ću Ml KRANJSKI ZVON ^__ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu. L. 1938. Št. 8., 9. Posamezna štev. 1 Din. J. V.: Naši vajenci Mnogo govorimo danes o delavski zakonodaji, o 2aščili in zavarovanju delavstva, o minimalnih mezdah ltd. A vselej mislimo pri tem preveč splošno, malokrat PŽemo na posamezne stroke delavstva. Dejstvo pa je, o tistih, ki imajo najmanj pravic, ki so dejansko jWJbolj izžemani, ki so v resnici trpini, nikdar niti ne S°vorimo ne. I o so naši vajenci, naš obrtniški naraščaj, ^do se zmeni zanj? Res imamo zakonito zaščito tudi 2a vajence, a kdo se briga za to? Nihče, najmanj pa Mojstri, So pač izjeme kakor povsod, a na splošno lahko trdimo, da je vajeniški stan pri nas najbolj zapo-^tivljen, da nima niti tistih bore malo pravic, kolikor *lh predvideva zakon. Statistika pravi, da imamo v Kranju preko 130 vajencev najrazličnejših obrti. Mislim samo moške. Dodati Je treba še lepo število deklet. To število je presenetlji-v° veliko, a še bolj je človek presenečen ob drugih polkih. Na primer: Delovni čas. Normalni delovni čas je Pri nekaterih obrtih seže do 10, tudi do 12 ur. , redu, saj to zakon dopušča, A od vseh 130 vajencev ^u je samo 6 (reci: šest) v Kranju, ki delajo manj akor 10 ur dnevno!!! Večinoma se suče delovni čas Vftjenca okoli 11 do 13 ur. Po 14 ur dela 7 vajencev, Po 15 ur jih dela 6, po 16 ur jih dela 5. nekaj jih pa ki morajo delati tudi po 17 ur na dan!!! k fo so številke, ki dajo misliti. Niso nabrane na ^akem uradu, ker jioben mojster ne bo javil uradu, ^a »jegov vajenec dela 17 ur. Morda so te številke še °'j zanesljive, čeprav niso „uradne", saj so nabrane a terenu samem. vprašanje je, ali res za vajenca ni prav nobenega ^ kona? Če pa je, je pa vprašanje, ali se res mojstrom 1 *reba teh zakonov držati? Vajenec sam je revež, ^°^i in se tolaži, da bodo ta leta kmalu minila. Nad* °rstva nad vajenci ni — kdo pa naj ga vodi? Tudi ^| an°ve, ki so zato poklicane, ne vrše svoje dolžnosti, 1 Pa ne vedo za vse to. lo je komaj ena stvar. Še bolj žalostna pa je slika, ? jtovek pogleda njih stanovanje, ki morda ni tako "°> a največkrat so vajenci tam izročeni kakim brez- vestnim pomočnikom, ki jih spet znajo zlorabljati po svoje, jih moralno pokvarijo in pohujšajo. Hrano imajo večinoma vsaj zadostno, a mnogo je takih, ki si morajo sami preskrbeti malico, kruh in podobno. Poznam vajenca, ki kosi opoldne, večerja navadno ob devetih ali pa še pozneje. Torej več kot cel šiht brez hrane in še pri težkem delu. Odrasel človek to prenese, 14 ali 15 letni fant, ki raste, pa tega ne prenese. Nič boljše ni glede plače. Splošno vajenci niso plačani. Mojster mu da stanovanje, morebiti tudi hrano in obrti ga nauči, to mu je plačilo. Saj bi bilo vse v redu. Včasih pa pride tudi nočno delo. Ni to redno, a nekatere obrti so take, da kdaj pa kdaj tudi to zahtevajo. Pomočnik ima tedaj nadure, ki jih mojster mora plačati 100'Vo dražje, t. j. dvojno