M X Adriatice zavarovalna družba d.d. ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica, letnik X - št. 131. - avgust 2001 - cena 250 SIT uomoznansKi oaaeieK tp 07 SNEŽNIK 2001 „h sl |s s! irska Bistrica) GOBI55 e TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA STR. 15 ZA RESNICO GRE Odgovor g. Alojzu Bajcu na odprto pismo Resnica ni to, da človek neupravičeno obtožuje, blati, omalovažuje, podtika neresnice, zavaja javnost, grdo in nesramno piše o sočloveku, kot ste to naredili vi g. Bajc z menoj. Resnica je vse nekaj drugega. To resnico boste imeli priliko poslušati na sodišču, ko se bova srečala. STR. 14 HUMANOST NI ZNAČILNOST DISKOTEKE LABIRINT Upam in želim, da bo moja zgodbica v prihodnosti tudi komu pomagala, če se bo VOLKSVVAGEN KOS znašel v podobni situaciji. Najemnika diskoteke Labirint, pa pozivam k bolj spoštljivemu odnosu do svoje klientele od katere je odvisen njegov obstoj ter k ustrezni korektnosti. NOV KARATE KLUB V ILIRSKI i ZAČETEK TRENINGA BO V SREDO 5. 9. 2001, V TELOVADNICI OŠ A. ŽNIDERŠIČA. ZAČETEK TRENINGA BO V SREDO 5. 9. 2001, V TELOVADNICI OŠ A. ŽNIDERŠIČA. VPISI PA BODO: -v ponedeljek od 17.00 do 19.00 v telovadnici OŠ D. KETTE -v sredo od 19.00 do 20.00 v telovadnici OŠ A. ŽNIDERŠIČA -v petek od 18.00 do 20.00 v telovadnici OŠ D. KETTE STR. 18 ODGOVOR NA ČLANEK KOMUNALNA ČISTILNA NAPRAVA Nedopustno je že to, da si g. Barbiš privošči in da v objavo dokument (zabeležka) internega značaja med Občino Il.Bistrica in Odborom za izgradnjo KČN v okviru KS TOPOLC, ki v kontekstu objektivnega obveščanja javnosti brez poznavanja dogovora med Občino Il.Bistrica in KS Topole - odbora za izgradnjo KČN bralcu ne prikaže dejanskega stanja. STR. 15 ŠOLSKA POT - VOZITE PREVIDNO! Take in podobne table bodo spet opazne med udeleženci v prometu v septembru, ko naši otroci ponovno zakorakajo v šolo. STR. 2 ekua grafična dejavnost d. o. o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica ' ' Ul j!) ^&,oipdRpsTVg3 y lko 1 i r. s kalBist ricii mrnmnm jodmoffe^ljl^fHojfTeBca^medfe-inf l 9 ■r «f i 7 -r SPOMINSKA PRIREDITEV OB 100 - LETNICI ZBIRNE POŠTE V HARIJAH Ne vem, če je pred sto leti na ta dan padal dež, zagotovo pa ni bilo v Harijah tako slavnostno kakor je to bilo v nedeljo, 19. avgusta. SVETI KRST NA TOPOLCU TEŽAVE S FOSILOM IZ OKOLICE JELŠAN STR. 13 N Paleontologi, ki raziskujejo ostanke davno živečih organizmov, imajo nemalokrat težave. Tak primer je tudi iz okolice Jelšan pri Ilirski Bistrici. Na tem prostoru je bilo podobno kot v ostalih delih Slovenije v geološki preteklosti morje, ki seje večkrat zaradi tektonskih premikanj umaknilo pa zopet vrnilo. Pred kakimi 54 milijoni let je bilo v okolici Jelšan in drugod na brkinskem področju plitvejše morje. V njem so se kopičile karbonatne usedline, ki so se počasi strdile v apnenčeve plasti. FABCI - ŠEST HIŠ, DVE DRUŽINI O zaraščanju krajine tukaj ni ne duha ne sluha. BESEDA UREDNIKA KDO BO KOGA ALI BOLJE JAZ NJEGA KAKOR ON MENE Kar naravnost, brez ovinkarjenja lahko povem, da so se lokalne volitve že začele. Neopazno, po tihem ampak že kar silovito, se je začel predvolilni boj. Vsem ostalim občanom, morda, rahlo prikrit, pri časopisu pa že kar izražen. Nekateri bolj umirjeno z lahkotnimi temami, razumljivimi in zanimivimi za vsakogar, eni pa kar agresivno, direktno v srž samega sebe in drugih. Več ali manj je vse tempirano in natančno izmerjeno. Imena kandidatov se že jasno nazirajo, vsekakor pa so zanimivi razlogi, zaradi katerih se nekdo izmed njih kandidira. Idealisti so mrtvi. “Županstvo” pomeni vsakemu izmed njih le način za dosego lastnih ciljev, ki pa z dobrobitjo občine nimajo nič skupnega. Tako bodo eni kandidirali iz navade; nekateri iz principa; eni iz ljubosumja in nevoščljivosti; eni zaradi tega, da bi njihov ego postal še večji in bi lahko ponovno zasijali v svoji nekdanji luči; nekateri nimajo drugega dela, nekateri so se komaj “navadili” in ne vidijo razloga, zakaj ne bi tega še naprej počeli; nekateri v tem vidijo stopničko do parlamenta. Vsak po svoje, seveda v tipičnih značilnostih politične slike pri nas - pretežno starejši kandidati in zelo malo žensk, obeta pa se nam tudi še nižja volilna udeležba. Kljub temu, pa se bodo v boj vključili tudi drugi naključni igralci, ki vlečejo poteze nekih drugih glavnih ljudi iz ozadja. Tako in tako se vse vrti okrog enih in istih, ki obljubljajo marsikaj, jih pa kasneje kolesje birokracije in končno dosežene moči ter položaja, malo zaustavi in kar na enkrat postane vse nemogoče. Čez malo več kot eno leto, bomo bili priča zanimivim lokalnim volitvam, ki me še pred svojim uradnim začetkom, malo spominjajo na moto kakšne športne prireditve: Pomembno je sodelovati, ne pa zmagati! Urednica mag. Milena Urh Za vse ostale informacije pokličite ali pridite na Uredništvo - Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica; telefon: 05/71-00-320, telefaks: 057714-11-24 CENA OGLASOV JE: 1/16 6.783,00 1/8 - 13.387,50 1/4 - 26.775,00 1/2 - 53.550,00 1/1 -107.100,00 V ceno je vključen tudi prometni davek. ZUPAN SPREJEL FRANCA POKLARJA Snežnik je že v prejšnji številki poročal o visokem priznanju, ki ga je Slovensko arheološko društvo Slovenije podelilo g. Francu Poklarju, upokojenemu pravniku iz Podgraj za njegovo dragoceno raziskovalno delo, še posebej na področju arheoloških spomenikov v naši občini. Prve dni avgusta j e občinski župan Franc Lipolt s sodelavcema, podžupanom Vitomirjem Deklevo in gospo Karmen Šepec predsednico odbora za šolstvo in kulturo v obč. svetu sprejel g. Franca Poklarja in mu toplo čestital k prejetemu priznanju in se mu zahvalil za tako obsežno raziskovalno delo. G. Franc Poklar pa je prisotne seznanil s svojimi zadnjimi odkritji in pozval občinsko vodstvo, da stori vse kar lahko, da bi raziskovanje bogate arheološke dediščine, ki jo imamo na našem proštom, čimprej uspeli vključiti v republiške programe in opravili nujne strokovne raziskave vsaj na najpomembnejših gradiščih v občini. Tudi priznanje, ki gaje dobil v Ljubljani razume, kot potrditev njegovih ugotovitev, da prav naši kraji skrivajo izjemno arheološko bogastvo. Podpisani je slavljencu čestital tudi v imenu domačega Zgodovinskega društva, Primorskega numizmatičnega društva in Muzejskega študijskega krožka, v katerih je g. Franc Poklar izredno dejaven in uspešen član. Vojko Čeligoj SPOMINSKA PRIREDITEV OB 100 -LETNICI ZBIRNE POŠTE V HARIJAH JOŽEF POLH MARJANA (GRAHOR) POLH ANTON STOJAN ' POLH IS. 9.1913 • 11.1.2000 JADRAN POLH 1936-1936 JANEZ ] / MARUA (PAVLINA) FRANC KAROLINA (POLH) KASTELIC S.4.1902 -16. 6.2000 1 JOŽEF POLH S HELENA (VOLK) POLH 1 VIKTORIJA (POLH) URBANČIČ 1921 -1987 :| 1874-1946 g 1878-1962 DRAGICA [KASTELIC) BATISTA 25.8.1929-4.8.1995 KARLO KAZIMIR Kastelic 27.7.1931 JOŽKO BATISTA 20.2,1970 DAMIJAN JOŽICA KASTELIC (KASTELIC) RUSTJA 17.12.1963 29.4.1960 SARA . v NINA ANA BATISTA RUSTJA RUSTJA 21.2.2001 28.8.1985 27.4.1989 ANGELA GABRUEL LJUDMILA (POLH) GOMBAČ POLH. ' (POLH) MERLAK 1903 - 1945 23 J. 1909 -10.3.1986 28.4.1912-8.8.1995 EMILUA (GOMBAČ) FORZA x VIDA (GOMBAČ) URH 26.10.1930 15.3.1929 MIRANDA (FORZA) FRANK 19.8.19S5 RENA (URH) SMRDEU 6.4.1953 MIRAN URH H. 4.1961-30.6 IMS ' V " \ ALEŠ ANITA DEJAN 1RAM FRANK FRANK SMRDEU SMRDEU 24. L 1976 5.4.1981 12.3.1972 1.2.1978 M1RELA-GABRIJELA P0l.DE (POLH) VOLK POLH 18.8.1934-15.8.1999 1935-1935 1 ALENKA (VOLK) PENKO 9.5.1958 JANEZ KATARINA PENKO PENKO 28.12.1991 2.9.1995 LEOPOLD MERLAK , 21.6.1939 KARMEN (MERLAK) REDŽ1Č 14.4.1966 BORUT MERLAK 24.3. 1969 ALMA ANEJ REDŽIC REDŽ1Č 7.11.1988 2.10.2000 EVA SMRDEU 14.6.2000 Potomci in potomke Poštarjevih iz Harij Prvi harijski poštarje bil Jožef Polh. V spomin nanj in na pred sto let odprto pomožno pošto so Penkovi oz. kar Poštarjevi iz Harij 19. avgusta 2001, priredili spominsko prireditev. Hkrati so odprli tudi spominsko sobo v kateri si lahko obiskovalci ogledajo predmete, ki so jih nekoč uporabljali poštarji. Na voljo je tudi nova razglednica Harij, s Poštarjevo domačijo v ospredju in lična publikacija o Pošti in Poštarjevih v Harijah. Lepo in vse pohvale vredno j e, da dmžine ohranjajo svojo preteklost na tako zanimiv in izviren način. O tem se lahko prepričate tudi sami. Informacije lahko dobite po tel.: A. Penko. 714 15 73 in TIC714 44 35. SOLSKA POT - VOZITE PREVIDNO Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje imate 10% popust in za večkratno mesečno oglaševanje po letni pogodbi 30% popust. Besedilo in logotip za oglas dostavite do 20-tega v mesecu v uredništvo Snežnika - lahko tudi po pošti ali po elektronski pošti. x. r \ OPRAVIČILO V julijski številki Snežnika smo objavili pobude in vprašanja svetnika Zlatka Jenka, za 23. sejo Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica. Nenamenoma smo izpustili dve vprašanji in se za napako g. Jenku opravičujemo. Napako popravljamo in ti dve vprašanji objavljamo sedaj. 1. Kdaj in na podlagi katerega sklepa pristojnega delovnega telesa in Občinskega sveta, je bilo kupljeno zemljišče za potrebe izgradnje športnega igrišča v KS Topole? 2. Kdaj bo občina pristopila k parcelaciji in prodaji zemljišča sedanjega nogometnega igrišča KAMPO? Uredništvo V____________________________________________________ Take in podobne table bodo spet opazne med udeleženci v prometu v septembru, ko naši otroci ponovno zakorakajo v šolo. Vsi smo udeleženci v prometu, posebej občutljivi pa so naši najmlajši, zato: Svet za preventivo in vzgojo občine Ilirska Bistrica namenja sledeče sporočila: 1. Voznikom! Brezskrbne počitnice so minile in šole ponovno odpirajo svoja vrata. Otroci na poti v šolo pridobivajo nove izkušnje o prometu. Zagotovimo jim, da bo ta pot vama in bodimo pozorni tudi zaradi njihove neizkušenosti, igrivosti in razposajenosti. OTROCI SO NA CESTI NEPREDVIDLJIVI: Na dogajanje okoli sebe gledajo z manjše višine kot odrasli, zato vidijo manj. Imajo ožje vidno polje, slabše zaznajo gibanje in težje odločijo, od kod prihaja zvok. Njihova sposobnost predvidevanja je zaradi neizkušenosti manj razvita-niso sposobni realno presoditi oddaljenosti in hitrosti vozila ter razdalj med vozili. Odločitve uresničujejo tisti hip, ko se jih domislijo, brez pomisleka. Mislijo, da se avto lahko ustavi na mestu in da jih voznik vidi, če oni vidijo vozilo. Njihovo pozornost usmerja radovednost in dogajanje okoli njih, manj pa razum. 2. Staršem! Vsak otrokje enkraten, neponovljiv, vreden vseh vaših naporov in prizadevanj .Pomagajte svojemu otroku s svojim dobrim zgledom in pravilnim ravnanjem, spoznati vame poti v šolo. Opozorite ga na nevarnosti, pripravljajte ga na samostojno sodelovanje v prometu. Vedite, da prometno vzgajate otroka vsak trenutek, ko ste z njim v prometu. Vam in vašim otrokom želimo SREČNO v prometnem vsakdanu. Vsem šolarjem želimo uspešen in varen začetek šolskega leta. SPV Ilirska Bistrica __ _______Življenje ob meji_______ V KREMPLJIH POŠASTI BELEGA PRAHU Z majhnimi otroci so tisoče skrbi in ena velika, ko odrastejo, pravi star slovenski pregovor. Toda ne veš, kaj so skrbi, pravi znanec, ko ti otrok globoko zabrede v drogo. Njegov fant je bil priden učenec, ki v nobenem pogledu ni izstopal. Osnovno šolo in pozneje tudi srednjo šolo je uspešno zvozil. Že v srednji šoli so se pričeli pojavljati problemi, ki sojih starši videli predvsem kot posledico neizogibne “tete-pubertete”. Večji del tedna j e fant preživel v dijaškem domu v Ljubljani, doma v Ilirski Bistrici pa seje za vikend vedno uspešno izmikal radovednim vprašanjem staršev. Potreboval pa je vedno več denarja, in skubil je dobesedno vse: od očeta, mame, do babice in dedka. Oče je prvi zaslutil, da je nekaj zelo hudo narobe, ko so iz hiše pričeli izginjati dragi predmeti. Ko so nekega dne, kmalu zatem, na vrata potrkali kriminalisti, je postalo vse jasno: v hiši so imeli težkega zasvojenca s prepovedanimi drogami, ki je med ostalim nagnjen tudi h kriminalu, da bi zadovoljil svoje potrebe po drogi. Za starše je to bil udarec podoben tistemu, ki ga povzroči smrt najbližjih. Fant seje odločil za metadonsko zdravljenje in upa da se bo izvlekel iz krempljev pošasti belega praška. Sorodstvo in sosedje, pravi znanec, nas gledajo kot da smo pošasti in pravijo, da smo si vsega sami krivi. S tem bomo pač morali živeti. Upam samo, da se bo fant izvlekel in imel v prihodnosti normalno življenje. KUGA 21. STOLETJA Število odvisnikov od prepovedanih drog naglo narašča v zadnjih letih v celi zahodni Evropi. Prek Balkana v zahodno Evropo letno prispe 80 odstotkov heorina iz Turčije in Afganistana, prek Balkana vodijo tri tihotapske poti. Tista najbolj južna vodi preko Bolgarije, SRJ in Hrvaške preko Slovenije naprej na zahod. Pred 15 leti so na Hrvaškem imeli registriranih nekaj čez sto narkomanov, danes pa jih je med 15 do 17 tisoč. Strokovnjaki v naši južni sosedi računajo, daje na Hrvaškem prek 50 tisoč narkomanov. Ni tedna, da hrvaški časopisi ne poročajo o smrtnem primeru zaradi predoziranja z prepovedanimi drogami. Najbolj razširjene droge so heroin, ki prihaja z vzhoda prek balkanskih poti, kokain, ki prihaja iz Latinske Amerike, marihuana, ki sojo zelo pridno pričeli pridelovati tudi v Hercegovini, Albaniji in Maroku ter amfetamini, tabletke narejene v kemičnih laboratorijih Nizozemske, Poljske ali pribaltskih držav. Cena enega grama heroina ali kokaina znaša med 100 do 250 nemških mark, tabletka Ecstasija pa do 20 nemških mark. Napovedujejo, da bodo ravno sintetične droge -”bombončki”-prava kuga 21. stoletja, saj je njihovo proizvodnjo zelo poceni in vedno težje jo je nadzorovati, poraba sintetičnih drog pa grozljivo narašča. Nedavna smrt srednješolke v Celju, kije umrla zaradi predoziranja z ecstasijem v celjskem discu, je najboljše opozorilo staršem. Trdijo, da je v tem primeru šlo za deklico, ki je bila zelo nenaklonjena drogam. Gram marihuane pa stane od 5 do 8 nemških mark. Bolj, ko drogo uporabljaš, več je potrebuješ, da bi dosegel nekdanji prag opitosti. Rezultat je, da narkomani iščejo denar pod vsako ceno in na vsak način, v kriminalu ali v prostituciji. OSEMLETNI NARKOMAN V Sloveniji so v zadnjih letih bili trendi podobni. Pred petnajstimi leti so časopisi sicer pisali o narkomaniji, toda primeri so bili redki. V slovenskih centrih za zdravljenje odvisnikov j e leta 1997 bilo zdravljenih 732 odvisnika, od tega je celo 80 odstotkov moških. Naj starejši je imel 46 let, najmlajši iz Kopra pa celo samo 15 let. Metadonskega zdravljenja se lotijo ponavadi tisti, ki so bili najmanj tri leta na heroinu ali kokainu. Najmlajšega narkomana v Sloveniji so odkrili v Kopru, imel je le osem let. V Ljubljani so odkrili 10 letnega odvisnika od droge, v Velenju pa je najmlajši imel 11 let. Računajo, na osnovi ameriških standardov, da na deset zdravljenih odvisnikov od trdih drog, pride sto neodkritih narkomanov. Po tej statistiki ima Slovenija 7000 odvisnih od prepovedanih drog, pesimisti pa so mnenja, da jih je mogoče celo enkrat več. Policija je pred dvema letoma objavila podatek o 25 registriranih uživalcev prepovedanih drog na območju Ilirske Bistrice. V zadnjih letih sej e na območju Ilirske Bistrice zdravilo v metadonskem programu 24 oseb. Po ameriških standardih bi jih potemtakem na ilirskobistrškem prostoru moralo biti 240, kar se nam zdi vsekakor pretirana številka. Socialna kontrola staršev, šole, okolja je v manjših mestih in vaseh je večja kot na primer v Ljubljani ali Kopru, kjer se odvisniki lažje prikrijejo. In kako je na hrvaški strani “konfina”, od Rupe do morja? V vaseh ob meji doslej niso odkrili kakšnega pomembnejšega primera. Govoric o kakšni pokajeni “travci” za šolskim zidom je sicer veliko, toda dokazov ni. Pošast belega praška prične šele pri Matuljih. Tu je pred nekaj meseci pedagoška delavka opozorila na odvržene kokainske šprice po šolskem dvorišču, hrvaška policija je v zadnjih letih odkrila laboratorij in vrsto prekupčevalcev na obali in na Reki. Na Reki so uspeli zapleniti dvakrat po pol tone heroina, pri vojaškem policaju so našli kar 57 kilogramov marihuane. O manjših zaplenjenih količinah dnevno poročajo. Mednarodne agencije menijo, da se nekje na območju Kvarnerja obratuje nek večji obrat za predelavo droge. Tihotapske poti zanesljivo vodijo prek Matulj in Ilirske Bistrice naprej v notranjost, koprsko območje je ravno tako eden od epicentrov narkomanije. Morali se bomo naučiti živeti s tem zlom. Kako ga preprečiti, kako ga zdraviti? Nekoč je bilo lažje, nam je pripovedoval oče narkomana z začetka našega prispevka. Srednjo šolo sem končal na Reki, vsak dan sem bil pod kontrolo družine. Opazili so že, če sem kdaj prižgal cigareto, da o drugem niti ne govorimo. Pred dvajsetim letom nisem niti enkrat pogledal globje v kozarec, saj bi me bilo sram zaradi staršev in sosedov. Sedaj pa otroka ne vidiš celi teden. V nedeljo popoldne se odpravi v dom v Ljubljano, v petek zvečer pride domov. Ti domovi so veliko zlo. Tamkajšnje osebje ne more nadomestiti staršev, mnogi med njimi se celo bojijo gojencev, saj znajo biti predrzni in zelo agresivni. Mladi ljudje so radovedni in želijo vse isprobati. METADON IZHOD V SILI Slovenske analize kažejo, da se večina zdravljenih odvisnikov od prepovedanih drog s kokainom ali heroinom sreča prvič proti koncu srednje šole. Dve tretjini narkomanov ima končano srednjo ali poklicno šolo, le redki imajo univerzitetno izobrazbo. Ravno tako kar dve tretjini zdravljenih narkomanov j e samskih, ena petina živi v izvenzakonskih skupnostih, le vsaki dvajseti je poročen, vsaki osmi pa ima otroke. O metadonskem zdravljenju je mogoče slišati marsikaj. Če pogledamo fizično, gre za sintetično drogo, ki sojo razvili Nemci v drugi svetovni vojni. Z metadonom so omilili bolečine tisočem ranjencev, saj morfina ni bilo na razpolago. Metadon je imel štirikrat večji analgetičnih učinek od morfina, deloval pa j e dvakrat dlje. In še ena dobra lastnost: nima hudih postranskih učinkov, zdravljeni odvisniki ga lahko jemljejo leta in leta ne da bi puščal hujših posledic