355 Članki in prispevki UDK 069.12(091)''1999/2019'' 1.02 Pregledni znanstveni članek Prejeto: 24. 12. 2020 Mateja Ribarič* Pogled v preteklost pedagoškega dela in dvajset let projekta Učne ure naših babic in dedkov v Slovenskem šolskem muzeju The history of the pedagogical work at the Slovenian School Museum and the twenty years of the project Our Grandmothers’ and Grandfathers’ Lessons Izvleček V prispevku pregledno predstavljamo pedago- ško dejavnost Slovenskega šolskega muzeja od leta 1988 dalje s poudarkom na najbolj pre- poznavnem projektu Učne ure naših babic in dedkov, kjer se najbolj živahno prepletata poslanstvo našega muzeja in poslanstvo šol. Začetek projekta sega v leto 1999, ko smo imeli na programu prvo učno uro s konca 19. stoletja z naslovom Cesarska pesem. Iz leta v leto smo jo dopolnjevali z novimi učnimi vsebinami iz različnih časovnih obdobij za različne starostne skupine. V prispevku opiše- mo, kako smo izbirali posamezne teme učnih ur, kako so nastajali posamezni scenariji in učni listi, kako so se pripravljali na svoje vlo- ge posamezni izvajalci ur, kako je opremljena učilnica za posamezne učne ure. Na koncu navedemo še nekaj statističnih podatkov za boljšo predstavo, za kako uspešen projekt gre. V dvajsetih letih je ta program postal najobse- žnejši projekt muzeja. Devetnajst gospodičen učiteljic in gospodov učenikov je v tem ob- dobju odigralo 8162 ponovitev sedemnajstih različnih učnih ur. Abstract The article lays out the pedagogical activi- ties of the Slovenian School Museum from 1989 onwards, with an emphasis on the most prominent project “Our Grandmothers’ and Grandfathers’ Lessons”, where the missions of the museum and of schools merge. The start of the project goes back to 1999, when we offered the first lesson from the late 19th century under the title “Imperial Song”. The programme was constantly updated with new teaching content from different periods and for different age groups. The article describes how individual lesson themes were selected, how individual scripts and learning sheets appeared, how in- dividual implementers of the lessons prepared for their role, how the classroom is equipped for individual lessons. Finally, the article offers some statistical data for a better idea of just how successful this project is. In the twenty years of its existence, this programme has become the museum’s most extensive project. Nineteen ‘teachers’, male and female, have acted out 8162 repetitions of seventeen differ- ent lessons during this time. * Mateja Ribarič, muzejska svetovalka, prof. zgodovine in sociologije, Slovenski šolski muzej, e-pošta: matejariba@yahoo.com Učni list z učne ure Lepo vedenje 356 Šolska kronika • 3 • 2020 Ključne besede: Slovenski šolski muzej, pedagoški program, muzejske učne ure Key words: Slovenian School museum, pedagogical program, museum school lessons Začetki muzejske pedagogike v Slovenskem šolskem muzeju Slovenski šolski muzej sodi med najstarejše muzeje na Slovenskem (ustano- vljen 1898) in je prvi specialni muzej pri nas. Njegova tesna povezava s šolstvom sega že v samo ustanovitev, saj so ga ustanovili učitelji oz. Zaveza slovenskih uči- teljskih društev, ki je ustanovila takrat imenovan Šolski muzej slovenskega in istrsko-hrvatskega učiteljstva v Ljubljani.1 Korenine nastanka muzeja so v prireja- nju razstav šolskih učil, zbiranju dokumentov in prikazu stanja šolstva v določenih obdobjih. Ta dragocena vez med šolami in muzejem se ohranja tudi danes. Muzej si po načelih sodobne muzejske stroke prizadeva razvijati muzejsko pedagogiko. Malo znano je dejstvo, da je bil na tem področju Slovenski šolski mu- zej med začetniki v slovenskih muzejih. Nekdanji kustos muzeja, mag. Vincenc Žnidar, je imel že pred več kot petdesetimi leti referat z naslovom Misli o muzejski pedagogiki in didaktiki,2 leta 1972 pa je Muzejski dokumentacijski center v Zagrebu v knjižni zbirki Muzeologija v hrvaščini izdal njegovo obsežno delo o nalogah in oblikah sodelovanja muzejev in šol – Zadaci i oblici suradnja muzeja i škola.3 Slo- venski šolski muzej je pomembno vlogo odigral tudi pri ustanovitvi in v prvih dveh desetletjih delovanja Pedagoške sekcije Skupnosti muzejev Slovenije, ki združuje muzejske in galerijske pedagoge. Na ustanovnem sestanku leta 1971 je za dve leti postal vodja sekcije prej omenjeni prof. Vincenc Žnidar, kustos v SŠM, od leta 1981 do 1985 pa je vodstvo Pedagoške sekcije prevzela Slavica Pavlič,4 dolgoletna ravna- teljica Slovenskega šolskega muzeja (1974–1993).5 Od leta 1993 v Pedagoški sekciji sodeluje kustosinja Mateja Ribarič. Med zaposlenimi uradno ni kustosa pedagoga, se pa z muzejsko pedagogiko ukvarjajo tako rekoč vsi zaposleni v muzeju. Pomembno poslanstvo našega muzeja je med drugim, da obiskovalcem omogočimo živo izkušnjo pomembnega dela vsakdanjega življenja, kot je šola v 1 Stane Okoliš, Ob 115-letnici Slovenskega šolskega muzeja (1898–2013), Šolska kronika 22, 2013, št. 3, str. 664–667. 2 Vincenc Žnidar, Misli o muzejski pedagogiki in didaktiki, (tipkopis), Ljubljana, 1967. 3 Vincenc Žnidar, Zadaci i oblici suradnje muzeja i škola. V: Bauer, Muzeologija 15, Zagreb Muzej- ski dokumentacioni centar, 1972. 4 Slavica Pavlič, Vzgojno-izobraževalno delo muzejev in galerij, Argo 25, Informativno glasilo za muzejsko dejavnost, 1986. 5 Marjetka Balkovec Debevec, Mateja Ribarič, Slovenski šolski muzej povezuje šole in muzej, Educa : strokovna revija za področje varstva, vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok in otrok na razredni stopnji osnovne šole, 26, 2017, št. 5/6, str. 72–80; Tome, Staša: 40 let Pedagoške sek- cije Skupnosti muzejev Slovenije, Miškec A. (ur.) Argo 55/1, Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2012, str. 64–69. 