t.orWia" izfcißja ysaki^torek In aoboto. Ako pade nä fa dneva* praznik, dan poprej. UredniStvo se nahaja v „Narodnl Tlslurnl", ulica Vetturini št. 9, kamor je naslavljati pis ma. ^¦»franklrana piNnia se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. lokopiMi dopisuv se ne vračaiu stane na ieto 10 K, xa pot let« f> K, za itM leta 2 50. DpravniitTo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini $t. 9. se plačuje od tveterostopne petit vrste po U vin., za vefkratni natis primeren popust. jtanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih gorifkih trafikah. LtB 9, V Gorici, v torek dne 31. januvarja 1911. Leto XIII. Dva narodna škandala. i. Kar je uganjala Gabrščekova „So- ča" pred dvema letoma povodom po- stavljauja Gregorčičevega spomenika in kar je počenjala lani proti ustanovitvi slovenske zasebne gimnazije v Gorici, ostane neizbrisljiv madež v zgodovini tega „naprednega glasila". V obeli slu- čajih se je izprijenka posluževala 1 a ž i, da bi škodovala dobri stvari. Proti na- biranju prispevkov za Gregorčičev spo- menik je hujskala z 1 a ž j o, da ni v osrednjem odboru za ta spomenik zraven klerikalcev nobenega uaprednjaka, mar- več le nekaj politično brezbarvnih go- spodov. To 1 a ž je ponovila tudi lani ter pisala: Ko se je šlo za spomenik Simona Gregorčiča, so se zbrali sami klerikalni gospodje, so sestavili odbor... Da ni to res, spričujejo lahko člani osred- njega odbora : dr. Ivo Šorli, dr. Ozvald, dr. Omersa in višji sodni svetnik M. Rutar. Nesramna gonja proti posmrtnemu počaščenju našega pesnika je bil prvi narodni Skandal, ki ga je „Soča" za- grešila. Drugega pa je zagrešila lani s svojini izdajalskim nastopom proti usta- novitvi slovenske zasebne gimnazije v Gorici. Tudi to akcijo je skušala pre- prečiti z lažjo. Lagalaje namreč, da v kuratoriju zas. slov. gimnazije ni nobenega naprednjaka. To 1 a ž si je tako-le konstruirala: 9 članov kuratorija — med temi tudi gg. Lebana, Kosa in Ipavca — je uvrstila med zagrizeue, strastne klerikalce, dveh članov — pro- fesorja Zupaučiča in Mastnaka — pa ni prištela naprednjakom. češ, da se ne vrnešavata čisto nič v — p o 1 i t i k o. Na podlagi te laži je pričela „So- ča" svojo izdajalsko gonjo proti usta- novitvi slovenske zasebne gimnazije. Doposlanega oklica na slovensko ljudstvo na Goriskem ni hotela objaviti, pač pa se je izrekla v posebnem uvod- niku proti ustanovitvi slov. zasebne gim- nazije ter končala svoj izdajalski članek s pozivom : N a p r e d n j a k i, tiapred- ne občinel Niti vinarja za naj- novejše početje Pajerjevih za- veznikov, kibito samo izkori- ščali v svoje nečedne politic- n e n a m e n e 1! Ko je razposlal kuratorij na slo- venske občine poziv, naj prispevajo za slovensko gimnazijo, se je „Soči" za- čelo ljudstvo strašno smiliti. Hinavka, ki ne najde nikdar gfajalne besede proti zapravljanju denarja potom plesov in veselic, je javkala : G r e go r č ič p r i- tiska ljudstvo, da naj mu dati- sočake zazasebuo g i m u a z i j o, ki bo inielanasebi vse znake klerikalizma... Ali res ninia ta duhuven nujnejšega dela od tega, dazahteva od našega revnega 1 j u d s t v a novih žrtev? To je že od °i 1 e! Naše ljudstvo nima milijonov, da bi si špo- galo zasebne srednje šole. — Ko je Gabršček vabil v mizarsko in tr- govsko zadrugo, pri katerih so se iie- kateri „rodoljubi" dobro imeii, je ^Soča" pisala drugače. — Da bi „Soča" odvrnila slovenske občine od prispevanja za zasebno gim- nazijo, jih je strašila, da vlada ne pre- vzame slovenske zasebne gimnazije. Pi- sala je: V par številkah že naziianja „Gorica" ustanavljanje zasebnih gimna- zij ter podržavlja zasebne gimnazije. Da laze, ni treba dostavljati. To je le nov način lova na kronice za name- ravano klerikalno zasebno gimnazijo v Gorici.... Farbali so, da so v odboru tudi naprednjaki. Sedaj farbajo, da se ta pa ta gimnazija v kratketn podržavi, češ, na tak način izvabimo iz občin prispevke, kažoč jini, da prihodnje leto se že podržavi slov. zasebna gimnazija v Gorici' Nesramni iarbarji! Če se jitn kdo usede na lima- nice, ga bo še bolelo! če kaka občina votira kako svoto, bo to proč vržen üenarl Zaponinijo naj si to! Tako nesramno je hujskala in far- bala „Soča" lani 23. junija — in letos imamo že prvo slovensko paralelko na državue stroškel Naprednjake je begala „Soča" s trditvijo. da bo slovenska zasebna gim- nazija strogo k 1 e r i k a 1 n a, ki bo vzgajala „Čuke" ter jih učila sovražiti Sokolstvo. Poslužila se je celö n e u mu e laži, da hoče Gregorčič s slo- vensko zasebno gimnazijo le L a li o m, svojim zaveznikom, p o- m a g a t i! Dopis iik „z dežele", oz.roma huj* .."r v Gabrščekovi kovačiji, je pisal: Ne dvomim nič, da ličijo za slovensko zasebno gimnazijo skriti — italijanski liberalci.....Mi naj bi dali tisočake za nekaj, kar so udahnill Gregorčiču italijanski liberalci, naši najhujši sovraž- niki . . . Počenjanje naših klerikalcev je vredno najhujše obsodbe. Tako se ne dela z uašimi šolami! Izdajskemu, pro- tislovenskemu, ftalijanskim liberalcem služečemu delu dr. Gregorčiča pa naj bo že konec! Čas je zadnji. — Kaj nam hoče še natveziti na ljubo italijanskirr liberalcem?! — Tudi v „Slovenski Na- rod" je prišel iz znane goriške kovačije članek, v katerem -e je Gregorčič tako-le sumničil: Posebno sumljivo je pri tej stvari to . . ., da stoji na čelu tega gi- banja dr. Gregorčič, Pajerjev zavezuik... Nam se zdi, da hoče „zveza" opehariti