NE BOMO JIH POZABILI Te dni bomo na gro-b°ve ubitih, mučenih in Padlih med narodno-Osvobodilnim bojem po-'°2ili morda le majhen Cvet ali bogat šopek CVetic, morda bo prisot-na samo tišina spošto-Vanja ali pa častna sal-Va v njihov spomin. Vse to Pa na tak dan govo-r': Ne bomo jih pozabili. ki so umrli že Pred več kot tridesetimi l®*'. pa kot da so živi danes. Zadolžili so naa in to nam je kot po-buda, da naš jutrašnji ne sme biti enak vČerajšnjemu, ki ga je barvala kri in krojilo trPijenje, lakota in smrt. Ti. ki so tako umrli, nas °Pozarjajo, da to, proti ^6mur so se borili, še *'vi- Ne samo v južni ^hieriki, na jugu Afrike 'n še kje, temveč tukaj, ^sto blizu, na avstrij-skem Koroškem. Množi-Ce ljudi se bodo na praznik mrtvih poklonile ^tvam po vsej Sloveniji 'n tudi v zamejstvu, še Veš pa jih bo, ki bodo Sami ali v krogu najbliž-i'b stopili na grobove Svojih dragih, da bi bili te9a jesenskega dne sa-'P' z njimi. t * \ št Spomenik žrtvam na Ljubelju IZOBRAŽEVANJE Po vsem svetu se vse bolj uveljavlja zavest, da Je Izobraževanje nujen pogoj za družbenoekonomski, politični in kulturni razvoj vsake države. Torej je povsem normam len pojav, da ©o v našem družbenem planu prioritetne naloge pridobivanje in vzgoja kadrov iin njihovo ©talno dodatno izobraževanje. Tudi Avtotehna si je v svojem načrtu razvoja zapisala: — ojačiti kvaliteto kadrov, izvajati dopolnilno izobraževanje KV delavcev (mehanikov, prodajalcev itd.) im izboljševati kvaliteto strokovnega dela nasploh .na ostalih delovni h mestih, da bomo vedno bolj sposobni razvijati lin dopolnjevati svoje lastne programe —. Ekspanzija izobraževanja (posebno visokošolskega) je povsod v svetu dejstva, ki ga niti ni potrebno posebej dokazovati, ampak je dovolj, če pogledamo okoli sebe. Kateri pa so temeljni vzroki za to »ekspanzijo« izobraže-vanja in kaj pomeni ta »lakota po znanju«? Strokovnjaki pravijo, da je to znanstveno-tehnična revo-luoija, razvoj im potrebe sodobnih proizvodnih Sil im odnosov, ki zahtevajo zelo širok In intenziven razvoj znanosti, izobraževanja im načrtovanja. Vse to neposredno vpliva na celotni družbeni razvoj (imaterialni im duhovni) s povečanjem produktivnosti dela in krajšanjem delovnega časa. S tem omogoča tudi postopno odpravljanje razlik med umskim In fizičnim delom, ustvarjanje harmonične vsestransko Izobražene osebnosti — »polnega človeka«. 'Ni pa zato edini pogoj izobrazba, ki si jo pridobimo v šolskih klopeh, marveč izobraževanje med delovnim procesom, ki traja, če tako rečemo, vse življenje, kajti znanje im veščine, ki jih pridobimo med šolan jem v mladosti, niso enkrat za vselej piiidobljene vrednote. Razvoj tehnike, znanosti Im sodobne tehnologije nas kaj hitro pripelje do »zastaranja znanja«. Prilagajanje takšnim potrebam pa zahteva številne reforme na vseh nivojih izobraževanja. Materialna proizvodnja kot »eksperimentalna znanost« (Marx), velikanski razvoj proizvodnih sil pa tudi revolucionarna pre obraZba celotnega družbenozgodovinskega dogajanja jasno zahtevajo, da mladi strokovnjaki čim-prej zamenjajo šolske klopi z delovnimi mesti v delovnih organizacijah, še več, da se izobražujejo in usmerjajo v skladu s potrebami In možnostmi delovne organizacije. Tako bo tudi iaže reševati problem (ne)zaposlenosti iin postavljanja cen na »trgu kadrov«. (Nadalj. na 4. strani) Periodični obračun januar — september 1977 Zakon o knjligoviodnstvu (Ur. I. SFRJ 58/76) določa, da morajo vsi uporabniki družbenih sredstev voditi knjigovodstvo po metodi dvojnega knjigovodstva ter pni tem uporabljati sistem predpisanega kontnega plana. Po tem zakonu so vsi uporabniki družbenih sredstev dolžni sestavljati penio-diične obračune, da bi ugotoviti rezultate poslovanja (prihodki in dohodki). Periodični obračuni se sestavljajo na posebnih predpisanih obrazcih, ki se v določenih rokih predložijo SKD. Seveda se za sestavo P. O. upoštevajo tudi spremljajoči predpisi in praviniki. DO »Avtotehna« sestavlja za vsako TOZD poseben periodičen obračun, sestavlja torej pet periodičnih obračunov, ki so rezultat dela delavcev v TOZD tako po kvaliteti m tudi po rokih, kajti knjigovodstvo se vodi po načelu ažurnosti, pravilnosti in vsa knjiženja se morajo opraviti na podlagi pravilnih listin. V Avtotebni še nismo povsem dojeli, da je doslednost pri izpoinjevanju poslovnih listin, knjigovodske kartoteke, materialnega knjigovodstva, prevzemnih listin, sestave faktur, oprema dokumentov za liikvidaoijo ali plačilo sestavni del poslovne dejavnosti ter vpliv na dohodek in je tudi kazensko sankcionirana, da o družbeni samozaščiti ne govorimo. Samo usklajeno delo operative s knjigovodstvom bo lahko nudilo delavcem TOZD podatke o poslovanju in delu svoje TOZD ter tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za delo in odločanje v njih. Nekaj uvoda sem napisal, da vzbudim v delavcih razmišljanja, da je potrebno nekaj napraviti ter da so prizadevanja za knjigovodska razčiščevanja in usklajevanja nujna ter da jih moramo spremljati vzporedno s poslovno dejavnostjo. Ko bodo izšle te vrstice, bo narejen periodični obračun (in razpravljali bomo o naših uspehih ali neuspehih vzporedno z možnostjo povečanja vrednosti točke glede na