357Pogled v preteklost pedagoškega dela in dvajset let projekta Učne ure naših babic in dedkov različnih zgodovinskih obdobjih. Prizadevamo si, da je muzej čim bolj prijazen in odprt do obiskovalcev, ki iz njega odhajajo bogatejši za novo izkušnjo in védenje o šolski kulturni dediščini. Vsak predmet na razstavi pripoveduje svojo zgodbo. Naloga kustosov pedagogov je, da zgodbe posameznih muzejskih predmetov na razstavah z različnimi metodami in oblikami dela približamo različnim staro- stnim skupinam obiskovalcev. Poleg stalne in občasnih razstav ter pedagoškega programa, ki poteka ob njih (muzejske učne ure in delavnice, različni natečaji – literarni, fotografski, likovni …), se Slovenski šolski muzej s šolami povezuje še na druge načine: sodelovanje z mladimi zgodovinarji v okviru Komisije za delo zgodovinskih krožkov na osnovnih šolah pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije, seminarji za učitelje Od šolske kronike do zgodovine moje šole, stro- kovna pomoč pri oblikovanju muzejskih zbirk na šolah, strokovna pomoč pri šolskih praznovanjih na posameznih šolah.6 Ko se je leta 1984 Slovenski šolski muzej preselil v nove prostore v središče Ljubljane na Plečnikov trg 1 in je leta 1988 odprl novo stalno razstavo o razvoju šolstva na Slovenskem, so se začele razvijati nove oblike in metode dela z obiskovalci. Opisali bomo nekaj odmevnih pedagoških projektov iz obdobja od 1988 do 2003. Jeseni 1988 je muzej za učence osnovnih šol razpisal fotografski natečaj Ži- vljenje moje šole, katere rezultat sta bila razstava in katalog z istim naslovom leta 1989.7 Leta 1992 je muzej gostil razstavo Muzeja novejše zgodovine Celje V svetu lutk – poskus otroškega muzeja. Spremljevalni pedagoški program, ki je zajemal lutkovne predstave, lutkovne delavnice in lutkovni abonma, je pomenil velik korak naprej od klasičnih vodstev po občasnih in stalni razstavi. Za dobra dva meseca so se prostori muzeja spremenili v pravo lutkovno gledališče, ki je odme- valo od glasnega živžava otrok. V dobrih dveh mesecih (december 1992–januar 1993) je muzej obiskalo več kot devet tisoč obiskovalcev, predvsem mladih iz vrt- cev in osnovnih šol.8 Konec leta 1993 je Slovenski šolski muzej z avtorico Sonjo Porle pripravil razstavo Srečna Afrika: otroške igrače Gane in Burkine Faso. Obiskovalci so se čudili in navduševali ob kreativnosti afriških otrok. Z natečajem Iščemo naj igra- čo je muzej h kreativnosti spodbudil tudi slovenske otroke in jih povabil, da iz recikliranih in naravnih materialov izdelajo svoje igrače. Prispelo je čez sto igrač 6 Marjetka Balkovec Debevec, Mateja Ribarič, Slovenski šolski muzej povezuje šole in muzej, Educa : strokovna revija za področje varstva, vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok in otrok na razredni stopnji osnovne šole, 26, 2017, št. 5/6, str. 72–80. 7 Branko Šuštar: Življenje moje šole, fotografska razstava osnovnošolcev, razstavni katalog, 45, Ljubljana: SŠM 1989. 8 Več: Mateja Ribarič, Pedagoške izkušnje ob razstavi V svetu lutk v Slovenskem šolskem muzeju, Šolska kronika: revija za zgodovino šolstva in vzgoje, 26, 1993, str. 213–215; V svetu lutk: poskus otroškega muzeja, Program prireditev v mesecu decembru, razstavni katalog (zloženka) 52, Ljubljana: SŠM, 1992; V svetu lutk: poskus otroškega muzeja, Program prireditev v mesecu ja- nuarju, razstavni katalog (zloženka) 52 b, Ljubljana: SŠM, 1993; Marija Lesjak, Med muzejem in šolo, Šolska kronika: revija za zgodovino šolstva in vzgoje, 29, 1996, str. 23–29. 358 Šolska kronika • 3 • 2020 in nastala je vzporedna razstava izdelkov slovenskih otrok. Obe razstavi si je od 15. decembra 1993 do 15. februarja 1994 ogledalo 5469 obiskovalcev, največ osnov- nošolcev (35 odstotkov).9 Leta 1995 je otroška revija Ciciban z razstavo Zlati Ciciban v prostorih mu- zeja praznovala svojih petdeset let. Razstavo je dopolnjeval pregled otroških revij z naslovom Cicibanovi predniki in sodobniki.10 Bogat spremljevalni program se je vrstil dan za dnem. Pri delu z obiskovalci so pomagali dijaki Srednje vzgojitelj- ske šole v Ljubljani, ki so nastopili v vlogi vodičev po razstavi in v vlogi igralcev številnih predstav in delavnic. S svojimi deli in nastopi so se predstavljali številni ustvarjalci Cicibana – od slikarjev, pisateljev, pevcev … V tridesetih dneh je razsta- vo in 74 prireditev obiskalo 4867 ljudi, največ šolskih skupin (56,9 %) in skupin iz vrtcev (21,1 %).11 Zelo pester in raznolik spremljevalni program je bil tudi ob gostujoči razsta- vi Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec Droge? Ne, hvala!, ki je bila na ogled v Slovenskem šolskem muzeju od 20. januarja do 26. februarja 1999. Odvile so se okrogle mize, pogovori s strokovnjaki za odvisnost, delavnice mladih za mlade in v času počitnic kreativne delavnice. Pri vodenju po razstavi in vode- nju delavnic so priskočili na pomoč dijaki Srednje zdravstvene šole v Ljubljani in študenti specialne pedagogike s Pedagoške fakultete Ljubljana, Visoke šole za socialno delo Ljubljana ter skupina Drogart. Vodstva so bila zasnovana kot po- govori oz. dialogi mladih z mladimi. Na spontan način so izmenjavali izkušnje in razmišljanja. Med mladimi obiskovalci je bila izvedena anketa o razširjenosti drog med mladimi, ki je nastala v sodelovanju s Srednjo zdravstveno šolo v Lju- bljani. Projekt je doživel uspešno realizacijo šeststo obiskovalcev na prireditvah in 2500 obiskovalcev razstave (večinoma šolske skupine osmih razredov OŠ in srednje šole).12 Pri razstavi Begunsko šolstvo v 20. stoletju – naše in pri nas, ki je trajala od novembra 2002 do oktobra 2003, so bili k sodelovanju z likovnim in literarnim na- 9 Več: Sonja Porle, Srečna Afrika, razstava igrač Gane in Burkine Faso, razstavni katalog 55, Lju- bljana: SŠM 1993; Mateja Ribarič, Srečna Afrika v Ljubljani, Šolska kronika: revija za zgodovino šolstva in vzgoje, 27, 1994, str. 248–249; Mateja Ribarič, Preparing Child-oriented Exhibitions at the Slovenian School Museum, Documentation, 7th International Symposium for School Mu- seums and School History Collections, Leeds 1997, Leeds, Bremen 1999, str. 109–116. Mateja Ri- barič, Pedagoški rad sa različitim ciljnim grupama u Slovenskom školskom muzeju Ljubljana, Zbornik I. skupa muzejskih pedagoga Hrvatske s međunarodnim sudjelovanjem, Zagreb 2002, str. 41–52. 10 Avtorica razstave Cicibanovi predniki in sodobniki je bila Mateja Ribarič, kustosinja muzeja. 11 Več: Nataša Bucik, Danica Štumerger (ur), Zlati Ciciban, posebna številka ob 50-letnici, Ljublja- na: Mladinska knjiga, 1995; Mateja Ribarič, Zlati Ciciban, Šolska kronika: revija za zgodovino šolstva in vzgoje, 28, 1995, str. 292–294. 12 Več: Marjetka Balkovec Debevec, Mateja Ribarič, Droge? Ne, hvala! Spremljevalni program ob razstavi, Razstavni katalog (zloženka) 64, Ljubljana: SŠM 1999; Mateja Ribarič, Pedagoški rad sa različitim ciljnim grupama u Slovenskom školskom muzeju Ljubljana, Zbornik I. skupa mu- zejskih pedagoga Hrvatske s međunarodnim sudjelovanjem, Zagreb 2002, str. 41–52. 