Slovence za gimnazijo v Gorici — zato je umevno, da napredni Slovenci in napredne občine ne bodo nič prispevale, ker vidijo že v početku te akcije skrivne namene sloven- skokleiikalne-laškoliberalne zveze! Gregorčiča je „Soča" tudi dolžila, da je on kriv, da nimamo v Gorici že zdavnaj slovenske gimnazije, češ, on drži po koncu laške liberalce, ki nam ne privoščijo slovenskih sredujih šol v Gorici, dočim bi bila v deželni hiši lahko drugačna večina, ki bi zavzela člsto drugo stališče nasproti našim sol- skim in drugim zahtevam. To sleparjenje slovenske jav- nosti smo zavrnili že lani z besedami: Predrzni farbar hoče s tern reči, da bi se laški klerikalci ne protivili usta- novitvi sloveoske gimnazije v Gorici. Ali ta slepilec ne ve več, kaj so uganjali Faidutti, Bugatto in drugi re- prezentanti laške klerikalne stranke proti premestitvi slovenskega učiteljišča v Qorlco ? AH je pozabil, da je ,.Eco", glasilo te stranke, neštetokrat očitala Hberalnlm Lahom, da se ne ustavljajo dovolj krepko prodir?*: Slovencev v Qorlco in da nimajo niii toliko poguma, da bi zapodili iz službe slovenske de- kle? Pozivljarno proštovo glasilo »Eco", da pove jasno in glasno, ali privoščijo laški klerikalci Slovencern slovensko gimnazijo v Gorici, ali pa se protivijo tej opravičeni slovenski zahtevi. Mi po- vemo že naprej, da se glasilo laških klerikalcev ne odzove našemu pozivu in da postavi s svojim molčanjem na laž svoje slovenske zaveznike v Gabr- ščekovem taboru. Tako smo pozvali lani 10. rnaja proštovo glasilo. „Eco" molči in do da- ues še ni povedala. ali nam privoščijo laški klerikalci slovensko gimnazijo v Gorici ali ne. flli so „dreadnoughlke" pof rebne ? V zadnjem Času se vsi avstrijski časopisi obširno bavijo z narneravanim povečanjem naše vojne mornarice ter o velikanski svoti cfenarja. ki naj bi se porabila v to svrho. Nisi manj kot 312.400.000 K se zahteva v dosego tega namena. Ta svota naj bi se pa v teku petih let krila iz državnih dohodkov. So listi. ki trde, da s tem bi bilo le de- loma doseženo projektirano povečanje naše vojne mornarice in da bi se po preteku petih let zahtevalo za prihod- njih pet let 312.000000 K v nadaljno povečanje mornarice, kar bi se imelo približno vsakih pet let vedno po- navljati. Razni prijatelji tega programa po- skušajo tudi po časopisju vplivati na delegacije. ki bodo te dni o tem vpra- šanju odločevale, da bi to vprašanje v predlaganem smislu ugodno resile. Nečemo tajiti, da nam je vojna mornarica neobhodno potrebna. Že v zadnjih letih se lepo razvijajoea trgo- vinska mornarica je en faktor. ki za- hteva. da imamo v njeno varstvp do- volj močno vojno mornarico. Gosfovanje Iržaških igralcev. (28. in 29. I. 1911.) Dr. Z.—en. Čas je bil, da nas je kdo vzdramil iz spanja. Z veseljem smo pozdravili gostovanje tržaških igralcev. Vprizorili so tri igre: dramatiziran roman L. N. Tolstega: „Vstajenje", krasno istrsko narodno dramo: „Zimsko solnce" Viktor Car Ernina in svetovnega Gogoljevega: „Revizorja". Dramatizacija „Vstajenja" je po polnoma ponesrečena. Bataille ni izbral pravih mornentov, ki so tako karakte- ristični in plastično izvedeni v romanu, namreč onih momentov, v katerih se vrši duševno vstajenje Neljudova in Maslove Dejanja skoraj ni nič, Nelju- dov in Maslova živita le od spominov, le kakšna prošnja ali pomiloščenje pahne vse dejanje naprej. „Vstajenje" vprizarjajo večinonia radi senzacije in pa radi svetovnega imena, ki ga vživa Tolstoj. Dragutinovičev knjaz Neljudov je bil v 1. dejanju slab, vse prej kot Iju- bimec. V naslednjih dejanjih nam je pa skušal dati to, kar Bataille ni mogel, in tupatum izborno rešil svojo ulogo. Najboljša je bila ga. Dragutinovi- ceva v ulogi Maslove. Njeni tempera- mentni igri jjre zahvala, da je kolikor- toliko zbrisala vse pomanjkljivosti in napake dramatizacije. Ona ni le „igrala" ampak ^živela", kar je pač najvišji cilj igralca. Druge uloge so bile večinoina dobro izvedeni, le tempo igre je bil prepočasen. V nedeljo popoldne so igrali „Zimsko solnce", Viktor Car Emina. ¦ Krasna igra z lepo idejo nam predočuje boj med Hrvati in Italjanaši. Dull igre je patriotičen in Goethejev verz: „Pfui, ein politisch Lied, ein garstig Lied" zgubi tu popolnoma svojo veljavo. Car limin je s spretno roko po- segel v življenje in ustvaril značaje do popolnosti. V drami kipi življenje in dejanje se razvija popolnoma naravno. Vprizoritev je bila prav dobra. Ne da se tajiti, da ima tržaško gledišče nekaj dobrili močij. katere se vsikdar z vneino in ljubeznijo oživijo v svoje uloge. Gospa Dragutinovičeva je ustvarila osebnost, ki bo vsakemu gledalcu, po- sebno pa gledalki ostala v trajnem spominu. Nastopala je kot junakmja, ki se ima odločiti: ali za ljubljenega moža, ki je izdajalec njenih najsvetejših čustev, ali za ljubljeni narod trpin. Bili so tre- nutki, v katerih je človek mislil. da gleda življenje, ne igro. Gospej Draguti- novičevi naše odkrito priznanje. „Kamilo" je manj srečen, a videlo se je, da se je potrudil. Menim. da je „Berto" Štokova najboljša uloga, kar nam jih je sploh dal. Samoniklo se je vglobil v svojo primeroma najtežjo ulogo in nam dal tip do realnosti. Le gestikuliranje je kvarilo celoten vtis, ker je časih preveč mahal z rokami in tupatam pretiraval. Sicer vsa cast mu I Od bratov sta bila najboljša Dra- gutinovič in Bratina. Slednji ni znal svoje uloge in Čakal na suflerkine be- sede, ki so bile zelo glasne, da