarov  zmaga
turško vojsko pri mesticu Fokšani (1789), ter vzame
naslednje leto Turkom Izmail. Boljšo srečo imajo Turki
pod velikim vezirom Juzufom  zoper Avstrijance. V
ponočnem naskoku predere Juzuf  20. septembra 1788
pri Lugošu avstrijansko vojsko, ter zapodi cesarja Jo¬
žefa II. do Temešvara nazaj — in ta srečni uspeh tur¬
škega orožja navda vezira in čete njegove z veliko,
da ne rečem, z divjo serčnostjo.

Al že naslednje leto 1789 zadene Turke velika
nesreča. Nemila smert vzame namreč Abdul-Hamida,
ki je bil po precej dolgi versti nesposobnih malopridnih
sultanov blagoserčen pravičen vladar.

Za njim pride na prestol turški Selim  III., sin
Mustafa III. (1789—1807), ter podedova, se ve da,
tudi vojsko z Rusi in Avstrijanci. Posebna sreča pa
je Turkom, da Leopold  II., po smerti brata svojega
Jožefa  II. nemški cesar in dedič avstrijanskega po¬
sestva, berž ko more mir stori. Mir, ki se navadno po
Belemgradu imenuje, se sklene 4. avgusta 1791 v neki
vlaški vasi z imenom Sistova. Cesar odstopi Turkom
spet Beligrad , ki jim ga je bil slavni L a ud o n vzel,
vse drugo pa ostane, kakor je pred vojsko bilo. —
Okoli pol leta pozneje, namreč 19. januarja 1792 skle¬
nejo mir tudi Rusi v Jašu, toda pogodbe miru jaškega
so terdejše in Turkom težavniše, ker morajo Rusom
Krim in vse okraje do llnjestra odstopiti in jim verh
tega še marsikakošno kupčijsko polajšanje dovoliti.

888

O terdih vojskah francozke prekucije ni Selim III.
na nobeno stran , in se ne da nikakor napraviti, da bi
se v unanje zadeve vtikal. Še le leta 1798, ko fran-
cozka vojska pod B o n a p ar t e- tom Egipt napade, ga
napravijo Rusi in Angleži k vojski s Francozi.

Četerto poglavje.

Od francozke prekucije do novejših časov,
namreč do leta 1840.

§. 49. Od začetka prekucije do spremembe kra¬
ljestva v ljudovlado.

Francozko dnarništvo je popolnoma razdjano (§.41)
in deržavi je nagle pomoči treba. Zato se zberejo od¬
borniki derzavnih stanov v versailles-kem mestu, ki je
bilo takrat sedež dvora francozkega, in Ludevik  XVI.
odpre njih seje 5. maja 1789. Pa koj o začetku zbora
se napravi med zborniki hud razpor. Ošabni plemenitaši
se branijo namreč, s tretjim stanom vkup sedeti in der-
žavne potrebe pretresovati, in terjajo, da naj se shaja
vsak stan posebej v določeni dvorani. Že spervega pa
se pridruži odbornikom tretjega stanu grof Mirabeau,
mož čudovite zgovornosti in bistre glave, pa nesramen,
ves popačen razujzdanec, ki ga plemenitaši ravno zato
zveržejo. Na čelu tretjega stanu je pa tudi še druga
bistra glava, namreč imeniten duhovnik z imenom Sieyes.
— Zviti 8ieyes nasvetova razdraženemu tretjemu stanu,
da naj se okliče za edino narodno skupščino (Assemblee
nationale), zunaj ktere ne sme noben odbornik, naj si bo
kdor hoče, nič skleniti in ukazati. Zastonj pride kralj
Ludevik  (83. junija) sam v zbor in ukaže, da naj
se shaja in posvetuje vsaki stan posebej v svoji dvorani.
Tretji stan ne mara za kraljevi ukaz, in Mirabeau pove
naravnost, da odborniki se bodo le sili in bajonetom
udali. Mnogo duhovnih in nekoliko plemenitašev se
združi sedaj s tretjim stanom; kralj pa ne ve, kaj bi
počel. Mnogi, zlasti pa kraljica in brat njegov grof
artois-ki, ga naganjajo neprenehoma k ojstrosti, Ne ker
pa svetova vedno prizanesljivost. Kralj omahuje med to
in uno, in to omaja še bolj njegovo oblast — in silovita
strašna prekucija se ne dd več odverniti.

V tem razširjajo malopridni podpihovavci glas, da

329

kralj se misli narodne skupščine s silo znebiti. In res
se bliža 30.000 vojakov, večidel Nemcov in Švajcarjev,
Parizu; Neker dobi slovo, in nek baron Breteuil  pre¬
vzame službo njegovo. Strašen divji hrup vstane med
parižkim ljudstvom, ko se to razglasi, in zdajci zagromi
grozovita nevihta kervave prekucije, ki se že dolgo nad
francozko zemljo zbira. Razujzdana derhal divja nad
bastiljo (bastille) terdno deržavno ječo, starodavni spo¬
minek terdega trinožtva poprejšnih časov, in ne odjenja,
dokler je z naskokom ne vzame in popolnoma ne raz-
dene (14. julija). In to je še le začetek dolge verste
kervavih dogodkov, ki jih strašna prekucija rodi.

Časi prihajajo čedalje hujši; kraljeva straža in cele
trume vojakov se bratijo z ljudstvom, nihče ne mara več
za gosposke in postave, vsa oblast je v rokah razuj-
zdanega ljudstva. V brambo posestva in premoženja
zasebnih zoper roparske derhali se zedini 48.000 pre-
možniših mestnjanov v tako imenovano narodno stražo,
in la Fayette  ji je poveljnik. Oplašeni kralj pokliče
Nekerja spet v službo; ljudstvo ga sprejme z veliko
častjo, in raja radosti in veselja, ne toliko zastran Ne¬
kerja , kolikor zato, da sme razsajati, kakor mu je
drago — in res razsajajo strašne derhali po vseh ulicah
glavnega mesta.

Kmali pa se razširi nerednost in terda silovitost iz
Pariza po vsem kraljestvu, in sedaj začne beg in pre-
selovanje plemenitašev in duhovnih na pluje. Kraljev
brat, grof artois-ki, nevoljen in hud,  da se kralj ne
da napraviti, da bi skušal punt s kervjo in domačo
vojsko ustaviti in zatreti, beži pervi s svojima sinoma.
Enakočasno zapuste domovino Conde, Polignac, Broglio,
Breteuil in mnogo drugih — pozneje pa beži na ptuje,
kdor more. Vlada je ob vso moč in veljavnost, in ne
ve kaj bi počela. Čedalje hujše stranke se napravljajo
med ljudstvom in tudi v narodni skupščini, kjer je leva
že vsa demokratična in tako mogočna , da ji zmernejša
la Fayette-ova  stranka ne more dalje zoperstati.

Ker pa vlada, kakor pravimo, nepremiselno vse v
nemar pušča, pomoči le od časa in primerljejev priča¬
kuje in glede prenaredbe deržavne ustave nič ne stori
in ne nasvetova, se poprime narodna skupščina te na¬
loge, toda brez vsega reda in le kakor čas in prigodki
nanašajo. Pred vsem začnejo odborniki človeku priro¬
jene pravice pretresovati, da bi kraljevo oblast bolj
okratili in predpravice pervakov, plemenitašev in du-

330

hovščine zaterli in uničili. Kmali pa jih opomni pobi¬
janje žlalinikov in grajšakov in grozovito požiganje gra¬
dov po deželi, da tudi žlahniki in duhovni imajo svoje
pravice. Zato se vzdigne 4. avgusta v narodni skup¬
ščini nek Noaiiles, la Fayette-ov svak, in opominja z
gorečim govorom grajšake in žlahnike, da naj se odpo¬
vejo prostovoljno feudalnim pravicam srednje dobe in
naj djansko skažejo, da jim je resnica, ljudstvu težko
breme polajšati. Noailles-ov govor razgreje jako in na¬
vduši skupščino. Seja se podaljša v noč — in vse pred¬
pravice plemenitašev in duhovnov, vse desetine, tlake,
lovske pravice itd. se odpravijo še tisto noč. Deržavna
ustava je popolnoma spremenjena; zakaj postavodajavno
oblast ima odslej le narodna skupščina v rokah, in
kraljeva oblast je le še prazna senca.

S tem pa ni prekucije še konec. Hudobni brez¬
vestni šuntarji, in celo vojvoda orleanski, knez kraljeve
rodbine, dražijo neprenehoma divje parižke derhaii in
jih spodbadajo k novim nerednostim. V  Parizu je ravno
pomanjkanje kruha; malopridni šuntarji si obernejo to
okoliščino v prid, in trobijo na ves glas, da tega po¬
manjkanja je le kralj s svojim dvorom kriv. Zato se
vzdigne 5. oktobra strašna derhal — čez 48.000 ljudi,
med kt.erimi je mnogo mnogo razkačenih ženskih, iz
Pariza v Versailles, razsaja daje  groza, in prisili kralja
se v Pariz preseliti. L u d e v i k XVI. se preseli s svo¬
jimi že naslednji dan vsred te strašne divje derhaii v
tuilerijsko poslopje , ki je prej dolgo prazno stalo. Na
to se preseli tudi narodna skupščina v Pariz, vojvoda
orleanski, pričetnik teh gerdih nercdnost, pa gre za
nekaj časa na Angležko.

Sedaj prenareja deržavna skupščina na vrat na nos
vse stare razmere. Cerkveno premoženje se okliče za
deržavno blago, in kmali potem se prekličejo in odpra¬
vijo vsi meniški redi in samostani. Zatarejo se tudi
parlamenti ali starodavne višje sodnije in vsi razločki
med deržavnimi stanovi. Prostost, bratinstvo in enakost
vseh Francozov se okliče, in plemstvo po rodu z vsemi
svojimi mnogoverstnimi naslovi, znamnji in gerbi zgine
iz francozke deržave. Še dosedanja razdelitev fran-
cozkih okrajin in škofij ni skupščini več po volji. Vse
mora novo biti, in zato razdeli narodni zbor zemljo
francozko v 83 okrajev.

V tem se razširjajo politične drušine raznih strank
(clubs) po vsi deržavi, in podpihujejo neprenehoma

231

ljudstvo, ki je že brez tega razujzdano in razkačeno.
Najsilovitiša vseh, in središče najbesniših razsajevavcov
pa je drušina tako imenovanih Jakobinarjev. Danton,
Marat, Petion, Robespierre, Chabot, Cloots, Henriot,
Santerre in mnogi drugi si zadobe v kratkem neko gro¬
zovito imenitnost.

V Parizu se napravlja med tem velika svečanost.
Obletnica vzetve in razdjanja bastilje, 14. dan julija
1790, pride, in lepa ganljiva slovesnost se obhaja. Čez
pol milijona ljudi je zbranih na Martovem polji; sred
polja stoji krasen altar domovine; Talleyrand,  au-
tunski škof, stopi s 300 belo oblečenimi duhovniki pred
altar in blagoslovlja zastave vseh tri in osemdeseterih
francozkih okrajev. Vse je ginjeno, ko potem L a-
fayette  v imenu narodne straže, za njim pa pred¬
sednik narodne skupščine, in poslednjič tudi kralj novi
deržavni ustavi zvestobo prisegajo. Vse dosedanje kri¬
vice in nerednosti so pozabljene, vsi zbrani množici je,
kakor da bi se obhajala slovesnost sprave med nesreč¬
nim kraljem in njegovim razujzdanim ljudstvom, in vse
povzdigne desnice in prisega slovesno kralju in ustavi
zvestobo.

Ta sprava pa ne terpi' dolgo. Nov vihar se zbera
spet nad nesrečno francozko zemljo , in kralj je kinali
spet v terdi stiski in veliki nevarnosti. Ne k er vidši,
da ne more dnarništva nikakor zboljšati in povzdigniti,
dasiravno je že mnogo mnogo papirnatega dnarja iz¬
dajal, popusti službo in kralja 3. septembra 1790, ter
se poda na Švajcarsko, kar pa ni ravno velika nesreča,
kajti Neker ni bil mož za take terde hude čase. Velika
nesreča pa je kralju in deržavi, da Mirabeau,  berž
ko ne najbistrejša glava narodne skupščine, in posled¬
njič pri vsi svoji popačenosti vendar najterdniši steber
kraljevega prestola, zboli in 2. aprila 1791 umerje.

Nek ukaz narodne skupščine veleva, da naj priseže
tudi duhovščina novi ustavi udanost in zvestobo, kralj
pa odlaša ta ukaz poterditi. Pri vsem tem priseže mnogo
duhovnov brez obotavljanja ; še več pa se jih braui pri¬
seči, ker papež te prisege ne dovoli. Že to je zadosti,
med kraljem in ljudstvom hud razpor napraviti. Verh
tega pa se kralj tudi brani, francozke izselnike, ki iz
Turina, iz Koblic in Vormacije evropejske vlade nepre¬
nehoma k vojski zoper Francoze napravljajo, za izda-
javce domovine oklicati. Te prilike se poprimejo besni
Jakobinarji, ki jih Mirabeau več ne berzda, in drugi

283

sovražniki kraljeve oblasti in samovlade, ter šuntajo in
podpihujejo nevedno ljudstvo in divje derhali zoper ne¬
dolžnega kralja. llazpor prihaja čedalje večji — kralj
je v terdi stiski, in v resnici se mu je najhujšega bati.
Zato sklene revež v svojem obupu, skrivaj zbežati.
Švedski grof A k s el Fersen  oskerbi v Parizu natihoma,
kar je za beg in dolgo pot treba, in Bouille,  poglavar
in vojni poveljnik v Meču, veri pošten mož, obljubi po¬
magati kolikor mu bo moč. Srečno uide ( 20 . junija)
Ludevik  XVI. s svojimi iz Pariza — svoji žalostni
terdi osodi pa ne uide. V mesticu, ki mu Francozi
St. Menehould pravijo, ga spozna poštnar z imenom
Drouet,  ter ga da v Varenu fVarennes) vjeti. Trije
odborniki narodne skupščine, Barnave, Latour-Maubourg
in Petion pridejo po presvetlega jetnika in njegovo ne¬
srečno družino , in ga tirajo v Pariz nazaj. Kralj je v
veliki nevarnosti, ker so parižbe derhali vse razkačene;
pa sklep narodne skupščine, da kralj je nedotakljiv in
da nihče se ga ne sme lotiti, ga obvaruje za sedaj vse
sirovosti in sile.

V tem dodela in doverši narodna skupščina novo
deržavno ustavo in kralj jo poterdi 14. septembra s
prisego. Narodna skupščina odstopi konec septembra in
gre saksebi. Pa že naslednji dan (1. oktobra 1791)
se snide nova skupščina, da bi osnovano deržavno ustavo
dostojno vpeljala in postave izdelala, ki jih je po novi
ustavi treba. Zavolj te naloge se poprime novi zbor
imena postavodajane skupščine (Assemblee legislative).
Zbornikov je 747, pa največ je besnih Jakobinarjev.
Družtvo teh besnežev je čedalje mogočniše in se širi
deleč okrog. Nekakošna rudeča kapa je njih znamnje,
in kmali velja v Parizu in v deržavnem zboru le njihova
volja. Grozovita kervoloka Marat in Robespierre
razsajata čedalje huje in žugata smert in pogubo vsem,
ki so po rodu ali po premoženji verh navadne derhali.

Res,  da v novi skupščini je mnogo bistrih glav in
poštenih pametnih možakov; pa kaj pomaga, ker je ve¬
liko več brezvestnih sebičnežev in besnih demokratov?
Pred vsem si hoče postavodajavna skupščina serce ohla¬
diti nad duhovniki, ki se prisege branijo, in nad izsel-
niki ?  ki z vojsko žugajo. Že mesca novembra ukaže
toraj skupščina, da naj se popišejo vsi duhovni prisežni
in neprisežni, da neprisežnim naj se plača več ne daja,
in da, ako zoper novi red ljudi šuntajo, naj se na dve
leti zaprejo. Kralj pa ne poterdi tega ukaza, in tudi

833

enakočasnega ne, da izselniki, ki ne pridejo do mesca
januarja 1798 na Francozko nazaj, naj se k smerti ob¬
sodijo, in da njili premoženje naj zapade deržavi. Kra¬
ljeva stanovitnost razdraži Jakobinarje še huje. Znano
jim je, da cesar Leopold  II. in kralj pruski Friderik
V i 1 h e 1 m II. se napravljata že nekaj časa L u d e-
viku  XVI. z vojsko iz nevarnosti in terde stiske po¬
magati. Zato jih obsede nek divji vojni duh,  in 80.
aprila 1798 napove deržavni zbor Avstrii in Prusii
vojsko. Ludevik dovoli v vojsko, toda s solzami v očeh.
Na to sklene skupščina postavodajavna, da naj se po¬
kliče 80.000 mož narodne straže iz južnih okrajin v
Pariz v brambo in varstvo mesta in deržavnega zbora.
Ko pa kralj tudi tega sklepa ne poterdi, napravijo Ja-
kobinarji strašno ustajo v Parizu. 80. junija se zbere
grozovita, razno orožjena derhal, zveržek ljudstva pa-
rižkih predmestij, in nek kinet z imenom San terr  e jo
pelje v kraljevo poslopje nad kralja, da bi ga prisilila,
omenjene sklepe poterditi. Pa Ludevik je stanoviten in
se ne boji ne žuganja ne smertne nevarnosti. S čudo¬
vito serčnostjo terpi kralj ko pravi mučenec cele ure
gerdo zasramovanje strašne derhali. Razcapani pijani
potepuhi mu denejo rudečo jakobinarsko kapo na glavo
in ga silijo ž njimi piti. Še le pozno pride P e t i o n,
parižki maire ali župan z mestno stražo in ga reši iz te
strašne stiske.

To gerdo ravnanje razujzdane derhali v vseh bolj¬
ših in pametnih Francozih spet nekoliko spoštovanja do
nesrečnega kralja obudi, in mnogi ga jako milovajo. Pa
nespametno ponašanje izselnikov je Jakobinarjem spet
ugodna prilika, ljudstvo šuntati in nove ustaje naprav¬
ljati. — Avstrii in Prusii napovedana vojska se namreč
začne. Vikši vojni poveljnik je imenitni, iz sedemletne
vojske znani pruski vojskovodja Ferdinand brun-
sviški.  Pridruži se mu tudi oddelek avstrijanske vojske
pod Clairfait-ovem  vodstvom in pa 18.000 fran-
cozkih izselnikov. Goreča želja, se v kratkem mašče¬
vati in poprejšnje predpravice spet pridobiti, udahne
izselnikom nek razžaljiv razglas, ki ga vojskovodja
Ferdinand  (25. julija j pred seboj na Francozko pošlje.
Namesti pa da bi ta bahajoči ošabni razglas Pariz in
Francoze oplašil, jih jako jako razkači, in vse čerti iz-
selnike, njin podpornike in nedolžnega kralja še huje ko
prej. To je Jakobinarjem spet voda na mlin. Že so
bile privrele iz Marsilije in drugih primorskih mest

334

strašne derhali — sirov in popolnoma popačen zveržek
ljudstva v Pariz, in Jakobinarji sklenejo, sedaj naglo
speljati in doveršiti, kar že davno namerjajo, namreč
kralja odstaviti in kraljevo oblast zatreti in uničiti.

tO. dan avgusta precej po polnoči se zbera ome¬
njeni zveržek primorskih mest in sirova silovita derhal
parižkih predmestij. S temi divjimi razujzdanci rojita
Danton in Santerre  najpred pred mestno poslopje,
ter osnovata in napravita novo mestno gosposko po svoji
volji iz najhujših demokratov. Na to se napravlja gro¬
zovita derhal na kralja v tuilerijsko poslopje. Pa 900
Švajcarjev in parižka narodna straža pod poveljstvom
poštenega Mandat-a  varuje kraljevo poslopje in bo
brez dvoma puntarje resno sprejela. Jakobinarji pa si
vejo naglo pomagati. Novi mestni svet, ki je iz zgolj
jakobinarskih puntarjev, pokliče namreč verlega pošte¬
nega Mandat-a pred-se, pa ga da na poti umoriti —
in narodna straža, ki ne ve kaj bi počela in kako bi
se obnašala, se v  v kratkem razkropi. Sedaj pritiska
besna derhal na Švajcarje, in podkupljeno ljudstvo upije
na ves glas, da naj se kralj odstavi. Čelo nekoliko
topov postavijo puntarji pred krasno poslopje, in iščejo
po vseh vhodih va-nj vdreti. Nekdo napravi kralja, da
se umakne s svojimi v postavodajavno skupščino. Šest¬
najst ur je nesrečni kralj z ženo in z otroci tu v neki
tesni izbi, divja derhal pa mori v tem najzvestejše bra¬
nitelje njegove. Siloviti puntarji so namreč čedalje pre-
derzniši in derejo pri vseh vratih v grad. Verli zvesti
Švajcarji ga branijo kot pravi junaki in odganjajo besno
derhal. Pa vse je zastonj — mahoma namreč začnejo
puntarji v kraljevo poslopje s topovi streljati, in ko na¬
rodni zbor topov strel sliši, prisili oplašenega kralja,
da pošlje Švajcarjem povelje, da naj dalje ne streljajo.
S tem je verla straža smerti žertovana — derhal vdere
v grad, mori nemilo kakor divji ris vse, kar živega
najde, in razbije in pogubi vso hišno pripravo. Do 5000
ljudi, med njimi 700 Švajcarjev, je ubitih v divjem boji.
Deržavna skupščina pa odstavi med tem kralja , razbije
pred njegovimi očmi slavno starodavno krono francozko,
in sklene, da naj se kralj in kraljica v Tempel, nek
terden grad, ki so ga bili nekdanji templarji sozidali, v
varstvo, to je, v ječo deneta. Poslednjič sklene posta-
vodajavna skupščina še, da naj se skliče berž ko berž
nov narodni shod in naj napravi novi ljudovladi pri¬
stojno ustavo.

235

Ko je kralj odstavljen, se napravi novo ministerstvo,
ki ga pa D a n t o n , kot minister pravice , in parižki
mestni svet vedno strahuje. Vsa vlada je prav za prav
le v rokah Dan to na in mestnega sveta, ki ga je on
ustanovil. Odslej nima besnost Jakobinarjev več overe, in
po terdih hudih časih nastopijo še veliko hujši. — Serd
hudobnih silovitnežev zadene najprej neprisežne duhovne.
Sto in sto jih pošljejo razujzdani trinogi iz domovine v
pregnanstvo, sto in sto jih pa dajo tudi umoriti v ječah
in zaporih.

V tem se zve v Parizu, da vojska v avstrijanskem
Nizozemji ne gre nič kaj po sreči, in da Avstrijanci so
maršala Rochambeau  in njegove čete odpodili. Jako
se jeze in serde zlasti Jakobinarji nad uspehom avstri-
janskega orožja in sklenejo, vse ugonobiti in pokončati,
kar se še starega derži. Parižki mestni svet da mesto
zapreti in po vseh pohištvih neprisežnih duhovnov, žlah-
nikov in takih iskati, ki se ne morejo z novim redom
še sprijazniti. Vse, kar se Jakobinarjem sumljivo zdi,
se verže v ječo, in ko so vse ječe polne, sklenejo ker-
voloki, se vseh teli protivnikov mahoma znebiti. Od 2 .
do 7 .  septembra roje derhali najetih morivcov od ječe
do ječe in more in pobijajo nedolžne žertve grozovite
prekucije. Do 30.000 ljudi umre te dni pod strašno
roko krutih morivcov. Vikše poveljstvo narodne straže
prevzame na to Santerre, nečloveški Mar at pa poziva
in spodbada ostale mesta, da naj store po izgledu Pa¬
riza, da se vsa protivnost zoper novi red mahoma zatare.

Tako se spremeni starodavno francozko kraljestvo
v strašno ljudovlado.

$*. 50. Ljudovlada pod narodnim shodom od
septembra 1792 do oktobra 1795.

Postavodajavna skupščina odstopi 21 .  septembra
1792 in narodni shod (Convent national), že tretji der-
žavni zbor, prevzame oblast in deržavne opravila. Novi
zbor okliče koj francozko deržavo za nerazdeljivo lju¬
dovlado, ter začne novo deržavno ustavo izdelovati.

Vojska pa napredova v tem le po malem. Prusi in
Avstrijanci menijo, da pri tolikih homatijah na Fran-
cozkem bo vojska le lahka in kratka, in zato ne spra¬
vijo dovelj vojakov vkup. Avstrijancov je nekoliko čez
50.000, pa še ti stoje v raznih oddelkih deleč saksebi.
Prusov pa je še manj, toda ž njimi je 12.000 fran-

836

cozkih izselnikov, nekoliko Hesov in pa nek oddelek
Avstrijancov pod Clairfait-ovem  poveljstvom. Vikši
vojni poveljnik, Ferdinand  brunsviški, napade Loreno
in misli čez Luksenburg, Longwy, Verdun in Salon
(Chalons) nad Pariz vdariti, pa se pomika le počasi
naprej, oblegova in jemlje sem ter tje male nevažne
terdnjave in trati najugodniši čas brez vse koristi. Za¬
stonj ga naganja Friderik Vilhelm  II., kralj pruski,
ki je z dvema sinoma pri svojih vojakih, k večji hitrosti
— Ferdinand se noče prenagliti, in se pomika s svojimi
četami le varno in po malem naprej. Longwy se mu
vda 23. avgusta, Verdun pa 1. septembra, in fran-
eozki poveljnik Dumouriez  se mora Avstrijancom pod
Clairfait-ovem poveljstvom umakniti. Al Dumouriez se
združi naglo s poveljnikom Kellerman-om in njegovimi
četami, ter čaka Pruse in Avstrijance pri selu Valmy in
jih otepe 20. septembra ne deleč od slovečega kata-
lavniškega polja, na kterem je bila nekdaj tudi strašna
šiba Božja, kralj Atila,  zlomnjena in poterta. Prusi,
ki so bili najboljši čas nemarno potratili, in ki jih po¬
manjkanje in bolezni že hudo tarejo, se vernejo na to
čez Mozelo nazaj. — Srečno otepe pa tudi francozki
poveljnik C u s t i n e Avstrijance pod vodstvom grofa
Erbach-a  v srednjem Renu, ter vzame 21. in 22.
oktobra Spiro, Mogunco in Frankobrod. Dumouriez pa
plane naglo v Nizozemje in otepe Avstrijance 5. no¬
vembra v dolgi sila kervavi bitvi pri vasi Jemappes, in
si pod verze razun Mastrihta in Luksenburga celo Bel¬
gijo. — Enako srečo imajo Francozi tudi zoper kralja
sardinskega Viktor Emanuela.  Nenadoma ga napade
Montesquieu  z južno vojsko, obsede Nico (Nizza)
in Savojo, in — narodni shod zedini obe okrajini s fran-
cozko ljudovlado.

Daširavno pa gre vojska Francozom na vseh straneh
po sreči, ne upa narodni shod vendar še prihodnosti, in
sklene, se odstavljenega kralja popolnoma znebiti. Razne
hude tožbe se vzdigujejo v zboru zoper njega; najhuje
pa ga tožijo, da je z unanjimi vladarji v zvezi, da je
hotel uiti in da je dal na parižke mestnjane streljati.
Na to operajo brezvestni Jakobinarji svojo tožbo, da
kralj je izdajavec domovine in ljudstva. Res da zmer¬
nejša stranka narodnega shoda, ki jo stranko Girondi-
stov imenujejo, hoče le kraljevo oblast zatreti, kralja
pa ne umoriti, pa siloviti hudobni Jakobinarji je ne slu-
šajo. Dvakrat (11. in 86. decembra) tirajo nesrečnega

kralja v narodni shod pred krivično sodbo. Iskreno ga
zagovarjajo trije izverstni pravdosredniki, D e s e z e,
Mal c s h er bes. in Tronchet,  pa zastonj, ker so bili
besni Jakobinarji smert njegovo že prej terdno sklenili.
V hrupeči, dolgo v noč podaljšani seji 16. januarja
1793 je kervava sodba sklenjena in nesrečni kralj je z
večino peterih glasov k smerti obsojen. 21. januarja
1793 je poslednji dan nedolžnega kralja. LudevikXVI.
umerje v 39. letu svoje starosti na guilotini pod rabelj-
novo roko. Tako doveršijo Francozi strašno pregreho
kralj omora.

Vsa Evropa sternn' nad toliko pregreho, in Angleži
napra.vijo mogočno zvezo zoper Francoze. Nemško car¬
stvo, Prusi in Avstrijanci, Angleži in Holandčani, Španjci
in Lahi so v orožji, in ljudovladi francozki žuga velika
nevarnpst. Verh tega se uname tudi domača vojska v
Vandeji (Vendee) in marsikakošen punt v raznih krajih,
zlasti pa v nekterih primorskih mestih. Pa tudi v na¬
rodnem shodu ni sloge in edinosti. Dve mogočne stranki
— tako imenovana stranka hribovcov in pa stranka Gi-
rondistov — ste si nasproti in se vzajemno overate.
Siloviti besni Jakobinarji pa ne obupajo, in iščejo pred
vsem zmernejšo stranko Girondistov zatreti — in jo za-
tarejo. Sedaj imajo hribovci, zgolj besni Jakobinarji,
ki se po naj višjih sedežih v narodnem shodu tako ime¬
nujejo, vso oblast v rokah. Deržavne opravila prevza¬
mejo razni odbori; pa kmali se polastita odbor občne
varnosti in odbor občne blaženosti in sreče vse oblasti,
in odslej (34. junija 1793) vlada le terdo trinožtvo in
strah na vsem Francozkem. Robespierre, Couthon,
Barerre, Callot d’Herbois  — z eno besedo, de¬
veteri odborniki občnega blagostanja so sedaj samoob-
lastni gospodarji čez življenje in smert vseh Francozov,
in neka prekucijska sodnija iz dvanajsterih porotnikov
in peterih sodnikov širi in pospešuje strah in trepet in
guilotina ima čedalje več opraviti. Sirove divje derhali,
ki jih Marat in Hebert  nesramno podpihujeta, so
vedno pripravljene puntati se in razsajati, kadarkoli se
Jakobinarjem treba zdi,  jih na noge spraviti, in noben
pošten, zlasti pa noben premožen si ni kar en hip več
življenja svest. Prilik pa, čedalje huje razsajati in mo¬
riti, jim nikdar ne manjka. Mesca julija je kruti Marat
umorjen. Neko serčno dekle z imenom Karolina
Corday  mu zasadi nož v popačeno nevredno serce,
in oprosti domovino gerde pošasti. Jakobinarji upijejo,

288

da ljudovlada je v nevarnosti, in ta umor jim je ugodna
prilika k še večji nečloveški krutosti, ki začne precej
razsajati.

Pervi občutijo to krutost Normandijčani in Bretanj-
čani, podperavci iz narodnega shoda pregnanih Giron-
distov. Grozoviti Carrier  razsaja po vseh njihovih
krajih od Sene do Loare in do morskih bregov, ter
mori in kolje ko ris. V  mestu Nantes pa si vmisli ta
peklenska pošast nov način, ljudi pokončevati. Cele
trope jih spravlja namreč na ladje, kterih dno se od¬
pira, da v Loari smert store.

Še strašneje kaznujejo Jakobinarji južne mesta Lion,
Marsilijo in Toulon. Kervavo trinožtvo tačasnih jako-
binarskih oblastnikov in poglavarjev obudi in napravi v
omenjenih mestih terde ustaje. Vse, kar je še pošte¬
nega, in vse, kar še kaj ima, se vzdigne zoper besne
trinoge, da bi si premoženje in življenje ohranilo. Kmali
pa pridervi neka ljudovladna vojska nad Lion in ga
obleže. Mesto se jako in čversto brani, pa se ne more
ubraniti, in zapade strašni morii in grozoviti pogubi.
Odborniki narodnega shoda, Fouche, Couthonin
F r e r o n razsajajo in more, da je groza. Guilotina jim
je prepočasna in zato dajo sila veliko Liončanov kupoma
postreljati. Cele ulice mesta — cele dolge verste po¬
slopij se pokončajo in razdenejo, divja derhal, izveržek
ljudstva, pa mori in ropa kakor ji je drago. — Enako
razsajajo Jakobinarji tudi v Marsilii in Toulonu. Tou-
lonski rojalisti ali kraljevci se upirajo silovitim pogla¬
varjem ljudovlade na vso moč, in da bi se jim ložej
ubranili, zroče mesto in brodostaje Angležem. Sedaj
pa pride ljudovladna vojska — vojska večidel razca¬
panih potepuhov, ki jim zato Sansculoti pravijo — nad
Toulon. Mesto je res terdno in Angleži so mu jaka
pomoč. Pri vsem tem zmaga ljudovladna vojska vse
upore in težave. Angleži, ki ne morejo mesta ubraniti,
zapalijo francozko brodovje in se umaknejo, nesrečne
mestnjane narodnemu shohu v kazen in maščevanje pu-
stivši. Tudi tu da grozoviti Freron premožniše mest¬
njane, kar jih ne uide, kupoma postreljati, in število
mestnih prebivavcov se zmanjša od 28 — na 7000, pa
še ti so večidel sirovi malopridni potepuhi. Da pa lju¬
dovladna vojska toulonsko terdnjavo zmaga in mesto
vzame, pripomore največ nek še prav mlad topniški
oficir, po rodu Korzikan, po imenu pa Napoleon Bo-
naparte,  ki tu pervikrat pokaže, kaj utegne enkrat

»39

iz njega biti. —- Tako razsajajo samooblastni Jakobi-
narji povsod, kjer se kakošna ustaja napravi. V se¬
vernih krajih potova nekakošen Le bon celo z gnilotino
od sela do sela, in mori' da je groza.

Najhujšo osodo pa imajo Vandejčani. Narod ta živi
zadovoljno v starodavni priprostosti, ki je časi niso še
popačili, v svoji okrajni (Vendee) na zahodnem Fran-
cozkem. So pa Vandejčani v resnici veri narod. Graj-
šakom svojini ali zemljišnim gosposkam, ki jih ne tarejo,
odrajtujejo pošteno kar jim grč, kralju, ki jih ne stiska,
so zvesti in udani, in iskreno spoštujejo vero svojih
dedov, duhovščino in cerkvene obrede, ki so jini sveti
in dragi od mladih nog. Ko pa narodna skupščina njih
neprisežne duhovne preganja in mori, ko besni Jakobi-
narji nedolžnega blagodušnega kralja k smerti obsodijo
in umore, in ko narodni shod mladost sploh v brambo
domovine na vojsko kliče, se loti vandejskih kmetov
strašen serd in duh kervavega maščevanja jih pre¬
vzame. Cela okrajna ustane kakor en sam mož in terda
domača vojska se uname. Spervega je sreča na strani
Vandejčanov, zakaj njih okrajna, polna goščav, gojzdov
in prekopov, je za brambo jako pripravna. Njih povelj¬
niki, kakor Stofflet  in C h ar  e t te,  so res le nizkega
stanu, pa izverstni vojaško izurjeni možje, in kmali
se jim pridruži tudi nekoliko verlih žlahnikov, kakor
d’Elbee, La Roclie Jaquelin in drugi. Santerre s svo¬
jimi ljudovladnimi četami je otepen in zmagan, in ustaj-
niki vzamejo mesto Saumur. Kmali je tudi mesto Nantes
v nevarnosti. Naglo pošlje torej narodni shod strašno
prekucijsko vojsko, izveržek ljudstva francozkega, nad
zmagovavne Vandejčane. Westerman  in besna Ja-
kobinarja Ronsin in Rosignol  planejo kakor volkovi
nad nesrečno okrajno ter požigajo mesta, vasi in hoste,
da bi upornike s strahom užugali. Čverstih Vandejčanov
pa ne ustraši ne smert ne grozovito razdevanje njih
domovine, ampak bijejo se hrabro ko pravi junaki. Pa
tisuč in tisuč je že pobitih, m vandejska okrajna je
že večidel prazna puščava. Zato obnemagajo malo po
malem, zlasti ko K le b er s hrabrimi četami od Rena
nad-nje pride; popolnoma ukrotiti se pa vendar tudi
Kleber-u ne dajo. Še le hrabri blagi Hoche  jih po¬
polnoma upokoji, ko je Robespierre-a in najbesniših
Jakobinarjev in njih grozovite vlade že konec.

Taka je bila leta 1793 doma na Francozkem. Na
mejah ljudovlade pa stoje mogočne vojne kerdela unanjih

840

zaveznikov, ki jih bo težko zmagati. Ljudovladni po¬
glavarji pa ne obupajo. S krutostjo in strahom spravijo
trinajst obilnih vojnih čet na noge, in vojnim povelj¬
nikom gre za glavo, če ne zmagajo. Pri vsem tem jim
ne gre spervega vojska po sreči. Dumouriez, kije  bil
poprejšnjo jesen Avstrijance iz Nizozemja pregnal, na-
merja sedaj tudi Holandsko vzeti in pridobiti; pa avstri-
janski vojskovodja, princ ko burski,  ki ima Clairfait-a
in nadvojvoda Karola  na strani, mu stopi nasproti in
ga otepe trikrat zaporedoma pri mesticu Aldenhoven,
pri vasi Neervinden in pri Lovanii 1., 48. in 22.  sušca.
Dumouriez, ki ga najbesniši Jakobinarji, Marat, Robe-
spierre in drugi, sovražijo in sedaj zmaganega pred se
na odgovor kličejo, si ne ve in ne more drugač poma¬
gati, ko s tem, da k Avstrijancom zbeži. Ž njim zbeži
pa tudi Ludevik Filip,  sin vojvoda orleanskega, ki
se pa poslednji čas le Egalite  imenuje. Dumouriez
unese z begom saj glavo; Custine,  naslednik njegov
v poveljstvu, pa zapade s svojo guilotini, ker ga so¬
vražniki otepejo, in ker jim ne more terdnjave Conde in
Valenciennes ubraniti. — Enako srečo imajo zavezniki
tudi na drugih straneh. Pruski vojni poveljnik Kalk-
reuth  vzame spet Mogunco, in strašna vojska Avstri-
jancov, Prusov in JVemcov stoji od Bazilee do Lila
Francozom nasproti. Enakočasno pritiskajo od severja
Angleži, Holandčani in Hanoverani, in ob Pirenejih stoji
general Ricardos s španjsko vojsko na francozki zemlji.
Pa tudi letos potratijo zavezniki mnogo časa brez po¬
trebe, in zamude pravi čas, v notranje, v serce Ijudo-
vlade — nad Pariz udariti. Ko se pa pravi čas zamudi,
je največkrat vse zamujeno. Strah in kervavo razsa¬
janje krutega narodnega shoda spravi, kakor smo že
opomnili, trinajst obilnih vojnih čet na noge, in bistro¬
umni pošteni C ar not,  ud odbora občne blaženosti, pre¬
vzame vodstvo ljudovladnega vojništva — in odslej se
povrača sreča čedalje bolj na francozko stran. Notranje
ustaje se potarejo malo po malem in unanji sovražniki
imajo dovelj opraviti, da se Francozom le ubranijo.
Houchard  otepe Angleže pri Hondschooten-u 9. sep¬
tembra, in Holandčane pri Monin-u 15. septembra. Pri
vsem tem pa zapade revež vendar krutim Jakobinarjem
in guilotini, ker se dh pozneje Avstrijancom pri Kor-
trik-u zasačiti in otepsli. M o r e a u napade 22.  sep¬
tembra Pruse pod vodstvom vojvoda brunsviškega pri
mesticu Pirmasens, toda Prusi ga otepejo in odpode.

Avstrijanski vojni poveljnik Wurmser  predere i3. ok¬
tobra terdnjave vveissenburške z naskokom, in vojvoda
Ferdinand  brunšviski otepe 28., 29. in 30. novembra
verlega H o c h e - a pri mesticu Kaiserslautern, in po¬
množi jako svojo staro slavo prej ko vojski slovo da. —
Dasiravno pa ne zapusti sreča zaveznikov še popol¬
noma , ostane poslednjič vendar skorej ves uspeli le¬
tošnje vojske Francozom, zakaj Jourdan  otepe 15.
in 16. oktobra Avstrijance pod vodstvom princa kobur-
škega pri selu Wattigny; Pichegru  in Ho  cit  e pa
pripravita malo po malem Pruse ob ves uspeli poprej¬
šnjih zmag, in konec leta se umaknejo Avstrijanci in
Prusi takraj Rena na nemško zemljo.

Sila veliko kervi se prelije to leto v vojski in doma
na Francozkem, pa hudobnim poglavarjem Ijudovlade
vendar ne še zadosti. Odbor občnega blagostanja, to
je, Robespierre  in njegovi verstniki, razun verlega
Carnot-a,  zgolj besni Jakobinarji, razsajajo in more
še zmirom neprenehoma kakor doslej. Kdor se njih
volji popolnoma ne uda, si ni kar en dan življenja svest,
in vse, kar se še starega derži, zapade guilotini, ki
nikdar ne počiva. Najmanjši sum je zadosli, najizverst-
nišega moža na guilotino spraviti. Tudi nesrečno udovo,
kraljico Marijo Antonijo,  hčer preslavne cesarice
Marije Terezije, obsodijo hudobni kervoloki na guilotino
in ji dajo 15. oktobra glavo odsekati. Enako osodo
ima kmaii potem (6. novembra) tudi Egalite  ali nek¬
danji vojvoda orleanski — pa čemu zaničljivega nevred-
neža dalje v misel jemati?

Narodni shod ne terpi dalje nič nekdanjega, nič
starega; še navadni koledar mu ni več po volji. Zato
vpeljejo vertoglavi oblastniki Ijudovlade z ukazom 24.
novembra nek nov koledar, v kterem je vse spremenjeno
kakor v deržavi. Leta se štejejo od začetka Ijudovlade
22 .  septembra 1792, in ta dan je novoletni dan ali za¬
četek leta. Mesci in dnevi dobe nove imena. Tri je¬
senske mesce imenujejo namreč: Vendemiaire, flrumaire
in Frimaire; zimske: Nivose, Ventose in Pluviose; spo-
mladne: Germinal, Floreal in Prairial; poletne pa:
Messidor, Thermidor in Fructidor. Mesci imajo po tri¬
deset dni; nedelje in prazniki so odpravljeni, in vsak
mesec ima le tri tedne po deset dni, kterih poslednji je
dan počitka. Pervi dan tedna se imenuje Primidi, drugi
Duodi, tretji Tridi, četerti Quartidi, peti Quintidi itd. —
teden deseterih dni pa Dekada. Se ve da pri ti razde-

949

litvi mescov in dnevov ostaja do konca navadnega sonč¬
nega leta še pet dni, in te določijo vertoglavi preku¬
cuhi v praznike in nekakošne svečanosti v razveselje¬
vanje ljudstva in razujzdanih derlial.

V kratkem pa dozori žalosten sad te nepotrebne
prenaredbe koledarja, po kteri ni več nedelj in praz¬
nikov. Nove grozovite nerednosti se napravljajo, in sveti
katoliški veri in cerkvi žuga konec in poguba. Razni
prekucuhi Dantonove stranke obračajo namreč, odkar
je novi koledar vpeljan, vso svojo bogoropno besnost
zoper vero in cerkev. Kristjanske cerkve se oskrunjajo,
vertoglavi prekucuhi ropajo po vežah božjih, uganjajo
v cerkveni obleki in s cerkveno pripravo mnogoverstne
burke in norčije po raznih ulicah nevrednega parižkega
mesta, in razdevajo častitljive spomenike kristjanske ko
pravi divjaki. Poslednjič napravijo brezvestni bogoropni
razsajavči narodni shod, da kristjansko bogočastje in
službo Božjo prekliče, in namesti nje nekakošno častje
ali službo pameti vpelje. Robespierre pa, dasiravno ves
hudoben in zaničljiv, se ne udeleži te gerde norosti;
marveč mu je ta hudobija ugodna prilika, znebiti se
Dantona  in njegove stranke. Davno že čerti in so¬
vraži namreč zavidljivi Robespierre mogočnega protiv-
nika, ki je bistrejše glave in boljšega serca od njega,
in rad bi si ga spravil iz poti, pa si ne upa. Sedaj pa
se ga prederzno loti s svojo silovito stranko in zmaga.
Danton in mnogi mnogi njegovih nasledovavcov so k
smerti obsojeni, in njih glave padejo 2.  aprila 1794
pod guilotinino sekiro.

Nato gospodari Robespierre še nekaj časa, tako
reči, samoblastno, 1n kakor mu je drago, in njegova
čmerna krutost raste čedalje bolj. Še njegovi družbeniki
si niso pred njim več življenja svesti, in nobeden, ki ga
on smerti nameni, ji gotovo ne odide, in guilotina dobiva
vsaki dan nove žertve. Ta grozovita krutost pa mu
obuduje čedalje več protivnikov, in njegov pad se bliža.
Nekakošen Tallien,  hud kervolok kakor on, zve nam¬
reč, da Robespierre ga ima že na smertnem listu zapi¬
sanega, in se podviza prehititi ga. Narodni shod ga
obsodi, in glava njegova pade 28.  julija 1794 na gui-
lotini. Enakočasno je obsojenih na guilotino še mnogo naj-
besniših Jakobinarjev. Ž njim jih umerje 2i , naslednja
dva dni pa še 72, in s tem je konec strahu in skorej
dveletne grozovite krutovlade, kajti neka zmernejša
stranka dobi oblast in vlado v roke.

848

V tem ponove zavezniki vojsko. Princ k o burski
namerja z Avstrijanci iz Nizozemja proti Parizu udariti.
Pruski poveljnik Mollendorf  ga ima podpirati na levi
strani, vojvoda jorški  (York) pa na desni. Tako so
se bili namreč zmenili. Spervega ima Koburški srečo
in otepe Francoze dvakrat zaporedoma — 17. aprila
pri mesticu Chateau-Cambresis, 86. aprila pa pri Land-
recy. Pa to ne zda veliko in je prav za prav edini
uspeh letošnje vojske na suhem. Navadna počasnost in
nesloga nemških vojnih poveljnikov je kriva, da jih
sreča kmali zapusti. Že 88. maja otepe in zmaga
Pichegru  protivnike ljudovlade francozke pri Dorniku.
Enako srečo ima Jo uril  a n 86. junija pri tergu Fleurus.
Pichegru podi na to Angleže pod vojvodom jorškem čez
Skaldo nazaj, Jourdan in KI eber  pa dereta za Av¬
strijanci pod princom koburškim čez Mozo in Ren,  in
Belgija ali avstrijansko Nizozemje pride spet Francozom
v roke. Zmagani princ koburški dč sedaj vojski slovo,
in Clairfait dobi poveljstvo čez avstrijanske čete. —
Prusi pa ne speljejo to leto (1794) čisto nič. Res, da
prežene in odpodi' Mollendorf  Francoze iz terdnega
stanišča pri Kaiserslautern-u, pa se jim spet umakne,
kakor hitro se z večjo silo spet bližajo, in že mesca
oktobra gre vsa pruska vojska čez Ren na nemško
zemljo nazaj. — Pa tudi Piemontezi in Španjci ne mo¬
rejo letos zoper urne in navdušene Ijudovladčane nič
opraviti. Drugač pa je na morji. Angležki brodniški
poveljnik ali admiral H o w e napade namreč francozko
brodovje 1. junija ne deleč od otoka Quessant, in ga
jako otepe. Pri vsem tem so si Francozi v letošnji
vojski vendar le na dobičku.

Navadno prenehajo boji o hudi zimi; čversti Pichegru
pa si ne dd počitka, ampak plane s svojo četo, dasi-
ravno ji vsega manjka, o najhujši zimi mesca decembra
1794 in januarja 1795 nad zedinjene holandske okrajne.
Angleži se naglo umaknejo, deržavni namestnik V i 1—
helm  V. se odpove oblasti, ter beži na Angležko, in
slavna holandska ljudovlada se spremeni v tako imeno¬
vano bataviško Ijudovlado, toda je le sužnja mogočneje
ljudovlade francozke.

Tudi leta 1795 nima vojska še nič kaj pravega
uspeha. Velik dobiček pa je Francozom, da Friderik
Vilhelm  II., kralj pruski, od zveze z Avstrijanci od¬
stopi in z Ijudovlado francozko že v začetku spomladi
(5. aprila) v Bazileji zaseben mir stori. Ta nesrečni

»44

mir razdvoji Nemčijo, ki brez tega ni nikdar prav ze¬
dinjena , kakor bi imela biti. Prusi in Francozi določijo
namreč in zaznamovajo nekakošno mejo (Demarkazions-
linie) od spodnjega Rena noter do Šlezije, in storjeni
mir ima veljati za vse dežele unikraj te meje, ki v treh
mescih Prusii pristopijo in svoje kerdela domu pokli¬
čejo- Vlada hanoverska se poprime koj tega pogoja,
hesno-kaselska pa stori poseben mir. — Tudi velikemu
vojvodu toskanskemu dovole Francozi poseben mir še
prej ko Prusom. Pa tudi Španjci se naveličajo pogub-
Ijive vojske in store mir v Bazileji 252. julija, toda so
prisiljeni za-nj svoj delež otoka haitiškega (San Do¬
mingo) v Ameriki Francozom odstopiti. — Vojne raz¬
mere so tedaj vse spremenjene; verli cesar Franc  pa
vendar ne obupa, temuč se vojskuje dalje s pomočjo
Saksoncov in nekterih nemško-deržavnih knezov. Sper-
vega imajo Francozi srečo. Luksenburg se jim uda 12.
junija zavolj pomanjkanja živeža; Jourdan in Pichegru
udarita — 6. septembra pri Diseldorf-u, 20. septembra
pa pri Manhajmu čez Ren in se napravljata dalje v
Nemčijo dreti. Pa slavni W u r m s e r vzame zmago-
vavnim Francozom spet Manhajm in jih odpodi, Clair-
fait  pa otepe J o ur dan a pri mestu Hochst in otme
Mogunco. To je pa tudi ves uspeh letošnje vojske in
že mesca oktobra se sklene neko pomirje.

Revna sirota, še le deset let stari kraljevič L u-
d e v i k , sin nesrečnega kralja Ludevika XVI., umerje
sred leta 1795, in zdajci se poprime stareji stric njegov
kraljevega naslova z imenom Ludevika  XVIII. Ta
prilika ogreje izselnike francozke tako jako, da skle¬
nejo iz Bretanje v Vandeo udariti, domačo vojsko pono¬
viti in francozkih kraljev poterti in razdjani prestol spet
povzdigniti in uterditi. Angležke ladije jih prepeljejo
mnogo v Bretanijo in v kratkem jih je 12.000 vkup;
pa ljudovladni vojskovodja Hoche  pridervi kmali nad
nje, jih otepe in razkropi. 5000 je vjetih in ljudovlad-
čani jih postreljajo vse od pervega do zadnjega.

Z Robespierre-om pade, kakor smo ze opomnili,
mogočnost in oblast grozovitih Jakobinarjev in je po-
terta. Vendar pa ima zmernejša stranka narodnega shoda
še marsikakošno težavo prej ko se uterdi in obvelja. —
Med tem se dodela in razglasi nova deržavna ustava.
Po novi ustavi dobita postavodajavno oblast dva obilna
sveta, svet starih iz 250 udov in svet petstoterih, tako
da svet poslednjih ima postave nasvetovati, pripravljati

. 245

in predlagati, svet starih pa jih poterjevati. Speljavno
oblast pa zroči nova ustava peterim voditeljem. Mnogim
mnogim pa ni nova ustava in novi red nič kaj po volji,
in parižke derhaii se celo spuntajo. Narodni shod pa
ne prijenja, terauč potare punt z orožjem 5. oktobra.
K zmagi pripomore največ mladi Bonaparte, kije
bil po Robcspierre-ovem padu zavoij svojega silovitega
jakobinarskega duha nekaj časa brez službe, ter si
odpre s lem spet pot k službi in k čedalje večji slavi.
Glasoviti narodni shod odstopi 27. oktobra in nova der-
žavna ustava je vpeljana.

$. 51. Ljudovlada francozka pod voditeljstvom
( Directoriuml od oktobra 1795  — 9. novembra

1799.

Ljudovladno voditeljstvo (pervi voditelji so bili
Barras, Reubel, Carnot, Letourneur in La
Reveillere-Lepeux,  pa le Carnot je bil tolike
časti in tolikega posla popolnoma vreden) — ljudovladno
voditeljstvo, pravimo, sklene koj vojsko, ki že toliko
časa brez pravega uspeha terpi, resno in na vso moč
pospešiti. Vikše poveljstvo čez vojsko v Italii dobi mladi
čversti Korzikan Bona  par  te,  in od treh strani imajo
čete francozke v serce avstrijanske deržave udariti,
Bonaparte  namreč iz Italije čez planine, Moreau
od zgornjega Rena čez švabske ali sevske, Jourdan
pa od srednjega Rena čez frankonske okrajne.

Bonaparte najde francozke kerdela v Italii jako za¬
nemarjene in v velikem pomanjkanji, in zato brez serč-
nosti in vojaškega poguma; pa mladi še le 26 let
stari poveljnik jih navdahne v kratkem z lastnim go¬
rečim vojnim duhom, ter jih vodi od zmage do zmage.
Že 12. aprila 1796 otepe mladi poveljnik sardinsko-
avstrijansko vojsko pod vodstvom že skor 80 let sta¬
rega avstrijanskega vojskovodja Beaulieu  pri Mon-
tenotte. Bonaparte je cverst junak , ki si ve zmago in
vsako tudi najmanjšo priliko koj v prid oberniti, in
otepe že dva dni pozneje (14. aprila) Avstrijance in
Piemonteze pri Milesimo, jih zmaga in loči, da se ne
morejo več zediniti. Na to otepe Bonaparte 20. aprila
tudi sardinskega poveljnika C o 11 i pri mestu Mondovi,
se oberne naglo nad Turin in oplaši s tem Viktor
Amadeja  III. tako jako, da brez odlaška za pomirje
prosi in mu koj tri precej važne terdnjave, Coni (Koni),

Tortono in Čevo zroči in že 15. maja v Parizu mir
sklene. V tem miru odstopi kralj sardinski siloviti lju—
dovladi francozki Savojo in Nico (Nizza), in ji plača
kar veliko vojnega davka. — Med tem se umikajo Av-
strijanci naglo čez Tičin in Ado nazaj. Bonaparte dervi
za njimi; pri mestu Lodi se mu postavijo spet v bran
Cio. maja) in mu ne dajo čez reko; pa čversti Bona¬
parte jih užuga in pelje svoje navdušene zmagovavne
čete srečno čez most takraj Ade. 14. maja pride mladi
zmagovavec s svojo junaško vojsko v lepi bogati Milan in
vse iombardiške okrajne so v njegovi oblasti in začnejo
težki jarm silovite francozke ljudovlade nositi. Koj
spervega morajo 20 milijonov frankov vojnega davka
plačati — in vendar ukajo in rajajo nespametne derhali
po mestih in tergih okrog dreves svobodnosti, ki jih
razujzdani Francozi posajajo. Nezmožne kneze itali¬
janske pa oplaši nagli in toliki uspeh orožja francozkega
tako jako, da iščejo vsi berž ko morejo mir storiti.
Ferdinand, vojvoda parmaški, kupi že 8. maja pomirje
za težek denar in za razne umotvore slikarske umet¬
nosti; enako tudi H er k ul, vojvoda modenežki, 17.
maja. Visoko čislane in veliko vredne umotvore kipo-
rezke in slikarske umetnosti pobera mladi vojskovodja
francozki v Italii povsod, kjer jih kaj najde, jih pošilja
v Pariz in bogati ž njimi glavno mesto ljudovlade. —
Francozi obsedejo med tem tudi mesto Livorno, in voj¬
vodini Toskana in Luka morate kakor okrajne lombardske
veliko vojnega davka plačati. Tudi papež in kralj nea-
politanski iščeta pomirja in ga storita 4. in 28. junija.

Avstrijanci imajo v Italii le še sila terdno Mantovo.
Zato pa napenjajo tudi vse moči in si prizadevajo ko¬
likor morejo, da bi saj to važno terdnjavo ohranili. Na¬
mesti sivega vojskovodja Beaulieu, ki so ga bili med
tem Francozi malo po malem čez Oljo in Ečavo (Oglio
in Adige) noter do tiroljskih sotesk nazaj potisnili, dobi'
vikše poveljstvo čez avstrijansko vojsko v Italii verli
slavni Wurmser,  ter hiti s svojimi četami v dveh
oddelkih iz Tiroljskega, da bi Mantovo otel. Pa Fran¬
cozi ga ustavijo, ga otepejo v dveh nesrečnih bojih pri
mesticih Lonato 3. — in Castiglione 5. avgusta, ter ga
prisilijo se na Tiroljsko nazaj umakniti. Kmali pa pride
Wurmser vdrugič in se bije s Francozi hrabro, pa nič
kaj srečno pri mestih Roveredo 4. in Bassano 9. sep¬
tembra. Pri vsi nesreči pa predere častitljivi starček
Wurmser vendar do Mantove, toda žalibog ne ko re-

247

šitelj, ampak le, da s svojim kerdelom, ki šteje po ne¬
srečnih bitvah Je še 10.000 mož, terdnjavino posadko
pomnoži. O začetku novembra se bliža vojni poveljnik
Alvinzi  z drugo avstrijansko vojsko, da bi Mantovo
otel, pa Bonaparte ga napade in zmaga pri selu Arkole.
Tri dni, od 13.—16. novembra, se bijejo hrabri Avstri-
janci z iskrenimi Francozi, poslednjič so pa vendar pri¬
siljeni, se umakniti. — Še enkrat poskusi Alvinzi obse¬
deno Mantovo rešiti, pa nič ne opravi, ker ga Bonaparte
trikrat zaporedoma, 13. in 14. januarja 1797 pri Bi¬
voli in Koroni (Corona), 16. pa pri Favoriti (la Favo¬
rita) otepe in zmaga. Mantove ni sedaj več oteti, in
ker ji vsega, zlasti pa živeža manjka, se more podvreči,
in podverže se na svečnični dan ali 2. februarja 1797.
Bonaparte, izversten hraber junak, ve hrabrost ceniti in
spoštovati in se ponaša do nesrečne avstrijanske po¬
sadke prav spodobno. Posebno pa časti mladi vojsko¬
vodja francozki hrabrega slavnega starčka Wurmserja
kakor gre in se spodobi. — Še ta mesec, namreč 19.
februarja 1797 stori tudi papež Pij VI. v veliko lastno
zgubo mir v mesticu tolentinskem, in odstopi Jjudovladi
francozki Avinjon in Vanesen (Avignon in Venaissin),
Ferraro, Bolonjo in Romanjo pa tako imenovani Ijudo-
vladi cisalpinski, ki jo Francozi na zgornjem Laškem
osnujejo in napravijo. Toliko žertovajo sv. Oče, da le
strašna francozka vojska v njih posestvo ne udari. —
Kralj neapolitanski pa je bil že poprejšnje leto (10.
oktobra 1796) mir storil.

Ko se pa to v Italii godi, je tudi v Nemčii huda
vojska. Vikše poveljstvo čez avstrijanske vojne kerdela
ima tu mladi nadvojvoda Karol,  cesarja Franca  II.
brat. Kmali pridervita Moreau in Jourdan s svojimi če¬
tami , uni do Monakovega, ta pa do blizo Rezova ali
Ratisbone. Vlade badenska, virtemberška in bavarska
si kupijo mir z denarjem in s tem, da oskerbljujejo in
dajajo vojski francozki, česar ji je treba. Strah pred
Francozi je velik in Saksonci se okličejo za neutralne
ali na nobeno stran. V toliki stiski ostane tedaj cesar
Franc  II. zmagovavnim Francozom sam nasproti. Pa
sedaj se pokaže dan in sposobnost še le 24 let starega
nadvojvoda, in sreča stopi na njegovo stran. Naglo in
nenadoma plane mladi vojskovodja nad nek oddelek
Jourdanove vojske, ki stoji pod Bernadotte-ovim
vodstvom deleč pred ostalimi kerdeli, in ga otepe. Na
to napade mladi vojskovodja avstrijanski Jouruana in

248

mu ne da več počitka. 22. avgusta ga otepe pri Neu-
marku, 24. pri Ambergu, 3. septembra pri Virzburgu,
16. pri Giessen-u in 20. septembra 1796 pri Alten-
kirchen-u tako jako, da se v divji beg poda in proti
nižjemu fienu beži, ker ne more svojih čet več zediniti.
— Jourdanov beg pripravi pa tudi Moreau-ovo vojsko
v veliko nevarnost, ker ji utegnejo Avstrijanci za herbet
priti. Zato se začne tudi bistrovidni Moreau umikati.

Čez petdeset milj ima do meje francozke, in na vsi ti
dolgi poti je vedno v nevarnosti, in vendar se umakne
v popolnem redu in brez zgube spet unikraj Rena , in
to mu je lepa slava, kakor je nadvojvodu Karolu  ve¬
lika lepa slava, da je Nemčijo sovražnikom otel.

Ker so bili Avstrijanci leta 1796 v Italii vedno ne¬
srečni in tepeni, dobi' naslednje leto 1797 verli nadvoj¬
voda Karol vikšc poveljstvo na Laškem. Pa Bonaparte
je rojen mojster vojne umetnosti, in avstrijanske čete so
po toliko nesrečnih bitvah in zgubah ob ves pogum.
Zato ne more tudi slavni Karol nič opraviti, in je pri¬
siljen , po raznih zgubah se čez reki Piave in Taglia-
mento umakniti in še dalje bežati, Bonaparte  dervi
za njim do Ceijovca, in se napravlja od tod naravnost
nad Dunaj ali Beč udariti. Francozi razsajajo že deleč
po zgornji Štajarski, in Beč, avstrijansko glavno mesto,
se trese že v svojem starodavnem sivem ozidji. Zato
sklene cesar Franc  s Francozi mir storiti. Pred vsem
pa se sklene v Leobnu na zgornji Štajerski pomirje, ki
postane podlaga poznejega miru.

To pomirje pride pa tudi Francozom prav, zakaj
Avstrii vedno zvesti Tiroljci, Korošci in Štajarci usta-
jajo že v brambo domovine. Nasproti pa šo Bona-
parte-tove  čete že jako oslabele in pomoči ni za
njimi in se jim je ni kmali nadjati. Verh tega ima Bona¬
parte še druge namene v Italii. Avstrijance iz Italije
podivši pusti' namreč še neko deržavo za seboj, ki se
je doslej še ni lotil. Tudi to hoče potreti in razdjati.

Ta deržava, nekdaj sila bogata in mogočna, sedaj
pa popolnoma obnemogla, je starodavna glasovita Ijudo-
ali plemovlada benečanska. Ko se Francozi z Avstri- -
janci v Italii bijejo, ne derže Benečani ne s temi ne z
unimi, ampak so neutralni. Pa nobenostranosti, ki iz
slabosti in nezmožnosti izhaja, ne spoštuje nihče. Zato
so sedaj Avstrijanci, sedaj Francozi na benečanski
zemlji, in ko Bonaparte za Avstrijanci proti Dunaji
dervi, ostanejo razne francozke posadke v benečanskih

84 »

okrajnah v Italii. Francoze mika jako po bogatih Be¬
netkah in njih mnogoverstnih obilnih zalogah, pa doslej
nimajo ne časa ne prave prilike, se jih lotiti. Sedaj pa
se napravi za herbtom francozke vojske, ki je za Av-
strijanci na Koroško in Štajarsko odrinila, huda ustaja
in vlada benečanska ali starašinstvo jo podpihuje. 17.
aprila planejo Verončani in kmetje bližnjih krajev nad
Francoze in razsajajo in more, da je groza. Še bolnim
in ranjenim v bolnišnicah ne prizanašajo kruti morivci.
Nevredno benečansko starašinstvo se obnaša pri tem
prav nespametno in nepošteno, se veseli ustaje in meni,
da bo Francoze poterlo, ter se vede kakor da bi se
hotlo Francozom braniti. Pa ko bi trenil oplaši nevredne
gospode novica, da Avsfrijanci so s Francozi v Leobnu
mir storili. Novica se poterdi, in Bonaparle se verne s
svojimi kerdeli naglo v Italijo. Namesti da bi se bene¬
čanska vlada s svojo, čeravno ne obilno, pa hrabro
vojsko skor iz zgolj Slavoncov, sovražniku v bran po¬
stavila in saj spodobno konec vzela, prosi mladega
ošabnega vojskovodja milosti, mu dovoli vse, kar terja,
razpusti svoje hrabre zveste Slavonče, in je priprav¬
ljena tudi deržavno ustavo spremeniti. Pa vojskovodju
francozkemu ni vse to še zadosti — bogato mesto in
njegovi obilni zakladi ga mikajo. Zato gre mesca maja
1797 z raznimi kerdeli v Benetke — in glasovite, do štir-
najst vekov stare, nekdaj toliko važne mogočne in bogate
benečanske deržave je konec — pač žalosten, sramoten
konec! Francozi se polasle brodovja in vseh zalog
morske orožnice, poberejo vse, kar je posebne vred¬
nosti v cerkvah in knjižnicah, in ostanejo v mestu, do¬
kler se mir z Avstrijanci v nekem gradu blizo Vidma v
Furlanii, ki mu Čampo Formio pravijo, 17. oktobra 1797
popolnoma ne sklene.

V tem zanimivem miru dobi Avstrija oropane Be¬
netke z dotičnimi okrajnami v Italii, benečansko Istro in
Dalmacijo. Nasproti pa spozna cesar Franc  ljudovlado
cisalpinško, ki jo Francozi iz Lombardije, Mantove,
Modene, Ferare, Bolonje in druzih pridobljenih okrajev
po lastni ljudovladi osnovajo in napravijo; odškodova
pregnanega vojvoda modenežkega z okrajno , ki se ji
Brižgava pravi; odstopi Francozom avstrijansko Nizo-
zernje ali Belgijo, ki jo brez tega že čez tri Seta imajo,
in obljubi, da bo posadke svoje iz Mogunce, Manhajma,
Ulma in drugih nemških terdnjav brez odloga domii
vzel. Glede cesarstva nemškega in glede odškodovanja

250

nemških knezov za zgube na levi strani Rena, ki Fran¬
cozom ostane, se pa sklene, da te in druge nemške
zadeve ima poseben shod v mesticu Rastadt poravnati.

Na to se verne mladi srečni zmagovavec mesca de¬
cembra v Pariz, in ljudstvo in vlada ga sprejme slo¬
vesno z veliko radostjo in častjo. Razni oblastniki lju—
dovlade francozke pa spoznajo že sedaj, da čversti
mladi mož ni stvarjen, da bi kje drugi bil, ampak da
bo utegnil prej ali potlej ljudoviadi in narodni svobod-
nosti nevaren biti. — Bonaparte ve dobro, da ljudstvo
je kakor veter, in da vlade so nehvaležne; da mu je
torej, če hoče ljubljenec naroda ostati in se više po¬
vzdigniti , nove slave treba. Zato nasvetova vladi, da
naj da Egipt napasti in vzeti, in voditeljstvo se po¬
prime tega krivičnega nasveta z veseljem, da si nevar¬
nega moža saj za nekaj časa z poti spravi. Kmali je
pripravljeno, česar je za to početje treba, in 22 .  maja
4 798 odrine Bonaparte iz Tulona s 300 barkami, ki
vojake (30.000—40.000 iz hrabre laške vojske zbranih
mož) in vojno pripravo peljejo. Brodniški poveljnik
Brueys  spremlja vojsko s trinajsterimi rednimi ladjami
in osmerimi fregatami. Kmali prijadra francozko bro-
dovje do Malte. Vitezi maltežki in njih že stari načelnik
baron Hompesch  se- ne branijo, ker jih zviti Bona¬
parte zagotovlja, da ni s sovražnim namenom došel in
da se jim ni ničesa bati. Tako obsede in vzame Bona¬
parte važni otok \ 2 .  junija, pusti na njem 4000 vo¬
jakov pod vojnim poveljnikom Vaubois,  in odrine
dalje. Brez vse zaderge prijadra 1. julija v Egipt, in
nihče se mu v bran ne stavi. Naglo spravi svoje ker-
dela in vojno pripravo na suho in obsede Aleksandrijo.
Na to gre koj dalje, otepe in zmaga Mameluke pri pi¬
ramidah, in 22 .  julija ima že glavno mesto, veliko Ka-
hiro, v rokah, ter začne deželne zadeve po evropejsko
uravnovati. — Tega Bonaparte-tovega  početja se ni
nihče nadjal. Ko francozko brodovje že iz Tulona od¬
rine, ne vejo ptuje vlade, in še Angleži ne, kam je na¬
menjeno. Slavni Nelson  jadra s svojim brodovjem po
sreiizemeljskem morji precej dolgo sem ter tje in ne
najde Francozov. Še le i. avgusta zasači francozko
brodovje v abukirskem zavetji in ga precej napade, da-
siravno že solnce zahaja in se noč bliža. Celo noč in
dalje se bijete tii brodovji angležko in francozko; po¬
slednjič zmagajo Angleži in francozko brodovje, razun
dveh rednih ladij in dveh fregat, s kterimi brodniški

851

podpoveljnik Villeneuve  v Malto zbeži, je popolnoma
pokončano. — Berž ko ne najplodniši in najlepši del
turškega carstva — Egipt imajo Francozi že v rokah,
in sedaj še le (18. septembra) napove turška vlada
francozki vojsko.

Med tem se ponašajo pooblastenci francozki v rad-
stadskem shodu ne ko poslanci, ampak ko gospodarji,
in terjajo ošabno, da naj se odstopi ljudovladi francozki
ves levi breg Rena, in da dotični posestniki naj se od-
škodovajo na desni strani reke. To napravi težav in
zmešnjav brez konca in kraja. — Enako terdo in ošabno
se obnaša pa tudi voditeljstvo ljudovlade francozke do
unanjih deržav, dasiravno je doma, le revno in ne¬
zmožno, tako da brez Bonaparte-tove pomoči bi se raz¬
nim prekucijskim naklepom ne bilo ubranilo. — Nek punt
v Rimu (10. februarja 1798) je silovitim Francozom
ugodna prilika, papeževega posestva se polastiti, in
vojni poveljnik Berthier  spremeni cerkvene okrajne v
rimsko ljudovlado, se ve da pod oblastjo francozko, ter
pošlje sv. očeta Pij a VI. ko jetnika na Francozko, in
tu umerje častitljivi jetnik »9. avgusta 1799 v mestu
valanskem (Valence). — Švajco tergajo o tem času
razne notranje stranke, ki se poganjajo zoper predpra¬
vice boljarjev. Siloviti Francozi se mešajo v te zadeve;
vojni poveljnik Brune  pride s svojimi kerdeli mesca
sušca 1798, in spremeni starodavno švajcarsko zvezo
v tako imenovano ljudovlado helvetiško, ki jo po fran¬
cozki uravna.

Zastran prešerne francozke silovitosti se jnapravi
nova zveza zoper ljudovlado francozko. Angleži, Av-
strijanci, Rusi, Turki in Neapolitanci se zvežejo, da bi
francozko krivično prešernost ukrotili. Pa tudi sedaj ni
prave edinosti med zavezniki. Neapolitanska kraljica
Karolina  je nepoterpežljiva in prenagla, in ne more
dočakati, da bi se vsi zavezniki za vojsko pripravili,
kakor gre. Zato napade neapolitanska vojska , ki ji je
Avstrijauec Mačk  viksi poveljnik, Francoze, ki v pa¬
peževih okrajnali, ali marveč v rimski ljudovladi, go¬
spodarijo. Pa Neapolitanci niso vojaki, ki bi bili v
stanu, iskrenim urnim Francozom zoperstati. Francozki
vojni poveljnik Championet  jih razkropi torej brez
vse težave in gre s svojimi kerdeli nad glavno mesto
neapolitansko. Kralj beži z dvorom svojim v Sicilijo in
se useli v Palermi, siciljskem glavnem ;mestu, Cham¬
pionet pa spremeni že »5. januarja 1799 kraljestvo

252

neapolitansko v ljudovlado parthenopejsko. Tako je eden
zaveznikov že potert prej ko drugi vojsko začnejo. —
Enakočasno dolže Francozi tudi kralja sardinskega, da
je z ljudovladnimi sovražniki v skrivni zvezi. Zato ob¬
sede vojni poveljnik francozki J o u b e r t s svojo četo
mesca decembra 1798 Piemontežko, kralj Karoi Ema¬
nuel  IV. pa beži na otok Sardinijo, in se useli v
glavnem mestu Cagiiari. Tudi genovežko deržavico pre¬
delajo Francozi v tako imenovano ligursko ljudovlado
— mlado hčerko francozkc.

Kastadski shod ali zbor se trudi celo leto 1798, da
bi nemške zadeve poravnal, pa ne more nič opraviti. V
tem napove vlada francozka Avstrii novo vojsko. Po-
oblastenci zbora grejo torej že perve mesce leta 1799
saksebi, in tu se zgodi velika zarota, ki ni še dan da¬
našnji dovolj razjasnjena. Ko zapuste namreč poobla-
stenci francozki 28. aprila Rastadt že o mraku, jih na¬
padejo mahoma neki konjiki ko pravi tolovaji, jim poberejo
vse liste in pisma, in delajo tako gerdo in kruto ž njimi,
da dva, Ro ber jo t in B o n n i er, koj lam umerjeta, Jean
Debry  pa se hudo ranjen le s težavo reši. Ta tolo¬
vajski napad obudi v vseh krajih grozo vseh poštenih,
-voditeljstvu francozkemu pa je prilika, da svoje rojake
zoper Nemce in Avstrijance prav goreče nahujska in
razdraži.

Med tem se začne spet vojska. Francozi stoje v
Nemčii, v Švajci in v Italii. V Nemčii jim je vikši po¬
veljnik Jourdan,  v Švajci Massena,  v Italii pa
Scherer.  Sreča, dosedanja vedna družbenica Fran¬
cozov, pa ne derži letos ž njimi. Nadvojvoda Karol
otepe in zmaga Jourdana 21 .  sušca pri selu Ostrah,
26. sušca pa pri mesticu Stockach, in ga potisnekmali
čez Ren nazaj. Nato vzame Massenu velik del Švajce
noter do Tigura ali Curige (Ziirich). — Z enako srečo
se vojskuje tudi avstrijanski vikši poveljnik K r a y v
Italii s Sčhererjem , ter ga otepe in zmaga 26. sušca
pri Pastrengo , 30. sušca pri Veroni, in 5. aprila pri
Magnanci. Nato dobi namesti zmaganega Scherer-ja
vikše poveljstvo v Italii verli Moreau,  pa francozke
vojne čete so že preveč oplašene in oslabljene, ko da
bi se jim bilo srečnega uspeha nadjati. Verii vsega tega
pride sedaj tudi slavni Suwarow  z rusko vojsko v
Italijo in še združi z Avstrijanci. 27. aprila 1799 je
pri 'Cassano huda bitva in Francozi so zmagani, ta
zmaga da združenim zaveznikom Milan in vso Lombar-

SOS

dijo v roke. — Pa tudi na Neapolitanskem nimajo Fran¬
cozi sreče. Macdonald  se ne  more dalje deržati in
zapusti' lepe neapolitanske okrajne. Rad bi se v Man¬
tovo umaknil, in se bojuje od 12.—18. junija, da bi ta
namen dosegel. Ker mu pa pri vsem tem spodleti, ze¬
dini ostanke svojih kerdel z Moreau-ovo že sila oslab¬
ljeno vojsko. — Voditeljstvo ljudovlade francozke zroči
nato vikše poveljstvo v Italii čverstemu Joubert-u,  ki
ga pa nima dolgo, zakaj 15. avgusta se unarne pri
mestu Novi med Francozi in med Avstrijanci in Rusi
terda kervava bitva, ki dvajset ur terpi. Francozi so
hudo otcpeni in popolnoma zmagani, in njih poveljnik
Joubert stori v kervavi bitvi slavno smert. Vse po¬
prejšnje pridobitve so spet zgubljene in Francozi nimajo
po bitvi pri Novi, razun Genove, nič več v Italii. Zato
gre Suwarow z rusko vojsko čez Alpe ali planine v
Svajco, da bi se združil z rusko vojno četo, ki je pod
Korsakow-im  vodstvom tam stala. Pa Massena ga
otepe v naglem napadu pri Tiguru ali Curigi 25. — 26.
septembra. Enakočasno napade in otepe tudi francozki
vojni poveljnik S o u 11 z Rusi združene Avstrijance.
Tako zapušča nestanovitna sreča spet zaveznike in začne
malo po malem k Francozom prestopati, zakaj tudi v
Nizozemji otepe Brune  neko ruso-angležko četo dva¬
krat zaporedoma, 19. septembra in 6. oktobra, in uniči
početje zaveznikov, ki so hotli Francozom Holandsko
spet vzeti. Zastran teh nesreč je car ruski Pavel  I.,
brez tega nekako muhast, sila nejevoljen in pokliče
svoje kerdela nazaj. Pri vsem tem pa je ljudovlada
francozka vendar še v terdi stiski; zakaj doma je vse
nezadovoljno zastran nedostojne vlade voditeljev, od
zunaj pa žuga nevarnost, da bi utegnil sovražnik iz
Italije, ali pa čez Ren na Francozko udariti.

Pa tudi na izhodnem ne ugaja sreča Francozom in
jim ni nič kaj po volji. Bonaparte vreduje Egipt, zlasti
pa denarništvo, po evropejskih šegah in postavah, pa to
vredovanje napredova le po malem, in težki veliki davki,
ki jih Francozi terjajo, napravijo mesca oktobra 1798
v veliki Kahiri hudo nevarno ustajo, ki jo Francozi le
s težavo potarejo. Bo 6000 Mahomedancov vzame v
terdem boji konec. — Mesca februarja 1799 odrine
Bonaparte z obilnim oddelkom francozke vojske v Sirijo
nad Turke, ki se tam zberajo, da bi Egipt oprostili. Na
poti otepe in zmaga Mameluke pri terdnjavici El-Ariš
v puščavi, in se polasti' kmali potem Jafe v sveti deželi.