359Pogled v preteklost pedagoškega dela in dvajset let projekta Učne ure naših babic in dedkov tečajem povabljeni osnovnošolci in srednješolci. Njihovi likovni izdelki so postali sestavni del razstave, literarni izdelki pa so bili objavljeni v reviji Šolska kronika.13 Dvajset let projekta Učne ure naših babic in dedkov Do leta 1999 je Slovenski šolski muzej obiskovalcem ponujal le klasična vodstva po razstavi in delovne liste za osnovnošolske skupine. Vsi zgoraj našteti pedagoški projekti so bili zasnovani ob občasnih razstavah. S privlačnim spre- mljevalnim programom pa je želel muzej obogatiti tudi stalno razstavo Razvoj šolstva na Slovenskem. Zaposleni v muzeju smo začeli iskati nove ideje, nove mo- žnosti predstavljanja šolske zgodovine. Obiskovalce smo želeli na neformalen, igriv način potegniti v pripoved, da bi začutili duh stare šole iz različ- nih zgodovinskih obdobij in dobili svojo izkušnjo stare šole. Kako se je začelo? Nove ideje so prinesli mu- zejski sodelavci z obiskov šolskih muzejev v tujini. Korenine projek- ta Radosti v starih šolskih klopeh segajo v leto 1997, ko smo kot spremljevalni program ob občasni razstavi Spomini na šolo14 pripravili učno uro S kredo po tablici. Učenci so v starih šolskih klopeh vadili le- popis: pisali so s kredo po šolskih tablicah, ki so bile izdelane v ta na- men. Igrali so različne vloge, eden od učencev se je prelevil učitelja, drugi pa so bili učenci. Je bilo zgolj naključje ali pa so se med muzealci v tistem obdo- 13 Več: Mateja Ribarič: Begunsko šolstvo v 20. stoletju – naše in pri nas. Spremljevalni pedagoški program: likovni natečaj za izdelavo plakata na temo Begunec – drugačnost – strpnost, marec– november 2002; literarni natečaj na temo Begunec – drugačnost – strpnost – multikulturnost, marec–oktober 2003, razstavni katalog (zloženka) 78 b, Ljubljana: SŠM 2003; Mateja Ribarič, Načini suradnje muzeja sa osnovnim i srednjim školama, referat na 5. skupu muzejskih peda- goga Hrvatske s međunarodnim sudjelovanjem, Dubrovnik-Bari, 2008. 14 Glej: Branko Šuštar, Spomini na šolo, SŠM; 1997. S kredo po tablici, 1997 (SŠM, fototeka). 360 Šolska kronika • 3 • 2020 bju spontano širile podobne ideje o tem, kako muzejske vsebine pripraviti bolj privlačne, jim vdahniti živo občutenje določenega obdobja? Morda je preplet obojega prinesel to, da je vsebina prikaza stare učne ura povezala Mestni muzej Ljubljana in Slovenski šolski muzej. Nadgradnja začetkov te učne ure je v slo- venskem prostoru leta 1998 zaživela v Mestnem muzeju Ljubljana ob razstavi o županu Hribarju, pri kateri je strokovno sodeloval tudi naš muzej. Navdušenje med obiskovalci učne ure Cesarska pesem je bilo zelo veliko, zato smo jo v dogo- voru z Mestnim muzejem Ljubljana prenesli v Slovenski šolski muzej.15 Tako se je leta 1999 v Slovenskem šolskem muzeju rodil projekt Učne ure naših babic in dedkov, poimenovan tudi Živa igra zgodovine in Radosti v starih šolskih klopeh. Obiskovalcem smo ob ogledu stalne razstave ponudili prvo muzejsko učno uro iz časa Avstro-Ogrske: Cesarsko pesem. Nastajanje scenarijev za učne ure Ideje za različne učne ure so se porajale med kustosi muzeja. Velikokrat kot pedagoški program ob občasni razstavi (Ročna dela ob razstavi Kaj naj oblečem za v šolo?, Vodnikova šola ob razstavi Šolstvo v Ilirskih provincah, Telovadba ob skupnem projektu slovenskih muzejev in galerij Umetnost, šport in dediščina), ob pomembni obletnici (Antična Emona ob 2000-letnici Emone) ali pa zaradi zanimive vsebine (Domača mačka, Lepopis, Lepo vedenje, Higiena … ). Ko je bila ideja izbrana, so kustosi in bibliotekarke poiskali vire in literaturo. Pregledali so stare učne načrte iz izbranega obdobja učne ure, učne programe, učbenike, članke in našli celo kak scenarij podobne učne ure v starih pedagoških časopisih (Učiteljski Tovariš, Popotnik). Včasih je s svojimi spomini pomagal tudi kakšen upokojen učitelj, učiteljica (npr. Ciril Merčun). Na osnovi tega je potem kustos v sodelovanju z izvajalcem učne ure napisal scenarij. Največkrat sta scenarij na- pisala oba skupaj, včasih pa zaradi boljšega poznavanja vsebine tudi izvajalec učne ure sam ob podpori in pomoči kustosa. Scenarij za posamezno učno uro je imel naslednjo strukturo: opis vsebine in ciljev, učni pripomočki, viri in lite- ratura, nato pa v dveh kolonah aktivnosti učitelja in aktivnosti učencev. Sledilo je delo izbranega interpretatorja učne ure, ki je ponotranjil scenarij, mu dodal svojo osebno noto in svoji vlogi izbral ime. Pozornost je veljala tudi govoru in uporabi starih arhaičnih izrazov, saj so ti dali učni uri še poseben čar. Sledil je pomemben proces dela bodočih izvajalcev učnih ur. Pod strokovnim vodstvom 15 Več o začetkih glej članke: Branko Šuštar, Taja J. Gubenšek, Irena Žmuc v tej številki Šolske kronike. 361Pogled v preteklost pedagoškega dela in dvajset let projekta Učne ure naših babic in dedkov Braneta Vižintina, lutkovnega umetnika, igralca, animatorja in režiserja,16 so na več srečanjih vadili vlogo, razvijali karakter svojega učitelja oz. učiteljice. Vižintin je rad pripomnil, da so bili vsi kandidati za izvajalce učnih ur naravni talenti, saj nihče med njimi ni bil študent AGRFT.17 Sledil je zadnji test, preizkusna učna ura bodočega gospoda učenika ali gospodične učiteljice pred strogo in najtežjo publi- ko, zaposlenimi v muzeju. Za marsikoga je bila ta učna ura najhujša v vsej karieri. Po uspešno prestanem preizkusu in predlaganih izboljšavah so bili vrženi v svet učnih ur. Treba je reči, da so se do sedaj prav vsi zelo predano lotili izvajanja vloge gospodične učiteljice ali gospoda učenika, se zelo dobro našli v teh novih vlogah, o čemer pričajo odziv udeležencev in številne pohvale. Stara učilnica in oprema Vsebine učnih ur so bile postavljene v konkreten čas in kraj v različnih ob- dobjih. Staro učilnico je bilo treba opremiti z ustreznimi predmeti in opremo za določeno časovno obdobje. Na žalost samo eno, saj je muzej premogel samo en primeren prostor za muzejsko učilnico. Do šolskega leta 2006/2007 so se učne ure izvajale v nekdanji sejni sobi muzeja, ki je bila leta 1999 preurejena v staro učilni- co iz okoli leta 1900. Opremljena je bila s starimi originalnimi klopmi iz različnih obdobij. Stare omare so bile polne knjig. Kateder je stal spredaj na dvignjenem podestu. Na sprednji strani razreda