smo slišali vse dvakrat, kakor na odrešenje. Zvečer je šel čez oder (iogoljev: „Revizor", ki je bil žalibog oskubljen. Razpoloženje Živahno v skoraj polni hiši. Glavno ulogo je igral J. Štoka in jo je izvrstno rešil. Tudi druge uloge so bile v dobrih rokah. Radi izgovora bi še pripomnil par besedi. Gosp. in ga. Dragutinovic nekam čudno izgovarjata „š" in „ž". kar tako neprijetno dime ušesa. Ali ni to le slaba navada? K sklepu. Tržaškemu ensemblu manjka sole in temeljitejše izobrazbe v igralskem poklicu, katere ni razun g. Dragutino- viča in soproge nihče užival. Celoten utis osobja kvari nekaj igralcev po- četnikov. katerim manjka §e vse! Ali bi se ne dalo doseči vse s samo- izobrazbo ? Duševno obzorje bi bilo razširjeno in umetnikova individualnost bi prisla polagoma do popolne veljave. Torej pogum! Scenerija ni bila za nič! Kar pa pri takem odm ni čuda. Svetujem trzaškim igralcem naj ne vprizarjajo iger velikega žanra, ä la „Vstajenje", ki zahtevajo velikih odrov in drage sce- nerije, ampak „Sittenstücke", ki so omejene bolj na ožji krog, takorekoč familjarni krog igralcev, torej velikega pompa. Upamo, da obiščejo še kdaj! Toda radi tega ni treba, da se ze tako neznosno obremenjeno ijudstvo Se bol] obremeni z novimi davki. Zahteve za vojno mornarico bi morale na vsak način biti v razmerju s finančno močjo države. So nekateri, ki tudi trdijo, da je močna vojna mornarica neobhodno po- trebna. da branimo v slučaju vojske naše obrežje Sedaj se pa vprašamo, je- li neobhodno potrebno, da se bije v ta- kem slučaju vojna na morju, posebno pa od nase strani, ko imamo za vspesno obrambo našega obrežja za mnogo premajhno mornarico?! Ali bodo naže denarne moči tako velike, da si v doglednem času zgradimo za naše obrežje potrebno mornarico?! Ali nebi vedno večja mornarica zahtevala tudi vedno večje izdatke za njeno vzdrže- vanje ?! Ker je bogata Angležka začela gra- diti „dreadnoughtke". sledile so ji tudi druge države. katerim pa seveda naša država, držeč se gesla „noblesse oblige", neče zaostajati. Pisec teh vrstic je pred leti čital brošurico nekega avstr. visokega mornariškega častnika, v kateri so bili izraženi utemeijeni pomsleki protizgradbi „dreadnoughtk" in sicer na podlagi iz- kušenj, ki so se napravile pri rusko japonski vojski. Cudno je le, da nisQ bHi Angleži oni. ki jim je prišla na urn zgradba tek morskih velikanov, marveč Italijani. Italijanska vlada je koj za- četka bila proti „dreadnoughtkam", a Angleži, katerih moč je le na morju. so koj na to zgradili prvo tako strašilo. Računali so s svojo denarno močjo in mislili, da jim druge države v tern po- gledu ne bodo kos. Ali glej! Precej na to so se začele tudi druge države gibati in izven Španske in Turčije gradijo se- daj že vse evropske velesile svoje „dre- adnoughtke". Naša država se čuti zapostavljeno in začele so tudi pri nas „dreadnoughtke" rojiti raznim gospodom po glavi. Tako je postalo to vprašanje sedaj eno naj- važnejših v parlamentu. Ali se ne bi lahko izognili zgradbi „dreadnoughtk". ki stanejo toliko denarja, brez da bi se imeli bati kakega napada od morske I strani?! To hočemo v naslednjih vrsti- cali nekoliko premotriti. V principu ima naša vojna morna- rica nalogo, da brani naše morsko obrežje, se torej ne spušča na večje bitke na odprtem morju. Ako ima torej le branit obrežje. bi morala biti vsled kakovosti našega obrežja razširjena sko- raj ob celi obali, ker otoki in skale, ki molijo iz morja, ne dopuščajo daljšega izgleda na morje. To bi bil zopet vzrok, ki zahteva mnogoladijsko mornarico, ni- kakor pa ne mornarico s plavajočimi trdnjavami, katerih ulogo bi igrale „dread- noughtke". Boljsi je torej več ladij nego jna „dreadnoughtka", kajti ako se so ! vražnik bojuje proti eni „dreadnouglitki", ima le eno fronto. proti kateri se ima boriti, medteni ko bi moral v slučaju, da ima več ladij v različnih frontah na- sproti, svoje brodovje deiiti, da bi ga sovražno ne obkolilo. Če hočemo torej povečati mornarico, je za naše vode bolje. da jo na ta način povečamo. da zgradimo več manjsih ladij, ki so lahko gibljive v naših ozkih in plitvih prelivih. Seveda bi to stalo ogromno denarja, ali kot rečeno, bolj prikladno bi biloza kakovost naše obali. All, če bi se ravno hotelo, bi se lahko tudi tern stroškom izognilo s tern, da se opusti obramba obale na morju, ter se jo prenese na kopno. Mor- narica pa naj bi bila taka kot sedaj, le sem ter tja v ugodnih finančnih letinah bi se lahko kaj povekšala. Seveda bode vsak ostrmel nad to mislijo — da bi se namreč obrežje bra- nilo s kopnega. Kaj pa. da je to pri se- danjem stanju stvari popolnoma neiz- vedljivo. Že Napoleon I., naš učitelj mo- derne strategike, je dobro vedel, da so zmage pri vojskah večinoma le odvisne od hitrega premikanja čet. On takrat ni imel na razpolago onih sredstev, ki jih imamo mi dandanes, namreč želez- n i c e. Koliko železnic se ni zgradilo v naii državi iz taktičnih ozirov. ki pa imajo izven tega še to dobroto, da slu- žijo v mirovnem času prometu ljudi in blaga in s kojih posredovanjem se je marsikak kraj trgovsko, obrtno in v drugih ozirih povzdignil?! Povsodi na meji se je za to skrbelo, le v Dalmaciji se je to načelo opusiilo, ker se najbrže merodajm činitelji zanašajo na vojno mornarico. Kako drago bi plačali to za- nemarjenje teh krajev v tern oziru, bi kazal n. pr. slučaj, ako bi se nam na- sprotnemu brodovju posrečilo zmagati na morju