»JUTRO« St 9 SoSo ta. 27, Ul. J937, Pismo za Veliko noč 1937 in vsem tem ljubim našim fantom, ki bodo naše vsta- jenje • •. Se včeraj, moj dragi, sva žalostna strmela tkozi okno: dež — dež — blatna cesta — zagrenjenci z mahedravimi dežniki — bed- niki v premočenih capah — obup — dež in megla brez konca in kraja Danes pa, zarana, kaj te ni prebudil pti- ček, da si mi zaktical s tvoje male postelji- ce: Vstaniva?! Kes: ptiček je pr&vo pogodil — saj je samo zlato sonce pokukalo izza zaves v na- jino spalnico: hoj, hoj, zdaj pa W In stari sivi grad, ta nadušljivi gospod, ki je kar nepričakovano odvil megleno za- vijačo (angino je imel, revež) in vzkliknil: Kaj me ne vidita? Vstanita! Glej, glej: najina prijateljica, najina lju- ba cerkvica na Rožniku se je izvila iz ten- čic — zasvetila se je v jutranjem soncu ka- kor dragulj — naju kliče: Pridita! Vstanita! Vstala sva, moj ljubi in sva šla — saj se spomniš? Šla sva tja v en dan — kot se pač gre: v gozd, po blatni stezi, ob po- toku, po poti, pa kar počez, kakor pač na- nese, — spomladi je vse piav... In še sem ti urezal šibo v grmovju — nu, kaj bi... Ti pa si me povpraševal vso pot: Kaj je to — pomlad? Kaj je to -— Velika noč? Kaj pa je to: Vstajenje? — Nisem ti mogel odgovoriti. Ne — nisem mogel! Zato pa ti pišem, pišem tebi in vsem t\'ojim prijateljem, pa če jih poznaš ali ne poznaš. Tvoji prijatelji so: saj so prav tako majhni in nebogljeni, šola se jih še ni dotaknila, vsi vprašujejo zakaj? — vsi imajo svoje očete in mamice, vsi so ka- kor} ti naš up in naše vstajenje... Kako rad vas imam! Kako rad vas vidim, kadar ob prvem pomladnem soncu napol- nite ulice in parke našega mrtvega• našega do obupa zvodenelega mesta! Rad vas imam, pa če vas \'odi ob roki dobro plačana Mile, ali pa — če ne še bolj — vas, ki si v capicah sami iščete kotička na pomlad- nem soncu, kotička in morda — morda — dobre besede Zato vam pišem: Pomlad — ste vi. Vi, mladi neugnančki, Vi, iiaši zvončki in trobentice, vi, ki vas je samo sijaj in mladost! Kaj res ne veste, da so v vas uprte naše trudne in razočarane oči? Kaj res ne veste, da smo v vas po- mlajeni in da samo od vas čakamo zadnje, zveličavne besede, ki smo jo mi komaj slu- tili, a je nismo mogli izreči? Bodite naša Zmagoslavna pomladi 4- Veftkg no? s— ste Vstajenje — ste vi. Težka ja zgodba o Jezusu. Na smrt so ga obsodili starci. Grdi, plešasti, grabežljivi, samogoltni, svojeglavi, umazani, razbojniški starci! A — On je vstal! Grdi starci Se živč. Prav zadnjič sem bral, da je eden izmed njih ukazal svojim plačancem, naj pomore nedolžne otroke. Oni so to storili. Tudi slike teh vaših umor- jenih, ubitih prijateljev sem videl... Srce mi je zastalo.., O Bog! Od smrti vstati Jezus! Mae naj bo z vami. tudi takd? In s teboj, moj mali?. In še v Njegovem imenu'?? Ne, ne! Vi vsi se boste spomniti ob ve- likonočnih pirhih teh vaših nesrečnih bra- tov. Vi vsi boste zavpili: Ne! Naša Je po- mladi Naša je Velika noči Naše Vstajenje — naše je življenje!! Tako je, moj mali, s pomladjo, z Veliko nočjo in z Vstajenjeml Le kaj me boš še vprašal?. M D M. P. VELIKONOČNA Topiči pokajo — procesija že gre — z banderom vije se pod hrib med bajte borne, s poslednjim dinarčkom pobeljene — umorne od davkov, v stiski kruha