ob katedru sta stala staro rusko računalo in šolska tabla na stojalu. Slika vladarja in križ sta visela na sprednji steni, na dru- gih pa zemljevid in učne slike za lepopis in domačo mačko. V sprednjem kotu je bil kot za klečanje na koruzi. V naslednjem šolskem letu je bila stara učilnica prenovljena, izdelane so bile replike starih šolskih klopi, večina starih omar se je umaknila, razred je tako postal večji in svetlejši. Še vedno pa je bilo treba pred vsako učno uro pripraviti predmete, ki so spadali v določeno obdobje (predvsem zemljevid in sliko vladarja ter učne liste, tinto in peresa ali tablice in krede). Gospodje učeniki in gospodične učiteljice so si nadeli obleko po modi iz obdobja, ki ga je predstavljala določena učna ura. Gospodične učiteljice so nosile krila, dolga do tal, visoke, zapete ovratnike, dolge rokave in lase, spete zadaj na tilniku. Gospodje učeniki so nosili obleko in srajco, nekateri še telovnik in klo- buk. Tudi učenci so se na začetku učne ure preoblekli v stare obleke: dekleta so si nadela predpasnike, fantje pa telovnike. Pri učni uri lepopisa so na roke dobili 16 Brane Vižintin je zaposlen v Lutkovnem gledališču Ljubljana, v obdobju med 2005 in 2009 je bil docent na Umetniški akademiji v Osijeku, od leta 2011 pa je predavatelj animacije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Slovenski šolski muzej sodeluje z njim od leta 2011, ko je bilo izpeljano prvo izobraževanje vodičev muzeja za vodstvo po stalni razstavi za najmlajše s sovico Zofi (vodstvo na programu 2011/2012–2017/2018) in strokovno sodeloval pri animaciji in režiji lutkovne igrice Sovica Zofi odkriva muzej (na programu 2012/2013–2017/2018). 17 Pač pa študenti zgodovine, etnologije, ruščine, umetnostne zgodovine, razrednega pouka, li- kovne umetnosti, glasbe … 362 Šolska kronika • 3 • 2020 še narokavnike.18 Tako so se vsi lažje vživeli v vlogo učiteljev in učencev iz starih časov. V preteklosti so v večjih mestih imeli deške in dekliške šole, na vasi pa so bili učenci obeh spolov v istem razredu, a so vendar sedeli ločeno: dečki na eni strani razreda, deklice na drugi. Podobno so sedeli učenci, če je le bilo mogoče, tudi v naši stari učilnici. Zakaj je bilo med obiskovalci muzeja vedno največ zanimanja za učne ure naših babic in dedkov? Obiskovalci so igrali vlogo učencev v učni uri iz preteklosti. To je bilo zanje nekaj novega. Sedeti v starih šolskih klopeh pred gospodično učiteljico oz. go- spodom učenikom s strogim glasom, oblečenim po šolski modi časa iz učne ure z obvezno šibo v roki, je bilo zanje svojevrstno doživetje. Nenadoma so se znašli v šolskem razredu, kjer so veljala druga pravila, kjer ni bilo dovoljeno klepetati, kjer so morali odgovarjati stoje s celimi stavki, če niso hoteli biti kaznovani, to je: klečati v kotu na koruzi ali si oprtati lesenega osla na hrbet. V stari učilnici, opremljeni iz časa okoli 1900, se je ustvarilo posebno vzdušje. Nekateri učenci, predvsem mlajši, so s strahospoštovanjem zrli v gospoda učenika ali gospodič- no učiteljico, nekaterim je spolzela celo kakšna solza po licu zaradi strahu pred gromkim učiteljevim glasom, palico v roki ali zaradi klečanja na koruzi v kotu razreda. Starejše obiskovalce pa je zajela nostalgija po šoli in se jim je utrnila kakšna vesela ali žalostna prigoda iz njihovih šolskih dni. Učne ure so kot gleda- lišče, ki ponujajo priložnost spoznavanja zgodovine ob spontanem prepletu igre in učenja. Kronološki pregled posameznih učnih ur 1999–2019 1. Cesarska pesem19 Kdaj: ljudska šola iz Avstro-Ogrske leta 1900 Primerno za: 2. in 3. triado OŠ, srednjo šolo, odrasle Izvajanje: 1999/2000–2007/200820 Scenarij: Tatjana Hojan, Irena Žmuc Učni list: Taja J. Gubenšek Interpretatorka: Taja J. Gubenšek 18 Oblačilni videz je bil za vse izvajalce skrbno pripravljen. Oblačila so bila sešita po predlogah s fotografij, slik in drugih podatkov za obdobje, ki ga določeni lik predstavlja. Posebna skrb je bila namenjena izbiri materialov in tudi primerne obutve. Izbira oblačil za učence je bila prav tako narejena po fotografijah in opisih, hkrati pa je pri tem pomembna tudi praktičnost uporabe. Predloge oblačil so večinoma pripravili kustosi muzeja v sodelovanju s šiviljo. 19 Več o Cesarski pesmi glej članek: Taja J Gubenšek, Šolska kronika 3/2020. 20 Po tem letu je bila ura na programu občasno; leta 2012 je Taja J. Gubenšek v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine izvedla 3000. ponovitev svojih učnih ur z izvedbo Cesarske pesmi, v program je bila spet uvrščena le še v šolskem letu 2017/18. 363Pogled v preteklost pedagoškega dela in dvajset let projekta Učne ure naših babic in dedkov 2. Prirodopis – domača mačka Kdaj: ljudska šola iz Avstro-Ogrske leta 1907 Primerno za: 2. in 3. triado OŠ, srednjo šolo, odrasle Izvajanje: 2003/2004 – še na programu Scenarij: Mateja Ribarič, Taja J. Gubenšek Učni list: Mateja Ribarič, Taja J. Gubenšek Interpretatorka: Taja J. Gubenšek 3. Lepopis21 Kdaj: narodna šola v Kraljevini Jugoslaviji leta 1930 Primerno za: 2. in 3. triado OŠ, srednjo šolo, odrasle Izvajanje: 2003/04 – še na programu Scenarij: Mateja Ribarič, Alenka Vidrgar, Valentina (Srebot) Tominec Učni list: Alenka Vidrgar, Mateja Ribarič 21 Več o lepopisu glej članek: Polona Koželj, Šolska kronika 3/2020. Stroga gospodična Kunigunda in lepopis, 2007 (SŠM, fototeka). 364 Šolska kronika • 3 • 2020 Interpretatorke:22 Valentina (Srebot) Tominec, Natalija Žižić, Bernardka (Simon- čič) Rupnik, Maja Hakl Saje, Polona (Logar) Koželj, Mateja Pušnik, Hana Ćosić 4. Mi, pionirji23 Kdaj: socialistična Jugoslavija leta 1953 Primerno za: 2. in 3. triado OŠ, srednjo šolo, odrasle Izvajanje: 2004/2005–2005/2006 Scenarij: Marjetka Balkovec Debevec, Vid Lenard Učni list: Marjetka Balkovec Debevec Interpretator: Vid Lenard 5. Rojstvo naše države Kdaj: Kraljevina SHS leta 1925 Primerno za: 3. triado OŠ, srednjo šolo Izvajanje: 2006/2007–2007/2008 Scenarij: Mateja Ribarič, Milan Škrabec Učni list: Mateja Ribarič, Milan Škrabec Interpretator: Milan Škrabec 6. Računstvo24 Kdaj: ljudska šola v obdobju Avstro-Ogrske leta 1905 Primerno za: 2. in 3. triado OŠ, srednjo šolo, odrasle Izvajanje: 2007/2008 – še na programu Scenarij: Mateja Ribarič, Natalija Žižić Učni list: Natalija Žižić, Mateja Ribarič Interpretatorki: Natalija Žižić, Mateja Pušnik 7. Lepo vedenje Kdaj: ljudska šola v obdobju Avstro-Ogrske leta 1907 Primerno za: 2. in 3. triado OŠ, srednjo šolo, odrasle Izvajanje: 2007/2008 – še na programu Scenarij: Mateja Ribarič, Taja J. Gubenšek Učni list: Mateja Ribarič Interpretatorki: Taja J. Gubenšek, Maja Hakl Saje 22 Ta učna ura je najpopularnejša med vsemi in najbolj obiskana. Zaradi številnih ponovitev in dolge dobe izvajanja jo je doslej izvajalo tudi največ različnih izvajalk. Nekatere so po koncu študija in novih zaposlitvah opustile delo v muzeju in na njihova mesta so prihajale nove. Drugi vzrok za tolikšno število izvajalk je naraščajoče število skupin, ki so želeli na učno uro lepopisa – glej tabele na koncu članka. 