na metabolizem in organizem zasvojencev. Toda pri metadonskem zdravljenju gre še za nekaj drugega: tu gre za sistematičen pristop zdravljenja, ki ima za cilj vrniti zasvojence v normalno življenje, jih socializirati, zaposliti in narediti vse, da pozabijo na omamnost belega prahu. Pri tem zdravljenju ni nobene prisile, toda zasvojenec mora pristati na neka pravila igre. Zasvojenci, ki si resnično želijo pobegniti iz objema drog, j e metadonski program kot nalašč. Pomaga jim, da se postopoma, brez apstinentne krize, izvijejo iz odvisnosti od drog. Metadon zdravljeni zasvojenci ne morejo jemati s pomočjo intravenozne igle. Spijejo ga dnevno pred medicinsko sestro pomešanega s sokom. Tako ga tudi ne morejo menjavati ali prodajati naprej. Cilj je odvaditi zasvojence od intravenoznega uporabljanja droge, ki je tudi eden od osrednjih načinov za širjenje Aidsa in hepatitisa. Drugi cilj je zmanjšati preprodajo drog, saj je tudi metadon iskan opiat na črnem trgu drog. V centrih za zdravljenje zasvojenosti s pacienti delajo terapevti in psihologi. V pogovoru z njimi poskušajo poiskati pot nazaj v normalno življenje. Centri so mogoče dragi, toda v ZDA so izračunali, da jih financiranje enega zapornika, ki gaje na krivo pot pripeljala droga, stane trikrat več, kot financiranje ene terapevtske skupine. Njihovo delo je treba vsekakor podpreti in jim pomagati, ne pa v lokalnih skupnostih zavirati njihovo ustanavljanje, ali pa jih gledati kot na razsadišča kuge in zla. Ali je narkomane mogoče rešiti? PRETEKEL POT KURIRJEV Ultra maratonec Radovan Skubic Hilarij je v trinajstih dneh uspešno pretekel celo 1100 km dolgo Pot kurirjev in vezistov od Gančanov v Prekmurju do Slavnika, kjer so mu v soboto, 4. avgusta pripravili lep sprejem. Predzadnji dan svojega podviga j e opravil zahteven del poti tudi po naši občini. Z Mašuna seje povzpel čez Mali Snežnik na Veliki Snežnik, kije tudi najvišja točka te poti. V planinski “KočiDraga Karolina “ na Snežniku so ga pozdravili poleg predsednika PD Jožeta Maljevca tudi še Hinko Poročnik z domačo ekipo Gorske reševalne službe in ga spremljali do etapnega cilja. Maratonec seje povzpel še na Kozlek in pri Jablanici pritekel v našo dolino, Od tu pa vse do cilj a na Hribu svobode v Ilirski Bistrici so ga spremljali še konjeniki KK Snežnik in ga skupaj z domačimi policisti v službenem vozilu varno usmerjali po mestnih ulicah. Svoj podvig je tekač tega dne zaključil na Hribu svobode, kjer gaje pod “lipo osamosvojitve” ob spomeniku padlih pričakala večja skupina članov ZB, planincev, predstavnikov društev in meščani. Maratoncu Skubicu so za podvig prisotni iskreno častitali. Pozdravom seje pridružil tudi župan občine Franc Lipolt. S pesmijo pa so tekaškega gosta prijetno presenetili tudi člani pevske skupine SUŠEČ. Maratonec Radovan Skubic, sin partizanskega kururja, je svoj maratonski podvig posvetil vsem slovenskim kurirjem in vezistom NOV za njihove neštevilne žrtve. Zato je bilo njegovo srečanje z domačinom partizanskim kurirjem Francem Kruhom, upokojenem znanem pismonošo še posebej dragoceno. Tekst in foto Vojko Čeligoj AVTOHERMES AKCIIA TRGOVINA AVTOMATERIAL Mizgur Janez s p. Prešernova ulica 25 b, 6250 Ilirska Bistrica tel: 05/710 12 31, fax: 05/710 12 32 V mesecu septembru vam nudimo 20% GOTOVINSKI POPUST na zimske avtoplašče (M+S), znamki BFGaodrich P' AW,.Jr inSSVm" Pri nas dobite tudi: - avtoplašče drugih svetovno znanih proizvajalcev - jeklena platišča za vse vrste vozil - prtljažnike za vse vrste vozil - strešne kovčke za prtljago AVTOOPREMA AVTOPLAŠČI AKUMULATORJI MOTORNA OLJA KOLESA DELI ZA KOLESA MOPEDI DELI ZA MOPEDE Izkoristite možnost brezobrestnega obročnega plačila s čeki! Odgovor je pozitiven, mnogi se želijo “očistiti” od droge in pri tem so jim v največjo pomoč najbližji. Zabredli v drogo iščejo socialne stike in pomoč staršev in okolja. Toda okolica jih vglavnem gleda s prezirom in gnusom. Kar dve tretjini zasvojencev ne pričakuje nobene pomoči od najbližjih. Zasvojence je mogoče spraviti na normalno življenjsko pot, toda kako jih vklopiti v okolico, da jih bo normalno tretirala, ko bodo izven pekla belega prahu? Kako jim najti delo? Vsakdo, ki zaluča kamen za zasvojencem, naj pred tem dvakrat premisli. Danes ali jutri to zlo pride tudi skozi njegova vrata. Nihče danes ni varen. Miro Simčič r----------------------------------------------------------i j TEK SZ BIKI PO BISTRŠKU | Se odpravijo štirje bistrški mušketirji u Baskijo na slavni tek z biki po mestu, i , Ker se tri dni niso javili, pokliče mladi Majdnk očeta na mobi. Majdnk junior: Stari ki ste? Kaj delaste? Je kuoga kk bik že drjgnu? Majdnk senior: Ma nje. Je bogovsku, ku pr Špjehi. Smo tlje u Barceloni u * I eni oštariji, jemo tripe in pijemo pivo, na ekrani pa gljdamo une norce, ki se I | podijo sz biki. Avtor se odreka honorarju v korist nabave velikega ekrana 1 na plači al pa u parki ■ L__________________________________________________________-i POGOSTOST PRIIMKOV V NAŠI OBČINI V nekaj nadaljevanjih bomo predstavili vse priimke v naši občini. Sam izraz priimek pove, daje to ime, ki stoji pri imenu in skupaj z njim , že stoletja poimenuje ljudi, tako, daj ih lahko razpoznavamo in razlikujemo med seboj. Dolgo časaje zadostovalo samo eno ime. Priimki so novejšega izvora in služijo za razlikovanje posameznikov z istimi imeni. Povzročilo naj bi ga splošno naraščanje prebivalstva zlasti na trgih in v mestih. Posebnost predstavljajo priimki, ki so po obliki enaki imenom. Načelno je pravzaprav vsako ime v svoji osnovni obliki lahko tudi priimek. To nam včasih dela težave pri razpoznavanju. Včasih nam dela težave tudi razpoznavanje oseb z istim priimkom in istim imenom. Poznam osebe iz občine Ilirska Bistrica, ki imajo priimke, ki so po obliki enaka imenom in tudi osebe, ki imajo enak priimek in enako ime. Tokrat vam predstavljam 272 priimkov iz naše občine, za katere j e značilno, da ga ima samo ena oseba, kar pomeni, daje 272 priimkov tudi 272 oseb. PREGLED POGOSTOSTI POJAVLJANJA PRIIMKOV 1. CVETAN 2. EKAR 3. DORIČIČ 4. GREGORN 5. MILOST 6. ŽIGON 7. MILOVOČ 8. ŠENKINEC 9. MULEC 10. HROVATIN 11. KOTNIK 12. UMEK 13. BLAŽEK 14. KROPIVNIK 15. PAHOR MAVC 16. BRUBNJAK 17. MILIH 18. JUGOVIČ 19. LUNKA 20. MARTINČIČ 21. ČURČIČ 22. JURIŠEVIČ 23. CERKOVNIK 24. ŠVARA 25. KOŠNIK 26. BLAKE 27. KARNJUŠ 28. CHILIMA 29. MONROE 30. ORTALI 31. KRESNIK 32. ROSIČ 33. IPAVEC 34. ŠTIFANIČ 35. PONUDA 36. VUČINA 37. JELENČIČ 38. MILEVSKI 39. MARCHESI 40. KOCIJAN 41. BEKANOVIČ 42. ZAHARIJA 43. KINDLER 44. SEME 45. ŽELODEC 46. KRPAN 47. BERNARDI 48. BAJIČ 49. RISTIČ 50. BOŠKOVIČ 51. BUKŠEK 52. ŠKUBONJA 53. TRIPKOVIČ 54. GAŠIČ 55. BIČEK 56. MAREGA 57. DORSCH 58. BORIČ 59. GLUŠIČ 60. JANKO 61. ZDRAVKO VIČ 62. IMAMO VIČ 63. PETELIN 64. PREGELJ 65. MILOŽIČ 66. ČEMAŽ AR 67. KEGL 68. GLAŽAR 69. POLJAK 70. BUNJEVAC 71. SOTLAR 72. LUČIČ 73. SUBIOTTO 74. TARIČ 75. DAKIČ 76. SIMONELLI 77. RITONJA 78. KEGALJ 79. VELENIK 80. KOS 81. DAKO VIČ 82. PAŠALIČ 83. PETROVČIČ 84. JEDLOUČNIK 85. DURDEVIČ 86. MUJANOVIČ 87. AHMEČKOVIČ 88. STANKO 89. FLEGO 90. RENER 91. DAM ATO 92. MASTELIČ 93. PUHARIČ 94. BRANDT 95. ROVIŠ 96. OSTOJIČ 97. STOJČIČ 98. SPASENIČ 99. PIBERNIK BfiLfiSTV d.o.o. Diskont Vilharjeva 24, Ilirska Bistrica Tel.: 05/710-10-00 Fax: 05/710-00-01 S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI: PRODAJNI CENTER TRNOVO tel. 05/710-10-00, ODPRT 8-21, NEDELJE 8-12 MARKET POD VRTI tel. 05/710-06-61, ODPRT 7-20, OB NEDELJAH ZAPRTO AGR0TRG0VINA KOSEZE tel. 05/7144-526, ODPRTA 8-12 IN 15-19, OB SOBOTAH 8-13, OB NEDELJAH ZAPRTO PE JABLANICA: tel.: 05/7144530, ODPRTA 8-12 IN 16-19 OB SOBOTAH 8-12 OB NEDELJAH ZAPRTO NOVA TRGOVINA: PE PODGRAJE: TEL: 05/787 02 50, odprta 8-12 in 16-19 OB SOBOTAH 8-13, OB NEDELJAH ZAPRTO NOVA PONUDBA: SAMI BOMO PEKLI: - KRUH PEKARNE MLINOTEST -PIZZE - BUREK IN DRUGE IZDELKE Na voljo vam je tudi velika izbira brezalkoholnih pijač vseh vrst in okusov. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE 253. BERISHA 254. BOHTE 255. POČKAR 256. ČOP 257. PERSEGATTI 258. RODIČ 259. BRADEL 260. LAZIČ 261. BENČIČ 262. KANCLER 263. TORCHIA 264. BANDI 265. DŽODŽO 266. VUČINIČ 267. LAVRINŠEK 268. FERLUGA 269. RISERVATO 270. BEMBIČ 271. BRDNIK 272. KUSOVAC LITERATURA: Janez Keber: LEKSIKON IMEN: IZVOR IMEN NA SLOVENSKEM, Mohorjeva družba, Celje, 1988 PODATKE POSREDOVALA: Upravna enota Ilirska Bistrica Viljem Grlj 128. SPREITZER 129. IBIŠI 130. GEORGIJEVSKI 131. DENČIČ 132. JANIČIJEVIČ 133. PANTELIČ 134. PANTELIČ 135. PENCA 136. PAVELIČ 137. TOMASOVIČ 138. DJIKIČ 139. BOROVNIK 140. GORKIČ 141. DEDIČ 142. KARIŠ 143. POLJANČIČ 144. ŠKERL 145. STARČIČ 146. NIKČEVIČ 147. JURIČIČ 148. SAJE VIC 149. KLEMENČIČ 150. FELICJANIVNIK 151. PUNGARTNIK 152. JANTOVIČ 153. GARDIJAN 154. RUSTJA 155. HIRSCH 156. ŽURKIČ 157. HVALA 158. LENDERO 159. ŠTRUS 160. VRTAČNIK 161. ŠTRKALJ 162. MARKOVIČ 163. STEVANOVIČ 164. CVELIČ 165. KORČE 166. ŠIBENIK 167. ŠANTAK 168. ŠAV 169. ŠTERBENC 170. SOVA 171. KERŽIČ 172. HOSTNIK 173. MRAK 174. BRADEŠKO 175. BURGER 176. JAKAC 177. DUKIČ 178. JOVIČ 179. SAVIČ 180. MLADJENOVIČ 181. STANKOVIČ 182. JURČIČ 183. DRAŽIČ 184. KOVAČEVIČ 185. KRALJ 186. MIKLAVČIČ 187. ATKINSON 188. BONEFAČIČ 189. PETRINJAC 190. PERIC 191. PEREGO 192. MILOSAVLJEVIČ 193. SAMARDŽIJA 194. GAJSER 195. ŠTUNF 196. ŠIMANIČ SHOD - VAŠKI PRAZNIK V DOMAČI CERKVI SVETEGA ŠTEFANA NA TOPOLCU Cerkev svetega Štefana, Topole 5.8.2001 m 'M- >■ E*4>' £ m Ati- ■V 7 'fifSl' Ob prejemu zakramenta svetega krsta v domači cerkvi SVjZnt Štefana. # isvRc Staršem in krščencem v imenu KS iskreno čestitamo. Želimo si, da ob pomoči staršev, botrov, svete cerkve in širše skupnostjo 'r$sV rastete v pridne in odgovorne krajane. Kot taki boste lahko, staršenmbSjaA ostalim v P°nos 'n °P°ro- L Bogdan Rojc 16.07.1959 Topole 23 Tina Rojc 23.12.2000 l Suzana Rojc 13.06.1973 Topole 23 S Wv Danijel Janežič 11.02.1969 Topole 59/a Leja Janežič 23.12.2000 /jM j fj. Stojana Janežič 19.02.1970 Topole 59/a Zoran Povrženič 01.10.1972 Topole 87/a Luka Povrženič 13.02.20)1 ^ Adrijana Mežnar- 25.08.1980 Topole 87/a " " '-Me Povrženič Darko Pavlovič 08.11 1970 Topole 12/a Nina Pavlovič 19.03.2001 Marjeta Pavlovič 12.04.1968 Topole 12/a TVm}" 10.12.1971 Topole 45/a Lara Krebelj 02.04.2001 Žfcgfik 17.05.1976 Topole 45/a m ‘]9F/e Darjo Krebelj $ Tina Krebelj <5l Damjan Valenčič 14.11.1966 Topole 24 Mia Valenčič 03.05.2001 : ■ Katja Koren -Valenčič 05.03.1975 Topole 24 j^VHjan Šalamon 13.9.1968 Topota 33a Lea Šalamon 22.06.2001 S.tBP.c, aJ Helena Šalamon 11.11.1970 Topole 33a Slovesna sveta maša je bila ob letošnjem shodu nekaj posebnega. Za ta pomemben dan se je sedem mladih družin odločilo, da ob tej priložnosti krstijo svoje otroke. Ideja, da se v domači cerkvi krsti otroke j e padla s strani staršev v začetku letošnjega leta. Stekli so dogovori z gospodom župnikom g. Bogdanom Bercetom, predstavnikom cerkvenega odbora g. Mežnar Antonom, tajnico in blagajničarko cerkvenega odbora ga. Ivo Jenko in predstavniki KS Topole. Ga. Iva je mladim mamicam nudila pomoč pri urejanju in okraševanju vaške cerkve. Za ureditev okolice je poskrbel g. Mežnar in nekaj očkov. Zadnje dni so se vršile še zadnje priprave, da bi bilo za ta pomemben dogodek vse nared. Krajevni in vaški predstavniki so se odločili, da mladim očkom in mamicam ob tem pomembnem dogodku izročijo skromen spomin. Krajani, znanci, prijatelji in sorodniki so bili priča enkratnemu dogodku, ki seje veselo končal s skupinskim fotografiranjem in s vsesplošnim slavjem. A.Barbiš 100. VUGDALIČ 101. ROSINA 102. LAVRIČ 103. MAHALJEVIČ 104. PAVLOVIČ 105. ŠTABA 106. PERČIČ 107. MEHLE 108. LESKOVŠEK 109. KOLENC 110. SMAILA 111. FAGANEL 112. LARIS 113. TAJNIKAR 114. RADIČ 115. KONDIČ 116. LEVAR 117. ZORKO 118. RIBIZEL 119. JEVŠNIK 120. VRANJKOVIČ 121. ŠIROK 122. GLAVINIČ 123. COLOMBIN 124. SACCOMANDI 125. ZOROJA 126. ČANADI 197. BRENTIN 225. SUDOL 198. MAZINJANIN 226. JERAS 199. PLAZONIČ 227. ŠKROBONJA 200. TEDEŠKO . 228. KERNEL 201. MALIČ 229. MEDJIMOREC 202. KRIŽAN 230. JURAČIČ 203. UHER 231. UDATNY 204. RADENOVIČ 232. ŽIVORTNIK 205. SEMIČ 233. LETIČ 206. ROTAR 234. SVENŠEK 207. TROŠT 235. MULEJ 208. STRNAD 236. ARANDELOVIČ 209. DROLE 237. PEROŠ 210. PETRIČ 238. SEGULIN 211. SORČ 239. VALES 212. VAN KONINGSHOVEN 240. MINIČ 213. MLAKAR 241. CUPAČ 214. CENČIČ 242. KORENE 215. HROVAT 243. MURETA 216. ČERNE 244. VUKIČ 217. LISCHKA 245. GOROPEČNIK 218. BUTKO 246. ŠTURM 219. SINTIČ 247. ŠMIGOC 220. TERMINI 248. PANDŽA 221. KAMENŠAK 249. GUŠTIN 222. LOZAR 250. SEDMACH 223. BRUNJAK 251. GUŠTIN 224. VIŽINTIN 252. ZAKRAJŠEK zakono VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU 20. julija 2001 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel oba predloga, glede podaljšanja roka, do katerega morajo vsi delodajalci urediti varnost in zdravje pri delu, v skladu z novo zakonodajo. Za kmete ali fizične osebe, ki same ali s člani svojih gospodarstev oziroma družinskimi člani opravljajo kmetijsko, pridobitno ali drugo dejavnost kot edini ali glavni poklic in ne zaposlujejo drugih oseb, seje rok za uskladitev podaljšal do 31.decembra 2002, za vse ostale delodajalce pa do 31 .decembra 2001. v.______________y OPTIKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede na telelefon 05/71-00-510 MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA Tudi letos organizira Turistična zveza Slovenije pod pokrovitelj stvom ministrstva za okolje in prostor RS, tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja. Tekmovanje poteka pod sloganom “ Moja dežela - lepa in gostoljubna”. Projekt, tekmovanje in izbira najbolj urejenih krajev prispevajo h kakovosti življenja , ljudi, trajnostnemu razvoju in urejenosti okolja, kakovosti turistične ponudbe, promociji turizma in razvoja turistične in ekološke zavesti prebivalstva. Tekmovanje poteka v organizaciji turističnih in drugih društev, občinskih in območnih turističnih zvez, krajevnih skupnosti, občin, podjetij, zbornic in drugih ustanov. Je izraz civilne iniciative in interesa ljudi. Občina Ilirska Bistrica se že od samega začetka aktivno vključuje in sodeluje v projektu “Moja dežela”. Tako je tudi letos župan občine Franc Lipolt imenoval posebno ocenjevalno komisijo, ki spremlja urejenost okolja na področju občine. Prvi ocenjevalni krog seje že iztekel. Drugi, po zaključku katerega bodo znani letošnji finalisti, j e načrtovan v prvih dneh meseca septembra. Vzporedno z ocenjevanjem na področju občine poteka zbornično ocenjevanje. Leta 1999 je Obrtna zbornica Slovenije, kot krovna organizacija, podpisala s Turistično zvezo Slovenije poseben sporazum o sodelovanju, na podlagi katerega teče omenjena akcija po vseh slovenskih območnih obrtnih zbornicah. Akcija teče neodvisno od občinske akcije. Posebnost slednje j e, da se morajo podjetniki, ki so zainteresirani za sodelovanje prijaviti za ocenitev sami, najpozneje do 15. septembra 2001. MOŠKO FRIZERSTVO MARKO Moško frizerstvo Marko Kinkela s.p. Ilirska Bistrica, Prešernova 9 Če se že lahko pohvalimo, da imamo zadovoljivo število učenk, ki se odločajo za frizerski poklic, pa so fantje na tem področju prava redkost. Ena izmed svetlih izjem j e Marko Kinkela, ki sije od nekdaj želel postati frizer in začeti “na svoje”. ZAHVALA Vsem, ki ste se trudili in pomagali, da je bilo praznovanje 100-letnice pomožne pošte v Harijah tako prijetno, najlepša hvala. PRIKUPNA URŠKA MflS Številne male in večje prodajalne ter obratovalnice, ki ponujajo osebne storitve, strnjene v krogu Ilirijine samopostrežne prodajalne in poslovalnice Banke Koper d.d. v Trnovem, vse bolj tvorijo zaokroženo podobo nakupovalnega središča. Prijetna popestritev so tudi na novo preurejeni prostori nekdanjega “Špegu bara”. Zasluga gre novi najemnici Nedi Petrovič, ki je temačne gostinske prostore spremenila v prijeten bar “Urška”. NOV ZAKON O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU Letošnjega avgusta je stopil v veljavo nov Zakon o prevozih v cestnem prometu. Zakon je dokaj obširen, za samo izvajanje pa bo potrebno sprejeti še podzakonske akte. Kljub temu velja opozoriti na nekatere novosti. Pristojnosti Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije ostajajo nespremenjene tako na področju dodeljevanja licenc kot tudi dovolilnic, s tem, da medsebojni prenosi in trgovanje z dovolilnicami med prevozniki, od 3.avgusta 2001 niso več dovoljeni, zato jih zbornici ne bosta več potrjevali. Med pomembne novosti sodi določilo, daje delilni prenos plana dovolilnic dovoljen na drugega prevoznika v primem delnega ali celotnega prenosa voznega parka na novega uporabnika, kar doslej ni bilo mogoče. Za voznike domačega prevoznika je v zakonu predpisana nova obveznost in sicer, da mora imeti med vožnjo v vozilu pogodbo oziroma potrdilo o zaposlitvi voznika, ki ne sme biti starejše od šestih mesecev. Inšpektor lahko pri opravljanju inšpekcijskega nadzora z odločbo prepove izvajanje konkretnega prevoza in nadaljnjih prevozov ter vozil, če ugotovi, da se ti opravljajo brez licence ali brez oznak in opreme vozil, ki je predpisana s samim zakonom ali podzakonskimi akti. Določila velja vzeti skrajno resno, saj ima inšpektor celo pravico da odvzame vozilo. KULTURNO DRUŠTVO ALOJZIJ MIHELČIČ HARIJE VABI K SODELOVANJU Čeprav brez konjske vprege, so se na letošnji Furmanski praznik v Postojno, podali tudi člani Kulturnega društva Alojzij Mihelčič iz Harij, oboroženi z obvezno pletenico, do vrha napolnjeno z Olginimi štruklji, ki jih pripravlja na liarijski način. Harije so znane po sv. Štefanu, zavetniku konj in konjarjev, zato se kljub temu, da danes Harijci ne premorejo niti enega konja, 26. decembra na svetnikov godovni dan, zbere veliko število konjarjev in konj Po nekajletnem premom so nekatere zagnane Harijke in Harijci ponovno oživeli delovanje Kulturnega društva Alojzij Mihelčič Harije, ki je bilo pravzaprav ustanovljeno že pred dvajsetimi leti. Društvo združuje nekaj čez trideset sorodnih duš iz Harij, Tominj, Dobropolj, Velike