18 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 GRB TRGA VUZENICE B0ŽO OTOREPEC Kraj Vuzenica se v ohranjenih in znanih zgodovinskih virih prvič omenja leta 1238, ko je v listini velikovškega kapitlja omenjen vi- tez »Pillungus miles de SALDENHOUEN« z ženo Elizabeto in sorodnikom Kolonom iz Zalma (Saldenhaim) pri Celovcu, od koder so ti vuzeniški vitezi prišli v naše kraje. Takrat se v isti listini prvič omenja tudi vuzeniški župnik.^ Nemško ime kraja Saldenhouen, Saellden- hofen in podobno pomeni Dvor sreče ali Sreč- ni dvor po že omenjenem Saldenheimu — Do- mu sreče, medtem ko se za slovensko Vuzeni- co domneva, da je nastalo iz Loznice ali Voz- nice.^ Leta 1238 je vuzeniški grad že bil sezidan, verjetno v takrat še običajni obliki utrjenega stolpa, pod katerim se je začelo razvijati na- selje obrtnikov in rokodelcev, k čemur je pri- spevalo tudi dejstvo, da je bil kraj sedež že zelo stare fare. Zato je razumljivo, da se Vu- zenica sorazmerno že zgodaj razvije v tržno naselje. V tistih časih še ni bilo formalnih povzdigov v trg ali mesto, ko bi bila o tem izdana kaka listina in morda podeljen tudi grb — to se pri nas dogaja šele od druge po- lovice XV. stoletja — ampak je trg ali mesto nastalo bolj z dejanskim gospodarskim in upravnim razvojem tj. obrtjo in rokodelstvom, menjavo med prebivalci in okoliškimi kmeti, trgovino, sejmi in pod. Z dvigom gospodarske moči prebivalcev je rastia tudi njihova težnja po avtonomiji, lastni upravi skupnih zadev, volitvijo organov te avtonomije, pa tudi po zapisanih pravicah. V primerjavi z drugimi trgi je bil ta razvoj pri Vuzenici sorazmerno zgoden. Ko je leta 1288 Ortolf iz koroškega Grebinja prodal Kolonu Vuzeniškemu dedni delež svoje žene Marjete, ki je bila iz rodu Vuzeniških, je bila ta listina napisana in iz- dana »v Vuzenici v trgu« (ze Saeldenhoven in dem marchet), kar je prva doslej znana omem- ba Vuzenice kot trškega naselja.* Ali je bil napredek v trg dosežen za časa in po zaslugi Kolona III. Vuzeniškega kot štajerskega de- želnega glavarja, je negotova domneva." Ven- dar se v srednjem veku Vuzenica razvija kot trško naselje v okviru vuzeniškega zemljiške- ga gospostva, ki je po izumrtju Vuzeniških ok. 1374 prišlo na grofe Celjske, po njihovem tragičnem koncu leta 1456 pa na Habsburža- ne.^ Grad, zemljiško gospostvo in trg Vuzenica KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 19 SO sestavljali ves srednji vek in še kasneje eno samo gospodarsko in upravno enoto, zno- traj katere so imeli vuzeniški tržani nekate- re avtonomne pravice npr. pri cerkvenih za devah. Sodnik v Vuzenici, ki se prvič omenja menda že leta 1304,* za gotovo pa leta 1355,' je bil bolj verjetno deželski sodnik, ki je mor- da obenem opravljal tudi funkcije trškega sodnika, ki.se kot tak v srednjeveški Vuzenici nikoli izrecno ne omenja. K fari je spadala tudi farna šola in leta 1356 se omenja v neki oglejski listini tudi »Osualdus scolasticus in Seldenhouen«^ tj. vu- zeniški šolmošter, ki je bil običajno tudi orga- nist in vodja cerkvenega petja. Vuzeniški grad s starim (prvotnim?) stol- pom in trgom, ki leži pod njim, prvič omenja listina iz leta 1359, ko je vse to zapustil Ko- lon V. Vuzeniški svojemu bratrancu Viljemu iz Glineka." Trg Vuzenica se omenja tudi 1366, ko je 13. oktobra tega leta zadnji Vuzeniški zapustil grad s trgom in vsem pripadajočim stricema Ulriku in Hermanu Celjskima.'" Ko so kasneje leta 1383 — sedaj že pod Celjani — tržani dobili pravico do lastnega kaplana pri Marijini kapeli »na Kamnu pred trgom Vuzenico«, se kot njiihov zastopnik omenja le celjski sodnik, ne pa trški sodnik, svet ali skupnost tržanov. Listina