rezultate minulega in tekočega dela. Posebno moram opozoriiti na problem našega odnosa do sredstev v najširšem smislu, konkretiziral pa bi samo nekaj najoprijemljivejših ipodatkov, o katerih se vodi bitka, da bi se stanje na tem področju izboljšalo. To so podatki o zalogah. Delovna organizacija »Avtotehna« ima s svojim TOZD širok spekter zalog, ki so bile tarča analiz, kajti priznati moram, da se v samih TOZD ni kaj dosti napravilo, da bi se zaloge že v preteklih letih realno vrednotile in se napravila ustrezna znižanja ter s tem razčistilo stanje v breme tekočega dohodka. Poudarjam, da je zastoj tudi v tem, da se ne vodijo pravilne Knjigovodske evidence (materiaino-finančna kartoteka). Vsak TOZD mora voditi: — materialno knjigovodstvo (pomožna knjiga), — skladiščno kartoteko ((količinska evidenca), kajti samo na podlagi teh evidenc lahko operativa vrši dis-ponlranje blaga in sestavlja pravilne kalkulacije cen (ena cena za en artikel). Gospodarsko-račumski sektor je v letošnjem letu praktično samo razčiščeval za TOZD knjigovodske evidence, kajti TOZD še nimajo praviinega odnosa do tega vprašanja (TOZD lil, IV, V). Dogaja se celo to, TOZD naroča blago ter ga odpremijio drugemu TOZD, ki ga ne prevzame, toda uskladišči ga, nato blago leži kot neevidentirana zaloga v skladišču brez odgovornosti za prodajo (TOZD IV, NT). Prikaz o zalogah podajam za razdobje I.—IV./77, zato nam bo v naslednji številki prikaz rezultatov že povedal o uspešnosti akcije: REKREATIVCI Na Visoki šoli za telesno kulturo na Kodeljevem zopet redna tedenska rekreacija. vsak petek od 19. do 20. ure za Avtotehno košarka, nogomet in druge igre z žogo v veliki dvorani vsak petek od 20. do 21. ure pa plavanje v bazenu z ogrevano vodo Vse člane naše delovne organizacije vabimo, da se najetih objektov poslužujejo v čim večjem številu. Vstop prost. Komisija za šport In rekreacijo TRIM Zveza telesookulturnih organizacij in komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu ZS Ljuibljana-Siška sta razpisala v počastitev dneva republike športnorekreacijska tekmovanja v raznih športnih disciplinah. Naša delovna organizacija se bo udeležila tekmovanja v streljanju z zračno puško, turnirja v košarki in namiznem tenisu in kegljanju. Cas lin mesta tekmovanj bomo objavili na oglasnih deskah, da se bodo lahko tudi navijači na svoj način vključili v boje za čim boljši uspeh naših športnikov, ki bodo, upajmo, dali vse od sebe, da s pravo športno borbo dajo svoj delež k praznovanjem letošnjega 29. novembra. rd TAB. I. Pregled zalog I.—DI./77 TOZD Servisi Nedovrš. Trg. ___________________proizv. blago ^ 8,261.755 4,286.237 1,205.762 II- 6,856.491 213.371 ___ III. 7,105.917 — 721 773 IV. 3,101.984 — 414.620 Yl________________________—__________________— 55,986.807 Kaj ipomeniijo te številke, lahko strnemo v kratko pojasnilo, da so to zamrznjena sredstva, posebno ker ne vemo za vsebino teh postavk in prodajne vrednosti teh zalog. Knjigovodsko to imenujemo realna vrednost zalog, katere so dolžni vodilni delavci v TOZD budno spremljati in pravočasno ustrezno ukrepati. Rezultati knjigovodskega pregleda in ukrepov so naslednji: TAB. II. Pregled zalog, ki se več kot eno leto ne obračajo. TOZD Servisi Trg. blago 1. 1.650.864 400.000 (predlog TOZD) II. Lj. 295.822 — II. Bgd. 191.646 — III. 1,422.293 239.000 (dokument. v GRS) IV. 609.599 — V. — 1,900.000 (dokument. v GRS ter se del- no pokriva iz razmejitev) Ker moramo prikazati realni dohodek delavcem TOZD, da bi lahko pravilno odločali o delitvi dohodka, smo dolžni rezervirati ta sredstva za znižanja, da ne bi lažno prikazovali vrednost zalog. Vse blago, ki se ne obrača (spiski, predani direktorjem TOZD) bo v naslednjem obdobju (knjiženo kot rezerviran dohodek TOZD, po prodaji blaga se vrednost knjiži v (izredne dohodke. Torej samo angažirati se je treba, kjer pa ni mogoče, morajo DS TOZD razpravljati ter sprejeti ustrezne sklepe za znižanja ali odpise In dati smernice, da bi se temu izogibali. Zavedati se moramo, da te nepravilnosti še kako vplivajo na (izračun mase za osebne dohodke ter tudi na likvidnost TOZD. Likvidnost TOZD do danes še ni bila (problem, toda Zakon o knjigovodstvu v čl. 1 točno opredeljuje, da mora TOZD spremljati celotno gibanje vseh sredstev v procesu reprodukcije, torej je lasten žiro račun TOZD nujen. Iz navedenih številk v TAB. I. lahko razberemo, kakšna sredstva so zamrznjena ter se zato tudi vprašamo, če ne bo hitre akcije, kdo bo dajal kredite (z avali posameznih TOZD glede na obračun poslovnega sklada TOZD. Prikaz zalog in realizacije nam v grobem le prikaže obračanja, kajti povprečne zaloge se bistveno ne razlikujejo od stenja dne 30. 6. 1977. TAB. III. Pregled zalog In realizacije I.—VI. 1977 TOZD Servisi 1. zaloga (rz. deli) realfe. (fakt.) 8.261.755,00 15.517.499,00 -F nedovr. proiz. 