Poštnina plačana t gotovini Leto XI., št. 122 a Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo; Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon 6t 3122. 3123. 3124, 3125 » 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3. Telefon St. 190. Rokopisi se ne »racajo. — Oglasi po tarifu. Ljubljana, sreda 28. maja 1930 „0610 '28.'v.'1930 .krati Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241. Italija proti Panevropi Oficijozno Mussolinijevo glasilo o Briandovem pan-evropskem načrtu — List načrt v celoti odklanja Rim, 27. maia, g. »Giornale d' Italia.« ki velja za Mussolinijevo oiicijozno glasilo, se bavi danes v uvodniku z Brian-dovitn panevropskim načrtom. List menil, da bi bite Briandova Panevropa samo nevaren dvojnik Društva narodov. Če se smatra, tako nadaljuje list. Društvo narodov za nekoristno, potem je tudi slična nova orgonizacija brez potrebe. Ce pa se meni- da .ie Društvo narodov koristno in potrebno za ureditev gotovih zadev ob gotovih pogojih, potem ni potrebno ustvarjati nove zaplet-ljaie in spore z ustanavljanjem sličnih institucij. AH je umestno, ustvariti na-sprotstvo med Ameriko in Evropo, če ie Evropa že danes z gospodarskimi in fi- nančnimi interesi talko tesno zvezana s severnoameriškim trgom? List zastopa mnenje, da je naravnost škodljivo, ustanavlja® kontinentalni blok. ki bi nujno izzval ustanovitev drugega bloka na drugi celini. Kitajska in Japonska se vedno bolj približujeta Evroipi. Trenutno torej nikakor ni umestno, da se postavlja Evropa kot blok proti drugim celinam v tako ostrih potezah. Že brez tega je v Evropi m na svetu dovolj povoda za spore in nevarno bi bilo izzivati med cel nami na-sprotstva, pri katerih bi slej ali prej prišla na površje tudi plemenska vprašanja. Macdonald se ne boji volitev Odločilno glasovanje o vladnih načrtih za omejitev brezposelnosti - Gandi je preprečil sporazumno rešitev indijskega vprašanja " London, 27. maia. AA. Smatrajo, da vlada ne bo poražena v spodnji zbornici pri jutrišnjem glasovanja o brezposelnem vprašanju. Vlada bo imela najbrž najmanj 20 glasov, kljub temu.da bodo nastoipili konservativci polnošte-vilno. Liberalci bodo sklepali o svojem stališču nocoj. Splošno smatrajo, da se bo liberalna stranka v celoti vzdržala glasovanja. Sno3 je govoril predsednik Macdonald v svojetm volilnem okraju m med drugim naglasi!, da kažejo dandanes vse države enake znake gospodarskih motenj kot Anglija. Nadalje je naglasil, da ne bi bilo lepo zahtevati od dragih strank sodelovanje v vprašanju brezposelnosti. ki je bilo stavljeno pri zadnjih volitvah. Toda problem se je zdaj izpre-rneml. Če bo katera stranka hotela sodelovati, ji bo od-govorila vlada v sredo. Zaradi novih razmer bo vlada pozdravila vsako sodelovanje. »Kar se nais tiče.« je med drugim izjavil Macdonald, »nismo za volitve. C« pa bodo druge stranke silile v volitve, smo tudi pripravljeni nanje«. Govoreč o agitaciji za imperijakio prosto trgovino je MacdonaJd izjavil, da bi škodili imperiju, če bi vodili dominijonsko gospodarsko politiko z vidika splošnih volte v Delavska vlada bo vse storila, kar je v njeni moči. Uporabila bo ves svoj vpliv, da bodo pristopili dominijo-tri v odnošaje vzajemnega sodelovanja. Macdonald je govoril v kratko tudi o Indiji in omenil- da je Anglija leta 1929. ponov noobljdbila Indiji značaj domini-jona. Ko je pa prišel čas, da to obljaibo izpolni, se j evsa zadeva zaplela z akcijo nasilne propagande, ki bolj škoduje razčisti tvi Indijskega vprašanja, kot bi škodovala pozitivna nasilnost. Mi ne bomo izpremenili svojega mnenja o cilju Indije. Nikoft pa ne bomo popustili silam, ki nasprotujejo demokratični vladi! London, 27. maja, s. Danes so se zopet pričete pogajanja med Dfcoyd Geor-gom tn Macdonalom. Macdonaldov položaj je pri tem zelo težaven, ker odklanja delavska stranke vsak načrt glede uvedbe proporcijonalne volilne pravice. Boljševiški diktatorji se streljajo med seboj Po vesti iz Rige je hotel Rikov ustreliti Stalina, a ga ni zadel - Rikova bodo baje internirali v neki umobolnici Pariz, 27. maja- AA. »Havas« beleži vest iz Rige, da je prišlo med komunističnimi voditelji do silno ostrih nasprotij. Na seji Polštbiroja je govoril Rikov o krizi kolektivizacije na kimetih, češ da se je zkazalo načelo skupnega gospodarstva za nevzdržno. Energično je zahteval remedu-ro m stavili razne tozadevne predloge. Stalin je pobijal Rikova in odklonil njegove zahteve, ki jih ni hotel dati niti v razpravo. To je Rikova tako razburilo, da je potegnil iz žepa revolver in ustrelil na Stalina, ki pa ga ni zadel. Navzoči so planili na Rikova in ga razorožili O streljanju se je kmalu itevedelo no