^^rO XXXIV., ŠT. 36 Ptuj, 17. septembra 1981 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Obiranje sadja v polnem teku (stran 2) Jubilej trsničarstva (stran 5) Puške niso več neznanka (stran 6) Šport (stran 11) Za razvedrilo (stran 12) Temeljna načela o sodelovanju bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije PTUJ, 16. SEPTEMBRA 1961i Ustanovitelji trajnih in organizi- jjnih oblik medrepubliškega sode- lovanja bratskih občin SR Hrvat- in SR Slovenije so občinski jveti SSH in ZSS občin Cakovec, Ptuj in Varaždin. Na ustanovnem jndikalnem plenumu o medrepu- l,li§kem sodelovanju, ki je bil v de- lavskem domu Franca Kramber- gerja v Ptuju, dne 16. septembra 1961, so bila sprejeta temeljna na- jela, o organiziranih in trajnih gbiikah^sodelovanja, na teh nače- lih se' polnih 20 let razvija medrepubliško sodjeiovai^e brat-_ skih občin SR Hrvatske in SR Slo- venije. Temeljna načela so: — utrjevati bratstvo in enotnost med narodi in narodnostmi SFRJ ter razvikjati sodelovanje in prija- teljstvo med delovnimi ljudmi in občani bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije; — organizirano in neprestano razvijati oblike medrepubliškega sodelovanja na vseh področjih dela in družbenopolitičnega delovanja ne oziraje se na občinske, regijske in republiške meje; — razvijati organizirane in stalne oblike medrepubliške kul- turne izmenjave ter organizacijo delavskih športnih iger in rekreaci- je; — stalno izmenjavati izkušnje s področja sindikalnega dela, zlasti o delavskem samoupravljanju, si- stemu nagrajevanja po uspehih de- la, usposabljanja delavcev v sin- dikalnih šolah ter drugih oblikah njihovega idejnopolitičnega in družbenoekonomskega usposa- bljanja ter sindikalnega dela; — zagotavljati izmenjavo in- formacij prek lokalnih časopisov in radijskih postaj; — spodbujati druge družbeno- politične in družbene organizacije ter društva, da z neprestano akti- vnostjo pospešujejo interes delavcev in občanov za organizi- rane oblike medrepubliškega so- delovanja. SREČANJE NA DONAČKI GORI Preteklo soboto je bilo na Donački gori množično srečanje slepih in slabovidnih planincev iz vse Slovenije. Skupaj se jih je s spremJjevalci vred zbralo prek 1.200. Več o tem preberite na 9. strani. Foto: R. RakuSa 2000 gledalcev na srečanju Ptuj-Maribor Nedeljski derbi slovenske nogometne lige, ki so ga z veliko sreče (dobili Mariborčani, je na stadion Drava privabil množico ljubiteljev nogometa od blizu in daleč. Ptujčani so sicer izgubili, vendar niso razočarali. Več o tem na 11. strani! ribuna je bila nabito polna ^foto kotar) PREDSEDSTVa SKUPŠČINE OBČINE PTUJ izjemen poudarek izvozu in proizvodnji Na razširjeni seji predsedstva skupščine občine Ptuj, sestalo seje v ponedeljek. 14. septembra, so obravnavali gradivo, ki bo na dnevnih redih 41. zasedanja zborov skupščine občine Ptuj. Dogovorili so se, da bodo predsedniki zborov sklicali seje — družbenopolitični zbor se bo sestal 5. oktobra, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela pa 7. oktobra. Nosilna točka dnevnega reda bo ocena gospodarskih gibanj v občini Ptuj v letošnjem prvem polletju, ki jo bodo povezali s poročilom ob- činskega štaba za uresničevanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v letošnjem letu. Podatki kažejo, da gibanja na nekaterih področjih niso v skladu z resolucijo. Proizvodnja, izvoz in cene šo tista področja, kjer ne uresničujemo dogovorjene politike družbenoeko- nomskega razvoja v letošnjem letu in s tem gospodarske stabilizacije. Res je, da se je gospodarski položaj v .širši družbenopolitični sku- pnosti poslabšal, če ga primerjamo z enakim obdobjem lanskega leta. Če smo lahko z gospodarskimi rezultati v Sloveniji še nekako zadovoljni, nikakor ne moremo biti zadovoljni z rezultati v ptujski občini, ki za- ostajajo za republiškim poprečjem in so precej pod letošnjimi predvi- devanji. Res je. daje za obstoječe stanje vrsta raznih opravičil, vendar je tudi res. da bi lahko bili napravili več kot smo naredili. Stanje v ptujskem gospodarstvu je sicer kritično, vendar ni brezizhodno, so menili člani predsedstva in zahtevali, da je treba, tokrat pa resnično in dosledno, zaostriti odgovornost vodilnih in strokovnih kadrov v gospodarstvu, da bodo napravili več, da se bodo samoupravno obnašali in dosledno izvajali dogovorjeno politiko v interesu celotne družbene skupnosti. Izvoz in proizvodnja — to sta temeljni nalogi, kiju moramo ure- sničiti, če hočemo nadoknaditi zamujeno in to MORAMO. Izvoz je zadeva vse družbe, njena nujna potreba, ne pa neka politična prisila, zato tu ne sme biti odstopanj. Potrebni bodo izredni napori vseh delovnih ljudi, zalo na vodilnih položajih ne sme biti mesta takim, ki govorijo eno (zjezikom so na liniji), v praktičnem delu in obnašanju pa delajo drugače — nesamoupravno. V skladu s tem je predsedstvo sklenilo, da morajo o teh vprašanjih podrobneje razpravljati v vseh delegacijah in takoj v lastnih okoljih spodbuditi aktivnost, obenem pa prispevati k oblikovanju sklepov zborov skupščine občine Ptuj. PF SZDL IN ZK SKUPNO O KULTURI Kultura je sestavni del socialističnega samoupravljanja, je nepo- grešljiva sestavina delovanja in razvoja sleherne organizacije združe- nega dela, krajevne skupnosti in občine — to je bila srž razprave na seji predsedstva občinske konference SZDL Ptuj, "ki seje pod predsedstvom Marice Fajt sestalo v sredo, 9. septembra. Gre namreč za pripravo skupne seje občinske konference SZDL Ptuj in komiteja OK. ZKS Ptuj, ki bosta razpravljala o kulturi kot sestavnemu delu našega vsakdanjega življenja, ki ima svoj idejni temelj v humanih vrednotah naše kulturne dediščine in v zgodovinskih inte- resih delavskega razreda. Pri tem je treba dati glavni poudarek Ijubi- teliski"dejavnosti. kije na našem območju močno razširjena, s predlogom nalog, ki smo sijih na področju kulture pred leti zastavili in kaj smo od tega ze uresničin. Na seji je predsedstvo OK SZDL'imenovalo 6-člansko delovno skupino, ki jo vodi Andrej Fekonja. ravnatelj Zgodovinskega arhiva v Ptuju, da v desetih dneh pripravi uvodna razmišljanja za skupno sejo, ki ho sc v tem mesecu. pp ZBORI SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ O razporejanju dohodka in skupni porabi f^redscdnik skupščine občine Ormo/. Mirko ^ovak, je že sklical skupno sejo zbora zdru- jf^^ega dela, zbora krajevnih skupnosti in dru- žbenopolitičnega ibora, ki bo v sredo, 30. sep- ^fnbra v dvorani delavske univerze v Ormožu. skupni seji bodo obravnavali poročilo o fesničevanju družbene usmeritve razporejanja ?|^odka v gospodarstvu in negospodarstvu v °^ini Ormož v letošnjem prvem polletju, na- poročilo o skupni porabi v občini do kon- ca julija letos, poročilo občinske zdravstvene skupnosti Ormož za lansko leto in o poslovanju v letošnjem prvem polletju, ob koncu pa Se vprašanja delegatov in delegacij. Po skupni seji pa bodo še ločene seje po- sameznih zborov. Na njih bodo ocenili poslova- nje organizacij združenega dela v gospodarstvu in negospodarstvu v letošnjem prvem polletju, obravnavali bodo družbeni dogovor o skupnih nalogah in razvoja kmetijstva, živilstva in ribi- štva v SR Sloveniji v obdobju do leta 1985, sklepali o odlokih o pripravi in sprejetju dolgo- ročnega plana občine Ormož do leta 1995 oz. do leta 2000 in o odloku o sprejetju zazidalnega načrta centralne mestne cone v Ormožu, sprejeli bodo sklep o obvezni odbor za zbiranje in pora- bo sredstev iz občinskega samoprispevka v ob- čini Ormož. Iz predloga izhaja, da bi naj ta od- bor sestavljali v celoti dosedanji člani koordina- cijskega odbora za uvedbo samoprisF>evka v ob- čini Ormož. S POSVETA MS ZKS ZA POURAVJE Sklepov dovolj, rezultatov premalo I Ugotovitev posveta, ki je bil pretekli četrtek v Slovenski Bistrici pravgotovo drži. Potrjujejo jo rezultati, ki jih je gospodarstvo Podravja doseglo v prvem polletju tega leta. Posebno pozorno so predstavniki občinskih konferenc ZKS Ormoža, Ptuja, Slovenske Bistrice in Lenarta namenili izvoznim gibanjem, ki so daleč pod planiranimi, tako po obsegu kot po strukturi proizvodov. Tudi sicer je fizični obseg proizvodnje manjši od planiranega, mnogi dogovori pa niso uresničeni. Pa naj gre za kmetijstvo, barvno metalurgijo ali za izobraževanje. Komunisti so na posvetu, udeležila sta se ga tudi Alojz Gojčič in Franci Kržan iz CK ZK Slovenije, temeljito ocenili svoje delo oziroma delež odgovornosti, ki ga imajo pri neuresničevanju sprejetih nalog. Najbrž se na malokaterem .posvetu tako ostro in odkrito zastavljajo besede o nepravilnostih in nedoslednostih, ki jih v osnovnih organizacijah in občinskih konferencah ZK tudi ne manjka. Slišati je bilo nekaj predlogov o novih metodah dela, ki bi naj bolj povezale osnovne organizacije z občinsko konferenco in komitejem. Komunisti bi se morali povezati v delovne skupine in sproti ocenjevati uresničevanje nalog na posameznih področjih ter tako pritegniti v aktivnosti tudi tiste člane zveze komunistov, ki sedaj stoje ob strani. Ostro je bila zastavljena tudi beseda o odgovornosti in o kadrovanju. Sprejem v zvezo komunistov ne sme temeljiti na ugotovitvah, da nekdo lahko postane komunist. Tisti, ki to želi postati, mora s svojim delom dokazati da je že komunist — sprejem je le formalni akt, ki to potrdi. Tudi sankcij v zvezi komunistov kaj malo izvajamo, so dejali raz- pravljale!. Zakaj ne kaznujemo tistih, ki očitno delajo proti samoupravljanju, ki nimajo posluha za širše družbene cilje? Kopja se nam lomijo le na religioznosti, je dejal Alojz Gojčič. Precej idejne neenotnosti je opaziti, zato bi morali zaostriti odgovornost posameznikov tudi v praksi in ne le na papirju. V akciji se meri aktivnost člana, ne pa na sestanku. Dejstvo je da komunisti ne morejo prevzeti na svoja ramena odgovornosti za vse neizpolnjene naloge. Dejstvo pa je tudi, da mnogi komunisti s svojo neaktivnostjo v bazi tudi prispevajo k neuresničevanju dogovorov. Da bi to izboljšali, bo treba delo zastaviti drugače kot doslej. Odgovorno in brezkompromisno bo treba ocenjevati delo vsakega člana posebej, redno spremljati delo osnovne organizacije ZK in delovati znotraj ostalih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v združenem delu. Sicer ne bomo uresničili ciljev ekonomske stabilizacije. V tem trenutku je potrebno v družbi doseči, da bo sleherni med nami dojel nujnost usmeritve v izvoz in nujnost uresničevanja zastavljenih in- vesticijskih programov. Na posvetu so ocenili, da so naložbe dobro planirane, le programi niso bili pripravljeni pravočasno, zato je njihovo uresničevanje vprašljivo. Hkrati pa so opozorili, da pomeni zmanjševanje investicij za manjrazvita območja še večji zaostanek za razvitimi in opozorili, da bi morali o tem razmišljati prav v razvitih središčih, ki poskušajo vse bolj razvijati svoje centre, medtem ko so na primer v občini Lenart dela voljni ljudje primorani ostati doma. Takšna vprašanja bodo morali v svojih okoljih reševati tudi komunisti in se resnično zavzemati za enakomerni razvoj, ki ga bo v sedanji gospodarski situaciji 5e težje zagotavljati kot doslej. Naloge, ki so pred nami vsemi, niso enostavne. Lahko pa jih uresničimo, če bomo upoštevali načelo — prave ljudi na prava mesta! N. Dobljekar Bliza se jesen Otroci v prostih spisih o jeseni poudarjajo njene lepote, pišejo o porumenelih listih, o pticah selivkah, ki letijo na jug in o spravilu pridelkov. Če odmislimo romantiko, nas to zadnje —spravilo pridelkov v tem času najbolj zanima in zaposluje. Kopljemo krompir, kmalu bomo pričeli trgati koruzo, nekje so že pričeli s trgatvijo, pripravljamo se na spravilo sladkorne pese, pripravljamo krmo za živino, pripravljamo se na jesensko setev, skratka dela je v izobilju. Zadnja leta se vse bolj uveljavlja siliranje, tako trave, koruze, nekateri se odločajo že sa siliranje vlažnega koruznega zrnja, kije odlična živinska krma. Žal še vse premalo izkoriščamo možnosti, ki jih nudi Na koruznem polju foto: L. Kotar pridelovanje sladkorne pese. Lani je ostalo na poljih večino listov te kulture. Znano je, da lahko liste krmimo sveže ali jih siliramo, siliramo lahko tudi sveže pesne rezance, kiji dobimo nazaj iz tovarne. JB 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 17. september 1981 — TEDNIK SKUPNOST ZA CENE OBČINE PTUJ Cene v okviru programa Osr.ova kn^nje politike cen je bila zastavljena v resoluciji o druž- beno-ck. jmski politiki in razvoju Slovenije v letu 1981, ki predvideva nižjo rasi cen od dosežene rasti v lotu 1980 in to pri proizvajalčevih cenah -m! , i ij^kih '"delkov za eno četnmo. pri cenah na drobno in življenjskih . u-,kih za eno petino in pric:.'nah storitev za eno desetino. Podrobnejšo -opredelitev cen in enotnejši pristop pri njeni realizaciji pa je bil dogo-. vorjen v mesecu aprilu letos z dogovorom o izvajanju politike cen proizvciuov in storitev v Sloveniji v letu 1981. Na osnovi tega dogovora je tudi iS SO Ptuj sprejel program izvajanja politike cen v občini Ptuj v ietu 1981, ki ga kot svoj program uporablja tudi skupnost za cene občine Ptuj. Po programu bi se cene, ki so v pristojnosti občinske skupnosti za cene, v tem letu povečale v poprečju do 22 odstotkov. Tako se smejo stanarine povečati do 25 odstotkov, najemnine za poslovne prostore do 30 odstotkov, komunalne storitve do 22 odstotkov, ostale komunalne storitve pa od 25 do 30 odstotkov. Ce naštejemo še nekatere: cene kruha in žemljic do 20 odstotkov, storitve socialnih zavodov do 25 odstotkov, obrtne storitve pa do 15 odstotkov. Nov zakon o sistemu in družbeni kontroli cen seje začel uresničevati v izredno težkih razmerah inflacijskih pritiskov in je izvajanje politike cen v tem letu izredno težka naloga. Kot pove Metka Korošec, predse- dnica skupnosti za cene občine Ptuj, se skupnost ob novem načinu oblikovanja cen, srečuje s številnimi problemi. Najprej gre tu za nepo- polne vloge predlagateljev, iz katerih je razvidno, da le-le niso obliko- vane skladno z zakonom, njegova merila bi morala biti razčlenjena in bi jih morale OZD zapisati v samoupravnih aktih. Tudi pravilniki, ki sojih doslej OZD poslale so preveč načelni in vanje niso vnesene specifičnosti posamezne delovne organizacije. Gospodarska zbornica in .splošna združenja, kijih zakon o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen določa kot mesto natančnejšega uresničevanja meril in njihovega us- klajevanja, pa bi se morala aktivneje vključitit v ta dogajanja, je med ostalim poudarila Metka Korošec. V skupnosti tudi ugotavljajo, daje premalo usklajevanja z ostalimi skupnostmi za cene in njuno bo le-to izboljšati že zaradi medsebojnega informiranja. Tudi tu je pričakovati boljše vključevanje gospodarske zbornice. Prav tako bo potrebno okrepiti strokovno službo, ki pripravlja strokovna dela za skupnost za cene in jo organizirati tako, da bo to delo lahko ustrezno strokovno opravljala. MG USPELO OBČINSKO TEKMOVANJE KOVINARJEV TEKMOVALI NAJ BI TUDI DRUGI Za prvo občinsko proizvodno- delovno tekmovanje kovinarjev občine Ptuj, ki' je bilo minulo soboto, lahko rečemo, da je bilo uspešno. Tako glede organizacije, kot kvalitete samega tekmovanja. Med tekmovanjem v AGIS-u, ki se ga je udeležilo 30 tekmoval- cev. Tekmovanje je bilo organizi- rano na treh mestih: v AGIS-u, Elkom HIKO „01ga MegUč" — Dolane in v TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo in je potekalo brez te- žav. Organizator Občinski svet ZSS Ptuj je razdelil tekmovanje v dva dela: praktični in teoretični del, ki je zahteval poznavanje samoupravnega sistema, materiala dela, predmeta dela, strojev in orodij, osnov proizvodnega pro- cesa, kontrole in kvalitete ter var- stva in varnosti pri delu. Tek- movalci pa so tekmovali v plamen- skem varjenju, struženju, varjenju MAG ter orodjarji (ročna obde- lava). Točkovanje je bilo skladno s pravilnikom kovinarjev Slovenije. Najboljšim pa je organizator Posebej je opozoril na slabo stanje delovnih priprav, ki so najbolj otežkočale brezhibnost priprav tekmovanja. Le z veliko težavo je organizatorjem uspelo zagotoviti potrebne stroje za tekmovanje. Udeleženci prvega tekmovanja kovinarjev Značilno za vse pa je velika iztro- šenost in zastarelost. Kaj to pome- ni. Kaj to pomeni, lahko že sami izluščimo. Zelim.o biti konkurenčni na tujem trgu, čim več plasirati v izvoz, delamo pa z zastarelimi napravami! Ta ugotovitev znana ali: (ne)znana, kakršno pač vza- memo, terja od odgovornih ustrezno ukrepanje, če seveda želimo večjo vključevanje v mednarodno delitev dela. Tekmo- vanje pa je ponudilo še eno ugoto- vitev: premalo je bilo mladih tek- movalcev. Pa si ob koncu poglejmo, kdo so bili najboljši v posameznii, disciplinah: ^ Varjenje MAG: 1. Štefan cog in Elkom Hiko ,,01ga Meglij.i TOZD Hido, 2. Alojz Zupanif j TAM — proizvodnja zavoi Silvo Majcen iz AGIS — TOZD TAP; Plamensko varjenje: 1. Alojz Majcen iz AGIS — TOZD Velika oprema, 2. Alojz Forstnerič iz AGIS — TOZD TAP in 3. Zlatko Rajh iz AGIS — TOZD TAP; Orodjarji — ročna obdelava: i. Stanko Vartič, 2. Mihael Gomila in Branko Veršič iz AGIS-a - TOZD orodjarna; Strugarji: 1. Franc Skerbinšek — Elkom Hiko ,,01ga MegliJ" TOZD Aspo, 2. Janez Veršič iz AGIS-a — TOZD Vrzdrževanje in Stanko Koren iz AGIS-a - TOZD Orodjarna. Mfi foto: Člani 20 let Kmetijskega kombinata Branko Gorjup. glavni direktor KK Ptuj je govoril o dosedanjih uspeliih in o razvojnih načrtih delovne organizacije. Foto: 1. k. Pretekli petek je 2000-članski kolektiv DO Kmetijski kombinat Ptuj, združen v SOZD Emona Ljubljana, proslavil dvajseto oble- tnico uspeSnega dela. V Ptujskih toplicah so se zbrali delavci, gostje iz republike in občine in iz slavno- stnega govora Branka Gorjupa, glavnega direktorja kombinata, zvedeli kup podatkov o dosedanjih uspehih te velike delovne organiza- cije in o razvojnih načrtih za to srednjeročno obdobje. V imenu družbenopolitičnih or- ganizacij, in skupščine občine Ptuj je zbrane pozdravil dr. Cveto Doplihar, predsednik skupščine, ki je kolektivu zaželel še nadaljnjih uspehov pri pridelovanju hrane. Zatem so podelili članom kolektiva nagrade za 10, 20 in 30-letno delo in priznanja za uspešno razvijanje samoupravnih odnosov ter za dru- žbenopolitično aktivnost. Vojašni- ca Dušan Kveder pa je prejela pri- znanje za sodelovanje na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite in za pomoč pri spravilu pridelkov. V kulturnem programu so so- delovali člani komornega moškega pevskega zbora in Ptujski pihalni orkester, v zabavnem delu pa an- sambel Tornado. N. Dobljekar Teden boja proti kajenju od 14. do 21. septembra v prizadevanjih za napredek zdravstvene kulture med občani si Rdeči križ Slovenije prizadeva, da bi kajenje — to razvado moderne- ga časa, osvetlil z zdravstvenega vidika in opozoril na nevarnosti kajenja za človekovo zdravje. Ob vedno večji industrializaciji in drugih vzrokih onesnaževanja okolja je prav kajenje še eden od dodatnih vzrokov za obolevanje na dihalih. Statistični podatki zadnje- ga desetletja kažejo na grozovito naraščanje prodaje cigaret in s tem tudi na naraščanje števila kadilcev. Največja tragedija je, da se tej so- dobni nasladi vedno bolj prepu- ščajo tudi šoloobvezni mladostniki in ženske. Delovanje posameznih sestavin cigaretnega dima na organizem prej ali slej lahko povzroči ali po- podelil denarne in knjižne nagra- de; vsak udeleženec pa je dobil tudi pismeno priznanje za sode- lovanje. Priznanja najboljšim je podelil Janko Mlakar, predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj in Avgust Ivartnik, predsednik pripravljanega odbora tekmo- vanja. V sklepnem delu tekmovanja je govoril Janko Mlakar, ki je še posebej poudaril pomen takih in podobnih tekmovanj in predlagal, da bi tekmovali tudi v drugih dejavnostih. Tekmovalni duh pa nam je tako in tako potreben. speši številna obolenja: motnje vi- da, glavobol, vrtoglavica, pogosta in ponavljajoča se obolenja dihal s kasnejšim razvojem kroničnega bronhitisa, pljučnega amfizema ali celo pljučnega raka, pa vse do številnih obolenj srca in ožilja ter prebavil. Smrtnost je pri kadilcih 1-2 krat večja. Vsak osmi hudi ka- dilec cigaret, ki vsak dan pokadi 10 cigaret in 20-40 let inhalira ci- garetni dim, umre za pljučnim ra- kom. Silno pomembno spoznavanje, ki pa ga številne nosečnice nočejo dojeti, je dejstvo, da nikotin okva- rja organizem že pred rojstvom. Tudi