4.286.237,00 II. zaloga (rz. deli) 6.856.491,00 — Skupaj za serv. Ljubljana in Bgd realiz. (fakt.) 21.780.428,00 + nedovršena 213.371,00 III. zaloge (rz. deli) realiz. (fakt.) 7.105.971.00 3.182.400.00 IV. zaloga (rz. deli) realiz. (fakt.) 3.101.984.00 3.478.625.00 V. zaloga trg. bi.) realiz. (fakt.) 55.986.807.00 84.344.269.00 Upam, da bo teh nekaj (podatkov le dalo 'misliti delavcem, ki so odgovorni za vodenje, da v okviru svojega delokroga v zaščito sebe in TOZD ukrepajo, da se izvaja osnovna 'poslovna funkcija dobrega gospodarjenja. Delavske kontrole TOZD lahiko v okviru kontrol tudi prispevajo svoj delež po tem članku, posebno še, ker je pred nami interni akt, ki točno opredeljuje pravila knjigovodskega obnašanja, dolžnosti in odgovornosti delavcev TOZD in DSSS. Direktor gosp. rač. sektorja: (Anton PLEVČAK, dipl. oec.) IZOBRAŽEVANJE (Nadalj. s 1. strani) Poanta tega uvodnika pa je ob takem razmišljanju o potrebah strokovnjakov v naši DO, kot je uvodoma povedano, v tem, da je neovrgljiva resnica vzporedno (izobraževanje vseh na ostalih delovnih mestih, kajti dokazano je, da je vpliv kadrov z visoko izobrazbo na uspešno poslovanje delovne organizacije pozitiven samo v primeru, če (imajo tudi vsi drugi delavci ustrezno izobrazbo. UREDNIŠTVO VAŽNEJŠI PREDPISI 1. Metodologija za izkazovanje, primenjanje in kontrolo izvajanja tistih določit SS, ki se nanašajo na sindikalno listo za I. 1977. (Ur. I. SR Slovenije, št-13/77). 2. Uredba o splošnih pogojih za potrošniške kredite- ((Ur. I. SFRJ, št. 32/77). 3. Odlok o načinu oblikovanja cen za blago (iz uvoza- (Ur. I. SFRJ, št. 32/77). ((Ta odilok (morajo proučiti vsi komercialisti v Avtotehrti)- 4. Odlok o načinu oblikovanja cen pri (povečanju števila posrednikov v prometu- (Ur. h SFRJ, št. 32/77). 5. Odlok o pogojih, s katerimi so dovoljeni in se smejo plačevali stroški prodaje v tujini in drugi stroški poslovanja s tujino. (Ur. L SFRJ, št. 32/77). 6. Popravek uredbe o kontnem planu in bilancah za OZD. (Ur. t. SFRJ, št. 32/77). 7. Odredba o načinu »o postopku za opravičenje razlik v vrednosti, nastalih pri poslovanju s tujino. (Ur. t. SFRJ, št. 33/77). 8. Pravilnik o spremembah pravilnika o načinu ugotavljanja povpr. vred. zalog in o načinu ugotavljanja last. sr. im kredit, za trajna obratna sredstva. (Ur. I, SFRJ, št. 31/77). 9. Uredba o izvajanju določb 6. in 7. tč. prvega odst. 51. čl. zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema. 10. Odlok o zneskih ia pogojih, ob (katerih lahko kupujejo občani in civilne pravne osebe devize pri pooblaščeni banki. (Ur. I. SFRJ, št. 34/77). 11. Popravek odloka o načinu oblikovanja cen za blago fz uvoza. (Ur. I. SFRJ, št. 34/77). 12. Pregled'stopenj prispevkov Iz OD ter stopenj prispevkov iz dohodka za finan-oiranje SIS na področja družbene dejavnosti v l-1977 ter stopenj davkov iz OD, ki se obračunavajo in odtegujejo ob (izplačilu osebnih dohodkov. (Ur. h SRS, št. 14/77). 13. Odredba o obrazcu za obračun republiškega davka iz dohodka TOZD za 1, 1977. i Direktor gosp. rač. sektorja; ANTON PLEVCAK, dipl. oec. Če ima človek voljo! TREBNJE, 14. 9. 1977. V prostorih občinske skup-Sčine Trebnje je bila danes IV. letna skupščina Kluba zdravljenih alkoholikov trebanjske regije. Udeležba je bila polnoštevilna. Prisotni so bili tudi predstavniki občinske skupščine, sindikatov in delovnih organizacij. Skupščina kluba Je Imela delovni karakter In Je Iz poročil bilo razvidno, da Klub uspešno dela, da ima zavidljive rezultate, saj so podelili priznanja lepemu številu zdravljenih, ki so dosegli 3 ali 5-letno absti-nenco. Med prisotnimi Je bilo čutiti zadovoljstvo ob uspešnem vračanju prizadetih v zdrav odnos z družbo *n še posebej s svojimi družinami... Tako nekako bi izglodal začetek »uradne« vesti v kate-[fci koli dnevnem časopisu, je pa ni naš namen. V na* Glasilu pišemo o tem “Ogodku iz drugega zornega 'tota. Pišemo o tej skupščini 2ato, ker je član tega kluba Jjaš sodelavec tovariš Jakob Ovnik. Pišemo zato, ker nam I® tovariš Ovnik dokazal, da le človek sposoben napravi-w vse za svoje dobro, če lima j^jo, in naš Ovnik jo ima. Pišemo zato, da v naši delovni organizaciji posvetimo večjo skrb drugim primerom ^kohollizma, drugačnemu bo|lj rigoroznemu pristopu in toševanju. Ko je v razpravi povzet besedo tudi tovariš Ovnik in na Kratko, s preprostimi beseda- mi! opisal svojo pot zdravljenja, kakšne težave so ga spremljale, koliko je potrebnih odrekanj itd., je poudaril, da je uspeh zdravljenja pripisati tudi obnašanju neposredne okolice, v kateri dela in živi. Tako smo zvedeli, da je lahko obdržal visok nivo svoje volje, postati drugačen predvsem zasluga njegove zakonske družice, pa tudi ljudi v podjetju, ki so ga razumeli, mu za njegove razmere omogočili boljše delovno mesto in poskrbeili za prve korake v življenju tudi njegovemu sinu. Zaključil je svojo pripoved s pozivom tistim, ki nimajo dovolj lastne volje, da uspehi pridejo samo, če sami tako hočejo. Če pa 'računajo na druge, kaj Tovariš J. Ovnik v trenutku, ko je prevzel funkcijo predsed-hlka kluba Tudi drugi so sprejemali čestitke In darila ZAHVALA Ob boleči Izgubi mojega ata se iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje, darovani venec in pomoč. Marija Kremser bodo za njih storili, so čisti memiipulanti. Iz madaljinje razprave, v kateri je sodeloval tudi moderator tovariš dr. J. Rugelj, smo izmed mnogih resnic izluščili ta trenutek samo eno. Dobro bi bilo v delovnih organizacijah organizirati kratko predavanje za tiste delavce, ki so na delovnih mestih