Bukovice, Jasena in Ilirske Bistrice.Pravzaprav gre za simpatično skupino, ki jo povezuje ljubezen do lepega petja, ohranjanje starih običajev in navad, igre, informacije ter dobra hrana in pijača. Če bi se želeli priključiti, potem ne oklevajte, saj odpre društvo, kije bilo tudi med počitnicami dokaj aktivno, vrata ponovno konec septembra. IZ POSLANSKIH KLOPI... Ker smo bili poslanci avgusta na parlamentarnih počitnicah, prva popočitniška seja pa se bo začela šele konec septembra, vam tokrat ne bom poročal s seje Državnega zbora, pač pa vam podajam nekaj informacij o zadnjih predpočitniških delovnih obiskih v tujini, na katerih sem sodeloval, kot član Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije. Dvočlanska delegacija Odbora za zunanjo politiko DZ seje 23. in 24. julija mudila v Skopju, glavnem mestu Makedonije. Delegacijo sva sestavljala predsednik odbora Jelko Kacin (LDS) in pa Igor Štemberger (SMS). Z gospodom Kacinom sva se v okviru delovnega obiska v Makedoniji srečala z vrsto pomembnih političnih akterjev, tako z makedonske kot tudi z albanske strani, pa tudi s predstavniki mednarodne skupnosti. Sestali smo se z g. Daferijem - predsednikom najmočnejše albanske parlamentarne stranke, z g. Gabrom - namestnikom ministrice za zunanje zadeve, z delegacijo makedonskega odbora za zunanjo politiko na čelu za g. Jordanom Boškovim, s predsednikom makedonskega Sobranja-g. Stojanom Andovim, z vodjema največjih poslanskih skupin makedonskega parlamenta, s skupino prijateljstva s Slovenijo, ki jo vodi g. Ljubomir Popovski in pa z odposlancem Evropske unije za Makedonijo - g. Francoisom Leotardom. Vsa srečanja nam je organiziral veleposlanik Republike Slovenije v Makedoniji g. Štrukelj. Razmere v Makedoniji so izredno napete, ozračje je nabito s čustvi, tako na eni kot na drugi strani. Nihče nikomur ne verjame na besedo in v razmerah totalnega nezaupanja med Albanci in Makedonci j e težko doseči kakršenkoli dogovor. Albanska stran meni, daje jedro vseh konfliktov nespoštovanje manjšinskih pravic. Veliko korakov je bilo že narejenih v tej smeri, ključni pa ostajata dve vprašanji. Vprašanje jezika, Albanci zahtevajo uradno rabo albanščine v celotni državi, Makedonci pa so pripravljeni popustiti le do te meje, da bi bila albanščina uradni jezik le v tistih delih Makedonije, kjer živi več kot 20 % Albancev. Mednarodni opazovalec g. Leotardje tu našel neko kompromisno rešitev: albanščina postane uradni jezik na področjih z več kot 20 % Albancev, lahko se jo uporablja na zasedanjih makedonskega parlamenta, pri komuniciranju s tujino in v vladnih krogih, pa je edini uradni jezik makedonščina. Dmgo odprto vprašanje je zastopanost Albancev v državnih institucijah, predvsem v vojski in policiji. Makedonci so pripravljeni dovoliti proporcionalno zastopanost Albancev v teh institucijah na državnem nivoju, ne pa tudi na lokalnem, kar je glavna albanska zahteva. Po makedonskem predlogu, naj bi torej Albanci imeli 30 % albanskih policajev, ki pa bi bili enakomerno razpršeni po celotni Makedoniji. Albanci zahtevajo svoje policaje le na tistih območjih, kjer dejansko živijo Albanci. To bi pomenilo, da bi na primer v zahodni Makedoniji imeli področja z 80% do 90% albanskih policajev, v vzhodnem delu države pa albanskih policajev ne bi bilo. Za Makedonce je to nesprejemljivo, saj menijo, da bi to pomenilo razkosanje države na etnična področja in da je to prvi korak k teritorialni razdelitvi Makedonije. Poleg vsega navedenega je treba povedati še, da se Makedonija nahaja pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo najpozneje do konca januarja 2002. V taki situaciji so zlasti na pohodu Grčije, Madžarske, Italije, Norveške, Portugalske, Španije, Velike Britanije, Azerbajdžana, Bolgarije, Gmzije, Litve, Latvije, Moldavije, Rusije, Romunije, Slovaške, Švice, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Jugoslavije. Od vrste razpravljalne v, ki so se zvrstili v celem tednu, bi omenil le najbolj slavne NATO-ve osebnosti, kot so generalni sekretar zveze NATO Lord George Robertson, direktor oddelka za informiranje dr. Jamie P. Shea, direktor oddelka za jedrsko varnost g. Robert Irvine, predstavniki poveljstva združenih zavezniških sil za Evropo polkovnik Carron Snagge, general ma- Bosna in Hercegovina, Jugoslavija, Kosovo, Hrvaška ni več tako zanimiva, je pa zato toliko bolj aktualna Makedonija. Članstvo v NATO je ena od nacionalnih strateških prioritet Slovenije. Temu cilju so posvečene politične, vamostno-obrambne, vojaške, promotivne in vse druge aktivnosti v obdobju do naslednjega vrha NATO-a, ki bo naslednje leto v Pragi. Slovensko javno mnenje je po zadnjih javnomnenjskih raziskavah sicer še vedno naklonjeno zvezi NATO, a je izid zelo tesen. Podporo zvezi NATO je >} občutka, da če bi morala še enkrat živeti svoje življenje, A Aor t i n o jl V y - A . Unec AKrižna goro j, V; Silentabor ©Ulaka ® Kucelj ± holštotskc nojdišCa # keltsko @ najdiSCa Metulum je menda stal tam, kjer so danes Trojane, dvojna vas na vrhu dveh lz spominov posameznih raziskovalcev oziroma njihovih zapiskov lahko razberemo, da so rezultate nekaterih raziskovanj odnesli v različne muzeje. V času Avstroogrske predvsem v Ljubljano, nekaj pa tudi v Gradec in na Dunaj. V času med obema vojnama najprej v Trst in kasneje tudi na Reko. In v bivši Jugoslaviji predvsem v Postojnski muzej. Bomo kdaj uspeli dobiti te raziskave in izkopanine nazaj v Bistrico? Izsek zemljevida iz “Zgodovine Slovencev”(str. 37) nam prikazuje celo vrsto najdišč iz obeh železnih dob (starejše in mlajše), ki ju pripisujemo lokacijam gradišč Japodov in kasneje pomešanih Japodov in Keltov. Sama razporeditev pa nam tudi lepo nakazuje takratno pomožno jantarjevo pot iz Kvarnerskega zaliva v Ljubljansko kotlino. medtem dvignili ob ostalih zidovih še dva nasipa in od tu so vrgli na zidove štiri lestve. Ko j e vse bilo pripravljeno, je cesar ukazal napasti notranji del mesta, sam pa j e bitko opazoval s stolpa, nalašč zgrajenega v ta namen. Metulčani so napredujoče Rimljane besno napadli tako na zidovih, kakor s položajev. Z dolgimi koli so odpahnili postavljene lestve od zidov in so Rimljane zmeijali in zasmehovali. Padla je prva lestev, padla je druga, nato še tretja. Rimljane j e zdaj prevzemal strah in nihče si ni več upal stopiti na četrto. Cesarje spodbujal s svojega stolpa, a ni mogel nikogar opogumiti. Tedaj si je sam nadel oklep in sam skočil na lestev. Ko sta to videla, sta takoj prihitela za njim poveljnika Agripa in Hijeron, od cesarjeve telesne straže pa Lucij in Jolas. In lestev ostane trdna na zidu. holmov, med katerima je mala dolina, in to 25.000 korakov od Ljubljane in 20.000 korakov od Celja. Pišejo, da so Rimljani takrat uničili skoraj vse japodsko prebivalstvo in daje cesar nato poslal tja, iz Karnije, rimske kolone, ki so zemlji dali novo ime, Kamijolija (Mala Kamija). Osvojeno Japidijo so Rimljani združili s Panonijo in jo nazvali Savsko Panonijo, kot že omenjeno.” Kasneje so zgodovinarji menili, da Trojane niSo prava lokacija in da gre iskati lokacijo Metulluma drugje. Tako so sredi prejšnjega stoletja v precejšnji meri raziskovali Šmihel pri Postojni kot možno lokacijo tega znamenitega mesta, kraja podreditve Japodov Rimskemu carstvu. Prvi pomembnejši raziskovalec te lokacije je bil dr. Walter Schmidt, čigar razmišljanje nam v svojih spominih lepo opisuje znani Bistričan, podjetnik in ogledal kraje, Lož na Notranjskem in mesto pri Senju, kjer naj bi po mnenju takratnih raziskovalcev bil lociran Metullum in po oceni lokacije Šmihela pri Postojni, si je ustvaril naslednjo teorijo. Julij Cesar (pravilno Oktavijan, kasnejši cesar Avgustua) seje izkrcal v Hrvaškem Primorju in s svojimi četami prikorakal v japodsko deželo. Najprej se je spopadel z veliko skupino Japodov v sedanjem Dolenjskem potoku, nakar je po zmagi napadel in uničil še gradišče Terpon, kije bilo na griču med Dolnjim in Gornjim Zemonom in je služilo Japodom kot orožarna v bojih z Rimljani. Iz tega časa izvira tudi teorija o lokaciji gradišča Terpon nad Dolnjim Zemonom in izvor imena naselja Trepčane po tej utrdbi. Dosedanje, čeprav nepopolne raziskave tega gradišča, te teorije niso potrdile, niti je niso zavrgle. Kot pripoveduje dalje Žnidaršič, so po Schmidtovem mnenju Rimlj ani od tu napredovali proti Postojni in napadli mesto Metullum,na gradišču pri Šmihelu. Po obsežnejših raziskavah v Šmihelu se je konec petdesetih let prejšnjega stoletja večina slovenskih nad Dolnijim Zemonom. Bolj ko spremljamo razvoj teh teorij, bolj se postavlja vprašanje, kdaj in kdo bo začel s celovitimi raziskavami vseh bistriških predrimskih gradišč, njihovega datiranja in postavljanja v okvire slovenske prazgodovine, ki jih je zaradi vedno prisotne lege na obrobju tudi vedno zanemaijala. Zanimivo je tudi dejstvo, da se zadnja “Zgodovina Slovencev”, ki jo je sestavila skupina takratnih znanih zgodovinarjev Japodov in padca Metulluma v celoti izogne, ali zaradi dejstva, ker nima dovolj razpoložljivih podatkov ali pa zaradi osnovne teorije, da so Japodi živeli na območju od Bele krajine južno predvsem v Liki. Tudi zemljevidi, ki jih knjiga prikazuje postavljajo v naše kraje samo Rundicte (sedež v Rodiku pri Kozini) in v tekstu Subocrine kot prebivalce Pivške in Vipavske doline, medtem ko umešča v zaledje Kopra in dolino Reke Katale. Izvira od tod gradišče na hribu Katalu pred Gomanci? Ali pa gre le za opredelitev tistih skupin prvotnih Japodov, ki so se že delno pomešali z Keltskimi skupinami, ki so v drugem in Pri zgodovinskih opisih gradišča Metullum pa se srečujemo še z drugim problemom. Ali je šlo res za ime gradišča ali pa le za zgodovinsko napačno tolmačenje rimskega izraza Metula = majhen stožec , piramida. Če je tako, je seveda dejstvo, da bi nekdo moral res podrobno preučiti latinski tekst Apijana, ki je opisoval pohode Oktavijana in njegovo zmago nad Japodi in na katerega se vsi zgodovinarji sklicujejo in najstarejši grški tekst Stridona, ki prvi podrobneje opisuje Japode in njihovo deželo. metropolo Aquilejo? Kje je potem Metullum, središče Japodije? In kaj je prinesla zmaga Oktavijana našim krajem, oziroma kaj jim je zapustila? Jožef Šlenc O tem pa kaj več prihodnjič. FABCI. Odmaknjena vas v skrajnem jugovzhodnem delu Brkinov leži na izkrčenem, večinoma travnatem prisojnem pobočju med hriboma Stražnico (690m) in Glavico (670m). V okolici so obsežni listnati gozdovi, pod naseljem je grapa Fabškega potoka, pritoka Sušaškega potoka. Pregovor: “Daleč od oči, daleč od srca”, za Fabce zagotovo drži. Dve domačiji, ki sta nekako pozabljeni od ljudi in od boga. Pa ni prav. Saj so tam ljudje delavni in pridni in si ne zaslužijo, dajim vodo vozijo v cisternah. Na Fabcih imaš občutek, da si na koncu sveta in da poti ne vodijo več naprej. Ampak vodijo. Sem lahko prideš iz Zabiške strani ali pa preko Novokračin in Sušaka po “novi” cesti. Vsi pa so prijazni in veseli vsake žive duše v teh krajih. Pred vasjo je studenec in korita za napajanje živine, ob vhodu v vas pa te pričaka cerkvica. Cerkvica j e posvečena Mariji- Kraljici miru. Zidali sojo v času II. svetoven vojne, leta 1943. 1987 pa sojo obnovili. Cerkvica je postala tudi motiv, na majhni razglednici Spomin iz Fabcev. Na razglednici je tudi pesem, ki jo je napisala Maksa Samsa: Na Fabcih stanuješ, v nebesih kraljuješ, le prosi Marija, pri Bogu za nas! O Marija s Fabške gore, pa je tudi znana pesem, ki jo zapojejo v cerkvi v U IUBSKA BISTRICA S viši st Okroglina x / KS KiilfiElfO \ ^Vrbica iJgpfr/Kottek - / * /w ATT AX7* 'J tSKrra* . /rpčaneSa/ j ^%>OOSf»A KS iURSKH,STRICA Razbor iornji Zemon! <5 OOtN! V C Gomanco S.BŠAfiE DOLENJE pri Jelšam 1 Nova vas "V (, NbVOKHAČiNi^ Sušak\ KS raOKMČINt Kako se pride do Fabcev Studenec pred vasjo Marija s Fabške gore Spomin iz Fabcev Podgrajah, vedno, kadar gredo fantje k vojakom ali ob krstu. Ne žalujete, ne jokujte, saj nazaj še pridemo. Notranjost cervice Martin, vnuk gospe Marije Rutar O MARIJA S FABŠKE GORE O Marija s Fabške gore jaz se tebi priporočim, da me bodeš varovala, jaz pa tebe ne zapustim. Doma sem pustu drage svoje, ki po meni žalujejo. O nastanku Fabcov govori naslednja legenda: Baje, da je graščak spočel otroka z deklo in ker ga ni smel priznati mu je dal v zameno zemljišče. Tako je postal gospodar zemljišča hlapec iz Tolmina, s priimkom Rutar. Imel je šest sinov, in tako j e na Fabcih tudi šest hiš -od vsakega sina ena. Domačija Rutarjevih, hišna št. 2 MITJA HAIR TEAM Poslovni center Mikoza, Bazoviška 32 Informacije-naročila: tel: 05/714-44-43 Ob odličnih frizerskih uslugah nudimo še: *svetovanje glede vaše pričeske *ugodne cene frizerskih storitev * izobraževanje frizerjev *onemoglim, starejšim in vsem strankam, ki jim je prihod v salon onemogočen, nudimo svoje usluge na domu LESONIT dd Lesno kemična industrija, p.o. Nikole Tesle 11, Ilirska Bistrica ■pj primorje ppj IfLi ajdovščinaM ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. GOSTILNA s prenočišči I < M I Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)5/71-42-648 GSM: 041/747-657 NUDIMO: MALICE PO 600,00 SIT KOSILA PO 1.200,00 SIT KROVSTVO majla decra MONTAŽA PRODAJA EMIL SMAJLA s.p. Podgrajska 10 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-684 tel/fax: 05/71-42-273 GSM: 041/566-985 Danes so ostale samo še dve domačiji, ki nosita priimek Rutar. Moji sogovorniki, Rutarjevi, s številke 2, so kmetje, ki imajo polne roke dela. Imajo krave, konja, koze, čebele in še kaj bi se našlo. Gospa Marijapaje zaljubljena v cvetje. Vse poti so pokošene in trend zaraščanja krajine pri Rutarjevih ni opazen. Fabce nam je pokazal njen vnuk Martin, ki se na Fabcih očitno zelo lepo zabava. Med drugo svetovno vojno so Fabci dvakrat pogoreli. Prvič 29.11.1943 leta, ko so zgorele 3 hiše in 2 hleva. In drugič, 6.5.1944, ko je pogorela vsa vas. V vasi stoji tudi spominska plošča, v spomin na dogodek leta 1943, ko so Nemci zažgali 16 partizanov iz 1. Istrske čete. V okolici vsi je speljanih nešteto poti, ena naj zanimivejših, pa vodi do Zabič mimo razvalin starega Gradu Guettenegh. Fabci so majhna a zanimiva vas z burno preteklostjo in tudi burno sedanjostjo. Hiša v kateri so nemci požgali partizane Za vse podatke se zahvaljujem družini Rutar, še posebej pa majhnemu Martinu. Križišče poti nad vasjo r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — —' GRADNJA VELETRŽNICE NA MATULJIH Bukovčan: Si ču, da so začeli zidat veletržnico na Matuljah. Menda bomo samu tom lohku prodajali krompir po maloobmojnem. Bitenc: Lohku vom bukovčanam, ki ste pršli na listo. Ma kaj naj mi bitnci nardimo, da bomo lohku prodajali kje čjz. Bukovčan: Mona, kupi eno staro bajto na Brdi, pa se tom prjavi. Bitenc: Pa veš, da imaš prou. Morem Janezi u Kranj telefonirat, nej zame posadi ene dvajset ton krompirja za drugu letu, pa še fajn bi blu, če bi tlje na občini zrihtali koke dotacije za semenski krompir. Avtor se odreka honorarja v korist povečanj a premije za nakup semenskega krompirja ?/vPIRNIOt Jluve&Atit Bazoviška 19, 05/714-20-77 Vabljeni k nakupu šolskih potrebščin in nahrbtnikov po ugodnih cenah! PRI NAKUPU 10-TIH ZVEZKOV VAM ENEGA PODARIMO! Želimo vam uspešno šolsko leto! Spominska plošča ANKETNI VPRAŠALNIK O TELESNI DEJAVNOSTI Prosimo, da skrbno in čitljivo izpolnite vprašalnik, ki ga bomo uporabili izključno za pomoč pri načrtovanju telesne dejavnosti in športne vadbe v Il.Bistrici. Vprašalnik pošljite na naslov ŠD BAS ŠPORT Il.Bistrica, Rozmanova 27, 6250 Il.Bistrica, ali po faksu na številko 710 12 07. Splošni podatki IME IN PRIIMEK (ni obvezno) Poklic in delo, ki ga opravljate, starost Vaši hobiji Zdravstveno stanje Vas Vaše zdravstveno stanje s čimerkoli omejuje pri gibanju in izvajanju športnih dejavnost? Ali se morate zaradi zdravja ukvarjati s športno dejavnostjo? DA NE Športno-rekreativne dejavnosti Katere telesne dejavnosti so vam blizu in katere športe obvladate? S katerimi športi in telesnimi dejavnostmi ste se doslej ukvarjali? Kolikokrat ste vadili na teden/mesec in koliko časa? S katerimi oblikami gibanja in športi se trenutno ukvarjate? Kolikokrat na teden/mesec in koliko časa? S katerimi telesnimi dejavnostmi (všteta tudi hoja) in športi bi se želeli ukvarjati? Če bi imeli možnost, s katero rekreativno dejavnostjo bi se ukvarjali? Vaš predlog, kaj manjka rekreativni dejavnosti v Il.Bistrici. Kakšne so vaše možnosti za ukvarjanje s športom: Imate dovolj prostega časa za šport DA NE Imate dovolj denarja za športne potrebe DA NE Imate ustrezno športno ponudbo - programe, objekte, opremo v svojem okolju DA NE Menite, da imate možnosti za vsakodnevno športno razvedrilo-sprehajanje, kolesarjenje, vrtnarjenje DA NE PODATKI BODO UPORABLJENI IZKLJUČNO ZA NAČRTOVANJE REKREATIVNE VADBE V IL.BISTRICI TEHNIČNI PODATKI Snežnik j e izhajal kot informativno propagandni časopis. Cena izvoda je bila 50,00 SIT. Naklada je bila na zečetku leta 1500 izvodov, ki pa se je v sredini leta zmanjšala na 1200 izvodov. UREDNIŠKI ODBOR Uredništvo je bilo sestavljeno iz naslednjih članov: Ivko Spetič-predsednik Franc Gombač, Sergij Šlenc, Vojko Čeligoj, Dimitrij Bonano, Zdravko Debevc Dragica Prosen - novinarka in Helena rosa - lektorica. Časopis doživi spremembo z odhodom Dragice Prosen. Na njeno mesto pride urednik, novinar in lektor G. Branko Zidarič. TEMATIKE JANUARJA so hoteli Podgrajci v svojo občino, obiskali so na Korenti, preznovali smo 118. rojstni dan Dragotina Ketteja, pisali smo o zimski šoli v narabi in izjemnih uspehih karateistov. FEBRUARJA smo že pričakovali plin; intervjuvali smo Janka Poklarja; ČASOPIS SNEŽNIK, NEKOČ DALJNEGA LETA 1994 BISTRIŠKI KARATEISTI EKIPNI DRŽAVNI PRVAKI Karate zveza Slovenije je v Kranju, 9. aprila, organizirala Državno prvenstvo za člane in članice in v obeh konku* rencah so se prvenstva udeležili tudi predstavniki Karate kluba Teles iz II. Bistrice. Nastopili so ekipno in v petih posameznih nastopih. Državni prvaki Slovenije: Robert Curlič, Kristofer