otrokova porodna teža je pri materah kadilkah manjša. Na temelju do sedaj opravljenih preiskav ni mogoče dokazati, da bi nekadilci zaradi ,,pasivnega kaje- nja" obolevali tudi za posledicami tobakovega dima. Prav gotovo se mnogi kadilci zaradi izpostavljanja tobakovemu dimu čutijo ovirane v svojem udo- bju /glavobol/, ščemenje v očeh, slabost . . . Prisiljenost k sokaje- nju škoduje predvsem posameznim bolnikom, med katerimi so pred- vsem astmatiki in srčni bolniki. Zaradi številnih učinkov to- bačnega dima nedvomno kajenje med delovnim časom zmanjšuje drlovno storilnost kadilcem in za- radi hromitve kadilčevih čutil povečuje nevarnost za poškodbe na delovnem mestu. VSAJ V TEDNU BOJA PROTI KAJENJU SE SKUSAJMO VPRAŠATI, KOLIKO SMO TOLERANTNI V SVOJI ORGA- NIZACIJI NA SESTANKIH, V SOLAH, ZDRAVSTVENIH DOMOVIH IN DRUGOD DO KAJENJA, do te najbolj razširje- ne zasvojenosti modernega sveta, ki uživalcem neizprosno načenja zdravje, nekadilcem pa greni udo- bje. Kako je s kajenjem na delo- vnem mestu, v prostoih družbene prehrane, pisarnah in raznih ses- tankih? Kaj smo v tej smeri ukre- nili za svoje zdravje med delovnim časom? Stiasinim kadilcem želimo z ne- kaj nasveti nakazati možnosti, da zmanjšajo nevarnosti kajenja za svoje zdravje: — izberite cigarete z malo niko- tina in čim manj katrana. Razlika med posameznimi vrstami cigaret je lahko več kot dvakratna. — ne pokadite nobene cigarete do konca, le do polovice, da boste vdihnili le 40 odstotkov celotnega katrana in nikotina. Čimprej vzamete cigareto iz ust, tem manj- ša je doza vdihanih škodljivih sno- vi. — inhalirajete čim manj. Ne vdihavajte globoko, temveč vdihnite le površno, ali pa samo puhajte. Stopnja umrljivosti se pri kadilcih veča s stopnjo vdihavanja. — pokadite iz dneva v dan manj cigaret. Mogoče boste lahko zdržali brez cigaret vsaj do zajtrka, ali pa vam bo uspelo zdržati brez cigarete na poti na delo. NajboljSi kompromis med kaditi in nekaditi je zamenjava cigarete s cigareto ali pipo. Ena resnična možnost, da se ka- dilec izogne vsem za njegovo zdravje uničujočim učinkom toba- čnega dima, je popolna opustitev kajenja. Pred številne kadilce se gotovo kdaj pa kdaj postavi vpra- šanje: opustiti kajenje? Toda ka- ko? — če hočete opustiti kajenje, morate biti trdno prepričani, da prenehate kaditi čez noč.' Postopno opuščanje kajenja zahteva veliko volje in vztrajnosti. — čim bolj se morate seznaniti čim pogosteje razmišljati o posle- dicah kajenja. Zlasti žene bi mora- le pomisliti, da lepotne okvare od nikotina ni mogoče odpraviti i nikakršnimi kozmetičnim' pripomočki. Kar 65 odstotkov ka- dilk kaže predčasne pojave staro- sti. Moškim zaradi dolgoletnega kajenja ugaša potenca. — izbrati je potrebno naj- primernejši termin za opustitev. Po izkušnjah so najprimernejši dopust, čas med nosečnostjo, zad- nja cigareta na SilvestrovOi družinski praznik ali dan pomembne obletnice. Teh ncKčjj na.svetov naj opogu^' od tobaka zasvojene in še nezasvo- jene kadilec, da prično razmišlja- ti, kateri dan bi prekinili dolgol^'' no nikotimanijo. Želimo, da bi ta trenutek čimprej in ne šele ta- krat, ko je s kajenjem povzročena rakasta tvorba že pričela nezadr- žno napredovati ali pa je od kroničnega bronhitisa izčrpano sr- ce pričelo popuščati. Rdeči križ Slovenii^ OBIRANJE SADJA V POLNEM TEKU Letošnji pridelek nekoliko slabši Čeprav nam jesen še ni ponudila vseh svojih sadov in dobrot, so v KK Ptuj TOZD Sadjarstvo že pred mesecem dni pričeli z obiranjem zgodnjih sort sadja. O tem je pred kratkim stekla beseda z Jožetom Erženom, direktorjem te TOZD. Katere sorte sadja ste že ,,pospravili"? ,,Torej, sadje obiramo že več kot mesec dni. Pričeli smo z obiranjem zgodnjih sort jabolk, nadaljevali smo z breskvami, sedaj pa smo v polnem zamahu obi- ranja vseh ostalih sadnih vrst. Glede obiralcev moram reči, da smo v poletnih mesecih, predvsem za višnje, potrebovali pomoč obča- nov, največ je bilo mladine iz Ptuja in okolice. Sedaj pa v glav- nem obiramo sami s svojimi ljud- mi. Nekaj mladine sicer pomaga pri obiranju v popoldanskem času, kmalu pa bomo potrebovali tudi večje število občanov in že imamo obljubljeno pomoč za obiranje grozdja. Najverjetneje nam bodo tako kot lani prvi priskočili na po- moč iz osnovnih šol, vojaki in ostali." Kako pa bo z letošnjo letino? ,,Moja ocena je, da bo letošnja letina grozdja v našili vinogradih slaba, ker je bilo dosti pozeb. Pri- čakujemo, da bomo dosegli le 60 odstotkov vseh planiranih pridel- kov. Tudi pri hruškah je odstotek podoben, le pri jabolkih bo letina nekoliko boljša. Vendar še ne tak- šna, kot smo pričakovali, ker so tudi jabolka nekoliko pozebla. Kar Jože Eržen, direktor TOZD Sa- djarstvo v KK. se tiče kvalitete letošnjega pri- delka, za hrulke je slaba, za jabol- ka pa nekoliko boljša. Tudi pn breskvah je bolj slabo. V celoti lahko ocenim, da je naša TOZD precej prizadeta, kar se bo pred- vsem poznalo pri denarju. Na vsak način pa si prizadevamo, da bi te negativne pojave kar se da omi- lili." Verjetno je sedaj še težko govo- riti v številkah, pa vendar, koliko sadja boste letos pridelali? ,,Plan pridelkov sadja, torej jabolk, hrušk in breskev je bil 1.400 ton. Po mojem pa bomo pri- delali le okrog 800 ton, torej 80 vagonov. Ce bo tako, bo še kar lepo." Tako meni torej Jože Eržen. Enakega mnenja pa so bili tudi obiralci KK Ptuj, ki to delo oprav- ljajo že leta in dobro poznajo raz- mere v posameznih obdobjih. Le- tos smo torej priča precej manjši količini pridelanega sadja, neko- liko spodbudnejši so le podatki, da je pridelana količina srednje, ponekod tudi dobre kvalitete. M. Ozmec Obiralci imajo v teh dneh polne roke dela. fSDNIK — 17. september 1981 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 jjstanovni plenum medreDubliškeea sodelovanja občinskih svetov SSH in j^i; občin Cakovec, Ptuj in Varaždin, ki je 16. septembra 1%1 zasedal v J.|avskem domu Franc Kramberger fo,<, jože Vrabl Prvo predsedstvo Zveze sindikatov Hrvatske in Slovenije občin Cakovec, Ptuj in Varaždin, ki je bilo leta 1%1 nosilec uveljavljanja prvih oblik medrepubliškega sodelovanja foto Jože Vrabl 1961-1981 Dvajset plodnih let medrepubliškega sodelovanja bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije Pred 20 leti, natanko 16. septembra 1961, so se v Ptuju sestali občinski sveti SSH in ZSS Ob- jjin Cakovec^, Ptuj in Varaždin, na ustanovni sindikalni plenura, na katerem' so sprejeli te- meljna načela o sodelovanju bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. Ko ob 20-letnici oce- njujemo uresničevanje temeljnih načel o skup- nih nalogah na področju medrepubliškega so- delovanja, lahko z velikim zadovoljstvom po- vemo, da so bili doseženi zelo pomembni uspe- hi, zato navajamo le nekatere izmed njih: — 23. aprila 1962 si bila v Ptuju ustanovljena delavska Srečanja bratstva in prijateljstva, ki so ih ustanovili občinski sveti SSH in ZSS občin !;akovec, Ptuj in Varaždin. V obdobju 19 let jih je bilo uspešno izvedenih dvajset, v okviru kate- rih se vsako leto zvrsti veliko število kulturnih prireditev, športnih tekmovanj, posvetovanj in srečanj; — k medrepubliškemu sodelovanju so se pri- dnižili občinski sveti SSH občin: Ormož 1964, Koprivnica 1968, Slovenska Bistrica 1969, &apina 1973, Maribor 1977 in Pregrada 1978, v tem letu pa se bosta verjetno pridružili še ob- lina Lendava in Maribor—-Tezno; — občinske konference SSOH in ZSMS šest let zapovrstjo formirajo skupno mladinsko delovno brigado ,,Bratstvo in prijateljstvo", ki sodeluje na eni izmed zveznih mladinskih delo- vnih akcij; — občinske konference SURVSH in ZRVSS organizifiajo vsako leto srečanja članov Zveze rezervnih vojaških starešin, na katerih preverja- jo vojaško znanje in izmenjujejo iskuSnje s po- dročja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; — občinski štabi civilne zaščite so sprejeli Listino solidarnosti m sodelovanja enot ter šta- bov civilne zaščite pri zaščiti in reševanju prebi- valstva, materialnih, kulturnih in drugih dobrin v vseh razmerah v miru ali vojni. Doslej so or- ganizirali pet medrepubliških združenih prakti- čno reševalnih vaj enot in štabov civilne zaščite, ki so bile v Cakovcu, Ptuju, Koprivnici, Murski Soboti in Krapini; — lokalne radijske postaje so svoje programe obogatile z vsakoletnimi oddajami ,,Iz naših bratskih občin", za katere vlada med poslušalci izredno veliko zanimanje; — vsako leto se uspešno izvajajo skupne revi- je mladinskih pevskih zborov osnovnih Sol, re- vije pihalnih orkestrov, razstave delavske liko- vne ustvarjalnosti, revije folklornih skupin in ansamblov; — zelo pomembno je sodelovanje med pio- nirji in delavci pobratenih osnovnih šol; — občinske lovske in ribiSke zveze organizi- rajo vsakoletna športna tekmovanja, uveljavlja- jo se delavsko športne igre, ki jih organizirajo osnovne sindikalne organizacije, ženski roko- metni turnir za prehodni pokal 8. avgusta — praznika občine Ptuj in tekmovanja v plavanju za prehodni pokal Ptujskih toplic; — med posameznimi temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela se uspešno raz- vija poslovno sodelovanje; — v Ormožu je bil čez reko Dravo zgrajen most, ki nosi ime ,,Most bratstva in prijateljst- va", v Ptujskih toplicah pa Aleja bratstva in enotnosti, v katero so bila posajena prva spominska drevesa bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije 1975 leta; — sodelovanje med občinami je pospešilo modernizacijo cest, ki povezujejo SR Hrvatsko in SR Slovenije, med njimi je zlasti pomembna Zagorska magistrala Ptuj—Krapina—Zagreb. Se in še bi lahko naštevali dosežene uspehe skupnih prizadevanj na področju medrepubli- škega sodelovanja, ki vključuje množico pionir- jev, mladine, delovnih ljudi in občanov, organi- zacij in društev. Skozi razne aktivnosti se je v dvajsetih letih zvrstilo stotisoče in stotisoče lju- di, ki so izvajali skupno dogovorjene naloge na področju medrepubliškega sodelovanja. Uspehi pa se ne izražajo le v številkah, temveč zlasti v pristnih prijateljskih odnosih med delovnimi ljudmi in občani bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, ki zavestno kujejo in vsebinsko plemenitijo bratstvo ter enotnost med jugoslo- vanskimi narodi in narodnostmi ter enotno stopajo po Titovi poti. Vse naštete aktivnosti in uspehi na področju medrepubliškega sodelovanja pomenijo uresni- čevanje politike ZKJ in besed tovariša TITA v vsakodnevni praksi, zato bomo tudi v prihodnje vlagali vse sile, napore in znanje v nadaljno krepitev sodelovanja in prijateljskih vezi med našimi narodi ter narodnostmi, kar je tudi gla- vni porok naše sreče, miru, svobode, napr£dka in varnosti. V dvajsetih letih je naraslo število ljudi, ki so nosilci medrepubliškega sodelovanja, žal pa ne- katerih izmed njih ni več med nami. Dolžni smo, da se ob 20^letnici poklonimo spominu na Liziko MARCEC iz Cakovca ter na dr. Stjepa- na MIHALICA, Emila KERNOULA in Stanka VINCEKA iz Varaždina, ki so bili med tistimi aktivisti, ki so vse svoje sile posvetili delu, da je medrepubliško sodelovanje postalo last ljudskih množic. Feliks Bagar svet skupnosti podravskih občin Rast zaposlenosti nižja od predvidene Potem ko so delegati občin Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica na petkovi se- ji sveta skupnosti podravskih občin sprejeli pro- gram dela v tem mandatu, so razpravljali o giba- nju zaposlenosti v tem letu. Podatki, ki jih je pri- pravila medobčinska skupnost za zaposlovanje govore, da le-to raste počasneje kot so predvide- vale posamezne občine v svojih resolucijah. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bilo v ^stih mesecih letos zaposlovanje manjše kar za 15 odstotkov, tako da je bilo konec junija v ob- iSnah Podravja 2884 nezaposlenih. Mesec kasne- je se je to število dvignilo na 3128, kar pomeni ^1-odstotno povečanje nezaposlenosti v regiji, 'tevilka bo še večja, ko se bodo vrnili fantje s služenja vojaškega roka, pridružili pa se bodo 'udi tisti dijaki, ki po oprav^eni šoli ne bodo do- ''ili ustrezne zaposlitve — nekateri učenci so s šo- lanjem zaključili šele v jesenskem roku, ko so opravili zadnje popravne izpite. Med nezaposlenimi je največ takih, ki so se izobraževali za suficitarne poklice — trgovcev, frizerjev in vzgojiteljev. Med nezaposlenimi pa so tudi mladi s poklici, ki so do nedavna veljali še za deficitarne. Iz tega je moč sklepati, da kad- rovski plani niso realen prikaz potreb združenega dela, delegati pa so tudi opozorili, da občinski kadrovski plani običajno niso v skladu s plani združenega dela. Zato je potrebno plane kar se da uskladiti in redno spremljati njihovo uresničevanje. Na področju poklicnega usmer- janja pa bodo morali vsi nosilci izobraževanja vzpodbujati vpis v usmeritve, ki bodo v skladu s potrebami združenega dela. Med ukrepi za reševanje problematike zapo- slovanje bi naj v podravskih občinah sprejeli več aktivnosti. Tako v organizacijah združenega de- la ne bodo F>odaljSevali delovnega razmerja de- lavcem, ki bodo pridobili pravico do upokojitve, zmanjševali bodo pogodbeno in nadurno delo. Pri zaposlovanju bodo imeli prednost štipendisti in mladi strokovni kadri ob doslednem upošte- vanju kriterijev o sprejemu pripravnikov. Poleg tega si bodo v združenem delu morali prizadevati za enak obseg kadrovskih štipendij kot doslej, če ga že ne bodo povečevah. V tem času beležijo najmanjšo rast zaposlova- nja v ptujski in mariborski občini, najbrž pa bo nižja od planirane tudi v ostalih treh občinah Po- dravja. Zato je potrebno čimprej opraviti analizo o vzrokih za manjše zaposlovanje in po- tem sprejeti ustrezne ukrepe, ki bodo pripomogli k upadanju nezaposlenosti. N. Dobljekar USMERITEV ZA DRUGO FAZO GRADNJE ŠOLSKEGA PROSTORA S samoprispevkom za gradnjo šolskega pro- ^^ora, ki smo ga izglasovali leta 1976 in se z le- 'oSnjim letom izteče, s sredstvi, ki so jih 5 let ^ruževali delavci v TOZD in delno iz republi- !J^'h sredstev smo zgradili učilniške prostore ^^ntra srednjega usmerjenega izobraževanja v in osnovni šoli v Markovcih in v Trnovski Vasi. Do konca letošnjega leta se bo iz samopri- spevka in združevanih sredstev iz TOZD zbralo ^ okrog 38 milijonov dinarjev. Za zgraditev ^^^it faze CSUI pa bi pottrebovali še vsaj pet- ^"^^t toliko. Po novogradnji kliče tudi osnovna i^** Pri Lovrencu in nujno potreben je prizidek Qs Ivana Spolenjaka v Ptuju. ^ O vseh teh problemih je tekla obširna razpra- ^ na zadnji seji predsedstva občinske konfe- ^''ce SZDL Ptuj. Člane predsedstva sta Matil- da Hluj5ičeva, ravnateljica CSUI in Milan Cimerman, direktor TOZD Kovinarsko kme- tijske šole ,,Veljko Vlahovič", podrobneje se- znanila z idejnimi osnutki gradnje druge faze, ki jo je treba glede na zahteve usmerjenega izo- braževanja nekoliko spremeniti. Letos seje vpi- salo v proizvodne usmeritve 780 učencev, realno lahko računamo, da bo to število iz leta v leto raslo, zato. je toliko večja ix)treba po zgraditvi specializiranih delavnic in prostorov za kmetij- ske stroje. Poleg tega je potrebno zgraditi ustre- zne telovadnice, kuhinjo z jedilnico, zaklonišča in še nekaj spremljajočih objektov. Člani predsedstva so kritično obravnavali celotni splet nalog, uploštevajoč sedanjo gospo- darsko stanje in dejstvo, da je gradnja nujno potrebna, če hočemo, da bo center srednjega usmerjenega izobraževanja tudi verificiran in da je gradnja načrtovana tudi v srednjeročnem planu razvoja do leta 1985. Po razpravi je pred- sedstvo OK SZDL sprejelo naslednja stališča in usmeritve: — Delo na kompletiranju centra srednjega usmerjenega izobraževanja je treba nadaljevati. — Delavnice, ki jih zahteva program usmer- jenega izobraževanja za proizvodne poklice je treba vključiti v program gradnje po fazah. — Idejne zasnove gradnje je treba čimprej dodelati po posameznih fazah in jih finančno ovrednotiti. — Na podlagi naj odbor za gradnjo šolskega prostora začne z akcijo za pripravo referendu- ma za samoprispevek za dobo petih let, t. j. od 1982 do 1986. FF Pospešiti priprave na volitve čeprav smo s pripravami na voUtve 1982 začeli že letos SDomladi in je bilo na področju evidentiranja možnih kandidatov napravljeno že precej,je pred nami še veliko nalog, kijih bo treba opraviti. Na zadnji seji predsedstva OK SZDL Ptuj so ugotovili, daje v vseh tistih samoupra- vnih sredinah, kjer evidentiranja še niso končali, to delo treba končati še v tem mesecu. O nalogah v zvezi s pripravami na volitve 1982 sta junija letos razpravljaU tudi predsedstvi občinske konference SZDL in občinskega sveta ZSS Ptuj. Prav je, da sklepe in stališča te skupne seje na kratko obnovimo z namenom, da jih kar najdosledneje uresničujemo v praksi. Obe predsedstvi sta sprejeli koncept enotne evidence o možnih kandidatih za družbene funkcije in ocenili, daje to solidna podlaga za redno, ažurno in točno kadrovsko evidenco, ki je pogoj za dosledno uresničevanje kadrovskih načel v predvolilnih aktivnostih, kijih izvajajo delovni ljudje in občani. Prav zato je za uresničevanje te naloge potrebno takojšnje angažiranje vseh tistih, ki so zadolženi za kadrovske priprave na volitve in kadrovsko evidenco v osnovnih organizacijah sindikata in krajevnih konferencah SZDL, enako pa tudi v drugih temeljnih orga- nizacijskih oblikah delovanja članov DPO, družbenih organizacij in društev. V družbeno politični in samoupravni aktivnosti v pripravah na skupščinske volitve 1982 je treba oblikovati pre'dloge za tako sestavo delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti, ki bodo zagotavljala učinkovitost delovanja delegatskega sistema in uresničevanje delegat- skih odnosov — tako v skupščini občine kot v samoupravnih interesnih skupnostih in v njihovih izvršilnih organih. Izhodišče za kadrovske priprave na volitve je celotna ocena dose- danjega delovanja skupščinskega sistema. Zato je treba takoj in kar najbolj objektivno oceniti in ovrednotiti dosedanje uresničevanje dele- gatskega sistema, ob tem pa jasno začrtati naloge, ki jih pred vse družbene dejavnike neodložljivo postavlja sedanje razgibano politično življenje in zlasti tiste, ki nas čakajo v zvezi s političnimi, kadrovskimi in organizacijskimi pripravami na volitve v letu 1982. Ta ocena mora predvsem ugotoviti: — ustreznost strukture posameznih temeljnih delegacij in izvršnih organov, ustreznost sestave konferenc delegacij ter ustreznost posebnih in splošnih delegacij. Krajevne konference SZDL in osnovne organizacije sindikata imajo ob tem še posebno odgovorno nalogo, saj morajo opraviti po- trebne kadrovske, organizacijske in druge naloge za kontinuirano delo koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja in volitve pri KK SZDL in osnovnih organizacijah sindikata. Delo teh organov je namreč pogoj za pravočasne vsebinske, kadrovske in organizacijske priprave na volitve. Predsedstvi sta na skupni seji tudi predlagali občinski skupščini, da pravočasno sprejme pobude za spremembe in dopolnitve statuta občine Ptuj in drugih volilnih aktov v skladu s sprejetimi ustavnimi dopolnili, volilno zakonodajo in dosedanjo prakso. Povezano s tem sta predsedstvi tudi sprejeli pobude in usmeritve sveta za družbenopolitični sistem pri predsedstvu OK SZDL, kjer je med drugim zapisano, da morajo biti samoupravni akti vsebinsko pripra- vljeni tako, da bo v praksi mogoče uresničiti načela kadrovske politike, ki prispevajo k poglabljanju kolektivnega dela in odgovornosti. FF W posvet sekretarjev 00 zks ptuj Ocena dela, napotilo za akcijo Temeljito oceno svojega dela bodo morale pripraviti osnovne or- ganizacije ZK v ptujski občini in v njej izpostaviti predvsem nedkjsle- dnosti, ki se pojavljajo pri delu, je bilo rečeno na posvetu, kije bil pretekli teden. Največ nalog čaka komniste na področju uresničevanja ciljev ekonomske stabilizacije, posebej še izvoznih prizadevanj. Le-ta so v občinskem gospodarstvu precej nižja od načrtovanih, medtem koje uvoz višji kar za 75 odstotkov glede na lanskih .sedem mesecev. Tudi izgube so se povečale, fizični obseg proizvodnje pa je manjši kot lani v tem času. Komite občinske konference ZKS Ptuj je pripravil nekatere vse- binske opredeUtve idejnopolitičnega dela osnovnih organizacij, ki jih morajo te oceniti v pripravah na volilno programske konference. Te bodo v novembru in decembru. Posebno bodo morali komunisti oceniti svoj prispevek k dvigu produktivnosti, oceniti samoupravno združeva- nje, dohodkovne odnose, uveljavljanje delitve po delu, vsebinsko po- vezanost planskih dokumentov v tozdih, krajevnih skupnostih in inte- resnih skupnostih ter nekatere druge naloge. Zaobiti ne bodo smeli organiziranosti zveze komunistov in uveljavljanje novih delovnih me- tod. Med osnovnimi organizacijami pa je še 49 takih, ki še niso evi- dentirale možnih kandidatov za opravljanje funkcij v občinski organi- zaciji ZK in bodo morale to opraviti takoj. O delu OO ZKS ptujske občine bo beseda tudi na seji občinske konference zveze komunistov, ki bo predvidoma 22. septembra. N. D. •jubilejni vlak bratstva in enotnosti LETOS 1400 UDELEŽENCEV Minilo je 20 let od prvega vlaka bratstva in enotnosti, ki je v septembrskih dneh leta j961 prvič vozil 500 nekdanjih slovenskih iz- seljencev v kraje nekdanjega izseljeni.