jedva še stoje. Počasi z molki v rokah stopajo možje — ne, bili so — zdaj trudne sence so spokorne. Za njimi žensk krdelo. Stare vse, okorne, pogrebne komaj še premikajo noge. Pred baldahinom stopa nekaj še otrok — to vse od lepe naše je vasi ostalo: dekleta, fantje v svet odšli so praznih rok. Kar svet imel je, to že zdavnaj se razdalo je. Naša kri se meša s tujo. Bog, o bog, procesija ponižno poje ti zahvalo! Arij Stid. Že v 17 stoletju čitamo na nekem sta- rinskem napisu: O veliki noči jej trdo ku- hana jajca, da boš vse leto zdrav« — Pri mnogih narodih je velikonočno jajce simbol življenjske sile in nove moči. Po- sebno Slovani in Slovenci si ne moremo misliti vstajenja, Velike noči in pomladi brez pisanic. Otroci, pa tudi odrasli fantje in dekleta imajo morda izmed vseh veliko- nočnih običajev največje veselje in zabavo z živopisanimi pirhi, katere si medsebojno darujejo v spomin in z njimi igraje razne igre. Pirhe, katere namenijo za darila pri- jateljem, predvsem pa zaljubljencem, opi- šejo z verzi o sreči in zvestobi z voščili za Veliko noč in Alelujo. Celo malo ljubavno pisemce je bilo včasi položeno v izpihano jajce. Okrašene, večbarvne pirhe spravljajo za spomin, enobarvne, tako imenovane »li- sice« pa imajo za igranje. Pri nas je najobičajnejša igra s pirhi še sedaj »sekanje«, po nekaterih krajih pa jih trki ja jo« in »tolčejo«. Pri sekanju drže pirh v roki, ali ga polože na tla v štulo klobuka. Sekajo s kovanimi novci »za skriti«, »za prijeti« ali »za skozi«. Kdor useka pirh po tem dogovoru, ga dobi. Pri trkljanju jih spuščajo in vale po poševno ležeči deski. Kdor zadene spodaj ležeči pirh, dobi igro. Pri tolčenju trkajo pirh ob pirh s »špico ob špico« odnosno »s peto ob peto«. Naj- ljubša igra fantičev in dekličev je tolčenje, pri katerem se radi poslužijo tudi kake po- tegavščine ali šaljive goljufije. Poleg ome- njenih iger so seveda še mnoge druge, ki so pa bolj lokalnega pomena. Naša ljudska umetnost je imela od nek- daj v risanju, slikanju in opisovanju veli- konočnih pirhov izrazito udejstvovalno po- lje, na katerem so se upoštevale vse mogoče tehnike in izdelave. Najprimernejša in naj- lepša tehnika za opis in slikanje pirhov je belokraznsko okraševanje z voskom, lo- jem in oljem. Ta tehnika je tudi najsta- rejša in ima svoje predhodnike v javan- skem batičnem slikarstvu in tekstilnem ti- sku. Prišla je k mm čez Rusijo, preko sever- nih Slovanov in Romunov. Za tako okraše- vanje imajo Belokranjci leseno držalo, ki je na enem koncu opremljeno z malim ko- vinastim livčkom za vosek, katerega topi- jo in grejejo sproti nad plamenom sveče. Nato rišejo in pišejo z tivčkovo konico po surovem jajcu okraske. Ko je jajce okra- šeno, da denejo kuhati v »prežiljko« (bra- zilski les). Ko je kuhano, ga vzamejo iz pre- žiljke in obrišejo vosek z mehko krpo. Ta- ko dobe na barvasti podlegi belo okrašeno jajce, pisanico. Pri večbarvnem dekorju je postopek po- doben, vendar težavnejši in zamudnejši. Potrebno je za vsako barvo posebno suše- nje jajca, ali pa poslikan je belih polj s čo- pičem. Izčrpno je opisal razne tehnike krasitve pirhov profesor Albert Sič v» nje- govi znani narodopisni zbirki, katera je iz• Cvetko Golar: •C. Na poti k vstajenju Marjanca je šla k vstajenju. Doma je bila visoko v hribih, tam na obronku, kjer so rastle velike in visoke češnje, že na vse zgodaj sta vstali z materjo, tako zgodaj, da je bilo nebo še polno zvezd. Ko sta bili napravljeni in stopili pred duri, je Marjanca na glas vzdihnila in se prijela za zid: »Joj, mati, saj ne prideva! Oh, če bi bil vsaj — « Skoraj bi se ji bilo zareklo in bi se izdala In povedala materi svojo skrivnost. »No, strašno je tema, počakajva, mogoče pride Janez s trskami.