213 *teviika. Ljabljaaa, ? ponedeljek 18 septembra 1905. 3*a*ja vsak aac s večer, islmši nedelji in eraznizs, tar vejja po poill »reJenuD aa avetro-ogreke tešete aa vas late Si K, aa pel leta 18 K, aa četrt lata I K 60 k, aa en meaee S K 80 k. Za Ljubljano ■ peiujanjeni na dem aa ts 34 K, aa pol leta IS K, aa četrt leta S K, aa en nieeee X K. Kder kodi tam ponj, placa aa vat lete ti K, aa pet leta 11 K, aa detrt leta 6 K 60 k, aa en aieeee 1 K »0 k. — Za tuje dežele toliko to«, kolikor anaia poitnina. — 3a aarečbe brea istodobne vpošUjatve naročnino bo ne ozira, — Za oananlla ie plačajo od peteroatopne petit-vrate po 11 k, ee ae ae eananile neka enkrat, po 10 k, de ee dvakrat, in po 8 h, oe ae tiska trikrat ali večkrat. — Deptol ?4 «e izvole frankovati. — Bokoplfi >• ne vračajo, — Uredništvo tn upravnlitvo je v Knaflovin nlieak it 6, ta rieer aredniitvo v I. nadatropja, epravniltve pa ▼ pritličju. — Upravaiitve naj ae blagovolije poSiljati naročnina, reklamaetjt, oananlla, t J. administrativno stvari. „Slovenski Narod" telefon fit. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon 6t. 85. Vzor katoličan Šuklje — ubit. Iz Novega mesta, 17. sept. Takega značaja ni še in ne bo več vzgojilo Slovenstvo, kakor je Suklje, perszijonirani dvorni svetnik, ki si ie zral pridobiti tudi Leopoldov red. Šuklje je sedaj uslužbenec fa-Tvžev. V službi farovža so le vzorni katoličani. Uzor-katoličan je Saklje. Rajni Liguori bi imel nad njim veselje, da bi se radosti metal po tleh. Zsradi tega se ne more nikoli dosti poročati iz Življenja tega Leopoldo-vega viteza. Da širši krogi leže razumejo lo-povetvo* ki ga zdolej navedemo, jira povemo, da leži Novo raesto na levem bregu Krk« v pre'api iegi, na desnem bregu pa vas K^ndija, obstoječa iz kakih 16 biš. Rokodelci, mesarji, kramarji, stanujejo v tej vasi, a se živijo od rrestnega prebivalstva. — Občinski odbori mesta skušajo že dlje časa te veščane priklopiti mestni občini. Ti vaččaci uživajo vse dobrote mesta, ne nosijo pa bremen :steg*. Ti vaečani se branijo temu zedinje-niu, ali če bi se podali v dogovor zaradi teges zediojenje, bi jim meščani morali dati kako udobnost. V Novem mestu so precejšnji tedenski semnii. Pred več ste let ji so bili tedenski semnji tudi v Kandiji. Ti so pč=3cma zaspali. O teh sejmevih je biio že dosti piaarenja po časopisih. Ko je namreč prestopil Suklje pred leti v farcvfikc službo, pogna! je vodstvo klerikalne stranke in stranko samo v boj proti Novemu mestu Kakor znamo, so mu prej doianjeki meščani hrbat pokazali in to tudi Novome-ščani. Prešel ja Šuklje v klerikalni tabor. Rad bi bil rsandat dolenjskih mest seboj prinesel, pa to je srečno zabranila nezaupljivost nekaterih dolenjskih rolileev Šuk'js smeši cd tega Čssa Novome^an«; imenovale jih srednjeveške uboge na»ščane ter dela na to, d& jih kjer more oškodi. Prišlo je vprašanje na dan, da se bo moralo T Novem mtstu zidati novo gimnazijsko poslopja, vi* da se je zvto sanirala, kakertu^isa ustvaritev ž*n-s'?e bolnic z* Doleniako. Hipoma je btl Š iti — pri roki, ki zahteval v »Slovenca« in po krčmah v Kandiji, da se obe poslopji zidata v Kandiji. Za gimnazijsko poslopje je občina Smihel-Stopiče. v katero občino spada K: ndija, kupila prostor, katerega bi zastonj dala vladi, akn se zida novo gimnazijsko poslopje v Kandiji. Baron Hein je preprečil, da se ni dalje o tem vprašanju razpravljalo. — Ta predsednik je lani poskušal doseči poravnavo med meščani in Kandijci. Kandijci so poslali Stemburja. župana in Sukljeta na ta razgovor. Šaklje je zahteval, da se zida gimnazija in bolnioa za ženske v Kandiji ter da Novomeščani opuste tedenske semnje v korist Kandijoev. Pogajanja so se seveda razdrla. Kandijci so prosili lani vlado, da jim dovoli, da zopet j oživijo svoje nekds nje tedenske sejma. Šaklje in dr. Sasterš č sta se trudila, j da dosežeta pri ministrstvu to dovoljenje za ponedeljke. Ob ponedeljkih so tedenski semnji v Novem mestu. Vlada je nato dovolila tedenske semnje Kandijcem ob četrtkih. S temi ni nič peč«ti. Kmetje bodo tratili Časa dvakrat na teden. Ali Šaklje iz: Šusteršč &ta z Dunaja telegrafirela županu Šsemburju, na-znanivša to dovolitev, kakor bi re Sila vso Kranjek) vseh davkov. — Šuklje je nato uvidel, da se je hudo biamiral in ž njim klerikalna stranka. Poki cal je 2v: je tlakarje (»Die Staud-ner Bausrn hatten zerrissene Hiltte, die^SteinbrtUkler (ŠakljetOV/ grad) hatten gar kein*,« a«? je rekio v tlakar-skih Časih ) Rekel jim je, da s semnji meščanov ne bo moč ugnati, da je treba biti pomirljivim, t eb& meščane kako na limanice uloviti. To zjedi-njenje bo učvrstilo po kandijskih glasovih klerikalno stranko v Nov; n raestu in ista pridobi tako premoč pri volitv&h v III. in II. razredu, in ker se da z uradniki tudi tržiti — tudi v prvem razredu, in tako debi klerikalca stranka prevlado v občinskem odbora. S tem se dobi tudi hranilnica v roke in v Kandiji se ustvari raj, mesto pa naj pogine, ker druzega ni vredno. 19. septembra 1905 so občinske volitve. Saklje je razposlal bvojo m*stne tlakarie iz III razredi, na delo in dr. Elbert, naš prost, dela prav na tihem po svojih prijateljih med uradniki. Saklje je celo drzno sklifal shod volilcev t mestu na dan 17. t. m. Tolik6 o zgodovini teh bojev a klerikalci. Že leta 1900 so meščani enkrat poskušali doseči zedinjenje a Kandijci. Šuklje je bil tad: i še poslanea dolenjskih mest. Kandijci so tedaj pogreli svoje ie zdavno zaspale tedenske semnje. Prosili so vlado, da jim da dovoljenje, da jih smejo imeti. Neki mestni odbornik in prijatelj Sukljeta je pisal temu na Dunaj, naj v ministrstvu skrbi za to, da se Kandijcem vzamejo semnji. Zastarana pravica. Nato je dobil od Sukljeta, sedanjega dvornega svetnika v pok. in viteza Leopoldovega reda, tale odgovor: Ljubi prijatelj! -------- 6/7. 1900. V zadevi sejmov sem bil takoj pri grofu Marensiu, kateri ima sedaj kranjski deželni referat poleg primorskega. On pozna novomeške razmere iz onih Časov še, ko je kot okrajni komisar bil uveden v tajnosti upravne službe po izbornem glavarju Ecklu. Čaka le na uradno obvestilo, da se niste mogli spor&sami&i z nemi kan-dijotskimi trmami; poiam se bode — kakor sodim po njegovih besedah — judieir&lo v n o v u m e a k o m smisla i n m i a n ti pod i o n s tre n Krke izgubimo svoje poce-deljske živinske semnje. »Fiat justitia, pereat — K a n d i j a!« Torej Ie gledaj na to, da se negativni vspeh v? Šega obravnavanja km&lo naznani ministrstvu! Srčnim pozdravom vdani tCToj Šuklje. Povejte rojak:, kak znač&j je to! — Klerikalci, to je V«fla najnovejša akvizijrj*! Nekaj imate v službi posvetuj 'kov reaegatov, ali t*ko fero rneoaina poštenost se ne najdo ? vseh farovž«h in med nekierikainimi poBveto;akž. Nakažite Sukljeta kar prpcej par tisoč kron iz ljudske posojilnice ljubljanske! Ta dela čast katolicizmu, ta gotovo. Ša nobeden Slovenec ni tolike Časti delal katolicizma. Za vae se je revež blamiral. Štejte tisočake, kakor jih štejete dr. Šasteršiču, kojemu so tudi včasih na vratu žile naraščale, ko so mu razkrinkali njegovo lice. Zdaj se ne bo smel Šaklje prikazati med Kandijci in če bo svojih par prijateljev v mestu hotel Gbiskati, bo moral s čolnom čez Krko. »Psreat Kandija*, je pred 15 leti klical! — Ko bi še rajni W ndiecher živel, usekal bi zdaj po kandijski »ekseelenci« »v imenu postave in pravice« b palico po gl&vi. Sinovi Šuklje-tovi, sramujte se svojega očeta! Šukljetu se zopet mehčajo možgani. Sklical je on sam danes, 17. t. m., javen shod volileev v našem mestu v doma kat. rokodelcev. Dal je velike plakate nabiti na vogalih. Mi smo se pripravili in vse tako uredili, da Šukljetu in par kie« rikaleem someščanom posvetimo, kakor jim gre. A la Mirnapeč. — Ob naznačeni uri ob 2. popoldan se zbere vehko naših volilcev v zboro-vaini d?orani. Šuklje in njegov sluga mizar Malovič sta hodila po mo-stovžu. Ko pride g. Karol Roaman, ga Šuklje lepo pozdravi. Rosman mu da roko in vžigalico, da si nažge hefrat smodko. (Se nikdar ni bil noben rabelj tako ljubezniv kakor naš Roernan) Število naših volileev je v tem narasta, vedno več jih je bilo. Šukljetu je postajalo gorko in žile na njegovem vrata so se začele napenjati. Suklje ugovarja, da bi se začelo zborovati: — »Bo prišel komisar, se mora čakati.