je bila pe- čatena s pečatoma Hermana Celjskega in sod- nika, ne pa trga Vuzenice.'' Videti je torej, da se je trška avtonomija z voljenim trškim sodnikom, svetom, in upra- vo, ki bi potrebovala lasten pečat z grbom za overavljanje raznih pravnih poslov med tržani v srednjem veku, še ni razvila, prvi trški pri- vilegiji so bili menda ohranjeni šele iz leta 1492'2 in starejših verjetno tudi ni bilo, saj doslej ni ničesar znanega o njih. Iz nekaterih ohranjenih virov je videti, da se je trg Vuzenica v XIV. stoletju razvijal na novem kraju v bližini starega naselja, ki se že leta 1330 omenja kot Stari trg}^ Leta 1394 je rečeno, da sta imela dva viteza Maren- berška šest domcev v tem Starem trgu (ze Seidenhofen in dem Alten marckht).'^ Da ni iz srednjega veka ohranjenih listin, v katerih bi se že omenjal trški sodnik, ali ki bi bile pečaitene s pečatom Vuzenice, je do- kaz, da trška samouprava takrat še ni bila na taki stopnji razvoja, saj je za eventualno pe- čatenja raznih pogodb med tržani bilo pristoj- no zemljiško gospostvo ali vuzeniški deželski sodnik. Sele v XVI. stoletju se trška avtonomija toliko razvije, da je za overovitve raznih po- slov tržanov bil nabavljen trški pečat, za ka- terega je bil uporabljen kot spoznavni znak trški grb in običajni napis. Najstarejši danes znani pečat je torej šele iz XVI. stoletja (Sli- ka 1). Ohranjen je sicer šele na aktu od 21. avgusta 1696,^5 vendar kaže način izdelave, rob pečata, napisni trak in predvsem zgodnje- renesančna oblika ščita z grbom še na XVI. stoletje, verjetno bolj na drugo polovico tega stoletja." Pečat sam je okrogel, premera 30 mm. Ob stopičastem zunanjem robu se vije napisni trak z napisom, ki se začenja na levi strani spodaj, se nadaljuje navzgor, kjer nad sredino grba naredi valovit zavoj in se za- ključi ob spodnji sredini grba, tako da ostaja do konca traku še nekaj praznega prostora, na katerem bi mogla biti eventualno izpisana še letnica, ki pa se na ohranjenem Mravljako- vem odlitku ne vidi in kaže, kot da bi bila odbrušena. Morda jc ohranjen še kje kak boljši odtis tega pečata z vidno letnico. Na napisnem traku teče od leve strani spodaj napis: S.(igel) MARGKHT — SELDENHO- FEN tj. Pečat trga Vuzenice. Crke so že ma- juskulne tj. vse enake višine in ne več gotske, kot so še v začetku XVI. stoletja. Sredi okro- glega polja je ščit, kot že rečeno, zgodnjere- nesančne oblike iz druge polovice XVI. sto- letja. Sredi ščita je grb Vuzenice: na soraz- merno ravni podlagi nekoliko zaokrožena os- nova okroglega stolpa, zidaneg a iz kamnitih kvadrov z obokanimi vrati, v katerih so vid- na dvignjena mrežasta vrata. Stolp zaključu- jejo zgoraj zobčaste cine (pet?); žal je ravno ta del grba slabo spoznaven, videti je le, da sta obe stranski nagnjeni navzven. Iz tega ob- zidja se dviga ožji stolp z dvema, drugo pod drugim postavljenima oknoma in zaključkom v obliki treh ein, od katerih sta obe stranski zopet nekoliko nagnjeni navzven. Te tri zgor- Pečat trga Vuzenice iz druge polovice 16. stoletja (foto C. Narobe) 20 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Grb trga Vuzenice ok. 1820 nje cine so na ohranjenem odtisu dobro in jasno vidne. Ko so leta 1763 zbirali uradne podatke o uporabi pečatov in grbov mest in trgov na Štajerskem, je vuzeniški trški sodnik sporo- čil, da ima trg že od starih časov trški pečat, »ki ima znak od gradu Vuzenica«, tj. da pred- stavlja trški grb vuzeniški grad. Priložili so tudi odtis takrat uporabljanega trškega pe- čata. Ta je bil tudi okrogel toda premera sa- mo 24 mm. Na njem je kot pečatna podoba — in ne kot grb, ker pač ni v ščitu — upodob- ljen zidan (raven?) stolp