Moskvi. Vest je povzročila veliko raz- burjenje. Da -bi se to še bolj ne povečalo, Rikov ni bil iizročen sodišču1, temveč bo interniran v neki umobolnici na Kavkazu. Moskva, 27. maja d. V javnosti, v kolikor se zanima za politiko, se širijo vesti o velik; zaostritvi odtiošajev med boliševi-škimi voditelji. Vedno bolj se kaže. da izvajanje petletnega programa ne napreduje tako. kakor je vodstvo pričakovalo. Kmetijska produkcija trajno nazaduje, a tudi idustrijsika kriza se je še povečala. Vse to je znova okrepilo opozicijo proti Stalinu, ki se zaradi tega peča z načrtom, da bi preložil 16. kongres. vseruske komunistične stranke, sklican za 15. junija. Stalin upa, da bo med tem udušil opozicijo, tako da bi se kongres kasneje lahko izvršil brez prehudih konfliktov. Poljska demarsa v Berlinu Varšava. 27. maja AA. »Pat« poroča: Opolnomočeni poljski poslanik v Berlinu je v svoji demarši v zunanjem ministrstvu, ki je bila v zvezi z znanim obmejnim incidentom v bližini Oplenja. predlagal nemški vladi, nai bi posebna mešana nemško-p olj ska komisija ugotovila dejansko stanje na Kcu mesta, to pa zato. ker nemške verzije o tem dozodku niso v skladu s poročili, ki jih ie prejela poljska vlada. Poljskemu poslaniku je odvrnila nemška vlada, da zavrača njegovo demaršo, ser gre po dosedanjih uspehih preiskave, ki so jo uvedla pristojna nemška mesta, za poljsko kršitev meje in nasilno dejanje, ki so ga zakrivili poljski uradniki na nemških tleh, ne pa za prestopek nemških uradnikov. V c=talem smatra nemška vlada tudi e svoje strani umestnim, da se skupno prouči dejanski stan. kar naj bi storila mešana nemško - poljska komisija. Sovjetsko vohunstvo v Besarabiji Bukarešta, 27. maja. s. Generalni inšpek« tor policije v Besarabiji Husarescu je bil odstavljen iz službe in izročen disciplinam nemu sodišču, ki bo sklepalo, ali je treba proti njemu uvesti kazensko postopanje. Ta ukrep je v zvezi z razkritji Besedov« skega, češ, da so bili visoki funkcijonarji rumunske politične policije v tesnih stikih z agenti sovjetske vohunske službe. Kakor zatrjujejo, je bilo v zadnjem času v Bes sarabiji razkritih 15 novih sovjetskih vo* hunskih organizacij. 1 Nemško-turška trgovinska pogodba Angora, 27. maja. AA. Turčija in Nemčija sta sklenili trgovinsko pogodbo za kater« so se vršila dolgotrajna pogajanja. Položaj v Indiji London 27. maja AA. Tekom razprave o položaju v Indijj je državni tajnik za Indijo Benn izjavili, da so bili dosedanji neredi bolj slučajnega značaja in da ni šlo za obči po-kret Londonska vlada ne bo dovolila indijskim voditeljem, da bi pojačali pokret civilne neposlušnosti. Benn je pristavil: »Mi vzdržujemo mir in red v interesu same Indije, in to dotlej, ko bo nastopil dan svobode za to deželo, ki ji bo omogočil, da vstopi v krog avtonomnih dominijonov.« .London, 27. maja AA. Snoči je imela indijska komisija pod predsedstvom sira Johna Simona zadnjo sejo. Podpisala je poročilo, ki je bilo soglasno odobreno. Bomfoay, 27. maja s. AA Nemiri v muslimanskem dehi mesta so tekom dopoldneva zopet oživeli. Policija je bila prisiljena uporabiti orožje, ker so jo muslimani obmetavali s kamenjem, pri čemer je bik) 7 upornikov ranjenih. Nemiri v Rangoomu, ki so se včeraj razvili zaradi spopadov med stavkujočimi pristaniškimi delavci in Burnezi v verske boje med Indijci in muslimani, so trajali tudi danes ves dan. Število mrtvih se je zvišalo na 50. število ranjenih pa na okroglo 800. Turška državna banka Angora, 27. maja. s. Vlada je odobrila načrt za ustanovitev turške državne banke, o katerem bodo še tekom tedna razpravljali v parlamentu. Letalo zgorelo Tuisa (OMa borna), 27. maja. s. Letalo s tremi potnifci se je pri pristajanjia zapletlo v visoki tok in začelo goreti. Potniki, dva moža wt ena žena, so zgoreli r letata. ZNIŽANJE OBRESTNE MERE Upravni odbor Narodne banke je znižal eskontno obrestno mero za pol, lombardno pa za en odstotek Beograd, 27. maia. p. Upravni odbor Narodne banke je imel danes sejo. na kateri je razpravljal o položaju na denarnem trgu. Pri tem je ugotovil, da obstoja na domačem trgu v zadnjem času velika likvidnost, ki se kaže v vedno večji gotovini, ki se kopiči pri vseh bankah in drugih denarnih zavodih. Zaradi še vedno zelo visoke obrestne mere za posojila, ta likvidnost ne vnliva ugodno na gospodarsko življenje, temveč povzroča v posameznih panogah, zlasti v trgovini v gotovi meri še večji gospodarski zastoj. Upravni odbor je razpravljal o tem, kako bi se dalo temu odpomoči. Ugotavljajoč, da je eden glavnih vzrokov tega pojava previsoka obrestna mera, je upravni odbor sklenil, naj da Narodna banka vsem ostalim denarnim zavodom dober vzgled in možnost