« — Nato pred-Ifcga g. Rosman, da se izvoli ket predsednik shod* naš volile* gosp. Krajger. Ta se izvoli z btrnim vzklikom. Suklje se postavi pod predsednika, v hipu je obkoljen od naših, ne more uiti. Predsednik na-šteje Šukljetu več njegovih lopovstav, ki jih je pregrešil proti meščanstvu (Burna akla-maciia) Šuklje se oglasi k besedi, a je ne đob». Predsednik mu pravi: »T.ho bodite« in da na glasovanje naše kandidate za volitev obč. odbora za II. in III razred. (Burna akltmdoija.) Nato se og?asi g. Ro«man k besedi in jo dobi. On popše nekaj farbarij Šukljetovin, kako |e meščane farbal in kazal na to, da je idej »kmetski prijatelj in prHateli Kandijoev« — novralnik na« m«*šČinov. I. potem pokliče navzoč« Kandijce in firovške vohice, naj poslušajo, in prebere jim pismo, ki smo je zgoraj priobčili Vibar veselosti nastane, Šuklje je pobit, kakor da bi treščilo vanj. Gorke besede mu priletijo v obraz. Celo klerikalci (ena desetina navzočih) so ogorčeni; Kandijci so poparjeni in potem tudi oni očitajo Šukljetu v obraz nesramnost in nepoštenost. Šakljetu naraščajo žile na vratu vse bolj, ves las spreminja barve — rdečica in smrtna bledost — govoriti hoče, a v tilniku ga tiši: »Suti izdajica«, »ven ž njim« — to dobi odgovor. Smodko ima v ustih in jo gr.z^ in čika krčevito. Potem se oglasi črevljar P i cel j in prosi besede: Dobi jo. Mož izjavi, da je bil klerikalec, pa da ne bo nobenega klerikalca več volil. Živio! Malovič hoče govoriti, a mora tibo biti. Šuklje odhaja, prosi Kandi^ca, naj gredo ž njim. Eden teh mu figa pokaže: »HadiČ, nas ne boš več iarbal« Obešeneu se ne more hujše go* diti. Ako Dt to človeče imelo *aj sramu v sebi, ustrelil bi t*e na tako grozno pobitje in blamažo. — Po mestu veliko veselja; klerikalci se skrivajo. Dr. Ž-.tnik je imel shod v Kandiji napovedan, odkuril jo je; bilo je v njegovi stranki vse zbegano. Rekli smo jim že prej: pomečite vaše puške v koruzo. General in adjutant Malovič, tudi renegat, sta Šla takšru iz shode, da sta se smilila mehkejšemu srcu. Polit koder, — ni nič proti temu Šukljetu. — Malovič se je smejal, dobil je »iach-krampf«. Na Ciril Metodovem shodu v Novem mesta pred več leti je hotel Šaklje govoriti. Tedaj so rru metali duhovniki v obraz Šaklje Sohuftle in ga niso pustili govoriti. Tedaj je stal kakor obešeneo pod kostanjem. Ali tedaj je bilo še milo linčanje proti našemu. Obtožujoče pismo kroži Naravoslovne črtice. (Mesec in vreme.) Kako vpliva, in ali cploh vpliva mesec na vreme, o tem se je dosti študiralo in opazovalo, ne d« bi prišli do kakih gotovih rezultatov, še manj pa, da bi se mogli povzpeti do kakih praktičnih vremenskih napovedi. Tako je W. Eilis preiakaval vpliv m&aečnih fa« na dež na podit gi zapiskov greenwichškega obsevatorija v letih 1862.—1901. Izračunal je za teh 40 let srednjo množino dežja, padlega v 3 dneh ob nalaju, in iato-tako za 3 dni ob polni luni. Na ta način naj bi ee dognalo, koliko je reaniee na starem mnenju, da oh mlaju pade več dežja kot ob času polne lune. Preiskava je dognala, da Je v prvem deceniju tega itirideset-Istja ob mlaju za 4*/t dežja manj Palo kot ob polni luni; od leta 1872. do 1881. za 12% manj, v 3. d«sei-letju p* za 10% v četrtem e»lo za 67'/« več. Ako se ozremo torej na pr«o dvajsetletje, sklepati bi ancjimlt, da polna luna pomnoži nekoliko dež; drago dvajsetletje pa bi nas poučilo, da prinos« mlaj dosti ve* mokrote, nego polna luna. Pravilen sklep iz vseh t*»h opazovanj je seveda ta, da glede vpliva mesečnih f4s na deževje ne vemo ničesar, in da ga bržkone tudi ni. Liodemann je razhkaval vpliv mtsaca na smer vetrov. Opazovanja naslanjajo se na zapiske od L 1865. do 1884.. napravil jih je na Anna-bergu, kamor imajo vsi vetrovi precej prost pristop, na hribu, ki ue atoji v zavetju nobenih večjih gora ali gozdov. V tem času je tvorila srednja amer vetrov aa časa syzygij ■ jugo-aeveree smerjo kot 238* ob zapadno jušni zapadnik, aa časa kvadratur kot 223* ca južni sap.*) Do iatih •) Sjzrglje mecooa so njegove postojanke kot mlaj, (kjer atoji v konjukciji) in kot rezultatov so prišli tekom dveletne opazovalne dobe na lipski zvezdami. Torej: nekaj vpliva ima menda mesec na vetrove, četudi je ta vpliv v primeri a aolnčoim jako majhen. Se druge preiskave nam je podal Fridkrik Meiasner, ki je opazčval si« nodičen mesečni tćk z czirom na deževje. V prvi četrtini je baje največ — t. j. več kot 5 mm — dežja — vendar pa Meissner veli, da imajo njegove študije samo za severno Nemčijo veljavo. Van Beber pa mćni po pregledu brezštevilnih tozadevnih meteorologičnih del, da mesec sicer vpliva na vreme, a njegov vpliv da je tako neznaten, da praktično komaj ali sploh ne pride niti ne do veljave. Kakor razvidno, bo treba ie mnogo opazovanj in raziskav, predno ae pride do kakih gotovih rezultatov. Doslej je ie tista vremenska prognoza polna luna (kjer atoji v opoziciji) napram eolneu. Ob kvadraturah stoji aa 90* oziroma 270* oddaljen od eolnea, kot prvi in zadnji Kip. najgotovejda, ki jo stavljamo brez vseh globokoumnih in učenih raz-iskavanj: pri pogledu na nebo, na njegove oblake in njegovo vedrino, jasno in prozorno, megleno ali sivo. Nebo samo, oziroma prostor, v katerem se gibljejo nebeška telesa, je seveda samo na sebi temno, torej črno — modrega nam ga delajo samo zračne plasti, v katere zavita plava naša zemlja. Ta plast pa ie precej debela, sega visoko, ali boljše rečeno daleč v svetovni prostor: par sto kilometrov od zemeljske površine naprej, ali navzgor. Seveda ni ta plast vseskozi enako goata — ob tleh je najgošča, a a višino, reete oddaljenostjo od zemeljske površine postaja vedno redkejša. Teoretsko je konec atmosfere ondi, kjer sta si privlačna aila in aredobešna (centrifugalna) aila t ravnovesju. Po proračunih bi morala zračna plast nad ravnikom segati 35.677 kilometrov visoko; aatro-l orni računajo pa navadno aamo 300 do 850 kilometrov na višino zračne plaati, upoštevajoč visino jutranje in večerne aarje in pa užarjenje mete oritov, ki vstopijo iz nebeaja v zračno »lupino« naše zemlje. V tropičnih krajih odsevajo že najvišje zračne plasti svetlobo, ko stoji solnoe še 18» pod horizontom. Iz tega podatka so preračunali višino atmosfere s 320 kilometri. Nil s Ekholm je skušal preraču-niti na podlagi razvrstitve zračnega tlaka po zemeljski površini težo eele atmosfere, oziroma njeno maso. Ako vzamemo kot srednjo višino vseh kontinentov 750 m nad morjem, tedaj