854

Tu vjame 2000 Arnavtov, ki jih je bil že prej vjel, pa
s tem pogojeni spet spustil, da se ne smejo zoper Fran¬
coze več vojskovati. Vse te nesrečneže, ki niso bili
mož beseda, da tii od pervega do zadnjega posfreljati,
in se ponaša terdo tudi do mestnjanov. Od tod gre sred
sušca nad terdnjavo Akro, ki se ji tudi Akon in sveti
Ivan akerski (Saint Jean d’Acre) pravi; pa tu ga sreča
pervikrat zapusti. Vojaki francozki napadajo obleženo
terdnjavo ko pravi junaki; nobena težava, noben trud
jim ni prevelik. Pa Turki, ki jih angležki admiral ali
‘brodniški poveljnik Sidney Smith  s topovjem in vsem
potrebnim oskerbljuje in uči, kako naj se branijo, odbi¬
jajo srečno vse napade in ubranijo terdnjavo. Mnogo
hrabrih Francozov je v silovitih napadih že konec vzelo,
in sedaj jim napravlja neka obilna turška vojna četa
nevarnost v notranjih okrajih dežele. Res da J u n o t
in Kleber  otepeta in razkropita turške kerdela pri
Nazaretu in pri sveti gori Tabor, pa to ne pomaga ve¬
liko, ker napada verh vseh drugih težav in nadlog sedaj
tudi kuga. Bonaparte vidi, da ne bo nič opravil, in
sklene se v Egipt verniti. Konji, ki jih Francozi seboj
imajo, so vsi z ranjenimi in bolniki obloženi; vojaki
terpe strašno pomanjkanje, in nevarnosti in nadloge
vsake verste jih obdajajo na vseh straneh. Bonaparte,
res pravi vojak v vseh obzirih, hodi peš s svojimi vo¬
jaki in terpi serčno vse nadloge kakor poslednji prostak.
Mesca junija pride spet v Kaliiro nazaj, in že naslednji
mesec (25. julija) otepe in zmaga pri Abukiru turško
vojsko — trikrat mogočnejo od njegove, in povzdigne
in okrepčd s to lepo slavno zmago vnovič serčnost
svojih oslabljenih vojakov. — Sedaj pa zve nesrečni
stan ljudovlade doma in zgubo Italije. To ga tako pre¬
vzame, da sklene se berž ko berž domu verniti. Skrivaj
in na tihem pripravlja, kar je za odhod in za potovanje
po morji treba, zroči vikše poveljstvo verlemu Kleber-ju,
in odrine 25. avg. z najzvpstejšimi in udanišimi znanci
in prijatli, kakoršni so bili Berthier, Duroc, Lannes,
Murat in mnogi drugi, z dvema fregatama in z nekte-
rimi manjšimi ladijami iz Aleksandrije. Njegova posebna
sreča ga spremlja in varuje, da ga Angleži nikjer ne
zasačijo. 9. oktobra prijadra srečno do mestica Frejus
na južnem Francozkem, in 25. oktobra je že v Parizu.
Vse Sternu' nad prederznim junaškim vojakom, in tri
stranke, ostanki nekdanjih Jakobinarjev, ljudovladni
voditelji, in pa taki, ki žele, da bi se deržavna ustava

sss

spremenila in dostojniši red upeljal, se mu začnejo koj
prilizovati, da bi ga, se ve da vsak na svojo stran do¬
bile. Bonaparte potegne s poslednjimi, med kterimi so
Sieyes, Talleyrand  in drugi izverstni možje. Svet
starejših se uda, svet petstoterih pa se ustavlja, dasi-
ravno predsednik, Lucian Bonaparte,  brata čversto
podpera. Bonaparte pa ni mož, da bi odjenjal; kar
sklene, mora biti. Zato napade 9. novembra 1799 po-
stavodajavni zbor z vojaki in ga razkropi. To je glaso-
vita silovitost 18. Brumaire-ja. — Sieyes  osnuje novo
deržavno ustavo, ki je od začetka prekucije že četerta,
in ki jo narod v posebni volitvi voljno sprejme. Po novi
ustavi dobe oblast trije konsuli, neko starašinstvo osem-
deseterih udov do smerti, nek tribunat stoterih članov
in nek postavodajavni zbor tristoterih odbornikov.

52. Ljudovlada francozka pod konsulatom
od 1800—1804.

Za konsule se zvole Bonaparte, Cambaceres
in Le brun,  pa duša vlade je pervi konsul Bonaparte,
in precej se čuti po celi deržavi duh rednosti in moči,
ki ga njegova bistra glava in krepka roka obudujete. Da
bi čas imel, notranje domače zadeve dostojno vrediti,
želi Bonaparte mir;  pa zavezniki, Angleži in Avstri-
janci ga ne dovole. Avstrijanski vojni poveljnik Melas
podi Francoze pod vodstvom Suchet-ovem  po pie-
montežkih soteskah in se napravlja v Provenco udariti,
Ott pa oblegova Massena v Genovi in ga hudo stiska.
Naglo nabera torej pervi konsul mogočno vojsko pri
genevriškem jezeru. Na Francozkem je vse navdušeno
in od vseh krajev hite hrabri vojaki vkup. Ko je vse
pripravljeno, se poda Bonaparte v Genevro, ter pelje,
česar se ni nihče nadjal, glavno četo naravnost čez gro¬
zovito goro, ki se ji Šent-Bernard pravi. Prederzni
vojskovodja in njegova junaška četa se ne boji in ne
ustraši ne stermin ne prepadov, ne snega ne ledu strašne
gore, in pridere v štirih dneh, od 16.— 20. maja 1800,
v Italijo. Drugi oddelki vojske pa pridejo čez gori Sim-
plon in Šent-Gotard za glavno četo. Pa prej še ko more
Bonaparte Genovi, ki jo Massena in Soult branita, po¬
magati, se uda nesrečno mesto po strašni lakoti, ki je
čez 15.000 ljudi pomorila, A vstrijancom, ki jim pa
enakočasno tudi novica dojde, da jim je Bonaparte z
mogočno vojsko že za herbtom. Pet dni pozneje (9. ju-

898

nija) se uname pri Montebello terd boj. Junaško se bi¬
jete obe vojski, poslednjič pa zmagajo vendar Francozi.
Se terdejša, sila kervava bitva je 14. junija pri vasi
Marengo med Tortono in Alesandrijo. Spervega zma¬
gujejo in zmagajo Avstrijanci; pa Desai.v, eden naj—
izverstniših, najboljših in najblagodušniših mož tistih
prekucijskih časov, ki je bil malo prej iz Egipta nazaj
prišel, ponovi boj — in nazadnje so Avstrijanci hudo
tepeni in popolnoma zmagani. Verli Desaix plača slavno
zmago, ki razsodi mahoma osodo Italije, s svojim živ¬
ljenjem. Njemu in pa mlajemu Kellerman-u imajo Fran¬
cozi to važno zmago posebno zahvaliti. — Melas,  ki
si ne more dalje pomagati, stori' pomirje za deset dni,
ter zroči Francozom vse terdnjave razun Mantove, in
Bonaparte ima vso Lombardijo spet v rokah.

Enako srečno se vojskujejo Francozi o tem času
tudi v Nernčii. Vikši poveljnik jim je spet Moreau,
Avstrijancom pa Kray.  Moreau udari čez Ben 25.
aprila 1800, in otepe Avstrijance v raznih bojih več¬
krat zaporedoma, kakor pri Engen-u 3., pri Moskirch-u
in Pfullendorf-u 5.-6., pri Biberach-u in Memmingen-u
9.—10. maja, pri Ulm-u 5., pri Dillingen-u 15., in na
slovečem tolikrat kervavem bojišču pri Hochstadt-u 19.
junija. Druzega julija je Moreau že v Monakovem, ba¬
varskem glavnem mestu, in Avstrijanci, ki se ne morejo
uspešno braniti, store pomirje v Parsdorf-u 15. julija.
Proti koncu tega mesca se dela tudi mir v Parizu, pa
ker ga Angleži še nočejo, se vse spet razbije. V krat¬
kem se vojska ponovi. Avstrijanci spremene med tem
vikše vojne poveljnike v Nernčii in v Italii; namesti
Kraya dobi vikše poveljstvo nadvojvoda Ivan,  namesti
Melas-a pa Bellegarde.  Ostanki avstrijanske vojske
v Italii so le revni in zlo zanemarjeni. Zato ne more
Bellegarde nič opraviti in se umakne po raznih zgubah
takraj Ečave (Adige), pozneje pa takraj Brente nazaj,
in le novo pomirje (25. januarja 1801) ga reši popolne
pogube. — Enako nesrečen ali še nesrečniši je tudi
nadvojvoda Ivan,  ki ga Moreau v terdi kervavi bitvi
pri Hohenlinden-u 3. decembra 1800 hudo otepe in po¬
polnoma zmaga. Ta slavna zmaga doverši nesrečo Av-
strijancov, zakaj Moreau obsede Solnograd (Salzburg),
dere proti Linču in je le še 20 ur od Beča ali Dunaja.
To prisili Avstrijance berž ko berž mir storiti. Stori se
pa mir 9. februarja 1801 v mestu lineviljskem (Liine-
ville) na podlagah miru campo-formijskega brez An-

257

gležev. Avstrija spozna reki Ečavo in Ren za mejo
francozke deržave.

Vsled miru linevilskega nastanejo velike zanimive
premembe v Italii in v Nemčii. V Italii napravi Bona-
parte  namesti poprejšnje cisalpinske ljudovlade ljudo-
vlado italijansko pod lastnim predsedništvom. Lahi ra¬
jajo, ker menijo, da so prosti in mogočni kakor nekdaj
Rimljani, pa postanejo le sužnji ptujega srečnega vojaka.
Veliki težki davki se jim nakladajo in sinove svoje mo¬
rajo v vojake dajati — ne v lastno korist, ampak ptu-
jemu narodu v prid. Veliko vojvodino toskansko spre¬
meni srečni zmagovavec v kraljestvo hetrurisko, ki ga
da L ud e viku,  vojvodu parmaškemu, v odškodovanje za
vojvodino njegovo, ki postane del ljudovlade italijanske.
— Jako zanimive so tudi premembe v Nemčii. V miru
linevilskem dobi namreč ljudovlada francozka vse nemške
posestva na levi strani Rena — 1200 štirjaških milj in
do 4 milijone ljudi. Pri tem zgube mnogi nemški knezi
svoje lastnine na omenjeni strani reke, in ostalo nemško
cesarstvo jih mora odškodovati s cerkvenim posestvom
in z neposrednjimi deržavnimi mesti. Od treh dosedanjih
duhovnih volitnih knezov ostane za naprej le še mo-
gunški, ki se preseli v Ratisbono ali v Rezov in dobi'
knežije ašafenburško, rezovsko (Regensburg) in vec-
larsko — kakih 249 štirjaških milj v odškodovanje za
veliko večjo zgubo. Volitni knez bavarski si je pa že
bolj na dobičku; za 220 milijonov s 780.000 prebi-
vavci dobi 300 štirjaških milj zemlje in 861.000 ljudi,
namreč okraje škofij bamberške, vircburške in pasavske
in verh tega tudi mesto Ulm in še šestnajst drugih der-
žavnih mest. Odškodovanje se ne ravna ravno po zgubi,
ampak po mogočnosti hiše, ki odškodovanje terja. Tako
dobi hiša braniborska za 46 zgubljenih milj in 122.000
ljudi 248 štirjaških milj in do pol milijona duš, namreč
Hildeshajm , Paderborn in nekoliko minsterske okrajne.
Tudi ostali nemški knezi, kakor virtemberški, hesko-
kaseljski, hesko-darmstadtski, hanoverski, oldenburški,
badenski in turn-taksiški se odškodovajo po primeri večje
ali manjše zgube. Celo hišo oransko-nasavsko in pre¬
gnane laške kneze, kakor velikega vojvoda toskanskega
in vojvoda modeneškega mora nemško cesarstvo s cer¬
kvenim posestvom in z deržavnimi mesti odškodovati.
Hiša oransko-nasavska dobi za zgube v Holandii slo¬
veče starodavne opatii Fuldo in Korvaj — vkup 45
štirjaških milj in 120.000 ljudi. Velikemu vojvodu to-

258

skanskemu se d& za Toskano Solnograško (Salzburg),
vojvoda modeneški pa ostane pri mejni grofii brižgavski,
ki jo je bil že v miru Čampo-formijskem dobil. Tako
dobi nemško carstvo ves nov obraz, in od 48 deržavnih
mest jih ostane le še šest, namreč Avgusta ali Augs¬
burg, Brema, Bukovec ali Ljubek, Frankobrod, Ham¬
burg in Norim berg.

Ko tudi vlade španjska in portugaljska 29. sep¬
tembra, ruska 8. in turška 9. oktobra 1801 mir store,
so le še Angleži v orožji. Pa tudi Angleži žele po
desetletni terdi vojski mir, zlasti ker car ruski Pavel  L
(16. dec. 1800) s Prusijo, Švedijo in Danijo zvezo
orožjene nobenostranosti ali neutralnosti ponovi in s tem
Angleže v vojsko s hrabrimi Danci zaplete. Res, da
dela vojska na morji Angleže čedalje mogočniše, pa
sedaj so prisiljeni tudi v Sundu obilno vojno brodovje
imeti. Od druge strani se pa tudi boje, da bi Francozi
s svojim brodovjem, ki ga čedalje bolj množe, Irije
(Irland) ne napadli. Zato začnejo mir delati, pa ta za¬
deva gre le počasi spod rok, ker se ne morete dotične
vladi glede Egipta pogoditi. Še le, ko se Angleži pre¬
pričajo, da niso v stanu ne oni ne nerodni Turki urnih
hrabrih Francozov v Nilovi planjavi užugati, neha Egipt
v tem obziru zaderžek biti. — Slavni Kleber  je namreč
zlo nevoljen, da je Bo na par te Egipt skrivaj za¬
pustil, in se pogodi z angležkim poveljnikom Sidney-
Smith-om  in s Turki, da mu dovole, verniti se brez
overe z vojno četo, z orožjem in z vso vojno pripravo
na angležkih ladijah domu na EVancozko. Vlada an-
gležka pa ne poterdi te pogodbe, ampak hoče, da naj
se Francozi brez vseh pogojev ko vjeti podveržejo. Al
verli Kleber ni mož,  ki bi se tako lahko in sramotno
podal; marveč se razserdi in sklene se iskreno braniti.
Kmali otepe s svojimi junaškimi Francozi čez šestkrat
obilnišo turško vojsko v okrožji nekdanjega mesta He-
liopolis in vzame spet, hudo razsajaje, glavno mesto
Kahiro, ki so se ga bili med tem Mameluki polastili.
Gotovo bi se bil slavni verli Kleber še dolgo branil, pa
ravno na dan sloveče bitve pri Marengo (14. junija
4800) ga umori nek mahomedansk prenapetnež pod
nekim drevesom na vertu poleg poslopja, v kterem je v
Kahiri stanoval. — Nato prevzame vikše poveljstvo ne¬
sposobni vertoglavi Menou,  pa verli angležki vojni
poveljnik Abercromby  ga tako terdo stiska, da se
mu pri vsi hrabrosti svojih Francozov le s težavo ubrani.

259

Ko pa Abercromby v kervavi bitvi pri Abukiru ali ne¬
kdanjem Kanopu konec vzame, se stori' mesca sep¬
tembra 1801 neka pogodba, po kteri prepelje brodovje
angležko ostanke junaške vojske francozke z orožjem,
z vojno pripravo in z mnogoverstnimi zanimivimi stari¬
nami in spomeniki egiptovskimi na Francozko domu.

Sedaj še le — 97. sušca 1809 — store tudi An¬
gleži mir v mestu Amiens, in obljubijo Francozom,
Spanjcom in Batavcom v dolgi vojski vzete naselitve,
Joaniterjem pa, ali vitezom maltežkim Malto nazaj dati.
Egipt in otoki joniški pa pridejo spet pod turško oblast.

Tako spravi pervi konsul deržavo, ki je bila po
slabi in nemarni vladi nesposobnega voditeljstva osla¬
bela in obnemogla, v kratkem spet na noge in pomnoži
jako svojo slavo. Sedaj pa, ko je mir, mu je perva
skerb, svojo oblast in mogočnost uterditi in nektere
notranje zadeve, zlasti cerkvene urediti, pa se ve da po
svoje. Zviti prekanjeni Bonaparte noče namreč poprejšnje
proste in samostalne francozke cerkve, pa tudi ne cerkve
prisežne duhovščine, ki so jo bili strašni časi grozovite
prekucije napravili. Čversti samosilni mož hoče marveč
cerkev in duhovščino voljno in ubogljivo kakor deržavo
in posvetne urednike, in ji nameni zaničljivo nalogo, le
papežu in vladarju ponižno streči in služiti. Zato sklene
15. julija 1801 s papežem Pijem  VII. neko pogodbo
ali konkordat, ki vpelje na Francozkem nove cerkvene
razmere, vse drugače od nekdanjih, in že v pervi po¬
lovici leta 1802 je katoliško bogočastje ali služba božja
po dolgem prenehanji spet vpeljana. — Nato oberne
Bonaparte svoj pozor na učiteljstvo in učilnice in ve
vse tako zvito uravnati in urediti, da ima vladar nauk
in učilnice in izrejo naroda popolnoma v rokah.

V tem se poprime Bonaparte tudi nekega vojnega
početja. Francozka naselbina na otoku Šent-Bomingo se
je bila namreč že leta 1792 materni oblasti odtegnila
in se v prosto ljudovlado spremenila. Tudi to je bil
kervavi sad silovite prenagle francozke prekucije; zakaj
ko narodna skupščina na Francozkem človekove pra¬
vice razlaga, se vzdignejo zamorci, sužnji francozkih
uaselnikov, zoper gospodarje in terjajo prostost in pra¬
vice, kakoršne oni imajo. V  kratkem je, se ve da, ves
otok v terdem kervavem boji in v popolni brezpostav-
nosti. Zamorci in Mulati zmagajo in pokončajo bele na-
selnike, ter napravijo samostalno zamorsko ljudovlado,
ki ji je zviti bistroumni zamorec Toussaint-Eou«-

J  17*

260

v er tur e predsednik. Konsul Bonaparte sklene tedaj^ io
važno naselbino si spet podvreči in pridobiti, ter pošlje
v ta namen 25.000 vojakov v Šent-Domingo. Vikši po¬
veljnik francozke vojske je konsulov svak L e c 1 e r c.
Francozi se ponašajo tudi tu ko pravi vojaki; Leclerc
razsaja da je groza ; zamorci omagujejo in se umikajo
v hribe, in Toussaint se da Lerclerc-ovi hudobni ne¬
zvestobi vjeti, in umerje na Francozkem v ječi. Pri
vsem tem pa se ne da otok vendar popolnoma užugati
in podjarmiti. Zamorci, prej zaničevani in hudo terpin-
čeni sužnji, so sedaj hrabri vojaki. Pomaga jim pa tudi
nezdravo podnebje, ki ga francozke čete niso vajene,
in v dveh letih vzame nek do 40.000 francozkih vo¬
jakov in brodnarjev konec z vikšim poveljnikom vred.
— Ko se pa uname nova vojska med Angleži in Fran¬
cozi, zapusti brodovje francozko Šent-Domingo, in za¬
morci so kmali spet samosvoji in prosti. Koj osnuje spet
in napravi Dessalines  ljudovlado zamorsko, ki se
ohrani pod imenom ljudovlade haitiske svobodna in sa-
mostalna do najnovejših časov. Res da se napravijo,
ko je terdi nemili trinog Dessalines umorjen, razne no¬
tranje homatije, ki razteržejo zanimivo ljudovlado v dve
deržavici, namreč v neko kraljestvice, kterega pervi
kralj je zamorec Krištof  (Christoph), in v neko Iju-
dovladico ; pa leta 1820 zedini predsednik B o y e r,
tudi zamorec, ves haitiski otok spet v eno samo ljudo¬
vlado. Pred nekterimi leti pa se spremeni ljudovlada
haitiska celo v cesarstvo. Nek častilakomen zamorec se
polasti namreč vikše oblasti in se da za cesarja oklicati
z imenom Favstina  I. — Škoda, da nam prostor ne
dopusti' o abotnih norostih novega cesarskega dvora in
Černe svitlosti dalje govoriti.

Francozi niso in niso bili nikdar pravi ljudovladčani.
Ljudje, ki so jim prazni naslovi in križci s pisanimi
traki na persih čez vse — taki ljudje, pravimo, niso
za ljudovlado. Bistrovidni Bonaparte išče torej spervega
novo s starem poravnati in spraviti, in to, kar je pre-
kucija rodila, s šegami in naredbami poprejšnjega staro¬
davnega kraljestva zediniti — in to je bilo prav in pa¬
metno. Pa prehitro se prevzame. Lastna častilakomnost,
žlahta in nekteri prijatli in mnogoverstni priliznjenci ga
napravijo, da vpelje koj spet šege in navade zatertega
kraljestva. Dvor pervega konsula v Parizu je poln ne-
čimernosti, gizdosti in zapravljivosti, kakor dvor nek¬
danjih kraljev. Bonaparte je zvit in prekanjen mož in

261

se ve narodu tako prikupiti, da ga poterdi (3. avgusta
1802) za konsula za celo življenje in mu dovoli neko
konsulsko stražo — 8000 zbranih vojakov. S tem je mo¬
gočnost njegova uterjena — Bonaparte je pravi samovladar,
le naslova mu še manjka, pa vse kaže, da se ga bo-v
kratkem poprijel, zakaj ko napravi pervi konsul mesca
maja 1802 še vitežki red častne legije (legion d’ ho-
neur), ni zaničljivega prilizovanja več konca in kraja.
Vse — ljudovladčani in kraljevčani (^republikanarji in
royalisti), nekdanji izselniki, dediči najstarejšega in
vikšega plemstva in tudi nemili Jakobinarji, kar jih je
še bilo — vse, pravimo, se plazi in prilizuje in je no¬
vemu vladarju ponižni sluga, da bi se mu prikupilo in
križec, vedno igrača človeške nečimernosti in slabosti,
na persi dobilo.

Je pa vendar tudi še mnogo takih na Francozkem,
ki jim ni novi red občnih zadev nič kaj po volji. Bona¬
parte ve to dobro, pa se zanaša na svojo stražo in iz-
verstno policijo, ki ji je nemili prekanjeni Fouche
vikši vodja. Čedalje bolj krati pervi konsul prostost in
politične pravice naroda in posamesnih deržavljanov, in
preganja ne samo Jakobinarje, ampak tudi teoretične
ljudovladčane, ki jih Ideologe imenuje. Zato se pa tudi
napravljajo skrivne zarotije zoper njegovo življenje.
Pervi naklep zoper mogočnega konsula skuje mesca ok¬
tobra 1800 Arena,  nek Korzikan, in tedaj Bonapar-
tetov rojak, z bistroumnim podobarjem C era cehi  in
nekterimi drugimi; pa zviti Fouche ga zve in prederzni
zarotniki v  so k smerti obsojeni. Zato pa ni zarotij še
konca. Že 24. decembra 1800 ima tako imenovana
peklenska mašina — nek s smodnikom in kroglami na¬
polnjen sod — konsula, ko se v gledišče pelje, ugono¬
biti in končati. Peklenska mašina se uname, toda za
trenutek prepozno. Bonaparte-ta reši kočjaževa urnost,
razne poslopja pa so razdjane in mnogo ljudi je ubitih.
Kmali zapre policija vsled tega hudobnega naklepa 130
nekdanjih Jakobinarjev in drugih razsajavcov, in vsi so
obsojeni v pregnanstvo v nezdravo Kajeno (Cayenne).
Pozneje se zve, da so nedolžni, in da pravi zarotniki
so kraljevčani ali royalisti, Cadoudal, Hyde de Neuf-
ville in razni drugi; pa Bonaparte jih ne pomilosti, ker
že misli si samovladarski prestol napraviti in noče takih
ljudi na poti. — Ko je Bonaparte za konsula do smerti
poterjen, napravijo kraljevčani, ki jih angležka vlada
mnogoverstno podpera, še tretjo zarotijo. Orodje so jim

262

že omenjeni Čadoudai,  nekdanji poveljnik Pichegru
in nekteri drugi. Še slavni Moreau je v to početje zoper
Bonaparte-ta nekako zapleten. — Prederzni Čadoudai
in Pichegru prideta skrivaj v Pariz, pa bistrovidna vedno
pozorna policija ju zavoha in zapre, in ž njima vred še
kakih 40 drugih. — Pichegru umerje v ječi, če sam po
sebi ali po ptuji roki, ni prav znano, Čadoudai in enajst
drugih deležnikov zarotije na guilotini, Moreau pa gre
v pregnanstvo v severno Ameriko.

V tem pa oskruni tudi Bonaparte svojo lepo slavo
z gerdo hudobno krivico. Da se namreč pregovoriti, ali
se dela kakor da bi se dajal, da vse te, naklepe zoper
njegovo življenje kuje vojvoda enghienski, vitežki vnuk
slavnega princa C on d e. Biva pa mladi vojvoda bla¬
gega serca in bistre glave v badenskem mesticu Etten-
heim. Tudi njega hoče Bonaparte iz poti spraviti, ne
kakor da bi bil prepričan, da je res kake zarotije kriv,
ampak le zato, ker se mu nevaren zdi. Nenadoma udari
torej neko francozko vojno kerdelo čez mejo na ptujo
zemljo, pridervi v Ettenheim, vjame mladega vojvoda in
ga tira v Vincennes blizo Pariza. Naglo se zbere tu
neka vojaška sodnija in obsodi nedolžnega kneza brez
vseh dokazov in brez vse spričbe k smerti, in general
Savary  ga da koj ( 21 .  sušca 1804) ustreliti. Vse
evropejske vlade sterme in se groze nad to silovitostjo
in hudobno strašno krivico, ki je in bo na vse veke
gerda oskrumba Bonaparte-tove slave.

Ljndo vlada francozka se spremeni v ce¬
sarstvo 1804 — 1814.

§. 63. Od začetka cesarstva do miru poiunskega.

Bistroumni Bonaparte si ve omenjene zarotije in
naklepe tako dobro v prid oberniti, da ga skličejo Fran¬
cozi že 18. maja 1804, tedaj še ne dva polna mesca
po smerti nedolžnega vojvoda enghienskega, za dediš-
nega cesarja svojega z imenom Napoleona  I. — Do¬
segel je prekanjeni mož svoj namen, in konec leta ( 2 .
decembra) se da z veliko slovesnostjo kronati. Sam
papež Pij VII. pride v Pariz in ga mazili v parižki
stolni cerkvi Matere Božje (Notre-Dame) — krono pa
si dene sam na glavo. — To je poslednjič izid grozo¬
vite prekucije, ki je toliko časa strašno razsajala, toliko

263

kervi prelila, tisuč in tisuč verlih poštenih mož žertovala
in nedolžnega kralja sramotno umorila. Malo po malem
se povernejo nekdanje šege in navade in vse, kar je
bila prekucija odpravila in zaterla. Dvor novega cesarja
je v kratkem krasen in veličasten čez vse druge, poln
novih in starih vojvodov, knezov, grofov in baronov, pa
tudi poln zaničljivih priliznjencov, hudobnih opravljivcov
in vsakoverstnih hinavcov. Spreobernjeni ali hinavski
ljudovladčani 'in kraljevčani se plazijo po njem, se
uklanjajo in prilizujejo za službe in časti. Ljudstvo pa
ima toliko gledati in zijati, da pozabi pri vednih slo¬
vesnostih zgubo prostosti in svobodnosti svoje. Z eno
besedo, vse pride na staro in narod francozki je spet
suženj res da sposobnega, pa svojoglavnega samovla-
darja.

Posebno samooblastno pa se obnaša cesar Napo¬
leon  po svoji navadi v Italii. Ljudovlado italijansko
pomnoži z vojvodino parmaško, jo predela v kraljestvo,
se da za kralja italijanskega oklicati in 27.  maja 1805
v Milanu kronati. Tudi železno lombardsko krono si
dene sam na glavo rekoč: Bog mi jo je dal, gorje mu,
kdor se je dotakne! ter si določi posinovljenega pa-
sterka Evgena Beauharnais  za namestnika. Luko
(Lucca) in Piombino z nekterinii bližnjimi okraji dd kot
posebno knežijo sestri Elizi  in svaku s priimkom Bac-
ciochi.  Genovo, doslej ljudovlado ligurisko, zedini
samosilni cesar s cesarstvom francozkim; enako tudi
kraljestvo hetrurisko ali Toskano, ktere oskerbništvo
dobi omenjeni Napoleonov svak Bacciochi.

V amienskem mestu sklenjen mir med Angleži in
Francozi je le kratek. Vlada angležka se je bila pre¬
naglila in se obotavlja storjene obljube spolniti. Časniki
angležki pikajo in liavsajo neprenehoma silovitega kon-
sula, ki se povzdigne o tem času samooblastno za varha
in štitnika bližnjih deržav, kakor Italije, Švajce in Ho¬
landije. Razpor med Francozi in Angleži prihaja toraj
čedalje večji, in mesca maja 1803 se vojska spet po¬
novi. Angleži-ubranijo Francozom, da si ne morejo na¬
selbine haitiske več podvreči, ter začnejo spet francozke
in holandske barke loviti in jemati. Francozi pa udarijo
z obilno mogočno vojsko v Nemčijo in obsedejo volitno
knežijo hanoversko, ki je bila takrat posestvo kralja
angležkega. Druga mogočna francozka vojska se zbera
v primorji bulonjskem (Boulogne), in časniki naznanjajo,
da je namenjena Angležko ali Irsko napasti.

264

Pri vsem tem pa ponuja vendar spet cesar Napoleon
Angležem mir. Vlada angležka pa, in zlasti minister
Pitt,  vidi in ve dobro, da ne more nikakor miru biti,
dokler Francozi in njih cesar za nobeno še tako staro
in uterjeno pravico sosednih narodov ne marajo. Zato
noče miru, ampak napravlja novo zvezo zoper francozko
silovitost, in jo v kratkem napravi. Zveza Francozov
s Španjci, razširjanje njih oblasti in mogočnosti v Italii
in Nemčii, in njih mogočna vojska v Hanoveranii plaši
celo čara ruskega Aleksandra  I., ki se zveže zato
z Angleži. Mesca aprila pristopi ti zvezi tudi Avstrija
in nekoliko pozneje Švedija. Kralj pruski Friderik
Vilhelm  III. pa noče biti na nobeno stran, in se ne da
nikakor napraviti, da bi zvezi pristopil. Vendar pa oma¬
huje nekako med Aleksandrom in Napoleonom, kar po¬
slednjemu nič ne škoduje, pa ga vendar razžali.

Vsa Evropa gleda in pazi, kako bo pri bulonjskem
mestu zbrana mogočna francozka vojska Angleže na¬
padla. Napoleon pa je vse drugih misel in prevdarja na
tihem, kako bi Avstrijance in Ruse poterl. Nikdar in
nikjer se tako jasno ne kaže, da Napoleon je rojen
mojster vojne umetnosti, ko v vedno zanimivi vojski leta
1805. Pomoči knezov južne Nemčije gotov, se vzdigne
mahoma že v jeseni z bulonjsko vojsko — s sedmerimi
četami najhrabriših in urniših vojakov, ki so jim najiz-
verstniši vojskovodji, kakor Lannes, Murat,  Ney,
S o uit in drugi enaki, vikši poveljniki, dere naglo na¬
prej, in udari, ko se tega še nihče ne nadja, čez Ren
v svevski okrog. Enakočasno dervi Bernadotte  z
obilno četo iz Hanoveranije po pruski zemlji čez Anspah
proti reki Izar, in ne mara za prusko neutralnost, kar
kralja pruskega tako razserdi, da sklene zvezi pristopiti.
Nemški volitni knezi, badenski, virtemberžki in bavarski,
se zvežejo s Francozi in pomnože s svojimi kerdeli mo¬
gočne sovražnikove čete. Tudi vojvodi heski, nasavski
in drugi se zvežejo s sovražnikom raztergane nesrečne
domovine. — Avstrijancom je vikši poveljnik v Italii
nadvojvoda Karol,  v Nemčii pa general Mačk  ža¬
lostnega spomina. Na Dunaji se jim še ne sanja ne, da
Mačk nima glave za toliko nalogo. Bernadotte mu pre-
striže pot in ga loči od Avstrije, in po Ney-evi zmagi
pri vasi EIchingen ga obležejo Francozi v Ulmu. Le
teoretično učen, pa brez vse djanske sposobnosti si revež
ne ve več pomagati, in se uda 17 .  oktobra sramotno
Francozom. 30.000 Avstrijancov in med njimi 18 ge-

265

neralov je mahoma vjetih. Vsi oparjeni in osramoteni
polože orožje in 40 zastav pred mogočnega cesarja Na¬
poleona in mu puste verh tega tudi še šestdeset topov
in vso drugo vojno pripravo. Sedaj še le spoznajo na
Dunaji, da Mačk ni bil za to nalogo — pa prepozno.
Taka je bila nekdaj pri nas, in taka je, da bi tako ne,
še dandanašnji.

Enakočasno pa imajo tudi Francozi, da se prevelike
sreče še bolj ne prevzamejo, strašno veliko zgubo. Pri
nosu trafalgarskem se uname namreč 21. okt. 1805
terda kervava morska bitva med brodovjem angležkim
in španjsko-francozkim. Zedinjeni Španjci in Francozi
imajo verh drugih manjših brodov 33 velikih rednih
ladij, Angleži pa le 27; pa v treh urah terdega boja
je 19 španjsko-francozkih ladij že popolnoma pokon¬
čanih; španjski admiral ali brodniški poveljnik Gravina
je smertno ranjen, francozki, Villeneuve,  pa vjet, in
zmaga, lepa zmaga ostane Angležem. Pa tudi Angleže
zadene tu velika nesreča, zakaj v kervavi bitvi trafal-
garski stori tudi njih izverstni poveljnik Nelson  smert,
pa lepo slavno smert srečnega zmagovavca.

Ko se Mačk  z obilnim mogočnim kerdelom Fran¬
cozom sramotno uda, dere francozka vojska naglo nad
Avstrijo. Med tem se združi z avstrijansko vojsko tudi
ruska pod vodstvom Kutusof-ovim in Bangration-ovim,
in obe vojski vkup se ustavljate junaško zmagovavnim
Francozom. Pa zastonj je vsa avstrijanska in ruska
hrabrost, zastonj vsa prelita kerv — Francozi vzamejo
že mesca oktobra Beč ali Dunaj, in kmali potem (13.
novembra) Požun. Napoleon ne pusti Rusom in Avstri-
jancom kar en hip pokoja, ampak jih podi' pred saboj
na Moravsko. Tu se uname 2. decembra pri Slavkovem
(Austerlitz) sloveča zlo kervava bitva, ki ji bitva treh
cesarjev pravijo. Dolgo se bijejo vse tri vojske iskreno
in hrabro, in tisuč in tisuč verlih junakov leži' že mertvih
in ranjenih na bervavem bojišču. Poslednjič pa zmagajo
vendar Francozi, in ta zmaga, ena najzanimiviših in
slavniših Napoleonovih zmag, je konec vojske. Rusi se
umikajo malo po malem domu, cesar Franc  II. pa hiti'
na vrat na nos mir storiti, da bi Francoze, ki nemilo
plenijo in ropajo, le berž iz avstrijanskih kronovin
spravil. Mir se sklene v Požunu 26. decembra 1805 —
toda mir terd in žalosten, ki poniža in zmanjša Avstrijo
za 1000 štirjaških milj in za tri milijone prebivavcov,
in razruši, toliko da ne, popolnoma starodavno nemško

cesarstvo. Cesar Franc odstopi namreč Napoleonu nek¬
danje benečanske okrajne in Tirol. Okrajne benečanske
zedini Napoleon s kraljestvom italijanskim; Tirol, nektere
okrajne sveviškega ali švabiškega kroga in deržavno
mesto Avgusto ali Augsburg — vkup 400 štirjaških
milj in en milijon ljudi, pa da zvestemu zavezniku voj¬
vodu bavarskemu s kraljevim naslovom. Kraljevi naslov
dobi v požunskem miru tudi vojvoda virtemberžki z
vsemi avstrijanskimi posestvi v švabiškem krogu. Nek¬
danji veliki vojvoda toskanski mora Avstrii za te pre¬
velike zgube Solnograško odstopiti in dobi v odškodo¬
vanje Vircburg — 79  za 222 štirj. milj. Na kratko,
cesar Napoleon ima Avstrijo in Nemčijo v rokah, in
deli' in daruje kakor mu je drago. Tako dobi tudi voj¬
voda badenski Brižgavo, nekdanjemu vojvodu modenež-
kemu pa se obljubi, da bo za to zgubo kje drugod od¬
škodovan.

54. Rast Napoleonove oblasti in vojska s
Prusijo.

Napoleon  želi’ in hoče svojo oblast po vsi Evropi
razširiti. Zato predeluje stare razmere na vseh straneh,
vpeljuje nek nov fevdalni red in povzdiguje svoje iz-
verstne vojskovodje jn druge udane služabnike, posebno
pa lastno rodbino. Že pred požunskim mirom pregovori
in prisili ministra pruskega, grofa Haugwitz-a,  da
stori v Schonbrun-u blizo Dnnaja 15. decembra 1805
neko pogodbo, po kteri odstopi Prusija za Hanoversko
Ansbach, Kleve in Neufchatel. Ansbach da Napoleon
kralju bavarskemu, Berg in Kleve pa zedini v novo
vojvodino in jo da svaku Murat-u v vžitek. Enako
dobi maršal Berthier  ko knez in vojvoda Neufchatel.
— Vlada napolitanska ali neapelska, na ktero ima Na¬
poleon od nekdaj posebno piko, se mu zameri o po¬
prejšnji vojski z Avstrijo, ker se Angležem in Rusom
ne zoperstavi. Po storjenem miru požunskem pošlje
torej cesar Napoleon obilen oddelek svoje vojske nad
Napolitansko. Kralj beži s svojim dvorom in s svojimi
dragocenostmi spet v Sicilijo, cesar francozki pa oznani
svetu: „hiša burbonska v Neapolu je nehala vladati”, in
povzdigne mesca sušca 1806 starejega brata svojega
Jožefa  na prestol neapolitanski. Tu dobi maršal Ber-
nadotte, Jožefov svak, knežijo Ponte Corvo, prekanjeni
minister Talleyrand pa knežijo beneventsko v vžitek.
Tako povzdiguje cesar Napoleon malo po malem svoje

26  V

junaške vojskovodje in druge izverstne može po vseh
krajih za kneze in vojvode, in jim daja bogate vžitke.
— Za mlajega brata Ludevika  pa napravi cesar
francozki nov kraljev prestol. Napoleon napravi namreč
z žuganjem in mnogoverstnimi zvijačami tako imenovano
ljudovlado bataviško, ktere zadeve je oskerboval doslej
prav umno in koristno verli, pošteni in domoljubni pervi
urednik (Rathspensionar) Schimmelpennink, da prosi, da
bi se ji kdo cesarjeve rodbine za kralja dal. Tako po¬
stane Ludevik, oženjen z Napoleonovo pasterko Hor-
tenzijo Beauharnais,  oče sedanjega cesarja fran-
cozkega, pervi kralj holandski, in nastopi vlado novo-
skovanega kraljestva mesca junija 1806. — Poslednjič
osnuje in napravi Napoleon mesca julija tudi tako ime¬
novano zvezo rensko in se okliče za varha ali štitnika
te nove zveze. S tem je konec slavnega 1000 letnega
carstva nemškega. Cesar Franc  II. da 6. avgusta na¬
slovu cesarja nemškega slovo, in se poprime naslova
cesarja avstrijanskega ko Franc  I.

Rusi in Francozi so si po bitvi pri Slavkovem še
vedno navskriž. Ruski deržavni svetovavec Oubril  po-
ravnuje dotične zadeve v Parizu in doverši že skor
svojo nalogo. Pa samooblastna Napoleonova naprava
renske zveze razserdi vnovič čara Aleksandra. — Tudi
z Angleži bi cesar francozki rad mir storil, in jim po¬
nuja Hanoversko nazaj. Ta silovita samovoljnost, ki
hoče spet vzeti, kar je bila v odškodovanje dala, raz¬
žali in razserdi ves narod pruski in vse upije po orožji.
Kralj Friderik Vilhelm  III., ki mu je mir in pokoj
čez vse, se uda, dasiravno ne rad, volji naroda. Vojske
pa vendar ne napove naravnost, ampak terja 1. oktobra
1806 od Napoleona, da naj pokliče svoje kerdela iz
vseh nemških okrajin domu. To je ošabnemu Napo¬
leonu preveč, in zdajci napoti svojo mogočno vojsko nad
Pruse. S Prusi je tudi nekaj čez 20.000 Saksoncov.
Pa že v pervem boji pri Saalfeld-u je sreča zoper
Pruse. Oddelek pruske vojske pod poveljstvom verlega
princa Ludevika  se sprime tii 10. oktobra s Francozi;
boj je terd, hrabri princ je ubit in njegova četa popol¬
noma poterta. — Ferdinand brunsviški stoji s prusko
glavno vojsko pri vasi Auerstadt, Hohenlohe z obilno
mogočno četo pa za Jeno. Francozi napadejo 14. ok¬
tobra 1806 oba naenkrat. Strašna kervava bitva, ki jo
bitvo pri Jeni imenujemo, se uname; vikši poveljnik
Ferdinand brunsviški' je smertno ranjen in vsa pruska

268

vojska je hudo otepena, popolnoma zmagana in razkrop¬
ljena. Vso Prusijo prevzame sedaj nek nedopovedljiv
strah — vse obupa in nihče ne ve več, kje se ga glava
derži. Osoda Prusije je razsojena, zakaj Napoleonove
junaške čete derve naglo naprej in pokončujejo posa-
mesne kerdela razkropljene vojske. Bernadotte otepe
obilno četo (Reservo) pod vodstvom princa virtember-
škega pri Hali 17. oktobra; knez Hohenlohe se vda z
ostankom svoje vojske, s šestnajst tisuč vojaki pri
Prenclow-em 28. oktobra. Da, strah pred Francozi je
tolik, da se jim udajajo brez brambe in upora celo
terdnjave — z vsem potrebnim in z obilnimi posadkami
dovoij previdene terdnjave! Erfurt se vda že drugi dan
po bitvi pri Jeni — 16. oktobra; Spandava 23. ok-
tebra; Štetin 29. oktobra; Koštrin 1. novembra; Devin,
glavni bran deržave, z 18--20.000 mož posadke, 10.
novembra, in malo po malem še nekoliko drugih terdnjav.
Enaka je tudi na Hanoverskem. Bliicher se pogumno
bije in brani, pa se more poslednjič vendar le vdati.

Že tretji dan po bitvi pri Jeni razpusti Napoleon vjete
Saksonce rekoč: Z vašim knezom nimam vojske. — 27.
dan oktobra 1806 pride terdi ošabni zmagovavec v
prusko glavno mesto Berolin, in se kaj terdo obnaša.
Od tod namreč razpošilja svoje terde ukaze in ukleplje
severno Nemčijo še terdeje ko je bil južno uklenil.
Še smertno ranjeni Ferdinand  brunsviški, vikši po¬
veljnik pruske vojske, mora pred njim na Dansko bežati,
in umerje 10. novembra na ptuji zemlji ne deleč od
Altone. Volitni knez heski, ki se v vojsko nikakor ne
vtika, dasiravno je bil prej zaveznik pruski, je prisiljen
svoje posestvo silovitemu sovražniku pustiti in na ptuji
zemlji v Pragi pokoja in varnosti iskati. Enako obsedejo
Francozi tudi Meklinsko in Oldenbursko, izhodno Frizijo
pa zedini Napoleon s kraljestvom holandskim, in stiska
in tare z velikimi davki tudi svobodne mesta nekdanje
bogate Hanse. Iz Berolina hoče prevzetni zmagovavec
tudi Angležem globoko smertno rano usekati in razglasi
21. novembra 1806 tisti sloveči ukaz, ki nov kupčijski
red (Continentalsystem) vpeljuje prepovedovaje Evropi
vso kupčijo z Angleži. Le volitni knez saksonski najde
nenavadno milost pri mogočnemu zruagovavcu, stori za¬
seben mir 11. decembra v Poznanji, pristopi renski zvezi
in Napoleon mu da. kraljevi naslov.

Friderik Vilhelm  III., kralj pruski, se umakne
med tem v Kraljevec in prosi za mir, pa vse ponudbe

869

in prošnje so zastonj. V toliki stiski se oberne kralj
pruski k bližnjemu sosedu čaru ruskemu in ga prosi
pomoči. Aleksander  serdit in razkačen, da mu Na¬
poleon kot zaveznik Turčije, lep namen, si Moldavo in
Valahijo prisvojiti — spodkoplje, mu jo rad dovoli in
pošlje mogočno vojsko, ki ji je Benningsen  vikši po¬
veljnik, da bi ubranila Francozom čez Vislo. Prekanjeni
Napoleon pa razglasi sedaj nek poziv do Poljcov, da
naj vstanejo v svoji hrabrosti za oprostenje in za svo-
bodnost slavnega naroda svojega. Verli Poljci se dajo
navdušiti; od vseh strani hite mladi junaki vkup in lepa
hrabra vojska se zbera; vse žertova radovoljno kolikor
more za drago domovino in narodnost poljsko, in ni¬
komur ne pride na misel, da od ptujega pridobitelja,
terdega samosilneža, ki narode sedaj zedinja in sedaj
spet terže, se ni oprostenja nadjati. — Francozi udarijo
čez Vislo, in 8. dan januarja 1807 ima Napoleon slo¬
vesen vhod v Varšavo. Poljci ukajo in rajajo; toda
kmaii kmali spoznajo, da sebični cesar francozki, kte-
rega vojsko rede in oblačijo, za kterega najhrabrejši
sinovi siavne poljske zemlje kerv prelivajo, ima le lasten
dobiček in lastno slavo pred očmi, in da od njega se
jim ni ničesa nadjati — in res ni za-nje nič storil.

O bregovih Visle je sedaj več terdih bojev, in
Francozi potiskajo Ruse po malem nazaj. Pri Pultusk-u
pa se uname 86. decembra 1806 grozovita kervava
bitva in hrabri Rusi se ne umaknejo več, ampak si pri-
bojujejo nekoliko počitka. — Pa počitek je le kratek;
ruski poveljnik Benningsen išče namreč čez spodnjo
Vislo udariti, da bi se na Gdanjsko in na Grudziads
(Graudenz) naslanjal, in tu se uname 8. februarja 1807
pri pruskem mesticu Eylau ne daleč od Kraljevca med
junaškimi Rusi in Francozi strašna bitva, ki se je pa
tudi Prusi udeležijo. Celih dvanajst ur razsaja nepre¬
nehoma divji kervavi boj, do 60.000 mertvih in ranjenih
leži na kervavem bojišču, zmaga pa ni vendar do konca
in natanko razsojena — obe vojski si jo prisvojujete, pa
obe ste tudi tako zdelane, da boji cele štiri mesce pre¬
nehajo. Benningsen  gre v Kraljevec, Francozi pa se
vernejo v svoje poprejšnje stanišča za reko Pasargo.

Pri grozovitem francozkem zatiranji so pruske
okrajne razd jane, in vendar morajo toliko ptujo vojsko
še dalje hraniti in rediti. Kralj Friderik Vilhelm bi rad
mir storil, pa Napoleonovi pogoji so preterdi. Tudi se
noče od zaveznikov svojih, Rusov in Angležev, nezvesto

270

ločiti nadjaje se, da se bo znabiti sreča oberniia. Ko
pa tudi v Šlezii po brezgiavnosti in nesposobnosti de¬
želnega poglavarja in po malopridnih plašljivih vojnih
poveljnikih razne terdnjave ob Odri, kakor Glogava,
Svajdnica, Vratislava in druge Francozom v roke pri¬
dejo, in ko se mora 24.  maja pri vsi junaški brambi
generala Kalkreuth-a  celo Gdanjsko maršalu Le¬
te bvre-u  udati, zgubi Friderik Vilhelm vse upanje.
Pa mir je bliže, ko se kralj nadja, zakaj vojska se po¬
novi' 14. dan junija, ki je obletnica zanimive bitve pri
piemontežki vasi Marengo, in imame se pri mestu Fried-
land poslednja bitva te pogubljive vojske. Tudi tii se
bijejo Francozi in Rusi z navadno hrabrostjo, pa po¬
slednjič so Rusi in Prusi vendar le hudo otepeni in po¬
polnoma zmagani, in sedaj skleneta zaveznika mir storiti,
dasiravno so Napoleonovi pogoji sila terdi. Aleksander
in Napoleon se snideta 2o.  junija na reki Niemen in
osnujeta poglavne pogoje miru, ki se sklene kmali potem
v Tilži (Tilsit), namreč 7.  julija 1807 med Francozi in
Rusi, 9. julija pa med Francozi in Prusi.

Vsled tilžiskega miru dobi’ Nemčija spet nov obraz.
Kralj Friderik Vilhelm zgubi vse svoje posestva med
Renom in Labo — čez polovico kraljestva s pet milijoni
ljudi. To pridobitev, hesko volitno knežijo, Brunsviško
in južno Hanoversko zedini cesar Napoleon v novo kra¬
ljestvo vestfalsko ter povzdigne brata Hieronima  za
kralja vestfalskega. — Odstopljene okrajne med Renom
in Labo pa niso edina zguba kralja pruskega, ampak
Friderik Vilhelm  III. je prisiljen, zmagovavcu tudi
svoj delež poljske zemlje odstopiti. Bialostok in nekoliko
tako imenovane nove izhodne Prusije, vkup 100 štir-
jaških milj dobi car ruski za Kotor in Dobrovnik v
Dalmacii in za otoke joniške, ki jih Francozom odstopi.
Iz ostale poljske zemlje, ki jo mora Prusija odstopiti,
pa napravi Napoleon vojvodino varšavsko in jo da kralju
saksonskemu v varstvo. Tudi Gdanjsko z dotično oko¬
lico okliče Napoleon za prosto samosvojno mesto pod
varstvom kraljev pruskega in saksonskega. Verh tega
terja cesar francozki še 150 milijonov vojne odškodnine,
in si pridem tri terdnjave, Glogavo, Koštrin in Štetin,
kterih posadke, vkup 10.000 mož, ima razdjana Pru¬
sija hraniti in rediti — v resnici sila terd mir!

§. 55. Vojska s Portugaljci in Spanjci do
druge Napoleonove vojske z Avstrijo.

Italija in Nemčija ste poterte in podjarmljene, in
Napoleonova samooblast doma na Francozkem je po
okrateni ali marveč zaterti tiskarni prostosti uterjena.
Zato kuje Napoleon nove naklepe, kako bi vse deržave
južne in zahodne Evrope pod francozko oblast spravil
in v občno nezmagljivo samovlado zedinil. V ta namen
mu je pirenejskega polotoka treba, in naglo sklene, si
ga prisvojiti. Potrebno pripravno orodje mu je mogočni
španjski minister Godoi,  tako imenovani knez mini,
nevredni in zaničljivi ljubljenec razujzdane samopašne
španjske kraljice. Napoleon se hoče najprej Portugalije
polastiti, in stori z omenjenim knezom miru neko skrivno
pogodbo, po kteri se ima portugaljsko kraljestvo raz¬
deliti. Algarbijo ali južni del kraljestva obljubi Napoleon
Godoi-u ko samosvojno knežijo; severni del se nameni
v odškodovanje za kraljestvo hetrursko, ki ga ima do-
tačasni kralj Ludevik  II., španjske kraljeve kervi,
Napoleonu odstopiti; čez srednji dei portugaljskega kra¬
ljestva pa se ima o svojem času skleniti, kar bo bolj
kazalo. Za dozdevno samosvojno knežijo obljubi in za¬
gotovi nevredni Godoi  francozki vojski prost prehod
brez upora in vse zadrege čez španjsko zemljo. —
Sedaj terja Napoleon od vlade portugaljske, da naj se
odpove zvezi z Angleži, in da naj ne pušča angležkih
bark do svoje zemlje. Vlada portugaljska ga ne sluša,
in to mu je prilika k vojski. Zdajci odrine maršal
J u n o t z oddelkom mogočne francozke vojske in dere
naglo po španjski zemlji nad daljne Portugaljce. Por¬
tugalski vladar, princ Janez,  in nevredni plašljivi
kraljevi dvor pa ne čaka Francozov, ampak beži 27 .
novembra s svojim bogastvom, pa tudi s svojimi neči-
mernostmi in napčnostmi na angležkih ladijah v Brazilijo
in se useli v glavnem mestu Rio Janeiro. Junot, ki ga
cesar Napoleon med tem za vojvoda abrantskega (Duc
d’Abrantes) povzdigne, vzame 30. novembra 1807
glavno mesto Lizbono, se polasti malo po malem celega
kraljestva in tare revne zapuščene Portugaljce s težkimi
vojnimi davki. Poslednjič okliče Junot 1. februarja 1808
v Napoleonovem imenu, da hiša braganška je nehala
vladati. Pa oklic je prenagel in laže, zakaj kmali pri¬
jadra v Portugalijo neka angležka vojska ki sta ji
Dalrymple in Wellesley,  pozneje vojvoda Wel-

lington, vikša poveljnika. Mnogi mnogi domoljubi
portugaljski se spet oserčijo in nabere se jih lepo obilno
kerdelo, ki se z omenjeno angležko vojsko združi. Od¬
slej nadlegovajo zedinjeni Portugaljci in Angleži Fran¬
coze čedalje bolj. jih otepejo Jžf. avgusta 1808 pri
Vimeiri in jih spravijo v terdo stisko. Junot se ne more
dalje deržati in stori s sovražnikom neko pogodbo, po
kteri prepeljejo Angleži ostanke francozke vojske z
vso pripravo na Francozko nazaj.

Napoleonov naklep na portugaljsko kraljestvo je
tedaj spodletel. Pa nenasitljivi pridobitelj, ki hoče vse
pod se spraviti, ima že druzega na Španjsko. Vlada
španjska je domovini pogubljiva. Kralj Karol  IV. je
revež brez glave in brez vse samosvojnosti; zato vlada
in gospodari minister Godoi  kakor mu je drago. Z
omenjeno pogodbo glede Portugalije da neprevidni Godoi
španjsko kraljestvo Napoleonu v roke, zakaj ne samo
Junot-ova četa gre po španjski zemlji nad Portugaljce,
ampak za njo pridejo še druge kerdela — malo po
malem do 100.000 hrabrih francozkih vojakov na
Španjsko. Ves španjski narod je nezadovoljen in so¬
vraži in čerti nevrednega ministra. V Madridu vstane
18. sušca 1808 celo nevaren punt, in Karol IV. odstopi
kraljevi prestol starejemu sinu svojemu Ferdinandu  VII.,
da ljudstvo potolaži. Z radostjo sprejme in pozdravlja
verlo španjsko ljudstvo novega kralja in se nadja boljih
časov; pa nenadoma obsede sedaj Murat,  vikši po¬
veljnik francozke vojske na Španjskem, glavno mesto
Madrid, in naglo se spremeni radost verlih Španjcov v
žalost in tugo. Zastonj išče Ferdinand s ponižno prošnjo
Napoleona na svojo stran dobiti, pa mogočni ošabni
sabljar ga ne spozna za kralja. In ker mu Karol IV.
sina toži, povabi Napoleon očeta in sina, pa tudi kra¬
ljico in kneza mini k pogovoru v bajonsko mesto (Bay-
onne), da bi se tu o svojih hišnih zadevah prijazno in
mirno porazumeli, prav za prav pa zato, da bi dobil
naenkrat vso španjsko kraljevo rodbino v mrežo svoje
zvijaške politike. Stareji kralj Karol, kraljica in knez
miru, Godoi, se podajo koj na pot, Ferdinanda pa raz-
govarjajo iskreno in živo prijatli njegovi in drugi verli
bistrovidni Španjci, da naj nikar ne hodi. Al Ferdinand,
ki je malodušen in kakor oče brez prave samosvojnosti,
se boji mogočnega cesarja in sklene iti. Zastonj se
ljudstvo zoperstavi, zastonj mu celo konje spreže — ne¬
srečni kralj hiti v svojo osodo. — V Bayonnu pregovori

«73

malopridni Godoi, ki z Napoleonom derži, revnega sla¬
boumnega Karola  IV., da svoj odstop prekliče (10.
maja 1808), pa le zato, da sina Ferdinanda, ki ga,
kakor tudi kraljica, smertno sovraži, ker je zaničljivemu
knezu miru nasprotnik, ob španjski prestol pripravi;
zakaj zdajci odstopi Karol IV. prestol, ki si ga v Ba-
jonu nič kaj po možko spet prisvoji, Napoleonu in nje¬
govi rodbini. Ferdinand, ki je, kakor pravimo, brez
vse serčnosti in kreposti, se vda v to diplomalično silo¬
vitost, in skaže s tem, da ni boljše osode vreden. Na¬
poleon mu določi leten užitek, in Ferdinand živi odslej
na Francozkem in se še ne zmeni ne za ljudstvo svoje,
ki se malo po malem vzdigne in za prostost in narodnost
svojo junaško na smert bojuje in bije kakor nobeno
drugo ljudstvo. Napoleon določi brata svojega Jožefa,
dosedanjega kralja neapelskega, za kralja španjskega in
nek zbor španjskih velikašev (Constitutions-Junta) ga
spozna in poterdi 6. junija 1808. Tako gospodari mo¬
gočni Napoleon samooblastno z ljudstvi in deržavami.
Hetruriškega kralja Lude  v i k a II., še otroka, je bil že
konec poprejšnjega leta (10. decembra 1807) pregnal
in se posestva njegovega polastil; sedaj spravi brata na
prestol španjski, na spraznjeni prestol neapelski pa dene
svaka Murat-a,  in zedini vojvodino njegovo (Berg in
Kleve) s cesarstvom francozkim.

Verli španjski narod pa se ne da tako lahko pod
ptuji jarem spraviti, kakor Napoleon misli. Že prej ko novi
kralj Jožef v Madrid pride, začne ljudstvo zuper Fran¬
coze ustajati. Jožef pride in obhaja svoj vhod v glavno
mesto, ter začne prav umno vladati; pa vse je zastonj
— španjsko ljudstvo ne upa ptujemu vladarju in se noče
z novo deržavno ustavo nikakor sprijazniti, razun ne-
kterih velikašev, ki jim je nova vlada po volji, in ki jih
imenuje ljudstvo zato Jozefmos in Afrancesudos. Povsod
se zberajo veče in manjše kerdela hrabrih uterjenih
korenjakov, ki Francoze neprenehoma nadlegovajo in zlasti
manjše oddelke francozke vojske v soteskah in drugih
pripravnih krajih gorate dežele čversto napadajo in po¬
bijajo. To je čisto nova prikazen, in vsa Evropa gleda
osupnjena, kaj bode iz terdega boja. Trume iskrenih
domoljubov prihajajo od dne do dne obilniše in serčnejše,
in vse španjske okrajne so jih polne. Vsaka okrajna in
vsako veče mesto ima svoj vladni odbor ali junto, in
dasirj
sloge

vno ni meu temi mnogimi juntami nic Kaj prave
in edinosti, so vendar vse v zvezi z glavno junto

274

seviljsko, ki je vsem središče in ki vlada v imenu kralja
Ferdinanda. — V vseh okrajnah stoje tedaj v kratkem
obilne čete navdušenih domoljubov sovražniku nasproti,
in junaških bojev vajeni Francozi se jim branijo le še s
težavo. Res, da otepe in razkropi Bessieres  v bitvi
pri Medini (Medina del Rio-Secco) 14. julija 1808
kerdela vojske še ne vajenih Španjcov; pa kolikor sreč¬
nejši so Francozi v bitvah na prostem polji, toliko po-
gumniši in prederzniši so Španjci, in kmali se sliši res¬
nična novica, da so vjeli 24. julija 1808 pri Baylen-u
v Andaluzii generala Dupont-a  s celo njegovo četo
do 20.000 Francozov. Ta srečni sila važni uspeh
orožja in poguma španjskega navduši ves narod; celo
nekteri ministri zapuste kralja in prestopijo v verste
junaških domoljubov. Tudi v glavnem mestu se napravlja
huda ustaja; kralj Jožef  se umakne iz Madrida v Vi-
torijo, in francozke čete se umikajo čez reko Ebro
nazaj. — O tem času zmagajo tudi domoljubni Portu-
galjci in Angleži Junot-ovo  vojsko, in ko bi se ne
bili Angleži s pogodbo cintriško (Cintra 30. avgusta)
prenaglili, bi jo bili lahko vso vjeli, kakor Španjci
Dupont-ovo.

Med tem se snide cesar Napoleon s čarom ruskim
Aleksandrom v Erfurt-u na Nemškem, kjer se še bolj
sprijaznita in znabiti tudi pogovorita, kako bi si Evropo
razdelila. — Na to pa hiti Napoleon mesca septembra
1808 sam na Španjsko; zakaj misel, da se njegova
vedno zms%ovavna hrabra vojska nerednim tropom ne¬
izurjenih in bojev nenavajenih kmetov umika in španjske
okrajne Angležem pušča — ta misel mu je neprenesljiva.
Ko dojde, je sreča koj spet ž njim. V kratkem so
španjske čete v kervavih bitvah pri mestih Burgos,
Espinoza, Tudela, Somosiera in drugod zmagane in
razkropljene, in že 4. decembra je siloviti zmagovavec
v Madridu. Jožef je spet na kraljevem prestolu, Na¬
poleon pa vreduje španjske zadeve, je sedaj mil in do¬
brotljiv, sedaj pa žuga in straši in si prizadeva na vso
moč, ponosne Španjce pridobiti in napraviti, da bi Jožefa
za kralja spoznali in se mu podvergli. — 20. decembra
odrine Napoleon dalje nad angležko vojsko, ki se pa
po terdi kervavi bitvi, v kteri angležki vojni poveljnik,
verli Moore,  slavno smert stori, v Koruno umakne. Na
to zroči cesar vikše poveljstvo maršalu Soult-u  in se
verne na Francozko domu. — Med tem in še dolgo poz¬
neje, namreč noter do Napoleonovega pada, imajo voj-

2*S

skovodji njegovi terde boje s Španjci in Angleži. Razne
mesta, kakor Saragosa, Girona, Murviedro, Valencia in
druge, se jim branijo z nedopovedljivo hrabrostjo, ki na
starodavni Sagunt in na nekdanjo Numancijo spominja.
In vendar bi bil Napoleon berž ko ne maio po malem
tudi junaške Španjce užugal in ukrotil kakor druge na¬
rode, ako bi ga ne bila neugasljiva žeja slave in novih
pridobitev v druge vojske gnala.

56. Nova Napoleonova vojska z Avstrijo in
premembe raznih deržav do vojske z Rusijo.

Ko se verli španjci za prostost in narodnost svojo
tako junaško poganjajo in bijejo, meni cesar Franc  I.,
da je prišel pravi čas, vzdigniti se in Nemčijo terdega
ptujega jarma oprostiti. Zato kliče ljudstva svoje k
orožju in napravi verh mogočne redne vojske tudi mnogo
obilnih kerdel nekakošne deželne brambe. Radovoljno
.darujejo avstrijanski narodi domovini kolikor morejo;
prave navdušenosti in prave narodne ustaje, kakor na
Španjskem, pa ni vendar nikjer ko v Tirolu. Le verli
Tiroljci ustanejo vsi navdušeni z navadno hrabrostjo v
brambo domovine. Andrej Hofer,  ki se mu po pri¬
devku sploh Samhvirth pravi, Speckbacher in Straub
so jim vodji in poveljniki. Cesar Franc  se nadja, da
bodo tudi nemške deržave čversto ustale zoper ptuje
zatiravce, pa Nemčija, dasiravno že dolgo terdo sti¬
skana in terpinčena, se ne gane. Res, da zdihujejo in
hrepene nemške okrajne po oprostenji kakor jelen po
viru hladne vode, toda strah pred mogočnim sabljarjem
je še tolik po vsi Nemčii, da se kralji in knezi renske
zveze še ožje ž njim zvežejo. Avstrija ostane tedaj
sama in začne vojsko v štirih različnih krajih na en¬
krat. Nadvojvoda Karol  udari z glavnim oddelkom
avstrijanske vojske na Bavarsko, nadvojvoda I v a n z
drugim oddelkom v Italijo, vojskovodja Chasteler  s
tretjim na Tiroljsko, in nadvojvoda Ferdinand  na
Poljsko. Napoleon zedini svoje čete, pokliče tudi neko¬
liko svoje vojske iz Španije in dervi naglo nad Avstri-
jance. Knezi renske zveze, zlasti pa kralja bavarski in
virtemberški, ga čversto podperajo, in osoda Avstrije je
v kratkem razsojena. Napoleon otepe in zmaga nadvoj¬
voda Karola v raznih kervavih bitvah 20. in 23. aprila
1809 pri Abensberg-u in Eckmiihl-u, in precej potem

18 *

276

tudi pri Rezovem (Regensburg), ter dere v oserčje av-
strijanskega cesarstva. Že 10 . maja so zmagovavni
Francozi pred Rečem ali Dunajem, in od tod kliče in
poziva Napoleon Ogre, da naj si druzega kralja zvole,
kakor da bi bila starodavna habsburška hiša že nehala
vladati. Pa kmali se pokaže, da siloviti sabljar ni ne-
zmagljiv. Nadvojvoda Karol stoji namreč na severnem
ali levem bregu Donave in brani Francozom čez njo.
Napoleon hoče čez otok lobavski prehod čez reko po¬
siliti, pa hrabri Avstrijanci se mu junaško uperajo in
strašna kervava bitva se uname pri Aspern-u in Es-
lingen-u. Dva dni (21. in 22. maja) je terd kervav
boj; 12.000 Francozov pade mertvih in ranjenih na
kervavem bojišču ; med njimi je verli maršal L a n n e s
smertno ranjen in francozka vojska, ki so jo doslej za
nezmagljivo imeli, je zmagana in se umakne na desno
stran Donave nazaj. — Pa tudi nadvojvoda Ivan  v
Italii nima sreče, in mora po velikih zgubah na Nemškem
Italijo zapustiti in se na Ogersko umakniti. Namestni
kralj Evgen  (Beauharnais) ga podi pred seboj in terdo
stiska. Poslednjič ga otepe in zmaga Evgen 14. junija
pri gjurskem mestu (Raab) na Ogerskem. — Enako osodo
ima tudi nadvojvoda Ferdinand. Hrabri knez Poniatovski
mu ubrani Poljsko in ga neprenehoma tako jako overa,
da čisto nič ne opravi.

Po zmagi pri Gjuru (Raab) se združi Evgen Beau¬
harnais z Napoleonovimi četami in še le sedaj udari po¬
množena francozka vojska čez Donavo. Pa še enkrat
pokažejo Avstrijanci Francozom, da so se z novo vojno
umetnostjo že dobro soznanili. Bijejo se namreč hrabri
Avstrijanci 5. in 6. julija 1809 v grozoviti bitvi pri vasi
vagramski (Wagram) kot izverstni bolje osode vredni
junaki. Ubitih in ranjenih je mnogo mnogo na obeh
straneh — poslednjič pa zmagajo vendar Francozi, in
nadvojvoda Karol se umakne s svojimi kerdeli po malem
nazaj.

Po grozoviti vagramski bitvi, ko se verli Tiroljci z
navadno hrabrostjo za domovino in prostost še najčver-
stejše bijejo, in ko se že tudi v severni Nemčii neka-
kosni pričetki narodne ustaje zoper Francoze kažejo, se
cesar Franc spet prenagli in hiti 12. julija v Znojemu
v Moravii pomirje — 14. oktobra 18d9 pa na Dunaji
mir skleniti. Res, da hrabri Tiroljci, ki jih terd ptuji
jarem že štiri leta žuli in tare, se ne zmenijo veliko za
unanjo vojsko, vendar pa jih novica o znojemskem po-

377

mirji jako prevzame in oplaši. In ko po storjenem du¬
najskem miru čedalje veče kerdela sovražnikov v deželo
dohajajo, začne junaška ustaja slabeti; prederzni Speck-
baclier in drugi poveljniki beže in se rešijo z begom,
Hofer pa je po gerdi izdaji vjet in Napoleon ga da v
Mantovi 30. dan svečana 1810 ustreliti.

Pogoji dunajskega miru so sila terdi; Avstrija mora
odstopiti spet 3000 štirjaških milj in čez tri milijone
ljudi. Odstopi pa Solnograško in nekoliko zgornje Av¬
strije, zahodno Galicijo in nekoliko izhodne, belaški
krog koroške in vso kranjsko vojvodino, sedanje pri¬
morje in Horvatijo, kar je je na desni strani Save. Sol¬
nograško z delom zgornje Avstrije da Napoleon kralju
bavarskemu; Galicijo in Krakovo zedini z vojvodino
varšavsko; krog tarnopoljski s 400.000 prebivavci dobi
car ruski; belaški krog koroške, Kranjsko, Teržaško,
Goriško, Furlansko, Reško in Horvaško pa zedini z Istro
in Dalmacijo v novo deržavo okrajin ilirskih ko poseben
oddelek cesarstva francozkcga. Ker pa odterže pri tem
Istro in Dalmacijo od kraljestva italijanskega, mu nado¬
mesti to zgubo z južnim ali laškim Tirolom.

Tako kroji in terže derzni pridobitelj dežele in na¬
rode. Pa to mu ni še zadosti. Napoleon terja od rim¬
skega papeža Pij a VII., da naj zapre pot angležki
kupčii v svoje primorske mesta, in še marsikaj druzega,
kar mu sveti oče ne more dovoliti. Napoleon, ki ne
terpi ugovora ne zagovora, žuga in straši ves serdit;
pa stanovitni Pij VII. se ne da užugati. Mahoma se
polasti toraj siloviti Napoleon cerkvene deržave, ter
okliče z ukazom 19. maja 1809, da Rim je odslej le
prosto svobodno mesto pod varstvom cesarja francoz-
kega, in da papež, ki ga Francozi ob enem ko jetnika
v francozko mesto Savono odpeljejo, je ob vso posvetno
oblast. — S tem pa še ni konec samovoljnega prenarc-
janja deržav. Za južno polovico Tirola, ki jo Napoleon
v odškodovanje za Istro in Dalmacijo z italijanskim
kraljestvom zedini, dobi kralj bavarski Rezov in knežijo
barutsko (Baireuth). Frankobrod povzdigne Napoleon
I. sušca 1810 v veliko vojvodino, ki obsega verh
okolice frankobrodske tudi veči del knežije fuldavske
in grofijo hanavsko. To vojvodino dobi Primas ali ve¬
liki škof nemški, knez Dalberg,  toda s tem, da ima
vojvodina o svojem času na Evgena,  namestnega kralja
laškega, in njegovo rodbino priti. — Napoleonov brat
Gudevik,  kralj holandski, se odpove 1. julija 1810

278

prostovoljno kraljevi oblasti, in že 9. julija zedini Na¬
poleon holandsko kraljestvo s francozkim cesarstvom.
Enaka zadene tudi kanton vališki v Švajci. Poslednjič
zedini Napoleon mesca decembra 1810 tudi nemško
primorje o izlivih Vezre in Labe in pa svobodne nemške
mesta Hamburg, Bremo in Bukovec s cesarstvom fran¬
cozkim, da angležki kupčii ložej pot zapera.

$. 57. Napoleonova vojska z Rusi.

Že precej dolgo sta Napoleon in Aleksander prijatla.
Ko pa Napoleon narode in deržave samovoljno zatira in
terže in danes spet sebi, kar je včeraj zedinil — po¬
sebno pa ko francozko cesarstvo po severni Nemcu
noter do bregov izhodnega morja razširi in pri tem
vojvoda oldenburškega, ki je čaru ruskemu v bližnji
žlahti, ob vojvodino in posestvo njegovo pripravi, se
ohladi Aleksandrovo prijateljstvo jako jako. Razpor pri¬
haja čedalje veči, in je v kratkem tolik, da se lahko
vidi, da hude kervave vojske ni več odverniti. Napoleon
terja namreč, da naj prepove in zabrani vlada ruska
vso kupčijo z Angleži, tedaj tudi vvožnjo kave in slad¬
korja na Rusko; Aleksander pa nasproti, da naj zapuste
posadke francozke Prusijo in Pomoranijo. Grozovite Na¬
poleonove čete so zbrane in se napotijo po nemški zemlji
proti mejam ruskim. Čete te so pa v resnici grozovite,
zakaj 491.953 pešcov, 96.579 konjikov, 1372 topov
in 20.000 vozov, vkup 610.058 mož in 187.111 konj
je na poti v Rusijo. Na levem krilu je 20.000 Prusov,
na desnem pa 30.000 Avstrijancov. Tu so tedaj naj-
izverstniši najhrabriši vojaki iz več ko pol Evrope —
namreč Portugaljci, Španjci, Francozi, Lahi, Ilirci, Prusi,
Poljci in Avtrijanci raznih narodov. — Mesca maja 1812
pride Napoleon s cesarico v Draždane, kjer so zbrani s
kraljem pruskim in cesarjem avstrijanskim vsi knezi zveze
renske, da mogočnega sabljarja počaste in se mu po¬
nižno poklonijo. — Deset dni se mudi Napoleon v Draž-
danah v krasnem zboru; nato pa se poda k svoji strašni
vojski, ki stoji v raznih oddelkih med Vislo in Niemenom.
Levo krilo iz Prusov, Poljcov in Francozov pod mar¬
šalom Macdonaldom  sega do izhodnega morja —
desno pa iz Avstrijancov in nekoliko Saksoncov in Fran¬
cozov pod avstrijanskim vojskovodjem knezom Schwar-
zenberškim do spodnjega Buga, in se širi ruski južni

279

vojski nasproti. Rusi so sami in nimajo zaveznikov in
pomagavcov razun Švedcov, in k sreči so bili med tem
s Turki mir storili. — Na čelu glavne francozke vojske
je Napoleon sam in najizverstniši vojskovodji njegovi.
Konec mesca junija 1812 odrine ta strašna vojska čez
Niemen do Vilne glavnega mesta nekdanje Litve. Ma¬
homa oživi spet v hrabrih Poljcih zaterto narodno čutje
in lepa nada, da slavno poljsko kraljestvo bode spet
ustalo krepko in mogočno, kakor je nekdaj bilo. Vse je
navdušeno, vse polno radosti, in vse pozdravlja Napo¬
leona ko dobrotljivega rešitelja. Lahko bi bil obudil in
napravil Napoleon naroden boj zoper Ruse, hude so¬
vražnike Poljcov od nekdaj, pa tako navdušenje in čversto
gibanje narodov mu ni bilo nikdar po volji. Zato pre¬
pove narodno ustajo in naznani odbornikom varšavskim
naravnost, da kraljestva poljskega v nekdanjem obsežku
ne more več napraviti zavolj Avstrije. Pri vsem tem ne
morejo domoljubni Poljci gorečega navdušenja in svoje
lepe nade zatreti in zadušiti, ampak podperajo ptujo
vojsko na vso moč in mnoge obilne kerdela verlih Polj¬
cov, ki so jim razni junaki, kakor knez Poniatovski
in drugi, vikši poveljniki, se vojskujejo z navadno hrab¬
rostjo pod francozkimi orli zoper Ruse, in prelivajo kri
svojo, da bi tako ne, brez vse koristi za domovino in le
ptujcom v prid.

Od Vilne se pomika francozka vojska dalje proti
vitepskemu mestu. Napoleon namerja na Moskvo, serce
Rusije, pa vidi kmali, da Rusi imajo silnega zaveznika,
namreč vlastitost in naturo svoje dežele. Deževno vreme
spridi vse poti, in vozovi se udirajo do pest; živež ne
more hitro, kakor je treba, za vojsko; v revni, slabo
obdelani deželi pa je le malo pomočkov; vojaki začnejo
bolehati in ostajajo v bolnišnicah. Ruska vojskovodja
Barclay de Tolly in Bangration  se ne spustita
nikjer v resen boj in se vedno umikata. Francozi de¬
rejo za njima zmirom dalje v notranje ruske okrajne.
Pri Smolensku se uname 17 .  avgusta perva kervava
bitva in celi dan se bijejo tu Rusi in Francozi z enako
hrabrostjo. Ponoči zapalijo Rusi mesto in se umaknejo
na poti proti Moskvi, pustivši Francozom prazno po¬
gorišče.