neposredno v kontaktu z alkoholikom, o načinu obnašanja in konta ktiranja s takim človekom. Tu namreč dostikrat grešimo, ker jemljemo problem s gledišča usmiljenja, opravičevanja »bolniškega« staleža zaradi ljubega miru in malokrat zahtevamo za zamujeni čas in neopravljeno delo obvezno nadomestilo. Skupščino je kot zastopnik Avtotehne pozdravil predsednik konference sindikata tovariš B. Kačar in ob tej priliki predal našemu Ovniku skromno darilo. Ko je Skupščina kluba ob zaključku volila nove organe kluba, je bil enoglasno sprejet za novega predsednika naš tovariš Jakob Ovnik. Dovolite cenjeni braloi, da v vašem imenu izrazim tovarišu Ovniku iskrene čestitke in zaželim njemu in njegovi družini še veliko sreče. Predsednik konference sindikata Avtotehne tovariš čar čestita tovarišu J. Ovniku B. Ka- Tovariš J. Ovnik, danes ob traktorju, sen ki je bil včeraj samo POSEBNE NOVICE 31. OKTOBER, SVETOVNI DAN VARČEVANJA 31. oktober je že vrsto let mednarodni dan varčevanja, čas torej, ki ga banke izkoristijo tudi za razširjanje osnovnih linformaoilj o vrednosti varčevanja kot načina zbiranja sredstev, se z večjo poslovnostjo približujejo svojim varčevalcem, obenem pa so po samoupravnih poteh povezujejo z občani lim delovnimi ljudmi. Hrarfilniška misel sega daleč nazaj v preteklost, saj je že pred več kot 360 leti Francoz Huegas Delestre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva. Leta 1778 so v Hamburgu ustano-vilii splošno 'preskrbovalno ustanovo, ki je v svojih pravilih poudarila, da je »ustanovljena za dobro marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi majhni prihranki v hudih časih veliko pomenijo, z nekaj obrestmi pa še več. S svojo marljivostjo lin varčnostjo naj tako koristijo sebi in državi .. Zgodovinsko dejstvo je, da se z delom ustvarja vrednost in da se z varčevanjem ustvarjena vrednost čuva in pomnožuje. To pomeni, da je 'bogastvo posamezne gospodarske celice, vsega naroda in vsega človeštva posredno ustvarilo varčevanje, zato ni slučaj, da posvečajo veliko pozornost varčevanju že v kapitalističnih državah, posebno pa še v državah s socialistično družbeno ured-diillviijo. Varčevanje razvija pri človeku občutek zmernosti in ga usmerja na bolj urejeno življenje. Vsak varčevalec je nasprotnik razsipništva in se ne zadolžuje lahkomiselno. Varčevanje uči človeka skromnosti, odpovedovanja sedanjih zadovoljstev v korist bodočih potreb. Ko se človek odloči za varčevanje, razvija v sebi občutek nesebičnosti. Varčeval namreč ne bo samo zase, ampak tudi za blaginjo svojih bližnjih. Vsakdo, ki ima prihranek na hranilni knjižici občuti določeno neodvisnost, samostojnost, samozavest, občuti določeno varnost v življenju im delu ter brezskrbno gleda v bodočnost. Z vidika družbene skupnosti varčevanje dopolnjuje družbeno akumulacijo, ker se preko bančnega sistema ponovno vrača v gospodarstvo, doprinaša 'razvijanju, proizvodnih sil, pospeševanju proizvodnih procesov in ustvarjanju pogojev za materialni in kulturni napredek družbe. Prav v naši socialistični družbeni ureditvi je treba posvečati veliko pozornost vzgoji varčevalne zavesti posameznika. Kdor se namreč ni naučili varčevati s svojim premoženjem im dohodki, ta tudi ne bo Smel pravilnega odnosa do družbene lastrti-ne.i Mednarodni institut za varčevanje je ob svoji ustanovitvi 1924 objavil naslednji razglas: Delo in varčevanje sta najmočnejša na poti h blagimi]', napredku lin dostojanstvu vsakega posameznika. Varčevanje naj resnično postane navada, potreba in vrlina vsakega člana naše družbene skupnosti. Združenje poslovnih bank SR Slovenije, je letošnje akcije ob mednarodnem dnevu varčevanja zastavilo širše kot pretekla leta. Ker se vsi zavedamo kako pomembno je varčevanje za naš družbeni in ekonomski razvoj, saj je to naloga s katero se srečujemo na vsakem koraku, smo se namenili, da z nekaj podatki, z izhodišči za družbeno angažiran uvodnik, damo vsem internim glasilo m delovnih organizacij v SR Sloveniji možnost, da delovne ljudi obvestijo tudi o naporih slovenskih bank, kot posebnih organizacij združenega dela, kr se primarno ukvarjajo z zbiranjem in plasiranjem sredstev, za uresničevanje naših skupnih teženj. ZDRUŽENJE POSLOVNIH BANK IN HRANILNIC LJUBLJANA Poročilo službe za varstvo pri delu DO Avtotehna Služba za varstvo pri delu naše delovne organizacije, ki jo na kratko imenujemo VPD, je delavskemu svetu podjetja predložila poročilo o svojem delu za čas od I. do VI. 1977. V prepričanju, da je to zanimivo za vse nas, ga v celoti objavljamo tudi v našem Glasilu. Uredništvo V letu 1976/1977 je v dejavnosti VPD prišlo do občutnih sprememb predvsem na področju normativne dejavnosti. Na podlagi novega ZVD smo namreč moiralli na novo opredeliti to področje v svojih internih samoupravnih aktih na nivoju AT lin njertih sestavnih TOZD. Tako smo na nivoju AT im TOZD sprejeli Samoupravni dogovor o skupnih osnovah in enotnih merilih za urejanje VPD v AT, ki okvirno opredeljuje in ureja to področje. S tem dogovorom smo določili predvsem bistvene kriterije za opredelitev TOZD in DSSS z vidika VPD. V dogovoru pa so seveda tudi skupne smernce in merila za nadaljnjo opredelitev področja VPD ma nivoju AT. Na