dobimo kot težo ozračja 516-10»« ton, t je 1/1,180000 zemeljske teže. Prava neznatnost to, kar tehta ta neini, tenki pajčolan, ki ga naziv-ljamo zemeljski plašč, vkljub kateremu bi nas pa močno mraziio in zeblo, ie bi oblaki ne skrbeli kot odeja is boljšega, gostejšega blaga, da se zemlja preveč in prehitro ne ohladi! v sto in sto prepisih po mesta. Kan dijeem smo jih poslali in Stemburju Zurcu več prepisov, da bo vedel, kdaj je pisal njegov »prijatelj«: — Fiat justiti*, pereat Kandia. Špas mora biti in tudi tega vam napravimo Novomeičani. Dr. Elbert je gotovo rekel, ko je Uvedel groano pobitje: Gott beschtUze mioh vor meinen Freunden. — Špaano je pa hkonou bilo, ko je dr. Marinko, ki je Šukljetu ministriral in mu dal dvorano rokodelskih pomočnikov aa shod na raspolaganje in sam prisostvoval kot kak klerikalni voditelj voliloem klical, da so stoli njegovi in dvorana tudi in da se je nato zasmehoval naš profesor veronauka in je bil tretja žalostna figura v tej krasni veseloigri. Predsednik shoda, gosp. Kraiger, tolažil je g. dr. Marinka s tem, da mu je rekel, da mu bo jutri poslal dr. Slane 55 K aa dijaško kuhinjo in to a najveselejšo roko, ker se je v njegovi hiši tako lepo igralo in je Šuklje tako lepo kot klerikalec izdihnil blago svojo katoliško dušo. Anton Bonaventura ali kak delegat njegov bo pa moral »Katoliški dom« v Novem mestu zopet pre-žegnati, ker so se take grozne pregrehe dogodtle v njem. Mirna peč je poslala k nam svoje pozdrave. Šuklje, penz. hofrat, graščak, drž. poslanec, vodja klerikalev, naj vzame patent na svojo neumnost. Amen. Češke zahteve, Praga, 17. septembra. V Slanu sta imela danes poslanca dr. H e -rold in dr. Dvorak velik politični shod. P v si. Herold je v svojem govoru izjavil, da bi ne bilo pametno, ako bi češki poslanci delali parlamentarizovanju ministrstva težkoče, dokler niso izpolnjene najnujnejše zs h te ve, temuč češki parlamentarci lahko vstopijo v m i n i s t r s t v o, ki sprejme v svoj program češke zahteve. — G!ede ogrske krize je izjavi), da ta boj ne škoduje dualizmu, ki bo izšel temveč ojačen iz boja. — Končno se je izrekel tudi za splošno volilno pravico v državnem zboru. 01 o muc, 17. septembra. Da-nes je bil tukaj velih shod Čehov iz cele severne češke. V resolucijah, ki so bile enoglasno sprejete, se zahteva: češko državno pravo, splošna volilna pravica, odprava gospodske zbornice, ustanovitev okrožnih zastopstev,razširjenje deželne avtonomije, regulacija rek, podržavljenje privatnih železnic, skrajšanje vojaške aktivne službe, pouk v materinem jeziku, odprava šolnine, ustanovitev dekliške gimnazije, vseučilišča v Brnu, živino-zdravniške šole itd. Italijansko vseučilišče. Inom ost, 17. septembra. Mestni svet v Roveretu je sprejel resolucijo, v kateri je rečeno, da Ie popolno italijansko vseučilišče v Trstu zamore pomiriti italijansko prebivalstvo. Nadalje se zavrača v resoluciji vsak sum, da hoče mestna občina ali njen zaBtopnik skupno zadevo izdati zaradi posebnih koristi, temuč se znova povdarja solidarnost v taktiki glede vseučiliščnega vprašanja. Trst, 17. septembra. Ie pisave italijanskih listov je posneti, da bodo italijanski poslanci v predstoječem zasedanju državnega zbora takoj pričeli z obstrukcijo. Socialni demokratje zoper Gautscha. Dunaj 17. septembra. Včeraj bo je vršilo posvetovanje zaupnikov vseh avstrijskih sosialnodemokraških strank. O seji se je izdal sledeči komunike: Današnje posvetovanje aa-atopnikov vseh narodnih strank socialne demokracije ima namen, določiti stališče stranke napram Gau-»sshevemu naskoku na volilno reformo. Da se hudemu napadu postavijo primerna sredstva v obrambo, je celokupni izvršilni odbor sklenil, sklicati prihodnji petek na Dunaj državno konferenoo vse narodnih strankinih zastopnikov, pridejo pa tudi člani parlamentarne zveze in zastopniki deželnih zvez. Dnevni red bo edina točka: Gau-taehev atentat na volilno reformo. Proti zavarovanju delavoev. Dunaj, 17 aeptembra. Vlada je svoječasoo pozvala aveso avstrijskih industrija© v, naj iareče avoje mnenje o vladni predlogi glede savarovanja delavcev aa sta rost in onemoglost. Sedaj je zveza odgovorile, da je predloge nesprejemljiva, ker bi narastla avstrijski industriji nesnosna (?) bremena. Zaradi tega ae mora zavarovanje delavcev odgoditi toliko časa, da nastanejo stabilne razmere v državi. Istotako odklanja aveza predloženo refor m o bolniškega savarovanja. Sprememba prt deželni vladi v Šleziji. Opeva, 17. septembra. Začasni vodja šlesiJBke deželne vlade, dvorni svetnik Marenzeller, je postal podpredsednik nižjeavstrijskega deželnega šolskega sveta kot naslednik barona Bienertha, ki je prevzel vodstvo naučnega ministrstva. Za deželnega predsednika v Šlesiji pa bo v najkrajšem času imenovan dvorni svetnik pri upravnem sodišču baron Heinoldpl. U d y n s k i. Kriza na Ogrskem. Dunaj, 17. septembra. Zatrjuje se, da Fejervaryjevo min istr stvo ni odstopilo zaradi od k Ion i ene volilne reforme, ker cesar baje meritorno sploh ni odklonil take reforme, temuč Fo jervarj je bil primoran iti, ker se mu ni posrečilo dobiti parlamentarne večine za svojo vlado. Budapešta, 17. septembra. Novo ministrstvo se vsekakor sestavi pred 10. oktobrom. Ni pa še znano, ali se doseže to potom kompromisa, ali pa se imenuje poslovno ministrstvo. Ako se zgodi zadnje, pride na krmilo grof Z i c h v ter se državni zbor 10. okt. razpusti in se razpišejo nove volitve. Nemška vsiljivost. Petro g rad, 17. septembra. V dvorrih krogih je zelo razburila najnovejša vsiljivost nemškega cesarja. Crsar Viljem in princ Henrik sta namreč brzojavila velikemu knezu M i h a j 1 o v u, naj vpliva na to, da dobita nemški para-brodni družbi »Hamburg-Amerika« i n L l o y d v B r e menu prevoz ruskih ujetnikov iz Japonske v domovino. Na Ruskem se ta kramarska vsiljivost smatra za preziranje r;iske. trgovinske mornarice, ki je popolnoma sposobna, da izvedb prevoz. Sicer pa veliki knez M ! ijiov ni šel cesarju Viljemu na lim. Šolska raztava. Poleg učil pa so bili razstavljeui tudi pismeni in risalni izdelki učencev in učenk ljubljanskih deških in dekl ških šol, Ijubljanskaga učiteljišča, meščanske šole v Krhkem, ljudskih šol na Bleda, v Loškem Potoku in ljudske šole v Postojni. Ti izdelki so vzhajali med obiskovalci učitelji in neučitelji občno pozornost. Risanju, ki se je doslej smatralo ket stranski in skoro nekako nepotreben predmet, je sedaj zasijala nova doba. Uvedla se je nova metoda in ž njo s* je prerodil ti predmet deoela. Ueedia se je metoda, risati po naravi in nalogo, pokazati uspeh te nove metode, je imele prav letošnja šolska razstava. Marsikako za-bavljioo stari šoli je bilo slišati na razstavi od prav uglednih, odličnih mož, ki so a največjim sadovolj stvom ogledavali res lepe izdelke sedanje Šolske mladine. Svoje dni je bilo risanje po naravi naravnost prepovedano in maraikak talent je bil s tem pokopan. Zgodilo se je celo, da je bil učenec, ki se je drznil narisati kaj drugega, ko šablonake or namente po atigmah, strogo kaznovan in dobil saradi tega najslabejši red. Danes pa ae zahteve, da pokaže učenec z risanjem, kake predstavo ima o predmetih, ki ga obdajajo in a tem se je napravil velik korak v napredku, sakej učenec pozna dobro le oni predmet, ki ge sne narisati. Danec zavzema risanje prav isto mesto, ko vsek drugi pred- met, ker je tudi