Mlnmo platano v ootovhL
Leto XXI., št. 76
LJubljana, sreda j. ajprfla 194»
Cena 2 Din
Upraviužtvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg
št. 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št. 17.749.
Ishaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 cttn. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Razčiščevanje
Navzlic neštetim nejasnostim, ki jih še vedno kaže mednarodni razvoj v zvezi z razpletom nove vojne, lahko vendarle govorimo o prvih večjih poskusih razčiščevanja negotovega položaja s strani oben vojnih strank, pa tudi velesil izven njiju. Brennerski sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem, londonska izjava Anglije in Francije ter ekspoze Molotova predsednika sovjetske vlade in ebenem njenega zunanjega ministra, spadajo neposredno v vrsto teh poskusov, posredno pa smemo šteti v to poglavje celokupno po-Jivljeno diplomatsko delavnost zadnjih tednov, ki naooveduje ne le velike diplomatske ofenzive, temveč tudi odločnejše vodstvo vojne sploh.
Očividno se nobeden izmed vojnih taborov ne želi angažirati na samih glavnih bojiščih, dokler ne nastopi večja jasnost v pogledu zadržanja velesil. ki so še izven vojne. Neposredno zanimanje je trenutno z obeh strani namenjeno predvsem Rusiji in Italiji, toda prav objava nove nemške »Bele knjige« je znova zgovorno pokazala, kolikšen pomen se v sedanji vojni pripisuje tudi odločitvam ameriških Zedinjenih držav. Še najbolj vstran od evropskega dogajanja je potisnjena Japonska. toda od časa do časa prihajajo tudi z Daljnega vzhoda poročila, ki opozarjajo na pomen japonskega stališča v nadaljnjem razvoju evropskega konflikta.
Kakšne elemente razčiščevanja bodo vnesli v splošni položaj v zvezi s sedanjo vojno rezultati Wellesove evropske misije, je navzlic raznim ameriškim izjavam za sedaj še zelo težko reči. Ako bi v objavi nove nemške »Bele kniige« kakor mislijo nekateri, smeli videti že nemški odgovor na Wellesov obisk v Evropi, bi smeli zaključiti, da je stališče Zedinienih držav že odločeno in da sploh ne gre več za vprašanje. ali in na čigavi strani se bodo one v sedanji vojni, ako bi bilo treba, angažirale. temveč samo za vprašanje, kdaj se bo to zgodilo. Nekateri poznavalci Rooseveltove politike res mislijo. da je bil dejansko samo to namen Wellesovega obiska v Evropi. Toda Amerika ni še izrekla nobene odločilne besede in se moramo za sedaj zadovoljiti le z ugotovitvijo, da je njena nevtralnost v sedanji vojni vsaj v gospodarskem in moralnem pogledu »dobrohotna« za zaveznike, medtem ko ji rezultati Wellesovih informacij dajejo v roke vse potrebne Piemonte presoje, kar naj ji omogoči, da tako prostorno kakor časovno pravilno uravnajo svojo bodočo politiko. To je go-tvo izredno važen korak naprej na poti razčiščevanja položaja, dasi podrobnosti o tem. v čem je to prvo razčiščenje. niso še znane.
Drugo razčiščenje je prišlo v zvezi z nedavnim brennerskim sestankom med Hitlerjem in Mussolinijem. Najprej je bila izločena prvotna domneva, da bi bil ta sestanek namenjen iskanju novih mirovnih izhodov iz sedanjega položaja. Kmalu za tem pa je b?la izločena iz kombinacij tudi druga domneva, da gre za formiranje nove trozveze, ki naj bi jo sklenile Italija, Nemčija in Rusija. Demantiji o tem niso sicer prišli iz Berlina, pač pa iz Rima in tudi iz Moskve. Italijanski listi so bili že ves čas močno rezervirani glede teh kombinacij, v svoji poslednji številki pa je tudi oficiozna zunanjepolitična revija »Relazioni Internazionali« jasno povedala, da ni na vseh navedenih kombinacijah »niti besede resnice«. V odklanjanju take trozveze je vzbudil pozornost tudi glavni vatikanski organ »Osservatore Romano«, ki je že od vsega začetka zavračal govorice o vključitvi Italije v sodelovanje med Nemčijo in Rusijo za fantastično, češ da je Italija sicer v marsičem navezana na politično in diplomatsko sodelovanje z Nemčijo, da pa tega svoiega sodelovanja samo zato, ker je Nemčija trenutno navezana na Rusijo, ne more razširiti tudi na Moskvo. Končno so poslednje izjave Molotova vsaj posredno prinesle v tem pogledu tudi negativen odgovor Moskve.
Nadaljnji element razčiščevanja v sedanjem položaju tvori angleško-fran-coska izjava z dne 28. marca. Ta izjava sicer ne govori podrobno niti o vojnih ciljih zaveznikov, niti o njihovih načrtih glede vodstva vojne. Toda o vojnih ciljih so zavezniki že doslej dovoli govorili in se verjetno v tem ni nič spremenilo; glede nadaljnjega vodstva vojne pa so v Londonu gotovo govorili, ne da bi o tem hoteli kaj objaviti za javnost. Zato pa je z izjavo zagotovljena enotnost angleške in francoske politike ne le v vojni, temveč tudi po njej. Temu sporazumu pripisujejo povsod velik pomen prav glede na odločitve tako zvanega »tretjega tabora«, ki je izven konflikta. Mimo nenosrednih akcij, ki jih po napovedih iz Londona in Pariza nameravata podvzeti obe državi za poostritev go-
Zožitev blokade že izvedena
Chamberlain: „Napravljeni so že praktiini karak\ da se ustavi prehod nemških tovornih I a & i i iz Skandinavije v Nemliio- Nevtralci odgovorni za vsauo pomoi Nemčiji. Izvedli bomo gospodarsko vojno do skrajnosti.
London. 2. aprila, a. (Reuter) Danes je bila v spodnjem domu prva seja po velikonočnih praznikih. Navzočni so bili skoro vsi poslanci, ki so živahno pozdravili predsednika vlade Chamberlaina, ko je stopil na govorniški oder. Preden je začel govoriti o vojnem položaju, je Chamberlain izrazil spoštovanje pokojnemu ministru Gil-mooru ter bivšemu predsedniku novozelandske vlade Savageu, nakar je nadaljeval:
Vem, da bi vsi vi radi slišali od mene nekaj o čemer smo razpravljali na zadnjem sestanku vrhovnega vojnega sveta, ki nam je dal priložnost, da pozdravimo novega predsednika francoske vlade Paula Reynauda. Tega predsednika francoske vlade že dobro poznamo po njegovih velikih delih, ki jih je izvedel kot francoski finančni minister in po vlogi, katero je odigral o priliki ustanovitve britansko-francoskega finančnega sodelovanja decembra lani, kakor tudi po njegovi vdanosti skupnim ciljem, ki združujejo naši dve državi.
Londonski sklepi
Na seji vrhovnega vojnega sveta smo razpravljali o vojaškem položaju od zadnjega sestanka in sprejeli važne sklepe, ki se nanašajo na zavezniško delovanje v bodočnosti. Kar se je slišalo o tem sestanku, in kar je zadovoljilo vse javno mnenje, je izjava, ki je bila dana po seji. Iz nje se vidi, da sta se obe vladi lotili dela. (Odobravanje.) V zadnjih mescih se je sodelovanje ter enotnost skupnih ciljev med našo državo in Francijo znatno ojačilo. Omenil sem že finančni sporazum, ki smo ga dosegli decembra lani. Od tedaj smo razširili vse naše aranžmaje na trgovska vprašanja, na vprašanje glede preskrbe držav z življenjskimi potrebščinami in strelivom, kakor tudi na vprašanje kolonijalnega sodelovanja.
Britanske-francoska izjava, ki je bila objavljena 28. marca po seji vrhovnega vojnega sveta in govori o pogojih za bodoči mir, določa tudi nadaljevanje angle-ško-francoskega sodelovanja pri organizaciji miru in pri ponovni zgradbi mednn-rednega reda, ki je zamišljen tako, da bo zajamčil svobodo narodov, spoštovanje zakonov in ohranitev miru v Evropi.. Cani parlamenta so opazili dve dejstvi, ki izvirata iz te izjave:
1.	Ne more biti govora o nobenpm miru. glede katerega se ne bi Velika Britanija in Francija sporazumeli prej, preden ne bi prišlo do popolnega sporazuma za resničen mir, ki bo jamčil njuno varnost kakor tudi varnost ostalih svehndnih evropskih narodov. (Odobravanje.)
2.	Po sklenitvi miru. pri r^mer bodn sodelovali tudi drugi narodi in katerih navzočnost bomo pozdravili, bo britansko-francoska zajer3"ìea nadaljevala z ak^'io na vseh popriščih, kjerkoli bo to pri delu zs obnovo Evrope potrebno. »Odobravale '
Brez sporazuma s pol.VVimi zavezniki, do katerih imamo obvezo, ne bomo sklenili nobenega miru.
Na seji vrhovnega voinega sveta se ie ugotovilo, da Nemčija na svoj lasten način tolmači vprašanje nevtralnosti in erozi nevtralcem s posledicami, ki bi mogle nastopiti zanje, če ne bi vpoštevali nemških zahtev. To vprašanie. ki so sa Nemci sprožili, sedaj mi proučujemo. Politika zaveznikov obstoji v skrnnulo*nem spoštovanju pravic nevtralnih tfržav. Nem^Ha ce ne brani uničevati imetje nev*r;ilr'*i držav in ubijati državljane nevtr»,r»>h rlržav. kjerkoli smatra to za r>nfrebn«. N5? se ni ozirala, da ne bi grozila z napadom na
spodarske vojne proti Nemčiji ki se zdi, da tvori osrednjo točko v programu »odločnejšega vods+va voi ne*. napovedujejo poročila od istotarn tudi večje diplomatske akciie v več smereh, zlasti v smeri razčiščenja odnošajev z Rusijo in Italijo.
V tej zvezi moramo tu zabeležiti zanimivo podmeno, da sta se 'London in Pariz o priliki poslednjega zasedanja vrhovnega vojaškega sveta sporazumela o razdelitvi vlog glede oVn navedenih velesil. Medtem ko bo Anglija vzdrževala še naprej stike z Moskvo, bo Pariz iz notranjepolitičnih nagibov navidezno vodil protisovjetsko politiko, pristal pa na vse angleške sklepe glede Rusije. Narobe pa bo London prepustil večjo aktivnost Parizu glede stikov z Rimom ter bo s svoje strani v naprej odobril vse zadevne sklepe francoskega zaveznika. Ako so te podmene, o katerih govore zelo zanesljivi viri, točne, smemo pričakovati izredno zanimivo in napeto, čeprav največkrat zelo nejasno diplomatsko delavnost, katere glavni namen naj bi bila preračunana slepitev nasprotnika po metodah, ki so bile doslej znane z druge strani. Končni cilj novih diplomatskih akcij naj bi seveda bilo dokončno razčiščenje sedanjega motnega položaja. Ker pa je gotovo, da bo nasprotni tabor reagiral na te nove poteze s svojimi diplomatskimi potezami, stopamo očividno v fazo najostrejše diplomatske borbe od izbruha nove vojne.

nevtralne države, samo da bi jim preprečila, da bi podprle svoje sosede proti napadu, ali pa, da bi zaščitile svoje lastne interese. Naše spoštovanje pravic nevtralnih držav in naše razumevanje za resnične težave nevtralcev, pa nas ne smejo prav nič zaslepiti, da ne bi videli dejstev, in da ne bi delali nevtralce odgovorne za vsako pomoč, ki bi jo mogli dati Nemčiji. (Burno odobravanje.) Če želimo končati s čim manjšim uničevanjem svojih skupnih duhovnih in gmotnih enot, moramo Nemčiji odvzeti materialna sredstva, ki so ji potrebna za nadaljevanje njene politike nenapadalnosti. Zaradi tega so zavezniki odločeni voditi gospodarsko vojno do skrajnih meja svojih moči.
Trgovinska politika do nevtralcev
V tej smeri je bilo že dosedaj mnogokaj storjeno in doseženo. Trgovinska pogajanja so bila z uspehom končana z Norveško, Švedsko in Islandijo, Belgijo, Holandijo in te dni je bil podpisan tudi sporazum z Dansko. (Ploskanje.) Sedaj teko pogajanja tudi v Parizu za sklenitev sličnih sporazumov med zavezniki in Švico, med tem ko so bili važni trgovinski sporazumi sklenjeni s Španijo, Grčijo in Turčijo. Srečni smo, da smo mogli pozdraviti dr. Belina, pod-guvernerja jugoslovanske Narodne banke, k: se sedaj nahaja v Londonu ter vodi gospodarska in finančna pogajanja. Pričakujemo tudi prihod trgovinske delegacije iz Rumunije, ki se bo z nami pogajala za revizijo že obstoječega plačilnega sporazuma. Pričakujemo, da bo konec tega tedna prišel k nam na obisk francoski blokadni minister Monet. Vsi vojni trgovski sporazumi, ki smo jih sklenili z raznimi državami, vsebujejo odredbe, ki urejajo izvoz domačih proizvodov iz nevtralnih držav v Nemčijo. Te odredbe točno določajo omejitev izvoza kovin, olja in masti, ki so zelo | važni za nemške vojne cilje. Seveda je nemogoče kupiti v tistih državah, ki so v neposredni soseščini Nemčije vse zaloge, ki so namenjene za izvoz, vendar pa se lahko izvede izbor proizvodov, kakor so rude, mast in olje. da bi se zmanjšala zaloga teh predmetov, ki so namenjeni za izvoz v Nemčijo. Mi smo uredili vse tako. da bomo kupili vse zaloge norveškega ribjega olja, pa naj ga bo kolikor hoče. Morda je bolj pametno, da vam o tem ne podajam podrobnosti. Lahko vam samo rečem, da so zavezniki kupili v južni Evropi velike količine rud in kovin. Britansko trgovanje z večino nevtralnih držav, ki so v nemškem sosedstvu, se stalno širi in ia' imam. da se bo trgovinska i/menjava močno oja-čila v našo korist in korist držav, ki z nami delajo. Istočasno pa si morajo biti vse države, o katerih sovorimo v sve«4'. da jim ne bomo prodajali naših kolonialnih izdelkov vse dotlej, dokler ne dajo jamct"v. bi se nanašajo na omejitev njihove bodoče trgovine z Nemčijo.
i
Zožitev blc-kade
Eno najmočnejših orožij v našem gospodarskem boiu z Nemčiio ie uporaba naše pomorske sile. katero bodo zavezniki do konca razširili. Britansko brodovje je že izvedlo nekatere praktične korake, da se ustavi prehod vseh nemšk»H tovornih la-1'1 iz Skandinavije v Nemèiio Operaciie se izvajajo v nenosredni bližini	po-
morskih baz. kar sprt ponosno do^-Mije, kako prazni so nemški sJavospevi. da so oni prcvze'i r-^r^'Etro v prometu na Severnem morju. So-'laj prnuèu ìemo fi'.di drusre v^rnos-n? ukrrpe. Zborn'ra ori bo prepričana, da še nismo končali svoieea dela na tem poprišču. kier šp ni prenehajo potapljanje nevtralnih ladii m ubüan'e mornarjev nevtra'nih držav. Naša pozornost ie prav tn,<o osredot^-'pna na nenrv-nost da hi si Nemčija nas'a nov'h noti. da oisči svoie stanje na celini. Toda mi nameravamo nrav tako storiti svoie korake. V zvezi s tem smem oormniti č1;>oe sood-niesa doma. da so ladje britanske mornarice nedavno ustavile v vodah Dalinega
V7h^da smripfcj^e loflip 71 Vnforp ip
ial s'im. n-ev=>7aio t:^-*;ipsko blago za Nemčijo skozi Vladivostok.
na vseh popriščih. Naša želja je, da bi se ti sestanki vrhovnega vojnega sveta prirejali čim pogosteje, ker bi se nam samo tako nudila prilika, da izpopolnimo mehanizem poslovanja, ki nam bo potreben, da bi utrdili mir v Evropi po končani vojni.
O priliki današnje seje spodnjega doma je bilo opaziti v diplomatski loži poslanike Belgije, Egipta, Poljske. Zedinjenih držav, Norveške, Jugoslavije, Holandije in Litve.
Pritisk na švedsko in Norveško
Stockholm, 2. aprila. AA. (Stefani). Anglija je napravila s pomočjo Francije te dni močan pritisk na vladi v Stockholmu in Oslu. da bi sprejeli mnenje zaveznikov glede kontrole švedskih in norveških teritorialnih voda. s čimer bi se poostrila blokada proti Nemčiji, švedska in Norveška sta odločno odklonili zahteve zaveznikov. V skandinavskih državah, pravi dopisnik agencije Stefani, stalno raste nezadovoljstvo proti Angliji in Franciji, švedska med tem časom izpopolnjuje svoje oboroževanje, posebno pa protiletalsko topništvo.
Oslo, 2. aprila, s. (Reuter). Norveški parlament razpravlja danes v tajni seji najbrže o vprašanju prevoza švedske železne rude skozi norveške teritorialne vode.
ftft
Nemški predlogi Rumuniji
Bukarešta, 2. aprila, s. (Ass. Press). Iz dobro poučenih virov poročajo, da je nemška trgovinska delegacija stavila rumun-ski vladi predlog, da naj Rumunija demobilizira 500.000 mož izmed 1,600.000, kolikor jih ima trenutno pod orožjem. Nemška delegacija je ponudila, da bi poslala Nemčija Rumuniji za pospeševanje rumun-skega poljedelstva 6.000 poljedelskih strokovnjakov. V krogih, ki so blizu dvoru in rumunski vladi, izražajo dvome, da bi Rumunija na te predloge pristala.
Zavezniki nakupujejo rumunski bencin
London, 2. aprila, p. Bukareški dop:snik »Evening Standarda« poroča, da je Francija te dni sklenila z 11 vodilnimi rum un -skimi petrolejskimi družbami pogodbo za dobavo 200.000 ton bencina. To količino morajo dobaviti do 15. junija. Francija bo plačala 90 odstotkov v frankih, ostanek pa v dolarjih. Prav tako se vodijo pogajanja tudi med Anglijo in Rumunijo, ki je pripravljena pokupiti vso preostalo produkcijo rumunskega petroleja, da na ta način prepreči vsak izvoz v Nemčijo, že doslej je Rumunija dobavila zaveznikom dvakrat več bencina kakor pa Nem?iji.
Gospodarska ofenziva
zapadnih velesil
Angleži pokupuf ejo v skandinavskih državah in na Balkanu vse blago, ki ga Nemčija nujno potrebuje v vojni
Kaš poslanik pri Reynauda
Pariz, 2. aprila, br. (Havas). Konec tedna odpotuje v London francoski blokadni minister Monet. Spremljalo ga bo večje število strokovnjakov. V Londonu se bo z angleškim ministrom za vojno gospodarstvo Crossom in funkcionarji njegovega ministrstva pogajal za ureditev nekaterih vprašanj, ki so se načela na zadnji seji vrhovnega vojnega sveta.
V poučenih političnih krogih zatrjujejo, da se bodo pogajanja nanašala na zavezniške blokadne ukrepe na področju Skandinavije in Balkana. V gospodarski vojni proti Nemčiji so bili na teh področjih že doslej doseženi precejšnji uspehi. Predvsem je angleškim trgovskim agentom uspelo pokupiti v Turčiji vso kromovo rudo, ki se je doslej v celoti izvažala v Nemčijo. V Rumuniji so bile sklenjene velike kupčije za dobavo petroleja Veliki Britaniji in Franciji. V Rumuniji so Angleži pokupili tudi še drugo blago, ki se je doslej v prvi vrsti izvažalo v Nemčijo. Na Norveškem so Angleži pokupili vso kitovo mast, ki so jo Norvežani poleg železne rude v zadnjem času v velikih množinah dobavljali Nemcem. Te kupčije so po mnenju angleških gospodarskih krogov toliko večjega pomena, ker je vse nemško brodovje za lov na kite imobilizirano Poleg tega je bilo doseženo, da je Španija svojo valuto oprla na angleško in je že pričela izdajati tudi ukrepe za omejitev izvoza svojih rud v Nemčijo.
Kar se tiče blokade, opozarjajo politični krogi tudi na bližnje poslaniške konference v Londonu in Parizu. Britanski poslanik v Ankari je že snoči kreni! v London. Atenski poslanik se jutri odpravi na pot. Ministrski predsednik Reynaud se je danes že drugič sestal s francoskim poslanikom v Rimu Poncetom. Snoči je iz Beograda odpotoval v Pariz francoski poslanik Bruge-re. Namen poslaniškin konferenc v Londonu in Parizu je po zatrjevanj« omenjenih krogov v prvi vrsti ta, da se doženejo vse možnosti, kako bi zavezniki ojačili «vojn blokada proti Nemčiji tudi v jugovzhodni Evropi, ne da bi s tem kakorkoli spravili prizadete nevtralne države v nevzdržen poležaj. "
Pariz, 2. aprila, j. (Havas). Ministrski predsednik in zunanji minister Paul Reynaud je danes dopoldne sprejel v avdienco jugoslovenskega poslanika pri francoski vladi dr. Puriča. Nato je imel Revnaud konferenco z odpravnikom poslov poljskega poslaništva Frankovskim ter belgijskim poslanikom Letellierjem.
Sestanek japonskih
diplomatov v Parizu
Pariz, 2. aprila, j. (Havas). Trenotno so v Parizu trije japonski diplomati, ki so se verjetno sestali v francoski prestolnici zaradi izmenjave informacij glede političnega položaja. To so japonski poslanik v Bruslju Kuriyama, ki je prispel v Pariz snoči, dalje zastopnik Gajmusha. ki potuje v London ter tajnik japonskega poslaništva v Londonu Shuniti Kase.
Blago za Nemčijo po jadranski poti
London, 2. aprila, br. (Reuter). Po vesteh iz Trsta m Dubrovnika sc jc pričel v zadnjih dneh živahen promet z nemškimi (ladjami po Jadranskem morju V Dubrovnik je včeraj priplula nemška to%orna ladja -»Ankara«, ki se je žc ob pričetku vojne zatekla v tržaško luko. Poleg nje se je tam zbralo še nadaljnjih 28 nemških tovornih ladij.
»Ankara« jc že pred dnevi zapustila tržaško luko ter je počasi plula po italijanskih in jugoslovenskih teritorialnih vodah do Dubrovnika. Tam sedaj natovarja 4000 ton bavksita. Kolikor jc bito mogoče zvedeti, je zapustilo tržaško luko še nekaj drugih nemških tovornih ladij, ki sc prav tako namenjene na jugoslovcnsko stran. Blago bodo te ladje prepeljale v Trst, kjer bo izkrcano in odprcmljeno dalje preko Trbiža in Jesenic v Nemčijo.
Te dni smo mnogo slišali o nadaljnjem možnem razvoju dogodkov tudi v jugovzhodni Evropi. Nemška propaganda je celo trdila, da imamo mi namen skaliti mir na Balkanu. To seveda ni res. ker mi verujemo, da so naši sporazumi s Turčijo nasprotno usmerjeni za ohranitev miru in varnosti v jugovzhodni Evropi. Da bi pretresli nujna politična in gospodarska vpra- t šanja, ki izvirajo iz sedanjega položaja v državah jugovzhodne Evrope, je bil sprejet sklep, da se pokličejo v London na posvet poslaniki v Ankari, Atenah, Beogradu, Bukarešti, Sofiji in Budimpešti. Pri tej priliki bo v Londonu za kratek čas tudi veleposlanik v Rimu sir Percy Loraine.
Siguren sem, da bo zbornica pozdravila to pobudo, za katero upamo, da bo imela dobre in uspešne rezultate ne samo za zaveznike v njihovi borbi, temveč tudi za ohranitev miru in varnosti v jugovzhodni Evropi.
Vsak novi sestanek vrhovnega vojnega sveta dokazuje vse bolj jasno moč in zveze, ki spajajo našo državo s Francijo. Vrhovni vojni svet je dejansko edinstven i primer britansko-sovjetskega sodelovanja
Vloga Turčije
F:s2aaec Diahid izjavlja, da zaradi Turčije sn radunati z zavezniško vojno pno ti Sovjetski uniji
Carigrad. 2. aprila, j. (Havas). V listu »Yenisabah« opozarja poslanec Husein Djaliid na dve značilni izjavi zadnjih dni, ki jih jc treba upoštevati. Prva je zatrdilo Sovjetske unije, ila ni formulirala nobene zahteve glede Bcsarabijc drugo pa Chur-chillovo zagotovilo, da zavezniški državi ne besta napovedali vojne Sovjetski uniji. Djahid poudarja, da bi mogla imeti vojna zavezniških držav proti Sovjetski uniji za prizorišče odinole Kavkaz ali pa Črno morje. Turčija, ki jc pogodba s Francijo in Anglijo v primeru konflikta zaveznikov s Sovjetsko unijo ne zavezuje, zaradi tega ne bo dala na razpolago tega potrebnega vojnega prizorišča in zato tudi ni mogoča kaka akcija zavezniških držav proti Sovjetski uniji.
Glede pripombe v zadnjem govoru Molotova, da polaga Sovjetska unija veliko važnost na dejstvo, da njuni sosedi Iran in Turčija ne bi postali instrument za uresničenje kakih tujih načrtov, izjavlja Djahid, da Turčija kakor doslej tudi v bodoče ne bo storila nobenega koraka, ne da
j bi točno preračunala njegove posledica. ' Tudi nevarnost za kako nemško ali sovjetsko akcijo na Balkanu smatra Djahid za neutemeljeno ter zaključuje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da bi sleherna sovjetska ekspanzija na Balkan sprožila takojšnjo italijansko protiakcijo.
Kar se tiče Nemčije, nedvomno ni v njenem interesu, da bi izgubila Balkan kot oporišče za svojo gospodarsko oskrbo.
Za sredozemski sporazum z Italijo
Rim, 2. aprila, z. V italijanskih političnih krogih je izzval veliko pozornoet članek pariškega »Populaira«, glasila francoskih socialistov, članek, ki so ga italijanski listi ponatisnili v celoti, toda brez komentarjev, naglaša, da so zavezniki pripravljeni dati Italiji popolnoma paritetne pravice in ustvariti v Sredozemlju angle-ško-francosko-italljansko sodelovanje na osnovi absolutne enakopravnosti.
O zvezi Rim-Berlin-Moskva ni več govora
Pogajanja ©o se začela na nemško pobudo, prekinjena pa as bila zaradi stališča Italije
Kodanj, 2. aprila, p. Rimski dopisnik tukajšnjega dnevnika »Politiken« poroča, da so končnoveljavno prekinjena pogajanja za sklenitev trozveze Rim—Berlin—Moskva ter da o tem sploh ni več govora. Dopisnik je izvedel iz dobro poučenih krogov, da je prišlo do tega zaradi stališča Italije do Sovjetske unije, dočim so se razgovori o tem pričeli na izrecno prizadevanje Nemčije. Italija bi sicer želela, da prevzameta Nemčija in Sovjetska Rusija primerne obveznosti glede nedotakljivosti meja v juž-novzhodni Evropi, ne želi pa sodelovati pri kakem trojnem jamstvenem paktu. Na zadnjem sestanku italijanskih in nemških zastopnikov je baje Italija predlagala, naj se sklenejo dvostranske pogodbe, tako, da bi Nemčija in Rusija na eni strani skupno jamčili za vzhodni del južno-vzhodnega <lela Evrope, Nemčija in Italija pa za zapadni del tega področja, toda s pogojem, da Nemčija izpremeni svojo, dosedanjo politiko. Po govoru Molotova pa v Rimu, ne verujejo, da bi Sovjetska Rusija sploh prevzela kakršnakoli jamstva glede Rumunije.
Švicarski glas o mml politiki Moskve
Curih, 2. aprila, z. »Neue Zürcher Zeitung« objavlja danes uvodnik o stališču Sovjetske Rusije do mednarodnega položaja. kakor ga je orisal Molotov v svojem zadnjem ekspozeju. Za najbolj senzacionalno smatra dejstvo, da je Molotov proglasil popolno nevtralnost Sovjetske Ru-
( sije v konfliktu med velesilami. S tem so propadle vse kombinacije s trikotom Rim-Berlin-Moskva, prav tako pa je Molotov s svojimi izvajanji pokopal tudi nemško-sov-jetski vojaški pakt, na katerega so v Berlinu še vedno z resnostjo računali. Molotov je izrecno na glasil, da vodi Sovjetska Rusija samostojno politiko in se ne misli pridružiti ne enemu, ne diugemu taboru. Te besede so, kakor vse kaže, namenjene mnogo bolj Berlinu kakor pa Parizu in Londonu. Vse kaže, da namerava Moskva odslej voditi politiko, ki bo omogočila, da se pozabi vse to, kar je Moskva zagrešila v zadnjem pol letu. Le tako si je mogoče tolmačiti tudi prizadevanja Moskve, da pride zopet do tesnejših stikov z Anglijo in Francijo.