23 Več o Mi, pionirji glej članek: Branko Šuštar, Šolska kronika 3/2020. 24 Več o Računstvu glej članek: Hojan, Pušnik, Šolska kronika 3/2020. 365Pogled v preteklost pedagoškega dela in dvajset let projekta Učne ure naših babic in dedkov 8. Šola nekoč/Začetna šola Kdaj: ljudska šola iz obdobja Avstro-Ogrske leta 1880 Primerno za: 1. in 2. razred OŠ Izvajanje: 2008/2009–2013/2014 Scenarij: Valentina (Srebot) Tominec Interpretator: Jože Rupnik 9. Nedeljska šola25 Kdaj: Avstrijsko cesarstvo leta 1865 Primerno za: od 3. razreda OŠ naprej, srednjo šolo, odrasle Izvajanje: 2009/2010 – še na programu Scenarij: Valentina (Srebot) Tominec, Anton Arko, Natalija Žižić Učni list: Valentina (Srebot) Tominec, Anton Arko, Natalija Žižić, Marjan Javor- šek Interpretatorji: Anton Arko, Marko Novak, Rok Kastelic, Matej Prevc, Matej Hra- star, Grega Vauhnik, Miha Zupanc Kovač 10. Fizika Kdaj: realka v Avstro-Ogrski leta 1900 Primerno za: 3. triado OŠ, srednjo šolo, odrasle Izvajanje: 2009/2010 – še na programu Scenarij: Valentina (Srebot) Tominec, Jože Rupnik Interpretatorja: Jože Rupnik, Matej Hrastar 11. Vodnikova šola Kdaj: šola v Ilirskih provincah leta 1811 Primerno za: 3. triado OŠ, srednjo šolo, odrasle Izvajanje: 2010/11 – še na programu Scenarij: Valentina (Srebot) Tominec Učni list: Natalija Žižić Interpretatorji: Jože Rupnik, Anton Arko, Matej Hrastar 12. Ročna dela – Prišijmo si gumb26 Kdaj: šola v Kraljevini SHS leta 1926 Primerno za: od 3. razreda OŠ dalje, srednjo šolo, odrasle Izvajanje: 2011/2012 – še na programu Scenarij: Marjetka Balkovec Debevec, Maja Hakl Saje Interpretatorki: Maja Hakl Saje, Polona Koželj 25 Več o Nedeljski šoli glej članek: Branko Šuštar, Šolska kronika 3/2020. 26 Več o Ročnih delih glej članek: Marjetka Balkovec Debevec, Šolska kronika 3/2020. 366 Šolska kronika • 3 • 2020 13. Stara učna ura za tujce – Old school lesson for foreigners Kdaj: ljudska šola v Avstro-Ogrski leta 1906. Primerno za: vse starostne skupine Izvajanje: 2012/2013 – še na programu Scenarij: Maja Hakl Saje, Mateja Ribarič Učni list: Maja Hakl Saje, Mateja Ribarič Interpretatorji: Jože Rupnik, Maja Hakl Saje, Matej Prevc, Hana Ćosić 14. Antična Emona27 Kdaj: trg v antični Emoni v 1. st. n. št. Primerno za: 2. in 3. triado OŠ, srednjo šolo, odrasle Izvajanje: 2014 – še na programu Scenarij: Matej Prevc, Mateja Ribarič Interpretatorji: Matej Prevc, Gašper Kvartič, Marko Novak (kot pomočnik), Miha Zupanc Kovač 15. Stara šola za najmlajše Kdaj: ljudska šola v Avstro-Ogrski leta 1900 Primerno za: 1. in 2. razred OŠ Izvajanje: 2017/18 – še na programu Scenarij: Natalija Žižić Interpretatorji: Maja Hakl Saje, Matej Prevc, Mateja Pušnik, Grega Vauhnik, Hana Ćosić, Miha Zupanc Kovač, Anton Arko 16. Telovadba – Zdrav duh v zdravem telesu28 Kdaj: narodna šola v Kraljevini Jugoslaviji leta 1932 Primerno za: od 3. razreda OŠ, srednjo šolo, odrasle Izvajanje: 2017/18 – še na programu Scenarij: Matej Prevc, Mateja Ribarič Interpretatorja: Matej Prevc, Matej Hrastar 17. Higiena Kdaj: nižja gimnazija v Kraljevini Jugoslaviji leta 1932 Primerno za: 2. in 3. triado OŠ, srednjo šolo, odrasle Izvajanje: 2019 – še na programu Scenarij: Taja J. Gubenšek Učni list: Taja J. Gubenšek Interpretatorka: Taja J. Gubenšek 27 Več o Antični Emoni glej spominski zapis: Matej Prevc, Šolska kronika 3/2020. 28 Več o Telovadbi glej članek: Mateja Ribarič, Šolska kronika 3/2020. 367Pogled v preteklost pedagoškega dela in dvajset let projekta Učne ure naših babic in dedkov Naslednji interpretatorji in izvajalci Učnih ur naših babic in dedkov so v letih 1999–2019 odigrali 8162 ponovitev 17 različnih učnih ur.29 1. Taja Jacqueline Gubenšek (1999–še izvaja) gospodična učiteljica Me- darda Meden, od leta 1999 učna ura Cesarska pesem, od leta 2003 Domača mačka, od 2007 Lepo vedenje, od leta 2019 učna ura Higiena; 2. Valentina (Srebot) Tominec (2003–2012) gospodična učiteljica Kuni- gunda, od leta 2003 do 2012 učna ura Lepopis; 3. Vid Lenard (2005–2006), tovariš učitelj Strela, od leta 2005 do 2006 učna ura Mi, pionirji; 4. Milan Škrabec (2006–2008) od leta 2006 učna ura Rojstvo naše države; 5. Natalija Žižić (2007–2017) gospodična učiteljica Josipina Koren, od leta 2007 učna ura Računstvo, od 2008 Lepopis; 6. Jože Rupnik (2008–2014) gospod učenik Jožef Šolmajer, od leta 2008 učna ura Šola nekoč, od 2009 učna ura Fizika, od leta 2010 Vodnikova šola, od leta 2011 animator muzejske lutke Zofi, od leta 2012 učna ura za tujce, animator na lutkovni predstavi za najmlajše; 29 Več o številu izvedb posameznih učnih ur in o številu učencev na učnih urah po letih glej na koncu članka v poglavju Muzejske učne ure v številkah. O spominih na poučevanje posameznih interpretatorjev glej v razdelku Spominski zapisi. Šolska postava: Bodi vsak dan umit, počesan, čedno oblečen; raztrgan ne bodi nikoli! (SŠM, fototeka, foto: Urška Boljkovac). 