« Marjanci je postalo vroče in kri ji je planila v glavo; da je bil dan, bi mati videla njena rdeča lica. »Pokličite, mogoče se oglasi, haha!« Za- smejala se je deklica in nato zaklicala: »Janez, te že čakamo!« še malo sta postali, in že se je zasvetila luč iz grmovja in mlad, visok fant je stopil k njima. »Dobro jutro, mati, ali ste že pokonci? Saj se ne mudi, ura je komaj štiri, in do cerkve pridemo v dobri uri.« »Prav, da si prišel, Janez, saj bi ne mogli sami po temi k vstajenju,« ga je pohvalila mati in se stiskala v veliko gorko ruto. »Kar pojdimo, Janez, ti pojdi naprej, da boš svetil,« je rekla Marjanca in stopila hitro za njim. Pot se je takoj za hišo strmo zavila navzdol, zobato kamenje je hreščalo pod krepkimi koraki mladega fanta in ogenj od trske je veselo svetil v noč. Pot je bila ozka in iti so morah drug za drugim. »Ali nisi pozabil, da prideš popoldne k nam,« je zašepetala deklica in se nagnila k »Kako pa svetiš, glej, skoraj mi je izpod- letelo, je na glas spregovorila. »Prisežem, da pridem, če boš imela dosti pirhov,« je dejal Janez in jo skušal ujeti za krilo. »Kam tako hitro,« je vpila za njima mati. »Počakajta! Kot se mi zdi, nalašč hitita!« »O ne mati, zares ne, vidite, da je spo- drsnilo Marjanci,« se je opravičeval Janez in v temi objemal dekleta. »Mati, vzemite vi trsko in svetite naprej, gotovo znate bolje kot ta nerodnež,« se je zasmejalo dekle in stiskalo fanta. »Saj res, meni daj trsko,« je dejala mati. Skrbno je vzela luč in šla naprej. Previdno je stopala po kamenju, štrlečem iz peska, da se ne bi spotaknila obenj in ji ne bi ugasnila luč. »Vidiš, Janez, kako si neumen! Zdaj greva lahko skupaj,« je rekla Marjanca. »O, ti si pametna!« Objel je dekleta in ga napol nesel skozi temo po grudah in rumpah. »Nikar me vendar tako ne stiskaj, ti grdun! Vso me boš pomečkal.« »Tiho bodi, da mati ne slišijo. Hiteti moramo, da ne zamudimo.« »Tega ne smemo, tako rada slišim zapeti alelujo! Kar spreleti me po vsem telesu, kadar zapojo, in tako nekako skrivnostno in prijetno mi je pri srcu.« Prišli so z grdega in razruvanega pota do mesta, kjer se je odprl gozd in se je videlo daleč v dolino in čez polje do visokih snežnikov. Na nebu so še svetlikale zvezde, a bile so že drobne in redke, ter se je zdelo, da tonejo v bledi sinjini. Visoke smreke okrog njih so bile še čisto črne in tajno so pošumevale, kadar je potegnila jutranja sapa skozi vrhove. »Nič se ne boj, Marjanca, čisto gotovo bo letos najina ohcet, samo ti me moraš poslušati. Poglej, kako si čudna!« »Janez, zmeraj bom čudna, kadar boš takšen.« »O, ti Marjanca, rfe vem, kaj bo z nama!« Mati se je pred njima ustavila z lučjo in ju pričakovala. »Zdaj pa ne prideta nikamor. Počasi grem, pa vaju ni od nikoder.