štemberger in Domen Gobec. Drugouvrščena ženska ekiga Z desne stojijo: Marjanca Šajn, Vojka Šestan in Martina Vičič. Kljub spornim sodniškim odločitvam so se s svojimi nastopi izredno izkazali. Moška ekipa (Robert Čurlič, Domen Gobec in Kristofer Štemberger} je osvojila 1. mesto in naslov državnih prvakov za leto 1994, ženska ekipa (Marjanca Šajn. Vojka Šestan in Martina Vičič) pa je zasedla 2. mesto. Vojka Šestan je v tekmovanju posameznic zasedla 2. mesto, Kristofer Štemberger pa je kot posameznik osvojil 3. mesto. V Karate klubu Teles smo z doseženimi rezultati zelo zadovoljni, posebej zato, ker so plod dolgoletnega in napornega dela. Vsem, ki so nam na kakršenkoli način prisko- čili na pomoč se iskreno zahvaljujemo in upamo, da nam bodo Še naprej stali ob strani. Stojan Šestan Bistriški karateisti ekipni državni prvaki stare slike so nam pripovedovale o bistriški vojašnici; Glasbena šola j e dobila Steinway -danes pa bo dobila streho nad glavo; objavili smo prvo križanko, imali pa smo tudi 15 stalnih sponzorjev in oglaševacev, DOM NA VIDMU Predlagam, naj se preimenuje v ŠOPING DOM, kjer razsaja BURJA, nagaja ŠKRAT, prodajajo GAS, ponujajo MINI in MIDI modo zanjo In zanj, se lahko vsakdo OKITI in OKRASI... vse pa lahko posname na biznis VIDEO kaseto, ki gre odlično v promet. Pač za vsakega kaj. Res pestra izbira, ni kaj reči, od imena trgovin ("pristno slovenskih") do izdelkov. Oh, le kje sta JLA, socializem! Vsaj kulturen vhod smo imeli, pa lepo prostorno restavracijo, plesišče, dvorano s sedeži, garderobo, čiste WC-je! Ne smemo tajiti, v tistih komaj preteklih svinčenih časih smo doživeli marsikatero zabavno in kulturno veselje. Kaj pa zdaj? Denar, denar, denar. Resda se brez njega ne da živeti, a resnica je tudi ta, da od vseh teh trgovin ne bomo duhovno obogateni. Skozi kateri vhod naj vstopi KULTURA? Skozi zadnjega, kot vedno, tistega ob strani - kot pes, ki se mu da oglodano kost. Hvala! Ne sprejmemo! Mar smo za to odvajali svoj prispevek? Naj ml še kdo eno milijoninko tolarja odvzame za kulturo s kakšnim novim samoprispevkom. Ne, ne, ne, ne dam za nobeno "šoplng" kulturo! Vsi, od vrha na oblasti do izvajalcev ln prenoviteljev doma, se pojdite soUtl Preverila bi rada. če bomo davkoplačevalci plačevali manj davkov na račun vseh teh "boteg" ln kuhinj, ali bo šlo, kot je sedaj v modi po vsej republiki, mafiji v roke ali kot se temu strokovno reče, v privatno lastninjenje. Vzemimo že enkrat pamet v roke, obnašajmo se vsaj malo kulturno. Dodelimo kulturi, kar ji gre. Nikoli ni bila prezahtevna, vedno skromna, a vselej odvisna od proračuna, ker ni donosna - da se razumemo, ne dela denarja, a ga dejansko ustvarja v še kako donosne proizvajalce, kot so: pravi ekonomisti, veterinarji itd. V razmislek, gospodje! loMi V MARCU smo lahko brali o ponovnem zagonu Tovarne organskih kislin, pod drobnogled pa smo vzeli družino Benigaijevih APRILA je bila odprta nova ambulanta v Podgradu in uvedli smo strožji red na bistriški tržnici, imeli so prvo italijansko križanko, Mrzla Uoda pa je začela sezono pod pričakovanji, MAJA so bila VIII Premska srečanja in “Tradicionalni bistriški dnevi”, odprla se je tudi koča na Kozleku, umrl je Viljem Kindler Praznik gasilstva v Knežaku .JUNIJA so odprli novo Galerijo na krvavi sejem v Bistrici; Vidmu; Šlenc pravi, da bo Dom na NOVEMBRA je zadnje misli pred O KANDIDATI ZA ŽUPANA OBČINE ILIRSKA BISTRICA 9 9 9 9 STANISLAV PROSEN 08. 02. 1938 Ilirska Bistrica Rozmanova 36 mag. dr. vet. med. upokojenec predlagatelj Liberalna demokracija Slovenije J) EMIL JEDLOUČNIK Ilirska Bistrica Kosovelova 4 upokojeni podjetnik predlagatelj icialdemokratska strani J) RUDI CELIN i T, Kuteževo 4b [»oklic dipl. ing. agronomije delo direktor predlagatelj ilovenska ljudska strank. ZORKO ŠAJN 20.08.1940 Ilirska Bistrica Prcicrnova 4 dipl. ing. el. direktor predlagatelj 'eza za Primorsl ZJ v ZLATKO JENKO Ilirska Bistrica mag. dr. vel. med. spec. za živinorejo predlagatelj Združen.« lista socialnih Kandidati za župana iztekom mandata podal predsednik IS SO Ilirska Bistrica, g. Jože Rolih, predstavili pa so se tudi posamezni kandidati za župana; NOVEMBER ŠTEVILKA v čast lokalnih volitev IZREDNA IN DECEMBRA smo imeli Dedka Mraza in novega župana g. Stanislava Prosena. Snežnik j e preživel še eno uspešno leto, Bistrici pa so se začele obetati ne tako lepe spremembe. Dom na Vidmu Koča na Kozleku odprta NAROČILNICA SnCZIlik Kot naročnik imate, z redno plačano naročnino: - pravico do brezplačnega, enega malega oglasa, za vsako številko časopisa in - 30% popust pri naročilu osmrtnic in zahval. Naročilnico pošljite na naslov: Časopis Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, po faksu 05/ 71 41 124, lahko pa tudi po telefonu na št: 05/71 00 320 ali na elektronski naslov: qa-commerce@siol.net IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTA DATUM PODPIS Vidmu postal poslovno - kulturni center Ilirska Bistrice, imeli pa smo tusdi dva interesenta za najem Premskega gradu JULIJA je bil praznik gasilstva v Knežaku in izšli so 4 Bistriški zapisi, AVGUSTAje bila skupščina dvakrat nesklepčna, zgodil se je FERRARI motorshow na Mašunu SEPTEMBRA je bil sprejet Odlok o skupnih prostorskih ureditvenih pogojih, slavnostno j e bilo v Šembijah; OKTOBRA seje začel predvolilni boj, na Sviščakih so čakali samo še sneg, začeli smo z novo rubriko Obrazi v nalomljenem zrcalu, stare slike so opisovale zavezniško bombardiranje in O tem pa v letniku 1995 Snežnik Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05171-00-320, fax. 05171-41-124 e-mail: ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: ‘GA Commerce" d. o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Ivica Smajla dr., Vojko Čeligoj. Ksenija Montani. Maksimilijan Modic dr. Tehnični urednik: Ftaymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1300 izvodov Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Javno glasilo Sne. nik je vpisano v Evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod številko 1679. Zdravstvene novice in napotki PREIZKUS HOJE NA 2 KM Preizkus hoje na 2 km je enostaven, varen, natančen in ponovljiv test s katerim si lahko izmerimo svojo telesno aktivnost. Test so razvili na Finskem, v Sloveniji pa sta ga začela izvajati Športna unija Slovenije in CINDI Slovenija. Telesna aktivnost se posamezniku izračuna iz časa čim hitreje prehojene 2KM dolge poti, telesne teže, telesne višine in srčnega utripa. Na podlagi dobljenih rezultatov telesne zmogljivosti se posamezniku svetuje ustrezno telesno dejavnost in vadbo,ki bo izboljšala zdravje in dobro počutje. Test lahko posameznik opravi večkrat ( v polletnih razmakih), in tako sledi izboljšanju svoje telesne zmogljivosti. Test je namenjen odrasli populaciji med 20 in 65 let, ki so telesno nedejavni ali zmerno dejavni, tudi prekomerno prehranjenim in debelim. Test ni zanesljiv pri osebah mlajših od 20 in več kot 65 let,ter pri osebah, ki se aktivno ukvarjajo s športom. V Ilirski Bistrici bo tovrsten preizkus organiziran drugič in sicer 22.09.2001. Preizkus hoje organizirata ŠD “Bas šport “iz Ilirske Bistrice in LPPS CINDI pri Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica. Test hoje bo potekal na igrišču pred OŠ “Anton Žnidaršič”v Ilirski Bistrici od 9 do 12 ure. Za preizkus hoje se oblecite in obujte udobno, svetujemo še , da dan pred preizkusom ne pijete alkohola in ne uživate poživil. Na dan preizkusa in dan prej se izogibajte težjim telesnim naporom in vsaj dve ure pred pričetkom preizkusa ne uživajte obilnih obrokov hrane in ne kadite. Vsa ostala navodila dobite pred pričetkom preizkusa. Vsak testiranec najprej izpolni anketni list o zdravstvenem stanju, lahko se tudi stehta in izmeri svojo višino, vsakemu se izmeri krvni tlak , v primeru kontraindikacij se vsak lahko pogovori še z zdravnikom, ki je prisoten na testiranju. Po telesnem ogrevanju se opravi preizkus in meritve, nato sledi ohlajanje, izračun telesne aktivnosti in nasveti glede priporočene nadaljne aktivnosti. V primeru slabega vremena testiranje odpade. Startnina je 500,00 SIT! koliSter OREL-©- Dolenje 2a, 6254 Jelšane TRGOVINA: 05/788-60-10 AVTOSALON: 05/788-60-09 Pooblaščeni servis Prodaja vozil Originalni rezervni deli Dodatna oprema Delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. TEŽAVE S FOSILOM IZ OKOLICE JELŠAN Paleontologi, ki raziskujejo ostanke davno živečih organizmov, imajo nemalokrat težave. Tak primer j e tudi iz okolice Jelšan pri Ilirski Bistrici. Na tem prostoru je bilo podobno kot v ostalih delih Slovenije v geološki preteklosti motje, ki seje večkrat zaradi tektonskih premikanj umaknilo pa zopet vrnilo. Pred kakimi 54 milijoni let je bilo v okolici Jelšan in drugod na brkinskem področju plitvejše morje. V njem so se kopičile karbonatne usedline, ki so se počasi strdile v apnenčeve plasti. V apnencu seje ohranil marsikateri skelet živali iz takratnega morja. Med drugim smo na sedlu na južni strani Velikega vrha zahodno od Jelšan leta 1966 našli hišico praživali iz skupine luknjičark ali foraminifer. To so preprosti organizmi, katerih protoplazmo varujejo različno oblikovane hišice. Hišica luknjičarke izpod Velikega vrha ima obliko tanke, okrog 1 cm velike ploščice. Če jo razpolovimo, vidimo v notranjosti Prerez okrog 1 cm velike hišice luknjičarke Operculina exiliformis, ki je živela pred približno 54 milijoni let. spiralen zavoj, podoben prerezu polževe hišice, prečne pregrade pa delijo notranjost na številne kamrice. Ker do takrat takšnega fosila nismo poznali, sem dal foraminiferi iz okolice Jelšan latinsko ime exiliformis. Podobna je namreč neki drugi luknjičarki z imenom exilis pa sem hotel z imenom opozoriti na podobnost (exilis - exiliformis). Pripada pa rodu, ki nosi ime operkulina, torej je postala v latinščini Operculina exiliformis. Slovensko bi ji lahko rekli eksiliformna operkulina. Kasneje so to foraminifero našli še drugod po Sloveniji pa tudi v Tatrah. S tem zgodbice okrog opisane luknjičarke še ni konec. Ugleden švicarski paleontolog je leta 1977 menil, daje naša exiliformis dejansko vrsta, ki sojo že leta 1846 opisali pod imenom Operculina ammonea. Sam se s tem nisem strinjal, saj sem že pri prvem opisu leta 1966 navedel nekatere razlike med oblikama ammonea in exiliformis. Takšnih in podobnih težav imajo raziskovalci okamnin veliko. Srečujejo se s fosilnim materialom, ki včasih ni najbolje ohranjen, ostanejo pa tako in tako samo trdni skeleti. Mehki deli organizma propadejo. To je povsem nekaj drugega kot pri biologih, ki preučujejo žive, popolne organizme pa še oni večkrat naletijo na težave. Rajko Pavlovec ČEBELAR, PTICA REČNIH BREGOV Maja sem slišal, da pod Jasenom gnezdi redka vrsta ptic. Radovednost mi ni dala miru in odpravil sem se k Reki ter tam videl velike “lastovice”, ki so švigale ob deponiji zemlje. Naštel sem štiri gnezda v steni. Ker sem hotel zvedeti kaj več o tej ptičji vrsti, sem prosil za pomoč Boštjana Surino. Rade volje mi je postregel z informacijami. Ta nenavadna ptica se imenuje čebelar. Ime izvira iz načina prehrane, saj je divje čebele in druge velike žuželke, kijih z neverjetno spretnostjo in hitrostjo lovi v zraku. Prezimi v Afriki, na pomlad pa si poišče primerna gnezdišča na brežinah rek, predvsem v južni Evropi. V bregove izkoplje tudi do 2,5 metra globok rov, v katerem naredi varno gnezdo. Pod Jasenom ji je človek z deponijo zemlje naredil nekakšno umetno gnezdišče, kiji ustreza. Čebelar je na spisku zelo ogroženih vrst ravno zato, ker smo mu z regulacijo rečnih strug uničili življenjski prostor. Tako so zadnja leta v vsej Sloveniji našteli le 30 parov čebelarjev. Z Boštjanom sva menila, da bi bilo vredno poskusiti obdržati gnezdišča in pustiti čebelarju dva meseca časa da vzredi mladiče. V vasi smo naleteli na razumevanje, tako lastnikov zemljišč kot drugih sovaščanov. Še več, vsi smo skrbeli za čebelarje in bili smo kot nekakšni čuvaji narave. Uspelo nam je. Zdaj lahko s ponosom povemo, daje čebelar pri nas imel mladiče v 16 gnezdih. Čudovit j e občutek živeti v kraju, ki zna ceniti naravo in sobivati z njo. Vse pa le ni šlo tako gladko. Čemur so se vaščani odpovedali, sije privoščil nekdo drug ter samovoljno skopal zemljo in z njo dve gnezdi. Eno je bilo, hvala bogu, že prazno, v drugem pa je poginil zarod, ki gaje vaščanom uspelo obvarovati skoraj do konca. Če bo storilec prebral ta članek, bo že vedel, o čem govorim. Sicer pa je že tako, da naj večje neumnosti počnejo nevedni. Sam sem poskusil ujeti ptico v fotografski objekti. Moram reči, da gre za izredno previdno in povrhu neverjetno hitro žival. Tako sem potreboval kar štirinajst dni, da so se čebelarji postopoma privadili na maskirni šotor in sem se jim lahko približal. Na koncu mi je uspelo. Posnetki so lepi in šele na njih se da videti vso barvno lepoto te ptice in njeno skrb za zarod. V jutranjih in večernih urah starša izmenoma prihajata s polnimi kljuni, tudi vsaki dve minuti. Zdaj se velika jata, približno petdeset ptic, preletava po polju in pripravlja na odhod. Prepoznamo jih po glasnem oglašanju, ki ga slišimo že od daleč. Ob sovaščanih, kot so Jasenci, lahko upravičeno upamo, da bo čebelarju tudi v prihodnje omogočena vama vzreja mladičev. Če bo tako se bomo lahko pohvalili, da ta zelo redka ptica redno gnezdi pri nas. Na to bi moral biti ponosen vsakdo v naši dolini. Rihard Baša GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124 F* £F 7~ /? O L r/M/vspo/Fr CESTNI PREVOZI: * NAFTNIH DERIVATOV * TEKOČIH KEMIKALIJ * PRAŠKASTIH MATERIALOV ■VZDRŽEVANJE GOSPODARSKIH VOZIL ■PRALNICA TOVORNIH VOZIL ■TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, A RAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 KMETIJSTVO V OBČINI ILIRSKA BISTRICA Gospodarska veja, ki je bila nekoč velikega pomena te doline, tone že celo desetletje v propast, vse od stečaja zadruge. Opuščanje kmetovanja, problemi in katastrofalno zaraščanje so vsakodnevni sopotniki kmetijstva. Natanko pred letom dni sta gospod župan in gospa načelnica zagrizla v kislo jabolko in pomagala reševat v prvi fazi mlečno progo. Dosegla seje boljša kvaliteta mleka in redno plačilo, ki marsikateri družini predstavlja redni mesečni dohodek. Težave povzroča le še majhna količina mleka, saj se v Vipavo vozi le pol cisterne dnevno. Tudi tu sat prisluhnila občinska moža in predlagala OS, da odobri subvencijo za povečanje staleža živali. Subvencija je šla v izplačilo prejšnji teden in nekoliko omilila težave. Povečan stalež živali bo povečal proizvodnjo mleka že v nekaj mesecih. Rešuje se tudi pašništvo in preprečevanje grozljivega zaraščanja. Kmetje lahko na osnovi zahtevkov dobijo začetek septembra nekaj sredstev, ki jim bodo pomagala vzdrževati ograje. Kmetijstvo j e letos prizadeto tudi zaradi suše, kije hujša kot leto prej in s tem so tudi posledice večje. V dobro kmetom bi morali podatke posredovati g. Ministru za kmetijstvo in posredovati prošnjo davčni upravi. Posvečajo se Prekmurju, ki ni utrpelo tolikšne suše kot naša dolina, mi pa lahko propademo v tednu dni, pa nihče še vedel ne bo za nas. S strani kmetov bi se rada ob tej priliki zahvalila za razumevanje in pomoč, ki smo je bili deležni predvsem s strani občine, vsekakor se zahvaljujemo gospodu županu Lipoltu in gospe načelnici Tomšičevi za vso pomoč. Hvala. Sedmak Rozalija, Živinorejsko društvo Ilirska Bistrica VEČERJA ZA DVE OSEBI Časopis Snežnik kupim vsak mesec, da izvem krajevne novice, obenem pa mi nudi zabavo križanka izpod peresa g. Dimitrija Grlja, kije precej trd oreh in zato še večji užitek. Rešitev sem tudi poslala in zgodilo se je, da so pri žrebanju potegnili mojo kuverto. Nagradaje večerja za dve osebi, zato sva se s prijateljico odpravili v gostišče GRILL DANILO v Koseze, kjer nama j e postregel sam lastnik, gospod Danilo. Gostitelj seje izredno potrudil in nama ponudil več jedi, tako daje namesto večerje nastalo kosilo. Od juhe, pri njih je vedno odlična, do testenin z gorgonzolo, da si prste oblizneš, kalamarov pa nimajo nikjer tako mehkih in sočnih. Brez pomffija in mešane solate pač ne gre, zato sva si izvolili tudi to. Medtem, ko sva mi dve pridno polnili mlinčka, naju je gostitelj obdaril tudi s prijazno besedo. Če še ne veste, vsako žensko, kije stara nad 28 let, lahko mirne duše nagovorite z “gospa”, sicer je še gospodična. Tega, dajo osebno povprašate po letih, vam ne priporočam. Mimogrede, pri naju o tej ločnici sploh ni bilo dvoma. Po pojedini, imeli sva slabo vest zaradi preveč hrane, seje g, Danilo prikazal še s poobedkom, ki so ga pripravile “njegove ženske”. Preživeli sva čudovito popoldne, v lepem okolju, dobri hrani in prijazni postrežbi. Snežniku in Grillu Danilo, se prav prisrčno zahvaljujem in želim veliko uspehov na lastnih področjih. Milojka Štembergar r — “————————————————————-i j ŠTUDENT NAJ BO [ Se menijo tri bistrški študenti u klubi. Borut: Na pa gre Leon za Alanom v Bruxeles Erik: Kaj je tudi on magistriral pa ne dobi službe u Bistrci? P epi: Je ja, pa sej veš, da v Bistrci nej za tako šulo nobene službe, zadnjega * I magistra so zaposlili v varstvi u šuli, pa še tu zatu, da jim je dvignu povprečje I | izobrazbe. I Avtor se odreka honorarju v korist dotacije vrtcu. Bomo v bodoče mogoče I zaposlili še kakega magistra tudi v Bistrici. ■ L——————————————————————J HUMANOST NI ZNAČILNOST DISKOTEKE LABIRINT Osamosvojitev Republike Slovenije namjevletu 1991 prinesla novo Ustavo, ki v drugem delu obsega sklop temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Ena od navedenih človekovih pravic je tudi pravica do nedotakljivosti človekovega življenja (17. člen Ustave RS). Ta ustavna določba izraža najbolj temeljno pravico človeka - pravico do življenja. Nedotakljivost življenja pomeni, daje človekovo življenje absolutno zavarovano. Pravica do življenja v sodobnem svetu ne pomeni samo možnosti za fizično preživetje, temveč tudi pravico do osebnostno bogatega in človeka vrednega življenja. Pravica do življenja danes pomeni varstvo pred protipravnimi posegi drugih. Navedeni člen Ustave RS je očitna neznanka najemniku diskoteke Labirint in njegovemu "varnostniku” v Ilirski Bistrici. Dne 18.08.2001 sem se skupaj s svojim fantom in prijatelji odpravila zabavati v diskoteko Labirint. Okrog tretje ure zjutraj je moj fant prosil varnostnika na vhodnih vratih, če sme za kratek čas izstopiti iz diskoteke. Varnostnik ga je brez upravičenega razloga zgrabil za roko in hrbet ter ga začel potiskati ven iz diskoteke. Pri tem mu je povzročil lažje telesne poškodbe. Po tem aktivnem dejanju varnostnika sem se skušala pogovoriti z najemnikom diskoteke ter mu obrazložiti sama dejanja varnostnika. Najemnik sploh ni pokazal kakršnegakoli interesa za navedeno zadevo in se je obnašal popolnoma ignorantsko kot, da se ga zadeva sploh ne tiče. Sledila je moja zahteva po knjigi pritožb. V roke so mi potisnili majhno beležnico, premera deset krat pet centimetrov, na katero so v moji prisotnosti napisali naslovček “knjiga pritožb”. Ker mi ni preostalo drugega, sem pristopila k varnostniku ter ga prosila za njegovo ime in priimek. Njegov odgovor je bil zelo kratek: NE. Varnostnik mi tudi ni pokazal ustrezne službene izkaznice, ki bi jo moral imeti po samem zakonu. Očitno je, da se ne najemnik in ne varnostnik ne zavedata 18. člena Zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. 