—   22   —
Novičar iz mnogih krajev.   
Iz Ogerskiga  pretečeni  teden nismo nič posebni^ zvedili.  Košut je se na Ogerskim; kraljevo krono sv. Štefana   pa   so   vunder  iz  njegovih  rok oteii. — Na Laško ima vnovič 80 tavžent vojakov iti,  zato bo pri   vsakim   regimentu   še  peti bataljon  iz noviga napravljen.— Pravijo, de oče Papež hočejo puntarski Rim v cerkveno prekletje (pano) djatL — V Parizu se punt kuha. — Govorica gre,   de je  pregnani francozki kralj Ludevik Filip v Londonu umeri. — Na Dunaj i kolera hujši prihaja; povodinj je jenjala, pa 24. dan tega mesca je bil tak vihar,   de je  več  streh  poderl. — 8. dan tega mesca je prišlo po železnici iz Angležkiga 40 skrinj čistiga srebra na Dunaj, ktere so 600 centov vagala; že dvakrat je prišlo poprej tudi veliko srebra na Dunaj,  tako  de  bojo  zdej  lahko veliko noviga sre-berniga denarja nakovali, pravijo, okoli 8 milijonov goldinarjev. — Iz Dunaja in Gradca so po ministerskim ukazu spodili  pridigarje nove nemške vere. Prav je. — Iz Dunaja se še zmirej bere, de nekteri nepokojneži strelajo na vojaške straže (vahte).  —  VKromerižu je   bilo   18.   dan   t.   m.  slovesno cerkveno obhajilo.    Po rajtingi   greške (staroverske)   cerkve  pade  na  ta  dan praznik sv. 3 kraljev.   Poslanci greške vere so se zbrali ta dan v cerkvi sv. Mavric i j a in so obhajali ta praznik z veliko častjo;— morebiti pervikrat po tem, ko sta Metud in Ciril   na ravno tem mestu perva kristjan-sko vero  v slovanski besedi učila, se je zopet slišala božja služba v slovanskim jeziku tukaj opravljati. Veliko poslancov druzih dežel je bilo pričijočih. — Bere se, de se bojo prihodnjič naš Cesar tudi „ veliki vojvoda Serbski" imenovali.   —  Po naznanilu Karlovškiga   časopisa „Na-predak" je 2000 prostovoljnikov iz Serbske knež/je Ba-naškim Serbam na pomoč šlo.   Njih vodja je tisti slavni junak Milutija,   kteri je  enkrat v hrambo mesta Ne-gotja   topove  (kanone)   s  tolarji  nabasovati ukazal, ko so mu krogle (kugle) pošlje,  in je tako sovražnika premagal. — V   Trevizi   dela nek Angležki  umetnik za našo armado veliko oblo (balon),  pod  ktero  se bo čolnič privezal   in v  čolnič ognjeni raketi spravili.    Po tem se bo podal zveden umetnik z oblam v zrak (Ijuft), in bo izpod neba na barke sovražnika rakete spušal, de se bojo vžgale in pokončale.    Kar svet stoji,   se še ni slišalo od take znajdbe! — Pravijo, de bo plačilo naših vojakov povikšano,   kar bi  bilo le pravično,  če  primerimo   plačilo   ptujih   dežela.    Naš   prostak   (gmajnar) dobi   na leto   v vsim skupej   140 gold. — francozki 200; angležki   300;   amerikanski   325 gold.   — Na   enkrat  so  v  Ljubljani  hrup   zagnali,   de  so  Cesar deržavnimu zboru ukazali, de ima do 15. majnika sak-sebi iti.    Veseli nas,   de   se ta novica ni resnična ska-zala, zakaj — kolikor je nam znano — bi ne bilo dobro, če bi zdej zbor saksebi šel,   ko je  potreba,   de se zaupanje   med poslanci  in ministri vterdi,   ne pa de bi pešati jelo. — Tudi iz Prage smo slišali hude reči — hvala Bogu,   de je vse laž. — Kdor kej laži hoče nabrati,   nej   pride  le  v Ljubljano;   cel koš jih  bo dobil, zakaj pri nas je opravljivcov in hudih jezikov sile veliko.—
Ker se že tri ali štiri mesce Di na Brežkim brodu pre-peljevati mu si o, ker so čolnovi že slabi bili, so se mogli vozniki na Catežkim brodu prepeljevati, in po tem na Kerškovaški most iti, in tako dvojno mostnino plačevati , zato je zdej nov bro d ali brodiški most na Brežkim brodu ali brodišu narejen, in sicer tako, de je debela verv (debel štrik) čez Savo napeta, in po ti vervi gre šker-peč, na kteriga je s tanjši ver vj o bro d ali brodiški most privezan, de ga lahko en sam brodnik semtertje prepelja. Zdej tedej ni treba čez Kerškovaški most in na Catežki brod hoditi, če se od Noviga mesta ali Kostajnovce v Brežce gre, ker v Kerški vasi pri eni lipi na koncu Kuželnove hiše se na levo stran po cesti v vas oberne, namest na Kerški most iti, in po tem je dobra cesta do broda. Samo kader je prav velika Sava ali povodinj , se nemore iz Kerške vasi (Munkendorf) v Brežce (Rann) priti, ker voda po travnikih stoji.