« »Oh, mati, že trikrat sem padla, ker je pot tako nerodna. Ali ne znate nič svetiti! Vi boste krivi, če bom povaljana in blatna.« Od cerkve so se oglasili zvonovi. Po čistem jutranjem zraku so priplavali veselo in jasno, kakor bi se napili na vse zgodaj vina in zdravja. Ubrano potrkavanje, ki je donelo iz zvonika, je budilo ptice po gozdu, in Marjanci je bolj veselo bilo srce. Velika noč! Kdaj je že mislila nanjo, še po zimi, ko je grabila listje izpod snega in ga nosila na hlev. »Ti, Janez, ti, zakaj si pa ostajal zadaj? Ali misliš, da ne vem? Le pri Marjanci bi tičal, o, pa ne bo nič!« »Ali, mati, prehudo me imate,« je rekel Janez, velik in močan fant ter prijel deklico okoli vratu. »Tako vas imam rad, mati, da še veste ne! Poglejte no, trska vam bo ugasnila, čajte, prižgem drugo.« Janez je prižgal in svetil naprej. Zelo temna in ozka je bila steza in je šla med smrečjem in brinjem. Včasih se je nena- doma znižala in Marjanca je vselej zakri- čala, kadar ji je zmanjkalo stopinje. »Dekle, ne hodi naprej! Ako misliš, da te bom dala kar prvemu ponočnjaku, si se zelo zmotila.« »Oh, mati, kako govorite! Jaz vam pa šla v založbi lg. Kleinmayr & Ferd. Bam- berg v Ljubljani l. 1922. Z lastno in izvir- no tehniko okraševanja pisanic se pri nas bavi učitelj Fran jo Belin v Ligojni pri Vrh- niki. Njegovi dekorativni izdelki se odli- kujejo zlasti po smotreni in pravilni uporabi narodne ornamentike. Naj omenim še teh- niko izškrabanja barvastih jajec z iglo ali konico noža po načinu izdelave alpskih dežel, v katerih opisujejo in rišejo pirhe tudi z lugom in jedkasto tekočino. Motivi okraskov na pirhih so zelo raz- lični in prilagodeni etnološkemu in geo- grafskemu značaju pokrajine. Gorenjski, koroški, štajerski in goriški dekorji, ki se- gajo tudi v Notranjsko in na Dolenjsko, so domala naturalistični, rahlo stilizirani rast- linski ornamenti in rože, kot viden vpliv splošne alpske ornamentike. Vendar je mo- goče tudi te pokrajine medsebojno ločiti po značilnih osnovnih barvah okrašenih pir- hov. Dekorji na belokranjskih pisanicah pa so vplivi jugoistočnega ornamentalnega obe- ležja. Kakor na vezeninah, keramiki, in le- senih izdelkih izt eh krajev, so uporabljeni tudi na pisanicah geometrični okraski, zob- časte črte, zvezde, trikoti, spirale, kordure, cikcakaste črte in pike. Poleg teh najdemo zelo pogosto nabožne simbolične motive na pr.: križ, lestvico, trnjevo krono. Sv. duha, monštranco, kelih ter imena Jezusa in Marije. Etnografi so mnenja, da je velikonočno jajce pri Slovanih izvor poganskih običa- jev. Rdeče in rumeno barvani pirhi so bili simbol sonca in pomladi. Beseda pirh pome- ni »rdeče« oziroma »ogenj«. Stari Grki in Rimljani so videli v jajcu znak rodovitnosti. Cerkvena razlaga meni, da jajce pomeni Jezusa, ki je iz groba vstal. Lupina pomeni grob, beljak rjuhe, rumenjak pa Jezusa. Dokazljiv je običaj 7. in 8. sto- letja, ko je ljudstvo nosilo spomladi sveče- nikom jajca za darila. Jajčne lupine tudi potresa jo okrog hiše, da ne pridejo blizu kače in strupene živali; tudi kokošim daje- jo ostanke lupin, da bolje nesč. Ponekod trdijo, da žabe celo leto ne regija jo, če vr- žemo v lažo blagoslovljene lupine pirhov. Vse polno je še simbolizma, vraž in vere v pisanih velikonočnih pirhih in kakor se je njihov simbolizem