ter potem izkrcati svoje čete še prej, kot bi se zamogle obrežne gar- nizije v Dalmaciji iz zaledja ojačiti. Ali ne leži na dlani, da so železnice po Dalmaciji, ki bi to deželo zvezale s sre- dino države, neobhodno potrebne?! Kako vrednost imajo sedaj obstoječe železnice, ako niso spojene s srcem države?! Zakaj se še dandanes zavlačuje dalmatinsko železniško vprašanje! Saj bi imelo ondotno prebivalstvo kaj ko- risti od žeieznic, medtem ko bi v slu- čaju vojske bile edino posredno sred- stvo za obrambo obrežja. Prevažanje vojnih čet po morju je v nemirnih <*a- sih nevarno. Po kopnem brez železnic pa bi bilo težavno in dolgotrajno, kar bi izmučilo ljudi in bi lahko ena mala zamuda bila vzrok popolnega poraza. Zgradile so se železnice, ki nudijo lepo vožnjo mimo kopališč in ietovišč, zgradile so se druge. da nudijo visokim gospodom komoditeto hitrega .potovanja - a ne gradijo se železnice v krajih, kjer so za Ijudstvo, za njih gospodar- sko povzdigo neobhodno potrebne, ne gradijo se take, ki bi izven koristl v mirovnem času v vojnem času bile glavna premeditacija za do*ber vspeh. Po teh železnicah bi se čete i/. no- tranjosti vozile na razne kraje, kjer bi bile pripravljene. Tudi municija in hrana | bi se na več krajih nakopičila. - Morje bi se skrbnu opazovalo, po noči z re- flektorji. Ko bi se hotele cote izkrcati, bi se jih prav vspešno pri tern motilo, ker bi mi dominirali (bi bili visoko nadmojem) morje. Tako bi se brez velike težkoče oviralo prodiranje čet v notranjost. Ta način bi veljal le tam, kjer ni trdnjav (kakor so Pulj, Kotor). Stroške za zeleznice bi Ijudstvo gotovo rajše prenašalo nego one za „dreadnoughtke", ker bi imelo od njih le koristi in tudi v taktičnem oziru bi bilo zadoščeno potrebam. Preziranje on- dotnih krajev, zanemarjenje ljudstva to so glavni grehi, ki jih mora popraviti naša vlada. Koliko manj bi stale zelez- nice, kot pa „dreadnoughtke", ki bi se morale po nekolikih letih obnavljati, ali pa, če kak Anglež zopet kaj novega iz- umi, bi hoteli naši eksperimentisti isto napraviti. Naj si oni, ki jim je za bla- gor ljudstva skrbeti, poprej ogledajo one prežalostne kraje, kjer je gotovo naj- večja beda doma, naj poskusijo sami nekoliko časa tam prebivati, in kinalu jim mine veselje do „dreadnoughtk" ter bodo hrepeneli po železnicah, po zvezi s svetom, po boljših razmerah. Ni prav, da se sit človek iz lačnega norčuje. Dopisi. Sovodnje. — Čujerno, da v Sovod- njah ne vlada med tamošnjimi občinarji tisto navdušenje za košarsko šolo, ka- kor je vladalo ob času, ko se je imela ta sola odpreti in tudi potem ob začetku, ko se je otvorila. Ne vemo, kaj je temu krivo, Malo več zanimanja za to solo bi trebalo med sovodenjskim ljudsvom. Sola se je s težavo dobila, kajti vsi vemo, da vlada jako nerada da od sebe to, kar jo kaj stane. Če pa se ne zanima- mo še za to, kar nam po velikem mo- ledavanju da, potem pa res ni pomoči za nas. Pozor torej, da ne zgubimo te težke pridobitve! Sovodenjc. Polilični pregled. Delegaclje. V včerajšnji seji odseka za vnanje | stvari je minister zunanjih stvari grof Aehrenthal podal < /oj ekspozč, v kate- rem je povdarjal, da se vnanji politiški položaj od zadnjega delegacijskega za- sedanja ni spremenil. Tudi danes ne obstoji nikako vprašanje, ki bi utegnilo postati nevarno za evropski mir. Raz- mere z'*vsemi državami so prej ko slej prijateljske. Železniškl odsek. V železniskem odseku je v četrtek poslanec dr. Benkovič interpeliral na- čelnika dr. Sylvestra, zakaj je želez- niske predloge, ki se tičejo Spodnje Štajerske in Kranjske, odstavil od dnev- nega reda. Te predloge bi bile morale 26. t. in. v odselvii priti na vrstu, zlasti projekt Polzela-Kamnik Kranj-Loka-Žiri- Idrija Sv. Lucija. Načelnik dr. Sylvester je odgovoril, da je moral te predloge zato od dnevnega reda odstaviti, ker njihov referent poslanec Mribar ni navzoč. ampak se je vsled bolezni opra- vičil. Poslanca Jarc in dr Benkovjč sta zahtevala, da se naj te predloge posta- vijo na dnevni red ali pa naj Hribar odloži referat. Öeski radikale! so sklenili, da bodo glasovali v skupni seji češkega kluba proti nameravani izpremembi pravil, s katero se name- rava Kramafu omogočiti vstop v pred- sedstvo. S sedanjo taktiko proti Bie- nerthu češki radikalci niso zadovoljni in zahtevajo, naj se obnovi „Slovanska Unija". 901etnlca bavarskega vladarja NemŠka armada in mornarica bo- sta zelo slovesno praznovali 90 letnico bavarskega princregenta Luitpolda. Po- klonijo se mu tudi vsi nemški vladarji pod vodstvom ce arja Viljema. Turčija se nahaja v zadregi, kajti na štirih krajih tli žrjavica vojnega ognja. V Macedoniji pomnoženo vojaštvo se bode moralo zo- pet znižati, ker je en precejšnji del tega vojaštva potreben v Arabiji, kjer se veči del prebivalstva punta pfoti novemu re- žimu. V Perziji so nemiri, zarad katerih je Turčija ob meji ojačila posadke. Te čete morajo z ozirom na ruske priprave ostati tam. V Tripolisu si je Turk z Ita- lijanom v laseh, ker hoče ltalija tam naseljevati svoje podložnike. Položaj je tak, da se v slučaju, da začne eden, vsi vržejo na Turka. Ali se bo Turčija izvila iz te zagate brez prelivanja krvi ? Ženska volivna pravica na Danskem. Danska vlada je izdelala zakon, s katerim se spremeni ustava v tem smislu, da imajo tudi ženske volivno pravico. Zakon bo nedvomno sprejet. Odškodnina bivšemu kraljo Manuelu. List Diario noticias poroča, da hoče portugalska vlada