V Smolenskem se posvetuje Napoleon s svojimi voj¬
skovodji o napredovanji vojske, pa dasiravno je mnogo
mnogo glasov zoper pogubljivo vojsko, gre Napoleon s
svojimi četami vendar čez Dneper in sklene, naj velja

280

kar hoče, Moskvo vzeti in tam prezimiti, nadjaje se,
da bo s tem Aleksandra k miru prisilil. — Rusi se le
umikajo, kar je v takih okoljšinah najboljši način, vojsko
srečno končati. Rusko ljudstvo pa, ki tega ne ume, je
nezadovoljno in mermra čez viksega vojskovodja Bar-
clay-a  in njegovo vojskovanje, kakor so mermrali ne¬
kdaj Rimljani čez Fabija in njegovo obotavljanje. Zato'
dobi vikše poveljstvo slavni Kutusov,  Rus starega
korena, ves pošten, domači veri in domačini šegam iskreno
udan in zato narodom ruskim jako priljubljen. Zdajci se
spremeni navadna vojska v naroden boj; — vse, karkoli
je za orožje, ustaja zoper sovražne ptujce, in kmetje se
umikajo pred sovražnikom, požigaje lastne stanovališča
in vasi, in razdevaje in pokončevaje za seboj na dolgo
in široko vse, kar bi utegnilo Francozom v kakošno ko¬
rist biti. — Tudi Kutusov se umika. Da bi pa vendar
Rusi ne djali, da je sveto mesto Moskvo sovražniku
brez vse brambe v roke dal, se ustavi pri Borodinu ob
reki Moskvi kakih 27 ur od Moskve, in tu se uname
7. septembra 1812 terda kervava bitva, kakoršnih je
še malo bilo; zakaj v ti strašni bitvi pade in obleži čez
70.000 ubitih in ranjenih. Grozovito kervavo bojišče
ostane poslednjič Francozom, Kutusov pa se umakne z
rusko vojsko v popolnem redu na južno stran proti
Kalugi. Sedmi dan po bitvi borodinski ali 14. sep¬
tembra pride Napoleon s svojo vojsko v Moskvo, krasno
glavno mesto rusko. Pa sila veliko bogato mesto je,
toliko da ne, prazno; premožniši mestjani in gospoda
so bili pobegnili in dalje odrinili, in le neka čmerna
derhal najborniših in zaničljiviših Rusov je še v mestu
in se potika po ulicah. Francozki vojaki iščejo po hišah
in poslopjih živeža in plena; pa kolika groza jih pre¬
vzame, ko se pokaže že pervi večer strašen požar v
mestu. Gasiti se ne da, ker ni nobene priprave za to
Požar prihaja čedalje hujši in pogubi v štirih dneh devf t
desetink mesta in tudi Kremi, starodavno krasno poslopje
ruskih čarov. Strašen požar pa ne ustane po primerljeji,
ampak Rostopšin,  poglavar ali Aleksandrov namestnik
v Moskvi, da sila veliko mesto nalašč zapaliti, da pri¬
pravi vojsko ob pokojno zimsko stanišče in ob živež.
Sedaj je čas verniti se, zakaj v razdjanem mestu, v
grozovitem pogorišču se ne da več prezimiti; in ko bj
se bila francozka velika vojska precej vernila, bi se je
bil lep del ohranil. Pa zastonj nagovarjajo razni voj¬
skovodji, zlasti Poniatovski, ki so mu ruske zime bolj

281

znane, Napoleona, da naj se verne. Svojoglavni Na¬
poleon noče o tem nič slišati, in se mudi’ 34 dni v
praznem pogorišču. Rusi se hlinijo, kakor da bi hotli
mir storiti, in ga s tem motijo in nalašč mude. Vojaki
so brez živeža in si ga morejo v večjih in manjših od¬
delkih deleč okrog iskati, pri tem jih pa Rusi mnogo
pobijejo. Glad, bolezni in sovražniki redčijo čedalje
bolj vojne kerdela. Še le sred mesca oktobra spozna
Napoleon, da ga Kutusov glede mirii le moti in nalašč
mudi, da bi mu zima in pomanjkanje lačno in slabo
oblečeno vojsko pokončala; in Kutusov se ne moti. —
17. oktobra! 1812 zapusti Napoleon s svojimi zlo zmanj¬
šanimi četami Moskvo, in misli na južno stran proti
Kalugi udariti, pa po grozoviti bitvi pri mestu Maloj-
Jaroslavecu 24. oktobra se premisli in oberne po boro-
dinskem, od poslednje bitve še kervavem polji naravnost
proti Smolensku. Pa to je vernitev, da se Bogu usmili
— zgodovina ne ve za nobeno tako. Že mesca novembra
je 18, pozneje pa celo 27 stopinj mraza. Kdo more
popisati strašno terpljenje, ki je francozko „veIiko ar¬
mado 44  pokončalo? Trud, mraz, huda zima in lakota po¬
mori več ljudi in konj ko rusko orožje. Tisuč in tisuč
zmerznjenih in od glada umerlih vojakov leži po cesti
in po ledenih planjavah vsred pocepanih konj, razbitih
vozov, mnogoverstnega orožja in bogatega plena, ki ga
vojaki od sebe mečejo, ker jim je le v težavo. Kutusov
je z rusko vojsko, ki jo gorki kožuhi zime in mraza
branijo, sovražniku vedno za herbtom in na straneh, in
Francozi si morajo vsak korak z orožjem pridobiti in
zagotoviti.

Sred decembra dospejo Francozi v Smolensk nazaj,
pa prave vojske je le še do 40.000 mož vkup; čez
30.000 jih je še zad, pa so Je podoba strašnega terp-
ljenja in grozovite revščine, večidel brez orožja, brez
reda in vojaške pokorščine. — V Smolensku in dalje
nazaj proti Poljskemu pa čakajo vojsko še večje nadloge,
ker ne najde v smolemskem mestu ne orožja, ne obleke,
ne živeža, kakor se je nadjala in kakor še ji je obe¬
talo, in ker ji pomnožene ruske čete pot neprenehoma
zaperajo. Namestni kralj Evgen, Davoust, Murat,
Oudinot, Viktor  in mnogi drugi se bojujejo pred
cesarjevimi očmi ko pravi nezmagljivi junaki, pa vse ne
zda nič in nima druzega uspeha, ko da se vojska po*
polne pogube nekoliko dni' dalje obvaruje. Najslavniši
junak te strašne vernitve pa je maršal N e y. Njegov

282

ponočni prehod z zadnjo stražo čez res da zamerznjen,
pa ob obojem bregu že odtajan Dneper, ki ga verh tega
Rusi na obeh straneh skerbno varujejo in branijo, je in
bo v zgodovini vedno zanimiv. Lepo in po pravici ga
časti toraj Napoleon, imenovaje ga „le brave des braves“,
to je, med hrabrimi najhrabrejšega.

Vojska francozka, ali prav za prav ne več vojska,
ampak le še reven ostanek velike vojske, se umika po
malem kolikor more, in pride s težavo do Krasnoga
(Krasnoj). Tu se uname terd boj. Rusi pritiskajo od
vseh strani nad revni ostanek francozke vojske, in
vendar zmagajo poslednjič Francozi, odpode sovražnika
in si odprejo pot proti reki Berezini. — 25. novembra
pride francozka četa do Berezine in si napravi zdajci
vpričo mogočne ruske vojske, ki jo neprenehoma napada
in stiska, dva mosta čez derečo reko. Kar se še reda
derži in svoje poveljnike sluša, gre na to čez reko. Vse
drugo bi bilo rado mahoma čez njo; vse hiti in se
gnjete na bregu in na mostovih — pešči, konjiki in vo¬
zovi; ta upije in kriči, uni suva tovarše na desno in na
levo, da bi prej in Iožej čez vodo prišel. Rusi, zlasti
pa urni Kozaki, pritiskajo med tem čedalje huje od zad
in od strani, in do 18.000 razterganih, lačnih in oslab¬
ljenih vojakov, ki se ne morejo ne dostojno braniti, ne
dovolj podvizati, jim pride v roke. Koliko pa se jih je
v grozoviti gnječi in nerednosti na bregu in na mostih
pohodilo in poterlo , in koliko jih je v valovih dereče
reke in med ledovjem konec vzelo, menda nihče prav ne
ve. Ime Berezine bo na veke strašen tužen izraz naj-
veče sile in nadloge, ki se more kakošni vojski pripe¬
titi. V veliko tolažbo in srečo rešenih pa nehajo Rusi
pri Berezini revni ostanek pred pol letom še tolike vojske
pred seboj poditi in stiskati. — Napoleon zroči vikše
poveljstvo Murat-u  in hiti na Francozko domu, novo
vojsko naberat in si prestol zagotovit, zakaj tudi na
Francozkem ima njegova samosilna oblast mnogo protiv-
nikov, in nek general brez službe z imenom M a 11 e t
osnuje in napravi že na prazno novico, da je cesar v
vojski konec vzel, nevarno zarotijo, ki namerja cesarski
prestol potreti in namesti samovladne oblasti spet Ijudo-
vlado vpeljati. — Nenadoma pride Napoleon 18. de¬
cembra 1812 v Pariz nazaj. Pa tudi Murat se verne
kmali v svoje kraljestvo, vikše poveljstvo čez revne
ostanke velike vojske pa prevzame namestili kralj Evgen
Beauharnay.

283

§. 58. Napoleonov pad.

V vojski z Rusi je tedaj Napoleon  popolnoma
zmagan. Res, da nabere v kratkem spet obilno vojsko,
pa zatirani Prusi vidši, da je zmagljiv, se oserčijo in
sklenejo terd francozki jarem, pod kterim že sedem let
zdihujejo, otresti in potreti, že 30. decembra 1812
stori pruski vojni poveljnik York  z ruskim generalom
Diebič-em  (Diebitsch) neko pogodbo in se loči s
svojo četo od maršala Macdonalda.  Kralj Friderik
Vilhelm III. se podd 23. januarja 1813 iz Berolina v
Vratislavo in se zveže konec februarja z Rusi. Čudo¬
vitega uspeha je kraljev oklic ali poziv 7. sušca do
ljudstva pruskega, da naj se prostovoljno vzdigne in
oroži zoper terde sovražnike domovine. Neka neznana
živost prešine mahoma celo kraljestvo; vsi stanovi od
najvišega do najnižega so navdušeni — mladenči in
možje, plemenitaši vsake verste, dijaki, učitelji, roko¬
delci in kmetovavci se zberajo, in v kratkem je zbrana
lepa mogočna vojska. Vse se uri v orožji, vse daruje
dnarnih pomočkov kolikor more, da bi se domovina draga
ptujega jarma le kmali oprostila in otela. — 15. sušca
pride tudi car Aleksander v Vratislavo, da se s kraljem
pruskim bolj natanko pogovori in porazume, in že 17.
sušca napove Friderik Vilhelm Francozom vojsko. Serčno
rada bi dobila Aleksander in Friderik Vilhelm tudi
kralja saksonskega v zvezo, pa Friderik Avgust  se
jima ne vda, ker je mož terdnega hvaležnega značaja,
in ne more pozabiti, da ga je Napoleon h kraljevi časti
povzdignil in ž njim vedno prijazno ravnal. Zato se
preseli v Prago in sklene po Avstrii se ravnati.

Pa tudi Napoleon ne počiva, ampak nabere, kakor
smo že opomnili, v kratkem spet obilno vojsko, in je po
treh mescih že spet sred Nemčije. Poprejšnja sreča,
stara zaveznica njegova, je spet ž njim, in 2. dan maja
1813 otepe Napoleon na polji licenskem (Liitzen) ze¬
dinjene Pruse in Ruse. Kralju saksonskemu pošlje spo¬
ročilo, da naj precej domu pride, če ne, da bo kra¬
ljestvo njegovo strašno razdjal in pokončal. S tem spo¬
ročilom prisili Napoleon Friderik Avgusta,  da se iz
Prage verne in ž njim zveže. — Tudi pri Budisinu
(Bautzen) v Lužici otepe in zmaga Napoleon 20.—21.
maja zedinjene sovražnike. Vendar pa vidi in spozna
Napoleon že v teh dveh bitvah, da iskreni, za prostost
in domovino navdušeni Prusi so sedaj vse drugačega
duha ko nekdaj pri Jeni.

284

Po bitvi budisinski se umaknejo Prusi in Rusi čez
Odro nazaj , Avstrija pa išče vojskovavce pomiriti, in
sklene se precej dolgo pomirje — od 4. junija do 17 .
avgusta. Nek zbor se snide v Pragi, da bi pogoje miru
osnoval in vredil. Ker se pa prevzetni svojoglavni Na¬
poleon nikakor ne vda, da bi kaj odstopil, se vse raz-
dere in zbor gre brez vsega uspeha spet saksebi. Po¬
mirja je tedaj konec, in dva dni pozneje se zveže Av¬
strija z Rusijo in Prusijo in napove Francozom vojsko.
Knez Švarcenberški (Schvvarzenberg) dobi vikše vojno
poveljstvo. Glavna vojska stoji pod švarcenberškim na
Češkem, in zedinjeni vladarji so pri nji; Rliicher  je s
svojimi četami v šlezii, švedski kraljevič Rernadotte
pa na Rraniborskem. Napoleon namerja torej ob enem
na Rerolin, na Vratislavo in na Prago, in misli vsako
teh vojska posebej napasti in zmagati. Maršal Oudinot
dobi torej povelje, Rerolin vzeti; pa Rernadotte, kra¬
ljevič švedski, in vojna poveljnika Biilovv pruski in
Tauenzien  ruski, ga otepejo 23. avgusta v terdi bitvi
pri Grossbeeren-u, in namen, ki ga je imel speljati,
spodleti popolnoma. — Enako spodleti tudi namen na
Vratislavo v Šlezii. Napoleon gre sam nad Bliicherja;
zvedši pa na poti, da je odrinila glavna vojska zavez¬
nikov iz Češke na Saksonsko, in da se bliža draždan-
skemu mestu, pošlje Macdonalda  z veliko mogočno
četo nad Blucher-ja dalje in se verne. Mahoma pa na¬
pade Blucher 26. avgusta pri reki Katzbach blizo vasi
wallstatt-ske, in jih strašno otepe in popolnoma zmaga.
Slavni zmagovavec dobi tu 18.000 vjetih in mnogo
mnogo francozkega topovja v roke, in kralj pruski ga
povzdigne za to važno zmago v knežki stan z naslovom
kneza Wailstatt-skega. — Ravno ta dan, namreč 26.
avgusta pa napade tudi Napoleon zaveznike pri l)raž-
danah, jih otepe in prisili, se na Češko verniti. Verh
lepe zmage ima Napoleon pri Draždanah tudi veselje, da
protivnik njegov, slavni Moreau,  ki ga car Aleksander
na Bernadotte-ov svet iz Amerike pokliče, v bitvi
smertno ranjen pade. — Po bitvi draždanski podi hrabri
pa terdi Vandamme  zmagane sovražnike, ki se na
Češko umikajo, z divjo naglostjo pred seboj in stiska
posebno ruske stražnike pod Osterman-ovem vodstvom;
pa pruski general Kleist  mu pride s svojo četo čez
hribe za herbet, in terd boj se uname 30. avgusta pri
Kulm-u, ne deleč od Toplic. Hrabri Francozi se bijejo
in branijo junaško, pa spred in zad, ali marveč od vseh

285

strani stiskani, obnemagajo po terdem kervavem boji, in
cela četa, 12.000 mož, s poveljnikom Vandamme-om
vred je vjeta. — Maršal Ney se poprime med tem Na¬
poleonovega namena, ki ga je imel Oudinot speljati, in
hoče Berolin vzeti; pa Bernadotte, Biilovv in Tauenzien
otepejo 6. septembra pri Denevicu tudi njega, kakor so
bili prej Oudinot-a otepli in odpodili.

Štiri tedne hodijo in se premikajo na to vojske sem
ter tje, ker bi Napoleon zaveznike rad v velik razsodljiv
boj zapletel. Zavezniki pa nočejo še občne bitve. Ne¬
nadoma pa udari sedaj Biiicher čez Labo, spodi 3. ok¬
tobra Francoze pod Bertrand-ovim  poveljstvom iz
njih terdnih stanišč, in se združi pri mestu dibenskem
(Diiben) z Bernadotte-om in severno vojsko. Na to še
le odrine Napoleon 7. oktobra iz Draždan proti di¬
benskem mestu, da bi Bliicherja ali pa Bernadotte-a
otepel. Ko pa zve, da sta se že oba čez reko (Saale)
umaknila, se verne in pride 14. oktobra v Lipsko nazaj.
Dva dni pozneje se začne na širokem lipskem polji tista
vekoma zanimiva strašna bitva, ki je Napoleonovo mo¬
gočnost poterla in njegovo in mnogih narodov osodo
razsodila. Francozke vojske, ki stoji v dolgih strašnih
verstah okrog mesta lipskega, je do 180.0C0 mož,
vojske zaveznikov pa še čez 100.000 mož več iz raznih
narodov — Avstrijancov pod knezom Švarcenberškim,
Rusov pod Barelay-em in Benningsenom, Prusov pod
Bliicherjem in Švedcov pod kraljevičem Bernadotte-om.
— 16. oktobra zmagujejo na več krajih Francozi. —
17. je boj le mlačen — 18. pa spet grozovito terd in
kervav. Dolgo je zmaga negotova, zakaj Napoleon in
njegovi izverstni vojskovodji, kakor Murat, Macdonald,
Ney, Augereau, Poniatovski in drugi, poskušajo vse,
kar jih vojna umetnost in dolga skušnja uči, in nape¬
njajo vse svoje moči, da bi zmagali. Pa ko zmaga še
omahuje, prestopijo Virtemberščani in Saksonci k za¬
veznikom, in sedaj jim je zmaga gotova. — Po bitvi
zapusti Napoleon ponoči Lipsko in vojska njegova se
poda. v beg. Ker pa razdenejo in pokončajo Francozi
prenaglo most čez Elstro, jih pogine tisuč in tisuč, med
drugimi tudi verii Paniatovski, v Elstri in Plajsi, in do
35.000 jih pride zmagovaveom v roke, 12.000 še
zdravih in orožjenih, 23.000 pa bolehnih in ranjenih.
Ubitih pa leži na kervavem bojišču grozno veliko od
obeh strani, zakaj tudi zavezniki pogrešajo čez 40.000
mož. Naslednji dan, 19. oktobra 1813, proti poldnevu,

vzamejo zavezniki Lipsko z naskokom. Vlado in oskerb-
ništvo kraljestva saksonskega prevzame sedaj neka ruska
— pozneje pa pruska gosposka, vjetega kralja Fride¬
rika Avgusta  pa odpeljejo zmagovavci v nek grad
na Prusko. Renska zveza se razterže, kraljestvo vest¬
falsko in velika vojvodina frankobrodska pa zgine ko
sanje, in pregnani vladarji, volitni knez hesko-kaselski,
vojvoda brunšviski in vojvoda oldenburški stopijo spet
v posestvo vsak svojih dežel.

Po lipski bitvi se umika Napoleon s svojimi četami
naglo proti Renu nazaj. Pri Hanavi mu zastopi pot
VVredc  z bavarsko vojsko, ki jo pa Napoleon, zakaj
tudi umirajočemu levu ni upati, 29.—30. oktobra jako
otepe. Ta zmaga odpre francozki vojski, ki je je pa
le še do 70.000 mož, pot čez Frankobrod do Rena, in
2. dan novembra pride Napoleon spet na Francozko. —
Iz Frankobroda ponujajo zedinjeni vladarji Napoleonu
spet mir, če se hoče z nekdanjim, pa do Rena razšir¬
jenim Francozkim zadovoljiti. Ker pa Napoleon le novih
vojakov nabera in se čversto na vojsko pripravlja, skle¬
nejo zavezniki za njim čez Ren udariti. Bliicher gre
torej 1. januarja 1814 med Manhajmom in Koblicami
(Coblenz) na raznih krajih čez slovečo nemško reko;
knez Švarcenberški odrine z glavno vojsko čez Švajco
proti jugo-izhodnemu Francozkemu; Biilow pa plane s
svojimi kerdeli nad Nizozemje in oprosti okrajne ho¬
landske. Nekdanji deržavni namestnik, princ oranski,
pride spet domu in prevzame vlado deržave. Tako
zgubi cesar francozki dve lepi terdni naslombi, proti
severju Holandsko, in proti jugo-izhodu Švajcarsko. —
Pa tudi od jugo-zahodne strani preti Napoleonu velika
nevarnost in sila. Z lastno hrabrostjo in s pomočjo
Angležev se ubranijo namreč verli Španjci v dolgem
boji terdi francozki silovitosti, spode malo po malem
Francoze iz svojih okrajin in udarijo sedaj z Angležem
vred pod Wellington-ovim  vodstvom čez Pireneje
na Francozko. Kraljestvo italijansko pa stiskajo Avstri-
janci, in tudi Murat  ali Joahim, kralj neapolitanski, ki
se je bil z Napoleonom nekako speri.

Vojski Bliicher-jeva in švarcenberg-ova se snidete
v Šampanii (Champagne), in tu še le stopi Napoleon
s svojimi kerdeli sovražnikom spet nasproti, zasači
Bliicher-ja v mestu brienskem ("Brienne) in ga napade
1. februarja 1814 pri vasi La Rothiere, pa po terdem
boji se mora umakniti za troaško mesto (Troyes) nazaj.

287

Švarcenberg in Blucher pa nimata dovelj živeža, da bi
toliko vojsko vkup čez zimo na ptuji zemlji preredila.
Zato se ločita; Blucher grč ob Marni, Švarcenberg pa
ob Seni nad Pariz. Mahoma pa vrine Napoleon svoje
čete med nju in otepe 10., 11. in 14. februarja pri
Champaubert-u, pri Montmirail-u in pri mesticu Cha-
teau-Thierry zedinjene Pruse in Ruse. Na to pa plane
Napoleon naglo na glavno vojsko in otepe z enako srečo
Ruse pod vodstvom \Yi!genstein-ovim  pri mesticu
Nangis 17. februarja, Wirtemberščane pa pri Montereau
18. februarja. — Med tem dela zbor šatilijonski (Clia-
tillon) spet mir, in zavezniki, ki jih Napoleonova pre-
derznost in sreča plaši, bi mu še radi pustili prestol
francozki, ako bi le hotel ptuje posestva spet odstopiti.
Ker se pa ne vda in po vsaki tudi nevažni zmagi več
terja, se zedinijo spet vojne čete zaveznikov in že 9.
■sušca otepe Blucher, Napoleonov najhujši sovražnik,
oslabljeno francozko vojsko pri mestu laonskem (Laon).
Na to se oberne Napoleon nad Švarcenberg-a, odpodi
13. februarja Ruse iz mesta remskega (Reims) in se
ustanovi pri mesticu Arcis ob reki Obi (Aube). Tu se
napravlja 20. februarja terda silna bitva. Silovito na¬
pada Napoleon zaveznike večrat zaporedoma in skuša
njih verste predreti. Zavezniki pričakujejo čedalje huj¬
šega boja, pa nenadoma neha Napoleon jih napadati ter
gre s svojimi kerdeli na levi breg Obe (Aube), da bi
levo krilo zaveznikov obšel in jim za herbet prišel. Naglo
pošlje maršalu Augereau,  ki je bil malo prej Avstri-
jance pod Bubnovim  vodstvom pri Lionu otepel, po¬
velje, da naj za njim hiti. Tudi maršala Mo rti er in
Marmont  sta se imela ž njim združiti. Al poveljniki
zaveznikov zvejo po nekem zajetem pismu Napoleonov
naklep, in sklenejo, ga v tem namenu poterditi, med tem
pa v naglem napadu slabo zabranjeni Pariz vzeti. Ruska
vojna poveljnika Winzigerode in Černičef  dobita
torej povelje, za Napoleonom vdariti, ostala vojska pa
gre naglo nad Pariz, otepe 25. sušca zedinjena maršala
Marmont-a in Mortier-a pri mesticu Fere Champenoise,
vzame 30. sušca dobro utaborjeni grič Montmartre z
naskokom, in že naslednji dan, 31. sušca, se ji Pariz
vda in podverže. Štiri dni zgubi' Napoleon v svojem
namenu, na to pa se naglo verne, toda prepozno. Še bi
si bil znabiti pomagal, ako bi bil čverstemu narodu za¬
upal in hotel ljudstvo k narodni vojski obuditi; pa na-

rodne ustaje so bile Napoleonu od nekdaj zoperne. Mirno
se poda tedaj v mestu Fontainebleau.

59. Carstvo francozko postane spet nekdanje
kraljestvo.

Ko dobe zavezniki francozko glavno mesto v roke,
se začne Napoleonova osoda naglo razvijati. Talley-
rand  je sedaj duša vseh zadev in dogodkov. Že 2.
dan aprila 1814 odstavi nevredno starašinstvo junaškega
cesarja, ki ga je sreča zapustila. Na to se mu odpovejo
in ga zapuste razni maršali, kakor Berthier, Lefebvre,
Ney in drugi. Napoleon ne ve v svoji nesreči, kaj bi
storil; ko pa zve, da ga je tudi Marmont zapustil, od¬
stopi prestol francozki sinu svojemu Napoleonu  II.
Al zavezniki mu odgovore, da prestol francozki je pre¬
gnane hiše bourbonske, in terjajo odstop brez vsega
pogoja. Napoleon si ne more nikakor vec pomagati in
podpiše 11. aprila svoj odstop, kakor ga zavezniki ter¬
jajo, in že 20.  aprila ga tirajo na otok Elbo, ki mu ga
zavezniki v last in stanovališče določijo. Cesarski na¬
slov mu ostane in zavezniki mu zagotovijo dva milijona
frankov vžitka iz francozke deržavne dnarnice. Sin
njegov pa, še le štiri leta stari Napoleonček,  in ce¬
sarica Marija Luiza  dobita vojvodino parmaško ali
parmezansko.

Prestol francozki je tedaj spraznjen, in zmagovavci
sklenejo, ga pregnani rodbini bourbonski nazaj dati. Tako
pride Ludevik  XVIII. (1814—1824) po dvajsetlet¬
nem pregnanstvu iz francozke zemlje na prestol nesreč¬
nega brata Ludevik  a XVI., toda kraljestvo francozko
dobi meje, ki jih je leta 1792 imelo. Pervi mir parižki
se sklene 30. maja 1814, ptuje vojske zapuste fran¬
cozko zemljo, in obnemogle razdjane evropejske ljudstva
se radujejo in jako vesele nadjaje se boljših mirnih
časov. — Na to je perva potreba, raztergane in razru¬
šene evropejske deržave spet osnovati in urediti. Zato
se snidejo zavezniki v velikem zboru dunajskem. Nikdar
ni bilo še takega zbora; tu so zbrani cesarji in kralji,
knezi in žlahtniki vsake verste, in najbistrejše glave
vseh narodov. — Bistrih glav je bilo pa tudi treba, zakaj
naloga shoda ali zbora je bila sila težavna. Da se
imajo pregnane vladarske rodbine na zgubljene prestole
spet povzdigniti, ljudovladne ustave pa, kolikor se da,
povsod odpraviti in zatreti — v tem se zavezne vlade

289

kmali zedinijo. Prašanje pa, kako sc imajo pridobljene
dežele razdeliti in dotičnim vladam odškodovanje za
vojne stroške določiti, je težek, sila težek posel, ki da
shodu veliko opraviti. Težavo množi pa tudi sebičnost
posamnih vlad. Prusija terja namreč celo Saksonsko —
Rusija pa Poljsko za se; Angleži, Avstrijanci in Fran¬
cozi pa se ustavljajo čversto tem sebičnim naklepom
Rusije in Prusije, in nočejo po nobeni ceni v to krivico
dovoliti. Iz tega pa se napravi hud razpor in toliko da
se ne uname vojska med zavezniki.

Pa tudi na Francoskem ni zadovoljnosti in prave
edinosti. Kralj Ludevik XVIII. ni Francozom po volji.
Ime Rourbonov jim obuduje britke spomine in jim stavi
grozovito kervavo prekucijo vedno pred oči. Tudi je
res, da Rourboni se niso ves čas svoje nesreče in dol¬
gega pregnanstva ničesa naučili in ničesa pozabili. Pri
vsem tem pa spozna in vidi Ludevik XVIII., da brez
ljudstva ni moč dalje vladati, in da mu je treba kakošen
delež vlade dovoliti. Zato da Francozom sam od sebe
koj o začetku svoje vlade nekakošno ustavo, ki jim za-
gotovlja poleg dedišnega starašinstva tudi neko zbornico
ali skupščino po volitvah, tiskarno in versko svobodnost
in odgovorno ministerstvo. S tem bi si bil pridobil kralj
berž ko ne ljubezen in vdanost naroda, ako bi bila ustava
ta popolna resnica bila; ker pa večidel le mertva be¬
seda ostane, se urine med kralja in ljudstvo neka ne-
zaupnost. Kralj ne upa narodu, narod pa njemu ne —
in prava edinost zgine. Nekdanji izselniki se vračajo
domu s poprejšnjo ošabnostjo in s poprejšnjimi pred¬
sodki, in terjajo prevelike nepristojne odškodovanja za
nekdanje pravice in posestva. Kraljevi dvor jih pod¬
pira, in razpor med kraljem in ljudstvom prihaja čedalje
veči.

S  6 - 0 . Vlada stoterih dni in Ludevik XVIII.
spet kralj francozki.

Skerbno pazi slavni pregnanec na Elbi na vse raz¬
mere in okoljščine evropejske, in ko zve, da so si za¬
vezniki v shodu dunajskem navskriž, se mu zdi, daje
prišel pravi čas, verniti se na Francozko in se spet po¬
vzdigniti. Na tihem se odpravlja iz svojega otoka, in
odrine mahoma razvitku svoje čudovite osode naproti.
Srečno prijadra do zemlje francozke in gre 1. sušca
1815 pri mesticu Cannes na suho. Vojakov ima le ne-

koliko sto seboj, pa nihčč se mu ne zoperstavi. Vse
sternu nad toliko prederznostjo, dunajski shod je včs
osupnjen in vsa Evropa obrača oči na Francozko, in
gleda, kaj bo iz prederzne vernitve. Napoleon obeta
Francozom v raznih razglasih vse pravice in koristi, ki
jim jih je prekucija rodila in zagotovila, deržavno ustavo,
kakoršno čas tirja, in pa slavo in mogočnost, in povsod
ga radostno sprejemljejo. Grenobeičani odprejo, ali prav
reči, razbijejo mestne vrata, ko se jim bliža, in pol¬
kovnik Labedoyere mu zroči mestno posadko in se
združi ž njim. Bourboni ne vejo, kje se jih glava derži.
Kraljev brat, grof artoaški (Artois) se poda naglo v
Lion, da bi s prijazno sladko besedo vojake pridobil, pa
odgovarjajo mu le s klici: „Bog živi cesarja.“ Lu-
d e v i k XVIII. spozna sedaj , da prestol njegov le na
votlih tleh stoji’ in se poda s svojimi v beg v Gandavo
(Gent), nizozemsko mesto zapustivši vdrugič domovino
svojo.

Dvajseti dan sušca 1815 pride Napoleon spet v
Pariz v tuilerijsko poslopje, ter napravi koj novo mini-
sterstvo. Ministri pa so skoraj zgolj možaki nekdanje
prekucije, kakor Carnot, Davoust, Fouche, Maret in
drugi. S tem se začne vlada stoterih dni in slavni pre¬
gnanec je spet mogočen cesar.

Napoleonova sreča in Ludevika XVIII. beg oplaši,
kakor pravimo, vladarje evropejske. Napoleon bi se rad
v miru ž njimi pogodil in jim obeta, da bo pogoje miru
parižkega zvesto deržal in pokoja Evrope zanaprej ni¬
kakor več kalil. Nektere vlade, zlasti ruska in avstri-
janska, se ne vojskujejo rade za rodbino, ki jo je lasten
narod zavergel, in za prestol, ki si ga rodbina ta ne
ume ohraniti, ter se mislijo z Napoleonom v miru pogo¬
diti, da bi pogubijivo vojsko in njene žalostne nasledke
od narodov svojih in ptujih odvernile. Pa nenadoma na¬
pove neapelski kralj Murat  Avstrii vojsko, in ta ne¬
premišljena naglost, ki žuga novo osnovo in stavbo
deržav evropejskih raztergati in razdjati, uniči Napo¬
leonovo prizadevanje in pripravi omenjene vlade na druge
misli. Shod dunajski okliče na to Napoleona za sovraž¬
nika mirii in ljudstev, in nova strašna vojska se napravlja
zoper njega. Ko pa Napoleon vidi, da ni drugač, ko da
meč razsodi, se pripravlja tudi on na vojsko. Od vseh
strani se zberajo čversti francozki vojaki, in Napoleon
jih pelje — 150.000 mož in 400 topov — v Nizozemje
nad sovražnike. Začetek vojske mu je po volji. 16.

junija napade namreč Napoleon Pruse pod Blucher-jevim
vodstvom pri mestu linjiškem (Ligny). Boj je terd m
kervav, in Prusi se čversto branijo. Pri vsem tem jih
pa Francozi vendar-le otepejo in zmagajo. Celo verli
pruski vojskovodja je ranjen. Nasproti pa napade ena-
kočasno tudi Wellington z Angleži, Holandčani in Ha-
noverčani Ney-eve čete pri selu Quatrebras, pa slavni
maršal se mu srečno vbrani.

Koj po tem dvojnem srečnem uspehu pa se nave-r
liča nestanovitna sreča Napoleonu dalje ugajati, in dva
dni potem ga zapusti popolnoma. Napoleon gre namreč,
ko je bil Pruse popolnoma otepel, nad Wellington-a.
Blizo vasi \Vaterloo se uname 18. junija strašna ker-
vava bitva. Oboji vojaki, Napoleonovi in Wellington-ovi,
se bijejo ko togotni levi. Veliko kervi' je že prelite,
zmaga pa omahuje vendar še vedno sem ter tje. Po¬
slednjič pride Bliicher s svojimi Prusi o pravem hipu
Wellington-u na oomoč, in Zmaga se nagne na stran
zaveznikov. Pa še bi bili utegnili vendar iskreni junaški
Francozi zmagati, ko bi bil maršal Grouchy, kije
za Blucher-jem deri, s svojo četo v boj prišel. Ker ga
pa ni, in ker tudi maršal B o ur m on t, kakor mnogi
terdijo, cesarja in domovino izda, je zastonj vsa hra¬
brost verlih francozkih vojakov. Slavna straža umerje,
ne uda se pa ne! Napoleon beži ves zmešan in bled iz
bojišča, in za njim beži vse, kar more, pa le četerti del
hrabre francozke vojske se reši, topovje in druga vojna
priprava pa pride sovražnikom v roke.

Po \vaterlooski bitvi je Napoleonova politična osoda
pri koncu. Nesrečni cesar se poda v Pariz, pa je sam,
in v nesreči ima malo več zvesto udanih prijatlov in
služabnikov. Prekanjeni zvijaški Fouche  dela le za
Bourbone, ne za-nj, ter se zveže z Wellington-om
in IVI etternich-om,  pa le skrivaj in na tihem, da
Carnot, Languinais, Lafayette, Barrere in drugi verli
pošteni možaki deržavne skupščine o tem nič ne zvejo.
Res, da tem možakom ni bilo ne za Napoleona, ne za
Bourbone, ampak deržavni zbor zahteva le narodno
svobodnost, naj si bo že pod to ali uno rodbino; izdaje
pa bi vendar ne bili terpeli in dovolili.

V  svoji nesreči odstopi Napoleon 22.  junija prestol
francozki vdrugič sinu svojemu Napoleonu II., in beži,
ko se zinagovavni sovražniki bližajo, iz Pariza dalje v
primorsko mesto Rochefort, da bi se od tam v Ameriko
prepeljal. Al angležko brodovje pazi skerbno na roche-

292

fortske in druge brodostaje in ne dd nobeni barki hi njih.
Nesrečni cesar je tedaj v terdi stiski in se boji, da bi

f a tu ne vjeii in Bourbonom ne izročili. Zato se udš
5. julija nekemu Maitland-u,  poveljniku angležke
vojne ladije z imenom Bellerophon,  zanašaje se na
velikodušnost angležkega ljudstva. Pa zlo se moti Na¬
poleon, ko pri Angležih velikodušnosti išče. Sebična
vlada angležka ne upa levu, tudi vjetemu ne, in ga ob¬
sodi v pregnanstvo na otok svete Helene v atlantiškem
morji deleč od Evrope. Še čast naroda angležkega ji
ni toliko pri sercu, da bi se ne usilila za trinoga slav¬
nega junaka. Maitland ga pripelje na Angležko, in 30.
julija ga ukaže vlada na drugo vojno ladijo z imenom
Northumberland djati, brodniški poveljnik Cockburne pa
dobi povelje, ž njim na omenjeni otok odriniti. Le malo
udanih služabnikov in zvestih prijatlov, med drugimi
Bertrand, Las Casas in Montholon, vseh vkup 19 oseb,
se udeleži njegove ječe in gre ž njim. Po dolgem po¬
tovanji prijadra Northumberland 18. oktobra 1815 do
svete Helene, ki je Napoleonu v ječo določena. Pa ne¬
zdravo podnebje potare v kratkem slavnega jetnika, in
kar ne stori podnebje, stori nevredni Hudson Lowe,
poglavar otoka, s svojim sirovim terdim ravnanjem in
vedenjem. Cesar, prej mož terdnega zdravega telesa in
jakega ponosnega duha, hira čedalje bolj — in umerje
5. maja 1821 v svojem pregnanstvu.

Po Napoleonovem odstopu se napravi neka začasna
vlada pod Fouche-jevim vodstvom. Vlada ta se ne more,
se ve da, sovražnikom braniti; zato sklene z Welling-
tonom in Bliicherom posebno pogodbo, da zastran poli¬
tičnih djanj in misel se ne bo nihče preganjal, in jima
zroči na to glavno mesto. Malo dni potem pripeljejo
ptujci kralja Ludevika  XVIII. iz Gandave na prestol
nazaj. Kralj razpusti koj deržavni zbor in tudi vojsko,
kar je je bilo še zbrane, in zdajci nastopi pri vsi Wel-
lington-ovi in Bliicher-ovi pogodbi hudo preganjanje.
Mnogo mnogo izverstnih možakov, ki so doslej s krepko
roko v osododeržavein vojske francozke segali in jo vladali,
je — nekaj odstavljenih, nekaj pregnanih in nekaj celo k
smerti obsojenih. Med poslednjimi je tudi slavni maršal
Ney. Pregnani pa so vsi členi Napoleonove rodbine in
vsi tako imenovani kraljomorivci, to je, vsi udi nekda¬
njega deržavnega shoda, ki so smert Ludevika  XVI.
terjali in sklenili. Med kraljomorivce spada tudi minister
Fouche. Tudi njega zadene tedaj pregnanstvo, in tudi

893

on mora službo in domovino zapustiti, in umerje čez ne¬
koliko  let v Terstu na naši ilirski zemlji. Pa še veliko
drugih slavnih možakov je prisiljenih, se iz domovine v
ptuje kraje preseliti, kakor Barrere, Cambaceres, Carnot,
Sieyes, Soult, Maret in več drugih vojnih poveljnikov,
ki so bili o vladi stoterih dni z Napoleonom potegnili.

Med tem obsede čez pol milijona ptujih vojakov
vse okrajne kraljestva in zavezni vladarji se vselijo spet
v Parizu ter pomagajo Bourbonom nov red vlade in
deržave ustanoviti. Ko se jim pa zdi, da je kraljevi
prestol Bourbonom dovolj zagotovljen, sklenejo 20. no-*
vembra 1815 drugi parižki mir. Pogoji tega miru pa
so terdejši kot pervega. Spet ustanovljeno kraljestvo
dobi' meje, ki jih je leta 1790 imelo, in narod francozki
mora zaveznikom 700 milijonov vojne odškodnine pla¬
čati, vse umotvore in zaklade, znanost in umetnost, ki
so jih bili Francozi v raznih vojskah po vsi Evropi na¬
ropali, prejšnjim posestnikom nazaj dati, in verh tega še
150.000 vojakov, ki jih zmagovavci na pet Jet ko po¬
sadke v razne francozke terdnjave razdele in denejo,
na svoje stroške hraniti in rediti.

Kes, da sedaj je mir in pokoj na Francozkem, pa
stan Ludevika XVlil. je težavniši ko prej. Narod fran¬
cozki ne pozabi in mu ne odpusti, da so ga iz Gandave
ptujci nazaj pripeljali in z bajoneti na prestol povzdig¬
nili. Dve stranki si stojite osorno nasproti, namreč
stranka nepoboljšljivih starokopitnežev (Ultra, beli Ja-
kobinarji), ki terjajo, da naj bo vlada francozka — sa¬
movlada, kakoršna je bila do leta 1789, in stranka um-
nejših prostih napredovavcov (liberali), ki nočejo, da bi
bile strašne žertve grozovite prekucije brez vsega uspeha
in sadu. Zanimivo je pa, da je stranka starokopitnežev
silovitiša ko stranka napredovavcov, in da se ji mora
kralj na vso moč ustavljati, da ji ubrani deržavno ustavo,
ki jo sam zvesto in pošteno derži. Ljubezni in udanosti
naroda pa si vendar ne pridobi. Naj počne kar hoče,
Francozom ni nič po volji. Na primer: Ludevik XVIII.
stopi v sveto zvezo,  ki jo car ruski, car avstrijanski
in kralj pruski leta 1815 napravijo — in narod mu to
jako zameri. Enaka je o shodu cahiškem leta 1818.
Čvetere glavne vlade vzamejo v tem shodu tudi fran-
cozko med se, tako da jih je odslej petero, pa tudi to
ni narodu po volji, dasiravno pokličejo zavezniki vsled
pogodbe shoda cahiškega kerdela svoje, ki so še ko
obilne posadke v terdnjavah francozkih, iz francozke

394

zemlje domu. V takih okoljščinah in pri takem stanu
deržavnih in vladnih razmer je res težko vladati. Vlada
omahuje toraj vedno sem ter tje in ministerstvo se spre-
nienja pogostoma. Modri zmerni minister Decazes  je
kralju nekaj časa skerben pošten pomagavec, in berž,
ko ne bi si bil ministerstvo še dalje ohranil — pa 13.
februarja 1820 se zgodi’ v Parizu gerdo hudodelstvo.
Nek prenapet politični vertoglavec z imenom Louvel
umori namreč vojvoda Berry-skega,  na kterega se
je operala vsa prihodnost kraljeve rodbine, očeta voj¬
voda bordeauks-skega, ki še živi, toda v pregnanstvu.
Slarokopitneži zaženejo na to velik hrup in krik, da
napredovavci bodo vse razdjali in pogubili. S tem silo¬
vitim hrupom prisili mogočna stranka kralja Ludevika,
da si drugo ministerstvo izvoli. Verli Decazes odstopi,
in grof Vil le le, zvit boljar, postane pervi minister; pa
pri vsi svoji zvitosti, bi se ne bil menda dolgo deržai
in ohranil na ti visoki stopnji, ako bi ne bili nastopili
nenadoma nekteri važni prigodki. Razni narodi, kakor
portugaljski, španjski, piemontežki, neapeljski in gerški,
se začnejo zoper vlado puntati. Na Španjskem je kralj
Ferdinand  VII., ki mu Napoleon leta 1813 spet
prostost da, sam kriv, da se vzdigne zoper vlado huda
ustaja, ker overže in odpravi deržavno ustavo, dasi-
ravno jo je bil s prisego poterdil. Španjski napredovavci
so jako nevoljni, se vzdignejo zoper kralja in ga prisi¬
lijo, da ustavo leta 1812 poterdi. Vladarji avstrijanski,
ruski in pruski pa sklicujejo shode vlad svete zveze,
da bi se prijazno pogovorili, kaj je storiti, da bi se te
zoperne nevarne zadeve evropejskih narodov poravnale.
Tak shod je bil v Cahih leta 1818, v Ljubljani 1821
in v Veroni 1822. Shod veronski zroči vladi francozki,
da naj španjske puntarje z orožjem ukroti in kraljevo
oblast spet uterdi. Tako se odpre spet Francozom lepo
polje vojne slave, in mogočna vojska odrine pod vod¬
stvom vojvoda angouleme-skega čez Pireneje. Narod
francozki gleda sedaj le na Španjsko, in serdite stranke
se upokoje nekoliko, kar je vladi veliko polajšanje.
Španjsko ljudstvo sprejemlje vojsko z radostjo, ker
je španjska duhovščina zoper napredovanje in napredo-
vavce, ki se puntajo. Vojvoda augouleme-ski ne za¬
deva toraj na velike napotke in gre s svojimi četami
urno naprej, vzame uterjene Kadiže (Cadix), ki jih še
Napoleon ni mogel vzeti, oprosti vjetega kralja in upo¬
koji španjsko kraljestvo za nekaj časa. Ta srečni

295

uspeh orožja francozkega povzdigne veljavnost Bour-
bonov doma in zvunaj. Pri vsem tem pa ne more vendar
Ludevik XVIII. strank dostojno ukrotiti. Bil je pa kralj
Ludevik učen mož in s pesmi Horacijevimi se je rad
kratkočasil, glede vladahske sposobnosti in terdne samo-
svojnosti pa ni bil čez nesrečnega brata Ludevika XVI.
Francozi so urnega vojaškega duha, kralj Ludevik XVIII.
pa je bil tolst in nekako okoren , in med drugim je bilo
tudi to veliko krivo, da si ni mogel ljubezni in vdanosti
naroda svojega nikakor pridobiti. — Mnogo skušeni kralj
sklene teriio nepokojno življenje svoje 16. septembra
1824 -.

61. Od smerti Ludevika XVIII.  do leta
1840 .

Po smerti Ludevika XVIII. pride bral njegov, grof
artoaški (Artois), Karol X. (1824—1830) na prestol
francozki, pa spomini preteklih časov ga nič kaj ne pri—
poročujejo in ne podperajo, zakaj o začetku prekucije
je bil Karol najterdovratniši protivnik tačasnega duha
naroda francozkega in prenarejanja v deržavi, kakor
tudi pervi izselnik, ki iz domovine pobegne. Francozi
ne pričakujejo toraj nič dobrega od njega. Vendar pa
kaže kralj Karol o začetku svoje vlade nekakošno zmer¬
nost, ki Francoze saj nekoliko potolaži. Zmernost ta
pa zadeva bolj unanje deržave ko domačo. Karol X.
spozna namreč svobodnost ljudovlade haitiške in se po¬
naša v zadevah gerške ustaje in vojske za prostost in
svobodnost domovine odkritoserčno in pošteno. Da pa
doma ministerstva ne spremeni, je v resnici škoda in
velika zmota, zakaj narod francozki sovraži in čerti če¬
dalje bolj Villele-ovo ministerstvo. Vili« Io je namreč
hinavsk terd plemenitaž, in krati deržavno ustavo kolikor
more. Vse bi rad spravil na staro kopito kakor je ne¬
kdaj bilo; zato podpera na vso moč plemstvo, duhov¬
ščino in zlasti nekdanje izselnike. lzselniki se poganjajo
čedalje čverstejše, da bi se jim njihove poprejšnje po¬
sestva, ob ktere jih je prekucija spravila, nazaj dale.
Al kralj in minister spoznata, da to bi spremenilo ves '
stan deržave in napravilo novo kervavo prekucijo, in da
je toraj nemogoče. Minister Villele se pa vendar poteza
za nje, in ne neha, dokler jim ne dovoli deržavni zbor
1000 milij. frankov odškodnine za omenjene posestva.
Verh tega ustajajo spet na Francozkem pod Villele-ovem

varstvom zaterti meniški redi, in celo Jezuiti se urinjajo
spet v deržavo, čeravno ne pod tein imenom, ampak pod
imenom zborov (Congregation), ter se vtikajo v razne
zadeve, zlasti pa v občno učbo in v izrejo mladosti.
Kolikor bolj pa spravlja in sili vlada deržavne razmere
na staro kopito, toliko nezadovoljniši je narod ž njo, in
Villele mora poslednjič ministerslvu slovo dati. Naslednik
mu je prostodušni zmernejši Martignac,  pa le za
malo časa, zakaj Karol X. se ne da podučiti in zmo-
driti, in ne mara ne za mermranje, ne za želje naroda.
Martignac odstopi toraj, predsedništvo ministerstva pa
prevzame Polignac  (1828). S tem novim Poli-
gnac-ovim ministerstvom pa je ves narod nezadovoljin,
in nezadovoljnost ta se kaže po vsem kraljestvu v čas¬
nikih in v deržavnem zboru. Kralj Karol pa ne mara
za to, da zboru slovo ter ga razpusti; pa zastonj, zakaj
ljudstvo mu pošlje po novih volitvah še več protivnikov
v deržavni zbor, ko jih je prej bilo. — Zunaj pa ima
kralj boljšo srečo. Oddelek franeozke vojske, ki ga
vlada pod vodstvom vojnega poveljnika M a i s o n - a
Gerkom na pomoč pošlje zoper Turke in Egipčane, se
namreč dobro ponaša, še več slave pa si pridobi o tem
času (1830) vojska francozka pod vodstvom Bo ur¬
ni ont-ovem  v Algerii. Knez ali Dej algerski se je
bil namreč prederznil, pooblastenca francozkega hudo
razžaliti, in Bourmont odrine z mogočno vojsko v Afriko,
ga za to prederznost kaznovat. Hrabri Francozi pri¬
jadrajo srečno v Afriko, napadejo Alger, glavno mesto
roparske deržave, ga vzamejo z naskokom ter usade
franeozke zastave na grad in mestno ozidje. Deželni
knez pobegne in pusti deržavo Francozom, ki imajo pa
še dolgo veliko opraviti, prej ko jo dovolj ukrote. Vojska
francozka si pridobi s tem naglim srečnim uspehom,
kakor pravimo, veliko slavo, in Karol X., ki ga nobena
reč ne zmodri, meni in se zanaša, da sreča orožja
francozkega in nova vojna slava je Francoze dovolj
potolažila in z vlado njegovo spravila, ali pa saj pozor¬
nost naroda na unanje zadeve obernila. Kralj in ministri
— Polignac, Chantelaure, Peyronnet in Guernon-Ra-
noille — sklenejo toraj deržavno ustavo prenarediti.
Karol  X. da napraviti glasovite ukaze, ki Francozom
tiskarno prostost, volitve deželnih odbornikov in samo-
svojnost deržavnega zbora kratijo, in toliko da ne, uni¬
čijo. Ministri jih podpišejo in dajo 26. julija po vladnem
časniku Moniteur-ji razglasiti; pa kralj in ministri se

297

jako motijo — čas, deržavno ustavo odpraviti in zatreti,
ni bil prišel z vojno slavo, in Francozom je sedaj na¬
rodna svobodnost čez vojno slavo. Ko tedaj vladni
časnik omenjene ukaze razglasi, se uname mahoma dolgo
tleča nevoljnost naroda v strašen požar grozovite ustaje,
ki napravi slovečo prekucijo mesca julija 1830. Tri dni
zaporedoma, 27 ..  28. in 529. julija je terd kervav boj
po tergih in ulicah parižkega mesta. Še le tretji dan
zmaga za svobodnost domovine uneto ljudstvo mogočno
stranko starokopitnežev. Še med bojem se napravi neka
začasna vlada, ki jo prevzamejo izverstni možaki, kakor
Lafitte, Kazimir Perier, Odi Ion Barot  in ne-
kteri drugi. — Karol X. obeta sedaj, toda prepozno, da
hoče sovražne ukaze preklicati in si novo ministerstvo
po volji ljudstva zvoliti. Ponosni francozki narod za-
verže ponudbo in kralja. Deržavni zbor ga odstavi, in
že v tretjič mora kralj domovino zapustiti in se z rod¬
bino svojo na ptuje podati. Karol X. ne vidi več do¬
mače francozke zemlje, ampak umerje leta 1836 v
Gorici pri nas na ilirski zemlji. — Poprejšnji pregnanci,
kakor Maret, Sieyes, Soult in mnogi drugi se vernejo
sedaj domu, Marmont pa, poveljnik parižke posadke, se
poda kakor kraljeva rodbina na ptuje v pregnanstvo.

Prestol francozki je tedaj spraznjen, pa med Fran¬
cozi ni še miru in edinosti. Razne stranke bi uravnale
rade deržavo vsaka po svoji volji. Ljudovladčani, med
kterimi je tudi res da že sivi, pa za prostost še zmirom
mladostno uneti Lafayette,  si prizadevajo kraljestvo
v ljudovlado spremeniti. Modrejša stranka pa, ki hoče
pri ustavni samovladi ostati, svetova, da naj se zvoli
nov ustavni kralj. Še neka tretja stranka pa terja, da
naj se pokliče Napoleonov sin, Napoleon  II., vojvoda
reichstadt-ski, na prestol francozki. Starokopitneži pa,
ki jih Karliste, to je, nasledovavce kralja Karola X.
imenujejo, ostanejo, kar so bili pred prekucijo , in se
poganjajo za rodbino pregnanega kralja. Poslednjič
zmaga ustavna stranka, ter zvoli vojvoda orleanskega,
Ludevika Filipa,  za deržavnega namestnika. Verli,
bogati, domoljubni Lafitte  mu je serčno vdan in ga
iskreno podpera. Sedaj pa ustane v deržavnem zboru
nov hud prepir, zakaj nekteri hočejo izverstnega, mnogo
skušenega Ludevika Filipa za kraija, zato ker je bour-
bonske rodbine (parceque Bourbon); mnogi pa se jim
ustavljajo in pravijo, da Ludevik Filip naj bo le kralj,
toda ne zato, ker je Bourbonec (parceque Bourbon),

298

ampak dasiravno je Bourbonec (quoique Bourbon). Da-
siravno pa je prepir čez „parceque in quoique“ čedalje
hujši, napravita vendar blagodušna Lafitte in Lafaj^ette
deržavni zbor, da zvoli Ludevika Filipa za kralja fran-
cozkega brez ozira na parceque in quoique, le zato,
ker je za sedanje okoljščine najpripravniši mož in za
ustavno vlado ves sposoben.

Tako pride L ud e vi k Filip  9. {fvgusta 1830 na
prestol francozki, ministri Polignac in tovarši njegovi,
ki so bili nesrečne ukaze Karola X. podpisali in raz¬
glasili, pa so obsojeni v ječo do smerti — pa leta 1836
jih kralj Ludevik Filip pomilosti in iz dolge ječe spusti.

Leta 1830 pa rodi še razne druge prekucije. Narod
belgiški ni rad s holandskim zedinjen. Nenadoma ustane
toraj zoper vlado nizozemsko, da bi posiljeno zvezo raz-
tergal, in si pridobi s pomočjo kralja francozkega pro¬
stost in samostojnost. — Na Brunsviškem si nakoplje
mladi vojvoda Karol s svojo prevzetnostjo sovražtvo
ljudstva — in narod brunsviški ga odstavi in zapodi na
ptuje. — Najhujši punt pa ustane na Poljskem, kjer ve¬
liki knez Konštantin  slavni poljski narod pod terdim
železnim jarmom tare. Pa Ludevik Filip se poganja pri
teh ustajah le za samostojnost belgiško, v druge unanje
zadeve pa se ne vtika in se ne more vtikati, ker ima z
domačimi homatijami kar veliko opraviti. Stranke, zlasti
pa stranki Karlistov in ljudovladčanov, ne dajo miru in
mu delajo veliko težavo. Pa tudi pregnani kralj Karol X.
ga pripravi v terdo stisko. Karol se poda namreč s svojo
rodbino na Škotiško v nek grad z imenom Holyrood ne
deleč od Edinbora, in okliče tam unuka svojega, voj¬
voda bordoškega (Bordeaux), sina umorjenega vojvoda
berry-škega, z imenom Henrika  V. za kralja fran¬
cozkega. Prederzna stranka Karlistov ustane koj za
Henrika V. in se začne postavni vladi tudi z orožjem
ustavljati. Vandejska okrajna (Tendec) ji je zberališče
in glavni bran. Celo Henrikova mati, vojvodinja berryška,
se ne boji mnogoverstnih težav in nevarnost, ampak se
poda skrivaj spet na Francozko, da bi narod francozki
za sina unela in orožila. — V Lionu je ravno huda
stiska. Svilarji ali delavci v svilarnicah nimajo namreč
dela in zaslužka, in toraj tudi živeža ne. Zato se na¬
pravi v Lionu pervi kervavi punt. Naglo pošlje vlada
20.000 vojakov nad revne zapeljane puntarje in jih
ukroti za nekaj časa. — Pa tudi drugod se napravljajo
kervave ustaje in Ludevik Filip se zderžuje le s težavo.

299

Vojvodinja berry-ška se ponaša prav čversto in vitežko,
in dobiva čedalje več nasledovavcov. Ko pa minister
T hi er s po dolgem skerbnem zasledevanju zve, da se
vojvodina v mestu Nantes skriva, in jo tu 17 .  novembra
1832 vjeti da, je vitežtva in slave njene mahoma konec,
zakaj vjeta obstane, da je skrivaj omožena in noseča.
Stranka njena se sramuje vsa osupnjena in se več ne
gane. Nosečo vojvodinjo pa zapre vlada do poroda v
terdni grad la Blaye blizo mesta Bordeaux. Ko pa 10.
maja 1833 hčerko porodi, ji dajo spet polno prostost,
in brez vsega zaderžka odrine s svojimi v Sicilijo in
na to dalje na Avstrijansko. — Mogočna stranka, ki se
je za Henrika V. potezala, je tedaj s sramoto vojvodine
berry-ške poterta, in Ludevik Fiiipova vlada se giblje
ložej in prosteje. Narod francozki pa ni še upokojen.
Neprenehoma se napravljajo nove politične družbe in
zveze (Associations), ki vlado mnogoverstno overajo in
stiskajo. Poslednjič jih vlada prepove; al prepoved ta
razkači ljudovladčane v Lionu tako jako, da se uname
5. aprila 1834 ogenj nevoljnosti in protivnosti, ki na
tihem še zmiraj tli, v strašen požar grozovite ustaje.
Šest dni zaporedoma je med Liončani in vojaki terd boj.
Poslednjič zmagajo vendar le hrabri vojaki in vzamejo
najsilovitiši in nepokojniši del mesta z naskokom. —
Skor enakočasno se napravi huda ustaja ljudovladčanov
tudi v Parizu, pa vlada jo ukroti in zatare 12—14.
aprila. Res, da s to zmago je tudi stranka ljudovlad¬
čanov poterta, pa razne skrivne družbe se vendar še
obranijo, in posamni prenapeti ljudovladčani in politični
vertoglavci, vidši, da se jim namen ne da drugač doseči,
strežejo odslej z besnim sovražtvom kralju po življenji.
Že 19. novembra 1832 je Ludevik Filip v smertni ne¬
varnosti. Kralj jaha namreč vsred mnogih spremljevavcov
v poslopje bourbonsko, deržavni zbor odpret, in nek
prenapetnež sproži samokres na-nj, pa ga ne zadene.
Še večjo nevarnost mu napravlja leta 1835 drug rao-
rivec z imenom Fieschi. Vertoglavi Fieschi si umisli
namreč in napravi nekakošno peklensko mašino iz puški-
njih cevi. Ludevik Filip ogleduje 28. julija narodno
stražo v Parizu — pa nenadoma poči mašina, ter rani
in ubije 64 ljudi, med kterimi je ubit tudi maršal
M or ti er. Kralju pa se ne zgodi nič žalega. Fieschi,
po rodu Korzikan, in deležnik grozovitega zločinstva,
Pepin  in Morej r  store smert na guilotini, četerti de¬
ležnik z imenom Boireau  pa je obsojen v pregnan-

300

stvo. — Kralj se pelje 25 .  junija 1836 s svojimi iz
poslopja tuilerijskega na deželo v nek grad z imenom
Neully — in spet ustreli na-nj nek vertoglavi mladeneč
z imenom Alibaud,  pa ga tudi ne zadene. — Pet
mescov pozneje se napravi (30. oktobra 1836j v Brod-
nicah (Strassburg) hudoben naklep vse druge baže
zoper Ludevik Filipa. Ludevik Bonaparte,  sin ne¬
kdanjega kralja holandskega, oslepari in zapelje namreč
nekoliko vojakov v Brodnicah, pride v mesto in se dA
za cesarja z imenom Napoleona H. oklicati; pa verla
zvesta posadka vjame njega in zapeljane puntarje, in
Ludevik Filip pošlje dozdevnega cesarja iz Francozkega
v severno Ameriko. Vladohtevni Bonaparte pa pride
kmali na Švajcarsko nazaj — in ko ga vlade, francozka
in druge, v Švajci ne terpe, se podA na Angležko. —
Zmešnjav in zarotij pa ni še konca. Že 27 .  decembra
1836 streže nek drug prenapetnež z imenom Meunier
kralju po življenji. Tudi Meunier je k smerti obsojen,
pa kralj ga pomilosti in spremeni smertno kazen v de¬
setletno pregnanstvo.

Ves ta čas imajo Francozi v Afriki terde boje. Ve¬
liko so si že podvergli, pa mesto Konstantine, strašna
terdnjava, jim še žuga in ves svet misli, da je ne bodo
mogli nikakor vzeti. Junaški Francozi odrinejo nad-njo,
in kraljev drugi sin, vojvoda nemurški (Nemours), je
med njimi, ter se udeleževa njih truda in terpljenja in
vseh vojnih težav in nevarnost, kakor slednji prostak.
15. oktobra 1837 se polasti izverstna francozka vojska
strašne terdnjave, in slavna zmaga jo navduši za kralja
in mladega hrabrega vojvoda, sina njegovega.

Sedaj, ko je armada ali vojslia očitno s kraljem,
potihnejo nekoliko protivniki vlade. Vendar pa se sme
reči, da Ludevik Filipova vlada je vedno uperanje zoper
razne notranje stranke in neprenehano terdo ukvarjanje
z domačimi in unanjimi težavami. Pa pri vseh teh mno-
goverstnih težavah ohrani verli bistroumni kralj — sebi
prestol francozki, Evropi pa mir. Zmernejši delavni del
naroda francozkega mu je vdan in ga spoštuje — pri
vsem tem pa ni prestol njegov še uterjen.

$. 62. Avstrija in Nemčija.

Po smerti Jožefa  II., možaka neumerljive slave,
pride, kakor smo že drugej opomnili, na nemški carski
prestol brat njegov, dotačasni verli veliki knez toskanski,

801

Lepold II. (1790 — 1702). in podedova (udi posestvo
avstrijansko; toda v kronovinah avslrijanskih najde mnogo
mnogo zmešnjav in nevoljnosti zastran Jožefovih  pre¬
naglih prenaredb v deržavi. Perva skerb mu je toraj, v
mnogoverstnih okrajnah mir in pokoj ohraniti in uterditi.
Zato prekliče veliko Jožefovih prenaredb — in narodi
avstrijanski, in še celo ponosni Ogri se potolažijo in
upokoje. Le Belgičani so razkrojeni še v dve mogočni
stranki, v Yonk-ovo in Noot-ovo, ali v stranki boljarsko
in ljudovladno, in se ne dajo upokojiti, dasiravno jim
dovoli cesar hvale vredne zmernosti v shodu, ki ga ima
z Angleži, Prusi in Nizozemci v Reichenbach-u, spet
vse pravice, ki jih je prej vsaka okrajna imela. V ome¬
njenem shodu obljubi in sklene cesar tudi vojsko s Turki,
ki jo je bil Jožef II. začel, končati in mir storiti. Mir
se stori v Sistovi 4. avgusta 1791 in Leopold  II. Ak
Turkom Beligrad nazaj. Največ skerbi pa dela verlemu
cesarju silovita francozka prekucija. Zato se snide s
kraljem pruskim Friderik Vilhelmom II. v Pilnici (Pili—
nitz), da bi se pogovorila, kako bi se dala strašna pre¬
kucija odverniti ali zatreti. Več pa ne more storiti, ker
ga 1. sušca 1792 smert dohiti.

Sin njegov Franc  II. (1792—1835) podedova
sedaj avstrijansko deržavo in mu je naslednik tudi na
nemškem prestolu; toda čakajo ga silovite hude nevihte
novih časov. Čez 20 let ima s Francozi terde kervave
boje, ki se vedno ponavljajo, dokler ne prinese drugi
mir parižki 20. novembra 1815 njemu in deržavi po¬
čitka in miru. O teh kervavih bojih smo že zgorej v
zgodovini francozki dovolj govorili, in opomnimo le še,
da pri toliko terdih vojskah ni moglo drugač biti, ko da
so okrajne avstrijanske čedalje bolj slabele in pešale.
— Po razpadu carstva nemškega leta 1806 se okliče
Franc  II. za cesarja avstrijanskega z imenom Franca I.
in postane pervi cesar avstrijanski. Vojska leta 1809
pripravi cesarstvo v še večjo stisko in sprazne deržavno
dnarnico popolnoma. Papirnati denar avstrijanski pride
leta 1811, toliko da ne, ob vso veljavo, in deržavljani
terpe strašno škodo in veliko jih pride na beraško pa¬
lico. Malo bolje je po Nemčii, ki jo Francozi terdo
zaterajo.

Po Napoleonovem padu in pervem parižkem miru se
napravi v Beču ali na Dunaji, glavnem avstrijanskem
mestu, 2. novembra 1814 velik shod, da bi evropejske
zlasti pa nemške razmere in zadeve poravnal in uredil,

302

Shod je pa res velik in največji vseh, kar jih je se
bilo, ker se ga udeležijo, razun turške, vse vlade evro¬
pejske. Tu sede namreč v veličanskem zboru z avstri-
janskim ministrom Metternich-om  pooblastenci ruski
Razumovski, Stackelberg in Nesselrode; angležki Cast-
lereagh in Wellington; francozki Talleyrand in Dalberg;
pruski Hardenberg in Humboldt; papežev poslanec kar¬
dinal Gonsalvi; pooblastenca bavarska Wrede in Rech-
berg; virtemberžki Winzingerode; saksonski Schulen-
burg; hanoverski Miinster — in mnogi drugi raznih
deržav.

Zborova naloga pa je, kakor smo tudi že drugej
opomnili, sila težavna in skor nemogoča, zakaj Avstrija
in Prusija terjate vse nazaj, kar ste imele, una pred
letom 1805, ta pa pred letom 1806; Rusija hoče za
svoje stroške in zgube celo Poljsko; udom nekdanje
renske zveze pa so bili zavezniki njih posestva in pri¬
dobitev že prej zagotovili. Najkrajši pot iz tolike zmot-
njave se zdi odbornikom, da se odškodova Rusija s
Poljskim, Prusija pa s Saksonskim, in dolgo ima zbor
le s poljsko in saksonsko zadevo opraviti. Po dolgih
ugovorih in zmešnjavah pa se ta misel opusti, in zbor
se zedini 9. junija 1815 v tem-le: Avstrija dobi od
Rusije izhodno Galicijo in Viličko z dotičnimi solinami
nazaj , Krakovo pa postane prosto samostojno mesto z
okolico devetnnjsterih štirjaških milj pod varstvom ruskim,
avstrijanskim in pruskim. Verh tega dobi Avstrija tudi
Solnogradsko in Tiroljsko nazaj, v Italii pa v odškodo¬
vanje za okrajne belgiške kraljestvo lombarško-beneško,
tudi Dalmacijo in okrajne ilirske, ki jih Franc I. v kra¬
ljestvo zedini — in Avstrija je spet velika mogočna
deržava, kakor je pred letom 1805 bila.

Veliko težje je shodu Nemčijo utavnati in urediti.
Prusija dobi veliko vojvodino poznansko z Gdanskim
fDanzig) in Tomom (Thorn), polovico kraljestva sak¬
sonskega, veliko vojvodino kleve-berško, lepe cveteče
okrajne o srednjem in spodnjem Renu, polne zalih bo¬
gatih mest, in razne okraje vestfališke — vkup 1 mi¬
lijon in 700.000 duš. — Kraljestvo saksonsko meri nato
le še 271 štirjaških milj in šteje 1,500.000 ljudi. —
Volitni knez hanoverski dobi kraljevi naslov in nekoliko
okrajev pruskega posestva. Druge nemške deržave pa
ostanejo večidel pri starem, ali se celo malo spremene.
Mesta Frankobrod o Menu, Drema o Vezri, Hamburg
o Labi in Bukovec ali Ljubek (Liibek) s svojimi oko-

303

licami postanejo samostojne mesta, in vse nemške der¬
žave in deržavice, ki jih je 39, se zedinijo na to v ve¬
liko zvezo. Deržave nemške zveze so pa te-le: Avstrija
z večini delom svojega posestva, namreč z zemljo češko,
moravsko, šlezko, avstrijansko, solnograško, tiroljsko,
štajarsko, koroško, krajnsko in primorsko; Prusija tudi
z večim delom razun prave Prusije in Poznanjske;
Dania z vojvodino holstajnsko; Nizozemje z vojvodino
luksenburško in limburško; kraljestva bavarsko, virtem-
berško, saksonsko in hanoversko; volitna knežija hesko-
kaseljska; velike vojvodine badenska, hesko-darinstadska,
saksonsko-vajmarska, meklinsko-šverinska, meklinsko-
streliška; vojvodine oldenburška, nasavska, brunsviška,
saksonsko-gotoška, saksonsko-majninska, saksonsko-ko-
burška, auhalt-desavska, anhalt-bernburška, anhalt-ke-
tenska; knežije švareburška in rudolstadska, hohenco-
lern-sigmarinška , hobencolern-hehingenska, valdeška,
rajska (Reuss), lichtenstajnska, lipska ali lipe-detmold-
ska in lipe-šaumburška; deželna grofija hesko-homburška
in čvetere samostojne mesta Frankobrod, Hamburg, Brema
in Bukovec. Zveza šteje čez 30 milijonov duš, in za¬
deve njene oskerbljuje zvezni zbor v Frankobrodu, v
kterem ima Avstrija pervi sedež. Armada ali vojska
zveze je določena na 300.000 mož, ki jih dajajo vse
zvezne deržave, vsaka po svoji obširnosti.

Glede ostalih deržav evropejskih pa se sklene to-le:
Da se napravi na severni strani terden zabran zoper
Francoze, zedini dunajski shod vse nizozemske okrajne,
belgiške in holandske, v kraljestvo z imenom kraljestva
nizozemskega, in jim d& Vilhelma uranskega za kralja.
— V Italii dobe vladarji in knežke rodbine posestva
svoje, iz kterih jih je bil Napoleon  pregnal, večidel
pomnožene nazaj. Tako dobi' Viktor Emanuel,  kralj
sardinski, verh svojega nekdanjega posestva tudi Ijudo-
vlado genovežko. Veliko vojvodino toskansko in vojvo¬
dino modenežko dobe spet knezi slavne avstrijanske
rodbine. Parmo da shod cesarici francozki Marii
Luizi,  Luko pa vojvodu španjsko-bourbonskemu za
Parmo. Cerkveno deržavo v nekdanjem obsegu dobi, se
ve da, sveti oče papež Pij VII. in se verne iz ječe in
pregnanstva v Rim. Kraljestvi siciljsko in neapelsko ze¬
dini zbor dunajski v novo kraljestvo z imenom kralje¬
stva oboje Sicilije, in ga da poprejšnjemu kralju Fer¬
dinandu.  — Švajcarska dobi kantone vališki, ge-
nevski in nevšatelski, ki jih je bil Napoleon od nje

304

odtergal, spet nazaj, in shod ji dovoli in poterdi ne¬
kdanjo ljudovladno zvezno ustavo. Kantonov je 22 , in
vsak je za-se majhna deržavica z lastno ustavo , vsi
skup pa so ljudovlada švajcarska pod občno zvezno
ustavo. — Rusija dobi Finijo, Besarabijo, nekoliko Mol¬
davije in vojvodino varšavsko z imenom kraljestva polj¬
skega razun delov avstrijanskih in pruskih. — Deržavi
danska in švedska ostanete kakor ste se bile že pred
shodim uravnale. Pa tudi z deržavami, španjsko in
portugaljsko, ima shod dunajski veliko opraviti. Vlado
kraljestva španjskega prevzame kralj Ferdinand  VII.,
v portugaljskein kraljestvu pa stopi spet kraljeva rod¬
bina braganska v svoje poprejšnje pravice , toda kralj
Janez VI. ostane še nekoliko let v Brazilii, ki se v ce¬
sarstvo spremeni in povzdigne, in zato prevzame Be¬
reš for d, vojskovodja angležki, začasno vlado portu¬
galjsko.

Tako doverši dunajski shod svojo težavno nalogo.
Pa koj spervega se kaže sem ter tje velika nezadovolj¬
nost, ki bo prej ali slej terd grenek sad rodila. Verli
Poljci hrepene namreč iskreno in živo po zgubljeni prosti
narodnosti, in se ne morejo popolnoma spraviti z mo¬
gočnimi Rusi, dasiravno jim dovoli velikodušni car Ale¬
ksander posebno svobodno ustavo in mnogo koristnih
naprav. Enaka je v kraljestvu oboje Sicilije. Otok si-
ciljski si osnuje in napravi namreč že leta 18FSŽ pri¬
stojno prosto ustavo, in angležki poveljnik Bentink  jo
vpelje. Ko pa dunajski shod Sicilijo z neapolitanskim
kraljestvom zedini, ne mara kralj Ferdinand za ustavo
siciljsko in vlada po svoji glavi. Otočani so toraj sila
nezadovoljni, in čakajo le prilike, neapeljski jarem otresti.
Pa tudi Belgičanom ni zedinjenje s Holandčani nič kaj
po volji, in gotovo se bodo pri pervi priliki za samo-
svojnost potegnili.

Ko se pa dunajski shod s težavno nalogo še najbolj
ukvarja, se verne Napoleon iz Elbe na Francozko, in
kralj neapeljski Joahim Murat,  vidši, da so mu kralj
siciljski in pooblastenci angležki in francozki v dunaj¬
skem shodu nasproti, in se branijo mu prestol neapeljski
pustiti, se vzdigne zoper zaveznike in napove Avstrii
vojsko. — Napoleonovo osodo smo že zgorej (§. 59)
naznanili. Pa tudi Murat-ova žalostna osoda se razvija
odslej kaj naglo. Vitežki Murat kliče narode italijanske
pod orožje in zastave svoje, pa italijanske ljudstva med
seboj vedno razkrojene, ga ne slušajo, in verli Avstri-

305

janci odrinejo brez odlaška nad-nj. Slavni Bianchi,
vojni poveljnik avstrijanski, podi' Neapolčane naglo
pred seboj, jih otepe 2. in 3. maja 1815 med Mačerato
in Tolentinom, in dere dalje nad glavno mesto neapoli-
tansko. Murat se ne more dalje nikakor braniti, in po¬
begne na Francozko, pa Napoleon ga ne pusti pred se,
ker sta si že od ruske vojsko nekako navskriž. Po slo¬
veči bitvi vvaterlooški se skriva Murat po francozkem
južnem primorji, in uhita poslednjič v Korziko. Od tam
pa odrine prederzni mož spet na Neapolitansko, pridobit
si vnovič krasno kraljestvo. Al v mesticu piciškem
fPizzo") ga ujamejo in 15. oktobra ko puntarja in pod-
pihovavca ustrele.

Res da po dokončani vojski francozki in neapoii-
tanski imajo narodi avstrijanski mir, al globoke rane,
ki so jih bile poprejšnje hude vojske cesarstvu usekale,
so še odperte in se nočejo zaceliti. Dnarništvo avstri-
jansko je razdjano in vse zmešano. K temu pridejo pa
še druge terde nadloge. Leta 1816 je slaba letina po
vsem cesarstvu in zato naslednje leto velika draginja
in huda lakota. Čez leto in dan je terda avstrijanskim
ljudstvom, vendar pa pričakujejo verli Avstrijanci v
zvesti vdanosti do verlega cesarja mirno boljših časov.
— V raznih drugih deržavah pa ni taka, ampak tu pa
tam se kaže nekakošno nepokojno gibanje zoper vlade.
Celo premišljivo počasno Nemčijo, zlasti pa mladost
nemško prevzame nek duh nezadovoljnosti in nepokoja,
ki se po skrivnih političnih zvezah in društvih čedalje
bolj širi. — Še večje zmešnjave in homatije pa so na
Portugaljskem, Špansjkem, Piemontežkem in v kralje¬
stvu oboje Sicilije. Narodi teh deržav so jako nezado¬
voljni in’ napravljajo hude ustaje , da bi vladarje svoje
prisilili po pravici in po postavah vladati. Tem nepri¬
stojnim silovitostim nasproti pa napravljajo zavezniki,
zlasti pa car avstrijanski Franc  L,  car ruski Ale¬
ksander  I. in kralj pruski Friderik  Vi  lh  el  m III.,
nove shode, da bi se pogovorili, kako bi se dale te
zmešnjave najhitreje in najpristojniše zatreti. Tak shod
je bil leta 1818 v Cahih, toda brez sosebnega uspeha.
Ker pa nezadovoljnost in protivnost v omenjenih der¬
žavah čedalje bolj raste in ss vzdigujejo že tu pa tam
nevarni punti zoper vlade, se snide leta 1821 spet
obilen shod v naši Ljubljani; in tu sklenejo zavezniki,
da naj odrine nad neapolitanske puntarje avstrijanska
vojska, in zdajci se vzdigne pod vodstvom vojnega po-

306

veljnika  Frimont-a  nek obilen oddelek naše verle
vojske nad Neapoličane. Frimont vzame brez težave
glavno mesto Neapel in obsede za nekaj časa celo kra¬
ljestvo neapolitansko. S tem so neapolitanski prenare-
javci vlade ukroteni — španjski pa razsajajo čedalje
huje, in kralj Ferdinand  VIJ. se jim ne more braniti.
Zato se snide koj naslednje leto 182<ž nov shod v Ve¬
roni. Shod ali zbor veronski - zroči' nalogo, puntarje
španjske ukrotiti in kraljev prestol uterditi, vladi fran-
cozki, ki je bila v shodu cabiškem sveti zvezi pristo¬
pila. Obilen oddelek hrabre francozke vojske odrine
toraj pod vodstvom vojvoda angouiemskega čez Pire¬
neje, in v kratkem je upokojeno, saj na videz, tudi
španjsko kraljestvo.

Na videz, pravimo, zakaj ogenj nezadovoljnosti in
protivnosti teli še zmiraj na tihem v skrivnih političnih
zvezah in društvih v Italii, na »panjskem, v Nemčii in
v raznih druzih deržavah. Že dolgo prej se osnuje in
napravi namreč na Neapolitanskem neko skrivno družtvo
pod imenom Karbonarjev zoper Francoze, in čversta ne-
pokojna kraljica Karolina,  ki ne premisli, da bi uteg¬
nilo društvo to prej ali slej tudi lastni vladi nevarno
biti, ga iz Sicilije iskreno podpera. Spervega ne segajo
karbonarji čez meje kraljestva neapolitanskega, po Na-
poleon-ovem in Murat-ovem padu pa se začnejo po vseh
italijanskih deržavah širiti, in v kratkem so jih polne
vse laške okrajne, da ni ž njimi več rinjali. Avstri-
janska vlada jih zasači veliko v lombarško-benrškem
kraljestvu, in pravica jih obsodi mnogo v terdo ječo.

Enakočasno pa se zbera tudi nad Nemčijo hud
vihar. Prenapeti vertoglavi mladenči, zlasti dijaki, in
mnogo takih, ki nimajo ničesa zgubiti, ki se pa nasproti
nadjajo, da bodo v občni zmešnjavi in brezpostavnosti
naglo obogateli in se povzdignili, se poprimejo v skrivni
zaroti prederznega naklepa, nemške vladarje odstaviti,
pregnati, in, ko bi treba bilo, tudi pomoriti, in vso Nem¬
čijo v mogočno ljudovlado zediniti. Zarotija je že tako
deleč, da vertoglavi zarotniki o slovesnosti hambaški
(Hambach, 27. maja 1832) ta naklep javno pretresajo
in naznanjajo; pa silna prederznost zarotnikov obudi
pozornost vlad in zveznega zbora v Frankobrodu, : > n
gerdi naklep splava po vodi.