To potrjuje tudi dejstvo, da komentarji sovjetskega tiska o novi nemški Beli knjigi niso niti najmanj ustregli nemškemu pričakovanju. Sovjetski listi baš nasprotno obširno beležijo izjave ameriških državnikov in diplomatov ter so na najbolj vidnem mestu objavili tudi izjavo Roosevelta. ki označuje nemško Belo knjigo za neuspel manever nemške propagande. Značilno je tudi dejstvo, da so te dni sovjetski listi objavili statistike, ki dokazujejo, da je Sovjetska Rusija doslej dobavila Nemčiji manj surovin in drugih vojnih potrebščin, kakor pa na primer Rumunija.
Mimo tega je Moskva tudi napram vladi Vangčingveja na Kitajskem zavzela enako odklonilno stališče. kakor Anglija, Francija in Amerika, česar gotovo ne bi storila, če bi se nameravala sporazumeti z Japonsko in s tem ustreči tudi Nemčiji.
Zakon o
a v Italiji
razširjen tudi ssa molke, ki nirss v&jsai obvezniki ter na ženske m mlaMno od 13 let dalje
Rim, 2. aprila, br. (Stefani) Danes je
italijanska vlada sprejela nekaj pomembnih ukrepov. Predvsem je bil odobren 10 letni načrt za gradnjo šol, bolnišnic in jetnišnic ter je bilo sklenjeno povišanje plač državnim nameščencem in upokojencem. zaplemba vseh železnih ograj in izpopolnitve zakona o organizaciji in mobilizaciji naroda v primeru vojne.
Plače, doklade in pokojnine so bile povišane povprečno za 6% in sicer s 27. aprilom.
Dosedanji zakon o organizaciji in mobilizaciji naroda v primeru vojne je bil v toliko izpopolnjen, da se bodo v bodoče mobilizacijski ukrepi nanašali tudi na vse javne in privatne ustanove, kakor tudi na vse moške, ki niso vojni obvezniki ter na ženske in mladino v starosti od 13. let dalje. Poseben ukrep določa obvezno prijavo
vseh železnih ograj v mestih in na deželi, v kolikor ne pripadajo stavbam, ki äo las* cerkve, diplomatskih zastopnikov, tujcev, države in drugih javnih ustanov in kolikor niso umetniškega odnosno zgodovinskega pomena. Država si pridržuje pravico, da jih kadarkoli v celoti ali delno re-kvirira.
Končno je bil sprejet tudi zakonski načrt o novem civilno-pravdnem postopniku, ki vsebuje važne reforme glede vsega postopanja pri civilnih pravdah.
D^tea amnestija
Rim, 2. aprila, j. (Havas) V zvezi z rojstvom tretjega otroka v družini italijanskega prestolonaslednika je bila v Italiji razglašena delna amnestija, ki je prinesla svobodo blizu 10.000 kaznjencem.
ce ita
Tako na zapadni Sronfi kakor tudi nad Sevensim morjem postajajo letalski spopadi vedno fe-oSj pogosti
London, 2. aprila, s. (Reuter), l^eta^ko ministrstvo poroča, da so angleška letala na patrolnem poletu nad Severnm morjem, včeraj napadla skupino nemških patrolnih ladij. Angleška letala so vrgla več bomb. V letalski bitki z nemškim bombnikom tipa Junkers je bil ta težje poškodovan in so pozneje angleške vojne ladje na morju opazile ruševine nemškega letala. Eno angleško letalo se s poleta ni vrnilo in je treba smatrati, da je izgubljeno.
Davi je prišlo nad Severnim morjem do letalske bitke med tremi angleškimi in dvema nemškima letaloma v višini samo 20 m nad morjem. Angleška letala so bila tipa Hurrican in so bila vsa prvič v akciji- Pilot enega angleškega letala je bil v boju ranjen v nogo, vendar se je letalo srečno vrnilo.
LOndon, 2. aprila, s. (Reuter). V bi zrni Metza je prišlo včeraj do letalske bitke med tremi angleškimi letali tipa Hurrican in 9 nemškimi letali tipa Meescr-schmied. Tri nemška letala so bila nad nemškim ozemljem sestreljena. Na angleški strani ni bilo žrtev.
Nemško In francosko vojno porseli©
Berlin, 2. aprila, br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo:
Na zapadu ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Nemški izvidniški poleti nad vzhodno Francijo in Severnim morjem so se tudi včeraj v ojačeni meri nadaljevali. V teku včerajšnjega dne je prišlo znova do več letalskih spopadov med nemškimi izvidniškimi ter francoskimi lovskimi letali. Neko nemško izvidniško letalo tipa Dornier je sestrelilo francosko lovsko letalo tipa Curtis. Drugo nemško izvidniško letalo je sestrelilo francosko lovsko letalo tipa Moran. Neko angleško izvidniško letalo, ki je skušalo prodreti nad Nemški zaliv, je bilo napadeno in sestreljeno od eska-drilje lovskih letal. Eno nemško izvidniško letalo, ki je bilo na poletu nad sovražnim ozemljem, se ni vnrlo na svoje oporišče.
Pariz, 2. aprila, br. (Havas). Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi izdalo 423. vojno poročilo, ki pravi:
Mirna noč na vsej fronti. Le na obeh straneh Rena v gornji Alzaci ji je prišlo do medsebojnega streljanja iz kazemat.
Pariz, 2. aprila, br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je nocoj objavilo naslednje 424. vojno poročilo:
Živahnejše topniško streljanje v zapadnih Vogezih. Med francoskimi lovskimi letali in nemškimi letalskimi silami je prišlo v teku dneva do več spopadov. Zanesljivo je bilo ugotovljeno, da sta bòli sestreljeni dve sovražni dvomotomi letali. Prvo je padlo na francoska tla. Ver-
jetno pa je, da je bilo sestreljeno še tretje nemško letalo. Eno francosko lovsko letalo se ni vrnilo na svoje oporišče.
pri Hitlerju
Berlin, 2. aprila, p. Nocoj so se razširila tu vesti, da ie imel kancelar Hitler danes popoldne daljši razgovor z maršalom Gö-ringom, generaloma Brauchitschrm in Keitelom. Nekaj časa so razgovorom prisostvovali tudi dr. Schacht in še neki drugi generali.
V političnih krog'h je to posve!ovanje zbudilo največjo pozornost Splošno na-glašajo, da je bilo bistvenega pomena za nadaljnjo nemško voino akcijo Z 'triuie se. da so razpravljali o tem kkšne i k-eoe bi morala nemška vlada izdaH če bi zapadni zavezniki v resn;ci poskusili oiačili blokado in predvsem preprečiti izvoz skandinaske železne rude ter rumunskega petroleja v Nemčijo.
Bruselj, 2. aprila, s. (Reuter). Belgijska vlada je naroč;la svojemu pos'an'ku v Berlinu, da vloži pri nem,"ki vlar1i oster protest, ker je ponoči 7 nemi k i h le'3.1 preletelo belgijsko ozemlje. Isločasno je dobil belgijski poslanik v Lon 'onu na'»?, da protestira, ker je včeraj neko angleško letalo preletelo Belgijo.
Včeraj so bila tudi nad Ho1 an di jo zopet opažena neznana tuja letala.
Na Luksemburškem ozemlju je moralo zasilno pristati neko francosko vojaško letalo. Letalo je po pristanku zgorelo.
Vseh pet članov posadke je bilo interniranih.
FrossardovI razgovori v
London, 2. aprila, bi. (Reuter) Francoski propagandni minister Frossard, ki se je dva dni mudil v Londonu, je danes zaključil svoj londonski obisk ter razgovore z angleškim informacijskim ministrom Reithom. Razgovori so se nanašali na sodelovanje obeh zavezniških propagandnih ministrstev na vseh področjih. Kakor se je izvedelo v dobro poučenih krogih, je bil dosežen sporazum tudi o koordinaciji angleške in francoske publicitete v nevtralnih državah in še posebej v jugovzhodni Evropi.
Nocoj sta imela oba ministra po vrsti kratka govora, ki so ju prenašale angleške radijske postaje. Angleški minister za informacije John Reith je v svojem govoru poudaril, da so razgovori s francoskim propagandnim ministrom potekali v duhu popolnega soglasja. Dosežen je bil sporazum, po katerem se bo tudi propagandna
akcija Velike Britanije ln Francije koordinirala ter vključila v okvir vsega ostalega sodelovanja med obema zaveznicama. Izkazalo se je, da je postala propaganda v današnjih časih eno najpomembnejših sredstev za izvajanje politike v duhu zavezniških interesov v dosego določenih smotrov.
Enako se je izrazil tudi francoski propagandni minister Frossard, ki je ob Koncu svojega govora še dodal, da se bo vrnil v Pariz z zavestjo, da ne more nič več ločiti Anglije in Francije, ki danes edini branita svobodo in civilizacijo.
Odgodltev sej francoske
pariz, 2. aprila, s. (Reuter). Ministrski predsednik Reynaud je sprejel popoldne šefe vseh skupin tako parlamenta, kakor tudi senata. Na sestanku je bilo določeno, da se debata o vladni poetiki v parlamentu odgodi do 11. t. m.
Potsscrske izgube v preteklem tednu
London, 2. aprila s. (Reuter). Iz pregleda angleške admiralitete o žrtvah pomorske vojne v preteklem tednu je razvidno, da je bila potopljena ena sama angleška trgovinska ladja (5.000 tonski petro-lejski parnik »Daghestan«). Francozi niso imeli nobenih izgub, nevtralci pa so izgubili tri ladje. Skupno so v preteklem tednu zavezniki in nevtralci izgubili 13.901 tono na trgovinskih ladjah
Do konca preteklega tedna je bilo potopljenih od začetka vojne dalje samo 29 ladij, ki so po-tovale v zavezniških konvojih, izmed skupno 14.934 ladij. Samo tri v konvojih potopljene ladje so bile nevtralne. S tem se je razmerje potopljenih ladij v konvojih povišalo na 1:515
Nemci so izgubili v preteklem tednu 4.000-tonski trgovinski parnik »Mirni Horn«, ki je 4. marca odplul iz holandske zapadno-indijske luke Aruba. Ko so ladjo v severnih vodah prestregle angleške vojne ladje, jo je nemška posadka sama potopila. Vsi člani posadke so bili rešeni. To je že 28. nemška trgovinska ladja, ki so jo nemški mornarji sami potopili v *eku vojne. Skupno z zaplenjenimi in na razne načine potopljenimi ladjami je izgubila Nemčija v teku vojne že 303.946 ton trgovinskih ladij.
Dramatičen lov na nemško padm^rnko
London, 2. aprila s (Reutei) Ministrstvo za informacije je objavilo danes na podlagi izpovedi očividcev podatke o potopitvi nemške podmorn ce. k' jc pred tedni napadla in torpedirala neko nevtralno ladjo v Atlantskem oceanu Zaradi megle so se iladje, ki so potovale v konvoju, tekom neči nekoliko ločile od skupne poti Zjutraj je bila potem ena izmed nevtralnih ladij napadena in s torpedom potopljena od nemške podmornice Spremljajoči angleški rušilec" je takoj priče' zasledovati podmornico. Kmalu so se mu pridružili še nadaljnja dva angleška in en francoski ru: šilec ter ang'erki hidroplan. Z neko novo pripravo za iskanje, podmornic ce je vojnim ladjam posrečilo ugotovit' kje se podmornica nahaja. Z globinskimi bombami so nato podmornico rušilci take poškodovali, da jc m era'a čez nekai časa prli zopet na povr-ino. S streli iz topov iz razdalje 2 mi'j so nato rušilci podmornico potopili. Vso posadko podmornice «c ie posrečilo rešiti, razen kapitana, ki jc s podmornico vred izginil na morsko dno.
Scapasi med dvema križarkama ?
CMo, 2. nprla. AA. (Reuter). Posadka neke ncrve'.ke ladje, ki. je dene s prispela v Bergen, je javila, da se je vodila v Severnem morju bitka med dvema križarkama. člani posadke so izjavili, da je bilo izmenjan h čez 10 tcpcvsk'h strelov, vendar pa niso mogli točno videti, kako se je razvijala bo;ba. ker se je njihova ladja nahajala v veliki oddaljenosti.
rofeiž £ vseh strani
Rim, 2 aprila, j. (Havas). Blizu 30.000 poljedelskih delavcev, ki bodo po nedavnem dogovoru med Nemčijo in Italijo zaposleni letos pri sezonskem delu v Nemčiji se jc pričelo zbirati v Bologni, od koder bodo odpremljeni v določene kraje na de'o.
Milan. 2. apri'a. j (Havas). V neki tovarni v bližini Rovigna je izbruhnil požar, ki jc zavzel v kratkem veliknnske dimenzije. Povzročena škoda znaša več milijonov lir.
Lenden, 2. anri'a. j. (Reuter). Za guvernerja Angle ke banke je bil ponovno izvoljen Mrntagu Nt rman, za njegovega po-močnka pa zopet Basii Catterns.
Berlin, 2. apri'a. br. (DNB). Na poziv pjopagan-inega ministra Gčbbelsa so se sestali v Berlinu pokrajinski vodite'ji nemške propagande, katerim je da: Göbbels nova nave dia.
Madrid, 2. aprila, j (Havàs). Vsa Španija je včeraj na izredno slovesen način praznovala prvo obletnico zmage španskih nacionalistov. V Madridu, Barceloni, Va-lcnciji, Sevilli ter v vseh drugih velikih španskih mestih so bile \elike vojaške parade, ki so jim sledile ljudske veselice s sijajnimi ognjemeti ter običajne bikobor-be. V bližini gradu Escuria'a je general Franco poleži! temeljni kamen za bodoči španski narodni spomenik.
London, 2 aprila. AA (Havas). Kralj Jurij jc odlikoval večje, število mornarjev, "vojakov in letalcev. Prvikrat je bilo dovoljeno roditeljem odlikovanih, da so se udeležili teh svečanosti. Med odlikovanimi se nahajajo tudi anü'.e'k; m ;rnurji. katere ie ujela nemška laclia Grof v Spec. ter letalci. ki so se odlikovali pri nedavnih poletih nad Syltom in Helgolandom.
London, 2. aprila, s. (Reuter). Angleški listi napovedujejo, da bodo z novim angleškim proračunom morali prevzeti angleški davkoplačevalci nova bremena. Zlasti napovedujejo nove davke /a one, ki imajo
večje dohodke.
LonI°n, 2. aprila, s. (Reuter). V ne«' tovarni munieije na škotskem je p:iš'o nocoj ob 18. -do eksplozije. Trije delavci SO bili ubiti. Uvedena je preiskava in' odrejeno vse potrebno, da bo delo v tovarni čini pieje Obnovljeno.
Ozadje in posledice
nemške Bele knjige
V svoji akciji proti Rooseveltu im Zedinjenim državam je ostal BerS;n po mnenju mednarodnih političnih
ktfjgov osamljen
Pariz, 2. aprila, j. (RSV). Mednarodni politični opazovalci sodijo, da dokazuje cbjavljenje tako zvanih »poljskih doku-mentpv« v nemški Beli knjigi diplomatsko osamljenost Nemčije, ker dokazuje na drugi strani tudi zadnji govor Molotova pomanjkanje soglasnosti med Nemčijo in Sovjetsko unijo. Politični opazovalci opozarjajo tudi na to, da je italijanski tisk, ki je še nedavno kritiziral Zedinjene države in osebno tudi predsednika Roosevelta, napravila sedaj znaten preokret in se zdi, da je Italija sedaj voljna resno sodelovati z ameriško demokracijo. Ta preori-entacija v italijanski politiki ima svoj izvor v zbližan ju med Zedinjenimi državami in Vatikanom, do katerega je prišlo v dc-cembru.
S tem, da je pristal na prihod posebnega Rooscveltovega odpos'anca Mvrona Taylorja v Vatikan, je papež dokazal, da je pripravljen sodelovati z Zedinjenimi državami pri morebitni akciji za dosego miru v Evropi. Mussolini pa, ki še ni opustil namere, da bi igral vlogo pomiritelja med vojskujočima sc taboroma, se je v pravem trenutku pridružil stališču Vatikana. Politični opazovalci zatrjujejo, da se jc to jasno pokazalo pri obisku Sumner Wellcsa v Rimu. čigar sprejem jc bil izredno prisrčen Mussolini osebno jc napravil na ameriškega odposlanca izvrsten vtisk. Nasprotno, pripominjajo politični opazovalci, pa je Berlin, ki si je zaman prizadeval pridobiti Wellesa za zagovornika nemških mirovnih predlogov, potem ko je izprevidel, da ni uspel, popolnoma izpremcnil svoje stališče napram Zedinje-nim državam ter je izdal Belo knjigo, ki vsebuje po soglasni sodbi vse svetovne javnosti očitno ost proti prezidentu Roosevel-
tu. ki mu hoče preprečiti ponovno izvolitev na predsedniško mesto Zedinjenih držav. Isti opazovalci pripominjajo, da sta ob sestanku na Brennerju, ko jc bil Welles še v Rimu, dobili stališči Italije in Nemčije napram Zedinjenim državam svoje razfično obeležje
Berlin. 2. aprila, z. Dokumenti, objavljeni v drugi ncm:ki Beli knjigi, so še vedno glavni predmet komentarjev in razprav v nemškem tisku. V berlinskih diplomatskih krog;h opozarjajo na dejstvo, da je sedaj ncm.:ki tisk proglasil Zedinjene države že za »privržence plutokracije«. V svojih komentarjih pa si nemški tisk obenem prizadeva, da bi izzval spor med predsc-dmkom Rooseveltom in zunanjim ministrom Hul-lom. Rooseveltu očita, da si jc dal direktno poročati od ameriških poslanikov, zaradi česar jc razumljivo, da Hull o teh razgovorih in izjavah sedaj ničesar ne ve in jih demantira kot neresnične. S tem pa nemški tisk tudi zavrača napade ameri:ke-ga tiska, češ da so v Beli knjigi objavljeni dokumenti falzificirani.
Welles že tretjič pri Roosevelt»
Washington, 2. aprila, s. (Ass. Press). Sumner Welles je imel danes že tretji razgovor s predsednikom Rooseveltom po svojem povratku iz Evrope.
Washington, 2. aprila, s. (Ass. Press). Skupina senatorjev je danes jxivaVk na kosilo ameriškega poslanika v Parizu Bullitta. Mislijo, da bo Bullitt podal na kosilu izjavo o cbdolžitvah, ki jih ie proti njemu objavila nemška Bela knjiga.
Finska in Sovjetska
Pogajanja v Moskvi le ze!o počasi napredujejo
Helsinki, 2. aprila, j. (Fin tel. ag.) Danes je prispela v Viborg finska komisija, ki bo skupaj s sovjetsko razmejitveno komisijo zakoličila novo mejo med obema državama. Preden bosta razmejitveni komisiji pričeli delo na terenu, bosta morali izvršiti še nekatera preliminarna dela, ki bodo verjetno trajala dva tedna.
Pogajanja finske delegacije v Moskvi pod Paasiitivijevim vodstvom z zastopniki sovjetske vlade o problemih, nastalih s sklenitvijo mirovne pogodbe, napredujejo zelo počasi. Sovjetska vlada, kakor kažejo vse okoliščine, ne kaže nobene volje, da bi se vsa viseča vpršanja čim preje uredila. Delo v veliki meri ovirajo tudi pre-
iskave o raznih obmejnih incidentih, ki so se primerili zadnji čas. Glede raznih domnev, da razgovori v Moskvi tako počasi napredujejo zaradi raznih naknadnih sovjetskih zahtev, ki jih mirovna pogodba ne predvideva, so doslej v merodajnih finskih krogih zavračali vsakršno pojasnilo. Sele ì snoči so v službenih krogih izjavili, da j tamkaj ni ničesar znanega, da bi Moskva naknadno zahtevala tudi vsaj delno de-mobilizacijo finske armade.
Predmet razgovorov je sedaj tudi imenovanje finskega poslanika pri sovjetski vladi. V merodajnih krogih se doslej še niso mogli zediniti. katera osebnost bi za to mesto prišla v poštev.
Celi deli in Novega Saia pod vodo
Največja poplava Dunava an Save v zadnjih desetletjih Beograjski kolodvor odrezan od mesta — V Novem Sadu so morali izseliti zooo družin
Beograd, 2. aprila, p. Popilava v Beogradu zavzema vedno večji obseg. Take po-vednji, kakor sta jo tokrat povzročila Dunav in Sava, ne pomnijo niti naistarejši ljudje. Vsi okraji ob obalah Dunava in Save so pod vodo. Promet je popolnoma onemogočen. Tramvaj št. 3, ki vozi na Topčider, se mora pri Senjaku ustaviti, ker jc Sava preplavila vse ozemlje do državne markarnice. Prav tako vozi tudi tramvaj št. 2. samo do hotela »Bristol«, ker je ves trg med hotelom »Bristolom« in železniško postajo pod vodo Potnike prevažajo za enkrat na kolodvor še z vozovi, vendar pa bo tudi to kmalu nemogoče, ker voda še vedno narašča. Vsa Dorčola jc popolnoma poplavljena in je tam promet mogoč le še s čolni. Nekatere hiše so morali popolnoma izprazniti, drugod pa so se morali ljudje izseliti iz pritličnih stanovanj. Popoldne so prispele iz Madžarske vesti, da je začel Dunav v svojem gornjem toku upadati. Toda Tisa še vedno narašča. tako da se je bati da bo poplava v Beogradu zavzela še večji obseg.
1 Novi Sad, 2. aprila o. V Vojvodini so nastale velike poplave. Davi je Dunav pri Novem Sadu dosegel največje stanje, ki so ga sploh kdaj zabeležili in sicer 684 cm, za 25 cm več kakor je bilo leta 1926, ko so bile tudi izredno velike poplave. Dopoldne je Dunav poplavil tudi del Novega Sada in sicer tako zvano Adamičevo naselje. Ponoči so z zvonovi in sirenami prebudili prebivalstvo tega naselja, ker je Dunav predrl nasip. Voda je prihajala s tako brzino, da niso pomagali nobeni ukrepi za preprečenje poplave. Pozvali so na pomoč tudi vojaštvo, bilo pa je tudi vse zaman.
V omenjenem naselju je prebivalo do 2.000 družin, ki so sedaj brez strehe. Do večera se je porušilo že nad 20 hiš, boje pa se, da se jih bo porušilo še več, ker sa zgrajene iz zelo slabega gradiva. Prebivalstvo tega naselja je bilo popolnoma evakuirano. Novemu Sadu preti poplava tudi z druge strani, zlasti iz kaaala kralja Aleksandra, ki se je že pričel razlivati ter poplavljati zunanje dele mesta.
Finančni zakon za banovino Hrvatsko
Zagreb, 2. aprila, o. Uradni list banovine Hrvatske objavlja uredbo o uveljavljanju proračuna in finančne samostojnosti banovine. Objavljena uredba pomenja za Hrvatsko to, kar za državo finančni zakon.
Po uredbi ie ban pooblaščen, da lahko za dovršitev in izpopolnitev bolnic na področju banovine Hrvatske najame posojilo 72 milijonov din ter za zgraditev zdravilišča za tuberkulozne še posojilo 10 milijonov.
Za pokritje izdatkov, določenih po proračunu banovine Hrvatske za leto 1940/41. bodo služili: 1. vsi neposredni davki, ki jih je odstopila država; 2. doklada 25«/, na neposredne davke, 3. zdravstvena doklada v znesku 10°/o. 4. šolska doklada v znesku 20°/o, 5. cestna doklada 10%, kot nadomestilo' za kuluke, 6. delež od davka na poslovni promet. 7. vse takse, ki jih ,je odstopila država, 8. dosedanja banovinska doklade na poedine takse, 9. dosedanje samostojne banovinske takse, 10. rudarske pristojbine, 11. trošarine itd.
Naš minister pravde
pojde v Budimpešto
Budimpešta, 2. aprila, j. (Havas) še v začetku tega mesca pričakujejo v Budimpešti obisk jugoslevenskega pravosodnega ministra dr. Markoviča. V okviru svojega bivanja v madžarski prestolnici bo imel dr. Markovič v krogu madžarskih pravnikov predavanje o raznih juridičnih problemih, ki so v neposredni zvezi z raznimi tekočimi mednarodnimi vprašanji.
Kmetijski minister čubrilovič v Budimpešti
Beograd, % aprila. AA. Nocoj se bo odpeljal v Budimpešto minister dr. Branko Cubrillovič, ki bo na povabilo madžarskega kmetijskega ministra obiskal kmetijsko lazstavo v Budimpešti. Z ministrom dr. čubrilovičein potujeta tudi pomočnik ministra Budislav Cvijanovic in šef kabineta Aleksič, Minister se bo v Budimpešti mudil več dni.
Dva zaljubljenca
pod brzovlakom
Vin ko vel, 2. aprila, o. V neposredni bližini \ inkovskega kolodvora sta skočila dva mlada zaljubljenca, 21-letni zasebni uradnik Mato Veber in 25-letna hišna pomočnica Frančiška Kušan, oba iz Vinkovcev, pod brzovlak, ki je vozil iz Beograda proti Zagrebu. Lokomotiva je oba razkosala. Pri njih so našli pet poslovilnih pisem, v katerih navajata kot vzrok samomora nesrečno ljubezen, v enem izmed Vebrovih poslovilnih pisem pa se navaja kot pravi vzrok njegova neozdravljiva bolezen, zaradi katere se ni mogel poročiti s svojim dekletom.
Vremenska napoved
Zemunska: Toplejše bo. Pooblačilo se bo počasi v vsej državi. Tu pa tam utegne padati dež.
Naši kraji in Ifudfc
Milijoni so šli, domačega filma pa ni
Kako je bila Izigrana idealzij zamišljena uredba
Beograd, 1. aprila
»Milijone smo vrgli v veter« je zapisal v nedeljskem »Vremenu« člankar D. Ači-movič. ki razpravlja o tem, zakaj v Jugoslaviji n mamo domačega filma. Naš domači film si je pridcb'1 državljansko pravico 5. decembra 1931, ko je bil uveljavljen zakcn o ureditvi prometa s filmi. Določeno je bilo s tem zakonom, da se podpre domača fiimska industrija na ta nač n, da bo moral vsak bioskcp v Jugoslaviji na 1000 m tujega igrati 100 m domačega filma in da bo moral vsak uvoznik tujih filmov na 1000 m tuiega napraviti 70 domačega filma. Ta idealm zakon, ki smo ga dobili po uvidevnosti tedanjega šefa Centralnega presbiroja in u-iavnika Drža vne filmske centrale g. Milana Marja-noviča, bi bil lahko rodil najidealnejše uspehe, če bi ga bili izvajali tako. kakor je določal. Toda praksa ga je uničila. V finančnem zakonu 1933-34 ie bil izbrisan 7. člen, ki je določal uvoznikom tujih filmov, da bi na 1000 m tujega traku proizvajali 70 m domačega filma. To so si priborili lastniki filmskih zavodov, zastopniki tujih podjetij, ki jim ni šlo v račun. da bi Jugoslavija dobila lastno filmsko industrijo. Takole smo p rop a ali: leta 1932. je bilo v Jugoslaviji napravljenih 61.726 m filma. Naslednje leto, ko je bil 7 člen izbrisan, je proizvodnja že padla na 35.973. Leta 1934. je že bilo samo 21 849 m. naslednja leta pa je proizvodnja padala bolj in bolj. dokler nismo lani zabeležili katast'ofalnega padca na 10.773 m. Tolikšno metražo pač z večjim uspehom doseže tudi najmanjša država v Južni Ameriki. Tako se je torej z brisanjem 7. člena popolnoma zavrl napredek domače filmske industrije. Toda lastniki bioskopov so nn allevali bot bo še proti onemu členu. ki jp določal, da je treba na vsakih 1000 m tujega filma prikazati tudi 100 m domačega. Ker domače proizvodnje ni bilo. se ie é'en tako rekoč sam razveljavil in so lastniki bioskopov pač plačevali globo državni filmski centi ali.