obdržal skozi stolet- ja do danes, tako bo ostal še nedogledna razdobja živ in svež med zanamci. M a k s i m Gaspari Cvetko Golar: Velikonočno jutro Z mladim soncem na rameni?! z žarki zlatimi v stremenih jutro gre na plan srebrno, kx> po ntjivah klije zrno. Vstajajo iz sanj gozdovi in zažigajo se v zarji, kot plameni na oltarji zagrtme iz lin zvonovi. ' Veliki petek ""•(Legenda. Povedal kmet iz Veščice.) Plod Kristusom ljudje niso imen petka ter ao nekako drugače imenovali ta dan. Ko pa ao JHdje ujeli Jezusa, so ga tožili, da Je eflafo učenik, da jim hoče kraljestvo uničiti, in zato ga je Pilat obsodil na smrt. Brž so ga židje zgrabili ki vlekli na lati kralj, kjer so tolkli in obešali zlo- čince. Ko ao ga začeli mučiti, so bili takoj biH- zu njegovi Učenci in žene, ki ao jokale za njim. Ko Je padel pod križem, ao šli pro- sit Poncija Pilata, naj bi jim pustil nesti težki križ. Ali židovski poglavarji tega niso pustili. Križ pa je bil zelo težak, da je Kristus večkrat padel pod njim. Ko je prinesel križ na goro, ao židje ukazali njegovim učencem, naj izkopljejo jamo, kamor so križ z Izveličarjem zasa- dili. In takrat eo silno jokali njegovi učenci in drugi prijatelji. On pa jim je rekel: »Ne jokajte, jaz vam bom pomagal, da boste videli Boga, očeta mojega! Vi- dim, da ste pravi kristjani — in da boste pomnili, kdaj sem prelival za vas svojo kri in dobil strašnih pet ran, naj se ime- nuje ta dan »petek«. lin od tedaj je pri kristjanih še zmeraj to ime v navadi »Da, vidiš, to je bilo tako: najprej sva se ločila od mize in postelje, potem pa sva si razdelila pohištvo na enaki polovici.« Ljubezen Dva mlada človeka, fant in dekle, sta se imela rada. Oba sta bila siromašna. Dekle ni imelo ničesar razen svojih krasnih dolgih svetlih las. Tu'ii fant ni imel nič svojega — razen stare ure, ki jo je bil podedoval po svojem očetu. Ta ura mu je tako prirasla k srcu, da je postala že kar del njega samega. Približala se je Velika noč. Oba fant in dekle sta čutila potrebo, da bi napravila eden drugemu veselje. Razmišljala sta o tem in vsak si je nekaj izmislil. Fant je nesel svojo uro k starimanju. Za denar, ki ga je dobil zanjo, je kupil glavnik, ki ga je hotel pokloniti svoji iz- vcljenki. S tem je hotel povedati, kako nwu je všeč kras njene glave. Dekle pa si je svoje lope dolge lase da- la ostriči in za denar, ki ga je dobila zato od brivca, je kupila verižici za uro svoje- ga ženina... Cigareta je kriva Mlada človeka sta sedela v parku. Ni- sta se še poznala. Oba je obdajalo hrepe- nenje po nečem, čemur nista vedela ime- na. Veter jima je prinašal melodije na uho. Bila sta tako romantično nastroje- na!... Tu in tam sta se ozrla eden v dru- gega. Zapihal je veter in otreael pepel od cigarete dami na krilo. Tedarci je vstal on a klopi, odpihnil pepel z obleke, se priklo- nil in rahlo zardel. Dva meseca pozneje sta bila mož in že- na. Tega je bila kriva cigareta. Na cestah so ležali kupi velega listja. Po poroki in pomladi je prišla jesen. Mcž se je vrnil domov u tiru jen in razočaran. Potovanje, ki ga je bil pravkar dovršil, |je bi lo brez uspeha. Razmišljal je o svojem polo žaju. Polagoma mu je omahnila roka, ci- gareta mu je padla na zofo, prevleka se je vnela. Ostri vonj goreče volne ga je zdramil iz sna. Dvignil je glavo in na uho so mu udarili zaljubljeni glasovi moške- ga in ženske, ki sta v sosedni sobi šepe- tala o ljubezni Zdaj je ločen in sam. In tega je kriva cigareta. tako lepo svetim! Samo na vas pazim, vidite, zdajle pridejo tiste grape, kjer tako drsi. Le tam pojdite, kjer vidite luč.