plača dobi. Vajenec pa nič. Isto je glede nedeljskega dela, ki ga je razmeroma mnogo. Mojstri mnogokrat izrabljajo vajence tudi za dela, ki prav nič ne spadajo k stroki, radi katere je vajenec pri mojstru. Celo za poljska dela izrabljajo vajence. To je nekaj suhih dejstev. Skrajni čas je, da se te zlorabe energično zatro. Žalibog so med takimi mojstri mnogokrat ljudje, ki se štejejo za najbolj krščanske, v resnici pa delajo kot najbolj brezvestni kapitalisti in materialisti. Nič tu ne pomagajo kake puhle fraze o socialni pravičnosti in ljubezni, še manj kaki papirnati zakoni — tu je treba dejanj, sicer bo nujna drugačna in bolj energična operacija! Dekanijski cerkveni shod za žene V smislu sklepa dekanijske duhovščine se vrši letošnji dekanijski shod za žene kranjske dekanije v Velesovem v nedeljo, dne 28. avgusta. Vablj ene so vse žene, posebno članice ženskih Marijinih družb. Ob 2. uri popoldne se zberejo pri podružnici na Trati, od tam se vrši sprevod v božjepotno cerkev v Velesovo. Ženske Marijine družbe, ki imajo svojo zastavo, naj jo prinesejo s seboj. Po prihodu v cerkev bo govor in na to slovesne pete litanije M. B. z ljudskim petjem. Dekanijski shod za žene se vrši v spomin proslave Stran 34. KRANJSKI ZVON 700-letnice obstoja velesovske božje poti. Udeleženke se naprošajo, da si nabavijo jubilejni romarski znak. One žene iz kranjske župnije, ki se žele peljati z avtobusom v Velesovo, naj se zglasijo v trgovini Dolenc pri gdč. Dolenc. Če bi se zglasilo večje število udeleženk, bo avtobus isti dan večkrat vozil v Velesovo. Naša župna pisarna Svoj čas jt; napisal pisatelj Finžgar nekaj prav zanimivih črtic iz življenja in delovanja v župni pisarni. Naša kranjska župna pisarna bi niKlila še mnogo več zanimivosti, ki bi se čitale kakor romani. Seveda v župni pisarni mora vladati tudi uradna tajnost, zato se o posameznih dogodkih 6 njej ne piše, vsaj tako ne, da bi kdo mogel soditi, kdo je dotični, o katerem je govor. Ko pišem o naši župni pisarni, ne mislim s tem napisati kakili zanimivosti, ampak nekaj v uinevanje njenega poslovanja in v našo razbremenitev. Če bo šlo tako naprej, bo v župni pisarni v Kranju delo tako naraslo, da ga dva gospoda ne bosta mogla izvršiti v redu. Danes je posebno mnogo dela z iskanjem podatkov za dokazila arijskega pokoljenja za Nemčijo. Vsak dan prihaja več dopisov od privatnikov in uradov za podatke. Nemci se radi ponašajo s svojo izobrazbo, toda skoro noben ne ve, da obstojajo internacionalni kuponi za odgovor. Če bi hoteli vsem odgovarjati, potem bi pač morali potrošiti mnogo denarja za znamke. Tudi naši ljudje večkrat morajo pisati v inozemstvo po rojstne podatke in ne dobe odgovora, ker ne prilože znamk za odgovor. Če želiš od koga v inozemstvu odgovor na svoje * pismo, potem pojdi na poštni urad in zahtevaj tam za dotično državo mednarodni poštni kupon za odgovor. Ta kupon priloži pismu v inozemstvo. Dotični, na katerega