212-05/93-5/2 z dne 27.5.1994 in št. 212-05/93-5/5 z dne 28.1.1998), ki določa, da morajo delavci, ki neposredno opravljajo tehnično varovanje, in varnostniki imeti med opravljanjem službe pri sebi službeno izkaznico, ki vsebuje fotografijo in pravice delavca. Kadar se delavec sklicuje na svoje službene zadolžitve in s tem povezane pravice, j e dolžan hkrati pokazati službeno izkaznico. Navedene pravice in dolžnosti morajo biti v službeni izkaznici določene v skladu s 17. členom Zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. 212-05/93-5/2 z dne 27.5.1994 in št. 212-05/93-5/5 z dne 28.1.1998), saj pravic in dolžnosti, kijih imajo varnostniki ne poznajo tisti, ki so na takšen ali drugačen način v stiku z varnostnikom, ko bo izvajal svoja pooblastila oziroma pravice in dolžnosti. Varnostnik se mora v skladu z navedenim zakonom pred začetkom izvajanja svojih nalog, ki so povezane z izvajanjem posebnih pravic in dolžnosti, legitimirati oziroma pokazati svojo službeno izkaznico. Še bolj pravilno pa bo, če bo varnostnik pokazal službeno izkaznico takrat, ko bo to zahteval tisti, proti kateremu bo varnostnik ukrepal v službeni obleki. Prav tako je pomemben 20. člen Zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. 212-05/ 93-5/2 z dne 27.5.1994 in št. 212-05/ 93-5/5 z dne 28.1.1998), ki določa, da morajo varnostniki med opravljanjem dela varovanja oseb nositi delovno obleko, ki po barvi, kroju in oznakah ne sme biti enaka uniformi delavcev policije. Izjemoma lahko varnostniki opravljajo svoje delo tudi v civilni obleki, vendar se morajo pred izvajanjem svojih ukrepov proti občanom legitimirati oziroma jim pokazati službeno izkaznico. Glede na to, da “varnostnik” ni imel ne službene izkaznice, ne ustrezne delovne obleke, ki bi jo moral imeti po Zakonu o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja, predpostavljam, daje šlo za osebo, ki seje izdajala za varnostnika oziroma, da je opravljala dejavnost zasebnega varovanja oseb in premoženja brez potrebne licence. Četudi, pa gre za osebo, ki je izpolnjevala pogoje za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja oseb in premoženja menim, daje navedeni “varnostnik” prekoračil svoja zakonska pooblastila in ravnal v nasprotju z vsemi načeli Ustave RS ter načeli za uporabo pooblastil varnostnikov. S tem, ko je brez upravičenega razloga uporabil fizično silo zoper mojega fanta je ravnal v nasprotju z načelom humanosti (varnostniki morajo izvajati svoja pooblastila tako, da ne škodujejo časti in dobremu imenu občana, da ne prizadenejo njegovega osebnega dostojanstva in da jih po nepotrebnem ne vznemirjajo), načelom varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter načelom zakonitosti. Upam in želim, da bo moj a zgodbica v prihodnosti tudi komu pomagala, če se bo znašel v podobni situaciji. Najemnika diskoteke Labirint, pa pozivam k bolj spoštljivemu odnosu do svoje klientele od katere je odvisen njegov obstoj ter k ustrezni korektnosti. Kristina Zadel r——————————————————————n j GOSPA, SE BOSTE MORALA KAR j I SAMA ZNAJTI I Mati samohranilka, ki jo preganjajo iz hiše, išče stanovanje. Na I | avgustovskem semnju sreča župana, se okorajži in ga vpraša: Gospod župan, | | ali obstaj a možnost, da bi sedaj, ko bom veij etno izgubila hišo in službo dobila | I za mojo družino kakšno socialno stanovanje Zupan: Mi v naši občini takih stanovanj nimamo, gospa. Se boste morali g ■ kako drugače znajti. J Avtor se odreka honorarju v korist županovega urada, za nakup avgustovske J številke primorskih z občinskim razpisom socialnih stanovanj * L —— — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — JI ILIRSKA BISTRICA Prešernova ~7 PUR^TEX * REZANA POLIURETANSKA PENA * SEDE@NE GARNITURE Gradi{~e 51,6243 OBROV PE PODGRAD: Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net FOTO FANTAST fotografski studio in trgovina POLETNA AKCIJA X Ilirska Bistrica. Bazoviška 32 • tei.: 05/7144311 ZA RESNICO GRE Odgovor g. Alojzu Bajcu na odprto pismo Politika ODGOVOR NA ČLANEK KOMUNALNA ČISTILNA NAPRAVA Po številnih časopisih ste g. Alojz Bajc, kot predsednik nadzorne komisije 00 SDS Ilirska Bistrica, razposlali odprto pismo, ki je bilo naslovljeno meni. Nisem več član stranke SDS od oktobra 2000. Svobodno sem vstopil v stranko, svobodno sem izstopil iz nje, kar bi morali vi kot član stranke, ki nosi v svojem nazivu “demokratična” spoštovati. Ali morda vsebina te besede več ne drži? Po svojem izstopu nisem naredil nobenega intervjuja niti ne tiskovne konference, pa bi jo lahko in to pred volitvami, ko bi lahko stranki SDS škodil. Tega nisem storil. Finance in ostalo dokumentacijo je izvršilni odbor SDS Ilirska Bistrica, kot sem se pozanimal, predal junija 2001, torej 10 mesecev po mojem izstopu iz stranke, kar da jasno vedeti, da nisem imel nič opraviti niti s financami, niti z dokumentacijo. Tudi nikdar nisem bil, ne predsednik stranke, ne blagajnik ter z denarjem in imetjem nisem upravljal. Kar se tiče sejnin občinskega sveta, so nižje kot to dopušča veljavni zakon in bistveno nižje od 70.000 tisoč, kot to navajati vi. Konec koncev, je sejnina tolikšna, kot jo je sprejelo več kot 2/3 svetnikov občinskega sveta. S strankinim fotokopirnim strojem nisem imel nikdar popolnoma nič. Fotokopirni stroj, kot sem se informiral je na sedežu stranke v Ljubljani. Čemu ta neresnična podtikanja, g. Bajc. Nobenemu novinarju nisem ničesar razlagal glede kršitve statuta, niti nikogar prosil za mnenje. Oktobra 2000 sem z delovanjem v stranki SDS zaključil in potegnil črto. Zame je to postala preteklost. Čudi me in me preseneča, da me obtožujete za stvari s katerimi že deset mesecev nimam nobenega opravka, ter se me ne tičejo in me tudi ne zanimajo. Moje štiri letno poslansko delovanje je poleg rednega dela Državnega zbora RS, članstva in delovanja v petih parlamentarnih odborih, vodenja štirih poslanskih pisarn (Ilirska Bistrica, Sežana, Postojna, Pivka), sodelovanja v strankarskih programih, na lokalni in državni ravni, udejstvovanja v občinskem svetu in njegovih komisijah v Ilirski Bistrici, vsebinsko zajemalo problematiko domačih programov, ki pa so bili istočasno v pretežni meri tudi državnega značaja. Stvari, ki se mi zdijo pomembne, da jih omenim v mojem delovanju štiriletnega mandata so naslednje: -osebno zavzemanje in interveniranje na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti za rešitev Lesonita, marca 1997; -pridobitev državnih sredstev za asfaltiranje ceste D. Zemon - G. Zemon, v Kosezah ter pred vasjo Bač; -zavzemanje za ureditev regionalne ceste skozi Knežak; -dajanje večkratne poslanske pobude Ministrstvu za promet in zveze za vključitev hitre povezovalne ceste Jelšane - Postojna v srednjeročne in dolgoročne plane RS; -več kot dve leti aktivnega udejstvovanja, da je odlagališče Globovnik bilo vključeno v progam PHARE ter da bo bila sanacija odlagališča financirana iz programa EU; -zavzemanje za ustanovitev srednje šole v Ilirska Bistrici; -zagotovitev sredstev za avtomatske zapornice na železniškem prehodu Mala Bukovica; -pridobitev sredstev 120 mio SIT v proračun RS za leto 2000, za premik mejnega prehoda Starod na mejo; -dosega izenačitve s slovensko pokojnino za 156 železničaijev, ki so bili 1976 leta premeščeni na poslovno enoto na Reko v Hrvaško; -aktivno sodelovanje za izboljšanje vsebine maloobmejnega sporazuma Slovenija - Hrvaška; -odprava posebne ekološke takse, kot dodatnega bremena za prevoze nevarnih snovi; -aktivno sodelovanje z Ministrstvom za kulturo za pridobitev finančnih sredstev za izgradnjo matične knjižnice v Ilirski Bistrici in za obnovo gradu Prem ter za ustanovitev šolskega muzeja na Premu; -vključitev spomenikov in grobišč TIGR-ovcev v zakon, ki opredeljuje, da država prevzame skrb za ta grobišča; -vsakoletno vlaganje amandmajev k proračunu RS za ureditev ceste Podgrad - Ilirska Bistrica, za razširitev magistralne ceste Železni most - Trnovo, za ureditev ceste Ilirska Bistrica -Knežak; -organiziranje javnih tribun in srečanj s področje gospodarstva in okoljevarstva; -zavzemanje za ureditev mejnega prehoda Jelšane, kot enega izmed treh glavnih meddržavnih mejnih prehodov med RS in RH, -sodelovanje v številnih delegacijah na državni ravni, -reševanje številnih zadev posameznim občanom. Zgoraj navedeno dovolj jasno priča o mojem delu v Državnem zboru RS, o čemer lahko bralec presodi sam. Moje delo v štiriletnem mandatu, morda komu ni bilo všeč, vendar nikogar nisem prevaral. Delo poslanca sem opravljal korektno in dostojno ter v dobobit volivcem in državi Sloveniji. Hude obtožbe in navedbe neresnic ste si privoščil na moj račun, g. Alojz Bajc, toda račun boste morali poravnati sami. De corio suo ludere. Resnica ni to, da človek neupravičeno obtožuje, blati, omalovažuje, podtika neresnice, zavaja javnost, grdo in nesramno piše o sočloveku, kot ste to naredili vi g. Bajc z menoj. Resnica j e vse nekaj drugega. To resnico boste imeli priliko poslušati na sodišču, ko se bova srečala. Vladimir Čeligoj Iz članka pod gornjim naslovom v junijski številki SNEŽNIKA si bralec, ki ne pozna problematike lahko ustvari nerealno sliko, poleg tega pa je tudi precej trditev, ki ne držijo. Nedopustno je že to, da si g. Barbiš privošči in da v objavo dokument (zabeležka) internega značaja med Občino II.Bistrica in Odborom za izgradnjo KČN v okviru KS TOPOLC, ki v kontekstu objektivnega obveščanja javnosti brez poznavanja dogovora med Občino Il.Bistrica in KS Topole - odbora za izgradnjo KČN bralcu ne prikaže dejanskega stanja. V odgovoru na zabeležko si je privoščil tudi to, da meje osebno obtožil za nekaj kar bi moral nekdo najprej dokazati. Zanimivo je tudi njegovo sprenevedanje zakaj je prejel en izvod zabeležke s sestanka z dne 11.6.2001 med predstavniki Občine Il.Bistrica in Jurijem Štembergar kot podpisnikom dogovora s strani KS Topole Odbora za KČN Topole,ki gaje sprejel občinski svet Občine Il.Bistrica na 5. Seji 23.6.1999. Dovolil si je tudi to, da me je opredelil kot edinega s strani Občine zadolženega na izgradnji KČN, kar pa ni res. G.Barbišu je dobro znano, da segajo začetki priprav za izgradnjo KČN že pred leto 1995, zadnja leta pa je na projektu delal načelnik za gospodarsko infrastrukturo g.Keš, samostojni strokovni delavec za urbanizem in prostorsko planiranje g. Rolih in direktor občinske uprave g. Barba, dela je usmerjal prejšnji župan, sedanji župan pa j e vodil in se udeleževal sestankov s KS Topole.. Nihče na sestanku tudi ni sprejemal nobenih odločitev, ki niso v njegovi pristojnosti. Tudi trditev, da nam je stvar ušla iz rok in da sedaj prenašamo odgovornost na druge je neargumentirana in netočna, saj so pripravljalna dela za KČN (dostopna cesta,vodovod,prečkanje Reke, plato KČN) že končana. Izbran je tudi izvajalec za zadrževalne bazene, prav tako tudi izvajalec za samo izgradnjo KČN. Pojasnila na mnenja g. Barbiša: 1. g. Barbiš dvomi v garancijo za brezhibno delovanje KČN, kljub temu, da jo imamo zagotovljeno s strani izdelovalca projektov KČN to je Hidroinženiring d.o.o. Ljubljana. Na kakšen način bi on želel garancij o mora sam odgovoriti. 2. g. Barbiš trdi, da bo verjetno Občina potegnila krajši konec zaradi posledic morebitnih poplav in istočasno pozablja, daj e bila to zahteva KS Topole do Občine, katera je z lastniki na tem območju podpisala sporazume v zvezi s poravnavo škode v primeru poplav zaradi vod večjih od stoletnih, če bi poplave nastale zaradi izgradnje nasipa na terenu KČN; sporazume s krajani, ki pridelujejo poljščine na vplivnem območju KČN za povrnitev škode v primeru ugotovitve negativnega vpliva KČN na njihove pridelke; sporazum s KS Topole za povrnitev škode krajanom vasi Topole, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo v kraju Topole v kolikor bi zaradi neprijetnih vplivov KČN utrpeli izpad dohodka ali bili sami prizadeti oziroma oškodovani zaradi neprijetnih vplivov. 3. g. Barbiš: nihče vas ni opredelil za policaje oziroma za inšpektorje. Trditev, da vse probleme prenašamo na vaša ramena ne drži, saj Občina vsa leta vodi aktivnosti v zvezi z izgradnjo KČN (izdelava dokumentacije,pridobivanje soglasij,zagotavljanj e sredstev, razpisi, zbiranje ponudb, sklepanje pogodb...), res pa je, da se dogovarjamo o aktivnostih, ki jih spelje KS oziroma odbor za izgradnjo KČN pri razreševanju problemov. Lepo bi bilo če bi konkretno navedel kje vodimo dvojno igro in kje smo krivi za “nastale” razmere v vasi. 4. Očitek, da vas Občina ne obvešča o aktivnostih v zvezi z izgradnjo KČN ne drži saj prejema KS vsa gradiva, ki so bila dana v obravnavo na OS in so se nanašala na izgradnjo KČN (Rebalans proračuna za leto 2000, proračun za leto2001). Vmes so bili tudi razgovori s predsednikom odbora za izgradnjo KČN. 5. Očitek, da bi morala Občina že pred izdelavo projekta, podati zahtevek, da poišče ustrezno tehnično rešitev glede izpusta s prelivom pred izpustom na strani Topolca ni utemeljen, saj smo to zahtevo dali pravočasno. Zahteva je sedaj tudi uspešno rešena. 6. Občina je vodila vse postopke in nudila vso pomoč v zvezi s sestavljanjem in overitvijo pogodb, ki so vezane na dogovor. Zdravstvene preglede pa bo Občina zagotovila v kolikor bo potrebno, ko bo KČN že obratovala. Obe zahtevi sta opredeljeni v točki 11 in 12 dogovora. 7. Trditev g. Barbiša, kako KS Topole sama ne more sklicati zbora krajanov je neresnična, saj 60. člen statuta KS opredeljuje, da lahko skliče zbor krajanov župan ali pa predsednik KS. Predsednik KS lahko zbor krajanov skliče na lastno pobudo, na pobudo sveta KS ali na zahtevo najmanj 5 % volivcev v KS, naselju ali območju, za katero je sklican. 8. Vprašanje g . Barbiša, kdaj bo posredovan KS Topole en izvod podpisane pogodbe za izpad dohodka in oškodovanost krajanov lahko samo odgovorim, da je bil sporazum in ne pogodba podpisan in vročen lastnikom že decembra 2000. S strani treh lastnikov nepremičnin pa do sedaj še nismo prejeli podpisanih sporazumov, sam g. Barbiš pa gaje vrnil šele 18.6.2001. 9. Napotek g. Barbiša, da naj si preberemo določila 19. točke iz dogovora nam ni potreben, v njem pa j e opredeljeno, da bo Občina, KS Topole in Športna zveza uredili večnamensko športno igrišče v skladu z občinskim programom za športne objekte. KS Topole se je obvezala, da bo svoj del prispevala s potrebnim prostovoljnim delom. Po našem mnenju je prav, da aktivnosti (prostovoljne) vodi KS. Direktor občinske uprave: Ivan Barba,int NEZGODNO ZAVAROVANJE Lahko smo še tako previdni, a vseh nezgod ne moremo preprečiti. Otroci so jim kljub naši pazljivosti izpostavljeni še pogosteje. Zato moramo za njihovo varnost pravočasno poskrbeti. S sklenitvijo nezgodnega zavarovanja Zavarovalnice Triglav nezgod sicer ne moremo preprečiti, lahko pa omilimo njihove finančne posledice. Zavarovalnica Triglav jamči za izplačilo zavarovalnine, ne glede nato, kje je do nezgodo prišlo: v vrtcu, v šoli, v prostem času, doma in vtujini. ^ triglav NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 ■1 5 6 7 8 9 13 11 12 13 14 15 15 □ 17 18 □ 19 m 21 □ 22 23 24 25 □ 26 2? □ 28 23 30 31 32 33 34 35 36 3! 