368 Šolska kronika • 3 • 2020 7. Anton Arko (2009–še izvaja) gospod učenik Anton Lokovšek, od leta 2009 učna ura Nedeljska šola, od leta 2010 Vodnikova šola, od 2020 Stara šola za najmlajše; 8. Bernardka (Simončič) Rupnik (2009–2013) gospodična učiteljica Ro- zalija Cvek, od leta 2009 učna ura Lepopis; 9. Maja Hakl Saje (2011–2018) gospodična učiteljica Amalija Cvirn, od leta 2011 učna ura Ročna dela, od leta 2015 Lepopis, Stara šola za najmlajše, Lepo ve- denje, Učna ura za tujce; 10. Polona (Logar) Koželj (2011–še izvaja) gospodična učiteljica Apolonija Škarja, od leta 2011 učna ura Ročna dela, od leta 2015 učna ura Lepopis; 11. Marko Novak (2011–2016) gospod učenik Felician Srečko Smolnik, od leta 2011 učna ura Nedeljska šola, od leta 2012 animator na lutkovni predstavi za najmlajše, od leta 2015 pomočnik pri učni uri v antični Emoni; 12. Matej Hrastar (2014–še izvaja) gospod učenik Matevž Grom, od leta 2014 učna ura Nedeljska šola, učna ura Fizika, učna ura Vodnikova šola, od leta 2017 učna ura Telovadba; 13. Matej Prevc (2014–še izvaja) magister Quintus Caelius Kalikrates in go- spod učenik Matija Pevc, od leta 2014 učna ura v antični Emoni, od leta 2017 Stara šola za najmlajše, Nedeljska šola in Telovadba, od leta 2018 učna ura za tujce; 14. Gašper Kvartič (2014–2016) magister Decimus Orbilius Severus, od leta 2014 učna ura v antični Emoni; 15. Rok Kastelic (2015–2017) gospod učenik Janez Kastelic, od leta 2015 učna ura Nedeljska šola; 16. Mateja Pušnik (2015–še izvaja) gospodična učiteljica Terezija Zvon, od oktobra 2015 učna ura Lepopis, od leta 2017 Stara šola za najmlajše in Računstvo; 17. Hana Ćosić (2018–še izvaja) gospodična učiteljica Matilda Trpežnik, od leta 2018 učna ura Lepopis, od leta 2019 učna ura Stara šola za najmlajše in učna ura za tujce; 18. Grega Vauhnik (2018–2020) gospod učenik Gregorij Vidmar, od leta 2018 učna ura Nedeljska šola in Stara šola za najmlajše; 19. Miha Zupanc Kovač (2018–še izvaja) gospod učenik Mihael Ravnik in Decimus Orbilius Severus, od leta 2018 učna ura v antični Emoni, Nedeljska šola in od leta 2019 Stara šola za najmlajše. V šolskem letu 2020/21 so obiskovalci lahko izbirali med 14 različnimi vse- binami učnih ur, ki se razlikujejo po zgodovinskem obdobju (Rimski imperij, Ilirske province, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Kraljevina Jugoslavija) in po vsebini predmetnika. Izbirali so med nedeljsko šolo, učno uro lepopisa, lepe- ga vedenja, računstva, fizike, ročnih del, prirodopisa-domače mačke, Vodnikove šole, učno uro v antični Emoni, telovadbe, higiene. Najmlajšim je namenjena Stara šola za najmlajše, tujcem pa učna ura za tujce. 369Pogled v preteklost pedagoškega dela in dvajset let projekta Učne ure naših babic in dedkov Promocija učnih ur SŠM informira osnovne in srednje šole pa tudi druge institucije o svojem pedagoškem programu z brošurami. Prvi za šolsko leto 1999/00 in 2000/01 sta izšli v obliki preprostih zloženk. Nato do leta 2007/2008 informacije o pedago- ški dejavnosti niso izhajale. V šolskih letih 2007/2008 in 2008/2009 je spet izšla zloženka v razširjeni obliki pod imenom Pedagoške dejavnosti v Slovenskem šol- skem muzeju; od leta 2009/10 naprej pa pedagoški programi izhajajo vsako leto v obliki lične brošure, katere uredniki so delavci muzeja. Brošure so v elektronski obliki dostopne tudi na spletni strani muzeja. Prav tako so informacije dostopne na družbenih omrežjih in v skupnih publikacijah vseh slovenskih muzejev.30 V času epidemije covida-19 se je celotna komunikacija z obiskovalci preselila na splet. V ta namen so sodelavci muzeja posneli kratke predstavitvene videofilme o naših učnih urah, ki si jih obiskovalci lahko ogledajo na YouTube-kanalu.31 Vsako leto so bile zraven učnih ur v brošurah pedagoških programov predstavljene tudi nove muzejske delavnice, ki so bile sicer zanimive in dobro pripravljene, a niso dosegle takšnega odmeva in uspeha pri obiskovalcih. Na- stajale so kot spremljevalni programi ob občasnih razstavah.32 Največkrat je bila izvedena muzejska delavnica Izdelovanje šolskih zvončkov.33 Ponavadi so bile muzejske delavnice poleg učnih ur na programu ob dnevih odprtih vrat (kulturni dan, mednarodni muzejski dan, poletna muzejska noč, ta veseli dan kulture) ali na raznih festivalih (Igraj se z mano, Noč raziskovalcev, Znanstival, Pikin festival, Kulturni bazar). Omenimo še vodenje po stalni razstavi s sovico Zofi za najmlajše in lutkovno igrico Sovica Zofi odkriva muzej. 30 Od leta 1999 Sekcija za izobraževanje in komuniciranje pri Skupnosti muzejev Slovenije (od 1971 do leta 2013 Pedagoška sekcija) bienalno izdaja knjižico Pedagoški programi v slovenskih muzejih in galerijah, od leta 2014 le v elektronski obliki. Kulturni bazar pa že enajsto leto izdaja Katalog ponudbe kulturno-umetnostne vzgoje, med drugim tudi ponudbo slovenskih muzejev in galerij in med njimi pedagoško ponudbo Slovenskega šolskega muzeja. Zadnja leta na spletu. Glej: Spletni katalog ponudbe kulturno-umetnostne vzgoje 2020/21 http://kulturnibazar.cd-cc.si/page/Ustanova.aspx?IdU=220&tip=1 (pridobljeno 15. 12. 2020). 31 Glej članek o bibliografiji: Polona Koželj, Mateja Pušnik, Šolska kronika 3/2020. 32 Sumerska delavnica, Strip-deveta umetnost ni deveta briga, delavnica lepopisanja, delavnica Svet antike, delavnica Zeliščni spomin, delavnica Stereotipi , delavnica izdelovanja ptičjih hišic in pustnih mask … 33 Delavnica je nastala ob razstavi Šolski zvonec leta 1999 (Cankarjev dom Ljubljana, Dnevi slo- venskega izobraževanja in 4. Slovenski muzejski sejem, avtorica razstave: Marjetka Balkovec Debevec, oblikovanje Ksenija Guzej). Delavnico so pripravile: Marjetka Balkovec Debevec, Silva Karim, Mateja Ribarič, po zaključku razstave se je delavnica uvrstila v reden pedagoški program Slovenskega šolskega muzeja. Več: Marjetka Balkovec Debevec, "Šolski zvonec glasno poje, k sebi vabi mlade roje ---", Šolska kronika 1999, št. 2, str. 356–359. 370 Šolska kronika • 3 • 2020 Odzivi obiskovalcev Da je ta naš pedagoški projekt uspešen in priljubljen med obiskovalci, nam dokazujejo številne čestitke, pohvale, izrazi zadovoljstva in zapisi navdušenih obiskovalcev. To nam je v pomoč pri načrtovanju novih programov. Po odzivih sodeč, najmočnejši vtis nanje naredita učna ura in stroga gospodična učiteljica s šibo v roki. Na učni list Domača mačka, ki ga prejme vsak obiskovalec te učne ure, smo leta 2000 zapisali prošnjo, da bi od obiskovalcev radi izvedeli mnenje o vsebini učne ure, in vprašanje, ali je taka oblika dela predvsem z mlajšimi obisko- valci primerna. Kaj jim je všeč, kaj jih pritegne, kaj ne, kaj bi spremenili ter kaj so si najbolj zapomnili z obiska v muzeju. Dragoceni so bili tudi kritični odzivi, saj smo s tem lahko vsebine učnih ur izboljšali. Že v letu 2000 smo dobili tudi prve odzive. V petih letih je nastala izjemno bogata, svojevrstna knjiga vtisov, iz katere smo leta 2006 pripravili razstavo Muzej v otroških očeh. Na naše povabilo se je odzvalo 36 različnih šol in posameznikov iz vse Slovenije, ki so poslali kar 629 različnih izdelkov, med njimi največ risbic in spisov.34 Učne ure obiskujejo tudi bodoči učitelji in učiteljice Že od leta 2000 dalje SŠM in učne ure obiskujejo