plačevati biv- šemu kralju Manuelu inesečno odškod- nino 660 funtov. Čeki za oktober-novem- ber in december so bili že odposlani kralju. -Kako smo kolesar.li W po Brdih. ; „Zgodovinska" črtica. Pile za pust — č. Zgodiloseje meseca januvarja 1911 po Kristusovem rojstvu. Dobili smo se štirje, štirje „kampelci". Vsak je imel svoje okoHsevrtečeinnaprejpomikajoče- sevrtilnokolo, fajn „opucano", našrnirano tako, da je samo šlo naprej — ako je je kdo porival. Rekli smo: Udarimo jo proti Italiji preko Kormina in dalje. Sprožena misel, izrečena in storjena. Vs naslednjem naj mi bo dovoljeno opisati doživljaje, ki so skoraj enaki — če ne pa v „žlahti" — onim slavnega nepo- zabnega Konfuzlja, ki je pred davnim časom pravil ravno na tem mestu strme- čemu svetu, kako je „prikrevsal" na kolesu v Benetke. Druge radovedneže, ki bodo te „kolobocije" resničnih in onih doživljajev. ki bijejo čisti resnici v obraz čitali, prosun, da potem ko bodo to „zdravo" in „tečno" hrano vase vsrkali, v/.amujo žiico „salamarja" ali pa eno „ončo" ulja, da jih „spurgira", sicer je nevarvost, da jim želudček vsled „pre- mocne" in „pretečne" hrane vun s tre- buha skoči. In potem kaj bi bil trebuh brez želodčeka ! Ježeš! Nič bi ne mogli jesti. Skrbeti torej treba za Želodček dokler je v trebuhu, kakor smo skrbeli m , junaki kolesa, kakor se bo čitalo v naslednjem. Sicer pa sem marsikomu najbrže uže predolg z mojim uvodnim pripove- dovanjern. Tem pa svetujem, da te vrstice preskočijo in naj začnejo brati — se- veda če hočejo — tam. kjer se ta sta- vek konča in kjer dobijo prvo piko, ki jim pove, da se začne nov stavek in z novim stavkom tudi povest, ki bo prav kratka, a toliko bolj zanimiva, in kar je zanimivega vsakdo rad čita, tudi tisti, ki je tako nervozen, da se uže sedaj jezi, ker ni prišel v tem „kratkem" slavku še do toli zaželjene pike, ki bi mu poved »la, da začne naša povest. to pa zaradi tega, ker pisec teh vrstic si poredkoma nos briše, ker on ima na- vado staviti le takrat pike, kadar se usekne ali takrat, kadar ne ve naprej pisati, ali pa takrat, kadar se izmišljuje kako laž, katero hoče vreči na potrpež- Ijivi papir za še bolj potrpežljive bralce, ki vsernu temu verujejo, še bolj kakor meni, ki se trudim uže par minut, da bi vendarle enkrat prišel do tega. da bi mogel konečn z veseljem pomočiti pero v črnilu in pritisniti na veliko veselje vseh nervoznih, ki to „kolobocijo" čitajo, na koncu stavka — piko. Torej da treščim naravnost v po- vest. Kakor užepovedano, smo se zbrali štirje na določenem kraju potem ko smo kolesa „t'ajn" z — zrakom nafutrali. Kajpada, kakor sem navajen povsod biti zadnji, sem bil s kvaliteto kolesa zadnji. Seveda, oni trije „frajlauf", in so se po- stavljali, posebno ko su švignili mimo kake osebe ali kolesarja s svojim „fraj- laufom". Jaz pa sem moral cefrati za njimi in vedno goniti in goniti. Poč< kajte, sem si mislil, vam uže pokažem tudi jaz svoj „frajlauf". Ne mine pol minute pa imamo pred seboj cesto, ki pelje malo nizdolu. Alö, sem si mislil, zaže- nem, noge vstran s „pidalov" in juhč nizdolu 1 „frajlauf" zakričim in zdrčim mimo njih kakor blisk. A glejte šmenta, kaj se mi je zgodilo v največjem ve- selju, ko sem sedel med nebom in zem- Ijo. Ko ni bilo mogoče več ustaviti, za- gledam pred seboj preko ceste visok odtok vode. Joj, sem si mislil, tu bo po meni! Prijel sem za „rajs", skušal v naj- večjem diru dobiti z nogo „pidal", a v mojo nesrečo me jeta salamenska „krota* zadela ravno nasprotno v nogo tako, da sem videl zvezde na nebu ob 9. uri zjutraj. V tem pa mi je šinila v glavo srečna misel. Pravijo, da v sili hudič tudi muhe žre. Tako se je zgodilo tudi meni. Raje kakor v takemu diru preko cestni vodni odtok — ker bi se sam pobil in kolo zlomil — raje s kolesom in s svojo velecenjeno osebo vred v mejo med trnje. In tako sva si bila kmalu v objemu s strjern, katerega bt drugače ne objel in nase pritisnil niti za 10 K. Sedaj sem je pa sam pograbil z obema rokama. Na, ta spaka od „frajlaufa" me je spravila enkrat v mejo. No, velike nesreče ni bilo, kakor le ta, da imam še danes malo znamenje na nosu. Po- vlekel sem se iz meje najprej sam, po- tem še kolo in ga zajahal v trdnem pre- pričanju, da tak „frajlauf", kakoršnega sem imel jaz, vodi v mejo. Smejali so se mi prijatelji, kakor se smeje goriška mularija, ako cmokne kolesar v blato. Še to naj povem, da se mi je to zgo- dilo blizu mosta, ki pelje preko Soče „pri Barki". (Pride še.) Domače in razne yesli. Vse one g. naroönike, ki dosedaj še ruso plačali zaoslalu naročnine, po- zivljamo. naj io cim prei store. Preč g. Karclu Čigon, vikarju na Vojščici, se je /.dravje prav dobro izbolj- šalo. Tako nani poročajo. Gospod arbitekt Fieönik. Mini- ster /a javna dela je imenoval arhi- tekta Jožefa Plečnika na Dunaja /a profesurja VIII. činovnega razreda na umctno obrtni šoli v Pragi. Premeščenjf). Prof. Egidij Violin s tukajšnje gimnazije je prideljen v služ bovanje I. drž. realki v II. duiiajskem okraju. Prof. Violin je mestni svetovalec goriški. Na ujegovo mesto pride provi- zorični gimnazijski učitelj dr. Jos. MtUI- ner iz Žatca na severnem Češkeiu. Proslmo gospode okoli „Eco del Li- torak", da pustijo slovenske dekle pri mini. Nedavno je ta list očital italijanskim libe- ralnim gospoda^jem, da nimajo poguma, da bi zapodili slovenske dekle iz službe. Pred tednoni se je zopet spomnil slovenskih služ- kinj. Pravi, da izkazuje