prav, zakej risanje je velevašen faktor, ki igra veliko vlogo v človeški družbi. Risanje je sredstvo, e katerim je mogoče Dopolnjevati govor, zlasti tedaj, ko nam je treba to ali ono natančne ji opi aati. Risanje je torej jezik, in sieer tak, de ga razumejo vsi narodi. O riaenju eo imeli ljudje do sedaj kaj čudne pojme in aposoben je bil se ta predmet le oni, ki je imel »roko« aa to. To pa ni take. oolska resstave je jesno dokazala, da je aa risanje aposoben vsakdo, seveda nekateri bolj, nekateri manj, t>rej prav teko, kekor so ljudje različno nadarjeni za ta eli oni drugi predmet Pač pa je treba tu upoštevati, da ima risanje na ljudski Šali ves drugi namen, kot risanje na strokovni šoli. Zato naj se pa risarski lade ki ljudskih šol opazujejo z dru g i mi očmi, ko oni na strokovnih in drugih šolah. V ljudski šoli ima risanje le namen, otroke dovesti do tega, da si predmete vsestransko ogledajo in dobe od njih pravo pred btavo ter zamorejo njih bistvo potem tudi s prepros imi potezami narisati in jih naslikati s priprostimi barvami. Zato je tudi najnaivnejŠa otroška risba iz psihologičnega stališča vredna vsega upoštevanja, ker ž njo pokaže otrok, v koliko so njegove predstave razvite, t. j. kaj on vidi na predmetu in česa ne. K aati po naravi so dobile za poskus le one šole na Kranj skem, ki so svoje izdelke v tej raz stavi razstavile. In priznati ae mora, da je učitel,-stvo to svojo nalogo izborno rešilo, dasi si je moralo sa t*, pouk samo ustvariti pot. Z-ti so bila pa ta pota v različnih šolah različna, a končni uspeh pa je bil vendarle precej enak. Sioda, da so se razstavili izdelki povečini le od bol ših učencev in ni b lo videti povsod celega učnega pota med letom ampak so se razstavile le zadnje, bolj dovršene risbe. Prav pohvalno je omeniti risarske izdelke, ki jih je razstavil meščanski učitelj g Bez laj. Tu je bil videti ves razvoj risarskega pouka od šestega do osmega razreda. Isto je bilo opaziti tudi pri nekaterih drugih deških razredih. Tudi situicjsko in btavbsnsko risanje je bilo zastopano v razredih g Bezlaja, le žal, da ne katere predloge niso posebno dobre, e tudi so aprobirane. Posebno zanimanje pri učiteljstvu pa so vzbujale tudi prt*J' u e za posamične risbe, iz katerih je razvidno, kako se pride do končnega uspeha in pa iroste-ldktne vaje, ki ao jth delali učenci g. Janeza Levoa, učitelja na III mestni ljudski šoli. Te vaje so pred-vaje za risanje in obenem tudi za pisarne. Doška šola v ljubljanskem M&ri-jaaišću je tudi razstavila iz V. razreda razne r;sbe in slike, od katerih pa večina ni merodajna za učno pot v V. razredu, ker je takih izdelkov mogoče pričakovati le v najviši h razredih ljudske šole. Tu'i». ljubljanske dekliške šole so imele prav dnbre uspehe in so se v dovršenosti v marsičem odlikovale pred deškimi. la razstavljenih del pa odseva velika vnema in trud, ki ga ie imela za risanje gdč. B o -r o v s k & in njene koteginje, le žal, da se tud* tu pogreša precizirana učna pot. Tudi vnanja šola pri Ur-š u 1 i n k a h in pa Lichenthurnov zavod sta pokazala jako kraane uspehe, ki so vzbujali občno začu-d n Omeniti bi pa bilo, da se n-hož t;e nekako p.ešablonsko goji. Na vseh teh šolah se je risalo po naravi, deloma pa tudi po predlogah, za kar so služile tupatam tudi razglednice. Glede razglednic pa je treba, da ju učitelj pri njih izbiri zelo previden, ker je le malo dobrih, in taka slaba predloga več škoduje, nego koristi. Razglednic^, delane po slikah Katarine Kleiuove so najbolj priporočljive. Da se poslužuje učiteljstvo tudi pred tog, je popolnoma prav, četudi bo nekateri pedagogi zoper t >. Zlasti se j h je posluževati tedaj, ko se prične s kako novo tehniko. Iz nekaterih listov je bilo pa žalibog tudi spoznati »streberstvo« v tem, da so bile risbe semintja »poboljšan e«. Kaj takeg* se ne bi smelo dogajati. (Konec prih.) Brzojavke ob priliki odkritja Prešernovega spomenika. (Dalja.) Zagreb: Kad je uz vilu hrvatskoga književnoga preporoda zapjevala po brati ms koga naroda slovenskoga, pojavljuje se med j u prvim njenim ljubimcima sjajna slika Franceta Prešerna, koji je divnum skladom zagudio pjesmu ljepote, ljubavi i radosti, proslavivši njom sebe i slovensku braću. Neumrlomu viencu, koji savija bratski narod svetu geniju, prinon kitu cvieća i hrvatsko sveučilište, u kojem se već jednom prodičila uspomena velikoga pjesnika i kliče: Slava pjesničkomu pr- vaku slovenskomu Prešernu! — Rektor dr. Pliverić. Zagreb: Veličajna slava dra. Franceta Prešerna, kojom danas ori bijela Ljubljana i cjela Slovenija, dao bog bila sveto žarište narodne svijesti in otaćbeničke ljubavi 1 Krasne i nježne pjesme Prešernove odjekivale u slobodnoj Sloveniji gorom i dolinom u seoskim kučaricama i u gospodskim dvorovima! Slovenski Parnas rodio još ovakih velikana na slavu i diku slovenskoga naroda i njegove najbližje braće Hrvata! Slava Prešerna! — Društvo hrvatskih srednjoškolskih profesora: predsjednik d r. H o i ć. Zagreb: Velikomu pjesnika bratskoga slovenskoga naroda kliče slava! — Udruga hrv. učiteljica. Zagreb: Pjesniku nježnoga i uzornoga čustvovanja za ideal narod i domovina vjećni slava kliču hrvatski patrioti. — Ljubomir Stampfel, slikar. Slavo Svjat, prevodilac slovenskih pjesma. Zagreb: Odkritom lika največeg pjesniku bratskoga naroda klanjamo se kličuć: Slava Prešernu! — Starčevićanska mladost Zagreb: Srdačno Častimo čustva braće Slovenaca. Osobno nam nije moguće prisustvovati, duhom smo kod vas. Kličemo: Slava neumrlom Slovencu Prešernu! — Starčevićanska trgovačka Omladina. Zagreb: Na žalost zapriećen osobno prisustvovati danaijoj velebnoj slavi duhom i misli sam tamo, kličuć: Slava neumrlom pjesniku Prešernu! —■ Mil ivo j Crnadak. Zagreb: Velikomu Prešernu slava kliču: — Galović, Kantočić, Kopun, Lobmavcr, Pavelić, Z a i ć , maturanti donjogradske gimnazije u Zagrebu. Zagreb: Kulturnoj slavi slovenske braće srcem prisustvujemo kao domaćoj zgodovini. Slava Prešernu! Živili Slovenci! — Uredništvo „Hrvatstva". Bled: Velcmožni gospodine! Nakan toli krasne i veličajne Prešernove proslave, smatram si ugodnom dužnosti, da se koli Vami toli i velevrijednom g. dr. Tavčaru najsrdačnije zahvalim na svej iskrenosti i ljubeznosti i usretlji-vosti. Lijepi taj dan 10. rujna 1905. ostati će sigurno sviin'Čuestnicima u trajnoj najugodnojoj uspomeni! Odličnim poštovanjem Vaš udani Vam dr. M. p 1. M iletić. Bu-dva: Slava Francetu Prešernu — slava velikom „pevcu", koji je znao: „NoČ temno razjasnit", ki tare duha!