osno-vii teh smo za TOZD im DSSS Izdelali lin sprejeli Samoupravni sporazum o VPD AT Lj., v katerem smo konkretno opredelili predvsem pravice, obveznosti im odgovornosti na področju VPD. Obenem pa bomo v njem določiti organ službe za VPD, ki izhaja iz dogovora, ter njene ma-loge im delovno področje. V sporazumu pa je seveda tudi način sprejemanja varstvenih ukrepov lin nor-mativov, pravilnikov za posamezna dela im delovna mesta, način določanja sredstev in opreme za osebno varstvo, programiranje VPD, določanje delovnih mest z večjo nevarnostjo, požarna varnost im drugo. — Iz tega sledi, da je bilo praktično potrebno opvsem na novo izdelati naslednje interne akte-pravilnik s področja VPD. I. — pravilnik o opremi im postopku za nudenje prve pomoči im organizacija reševalne službe za primer hujših nesreč; — pravilnik o varstvu pri nakladanju in irazkladanju tovornih motornih vožit; — pravilnik pravice, dolžnosti im odgovornosti delavcev iz VPD; —• pravilnik o varstvenih ukrepih v servisnih delavnicah in garažah; — Samoupravni sporazum o VPD — /dodelava sprejetega); — pravilnik o varstvu pred požarom — (obdelava sprejetega). VSi zgoraj našteti interni akti in pravilniki so bili prediani v javno razpravo lin v potrditev DS TOZD. V pripravi lin obdelavi pa so naslednji interni akti — pravilniki s področja VPD: II. — pravilnik — terminski načrt o periodičnih preizkusih delovnih priprav im naprav lin ekoloških meritev, zdravstvenih pregledov delavcev, poučevanje ,im vzgajanje liz VPD; —• pravilnik za razno delo z avto-dVigalii; — pravilnik za varno upravljanje z delovnimi pripravami In napravami Im — pravilnik o pogojih in načinu dela voznega osebja na tovornih im osebnih avtomobilih. III. V letu 1976 so bili sprejeti in potrjeni naslednji pravilniki, ki so v veljavi po TOZD AT: — pravilmilk-mavadilo za varno delo z viličarji; — pravilnik-mormativ za dodelitev osebnih zaščitnih sredstev im opreme; Iz do sedaj1 navedenega izhaja, da smo v pogledu normativnega urejanja kljub ogromnemu delu, ki je že opravljeno, še vedno le v začetni fazi, saj so pred nami še vedno naslednje naloge: I. — ureditev oziroma izpopolnitev sistemizacije delovnih mest v pogledu odgovornosti iz VPD po posameznih TOZD in predstavništvih predvsem v Beogradu. II. — program teoretičnega in praktičnega usposabljanja, ki naj bi bil okvirno izdelan za celotno AT. Pri tem ne moremo miimo dejstva, da je izobraževanje VPD eden izmed ključnih faktorjev za dvig in pospeševanje VPD, kar se ugotavlja iz zaključkov dosedanjih analiz nezgod pri delu. III. — pridobitev atestov, certifikatov, uporabnih dovoljenj na posamezno obratovanje delovnih naprav in priprav, ki lijih zahteva Zakon o VPD in republiške inšpekcije RID. Pridobitev ustreznih navedenih listin je zelo otežkočena, ker ni ustreznih tehničnih podatkov, saj so v večji meri delovne priprave in naprave iz uvoza, pri nabavi teh sredstev pa nismo pazili na tehnično dokumentacijo in prevode le-teh. IV. — varstveni ukrepi, Iki- so izrečeni pismeno alii ustno, so še vedno v večji meri nerealizirani, kar se odraža pri skrbi in organiziranosti za varno delo s strani vsakega posa-imeznika v AT in ki v zavesti le-teh še ni dobite prave afirmacije. Tako se nam še vedno ponavljajo stare napake in nepravilnosti pri delu, vse to pa vodi k večjemu številu mesreč pri delu, upadanju proizvod-nje, storilnosti im prejemkom OD. Da smo na področju VPD res šele komaj na začetku ustvarjalnosti, nam najbolj zgovorno kaže analiza nezgod pri delu delavcev v AT za prvo polletje 1976/1977. ANALIZA 1. 6. 1976/1977 1. Skupno število nezgod1 v letu 1976 za prvo šestmesečje znaša 21 nezgod, v letu 1977 pa 19 nezgod. To predstavlja zmanjšanje v absolutnem številu za 2 nezgodi, kar je 10% manj. 2. Pogostnost nezgod (P) Obdobje — 1. 6. Z N Pi% 1976 700 21 3 1977 686 19 2,76 Obdobje — 1. 6. N’ PT % 1976 14 2 1977 17 2,4 Z — povprečno št. zaposlenih N — število nezgod Pi — število nezgod n-a vsakih 100 zaposlenih Pi’ — število nezgod na vsakih 100 zaposlenih računano z N’ N’ — število nezgod brez nezgod na poiti Obdobje — 1.6. N d R % Ni di Ri% 1976 21 430 20,4 14 254 18,1 1977 19 386 20,3 17 331 19,4 di — število izgubljenih delovnih ur zaradi mesreč samo pri delu; d — število izgubljenih delovnih ur zaradi nezgod od vseh nesreč; R — resnost vseh nesreč; Ri — resnost nezgod samo pni delu. 4. Kraj nezgode 1976 1977 na del. mestu 14 17 na poti v — iz službe 7 2 21 19 Čas nezgode 1976 1977 januar 3 3 februar 7 3 marec 3 7 apnil 1 2 maj 3 1 junij 4 3 21 19 Dan v tednu 1976 1977 ponedeljek 4 2 torek 4 5 sreda 2 3 četrtek 3 3 petek 8 4 sobota 2 nedelja — 21 19 Delovna ura 1976 1977 pred delom 5 1 do 1 ure dela 2 1 od 1—4 ur dela 5 10 Od 5—8 ur dela 9 7 od 9—10 ur dela — nad 10 ur dela — — po delu — — 21 19 Dnevna ura 1976 1977 od 0 do 6. ure 5 1 od 6.—12. ure 11 14 od 12.—18. ure 5 4 od 18.—24. ure — — 5. Kvalifikacijska struktura: 1976 1977 NK/PK delavec 3 6 KV delavec 11 12 V K delavec 1 1 S — srednja ilzobr. 