In kam so šli vsi ti milijoni? V petih letih propadanja domače' filmske industrije in nabiranja glob se je nabral rezervni
fond. s katerim naj bi država podprla domačo industrijo. Razen tega so Državna filmska centi ala. država in samouprave pa celo tu i gledališča nabil ale ogromne vsote od b;c>skopov in filmskih zavodov. Oglejmo si samo eno leto. z.a kate.o so podatki na razoolago. Leta 1937. je bilo po kinematografih Jugoslavije predanih za 120 milijonov dinarjev vstopnic. Od tega so vzeli: država 21 milijonov, samouprave 18.900.000. filmski zavodi 36 milijonov, da ie torej kinematografom ostalo 44.100.000 din. Poleg tega se je nabralo 1.200.000 din gledalskega dinar,ia. Razen tega so lastniki filmskih zavodov in bioskopov plačevali ' avke in takse. Za uvoz filmov je t:eba plačati carino, za cenzuro se plača taksa. Na vsak meter tega f 1-ma gre v državno blagajno 3 din. Da. tudi za cenzuriranje domačega filma je treba plačati po poldrugi dinar za meter. In prav nobena od gornjih vsot ni bila porabljena za podporo domače industrije. Nedavno je neki minister poklonil nekim flmskim laboratorijem po 100.000 din. Uspeha ni videti in ne vemo, zakaj se ta denar ni podaril za zgradbo ateljejev ali vsaj za šolanje mia ih operaterjev v tujini. če bi izračunali vse dohodke, ki jih je imela država od filma v poslednj h 20 letih, bi dobili vsoto nekaj sto milijonov dinarjev. Toda v naših kinematografih se še vedno ne čuje domača beseda. Odrivajo jo tuji kapital in posredovanja zlobnih ljudi, kompromitirajo jo nepoklicani in nestrokovni ljudje, od domačih amaterjev pa do tujcev sumljive vrednosti in dvomljive poštenosti. 400 kinematografov v Jugoslaviji še vedno čaka na domačo besedo, nihče pa ne uvidi potrebe po domači filmski industriji. Film nam je potreben z gospodarske, kulturne in propagandne strani. Nedvomno nam bo koristil. Moramo ga ustvariti z državno pomočjo in z obdavčenjem tujega filma po svobodni konkurenci in proti koncesijam, s strokovnjaki in poštenjaki, ki imaio dovolj poguma in požrtvovalnosti, da se bodo znali žrtvovati za boljšo bodočnost našega filma. Film morajo ustvariti Jugosloveni, šolani v inozemstvu. uvedeni v delo, sposobni za konkurenco tujcem in sosedom.
Antona Hribernika pojasnjen
Med sumJjivci, ki jih je aretirala policija, so trije
udeleženci zločina
Ljubljana. 2. aprila
Pred nekaj dnevi jc v naši javnosti vzbudila mnogo živahnega zanimanja najdba trupla bivšega ključavničarskega vajenca Antona Hribernika v pesnic na Kregarje-v njivi pri Klečali Listi so takrat poročali. da je bil Hribermk otl zadaj ustreljen. pozneje pa se je izkazalo, da je bil v resnici na prav "brutalen načrn s kladivom P' bit in da je umor izvršil nekdo, ki se P' vsej pri • i ki dobro razume na pobijanje živine Žc takrat jc zrasla domneva, da imajo IIribernikovo življenje na vesti najbrž člani kakšne tihotapske družbe, ker je
bilo znano, da se je tudi Hribernrk sam po malem ukvarja! .« prodajo saharina in kokaina. Policija je s pomočjo ježenskih orožnikov aretirala kakšnih pol ducata sumljivcev in preiskava je v nekaj dnevih dognala, da so med aret'ranci trije neposredni udeleženci umora. Med njrmi je tudi neki	ki je bil zaradi ne-rednosti svoj čas odpuščen
V interesu preiskave oblastva podrobnosti doslej še n'so mogla dati v javnost, a že v nekaj dneh bomo mogli po vsej verjetnosti podrobneje poročati o zločinu, kakršnih je zadnje čase na žalost tako mnogo v naši kroniki.
Vir-cki žaloigre v Temeniški dolini
Fchlep po denarju je bil glavna gibalna sila
Novo mesto, 2 aprila »Jutro« je včeraj poročalo, da so v prijazni vasici Št. Juriju pri Velikem Gabru v Temeniški dolini razkrili strahoten zločin. kakršnega žc dolgo ne be'ezi kriminalna kronika dolenjskih krajev in ki meče obžalovanja vredno luč na družinsko življenje po naših vaseh. Podrobnosti te velike ža!oigre so naslednje:
Pred časom sc je vrnil v domovino 60-letni Amerikanec Anton Zore in se v Št. Juriju naselil na posestvu svojega 50-let-nega svaka Jožeta Zajca, po domače Pusta. iastnika treh gruntov in hiš. Zore je dolga leta delal v Ameriki, svoje prihranki pa je sproti pošiljal Zajcu, ki je bil poročen / njegovo sestro Marijo in imel / njo štiri otreke. Dokler jc Marija živela. se je Zore počuti! kakor doma. Nikoli m bilo besede o denarju, ki ga je iz Amerike pošiljal in ki ga jc bilo po ljudski govorici po vsej priliki nad 100.000 din. A xo jc Marija umrla in je Zaje pripeljal na dom mlado, brhko nevesto tam od Mirne
peči, so se začele vezi med Zorcem m Zajcem krhati. Kakor vedo ljudje pripovedovati, je Zaje začel svojega svaka mrzi-ti, ker mu je bil nekam v napoto, prav tako pa tudi njegova lepa mlada žena. Toda Zore je bil miren, potrpežljiv mož ter se za Zajčevo mržnjo in za zbadljivke mlade gospodinje ni zmenil, ker se je čutil povsem varnega. Če bi med Zajcem in njim prišlo do razdora bi mu svak moral odšteti lepe denarce, ki jih je Zaje v teku let po večini obrnil v svoj prid.
Ko se jc razmerje med svakom i»r njim ohladilo, je Zore začel povpraševati za svojim denarjem. Zajca je njegova terjatev presenetila in razočarala. Izprva je skušal Amcrikanca pregovoriti in pomiriti, a ko je uvidel. da je prizadevanje zaman, je v svojem srcu skoval strašen sklep, da se svaka iznebi. V tem času mu je prišlo na uho, da ima Amerikanec še v nekem denarnem zavodu naloženih okrog 50.000 din, in se je živo zanimal za ta denar. Ljudje trde. da je prišel tudi do vložne knjižice
in dvignil še teh 50.UUU din. vendar te govorice šc ne moremo potrditi
Prejšnji teden so ljudje v št. Juriju opazili, da Amerlkanca nič več m na spregled. Poizvedovali so za njim 'ta vse strani. a zaman. Pri tem si sjsedje opazili, da se je Zaje nekam čudno spremenil. Ja ves zbegan in zamišljen hodi ikro g. Ni bilo dvoma, da nK»ra ta sprememba biti v zvez- /. nestankom starega Amerikaneu in da inora Zaje nekaj \edeti o stvari. Za sum sosedov jc zvedel tudi Zaje sam. Nedavno dopoldne jc odšel zdoma it da bi bil povedal, kam Slučaj jc nanese!, da je kmalu nato lesni trgovce in bivši župan Aiojz Saje iz Velike Loke prišel v go/d nad Kukenbergom pri št Lovrencu, kjer jc bil kupil nekaj smrek za sečnio pa jc hotel pregledati les. Koma.i jc storil nekaj karakov v gozd. je na gabrovi veji uzrl viseti truplo. Ko je stopi1 bliže, ic v ube-šcncu — trupio je bilo še toplo — prepoznal Jožeta Zajca.
O tragediji jc takoj obvestil občino, ki je odredila prevoz trupla v mrtvošnico na pokopališču v Št. Lovrencu. Pri mrtvem Zajcu so našli pismo, v katerem sc v obupanih besedah izpoveduje zločina nad svakom, a glavno krivdo vali na nekega Kovača iz Št Jurija, ki po njegovem namigovanju najbolje vč, kje ic Zorčevo truplo i i kje so stvari, ki so mu jih pobrali. Kakor je preiskava doslej ugotovila, jc Zaje Amerikanca s svojimi pomagači spečega v postelji zadavil Truplo so skrili v s'amo, a ko je začelo smrdeti, so ga čez kakšnih 14 dni izvlekli in ga prepeljali v neko jamo za peso na polju blizu posestva. Ko so orožniki aretirali in zaslišali nekatere osumljence, so izvedeli, da jc žalostni tovor vozil v pesn-ico neki Jože iz vasi. V Št. Lovrenc je prišla sodna komisija in zdravnik dr. Dcreani je opravil sodno obdukcijo, nakar so obešenca pokopali.
A vse iskanje za Amerikančcvcm truplom je doslej ostalo zaman. Okoličani vedo pripovedovati, da je nekdo pred dnevi pozno ponoči srečal tri moške, ki so z vso naglico nekaj v slamo zavitega vozili v smeri od Zajčeve domačije Poklicana oblastva so z vnemo na delu, in kakor smemo upati, bodo v kratkem znane vse podrobnosti tega žalostnega zločina, pri katerem je, kakor tako pogosto, imel prvo besedo denar, a mu po Malijevem umoru vendar ni bilo primere na Dolenjskem. Ljudstvo z ogorčenjem zasleduje dogodke in po svoje komentira dejstvo, da je bil morilec z vsemi častmi pokopan na župnem pokopališču, medtem ko žrtev, ki jo jc oropal in umoril, še zmerom iščejo.
gospodarstvo v Tržiču
Tržič. 2. aprila
V soboto zvečer je bil objavljen na občinski deski oglas, s katerim se razpolaga občanom in davkoplačevalcem na ogled predlog proračuna za leto 1940/41. Predlog proračuna navaja 1,499.000 din izdatkov in je znatno višji od lanskega. *kš ie znašal 1,257.169 din. Osebni izdatki za predsedstvo in občinske uslužbence znašajo 93.920 din in so povečani za 6020 din.
Zanimivo ie. da določa proračun povišanje predsednikove plače za 6000 din in da na novo uvaja nagrado za podpredsednika in upravo v znesku 5000 din. Osebni izdatki za javno varnost so proračunani na 19.400 din, za gradbeno stroko 10.800, gozdni čuvaj 12.000 din. zdravstvo 1800 din. občinsko gospodarstvo 15.000 din. pokojnine 2400 din, napredovanja 800 din. nagrade pogodbenih uradnikov in dnevničarjev din 15.000, posebne nagrade in doklade 18.160 din, skupaj vsi osebni izdatki 189.280 din. Materialni izdatki so: osebna in imovinska varnost 68.000 din. občinska uprava 56.974 din, prosveta 62.330 din. finančna stroka — obresti in amortizacija dolgov 399.523 din. neplačani računi iz prejšnjih let din 180.000. gradbena stroka 247.800 din. kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo 21.143 din. ljudsko zdravje 2800 din. socialno skrbstvo 155.672 din, trgovina, industrija in turizem 11.150 din. občinsko gospodarstvo in podjetja 74.630 din. nepremičnine 30.000 din. Skupaj znašajo vsi materialni izdatki 1,310.023 din.
Proračunani izdatki naj se krijejo z dohodki in sicer: s 75% (za 10% povišano) doklado na vse državne neposredne davke. kar na1 bi dalo 394.708 din, s trošarino na vino po 1.50 din od litra 150.000 din. trošarino na pivo. špirit in žganje 70.000 din, meso 38.000 din. z občinskimi taksa-
mi 102.805 din. z dohodki iz poslopij in občinskih podjetij 189.500 din. z davščinami 2000 din. razno bo prinesla 7907 din. Preostali primanjkljaj naj se kriie z nanovo vpeljanimi občinskim trošarinam* na uvoženi bombaž, si rove keže. ie^lo in železo in s trošarino na električni t?k. ka • naj po predlogu proračuna tri e e ò74.46> din. V posebnem trcšarinskem pravilniku so navedene stopnje tršarin /a nosumezne predmete in za vrste e.ektrlčr.e a 'ok. te.' način pobiranja teh pj občinskih organih. Predlog deloča trošarino na bomba : po 12 par na ks. na surove kože 5. na .-uh5 kože 12. na železo in jeklo po 5 par od kg. na električni tox za luč 20 par. za pogon 10 par in za porabo struie v elek rokemijske svrhe pa 5 par od kllovatne ure.
V proračunu pogrešamo še eno veliko postavko: poleg v p;o:ačunu navedenih neplačanih računov manjka še dolg graditeljem mestnega dema. kl zn.iša tudi preko četrt m lijona dinarjev. C- se upošteva še Sa dolg. bi moral tore; znašati p - račun okrog 1,750.000 din. Kar se t če pj ebei tega do!ga. bi bilo še pripomniti, da uprava še do danes ni predložila končiega obračuna stroškov prezidave m?s1r.ega doma. čeravno je bil že pred dobr m le om ko-Iavdiran in slovesno blagoslovljen.
Proračun je dovolj visok, nidi brez te<->a četrt milijona dolga za mestni d m. Bojimo se. da je previsok in da Tržičani v teh ležkih časih ne bodo zmogli povsanlh bremen. Bojimo se tudi. da bo nerealen v svojih postavkah dohodkov, saj nam kaže postavka: neplačani računi v predlogu proračuna, da so dejanski dohodki v zadnjem proračunskem letu daleč zaostali za preliminiranimi. Uvajanje nov h trošarin je zadeva, o kateri bodo rekli svoio besedo prizadete industrije in gospodarski krogi. O proračunski seji. ki je sklicana za petek 5. t. m. ob 19. uri. pa bomo podrobneje poročali: takrat, po poročilih predsedniki in blagajnika in po podrobnih pojasn lih se bo mogel kritično ocen ti ceotni preračun. ter posamezne njegove postavke in pa. če bo dovoljeno, dosedanji rezultat občinskega gospodarstva sedanje občinske uprave.
Jubilej Savan o v
Letos bo minulo 15 let. ko se je na skednju stavbnega mojstra Hlebša v Hra-deckega vasi ustanovilo pevsko društvo »Sava«. Niti sami ustanovitelji niso slutili. da ustanavljajo bodočo vzgledno družino mladih pevcev, ki bodo od leta do leta uspešnejši in danes je zbor uvrščen med najboljše ljubljanske moške zbore. Poslušati pevsko društvo »Sava«, bodisi na koncertih. bodisi v radiu, je vedno užitek in poslušalec nehote občuduje pevsko druži-nico, ki nudi toliko umetniškega užitka. Pod vodstvom priljubljenega pevovodje g. Venturinija je zbor na zavidljivi višini in kakšen sloves uživa, bo pokazala javna pevska prireditev dne 7. julija, ko se bodo zbrala vsa ljubljanska pevska društva in skupaj praznovala 15Ietnico obstoja »Save«.
V soboto je ta pevska družinica imela svoj občni zbor. Od prve minute, do konca zborovanja si čul sama ugodna poročila. Odbor je pod vodstvom odličnega predsednika Edita Ropiča stoprocentno izvršili svojo dolžnost. Tajniške posle vodi od ustanovitve do danes marljivi Fran jo Pavlica. blagajn:ške posle pa ravno tako Jernej Hlebš. Odlika tega društva je predvsem, da so člani med seboj v tesni prijateljski zvezi in da ni prijetnejšega, ko preživeti med njimi par uric v lepem petju in dostojni šali. Ob koncu je bila brez ugovoia izbrana stara uprava z g Ropičem na čelu.
Dragi »Savani«, od ljubljanske javnosti prejmite svoje simpatije in čestitke z željo: Le tako naprej!
Spominu dolenjskega gospodarja
Na veliki petek je umrl v škocijanu na Dolenjskem bivši veletrgovec in veleposestnik g. Alojzij Pungerčič v škocijanu. V življenju je prestal mnogo izkušenj. Posestvo je podedoval po očetu. Začel je trgovati v Škocijanu in je podjetje kmalu razvil v veletrgovino ter ustanovil podružnice v večjih krajih v okolici. Ob rastočem blagostanju si je kupil graščino Vrh pri škocijanu in začel tudi z lesno industrijo. Postavil je žago pod graščino, pod Gor janci pa je vzel več žag v najem. Ustanovil je tudi veležganjarno ter je s spirituozi zalagal mnoge tvrdke po Slovenskem in Hrvatskem. Nadalje je uredil opekarno za strešno in zidno opeko in je imel v službi po 50 delovnih moči.
Po razpredenih trgovskih zvezah so Alojzija Pungerčiča poznali daleč naokrog. Rad je podpiral študente, naklanjal je podpore društvom. Stal je v napredni fronti. Za geslo si je vzel staro pravilo, da levica ne sme vedeti, kaj dela desnica. Z
Za s£a?e in mlade
je vedno najvažnejše vprašanje: ohranitev zdravja. Zdravje, volja do življenja in delo so temelj vsake sreče. Največ doprinaša k zdravju oni. ki pazi na urejen način življenja in na pravilno prebavo.
Pijte za predjužnek in malico skodelico Ovomaltine. S to krepilno hrano povečate svojo življenjsko silo. delovno sposobnost in telesno odpornost.
Z rednim uživanjem Ovomaltine boste lažje obvladali dnevni posel in prenašali dnevne skrbi.
Dobiva se povsod.
CENE NESPREMENJENE !
zdravmm smislom podjetnega gospodarja je skrbel za dvig konjereje. Priboril si je lepo število prvih nagrad na konjskih dirkah v št. Jerneju in v Krškem. Kot večletni podpredsednik trgovskega grem i ja v Krškem se je trudil za pravice trgovskega stanu. Čvrsto oporo je imel v družini. Za življenjsko družico si je bil izbral hčerko majorja Franca Grudna, znanega iz vojne 1878. moža. ki je pomagal polkovniku Andrejki napisati popularno knjigo o slovenskih fantih v Bosni in Hercegovini. V vzornem zakonu se je r odilo devet otr ok, ki sta jima roditelja ugladila pot v življenje. Podjetnega pokojnika pa je leta 1920. doletela huda nesteča. Okrog 100 zelenih kadiovcev je pi i belem dnevu izi opalo njegovo veletrgovino. Utrpel je nad dva milijona kron škode, odškodnine pa ni dobil. Od tega udarca si skoraj ni mog<i več opomoči. Kljub vsi m tegobam pa je lahko najstarejšemu sinu iztočil škocijansko posestvo. Ko je Alojzij Pungerčič na veliko nedeljo nastopil svojo zadnjo pot. so prišli številni pogrehci, da mu izkažejo poslednjo čast. Naj mu bo ohranjen Ir>p spomin! Njegovim dragim pa izrekamo odkritosrčno sožalje.	Prijatelj.
Sokolska razstava v Zagorju
V okviru pres ave SOletnice Sokolskega društva v Zagorju bo v slavnostnih dneh 15. in 16. junija društvena lazstava. ki naj pokaže društveno delovanje na vseh področjih naiodnega p:eporod.a in izobrazbe v teku polstoletja. Da bo razstava kolikor mogoče piavilno ustrezala svojemu cilju, je potrebno, da pri tem sodeluje vse članstvo. posebno še bratje in sestre iz one dobe. ko je vodil zagorski Sokol najtežjo borbo proti narodnemu zasužnjevan/u. Pri tem bodo najbolj zgovorno pričali fotografski posnetki iz začetne dobe do danes raznih nastopov in izletov, ki jih jp društvo tekom 50 let izredno mnogo priredilo. Poleg takih posnetkov je še mnogo drugih predmetov, ki bi pričali- o delovanju in gibanju zagorskega Sokola (razna vabila, znaki, spisi, letaki, diplome iz začetne dobe. Mogoče premore kateii izmed bratov še staii sokolski klobuk ali kroj iz prvih časov. Vse to bi živo pričalo o žilavem delovanju zagorskeg£ Sokola.
Obračamo se zaLo na vse. ki imate v shrambah te predmete da bi jih stavili za zletne dni Sokolu na razpolago, da tako na sokolski razstavi javno dokažemo. koliko je zagorski Sokol pripomogel k nacionalni zavesti in kulturnemu dvigu našega rodu v teku SOletnega obstoja.
Ta naš klic veljaj tudi bratom, ki so kakorkoli delovali pri našem Sokolu pa jih je pozneje usoda raznesla sirom naše zemlje, ako bi imeli iz teh časov kake spominske pre.mete. da sporoče na nižji naslov. V Zagor ju bodo posetili sokolske družine člani razstavnega odseka, da prevzamejo proti potrdilu te predmete. Vse druge prosimo, naj se obrnejo naravnost na predsednika razstavnega odseka, brata Lavoslava Mrnuha, ki prevzame osebno jamstvo za posojene predmete, katere bomo vrnili takoj po razstavi.
— Pri neredni stolici. napetosti črev vsled zaoeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se upora bi ia »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Oel res S. bf 50474-32
turni pregled
Poljska lirika v hrvatskem prevodu
Kot nadaljni zvezek Zabavne biblio'eke. ki jo izdaja in urejuje dr. Nikola A n d r i č. je izšla v zaključni ser.ji antologij «Poljska lirika« v izboru in redakciji prof. Julija Benešiča. V mesecu »studenom< (novembru) ki je bil lani še dvojno mrzel (»studen«) za težko preizkušeni poljski narod. je prof. Benešič upravnik Hrv. gledališča v Zagrebu, pisatelj in eden najboljših poznavalcev poljskega jezika in kulture na slovanskem jugu. zaključil svoj uvod v to knjigo. Je to »kratek pregled poljske književnosti« Na šestnajstih straneh je zgostil mnogo zanimivih in strokov-njaško izbranih podatkov o poljskem književnem razvoju od siednjega veka do danes. V začetku navaja kot poglavitno označbo poljske književnosti, da je bila vedno »odraz političnih in družbenih razmer poljskega naroda«, in da je nacionalna v poinem pomenu besede. Nacionalizem poljske književnosti — pravi pisec nadalje — je v njenem duhu in njenih nalogah, v knj ževnem vodstvu naroda v vseh krizah in bo.iih. v vseh divžbeno-raz-vojnih stopnjah poljske zgod .vine. Druga značilnost poljske literature je v tem. da ima kontinuiteto, trajni razvoj v svojem takoj v začetku ustvarjenem in fiksiranem književnem jez ku. v čemer se razločuje od književnosti drugih slovanskih narodov. Zato tudi v nji ni bilo »preporeda«. Tietja. posebno značilna odlika poljske književnosti je njena moralizatorski, didaktena. skoraj preroška, a pozneje mistična poteza.
Ker je bila več kakor šestdeset let pod cenzuro, so ji zgolj naznačene, neizgovor-jene besede vtisnile posebno obeležje. Zaradi vsega tega ima poljska književnost pogosto povsem svojevrstno noto, ki je tujcu neumljiva. saj v glavnem ni splošno-človeška kakor ruska, marveč nacionalno-individualna: samo organ svojega naroda in varuhinja narodne misli.«
V nadaljnjem se prof. Benešič zaustavlja pri posameznih pojavih od Mikolaja Reja (1505—1569) in Jana Kochanowskega (1530—1584) do predstavitelja povojne poezije Julijana Tuwina. Ob koncu pravi: »Predanost zemlji, rodnemu mestu, domovini, narodu je ostala osnovna nota poljske književnosti tudi v najnovejšem času. Skozi dvajset let (1919—1939) ji ni več bilo treba vtihotapljati tega, kar Poljak čuti; ni ji bilo treba mistično gledati v Polonijo redivivo. Toda udarec, ki je zadel Poljsko v septembru 1939, jo je vrgel v stanje, ki je slabše od onega v letu 1831 in 1863. Ali se bo zopet ponovila Golgota, ki so jo pretrpeli emigranti - romantiki? Kako bo preživel to novo preizkušnjo narod, ki je v preteklosti pretrpel toliko, kakor nobeden izmed živečih narodov v Evropi?«
Benešičeva antologija poljske lirike se začenja pri Mikolaju Reju. Jan Kochanow-ski je zastopan z devetnajstimi žalostin-kami. ki jih je spisal ob smrti svoie hčerke Uršule in z nekaterimi drugimi pesmimi. Sedemnajsto stoletje predstavlja samo Jan Apdrzej Morsztyn, osemnajsto pa nje-
gov nečak Stanislaw Morsztyn. Ignacij Kresicki, Franciszek Karpinski in Stanislav Trembecki.
Težišče antologije je kajpak v liriki devetnajstega stoletja. Prvi ie Aleksander Fredro. ki je zastopan samo z odo »Naša domovina«. Takoj na to je izbor iz poezi j kneza poljskega Parnasa Adama Mickie-wieza. Prevedeni so predvsem Krimski soneti (18), nato pa trinajst drugih, liričnih in epičnih pesmi, med njimi nekatere daljše pesnitve, kakor so »Lilije«, »Farys« in enajsti spev »Pana Tadeusza«. Juljusz Slo-wacki je zastopan z »Očetom okuženih«, pretresljivo pesnitvijo, ki smo jo dobili Slovenci v krasnem prevodu dr. Tineta Debeljaka (hrvatski prevod je starejši, poteka iz peresa filozofa in pesnika Franja Markoviča). dalje s ciklom pesmi »V Švici« v prevodu J. Benešiča. Tej dvojici pesniških velikanov se pridružuje tretji v bleščečem ozvezdju. Zygmunt Krasinski, ki je zastopan z znamenitim »Resurrectu-ris« v prevodu starega Petra Preradoviča in s pesmijo »Moskovima«. Nadaljnji poet-je te dobe so: Teofil Lenartowicz. Adam Asnyk in Jan Kasprowicz. Poezijo 19. stoletja zaključujeta v tej zbirki Kazimir Pr-zerwa Tetmajer. ki smo o njem ondan brali, da je umrl nekje zelo tragične smrti in Leopold Staff. Liriko naših dni predstavljajo Edvard Leszynski, ki je umrl že 1. 1921. Anton Boguslawski. Juljan Tuwin (slednja dva sta sedaj v emigraciji) in Ka-zimierz Wierzynski. »Najmlajši poljski pesniki«, pojasnjuje prof. Benešič v uvodni študiji, »niso bili sprejeti v to antologijo, ker verjetno še niso dali tega, kar najboljšega morejo dati.« Za vsakega izmed udeleženih pesnikov je dostavil urednik ob koncu knjige kratke življenjepisne podatke in tam, kjer je bilo potrebno, tudi tolmač
posameznih pesmi, zlasti z zgedov nske. geografske in narodopisne strani.
Veliko večino pesmi je prevel Julije Benešič, ki ima za prevajanje te velike prednosti: je sam pesnik, pozna do vseh odlen-kov poljščino in do zadnjih fines hrvatski jezik. Zato imajo njegovi prevodi nedvomno pesniško vrednost in jih s posebnim zaupanjem jemljemo v roke. Poleg prepesnitev prof. Benešiča so v zb rki nekateri prevodi Ise Velikanoviča. s posameznimi prevodi pa so zastopani P. Preradovič. Franjo Markovič in T. Maretič. Vsekako ie »Poljski liriki« vtisnil umetniški pečat prav J. Benešič kot urednik in prevajalec. Izdaji italijanske in ruske lirike v isti zbirki se je sedaj pridružila »Poljska lirika« kot nežni tolmač otožne in vendar neugnano verujoče poljske duše. kot dokument njene neizbrisne veličine, ki jo trpljenje ne ponižuje, marveč ji daje z mučeniško glo-rijo tudi golgotski obet: Resurrecturis!
Kulturni utrinki
iz Beograda
Beograd postaja dinamična prestolnica, ki se bo kmalu razvila v polmilijonsko mesto, človek upravičeno vprašu,je, ali narašča vzporedno z ostalimi panogami tudi kulturno življenje ? Ali postaja čedalje bolj živahno in bogato? Zgodovina kaže. da so bili skoraj vedno Apolon in Muze vsaj v posredni odvisnosti od Merkurja. Na pohodih po Beogradu so me predvsem zanimale razlike med kulturo Beograda in naše Ljubljane, zato sem si prizadeval, da po možnosti ne zamudim nobenega kulturnega dogodka.