nadaljnjega znižanja obrestne mere s tem. da zniža obrestno mero tudi Narodna banka sama in ta način na eni strani poživi gospodarsko življenje, na drugi strani pa da tudi posameznikom pobudo, da s cenejšim kapitalom razširijo svoja podjetja in in obratovanje, kar bi vsekakor zelo Ministra Preka in Neudorfer na inšpekcijskem potovanju S potovanja po Bosni in Hercegovini sta včeraj prispela v Zagreb -Minister Preka o svojih vtisih s potovanja Zasreb, Danes sta dospela z inšpekcijskega potovanja po Bosni in Hercegovini v Zagreb ministra Nikola Preka in Mirko Neudorfer. Tekom dneva sta imela več važnih konferenc, po katerih sta novinarjem izjavila, da je bilo njuno potovanje povsem zasebnega značaja in da sta bila povsod zelo lepo sprejeta, zlasti v Mostariu. Tam so mi bila postavljena razna vprašanja, na katera sem bil dolžan odgovoriti, je dejal minister Nikola Preka. »Izjavil sem. da me ne skrbi za bodočnost, ker vodi državne posle dobra volja. Vsem prijateljem sem zagotavljal dober namen Nj. Vel. kralja in kraljevske vlade, ki dela danes z vsemi silami na to, da se izvede, kar se je poprej opustilo. Dejal sem vsem, naj imajo polno zaupanje v ljudi, ki so v vladi, ker lahko od njih pričakujejo srečnejšo bodočnost«. Minister Preka je govoreč o svojem potovanju, izjavil, da je povsod opazil, da je narod zelo zadovoljen, kar je eno izmed glavnih jamstev za uspešno delo vlade. Split, 27. maja č. Pred svojim odhodom iz Splita v Zagreb je dal sinoči minister socialne politike in narodnega zdravja Nikola Preka novinarjem naslednjo kratko izjavo: »Narod je sprejel akt Nj. Vel. kralja o rekonstrukciji vlade s popolnim zaupanjem. Morem vam še dodati: Imejte popolno zaupanje, vse je dobro, vse gre za dobrobit naroda. Pričakujte z zaupanjem razvoja dogodkov.« Kancelar Schober proti voditelju Heimwehra Ostra replika dunajske vlade na napade heimwehrov-skega voditelja dr. Steidla Dunaj, 26. maja, AAd. Na izjave voditelja Hewnwehra dir. Steiidfla, ki lih je ta podal o svojem govoru v Feldkirch-nu, objavlja avstrijska vlada sledečo objavo: »Avstrijska Vlada smatra za potrebno, da odločno zavrne obdolžitve, ki jih je izrekel njej voditelj Heiimvehra dr. Steidle na proslavi 10 letnice obstoja oredarlskega Heimwehra- Avstrijska vlada ugotavlja, da ni niti trenutek v svoji politika, ki stremi samo za tem, da izvede notranjo pomirjene, odstopila od stališča, ki ga je zavzela napram Heimwehru v svoji prvi izjavi ob priik iprevzema vtednih poslov. V soglasju s to izjavo stoji tudi novi načrt zakona o nošnji in posesti orožja, ki je vzbudil toliko nezadovoljstva v taboru Heimwehra. Zaradi tega ne more noben razumen človek najti v zakonskem načrtu tega zakona »udar proti Obrambni sili domačega prebivalstva«, kakor ga sicer vidi g. dir. Steidle. Še z večjim ogorčenjem pa mora vlada. zavrniti neosnovane in krivične napade Heim-vvebra na avstrijsko vlado, češ da vodli svojo notranjo politiko pod vplivi od zunanjega sveta in da upravlja svojo politiko po zahtevah in navodilih neke tuje socialistične vlade, ki diktira avstrijskemu kabinetu, da mora podpirati »avstrijske boljše vike«. Ta Obžalovanja vredni napatd proti neki inozemski državi zavrača zvezna vlada kar najodločneje. Pri tej prilkii pa smatra ,-striiska vlada za potrebno opozoriti dr. SteidUa, da je pozabii pri obravnavanju zgodovine novega zakona o nošnji orožja pismo avstrijske vlade na Svet Društva narodov, ki obljubuje samo izvršitev tega, kar je bila avstrijska vlada dolžna storiti po odpoklicu razorožit v ene komisije z Dunaja, Kar se tiče napada in kritike strank vladne večine, ki io je izrekel doktor Steidle, smaitra vlada, da je nanjo primerno odgovorili deželni glavar dr. En-der, ki je izjavil, da bodo ve3nske stranke toliko časa podpirale vlado, dokler bo izvajala politiko pomirjenja Sn gospodarske sanacije Avstrije. Kar se pa tiče pripomb, ki jih je izrekel voditelj Heimwehra proti osebi zveznega kancelairja dr. Sdhobra. češ, da uradno podipira boljševfike. odklanja ta vsak zagovor in odigovor ter prepušča končno sodbo o tej zadevi javnosti v državi in v inozemstvu. Kot predsednik diunajske policije je vedno napravil vse, kar je bilo v njegovi moči, in bo tudi danes storil vse, da ohrani mir v državi, in to ne z besedami, temveč z dejanji, kakor še vselej doslej.