z dvignjenimi mre- žastimi vrati in ravnim, ne več cinastim na- zobčanim zaključkom. Iz tega stolpa ali ob- zidja se dviga ožji stolp s široko odprtino v sredini, očitno močno razširjenim oknom iz starega grba oz. pečata. Na vrhu sta vidni dve stranski cini zaviti navzven, med njima pa majhen stolpič s koničasto streho. Napisa ni nobenega, na vsaki strani stavbe sta le črki M - S za Markht Seidenhofen. Očitno gre tu za tako imenovani manjši, sodni ali tudi tajni pe- čat, ki so jih mesta in trgi uporabljali za peča- tenje bolj navadnih aktov in dopisov. Vseka- kor je iz tega poročila iz 1763 razvidno, da v Vuzenici niso imeli več starega trškega pe- čatnika iz XIV. stoletja, ker bi ga sicer gotovo pritisnili na ta dopis, kot so to storila druga mesta in trgi, od katerih so nekateri imeli še pečatnike celo od XIV. in XV. stoletja.- Najstarejšo znano tiskano podobo grba trga Vuzenice prinaša leta 1822 C. Schmutz v svo- jem Historično-topografskem leksikonu Šta- jerske, ko ima v II. zvezku v posebni prilogi grbe štajerskih trgov, med njimi tudi Vuzeni- ce.'* Ta grb je zelo očitno posnet po zgoraj omenjenem trškem manjšem pečatu iz XVIII. stoletja: spodnji stolp ima sicer stene vzboče- ne navzven in zaprta mrežasta vrata, toda raven zaključek brez ein in zgoraj ožji stolp z enako veliko odprtino in zaključkom v obliki dveh stranskih rogov namesto ein, med njima pa stolpič s koničasto streho (Slika 2). Glede takega neobičajnega — vsaj glede na stari grb iz XVI. stol. — zaključka gornjega stolpa sta možni dve domnevi. Prvič, da gre pri tej obliki za napačno razumljene tri cine na vr- hu, od katerih sta se stranski, ki sta bili že na starem grbu nagnjeni nekoliko navzven, spremenili v nekakšna zaokrožena, navzven obrnjena rogova, srednja cina pa se je spreme- nila z dodatkom koničaste strehe v majhen stolpič. Taka nerazumevanja in napačna tol- mačenja starih grbov in njihovo spreminja- nje se je dogajalo večkrat. Druga enako ver- jetna možnost pa je ta, da so hoteli s to novo obliko zaključka gornjega stolpa prilagoditi podobo vuzeniškega gradu v grbu, med tem dejansko nastalim zunanjim gradbenim spre- membam na gradu, kot jih kaže Vischerjeva podoba v njegovi Topografiji vojvodine Šta- jerske iz 1681," kjer ima zadnji okrogli (naj- starejši?) stolp sedaj nad cinami koničasto streho, ki se končuje v ozkem okroglem stol- piču s konico na vrhu, kar vse močno spomi- nja na novi zaključek zgornjega stolpa v vu- zeniškem pečatu iz XVIII. stoletja. Glede na trditev Vuzeničanov iz 1763, da predstavlja Grb trga Vuzenica (modema rekonstrukcija) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 19B3 21 njihov grb vuzeniški grad, je tudi ta domneva lahko verjetna. Se dalje je šel z oblikovanjem novega vu- zeniškega grba "V. R. Widimsky v svoji knjigi o mestnih grbih avstrijskega cesarstva, ki je izšla leta 1864, ko prvi opisuje grb Vuzenice kot ščit zelene barve, v katerem je okrogel srebrn grad s cinami, odprtimi vrati in dvig- njenimi mrežnimi zaporami, iz katerega se dviga stolp, ki ima dve vzporedni okni, na vr- hu tri cine, iz katerih se dviga stolpič z na- daljnjima dvema okencema (!) in koničasto "streho z zlato kroglo in zlato zastavico na vrhu.^o Tu torej srečamo prvič navedbo barv grba tj. zeleno polje in srebrn oz. bel stolp, od novosti pa zlato kroglo in zastavico na vrhu. V doslej še najsolidnejšem delu o mestnih in trških grbih H. G. Ströhla iz 1885 oz. 1904 ni grba Vuzenice.