Eiden najlepših in najpomembnejših dogodkov v prosvetnem življenju naše prestolnice je bila razstava najmlajših beograjskih slikarjev. — Razstavili so na-
slednji: Bogdan Šuput. Milivoj Nikolaje-vič .Nikola Graovac, Ljubica Sokič, Juri-ca Ribar, Stojan Drumič. Bora Grujič, Dušan Vlajič, Aleksa čelebanovič in Danica Antič. V Beogradu se odpirata redno dvakrat na leto nacionalni slikarski razstavi večjega formata: spomladanska za širši krog jugoslovenskih slikarjev in jesenska samo za beograjske slikarje.
Pravkar navedeni razstavljalci pripadajo najmlajši slikarski generaciji, ki se na obeh velikih rzstavah ne more dovolj uveljaviti v družbi svetlih in slavnih imen. Razstavljalci skupine tvorijo krožek ljudi, ki jih veže enaka starost. Vsi so izšli iz beograjske umetnostne akademije in skoro vsi so šli skozi francosko šolo. Po njihovih lastnih izjavah jih druži isto pojmovanje umetnosti in njene vloge. Kljub vsemu skupnemu pa te vezi nikakor ne segajo v način posameznikovega slikanja. Sama dela pričajo tudi v tem primeru o največji raznolikosti. Zato ni mogoče govoriti o novi ali celo enotni struji, marveč le o posebni mladi skupini. Razstavi se v vsem jx>zna pečat mladosti: v sili zaleta, v barvah, pa tudi v pomanjkanju individualizi-ranega slikanja. Skoraj pri vseh je mogoče opaziti močne ustvarjalne dispozicije, nedostaja pa jim še tiste izrazne sile. ki je nujna lastnost vsake resnične umetnine. Najboljši v tej skupini je nedvomno Bogdan šuput. ki je umel vpodobiti stvarnost tako samostojno in s tako sposobnostjo karakterizacije. da nikakor ne moremo več govoriti o poizkušanju. Prav tako moram posebej omeniti M. Nikolajeviča. ki preseneča človeka s svojimi nežno-liričnimi barvami.
Razstava bi bila prirejena v razkošno zidanem paviljonu umetniškega društva »Cvi,ieta Zuzorič« na Kalemegdanu. To jI je dalo lep vnauji okvir, čeprav je bila
Domače vesti
Oj ta nesrečni režim!
Čitamo v »Gorenjcu«, da je neko dopoldne leta 1932. v mrazu in snegu prijokal v župno pisarno v Kranju mlad, kakih 15 ali 16 let star fanté. Bil je ves umazan, raztrgan in krvav, na čelu mu je krvavela rana. ki jo je zakrival z umazano cunjo. »Kdo pa te je?« je vprašal kranjski župnik jokajočeca fanta. »S. F. me je pretepel z drikeljnom.« »Kaj si pa storil zakaj te je?« »Nič nisem storil, prer.oč 1 sem v njegovem hlevu pa me je obdolžil, da Sem nekaj ukradel, pa nisem jaz,« je joka je prepovedoval, z obraza pa mu je kapala kri na t a. »Kje si pa doma?« »Iz Pod cerkve sem doda. Mežnarjev sem,« Se je glasil odgovor. Z župnikom sta šla v kuhinjo, kjer so častite sestre umile mladega fanta, mu iz-prale rano, ga obvezale, preoblekle in ga položile v posteljo v sobi, kjer spe drugi služabniki.
Seveda ste že uganili, da je to bil Tone Hace, ki je nato ostal v kranjskem župni-šču, kjer so ga oprali in preoblekli. Pomagal je čez zimo v hlevu pri živini. Ni še bil popolnoma pokvarjen fant, toda ce" ta ga je že privezala nase. Redno živi jen e mu ni več ugajalo. Prišla je pomlad in marca meseca stepi mladi Hace primemo oble"' n in rejen v župno pisarno. »Gospod župnik ali bi mi dali, kar sem zaslužil?« »Ali ne misliš ostati pri nas?« Odkimal je z glavo in se nasmehnil: »Meni to ž"vljen"e ne pri-ja, bom šel.« »Poglej, mlad si še, če boš tako taval okrog brez posla, se boš popolnoma pokvaril. Ostani tu v službi. Ko od-rasteš, dobiš lahko v Kranju kako drugo službo, če ti ne bo prijalo v župnšču.« Hace je odkimal, češ da nima veseli?. ostati v župnišču. Prejel je svoj zaslužek in odšel. Jeseni sta se z župnikom sreca'a pod gorami. Hace je, kakor pravi »Gorenjec«, ležarno šel po cesti v družbi mladih posto-pačev. »No. kako ti pa gre?« ogovori gospod župnik Haceta. »Kar dob™«, odgovori Hace z nasmehom. »Tako ie b lj" k^kor pa delati.« — Tako je šel mladi Hace na pot zločinca.
Naslov članka je: »Kranj — začetek in konec Hacetove kariere«. In zfa' pristavimo še besede, ki šteje v tistem članku v uvodu in pravijo: »Takrat smo ime" i v državi režime, ki so preganjali poštene ljudi, za javni blagor pa se niso br'grli in so hodile cele trope brezposelnih mladih ljudi
po naši domovini___« Trije, štirje režmi
so se od takrat menjali; Hace se ni poboljšal, marveč je pod vsemi temi režimi šele prav začel krasti in morti. Seveda, če ga sama dobrodelnost gospoda župn*ka s skrbno nego častitih sester ni mogla poboljšati. potem so mu režimi doli v Beogradu mogli tem manj do živega. Le kdo bo kriv, ko bo zdaj Hace prejel tudi zasluženo kazen? No, »Gorenjec« bo že našel pravega vzročnika, saj iskanje krivcev je sanj nekaj čisto — ležarnega.
*	Ha« aori podporočniki. Kakor smo tfceraj oblErneje poročali, je bil s 1. aprilom povišan v podporočnike 65. razred gojencev vojne akademije. Kraljevo sablo je prejel naš ožji rojak Milan Fajdiga. ki pojde h konjenici. Poleg njega stopajo kot mladi oficirji v vrste naše hrabre vojske naslednji naši ožji rojaki: Boris šober, France Kukovec, Oton škerl, Jožef Per-me, Danilo Kocijančič. Janez Vogrinec, Anton Arko, vsi v pešadiji; Mihael Mišič, Vsevolod Kiselj in Frančišek Korenčan pri topništvu; Valentin Horvatič pri konjenici; Maksim Vivoda, Viljem Mišič in Alojz Cihelka v inženjeriji; Radomir Bole, Dušan Gabrijelčič, Josip Rebula in Ernest Tenčič pa pri letalstvu. Istočasno smo dobili 24 novih oficirjev naše vojne mornarice. Svečanost je bila v ponedeljek dopoldne na križarki »Dalmaciji«, ob navzočnosti številnih predstavnikov vojnih in civilnih oblastev z načelnikom štaba primorske armije generalom Gjorgjem Glišičem na čelu. Kontraadmiral Marjaševič je izročil kraljevo sabljo prvemu med absolventi pomorske vojne akademije poročnika kor-vete Stanku Gomerčiču. Izmed Slovencev so povišani v poročnike korvete: Karel Kos, Marko češenj, Anton Požeg in F račjo Rustja.
*	Napredovanje oficirjev. V čin majorja jta napredovala strojna kapetana I. stopnje Ivan Jazbec in Roman Konjedic. V čin kapetana I. stopnje so napredovali: pri artileriji Viljem Gredelj, Miroslav Pajman, Maks Kosovinc, Miroslav Pečovnik, Vinko Rupnik, Maksimiljan Gulič, Stanko Var-šek in Rudolf Majcen, dalje pri inženjeriji Cvetko Dolenc, pri letalstvu pa Danilo
■Mozetič, p.i ouojnioivii pa i.»an ivLicčit. Novi kapetani n. stopnje so v intendan-turi: Mi jo Rudež, Josip Obradovič in Jožef Privšek; novi poročniki pa so: pri inženjeriji: Franc Drozg, Emerik Habič, Ivan šlehta in Milutin Očičnik, pri strojništvu Alojz Drozg. Nižji vojni uradnik I. stopnje geodetske stroke je postal Franc štarkelj, vojne pisarne II. stopnje pa Martin Dajčman. Z veljavnostjo od 1. decembra 1939 je napredoval v poročnika fregate Marjan Gorečan. Naredniki, ki so s 1. aprilom napredovali povišani v podporočnike: pri pešadiji Franjo Medič, Ivan Ferlan, Jožef Jurečič, pri artileriji Rudolf Sič in Ciril Koprivec, pri konjenici Franc črepinšek, pri inženjeriji Rudolf Križanič, pri letalstvu Stanislav Kodre, pri mornarici Vladimir Šetinc, Liberat Žagar in Alojzij Kosi. Vojn: pisarji IV. stopnje so postali: naredniki Ivan Bizjak, Mi-hajlo Rihter in Josip Lajnert, pri mornarici pa Miroslav čop, Jakob Lorger, Viljem Rehberger in M lan Barle; nižji voj-no-tehnični uradniki IV. stopnje so postali Franc Jezeršek, Vilibald šušteršič. Ivan Markelj in Josip Flis. pri letalstvu pa Anton Pevec in Rihard Silič.
Kupujte srečke državne razr. loterije v glavni kolekturi ,Vrelec sreče4 ALOJZIJ PLANINŠEK, Ljubljana, Beethovnova ul. 14 — telefon 55*10.
*	Razpis ustanove dr. Pavla Turnerja.
Univerzitetna uprava v Ljubljani razpisuje za študijsko leto 1940/41 dve ustanovi dr. Pavla Turnerja, vsako v višini 38.000 din, namenjeni za 1 jurista in 1 filozofa slovenske narodnosti, ki sta položila državne (diplomske) izpite ter si pridobila doktorat na ljubljanski univerzi. Ustanove imajo namen, da se omogoči najvrednejšim prosilcem enoletno bivanje v inozemskih kulturnih in znanstvenih žariščih (Pariz, London, Oxford, Cambridge itd), da nadaljujejo strokovne študije in da si obenem pridobe one splošne in družabne izobrazbe, ki je znak omikanega in kulturnega človeka. Pravilno kolkovane prošnje s potrebnimi dokazili o izpitih, doktoratu ter o jezikovnem znanju je treba vložiti na rektoratu najkasneje do 15. maja 1940. Podrobnejše določbe ustanovne listine so razvidne iz razpisa na deskah rektorata ter filozofske in juridične fakultete.
*	Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Rok Peselj, bivši trgovec in posestnik. Zadnjo pot bo nastopil jutri ob pol 17. — V Mariboru je umrla gospa M'l-ka Zimičeva, vdova po davčnem uradniku. Pokopali jo bodo danes ob 16. na magdalenskem pokopališču. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-lje!
*	Poroka. V nedeljo 31 marca sta se poročila g. inž. Tomo Knez in gdč. Nada Fuxova. čestitamo!
*	Natečaj za plakat za IX. m^ribO^SKi teden. Uprava Mariborskega tedna razpisuje nagradni natečaj za plakat IX mariborskega tedna, ki se bo vršil v času od 3. do 11. avgusta 1940. Razpisane so štiri nagrade: I. din 2.000. n. 1.000, III. 500 in IV. 300 din. Z geslom opremljeni osnutki se morajo poslati najkasneje do 30. aprila 1940 upravi Mariborskega ' tedna Maribor-Grad. Posebni razpisi s podrobnimi pogoji za ta natečaj so na razpolago v vseh poslovalnicah Putnika in v pisarni M. T. (—)
*	Album planinskih slik izda Osrednje društvo S. P. D. v Ljubljani mesca maja. Objavljenih bo 50 prvovrstnih posnetkov z naših planin, dela naših priznanih naj-
Nad 12.000 Ljubljančanov je v 4 dneh videlo senzacijonalni film o najnovejših pustolovščinah kralja džungle Ne odlašajte z ogledom, da ne zamudite! Samo še danes in jutri. Predstave ob 10., 19., 21. uri. KINO UNION, tel. 22-21
Tarzan in itjegev sin |
hiìmhowhimmbwhi
boljših planinskih foto amaterjev. Naro-čba vnaprej traja do 1. maja ti. ter so v tem času nižje cene kakor bodo kasnejše knjigotržne cene. Album bo okras v hiši vsakega planinca. Hitite z naročilom v društveni pisarni Slovenskega planinskega društva v Ljubljani. Aleksandrova c. 4/1. (—)
*	Planinci p°zor! Občni zbor Osrednjega društva SPD se vrši v petek dne 5. aprila ti. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, člani oruštva so vabljeni, da se udeležijo zbora v obilnem številu.
*	Jug«sl<>vensKo_italijanski Propagandni urad je ustanovil v Milanu g. Josip Košuta, uiednik »Ital-Juga«. Namen tega urada je učvrščevanje tujskepromet-nih, gospodarskih in kulturnih odnešajev med Jugoslavijo in Italijo. Organizirala se bodo potovanja da se poglobi medsebojno turistično sodelovanje na osnovi posebne tujsko-premetne pogodbe, kakršne že imajo druge države. V Milanu naj bi se čimprej ustanovila jugoslovensko-itali-janska trgovska zbornica. Eni kakor drugi gospodarstveniki naj bi dobivali pri tem uradu potrebne informacije. V kulturnem pog'.edu bo treba sestaviti spisek srbsko-hrvatsk'h in slovenskih knjig, ki so izšle v italijanščini, in spisek italijanskih knjig, ki so izšle pri nas. Posebna pozornost bo posvečena umetnostni propagandi in turnejam.
*	V motorne pilotske šole bo po novem natečaju sprejetih večje število kandidatov, kakor doslej. Zagotovljena so sredstva, da poslej ne bo treba zavračati zdravih mladeničev. ki se želijo izvežbati za pilote. Pilotske šole imajo tri oddelke. Prvi oddelek bodo dovršili vsi kandidati, ki bodo sprejeti. Po lastni želji in sposobnosti, bodo lahko takoj prestopili v drugi od- . delek in zaradi izpopolnitve še v tretjega. Sprejemali se bodo mladeniči od dovršenega 17. do 26. leta. Prvenstvo imajo kandidati s primerno šolsko izobrazbo in jadralci Aerokluba. šola bo brezplačna, vsak učenec bo imel stanovanje, hrano, pouk in učne knjige zastonj. S seboj bo moral prinesti le nekaj preobleke. Posamezni tečaji bodo trajali po štiri mesce. Vse prijave in prošnje za informacije je treba poslati na naslov: Središnja uprava kraljevskega jugoslovanskega Aerokluba v Beogradu, Uzun-Mirkova 4. Prijave se lahko takoj pošljejo, tečaji pa se bodo pričeli 15. aprila.
*	Lep zgled poštenosti navaja v »Politiki« neki uradnik: Peljal sem se po Beogradu z občinskim avtobusom. Poleg sebe sem imel platneno denarnico, v kateri je bilo 2900 dinarjev, obveznica vojne škode in obveznica vračarske hranilnice. Ko sem zapustil avtobus, sem denarnico pozabil. Takoj nato jo je našel šofer avtobusa Jo-van šer:č. Ker je v denarnici dobil moje ime in moj naslov, je takoj telefoniral tja, kjer sem zaposlen. Potem mi je sam prinesel denarnico z denarjem in obveznicami. Treba je res v današnjih časih javno poudariti tako redek primer poštenosti in nesebičnosti siromašnega domačega šoferja,
*	»Serpa Pfnto« se odslej imenuje parnik »Princesa Olga«, ki ga je kupila portugalska kolonijalna pa rop lovna družba iz Lizbone, da bo vršil promet med Portugalsko in njenimi afriškimi kolonijami. Z ve-1 kim italijanskim prekomornikom »Satur-nijo« je prispelo v nedeljo zvečer v Split 33 portugalskih mornarjev, da prevzamejo parnik, na katerem se zdaj vije portugalska zastava »Serpa Pinto« odpluje jutri, v četrtek iz Splita proti Lizboni.
*	Povodenj v Vojvodini nikakor ne upada, marveč Dunav in ostale reke še nadalje naraščajo. Včeraj je b'l menda dosežen višek, toda visoko stanje vode bo gotovo traja'.o še kakih 25 do 30 dni. Promet po Dunavu je skoraj popolnoma prekinjen in tako so ustavljene tudi nujne dobave za
IIIMM il I II I 1
Najkrasnejši zgodovinski film tragediji zadnje francoske vladarice
KINO MATICA — Tel. 21-24
nac.ifcjit^''- -
I
Kako se osvajajo ženske
(PRAKTIČNI LJUBEZENSKI UČBENIK)
Izšla je iz tiskarne in se lahko takoj dobi ta koristna knjiga (tiskana v latinici) potrebna vsakemu moškemu brez ozira, da-li je oženjen ali samec. Navodila, ki jil sebuje ta knjiga, morete uspešno uporabiti v vseh zaželjenih prilikah. Knjiga jf tiskana v omejenem številu izvodov, zato se je treba požuriti z naročilom Knjigt •tane 40 din, kateri znesek izvolite poslati takoj preko ček. računa št 54.998 ns piščev naslov: Petar B Petrovič, Beograd, pošmi pretinac 876.
I
otvorjena brez oficielnih ceremonij, je vzbudila največjo pozornost beograjskega kulturnega občinstva, že v prvih dopoldanskih urah v nedeljo jo je obiskalo 500 oseb, s čimer je že bila krita rež ja. Med prvimi odličnimi gosti je bila Nj. Vis. kne-ginja Olga.
Na razstavi sem imel priliko govoriti s svojim znancem, slikarjem Nikolajevi-čem, ki mi je pripovedoval o razmerah v beograjskem umetniškem življenju. Dejal je, da se v zadnjem času ljudje vedno bolj zanimajo za likovno umetnost. To zanimanje je žal le teoretično spekulativno, medtem ko se za nakup del najde le redkokdaj kakšen zasebni interesent. Največ še kupujejo umetnine na razstavah javne ustanove: občina, država, Muzej kneza Pavla in drugi. To se je pokazalo tudi na tej razstavi najmlajših beograjskih umetnikov. Izmed 83 razstavljenih slik je bilo do konca razstave kljub izrednemu zanimanju prodanih samo 8 slik.
Naj naposled omenim, da beograjski listi posvečajo več pozornosti umetnostnim razstavam, kakor pa ljubljanski dnevniki, članki kažejo prizadevanje, da bi vzbudili v občinstvu ljubezen in zanimanje do umetnosti.
★
Beograjsko kulturno življenje je že toli-kaj razgibano, da nudi prijatelju duševnih užitkov mnogo več prilike kakor pa manjše mesto. Naj samo omenim Ljudsko univerzo, kjer so vsak dan dvakrat predavanja iz vseh znanstvenih področij. Preda, va jo samo strokovnjaki, vsak iz svojega področja in človeku je dostikrat res žal, da ne more vsakega poslušati. Znanstveniki in pisatelji iz tujine, ki pridejo za. nekaj dni v Beograd, predavajo vsaj
enkrat tudi na Kolarčevi univerzi.
★
Romanska kultura je dobila v zadnjem mesecu dve dobro urejeni žarišči: eno s Francoskim domom, drugo z ustanovitvijo Italijanskega instituta. Obe instituciji sta organizirani s sodelovanjem oficielnih krogov. To ima vsaj to dobro stran, da
instituciji ne bosta imeli pri svojem delovanju takih finančnih ovir, kakor bi jih bih imeli, če bi sloneli zgolj na privatni iniciativi.
Italijanski institut je takoj začel svoje delo. Prireja redno predavanja in brezplačne tečaje italijanskega jezika. V italijanskem turističnem uradu na Terazijah prirejajo v izložbenem oknu stalno razstavo moderne italijanske knjige. Sploh bi ta urad postavil za vzor vsem, ki imajo opravka s tujsko-prometno propagando. Poleg knj:g razstavljajo vedno tudi italijansko keramiko, meranska stekla, specialne fine tkanine itd. Sredi izložbe je okusno in elegantno napravljen prospekt. V notranjosti je ureditev prav tako prijetna in moderna; okoli okroglih sten so postavljene police s knjigami. Nikjer ni videti vsiljivih, neokusnih plakatov. Potrebni prospekti so lepo razpredeljeni v predalčkih. Tak aranžman je nedvomno psihološko učinkovit propagandni člnitelj. saj inteligentna in okusna propaganda razodeva prepričanje, da je v tej deželi dobro preskrbljeno za kulturo. Naše tuj-sko-prometne organizacije naj bi si vzele to za vzgled!	M. H.
Zapiski
Ga. Gjungjenac v novi vlogi. V ned li o
je nastopila namesto obelele ge. Vidalijeve ga. Zlata Gjungjenac v naslovni vlo^i C -lé-jeve opere »Adriana Lecouvreur«. Malenkostne netočnosti so da'e sklepati, da je bil naši bivši primadoni dan izredno kratek čas za navežbanje te vloge. Tem boli preseneča veliki uspeh gostje, ki sicer ni bil tako očiten v mirnem duševnem ra po-loženju junakinje v prvem dejanju, niti v samozavesti, užaljenosti in maščevalno ti polnem drugem in tretjem dejanju. Zato pa je četrto po svoji uspelost: doseglo nai-večje umetniške podvige ge. Gjungjenac iz prejšnjih vlog. Gostja se tu v izrazu obraza, kretnjah rok, gibih telesa staolja s tožečim in grenkim izrazom glasbe. V njenem glasu pa dobi topli, razočaranja polni
osnovni nrtiv pos^iniega deja->ia pr's'en ganljiv poudarek Ta motiv je na oplej i j v glasbi te ooere in v trodelni izcb ik va-I nosti slika višek boli, ne da bi bil zavit v pregosto navlako sent:menta'ne me^kužno-sti. Občinstvo je čutilo veličino umetniškega prikaza in to zna'o s hva'<"žnim odobravanjem tudi pokazati V ve'ikem številu je bilo priča novi uspešni vlo-'i ^e. Gjungjenac in bo milo gostjo v njei re-i dvomno vzljubfo.	P. S.
j Korcert jugoslava- s^e simfonične g'as! e, ki je bil napovedan za dne 6 t. m. v oddaji norveške radijske nostaje Oslo, e p.e-ložen na sredo, dne 17. t. m. zvečer, na kar opozarjamo ljubitelje na"e glasbe in interesente za inozemske oddale.
»Diuštvo hrvatskih knj ževn'kov« je imelo te dni občni zbor v Zaerebu. Na zboru je agilni predsednik dr. Iii ja Jakov-1 j e v i č poročal o položaju hrvatskih pisateljev, ki je socialno in materialno še vedno zelo slab. Vzlic temu hrvatska knj -ževnost močno napreduje, »če za "nji dve desetletji«, — je dejal dr. Jakovljevič — »ne bi dali naši knj'ževnosti nič drugega nego g bčnost, blesk in jezikovno bogastvo naše književne besede, bi že to mnogo pomenilo. Kako daleč je prispel ta razvoj, smo lahko v"deli 8. marca t. 1. v Ljubljani, kjer je £est naših knj!ževnikov čitalo svoje spise. Vsa slovenska kritika je soglasno ugotovila to čudežno gibčnost hrvatske književne govorice, to mojstrstvo besede, a za književnika je obvladanje besede to, kar za slikarja obvladanje barv . . .« Presednik je poudaril zahtevo, da se na Hrvatskem da vsem tvorn m talentom možnost dela in dejal, da so »narodni književniki ekstrakt narodnega duha, skozi njihove stavke stoka trpljenje trp'nov, a v njihovih verzih in prozi je zgoščeno tisto, kar izzivlje vzhičenje in krč v našem narodnem organ'zmu.« Dr. Jakovljevič je tudi napovedal slovenski literarni večer v Z?.orrevu dne 12. aprila, »na katerem se bo lahko hrvatska javnost seznanila s slovensko knj ževnostjo od Zupančiča do najnovejše generacije.«
■ Naj] 01
B_KI> rumm
MARIA ANTC3NETTA
NORMA SHEARER	TYRONE POWER
Ob 16., 19. in 21. uri.
STAN LALREL in OLIVER HARDY popularna kralja smeha v najboljši šlager-
komediji, ki bo izzvala	A ČSftfiTA	KINOSLOGA,
najglasnejši krohot!	V	CPJrtk«* -b i"®-	tel. 27-30
Stanilo in Olio kot hrabra vojaka v srcu nemirne in mistične Indije! Dve uri burne in vesele zabave! Kot dodatek za ljubitelje jahalnega sporta: VISOKA SOLA ZA KONJE! — Rezervirajte si vstopnice!	Danes ob 16., 19. in 21. uri.
Nemčijo. Tok je po sredi Dunava tako močan, ča ladje ne morejo pluti proti njemu, ob bregovih pa ni varno pluti, ker jih ni mogoče razpoznavati n bi ladje lahko nasedle na poplavljenem drevju in drugih zaprekah. Nasipi še vzdržujejo si'.en pritisk. Pri Apatinu je stan,je posebno kritično. Poplavljena je ne samo tovarna, marveč je sredi občine zalila voda celo ulico. V Stari Kanži je potok Kereš še narastel, da enakega stanja ne pomnijo že 20 let. Velika nevarnost grozi Staremu in Novemu Vrbasu, kier stoji voda v kanalu že 4 in pol metra nad lego občine in bi nastopila strašna nesreča, če nasip popusti.
*	Strogi uKrepi proti ciganom na Hrvatskem. Nabiranje starega železa je razvnelo cigansko kri. Vsa taborišča so pokonci, na vse strani gredo ciganske družbe in po-bero sleherni zarjaveli žebelj. Izkoristijo vsako priliko, da pridejo do železa. Kradejo po železn ških postajah, mostovih in drugod. V Križevcih, kjer v okolici biva precej ciganskih družin, se vrstijo ciganske procesije, kajti vsak voziček starega železja, ki ga pripeljejo v mesto, spremlja najmanj 10 ciganov, ker se boje, da bi ciruJ> drugega osleparili pri razdelitvi izkupička, že nekajkrat so se stepli. Nazadnje je policija spravila kakih 20 ciganov v zapor. Policija v Križevcih bo vobče začela odločno nastopati proti ciganom, ker se jih je zadnje čase priteplo na mestno področje vse polno in venomer kradejo in se pretepajo.
*	Gozdar je ustrelil siromašnega kmeta.
Pred velikim kazenskim senatom v Petri-nji se je moral zagovarjati 531etni gozdar Nikola Vrečanin, ker je pred božičem ustrelil siromašnega kmeta Mihajla Radi-vojca iz Starega Broda. Miha je prišel v gozd nabirat suhljad za božične praznike. Prestregel ga je gozdar, ki je zahteval od Mihe sekiro. Ker se je Miha branil, se je gozdar razjezil, nadrl kmeta in sprožil. Stiel je zadel Radivojca v trebuh in je ranjenec kmalu podlegel. Gozdar je bil zdaj obsojen na 15 let težke ječe, družini pokojnega pa mora plačati odškodnino 11.000 din.
*	Ribe so zmrznile. Zaradi letošnje hude zime je trpel ribji zarod ne samo po rekah in na Jadranskem morju marveč zlasti tudi v nekaterih jezerih V jezeru Paliču pri Subotici je zmrznilo mnogo rib, ki jih je voda šele zdaj vrgla na breg. Za cele koše so jih nabraii ljudje in jih bodo porabili za gnoj po bližnjih pol,jih.
*	šest otrok je zapustila. V vasi Dra-gojevcu pri šabcu je pred tremi leti umrl kmetovalec Vladislav Cvetinovič Zapustil je vdovi šest otrok in lepo urejeno posestvo. Danes hiša razpada in vse je v neredu. Kajti vdova se je nedavno v drugič zaljubila, razprodala, kar je le mogla, potem pa zapustila otroke same. Najstarejši izmed njih, Srboljub, šteje 15 let. Otroci gospodarijo, kakor vedo in znajo, tu in tam jim pomagajo sosede. V šolo sploh ne hodijo.
*	203.000 din uradnega denarja je zapravil neki nižj: uradnik z Mandarne pri šiben:ku. že dolgo je popival in je nedavni večer v objemu neke ponočne dive zapravil 2.500 din. čeprav je veseljak popival že dolgo časa in zapravljal na debelo, vendar nikdo ni čutil dolžnosti, da bi poizvedel, od kod mu denar, oziroma da bi preprečil njegovo zapravljanje. In tako je revizija ugotovila, da manjka v njegovi blagajni 203.000 din. Z zapravljivcem vred so aretirali še dva tovar ša.