« Tudi bivši grški kralj misli na povratek Bivši kralj Jurij se pripravlja, da bi znova zasedel grški prestol Grški narod pa odklanja obnovitev monarhije Atene, 27- maja. g. Po dogodkih v Ru-muniji, kjer se trudijo Karlovi prijatelji za njegov povratek na rumunski prestol, se je izvedelo, da se tudi bivši grški kralj Jurij, Konstantinov sin, pripravlja, da bi se vrnil kot kralj na Grško. Zatrjuje se, da je zaradi; tega že prodal svoja zasebna posestva v Ru-muniji. Angilf ja in Francija bi baje podpirali njegov povratek. Z droge strani se te vesti zamikujejo, ker vprašanje povrat-ka bivšega kralja Jurija na grškf pre- stol sploh tri aktualno, dasi se je ministrski predsednik Venizelos v zadnjem času izredno simpatično izrazil o njegovi osebi. V današnji grški armadi so še vedno one osebe, ki so Jurija pregnale s prestola in je dvomljivo, de Oto t zapadni Sahari. Čsl. senat odobril haaške in pariške pogodbe Praga, 27. maja g. Senat je danes v obeh črtanjih sprejel haaške in pariške pogodbe. Obenem ie bil odobren ekspoze zunanjega ministra dr. Beneša. V debati je izjavil češkoslovaški socialni demokrat Modraček, da zavzema njegova stranka glede Briandovega predloga o Panevropi ugodno stališče. Ljudsko štetje t Albaniji Tirana, 27. maja. AA. V nedeljo je bilo izvršeno redno štetje prebivalstva albanske države. Albanija šteje sedaj pribftžoo milijon ljudi. ugodno vplivalo na celokupno gospodarsko življenje in v nemali meri od-pomoglo tudi naraščajoči brezposelnosti. ki se pojavlja kot posledica krize in zastoja v gospodarskem življenju. Izvajajoč ta svoj sklep, je upravni odbor Narodne banke sklenil, da zniža Narodna banka, počenši od 28. maia L 1. obrestno mero za eskompt od dosedanjih 6 na 5.5, obrestno mero za k>m-bardna posojila pa od dosedanjih S na 7 odstotkov. O sklepu upravnega odbora so bile vse podružnice Narodne banke brzojavno obveščene. Državni dohodki v proračunskem 1. 1929-30 Beograd, 27. maja p. V proračunskem letu 1929*30 so bili državni dohodki na« slednji (v milijonih dinarjev): neposredni davki (po proračunu 1886) vplačani v bonih 217, v gotovini 1886.6 Din skupaj 2124 milijonov dinarjev; takse (po proračunu 1199.5 Din) 1280; trošarine (po proračunu 903) 927.9; carine (po proračunu 1478) 1535; monopoli (po proračunu 2355) 2377.9;. Iz navedenega je razvidno, da so faktič« ni dohodki presegli proračune nad vsa pri« čakovanja. Ta presežek znaša za lansko le« to 663.6 milijona dinarjev ter je največji, kolikor smo jih doslej imeli. Novo povišanje avstrijskih uvoznih carin Dunaj, 27. maja. č. Danes so že znane nekatere podrobnosti o novi carinski noveli, ki jo pripravlja avstrijska vlada. Brez ozira na že povišano carino na moko in pšenico bo povišana carina tudi na mlečne produkte in jajca od S do 30 zlatih kron, carina na svinjsko mast od 10 na 14 zlatih kron, v tekstilni industriji zlasti Pri svili bo zvišana carina do 100 odstotkov. Prav tako pri usnjenem blagu za 200 do 400 odstotkov. Zaključitev trgovinskih pogajanj s Holandijo Beograd, 27. maja. AA. Med našo drža« vo in Holandsko se vršijo že dalje časa pogajanja za zaključitev trgovinske pogod« be, ker velja za našo državo doslej še sta« ra konvencija, sklenjena 1. 1881. med biv« šo kraljevino Srbijo in Holandsko. Pred mesecem dni je prispel v Beograd poobla« ščni minister na našem dvoru, ki biva stal« no v Atenah, g. Schuler«Tot«Peursu, da po« gajanja zaključi in podpiše. Pogajanja so se vodila v ministrstvu zunanjih zadev ter so bila včeraj uspešno zaključena. Za mi« nistrstvo zunanjih zadev se je udeleževal pogajanj g. Miroslav Jankovič, direktor konzularnostrgovinskega oddelka ministr« stva zunanjih zadev, za ministrstvo trgo« vine in industrije pa g. Milovan Pilja. '"n« spektor tega ministrstva. Miss Johnson nadaljuje polet London, 27. maja AA. Miss Amv Johnson nadaljuje svoj polet v Brisbane. Zapustila je davi postajo Alexandra in prispela za kosilo v Cloncury. Ostane čez noč v lotiš Reachu in upa. da bo prispela v Brisbane v sredo. Snoči je bila sost Severne avstralske pastirske družbe, ki ima žmnorejsteo postajo, ki meri 11.000 štrri-jaških mila im ie eaia največjih na svetu. „ZeppeIinova" nezgoda Newyork, 27. maja. s. »Times« poročajo iz Pernambuca, da se je zaradi nenadnega vetrovnega sunka pokvarila motorna ladji« ca »Grofa Zeppelina«. Ladjica je priletela tako močno na zemljo, da so se polomile opore kakor lani v Tokiju. Zrakoplov bo v kratkm popravljen. Kakor poroča list dalje, je imel zrako« plov s pošto iz raznih držav Južne Ame« rike precej težav. Celokupna pošta, ki jo ima na krovu, tehta nad 1 tono in so znam ke za frankiranje stale okroglo 125.000 do« larjev. Zopet samomor v Zagrebu Zagreb, 27. maia n. Danes se je zastrupila na Cvetni cesti v Zagrebu s solno kislino 391etna sopr i_h laboranta pri f;rmi Ju-gofarmacija Marija Kramer V bolečinah je pričela klicali na pomoč, trfila sosedie ii niro moglj več pomagati Se preon? eo jo prepeljali v bolnici, je um-la V spisu, ki ga je zapustila, ;a,lja da je šla