zadnje Ijudsko šte- tje v Gorici rnnogo slovenskili dekel, ki slu- žijo pri velelaških gospodih in da je v Go- rici razun dekel prav malo Slovencev. „Eco" piše doslovno : Ce ne sono cosi po- chi a Gorizia (nanireč Slovenci!!!) eccetto quelle serve presso i signori italianissimi e di cui la statistica e 1' ultima anagrafe ei sa dire un gran bene ! Prost Faidutti bi svojemu glasilu pač lahko prepovedal tako — nekrščansko pi- savo! Hudoblja neurunost all pozabljlvost. Učenci prvega razreda tukajsnje gimna- zije na slovenski in italijanski paralelki so dobili danes nemska semestralna spričevala ali izkaze, kakor jih sedaj imenujejo. Da je to največja anomalija, o tern bi se ne hotel najbrže z nami prepirati niti nemški radikalec drž. posl. Wolf, ako se pomisli, da je učni jezik na omenjenih paralelkah jzključno slovenski oziroma italijanski. Tedni je nainreč dosel tuk. gimna- zijskemu ravnateljstvu na to/.adevno vpraSanje iz Trsta nalog, ki naročuje, da se imajo do nadaljnje odredbe ra- biti tudi za slovensko in italijansko paralelko nemSki formulaiji za seme- stralne izkaze. Popolnoma opravičeno se smemo nauejati, da izide goreomt- njena nadaljnja odredba že tu dni, in sicer odredba. s katero bode ginina- zijskemu ravnateljstvu naročeno, da si priskrbi za drugo šolsko poluletje tisko- •vine tudi za slovenske kataluge, kajti prav ti katalogi, ki so sedaj samo nemški, so bill baje vzrok, da so go- spodje v Trstu bili mnenja, da morajo biti semestralni izkazi nemški, češ, da v smislu šolskih prepisov ne smejo biti šolska spričevala ali semestralni izkazi nič drugega nego doslovni pre- pis katalogov. Zakaj pa niso ti go- spodje že iz začetka solskega leta na to mislili? Kaj je teinu krivo'? lludo- bija, neuinnost ali pa pozabijivost! Ne eno ne drugo ni opravičljivo! Sblep I. semestra na glmnazlji. Letos se je sklenil 1. semester na avstr. sredujili šolah že z 31. jaiiuarjem. Ko- likor smo se informirali, je učni uspeh na naši giinnaziji v celoti še povoljen, le v nekaterih razredih je Število neza- dostnih redov izredno veüko. V slov. paralelki je napredek prav dober. Cu- dom pa smo se čudili, ko smo dobili v roke nemŠka izpričevala tega razreda. Kako naj bi to ozuačili? Slov. paralelka, katero smo s takim trudom priborili, mora biti tudi na zunaj slovenska! Za rodblno slovenskega avlatika Rusjaoa so nabrali v Belgradu že 5000 dinarjev. Čim pošljejo svoje prispevke še častniški zbori posamnih garnizij v notrajnosti Srbije, bodo Rusjanovi ro- ditelji pozvani v Belgrad, da se iim osebno vroče nabrani prispevki, Pri- pominjamo, da je belgradska mestna občina prispevala za Rusjanovo rod- bino znesek 250 dinarjev. Spomenik Rusjanu postavijo v Belgradu na niestu njegove smrti. V trdnjavski zid v/.idajo marmorno plo- Sčo z reiiefom Rusjanove glave in zra- koplovskimi cmblemi. Dclo je poverjeno srbskemu kiparju Peru Konjarek. Mlzarskl spopolnitveni tečaj se je otvoril dne 17. t. m. v Ajdovščini. Pod- učuje strokovni učitelj I. Mercina vsak pondeljek, torek in sredo skozi tri mesce. Potrjenl zakonl. Cesar je potrdil za- kon, vsled katerega se uvrsti občinska cesta, ki vodi iz Cerkna preko Novakov do kranj- ske meje, med skladovne. Izventega je cesar sankcijoirral zakon o varstvu polje- deljstvu koristnih ptic. Odbor Podružolce Slovenskega Planinskega Drustva v Gorici je tako-le sesiavljen: Načelnik prof. Jakob Zupančič ; namestnik načelnika : dr. Anton Brecelj ; taj- nik : dr. Janko Pikuš; blatjajnik: dr. Janko Pretnar; odbornik : Anton Koritnik ; odbor- nik : Ivan Kravos ; vsi v Gorici. Zadeve liberalne tiskarne v Gelju. ¦— Slovenska liberalna tiskarna v Celju je v zvezi s trgovino s papirjem in nepolitičnim druStvom Zveze sloven- skih posojilnic. v kateri je 50 članic hranilnic. ii>tanovila dve tihi družbi, eno v svrho finam iranja tiskarne. drugo v svrho zgraditve drustvenega doma. Mranilnice so bile pri tem udeležene z velikim kapitalom. ki je bil neodpoved- Ijiv. Že to nasprotuje zadružnemu zakonu. Od teh vlog se je pri občnem zborti 1^10 33.000 K vsled velikanskih izgub pri upravi odpisalo. Vsled drugih izgub in društvenim pravilom nasprotujočega iz- dajanja „Narodnega Dnevnika" v lastni društveni režiji je dolg strahovito na- rastel. hiSa sama je z S0.000 K obreme- njena, vrhtega je narastel dolg pri Celj- ski posojilnici na 110.000 K, že potem, ko je ta 1. ll>10. od tega dolga 20.000 K odpisala. S tern so bile ostale vloge udeleženih hranilnic per 78.000 K ogro- žene, ker se je holelo to vsoto odpisati. Zato so se hranilnice same obrnile na oblast, da varje njitiove interese. Mra- nilnice bodo nastopile tudi pravno pot proti kršenju zakona od strani tiskarne in Zvezne trgovine. C. kr. nainestništvo je odlok cd,skega inagistrata, da se druStveno poslovanje sistira, razveljavilo z motivacijo, da je inagistrat svoj delo- krog prekoračil. Sicer pa obstcj podjetja samega ni ogrožen, ker ima Celjska posojilnica pravico premoženje prevzeti in liberaici lahko ustanove zopet list kakor se jim poljubi. seveda ne tako, da /a to uporabijo denar posojilnic. Nove orožnišk«) postaje. Z dnem 1. marec t. I. se ustanovi v Pancanu pri Tržiču nuva orožniška postaja s 5. orožniki. Isti dan se ustanovi v Stras- soldu orožniška ekspuzitura s 3. orožniki. V tekočem lelu se bodo ustanovile nove orožniške postaje tudi v Logu pri Bovcu, v Robiču, KamDreški in Miščeku. Zima. Z mesecem januvarjem smo bili letos gtede