Pri vseh teh unanjih in notranjih zmešnjavah in za-
rotijah pa se vredujejo vendar posamesne nemške der-
žave čedalje bolj, sled večletnega terdega trinoštva

307

francoskega zginja in različni narodi nemški dihajo pro-
steje. Kraljestvo hanoversko, ki je bilo dolgo z anglež-
kim združeno, postane po smerti kralja angležkega
Vilhelma  IV. leta 1837 samostalno nemško kraljestvo.
Po posebnih postavah namreč ne more Vilhelmova na¬
slednica Viktoria,  kraljica angleška, okrajin hano-
verskih podedovati, in stric njeni Ernest Avgust  po¬
stane kralj hanoverski.

Pa še ni zaterl in zbrisal boljši čas vsega sledu
ptujega strahovanja, in še se niso zacelile vse rane, ki
so jih dolge kervave vojske Avstrii ih JVemčii usekale,
kar zadene verle narode avstrijanske velika nesreča.
Nemila smert dojde namreč 2 .  sušca 1835 po dolgi,
vedno težavni, 431etni vladi izverstnega mnogo skuše-
nega Franca  I. Velika žalost in fuga prevzame pod¬
ložne narode, ki so ga serčno ljubili, kakor je on njih
ljubil. Verli cesar je čutil z ljudstvom, je terpel in se
veselil z ljudstvom, kakor oče z otroci, in zato so bile
tudi solze ljudstev njegovih resnične.

Francov naslednik je sin njegov Ferdinand  I.
(1835—1849), blagodušen mož milega serca, in blagor
podložnih mu je gotovo pri sercu. Koj o začetku na¬
pove in obljubi verli cesar, da hoče vladati in blagor
cesarstva pospeševati kakor rajnki oče. Bistroumni, mno-
gozvedeni knez Met terni  c h mu je sveto vavec in mi¬
nister kakor prej očetu, in v miru napredovajo in se
razvijajo vse deržavne zadeve, dasiravno je blagi cesar
vedno bolehen. — Leta 1838 se da Ferdinand 1. v Mi¬
lanu za kralja lombarško-beneškega kronati, in si pri¬
dobi, česar se ni bilo ravno nadjati, celo vdanost in res¬
nično ljubezen Avstrii vedno protivnih Lahov. Blago-
serčni cesar pomilosti namreč pri tej slovesnosti mnogo
mnogo pravici zapadlih laških zarotnikov in političnih
vertoglavcov, ki so bili v terdih ječah zaperti. Ta milost
ogreje serca dotičnih rodbin in vsega naroda. Lombarško-
beneško ljudstvo pozabi, saj za nekaj časa, narodne
protivnosti in starega sovraštva, in resnična serčna lju¬
bezen plameni svetlemu cesarju v vseh sercih. Da bi
bilo pač dolgo tako!

§. 63. Porlugaljci.

Portugaljska vlada (§. 39) je slaba in nezmožna,
•n o kraljeviču Janezu  se sme reči, da le životari.
Narodni blagor hira in pojema čedalje bolj, in v še večjo

308

nesrečo se začne sedaj ptuja silovitost v portugaljske
zadeve mešati. Italija in Nemčija zdihujete že poterte
pod Napoleonovo težko roko, in sedaj mika silovitega
pridobitelja po pirenejskem polotoku. Si pot na Portu¬
galsko odpreti, se dela, kakor da bi hotel to kraljestvo
razdeliti. Okrajni alentejsko in algarbsko obljubi zviti
Napoleon ko samosvojno knežijo z imenom knežije al-
garbske knezu miru, nevrednemu Godoi-u,  in ga
oslepi s tem tako, da dovoli Francozom prost prehod
čez Španjsko. Pot je tedaj odperta, in zgovor je koj
najden. Napoleon terja namreč od Portugaljcov, da naj
kupčijo z Angleži opuste in gospodarjem morja vse svoje
brodostaje zaprejo. Enakočasno pa odrine tudi mogočna
vojna četa pod maršalom Junot-ora  čez Španjsko nad
Portugaljce. Skor brez overe privihra Junot na Portu¬
galsko in dere z vojsko nad glavno mesto. Ko se pa
Lizboni bliža, zve ŽJ9. novembra 1807, da vladar, kra¬
ljevič Janez, je odrinil z bolno blažno materjo in vsem
dvorom na angležkih brodih v Brazilijo. Zdajci okliče
Junot v Napoleonovem imenu, da Bragančani so nehali
vladati — pa se prenagli; zakaj krivični napad silovitih
ptnjcov obudi v Portugaljcih iskreno domoljubje, in verli
domoljubi se zberajo v brambo domovine. Zbere se jih
lepa serčna četa, in vojskovoiija angležka l)alrympie
in Wellesley,  pozneje vojvoda Wellington,  jim
prideta s svojimi kerdeli na pomoč. Zedinjeni Poriu-
galjci in Angleži otepejo Sži. avgusta 1808 Francoze
v bit vi pri Vimeiri, in Junot je prisiljen, Pnrtugaljsko
zapustiti. V Cintri se pogodi toraj s sovražniki, in po
tej pač premehki pogodbi prepeljejo angležke barke
Junotovo vojsko z orožjem in vso vojno pripravo na
Francozko nazaj. S tem pa ni še konca francozke silo¬
vitosti. Naslednje leto 1809 imajo Portugaljci in An¬
gleži terde boje z maršalom Soult-om,  pa ga posled¬
njič vendar po mnogih zgubah srečno v Galicijo potis¬
nejo. Tudi še leta 1810 je huda vojska z maršalom
M as s eno m, ki pa pri grozovitih Torres Vedras-kih
terdnjavah obnemaga.

Odslej gospodarijo precej dolgo Angleži na Portu¬
galskem. Kraljica Marija Frančiška,  ki je že to¬
liko let ob pamet, umerje v Brazilii leta 1816, in sin
njeni kraljevič vladar, postane kralj z imenom Janez  VI.»
pa ne kaže, da bi se hotel kedaj iz Amerike v Evropo
verniti. Angležki vojni poveljnik Berešford  vlada
namesti njega, toda terdo in tako reči, z vojaškim sa»

309

mosiljem. Ponosni Portugaljci so pa čedalje nezadovolj¬
nimi z Angleži, in leta 1817 osnuje in napravi portu¬
galski general Freire  d’ A n ra  d e neko skrivno zaro¬
tijo zoper preterdo Beresfordovo vlado; pa zarotija se
zve in nima druzega uspeha, ko da se trinajst zarot¬
nikov k smerti obsodi in ob glavo dene. Vendar pa vidi
Beresford. da se ne bo mogel več dolgo drržali. Nana-
doma zapusti toraj Portugaljsko, in se poda h kralju v
Rio Janeiro, braziljsko glavno mesto.

Med tem pa napravi mesca avgusta 1820 polkovnik
Sepulveda  nek punt, ki se ga nekoliko polkov portu¬
galske vojske udeleži. Punt ta se naglo razširi, in Por¬
tugaljci si napravijo po izgledu sosednih Španjcov novo
deržavno ustavo, ki jo zbrani deržavni stanovi (Cortes}
že mesca septembra s prisego poterdijo. Beresford pri¬
jadra mesca oktobra iz Brazilije nazaj, pa Portugaljci
mu ne dajo na suho in ga prisilijo, se na Angležko ver-
niti; na Portugaljskem pa se napravi neka začasna vlada
po novi deržavni ustavi.

Ko pa Braziličani v Ameriki zvejo, kaj se je na
Portugaljskem zgodilo, se napravi naslednje leto 1821
tudi v Brazilii neka prekucija, in Braziličani si osnujejo
nenadoma novo deržavno ustavo. Kralj Janez  VI., ves
serdit in togoten, zroči' na to vlado v Brazilii starejemu
sinu z imenom Don P e dr o, in se verne v pravo do¬
movino svojo. — Mesca julija 1821 prijadra kralj na
Portugaljsko, pa deržavni stanovi terjajo, da naj novo
ustavo poterdi in na-njo priseže. Kralj priseže, kra¬
ljica K ar lota  pa, sestra Ferdinanda  VIL, kralja
španjskega , se obotavlja zgovorjaje se, da je bolna.
Deržavni zbor pa je stanoviten in ji da vediti, da, ko
ozdravi, naj kraljestvo zapusti. Prederzna kraljica se
tega ne ustraši, ampak išče z mlajim sinom Don Mi¬
gu el o m sovražno ustavo spodkopati in ovreči. Don
Miguel pridobi na tihem neko vojno kerdelo in poziva
mesca maja 1823 plemenitaše, duhovščino in ves narod,
da naj se zedini ž njim zoper deržavni zbor. Kralj —
pravi Don Miguel — vam hoče sam ustavo dati, po kteri
bo imel vsak stan svoje popolne pravice. Ze o začetku
naslednjega mesca (5. junija 1823) overže kralj Janez VI.
novo deržavno ustavo, ki jo je bil pred dvema letoma s pri¬
sego poterdil, prekliče vse dovoljene spremembe, poprave
in prostosti, in zvoli nekoliko dni potem nek odbor pod
predsedništvom grofa Palmella-ta,  da bi osnoval
drugo ustavo. Se ve, da ta deržavna ustava se ne na-

310

redi po potrebah naroda in časa, pa tudi ne po volji
kralja, zakaj nesposobni kralj nima volje, in je vedno
le orodje v ptujih rokah. Don Miguel je odslej vikši
poveljnik portugaljske vojske in duša vseh dvornih po¬
četij in zvijač. Serdit in razkačen, da kralj in ministri
s prijatli in nasledovavci overžene proste deržavne ustave
premehko ravnajo, začne sedaj po lastni termi samo¬
voljno ravnati. Hlini se, kakor da bi bil neko zarotijo
zoper kralja in kraljico zvedil, in da s tem zgovorom
mnogo mnogo poštenih in najveljavniših mož zapreti.
Celo kralj Janez ni več prost, ampak Don Miguel ga
nekako oblegova, dokler s pomočjo pooblastencov, an-
gležkega in francozkega , na neko angležko barko , ki
ravno v Tahu stoji — prederznemu sinu iz rok ne uide.
Sedej odstavi razžaljeni kralj mladega kraljeviča, mu
vzame vikše poveljstvo čez portugaljsko vojsko, ter mu
ukaže na odgovor priti. Don Miguel, kovaren zvit hi¬
navec, pride na videz ves skesan pred očeta in obstane,
da je kriv, pa se zgovarja, da so ga drugi zapeljali.
Kralj Janez mu odpusti in mu da dovoljenje, na ptuje
potovati. Sred maja 1834 odrine Don Miguel od doma in
se poda najprej v Pariz, potem pa v Beč ali na Dunaj.

Že v začetku tega leta (9. januarja 1834) se na¬
pravi v Brazilii važna prekucija. Braziljanci razteržejo
poslednjo vez, ki jih še s Portugaljskim veže, in okli¬
čejo Brazilijo za samostalno ustavno cesarstvo. Don
Pedro  postane pervi cesar braziljski, iri je verh tega
tudi dedič prestola portugalskega, ki ga po pozneji
(3. maja 1836) še le sedemletni hčeri svoji z imenom
Maria da Gloria  odstopi — in da bi ne bilo dalje
zmešnjav in razporov v deržavi, ji določi brata svojega
Don Miguela  v zakon. — Osem dni pozneje umerje
kralj Janez VI. in kraljičina Izabela  postane začasna
vladarica. Pa osoda portugaljskega kraljestva se še ne
spremeni. V deželi ni pravega pokoja, in občno blago¬
stanje pojema čedalje bolj. Prekanjena kraljica, mati
kralja Janeza VI. udova, ne da miru. Deržavna ustava
ji je tern v peti, in neprenehoma si prizadeva, odpraviti
jo in zatreti. Angleži bi Portugaljcom ustavo radi ohra¬
nili, in spet pride leta 1837 malo po malom do 15.000
angležkih vojakov narodu na pomoč. — Bolehni kralji¬
čini Izabeli je vlada pretežka. Zato zvoli Don Pedra
brala Don Miguela za vladarja. Kraljevič priseže v
Beču na deržavno ustavo, podpiše ženitno pismo, se
verne domu, in pride mesca februarja 1838 v Lizbono

311

nazaj.  Pa Don Miguel je hudoben brezvestnež , ki ne
mara ne za obljube, ne za prisege, ne za brata, ne za
mlado bratranco. V hipu je vse overženo, kar je ustavna
vlada doslej napravila, in siloviti trinog se da po nekem
oddelku deržavnih stanov za kralja oklicati, ter razsaja
kruto ko ris. Zastonj se mu ustavlja bolji del naroda;
nevedna zanemarjena derhal ga podpira. Angleži se
vernejo toraj donui, nesrečne Portugalje terdi, nemili
osodi pustivši.

Še le čez nekoliko let pride pomoč — od deleč. V
Rio Janeiri, braziljskem glavnem mestu, se napravi
namreč neka ustaja, ki je tudi za portugaljsko kra¬
ljestvo važna in zanimiva. Don Pedro odstopi namreč
v tej ustaji braziljski cesarski prestol sinu svojemu ena¬
kega imena, in se verne leta 1831 v Evropo. V kratkem
začne Don Pedro na Francozkem, kjer ga gostoljubno
sprejmejo, vojakov naberati, da bi hčeri svoji, Marii
da  gl  or  i a,  kraljevi prestol portugaljski, ki si gaje
stric njeni, Don Miguel, po krivici prisvojil — spet pri¬
dobil. Napravi si tudi nekaj brodovja in odrine ž njim
v Terceiro, lep azoriški otok. Mesca februarja 1832
prijadra srečno v Terceiro in prebivavci ga sprejmejo z
veliko radostjo. Al vojakov ima le malo, neko mešanico
Angležev, Francozov in Portugaljcov, vseh vkup kakih
7000 mož. S tem kerdelcom odrine Don Pedro v Ter¬
ceiro, prijadra 8. julija 1832 pred „Porto“, in se po¬
lasti tega važnega mesta, ki ga nihče ne brani. Zdajci
osnuje in napravi tu neko vlado v imenu kraljice Marije,
ter začne vojsko z Don Miguelom. Pa precej dolgo si
ne more nič kaj pomagati, in mesto Porto z bližnjo oko¬
lico je na Portugaljskem vse njegovo posestvo. Portu¬
galjsko ljudstvo pa gleda in čaka v topi nemarnosti,
kalio in kuj bo razsodila sreča med bratama, in se ne
vzdigne krepko in resnobno ne za tega ne za unega. —
V posebno srečo ima Don Pedro med svojimi dva iz-
verstna možaka, hrabrega francozkega vojskovodja So¬
li g n a c- a in zvedenega angležkega brodnarja z imenom
Napi  er. Pri vsem tem se je bali, da ne bo veliko
opravil, ker je bratova vojska veliko obilniša in močneja,
in ker ima tudi Don Miguel izverstnega vojskovodja v
službi, namreč Bourmont-a,  ki se je po tako imeno¬
vani prekucii mesca julija iz Francozkega izselil. Pa v
Don Miguelovi vojski je le malo, kakor bi imelo biti —
med poveljniki posammh kerdel ni prave sloge in edi¬
nosti, in še Bourmont jih ne more s pravim vojaškim

312

duhom navdati. Zato pa jim ne gre tudi nič po sreči.
Koj spervega oblegovajo Porto brez vsega uspeha.
Vendar pa ni sreča prav za prav se na nobeno stran.
— Še ie po morski bit vi pri nosu š. vincenciškem 5.
julija 1833, v kteri otepe in zmaga Napier  veliko
močneje Don Miguelovo brodovje, se začnejo portu¬
galske zadeve hitreje razvijati. Po tej važni zmagi se
podveržejo razne okrajne, namreč algarbska, alemtejska,
estremadurska in beirska, kraljici Marii da gloria , in
odslej je sreča na njeni strani. Res da Bourmont napade
Porto 25. julija, in hoče to važno mesto z naskokom
vzeti, da bi kraljičino in Don Pedrovo moč z enim mah-
ljejem poterl. Celih osem ur napada mesto in se bije
na vso moč, pa poslednjič je vendar otepen in se mora
v Iioimbro umakniti.

Naglo si oberne Don Pedro to zmago v prid, in se
poda že 28. julija v Lizbono. Lizbončani ga sprejmejo
ko rešitelja svojega z veliko slovesnostjo, ter ukajo in
rajajo, da so enkrat iz terdih Don Miguelovih rok oteti
in krutega zatiranja rešeni. — Konec julija 1833 pre¬
vzame Don Pedro vlado kraljestva v imenu še maloletne
hčere kraljice Marije II., ki jo vladi angležka in fran-
cozka kmali spoznate. — Don Miguelova reč je tedaj
pri kraji; vojaki ga zapuščajo v celih tropih, in nikakor
si ne more več pomagati. To vidši se odpove svojim
dozdevnim pravicam in gre na ptuje, kjer še živi.

Pa tudi Don Pedro se ne veseli dolgo zmage svoje.
Že 24. septembra 1834 ga dojde in pograbi nemila
smert v 36. letu njegove starosti. Bil je mož jakega
močnega duha, pa nekakošne nepremišljene naglosti, ki
je navadno kriva, da najboljši nameni in najvazniše po¬
četja spodlete. — Kraljica Marija se omoži ravno to
leto po lastnem serčnem nagnjenji z Avgustom,  voj¬
vodom leuchtenberškim, bratom mačehe svoje. Pa ne¬
mila smert razterže v kratkem ta srečni zakon in Av¬
gust umerje že nekoliko mescov po poroki. Deržavni
zbor (Cortes) napravi na to mlado udovo, da se vdrugič
omoži, in drugi mož, Ferdinand  saksonsko-koburški,
je srečniši od pervega. Leta 1837 porodi kraljica Maria
da gloria sina, in o tej priložnosti dobi tudi mož njeni
naslov kralja portugalskega.

Pa žalibog, portugaljsko kraljestvo ni še v redu.
Sem ter tje so še razni razpori, in narod, ki je zdihoval
dolgo v stiski slabe neprevidne vlade, je sploh zlo za¬
nemarjen in neveden. Občnega ljudskega poduka je malo,

313

obertništvo in kupčija je poterta ali v ptujih rokah, in
deržavno dnarništvo je razdjano. Mnogo mnogo časa bo
treba prej, dokler se vse spet poravna.

v

§. 64. Spanjci.

Po smerti izverstnega Karola III. (§. 40) pride na
prestol španjski sin njegov Karol  IV. (1788—1808),
pa je bolj lovec ko vladar. Zanikern in neveden pusti
vladne opravila ženi svoji, kraljici Marii Luizi  rod¬
bine parmezanske, in ljubljencu njenemu Emanuelu
Godoi-u.  Pa Godoi je revež brez dostojne sposob¬
nosti in brez vse zasluge, in ni nikakor vreden visoke
časti in oblasti, h kteri ga kraljica povzdigne. Zato ga
pa tudi v kratkem vse zaničuje in sovraži — plemstvo,
duhovščina in ljudstvo sploh. On in kraljičino nagnjenje
do njega, je kriv, da pride ob času ljudovlade francozke
in pozneje pod cesarjem Napoleonom terda huda stiska
čez verli narod španjski, ki je brez ugovora boljše osode
vreden. — Že v miru bazilejskem leta 1795 pripravi
nesposobni Godoi domovino svojo v nekakošno neodvis¬
nost od silovite ljudovlade francozke. Godoi-u donese
mir ta lep naslov: „Principe de la Paz“, španjski der-
žavi pa le veliko nadlogo; zakaj po tem miru gre na
Španjskem vse čedalje bolj narobe; španjsko brodovje
se mora s francozkim zediniti, in ima ž njim enako
osodo, namreč da ga Angleži pokončajo in pogube. Tudi
kupčija španjska in skor vse vselitve pridejo v kratkem
Angležem v roke in blagostanje kraljestva umira. Ne¬
koliko let zaporedoma ne gleda in ne misli Godoi dru-
zega, kot kako bi mogočnemu Napoleonu stregel. Še le
leta 1806, ko se nepokojni pridobitelj francozki nad
Pruse napravlja, se začne tudi Godoi k vojski priprav¬
ljati, da bi Španjce sužne odvisnosti rešil, sebi pa ne-
umerljivo slavo pridobil, ako bi se mu poneslo, da bi mo¬
gočnega cesarja, ki se ga že vse boji, ugnal in ukrotil.
Pa po bitvi pri Jeni, ki prusko moč potare, se skade in
zginejo kakor megla vsi prevzetni nameni neprevidnega
Godoi-a. Ves oplašen sporoči Godoi Napoleonu, da
vojska je namenjena Angležem, ne Francozom — in
zviti mogočni cesar se dela, kakor da bi mu veroval,
toda sam pri sebi sklene terdno, španjsko kraljevo hišo
pogubiti in ji krasno bogato kraljestvo vzeti.

Kar pa Napoleon sklene, hoče tudi kmali speljati.
Spervega se dela, kakor da bi hotel le portugaljsko

314

kraljestvo vzeti in razdeliti. Častilakomnemu Godoi-u
obeta algarbske okrajne v last, in ga s tem tako omami
in zaziblje, da dovoli vojski francozki leta 1807 prost
prehod čez španjsko zemljo. Pa kmali dobi Napoleon
priliko, se tudi v španjske zadeve mešati. Prilika ta mn
pride sama po sebi. Kraljevič Ferdinand sklene namreč,
očetu ostro tožbo o Godoi-ovem napčnem pogubljivem
oskerbovanju kraljestva pismeno podati in s tem pre¬
vzetnega ministra spodkopati. Pa Godoi zve to še o
pravem času, prehiti mladega kraljeviča, in preveri
kralja, da mu Ferdinand po življenji streže. Karol  IV.,
kralj revne tope glave , da v svoji togoti konec mesca
oktobra 1807 kraljeviča in p rij a 11 e njegove zapreti, in
ga dolži' v javnem oklicu pred vsem kraljestvom hudob¬
nega naklepa na kraljevi prestol in na očetovo življenje.
Pa Godoi in kralj se prenaglita in jako motita. Priča¬
kovala sta namreč, da po omenjenem oklicu bo ves svet
Ferdinanda zaničeval in čertil — pa je vse drugač.
Nihče ne veruje krivega natolcovanja, in verli španjski
narod zagovarja kraljeviča prav iskreno in živo. Godoi,
ves osupnjen, hiti nato, kolikor more, razdraženega
Karola spet potolažit, in že 5. novembra da kralj z
drugim javnim oklicom razglasiti, da je sinu odpustil.

Ta gerdi razpor španjske kraljeve hiše je Napo¬
leonu jako ugoden , in neprenehoma derejo obilne črte
francozke vojske čez pirenejske gore na španjsko. Res
da cesar francozki terdi še vedno, da vojska njegova
je namenjena le na Porlugaljsko; vendar pa obsedejo
Francozi španjske mejne terdnjave Š. Sebastian, Pam-
plono, Figueras, Barcelono itd., in Napoleon terja od
vlade španjske, da naj mu odstopi zavolj sedanjih ho-
matij vse okrajne med pirenejskimi gorami in reko Ebro.
Misii si namreč, da mu jih ne bodo dovolili, in da bo
imel koj izgovor, jih po sili vzeti, in se od tod malo po
malem ostalega obnemoglega kraljestva polastiti; pa za¬
ničljivi Godoi mu dovoli vse, kar hoče. Pri vsem tem
pa gre mesca februarja 1808 neka mogočna vojna četa
pod Muratovim poveljstvom malo po malem nad Madrid,
španjsko glavno mesto. Nevredni Godoi ne ve v svojem
strahu več, kaj bi počel, ne kam bi se djal. Po izgledu
kraljice portugaljske se napravljata že on in kraljica na
beg v Ameriko: pa — kar se ni menda še nikdar zgo¬
dilo — Karol IV. se jima serčno ustavlja in jima na¬
ravnost pravi, da se ne gane iz Madrida. Sedaj se ne
da sovražtvo ljudstva do zaničljivega Godoi-a več za-

derževati. Hud punt vstane v glavnem mestu, in dolgo
na tihem teleči ogenj ljudske serditnsti žuga nevrednega
ministra požreti. Gotovo bi ga bilo serdito ljudstvo raz-
tergalo, ako bi se ne bil kraljevič Ferdinand tej silovi¬
tosti zoperstavil in terjal, da Godoi naj se zapre in po
postavah kaznuje. — Vsa trepeča prosi kraljica sina
svojega, ki nima še nobene oblasti, za nevrednega ljub¬
ljenca svojega. To so pač gerde grozovite reči'! —
Karol  IV. meni, da brez Godoi-a ni mogoče vladati,
in da z razglasom od 19. sušca 1808 vladi in kra¬
ljevemu prestolu slovo. Kraljevič Ferdinand postane tedaj
kralj, in ljudstvo madridsko je polno radosti.

Pa radost ta je le kratka, zakaj že 23. sušca pride
Murat  z mogočnim kerdelom svojim v Madrid, in ne
mara nič kaj za kralja španjskega — ne za novega, ne
za starega. Mlajemu daja le upanje, da bo cesar Na¬
poleon, ko v kratkem v Madrid pride — poterdil, kar
se je na Španjskem samo po sebi napravilo. Med tem
se kraljica, ki jo je bil pervi strah vso omamil, spet
oddahne; pa misel, da se je mož njeni Karol IV. nepri-
miselno in prenaglo vladi odpovedal, ji ne da počitka,
dokler ga ne napravi, da svoj odstop prekliče. Brez
odloga se oberne tudi na cesarja Napoleona, ter ga
prosi, da naj to reč razsodi. Napoleon vidši, da naklep
njegov, Bourbončane iz Španije spraviti, hitreje zori, ko
se je nadjal, čeravno drugač ko je spervega mislil, je
ves vesel in prevdarja, kako bi posamne ude kraljeve
rodbine na Francozko privabil, in kaj bi čez nje sklenil,
kajti druzega mu ni več treba. — Kmali jo ugane. Ne¬
nadoma pride namreč zviti general Savary  k mlademu
kralju Ferdinandu , povedat mu, da cesar je že na poti
v Madrid , da naj mu gre tedaj naproti. Ferdinand se
odpravi koj na pot in Savary ga spremlja, pa ne naj¬
deta nikjer ne cesarja ne sledu njegovega. Že se Fer¬
dinandu pozdeva, da ga je Savary prekanil, vendar se
da pregovoriti, da gre čez mejo na Francozko. Dvajseti
dan aprila dojde v Bajono, pa merzlo, sila merzlo ga
sprejmejo, in kmali mu da Napoleon po ravno tem Sa-
vary-u vediti, da ga ne spozna za kralja. — Kmali
potem dojdejo tudi starši njegovi z Godoi-em, ki ga
Murat iz zapora spusti, v Bajono, in cesar Napoleon je
sedaj sodnik med kraljem Karolom IV. in Ferdi¬
nandom  VII. — med očetom in sinom. Sodba je koj
sklenjena. Ferdinand mora kraljevi prestol, na kterega
je še le pred enim mescom prišel, spet očetu odstopiti.

316

— Med tem pa se napravi v Madridu terda ustaja zoper
Francoze, in veliko kervi se prelije. Zato se odpove
Karol IV., ki nima ne serčnosti ne druge kreposti v
sebi, vdrugič španjskemu prestolu, in ga odstopi 5. maja
1808 — ne sinu, ampak Napoleonovemu bratu Jožefu,
dosedanjemu kralju neapolitanskemu, ker meni in se
nadja, da bo s tem dalje prelivanje kervi in večjo ne¬
srečo od verlih rojakov svojih odvernil. — Napoleon mu
da na to nek grad z imenom Compiegne in 30 milijonov
realov (real je 6 krajcarjev našega poprejšnjega dnarja)
letnih dohodkov v vžitek do smerti. Pa leta 1815 za¬
pusti kralj Karol omenjeni grad in se poda v Rim. Po¬
slednjič ga dojde smert 10. januarja 1819 v neapoli-
tanskem glavnem mestu, kamor je bil šel brata, kralja
oboje Sicilije, obiskat. Žena njegova pa umerje že ne¬
koliko dni pred njim mesca decembra 1818 tudi na ptuji
zemlji. — Kraljeviči Ferdinand,  brat njegov Don
K a r 1 o s in stric njegov Don Antonio  pa dobe vkup
osem sto tisuč frankov letnega vžitka, in žive v gradu
z imenom Valen(jay, deleč od političnih zvijač in homatij,
radostno in brez skerbi.

Španjski Bourbončani so tedaj odstavljeni in pre¬
gnani; pa s tem ni kraljestvo še pridobljeno. Pet let se
branijo verli iskreni Španjci ptujega jarma in novega
kralja. Don Jose de Palafox  jih kliče pervi pod
orožje v brambo domovine, in junaški Španjci ga slu-
šajo. Enakočasno se napravi nek vladni odbor (Central-
junta) in prevzame začasno vlado kraljestva in oskerb-
ništvo občnih zadev. Kralj Jožef ne pride še dobro v
Madrid, ko mora že čez reko Ebro nazaj bežati. —
Sedaj pa se vzdigne Napoleon sam na Španjsko, otepe
verle domoljubne Španjce 10. novembra pri mestu Burgos,
11. pri Espinozi in 13. pri Tudeli, ter pelje brata Jo¬
žefa 4. decembra 1808 spet v Madrid na prestol njegov.
Iskreni junaški Španjci pa se ne ustrašijo tega. Čedalje
več kerdel se jih zbera, in ker se jim ni nadjati, da bi
v rednih velikih bitvah hrabre Napoleonove čete zma¬
gali, se poprimejo tako imenovane male vojske (Gue-
rilla), to je, napadajo sovražnika v majhnih kerdelih
naglo in nenadoma, sedaj tu, sedaj tam, kakor čas in
kraji nanašajo, in so si vedno na dobičku. Najizverst-
niši Napoleonovi vojskovodji, Massena, Ney, Soult,
Suchet  in drugi se trudijo in ukvarjajo v terdih ker-
vavih bojih, da bi ponosne hrabre Španjce užugali in
Jožefu kraljestvo pridobili; pa vsa njihova vojna umet-

Hit

most, dolga skušnja in junaška hrabrost je zastonj.
Francozi zmagajo res mnogokrat, vzamejo razne terd-
njave in derejo 'leta 1810 do blizo Kadiža, navdušenega
španjskega naroda pa ne morejo nikakor ukrotiti in užu-
gati. Dva in dvajsetega julija 1812 mora kralj Jožef
že vdrugič iz Madrida, in W e 11 i n g t o n, načelnik an-
gležke vojske, obsede mesto kmali potem. Tu, v glavnem
mestu, napravijo sedaj deržavni stanovi (Cortes) slo¬
večo ustavo leia 1812, po kteri je kraljeva oblast le
še senca oblasti.

Pri vsem tem privihrajo vendar Francozi proti koncu
leta 1812 še enkrat v Madrid, in Jožef pride v tretjič
na kraljevi prestol, pa le za malo časa. Napoleonova
nesreča na Ruskem razsodi namreč v kratkem tudi osodo
španjske deržave. Že v začetku leta 1813 pokliče Na¬
poleon 30.000 mož z maršalom Soult-om nazaj, in ne¬
koliko mescov potem, namreč 27. maja, beži kralj Jožef
že vtretjič iz Madrida. Tudi Suchet se umika proti Pi-
renejem , in po nesrečni bitvi pri Viktorii 21. junija se
umakne na Francozko nazaj. Angleži in Španjci derejo
za njim čez meje kraljestva, in 10. aprila 1814 vzame
Wellington važno francozko mesto Tolozo (Toulouse).
S tem je dolge strašne vojske konec in krasna bogata
španjska zemlja je ptujega jarma oprostena.

Med tem pa se pogodi Napoleon s kraljem Ferdi¬
nandom  VII. proti koncu leta 1813, stori mir ž njim
in mu da 11. decembra spet prostost. Španjski deržavni
zbor (Cortes) pa zaverže pogodbo ko prisiljeno. — Tri
mesce pozneje, namreč 24. sušca 1814, pride kralj
Ferdinand spet na španjsko zemljo, in navdušeni verli
Španjci ga sprejmejo z veliko radostjo. Pa radosti in
veselja je kmali konec. Ferdinand noče namreč od ustave
leta 1812 nič vediti, in začne koj vse na staro prena-
rejati. Narodu sovražna inkvizicija, zaterti meniški sa¬
mostani in jezuitski meniški red se spet vpeljejo in terda
sodba zadene vse, v  ki so poprejšnjj vladi služili, ali se
pa ustave deržali. Šest tisuč verlih Španjcov je v kratkem
pregnanih in čez dvanajst tisuč jih je zapertih! — in vse
gre spet čedalje bolj narobe, iz te terde stiske se na¬
pravite dve stranki, namreč stranka služnih ali kraljev-
čanov in stranka prostodušnih ustavčanov, ki ste si
vedno navskriž in se neprenehoma overate. Zmešnjave
v deržavi so tolike, da se ministerstvo v pet letih 25krat
spremeni, ker le nekteri kraljevi ljubljenci, tako imeno-

318

vana Kamarila, po strastih svojih gospodarijo. Taka je
na Španjskem do le(a 1820.

V začetku tega leta pa se napravi huda ustaja.
Najprej se spuntajo neke vojne kerdela, ki so imele v
Ameriko odriniti. Na čelu teh puntarjev sta dva polkov¬
nika z imenom Riego in Ouiroga,  in punt se razširi
naglo po vsem kraljestvu. Že 7. sušca ob desetih zvečer
podpiše kralj Ferdinand Vil. deržavno ustavo leta 1812,
da silovitost serditih puntarjev od sebe odverne, in ko
bi bilo pri tem ostalo, bi se bilo utegnilo vse spet lepo
poravnati. Pa človeška vertoglavnost ne ve in ne pozna
nikdar prave mere. Španjski prenapetneži namreč se za¬
čnejo sedaj, kakor nekdaj francozki, v raznih političnih
zborih shajati, in prekuijskih naklepov ni več konca
ne kraja. Mladi vertoglavi govorniki vpijejo in sveto-
vajo neprenehoma z gorečo besedo, da staro ne velja
nič, in da v vseh rečeh naj se nov red vpelje. Nobeden
teh prenapetih prekucijanov ne spremisii, da stranka
služnih kraljevčanov ni zaterta , • ampak le oplašena , in
da njih nespametno vedenje je le voda na mlin staroko-
pitnežev vsake verste. In res se vidi krnali sem ter tje
neko živo gibanje protivnikov, ki se boje, da bi preku-
cija ne zdivjala in se ne zvergla v grozovito morijo,
kakor prej francozka. Že se nabera tudi nekakošna
„verna“ vojska v brambo kralja, kraljestva in vere, in
kervava domača vojska se unaine. Kdo ve, kako deleč
bi bili šli Španjci v svojem strastnem razporu ? — pa
nenadoma pride prekucii overa od zvunaj. Vlade svete
zveze sklenejo namreč leta 1822 v shodu v Veroni,
prekucijo z orožjem zatreti in kraljevo oblast in veljav¬
nost spet ustanoviti. To nalogo prevzame vlada fran¬
cozka, in v kratkem odrine mogočna francozka vojska
pod vodstvom vojvoda angouleme-skega čez Pireneje na
Španjsko. Brez posebnih over in zaderg derejo Fran¬
cozi naglo naprej — noter do Kadiža, vzamejo mesto in
oprostijo kralja. Tako dobi Ferdinand VII. svojo oblast
neokrateno nazaj ; pa tudi on ne ve prave mere. Zdajci
prekliče vse sklepe in ukaže od 7. sušca 1820 do 1.
oktobra 1823, zgovorjaje se, da ves ta čas ni bil prost
in svoboden. Nato začne ustajnike in nasledovavce ime¬
nitne deržavne ustave spet terdo preganjati. Zgorej
omenjeni Riego, ki je bil vjet, stori žalostno smert na
vislicah, drugi veljavniši deležniki ustaje pa beže na
ptuje. Res da razglasi pozneje kralj nekakošno pomilo-
stenje, pa je le revno pomilostenje, ker ga kralj s pri-

319

deržki in izjemi brez konca in kraja sam uniči. Pa lahko
mu je terdemu biti, ker ima do leta 1827 še zmiraj
45.000 mož francozke vojske v deželi. Pa tudi ko
Francozi Španjsko zapuste, si ne morejo napredovavci
in prijatli proste ustavne vlade nikakor pomagati. Še
francozka prekucija mesca julija 1830 jim ni v noben
prid , ker so poglavarji in pervaki stranke pregnani in
razkropljeni. Izverstni Mina  zbere res da nekoliko pre¬
gnancev na Francozkem in plane ž njimi na Španjsko,
pa Ferdinandove močneje kerdela ga kmali nazaj potis¬
nejo. Tudi vojskovodja Tor rij os ali Tori  ho  s prijadra
z nekim kerdelcom na južno Španjsko domu, da bi
stranko spet obudil in ji na noge pomagal; pa tudi on
nima sreče. Neka veliko močneja kraljeva četa ga ob¬
suje in vjame, in s 54 zvestimi lovarši mora revež sra¬
motno smert storiti. Vse to dela le, da se zatiranje in
preganjanje množi. Toda dolgo ne bo vendar več taka,
zakaj kralj sam napravi kmali potem v lastni rodbini
velike zmotnjave in nek razpor, ki bo gotovo grenek sad
rodil in donesek

Na Španjskem je veljala namreč postava sališka, po
kteri ne gre ženskim nasledba na prestolu, ampak vlado
podedova vselej najbližnjiši rojak moškega pokolenja. —
Kraljica Jožefa,  rodbine saksonske, Ferdinandova že
tretja žena, umerje 26. maja 1829 brez otrok; pa kralj
Ferdinand se oženi včetertič še tisto leto z neapolitansko
Marijo Kristino,  stričnico svojo, ki mu povije mesca
oktobra 1830 Marijo Izabelo,  in konec mesca ja¬
nuarja 1832 Marijo Luizo.  Ferdinand VII. ima sedaj
dve hčeri, sina pa ne, in zviti vladohtevni Kristini ni
ravno težko, pregovoriti ga, da z nekim pragmatičnim
ukazom 29. sušca 1830 omenjeno sališko postavo pre¬
kliče, opiraje se na samosvojno kraljevo oblast in neko
staro kastiljsko pravo. Mlaji Ferdinandov brat, Don
Karlos, ki mu je ta preklic velika krivica, je ves osup¬
njen in ugovarja čversto zoper kraljev krivični sklep.
Osupnjena pa je tudi vsa stranka sebičnih starokopit-
nežev, ki od omenjenega kraljeviča zlate čase pričakuje.
— Kmali potem pa začne kralj Ferdinand nekako hirati,
prevzame ga neka slabost, ki se zverže v kratkem v
tako hudo bolezen, da se je vsak hip smerti bati. To si
oberne Don Karlova stranka v prid in napravi mesca
septembra 1832 bolnega in bolezni omamljenega kralja,
da svojo pragmatično sankcijo prekliče in postavo sališko
spet poterdi. Koj potem se razširi glas, da je umeri;

pa nenadoma mu odleže, in upati je, da bo popolnoma
spet okreval. Ves togoten in serdit, da so v hudi smertni
bolezni tako nezvesto ž njim ravnali, ukaže bratu, da
naj se iz kraljestva pobere, ponovi z razglasom 1. ja¬
nuarja 1833 preklic postave sališke, in skliče stare
deržavne stanove, da ta preklic poterdijo.

Poslednjič pa pride vendar smert in pobere Ferdi¬
nanda VIL 29. septembra 1833. Koj ste silovite stranki
na nogah. Stranka ustavčanov, ki so za pameten na¬
predek in za potrebne prenaredbe in poprave, okliče
Ferdinandovo starejo hčer z naslovom Izabelo  II. za
španjsko kraljico; nasprotna stranka pa, namreč stranka
starokopitnih kraljevčanov, ki noče, da bi se kaj spre¬
menilo, razglasi Ferdinandovega brata z naslovom Ka¬
rola  V. za kralja. Spet tedaj bo na Španjskem terda
domača vojska in kar dosti kervi se bo prelilo , zakaj
obe stranki ste mogočne in hudo razkačene.

Oskerbništvo Izabele II., ki je še otrok, in začasno
vlado prevzame po Ferdinandovi oporoki kraljica Kri¬
stina  — in vse, kar želi, da bi se ne vladalo več po
starem kopitu in po termi razvajenih, mnogokrat popol¬
noma nesposobnih kraljev, ampak po pametnih vladnih
postavah in po svobodni deržavni ustavi, se zbera okrog
nje; zakaj Kristina začne hčerni prestol na prosto der-
žavno ustavo opirati, ker vidi, da drugač ga ne bo
mogla ohraniti. Koj pomilosti begune in pregnance, da
se domu vernejo, in zroči vladne in vojne zadeve verlim
prostodušnim možakom, kakoršna sta bila minister Mar¬
tinec de la Rosa  in vojskovodja Mina.  Nasproti pa
hiti vse, kar bi rado pri starem ostalo , ker mu stare
napake in nerednosti več dobička obetajo, pod Karolove
zastave. Une imenujejo Kristinčane, te pa Karliste. S
Karlisti derže tudi priprosti, pa verli Biskajčani in Na-
varci, da bi ohranili svoje starodavne pravice (Fueros),
ki bi jim jih utegnila ustavna vlada prikrajšati.

Don Karlos ali Karol V. pa je še zmiraj na ptujem,
ker so mu španjske meje zabranjene. Še le 1. junija
1834 odrine po morji iz Portugalskega, jadra na An-
gležko, kmali potem na Francozko, in pride 10. julija
cez Pariz in Bajono srečno na španjsko zemljo. Sedaj
še le začne vojska med Kristinčani in Karlisti prav div¬
jati. Obe stranki ste zlo razkačene in se bijete z nena¬
vadno serditostjo. Grozovite krutosti se gode, kamor
vojska pride; še stari verli Mina je terd do vjetih so¬
vražnikov in oskruni s tem slavo svojo. Spervega derž/


sreča bolj s Karlisti, in ko bi bil Don Karlos količkaj
mož bil, kakoršen bi bil imel biti, bi si bil utegnil pre¬
stol pridobiti in ohraniti; zakaj med Kristinčani ni prave
sloge in edinosti, ker so njih poveljniki večidel nespo¬
sobni in sebični. Nasproti pa ima Don Karlos na čelu
svojih bistroumnega junaškega vodja z imenom Zuma-
lacarreguy.  In ko ta, pri mestu Bilbao hudo ranjen,
mesca junija 1835 umerje, ima Don Karlos koj spet
izverstnega vojskovodja z imenom Cabrera,  mladega
dijaka, ki v vojaštvu sreče išče in jo najde med svo¬
jimi. Pri vsem tem pa se vleče pogubljiva kervava
vojska vendar od leta do leta, ker je stranka Kristin-
čanov veliko obilniša in močneja. Še le leta 1839 je
vojske nekako konec. Vikše poveljstvo čez Kristinčane
dobi poslednjič Espartero,  poveljniki Don Karlove
vojske pa so si že nekaj časa navskriž, in vojna sreča
se v kratkem spremeni. Hrabrim Biskajčanom ni toliko
za kralja Karola, kot za njih drage Fueros ali pravice,
in ker se dolge vojske in vednih bojev naveličajo, se
poganjajo le še za te. Njih načelnik in Don Karlov
vojskovodja, zviti Maroto,  sklene toraj 31. avgusta
1839 v Bergari z Esparterom neko pogodbo, ki vojski
v teh krajih konec stori. Karlisti dajo orožju slovo,
Espartero pa obljubi Biskajčanom in Navarcom poter-
jenje njih starodavnih Fueros. — Don Karlos se serdi'
in okliče s posebnim razglasom Maroto-ta za izdajavca,
pa mu nič ne pomaga. Vojska njegova gre saksebi in
se razkropi, on pa mora na Francozko bežati. Vlada
francozka mu določi stanovanje v mestu Buržu (Bourges),
in se mu ne da nikamor drugam preseliti. S tem pa ni
vojske vendar še popolnoma konec, ampak še celo leto
se vojskuje Cabrera s Kristinčani v Katalonii. Posled¬
njič pa potisne Espartero tudi njega in čez 30.000
Karlistov čez Pireneje na Francozko. Na to še le se
verne v lepe bogate, pa po slabi napčni vladi, po ptuji
silovitosti in po dolgi pogubljivi domači vojski hudo raz-
djane in poterte španjske okrajne — mir, po kterem so
že davno zdihovale.

Verh vojske s Karlisti je pa ves ta čas še mnogo
drugih homatij na Španjskem. Kristina, strastna, sebična
ženska, vlada po stari navadi, po dvornih zvijačah, z
eno besedo, po svoji termi, in ne mara za hrepenenje
verlih Španjcov po narodni svobodnosti, za ktero so že
toliko terpeli in prestali. Verh tega pa razžali Kristina
ponosni narod španjski tudi s svojim nagnjenjem in ne-

Sl

spodobnim obnašanjem do nekega lepega dvornika z
imenom Munnoz  — pozneje vojvoda Rianzares. Ljud¬
stvo ne more nevoljnosti svoje dalje krotiti in se začne
puntati v raznih mestih. Po celi deželi upije vse po
zanimivi deržavni ustavi leta 1812. Kristina meni, da
bo hudo uro, ki se ji nad glavo zbira, odgnala, če kaj
malega dovoli in ministerstvo spremeni, pa protivnost
deržavnega zbora, ki se na želje ljudstva opira, je to¬
lika, daje  vladarica prisiljena, ga nekolikokrat razpu¬
stiti. — Poprejšnje stranki prostih napredovavcov in
služnih kraljevčanov ste zginile in ves narod se deli
sedaj le v take, ki terjajo z ustavo leta 1812 vse na
enkrat (Evaltados), in v take, ki so zadovoljni, če se
zadobi, kar je narodu treba, tudi le malo po malem
(Moderados), vsi pa so zoper staro kopito in za umno
postavno napredovanje. Kristina meni, da bo nadležne
protivnike oplašila, če glavno mesto Madrid v vojni stan
dene in narodno stražo razpusti’, pa se moti; zakaj
precej na to (mesca avgusta 1836) odrine nek oddelek
omenjene straže v La Granjo, kjer vladarica ravno sta¬
nuje, in jo prisili, da vojni stan prekliče, narodno stražo
spet poterdi in v deržavno ustavo leta 1812 dovoli,
dokler novi odborniki nove deržavne ustave ne napra¬
vijo. — Deržavni zbor se snide in predela naslednje
leto 1837 slovečo ustavo leta 1812 v neko novo der¬
žavno ustavo, po kteri ima deržavni zbor dve zbornici.
Pa kmali se vidi, da pri vseh obljubah Kristini vendar ni
prava resnična volja, po ustavnih naredbah vladati. Meša
se namreč v volitve in po mnogoverstnih zvijačah se ji
ponese, da spravi zmernejše (Moderados) v deržavni
zbor in v ministerstvo. Na to da neko srenjsko postavo,
ki ni narodu nič kaj po volji — in koj so v Madridu,
in raznih drugih mestih spet punti in ustaje na nogah
in Kristina je prisiljena Espartero-ta, načelnika iskre¬
nejših napredovavcov (Exaltados) za predsednika mini-
sterstva poklicati. — Espartero pride 16. septembra
1840 v glavno mesto, in veseli Madridčani ga slovesno
sprejmejo. Brez odloga terja sedaj Espartero od vlada¬
rice, da naj nepriljudno srenjsko postavo prekliče in
deržavni zbor razpusti. Prevzetna razvajena Kristina,
ki hoče le po svoji glavi gospodovati in gospodariti, se
razserdi čez to tako jako, da se vladi odpove in na
Francozko odrine; novosklicani deržavni zbor pa zvoli
mesca maja 1841 Espartero-ta za vladarja in oskerb-
nika mlade, malo čez deset let stare kraljice Izabele*

828

Pa časttlakomna vladohtevna Kristina se bo, da bi tako
ne, gotovo kmali skesala in še marsikakošno zmotnjavo
napravila, in berž ko ne je stanoviten mir in pokoj še
deleč od španjske deržave.

v

65. Španjske uselitve v Ameriki.

Španjci so imeli v Ameriki, odkar je bila najdena,
velike uselitve, skor bi djal, nezmerne posestva. Prebi-
vavci teh sila obširnih okrajin so nekakošno mešanica
razne kervi, evropske, afrikanske in amerikanske, čiste
in mnogoverstno zmešane. Večidel zanemarjeni, sirovi
in nevedni, toda mnogi premožni in bogati, zdihujejo
vedno v terdi stiski pod španjsko vlado, pod deželnimi
poglavarji in namestniki kraljev španjskih, ki so mno¬
gokrat brez vse sposobnosti in vesti. Navadno zanemar¬
jajo razni kralji španjski še doma najvažniše zadeve;
kaj mora še le v toliki dalji biti ? Samovolja deželnih
poglavarjev, plemenitašev in uradnikov ima prosto roko,
in stiska in terpinči podložne ljudstva, kakor in kolikor
more. Že davno bi si ti španjski podložniki v Ameriki
radi pomagali in težek jarm zboljšali, pa nimajo ne pra¬
vega poguma ne prave prilike. — Ko se pa francozka
silovitost čez Španjsko vzigne in Napoleon kralja od¬
stavi in španjske Bourbončane prežene, in ko navadna
stiska tudi pod Junto ali odborom kadižkem napredova,
sklenejo najprej Mejikanci (Mexico) španjski jarm otresti
in si samosvojnost pridobiti. Že leta 1810 in več let za¬
poredoma se napravljajo posamne ustaje, pa Španjci jih
srečno zatarejo. Leta 1821 pa dosežejo Mejikanci svoj
namen, in polkovnik Avguštin Iturbide  uterdi njih
svobodnost. Neka stranka ga okliče zato mesca maja
1822 za cesarja mejikanskega; toda neka druga stranka,
ktere načelnik je vojni poveljnik Vittoria,  ga prisili
kmali potem, da se tej visoki časti in oblasti odpove.
Velike mejikanske okrajne se napravijo in uredijo sedaj
v posamne deržave, pa se zedinijo po izgiedu zedinjenih
deržav severne Amerike vse vkup  v veliko mejikansko
ljudovlado. Iturbide gre leta 1823 v Evropo, pa satan
častiiakomnosti in vladohtevnosti ga obsede, da se verne
naslednje leto v Ameriko, da bi si carski prestol na¬
pravil. Pa v kratkem je ujet in deržavni shod ga da
19. julija 1824 v Padili ustreliti. 18. novembra 1825
zgube Španjci poslednje posestvo, terdnjavo S. Juan de
Ulloa, na mejikanski zemlji, in zvezna ljudovlada, ki jo

malo po malem razne evropejske vlade spoznajo, se
ohrani.

Enakočasno ustajajo pa tudi velike bogate okrajne
južne Amerike, da bi španjski jarm otresle in se opro¬
stile, pa Španjci se jim ustavljajo na vso moč. Vene¬
zuela in Nova Granada imate dolgo terde boje; toda
neutrudljivi domoljub, slavni Boli var,  možak izversten
na vse strani, je načelnik ustaje in duša kervave vojske
za svobodnost domovine. Nobena neugoda in nesreča
ne omaja terdnega zaupanja, ki ga imajo rojaki do
njega. — Leta 1812 terpi Venezuela kar veliko in je
toliko da ne zgubljena; pa Bolivar nabere naglo neko
pogumno vojno kerdelo, otepe Španjce in jim vzame 4.
avgusta 1813 mesto Caraccas (Karakas). — Ko tedaj
Bolivar španjskega vojskovodja z imenom Monteverde
otepe in zmaga, se hoče vikši oblasti odpovedati, pa
verli Venezuelčani mu jo spet usilijo in poterdijo. Zma¬
gani Španjci si ne vejo in ne morejo sedaj drugač po¬
magati, ko da sužnjim prostost dajo in jih oborožijo. S
tem spravijo veliko moč vkup. Bolivar je prisiljen se v
Kartageno umakniti in Venezuela pride spet Spanjcom
v roke — in ravno sedaj jim pripelje hrabri Don Pablo
Morillo novo kerdelo iz Evrope na pomoč. Previdni
Bolivar se derži na to le male vojske (Guerilla), dokler
ne nabere v Jamaiki neke čverste čete ptujih klatežev
vsake verste. Odslej se bojujejo ustajniki in Španjci
precej dolgo z razno srečo. Res da otepe Bolivar mesca
februarja 1817 tudi hrabrega Morillo-ta,  pa pri
vsem tem je svobodnost domovine še zmiraj v nevar¬
nosti. — Malo po malem pa obnemaga tudi Morillo, ker
ne dobiva dostojne pomoči od doma, in Bolivar skliče
shod ali zbor oprostene Venezuele v Angosturo na 19.
dan februarja 1819. Tu se hoče vikši oblasti spet od¬
povedati, pa zbor mu jo spet usili. — Nato pelje slavni
Bolivar mesca junija svojo četo čez strašne gore kor-
dilerske v Novo Granado, vzame 1. julija Tunjo in otepe
Španjce pri Bočiki (BochicaJ. Ta nagla zmaga mu odpre
vrata glavnega mesta Santa Fe, in Nova Granada je
oprostena. Hvaležni Granadčani mu dajo v neumerljivo
slavo naslov rešitelja ("el libertador) in ga zvolijo za
poglavarja deržave. Verli Bolivar pa okliče 9. sep¬
tembra obe deržavi, Venezuelo in Granado, za eno samo
zedinjeno ljudovlado z imenom Kolombia, in zborniki
v Angosturi poterdijo zedinjenje in ime. — Leta 1820
stori Bolivar ko predsednik ljudovlade z Morillom neko

325

pomirje, ter pošlje pooblastence v Evropo, da bi se z
vlado španjsko zastran neodvisnosti in prostosti Kolom-
bije pogodili. Ker pa med tem na mesto Morillo-ta
španjski vojskovodja La Torre  v Ameriko pride in
Bolivar vojsko ponovi, ne opravijo pooblastenci nič in
se vernejo sred leta 1821 domu. Bolivar pa zmaga
Španjce tudi pod La Torre’veni vodstvom in zagotovi
domovini svobodnost.

Enakočasno in z enakim pogumom se poganjajo pa
tudi ostale španjske posestva v Ameriki za prostost in
neodvisnost svojo, in otresejo srečno jarm matere Špa¬
nije, ki ne ume ne sebe, ne njih pristojno vladati. Pe-
ruančanom pomaga slavni Bolivar k svobodnosti. Gornjim
Peruančanom (Peni alta) da na zbero, če se hočejo z
doljnim Peruanskim ali s kakošno deržavo o reki La-
plata združiti, ali se pa v posebno deržavo urediti.
Zberejo si poslednje, to je, urede se leta 1825 v po¬
sebno Jjudovlado, ki ji dajo rešitelju v čast ime Bolivia.
— Tako se napravi iz nezmernih španjskih posestev v
Ameriki cela versta samostalnih prostih deržav, kakor
mejikanska zvezna ljudovlada, Ekvador, Quatemala ali
srednja Amerika, Kolombia, Bolivia, zvezne deržave o
reki Laplata, Paragvaja in razne druge. Vse so ljudo-
vlade, vendar pa gospoduje v Paragvaji nek dr. Francia,
rojen amerikanski kreolec, pod naslovom „vodja“ le po
svoji termi, toda resno in krepko, kar utegne deržavi
dobro biti, dokler sirovo, še napol divje ljudstvo k po¬
polni svobodnosti ne dozori. Dolgo noče španjska vlada
neodvisnosti teh novih deržav spoznati; poslednjič jo pa
leta 1836 vendar spozna. — Ljudovlade te so tedaj
oprostene, pa ne še popolnoma uredene in upokojene.
Izverstni Bolivar  umerje 17. decembra 1830, in takih
možakov je povsod le malo. Po njegovi smerti uslajajo
in padajo neprenehoma tii pa tam siloviti častilakomneži,
ki po vikši oblasti strežejo in nepokoj delajo, da se ne
morejo občne zadeve razvijati, kakor bi bilo treba. Ko
se pa strasti ohlade, in ko se sirova silovitost postavam
umakne, se bo notranji mir in pokoj uterdii, in omika in
blaženost novih krasnih deržav, ki jih je stvarnik mno-
goverstno in bogato oblagodaril, bo cvetela brez dvoma
čedalje lepše.

§. 66. Angleži.

Strašni vihar grozovite francozke prekucije zadene
in strese tudi angležko kraljestvo. Pervega februarja

3 26

1793 napove namreč francozki narodni shod (Convent
national) Angležem vojsko. Minister slavni P i 11 se je
ne ustraši, ampak se pripravlja na njo na vso moč.
Tako se uname med vladami francozko in angležko, ki
ste si od nekdaj hude protivnice, dvajsetletna pogubljiva
vojska od leta 1793 do leta 1814 s kratkim prene¬
hanjem enega samega leta po miru amienskem (25. maja
1802 do 18. maja 1803). Angleži so v zvezi z Av-
strijanci, Prusi, Hesi, Sardinci in še drugimi, in jim da-
jajo obilno denarno pomoč; pa vojska na suhem ne gre
nič kaj po sreči. Drugač pa je na morju. Že o začetku
vojske leta 1793 se polaste Angleži Tulona (Toulon),
pogube velik del brodovja francozkega in vzamejo so¬
vražnikom malo po malem vse njih uselitve v izhodnih
in zahodnih Indijah. Na to sklene minister Pitt, vojsko¬
vati se na vso moč ne samo s Francozi, ampak z vsako
vlado, ki se ž njimi zveže. Holandija, ki jo Francozi
v tako imenovano ljudovlado bataviško predelajo, se
zveže ž njimi leta 1795, pa koj ji napovejo Angleži
vojsko in ji vzamejo skor vse uselitve v Azii, Afriki in
Ameriki. Kmali potem (leto 1797) po miru baziljskem
stopi Španija v zvezo s Francozi, pa koj so Angleži
nad njo, in slavni Nelson  otepe (14. februarja 1797)
španjsko brodovje pri nosu Š. vincenciškem. Naslednje
leto dervi Nelson za mogočnim francozkim brodovjem,
ki francozko vojsko v Egipt prepelje, ga zasači 1. av¬
gusta 1798 pri Abukiru in ga pogubi. Enakočasno zma¬
gajo Angleži tudi v izhodni Indii mogočnega protivnika,
kralja mizorskega (Mvsore) z imenom Tippo Saib, in
vzamejo 4. maja 1799 Seringapatnam, glavno mesto,
kjer jim pridejo nezmerni zakladi v roke. Se ve da
postane tudi veči del kraljestva mizorskega angležko
posestvo. — Angleži pa so navadno prevzetni, in v po¬
litičnih zadevah ne marajo dosti za pravico. Neutralnim
narodom, to je, takim, ki niso na nobeno stran, se godi
na morju marsikakošna krivica. Zato se zvežejo leta

1800 Švedci, Rusi in Prusi, da bi svojo neutralnost ali
nobenostranost z orožjem podpirali in zderževali. Tej
severni orožjeni nobenostranosti pristopijo tudi Danci,
pa precej jim napovejo Angleži vojsko. Nelson odrine
z angležkim brodovjem nad nje in jih otepe 2. aprila

1801 v kondajnski bitvi, in s tem je orožjene zveze
konec. — Res, da prizadevajo te vojske Angležem sila
velike stroške in da požirajo cele zaklade denarja: pa
Angleži se ne utrudijo in ne obnemagajo, marveč jih

327

povzdignejo ravno te kervave vojske za edine gospo¬
darje morja in skor vse kupčije na morju, ker jim pri¬
pravijo francozke, holandske in danske uselitve v roke.

Med tem stori Bonaparte, pervi konsul ljudovlade
francozke, mir z vsemi sovražniki na suhem. In sedaj
začne tudi angležko ljudstvo, ki ga draginja in veliki
davki tarejo, mir terjati, pa Pitt da ministerstvu slovo
in stopi iz službe. Novo ministerstvo (Addington, Fox,
Hawkesbyri) stori tedaj mir v mestu amienskem 25.
maja 1802. Pa mir amienski ne donese Angležem po
tolikih stroških in zmagah skor nobene koristi, in ljud¬
stvo angležko je ž njim jako nezadovoljno. Tudi začne
Bonaparte Angleže koj spet dražiti, in jim nagaja če¬
dalje bolj. Ministerstvo se toraj spet spremeni, Fox se
umakne Pitt-u, in že 18. maja 1803 napove angležka
vlada Francozom spet vojsko. Na to obsedejo Francozi
Hanoversko, zaprejo Angležem in kupčii njihovi vse
primorske kraje in brodostaje kjerkoli morejo, sklenejo
ožjo zvezo s Holandijo, z ljudovlado laško in s Španijo,
in se napravljajo Angležko naravnost napasti. Verli Pitt
pa odverne to nevarnost s tem, da obudi (1805) spet
terdo vojsko na suhem. Med tem spremeni Bonaparte
ljudovlado francozko v cesarstvo, postane cesar fran-
cozki, in sreča njegova ga pelje k novim slavnim zma¬
gam in važnim pridobitvam na kopnem. Na morji pa
zmagujejo Angleži, in Nelson pokonča 21. oktobra 1805
v strašni morski bitvi trafalgarski francozko in španjsko
brodovje, toda plača neumerljivo slavo te zmage s svojim
življenjem. Slavni Pitt ga ne preživi' dolgo — 23. dan
januarja 1806 je poslednji dan izverstnega moža. Novo
angležko ministerstvo (Grenville, Addington, Fox) bi
rado mir storilo, pa po Napoleonovih pridobitvah v pruski
vojski, in po sovražnih ukazih iz Milana in Berolina se
ne more mir nikakor storiti. Angležem ne ostane tedaj
druzega, ko vso svojo pozornost in skerb v to oberniti,
da mogočnost svojo na morji ohranijo in razširijo. Zato
napravljajo tudi čara turškega , da naj se zoper Napo¬
leona ž njimi zveže. Ker se pa Selim  III. tega brani,
ga hočejo Angleži k zvezi prisiliti, in admiral ali brod-
niški poveljnik Drukworth dere 18. februarja 1807 z
mogočnim brodovjem skozi Dardanele pred Carigrad,
ter žuga mesto napasti. Pa obotavljaje se predolgo, za¬
nemari pravi čas in se mora 1. sušca z nekoliko zgubo
verniti. — Po miru tilžiskem (Tilsit), ki pruski vojski
konec stori, se boje Angleži, da bi se Francozi ob iz-

328

hodnem morju ne ustanovili in uterdili, in jim ondašnjih
primorskih okrajin ne zaperli, ali pa se celo brodovja
danskega ne polastili in ž njim angležke zemlje narav¬
nost ne napadli. Angleži skienejo toraj — pervi minister
je Lord Portland  — Francoze prehititi, in terjajo od
vlade danske, da naj se ž njimi zveže in jim svoje lepo
brodovje v varstvo zroči. Ker se pa noče vladar kra¬
ljevič Friderik,  pozneje kralj Friderik VI. po nobeni
ceni v to sramotno odvisnost udati, napadejo Angleži
na enkrat dansko glavno mesto Kodanj, ga v treh dneh
( 2 .- 5 .  septembra 1807) toliko da ne popolnoma raz¬
rušijo in pogube, in vzamejo potem krasno dansko bro¬
dovje — 18 rednih ladij, 15 fregat in mnogo drugih
brodov seboj domu. Ta silovitost obudi Angležem mar-
sikterega protivnika, in vse upije zoper gerdo krivico,
in vendar se ne dajo Angleži nikakor napraviti, da bi z
Napoleonom mir storili. Naj se spremenja angležko mi-
nisterstvo kolikorkrat in kakorkoli hoče, vlada angležka
se derži vendar vedno Pitt-ovega vodila, s Francozi
miru ne storiti, dokler se v svoje poprejšne meje nazaj
ne potisnejo in se svoji pregnani postavni kraljevi rod¬
bini spet ne podveržejo. Napoleonov siloviti napad kra¬
ljestev portugalskega in španjskega jim je nova prilika,
se krivičnemu silovitnežu čedalje bolj ustavljati in zati¬
ranim narodom čversto pomagati. Cesarja francozki in
ruski, ki se mesca oktobra 1808 v Erfurtu snideta, po¬
zivata vlado angležko k miru,  pa se jima ne uda,  ker
noče po nobeni ceni Jožefa,  Napoleonovega brata, za
kralja španjskega spoznati. Naslednje leto 1809 ponovi
Napoleon vojsko z Avstrijanci, in Angleži pomagajo
Avstrii saj z dnarjem, ker ji z orožjem ne morejo — z
eno besedo, Angleži si prizadevajo neprenehoma in na
vso moč, silnega pridobitelja spodkopati in ugonobiti.

O tej dobi pa prevzame Ju rja III. spet dušna bo¬
lezen , in revni kralj je ob pamet. Deržavni zbor zroči
toraj vlado kraljeviču Jurju, pa ta prememba ne spre¬
meni ničesa glede angležke protivnosti zoper Francoze
in čara njihovega. Napoleon se vzdigne leta 1812 nad
Ruse, in to je njegova poguba. V daljni Rusii dozori,
česar se ni prej nihče nadjal. S strašno vojsko dervi
Napoleon do Moskve in dalje, pa ne doseže namena.
Pomanjkanje živeža, naslednja ostra huda zima in serdit
sovražnik mu pomori in pokonča veči del junaških čet,
in le nekoliko oslabljenih kerdel krasne hrabre vojske
pride iz Rusije nazaj. Zdajci so Angleži spet duša za-

329

nimive silne zveze, ki se napravlja zoper cesarja fran-
cozkega v Nemčii in drugod, in pošiljajo dnarne pomoči
na vse kraje, dasiravno imajo že od 17. junija 1812
terdo vojsko z zedinjenimi deržavami severne Amerike.
Sedaj gre za uspeh mnogoletnega prizadevanja — sedaj
velja sovražnika užugati in potreti! Zato napenjajo An¬
gleži in drugi vse žile in moči, in zedinjena moč skor
vse Evrope zmaga zatirovca narodov; mogočni čudoviti
velikan pade in narodi so oteti (1814). — Že pred
Napoleonovim padom store Angleži v mestu kielskem
(Kiel) 14. januarja 1814 mir z Danci, in jim dajo vse
njih uselitve nazaj prideržaje si le otok heigolandski in
pa dansko brodovje, ki so ga bili že leta 1807 odpe¬
ljali. Tudi Francozom dajo Angleži po storjenem miru
parižkem vse njih uselitve nazaj, razun otokov Tabago,
Š. Lucia in Isle de F§ance. Enako tudi Holandčanom
razun nosa dobrega upanja in nekterih drugih uselitev.
Vojski s severno Ameriko pa stori konec mir gandavski
(Gent) 24. decembra 1814. V srednjem morji ostane
Angležem terdna Malta. In ker jim shod v Beču tudi
varstvo joniških otokov zroči, so si Angleži konec
strašne pogubljive vojske na lepem dobičku. Vlada sto¬
terih dni leta 1815, ko se namreč Napoleon iz Elbe
verne in Bourbončani spet na ptuje beže, ne spremeni
v angležkih zadevah čisto nič; marveč si zadobi an-
gležko orožje in vojskovodja Wellington z razsodljivo
zmago v bitvi waterIooski (Waterloo) neumerljivo slavo.

Dolga terda vojska s Francozi požre, kakor smo že
opomnili, cele velike zaklade denarja. Angležki deržavni
dolg se pomnoži, daje  groza, in ljudstvo zdihuje pod
bremenom sila velikih davkov. Naslednje leti 1816 in
1817 so slabe letine, in velika draginja, ki ljudstvo
hudo stiska, nastane. Zato je vladi angležki odslej
pervo pravilo, vojske in vseh nenavadnih stroškov se
skerbno ogibati in varovati, da bi mogla davke nekoliko
zmanjšati. Pri vsem tem se glasi sem ter tje nejevolj-
nost ljudstva in terja marsikakošno prenaredbo deržavne
ustave, zlasti glede deržavnega zbora, volitve zbornikov
in nekterih postav. — Med tem umerje Juri III. leta
1820; pa smert njegova ne spremeni nič v vladi an¬
gležki. Dosedanji kraljevič vladar postane kralj angležki
z imenom Juri  IV., vlada pa ostane kakor je bila.
Minister Castlereagh,  ki se mu tudi Lord London-
dery pravi, se ustavlja čversto željam ljudstva po pre-
uaredbah in popravah. Ko pa Castlereagh 12. avgusta

330

185 12  sam sebe umori, nastopi veselejša ddba, toda le
za malo časa. Naslednik v ministerstvu mu je namreč
verli velikodušni Canning,  mož izverstne omike in ču¬
dovite zgovornosti. Koj se ponaša vlada angležka vse
drugač; spozna leta 1825 prostost in samosvojnost
ljudovlad južne Amerike, ki so se iz poprejšnih španj-
skih uselitev napravile; pomaga Braziljčanom, da se od
Portugaljcov odteržejo in oprostijo, in se ozira z milim
očesom tudi na Gerke, ki se že nekaj časa Turkom
ustavljajo in njih jarm otresajo. Pa že 8. avgusta 1827
vzame prerana smert izverstnega Canning-a. Lord Go-
derich-ovo  ministerstvo, ki se po Canning-ovi smerti
napravi, nima obstanka, in sloveči vojvoda Wellington
postane minister, pa koj zgine vsa prostodušnost iz
vlade angležke. Wellington je boljarskega rodu in hoče
boljarjem njih zastarane predpravice ohraniti. Mnogi
verli možje, ki bi ljudstvu v draginji radi pomagali, se
poganjajo že dolgo, da naj se tako imenovana žitna po¬
stava (Kornbill), ki prepoveduje prosto vvoževanje žita
na Angležko, odpravi in prekliče; Wellingtonovo mini¬
sterstvo pa se ustavlja hvale vrednemu prizadevanju in
ga uniči, da angležki boljarji in posestniki zemljišč svoje
žito ložej in dražje prodajajo. Enaka je z oprostenjem
Ircov (Emancipation Irland’s). Irski katoličani, ki jim
je sloveči 0’Connel  načelnik, se poganjajo na vso moč
za enakopravnost s protestanti v deržavljanskih pravicah,
pa VVellington jim je ne dovoli po nobeni ceni, dokler
se ni na Irskem hudih puntov in kervave ustaje bati.
Pa tudi unanja angležka politika je pod Wellingtonovim
ministertvom nekako ozkoserčna in negotova. — Kralj
Juri IV. pa umerje po dolgi bolezni 28. junija 1830.
Bil je priljuden, zveden učen mož, krasne veličastne po¬
stave. Škoda, da je oskrunjen spomin njegov z nespo¬
dobno gerdo pravdo z ženo, Karolino brunsviško, ki jo
je prešeštva dolžil.

Po smerti Jurja IV. pride na prestol angležki brat
njegov Vi Ih el m IV., mož čverst in prostodušen v be¬
sedi in djanji. Novi kralj si zbere kniaH novo priljudniše
ministerstvo in se prikupi s tem angležkemu ljudstvu kaj
jako, ker se je nadjati, da pod Lord Grey-evim mini-
sterstvom se bo marsikaj prenaredilo in popravilo, kar
se pod Wellingtonovim ni dalo. Pa nenadoma se na¬
pravijo v Evropi nove horaatije in velike zmešnjave. Po
francozki prekucii mesca julija ustane, tako reči, pred
vratmi angležkega kraljestva v bruseljskem mestu terd

331

punt zoper holandsko vlado, in v kratkem je vsa Belgija
v orožji. Kralju holandskemu spodlete vse poskušnje,
ustajnike ukrotiti, ker jim novi kralj francozki Ludovik
Filip  pomaga. Vlada angležka pa noče po nobeni ceni,
da bi se Belgija, lepa bogata primorska dežela, s Fran-
cozkim zedinila, in ugovarja čversto zoper to utikanje
v ptuje zadeve, in tako je vojska med Angleži in Fran¬
cozi že skor gotova. Vendar pa se poravna to nesrečno
spertje brez vojske. Nek ministerski zbor peterih evro¬
pejskih glavnih vlad se snide namreč v Londonu in po¬
ravna mirno to in še nektere druge zadeve. Vlada ho¬
landska spozna neodvisnost Belgičanov, in Belgija stopi
ko novo kraljestvo v versto samosvojnih evropejskih
deržav.

Na to oberne angležko ministerstvo skerb svojo bolj
na notranje zadeve. Že davno se kaže na Angležkem,
da je treba v notranjih zadevah kraljestva marsikaj pre-
narediti. Ko se pa začnejo (A831) te prenaredbe, ali
postava o potrebnih prenaredbah (Reformbill) terjati,
ustane ne samo v deržavnem zboru, ampak tudi po de¬
želi velik hrup in nekakošno nepokojno gibanje. Vikša
duhovščina in mogočni plemenitaši se terdno zvežejo,
da bi prenaredbo, ki jo ljudstvo terja, odvernili ter si
predpravice svoje ohranili. Vikša ali zgornja zbornica
noče o prenaredbi nič slišati in zaverže dotično postavo;
pa koj se napravljajo po vsem kraljestvu hude ustaje in
očitno se kaže nevarnost silne prekucije. Zato se bere
omenjena postava, ki ji Angleži Reformbill pravijo, na¬
slednje leto 1832 spet v spodnji zbornici. Protivnost
boljarjev pa je še zmiraj enaka, in Lord Grey vidi, da
brez pomnoženja zgornje zbornice se ne bo dalo nič
opraviti. Zato nasvetova verli minister kralju to potrebno
pomnoženje, da se večina glasov zagotovi. Vilhelm IV.
je bil spervega sam za prenaredbo in popravo, sedaj pa
se nenadoma premisli. Grey-evo ministerstvo hoče toraj
odstopiti, in vse se boji, da bo Wellington spet minister.
Pa ko se to razglasi, se vidijo koj po vsem kraljestvu
znamnja bližnje hude silovitosti 'in prekucije. Kralj
Vilhelm se toraj spet premisli in obderži Grey-evo mi¬
nisterstvo. Pa tudi protivniki poprav se prepričajo, da
je nevarno, se dalje zoperstaviti, in deržavni zbor po¬
trdi po pomnoženi zgornji zbornici potrebno postavo z
večino glasov. Vsled te zanimive postave se vpeljejo
Potem malo po malem sila važne prenaredbe in poprave

332

v raznih zadevah, zlasti pa v sodništvu, vojaštvu, cerk¬
venih zadevah in glede volitve deržavnih zbornikov.

Leta 1837 pa vzame smert kralja Vilhelma IV., in
bratranca njegova Viktoria,  hči že leta 1820 umer-
lega vojvoda kentiškega, mu je naslednica. Dasiravno
še mlada (rojena je bila 24. maja 1819), se Viktoria
vendar verlo in krepko ponaša. Mesca februarja 1840
se omoži mlada kraljica z Albertom,  saksonsko-ko-
burškem.

67. Belgija in Holandija.

Še prej ko začne vihar grozovite francozke preku-
cije razsajati in divjati, gospoduje v Nizozemji (§.  43)
velika nezadovoljnost. Belgija ali Nizozemje avstrijansko
se punta že pod cesarjem Jožefom II. Pa tudi Holan¬
dija ali zedinjene okrajne nizozemske so z ustavo svojo
že davno nezadovoljne in se prepirajo neprenehoma z
deržavnim namestnikom. Ni se tedaj čuditi, da sprejmejo
Nizozemci prekucijo francozko z veliko radostjo, skor
bi djal, z divjim nadušenjem. Belgije ali Nizozemja av-
strijanskega se polaste Francozi že leta 1792—1794,
in jo zedinijo z lastno ljudovlado. Še terdejšo osodo pa
ima kmali potem Nizozemje holandsko. Ob hudi ostri zimi
leta 1795 podverže namreč Pichegru, vojskovodja fran-
cozki, s svojo četo celo deržavo brez velike težave, ker
sprejme nezadovoljna stranka protivnikov rodbine oranske
Francoze ko rešitelje svoje in jih mnogoverstno podpira.
Deržavni namestnik Vilhelm  V. zbeži na Angležko,
Francozi pa predelajo deržavo holandsko v ljudovlado
bataviško. Predelana ljudovlada pa je prisiljena, Fran¬
cozom 100 milijonov odškodovanja za vojne stroške
plačati in ž njimi v zvezo stopiti, in ta zveza ji je po¬
guba, ker jo zaplete v vojsko z Angleži, ki napadajo
in razdevajo brodovje in bogate uselitve njene. Nositi
mora ljudovlada bataviška breme terde pogubljive vojske
kakor Francozi, važne zanimive zmage hrabrih fran-
cozkih vojnih čet pa ji niso v nobeno korist. Že v miru
amienskem (1802) morajo Batavčani Angležem Seilon,
najbogatejšo uselitev, odstopiti; pa tudi ta žertva jim
nič ne pomaga, ker se vojska že naslednje leto ponovi.
Verh tega je ljudovlada pa tudi tako slabo in nepri¬
stojno uredena, da jo je treba v kratkem še dvakrat ali
trikrat predelati. Pa tudi to ne pomaga, in še verli
krepostni Schimmelpennink  ne more deržavc spet

338

okrepiti in povzdigniti, ker je ob uselitve in skor ob
vso kupčijo. Zato spremeni cesar Napoleon leta 1806
ljudovlado bataviško v samostojno kraljestvo in ji da
brata svojega L ude vika Bonaparteta  za kralja.
Pa tudi to ne pomaga in ne spremeni tužne osode Ho-
landčanov. Kralj Ludevik je res milega dobrega serca
in bi rad pomagal, pa se ne da. Napoleonov ukaz (iz
Milana 11. novembra 1807) glede unanje kupčije uniči
popolnoma blagostanje novega kraljestva, ki se mu pri¬
peti verh vseh drugih nadlog leta 1809 velika strašna
nesreča. Mesca januarja je namreč grozovita povodenj;
50 štirjaških milj zemlje je zalitih, čez 300 ljudi in
nekoliko tisuč živine vzame v povodnji konec, in razne
vasi splavajo po vodi. Pa to ni še vse. Nova Napoleonova
vojska z Avstrijo leta 1809 nakoplje Holandčanom novo
nesrečo. Sovražni Angleži prijadrajo namreč, udarijo na
kopno in obsedejo nekoliko kraljestva. Miloserčni kralj
Ludevik je v terdi stiski. Angležev ne more odgnati,
kar mu mogočni brat jako zameri, in občne nadloge ne
polajšati, dasiravno si na vso moč prizadeva. Nekaj
časa premišljuje Ludevik, kaj bi počel in storil, da bi
s svojim spertjem z bratom ljudstvu kakošne nove nad¬
loge ne nakopal; poslednjič pa sklene, kraljevi oblasti
se odpovedati in prestolu slovo dati. In res odstopi
prostovoljno kralj Ludevik 1. julija 1810, ter gre na
Avstrijansko v zaseben stan, Napoleon pa zedini kra¬
ljestvo holandsko s carstvom francozkim.