prostovoljno v smrt in naj nikogar ne krivijo zaradi tega njenega 'lcja»i;a Spor za avtobusne koncesije v Zagrebu Zagreb, 27- maj", n. Banska uprava .savske banovine je danes izdala sklep o podelitvi koncesije ta avtobusni promet v Zagrebu. Na veliko ianenadonje interesentov je podelila banska up-sva to koncesijo trmi Barešič, ki se dosedaj ni pečala z avtobusnim osebnim prometom temveč i* imela samo zastopstvo neke inozemske tvrd-ke avtomobilov. Splošno se je namreč pričakovalo, da dobi to koncesijo tvrdka Pre-kratie, ki ima ie domala vse avtobusne proge. « 1+7 w ^ Notranja razorožitev v Avstriji Zdi se, da prihaja odločilni trenutek, ko se bo moralo pokazati, kam krene v bodoče avstrijska notranja politika. Razjasniti se bo moralo, ali so napori zveznega kancelarja dr. Schobra za pomirjenje in konsolidacijo Avstrije resni in uspešni, ali pa ostane Avstrija še v bodoče torišče oboroženih strankarskih odnosno izvenlegalnih organizacij. To je vprašanje, ki zanima ne samo naše severne sosede, marveč celo Evropo, saj ne more biti vseeno, ali vladajo kaotične razmere v zemljepisno tako važni deželi kot je Avstrija, ali pa tam vladata red in striktno spoštovanje zakonov. Zlasti je to pomembno v sedanjem trenutku, ko je misel Združene Evrope z Briandovim manifestom zadobila konkretnejšo, realnejšo obliko, nego so jo ji mogli dati vsi dosedanji kongresi panevropskih lig. Vladi dr. Schobra je treba priznati, da je dosegla mnogo uspehov za Avstrijo. Posrečilo se ji je najti sporazum v ustavnem vprašanju, napraviti parlament dela-zmožen ter kolikortoliko učvrstiti avtoriteto oblasti. V zunanji politiki so nekateri njeni koraki dvomljive vrednosti, vendar so ji v Haagu šli vsi evropski upniki na roko, tako da se je znebila težke more negotovosti, kakšne so pravzaprav njene finančne obveznosti. Z bla-goliotnostjo drugih sil, ne v zadnji vrsti svojih sosedov, je Avstrija zadobila popolno finančno samostojnost. Zdaj si želi znatnega inozemskega posojila, ki ga rabi za povzdigo svojega gospodarstva. Tisti, ki bi denar posodili, pa hočejo biti varni pred notranjimi homatijami in kakršnim si bodi prevratom v Avstriji. Zato zahtevajo predvsem popolno in dejansko notranjo razorožitev. Konec mo- ra biti vseh nelegalnih oboroženih formacij, konec bojev med Schutzbundom in Heimwehrom. Edino ustavna vlada sme razpolagati z oboročeno silo. Tako je vlada predložila parlamentu zakon o nošenju orožja, ki ji bo omogočil notranjo razorožitev. Da ne bi zvezne dežele mogle izigrati zakona, bo deželnim glavarjem odvzeta možnost dovoljevanja nošenja orožja. Zvezna vlada bo kontrolirala tudi potrošnjo in prodajo mu-nicije. Dočim socijalistični »Schutzbund« danes uvideva in priznava potrebo notranje razorožitve, je Heimwehr z vso vehemen-co nastopila proti zakonskemu predlogu. Voditelju Heimwehra so izročili vladi spomenico, kjer zahtevajo, da se raz-orože samo socijalisti, da razoroževanju asistirajo organi Heimwehra in da se mora celo prepustiti notranje ministrstvo zanesljivemu heimwehrovcu. Na shodih pa zahtevajo od svojih članov, ki so poslanci vladnih strank, prisego, da bodo vedno ubogali vodstvo Heimwehra, tudi v primeru, da bi morali zaradi tega kršiti strankarsko disciplino. Steidle in tovariši so se čutili krepke, ker jim je bila zagotovljena pomoč bivšega kancelarja dr. Seipla, ki hoče na vsak način preprečiti sedanji vladi najetje posojila, da bi se s Heimwehrovo pomočjo sam zopet polastil državnega krmila. Vlada dr. Schobra je v parlamentu zelo krepko reagirala in odločno odbila heimwehrovski ultimat. Zdaj ji preostaja, da po sprejemu razorožitvenega zakona tudi v praksi izvede spolšno notranjo razorožitev in pobere orožje tako levim kakor desnim nelegalnim formacijam. Zdaj bo imela priliko, da pokaže svojo dobro voljo in moč. Pred več leti ubegli defravdant aretiran Bivši upravitdj banke v Srpskih Moravicah, ki je pred več leti po- neveril veliko vsoto in pobegnil v Ameriko, je bil včeraj aretiran in izročen zagrebškemu sodišču Zatem ie žive! v U ubijam in v Beogradu Pri svojem stricu, doma da ie iz Mostara. Pni osebni preiskavi so varnostni organi res našb pri rajem legitimacijo »Trgovinskega glasnika« v Beogradu na ime novinarja Josipa Vutkoviča. drugo legitimacijo na od »Tilustrovanega lista« na ime Josip Witte. V obeh legitimacijah sta bili prilepljeni prava njegovi fotografiji. dasiravno sta bili imeni različni. Povprašan. kako ie prišel do teh legitimacij, ie aretiranec odvrnil, da mu to ni znano. Policiia v Vel. Kikindi se. ie obrnila nato v Zagreb za informacijo, le li tam morda res kakšen novinar pod imenom dr. Josipa Tutkoviča. V Zagrebu so ugotovila, da živi pod tem naslovom v Zagrebu neki advokat. Ko le policija tega obvestila o njegovem soimenjaku v Vel. Kikindi ter mu ookazala niegovo fotografijo, je advokat v svoje začudenje spoznal Gavrila Petroviča iz Srpskih Moravic. Na ta način je policija u gotov H a. kakšnega ptička ima v rokah. Iz Vel Ki krade ie bil Petrovič v spremstvu detektiva prepeljan proti Zagrebu. Pri Sisku pa ie ušd detektivu iz br-zovlaka ter se skrival v Sisku dan in noč, dokler ni bil včerai zopet aretiran. Petrovič ie bil prepeljan v zagrebške policijske zapore. kier ie danes že priznal. da je njegovo pravo ime Gavrilo Petrovič. Zagreb. 