vrernena prav zadovoljni, irneli smo v njem prav krasne zimske dneve, prav take, kakorsnih se spo- minjamo \i svojih mlajših let. Danes, ko se poslavlja januvarij od nas, stisnil nam je pa prav močno. roke, oziruma stiskali smu si jih samo v žepe ali pa pod suknje. Imeli srno namreč minolo noč 7. in pol stopinj pod nišlo in še ob 10. un predp. kazal je termometer skoro — 4 stopinje. Vojak izoajditeij Pri 1. bataljonu 87. inf. pe^polka v Celju službujoči podčastnik i:r. Pertnak, izučen strojni ključar. je še predno je šel k vojakom, iznaSel sveder za izsvedranje tečine z zavoji vred v puški ter je svoj patent prodal tovarni v Steyru za 5000 K. Zdaj je pa izdelal tornister. ki tehta samo 24 mesto 27 kil. nosi 140 patron mestö 100 in ima tudi vso ktihinjsko posodo iz aiuminija, in sicer v tornistru sa- mem in ne nanj pripeto. Blejsko jezero zamrznjeno. Je- zero na Bledu le poknva led. krasen koi steklo. Ce ne bo kakega južnega vremena. bo v nedeljo na jezeru imenitno drsališče. LJubitelJetn zimskega športa. C. k. državno ravnateljstvo javlja: Oni potniki. ki obiskujejo zimsko športne kraje na Koroškem in Kranjskem in imajo pri vožnji po železnici pri sebi tudi za lzvajo svojega športa potrebno orodje. so često zlasti pri povratni vožnji v veliko nadlego drugim potni- kom, ker se jim tajijo ostanki snega na obleki. smučih in drugem orodju. Da se odpomore temu nedostatku. se bo ob nedeljah in praznikih pri vlakih stew 708, 507. 14 in 11. s katerimi se — kakor uči skušnja — vozi večina ljiibiteljev zimskega športa ob teh dneh rezerviralo po potrebi v vozeh III. raz- reda oddelke z napisom: ^port". — Ti vozni oddelki so rezervirani izključno za ljubitelje zimskega športa, in ni za to doplačati nikake pristojbine. Važno sa izseljeno» v Anerfkl. Že zadnjič smo opozorili, da so v Ameriki jako slabe delavske razrnere, in da se za- služek skoraj dobiti ne more. Zato je izdal naselniški komisar novo poostreno določbo, po kateri mora imeti vsak izseljenec, ki iz- stopi na Ellis Island, seboj v gotovini de- narja 25 dolarjev ali 125 kron. Ta denar rnora pokazaii v gotovini pred komisijo in ne bo več zadoščalo, da bi kdo drugi de- nar zanj založil. Kdor pride tedaj brez teh denarnih sredstev, bo brezobzirno vrnjen. Kdor hoče od sedaj naprej potovati v Ame- riko, ta potemtakem plača voznino in imeti mora toliko denarja seboj, da mu ob izstopu iz ladje ostane še čistih 25 doiarjev ali 125 K. Zadnji čas so jih čez 2000 izseljen- cev pridržali na Ellis Islandu, kateri bodo morali gotovo vsi nazaj iti v domovino. To je torej bridka izkušnja! Slovenska zmaga na Korošken. Pri občinskih volitvah v (jlobesnici so Slovenci zmagali v vseh razredih. Žensko nočno delo odpravljeno. Socialno politični odsek poslanske zbornicc je vsprejel predlog gosposke zbornice glede vladne predloge, s katero se odpravi po- nočno žensko delo. Ta postava stopi v veljavo dne 1. avgusta t. I. Kranjec ponesrečil na Roki — Reški tramvaj je podrl te dni posestnika Jozefa Mrovatina iz Harij ter ga nekaj časa vlekel za seboj. Hrovatin je te dni na poškodbah umrl. ProtestantoYskl pastor. — Prote- stantovskl pastor v Mazanovicu, mož podoben dr. Hegemannu (ki je moral zaradi neštetih osebnih in političnih afer pobrati šila in kopita in ga je Ijub- Ijanska protestantovska občina krat- komalo spodila) — va pastor je dejal ob priliki Ijudskega štetja v šoli takole: „Kdor hoče Bogu dopasti. mora nem- ščino za svoj občevalni jezik navesti. Nemski narod stoji namreč od vseh na- rodov Bogu najbližje!" — Te pastorje bi se pravzaprav moralo vse pod ključ dati, ce bi šlo po pravici. Gospodarske vesti. Povišanje glavnice avstrijskega kreditnega zavoda. — V kratkem času bode povisal avstrijski kreditni zavod svojo glavnico od 120,000.000 na 150 mi- lijonov K. Ko bode povišanje izvršeno bode znašalo premoženje zavoda 250 milijonov K. Ta zavod zavzema že de- set let prvo mesto med denarnimi za- vodi v naši državi. Živnostenska banka v Rusiji. ~ Praška živnostenska banka je pretvorila bankovni posel kneza Lubomirskega v Varšavi v delniško društvo z glavnico 3,000.000 rubljev. 2500% divldende bode plačalo zä 1. 1910 nemško naseljeniško rudarsko društvo. Glavnica znaša 100.000 mark, a čisti dobiček 2,500.000 mark. Čisti dobiček izvira iz diamantov, ki so se izkopali na diamantskih poljih v nemški jugozapadni Afriki. Nevestam in novoporočencem se naznanja, ###### da dobe v manufaktumi trgovini ###### Teod. Hribar v Gorici (prej „KROJAŠKA ZADRUGA") vse potFcbno manufakturao blago e^ssi ZLl bälo. DrobUnice. Visofc stieg. V Batumuje zapadei visok sneg. Pod težo snega se je po- ruSilo mnogo his. Mnogo Ijtidij je ubitih. Euga na daljnjem Vznodu se ved- no hujSe Siri. V Fudjadanu umre vsak dan nad 140 oseb na kugi, kuga se grozno Siri. celo na Japonsko so že za- nesli ktigo. Rusija namerava predlaga- ti Kitajski. naj se podvrže Fudjadan ruskemu zdravstvenetnu nadzorstvu, ker kitajske oblasti ne store niC proti kugi. — Groznl yiharjl In povcdnjl v Rusijl. V kavkaski Rusiji divjajo straSni snež ni viharji. Povodenj je odnesla gitnna- zijo v Batumu. utonilo je veliko ljudi. Soežni viharji oa Ogrskem. Iz vseh krajev Ogrske in ürdeljskega pri- hajajo vesti o velikil: snežnih viharjih. Na več krajih je promet ustavljen /a Vfcč časa. Br/ojavna in telefonska zveza je tudi pretrgana. Dsmrčenje Japonskih zarotnikov Dne 24. t. in. zjutraj so pričeli obešati na smrt obsojene anarhiste. ki so kakor smo poročali, nameravali usmrtiti ja- ponskega cesarja. ObeŠali so zarotnike na ena vešala po vrsti. Obešanje je zalo trajalo i>U 8. use zjutraj do 3. ure populdiie. Kako so obsojenci umrli, se ne zna. Obiasti so odkionile na smrt obsojeni soprogi dr. Kotoka celo. da sme še enkrat videti svojega moža. Dvakrat na smrt obsojen. Delavec Wolosko je bil v Lvovu leta 1889 zarad umora in ropa obsojen na smrt. Kazen se mu je pa premenilav dosmrtno ječo. Po 20. letih ječe pa je bil pomiloščen. V soboto je stal zopet pred poroiniki, ker je umoril nekega občinsktga pred- stojnika. Obsodili so ga na smrt. Dr. Rip Ktner zdravnik, kirurg ter bivši asi- stent na porodniški in ostetriSki kliniki v Gradec-u. Specialist za ženske bolezni. Ordinira od 10.