Tako postane tedaj tudi Holandija del cesarstva
francozkega, pa le do konca leta 1813. Slavna zmaga
zaveznikov v strašni kervavi bitvi pri Lipskem spremeni
tudi osodo Belgije in Holandije. Po tej zmagi derejo
namreč zedinjene vojske zaveznikov naglo za Francozi,
in pruski vojskovodja Blilovv se oberne z mogočno
zedinjeno četo Rusov in Prusov v Nizozemje, ter po¬
ziva Holandčane, da naj zaveznikom pristopijo in zoper
Francoze serčno ustanejo, in koj se začne po priza¬
devanji verlega Hagendorp-a  zlasti stara oranska
stranka čversto gibati, in že pred Napoleonovim odsto¬
pom ste oprostene obe deželi Belgija in Holandija. Knez
Vilhelm,  rodbine oranske, pride o začetku mesca de¬
cembra 1813 iz Angležkega v Amsterdam, in zdajci
okliče mogočna stranka, da Holandija je samosvojna, in
Vilhelm samoblasten knez dežele. 44  Leta 1815 pa ze¬
dini shod dunajski Belgijo in Holandijo v kraljestvo ni¬
zozemsko pod Vilhelmom  I., ki postane pervi ustavni

334

kralj nizozemski. Enakočasno dajo Angleži Holandčanom
razne uselitve nazaj, kakor Javo, moluške otoke, Su¬
rinam, Kurasao in Št. Evstah, in brodništvo in kupčija
se začne spet veselo razvijati.

Novo nizozemsko kraljestvo šteje okoli pet milijonov
duš in je res lep bran zoper Francoze na severni strani.
Tak bran je zahteval shod v Beču — pa narodi se ne
dajo po tisučih duš in po štirjaških miljah zedinjati in
deliti. Belščani in Holandčani so med seboj po veri, po
jeziku, po šegah in navadah, z eno besedo, po narodnem
značaju jako jako različni, in posiljeno zedinjenje ne bo
imelo obstanka. Belščani čakajo le ugodne priiike , da
bi se od Holandčanov odtergali, in ta prilika pride prej
ko se je je kdo nadjal. Mesca julija 1830 se napravi
namreč v Parizu silovita prekucija in Francozi zapode
kralja Karola  X. na ptuje. Koj se poprimejo Belščani
te prilike in že 26. avgusta razsaja v bruseljskem mestu
huda ustaja. Punt se razširi naglo po vsi Belgii, in
ustajniki so čedalje prederzniši. Kraljevič Friderik
pride 23. septembra v belgiško glavno mesto z vojsko
nad nje, pa nič ne opravi. Ustajniki vpeljejo v Bruselo
nekakošno začasno vlado, in terjajo ločenje Belgije od
Holandčanov. Angleži, ki se boje, da bi se Belgija
Francozom v roke ne dala in se s kraljestvom fran-
cozkim ne zedinila, bi to zadevo radi mirno pa hitro
poravnali. Zato se snide v Londonu mesca decembra
1830 nek ministerski zbor peterih evropejskih glavnih
vlad in prisodi Belgii ločenje od Holandije in popolno
samosvojnost, dasiravno kralj Vilhelm, opiraje se na
sklepe dunajskega shoda, čversto ugovarja. Tako se na¬
pravite iz kraljestva nizozemskega, ki šteje še le 15
let, dve kraljestvi, holandsko in belgiško.

Pa kraljestvo belgiško nima še kralja, in deržavni
zborniki ga zberajo precej dolgo. Poslednjič zberejo 4.
junija 1831 Leopolda  saksonsko-koburškega, udovca
že davno umerle hčere kralja angležkega Jurja IV. —
in jo dobro zadenejo, zakaj Leopold I. je mož, ka-
koršnega je bilo novi deržavi treba, mož izversten,
zveden in'umen, ki se lahko ne prenagli. Gotovo ni
mogla vlada v boljše roke priti. Naslednje leto 1832
se oženi novi belgiški kralj z L u i z o, hčerjo kralja
Ludevika Filipa, in si zagotovi s tem prijaznost sosednje
mogočne vlade francozke. Med Belgijo in Holandijo pa
je še nekoliko let terd prepir zavolj izhodne meje no¬
vega kraljestva, pa ta reč se poravna mirno s tem, da

odstopi vlada belgiška Holandčanom nekoliko limburške
in luksenburške zemlje. Oba kralja, holandski Vilhelm I.
in belgiški Leopold 1., vladata z umno previdno zmer¬
nostjo, in dotična naroda ju visoko spoštujeta.

v

§. 68. Svajcarska in Italija.

Strašen vihar francozke prekucije omaja, kakor smo
že zgorej §. 43 opomnili, tudi starodavno ustavo zvezne
deržave švajcarske. Dasiravno si Švajcarji resnobno
prizadevajo svojo neutralnost ali nobenostranost ohraniti,
se urinejo vendar siloviti Francozi že leta 1793 z raz¬
nimi zgovori in zvijačami tudi v Švajcarsko, spodkopu-
jejo dotačasno deržavno ustavo, se polaste malo po
malem nekterih švajcarskih okrajev, ki jih zedinijo nekaj
z lastno, nekaj pa s cizalpinsko ljudovlado, in predelajo
poslednjič švajcarsko zvezno deržavo v nerazdeljivo
ljudovlado helvetiško. Ta usiljena prenaredba stare že
davno priljubljene deržavne ustave pa ni vsem kantonom
po volji, ampak nekteri bi radi pri poprejšnji zvezni
ustavi ostali. Iz tega se napravijo med Švajcarji terdi
prepiri in celo kervavi boji. Pervi konsul ljudovlade
francozke, Napoleon Bonaparte,  se jim ponudi toraj
za srednika, in 12.000 mož francozke vojske pride v
jeseni 1802 pod Ney-evem  poveljstvom v deželo.
Švajcarji se morajo udati, in Napoleon jim napravi in
da mesca februarja 1803 neko novo deržavno ustavo.
Pri tem pa se poprime Napoleon naslova „srednik Švaj-
carske“, in je s tem naslovom prav za prav samoobla-
sten gospodar dežele. Koj nabere štiri polke Švajcarjev
v svojo vojsko, pa jih vendar sam plačuje. Kmali pa
začne tudi deržavo tergati. Kanton nevšateljski (Neuf-
chatel) da leta 1806 vojskovodju Berthier-u  ko sa-
mosvojno knežijo v last, kanton vališki pa zedini leta
deržavo 1810 s cesarstvom francozkim.

Taka je s švajcarsko deželo do leta 1813. Ko pa po
sloveči bitvi pri Lipskem vojske zavezniki za Francozi
derve in se njih mejam bližajo , dovoli Napoleon Švaj-
carjem neutralnost; zavezniki pa ne marajo zato, ampak
razne čete udarijo po raznih potih čez Švajcarsko na
Francozko. To napravi res v nekterih krajih nekakošno
vrenje in hude nepokoje; vendar pa overžejo Švajcarji
že 29. decembra 1813 srednikov ustavo (iVIediations-
Acte), in mnogi kantoni se začnejo k svojim nekdanjim
ustavam vračati in jih popravljati kolikor se da. Prave

386

sloge in vzajemnosti pa ni še med njimi. Še le po
dolgem obotavljanji se snide v Curigi ali v Cirihu nek
občni zbor, da bi novo zvezno pogodbo pretresel in
uredil. Srečno doverši zbor svojo nalogo, in 18. sep¬
tembra 1814 sprejme devetnajst kantonov novo zvezno
ustavo. Kmali ji pristopijo tudi kantoni nevšateljski, ge-
nevski in vališki, in shod v Beču poterdi novo zvezo in
zagotovi Švajcarjem popolno neutralnost; sedmega av¬
gusta 1815 pa poterdijo vsi kantoni novo zvezno po¬
godbo s slovesno prisego. Kantonov pa je 22, in so
ti—le: bernski, friborški, lucernski, cugski, švicarski,
glaruski, uriski, untervaldenski, bazilejski, soloturnski,
argavski, curiški, šafhavsenski, turgavski, šent-golski,
apenceljski, grizonski, tesinski, vališki, vadski, genevski
in nevšateljski. Vsak je za se popolnoma samosvojna
ljudovladna deržavica, vsi vkup pa so zvezna švajcar-
ška ljudovlada.

V  raznih kantonih pa se kaže že davno nek preku-
cijski duh, ki hoče vse predelati in prenarediti. V kan¬
tonih vadskem in tesinskem veje ta duh že leta 1829,
in francozka prekucija mesca julija 1830 ga še bolj
okrepi in jako razširi. Nekteri kantoni predelajo toraj
marsikaj v domačih zadevah; bazeljski ali bazilejski se
razkroji leta 1832 v mesto in v deželo; enako tudi
švicarski v notranjega in unanjega, ki se pa kmali spet
zedinita.

Se ve da ta prekucijski duh in to prenarejanje
kantonskih ustav ima veliko protivnikov, ki se zvežejo
v tergu sarnenskem. Ker pa pri takih protivnih zvezah
vzajemna serditost čedalje bolj raste, sklene občni der-
žavni zbor leta 1833 sarnensko zvezo s silo zatreti —
in nej>okojni kantoni se malo po malem spet upokoje.

Svajcarska ljudovlada pa je pribežališče političnih
begunov iz raznih krajev. Til se zberajo Lahi, Nemci,
Poljci in drugi vertoglavci, ter napravljajo in kujejo
mnogoverstne zarotije in prekucijske naklepe zoper razne
vlade; pa na resnobno prizadevanje velikih evropejskih
vlad uniči občna švajcarska vlada vse te zarotije in
gerde naklepe s tem, da prenapete begune iz dežele
spravi.

Pri vsem tem ni v švajcarski ljudovladi še pravega
stanovitnega miru in pokoja. Leta 1841 začne kanton
argavski zoper katoličane rogoviliti in meniške samostane
zatirati, in napravi s tem nove homatije, ki jih še ni
konec.

33 ?

Kralj sardinski Karol Emanuel  IV., sin in na¬
slednik Viktor Amadeja III. (§. 43), zgubi' v vojskah
francozke prekucije tudi Piemontežko in vse svoje po¬
sestva razun otoka sardinskega, kamor se umakne z
rodbino svojo. Francozi pa zedinijo na to veči del Pie-
montežke z lastno deržavo, ostalo pa z novim kralje¬
stvom laškim fftegno d’ Italia). — Leta 1802 odstopi
oropani kralj vlado in prestol bratu svojemu Viktor
Emanuelu  I., ter se poda v Rim v zasebni stan. Po
Napoleonovem padu pa dajo zmagovavni zavezniki kralju
sardinskemu vse njegove posestva na suhem nazaj , in
Viktor Emanuel pride 20. maja 1814 spet v Turin.
Naslednje leto 1815 mu priverže dunajski shod, ki želi,
da naj bi bilo sardinsko kraljestvo terden bran med
Francozi in Avstrijanci, še okraje nekdanje ljudovlade
genovežke. Sedaj začne kralj Viktor Emanuel zadeve
kraljestva resno uravnovati in vpeljuje, kjerkoli more in
kolikor se da, nekdanjo deržavno ustavo, da bi pod¬
ložne ložej berzdal; pa že leta 1821 se mu zbere hud
vihar in velika nevarnost nad glavo. Karbonarji, skrivni
zarotniki, napravijo namreč terd vojašk punt, ki se
imame v Aleksandrii 10. sušca 1821. Puntarji, pleme¬
nitaši, vojaški častniki in; dijaki terjajo popolno svobod-
nost, in ustaja se naglo razširi. Vsred hrupa in punta
pa odstopi Viktor Emanuel 13. sušca nenadoma, pa
prostovoljno kraljevi prestol bratu svojemu Karolu
Feliksu.  Ker je pa Feliks ravno v Modeni na ptujem,
zroči Viktor Emanuel začasno vlado Karolu Albertu,
knezu karinjanskemu (Carignan), ki je pa sam tudi ne¬
zvest zarotnik. Koj dovoli Karol Albert puntarjem ustavo
španjsko leta 1812, jo poterdi s prisego in vpelje ne-
kakošno Junto ali vladni odbor. Pa nepostavnega rogo¬
viljenja je kmali konec. Deležniki svete zveze so zbrani
namreč v shodu ljubljanskem, in Avstrija prevzame na¬
logo, punt zatreti, kakor je bila ravnokar neapeljskega
zaterla. Pa tudi Karol Feliks se oglasi iz Modene z
oklicom, da vse, kar se je po odstopu poprejšnjega kralja
Viktor Emanuela storilo in zgodilo, je brez vse veljave.
Zato se pobere Karol Albert že 21. sušca na tihem iz
Turina, se odpove vladi in gre avstrijanski vojski na¬
proti. Na to se poda v Modeno, pa novi kralj Karol
Feliks mu ne da pred-se. Avstrijanski vojskovodja
Bubna pa udari s svojo četo naglo na Piemontežko, in
silovita ustaja je v kratkem zaterta. Kralj Karol Feliks
pride domu in začne čversto vladati, in malo po malem

22

338

se prenaredi' in popravi marsikaj, kar poprave in zbolj¬
šanja potrebuje.

Po francozki prekucii mesca julija 1830 se kaže
tudi na Piemonležkem, zlasti pa v Savoji, nekakošno
nepokojno gibanje, pa sardinska vlada ga ukroti z lastno
močjo. — Karol Feliks umerje 527. aprila 1831. Od
1796 do 1831 so bili trije bratje, Karol Emanuel IV.,
Viktor Emanuel 1. in Karol Feliks, kralji sardinski, pa
nobeden ne zapusti možkega dediča. Ker tedaj s kra¬
ljem Karolom Feliksom stareje pokolenje starodavne sa¬
vojske hiše pomerje, podedova prestol sardinski, prej
omenjeni Karol Albert karinjanskega ali mlajega poko-
lenja slavne rodbine. Leta 1834 pa se napravlja kra¬
ljestvu napad od zvunaj. Pobegli general R o m a r i n o
nabere namreč na Švajcarskem obilo kerdelo laških in
poljskih begunov, ter napade iz Genove Savojo, pa
vlada sardinska razkropi napadnike kakor hitro čez mejo
pridejo. Od takrat ima kraljestvo mir in pokoj in občno
blagostanje se razvija in cvete čedalje bolj.

Grozovita nevihta francozke prekucije zadene pa
tudi ostalo Italijo. Kakor Piemontežko si podveržejo
Francozi leta 1796 in 1797 vso severno Italijo, in že
leta 1796 osnuje in napravi vojskovodja Bonaparte iz
pridobljenih okrajin severne Italije dve ljudovladi, trans-
padansko in cispadansko. Ljudovlada transpadanska
obsega okrajne Iombarške z Mantovo vred, cispadanska
pa Modeno, Feraro, Bolonjo in pozneje tudi Bomanijo,
ki jo papež Pij VI. v miru tolentinskem 19. februarja
1797 Francozom odstopi. Pa že 17. sušca 1797 ze¬
dini Bonaparte obe ljudovladi v eno samo z imenom
ljudovlade cisalpinske. Ljudovlada cisalpinska obsega
tedaj verh okrajin loinbarških tudi nektere benečanske,
kakor: Bergamaško, Brešijo, Kremo, Verono inRoviško;
dalje Modeno, Maso, Kararo, lep del cerkvene deržave,
namreč: Feraro, Bolonjo in Romanijo, nekaj piemon-
teške in nekaj švajcarske, in v tem obsegu, ki meri
771 štirjaških milj, jo spozna cesar Franc II. 17. ok¬
tobra 1797 v miru kampoformiškem za neodvisno samo-
svojno deržavo.

Nova ljudovlada pa razpade kmali spet za nekaj
časa. Avstrija ponovi namreč vojsko s Francozi mesca
sušca 1799, in zedinjeni Avstrijanci in Rusi preženejo
Francoze skor iz vse severne Italije. Pa Bonapartetova

zmaga pri tergu Marengo 14. junija 1800 uniči ves
uspeh prejšnih avstrijanskih zmag in spravi ljudovlado
cisalpinsko spet na noge. V miru lunevilskem (Lune-
ville) 9. februarja 1801 jo mora Avstrija vdrugič
spoznati.

Kmali potem (mesca januarja 1802) pa zamenja
ponavljena ljudovlada ime Ijudovlade cisalpinske za ime
Ijudoviade italijanske, in si zvoli Bonaparteta za pred¬
sednika. Pa Bonaparte, ki se povzdigne v kratkem k
časti cesarja francozkega, obrača in vodi laške zadeve
tako zvito, da si ga zvoli (17. sušca 1805) ljudovlada
italijanska za kralja. Se ve, da se cesar Napoleon, ki
ima brez tega že vso oblast v rokah, kraljevega naslova
ne brani, ampak se da 26. maja v Milanu za kralja
italijanskega kronati, ali se marveč sam krona. Sam si
dene namreč železno krono na glavo resno rekoč: „Bog
mi jo je dal, gorje mu, kdor se je dotakne.“ Za na¬
mestnika v italijanskem kraljestvu določi in postavi Na¬
poleon pasterka svojega z imenom Evgen Beauharnais,
in ga obda z veliko svetlostjo, pa le s kratko majhno
oblastjo. — Še to leto pomnoži mir požunski (26. de¬
cembra 1805) novo italijansko kraljestvo z Beneško, z
Istro in Dalmacijo. Ko pa dobi Napoleon leta 1809 v
miru dunajskem tudi ilirske okrajne, odterže Istro in
Dalmacijo spet od Italije in ji združi z Ilirijo, ki je ne¬
posredno francozko posestvo.

Čas trinoga narodov pa se bliža koncu. Vojska z
Rusi in zmaga zaveznikov pri Lipskem potare mogoč¬
nega silneža, in kar naglo razpade vsa njegova mo¬
gočnost. Občen mir nastopi, in shod v Beču (1815)
razdeli spet italijansko kraljestvo. Vsak poprejšnjih po¬
sestnikov dobi svoj del nazaj; Avstrija namreč Lom-
barško-beneško, papež Feraro, Bolonjo in Romanijo,
avstrijansko-esteška rodbina Modeno, Maso in Kararo
ko zedinjeno vojvodino modeneško itd.

Drugačno osodo pa imate Parma in Toskana. Fer¬
dinand, vojvoda parmezanski, stori leta 1796 mir s
Francozi in si ohrani s tem posestvo vojvodine svoje,
in verh tega dajo Francozi edinemu sinu njegovemu
Hetrurijo ali novoskovano kraljestvo hetrursko. Ko pa
vojvoda Ferdinand leta 1802 iimerje, ne podedova sin
njegov vojvodine parmezanske, ampak Francozi jo vza¬
mejo v lastno posestvo, v kterem ostane do Napoleono-

22 *

340

vega pada. Dunajski shod pa da leta 1815 zedinjeno
vojvodino, to je, Parmo, Piačenco in Guastalo Marii
Luizi,  Napoleonovi ženi, toda le do smerti, ker jo
španjska vlada po pravici za sina in dediča kralja he-
trurskega terja. Po smerti Marije Luize bo podedoval
tedaj vojvodino parmezansko vojvoda lukeški rodbine
španjskili Bourbončanov, Luka pa bo s Toskano zedi¬
njena. Marija Luiza vlada samooblastno brez posebne
deržavne ustave.

Francozi si podveržejo pa tudi lepo Toskano, ji
spremenijo ime v nekdanje slavno ime Hetrurije, in jo
dajo, kakor smo že zgorej opomnili, ko novo kraljestvo
lietrursko Ludeviku,  vojvodu parmezanskemu, edinemu
sinu vojvoda Ferdinanda L; veliki vojvoda toskanski,
Ferdinand  III. pa dobi v miru luneviljskem 1801 za
Toskano Solnograško z naslovom volitnega kneza, toda
že v miru požunskem leta 1805 mora Solnograško za
Vircburško zamenjati. Kralj Ludevik pa ne vlada dolgo,
ker ga že leta 1805i smert vzame. Za njim vlada kra¬
ljestvo hetrursko vdova njegova, kraljica Marija Luiza,
liči Karola IV., kralja španjskega, ko oskerbiteljca sina
svojega Karola Ludevik  a. Pa že konec leta 1807
mora vdova vladarica vsled neke pogodbe med vladami
francozko in španjsko kraljestvo hetrursko spet Fran¬
cozom odstopiti, ki ga zedinijo z lastnim cesarstvom.
Leta 1809 pa da Napoleon Hetrurijo ali Toskano sestri
svoji Elizi  z naslovom velike vojvodinje toskanske. Po
pervem miru parižkem leta 1814 pa pride veliki voj¬
voda Ferdinand  III. v svoje lepo posestvo spet nazaj,
in dunajski shod mu ga naslednje leto poterdi in še ne¬
koliko pomnoži. Srečno vlada potem Ferdinand III.
krasno vojvodino, gojiteljco poljodelstva in vseh umet¬
nost in ved, do leta 18JŽ4. Naslednik mu je Leo¬
pold  II., blag miloserčen vladar, in lepo cvete sreča
in blagor Toskane tudi pod njim — in blaženi Toskan-
čani se ne udeležijo nikakor laških puntarskih nepokojev
in nerednost let 1821 in 1830.

Papež Pij VIL, ki mu zmage Avstrijancov in Rusov
v Italii k posestvu cerkvene deržave pomagajo, ima
nekaj časa mir. Pa kmali po sloveči Bonapartetovi zmagi
pri tergu Marengo 14. junija 1800 začne francozka si¬
lovitost tudi njega stiskati. Še to leto stori papež z Bo-
napartetom, pervim konzulom Ijudovlade francozke, neko

:ui

pogodbo (Concordat) glede cerkvenih zadev na Fran-
cozkem, pa mu mora ob enem tudi velik del cerkvene
deržave spet odstopiti. Leta 1804 gre papež v Pariz,
Bonaparte-ta kronat; pa to mu nič ne pomaga, ampak
Napoleon ga stiska čedalje bolj. Cesar francozki terja
leta 1807, da naj papež zakonik njegov (code Napo¬
leon) vpelje in Angležem vojsko napove. Pij VII. se
brani tega; pa koj je Napoleonova vojska nad njim.
Francozi obsedejo okrajne jakinsko, urbinsko, mačeratsko
in kamerinsko, in Napoleon jih združi z italijanskim kra-
Ijestom. Papežu ostane tedaj le še to, kar je cerkvene
deržave unikraj Apeninov. Siloviti Napoleon pa mu ne
pusti še tega ne, in v kratkem nima Pij VII. več dru-
zega ko le duhovno oblast. Mesca februarja 1808 ob¬
sede namreč neko francozko vojno kerdelo (8000 mož)
Rim in Napoleon zedini z ukazom 17. maja 1809 cer¬
kveno deržavo, kar je je še bilo, z lastnim cesarstvom
pustivši papežu le duhovno oblast in pa dva milijona
frankov letnih dohodkov. Oropani papež, ki nima ne
vojne moči ne orožja, se brani le s tem, da izobči sil—
nika iz cerkvene zveze. Nasproti pa da Napoleon pa¬
peža skrivaj ponoči vjeti in na Francozko v ječo tirati.
Mnogo skušeni Pij, mož pravega apostoljskega duha,
se uda krepostno v svojo osodo in živi skor tri leta ko
jetnik v Savoni stanoviten in poterpežljiv v svojem terp-
Jjenju. Sred leta 1812 ga pripeljejo v mestice Fon-
tainebleau. Pa tudi tu je jetnik, dokler ga orožje za¬
veznikov ne oprosti. Oprosten se verne Pij VII. domu,
pride 24. maja 1814 spet v Rim in dobi vse cerkvene
posestva nazaj. Dasiravno že star, se poprime vendar
precej krepko in iskreno svojih težavnih opravil, in
ureduje s kardinalom Consalvi-jem,  ki mu previdno
in zvesto pomaga, mnogoverstne zadeve ne samo lastne
deržave, ampak tudi vesvoljne katoliške cerkve. Že ste
cerkev in deržava dobro uredene in marsiktere zadeve
lepo poravnane, kar vzame nemila smert 20. avgusta
1823 Očeta papeža, in nekoliko mescov pozneje tudi
verlega kardinala.

Tudi naslednik Pija VII. Leon  XII. (kardinal detla
Genga) je čverst dober vladar. Posebna skerb mu je,
silovito kruto tolovajstvo v deržavi zatreti in občno var¬
nost zagotoviti. Tudi si prizadeva, razne mnogoverstne
napčnosti iz deržavnih uradnij odpraviti in v občne za¬
deve pravi red vpeljati. Zato obiskuje pridno bolniš¬
nice, ječe in druge deržavne naprave; in ker verh tega

342

tudi nektere davke zmanjša in odpusti, se ni čuditi, da
ga rimsko ljudstvo spervega visoko čisla. Iskreno išče
papež Leon tudi ostanke karbonarstva potreti in uničiti.

Naslednik mu je leta 1829 Pij VIII. (kardinal
Castiglioni), mož ostrega cerkvenega duha, pa nekako
bolehen. Veliko se je pričakovalo od njega, pa smert
mu ne da časa, kaj važnega storiti in napraviti; vzame
ga namreč že 30. novembra 1830 po kratki, pa hudi
bolezni.

Sedaj pa se napravi vsled francozke prekucije mesca
julija tudi v cerkveni deržavi velik nepokoj in punt; pa
Gregor  XVI. (Cappellari iz Beluna), ki ga zbrani
kardinali po dolgi volitvi 2. februarja 1831 za papeža
zvolijo, ga zatare z avstrijanskim orožjem, in vlada
potem precej mirno, tako, da mu delajo odslej zvunanje
homatije več skerbi ko domače zadeve. Na Španjskem
namreč preganja Kristinina vlada menihe, pobera cer¬
kveno premoženje in ga lahkomiselno prodaja. V Ko-
lonii, v Poznanju in drugih "»pruskih okrajnah delajo
mešane ženitve velik hrup in neugodne zmešnjave. Pa
modra zmernost bo gotovo tudi to v kratkem poravnala.

Leta 1793, ko je skor vsa Evropa v orožji zoper
ljudovlado francozko, se udeleži vojske tudi kralj nea-
pelski; pa Bonapartetove zmage v Italii ga prisilijo leta
1796 mir storiti. Mir pa terpi le dve leti, zakaj ko
slavni Nelson leta 1798 francozko brodovje pri Abukiru
zmaga in pokonča, ga Ferdinand IV. ali marveč samo¬
voljna kraljica Karolina,  ki pri naravni kraljevi sla¬
bosti po svoji termi gospoduje, lahkomiselno spet zlomi.
Pa koj so Francozi nad kraljestvom. Vojni francozki
poveljnik Championet  pridem namreč s svojimi ker-
deli iz sosedne papeževe deržave na Neapelsko. Kralj
in dvor njegov beži in se umakne v Sicilijo, Championet
pa se polasti s pomočjo domačih puntarjev v kratkem
cele deržave in jo predela 23. januarja 1799 v ljudo¬
vlado partenopejsko. — Ljudovlada ta pa ima sila kratko
življenje. Kardinal Ruffo spravi namreč Kalabričane na
noge in gre ž njimi nad Francoze in domače ljudovlad-
čane. Sperva, se ve da, napredova početje le po malem,
in Ruffo-va  divja, reda in pokorščine nevajena vojska
se gerdo ponaša in uganja vsakoverstne krutosti. Po¬
slednjič pa, ko namreč tudi Rusi in Angleži dojdejo,
gre kardinal naravnost nad glavno mesto, ga čversto

343

napade in vzame 21. junija 1799 — in ljudovlada par-
tenopejska umerje naglo kakor se je bila napravila.
Kralj Ferdinand IV. pride toraj mesca januarja 1800
iz Sicilije v stolno mesto nazaj, Bonaparte, pervi konzul
francozki, pa spozna in poterdi v neki pogodbi z vlado
španjsko kraljestvo oboje Sicilije, ter stori naslednje
leto 1801 mir tudi s kraljem Ferdinandom.

O novi vojski z Avstrijo leta 1805 obljubi vlada
neapelska, da ne bo dala francozkim sovražnikom nikjer
na suho, pa ni mož beseda. Rusi in Angleži prijadrajo;
vlada neapelska se jim nikakor ne ustavlja, in 12.000
Rusov pride na suho. Ta nezvestoba razjezi in razkači
Napoleona tako jako, da sklene neapelske Bourbončane
odstaviti in pregnati, in zdajci napade francozka vojska
kraljestvo. Ferdinand in nepokojna termasta Karolina
bežita s svojim dvorom vdrugič v Sicilijo, Napoleon pa
da 30. sušca 1806 Neapelčanom brata svojega Jožefa
za kralja. Tako razpade kraljestvo oboje Sicilije v dve
kraljestvi, zakaj Ferdinand IV. si ohrani Sicilijo s po¬
močjo Angležev.

Novi neapelski kralj Jožef pa ne mara in se ne
zmeni veliko za vlado, ampak se raduje v praznih ve¬
selicah, in ljubljenca njegova Solicetti in Roderer,
oba ptujca, gospodarita kakor jima je drago. — Čez dve
leti (1808) povzdigne Napoleon Jožefa  na španjski
prestol, kraljestvo neapelsko pa da svaku svojemu hra¬
bremu Murat-u.

Murat  ali kralj J o ah im I. je ves drugačen mož
ko Jožef, le škoda, da tare Neapolitance s prevelikimi
davki, ker v svoji gizdosti veliko dnarja potrebuje.
Hrabri Joahim namerja (1810) tudi Sicilijo pridobiti.
V prederznem napadu vzame Angležem otok kapriški
(Capri), naklep glede Sicilije pa mu spodleti. — Pod
njim se napravi v južni Italii neko skrivno politično
društvo pod imenom karbonarjev. Pervi namen zarotnikov
je, Francoze iz Italije pregnati; zato je siciljska kra¬
ljica Karolina v zvezi ž njimi in jih čversto podpira, pa
ne premisli, da društvo bo utegnilo enkrat vlado pre¬
rasti, in ji velike težave delati.

Kralj Joahim pa noče biti le ponižen Napoleonov
sluga, ampak hoče samostojno vladati. Zato se spre
kmali z mogočnim čarom, in le vojska z Rusi (1812),
ki se je tudi Joahim z obilnim kerdelom svoje vojske
udeleži, zaderžuje Napoleona, da se ne mašuje. Še
bolj pa se spreta Napoleon in Joahim v nesrečni ruski

344

vojski. Ko se namreč Francozi iz Rusije vračajo in
cesar Napoleon v Pariz odide, prevzame Murat ali kralj
Joahim vikše poveljstvo čez revne ostanke hrabre, malo
prej še velikanske vojske; pa kmali ga graja Napoleon
v nekem dnevnem povelji, da ne vodi vojnih kerdel po
njegovi misli in kakor gre. To je Joahimu preveč. Zato
zapusti vojsko s svojim kerdelom in se poda v svoje
kraljestvo domu, ter se začne z Avstrijo prijaznih. V
svoji dvomljivosti pa se zedini vendar spet z Napo¬
leonom in se bije za-nj mesca oktobra 1813 v strašni,
da ne rečem, v orjaški bitvi pri Lipskem. Ko pa vidi,
da je Napoleonova mogočnost popolnoma poterta, želi' in
išče skerbneje z Avstrijo v zvezo stopiti. Avstrija mu
zagotovi prestol neapelski in se zveže ž njim, Joahim
pa zedini svoje vojne kerdela z avstrijanskimi. Ker si
pa Neapelčani in Avstrijanci nič kaj prav ne upajo, in
ker ni prave edinosti med njimi, je zveza prav za prav
brez vsega uspeha. Med tem podpiše Napoleon 11.
aprila 1814 svoj odstop in odrine na Elbo, Joahim pa
se ozira s plahim očesom na shod v Beču. In ko vidi,
da se vladi, francozka in angležka, in siciljski Bourbon-
čani čversto in stanovitno branijo, ga za kralja spoznati,
se poprime mahoma prederznega namena — namreč na¬
mena , svojo osodo z orožjem razsoditi, in jo res ža¬
lostno razsodi. Joahim vabi in kliče (1815) vse Itali¬
jane pod svoje zastave in v boj zoper zaveznike, pa
ljudstva italijanske, ki niso, in niso bile nikdar zložne,
ga ne slušajo; Bianchi,  vojskovodja avstrijanski, se
vzdigne nad kralja, ki se je prenaglil, in ga podi
neprenehoma pred seboj noter do neapelskega glav¬
nega mesta. Vse je zgubljeno in kralj Joahim mora po¬
begniti. Ko reven begun pride na Francozko, pa Na¬
poleon, ki je spet v svoji oblasti, ne mara za-nj in mu
ne da pred se. Bitva vaterloška pa uniči kmali potem
vso Napoleonovo moč in zavezniki obsedejo spet fran¬
cozko kraljestvo. Murat ali kralj Joahim, ki se po južnih
francozkih okrajnah potika, je v veliki nevarnosti in
ubita le s težavo v Korziko. Pa žalostna osoda njegova
mu ne da pokoja. Kraljestvo si hoče spet pridobiti, in
to ga pelje v pogubo. Prederzen in slep odrine iz Kor¬
zike na južno Neapelsko; osmega oktobra prijadra v
Kalabrijo in gre na suho. Nadjal se je, da kakor hitro
se na suhem prikaže, bo koj vse ž njim potegnilo, pa
se jako moti. Nihče ne potegne ž njim, marveč ustanejo
ondašnji prebivavci zoper njega in ga vjamejo. Neka

345

vojaška sodnija ga obsodi k smerti, in vlada neapelska
ga da ustreliti v mesticu Pizzo 13. oktobra 1815.

Po Murat-ovem begu vzame Ferdinand IV. kra¬
ljestvo neapelsko spet v posest in dunajski shod ga po-
terdi v vseh njegovih pravicah. Sred mesca junija 1815
pride kralj in dvor njegov iz Sicilije v Neapel nazaj.
V kratkem overže Ferdinand skor vse, kar je bila vlada
ptujcov vpeljala in napravila, ter vpelje spet nekdanje
zastarane naprave ž njih mnogoverstnimi napčnostmi in
težavami. Z ukazom 12. decembra 1816 zedini kralj
Ferdinand vse svoje posestvo takraj in unikraj morske
ožine, to je, Neapelsko in Sicilijo v eno samo kralje¬
stvo, in se imenuje odslej Ferdinandi., kralja oboje
Sicilije. S tem pa overže kralj deržavno ustavo, ki jo
je bii angležki vojskovodja, Lord Bentink,  ž njegovim
dovoljenjem Siciljčanom napravil in dal — in narod si-
ciljski je hudo razžaljen. Pa tudi Neapelčani niso s
Ferdinandovo vlado nič kaj zadovoljni. Ni se tedaj ču¬
diti, da napravljajo skrivni zarotniki hudo ustajo, in da
se uname 20. julija 1820 terd vojaški punt. Puntarji,
ki jim je general Pepe  načelnik, terjajo, da naj vpelje
kralj novo španjsko ustavo, in Ferdinand I., ki se ne
more braniti, jim jo dovoli. Velike evropejske vlade pa
nočejo o tej prisiljeni prenaredbi nič vediti, in sklenejo v
shodu ljubljanskem, kamor tudi kralja Ferdinanda po¬
kličejo , da naj avstrijanska vojska kraljestvo neapelsko
obsede, puntarje ukroti in poprejšnjo vlado spet vpelje.
Iz Ljubljane prekliče tedaj kralj Ferdinand I. novo der¬
žavno ustavo, in koj potem udari obilna avstrijanska
vojna četa pod Frimont-ovem  vodstvom na Neapelsko
(1821). Frimont doverši' svojo nalogo tako naglo in
srečno, da skor kaplje kervi ne prelije. Puntarji so
ukroteni in poprejšnja vlada je spet vpeljana — sreča
in blagor pa se ne verne tako hitro v kraljestvo. Po
toliko prekucijah in po tolikih zlegih, ki prekucije, sprem¬
ljajo, morajo Neapelčani sedaj nekoliko let še ptujo
vojsko rediti. Rovarnih karbonarjev je vse polno, in
avstrijanski vojni poveljnik Wallmoden  ne najde v
celi Šicilii, kjer je nerednost in brezpostavnost še hujša
ko na Neapelskem, ko le pet okrajnih poglavarjev, ki
niso karbonarji. Se ve, da v takih okoljšinah ne more
blagostanje cvesti in rasti, marveč se množi uboštvo in
roparstvo zlasti v Sicilii. Kralj Ferdinand I. je mož mi¬
lega serca in bi rad pomagal, pa ne more in ne ve kako.
Leta 1825 pa ga vzame smert po 66letni vladi.

346

Naslednik mu je sin Franc  I. Vojaški punt leta
1820 prinese Neapelčanom, kakor smo že opomnili, velike
zmešnjave in terde čase, pa kraljevič Franc se ponaša
tako verlo in previdno, da se ljudstvo vesele nade na¬
vzame, da bo ko na prestol pride, napake očetove vlade
popravil in saj kar je neogibljivo treba — prenaredil.
Pa vse se moti v njem. Franc pride na prestol, pa vlada
le po starem kopitu in le po volji vunanjih vlad. Res da,
kjer ni reda in varnosti in vzajemne vere, kjer je der-
žavna dnarnica prazna in deržava do glave zadolžena,
kjer občni blagor, poljodelstvo in kupčija od dne do
dne bolj peša in pojema — je težko pomagati, pa ne¬
koliko bi bil menda vendar lahko storil. Zgovarjamo ga
le s tem, da mu smert dovolj časa ne pusti. Vzame ga
namreč mesca novembra 1830.

Za Francom I. pride na prestol neapelski sin njegov
Ferdinand  II., mladeneč pri 20 letih, in Neapelčani
ga pozdravljajo z veselo nado boljših časov. Mladi kralj
krepkega duha, se ne obotavlja, ampak jim začne koj
nado spolnovati. Iles, da jim ne da proste deržavne
ustave, kakoršne razni narodi ravno zahtevajo, pa si saj
skerbno in resno prizadeva, vladne razvade in napčnosti
odpraviti in zatreti. Ena najvažniših prenaredb in po¬
prav Ferdinanda II. je pa tole, da leta 1833 Sicilijo
od kraljestva takraj morske ožine spet loči in ji lastno
oskerbništvo dovoli, ker vse upije, da velike revščine,
ki Siciljčane tare, je le zedinjenje z Neapelskem
krivo. — Duh nepokoja in prekucij, ki iz Pariza izhaja,
obudi tudi na Neapelskem sem ter tje nekakošno nepo-
kojno gibanje, ki pa v kratkem potihne. Le v Palermi
zraste, ko se aziatska kolera prikaže, iz tega ljudskega
gibanja grozovita kruta besnost mestne derhali, ki raz¬
saja in mori, da je groza, in se ne da ukrotiti, ko le z
orožjem. Veliko kervi se prelije, poslednjič pa se mesto
vendar le upokoji in podverže, in Ferdinand II. vlada
potem s krepko roko kakor prej, in skerbi iskreno za
blagor kraljestva.

69. Danija in Norvegija.

Dansko kraljestvo (§. 44) ima že davno terden
mir, ki ga tudi strašni vihar francozke prekucije koj ne
skali. Mladi vladar kraljevič Friderik,  ki vlada že
od leta 1784 namesti očeta Kristijana  VII. na duhu
oslabelega in bolnega, noče biti namreč v terdih fran-

347

cozkih vojskah na nobeno stran, ampak skerbi in se
trudi le za povzdigo poljedelstva, obertništva in umet¬
nost, brodništva in kupčije — z eno besedo, za notranji
blagor deržave. Pri vsem tem pa se skali mir vendar
v kratkem tudi na Danskem. Angleži so namreč pre¬
šerni, sitni gospodarji morja in ne nadlegovajo samo
Francozov, ampak tudi neutralne vlade. Zato napravi
Pavel  I., car ruski, leta 1800 tako imenovano severno
orožjeno neutralnost, ki ji Švedci in Danci pristopijo.
Za ta pristop ali za to zvezo pa sklenejo prevzetni za¬
vidljivi Angleži, ki jim je ta orožjena neutralnost, še
bolj pa menda lepo mogočno dansko brodovje, tern v
peti, se nad Danci precej maševati in znositi. Brod-
niški poveljnik slavni Nelson prijadra toraj z angležkim
brodovjem pred dansko glavno mesto, ter otepe v ko-
danjski morski bitvi 2. aprila 1801 krasno dansko bro¬
dovje in ga mnogo pogubi. K sreči pa se stori še to
leto mesca julija v Petrogradu mir med Danci in An¬
gleži, in vladar danski ostane neutralen.

Ko pa Napoleon leta 1806 in 1807 Prusijo zmaga
in potare, in ko po miru tilsitskem francozke vojne čete
bregove izhodnega morja obsedejo, se Angleži boje, da
bi vlada danska s Francozi ne potegnila, ali da bi se
Napoleon celo brodovja danskega ne polastil in ž njim
naravnost na Angležko ne udaril. Zato pridervi 3. av¬
gusta 1807 neko angležko brodovje — 23 rednih ladij
spet pred Kodanj in terja, da naj se Danci z Angleži
zvežejo ali jim v poroštvo mini saj brodovje svoje zroče.
Verli vladar danski se brani obojega, Angleži pa uda¬
rijo na suho. Tri dni zaporedoma napada 25.000 mož
glavno mesto in ga toliko da ne pogubi. Čez 400 hiš
in poslopij je požganih in razdjanih, in mesto, ki se ne
more dalje braniti, se podverže 7. septembra. Na to se
polaste Angleži lepega danskega brodovja, namreč 18
rednih ladij, 15 fregat in mnogo druzih manjših bark,
ter jih peljejo sabo domu. Zavolj te krivične silovitosti
se zveže kraljevič Friderik konec mesca oktobra z Na¬
poleonom, in 30.000 mož hrabre francozke vojske pod
Bernadotte-ovim vodstvom obsede koj danske otoke v
brambo zoper angležkega zaveznika, kralja švedskega,
ki namerja Norvegijo si prisvojiti.

Leta 1808 umerje kralj Kristijan VII. že davno
oslabelega uma, pa smert njegova ne spremeni čisto nič
v političnih zadevah danskega kraljestva, ker je dose-

348

danji kraljevič vladar umerlega kralja naravni naslednik
z imenom Friderik  VI.

Odkar je Friderik VI. z Napoleonom v zvezi, ni¬
majo Danci več miru. Švedci jim hočejo, kakor pra¬
vimo, Norvegijo po sili vzeti, pa princ danski Kri¬
stijan Avgust  jim jo ubrani, in 10. decembra 1809
se stori spet mir in obe deržavi ostanete vsaka pri
svojem. Napoleonova nesrečna vojska z Rusi in na¬
slednji vojni prigodki pripravijo tudi Dance v terdo
stisko; vendar ostane Friderik VI. Napoleonu zvest in
stanoviten zaveznik, dasiravno lastni deržavi v veliko
škodo; in ko hočejo Švedci Norvegijo vzeti, naj velja
kar hoče, se zveže kralj danski 10. julija 1813 še
ožje z Napoleonom. Po kervavi razsodljivi bitvi pri
Lipskem pa ne more Napoleon ne sebi ne Dancom več
pomagati, in dedič predstola švedskega, Bernadotte,
plane s svojo vojsko nad Dansko in obsede šlezviško-
Holštajnsko. Kralj Friderik je tedaj prisiljen, mir sto¬
riti, in ga stori v Kielu 14. januarja 1814 z Angleži
in Švedci, toda mora Angležem Helgoland, Švedcom pa
Norvegijo odstopiti. Švedci mu odstopijo nasproti Po-
moranijo, kar je imajo, Angleži pa mu dajo danske
otoke v Ameriki nazaj, vzetega lepega brodovja pa ne.
Za švedsko Pomoranijo dajo Prusi Dancom nekoliko
vojvodine lavenburške, ki jo zedini Friderik  s Hol-
štajnsko, in zavolj teh nemških dežel stopi kralj danski
8. junija 1815 v nemško zvezo. — Odslej imajo Danci
spet mir in boljše čase. Verli, po pravici visoko čislani
Friderik VI. skerbi in se trudi spet kakor nekdaj, le
za občni blagor deržave, popravlja deržavno dnarništvo,
podpira poljodelstvo, domače obertništvo in umetnosti,
dela ceste in povzdiguje in širi kupčijo. Tudi napravlja
izverstni Friderik Dancom nekakošno novo ustavo z
deržavnimi stanovi. V začetku mesca decembra 1839
pa ga vzame smert, in unuk njegov, Kristijan  VIII.,
mož mnogoverstnih skušinj, ki dobro ve in pozna, kaj
duh časa terja, mu je naslednik.

v

$. 70. Svedija.

Po smerti zavratno umorjenega kralja Gustava III.
(§. 44) pride na prestol švedski sin njegov Gustav  IV.
pod oskerbništvom strica svojega Karola,  vojvoda sii-
dermanlandskega. Oskerbitelj mladega kralja je mož mi¬
lega blagega serca, za znanosti in umetnosti ves unet

349

in moder, in vlada štiri leta skerbno in dobro. Nato pa
prevzame 1. novembra 1796 Gustav IV. sam vlado, in
ljudstvo se nadja in pričakuje veliko od njega, pa mladi
kralj mu ne spolni nade. Kmali se vidi, da je terdo-
vratno svojoglaven, in da hoče le po svoji termi in po
nekakošnih vitežkih sanjarijah ravnati in vladati. Sploh
je Gustav čuden sanjar. V 18. letu je že zaročen z
neko princesinjo meklinsko, pa nenadoma ga povabi ca-
rinja ruska Katarina  II. v Petrograd in ga misli z
vnuko svojo Aleksandro Pavlovno  oženiti. Vse je
že pripravljeno za poroko, in carski dvor je zbran, pa
na enkrat se brani Gustav ženitno pismo podpisati, ker
mu niso nekteri pogoji po volji, in se ne da po nobenem
načinu pregovoriti. Da mogočna carinja tega razžaljenja
hudo ne mašuje — to odverne le smert, ki jo kmali
potem vzame. — Gustav IV. pa se oženi naslednje leto
1797 s Frideriko badensko.

Leta 1800 napravi car ruski Pavel  I. orožjeno
neutralnost zoper prevzetne Angleže, in Gustav ji pri¬
stopi in se je poprime s tako naglostjo, da gre leta
1801 sam v Petrograd dotično pogodbo pospešit — in
vendar se ne gane in pusti Dance brez vse pomoči, ko
Nelson Ji. aprila 1801 v kodanjski morski bitvi dansko
brodovje razdeva in pogublja. In ko Rusi in Danci sred
leta z Angleži v Petrogradu mir store, mu pristopi tudi
Gustav IV., kakor da bi ne bilo nič bilo. Tak je kralj
švedski. Pa še nekaj. Gustav nakoplje, toliko da ne,
narodu švedskemu kervavo vojsko z Rusi samo s tem,
da svojoglavno terja, da naj se nek mejni most v Finii
na obeh koncih z narodnimi švedskimi barvami namaže
in opiše, česar mu nočejo Rusi po nobeni ceni dovoliti.
Za narodne barve na mostu, ki je le napol njegov, se
kralj terdovratno poganja, vizmarsko mesto (AVismar) v
Nemčii pa proda vojvodu meklinsko-šverinskemu brez
dolzega pomislika.

Gustav IV. ni bil Francozom nikdar prijatel. Odkar
pa da Napoleon leta 1804 vojvoda enghienskega na
ptuji zemlji vjeti in po krivici obsoditi in ustreliti, čerti
in sovraži švedski kralj Francoze in njih cesarja iz ce¬
lega serca. Noben vladar se ne grozi toliko nad gerdo
krivico ko Gustav, ki se ne boji tudi v časnikih terditi,
da Napoleon je morivec, ne cesar. — Ob francozki vojski
z Avstrijo leta 1805 udari tudi Gustav, ko angležki
zaveznik, na Nemško, pa ne more nič opraviti, ker je
vojske naglo konec. Ko pa Prusi Hanovcrsko obsedajo,

35U

brani Gustav Lavenburško, toda Prusi ga poslednjič
otepejo. — Švedski kralj ne mara za nikogar. Zboru
nemške deržave v Rezovem (Regensburg) da naravnost
vediti, da se ga noče dalje udeleževati, ker se zbor le
vunanjim vladam uklanja in jim streže. Zato vpelje tudi
v Pomoranii švedsko ustavo namesti dosedanje nemške.
O Napoleonovi pruski vojski leta 1806 se spravi in
sprijazni Gustav s Prusi, in ko Napoleon Prusijo v
kratkem zmaga in potare, in naslednje leto 1807 s
Prusi in Rusi v Tilži mir stori, se hoče Švedec sam
vojskovati, pa zgubi koj Pomoranijo in otok rujanski
(Riigen). V tiljzitskem miru pristopi Aleksander,  car
ruski, Napoleonovi kupčijski uravnavi (Continentalsystem)
in nagovarja in napravlja kralja švedskega, ko Angleži
Kodanj sožgejo in razdenejo, da naj se tudi on te urav¬
nave poprime, pa svojoglavni Gustav ga ne sluša. Iz
tega se napravi leta 1808 terda vojska. Rusi napadejo
Finijo in si jo prisvojijo, dasiravno jo švedski vojsko¬
vodja Klingspor  hrabro brani. Enakačasno pa napove
tudi Danija vsled zveze svoje s Francozi Švedcom
vojsko. Švedski vojni poveljnik Armfeld  napade z
obilnim kerdelom (bilo ga je 20.000 mož) Norvegijo in
jo misli vzeti, pa princ danski Kristijan Avgust  za¬
podi’ Švedce čez mejo nazaj in ubrani dansko posestvo.
Med tem pripelje angležki vojni poveljnik Moore  10.000
mož Švedcom na pomoč, pa kmali pripravi termasti kralj
deržavo ob to lepo pomoč. Gustav je namreč nekako
sirov in terd z Angleži in hoče svojoglavno ž njimi rav¬
nati in gospodariti kakor z lastnimi kerdeli. To razserdi
ponosne Angleže in Moore odrine s svojo lepo četo spet
domu. — Že davno je vse nezadovoljno s kraljem, in
poslednjič se naveličajo Švedci po dolgi poterpežljivosti
svojeglavnosti in terme njegove. Tiho in skrivaj se na¬
pravlja toraj mogočna zarotija, ki so ji najveljavniši
možje, kakor vojni poveljniki Klingspor in Adlerkreuz
in dvorni maršal Silversparre in drugi — načelniki. Ma¬
homa stopi skrivna zarotija na noge in prisili kralja, ki
se kaj tacega ne nadja, vladi in prestolu slovo dati. Za
se in za mlajše svoje se odpove Gustav IV. 29. sušca
1809 slavnemu švedskemu prestolu. Deržavni stanovi
mu določijo 66.666 tolarjev letnega užitka, in odstav¬
ljeni kralj gre s svojo rodbino na ptuje. Pa nesrečni
Gustav nima nikjer pravega pokoja, ampak potova in
rogovili po svetu, dokler ga leta 1836 v Švajci smert
ne vzame.

351

Na to povzdignejo Švedci vojvoda sudermanland-
skega, Gustavovega strica, in nekdaj tudi oskerbnika
njegovega, z imenom Karola  XIII. na prestol. Kralj
Karol pa je že star mož in nima otrok; zato posinovi
zgorej omenjenega Kristijana Avgusta, verlega princa
danskega, ali marveč holštajnskega, in jo dobro zadene,
zakaj novi kraljevič je izversten na vse strani, in se
prikupi Švedcom kmali kaj jako. Tudi hiti kralj Karol z
Rusi in Danci mir storiti, ker brez miru ni blagostanja
deržave. Stori' ga pa z Rusi v mestu Friedrichsham
17. septembra 1809, toda z veliko zgubo, ker mora
Rusom prepustiti vse, kar so bili v vojski vzeli, namreč
vso Finijo, izhodno in zahodno Botnijo do Tornee, in
alandske otoke , sploh do 200.000 ljudi. Z Danci pa
sklene kralj Karol mir 10. decembra 1809 v mestu
jonkepinškem z veliko boljšimi pogoji, namreč tako, da
ostanete obe vladi vsaka pri svojem. Tudi pristopi novi
kralj švedski Napoleonovi kupčijski vravnavi in se pri¬
kupi s tem mogočnemu čaru tako jako, da mu da Po-
moranijo in otok rujanski nazaj.

Kmali potem pa zadene Karola XIII. posebna ne¬
sreča in žalost. Izverstni kraljevič Kristijan Avgust
umerje namreč 28. sušca 1810 nagle smerti, in kralj
je v skerbi zavolj vladne nasledbe. Zbor deržavnih
stanov pa ga reši v kratkem te skerbi s tem, da zvoli
nekaj mescov po Kristijan Avgustovi smerti novega kra¬
ljeviča. Je pa novi dedični knez ali kraljevič Karol
.Janez Bernadotte,  vojskovodja francozki. Berž ko
ne je menil švedski deržavni zbor, da se bo Napoleonu
jako prikupil, če Francoza zvoli; pa Napoleon je Ber-
nadotte-u bolj zavidljiv tekmenik ko prijatel. Vendar pa
ne overa Napoleon Bernadotte-ove povzdige.

Novi kraljevič Bernadotte pride tedaj mesca oktobra
na Švedsko in prevzame zavolj starosti kralja Karola
precej vladne opravila. Deržaje se sperva Napoleonove
politike, napove 17. novembra 1810 Angležem vojsko,
pa se kmali prepriča, da s to politiko ne bo šlo, in da
jo bo treba drugač zasukati. Zasuka se pa sama po
sebi, ker hoče Napoleon tudi s švedskim kraljestvom po
svoji termi gospodariti. Napoleon in Aleksander, car
ruski, sta si čedalje bolj navskriž in gotovo bo kmali
huda vojska med njima. To je perva prilika, da se spre
Bernadotte z Napoleonom, zakaj siloviti cesar francozki
terja nenadoma, da naj vpelje švedska vlada po vsem
kraljestvu francozko mitno postavo, da v Gotenburgu

352

naj bodo Je francozki mitni uradniki, in da Švedci naj
mu dajo 2000 brodnarjev. To je Švedcom preveč, in
Bernadotte se naravnost ustavlja. Zato obsede fran-
cozka vojska švedsko Pomoranijo in otok rujanski; pa
Napoleon obeta Švedcom obe okrajni nazaj dati in jim
tudi Finijo spet pridobiti, če mu dajo 30.000 mož zoper
Huse. Al bistroumni Bernadotte vidi na pervi pogled,
da zveza z Rusi kaže Švedcom bolj ko zveza z Fran¬
cozi. Zveže se toraj s čarom Aleksandrom 5. aprila
1812 v mestu Abo, in stori tudi mir z Angleži (30.
avgusta 1812). Zato mu obetajo Rusi in Angleži že
sedaj Norvegijo. Vojske pa se udeleži kraljevič Ber¬
nadotte še le po strašni nesreči, ki Francoze v Rusii
zadene, in ko se Napoleon spet v Nemčii bojuje. V
treh bitvah se bije kraljevič švedski s Francozi — 23.
avgusta, 6. septembra, in pri Lipskem 18. in 19. ok¬
tobra 1813. Na to pa se oberne nad Dance, jim vzame
Holštajnsko-šlezviško in jih prisili, da store mir v kiel-
skem mestu 14. januarja 1814. V tem miru mu odstopi
vlada danska Norvegijo. Norveščanom pa ni to nič kaj
po volji, in radi bi povzdignili domovino v samostojno
kraljestvo, pa ne gre. Mesca avgusta 1814 dojde
namreč švedska vojska v deželo, in Norveščani se udajo
v osodo, ki je ne morejo odverniti. Tako prideta dva
ponosna naroda ko dve posebne kraljestvi pod enega
kralja, toda vsak ima svojo lastno deržavno ustavo.

Štiri leta pozneje (1818) umerje kralj Karol XIII.,
in kraljevič Bernadotte pride z imenom Karola  XIV.
na švedski prestol (1818 — 1844). Je pa novi kralj
mož bistre glave in terdnega, pa zmernega značaja, ki
se v nobenem obziru lahko ne prenagli, z eno besedo,
kralj Karol Janez, rojen Francoz, je izversten vladar.
S tem,  da odstopi že ko kraljevič za Norvegijo vse
nemške okraje, okroži zedinjeno švedsko-norveško der-
žavo pristojno, da se varuje lahko vseh homatij in
zmešnjav ostale Evrope. — Nobena reč ni umnemu ver-
lemu Karolu XIV. tako pri sercu, ko pospeševanje kup¬
čije in domačega obertništva, ker dobro ve in živo čuti,
da kupčija in obertništvo ste poglavitna stebra blago¬
stanja švedske deržave. Verh tega pa boljša in po¬
pravlja izverstni kralj skerbno in iskreno tudi vse druge
zadeve, zlasti pa dnarništvo, vojaščino, šolske in cer¬
kvene zadeve in kmetijstvo , in skerb njegova ni brez
uspeha. Glede kmetijstva opomnimo le to, da pridelujejo
Švedci že toliko žita, da ga imajo zadosti za domače

35 »

potrebe, in precej veliko tndi še za prodaj v unanje
kraje. Tudi rudnarstvo se je pod njim jako povzdignilo.
Posebno pa je deržavno dnarništvo v lepem cvetečem
stanu, in letni dohodki presegajo izdatke za cel milijon
tolarjev, ki jih vlada mnogoverstno v občni prid obrača.
V polajšanje kupčije je napravil Karol XIV. tudi sila
važen prekop ali vodotok, ki veže botniško morje z
nemškim. Na kratko, verli kralj skerbi in se trudi ne¬
prenehoma za blagor ljudstva, in si je pridobil z raz¬
umnostjo in zmernostjo svojo spoštovanje in ljubezen
obeh narodov, dasiravno ga deržavne ustave, zlasti pa
norveška, ki je vsa demokratična, jako overate. Zato
je skušal slavni kralj že nekolikokrat kakošen živelj
terdneje obstojnosti iz švedske ustave v norveško pre¬
saditi; pa norveški deržavni zbor, ki mu Storting pra¬
vijo, ga ni hotel doslej še slušati.

$\ 71. Prusija.

Dasiravno smo prusko zgodovino novejših časov že
v nektere poprejšnih odstavkov vpleli, jo hočemo vendar
v ložejši pregled tii na kratko ponoviti.

Leta 17952 (§. 45) pristopi kralj pruski Friderik
Vilhelm  II. evropski zvezi zoper silovito ljudovlado
francozko, in še to leto udari pruska vojska na Fran-
cozko. Pa sreča derži s Francozi; pruska vojska je
otepena in se more umakniti. Tudi naslednje dve leti
nimajo Prusi sreče, in ker ne znajo in ne umejo v ne¬
sreči stanovitni biti, store v Bazileji 5. aprila 1795 mir
s Francozi, Avstrijance same v terdih bojih pustivši.
Res, da nesrečna vojska in kraljeva zapravljivost ste
bile deržavno dnarnico spraznile in deržavo v dolge
zakopale; vendar bi bilo Prusom gotovo v večjo čast
in korist bilo, ako bi bili v svojem pervem namenu sta¬
novitni ostali, zakaj z bazilejskim mirom se odsebijo
popolnoma od sosednih vlad in pospešijo tudi jako raz-
sirenje nepokojne ljudovlade francozke, ker je nobeno-
stranost ali neutralnost severne Nemčije važen pogoj
omenjenega mirii. Pa Prusom je delitev slavne poljske
zemlje bolj pri sercu, ko bramba Nemčije zoper Fran¬
coze. Na Poljskem dobe res Varšavo in neke okraje ob
Visli, pa si niso vendar veliko na dobičku, ker morajo
v bazilejskem miru nemške okrajne ob Renu Francozom
prepustiti. — Deset let imajo Prusi po bazilejskem miru

523

lenoben pokoj in gledajo zanikerno, kako Francozi tu
pa tam razsajajo in razne narode zatirajo. Ta nemarna
zanikernost uniči vso politično veljavnost Prusije, in no¬
bena vlada ji več ne upa.

Kmali potem (1797) umerje kralj Friderik Vilhelm II.,
in sin njegov Friderik Vilhelm  III. pride na prestol
pruski (1797 - 1840). Novi kralj, veri izversten
vladar, mož v resnici nemškega duha in serca, začne
koj razvade in napčnosti poprejšne vlade skerbno po¬
pravljati, da bi blagostanje kraljestva spet oživil in po¬
vzdignil. Nektere višje uradnike, s kterimi je bilo ljud¬
stvo po pravici nezadovoljno, dene v počitek, na čelo
deržavnega oskerbništva pa zvedene in poštene može.
Tudi daja kralj izgled potrebne, pa ne skope hranlji¬
vosti v lastnem dvoru, in marsikaj pride v kratkem na
boljše. — V kervavih vojskah s Francozi pa noče biti
Friderik Vilhelm III. na nobeno stran. Še nova tretja
zveza Avstrijancov, Angležev in Rusov zoper Francoze
ga ne more napraviti, da bi se vzdignil zoper Napo¬
leona. O terdi francozki vojski z Avstrijo leta 1805 pa
pristopi Friderik Vilhelm  vendar, dasiravno pozno,
zvezi zoper Francoze, in se zveže (3. novembra) z
Aleksandrom, čarom ruskim, toda s posebnimi pogoji in
nekako skrivaj. Ker je pa vojske naglo konec in ker
Avstrijanci koj po zanimivi bit vi pri Slavkovem (Au-
sterlitz, 2 .  decembra 1805) pomirje, kmali potem pa
( 26 . decembra) v Požunu mir store, je pruski pristop
k zvezi brez vsega uspeha, in Friderik Vilhelm se spri¬
jazni spet z mogočnim Napoleonom, toda mora po neki
pogodbi (v Beču 15. decembra 1805, v Parizu pa 15.
februarja 1806) Anaspaško Bavarcom, Kleveško in
Nevšateljsko pa Francozom odstopiti. V odškodovanje
mu da Napoleon Hanoversko. S tem je pa pruske neu-
tralnosti konec, zakaj ko začnejo Prusi (1. aprila 1806)
Hanoversko v posest jemati, jim napovejo Angleži in
Švedci, zvezniki njihovi, vojsko — in Napoleon ima
čas, rensko zvezo brez overe napraviti in ustanoviti.

Vlada pruska pa noče vojske z Angleži in Švedci, in
se pomiri v kratkem spet ž njimi. Sedaj pa se vzdiguje
od francozke strani silna nevihta terde pogubljive vojske
nad Prusijo, zakaj z izgovorom, da mora Pruse prisiliti,
da primorje, kar ga imajo ob baltiškem morji, Angležem
zabranijo in zaprejo, pošilja Napoleon čedalje več svoje
vojske nad Prusijo. Se ve, da se napravlja na to tudi
Friderik Vilhelm III. k vojski, in da se začne Napoleonu

355

naravnost ustavljati. — Deveti dan oktobra 1806 se za¬
čnejo boji; pa že čez pet dni (14. okt.) razsodi sloveča
bitva pri Jeni osodo pruske deržave. Pruske vojne čete
so popolnoma zmagane, in že 27 .  oktobra priderve Fran¬
cozi v Berolin, prusko glavno mesto. Friderik Vilhelm
se umakne v izhodno Prusijo in zbera spet ostanke svoje
zmagane vojske. Til se postavi z zaveznikom svojim,
čarom ruskim, Francozom spet v bran, pa zastonj, zakaj
sreča derži še zmirom s Francozi. V terdili kervavih
bitvali pri mestih Ey!au (7. in 8. februarja 1807) in
Friedlandu (14. junija 1807) otepe in zmaga spet Na¬
poleon Pruse in Ruse vkup. Francozi vzamejo Kra-
ljevec in Gdansko, ter namerjajo čez Varšavo v Rusijo
vdariti. Vladi ruska in pruska ste tedaj prisiljene z
Napoleonom mir storiti, in ga storite v Tilži 9. julija
1807. Toda za Friderik Vilheima je mir sila žalosten.
Vse okrajne deržave so razdjane; čez polovico kra¬
ljestva vzame siloviti zmagovavec, in s to polovico ravno
okrajne, ki so bile že cele stoletja kraljevi hiši zvesto
udane in perve v omiki, v kmetijstvu in v kupčii. Naj-
terdejše pa je, da ostanejo Francozi tudi po storjenem
miru še čez celo leto v deželi. Še glavnega mesta Be-
rolina ne dajo do mesca decembra 1808 iz rok, da
verli, pa poterli kralj še domu ne more. Verh tega mora
pristopiti kralj pruski tudi Napoleonovi kupčijski urav¬
navi (Continentalsystem). — Iz Kraljevca, kjer že delj
časa stanuje, se poda Friderik Vilhelm z izverstno kra¬
ljico, ljubeznjivo L niz o, ki jo vse spoštuje, visoko
čisla in ljubi, konec leta 1808 v Petrograd čara Ale¬
ksandra obiskat in se ž njim še bolj sprijaznit in še
ožje zvezat. Čez nekaj tednov se verne kralj pruski
spet v Kraljevec — in konec leta 1809 v Berolin nazaj,
kjer ga ljudstvo z nedopovedljivo radostjo sprejme. Na
vso moč in z nevtrudljivo iskrenostjo si prizadeva sedaj
Friderik Vilhelm III. globoke rane, ki jih je nesrečna
vojska deržavi usekala, zaceliti in poterti pruski narod
in blagor njegov spet oživiti. V ta namen se predelajo
skor vse vojne in deržavljanske razmere, in vse gre
na boljše. Izverstnima Hardenberg-u in Stein-u, pa
tudi drugim, ki ju zvesto podpirajo, gre lepa neumer-
Ijiva slava, da sta pruski narod spet povzdignila in tako
reči, prerodila.

S tilžiskem mirom pa ni še konca francozke stiske
in mnogoverstnih odertij, ki prihajajo čedalje huje. Ko¬
likor sta si Napoleon in car ruski sčasoma bolj navskriž,

23 *

toliko terdeje stiskajo Francozi Prusijo, in lc(a 1811
je več francozke vojske v deželi ko domače. Friderik
Vilhelm III. spolnuje zvesto in natanko vse pogoje
omenjenega miru, ih skuša kar more, da bi serditega
Napoleona potolažil, pa se ne da. Čedalje huje preti
in žuga terdi vojak. Ga saj nekoliko potolažiti, sklene
poslednjič kralj pruski 24. februarja 1812 v Parizu
zvezo ž njim. Nato dere kmali lepa mogočna Napo¬
leonova vojska čez Prusko nad Ruse, in Friderik Vil¬
helm ji da 30.000 mož pod Torkovim  vodstvom v
pomoč. Napoleon vversfi to obilno prusko četo v levo
krilo vojske, ki mu je maršal Macdonald  poveljnik.
Pa nenadoma se spremeni Napoleonova osoda, in čas
oprostenja zatiranih narodov se bliža. Požar Moskve,
huda zima, zlasti pa pomanjkanje živeža pogubi in po¬
konča veči del junaške vojske, in s tem napoči potertim
evropejskim narodom zarja veselega upanja prostosti.
Pruski vojni poveljnik York je pervi, ki se loči (30.
decembra'1812) od Francozov; vlada pruska pa mora
še molčati, ker je Prusija še polna francozkih vojnih
kerdel. Ker ga pa noče Napoleon nikakor slušati in ker
nobenega pogoja ne spolni, se zveže kralj pruski 28.
februarja 1813 v kališkem mestu s čarom ruskim, ter
napove sred mesca sušca Napoleonu vojsko. Koj nato
kliče Friderik Vilhelm z razglasom 17. sušca svoje
zvesto ljudstvo pod orožje in v — sveti boj za domo¬
vino. Čudoviti navduši kraljevi klic ves pruski narod ;
mladenči in možje, mestjani in priprosti kmetje, uradniki
in dijaki — vse se zbera naglo v boj za domovino, in
v kratkem je čez 100.000 mož pod orožjem. Navdušenje
Prusov ogreje pa tudi druge okrajne severne Nemčije
za oprostenje dolgo in terdo zatirane domovine. Boj bo
res terd in kervav, pa taka iskrenost in taka navduše¬
nost ni nikdar brez uspeha, terdi ptuji jarem se bo go¬
tovo otresel in poterl. V dveh mogočnih oddelkih, pod
Blucherjem in Torkom, se vzdignejo Prusi nad sovraž¬
nika. Francozi zapuste Berolin ponoči od 3. do 4.
sušca ter se umikajo na Saksonsko. Koj za njimi pri¬
dejo Rusi v prusko glavno mesto, in Tork in Blucher
se združita ž njimi, uni v Berolinu, ta pa v Šlezii. Med
tem pa obudi in napravi tudi Napoleon s svojim mo¬
gočnim duhom novo hrabro vojsko in je čez tri mesce
že spet v Nemčii, ter otepe zedinjene Pruse in Ruse
2. maja 1813 v bitvi Iiieenški, 20. maja pa pri Budi-
šinu. ‘Nato pa išče Avstrija serdite sovražnike pomiriti,

in res se stori neko pomirje , ki terpi od 4. junija do
17. avgusta 1813. Nek shod dotičnih pooblastencov se
snide v Pragi, pa ne more ničcsa skleniti in gre sak-
sebi. Sedaj pa pristopi tudi Avstrija zvezi zoper Fran¬
coze, in veličastni zvezniki zvole kneza .švarcenberškega
za vikšega vojnega poveljnika. Glavni del vojske s pre¬
svetlimi vladarji stoji na Češkem; Šlczijo brani slavni
Bliicher, Braniborsko pa Bernadotte, kraljevič švedski.
Napoleon bi rad posamne vojne oddelke vsakega po¬
sebej otepel in poterl. Zato pošlje maršala Oudinot-a,
da bi Berolin vzel, pa kraljevič švedski in vojna po¬
veljnika, pruski Biilow in ruski Tauenzien, ga otepejo 23 .
avgusta. V Šlezii nad Bliicher-a udari Napoleon sam.
Ko pa zve, da se glavna vojska zveznikov iz Češke
Draždanam bliža, pusti maršala Macdonalda v Šlezii in
se naglo verne, Bliicher pa napade Macdonalda pri reki
Katzbach ter ga otepe in zmaga. Napoleonova zvezda
pa ni bila še zašla. Pri Draždanah otepe slavni junak
26 .  in 27 .  avgusta zedinjene zveznike, ki naglo na
Češko beže. Z divjo naglostjo dervi general Vendamine,
ki bi si rad maršalsko palico zaslužil, čez češke gore
za njimi, in stiska posebno ruske stražnike pod vod¬
stvom Osterman-oviin. Pa pruski vojni poveljnik
Kleist mu pride za herbet, in Vendamme je otepen in
vjet 30. avgusta pri Kulmu ne deleč od Toplic. Odslej
pa otemneva Napoleonova zvezda čedalje bolj, dokler ga
sreča popolnoma ne zapusti. Kraljevič švedski, Biilovv
in Tauenzien otepejo 7. septembra tudi maršala Ney-a.
Na to se ne zgodi nekaj tedno/nič važnega. Poslednjič
udari Bliicher čez Labo, glavni vojni oddelek pa iz
Češkega spet na Saksonsko. Sedaj odrine Napoleon iz
Draždan v Lipsko, in tii se uname 16. oktobra 1813
sloveča bitva mnogih sila različnih narodov. Skor pol
milijona hrabrih vojakov stoji na lipskem polji — 180.000
Francozov in 300.000 mož vojske zveznikov. Pervi
dan bitve ima Napoleon še nekaj sreče, drugi dan so le
sem ter tje posamesni boji, in še le tretji dan razsodi.
Čudoviti vojni velikan je potert, Francozi so zmagani
in beže brez reda, zvezniki pa vzamejo Lipsko z na¬
skokom 19. oktobra opoldne, in — Nemčija je oprostena.

Kar so Prusi za oprostenje evropejskih narodov še
dalje storili, smo povedali že zgoraj (§. 54) v zgodo¬
vini francozki. Kakor nekdaj Napoleon v Berolin, pride
sedaj tudi Friderik VilhelmHL s cesarjema avstrijanskim
in ruskim zmagovaven v Pariz. Po storjenem miru začne

358

zanimivi shod v Beču nemške in druge deržave uredovati,
kar je pa sila težavno delo, in Prusia ne more dolgo k
zagotovljenemu odškodovanju priti. Še le po mnogih
ugovorih in težavah ji dovoli shod dunajski v odškodo¬
vanje za razne poljske okrajne, ki jih Rusom prisodi,
polovico kraljestva saksonskega in neke »krajne ob Renu.
— Pa shod dunajski svoje naloge še dobro ne doverši,
ko se je treba že spet bojevati. Napoleon se verne
namreč iz Elbe, dobi v kratkem Francozko spet v svojo
oblast in se vzdigne nad zveznike. Boj je kratek, pa
terd in kervav, in Prusi se ponašajo tudi v tem boji
čversto in slavno. Kervava vaterloška bitva (18. junija
1815) razsodi Napoleonovo osodo za vselej, in Wel-
lington in Bliicher si zadobita neumerljivo slavo. Zvezni
samovladarji Franc I., Aleksander I. in Friderik Vil—
helm III. obsedejo s svojimi hrabrimi četami še enkrat
Pariz.

Po razsodljivi vojski leta 1815 pa se poprime kralj
pruski Friderik Vilhelm domačih zadev ter prenareja in
popravlja, da je kaj. Pri tem pa je verli mož Avstrii in
Rusii vedno zvest zveznik, ter skerbi s cesarjema
Francom in Aleksandrom za ohranjenje novega reda v
Evropi in se udeleževa zaporedoma shodov v Cahih
(1818), v Ljubljani (1821), v Veroni (1822) in vseh
težavnih opravil v tem oziru. Med tem pa ne pozabi
domačih zadev. V kratkem napravi in vpelje pristojniše
oskerbništvo novosostavljene deržave, predela in zboljša
sodništvo in uredi davkarske in razne druge potrebe. Leta
1823 vpelje verli kralj pruski tudi stanove posamnih
okrajin. Posebna skerb pa je Friderik Vilhelmovi vladi,
kupčijo polajšati in pospešiti; zato napravi neko milno
zvezo (Zollverein) raznih nemških deržav, ki se čedalje
bolj širi. V povzdigo kupčije z nemškimi pridelki in
izdelki na ptuje, zlasti v zahodno Indijo, se napravi že
leta 1820 v elberfeldskem mestu neko kupčijsko društvo,
in Friderik Vilhelm ga skerbno podpira in vzame pod
lastno varstvo. Okoli tega časa stori vlada pruska tudi
neko pogodbo s papežem glede cerkvenih zadev. Res,
da se napravi pozneje zavolj mešanih ženitev hud
razpor med Friderik Vilhelmovo vlado in nekterimi po¬
glavarji katoliške cerkve v pruskih, renskih in poljskih
okrajnah, pa previdna pruska vlada ga kmali ustavi in
potolaži brez posebnih hudih nasledkov. — Leta 1830
in pozneje se začne kazati tudi v Nemčii nek nepokojen
nevaren duh protivnosti in ustaje, pa vladi avstrijanska

359

in pruska ga deržite s krepko roko v berzdi, da ne
more zdivjati v punt in brezposlavnost, kakor v nekterih
unanjih deržavah, in duh ta živi le še nekaj časa v
skrivnih zarotijah nekterih prenapetih vikših učiteljev in
vertoglavih dijakov. — Na kratko, Friderik Vilhelm III.
je izversten vladar in se trudi neprenehoma za blagor
kraljestva, dokler ga 7. junija 1840 srnert ne vzame.

Naslednik mu je sin Friderik Vilhelm  IV., in
Prusi se nadjajo od njega, da bo vladal po očetovem
izgledu, in to, kar čas in napredovanje terja, pošteno
in skerbno združeval s pravili pravice in z veljavnostjo
in častjo prestola in naroda.

$. 72. Rusi.

Na ruski carski prestol pride po smerti sloveče
Katarine II. (§.47) sin njeni Pavell.  (1796 — 1801).
Bil je pa car Pavel prav za prav mož dobre glave in
blagega serca, in gotovo bi bil tudi on dobro vladal, ko
bi ga ne bile okoliščine, vkterih je dolgo živel, pokva¬
rile. Dolgo — celih 40 let — ga derži mati v stiski in
neki prisiljeni lenobi. Žalostno tužno življenje ima revež
v mladosti in pozneje, in mogočna vladohtevna carinja
ga ne pusti do nobenega ne domačega ne unanjega
vladnega opravila. Tudi se v mladosti njegovi jako za¬
nemarja , izrediti ga, kakor gre. Pri tem je pa Pavel
tudi nagle hude jeze in nekako nestanovitnega značaja,
in odtod izhajajo vse napčnosti in zmote, ki ga v krat¬
kem spodkopljejo in pogubijo. Vale ko vlado prevzame,
začne vojaštvo, vojno brodništvo in še marsikaj druzega
silovito prenarejati, uradnike svojogiavno kaznovati in
ruskem plemenitašem potovanje na pluje in vse pajda-
šenje s ptujci ojstro prepovedovati. S tem se pripravi
koj v začetku vlade ob zaupanje in ljubezen svojih pod¬
ložnih vsake verste in vseh stanov.

Nepokojne silovite Francoze čerti Pavel kaj jako,
in pošlje svojo vojsko — čez 100.000 mož — nad nje.
V treh mogočnih vojnih četah odrinejo Rusi pod S u-
warow-im, Korsakow-im in Herrmann-ovim
vodstvom v boj, in udarijo na treh straneh, Suwarow v
Italii, Korsakovv na Švabskem in na Švajcarskem, Herr-
mann pa v Holandii nad sovražnika. Sperva gre vse po
sreči, Rusi se hrabro bijejo, in Suwarow, zedinjen z
verlimi Avstrijanci, zapodi’ Francoze iz Italije. Ko pa

360

na švajcarsko udari, ga otepe Massena  v naglem na¬
padu 25 — 26 .  septembra 1799 pri Curigi (Ziirich), in
car Pavel se razjezi čez to tako jako, da pokliče svojo
vojsko precej domu. — Na to napravi ali ponovi' marveč
Pavel I. leta 1800 zoper angležko prešernost na morji
tako imenovano orožjeno nobenostranost ali neutralnosf,
ki pa ne velja veliko in ne terpi dolgo. Nasproti pa ga
ume prekanjeni Bonaparte, tačasni pervi konsul ljudo-
vlade francozkc, tako gladiti in se mu prilizovati, da ga
potolaži in toliko da ne popolnoma pridobi. Pa že ga
čaka žalosten konec. Nekteri ruski velikaši, kakor knez
Jaš vil,  knez Platon Subow,  poslednji ljubljenec
sloveče carinje Katarine, grof Pahlen,  generala Ben-
ningsen in Suwarow,  in mnogi drugi se zvežejo in
zarote namreč v skrivni zarotii zoper njegovo življenje,
ter ga umore 23. sušca 1801.