*	Koncert »Ljubljanskega Zvona« v Li-t ji bo v nedeljo 7. t. m. v Sokolskem domu. To bo po daljšem času zopet večja koncertna p.ireditev v Litiji. Pevski zbor bo zapel izključno skladbe pokojnega skladatelja Zorka Pre'ovca. (—)
*	Predavanje »Narodnega doma« v Zagrebu, Berislavičeva ul ca 11. V sredo 13. t. m. ob 20.30 bo predaval g. dr. Marijan Banlč o virusih, nevidnih povzročiteljih bolezni (s projekcijami). Vstop prost.
« Izlet v Grčijo od 24. do 30. aprla. Informacije in priiave do 17. Putnik. (—)
*	Izlet na Milanski sejcm od 21. do 26. apri'a Tnfoimacije in prijave samo do 10. Putnik. (—)
Ir L*nb*j*ne
u — Društvo prijateljev pravne fakultete
je imelo 29. p. m. v prostorih apelacijskega sodišča občni zbor. Soglasno je bil izvoljen stari odbor s predsednikom apelacijskega sodišča dr. Golio Vladimirjem kot predsednikom in s spremembo, da so bili izvoljeni nanovo v odbor g. finančni ravnatelj Mozetič Josip, g. univerzitetni profesor dr. Stanko Lapajne in g. odvetnik Ferdo Ma-jaron. Članov je imelo društvo v preteklem letu 311. Za izdajanje »Zbornika znanstvenih razprav«, ki ga izdaja profesorski zbor pravne fakultete, je zbralo društvo na članarini 9.330 din, dočim so znašali stroški za Zbornik 25.967 din in bo ostanek plačala pravna fakulteta iz svojega fonda. Izdajanje Zbornika znanstvenih razprav je velikega pomena. Profesorski zbor ima priliko, da v njem obravnava vsako leto aktualna pravna vprašanja. Članki imajo kratek resumé v kakem svetovnem jeziku. S tem si utre Zbornik pot v širni svet. Izdajanje Zbornika pa ima tudi praktičen pomen. Fakulteta dobiva za Zbornik v zamenjavo znanstvene knjige in časopise. Tudi v bodočem letu bo društvo nadaljevalo svojo nalogo, da čim bolj podpre pravno fakulteto. Gotovo se bodo naši pravniki, ki delujejo v praktičnih poklicih, kakor doslej, tudi v bodoče zavedali svoje dolžnosti in odgovornosti nasproti našemu najvišjemu kulturnemu zavodu.
u— Predavanie nnlv. prof. dr. Spektor-
-kega. Versko dobrodelno skrbstvo ljub-V'anske pravoslavne občine bo imelo v četrtek 4. t. m. ob 18. url v Zvezdi svoj redni mesečni sestanek. Pri tej priliki bo preda-
val g. univ. prof. dr. Evgen Spektorski o predmetu «Sveta alijanca in car Aleksander.« Vsi člani skrbstva so vljudno vabljeni, da se sestanka na vsak način udeleže.
u — Univ. prof g. dr. Marij Rebek bo predaval danaes, v sredo, o snovi: Premog in organska kemija. Ker bo g. predavatelj ves čas eksperimentiral, se bo vršilo predavanje v kemični predavalnici I. realne gimnazije v Vegovi ulici. Vhod z dvorišča. Začetek ob 20. uri. Vstop prost.
n— Akademska Jadranska straža toplo vabi na društveno čajanko, ki bo dne 6. t. m. ob 20. uri v prostorih Trgovskega doma!
Krasne ékscnmtztz SREBRNIH LISIC
in vse druge posebnosti fcožuhovine — dobite najceneje pri KRZNARSTVÜ
JOŽE DOLENC,
Sv. Petra cesta L9.
Poslovne knjižice. Vsi oni, ki so prosili do 30. marca 1940 pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani za nove, oziroma za zamenjavo starih delavskih (poselskih) knjižic, naj se javijo zaradi prevzema novih knjižic v mestnem domovinskem uradu, Mestni trg štev. 2/II.. soba štev. 50, med uradnimi urami od 9. do 13. in sicer: v četrtek, 4. aprila, oni, katerih rodbinska imena začenjajo s črkami A—J; v petek oni, s črkami K—S in v soboto s črkami Š do konca.
u— Prireditve ob desetletnici Sokola v Zgornji Šiški. Sokol Ljubljana Zgornja ši-ška proslavi letos z vrsto prireditev desetletnico obstoja in res uspešnega cela. Kot prvo jubilejno prireditev je pripravil marljivi vaditeljski zbor telovadno akademijo, ki bo v nedeljo 7. t. m. s pričetkom ob 20. uri. Pripominjamo, da je večino vaj sestavil domači vaditeljski zbor. Bratsko so vabljeni vsa narodna javnost, vsi bratje in sestre ljubljanskih in okoliških sokolskih društev, na na ta način zvečer posetijo idilični rojstni kraj Valentina Vodnika in da s svojo udeležbo na jubilejni akademiji podporo šišenskega Sokola, ki je najmlajše društvo v Ljubljani. Zdravo.
Spoštovane dame!
NOVA MODA
Velika izbera pri SPORT —KMET,
Aleksandrova cesta
u— Iz brivskih krogov	prejeli na-
slednje pismo: Po članku »Vse za lepoto«, ki je na šaljiv način opisal, kako je bilo pred velikonočnimi prazniki po frizerskih salonih, bi ta ah oni nemara le napačno sodil, da gre frizerska cbrt res tako v klasje, da pomožno osebje gara do onemoglosti ter da presedi ženski svet polovico časa pii frizerju. Res da naša stroka zasluži isto priznanje kakor ostale panoge spadajoče k napredku in civilizaciji in resnica je tudi, da zlasti pri nas občinstvo poseča frizerske salone šele zadnje dni pred prazniki, zato je ob takih prilikah pač treba prijeti za delo, katero pa ne presega naredbe banske uprave o poslovanju obratovalnic. Ali upoštevati je treba, kako malo prometa imajo naše poslovalnice v začetku tedna. Posebno letošnjo zimo so bili naši lokali stalno prazni, tako da je tudi naše pomožno osebje imelo počitka na pretek. Odkrito povedano so za našo obrt ob današnji splošni draginji pač slabi časi. Vsakdo skuša črtati med izdatki ne nuino potrebne postavke in pri taki štednji je frizer prvi. Kje pa ostaja še nelojalna konkurenca, šušmarstvo, britvice itd., da ne govorim o dragih najemninah, elektriki in javnih dajatvah! Mirne duše lahko priznam, da so bih velikonočni prazniki marsikateremu izmed nas rešilna bilka pred eksekutorjem. — Frizér.
u— »Ujež« dvaindvajsetič na šentjakobskem odru. šentjakobčani bodo ponovili to zabavno Nušičevo veseloigro v soboto 6. t. m. ob 20.15. Igra je skrbno pripravljena in je imela senzacionalen uspeh, saj je šla že 21krat v eni sezoni preko odra in vselej pred razprodano hišo. Ker je bila tudi poslednja predstava popolnoma razprodana in je odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, se je uprava odra na željo številnih obiskovalcev odločila še za eno predstavo. V nedeljo 7. t. m. ob 20.15 pa bo ponovitev izvrstno uspele veseloigre s petjem in godbo »Pekovska«, ki osvaja gledalce, da prekinjajo igro pri odprti sceni z navdušenim odobravanjem. Preskrbite si pravočasno vstopnice, ki jih dobite od danes dalje v društvenih prostorih v Mestnem domu.
u— 6. aprila priredi mestna ženska podružnica Družbe sv. Cirila »n Metoda« v Ljubljani nabiralni dan v korist CMD. Prispevki se bodo nabirali dopoldne in popoldne v zaprte nabiralnike. Delo naše narodno obrambne družbe je vsem znano. Bolj ko keclaj poprej potrebuje CMD sredstev za najnujnejše potrebe v obmejnih in narodno ogroženih krajih. Naj ne bo nikogar, ki bi odrekel ta dan mal dar, domu na oltar! (—X
u— Skupina bojevnikov Ljubljana—Sv. Peter vabi svoje članstvo, da se udeleži občnega zbora, ki bo danes v sredo ob 20. uri zvečer v gostilniških prostorih pri Zupančiču na Jegličevi cesti 15. (—)
u— Na sporedu zborovskega koncerta društva Krakovo Trnovo je 16 moških zborov in med zastopanimi skladatelji prevladujeta Emil Adamič in Zorko Prelovec, ki sta oba izredno melodiozna in pevna ter priljubljena tako pri zborih, kakor tudi pri poslušalcih. Poleg omenjenih dveh srečamo na sporedu še Ocvirka, Preglja, Jereba, Volariča, Tornea ir Foersterja. Zbor Krakovo Trnovo bo nastopil pod vodstvom zborovodje Jožeta Hanca v veliki Filharmonični dvorani v petek 5. t. m. ob 20. uri. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice. (—)
u— Prva točka jubilejnega simfoničnega koncerta našega Orkestralnega društva je Saint-Saensova H. Simfonija op. 55. ki jo bo igral pomnoženi orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske. Poleg članov Orkestralnega društva, ki bodo ob tej priliki proslavili 201etnico društvenega obstoja in delovanja, sodelujejo člani Ljubljanske filharmonije. Saint-Suens je eden najpomembnejših francoskih komponistov, ki je imel največji uspeh s svojo opero »Samson in Dalila«. Simfonija v a-molu, ki jo bodo igrali na koncertu, ima štiri stavke, popolnoma v smislu klasičnih form. Vri stavki s- odlikujejo v zgoščenosti. hkrati na tudi v lahkotnosti glasbenega izraza. Scherzo je zgrajen po Beethovnovih vzoiih. Ta simfonija je zelo pogostokrat na sporedu simfon čnih koncertov. Jubilejni koncert bo v ponedeljek 8. t. m. ob 20. uri v veliki Unionski dvorani. Vstopnice so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. (—)
u— »Vesela Škota« v kinu Slogi je nedvomno najboljša burka sezone! Ameriška kralja smeha Stan Laurei in Ol ver Hardy uživata v Ljubljani veliko popularnost, kar so dokazali njihovi filmi »Fra Diavolo«, »Stanlio in Olio v Alpah« in »Bistre gjave«. Liudie se radi smejejo, zlasti danes, v teh težkih časih je smeh in zabava vsakomur vsak anja potreba. Sedaj se bodo ljudje od srca pošteno nasmejali pri filmu »Vesela Škota«, kjer nastopata Stanlio in Olio kot »hrabra« vojščaka škotskega bataljona v Indiji in uganiata v tej mistični deželi svoje burke in pustolovščine. Do solz se smejejo ljudje njihovemu početju, tako burno se krohoče publi-ka v kinu, da ta burja ugluši ves govor in spremljajočo godbo. Film je treba vsakomur priporočiti, kajti najbolj zakrknjen resnež se bo glasno smejal in izvrstno zabaval. (—)
u— Dne 12. aprila bo Gledališče mladih v frančiškanski dvorani uprizorilo Cankarjevo igro »Lepa Vida«. Delo bo zaradi svojevrstne režije in tolmačenja tega dela gotovo vzbudilo pozornost vse kulturne Ljubljane. Delo pripravlja in mu je oskrbel scenski okvir Zvonimir Š ntič.
ti— »Kolo JugOslovenskih sester« v Ljubljani ponovno opozarja vse. ki se nameravajo v nedeljo 7. t. m. uóe'eZiti obiska na visoSko gomilo, naj se javijo pismeno ali ustmeno vsaj do 5. aprila v društveni p sarni Cesta 29. oktobra, ker se na poznejše prijave ne bo mogoče ozirati.
u— »Istarska obitelj«, pivo in na.ist.a-reiše združenje Istranov v Ljubljani, ki je bilo ustanovljeno v društvu »Soči-matici« v Ljubljani, izjavlja, da nima nobenih zvez z; društvom »Istro« v Ljubljani. Načelstvo!
u— Dve žrtvi pretepa. Po prvem v mescu se družnbno življenje v I juTJljam nekam razvije, kar se pozna tu [J v kroniki kriminala in nezgod. Včeraj ž) aa kirurškem oddelku sprejeli 35-letj Aga delavca Vinka škerjanca od Device Marije v Polju, ki ga je nekdo z vso silo udaril z ži-lovko po glavi, in pa brezposelnega če-vapč čarja Osmana šefaroviča z zrbj'ka. ki ga je nekdo nevarno ranil s steklenico na glavi.
a— Kasaško društvo. Prejeli smo: Pod tem naslovom ste v svoji ponedeljski številki v mariborski kroniki prinesli poročilo, da je bil sprejet moj predlog, da se skliče konferenca kasaških društev v Sloveniji, da zavzamejo stališče glede centrale kasaških društev itd. Ta predlog pa sta stavila društveni podpredsednik Skaza Jože in Kovač Dušan, ne pa jaz. Moj pre:'log, ki je bil najprej soglasno sprejet, se do-slovno glasi: »Mnistrstvo za kmetijstvo se prosi, 1) da radi ureditve nevzdržn h razmer v centrali imenuje tej komisarja z nalogo, da skupno z vsemi jugoslovanskimi društvi pripravi nova pravila in na podlagi teh omogoči redno poslovanje centrale; 2) nakaže nagrade, za derbi 1. 1939 v znesku 22.000 din in da centrali v bodoče toliko sredstev na razpolago, da bo omogočeno uspešno delovanje društev v svrho povzdige domače konjereje. — šele nato je bil sprejet drugi predlog proti mojemu glasu, ker smatram, da osebnost gotovega gospoda ni vredna, da si nalagajo delegati potne stroške za kako tako konferenco. — Novak Julče.
a— Pokojninski zavod je kupil Tavčarjevo posestvo Kakor smo svojčas poročali. so bila v teku pogajanja, da bi Pokojninski zavod iz Ljubljane kupil Tavčarjevo hišo in vrt v Kopališki ulici. Pogajanja so bila ugodno zaključena in je kupil omenjeni kompleks za 1,500.000 din. Kdaj bo ta prostor zazidan, še ni znano.
a— .Meja meji! Za koncert m'adine z zahodne meje vlada v mestu veliko zanimanje. Vstopn'ce so v prodaji pri Putniku. Preskrbite jih pravočasno! Koncert bo v Sokolskem domu v soboto 6. aprila, ob 20. Nastopi 110 pevcev in pevk.
a — Zupetna uvedba nočnega brzovlaka iz Maribora. Kakor nam sporoča Putnik, bo železniška uprava s 15. aprilom zopet uvedla v promet nočni brzovlak. ki bo odhajal ob 2.48 proti Ljubljani in Zagrebu. Ravnofako bo vpostavljen nočni brzovlak v obratni smeri ki je prihaial iz Ljubljane in Zagreba v Maribor ob 3.20.
a— 10-letnega in 12 letnega rtečka sta n»pnj:la z žganjem. Dne 18. decembra 1939 sta dala 41-letni Franc Erhatič in njegova 22-1etna hčerka Antonija iz So. dincev zavžiti po četrt litra žganja 12-letnemu Frideriku Skvarči in 10-letnemu Ivanu Mundi. Dečka sta obležala nezavestna na posledicah zastrupljenja z alkoholom. Mali kazenski senat je včeraj dopoldne obsodil Franca Erhatiča na 5 mescev strogega zapora, pogojno za 4 leta. njegovo hčerko Antonijo pa na 4 mesce strogega zapora, pogojno za 3 leta.
a— Slana je v noči na torek pobelila polja in vrtove Škoda je ponekod precejšnja Včeraišnja minimalna jutrnia temperatura je bila 4 st. C pod ničlo. Za marib, okoliš napoveduje tezenska postaja malo oblačno in vetrovno vreme.
j a— Ob meji je gorelo. Na černicki go-' ri. pri Guštanju je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Ivana Cehnerja. Ško-. da znaša 110.000 din. Zgorela je tudi kr-j ma in drugi poljski pridelki. Vzrok požara ni znan.
Iz Celfa
e— Zanimivo in poučno predavanje o fotografiji v naravnih barvah bo dne 5.
aprila v kinu Metropol (Ljudski posojilnici) in ne v Narodnem domu, kot je bilo prvotno določeno. Predaval bo g. Ljubo Vidmajer iz Zagreba v slovenskem jeziku.
e — Mariborska Narodno gledališče bo uprizorilo v petek 5. t. m. ob 20. v celjskem gledališču opereto Sidneya Jonesa »Gejšo«. S to predstavo bo letošnji abonma zaključen.
e— Podpore za revne delavce. Mestna občina je pozimi razdeljevala podpore iz tako zvanega Westnovega sklada, ki je
znašal 200.000 din. Te podpore so bile določene za revne delavce, predvsem za one, ki imajo bolne rodbinske člane. Ker se ču-jejo glede razdelitve teh podpor kritike, bi bilo dobro, če bi socialni referent na prihodnji seji mestnega sveta podal poročilo o razdelitvi teh podpor.
e— Zadnja vežba Češke besede in narodnih kol za sokolski Slovanski večer bo drevi ob 20. v telovadnici Sokolskega društva Celja - matice.
e— Vstopnice za koncert obmejnega mladinskega zhora »VilhaXja« so že v prodaji. Koncert bo v nedeljo, 7. t. m. ob 15. uri v mestnem gledališču.
e— Poročilo o nesreči 11-letne posest -nikove hčerke Marice Hriberškove z Ostrožnega pri Celju, ki smo ga objavili včeraj, dopolnjujemo z ugotovitvijo, da je dobila deklica opekline po obeh nogah. K sreči bo mogla ponesrečenka kmalu zapustiti bolnišnico.
oiDOdarstvo
Znatne spremembe v m azni carinski tarifi
Številne postavke carinske tarife so znatno povišane
Ze včeraj smo poročali, da je ministrski svet na predlog finančnega ministra in na osnovi člena 15. predloga zakona o splošni carinski tarifi izdal obsežne spremembe in dopolnitve v izvozni in uvozni carinski tarifi ki so že objavljene v »Službenih no-vinah« od 1. aprila in se s tem dnem tudi že uporabljajo. Blago, ki je bilo do 1. aprila prijavljeno s splošno prijavo, se sme še ocariniti po starih carinskih stopniah, kolikor so te povoljnejše. Spremembe v carinski tarifi so v glavnem naslednje (v oklepajih so označene dosedanje carine).
Uvozna tarifa V nvozni carinski tarifi so izvršene naslednje spremembe minimalnih uvoznih carin (vse carine so izražene v zlatih dinarjih za 100 kilogramov, kolikor ni drugače navedeno; 1 zlati dinar znaša s carinskim ažijem 14 papirnatih dinarjev):
surova kava 150 (doslej 140); surov ka-kao 15 (10); s pripombo, da se na blago v zavojih do 1 kg skupne teže plača 20% dodatek k carini; čaj 240 (300); vanilija, žefran in sa flor 1000 (500); cimet, muškatov cvet in oreh ter kardamon 500 (300); koper, ingver, zvezdasti janež, kapra. ma-jaron, žbice, lovorovo zrnje in listje in ostale začimbe 200 (100): deteljno seme 15 (10); iz tar. št. 36/1 cvetje 100 (60); iz 36/3 cvetlične gomoljice in čebule 40 (30); hmelj 100 (7); posušene rastline za izdelovanje barv 3 (doslej prosto); ličje, rafija, trska itd. 2 (prosto); esparto in španska trska, surova 3 (prosto), precepljena, go-dena 5 (prosto); rastlinski vosek 10 (prosto); čefcelni vosek 5 (1); surovi loj 1 (prosto); ribje olje in ribja mast 15 (10); sper-macet in spermaeetovo olje 15 (10);
ovčja volna 2 (prosto), dlaka domača in angorske koze. velblodova. zajčja in ostala dlaka, konjske grive itd. 10 (prosto); rogovi, školjke, želvovina 1 (prosto); na deske iz cedrovega lesa. ki jih uvažajo tvor-nice svinčnikov, se plača znižana carina 0.50 din po pogojih, ki jih predpiše finančni minister; kvebraho in ostali podobni les odn. lubje v kosih 0.50 (doslej prosto), zdrobljen 1.50 (1); valoneja, ježice. šiške, in ostale snovi za strojenje kož 0.50 (prosto); žir, divji kostanj in ostali gozdni plodovi 0.50 (prosto) terpentin in ostale smole, šelak. kopal itd. 5 (prosto); lesni katran 1 (prosto); ricinovo olje 50 (30); lanpno konopljeno in ostala industrijska olja 30 (30); konzervirano mleko 50 (30); šamot in dinasna malta 0.50 (prosto); plovec. smi-rek. dunajsko apno. karborund in podobne snovi za čiščenje, zdrobljene, zmlete ali plavljene 4 (2); azbest in krizolit ter vlakna iz azbesta 2 (prosto), asfalt, smole od katrana in smole od nafte in ostale zemeljske smole 1 (0.501 : katran od premoga 1 (prosto), karbo^no in kreozotno olje 1 (prosto); tekočine in preparati za pranje ali apretiranje, preparati od ririnovesa olja za apretiranaje in razni lugi 40 (30);
Tekcči e za či cen ja in col'jan/e kovinskih predmetov v zavoiih /a nadrobno predajo 125 (100). v drug'h z^voj h 75 (70); žveplo prečiščeno je oproščeno carine v času cd 1. marca do 31. avgusta: fosfor 3 (2). Suro boraks. nrroreč:ščena boroma kislina 1 (prosto). stra~sfurtska so1 1 'prosto); kalcijev k-rb^at (pen°Mka) 15 (10): kavstična soda 22 (15) svnčev kis 50 (10*: masa za tirkarske val.faiie. hektosrarska in podobna masa 75 (50); kinin in n'-gove sol: 50 (pr:sto): ra^'inske in ži al-k bir-ve 8 (4); koš°nilja in kermes 5 m;neralne barve 10 (6*: železne bar ** 12 (8): ind'go 50 (20ri ura'tn» orgr«-'' e ba v-40 (20); saie, trino oglie 20 (15). sai" no-mešane z ultra marin-m ali anilinom 30 (20); črnilo v Prahu 400 '°01V na~o'e trakovi za pihalne stroje 600 (500): svi "niki črni 120 (60) barvasti svinčnik' 160 (80): fini svinčniki v le-u. kovini aH drug' snovi, črni 240 (1?0> barvarii 300 (150)" ace- | ton 100 (50): olie ori bri-.** in iria-'e a drevja, lavorovo olje 120 (100) i asmi o<-o. | berffamo+ovo :n ostalo c^et^o ol-o 510 (200); umet-e d'še?e srov? 50"> (200"» d'na mit 120 (100): p-edm«ti-za uimtni ogenj (r-kete itd.) 300 (200); bombaž 6 (5); pozam' eri ja 500 (400) ju*a.
konoplja, manila 1 (prosto); preja iz konoplje, lanu za nadrobno predajo 150 (120*; preja od jute, manile itd., enožična do št. 7. surova 10 (5). beljena ali barvana 20 (10), preko št. 7. 12 (6) odnosno 24 (12). večž:čna do številke 7. 14 (7), odnosno 28 (14). preko št. 7. 16 (8), odnosno 32 (16); umetna volna 25 (20); volnene rute 600 (500): svila, odmotana. neobdelana 20 (prosto); tkanine za mlinska sita 100 (eresto); knjigovško platno 30 (20); klebučevina iz grobe živalske dlake 50 (25). iz volne 100 (80): surova žima 10 (prosto); razna cedila iz žime za cedenie olja in masti 20 (prosto); moški in danriki klobuki iz svile, neopremljeni 10 zi. din od komada (7), iz ostalih tkanin, opremljeni 5 (4). neopremljeni 3 (2). ženski klobučevinasti klobuki opremlj-ni 4 (3). neopremljeni 3 zi. d'n od k^nrda (2); odpadki od preje in tkanin 1 (2);
bronzirano, pozlačeno, pogreb reno usnje in usnje s šarami 500 (350); umetno usnje 50 (35); rokavice iz usnja, nepod o?ene 2500 (1800). podložene 2000 (1500); navadna ko-žuhovina 250 (150). fina kožuhovina 1000 (700); krznarski izdelki, nenodložmi iz finih kož 1500 (1000). podloženi 2500 (2000); strune iz črev 200 (100);
kavčuk, gutaperča in balata, samo čiščen
2 (prosto); v ploščah, komadih ali prahu,
sicer nepredelan 25 (20); niti iz kavčuka
neovite 100 (50). ovite s svilo 200 (150). z drugimi predivi 150 (100); svileni traki in
pozamterija z gumijem 500 (350) iz ostalih prediv za čevlje 150 (120); trdi » kavčuk ebenit 40 (20). cevi iz trdega kavčuka, neobdelane 50 (30);
sparterija in prepleti iz sparteriie 300 (200), ostali prepleti iz umetne svilene slame 300 (200). iz rastlinske preje 200 (150). iz rastlinskih snovi za pletarstvo. nebelie-ni in nebarvani 20 (prcs'o) bel;eni in barvani 50 (20); sionovina. želovina. bis rna matica v surovem stanju 10 (prosto) ooli-rana ali glajena 80 (45); celuloid, neobdelan 10 (prosto), obdelan 70 (45); surovi furnirji 20 (15). lesena vretena. oreslice. cevke, grebeni, snovalnice. surovi 12 (2). obdelani 20 (5); bambusova trska 10 (prosto). polrana ali barvana 50 (30). vret-na. cevke, brda iz bambusove trske 20 (prosto).
krpe za papirno industrijo 2 (prosto), lesni odpadki 1 (prosto), odpadki iz papirja 0.50 (prosto); pivni papir 20 (15); celulozna vata 90 (15); pnplr za zavijanje v teži preko 40 gramov (doslej 30) na m2 15
(15); prešan papir (plisiran) 90 (45); svilen papir v teži izpod 40 gramov (doslej 30 gramov) 50 (50); papir, prevlečen s kredo, gumiran papir, lakiran papir 40 (35). papir karton prevlečen s tkaninami 50 (35), stekleni ali smirkov papir 15 (10);
drago kamenje, obdelano 1000 (500), v zvezi z lesom, roževino in navadnimi kovinami za tehnično uporabo 500 (300); škri-ljavec v ploščah do 20 cm, neobdelan 10 (2), obdelan 25 (5); tablice za pisanje iz škriljevca 30 (10); izolirana masa iz azbesta in infuzoriske zemlje 1 (prosto); jantar morska pena itd. v surovem stanju
10 (prosto), v pobranem ali glajenem stanju 70 (45); opeka iz šamota, dinasa, boksita in magnezita 2 (1.50); topilni lonci, retorte in podobni tehnični predmeti iz grafita in ostalega materijala 1 (prosto); steklena emajlna in glazurna masa 5 (prosto) ; steklo za žepne ure in naočnike 200 (120): okrasni kamni iz stekla, steklene perle 500 (350);
bela pVčcviia 20 (1") tr"čn?ce. v +eži preko 21 kg na me'er 10 (1); skret :c 20 (10): p'le s rreme-om preko 20 m 60 (60). s premerom 10 do 20 mm 120 (60). « premerom do 10 mm 18 (60); za «re in listi za žage v teži preko 2 k<? 60 (50). v teži do 2 kg 80 '50); vifli Jn o'a'e priva e a dvi-ffan'e tov ra" 35 '25): tran~mis"jske ver"g" 60 (50) dr alke 150 (100) a->a-ati z" britje 600 (400 ; bri'vice 400 (230) fg'e a šivanje ;n oletanja 2"0 (150); igle ?a šival e :n p'e-tilne stroie 150 (100); železni cdpa ki 2 (1.50); alrminf.i 10 (prosto) ž:ca :z alu~ii-nija 100 '63): 5vincc 12 (7): kositer 5 'presto). pap'r stan'ol 100 (60): nikel' 5 'n o-sto). baker 5 (prorio) parni !■- *li 32 (16).
O novih izvoznih carinah sni. poročali že v včerajšnji številki.
Druga lt&vela k d2vimmu zakemi
Ze včeraj smo na k atkò poročal' da ie ministrski svet soreiel uiedbo o sp emein-bah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, s katero se deloma korig:raio določbe decembrske davčne novele Ta uredba ie bila sestavljena po znani konferenci z zastoon'ki gospodarskih zbornic, ki je bila pred 14 dnevi v finančnem min:-strstvu v Beogradu. Najvažneiše dokčbe decembrske novele ostaneio tudi do tej reviziji v glavnem nesp-emenjene. Uredba vsebuje naslednje navažnejše spremembe.