je pismo naslovljeno, bo v svoji državi za. kupon prejel znamko za našo državo, ki jo bo prilepil na pismo. Tako ne, bo imel z odgovorom nikakih stroškov in bo radevolje odgovoril. Prav je, če priložiš tudi še kuverto s svojim naslovom in prazen papir za odgovor. Če je potrebno, da plačaš v inozemstvu tudi takso za lisi ino, moreš kupiti več takih mednarodnih kuponov, za katere naslovljenec lahko kupi znamke, in dobi tako plačilo za taksen, ki jo je drugače težko poslati. Če vas torej inozemci izprašiijejo, kako bi dobili to ali drugo listino, jim sporočite, naj pošlje na dotični urad, ki izda rojstni ali kak drug list, en kupon za odgovor in kakih 6 kuponov za listino. Če hoče kdo iz Nemčije poslati k nam denar za listine, mora prositi državno banko za dovoljenje, da sme poslati v Jugoslavijo 30 din. Jugoslovani smo hvala 1!ogu bolj svobodni v tem ozira. Če želiš poslati kak znesek v ino-zemstvo, ti to oskrbi vsaka banka. Rojstni list se more dobiti le tam, kjer je kdo bil rojen in krščen. Poročni list le v oni župniji, kjer si bil poročen, mrtvaški list v župniji smrti p0' ko j nega. Večkrat prihajajo v župno pisarno razne osebe, posebno ženini in neveste s prošnjo, naj pišemo' v in0" zemslvo po njih listine. Neredko pa niti ne vedo, kje so bili rojeni, posebno ne poznajo župnije, v kater1 so bili krščeni, celo taki so, ki ne vedo, kdaj so bili rojeni. Starši naj bi svoje otroke poučili, kdaj in kje so bili rojeni in krščeni. Starši, ki se selijo iz cm'^1 kraja v drug kraj, naj vedno vzamejo s seboj rojstne liste svojih otrok, ki so bili rojeni v kraju, ki ga za' puščajo. Pravilno izpopolnjen družinski list naj vsaka družina, Kdor se poroči, naj si oskrbi porot'«1 in družinski list v župniji svoje poroke. Na ta način boste obvarovani mnogih neprijetnosti, župne pisarne pa mnogo nepotrebnega dela. V Kranju je umrl državni uradnik, ki ni ob prib°" du v župnijo prijavil svoje družine v župni pisaflJJ in ga nismo imeli v seznamu družin. Po njegovi snir'1 pride vdova in nujno zahteva družinski list. „Kako nflJ ga napravimo, ko nimamo vaše družine registrirane v naših knjigah?" „Kaj sedaj?" „Pišite po poročni list. pišite po rojstne podatke v vse župnije, kjer so b' 1 rojeni vaši otroci." „Koliko bo to pisarenja?" to bi odpadlo, ko bi bili takoj ob prihodu v župnU0 prijavili svojo družino v župni pisarni." Prihajajte po uradnih opravkih v župno pisar11 le med uradnimi urami, ki so od 9. do 12. dopoldne ob delavnikih. Kadar ob nedeljah in praznikih nismo ^ držani, se vrši u radovanje v župni pisarni tudi praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. Toda večkrat s zgodi, da ob nedeljah ne moremo uradovati radi c,et" kvenih opravil, zato prihajajte ob nedeljah in pra/-'1' kih v župno pisarno le v nujnih slučajih, ko ob dela^ nikih nikakor ni mogoče. Duhovniki imamo še drugega posla polno, ki bi p9 ne mogli vršiti, če bi ne bilo glede pisarniških ur d° ločenega reda. Pred -9. uro smo zaposleni duhovniki , molitvijo, spovedovanjem, sv. mašo, zato pred 9. 