6 — V — višja im visoka izobrazba — — 21 19 6. Leta starosti 1976 1977 do 30 let 9 14 od 31—40 let 9 3 od 41—50 let 3 1 nad 50 let 1 1 21 19 7. Delovne izkušnje 1976 1977 do 1 ileta — — od 1—4 let 15 10 od 5—9 let 5 7 od 10—19 let 1 2 od 20—29 let — — od 30—34 let — — od 35—39 let — — od 40—dalje — — 21 19 8. Delovna enota TOZD 1976 1977 TOZD I. servis 4 12 konsignaoija 1 — TOZD II. servis 4 1 konsignaoija — — TOZD III. servis 2 — Konsignaoija 2 1 TOZD IV. servis 1 — konsignaoija — — TOZD V. trgovina — 2 DSSS pomožne službe 7 3 21 19 9. Posledice nezgod 1976 1977 težje 19 18 težje 2 1 smrtne — — 21 19 I0. Delovna mesta 1976 1977 ■avtomehanik 5 9 avtoelektričar — 1 prodajalec 1 1 avtopratec 1 2 snažilka — 1 fakturist — 1 servirka 1 1 skladiščnik administrativni 1 2 referent referent inventurne 1 komisije 1 — TK — referent 1 ■ kadrovski referent 1 — finančni likvidator referent za prijavo 1 podat. teh. komercialni 1 referent 1 — delovodja servisa 1 — pravnik 1 — servisni .inštruktor 1 vodja konsignacije 1 — vajenec v gospod. 1 1 Vzrok poškodb pri 21 19 delu — vršitev predpisov 1976 1977 o VPD — pomanjkljivosti na objektih im 3 5 mapravah 3 — nezanesljiv, nespre- ten, način dela 3 6 — mepazljiivost delavca ali sodelavca — pot na delo ali 4 7 z dela 8 1 21 19 Pri pregledu analize nezgod lahko ugotovimo, da bistvenih spne-imemb rti. Se vedno dominirajo listi faktorji kot v preteklem obdobju. V sklopu faktorjev, iki so vplivali na devacijo, je sigurno pomemben odnos do VPD, katerega pa še mnogi ■med nami ne jemljejo resno. Pregled opravljenih nalog Iz VPD za obdobje 1—6—1977 1. Republiški inšpektor za požarno varnost je opravil redne Inšpekcijske oglede v TOZD AT, Celovška 175, 228, Titova 36. Rezultat zapisnika je bil pozitiven. 2. Občinska inšpekcija za dviga-ila je opravila periodični pregled dvigala na Titovi 36 ter izdala pozitivno uporabno dovoljenje. 3. Zavod SRS za VPD je opravil periodični pregled kom preserskih postaj na Celovški 175 im 228. Zapisnik im certifiikat sta bila pozitivna. 4. Zavod SRS za VPD je izvršil tečaj za VPD. Preverjanje je uspešno opravilo 30 tečajnikov. 18 članov mi obiskovalo tečaja iz objektivnih im subjektivnih vzrokov. 5. Zavod SRS za VPD je izvršil periodične zdravstvene preglede naših delavcev v konsignacijskem skladišču C TOZD I, n, IV, V in v servisu G M — avtoličarji, avtokleparji, avtopratCi, tektilirci. 6. tehnični fizobraževaimi center je izvedel tečaj za voznike viličarjev. Tečaj je uspešno končalo 5 članov, eden je opravili tečaj z negativnim uspehom. 7. Potrjena je pogodba za rekonstrukcijo dvigal v servisu Celovška 175 lin 228. 8. Izdani so bili varnostni ukrepi od službe VPD AT, ki se še nliso v celoti realizirali. 9. Izvršena je bila izdelava šestih pravilnikov ,iz področja VPD. 10. Izdelana so varnostna navodila za delovne priprave lin naprave. 11. Gasilski servis Lj. je periodično izvršil kontrolo im polnjenje vseh gasilskih aparatov AT. 12. Po nalogu RID sta bite nabavljena 2 dihalna aparata. 13. Tekoče so se nabavljala osebna zaščitna sredstva in oprema Skladno s pravilnikom o delitvi1 sredstev im opreme. SLUŽBA ZA VARSTVO PRI DELU Marjan SUMLJAK, var. Ing. Avto moto šport Se dvoje preizkušenj v ral-V tekmovanjih za državno pr-^enstvo im ena preizkušnja ?a, republiiško prvenstvo 6a-5aJ0 našega Sreča Cernjgo-Ja. delavca v TOZD notranja ■[Sovina, ki letos prvič, vendar uspešno tekmuje v naliv tekmovanjih za državno prvenstvo. Srečo tekmuje ma testnem vozilu opel kadeti [200, in sicer v grupi I do '300 c cm (kot član AMD Zve-zda fe Ljubljane. Kljub temu, da je začetnik im novinec v tem špointu, pa dosega fared-d° dobre rezultate in starej-Sl. prekaljeni vozniku vidijo v nJem lizredno nevarnega tek-teeoa, še bolj pa se boje Prihodnje sezone 1978. Tre-[tetno po odpeljanih štirih tekmovanjih, in sicer Tara, ' u- rai|!|y, Zastava Rally Kra-Sdjevac Sn Škofja Loka se nagaja inia odličnem petem me-stu s 26 točkami. Tu je potrebno povedati, da je prav na tekmovanju, ki je štelo 2a evropsko prvenstvo im se f® točkovalo dvojno, izgubil šport rekreacija Srečo najdragocenejše točke zaradi manjše napake im 'kas-deje tehnične okvare im je teonai odstopiti. S časi, ki Ph je dosegel do trenutka ddstopa, bi sedaj bil na dru-9em mestu za -državno prven-?tvo. Kdo so njegovi najhuj-tekmed? To so Poberaj, Mačešič, Blanuša im Savič, vendar je Srečo večkrat dokazal, da imu jo edini resni konkurent te Poberaj, čiam AMD Slovenija avto, ki tekmuje na izredno pripravlje-dem vozilu fiat 128 Ceccato. kakšne so bile Srečeve uvrstitve do sedaj: na Tari je bil Potrti, na YU ral!yju je moral ža| odstopiti, na Zastava ratty}u peti ter v Škofji Loki drugti. Njega im njegovega sovozača čaka še .ral!y INA Delta 11. im 12. novembra ter konec meseca novembra ral-•V Bratstva, ki poteka iz Sfo-v®niije do Makedonije. Za drugo leto Si bo moral potekati novega sovoznika, saj 9re njegov sedanji sovoznik Rajkovtič na odsluženje vojaškega roka. Kaj pa je Srečo dosegel v republiškem tekmovanju? Do sedaj sta se peljala dva ratlyja im sicer Škofja Loka, ki je zaradi točkovanja tudi za državno prvenstvo bilo toč-kovano dvojino. Tu je zasedel odlično drugo mesto. Pred njim je bil le Ljubljančan Drago Zonta, ki pa sicer vozi v grupi 1300 ccm z izboljšano Zastavo 101. Ker se letos točkuje republiško prvenstvo za grupo do 'in 1300 com skupaj, se je moral