Zemljarina
Določbe o oprostitvi od zemljarine za zemljišča malih kmetov, katerih katastrski čisti dohodek ne presega 1000 din. se izpopolnijo v toliko, da morajo lastniki teh. zemljarine oproščenih zeml.iišč plačat5 poleg občinske d-klade tudi doklado za kmetijsko zbornico.
Zgradarina
Določbe člena 40. zakona se spremenilo v toliko, da morajo lastniki zgradb prijaviti neizterljivost najemnine zaradi od-
pisa davka v 14 dneh od dne spreiema od ločbe sodišča o nei terljivosti na'em-ine. davek pa se odpiše le tedai. če se dokaz o neizterljivosti brrdlož! naikasneie v patih letih, računajoč od 1. januarja onega leta, za katero je; bil davek odmerjen
Pridotnina
Po novem besedilu čl. 44 se pri zavezancih iz člena 53 a smatralo ko' en davčni predmet vsa njegova pedjelja, obrati in poklici, zavezani pridobn ni (po drse-danjem besedilu glavni obrat in cgranki).
Po členu 49. zakona se smatra, da sd razširila svoje poslovanje na našo državo ona inozemska podjetja, ki imajo v naši državi poslovno ureditev (podri žnico. tvonrco ali delavnico, skladišča, zastopstva itd). Kot poslovna ureditev se smatra tudi vsako podjetje, v katerem rod~lu;e inozemsko podjetje neposredno aH po redno v kapitalu. pri razdelitvi dcb;č" a ali na dri" način vsaj s 50°/o (dosedanji dodatek, da to velia tudi. če inozemsko podjetje vsaj s j 50% oskrbuje z blagem jugoslovcnsko podjetje, je črtani.
Važna je nova določba, ki se doda členu 53 zakona in S3 glasi: Ako davčni zavezanec sam vodi podjetje, obiat al. po klic se za o-ebne onerozne izdatke za vodstvo poslov odbije od davčne osnove 6%, toda največ 60 C00 din. Ce ima davčni zave ance več pedjetij, obratov ali poklicev, ki tvorijo po-ebne davčne predmete, tedaj se ta odbitek upošteva samo pri onem po lova nju, k: ga on osebno vodi, če pa to ni mo goče ugotoviti, se vzame na močnejše podjetje. Določbe tega odstavka se ne uporabljajo. če se davek odmeri v kazenskem postopku.
Cl. 53 ie dodan še nov odstavek, ki pra vi. da se pri ugotavljanju davčne osnove pridebnine po poslovnih knjigah uporabljajo analogno dolečbe prvega, drugega, tretjega in poslednjega odstavka člena 81 ter členov 82 in 83 zakona, ki veljajo za družbeni davek. (Po teh dolečbah lahko davčna ob'.astva določijo kosmati dobiček na podlagi primerjave s sličnim pod et:em če upravičeno sumijo v verodostojnost knjig Nadalje sme davčno oblastvo po ana'ogni uporabi člena 81 preizkusiti oceno vrednosti materiia'a surovin postransk h proizvo-1 dov. polizdelkov in izdel'ne^a b a^a. Člena 82 in 83 pa vsebujeta določbe glede odbitnih in pribitih postavk).
Zavezanci pridobnine po členu 53 a
Kakor je znano, določa decembrska novela v novem členu 53 a, da se davč~a osnova ugotavlia po bilanci, odnosno po knjigah pri vseh industrijskih, rudarsk h bančnih in prometnih pedietiih. ne glede na obseg poslov ter pri ostalih podietiih iz prve skup:ne člena 42. ki i m :e davčna osnova za prejšnje leto zna5a'a n-j^anj 100.000 din ali pa ie promet dossgel nai-manj 2 milijona din.
Ta določba se spremeni v toliko, da velia tudi za industrijska pod'eria način ugotavljanja po knjigah le tedaj, če jc znašala davčna obnova prejšnje leta najman: din 100.000 ali če je promet dosegel najmani 2 mT'j°na din. Vrhu te^a ie ta do'oéha iz-poprln;ena v toliko, da se inž nj rjem podjetn'kom (gradbenim rodietnik-m) odmeri pridobnina po knjigah, če ie zn~šal osnovni davek preišniega leta naimani d'n 100.000. promet pa najmanj 4 milijone din
Določbe elede vodenia knjis zavezancev iz člena 53 a ostaneio nespremenjene Le četrti od-tavek člena 53 a se spremeni v toliko, da mora davčna uprava če upravičeno sumi v verodostojnost da- čne prijave in podatkov ter poslovnih kpjV to sporočiti davčnemu zaveza cu k? v 8 d-"eh lahko stavi svoje ugovore. Ce davčna uprava teh ugovorov ne upošteva se kot pritožba odstopiio finančni direkciii ki mora po tei pritožbi izdati rešitev v 30 dneh. Proti tei reš tvi ni pritožbe Ce se ugovori ne upoštevajo, tedaj ugotovi davčno oblastvo davčno osnovo na podlagi primerjave s sličnim oodietiem če oa to ni mogoče ugotovi davčno osnovo odbor no svobodni oceni upoš'evaioč konkretna dejstva ter lokalne in splošne oogoie.
Členu 58 se doda nova določba ki pravi, da se ne smatra kot nov davčni predmet podjetje, ki pod novim nazivom ali pod novim lastništvom nada'juje poslovanje edjavljenega podjetja iz člena 53 a. V tem primeru se prejšnji davčni zavezanec z odjavo podjetja ne oprošča obveznosti in sankcij iz člena 107 (glede predlagan ia knjig na vpogled odnosno glede nepravilnega vodenia knjig).
K določbam o minimalnem davku pridobnine. ki se odmeri po višini prometa, se deda nova določba ki pravi, da se v blagovni kosmati promet ne všteieio mo-nopolska taksa, ter državna in samoupravna trošarina. Ta določba velia tudi za ugotovitev višine prometa po č'enu 53 a. kol kor ie promet merodajen ?a obveznost vodenja knjig. Važna je tudi nadaljna določba. ki pravi, da se samoupravne doklade lahko odmerijo samo od polovice minimalnega davka pridobnine.
Posebni davčni dodatek na skupni kosmati promet
V členu 59/11. ki tiče posebnega davčnega dodatka za industriiska oodjetia s podružnicami in orodaialnicami. za trgovinska in obrtna podjetja s podružnicami in veleblagovnice, so v določbah o tem. katera podjetja morajo plačati davčni dodatek. črtana obrtna podj t?a, ki imajo raren glavnega obrata še podružnice (nr'-da-jalnice) za predajo b'agi potrošnikom. Taka obrtna nodietia toro i ng plačuie^o oo-cebnega davčnega dodatka na skupni kosmati promet.
Nadalie ne plačujejo posebnega davčnega dodatka oedietja. ki se baviio s proizvajanjem in predelavo živil in krme. premoga in drv za kurjavo, gradbenega materiia'a. umetnih snoiiì in zašč tnih sredstev za rastlin^ ter časopisna ;n tiskarska oodietja Kolčno ne plačajo poseb-ega davč^e^a d-d-tka nodietja. ki dobavl'ajo električni tok in tudi prodaiaio električni instalaciisk'' material oo ce~ah. ki so maks'nr'rane od pristojnega oblastva če \T-e tn nr'^a'o na no^ročiu. k! ga oskrbu-:Ho s tok.m v kraj.h izpod 5000 prebivalcev.
Rentni davek
Členu 60 zakona, ki našteva kakšni . kloaki so pečvržen. rentnemu davku, so dedane še avtorske tantjeme, ki se izplačujejo osebam v inozemstvo, obresti od vse la:tne in tuje pri pod je ju vložene gla vnice, poviač la in koristi ustanoviteljev in drugih članov podjetja ter njihov h rodbin, obresti na kapital, vložen v podj-tja, ki plačujejo družben, davek, ter obresti na kap'tal, ki ga stavijo fizične ooebe na razpolago podjetju v obliki stalnega posojila, če te ebresti izplačujejo ali odobravajo zavezanci pridobnine ali družbenega davka, ki so trajno ali začasno oproščeni plačila tega davka ali jim je odmerjen v do-tični bilanci minimalni davek za rad' pomanjkanja davčne osnove. Rentnemu davku so v tem primeru podvrženi tudi osta'i dohodki iz imovinskih p.edmetov in pravic, ki jih ta podjetja izpl čuiejo odnosno odobravajo, če bi bili ti debodki podvrženi rentnemu davku, kadar bi jih izplačevale druge osebe.
Črtana je določba dosedanjega drugega od tavka člena 69, po kateri je znašal rentni davek le 12 din od vsakih 100 din davčne osnove (namesto 15 din), če so predmet davka obresti od posojenih denarnih zneskov in ce obresti z vsemi od-škodn' nami ne presegajo 12®/o. Nova pa je določba, da morajo pravne osebe, ki niso obdavčene z družbenim davkom, plačati 15% rentni davek od ob esti pes jil, danih na osnovi delnih zadolžnic ali zastavnic ali s hiootekarnim zavarovanjem, kakor tudi od obresti na stalna posojila ne glede na vièioo obrestne meče. V tem oranem m
na rentni davek ne odmerijo samouoravn»
doklade.
Določbam člena 69/11 se doda nova točka o. po kateri znaša rentni davek 6®. o na obresti, ki jih zavarovalnice odobravajo pozavarovalcem na deponirane premijske rezerve, in na zavarovalne rente, če je izplačilo anuitete vezano na življenje enega ali več določenih fizičnih oseb.
(Konec sledi)
NSU
MOTORJI
IGN.VOK
LJUBLJANA,TAVČARJEVA 7
PUCH
MOTORir-KOttfŠl^
, • . >.'.< . -j ... • < 4	V-:-"
Pokojninsko zavarovanje trgovskih pcnoscfiikov
Poročali smo že o vsebini uredbe, s katero se pokojninsko zavarovanje razširi na trgovske pomočnike. Uredba je objavljena v »Službenih novinah" od 30. marca i:i ie s tem dnem dobila obvezno moč. Kakor smo že navedli se zavarovanje po tej uredbi prične s 1. julijem t. 1. (nekateri listi so pogrešno navajali kot pričetek zavarovanja 1. maj). S 1. juliiem se prične tudi obveznost prijave Pokojninskemu zavodu (v 14 dneh) in plačevanje prispevkov.
Po uredbi morajo biti zavarovani vsi trgovski pomočnik: v trgovinskih obratih (razen v branjevskih in podobnih malih trgovinskih obratih, ki jih navada obrtni zakon v 3. cdst. § 19.), ali v prodajalri ah obrtnih in industrijskih podjetij in zad/ug. Pogoj za obveznost zavarovanja ie nadalje. da ie pomočn k zaposlen v trgovinskih poslih, da mu ie to glavni poklic in da ima potrebno usposobl jenost fdvo etna učna doba ali 4 razrede mešlanske. srednja ali podobne šole).
DokUp let
Trgovskim pomočnikom, se prizna obvezno zavarovanje od 1. januarja 1938 če naknadno v roku enega leta od uveLavlie-nja te uredbe vplačajo ustrezajoče zavarovalne prispevke s 6% obres t m: v onem zavarovalnem razredu, v katerem bodo prijavljeni 1. julija.
Dokup stvarno odsluženih let pred 1. januarjem 1938 oa je dovoljen po pogojih, ki so navedeni v § 109.. točka 7., odst. 1. in 2. finančnega zakona za leio 1939/40. Po določbah tega paragrafa fin. zak i e dopusten dokup let do 31. dee. 1942. Za dokupljena leta ie treba plačati ustreza joóo premijsko rezervo, ki zadostuje za kr t je računske rente (pri tem se uporabi 5% računska osnova). S tem dokupom let pa se staž (minimalna zavarovalna doba. ki ie pogoj za pridobitev pravice na rento) ne sme zmanjšati pod 60 mesecev.
Gospodarske vesti
= Obisk praškega velcs< jma. Obiskovalci praškega vzorčnega velesejma letos ne bedo imeli do sedaj običajnega popusla na železnicah. Pač pa bo izdajal nemški kon-zult obiskovalcem sejma brezplačni vizum. Priporočljivo je, oskibeti si za izdajo brezplačnega vizuma priporočilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
Borze
2. aprila
Na jugoelcvenskih borzah nolirajo nemški kliiinški čeki nespremenjeno 14.70 do 14.90. Grški bani so se v ZagTebu in Beogradu nudili po 32. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo pri mirai tendenci povpraševanje po Vojni škodi po 445 (v Beogradu je zabeležen tečaj 446 do 447). Tudi v ostalih, državnih vrednotah ni biLo zaključkov.
Devize
LJubljana. Oficielni tečaji: London 157 — 160.20, Pariz 88.75—91.05, New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2348.50 — 2386.50, Bruselj 756 — 768. Tečaji na svobodnem trgu: London 193 98 — 197.18, Pariz 109.71 — 112.01. New York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2900.55 — 2938.55,
Curih. Beograd 10, Pariz 8.99. London 15.87, New York 446, Bruselj 76.23. Milan 22.5250, Amsterdam 236.80, Berlin 178.70, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Köbenhavn 86.1250, Sofija 5.50, Budimpešta 79.50. Atene 3.30, Carigrad 3.55, Bukarešta 3.40.
IStekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 445 den., 4®/» severne agrarne 50—52, 6% begluške 77 den.. 6% dalm. aerarne 70— 71, 6°/o šumske 71 bi.. 7% stabiliz. 97 den., 7% invest 100 den., 7% Seligman 101 den.. 7% Blair 93 den., 8° o Blair 100 den.; delnice: Narodna banka 7750 den.. PAB 195 den.. Trboveljska 234—237, Gutman 50 —60, Seč erana Osijek 185 den.
Beograd. Vojna škoda 446—447. 4% agrarne 53.25 den.. 4% severne agrarne 51 —51.50 (51.25), 6°/« begluške 78.25—78.75 (78.50—79). 6°/o dalmat. agrarne 72—72.50 (72.75). 6% šumske 71.75—72.75 (72.75—73), 7% invest. 101 den.. 7% Seligman 102 den., TU Blair 94—94.25 (94). 8% Blair 10L25— 102 (101.50), Narodna banka 7800 den. (7800). PAB 194.50—197 (195).
Blagovna težišča
«ito
+ Novo®adska blagovna borza (2. t.
m.) Tendenca stalna. Pšenica: baška, okolica Novi Sad 213 — 215; sremskà 212 - 214; slavonska 213 — 215; gornjeba-natska 213 — 215; gorn,jebaška 218 — 220; baška ladja Tisa 216 — 218. Rž: ba-žka 177.50 — 180. Oves: sremski 172 — 174; slavonski 173 — 175 -Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 187.50 — 190. Koruza: baška in baška par. Indjija 167 — 169. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 325 — 335; »2« 305 — 315; >5« 285 — 295; >6« 265 — 275; >7« 235 — 245; »8< 165 — 175. Otrobi: baški in sremski 150 — 152.50; banatski 147.50 — 150. Flf»l: sremski li fere* y«>fc m — U&.
Francoski železobetsn
Takole utrjujejo Francozi svoje postojanke ob Maglnotovi obrambni črti
Kaj povzroča palarne sije
Silovita izžarevanja elektronov na soncu
Čudež polarnega sija je človeka vedno zanimal. Zlasti pa je naraslo zanimanje zanj v zadnjih letih, ko se pojavlja precej pogosto v Srednji in celo Južni Evropi, kjer so polarne sije poznali nekoč samo po pripovedovanju potovalcev. Kakor pri drugih nebesnih pojavih, se izživlja praznoverje tudi pri tem z najbolj nenavadnimi napovedmi. To je do neke mere razumljivo, saj je šele moderna znanost uganila njegovo pravo bistvo.
Vzrok polarnih sijev so silovita izžarevanja elektronov na soncu, ki jih zemeljsko magnetsko polje v velikih višinah usmeri skupaj, da povzročijo tam ločni spektrum dušikovega plina. Ker spremljajo polarne sije večinoma tudi zemeljskomag-nctske motnje in so dalje v zvezi s povečanim delovanjem sončnih peg, ni dvomiti, da je med temi pojavi neka zveza.
Barva polarnega sija je običajno belkasta z zelenkastim odtenkom. V nejasnem vremenu prevladuje umazano rumena barva. Močnejši polarni siji so izrazito rdeči in zeleni, vijoličasto svetlobo pa je videti pogostoma pri manj svetlih polarnih sijih, ki sličijo brezobličnim meglam. Polarni sij svojo zunanjo obliko zelo spreminja, kakor se je dovolj pogostoma pokazalo.
V septembru 1874. so ga opazovali na hebridskem otoku Skyeju n. pr. v podobi mavrice, ki se je vzpenjala nizko nad zemeljsko površino in je projicirala žarke snopov navzgor. V januarju 1861. so opazovali pri Portu Foulkeju na Grenlandiji severni sij v podobi silno lepe, zastoru podobne draperije. L. 1882. so podoben pojav-
na rtu Thordsenu celo fotografirali. Istega leta so v Kinguafjordu opazovali polarni sij v obliki ogromnega, lahno zvitega traka s svetlobnim lokom, ki je plaval nad njim. Pogostoma so opazovali tudi polarne sije v podobi veličastnih žarki n kron, kakor 24. oktobra 1870. v Guilfordu na Angleškem.
še vsem je v spominu severni sij, ki je predlansko leto tako pordečil nebo. Tokrat je imel pojav v Evropi kaj raznovrstne oblike. Na Balkanskem polotoku in tudi v Ljubljani so pazljive oči opazovale svetle snope žarkov na rdečem ozadju, v Italiji se je pokazalo na nebu belo-modro-rdeče svetlikanje, na zgornjem Bavarskem je bilo nebo kakor v plamenu, a nad Berlinom so se iz raztresene vijoličaste svetlobe dvigali od časa do časa poedini ostri žarki.
Električno naravo polarnih sijev so spoznali in dokazali že davno. Že 1.1882./83. je Skandinavec Lemström z mrežo iz bakrene žice, ki je imela ostre osti in ki jo je razpel na neki gori na Finskem, proizvajal umetne žarke polarnih sijev, ki so bili dolgi do 120 m. Podobni poskusi so se obnesli ponovno tudi pozneje.
S fotogrametrijo so v zadnjih desetletjih precej točno določili višine, v katerih se pojavljajo ti prelepi naravni pojavi. Polarni siji nastajajo v splošnem v višini 90 do 150 km nad zemeljsko površino.
Zvezdarne spravljajo zadnji pojav polarnih sijev v zvezo z večjim številom sončnih peg, kar spet potrjuje staro teorijo o tesni zvezi med polarnimi siji, zemeljsko-magnetskimi viharji in sončnimi pegami.
Tmha proti Churchillu
Ameriški založnik pro ti prvemu lordu angleške
adirar alitete
Kakor poroča »New York Herald Tribune«, so zastopniki Churchilla 30. marca preložili odgovor na tožbo, ki jo je ameriški založnik Griffin naperil proti angleškemu lordu admiralitete. Griffin je izdajatelj politične revije »Evening Inquirer« ter je v svojem listu objavil svoj razgovor z Winstonom Churchillom, ki pa ga je slednji postavil na laž. Griffin zato toži za odškodnino 1 milijona dolarjev in zatrjuje, da mu je Churchill dal prav tako izjavo, kakršna je bila objavljena v imenovani reviji. Baje ga je Churchill 1.1236. povabil k sebi in sta se domenila, da bo pomenek izšel v tisku.
Med pogovorom je lord admiralitete baje izjavil, da je Anglija dolžna plačati Ameriki ves svoj dolg iz svetovne vojne, razen onih 4 miliojnov dolarjev, ki so jo zaračunami za municijo že potem, ko je Amerika vstopila v vojno. Dalje je baje Churchill dejal, da Amerika ni storila pametno. da se je vmešala v svetovno vojno. Lord admiralitete vse te izjave odločno zavrača kot izmišljene. Newyorško sodišče je dovolilo Churchillu rok 20 dni, da sestavi
IVERI
šele doživetje napravi umetnika.
Sočutje boli, dokler je pasivno — šele aktivno postane ljubezenska sila.
Pesnik razume vse ljudi, ker jih vse uteilešuje.
svoj odgovor na Griffinovo tožbo. Ta odgovor je sedaj predložen in sodišče bo v kratkem razpisalo razpravo.
Sedemkrat poročena sedemkrat ločena
Sodišče v Newtonu v Zedinjenih državah je izreklo drastično sodbo proti neki ženski, ki je bila sedemkrat poročena in sedemkrat ločena in je zbujala »javno pohujšanje«. Go. Evo Smallovo so obsodili na bivanje za nedoločen čas v poboljševalnici, in sicer zato, ker je živela skupaj z nekim možem, s katerim je bila že dvakrat poročena. pa se ni poročila z njim znova. Nad to stvarjo se je javnost zgražala, ne morda nad njenimi porokami in ločitvami na tekočem traku ... Bivšega moža Smallove so obsodili na leto dni ječe. Oba sta vložila priziv.
Nova teorija o bliskih
Vsako sekundo se sproži na zemljo najmanj sto bliskov. Po novih raziskavah stara teorija, po kateri udarjajo strele po navadi iz oblaka na zemljo, ni pravilna. Prof. dr. Anton Schwaiger s tehnične visoke šole v Monakovem je ugotovil neko uvodno sprožitev pred bliskom samim, ki se šele v majhni razdalji od tal odloči za svoj cilj. Gre za nevidno sprožitev podobno ognju sv. Elma, ki zapušča oblak sunkovito, dokler ne doseže zemlje. Po vsem novem dognanju bo mogoče zaščitne naprave zoper strele napraviti tako. da bodo zanesljivejše nego doslej.
Goreča cigareta v žepu
V nekem hotelu v Hamburgu so našli nekega gosta v njegovi sobi mrtvega. Neka sobarica je začutila zgodaj zjutraj duh po smodu in opazila dim. ki jc uhaial skozi neka vrata. Nato so vdrli v sobo. pogasili ogenj in našli gosta mrtvega.
Preiskava je dognala, da je bil mož vtaknil zvečer gorečo cigareto v žep suknje in odšel spat. Suknja je začela tleti, razvil se je gost dim, v katerem se je gost zadušil. Bila je sreča, da ni nastal odprt ogenj, ki bi ogražal vso hišo.
Ponesrečen psrskus
v Dardanelah
Neki 20- letni turški študent je poskušal preplavati Dardanele in je pri kraju Kale Sultanie utonil. Mladi mož je hotel na ono stran s plavanjem, ker je tam stanovala njegova zaročenka in ni imel denarja, da bi plačal prevoz s čolnom.
Navidezna kitajska vlada
Zavezniški vrhovni vojfiä svet
Tudi živina gre z ljudmi
Pri evakuaciji krajev, ki so jih morali Finci odstopiti Sovjetoni, so kmetje uJgnali
s seboj tudi živino
Predstavniki uu^u-šav ui>»rožeiie sile v zavezniškem vrhovnem vojnem svetu. (XI leve proti desni: general Ironside, sir Cyrill Neuille in admiral Pound
Ne mina, ne bomba
Novo orožje nemškega letalstva
Japonci so zadnje dni oklicali novo kitajsko vlado, ki bo vladala po njih željah. Na čelu te vlade stoji Vangčingvej, ki je v ljudstvu ter inozemstvu brez vsake zaslombe.
Nedavno je morje vrglo na britanski breg zelo čuden projektil, ki ni bil niti mina, niti torpedo, niti bomba običajne oblike. Angleški strokovnjaki so ugotovili, da gre za novo zračno bombo, ki se v vodi sama pregiblje v smeri predmeta, kamor je bila namenjena. Bomba je svedraste oblike in ima na obeh koncih mehanizem z vijaki, s katerimi se v vodi premika. Strokovnjaki so nadeli projektilu ime zračni torpedo.
Nemški letalci so že nekajkrati metali zračne torpede na angleške ladje. Prva je bila deležna takega napada angleška ladja »David M.«. Tri nemška letala so opisala nad njo krog, nakar je eno izpustilo na njo
neki podolgast predmet, ki je zgrešil svoj I cilj in padel v morje. Kapitan je že mislil, j da je s tem stvar opravljena, ko je naen-i krat opazil, da vržena bomba ni potopila, ! marveč je prišla na površje, nato pa hitro plula proti ladji.
Kapitan je s polno paro komaj ubežal iz črte, v kateri se je pomikal projektil. Letala so nato vrgla še en torpedo, se mu je kapitan zopet prav spretno ognil. Tako je bilo tudi s tretjim torpedom, kar dokazuje, da vkljub vsemu novo orožje le ne dosega zaželjenega namena. Enega izmed vrženih torpedov je morje vrglo na i breg in britanski strokovnjaki so podrob-' no proučili njegovo sestavo.
Radames prodaja limonad®
Tenorist, ki bo gostoval v Egiptu ...
V Italiji se udejstvujejo ženske v mnogih primerih tudi kot krojačice za moško obleko. Ena izmed zastopnic tega stanu, ki je bila že v zrelejših letih, je menila, da je zašla v sedma nebesa, ko se je nekega dne seznanila s stasitim tenoristom elegantne zunanjosti. Kmalu so nastale med njima nežne vezi in čeprav se je pevec znal vesti tudi skromno, vendar ni tajil, da je znamenit mož. Naročil je več elegantnih oblek, ki jih je potreboval, kakor je rekel, za neko gostovanje v Egiptu, kjer bo v »Aidi «nastopal kot Radames.
Seveda ni zaljubljena krojačica zahtevala nobenega plačila za te obleke in mu je nekoliko tisoč lir še posodila. Težko je potem čakala, da se ji oglasi iz Egipta. Tenorist je bil namignil, da po svojem povratku iz dežele ob Nilu nikakor ne bo nasproten temu, da bi se vzela. Sicer ga ni nikoli slišala peti, saj je v njeni navzočnosti samo tu pa tam malo predse požvižgal, verjela je pa trdno, da je umetnik velikega formata.
Nekega dne, ko se je sprehajala po svojem rodnem mestu Milanu, si je hotela v neki stojnici kupiti kozarec limonade. Ko je prodajalca s črnimi kodri in belo čepico na glavi poprosila za kozarec te pijače in si ga je pobliže pogledala, je skoro omed-
Če še ne veš, zdaj Izveš?
da so štirje francoski piloti skozi stratosfero preleteli progo od Pariza do Rio de Janeira:
da morajo poljski delavci in delavke v Nemčiji nositi na desni strani spredaj poseben znak rumene barve s črko »P«, da jih Nemci ne zamenjajo s svojimi rojaki;
da je ameriški raziskovalec admiral Byrd prispel z ladjo v Santiago de Chile:
da prenašajo Finci z bojišča svoje sinove na domača pokopališča, kjer jih pokopavajo dokončno;
da bo po vsej priliki nasledil dosedanjega sovjetskega poslanika v Parizu Suriča poslanik Sovjetske unije v Ankari. Teren-tijev;
da so v Vatikanskem mestu v neki grobnici odkrili nagrobni kamen nemškega cesarja Otona II.;
da je bilo pri eksploziji v čingsinskem rudniku na Kitajskem ubitih 134 rudarjev. 159 na hudo ranjenih. Sedemdeset nadaljnjih oseb še vedno pogrešajo.
lela. šele na policijskem komisariatu se je spet malo zbrala. Lastnik stojnice za limonado je bil namreč nje junaški tenorist. Izkazalo se je, da je bil statist milanske opere, ki so ga bili odpustili zavoljo pijančevanja. Z denarjem, ki ga je bil izvabil krojačici, si je ustvaril novo eksistenco kot I prodajalec limonade. Sanje njegove izvo-\ ljenke so bile končane. Jckaje je prosila, I naj ga ne kaznujejo, toda mož je romal ! vendarle v zapor, kajti tisto njegovo »po-] tovanje v Egipt« ni bilo edino, kar se jih je bil izmislil.
ANEKDOTA
V Moskvi se više velike priprave za proslavo 185-letnice moskovske univerze. Pii tej priliki so se spomnili tudi znamenitega ruskega učenjaka Lomonosova, ki ima velike zasluge za ustanovitev univerze.
Ko je bil Lomonosov še profesor nemške univerze v Jurjevu (Dorpatu) in je hotel uvesti nekoliko ruskega duha nanjo, so se njegovi nemški tovariši silno razburili in zahtevali odstranitev Lomonosova z univerze. Ko so Lomonosovu povedali o tem protestu, se je krohotoma zasmejal in dejal: »Lomonosov je lahko brez univerze, univerza brez njega pa ne more živeti«. Tako je tudi ostalo in protest užaljenih nemških domišljavcev je romal v koš.