štva. Od takrat do danes je vozil že 20 krat in vsakič je dokazal, daje njegova moč v najsvetlejši pridobitvi naše narodnoosvobodilne borbe, v bratstvu in enotnosti. V zadnjih poletnih dnevih in v pričakovanju jeseni, se krepi tudi priprava na letošnji vlak. ki bo odpeljal 1400 nekdanjih izseljencev 11. oktobra v številne srbske kraje: Kraljevo. Knič, Stalač, Vrnjačko Banjo, Gornji Milanovac in še kam. Povsod tam. kjer bo ustavil, mu pripravljajo topel in bratski sprejem, ki je vedno enkraten in neponovljiv. Za take trenutke nam zmanjka besed; potrebno jih je le doživeti. Pri ptujskem koordinacij.skem odboru za pripravo letošnjega vlaka bratstva in eno- tnosti ugotavljajo, da še ni bilo nikoli tolikšnega zanimanja za vlak kot prav letos. Dosedaj je svojo udeležbo prijavilo že 57 nekdanjih izse- ljencev in njihovih svojcev. Zvone Masten, predsednik koordinacijskega odbora za pripravo vlaka bratstva in enotnosti pri občinski konferenci SZDL Ptuj, nam je o 20-letnici vlaka povedal naslednje: »Najprej je potrebno povedati, da se je ritem prihoda in odhoda vlaka letos nekoliko spremenil. V letu 1980 smo udeležence vlaka bratstva in enotnosti imeli vgosteh Slovenci in ker vlak vozi vsako drugo leto. smo letos ob 20-letnici naredili izjemo. Tako bomo letos imeli dva, namesto enega vlaka; v Srbijo pa bo potovalo okrog 1400 udeležencev. Še eno poslanstvo vlaka je potrebno omeniti in sicer pomlajevanje strukture udeležencev, kar pomeni, da v kraje nekdanjega izseljeništva potujejo v vedno večjem številu tudi potomci izseljencev. V Ptuju se na letošnji vlak dobro pripravljamo in smo dosedaj izpolnili že vse naloge iz pripravljalnega obdobja; velik uspeh pa smo letos zabeležili pri prijavah. Pričakujemo pa, da bomo tako uspešni tudi v preostalih nalogah.« . MG . 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 17. september 1981 — TEDNI^ STAREŠINA GOJKO POZNANOVlC ODHAJA NA DRUGO DELOVNO DOLŽNOST Osnovni cilj je krepitev duha in telesa Gojku Poznanoviču, starešini ptujske garnizije JLA Dušan Kve- der-Tomaž, ki je nazadnje oprav- ljal naloge referenta za šport, so pred kratkim starešine pripravili poslovilni sprejem pred odhodom na novo delovno dolžnost. Ob tej priložnosti se je zahvalil za tesno sodelovanje v občini, predstavniki občine so po dosedanjerii sodelavcu v spomin na delo podarili monografijo Ptuja. Vojno šolo je Gojko Poznanovič končal pred enaindvajsetimi leti, nato služboval v različnih garnizi- jah, pred dvanajstimi leti pa je pri- šel v Ptuj. S športom se je aktivno ukvarjal vse od mladosti, ko je tre- niral metanje krogle, boks in atle- tiko; to mu je postala opredelitev. Aktivno je treniral v Slavonskem Brodu, Tuzli, poleg redne dolžnosti je tekmoval tudi na Sinaju — Egipt, ko je služboval Sest mesecev v sklopu modrih čelad, v desetero- boju je bil celo drugi. Želel je, da bi služboval v slovenskem mestu. Pri- šel je v Ptuj, na področje ,,zelene" Štajerske, v zgodovinsko mesto polno zanimivosti. Tu je spoznal veliko prijateljev, se dobro počutil. ,,Navdušen sem nad mestom, saj so tu delovni in veseli ter pristopni ljudje. Sest let sem bil referent za šport, sodelovali smo z delovnimi organizacijami, društvi, klubi, raznimi organizacijami v Ptuju in okolici. Eden izmed osnovnih ciljev vojaškega življenja je krepitev duha in telesa. Pri tem pa ima šport velik pomen, treba je delati na vseh področjih fizične vzgoje. V jugo- Tovariš Gojko je veliko prispeval k razvoju telesne kulture in športa tako v JLA kot občini Ptuj Gojko Poznanovič slovanski ljudski armadi gojimo več vrst fizičnih aktivnosti: jutra- njo telovadbo, kondicijske vadbe, športno kondicijske vadbe. Tudi seveda športne aktivnosti in razne oblike rekreacije v prostem času. To gojimo s ciljem, da bi dosegli čim višjo stopnjo fizične priprav- ljenosti in s tem tudi nenehno bor- beno pripravljenost. Tako smo po- sebej pozorni na vadbe, ki krepijo moč, hitrost, vzdržljivost, spret- nost. Poleg tega se trudimo, da enote redno med seboj tekmujejo v raznih športnih disciplinah, orga- niziramo srečanja in sodelujemo tudi izven voiašnice. Poudarja se množičnost, kolektivnost, da je šport v katerikoli obliki prisoten v vseh osnovnih enotah. Skozi tekmovanja od najnižje stopnje pa do šeste najvišje, sodelujejo tako vsi vojaki in starešine. Preko selekcije se formirajo ekipe tako. da na armijska prvenstva pridejo res le najuspešnejši, ki zastopajo garnizijo JLA. V teh letih smo v enoti dosegli iz-edno pomembne uspehe v medgarnizijskih tekmova- njih. Precej vojakov in starešin je sodelovalo na prvenstvih JLA, kjer so bili najuspešnejši v strelstvu in atletiki, letos pa igrah z žogo, kjer je vedno čutiti napredek, kar ja najvažnejše. Vodil sem ekipe JLA na armijskih prvenstvih, bil trener ekipe LAO, kije nekajkrat zapored osvojila 1. mesto na vsearmijskem prvenstvu. Sodelovali smo tudi na občinskih in republiških prvensivji I v krosu, streljanju, smučanju i * dosegli visoke uvrstitve. VojaJuj je dala veliko posameznikov v ^^^^ Ijanju, ti pa so na vsearnisU prvenstvih osvojili 1. mesto W 1976 v Mariboru, leta 1977 v SpiiJ in leta 1979 v Somboru," je pov^, dal Gojko Poznanovič-. ,,Sodelovanje s športnitji, organizacijami občanov uspešno, sodelujemo z združeniu, delom. Uspehi so več kot očitni. vseh kontrolah je dokazana veli^j sposobnost vojakov in starešin, sji se poleg rednega dela telesn^ pripravljenosti s tem ukvarjajo 5^ posebno v prostem času. Ce Želimo še boljše rezultate, moramo datiJe več od sebe, hkrati pa pričakujemo Se naprej tako tesno sodelovanje starešinskega kadra in vojakov. Vrata vojašnice so odprta za vsj tekmovanja . . . Dokaz za dobro organiziranost športa ni ime nekega vrhunskega športnika, ampaj; dejstvo, da iz vrst tistih, ki se prej niso ukvarjali s športom, postanejo športniki. Tako pride do množičnosti. Skozi delo pa pridejo rezultati ter krepitev zdravja, Zahvaljujem se vsem tistim, ki so mi pomagali pri izvrševanju dol/ne. sti v ptujski vojašnici in športnim delavcem v mestu Ptuju." Na kon- cu je dejal, da je Ptuj mesto, v ka- terem je doživel veliko lepega, v njem sta mu bila rojena dva sina in Ptuj bo ostal mesto, v katerega se bo celo življenje vedno znova vra- čal. ,,Težko je oditi, tu imam veliko prijateljev, s katerimi se bomo obi- skovali, sinova morata vedeti, da sta tu živela svojo mladost. Z od- hodom v novo garnizijo, bom dalje aktivno delal v Športu z vojaki in nadaljeval izkušnje, katere sem do- bil v Ptuju," zatrjuje Gojko. Želim mu velike uspehov na novi delovni dolžnosti! DRAGO PAPLER foto M. Ozmec in L Ciani Razmišljanje ob zgodbici „Ia hladne živce" v 35. številki Tednika z dne 10. septembra 1981 je bila objavljena zgodba: Za hladne živce. Zgodba se loteva problema humanosti v medo- sebnih odnosih in posebej humanizacije social- nega dela. Ne nameravam ocenjevati razmi- šljanj in stališč avtorice zgodbe, moram pa opo-. zoriti na netočnosti v zgodbi. Po navedbi avtorice zgodbe naj bi se le ta odigrala v Zavodu za socialno skrbstvo. Dejstvo je, da ustanove s takim nazivom na področju občine Ptuj ni. Socialno skrbstveno dejavnost za območje občine Ptuj opravlja strokovna služba Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj, socialno delo v šolah opravljajo socialni delavci v okviru šolske svetovalne službe in v delovnih organizacijah v okviru kadrovsko so- cialnih služb. Zgodba 11-letnega dečka, ki jo avtorica na- vaja, žal ni edina te vrste. Vendar problem al- koholizma in neurejenih medsebojnih odnosov ni rešljiv z enkratnim posegom, niti ga ne more rešiti oziroma odpraviti le služba socialnega skrbstva. Medosebni odnosi se odvjajo v druži- ni, v šoli, na delu, na ulici, v krajevni skupno- sti. Pri tem ljudje vplivamo drug na drugega. dajemo in sprejemamo. Od pogojev v katerih živi posameznik, od njegove osebnosti, njegove vzgoje in drugih činiteljev je odvisen način in oblika njegove reakcije v dani situaciji. Nekateri posamezniki žal izberejo nehuman, človeka nevreden način reakcije. Prav zapletenost in vsestranska pogojenost človekovega ravnanja povzroča, da je reševanje problemov neurejenih in neustreznih odnosov zahtevno in dolgotrajno delo, ki terja sodelova- nje več dejavnikov, če hoče biti uspešno. Razmišljanja avtorice o rejništvu nasploh so v celoti zgrešena, saj je do nedavnega bila rejni- na tako nizka, da rejniku ni pokrivala stroškov, ki jih je imel z oskrbo rejenca. Pri tem pa je v celoti zanemarjen tisti najzahtevnejši del rejni- kovega dela, namreč skrb za rejenca, da gre v šolo, da se uči, da je zdrav, da ga pripravlja za življenje, daje na varnem, itd. V pripravi na dostojno življenje, torej v us- trezni vzgoji, je prisotno tudi navajanje na delo. Rejnik ali starš, ki otroka ne nauči delati, ni dobro opravil svoje naloge vzgojitelja. Vse te vzgoje in skrbi rejnik doslej ni dobil plačane in tudi z višjo rejnino družba rejniku daje pravza- prav le priznanje za družbeno pomembno in humano delo. Delo rejnikov, njihovo skrb za rejenca in sam razvoj rejenca nadzira strokovna služba Skup- nosti socialnega skrbstva. Nadzor in pomoč ter svetovanje rejnikom se odvija z obiski socialne delavke v rejniSki družini, v šoli, ki jo rejenec obiskuje, vmes pa prihajajo rejenci in rejniki tudi na razgovore k socialni delavki. Socialne delavke se na obiske ne najavljajo, čeprav bi bi- lo to pravilno. Delo je namreč cesto potrebno . prilagoditi trenutni situaciji, ko se pojavi nujni primer, ki ga je potrebno neodložljivo obravna- vati. Takrat se vse drugo odloži. Rejniki bi ni tak dan zastonj čakali najavljeno socialno delavko. Razmišljanja avtorice zgodbe o težavah ii problemih v medosebnih odnosih, pa naj gre a družino ali SirSe, preveč izhajajo iz posameznii primerov, ki pa še niso merilo za družbo. Vs< anomalije, prehodne ali trajnejše, pa ne gn naprtiti neki določeni kategoriji ljudi. Se man je realno naprtiti odgovornost za tako koiW pleksen pojav kot so problemi v medosebnil odnosih, neki službi ali poklicu. A. O Delavci enote za vzdrževanje hiš v starem delu Ptuja leto.šnje poletje načrtno obnavljajo pročelja hLš. Barv ne izbirajo upravljalci zgradb, temveč strokovnjaki, ki so odgovorni za prenovo mestnega jedra. To pa včasih po- vzroči med občani negodovanje, zlasti, če gre za kako temnejšo, bolj redko uporabljeno barvo za pročelja hiš. Sicer se pa večinoma novi barvi kaj hitro privadijo, slaba volja je pozab- ii;-na. pa tudi zbadljivke in šale. I .ik primer je bil pred nedavnim s pročeljem priljubljenega ptujskega gostišča Pri Roziki. ko .so ga pobarvali temno modro. Mnogo šal je bilo izrečenih na ta račun in modrovanj, da bi za gostilno Pri Roziki najbolj ustrezala roza bar- va, sedaj bomo pa morali gostilno preimeno vati »Pri plavici«.,Doslej je veljalo pravilo, daS bil lepo v rožicah, če s'i se ga Pri Roziki napi odslej pa boš v takem primeru imel »plavega' kar povrh ni stabilizacijskoin podobno. Sic( pa zunanja barva gostišča ni prav nič vplival na kvaliteto postrežbe v lokalu, kije vedno D ustrezni vi.šini. Gostilni Pri Roziki nadevajo temno modro barvo Foto: .M. Ozmec Lepo in privlačno pročelje zgradbe ekonomske srednje šole, kjer je 0»^'^'' osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Foto: M. Ozvn^ KS Heroja Lacka Rogoznica praznuje Krajam KS Heroja Lacka RogDznica pra/nujcjo s\oj praznik 17. septembra. Z njim se spominjajo rojstnega dne narodnega heroja Jožeta Lacka, ki seje rodil na ta dan leta 1X94 v Kicarju. Spominjajo pa se tudi vseh krajanov, ki so v najtežjih dneh v zgodovini jugoslovanskih nart)dov in narodnnosti kot borci in aktivisti sodelovali v predvojnem delavskem gibanju^ v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji ter v povojni graditvi samoupravne socialistične družbe. Letos ga Rogozničani praznujejo že šestič, prireditve pa potekajo skozi ves mesec september in so v vseh sedmih vaseh krajevne skupnosti. Najprej so v Pacinju razvili prapor člani gasilskega društva, v Žabjaku so organizirali trim tek, v Podvincih so gasilci predali namenu kombinirano orodno vozilo, v opekarni v Žabjaku streljajo z zračno puško, v Novi vasi je na sporedu tekmovanje v pikadu. položili pa bodo tudi spominski kamen ob Titovih drevesih pri novem vrtcu, na športnem igrišču v Rogoznici pa bo udarniški dan. Osrednja slovesnost bo letos v Spodnjem Velovlaku v nedeljo, 20. septembra. Ob 14. uri bo slavnostna seja skupščine in družbenopoli-' tičnih organizacij na kateri bodo podelili tudi priznanja KS najzaslu- žnejšim krajanom za njihove dolgoletne aktivnosti. V praznovanje se vključujejo tudi enote gasilskega centra Ptuj, ki bodo tega dne ob 8. uri izvedle tekmovanje najboljših desetin, ob enajstih bodo odprli razstavo kruha in pogač s sodelovanjem gospodinj iz Ve- lovlaka in Pacinja. Pripravili pa bodo še kulturni program s sodelova- njem pionirjev in mladincev OŠ Dornava in ženskega pevskega zbora PD Alojz Arnuš iz Rogoznice. 27. septembra bo v Kicarju otvoritev asfaltirane ceste in družabno srečanje pri gasilskem domu. KS Heroja Lacka Rogoznica je ena izmed večjih v občini, vendar se v delo aktivno vključuje vseh sedem vasi. V tem mandatnem obdobju ugotavljajo, da polovica delegatov zelo dobro dela. ostali pa se nekoliko slabše vključujejo v delegatski sistem. To je tudi dragocena izkušnja pri pripravah in evidentiranju delegatov za nove volitve v letu 1982. V posameznih vaseh .so zelo aktivni tudi nekateri odbori vaške samouprave, ki deluje kol samoupravni organ KS, po nekod pa jih skorajda ni čutiti, čeprav bi morali biti kot nekak motor, ki poganja in povezuje vso dejavnost na vasi. Zelo aktivna pa so društva, ki delajo sicer v okviru svojih možnosti, vendar bodo do konca leta v celoti izpolnili svoj program. Rogozniška KS deluje tudi z eno od KS v pobrateni občini, Arandelovac, to je Banjo, s katero so navezali lesne stike in načrtujejo tudi medsebojno izmenjavo izkušenj, predvsem na kmetijskem pod- ročju, ms Uspešna tudi brigada rdečega križa čeprav so krampi in lopate letošnjih udeležncev mladinskih delo- vnih akcij že zdavnaj utihnili, je vendarle njihovo pomembno in veliko delo ostalo v krajih, ki so jim v teh poletnih mesecih pomagali, da se hitreje razvijejo in dobijo najnujnejše — ceste, vodovod, telefon in še kaj. Letos pa je na območju Haloz in Slovenskih goric že drugič zapored uspešno delala tudi brigada Rdečega križa »Dr. Maks Pohar« kije bila sestavljena iz zdravstvene enote, .socialne, vzgojiteljske in tehnične enote. Delovala pa je na območju ptujske in lenarske občine s skupno triindvajsetimi brigadirji. ZDRAVSTVENA ENOTA je delala vkrajevnih skupnostih Vito- marce in Žetale. Pri svojem delu so njeni člani obiskali 87 družin in raznih skupin od bolnikov, starčkov in invalidov do otrok ter opravljali manje strokovne po.sege kolje previjanje ran, merjenje krvnega pritiska, skrbeli so za higieno bolnikov in njihovega okolja. Tako statistični podatki pravijo, da so v le namene prevozili 842 kilometrov z avtomobilom, 128 pa so jih tudi prehodili peš. Članice te ekipe pa so pomagale tudi .socialno tehnični skupini pri delu na hiši sester Butolen, ki sta z briga- dirsko akcijo prišli do čiste in svetle kuhinje ter primernega ogrevanja. SOCIALNA ENOTA je izvedla anketo o življenjskih razmerah uživalcev denarnih pomoči v krajevni skupnosti Vitomarci in se nato pridružila skupini v Žetalah. Brigadirke.so obiskale 76 občanov, ki dobivajo družbeno denarno pomoč,in pri vsakem izpolnile posebni vprašalnik. Tu sojim bili v pomoč tudi domači mladinci in drugi krajani, ki sojih vodili po slovenskogoriškem terenu. TEHNIČNA ENOTA je ob sodelovanju drugih brigadirjev delala v Kočicah .številka 3. Tuje bila porušena stara kuhinja, kije bila brez dimnika. Domači zidarji so s pomočjo brigadirjev postavili novo kuhi- njo, pomagali pa so tudi mladinci iz tega kraja in mizar. Deloje nekajkrat ttkio do poznega popoldneva, pomagali pa sta tudi mentorici. Vrednost d^la in materiala je bila v lem primeru 40 tisoč dinarjev, sredstva pa bodo prispevali lastnica, socialno skrbstvo in osnovna o organizacija Rdečega križa. VZGOJITELJSKA ENOTA je opravljala vzgojnoizobraževalni program v dveh vrtcih — v Žetalah in Vitomarcih. V Vitomarcih je bilo vpisanih 29 otrok, v Žetalah pa 33. mš* MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH Ptuj, Prešernova 40 honorarno zaposli tajnika, blagajnika in knjigovodja za štiriurno delo dnev- no. Pogoji: zaželjena je srednješolska izobrazba. Prednost pri zaposlitvi bodo imeli kandidati, ki so vajeni ali voljni delati z invalidi. Pismene vloge pošljite na naslov: Medobčinsko društvo slepih in slabo- vidnih Ptuj, Prešernova 25. Razpis velja do zasedbe del in nalog. Zcvod za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marijana Borštnarja Dornava, p. Moškajnci razpisuje po sklepu sveta zavoda z dne 11.9. 1981 dela in naloge VRATARJA - TELEFONISTA Pogoji: Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, se za opravlja nje del in nalog zahtevajo še naslednji pogoji: — PK delavec (sposobnost opravljanja manjših zidarskih in keramičnih del) — tečaj iz varnosti in družbene samozaščite — kazenska neoporečnost — 3 mesece delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za določen čas s polnim delovnim časom in 1 mesečnim poskusnim delom. Pismene prijave z dokazili^ o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov Zavod dr. Marijana Borštnarja Dornava, p. IVIoškanjci v 15 dneh po objavi. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka. - 17. september 1981 NAŠE KMETUSTVO - 5 ZAVEČJf PRIDELEK PŠENICE »zakruhin sladkor" I jjgdaljevanje iz prejšnje številke: l^bor semena l(er gre za organizirano akcijo povečanje pridelka pšenice, bi ^Jrali uporabljati le kvalitetno Jj, potrjeno, prečiščeno,'razkuže- ■j^ jn atestirano seme. Pridelek Letov-kooperantov ni upora- r^f, za seme, ker praktično niti v (jružnih organizacijah niti pri ^jebnih kmetovalcih ni možno- (i za neoporečno čiščenje in razkuževanje, poleg lega tudi ni j^pgoče zagotoviti sortne čistoče, zlasti pa kaljivosti semena. Jerneje torej nujno nabaviti pri seiTienarskih podjetjih oziroma fazmnoževalcih semena. Ce je le i^ogoče, bi naj bilo seme prvega jjjlcovostnega razreda (kalivost najmanj 93 odstotna, energija j-glivosli čim večja, čistoča naj- 0)anj 98 odstotna, vlaga pa največ 15 odstotna). V prejšnji ^levilki smo poleg priporočenih sort navedli še rezervne sorte, ker y[egne semena posameznih sort primanjkovati. V tem primeru se pač odločimo za drugo sorto iste intenzivnosti in ranostne .skupi- ne, kvalitetni razred sort bi za letošnjo jesensko setev lažje za- nemarili. Cas setve Najprimernejši čas setve je odvisen predvsem od podnebnih razmer pridelovalnega območja, delno pa tudi od inienzivry)sti sort. Srednje intenzivne sorte, ki imajo nekoliko počasnejši mla- dostni razvoj, sejemo nekaj dni raneje kot zelo intenzivne sorte. Najprimernejši čas setve je v odvisnosti od podnebnih razmer naslednji: — gričevje osrednje in zahod- ne Slovenije: prva polovica okto- bra — gričevje vzhodne Slovenije: prva polovica oktobra —y nižine vzhodne Slovenije: med 5. in 20. oktobrom — primorske nižine: zadnja dekada oktobra. Gostota in način setve Gostota setve je odvisna od sorte, absolutne teže in uporabne vrednosti semena, ter časa setve. Zelo intenzivne sorte sejemo gosteje (okoli 600 kalivih zrn na kvadratni meter) Srednje intenzivne sorte red- keje (500 do 550 kalivih zrn na kvadratni meter). Čim večja je absolutna teža (teža 1000 zrn), toliko večja količina semena je potrebna za enoto površine. Čim večja je uporabna vrednost semena, toli- ko manjša je potrebna količina semena. Uporabno vrednost se- mena in količino .semena v kilogramih na hektar je mogoče izračunati po posebnih obrazcih, vendar naj to opravijo strokov- njaki. Za vsak teden zakasnitve pri setvi je potrebno povečati kohčino semena za okoli l6 odstotkov. Sejemo na ozko medvrstno razdaljo (10 do 20 cm). Globina setve naj bo 3 do 4 centimetre. Gnojenje pšenice Pšenici s hlevskim gnojem oziroma gnojevko ne gnojimo. Vsa potrebna hranila ji damo z mineralnimi gnojili. Fosfor in kalij odmerjamo na osnovi njune ravni v zemlji, ki jo občasno preverjamo s kemično analizo. raven P2O5 in K2O nizka: 10 mg P2OSOZ. K:0 srednja: 10—20 mg P2O50Z. K2O visoka: 20 mg P2O5 oz. K2O Na tleh z nizko ravnijo gnoji- mo s celotnim odmerkom fosfor- ja in kalija pred setvijo, tako da 3olovico odmerka zaorjcmo. po- ovico pa zabranamo. Na tleh z višjo ravnijo fosforja in kalija lahko celotno količino teh hranil zaorjemo pred setvijo, lahko pa jih deloma zaorjemo pred setvijo, deloma pa dodamo pri prvem spomladanskem dognojevanju z NPK gnojili. Napomembnejše je pri pšenici gnojenje z dušikom. Odmerek dušika praviloma delimo na več obrokov. Višino posameznih ob- rokov prilagodimo rodovitnosti zemlje, podnebju in zlasti zahtev- Pri poznih setvah odmerek dušika nekoliko povečamo. Pri prvem dognojevanju rano spo- mladi (ob koncu zime) dajemo večje odmerke posevkom, ki so slabo prezimili in ki so redkejši. Če je spomladi veliko dežja, odmerek dušika zlasti na lažjih tleh pri drugem dognojevanju nekoliko povečamo. Učinkovitost večjih odmerkov dušika omogočimo z uporabo pripravkov na osnovi CCC (cy- cocel, slabilan), ki skrajšajo in utrdijo biljke, in fungicidov, ki preprečujejo razvoj glivičnih bo- lezni, katere sicer pospešujejo Na tleh z različno ravnijo fosfor- ja in kalija so primerni naslednji odmerki fosforja in kalija: kg/ha P2O5 K2O 120 160 90 120 60 80 nosti sorte oziroma pričakovane- mu pridelku. Za zelo intenzivne sorte pšeni- ce, kijih sejemo na dobra rastišča z ugodnimi podnebnimi in talni- mi razmerami (po naravi rodo- vitnejša tla s primernim predpo- sevkom izdatno gnojenim s hlev- skim gnojem ali gnojevko) ter za srednje intenzivne sorte, ki jih .sejemo na slabša rastišča z manj ugodnimi podnebnimi in talnimi razmerami (po naravi manj ro- dovitna tla z manj primernim 3red posevkom, negnojenim s ilevskim gnojem ali gnojevko), priporočamo naslednji sistem gnojenja z dušikom. poleganje. Na zelo rodovitnih tleh, kjer .so pogoji za dosego zelo visokih pridelkov od 60 do 70 metrskih stotov na hektar, je priporočljivo še tretje dognojevanje ob klasitvi z odmerkom 40 do 60 kilogra- mov dušika na hektar. Z dogngi- jevanjem ob klasitvi ( če je posevek bujen, dognojujemo šele v času cvetenja) vplivamo na povečanje pridelka predvsem pa na večjo kakovost zrnja. Dogno- jevanje ob klasitvi nekoliko za- kasni dozorevanje. Nadaljevanje prihodnjič! pripravil: JB V SOBOtO IN NEDELJO V JURŠINiCIH TRIČETRT STOLETJA ORGANIZIRANEGA TRSNIČARSTVA Trsničarska in drevesničarska razstava '^ovi dništveni dom, ki so ga predali namenu v soboto, Je potrditev "spešnega dela skupnosti. J^^^ domačega pevskega zbora so na sobotni prireditvi nastopili tudi •^'»OJiji OŠ Juršinci Izlili siadkorne pese čez nekaj dni. natančneje 20. septembra se bo pričelo spravilo letošnjega pridelka slatlkorne pese. Letos so kmetovalci v zasebnem in družbenem sektorju posejali sladkorno peso na 80 odstotkov večjih X)vršinah, kot leto poprej, čeprav pričakovanja tovarne sladkorja za elošnje leto s tem niso dosežena. Tudi pri sladkorni pesi se je izkazal družbeni sektor, ki v večini primerov dosega planske zadolžitve. Težje je v zasebnem sektorju, kjer si vsaka nova kultura težje utira pol. čeprav je napredek iz leta v leto skokovit. Pri kmetijski zadrugi Ptuj so doslej povečevali površine posejane s sladkorno peso letno za 100 odstotkov. Sedaj so se kmetijske organizacije že dogovorile in sprejele planske obveznosti za setev sladkorne pese v letu 1982. Kmetijski kombinat Ptuj bo tako posejal peso na 800 hektarjih, kmetijstvo v zasebnem sektorju pa na 412 hektarjih, od tega kmetijska zadruga Lovrenc 30 hektarjev, kooperanti kmetijske zadruge Ptuj pa na 382 hektarjih. Če bo letošnji pridelek dober in če bodo pridelovalci s finančnim rezultatom zado- voljni, plana setve v prihodnjem letu ne bo tako težko doseči, čeprav pomeni v primerjavi z letošnjo realizacijo več kot 1CK3 odstotno pove- čanje. JB zadružni enoti podlehnik, žetali Travniki, pašniki gozdovi in polja z besedami v naslovu sta najbolje na kratko predstavljeni zadružni enoti Podlehnik in Žetale, ki obsegata v glavnem teritorialno območje teh krajevnih skupnosti. Zadružna enota Podlehnik obsega približno 1900 hektarov kmetijskih površin in 1300 hektarov gozdov. Kmetijske površine so v glavnem na hribovitem območju, zato so najprimernejše za vinogradništvo, sadjarstvo in živinorejo. Njivskih površin je približno, 400 hektarov, ki pa niso primerne za tržno kmetijsko proizvodnjo. { Podatek, da je kar okoli 600 hektarov travnikov, 200 hektarov vino-i gradov in 700 hektarov pašnikov, Dotriuje prejšnjo trditev. ; Podobno je v zadružni enoti Žetale, površineso v približno enakih ; velikostih, še nekaj več pa je v tej zadružni enoti gozdov, ki pomenijo' tamkajšniemu prebivalstvu precejšen vir dohodka. Velike površine travnikov in pašnikov dajejo možnost razvoja živinoreje, so pa žal te možnosti še vse premalo izkoriščene. Z intenzivno obdelavo teh površin bi lahko bistveno povečali staležživine na območju obeh zadružnih enot. S poskusi dobrega gnojenja so že ugotovili, daje mogoče pridelati precejšnje količine krme tudi v sušnih obodbjih. Eden sodobnih hlevov, ki jih gradijo v zadružni enoti Žetale. Kmetovalca Neža in Alojz Korez iz Žetal 38 bosta kmalu vhlevila 20 krav — 5 molznic. Povem preusmerjenih kmetij v živinorejo na tem območju ni, so pa kombinirane kmetije. Takih kmetij, ki se ukvarjajo z živinorejo, in vinogradništvom,, je na območju obeh zadružnih enot okoli petdeset, dosegajo pa že lepe rezultate. V zadružni enoti Žetale gradijo tudi dva sodobna hleva. Gre za tako imenovani prosti tip hleva, kar je pri nas še redkost. V oba bodo že letos vhlevili živino, to pa je dokaz, da tu v te kraje vse bolj prodira intenzivni način vzreje, oziroma prireje mleka — za pitanje ni dobrih pogojev, saj primanjkuje površin za pridelavo silažne koruze. Letos so prvič pričeli z pridelovanjem vrtnin, v glavnem gre za kumarice, ki jih potrebuje živilska industrija Petovia Ptuj. Pridelava vrtnin je za to območje še posebno zanimiva, saj gre za pridelovanje na malih kmetijskih površinah, ki jih je tu precej, pomeni pa dodatno dejavnost in možnost precejšnjega zaslužka. Letos so na tem področju dosegli zelo lepe rezultate, vsi ki so se odločili za pridelovanje kumaric so zelo zadovoljni in gotovo prihodnje leto ne bo težko pridelati dvakrat več kumaric, tako je namreč predvideno v planskih dokumentih. Vodja zadružnih enot Podlehnik in Žetale Danica Svenšek (levo), dobro sodeluje s kooperanti na območju obeh zadružnih enot. Sicer pa lahko trdimo, da zadružni enoti Podlehnik in Žetale, oziroma kmetje na tem območju, niso odpovedali pri nobeni kmetijski kulturi. Čeprav je za to zelo malo primernih površin, vendarle pride- lujejo tudi sladkorno peso, rdečo peso, pa tudi pšenico, koruzo-in tako dalje. Letos imajo posejano sladkorno peso na štirih hektarjih, kot kaže bo- pridelek dober in odločitev kmetovalcev ekortomsko upravičena, zelo , lep je tudi posevek rdeče pese. Vsi ti uspešni poskusi bodo nedvomno razbili dvom vsem tistim, ki se doslej iz kakršnihkoli razlogov še niso upali odločiti za pridelovanje kmetijskih kultur, ki jih uvajamo. Ob obisku v zadružnih enotah Podlehnik in Žetale smo dobili vtis, da se z dobro voljo da marsikaj doseči. JB V soboto in nedeljo je bilo v Juršincih zelo .slovesno, saj so člani skupnosti trsničarjev in drevesničarjev slavili 75-letnico organiziranega trsničarstva v tej slovenskogoriški krajevni skupnosti. Tričetrt stoletja je dolga doba. organizirano trsničarstvo v Juršincih pa pomeni velik pri- spevek kvalitetnemu vinogradništvu na našem območju. Skupnost tr- sničarjev in drevesničarjev Juršinci sodi po številu vzgojenih sadik na drugo mesto v Sloveniji. Slovesnosti v Juršincih so se udeležili številni gostje, med njimi . predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo Milovan Zidar, predsednik zadružne zveze Nande Vode, predstavniki ptujske občine, zbrali pa so se tudi številni krajani in člani skupnosti. Osrednja slovesnost je bila v soboto v prosvetni dvorani. Slavnostna govornica je bila Zvonka KTneževič. Povdarila je pomen organiziranega trsničarstva za razvoj vinogradništva in vinarstva ter omenila velike možnosti in naloge na področju kmetijstva v ptujski občini. Predsednik zadružne zveze Slovenije je podelil skupnosti trsniča- rjev in drevesničarjev Juršinci zlato plaketo Zadružne zveze Jugoslavije in sicer v znak priznanja za izjemni pri.spevek k razvoju kmetijstva, zadružništva in socialističnih samoupravnih odnosov na vasi. Predsednik zadružnega sveta Kmetijske zadruge Ptuj Anton Zemljak je nato podelil pismena priznanja 15 trsničarjem, članom skupnosti, za njihovo dolgoletno prizadevno delo pri vzgoji trsnih ce- pljenk. Skupnost trsničarjev in drevesničarjev, oziroma njen predsednik Simon Toplak, pa je podelila priznanja s plaketo petim posameznikom za uspehe na področju razvoja trsničarstva v Sloveniji. V .soboto so odprli zanimivo trsničarsko in drevesničarsko razstavo ter razstavo »75 let organiziranega trsničarstva«, ki jo je pripravil Zgo- dovinski arhiv iz Ptuja. Namenu so predali novi društveni dom in organizirali posvetovanje o vprašanjih in problemih razvoja trsničarstva in vinogradništva. V nedeljo dopoldan so nadaljevali s prireditvami in sicer so pri- pravili razgovor o razvoju kmečkega turizma na vinorodnih območjih Haloz in Slovenskih goric, zaključili pa so s sejo odbora za vinogra- dništvo, kjer so se dogovorili o pripravah na letošnjo trgatev. JB Obračun pridelovanja kumaric Zc spomladi smo napovedovali možnost lepega zaslužka s pridelo- vanjem kumaric. Let6s so jih pridelovalci v ptujski občini pridelali mnogo več kot leto poprej — kar 165 ton. Kumarice lahko pridelujemo na manjših kmetijskih površinah, ki jih jc v naši občini v izobilju. Ob obisku v zadružni enoti Podlehnik smo se osebno prepričali, daje gojenje kumaric resnično dohodkovno zanimivo. Vsi pridelovalci na tem ob- močju so se pohvalili z dobrim pridelkom in seveda tudi z zaslužkom. Tudi vodja zadružne enote Podlehnik — Danica Svenšek seje odločila, da na 5 arih poseje kumarice in vsem. ki ne verjamejo v uspešnost pridelovanja te kulture na tem območju, dokaže njihovo zmoto. Kot je povedala, jena petih arih pridelala 3500 kilogramov kumaric, ob rednem obiranju so bile njene kumarice dobre kvalitete, takoje prejela tudi višje plačilo. Iz njene beležke smo prepi.sali naslednji obračun pridelovanja: dohodek od prodaje kumaric ' 30.000 din stroški gnojenja, apnenja in škropiva 2.000 din ostanek 28.000 din. Seveda je s kumaricami precej dela. predvsem z obiranjem. Sicer pa JC potrebno v pridelovanje vsake kulture vložiti precej dela. Gotovo pa bi težko našli še kakšno kmetijsko kulturo, ki bi na tako mali površini z.agotavljala takšen dohodek. JB 6- IZ N ASIH KRAJEV 17. september 1981 — TEDNIK Priznanje krajanom Stoperc Ko je predsedstvo skupščine občine Ptuj na zadnji seji obravnavalo poročilo o izvedbi občinskega praznika, je posebno ugodno ocenilo osrednjo proslavo, kije bila 8. avgusta v Stopercah, povezana z odprtjem doma krajanov, ki so ga krajani zgradili v rekordnem času. Ob tem je predsedstvo skupščine občine Ptuj izreklo posebno priznanje samoupravnim organom in družbeno političnim organizaci- jam krajevne skupnosti Stoperce za aktivno in požrtvovalno sodelovanje* v pripravi in izvedbi osrednje prireditve ob prazniku občine Ptuj. FF DRUŽBENE DEJAVNOSTI V OBČINI ORMOŽ v družbenih dejavnostih na območju občine Ormož so v letošnjem prvem polletju sredstva za osebne dohodke porasla za 17,5 odstotka, kar je za 15,5 odstotka mani kot porast sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu. V izobraževanju so OD porasli za 13,7 %, v kulturi za 21.5 %, v zdravstvu za 22,6 % in v otroškem varstvu 14,4 %. Podatki kažejo, da so povsod upoštevali določila dogovora in re- solucije za letošnje leto. -u MAKOLE Udarniška akcija za vodovod v dolini Dravinje in Ložnice poteka akcija za izgradnjo vodovod- nega omrežja, ki bo postopoma pokrila precejšen del slovenskobistriške občine do leta 1983. Akcija trenutno poteka na področju manj razvite krajevne skupnosti Makole, prihodnje leto pa se bo akcija nadaljevala na področju krajevne skupnosti Laporje. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Mihael Špendal je povedal, daje vrednost investicije preko 95 milijonov dinarjev. Od tega pa bo kar polovica odpadla na prostovoljni del, na domačine, brigadirje, mladino in pripadnike Ju- goslovanske ljudske armade. Po izgradnji ^bo to en najzaneslivejših vodilnih virov, saj bo, napajan iz štirih izvorov: Ptujske gore, Šikol, Studenic in Pohorja, vse pa bo vezano na isto zanko. V soboto, 12. septembra je potekala udarniška akcija na izkopu jarkov za primarno vodovodno omrežje občanov krajevne skupnosti Makole, na odseku Savinjsko — Mostečno, v dolžini 2630 metrov. Sobotna akcija je bila že druga v tem mesecu, domačini, mladina in vojaki ptujske garnizije Dušan Kveder-Tomaž, pa so izkopali 1000 metrov jarka. Pred tednom dni pa je bila prva akcija, kjer so sodelovali domačini, mladina in pripadniki JLA iz Slovenske Bistrice, skopali pa so 1500 metrov jarka. Akcija je lepo uspela, z njo so zadovoljni, preko tedna pa bodo položili cevi. Investitorje Samoupravna komunalna interesna skupnost iz Slo- venske Bistrice. Predsednik Odbora za izgradnjo vodovoda Marjan Vrantar, doma iz Savinjskega je povedal, daje ta akcija potrebna za izgradno vodovoda v vasi Savinjsko, Pečke, Mestruk, Stoperce, Ložnico, Laporje, Novo vas, Črešnjevec. »Z delom in količino smo zadovoljni, norma je bila dose- žena. Prva faza je končana, odsek Savinjsko — Mostečno, druga faza pa bo Mostečno — Pečke — Makole — Struga in Mostečno — Laporje. Po končani akciji je družabno popoldne za vse udeležence, da se še bolj spoznajo med sabo.« Irena Ducman. 19-letna študentka 1. letnika Pedagoške akademije v Mariboru je doma iz Starega grada pri Makolah. Na mladinskih delovnih akcijah še ni bila, zaradi pomanjkanja časa. udeleži pa se" udarniških in lokalnih akcij v okviru mladinske organizacije. »Pred kratkim smo sodelovali z mladimi iz Svetozareva pri graditvi štiri kilo- metre do.gega vodovodnega kanala od Studenic do Globokega. Bilo je prijetno, zasipali in kopali smo jarke ter zastavljene programe tudi izpolnili. Tako pomagamo nerazvitim krajem. Po drugi strani pa smo se srečali s prijatelji iz različnih krajev in smo z delom zadovoljni.« D. PAPLER ŠMAR-mO NA POHORJU Praznik krajevne skupnosti Kljub temu, da letos na območju krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju, v občini Slovenska Bistrica, niso predali svojemu namenu ob prazniku KS, ki so ga proslavili v nedeljo 6. septembra, nobenega industrijskega ali drugega družbeno pomembnega objekta, pa so svoj praznik proslavili nadvse svečano. Ze v jutranjih urah so se zbrali delegati družbenopoUtičnih organizacij in društev te KS na skupni svečani seji, ocenili delovne uspehe preteklega obdobja in načrte nad- aljnjega razvoja krajevne skupnosti. Ob tej priložnosti so najzaslužnej- šim posarneznikom podelili tudi znake OP za prizadevno delo na pod- ročju KS Šmartno na Pohorju v preleklem obdobju. V okviru praznovanj praznika KS so pred nedavnim predali svojemu namenu tudi prepotrebno vozilo TAM. V kulturnem programu, ki so ga pripravili v nadaljevanju sveča- nosti, so nastopili folklorna skupina K UD Šmartno, kmečka godba na pihala iz Frajhajma, učenci domače šole in mladinci. Težko pričakovana zanimivost pa je bilo tekmovanje v spretnosti vožnji s traktorjem, ki so ga se udeležili predvsem mladi zadružniki iz Šmartna in okoliških krajevnih skupnosti. Te dni pa prebivalci krajevne skupnosti, še posebno pa najmlajši z velikim zadovoljstvom spremljajo gradnjo nove osnovne šole. ki boj prinesla najmlajšim boljše učne pogoje, starejšim pa tudi primernejše] možnosti sestajanja na raznih sestankih in drugih delovnih ter kulturnih j srečanjih. ! Besedilo in p)osnetek; Viktor Horvat^ NA OBISKU V CENTRU ZA USPOSABLJANJE MLADINE ZA SLO iN DS Puške niso več neznanka Ni še dolgo tega, ko je v pro- storih stare osnovne šole v Dornavi utihnila brigadirska pesem, že je v teh prostorih spet polno mladostne vedrine. Oddelek za ljudsko obrambo pri SO Ptuj je tudi letos pričel z organiziranim usposablja- njem izvenSolske mladine za SLO in družbeno samozaščito. O tem je stekla beseda s komandantom v tem učnovzgojnem centru, Marja- nom Kokolom, ki je uvodoma de- jal: ,,To usposabljanje poteka letos v nekoliko drugačni obliki kot Ivan Zajšek iz 2etal prejšnja leta. Center obiskujejo v eni izmeni dekleta in fantje skupaj. Gre torej za vrstnike, saj so vsi približno iste starosti — letnik 1965. S prvo izmeno smo zaenkrat zadovoljni, fantje in dekleta spremljajo predavanja pozorno, trudijo se po svojih močeh. Naj dodam, da gre za vse tiste mladin- ce, ki so po osnovni Soli ostali do- ma, torej niso nadaljevali šolanja v kateri izmed poklicnih ali srednjih šol. S tem tudi nimajo pogojev, da bi pridobili znanje s področja SLO in DS, kar pa je za vsakega našega državljana obvezno. Prav zaradi tega smo tudi letos v oddelku za ljudsko obrambo pri SO Ptuj pri- čeli s to obliko izobraževanja. Kako pa poteka to usposablja- nje? ,,Sam pouk poteka podobno kot v šolah. V predavalnicah so dekle- ta in fantje, ki v dopoldanskem času poslušajo predavanja, torej gre za teoretični del. V popoldan- skem času pa poteka še praktično usposabljanje v okolici Dornave. V eni izmeni traja usposabljanje 12 dni, v dveh izmenah bo torej traja- lo 24 dni. Komandirji so isti kot lani in se z mladimi dobro razume- jo, tudi domačini so nas sprejeli kot svoje. Obvezjiiki nosijo tudi posebne uniforme, tako, da je ži- vljenje podobno, kot pri vojakih." Ali po zaključku usposabljanja preverjate znanje obveznikov? ,,Pravgotovo da preverjamo. Gre za določeno obliko, ki je že ustaljena saj se zavedamo, da mo- ra vsak obveznik tudi nekaj imeti Mira Mlakar iz Sel od teh predavanj in praktičnega usposabljanja. Krona vsega našega dela pa bo ob zaključku streljanje z vojaško puško na rednih števil- kah I. in II. Tega se fantje in de- kleta veselijo in bojijo obenem. Končno pa je naučiti jih streljati neke vrste cilj našega usposablja- nja. Izoblikovati je treba osebnost, ki bo ob vsakem času pripravljena in se tudi znala postaviti po robu morebitnemu agresorju." Kako pa poteka delovni dan usposabljanja? ,.Najprej je treba vedeti, da brez reda v takšni množici mladine ne bi šlo. Ne gre za čisti vojaški red, imamo pa svoj red, ki se ga tudi držimo. Vstajamo precej zgodaj, ob šesti uri, delovni dan pa zaključi- mo ob 21. uri zvečer. Vmes je zju- traj redna telovadba, zajtrk, po- tem pa predavanja. Vmes je mali- ca, popoldne kosilo in čas za pro- stovoljne aktivnosti in učenje, to- rej ponavljanje snovi. Skratka ži- vljenje v centru poteka normalno, obvezniki se dobro razumejo med seboj in upam, da bodo ob zaklju- čku tudi vsi pokazali dovolj znanja s področja splošne ljudske obram- be in družbene samozaščite." In kaj menijo o usposabljanju obvezniki? Ivan Zajšek iz Zetal: ,,Zelo v re- du nam je tukaj v Dornavi. Precej se učimo, dosti zanimivih predava- nj o orožju in vojnah imamo, ni težko. Veliko je stvari za katere sem slišal prvič v življenju. Sicer pa je pred mano Se obvezno služe- nje vojaškega roka in tam bom Ivan Lcskovar Iz Stoperc stvari še podrobneje spoznal. Naj- bolj se veselim streljanja, ki bo ob zaključku usposabljanja, upam, da bom dobro streljal, no vsaj želim si tako." Mira Mlakar iz Sel: ,,Urnik na- šega usposabljanja n\i je zelo všeč, pravzaprav ni stvari nad katero bi imela