Srečo zadovoljiti le z drugim mestom im s 50 točkami. Prve dmi v oktobru se je peljale tudi ralily Slovenija avto 77, kjer pa je Srečo žal .izgubil nekaj dragocenih minut im se uvrstil šele ma šesto mesto 'im dobili 18 točk. Trenutno je z zbranimi 68 tačkami drugi za .izrednim Dragom Zonto. Vozi' se še en ralily, im slicar 23. oktobra v organizaciji Srečevega matičnega kluba AMD Zvezda. Ce se bo še tu dobro odrezal, mu drugo mesto ne more uiti. Tu naj omenimo še to, da je Drago Zonta večkratni državni prvak v svoji kategoriji im nima tekmeca. Kakšni so pa Srečevi načrti za prihodnjo sezono. Predvsem pravi: moram izboljšati vozilo, saj s sedanjim KM ne morem konkurirati bolje pripravljenim avtomobilom kot so npr. Poberajev in Zontim, saj imajo poleg 100 im več KM tudi še diferencialno zaporo im druge izboljšave. Najti si bom moram dobrega soi-voznika, saj je delež sovoznika pni vsakem raHyju 'izredno velik, približno 50 %. Kajti sovoznik z doprospilsanim tako imenovanim radarjem usmerja voznika, da lahko oipitimalino vozi. Zamenjati nameravam tudi društvo, kam -natančno, še ne vem. Vabijo me tako pni- Škofji Loki kot pri Slovenija avtu im seveda tudi pri Zvezdi bi želel ostati saj sem jiiim 'prinesel mnogo dragocenih točk. Seveda je vse skupaj povezano z finančnimi sredstvti. Počakati moram do konca leta, da bomo Videli, kako se bo sezona končala im bo s tem tudi več jasnega za naslednje leto. M:i seveda želimo Sreču obilo uspeha in športne sreče. Srečo, srečno!!! LEON JEROVEC Opel kadett tovariša S. Černigoja na rally Škofja Loka za državno in republiško prvenstvo Naša šahovska ekipa pred odhodom v Poreč. Od leve proti desni tovariši: Ivo Podržaj, Zvone Krese, Rajko Trunk, Jože Končan in Satko Šabič Šahovsko tekmovanje v Poreču ... V (dneh od 24. do 28. septembra letos smo se šahisti Avtotehne udeležili 5. delavske šahovske olimpi-ade Jugoslavije v Poreču. Oll-mpiado je organizirala Šahovska zveza Jugoslavije v čast TitoVih :im partijskih jubilejev. Šahovska ekipa Avtotehne je bil a tretj ič m a taki prireditvi. Na zbirnem tekmovanju smo določi® šestčlansko ekipo, ki pa kakovostno rti bila m a zaželeni višini, kajti tik pred odhodom je zbolel najboljši Igralec, drugi po kvaliteti pa zaradi dela ni mogel na pot. V .Poreču se je zbralo 162 ekip s preko tisoč igralci te plemenite kraljevske igre. Igrali smo 9 kol. Žreb nam je določil -nasprotnike, s katerimi smo 'dosegli -naslednje rezultate: Savezni hldrom eteoro loški zavod Beograd 3:1; REK Velenje 3,5:0,5; Borac Beograd 3:1; DONIT Medvode 3:1; COLOR Medvode 2:2; 'Pionir Beograd (pogon El Niš) 2,5:1,5 Lisca Sevnica 2:2; Aerodrom Zagreb 3:1; Čelik Križevo! 1:3. Tako smo torej od- 36 možnih -točk osvoji® 13 točk, ali drugače povedano osvojiilli smo dobro- tretjino točk. Lahko rečem, da jie to več, kakor smo pričakovali. Pouda--riti moram, 'da smo bili v ekipi brez vsake kategorije. Naši nasprotniki pa so -bili od mojstrskih kamdlidatav do prvo1-, drugo- im tretje-kiategor-mikov. Dejansko -smo bili -pravi amaterji. Borili smo se srčno, vendar, kdor je šahiist, ve, kaj pomeni -taka -razlika med šahisti. Prvo mesto je zasedla- ekipa CZ Kragujevac, druga je bila ekipa INCEL -iz Banja Luke, tretja -pa IEK iz Kostol-ca. Najboljša slovenska ekipa je foilla 2TP Ljubljana, ki si j-e z ALKALOIDOM liz Skopja delila 6. -oz. 7. mesto. Z našim številom točk smo Mil med zadnjimi, vendar ne zadnji. -Največ točk v naši ekipi si je priboril tovariš Podržaj in Sicer 8.5, Sledi' mu tovariš Krese z 2,5 im tovariš Trunk z 2. točkama. Prav gotovo se bodo m-ašli kritiki, ki bod-o analizirali izgubljene partij,e im se spraševali -o ismo-tnnosti naše udeležbe. Tem bi najprej pove-dal, da je šahovska sekcija v naši DO odprta vsem in da je zelo zaželeno, da se čim več delavcev Avtotehne vključi vanjo. Upajmo, da bo v tej Sežani- tako, da bodo nar ši interni -turnirji postali številčno Im kakovostno bogatejši-. 'Po-ieg omenjene ollmpiade so se maši šahisti udeležili tudi Sindikalnega šahovskega To »im še nekaj« pa j-e komentar našega uredništva, ki se nanaša na določeno vprašanje -v politiki vodenja In organiziranja športa im šaha v -naši DO nasploh. Po pravidi paved'ano, to ni slučaj, temveč posledica kom-kretnega nepravilnega odnosa -med športnim udejstvovanjem -im delovnimi obvezami. N-ajprej povejmo, da v tem primeru ni važno, ali je 'imel tak odnos organizator (se pravi komisija za špo-rt im 'rekreacijo) -ali udeleženec tekmovanja, Važno je vprašanje: Ali imamo pri nas ta pojem razčiščen ali ne im a® se po njem ravnamo? Zakaj sploh gre? Vsekakor -ne kaže lizgubljati besed o vprašanju, ali je umestno, da v -taki delovni organizaciji kot je -n-aša, imamo športno dejavnost ali ne, kajti pri tem mil dileme. Niti nimamo namena razpravljati o tem, ali imamo v -naših športnih eekafah pravilnike ali ne. Če smo prav im-foinmirani, jih imamo im ko smo to ugotovini, -sm-o takoj -pri problemu, kateremu želimo -posvetiti nekaj masledmj-i.h besed v razmišljanje. Ati imamo v teh pravilnikih k-akšno določilo, ki odgovorne tovariše v tej dejavnosti prvenstva mesta Ljubljane. Pred kratkim pa -smo dobili vabilo sindikalne konference ISKRA Kranj za udeležbo na odprt-em moštvenem turnirju v 'počastitev dneva -republike. Turnir bo v Kranju v prostorih ISKRA TELEKOMUNIKACIJE na Laborah d-ne 27. 