^' Zaslužni krajevni zgodovinar Vuzenice Jo- sip Mravljak je v svoji knjižici Vuzenica v srednjem veku iz 1927 povzel opis trškega grba po Widimskem,^^ čeprav je v svoji zbir- ki odlitkov raznih pečatov imel tudi tu obrav- navani odlitek pečata Vuzenice iz XVI. sto- letja, ki ga pa sploh ne omenja. Pred tremi desetletji je v Gradcu izšlo delo slikarja L. Kobla in zgodovinarja H. Pirche- ggerja o štajerskih krajevnih grbih, ki prina- ša tudi grbe krajev iz Slovenske Štajerske in tako tudi Vuzenice.^ä Avtorja sta pravilno po- segla nazaj na stari grb Vuzenice (slika 3), kot je spoznaven na omenjenem trškem peča- tu iz XVI. stoletja. H. Pirchegger ugotavlja, da se upodobitvi vuzeniškega grba pri Sch- mutzu in Widimskem močno razlikujeta od te prave stare oblike grba in da o kaki pis- meni podelitvi tega grba ni nič znanega. S heraldičnega stališča pa je ta Koblova rekon- strukcija starega grba vse preveč detajlna in v nasprotju z dobro heraldično upodobitvijo grba kot kar najbolj enostavnega razpoznav- nega znaka, saj je podrobno narisana skoraj vsaka travica v ospredju in potka, ki naj bi vodila v grad, enako podrobno so izrisani vsi kamni stavbe in dodani okrogli strelni lini nad vhodnimi vrati, ki jih stari grb nima. Po vsem povedanem je torej jasno, da pred- stavlja starejši in prvotnejši pa tudi heraldi- čno mnogo pravilnejši grb Vuzenice tisti grb na trškem pečatniku iz XVI. stoletja in kot je še najbolje rekonstruiran pri L. Koblu, Ic da je treba opustiti vse povsem nepotrebne de- tajle. Očitno je, da so koničasti stolpič na vr- hu, zlasti pa krogla in zastavica na vrhu kas- nejši dodatki. Kot obliko ščita bi bilo treba vzeti tisto zgodnjerenesančno s starega pečata iz XVI. stoletja, oba stolpa pa oblikovati čim bolj enostavno, dolnjega s petimi, gornjega pa s tremi cinami. OPOMBE 1. F. Kois, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. V., št. 701, str. 338—339; Josip Mravljak, Vuzenica v srednjem veku, Maribor 1927, str. 8—9. — 2. Mravljak o. d. str. 7—8. — 3. Listina 1288. Vuzenica, obj. H. Wiessner, Mo_ numenta hlatorica ducatus Carinthiae VI. Bd., št. 37, str. 51; Mravljak o. d., 13. — 4. Mravljak o. d., 12; Jože Koropec, Zemljiške gaspoščine med Dra- vogradom in Mariborom do konca 16. stoletja, Maribor 1972, istr 24. — 5. Mravljak o. d., 20—22, 27. — 6. ravno tam, 31—32. — 7. Listina 1355 I. 21., nekoč v Hišnem, dvornem in državnem ar- hivu na Dunaju, sedaj v Arhivu SR Slovenije (Celjtske listine). — 8. Državni arhiv v Vidmu, Ar- chivio notarile fase. 5119, Notar Gubertinus de Novate 1356—1357, fol. 4. — 9. Mravljak, o. d., 17. — 10. ravno tam, 17—18; listina 1366 okto- ber 10. Celje obj. Gradivo za zgodovino Maribo- ra IV. zv. št. 110. — 11. Listina 1383 III. 27. Ce- lje, kopija v Štajerskem deželnem arhivu števil- ka 3450 a; Mravljak o. d., 25. — 12. Mravljak, o. d., 29 op. 19. — 13. Listina 1330 VII. 22. v Ško- fijskem arhivu v Mariboru, reg. H. Wiesisner, Mon. hist. due. Carinthiae IX. Bd. št. 354. — 14. Listina 1394 VII. 31. v Štajerskem deželnem ar- hivu v Gradcu; Mravljak o. d., 38. — 15. L. Ko- bel — H. Pirchegger, Steirische Ortswappen, Graz 1954 str. 282; mavčni! odlitek J. Mravljaka v zbirki pečatnih odlitkov M. Koisa v Zgodovin- skem inštitutu M. Kosa pri SAZU. — 16. W. Leonhard, Das grosse Buch der Wappenkunsit, 1976, str. 121. — 17. Štajerski dež. arhiv v Gradcu, Siegelsammlung 1763. — 18. C. Schmutz, Hisito- riisch Topographisches Lexicon der Steyermark, II. Theil, 1822. — 19. G. M. Vischer, Topographia dacatus Stiriae, 1681, 303; reprodukcija Koro- pec o. d., 91. — 20. V. R. Widimsky, Städtewap- pen des ögterr. Kaiserstaates, IV. Herzogthum Steiermark, Wien 1864, str. 41, priloga 85. — 21. H. G. Ströhl, Städte — Wappen von Österreich-Un- garn, Wien 19042. — 22. Mravljak o. d., 29—30. 23. glej opombo 15, str. 282—283.