* U grudima harnoga narodo živo uvjek bije pjesnikovo srce, jer »pesmi večne mu branijo trohnet". — M. Sabič. Lud breg: Klanjajući se sjeni neumrlog pjesnika učestvujemo u duhu bratskoj slavi. — Hrvatska Čitaona u Ludbregu. Mostar: Današnja slava braće Slovenaca u jedno je slava i nas Hrvata. U ime Hrvata hrvatske Herceg-Bosue pozdravljamo braću Slovence i klanjamo se spomenika slavnoga Prešerna vanredno žaleći, ste radi velike oddaljenosti ne možemo slavi prisustvovati. — Za uredništvo „Osvita", urednik D ž a m o nj a. I m o s k i: Kroz tminu i borbu slovenskog preporoda ko nekoć žreci povedoše južne Slovene bogoduhi pjesnici. Nježni akordi s gusala Prešernovih još uvjekjodzvanjaju rodoljubljem. Slava mu! Za hrvatsku omladinu: dr. Prvi-slav Grisogono, Jure Jerko-vić, Mladen Soić, Nikola Li-gutić, dr. M i h o v i ć , Vukovi ć, Mirko Colombani, Koloman Jerković, Josip P e t y o , Andrija P a v i š i ć. (Dalje rrih.) Dnevne vestia V Lii'Otjmau, 18. aeptembra. — Škofu Jegliču v album. Županu Hribarju je došlo nastopno pismo: Eisenerz, 15. September 1905. Hoehgeehrter Herr Bttrger meister! Eatrflstet durch đie An-flegelung des Bisohofs Jefflič, đer moht zu wisaen seheint, dess dem Reinen alles rein ist, ersuohe ich an den Bisohof eine otisne Antvvort zu geben, uod speaiell daraut binzu-weisen, dass der Papst im Vatikan eine Menge aolcher Statuen aufbe-wahrt, und dass speziell im vatika-nisehen Venussaal Statuen aufge-stellt aind, die entsohieden weit pi-kanter sind als die harmlose Statue in Laibach. Eotweder dieser kunst-feindliehe Bisehof will jiipstlioher sein als der Papst oder er ist ein Mensob, der von wahrer, reiner Kunst ger niehts verstaht Waa in Rom der Pepat allen Fremden aum Bewundern zoigt, waa der Papat mit groaaer Sorgfalt bttiet und ver-wahrt, die herrlishen, naekten grie* ehiaehen weibliohen Statuen, das nennt dieser goistesaohwaohe Bischoi eine Bsleiđigung Gottes Diesem Bisehof rathen wir entsohieden, er soli auf einige Tage sioh vom Papste in den vatikanisthen Antikene&len her umfahren lessen, dann wird er von eeiner Geisteskreukhsit geheilt wer-den. Ja freilieh, dem Reinen ist alles rein, dem Coiibaten nieht. Hoehaehtend (Sledi podpis). — Farška gonja proti Prešernovemu spomeniku se nadaljuje a vso tisto neizmerno hudobnostjo, ki odlikuje klerikaloe. Da se zaganjajo v župana Hribarje in v dr. Tavčarja, da sramote prekrasno slav-nost, ki je obudila pozornost vsega slovanskega sveta, a tudi pokazala, da so klerikalci Brneti med slov. narodom, tsmu se ne čudimo. Ali napadajo tudi spomenik sam. »Slovenec« je priobčil infamen podlistek, v katerem surovo in nizkotno napada kiparja g..Zajca in ga iali na najgrjži način, obenem pa devlje v nič ves spomenik. Znameniti kipar profesor Kundmann je izrekel o spomeniku tako leakavo pohvalo, da »Sloven-čeve« hudobije ne dosežejo niti Zai-čevega zaničevanja. N*men teh lo povstev je prozoren: zagreniti hočejo klerikalci vsem rodoljubnim Slovencem veselje nad tem spomenikom in zatreti hočejo mladega, velenadar-jenega in lepo napredujočega umetnika. To je početje, ki je obsoja in zaniiuj? ves stat, početje, katerega je zmoten le kak klerikalec — Nekolika odgovora gospodu dopisniku iz Liburnije. Iz odbora za Prešernov spomenik pre jemamo in uvršcujemo naslednje pojasnilo : Za udeležbo pri odkritju Prešernovega spomenika od strani odbora ni bilo nikake reklame. Odbor se je marveč namenoma omejil le n a o k 1 i c, v katerem je vabil vse Slovence, ki se zavedajo, in kaj nam je bil Prešeren, naj se udeleže odkritja njegovega spomenika torej le za to, da zavedni in hvaležni Slovenci izkažejo dolžno čast Prešernovemu spominu. Odbor je bil tudi res prepričanja, da vse, ki prihajajo na slavnost, vodi le ta nagib in da nihče pri tem dc išče sebe. Zato so se namenoma opustili hrupni sprejemi, ker seje vse navdušenje želelo osredotočiti okolo slavnostnega Čina odkritja spomenika. Da narodna Ljubljana ve ceniti požrtvovalnost Slovencev, ki so od jadranskega morja prihiteli v tako obilnem številu počastit Prešerna, pokazala bode — o tem je odbor popolnom prepričan — v drugi pripravnejši priliki. — Nagota v ljubljanskih cerkvah. Jegličevo svetohlinatvo presega ie vse meje. Kakor blazen se zaletava v Prešernovo muzo; ta mu je gnusno pohujšanje in raaža-ljenje božje — nagot v ljubljanskih cerkvah, pohotnih nagot v stolni cerkvi in drugod pa ne vidi. Ne eni strani negovati nagoto, kekor to dela škof, na drugi strani Prešernov spomenik podlo napadati — to je že vrhunec svetohlinstva. — Zelotom v pouk. Pri še-šarku je sedaj razstavljena podoba izjsvetovnesl&vne sikstinske kapele v Rimu »Prti greh«. Tu se vidi, kako »rasžaljenje božje« uganja rimski papež dan na dan. — Statistični podatki o kranjskem ekademično izobraženem uredništvu. Pri deželnem sodišču v Ljubljani je 86 uradnikov, med temi 7 3 Slovencev in 13 Nemcev, pri okrožnem sodišču v Novem meatu pa je 52 uradnikov in med temi 46 Slovencev in 6 Nemcev. V celem je torej 119 Slovencev in 19 Nemoev. Političnih uradnikov na Kranjskem je 62, in sieer 21 Slovencev in 41 Nemcev. Pri finančni prokura-turi sta 2 Slovenca in 4 Nemci, pri finančni upravi pa je 25 Slovencev, 13 N emcev. 1 Lah in 4 nesanealjivi. Odvetnikov m odvetniških konoipijentov je na Kranjskem 57, med njimi 47 Slovencev io 10 Nemcev. Notarjev in notarakih kandidatov je 51, in aieer 47 Slovencev in 4 Nemci. Pri deželnem uredu je nastavljenih 5 juristov, pri magistratu 4, pri trgovski zbornici pa 2; vsi U so Slovenei. Na Kranjskem je potemtakem juristov 27 2 Slovencev, 91 Nemcev, 1 Lah i n 4 n e z a n e b 1 j i v i, torej ckupej 36 8. zdravnikov je na Kranjskem v gel em 102, in sicer 57 Slovencev, 25 Nemcev, 12 Čehov, 2 Laha in 6 nezanesljivi h. Veterinareev je 21, med njimi 18 Slovencev in 3. Nemci. Inženirjev je v celem 30, in sioer 12 Slovencev, 8 Nemcev in 10 Cehov. Geodetov je na Kranjskem 3 6, in sicer 9 Slovencev, 9 Nemcev, 11 Čehov, 3 Lahi in 4 nezanesljivi. — Kanibalske razmere v hiralnic?! katere smo v soboto teden deloma razkrili, se zdaj uradoma preizkujejo. »Slovenec" se že trese strahu in bi rad javno mnenje prevaral in oblastva speljal v zmote. „Slovenecu je tako podel list, da zagovarja celo barbarsko trpinčenje bolnikov, češ, da stre-žaji in strežajke delajo z bolniki po predpisih. To so lepi predpisi, po katerih je dovoljeno ljudi biti, kot bijejo pijani hlapci upehane živali. *Slovenec" bi rad izpodbil naše navedbe, Češ, da je priča Luknic bistveno drugače izpovedal, kakor smo pisali mi. To je duhovska laž. Luknič je točno izpovedal, kar je videl in to se popolnoma vjerna s tem, kar smo pisali mi. Že to zadostuje popolnoma, da Tzame stvar v roko državno pravdništvo. Sicer pa zahtevamo, da se zasliši kot priča še mizarski pomočnik pri Tbnniesu, Friderik Tra-p s ar, ki ve tudi marsikaj značilnega povedati. V hiralnici morajo zavladati človeške razmere. Kadar bo uradna preiskava končana, bomo o stvari še govorili. — Podraženje mleka. V Ljubljeni im*mo drago in slabo mleko. L'ubltanska okolica dere in goljufa mestno prebivalstvo pri mleku kar se da, a zdaj se hoče mleko še podražiti. To je nekaj nečuvenoga in treba bo napeti vse siJe, da se to preprooi. Magistrat ima dolžnost, skrbeti za aprovizscijo mesta in ker je mivko zlasti za revnejša sloje velevsžao živilo, mora rmg-strat takoj storiti korake, da pre skrbi csnenega mleka. Cena mleka s? hoče zvišati kar z& 4 vin. pri litru. To tnaša na leti pr e o gr o m n o v s o t o. Posestnikom v ljubljanski okoboi se godi tako dobro, da že na vedo, kam bi z denarjem, ker imajo monopol, da de rejo L urili«!no pri živilih. Pa aa »im ni dovolj. Včeraj je bilo pri »Llevdu« zborovanjo, na katero je prišlo fcafc*h 200 izpitan>h m*gnatov is ljubljanske okolice in ti so sklenili, da po drcže mleko za 4 v i n. pri 1 it r u. Izvolili so poseben odbor, ki naj organizira to popolnoma neutemeljeno podraženje. V odooru so ravnatelj kmetijska družbp Gustav Pire in ravnatelj klerikalne zveze Rozman, graSčak baron C odeli i in veliki posestnik Lenče ii Lavrice, mlekarski nadzornik Legvart in štirje kmetje. Proti temu organiziranemu napadu je treba organiziranega odpora in je treba napeti v vse