kakšno negativno pripombo. Tudi hrana je v redu. Prvič sem v uniformi in to mi je zelo všeč, kar ponosna sem na to, da lahko tudi dekleta oblečemo uniformo, podo- bno vojaški. Tu sem zaradi tega, ker po osemletki nisem šla naprej v šolo. Prepričana sem, da mi bo pridobljeno znanje koristilo, želim pa si, da ga nikoli ne bi bilo treba resnično uporabljati, saj veste kaj mislim s tem ..." Ivan Leskovar iz Stoperc: ,,Prav je, da nas že sedaj seznanijo z vo- jaškimi veščinami in ravnanja z orožjem. Nikoli ne veš kaj pride. Tudi znanje prve pomoči nam bo prišlo prav; tudi v vsakdanjem ži- Marjaa Kokoi, komandant v ccl tru za usposabljanje izvenJtolg^ mladine za SLO in DS. Dragica Holc iz Zagorc vljenju. Malo me skrbi le to, da poteka to usposabljanje prav sedaj v jeseni, ko je doma na kmetiji največ dela. Pa bo že šlo, saj so doma ostali še trije. Počutim se kot vojak. Uniformo imamo, prt davajo nam v uniformah, red je kot vojaški, skratka, lepo nam je tukaj." Dragica Holc iz Zagorc: ,,Tukaj imam že precej prijateljic in prija- teljev. Prav je, da se navajamo na kolektivno življenje. Predavanja spremljam zelo pozorno, saj so za- me zanimiva. Vsega si ne zapo- mnim, zato ob popoldnevih snov še ponavljam. Skrbimo tudi za red in čistočo, vse čistimo sami, lepo po vrstnem redu. Tudi dežuramo vsi po vrsti. Najbolj pa se veselim streljanja z vojaSko puško. StarejSi prijatelji pravijo da je to doživetje zase. Lepo je ko poči in te strese, malo se pa tudi bojim." M. Ozmec BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO BREZPLAČNI PREGLED IN NASVETI K večji varnosti v cestnem prometu veliko prispeva brezhibno vozilo, zato nadnaslov tega sestavka gotovo drži. Glede na izkušnje iz pre- teklega leta so se v tehnični bazi AMZ Slovenije v Mariboru odločili, da brezplačne preventivne tehnične preglede opravijo ne samo v Mariboru temveč v vsem Podravju. Akcija je stekla v so- delovanju z Območno zavarovalno skupnostjo Triglav. Takšni pregledi v tehnični bazi v Mari- boru potekajo vsako prvo in četrto soboto v mesecu, organizirajo pa tudi preglede v drugih krajih. Minulo soboto je takšen pregled bil v Ptuju, na sedežu AMD Ptuj. Ekipa tehnične baze ie pod vodstvom Zdravka Rijavca pregle- dala prek 100 vozil,, opozorila voznike na klju- čne napake ter jim svetovala kje in kako naj jih odpravijo. Odziv je bil večji od pričakovanega. To potrjuje, da se vozniki zavedajo pomem- bnosti odprave napak in vožnje z brezhibnim vozilom, ne glede na to, da pregleda in nasvetov ni potrebno plačati. Akcijo v Ptuju so izvedli Tehnična baza AMZS Maribor, Območna zavarovalna skupnost, AMD Ptuj in Svet z» preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Ptuj. Enako akcijo so v soboto popoldan izvedli tudi v Ormožu. Tekst in foto: 1. kotar V Zavrču bodo praznovali To soboto, torej 19. septembra, bodo v Zavrču proslavili krajevni praznik. V ta namen bodo izvedli tri prireditve, vse v istem dnevu. Ob 10. uri dopoldan bo v dvorani društva upokojencev slavnostna seja skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti, v istem prostoru pa se bo ob 14. uri pričelo srečanje upokojenih krajanov. Zanimivo prireditev pripravljajo za zvečer. Ob 18. uri se bo namreč v kinodvorani pričela kuhurno zabavna prireditev na kateri bodo sodelovali dramski umetnik Maks Furjan, nagrajenec Sterijinega pozorja in BdYštnikovega srečanja, moški pevski zbor Komunalnega podjetja Ptuj pod vodstvom Jožeta Dernikoviča, tam- buraški orkester Kulturno prosvetnega društva Franček Kozel iz Cirkulan ter narodnozabavni ansambli s tega območja Haloz, domači pevci in godci. Prireditve pripravlja krajevna konferenca SZDL, občane, krajane in goste pa še posebej vabijo na večerno prireditev. tekst in foto; 1. kotar Večerna prireditev bo v završki kinodvorani TEDNIK ~ 17. september 1981 KULTURA IIM IZOBRAŽEVANJE - 7 S seje centra za obveščanje in propagando (lani centra za obveščanje jn propagando, ki deluje pri predsedstvu občinske konfe- rence ZSMS Ptuj, so se v če- trtek 10. septembra dogovo- rili, da bodo delovanje in LiMiicijauje inlormiranja po- leg (»snovnih organizacij ZSMS v krajevnih skupnostih in šolah razširili še na organi- zacije združenega dela. Tako bodo člani centra obiskali mlade v nekaterih večjih de- lovnih organizacijah in jim predstavili delo COP-a. Tudi v tem šolskem letu bodo člani centra pripravljali prispevke za mladinske od- daje Radia Ptuj. njihovi pri- spevki pa se bodo še naprej redno pojavljali na straneh Tednika. Tudi letos bo v okviru centra potekala šola mladih peres za učence osno- vnih šol. razpisan pa bo tudi natečaj za najboljše srednje- šolsko glasilo in »mladi novi- nar 83.« v organizaciji repu- bliškega centra. Na četrtko- vem sestanku so podali tudi poročilo o obveščanju na mladinskih delovnih akcijah v sredstvih javnega obveščanja. V kratkem bodo člani cen- tra s posebnim vprašalnikom poskušali ocenili stanje in- formiranja mladih v piujski občini, še več pozornosti bodo posvetili izobraževanju in privabljanju mladih dopisni- kov. Priredili bodo ustni ča- sopis, v sodelovanju z vojaki bodo organiziraJi tudi okrogle mize. novinarske akcije ter razpisali akcijo za najboljše osnov nošolsko glasilo. -O M Slovenska mladinska poezija (razstava in literarni večer) ljudska in šiudijsk.i knji/.nica bo obenem /. lilcrarnim večerom mladinskih pesnikov, sodelovali bodo Niko (irafenauer. Jože Smit in Manko (jolar. pripravila razstavo »Slovensko mladinsko pesništvo — nekoč in danes«. Literarni večer bo v okviru IX. ptujskih kulturnih .srečanj v Narodnem domu v čelrtek. 24. septembra 1981. ob 17. uri. in ni namenjen samo šolski mladini, temveč ludi starejšim, saj je poezija, čcjc res prava poezija, ne glede na zvrst ali namen, vedno in predvsem umetnost. Razstava, ki bo odprta v študijskem oddelku od 22. sept. do 20. okl.. vsak dan od 7, do 19. ure. v soboto od 7. do 12. ure. je izbor mladinske poezije od prvih poizkusov do današnje široko razvejane plcjadc slovenskih pesnikov. Za obe prireditvi, razstavo in literarni večer, je vstop prost, L. J. OESTRNIK Dobro sodelovanje s starši Na začetek pouka so ,se letos dobro pripravili ludi v osnovni šoli Bratov Reš v Deslrniku, kjer imajo 12 oddelkov s skupno 295 šolarji. Med počitnicami so uredili dve učilnici, položili parket in napeljali vodo v razrede, poleg tega pa so z letošnjim šolskim letom pridobili tudi novo asfaltirano igrišče pod šolo in urejen prometni poligon pri gasilskem domu. Kot pravi ravnatelj — Borut Predan, imajo le dva oddelka popol- dan in še to izmenoma, v prvem, šestem in osmem razredu pa od 32 do 35 šolarjev. Tu bo delo nekoliko težje tako za učitelje kot učence. Sicer pa se tudi Destrničani srečujejo s problemom odhajanja otrok v druge šole. nekaj v Ptuj, nekaj pa na Vurberk in Koreno — kar velja za območje Gomile. Te dni so imeli tudi sestanek s starši, bilje zelo dobro obiskan, saj mu je prisostvovalo prek 100 roditeljev in na njem podrobneje sprego- vorili o organizaciji in poteku pouka na šoli. Tako so poskrbeli za podaljšano bivanje med 11,30 in 16. uro, že več let imajo možnost izposoje učbenikov, v šoli pa tudi priročno trgovino s šolskimi potreb- ščinami. Živahna je bila tudi razprava okrog šolskih malic in na koncu dogovor, da bo cena lahko stabilizirana le ob uspešno izvedeni nabiral- ni akciji, ki bo v septembru in oktobru. Tu bo pomagal tako svet >itaršev. kot pionirji in mladinci. Deslrniški šolarji pa so bogatejši še za eno pridobitev — potujočo zobno ambulanto, ki bo tamkaj v gosteh vse letošnje šolsko leto. Zobozdravnik Zdenko Antonovič in asistentka Zdenka Šegula te dni že pridno pregledujeta in zdravita zobe šolarjev, s čimer se jim je tudi izpolnila dolgoletna želja. mš PTUJSKA KULTURNA SREČANJA Še šest prireditev Do konca lega meseca bt)do v okviru srečanj še tri prireditve. V ponedeljek. 21. septembra, bo gostovalo Sloven.sko narodno gledališče iz Ljubljane z Goldonijevo komedijo Sluga dveh gospodov, dan kasneje bo koncert Slovenskega okteta, v četrtek, 24. septembra, pa bo \ Narodnem domu literarni večer slovenske mladinske poezije. Oktobrski del ptujskih kulturnih srečanj se bo pričel v soboto. 3. oktobra, ko bo v klubu mladih območno srečanje pesnikov in pisate- ljev začetnikov. 5. oktobra pa bo v glasbeni šoli koncert Tria Lorenz. Letošnja srečanja, ki potekajo v organizaciji kulturne skupnosti občine Ptuj in pod pokroviteljstvom KB Maribor s poslovno enoto Ptuj ter ob finančnem sodelovanju kulturne skupnosti Slovenije, bodo zaključili člani Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. 7. oktobra bodo v ptuj- skem gledališču gostovali s Hadžičevo Politično poroko. N. D. Tednik vljudno prosim Tednik vljudno prosim, naj nas preprostih Slovencev ne žali in ne posiljuje z nasilnimi tujkami! Kdor se z njimi ,,važi" in odkriva lastno praznino, naj jih stresa kje drugje a ne na Slovenskem! Naš materinski jezik, v katerem sta začela mojstrsko pisati že Tru- bar iz Dalmatin, je tako izredno bogat in gibčen, da zasluži pravo zavidanje. Vse ljubezni, vsega naše- ga ponosa je vreden. ,.Slovenec sem", to mati je dejala ko me je detete peslovala . . . in njen iz roda v rod podedovani jezik je samo slovenski, ves čist in zveneč. Ne dovolimo ga pačiti s tujimi besedami, ne pustimo ga kaliti s tujimi pritoki! Tednik, bodi naš! Tvoj jezik naj bo, čist, naj bo lep, naj bo prepros- to slovenski! Iva Cičeva Pripis uredništva: Tov. Cičeva nas opozarja na besedo ,,nostalgija", ki jo je v svo- jem sestavku uporabila novinarka Ncvenka Dobljekar. Menimo, da beseda nc more žaliti preprostih Slovencev, saj jo uvršča v svoj besednjak že pravopis našega jezi- ka iz leta 1950. IVIcnimo, da je precej več drugih izrazov, ki pačijo naš jezik in jih je treba izkoreniniti. To po svojih najboljših močeh tudi poskušamo. Kljub temu pa se zahvaljujemo za opozorilo in ga bomo z veseljem upoštevali pri svo- jem delu, čeprav nimamo svojega lektorja. Srečanja pisateljev na Štatenbergu Po krajšem premoru bo vsakoletno, tradicionalno štatenberško srečanje slovenskih pisateljev zopet na gradu Statenberg, ki so ga zadnje dni pospešeno obnovili, predvsem pa prostore v katerih se bodo v dneh 17., 18. in 19. septembra zbrali pisatelji iz Slovenije ter gostje iz sosednjih republik in zamejstva. Na Štatenbergu pričakujejo tudi povečan obisk najvidnejših družbenopolitičnih delavcev občine Slovenska Bistrica in sosednjih občin, saj bo letošnje .srečanje nosilo naslov ,.Literatura in politika". Srečanje tudi tokrat organizira pododbor pisate- ljev iz Maribora, pod pokroviteljstvom skupščine občine Slovenska Bistrica. Organizatorji srečanj, med njimi je tudi kulturna skupnost bistriške občine, tudi letos pričakujejo, da bodo pisatelji obiskali občane v krajevnih skupnostih in delovnih kolektivih, kjer se bodo pogovarjali o literarnih ustvarjanjih in se seznanjali kako se občani zanimajo za pisano besedo. Viktor Horvat IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Najstarejša oblika upreganja go- veda jo jarem. Pri nas je običajna oblika dvmni podvratni jarem, »telege«. Jarem sestavljata dva lesena dela. Cornji težji del leži na vratu goveda. Ooičajno je lep« izoblikovan in okrašen z rezbarijo. Spodnji del ima obliko letve in ie nameščen pod vratom živali. Dela sta /vezana z zunanjima in notra- njima klinoma. Notranja klina sta ponavadi lesena, zunanja pa železna. Za vse dele jarma imamo po vei imen, naj jih omenimo samo nekaj. Gornji del nekateri imenujejo »vudiček«, spodnji »podbrdevnik« ali »podvarjek«. Za zunanja klina se uporablja ponekod izraz »teležjak«, za notranja »telesce«. Jarem je namenjen za vpreganje v voz, plug ipd. Jarem, ki ga živali vlečejo z jilavo, je na voz ali plug pritrjen z vrvjo. Za vpreganje ene živali se uporablja enoten jarem, »jarmiček«, v novejšem času pa so začeli uporabljati komate. Ker pa na vaseh živinsko vprego vse bolj nadomešča traktor, jarmi počasi izginjajo iz vsakdanje uporabe. Smiljana Petr-Marčec Telege, Spodnje Jablane, št. fototeke: 534 JEZIKOVNO RAZSODfŠČE(38) Brezdušna ploščad »Najbrž ste tudi sami opazili, da imamo v starih četrtih Ljubljane trge, medtem ko nove mestne dele krasijo ploščadi. Zadnja velika investicija v trg je bila Trg revolucije, potem pa so trgi poštah preveč banalni in imamo ,zlato ploščad, Bratovševo ploščad, Kardeljevo ploščad . . ,« Strinjamo se z ogorčenim piscem in želimo, naj bi se ploščad kot del mesta — ne jezikovno ne stvarno — ne spremenila v pravilo, zato prosimo arhitekte in mestne očete, naj nam Ljubljane ne zaploščadijo m zabetonirajo do amena že do leta 20OO in je ne spremenijo v puščav- ski spomenik. Naj kje pustijo še kakšen prijeten trg. Mogoče naj bo na njem celo nekaj travice in nekaj živih dreves, ne le hirajočih betonskih ujetnikov z osmojenimi lasmi, okleščenimi rokami in s coklami na nogah, ki kol zadnji mohikanci naši mladini svarilno kažejo, kakšna so bila svoj čas drevesa, ta stihijski ostanek nekomercialne in nestehnizi- rane preteklosti, ki so dajala zavetje celo živalim, kakor so čižki in siničke, škorci in kosi. da o vevericah niti ne govorimo. Tudi jezik je namreč del človeka in njegovega okolja. Besedo ploščad v slovenščini sicer marsikje potrebujemo (vrtalna, stopniščna ploščad . . .). kol del mesta je pa večinoma brez potrebe vzeta iz ruščine (Krasnaia ploščad -— Rdeči trg) in daje jeziku, mestu in miselnosti pečat trdnjavske brezdušnosti. Razsodišče vabi vse. ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije. 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! dr, Ivan stopar gradovi na ptu.lsmiM ohmoč.ftt^ (14. nadaljevanje) PTUJ (PETTAU), DVORI Različne lokacije v bližini Ptuja. Občina Ptuj. V neposredni okolici Ptuja .so že v srednjem veku obstajali številni dvori, od katerih pa nekatere poznamo komaj še po imenu, nikar da bi jih mogli natanko lokalizirati. Mnoge med njimi so za časa ogrskih vdorov sredi 15. stol. Ptujski že sami porušili, da bi sovražniki ne našli oporišč za svoje napade. Tako tudi v ptujskem urbarju iz 1498 beremo o rešenju treh lakih stavb; sein ali drei abprochen. nachdem sie der Wehre der Stadt zunahe gelegen .sein. Pozneje so dvore sicer spet pozidali, vendar seje ob turškem napadu 1532 situacija ponovila. S ptujskimi dvori se je natančneje ukvarjal Prichegger v svojem že večkrat citiranem fundamenlalnem delu. v novejšem času pa ob naslonu nanj tudi Jože Curk. Vse te dvore, ki .so bili sprva ptujski ali salzburški. pozneje pa deželnoknežji fevd. so vedno znova pozidavah. Izginili so večidel šele v novejšem času. ko so s propadom fevdalizma izginili tudi družbeni temelji, ki so pogojevali njihov obstoj. Ker pa .so tudi fizično prenehali obstajati, lahko iz lega sklepamo, da je šlo za skromne arhitekture, ki niso mogle kljubovati zobu časa. Tu se bomo mejili na to, da glavne med njimi naštejemo: Srednji dvor (1282), Breunerjev dvor (1432). Raumschiisslov dvor (1355). Opečni dvor (1438). Plechiov dvor (1572). dvor PichI v Spuhlji (1322). Plalzerjev ali Breunerjev dvor (1478). Rogozniški dvor ali Purgslall (1466), WeingarienbUhel v Podvincih (1286). Slovenjgraški dvor (1322). Geierjev dvor (1286). Celjski dvor (1438), Knechllov dvor (1493), Rablov dvor (I. pol. 18. stol) Anin, imenovan ludi Velterjev ali Pop- pendorfski dvor ( I. 1500). Kacherlov dvor (16. slol). Aichov dvor ali Uskoški dvorec (1433). Vrstni red smo povzeli po Curku, letnica v oklepaju pa pomenilelo prve omembe. Pirchegger obravnava v okviru ptujskih dvorov še dvora v Bukovcih (Gasiiss 1317) in Skorbi (pogojnoj 1161) ter imenje Svetince (1654). v našem .seznamu pa smo izpustili j dvor Rislovec. ki je ohranjen in ga zalo obravnavamo posebej. i RAVNO POLJE (EBENSFELD). GRA^IČINA 1 V ravnini. Kungota pri Ptuju 59. Občina Ptuj. Zdi se. daje tu že 1265 stala pristava vurberške gospoščine. kol sklepamo po zapisu v deželnoknežjem urbarju. V opisu meja zbelov- skega deželnoknežjega sodišča 1586 je omenjeno grajsko pomirje Ravno polje, lasi Stubenberških. pa ludi krvno sodstvo na tem območ- ju. Že takrat je torej obstajala samostojna gospoščina Ravno polje. '''22 je Jurij Ziga Slubenberški izročil 176 funtov, 7 šilingov in 24 ptenigov svojemu svaku Francu NVelzerju z Ebersleina. Šlo naj bi za doto. čeprav govorijo deželni pcxlatki o prometu z zemljišči o prodaji. Ko se je moral NVelzer 1629 izseliti, si je pridobil po.sesl Hans Jakob Khiessl. grof pl. Kočevski in jo zapisal svoji ženi Mariji grofici Tann- hausen. Že 1642 je posedoval gospo.ščino don Georgio Maniede. ki jo je prodal Hansu Chr. baronu Gallerju. 1677 je bila v posesti njegove vdove Marije, grofice Breuner. njen sin Maks pa jo je prodal grofu Juriju F. Sauerju z Borla. 1802 je dvorec in gospoščino po svojem bratu NVenzIu. grofu Sauerju. podedovala Frančiška grofica Gleisbach, ki ga jc kmalu prodala knezu Stanislavu Ponialovvskemu. Njegova sinova sla ga 1847 prodala grofu Klemensu pl. Brandisu. V naslednjih desetle- tjih so se lastniki naglo menjali. 1917 je graščina prišla v roke deželne- ga grofa Jožefa pl. Herbersleina-Proskaua: Herbersteini sojo izgubili po agrarni reformi 1932. nakar si jo je pridobila rodovina Mussig. Po vojni je poslala last SLP. Nekaj časa je rabila ptujskemu agrokombina- lu za hleve in druge gospodarske namene, zdaj je v napol razpadli stavbi še nekaj stanovanj. Temeljni tloris stavbe je pravokotnik, kjer štirje delno podklelni,j enonadslropni trakti s podstrešno polelažo na vrhu obdaja pravokotno j dvorišče. Skozi opustel park. ki loči graščino od deželne ceste, pridemo i do vhodnega trakta z rusticiranim. polkrožno sklenjenim portalom, z i močnima kapiteloma in sklepnikom z letnico 1670. Vhodni trakt je že močno demoliran. strehe so na obeh njegovih koncih sesute, podi pa \drti. Skozi široko banjasto vežo pridemo na prostrano, na vseh štirih straneh arkadirano dvorišče izjemnih dimenzij — ob enem traktu je do 10 arkadnih lokov. Arkade opirajo v pritličju zidani opečni slopi, v nadstropju elegantni okrogli stebriči. Hodniki so v pritličju in nad- stropju križnogrebenasto obokani. Nad arkadami so okenca, ki osvet- ljujejo podstrešja. V stranske prostore v pritličju drži nekaj starih, kamnitnih. delnem ptilkrožno. delno ravno sklenjenih portalov z novej- šimi vralnicami. V prvo nadstropje drži dvoje stopnišč. Prvo je urejeno v vhodni veži in se konča na hodniku vhodnega trakta s kamnoseško oblikovanim poznorenesančnim portalom. ki se odlikuje z razgibanim, bogato oblikovanim čelom. Drugo stopnišče je urejeno v arkadnem defu trakta nasproti vhoda. Od tu pridemo tudi v desni trakt, ki ima na koncu hodnika porial z ravno preklado — ta je okrašena s kamnitim) reliefom, ki ponazarja dva drug proti drugemu obrnjena kačasta ' zmaja. j Graščina je iz enega liva. Na zunanjščini je večidel že ohranila^ okna s kamnitnimi poznorenesančnimi okviri iz časa svojega nastanka ; 1670. in isto velja za njeno arkadno dvorišče. Posegi iz novejšega časa i so se omejili na predelavo nekaterih oken in vrat. i RISTOVEC (RiJSTENAU), DVOR GRAŠČINA j Holleneški dvor. Češki dvor j V ravnini. Brstje pri Ptuju. Občina Ptuj. | Med 1429 in 1441 je salzburški nadškof oddal v zajem Reinprech- i tu Gleinzerju za soprogo Diemuto. hčer pokojnega Hansa Holleneške-| ga. poleg drugega dvor ob potoku Rogoznica. V popisu ptujskega; mestnega pomirja iz o. 1500 se dvor omenja kot Hollenegger Hof den ; jetzt Gleinzer und Aspach innehabjen. 1627 je bil v posesti Elizabete i Pachler. por. Wintershofen. V rokah NVintershofnov je bil nato še 1704. i Pozneje je prišel v posest grofov Leslie, lastnikov ptujskega gradu. Ko.' so ti 1802 v moški liniji izumrli, je prevzela dediščino vdova grofa ^ Antona, ki je gradič 1820 prodala dr. Mihaelu Okornu. 