študenti z različnih fa- kultet Univerze v Ljubljani,35 Mariboru in Primorske univerze. Znotraj svojega pedagoškega študija se pripravljajo na vlogo bodočega učitelja/profesorja, peda- goga ali andragoga ter se seznanjajo z odnosom med učiteljem ter učenci danes. Za lažje razumevanje oz. kar doživetje vloge učitelja in učencev v preteklosti štu- denti obiščejo eno od muzejskih učnih ur. Vsaka učna ura predstavlja določen izsek iz zgodovine pedagogike in šolstva ter omogoča, da študenti spoznajo, kako je potekal pouk nekoč. Muzejske učne ure so lahko zelo pomembno dopolnilo k izobraževanju bodočih učiteljev, pedagogov in andragogov, saj z doživetjem teh ur veliko bolje razumejo, kakšni so bili odnosi med učitelji in učenci, vloga učite- lja, kako so npr. učenci doživljali disciplino v šoli in kakšen pouk je bil značilen v določenem času zgodovine slovenskega šolstva.36 34 Mateja Ribarič (ur.), Muzej v otroških očeh, zloženka, Ljubljana: SŠM, 2006. 35 Pedagoške fakultete, Filozofske fakultete z Oddelka za pedagogiko in andragogiko, s Fakultete za matematiko in fiziko z Oddelka za matematiko in Oddelka za fiziko, s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo z Oddelka za kemijo ter z Biotehniške fakultete z Oddelka za biologijo. 36 Monika Govekar-Okoliš, Obisk študentov s FF, FMF, FKKT in BF z Univerze v Ljubljani v Slo- venskem šolskem muzeju, 2017 (v tipkopisu). 371Pogled v preteklost pedagoškega dela in dvajset let projekta Učne ure naših babic in dedkov Muzejske učne ure v številkah37 1. Število skupin na učnih urah 1999–2020 1999- 03 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 SKUPAJ Januar 31 23 22 38 43 49 57 64 55 56 40 31 36 32 38 41 43 656 Februar 19 30 30 23 45 44 58 53 41 44 25 34 35 45 35 49 59 610 Marec 31 43 44 44 47 49 85 64 58 51 54 60 53 60 68 64 20 875 April 19 38 28 37 53 54 45 43 58 50 55 49 53 49 60 71 0 762 Maj 20 37 38 41 57 57 67 65 68 71 75 71 81 93 106 98 0 1045 Junij 28 32 28 42 41 49 65 54 75 68 69 63 74 70 79 74 5 911 Julij 0 0 0 1 1 1 1 2 1 3 3 6 3 0 1 3 1 26 Avgust 0 0 1 0 2 0 0 1 2 0 4 7 5 0 3 4 2 29 September 19 15 13 22 35 32 21 27 30 24 34 19 29 34 25 38 26 417 Oktober 53 36 33 48 41 56 50 63 58 75 42 60 47 69 57 71 26 885 November 26 31 29 42 47 74 52 55 54 45 59 53 42 47 53 62 0 656 December 26 29 36 23 33 41 66 57 40 37 43 39 29 40 30 59 0 539 SKUPAJ 573 272 314 302 361 445 506 567 548 540 524 503 492 487 539 555 634 182 8344 Od leta 1999 do 2003 muzej ni vodil statistike po mesecih, ampak letno. 1999 – 52 skupin 2000 – 194 skupin 2001 – 165 skupin 2002 – 89 skupin (28. marca 2002 je bila izvedena 500. ponovitev učne ure, od junija je bil muzej zaprt zaradi obnove knjižnice). 2003 – 73 skupin (od januarja do oktobra muzej zaprt, od novembra dve novi učni uri Lepopis in Prirodopis/Domača mačka. V obdobju 1999–2003 je bilo na učnih urah 573 skupin obiskovalcev. Nato se je po letih začelo število skupin na učnih urah povečevati. Prvič je bilo več kot petsto skupin na leto v letu 2009, nato se je gibalo med petsto in šest- sto. Prvič je preseglo število šeststo prav na jubilejno 20. leto projekta učnih ur. V vseh dvajsetih letih je bilo izvedenih 8162 učnih ur, do 2020 pa je 8344 učnih ur obiskalo prav toliko skupin.38 37 Tabele je pripravila Mateja Pušnik. 38 V letu 2020 je število skupin na učnih urah drastično padlo (in tudi sicer število obiskovalcev v muzeju) zaradi epidemije covida-19. 372 Šolska kronika • 3 • 2020 2. Število skupin na posameznih učnih urah od 2012 do 2019 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 SKUPAJ Lepopis 191 234 203 181 189 231 195 238 1.662 Lepo vedenje 100 86 66 65 83 86 86 86 658 Prirodopis – Domača mačka 6 13 6 10 3 9 13 6 66 Računstvo 26 24 40 11 20 13 19 18 171 Ročna dela/ Prišijmo si gumb 62 52 18 10 19 12 6 8 187 Šola nekoč/ Začetna šola 32 13 / / / / / / 45 Stara šola za najmlajše / / / / / 19 71 67 157 Fizika 33 8 16 24 12 12 18 14 137 Nedeljska šola 83 86 129 152 121 129 95 98 893 Vodnikova šola 7 4 4 17 8 10 19 25 94 Antična Emona / / 19 18 28 12 19 50 146 Telovadba / / / / / 0 6 8 14 Higiena / / / / / / / 7 7 Cesarska pesem / / / / / / 1 0 1 UU za tujce 0 4 4 4 4 6 7 9 38 SKUPAJ 540 524 505 492 487 539 555 634 4276 Za leta od 1999-2012 nimamo podatkov števila skupin obiskovalcev na po- sameznih učnih urah. V obdobju od 2012 do 2019 ima daleč največ ponovitev učna ura lepopisa – 1662, sledi ji Nedeljska šola z 893 ponovitvami, Lepo vede- nje 658 ponovitev. Čez sto ponovitev imajo še učne ure Ročna dela/Prišijmo si gumb (187), Računstvo (171), Stara šola za najmlajše (157), Antična Emona (146) in Fizika (137). Glede na to, kako dolgo je učna ura na programu, imata najmanj ponovitev učna ura Prirodopis/Domača mačka (66) in Vodnikova šola (94). Učni uri Telovadba in Higiena imata najmanj ponovitev, a sta na programu od 2017. Učna ura za tujce ima 38 ponovitev, a je specifična. Cesarska pesem pa je imela največ ponovitev v prvih letih izvajanja, a za ta leta nimamo podrobne statistike. 373Pogled v preteklost pedagoškega dela in dvajset let projekta Učne ure naših babic in dedkov 3. Obisk učnih ur po starosti od 2009 do 2019 Predšolski Osnovnošolci Srednješolci Študenti Odrasli Upokojenci SKUPAJ 2009 3 10.076 1155 354 1237 / 12.825 2010 1 11.747 931 152 1485 / 14.316 2011 3 11.299 686 95 1653 / 13.736 2012 2 10.878 806 203 1407 / 13.296 2013 38 11.224 424 491 1315 / 13.492 2014 1 10.457 683 326 1318 / 12.785 2015 8 11.189 405 221 1296 / 13.119 2016 0 10.726 581 275 1327 / 12.909 2017 44 11.154 370 381 1530 / 13.479 2018 22 11.862 404 284 1484 / 14.056 2019 33 12.233 676 367 1543 56 14.908 SKUPAJ 155 122.845 7121 3149 15.595 56 148.921 V obdobju 2009–2019 je v muzej prišlo daleč največ osnovnošolcev (122.845), sledijo odrasli (15.595 – posamezniki, spremljevalci šolskih skupin), veliko manj pa je srednješolcev (7121) in študentov (3149). Predšolskih otrok je bilo na učnih urah v zadnjih desetih letih le 155 (program učnih ur je za to starostno skupino prezahteven). Starostno skupino upokojencev smo začeli posebej beležiti šele leta 2019, zato je v grafu všteta v skupino odrasli. V starih šolskih klopeh je na učnih urah od 2009 do 2019 sedelo 148.921 obiskovalcev vseh starostnih skupin. 