moči. Z« danes bo živila v Ljubljani dražja kakor na Dunaju invBerolinu, trikrat dražja kakor v Monakovem, pri tem pa desetkrat slabša. Koliko Časa bomo Še mirno prenašali, da nas bo ljubljanska okoiioa tako nesramno drla kot doslej? — Spremembe v justicni službi. Okrajni sodnik Gvidon Vis-conti v Marenbergu je premeščen v Beljak. Sodni pristav Josip R o t h v Brežicah je imenovan okrajnim sodnikom v Marenbergu. Dalje so premeščeni: sodni pristavi dr. Juri Polen-Šek iz Vipave v Radeče; dr. Edvard Pa j nič iz Novega mesta v Kamnik, dr. Gustav Ros tok iz Št. Lenarta v Slov. Goricah v Konjice, dr. Rudolf Hofler iz Velikovca v Irdning, Juri Kozina iz Mokronoga v Novo mesto, Valentin Levi ču i k iz Kranjske gore in dr. Adolf Kaiser iz Radeč v Ljubljano ter dr. Josip O s vv a t i t s c b iz Sevnice v Brežice. Sodna pristava dr. Karel Hallavanya pl. Radoičič in dr. H u b. pl. Karnitichnigg prideta v Gradec, ozir. Ptuj. Sodnim pristavom so imenovani avskultantje: Gvidon Mihelič za Vipavo, Rihard S e 11 y e y za Sevnico, Anton K u d e r za Mokronog, dr. Gvidon B o u v i e r za Velikovec, Martin Z w i 11 e r za Črnomelj, dr. Ambrož Petrowitsch za Št. Lenart v Slov. goricah, Hugoa L u s c h i n za Radovljico, dr. Viktor PavliČek za Rogatec in dr. Jakob J a n za Kranjsko goro. — Šolske vesti« Absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Ernestina S e h o 11 v Ljubljani je imenovana za suplentinjo v Toplicah in provizorična učiteljica gdč. Hedviga S c h o 11 kot taka za Čatež. — Petrogratfsko l9Nowoje Vremjacc pnoočuje v svoji številki z dne 14 trn. na prvem mestu to-le brzojavko: »Odkritje spomenika slovenskemu pesniku Prečemu se je spremenilo v veličastno vseslo vensko slavnost. Glavna mesta slovansko Prago, Balgrad in Z*greb — sa zastopali župani, ki so okrasili spomenik z zlatimi in srebrnimi venci. Rusko prestol na mesta so poslala brzojavne pozdrave. V iaatnu ruskega naroda je govoril docent varšavskega vseučilišča Zabolotsaij. Blesteči njegov govor je izzval dolgo navdušeno manifestacijo na adreso Rusije. Na banketu se je pila zdravica prevoditelju Prešernovih poezij na ru ki jezik, akademiku Koršu Na slavnost je došlo okoli 20000 ljudi. Sprevod deputacij, ki so ga otvorili Sokoli na konjih, je bil dolg več vrst (kilometrov). Opažala se je popolna odsotnost državnih oblastev — ne glede na to, da je soproga kranj akeara deželnega predsednika Rusinja, roj^n* gr' fia* Aarak-un * — „Biskup Jeglič in Prešernov spomenik". Pod tem naslovom Čitamo v včerajšnjem „Obzoru": „Piše nam prijatelj iz Zagorja: Čitajoč v „Obzoru" pismo ljubljanskega ško'a dra. Jegliča, ki ga je poslal ljubljanskemu županu radi baje „po-hujšljive" muze na Prešernovem spomeniku, sem se spomnil svojega bivanja v Doljni Stubici. V tamošnji cerkvi sv. Jožefa na desni in levi strani stoji po eden kip, a predoučujeta Adama in Evo. Razen figovega peresa ni na njih ničesar. Ta dva kipa, ki že več stoletij tam stojita in prav gotovo še tudi danes, še nista dala nikomur povoda, i da bi se po boj seval. Narod, meški in ženske, dečki in deklice jih imajo vsak dan pred očmi, kakor jih je gledal tudi posvečeni škof zagrebškega ka-pitija Kralj, ki je vselej, kadar je bil v Dolnji Stubici, čital mašo pred tem oltarjem V tej cerkvi je delilo že toliko škofov birmo, v njej je maševalo že toliko cerkvenih dostojanstvenikov, a še nobenemu ni prišlo na um, da taki kipi ne spadajo v cerkev. Kako se že pravi: Čistemu je vse čisto, a neči stemu . • .?" — „Pasja procesija". Ko je po slavnostnem sprevodu po odkritju Prešernovega spomenika prišli neka slovenska učiteljica od L'oyds, pozdravila jo je njena bivša sošolke, sedanja učiteljica na £ulf<*rajnaki š >li na Jesenicah gdč. O-.-a Reisner z besedami: »P hab* mir ah* gedacht. dass du boi dieser pasja proeesi;a dabei sein wirst«. Poleg stoječi Srh dr. V. J. ji je pa z ogorčenjem odgovoril: »Još uvek pun" bolja nego procesija ljubljanskih Svabica«. — Par minut pozneje smo nesramno nemškutarsko gosko, katere mati niti nemški ne zna, videli v družb* nekega mladega gospoda z znakom slov. planinskega društva na klobuku. To sta konseaventni, gospo dična z RsBljeve ceste! — Socijalni demokratje so imeli včeraj dopoldne mnogoštevilno obiskan shod, na katerem se je govorilo o strašni nesreči pri zgradbi domobranske vojašnice. Na shodu so bile izrečene ostre besede, ali odkrito bodi povedano: da no bena beseda ni preostra, če naj se ž njo ožigosa brezvestnost, s katero se časih pri stavbah zdravi udje in življenje delavcev izpostavljajo nevarnosti. Na shodu je v imenu firme Tonnies govoril tudi dr. TekavčiČ. — Volitev v pomočniški odbor gremija trgovcev v Ljubljani. Včeraj dopoldne se je vršila ob številni udeležbi v veliki dvorani „Mestnega doma" volitev v pomočniški odbor gremija trgovcev. Volitev otvori načelnik gremija trgovcev gosp. Ivan Knez, ki predstavi zastopnika obrtne oblasti, magistratnega svetnika g. Šeška, konštatuje sklepčnost, imenuje za skrutinatorja g. Škofa in Turka ter otvori zborovanje. Prva točka dnevnega reda so bile volitve, ki so se vršile po listkih. V imenu skrutinatorjev poroča g. Škof o izidu volitev. Izvoljeni so bili sledeči gospodje: načelnik g. Karel Tekavčič, načel, namest. g. Ignacij Kessler. Odborniki: Josip Drčar, Ivan Kmet, Oton Schmidt, Pavel Magdič, Karel Meglic, Ivan Volk. Odposlanca k zborovanjem gremija: Pavel Magdič, Karel Meglic. Razsodišče: Fran Berjak, Fran Mulaček, Viktor Rus, Josip Sekala, Franc Smole, Emerik Tršan. Namestniki, razsodišča: Fran Matajc, Oroslav Scbaffer, Rudolf Stritar. Ker ae pri drugi točki dnevnega reda. „Slučajnosti" nihče se ne oglasi k besedi, zahvali se g. predsednik za udeležbo ter zaključi zborovanje. — Tako je s to volitvijo postal gami j trgoveev prva stanovska organizacija trgovska na Kranjskem, ki odgovarja predpisom obrtnega reda. — Odbor atenskega telovadnega društva v Ljubljani naznanja, da je redna telovadba go-gojenk in članic vsako sredo in soboto od 5.—8. ure v dveh oddelkih. K telovadbi se sprejemajo tudi hčerke nečla-nic društva. — MPpoevetaM. Na včerajšnjem občnem zboru akad. fer. društva „Proavete" so bili izvoljeni sledeči tovariši : za predsednika Adolf R i b n i-k a r, v odbor pa Pavel Grošelj, Peter Hole ček, Josip Lavrenčič, Anton Sodnik in Gregor Z e r j a v, za preglednike pa Ivan Lah in Anton L o v š e. — Izjava. Z ozirom na napade ljubljanske „Save" na predsednika „Prosvete", g. Adolfa Ribnikarja, je občni zbor včeraj sklenil podati sledečo izjavo: „ObČni zbor „Prosvete" izjavlja, da savan8ki napadi, ki prihajajo iz Aurove pivovarne, ne morejo niti najmanj kratiti zaupanja v osebo predsednika Adolfa Ribnikarja. — Hrvački „Sokol" v Zagrebu je praznoval svojo 301etnico in razvitje nove zastave nad vse dostojno iu kar najlepše. Toliko neprisiljene navdušenosti, toliko odkritega bratstva že ni bilo med Sokoli, kakor pri tem slavlju Zbralo se je hrvatsko Sokolstvo iz vse Hrvatsze, Slavonije, Dalmacije in Istre. Poljsko Sokolstvo je poslalo predsednika poljske sokolske zveze drja. Fr. X. Fišer a; češko sokolstvo drja. Scheinerja, drja. Vani-Čeka in Mašeka. Od slovenskih Sokolov so prišle deputacije iz Ljubljane (18) z zastavo, Šiške, Kranja, Jesenic, Celja; brežiški Sokol je došel korporativno. Natančnejše poročilo o tej slav-nosti sledi. — Zelczničarska veselica. Na vrtu