11 , ni mogoče uradovati v župni pisarni. Popoldan morfl^f posvetiti molitvi, obisku bolnikov ter reševanju tak' pisarniških del, ki jih ni mogoče izvršiti med tem som, ko ljudje prihajajo v pisarno. Menim, da ni treb* še posebej povdarjati, da imajo bolniki prednost pre vsemi drugimi. Če je torej potreba prevideti kake£ bolnika, potem se naj nihče ne drži kakih uradnih llT' Za potrebe bolnikov so vedno ponoči in podnevi »,"rfl ne ure". Večkrat, prihajajo brezposelni v župno pisarno prošnjami za posredovanje za službo. Popolnoma ne/|ia ni ljudje prihajajo. Če ga vprašam, kdo ga je p()S v žilpnišče, odgovori, da so mu rekli v mestu, naj 8*t' v župnišče... Duhovniki bi pač radi videli, da bi bilo niti enega brezposelnega. Toda župna pisarna P ni javna borza dela. Tam v Delavskem domu je P . sredovalnica za delo in bi prosil, da se brezpose obračajo s svojimi prošnjami v dotično pisarno, t e se mogel posvetiti kak duhovnik posredovanju za del A' . Stev. S. - <> KRANJSKI ZVON Stran 35. Potem bi pač imel samo s lem poslom čez glavo dela. ^uimivo je bilo poleti, da za lasi no potrebo ni bilo mogoče dobiti delavca ali delavke za kmečka dela, ''očim je prišlo kakih pet oseb prositi za delo v — to-Vi|''iii. Nekoč je čakalo pred župnijsko kuhinjo 5 brezposelnih na hrano, ko jih pozovem, naj pridejo delat P°poldan, pa ni bilo nikogar. Moderne razmere nam P^Ogo ljudi demoralizira jo. In taki prihajajo neredko "a hi jih priporočil v kako tovarno. Takih oseb duhov-Pf ne more priporočati kaki tovarni za delo. Zopet prihaja jesen in za njo zima. Vse žu pijane 7 Prosil, naj nikar brezposelnih ne dirigirajo — v '"pnišče radi služb, ker nam razgovarjanje z njimi Vz'Une ogromno časa. Marijin oltar Za letošnji majnik smo napravili nov šmarnični pk**i ki pa seveda še ni dovršen. Potrebno bo še, da se "'tarna miza popolnoma preuredi, nadalje ozadje ol-Via in pa stena nad oltarjem. Ko se je naročil novi oltar, ni bilo mogoče dobili Poračuna, ker so pač bila potrebna dela, da se točno ".' BlOglo določili, koliko bo vse stalo. Naročil sem prol. '"'li i k u, naj bo cena vsemu približno okrog din 25.000, '''kor sem upal. da bomo /brali darov. Seveda sem 'lU " na L d.i bo proračun prekoručen za kakili 5000 din °da kalkulac ija je bila v vsem premajhna, kar se 11,1 dohodkov in še bolj pa glede slroškov. Za novi oltar se je nabralo prostovoljnih darov J£uPno din 31.400. Slroškov pa je bilo skupno din 3-^lH.50. Tako je primanjkljaja skupno din 23|S.")(). Za u redi lev oltarne mize in stene pri oltarju bo ""i'uv.e potrebno še kakih 10.000 din. , V kritje stroškov za Marijin oltar je pri misijon-I križu postavljena pusica. Vsem, ki žele prispevati '°"iu. da se Marijin oltar lepo uredi, priporočam (o s'co. j Vsem darovalcem, ki so res nepričakovano mnogo provali za Marijin oltar, naj Marija obilo poplača tU enkrat z nebeškimi darovi. Župnija Kranj OZNANILA ZA AVGUST: g„ ,5' P'"vi petek v mesecu, v župni cerkvi ob <>. sv. maša i bi*- 8uS|(l , Vl"n. Sv. Ožbaltl, ob 7. v Čirčičah soseskina sv. maša. ž L.'' 