If
'S A K BAN ENA
Ta zgodba je tako strašna, da se od nje človeku lasje ježijo na glavi...«
»Po tem takšen se pravi, da je vi niste čitali ?«
»Tidens Tegn«)
— . _ ------------
MICHEL ZÉVACO:
77
Don Juan
ivOMAJS.
Čez nekaj minut je živahno prihitel Franc I. sam in rekel grofu de Loraydanu:
»Prav. Prišel si. Kdaj bo tvoja svatba z namest-nikovo hčerjo?«
»Sire!.. .« je presenečeno zajecljal Loraydan.
»Da, da, povedal si mi že, da ne mara lepotica nič slišati o tebi. Ta izgovor ne velja, tako mi luči božje! Torej, kdaj bo svatba?«
»Sire,« je odvrnil Loravdan, »z moje strani ni ovire. Kakor hitro izvoli senora Leonora pritrditi, sem...«
»Ne boš!« mu je segel Franc I. v besedo. »Njenega privoljenja ne utegnem čakati. Na tebi je, da jo pripraviš, kamor je treba, in to čim prej!«
»Rade volje. sire. Toda kako?«
»Hej! Kako neki pripraviš dekle, da se ji zahoče svatbe? Stori, da bo ta svatba zanjo neogibna, smrti mi božje! . . In podvizaj se!«
»Sire, ali je to ukaz?«
»Strog ukaz. Ako se Leonori de Ulloa najpozneje čez nekaj dni poroka ne bo zdela edina rešitev za njeno čast, te zapodim z dvora!«
»Sire! Sire!...« je zamrmral Loraydan, tresoč se od groze.
»Spodim te, če se ne premislim in te ne vržem v
kakšno temnico v Templu. Ho, luči mi božje, prebito malo prida morate biti današnji ljudje. Mladi moški trepeeč pred devičico. ki vam pravi: .Ne maram vas za moža.' Za mojih dni. tako mi Naše Gospe, je bilo to samo razlog, da si jo še tem bolj hote limeti. Biti zmerom nàred za ljubezensko bitko, nam je pomenilo, da smo tudi zmerom nared za krvavi boj. Vi pa se boiite žensk: kdo nam je porok, da vas v bitki ne bo strah sovraga? . . .«
»Že ubogam, sire!« je ves bled rekel Loraydan.
»Blagor ti!«
Kralj se je obrnil, da bi odšel. A mahoma se je vrnil k Loraydanu. Njegov obraz je bil izpierr.e-njen, oči so se mu svetile, na ustnicah mu je poigraval smehljaj:
»Smiliš se mi. Pokažem ti, kako je treba izvo-jevati zmago. Jutri zvečer ob desetih pridi z Fsse-jem in Sansacom pome v Lovre. Slaven pohed nas čaka.«
Loraydan, že prej ves bel, je pobledel kakor smrt.
»Kakšen pohod, sire?« je zajecljal.
»Pokažem vam vsem trem, kako se mora zaljubljenec vesti, da si osvoji spoštovanje in občudovanje tiste, ki jo ljubi: jutri zvečer ugrabimo zalo Beranžerko. Turquandovo hčer! . . «
Loraydan je obstal, kakor da bi bilo treščilo vanj...
Kralj je odšel, polglasno brundaje ljubezensko pesem.
XXXII Turquandova hiša
Drugi dan se je Amauri de Loraydan napotü v Turquandovo hišo ter imel z Beranžerkinim očetom do i g razgovor, v katciem mu je razodel kraljevo namero.
Turquand ga jc zelo mirno poslušal. Ko je grof končal, rnu je nekaj časa molče gledal v oči.
»Kaj rn.sute, mojster?« je nazadnje živčno vprašal Amauri. »Vraga, videti je, da vobče niste razumeli. kar sem vam povedal!«
»Pač. stvar je jasna: kralj hoče drevi med desetimi m polnočjo ugrabiti mojo hčer in se zanaša na vas, cid mu boste pomagali pri tem plemenitem podjet.u Jelite?«
»Name. na Esséja in na Sansaca!«
»P » a v Nu. kaj mislite vi? Slišali ste peklenski mk-cp zdaj me pa gledate in ne črhnete besedice. Go\Oi.te žc: smrti vam božje! Kaj mislite storiti?«
Turquand je nepremično gledal grofa, kakor da bi mu hotel brati na dnu duše.
»Ne pozabite.« je dejal, »da bi moral jaz vam zadati vprašanje, ki ste ga vi zadali meni. Drevi, grof de Loraydan bo skušal nekdo ugrabiti vašo nevesto. da si jo vzame za ljubico. Kaj mislite storiti?«
Turquar.dov pogled je postal še ostrejši, obraz se mu je še bolj zmračil.
Loriydrn jc odvrnil glavo, da bi ušel temu ne-remu. ne:zp/csr,emu vprašanju. Mehanično si je obilsal čelo in hkiatu začutil, da ves Irepeče odi
mraza. Bes ljubosumja mu je divjal po možganih, a ne po srcu. Nazadnje je zamrmral:
»Kralj je! Tako mi peklenskega brezdna, ta človek je kralj! A kakor gotovo mi je ime Loraydan, če bo do konca vztrajal v svoji nameri, ga ubijem ... naj per j njega, potem pa še samega sebe!«
To je bila morda najpoštenejša vseh besed, ki jih je grof de Loraydan kdaj izrekel v svojem življenju.
Turquand se je zdrznil. Nekoliko rdečice mu je stopilo* na obraz. Bledo se je nasmehnil in zgrabil Amaurija za roke:
»To bi storili? ...«
»Da. Storil bi.«
Loraydan je s turobno preprostostjo izrekel te besede, hkrati pa začutil, da sam pri sebi' omedleva ocb misli, kaj bi bilo, če bi bil kdo slišal, ko je prišla iz njegovih ust tako strašna napoved ... Ubiti kralja! Dotakniti se bitja, ki je Bogu bližje od vseh drugih ljudi! Zamisliti najstrašnejšega vseh zločinov: kraljemorstvo! ... On!... Loraydan!...
»Sin moj!« je zamrmral Turuand.
Grof je surovo pahnil zlatarja od sebe, kakor bi mu hotel reči: kaj se predrzneš, oderuh? Ves iz uma je srdito zalepetal:
»Zakaj me imenujete sina? Zakaj mi tako srepo gledate v oči?«
»Gledal sem vas,« je hladno odvrnil Turuand, »da bi videl, kakšen človek ste, in ali se lahko za-nessm na vas. Nu, zdaj se zanesem.«
»Zancsete se? ... Kako se zar^esete? In zakaj? ...«
Lep uspeh naših letalcev
Javna pohvala ministra vojske in mornarice
Beograd, 1. aprila, p. Današnji službeni »Vojni list« je objavil naredbo ministra vojske, ki pravi med drugim:
»Za naše letalsko poveljstvo je bilo v Angliji naročeno določeno število letal. Nastale so težave za njih prevoz po železnici ali z ladjami. Zato sem odredil, da se letala po zraku privedejo v domovino. Odrejeni polet je pomenil resno in težko delo, ker je bilo treba preleteti dolgo m opasno pot v najneugodnejših marčnih vremenskih prilikah. Letala so startala v Bristolu in so letela od Anglije preko Bordeauxa in Marseilla v Franciji ter preko Milana v Italiji v Beograd. Skupna dolžina poleta je znašala približno 3.000 km, od tega 700 km nad morjem. Razen tega je bilo treba preleteti dve državi, ki sta v vojni. Za polet je spričo tega nastala še posebna nevarnost.
Mojo odredbo so izvršili naši letalci s popolnim uspehom. Pripeljali so vsa letala v domovino v redu, pravilno in pravočasno. Polet je glede na vse omenjene okoliščine pomenil velik uspeh našega letalstva in je
dvignil ugled naše države, nje vojske in letalstva, saj je bil največji podvig našega letalstva vse do danes in bi bil v čast tudi letalskim silam mnogo večjih držav. Naši letalci so z njim pokazali sposobnosti za velike in težke naloge, kakršne se lahko zahtevajo le od elitnih letalcev. Zato smatram za svojo dolžnost, da jih javno pohvalim.«
Naredba nato našteva po vrsti vse oficirje in podoficirje ki so sodelovali pri tem poletu. Sodelovali so trije podpolkovniki, štirje majorji, trije generalštabni kapeta-ni I. r., en generalštabni kapetan II. r., enajst kapetanov I. r., devet kapetanov II., dve rezervna kapetana II. r., en nižji vojnotehnični uradnik, en rezervni letalski podporočnik, pilot Striževski, pet uradnikov, devet podnarednikov in trinajst na-rednikov-mehanikov, skupno torej 61 oseb.
»Ko naglašam — pravi naredba vojnega ministra ob zaključku -— ta zgled vestnega opravljanja službe, odrejam vojski, mornarici in letalstvu, da se po njem ravna!«
Uredba o nadzorstvu cen na Hrvatskem
Zagreb, 1. aprila, r. Banovina Hrvatska ie izdala posebno uredbo o nadzorstvu nad cenami, ki ie stopila v petek v veljavo. Za področje vsake gospodarske zbornice so ustanovljena pri sreskih na-čelstvih v Osjeku. Zagrebu. Splitu in Dubrovniku posebna »oblastna nadzorništva«. lei jim načeluje od bana postavljeni nadzornik za cene. Pri banski oblasti ie organizirano bansko poverjeništvo za nadzorstvo cen«. Za poverieniika ie imenovan bivši šef banovega kabineta dr. Slavko Flögl. Uvozniki, trgovci, producenti in pre-
delovalci ne morejo brez odobrenia nadzorstva povišati cen onim predmetom, ki jih določi ban. Urad za nadzorstvo cen sme predpisati za te predmete tudi maksimalne cene. Za enkrat spada pod nadzorstvo 32 predmetov življenskih potrebščin, med njimi kruh. moka. testenine, riž. kava. čaj. olje. mast, sveže meso. milo, drva. premog. navadno kmečko tekstilno blago (platno. flanel. barhent. sukno. gradi, molino), sekire, lopate, kose. srpi. motike in modra galica.
BELEŽKE
Predsednik Cvetkovič
o perečih vprašanjih
V drugem delu svojega govora na ponedeljkovi seji senatorjev JRZ (vsebino prvega dela smo objavili že včeraj) je predsednik Cvetkovč razpravljal o političnem razvoju po padcu Stojadinovičevega režima. Glavna naloga njegove vlade, ki je sledila Stojadinovičevi, je bila v sklenitvi sporazuma z dr. Mačkom. Sklenjeni spora-razum, je izvajal g. predsednik, je dal Hrvatom banovino Hrvatsko z obsežnimi kompetencami m s finančno samostojnostjo, kar pa ni v nobenem pogledu okrnilo moči in veličine države kot take. Isto velja za potrebno nadaljnjo preureditev države v tem pravcu. Rešitev hrvatskega vprašanja nikakor ni začasna, temveč .pomen ja temeljno spiemembo naše notranje ureditve.
Predsednik Cvetkovič je nadalje govoril o svoji drugi vladi, ki jo je sestavil po sklenjenem sporazumu, nato pa je prešel na JRZ in na problem zbiranja radikalov. Rekel je, da stoji JRZ na stališču, da morajo politične stranke v naši državi delovati na vsem državnem ozemlju in ne smejo biti omejene na pokrajinske meje. Zbiranje radikalov si je JRZ pri pogajanjih z Aeo Stanojevičem predstavljala tako^ éa so okrepijo že obstoječe formacijo med katerimi bi bila JRZ glavna. O peérobnosti bi se bilo treba dogovoriti. JRZ pa je prepričana, da je brez njenega sodelovanja ta akcija nemogoča. Toda oni (staroradikali) zahtevajo od nas. da jim pomagamo najprej obnoviti njihovo stranko! Mi smo jih pustili, naj to sami store, in jaz sem prepričan, da ne bodo uspeli.
O nevtralnosti Jugoslavije v sedanji vojni je predsednik Cvetkovič dejal: »V težkih mednarodnih prilikah je bilo najvažnejše, da ohranimo svojo nevtralnost. Mi po drugem potu ne moremo iti. Propaganda je v vseh nevtralnih državah ogromna, mi pa moramo strogo paziti, da bo naša nevtralnost dosledna. Logično je, da hočemo ohraniti svoje odnošaje s sosedi ter spoštovati vse naše prijatelje ne da bi se mešali v njihove zadeve.«
Dr. Kramer v Dalmaciji
Glavni tajnik JNS dr. Albert Kramer se mudi za nekaj dni v Dalmaciji. Kakor poročajo beograjski in zagrebški listi, so ga v Splitu, kamor je prispel v ponedeljek zjutraj, pričakovali dr. Grga Andje-linovič in nekateri drugi funkcionarji ba-novinskega odbora JNS. Imeli so nato krajšo konferenco, po kateri je dr. Kramer v družbi dr. Andjelinoviča s parni-kom odpotoval v Dubrovnik.
Ban dr. šttbašič v avdienci pri kr. namestnikih
Hrvatski ban dr. Šubašič je bil več dni v Beogradu. Njegovo bivanje je bilo v zvezi r uveljavljenjem prvega proračuna banovine Hrvatske in uredbe o hrvatski finančni avtonomiji. V ponedeljek je bil ban dr. Šubašič sprejet v posebni avdienci dopoldne od Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, popoldne pa od kraljevih namestnikov gg. tir Stankoviča in dr. Perovica. °
Minister dr. Andres
pri kralju Karolu
Trgovinski minister dr Andres, ki je v r c del jo prisostvoval v Bukarešti ustanovit-v i tamošnjc rumunsko-jugoslovenske trgovske zbornice, je ostal v rumunski prestolnici tudi še v ponedeljek. Sprejet je bil ob tej priliki tudi v posebni avdicnci pri rumunskem kralju Karolu. V ponedeljek zvečer se je z ostalimi člani jugoslovenske gospodarske delegacije odpeljal nazaj v Beograd, kamor je prispel snoči.
Beležka
V včerajšnji številki smo objavili v obširnem izvlečku vsebino prvega dela govo-la predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča na seji poslancev JRZ. Predsednik Cvetkovič je med drugim govoril o pomenu in posledicah decembrskih volitev 1938. Ugotovil je, da so bile takrat volilne parole postavljene tako, da so volilci opozicije glasovali za sporazum s Hrvati, volilci JRZ pa za nejasno politiko, kakršno je tedaj vodil dr. Stojadinovic. Dalje je rekel, da je JRZ po zaslugi takratnega volilnega sistema sicer dosegla formalno zmago, da pa je v stvari pri volitvah »podbacila«, Ako upoštevamo je pojasnil to svojo sod-
bo — javno glasovanje, ves uradniški apa-■ rat in še gotove stvari, je treba pošteno priznati, da smo pri teh volitvah izgubili bitko«.
Seveda poroča o govoru predsednika JRZ tudi »Slovenec«. Značilno pa je, da je vse gori navedene stavke o značaju decembrskih volitev zatajil, o
Italijanski znanstvenik na obisku pri nas
Prihodnje dni se bo mudil v Jugoslaviji. dekan filozofske fakultete v Rimu in bivši prosvetni minister senator Balbino Giuliano. V četrtek bo predaval v Beogradu v tamošnjem Institutu za itallijansko kulturo o »Drami italijanske zgodovine«. Na povratku se bo ustavil v Ljubljani, kjer bo prisostvoval v torek slovesni otvoritvi Instituta italijanske kulture v Ljubljani ter ob tej priliki predaval o »Oblikah italijanske kulture v dvajsetem stoletju«.
Sestanki JNS v Sarajevu in okolici
V Sarajevu se že par dni mudi bivši predsednik vlade dr. Bogoljub Jevtič. Imel je ob tej priliki več političnih sestankov v Sarajevu in okolici ter je na njih poročal o političnem položaju.
„Italija ni za vojno
zaradi vojne"
Rimski poročevalec pariškega »Tempsa«, ki velja za najboljšega opazovalca in poznavalca italijanske politike, navaja v enem izmed svojih rimskih poročil naslednje izjave italijanskega ministra za narodno vzgojo Paolinija, ki je dejal:
»Bedasto je, ako se postavlja dilema, s kom bomo mi šli. Italija gre enostavno po poti svojih zakonitih interesov in gotovo ni njena krivda, ako so od leta 1919. dalje vedno eni in isti, ki jo na tej poti ovirajo. Samo dilema o vojni ali miru je za fašiste povsem postranskega pomena, kajti bistvo, ki se ne sme prezreti, je samo v tem. da izide Italija iz sedanjega previranja z vsemi svojimi problemi — rešenimi.«
K tej izjavi daje navedeni poročevalec zanimiv komentar, ki so ga te dni z zadovoljstvom zabeležili tudi vsi italijanski listi. Poročevalec meni namreč, da ie ta izjava izredno važna, ker dokazuje, da Italija »hoče, išče in pričakuje rešitev problemov, ki se je tičejo, na kakršenkoli način, s kakršnimkoli postopkom. — To pomeni: Ako bi bilo italijanskim interesom mogoče ustreči, recimo s pogajanji, bi bilo Italiji zadoščeno in ona ne bi imela nobenega razloga, da zgrabi za orožje. Ako pa ji bo ta pot zaprta, potem bi se mogla pojaviti ona druga rešitev. Italija torej ne bo vstopila v vojno za vsako ceno, ona ne bo vodila vojne zaradi vojne. Izjava italijanskega ministra končno pomeni. da so tudi po brennerskem sestanku še vedno izgledi za rešitev celokupnih italijanskih zahtev po normalni poti. Zato ne more nihče prezreti diplomatskega pomena Paolinijevih izjav.«
Zagonetna slika
Znana pariška revija »L'Illustration« je prinesla v svoji predvelikonočni številki na ovojni strani fotografijo obiska Roose-veltovega odposlanca Wellesa pri Pavlu Reynaudu, ki je bil takrat še finančni minister. S to sliko se peča ugledni italijanski novinar Dino Alessi v tržaškem »Pic-colu«. Pod naslovom »Fotografija« napada sedanjega ministrskega predsednika Reynauda in se ostro obrača proti agitaciji, ki jo razvija Oton Habsburški, o katerem pravi Alessi, da dela sedaj v Ameriki »Razpoloženje za nov politični varie-tetski film velike parade.«
Na omenjeni sliki je namreč videti v ozadju zemljevid Evrope z obnovljeno Avstrijo v mejah, kakršno bi menda radi Habsburžani. Slika sama ln zemljevid pa sta precej zagonetna. Na zemljevidu se n. pr. Grčija drži Male Azije tako, da črno morje nima nikjer izhoda in da tudi Egejskega morja ni. Prav tako sta po zemljevidu zaprti Sredozemsko in Baltiško morje, ker se Španija drži Afrike, Danska pa švedske. Sličnih napak je v zemljevidu še več, tako da se zdi zelo čudno, kaj bi tak netočni zemljevid delal v kabinetu vodilnega francoskega državnika. Prav tako čudno je na drugi strani, zakaj je sicer dosti stroga francoska voj-
na cenzura pustila objavo slike, ko je bilo vendar na dlani, da bo morala vzbuditi v Italiji ostro reakcijo. Doslej nismo še zasledili, da bi bil prišel s francoske strani kak odgovor na upravičeno italijansko kritiko ali kako pojasnilo, kaj je z zagonetno sliko in še bolj zagonetnim zemljevidom na njej.
Italijanski Ust
o položaju Rumunije
Italijanski oficiozni organ -Giornale d' Italia« je objavil te dni iz Bukarešte daljši dopis, v katerem čitamo med drugim:
»Položaj na Balkanu je po našem mnenju v tekočem stanju ... Preprečiti je treba, da bi oni, ki motijo balkanski red. naj pripadajo kateremukoli taboru, izkoristili ta položaj. Zato smo bili naklonjeni in smo naklonjeni slehernemu poskusu za konsolidacijo pravega reda in ravnovesja v tem predelu Evrope. Ako Rumuni dokazujejo, da cenijo naše napore, si ne moremo misliti. ne da bi povzročali krivice njih politični treznosti in diplomatski finesi, da jih k temu vodi prepričanje, da se je Italija že odločila za čisto ohranitev statusa quo na Balkanu. Viseča vprašanja z Madžarsko in Bolgarijo so kočljiva, toda z dobro voljo je mogoče odstraniti glavne tež-koče. Italija je v tem pogledu pripravljena posredovati. Seveda je bolje, ako se ti spori v sedanji napetosti odložijo, toda odložitev ne sme pomeniti opustitve. Zato je treba določiti skrajni termin odloga, mimo katerega se kasneje ne sme.«
Celjski mestni svet
Celjski mestni svet je imel v petek zvečer svojo redno sejo. Župan jc sporočil, da je finančno ministrstvo odobrilo proračun mestne občine za 1. 1940-41 Napovedal je tudi, da bo v zvezi z regulacijo Savinje v šesti, glavni etapi pod Starim gradom železniška uprava na svoje stroške preložila železniško progo med obema železniškima mostovoma in zgradila namesto obeh sedanjih nov železniški most. Za regulacijo Savinje v tej etapi bodo najeli večmilijonsko posojilo z daljšo amortizacijo.
Mestna občina bo pobirala v proračunskem letu 1940-41 isto trošarino na vino kakor doslej, t. j. 1.50 din od litra. Občina bo pristopila kot član k Jugoslovenski uniji za zaščito otrok. Soseska Zg Hudi-nja bo prodala na javni dražbi svoje zemljiške parcelle na Zg. Hudinji in bo dala izkupiček, ki bo znašal 50.000 do 60.000 din. na razpolago za gradnjo vodovoda na Zg Hudinji. Ker bodo znašali stroški za gradnjo vodovoda okrog 90.000 din, bo krila občina razliko v prihodnjem proračunu. Občina bo prodala svojo hišo pri kapucin-
, skem mostu na Bregu, kjer je bil prej na-
I meščen okoliški občinski urad, g. Fortuna-tu Zagoričniku za 175.000 din. Vrt na Masarykovem nabrežju, ki ga jc imel v zakupu pokojni trgovec Karbcutz. bo občina za letos brezplačno prepustila Olepševalnemu in tujskoprometnemu društvu, prihodnje leto pa bo izročen v javne svrhe.
Regulacijska trasa potoka Koprivnicc na Dobrovi jc v tretjem odseku dolga 910 m, proračun stroškov pa znaša 340.026 din. Letos bodo regulirali Koprivnico samo v dolžini 560 m: za ta dela je določenih 210.000 din. Trgovec g. Albert Jarh bo prepusti! občini brczp'aèno del svojega zemljišča na križišču Dečkove ccstc in Ceste na Debravo, da bo mogla občina razširiti cesto. Za gradnjo ccstc od Almoslcchner-] ia za hribom sv. Jtžefa do mestnega po-i kopališča bo občina odkupila nekaj sveta za 19.000 din. Odlaganje smeti pri Sp. La-novžu bo odslej prepovedano, kot novi prostor za odlaganje -mieti pa jc določena i puščena struga Voglajne v Zavedni.
Zakupna pogodba med mostno občino in tvrdko Standard Vacuum za bencinsko črpalko pri Celjskem domu bo potekla pri-' hodnje leto in je občina ne bo podaljšala, temveč bo izročila to becinsko črpalko mestnemu avtobusnemu podjetju v Celju v cksploatacijo. Mestni svet jc lani 15. decembra dovolil Suzorju gradnjo enonad-stropnega prizidka pri poslopju OUZD v Vodnikovi ulici pod pogojem, da bo Suzor najpozneje v 10 letih zgradil še drugo nadstropje in sam uredil spore z mejaši. Kot garancijo za gradnjo drugega nadstropja v 10 letih zahteva sedaj občina vknjižbo zneska 120.000 din, ki bo zapadel v korist mestnega regulacijskega sklada, če ne bo Suzor v določenem roku zgradil drugega nadstropja. Mestni svet je odobril g. Štefanu Haselbachu postavitev bencinske črpalke preti njegovo novo hišo na Krekovi cesti Prevzem dovozne ceste do vile g. Fr. Cuša v ozadju Jenkove ul. v javno last je mestni svet odklonil. Mestni svet je dovolil tekstilni tovarni »Metki« in 'tovarni »Persil« pri Sp Lanovžu gradnjo dveh skladišč z zaklonišči, vendar pa tovarni »Persil« samo proti rcverzu.
Mestna elektrarna bo podaljšala glavni električni dovod do h š posestnikov Ferda Spacapana. Antona Stvarnika in ložeta Pavlina v Košn-ci in bo prispevala k stroškom 1.800 din ostale stroške pa bodo morali krit' interesenti. Občina bo letos zajela studenec v bližini tako zvanega »Žegna-nega studenca« v gozdu za mestnim pokopališčem. da bodo imeli sprehajalci tam na razpolago pitno vodo. Prošnja Ribarskega društva v Celju za brezplačno dobavo vode iz mestnega vodovoda ji. bila odklonjena, pač pa nameravajo dati društvu podporo.
. . . pa. očali ostanejo vedri» ititi, toda uči so krive, kadar se misli, da očali niso več zanič. Takrat je skrajni čas. da se kontrolirajo oči in stekla. Ta mali trnd morale prenesti za Masror Valih oči. l'ose h no tedaj, če /a korekcijo vzamete najholjše steklo :
j?*
SPORT
Prvi start hrv. reprezentance
Hrvatska : Švica 4:0 (0:9)
Včeraj jè v Zagrebu reprezentanca HNS pred I0.000 gledalci gladko zmagala nad reprezentanco Švice — Gole so zabili Cimermančič 2, Matekalo in Lešnik po 1
Zagreb, 2. aprila
Nogometna reprezentanca Hrvatske je v svojem prvem samostojnem nastopu dosegla krasen uspeh, saj je danes popoldne nad reprezentanco Švice zmagala gladko s 4:0 (0:0).
Švicarska reprezentanca je nastopila brez štirih igralcev, ki so igrali v nedeljo v Budimpešti. V enajstorici so manjkali vratar Ballabio, branilec Minelli, krilec Bicksel in napadalec Abegleen, med katerimi so trije igrali zadnjič slabo, Minelli pa je bil poškodovan na kolenu. Enaj-storica Švice je prišla na teren v naslednji sestavi:
Feutz, Stelzer, Lehmann, Springer, An-dreoli, Buchoux, Bickel K. Aebi, Monnard, Amadeo, G. Aeby.
Reprezentanca Hrvatske, ki se. je pojavila prvič v dresu s hrvatskim narodnim grbom, je morala igrati brez najboljšega branilca Brozoviča, ki je bil v nedeljo ble-siran v beograjski tekmi proti Rumunom, in sicer tako-le:
Glaser, Šuprina, Beloševič, Jazbec, Jaz-binšek, Kokotovič, Cimermančič, Wölfl, Lešnik, Antolkovic, Matekalo.
Publike je bilo okoli 10.000. Vreme je bilo krasno, pomladansko toplo in sončno, teren za igro idealen. Sodil je italijanski sodnik Scarpi objektivno in dobro. Med številnimi odličnimi gosti smo opazili tudi častnega predsednika HNS dr. Juraja Kr-njeviča, poverjenika mesta Zagreba Star-čeviča in številne druge ugledne osebnosti. Nastop obeh moštev je občinstvo pozdravilo z burnim ploskanjem, prav tako pa tudi odigranje švicarske in hrvatske narodne himne, ki ju je godba odigrala pred pričetkom igre.
Do odmora brez gola
Hrvati imajo začetni udarec. Obe moštvi začneta precej nervozno in posledica je, da se igra ne more prav razviti. Zdi se, da imajo domači vendarle nekoliko premoči na terenu in so več v napadu od gostov. V 23. min. uide Bickel in pride v nevarno bližino Glaserjevega svetišča, toda ta še reši pravočasno. V 31. min. je nevarna situacija na švicarski strani; Antolkovic pa je nekoliko prepočasen in Feutz prav tako čisti uspešno. Minuto kasneje posreduje Kokotovič v kočljivi situaciji pred golom domačih. Dogodki se bliskovito menjavajo, toda kljub temu se zdi, da domači še zmerom ne morejo razviti svoje prave igre in tekma niti od daleč ni podobna oni, v kateri so tako sijajno zmagali nad Ferenc-vàrosem iz Budimpešte. Rezultat prvega polčasa ostane brez gola za obe strani.