pri »L*»u« je imelo včeraj popoldne žel*?ničarsko pevsko društvo »Krilato kolo« veselico s sodelovanjem vojaške godte. Obisk je bil povoljen, ker vrt je bil natlačen od ličnega občio»tva. Peveke točke so se izvajale prav dobro in so želi pevei povsem zasluženo hvalo, posebno je pa omeniti, da imajo ravno železničarji veliko ovir premagati, da morejo vzlic svoje težavne službe se toliko v petju vaditi in javno z uspehom nastopiti. Največ zaslug gre v tam oziru pa neumornemu pevskemu vaditelju. Tudi godba je kaj pridno izvrševala svoj spored. Pevcem pa zakličemo: le tako naprej in povspeli se boste na isto stopnjo priznanja, kakor druga stara društva Ako ravno vas od gotove strani blatijo, ne ustrašite se tega, ker ravno to je dokaz vaše zmožnosti in vaSa višje izobrazbe, pred kate o je nasprotnike strah — Poročil se je g. Makso Jtpel, trgovec v Logatcu, z go-spico Ivanko Grossmannovo ii Rakuni— čestitamo! — Umrla je v gradu Smlednik v soboto gospa Katarina pl. Laza-rini rojena Hočevar, stara 70 let. Pogreb ho jutri ziutraj ob devetUk. — Visokošolcem kruha I „In šel bo boj boj vat brez upa zmage," tako bomo lahko rekli o marsikaterem abiturijentu in akademiku, ko se bo odpeljal v tuje mesto. Edino izdatno podporo, ki jo slov. akademiki uživajo v Gradcu, daja »podporno društvo za slovenske visokolce v Gradcu," ki deli podpore res pravično, ozirajoč se le na prosilčevo potrebo in pridnost. Lani je bilo v Gradcu vseh organiziranih slov. akademikov 122, vseh slov. vi-sokošolcev pa je bilo nekaj nad 130. Izmed organiziranih jih je bilo v pisarnah 10, štipendistov 123 samostojnih 51, od podpor pa jih je živelo 49. Toda izmed 51 samostojnih jih je gotovo polovica zadolženih Nekateri akademiki pa nimajo več stalnih dohodkov na mesec kot 10 kron. Da pa bo moglo podporno društvo začetkom zimskega tečaja pri Čati uspešno delovati, je potreba da ga vsi rodoljubi podpirajo. Zato, rodoljubi, dajte vikošolcem kruha! Prispevke sprejema velepoštovani g. dr. Benjamin Ipavic, Kari Ludwig Ring 3, Gradec. — Iz Ilirske Bistrice. Z veseljem naznanjamo, da je ŽelezniČna postaja Trnovo Bistrica edina na tej progi, koja je ravno te dni s popolnoma novimi nemško slovenskimi napisi skozinskoz Čedno opremljena. Samo pangermanski napisi so se docela izgu bili ter so se vse postajne plošče za potujoče ljudstvo z dvojezičnimi napisi nadomestile, za koji napredek se imamo neustrašnemu ielezničnemu mojstru g. F. Kameliju zahvaliti. — Pomanjkanje moških učnih moči na Kranjskem. Vsled poman kanja moških učnih moči eo se letos na mnogih enoraz- rednioah podelile učna meste ženskim učnim močem, daairavno to neaprotuje § 15 dež. aak. aa Kranjsko i dne 29 /4. 1873 det. aak It. 21 glasom katerega ee aa poučevanje dečkov, bodici da ao v poeeb >ih razredih ali združeni e dekleti, aeaejo iaoske jemati le aa prva štiri lete. Tadej bodo ne takih ioleh protizakonito poučeval« učiteljice one dečke, koji io r 5 6 7. in 8 iolakeaa latu. — Ob desetletnici tovarniške godbe na Savi pri Jesenicah. Tovarniški mojster Tone Kosmač je sin slovenske matere, a strasten hajlovec, odkar ima službo v tovarni na Savi. Ta odpadnik je predlagal pri odborovi seji tov. godbe, da se naj pri veselici v Hrenovici izobe sijo frankfartarice, a se je vendar še nekdo našel, ki je to netramnest zavrnil Nemški turnarji so pa pri veselici prebadali svoje klobuke „fiir das Vaterland". Ljudje pa tega delovanja „za domovino" niso mogli razumeti, zato bi bilo umestno, da turnarji pojasnijo pomen prebadanja. Pa ne, da bi se ie učili, kako bodo nekdaj prebadali Slovence? — Vinska letina na Vipavskem obeta oiti leto« prav dobra. Grozd-e je prav dobro dozo relo in zato je upati, da bode lato šoji vinski pridelek na Vipavskem prav dcb>r. — Cena dobrim starim vipavskim vinom je sedaj 15 gld. t Kiont r $tW * *^ • Dne 11. septembra: Barbara"£Kramar, nsmiljenka, 29. let, Eadeckega cesta 11, jetika. Dne 12. septembra: Marija Jesih, poaest-nikova žena, 63 let, Hradeckega vas, jetika. tforsiia poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kurzi dnn. bor«« 17. septembra 1905. BTalombenl papir!!. t. majeva renta i'- - i rebrn* renta..... , avstr. kronska renta , . ^ „ zlata P . . *" ogrska kronska m . , . tt B Blata „ , . 4- 3 posojil* dežel« Krm: kv 4l',0/o posojilo mesta 8pl!et . Wfc » - Zate . *l/au o boB.-her«. žel. pos. 1902 4C,'0 češka. dež. banka k. e. . •0/c ž. o. a1/«0/« *V/. Al/ o/ • t o A*/ °j' o. peSt. kom. 10% pr....... zast. pisma Innerst. hr. „ 9 ogrBke cen. dež. hr....... z. pis. ogr. hip. ban. . obi. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. češke ind. banke -, prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. doL žel..... t°/0 j, Jnž. žel. kup. "/g"/, . a1/,0/, avst. pos. za žel. p. o. . Srećom. *V«*k« »d L 18601/, . . . . , _ p 1834 ..... , tizske , . , sem. kred. I. m a » 5» B ogr. hip. banka . , srbske a trs. 100'— B tnrika ..... ?asilika »r»3ke , . kreditne B . . . Inomoško B » - . Krakovske 3 . L^abljanska 9 . • Avst. m d. križ« s • • . Ogr. „ „ Rudolfov« - baiebnrške a . . Danajsk* kota. » • Jažne železnie« . . • Državne železniet . . . a.vBtr.-ogrske bančne delnic« Avstr. kredirn« banke . . Ogrske „ . • • Žrmostenske „ ■ • Premogokop v Mcstc (Brnz) Alpinske montan .... P^ažke žel. tadr. dr . . iLma~Mnranyi , . • Trbov^ske prem. dmžbe A »str. erežre tovr. drurte Čffčko sladkorno dražb« 10045 100 35 100-56 119-65 97 20 116-25 60 99 100-60 100-100 85 100 5.5 100*86 30090 1C6 50 100-50 J 00* — 10020 i 100-— 100*7b 99*90 99-50 321 — 101 45 190*90 295 75 167 10 305 — 303*— 270-— 104 — 146 26 25 474-— 93*— 66 — 54 2 i 35 — 62-74 — 636 — 00-65 100 55 100- 75 119 85 97-40 11645 101- — 10160 100- — 10180 100 55 !OO?0 101 85 107-50 101*50 10080 101- 20 101*— 1G1-75 100-— 3-Ž3-— 102 45 192 90 297 75 169 10 314 — 311 75 276-50 lin — 147-— 2825 483-60 83-— 99 — 70 60 6625 3650 66 — 7»v— 645 50 105 50 106-90 678— I 679 — 11 645 — 1^65 50 684 251 »85 25 799— 247-75 678 — 539 90 800 — "MS 75 683 — 640 90 O. kr. eeata ...... 11*36 li 40 20 franki....... . 1912 19-14 20 marka...... 23*47 23 55 Severeigns .... 23*93 2406 Marke.........117-40 117-60 Lažki bankovel...... 95*30 95*50 Rnblji....... »63-60i 264*50 ■jelarlt..... || i*8A| 6 — Žitno cen« v BudsreDoši. «746 —J-R756 — 554 761 655-75 2*7— S03'— 569 —! 574 — 159 75 160-75 Pšenica Pšeniea Bi Kara za Oves Dne 18. septembra 1906. Teretili! • oktober . . . za 100 kg. K 16*02 „ april 1906 . . „ oktober ~ maj 1906 100 100 100 oktober . . . „ 100 6—10 vin. višje 16 70 12*90 13*32 12-48 Meteorologično poročilo !ilii> umi. morjem 806*9. Srednji naeiu tlak 783-0 mm 16. 17. čas opazo vanja 9. av. 7. zj. 8, pop, 18. (Lov. 7. Hj. 8. pop. Stanje barometra v mm i«* as Vetro*ri 734 5 740 l 739 8 740 7 742 3 741*5 18 2 12*4 203 sl.jzah. sl. svzhod 8l. jvzhod jasno jaar.o jasno 163 123 154 ar. sever sl. svzh. ar. svzhod oblaCno oblafino pol. obiač ca Srednja temperatura sobote 192' nor-male: 14 8° in nedelje: 16 3*, norm. 14 6«. Mo-krina 24 arah:217 mm in 00 mm. Učenec iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v drogeriji Anton Kane v Ljubljani, Šelenburgove ulice 3. Učenca sprejme za mizarsko obrt v pouk Andrej Kregar, Vižmarje štev. 59. 