'X. ncd. po bink., služIm božja po Navadi, ob 6. sv. maša f,1 k **°*lovom, ob 10. soseskiim sv. maša v Čirčičah. Popoldne lio I'"' uia molitve in pete litanije presv. Srca Jezusovega in ta "'""Juh shod ženske Mar. družbe. Ob (> /i. mesečno obhajilo ""»oSke. Obletnica za pok. dekanom Antonom Koblar jem, 6b 8. 15. Praznik Mar. Vnebovzetja, ob (>. sveta maša z enim in ob pol enajstih peta sv. maša z dvema blagoslovoma. Popoldne ob pol treh v župni cerkvi litanije presv. Srca Jezusovega, na to gre procesija v roženvensko cerkev, kjer so pete litanije M. B. Na Priniskoveni je ta dan praznovanje cerkvene patrone, darovanje za cerkev. 16'. Sv. Rok, na Piingrutu je sveta maša ob 6. in ob 9. — zadnja z blagoslovom. V župni cerkvi ob 6. ne bo sv. muše, pač pa se deli ob 5.45 sv. obhajilo. 17. Ob 7. sveta maša na Piingrutu. JI. Ob 10. sveta maša na llujah. 24. Sv. Jernej, ap.. ob 6. svetu mašu na Kupi. 28. XII. ned. po bink., ob 10. sv. maša na Rupi. OZNANILA ZA SEPTEMBER: 2. Prvi petek v mesecu, ob 6. sv. maša z blagoslovom. & 4. XIII. ned. po bink., prva nedelja v mesecu, ob 6. sv. maša z blagoslovom, mesečno sv. obhajilo zu moške. d. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., ob 9. slovesna sv. mu.šu. 8. Nezapovedan praznik Marijinega rojstva, služba božja kakor ob nedeljah, popoldne ob pol treh pete litanije m. I j. 11, XIV. ned. po bink. služba božja po oavadi. 12. Marijino ime. Ta dan in v osmini se morajo prejeli pop. odpustki pod navadnimi pogoji: molitev v papežev namen in prejem sv. zakramentov. Odpustki se morejo nakloniti ludi dušam v vicafa. )H. XV. ned. po bink., služba božja po navadi. 21., 25. in 24. kvutrni dnevi. V petek strogi post, sredo in soboto le priliganje pri jedi. 25. Kvaterua, XVI. ned. po bink., ob (» sveta maša z blagoslovom, popoldne križev pot. POROČENI PARI: Rutur Ignacij, miz. p.......čnik, Jesenice in 1'ajfar Julijami, delavka, Primskovo 104, poročena 26. junija. Bobnar Peter, pol zemljaka. Voklo 2') in Globočnik Albina, zemlju kova hči. Voglje 55. poročena 5. julija Sajovic Anton, delavce, Velesovo •)«> in Drobrne Marija, vdova Košnik, Dobruvu t), Cerklje, poročena 3. julija. Adamič Anton, tovarnar. Jezerska s in Jnlm Prida, Stara cesta 0, poročena 16. julija. Volkar Lovrenc, čevljar. Primskovo 15 in Hafner Marija, tovarniška delavka, Primskovo 154, poročena 17. julija. Uclovič Danici, inženir, Vidovdanska cesta 5 in Bezek Groz-dunii, profesorica, Vidovdanska cestu 5, poročena 24 julija. MRLIŠKA KRONIKA: Zvoljenk Martin, berač iz. župnije Brezovica, roj. 1. XI. I8(i7 umrl I. julija 1938, Trubarjev trg 2. Kalan Ivan, šolski upravitelj v pokoju, roj. 17. V. 1856 umrl v Striiževem 1, 2. juliju 1938. Aljnnčič Vinko, župnik