38 VODORAVNO: 1. hrvaški polotok, 6. ime angleškega igralca (Bogarde), 10. robida, robidnica, 12. poglavar volkov v Kiplingovi Knjigi o džungli, 14. ograja, ogradek, 15. zvezda repatica, 16. nelagoden občutek, 17. ameriška ustanova za vesoljske raziskave, 19. Kadmova hči v grški mitologiji, 20. čipkasta nabornica na oprsju, 22. močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim in votlim steblom, 24. francoski skladatelj (Francis), 26. Noetova barka, 28. kravji mladič, 31. stara ruska mera, 33. sodarsko orodje, trlo, 35. igrača, ki predstavlja raco, 36. zvesti Orestov prijatelj iz grške mitologije, 37. psihološki preizkus, 38. madžarski politik (Janos). NAVPIČNO: 1. reka na Bavarskem, 2. predel Kranja, 3. mehko vita svilena preja, 4. nasilna kraja, 5. sin Pozejdona in Libije, praoče Feničanov, 6. glavno mesto Senegala, 7. ime koreografa Otrina, 8. neprodane knjige, ki se vrnejo založniku, 9. krapovec, 10. rimska boginja plodnosti in žetve, 11. oče, 13. etiopski plemiški naslov, 18. kdor računa ravnotežje sil pri gradnjah, 21. del Vojvodine, 23. lakota, 24. rimski hišni bog, 25. grški didaktični pesnik, 27. globoko rahljanje zemlje v vinogradih, 29. belgijsko mesto jugovzhodno od Antvverpna, 30. pivski vzklik, 32. neznanka v matematiki, 34. ime švedskega pisatelja Flanssona. Dimitrij Grlj OPRAVIČILO! V zadnji številki Snežnika je v križanki prišlo do neljube napake. Pod 16. navpično se nam je zapisalo “ataka” namesto “stelja”. Reševalcem se za napako opravičujemo. Križanka je bila vseeno rešljiva. r---------------------------- ! REŠITEV JULIJSKE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. ŽREBE, 6. KISAL, 11. KARDAN, 17. KRATE S, 18. VLADA, 19. DRIADA, 20. PRETOR, 21. KAID, 22. M(IHA) A(VANZO), 24. TOLOS, 25. ATLAS, 26. DARRE, 27. ARZ, 29. SMRK, 30. DIOR, 31. SANTI, 32. ANKER, 34. ANO, 35. A(NTON) N(ANUT), 36. KANTA, 37. ALTANA, 38. COK, 39. RADI-ANT, 42. LE NAIN, 44. HČI, 46. ADRIEN, 48. ODIN, 49. VIRJE, 51. KIRIN, 52. AA, 54. EN, 55. BETNAVA, 57. KAMIN, 58. POzOR, 60. KANIA, 61. R(ISTO) S(AVIN), 62. IBIS, 63. FENIKS, 64. ALEŠ, 56. LOT, 66. NAO, 67. ARNI, 68. LESKET, 70. MOTO, 71. IR, 72. GNAJS, 73. UNIAT, 74. GILAN, 75. NESREČA, 77. ZZ, 78. NN, 79. ANAIS, 80. TIARA, 81. MAIN, 83. JAKOST, 85. ENO, 86. BANJUL, 88. SAMSARA, 91. TRG, 93. IRANKA, 95. JAKNA, 97. AL, 98. RAF, 99. DORIA, 100. PUNAT, 101. RASK, 103. OKRA, 105. AKT, 106. TABOR, 107. PASTA, 108. ŠIITI, 110. AO, 111. ALEA, 112.TRAPER, 113. ATEROM, 115. BERIL, 117. DROBIR, 118. NADINE, 119. AVNOJ, 120. AZTEK. NAVPIČNO: 11. K(ULTURNO) D(RUŠTVO), 82. N(ATAŠA) U(RBANČIČ), 114. M(ISHA) E(LMAN), 116. E(LDA) V(ILER). NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILE DANILU, za julijsko križanko prejme: MARICA MIHEL J Knežak 126 B, 6253 Knežak ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”. Mali oglasi V Podgradu prodamo enosobno stanovanje - 45 m2. Informacije na telefon: 05/71 42 122 ali 041/ 562 727; Kupim stanovanje v Ilirski Bistrici od 50 - 70 m2 v Prešernovi, Župančičevi, Gregorčičevi ulici ali na Vojkovem drevoredu. Ponudbe na tel.: 041/345 -753. Prodamo dvosobno stanovanje cca. 60 m2. Ponudbe na telefon: 00492331330500 ali v uredništvo Snežnika. V Vrbici pri Ilirski Bistrici prodam DVE ZAZIDLJIVI PARCELI, velikosti 3.035 m2 in 1.600 m2. Telefon 041/449 688. KUPIM vikend na Sviščakih. Ponudbe v uredništvo Snežnika. V Ilirski Bistrici, Aljažev breg, PRODAM starejše gospodarsko poslopje, lokacija primerna za spremembo v stanovanjsko hišo, v izmeri 135 m2 in z dvoriščem v izmeri 95m2, z dvema garažama, ter z elektriko in vodo, po ugodni ceni. Možnost nakupa sosedovega zemljišča. Informacije na tel. 05/71 41 842 ali 05/71 45 129 IŠČEM kupca za polovico vikenda na Sviščakih. Ponudbe na tel: 041 52 89 79 Naša hiša se nahaja v Oriju, 18 km od Splita proti jugo -vzhodu. Od morja je oddaljena 200m. Mir, tišina, zelenje, čist zrak, milo podnebje, prekrasen pogled na morje in otoke. Skratka nekaj, kar bo impresioniralo vsakega obiskovalca. Oddajamo dva apartmaja. Vsak ima približno 100 m2 površine. Prvi ima tri sobe (6 postelj), kopalnico, WC, kuhinjo in teraso. Drugi ima štiri sobe (8 postelj), dve kopalnici, kuhinjo in teraso. CENE IN POPUSTI Cena je 20 DM po postelji; -10% za polno stanovanje -10% v mesecu juniju in septembru -10% za otroke do 14. let (do 4. tega leta brezplačno) +TT (turistična taksa) cca. 1 DM Informacije na telefon: 00385 21 734138 ali na e-mail: leana.vavzik@st.hinet.hr DOBRODOŠLI! HALLO - PIZZA 'KUDRA' 710-0-710 fflMm imm; smi h s SPIRULINA PACIFICA Obogatite svojo prehrano z mikroalgo iz oceanskih globin, ki je naravni vir vitaminov, mineralov, antioksidantov in vseh esencialnih aminokislin. Spirulino PACIFICO lahko kupite v vseh dobro založenih lekarnah in trgovinah z zdravo hrano. r — — -* — — — — — — n REŠITEV AVGUSTOVSKE KRIŽANKE nam pošljite do 20. septembra, na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU L — — — — — — — — — 4 OBVESTILO CZNI, v nadaljevanju Civilno združenje za nadzor nad institucijami je pravna oseba zasebnega prava, vpisana v register društev, ki pomaga članom pri odkrivanju nepravilnosti v slovenskih institucijah (vse vrste sodišč, državna administracija...) katerih posamezniki delujejo z nekontrolirano močjo neobjektivnih ocen na posledice navadnega državljana. V svrho ukinitve trajnega mandata in imunitete sodnikom je bil na sesatnku v Pekrah pri Mariboru dne 7. 7. 2001 sprejet sklep o pripravi na masovni protest “VROČA JESEN 2001”, ki bo dne 3. 10., pred parlamentom v Ljubljani. Informacije na Franetič 05/788 00 33 in Kreslin 02/ 681 26 31 __________Policija svetuje_______ PREVENTIVA - PROMETNA VARNOST Prometna kultura je del splošne človekove kulture. Oblikujemo jo v dolgotrajnem procesu, ki se prične že v mladosti, zato bodimo zgled naj mlajšim in prispevajmo k večji varnosti nas in naših otrok. KAJ STORITI, ČE SE VAM ZGODI PROMETNA NESREČA? Pozorno spremljajte ravnanje drugih, skušajte predvideti njihove reakcije ter prilagajajte svojo vožnjo predvidljivim in že nastalim situacijam. PREPREČUJTE NEVARNE SITUACIJE IN SI MEDSEBOJNO POMAGAJTE! Kako voziti, da bo možnost prometne nesreče čim manjša ? Vedno vozite s prilagojeno hitrostjo, tako da boste svoje vozilo lahko obvladovali. Upoštevajte omejitve hitrosti, še zlasti v naseljenih krajih. Pred in med vožnjo ne uživajte alkoholnih pijač. Izogibajte se tveganim prehitevanjem, predvsem v gostejšem prometu in v kolonah. Ves čas skrbite, da bo vaše vozilo tehnično brezhibno. Upoštevajte prometna pravila KAJ STORITI V PRIMERU PROMETNE NESREČE ? Vaša dolžnost je, da v primem prometne nesreče pomagate udeležencem v okvim svojega znanja ter zavarujete kraj nesreče, če tega ne morejo sami. S tem opozorite druge udeležence v prometu in preprečite nastanek novih nesreč. Presodite okoliščine v katerih ste našli udeležence, zlasti, če sami niste videli nesreče ali ce je poškodovanec v nezavesti ter vključite dmge, ki so na kraju nesreče. Presodite stanje poškodovanca (zavest, dihanje, srčni utrip, videz in barva kože, telesna temperatura, krvavitve, nevarnost poškodbe hrbtenice, morebitno bluvanje...) Obvestite policijo oziroma pokličite številko 113 Na cesti bodite mirni, previdni in potrpežljivi, v neposrednih stikih z drugimi udeleženci v prometu pa obzirni, spoštljivi in vljudni! V CESTNEM PROMETU SMO ODVISNI DRUG OD DRUGEGA, ZATO SPOŠTUJ PRAVICE DRUGIH! KAJ STORITI, ČE STE UDELEŽENI V PROMETNI NESREČI ? Če je kdo v njej umrl ali bil telesno poškodovan, morate takoj obvestiti najbližjo policijsko postajo oziroma poklicati številko 113 (policija posreduje naprej tudi obvestilo za reševalce). Počakati morate na kraju nesreče in pred koncem ogleda kraja nesreče ne smete uživati alkoholnih pijač. Izjemoma smete kraj nesreče zapustiti zaradi pomoči poškodovanim v nezgodi in zaradi obveščanja policije. Ko to opravite, se morate takoj vrniti na kraj nesreče. Če ste udeleženi v prometni nesreči, v kateri je nastala samo materialna škoda, pa drugi udeleženec ni navzoč (npr. na parkirnem prostoru), morate o tem takoj obvestiti najbližjo policijsko postajo in jim sporočiti svoje osebne podatke in podatke o poškodovanem vozilu. Če iamte pri sebi fotografski aparat ali kamero, kraj nezgode posnemite iz več položajev, da bi kasneje laže ocenili nezgodo. Če ste udeleženi v prometni nesreči, v kateri je nastala samo manjša materialna škoda, morate vozilo takoj odstraniti s ceste in izmenjati osebne podatke ter izpolniti in podpisati evropsko poročilo o prometni nesreči. To vam svetujemo ob vsaki prometni nesreči, saj boste na podlagi evropskega poročila lažje uveljavili povrnitev škode. KAJ SPOROČITI ? -kdo kliče in od kod; -kaj seje zgodilo in kako; -kje seje zgodilo in kako se do tja najhitreje pride; -koliko je poškodovanih in kakšne so poškodbe (lažje, hujše, mrtvi); -kaj smo že naredili in kakšno pomoč pričakujemo (avtodvigalo, varilni aparat, reševalci). PREVOZI OTROK V CESTNEM PROMETU PREVOZI SKUPIN OTROK V CESTNEM PROMETU Otroci so v cestnem prometu med najbolj ogroženimi prometnimi udeleženci, glede na število smrtnih žrtev med njimi pa so še posebno ogroženi, kadar se vozijo kot potniki v motornih vozilih. Da bi zagotovil kar naj večjo varnost otrok pri organiziranih prevozih skupin otrok (prevozi v šolo in iz šole, prevozi na treninge in tekmovanja, izleti, ekskurzije ipd.), je minister za notranje zadeve v skladu s pooblastilom, ki mu ga daje v 80. členu zakon o varnosti cestnega prometa (Ur.list št. 30/98 in 61/ 00), izdal pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s katerimi se vozijo skupine otrok (Ur.list št. 78/99 in 58/00) - v nadaljevanju: pravilnik. Skupina otrok je po določbah pravilnika organizirana skupina najmanj petih otrok, ki predstavlja večino potnikov v vozilu. Skupina otrok, sestavljena v zasebnem krogu (družina, sorodniki, prijatelji, znanci), ne šteje za skupino otrok v tem smislu. Vozilo, s katerim se vozi skupina otrok, mora biti opremljeno z napravo, ki pri zaviranju prepreči blokiranje koles (ABS), servo ojačeno napravo za upravljanje (servo volan) in nadzorno napravo za kontrolo dela voznika in gibanja vozila v cestnem prometu (tahograf). Ta določba se ne uporablja za vozila, registrirana v Republiki Sloveniji pred 30. junijem 2000. Od 1. septembra 2001 bo dovoljeno voziti skupine otrok le z vozili, ki ne bodo starejša od 12 let (starost vozila šteje od datuma prve registracije, če je leto prve registracije enako letu izdelave, če paje bilo vozilo prvič registrirano kasneje, šteje njegova starost od 31. decembra leta, ko je bilo izdelano). Avtobus, s katerim se vozi skupina otrok, mora imeti oblazinjene sedeže z naslonjali za roke. Na vseh sedežih, pred katerimi ni sedeža z oblazinjenim naslonjalom ali varnostne pregrade, razen na sprednjem sedežu poleg voznika, morajo biti nameščeni varnostni pasovi, ki morajo biti izvedeni oziroma prirejeni tako, dajihje mogoče prilagoditi velikosti otroka. Avtobus, ki ne izpolnjuje navedenih pogojev (n.pr. avtobus, prirejen za mestni promet), se lahko uporablja za vožnjo skupine otrok le izjemoma na kratkih relacijah znotraj naselja. Vozilo, s katerim se v cestnem prometu vozi skupina otrok, mora biti označeno s predpisanim znakom, ki mora biti nameščen na levi polovici sprednje in zadnje strani vozila tako, da je dobro viden. Znak sme biti nameščen na vozilu samo takrat, ko se v vozilu vozi skupina otrok. Voznik, ki vozi skupino otrok, mora imeti vozniško dovoljenje za ustrezno kategorijo motornih vozil najmanj tri leta. Z avtobusom, ki ima več kot 16 VABILO NA H. RIBIŠKI MARATON ki bo 2. septembra 2001, naježeni Mola, s pričetkom ob 6.00 uri; 12 umo tekmovanje dvojic v lovu rib s plovcem. Kogar zanima kako takšno tekmovanje poteka, si ga lahko ogleda pri Ribiškem domu pod Sozami od 8.00 ure dalje. VABLJENI! POLICIJSKA KRONIKA V mesecu avgustu 2001 so policista PP Ilirska Bistrica obravnavali naslednje dogodke: Največ dela so imeli s tujci, ki ilegalno prestopajo državno mejo v želji priti na zahod in si poiskati zaposlitev. Samo v tem mesecu so policisti na več različnih ralacijah prijeli skupno 66 ilegalcev, kateri so bili pokončanih postopkih pri sodniku za prekrške zavrnjeni nazaj v RH oziroma odpeljani v center za tujce. Na področju prometne varnosti so obravnavali 31 prometnih nesreč, v katerih j e bilo 13 oseb lažje in ena huje telesno poškodovana. Posebno opozorilo velja staršem in otrokom ter mladostnikom, naj pri vožnji s kolesi in motornimi kolesi upoštevajo prometne predpise in uporabljajo zaščitno čelado. Na področju javnega reda in miru, so policisti zaradi kršitev intervenirali skupno 17 krat. Na področju kriminalitete je bilo obravnavanih 26 kaznivih dejanj, od tega največ tatvin in vlomov ter poškodovanj tuje stvari. V mesecu septembru policija POSEBEJ OPOZARJA starše in vse udeležence v cestnem prometu na začetek šolskega leta. Kakor vsako leto, bo policija nadzorovala promet na prehodih za pešce, posebej v bližini osnovnih šol, opravljale pa se bodo tudi redne meritve hitrosti. Policisti bodo zoper kršitelje striktno ukrepali. Voznikom priporočamo, naj bodo skrajno previdni in strpni, ter naj upoštevajo prometne predpise. sedežev, sme voziti skupino otrok le voznik, ki najmanj tri leta neprekinjeno poklicno vozi avtobus. Voznik, ki vozi skupino otrok, mora imeti pred začetkom delovnega dne najmanj 12 ur dnevnega počitka, v enem dnevu pa sme voziti največ 8 ur. Najkasneje po štirih urah vožnje mora imeti najmanj 30 minut neprekinjenega počitka. Določbe pravilnika, ki se nanašajo na starost vozila in njegovo opremljenost, ter na posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vozniki vozil, s katerimi se vozijo skupine otrok, se ne uporabljajo za avtobuse in njihove voznike, ki vozijo v mednarodnem, medkrajevnem, primestnem in mestnem linijskem prometu, razen če je linija v celoti ali na določeni relaciji namenjena prevozu otrok v šolo in iz šole (je v vlogi šolskega avtobusa). Voznik mora biti ves čas v takšnem psihofizičnem stanju, da lahko varno upravlja vozilo. Če naročnik prevoza ali njegov predstavnik sumi, daje voznik v takšnem psihofizičnem stanju, da ni zmožen vame vožnje (alkohol ali dmge psihoaktivne snovi, utrujenost, poškodbe, ki onemogočajo varno vožnjo ipd.), lahko zahteva, da se pred začetkom ali pred nadaljevanjem vožnje preveri voznikovo psihofizično stanje. Voznikovo psihofizično stanje se preveri v skladu z določbami zakona o varnosti cestnega prometa. Postopek z voznikom izpelje v skladu s svojimi pooblastili policist oziroma policijska patrulja. Če se izkaže, da je voznik v takšnem psihofizičnem stanju, da ni zmožen varne vožnje, je prevoznik dolžan zagotoviti drugega voznika. Seveda mora biti vozilo, s katerim se vozi skupina otrok, tehnično brezhibno in urejeno, kar mora biti skrb prevoznika in voznika, otroci pa morajo med vožnjo sedeti vsak na svojem sedežu, za kar skrbijo učitelji oziroma vzgojitelji, kijih spremljajo. AKCIJE ZA BOLJŠO PROMETNO VARNOST: VARNOSTNI PAS - VEZ Z ŽIVLJENJEM ! Pripnite se: Odrasel človek lahko z močjo rok in nog zadrži težo telesa ob trku le do hitrosti 7 km/h. Pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, deluje na naše telo enaka sila, kot če bi padli 10 m globoko. Pri večjih hitrostih pa ta sila skokovito narašča. Strokovnjaki so ugotovili, da bi bilo med vozniki in potniki v avtomobilih 40% manj žrtev, če bi vsi uporabljali varnostne pasove. V Sloveniji je obvezno pripenjanje z varnostnim pasom na vseh sedežih v vozilu, kjer so vgrajeni varnostni pasovi. Pripnite se takoj, ko sedete v vozilo, še preden zaženete motor. Z roko rahlo potegnete zgornji krak pasu, da se bosta oba kraka tesno prilegala telesu. Naravnajte si naslonjalo za glavo tako, da bo zgornji rob naslonjala v višini namišljene črte: oko - zgornji rob ušesa. Preglejte, če vam pas poteka po sredini ramena in ni zavit. Ne uporabljajte ščipalk ali naprav, ki preprečujejo, da bi bil varnostni pas ves čas napet. Otroci naj bodo v posebnih varnostnih sedežih, ki so prilagojeni starosti otrok. Dojenčke in mlajše otroke vozimo tako, da je varnostni sedež obrnjen s hrbtno stranjo v smeri vožnje. V vozilih, kjer je vgrajen varnostni meh (air bag) tudi za sovoznika, ne smemo pripeti otroškega varnostnega sedeža na sedež poleg voznika. Ko otrok zraste do višine 150 cm, lahko uporablja običajni tritočkovni varnostni pas. Srečno! Nadaljevanje prihodnič Sektor za cestni promet REKREATIVNI PROGRAMI NOV KARATE KLUB V ILIRSKI POKAL ZA HRABARJEV MEMORIAL ZLATKU POLIČU Ribiška družina Bistrica iz Ilirske Bistrice je dne 15/7-2001 na akumulacijskem jezeru Mola organizirala 2 tradicionalno tekmovanje v lovu rib s plovcem posvečeno pokojnemu članu RD in zaslužnemu tekmovalcu Viktorju Hrabarju. Pokojni Viko, kot smo ga imenovali znanci j e imel mnogo ribiških prijateljev po vsej Sloveniji in tudi izven njenih meja, zato so se tega tekmovanja udeležili člani RD iz Slovenije in sosednje Hrvaške. V moški konkurenci je 1 mesto osvojil Zlatko Polič član RD Bajer Fužine iz RH, 2 je bil njegov kolega Josip Grgurič, 3 mesto pa je pripadlo Tomažu Kurdiji iz RD Kranj. V ženski konkurenci je 1 mesto osvojila Ivana Grgurič RD Bajer Fužinr, 2 mesto Daniela Kunčič iz Brestanice, tretje mesto pa sta si razdelili članici RD Bajer Fužine (RH) Valerija Holik in Ivanka Šimunič. Zlatko Polič je bil zmagovalec tudi generalno zato je poleg pokala za osvojeno 1 mesto prejel še velik prehodni pokal, ki bo leto dni krasil njegovo vitrino. Z.K. V Ilirski Bistrici je pred začetkom letošnjega poletja na pobudo staršev in še nekaj zagnanih karateistov, začelo delovati novo športno društvo. Na ustanovni skupščini 11.5.2001 je bil sprejet sklep o ustanovitvi društva KARATE KLUB SOKOL. Klub je dobil svoje ime, razpoznavni znak in seveda obilico delovnih načrtov za prihodnost. Redno bo začel delovati v začetku šolskega leta. Za vodenje kluba in doseganje zastavljenih ciljev so zadolžitve sprejeli predsednik Peter Šircelj, tajnik Leopold Kirn ter ostali člani kluba. Trener Kristofer Štembergar bo skrbel za izkušene tekmovalce in njihovo napredovanje, mlajše člane in tiste, ki se bodo s to borilno veščino šele srečali, pa bosta poučevala trenerja Marjanca Šajn in Branko Štembergar. Glede na stopnjo znanja in število članov, bo naloga trenerjev, da oblikujejo vadbene skupine in izdelajo programe treningov. Tekmovalci bodo trenirali 3 krat na teden, začetniki in mlajši člani pa 2 krat na teden. Treningi bodo potekali po razporedu v telovadnicah obeh osnovnih šol. V klubu si bodo prizadevali, da bo delo z mladimi potekalo na visoki strokovni ravni in v ta namen bodo poskrbeli za redno izobraževanje trenerjev ter njihovo udeležbo na strokovnih seminarjih in predstavitvah. Karate klub Sokol je član Športne zveze in Karate zveze Slovenije. Po programih, kijih bodo sestavili trenerji, bodo člani kluba redno trenirali, se pripravljali na tekmovanja in na izpite za polaganje pasov. Tekmovalcem in njihovim trenerjem želimo veliko dobre volje, vztrajnosti in lepih uspehov. Vsi, ki bi se radi klubu pridružili, kakorkoli sodelovali in pomagali, ste dobrodošli. ZAČETEK TRENINGA BO V SREDO 5.9.2001, V TELOVADNICI OŠ A. ŽNIDERŠIČA. VPISI PA BODO: -v ponedeljek od 17.00 do 19.00 v telovadnici OŠ D. KETTE -v sredo od 19.00 do 20.00 v telovadnici OŠ A. ŽNIDERŠIČA -v petek od 18.00 do 20.00 v telovadnici OŠ D. KETTE Marjanca Čekada Športno društvo BAS ŠPORT Il.Bistrica