3965—2 ^Caki Za gg. učitelje! Izšel je lične vezan, jako praktičen učiteljski koledar z imenikom ljudskih dol in učiteljskega osobja na Kranjskem, Jnž. Štajerskem in Primorskem, z osebnim staleže m kranjskega ljudsko - šolskega učitelj stva in z ročnim zapisnikom za šolsko leto 1905/06. Sestavil učitelj v Ljubljani. 29G8—3 Ppna i Za 75 učencev 70 h, zalOO učencev80 h, UGlia i za |25 učencev 90 k, za 150 učencev i K Naroča se pri založniku in tiskarju Iv. Pr. Lampretu u Kranju. Makso Jape/ irgovec rojena Grossmann Logatec poročena dne te. septembra 1905. J^akitnik 2982 Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C kr. ravnatelj stro dri. ieleznice v Beljaka. Izvod Iz voznogra recia. Veljaven od dne i. junija J906. leta. ODHOD 12 LJUBLJANE juiL kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. tiri «4 m poi.1061 osoo: i tlak » Trbiž. Beljak, Celovec, Franzensfeate, Inom >st, MoDakovo. Lfnbco, če« Seletbal » Aur Solnograd, res Kleii -FleiSing v Steyr, v Line, aa Dunaj via \rootetteE. — Ob 6. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. tunija do 10. septembr* ob nedeljah in praznikik. — O" .. ari 5 d t»uta*j osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fransensfest«, Ljubno, Dunaj, Cea Seltth^ 7 Solnograd, Inomost, čez Klein-Reitling v Line, Budeievice, Phsen, Mari^tue vare, Heb Francov« vare, Karlove vai-e, Prago, Lipsko. ?e» Aaiatetten aa Dunsj. — Ob 11. .:ri 44 rr dopoldne osobr: vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljuhne, Selzthal Dunaj, Solnograd, Inotno^t, Bregenc Ženeva, Pariz. — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri bH u. ^opoldne jKobm . čes Klein Ueifling v Steyr, Lico, Budej^Vice, Plzeo, Marijine vara. Heb, Francove vare, Karlove vnre, Prage Ljubljana-Linc-Praga direktni 7oa I. ia D. razr.-. Lipskc, aa Dunaj že% Amstetren. — Ot 10. un ponoči osobn vlak v Trbiž, Beljak, Fran zensfeste, inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in II razreda) — PROG*> V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Not* mesto, Straž«, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop tstotak«. — Ob 7. uri 8 m zvečer i Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jož. kol, PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. uri 1*3 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Ams+etten, Monakovr (Monakovo-Ljnbljana airekt. vos 1., DL raz). Inomost, Franzensfeste Semograd Lanc, Steyr. Autisee, Ljubno, Celovec Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri lu m dopoldne osobni viaz p Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga»Line-Ljub-liana direktni voz I. in fl. razred;!), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, vitejr Pan. Ženevo, Curih, Bregen*. Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein. Ljubno, Celovec, bmohor, Fontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthaia, Beljak*!. Celovca, Monakovega, Incmosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 ca zvečer osobni vlak z E*unaja, Lipskega Prage, Franzensfesfe, Karlovih varov Heba, Mar, varov, Plzna Boo^ejevic Linca, Ljubna, Beljaka Crlovca, Pontabla, čez Selzthai od Inomosta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. ari 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta h Kočevja, ob ». uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja m ob t. uri $fi m b*ečer istotako. — ODHOD 12 UC3LJANE drž kol. V KAMNIK. Mesau: vlak.: Oh 7. ar S-, m zjutraj, ob 24 un 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri *j m ponc4. oarao ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIK.* Mešani vlaki • Ob 6, uri 49 m zjutraj, ob Ob 9. uri bij m uonoči sam ob edeljah pred krajivrJTi. ,-woai v Lj-u 10. un 69 m dapoMpe ol? ft. uri 10 nizvečc-i* praznikih. — 8rw«l u^-nofiaki ;« i* ? rch* a J. j. .i. k. — ... » •}» *f •>* ««» mm «|» « Knjigarna Kleinmayr & Bamberg V tjubljani, Kongresni trg 2 Slu±bai«6a ki je izurjen v odpošiljanju mleka, izdelovanju sira in surovega masla; vsa dela opravlja tudi samostojno. Natančneje podatke daje ,,Mle karaka zadruga" v Zagorju pri Št. Petru. 2980—1 V NG8ENI 5L0VEMSK! HIŠI 5^ ^ BI SMELE POGREŠATI t t t t t 3 f^T SSaa DOKTORJA PRRMCETfl SSSa PREŠERNR UREDIL 5KRIPT. L PiNTRR ILUSTRIK^nfl IZDnj^, 5Ef!^ 5 K, V PL^TML VEZRHfl 6 K 40 h, V USNJO VEZr.MH 9 K UUDSKfl IZDRJfl 1 K, V PIHTMO VEZRM^ 1 V 40 h. NRTISrilL^ !M 7J\LQftlf\ IG. PL. Kt£t!1Mr\Yl* & FED. BAMBERG V l)'^.: , 'fiJ, t t C03iVrijC i i 1 5E PO VSEH K i;KJ rRŽhlCflH. t t i Mesečna soba nemeblovana ali pa meblovana, s po« sebnim vbodom, se odda takoj ali za oktober na Resljevi cesti štev. 24, I. nadstropje. 2929 2 ki hodijo v Šolo, se sprejmejo na hrano in stanovanje pod ugodnimi pogoji. — Kje, pove upravn „S!ov Nar.u. 2968—2 Dijaki se 8prejmo na dobro hrano in stanovanji uHlKerJeuih ulicah št. 5,1. nad 3ŠSe se jako suho skladišče. Prijave upravništvu „Slovenske^ Naroda". 2^1 Krojaški salon za gospode 2l4&-2i j Ivan Magdić| Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz n*ymoćin za Sokole. I v+v*1^******h »ajajajaja^a^ajajaai paja>ajafajajaaajaj »ajai y Učne knjige zn vse srednje in ljudske šole v najnovejš'h odobrenih izdajah, pisalne m risalne ter druge šolsbe potrebščine v t$&jbc!]ši kakovosti In po zsn&mih cenah priporoča T^. SCHWENTNER v JLij 111> 1 j ani a?3o 9 Prešernove "iglice št. 3» J . A A A,V:\ c-. z ■ \ .\ >. A r-:--- *%^ ©l©l©J@|®l®|® m m ©i® ©i® ©i® m- priporoča svojo -*a<^> IV popolno @€(,1q^o *^ajf| v«fh na tukajšnjih ^n zunanjih ufiiliSčih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in <3 H. drž. gimnaziji, c. kr. drž. višji realki in c. kr. moškem in ženskem £ učiteljiSCu, na privatnih, ljudskih in meščanskih Bolah uvedenih c« šolskih knjig najnovejših izdaj v sešitkih in stanovitnih šolskih vezbah po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajo zastonj. — Ljubljanski šolski koledar 2 vin. 2899—7 © © © © © © © Jernej Bahovec f tovarniška zaloga Grubbauerjevih zvezkov, založništvo nastenskih ta-i bel za Črnivčevo računico, kipo? slovinsKlti I teratov, peres družbe j sv. Cirila in Metoda, ter slovenskih koledarjev f Marijin trg v Ljubljani Hlialks: Resljeva cesta 7. priporoča svojo tounrniško zalogo Grubbnuerjevih 1 zuezkov = z dobičkom, katerega je deležen učiteljski konvikt. Šolske knjige za ljudske šole, peresa učit. konvikta in druga peresa, svinčnike, držala, črnilo, tintni izvleček, šolske sobe ter druge šolske potrebščine. 29J<5—3 Solidno In točno postrežbo zagotavlja z odličnim spoštovanjem Jernej Bahovec. a m ®l©l©|®|@|@|®|©|®|@|®|®|®|® Sprejema zavarovanja ^lovefikoga 8iv-Ijenja po najrazDovrstnejBih kombina-cijah pod tako ogodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje m smrt a zmanjfiujočimi ae vplačili. Vsak gjaj ima pravico preteka petih iet dividende. vzajemna zavare "toan V 2r v t-s L. Raz. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačana odškodnina in kapltallja: 82,737.159-57 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ viaakeal ilovantko • narodno opravo. 6—108 Vtt pojaanlU d«}«: Generalni zaetop v Ljubljeni, logar pisarne bo v laatne} bančnej hiši - ------ - fttov, Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najniSjih cenah Škode oonjojc takoj in najkulantneje Oživa uajboljS; alovea, koder j poslan? Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obenokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ifan Taviar Laitnina in tisk »Narodne tiskarna*. 04