27. maja n. Danes je bil izročen »asrrcbški policiji Gavrilo Petrovič, svojc-časni večletni upravitelj banke v Srbskih Moravicah. ki ie poneveri! v tem svojstvu večjo vsoto ter pobegnil v Ameriko. V Ameriki ie Petrovič postal komunist in Je bil zato izgnan, ker na imel dovoljenja za bivanje v Združenih državah. Naša oblastna so čakala, kdaj se bo vrnil, da ga aretirajo in izroče sodišču, toda moža ni h:!o od nikoder. Pred kakimi desetimi dnevi oa ie prišel v Vel. Kikiimk) neki dr. Josip Vutkovič. novinar, sotrudnik »Trgovnske-ca glasnika« in »Ilustrovanega lista« ter »Zabavnifca« iz Beograda. Ker se je dr. Vutkovič. novinar, sotrudnik »Trgovinske-čeia policija v Veliki Kikindi za njega podrobneje zanimati. Mož ni imel nikakega denarja. Ko so ga prijel, ie pripovedoval policijskim organom, da .ie ravnokar tele-fonično govoril z redakcijo »Trgovinskega glasnika v Beogradu, ki mu ie obljubila, da mu bo brzojavno nakazala denar. Policija ie vprašala pošto ?lede tega telefonskega r*ogovora in doznala. da ga sploh ni bilo. Sum policije glede dr. Vutkoviča se ie sedaj še bolj povečal. Moža so aretirali. Pri zasliševanju ie izpovedal. da se res imenuje dr. Tutkovič. da ie novinar, da le do 1. 1923. v Zagrebu, nato v Ameriki, odkoder se ie vrnil šele letos 7. aprila. Nad 40 ljudi obolelo na pasji steklini Nenavaden dogodek v slavonskem selu — Ljudje so uživali mleko in sir krave, ki jo je ugriznil stekel pes Osijek, 27. maja. n. V bližnji Oraho-vici se ic pojavt.l težak primer stekline. Trgovec Stanko Šokac je imel psa. na katerem so opazili znake stekline. Lastnik ga je dal zato ustreliti. Nikdo pa ra vedel, da je pes ugriznil že prej kravo -.istega lastnika, ki je prodajal mleko in sir okoličanom. Nekaj dni za tem jc bi! ona vsesplošen strah in gro- zo opaiziti na mnogih osebah, ki so uživale to mleko in sir, znake besnela-Sreski veterinar je kimahi ugotovil, na kaik način se je steklina razširila ter je -dial ubiti Šokčevo kiravo. Na poziv sreskega poglavarstva se je javl; okoli 40 oseb' ki so uživale infioirano mleko. Vse osebe so poslali v Pasteurjev zavod, kjer jih cepijo proti steklini. Lep uspeh JugosIoVenov na lovski razstavi v Lipskem Leipzig, 27. maja. AA. Te dni ocenjvfle posebna mednarodna komisija lovske tro* feje na mednarodni lovski razstavi v Leip* žigu. Poleg evropskih držav so zastopane tudi Kanada, ki je posebno bogata z div* jadjo in pa nekdanje nemške koloniie v Afriki. Prav častno je zastopana tudi Jugoslayi= ja, ki zbuja posebno pozornost z razstavo rogov gorenjskih gamzov. Kljub veliki kon« kurcnci Madžarske, ki je v svojih loviščih, ki sedaj pripadajo po večini Rumuniji in Češkoslovaški, gojila divjad, se Jugoslo= veni plasirali z gamsovimi rogovi na prya mesta. Prvo oceno s 124 Točkami donijo Madžari, dočim imajo Slovenci najboljše* ga s 122 točkami, kateremu sledi 10 nadalje njih krasnih gamsov z največ točkami. V mednarodni komisiji je zastopana dravska banovina po znanem lovskem piscu Vladi* mirju Kapusu. Itmchenr v Bukarešti Beograd. 27. maia M. iz Bukarešte poročajo. da sta snoči dosnela tiakaj francoski minister dela Loucheur in rumumski poslanik v Londonu Titulescu. Na kolodvoru so iih spreieb ministrska predsednik Maniu. zuan.ii minister Mjronescu. ministra Vadda Vojevod in Madgearu. nadaMe francoski poslanik v Bukarešti ter mnoge druge ugledne politične osebnosti. Ostavka šefa japonske admiralitete Tokio, 27. maja. AA. Načelnik mornarskega generalnega štaba admiral Kato ie podal ostavk« ki jo utemeljuje s protestom proti podpisu pomorske pogodbe v Londonu. Ta po-godba bo po mnenja admirala Kata zmarvišala učinkovito*^- >«-ponske samoobrambe. Tri srake pred sodiščem Maribor, 26. maja. Danes so se pred senatom tukajšnjega okrožnega sodišča zagovarjali trije mladoletni fanti, vsi že prej kaznovani zaradi tatvine. Prvi je prišel na obtožno klop Rudolf Fižolnik, star 24 let, rodom iz Gam-litza v Avstriji, že 14-krat kaznovan. V Krčevini pri Mariboru je navidezno iskal dela in vdrl v odprto stanovanje zakoncev Tomšetovih. Odnesel je zimsko suknjo, srebrno cigaretno dozo, zlato moško verižico, zlato ogrlico z medaljonom, zlat poročni prstan in več drugih predmetov v skupni vrednosti 2000 Din. Sodišče mu je prisodita poldrugo leto ječe, obsojen pa je bil tudi na petletno izgubo Častnih pravic ter na pridržanje po prestani kazni. Drugi je bil 18-letni delavec France Je-rovšek iz Stranic, tudi že kaznovan. Dne 22. januarja je pri Sv. Loverncu na Pohorju vlomil v stanovanje svojega tovariša ter mu odnesel nekaj perila in drugih reči. Obsojen je bil na dva meseca zapora. 