« »Si že priden, Janez! Saj nisi hud, ker ti nisem dala Marjance?« »Skoraj bi bil hud, pa naj bo, se bomo pa zavrtili po Veliki noči.« »Ne vem, če bo kaj, Janez, si preneroden in tudi nič nimaš.« »I, saj imate vi, jaz vam bom pa delaL« »Ne bo nič, Janez!« »O, bo, bo, boste videli, da bo! Le za lučjo pojdite, mati!« Jutro je bilo še zmiraj temno, hlad je dihal med smrekami in tenak, čist glasek je zažvrgolel med vejami. Nenadoma je mati glasno zakričala tn izginila pod strmino. Prst, pesek in drobno kamenje se je utrgalo pod njo in se speljalo v globoko grapo. »Mati, joj mati, kam pa tako naglo,« je plašno zavpil Janez in pomežiknil Marjanci. »Kje pa ste, ali ste se udarili,« je vpra- šala mater in se sklonila nad prepadom, kjer je držal Janez gorečo trsko. »Ojoj, vsa sem potolčena, sama ne pridem ven, o joj, še k vstajenju ne bom mogla Janez, ti mi pomagaj!« Mati je tarnala z obupnim glasom in skoraj bi bila zajokala v blatnem jarku, kjer se je prelivala glasna vodica. »I, mati, saj ne bom mogel! Saj vas niti ne vidim, kje pa ste? Ne dosežem vas z roko, doli si pa ne upam,« je rekel in se stegoval v globino s trsko v roki, da mu je švigal plamen proti mlademu, z rjavim mahom pokritemu obrazu. »O, hov, Janez, pomagaj mi, pomagaj, ti bom pa kaj dala! Se vsako leto sem bila pri vstajenju in tudi letos bi bila rada.« »Mogoče bi pa le, Janez, vzemi dolgo vejo in jo podaj materi,« je vedela svetovati deklica. »Vejo, kje pa imam vejo,« se je branil. »Ti ne veš, kako je brezno globoko in ne vem, če bo sploh mogoče rešiti mater.« Fant je govoril na glas in z drhtečim, usmiljenim glasom, da se je mati, ki je ležala na pesku, hudo zgrozila. »Ovbe, ovbe, kaj ti dam, Janez, če mi pomagaš! Saj zmrznem tu notri, in vsa sem že mokra!« »Mati, v hudo nevarnost se podajam, pa vseeno vas rešim, če mi obljubite Marjanco. Ali ste slišali?« »Prevelik kajon si, ne vem, če bi ti jo dala.« »Pa ostanite v grapi, midva z Marjanco greva naprej, saj bo kmalu zvonilo.« »Počakaj, Janez, potegni me ven, in vse bo dobro!« f Kot bi trenil je bil Janez pri materl Naložil si jo je na rame in splezal z njo na pot. »Hahaha,« se je srebrno smejala deklica. »Janez, zdaj si pa moj, o, to dobiš lepe piruhe!« »Jaz jih pa prinesem materi in tebi in vse popoldne ostanem pri vas, da se do dobrega zmenimo, kdaj pojdemo vabit sva- te.« »Je že prav, le pridi, čeprav si velik kajon! Besede ne bom jemala nazaj, ker je danes Velika noč. O, saj vem, da ti je šlo samo za to, kako bi mi izvabil dekleta.« Zasmejala se je mati, da so se ji skoraj skrile oči za rdečimi polnimi lici, in si brisala blatno obleko. Težko je sopla in ni vedela, kako bi si zavezala ruto, ki ji je padla z glave in je bila vsa mokra. »Zdaj sem pa tako vesel, da bi vas kar objel,« je rekel fant in pograbil mater. Zopet so se oglasih zvonovi, in naglo so korakali zroti cerkvi, že se je videl zvonik in za cerkvijo se je bliskalo in grmelo iz možnarjev.