Naslednik mu je sin Aleksander  I. (1801—1825).
Perva skerb je čaru Aleksandru, zadobiti si ljubezen in
udanost podložnih narodov; in pridobi si jo s tem, da
očetove neugodne prenaredbe in preterde ukaze pre¬
kliče. Po tem stori mir z Angleži 17. junija, in tudi s
Francozi 8. oktobra 1801, in poravna s tem dovelj pri¬
stojno tudi unanje zadeve orjaškega carstva. Avstri-
janski in pruski kervavi boji s Francozi leta 1805 in
1806 zapletejo tudi čara Aleksandra v terdo vojsko z
Napoleonom. Ko se pa v tilžiskem miru mogočna čara
snideta in osebno znanje storita, se spremeni Aleksan¬
drovo sovraštvo do Napoleona v prijaznost in občudo¬
vanje. — Leta 1808 pridobi Aleksander v vojski s
Turki v miru bukarešt-skem Besarabijo in izhodni del
Moldavije do reke Pruta, in razširi mogočno , že brez
tega orjaško carstvo, na severni in južni strani.

Leta 1808 ponovi car ruski prijaznost in zvezo z
Napoleonom v slovečem shodu v erfurtskem mestu na
Nemškem; pa to mu malo pomaga. Že leta 1812 mu
napove nepokojni siloviti Napoleon z izgovorom, da hoče
Angležem tudi rusko primorje zapreti — vojsko in dervi'
s svojimi krasnimi junaškimi četami v serce Rusije. Rusi
so čaru svojemu zvesto udani, za domovino iskreno
uneti in se čversto hrabro bijejo, pa junaških, zmage
vajenih čet francozkih ne morejo vendar ustaviti. Rusko
carstvo je v terdi stiski in veliki nevarnosti, pa strašna
divjaška misel, nezmerno glavno mesto Moskvo, ko ga
Francozi vzamejo, zapaliti in požgati, ga reši. Bogata
Moskva pogori z vsemi svojimi zalogami, in druzega

361

ne ostane ko pepel in strašno pogorišče. Čez zimo je
nemogoče tu ostati. Francozi se začnejo toraj umikati,
pa huda zima, ki to leto zgodaj nastopi, in pomanjkanje
živeža jih tare, da je groza. Sedaj pritiskajo Rusi od
vseh strani nad nje, in komaj peti del francozke vojske
unese pete. Rusija je rešena, pa Aleksander gre dalje.
Kmali se zvežejo ž njim tudi Prusi, Angleži, Švedci,
razni nemški vladarji in poslednjič tudi Avstrijanci, in
vsi vkup potarejo velikana devetnajstega veka in se
polaste Pariza, ifrancozkega glavnega mesta. Žalostno
zajde Napoleonova zvezda in dolge nenavadne sreče
njegove je konec, Aleksandra pa povzdiguje in slavi
vsa Evropa.

Ob tem času razširi Aleksander carstvo svoje tudi
proti izhodu in zahodu. Slavni car stori namreč 1 Si.
oktobra 1812 pri Sejvi v Gulisfanu mir s Perzijani, in
pridobi razne obširne okraje v gorah kavkaških, in po¬
zneje mu prisodi shod na Dunaji tudi kraljestvo poljsko,
za ktero se je stanovitno in čversto poganjal. — Odslej
pa prevzame Aleksandra živa ljubezen do mirti, in neka
neznana tužnost se ga loti. Žalostna Napoleonova osoda,
visokost in slava njegova in nagli pad njegov mu brenči
po glavi. Še skerbi in se ukvarja za prid in blagor
lastnih narodov, napravi nekakošne vojaške naselitve, ki
pa utegnejo sčasoma tudi domovini, lastni materi, nevarne
postati, osnuje vseučilišči dorpatsko in petrogradsko, in
še marsikakošno drugo napravo, pravega miru pa nima
več in je sam s sabo razdvojen. Nemirno gibanje na¬
rodov in punti v raznih deržavah evropejskih ga vedno
strašijo. Skerbno se udeleževa toraj shodov v Cahih, v
Ljubljani, v Veroni, kjer vladarji prevdarjajo, kako bi
se deržavne razmere ohranile in prekucije odvernile.
Aleksandru je le mir pri sercu, in pozorno pazi slavni
vladar na učitelje mladosti in na unanjc pisatelje, da se
novi nevarni nauki med narode njegove ne prikradejo.
Ustaje in punti so mu tako zoperni, da noče še Gerkom,
ki so mu po veri bratje, in ki vse svoje upanje zlasti
va-nj stavijo, po nobeni ceni pomagati.

Leta 1825 se poda slavni car na pot v južne kraje
carstva, in tu ga dojde 1. decembra v mesticu Taganrog
po kratki bolezni nagla smort. Berž ko ne mu je bilo
zavdano.

Sedaj bi bil imel brat umerlega čara, veliki knez
Konštantin,  ruski prestol podedovati, pa ker je bil
za vlado presirov in predivji, se je bil že leta 1822

362

natihoma nasledbi odpovedal. Zalo pride mlaji brat
Nikola ali Miklavž  I. na carski prestol, pa je koj v
terdi stiski; zakaj ker je še malokdo vedil, da se je
Konstantin nasledbi odpovedal, zapeljejo neki kovarniki
nekoliko stražnik polkov, da prisežejo že naprej Kon¬
stantinu pokorščino in zvestobo, in ti nočejo Miklavža
za čara spoznati. Terd kervav punt ustane toraj 26 .
decembra 1835 v Petrogradu zoper novega čara. Po¬
glavarjem puntarjev ni bilo ravno za sirovega Konstan¬
tina, ampak neka zarotija,, ki se je že nekoliko let med
rusko vojsko širila, je imela hudobni namen, carsko rod¬
bino pomoriti in Rusijo v nekoliko ljudovlad razdeliti.
Toda serčni bistroumni car udari s svojimi nad puntarje
v glavnem mestu ter potare punt in zarotijo med vojaki.
Pet poglavnih zarotnikov, Pestel, Rylejef, Murawief,
Bestuchef in Kahovvski, stori sramotno smert na vislicah
25. julija 1826, ostale pa obsodi pravica v pregnanstvo
v Siberijo — in Miklavž  I. se uterdi na carskem
prestolu.

Leta 1826 ponove Perzijani vojsko z Rusi. Abbas
x\lirza, kralj perzijanski, napenja vse svoje moči, da
bi Ruse otepel in zmagal. Boj je tedaj terd, pa vojsko¬
vodja ruski, izverstni Paskevič  se tako srečno voj¬
skuje, da so Perzijani v kratkem prisiljeni, mir storiti
— in store ga 22. februarja 1828. Paskevič pridobi v
tej vojski čaru svojemu mesto Erivan in velik kos tur-
komanske dežele, sebi pa slavni pridevek Erivanski.
Verh tega plačajo Perzijani Rusom še 80 milijonov rub¬
ljev vojne odškodnine.

Ko je pa vojska s Perzijani srečno dokončana, se
loti car Miklavž koj druge, ker noče, da bi bili vojaki
njegovi brez dela,  .zakaj vojaška zarotija, ki smo jo
zgorej v misel vzeli, mu kaže, da je sila nevarno, vo¬
jake dolgo brez dela pustiti. Tudi bi rad pomagal Ger-
kom , ki si prizadevajo terdi turški jarem otresti, in se
za prostost in narodnost svojo z veliko močnejim so¬
vražnikom že sedem let junaško bijejo. — Izgovor je
koj pri rokah. Turki niso namreč pogojev mirii akjer-
manskega še popolnoma spolnili, in to je čaru ruskemu
prilika, jim fl4. aprila 1828) vojsko napovedati. —
Moldavijo in Valahijo obsedejo Ruši brez vse težave,
ker ji nihče ne brani. Ko pa čez Donavo dalje derejo,
najdejo soteske goro balkanske skerbno zabranjene in
terd upor Turkov. Še le čez nekaj časa najde Diebič,
vojskovodja ruski, nek nezabranjen prehod, neko šote-

368

sko, ki so jo bili Turki v nemar pustili. Potem prehodu
pelje Diebič svoje čete unikraj gore in obsede (1829)
Di-inopolje (Adrianopel). Štambui ali Carigrad se trese
v svojem ozidju, ker se Rusi napravljajo, nad-nj pla¬
niti. Pa car Miklavž  je zmeren in stori nenadoma mir
v Drinopolju, dasiravno gre vojska Rusom tudi v Azii
po sreči. Turki odstopijo Rusom varstvo Moldavije in
Valahije in jim plačajo kar mnogo vojne odškodnine,
druge razmere med Rusi in Turki pa ostanejo, kakor
so pred vojsko bile. Verlega vojskovodja Diebiča  pa
počasti slavni car z lepim pridevkom Zabalkanski.

Nevarniša in veliko hujša vojska se napravi Rusom
naslednje leto 1830 doma. Naglo ko strela strese pre-
kucija lrancozka mesca julija vso Evropo — in tega
stresa je bilo treba, da se verli Poljci zdramijo in njih
stara slavno znana hrabrost zbudi. Petnajst let so ju¬
naški Poljci že pod ruskim jarmom, res da z nekakošno
lastno ustavo, pa čarov namestnik, veliki knez Kon¬
stantin,  ne mara ne za narodnost, ne za ustavo
poljsko, ampak stiska in terpinči verli poljski narod
kolikor more. Mnogoverstno terpinčeni Poljci zdihu¬
jejo pod težkim terdim jarmom in si ne morejo poma¬
gati. Pa ko bi trenil, jih pi-ešinejo novice iz Pariza, in
junaška poljska hrabrost se prebudi. Strašen punt se
uname 29. novembra 1830 v Varšavi zoper carovega
brata in namestnika, besnega Konstantina, ki uide le z
veliko težavo. Poljci si zvole nato generala ali vojnega
poveljnika Chlopicki-ga  za diktatorja ali samopo-
veljnika. Pa že 18. januarja 1831 se odpove Chlopicki
vikši oblasti, ker Poljci tožijo, da je prezmeren in pre¬
počasen — in neka začasna vlada stopi na mesto nje¬
govo. — Vikši poveljnik ruske vojske je Diebič Za¬
balkanski,  in car ruski se nad ja, da bo z mnogo-
brojniini četami svojimi ustajo naglo zaterl; pa kolikor
terdejši je boj, v toliko lepšem svitu se kaže izverstna
hrabrost poljska. Po Chlopicki-jevem odstopu prevzame
vikše poveljstvo čez poljsko vojsko knez Radziwil,
za njim pa vojni poveljnik Skrzynecki,  in kmali je
nekoliko ruskih poveljnikov, kakor Geismar, Rosen
in drugi, hudo otepenih. Sedaj velja, da se tudi daljne
okrajne, kakor Litova, Volhinija in Podolija ustaje ude¬
ležijo in zoper Ruse vzdignejo. Zato pošljejo Poljci
razne vojne oddelke v omenjene okrajne, da bi punt
napravili in uredili. Urni D\vernicki  pridere srečno v
Volhinijo, pa se ne more deržati. Z lahkomiselno pre-

364

derznostjo pripravi neprevidni podpoveljnik Si er a ws ki
njega in domovino v veliko nesrečo. Dvvernicki je pri¬
siljen, da ga sovražnik ne zajme, na Avstrijansko be¬
žati — in njegova junaška četa je za domovino zgub¬
ljena, ker mora orožje Avstrijancom zročiti.

Kakor junaški urni Dwernicki v Volhinijo biti tudi
Skrzynecki' v Litvo, da bi se z Litovci združil. Sper-
vega mu gre početje po sreči; kmali pa ga napade
Diebič z veliko močnejo vojsko pri Ostroleuki, in strašen
boj, grozovita kervava bitva sc unauie tii 26. maja i831.
Dva dni zaporedoma se bijejo slavni Poljci s čudovito
hrabrostjo, in se ubranijo, da jih Rusi popolnoma ne
potarejo. Verli Skrzynecki se srečno umakne, trije pod¬
poveljniki pa, ChIopowski, Gielgud in Rohland, so pri¬
siljeni , s svojimi kerdeli na Prusko bežati, in morajo
orožje Prusom zročiti. Odslej pešajo Poljci čedalje bolj.
Strašen nov sovražnik, namreč huda neznana bolezen,
azijatska kolera, ki so jo Rusi iz Azije seboj prinesli,
se jim bliža. Že 10. junija pobere ta strašna bolezen
vojskovodja Diebiča, in kmali potem tudi velikega kneza
Konštantina, pa to ne pomaga Poijcom čisto nič; zakaj
po Diebičevi sincrti prevzame vikše poveljstvo čez rusko
vojsko slavni Paske  vi  č, ki je urniši in prederzniši ko
Diebič. — Skrzynecki se zanaša le na pomoč francozko,
in se varuje večjih' razsodljivih bitev, dokler mu ptuja
pomoč ne dojde. Med tem udari Paskevič čez Vislo,
in Skrzynecki mu ne brani prehoda. Zvezda poljske
sreče in svobodnosti se mrači čedalje bolj in bo, da’bi
tako ne, v kratkem zašla, ker ni več prave edinosti in
zloge med narodom. Mnogi pervaki se bojujejo bolj za
svoje predpravice in za svojo nekdanjo oblast in ve¬
ljavnost , ko za domovino. Da, še celo Rusom udanih
plemenitašev je mnogo med Poljci, in pogubljivi naklepi
se kovajo in spletajo zoper domovino Rusom v prid. Pa
kervav punt ustane 15. avgusta v Varšavi, ter kaznuje
in pomori mnogo kovarnikov. Slavni Skrzynecki se od¬
pove na to vikšeinu poveljstvu čez poljsko vojsko, in
Poljci so v terdi zadregi. Poslednjič prevzame vlado
Krukovviecki,  vikše poveljstvo čez vojsko pa Prond-
z in  s ki,  toda oba brez dobro premišljenega namena —
in poguba Poljcov se ne da več odverniti. Varšava se
podverže Rusom 6. in 7 .  septembra 1831 , in posamnc
kerdela junaških poljskih vojakov beže na Avstrijansko
in Prusko. Zmagovavni car Nikola ali Miklavž obljubi
in zagotovi sedaj Poijcom pozabljenje in odpuščanje,

toda z nekakošnimi pogoji. Mnogo se jih verne na to
spet domii, mnogo drugih pa, nadjaje se boljših časov si
iščejo doma na ptujem, zlasti na Francozkem in An-
gležkem , in se dajo celo v Ameriko tirati, da bi se
ohranili za boljše čase domovini, ki jo Rusi hudo sti¬
skajo in tlačijo. Še sence samosvojnosti ne puste več
zmagovavci slavni zemlji poljski; le ruske postave go¬
spodarijo na Poljskem in zmaganim potertim Poljcom
se krati narodnost, domači jezik in celo vera. Poljski
junaški mladenči se vverstujejo v ruske vojne kerdela,
in poljski dečki hodijo v ruske učilnice, ker ni več do¬
mačih. Tako jemlje slavni, nekdaj mogočni narod poljski
konec pod terdim jarmom lastnih bratov.

Rusko carstvo je grozovit velikan in ni mu treba,
se dalje širiti; treba mu je le notranjega razvijanja in
dostojne omike. To spoznava čedalje bolj tudi sedanji
car Nikola  I. Zato podpira kolikor more poljodelstvo,
ki je perva podlaga gotovega in obstojnega blagostanja
sleherne deržave, ter podeljuje posestnikom zemljišč
marsikakošne polajšave. Enako podpira vlada tudi rejo
ovac in naprave mnogoverstnih delavnic ali fabrik, zlasti
za sladkor iz pese in za volneno in bombažasto blago.
Pristojno skerbi ruska vlada pa tudi za obdelovanje
gojzdov in rudnikov. Pod sedanjim čarom se je po¬
vzdignilo zlasti rudarstvo kaj lepo. V uralskih spirav-
nicah zlata se je našel leta 1829 pervi ruski demant,
in leta 1833 so zadeli na čisto platino in najdli tudi
kepo čistega zlata, ki je imela celih 27 funtov. Verli
tega se razvija in cvete tudi ruska kupčija čedalje
bolj, dasiravno niso ruske morja za brodnarstvo nič kaj
pripravne in ugodne. Oerno morje je skor neprenehoma
viharno in nepokojno, izhodno pa polno skalovja, in
po ledenem morji se da le poleti nekoliko mescov ja¬
drati. Vendar napredova ruska kupčija na vedno vikšo
stopnjo, in že sedaj presega nek izvožnja ruskega blaga
vvožnjo ptujega za 50—60 milijonov rubljev. — Verli
car Nikola  je že marsikaj poravnal in zboljšal, pa
veliko veliko je še storiti za uredenje notranjih uprav,
za povzdigo ljudskega poduka in za zboljšanje posta-
vodajstva in pravosodja, zlasti pa za dostojno, zvesto
oskerbovanje deržavnega dnarstva. Al to je velika težka
naloga, ki se da v toliki deržavi le sčasoma rešiti in
dognati, in car Nikola gotovo ne bo doživel, da bi se
potrebne poprave doveršile, zlasti ker mu ohranjenje
samovladne oblasti in miru v Evropi neprenehoma toliko

366

skerbi dela, da se ne more notranjih zadev poprijeti
kakor bi hotel.

§. 73. Turki.

O terdih vojskah francozke prekucije ni Selim  III.
na nobeno stran, ker je premehkužen in slasten, ko da
bi se v unanje zadeve vtikal. Ko pa leta 1798 Bona-
parte  z obilno mogočno vojsko Egipt napade, se na¬
pravljata tudi Selim z Angleži in Husi k vojski z Fran¬
cozi. Bonaparte obsede Egipt in večji del Sirije, zoper
terdnjavo sv. Ivana akriškega (Saint Jean d’AcreJ pa
ne more nič opraviti, in veliki vezir Juzuf  mu ubrani
Sirijo ter dere za Francozi v Egipt. Bonaparte zve, da
evropejski zvezniki Ijudovlado terdo stiskajo, in da v
Parizu je ni glave, ki bi umela ji pomagati. Torej zroči
vikše vojno poveljsivo v Egiptu izverstnemu Kleberju,
in se verne natihoma domu. — Juzuf se širi s svojimi
četami čedalje bolj po Egiptu; pa verli junaški Kleber
ga otepe pri Abukiru 25. julija in 2. avgusta 1799, in
pri nekdanjem mestu heliopoljskem 20. sušca 1800, ter
ga zapodi v Sirijo nazaj. — Med tem oprosti neko
ruso-turško brodovje otoke joniške sile francozke, in
turška vlada jih vzame pod svoje varstvo. Pa tudi v
Egiptu zadeva Francoze nesreča za nesrečo. Veliki
vezir Juzuf, ki mu pride pod Ab er c r o m b e- j e vira
vodstvom 17.000 angležkih vojakov na pomoč, udari
spet v Egipt, in verli Kleber pade v Kahiri pod nožem
besnega morivca. Vikše vojno poveljstvo prevzame
nato general Menon, pa se ne more deržati. V kratkem
mu vzamejo Turki in Angleži Aleksandrijo, Rozeto (Ro-
sette) in Kahiro, ter dobe pri tem 13.000 Francozov
v roke. Menon ima le že 8000 mož in se uda sovraž¬
nikom kmaii potem. Egipt je otet in ostane turško po¬
sestvo; med Francozi in Turki pa se stori spet mir v
Parizu 25. junija 1802.

V tej vojski s Francozi so skusili Turki, koliko za-
more redna, dobro izurjena, če tudi v primeri majhna
vojska čez neredne neizurjene, če tudi še tako obilne
vojne čete, in sultan Selim III. čuti, da je neobhodno
treba turško vojaštvo prenarediti in popraviti. Toraj si
osnuje in napravi neko po evropejskem načinu izurjeno
kerdelo, pa si nakoplje s tem velike težave na rame.
Paša vidinski, Pasvan Oglu,  to je, „dervarjev sin“,
se punta — in janičarji, ki nočejo o prenaredbi in po-

387

pravi vojaštva nič vediti, ga podpirajo, da ga sultan ne
more ukrotiti in da se ohrani puntar do smerti (leta
1807 v svoji oblasti.

Doslej sta veljala pooblastenca , ruski in angležki,
veliko v Carigradu in vlada turška ju je rada slušala.
Po zanimivi bitvi pri Slavkovem pa obvelja pri Turkih
Napoleonova mogočnost, in zviti Napoleon jih napravi,
da leta 1807 Rusom vojsko napovejo, daširavno an¬
gležki brodniški poveljnik Duckworth  preti in žuga,
da bo s svojim brodovjem Carigrad razdjal. Vojska ta
terpi precej dolgo, in še le ko Napoleon leta 181 2  Ru¬
sijo napade, store Rusi v Bukrešu (Bukarest) mir s
Turki.

Pa že pred vojsko z Rusi je Selim  III. v terdi
stiski v lastnem posestvu. Nek nekdanji vojak avstri-
janski, z imenom Černi Juri,  našunta in napravi
namreč Serbe in pozneje tudi Valahe in Moldavce, da
ustanejo zoper Turke za svobodnost in narodnost svojo.
Pa po miru tilžiskem poravna mogočni Napoleon spertje
in stori mir med ustajniki in Turki — in omenjene de¬
žele ostanejo pod turško oblastjo.

Selim prenareja in popravlja med tem sedaj to sedaj
uno notranjo zadevo. Kmali pa se naveličajo Turki pre-
narejanja in njega, in mesca maja 1807 se vzdigne nad
njim hud vihar. Silovita ustaja se napravi namreč v
Carigradu , in ustajniki odstavijo sultana in ga v ječo
veržejo, na prestol pa povzdignejo bratranca njegovega
Mustafa  IV., ki pa ne vlada dolgo.

Novi sultan prekliče, se ve da, in overže koj vse
Selimove uravnave in naredbe, da bi se Turkom pri¬
kupil. Med tem pa skuša in išče paša ruščuski, 31 li¬
stata Bairaktar,  odstavljenega Selima iz ječe oteti.
Zato ga da sultan Mustafa IV. mesca julija 1808 v
ječi umoriti. Bafraktar pa kaznuje ta umor s tem, da
sultana iz prestola v ječo verže in mlajšega brata nje¬
govega, Mahmuda  II., na prestol povzdigne. Se ve,
da Bairaktar pri tem sam sebe ne zanemari, ampak si
prisvoji čast in oblast velikega vezira.

3iahmud II. (1808—1839) je čverst mladeneč, pa
Silne težave so mu na poti, in zastonj se ukvarja verli
sultan z domačimi overami in s silo časov. Koj v za¬
četku vlade njegove zapazijo janičarji, da zahteva tudi
on njih razujzdanost in neredno samovoljnost ukrotiti in
zatreti. Zato se vzdignejo v besnem puntu. Veliki
vezir Bairaktar se umakne z nekterimi svojih zvestih v

388

nek terden stolp, in ker vidi, da je vse zgubljeno, za-
pali smodnik ter razruši in razdene stolp in pokoplje 16.
novembra 1808 sebe in mnogo sovražnih puntarjev pod
razvalinami. Mladi Mahmud pa prijenja in razpusti novo
nabrane redne čete, da se puntarski janičarji potolažijo;
misli in namena neredne razujzdance zatreti, pa ne
opusti. Vedno ima^ to misel v glavi, pa dolgo dolgo je
ne more speljati. Še le leta 1826 potare neutrudljivi
Mahmud samopašne janičarje v grozoviti morii, ter
začne turško vojsko po evropejskem načinu vredovati in
uriti. Enako bi rad tudi druge notranje zadeve popravil
in zboljšal, pa jih nikakor ne more, ker gre v deržavi
vse narobe in križem. Cerki se puntajo že od leta
1821, in čedalje hujša vojska, o kteri bomo spodej go¬
vorili, razsaja med njimi in Turki. K tej kervavi vojski
se pridruži leta 1828 tudi terda vojska z Rusi. Verli
Mahmud je v toliki stiski, da ne ve, česa bi se prej
lotil. Neprenehoma se trudi in ukvarja, da bi bolno
carstvo spet na noge spravil, pa lastni narod mu ne
upa; vse novine, vse poprave so narodu zoperne, in
ljudje se terdovratno branijo napredovanja in omike.
Vendar bi se bilo dalo bolnemu možu še pomagati in
ga znabiti tudi ozdraviti, ako bi bil Mahmudov namestnik
v Egiptu, Mehmed-Ali,  zvest ostal in sultanu resno
pomagal, zakaj tudi Mehmed-Ali je bil bistroumen čverst
popravljavec. V vojski z Gerki mu še pomaga in sin
njegov Ibrahim  paša se na Gerškem hrabro, čeravno
preterdo ponaša. Leta 1832 pa se spunta.sebični ča-
stilakomni namestnik in napade Sirijo. V kratkem ob¬
sede junaški Ibrahim paša celo Sirijo in dere naprej
nad sultanovo vojsko, jo otepe v kervavih bitvah pri
bernskem in konieškem mestu, in straši Carigrad iz Ku-
tahije v mali Azii. Mahmud  III. išče pomoči pri An¬
gležih, pa mu je ne dajo. Najde jo pa, kjer se jo naj¬
manj nadja. . Ruski car pošlje namreč 16.000 mož v
Bospor Turkom, ki jili Egipčan terdo stiska, na pomoč.
Rusi se utabore pri Unkiar-Iskalesi blizo Skodra v Azii
mesca aprila 1833, Ibrahim paša pa dobi od očeta po¬
velje , da naj dalje ne sega. — Vojska med Egipčani
in Turki je tedaj ustavljena, pa Angležem in zlasti Fran¬
cozom ni nič kaj po volji, da se Rusi v to reč vtikajo.*
Da pa čast in slava, da so turško carstvo oteli, samim
Rusom ne ostane, in da ogenj na izhodnem občnega po¬
žara evropejske vojske ne napravi, se podvizate tudi
vladi francozka in angležka to zadevo, berž ko je moč,

»69

poravnati, in že 4. maja 1833 se stori v Kutahii neka
pogodba, po kteri dobi' sultanov namestnik v Egiptu tudi
Kandijo in Sirijo, Ibrahim  paša pa Abisinijo, Ged
<? (Džedo), Meko in Adano. — Verh te pogodbe pa store
Rusi s turško vlado kmali potem v Unkiar-Iskelesi še
drugo, namreč neko zvezo v zajemno brambo, in ruske
kerdela se vernejo na to iz Azije domu. In ko turška
vlada pogoje miru drinopoljskega spolni, podonavskim
knežijam večjo samosvojnost podeli, in Serbii Miloš
Obrenoviča,  Valahii kneza G bika,  Moldavii pa
Stourdza  za hospodara poterdi, se vernejo ruske
čete tudi iz teh knežij domu.

S kutahiško pogodbo pa ni zadovoljen ne sultan
Mahmud, ne namestnik njegov Mehmed-Ali — uni ne
zato, ker njegova oblast na južni strani gore tavriške
je le še senca ali prazna beseda, ta pa zato ne, ker bi
rad sam sultan bil in celo cesarstvo pod svojo oblast
spravil.

Spet se napravlja torej leta 1839 ob Evfratu deleč
v Azii terd boj med Rusi in Egipčani. Tudi pošlje sultan
Mahmud brodovje svoje v Aleksandrijo nad puntarskega
namestnika svojega. Pa turški brodniški poveljnik je
izdajavec in zroči sultanovo brodovje Egipčanom. Skor
enakočasno pa otepe tudi junaški Ibrahim  paša v
kervavi bitvi pri nisibiškem mestu turško vojsko tako
jako, da vojni poveljnik Hafiz  paša si ne more nika¬
kor več pomagati. K tem neugodam pride poslednjič
še večja nesreča. Sultan Mahmud II. umerje namreč
1. julija 1839. Naslednik mu je sin Abd ul-Medšid,
pa ima še le šestnajst let.

Sedaj bi bilo turško carstvo razpadlo in evropejske
vlade bi si ga bile lahko razdelile, ako bi se jim bilo
ljubilo biti se za-nj. Pa nenadoma naznani car ruski,
da hoče Turčijo zderževati in ohraniti. Avstrijanci, An¬
gleži in Prusi se zedinijo nemudoma ž njim ; Francozi
pa, ki so jim domače in vunanje prekucije vedno po volji,
se groze in šuntajo Egipčana, toda zastonj, zakaj zvez¬
niki ne marajo ne za Francoze, ne za prederznega
Egipčana. Avstrijanci, in Angleži obsedejo leta 1840
Rajrut, Sajdo in terdnjavo akriško, ter se napravljajo
tudi Aleksandrijo napasti. Ibrahim paša se umakne iz
Sirije v Egipt nazaj , in Mehmet Ali je prisiljen, mir
storiti in z dedišnem namestništvom v Egiptu zadovoljen
biti.

24

$. 74. Gerki.  I

Slavnega naroda dolgo nesrečen zarod, gerško ljud¬
stvo , terpi in zdihuje skor 400 let pod železnim jar-*
mom v terdi sužnosti turški. Večkrat obetajo razne ev¬
ropejske vlade, sedaj ta, sedaj una, nesrečnim Gerkom
pomoči, pa jih rabijo le v lasten prid, zakaj ko jim je
treba pomagati, jih vedno same puščajo. Poslednjič
spoznajo Gerki, da se jim ni zanašati na ptujo pomoč,
ampak da je treba, če si hočejo prostost in samosvoj-
nost pridobiti, junaško ustati in turški jarem z lastno
močjo zlomiti in potreti. Neka skrivna zveza, ki ji
Gerki v domačem jeziku Hetaeria pravijo, se napravi
ter pripravlja in ogreva mladost gerško k boju za do¬
movino , za narodnost in prostost svojo. Mnogi gerški
mladenči se uče v raznih vseučiliščih evropejskih svo¬
bodnih misel in se krepčajo v prihodni nevarni boj z
evropejsko omiko in mnogoverstnimi vedami. Tako se
osnuje ustaja gerška, pa prenagli knez Aleksander
Ypsilanti ne čaka, da bi bilo vse pripravljeno in godno,
ampak ustane leta 1821 prederzno zoper Turke. Res
da potare v kratkem slabe turške posadke v Moldavi
in Valahii, vendar pa je domovini več v škodo ko v ko¬
rist, ker jo prenaglo v terd nevaren boj zaplete. Turške
čete pritisnejo in Juzuf  paša otepe ustajnike 13. maja
pri Galacu, in pogubi 19. junija skor popolnoma tako
imenovano sveto kerdelo, to je, kerdelo izverstnih mla-
denčev gerških, ki so bili iz vseučilišč evropejskih v
boj za domovino privreli. Ypsilanti se ne more dalje
deržati in beži na Avstrijansko. Avstrijanci pa ga za¬
prejo v Munkač. Gerki prosijo shod ljubljanski pomoči,
pa cesarja avstrijanski in ruski, Franci, in A1 e-
ksanderl.  jim jo odrečeta v Ljubljani in pozneje
tudi v Veroni, zakaj vladarjem evropejskim so revni
Gerki le nepokojni hudobni puntarji. — Revni Gerki so
tedaj popolnoma zapuščeni in že se žalostno kaže, da
iz njih slavnega početja bo težko kaj. Grozovito raz¬
saja sultan Mahmud zoper Gerke. Carigrad, vso gerško
zemljo in vse kraje, kjer Gerki s Turki namešani žive,
oskrunja gerda morija in kruto se preliva povsod kerv
gerška in turška. Pa jedro Gerkov v južnih krajih ima
več sreče ko Ypsilanti v severnih. Nadškof patraški z
imenom German  navduši z gorečo besedo Morejčane
in druge Gerke, in vsi sklenejo oprostiti se ali umreti.
In res se bijejo vsi ko pravi junaki, ko vredni unuki

slavnih dedov Milkiada, Leonida in toliko drugih. Že
10. septembra zmagajo hrabri Gerki s svojim brodov-
jem, in 13 dni pozneje, ali 23. septembra 1821 vza¬
mejo Turkom Tripolico, morejsko glavno mesto. Vsako
gerško mesto si osnuje na to lastno starašinstvo, in iz
teh posamnih starašinstev se napravi občno starašinstvo,
sperva v mestu argoškem, pozneje pa v Epidavru, da
bi osnovalo deržavno ustavo.

Shod epidavriški napravi in vpelje nekakošno lju—
dovladno ustavo , in Mavrokordalo postane začasni po¬
glavar gerške deržave ter se useli v Korintu. Nova
ustava pa ni vsem enako po volji. Gerški otočani za¬
htevajo nekakošno zvezno deržavo, in so sedaj junaki,
sedaj pa le morski roparji; Gerki na kopnem bi imeli
radi samostalne ljudovladice, in so hrabri, pa samosilni;
velikaši pa terjajo povsod boljarsko ustavo, in so zviti,
častilakomni in sebični. Vse to je rodovitno seme raz-
porov in raznih strank, ki gerško slogo in edinost spod-
kopujejo. Res, da Gerki so Turke že večkrat otepli in
zmagali, zlasti na morji, kjer so jim izverstni K a nari,
Miauli, Sahturi in Tombasi  voditelji; res da jim
vzamejo 16. decembra 1822 važno mesto Napoli di
Romania z naskokom — pa s tem ni gerška prostost še
zagotovljena, in notranji razpori žugajo slavno početje
zatreti in hrabre Gerke spet pod turški jarem spraviti.
Pomoči jim je treba, in dasiravno ni vladam evropej¬
skim še mar, revnim Gerkom pomagati, jim dohaja vendar
lepa pomoč, ker mnogo mnogo dobrovoljcov, iskrenih
mladenčev in tudi že dosluženih vojakov iz raznih deržav
evropejskih na Gerško hiti in se med hrabre gerške ju¬
nake vverstuje.

Drugi narodni shod gerški je v astroškem mestu.
Tii se stranke že gerdo gledajo , zlasti pa stranki vo¬
jaška in boljarska. Kolokotroni in Demeter Ypsilanti,
brat zgorej omenjenega Aleksandra, in pa knez Mav-
rokordato  in Peter M a vr o m i h al i, načelnika stranke
boljarske, so si jako navskriž, pa vzajemni upori jih
še berzdajo in krote. Zbor poterdi ustavo epidavriško,
vredi posamne okrajne in pohvali otoke Specijo, Hidro
in Ipsaro. Vikše poveljstvo v Moreji dobi Koloko¬
troni,  v Atiki Ulisej,  v Etolii pa Marko Botsari.

Med tem se preženejo Turki iz Moreje; Kanari in
hude nevihte razdevajo turško brodovje; Kolokotroni in
znani Turkojed Ni k e ta vzameta Navplijo; Marko Bot¬
sari pa uruerje v slavni zmagi z mečem v roki pri Kar-

m

penisih, kjer 19. avgusta 1823 v ponočnem naskoku
turško šotorišče razdeva in turško vojsko strašno davi.

Kolikor srečnejši pa so Go rki v boji in kolikor bolj
zmagujejo, toliko bolj se stranke kavsajo in tergajo, in
sedaj — od leta 1824 do mesca julija 1827 — nastopi
nova doba v zgodovini strašne vojske za samosvojnost
gerško, doba domačih prepirov in nesreče.

Kolokotroni je verlemu Mavrokordatu hud sovraž¬
nik, in njegova stranka oskruni perva tripoliško mesto
s kervjo bratov svojih. Sin Kolokotronov se polasti
mesta Navplije, in Bog ve kaj bi se bilo še zgodilo, ako
bi ne bil Ko n d uri o ti s pomočjo vlade in starašinstva
strank za nekaj časa saj nekoliko potolažil.

Med tem vzamejo Turki Ipsaro in more da je groza.
Verh tega pošlje leta 1824 tudi Mahmudov namestnik
v Egiptu, M e brnet Ali,  ki je bil do takrat sultanu še
zvest, sina svojega Ibrahima  z mogočno vojsko in
obilnem brodovjem nad Gerke. Trideset egiptovskih
fregat in sto in petdeset prevoznih brodov prijadra v
Morejo in čez 20.000 vojakov pride na suho. Gorje
sedaj Gerkom! Ibrahim paša vzame Navarin, Tripolico
in slior vso Morejo; poslednjič (22. aprila 1826) pa
tudi dobro uterjeno mesto Misolungi pri vsi junaški
brambi Gerkov in Gerkoljubov. Naslednje leto 1827 —
6. maja, otepejo in zmagajo Turki in Egipčani Gerke v
bitvi pri Atenah in Akropoli, atenski grad, ki se ne
more dalje deržati, se podverže 5. junija. Tako so
Gerki, ki jih nesloga sebi in tare, na vseh straneh v
terdi stiski in toliko da ne, že spet popolnoma v nemili
sužnosti turški. Sedaj pa se zedinijo po neki pogodbi
6. julija 1827 vlade irancozka, angležka in ruska, da
bi v imenu človečnosti, vere in stare omike, ki so jo
Gerki dvakrat v zapadne kraje zanesli, revnim pobitim
ustajnikom pomagale in prešerne sebične stranke med
njimi zaterle. Tako pride tretja doba strašne ustaje za
gerško svobodnost. V dveh pervih dobah so Gerki sami
in se bojujejo ko pravi junaki, toda nesloga in brez-
postavnost jih spet tako potlačite, da jih je skoraj
konec; v dveh naslednjih dobah pa vpeljejo omenjene
vlade spet red in pokoj med-nje in slavna dežela je
oteta.

Še pred to pogodbo se oberne gerška osoda na
bolje. Gerki med seboj vedno nesložni in sperti, o
razdeljeni v zbor aginski in zbor hermionski. Ko pa doj-
deta Angleža Chureh  kakor vojni poveljnik na suhem,

373

in Coclirane kot vikši poveljnik na morji, se potolaži
častilakomnost in vzajemna zavidljivost gerških pogla¬
varjev saj toliko, da sklenejo, se v tretji narodni zbor
v Trecenah sniti. Tu okliče narodni zbor gerške okrajne
za nerazdeljive z nekim starašinstvom na tri leta in s
predsednikom na sedem let, ter zvoli (14. aprila 1827)
za predsednika grofa Janeza Kapodistria,  prej mi¬
nistra ruskega, po rodu pa Gerka, ki ga pozneje ze¬
dinjene vlade poterdijo.

Po londonski pogodbi se zedini brodovje angležko,
francozko in rusko v gerškem morji, da bi Egipčane
napravilo, se spet domu verniti. Brodovje turško-egip-
tovsko stoji mirno v obširnih brodostajah navarinskih.
Tudi poveljniki zedinjenega brodovja Codrington, de
Rigny in Heyden prijadrajo pred Navarin in terjajo od
Ibrahima, da naj dalje sovražno ne ravna. Ker pa
Ibrahim paša ne neha po Moreji razsajati, udarijo ome¬
njeni brodniški poveljniki nad brodostaje navarinske, in
tu se uname 20. oktobra 1827 terda pogubljiva morska
bitva. Codrington, ttigny in Heyden zmagajo in pokon¬
čajo turško-egiptovsko brodovje — 110 brodov popol¬
noma, toda zmaga je žalostna, ker je bil napad krivičen.
Še kralj angležki Vilhelm  IV. imenuje 30. januarja
1828 v deržavnem zboru zmago to nesrečen prigodek.

Navarinska bitya in pokončanje brodovja razserdi
vlado turško tako zlo, da ustavi in priderži v Carigradu
vse brode Frankov, in da noče s pooblastenci zveznih
vlad dalje nič opraviti imeti, dokler ji omenjene vlade
za razdjano brodovje odškodnine ne dajo. Zato za-
puste pooblastenci, ruski Ribeaupierre, francozki Guille-
minot in angležki Stradfort-Caning mesca decembra
1827 Carigrad, sultan Mahmud pa, ki je, odkar je ja¬
ničarje (mesca junija 1826) srečno poterl, nenavadno
delaven in krepke volje, se napravlja na vojsko. Vendar
pa se uname vojska le z Rusi; Angleži in Francozi pa
ohranijo mir s Turki.

Že 14. aprila 1827 izvoljeni predsednik gerške
vlade, grof Kapodistria, dojde se le 22. januarja 1828
in prevzame važno vikšo oblast. Že v začetku mesca
februarja osnuje in napravi verli predsednik v Navplii
vikše narodno svetovavstvo (Panhellenion) in bistroumni
Tri k upi mu je deržavni tajnik. Nato popravlja Ka¬
podistria vojaštvo, brodništvo in notranje oskerbovanje
deržave; pa se ve, da prehod v bolji stan je tudi tu le
počasen in brez unanje pomoči bi ne bil tudi Kapodistria

374

nič opravil. Posebno zdatna mu je pomoč vlade fran-
cozke in ruske, ki mladi deržavi šest milijonov frankov
posodite. Verb te važne pomoči pa pošlje vlada fran¬
coska konec mesca avgusta 1828 tudi maršala Maison-a
s 15.000 vojaki v Morejo, da bi Ibrahima vendar en¬
krat prisilila deželo zapustiti. Maison prijadra v zaliv
kalamatski in gre z vojsko na snho, in sedaj se Ibrahim
več ne brani, razdjano Morejo zapustiti, ampak se poda
s svojimi na morje in odrine domu, Francozi pa obsedejo
Navarin, Modon, Koron in Patras.

Gerškili prepirov in strank pa ni še konec. Pred¬
sednik Kapodislria vlada resno, pa ojstra vlada njegova,
še bolj pa menda sum, da z Rusi derži in za-nje dela,
je prešernim strankam, zlasti pa ljudovladčanom, tern v
peti, in M i h a! i in drugi se ne dajo več berzdati.
Mihali se celo prederzne brodovje gerško pri otoku po-
roskem raje zapaliti, ko da bi ga postavni vladi izročil.
Enako čerte in sovražijo predsednika tudi drugi. Rod¬
bina Mavromihalov skleplje neko zarotijo zoper Kapo-
distria, in nek Mavromihali ga ustreli s samokresom 9.
oktobra 1831 v Navplii in mu razbije glavo, ko ravno
v cerkev gre.

Ta gerdi zavratni umor je konec tretje dobe, pa
nevednih zmešnjav in prepirov gerških. Po Kapodistrije-
vem umoru se začne četerta doba, v kteri se silne stranke
poslednjič upokoje in slavna gerška zemlja v kraljestvo
osnuje. Kapodistrijevi prijatli povzdignejo koj brata
njegovega grofa Avguština  za poglavarja vlade, pa
nasprotna stranka s Kolokotronom na čelu se jim ustav¬
lja z orožjem v rokah, in deržavni zbor je prisiljen iz
argoskega mesta v Navplijo bežati. Protivniki pa napra¬
vijo lasten zbor v Perakori, ki ga pa Zavella  (Tsa-
vellas) po novem puntu v patrasko mesto prestavi. Tako
se tergajo razne gerške stranke na vso moč, pa po-
oblastenci zveznih vlad jih poslednjič vendar potolažijo,
in pedi narodni zbor se snide v Pronii.

Že v miru drinopoljskem dovoli vlada turška, da
naj obsega gerška deržava okrajne, kar jih je pod neko
čerto od Arte do mesta Volo na južni strani, toda pod
vikšo oblastjo turško z nekim letnem davkom. Zvezane
vlade pa jo raji zmanjšajo do neke čCrte od Anatolike
do Termopil, da je le samostalna, in sklenejo gerško
zemljo v kraljestvo povzdigniti. Prestol gerški ponu¬
jajo omenjene vlade Leopoldu  sakson-koburškemu, ki
je sedaj kralj belgiški, pa ga noče. Poslednjič zvolijo

375

vlade, ki so samosvojnost gerško zgotovile, leta 1832
Otona, kraljeviča bavarskega, Gerkom za kralja. Na¬
rodni shod poterdi volitev, odpravi starašinslvo in — vse
se podverže. Novi kralj Oton prijadra 6. februarja 1833
v Navplijo in Gerki ga slovesno sprejmejo. Ža nekaj
časa pride ž njim 3500 bavarskih vojakov, da red in
pokoj zderžujejo. Za dnarne potrebe pa vzame vlada
gerška šestdeset milijonov frankov na posodo, in vlade
francozka, angležka in ruska so porok za ta dolg.

Odslej pojemajo stranke gerške. Vendar pa ni še
pravega miru v deržavi, ker se mnogi mnogi Gerki,
zlasti na mejah kraljestva roparstvu udajo in hudi tolo¬
vaji postanejo.

Kralj Oton pa je še maloleten. Zato je sperva grof
Armansperg poglavar vlade; in ko se grof naveliča
in odstopi, prevzame dr. Rud h ar t začasno vlado. Al
oba hočeta Gerke z Bavarci vladati (1833—1837), pa
Gerki jima terdo nagajajo. Tudi učeni Rudhart odstopi
in unierje na poti domu v našem lepem Terstu.

Med tem doraste kralj Oton in prevzame vlado sam.
Spervega ima velike težave; ker pa malo po malem Ba¬
varce domu pošilja in Gerke umno in pravično z Gerki
vlada, ne more kovarstvo Kapodistrijančanov, Ijudovlad-
čanov in druzih strank nič več opraviti, in kraljeva ob¬
last se čedalje bolj uterduje. Poslednjič zatare vlada
kraljeva tudi roparstvo na suhem in na morji, in si pri¬
zadeva na vso moč narod gerški preroditi 1837 do
1841.

v

$. 75. Podonavske knežije in Cerna gora.

Podonavske knežije serbska, valaška in moldavska
so lepe, obširne, večidel slovanske deržave, moldavska
in valaška na levem bregu, serbska pa na obeh straneh
reke Donave. Sto in sto let so zdihovale tudi te lepe
knežije v terdi sužnosti pod sirovimi Turki, in še le v
novejših časih, zlasti vsled miru drinopoljskega, so se
nekako oprostile, toda ne popolnoma kakor Gerki. še
vedno plačujejo Turkom nekoliko davka, in priznavajo
toraj turško vikšo oblast, ki je pa dandanašnji le prazno
ime, zakaj razun davka, ki ga plačujejo, so vse tri kne¬
žije popolnoma svobodne in se same vladajo. Gospodarja
ali poglavarja moldavski in valaški, ki se jemljeta iz
vikših boljarjev, vladata do smerti, v Serbii pa je vlada
dedična.

376

Serbijo je oskerboval in vladal v hudih nepokojnih
časih bistroumni Miloš Obrenovič  prav umno in ko¬
ristno celih štirnajst let. Zato ga /volijo hvaležni Serbi
leta 1830 v narodnem shodu, ki ga imajo v Kragu¬
jevcu, za gospodarja ali vladarja knežije s pravico de-
dišne nasledbe, in vladi turška in ruska poterdite vo¬
litev. — S tem pa ne nehajo še serbske homatije, in
razni protivniki nagajajo verlemu poglavarju slavne kne¬
žije neprenehoma tako jako, da se poslednjič tolike pro-
tivnosli naveliča in leta 1839 domovino zapusti in se
na ptuje poda.

Za njim prevzame vlado sin njegov M ihael Obre¬
novič,  pa tudi sedaj ni še mini in pokoja v deržavi.
Stranke so čedalje prešerniše in stiskajo mladega kneza
tako jako, da si ne ve in ne more pomagati. Vlada
turška, pogodbam zvesta, ga čversto podpira z razpisi
in tudi z orožjem (1811). Poslednjič pa zmagajo
vendar knezovi protivniki. Serbski zbor odstavi Obreno-
viča in zvoli namesti njega Aleksandra Petroviča
rodbine Černi-Jurjeve za gospodarja serbske knežije

Kakor Serbija ste pa tudi Valahija in Moldavija
vedno polne hudih prepirov in nepokoja. Leta 1824
določi vlada turška za gospodarja Vaiahije Aleksandra
G bika,  za gospodarja Moldavije pa kneza Mihaela
Sturdza,  ki sta imela vladati do smerti. Rusi vza¬
mejo obe deržavi pod svoje varstvo, ji pomagajo ure¬
diti kolikor se da, in odrinejo domu. Prepiri sebičnih bo-
ljarjev prenehajo za nekaj časa, pa kmali se spet ponove
in v obeh deržavah stiskajo in overajo prešerni protivniki
kneza tako zlo, da se knez Ghika ne more dalje zder-
žati. Sultan ga toraj odstavi (1842), in povzdigne
kneza Bibesko-ga  za gospodarja Vaiahije.

Tudi Cerna gora (Montenegro) je slovanska der-
žavica v severno-zahodnem kotu evropejske Turčije
med Dalmacijo, Albanijo in Hercegovino. Cela derža-
vica je jako skalovita gora nad Kotorom in se da lahko
braniti. Zato si je niso mogli Turki nikdar prav pod¬
vreči, in čez sto let je že, odkar je turški jarem popol¬
noma otresla in se v rusko varstvo zročila. Vladar je
od nekdaj noter do naših časov škof černogorski z na¬
slovom vladika, ki mu je neko starašinstvo v pomoč. Vsa
dežela je razdeljena v pet okrajev (nahij). Ljudje so
hrabri, pogumni in vedno v orožji, pa nekako še pri-
prosti, ker niso z omikanimi narodi v nobeni dotiki.

377

Slovansko gostoljubnost in poštenost pa so popolnoma
ohranili. Na mejah in za meje domovine imajo pogo-
stoma terde kervave boje s Turki.

Te slovanske deržave pa nimajo druge politične
važnosti ko to, da jih velike evropejske vlade huskajo
in dražijo, ko se mislijo ali s Turki spreti ali pa si med
seboj nagajati. O takih prilikah se začenjajo homatije
in nepokoji navadno v čemi gori ali v podonavskih kne-
žijah — in Bog ve kaj bo se zanaprej, ker so narodi
in ljudstva čedalje nepokojniši. Vse hrepeni po polni
svobodnosti, po nekem blagru, ki se da menda le v pa¬
triarhalnem stanu doseči, in najnovejši prigodki so le
pričetki novega reda in novih ustav. Čedalje prostejše
misli se obudujejo in razvijajo v glavah vladarjev in
vladanih, čedalje več se terja od vlad, od poglavarjev
in oskerbnikov deržav. Mnoge teh novih misel in ter¬
jatev so pravične irt se bodo dale malo po malem lepo
speljati in doveršiti, če se bo dal le duh nepokojnosti,
nepoterpežljivosti in nepostavne silovitosti berzdati in
krotiti kakor je za pametno in srečno napredovanje
treba. Krotiti in berzdati pa ga bo gotovo čedalje te-
žavniše, ker poštenost čedalje bolj pojema in zginja, in
ker se silne strasti, sebičnost, častilakomnost, slepost
in malopridnost v vse početja mešajo. Take dobe še
menda ni bilo v celi velikanski zgodovini sveta. Skrivne
zveze se množe, punti in prekucije se vedno ponavljajo
in hud vihar se zbira nad deržavami in ljudstvi. Verlih
poštenih mož in bistrih glav bo treba, da ga odvernejo
in razpode. Odverniti in razpoditi pa se ne bo dal
drugač kakor s tem, da se prenaredi in popravi vse, kar
se z napredkom in duhom časa več ne zlaga, in da se
narodom dovoli vse, kar po pravici in spodobno terjajo,
zakaj narodi, ki so se, čeravno pozno, vendar enkrat
zavedli, ne bodo samosilja, termastih krivičnih vlad več
terpeli. Pri potrebnem prerojenju pa nas varuje dobrot¬
ljivi Bog brezpostavnosti, domačih prepirov in kervavih
vojsk, ki blagostanje deržav in narodov mnogokrat po¬
polnoma spodkopljejo in razdenejo.

378

Pet« poglavje.

Znanosti, umetnosti in slovstvo evropejskih
narodov nove d6be.

76. Znamenitost poglavja.

Povest o slovstvu, o znanostih in omiki narodov je
najlepši, najzanimiviši del občne povestnice. Radi bi
toraj tii vse natanko popisali, kar se da o slovstvu in
omiki sedanjih narodov povedati, pa to bi se z našim
spisom, kije  le kratek boren osnutek občne povestnice,
nič kaj ne vezalo. Natančna povest o znanostih in
omiki sedanjih narodov bi bila res mikavna in zanimiva,
pa za naš osnutek veliko preobširna. — Za znanosti in
umetnosti niso vse, ampak le nektere posebno obdaro¬
vane bistre glave — in koliko takih glav se je ukvar¬
jalo in trudilo , prej ko je dosegel človeški rod stopnjo
omike, na kteri sedaj stoji. Človeški um se razvija le
malo po malem, in vede in umetnosti rastejo navadno le
počasi. Mnogo mnogo truda je bilo tedaj treba prej ko
so se povzdignili narodi iz teme in globoke nevednosti
srednje dobe do sedanjih znanost in umetnost. Možje
bistrega uma in neutrudljive delavnosti, ki so široko
polje ved in omike obdelovali in že skor vsem narodom
obširno krasno slovstvo napravili, so človeškemu rodu
pač veliki dobrotniki. Ne moremo in ne smemo toraj
spisa svojega skleniti, da bi o slovstvu in omiki raznih
ljudstev, o kterih smo v poprejšnih poglavjih govorili
saj nekoliko ne povedali in saj najizverstniših pisateljev
ne navodili. Po pravici pa se spodobi, da začnemo z
Italijo, ki je perva gojiteljca današnjih ved in umetnost.
Že v srednji dobi, ko pokriva še vse evropejske narode
globoka tema nevednosti, se začnejo pod lepim laškem
podnebjem znanosti in umetnosti kaj krasno razvijati in
cvesti. Že v štirnajstem stoletji olikajo trije izverstni
pisatelji, Dante, Petrarka in Boccaccio  (Bokačio)
lepi laški jezik in utemelijo krasno laško slovstvo. Ena-
kočasno pa se obude tudi lepe umetnosti, stavništvo,
slikarstvo in podobarstvo, in Čimabue in učenec njegov
Giotto sta že izverstna slavna slikarja. In ko vede in
umetnosti pred sirovimi Turki iz slavne gerške zemlje
beže in si v zahodnih krajih zavetja in mirnih sedežev
iščejo, jih Italija gostoljubno sprejme in prijazno goji.

379

$. 77. Italija in laške umetnosti in slovstvo.

Krasno cvetje v Italii že v začetku nove dobe oži¬
vele in novozbujene vede in umetnosti, in [talija doseže
v poldrugem stoletji (1500— 1650) najvišjo stopnjo
slovstva in omike svoje in je v tem obziru izgled celi
Evropi.

Da morejo pa vede in umetnosti cvesti in napredo¬
vati, je treba raznih pripomočkov, zlasti pa ugodnih
prilik in ugodnih časov. Srečna Italija ima vse, česar
ji je treba — ugodne prilike in ugodne čase. Skor vsa
kupčija je še v njenih rokah, in veliko bogastvo, ki ga
kupčija rodi. Njene mogočne ljudovlade in bogate knežke
rodbine, zlasti medicejska, so vse unete za napredovanje
učenosti in omike, in razni papeži, kakor Leon X.,
Klemen  VIL, Pavel  III., Gregor  XIII. in Sikst  V.
podpirajo in pospešujejo umetnosti, vede in slovstvo na
vso moč. Povsod se napravljajo in množe bukvarnice
in višje učilnice. Posebno lepo pa napredovajo proste
umetnosti, in kakor je bil okoli leta 1300 Dante Ali—
ghieri laški Homer, tako je pod Leonom X. okoli leta
1500 Michelangelo Buonarotti laški Fidija.

Laško slikarstvo dele umetniki v razne šole, ki jih
rimsko, florentinsko, beneško in lombarško imenujejo. Iz
vsake šole bi našteli lahko mnogo slavnih slikarjev; pa
ker moramo le kratki biti, bomo le nektere izverstnejše
navodili in imenovali. Glavni sedež rimske šole je v
mestu Perudžii (Perugia), in Pietro Vanucci, ki se mu
sploh Perugino pravi, jo povzdigne na visoko, tako vi¬
soko stopnjo, da prekosi učenec njegov, izverstni nedo¬
segljivi Rafael,  v kratkem vse poprejšne mojstre sli¬
karske umetnosti. — Enako povzdigne Leonardo da
Vinci,  mož čudovitega duha,  mojster vseh ved in
umetnost, resnobno šolo florentinskih slikarjev in pridobi
sebi in nji neumerljivo slavo. — Andrej Murano in Viktor
Carpaccio sta pričetnika beneške šole, ki v kratkem kaj
lepo cvete. Giovanni in Gentile Bellino sta jima iskrena
nasledovavca, Giovanni d’Udine pa, Pellegrini in Por¬
denone so izverstni predniki največjih mojstrov te šole,
namreč Giorgione-a in Ficiana. Glavni sedež te šole
je Padova. Izverstni Andrej Mantegna pa ga prestavi
v Mantovo , in po njegovem slikarskem načinu se na¬
pravi malo po malem nova lombarška šola, ki cvete brez
posebnega sedeža po vsi Lombardu, in ktere najzanimi-

380

viši mojster ali prav za prav pričetnik je Antonio AI-
legri da Correggio.

Tako se napravi sloveča doba papeža Leona X.,
doba največjih mojstrov vseh časov, ki jih Lahi po času
dobe Cinquecenliste imenujejo. Lepa slava so dobi Ra¬
fael in učenci n jegovi, namreč Giulio Romano, Barto-
lomeo Ramenghi s pridevkom Bagnacavailo, Polidoro
Caravaggio in mnogi drugi izverstni slikarji. Na čelu
beneške šole sta Giorgione Barbarelli di Castelfranco in
srečni veseli Tician Vercelli. Med njegovimi učenci so
kinč dobe izverstni Sebastiano del Piombo, Palma Vec-
chio, Lotto, Bordone, Pordenone, Schiavone, Giacomo
del Ponte, iskreno navdušeni Robusti, ki se mu navadno
Tintoretto pravi in Paolo Veronese. Pa tudi pervaka
lombarške šole, že omenjenega Antonio Allegri da Cor-
reggio, in njegovih učencov Francesco Rondani, Fran-
cesco Mazzola in Gaudenzio Ferrari ne smemo pozabiti.
Najkrasnejša dika pa je Leonovi dobi že zgorej ome¬
njeni Mihael Angelo Buonarotti, čudoviti mojster podo¬
barske, slikarske in zidarske umetnosti. Vatikanska
cerkev, ali cerkev sv. Petra v Rimu in na mokro sli¬
kana občna sodba v Sikstovi kapeli oznanujete slavo
njegovo in ste vedni spominek velikanskega duha nje¬
govega.

Ta sloveča doba pa ne terpi dolgo. Malo po malem
se zveržejo vse štiri šole in krasno laško slikarstvo se
spridi in pohabi. Pa srečna Italija ni še brez izverstnih
umetnikov, ki lepo umetnost spet na pravo pot pripra¬
vijo in na poprejšno stopnjo povzdignejo. Ti umetniki
so Ludovico Carracci in bratranca njegova Agostino in
Annibale — vsi trije izverstni slikarji, ki jih pa verst-
niki njihovi mnogo zavidajo in žalijo. Slavni Carracci
imajo mnogo mnogo izverstnih učencov, med kterimi
slove posebno Guido Reni, Francesco Albani in Dome-
nico Zampieri, ki mu sploh Domenichino pravijo. O tem
času slovi poleg omenjenih slavnih slikarjev tudi Ame-
rigi da Caravaggio. On in nasledovavci njegovi se po¬
primejo in derže lastnega načina, ki pa lepe žlahne sli¬
karske umetnosti nič kaj ne pospešuje. Tako ima lepa
srečna Italija neprenehoma mnogo izverstnih slikarjev,
in še dandanašnji ni brez njih, toda nobeden več ne
doseže nekdanjih mojstrov.

Tudi podobarstvo ali kiporezstvo se obudi v Italii že
v srednji dobi. Že v trinajstem stoletji sta Nicolo in
Giovanni Pisano, oče in sin, v Pizi slavna podobarja.

um

Še izverstnejši je sred petnajstega stoletja Lorenzo
Ghiberti, ki je sloveče čudovito krasne vrata kerstne
kapele v Florenci iz brona vlil. Vreden verstnik mu je
Donatello. Sloveče bronaste podobe sv. Petra, sv. Jurja
in sv. Marka v Florenci so umotvori njegovih rok in
spričujejo izverstnost njegovo. Posebno imenitna je po¬
doba sv. Marka in Michel-Angelovo vprašanje: „Marco,
perche non mi parli ? — Marko, zakaj ne govoriš z
menoj ?“ zagotovlja izverstnemu umetniku neumerljivo
slavo. Tudi brat njegov Simon je izvrrsten umetnik, kar
spričujejo dovelj neke bronaste vrata cerkve sv. Petra
v Rimu in spominek papeža Martina  V. Za njima se
verste še mnogi izverstni podobarji, pa vse prekosi o
sloveči Leonovi dobi Michel-Angelo Buonarotti, ki smo
ga že prej med slikarji navodili. Med njegovimi umo¬
tvori občudujejo umetniki posebno velikansko podobo
Julija  II., slovečega Mozesa in še nekoliko druzih.
Vredna verstnika sta mu Sansovino in Bandini. Tudi
ženski spol da Italii izverstno podobarco Propercijo
Rossi. Imeniten umetnik — podobar, zlatar in slikar —
je sloveči Benvenuto Cellini. Pa tudi Milančana Vil—
helma della Porta ne smemo pozabiti. Lepa podoba pra¬
vice na grobu papeža Pavla III. in podobe čveterih ve¬
likih prerokov v cerkvi sv. Petra v Rimu so njegovi
umotvori.

Neapolitanec Bernini je pričetnik nove dobe laškega
podobarstva. Bernini je mož nenavadnega visokega uma,
pa prederznost in umišljava njegova ga zapelje, da išče
naravno lepoto prekositi in da se uda nekemu nepravil¬
nemu načinu. Verstnik mu je Alessandro Algardi. Verli
Algardi napravi veliko zanimivo šolo, ki rodi še marsi-
kterega izverstnega podobarja. Pri vsem tem pa upada
in peša podobarstvo čedalje bolj, ker se umetniki nove
dobe le lastnih načinov derže in izgled in dela staro¬
davnih mojstrov čedalje bolj zanemarjajo. Še le glavni
bistroumni Winkelman odpre spet svetu oči za lepoto
starodavnih umotvorov, in slavni Canova spravi podo¬
barstvo spet na pravo pot in ga povzdigne na visoko
stopnjo.

Po pravici se ponaša srečna ,ltalija pa tudi z vsemi
drugimi umetnostmi. Bakro- ali medorezna umetnost se
obudi v Italii tudi že v petnajstem stoletji, in Tomaž
Finiguerra (1460) je pervi znani medorezec. Od njega
se nauči te umetnosti Baccio Bandini; pa še le Marco
Antonio Raimondi (1500) se je prav iskreno poprime

882

in jo bolj olika, in razni umetniki delajo po njegovem
načinu. K pravi doveršenosti pa povzdignejo lepo umet¬
nost še le v novejših časih slavni Rafael Morghen, rojen
Genoveščan, Longhi in razni drugi.

Y r eliko stareja od medorezne umetnosti je mozaika.
O znajdbi te umetnosti nam ni znano nič gotovega. Naj-
berže je bila znajdena na jutrovem , in nekdanji slavni
Gerki so jo le olikali in zveršili. Že o Sulla-vih časih
se soznanijo ž njo tudi Rimljani, in jako se jim prikupi,
zakaj v vseh krajih, kjer so Rimljani stanovali, se na¬
hajajo pogostoma mozaikne tla in razne slike. Ko se
začnejo pa v petem stoletji narodi preseljevati, in ko
nima Italija več miru in pokoja, beže znanosti in umet¬
nosti, in ž njimi tudi mozaika, v Carigrad, tir se ohra¬
nijo tam do mirnejših časov. Proti koncu trinajstega
stoletja pa se verne mozaika spet v Italijo in doseže
malo po malem med lepimi prostimi umetnostmi visoko
stopnjo. Giambattista Calandra znajde za mozaiko nek
nov boljši klej , in on in razni drugi so izverstni rao-
zaikarji.

Koliki mojstri so Lahi nove dobe tudi v drugih
umetnostih, zlasti v muziki ali godbi, je sploh znano.
Zalo nočemo o teh umetnostih ničesa opomniti, ampak
se obernemo raje k vedam in slovstvu.

Že skor dve sto let pred začetkom nove dobe je
Dante, kakor smo že zgorej opomnili, tako reči, oče in
stvarnik milega laškega jezika in nedosegljivi velikan
vseh pesnikov poznejih časov. „Divina commedia 44  nje¬
gova je umotvor, kakoršnega nima razun Lahov noben
narod na svetu. — Nekoliko let za njim prepeva Pe-
trarca, ki ga srečna Italija po pravici visoko čisla in
povzdiguje, svojo Lavro in slavo njeno. Tudi njemu in
slovečemu prijatlu njegovemu Boccacciu (Bokačiju) ima
Italija glede gladkosti in soglasja jezika svojega veliko
zahvaliti. — Med temi tremi in med Ariostom in Tor-
kvato Tasso-m je dolga versta raznih pesnikov, pa
predolgo bi bilo, jih v našem kratkem bornem osnutku
po imenu navoditi. — Z Ariostom in Tasso-m se začne
šestnajsto stoletje, slavna najlepša doba laškega pes¬
ništva Ariostov „Orlando furioso 44  in Tassova „Gerusa-
lemme liberata 44  sta izverstoa krasna umotvora. — Tudi
ž njima in za njima živi dolga versta mnogoverstnih
pesnikov, med kterimi je nekoliko prav zanimivih, kakor
Guarini, Gabriel Chiabrera, učeni Bernardi Baldi in
razni drugi. Med njimi bi utegnil Peter aretinski

883

(Pietro Aretino) najbistroumniši biti, pa skor bi ga ne
vzeli v misel, ker je bil mož zlo popačenega serca.
Berni je pričetnik nekega posebnega šaljivega pesništva,
ki mu Lahi „poesia bernesca“ pravijo. Teolilo Folengi,
ki se navadno 31erlino coccajo imenuje, pa je pričetnik
pesništva makaronskega (poesia macaronicaj.

Pa že v drugi polovici šestnajstega stoletja začne
pesništvo v Italii pešati in laški okus se kaziti. Še je
res tudi v sedemnajstem stoletji mnogo pesnikov, toda
malo izverstnih. Vendar pa so nekteri vredni, da jih tu
omenimo, kakor Alessandro Tassoni, Lorenco Lippi,
Paolo Minucci, Filicaja, grof Fulvio Testi, Nicolo For-
teguerra in sloveči slikar Salvator Bosa. Po teh pa ima
Italija do novejših časov čedalje manj pesnikov in le
maiokteri dospe na Parnas. Proti koncu osemnajstega
stoletja pa se laško pesništvo spet povzdigne in Italija
ima spet nekoliko prav izverstnih pesnikov, med kterimi
slujejo posebno Scipione Maffei, Pietro-Antonio Meta-
stasio in Abbate Giambattista Časti. Časti je v svojih
„Anima!i parlanti“ izversten pesnik, v svojih pripovestih
pa gerdo nečist. Drugi slavni pesniki novejših časov so
Ippolito Pindemonti, Ugo Foscolo, Vincenco Monti,
Giuseppe Parmi, Alessandro Manzoni, Silvio Pellico in
razni drugi. Čuditi pa se je, da so Lahi pri toliko pes¬
nikih vsake versle dramatično pesništvo le malo obde¬
lovali in da je toraj njih dramatika sila medla. Najslav-
niši dramatikar je Viktor Alfieri in Lahi ga visoko
čislajo.

Enako iskreno in čversto so se obdelovale v Italii
že zgodaj tudi vede in znanosti. V poprejšne čase se
ne moremo spuščati, ampak le to, kar so Lahi v novi
dobi od leta 1500 znajdli in spisali, hočemo na kratko
opomniti. Kakor so v tej dobi, namreč od leta 1500 do
1650, pesništvo in proste umetnosti najlepše cvetele,
tako je bila ta doba tudi resnobnim vedam in znanostim
najugodnejši čas. Iskreni Lahi niso zanemarjali v tej
dobi nobene znanosti; najskerbneje pa so obdelovali
vendar matematiko in naravoslovje, in lahko bi nam bilo,
navoditi tu lepo versto zanimivih matematikarjev in na-
ravoslovcov, pa naj nam bo izverstni Galilej, okoli leta
1600 laški Arhimed, in neumerljiva slava njegova zadosti.
Za njim je slovelo še mnogo izverstnih naravoslovcov
in matematikarjev, kakor Castelli, Maurolico, della Porta,
Grimaldi, Magini, Torricelli, Riccioli in razni drugi.

Z enako iskrenostjo in z enakim uspehom obdelju-

a§4

jejo Lahi v tej ddbi tudi zgodovino, zlasti domačo. Carlo
Sigonio pa spiše tudi nekakošno občno povestnico v la¬
tinskem — Girolamo Briani pa v domačem jeziku. Po¬
sebno izverstna zgodovinarja pa sta Guicciardini in
Macchiavelli. Macchiavelli-eva florentinska povestnica
je pervi zgodovinski umotvor nove dobe. Zanimivi slavni
zgodovinarji so pa tudi Davilla, Bentivoglio, Bembo,
Varchi in drugi. Mnogoverstne velike zasluge za zgo¬
dovino imata tudi kardinal Cesare Baronio in Paolo Sarpi.

Med tem se pa časi zlo spremene. Laška kupčija
se je preselila že davno proti zahodu k Španjcom in
Portugaljcom, in blagostanje Lahov pojema čedalje bolj.
V poprejšnem dolgem blagostanji se je bil narod laški
in duh njegov jako popačil. Verh tega razsajajo v Italii
zlasti od leta 1630 do 1749 pogostoma tudi terde ker-
vave vojske. Ni se tedaj čuditi, da začnejo v Italii, ki
je bila doslej učiteljca Evrope, ne samo proste umet¬
nosti in pesništvo, ampak tudi resnobne vede in zna¬
nosti že sred sedemnajstega stoletja zlo pešati. Vendar
pa ima Italija vedno do sedanjih časov mnogo izverstnih
učenih in zanimivih pisateljev v vseh razredih velikan¬
skega znanstvenega polja. Muratori, Filangieri, Bec-
caria, Cassini, Piazzi, Tiraboschi in mnogi mnogi drugi
so v Italii visoko čislani, in bi bili lepa slava vsakemu
narodu. Pri vsem tem pa se ne da tajiti, da so Lahi v
novejših časih za nekterimi druzimi ljudstvi deleč za¬
ostali.

§. 78. Omika in slovstvo Portugaljcov.

Že dolgo pred začetkom nove dobe se preseli lep
del laške kupčije k Portugaljcom. Iskreno se poprime
pridni narod umnega brodništva. Po kupčii pridejo Por-
tugaljci v dotiko z raznimi narodi, in blagostanje nji¬
hovo se naglo množi. Verli domoljubni narod je pa tudi
za domači jezik jako unet in ga začne pridno obdelo¬
vati in likati. Že v trinajstem in štirnajstem stoletju
imajo Portugaljci nekoliko zanimivih pesnikov in pisa¬
teljev. Prava doba pa, v kteri začne portugaljsko slov¬
stvo krasno cvesti in razvijati se, je petnajsto stoletje,
najlepša doba slave portugaljske, doba pogumne hra¬
brosti, goreče delavnosti in deržavnega blagostanja.

Cvet slovstva portugalskega pa je pesništvo, dasi-
ravno so verli Portugaljci tudi polje resnobnih ved in
znanost obdelovali. Pervi zanimivi pesnik portugaljski

385

pod kraljem Emanuelom Velikem  je Bernardin Ri-
beyro. Tudi verstnik njegov Falcao, brodniški poveljnik
in poglavar otoka Madeire, je vreden, da ga tu ome¬
nimo. Enako tudi Francisco Sa de Miranda in Antonio
Ferreira. Najizverstniši in najslavniši pesnik portu¬
galski pa je Luis Camoens. Predmet Camoens-ove
epične pesme je domovina in slava njena, ki se, zlasti
odkar najde Vasco de Gama pot okrog Afrike v Indijo,
čedalje bolj širi. Camoens-ova pesem polna žlahtnega
ponosa in gorečega domoljubja, je perva epična pesem
nove dobe in ob enem najkrasnejši spominek portugal¬
ske velikosti in slave. Zato pa ne bo tudi njegova
slava nikdar umerla. Življenje slavnega pesnika je bilo
tužno in grenko, pa tu ne gre ga obširneje popisovati.
Zato povemo le še to, da neka terda osoda je stiskala
in terla izverstnega moža vse žive dni.

Pesniki portugaljski pa so prepevali sploh in naj¬
rajši idile, tako imenovane selanke ali pastirske pesmi.
V dramatičnem pesništvu se niso veliko poskušali. Vendar
pa je slovel o svojem času Gil Vieente s svojimi dra¬
matičnimi spisi deleč po Evropi, in po njem so se izo¬
braževali dramatikarji španjski in angležki.

Francisco Rodriguez Lobo in Jeronymo Corte Real,
oba pesnika, pokažeta perva, da Portugaljci lahko tudi
v nevezanem jeziku prav lično, soglasno in nježno pi¬
šejo , ter napravita in ugladita s tem pot zgodopiscom
portugaljskim. Med temi slovi posebno Jocco de Barros,
ki ga Portugaljci svojega Livija imenujejo. Tudi Fernao
Lopes de Castanheda, Alfonso de Albuquerque slavno
znani portugaljski junak, Damiao de Goes, Bernardo de
Brito in razni drugi so izverstni zanimivi zgodopisci.

Ko pa španjsko samosilje nesrečne Portugaljce pod
se spravi, začne portugaljsko slovstvo v sedemnajstem
stoletju zlo pešati. In ko terda ptuja vlada in pozneje
nmogoverstne neugode osemnajstega stoletja blagostanje
portugaljsko razodenejo in uničijo, je bilo kakor da bi
umiralo tudi narodno slovstvo. Pa kmali se pokaže tudi
til, koliko velja en sam mož krepkega duha. Slavni
Pombal poravna namreč z mogočno roko mnogoverstne
domače zadeve in razmere, povzdigne blagostanje der-
žave, in reši s tem slovstvo portugaljsko žalostne smerti,
ki mu žuga. Od takrat do današnjega dne imajo Por¬
tugaljci še zmirom nekoliko izverstnih pesnikov in drugih
pisateljev.

25

lil

79. Španjci in slovstvo njihovo.

Španjci so iskren, ponosen, domoljuben narod po¬
sebne vlastitosti kakor njih zemlja. Jezik njih razpada,
kakor vsaki drugi, v razne narečja. Malo po malem pa
se povzdigne narečje kastiljsko v občen slovstven jezik,
ki se z vlastitostjo verlega naroda popolnoma zlaga.
Španjski jezik je gladek, soglasen, resnoben in častitljiv
kakor Španjci. — Španjski narod je ves pesnišk ali
poetičen , in vse duševne početja in prizadetja njegove
so poetičnega značaja. Se ve, da takemu narodu je
vse drago, karkoli se s pesništvom veže kakor muzika,
slikarstvo in zidarska umetnost, in da pri takem narodu
mora vse pesništvu služiti. Zato je pa dospelo pesni¬
štvo španjsko do tolike slave, da nobena druga umet¬
nost ne do tolike. Zgodej že so prepevali Španjci v
krasnih romancah hrabre djanja svojih junakov, in pri
vednih bojih z Arabčani ali Mavri, ki so se bili naj¬
lepših španjskih okrajin polastili, ni bilo romantično pes¬
ništvo nikdar brez dostojne hrane. Že proti koncu dva¬
najstega stoletja imajo hrabri domoljubni Španjci krasno
pesem „E1 poema de Cid“, lepo versto krasnih romanc o
Cidovem junaštvu. Verli narod zbera in hrani skerbno
take romance in druge pesme, in španjsko pesništvo se
razvija in cvete čedalje lepše.

Ua pa morejo znanosti in umetnosti cvcsti in rasti,
je treba ugodnih prilik, in takih prilik imajo Španjci
čedalje več. Proti koncu petnajstega stoletja, pod Iza¬
belo in Ferdinandom  katoliškim so Mavri zmagani
in poterti in vse okrajine španjske se zedinijo v eno
samo deržavo; slavni junaški vojskovodja GonsalvoFer-
nandez de Fordova pridobi in podvcrže kraljestvo nea¬
peljsko španjski deržavi, in s tem pridejo Španjci v do-
tiko z Italijo; serčni bistroumni Colomb najde novi svet
Ameriko. Vse to skup množi blagostanje deržave in
slavo verlega španjskcga naroda; in ko Izabelin in Fer¬
dinandov vnuk,  cesar Karol  V. španjsko kraljestvo
tako visoko povzdigne, da ne morejo še njegovi lastni
nasledniki z vsem svojim napčnim in nespametnim rav¬
nanjem španjske mogočnosti kar dolgo razdjati, doseže
tudi pesništvo španjsko v šestnajstem in sedemnajstem
stoletji najvišjo stopnjo neumerljive slave svoje.

Uspeh dotike z Italijo se začne kmali kazati. Ne-
kakošen Boscan začne namreč španjsko pesništvo po
laškem piliti in gladiti. Pa ker ni rojen Španjec, in ker

38 ?

se mu razni pisatelji, zlasti pa prebrisani Castillejo,
čversto ustavljajo, bi ne bil menda nič opravil, ako bi
ga ne bil slavni Garcilaso de la Vega, eden najizverst-
nejših španjskih pesnikov, iskreno podpiral. — Omenjeni
Boscan-ov prijatel Garcilaso de la Vega je rodoviten
pesnik in spisatelj raznih, narodu španjskerau jako pri¬
ljubljenih selank in druzih zanimivih pesem, in deželi je
bila res velika zguba, da ga je smert se mladega vzela.
Enako izversten pesnik in zgodovinar, ki ga Španjci po
pravici visoko čislajo, je tudi Diego de Mendoza , Ka¬
rola V. namestnik v Italii. Pa tudi Herrera in Luis de
Leon sta imenitna pesnika te dobe.