predstavlja svoje rekreativne programe, ki bodo pričeli v jeseni 2001: KRPANOV KLUB-ZALA KLUB NAMEN PROGRAMA Vadba v Krpanovem klubu (moški) oziroma v Zala klubu (ženske) je namenjena predvsem populaciji srednjih let (30-50 let). Oba programa sta zasnovana z namenom posodobitve programov redne, načrtovane in skrbno vodene vadbe za omenjeno populacijo. Krpanov klub je namenjen moškim srednjih let med 30 in 50 letom starosti, ki se želijo redno ukvarjati s športom za vse in izboljšati splošno počutje, tako fizično kot psihično. Zala klub pa je rekreacijsko - aerobna vadba, namenjena sodobni ženski za razvedrilo, osvežitev psihofizičnih lastnosti telesa, krepitev mišic in kondicije ter za sprostitev duha. VSEBINA PROGRAMA Praviloma programa vadbe ne vsebujeta športnih iger z žogo ampak ga sestavljajo skrbno izbrane in skladno načrtovane proste gimnastične, raztezne, krepilne vaje in vaje z drobnim, klasičnim in sodobnim orodjem. V vadbo so vključeni tudi elementi aerobike. Program je dopolnjen z sprostitvenimi tehnikami zaumiijanje in relaksacijo. IZVEDBA PROGRAMA Program načrtuje vadbo dvakrat tedensko in vsebuje letno od 60 do 80 ur vadbe. Vadbena enota j e dolga 45 do 60 minut in vsebuje uvodni del, ogrevalni del, raztezne vaje, krožno vadbo, aerobno vadbo, sprostitveni del in umiritveni zaključek. Programa se bosta izvajala v popoldanskem oziroma večernem terminu. Podrobnejše informacije vam bomo posredovali na osnovi vašega povpraševanja oziroma izpolnitve anketnega lista. VETROLOV NAMEN PROGRAMA Namen projekta je izvajanje strokovno načrtovane, vodene redne športne vadbe v športnih objektih v jesensko zimskem obdobju. Vadba je namenjena predvsem tistim mladostnikom, ki so vključeni v gibanje “Veter v laseh” in praviloma ne vadijo in ne trenirajo drugje. Program vadbe se zaključi s spomladanskimi prireditvami, ki potekajo na prostem v sklopu vseslovenske akcije “Veter v laseh”. CILJNA POPULACIJA Ciljna populacija so najstniki v starosti od 11 do 19 let razporej eni v dve skupini, ki bodo štele od 10 do 20 udeležencev: a. skupina mešana po spolu v starosti od 11 do 14 let b. skupina mešana po spolu v starosti od 15 do 19 let Obveščanje mladih bo potekalo preko šol, športnih društev in medijev. CILJ PROGRAMA Mladim zagotoviti primemo športno aktivnost. Ob športni aktivnosti tudi ozaveščati o pomenu skrbi za lastno zdravje in psihično dobro počutje. VSEBINA PROGRAMA Športna vadba ponuja športna znanja, ki jih mladi s pridom lahko uporabijo pri igri košarke, odbojke in nogometa, ter jih lahko v spomladanskem času izvajajo na ulici, igrišču, dvorišču v svojem prostem času. Vsebine programa so zajete iz posameznih športnih panog, s ciljem ohranjati in izboljševati psihofizične sposobnosti, družiti se in v vadbi uživati. Trening je prilagojen sposobnostim skupine, ki pa ga ciljno načrtujemo glede na ugotovljeno stanje, želje vadečih in v smislu učinkovitosti in vzdržljivosti v igri. IZVEDBA PROJEKTA Vadba bo potekala od septembra 2001 do junija 2002, dvakrat tedensko in sicer 28 tednov v športni dvorani (telovadnici). Vadba se bo izvajala v treh osnovnih športnih panogah: košarka, nogomet in odbojka, popestrila pa se bo še z vsebinami iz gimnastike, akrobatike, atletike, stretchinga in sproščanja. Vadbo bodo izvajali študentje FŠ in vaditelji v športnem društvu, ki si bodo pridobili ustrezno licenco za program Vetrolov. A. Zidar OMNIfl ŠPORT TRGOVINA OPREME ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS Pestra ponudba športne obutve in oblačil. Pridite in se prepričajte. Ugodne cene! Kljub vročini in napetosti ob koncu šolskega leta, nam je uspelo v maju in juniju izpeljati nekaj uvodnih treningov. TRGOVINA ILIRSKA BISTRICA TPC MIKOZA Bazoviška 32, 6250 Ilirska Bistrica tel: 05/7101057, faks: 05/7101058 1 v HIT LETOŠNJEGA LETA Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 28 PRODAJA SE: Kamion TAM 170 T14 kesonar, s prikolico Tehnostroj, registriran do 3.12.2001. Cena: 500.000,00 SIT + DDV. Za informacije pokličite na tel.: 71 10 300 med 7. in 15. uro. HTC ŠPORT ŠPORTNA TRGOVINA PTC MIKOZA tel. 05/710-11-38 e-mail: htc@siol.net ŠEPEC d.o.o. Postojna prodajni center Jurček Ljubljanska 15 tel. 05/726-51-47 TRGOVINA DIRENDAJ DIRENDAJ-OTROŠKI RAJ 1 Slovenijo je zajela nova športna vadba z zanimivim azijsko zvenečim imenom taebo. Gre za aerobiko, ki vsebuje elemente borilnih veščin ob spremljavi glasbe. 100% taebo ne vsebuje aerobičnih elementov ampak samo elemente taekwon do-ja in boksa ob dinamični glasbeni spremljavi zadnjih hitov, ki dajejo vadečim ritem, moč in eksplozivnost. Vadba je zelo dinamična, krepijo se vse mišične skupine in porabi se veliko kalorij (tudi do 1000), gre za intenzivno “kurjenje” maščob. Pri treningu taeboja se ločijo tri stopnje: začetna, srednja in nadaljevalna stopnja. Če se nekdo nikoli ni ukvarjal z nobenim športom začne v začetnem tečaju in postopoma napreduj e vedno višje. Trenutno pri tem športu prevladujejo dekleta in žene, vedno več pa se kljub predsodkom do aerobike vključuje tudi moških. Šport je še posebej privlačen za tiste, ki so se kdaj aktivno ukvarjali z borilnimi športi in tega ne bi radi opustili. Nedvomno najhitrejši, a zabaven, preprost in učinkovit način oblikovanja celega telesa! Med vadbo, ki poteka ob v naprej določeni glasbi, treniramo vzdržljivost v moči in oblikujemo telo! Treniramo s pomočjo droga, na katerega dodajamo različno težke uteži in tako določamo želj eno intenzivnost vadbe. Oba programa so namenjena vsem starostnim skupinam in pomenijo popestritev športno rekreativnega dogajanja v našem mestu. Pokličite nas in zahtevajte podrobnejše informacije: Športno društvo BAS ŠPORT Rozmanova 27, 6250 Il.Bistrica, tel. 710 12 08, fax 710 12 07, 031/ 688 621,041/655 712 http://www.bassport-cup.com: e-mail: info@bassport-cup.com ■ ANI RJAVI, TAMARI IN SAŠI MODRI IN SARI ORANŽNI PAS Dne 23/6-2001 so karate klubi “SAMURAI” v športni dvorani OŠ A. Ukmarja v Kopru organizirali polaganj e izpitov za kyu stopnj e oziroma barvne pasove. Izpita so se udeležile tudi štiri Bistričanke. Sara Miloševič je polagala izpit za 4 kyu ali oranžni pas, Tamara Kovačevič in Saša Štefančič za 2 kyu ali modri pas in najstarejša med njimi Ana Kresevič za 1 kyu ali rjavi pas. (na sliki Tamara in Saša pri izpitu ob prikazu tehnike napada in obrambe) Pred izpitno komisijo, ki so jo sestavljali predsednik Mladen Kutnjak mojster karateja III dan, in člana Vojko Frank in Darko Bajc moj stra karatej a II dan so dekleta pokazala odlično znanje. Vse štiri so brez večjih težav položile izpit za višjo stopnjo. Predsednik komisije g. Kutnjak doma sicer iz Štajerskega konca je bil nad znanjem in tehniko varovank Stojana Šestana navdušen. Čestitkam se pridružujemo tudi mi. Po zaključku uradnega dela in podelitvi priznanj sta karate kluba SAMURAI KOPER IN NOVA GORICA za svoje člane in simpatizerje priredila prijetno družabno srečanje s piknikom ob morski obali. Z.K. ŠPORTNA REKREACIJA -ODBOJKA NA MIVKI KTIVNO POLETJE NA ŠC TRNOVO Odbojka na mivki seje očitno prijela kar lepega števila mladih, ki se že vse poletje zbirajo na urejenem odbojkarskem igrišču v Trnovem. Opazovalci dogajanja ugotavljajo, da se med začetniki pozna kar lep napredek v znanju pa čeprav vadijo brez strokovnega nadzora. Zanimivo je, da se udeležujejo igranja tudi rekreativci in športniki iz sosednjih občin. Na igrišču letos postavila zasilno razsvetljavo na igrišču in v času od 20. do 26. avgusta v sklopu akcije TEDEN ODBOJKE NA MIVKI omogočila igranje tudi pozno v noč. Potrebno bo še marsikaj postoriti, da se pogoji za vse popravijo. Predvsem pa bi bilo potrebno urediti javno razsvetljavo na športni center za vse uporabnike igrišč in omogočiti dostop in uporabo objektov tudi v kasnejših ; i Vil » je tako v večernih urah tudi do trideset rekreativcev in rekreativk, ki se merijo med seboj bodisi v trojkah ali četvorkah. Športna zveza, ki skrbi za objekte je urah. S tem bi med ostalim zmanjšati tudi možnosti za izživljanje vandalov na posameznih objektih in napravah. D.Z. Šport tako in drugače POTEK NOGOMETNEGA TURNIRJA NA TOPOLCU, DNE 4.8.2001 Že nekaj let se pred praznovanjem shoda v naši vasi organizira nogometni turnir, na katerem sodelujejo osnovnošolci, mladinci, starejši mladinci, veterani, ekipa iz Mereč in tudi drugi, kijih uspemo za to priliko pridobiti. Priprave za izvedbo so potekale kar dober mesec. Potrebno je bilo pokositi in odstraniti travo, označiti in zarisati potek igralnega polja in popraviti gole. V letošnjem letuje to pomembno nalogo uspešno opravil g. Frank Tomaž ob pomoči predstavnikov KS in predvsem najmlajših, ki so zadnje dneve pred turnirjem bili stalno na igrišču in opravljali najrazličnejše zadolžitve. Na turnirju dne 4. 8.2001 je sodelovalo 5 ekip, tri domače: 1 NE - LABIRINT 2. NE REDBULL 3. NE - VETERANI Mežnar, Damjan Barbiš Boštjan Uljančič Pavel Frank Tomaž, Bedek Nejc Zaplata Dejan Mršnik Romeo, Penko Miha Barbiš Ado Celin Ervin, Barbiš Andrej Škrab Joško Zidar Matjaž, Škrab Klemen Jenko Vojko Milharčič Borut, Jenko Robert Dolgan Tomaž Zidar Bojan, Škrab Domen Jenko Vladimir Kreševič marko Boštjančič Alen Uljančič Stojan Čandek Dejan, Negro Tadej Paliska Dalibor Sebastjan Jenko, Baša Erik Kalčič Jožef Mikuletič Simon Kalister Blaž Jenko Joško in 4. NE - NOVOKRAČINE 5. NE - KALINCE 2000 iz Mereč Iskra Josip Novak Tomaž Udovič D. Novak Marjan Udovič M. Šajn Uroš Maljevac Elvis Šajn Tadej GerzetiČ Robert Skok Aleš Kisič Marin Kurent Boštjan Kurent Martin Guštin Doljan Matko Aleš Skrt Marko Kraševec Miro Na začetku je bil opravljen žreb, kjer sta bili izžrebani dve tekmovalni skupini: 1. skupina: NE - Labirint, NE - Veterani in NE - Novokračine 2. skupina: NE - Red buli, NE Kalince 2000, V nadaljevanju je bil izvršen žreb, katere ekipe pričnejo z igranjem. Dogovorjena so bila tudi pravila katera naj bi upoštevali izbrani sodniki in igralci. Sodniki: Iskra Josip, Čandek Danilo, Kalčič Jožef (glavni), Barbiš Andrej, Zidar Matjaž, Novak Tomaž (pomočniki). 1. tekma NE-Labirint: NE - Veterani, 0:1 2. tekma NE - Red buli: NE Kalince 2000,1:3 3. tekma NE - Labirint : NE - Novokračine, 5:1 4. tekma NE - Veterani: NE - Novokračine, 2:3 Za tretje in četrto mesto 5. tekma NE - Red buli: NE - Veterani, 4:1 Pred finalno tekmo sta popestrili nogometni turnir z odigrano nogometno tekmo med ekipo žensk in najmlajših, ki seje končala z rezultatom 1: 0 za ženske. NE - ŽENSKE NE-MALČKI Sonja Šajn Gregor Oblak Gabrijela Baša Erik Oblak Klara Škrab Domen Dolgan Patricija Boštjančič Alen Barbara Kalister Blaž Karmen Škrab Mojca Jožica Ingrid Finalna tekma za prvo in drugo mesto: 7. tekma NE Kalince 2000 : NE-Novokračine, 6:3 Med potekom tekmovanja je bilo poskrbljeno za golaž in polento ter pijačo s katero smo si težili žejo, ki je bila največja na prvi tekmah, ko je sonce močno pripekalo. Posamezna srečanja sije ogledalo precejšnje število gledalcev starih in mladih, ki so z glasnim navijanjem vzpodbujali nastopajoče. Pričakujemo, da bo v naslednjih letih nogometni turnir še bolj zaživel in postal tradicionalen. Ado Barbiš VABILO NA 3. TRADICIONALNI POKAL BISTRICE Tekmovanje v lovu rib s plovcem, ki bo na jezerou Mola, dne 16. septembra 2001, s pričetkom ob 7.00 uri Tekmuje se ekipno; ekipa šteje 3 člane; Dober prijem! ©LMN ILIRSKA BISTRICA ŠPORTNA REKREACIJA -MALI NOGOMET NOVA SEZONA Z DESETIMI EKIPAMI Pričela je že nova tekmovalna sezona v OLMN II. Bistrica. Organizator tekmovanja Športna zveza Ilirska Bistrica je tudi za to leto zbral deset ekip, ki se bodo pomerile za občinskega prvaka. Na sestanku ekip in organizatorja v četrtek, 23. avgusta je opravljen tudi žreb. V prvem krogu tekmovanja se bodo v Mladinskem športnem parku Nade Žagar v Ilirski Bistrici pomerili naslednji pari: V sredo, 29.08.ob 19. uri KIRN: KOČANIJA V četrtek, 30.08.ob 18. uri ŠD ZLATOROG UTD : MAJDA BAR; ob 19. uri BALASTE : FINIDA V petek, 31.08.ob 18. uri PODGRAD : SLADKI BAR; ob 19. uri AUTSAJDER: PRASLOVAN. Predhodno bo odigrana tudi tekma 2. kroga med ekipama MAJDA BAR: BALASTE. Tekma bo na igrišču OŠ Podgora na Betuli v petek, 31. 8. ob 18,00 uri. Športna zveza II. Bistrica KOLEDAR PRIREDITEV V SEPTEMBRU NOGOMET 3. SNL ČLANI Nedelja, 02. september ob 16,30 uri NK TRANSPORT: NK POSTOJNA Nedelja, 09. september ob 16,30 uri NK TRANSPORT: NK ADRIA MIREN Nedelja, 23. september ob 16,30 uri NK TRANSPORT: NK BRD Igrišče ŠC Trnovo v II. Bistrici Informacije: NK Transport II. Bistrica Športna zveza II. Bistrica PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: plaming@siol.net 40-URNE KLEKLJARSKE DELAVNICE od septembra do aprila IN FORMA CIJE IN PRIJA VE: tel. 05/71410 75 zvečer MARTINČIČ NIZKE GRADNJE d.o.o. * KOMPLETNA IZVEDBA NIZKIH FRANC MARTINČIČ s p 6250 Ilirska Bistrica Bazoviška 42 tel.: 05/71-00-780 fax: 05/71-00-781 SEBT * PRODAJA VOZIL SEAT * TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO * KLEPAR - LIČAR - VLEKA * MENJAVA AVTOPLAŠČEV * PREPISI VOZIL GRADENJ * IZDELAVA PODPORNIH ZIDOV ‘IZVEDBA VODOVODA IN KANALIZACIJE ‘KOMPLETNA IZVEDBA TER STROJNO ALI ROČNO ASFALTIRANJE DOVOZNIH POTI, DVORIŠČ IN DRUGIH POVRŠIN tel/fax. 05/71-41-732 GSM: 041/682-549,041/652-769 Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel. 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 ■ VIDEO TOP 10 Z 1. CHARLIJEVI ANGELČKI - akcija ■ 2. MISSIONIMPOSIBLE • 2 DEL■ akcija -3. POTOPLJENE SENCE-triler ■ 4. SHAFT - akcija Z 5. HIPNOZA-triler ■ 6. TRENUTEK ODLOČITVE-triler ■ 7. RDEČI PLANET - znenstvena fantastika ■ 8. MORILEC MEHKEGA SRCA ■ akcijska komedija " 9. MAGNOLIJA -drama ■ 10. KANDALOZNO PERO-drama POSOJAMO TUDI FILME NA DVD - PREKO 100 NASLOVOV! 0 GOSTILNA * TRGOVINA • DISKONT 6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 05/714-23-72, fax: 05/714-12-07 Ponudbo smo popestrili, saj je postal naš glavni dobavitelj MERKATOR. Vedno je približno 60 artiklov v AKCIJSKI PRODAJI. VABLJENI! URNIK pon - pet: od 7 do 12 in od 16 do 19 sobota: od 7 do 13 nedelja: od 8 do 12 RIBARNICA Agata Valenčič s p. Titov trg 8, Ilirska Bistrica tel: 05/71-45-746 OD TORKA DO PETKA DNEVNO SVEŽE RIBE! URNIK ponedeljek in sobota 8-12 torek, sreda, četrtek in petek 8- 12 in 14- 17 A17\j/ MLINOTEST d.o.o. AJDOVŠČINA Pekarna Ilirska Bistrica Cankarjeva 24 6250 Ilirska Bistrica tel/fax: 05/ 714 10 38 cppiama-pur Novosti iz nase knjižnice 26. ROBINSON, Nick: Origami za začetnike: v treh korakih do popolnosti; 27. SIMIČ, Slobodan, ŽITKO, Duška: Giuseppe Tartini; 28. Telepatski spremenljivci; 29. Travniški spremenljivci; JEZIKOSLOVJE, FILOLOGIJA 30. MERKU, Pavle: Latoponomastica deli’Alta Val Torre; LEPOSLOVJE 31. DOLHAR, Rafko: Tržaški poldnevnik: dnevnik 1976-1977-1978; 32. ELSCHNER, Geraldine: Mala Indijančka Plešoči list; 33. HEST, Amy: Poljubček za lahko noč; 34. LEOPARDI, Giacomo: Pesmi in proza; 35. LOUPY, Christophe: Daj mi poljubček; 36. PEGAN, Vanja: Citronček in Giovanin; 37. PRIBAC, Bert: Bronasti tolkač in druge pesmi; 38. RUS, Marija: Pesmi in časi; ZGODOVINA, GEOGRAFIJA, BIOGRAFIJE 39. BAJC, Gorazd: Zapletena razmerja: Ivan Marija Čok v mreži primorske usode; 40. BRECELJ, Bogomil: Utrinki mojega življenja; 41. DELLORE GAMBINI, Italo: Isola dTstria a ritroso nel tempo; 42. HOLLAND, Jonathan.:Madrid; 43. LEDINEK, Špela, ROGELJA, Nataša: Potepanja po poteh Šavrinke Marije; 44. MAKUC, Dorica. Sardinci: Gorica; 45. REBULA, Alojz: Jakob Ukmar: apostol sožitja; 46. ŠPEGELJ, Martin, ŽANIČ, Ivo (ur.): Sječanja vojnika; 47. TERČON, Nadja, BONIN, Flavij: Na poti v morsko prostranstvo: zemljepisne in pomorske karte v Pomorskem muzeju “Sergej Mašera” v Piranu; 48. UMEK, Evelina: Sprehod z baronom in drugimi imenitnimi Slovenci; 49. TOMAŽIČ, Ivan (ur.): V nova slovenska obzorja z Veneti v Evropi 2000: tretji venetski zbornik; NAJBOLJ BRANE KNJIGE ZA MLADINO: L RESNIČNA MLADOST 2. Rowling, J.K.: HARRY POTTER: OGNJENI KELIH 3. Stine, R.L.: NASMEHNI SE IN UMRI 4. Wooding, C.: VIHARNO NEBO 5. Bryant, A.: TASH IN VEDEŽEVALKA ZA ODRASLE: L Goudge, E.: VRT LAŽI 2. Quick, A.: ZAPELJEVANJE 3. Clark, M.H.: RAZDRTA ZIBELKA 4. Sheldon, S.: ZAUPAJ MI SVOJE SANJE 5. Walters, M.: VALOLOM. r——————————————————————n I TUDI STROKOVNJAKI RABIJO j POMOČNIKE Neuslišani kandidati za mesto direktorja razvojnega centra so se dobili na I sončni upravi: Milena: Ste čuli, da gre menda načelnica za gospodarstvo stran sz občine. Jože skoraj direktor razvojnega centra: Makaj res, se mi j e zdelo čudno, da I razpisujejo svetovalca za gospodarstvo pr temi, daje načelnica tak maček, da | je lohku načelnica za gospodarstvo in direktorca razvojnega centra hkrati. Robert: Ma nje, tuje samu za tu, da ji bojo malu popravli plačo. Ker se I bomo prjavli samu mi, ki nemarno niti izkušenj, al pa nejsmo u ta pravi partiji, ■ bojo denli načelnico še za v.d. svetovalca za gospodarstvo, pa ji dali po stari ■ praksi eno tretjino plače, saj si jo zasluži, ku taku gara. Pa še pršparali bojo, ki ! ne bo treba dot celo plačo če bi vzjeli kokga od nos. Milena: A puol sem pa spjt zastoj n napisala še eno prošnjo. Avtor se odreka tretjini honorarja v korist načelnice, ostalo naj si razdelijo nesojeni kandidati za svetovalca za gospodarstvo JAVNA HVALA SE V MLEKU VALA Stari brkinski mački, specialisti za kmetijstvo, še posebej za brkinsko mleko se srečajo na živinskem semnju pri Korajžniku: Ivan: Stjepan, si rekel, da ste v letošnjem občinskem proračuni sprejeli pu manj sredstev za kmetijstvu ku lani. Ma kukr piše Roza, tu nej toku. Ne vidš kaku hvali župana po časopisih, hujše kuje tu delal včasih falersen sindikat. Stjepan: Saj bi ga hvalu tudi ti, če bi duobu kredit brez obresti, premijo za krave, kijih še nej si kupu in če bi vzeli zadrugi od ta starga župana puosu sz zbiranjem mleka in ga dali tjebi. Ivan: Ja pa mende res. Vidš, zdej vem, zakaj so me nagnali sz ta nove zadruge, so se bali, da še jest kaj zaslužm. Avtor se odreka honorarja v korist povečanja premije za zbiralce mleka SPREMEMBA STALNEGA PREBIVALIŠČA Se mensta dva stara vikendaša na Sviščakih: Vojko: Teo, spjt bo treba jt u akcijo. So mi rjekli na matičnem, daje čez poletje že štmajst ljubljančanu prjavlu stalnu prebivališče na Sviščakih in da kupe vaj o bajte ku zmešani. Teo: Pa kaku, saj smo blokirali vse, če nom bo ratalu še sprejet program Regijskega parka Snežnik, pa taku in taku ne bo mogu nobeden na novu zidat. Vojko: Že, že, ma so menda pogruntali, da so Sviščaki u okviri naselij sz maloobmejne karte, pa računajo, da bodo s prepustnico hodili na murje čez Novokračine in jm ne bo treba čakat u Jelšanah. Avtor se odreka honorarja v korist čimprejšnjega tiskanja maloobmejnih propustnic ČASOPISNI BOKSARSKI DVOBOJ V DOLINI MIRU - DRUGIČ V četrti rundi se nepričakovano ponovno pojavi izzivalec. Res nekoliko I bled, prav pepelnat, ampak odločen. Zgbljena legija: Direkt tretjič in zadnjič, če bodo septembra sile kontinuitete ■ dale čarobni napoj ta prevedenemu časopisu. Se bomo pa drogirali v virtualnem . svetu, kjer je Dejan čarobni napoj za letos že dobil. Avtor se odreka virtualnemu honorarju v korist I jačanja papirnatega Cankarja. | L — — — — — — — — — — — — — — —__________________________— — — — — 4 NOVICLIO Z 16 V MOTORJEM, ABS, SERVO VOLAN V PRODAJI ŽE OD CCA. 1.900.000,00 SIT MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT DO 5 LET TOM + 4,25% ZA POLETNE DNI VAM NUDIMO OMEJENO SERIJO VOZIL * TVVINGO * CLIO * TH ALI A *KANGOO * MEGANE VSI MODELI AVANTURA IMAJO KLIMO G KATI S RENAULT AVTOfflŠA Smrdelj Valter sp 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 Tel.: 05/71-00-760, Fax: 05/71-00-761 Pri nas vam nudimo kompletno servisno uslugo za vaš avto. Zamenjava staro za novo Prepisi vozil 'jptika in avtoklima Vljudno vabljeni! KOLEDAR PRIREDITEV ZA MESEC SEPTEMBER DOGODKI V ŽUPNIŠČIH ŽUPNIŠČE ILIRSKA BISTRICA, tel. 05/714 25 20 SHOD V JASENU 2. 