26-letni hlapec Viktor Jerod, rodom iz Varaždina, že kaznovan, si je za svoje tatinsko poslovanje izbral še večji delokrog. Dne 10. marca je nastopil pri Dragotinu Kobiju v Lobnici službo, a je še istega dne odnesel tam uslužbenemu Ivanu Kranjcu sukno, srajco in več drugih reči, 27. marca pa ae jo že pojavil v Rušah, kjer je mizarju Erhatiču z voza ukradel verigo, 31. marca je bil že v Kapli na Kozjaku, kjer je Vin-cencu Rihterju ukradel otroške hlače in reč drugih predmetov. Obsojen je bil na 14 mesecev težke teče in petletno izgubo častnih pravic. Novi francoski podmornici Pariz, 27. maja. AA. Podmornici »Ajax« in »AchiR« bosta fatri y Brestu spoščeni v morje. Okrajni cestni odbori Včerajšnji »Službeni list« objavlja ob« sežen banski »Pravilnik o poslovanju okraj. nih ccstnih odborov ▼ območju Dravske banovine«. Pravilnik obsega 64 členov, ki podrobno urejajo vse panoge notranjega in zunanjega poslovanja cestnih odborov. Njegove najvažnejie določbe so naslednje: V vsakem političnem srezu se ustanovi eden ali več cestnih okrajev, ki jih vodijo okrajni cestni odbori. Člane teh odborov volijo deloma občine, deloma pa jih ime* nuie banska uprava. Njihova poslovna do« ba traja redno tri leta. Ako kdo poprej umre ali izstopi, se vrše dopolnilne volit« ve. Banska uprava lahko odstavi člana, ki bi zanemarjal službene dolžnosti ali kršil zakon. Iz enakih razlogov lahko banska uprava razpusti tudi ves okrajni cestni od» bor in imenuje za vodstvo tekočih poslov j gerenta. Nove volitve se morajo razpisati j v šestih tednih po razpustu. Okraini cestni odbori so pomožni or* j •nni banske uprave pri gradnji, vzdrževa* J nju in adzorstvu banovinskih cest in do* voznih cest k železniškim postajam. Od* bori sestavljajo proračune, obračune in sklepajo o okrajnih cestnih dokladah. Ob enem vodijo nadzorstvo nad gradnjo in vzdrževanjem občinskih cest ter sklepajo tudi o eventualnih podporah za občinske ceste. Odbori smejo sami oddajati dobave in dela do vsote 10.000 Din, preko te vso* te pa le z odobritvijo banske uprave. Okrajni cestni odbori se sestavljajo po potrebi, najmanj pa vsako četrtletje en* krat. Izredna seja se mora sklicati, ako to zahteva ena tretjina odbornikov ali odre* di banska uprava. Seje so sklepčne ob na» vzočnosti dveh tretjin odbornikov, kadar se volita načelnik in njegov namestnik, pa ob navzočnosti treh četrtin. Odborove se* je so navadno javne, načelnik pa lahko v izjemnih primerih odredi tuc^ tajno sejo. Proračun cestnega akiaja mora odbor skleniti vsaj io 1. novembra vsakega leta. Preden začne o njem razpravljati, mora biti proračun štirinajst dni javno na vpogled pri županstvu vsake občine doličnega cestnega okraja. Ravno tako se mora jamo razglasiti odborov sklep giede višine okrajnih cestnih doklad. Morebitne pritožbe proti proračunu ali proti višini doklal mora odbor sporočiti banski up"av! skupno 9 proračunom, ki ga pre^loll banski opravi t edobritev. Tajniške posl t orravlja praviloma načelnik. Z odobritvijo bonsk- uprave pa sme cestni odbor nameniti tudi posebno pisarniško moč. članstvo v okrajnin c-ftni odborih je v načelu brezplačni. Le načelnik in oni odborniki, ki so obwai nadzorniki pesame«-nih cest, dobijo za to odškodnino v znesku od 5 do 10 Din za kilometer nskrbovanja oeete. načelniki pa po 15 do 30 Din. Načelnikom, ki sann opravljajo tajniške posle, gre lotni pavšal 3000 I«.n Cestnin odbornikom, ki stanujejo nad t km daleč od sedeža cestnega odbora, pripada za seje odškodnina do 100 Din Ravno tako Jo dolrRana rosebna odškodnin* za načelnika in ta odbornike v primera nujnih službenih potovanj zunaj lastnega cestnega okraja. Za gradnjo novih in preložitev obstoječih banovinskih cest prispeva banalna polovico gradbenih JtfjSkov. drug> polovica pa morajo kriti uislslent cestni okraji. K rodnemu vzdTŽcvan;n banovinskih cest prispeva banovina prav-^oiri dve tretjini, nd?V-ženi okraji pa eni tretjino. Važna je doiowa prehodnih odredb, na smejo okrajni ces&u odberi do nadaljnje odredbe vzdrževali tu d j nne bivše okrajne in deželne ceeK ki nis"> bilo hvrSčene med banovinske eesh. K vadrž?vi»Tn!m $tr(*k'.m za te ceste prispevata banovina tn eestni okraj v istem razmerja kakor banovinske ceste. 