1827 ga je kupil i Franc Jožef knez Dietrichsteinski, 1854 gaje prevzel njegov sin Jožef,! ki mu je po smrti 1858 sledila prvorojena hči Tereza, vdova grofica pl.: Herberslein. ki gaje posedovala tudi še 1885. Pred zadnjo vojno je bil. last posestnika Fr. Hojnika iz Ptuja. Zdaj so v njih stanovanja. ' Graščina, ki jo je nekdaj obdajal zdaj izsušen ribnik in do katere i je še pred stoletjem držala urejena aleja lip in topolov, je enonadstrop-i na. scdemosna stavba s tlorisom, ki z malenkostnim zobom nakazuje 1 obliko črke L. Osrednji, triosni del fasade je v pritličju poudarjen z j arkadnima slopoma v ravnini stene. Nad osrednjim arkadnim lokom ; je vzidana plošča z grofovskim grbom Leslijev, ki ga pridržujeta krilata' leva s ptičjima glavama in kije opremljen z inicialkami GR IP FAST; na napisnem traku. V pritličju levega, zahodnega dela stavbe je na; prednji fasadi viden vrh zazidanega polkrožnega gotskega portala si posnetim robom, kije držal v današnjo klet (zunanji nivo zemljišča je i višji od nekdanjega). Na stranski zahodni fasadi so v kletnem pritličju I tri visoka in ozka, pravokotna gotska okenca, vendar je zadnje med! njimi zazidano in delno uničeno. Vsa druga okna na stavbi so iz^ novejšega časa. Graščina je zidana iz opeke, v njenem zahodnem delu ' pa so vidni lepi klesani ogelniki iz peščenjaka. Pritličje je obokano, v' nadstropje pa drži enoramno stopnišče, ki-se na sredi etaže razcepi v] dve rami. V nadstropni veži. tlakovani z opečnimi tlakovci, stoji ^ klasicistična peč. i Stavba ali vsaj njen zahodni del izvirata še iz 15. stoletja. ■ Opombe: 1. Pirchegger. Untersteiermark, p. 72; 2. Janisch, Lexikonl von Steiermark 11.. p. 748; 3. Krajevni leksikon Dravske banovine, p. | 522; 4. Janisch. o. c. j (Nadaljevanje prihodnjič) i 8- NAŠI DOPISNIKI 17. september 1981 - XEDNIK BREZ VODENI ŽIVLJENJA Kakšen streljaj od Borla se v bregove haloških gričev zajeda lep kraj Cirkulane. Lepo je tu. LejX) je pozimi, ko se ti oko spočije na prelepi zimski idili, ki je tu še posebej lepa. Lepo je spomladi, ko se prebuja življenje. Človeku se nehote zazdi, da se tu narava prebuja bolj inten- zivno kot drugod. Poletje, sonce in neoskrunjena narava. In tu je jesen, ki ni nikjer na svetu tako lepa kot v teh vinorodnih gričih Haloz. Obrazi tukajšnjih ljudi se šele sedaj sprostijo, ko ni več nevarnosti toče in drugih nadlog, ki vse leto ogrožajo vinograde. Ko jih srečaš so zaskrbljeni, a vendar nadvse prijazni. Njihovo življenje je trdo. 1 rd je vsakdanji boj za vsako ped zemlje. Še posebej trd pa je boj za vodo. Voda je tako blizu pa kljub temu tako daleč, pravijo v Brezovcu pri Cirkulanah. Vt)da bi jim nK)čno spremenila in olajšala življenje. Prepričani so, da ne bi bilo toliko zapuščenih Nekoč prenaseljena hišica danes sameva prazna . . . domačij kot jih je danes, ki nemo pričajo kako trd je tu kruh. Kako pomagati? Temelji pomoči so položeni, tu mislim na proizvodni obrat v Dolanah, kije dal zaslužek nekaj domačinom. Tuje tudi lepa asfaltna cesta, ki povezuje te kraje s Ptujem. Položen je tudi vodovod do Cirkulan. Pa žal samodo sem. Kaj pa kmetije na hribih? Kot desetletja nazaj — naj nadaljujejo z nošnjo vode. Kolikokrat na dan je potrebno oprtati vedra preden se odžeja živina, šele potem ljudje. Delna rešitev so cisterne, kjer sezbiradeževnica.Kajpavsušnihmesecih?Starejšisezaskrbljenoozirajo v dolino od koder bi naj pritekla voda. Prirasli so na to haloško zemljo. Tudi ta haloška hišica ostaja prazna ... Kaj pa mladi? Kaj jim naj starši obljubijo, da bi jih zadržali tu. Vodo! Morda pa bi jih le zadržala voda. Sedaj, ko se Haloze odevajo v jesenski plašč, sedaj, ko bodo kolone vozil krenile v Haloze »pomagat« pospravljat pridelke. Sedaj je pravi čas. da se spomnimo na trdi, a vendar sladek haloški kruh, umešan s stu- denčnico po katero je potrebno iti uro hoda daleč. Be.sedilo in posnetki: M. Menoni Kdaj bodo zgradili trgovino pri Veliki Nedelji? Nekaki* sramc/lji\i. nurni in P'.)vsem hladnokrvni so vaščani pri Veliki Nedelji, ko se iz dneva v dan ozirajo na bodoče gradbišče. To je ograjeno zemljišče, kjer je bila opravljena nekakšna pripra- va za gradnjo trgovskega objekta >i)djctja ZARJA iz Ormoža. svetovali z zdravniki v Makarski ki so nam predlagali, da je bolje, če se vrnemo domov. Zal nismo Sli v Plitvice, kar je bila pot za naslednji dan. V torek po 8. uri zvečer nas je pot zanesla skozi Slunj, Karlovac, Zagreb in nazaj v Ptuj. Takoj smo vse tiste, ki se niso počutili najbolje, odpeljali k dežur- nemu zdravniku. Le-ta je dejal, da lahko gredo vsi do- mov. Vsi, ki ob 2. uri zjutraj niso mogli domov, so pre- spali v dijaškem domu. Čeprav se je pouk začel že v torek, so maturantje, ki so se skupaj z Marijo Svetel- šek, Stanislavo Džorovič, Zinko Kuhar in Darkom Stropnikom podali na pot, ostali Se doma. Z rednim delom so pričeli v četrtek 3. septembra. Posebno velja pohvaliti zraven profesorjev, ki so skupaj z nami preživljali lepe trenutke, še šoferje Vik- torja Kekca, Jožeta Merca in Milana, ki so nas varno vozili od Ptuja do Makarske in nazaj. V utrujenosti so nas spodbujali, mi pa smo njihovo utrujenost prega- njali s pesmijo. Čeprav smo maturantje GUS pričeli novo šolsko leto izletniško, upamo, da ga bomo tudi tako veselo končali. JH UPOKOJENA IN POZABUENA Približno pred petdesetimi leti so bile kočije s konjsko vprego še do- kaj uporabno prevozno sredstvo. Tudi med današnjo generacijo je še veliko takšnih, ki se spominjajo potovanj na lesenem ,,koleslju" seveda tapeciranem, največkrat s . parom konj in s kočijaži. Prevoz v takšni druščini je bil mnogokrat veliko zanimivejši kot danes, ko avtobus ali železniška lokomotiva zdrvi miipo lepih slovenskih po- krajin, da ti ne uspe ujeti niti del- ček lepote. Vožnja s kočijami je bila prav gotovo po svoje doživetje, če se je to ponavljalo večkrat in tudi koristno za shujševalno kuro, za kar so poskrbele makadanske ceste in z železjem okovana kolesa, ki se niso tako prilegala terenu kot se danes avtomobilske gume. Njihova življenska doba je bila krajša, ra- zen tistih, ki so bile izdelane v času tekmovanja kočij z avtomobili. Ce sta železnica in kočija še našli skupni jezik, saj je bilo od železni- ške postaje do posameznih naselij precejšnja razdalja, pa so bili avtomobili kočijam že kar premo- čan konkurent. Hitrost in udob- nost vožnje z avtomobili, čeprav samo okoli 40 do 50 km na uro, so bili gotovo veliko mikavnejši. Zmagal je torej avtomobil, preživele kočije pa' so se morale umakniti v ozadje. Največ jih je uničil zob časa, le malo pa se jih je ohranilo do" današnjih dni. Med njimi je tudi kočija na železniški postaji Slovenska Bistrica (prej Crešnievec), ki krasi zunanjost prav tako stare in daleč okoli poz- nane gostilne Poznej. Kljub temu, da je izpostavljena vremenskim neprilikam, skrbno negovana pri- Kočija danes samo še za okras čakuje še dolgo življenje, čeprav samo v pokoju. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Z lasliiim delom in sredstvi do vode ČREŠNJEVEC Hitra rast števila prebivalcev v krajevni skupnosti Črešnjevec v občini Slovenska Bistrica narekuje tudi vzporedno gradnjo spremlja- jočih komunalnih in drugih objek- tov, potrebnih za normalnejši raz- voj krajev. Med najbolj perečimi je po- manjkanje pitne vode, saj so po- trebe že močno prerasle zmo- gljivosti obstoječega vodovodnega omrežja. Najhitrejša rast prebival- stva je v središču KS Črešnjevec, skupno s tem krajem čutijo veliko pomanjkanje pitne vode tudi v krajih Trnovec, Pretrež in Brezje, kjer živi skupno okoli 500 pre- bivalcev. Da bi skupno kar najhitreje odpravili problem pomanjkanja Vsaka akcija v KS Črešnjevec je spremljana z množičnostjo in z veliko pripravljenostjo sodelovanja. pitne vode so se prebivalci naselij, kjer je pomanjkanje te prepotre- bne življenjske tekočine največje, dogovorili, da bodo pri gradnji novega vodovodnega omrežja naj- več del opravili kar sami. V pomoč pa jim bo pristopila tudi komu- nalna skupnost občine Slovenska Bistrica. Da bi zagotovili nemoteno oskr- bo z vodo za najbolj ogrožena naselja v KS Črešnjevec, bodo mo- rali izkopati okoli 3000 metrov jarkov. Gospodinjstva pa bodo v ta namen zbrala skupno okoli 800 tisoč dinarjev. Ce bodo uspeli zagotoviti še sredstva občinske komunalne skupnosti Slovenska Bistrica, bodo vodovodno omrežje zgradili že v letošnjem letu. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Statenberg grad muzejev v iskanju možnosti večje vključitve gradu "Statenberg v"' kulturna dogajanja slovenskega prostora in še posebno občine Slovenska Bistrica ter nerazvite krajevne skupnosti Makole v tem času potekajo obnovitvena dela najbolj ogroženih delov gradu. Med njimi je prav gotovo streha in fasada na posameznih delih. Dela potekajo v sodelovanju z republiško kulturno skupnostjo, kulturno skupnostjo občine Slovenska Bistrica in gostinsko turističnim podjetjem TOZD Plani- na-Štatenberg iz Slovenske Bistrice. Letošnjega junija so pričeli tudi z urejanjem muzejskega dela gradu. Ker pa so ta dela zahtevala nekoli- ko manj sredstev kot jih potrebuje- jo ostala obnovitvena dela, saj je šlo v glavnem za združevanje vseh še ohranjenih zgodovinsko pomembnih predmetov in pohištva na gradu, v skupno pet razstavnih dvoranah, med njimi ostaja osred- nja tudi sedaj viteška dvorana, sov kratkem času uspeli urediti muzej- ski del gradu, ki je sedaj že na ogled obiskovalcem. Do pred nedavnim so bili razstavljeni predmeti razporejeni po številnih prostorih gradu, zato je bil njihov ogled otežkočen. Danes pa so združeni v skupno pe- tih razstavnih dvoranah. Sedanji nosilec razvoja turistične dejavnosti v občini Slovenska Bistrica TOZD gostinstvo ,,Plani- na-$tatenberg" Slovenska Bistrica si prizadeva, da bi v prihodnjem obdobju uredili na gradu Staten- berg še ribiški, lovski in etnografski muzej. Pri urejanju teh zbirk pa pričakujejo še tesnejše sodelovanje Del bogate muzejske zbirke na gradu Statenberg s pokraiinskim muzejem v Maribo- ru, republiško pa tudi občinsko kulturno skupnostjo. Za ureditev etnografske zbirke bo pomemben delež prispevala tudi osnovna šola Makole z zbiranjem gradiva na terenu. ' Da bi bil muzejski del kar najbolj strokovno urejen in vzdrževan si pri TOZD Gostinstvo ,,Planina- Statenberg" iz Slovenske Bistrice prizadevajo, da bi skrb nad muzej- skim delom prevzela ena od sloven- skih organizacij, ki je za takšno de- javnost strokovno usposobljena. Posnetek in besedilo: Viktor Horvat Zaklenjene lesene ključavnice SLOVENSKA BISTRICA Med posebne znamenitosti etno- grafske zbirke v gradu Sloveiiska Bistrica se uvrščajo tudi ključavni- ce, katerih bogastvo je prav v tem, da so izdelane v celoti iz lesa, kar velja tudi za najzahtevnejša dela v njihovem mehanizmu. Ključavnice, ki jih vidite na fotografiji imajo že častitljivo starost nad sto let. Ce so pred več desetletij še služile svoje- mu namenu v eni od pohorskih domačij, da so branile nepridipra- vom vhod v določene prostore, so danes skrbno zavarovane, pod ključavnicami sodobnejše izdelave in to v prostorih bistriškega gradu, kjer je ena bogatejših slovenskih zbirk naše bogate kulturne pretek- losti. Kulturna skupnost občine Slovenska Bistrica skupno z vsemi, ki so odgovorni, da bi dragocenost ,,skrita" pred očmi širšega občin- stva končno pričela služili pravemu (lamenu, predvsem pa mlajšim generacijam ob spoznavanju življenjskih običajev njihovih ded- kov in babic, nikakor ne najdejo potrebnih finančnih sredstev, da bi dokončno uredili ta, "prav gotovo poučni muzej. ""Z nekoliko*več zavzetosti in odločnosti odgovornih, pa tudi šir- šega kroga občanov, sedaj ko so za muzej zagotovljeni prostori, bi prav gotovo lahko dosegli, da bi zbirka bila na vpogled občanom. Prav gofovo se bi med obiskovalci našla babica ali dedek, morda tudi i-Hr. rnlaiših, ki bi ob pogledu, kako ie mogoče predmete naše kuhurne preteklosti tudi danes koristno upo- rabiti za pouk mlajšim generaci- jam, k razstavljenim predmetom dodal še kakšno znamenitost, kakršne sedaj tako neodgovorno odnašajo razni prekupčevalci sta- rin. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat fCDNIK — 17. september 1981 DELO DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ - 9 USPELO SREČANJE SLEPIH IN SLABOVIDNIH PLANINCEV NA DONAČKI GORI j^edobčinsko društvo slepih in uiuividnih iz Ptuja je skupaj z l^eio slepih in slabovidnih Slo- enij^ organiziralo in odlično iz- *gdlo množično tovariško sreča- slepih in slabovidnih planin- .^v na Donački gori. V soboto 12. jepiembra je bilo vreme kot na- to srečanje, kije pritegnilo ^elc 1200 slepih in slabovidnih pseb s spremljevalci iz vseh kon- ^.gv Slovenije. Zbrali so se ob ^niih /julraj pri Rogatcu ter po- ^^i krenili proti planoti na Do- nački gori, kjer se je ob enajstih pričela slovesnost v počastitev 35-letnice slovenske zveze slepih in slabovidnih, mednarodnega leta invalida in 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in na- rodnosti. Srečanje je s slavnostnim go- vorom počastila članica predsed- stva CK ZKS Majda Gaspari, zbrane pa so pozdravili tudi Ma- rica Fajt, predsednica občinske konference SZDL v Ptuju, ki je bila pokrovitelj srečanja, pred- stavniki iz Rogatca in Šmarja ter predstavniki planinskih društev. V kulturnem programu pa so na- stopili mešani pevski zbor med- občinskega društva slepih in sla- bovidnih iz Ptuja, oktet Zveze slepih Slovenije, pionirji — pla- ninci OŠ ToneŽnidarič v Ptuju ter recitatorji. Udeleženci srečanja so bili tega programa zelo veseli. Popoldne je na Donački gori minilo v prijetnem vzdušju tova- riškega srečanja. Člani ptujskega društva so za obiskovalce pripra- vili bogat srečolov ter krajši za- bavno-tekmovalni program. Sicer pa je treba še posebej pohvaliti vse prizadevne člane ptujskega dru- štva, ki so vložili precej svojega prostega časa v pripravo za to srečanje, kije odlično uspelo. - OM Novi avtomobil za podvinške gasilce v okviru krajevnega praznika, gogozničani ga proslavljajo vsako |gto 17. septembra, so v nedeljo v podvincih proslavljali tudi člani tamkajšnjega gasilskega društva. 14. februarja letos so sprejeli sklep, da bodo kupili novo kombi- nirano vozilo za potrebe društva s jimer so se že takoj na začetku za- vedali, da bo težko zagotoviti 1.081.977 dinarjev. Tudi to pot so jim v veliki meri pomagali krajani sami in k družbenim sredstvom dodali Se svoj delež, ki predstavlja kar polovico vrednosti novega orodnega avtomobila. Kot pravijo vozilo bo in je ponos gasilcev in vaščanov Podvinc. K temu pa do- dajajo, da naj dolgo služi svojemu namenu, vendar naj bo le malo- krat uporabljeno pri požarih in drugih nesrečah. Nedeljska slovesnost v Podvin- cih je potekala pod pokroviteljst- vom zasebnega obrtnika — stroj- nega ključavničarja Jožeta Ce- beka iz Podvinc, prisostvovali pa so ji predstavniki krajevne skupnosti ter občinske gasilske zveze in centra iz Ptuja. Na slav- nostni tribuni in botri vozila, ki so Jastni gostje in botri vozila, ki so zanj tudi največ prispevali. V slavnostnem mimohodu pa so se predstavili gasilci štirih sosednjih gasilskih društev. Gasilsko društvo v Podvincih je bilo ustanovljeno 17. januarja Novo orodno vozilo — ponos gasilcev in krajanov Podvinc. 1947 leta kot prostovoljna gasilska četa Podvinci. Za takratne povoj- ne razmere so bili Se dokaj dobro opremljeni, le opremo so morali hraniti pri vaščanih. In tako je leta 1962 bil sprejet sklep, da bodo za- čeli graditi svoj gasilski dom, ki so ga osem let kasneje tudi predali svojemu namenu. S tem pa se težave niso nehale. Odpovedala je brizgalna. Kupiti je bilo potrebno novo, leta 1971 je tudi prvič zatulila sirena, leto ka- sneje so razvili svoj prapor in 1973 leta tudi prvič sedli v svoj avtomo- bil. Poleg tega so v centru vasi zgradili še cisterno, da bi bili bolj- še oskrbljeni z gasilno vodo. Poleg vseh teh akcij in nalog pa so posvečali veliko pozornost tudi izobraževanju članov. Organizi- rali so tečaje za izprašane gasilce, nekatere so poslali v tečaje za nižje častnike, leta 1974 pa sprejeli Se sklep o dograditvi doma. Si)et so pomagali krajani sami — z denar- jem in prostovoljnim delom. Prizi- dali so prostorno dvorano, v sta- rem delu pa priddobili prostor za oder. V novi dvorani so imeli prvi občni zbor že 31. januarja 1975. V tem času pa so prisotni Se drugi uspehi društva. Na tekmo- vanjih so bili med najboljšimi v občini, članice so uspešno na- stopale v republiškem merilu in osvojile tudi naslov republiških pr- vakinj. Vključevanje mladih in izobraževanje je pokazalo svojo vrednost in pravilno usmerjenost operativnega vodstva društva. Danes vključuje GD Podvinci % akdvnih članov, na tekmovanjih pa bodo prisotne desetine članov, mladincev, mladink, pionirjev in pionirk. mš Razpis tekmovanja v šahovski ligi občine Ptuj Občinsko šahovsko ligo organizira Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj in šahovsko društvo MIP Ptuj. Namen tekmo- vanja je predvsem razmah organiziranega rekreacijskega šahovskega tekmovanja kate- goriziranih in nekategoriziranih šahistov v ob- čini, kakor tudi propaganda šahovske igre. Tekmovanje v ligi je ekipno. Izvedeno bo po Bergerjevem sistemu (vsak z vsakim), v primeru večjega Števila ekip se bo igralo v dveh skupinah in nato Se finale. Tempo igranja je 60 min. na igralca (možnosti za osvojitev kategorij). ■ Pravico igranja imajo ekipe: KS, DPO, delovne organizacije, OO ZSMS, TVD Par- tizan, športna društva, šole ipd. Ekipo sestavljajo trije člani, članica in mla- dinec. Kapetani ekip lahko prijavijo deset članov, tri članice in tri mladince. Prijava naj vsebuje naslov kapetana, tel. številko ter letnice rojstev mladincev, kakor tudi f)otrjeni seznam igralcev. Prijavljeni so lahko le igralci, ki so: de- lavci OZD ali TOZD, krajani KS, člani TVD Partizan, delavci v DPO, kakor tudi dijaki oz. učenci šole za katero nastopajo v tem tekmo- vanju. Prijave je treba poslati najkasneje do 21. 9. 1981 na naslov: Jože DAJNKO Prešernova 19, Ptuj. Sestanek kapetanov ekip bo v četrtek, 24. 9. 1981 v prostorih ZTKO Ptuj, kjer bo žre- banje in sprejem pravilnika tekmovanja. Tekmovanje se bo pričelo v soboto, 3. 10. 1981, trajalo naj bi do 26. 12. 