09. 2001, MAŠA V CERKVICI SV. JOAHIMA OB 11.00 URI BLAGOSLOVITEV NOVEGA ZVONA V ZAREČ JU V CERKVICI SV. SEBASTJANA DNE 8.9.2001,OB 16.00 URI SHOD V VRBOVEM DNE 16.9. 2001, MAŠA V CERKVICI POVIŠANJE SV.KRIŽA OB 11.00 URI SHOD NA VELIKI BUKOVICI, MAŠA V CERKVICI SV. KOZMA IN DAMJANA DNE 23. 09. 2001 OB 11.00 URI SHOD NA DOLNJEM ZEMONU DNE 30. 09.2001, MAŠA V CERKVICI SV.MIHAELA OB 11.00 URI ŽUPNIŠČE PREM, tel. 05/7860 123 SHOD V ČELJAH SV. HIERONIM,MAŠA V ČELJAH OB 11.30 URI ŽUPNIŠČE HRUŠICA, tel.05/7835 m 9. SEPTEMBER SHOD V ZAJELJŠJU, MAŠA OB 11.30 URI V CERKVICI SV.BARBARE 30. SEPTEMBER OPASILO V MALIH LOČAH, MAŠA OB 12.30 URI ŽUPNIŠČE PODGRAD. tel 05/7835 021 SHOD NA SOZAH DNE 9.9. 2001, MAŠA V CERKVICI SV. MATERE BOŽJE OB 12.00 URI DRUŠTVENO ŽIVLJENJE TURISTIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA, TEL. 05/7145 280 SPREHOD OB VODI DNE 29. 9. 2001 OD 10.00 URE DALJE OB STRUGI REČICE BISTRICA V OZADJU HODNIKOVEGA MLINA DRUŠTVO REJCEV DROBNICE ILIRSKA BISTRICA, tel. 05/788 01 45, DNEVI DROBNICE V ILIRSKI BISTRICI 7. in 8. september 2001 V OKREPČEVALNICI GRILL DANILO V ILIRSKI BISTRICI 7. september sestanek na temo perspektive bistriškega kmetijstva ob 19.00 uri, pogovor z županom občine Ilirska Bistrica Francom Lipoltom 8. september razstava drobnice od 9.00- 17.00 ure, pokušina jedi, sodelujejo društvo rejcev drobnice Ilirska Bistrica, društvo živinorejcev Ilirska Bistrica, društvo brkinskih sadjarjev,konj eniški društvi... 22. SEPTEMBER, ENODNEVNI IZLET PO TUHINJSKI DOLINI ODHOD OB 7.00 URI IZPRED AVTOBUSNE POSTAJE V IL.BISTRICI NARAVNE VREDNOTE IN KULTURNA DEDIŠČINA, TURIZEM 2001-2002 OGLED MUZEJSKO UREJENE IN PRENOVLJENE SPOMINSKE SOBE PESNIKA DRAGOTINA KETTEJA, OŠ PREM, STROKOVNO VODENJE Marija Dolgan, Prem, tel 05/7860 -374 IN TIC 05/714 44 35 OGLED GRADU PREM S STALNO ZBIRKO PRAZGODOVINSKIH GRADIŠČ STROKOVNO VODENJE, Mojca Memon, Prem, Tel. 05/7860 400, TIC 05/71444 35 RAZSTAVE STALNA RAZSTAVA STARIH FOTOGRAFIJ-DOMAČE OBRTI IL. BISTRICA AVTORJA Emila Maraža, bistro BALADUR, tel. 05/7141 935 STALNA RAZSTAVA SLIK DOMAČEGA SLIKARJA JOŽETA ŠAJNA OKREPČEVALNICA GRILL DANILO, VSAK DAN OD 9.00 -22.00, RAZEN TOREK, tel. 05/7141 517 STALNA RAZSTAVA SLIK DOMAČEGA SLIKARJA JOŽETA ŠAJNA GOSTILNA -PIZZERIJA ŠKORPIJON, tel. 05/7141 332, VSAK DAN OD 10.00-22.00 URE, RAZEN TOREK OGLED NA NOVO ODPRTE SPOMINSKE SOBE - POMOŽNE POŠTE IN KLOBUČARNE V HARIJAH, ŠT. 16, PRI POŠTARJEVIH, Ogledi po predhodnem dogovoru; informacije A. Penko 05/71 41 573 in TIC 05//71 44 435; ŠPORT tel. 05/710 11 35 ŠPORTNA REKREACIJA-ODBOJKA ODBOJKA-REKRRACUA, ŠPORTNI CENTER TRNOVO, vsak dan do 19.00 ure ODBOJKA-REKRFACUA POD REFLEKTORJI, Športni center Trnovo, po dogovoru od 19.00-22.00 ure ŠPORTNA REKREACIJA-MALI NOGOMET OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 2001-2002, vsako sredo, četrtek in petek 17.00-19.00 ure - Igrišče v Mladinskem športnem parku Nade Žagar v II. Bistrici ŠPORTNA REKREACIJA-KOŠARKA POLETNA KOŠARKARSKA LIGA 2001, vsak petek in soboto od 19.00-21.00 ure S HLADIM ALI TOPLIM NAPITKOM,OKUSNO HRANO,PO ŽELJI NAJAMETE ČOLN IN SI OGLEDATE JEZERO,LAHKO PA TUDI PRESPITE, SAJ IMA DOM OSEM LEŽIŠČ.OB JEZERU SO ČUDOVITE SPREHAJALNE POTI, KJER LAHKO UŽIVATE V NEOKRNJENI NARAVI, LAHKO PA KUPITE RIBIŠKO DOVOLILNICO IN LOVITE RIBE-SKRATKA DOVOLJ RAZLOGOV ZA IZLET NA JEZERO!!! NEDELJSKI POPOLDAN SI LAHKO POPESTRITE Z IZLETOM V STARI DEL MESTA ILIRSKE BISTRICE, TER VZPONOM NA GRADINO OD KODER JE ČUDOVIT POGLED NA CELOTNO MESTO IN OKOLIŠKE VASI. 8.SEPTEMBRA SI NE POZABITE OGLEDATI RAZSTAVE DRUŠTVA REJCEV DROBNICE V KLUBU DANILO V ILIRSKI BISTRICI, RAZSTAVA BO ODPRTA OD 9.00 -17.00 URE. VABLJENI! Lep pozdrav do prihodnjič! Mojca Memon, RC-TIC ^TRGOVINA Sabina Murko s p. Bazoviška 32, 6250 II. Bistrica tel.: 05/71-00-610 10% predšolski popust na otroško konfekcijo in usnjene šolske copate v času od 27.8.-1.9. PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK! ,vr>.x FIZIOTERAPIJA ;ffipjfr:IN TRGOVINA Rozmanova ul. 1 W V/ 6250 Ilirska Bistrica ' ' tel./fax! 05/71-41-156 * ORTOPEDSKA OBUTEV * MERILNIKI KRVNEGA PRITISKA * INKONTINENČNI PROGRAM * NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE * VSI OSTALI ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI Društvo »PIŠKOTEK« Knežak mrvmsmp.rzD vas v sodelovanju z čEžCMZdEj Ministrstvom za zadravje SjJfe / VABI © JC C 4Ž* 'tjl fcf DAN 0 DRUŽINSKE REKREACIJE MAŠUN, sobota 1.9.2001 od 14. ure dalje ,Q RAZLIČNE MCŽNCSTl REKREACIJE ZA VSE 6ENERACIJE • PREVERJANJE TELESNE RRIRRAVLJENOSTI • VZGOJA • ZABAVA !IN PLES • OTROŠKE PELAVNICE • LEPE NAGRADE ZA AKTIVNE UDELEŽENCE LOKOSTRELSTVO • TEK • KOLESARJENJE • MET NA KOŠ • ODBOJKA • BALINANJE • POHODNIŠTVO • BADBINTON • JEŽA KONJ TEST HOJE NA 2 KM S SVETOVANJEM • MERJENJE KRVNEGA TLAKA • STROKOVNA LITERATURA .NAREDITI: NtIKAJ ZASE IN SE NEM IPH51IDI5UŽ1TE V ŠIP€I5TN1 0IPREMII 1 Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +385(0)54714-15-04 cj lo cJ 2 43 L 52 5 C 'V' cJlo _CJ V) 19 10 OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47,6250 Ilirska Bistrica ' tel/fax: 05/71-41-362 " 2 CJ 0> ■X (J 773 73 SX 77 oj lo vO gJ Lo gJ lo 0J LO V Cj LO 5 E d bX X trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Za reč j e 12a, Slovenija Tel.: +386 (0)5/71-41-913, Tel./Fax.: +386 (0)5/71-41-927 www.plastochem.com/ e-mail: plastochem@siol.net PRIMORSKO NUMIZMATIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA, tel. 05/7142 639 SREČANJE NUMIZMATIKOV DNE 23. SEPTEMBRA V PIZZERIJI PARK MED 9.00 IN 12.00 URO NEKAJ NAMIGOV ZA IZLETE KONECTEDNA: LAHKO SE ZAPELJETE DO HARIJ, HIŠNA ŠT. 16 IN SI TAM OGLEDATE RAZSTAVO O NEKDANJI POMOŽNI POŠTI TER KLOBUČARSKI DELAVNICI! r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ——————————— — — — ^ SVETNIKI SPRAŠUJEJO Zlatkota zanima kakšen j e odziv na razpisane občinske štipendije. Mar bi vprašal v klubu bistrških študentov, kjer * so njegovo vprašanj e tako pokomentirali: Borut: Občinska uprava ne razpisuje štipendij, ker so sprejeli program boja proti odlivu prebivalstva iz občine. Miha: Kake veze ima tu sz štipendijami? P epi: Ja veš, če slučajno diplomiraš, zihr ne dobiš službe u Bistrci. Pa ti ne ostane druzga, ku da se odseliš. DRUŠTVO UPOKOJENCEV ILIRSKA BISTRICA, tel. 05/7145 598 ALI PA SE ZAPELJETE DO JEZERA MOLA POD SOZAMI, KJER VAS PRIČAKUJE RIBIŠKI DOM, KJER SE LAHKO OKREPITE Avtor se odreka honorarju v korist štipendije za študij “Metode in tehnike ■ preprečevanja migracij bistriških štipendistov ” , Jam I LIRIKA BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA d.d. * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: KOPER AJDOVŠČINA 05/672-72-32 05/366-14-94 SEŽANA NOVA GORICA 05/734-14-10 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 GIBANJE TEČAJEV Z LJUBLJANSKE BORZE IN POSLOVNE NOVICE ZA OBDOBJE 23. JULIJ - 23. AVGUST 2001 Za obdobje preteklega meseca j e značilno v povprečju precejšnje naraščanje tečajev delnic. Tako je slovenski borzni indeks SBI20 v analiziranem intervalu porastel od 1855 na 1956 točk, kar pomeni relativno spremembo 5,4 odstotka. Tudi indeks PIX je precej porastel in sicer z 1373 točk na 1505 točk. Od večjih podjetij so v preteklem mesecu najbolj porastli tečaji delnic Intereurope (9,1%), Istrabenza (9%), Pivovarne Union (9,6%) in Pivovarne Laško (8,2%). Porastel je tudi tečaj farmacevtskega podjetja Krka in sicer za 3,2 odstotka. V prvem polletju je koncem Mlinotest konsolidirane prihodke iz poslovanja v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 18 odstotkov, znašali so 4,117 milijarde tolarjev. Dobiček pred obdavčitvijo je večji za 11 odstotkov in gaje 124,5 milijona tolaijev. V skupini Intereuropa pa so prvo polletje ustvarili 17,8 milijarde tolarjev kosmatega donosa iz poslovanja, kar j e za desetino več kot lani v istem času. Dobička iz poslovanjaje za 1,384 milijard tolaijev, s čimer so načrtovanega presegli za 26 odstotkov, lanskega pa kar za 52. Prvih šest mesecev letošnjega letaj e skupina Istrabenz sklenila z 128 milijoni izgube iz poslovanja, lani v polletju je znašala 268 milijonov. Čisti dobiček pa je v prvi polovici letošnjega leta znašal 1,7 milijarde tolaijev (lani 423 milijonov tolarjev izgube) in je večinoma posledica kapitalskega dobička pri prodaji Simobilovih delnic. Gradbeno podjetje Primorje d.d. iz Ajdovščine je tudi formalno večinski lastnik družbe Rudis. Uspelo jim je pridobiti 82,44 odstotka Rudisovih delnic, preostalih 17,56 odstotka pa je v lasti malih delničarjev. Primorje je 31. julija objavilo namero za prevzem Rudisa in mora do konca meseca po zakonu o prevzemih objaviti ponudbo za prevzem in prospekt za odkup. Luko Bar naj bi na informacijsko - komunikacijskem področju opremila slovenska in avstrijska podružnica Siemensa. V začetku avgusta so namreč podpisali pogodbo o strateškoposlovnem sodelovanju, ki vsebuje postavke o telekomunikacijskem središču na območju luke Bar, merilnih sistemih za temparaturo in vlažnost, video nadzorni sistem,... Tudi letos poleti so Terme Čatež vodilno slovensko zdravilišče tako po številu gostov kot po finančnih rezultatih. V prvem polletju so imele 292,5 milijona tolaijev dobička, kar j e 15,3 odstotka več kot v istem obdobju lani. Čisti prihodki iz prodaje pa so se povečali za 16,4 odstotka, na 1,75 milijarde tolaijev. Boštjan Pliberšek Ilirika BPHd.d., Analitski oddelek V--------------------------------------------------------------------------- -------------------------------------------------------------------------- MALOOBMEJNE DOVOLILNICE Se srečata bistrška poslanca Vojko in Igor pred poslansko pisarno na J občini. Vojko: Sem srečal tri ljubljančane, ki so iskali matični urad. Pravijo, da bi ■ radi prijavili stalno bivališče na Sviščakih. Vidš, kaku se poznajo vplivi naše I akcije za ureditev Regijskega parka Snežnik. Se zareži nokrajc Igor: Ha ha, kaj ne veš, daje tu posledica druzga našga | ukrepa, sprejema maloobmejnega sporazuma s Hrvaško. Vojko: Čaki, čaki, kaku. Franko: Saj ne bi vedel, ma mi je zadnjič povadal Zalč, daje edini način, ■ da po maloobmejnem spet vozi krompir u Reko brez carine ta, da imaš ■ stalno prebivališče v naseljih, ki so na spisku. Pa seje tudi on prepisal na Sviščake. Vojko: Madona, kaj res, jaz sem pa mislil, da sem ga prepričal, da se bo ■ včlanil v planince. Avtor se odreka honorarju v korist izboljšanja kanalizacije na Sviščakih, za novopečene prebivalce snežniškega regijskega parka L------------------------------------------------------------------------J VABILO Televizija Galeja organizira tečaj snemanja in avdicijo. Do 7.9.2001 bodo zbirali prijave za brezplačni tečaj snemanja s kamero in montažo. Zainteresirani se lahko prijavijo na telefon TV Galeje: 031/ 796-676 ali osebno v prostorih televizije v Domu na Vidmu do 19. ure 8.9.2001, OB 16.00, pa bo AVDICIJA ZA VODITELJE IN NOVINARJE NA TV GALEJA. Prijavite se lahko na zgoraj omenjeni telefon TV Galeje VABLJENI! OBVESTILO SREČANJE LETNIKA 1936 bo v petek. 21. septembra 2001 v gostišču Grili Danilo v Ilirski Bistrici. Zbor udeležencev srečanja bo ob 17. uri. Prijave in informacije na telefon | 714 53 29 ali 714 59 83 najpozneje do 15. septembra. Pripravljalni odbor že pričakuje prijave. Prisrčno vabljeni! L-----------------------------------------------------------j PROŠNJA - APEL! Izživljanja na igriščih, posebej dobesedno uničevanje objektov in površin, so posebna značilnost v Ilirski Bistrici in veijetno precej vroč kostanj za katerega morajo upravljalec igrišč, predvsem pa nogometni klub, redno poprijeti. Med prej navedene sodijo tudi nekateri na vseh možnih prometnih sredstvih, ki se ne glede na opozorilne znake in napise obnašajo kot, da ne obstajajo urejene športne površine ali zelenice. Ravno zaradi tega so na stadionu te dni zaprta vrata proti rekreativnim igriščem. Kaže pa, da bo to imelo prav nasprotni efekt saj se nekateri znajdejo in uporabljajo “bližnjico” čez nogometno igrišče. To vročo temo bomo poskušali še obdelati posebej pa čeprav na osnovi dejstev dvomimo v pozitiven učinek. Prej bomo deležni še kakšne nove akcije nepridipravov. TUDI MOJ DELEŽ JE POMEMBEN Zaključili smo počitnice in dopust. Vračamo se spočiti, z lepimi spomini na poletna doživetja, pripravljeni, da začnemo s svojim delom! Vsak zase ima pripravljen načrt oziroma cilj, ki bi ga v naslednjem letu rad dosegel. Za vsak uspeh pa je potrebna volja in dobršna mera posameznika. Vsak je pomemben. Ni vseeno če si ali če te ni. Ni vseeno če živiš ali životariš. Še tako majhna svetloba prežene temo in prinaša upanje in prinaša veselje. Še tako majhen žerek nas lahko razveseli in nam vlije novega poguma. Delež vsakega j e pomemben, saj ta svet postaja lepši prav zaradi majhnih žarkov. Nekoč seje zgodilo na Kitajskem. Živel je mlad par, ki seje želel poročiti. Bila sta zelo revna, da bi si privoščila gostijo. Ker pa nista hotela nikogar užaliti, sta na svatbo povabila vseeno vse sorodnike. V vabilu sta napisala naj za poročno darilo prinesejo samo steklenico vina. Ko so svatje prišli so ob vhodnih vratih svojo pijačo zlili v velik sod. Na svadbi so nazdravili s pijačo iz soda. Opazili so, da pijejo vodo. Vsi so s seboj prinesli steklenico vode, misleč, da se ne bo poznalo, če en liter vode zlijejo v sod vina. Mnogokrat mislimo tudi mi tako: saj se ne bo nič zgodilo, če jaz tega ne naredim, ne sodelujem, .... saj bodo drugi... Urejevalci objekta želijo tudi opozoriti vse obiskovalce, da med tekmami nogometnega kluba parkirajo svoja vozila na za to urejenem parkirišču ob igriščih (na nekdanjih vojaških ovirah) saj bodo s tem razbremenili vhod na objekt, sosednje ulice predvsem pa imeli bližjo pot do tribun! Športna zveza II. Bistrica Pa ni res! Nihče ne more živeti namesto nas! VSEM UČENCEM, DIJKOM, ŠTUDENTOM USPEŠNO ŠOL. LETO 2001/02. Andreja R. VARNO V ŠOLO 3. september se naglo bliža. To je dan, ko se bodo marsikateri starši in otroci srečali s povsem novo situacijo in novim načinom življenja. V to bo vključena tudi pot v šolo, ki poteka ob in čez glavne ceste, zaznamovane in nezaznamovane prehode za pešce in podobno. Zato ob tej priložnosti dajemo nekaj napotkov, tako staršem, kakor tudi voznikom v cestnem prometu. Staršem svetujemo, da v vsakodnevno vzgojo vključijo tudi področje varnosti v cestnem prometu. Otroci posnemajo starše in so jim za zgled, zato si ne dopustite, da si boste nekega dne očitali, ker ste prečkali cesto izven zaznamovanega prehoda za pešce. Poučite jih da: -praviloma ne smejo hoditi po vozišču in ne postajati na njem; zunaj naselja in v naselju, kjer ni pločnika morajo hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje drug za drugim, in pri tem lahko uporabljajo največ en meter vozišča, merjeno od roba, izjemoma lahko izven naselja in v naselju uporabljajo za hojo desno stran vozišča, če je to za njih varneje (nepregledni ovinek...) -prehodite z otrokom njegovo varno pot do šole in nazaj; v vsakem križišču ga poučite kako in kdaj ga lahko varno prečka, saj otroci še ne znajo prenašati znanja iz enega križišča na drugega; -preden gre čez vozišče naj pogleda in se prepriča ali ne prihaja kakšno vozilo; pogleda naj vsaj trikrat; Poseben element v vzgoji otrok so poleg staršev še vsi udeleženci v cestnem prometu, zato: -vozite z zmerno hitrostjo; -če vidite ob prehodu za pešce otroke, vedno ustavite in jih spustite mimo, -nikoli ne prekinjajte poti skupini otrok ali drugega organiziranega sprevoda, ki se premika po vozišču; -ne ustavljajte na zaznamovanem prehodu za pešce; To je nekaj najosnovnejših napotkov, ki lahko ob upoštevanju rešijo življenje ali poškodbo pešca. Otroci so naše največje bogastvo, zato ga ne zavrzimo zaradi izgubljene minutke, ki se lahko zavleče v celo življenje. Voznikom želimo varno in strpno vožnjo, otrokom, posebno prvošolčkom pa čim lepše spomine na vame poti v šolske klopi. PP Ilirska Bistrica Z I I I I v Lokalne politične satire in zdrahe zbira in jih za tisk frizira Jožef Šlenc. Če ga veste, pa se ga ne upate povedati, ga sporočite nam. Ko ga bomo preverili, ga bomo tudi objavili. \ I I I I J