Čudno pa je, da pri toliko v resnici izverstnih pes¬
nikih se niso mogli Španjci v epičnih ali junaških pesmih
nikdar visoko povzdigniti. Edini španjski epični pesnik,
ki zasluži omenjen biti, je Alonzo de Ercilla y Zuniga.
„Araucana“ njegova je brez ugovora zanimiva epična pesem.

Nasproti pa je dramatično pesništvo krasna cvetlica
pesništva španjskega, in Španjci imajo kar veliko iz¬
vrstnih dramatičnih spisov. Zgodej že se ukorenini dra¬
matična umetnost na španjski zemlji, pa do te dobe po¬
ganja le počasi. V sedemnajstem stoletji pa se razcvete
v krasno cvetlico, kakoršne nima noben drug narod
razun Angležev. Perva utemeljitelja španjske drama¬
tike te slavne dobe sta Torres Naharro in Lope de
Rueda. Višje od nju pa povzdigne to lepo umetnost
čudovitni Lope de Vega. Vendar pa mu ni dano, spra¬
viti jo na najvišjo stopnjo popolnosti in slave. Pedro
Calderon de la Barca ga v kratkem prekosi in si pri¬
dobi neumerljivo slavo. Oba, Lope de Vega in Calderon,
imata cele roje nasledovavcov in posnemovaveov, med
kterimi je pa malo takih, ki bi zaslužili imenovani biti,
kakor na pr. Mira de Mescua, Soliš, Molina, Moreto,
Roxas de Castro in še nekoliko drugih.

Tudi romanov in romantičnih pripovest imajo španjci
od nekdaj na cente. V začetku sedemnajstega stoletja
pa pride neumerljivi Miguel Cervantes de Saavedra s
svojim ,,Don Quixotom“ na svetlo, in prekosi ž njim
vse svoje prednike in naslednike. Cervantes-ovo ime in
krasno delo njegovo slovi po pravici po vsi Evropi do
današnjega dne, zakaj Don Quixote ni kakošen navaden
roman le za kratek čas, ampak je živa resnična slika
človeškega življenja sploh.

Tako si spletejo verli Španjci malo po malem krasen
venec iz mnogoverstnih pesniških cvetlic. Toda časi se

25 *

888

spreminjajo neprenehoma. Španjska mogočnost obnemaga
in veljavnost in blagostanje poštenega verlega naroda
gre čedalje bolj v nič. Po smerti kralja Karola II. je
strašna pogubljiva vojska za španjsko dedšino, in kra¬
ljevič francozki Filip V. postane kralj španjski. Ž njim
pa pridejo razne nove šege in marsikakošne premembe
v deržavo, ki napredovanje pesništva in slovstva španj-
skega jako overajo in kvarijo.

V prejšnib srečnejših časih so cvele pri Španjcih
tudi razne proste umetnosti, zlasti pa zidarska in sli¬
karska umetnost. Krasnih spominkov zidarske umet¬
nosti imajo Španjci kar veliko. Alhambra, čudovito mav-
riško kraljevo poslopje v Granadi, je pač krasen spo¬
minek veličanstva arabskega. Taki spominki španjske
velikosti in bistroumnosti so tudi mnoge krasne cerkve
v raznih »panjskih mestih. Vse prekosi’ pa vendar slo¬
veči Eskurial. — Slavna zemlja španjska pa je rodila
tudi nekoliko prav izverstnih slikarjev, ki se smejo z
marsikterimi laškimi meriti. Posebno pa slujejo Valas-
quez, Murillo, Zusbaran in de Vargas.

Ko pa španjska mogočnost popolnoma obnemaga, in
ko pride, kakor smo malo prej v misel vzeli, knez ptuje
rodbine na prestol španjski, opešajo tudi španjske vede
in umetnosti tako zlo, da le s težavo še dihajo. Verli
slavni narod hira celo osemnajsto stoletje in ne more
okrevati. — Mahoma pa ga zdrami in obudi Napoleonov
krivični napad v začetku devetnajstega veka. Ko pravi
junak ustane ves narod v hrambo domovine — in jo
srečno ubrani. Nadjati pa se je, da verli narod ni ustal
samo v brambo domovine, ampak, če Bog da, tudi v
napredovanje v omiki, v koristnih znanostih in lepih
umetnostih. Nad takim krepkim, zdravim in treznim
narodom ne gre nikakor obupati.

80 , Pesništvo, znanosti in slovstvo Angležev.

Že davno pred koncom srednje dobe se poprimejo
pridni bistroumni Angleži tudi pesništva v raznih ro¬
mancah in baladah. Pravi začetek slovstvenega izobra-
ženja Angležev pa je vendar še le zadnja polovica pet¬
najstega stoletja. Leta 1474 prinese namreč nek ter-
govec z imenom William Carton  po dolgem potovanji
tiskarno umetnost seboj domu in napravi lastno tiskar-
nico. Le malo prej utemelji slavni Chaucer angležko

389

pesništvo na pristojne terdne podlage, in sedaj napoči
zora angležkega slovstva in se razvija čedalje krasneje,
pa se ve, da sperva le počasi. Razni napotki, težavni
časi, prenarejanje vere in notranji domači razpori za-
deržujejo narodno omiko in jo kale. Ko pa začne pod
modro vlado kraljice Elizabete,  ki je tako rada sli¬
šala , da so jo deviško imenovali, dasiravno se nič kaj
deviško ne ponaša — ko pa začne, pravim, pod modro
vlado kraljice Elizabete angležka veljavnost in blago¬
stanje deržave rasti in se množiti, se začne tudi slov¬
stvo angležko v vezanem in nevezanem jeziku kaj krasno
razvijati.

Že pod omenjeno kraljico Elizabeto živita dva ime¬
nitna angležka pesnika, namreč Spenser in Waller, in
že o tem času rodi angležka zemlja najizverstnejšega
dramatičnega pesnika vseh narodov nove dobe. Pesnik
ta velikanskega duha in neumerljive slave je Shak-
speare. Med Shakspeare-oin in Milton-om jih je mnogo,
ki prav lepe verse kujejo in skladajo, pa le tužni Cowley
je pravi pesnik. — Pa še pred Shakspearovo smertjo se
rodi Angležem leta 1608 drug ljubljenec, že omenjeni
John Milton, slavni pesnik „zgubljenega raja“. Um in
duh človeški ni natvezen na nobeno zemljo, na nobeno
podnebje. Zato se ni čuditi, da rodi tudi meglena mo¬
krotna angležka zemlja toliko zanimivih pesnikov, in da
napredova njih lepa versta neprenehoma do današnjega
dne. Za Miltonom pride John Dryden. Pesme njegove
so mikavne, lične, gladke in sploh soglasne; toda Dryden
zapušča v svojih pesmih staro angležko šego, in se
ravna bolj po francozki. Mnogi ga posnemajo, in malo
po malem se napravi nekakošen nov zlog ali nova pi¬
sava. Poslednjič zatare slavni Aleksander Pope staro
angležko pisavo popolnoma in se derži le novega zloga,
ki ga tako opili in ugladi, da se ga vsi poprimejo. S
tem pa ne pospešita in ne pevzdigneta l)ryden in Pope
angležkega pesništva čisto nič, dasiravno sta v resnici
oba izverstna pesnika. Verstniki so poslednjemu visoko
čislani Addison, Gay, Thompson, Swift, Young in škot¬
ska ljudska pesnika Allan Ramsay in Bruce. Pozneje
v drugi polovici osemnajstega stoletja, so Akenside,
Gray, Goldsmith, Penrose in Rurns Angležem lepa dika
in slava.

Odslej pa se povračajo pesniki in pisatelji angležki
spet k nekdanjemu duhu narodne pisave, in Glover,
Cowper in Hloomfield so pervi, ki se ptujega, zlasti

390

francoskega okusa naveličajo. Covvper piše že spet le
v starem narodnem duhu, to je, poje in sklada posebno
balade in romance — in to je začetek novejše dobe an¬
gleškega pesništva.

Tudi ta novejša doba angleškega pesništva rodi
mnogo izverstnih pesnikov, ki obdelujejo pridno in najraje
romantično polje v pripovestih in baladah. Najrodovit-
niši med njimi je Walter Scott, pesnik nekdanjih viteš¬
kih časov v duhu starodavnih angleških romanc. Na¬
tančnejšega in zvestejšega popisovavca šeg, navad in
prigodkov poprejšnih časov ga ni, ko je Walter Scott.
— Pa že pred njim si pridobi William Wordsworth,
pesnik blagega milega čutja in priprost v misli in be¬
sedi, s svojimi baladami veliko slavo. Krepkejšega pes¬
niškega duha, ko oba poprejšna, je slavni Lord Byron,
in pesme njegove bi bile gotovo še izverstnejše, ko bi
ne bil bogato obdarovani pesnik vedno spert s svetom
in sam s sabo. — Tudi Thomas Carapbel, Robert Southey
in S. T. Coleridge zaslužijo, da jih tu omenimo. Iz-
verstna pesnika novejših časov sta pa tudi John Wi!son
in Thomas Moore. Družili angleških pesnikov (e dobe
bi lahko še celo versto navodili, pa se bojimo predolgi
biti. Severnih Amerikanov Washington-Irvinga in Coo-
per-a, ki spadata po jeziku med Angleže, pa ne smemo
nikakor opustiti.

Z enako gorečnostjo kakor pesništvo obdelujejo
pridni resnobni Angleži že davno in z velikim uspehom
tudi mnogoverstne razdele neskončnega polja ved in
znanost. Učiti se deržavoznanstva in zgovornosti jih
priganja in sili že deržavna ustava , in Angleži, ki si
postave v deržavnih zborih že od nekdaj sami dajajo,
so izverstni govorniki. Kdor pa hoče v tolikih zadevah
izverstno govoriti, mora veliko vediti. To in pa bistro¬
umnost angleška jih napravi, da se poprimejo že zgodaj
mnogoverstnih ved in znanost, in kolikor bolj se razvija
samosvojnost in blagostanje Angležev, toliko skerbneje
obdelujejo posamesni razne znanosti. Mnogi si pridobe
s tem veliko slavo, nekteri pa tudi obilo premoženja.

Tu bi napisali lahko celo dolgo versto imenitnih
učenih mož, ki so se z raznimi vedami z velikim uspe¬
hom trudili, pa nočemo predolgi biti. Nekterih pa vendar
ne smemo zamolčati. Učeni Bakon verulamski je pri—
četnik nekakošnega obširnejšega načina znanstveno polje
obdelovati; Shaftesbury, Rochester in Dorset so iz¬
verstni pa deistični pisatelji; imenitni naravoslovec Ro-

391

bert Boyle zboljša v Nemčii znajdeno zračno sisalko;
slavni Newton najde in uči nove nauke o barvah, o
svitlobi in o vlečni moči zemlje; Naper znajde loga¬
ritme , in Sydenham je najimenitniši zdravnik svojih
časov, kakor je John Tiliotson pervak cerkvenih govor¬
nikov; zgorej omenjeni Dryden zavrača z umn'o kritiko
svoje razujzdane brezredne pesnike; Krištof Wren so-
zida v Londonu cerkev sv. Pavla, in si napravi s tem
krasen spominek; Samuel Clarke in Locke slujeta ko
modroslovca; Halley je imeniten zvezdoslovec in Burnet
izversten zgodovinar; Addison in Steele izdajata pervi
angležki časnik, ki ga narod koj z veliko radostjo
sprejme. Ti in mnogi drugi učeni možje so slava an-
gležkega slovstva in ponos mogočnega naroda.

Tudi v umetnostih , pa le v mehaničnih, pri kterih
ima le razum brez umišljave opraviti, so Angleži brez
ugovora pervi mojstri in noben drug narod jih ne do¬
seže. Toliko bolj pa se je čuditi, da v tako imenovanih
izobrazivnih umetnostih, kakoršne so muzika, slikarstvo,
podobarstvo i. k. d., in pri kterih je žive umišljave
treba, se ni še o nobenem času noben Anglež čez na¬
vadno srednost povzdignil. Djalo bi se, da plamen ne¬
beški, ki pravega umetnika navdaja in greje, angležka
megla gasi in mu ne da goreti. Toliko večja dika in
slava so toraj nekteri izverstni stavitelji, kakor Inigo
Jones in Krištof Wren , in nekteri izverstni podobarji,
kakor Cibber, Gibbons, Wilton in Rysbruck angležkemu
narodu, in radi jih tu omenimo, da pravični ostanemo.

S- 8i • Francozi in slovstvo njihovo.

Slovstvo francozko je bogato in mnogoverstno, ter
obsega razne vede in predmete, in dasiravno so Fran¬
cozi, kakor sam Voltaire pravi, med vsemi izobraženimi
narodi najnepesniški, imajo vendar obilo tudi pesniških
del vsake verste. ltadi bi kaj cciega povedali, pa naš
spis je le reven osnutek in nam ne da obširnišim biti.

Francozi so še deleč zad, ko laško , španjsko in
portugaljsko pesništvo že kar lepo cvete. Vendar pa
imajo tudi Francozi že v srednji dobi nekakošno ro¬
mantično in lirično pesništvo, in že v štirnajstem stoletji
je Jean Froissart sloveč pesnik in zgodovinar. Dasi¬
ravno pa imajo Francozi tudi za Froissart-om v pet¬
najstem stoletji še razne pesnike, se vendar pesništvo

392

francozko !e po malem razvija. Pod verlim , vitežkim,
za vse dobro in izverstno vedno unetim Francom  I.
začnejo Francozi v pervi polovici šestnajstega stoletja
gerške in latinske klasike prebirati in se jih učiti — in
odslej se začnejo znanosti, umetnosti in pesništvo tudi
na Francozkem čversteje razvijati.

Med pervimi pesniki nove dobe slovi Clement Marot.
Izverstniši od njega je Jodelle, ki pa spada bolj med
dramatične pesnike, med kterimi ga bomo pozneje na¬
vodili. Zanimiv lirični pesnik pa je Malherbe, ki ga
Francozi visoko čislajo in za pervega klasika svojih li¬
ričnih pesnikov imajo. Res da Malherbe ni pesnik po¬
sebno žive umišljije, ne visokega navdušenja, pa za
omiko in gladkost jezika ima ko natančen in oster kri-
tikar vendar velike zasluge. Šest let pred Malherbe-ovo
smertjo se rodi slavni Jean Lafontaine, ki ga sloveče
basni in novele Francozom občno prikupijo. Zanimivi
lirični pesniki so tudi Boileau, Benserade, Lullier, ki se
mu tudi Chapelle pravi, Ivan Rousseau in Fontenelle.
Med lirične pesnike spada pa tudi Voltaire in še mnogo
mnogo drugih do novejših časov. O naših dneh pa je
Lamartine pervak vseh francozkih liričnih pesnikov.

Visoko stopnjo popolnosti in slave doseže malo po
malem tudi francozko dramatično pesništvo. Po znajdbi
tiskarne umetnosti, zlasti pa pod kraljem Francom  I.
se razširja med Francozi čedalje bolj znanje klasikov
gerških in latinskih, in v kratkem se pretolmačijo razne
Sofokles-ove in Evripidove žaloigre in Terencijeve ko¬
medije v francozki jezik. To je zarja boljših časov,
ki sred šestnajstega stoletja s slavnim Jodelle-om na¬
stopijo. Jodeile spiše namreč in da na svetlo nekoliko
gledišnih iger in prestroji ž njimi francozko dramatično
pesništvo, ki je bilo pred njim sila revno in jako zblo¬
jeno. Razni Jodelle-ovi prijatli in verstniki, kakor Ron-
sard, Baif, Belleau, de la Beruce, Daurat, La Peyrouse,
Grevin, Jean de la Taille, Garnier in razni drugi se
poprimejo na to radostno in z velikim uspehom zboljša¬
nega dramatičnega pesništva, in že leta 1606  se rodi
Francozom dramatičen pesnik, kakoršnega do takrat še
niso imeli, namreč slavni Pierre Corneille, ki ga narod
francozki čez vse svoje pesnike čisla in Velikega ime¬
nuje. Ž njim začne zlata doba dramatike francozke.
Vreden verstnik mu je Jean Racine, in Francozi cenijo
žaloigre njegove kaj visoko. Tudi Voltaire in stareji
Crebillon spadata med pervake francozkih dramatičnih

393

pesnikov. Poleg omenjenih štirih pervakov pa imajo
Francozi še mnogo dramatičnih pisateljev druge verste,
med kterimi slove posebno Tomaž Corneille, Petrov brat,
Lafosse, Lefranc, Laharpe, Lemiere, Diderot in drugi.
Zanimiviši francozki tragični pesniki novejših časov pa
so: Ducis, Arnault, Legouve, Raynouard, Lebrun, Jorey
in de la Vigne. — Doslfej omenjeni slavni francozki dra¬
matični pesniki so obdelavah posebno tragični del dra¬
matičnega pesništva. Francozi v  pa imajo tudi mnogo,
enako zanimivih, veselih iger. Čast in hvala, da je ve¬
sele igre francozke prenaredil in zboljšal, gre že ome¬
njenemu Jodelle-u. V duhu njegovem napredova Pierre
de la Rivey. Pa tudi Corneille in Racine se poskušata
v smešnih veselih igrah z velikim uspehom. Najimenit-
niši pesnik smešnih iger pa je slavni Moliere, ki ga po¬
snemajo pozneje prav izverstno bistroumni Regnard,
Dancourd, Le Grand in Baron. Montfleury piše žalo-
igre, pa meša va-nje po šegi španjski vesele in smešne
prizore. Tudi Le Sage posnema rad španjske pesnike.
Detouches je kaj izversten slikar značajev. Za temi je
še dolga nepretergana versta zanimivih pesnikov veselih
iger do današnjega dne.

Zanimivo in bogato je tudi francozko romantično
pesništvo, ki sega deleč nazaj v srednjo dobo. V šest¬
najstem stoletju pa se zverže pravi vitežki roman v
zgodovinskega, in nek Rabelais vpelje tudi satiričnega.
Kmalo potem se poprime nek Nikola Montreux tudi ro¬
mana selanskega ali pastirskega, ki se Francozom kaj
jako prikupi, in nek Honore d’Urfe si pridobi ž njim
veliko slavo. O dobi LudevikaXIV.  pa je Francozom
historični ali zgodovinski roman najljubši. Čalprenede se
ga čversto poprime in pripoveduje prigodbe gerške in
rimske, v kterih pa ni razun imen nič gerškega in rim¬
skega, ampak vse le francozko. Za njim piše neka go¬
spodična z imenom Magdalena de Scudery neskončno
dolge romane. Poleg zgodovinskih romanov so Franco¬
zom o tem času tudi basni ali pravlice o vilah ali vesah
in smešni romani posebno po volji. Pavel Scaron, znan
po ženitvi svoji z gospo Maintenon-ovo, se prikupi
Francozom s svojim smešnim romanom (Le roman co-
mique) kaj jako, in narod francozki ga visoko čisla. Le
Sage posnema v svojih smešnih romanih „Gil Bias“ in
„Diable boiteux“ Španjce, in z radostjo jih bere vsa
Evropa. Od njega imajo Francozi še šest drugih smeš¬
nih romanov. Able Prevot prevodi Richardson-ove spise

394

v francozki jezik in piše tako imenovane rodovinske
romane. Tudi Voltaire in J. J. Rousseau spadata med
romantične pesnike. Voltairc-ova zanimiva smešna ro¬
mana sta „Candide“ in „Mikromegas“* Pa še nekterih
drugih romantičnih pisateljev, kakoršni so Marivaux,
IJiderot, Marmontel in Florian ne smemo tu zamolčati.
Vse slastne, nespodobne pisatelje in romane pa, ki jim
ni sveta ne sramožljivost ne krepost in nedolžnost, radi
opustimo. Cela dolga versta jih je in Francozi jih ža-
libog od nekdaj radi berejo. Nekteri so tako nesramni
in ostudni, da, hvala Bogu, noben drug narod nima takih.
— Poleg takih nesramnih popačencov pa rodi zemlja
francozka o vseh časih tudi saj nekoliko verlih pobožnih
pisateljev. Taka čista verla pisatelja sta o novejših
časih Bernardin de Saint-Pierre in Chateaubriand. Rah¬
ločutni Saint-Pierre si pridobi s spisi svojimi, ki so vsi
lepe priproste pisave in polni krasnih slik naravnih,
zlasti pa s Pavlom in Virginijo serca vseh in občno
spoštovanje. Chaleaubriand-ovo Atalo imajo rojaki naši
že v dvojnem prevodu. Vsi spisi njegovi so enako iz-
verstni. Veliko slavo si pridobi o tem času s svojimi
spisi, zlasti pa s Korino, ali Italijo gospa Staol-ova.
Omenjeni roman je v resnici izverstno delo, ali marveč
pravi umotvor slavne gospe Stael-ove. Rodovitna, pa
nekako plitva spisovavka je znana gospa de Genlis.
Spisi blage gospe Cottin-ove so veliko izverstniši od
njenih, škoda, da je nemila smert izverstno blago spi-
sovavko prezgodej vzela. Tudi od gospe de Flahaut
ima narod francozki nekoliko prav izverstnih romanov.
Gospa de Montolieu pa se prikupi Francozom s svojo
„Caroline de Lichtlield“ in z izverstnimi prevodi ne¬
kterih nemških Lafontaine-ovih in Pichlerčnih spisov. —
Najnovejši francozki lirični, dramatični in romantični
pesniki, kakor že omenjeni Lamartine, Bcranger, Dela-
vigne, Scribe, Viktor Hugo, Dumas, Sue in razni drugi,
so sploh znani.

Fenelonov mitologični roman : „Les aventures de Te-
lemaipie fds d’Ulisse“ velja Francozom za najizverstniši
umotvor epični. Zato ga nismo med romantične dela
uverstili, ampak ga tu posebej navodimo. Fenelonovo
delo je res brez vsega ugovora krajen umotvor, prava
epopea pa vendar ni. Sploh se ne morejo Francozi z
epičnim pesništvom nič kaj ponašati. Najizverstnisa
epična pesem francozka je Voltaire-ova Henriada ali
Henrik IV. — O francozkem pesništvu naj bo to dovelj,

395

zakaj dosti imamo še omeniti o mnogoverstnih vedah in
znanostih, ki jih Francozi že davno, zlasti pa od šest¬
najstega stoletja naprej, iskreno obdelujejo.

V pervo versto štejemo tu čudorednost ali nravstvo,
rejno znanost, postavodajstvo in zgovornost. Med nrav¬
stvene pisatelje spada bistroumni Montaigne (1533 do
1592) s svojimi „Essais u  ali poskusi, ki so, dasiravno
vsi priprosti, vendar prijetni in izverstni. Sem spada
tudi Charron s svojim „Traite de la sagesse.“ Slavni
Pascal prekosi oba, in po pravici ga čislajo ko najiz-
verstnejšega pisatelja zlate dobe francozkega slovstva.
V nravstvenih in verskih premišljevanjih , kakor tudi v
vseh znanstvenih preiskavah njegovih veje duh prave
resničnosti in pobožnosti. Brez strahu odgrinja verli
Pascal v svojih listih „Lettres provinciales“ puhlo je¬
zuitsko nravstvo v prid in v povzdigo pravega nrav-
stva. Pascal-ove misli o veri „Pensees sur la religion“
so polne resnice in priprostega čistega nravstva. Po¬
božni učeni Pascal živi in piše v tihi samoti. Enako-
časno pa raste in zori Francozom tudi v hrupu sveta in
množice drug izversten nravstveni pisatelj, namreč voj¬
voda Rochefoucauld. La Bruyere-ovo delo „Les ca-
racteres“ ali značaji se razširi in slovi v kratkem po
vsi Evropi. Pa še večjo, neumerljivo slavo si zadobita
že omenjeni Fenelonov Telemak in pozneje Rousseau-vov
Emil. Važni so tudi Fenelon-ovi spisi o izreji hčeri in
Marmontel-ovi poduki z napisom: ,,Le^ons d’un pere a
ses enfans“. Tudi gospa Stael-ova s svojim spisom o
moči človeških strast pri sreči posamnih in deržave; de
Volney s svojim katekizmom za deržavljane francozke,
in Saint Lambert s svojim občnim katekizmom: „Prin-
cipes des moeurs chez toutes les nations“ spadajo med
nravstvene pisatelje. V novejših časih pa si pridobi'
med pisatelji te verste verli Droz s svojim spisom o
nravstvu lepo slavo. Verh teh slovstvenih del pa ima
narod francozki še mnogo druzih rejnih spisov, toda
predolgo bi bilo, jih dalje v misel jemati, ker imamo še
toliko važnega in imenitnega omeniti.

Pervi politični pisatelj francozki je verli pošteni
defHopital. Za postave niso marali Francozi nikdar
manj ko pod Karolom  IX., in vendar se začne pra-
voslovje in postavodaja ravno pod njim boljšati in čver-
sto popravljati. Veliko pomaga k temu imenitni pravo-
slovec Dumoulin. Hubert Languet izdela pod imenom
Junija Bruta nek važen sloveč spis o pravični ali po-

396

stavni oblasti deželnega kneza. Tudi La Boetie, Bodin,
Boisguilbert, Lamoignon , d’Augesseau, St. Pierre in
Melon so zanimivi pravoslovni pisatelji. Največjo slavo
pa si pridobi med pisatelji te verste neumerljivi Mon-
tescjuieu (1689—1755) s svojim obširnim delom: „De
1’esprit des Iois 44 . Za njim razodene J. J. Rousseau v
svojim slovečim „Contrat Social 44  razne resnice, na
ktere ni pred njim nihče še mislil ne. Mably se prikupi
Francozom z mnogoterimi spisi, zlasti pa s svojimi:
„Entretiens de Phocion 44 . Tudi Servan, Dupaty, For-
bonnais in Turgot pišejo prav zanimivo o pravoslovji in
postavodaji. Necher-ovi spisi o deržavnem dnarništvu in
o deržavni upravi so jasni in važni. Veliko slavo si
pridobi o začetku grozovite prekucije prederzni krepki
Mirabeau s svojimi spisi, ki bodo vedno zanimivi. O
prekucii francozki pa prekosi Sieyes z bistroumnostjo
svojo vse druge pisatelje, dasiravno tudi Lebrun, Barbe-
Marbois, Roderer, Dupont de Nemours, Garnier, Merlin,
Perreau in razni drugi o postavodajavstvu in o pravo-
slovju kaj izverstno pišejo.

O času, ki ga imenujejo Francozi zlato dobo slov¬
stva svojega, ali o času LudevikaXIV.  cvete kaj
krasno tudi govornost francozka. Bourdaloue, Bossuet,
Flechier, Massillon in Saurin, uni štirje katoličani, po¬
slednji pa protestant, so izverstni, da ne rečem, nedo¬
segljivi cerkveni govorniki. V novejših časih pa ima
narod francozki #  tudi v posvetnih deržavnih in vladnih
zadevah mnogo’ imenitnih parlamentarskih govornikov,
kterih slavo časniki visoko čislajo.

Lep, izversten sad je rodila bistroumnost francozka
pa tudi na polju resnobnih ved in znanost, in krasno je
tudi francozko znanstveno slovstvo. Vsak oddelek takih
ved in znanost ima svoje izverstne pisatelje. Tako sta
na primer Tournefort in Buffon naravoznanstvena pisa¬
telja neumerljive slave. Enako šteje tudi matematika,
naravo- in zvezdoslovje, zlasti v novejših časih, neko¬
liko prav izverstnih pisateljev, kakoršni so Lagrange,
Prony, Carnot, Lalande, Biot, Laplace itd. Poslednjega
„Mecanique celeste 44  je kaj izverstno delo. Izverstno je
pa tudi zgodovinsko slovstvo francozko, kterega začetek
spada že v trinajsto stoletje. Mikavno, pa predolgo bi
bilo, tudi le najizverstnejše zgodbopisatelje poprejšnih
časov navoditi. Nekterih pa vendar ne smemo zamolčati.
Poleg raznih drugih je Bossuet izversten zgodovinar in
govor njegov o občni zgodovini je brez ugovora krasno

8 »?

delo. RoIIin-ovi spfsi so zato, za kar so pisani, namreč
za poduk mladosti, popolnama pripravni. Tudi Claude
Fieury-eva cerkvena povestnica je kaj izverstno delo.
Med imenitne francozke zgodbopisatelje spada po svoji
povestnici Karola  XII., kralja švedskega in po svojem
popisu dobe Lu de vi k a XIV. tudi sloveči Voltaire. Še
drugi izverstni francozki zgodbopisatelji so Miliot, Raynal
in Rulhiere. Poslednjemu ste povestnica o prekucii, po
kteri je prišla Katarina  II. na prestol ruski, in po¬
vestnica poljska v posebno slavo. Visoko slovi Michaud
s svojo ,,Histoire des croisades 44  ali s povestnico o kri¬
žarskih vojskah. Jako zanimiv je tudi Thouret-ov spis
o prekucii francozki. O zgodovinskem slovstvu fran-
cozkem pa naj bo to zadosti, dasiravno bi nam ne bilo
težko napisati do najnovejših časov še celo dolgo versto
zanimivih francozkih zgodbopisateljev.

Ta paragraf ali odstavek je pa gotovo marsikomu
že predolg, in vendar ga ne moremo skleniti ali doveršiti,
da bi francozkih prostih ali izobražjvnih umetnost saj
po verhu ne opomnili. Kratki pa hočemo biti, kolikor bo
le mogoče. — Iskreni čversti Francozi se poskušajo že
zgodej v raznih umetnostih, pa do izverstnega kralja
Franca  I. se jim noče nobena prav ponašati. Še le ko
omenjeni kralj narod francozki z blagim duhom svojim
obudi in povzdigne, začenjajo proste ali izobraživne u-
metnosti, zlasti pa podobarska, slikarska in muzikalna,
tudi na francozki zemlji čedalje lepše cvesti. Pervi ime¬
nitni francozki podobar o času Franca I. in pozneje do
grozovite morije strašne noči svetega Jerneja leta 1572
— je Jean Goujon. Slava njegova je krasni Vodnjak na
tergu „Des innoccnts 44  ali nedolžnih v Parizu. Omenjena
morija je pa tudi njega požcrla. Koj za njim sta iz-
verstna francozka podobarja Gerinain Pilon in Jean de
Boulogne. Poslednji, rojen Iela 1524 v dueškem mestu
(Douai), se poda še mlad v Rim in je nekaj časa Mi¬
chelangelov učenec, pa uboštvo in revšina ga hudo tarete,
in verli mladeneč siljen je verniti se domu. Ko pa v
Florenco pride, mu da nek prijatel umetnosti lep kos
belega marmorja, in verli Jean izleše in napravi iz njega
krasno Venero. Ta umotvor utemelji srečo in slavo nje¬
govo. Drugi umotvori slavnega Douaiščana so: krasni
velikanski Neptun, leteči Merkur iz brona, rop Sabink,
Samson in Filistejic in nekteri drugi v Florenci. Tudi
Jaques Sarassin, rojen leta 1590 v Noyon-u, se nauči
podobarstva v Rimu, in je izversten umetnik. Slavna

umetnika sta pa tudi brata Francois in Michel Anguier.
Tudi Theobon, Lerambert in Poget so imenitni podobarji,
in razni umotvori njihovi kinčijo pariško in verzaljsko
mesto. Krasen kinč so verzaljskemu mestu tudi broneni
umotvori dveh bratov z imenom Marsy. — O sloveči dobi
Ludevika XIV. je Francois Girardon najizverstniši fran-
cozki podobar. Krasna bronena podoba omenjenega kralja
na konji, 2i  čevljev visoka, je bila perva cela ulita.
Drugi Girardovi umotvori kinčijo gaj versaljski. Pierre
le Gros, rojen v Parizu leta 1656, živi skor vse svoje
dni v Rimu in spada med najizverstniše francozke po¬
dobarje. Tudi brata Nikolas in Guillaume Constou sta
mnogo čislana umetnika. Visoko čisla narod francozki
tudi blagega Bouchardon-a. Zanimivi francozki podo¬
barji so pa tudi Adam (trije bratje), Lemoyne in Rene
Slodz. Posebno zanimiv umetnik pa je Ivan Pigalle,
rojen leta 1714 v Parizu. Pigalle je namreč samouk in
se povzdigne le z nedopovedljivim trudom k toliki umet¬
nosti. Imenitni spominek slavnega maršala saksonskega
vBrodnici je krasno delo njegovih rok. Poslednjič opom¬
nimo še slavnega Štefana Falconet-a, ki ga pokliče car
ruski v Petrograd, da bi podobo Petra Velikega na
konji iz brona ulil.

Dolgo dolgo se noče Francozom tudi slikarstvo nič kaj
ponašati, in dosled šestnajstega stoletja nima narod fran¬
cozki še nobenega izverstnega slikarja ali malarja. Res da
se poskušajo še davno prej razni Francozi tudi v slikar¬
stvu, pa vsem so slike le prazen nečimern kinč, in no¬
beden ne čuti še veličastne svetosti krasne nebeške umet¬
nosti. Poslednjič pomaga Franc I. tudi tu s pomočjo La¬
hov. Slavni kralj privabi namreč 1.1515 Leonarda da Vinci
na Francozko, kjer pa živi le še štiri leta. Tudi Andrej
del Sarto in Rosso de Rossi, ki mu Francozi sploh le ,,Mai-
treRoux“ pravijo, stopita v Francovo službo, in za njima
pride še več drugih laških umetnikov na Francozko. Po
njih se izobrazijo vsi zanimivi francozki slikarji. Pervi
med njimi je Jean Cousin, in ž njim se začne lepa versta
imenitnih francozkih umetnikov. Imenitne so Cousin-ove
slike na steklu v cerkvi „St. Gervais“ v Parizu, in pa
sodni dan njegov. Za njim je izversten umetnik Martin
Freminet, pervi dvorni slikar pod Henrikom  IV. Pa
francozko slikarstvo je še mlado, in že mu žuga velika
nevarnost. Razujzdanost in popačenost dvora francozkega
pod Francom II. in Karolom  IX. pokvari tudi mlado
umetnost, ker umetniki le sladnosti dvornikov služijo in

le nespodobne nesramne predmete slikajo. Pač posebna
velika sreča je. da se izverstni narodni slikar Simon
Vouet, rojen v Parizu leta 1582, popačenemu vkusu ne
da zapeljati, ampak da se derži umctnosii in da jo spet
povzdigne. Vcrli Vouet pa ima tudi nekoliko prav iz-
verstnih učencov, med kterimi so Le Brun, Le Sueur,
Mola, Mignard, du Fresnoy, Chaperon, Dorigny, in
lastna brata njegova Aubin in Claude Vouet, in koristi
ž njimi domovini in umetnosti kar veliko. Kmali ima na¬
rod francozkr spet obilo izverstnih slikarjev, in že Vouet-
ovi verstniki Jouvennet, Allemand, Perrier, (tuintin,
Varin in razni drugi so imenitni umetniki. Tudi Le Va¬
lentin in Jakob Blanchard spadata sem. Vse pa prekosi
Nikolas Poussin, rojen leta 1594, umetnik bistrega in
blagega serca. Slavni slikar ali malar spada že v slo¬
večo dobo Lu d e vi k a XIV., pa kraljevi dvor, ki mu je
le unanja bliščoba in dika po volji, ga ne ume čislati
kakor bi ga bil imel, zakaj slavni Poussin je res brez
ugovora izversten slikar kraljev. Tfcidi učenec njegov
Duahet mala ali slika naj raji kraje in je izversten
umetnik. Najizverstniši slikar krajev, slikar neumerljive
slave, pa je Claude Gelee, ki mu sploh Claude Lorrain
pravijo. Menda noben narod nima še malarja krajev, ki
bi se mogel z Lorrain-om meriti. Vouet-ove učence, ki
spadajo tudi v to dobo, smo že zgorej navodili, in opom¬
nimo le še, da najizverstniši med njimi je Le Sueur,
slavni umetnik se izuri le doma v Parizu in doseže to¬
liko stopnjo umetnosti, da ga verstniki njegovi sploh
zavidajo. Posebno imenitna je krasna versta 22 slik
njegovih, ki kaže sv. Brunona in življenje njegovo. Še
bolj pa sluje pod Ludevikom XIV. Le Brun. Imeniten,
visoko čislan je'umotvor Le Brunov ,.Aleksander, ki
pride vjeto Darijevo rodbino obiskat.“

Tudi naslednji čas ima še nekoliko zanimivih sli¬
karjev, kakoršni so: Brata Courtois, ki se jima tudi
Bourgignon pravi, in ki najraji vojne bitve malata,
Coypel, oče in sin, Boulougne, Vivier, Cheron, Parrocel,
Sylvestrc, de Largiliere, Itigaud, Andre, La Fage in
\Vatteau. Vendar pa začenja umetnost francozka že
spet pešati in upadati, ker se ravnajo slikarji čedalje
bolj po lastnih načinih, namesti da bi se občnih pravil
prave umetnosti deržali. Vkus francozki se spet popači,
in popačeni vkus spodrinja čedalje bolj pravo umetnost,
dokler je pod Ludevikom  XV. popolnoma ne spodrine.
Tudi sedaj je popačenost, ki se iz kraljevega dvora na

400

vse kraje širi, te pogube kriva. Dva slikarja, ki bi si
bila lahko veliko slavo pridobila, ali saj dobro ime ohra¬
nila, Krištof Haret in Franc Boucher, začneta čistost in
svetost umetnosti oskrunjevati. Zlasti pa je poslednji
zaničljiv" suženj ostudne sladnosti, in slika le zapeljive
predmete gerde nečistosti. Čversto se ustavljajo ti ne¬
sramni popačenosti razni pošteni umetniki, kakor Van-
loo, Pesne, Subleyras in Le Moine, pa zastonj; Boucher
se ne da poboljšati in uniči ves uspeh prizadevanja teh
boljših umetnikov in s tem tudi umetnost.

Ko pa na Francozkem lepa umetnost umira, sluje
slikar francozki z imenom Attiret deleč deleč od zemlje
francozke. Leta 1737 ga privabijo namreč misijonarji v
Peking, glavno mesto kitajstega carstva. Slike njegove
so čaru in velikašem deržave jako po volji,.in Attiret
ima cplih 26 let neprenohoma veliko dela.

Med tem se poverne boljši duh umetnosti spet na
Francozko, slikarstvo se prerodi in nova doba nastopi.
Pervi mojster prtjjojene umetnosti je izverstni Jožef
Vernet, nepokojnih morskih valov. Zanimivo je, da sta
tudi sin njegov Charles, rojen 1758, in vnuk njegov
Herace Vernet, rojen leta 1789, slikarja neumerljive
slave. Čudovito delavni in rodovitni so vsi trije, in
krasnih umotvorov njihovih je sila veliko. — Vredna
verstnika slavnemu Jožefu sta blagi Greuze in verli
Vien, oba izverslna, visoko čislana slikarja. Še slavniši
pa je Vien-ov učenec David, utemeljitelj sedanje fran¬
cozke šole, ki daja narodu novejših časov neprenehoma
toliko izverstnih umetnikov, da bi veliko predolgi bili,
ako bi jih hotli tu dalje omenjati. Ravno zato pa , ker
smo namreč že brez tega predolgi ne moremo tudi o
drugih francozkih umetnostih več govoriti, ,

S- 82 ° 'Znanosti in umetnosti nizozemske.

Jezik nizozemskih okrajin je holandski, nekakošno
pleme nekdanjega dolnjo-nemškega jezika v nekoliko
narečjih. Pa ie narečje severnih okrajin se imenuje ho¬
landski jezik, južne okrajne pa imajo dve, od holand¬
skega jezika jako različne narečji. Verli pridni Holand-
čani gladijo in likajo jezik svoj že pred začetkom nove
dobe, in proti petnajstemu stoletju je jezik njihov že
dobro uglajen in za slovstvo goden. Se ve da sperva
se le malo piše — razni prevodi svetega pisma, nekteri

401

spisi za ljudski poduk in razne pesmi, to je vse. Pa
Holandčani so bistre glave in se poprimejo kmali tudi
mnogoverstnih znanost. V kratkem imajo že nekoliko
izverstnih učenih, kakoršni so Gansfort, Agrikola in
Erazem roterdamski. Pa prenarejanje vere, ustaja Ho-
landčanov zoper vlado španjsko in dolga terda vojska,
ki se iz te ustaje napravi, overa in zaderžuje veselo
napredovanje kaj jako. Ko pa princ oranski Vilhelm  I.
v holandskem Lugdunu (Leiden) leta 1575 novo vse¬
učilišče osnuje in napravi, se povzdignejo naglo spet
vse znanosti in vede. Hugon Groot (Grotius), mož ne-
umerljive slave, obdeljuje v začetku sedemnajstega sto¬
letja razne znanosti, zlasti pa pravoslovje, modroslovje,
zgodovino, pesništvo in drugi nizozemski učeni, kakor
Skaliger, Lypsius, Daniel in Nikolaj Heinsius, Grono-
vius, van Bahrle, Spanheim, Erpenius, Golius, Arminius,
Drusius, Coccejus, oba Snellius-a in razni drugi slove
v kratkem po celi Evropi. — Konec sedemnajstega sto¬
letja si pridobe Huygens, Leeuwenhoek, Hartsoeker,
Zammerdan in nekteri drugi kot izverstni naravo- in
zvezdoslovci veliko slavo. Še čversteje pa se razvijajo
in cvetejo znanosti in vede med Nizozemci po utrehti-
škem miru (1713). Sclmltens , Hemsterhius, Lambert
Ten Kate in Boerhaave obdelujejo jezikoslovje in zdra¬
vilstvo, Matthaei, Huber, Nnot in Boet pa pravoslovje.
Tudi druge znanosti; zlasti pa zgodovina, zemljopisje,
matematika in naravoslovje, imajo nekoliko pridnih iz-
verstnih obdelovavcov. Za omiko domačega jezika pa
se trudijo najbolj, spisovaje slovnice in slovarje, že
omenjeni Lambert Ten Kate, Zeydelaar, Kramer, Halma,
van Moerbeek, Weidenbach in Weiland. — Nizozemski
učeni so brez ugovora prav izverstni slavni pisatelji;
vendar pa ni holandsko znanstveno slovstvo tako bo¬
gato kakor se na pervi pogled kaže, ker niso vsi ome¬
njeni pisatelji rojeni Holandčani, in ker nekteri po ta-
časni navadi le v latinskem ali pa v kakošnem ptujem
jeziku pišejo.

Lepo izverstno je tudi holandsko pesništvo. Med
perve pesnike, ki se v domačem jeziku poskušajo, se
šteje imenitni povestničar in jezikoslovec Jan van der
Doos, umeri leta 1604. Slavni Daniel Heinse (umeri
leta 1655) ga posnema z dobrim vspehom. Enakočasno
se poskuša v domačem pesništvu tudi izverstni povest¬
ničar Peter Korn (umeri leta 1647), in odslej, to je,
od leta 1640 do leta 1750 je najlepša doba holand-

402

skega pesništva. Jakop Oats (umeri 1660) je v res¬
nici izversten rodoviten pesnik, in v vseh pesniških ali
poetičnih delih njegovih veja nek duh posebne radosti,
modrosti in pobožnosti. Tudi Jan Antonides van der
Goes (umeri 1687) je izversten pesnik. Joost van der
Bondel (umeri 1697) si pridobi lepo slavo klasičnega
holandskega pesnika, dasiravno je prav za prav le
Nemec, ne Holandčan. Verli Bondel prevodi Holandča-
nom psalme in pesme Virgilijeve in Ovidijeve v vezanem
jeziku in spiše veliko tragedij in tudi neko epopeo z
naslovom: „Adam in Lucifer. “ Tudi Konstantin Huy-
gens (umeri 1670) in Adolf Dans (umeri 1674) si
pridobita lepo slavo, dasiravno le zaljubljene pojeta.
Imenitna šaljiva pesnika sta Jan van der Veen (umeri
1660) in Jan Decker (umeri 1664). Luka Rotgans
(umeri 1720) se omika po starih klasikih, in ta omika
kaže očitno v vseh delih, zlasti pa v tragedijah nje¬
govih. Izverstni latinski pesnik Jan van Broeckhuyzen
(umeri 1707) zapusti Holandčanom mnogo poetičnih
spisov razne verste tudi v domačem jeziku. Tudi Moonen
in Welleker sta izverstna pesnika. Enako tudi verli bi¬
stroumni Hubert Corneliseoon Pott (umeri 1733), Hadrian
van der Vliet (umeri 1780) in P. Nieuwald (umeri
1794), ki jih Holandčani visoko čislajo. Med pesniki
novejših časov so najimenitniši: Hieronim de Bosch,
Theod. van Kooten, Kaldenbach, Bellamy, Feith (umeri
1824), slavni BiJderdyk, Helmers, Spandavv, van Hall,
Tollens in nekteri drugi. Verh izvirnih del omenjenih
domačih pesnikov pa imajo pridni Nizozemci tudi mnogo
izverstnih prevodov iz ptujili jezikov.

Tu pa gre omeniti tudi nizozemske šole. Je pa šola
nizozemska lepa dolga versta malarjev ali slikarjev ni¬
zozemskih, ki obdelujejo že od štirnajstega stoletja lepo
polje krasne umetnosti in si iskreno prizadevajo, mno-
goverstne predmete po lastnem načinu izobraževati. Sad
pridne delavnosti njihove je pač lep in obilen. Deli se
pa šola ta v dve debli, namreč v holandsko in v flam¬
sko šolo. Pričetnik in utemeljitelj poslednje, ki se loči
od holandske posebno po lepih živih barvah in po visoki
izverstnosti sostave ali zloga, je Janez van Eyck. Drugi
izverstni slikarji te šole so: Franc Floris (rojen leta
1520, umeri le^u 1570), ki mu je lepa slava, da so
ga nizozemskega Rafaela imenovali; Janez de Straet
(rojen leta 1536), izversten lovsk in zgodovinsk malar;
Spranger (rojen 1546), Peter in Franc Porbus, oče in

403

sin, Heinrih Steenwyk (rojen leta 1550}, Dionizi Ca-
lyaert, brata Pavel in Matevž Bril, Van-Oort, Peter
Breughel in sin njegov Janez, Roland Severy (rojen
leta 1576) in razni drugi. — Vse pa prekosi Peter
Pavel Rubens, slikar prederzne velikanske umišljave in
neutrudljive delavnosti. Neumerljivi Rubens povzdigne
slikarstvo flamsko na visoko stopnjo izverstnosti in slave.
Najlepša slava mu je sam. Pa tudi za njim ima šola ta
mnogo izverstnih umetnikov. Najzanimiviši so: Franc
Snyders (rojen 1579), ki slika najraje lovske prizore,
kakor Jodok Momper (rojen 1580) hribe in doline;
sloveči cerkveni malar Peter Neefa; David Teniers, oče
in sin, ki umeta kmečke slovesnosti in drušine tako lično
slikati in pred oči staviti, kakor noben drug umetnik;
Gašpar de Crayer (rojen leta 1582), ki v svojih zgo¬
dovinskih slikah‘Rubens-a čversto posnema in se mu
bliža, in pa brata Gerhard in Daniel Segers. Vse
Rubens-ove posnemovavce pa prekosi Jakop Jordaens
(rojen 1594). Izverstna Rubens-ova posnemovavca sta
pa tudi Abraham Janssen in Teodor Rombours. Enako
tudi pridni Luka van Uden, in Anton van Dyck, najiz-
verstniši portretni malar ali podobščinar. Dalje so zani¬
mivi umetniki te šole tudi: Komeli Schiitt, Hadrian
Brouwer, Janez van der Meer, Anton Franc van der
Meulen, Franc in Janez Milet, oče in sin, ki sta izver¬
stna malarja krajev. — Verh omenjenih slavnih umet¬
nikov pa šteje slikarstvo flamsko še mnogo mnogo drugih,
toda predolgo bi bilo, jih tu vse po imenu navoditi.

Zanimiva je pa tudi holandska šola in šteje mnogo
mnogo prav izverstnih umetnikov. Pričetnik ji je Luka
van Leyden (rojen leta 1494). Najzanimiviši umetniki
te šole so: Oktavian van Veen, imeniten že zato, da je
Rubens-ov učitelj; Abraham Bloemart (rojen leta 15^5
v gorkumskem —umeri leta 1647 v utrehtiškem mestu)
izversten slikar zgodovinskih prizorov, krajev in žival,
in Komeli Poelenburg, tudi sloveč malar krajev, ki sta
mu Daniel Vertange in Janez van Haensberge vredna
učenca. Dalje sta izverstna slikarja te šole tudi Janez
Weynants in Daniel de Heem. Imenitniši od vseh teh
pa je slavni Rembrand, ki ume z mojsterskim barvanjem
vse druge pogreške. Lepa versta imenitnih holandskih
malarjev pa napredova tudi po slavnem Rembrandu.
Herman Zachtleevens je ljubček narave in izversten
slikar krajev; Gerhard Terburg (umeri leta 1681) slovi
ko malar prijaznih društvenih slik; Janez Both (umeri

26 «

404

1650) in Herman Svvanevelt (umeri 1690) sta zani¬
miva slikarja krajev; Asselyn (umeri 1680) mala vojne
bitve, kraje in pastirske prizore z gorečimi barvami, pa
slavni Douw je v barvanji vendar še izverstniši od
njega. Tudi Peter van Laar, Janez Fyt in Gabriel
Metzu so zanimivi malarji. Benenberg slika kraje prav
živo. Slavni Filip Wouvermann je najimenitniši slikar
konj, pa slika tudi bitve, lovske prizore, konjske somnje,
popotnike in tolovaje, in vse, česar se loti, se mu iz-
verstno ponese. Tudi učenec njegov, Janez Griffer, si
zadobi veliko slavo s slikami svojimi raznih cvetečih
krajev ob Renu. Berghem in Pavel Potter sta tudi ime¬
nitna malarja. Ludolf Backhuysen slika grozovite morske
nevihte in serdito razsajanje morskih valov kaj krasno,
Franc Mieris in Peter Slingeland pa marsikakošne mi¬
kavne predmete in prizore tihega domačega življenja.
Izversten malar ponočnih prizorov je Bogomir Schalken,
in v razsvetljevanji takih prizorov ga še dandanašnji
nihče ne prekosi. Karol du Jardin in Hadrian van de
Velde malata živali in kraje s čudovito popolnostjo.
Enako zanimivi so tudi Jakop Ruysdale, van der Neer
in Hadrian van der Werf. In tako napredova zanimiva
versta imenitnih holandskih malarjev do novejših časov.
Pa da nismo predolgi, hočemo le še Pieneman-a imeno¬
vati, kterega slika bitve vaterloške (Waterloo) je bila
leta 1821 za 40.000 gold. prodana.

v

§. 83. Svajcarji in slovstvo njihovo.

Tega odstavka ali §. bi prav za prav ne bilo treba,
ker so Švajcarji po jeziku nekaj Nemci, nekaj pa Fran¬
cozi, in ker spada toraj švajcarsko slovstvo večidel pod
nemško in deloma tudi pod francozko. Tudi smo že
zgorej (§. II. 43) nekoliko imenitnih učenih Švajcarjev
po imenu navodili. Da pa načertu, ki se ga deržimo,
zvesti ostanemo, hočemo vendar tudi tu kaj malega po¬
noviti in opomniti.

Švajca je obširna, čeravno ne bogata dežela najvi-
sokejše lege v Evropi. Čudovito visoke veličastne gore
jo prepregajo na vse strani, in med gorami se razvijajo
krasne blage doline. Že sam pogled krasnih krajev
obuduje v človeku mile čutleje. Zato pa ni bila tudi še
nobena dežela tolikokrat in tako mnogoverstno popisana
ko švajcarska. Takih popisov, zlasti pa potopisov je

405

na cente, in lahko bi jih navodili dolgo dolgo versto, pa
se nočemo ž njimi ukvarjati, ampak opomnimo le Glutz-
Blotzheim-ove knjige za popotnike po Švajcarskem in
Lutz-ovega izverstnega popisa švajcarske dežele v ab-
cednem redu. — O stareji švajcarski zgodovini o času
iiekdanjih Rimljanov piše slavni Haller, glede pozneje
zgodovine pa je Janez Miiller-ova povestnica v resnici
klasično delo. Kaj izverstno delo je pa tudi Zschokke-ova
(Čoke) povestnica švajcarskega ljudstva. O švajcar-
skem deržavnem pravu piše najbolj Usteri. Nektere
švajcarske pesnike in druge imenitne pisatelje pa glej
zgorej (II. §. 43).

g. 84. Nemci in njih slovstvena delavnost.

Nemško slovstvo je tako obširno in bogato, da se
skor ne upamo ga v misel vzeti, ker moramo le kratki
biti in nam ni dano o tolikem bogastvu po vrednosti
govoriti. Verli narod nemški se začne razvijati in iz¬
obraževati že pod Karolom Velikim,  pa se ve, da
sperva gre izobraževanje naroda in jezika le počasi. Ne¬
koliko hitreje pa napredova narodno razvijanje pod ce¬
sarji rodbine saksonske (919—1024), zlasti pod Otoni
— in to je perva doba nemške omike. S cesarji švab-
ske rodbine nastopi druga doba in sega do prenarejanja
vere v začetku šestnajstega stoletja. Nemci niso več
nekdanji Tacitovi Germani in okrajne njihove ne več
divji gojzdi. Mnoge močvirja so posušene, veliko gostih
temnih gojzdov je izsekanih ali požganih in prosteje
ogreva solnce rodovitne zdrave kraje. Tudi je narod
nemški že dolgo in neprenehoma v dotiki z Italijo in se
soznani v dolgih križarskih vojskah tudi z drugimi na¬
rodi in šegami. Iskreno se uče verli Nemci vsega, kar
tu in tam dobrega nahajajo. Nemško življenje in na¬
rodne šege se omikujejo čedalje bolj, in ž njimi tudi
nemški jezik, zlasti pa narečje alemansko ali švabsko,
ki se ko jezik cesarskega dvora kmali tako ugladi in
olika, da je za slovstvene dela goden in pripraven.
Sedaj napoči zora nemškega slovstva v Švabii in se
razširi kmali tudi čez druge nemške okrajne. Pervi za¬
četek ali podlaga slovstva nemškega je vitežko in tako
imenovano švabsko pesništvo, to je, trubadurstvo ali
pesništvo ljubezni. Prav za prav pa se utemelji nemško
narodno slovstvo še le s krepkim soglasnim romantičnim

406

pesništvom. — Že sred trinajstega stoletja pa začnejo
verli Nemci tudi domače šege in naprave popisovati, in
listine in postave nabirati. Tako se napravite nabirki
saksonska in švabska, ki jima tudi zercali, saksonsko in
švabsko, pravijo. To je pričetek ne samo pravoslovja
nemškega, ampak tudi povestnice. Najstarejše povest-
niško delo v nemškem jeziku je obširna Otokar Hor-
neck-ova kronika. Tudi kronike raznih drugih so pi¬
sane že v nemškem jeziku. Sebastian Franke spiše ne-
kakošno občno kroniko, ki je perva občna povestnica
nemškega slovstva. Prav živo se razvijajo enakočasno
tudi druge važne znanosti, kakor modroslovje, bogo¬
slovje, matematika, zvezdoslovje in druge. Vendar pa
ne napredova nemško prozaično slovstvo nič kaj urno,
ker je premalo učilnic, in ker so knjige še vedno pre¬
drage. Ko se pa v štirnajstem stoletji v raznih krajih
čedalje več vseučilišč napravlja, v petnajstem stoletji
pa tiskarna umetnost znajde, začnejo znanosti, kakor
drugod, tudi na Nemškem čversteje cvesti in se širiti,
in učeno nemško slovstvo se ustanovlja, kar bi brez
tiskarne umetnosti ne bilo nikdar mogoče bilo. Pa tudi
pad carstva gerškega leta 1453 pospeši jako novo
omiko in učenost. Gerški učeni pribeže namreč z nek¬
danjo staro učenostjo v Italijo, in od ondod se zaseva
seme njeno kaj naglo deleč okrog, ter pospešuje razvi¬
janje narodov in množi učenost in omiko. Skerbno uče
in razširjajo ob tem času omiko in uljudnost tako imeno¬
vani humanisti, kakor Rudolf Agrikola (1442—1480)
učitelj vseučilišča heidelberškega, Konrad Celtes (1459
do 1508), Reuchlin (1464-1526), Ulrik žl. Hutten
(1458—1523) in razni drugi učeni možje, ter naprav¬
ljajo in gladijo z vspešno delavnostjo svojo pot tudi
višji učenosti. Kmali pa obudi znanje starih klasičnih
pisateljev, in učenje starih jezikov na vseučiliščih ne-
kakošno iskreno živo prostost duha, ki se ne da več
berzdati, in ki bo napravila gotovo v kratkem veliko
prekucijo človeških ved in misel. Ta prekucija je pre-
derzno Lutrovo (Luther) prenarejanje vere. S tem pre-
narejanjem vere začne tretja doba nemškega slovstva,
ki sega — v treh oddelkih, namreč 1) od Lutra do za¬
četka tridesetletne vojske 1618, 2) do konca sedem¬
letne vojske 1763, in 3) od konca omenjene vojske do
sedaj — do najnovejših časov.

1. Za olikanje nemškega jezika ima Luter velike
zasluge. Prevod svetega pisma se mu kaj izverstno

407

ponese ter zboljša mnogo nemško prozo. Veliko dela
in se trudi za prosteje izobraženje naroda tudi tihi po¬
hlevni iMelanhton. — Res, da napravi Lutrovo prenare-
janje vere tudi mnogo zmešnjav in hudih prepirov v
Nemčii, vendar pa napredovajo razne znanosti čedalje
lepše. Zanimivo je posebno nemško naravoznanstvo.
Sloveči rudoznanec Juri Agnkola in Konrad Gesner sta
že izverstna naravoznanca. Že pred njima je nek Teo-
frast Paracels (umeri leta 1541) sloveč kemikar, ki
mu ima zdravilstvo nekoliko kemijskih lekov zahvaliti.
Kaj lepo napredova tudi matematika in zvezdoslovje.
Nikolaj Kopernik, Tiho de Brahe in pozneje Keppler so
možje neumerljive slave. Pravoslovje in zgodovina pa
zaostaja ob tem času, in iz perve polovice šestnajstega
stoletja nimajo Nemci razun Karion-ove kronike v nem¬
škem — in Sleidan-ove občne povestnice v latinskem
jeziku nič zanimivega pokazati. Sred stoletja pa se spet
zdramijo in začnejo postave, listine in letopise srednje
dobe skerbno nabirati in hraniti, pa tudi povestnice pi¬
sati. Najimenitniše povestniško delo tega časa so de¬
vinske centurije, ki jih je tudi nek Ilirec z imenom Fiak
ilirski (Flacius illvricus) pisati pomagal. Bogoslovje je
v tem času še zlo zmešano in zamotano, dasiravno se
morajo protestantje in katoličani mnogo truditi in učiti,
da jim je mogoče, v terdih cerkvenih prepirih shajati.

2 .  Leta 1618 pa se uname grozovita tridesetletna
vojska in žuga vso nemško omiko in ves sad pridne
slovstvene delavnosti pokončati. Mnogo lepih nemških
okrajin je že popolnoma razdjanih in učenost je zapu¬
ščena sirota. Vsak ima z lastnimi nadlogami dovelj
opraviti, in kdor si v znanostih in v učenosti tolažbe
išče, se umakne deleč v samoto. In vendar se ohrani
nemška omika tudi v tej strašni vojski. Tako imenovani
sleški pesniki, Martin Opitz, Flemniing, Grif (Gryphius)
in drugi obdelujejo tudi ob času vojske nemško pesništvo
in nemški jezik. Napravijo se tudi razne literarne
društva, ki verle pesnike in učene skerbno podpirajo.
Po storjenem miru (1648) se začne nemško omikovanje
spet čversteje razvijati. Al nemška proza ni še stano¬
vitna, in to overa jako vspeh mnogoverstne slovstvene
delavnosti. Razni učeni možje, kakor Janez Daniel
Morhof, Juri Schottel (Šotel) in drugi si prizadevajo
pomagati, in za Kristian Thomazijem se rabi nemški jezik
tudi v znanstvenih delih in govorih. Pri vsem tem pa
je nemški jezik vendar še zmirom nekakošna zmes nem-

408

skifi in ptujih, zlasti pa latinskih in francozkih besed,
in še Leibnitz, najbistroumniši Nemec tistih časov
(1646—171 6 )  razlaga globoke misli svoje raji v fran-
cozkem ko v nemškem jeziku. — Potem pa si prizadeva
Kristian žlahni Wolf, nemški jezik tudi za modroslovje
opiliti — in Krist. Avgust Krusius, ki Wolfovo modro¬
slovje kritično pretresa, uči Nemce umoslovno misliti in
pisati. Pa kmali se začne kazati pri Nemcih nekakošno
nagnjenje do tako imenovane lepe literature, in Nemci si
iščejo pridobiti, česar še nimajo, namreč pravi okus in
čistost jezika. Veliko jim pomaga k temu osnovavec
estetike ali leposlovja Aleksander Baumgarten, in ča-
stivec jezika Gottsched (Gotšed). Al poslednji napravi,
toliko da ne, tudi veliko škodo, ker vrinja v nemško
slovstvo francozki okus, pa Švajcarji Bodmer, Breitin-
ger in Haller, in domači pesniki Hagedorn, Gellert, J.
E. Schlegel in razni drugi odvernejo srečno to nesrečo.
Enakočasno razlagajo tudi izverstni jeziko- in starino-
slovci, kakor Janez Mat. Gesner, Jan. Daniel Michaelis,
Janez Avgust Ernesti in drugi, Nemcom nekdanje kla¬
sično slovstvo — in nemški jezik dobi poslednjič neka¬
košno gibčnost in posebno lepoto, da se je čuditi.

3. Še više pa, ali prav reči, na najvišjo stopnjo
izverstnosti in slave se povzdigne nemško ^lovstvo v
tretjem oddelku te dobe. Lessing, Klopstock, Winkel-
mann, Heyne, oba Stolberga, Herder, Wieland, Voss,
Schiller, Gothe in drugi so možje neumerljive slave.
Slavni Lessing je bistroumni pričetnik zdrave kritike,
ki ji ima nemško slovstvo kar veliko zahvaliti. Odslej
se rabi jezik nemški, ki ga pridni Adelung preiskuje in
obdeluje, v vsakoverstnih pesmih in znanostih, in nemški
narod se lahko meri, kar se slovstva tiče, z vsakim drugim.
To se samo kaže, če le še nektere nemške pisatelje
navodimo, na pr. modroslovce : Jacobi, Kant, Fichte,
Schelling in druge, ali pa zgodovinarje: Miiller, Schrockh,
Schmidt, Eichhorn, Heeren, Niebuhr, Luden in toliko
drugih. To pa naj bo o nemškemu jeziku in slovstvu
zadosti, kajti tudi pesnike in mnogoverstne pisatelje no¬
vejših časov naštevati, bi nas predeleč peljalo.

Zanimive izverstne, kakor slovstvo in znanosti, so
pa tudi nemške izobraživne umetnosti. Zato ne smemo
odstavka skleniti, da bi o njih nič ne omenili. — Naj¬
starejša teli nemških umetnost je slikarstvo ali malarska
umetnost. Že Rimljani jo zanesejo v deželo, in ne za-
puste je več, ampak cvete tudi o temni srednji dobi.

409

Hrani in obdeluje se pa posebno v samostanih benedik-
tinarskih menihov in razni nemški knezi jo goje in pod¬
pirajo. Še dandanašnji je viditi sem ter tje v raznih
nemških cerkvah, kakor v cerkvah svete Elizabete in
svete Barbare v Vratislavi, v cerkvah Marije Device in
svetega Sebalda v Norimbergi, v veliki cerkvi v Ko-
lonji, v cerkvi svete Elizabete v Marburgu in v nekterih
drugih nekoliko jako zanimivih starodavnih slik po bi¬
zantinski šegi.

Pervi izverstni nemški 'slikar nove dobe pa je slavni
Albrecht Diirer (1471 — 1528), verlim Nemcom pač
lepa dika, ker ga še Rafael visoko čisla. Enakočasno,
ali prav za prav še pred njim, si zadobi veliko slavo
tudi Martin Schon. Luka Kranah (Cranach, 1470 do
15533 upleta slikam svojim podobe najizver&tniših ljudi
svojega časa, in se prikupi s tem Nemcom kaj jako.
Še izverstniši umetnik bi utegnil biti Hanz Holbein
(1495—1554). Nemški umetniki ga prilikujejo slav¬
nemu Leonardu de Vinci. Imenitna rodbina Holbein da
Nemcom še nekoliko drugih slikarjev, pa omenjenega
Hanza ne prekosi nobeden. O tej dobi, to je, v šest¬
najstem stoletji, imajo Nemci še mnogo zanimivih ma-
Iarjev, med kterimi so Altdorfer, Beham, Bink, Penz,
Scheuffelin, Griinewald, Springinklee, Schorel, Fiissli,
Sutermann, Frank, Schvvarz, Rottenhammer in Elz-
heimer najizverstniši. Skor vsi ti slavni malarji so pa
tudi bakrorezi.

Pogubljiva tridesetletna vojska pa, ki jo v začetku
sedemnajstega stoletja vzajemna huda protivnost prote¬
stantov in katoličanov napravi, zatare nemško slikarstvo
tako zlo, da nimajo Nemci do sred osemnajstega sto¬
letja nobenega zanimivega malarja več. Pervi je spet
v drugi polovici rečenega stoletja slavni Mengs, in za
njim razni drugi, kakor Maron, Unterberger, Oeser in
slavna Angelika Kaufman-ova. Še imenitniši in v res¬
nici izverstni so slikarji novejših časov. Med nje spada
Vilhelm Tischbein. Očertki njegovi za Homerove pesme
so res izverstno delo. Dalje so zanimivi malarji no¬
vejših časov Fiiger na Dunaji, Hetsch in Wachter v
Štutgartu, Kliigelgen in Hartman v Draždanah in Mat-
thaei, Rosler in Seydelmann drugod. Umetniki velike
slave so tudi Overbeck, Cornelius in Schadow.

Pa tudi v mnogih drugih umetnostih se merijo
Nemci lahko z vsakim drugim narodom. Stavstvo nji¬
hovo, ki se tudi novogotiško zove, je brez ugovora iz-

410

verstno in krasno. Velika cerkev v Kolonji, stolpi ve¬
like cerkve v Brodnici, cerkev svetega Štefana na Du-
naji, cerkev svetega Sebalda v Norimbergi in nektere
druge so pravi umotvori nemškega stavstva. Že konec
trinajstega stoletja in pozneje se razširja novogotiško
stavstvo iz nemške zemlje deleč okrog po 1'rancozkih,
španjskih, angležkih in laških deželah, in dokazati se
da, da so se ob tem času tudi Lahi nemških staviteljev
posluževali. Novogotiško ali nemško stavstvo pa tirja
veliko mnogoverstnega kinča, ki ga podobarji iz mar¬
morja, pa tudi iz lesa izdelujejo. Zato se poprimejo
pridni bistroumni Nemci že zgodej tudi podobarstva, in
v kratkem ima zlasti južna Nemčija že mnogo pridnih
in prav izverstnih kiporezov in podobarjev. Tudi slavni
Albreht Durer, ki ima glavo za vse, je izversten po¬
dobar ali kipotvorec. Pozneje slujeta ko pridna bistro¬
umna podobarja Lenart Kern (rojen leta 1580) in Bo¬
gomir Leygebe (rojen 1630, umeri 1683). Podoba ce¬
sarja Leopolda  I. v Kodanju, kralj angležki Karol II.
v podobi svetega Jurja v Draždanah, in podoba volit-
nega kneza Friderika Vilhelma v Berolinu so imenitne
dela Leygebe-jevih rok. Rauchmuller teše in izdeluje
podobo svete Trojice v Beču, ki se pa še le leta 1693
dodela. Andrej Schliiter, rojen v Hamburgu leta 1662,
se uči podobarstva v Italii po Buonarotti-jevih umo¬
tvorih. Pozneje pride v Berolin in napravlja mnogo-
verstni kinč za ondašnjo orožnico. Tudi izdela verli
Schliiter tvorilo za krasno podobo volitnega kneza Fri¬
derika Vilhelma na konji, ki jo Janez Jacobi (Jakobi)
leta 1700 ulije. Tudi Baltazar Permasen (rojen leta
1650 na Solnograškem, umeri leta 1732 v Draždanah)
je izversten podobar, in mesta berolinsko, draždansko in
lipsko imajo nekoliko zanimivih del njegovih rok. Verh
poprejšnih so hvale vredni podobarji tudi Osner iz No-
rimberge, Messerschmidt, Zweckhof, Dunter in Stahl-
meier iz Dunaja in Schvvarz iz Draždan.

Imenitne izverstne mojstre imajo Nemci tudi v mu¬
ziki. Lahko bi napisali tu celo doigo versto takih moj¬
strov, pa naštevanje golih, čeravno slavnih imen, ni ne
podučno ne kratkočasno. Se pa tu dalje v zgodovino
nemške muzike spuščati, ne gre, in zato hočemo le
nektere najslavniše in izverstniše mojstre, ki jih ves
svet visoko čisla in časti, navoditi in imenovati. Beč
ali Dunaj velja že davno za poseben sedež nemške
muzike. Jako ljubi muziko že cesar Leopold I. Enako

411

tudi sin njegov, cesar Karol  VI., in za njim presvetla
cesarica Marija Terezija.  Zato ima nemška mu¬
zika v Avstrii posebno lepo dobo, ki jo Gluck, Mozart
in Haydn napravijo. Pa ne samo Beč, ampak vsa Nem¬
čija je sedež te iepe umetnosti, in Schiitz, Hasse, Bach,
Handel, Hiller, Schulz, Vogler, Winter, Romberg,
Spohr, žlahni Weber in mnogi mnogi drugi so domovini
lepa neumerljiva slava. Enaka slava so Nemcom tudi
v novejših časih Beethoven in razni drugi, in ne bilo
bi nam težko, terdno in popolnoma dokazati, da tudi v
muziki ne preseže Nemcov noben drug narod.

85. Slovstvo in umetnosti danske.

Današnji danski jezik je mladika in nekakošna zmes
starodavnega nizozemskega narečja in pa pervotnega
jezika nekdanjih Normanov. Pa jezik in narod se začne
še le likati in izobraževati, ko se Danci okoli leta 1000
h kristjanski veri spreoberneje. Prej niso znali ne pi¬
sati ne brati, in to lepo koristno znanje jim prinesejo
še le misijonarji v deželo. Zgodaj že se zaseje in raz¬
širi med Danci tudi viteštvo, ker so čverst in nekako
vitešk narod. Pridni Danci so pa tudi pogumni mor¬
narji in umni kupčevavci, ter se udeležijo že perve
križarske vojske. Tako si množe blagostanje in si na¬
birajo čedalje več ved in lepih znanost. Narod danski
se tedaj lepo izobražuje, danski jezik je pa še vedno
gerčast in okoren, in nihče ne poskuša še v njem kaj
pisati. Tudi perva imenitna danska povestničarja, Sveno
Aagesen in sloveči Saxo Germanicus, pišeta še v la¬
tinskem jeziku. Ko se pa prenarejanje vere tudi po
Danskem razširi, pride v kratkem nek dansk, se ve da
po Lutrovem napravljen prevod novega zakona na svetlo
— in to je prav za prav začetek sedanjega danskega
slovstva. Odslej se gladi jezik čedalje bolj, in kmali
je tako gladek in soglasen , da je za slovstveno rabo
dovelj goden. Erik Pontopidpan spiše pervo dansko
slovnico. V sedem- in osemnajstem stoletji se razvija
narodna omika in mlado slovstvo čedalje bolj, in srečno
pospešujejo J. Wielandt (umeri 1730) in J. Snee-
dorf (umeri 1764) to veselo razvijanje s časopisi, Jakob
Baden (umeri 1804) pa tudi z zdravo kritiko. Enako
tudi Rothe, Suhm, danski povestničar (umeri 1799), in
Lyne Rahbeck s severno Minervo in z danskim gle-

412

davcom. Hvale vredni pisatelji so tudi Bartholm, Birk-
ner, Nyerup, Gamborg, Miinter in Boggesen. Ti in
drugi verli pisatelji zbrusijo in zboljšajo malo po malem
tudi dansko prozo, ki je za lepo ubranim poetičnim je¬
zikom zaostajala, in kmali se povzdigne tudi danska
zgovornost. Balle, Treschovv, Hiert, Holm , Plum,
Clausen in Pavels so zanimivi cerkveni govorniki. —
Memogrede opomnimo tu verlemu narodu v čast, da
sloveči zvezdoslovec Tiho de Brahe, ki smo ga v po-
prejšnem odstavku v misel vzeli, je po rodu Danec.
Danci so narod ves praktičen, in ne marajo za težko
razumljive teorije. Naravno je toraj, da pišejo le o
takih vedah in znanostih, ki so praktično ali djansko
koristne, kakor naravoznanstvo, deržavoznanstvo, po¬
sebno deržavno gospodarstvo, zemljomerstvo in druge
take. Olaf WortB je že sred sedemnajstega stoletja iz-
versten rudoznanec, Tomaž Bugge pa konec osemnaj¬
stega tako imeniten zemljoinerec, da ga vodstvo (Di-
rectorium) ljudovlade francozke leta 1798 v Pariz po¬
kliče , da pomaga merstvo po metrih urediti in speljati.
— O terdih časih Napoleona  I. se poprimejo Danci
čversteje tudi vojaških znanost; pa to jim nič kaj ne
koristi, zakaj njih moč in slava ni vojska na suhem,
ampak le brodništvo. Danci so čversti zvedeni mornarji
in imajo nekoliko prav koristnih zanimivih znanstvenih
spisov o brodarenji, kakoršni so posebno Lous-ovi. Še
imenitniše pa so morske mape ali karte, ki jih da
dansko brodniško poveljništvo po slavnem Pavlu Lo-
wenorn-u na svetlo. Posebne zasluge za slovstvo te
verste ima tudi U. S. Rosenwinge. — V  novejših časih
začnejo Danci tudi domačo starodavnost skerbneje pre¬
iskovati , in razni učeni, kakor Viborg, Grundtvig,
Sandtvig, Thorkelin, že omenjeni Nyerup in Rahbeck
in nekteri drugi so hvale vredni bistroumni preiskovavci
narodne nekdanjosti. Poslednja dva dajata doneske k
zgodovini danskega pesništva na svetlo, Abrahamson pa
neko zbirko narodnih pesem iz srednje dobe. — Krasno
pa olepšajo in povzdignejo Danci o novejših časih po¬
sebno pesništvo svoje. Pervi danski pesnik nove dobe
je Andrej Arrebse (umeri leta 1637), pa je še nekako
okoren. Andrej Bording (umeri 1677) se omika po
Opitz-u, pa ne on, ne njegovi nasledovavci, Jens Steno
Sehenstedt (umeri leta 1698), Pavel Pettersen, Vilhelm
Helt, Nikolaj Kingo in Juri Lotterap, nimajo še prave
poetične samostojnosti. Proti sredi osemnajstega stoletja

413

pa začne dansko poetično slovstvo krasno cvesti in se
razvijati. Izverstni Golberg, za slavo domovine ves
unet, dasiravno je prav za prav le Norveščan, navduši
s pesmami svojimi narod danski. Kmali se napravi v
pospeševanje lepih znanost in pravega okusa neko dru¬
štvo, ki daja spise bistroumnih izverstnih pesnikov na
svetlo, in jih s tem podpira. Najzanimiviši med temi
pesniki je rahločutni Kristian Tullin (umeri leta 1765).
Čedalje lepše se množi odslej dansko poetično slovstvo
do najnovejših časov. Med novejšimi danskimi so naj-
zanimivi J. Ewald, N. Weyer, že večkrat omenjeni
Rahbeck, Guldenberg, VVessel, de Falsen, Brun, Thaa-
rup, Tode, Sander, Prani, Friman, Storm, Jens Bog-
gesen in čez vse izverstni Oehlenschlager.

Glede danskih izobraživnih umetnost je menda za¬
dosti, da le eno povemo, namreč to, da najizverstniši
podobar nove dobe je danske zemlje sin. ta podobar
je Albert Thorvvaldsen. ThorwaIdsen je čudovit umetnik
neumerljive slave, in bo domovini svoji vekoma lep
ponos, krasna dika in velika slava. Poleg njega še
koga imenovati, se nam nepristojno zdi; zakaj s tolikim
umetnikom se sme k večjemu le slavni Canova meriti.

§. 86. Norvežci.

Več ko celih 400 let so Norvežci z Danci zedi¬
njeni in imajo ves čas dolzega zedinjenja ž njimi enako
osodo. Leta 18l4 v  pa jih sebična politika razsebi in
zedini Norvežce s Švedci, dasiravno se krepki norvežki
narod zoper to čversto upira. Toliko se pa verlim Nor-
vežcom vender dovoli, da niso Švedcom podložni, ampak
ko popolnama samostalno kraljestvo z lastno ustavo s
švedskim kraljestvom le zedinjeni. Norvežci imajo lastne
postave in lastni deržavni zbor, in zderžujejo samosvoj-
nost svojo prav umno. Njih jezik se loči od danskega
le malo. Slovstvo norveško pa je še revno. Nekteri ča¬
sopisi so še vedno skor vse slovstvo norvežko. Časnik
„Saga“ preiskuje nekdanji normanski jezik. S časom se
bo utegnilo tudi slovstvo povzdigniti, toda ne lahko, ker
je narod norveški premajhen in ne šteje veliko čez en
milijon. Vender pa se mora resnici na čast opomniti, da
norveško slovstvo bi bilo že sedaj precej obilno in lepo,
ako bi bili bistroumni pisatelji norveški vsi v domačem
jeziku pisali; al mnogi so pisali in pišejo v ptujih je-

414

zikih, zlasti v danskem in nemškem. Izverstni pesniki
Golberg, Friman in Storm, ki smo jih v poprejšnem
odstavku med Danci navodili, in ki imajo za dansko
slovstvo velike zasluge, so po rodu Norvežci. Enako
tudi v novejših časih Steffens, ki piše v nemškem jeziku.
H koncu opomnimo še, da tudi izversten malar Dahi je
rojen Norvežec.

v

87 . Svedri in slovstvo njihovo.