11. 1977. Igralo se bo po pravilih FIDE im pravilnika SZJ iz 'leta 1976, kar pomen,i, da bo vsak igralec imel 10 minut časa za premišljevanje. V tem imeseou bomo pričeli z iredmlmi tedenskimi šahovskimi u-rami na Celovški cesti 228 in na osnovi zasie-diovanja rezultatov sestavili ekipo za Kranj. J. KONČAN zadolžuje, da na primer v slučajih večdnevnega športnega udejstvovanja izven sedeža DO izvršijo selekcijo za -sestavo ekipe ne samo po športni im telesni pripravljenosti, temveč tudi z ozirom na odmos do dela? Drugače povedano, ali pri nas zasl-e-dujemo in evidentiramo na tak ali drugačen mačlim vaar kega aktivnega udeleženca v tako limenovamem sindikalnem športnem tekmovanju tudi s strani njegovega o-sebnega odnosa do dela, odnosa do ostalih članov v delovni sre-d-imii itd. Im me nazadnje, da zasledujemo tudi pripravljenost nadomestiti izgubljeni čas na delu, če seveda to di mogoče drugače urediti, oži-roma če taka reprezentativno določena odsotnost ni mišljena tudi kot nagrada posamezniku. »Mens sama im corpore samo«, so rekli stari Rimljani. Pri nas temu rečemo čuvati fm usposabljati svoje telo, se pravi sebe, da bomo vedno sposobni ustvarjati lin v najhujšem primeru braniti, kar sm-o ustvarim. Mislimo pa, da je zelo prav, če vedno vemo, kaj je primernega im kaj sekundarnega značaja. UREDNIŠTVO ... in se nekaj prišli ► -4 odšli SEPTEMBER PRIŠLI: 1. 9. 1977 ZUPANČIČ Anton ___________ DSSS 1. 9. 1977 PAULIN Marija, dipl. ing. — DSSS 1. 9. 1977 KODERMAN Ma-inija — DSSS 1. 9. 1977 OZURA Borut, dipl. iliur. — DSSS 1. 9. 1977 SULIN Borut — __________ DSSS 5. 9. 1977 UČAKAR Goran, dipl. iing. — DSSS 6. 9. 1977 SKUBIC Neven- ka — DSSS 12. 9. 1977 TURK Nada — DSSS 14. 9. 1977 MIRCIC Živam, dipl. liur. — DSSS 22. 9. 1977 KARI Janez — TOZD II 1. 9. 1977 IVKOVIČ Milan, Zagreb — TOZD III 12. 9. 1977 STARE Olga — TOZD IV 1. 9. 1977 KOŠIR Dragan — TOZD V UGANKA: Najbrž je res uganka, ali poznamo predpise, ki točno določajo, kje in kako mora biti uskladiščeno blago, kot ga prikazuje naša slika (Celovška cesta 228). Uganka pa vseeno obstaja: Kaj bi se zgodilo, če pride do nesreče? jj|jpi ( ii ) DEL DEKORACIJE DROBNA KOCINA KLANEC, STRMINA MESTO V BACKI SLOV. IGRALKA (NAOJA) VRSTA UDARCA Z ŽOGO PRI ODBOJKI IGRALEC SHARIF SULTANOV DVOR V CARIGRADU KLADA ZA SEKANJE DRV ZRELOST, ODRASCE- NOST Človek,ki je BOLEZENSKO NAGNJEN H KRAJI Kak « L - - N*. J -V--Iv.,.. > VRTNA RASTLINA NEMŠKI PISATELJ ■>4 ŠIROKO S ZORANA ZEMLJA AVSTRIJA STARODAVN DRŽAVA l MEZOPOTAMIJI IA JOHN OSBORNE OKRE- PITEV S' POKLON TUJ DVOGLASNIK NEZNA- NEC ORGANSKO VEZANJE UMETNA TKANINA HROSC GOVNAČ KRAD- LJIVEC RASTLINA, KI VSEBUJE PRECEJ VODE STANE DOLANC ZAPOR ANTIČNO MESTO ILION Železov oksid TRST DANSKI OTOK POLITIČNA PARTIJA UMETNA ATLETSKA STEZA FR.FILM. IGRALEC (PIERRE) SK IS IVAN ČARGO GARJE ZRTVENIK MESTO NA AŽURNI OBALI SRBSKO M.IME POKRAJINA V VZHODNI INDIJI MIK, Sarm OGRADA Vz INDUSTR. RASTLINA RUDAR ; ILUSTRA- TOR PAS PRI KIMONU RIMSKA 6 IGRALNA KARTA SLAMA PRI AJ 01 PREBIVALEC GANE CUT ZA STVARNOST SREDISCE VRTENJA ljudsko: DA * NA 9 CICERO Stopetdeset let nazaj kranjskogorčani celodnevni pouk izumijo. Takrat namreč ni penezov za plače učiteljem, pa kranjskogorski birt možem na občini sam sebe za učitelja ponudi. Šola se začne, pouk teče, oblast pa inšpekcijo pošlje. Kaj vidijo možje? Na eni strani mize sede možje ob vinu in klobasah, na drugi strani mize pa šolarčki zapitek seštevajo. Ko pijanci zapoj o, imajo pamži uro petja, k? se stepejo, imajo telovadbo. Tudi takrat, ko pijanci kvantajo, učenci moralno vzgojo pridobivajo. Pouk teče celodnevno tako dolgo, dokler pač starši ne pridejo po otroke v gostilno. KOLEDARČEK — NOVEMBER 1. 11. 1918 — Oblast v Mariboru prevzame major in pesnik Rudolf Maister. 2. 11. 1925 — V Zagrebu se začne 6. kongres KPJ. 4. 11. 1942. — Partizani osvobodijo Bihač. 7. 11. 1917 — V Rusiji se začne oktobrska soc. revoulcija. 11. 11. 1918 — Konec prve svetovne vojne. 14. 11. 1889 — Rojen indijski državnik Djavahar-lal Nehru. 16. 11. 1869 — Odprt Sueški prekop. 18. 11. 1942 — Enote sovjetske armade obkolijo Nemce pri Stalingradu. 22. 11. 1963 — V Dallasu podleže atentatu John F-Kennedy. 24.11. 1906 — Umrl v Gorici pesnik Simon Gregorčič, 26. 11. 1942 — V Bihaču prvo zasedanje AVNOJ. 27. 11. 1943 — Pade sekretar SKOJA in heroj Ivo Lola Ribar. 29. 11. 1943 — V Jajcu II. zasedanje AVNOJ. 30. 11. 1943 — Titu podelijo naziv maršala Jugoslavije. ZANIMIVOSTI Zaradi umora so na švedskem obsodili dvojčka Knapp na smrt. Kralj Gustav III ju je leta 1778 pomilostil na dosmrtno ječo s pogojem, da bo eden od njiju vedno pil samo čaj, drugi pa samo kavo. Dva znanstvenika naj bi nadzirala vpliv obeh pijač na njuno zdravje. Kralja so leta 1792 ubili, kmalu za tem sta umrla še oba znanstvenika, dvojčka pa sta živela dalje — eden do 83., drugi do 86. leta starosti, Glasilo Izdaja Avtolehna Ljubljana. Glavni urednik Savo Žigon. Odgovorni urednik Zvone Ogrinc. Tiska Tiskarna Ljubljana. Glasilo je po sklepu sekretariata za informacije oproščeno prometnega davka.