60-Ietnica tipografske organizacije v Zagrebu Zagreb, 27. maja. č. Letos poteče 60 let, odkar je bila v Zagreba ustanovljena ti* pografska organizacija. Povodom proslave 60*letnice bodo priredili od 4. do 13. okto» bra t. 1. veliko razstavo tiska, ki jo orga. nizira centralni izobraževalni odbor Save« za grafičnih delavcev s sodelovanjem Za« grebškega zbora. V tem okviru bo prire« jena tudi filatelistična razstava, spojena s higijensko in antialkoholno propagando. Razstava tiska bo spojena z mednarodno razstavo novin in časopisov ter s sejmom knjig, grafičnih strojev t« potrebščin p»« pirne industrije. Reprezentanca JNS potuje v Montevideo Odhod 17. junija, povratek 24. avgusta — Državno prvenstvo se bo izvedlo neokrnjeno Beograd, 37. maja. Na »inofioii seji JNS ee >e obravnavalo vprašanje sodelovanja naše reprezentance na mednarodni nogometni tekmi r Moatevideu. Dt. An-drijevič ie predložil brxo»av-ko urugnajskc-za poslanika v Brnslja Buer«, ki končno pristaja m vse pogoje JNS za naio udeležbo. Zato je upravni odbor sklenil, da se jugo-slovemsko zastopstvo udeleži mednarodne tekme v Montcvidcu. Naša reprezentanca o odpotovala 17. Junija zvečer z brzovlakom v Marseilie ter se tri dni kasneje vkrcaia na pamik kloride«. Odhod iz Morite videa }e določen za 2. avgusta. Reprezentanca se bo po vsej priliki vrnila 34, avgost« v domovin«. Važen Je sbiep upravnega odbor« JNS, da se kljub udeležbi naše driavne .reprezentance aa turnirju v Morite viden irvede tekmovanje xa državno prvenstvo. Da bi se posaone®ni klubi ne oslabiti preveč in bi se jim »e onemogočilo sodelovanje pri tekmi za driavno prvenstvo, Je sklenjeno, da se is vsakega ktoba določit« največ dva igralca. Naše zastopstvo bost« rodila v Monte video drva člana upravnega odbora, fcbira igralcev za mednarodno tekmo v Monte videa je zaenkrat naslednja: Miheičič, Jakšič, Ivkovit, Be-lesJi«, Mitrovič, Arsemrjevič, Preanpl, GjoJrič, Deškovič, Štefanov«, WoK, Mairlanovič, Hitrec, Bonačič, Sekntič, Hrt^iček, Bek in Sim«r. Upravni odbor je takoi brzojavno obvestil poslanika Buera v Brusen, 4a se ta Jww>9t»viio »oto-vo udeležila mednarodni*! tekem v Montevide«. Povratek zmagovitega športnika Zagreb, 27. maia. č. Znani zagrebški mi- lociklist in športnik Edo Funk, ki je prispel pretekU teie.tj v 22 urah s svojim mo. torjejn iz Zagreba ▼ Berlin m dosegel s tem nov rekord, se vrne jutri popoldne ob 5. v Zagreb. Clini zagrebškega avtoklul a nro pojdejo nasprotj do Podsnsoda, Beograjski proces Poaoraa razprava • pismih, poslanih iz zaporov — Polemika med izvedenci in zagovorniki — Zaključek dokaznega postopanja Beograd, 27. maja P. Pr«i državnim so-dtečem }e bU danes 36. dan razprav« proti zagrebškim teroristom. Predsednik dr. Su-botič ie v oočetku sporočil sfelepe sodišča dode včerajšnjih pre®v®tit strokovnjaka profesorja Kovačevič hi NikSič. Predsednik ihna je pojasnil, da imata prosdedati pismo Hadžiie. ki ea ne priznava za svojega. Obtoženec Hadžija ie bol pozvan, naa nariše nekoliko beležk, ki so bile nato izročene strokovnjakoma. ki lih pregledata. Strokovnjaka srta se umaknila v posebno sobo, kier sta primerjala Hadffieve beležke z rokopisom zapleni enega pisma. Med tem ie bil zaslišan kot priča Dra-srutin Cezaroc. kj (ta je pripelial pred diSče zagovornik dir. Žanič. ker ga poli-dia poprei ni mogla izsiednti. Eksplozija na Zrinjevcn PrfiSa Cezarec Je prisostvoval eternJoraf peklenskega stroja. kS je bil nastanjen pri glasbenem paviMon« na Zrinjevcu v Zagrebu. Priča ie Izpovedal, da ie bila detonacija zelo slaba in da io Je sflšal le kot ook navadne žabice. Čeprav je Ml oddaljen samo dva do trt metre od kraja eksplozije. V prvem trenutku le imel vtis. da ie eksplodirala škatla, napotariena s karbidom in da gre za navadno otroško igračo. Ko pa ie videl uro, Je šele spoznal, da ne gre za igraCo. temveč za peklenski stroj. Izpovedal ie nadalje, da efcsploziia ni povzročila nikake panike. V Milimi w> bfle nefce gospodične z otroci: nihče se ni nSta orsstraišH. še mamd pobegnil. Pr®, tej je bila zaprisežena, so zagovorniki stavili celo vrsto vpraSanj ter končno predlagali, naj se zaslišijo kot priče tudi dr. Stjepan Srkulj, itrpnik Ri+b^rg in Karlo K Oračevi 6. Debata z izvedencema P® kratkem odmora sta strokovnjaka, Iri eta pregledala rokopis Hadžije, podala svoje mnenje. Prof. Josip Kovacevič je izjavil, da je zaplenjeno pismo pisal Hadžija in da more to trditi 8 vso gotovostjo. Izjavil je, da je fcot gratolog prvovrsten mojster in da se bavi s tem poslom že 445 let. Zagovorniki so mu postavili eelo vrsto \