v Kredu — Goriška nadškofijn _ roj. I. januarja INOO, umrl v Kranju, Kokrški br. 7, 8. julija. Arh Anton, železničar v pok., roj 10. oktobra 1887, umrl na PrimskoVeui, 13. julija. Snvnik Slavku, vdova po pok. lekarnarju Francetu; rojena 25. oktobra 1898., umrla v zagrebški bolnici 18. julija. Podpirajte Vincencijevo sv. Ulasa. U v v. ned. po bink., služba božja po navadi. družbo! Stran 36. KRANJSKI ZVON Štev. 8^9. Župnija Šmartin pri Kranju OZNANILA ZA AVGUST: 5. Zvečer ob po) sedmili molitvena ura. 6. Prvi petek. Ob pol šestih sv. maša pri oltarju Srca Jezusovemu z blagoslovom. 7. IX. ned. po bink. Božja služba po navadi v lami cerkvi. Zjutraj obhajilo apostffctva .....ž. Porcijunkulski odpustki se v naši turni cerkvi zninorejo dobiti od sobote (>. avgusta od 12. ure naprej in v nedeljo ves dan. Kdor hoče odpustke zadobiti, mora opraviti spovsd in sv. obhajilo, obiskati farno cerkev in v njej molili 6 krat Oče naš, Zdrava Marija. Čast Bogu po namenu sv. očeta. Odpustki se morejo dobi t i za duše v \ icah. K). Sv. Lovrenci j. 14. X. ned. po bink. Božja služba po navadi v farni cerkvi. 15. Vnebovzetje M. D. Sv. maša zjutraj in ob 8. z blagoslovom, ob pol desetih po navadi. Vesoljuu odvozu. 21. XI. ned. po bink. Božja služba zjutraj in ob 8. v farni cerkvi, ob pol desetih pri sv. J oŠ t H, 24. Sv. Jernej. Ob 8. uri pri sv. Jerneju sv. maša za sosesko. 28. XII. ned. po bink. Božja služba ob (>■ in 8. v farni cerkvi, ob pol desetih pri Sv. Uršuli. POROČENI PARI: Rolih Stanislav, zasebni uradnik v Zagrebu in Kristina Peč-nik iz. Straž.išču. poročena 10. julija. Zeško Jožef, krojaški pomočnik v Kranju in Ana Ormota, tovarniška delavka v Stra/išču, poročena 5. julija. Vindišar Jožef, žimoprejec v Zg. Bitnjii in Roza Kavčič iz Stružišču, poročena 5. juliju. Bcrčič Jožef, mizar v Straž.išču in Ivana Sajcvic, posestnika hči v Stružišču, poročena 24. juliju. Kons. svet. POKORN: Kaplani v Kranju Mgr. Blaž Jožef Killer, kpl. od meseca maja 1. 1691. do adventa 1. 1695., ko postane vikar v Slovenjem gradcu. Kranjec, roj. 1652. ord. 1679. na naslov samostana Stainz v logar, dolini. Študiral v Celovcu modro-slovje in v Gradcu bogoslovje „c. gr. Mgr.". Služil 1 leto pri stricu v Pleilmrgu, 8 in pol let coadiator grati-fovi, 3 mesece v Pleiburgu, odtam odšel v Kranj. Marka Compar, 101 sacerdos, Kranjec, roj. 1. 1639., študiral humaniora in 2 leti tudi kazus. ord. 1. 1666. v Ljubljani na naslov samostana Studenec. Služil prvo leto tri četrt leta v Ljubnem, potem živel brez zaslužka v Kranju, kaplanoval v Naklem od sv. Jurija 1694. do sv. Jurija 1696, umrl pa je v Kranju dne 26. 2. 1. 1706. Janez Krst. Boncelj 102 (Wonzellins), benefifciat sv. Katarine in sv. Lenarta v hospitalu 1693—1719. ko je tam umrl. Mgr. Gregorij Vehovec 103, v drugo kaplan se bere v meseca septembra 1691. do meseca junija 1693., ko se preseli v Šmartin poleg Kranja do meseca junija 1. 