1981, kar pa jc odvisno od števila ekip. Igralo se bo vsako soboto (v izjemnih okoliščinah pa v nedeljo). d. j. Slavnostni govor Je imela Majda Gaspari, članica CK ZKS. V kulturnem programu je nastopi! tudi mešani pevski zbor ptujskega; društva. ! foto: R. Rakušai DRUŠTVO UPOKOJENCEV GRAJENA RAZVf U SVOJ v nedeljo, 6. septembra so člani društva upokojencev v Grajeni, na prireditvi v domu Franca Osojnika in pod polcroviteljstvom krajev- ne Konference SZDL, razvili svoj prapor. Na slavnosti se je zbralo veliko upokojencev — članov društva, drugih krajanov Grajene in povabljenih gostov. Slavnost je odprla predsednica društva Genovefa Jakoličeva, v kulturnem programu pa so sodelovali: pevski zbor prosvetnega društva Grajena, recitacijski zDor mladinskega aktiva in pionirji osnovne šole Grajena. Slavnostnemu deluje sledilo tovariško srečanje. Z novim praporom so opravili pobratenje tudi s prapori ostalih društev upokojencev z območja ptujske občine. Besedilo in posnetki: Alfred Bradač Sve&inost je začela predsednica društva upokojencev tov. Jakoličeva Najsvečanejši trenutek — razvitje prapora 10- NAŠI DOPISNIKI 17. september 1981 — TEDNIK Dragi mbdi dopisniki Začelo se je novo tolsko leto, ki bo zatitevalo veliko učenja, če ga bomo hoteli uspešno končati. Učenje pa jc za učenca tisto, kar je za odraslega človeka delo. »Brez dela ni jela« so modrovali že naši pradedje i« prav so imeli... O delu so veliko razmišljali tudi pionirji osnovne šole narodnega heroja Jožeta Kerenčiča MIKLAVŽ pri ORMOŽU. Najboljše sestavke o delu, delavcu in poklicu so objavili v svojem pionirskem glasilu KLO- POTEC. Tudi likovno so glasilo lepo opremili! Ker je delo za vse nas najpomembnejša naloga, tu mislimo na družbeno koristno delo, če hočemo izplavati iz sedanjih težav, če si resnično hočemo zgraditi lepo, trdno in varno prihodnost, zato smo tudi ob novem šolskem letu celotno stran, namenjeno mladim dopisnikom, odstopili učencem od Miklavža in tudi likovni prispevki so njihovi. SODARSTVO Sodarstvo je težka dejavnost. Nekoč je bilo vehko sodarjev, sedaj pa jih je že zelo malo. Med zadnjimi sodarjije tudi moj dedek. Muči se od jutra do mraka. Za svoje izdelke potrebuje hrastov, akacijev in murvov les. Potrebuje še obroče, kovice in sodarsko orodje. To delo je naporno, ker je les in železo težko prenašati. Tudi jaz mu včasih kaj pomagam. Najprej kupi les in ga pelje na žago, da ga razžagajo na deske. Ko deske pnpelje domov, jih razžaga na doge različnih mer. Nazadnje^ih lepo zloži in jih dve ali tri leta pusti, da se sušijo. Ko so suhe, j''ih v sredini izžaga in poobla. Vzame obroč in eno dogo in jo pritrdi k obroču. Potem pa px)laga še druge doge k obroču. Ko je to gotovo, zakuri ogenj in postavi ta sod tako, da bo v sredini gorelo. Potem vzame posebno pripravo, s pomočjo katere od spodaj vleče doge skupaj. Ko so dovolj skupaj, nabije še obroče. Vse skupaj vzame z ognja, na enem koncu izbije obroče, vzame dno in ga položi tako, da ne bo navzkriž z dogo. Spet nabije obroče in napravi enako še z druge strani. Koje to gotovo, v dno izvrta luknjo. Se večjo luknjo izvrta na sredini soda. Potem ga pobarva in sod je gotov. Tudi jaz sem razmišljal o tem poklicu, pa sem hitro odnehal. Danilo Ozmec 5. a pismonoSa Moj oče je pismonoSa. Njegovo delo je naporno in težko. Ne dela le osem ur, ampak tudi po deset ali več, različno, kolikor ima pač po- šte. Vsak dan prehodi po trideset kilometrov, včasih pa se vozi z mopedom. Večkrat sem ga vpra- šal, če lahko grem z njim. Vedno mi je odgovoril isto: da lahko, če bom vzdržal tako dolgo in napor- no pot. Oče me včasih tudi zafr- kava, če se bom šel učit za pismo- noSa. Jaz mu pa odgovorim, da ne, četudi bi mi kdo ponujal §e to- liko denarja. Nekdo pa mora biti tudi pismo- noSa. Jožko Masten, 6/a MOJ DEDEK VINOGRADNIK Moj dedek je po poklicu vinog- radnik. Rad sam reže v goricah, da ne porabi denarja za delavce, ki hočejo veliko zaslužiti. Rozge pobirata babica in Mimika. Jezi se na Mimiko, ki predolgo doji kra- ve. Se bolj pa se jezi na pismono- še, ko prinese veliko čekov. Veseli se tedaj, ko pride kak kupec in vzame nekaj litrov vina in plača. S tem denarjem se preživljamo. ^. Gustek Janežič, 2/a DELO NA ŽELEZNICI Moj oče se je najprej zaposlil v Kombinatu Jeruzalem Ormož. Ker smo v družini štirje otroci, je mo- ral zaradi nizkega osebnega doho- dka iskati delo, s katerim bi več zaslužil, da bi nas lahko preživljal. Tako se je zaposlil na železnici na Teznem. Tam je hodil na tečaj in postal tranziter. To pomeni, da s tablic, ki so na vagonih, prepi- suje v knjigo, od kod prihajajo, kakšen tovor je na njih in kam ga razvrstijo. To knjigo da tovariSu, DELO MO.IEGA OCETA Moj oče je po poklicu varilec. Zaposlen je v Tovarni sladkorja v Ormožu. Opravlja vsa varilska dela. Vari izdelke, ki so narejeni iz železa. Vsak predmet mora najprej očistiti, nato ga zavari. Pri var- jenju se močno bliska, zato očeta vedno bolijo oči. Njegov poklic je zelo naporen. Petra Mihorič, 2/a DELAVCU \ Bil si suienj, \ ki delo s petelinjim petjem je začel j in nehal, j ko je zemljo mrak objel. \ Pa vendar lačen prebival v zatohlih si kleteh. Dolgo bil si boj s seboj: ali se upreš ali umreš. Končno si se premagal in boj za pravico začel. Tekla je kri, a nisi omagal, v boju nazadnje si zmagal. Danes je lepše tvoje življenje. Če kdo bi ga hotel skaliti, pripravljen si. . . spet si pripravljen se biti! Marta Miholič, 81 a ■ki ga zamenja. Vendar ne dela samo tega, kajti večkrat mora katerega zamenjati, da lahko delo poteka nemoteno naprej. Na pri- mer: premika vagone, raztovarja tovor, ki se nahaja na njih in podobno. Delo je precej naporno, kajti delati mora v izmenah; to pom.eni, da dela ponoči in pod- nevi, tudi 24 ur skupaj, če ne dobi zamenjave. Tako dela že petnajst let. Oče pravi, da mu je delo všeč in da bo delal Se naprej. Franc Cimerman, 6. a KRATEK POGLED V ZGODOVINO DELA Vsak človek mora na tak ali drugačen način opravljati delo. Tudi mi bomo že čez nekaj let vključeni v normalni lok dela. Med ljudmi poznamo tudi neka- tere izjeme, ki ne opravljajo nikakršnega dela. Za te skrbi socialno skrbstvo. Človek dela že od pradavnine naprej. Prvi misleči ljudje Se niso poznali kakega drugega dela kot lov. Ženske so skrbele za družine in pazile na ogenj, moSki pa so skrbeli za hrano. Od te dobe naprej pa se je razvilo sužnjelastniStvo. V tej dobi delavec — suženj ni imel nikakrSnih pra- vic. Gospodar je lahko z njimi ravnal kot z orodjem. Ubil ga je lahko, kadar koli je želel. Prvi se je temu zatiranju uprl gladiator Spartak. Ta upor pa je bil v krvi zaduSen. Počasi se je iz sužnjelastniStva razvijal fevdalizem. V tej dobi so delavci — kmetje opravljali delo večinoma na polju. Nanje so pazili biriči, ki so bili pri svojem delu zelo okrutni. Kmet je stanoval v ubožni bajti, hodil na tlako in opravljal težko delo, za plačilo pa ni dobil niti toliko, da bi lahko preživljal sebe in svojo družino. Ker je bil zelo izJcoriščen, se je začel fevdalcu upirat. Tako so Spartaku sledili tudi kmetje s svojimi upori. Med kmečkimi upori pri nas velja omeniti upor pod vodstvom Matija Gubca. Tudi ta upor je bil zadušen v krvi. Iz fevdalizma se počasi razvija kapitalizem. Izkoriščanje se s polja prenese v tovarne. Delavec nima dosti večjih pravic kot v fevdaliz- mu. Delal je tudi 16 ur na dan in ni imel nikakSnih socialnih pravic. Delali so tudi otroci. V taki vlogi delavec ni dolgo vzdržal. Začel je protestirati in stavkati. Tako je prišlo do prve revolucije v zgodo- vini. Nastala je Pariška komuna. Tudi to revolucijo je vladajoči razred zadušil v krvi. Nikakor pa niso mogli zadušiti revolucije v Rusiji leta 1917. Z njeno zmago je pričel svoj pohod nov družbeni red — socializem, v katerem odloča o svoji usodi delavec sam. Stanko Ciglarič, 8/a NA OBISKU V TOVARNI Moj ata dela v tovarni Optyl v Ormožu. To tovarno sem si hotel ogledati, zato sem vedno spraševal ata, kaj dela. Ker mi dela ni mogel opisati tako, da bi razumel, me je vzel s seboj, ko je bil dežuren. Peljal me je skozi vse obrate, kjer izdelujejo korekcijska in sončna očala. Osnovna surovina za izdelavo očal sta smola in trdilec. Ti dve snovi se pri določeni temperaturi in v določenem razmerju vbrizgata v model. Tako dobijo okvire, ki jih mehansko obdelajo, pobarvajo in končno oblikujejo. Očala izdelujejo v več različnih modelih, barvah in velikostih. Služijo ljudem s slabim vidom ali pa jih varujejo pred močnim poletnim soncem. V tovarni je zaposlenih sto dvaj- set delavcev. Delovna mesta so op- remljena z najmodernejšo opremo. Poskrbljeno mora biti za brezhib- no čistočo, saj ta vpliva na kvalite- to izdelkov. Za dnbro počutje in večjo storilnost je urejena tudi prehrana, saj imajo lepo kuhinjo in veliko jedilnico, kjer ne manjka tudi rož. Delavci v tej tovarni imajo torej dobre pogoje za delo. Včasih se mi zdi, da otroci vse premalo pozna- mo delo odraslih in ga zato tudi ne znamo tako ceniti. Zato bi bilo dobro, da bi iz leta v leto spozna- vali več poklicev. Mitja Novak, S/a KOVAŠTVO IZUMIRA Nekdaj je bilo na Slovenskem veliko kovačev. Ker ljudje niso imeli denarja, da bi se preživljali, so morali poprijeti za težka dela. Med taka spada tudi kovaStvo. To je pravo težaško delo. Človek, ki hoče biti kovač, mora biti vzdržljiv, močan, predvsem pa mora poklic imeti rad. Danes je vse manj ljudi, ki bi se zanimali za ta poklic. V Sloveniji je kovačev že zelo malo in vsako leto se to število zmanjšuje. Petje kladiv se vse manj sliši. Kovaška obrt izumira. Res, da je kovačevo roko zamenjal stroj, toda to delo iz sta- rih časov naj se ohrani tudi za bodoče rodove, da bodo vedeli, kaj je nekoč veljala kovačeva roka. Sonja Santaj, 7/a MOJI STARŠI Moji starši so kmetje. Imamo dosti zemlje in veliko kmetijskih strojev. Zjutraj vstaneta zelo zgodaj, da nahranita živino. Potem gresta na polje. Ko se vrneta, sta utrujena, a vsekakor je treba nahraniti živino. Veliko jima z bratom pomagava. Tudi babica nekaj pomore. Naj- huje je vlačiti vodo iz studenca, ker je zelo globok. Jaz bi bil raje šofer aliavtomehanik.Ta poklic se mi zdi lepSi kot delo na kmetiji. Franc Mlinaric, 3/a MOJ OCE ZIDAR Moj oče je po poklicu zidar. Zaposlen je pri Komunalnem pod- jetju v Ormožu. Poklic, ki ga opravlja, je težak. Predvsem je važno, da je delavec zdrav, saj morajo večkrat delati pod milim nebom. Ker dela v različnih krajih v naši občini, se vozi v službo z mopedom, kar je v zimskem času zelo naporno. Naj- bolj je srečen, če opravljajo dela pri Miklavžu, je tudi on gradil kletne prostore. Pred nedavnim pa je opravljal dela tudi v zadružnem domu. Ko pride iz službe, je sicer utru- jen, a še mora večkrat to in ono postoriti pri znancih in prijateljih. Poleg zidarstva zna narediti Se mnogo drugih stvari. Mitja Novak, 5/a uciteui nekoc in danes Ze v starih časih so bili učitelji. Seveda so nekoč imeh več veljave kot danes, po drugi strani f)a so bi- bili večji reveži. Delali so v težavnih razmerah. Tudi izobraženi niso bili tako kot današnji. Učence so vzgajali z glavnim učnim pripo- močkom — palico. Cim je bil kate- ri malo glasnejši, lop! je že padlo. S palico so jim vbijali v glavo, da se morajo učiti, da ne smejo razgraja- ti itd. Kdor pa le ni dal miru, so ga postavili v kot in ga namazali po golih podplatih ali pa so mu na hr- bet pripeli listek s sramotnim napisom in ga vodili po vseh razre- dih, češ, glejte, kaj se s takSnim zgodi! V novejših časih je vse napredovalo. Zgradili smo velike in moderne šole. Učilnice so lepo opremljene z raznimi zanimivimi pripomočki. Palica ni več potre- bna. Na njeno mesto pa je prišla redovalnica, ki je stokrat hujSa od nje! Ce učenec česa ne zna, že se mu zasveti enka. Učitelji ti tudi danes (tokrat ne s palico) vbijajo v glavo, da je šola prva. Učiteljski poklic je tudi težak. Razne seje, konference, sestanki, vse to jim greni življenje«^Za svoje delo dobivajo razmeroma nizke plače, ki le počasi napredujejo. Poleg tega so tu Se številne priprave na pouk, ki jih morajo pisati vsak dan, kot mi naloge. Kot ima poklic slabo stran, ima tudi dobro. P^imi, ko mnogi delavci zmrzujejo, so učitelji na toplem v svojih učilnicah. Učitelji imajo tudi mnogo veljavnosti., Učenci jih ubogamo, ker so naSi tovariši. Andreja Vnuk, 6/a KURJENJE APNA Pri nas se Se sedaj vidi velika jama, v kateri so kurili apno. To je delal moj ded, pomagal mu je tudi oče. V to jamo so po cel dan vozili ka- menje, potem so zvečer prižgali in so kurili dve noči in en dan. Nasled- nje jutro so vroče apno vzeli iz ja- me in ga naložili na voz. Ded in oče sta apno s konji peljala v Prekmur- je. Merico apna sta zamenjala za merico žita. Ded je venomer vpil: ,,Štajersko apno!" Vedno sta domov pripeljala več žita, kot sta peljala apna. Ko je ded umrl, so prenehali kuriti apno. Jaz seveda tega nisem videla, mama pa mi dostikrat pripoveduje, kako so to delali. Zdaj apno izdelujejo v tovarnah, doma pa menda nikjer več. Minka Curin, 6/a PEKARNA NEKOC Se vam ne zdi, da je kruh, pg* doma, boljSi kot tisti, ki ga mo, recimo v ormoški pekarni) Vendar peči kruh v nekdaj' pekarni ni tako lahko kot v kaj^j! tovarni kruha. Pekovski mojster moral imeti najmanj eneJ' pomočnika. Nekoč so pekli icrui^ štajerskih pečeh. Kurili so s mogom, drvmi in Sibjem. Ko jg t. strop bel, je bila peč pripravlje^ za peko. Najprej si si pripravil kvas, kij. vzhajal eno uro. Potem kvas^ doliješ vodo in dodaš moko. Zjj^j je bila to tekoča zmes, ki so j| dodali Se več moke in soli. Njj^j zmesijo testo, ki je primerno trdo To testo dajo v ,,trigle", leseni boj z dven.a ročajema. Dno pokrj. jejo z domačim platnom, posipaJQ z moko in preložijo testo iz korita Testo v ,,triglih" vzhaja spet eno uro. Cez eno uro damo testo tia ,,tablo". Tam ga stehtajo v po], kilogramske ali kilogramske kose, Nato ga ,,zvirkajo", z obema rokama istočasno oblikujejo hleb. čke. Položijo jih na pokrito desko — predalnik, kjer spet vzhajajo. Med tem časom se iz peči vzame žerjavica, gorišče pa se pokrije i železnimi ploščami. Na dolgi palici so imeli obešeno mokro krpo, 5 katero si obrisal celo peč. Ko je bil kruh pripravljen za peko, so ga prinesli k peči, tu je bij ,,tabr', tekoča zmes iz čiste vode in moke. Kolač premažejo s tab- lom, da se sveti in da je gladek. Kruh z loparjem damo v pe{. Dno peči je poševno, kar drugače ne vidiš celote. V klasično štajer- sko peč lahko damo 25 do 30 dvokilogramskih hlebcev. Kruh se je spekel Cez približno tričetrt ure, nato so ga spet nama- zali s čisto mrzlo vodo. Testo za zemlje je enako kot pri pripravi kruha, le postopek je dru- gačen. Testo stehtajo na dvokilogram- ske hlebe, ki se vzhajani polagajo v ,,preSo". V tej preSi dobijo enako velike in težke kose, primerne za velikost žemelj. Iz teh kosov izo- blikujejo Stručke, ki jih polagajo na desice, pokrite z domačim plat- nom. Stručke vzhajajo. Ko so pri- pravljene, jih s čopičem namažejo z belim oljem. Takrat jih narežejo s ,,forlangerom", okroglo, gladko palčko, s katero razpolovijo zem- ljo, fK) sredini ostane tanka. Obrnjene položijo na druge deske. Spet vzhajajo. Nato jih položijo v peč, spečejo in spet premažejo s čisto mrzlo vodo. Jovita TramSek, 8/a VINOGRAD IMA RAD CELEGA ČLOVEKA Skoraj po vseh na.ših gričih so vinogradi, zato je potrebno veliko delavcev, da jih obdelajo. Delo v vinogradih je ponavadi težko, včasih pa tudi lažje. Posebno zadnja leta, ker mnoga dela opravijo s traktorji- Vendar brez ročnega dela še vedno ne gre. Zgodaj spomladi se začne v goricah rez. Vsak delavec ima dodeljen .kos goric, ki jih mora obrezali. Nato nastopijo traktorji, ki začno 2 gnojenjem in oranjem. Kjer trto napade pajek, škropijo proti njemu Spet se začne ročno delo, koje treba s trsa potrgati prebujno rast. Nato se ponovno začne škropljenje, kar zopet narede s traktorji. V goricah mora biti vedno dovolj pridnih rok, saj se začne poravnavanje in obre- zovanje. Grozdje se že začenja barvati in že je tu jesen, ko postane v vinogradih živahno, saj pride vanje mnogo pridnih bračev, ki obirajo grozdje. Vinska trta se po vsem tem delu čez zimo odpočije. Dela v vinogradu je torej čez glavo, še večja pa je skrb, kako bo vinska trta prenesla vse vremenske spremembe, saj je od tega navadno odvisna vsa letina. Vsak delavec pa je najbolj zadovoljen, če trta bogato obrodi, ker je od tega odvisen tudi njegov dohodek. To delo dobro poznam, saj živim sredi teh goric, in ker to delo opravlja tudi moja mama. ga znam tudi ceniti. Mirjana Miholič. 4/a fEDNIK — 17. september 1981 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11 SNL:PTUJ-MARIBOR0:1 (0:0) Dobra igra Ptuja, množičen obisk Stadion NK Drava v Ptuju, gle- Jcev 2000, sodnik Nikolič /Lju- uiana/. pomočnika Fridauer in ^'Jrk /oba Ptuj/; Strelec: 0:1 /85/ gfčnik. pTUJ: SimoniC, Smigoc, Malek, ^^ogrinec, Panikvar, Bek, EmerSič, /Gabrovec/, Vrabl, Radolič, MARIBOR: Veselic, Jarc, Fatur, (;,§a/Roškar/, Vuksanovič, Vajzo- 'ij, Bonacin /Gagič/, Kek /Klako- jjr/. Rečnik, Zurman, Krempl; Štajerski derbi je izpolnil pričakovanja Ptujčanov, Maribor- knov pa verjetno ne. Pn PtujCanih jjiisiimo na dobro igro moStva in množičen obisk, Mariborčani pa so io zmage prišli z veliko mero Sport- sreče. Na stadionu Drava se je že precej pred začetkom nedeljskega srečanja zbralo toliko gledalcev kot le dolgo ne. V prvem polčasu smo gledali pre- cej poprečno srečanje s terensko pobudo Mariborčanov, Ptujčani pa so do zaključka igrali zelo previd- no. Do 37. minute razen priložnosti Krempla s strani ni bilo nič omem- be vrednega. V tej minuti je namreč tokrat slabi Bonacin zastreljal pri- ložnost, ki je spodbudila Ptujčane. Ti so namreč v 39. in 41. minuti za- mudili dve čisti priložnosti. V prvi se je znašel Vc^rinec, vendar je vra- tar Maribora Ptujčan Veselic ubra- nil dva strela iz bližine, pri drugi priložnosti pa se je EmerSič prebil sam pred vratarja, vendar je ta uspešno posredoval. Drugi polčas je prinesel hitrejšo in boljšo Igro, znova pa so terensko pobudo /jalovo/ imeli Mariborča- ni. V tem delu so izvedli 10, Ptuj- čani pa tri udarce iz kota. V 63. mi- nuti ie priložnost Ptuja dvignila gledalce. Krajnc se je prebil v Kazenski prostor in zadel vratnico, odbito žogo pa je Vrabl znova po- slal v okvir vrat. Nekaj minut za Trenutek pred vrati Ptuja tem ie domači vratar Simonič ubra- nil dober strel Keka, zmagoviti za- detek pa so gostje po napaki obrambe in vratarja Ptuja dosegli pet minut pred koncem. Predložek IZ 11. kota je izkorstil Rečnik in iz neposredne bližine poslal žogo v mrežo, škoda, saj je zelo borbena f)tujska obramba uspešno rešila ve- iko bolj zahtevnih situacij kot je bila tale. Vendar vse še ni bilo kon- čano. Kljub bolj obrambni igri vijoličastih v zaključku srečanja, se je Vogrinec dve minuti pred kon- cem prebil pred vratarja, vendar je njegov strel s strani Veselic ubranil. igralci Ptuja so srečanje izgubili, vendar niso razočarali. Borih so se tako kot že dolgo ne, vendar jim športna sreča ni bila naklonjena /premalo je bilo tudi prisebnosti/. • Gledalci so z njihovo igro lahko bili zadovoljni, manj pa z igro Mari- borčanov, ki so prikazali veliko manj od tistega kar bi glede na ka- der m pogoje lahko. V prihodnjem kolu bodo Ptujčani gostovali v Šmartnem pri zmagovalcu prejšnje- ga prvenstva. Tekst in foto: 1. kotar SRL ČLANICE: ŠMARTNO-DRAVA 14:16 (95) Druga zmaga Drave članice rokometnega kluba Drava so v drugem kolu gostovale v Smartnem in nekoliko nepričakovano osvojile obe točki ter tako prevzele vodstvo na lestvici slovenske rokometne lige. V prvem deluje bila igra enakovredna, drugi del pa so dobile Ptujčanke, čeprav so v zaključku nekoliko popustile. Vendar so tudi po zaslugi razpoložene vratarke SiLsenfrajeve uspele zmagati, čeprav so vodile že s tremi zadetki razlike. Ptujčanke so zlasti v drugem delu igrale zelo borbeno in zavzeto, kar ob vedno boljšem znanju postaja odlika te mlade ekipe trenerja Petra Starkla. V soboto popoldan se bodo članice RK Drava doma pomerile z mlado ekipo ljubljanske Olimpije. DRAVA: Sitsenfrai, Metka Vičar. Rimele, Marija Vičar 5, Kelenc 6, Filipaja 1. Galun 1, Lepej I, Doki, Kmetec 2, Skaza. , , 1. kotar JUDOlSTI VABIJO MLADE Obveznost služenja vojaškega roka je eden izmed razlogov, da delo v judo klubu Drava v zadnjem času ni potekalo tako kot v prejšnjih letih. Tako so do 1. septembra vadili le individualno, sedaj pa vadijo načrtno, čeprav so kadrovsko precej oslabljeni. Veliko vrzel je bilo čutiti pri delu z najmlajšimi, vendar le v Ptuju, saj v Gorišnici dela uspešna pionirska sekcija, ki jo vodi Nasko, vadi pa 15 pionirjev. Ti bodo v svojem kraju vadili še naprej, v Ptuju bo trener Čuš pričel z osnovno vadbo za pionirje, s člani pa bo dela Emeršič. Klubska pozornost pa je sedaj obrnjena k mladim, saj je kvalitetno delo s pionirji porok za kasnejše tekmovalne in uspehe na področju množičnosti in razširjanju te zanimive in koristne veščine. Tako so v klubu razpisali tečaj za pionirje, letnik 1966 in mlajše. Prijave bodo sprejemali jutri in še prihodnjo sredo od 17,30 do 18,30 in sicer v športni dvorani Mladika. Še posebej pa k redni vadbi vabijo vse tiste pionirje, ki so pred letom že bili v klubu in pokazali veliko mero nadarjenosti. Seveda pa brez težav ne bo šlo. Osnovna bo prostor za vadbo, to pa bodo poskušali urediti s termini v dvorani Mladika in na kateri od ptujskih šol, ki bi jim bila pripravljena za nekaj ur na teden odstopiti svoje prostore za telovadbo. 1. kotar Šoštanj-Drava 31:11 (14:5) Mladinci Drave se niso mogli resneje upirati veliko bolje pripra- vljenim in izkušenim domačinom ter so doživeli pričakovan poraz. Proti takšnim ekipam s sedanjim znanjem še nimajo možnosti za uspeh. 1. k. Drava-Velenje 13:14(7:6) Mladinska ekipa RK Drava, ki jo je okrepilo nekaj mladih igralk članske vrste, je v zaključku srečanja zapravila prednost treh zadetkov in doživela poraz na startu tekmovanja v vzhodni skupini republiške lige. DRAVA: Rižnar, Vičar 2. Zupane 1. Gomilšek 1, Lah, Filipaja 1. Krajnc, Šoba, Rimele 2, Cized, Vraber 6, Preac. 1. k. SRL ČLANI: VELIKA NEDELJA-LIPA 21:21(12:11) Tokrat blizu dveh točk Velika Nedelja, gledalcev 150, sodnika Lužar (Petrovče) m Povalej (Celje); VELIKA NEDELJA; Lah, Zorii, M. Bezjak 2, Zorko X Rajh 4, Sabo 2, Mesarec. Jurkovič, S. Bezjak 2, Cvetko, Majcen 8, Baklan; LIPA: Krasna. Jaklič. Lapajne 3.