4. Regionalni izvor osnovnošolskih skupin 2019 Regija Vse šolev regiji Obisk šol 2019 Obisk šol 2018 Delež šol iz regije 2019 Delež šol v muzeju 2019 PRIMORSKO-NOTRANJSKA 16 5 5 31,3 % 2,50 % OSREDNJESLOVENSKA 93 69 73 74,2 % 34,50 % ZASAVSKA 10 3 1 30,0 % 1,50 % JUGOVZHODNA SLOVENIJA 36 14 15 38,9 % 7,00 % GORENJSKA 34 24 24 70,6 % 12,00 % GORIŠKA 28 12 18 42,9 % 6,00 % OBALNO-KRAŠKA 24 12 7 50,0 % 6,00 % POSAVSKA 24 7 7 29,2 % 3,50 % PODRAVSKA 78 22 18 28,2 % 11,00 % SAVINJSKA 56 23 24 41,1 % 11,50 % POMURSKA 38 6 8 15,8 % 3,00 % KOROŠKA 17 3 5 17,6 % 1,50 % SKUPAJ 454 200 205 44,3 % 100,0 % 374 Šolska kronika • 3 • 2020 Med obiskovalci učnih ur od uvedbe projekta naprej vseskozi prevladujejo osnovnošolci. Obiskujejo jih učenci iz vse Slovenije, pokritost po regijah pa je zelo različna. Na obisk vpliva več dejavnikov, med njimi tudi oddaljenost šol od muzeja. Iz Osrednjeslovenske in Gorenjske regije obišče muzej največji delež šol, več kot 70 odstotkov šol v regiji. Najmanjši je delež šol iz bolj oddaljenih regij, kot sta Pomurska in Koroška, tu je delež šol, ki obiščejo muzej, manjši od 20 odstotkov. Na tem mestu je treba omeniti še sodelovanje z Zasavskim muzejem Trbovlje, saj tamkajšnje šole obiščejo gostovanja Slovenskega šolskega muzeja na njim bližji lokaciji Muzejske zbirke Hrastnik. Če upoštevamo še omenjena gosto- vanja, se delež šol iz Zasavske regije, ki obiščejo program učnih ur na eni ali drugi lokaciji, dvigne s 30 na 90 odstotkov. Zaključek V zadnjih dvajsetih letih je pedagoški program Učne ure naših babic in dedkov postal daleč najbolj prepoznaven projekt Slovenskega šolskega muzeja, s katerim se ukvarjamo vsi delavci muzeja in je kar zasenčil preostalo našo peda- goško ponudbo. Udeleženci skozi igro spoznavajo način vzgoje v preteklosti in dobijo izkušnjo. Prav vzdušje na učnih urah jih najbolj pritegne. V letu 2021 bomo odprli novo stalno razstavo o razvoju šolstva na Slovenskem. Želimo si, da bi z njo lahko ponudili učne ure iz vsakega obdobja šolske zgodovine. Viri in literatura Balkovec Debevec, Marjetka, Ribarič, Mateja: Slovenski šolski muzej povezuje šole in muzej, Educa : strokovna revija za področje varstva, vzgoje in izobra- ževanja predšolskih otrok in otrok na razredni stopnji osnovne šole, 26, 2017, št. 5/6, str. 72–80. Brošure Pedagoški programi v Slovenskem šolskem muzeju za posamezno šolsko leto (od leta 1999/2000 do 2020/21). Slovenski šolski muzej Ljubljana. Govekar-Okoliš, Monika: Obisk študentov s FF, FMF, FKKT in BF z Univerze v Ljubljani v Slovenskem šolskem muzeju (tipkopis). Okoliš, Stane: Ob 115-letnici Slovenskega šolskega muzeja (1898–2013), Šolska kronika 22, 2013, št. 3, str. 664–667. Pavlič, Slavica: Mesto Slovenskega šolskega muzeja v zgodovini slovenskega mu- zealstva, Šolska kronika 7/XXXI, 1998, str. 11–15. Poročila o delu Slovenskega šolskega muzeja od leta 1999 do 2019, Šolska kronika 1999–2020. Ribarič, Mateja: Preparing Child-oriented Exhibitions at the Slovenian School Museum, Documentation, 7th International Symposium for School Museums and School History Collections, Leeds 1997, Leeds, Bremen 1999, str. 109–116. Ribarič, Mateja. Pedagoški rad sa različitim ciljnim grupama u Slovenskom škol- 375Pogled v preteklost pedagoškega dela in dvajset let projekta Učne ure naših babic in dedkov skom muzeju Ljubljana, Zbornik I. skupa muzejskih pedagoga Hrvatske s međunarodnim sudjelovanjem, Zagreb 2002, str. 41–52. Ribarič, Mateja (ur.): Muzej v otroških očeh. Ljubljana: Slovenski šolski muzej, 2006, Razstavni katalog (zloženka). Tome, Staša: 40 let Pedagoške sekcije Skupnosti muzejev Slovenije, Miškec A. (ur.) Argo 55/1. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2012, str. 64–69. Žnidar, Vincenc: Misli o muzejski pedagogiki in didaktiki, Ljubljana, 1967 [tip- kopis]. Žnidar, Vincenc. (1972). Zadaci i oblici suradnja muzeja i škola. V: Bauer A. Mu- zeologija 15. Zagreb: Muzejski dokumentacioni centar, 1972. Povzetek Slovenski šolski muzej sodi med starejše muzeje na Slovenskem, v priza- devanjih za razvoj muzejske pedagogike pa je nedvomno začetnik, saj korenine razvoja te dejavnosti segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, na prehodu iz osemdesetih v devetdeseta pa je prišlo do razcveta te dejavnosti. Pedagoški pro- grami so zacveteli sprva ob gostujočih in občasnih razstavah (Življenje moje šole, V svetu lutk: poskus otroškega muzeja, Srečna Afrika: otroške igrače Gane in Bur- kino Fasa, Zlati Ciciban, Droge? Ne, hvala, Begunsko šolstvo), v spremljevalne programe so se poleg kustodinj in kustosov, zaposlenih v muzeju, vključili kot gostje in sodelavci tako strokovnjaki s posameznih področij kot učitelji in dija- ki ter študenti. S privlačnim spremljevalnim programom je želel muzej obogatiti tudi stalno razstavo Razvoj šolstva na Slovenskem. Zaposleni v muzeju smo zače- li iskati nove ideje, nove možnosti predstavljanja šolske zgodovine. Obiskovalce smo želeli na neformalen, igriv način potegniti v pripoved, da bi začutili duh stare šole iz različnih zgodovinskih obdobij in dobili svojo izkušnjo stare šole. Tako se je rodil projekt Učne ure naših babic in dedkov, poimenovan tudi Živa igra zgodo- vine in Radosti v starih šolskih klopeh, ki je postal tudi daleč najbolj prepoznaven projekt Slovenskega šolskega muzeja v zadnjih dvajsetih letih. Leta 1997 smo ob občasni razstavi Spomini na šolo pripravili učno uro S kredo po tablici, leta 1999 pa ob stalni razstavi o razvoju šolstva prvo učno uro iz časa Avstro-Ogrske Cesarska pesem. Javnost je učna ura navdušila, ker so ali obujali spomine iz časov svojega šolanja ali pa se srečali s povsem drugačnim načinom pouka, ki ga do obiska učne ure niso bili vajeni. Učne ure so poleg vsega ponujale tudi priložnost spoznavanja in doživljanja zgodovine šolstva ob aktivnem, spontanem prepletu igre in učenja. Vse učne ure so skrbno premišljene: scenariji so pripravljeni na osnovi starih uč- nih načrtov in učnih programov, pa zapisov v starih pedagoških časopisih, učilnica je za vsako učno uro opremljena s predmeti, ki sodijo v specifično obdobje, ki ga poustvarja učna ura, obleke gospodov učenikov in gospodičen učiteljic pa prav tako. Med leti 1999 in 2019 je bilo pripravljenih in izvedenih 17 različnih učnih ur. Poustvarjalo jih je 19 interpretatorjev in izvajalcev. Zbrani statistični podatki o številu izvedenih učnih ur in obisku potrjujejo, da gre za uspešen projekt in uspe- šno pedagoško dejavnost. Vtisi udeležencev, zbrani v knjigi vtisov, to še dodatno potrjujejo.