štirje goli druge polovice
Po odmoru se slika zelo naglo menja. 2e v 2. min. da Jazbec krasno žogo Lešniku, ki podaljša takoj do Antolkoviča. Ta strelja, toda žoga se odbije od švicarske obrambe do Matekala, ki je dovolj priseben, da iz neposredne bližine zabije prvi gol. 1:0 za H. Viharno odobravanje občinstva. Hrvati začnejo zdaj še bolj živahno, toda kljub temu traja skoraj 20 minut, preden pridejo do drugega, gola. V 23. min. odda Matekalo žogo v sredino igrišča. Usnje flceKakuje nekflfco 1J> metrov j^red go-
lom od zemlje in švicarska obramba okle va z udarcem. V tem hipu starta Cimermančič v silnem naletu ter z glavo potisne žogo med drogove. 2:0 za H. V 35. min. razveseli Cimermančič publiko s i'olosal-no solo akcijo. Mož uide po desnem krilu, preteče krilsko vrsto in oba branilca ter pride pred samega vratarja. Ta mu teče nasproti, toda Cimermančič je spretnejši in žoga že obsedi v levem kotu. 3:0 za H. V 37. min. dobi žogo Lešnik od Antolkoviča. To je zanj izredno ugodno pozicija in že pošlje neubranljivo srednje nizko žogo v mrežo. To je četrti in tudi zadnji gol dneva. Švicarji kljub temu še ne vržejo puške v koruzo in pritiskajo na vse krip-lje, da bi dosegli časten gol. Do konca igre imajo res še dve lepi šansi, toda Glaser je čuječ kakor ris in tako ostane pri doseženem z domače strani.
O moštvih se mora reči predvsem, da sta v prvem polčasu obe pokazali dovolj slabo igro. Domačini se dolgo niso znašli na terenu; nervozna sta bila predvsem oba branilca. Krilska vrsta je mnogo preveč »driblala«. V napadu je bil do odmora dober samo Wölfl, ki je bil izredno marljiv, toda ni našel pravega razumevanja pri ostalih. Po odmoru so Hrvati zaigrali kakor prerojeni. V moštvu so se popravili vsi, tako da je bila zmaga neizbežna in tudi pošteno zaslužena. Popravila sta se predvsem oba branilca, krilska vrsta je opustila nepotrebno igračkanje in izvrstno sodelovala v obrambi in napadu, v napadalni vrsti pa sta zelo prišli do veljave obe krili, ki sta zmerom znova zalagali notranjo trojico s krasnimi žogami.
švicarsko moštvo ni moglo pokazati igre, kakor so jo vsi pričakovali. Enajstorica je sicer lepo kombinirala in pridobivala na terenu, pred vrati pa so bili napadalci vse premalo energični in odfočni Najboljši igralci so bili: desno krilo Bickel, leva zveza Amadeo in pa oba branilca Stelzer in Lehmann. V ostalem so igrali mirno in fair, tako da so zapustili najlepši vtis.
Po končani tekmi je občinstvo s ponovnim burnim odobravanjem pozdravilo ta prvi mednarodni uspeh reprezentance HNS.
V nekaj mt?ft
Spor tudi v tenlSkem športu
Kakor smo na kratko že zabeležili, je bil v nedeljo v Zagrebu občni zbor teniškega saveza, na katerem so bili polnoštevil-no zastopani skoraj vsi hrvatski klubi, od vseh ostalih, ki imajo svoj sedež izven banovine Hrvatske, pa je bil tamkaj samo zastopnik ISSK Maribora Srečko Voglar. Občni zbor je v odsotnosti srbskih in slovenskih zastopnikov potekel precej naglo to brez posebnih razprav ter sprejel daljšo spomenico, v kateri napoveduje najbolj odločen nastop proti vsem, ki bi skušali v organizaciji teniškega sporta ukreniti karr koli samosvojega mimo sedaj obstoječega JTS.
Ta spomenica je ▼ glavnem merila na srbske teniške Kiubte, ki so si okoli novc-
naßspopolnejše steklo za oca/e
En poprled v izioiie strokovnih opii.nih trgovin Vam
pokaže, kje se lahko dobijo Zoissori proizvodi. Tzf rpen prospekt ,,1'iüiklal" iir.-zpl.-i ii i pri t'ari Zeiss -Jena ali M. Pavlovič - llioi'iad - i» šini predal 111.
ga leta v vsej naglici ustanovili samostojen srbski teniški savez. Ta savez, ki ga seveda JTS ne priznava, je pred občnim zborom v Zagrebu sprejel nekatere važnejše sklepe, ki jih je dal objaviti tudi v tisku. Srbi pravijo, da so dobili formalno pravico obstoja in delov? n ja z odobritvijo ministrstva za telesno vzgojo in je tako njihova teniška zveza postala edina legitimna vrhovna ustanova za teniški sport za vse območje države, razen za banovino Hrvatsko in dravsko banovino. STS pravi dalje, da je zaradi tega JTS avtomatično prestal obstojati, ker predstavlja samo teniške klube z manjšega dela države. Glede na vse to so srbski teniški klubi mnenja, da se mora vrhovna teniška organizacija za vso državo ustanoviti na novo na občnem zboru, kjer bodo imeli besedo delegati vseh treh narodnih teniških zvez. Po njegovem mnenju bi moral nedeljski občni zbor likvidirati JTS in razpravljati kveč-jem še o ustanovitvi hrvatske teniške zveze.
Tako so sklenili Srbi. občni zbor v Zagrebu pa je ukrenil popolnoma drugače! JTS je ostal v funkciji in zdaj je treba počakati, kako se bo dalje razvijal spet eden izmed številnih sporov, ki jih je prenesla s seboj tako zvana reorganizacija našega sporta. Gotovo je toliko, da mu bo šel samo v škodo in prav nič v korist . ..
V nedeljo je bila v Rotterdamu mednarodna nogometna tekma med Luksembur-gom in Holandsko Zmagali so Luksem-buržani s 5:4 (3:2) Kljub temu. da je bilo vreme slabo, je bilo na tekmi okoli 30.000 gledalcev.
Nekateri listi objavljajo vest. da je usoda XII. olinipiat?-.' v Ht-Isiiikih dokončno zapečatena. Izvršni odbor mednarodnega olimpijskega odbora je namreč obvestil prirediteljski odbor v Helsinkih, da je zaradi vojnih zapletljajev od 48 prijavljenih držav 17 držav odklonilo sodelovanje, in zato ne more dovoliti izvedbe letošnje olimpiade. Tako se mora smatrati, da letošnjih olimpijskih iger, kakor onih leta 1916. v Berlinu, zaradi vojne ne bo, ker ni pogojev za olimpijski mir. Finski olimpijski odbor je zaprosil, naj se mu v nadomestilo za letošnje igre poveri organizacija prihodnjih, — leta 1944.
Litijani se veselijo zmage v Celju
Litija, 2. aprila.
Litijska javnost je izredno simpatično sprejela vest o zmagi svoje nogometne enajstorice nad SK Celjem. (3:1 za Litijo.) Z moštvom je potovalo tudi okrog 50 navijačev. Vso popotno druščino je vodil član upravnega odbora SK Litije g. Milan Lom-bar.
Ob začetku igre so govorili na celjski strani, da so naši igralci sami šolarčki. Njihovi igralci so bili res močnejši, pa so naši fantje dobro tehnično vigrani. Letos so imeli že nekaj treninga in dvoje tekem, kar govori v prilog naših igralcev-. Prvi polčas je bil neodločen, v drugem polčasu so zabili Celjani našim prvi gol. Tedaj so stisnili Litijani in so zabili zapored kar tri gole, in sicer prvega Eltrin Jože, ki se je zdaj po povratku z vojaške službe spet vrnil v športne vrste. Ostala dva gola sta zabila brata Vrhov7ca. in sicer Lojze in Demko. Celjska publika je simpatično sprejela naše igralce in so tudi mnogi Celjani navijali za naše. Sicer pa so bili celjski igralci fair nasprotniki, kar jim je treba pohvalno priznati.
Razigrane volje so se vrnili zmagovalci in njihov spremljevalec z večernim vlakom v Litijo. Na kolodvoru jih je sprejela številna športna publika s pesmijo in vzkliki.
Zelja naše javnosti je. da bi SK Litija še nadalje tako zmagoslavno branila barve Litije in delovala za športni ugled našega zasavskega središča. V nedeljo 7. t. m. nastopijo Litijani v prvenstveni tekmi v Trbovljah proti SK Ret ju.
Cross-country v Celju
Prihodnjo nedeljo otvori atletska sekcija SK Celja lahkoatletsko sezono s tekom čez drn in strn. Tek se prične ob 14.30 za seniorje na 5 km. za juniorje C in omladi-ne na 2 km. za juniorje B na 1.5 km teina 1.5 km za senior je in juniorje metalca, skakalce in kratkoprogaše. Prireditev bo na Glaziji. •
SK Reka. Drevi ob pol 20. sestanek nogometne sekcije v gostilni Oblak, Tržaška c. Isto tam ob 20. seja .upravnega odbora.
SK Celje — atletska sekcija sporoča svojim članom, da so treningi vsak ponedeljek. aredo, četrtek in soboto od 17. dalje na Glaziji. Opozarjajo se vsi atleti, da se redno udeležujejo treningov.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
JPo 50 par o* besedo, Um 3.— davka za vsmk oglas ln enkratno posto j bino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plavajo oni, Id Ifičejo »Južh. Najnianjäl znesek ea enkratno objavo oglasu Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsak«, besedo, Din 3.-— davka Ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za Šifro aH dajanje
paslovov. Najmanjši znesek es enkratno objavo oglasa Din 20._.
Vsi ostali oglasi *»- zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ra vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje paslovov Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglas» Din 17._.

Za blagajničarko
v baru iščemo mlado simpatično gospodično, tudi začetnico, ki bi imela voljo izučiti se za mikserico. Po nudbe po možnosti s sliko na »Pik bar«, Zagreb, Je-lačičev trg 6.
6913-1
Modistko
Izurjeno proti dobri plači spreimem tako). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobri plača«.
6922-1
Frizerko
dobro spreimem takoi za stalno. Plača dobra. Kos Jože, Jezica 87.
6924-1
Mesto hišnika
dobi zakonski par srednje starosti pod ugodnimi po goii. Štrukelj, Stari tre 9/1.
6904-1
Dekle
za vsa hišna dela, ki samo-stoino kuha. iščem za Zagreb. Ponudbe s prepisom spričeval poslati na Zunder, Zagreb. Mihanovičeva 40.
6878-1
Čevljarja
mla|šc moč. za mešana dela spreimem t.ikoi. Maks Ko-drič. Jcscnice, Corenisko.
6876-1
Kuharico
iščem. pridno, pošteno, snažno za boljšo gostilno na deželi. — Znati mora tudi druga hišna dela. Plača po digovoru. Nastop tako; ali IV aprila. Ponudbe na ogl. ociJ. futra pod »Pametna«.
681S-1
Krojaškega
pomočnika
in pomočnico, spreimem tako-. Pintarič, Wolf ava 12.
68S3-1
Velika tekstilna
tovarna
v Sloveniji, zaposli absolventa sreJnie tehnične šole, stojnega oddelka, v svoji delavnici kot nadzornika in pomočnika moistra. Ponudbi n.i ogl. odd. Jutra pod Ji.' ro »Absolvent 6712«.
6867-1
Samostojna
kuharica
dobi mesto za uradniško in delavsko menzo. Osebe, ka tere znajo ravnati z zeleniav nim vrtom imaio prednost. Za delo na vrtu in pomožno delo v kuhinii delovne moči na razpolago. Ponudbe- z referencami, zahtevo plače in datum nastopa na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost 6712«.
6869-1
Dve natakarici
iščem s poslovno knjigo za prvovrstno in popolnoma solidno restavracijo z godbo. Mesečna plača din 600 do 900, hrana in dober zaslužek. Nastop takoj. V poštev pridejo samo mlade, lepe in inteligentne. Ponudbe s sliko na Restavracijo »Gaj«, Karlovac, Ga-jeva 24.	6872-1
Brivskega
pomočnika
sprejmem. V poštev pride samo prvorazreden delavec. Plača 800 din. Nastop 15. aprila. — Salon Giurasek, Ptuj.	6874-1
Frizerka
res prvovrstna moč, zmožna vseh del, dobi takoj mesto v boljšem salonu v Ljubljani. — Plača dobra, mesto stalno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Frizerka 3>0«.	6870-1
Frizerka
dobra moč dobi takoi službo. Plača dobra. — Noč, Slov. Javornik.
6875-1
Službe išče
Trgovska
pomočnic?
verzirana v manufakturi, konfekciji, galanteriji m špeceriii. želi namestitve i mestu Službo lahko na stopi takoi ali pozneje. — Ceni ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šitro »Zanesljiva moč«.
6778-2
Knjigovodja
korespondent, vešč slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, pravkar vojaščine prost, išče službo. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Nastop takoj«.
6914-2
Prvovrstna
krojačica
se priporoča na dom za šivanje oblek, plaščev in kostumov. Gregorčičeva ulica 7a, pritličje, levo.
6885-2
Izurjena šivilja
želi stalnega dela kjerkoli. Slučajno bi opravljala dopoldne delo v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra šivilja«.
6873-2
7
Potnike
za prodajo srečk sprejmemo proti ugodni proviziji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6905-5
Srebrne Usice
zredili, velika izberi Dre «rasnih -k^rmolaricv %t zdai aaierneit <upijc pn Icrznarstvu Dolenc lože ~>v. Petra cesta St 19
»8-6
Briljanten prstan
ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6863-6
Vrtno zemljo
prodam. Stepanja vas- Sve-tek.	6S90-6
Desertna vina
prošek, bermet, vermouth stalno na zalogi pri
M. Cesar
vinska trgovina, Ljubljana 7 Gasilska ul. 3. Telef. 23-69.
112-6
Stanovanjsko vilo
kupim v bližini centra, do 800.000. Plača v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovina«.
6907-20
Parcela
1200 metrov ležeča v St. Vidu v bližini Slepega Janeza ob progi, ugodno naprodaj. Zdrav, peščen material, suha lega. Rudolf Zore, Liubliana, Gledališka ulica 12.	6894-20
Lepa vila
na Bledu. krasna točka, donosna v bližini pošte, večstanovaniska, zelo ugodno naprodaj. Rudolf ZORE, Ljubljana, Gledališka ul. 12 6895-20
Hišnika
Modistko
pomočnico, dobro moč — sprejme takoj Baligač Ivanka. Kralja Petra trg 4.
6889-1
Šiviljske pomočnice
iščem za vilo na Mirju. Na- prvovrstne, sprejme modni si..V % vseli poslovalnicah ! salon Rozman Jelka. Cesta jutri	7868-1 29. oktobra 23. 6899-1
Vafenci(ke)
Trgovskega vajenca
močnega, poštenega, želez-ničarjevega sina, sprejmem v trgovino z mešanim blagom v mestu na deželi. — Slika zaželjena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Na Štajerskem«.
6811-44
Mesto učenke
iščem v boljšem salonu za obleke. Spretna v šivanju in ročnem delu. Zaželjena bi bila tudi vsa oskrba tam. — Ponudbe na naslov : Francka Zakrajšek, Videm -Dobrepolje 18.
6908-44
Učenca
iz dobre hiše iščem za kovaško in podkovsko obrt. Tlaker, Teharje pri Celju.
6917-44
f
Za vedno nas je zapustila naša dobra zlata mamica,
gospa
ILKA ZIMIČ
POJ. KARBA
VDOVA PO DAVČNEM URADNIKU
Pogreb nepozabne bo v sredo, dne 3. aprila 1940 ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega na magdalensko
pokopališče.
MARIBOR, dne 2. aprila 1940.
ZLATKA, MILKA in DUŠAN, otroci; IVAN MAREK in MIROSLAV KRAJNC, zeta.
Skladiščno cisterne
za 15, 20 ali 30 ton ku plmo. Ponudbe na Unlo družba, Maribor.
6360-7
Lahek čoln
na Ljubljanici za 1 ali 2 osebi, vzamem v najem ali kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6900-7
W\fifW\i
Kolesa
raznih svetovnih znamk kupite najceneje pri tv. Nova trgovina. TyrSeva cesta 36. Bab jena kolesa vzamemo v račun.
6753-11
Pohištvo
Spalnice
v najsolidnejši izdelavi iz orehove korenine din 8.500, fine jesenove 9-500. Sprejemajo se naročila po lastnih in predloženih načrtih pri Krže Franc, pohištvo, Vrhnika, skladišče, Ljubljana, Prečna ulica 6, nasproti mestnega kopališča.
6701-12
Posestvo
Pri okrajnem sodiiču v Radečah bo na sodni dražbi dne 17. aprila ob 10. uri dopoldne prodano posestvo v Močilnem št. 15, vlož. št. 128 in 301 k. o. Njivica. Posestvo obstoji iz hiše in gospodarskih poslopij ter gozdov, njiv, travnikov in pašnikov. Najnižji ponudek din 131.000 in vadij din 19.651. Pojasnila daje: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19, telefon 25-21 in 25-22.
6891-20
Stanovanje
Trisob. stanovanje
z vsemi pritiklinami oddam za majev termin mirni, solidni stranki v vili na Mirju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6510-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami ilče tričlanska družina odraslih oseb za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Futra pod »Plačnik točen«.	6910-2U
S-članska družina
odraslih oseb išče enosobno stanovanje s kuhinjo za 1. ali 15. maj. Ponudbe na i ogl. odd. Jutra pod šifro »Železničar«.
6862-21a
Iščemo stanovanja
! Hišni posestniki, prijavite i prosta stanovanja v brez-' plačno posredovanje. Potre-i bujemo za prihodnji mesec i čez 85 1—5 sobnih stano-vani. »Realiteta«, Prešer-I nova ulica 54'J. Telefon 44-20. Prijavite takoj !
6886-2 la
Dvosob. stanovanje
oddam mirni boljši starejši stranki, lepo, čisto, mirno za maj. Aljaževa 7.
6923-21
Prostor za
delavnico
raznih obrti oddam v najem pod ugodnimi pogoji v stro gem centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6698-19
Trgovski lokal
v centru mesta oddam 1. maja. Oblat, Sv. Petra 18.
6892-19
Mesnico
dobro vpeljano takoi oddam na prometnem kraju. Abramovič. Ljubljana, Ale ševčeva 22.
6897 19
Enosob. stanovanje
lepo, solnčno, oddam 1. maja za dve osebi. Bolgarska ulica št. 21a/I.
6864-21
Dvosob. stanovanje
lepo, oddam 1. maja. — Ogled od 11. ure naprej. Kolezija, Devinska ul. 9.
6863-21
Dvosob. stanovanje
* kopalnico in pritiklinami poleg tramvaja, ugodno oddam 1. maja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6893-21
Enosob. stanovanje
kompletno oddam eni osebi za din 600. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6902-21
Trisobno stanovanje
brez kopalnice oddam 1. maja mirni stranki v bližini zmajskega mostu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6898-21
Stanovanja
Stanovanje v Celju
dvosobno s kopalnico ter pritiklinami išče mala rodbina brez otrok za takoj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Komfortno«.
6918-21a
wLMMim
Opremljeno sobo
lepo. snažno, oddam takoj. Mišičeva 23, I.
6866-23
Informacije
Preklic
Nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Danica Vizer kie in kjerkoli kupuje. Julij Vizer, trgovec. Tovarniška ul. 29.
6825-31
Naznanilo
I Vsem ceni. odiemalcem na-| znanjamo. da se je trgo-I vina »Umetnost« Anton I Demšar, preselila iz Can. I : karjevega nabrežja v Kolo- i dvorsko ulico nasproti kina . Sloge.	6896-31
Lokomobile
od 80—100 KS s podpušno i kurilno napravo (Unter- j windfeuerungl. kupim, rab-| ljeno in v dobrem staniu ohranieno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Loko-mobila 2631«.
6877-29
»Vigred«
d*. 6. 2. R.
6881-24
KLIŠEJE
ENO VECBA8VNE
lUGOGRAflKA iV PtT^A NASIPZ3
Mlekarno
oddam po zelo ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6882-23 I
Lepo solnčno sobo
s souporabo kopalnice oddam takoj ali pozneje. Gradišče 4, III. desno. Ogled vsak dan od 12.30 do 13.30 in zvečer od 18.30 dalie.
6887-23
Sobe išče
Gospa
ki je res dan odsotna (šivilja) išče svetlo prazno sobo, s prehrano samo za hčerko, dijakinjo realne gimnazije, pri dobri pošteni družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Soba nujno«.	6925-23a
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom in kopalnico, iščem za 15. april. Ponudbe na Kustan, Hotel Slon.
6901-23a
tvwfi'i
»i KJ'
Krompir
kresnik (šneflok) rani in pozni rožnik za seme in prehrano nudi v vagonskih količinah tvrdka Oskar Ma-riča sin, Ptuj.
6812-33
Lesena zložljiva patentna postelja
s tapeciranim mo-drocem Din 240.— pri
R. RADOVAN
Mestni trg 18.
Dopisi
1940
Dvignite pismo.
6915-24
Blago za
L) A M S KE P L A S C E OBLEKE ter KOSTUME ln vse vrste
SVILE v najnovejših modnih vzorcih
MU
PRI JKOFr
LJUBLJANA
LMJEVA DUCA
Pred škofijo 70 letnica obstoja, zato posebne ugodnosti!
MOŠKE SRAJCE IN KRAVATE
damsko perilo, svilene nogavice in rokavice v vseh modnih barvah in kvalitetah — kupite najugodneje pri tvrdki
Modni magazin,
Prešernova 5.
RAZPIS
OBČINA DOMŽALE, srez kamniški, razpisuje pragmatično mesto
OBČINSKEGA TAJNIKA
šolska izobrazba: 8 razredov srednje šole z maturo, ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občina Domžale, dne 1. aprila 1940.
Naše gledališče
D B A M A
Sreda, 3.: Severna lisica. Red A. Četrtek, 4.: Asmodej. Red B in poletni
abonma. Petek, 5.: zaprto.
Sobota, 6.: županova Micka. Varh. Izven.
Josip DaneS-Gradiš, najstarejši slovenski aktivni igralec bo praznoval 9. aprila v glavni vlogi Hlestakova 401etni jubilej dela. Daneševo igralsko ime ne slovi samo v Ljubljani in Sloveniji, temveč tudi na krajih, kjer je bil preje angažiran: predvsem v Zagrebu in številnih hrvatskih in srbskih gledališčih. Daneš je igralec od »stare garde«, ki je poznala najbolj trnje-vo pot igralca v prejšnjih časih. V svoji knjigi »Za vozom boginje Talije« je opisal najzanimivejše dogodke iz svojega razgibanega življenja. Opozarjamo, da bo premiera »Revizorja« izven abonmaja.
OPERA
Sreda, 3.: Adriana Lecouvreur. Red sreda.
Četrtek, 4.: Figarova svatba. Red četrtek.
Gostovanje Vere Majdičeve. Petek, 5.: zaprto. (Generalka). Sobota, 6.: Figarova. svatba. Red A.
Prih°dnji teden bo debutirala na našem odru Sonja Ivančičeva. ki jo naše občinstvo dobro pozna že s koncertnih in radijskih nastopov, in sicer bo pela naslovno partijo v Donizettijevi »Luciji Lammer-moorski«. Sodelovali bodo še Gostič, Anž-lovar, Marčec, Lupša, Rakovec in Barbi-čeva. Na novo bo delo zrežiral Emil Fre-lih. Glasbeno vodstvo pa bo imel A. Nef-fat.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČ E
Sobota, 6.: Ujež. (Udruženje jugoslov.
emancipiranih žen). Poslednjič. Nedelja, 7.: Pekovska.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Petek, 5.: Gejša. Gostovanje mariborskega gledališča.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 3.: zaprto.
Četrtek, 4.: Trideset sekund ljubezni. Premiera.
D I
Sreda 3. aprila
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Šaljapin poje (plošče). — 12.30: Poročila. objave, napovedi. — 13.02: Slavni orkestri in dirigenti (plošče). — 14: Poročila.
—	18: Mladinska ura. Kaj prihaia na živilski trg (inž. A. Nefima). — 18.40: Delavska ura: Kako zaposliti slovenskega človeka (g. R. Smerzu). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac ura: Hrvati v tridesetletni vojni. — 19.40: Objave. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmorih: glasbeno predavanje (g, V. Ukmar) ter napovedi in poročila.
Beograd 19.40: Petje. — 20: Operni prenos. — Zagreb 20: Prenos opere iz Lji b-Ijane. — Sofija 18: Lahka godba. — 20: Berliozova opera »Fausto vo pogubljenje
—	22.30: Plošče. — 22: Bolgarska godba in ples. — Praga 18.55: Prenos Wagnerjeve opere »Lohengrin«. — 23: Nočni kon ert.
—	Dunaj 16: Veliki orkester — 17.25: Klavirske skladbe. — 19.40: Vesela muz ka. — 20.15: Beethovnova »Missa solemn s«. —
—	Berlin 20.15: Orkestralni koncert — 22.25: Lahka glasba. — 24.10: Nočna oddaja.
Na Gorenjskem
v letoviškem kraju prodam luksuzno opremlieno, še ne rablieno vilo. Voda in elek trika napeliana. Leži 800 m nad moriem. — Zamenjam tudi za vinograd na Štajerskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Letovišče - Gorenjsko«.
6909 20
Kupim vilo
eno ali dvostanovanjsko južnem delu Ljubljane v znesku do 400.000. Ponudbe : na ogl. odd. Jutra pod »Južni del Ljubljane«.
6906 21 :

ZAHVALA
Ob težki izgubi našega ljubega soproga, očeta, brata, svaka, tasta, strica,
gospoda
DRAGOTINA KORBAR
POSESTNIKA, GOSTILNIČARJA ITD. V ZAGORJU
smo prejeli številne ustne in pismene izraze sožalja ter vsem izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Jenšterlu, ravnatelju g. Biskupskemu, obratovodji g. Widru, čč. duhovščini, Sokolu in sokolski godbi, srasilcem, zastopnikom raznih društev in korporacii, g. Kolencu za
NAJLEPŠE ČTIVO
Ravljen ; ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR RASPUTIN Ravlien: ČRNA VOJNA Thompson: SIVKO Malerieva : RUDARSKA BALADA
Broširana knjiga stane 10.— din.
Vezana knjiga stane 15.— din.
ZALOŽBA »CESTA«'
LJUBICI ANA - RNAFLJEVA UL. ft
Jugoslovanski patent št. 13303 od 1. 11. 1936 z naslovom »Postupak za proizvodnju tkiva visoke vrijednosti od prirodne svile« in jugoslovanski patent št. 13304 od 1. 11. 1936 z naslovom «Postupak za odmatanje i namatanjc prirodnih svilenih niti i ure-djaji za provedbu tog postupka« — SK PRODASTA oz. SE DAJE LICENCA.
P o n u d'b e je poslati na: ing. Drago Matanovic, patentni inženjer — Ljubljana, Wolfova 1.
Konkurz za r està vra terja
Sarajevskemu oficirskemu domu je potreben
RESTAVRATER
od 1. junija 1940 leta za vodstvo domske restavracije.
Zainteresovane osebe naj naslovijo pismene kolkovane ponudbe upravi doma do 20. aprila tega leta.
Za pogoje se obrniti na upravo oficirskega doma v Sarajevu.
Doktor kemije,
inozemski Švicar, 43 leten, izkušen strokovnjak, konstrukter in tovarniški organizator za umetno-tekstilno stroko (umetna svila, vlakna v snopih in celofan) IŠČE primerno namešče.nje. — Ponudbe pod šifro »UC. 25052« na Unione Pubblicità Italiana, Milano (Italia).
»	w	v +	v	...
Vsem. ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga
ALOJZIJA PUNGERČIČA
izrekamo toplo
ZAHVALO.
Zahvaljujemo se prečastiti duhovščini iz Škocijana in Bučke za zadnje spremstvo, za zdravniško pomoč g. dr. Volavšku, g. dr. Reji, g. dr. Brandstätterju, g. drju Debeljaku, posebno pa g. dr. Hausu, ki mu je požrtvovalno lajšal zadnje ure. Nadalie se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja.
Vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti iskrena hvala. Škocijan na Dolenjskem, 2. aprila 1940.
Žalujoči ostali «
Pungerčič—Gruden—Starnati*
i
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Vir an t. — Za Narodno tiskarno d. kot uakarnarja Fran Jeran — Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. — 5W I UjttUjfta.
010001234823480100000002010000020202010001024802010001020002530001020223532348025323535353234823482353230002010201020153