Žvanut 1. Vidmar 1. Vodopivec 1, A, Brecelj, Čotar 6. D. Brecelj, Leban 7, Černic 2, Prinčič; Proti gostom iz Ajdovščine, ki sojih nekateri ocenili kot favorite tega .srečanja, so domači rokmetaši zaigrali veliko bolje kot teden dni prej proti Braniku, potek pa je bil obraten kot pred tednom dni. Tokrat so večji del srečanja vodili domačini, vendar so se v zaključku morali potruditi za točko. Začetna postava Velike Nedelje je hitro povedla s 4:0. Vodstvo so domačini z izjemo izenačenja na 7:7 obdržali ves prvi del. Vodili so ludi večji del drugega polčasa, vendar .sojih gostje vedno ujeli in v zaključku prešli v vodstvo z 20:19, čeprav so domačini vodili že z 18:17. V razburljivem zaključku so domačini »lovili« razliko enega zadetka. Pri rezultatu 21:21 igralci Lipe niso izkoristili napada, v zadnjih sekundah pa so domačini prepočasi izvedli nasprotni napad in jim je zmanjkalo časa ravno za udarec na vrata, torej sekundo ali dve. Srečaijje je bilo precej ostro, .sodniške odločitve pa so velikokrat razburile gle- dalce. Vendar seje vse srečno izteklo. Igralci Velike Nedelje so bili blizu uspeha proti res močni ekipi Lipe, vendar, izgubljeni točki z dveh srečanj na domačem igrišču bodo poskusili nadoknaditi na gostovanjih. L. Kotar STRELSTVO JESENSKI DEL TEKMOVANJ Občinska strelska zveza Ptuj je pričela z iz- j vajanjem programa terenskega dela tekmovanj. ■' V nedeljo, 13. septembra je bilo ekipno tek- movanje z zračno puško. Na zračnem strelišču v Ptuhi se je zbralo 107 strelcev in strelk iz desetih strelskih družin. Ekipo je sestavljalo 10 strelk in strelcev od članov do pionirjev. Prehodni pokal je v trajno last prejela zma- govalna ekipa TurniSče I, ki je nastreljala 1714 krogov. Sledile pa so: Kidričevo 1689 krogov, Agis 575 krogov, Draženci 1566 krogov, ŽelezniiTar 563 krogov, TurniSče II 1500 krogov; Markovci 1344 krogov. Ekipe MIP, Olga Meglic, Jože Lacko in Jur- Sici niso bile popolne. Od posameznikov pa so bili najboljši: Člani: Branšteter /Kidričevo/ 181 krogov; Pšajd /Jože Lacko/ 181-Kramberger /Kidriče- vo/ 179 krogov; Laura/Železničar/177 krogov; Vodopivec /TurniSče/ 177 krogov. Članice: MatjaSič /TurniSče/ 179 krogov; Kramberger /Kidričevo/ 164 krogov; Ličen /Aisis/ 147 krosov. Mladinci: Jazbec 176. Planine 172 /oba TurniSče/; Maloič /Kidričevo/ 170 krogov itd. Mladinke: Mira Skok 174, Nada Skok 167 krogov /obe TurniSče/, Lidija Krničar 164/Dra- ženci/. Pionirji: Davorin HOll 172 krogov, Miran Bezjak 150 krogov, Franc Meznarič 124 krogov /vsi Markovci/. Pionirke: Tina Perko 160 krogov /Dražen- ci/, Natalija Plohi 153 krogov, IdaLajh 129 kro- gov /obe Markovci/. Ob zaključku so prejeli najboljši posamezni- ki darila, ki so jih podarile razne trgovske enote. Podeljene so bile tudi diplome najboljšim na preteklih prvenstvih v tem letu z zračnim in MK orožjem. Prihodnjo nedeljo, 20. septembra bo na ptuj- skem MK strelišču tekmovanje z MK puško in pištolo Drulov. K. A. OSME LETNE ŠPORTNE IGRE SOZD EMONA TEKMOVALNO IN DRUŽABNO Ptuj je v soboto in nedeljo gostil Prek 800 udeležencev letnih šport- '»ih iger SOZD Emona. Igre so Vzorno pripravili in izvedli delavci ptujskih delovnih organizacij v ^estavi Emone, Kmetijskega •kombinata in Merkurja, ob veliki Ponioči domačih telesnokulturnih delavcev. Jgre je na otvoritveni svečanosti ■^a stadionu Drava p>o uvodnem po- zdravu dr. Cveta Dopliharja v so- "Oto dopoldan odprl namestnik predsednika poslovodnega odbora ^OZD Ivan Muhič, zaključek s po- delitvijo medalj in pokalov pa je bil ^nedeljo popoldan v Ptujskih to- P"cah, kjer so udeleženci v poseb- ^^rn kampu s 30 velikimi šotori tudi Prenočili in se v soboto zvečer sre- čah na družabnem večeru Emon- cev. Na igrah je nastopilo 18 ekip de- lovnih in organizacij združenega dela Emone, tekmovalke in tekmo- valci pa so se pomerili v enajstih di- sciplinah: balinanju, kegljanju, ko- šarki, krosu, malem nogometu, na- miznem tenisu, plavanju, strelja- nju, šahu, vlečenju vrvi in tenisu. V skupnem seštevku je pri žen- skah zmagala ekipa ptujskega Kmetijskega kombinata, Merkur iz Ptuja pa je šesti. Pri moških le KK Ptuj četrti, Merkur pa šesti. Skupni zmagovalec .pa je DO Emona Mer- kur iz Ljubljane, Kmetijski kom- binat je drugi, Merkur pa peti. Po- sebej velja izdvojiti prepričljivo zmago deklet in žena Kombinata Otvoritev iger Je bila na stadionu Drava Ptuj v vlečenju vrvi, zmage pa so od Ptujčanov odnesli Se ženske KK Ptuj v krosu, Marija VindiS, Ivan Rojko, Janko Nahberger, moška in ženska ekipa ptujskega Merkurja v streljanju, Mira Skok, Marjan Plajnšek, Kmetijski kombinat ekip- no v šahu, drugih in tretjih mest pa ie bilo še več. Vendar, pomembnej- še je srečanje delavcev velike dru- žine Emoncev, ki je popolnoma uspelo tako po tekmovalni kot turi- stični in družabni plati. Tekst in foto: 1. kotar motokros Frangež tretji v Tolminu v organizaciji AMD Tolmin je bila v soboto dirka za republiško prvenstvo, na kateri so nastopili tudi tekmovalci AMD Ptuj. Lepa sončna .sobota je privabila ob stezo nad 3000 gledalcev, ki so bili zadovoljni z vožnjami v vseh treh kategorijah. V kategoriji 125 ccm je tokrat nastopil samo Marjan Frangež, ki tokrat ni bil razpoložen in je bil v prvi vožnji šele četrti, v drugi vožnji pa tretji, kar mu je v skupni uvrstitvi prineslo 3. mesto. Zmagal je Sovič iz Celja pred Vuzmom iz Radovljice in Frangežom iz Ptuja. V kategoriji 250 ccm je nastopil Stanko Špuraj, kije v prvi vožnji zamudil na startu in je uspel to vožnjo zaključiti na osmem mestu. V drugi vožnji je bil peti in tako tudi v skupni uvrstitvi. Zmagal je Lesjak-Slovenija avto pred Obrehlom-Orehova vas, Avbljom Lukovica ... 5. Špuraj itd. V nedeljo pa je bila dirka za državno prvenstvo v kategoriji 125 ccm. Tudi tokrat Frangež ni imel sreče. Po odlični prvi vožnji je bil četrti, v drugi vožnji pa mu je ponagajal stroj in je bil šele 11. Tako je v skupni uvrstitvi na 10. mestu. Zmagal je Predan-Orehova vas pred Mežnarjem Tržič, Mulejem-Bled ... 10. Frangež. Po skupnem seštevku dirk za repubhško prvenstvo lahko neuradno pozdravimo in čestitamo republiškemu prvaku MARJANU FRAN- GEŽU, kije zbral 228 točk pred Sovičem-Celje 208, Mihelič-Radovljica 186 točk itd. Odslej tudi v Ptujul EXPRES izdelava vseh vrst ključev, popravila ključav- nic, brušenje škarij in nožev. Zlatko Živko, kiosk pri blagovni hiši na Titovem ti-gu. SVET OSNOVNE ŠOLE IVANA SPOLENJAKA PTUJ razpisuje dela in naloge učitelja likovne vzgoje za polovičen delovni čas. Dela in naloge so razpisane za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom o dokazilih o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. Komisija za nabavo, prodajo in odpis osnovnih sredstev EMONA Kmetijski kombinat Ptuj — TOZD gostinstvo „Haioški biser" Ptuj proda na javni licitaciji rabljeno gostinsko opremo. Licitacija bo na gradu Bori dne 23. in 24. septembra 1981 od 7. ure do 15. ure in 29. sefDtembra 1981 od 7. ure do 14. ure na dvorišču hotela Poetovio v Ptuju, Trstenjakova ulica 13. SPEEDWAY V GORNJI RADGONI Za v nedeljo, 20. septembra pripravljajo v Gornji Radgoni veliko! mednarodno prireditev — Finale svetovnej;a prvenstva v speedwayu na! dolgi stezi za leto 1981. Nastopilo bo 20 tekmovalcev, med njimi vsi, ki j letos v svetovnem speedwayu največ pomenijo. Nastopila bosta tudi dva' naša tekmovalca. Vlado Kocuvan in Štefan Kekee, prireditev pa pripra-; vljajo domači amaterski športni delavci — člani AMD Gornja Radgona, i Speedvvav je izredno atraktivna panoga moto športa, najboljši vozniki i (seveda so z izjemo naših vsi profesionalci) pa na krožni stezi dosežejo j hitrost tudi do 120 kilometrov na uro. Organizatorji so poskrbeli tudi za I ljubitelje moto športa z našega območja. Tako bo v nedeljo v Gornjo j Radgono peljal posebni vlak, prevoz stane 80 din, prodajni mesti sta v \ Turist biroju in železniški postaji, v Ormožu, Poljčanah in na Pragerskem i pa na železni.ški postaji. I ^ ^ l.kotari i Slavija: Aluminij 3:1 Veterani Aluminija so v prijateljski nogometni tekmi igrali v Vev-] čah pri Ljubljani in se ob 60-letnici domačega kluba pomerili s svojimi) starimi nasprotniki. Za veterane Aluminija je bila še posebej velika čast nastopiti ob vi.sokem jubileju vevške Slavije. Domačini so zasluženo! zmagali. Dejstvo pa je, da so igrali z nekoliko mlajšim moštvom. Veterani \ Aluminija so prikazali zelo lepo igro v polju in visoko tehnično raven.; Zadetek za Aluminij je dosegel Krnjič, o lepoti gola pa bi zapisal le to, da i se ne da opisati. Aluminij: Kramberger. St^inkovič. Muršec, Hazabent, Vinkler,j Kaniški, Kneževič, Vodušek, Teodorovič, Krnjič in Špehonja. Nasto- ^ pila sta še Plajnšek in Korenjak. • D. Klanjšekj "i Aluminij: Kovinar 3:3 ! Mladinsko moštvo Aluminija je po dveh zaporednih porazih: osvojilo prvo točko. Gostje so povedli že s tri proti nič, nato pa so ; domačini izenačili. To dokazuje visoke moralne sposobnosti mladih j igralcev Aluminija, do nedavna še kadetov, ki so skorajda v celoti i prestopili v višji rang tekmovanja. Zato sedaj v ospredju niso pomembne ; točke, temveč ustvarjanje ekipe oziroma pripravljanje za naslednjo ; sezono. Danilo Klajnšek, 12-ZA RAZVEDRILO 17. september 1981 — TEDNIK fCDNIK — 17. september 1981 OGLASI IN OBJAVE - 13 .Presneti Jaka", štajerska kmečka godba in razmišljanja o nje) ,,Presnrti Jaka"! Pa je res pre- sneti .......pravzaprav pre- sneta, saj gre za polko s tem naslo- vom, ki jo je občinstvo na minu- lem XI!. festivalu domače zabavne glasbe ocenilo kot najbolj vedro melodijo prvega večera. Sujerska kmečka godba iz Ptuja, ki jo vodi Marjan Rus, si je z njo in s svojim pristnim domačim nastopom ,,pri- igrala" še 500 starih jurjev nagra- de. Nagrada, ki jo je — za razliko od prejšnjih let — tokrat podelilo glasbeno precej zahtevnejše občin- stvo, pomeni, če se pri tem ozremo še nekoliko nazaj, le dvoje: — ali vzpodbudo /in naj bi jo!/ — ali pa potrditev dosedanje domneve, da je trajnejša orkester- ska združitev najboljših ptujskih glasbenikov zelo težka, če ne celo docela nemogoča. Zakaj? Se dobro se spomnimo, da je prav taka kmečka godba na- stopila na festivalskem odru že leta 1974 /VI. festival/, ko jo je vodil Tone Horvat. S polko ,,Prleškim deklinam", je tudi takrat žableste- la, osvojila vse simpatije občinstva in naposled Se nagrado. Aplavz, ki ga je bila deležna, se je sprevrgelv pravo pravcato viharno odobrava- nje, ki mi Se danes doni v uSesih. Uspeh, možnosti nadaljnjega ob- stoja in pot navzgor, vse je bilo kot na dlani. Le železo je bilo tre- ba kovati, ko je bilo še vroče. A kaj, ko so fantje dovolili, da se je prav po nepotrebnem shladilo! Tako kot je ta priljubljena zasedba v Ptuju nastala — zaradi Festivala, tako je po njem tudi razpadla. Hkrati pa dokazala, da je tudi v Ptuju moč nekaj naredi- ti ......Nekaj ustvariti navzlic vsem težavam. Spoznanje, s prio- kusom grenkobe, še zlasti če veš, da imamo v Ptuju nekaj izvrstnih glasbenikov!! Vse to ne pišem in govorim tja v tri dni . . . kar tako, ker pač mo- ram nekaj napisati, temveč zato, ker se je letos, po sedmih letih pre- mora, primerilo isto. No da, sko- raj isto! Mesec dni pred Festi- valom, kolikor vem, Štajerske kmečke godbe ni bilo Se nikjer. Bi- la je samo Se ideja! Štirinajst dni pred prireditvijo imajo ,,že" prvo vajo, nato še dvakrat, ali trikrat. Grozljivo malo, če že ne naravnost katastrofalno premalo! Pa vendar njihov nastop na XII. festivalu ni bil niti slučajno podoben katastro- fi, temveč ravno nasprotno, bil je Štajerska kmečka godba na vaji pred začetkom festivala bleščeče zmagoslavje v katerem je vsak član tega majhnega orkestra potrdil samega sebe. Osvojili so občinstvo, prepričali komisijo, osvojili zlato plaketo Orfeja in naposled Se nagrado. Natanko tako kot pred sedmimi leti: prišli, videli in zmagali! Edino razpadli Se niso......upamo vsaj! Vse to in Se tisto pičlo število vaj povrhu, dokazuje, da imamo pred seboj peščico glasbenikov /12 jih je/ z nadpovprečnimi sposobno- stmi. Zaradi svoje nadarjenosti, glasbenih zmogljivosti in orke- stralne rutine, so material, ki se ga da skoraj z lahkoto gnesti in pre- gnesti kot testo v dober slasten kruh. In sedaj se že samo od sebe ponuja vprašanje, kaj bo s Štajer- sko kmečko godbo poslej. Ali bo delovala naprej, snemala za radio, televizijo plošče, ali pa bo tudi to- krat razpadla na dvanajst gla- sbenikov, dvanajst posameznikov, ki bodo vsak zase muzicirali pri raznih ansamblih?! Nihče jim tega ne brani. Se manj zameri. Igrati po raznih veselicah za denar je razu- mljiva materialna potreba. Igrati v takile godbi, enak med enakimi pa je čisto nekaj drugega, je izpolni- tev notranje nuje, je nenadome- stljivo osebno zadovoljstvo in po- miritev. Trdno sem prepričan, da bi ob sposobnem in energičnem vodstvu /Horvat in Rus sta dokaz, da tudi tega imamo/ lahko družno delovali ter dokazali, da je tudi skoraj na obrobnem koncu naše majhne dežele možen obstoj an- sambla s kvaliteto profesionalcev. Resnično bi mi bilo žal, če se to ne bi zgodilo, če bi se ponovilo ,,tisto" izpred sedmih let in če bi se moje besede zgubile v vetru! Besedilo in foto I. Ciani SPREJETI SETVENI PLANI V minulem tednu so tekle Številne aktivnosti na občinskem, medobčinskem in republiškem merilu, skupni cilj teh aktivnosti je zagotoviti čim več površin za jesensko setev pSenice in seve- da doseči intenzivno pridelovanje te kmetijske kulture. Tako se je v torek sestal svet za družbe- noekonomske odnose v kmetijstvu in na vasi pri OK SZDL Ptuj. Živahna razprava je tekla v zve- zi z uresničevanjem plana setve v ptujski občini. V družbenem sektorju pri tem ni težav, saj bo načrt v celoti uresničen, drugače pa je v zaseb- nem kmetijstvu. Tu bo mogoče doseči le polovi- co plana, ki so ga izdelali na republiški ravni, predvideva pa setev pSenice za tržno proizvodnjo na 2280 hektarjih. O isti temi je razpravljal tudi občinski izvršni svet. Iz sklejKiv seje izvršnega sveta je razvidno, da je v okviru kmetijskih organizacij usklajena setev pšenice v zasebnem sektorju na 1380 hek- tarjih, od tega 1160 hektarov v KZ Ptuj in 220 hektarov v KZ Lovrenc. Na teh površinah je predviden odkup pšenice približno 2.300 ton, družbeni sektor pa bo pridelal 4.300 ton pSenice. V okviru teh planov morajo kmetijske organiza- cije izdelati programe za njihovo realizacijo. Naj navedemo še nekatere pogoje, ki jih bo- do lahko koristili pridelovalci pšenice. Zagoto- vljena je menjava pšenice za koruzo v razmerju 1:1,3 v korist pšenice. Izvršni svet predlaga v ce- loti naturalno menjavo zaradi nezadovoljstva, ki ga je povzročala delno naturalna menjava z do- plačilom. Predlagali so tudi naturalno zamenjavo mer- kantilne za semensko pšenico. Pridelovalec dobi za 2 kilograma merkantilne pšenice kilogram se- menske pSenice in kilogram koruze. Izvršni svet je nadalje predlagal, da naj SIS za pospeševanje kmetijstva odobri regres za umetna gnojila ali za kombajniranje tistim pridelovalcem, ki bodo pogodbeno oddali ves pridelek pšenice v letu 1982. Prizadevanja na vseh področjih so jasen do- kaz, kako pomembno je pridelati kar največ pšenice na domači slovenski zemlji. Ker površin za setev pšenice ne bo mogoče povečevati v ne- dogled, je potrebno narediti bisXven korak naprej v intenziviranju pridelovanja pSenice. Z upoštevanjem navodil strokovnjakov glede izbo- ra semena, načina in časa setve, gnojenja in za- ščite posevkov, moramo doseči mnogo večje hektarske donose kot doslej. S tem bomo imeli dvojno korist: manj bomo odvisni od uvoza pše- nice, pridelovanje pSenice pa bo postalo ekonomsko bolj upravičeno in zanimivo. JB PRVI KMEČKI PRAZNIK NA DESTRNIKU mm... i -M Predstavile so se predice odprt kmečki turizem Predzadnjo nedeljo letošnjega poletja so prizadevni turistični a lavci na Destrniku organizirali prvi kmečki praznik, ki bo poslej njih«^" tradicionalna prireditev. S kmečkim praznikom so svečano obelei'? začetek delovanja turističnega društva, ki bo pomembno prispevalo^' turistični oživitvi tega predela Slovenskih goric. Za vse obiskovalce Predice predstavili kraj v pesmi in besedi; posebej pa so se predstavile teriljein predice, ki .so s starimi kolovrati in drugimi delovnimi pripomočV prikazale že izumrli delovni običaj pod geslom Od lanu do platna Za drugI kmečki praznik pa bi predice naj že tekmovale, so sklenili Destrničani. ' S proslave Foto: Ciani V okviru praznika so v Levanjcih odprli pri Zampovih tudi kmečki turizem. Lepa in sončna nedelja je v Destrnik privabila številne o- biskovalce, ki se bodo glede na prikazano, radi vračali v ta kraj in njegovo okolico. ' Dnevi srbskih jedi Tudi letos organizira KK — TOZD Gostinstvo Haloški Biser Ptuj v dneh od 22. do vključno 26. septembra tradicionalne dneve srbskih jedi. V restavraciji na ptujskem gradu bodo te dni pripravljali srbske jedi kuharji iz Grostinsko-turisticne delovne organizacije »Srbija<( iz Kra- ljeva, postregli pa vam bodo tudi natakarji iz te delovne organizacije, 'udi glasba DO temu primerna saj bo vsak dan ob 18. ure naprej goste zabaval ansambel »Dušana Pejšica« s pevko. Ptujski gostinci tako z dnevi srbskih jedi ne k- bogatijo gostinsko ponudbo s kajmakom, popečeno papriko, vešalico, pečenim odojkom na zaru in raznimi slaščicami, temveč krepijo tudi bratsko in poslovno sodelovanje s sorodnimi bratskimi delovnimi organizacijami. S POPEVKE VESELE JESENI 81 Zlati klopotci za 7xmm inČarlija v mariborski unionski dvorani je v soboto 12. septembra izzvene- lo 16 novih narečnih popevk letos že 15. festivala ,,popevke vesele je- seni 81." Zlati klopotec za naj- boljšo narečno besedilo in prvo Direktor festivala Wemer Ussar izroča zlate klopotce avtorici zmago- \ valne skladbe Če trofim gnes Zorici Fingušt-Fatur, in pevcu Karliju ' ^arj"- Foto: Bogo Čerin • nagrado občinstva je prejela skladba z naslovom CE TRO- FIM GNES, avtorice Zorice Fin- gušt-Fatur in v odlični izvedbi Mariborčana Karlija Arharja. Drugo nagrado občinstva je preje- la skladba ŠN LEDIG SE, ki jo je zapela avtorica Zorica Fingušt- Fatur. Tretjo nagrado pa je občin- stvo prisodilo popevki ATA ZDOMA JE ODŠEL, avtorjev Bo- risa Roškarja in Miroslava Slane, v izvedbi debitanta Rudija Miložiča, ki je prejel tudi posebno nagrado, kot najboljši debitant. Prvo nagra- do za besedilo je strokovna komi- sija prisodila popevki PO ENOK JE PRLEK GVINA, avtorja Miro- slava Slane-Mirosa. Po festivalu domače zabavne glasbe Ptuj 81 je bila sobotna ma- riborska festivalska prireditev že drugo prijetno doživetje za vse, ki jim je pri srcu domača glasba in narečna besedila. M. Ozmec Seminar za štabe civilne zaščite Občinski štab za civilno zaščito je skupaj z oddelkom za ljudsko obrambo pri SO Ptuj pripravil v dneh od 7. do 12. septembra enotedenski seminar za načelnike, njihove namestnike, in poveljnike štabov civilne zaščite po posamez- nih KS na območju mesta Ptuja. Potreba po izobraževanju teh kadrov je nastala že ob razformi- ranju stare KS Ptuj v 11 novih, saj so takoj za tem ustanovili tudi 11 štabov CZ. Občinski štab je ta- koj stopil v akcijo za usposobitev teh poveljniških kadrov in pred tem seminarjem pripravil tudi določena praiavanja s področja CZ. Seminar je potekal v dvorani skupnih služb ptujskih KS. Več kot 50 ur predavanj pa je bilo namenjeno predvsem pripravi šta- bov na resnične izredne razmere kakršnega koli značaja. Po obisku sodeč in po končni praktični vaji je seminar prav gotovo uspel, sicer pa bomo to-lahko ocenili na prvi javni praktični vaji še letos. — OM Rodile so: Slavica Horvat, GrajenSčak -61 — dečka; SUva Lovrenčič, Brati- slave! 19 — dečka; Ema Mihorič, PleSivica 13, Ljutomer — Matejo; Majda Vaupotič, Mala vas 24 — deklico; Ana Zupanič, ZagrebSka 80 — deklico; Nada Sinček, Me- zgove! 9 — Darka; Silva Mohiar, Nova vas pri Markovcih 28 — Viktorijo; Zinka Bombek, Bez- jakova 8 — dečka; Marija Hercog, Paradiž 28 — Tineka; Erika Maj- cen, Sakušak 80 — dečka;. Poroke: Branislav Klemenčič, Hercegova 6 in Liljana Barič, Poljska 10; An- ton Korošec, Desenci 1 in Hermina Gajzer, ReSeva 34; Ludvik Ro- zman, Jurovci 22 in Neža Kore- njak, Zabovci 99; Jožef Lovrenčič, Vintarovci 56 in Pavla Murko, Vintarovc! 61. Umrli so: Stanislav Brodnjak, Potrčeva 43, roj. 1925, umri 8. septembra 1981; Ivan Kirič, Dobrava 13, roj. 1919, umrl 9. septembra 1981; Janez Vrbnjak, Senčak 1, roj. 1904, umrl 9. septembra 1981; N^ ža Zlahtič, ZagrebSka 54, roj. 1899, umria 10. septembra 1981; Pavla Nemec, Ul. heroja Lacka 8, roj. 1898, umria 11. septembra 1981; Antonija Horvat, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1904, umr- la 10. septembra 1981; Marija Krajnc, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1902, umrla 10. septembra 1981. . izdaja zavod za časopisno i" radijsko dejavnost RADIO" TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi Hovinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK, Uredništvo in uprava Radio- Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju prpiz- vodov in storitev v prometu TEDNIK uvrščen med proiZ' vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiZ' vodov.