Temelj prave omike in izobraženosti je kristjanska
vera, ki pa pot do Švedcov le pozno najde. Še le sred
dvanajstega stoletja se ukorenini v deželi, pa evangelj¬
skega sadu — priljudnosti in omike ni koj ž njo. Cele
stoletja je švedska zemlja še polna terdih prepirov in
bojev. Stranka stoji zoper stranko in rod zoper rod.
Mogočneje in veljavniše rodbine, ki strežejo vsi po vikši
oblasti, se iščejo uzajemno ugonobiti in s kruto bes¬
nostjo se preliva švedska kri. O kalmarskem zedinje¬
nji skandinavskih kraljestev (1397) se zboljša marsi¬
kaj tudi na Švedskem — narodna omika in slovstvo pa
zaostaja še vedno. — Še le v pervi polovici šestnaj¬
stega stoletja se začne švedski jezik bolj in lepše raz¬
vijati , in švedci imajo že nekoliko prevodov svetega
pisma. Ti prevodi so začetek slovstva švedskega. Od¬
slej likajo in obdelujejo Švedci jezik svoj prav iskreno.
Upsalsko vseučilišče razširja učenosti in znanosti z do¬
brim uspehom, in druge ugodne razmere, posebno dotika
Švedcov z unanjimi narodi, zlasti z Nemci, pospešujejo
narodno omiko čedalje bolj. Pri vsem tem pa se raz¬
vija izobraženost in slovstvena delavnost Švedcov vendar
le počasi. K povzdigi narodov je treba pravih pesni¬
kov, ki umejo po narodnem vkusu peti in ljudstvo na-
duševati; Švedi pa nimajo še takih pesnikov. Pervi, ki
s svojim časopisom ,,Argus“ (1733—1734) Švedce
ogreje in slovstvo njihovo na boljo pot oberne, je Olaf
Dalin. Čuditi se je, kako je mogel slavni Dalin z ome¬
njenim časopisom toliko opraviti, ko ni bilo pravega
miru in pokoja v deželi, in ko je v deržavi marsikaj na¬
robe šlo. Še bolj pa se je čuditi, da imajo Švedci ravno
v teh terdih nepokojnih časih najizverstniše, najslavniše
učene, kakoršnih niso ne prej ne potlej imeli, in ka-
koršni so Linče (rojen leta 1707, umeri leta 1778),
Ihre, Lagerbring in drugi. — O Dalinovem času imajo

415

Švedci tudi zanimivo pevko Karolino Nordenstycht-ovo.
Izverstna pesnika sta potem grof Creutz in prijatel
njegov Gyllenborg. Kellgreen (umeri leta 1795) in
Oxenstierna, ki Miltonov zgubljeni raj v švedski jezik
prestavi (umeri leta 1818) pospešujeta čversto lepo
napredovanje. Zanimiv izversten pesnik je tudi Be¬
nedikt Lindner. V  duhu naroda svojega pa poje le
Karol Bellmann (rojen leta 1741, umeri leta 1795),
in po pravici čislajo Švedci vesele rahločutne pesme
njegove kaj visoko. Bellmann je v resnici pravi na¬
rodni pesnik. Proti pesmam njegovim, polnim živega
čutja in resnice, so Adlerboth-ove in Stenhammar-jeve
le merzle poskušnje. — Slovstvo švedsko se pa v
kratkem še veliko zboljša in tako reči prerodi. Doslej
ne dopusti akademija švedska tudi najbistrournnišim pi¬
sateljem nobene svobodnosti, ampak vsak se mora po
njenih, djali bi, stereotipnih izrazih ravnati. Zoper to
preveliko, overano akademijno veljavnost se zedini v
novejših časih v Upsali nekoliko bistroumnih mladih
ljudi, ki sklenejo se prosteje gibati in se bolj po aka-
ilemijnih pravilih ravnati. To se jim srečno ponese in
akademijna veljavnost je poterta. Koj potem se začnejo
pesniki in pisatelji švedski prosteje gibati, in njih trud
donaša kmali boljši in lepši sad. Askelof, Atterbom,
Hammarskold, Geyer in razni drugi se ponašajo prav
čversto, in pesništvo švedsko se razcveta čedalje lepše.

88. Ruski jezik in rusko slovstvo.

Poslednjič smo došli, hvala Bogu, do narodov, ki
jih je mati slava rodila. Najmogočniši med temi narodi
so Rusi. Ruski jezik je dvojin , namreč ruski, ki ga
je govoril narod, ki je rusko deržavo ustanovil, in pa
slovenski, ki sta ga govorila sred devetega stoletja
slavna brata, sveti Ciril in Metod. Poslednji se ime¬
nuje tudi cerkveni jezik, jezik svetega pisma, in se ni
skor nič spremenil. Rabi se pa le pri službi Božji, pri
cerkvenih obredih in v molitvah. V tem jeziku je pisan
okoli leta 1100 tudi Nestorjev letopis. Ruski jezik pa
se je spremenjal kakor razmere deržave in se je sča-
som mnogo spremenil. Tudi ni več popolnoma čist,
ampak malo po malem se je urinilo va-nj mnogo skan¬
dinavskega , mongolskega, tatarskega in nemškega —
z eno besedo, mnogo ptujega. Iz obeh narečij se na-

416

pravi malo po malem nekakošna zmes, in ta zmes se
rabi posebno v prozi, včasih pa tudi v vik,sem pesni¬
štvu. Sploh pa jo rabijo cerkveni govorniki.

Slovstveni ruski jezik je krepek in soglasen, in
ruski pisatelji ga bogatijo in pilijo še vedno. Jako
zanimiva je zgodovina razvijanja in izobraževanja tega
jezika, in se deh' v razne dobe. Perva doba, naj¬
daljša, pa tudi najrevniša, sega od začetka ruske
deržave do verlega Lamonosoff-a. Slavni Lamonosoff

S  rojen leta 1711) spiše pervi neko rusko slovnico in
ela za izobraženje in povzdigo jezika tako pridno,
da ga res jako spremeni in olepša. Pred njim se je
celo dolgo dobo le malo storilo. Najvažniše je to, da
Elija Kopičevič proti konec sedemnajstega stoletja
okorno Cirilico, ki jo Husi težko pišejo, opusti in na¬
mesto nje sedanje ruske čerke vpelje. — Najdli so se
pa vendar nekteri pismeni spominiki jezika tudi že iz
te revne dobe, kakor Oleg-ova kupčijska pogodba leta
912, Igor-ova pogodba z gerškim cesarjem leta 945
in novgorodsko deržavno pravo leta 1019. Enako važni
ali še važniši spominki te perve dobe so tudi rusko
pravo iz Jaroslav-ovih (umeri leta 1045) časov in
nektere narodne pesme. — V  pervo dobo spadajo tudi
še pesme izverstnega kneza Kantomira,  ki živi proti
koncu dobe pod carinjo Ano.

Druga doba sega od Lomonosoff-a do Karamsin-a.
Lomonosoff, mož bistre glave, je pravi oče ruskega
slovstva. Ruski jezik je doslej še nekako terd in sirov.
Lomonosoff ga gladi; ga bogati iu mu prilastuje mno-
goverstne nove izraze. Tudi kaže Lomonosoff z lastnim
izgledom, kako se da ruski jezik z gibčnim slovenskim
narečjem bogatiti in lepšati. Pridni neutrudljivi Lomo¬
nosoff ima za ruski jezik in za slovstvo rusko v resnici
velike zasluge. Za njim imajo Rusi čedalje več pisa¬
teljev. Posebno rodoviten pesnik in pisatelj je Sumaro-
koff. Narod ruski ga je nekdaj visoko čislal, pozneje pa
pozabil. Izverstniši od njega je Keraskoff. V pesmih
njegovih teče jezik kaj gladko in je v resnici jako lep.
Pa tudi on je sedaj pozabljen. Bolj po pravici zadene
enaka osoda tudi Maykoff-a. Srečnejši je Kniashjnin,
dasiravno le Francoze posnema. Kniashjnin je bistro¬
umen mož, ki ume v svoje vesele igre marsikakošno
smešnost šaljivo vplesti, in se ohrani s tem Rusom v
spominu. Kokroff zaupa sam na-se že toliko, da Ho-
merovo Iliado v vezanem — Osiana pa v prostem jeziku

v ruski jezik prestavlja in prestavi. Bobbroff je bistra,
pa nekako sirova in zanemarjena glava. Pri vsem
tem se nahaja v raznili spisih njegovih marsikakošna
iskra prave pevske umetnosti. Bogdanovič je zani¬
miv rahločuten pesnik, pa nekako preširok in brez
pravega vkusa. Oseroff in Detroit' skleneta kolo ruskih
pesnikov te dobe. — Med prozaičnimi pisatelji te dobe
je treba omeniti Wissin-a , Muravvieff-a in še enkrat
Lomonosoff-a, ker mu gre prelepa slava, da je narod
svoj za slovstvo obudil. Rusko ljudstvo bere že rado,
bere vse, kar iz tiskarnice pride, in je z vsem zado¬
voljno. Volja po znanostih je živa, le pravega vkusa
še ni, in kritike ne pozna še nihče, drugač bi bili
dobili Rusi že v tej dobi še več izvcrstnega v roke. —
Proti koncu dobe dozori čudoviti Derschaivin (Der-
žavin, rojen leta 1743 v kazanskcm mestu), mož brez
posebne omike, pa visokega prostega duha, ki mu vse
nadomeatuje, in slovi v kratkem ko izversten pesnik
ruski. Predmet pesem njegovih je slava orožja ru¬
skega pod slovečo carinjo Katarino. — V to dobo
spada tudi zanimivi slovnik akademije ruske. Vredno
sklene dobo to iskreni Novikoff. Za znanosti in za
slovstvo čudovito uneti Novikoff izdaja namreč nek ša¬
ljiv časopis z naslovom „MaIar“, ki ga vse rado bere,
in ki ima to posebno zaslugo, da Karamsin-a v slov¬
stvo vpelje.

S Karamsin-om nastopi tretja doba ruskega slov¬
stva, to je, doba novejših časov. Karamsin (rojen leta
1765 v simbirski okrajini) je najslavniši ruski pro-
zaikar in menda za vselej zastopnik ruske proze. On
piše prozo rusko gladko in izverstno , da se nemogoče
zdi, da bi ga kdo kedaj prekosil. Najimenitniše delo
njegovo je zgodovina ali povestnica ruska. Tudi v
časnikih — v dnevniku moskovskem in jaderniku evro¬
pejskem — je dal slavni Karamsin marsikaj izverslnega
na svetlo. Mnogi, kakor Karakoff, Batjusčhkoff, Schu-
koffsky — za Karamsinom izdajatelj jadernika evro¬
pejskega — in razni drugi ga posnemajo, pa nobeden
ga ne doseže.

Kakor je pa Karamsin v tej dobi zastopnik ruske
proze, tako je Dmitrieff zastopnik ruskega pesništva. Še
le po njem doseže ruski pesniški jezik popolno omiko
in obstojni izraz. Vse, kar slavni mož piše , bodi si
pervotno ali le posnemanje, je izverstno. Dmitrieff ni
prederzen kakor Derschavvin, vendar pa ne striže duhu

perut, ampak ga vodi in zaderžuje ie s kritiko in
pravim vkusom. Husi imajo od njega mnogo krasnih
pesem , ki so se ljudstvu tako prikupile, da jili smemo
ljudske pcsine imenovati; dalje mnogo klasičnih visokih
pesem in do sto izverstnih povest in basen po Lafon-
taine-u in drugih. — Izverstni možje se ujemajo več¬
krat, da se je čuditi. Tudi naš slavni Vodnik ima lepo
basen: ,,Lepo sta ravnala ptelinčika dva“ itd. od
Gafontaine-a. V Lafontaine-u sem jo našel skor od
besede do besede, kakor jo je Vodnik v svoje pesmi
prevodih Kar je v resnici izvcrstno in lepo, je po
volji celemu svclu. — Poleg Dmitrieffa pa imajo Rusi
o tem času še druge prav izverstne pesnike. Nele-
dinsky je res da nekoliko za Dmitrieffom , pa nektere
pesmi njegove sprejme ljudstvo z veliko radostjo in
jih hrani — in to je pesnika gotovo lepa slava. Kriloft
je v resnici pravi narodni pesnik. Basni njegove so
vse pcrvotnc in res jako lepe. Tudi Schukoffsky-eve
pesmi so prijetne in mikavne. Izversten pesnik neu¬
sahljive umišljave in globokega čutja je tudi Batju-
schkolF, ki je pa prezgodaj umolknil. Še drugi zani¬
mivi pesniki teli časov so knez Wiasemski, VVostokofl
in Gneditsch.

H koncu omenimo še dveh izverstnih pesnikov no¬
vejšega časa, ki sta slavni Puschkin in Kozloff.

$. 89 . Poljci in slovstvo njihovo.

Junaški narod poljski je brat ruskega in vseh
drugih narodov slovanskih. O jzobraženji in omiki na¬
roda in jezika poljskega pa ni dolgo dolgo kaj pove¬
dati. Vedni domači nepokoji in terdi unanji boji zati¬
rajo rast in napredovanje narodne omike. Tudi potem,
ko se Poljci v desetem stoletji pokristjanijo, je še
dolgo taka. Blagoslovljeno seme mile dobrotljive vere,
edine podlage prave izobraženosti poganja na Poljskem
le počasi, in še le po dvanajstem stoletji napoči zora
poljskega slovstva. Nekteri Poljci začnejo namreč kro¬
nike pisati, toda v latinskem jeziku. Kmali pa preneha
tudi ta slovstvena delavnost, in še le izverstni K a-
zimir  III. (1338 do 1370) napravlja boljše čase.
Slavni Kazimir podpira namreč, kolikor more, poljo-
•lelstvo in obertništvo, razširja in zida mesta, pospe¬
šuje blagostanje in omiko ljudstva, ter napravi v ta
namen v Krakovem tudi nekakošno vseučilišče, ki pa

419

ne more dolgo na noge. Pa tudi seme blagega Kazl-
mirovega prizadevanja kali le počasi, in še le v drugi
polovici petnajstega stoletja pokaže verli Janez DIu-
gosz, škof levovski (umeri leta 1480) s svojo ime¬
nitno povestnico poljsko, da v bistroumnem narodu polj¬
skem se oživlja ljubezen do znanosti in slovstva. Dobro
znamenje boljših časov je pa tudi to , da se napravi v
Krakovem okoli leta 1488 perva tiskarnica. Pa še
vsikdar se piše le v latinskem jeziku. Res da latinski
jezik je jezik duhovščine, deržavnih velikašev, kralje¬
vega dvora in vlade, razvijanji in oliki domačega jezika
je pa, naj kdo reče, kar hoče, vedno velik napotek.
Pa kmali bo bolje. Srečna vlada Sigismundov  I.
in II. (1507—1572) nastopi, in že leta 1522 se tiska
v Krakovem perva knjiga v poljskem jeziku. S tem se
začne pravo poljsko narodno slovstvo, ki koj tako živo
cvete in se množi', da se povzdigne v kratkem na precej
visoko stopnjo, ali marveč na toliko stopnjo doverše-
nosti, da bi človek skor ne verjel. Čversto napredova
slovstvena delavnost verlih Poljcov tudi pod krepko

Stefan Bathory-evo vlado. Pozneje jo podpira in zder-

'7,inp slavni Janrvv'. /iminvski . derŽUVfli VlkŠi vnini nn.

žuje slavni Janez Zamoyski, aerzavm viksi vojni po¬
veljnik, in le njemu je zahvaliti, da pod revno ne¬
zmožno vlado Sigismund-a  švedskega popolnoma ne
opeša in spet ne zaspi. — Odslej ostane poljsko slov¬
stvo nekaj časa na stopnji, ki jo je čudovito naglo do¬
seglo. Da se pa do novejših časov ne more više po¬
vzdigniti — tega so krive nesrečna osoda naroda polj¬
skega, nepristojna ustava in neugodne razmere deržave,
neukrotljiva prešernost nekterih velikašev in besne stra¬

sti raznih strank, ki tergajo sebe in deržavo tako

dolgo, da poslednjič slavni narod celo ob sainosvojnost
pripravijo. Pa tudi ta pač velika nesreča ne zaduši
več poljskega slovstva, kar najbolj kaže, da bistroumni
velikodušni narod poljski je vreden boljše osode.

Značaj poljski je nekakošen duh proste samosvoj-
nosti, ki ne terpi over in napotkov, ampak se vzdiguje
prederzno čez vse težave. Ta duh narodnega značaja
veja skoz in skoz tudi v slovstvu poljskem, ki je precej
bogato, zakaj verli Poljci imajo kaj veliko mnogoverst-
nih imenitnih pisateljev in narodnih pesnikov, ki jih
je treba, narodu in njim samim v slavo, posebno na-
voditi. Pred vsem drugim pa opomnimo, da tudi slove¬
čega zvezdoslovca Kopernika je slavna poljska zemlja
rodila, in da Nemci si ga le po krivici prilastujejo.

27»

Po tej opombi imenujemo zanimiva naravoslovca Kaga~
linski-ga in Sosinski-ga in nektere pisatelje in pesnike,
ki so nekoliko slovstvenih umotvorov ptujih narodov v
poljski jezik prestavili, kakor na priliko Nazurczevvski
Homerovo „Iliado‘ 4  in nekoliko Virgilijevih in drugih
latinskih spisov. Tudi izverstni kritični Franc Dmo-
chovvski prevodi ,,Iliado 44  v prav lepem gladkem je¬
ziku ; enako tudi verli Przybylski „Odiseo“; Peter Ko-
chanowski Tffsov ,,oprosteni Jeruzalem 44  ; Krasickv,
Tymieniecki Osianove — Janez Kochanowski pa Hora-
cijeve pesnic. Pozneje prevodi \aniscewicz prav izver-
stno in popolnama v pcrvolnem duhu tudi Tacitove spise.
— Posebno radi pa obdelujejo slavni Poljci zgodovinski
oddelek neskončnega znanstvenega polja. Zanimivi povest-
ničarji so: Strylkowski, Orzeckowski, Cromer (Kromer),
mnogozvedeni modri Sulikowski, Kobierzycki, Piasecki,
Kochowski in verli vseh teh in drugih slavni Narus-
zewicz, menih jezuitskega reda, pa mož visokih znanost
in zaslug. Juli Niemcevvicz, slavno znan kot politikar,
vojak in pesnik, je izdajatelj nekih zgodovinskih na¬
rodnih pesem z napevi, z raznimi bakrorezi in s prav
kratko povestnico poljsko v razjasnjenje omenjenih pesem
in podob. Grof Potočki si zadobi s svojimi političnimi
govori in s svojim „Winkelmanom poljskim 44  lepe za¬
sluge za zgodovino sploh in za zgodovino poljskih lepih
umetnost. Grof' Sebast, Sicrakovvski spiše izverstno
knjigo o stavništvu ali arhitekturi, Bratymowicz pa o
kmetijstvu. Zanimiv političen in pedagogičen pisatelj
je Konarski. Andrej Zamorski uredi in spiše nek
poljski zakonik, ki ga pa deržavni zbor ne poterdi.
Naravoznanstvo obdelujejo Kluk,  Ladovvski in drugi.
Imenitni cerkveni govorniki poprejšnih časov so La-
chowski in Wyrwicz, poznejih pa Janez Woronicz, Ad.
Prazmovvski, Szaniaffski, Jakubovvski in razni drugi. —
Pa čas je že, da navodimo tudi saj izverstnejše
in imenitniše pesnike poljske. Najstarejši in najlepši
spominek poljskega pesništva so mnogoverstne pesme
Janez Kochanowski-ga (rojen 1550, umeri 1584).
Za njim sta Simon Simono \vicz in Stanislav Grachow-
ski izverstna pesnika, uni milih selank, ta pa rahlo¬
čutnih liričnih pesem. Vespaz. Koclmvski in Janez
Twardowski nimata res da vsesej pravega vkusa, pa
sta vendar zanimiva pesnika. Med poznejimi poljskimi
pesniki slujejo najbolj Stanislav Trembecki, Franc
Zablocki, Kajetan Wengierski, Valeri Gorski, Franc

421

VVenzvk, Gizma Tomaszevvski, nadušeni Kozmian, Ty-
mowski, Ludevik Osinski, Reklevvski, iskreni Kazimir
Brodzinski, Janez Kruszvuski, Anton Gorecki, Alojzi
Felinski, Franc Maravvski in pravi narodni pesnik
Janez Woronicz. Tudi Franzisczek Karpinski, kterega
značaj je globoko v rahločutje in lep, čist, žlahten jezik
spada med nje. Čez vse te in druge pa je slavni kne-
zoškol' Ignac Krasicki (umeri leta 1802), enako iz-
versten in klasičen ko pesnik in prozaikar. Krasicki je
pa tudi pervi pervotni epični pesnik poljski — „Woyna
Chocimska“. Za njim pa pride leta 1817 tudi že
zgorej omenjeni JDizma Tomascevvski s svojo „Jagel-
Ionido“, neko junaško pesmo o zedinjenji litovske s
poljsko na svetlo. — S tem pa naj bo zadosti, zakaj
veliko predolgi bi bili, ako bi hotli od kraja do konca
vse navoditi. Le to še opomnimo, da slovstvena delav¬
nost verlih Poljcov ne peša še, in da za pomnoženje
in povzdigo omike jezika in naroda poljskega mnogi
mnogi izverstni pisatelji še vedno neutrudljivo delajo.

v

§. 90. Cehi in slovstvo njihovo.

Tudi češki narod je odrastlik velikega debla slo¬
vanskega , in Čehi so bratje naši v in vseh narodov ro¬
dovitne jake korenine slovanske. Čehom je bilo menda
pervim dano, jezik svoj piliti in izobraževati. Zato je
pa (udi lepo omikan in kaže doveršenost in dostojnost
slovanskega jezika bolj ko vsako drugo narečje slo¬
vansko. Že sred devetega stoletja oznanujeta in raz¬
širjata slavna brata Metod in Ciril po okrajinah nekdaj
mogočne velike Morave kristjansko vero in čudored-
nost. Malo po malem pretolmačita učena pobožna brata
verliiu Slovanom sveto pismo v domači jezik, in jim
uredita službo Božjo in vse obrede v lastnem jeziku po
gerških običajih. Kmali v  pride mila kristjanska vera
tudi na češko zemljo in Čehi jo spremljejo radi, ker se
služba božja in vsi obredi v domačem slovanskem je¬
ziku opravljajo. Pri tem se začne tudi češki jezik lepo
razvijati in izobraževati, in gotovo bi se bil še hitreje
izobrazil in omikal, ako bi bili Čehi pri Metodovih in
Cirilovih uredbah ostali. Učeni Ciril vpelje namreč za
mnogoglasni jezik slovanski gerške in še nektere druge
čerke, ker se z gerškimi ne dajo vsi glasi slovanski za¬
znamovati. V kratkem pa zadene češke, moravske in
panonske ali ogerske kristjane velika nezgoda. Naglo

422

spodrinejo namreč latinski jezik in rimski običaji gerške
obrede in službo Božjo v domačem jeziku — in to je
brez ugovora velika nesreča, ker latinski jezik razvi¬
janje slovanskega in narodno omiko sploh jako overa in
zaderžuje. Toda duha slovanskega ne potlači in ne za¬
duši nobena nesreča, in verli Čehi imajo tudi že iz te
dobe nekoliko zanimivih pismenih ostankov. Najstarejši
teh spominikov je škof Adalbertova pesem: „Hospodine
PomiIuvny“, ki jo Čehi, Poljci in Rusi še dandanašnji
popevajo. Zanimiviši in važniši je spominik trinajstega
stoletja, ki ga „rokopis kraljodvorski“ imenujejo. Ta
rokopis je neka zbirka krasnih iirično-epičnih pesem iz
omenjenega stoletja. Pač škoda , da se ni zbirka cela
ohranila. Bila je iz treh bukev, pa do 50 pesem tretjih
bukev se je zgubilo. Ostalo najde po sreči slavni Hanka
v neki izbi pri cerkvi kraljedvorski med zaverženimi
listi. Vsaka pesem tega dragocenega ostanka ima lasten
naslov. Perva z naslovom; ,,Boleslav“ ni cela; druga:
,,Wyhori Dub“ poziva vojvoda Udalrika, da naj Poljake
iz Prago prežene; tretja: ^eneš^ odpodi Šaksonce,
ki čez Zgorelec na Češko derejo; četerta poslavlja Ja¬
roslav Sternberg-ovo zmago Tatarov pri Olomucu leta
1241 itd. Pesme te so res izverstne in se smejo z
Osian-ovimi meriti. — Okoli leta 1290 je tudi nek
Zavvis iz Rozmberka imeniten pesnik. — Iz te ddbe je
tudi nek odlomek terpljenja Jezusovega v vezanem je¬
ziku, nek češki psaltir in neka legenda o dvanajst apo-
steljnih; pa te poslednje se je ohranil le majhen odlo¬
mek—  70 verstic — ki se hrani v cesarski dvorni
knjižnici v Beču. Dalje so iz te d6be tudi tuge nekega
zaljubljenega o bregih Veltave v prostem jeziku, in
verh raznih drugih pesem in basen tudi cerkvena pesem:
„Svaty Waclawe“ ali sveti Venceslav. — Še lepše
cvete in napredova slovstvo češko, v štirnajstem stoletji.
Cesar Karol  IV. osnuje in napravi leta 1348 v Pragi,
češkem glavnem mestu, vseučilišče, ter podpira in po¬
spešuje omiko naroda in jezika češkega prav živo in
skerbno. Po zlatopečatnem pismu njegovem so se imeli
tudi sinovi volilnih knezov nemških češkega učiti. Praga
je takrat mnogonaljudeno, bogato kratkočasno mesto in
zbirališče lepih umetnost in znanost. Dalemil JRezericky
spiše povestnico češko v vezanem govoru, Ondreg iz
Duhe neko obširno zberko zakonov čeških; Wawrinec
iz Brezova zgodovino cesarjev rimsko-nemških; Pridjk
Pulkavva zgodovino češko in Beneš iz Horavvic zgodo-

423

vino carstva nemškega do cesarsja Venceslava.  Verh
tega imajo Čehi o tem času tudi že nekoliko slovnikov,
mnogo mnogo raznih pesem in nekoliko zanimivih popi¬
sov, kakor popis junaških djanj nekega Plichta Zero-
tinskega, in popis bitve pri mestu Cressy leta 1346,
kralj Janezove smerti in junaštva češkega. Tako deleč
so verli Čehi že konec perve dobe omike svoje.

S Husom pa nastopi druga, neravno dolga doba
(1409 1500), ki omiko in slavo Čehov še više po¬
vzdigne. Hus prevodi Wiklef-ove bukve v jezik češki,
spiše pervo češko postilo ali bukve pridgarske, neko
razlaganje deset zapoved Božjih in dvanajst členov vere
in mnogo izverstnih cerkvenih pesem. Tudi popravlja
in pili Hus s Hieronimom vred prevod svetega pisma.
Pa cerkveni zbor v Kostnicah obsodi oba ko krivoverca
in ju kruto živa sožge. Grozovito kazen ima večidel
verlih Čehov za osramotenje celega naroda. To napravi
velike zmešnjave in hude kervave boje, ki jih ni dolgo
konec. Razne velike nadloge pridejo'nad zemljo češko;
toda omike in slovstva češkega ne morejo več zatreti.
Tudi iz treh hudih časov so se ohranile neke vojaške
pesmi, kakor: „Kdor gste Bozj bogownjoy a zakona
geho ?“ „Nuz muiškowe poskakugte“ in druge. Mo¬
gočna zmagovavna stranka Husovih nasledovavcov si
vredi in vpelje službo Božjo in cerkvene obrede spet v
domačem jeziku. To je najboljši in najzdatniši pospeh
omike jezika in naroda, kar se začne k oj samo kazati.
Martin Lupac in nekteri drugi učeni tolmačijo vnovič
sveto pismo; Kristan Prachatitzky spiše knjigo zdravi-
telsko, Martin Kabatnik potovanje v Jeruzalem, Prespole
imenitno rudarsko pravo kutnagorsko in iglavsko. Rokv-
cana, Litomericky, Koranda in drugi spišejo razne spise
o veri, P. Chelcicky pa razlaganje nedeljskih evangelij,
mrežo vere (syt wjry), govor v 13. poglavji skrivnega
razodenja, to je , o zverini in podobi njeni (o selme a
obrazu gegjm), in nek spis o ljubezni do Boga. Naj-
zanimiviši delo njegovo pa je nek spis v 40 poglavjih,
ki jih sam „kopyta“ imenuje. Predeieč bi nas peljalo,
ko bi hotli tu tudi prepirne spise v misel jemati. Navo-
diti hočemo tu samo bistroumno prašanje: „Gospod,
povej mi, kteri tiči so boljši, tisti, ki jedo in pijo, ali
tisti, ki samo jedo, pa ne pijd? In zakaj so tisti, ki
samo jedo, pa ne pijo, toliki sovražniki tistim, ki jedo
in pijo?“ — da se razvidi, v kakošnem duhu so se ta¬
krat prepirali o svetem obhajilu in druzih svetih rečeh.

424

— Namesti takih prepirnih spisov hočemo raje nekoliko
drugih imenitnih pisateljev teh časov navoditi. Stibor
cimburški in towacowski spiše pod kraljem Jurjem
Podiebradom  1467 nek zanimiv spis o premoženji
duhovščine in neko zbirko svobodnost in pravic morav¬
skih , P. Zidek pa neko precej obširno knjigo v treh
zvezkih pod naslovom: „Zprawa kralowska“, to je, ne-
kakošen poduk vladarjem. Pervi zvezek govori o dolž¬
nostih kraljevih glede občnega blagostanja, drugi uči,
kako se ima obnašati kralj glede lastne osebe, tretji pa
je posnetek in kratek pregled občne zgodovine od za¬
četka sveta do časov njegovih, Mladienowic popiše
življenje in smert Husovo; Procop nadaljuje Dalemilovo
kroniko v versih; Sasek Mezyhorski spremlja vojsko¬
vodja češkega, barona Low-a Hozmitalskega na poto¬
vanji po Nemškem , Laškem , Francozkem , Angležkem,
Španjskem in Portugaljskem, ter popisuje kraje in razne
zanimivosti; Kristan Zidek, J. Cernv, Blowic in Stindel
pišejo o zdraviteljstvu, o astrologi! ali zvezdarenji in o
kmetijstvu. Že od leta 1447 imajo Čehi nek spis o
cepljenji drevja, spisafelj pa ni znan. Iz te dobe je
tudi prevod basen Ezopovih in nek sovet žival in ptičev
(Ptaci rada) v prozi in v versih. — Dalje imajo Čehi
iz teh časov tudi nekoliko slovnikov in še celo nekoliko
romanov. Izmed poslednjih navodimo tu samo enega z
naslovom „TkadIerek“, ki je tudi v nemškem prevodu
na svetlo prišel. Posebno pridno pa prestavljajo Čehi
sveto pismo. Štirnajsl različnih prevodov je znanih.
Pervi je že od leta 1400. Ni se tedaj čuditi, da se pri
verlih Čehih, ki imajo že toliko pridnih pisateljev, tudi
mlada tiskarna umetnost kmali ustanovi in čversto na-
predova. Pervo tiskarno delo češko leta 1459 je natis
slovečega pisma, ki ga Hus Čehom svojim iz Kostnic
pošlje. Leta 1488 pride celo sveto pismo, leta 1489
pa pervi češki koledar na svetlo.

Pri vseh grozovitih nadlogah, ki strašno husitsko
vojsko spremljajo, sc razširja in raste med slavnimi
Čehi nagnjenje in ljubezen do ved in znanost čedalje
bolj, in z začetkom 16. stoletja nastopi tretja vesela
doba češkega slovstva (1500—1620). — Po dolgih
kervavih bojih imajo verli Čehi poslednjič terden mir
vso omenjeno dobo, in deleč znana čudovita hrabrost
njihova jih varuje ptujih napadov. V resnici, v  kakor
Poljakom, je prirojena junaška hrabrost tudi Čehom.
Zato prepevajo iskreni Čehi sedaj v globokem miru

435

najraje junaštvo in slavo dedov svojih. Pri teni pa ne
zanemarjajo resnih znanost, ampak jih skerbno obdelu¬
jejo , in število učenih se množi in raste kaj čversto.
Proti koncu te dobe pod cesarjem Rudolfom  II. šte¬
jejo Cehi čez 150 zanimivih učenih. Se ve da tolike
množice po imenu navodili. Zadovoljimo se z nekterimi
izverstnejšimi. Gregor Hruby pretolmači Pretrarkov spis
o sredstvih sreče in nesreče marsikaj druzega; W. Pi-
secky prevodi iz gorskega Izokratove opominovanja;
W. Komeli Wsehrd piše o čeških pravicah; Lobkowic
Hassensteinski pretolmači Erazmove bukve, kako se
ima človek k smerti pripravljati, in popiše potovanje
svoje k Božjemu grobu; M. Konac Hodiskovvski spiše
nekoliko lastnih spisov in prevodi iz gerškega tudi po¬
govore Lucianovc; N. Klaudyan pretolmači Laktancija
Firmiana o pravem bogočastji in Seneka o serdu ali
jezi; Udalrik Welenski Lucianove spise, Erazma Roter-
damskega o kristjanskem vitezu, in spiše še marsikaj
druzega; Janez Wajtowski pa prevodi celo sveto pismo
iz hebrejskega; J. Puchovvski spiše neko češko kosmo-
grafijo ali popisovanje sveta, Bohuslav Bilegowsky pa
povestnico češko in nekoliko druzega; M. Kuthen tudi
povestnico češko in življenje Žižkovo. Reneš Optat
spiše pervo češko slovnico; Pavel Worlicny pretolmači
Jožefa Flavija o vojski judovski; Tadej Hagck iz Hagku
spiše nek rastlinjek ali herbar in Tomaž Resel nek
slovnik česko-latinski in latinsko-česki in več druzega.
Vse prednike svoje pa prekosi Daniel Adam VVelesla-
lojn ter si zadobi z doveršenostjo spisov svojih veliko
slavo ; enako tudi Simon Lomnicky, eden najizverstnejih
pesnikov čeških. Tudi Jernej Paprocki, res da rojen
Poljak, spada ko rodoviten pisatelj v češkem jeziku med
slavne pisatelje češke. Najzanimiviši in najrodovitniši
češki pisatelj te dobe pa je sloveči Janez Konični
(Comenius). Nekteri Komenijevi spisi (vseh skup je 54)
so v resnici prav izverstni in občno koristni, in slavni
pisatelj doživi še veselje, da se spisa njegova „Janua“
in ,,Orbis pictus“ v enajst ptujih jezikov pretolmačita.
Do današnjega dne ju ni še nihče prekosil.

Po tej lepi slavni dobi slovstva češkega nastopi z
letom 1630 če ter ta doba, toda žalostna in tužna. Po
bitvi na belem hribu leta 1630 obnemagajo telesne in
dušne moči slavnega naroda. Nekatoliška duhovščina,
večidel plemstva, mnogo mnogo priprostega ljudstva,
učeni in umetniki dajo domovini slovo in beže iz dežele,

436

da se umaknejo nadlogam vojske, ali da se jim ni treba
veri, ki so se je navzeli, izneveriti. Vojska razsaja
celih trideset let, in razne okrajine češke postanejo
prave puščave. Lahko se ve, da v takih terdili časih
in žalostniii razmerah se ne da za znanosti in za slov¬
stvo nič storiti. Pa ne samo da se nič ne stori, ampak
še mnogo slovstvenih del, ki jih Cehi že imajo, se po¬
gublja in razdeva. Od hiše do hiše se iščejo knjige, in
kar je čeških, sožgejo in pokončujejo brez razločka,
češ, da so vse krivoverske. Tako nespametno razode-
vanje pokvari in pogubi v hipu več, ko se da cele veke
napraviti. Ni se tedaj čudili, da začne jezik češki in
slovstvo jako pešati. Kes da si napravijo rodoljubni iz-
selniki češki malo po malem ludi na ptujem, kakor v
Amsterdamu, v Draždanah, v Berolinu, v Vratislavi in
v Hali, nekoliko lastnih čeških tiskarnic, pa to ne po¬
speši veliko slovstva češkega, ker se le stareje, Čehom
že priljubljene knjige ponatiskajo, novega pa nič na
svetlo ne pride. Slovstvo hira in peša čedalje bolj, in
le nekteri iskreni Čehi, kakor Pesina iz Cechorodu, Jožef
Beckowsky, W. Wese!y in malo drugih, se tolažijo o
padu jezika s tem, da pišejo še kaj v domačem jeziku.
Sploh pa pišejo Čehi odslej v nemškem jeziku.

Taka je do cesarja Jožefa  II. Pod slavnim Jo¬
žefom pa napoči Čehom nova svetla zarja narodnega
slovstva in omike. Stare knjige češke, doslej skerbno
poskrite, pridejo spet na svetlo in se vnovič tiskajo, in
stari jezik češki se začne spet pridno obdelovati. —
Enako iskreno napredova novoobujena slovstvena delav¬
nost češka tudi pod izverstnim cesarjem Francom  I.
Bistroumni l)obrowski preiskuje in obdeluje neutrudljivo
jezik češki in druge narečja slovanske. S časom se
napravijo razne učene društva, kakor društvo češko za
znanosti, društvo narodnega muzeja in nektere druge.
Za narodni muzej imata grofa Kolovrat-Liebsteinski in
Sternberg, zlasti pa poslednji, velike zasluge. — No¬
vejših pisateljev čeških nam ni treba lit imenovati, ker
so sploh znani.

.$■. 91. Jugoslovani.

Južni narodi slovanski — Serbi, Bolgari, Bošnjaki,
Dalmatini, Hervati in Slovenci vseh skup čez šest mili¬
jonov — so vredni bratje severnih Slovanov. Živa lju¬
bezen do lastnih okrajin, do jezika in ndrodnih šeg je

487

temeljit in terden značaj vseh. Sploh so vsi lepe rasti,
bistre glave in čverstega duha. Glede izobraženja in
omike narodne bi pa vendar utegnili Serbi pervi biti.
Jezik njihov je lep, soglasen in krepek , in v novejših
časih so ga jeli verli Serbi skerbno likati in gladiti.
Vuk Stefanovič Karadšič spiše slovnico serbsko in jo da
leta 1814 v Beču na svetlo. Slavni Vuk pa napravi in
uredi tudi slovnik serbski, ki obsega čez 30.000 besed.
— Posebno in jako zanimive pa so serbske narodne
pesme, kterih izverstnost priznavajo tudi ptujci, zlasti
pa Gothe in Grimm. Leta 1883 da neutrudljivi Vuk
Stefanovič tri zvezke takih izverstnih pesem v Lipskem,
leta 1886 pa tudi nekakošen koledar serbski z naslovom
„Danica“ v Beču na svetlo. — Lep donesek slovstvu
serbskemu je pozneje Serbianka Milutinovvičeva, to je,
neka zbirka krasnih junaških pesem o ustaji serbski.
Proza serbska pa še omahuje, in glede pisave prozaične
niso Serbi še ene misli; nekteri hočejo, da v prozi naj
se rabi le čisti jezik priprostega ljudstva, drugi pa ter-
dijo, da v prozo gre le starodavni cerkveni jezik.

Tudi Bolgari in Bošnjaki imajo mnogo krasnih na¬
rodnih pesem kakor vsi Slovani, slovstva pa še nimajo,
in ga ne morejo imeti, dokler pod terdim jarmom turškim
zdihujejo. Pravični Bog jih reši tega jarma.

Jezik serbski je polnoglasen iti krepek, in Dalma¬
tini, zlasti pa Dobrovčani, ga že davno obdelujejo. Da,
prav za prav so Dobrovčani pričetniki in utemeljitelji
jugoslovanskega slovstva. Izverstni pesnik Gundulič in
razni drugi so mali ljudovladi dobrovski lepa dika in
slava.

Hervati, narod junašk, so se zdramili še le v no¬
vejših časih. Dolgo so zanemarjali jezik in omiko ; ko
se pa predramijo, se iskreno podvizajo, zamujeno pri¬
hiteti, in njihova živa, goreča ljubezen do domovine in
narodnega jezika je porok, da'se v kratkem povzdig¬
nejo visoko.

Poslednjič omenimo še rojakov svojih — verlih
Slovencov. Slovenci še dosedaj nimamo velikega slov¬
stva. Predolgo smo spali in spati morali v tem daljnem
kotu med Nemci in Lahi. Nihče nas ni budil, nihče nas
podpiral. Ko bi bile okoliščine naše in unanje razmere
drugačne , bi imeli gotovo tudi mi Slovenci, dasiravno
smo blezo najmanjši narod slovanski, že obširno lepo
slovstvo, in slavni možaki Cojz in Linhart, Vodnik in
Kopitar ne bi bili toliko časa sami stali! Naj enmalo

428

obširniše popišemo slovstvo slovensko  do I. 1846,
kakor ga nam popisujejo Drobtinice, prepustivši ostalo
zgodovinarjem našim naslednikom, ki bojo celo občno
povestnico  dalje peljali kot mi, kteriin je bila meja
leto 1848. '

Slovensko slovstvo se glede na vreme najpriklad-
liejše razdeli na troje, namreč pervi  razdel od starine
do leta 1760, drugi  razdel od leta 1760 do leta
1843, tretji  razdel od leta 1843, ko so so ,,Novice“
začele, do današnjega dne.

Dolgo se je mislilo, da se pred 16. stoletjem nič
ni slovenskega pisalo. Tu se je našel prav star za slo¬
venščino imeniten slovensk spis, kteri je, kakor se misli,
spisan leta 769 in je mnogo sto let v Frejsingu na
Nemškem med listinami zakopan ležal; zdaj se znajde
v kraljevski knjižici v Monakovein (Miinchen) in ob¬
sega dve očitni spovedi in en kratek nagovor , kar se
brati more v predgovoru k Metelkovi slovnici. Kopitar
je ta imenitni slovenski, blizo listo  let stari spis učeno
razložil in lepo natisniti dal v svojih bukvah: Glagolita
Klocianus. To je najstarejši spominek slovenskega slov¬
stva. Prav začelo se je pa naše slovstvo še le v 16.
stoletji tedaj, ko se je v naših deželah začela posebno
med gospodo luteranska vera širiti. Tedaj se je v krat¬
kem nekoliko mož slovenščine tako marljivo prijelo,
kakor nikoli prej in nikoli več potlej. Najiskrenejši pri-
jatli slovenščine v tem času so bili: Primus Trubar,
Peter P. Verger, Štefan Konsul, Anton Dalmatin, Ma¬
tevž Popovič, Janez Malečevac, Juri Juričič, Lenard
Merčerič in Adam Bohorič.

Pr. Trubar,  Kranjec, rojen na Raščici blizo
Ljubljane, se je učil na učilišču Šolnogradskem in Du¬
najskem, je prišel za fajmoštra v Loko blizo Rateč, za
tem za korarja v Ljubljano leta 1531 , potlej pa v
Terst, odtod zavoljo luteranske vere, ktera se je iz
Nemškega k Slovencom razširjevati začela, izgnan, je
utekel v Nemčijo, bil za pastorja v Rotenburgu (leta
15481, potlej v Kempnu. Tukaj je spisoval mnogo slo¬
venskih bukev in jih v Tibingi z latinskimi pismeni na¬
tisniti dal. Ne dolgo za tem sta se soznanila z Ver-
gerjem. Peter P. Verger  in  s,  bivši koperški škof
(Capo d’ Istria) je tudi moral, svojo cerkev zapustivši,
v Nemce uteči, kjer sta s Trubarjem v Witenbergu se
najšla in sedaj  ž zedinjeno močjo bukve iz nemškega
v slovenščino prestavljala in jih na svet izdajala, naj-

48 »

pred evangeli sv. Matevža, po tem vse sv. pismo no¬
vega zakona. Sedaj si je Trubar zmislil , take bukve
tudi Hervatom in Dalmatincom v njihovem govoru pre-
skerbeti in to z glagolitskinii in tudi s cirilskimi pis¬
meni. K temu je najel Štefana Konsuia,  kteri je
bil v Pinguentu v Istri! rojen, in je jo tudi zavoljo
vere moral v Nemce potegniti in se nekoliko časa v
Regensburgu za učitelja ustaviti. Glagolitska pismena
so si leta 1560 v Nirnbergu napravili in jih v Tibingo
prenesli. Cirilska pismena so si naredili v mestu Urahu
leta 1361. K tenm je prišel iz Krajnske in to iz
Ljubljane za pomagavca Anton Dalmata.  Trubar je
prišel zdaj za pastorja v Urah, zraven so ga pa
krajnski stališči postavili tudi za pastorja krajnske de¬
žele. Zato je prišel za nekoliko časa v svojo domo¬
vino in je potlej vzel seboj dva staroverska duhovnika,
namreč: Matevža Popoviča in Janeza Male¬
šev  c a, ktera sta bila, kakor pravijo, iz Serbije in Bosne
doma. Tudi je prišel k njim pomagavat Juri  Juričič
iz Krajnske; Lenart Merčerič,  Dalmatinec, je
ravno tam v Witenbcrgu na učilišču bil in jo tudi po-
magoval sv. pismo prestavljati. Vsi ti so vzajemno po¬
maga vali , prestavljali, popravljali in tiskali, ne samo
v slovenskem narečji, temuč tudi v horvaškem in dal¬
matinskem , ne samo z latinskimi pismeni, temuč (udi z
glagolitskinii in cirilskimi. V lem vremenu so je tiskalo
od le—tih mož v Ljubljani, v Tibingi, Urahu, Witen-
bergu itd., večidel so to bile bukve verozakonske in
postavimo: evangeli, molilne bukve in druge; najime¬
nitnejši je pa celo sv. pismo poslovenjeno in tiskano v
Witenbergu leta 1584. Adam Bohorič,  vodja šolski
v Ljubljani, je spisal prav dobro slovensko slovnico
(Witenberg leta 1584) in ustanovil pravopis, kterega
smo se nespremenjeno do najnovejših časov deržali: in
kterega po Bohoriču imenujemo: bo h or e ico.  Podpi-
ratelji njihovi so bili stališči krajnski  in posebno
Janez Ungnad,  baron v Sončku.  Ta imeniten in
slavni gospod, rojen Avstrijanec, je bil deželni poglavar
štajarski, seje večkrat vojskoval s Turkom, potlej so ga
postavili za najvišega vojniškega zapovednika v šta¬
jarski, Krajnski in Koroški, zadnjič se je pa moral tudi
zavoljo vere preseliti v Saksonijo, kjer se je oženil z
mlado knezinjo iz plemena Barbi; od ondot se je podal
v Urah, in je tam kolikor je le mogel z besedo, z
djanjem in s svojim premoženjem izdavanje slovanskih

bukev z latinskimi, glagolskimi in cirilskimi pismeni
podpiral; on je napravil, da so tudi nemške mesta in
nemški vladarji izdajanje in tiskanje teh slovanskih
bukev v denarjih podpomagali; od začetka se namreč
tiskarina ni doplačala. Še kralj Maksimilijan je daroval
k temu 400 goldinarjev „weil das christlich-lobliche
Werk zum zeitlichen und ewigen Wohl der armen Un-
wissenden diene“, kc'r to kristjansko hvalevredno delo
je ubogim nevednim ljudem v časno in večno srečo. Pa
Ungnad, plemeniti prijatel in velikodušni, podporovatelj
slovanskega slovstva, jo popolovaje skoz Čehe leta 1564
v Vintricu umeri. Še na smertni postelji je svoji gospe
živo naročal, da slovanske za natis namenjene spise na¬
tisniti da, rekoč: „Glej, to so moje deleča!“

Akoravno se je Trubar nekaj v Krajnski zader-
ževal, je vendar neprenehama še za tiskanje sl. bukev
v Urahu skerbel. Potlej se je spet hudo preganjanje
začelo, in Trubar, zapustivši svojo domovino, je šel za
pastorja v Ljubno (Laufcn am Nec kar J, od tod v De-
rendingcn, pa jo vsikdar do svoje smerli slovansko
slovstvo obdelava/. Umeri je 28. junija 1586 in je bil
78 let star. Pismena v Urahu so nekam zavlekli, da
nikdo ne ve kam ; tudi slovensko tiskarnico ljubljansko
so pokončali. Duhovnike, kteri so se te nove vere der-
žali, so najpred spodili, potlej je moral svoj dom za¬
pustili, kdor koli je luteranski bil. Bukve luteranske so
vse sožgali, in pokončali, kjer kolj so jih kaj najšli.
Ljubljansko knjižnico krajnskih stališčev so na novo v
mesto poklicanim jezuitaui izročili; kar niso slovenskih
bukev oni pri ti priči zasmodili, to je leta 1774, ko je
v Ljubljani velik ogenj bil, pogorelo z jezuitiškim klo-
štrom vred. Slovenščina je vtihnila, vse je umolknilo,
kakor v grobu. Dalj ko 150 let po Trubarjevi smerli
je bilo slovensko slovstvo skoro jalovo tako, da je zad¬
njič neki avguštinar Marka Pohlin,  rojen v nekem
ljubljanskem predmestji, prav iz novega začel slovensko
slovnico spisovati, kakor da bi ne bil nikoli slišal bese¬
dice od dobre slovnice Bohoričeve; je jo pa tudi skerpal,
da se Bogu usmili!

Tako se konča pervi  razdel slovenskega slovstva.

Drugi  razdel gre od leta 1770 do leta 1843.
Kakor je v perveni času našega slovstva bilo največ
verozakonskih bukev, tako v drugem največ verozakon-
skih, pobožnih molitvenih in jezikoslovnih, nekaj jih tudi
za kratek čas, postavimo, pesmi, pripovedi, basne in

43 i

tako dalje; drugih koristnih in nauenih imamo pa pre¬
malo. Vse verozakonske, molitvene in pobožne bukvice
in njih spisatelje tukaj z imenom imenovati, bi bilo pre-
mudno, tudi ni namen, slovstvo naše na tanko opisati,
temuč samo sostaviti kratek pregled našega slovstva
samo na toliko, da bi se mi Slovenci zavedili, pri čem
smo, in spoznali, kaj nam je v izobraževanji zdaj po¬
trebno. Tukaj imenujem samo nektere izmed naših naj¬
imenitnejših spisateljev tega časa, ti so sledeči:

Gutsman, Popovič, Kumerdej, Linhart,
Japel, Mat. Ravnikar, Kužnič, Kopitar,  ple¬
meniti W e i s s e n t h u r n, Vodnik, y m i g o c, D a i n k o,
Jarnik, Krcmpel, GoImayer, Metelko, Slom¬
šek, Murko  in drugi. Med" pisatelji, kteri so se v
svojih spisih ozirali na vse slavjanske narečja, se mo¬
rajo pred vsem imenovati trije učeni Slovenci iz Štajar-
skega: F. Miklošič, Stanko Vraz in J. Drobnič.

Osvald Gutsman,  duhovnik na Koroškem, je
izdal leta 1777 slovensko slovnico in ncmško-slovenski
slovar. Popovič,  Celjski, mož razsvetljen, ves goreč
za slavjanščino in v obče za vse znanosti, pa nikdo ga
ni podpiroval, da bi se bil mogel po svoji iskreni želji
popolnoma znanostim posvetili — on je bii ubožcu, brez
premoženja, si je živež služil s tem, da je na Dunaji
ustavil se za učitelja nemškega jezika, kjer je leta 1763
umeri. Kumerdej in Juri Japel,  dva velika ljubi¬
telja slovenščine. Poslednji si je največ prizadel, da se
je celo sveto pismo iz novega spet poslovenilo in iz¬
dalo. To je blizo najimenitnejše slovstveno delo celega
tega vremena. Sodelavci so pri tem bili: Marljivi in
iskreni Slavjan Juri Japel, Rlaže Kumerdej, J.
Rihtar, Modesto  .Šrcj, Anton Trava, J. škri-
nar in Matevž Volf. Zdaj  sc že nekoliko let ne
dobi celega slovenskega sv. pisma v nobeni knjigarnici,
se je že davno razprodalo; Slovenci sedaj spel nimamo
sv. pisma v materinskem svojem narečji; potrebovali bi
ga pa kakor oči v glavi. Bog nam spet zbudi nekoliko
iskrenih domorodcev, kteri bi sc tega svetega posla pri¬
jeli, — učenih mož za to nam, hvala Bogii! ne manjka.
Samo da lc serčuo začnemo serčuost velja! Vreme
ne čaka, kar se nc začne, se dogotoviti ne more; brez
začetka ni sveršetka (končaj, pravijo Dalmatinci. Kjer
bodi je za to že kak blagomisleč mož spet pojedine
dela sv. pisma poslovenil, kakor postavimo: petere bukve
Mojzesove Matevž Ravnikar,  velik ljubitelj našega

m

milega jezika, rojen leta 1776 v Vačah na Krajnskem,
učil se je na učilišču ljubljanskem in bil najet za do¬
mačega učitelja pri tadajnem deželnem poglavarju gosp.
knezu Jurju J. Hohemvart-u. Po doveršenem drugem
bogoslovskem letu je nauk tretjega in četertega leta z
višjim privoljenjem v enem letu dokončal, leta 18052
novo mašo pel in pri ti priči so ga postavili za učitelja
dogmatike v Ljubljani. Od leta 1805 je bil tudi vero-
zakona učitelj v 7. in 8. šoli, za tem vodja ljubljanskega
seminišča, pod Francozom leta 1809 kanceiar vseh šol,
potlej vodja 7 .  in 8. šole. Leta 18527 so jih povišali
za svetovavca pri c. kr. primorskem deželnem pogla¬
varstvu v Terstu. Zunaj peterih Mojzesovih bukev,
ktere pa še do zdaj natisnjene niso, so poslovenili iz
nemškega: Zgodbe sv. pisma za mlade ljudi. Kako so
ljubili čisto slovenščino , in kako si prizadevali pravilno
pisati, sc v le—tih bukvah vidi, oni sami v predgovoru
pišejo: „Ne le mi Krajnci, šestdeset milijonov ljudi go¬
vor/ slavenski jezik in vsem pridejo naše bukve v roke
in gerdo je, jelite, če nam očitajo, da smo Krajnci vso
besedo skazili ?“ Njim se je tudi zahvaliti, da je v
Ljubljani javni učitelj slovenskega jezika; oni so naj-
pervi se obernili za tega del na visokoučenega in ple¬
menitega barona Siga Cojza in J. Kopitarja, ktera sta
izposlovala, da so presvetli cesar Franc  leta 1817 to
stolico ustanoviti blagovolili. Leta 1830 so Ravnikar
prišli za škofa v Terst in tam 70 let stari umerli leta
1845. — Za ogerske Slovence v železni, saladski in
šimegši varmedji je poslovenil novi zakon Štefan Kuznic,
in ga pervič izdal (v nekem posebnem ogerskemu pra¬
vopisu podobnem) v Hali (Halle) leta 1771, kteri se
je potlej večkrat pretiskal v Bratislavu. Jcden izmed
najučenejših mož v slavanskih narečjih in v drugih je¬
zikih je bil Jernej Kopitar;  rodil se je v llepnjah
na gornjem Krajnskem 523. avgusta leta 1780. Latinske
šole se je učil v Ljubljani, pravdarsko pa na vseučilišču
dunajskem, in je stopil še ne celih 30 let star, v službo
v cesarski knjižnici. Visoko učen in marljiv je začel
močno sloveti, tako, da so ga leta 1814 samega v
Pariz poslali, da je književne dragocenosti, ktere so
Francozi leta 1809 iz cesarske knjižnice odnesli, spet
sprejel in lepo nazaj pripravil. Vse je srečno opravil.
Qd sedaj je naglo rastla njegova slava v službi in v
učenosti od dne do dne. Postavili so ga za pervega in
najvišega vodja ces. knjižnice, in potlej ga povišali za

cesarskega v svetovavca, in tako je to šlo dalje od časti
do časti. Še popred. ko je v to službo stopil, je že na
svet izdal svojo izvcrstno slovnico: „Grammatik der
slavvischen Sprache in Krain“, v Ljubljani 1808, in
pozneje svoje bukve : „GlagoIita Klocianus“ in več
drugih. Veliko veselje je imel tudi z dogodivščino slo¬
vansko in je kadar bodi v raznih časopisih kaj od tega
napisal. Na svoje stare dni se je nekako z učenim
svetom spipal in so se javno pričkali, da je bilo kaj.
Po hudi bolezni je umeri na Dunaji 11. avgusta 1844.
Njegova bogata in dragocena slovanska knjižnica je prišla
po milostljivi naredbi presvetlega cesarja Ferdinanda I.
v ljubljansko javno knjižnico. — Jezuit Vincenc F. od
Weisenthurn  je tudi izdal leta 1811 v Terstu slov¬
nico po Kopitarjevi osnovano. Valentin Vodnik,  ve¬
seli slovenski pesnik in učeni novinar sam svoje življenje
v kalendru (pratiki) za leto 1795 tako-Ie popisuje:
„Rojen sem 3. svečana 1758 v gornji Šiški na Jami
pri Žiberlu. Dedec Juri Vodnik je bil rojen v Šent¬
jakobu unkraj Save in se je sem priženil, je rad delal
in vino pil. Večkrat mi je sam pravil, kako sta on in
njegov oče Miha hodila na Hrovaško, kupčevala s pre-
šiči, vinom in platnom, zraven pa dober kup v oštarijah
živela. Dva brata in ena sestra mojega dedca so mene
dostikrat pestovali in potlej hvalili, kadar sem pridno v
šolo hodil. Devet let star popustim igre, luže in der-
sanje na jamenskih mlakah. Grem volan v šolo, ker so
mi obljubili, da smem nehati, kadar koli hočem, ako mi
uk ne pojde od rok. Za pervo šolo me je učil stric
Marcel Vodnik, Frančiškan v Novem mestu 1768 in
1669. 1770 do 1775 poslušam pri Jezuitarjih v

Ljubljani šest latinskih šol. Tega leta me ženejo muhe
v klošter k Frančiškanarjem, slišim visoke šole, berem
novo mašo, se z obljubami zavežem, al 1784 me ljub¬
ljanski škof Herberstein ven pošlje duše past. Krajnsko
me je mati učila, nemško in latinsko šole; lastno veselje
pa iaško, francozko in sploh slovensko. Kamnje poznati
sem se vadil 1795. Z očetom, Marka Pohlin, Diskal-
ceatorn, se seznanim 1773, pišem nekaj kranjskega in
zakrožim nekterč pesme... .Vselej  sem želel kranjski
jezik čeden narediti. Baron Žiga Čojs in Anton Linhart
mi v letu 1794 naročita, kalender pisati; to je moje
pervo delo, ktero tukaj vsem pred oči postavim, da se
bodo smejali in z menoj poterpljenje imeli. Ce bom
živel, hočem še ktero smešno med ljudi  dati; naši na-

28

434

stopniki bodo saj imeli kaj za nami popravljati in bru-
siti.“ — Njegova beseda ni učeno zavita, temuč teče
gladko tako v pesmih kakor v razrešenem slogu; zato
so njegove pesme ljudem posebno dopadle, še bolj pa
„Velika pratika**, ktero je izdal v letih 1795, 1796 in
1797. Za duhovnika pri sv. Jakobu v Ljubljano po¬
stavljen je začel pervi kranjske novine izdajati pod
imenom „LjubIjanske novice* 4 , in to od leta 1797 do
leta 1800; po tem je jenjal, ker so bili ljudje za nje
preveč nemarni, marljivi Vodnik pa preveč obložen z
mnogoverstnimi opravili. Bil je v Ljubljani za učitelja
latinskih šol 21 let. Može, kteri so sv. pismo v slo¬
venščino prestavljali, je z besedo in z djanjem podpiral,
po ukazu duhovskega zbora (konzistoria) v Ljubljani
ga pregledoval in popravljal. Prijatli njegovi in ljubi¬
telji slovenščine so ga tako dolgo terjali, da je leta
1806 izdal v Ljubljani svoje „pesme za pokušnjo 44 ,
leta 1809 „pesme za brambovce 44 , leta 1811 svojo
„gramatiko ali pismenost za perve šole 44 . Njegovo naj-
veče in najkoristniše delo, ktero je dogotovil, je do¬
godivščina imenovana: „Geschichte des Herzogthums
Krain, des Gebietes von Triest und der Grafschaft
Gdrz 44  leta 1800, ktero je spisal, ko je bil učitelj zem-
Jjopisa in dogodivščine, sicer le v nemškem jeziku, pa
s slovanskim sercom. Zadnjič so ga postavili za vodja
latinskih šol, zraven tudi za učitelja v rokodelstvih in
umetnostih in poslednjič za učitelja laškega  jezika in
slovstva. Z velikim trudom je tudi slovenske besede
zbiral, kjerkoli je hodil in jih blizo 30.000 nabral, in
je mislil leta 1813 izdati: „Nemško-slovensko-latinski
slovar. 44  Že ga je oznanil; pervi list že natisnjen pri-
jatlom slovenščine v roke podal; v tem se uname spet
vojska s- Francozom, delo se je ustavilo in je tako
ostalo. Leta 1819 8. januarja ga je zadel mertvud na
žalost njegovih rojakov in v obče Slovencov, kteri sedaj
čedalje bolj spoznavajo njegove zasluge. — J. L.
Šmigoc  je izdal leta 1812 prav dobro slovnico. Peter
Bainko  je izmislil k latinskim pismenkam nekoliko novih,
je izdal ž njimi tudi slovnico, pa nove pismenke narodu
niso dopadle, vsa ta stvar se je spet pozabila; že dolgo
let se s tistimi pismenkami nič več ne tiska in težko da
se še kadaj kaj takega tiskalo bode. Verban Jarnik,
Nadižarjev. na Potoči v ziljski dolini 11. maja 1784 rojen,
je novo mašo pel leta 1806 pod košato zeleno lipo
zraven cerkve v šent-štefanu; je bil za kaplana pod

435

Kernosom, v Čajnčih in v Celjovcu, potiej za fajmoštra
v Šent-Mihaelu, in zadnjič 15 let vBIatogradu (Moos-
burg), kjer je 11. junija 1844 umeri. Bil je mož vi-
sokoučen, znal vse slovanske narečja. Lice mu je sijalo,
kadar je govoril od našega jezika in slovanskega na¬
roda, kterega je iz vsega serca ljubil. Bil je duhovnik
prijazen proti vsakemu, vidilo se mu je dobro serce že
v pogledu, slišalo v besedah in kazalo v njegovem djanji.
Za slovanstvo je bil ves goreč, še v starosti svoji živ
kakor iskren mladeneč, se je tudi rad pogovarjal od svoje
domače doline in od posebnih tamošnih slovanskih navad
in običajev, ki so se od starine do sedaj še obderžali.
Spisal je bukvice: „Kleine Sammlung soicher altslavi-
scher Worter, welche im heutigen windischen Dialekte
noch kraftig fortleben 44  Klagenfurt 1832, pa še nektere
druge bukvice in sostavke. Njegove najimenitnejše bukve
so pa: ,,Versuch eines Etymologikons der slovenischen
Mundart in Innerosterreich. 44  Klagenfurt (v Celjovcu)
1832. Slovenskega obširnega slovarja ni mogel dokon¬
čati, kakor je želel. — Anton Krempl,  fajmošter v
Mali Nedeli na Štajarskem, sam ogenj za slovanstvo,
je spisal pridige za dve leti in še nektere druge buk¬
vice, v šolah se slovenščine ni učil, ker jih nimamo, in
se je še le postaren spisateljstva lotil, za to se ni ču¬
diti, da tako močno nemškari, in to v vseh svojih spisih,
med kterimi je njegova „Dogodivščina štajerske zemlje,
s posebnim pogledom na Slovence 44 , II. del, v Gradcu,
leta 1845 44  gotovo najimenitnejši, in ako nemškarenje
izvzameš in le na žlahno misel v teh bukvicah gledaš,
jedno najvažnejših del slovenskega slovstva. Ta dogo¬
divščina je še le po njegovi smerti izšla, umeri je
namreč med tiskanjem teli bukvic 20. grudna 1844.

Pisatelji, kteri še žive, so brez tega obče znani, ni
potreba njih zaslug na dolgo in široko razlagati, jih samo
imenujem in eno ali dve besedici pristavim: Andrej
Golmajer,  je izdal sveto pismo novega zakona v lepi
gladki slovenščini 1834. Gospod Franc Metelko,
učitelj slovenskega jezika in literature v Ljubljani, je izdal
slovnico, v kteri med latinskimi pismenkami tudi neko¬
liko lastnih upotrebuje. Gosp. Anton'Slomšek,  sedaj
knez-vladika Lavantinski, izbuditelj ljubezni do sloven¬
ščine , posebno v Koroški in štajarski, obče znan v
celi Slovenii po mnogih izdanih slovenskih bukvicah,
ktere se tukaj vse še imenovati ne morejo; večidel vse
so se drugič tudi tretjič in še petič že natisnile. Ime-

43G

nujcm tukaj te-ler Hrana evangeljskih naukov 44 , v
Gradcu 1835 že v drugič izdana v Gradcu; tretjič v
Celjovcu 1845. „Mnemosinon slavicum 44 ; 1840. „živ-
ljenja srečen pot za mladenče 44  1837. „Keršansko de-
vištvo“ 1834, se že petič ali šestič tiska; vse v Ce¬
ljovcu. „Sveto opravilo za šolarje 44  1846. Najimenit¬
nejši je pa ,,Blaže in Nežica 44  v nedeljski šoli, v Celji
leta 1842. Zunaj tega sila lepih slovenskih molitvenih
bukvic. — Gosp. A. J. Murko  je izdal: ,,Theoretisch-
praktische Grammatik der shnvenischen Sprache 44 , in:
,,Deutsch-slovrenisches und Shnvenisch-deutsches Hand-
worterbuch 44 , v Gradcu 1833, oboje prav dobro. Slov¬
nico je v drugič izdal in to v skladnem občnem pravo¬
pisu v Gradcu 1843. — Pisatelji slovenski, kteri ne
samo v našem, ampak tudi v drugih slovanskih narečjih
svoje dela spisujejo, so: J. Kopitar, F. Miklošič;
uradnik v cesarski knjižnici na Dunaji, ki je izdal med
drugim učene bukve: „Radices linguae slovenicae ve-
teris dialecti. 44  Lipsiae 1845, Matija Majar,  du¬
hovnik na Koroškem, eden najiskrenih podpirateljev
vzajemnosti slovanske. — Stanko  V ra  s,  pesnik in
pisatelj v hrvaškem narečji, je izdal pesmi: „G!asi iz
žeravinske dubrave“ v Zagrebu 1842, „Gusle i tam-
bura, s Zlatnim Pragu 44  1845; „Narodne pesnti ilirske,
koje se pevaju po Štajerskoj, Krajnskoj, Koruškoj i
zapadnoj strani Ugarske 44 , v Zagrebu 1839. Za slo¬
vansko slovstvo posebno imenitna knjiga je „KoIo“,
članci za literatura, umetnost i narodni život, izdavaoci:
D. Rakoyac, St. Vras, L. Vukotinovič, v Zagrebu do
sedaj so se izdale tri knjige, perva in druga 1. 1842,
tretja 1. 1843. „Kolo 44  je vso tako izverstno pisano in
vredjeno, tako polno slovanske vzajemnosti in bratinsfce
zloge, da človek ne moreš drugači kakor želeti, da bi
te bukve vsaki naš pisatelj in domorodec ne samo pre¬
bral, temuč prebiral. Tudi to „Kolo 44  namenjeno za vse
domorodce in odperto za vse pisatelje naj pišejo v na¬
rečji kteremkoli hočejo. V pervi knjigi v predgovora
stoji jasno: ,,Naše je „Kolo 44  otvoreno svakomu pi-
savcu, samo ne pisao proti duhu sloge i zdravoga na¬
predovanja 44 ; to je po slovensko: Tukaj mora pristopiti
in se pridružiti vsaki pisatelj, samo da ne piše proti
bratovski ljubezni in da ne gre po rakovo. V  „Kolu 44
najdeš za Slovana izobraženih stvari, kterih v bukvah
drugih jezikov zastonj iščeš, pa vendar ima tri velike
pregrehe na sebi, pervič: da je tako malo med izobra-

437

ženimi Slovenci razširjeno (za proste kmete „Kolo“ ni);
drugič: da tako malo Slovencov v ,,Kolo“ piše, in
tretjič: da že od leta 1843 nobene knjige ni na svet
prišlo. — J. Drobnič,  iskren prijatel čistega ilirskega
narečja je spisal: ,,Ilirsko - Nemački - Talijanski mali
rečnik.“ Troskom matice ilirske, v Beču (Wien) 1846.
Tukaj se morajo imenovati še sledeči slovenski pisatelji:
M. Ahac  el,  prošt Albrecht, Bohinc, Burger,
Ciegler, Dolinar, Globočnik, J. Grabnar, Pl.
Javornik, Kastelic, Klančnik, Juri Kobe, J.
Kosmač, Linhart, Malavašič, Fr. Pirc, Po¬
točnik, Koseski  (Janez Vesel} in Prešern,  per-
vaka našega pesništva, škerbinc, Stanič, Stojan,
Švab, Veriti, Zalokar. — Kvas,  je javni učitelj
slovenščine v Gradcu: Metelko  v Ljubljani; hvaležno
se mora tudi spomniti Debevc,  bivši verozakonski
učitelj v Ljubljani, kteri je leta 1790 začel brez vsega
plačila blagomiselno bogoslovcom slovenščino razlagati,
pa zavoljo franeozke vojske je to koristo podučevanje
jenjalo. V Celjovcu je Slomšek,  tadanji špiritual v du¬
hovščini od leta 18Si9 do 1838, tudi dobrovoljno bogo¬
slovce v materinskem jeziku podučeval, in ne more se reči,
ali je našemu narodu več koristil s tem žlahtnim priza¬
devanjem, ali s svojimi izdanimi slovenskimi bukvicami.

Podpirateljev našega slovstva v tem času ni bilo,
zunaj gospoda — žlahnega po sercu in rodu — barona
Žiga  C oj  za  v Kranjski. On je podpiral slovenščino z
besedo in s svojim premoženjem, on je oprosil s Kopi¬
tarjem vred slovensko stolico za Ljubljano, on je zbral
največo in najvažnejšo knjižnico slovensko v celi Slo¬
venil", on je podpiroval, zastopoval in branil slovenščino
tadaj, ki nismo imeli podpirateljev, zato ostane njegovo
žlahno ime — baron Žiga Cojz — nepozabljeno, dokler
bode Slovencov kaj, kteri svoj jezik in svoj narod lju¬
bijo. Njegova bogata knjižnica je sedaj z javno ljub¬
ljansko zedinjena. V tem predelu našega slovstva se
je slovensko tiskalo: V Ljubljani, v Celjovcu, v Gradcu,
v Gorici, v Vidmu (Udine), v Terstu, v Hali na Nem¬
škem in v Bratislavu (sv. pismo od Kuzniča), v Za¬
grebu in na Dunaji. Posebno smo obogateli z molitve¬
nimi in pobožnimi bukvicami in s slovnicami; tudi si
priskerbeli nekaj jih za kratek čas, postavimo: pesmice,
pravlice, pripovedke itd. Pa glede na slovansko vza¬
jemnost in bratovsko ljubezen (slogo) smo šli, ako pri—
spodobiš to vreme s pervim, po rakovo, to je, ritnisko.

438

Trubar in njegovi sodelavci so spisovali in izdajali bukve
ne samo v narečji slovenskem , temuč tudi v horvaškem
in serbskem, in so tiskali bukve za Slovence in Horvate
s pismenkami latinskimi, za Dalmatince in Horvate z gla-
golitskimi, za Serblje s cirilskimi. To je žlahna vzajem¬
nost! Slovenci tega časa so pa večidel samo na govor
svojega kraja pazili, pisali brez vzajemnosti, — kaj bi
človek govoril, še sami Slovenci so se nebratovsko brez
vse potrebe v pravopisu na čvetero razdelili, kar popred
nikoli ni bilo. Eni pisatelji so pisali po starem v bohori¬
čici, drugi z novo izmišljenimi pismenkami Dainkovimi,
tretji z Metelkovimi, in ceterti, to je Slovenci v zapadni
Ogerski, so pisali v nekem pravopisu, kteri je bil ne¬
kako ogerskemu podoben; sloge, to je, krotke medju-
sobne ljubezni je pogosto manjkalo, in kakor se potle
rado zgodi, je napeljeval vsaki vodo na svoj mlin, po¬
jedine besedice in še pojedine pismena so dale prilož¬
nosti za hud prepir. Slovstvu je to naravno močno
škodovalo, kakor prikarjanje in jeza vsaki dobri stvari
le škoduje. Mesto, da bi bili složno koristne bukve
spisovali, je vsaki samo svoje terdil, ne rnareč, kaj je
slovenščini potreba; pogosto se je zgodilo, da je jeden
to poderl, kar je drugi sezidal. Bilo jih je pa tudi
mnogo — lahko bi jih z imenom imenoval — žlahno
mislečih mož, ktere je ta nesreča v serce bolela, kteri
so kratko in na tihem, ne spustivši se v malopriden in
praven prepir, za slovstvo skerbeli. Njim se imamo za¬
hvaliti, da se je z našim slovstvom na bolje obernilo.

Tretja doba slovenskega slovstva se začenja z
„Novicami.“

Eden izmed najimenitnejših dni v našem slovstvu
je sreda po kresu, to je, 5. vel. travna leta 1843. Ž
njim se začne novo vrenie za slovenščino. Tega dne se
je razposlal pervi list kmetijskih in rokodelskih „Novic“,
ktere izdaja c. k. kmet. družba na Krajnskem; vrednik
jim je dr. Janez Blehveis. Pri drugih narodih, kteri že
cveteče in bogato slovstvo imajo, ni to nič tako važ¬
nega, ako se kak list ali časopis iz novega ustanovi, ali
ako spet prestane izdajati se. Vse drugače je to pri
Slovencih. Po ,,Novicah“ je slovstvo iz novega oživelo.
Tega se še le tedaj prav prepričaš, ako pomisliš, kaka
je popred s slovenščino bila. J. Kopitar to jasno in
kratko pove v svoji slovnici na strani 109 , kjer piše:
„Der Bauer schreibt nicht, der gebildetere Slave ist
deutsch gebildet und ein Ueberlaufer; slawisches Sprach-

439

studium ist daher nur Sache irgend eines seltenen Dil—
letanten, der seine Landsleute beinahe ura Naclisicht
bitten muss fiir diese seine Passion!' 4  — To pravi Ko¬
pitar. Taka je resnično tudi bila. Po „Novicah“ so se
Slovenci, kakor bi rekel, izdramili iz spanja; ljubezen
do svojega materinskega jezika in naroda se je v do¬
morodnih sercih unela, vsi naši ljubitelji slovanstva, pi¬
satelji in bravci so se okoli „Novic“ zverstili. Pisateljev
novih  je stopilo mnogo na beli dan,  med njimi pa je
J. Koseski  (Vesel) s svojimi pesmami zbudil dosihmal
še neznano nadušenje; nahajamo v pervi dobi: Ambroža
Mih., dr. Bleivveisa Janeza, Oroslava Cafa, Cigaleta
Matevža, Dežmana Karola, Ferlana Mat., Hašnika Jo¬
žefa, Hicingerja Petra, Jerana Luka, Jur. Kobeta, Jur.
Kosmača, Krempeljna Antona, Leskovca Petra, Mala¬
vašiča Fr., Majarja Matija, Marovšnika, Medveda Jer¬
neja, Metelkota Fr., Navratila Janeza, Olibana Antona,
dr. Orela, Pintarja Lovreta, Poklukarja Jožefa, Potoč¬
nika Blaža, Ravnikarja Matevža, Robida Karola, Sta¬
niča Val., Stojana Mihaela, Svetličiča, dr. Šubica, Ter-
stenjaka Davorina, Tomšiča Bernarda, Verneta Mihaela,
Vertovca Matija, Višnjagorski (Ziegler), Žakeljna Ant.,
Žemljata in še druzih.

V novejši čas, ko je stopilo novih pisateljev obilo
na dan, se tu ne moremo spušati, ker povestnica ta se
konča že px-ed letom 1848.

Kjer bodi je prijel kdo za pero in je kak sestavek
spisal, in kar bodi se je bralo lepega in koristnega
za naše proste ljudi, pa tudi za izobražene Slovence.
Brez ukaza, brez vsega silovanja in brez šol je vpeljal
dr. Bleivveis složni pravopis  v Slovenii; ljubezni¬
vejši se eden z drugim obhodimo, na prepir in prikar-
janje merzimo; sedaj že ne sme vsaki prepiravec, kakor
bodi očitno pred nami v ,,Novicah 44  se prepirati, razsa¬
jati in nemir napravljati; sedaj le za zložnost in za
vzajemnostjo strežemo. To se imamo zahvalit vredniku
in vsem tistim, ki za „Novice 44  pišejo. Ako na po¬
slednje leta se ozremo, moramo se z vso pravico ve¬
seliti in s tem se ponašati, kar smo v izobraženji in v
slovstvu napredovali. Mi smo sicer, to se ve, še le
perve stopinje storili, pa ravno te so najtežje in najvaž¬
nejše, kakor pregovor pravi, da „vsaki začetek je težek.“

/'

Popravki.

V zgodovini novega časa.

V §. 18. Švedci, pola 7., str. 109, versto 19—20!, beri „Vojsko
na Nemškem pa nadaljuje izvcrstni švedski vojskovodja z veliko slavo“,
namestT: „Vojsko na Nemškem nadaljujejo izverstni švedski vojskovodji
z veliko slavo.“

V §. 25. Portugaljci. pola 9, str. 12(1, versla 9, beri: ,,Angleži,
Francozi, Holandčani in Švedci ga precej spoznajo za kralja- 1  namesti:
,,Angleži itd. ga precej spoznajo za svojega kralja!! —

V. §. 27. Francozi, pola 9, str. 133, versta 20, beri: ,,Richelieu
in Mazarin sta bila namreč velikaša kraljestva in vse pravice podložnih
tako poterla itd. 1 - namesti: »Richelieu in Mazarin sta bila velikaša kra¬
ljestva in sta vse pravice podložnih tako poterla itd.“



.