1696. Luka Engelman "H, kaplan od jun. 1693. do sv. Jurija 1. 1694. Bil je Kranjec, 25 let star, ko so ga v Ljubljani v mašnika posvetili 27. maja 1684 na titel y JUU.-limvu JJUSVCIUI . Illtlja lUOt O« kranjske mestne komore. Beli dan je zagledal dne 1^ oktobra 1659. Oče mu je bil Matija, mati Marina. V R8' dovljici je kaplanoval od sv. Jurija 1087. do časa. se preseli v Kranj, odtam pa gre za nunskega kit''1''1 v Ljubljano. Pozneje je bil klariški spovednik v I-.I11 Ijani. ko je napravil svojo oporoko dne 13. 1. 1707. Mgr. Janez Hornnr m, kaplan od sv. Jurija 1-do sv. Jurija 1. 1700. Kaplanoval je tudi v Dobu aj* 1. 1688. kjer je postal ud mengeške bratovščine šV. 1 liaela. Umrl je v Kranju dne 6. aprila 1700., kjer se ie tudi porodil 9. nov. 1. 1648. Oče mu je bil Janez, niajj pa Magdalena. L. 1683—86 je kaplanoval v Ribnici. Kranj je prišel iz Doba. Kol župnikov vikar v Sem" se nahaja I. 1677 jeseni in še I. 1678, kpl. na Blokah P8 od 31. 3. 1680. do 21. 10. 1. 1682. študiral je 3 leta m0' droslovje in 2 leti kazuist. cod. na naslov Kranj" 1677. Vikar v fari pri Kaslelu (1678—79.). , Urban Vodnik, l0li. kurat se bere meseca febr. 1° Umrl je ondi dne 2. maja 1. 1698. in je pokopan 0,1 dašnji župni cerkvi. Andrej Homšak 107 (Hombschackh). kaplan od I,,e seca maja 1696. do sv. Petra 1. 1699. Doma je bil v B**^ lovčah na Štirskem, v mašnika pa so ga posvetU1^ Ljubljani, dne 23. decembra 1. 1690. Takrat je im« -let. Služboval je tudi v Skalah kot vikar in kotU***. I. 1701—05., ko je dne 23. meseca sept. v Gradcu Bil je učenik modroslovja in ud mengeške bratovi 1 sv. Mihaela ter njen dobrotnik. ^ Andrej Thome 108, pomočnik od sv. Petra k * do sv. Jurija 1. 1704. Služboval je tudi kot kapl»nv Šmartinu poleg Kranja od meseca junija 1676. do * Jurija 1685. Imel je mnogo neprilik z ljudmi. L. 1 je bil tudi provizor po smrti župnika Trpina. Kap noval je tudi v Planini (Monlpreis) na Štirske«1 1669. in zopet 1. 1690.—95. Umrl je kot ud mengcS bratovščine sv. Mihaela dne 25. decembra I. 1705. Tudi v Šentjerneju se nahaja 1. 1692—93. in v terjali pozneje še 1. 1696. Janez Gregorij Toporišn 109, kaplan od sv. J"'1'^ 1. 1700. do sv. Petra 1. 1701. Beli dan je zagle«8' , Križali pri Tržiču. V mašnika so ga posvetili n° * graščine „Wordl", ki je last Janeza Jaboka »° to okrog leta 1696. Služboval je kot kaplan v Dob" ^ jeseni 1. 1698., od tam pride v Naklo, od koder se Pf seli v Kranj. Vizit. zapisnik I. 1694. I0i Glej župnike šmartinske! ">» Glej zgoraj! 104 Išči ga pri Sv. Petru v Ljubljani med klariškimi d" .^.g« m Zgodovinski Glasnik št. 25. str. 508. — Izvestje mU««J društva XII. str. 147. rilifcH! 10* Išči ga med jeseniškimi graščinskimi kaplani na JaV ^ Ign. Orožen V. str. 91.— Zgodbv. Glusnik št. 26., s r' jjft 107 Ign. Orožen V. str. 91. — Zgodov. Zbornik St. 26., s'r' ^. 108 Ign. Orožen VI. str. 246. — Zgodov. Zbornik št. 2?.. s p^U1 '•" Zgodovina naklanske župnije str. 89. — Glej kupi- v