—11. ure predp. in od 3.—4. ure pop. Fran ¦ Joslpovo tekališče 6 (tik lekarne Kürnerj. >tev 240 ÖJT~ Razglas. Naznanja se, da t javna dražba zastavil 19. ietrtletja, t. j. meseceu oktolira, floveirj in fteceira 1909 zacwe v ponedEljeb, 6. mania 1911, ter se bo nadaljevala naslednje de- lavnike in sicer Četrtke in pon- deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po poiudne. Dne 8., 11.. 15., 18. in 22. marca bodo v dražbeni dvorani na ogled si. občinstvu dragocena zastavila. ki se prodajo na naslednji dražbi. od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 4. pop. V Gorici, 24. januvarja 1911. 01 ravnateljstva zatoljalnice. Nova lekarna se otivmi v kratkein in sicer In tappe Verdi it 11 Lastnik nove lekarne bo IVAN TROMB&. Stoitel ' , .. Stoke! ____y\___ Kdo ne pozna tvrdke____«J Kerševani & Čuk na Stolnem trau (Piazza Ducmo) v GORICIštev. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria Slyalue stroje, ki so naj- boljši. najccnej&i, najtrpežnejši, najlažji, ki de- lajo še po lO-letni uporabi brezšumno, hitfo in točiio. Origiual \ict«riH sixalni Mroji so se j vsem Siviljam, krojačem in drugini močno pri- | I ljubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- WL -.==:-----ir=r-rr- nega stsOJa -- -¦ --------~------ I «„Original Victoria" šiValne stroje. | ^ Tvrdka da na ra/polago učiteljico, ki poučuje brezplačno. Z Original Victoria šivalninii ü stroji se izvršuje vsakovrstrio umetno vezenje 3 (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno krnptijsbo orodje: slaniorr «nice, sti- skalnice. drocgalnize (stroje za- mastenje grozdja), pluge, brane itd. itdw Ta tvrdka ima na prodaj naj- i boljša dvcKrales« bela, rdeča itd. z znaniko KERŠEVANI ACUK", ki J'lh saRia iz-dfluje. Nadaljc, puftke, lamokrese. drugo bclgi]slio oroije, stre- ___ liiwo. — Potf-ri' mijboljŠK gr< mo son e. ™ Daje na obroke. ^ CENIKI - se r a z post i ajc m zastonj. =^.:- m Klobucar M. Horvat v Gorici Gosposka ullca štev. 12 ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindrepo naj- nižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožukovino za ovralnike in notranio prevleko sukenj itd. - Kožuhovino kii- puje po najviSjih dnevnih cenah. Pri- poroča se p. n. občinstvu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovSčini. Postrežba strogo poštena. Tvrdka Teoi Hribar v Gorici sprejme v službo s 1. marcom trgoiiskep pomoinika ki je vešč poleg slovenskega tudi italijanskega in nemškega jezika. Prva Primorska Tvornica za lesne Izdelke ================ z vodno silo ================ tvrdke fl. KRIZHIČ = ob kolodvoru Podmelec = Sprejema v Izvršbo: vse v Htaivheno mizarsko stroko spadajoče izdelke za hiše, vil<% mW, boliilšiiice, cerkva, Javna poslnpja itd., kakor: i»kn», vrata, podove, portal«*; popolne oprenie Ijudskih šol, solske klopl po »Rettig-ovem patentu i. t. d. HT Proračuni in načrti brezplačno! "VI Parketna tvornica opremljena z najnovejšimi stroji nudi pi-i'ketiit» deščice iz hnistovega in bukovega lesii, postrežba takojšnja 2a vsaktero množino! ===== Zahtevajte vasorce in cene! ====== StMlgarski oddelek nudi vse v strugarsko btroko spa- dajoče izdelke. 3BMSTV0! Vsa dela so solidno in stpotiounjčšho izyedena! 3QMSTV0! Obisk strokovnjcka inleresentoni brezplačen. „KmečkaBanka" v Gorici, 11 ===== na Kornu St. 12 ======== eskomptuje menjice pod jakd ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na kujižice in na tekosii ra- eun, ter jih obrestuje cisto po —' A3 0 - ----========= ^40 --------------- Nafielstvo obatoji iz gg. . Dr Alojzij Franko, prcdsodnik, Ivan Saunig, velepoaestnik in župan v Biljah, podpred- sednik, Fran Obljubek, veleposestnik in župnn v KojsUem-Krasno, Ignacij Križman, nadučitelj v Dornbergu, Alojzij Bandel.j, veleposestuik v I'odgori. CevljQrslta zodruga 9 Mirnu imznaiija si obcinstvu, da je odprla proda- }alno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vog-alu v Rabatišče štev. 1 ter se priporosia za obilno narocbo. — Ima v zaiogi vsako- vrstneg-a obuvala ter sprejema naroeila po wf zmernih cenah. -•¦ P r o B i v a aahtevati listke! Največja trgovina z želez)em GORICA v hifii Monta. Priporoča stavbeui Cement, stavbne nositelje (Iraverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne c.iove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, purnpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. C e 11 e 11 i z k e, 8 0 li d a a pontrezba! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s polrdili najine nove amerikanske blagajne, daje kupil pri naju za lOU kron Waga. 4 Pro8iva aahtevati listke! Fozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade!