Murska Sobota, 14. septembra 2000, leto Lil, st. 37, odgovorni urednik Janez Votek, cena 220 sit Kadar zgodaj listje odpade, sneg potem zgodaj zapade. REPORTAŽA, str. 1 6 Tri četrt stoletja soboške Mure MAJDA HORVAT Prebodena srca Radensko, simbol obtnurske pokrajine in tukajšnjih ljudi, smo izgubili. Pa ne tisti dan, ko je Pivovarna Laško najavila njen prevzem, saj lastništvo Radenske že lep čas ni več v večinski lasti domačinov (zaposleni so imeli komaj tri odstotke in pomurske pravne osebe skupaj okoli deset odstotkov kapitala), ampak takrat, ko se je Alojz Behek z nekaterimi najožjimi sodelavci odločil, da bo s paradnim konjem družbe, proizvodnjo mineralnih vod in pijač, preskočil lokalno ogrado. Sicer pa je Behek v nejormalnih pogovorih to dejanje za Radensko napovedoval že pred leti, ko je bil še pomočnik direktorja in ko so si pojmi globalizacija, kapitalsko povezovanje, specializacija še komaj utirali pot v slovenski besednjak. Če pri sedanjem prevzemu sam ne bi bil pomemben akter, bi mu celo priznali vizionarstvo, tako pa ga bomo mogli odeti s pravimi ogrinjali, ko bo čas pokazal učinke poslovne poroke med Radensko in Pivovarno Laško. , In še nekaj je, po čemer se sedanji prevzem razlikuje od napovedi izpred let: takrat, pa tudi še do pred kratkim, nihče od lokalno čutečih še pomislil ni, da bi se moglo zgoditi to, da bi se kdo polastil uspešne, močne in sloveče Radenske. Kvečjemu bi v očeh lokalnega ljudstva to sama mogla storiti drugim. Spoznanje o njeni ranljivosti in šibkosti, ki seje sedaj pokazala, je drugo veliko razočaranje za vse, ki so Radensko s ponosom šteli za svojo. Na dlani je torej, da je za poslovno združitev Radenske s Pivovarno Laško odgovorna njena sedanja uprava. Lastnikov po tem, kaj mislijo, tako nihče ni spraševal. Razpršeni delničarji Radenske s svojo besedo 'že doslej niso kaj dosti šteli, pri dogovorih o prevzemu pa tudi nadzorni svet družbe ne, kljub trdni nameri nekaterih članov, da jo »obvarujejo«. Razen dveh državnih skladov in bančne skupine NLB, ki so sodelovali pri kupčiji, drugi niso imeli besede odločanja. Zato je jasno, kljub leporečju Toneta Turnška, direktorja Pivovarne Laško, češ da ne želi govoriti o nikakršnem prevzemu, in Alojza Behka, da gre za prijateljski prevzem, da gre za prevzem, in to popoln. Sedaj se sicer še oba sklicujeta na visoko poslovno moralo, ki tudi ni gluha za lokalna čustva, prijateljstvo ter iskanje skupnih interesov pri prodorih na nove, trge, toda napovedano in pričakovano več kot šestdesetodstotno lastništvo Pivovarne Laško v Radenski lahko pomeni, da se bo nekega dne, ko bodo minili medeni dnevi ali se bodo morda menjali ljudje na vrhu, večinski lastnik v Radenski odločil, da.... da bo znižal stroške z združitvijo nekaterih služb, poenostavil upravljanje in skrajšal pot za sprejemanje odločitev s striženjem uprave. Sklicevanje na poslovno moralo in prijateljstvo bo takrat lahko le še glas vpijočega v puščavi. In takrat bo res ostalo le še ime Radenska. Poroka leta pa nam je prinesla še eno trpko. Prva moža združitve sta najavila, da bosta od najdonosnejšega finančnega vrelca odsta vila turizem Radenske. Koliko denarja se je pretakalo že doslej, je bilo očem javnosti resda prikrito (poslovni rezultati so se prikazovali za celoto), pa vendar smo to po tihem odobravali po tistem znanem: voda, bogastvo naše zemlje naj daje kruh domačim ljudem. Soodvisnost in vzajemnost za bogatenje domačega kraja - to je Radenska. Bila? VESTNIK ZA ZVESTOBO - \ Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! DOBITNIK VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN Peter ŠABJAN Kobilje 77 9227 Kobilje KRONIKA, str. 17 Pretepla sta ga in stlačila v prtljažnik Naj... slovesnost na naj... domačiji Na nedeljski slovesnosti v Markovcih, kjer smo uradno razglasili letošnjo naj... kmetijo, naj... obnovljeno domačijo in podelili odličja za dosežke v kmetijstvu, seje sešlo okoli 3.000 ljudi. Slavnostni govornik je bil direktor slovenske kmetijsko-gozdarske zbornice Ervin Kuhar, ki je pohvalil našo akcijo, kajti »takšne akcije spodbujajo razvoj slovenskega kmetijstva in dajejo kmetom tekmovalnega duha ...« Obiskovalci so bili s prireditvijo zadovoljni, saj je bilo za vsakega nekaj. Tudi zabavni program in seveda dobra gostinska ponudba. Na posnetku so: člani ocenjevalne komisije, predstavnici Podjetja za informiranje in nat- Svetlo pivo Union v steklenici z dolgim vratom - long neck -je novost Pivovarne Union. Pitje svetlega piva Union iz steklenice z dolgim vratom vam zagotavlja najdaljši užitek. PIVOVARNA UNION INTERVJU Možnosti za Cipotovo vrnitev je malo, pravi v pogovoru za Vestnik predsednik Mure Tugo Frajman str. 10 seveda kmetovalci, ki so prejeli nagrade in odličja. (Več na 12. strani) - Foto: NJ NAROČNIK------------ M®S PARADA NOVOSTI ZOJA IN PRI IOSTI. Mednarodni OBRTNI SEJEM Celje, 8. do 17. september 2000 Ogledalo slovenske uspešnosti MOS Generalni pokrovitelj: MERKUR AKTUALNO OKOLI NAS 14. september 2000, WNII Komentar Jutri se bo začelo. Če se ozremo na strankarsko dogajanje preteklih dni, je bilo to povezano z resnim delom, ki je pou-datjalo strankarske platforme usmeritev v prihodnjem mandatu. Tudi tu je že prišlo do prvih predvolilnih trkov, vsaj kar se verodostojnosti in »avtorskih pravic« posameznih programov tiče, čeprav to ni pomembno. V ponujeni materiji, ki je suhoparni papir za širše množice, J. VOTEK ■ pa so le bile razgrnjene programske usmeritve, ki imajo pomembno težo neposredno po volitvah, če ne že pri pridobivanju volilnega telesa v času delitve oblasti. S tega zornega kota je za kritično maso civilnega javnega mnenja še kako pomembno poznavanje vsebine teh papirjev. Programska izhodišča bodo ostala ključen Strankarski biznis dejavnik pri uresničevanju »nacionalnega« interesa in pogleda posamezne stranke na ta nacionalni interes. Sprememba volilnega sistema prinaša, čeprav navidezno ni videti tako, radikalne spremembe v delovanje parlamenta. Z ukinitvijo državnih list je pognala strankarske veljake v neposreden volilni boj, to pa pomeni tveganje za strankarske elite, ki pa se v primeru neuspeha ne bodo odpovedale oblasti in bodo v njej uveljavljale svoj vpliv in moč iz ozadja, to pa posredno pomeni zmanjševanje avtonomije poslanskih glav in krepitev strankarske discipline poslancev. Sama sprememba volilnega sistema prinaša še eno past, ki se mogoče prej ni kazala tako izrazito kot sedaj. Ni pomembna samo teža kandidatov posameznih strank in spremljajoče mašinerije, ne samo strankarske, ampak tudi podsistemskih dejavnikov, ki se tako ali drugače vključujejo v predvolilni boj. Boj in pozicioniranje kandidatov bosta izredno pomembna tudi znotraj volilne enote. Tu bo izredno pomembno, po kakšni teži in potencialih bodo razporejeni kandidati po volilnih okrajih. In ta zgodba bo vredna posebne analize, še posebno v času kampanije, ko se bo začela manipulacija s čustvi volivcev in osebnim povzpetništvom posameznikov. Prostor ob Muri bo imel v tej zgodbi pomembno težo, kajti zaradi tradicionalnosti so to že eni najbolj zvestih opravljalcev svoje dolžnosti. Toda kakšeh je učinek te zvestobe pri uveljavljanju in reševanju njihovih problemov? Če se ozremo v preteklost nove in stare dobe, so učinki majhni. Zvestoba ni poplačana in prostor še zmeraj ostaja na nacionalnem obrobju in objektivno gledano bo to še bolj izrazito. Ob sedanji socialni sestavi prebivalstva bo zmeraj manj zanimiv. Napetost med LDS in SDS okrog programov kaže na nekaj, namreč da se politiki začenjajo zavedati, da politična polarizacija postopoma izgublja svoj naboj, zato se stranke vedno bolj nagibajo k potencialno ekonomsko najbolj stabilnemu delu populacije, to je srednjemu sloju, zato so tudi programska izhodišča taka, kot so, tako pri enih kot drugih. In tu smo izgubili največ. Zato je tudi nerazumljivo pozicioniranje večine lokalnih fdial strank, ki se prerivajo znotraj občinskih ograjic, namesto da bi se povezale znotraj prostora, če že ni mogoče na pomurski, pa vsaj na levi in desni strani Mure. To bi jim dalo potencial, ki bi jih bistveno bolje pozicioniral znotraj centrov moči strankarskih vrhov in s tem pri »delanju« politike na nacionalni ravni. Žal se naši lokalci ne zavedajo, da s svojo občinsko razbitostjo niso nič več in nič manj kot bolj ali manj uspešni zbiralci glasov, zato ne bodimo presenečeni, če bodo tudi po volitvah krožila pisma in zahteve vladi, oblast pa bo ostala gluha. VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj. Majda Horvat, Milan Jer-še. Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji). Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tef. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960,33 019 (novinarji Vestnika). Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.800,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 220,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za EPNI Murska Sobota: 51900-601 -53227. devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. SDS kongres v Murski Soboti Na volitve z razvojnim izzivom Čas je za Slovenijo; Janša očita Drnovšku na glavnih točk šestega kongresa Socialdemokratske stranke (SDS) v Murski Soboti je bila obravnava resolucije o volilnem sistemu, kjer so se po prvotni nameri, da bo stranka bojkotirala volitve, če ne bo sprejet dvokrožni večinski volilni sistem, vendarle odločili, da se volitev udeležijo. Predsednik stranke Janez Janša je odločitev utemeljil z besedami: »Če ne bomo šli na volitve, bodo imeli volivci slabo izbiro.« Po njegovem prepričanju je pomembno, da se SDS udeleži volitev, kajti le tako se bodo lahko še naprej zavzemali za upoštevanje ljudske volje. Zdajšnji volilni sistem bo namreč dal kar nekaj negativnih učinkov, s katerimi smo se srečevali tudi do sedaj, to pa nikakor ni v skladu z ljudsko voljo. Janša je spregovoril tudi o SDS-ovem volilnem programu, ki zajema razvoj Slovenije do 1. 2004, to pa je bila tudi osrednja točka kongresa. Program so sprejeli že lani, letos so ga le še dopolnjevali. Glavno zavzemanje stranke naj bi bilo za pospešen materialni in duhovni razvoj Slovenije, kajti le tako naj bi bili v EU enakopravni, čeprav ne tudi Delegati SDS so se strinjali, da se stranka udeleži volitev. Dr. Bajuk pred pomurskimi simpatizerji NSi Pomoč lokalnih odborov V torkovem sklopu obiska Prekmurja, kjer je v Lendavi potekal pogovor z madžarsko narodnostno skupnostjo in pozneje z vodstvom tovarne Mure, se je predsednik vlade ob koncu obiska srečal tudi s predsedniki in člani občinskih odborov NSi. Več kot petdeset vplivnejših članov NSi gaje pozdravilo v murskosoboški Gale- riji in prisluhnilo njegovemu govoru. V govoru je najprej izrazil presenečenje nad tako številnim odzivom Pomurcev pri ustanavljanju občinskih odborov nove stranke. V nadaljevanju je spregovoril o gospodarstvu, kjer je poudarjal prevelik vpliv države in dejstvo, da se pri nas gospodarstvo še vedno določa od zgoraj navzdol, to pa še nikoli ni prineslo uspeha. Nova Slovenija, tako trdi njen predsednik, pa je tista stranka, ki želi to preprečiti. Dotaknil seje tudi programa drugih strank. Pri tem je omenil slogan Nova energija (to je predvolilni slogan ZLSD), češ da ne bo prinesel nič novega, ker je v glavah še vedno zabetonirana stara miselnost. Na ta način Slovenija še vedno ostaja država v tranziciji, čeprav bi bila lahko že nekaj več. Ravno tu vidi Bajuk potrebo po novi stranki in novi demokraciji. Še najbolj pa seje zdelo, daje namen srečanja, apelirati na predsednike in člane lokalnih odborov, da čim bolj uspešno prepričujejo ter s svojim pristopom v regijah in občinah prikličejo čim več somišljenikov. Stranka je, kot je priznal, začela iz nič in denarja za promocijo ni, zato je treba osebno nagovoriti sorodnike, prijatelje in druge krajane, ne pa na shodih in prek televizije mahati volivcem. Dalje tudi odgovor na vprašanje, ali govorice o koaliciji z SDS pomenijo, da bodo skupaj sodelovali tudi že na volitvah. Čeprav odgovor ni bil čisto jasen, je mogoče iz izjave, da NSi želi in mora nastopati s svojo listo in svojimi kandidati, sklepati, da bodo na volitvah, tudi če pride do koalicije, nastopili deljeno. Očitno gre samo za to, kot pravi Bajuk, da se pokaže, s kom bo po volitvah mogoče sodelovati, to pa daje obema strankama politično težo pred volitvami. Po manj kot enournem srečanju seje predsednik vlade odpravil na Predsednik SDS J. Janša: »Oblikovali bomo koalicijo, ki bo na volitvah dosegla vsaj relativno večino.« enakovredni, saj se že po ekonomski moči ne moremo prime-rjati z večjimi državami. Potenciali v tej smeri so po Janševih besedah v človeški izobrazbi, to pa je osrednji del razvojnega izziva. Ob tem se bo stranka zavzemala še za enakost pred zakonom in spoštovanje pravnega reda ter za solidarnost (»drugačna od tiste pri LDS«), ki bo temeljila na posamezniku in ne državi. Janša je že na začetku ugotavljal, da ima njihov program ugoden odziv tudi v drugih strankah, mieru na pogovor o narodnostnih manjšinah. C. KOSEDNAR I Duhovna oskrba v Slovenski vojski Tudi evangeličanski kurati S enior evangeličanske cerkve Geza Erniša in minister za obrambo Janez Janša sta v petek usklajevala vsebino sporazuma o duhovni oskrbi v Slovenski vojski, ki bo urejena tako kot v drugih evropskih državah in v skladu s standardi pakta NATO, saj je v tem trenutku Slovenija ena zadnjih držav kandidatk za sprejem v NATO v Evropi, ki tega vprašanja še nima urejenega. Kaj to pomeni, je razložil minister Janša: »Ko gre za vsebino in zagotavljanje duhovne oskrbe, bodo duhovniki odgovarjali svoji Cerkvi in se država ali ministrstvo v to ne bo vpletalo. Glede na potek usklajevanja dokumenta tudi v rimskokatoliški cerkvi upam, da bo vsebina tega sporazum usklajena še ta mesec in da bo podpisan čim prej, takrat, ko ga bodo potrdile tudi vlada in pristojne institucije obeh cerkva.« Qoninr Cipju Frniša na nn- npr. v Liberarni demokraciji (LDS). Dan pred kongresom SDS-a se je namreč začel tudi kongres LDS-a, kjer so predstavili svoj program in kjer naj bi precej povzemali teze in celo cele stavke programa SDS. Janša je poudaril, da so pravzaprav veseli, da povzemajo njihov program, hkrati pa je tudi izničil LDS-ovo »zgodbo o uspehu«, s katero se omenjena stranka toliko promovira. Janša je navrgel samo nekaj kontradiktornih vprašanj: »Kako se lahko LDS predstavi kot edina sposob na stranka, ko pa se njeni nekdanji ministri še zdaj niso »uspeli« zaposliti in jih morajo davkoplačevalci še kar naprej plačevati, in kako lahko primerjajo volivci naše nekajmesečno vladanje z njihovimi osmimi leti?« Predsednik SDS je menil, da je kljub temu razlika že vidna, vendar je za men duhovne oskrbe takole ocenjuje: »Evangeličanska cerkev je zelo zainteresirana, da za tisti del vojakov, ki prihajajo iz evangeličanskega okolja, prevzame duhovno oskrbo, in sicer z vsemi pravicami in odgovornostmi, saj obstaja potreba po duhovnosti tudi med vojaki. Tovrstno dejavnost poznajo tudi naše se-strinske cerkve v tujini, kjer je ta služba vpeljana že desetletja. Zavedamo se, da so lahko duhovniki v vojski mladim marsikdaj v volikn onoro Duhovniška služ radi osemletnega zapravljanja delo toliko težje. Janez Drnovšek, predsednik LDS, je Janševim izjavam odgovarjal že naslednji dan, ko je poudaril, daje vsem, ki spremljajo delo LDS v zadnjih letih, lahko jasno, kako stranka deluje, in če bi že šlo za kakšno prepisovanje, bi to pomenilo, da drugi prepisujejo od LDS. Po predstavitvi volilnega programa SDS še s strani šestih ministrov in dveh državnih sekretarjev, je sprejelo nekaj več kot štiristo delegatov še resolucije o političnih zavezništvih SDS po spremembi ustave (povezovali naj bi se s stranko Nova Slovenija in Listo za Maribor), resolucijo o skladnem regionalnem razvoju Slovenije ter za nas najpomembnejšo resolucijo o gospodarskem in socialnem razvoju Prekmurja in Prlekije, ki jo je predlagal in tudi predstavil predsednik občinskega odbora SDS Moravske Toplice ter predsednik kluba svetnikov pomurske regije SDS Alojz Glavač. Ob tem se je oglasil predsednik občinskega odbora SDS Ljutomer Maksimiljan Gošnjak, ki je ugotovil napačno poimenovanje naše regije v resoluciji, kjer so omenjali Pomurje. Navzočim je pojasnil, da je to le statistična regija, in če govorimo o tem delu Slovenije, je treba govoriti o Prlekiji in Prekmurju ločeno, še posebno zato, ker je bilo pred kratkim podpisano pismo o dobri nameri za usta novitev subregije Prlekija. D. TIBAOT FOTO: N: JUHNOV ■ ba v vojski bo prav gotovo organizirana tako, da duhovna oskrba ne bo nikomur vsiljena, ampak bo mogoča za tiste, ki si je želijo.« Sporazum opredeljuje zagotavljanje avtonomije obeh cerkva, torej da se država ne vpleta v vsebino in način duhovne oskrbe. Ureja tudi stične točke in materialne razmere ter logistiko v zvezi z duhovno oskrbo. Napisan pa bo tako, da bo uporaben v sedanjih razmerah, ko Slovenija izvaja obrambne pristojnosti na podlagi splošne vojaške obveznosti in za prihodnji čas, ko bo imela pretežno poklicno vojsko. IDI )■ VESTNIK 14. september 2000 AKTUALNO DOMA 3 Prvi tabor SLS SKD Slovenske ljudske stranke v Mariboru Združevanje in stabilnost Slovenija gre naprej Prava ljudska zabava - Slovenija potrebuje desnosredinsko politično usmeritev -Treba je preprečiti, da bi Slovenija padla v roke LDS. e pozimi v Mariboru slediš znaku lisičke, te bo ta pripeljal naravnost na prizorišče smučarskih tekmovanj na Snežnem stadionu pod Pohorjem. To nedeljo pa nismo natančno vedeli, kateri živali naj sledimo, da nas bo pripeljala na Snežni stadion, kjer je tokrat potekal prvi tabor SLS SKD. Ko smo končno našli kraj dogodka, so nas s pohorske strmine pozdravile krave (glede na ime stranke bi to žival lahko uporabili na smerokazih na prihodnjem taboru), ki niso slutile, da se bo v areni čez kakšni dve uri zbrala petnajsttisočglava množica. Pa se je, po besedah organizatorja še večja, in ta je vse do poldneva navdušeno pozdravljala nastopajoče iz različnih krajev Slovenije, ko pa so se na prizorišču pojavili vodilni možje stranke, nekateri med njimi so pozneje tudi spregovorili na odru, se je navdušenje še povečalo. Simpatizerje stranke je poleg sonca grelo tudi štajersko vino, zato ni čudno, da je bilo nekaj zlomov nog in omedlevic. eza Džuban, Andrej Gerenčer, Ciril Pucko, Danica Sepešy in Jože Špindler so Pomurci, ki bodo na oktobrskih državnozborskih volitvah pod volilnim geslom Slovenija gre naprej zastopali barve stranke LDS. Pomurski kandidati so se predstavili v soboto v ljubljanskem Cankarjevem domu na konvenciji, ki je sledila dvodnevnemu programskemu kongresu. Ta je bil toliko pomembnejši, saj bo temelj koalicijskega povezovanja LDS po volitvah programske narave. Izhodišče programskega dokumenta je, da je tranzicija končana. Poudarjena sta cilja »odprta država« in »vključujoča družba«. Elementi za dosego ciljev pa so znanje, informacijska infrastruktura in solidarnost. »LDS je od vseh slovenskih političnih strank najbolje usposobljena za soočanje s prihodnostjo in najbolj poklicana za to, da zagotovi novo razvojno kvaliteto,« je 336 delegatom v Cankarjevem domu povedal predsednik stranke Janez Drnovšek ter dodal. da »danes v Sloveniji še ne more biti razvojne koalicije brez LDS«. Umik v opozicijo naj bi stranki LDS omogočil, da umirjeno razmisli o svoji politiki. Slišati je bilo, da so uredili svoje vrste in pripravili izkušeno ekipo, rezultat tega pa je novi LDS+. Pri tem je Janez Drnovšek o pomladnih strankah poudaril, da so slabo izkoristile priložnost, ki so jo dobile v teh mesecih, ter da razumejo oblast predvsem kot delitev položajev in vpliva. Deset korakov Predsednik stranke Franc Zagožen je po začetnem pozdravu, v katerem je pozdravil vse Slovence in druge goste, predstavil vodilne misli združene stranke. Najprej je poudaril pomen stranke za našo državo, stranke, ki gradi svojo politično usmeritev na evropski krščanski demokraciji, na tradiciji in krščanskem etosu. V tej luči gre stranka tudi v predvolilni boj, kjer misli biti pošteno bitko, tako, da ne bo blatila drugih tekmecev, posebej pa volivcem ne dajala le obljub. Poskušala bo ostati iskrena, mimogrede, beseda »iskrena« je bila največkrat izrečena tudi pri drugih govornikih, in bo obljubljala le tisto, kar je dosegljivo. Vse druge stranke govorijo o revoluciji v gospodarstvu, izobraževanju, govorijo o informacijski družbi in globalizaciji, vse to je pomembno, se zaveda Zagožen, še pomembnejši pa je človek, njegove pravice in svoboda. V interesu človeka naj bi delovala, stranka tudi pred kratkim, ko je imela moralno moč in presekala krizo volilnega zakona, ki bi lahko tej državi povzročila še več škode, meni Zagožen. Zanimivo je, da si vlogo odrešitelja pripisujejo tudi druge stranke, predvsem ZLSD. Še največkrat pa se je Zagožen v svojem govoru dotaknil želje po združevanju, potrebno je doseči soglasje v gospodarstvu, šolstvu, podjetjih, itd., želje po stabilnosti in varnem okolju, ko bomo sledili dinamičnemu razvoju, ter želje po ohranitvi slovenske tradicije. Slovenija se torej približuje zahodu, če že drugega ne, bomo imeli vsaj konzervativno stranko, stabilnost, varnost in ljubezen do domačega, to so namreč tipične lastnosti konzervativnih strank. Vsi drugi govorniki, med njimi so bili Ivan Oman, Ivan Bizjak, Janez Podobnik, so bili kraj- ši in so se v govorih pridružili mislim predsednika stranke. Mogoče sije malo manj »krščanskega etosa« privoščil Marjan Podobnik, ki je dejal, da mora SLS SKD narediti vse, da LDS ne bo sama vodila Slovenije. S to stranko je bil v vladi tri leta in, kot pravi, ve, kakšne napake počne. Po uradnem delu se je tabor nadaljeval v zabavnem razpoloženju, za katerega so poskrbeli narodnozabavni ansambli ter politiki, ko so se nekateri od njih podali na plesišče. CIRIL KOSEDNAR ■ Volilni program, ki so ga sprejeli na kongresu, ponuja volivcem »deset korakov naprej«. Ti so: nova razvojna strategija gospodarstva, znanje za prihodnost, informacijska družba, protibirokratski program, trdna socialna varnost, učinkovito zdravstveno varstvo, nova stanovanjska politika, trajnostni razvoj za vse generacije, vključevanje v evroatlantske integracije ter regionalna prihodnost. Liberalni demokrati vidijo skupno zavezo za boljše življenje, mir in stabilnost v Evropi, čeprav se zavedajo, da Evropska unija še ni idealna združba in da so v njej tu in tam še ostanki preteklosti in konflikti interesov. O mednarodnem položaju Slovenije je prvak stranke LDS povedal, da »je soliden, a ga bomo še bolj utrdili«. Poskušali bodo dokončno urediti odnose s sosednjo Hrvaško, saj je ostal odprt tisti del, ki se nanaša na prehod iz prejšnje skupne države, vključno z mejo. Vizija LDS je tudi prihodnost brez travm preteklosti. »Vse pretekle in sodobne evropske konflikte in vojne so povzročili politiki, ki so želeli popravljati domnevne krivice preteklosti, razvnemali pretirana nacionalistična ali revanšistična čustva, usmerjali srd ljudi na drugačne, manjšine in tujce,« je dejal Drnovšek. Novost nastopa Liberalnih demokratov na volitvah bo tudi sprememba statuta stranke, ki se nanaša na zastopanost spolov pri državnozborskih kandidatih. Doslej 30-odstotno »žensko kvoto« za volitve v državni zbor so namreč znižali na 25 odstotkov. V vsakem prihodnjem mandatu naj bi se omenjeni delež povečal za tri odstotne točke do doseženih 40 odstotkov zastopanosti vsakega spola. DEJAN FUJS ■ Še nekatera strankarska imena e v prejšnji številki Vestnika smo objavili spisek strankarskih kandidatov za pomurske volilne okraje. Ta teden smo izvedeli nekaj dodatnih imen in tudi za spremembe na tistih mestih, ki smo jih že omenili. Tudi tokrat spisek še ni dokončen in uraden, saj imajo stranke še nekaj dni časa za usklajevanje. Spremembe G. Radgona: LDS - Danica Sepešy; M. Sobota: NSi - Jože Magdič (namesto Slavko Horvat) Dodatna imena M. Sobota: SLS SKD - Janko Halb, SDS - Janko Bezjak, SNS - Srečko Kavaš in Jelka Trajbar; G. Radgona: DEMOKRATI - Ivan Žvegla, SNS -Ivan Lukič; Lendava: SNS - Franc Friškič, ZLSD - Franček Rudolf, SLS SKD - Jože Kocet, SDS - Štefan Prša (Ivan Markoja), DEMOKRATI - Štefan Vinčec; Ljutomer: SNS - Gorazd Tribnik, NSi - Daniel Smodiš. C. K., D. T. ■ /ww Radio Murski val 94,6 Mhz Sreda, 20. septembra 11.05 Trn v peti: Bojan Peček in Nataša Brulc Šiftar poslušata o problemih, ki mučijo poslušalce, in iščeta pojasnila odgovornih (537 17 10) LOKALNA SCENA 14. september 2000, liSTIK Odprtje telehiše na Hodošu Zbirališče znanja željnih ljudi Program Phare prispeval 12.000 evrov - Pester teden vseživljenjskega učenja - Tudi v Prosenjakovcih zasnova telehiše H okviru tedna vseživljenjskega učenja so odprli v soboto zvečer na Hodošu telehišo. Kot je dejal v pozdravnem nagovoru župan hodoške občine Ludvik Orban, so dobili ob podpori programa Phare - čezmejnega sodelovanja Slovenije, Madžarske in Avstrije v ta namen 12.000 evrov. S pomočjo te-lehiš v Kobilju in Oriszentpetru so organizirali študijski krožek, v katerem so zainteresirane občane seznanili z namenom telehiše. Ta je, da postane osrednja točka v kraju, kjer je mogoče pridobiti različne informacije. Med drugim so organizirali tudi ekskurzijo v telehišo v Oriszentpetru, kjer imajo na tem po- dročju že bogate izkušnje. Za zdaj je v občinski zgradbi na Hodošu nameščen računalnik z internetom, od odziva ljudi pa bo odvisno, s kakšno sodobno tehnologijo ga bodo sproti dopolnjevali. Zadovoljstvo nad novo pridobitvijo je izrazil tudi Jožef Matis, podžupan občine Moravske Toplice, ki se vključuje v ta projekt s ponedeljkovo otvoritvijo zasnove telehiše v vaškem domu v Prosenjakovcih. Prireditve, ki potekajo v okviru tedna vseživljenjskega učenja, bodo v največjo pomoč predvsem tistim. ki iščejo zaposlitev doma in samozaposlitev. Tako je bila organizirana okrogla miza na temo Sto možnosti za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, govor pa je bil tudi o pomenu telehiše in njenem delovanju v prihodnje. Na sobotni slovesnosti na Hodošu so se predstavila društva, organizacije in podjetja hodoške občine. V priložnostnem kulturnem programu so nastopili člani KUD-a Orseg. Predstavili so se s pevslami in recitacijskimi točkami, prikazali pa so tudi borovo gostiivanje. MILAN JERŠE ■ M entor počitniške dejavnosti pri prleškem mladinskem centru Janko Bukovec in predstavnik veteranske organizacije Jožef Prejac sta s simboličnim prerezom traku na poti, ki vodi proti jami Pekel v Gresovščaku, začela aktivnosti za ureditev poučne peš poti, ki bo vodila od centra Ljutomera mimo ribnikov do reje nojev in ribogojnice ter do jame Pekel. Načrtujejo ureditev mest za taborjenje in tudi za zimovanje pri nekaterih tamkajšnjih domačinih. Cenejše oblike turizma morajo postati sestavni del turistične ponudbe in dejavnost ob omenjeni poti to zagotovo bo. Organizatorji imajo pri urejanju poti obljubljeno pomoč mednarodnih partnerjev in tudi pomoč Slovenske vojske. - Foto: R. Stegmuller udi letos je prireditev Lendavska trgatev že v sobotnih dopoldanskih urah napolnila osrednje lendavske ulice z obiskovalci od blizu in daleč. Prireditev, ki je povezana s tradicijo vinogradništva v tem vinorodnem okolišu, se je začela že ob 7. uri zjutraj z budnico Pihalnega orkestra iz Sarvarja. Sledil je promenadni koncert v parku, osrednji del prireditve pa je bil tudi letos sprevod na vozovih. Lendavska trgatev Lendavske ulice v znamenju vina Prireditev je potekala v organizaciji Turističnega društva Lendava, županstva lendavske občine in lendavskega društva vinogradnikov. V sprevodu so predstavili tudi letos poleg prikaza folklonih plesov in oblačil običaje ob trgatvi in sploh ob kmečkih opravilih v tem okolišu. Tako so se predstavila kulturna društva Zarja iz Gaberja, Jozsef Attila iz Kapce, Mostje - Banuta in Petišovci ter Prekmurska folklorna skupina. Vinogradniško društvo iz Beltinec je prikazalo, kako so se nekoč odpravili na starih kolesih v gorice, Marjan Vidovič iz Velike Polane je prikazal vožnjo mladoporočencev s konjsko vprego, predstavili pa so se še vinogradniki iz Čentibe, čebelarsko društvo iz Lendave in orkester iz Sarvarja z mažo-retkami. Iz hrvaške se je predstavilo s svojo nošo društvo žena iz Murskega Središča, iz Slovaške je prišla folklorna skupina, v sprevodu pa so sodelovali še plesalci folklorne skupine iz Madžarske in Gorenjska folklorna skupina ter orkester iz Zalaeger-szega. Folklorne skupine in skupine ljudskih pevcev so pozneje Nova pridobitev v moravskotopliški občini Kanalizacija in čistilna naprava predani namenu! V okviru 4. praznika občine Moravske Toplice sta bili minuli petek v Noršincih in Lukačevcih slovesno predani namenu kanalizacija oziroma čistilna naprava. Slednja je bila največja investicija v občini, ki je trajala tri proračunska obdobja. »Zaradi tega smo tudi prišli pod lupo Računskega sodišča. Ampak ko vidiš rezultat in imaš dober občutek, veš, da se je splačalo »dati kožo na boben«. Drugače tega ne bi imeli. Upamo, da bo s tem problem čiščenja odpadnih voda za tri vasi rešen,« je dejal ob otvoritvi čistilne naprave pri Lukačevcih župan Franc Cipot. Vrednost investicije je znašala 150 milijonov, to pa je tretja čistilna naprava v občini. Eno že imajo na Ivancih, kjer je podoben sistem čiščenja odpadnih voda kot v Lukačevcih, druga - z nekoliko drugačnim sistemom - pa je še v Teša-novcih. Župan Cipot je napovedal gradnjo še ene čistilne naprave, Foto: Svetniki, politiki in podjetniki so si pri Lukačevcih najprej ogledali čistilno napravo, nato pa se v Noršincih udeležili otvoritve kanalizacije ter prikaza reševalnih veščin in kulturnega programa. Foto: JURE ZAUNEKER nal, da občina investicijsko v tem trenutku ni sposobna zgraditi še enega bazena in da so imeli v začetku težave z Zdraviliščem Moravske Toplice. Istočasno je bila v Noršincih slovesna otvoritev kanalizacije Noršinci-Mlajtinci, za katero sta poskrbeli podjetji Pomgrad in Čista narava. V Noršincih, kjer vendar se zaenkrat še ne ve, ali bo prej filovsko-bogojinska ali sebeborska v povezavi z novim zdraviliščem Rimska čarda ali katera tretja. To pri Lukačevcih je skonstruiral sedaj že pokojni gradbenik Oto Tušar, župan pa je priz- je 65 gospodinjstev, imajo kar 63 priključkov, sredstva pa so začeli zbirati že leta 1998. Predsednik KS Ludvik Sočič je napovedal tudi gradnjo pločnikov, ureditev kanalizacije za meteorne vode, asfaltiranje ceste in ozelenitev vaških površin ter občino Dom Sv. družine v Črenšovcih rhunec tedna duhovnosti in kulture v župniji Črenšovci je bila nedeljska popoldanska blagoslovitev novega doma Sv. družine. Ob sodelovanju številne duhovščine je opravil posvetitveni obred mariborski škof dr. Franc Kramberger. Potem je bila v župnijski cerkvi še slovesna božja služba, pozneje pa družabno srečanje pri cerkvi in župnijskem domu. Ta dan je tudi nastopilo več glasbenih skupin in pevskih zborov. Načrt za dom so naredili v projektivnem biroju Atrij, stavba pa je - najbrž se strinjate - ena najlepših v Pomurju. - Foto: Š. S. Gostje tudi iz Slovaške, Madžarske in Hrvaške Vinogradniki iz Beltinec so se v gorice odpravili na starih kolesih in v značilni kmečki obleki. nastopile tudi na osrednjem odru. V nadaljevanju je sledilo srečanje predstavnikov z obmejnih območij Slovenije, Madžarske in Hrvaške, v zabavnem programu pa so se predstavili še mladi ta- lenti lendavske občine. Na prireditvenem prostoru so svoje izdelke prodajali tudi izde lovalci izdelkov ljudske obrti od domačih cekarjev pa do kmečkih vil in grabelj, pod šotori pa je bilo do nedeljskih jutranjih ur poskrbljeno za hrano in lendavsko vino ter zabavno glasbo. Del prireditve je tudi Festival vina, ki je bil že dan prej, v pe- tek, in na katerem se predstavijo vinogradniška društva s svojim vinom. Domači gostinci in vinogradniki pa so se ob tem pomerili v kuhanju bograča. J. GABOR ■ pozval, da naj »kljub sugestijam iz Ljubljane ne hiti z ukinjanjem krajevnih skupnosti kot pravnih subjektov«. Predsednik KS Mlaj-tinci Viktor Časar pa je za prihodnost svoje vasi in Lukačevec napovedal projekta komasacije in gradnje vodovodnega omrežja. TOMO KOLEŠi Stanovanjsko Komunalno Podjetje , GOR N J A RAD GONA“ razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Pogoja: - najmanj višja izobrazba ekonomske, pravne ali tehnične smeri - pet let delovnih izkušenj pri vodenju organizacijskih enot Kandidati pošljejo vloge z ustreznimi dokazili v desetih dneh od objave na naslov: Stanovanjsko komunalno podjetje, Gornja Radgona d. o. o., Trate 23. HART, d. o. o., družba za proizvodnjo izdelkov iz lesa, gradnjo objektov, inženiring in trgovino Puhova 18, 2000 Maribor razpisuje delovno mesto: vodja proizvodnje v PE Boračeva (Radenci) Od kandidatov pričakujemo: - srednjo ali višjo lesarsko šolo - poznavanje osnov računalništva (Word, Excel) - organizacijske sposobnosti in smisel za delo z ljudmi - znanje vsaj enega tujega jezika (nemško, angleško, italijansko) - vsaj pet oziroma tri leta delovnih izkušenj pri primarni predelavi lesa, pripravi surovine in lepljenju lesa. Kandidati naj pošljejo pisne prošnje v 8 dneh od objave na naslov: HART, d. o. o., Puhova 18, 2000 Maribor. fiSffll, 14. september 2000 LOKALNA SCENA 5 Peta poletna šola mladih računalnikarjev Pomurja Petdnevno programiranje in druženje P omurski osnovnošolci, 17 jih je bilo, skupaj s šestimi mentorji, ki tudi med po- čitnicami radi sedejo za računalnik, so pet dni preživeli na OŠ F. Prešerna v Črenšovcih. Že petič so se srečali na poletni šoli. Sodobna družba zahteva če dalje kakovostnejše računalniške programe, zato si ZOTK - Regionalni center s sedežem v Murski Soboti zasluži priznanje, ker vsa leta finančno podpira tedensko druženje mladih računalnikarjev. Cilj poletne šole je bil, da mlade nadobudneže spodbuja, da bodo izdelovali različne programe in reševali različne probleme. Idej je veliko, le uresničiti jih je treba. Programiranje v oko lju Windows (ža današnji čas primernejši kot DOS) je zelo intuitivno in vsak posameznik ga doživlja drugače. Razvojno orodje VISUAL BASIC in programski jezik LOGO sta zelo priljubljena v okolju Windows. Na OŠ sta že nekaj let, saj potekajo tekmovanja v teh dveh jezikih. Zaradi tega se na poletnih šolah računalništva Dan koruze v Odrancih Prikaz uporabnosti koruze v preteklosti nedeljo so pripravili v Odrancih kulturno in etnološko prireditev z naslovom Od kukarce do zlejvanke. V Društvu žena Odranci so se potrudili, da bi čim obširneje prikazali, kako so naši predniki znali izkoristiti to rastlino v prehrani in izdelovanju uporabnih izdelkov. Obenem pa sta bila pomembna tako koruza kot koruzinje, kot so prav tako prikazali, pri prehrani domačih živali. Ob tej prireditvi so izdali tudi knjižico receptov odranskih gospodinj z naslovom Dobrote iz odranske kuhinje, kamor so poleg jedi iz koruzne moke vključili še jedi iz prosene in ajdove Luščenje koruze »na konju« in na nekoliko bolj moderniziran način Od kukarice do zlejvanke Spominska fotografija (Foto: Gjurica) tudi odločajo za program v teh dveh jezikih. V skupini LOGO je bilo sedem učencev s tremi mentorji. Nekateri so spoznavali osnove programiranja, drugi pa težje in najtežje primere. V skupini VISUAL BASCje bilo deset učencev s tremi mentorji. Reševali so konkretne probleme: gibanje objektov na za slonu, baze podatkov, screansa-verje, izdelovali preproste igrice ... Delo je bilo zanimivo, učenci pa so bili zelo prizadevni. Tudi njihov prosti čas so mentorji zapolnili s športnimi igrami (nogomet, tenis...), s plavanjem v kopališču Lendava, s poslušanjem karaok, ki jih je pripravil dijak Roman Sarjaš, ribarjenjem pod vodstvom g. An kaše. Organizatorji so na prireditvi poudarili, da so letos že tretjo leto zapored pripravili ta prikaz starih opravil in običajev predvsem z namenom, da bi jih ohranili tako, da bi pokazali mladim rodovom, kako so živeli in delali v preteklosti, obenem pa tudi pokazali, kako so naši predniki znali narediti preproste in mnogovrstne jedi. Na prireditvi seje tako sprevod sodelujočih najprej odpravil na njivo, kjer so prikazali trganje koruze in sekanje koruzinja. Sledil je kulturni program s prikazom ličkanja in luščenja koruze, sečkanja koruzinja s starim »seč-karjem«, izdelovanja izdelkov iz koruznega ličja in drugega. Pripravili so še otroško delavnico, kjer so otroke učili izdelovati manjše izdelke iz koruznega ličja. Tekmovali pa so v ličkanju in luščenju koruze. Odranske žene pa so predstavile tudi vrsto koruznih jedi, kot so koruzna juha, koruzna zlevanka z jabolki, koruzni žganci, koruzni kruh in podobno. J. GABOR ■ tona Balažiča, s sprehodom ob Muri po gozdni učni poti BistrL ca in z večernim piknikom pri Kantini ob Muri s pomočjo TD Črnec Črenšovci. Vodja in mentorica poletne šole, ki je sestavila program in nato poskrbela, da je vse potekalo po načrtih, je bila Vilijana Brumec, pomagali pa so ji mentorji Željko Aleksič, Rajko Grčar, Peter Antič, Matej Fefer in Karmen Škafar. Vtis enega od udeležencev, Jerneja Viraga z OŠ Beltinci, pove vse: »Tudi letos sem se udeležil poletne šole. Minila je veliko prehitro, še celo hitreje, kot sem pričakoval...« Tudi starši so bili zadovoljni. VB - JG ■ /144/ Radio Morski val 94,6 Mhz Petek, 15. septembra 18.00 MV-dur: predstavitev novega projekta skupine Malibu I^^ljudshr iTniuerzhI | SOBOTA | Slomškova 33, tel.: 536 1 5 60 Vpisi na izredni študij VISOKA UPRAVNA ŠOLA Ljubljana sreda, 20. 9. 2QOO EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Maribor sobota, 23. 9. 2000 Novo šolsko leto na LU I a Ljudski univerzi Murska Sobota je 23 udeležencev končalo program Projektno učenje za mlajše odrasle ------1 (PUM). Program PUM je namenjen mladim od 15 do 25 let, ki nimajo poklicne izobrazbe in niso vpisani v srednješolske programe. Cilj je, pomagati mladim pri pridobivanju izkušenj in znanj, ki bi jim pomagali pri nadaljevanju izobraževanja ali poklicni karieri. Program traja eno šolsko leto in je sestavljen iz projektnega dela, učne pomoči in interesnih dejavnosti. Od 23 mladih, ki so v lanskem šolskem letu končali programa PUM, je ena udeleženka že končala srednjo šolo, osem udeležencev opravlja manjkajoče izpite, deset udeležencev pa se je vpisalo v srednje izobraževanje. Ža letošnjo jesen so že pripravljeni številni zanimivi projekti, ki bodo potekali v okviru programa PUM. Žal pa ga lahko obiskuje le 24 udeležencev iz Pomurja, čeprav je takšnih mladih, ki imajo končano le osnovno šolo, zelo veliko. Prav tako je vsako leto veliko mladih, ki iz različnih vzrokov izstopajo iz srednješolskega izobraževanja. Pri izvajanju programa sodelujeta ZRSZ - Območna služba Murska Sobota in Ministrstvo za šolstvo in šport RS, ki tudi prispevata po tretjino potrebnih sredstev, preostalo pa naj bi zagotavljale lokalne skupnosti, torej posamezne občine, iz ka- terih prihajajo udeleženci. Okroala miza na vinotoču .....I okviru srečanja slovenskih najbolj obmejnih vasi je potekala v I vinotoču Viktorja Šiftarja na Kutošu v Šalovcih tudi okrogla I miza z naslovom Razvoj obmejnih vasi, kjer so predstavniki najbolj severnega, vzhodnega, zahodnega in južnega kraja Budinec, Pinc, Robidišča in Damlja razpravljali o gospodarski, socialni in kul- turni identiteti obmejnih vasi. Vsi udeleženci so izrazili nezadovoljstvo nad neudeležbo povabljenih politikov, ministrov in nekaterih županov, saj sta poleg primorskega prišla le še šalovski Aleksander Abraham kot domačin in lendavski Jožef Kocon. Od politikov se je s slabo uro zamude pojavil edino prekmurski poslanec Geza Džuban. Vsi razpravljale! so se strinjali, daje en dan za tovrstna srečanja premalo, zato naj bi v prihodnje trajala najmanj dva dni. Predstavniki obmejnih krajev tudi niso zadovoljni z odnosom države do njih, saj so po njihovem mnenju zapostavljeni v primeijavi z drugimi kraji. Aleksander Abraham se je vprašal, zakaj dobijo demografsko ogrožene vasi enak odstotek pomoči kot primestne vasi pri npr. FOTO: NATAŠA JUHNOV ■ MKi stomilijonskem projektu. Tako so se vsi strinjali, da morajo v prihodnje s svojimi interesi nastopiti skupno proti državi, da tako dosežejo več. Lepo gesto je naredil lendavski župan Jožef Kocon, ki je na prošnjo predsednika krajevne skupnosti Sinji Vrh Ivana Čer-njaka - Sadjana obljubil, da bo lendavska občina poslala nekaj sredstev v Sinji Vrh v Belo krajino, kjer gradijo vodovod za dobrih 500 milijonov, saj imajo velike težave z oskrbo pitne vode. Na to se je navezal šalovski župan, ki je dejal, da so vode v njihovi občini postale onesnažene, zato bi za gradnjo kanalizacije potrebovali kar 700 milijonov, v proračunu pa jih je v ta namen TOMO KOLES samo 230. Sestali so se svetniki občine Kuzma Skrb za pitno vodo Pripravljajo projekte za gradnjo občinskega vodovoda Sredstva pritekajo v občinsko blagajno po načrtih, prihodki v prvem polletju pa so bili večji od odhodkov, so ugotovili na zadnji seji ku-zemskega občinskega sveta, na kateri so svetniki poročilo o realizaciji proračuna občine v prvem polletju tudi sprejeli. Seveda ob koncu leta v občinskem proračunu večjih presežkov ne bo, saj so nekateri odhodki v juliju in avgustu dodobra spraznili blagajno. Sicer pa posvečajo v občini Kuzma v zadnjem času posebno skrb oskrbi prebivalcev s pitno vodo, ki jo zdaj dobivajo iz skupinskih ali vaških vodovodov. V občini nameravajo zgraditi občinski vodovod, za katerega bodo uredili črpališče v Doliču. Poskusna vrtina je že narejena, opravili so tudi analize vode, ki so pokazale, daje voda neopo- rečna, naročili pa so že potrebno projektno dokumentacijo za gradnjo celotnega vodovoda. Računajo, da bodo projekti nared še letos, naložba pa bo potekala v skladu s finančnimi možnostmi. Sprva so načrtovali, da bi sredstva za gradnjo občinskega vodovoda prispevali tudi posamezni porabniki, vendar bodo gradnjo predali koncesionarju. Ker se začenja čas predvolilnih aktivnosti, so svetniki občine Kuzma z odlokom določili mesta, na katerih bo mogoče plakatiranje in objavljanje volilno-propa-gandnih sporočil, s tem pa bodo vsem strankam zagotovili enake možnosti za te aktivnosti. Višino povračil za uporabo cest za leto 2000, ki jih plačujejo lastniki traktorjev, so v občini že določili, na zadnji seji sveta pa so sklenili, da bodo za uporabo cest obremenili tudi lastnike bagrov in kombajnov. Ti bodo za uporabo cest letno prispevali 15 tisoč tolarjev za vsak stroj. L. KOVAČ ■ Z novim šolskim letom so odprli pri osnovni šoli Grad oddelek vrtca, ki ga obiskujejo otroci, stari od treh do petih let. Prihajajo s celotnega območja občine, ki zajema sedem vasi. Ker doslej v teh krajih ni bilo vrtca, so se morali starši znajti po svoje. Tako bodo sedaj mnogi rešeni skrbi zaradi varstva otrok. Domačini pa upajo, da bo tudi ta vrtec pripomogel k zvišanju natalitete in večjemu številu mladih družin, ki bodo ostale na podeželju. TK FINANCE & GOSPODARSTVO 14. september 2000, WSTilK Borza Dr. Jože Zagožen, minister za gospodarske dejavnosti, v Nafti Lendava Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 5.8.2000 do 12.09.2000 OPEČ za lendavsko rafinerijo VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 5.9.2000 12.9.2000 razlika v odstotkih delnice na trqu A Blaqovno trqovinski center 13.000 00 12.88733 -087 Intereuropa Koper 2.39604 2.399,79 0,12 Krka.tovarna zdravil, Novo mesto 25.93997 25.51323 -1 65 Lek, razred A 33.995,40 34.899 56 2 86 Luka Koper 2.891.18 2.87838 -0,44 Marcator. poslovni center 12.733.13 12.858.15 094 Petrol Ljubljana 19.74334 19.347 51 -200 Pivovarna Laško 4.467.40 4.38881 -1.76 Pivovarna Union 40.026,75 39.24192 -196 Radenska 2.322,16 229999 -095 Sava 15.86287 15.68737 -1.11 Zdravilišče Moravske Toplice 1.15000 1.10120 -4 24 delnice na OTC Fructal Ajdovščina 2.632.73 2.646 35 052 Gorenje Velenje 1.966 04 1.889,41 -390 Helios Domžale 34.768 33 34.389 33 -1 09 Kerna Puconci 3.000 00 3.19800 6,80 Tovama sladkorja Ormož 3.120 00 3.120 00 000 obveznice na prostem trqu Sl.Odškodninski sklad Zizdaia 7481 7503 0 29 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 9031 90.71 0.44 NFD 1 80.16 7993 -0 29 ZVON 1 6122 60.40 -1 34 POMURSKA INV.DRUŽBA1 11787 114 05 -324 ZLATA MONETA 1 59 58 5950 -0,13 POKOJNINSKI BON 41.15 40 52 -153 ATENA3 39,72 39,14 -1.46 INFONO ZLAT 49.75 4932 -066 KMEČKA DRUŽBA 49 02 49,75 1.49 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 31 02 3102 ODO Slovenski borzni indeks SBI20 1.689 96 1.681 82 -0,48 Borzni indeks obveznic BIO 10651 10781 122 Indeks delnic PID-ov PIX 1.298,16 1.28822 -0.77 V ospredju RARG+PILR in SAVA+COMG N a Ljubljanski borzi je bilo v zadnjih petih dneh opravljenega za 3,2 milijard SIT prometa. Najzanimivejša dneva sta bila sreda in petek. Vsi borzni indeksi so se v tem obdobju v povprečju znižali, med njimi sta najbolj izgubila indeksa prostega trga in kemije, najbolj pa je bil pozitiven borzni indeks obveznic. Indeks SBI 20 je ta torek končal pri vrednosti 1.681 točk, indeks pooblaščenih družb pa pri 1288 točk. Po tednu, ko je bila v ospredju delnica Gorenja zaradi požara, kjer je bil uničen obrat galvanizacije, je sledil teden v znamenju prevzemniške- ga preračunavanja. Pri družbi Gorenja zaenkrat škoda še ni ocenjena, njena delnica pa se še vedno ceni, njena vrednost je te dni zdrsnila na J.889 tolarjev. V petek je bilo zaradi nakupa Prerada sproščeno trgovanje z delnicam Radenske in Pivovrne Laško, hkrati z uradnim pojasnilom pa je Laško objavilo namero o prijateljskem prevzemu Radenske. Zaradi menjalnega razmerja med delnicami, ki znaša 1,77 delnic Radenske za delnico Pivovarne Laško, se je petkovo trgovanje tako sprevrglo v nakupovalno ali prodajno priložnost, kajti pri nas je potrebno kar nekaj časa, da se tečaji ustalijo pri napovedanih razmerjih. Trenutno je pri špekulantih zanimiva prodaja Laškega in hkrati nakup Radenske, saj je pri tečaju Radenske 2.322 SIT z menjalnim razmerjem 1.77, tečaj delnic Laškega vredna le 4.109 SIT, na trgu pa je vredna 4.388 tolarjev (razlika 6,7%). Podobna situacija je pri Savi in Colorju, tuje trenutna strategija špekuliranja v nakupu Save in prodaja delnic Colorja, dokler se ne doseže razmerje. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ Ukrepi za obujanje ukrepov a pogovorih z vodstvom Petrola, Nafte Lendava, sindikatom in poslanci smo se dogovorili, da bomo do petka vladi poslali pisno poročilo o stanju v tem podjetju s predlogi ukrepov,« je po ponedeljkovem obisku v Nafti Lendava najavil minister za gospodarske dejavnosti Jože Zagožen. Najprej bodo preverili, ali je mogoče dobiti strateškega partnerja, ki bi prevzel naložbeno pobudo za rafinerijo, zato bodo v sedmih do desetih dnevih objavili javni razpis, proučili pa bodo tudi možnosti za razvoj preostalih proizvodnih in novih razvojnih programov. Po predvidevanju ministra se bo vlada do predlogov opredelila na četrtkovi seji. Kot gost tribune 00 SDS Lendava pa je dr. Jože Zagožen še razkril, da bo prevzel pobudo pri iskanju strateškega partnerja za lendavsko rafinerijo OPEČ, to naj bi ob svojem obisku v Sloveniji obljubil generalni sekretar Rilwan Lukman. (Za pomoč ga je zaprosil premier Andrej Bajuk.) »... zato niti ni škoda, da bo razpis objavljen nekoliko kasneje,« je na tribuni še dejal minister, ob tem, ko je prej priznal, da je prišlo do zamude pri razpisu zaradi zamenjave sekretarjev, in ker so bili dokumenti odloženi v predalu. Štiristo milijonov -obljubljenih v drugo »Vzporedno s tem pa bomo poiskali možnosti, da se bo uresničil tisti del pogodbe med nekdanjo vlado in Petrolom, po kateri je država dolžna dati do konca leta v smislu dokapitalizacije štiristo milijonov tolarjev,« je še dejal minister. Toda o tem, kdo bo dal denar, se bodo morali na vladi še dogovarjati. Po njego- vem naj bi denar založilo Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ter ga »pokrilo« bodisi z denarjem iz sklada za skladnejši regionalni razvoja ali iz drugih virov. / »Vire bomo poskušali uskladiti in na vsak način doseči, da bo vlada poskušala to svojo obvezo izpolniti v celoti in v roku, ki je postavljen,« je. izjavil Jože Zagožen.In to naj bi'se zgodilo od' petega do desetega oktobra; S Petrolom v nežnejših tonih V Lendavi bi morali do Petrola, večinskega lastnika Nafte, ubirati mirnejše tone, je na tribuni z naslovom Gospodarski položaj v občini Lendava, menil Jože Zagožen. Z Janezom Lotričem, predsednikom uprave Petrola, se je pogovarjal, tik preden je odšel v Lendavo, o čem sta govorila, pa minister ni razkril. Je p'a dal vedeti, da tudi o tistem, doslej med lastnikoma Nafte, državo in Petrolom najbolj spornem vprašanju, in sicer reševanja starih dolgov. Jože , Zagožen je ponudi]Tešitev,'kot bi tlesknil s prsti,’in sicer reorganizacijo Nafte in ustanovitev holdinga, ki bi prevzel vse stare obveznosti in jih potem reševal v odnosu z državo. Tako bi se tudi »olajšalo« poslovanje družbe, ki je sedaj obremenjeno s starimi grehi. (Vemo, da prav na to možnost, preložitev celotnih starih bremen Nafte na državna rame- na, prejšnji finančni minister Mitja Gaspari ni pristajal. Ostro je terjal sodelovanje Petrola pri sanaciji teh dolgov, ker da je s to obvezo Petrol postal večinski lastnik Nafte. To vprašanje naj bi lastnika rešila, dokler je Nafta organizacijsko enovita.) Manjkajoči spomin Sicer pa se je v nastopu Jožeta Zagožna tako pred novinarji kot na tribuni poznalo, da je prišel v Nafto- Lendava, ne da bi prej natančno spoznal eno samo poglavje o njeni zgodovini, kronologiji dogodkov in dogovorih. Zanj je bila »novica«, ko so mu v Nafti povedali o prodani rafineriji na Kitajsko, govoril je še o »pravljicah« Andersenove študije, ki da je po njegovem v Predsednik slovenske vlade dr. Andrej Bajuk obiskal soboško Muro odstotkov, na račun tečajnih razlik se je iz panoge odlilo 10 milijard tolarjev, zaloge so se v štirih mesecih povečale za 19 odstotkov, 10 podjetij je v prisilni poravnavi, eno v likvidaciji in eno v stečaju. Če bi v tej dejavnosti, ki je pretežno izvozno usmerjena, lani ostalo 18 milijard tolarjev, kolikor se je odlilo na račun tečajnih razlik, bi bil položaj neprimerno ugodnejši in tudi standard delavcev višji, je dejal v pogovoru s predsednikom slovenske vlade dr. Andrejem Bajukom, ki je predvčeraj obiskal tudi Muro, predsednik uprave družbe Božo Kuharič. Sedanji vladi ostaja premalo časa za ukrepanje S lovenska tekstilna in konfekcijska industrija ni v zavidljivem položaju. Še pred leti je zaposlovala 70 tisoč delavcev, zdaj jih le še 30 tisoč. Ta panoga je lani prigospodarila 4,9 milijarde to- larjev izgube, položaj v letošnjem prvem polletju pa se je še poslabšal. Več kot dva tisoč delovnih mest je že ukinjenih, izvoz je manjši za 5 V Muri seveda vse te probleme čutijo tudi na svoji koži, ves čas pa tudi skušajo obvladovati položaj. Posledice tranzicije so stroju tekstilne industrije, ki ga je razpisala vlada. Na razpise so prijavili deset projektov, katerih vrednost so ocenili na 750 mi- Predsednik vlade dr. Andrej Bajuk si je v spremstvu najodgovornejših delavcev Mure ogledal proizvodnjo v Tovarni moških oblačil. Fotografija: JURE ZAUNEKER nosili predvsem delavci v delovno intenzivnih in izvozno usmerjenih podjetjih in Mura je gotovo med njimi. Kljub problemom v Muri niso drastično zmanjševali števila zaposlenih, bo pa zmanjševanje nujno in do leta 2002 naj bi Mura pristala pri 4.500 zaposlenih, vendar bodo to zmanjševanje skušali izpeljati čim manj boleče. Po besedah Boža Kuhariča so v Muri pričakovali, da bodo deležni večje podpore pri preu- lijonov tolarjev. Pričakovali so, da bodo dobili glede na razpisano vsoto in Murin delež v slovenski tekstilni industriji vsaj 200 milijonov tolarjev, dobili pa so jih le 42 milijonov. Na premierovo vprašanje, kaj predlagajo, v Muri pravijo, da je treba razbremeniti bruto osebne dohodke zaposlenih v delovno intenzivnih in izvozno usmerjenih podjetjih in uskladiti tečaj tolarja, ki od leta 1990 še vedno za 34 odstotkov zaostaja za in flacijo, potrebna pa je tudi večja fleksibilnost pri zmanjševanju zaposlenosti. V Muri o množičnem odpuščanju delavcev ne razmišljajo, zaposlujejo pa 600 invalidov, ki bi jih bilo treba zaposliti v invalidskem podjetju. Muralist je takšno Murino podjetje, ki zdaj zaposluje 200 invalidov, vendar je zakonodaja izredno toga in v invalidskih podjetjih letno ne dovoljuje več kot 20 novih zaposlitev, ne glede na število zaposlenih. Z zaposlitvijo invalidov v invalidskem podjetju bi se težave v podjetju bistveno zmanjšale. Predsednik vlade Andrej Bajuk je povedal, da morajo panoge, kot je tekstilna, in podjetja, kot je Mura, zanimati vsako vlado, saj bi sicer naredila veliko napako. Pripombam in predlogom, ki jih je slišal v Muri,Je Bajuk, kot je sam dejal, pozorno prisluhnil in si jih tudi zabeležil, kakšne bodo koristi, pa ostaja seveda vprašanje. Kar bodo lah ko storili, bodo v vladi storili, vendar v tem kratkem času, ki je še pred sedanjo vlado, veliko ne bo mogoče narediti, priznava sam premier. V Muri bodo pri svojih zahtevah vztrajali. V podjetju vsa leta poravnavajo vse svoje obveznosti do države, na ta račun nakažejo mesečno v Ljubljano 300 milijonov tolarjev, zato imajo pravico, da nekaj od tega dobijo tudi nazaj. LUDVIK KOVAČ« Nafti še videli niso, ter o drugih vsebinah, ki so razkrivale njegovo nepoznavanje tematike. To bi bilo umevno, če bi prišel v Lendavo na spoznavni obisk. Toda tuje obljubljal - le na osnovi tistega, kar je slišal v Petrolu in Nafti? Ekološki pravilnik bo ustavil rafinerijo »Pričakujemo takojšnje ukrepanje vlade, ker v neposodob-Ijeni rafineriji po 30. 6. 2001 ne bomo mogli več proizvajati naftnih derivatov z nižjo vsebnostjo žvepla, kot jo predpisujeta nov pravilnik in odredba. Rafinerijo bi morali čez noč zapreti,« je v izjavi za javnost ob uradni objavi odredbe in pravilnika o kakovosti tekočih goriv sporočil predsednik uprave Nafte Cveto Žalik. Za Nafto sporna dokumenta sta bila izdana tudi s soglasjem ministrstva za gospodarske dejavnosti, zato je Jože Zagožen v Lendavi dejal: »Ravno na pritisk in zahtevo našega ministrstva smo rok veljavnosti premaknili tako, kot zahteva evropska unija ... Menimo, da ta pravilnik ne ogroža proizvodnje, ampak omejuje prodajo derivatov te kakovo-' sti v državah EU. Eden od dogovorov danes je bil, da bomo ta pravilnik preverili ali se poskušali dogovoriti z ministrstvom za okolje in prostor, če obstajajo v dogovoru z EU kakšne možnosti, da bi omejitve še podaljšali.« MH ■ VESTNIK, 14. september 2000 GOSPODARSTVO Pivovarna Laško prevzema Radensko Turnšek in Behek - poroka iz prijateljstva Govorice o prevzemu uradno potrjene ivovarna Laško je 7. septembra v časopisu Delo objavila obvestilo o ponudbi za odkup delnic oziroma začetem postopku prevzema Radenske, d. d. Dan prej je svojo namero uradno sporočila tudi upravi Radenske, d. d., Agenciji za trg vrednostnih papirjev in Uradu za varstvo konkurence, podrobnosti o postopku in načinu prevzema pa sta pojasnila predsednika uprav obeh družb Tone Turnšek in Alojz Behek na dan javne objave na skupni tiskovni konferenci. bil z njo nadzorni svet Radenske le seznanjen. Pivovarna Laško pričakuje najmanj šestdeset odstotkov Zaradi nameravanega prevzema bo Pivovarna Laško pogojno povečala osnovni kapital in izdala nove nadomestne delnice. Menjalno razmerju bo ena delnica Pivovarne Laško za 1,77 delnice Radenske, rok za zamenjavo pa se bo začel po izdaji odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev ali predvidoma od 15. septembra do 27. oktobra. Radenska, d. d., ima skupaj 5 milijonov in 61 tisoč delnic, s tem da jih je imela Pivovarna Laško že doslej nekaj več kot deset odstotkov ali 516 tisoč delnic in bila v paketu drugi največji lastnik Radenske. Možnost zamenjave imajo tako vsi preostali delničarji Radenske, vrednost posla pa je enajst milijard tolarjev. Po izjavi pomočnika direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota v prevzemni družbi pričakujejo, da bodo postali z zamenjavo delnic od 60- do 65-odstotni lastnik Radenske. Oseminštirideset odstotkov imajo skorajda že v žepu, saj bosta svoje delnice zamenjala oba državna sklada, kapitalski in odškodninski, ki imata skupaj 26-odstotni lastniški delež, skupina NLB s skupnim 12-odstotnim deležem (pida Maksima in Pomurska investicijska družba ter banke NLB) ter pidi Zavarovalnice Triglav. »S skupino teh večjih lastnikov smo se tudi dogovorili in uskladili menjalno razmerje,« je novinarjem povedal Boško Šrot. Odločilno besedo o izidu napovedanega prevzema sta imela torej državna sklada, o nameri prevzema je odločal nadzorni svet Pivovarne Laško, medtem ko je ZSSS za Pomurje Za zakon o sanaciji Mure lede na zmanjševanje zaposlenosti v Pomurju predlagamo ZSSS kot celoti, da sprejme aktivnosti za sprejem Zakona o sanaciji pomurskega gospodarstva,« je po seji sekretariata Konference 00 ZSSS Pomurja novinarjem povedal Danilo Šipoš, sekretar območ- ne organizacije. Predlagani zakon naj bi spodbujal nastajanje novih zaposlitev in ne kot dosedanji, namenjeni sanaciji posameznih regij ali podjetij, ki so stimulirali predvsem odpiranje novih gospodarskih družb. Tam, kjer se zapirajo podjetja in delovna mesta, naj bi ustanavljali nova z enakovrednim številom novih delovnih mest, to pa naj bi dosegli z ugodnejšimi pogoji gospodarjenja. Zahteva po drugačnih pogojih poslovanja je v bistvu osnovna zahteva delodajalcev, vendar pa, kot menijo na sindikatu, ti prek svojih združenj ne pritiskajo dovolj na vlado za njeno izpolnitev. Turnšek in Behek o prijateljstvu »Rad bi povedal, da gre za prijateljski prevzem, saj je potekalo kupovanje tega deleža in bo potekalo v sodelovanju poslovodstva Radenske,« je pred novinarji izjavil prvi mož Radenske Alojz Behek, Tone Turnšek, predsednik uprave Pivovarne Laš ko, pa: »To ni nikakršen prevzem, ampak so nas k temu vodili naši skupni interesi..« Ti skupni interesi pa so skupno nastopanje na domačem in tujem trgu. »Kakorkoli gledano, gre v primeru Radenske in Pivovarne Laško za ugledni slovenski podjetji, ki sta za slovensko tržišče preveliki. In če sedaj nadaljujem samo z Radensko: procesi globalizacije, koncentracije in specializacije delujejo tudi na slovenskem malem trgu. Tem trendom se ne bomo mogli upreti in se težko upiramo že sedaj, vedno težje pa se bomo upirali v prihodnosti. ... Kljub večinskim tržnim deležem doma smo na tujih trgih zelo ranljivi. Prodiranje »Če nam bo to uspelo ali ne, boste imeli priložnost spremljati, mi pa se bomo trudili, da do tega pride,« je še napovedal Danilo Šipoš. Svobodni sindikati bodo pripravili predlog in utemeljitve za njegov sprejem, potem pa poiskali zaveznike med tistimi, ki zakon tudi uradno lahko predlagajo v sprejem. Prejšnji teden pa se je sestal tudi območni odbor sindikata tekstilne in usnjarskopredeloval-ne industrije Pomurja, na katerem so sklenili, da bodo formalnim predlagateljem zakonov predlagali tudi sprejem Zakon o sanaciji Mure. »Mura prek medijev na tuje trge je dolgoročni proces, konkurenca pa izredna in, to je tudi treba povedati, tuji trgi nikoli ne bodo domicilni trgi Radenske. In v takem okolju, v katerem je Radenska, je nujno treba videti, katere so variante, s katerimi se lahko upre tem svetovnim trendom, ki so zajele Slovenijo. Gre za sodelovanje s sorodnimi podjetji in videli smo, da je to mogoče s Pivovarno Laško,« je razloge za povezovanje Radenske pojasnil Alojz Behek. Prevzem s strani Pivovarne Laško pa je pojasnil Tone Turnšek: »Z naše strani obstajata dva razloga, zakaj smo se odločili za to kapitalsko povezavo. Prvič zato, ker smo bili do sedaj lastniki več kot desetih odstotkov kapitala in smo bili v dilemi, ali to prodati, kar bi bila velika škoda za Radensko, ali se odločiti za drugo varianto, da odkupimo večji del tega kapitala, izključno v dogovoru z upravo in vodilnimi delavci Radenske.« Skupaj v osvajanje Pivovarna Laško in Radenska imata na področju kapitalskega povezovanja velike ambicije, je še najavil Tone Turnšek, še posebej z nekaterimi družbami na trgih nekdanje Jugoslavije. Skupaj sta že nastopili pri nakupu Prerade, d. d, iz Splita, ogledujeta pa se še po nekaterih pivovarnah in živil-skopredelovalnih obratih. Povezave pa bosta poskušali izpeljati tudi doma, in sicer z nekaterimi napoveduje bistveno zmanjšanje zaposlenih, mi pa želimo doseči, da se ti ljudje v Pomurju na novo zaposlijo ... Želimo samo to, da nekdo v Pomurju odpira nova delovna mesta,« smo razumeli Danila Šipoša. MH! /M4V Radio Morski val 94,6 Mhz Sobota, 16. septembra 10.30-12.00 Potepamo se po trgatvah po prleških in prekmurskih gričih (Dušan Lopami k) sorodnimi podjetji iz živilskopre-delovalne industrije. »Vse v skladu z dogovori z upravami in na bazi dvostranskih interesov,« je govoril o duhu prijateljstva, kijih vodi pri kapitalskem povezovanju, Tone Turnšek. Turizem v Radenski ■ spomenik O turizmu v Radenski, njegovih razvojnih poteh in možnostih potem, ko bo Pivovarna Laško postala večinski lastnik Radenske, pa je dejal: »Vsem upravam Radenske za nazaj in vodilnim delavcem bi rad čestital za vse, kar so naredili na področju turizma v Pomurju. To je resnično lep spomenik in mislim, da bo zaživel in živi v vsej svoji veličini. Pa vendar Radenska sama ali s Pivovarno Laško ali s katerimkoli strateškim partnerjem bi tu morala narediti določene spremembe. Ta turizem bo vendarle treba postaviti na lastne noge.« In to ne več z denarjem Radenske tri srca, kajti po Turnško-vih besedah zahteva proizvodnja mineralnih vod in pijač precejšnja vlaganja v proizvodnjo, velika sredstva pa bodo v prihodnje namenili v razvoj trgov, ne toliko domačega kot tujih. »Za storitveno dejavnost v Radenski ne vidim problema, če bo ekonomsko uspešna. Če ne bo, se ve, najprej kadrovske menjave, če pa še ne bo šlo, pa se bo treba vprašati, kaj s to dejavnostjo. V Radenski smo ogromno vlagali v turizem in bomo še naprej, vendar, da ne bo nesporazuma, ta turizem bo moral začeti živeti na ekonomskih osnovah ne glede na to, kdo je lastnik Radenske in kdo na čelu Radenske,« je govoril Alojz Behek. MAJDA HORVAT FOTO: NATAŠA JUHNOV ■ V Murski Soboti se nam z letošnjim šolskim letom obeta velika pridobitev na področju visokošolskega izobraževanja. Visoka šola za podjetništvo Gea College razpisuje v sodelovanju z Obrtno zbornico OE M. Sobota podiplomski študij podjetništva v Murski Soboti. To ni zgolj nadaljevanje mnogih izobraževalnih projektov, ki so jih predavatelji Gea Collegea pri nas izvajali že do sedaj, ampak je zelo velik napredek na področju visokošolskega izobraževala v naši regiji. Gre za prvi izobraževalni program na tako visoki ravni, ki bo ob zadostnem številu prijavljenih v celoti potekal v Murski Soboti. Zaradi tega bo veliko dostopnejši slušateljem iz vsega Pomurja. Podiplomski študij podjetništva v Murski Soboti Podiplomski študij podjetništva je naravnan tako, da slušateljem ponuja zaokroženo znanje s področja podjetništva, to pa je ključnega pomena za uspešno gospodarjenje. Je izrazito aplikativno naravnan, tako da bodo slušatelji pridobljeno znanje na predavanjih in izkušnje, pridobljene na vajah, lahko takoj preizkusili tudi v praksi. Namenjen je tako slušateljem, ki že zasedajo poslovodna ali vodstvena delovna mesta, kot tistim, ki želijo svoje specialno, strokovno delo nadgraditi še s podjetniško kariero, za katero bodo ob strokovnih potrebovali tudi obilo podjetniških znanj. Med študijem imajo slušatelji šest obveznih in štiri izbirne predmete in ga končajo s specialističnim delom, ki praviloma obravnava problematiko konkretnega podjetja ali njihovega dela. Vpišejo se lahko kandidati z diplomo fakultete ali visoke strokovne šole. Študij je izredni v strnjeni obliki, to pomeni, da bo urnik prilagojen službenim obveznostim slušateljem. Podiplomski študij podjetništva je verificiralo pristojno ministrstvo in je usklajen s primerljivimi programi v tujini, to pa omogoča verifikacijo v evropskih in ameriških državah, hkrati pa je vključen v mednarodne evropske programe (PHARE, Tempus, Erasmus, Socrates in drugi). Omogoča pridobivanje mednarodnih subvencij in ponuja možnost izmenjave profesorjev in študentov, še posebej z Babson Collegeom, kije že tradicionalni mednarodni parter Gea Collegea. Program se bo začel izvajati predvidoma novembra. Vpisne obrazce in dodatne informacije dobijo kandidati na Obrtni zbornici v Murski Soboti, Lendavska ulica 33. DR. MITJA SLAVINEC! Pomurske mlekarne Pomurske mlekarne, nosilec kakovosti za mlekarstvo 2000 S šampioni pripravljeni na Evropo Pomurskim mlekarnam so tudi na letošnjem mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni dodelili laskavi naslov nosilca kakovosti za leto 2000. Posebno pozornost sta vzbudila nova proizvoda, rastlinska smetana in masleni namaz. Kot pojasnjuje direktor Pomurskih mlekarn Ivo Rotdajč, se v mlekarni zavedajo, da se kakovost začne na mirnih in prostranih pomurskih travnikih. Odkupljeno mleko s Pomurja je v primerjavi z drugimi odkupnimi območji boljše kakovosti, saj vsebuje več beljakovin in maščob. Tudi zato so v Pomurskih mlekarnah že sedmega naslova nosilca kakovosti Smetana ni več greh! Rastlinska smetana je nadomestek smetane za stepanje brez holesterola. Izdelana je na osnovi rastlinskih maščob in vode z dodatkom sladkorja In naravnih stabilizatorjev. Stepanje je hitrejše in lažje od priprave klasične smetane, stepena smetana pa je trdnejša, bolj obstojna in omogoča večje možnosti dekoriranja. Kot pravijo v Pomurskih mlekarnah, sladkanje brez holesterola ne bo na voljo le v boljših slaščičarnah, ampak lahko sproščeno uživate tudi ob tortah, kremah, sladoledih in sadnih kupah, pripravljenih v domači kuhinji. Sladice ne bodo le lepše, predvsem bodo bolj zdrave. za mlekarstvo še toliko bolj veseli. Letos so pomurski mlekarji prejeli šest medalj za kakovost in kar devet priznanj. Šampionski naslov so prejeli za polnomastno mleko v prahu, zlato medaljo pa za slovensko čajno maslo. Srebrni medalji so prejeli za fermentirano smetano in surovo maslo, bronasti pa za posneto mleko v prahu in sterilizirano homogenizirano smetano za stepanje. "Visoko kakovost proizvodov v Pomurskih mlekarnah dosegamo tako zaradi kakovostnih surovin in kot zaradi strogo nadzorovane proizvodnje, ki se nadaljuje z ustreznim skladiščenjem in prevozom do kupcev. Zaradi načrtnega dela imamo danes v Murski Soboti sodobno tovarno, v kateri smo že pred leti zadostili zahtevam za pridobitev certifikata ISO 9001 in uvedli sistem nadzora kakovosti HAACCP. Ker skoraj polovico proizvodov izvozimo, smo po tej plati na evropsko konkurenco že pripravljeni. Š povezovanjem z drugimi mlekarnami naš položaj na domačem trgu le še utrjujemo, prepričani pa smo, da tako utrjujemo tudi naš jutri na evropskem trgu. Ko smo leta 1991 razširili proizvodni program z novo tehnološko opremo in začeli s proizvodnjo trajnega steriliziranega mleka, trajne sterilizirane smetane, mlečnega napitka za sladoled za McDonaldi in ledenega čaja, smo vedeli, da bomo izgubo nenasitnega jugoslovanskega trga uspešno preživeli. Investirali smo tudi v razširitev opreme v laboratoriju za kemične in bakteriološke raziskave in s tem v izboljšanje nadzora kakovosti mleka. Zaradi jasne strategije bomo uspešno poslovali tudi, ko se bo treba spoprijeti z velikimi evropskimi mlekarji," poudarja direktor Pomurskih mlekarn Ivo Rotdajč. Prvi rezultati uspešne združitve Mlekarne Ptuj k Pomurskim mlekarnam se namreč že kažejo. V začetku septembra bodo Pomurske mlekarne na Masleni užitki zopet na mizi Zaradi sprememnjenega načina življenja in porasta civilizacijskih bolezni se spreminjajo tudi prehrambene navade. Kot poudarjajo v Pomurskih mlekarnah, je okus pravega masla, ki se topi v ustih, nenadomestljiv del prehrane vsakega ljubitelja hrane. Masleni namaz iz Pomurskih mlekarn bo zadovoljili še tako izbirčnega ljubitelja hrane, ki v prvi vrsti skrbi za zadravje, saj je mešanica masla in rastlinskega olja, ki ga odlikuje ' predvsem odlična mazavost in do 20 odstotkov nižja vsebnost holesterola. slovenski trg poslale mleko v novi embalaži in s tem zadostile še enemu strogemu dejavniku, ki bo doprinesel k visoki kakovosti proizvodov iz Pomurskih mlekarn. Neoporečno mleko tako za evropske kot slovenske kupce je torej od začetka septembra ne le v embalaži, ki bo še manj obremenjevala okolje, pojavilo se bo tudi v prepoznavnejši podobi. Kot so zapisali v strategiji in ciljih, bo skrb za varstvo okolja, katere značilnost so naravni proizvodi, čisto okolje in okolju prijazna tehnologija, vedno del politike kakovosti Pomurskih mlekarn. M. P. 8 (IZ)BRANO 14. september 2000, WSWK T_E R M I N A TOR Dobrodelna prireditev Zveze Romov Slovenije Denar namenili soboški porodnišnici 44. državno tekmovanje oračev Poleg tega, daje družinski človek, MARJAN PODOBNIK verjame tudi v stare šege. Ko je imel govor na prvem taboru SLS SKD v Mariboru, je z govorniškega pulta zbil kozarec, ki se je na tleh razbil. Takoj se je znašel in dodal »za srečo«. Verjetno si je želel »koliko delčkov toliko glasov«. Žal se kozarec ni razletel na milijon koščkov. Minister za ekonomske odnose in razvoj dr. MARJAN SENJUR je podprl ustanovitev subregije Prlekija. čeprav je priznal, da so jih s tem spravili v zadrego. S tem je okrepil stike predvsem z ljutomerskim županom JOŽEFOM ŠPINDLERJEM, ki sta jih navezala že v mladosti, ko sta bila še sošolca. TORTA SDS-a na kongresu v Murski Soboti bi verjetno zamikala mnoge, da bi zarezali vanjo, ampak ne toliko zaradi videza in okusa, pač pa zaradi teže... V NORŠINCIH in LUKAČEVCIH sta bili slovesno predani namenu kanalizacija oziroma čistilna naprava. Slednja je bila največja investicija v občini, ki je trajala tri proračunska obdobja. »Zaradi tega smo tudi prišli pod lupo Računskega sodišča. Ampak ko vidiš rezultat in imaš dober občutek, veš, da se je splačalo »dati kožo na boben«. Tudi to je spoštovanje pravne države. Nastopila štiri romska društva veza Romov Slovenije je pripravila v petek v soboški kinodvorani dobrodelno kulturno prireditev z nastopi romskih kulturnih društev. Denar, ki so ga zbrali na prireditvi in s prostovoljnim prispevkom romskih kulturnih društev, bo namenjen gradnji porodnišnice soboške splošne bolnišnice v Rakičanu. V kulturnem programu so nastopile romske folklorne skupine romskih društev Romani union iz Murske Sobote, Čaplja iz Vanče vasi - Borejec, Erjavo dombu iz Zenkovec in Zelena vejš iz Serdice. Svoje skladbe in priljubljene romske ljudske skladbe pa so zaigrali še glasbeni skupini Langa in Warios ter violinist Mario Horvat Palko. V teh nastopih so predstavili najbolj znano romsko glasbo in plese iz raznih delov sveta, opazen pa je poudarek na ruski, madžarski in balkanski romski glasbi, ki je vedno bolj priljubljena tudi med neromskim prebivalstvom v naši pokrajini. Ob koncu prireditve so ugotovili, da so zbrali 48000 tolarjev prostovoljnih prispevkov obiskovalcev, vsako od štirih sodelujočih romskih kulturnih društev pa je prispevalo še po 25000 tolarjev, torej skupno 148.000 tolarjev. Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat je Na kratko Kobilje V tem kraju končujejo četrto fazo gradnje kanalizacije: v zaselku Malo Kobilje gradijo namreč čistilno napravo, katere zmogljivost bo 800 enot in bo delovala na tako imenovanih zračnih pihalih, odpadna in očiščena voda pa se bo stekala v Kobiljanski potok. Gradbena dela so zaupali podjetju Gidgrad iz Lendave, tehnično opremo pa bo vgradilo ljubljansko podjetje Multihold. Celotna kobiljanska kanalizacija bo stala 65.000.000 tolarjev, samo čistilna naprava pa bo stala 20.000.000 slovenskih tolarjev. Predvidoma do konca septembra bo 150 kobiljanskih gospodinjstev in drugih priključenih na kanalizacijo. (J. Ž.) membnim projektom, kot je gradnja porodnišnice, ki bodo služili vsem Pomurcem in bodo prispevali k temu, da se bodo mame z otroki v njih bolje počutile. Organizatorjem prireditve sta se zahvalila tudi predstavnika soboške Nastopila je tudi Romska folklorna skupina iz Zenkovec. povedal, da so se za organizacijo te prireditve odločili, ker Romi želijo po svoji moči prispevati k tako po- občine Štefan Cigan in soboške bolnišnice Daniela Moreč. J. GABOR ■ Drevesni kirurg pri Gradu TUGO FRAJMAN: »Vedeti moramo, daje v bistvu za vse to, od trenerja do nekaterih igralcev, ki so bili pripeljani v klub ali prodani pred začetkom letošnje sezone, poskrbelo prejšnje vodstvo in tu jaz nisem imel skoraj nikakršnega vpliva.« TONE TURNŠEK: »Vsem upravam Radenske za nazaj in vodilnim delavcem bi rad čestital za vse, kar so naredili na področju turizma v Pomurju. To je resnično lep spomenik in mislim, da bo zaživel in živi v vsej svoji veličini. Pa vendar Radenska sama ali s Pivovarno Laško ali s katerim koli strateškim partnerjem bi tu morala narediti določene spremembe. Ta turizem bo vendarle treba postaviti na lastne noge.« Ljutomer Ljutomersko podjetje Segrap in Komunalno stanovanjsko podjetje Ljutomer sta obnovila Soboško cesto v Ljutomeru in vodovodno omrežje v naselju. Vrednost naložbe, ki zajema preplastitev in razširitev ceste, znaša 19.000.000 tolarjev. Gančani Letno srečanje upokojencev beltinskega DU je bilo v Gančanih. Tam jih je nagovoril predsednik Jože Bojnec, v imenu gančanskih upokojencev pa je navzoče pozdravila Anica Bugar. Besedo pa je povzel tudi predsednik DU Vinska Gora (občina Žalec), saj so prišli na srečanje v Gančane tudi upokojenci iz tamkajšnjega prijateljskega društva. V kulturnem programu so nastopili tudi gostje z Vinske Gore. Srečanje so nadaljevali z družabnim delom. Tudi zavrteli so se. (J. Ž.) Radenci V tej občini imajo 53 mest, na katerih smejo brezplačno obešati razne plakate in letake. Slednje je še posebno aktualno v tem predvolilnem času, ko so posamezne stranke zainteresirane za obešanje svojih plakatov. Občina Radenci pa bo ob tej akciji omogočila še nekatere druge oblike plakatiranja. (F. KI.) Prekmurci spet najboljši a 44. državnem tekmovanju oračev, ki je bilo konec prejšnjega tedna v Kočevju, sta nastopila tudi po dva tekmovalca iz Prekmurja in Prlekije. Še posebej dobro sta se odrezala prekmurska tekmovalca, ki sta med 28 orači iz Slovenije posegla po najvišjih mestih in tako nadaljevala tradicijo oračev iz Prekmurja. Jože Zver iz Brezovice je zasedel s 399,79 točke prvo mesto, Anton Nežič iz Nedelice je bil s 354,08 točke drugi, na tretje mesto pa se je s 349,29 točke uvrstil Anton Filak iz Bele krajine. Dobre rezultate sta dosegla tudi tekmovalca iz Prlekije, saj je osvojil Stanko Sobočan iz Bučko-vec s 322,79 točke sedmo, Franc Štuhec iz Bolehnečic pa s 309 točkami trinajsto mesto. Tudi v ekipni konkurenci je zmagalo Prekmurje, Prlekija pa je bila peta. Jože Zver in Anton Nežič bosta prihodnje leto zastopala barve Slovenije na svetovnem prvenstvu oračev na Danskem, Jože Zver pa je že odpotoval v Anglijo, kjer je letos svetovno prvenstvo. Nastop na njem si je priboril lani, Zvera pa spremlja tudi dolgoletni udeleženec svetovnih prvenstev Jožef Režonja iz Male Polane. , L. KOVAČ« »Soboški park bi potreboval ograjo!« Od minulega petka do nedelje se je mudil v občini Grad drevesni kirurg iz Anglije Graham Hayes, ki je Sobočanom že znan, saj je leta 1995 poskrbel za sedanjo ureditev mestnega parka. R azlog za Hayesov obisk graške občine pa je, da je Grad pred tretjo fazo obnove gradu, ki naj bi jo začeli februarja naslednjega leta in za katero so predvidena sredstva v višini 4,2 milijona nemških mark. Le-ta bodo namenjena notranji opremi in (p)oživitvi prostorov, ki so bili obnovljeni v prvi in drugi fazi. Mimogrede: prek Zavoda za zaposlovanje oz. Ministrstva za delo v občini izvajajo program izobraževanja v tradicionalnih obrteh in spretnostih za nezaposlene, njegovi prvi sadovi pa so že vidni na razstavi v gradu. Tretja stvar pa je revitalizacija grajskega parka, ki se razprostira na petih hektarjih. Park bi bil ključnega pomena za videz in prezentacijo gradu, saj mnogo gostov zanimata tudi botanika in okolje. Za osnovo bo rabil najstarejši kataster, ki je trenutno na voljo, iz obdobja okoli leta 1860. Zanimivo je, da v zgodovini gradu ni bilo vedno parka, in to zaradi boljšega pregleda terena in večje vidljivosti morebitnega sovražnika. Danes raste v parku 17 eksotičnih drevesnih vrst in predvsem te naj bi bile glavna skrb Grahama Hayesa. 41-letni Londončan seje začel z drevesno kirurgijo ukvarjati že v mladih letih, saj je nadaljeval tradicijo svojega očeta. Dolga leta je bil vzdrževalec kraljičinih vrtov v Windsorju, nato pa je že prispelo vabilo iz Murske Sobote. »To je zelo vznemirljiv Župan občine Grad Danijel Kalamar, krajinska arhitektka Stanka Dešnik in Graham Hayes (od leve proti desni) na predstavitvi v gradu. - Foto: TK projekt in jaz sem bil povabljen, da dam nasvet in priporočilo glede odnosa med gradopi in okoljem, ki ga obdaja. V Angliji imamo dolgo tradicijo obnove okolja okoli gradov, saj eno brez drugega ne gre. To je enako, kot če imaš hišo z vrtom. Če je vrt neurejen, pokvari (udi videz hiše. Pomembni so trije aspekti: kulturni, zgodovinski in okoljski. Mislim, da bi pri Gradu lahko nastal čudovit park, kjer bodo ljudje lahko uživali,« je ocenil Hayeš. Zanimivo pa je njegovo mnenje o sedanjem položaju soboškega parka: »Lepo bi bilo, če bi bila okrog njega ograja. Samo za nočni čas, da se narava spočije. Ko bi sonce vzšlo, pa bi se vrata spet odpr- la. Tako delamo v Angliji in rezultati so čudoviti. Kajti če se park uporablja 24 ur na dan, je preveč izkoriščen. Tudi rastline in drevesa se morajo spočiti. Vem pa, da je v Soboti težko narediti ograjo, ker ima park specifično lego: je v središču mesta in povezuje mestne četrti, zato ljudje neprenehoma hitijo skozenj.« TOMO KOLESI vestni k , 14. september 2000 (IZ)BRANO 9 Gornja Radgona 30. septembra bo ob lovski koči pri Negovi sedmi gobarski piknik. Organizira ga vodstvo območne obrtne zbornice. Športne ekipe, rekreativni in drugi uporabniki telovadnice Partizan morajo za uro uporabe odšteti 1.160 tolarjev. Še vedno je na voljo 4.000.000 tolarjev, ki so ostali, ko so razdelili posojila za pospešen razvoj malega gospodarstva. Na območju radgonske občine je 2.491 vodovodnih priključkov na javno vodovodno omrežje. Mesečna povprečna poraba je 44.000 kubičnih metrov vode. (F. KI.) Pomurska založba Z novim direktorjem rejšnji teden je prevzel krmilo Pomurske založbe dosedanji predsednik nad-ornega sveta Franc Gazvoda, na jegovo mesto pa so delničarji na kupščini, ki je bila v petek, os-rega septembra, imenovali Me-oda Logarja, direktorja DZU S tram, ki je tudi večinski, deveti-losemdesetodstotni lastnik Po-aurske založbe. S Hram se' je torej kot večin-ki lastnik odločil stvari vzeti v voje roke, končati skoraj leto ni trajajočo agonijo in v Po-aursko založbo pripeljati strate-kega partnerja. Zato tudi sklep kupščine o čiščenju starih gre-ov, saj bodo pokrili lansko 55,5-rilijonsko izgubo v breme po-lovnega sklada družbe. Kdo naj bi bil napovedovani trateški partner in kaj bo prišel? )irektor družbe Franc Gazvoda onkretnega odgovora na to vpra-anje ni dal, je pa napovedal, da e bo to zgodilo prav kmalu in še: Naš namen je, da ohranimo tari firmo kot njeno vrednost.... loja funkcija pa je, da izpeljemo anacijo in realiziramo dogovor o trateškem partnerju. Brez njega irma ne more preživeti.« MH ■ To poletje je bazenski kompleks v Moravskih Toplicah nekatere razočaral. red dnevi nas je v uredništvo poklicala občanka, ki je povedala, da se je poškodovala v Moravskih Toplicah, in sicer v novem bazenskem kompleksu Terme 3000, ko je šla po stopnicah v vodo. Zaradi tega je imela dve počeni rebri in ostala nekaj dni v bolnišnici, sedaj pa je na bolniškem dopustu. Opozorila nas je, da je slišala še za nekaj podobnih poškodb zaradi padcev v istem kopališču. Povedala je še, da je bila v bazenih vedno še posebno pazljiva, vendar pa je bilo tokrat v Moravskih Toplicah dejansko zelo spolzko in nevarno tudi za najprevidnejše. V kopališču Terme 3000 so po odprtju sicer imeli okrog bazenov tablo z opozorili v nemškem in slovenskem jeziku, da drsi in naj bodo kopalci še posebno pazljivi. Na precej mestih so namreč postavili tablo z napisom: »Pozor, drsi!« in »Achtung! Rut-sch gefahr!« To so takrat opravičevali z neprimernimi ploščicami, vendar pa med sezono niso naredili kaj dosti, da bi nevarnost zdrsa omilili. Za 1400 tolarjev vstopnine v kopališče bi človek po mnenju naše poškodovane sogovornice pri kopanju pričakoval tudi določeno mero varnosti in varnostno brezhibno kopanje, kot je na drugih kopališčih. Absurdno je, da iz zdravilišča zdrav človek odhaja bolan, dodaja. Na urgentnem oddelku soboške bolnišnice so nam povedali, da se spomnijo, da je prišlo k njim nekaj občanov s poškodba- In memoriam dr. Dragu Lutarju 2. septembra je na svojem domu v Trzinu pri Ljubljani po kratki kruti bolezni umrl prekmurski rojak dr. Drago Lutar. Rodil se je L decembra 1947 v ■Murski Soboti, kjer je obiskoval osnovno šolo in Gimnazijo. Mladost, ki smo jo živeli skupaj, je bila polna radosti in norčij v osnovni šoli in nepozabnih gimnazijskih letih. Drago je bil tih, preudaren, morda malce preresen. Po maturi je končal na Univerzi v Ljubljani študij kemijske tehnologije, nato pa se je zaposlil na Ištitu-tu Jožef Stefan v takratnem Odseku za kemijo fluora. Njegova akademska kariera se začenja z magisterijem 1976. in doktoratom 1980. na ljubljanski univerzi in se nato strmo vzpenja, saj je bi že v začetku 90. izvoljen za višjega raziskovalnega sodelavca na Inštitutu Jožef Stefan in za višjega znanstvenega sodelavca na Univerzi v Ljubljani. V svojem dolgoletnem raziskovalnem deluje bil avtor številnih člankov, predavanj in referatov na mednarodnih strokovnih srečanjih kemikov po vsem svetu. Sodeloval je s kemiki na univerzah ZDA, Velike Britanije, Nemčije, Francije in Japonske. Pogosto smo ga srečevali, saj se je zelo rad vračal domov k svojim domačim. Kolikokrat mi je rekel, da je vračanje domov v Prekmurje - v Soboto - način njegovega življenje. Poškodbe v bazenih V Moravskih Toplicah so padali Drselo je zaradi spolzkih keramičnih ploščic mi, ki so jih dobili v bazenih v Moravskih Toplicah, vendar ne morejo dati natančnega podatka, koliko jih je bilo poškodovanih v bazenih in koliko je bilo poškodovancev iz tega kopališča in koliko od drugod, saj o tem niso vodili posebne evidence. Vodja bazenskega kompleksa v Moravskih Toplicah Branko Ošlaj je povedal, da je bil bazenski kompleks to poletje še v poskusnem obratovanju in da se nekatere stvari še popravljajo. Tudi sami so ugotovili, da so tla zaradi keramičnih ploščic spolzka, zato so na to kopalce tudi posebej opozorili z napisi. Vse pomanjkljivosti bodo v prihodnje popravili, je zatrdil. Keramične ploščice so dobili od nemškega dobavitelja z zagotovljenim določenim faktorjem nedrsnosti, ki je potreben za bazene. Dodal je še, da se je tudi v prejšnjih letih dogajalo, da se določeno število ljudi na bazenu tudi poškoduje, vendar so to običajno redki primeri in gre za manjše poškodbe. Pogosto pa je za poškodbe precej kriva tudi nerodnost kopalcev. Če se zgodi kaka poškodba, se morajo kopalci obrniti na kopališke mojstre in vodstvo kopališča, ki jih zapiše v knjigo poškodb in mu po zdravljenju pokrijejo tudi stroške zdravljenja zaradi poškodbe. Odgovoril je še, da se je letos ob odprtju novega kompleksa število kopalcev povečalo in da je zaradi tega najbrž tudi nekaj več poškodb. Na vprašanje, zakaj tega niso poskušali preprečiti denimo s kakimi gumijastimi preprogami ali kakimi drugimi talnimi oblogami, ki bi preprečevale drsenje, nam je Ošlaj odgovoril, da preproge uporabljajo le v skrajnih primerih, saj se pod njimi rade razvijajo nevarne klice, bakterije, ki bi lahko bile nevarne za zdravje kopalcev. J. GABOR, foto: NJ ■ Dr. Boris Ženva, predstojnik Odseka za anorgansko kemijo na Inštitutu Jožef Stefan, se je od njega poslovil z besedami: »Našega Dragota sem poznal skoraj 27 let, to je od njegovega prvega dne na Ištitutu Jožef Stefan. Vesel sem, da sem imel to srečo, da sem z Dragotom zelo tesno sodeloval predvsem zadnjih 17 let, ko sva skupaj delala na različnih znanstvenih projektih, skupaj načrtovala znanstveno politiko odseka, razmišljala o novih investicijah, o nabavi nove opreme s skromnimi sredstvi, ki so bila na voljo, o mladih raziskovalcih, o raziskovalnih temah zanje, o novih znanstvenih projektih in še in še. Skupaj sva šla skozi mnoge žalostne in turobne čase pa tudi precej lepih trenutkov smo preživeli skupaj. Ko govorimo o našem Dragotu, ne moremo, da ne bi omenili njegovih človeških vrlin, predvsem človeške topline, ki jo je izžareval na vsakem koraku. Za sodelavce Inštituta Jožef Stefan je smrt našega Dragota izguba, ki jo bomo težko, če sploh kdaj nadomestili. Tudi med boleznijo je še vedno z veseljem pomagal sodelavcem odseka, predvsem mladim, če so ga prosili za pomoč. Zelo se je veselil novih pridobitev odseka, za katere se je tudi on zavzemal in boril, realizirali pa smo jih žal šele med njegovo boleznijo.« Smrt je neizprosna in dokončna. Dr. Drago Lutar je bil pokončen človek in izvrsten raziskovalec. Prekmurje je nanj lahko ponosno. NADJA IVANC MILOŠEVIČ ■ Anketa Mura je rasla z nami in mi z njo Hetrt stoletja dela in ustvarjanja v istem kolektivu, v istem delovnem okolju ni ravno kratka doba. Če delaš v složnem kolektivu, leta hitro minejo in za človeka je delo zadovoljstvo. Mura praznuje letos 75 let delovanja. V teh letih je delalo v njej več generacij delavcev. Mnogi so v njej začeli in končali svojo delovno pot. Spominjajo se prijetnih in tudi težkih trenutkov, velikokrat je bilo treba trdo prijeti za delo, ki je nemalokrat zahtevalo tudi samoodpovedovanje. Vztrajali so, Mura pa je rasla in se razvijala, tudi za prihodnje generacije. Konec tedna so podelili na slovesnosti ob obletnici Murine zlatnike delavcem za 25 let dela v tovarni in zlate znake kakovosti delavcem za kakovostno opravljanje dela. Na slovesnost so povabili tudi upokojence. Pogovarjali smo se z nekaterimi od njih. MARIJA MAUČEC iz Lipovec: Zaposlena sem že 30'let, prej sem delala v Kroju, zdaj pa sem že 25 let v Muri. Delam v Tovarni moških oblačil, privadila sem se in je prijetno, čeprav je včasih tudi težko. Nikoli ni bilo enostavno, v zadnjem času je še težje, vse je bolj napeto, kupci postavljajo kratke dobavne roke, zahteve po kakovosti so vedno večje, vendar s skupnimi prizadevanji vodstva in vseh zaposlenih rezultati ne izostajajo. Plače res da niso več takšne kot včasih, vendar je pomembno, da imamo zaposlitev in redne mesečne dohodke. JOŽE SEVER s Cankove: Za 25 let dela v Muri sem letos dobil Murin zlatnik in vesel sem, da se Mura spomni sodelavcev, ki vztrajajo v tem kolektivu. Prej sem bil zaposlen v Ljubljani pa na Cankovi, nato v Kroju in zdaj v Muri. Nad delom se ne pritožujem, saj delam v skladišču in le v dopoldanski izmeni, je pa delo zdaj zahtevnejše kot nekoč. Če me vprašate o plačah, moram reči, da so bile vča sih boljše, vendar so razmere zdaj drugačne in moramo se pač zadovoljiti. Želim si, da bi upokojitev dočakal v tem podjetju. ANICA HORVAT iz Murske Sobote: Moje prvo delovno mesto je bilo v Muri pred 25 leti in ves čas sem ostala zvesta temu kolektivu. Delam v prijetnem okolju, v Ženskih oblačilih v prikrojevalnici, s sodelavci se dobro razumemo, in če je delo človeku v zadovoljstvo, potem tudi četrt stoletja hitro mine. Se je pa v teh letih v Muri veliko spremenilo, delo je sicer zahtevnejše, vendar so se delovne razmere izboljšale. Plače niso več takšne kot včasih, vendar če se primerjamo s sorodnimi dejavnostmi, se ne smemo ravno pritoževati. ŠTEFAN FARIČ iz Kupšinec: Imam 32 let delovne dobe in ves čas sem delal v Muri. . Začel sem leta 1965 kot vajenec in nadaljeval po vojaščini, zdaj pa sem vodja skladišča v Ženskih plaščih. Za vodenje skladišča in organizacijo dela sem prejel zlati znak kakovosti, to pa je dokaz, da posvečajo v podjetju prav kakovosti dela posebno pozornost. Z delom sem zadovoljen, čeprav je treba velikokrat delati po delovnem času in tudi ponoči, ivoljen s plačo, ki v primerjavi z naraščajočo v zadnjem času zaostaja. JOLANKA HARI, upokojena delavka iz Križevec na Goričkem: Zdaj sem že deset let upokojena, Muri pa sem hvaležna, da mi je kot stoodstotni invalidki omogočila zaposlitev in s tem lastne vire dohodkotza preživljanje. Za Muro sem po naročilu 26 let šivala na domu, tako domači kot delavci in vodstvo Mure pa so mi bili pri delu vselej v oporo. V začetku je bilo težko dosegati normo, vendar sem veliko krat delala tudi ob sobotah in nedeljah in tako nisem zaostajala za delavkami perila. Kot invalidko meje ob delu vselej obdajal prijeten občutek, da si lahko sama služim kruh. KOLOMAN HORVAT iz Murske Sobote: Delam v Ženskih plaščih, tu sem začel pred 25 leti in ostal vse do danes. V teh letih se je seveda veliko spremenilo. Tržišče je postalo zahtevnejše, zahtevnejši so tudi materiali, in če človek želi dosegati rezultate in z izdelkom zadovoljiti zahtevnega kupca, mora vložiti v delo veliko truda in naporov. Plačilo za delo je bilo včasih boljše, vendar takrat so bili drugačni časi. Sem pa srečen, da imam delo, da lahko skrbim za svojo družino, in če bo možnost, bom v Muri dočakal tudi upokojitev. ANA KARDOŠ, upokojena delavka iz Polane: Začela sem delati pred vojno, leta 1938, takoj'po končani osnovni šoli, še v Šiftarjevi tovarni, kjer smo šivali srajce in hlače. Ni bilo lahko, saj sem v službo vsak dan hodila peš ali s kolesom, vse leto, poleti in pozimi. Tudi delovne razmere niso bile lahke, že takrat smo delali pri tekočem traku, imeli smo norme, pozimi pa se je iz peči, kjer smo kurili, pogosto kadilo. Upokojila sem se leta 1973 in v novi tovarni nisem delala, sem pa zadovoljna, da Mura ne pozablja upokojencev, ki smo prav tako pomagali pri razvoju tovarne. LUDVIK KOVAČ, foto: N. JUHNOV ■ 1O INTERVJU 14. september 2000, VESTNIK ako slabih rezultatov, kot so jih dosegli črno-beli letos v začetku sezone, ni bilo že od leta 1961, ko je Mura igrala še v republiški ligi. Bolj kot igra pa je simpatizerje razočarala neborbenost nekaterih domačih igralcev, ki so takoj po prejetem zadetku povesili glave in se vdali v usodo, čeprav je bilo do konca tekme časa za še več kot en polčas. Predsednik Mure Tugomir Frajman, ki je bil na to funkcijo izvoljen v letošnji sezoni, je v krizni situaciji, ki je samo posledica lanskoletne slabe politike, na katero sam ni imel vpliva, poskušal vleči najbolj racionalne poteze, ki so se mu - kot kaže -končno začele obrestovati z zmago Mure v Ajdovščini proti Primorju z 2 : 1. Toda ne gre pozabiti, da je na tej tekmi črno-bele dvakrat rešil okvir vrat, torej bo z igralci treba še precej delati, da dosežejo svoj maksimum in ugodne rezultate. Iz besed predsednika pa je tudi razvidno, da obstaja kaj malo možnosti, da bi se k Muri vrnil njen največji lanskoletni talent Fabijan Cipot, ki bi v Fazanerijo prišel iz Maribora sam ali skupaj z napadalcem Jo-vicom Vicom, in če se to zgodi, bo moral oditi nekdo od sedanjih igralcev. Navijači Mure so bili iz tedna v teden bolj razočarani. Zadnji poraz v pokalni tekmi z Dravogradom je izbil sodu dno. »Strinjam se z vašo ugotovitvijo. Ne samo vse ljubitelje nogometa v Pomurju, ampak tudi vse nas, člane uprave, je ta poraz zelo prizadel.« V zadnjih tednih ste vztrajali, da boste odslovili nekaj igralcev in osvežili moštveni kader, trdno pa ste stali za trenerjem Zlatkom Cicom Kranjčarjem. Je ta poraz vendarle prinesel spremembo? »Tako je. S trenerjem Kranj-čaijem smo se sporazumno razšli in od 7. septembra naprej Cico ni več trener Nogometnega kluba Mura. Ekipo je prevzel Slobodan Djurič (dosedanji trener vratarjev, o katerem je izrekel največ pohval naš uspešni reprezentančni vratar Dejan Nemec, ki je ravno pod Djuričevim vodstvom prišel do številke 1 pri belgijskem Bruggeju, ki celo vodi na tamkajšnji lestvici. Sedaj Djurič trenira tudi Murinega vrataija Boštjana Ali bo v kratkem spet tako na tribunah soboškega (še vedno) prvoligaša? Tugomir Frajman, predsednik NK Mura »Klub je skoraj izpadel, igralci pa so dobili vse plačano!?« Če v Fazanerijo pridejo novi igralci, bodo morali oditi nekateri stari Tugomir Frajman (na sredi) priznava, da bo stala Muro »avantura« s trenerjem Kranjčarjem (na levi) kar nekaj denarja. Luka, za katerega pravi, da ga čaka še veliko trdega dela. Drugače pa je Slobodan Djurič že delal kot trener cele ekipe (znan je predvsem po dobrem delu z mladimi, op. a.), ki mu bo pomagal Zlatko Gabor, in ta dva trenerja imata popolno podporo celotnega upravnega odbora in vodstva NK Mura.« To je podobno kot v Novi Gorici, kjer so odslovili trenerja in postavili dva domača strokovna delavca, vendar so tam poudarili, da bo to tako dolgo, dokler se ne najde trajnejša rešitev. Kako je pri vas? »Tudi pri nas je to zaenkrat začasna'ješitev. Začasna zaradi tega, ker se še nismo dogovarjali z nobenim od trenerjev. Vendar moram posebej poudariti, da bo med kandidati - če jih bomo iskali - tudi zdajšnji trener, ki je prevzel ekipo, se pravi Slobodan Djurič.« Mnogo nekdanjih simpatizerjev kluba je obupalo nad slabimi rezultati in več ne hodijo na tekme, zato bi bil zanimiv vaš komentar ocene tistih, ki so gledali tekmo proti Dravogradu, namreč da so se fantje na igrišču premalo trudili. »Da, to je tudi naša splošna ugotovitev, daje bilo nasploh premalo teka in borbenosti. In to na vseh tekmah in še posebej v drugem polčasu. Ali je to problem fizične priprave ali problem v glavah igralcev, je zelo težko povedati. To bomo poskušali ugotoviti in spodbuditi ekipo, da bo dala več od sebe. Glede igralskega kadra pa tako: jasno je, da celotnega ne moremo zamenjati. Mi lahko pripeljemo še kakšne nove igralce, vendar to tudi pomeni, da bo kdo od teh, ki so sedaj še v klubu, moral oditi. Ker na koncu koncev finančni načrt kluba je zaokrožena celota in kakšnih posebno dragih nakupov si mi žal ne moremo privoščiti. Se pravi, prišlo bo kvečjemu do kakšnih zamenjav. Moram pa še dodati, da v tem trenutku na trgu ni kakovostnih igralcev, ki bi lahko normalno vstopili v igro in za našo ekipo pomenili okrepitev.« Čeprav večina navijačev in boljših poznavalcev nogometa zavrača idejo, da bi Mura letos lahko izpadla iz prve lige, ste po prvih kolih, položaju na lestvici in igri, ki je bila prikazana do pred kratkim, morali začeti razmišljati tudi o tem in ne več o petem mestu, ki je bilo pred začetkom sezone postavljeno kot končni cilj. »Mislim, da naš cilj še vedno • ostaja peto mesto. Zaupam v ekipo, ker me bo težko kdo prepričal, da imajo Korotan, Dravograd, Domžale in Tabor boljše igralce kot mi.« Toda skoraj vsi ti so vam od-ščipnili točke ali vas premagali. »Da, to je žalostna resnica. Mi smo sicer Korotan premagali, enako Dravograd v prvenstvu. Na pokalni tekmi z njimi smo bili resda slabši, toda tudi tu smo imeli cel kup priložnosti. Mislim, da smo vseeno boljša ekipa. Vprašanje pa je, zakaj je to moštvo tako malo dalo. Ali so nekateri igralci, eee, ne bi rad rekel, obupali oziroma imamo z njimi težave, je drugo vprašanje. Dejstvo je, da bi ekipa morala dati več, kot je doslej dejansko pokazala. In na tem upanju gradimo za naprej.« Potem se še vedno ne strinjate, da bo Mura od tekme s Primorjem naprej začela graditi strategijo, kako obstati v ligi? »Boj do petega ali šestega mesta lahko pomeni tudi boj za obstanek v ligi, če so ekipe izenačene.« Kdaj lahko obljubiva privržencem Mure, da se bo »njen voz prebil iz tega blata«? »Upajmo, da smo z zamenjavo trenerja naredili en korak. Drugega smo naredili tudi s tem, da smo v klub pripeljali dva igralca: Adjeija in Kopunoviča. To sta dve zadevi, ki bi morali izboljšati stanje v klubu. Vendar bomo videli, ali je to res. Najlažje je »vreči puško v koruzo« in oditi na težka gostovanja kot na izlet. Mi bomo že takoj poskušali narediti korak naprej in priti do ugodnega rezultata. V tekmi proti Kopru 17- septembra pa mislim, da dejansko nimamo več nobenih rezerv, s katerimi bi opravičili še kakršnokoli doma oddano točko.« Človek bi rekel, da bo v primeru domačega poraza proti Kopru tudi Tugo Frajman razmišljal, ali bo še predsednik kluba? »To bi bila seveda najlažja odločitev. Vendar sem mnenja, da se s tem stanje ne bi rešilo, saj konec koncev sam ne morem igrati. Po drugi strani pa moramo vedeti, da je v bistvu za to vse, od trenerja do nekaterih igralcev, ki so bili pripeljani v klub ali pa prodani pred začetkom letošnje sezone, poskrbelo prejšnje vodstvo in tu jaz nisem imel skoraj nikakršnega vpliva.« Ko ste ravno načeli to temo: Zlatko Kranjčar ni bil poceni. Pogodba, ki jo je imel, ga je verjetno tudi ščitila, kajti take »zvezde« se znajo zavarovati. Vas je ta avantura drago stala? Ne bom vas vprašal po konkretnih številkah, ker so te v našem nogometu skrivnost. »Da. Gotovo je, da nas bo ta avantura stala še nekaj denarja. Pogodba je bila dejansko napisana povsem enostransko, njemu v korist. Mi bomo vložili vse napore, da bomo v sporazumni prekinitvi poskušali doseči čimbolj ugoden finančni položaj za nas.« To bo dobra lekcija za vnaprejšnjo previdnost, kajti trener, ki si že zagotovi enoletni zaslužek, pa svojega dela ne opravi, ne bi smel »kasirati« tako velikega denarja. »S tem se absolutno strinjam. Vsi, ki smo kjerkoli zaposleni, smo odvisni od rezultatov svojega dela.« Če potegnemo primerjavo s tovarno Mura, s katero ste močno povezani: za vsak tolar se mora vaših 6000 sodelavcev krvavo boriti in si ga pridobiti. Gotovo Mura na čelu z generalnim direktorjem Božom Kuharičem dolgo ne bo prenašala slabih rezultatov. »To je jasno. Tudi mi dolgo ne bomo gledali teh stvari. Kajti meni, ko sem prihajal v klub, ni bila jasna ena stvar: klub je v lanski sezoni osvojil komaj deseto mesto, se pravi, če ne bi bilo Beltinec in Pohorja, bi bili že lani zreli za izpad, igralci pa so dobili v bistvu vse plačano. Krog je sklenjen šele takrat, ko bodo igre na igrišču zadovoljile gledalce in posredno s tem tudi sponzorje in upravo kluba.« Z zmago proti Primorju lahko napovemo boljše čase soboškega nogometa, saj so črno-beii v Ajdovščini doslej vedno izgubili ali igrali neodločeno. Kako ste dočakali težko pričakovano prvo zmago? »Vsekakor z veseljem. Čestitam strokovnemu vodstvu in igralcem, toda to je šele ena dobljena bitka. Nas čaka še trdo delo in v domači tekmi proti Kopru moramo ta rezultat potrditi.« »Začasni« trener Slobodan Djurič ima sedaj pri vodstvu kluba verjetno tudi večje možnosti, da postane stalni trener. »Tako je. Slobodan Djurič je gotovo prava rešitev, ki ga podpira celotno vodstvo NK Mura.« Je to pred tekmo s Koprčani v Fazaneriji napoved konca slabih časov prekmurskega prvoligaškega nogometa? »Mislim, da tudi prej Mura ni igrala tako slabo, kot so kazali njeni rezultati. Vendar so nas leti pripeljali tako daleč, da smo morali nekaj ukreniti. Gospod Djurič pozna vse igralce, saj je že nekaj let v našem klubu, in po mojem mnenju je bila postavitev njega za trenerja v tem trenutku najboljša rešitev. Ima naše zaupanje ravno zaradi tega in na tekmi s Koprom bomo poskušali potrditi uspeh proti Primorju, saj nam šele v primeru osvojenih treh točk proti Kopru zmaga v Ajdovščini nekaj pomeni.« Boljšega vabila na ogled nedeljske tekme torej ne bi moglo biti. »Ja, prosim vse gledalce, da nas podprejo. Že pred začetkom prvenstva sem dejal, da potrebujemo malo več časa, da stvari postavimo na svoje mesto. Jasno je, da naše simpatizerje in gledalce to ne zanima preveč, zanima jih samo rezultat, ampak do rezultata in nekega pomika naprej ne moremo priti prek noči.« TK, MD, GG ■ IBTI1 , 14. september 2000 KULTURA 11 Razstava del Igorja Banfija in Nace Rojnik Prekmurski kolaž in Pištekova njiva Zahtevni projekt skulptur Nace Rojnik Galeriji v Murski Soboti si ljubitelji umetnosti lahko ogledajo razstavo slik Igorja Banfija in skulptur Nace Rojnik. Banfijeva dela je ob otvoritvi predstavil Robert Inhof in povedal, da jih v grobem lahko razdelimo na dva dela, na bolj pesimističen del, ki ga je avtor poimenoval Pištekova njiva, kjer se tako po kompoziciji, vključevanju napisov in motivu kaže vpliv Nikolaja Beera, vendar ga ne moremo označiti kot bibličnega slikarja. Drugi del Banfijevih stvaritev je ciklus z naslovom Prekmurski kolaž, kjer avtor uporablja svetlejše, bolj optimistične barve s poudarkom na rdeči. Tukaj sicer ima za izhodišče tihožitje, ki pa ga nato »členi tako dolgo, da se izvorne oblike povsem razblinijo. Pri teh kolažih gre za reduciranje in abstrahiranje osnovnega motiva, katerega končni rezultat je predvsem poudarjanje razmerja med ploskvijo in strukturo«. Igor Banfi, ki seje rodil leta 1973 v Murski Soboti, je končal Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani leta 1997 pri prof. Andreju Jemcu, študij na slikarski specialki pa leta 2000 pri prof. Lojzetu Logarju. Doslej je imel že nekaj samostojnih razstav v Murski Soboti, Mariboru, Ljubljani in v nekaterih drugih krajih po Sloveniji. Drugi del razstave v soboški galeriji so skulpture kiparke Nace Rojnik, ki je bila sicer rojena v Ljubljani, vendar že več kot dvajset let živi in ustvarja v Slovenj Gradcu. Projekt, ki je razstavljen, je nastal v sodelovanju z Galerijo likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, avtorica pa ga je začela pripravljati leta 1998. Zamislila si v prostor postavljene »kolose« velikih dimenzij: gre za prostostoječe skulpture in reliefe, od katerih merijo nekateri v višino skoraj tri metre. Zahtevna tehnika vlivanja umetne mase in tehnika žgane gline sta zahtevali mesece zbranega dela. Hkrati s tem so nastajala tudi dela komornega značaja, ki živijo svoje lastno življenje v preštudiranih proporcih, in za katere bi težko rekli, da so le skice ali priprave za oblikovanje skulptur velikega formata. J. GABOR! Skulpture Nagovarjanja avtorice Nace Rojnik v soboški Galeriji Z mašo, na kateri so blagoslovili podobo svetega Huberta, zaščitnika lovcev, so se v lovskem domu v Bogojini končali letošnji Ko-šičevi dnevi. XII. Košičev teden kulture je tako s premorom trajal kar od 25. avgusta do 10. septembra, prireditve so potekale v štirih vaseh: Bogojini, Ivancih, Bukovnici in Filovcih, bistveni poudarek pa je bil letos dan besedi, o čemer si lahko več preberete v prejšnji številki Vestnika. Košičev teden je sovpadal tudi z 12. praznikom Krajevne skupnosti Bogojina in 4. praznikom Občine Moravske Toplice. Prireditve so bile zelo dobro obiskane, o čemer priča tudi naš posnetek, ki je nastal pred župnijsko cerkvijo v Bogojini ob sklenitvi Košičevega tedna, kjer so nastopili tudi dekanijski cerkveni pevski zbori. Tako ni manjkalo gostov iz vse Slovenije in registracijskih tablic od Maribora do Nove Gorice. - Besedilo in foto: TK Likovna delavnica Mirka Rajnarja Informativni dan za vse, ki se želijo udeležiti likovne delavnice akademskega slikarja Mirka Rajnarja, bo v ponedeljek, 18. septembra, ob 17. uri na Osnovni šoli I v Murski Soboti. - TK Del lesenega mozaika s portreti pomembni mož iz prekmurske zgodovine Portreti pomembnih prekmurskih mož Leseni mozaik iz šestnajstih vrst prekmurskega lesa župnijskem domu v Črenšovcih so predstavili v okviru tedna duhovnosti in kulture leseni mozaik z naslovom Sveta družina, ki gaje naredil akademski slikar in specialist restavrator Štefan Hauko, in obenem tudi odprli razstavo njegovih likovnih del. Gre za skoraj deset metrov dolg in tri metre visok mozaik na steni župnijskega doma, ki so ga naročniki v dogovoru z avtorjem posvetili sveti družini - očetu, materi in sinu. Na desni strani mozaika so podobe ljudi, oblečenih v tipično prekmursko nošo, ki hodijo v slavnostnem sprevodu, obrnjeni proti sveti družini, ki je v sredini mozaika. Na levi strani lesenega mozaika pa so portreti šestih pomembnih mož iz prekmurske zgodovine, ki so bili pomembni na družbeno-političnem področju pri ohranjanju slovenstva, umetniški ustvarjalci in duhovniki. To so dr. Franc Ivanocy, Jožef Klekl starejši, Daniel Halas, dr. Ivan Zelko, Lojze Kozar in dr. Franc Cigan. Mozaik predstavlja torej tudi poklon tem možem in simbolizira njihovo navezanost na pokrajino ob Muri in ljudi. Štefan Hauko se je pri ustvarjanju mozaika zato odločil za uporabo lesa iz dreves, ki rastejo v naši pokrajini. To so: hrast, oreh, vrba, topol, akacija, hruška, jelša, smreka, bor, bukev, javor, ameriška cedra, češnja, lipa. Pomemben del mozaika pa je tudi les vinske trte, ki je simbol trdožive rasti in globoke zakoreninjenosti v svet. V spremni besedi ob razstavi je umetnostni zgodovinar Franc Obal povedal, daje sveta družina predstavljala temeljno celico v nastanku in razvoju krščanske vere in da je Štefan Hauko »s svojim novim lesenim mozaikom dodal nekaterim doslej naslikanim portretom znamenitih prekmurskih cerkvenih mož še njihove izrezljane podobe v lesu, ki v obliki stenskega mozaika odkrivajo njegovo pionirsko delo na tem področju ne samo v našem ožjem pomurskem, temveč tudi širšem slovenskem prostoru. Z njim je ponovno potrdil svojo mojstrstvo v kiparsko-rezbarskem oblikovanju, vezanem na sakralnost, kot posebno obliko umetniške izpovedi ustvarjalca, za katerega si upamo reči, da mu predstavlja svetost njegovega pogleda na svet, na življenje in smrt poglavitno življenjsko vrlino.« JOŽE GABOR! Vilko Novak: Spomini na . dr. Avgusta Pavla VI. Kot odgovor na madžarski prevod Cankarja smo Slovenci prevedli (V. Novak s Tinetom Debeljakom, na pobudo Nika Kureta) najbolj vidno madžarsko delo v 19. stoletju in še v začetku 20. stoletja: Imreja Madacha (izg. Madač): Tragedija človeka. Prvi prizor te dramske pesnitve je objavil Dom in svet 1939 s prevajalčevim člankom o njem: prihodnje leto je prišla na svetlo vsa knjiga (Založba ljudskih iger) z lesorezi d. Fauja. Delo, ki so ga imenovali madžarski Faust, so ilustrirali razni slikarji, slovesnki opremi (arh. V. Glanz) pa so na razstavi prevodov v raznih jezikih prisodili prvo mesto. Istvan Szeli, profesor novosadske univerze, le napisal celo knjigo o južnoslovanskih prevodih Madacheve knjige in je po natančni analizi slovenskemu prevodu prisodil prvenstvo tako glede vsebinske natančnosti kot glede pesniške ustreznosti n vrednosti. Toliko o tem v zvezi s Pavlom, ki je o prevodu napisal več pohvalnih ocen. Sodelovanje med slovensko Gugoslovansko) ih madžarsko kulturo je tik pred izbruhom druge /ojske prav sistematično oživelo. V načrtu je bil ?revod vrste knjig na obeh straneh in tako je kot prva slovenska izšla Cankarjeva Na klancu v Pavlovem prevodu: A szegenysoron. To optimistično razpoloženje je kot strela presekal začetek vojske, ki je bila Madžarom sicer vsiljena od Nemcev, toda z velikim navdušenjem so sprejeli »vse nazaj«, kar jim je odvzel trianonski mirovni sklep in so to geslo na glas ali tiho gojili ves čas. Tudi Avgusta Pavla je prizadela zasedba slovenskega Prekmurja, ker je vedel, da ni stalna in da se bo vmes zgodilo mnogo hudega. Nekaj o njegovi usodi v tem času sem že povedal, eposredno v najino sodelovanje in pogostno dopisovanje v zadnjih desetih letih pa je posegla objava mojega članka »Neznano Prekmurje« v budimpeštanskem katoliškem magazinu 4. julija 1942 na borih dveh straneh. Izzval meje profesorski pisun B. B., ki si je dal od dijakov prevajati moje in drugih članke ter jih prirejal v madžarskem (“vendskem«) duhu. Na njegov članek v gimnazijskem letnem poročilu sem posredno odgovoril v slogu šolske naloge, kaj pišejo madžarski zgoodovinarji in jezikoslovci o »ogrskih« Slovencih, dodal slike s slovenskimi napisi (npr. Plečnikova cerkev v Bogojini) ter brez vsake bojevitosti zavrnil vse madžarske trditve o neslovenskosti (»vendstvu«) prekmurskih Slovencev. Soboški tednik, pisan zdaj le še v madžarščini, je hitro in ostro napadel moje pisanje, zvedeli pa smo, da so prej spraševali tudi o njem in o meni sombotelskega škofa in beltinsko grofico Marijo Zichy. Ta mi je bila naklonjena, tudi živela je ves čas v Sloveniji in Jugoslaviji ter je izjavila-, daje pač za Slovence vse to, kar pišem, samoumevno in da članek ni pisan napadalno in navaja v prid slovenstvu Prekmurja tiskane izjave madžarskih znanstvenikov iz zadnjega polstoletja. Teh njenih pojasnil Soboški tednik seve ni omenjal. Sombotelski škof se je izvijal, da ni kompetenten za reševanje teh vprašanj, da so mladi izobraženci pač vzgojeni v slovenskem duhu - saj ni pozabil, kako ostro so ga zavrnili ob obisku v Lendavi 1941 mlajši prekmurski duhovniki, ki jih je nato po večini razmestil po svoji škofiji ter imel z njimi dnevno opraviti. Eden, naglušni Matija Balažič, je celo vsak dan maševal kanonikom v stolnici in zahtevali so od njega, da zamenja pri tem barvo nogavic in sandale s črnimi čevlji... Avgust Pavel seje takoj zavedel resnosti posledic mojega članka, ki se je s posredovanjem samega madžarskega lista - napad je bil naslovljen: »In vendarle živijo Vendi...« - čeprav neki profesor piše drugače - bliskovito razširil po Soboti in drugod v Prekmurju. Ljudje so živahno razlagali in se smejali, češ kako so nasedli - toda peštanski list ELET ni hotel prinesti nikakega njihovega popravka ali pojasnila. Toda bralci so se obenem bali: saj vas bodo zaprli. Sam nekoč veliki S. Miko- la, ki se mi je kazal naklonjenega, ker je bil od Madžarov preziran, me je ustavil na soboški ulici, češ: »Vilko, slaba drva si naložil na ogenj -madžarski rek za ponesrečeno dejanje - in iz Madacha (ki sem ga prevedel) se nisi ničesar naučil...« - nakar sem mu smeje se odvrnil: »O, naučil sem se zlasti njegov konec: Človek, bori se in trdno zaupaj!« Dvomeče meje pogledal, ker je dobro razumel, kam merim in začel seje po domače pogovarjati o položaju: Saj tudi ni vse po moji volji, kar se tu dogaja, saj celo mene ne poslušajo in so razdraženi, če jim kdo ugovarja. Ne jih dražiti še bolj - že navzočnost nekaterih slovenskih profesorjev na gimnaziji težko prenašajo, a le za prvo silo, potem vas bodo pa razgnali po državi, pripravljeni bodite na to. Spoštujem tvoje delo in ne bi rad, da bi se ti kaj hujšega zgodilo...« Tudi Pavel je mislil enako glede posledic mojega članka: »Najmanj, kar ti grozi, je hitra premestitev na »ov« kraj sveta - pa ne misli, da v Sombotel ali kakšno večje mesto, kot se je šalil s teboj Hartner, ko vas je profesorje začasno sprejel in obenem napovedal poznejšo premestitev v notranjost države in tebi seje nasmehnil »Vi ste pa tako raje v kakem večjem mestu...« Mogoče je tedaj mislil tako, zdaj pa slišim, da terja tvojo takojšnjo odpustitev. Ni druge pomoči, da takoj pišeš njegovi ekselenci, milostljivemu gospodu ministru za šolstvo, velikemu zgodovinarju Balinu Homanu, mu razložiš stvar in ga prosiš, da te kot prevajalca iz madžarskega slovstva in znanstvenega delavca zavaruje pred ljudmi, ki gledajo vse le politično, dnevno.« (SE NADALJUJE) 12 NAJ... KMETIJA 14. september 2000, »Rit Sklepna prireditev akcije Naj... kmetija 2000 v Markovcih Veselje na obnovljeni domačiji Tradicijo bi bilo škoda prekiniti li še naprej ostati zvest desetletni akciji Naj... kmetija ali jo prenehati organizirati, ker se je morda »izrodila«? To je dilema, ki jo bomo rešili v Podjetju za informiranje v Murski Soboti. Toda že zdaj je mogoče zapisati, da bi mi in najbrž tudi vi zelo pogrešali tradicionalno večletno poznopoletno druženje na kmetih, zato bo najbrž takšna ali drugačne akcija tudi v prihodnje. K temu nas je spodbudil odličen obisk, saj je bilo po nekaterih ocenah 3.000 ljudi, pa tudi Slavnostni govornik - direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ervin Direktorica Irma Benko izroča priznanje predstavniku Černelove »Prihajam iz Kmetijsko-gozdarske zbornice R Slovenije (KGZS) - nove organizacije v slovenskem kmetijskem prostoru s katero smo Slovenci končno dobili stanovsko organizacijo, ki povezuje kmete, lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov ter kmetijske podjetnike, podjetja in zadruge. Z ustanovitvijo KGZS so dobili slovenski kmetje pravno podlago za enotno nastopanje do lokalnih skupnosti, do države ter prek mednarodnih povezav do EU, v katero vstopamo. V KGZ so vključeni tudi kmetijsko-gozdarski zavodi in strokovne službe, ki delajo v okviru zavodov in s katerimi se bomo lahko člani neposredno dogovarjali o razvojnih programih, svetovanjih in strokovni pomoči. Prek KGZS, ki je nevladna organizacija, imamo možnost, predstaviti tudi širši slovenski javnosti, da kmetijstvo in podeželje nista pomembna le z vidika prehrane, ampak imata še druge pomembne vloge. Poseljenost podeželja, kulturna krajina, tradicionalne vrednote in raznolikost slovenskega podeželja ..: bodo še naprej obstajali le s kmečkim človekom v njegovem domačem okolju.« (Iz nagovora Ervina Kuharja) naj... kmetije Slavku. Na razglasitvi naj... kmetije je bilo po naši oceni več kot 3.000 ljudi. Kuhar - nas je pohvalil: »Menim, da so akcije, ki spodbujajo razvoj slovenskega kmetijstva, kmetom pa dajejo tekmovalnega duha in jim krepijo samozavest, še kako potrebne, saj na ta način spoznajo, da so tudi oni lahko boljši oziroma celo najboljši. In če takšno akcijo spremlja še močna medijska publiciteta, kot so to storili pri Vestniku, ip ta ।ininek še večii. Pa ne samo pri kmetih, ki so v akciji sodelovali, temveč spoznajo ta prizadevanja še tisti, ki ne kmetujejo in morda ne poznajo težav v kmetijstvu ...« Štirje člani.strokovne ocenjeval ne komisije (Melita V. Lemut, Damjan Jerič, Žita F. Novak in Goran Dominko) so na prireditvi v Markovcih, ki jo je vodila Nevenka Emri, še enkrat utemeljili odločitve, potem pa sta direktorica Podjetja za informiranje Irma Benko in odgovorni urednik Vestnika Janko Votek podelila odličja in nagrade. Podelitve so se udeležili vsi nagrajenci. Letošnia naj. .. kmetija je Černelova Pogled s ptičje perspektive na Hanžekovičevo obnovljeno hišo in prireditveni prostor. kmetija iz Slaptinec, naj... obnovljena hiša je staro (a lepo obnovljeno) kmečko poslopje Hanže-kovičevih v Markovcih. Nagrado za ohranjanje tradicije je prejela kmetija Sedonjevih iz Sodišinec, nagrado za kmetijstvo pa Perševa kmetija iz Gerlinec. Posebna priznaja pa so dobile kmetije: Jakobovih iz Lipovec, Vitezovih iz Tešanovec, Frasovih iz Lešan in Andrejčevih iz Sodišinec. Idejo za akcijo Naj... kmetija je dala pred desetimi leti (in jo tudi pet let vodila) Vestnikova no Folkloristi iz Šalovec so navdušili s svojimi plesi. Tudi župan se je vrtel. vinarka Bernarda Balažič Peček, zato smo se ji moralno oddolžili s posebnim priznanjem. Na Vestnikovi prireditvi v Markovcih, pa so imeli svojih »pet minut« tudi trije župani: šalovski Aleksander Abraham (naj... obnovljena hiša in prireditev sta v njegovi občini), veržejski Drago Legen (iz njegove občine je družina Hanžeko-vič) in svetojurijski Slavko Mihalič (iz njegove občine in celo rojstne vasi je Černelova naj... kmetija). Zaradi drugih obveznosti se ni mogel udeležiti slovesnosti, zato je nagovor prebrala direktorica občinske uprave Francka Lovrenčič. Emil Kuhar: »Menim, da so akcije, ki spodbujajo in dajejo kmetom tekmovalnega duha, še kako potrebne.« Dobrote žena iz Slaptinec so šle v promet kot - med. Zvedeli smo tudi, da je svetoju-rijska občina dodelila zmagoviti kmetiji 100.000 tolarjev nagrade, a se ji je ta odpovedala v korist PGD Slaptinci. Tritisočglava množica se sploh ni dolgočasila, kajti nastopilo je kar nekaj zabavnih skupin: veržejski etnoglasbeniki Zadnji moment, folklorna skupina KUD-a Ša-lovci, harmonikar Slavko Novak iz Žihlave pa Zamurjenci, ki jih poznamo z Murskega vala. Odlični so bili tudi veržejski šaljivci s svojim razglabljanjem o higieni na kmetih. Ugotovitev: nekoč je bilo več otrok zato, ker je imel vsak človek svoj »žmaj«, ker se pač niso kopali. No, pločevinasto banjo pa so nekje le staknili in jo prinesli na »prizorišče«. Jedače in pijače pa je bilo tudi dovolj, saj je bila prava veselica, kjer so ponujali Hanžekovičeve mesne dobrote; obiskovalci so pili vino goričkih vinogradnikov, Fran-geševo penino, s svojo ponudbo se je predstavila Rengeova kmetija iz Šalovec ... Izkazale pa so se tudi ženske iz Slaptinec, ki so spekle na ducate kvasenic in prleških gibanic in vse prodale. Poznejša zabava se je nadaljevala ob zvokih z ansambla Zlati zvoki. Zares bogato preživetje resnično lepe poznopoletne nedelje. Na svidenje spet prihodnje leto! Š. SOBOČAN, foto: N. JUHNOV! IKTUI , 14. september 2000 DOBRO JE VEDETI Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne »Blažiti bolečino, božansko je delo« svetu vedno bolj narašča samozdravljenje, to je uporaba zdravil brez recepta na lastno bolnikovo pobudo in ob pomoči farmacevta ali drugih zdravstvenih delavcev. Ljudje se najpogosteje zatečejo po pomoč v lekarno zaradi bolečine, delež prodanih analgetikov zoper blage do zmerne bolečine v mišicah in kosteh ter glavobole pa je 15-odstoten. Kaj je bolečina? Bolečina je neprijetna zaznava, izzvana z dražljaji, ki povzročajo poškodbe tkiv. Po pomenu je lahko fiziološka, ta ima opozorilno in zaščitno vlogo in jenja, ko usahnejo bolečinski dražljaji ali vnetje ugasne, ter patološka, ki je kronična in bolnika izčrpava ter ovira njegovo življenje. Je le bolezenski znak, zato vedno skušamo prepoznati njen skrivnosti vzrok. Tako poišče farmacevt v lekarni po pogovoru z bolnikom najprimernejše zdravilo glede na jakost bolečine, bolnikovo starost ter njegove navade in razvade (alkoholizem) ter upošteva medsebojni vpliv z drugimi zdravili, kijih bolnik jemlje. Zdravljenje bolečine Poznamo narkotične analgetike, ki se izdajajo le na recept in se uporabljajo pri močnejših bolečinah, ter nenarkotične analgetike, med katerimi se nekateri izda- jajo tudi brez recepta, ki imajo šibke do srednje močne protibolečinske lastnosti, pogosto pa znižujejo tudi povišano telesno temperaturo in zavrejo vnetja. Za samozdravljenje se najpogosteje uporabljajo pripravki z acetil-saliciino kislino (aspirin, andol), pa-racetamolom (lekadol, panadol) in kombinirani pripravki, ki vsebujejo še propifenazon in kofein. Acetilsalicilna kislina odpravlja bolečine in znižuje vročino že sto let. Zavira tudi vnetje in sicer preprečuje nastajanje posebnih snovi, prostaglandinov, ki prispevajo k otekanju in bolečini vnetega tkiva. Pomaga pri glavobolu, zobobolu, blagih revmatičnih bolečinah, MURSKA SOBOTA APC - tablete proti bolečinam OVEN Ona: Začela se boš ukvarjati z zadevo, od katere ogromno pričakuješ, vendar bo izkupička bore malo. Nikar se ne zapri vase, ampak se posveti raje drugim, veliko realnejšim in dosegljivejšim ciljem. On: Postavi se na noge in zavihaj rokave! Le tako lahko upaš, da se ti bodo načrti tudi uresničili. Prijetni pogledi te bodo sicer za kratek čas zmedli, vendar se boš kaj hitro znašel. Le pogumno! bolečem grlu in nelagodju, ki ga povzročajo vročinske bolezni. Paracetamol deluje na možgane in hrbtni mozeg ter zmanjšuje zaznavanje bolečega dražljaja. Uporabljamo ga lahko proti vsakdanjim bolečinam, npr. glavobolu, zobobolu ali bolečinah v sklepih, ne blaži pa vnetja. V kombiniranih zdravilih kofein sam po sebi ne učinkuje analgetič-no, pač pa prispeva k skupnemu učinku zoper bolečine zaradi dviga razpoloženja in splošnega počutja. Vitamin C zveča odpornost organizma pri infekcijskih boleznih in telesnem naporu. Morda je prednost mešanic tudi hkratno delovanje enega analgetika na možgane in drugega na mestu bolečine, vendar ni dokazov, da bi bili pripravki z več kot enim analgetikom učinkovitejši. Poleg tega jih spremljajo preteči kombinirani stranski učinki različnih sestavin. ALENKA FRUMEN, BIK DVOJČKA RAK LEV Ona: Prihajaš v obdobje popolne harmonije s svojim novim partnerjem in prav nič ti ne more pokvariti občutka sreče. To se bo poznalo tudi na tvojem videzu in razpoloženju in kaj hitro bodo rezultati tudi drugje. On: Postavljen boš pred veliko odločitev, vendar boš ostal trezen in razsoden. Prijateljica te bo nenavadno pogledovala, ti pa se nikakor ne boš mogel odlepiti od svoje družbe. Pozneje ti bo še žal... Ona: Naj te ne motijo pesimistične napovedi tvojih prijateljic, ampak poskusi ravnati predvsem po svojem lastnem prepričanju. Tisto, kar že dolgo načrtuješ, se ti bo tudi tokrat izmaknilo, toda nikar ne obupaj. On: Nikar ne postavljaj svojega ugleda na kocko, saj sedaj ni ravno čas, da bi se igral s srečo. Poskusi raje z malo varnejšimi naložbami, ki prinašajo manjši, a zanesljiv dobiček. Ona: Pometi najprej pred svojim pragom, šele nato začni kritizirati svoje prijatelje. Če boš nadaljevala s takšnim načinom življenja, se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš nenadoma ostala sama. In nikomur ne bo mar On: Naredil boš konec sanjam in se konkretno lotil zadeve, ki ti že dalj časa ne gre iz glave. Sicer bo tveganje precej veliko, a se bo na koncu pokazalo, da je bila odločitev povsem pravilna. Murphyjevi zakoni saka rešitev problema rodi nov problem. Nič ni tako lahko, kot je videti. Če se ti zdi, da vse dobro napreduje, si zagotovo nekaj spregledal ali delal na prenizki ravni. Pravilo sposobnosti: Kdor zna, naredi. Zobobol se začne v soboto zvečer. Osnovni Murphyjev zakon: Če gre lahko pri kakšni stvari kaj narobe, bo tudi šlo! Zakon št. 1: Še nikoli noben projekt ni bil končan pravočasno, z istimi judmi, ki so ga začeli, v okviru proračuna in možnosti, da bo prvi, je majhna. Zakon št. 2: Ena od prednosti nejasno postavljenih ciljev projekta je v em, da se na ta način izognete dolžnosti ocene ustreznih stroškov. Zakon št. 3: Napor, potreben za popravke usmeritve projekta, raste geometrijsko s časom. Zakon št. 4: Izrečeno namero vidimo vedno drugače od tistega, ki jo e izrekel. Zakon št. 5: Edino merljive ko-isti so realne. Neoprijemljive koristi se ne dajo meriti, zato neopri-emljive koristi niso realne. Zakon št. 6: Čeprav vse stvari iobro potekajo, bo nekaj gotovo slo narobe itd. (ob naštevanju teh :akonov smo jih kar precej izpustili). Zakoni sestankovanja: A) Če još prezgoden, bo odpadlo. B) Če soš točen, boš čakal. C) Če boš :amudil, boš prepozen. Č) Če te se bo, boš nekam izvoljen. D) Šte-ilo neumnih pripomb raste s kva-Iratom števila navzočih. Zakon telefoniranja: Če zavr-š napačno številko, ni nikoli zase-lena. Relativnostna teorija: Dolžina ne minute je odvisna od tega, na ateri strani straniščnih vrat si. Zakon TV-programa: A) Če ta v vsem tednu le dve oddaji, vre-ni ogleda, bosta na sporedu isti an ob istem času na različnih pro-ramih. B) Edina nova oddaja, ki e je veseliš, je odpovedana. C) le gledaš v TV-seriji eno od na-aljevanj in potem še eno, bo to otovo ponovitev istega. Nakupovalni zakoni: A) Če je obro, tega ne delajo več. B) Če ti s prav, je grdo. C) Če ti je prav in seč, je predrago. Murphyjeva filozofija: Če se očutiš dobro, nič ne skrbi, bo že linilo. Murphyjevi principi: A) Če gre se v redu, je nekaj narobe. B) Ko vari že ne morejo iti slabše, se to mdarle zgodi. C) Nič ni tako sla-3, da ne bi moglo biti slabše. Pripravil: MILAN JERŠE ■ mag. farm. ■ V nedeljo so prodajali na sejmišču pri soboškem 17 rabljenih avtomobilov, prodali pa Ona: Najprej se boš smejala, pozneje pa se boš še tepla po glavi. Ne izmikaj se srečanju, ki ti je usojeno, saj ni nikjer rečeno, da se boš morala tudi odločiti. Nekdo te bo prav pošteno prestrašil. On: Ko se boš odločal med poslovno uspešnostjo in ljubeznijo, se bo tvoja odločitev nagnila na stran poslovnosti. Je že tako, da imaš rad predvsem finančno stabilnost, za drugo pa boš poskrbel kdaj kasneje. so le enega, in sicer Opel Kadett 1,3, letnik 1987, prevože- nih 164.000 kilometrov, na novo registriran, za 260.000 to- larjev. Znamka Letnik Kilometri Cena Zastava 101 1990 52.000 150.000 SIT Mercedes 190 D 1986 205.000 660.000 SIT Peugeot 405 1991 59.000 665.000 SIT Golf Jxb 1,3 1989 150.000 430.000 SIT Nissan Suny 1,4 1992 120.000 590.000 SIT Renault 9 > 1992 128.000 630.000 SIT Seat Cordoba 1995 120.000 1.100.000 SIT j Fazanova bedra z grozdjem Polpete iz leče Črni koren v solati Čokoladni polmeseci Korenčkova Juha s šampinjoni Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Korenčkova juha s šampinjoni 300 g korenčka, 5 cl olja, 20 g moke, 10 cl belega vina, 140 cl vode, 30 g masla, 100 g svežih šampinjonov, poper, sol, peteršilj, limonin sok Korenček očistimo, ostrgamo in zrežemo na drobne kocke. V kozico damo olje, na njem prepražimo korenje, da postekleni, nato korenje pomokamo in še malo prepražimo. Zalijemo z vinom in vodo. Začinimo s soljo in poprom. Počasi kuhamo, da se zmehča. .Nazadnje dodamo na kocke narezane šampinjone, ki jih prej na maslu prepražimo oziroma dušimo. Pred serviranjem dodamo po okusu limonin sok in potresemo s sesekljanim peteršiljem. strani. Nato zalijemo z vinom in jušno osnovo. Vse skupaj dušimo, po potrebi dolivamo. Ko so bedra mehka, jih vzamemo iz kozice, na preostanek tekočine pa damo marinirano grozdje, katero zalijemo še s pet centilitrov vina, v katerem smo razmešali škrobno moko. Dušimo še pet minut. Vroča bedra damo na krožnik, prelijemo z omako in takoj postrežemo. Polpete Iz leče 120 g leče, 100 g krompirja, 45 g čebule, 5 g paradižnikove mezge, 50 g drobtin, 1 jajce, 5 cl olja, sol, poper Lečo čez noč namočimo, nato jo v slani vodi skuhamo. Kuhano lečo odcedimo, dodamo kuhan krompir in vse skupaj sesekljamo v sekljalniku. Dodamo prepraženo na kocke narezano čebulo, jajce, drobtine, sol in poper. Vse skupaj rahlo premešamo. Iz te mase oblikujemo na deski pogačke - polpete, ki jih v ponvi na maščobi spečemo. Črni koren v solati DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG Fazanova bedra z grozdjem 800 g črnega korena, 5 cl olja, 5 cl kisa, sol, koper Črni koren ostrgamo, ga za pol ure namočimo v slano in okisano vodo in nato skuhamo v slanem kropu. Mehkega in ohlajenega narežemo na dva centimetra dolge kose, prelijemo z oljem in potrosimo s sesekljanim koprom. Čokoladni polmeseci VODNAR Ona: Spomnila se boš nekdanje priložnosti in se zamislila nad svojo realnostjo. Dobro bi bilo poskusiti, mogoče je prijatelj še vedno podobno razpoložen kot nekoč. Toda potrebno bo nekaj truda, to pa je odvisno samo od tebe. On: Prišel bo nepričakovan finančni priliv, ki ti bo dodobra popravil tvojo finančno situacijo. Je že res, da ni vse v denarju, zato ti ne bi škodilo, če bi pogledal tudi kam drugam. Prav prijetno boš presenečen ... Ona: Prijatelju boš naredila ogromno uslugo, ki ti jo bo povrnil na najlepši možni način - najlepši vsaj zate. Toda nikar se ne zanašaj na kakršnokoli trajno kombinacijo, ampak raje uživaj, dokler še lahko. On: Prihajaš v obdobje, ko boš moral kar najbolje izkoristiti tiste tvoje lastnosti, ki so tvoja najboljša stran. Nikar pa ne mešaj ljubezenski afer s svojimi poslovnimi interesi, saj se ti to lahko to kaj hitro maščuje. Ona: Prenagljena odločitev ti lahko prinese celo kopico problemov in zapletov v ljubezni. Izkoristi svoje adute in na enostaven način zagotovi prednost. Todavpra-. sanje je, ali bo to partnerju všeč. On: Razveselil se boš prijateljičine pozornosti, vendar boš pozneje pričakoval veliko več, kot ti je pripravljena dati. Da bi si pridobil naklonjenost sodelavcev, ti ni treba razmetavati denarja. Ona: Nekdo iz tvoje stalne družbe si že dalj časa vztrajno prizadeva, da bi našel področje, kjer bi ti lahko kar najbolj škodoval. Poglej malo okoli sebe ali pa se kar najbolje zaščiti pred neljubimi presenečenji. On: Poskusil boš tudi tam, kjer sicer ne pričakuješ kdo ve kakšnega uspeha. Toda izkazalo se bo, da si dobro ravnal. Nikar se ne obotavljaj in ne čakaj na prihodnji maj, saj je ta še zelo daleč. Ona: Ljubezenska avantura te bo dobesedno vrgla iz ustaljenega življenja, po drugi strani pa ti bo prinesla neverjetno srečo. Mogoče je ravno to tisto pravo, zato se ti na vsak način splača potruditi. On: V tednu pred teboj te čaka cel kup nepričakovanih dogodkov, ki jih boš po temeljitem premisleku vendarle uspel strniti v razumljivo celoto. Šele takrat boš spoznal, da si s stvarjo preveč odlašal. Pohiti! 1000 g fazanovih beder, 400 g rdečega grozdja (modra frankinja), 15 cl belega vina, 8 cl vinskega žganja, 80 g masla, 20 cl jušne osnove, 5 g škrobne moke, 10 g sladkorja, sol, poper, rožmarin Grozdne jagode operemo in na krpi osušimo. Damo v skledo, prelijemo z vinskim žganjem, potresemo s sladkorjem in rahlo premešamo. Pokrijemo in pustimo, da se marinira. Fazanova bedra v hladni vodi operemo, osušimo, začinimo s soljo, poprom in rožmarinom. Maslo v kozici segrejemo, na njem zarumenimo bedra z vseh 4 jajca, 100 g sladkorja v prahu, 60 g čokolade, limonina lupina, 1 vanilin sladkor, L pecilnega pradka, 140 g ostre moke Jajca, sladkor, vanilin sladkor in limonino lupino penasto umešamo. Ko dobro naraste, dodamo grobo naribano čokolado in moko s pecilnim praškom. Vse skupaj narahlo premešamo. Maso damo v pomaščen in pomokan pekač. Pečemo 25 minut pri 175 °C. Pečen in na pol ohlajen biskvit narežemo v obliki polmeseca, po vrhu pa posladkamo s sladkorjem v prahu. Ona: Sicer se boš odločila za bolj tvegano varianto rešitve svojih ljubezenskih probiemov, vendar se moraš zavedati morebitnih posledic. Mogoče je prav, da greš na vse ali nič. On: Je že res, da boš napredovat počasi, vendar bo vsaka nova zmaga utrdila občutek zadovoljstva in samozavesti, ki si ju do sedaj pogrešal. V ljubezni se ti ne obeta prav nič dobrega, zato bodi pozoren na partnerkine poteze. RIBI Ona: Nenadoma te bo zagrabila silna želja po nežnosti, toda pazi, da ne bo tega kdo izkoristil. S prijateljicami se boš prav prijetno zabavala, pa še nekoga boš spoznala. Izkoristi ponujeno priložnost! On: Potreboval boš veliko samozavesti in notranjega miru, saj se ti je v zadnjem času nabralo kar precej zapletenih problemov. Toda nikar se ne predaj, saj boš iz kopice dela potegnil tudi nekaj prav prijetnega. za zdravje in dobro počutje IZ NAŠIH KRAJEV 14. september 2000, VESTNIK Zanimivost iz Čepinec Lepo oskrbovano samotno evangeličansko pokopališče Čepinska cerkev je na ozemlju Markovec Zakonca Gizela in Franc Bertalanič iz Murske Sobote sta nedavno praznovala pomemben jubilej - zlato poroko. Žena Gizela, rojena v Križevcih v Prekmurju, in mož Franc, ki izhaja iz Borejec, sta leta 1950 sklenila zakonsko zvezo v Murski Soboti. 50 let skupne življenjske poti ni bilo vedno postlanih z rožicami, saj ni manjkalo težav in ovir, ki pa sta jih znala vedno premagati z neizmerno voljo in skupnimi močmi. Z veliko požrtvovalnosti - ona je gospodinjila, on pa je bil mesar v soboški Mesni industriji, nekaj let pa je svoj poklic opravljal tudi v Nemčiji - sta uresničila tisto, kar sta si najbolj želela. Tri hčerke Danica, Darinka in Dragica ter sin Aleksander so si ustvarili svoje družine, njihove vnukinje in vnuki pa so vedno našli varno zavetje pri dedku in babici. Tako sta bila 77-letna Gizela in Franc Bertalanič nadvse vesela ponovnega snidenja z vsemi štirimi otroki, z osmimi vnuki in enim pravnukom. M. JERŠE opotnik, ki ga pot zanese po makadamski cesti navzgor proti zaenkrat »nesojenemu« mejnemu prehodu z Madžarsko, uzre na samotni gozdni jasi majhno, a lepo urejeno evangeličansko pokopališče. Da so tukaj res pokopani pripadniki te veroizpovedi, pričajo napisi, ki so po tradiciji obrnjeni od grobov. Ker je v Čepincih več mešanih zakonov, je nekaj grobov postavljenih po običaju rimskokatoliških vernikov. Skupno pokopališče za člane obeh veroizpovedi imajo sicer v novejših časih za Čepince in Markovce v Markovcih. Tam so postavili tudi lepo mrliško vežo. A tradicija je pač za nekatere tradicija, ki pa nikogar ne moti. Katoličani in evangeličani se med seboj dobro razumejo. Oboji obiskujejo rimskokatoliško cerkev v Markovcih in drugič evangeličansko v Gornjih Petrovcih. In še zanimivost. Cerkev, po- Na kratko Vinogradniško društvo Kobilje in družina Vugrinec, ki ima vinotoč, sta organizirala na bregu Sv. Martina postavljanje klopotca, tekmovanje parov v zabavnih vinskih igrah in kronanje. V petih igrah sta zmagala zakonca Valter in Vera Nemec, ki sta si tako pridobila naslov princa in princese. Od lanskega zmagovalnega para sta prevzela pelerino, vinsko palico, na glavi pa so jima nataknili kroni iz bršljana. Potem sta se zaobljubila, da bosta promovirala vina iz kobiljanskih goric. - Foto: J. Ž. Kapela Društvo kmečkih žena in deklet Kapela deluje že od začetka osemdesetih let in spada med bolj aktivna v radenski občini. Skupaj s kmetijsko svetovalno službo organizirajo različne izobraževanja. S svojimi izdelki sodelujejo na vseslovenski kulinarični razstavi, članice društva pa so navzoče na vseh večjih prireditvah. M. J. 15. svetovni dan mladih - Rim 2000 Mladi z vsega sveta smo avgusta preplavili Italijo in Rim. Množica na 15. svetovnem dnevu mladih S prva smo bili nastanjeni v italijanskih škofijah, Slovenci v Pescari ob Jadranski obali. Večere sta obogatila program z domačimi pevci in spoznavanje. Na festivalu narodov smo se predstavili Francozi, Poljaki, Slovaki, Američani iz Kolorada, Kanadčani, Turkmenistanci in seveda Italijani. Slovenci smo jih naučili pesmico elrano in nlAcoii no AvCPniLnVO plfishn. Naš drugi cilj romanja je bil večno mesto Rim. Vrhunec je bila slovesnost otvoritve 15. svetovnega dneva mladih na Trgu sv. Petra. Vsi smo bili tam z enim namenom, srečati se z mladimi z vsega Samotno evangeličansko pokopališče v Čepincih, ki je na lepi gozdni jasi spomin na nekdanje čase. Foto: F. Š. Na kratko Radenci Čebelarska družina Radenci je bila na novo ustanovljena konec novembra 1975. V minulih letih so pridobili zemljišče in si zgradili čebelarski dom. Ves čas so marljivi čebelarji skrbeli za čebele, za čebelarski podmladek, nakup krmnega sladkorja, zdravil in družabna srečanja. Trenutno je včlanjenih blizu 30 čebelarjev. M. J. sveta, obiskati mesto, prelito s krvjo prvih mučencev, in moliti na grobovih prvakov katoliške Cerkve: Sv. Petra in Pavla, hkrati pa doživeti srečanje z Bogom. Naslednje dni so bila jubilejna romanja skozi sveta vrata bazilik sv. Petra, San Giovanni, sv. Pavla in bazilike sv. Marije Snežne. Sveto leto, ko so odprta vrata teh bazilik, je vsakih petindvajset ali petdeset let, papež p^, lahko določi posebno sveto leto. Pri vsakih vratih smo prejeli svetoletni odpustek in opravili sveto spoved. Kateheze je vodil ljubljanski pomožni škof Alojz Uran, bila pa je tudi posebna maša za nas Slovence, saj sta se poročila Darja in Emilijan, on iz Ljutomera, ona iz Radgone, udeležili pa smo se tudi križevega pota. Na skupnem romanju do rimske univerze smo se še zadnjič srečali s papežem, na večerni vigiliji pa smo slišali še imena mučencev zadnjega stoletja, pričevanja mladih in si ogledali velik ognjemet. Noč smo prespali na prostem v spalnih vrečah. Nikoli ne bomo pozabili prijaznih Rimljanov, kajti kar 25.000 prostovoljcev sije prizadevalo za čim boljše udobje vseh nas, ki smo prispeli v Rim. ALENKA FERENC ■ gram je bil sklop strokovne, tekmovalne in demonstrativne izvedbe. V strokovnem delu je bila predstavljena najnovejša tehnologija obdelave zemlje s standardnimi orodji (plug, brana, sejalnica) in obdelave zemlje s petimi orodji (orodja, ki obdelajo zemljo v enem prehodu, podrah-Ijalnik, vrtavkasta brana s sejalni; co, sejalnica za direktno setev brez predhodne obdelave). Strokovno je bilo predstavljeno tekmovalno oranje s tekmovalnim plugom. Tekmovalni del Kmečkega dneva za pokal zadruge Ledavski dol SKZ Cankova in občine Kuzma je potekal v oranju z dvo-brazdnimi plugi standardne izvedbe in v spretnostni vožnji z dvoostno prikolico. V skupni konkurenci je sodelovalo 11 oračev. Zmagal je Štefan Panker iz Brezovec pred Francem Hajdinjakom iz Gornjih Slaveč in Štefanom Baka-nom iz Gradišča. Za pokal občine je sodelovalo šest oračev. Zmagal je Franc. Hajdinjak iz Gornjih Slaveč, sledila sta mu Karel Salaj iz Trdko-ve in Marjan Rac iz Gornjih Slaveč. V spretnostni vožnji z dvoo-sno prikolico je zmagal Damjan Kuzma iz Skakovec. Vaščani Gornjih Slaveč so pripravili ob pomoči kmetijsko-svetovalne službe razstavo stare- svečena Marijinemu obiskovanju, ki stoji v Markovcih, se v zgodovinskih virih vse do konca 19. stoletja omenja v zvezi s Če-pinci. Vizitacijski zapisnik iz leta 1698 pravi glede imena tole: »Čeprav se imenuje cerkev in župnija Čepinci, je cerkev in župnišče na ozemlju Markovcev.« Tako imenujejo sedanjo markovsko cerkev kot čepinsko vsi vizitacijski zapisniki in škofijski šematizmi do 20. stoletja. Slednje trditve sem zasledil v prvi številki Severovzhodnika, ki je glasilo Občine Šalovci. F. Š. ■ Na kratko Radenci Čeprav folklorna skupina KUD-a Radenci Bubla obstaja šele štiri leta, se je doslej že uveljavila. Znani so zlasti po predstavitvi starih štajerskih plesov in pesmi iz prleških krajev, pridružujejo pa se jim tudi harmonikarji. Zadnje čase veliko plešejo v hotelu Radin, kjer razveseljujejo goste. M. J. Kmečki dan v občini Kuzma Občina Kuzma je organizirala pod idejnim in strokovnim vodstvom Slavka Krpica v sodelovanju s kmetijskosvetovalno službo, govedorejskim društvom in Kmetijsko zadrugo Ledavski dol SKZ Cankova Kmečki dan, in sicer 11. avgusta 2000 na Gornjih Slavečih. Smoter tovrstne prireditve je srečanje kmetov in kmetijske stroke na področjih, za katera skrbijo navedene institucije. Pro- ga kmečkega orodja in mehanizacije na živalsko vprego ter traktor Deutz iz leta 1938. Demonstrativni oranji s traktorjem Deutz in z obračalnim enobrazd-nim plugom na živalsko vprego ter pluženje so bili strokovno realizirani. Domačin iz Trdkove, krovec Rogan, pa je prikazal umetnost pokrivanja strehe s slamo. Za kulinarični užitek udeležencev Kmečkega dne so marljivo poskrbele članice aktiva žena iz Gornjih Slaveč in ob tej priložnosti razstavile priznanja, dobljena na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Ob tako spretni organizaciji in pestrem programu bo postala tovrstna prireditev tradicionalna in zanimiva tudi za širše množice! LUKRECIJA MARIČ ■ Na kratko Podgrad Čeprav so krajani Podgrada v neposredni bližini črpališča radgonskega vodovoda, niso priključeni na vodovod, ampak se oskrbujejo iz lastnih zajetij. Ker pa je podtalnica vedno bolj onesnažena, so se odločili za priključitev. Prav zdaj poteka gradnja vodovodnega omrežja, na katerega se bo priključilo 16 gospodinjstev. Občina Gornja Radgona bo prispevala 16.000.000 tolarjev, krajani pa bodo prek KS primaknili 3.200.000 tolarjev. Voda bo pritekla še pred koncem leta. (L. Kr.) , 14. september 2000 IZ NAŠIH KRAJEV BBUPLAtlH KUC • VSAK »AN OO 12* DO 20' Vaško-kmečke igre občine Kuzma Kaj s starimi kmečkimi sadovnjaki? našem uredništvu se je oglasil starejši vinogradnik in sadjar z Goričkega. Izrazil je zaskrbljenost za kmečke sadovnjake jabolk, ki vedno bolj propadajo; po njegovem mnenju sta za to najmanj dva razloga: vedno več starih ljudi, ki ne morejo negovati nasadov, in ker ni odkupovalcev bio sadja. Mislil je seveda na stare sorte sadja oziroma jablan, ki jih ne škropijo z vsemogočimi pripravki, in so zato najbrž bolj zdrava (četudi je v njih kak črviček) kot jabolka, ki so mamljiva na oči, dejansko pa so ena sama »kemija«. Možje opozoril na nekaj, kar je splošno znano, nihče pa se ne zgane. Obiskovalec pa je bil celo vznemirjen, kajti med izletom na Kozjanskem je slišal (upajmo, da prav!), da so sadno drevje na tamkajšnjem območju v okviru širše akcije rezali in sploh obnovili - delavci gozdarskega podjetja. Žal ni vedel povedati, ali je bil to njihov brezplačni prispevek k oživitvi prvotnega sadjarstva ali jih je kdo najel in plačal. Vestnikov bralec, ki je bil, dokler mu je zdravje dopuščalo, dober vinogradnik in sadjar, je še menil, da je skrajni čas, da ohranimo (ali pa celo povečamo) nasade starih sort in da se najde nekdo, ki bo po primerni ceni odkupoval bio sadje. Potrošniki pa bomo tudi morali bolj skrbeti za vsebino in ne predvsem pa lepoto. Š. S. I Na Gornjih Slavečih je bilo 2. septembra 2000 vse pripravljeno za druge vaško-kmečke igre občine Kuzma. ekmovalne ekipe so se temeljito seznanile s pravilnikom tekmovanja, istočasno pa so se mnogi doma vprašujoče ozirali v nebo in se spraševali, ali so se kljub neprijaznemu vremenu pripravljeni napotiti na kraj prizorišča in spodbujati vsaj tekmovalno ekipo iz svoje vasi. Prijavilo se je pet dvanajstčlanskih ekip iz vasi občine Kuzma, ki so se pomerile v poskakovanju v vreči, prenosu jajca z jedilno žlico, prevozu bal s samokolnico, sestavljanju kmečkega voza in žaganju hloda. Za prehodni pokal pa so izvedli vlečenje vrvi na predhodno fino pripravljeni površini, ki jo je dež dodatno obdelal. Zato pa je bil navijaški in tekmovalni užitek še večji. Navkljub vremenski mračnosti so tekmovalci napeli vse sile, sodniki pa so bili pri spremljanju poteka, dodeljevanju ka- zenskih točk in ocenjevanju nepopustljivi. Predvsem pa je bil največji čar tekmovati. Seveda je i A. ; , Slaveč, dokazali pa so tudi, da so možje iz te vasi najmočnejši v občini Kuzma! Ob svoji zavzetosti in nalezljivem smehu so ne- malokrat tako tekmovalci kot sodniki ter navijači pozabili na hlad, ki seje po dolgem času prikradel med nas in napovedal konec vročih, sušnih šolskih počitnic. Konec tekmovanja pa je napovedal prihod pevcev in čarovnika Binča, ki so poskrbeli za prijetno razpoloženje. Za Marino Huber je bil to še posebno lep dan, saj je prvič promovirala svojo drugo zgoščenko. LUKRECIJA MARIČI Ko gredo Marki na Triglav V naših krajih je dejavnih mnogo razno raznih društev in organizacij, ki se lahko pohvalijo s številnimi dosežki ter uspehi in mednje spada tudi Turistično društvo Bratonci, ki je poleg tega da organizira zdaj že jubilejni Martinov tek in na mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih predstavlja domačo kulinariko, organiziralo nekaj nevsakdanjega. Pod vodstvom izkušenega vodiča Palija in njegovih pomočnikov se nas je kar trideset domačinov odpravilo osvojit najvišji vrh Slovenije. Nekateri bolj poučeni pravijo, da zato, ker naj bi se zbali, da bomo zaradi bližajoče se avtoceste ostali brez rakičanskega brega. Tako smo se oblačnega.petkovega jutra podali na pot. Avtobus nas je izpred gasilskega doma v Bratoncih odpeljal do Aljaževega doma v Vratih, kjer se je, za ravnice vajenih Markov, začela težka pot na vrh. Pot nas je vodila čez Prag, ker je naš vodič ocenil, da čeravno nas je bila večina takih, ki smo šli prvič na Triglav, smo sposobni osvojiti vrh po tej poti. Tisti pa, ki ste tam že hodili, veste da je vseeno malo višji kot prag v cimpranoj iži. Po šestumi kalvariji po klinih in vrveh, ko nas je vmes neutrudno močil dež, nam je uspelo priti do Kredarice, kjer pa smo izvedeli, da zaradi vremenskih razmer vrha ne bomo dosegli. Potolažil nas je naš vrli vodič Pali, kije dejal, daje gora kot ženska - če te ne pusti nanjo, ne moreš gor, posiliti pa je ne smeš. V koči so nam namesto tega pripravili kulturni večer z opernim pevcem, citrami in recitiranjem Prešerna, kar sta izvedla Tone in Jernej Kuntner, tako da smo imeli priložnost spoznati Mercatorija iz TV Dober dan. Za svojevrstno zabavo pa je poskrbel tudi Kekec, ki smo ga pobrali nekje med potjo, ko je revež utrujen od poti in okrepčila omagal. Naslednji dan nam vreme zopet ni bilo naklonjeno, tako da smo se namesto na vrh odpravili v dolino, in sicer na Pokljuko, kjer nas je čakal avtobus. Vmes smo še nekaj kozorogov pripravili do tega, da so sklenili odpovedati se plezanju po gorah, če zdaj že Marki gor hodijo, tako da ne bodite presenečeni, če boste kakšnega srečali na sprehodu ob Muri. Tudi po poti navzdol se nas vreme ni usmililo, vendar smo vsega hudega vajeni srečno prišli do avtobusa in se po temeljitem žganijcivanji odpravili domov. Čeravno nam je vrh Triglava ušel le za las, smo vsi, premočeni in utrujeni, v en glas sklenili: Triglav, še se bomo videli, in to pri Aljaževem stolpu! BLAŽ ČOLIG ■ »Vrtnica« močnejša od vseh bila pomembna tudi dobra uvrstitev. V skupnih disciplinah so zmagali tekmovalci iz Gornjih ■ <■ ■ : < ■ ' ■ s 'Maža«!! llsM Pri osnovni šoli Puconci je bilo srečanje kulturno-turističnih društev občine. Prišli so člani petih, ker jih je pač toliko v puconski občini, člani pa so se pomerili v športno-zabavnih igrah oz. disciplinah: prevoz ženske v samokolnici, sestava kmečkega voza, tek dveh parov v vrečah, žaganje polen, vlečenje vrvi in igra presenečenja. Skupno prvo mesto je zasedlo kulturno-turistično društvo Vrtnica iz Beznovec, drugo KTD Puconci, tretje KTD Moščanci, četrto KTD Pečarovci in peto KTD Šalamenci. Pri vlečenju vrvi smo ravno ujeli pečarovsko zmago nad Moščanci, vendar pa ta nobenim ni zadostovala za skupno zmago v tej disciplini, saj so bili najmočnejši brez poraza Pucončani. Pečarovčani so bili drugi, Mo-ščančarji pa tretji. Besedilo in foto: TOMO KOLEŠ Turistično društvo Sodar iz Gančan je imelo v nedeljo prireditev, posvečeno 70-letnici sodarske tradicije v tem kraju. Na športno-rekrea-cijskem centru sta sodar Anton Kuzma in njegov pomočnik nazorno prikazala nekdanji ročni način izdelave lesenih sodov; v dvorani pa je bila pregledna razstava starih lesenih izdelkov, ki so jih uporabljali na kmetih, zlasti v gospodinjstvih. Res je sicer, da takšno in drugačno leseno posodo vedno bolj izpodrivata nerjaveča kovina in plastika, toda nekatera posoda je še vedno najboljša iz lesa. Namen gančan-ske sodarske delavnice je bil ne le prikaz, ampak tudi neke vrste spodbujanje, da bi ljudje spet bolj kupo- Pridobitev boreških gasilcev V soboto, 26. avgusta, je bila v Borečih slovesnost, na kateri so člani PGD prevzeli gasilsko vozilo, ki so ga kupili od PGD Osek. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela Občina Križevci pri Ljutomeru. Njen župan Feliks Mavrič je v svojem nagovoru pohvalil delo gasilskega društva Boreči. Ključe gasilskega avta je prevzel Živko Dimeč. Avto TAM 130, ki ima 4.200-litrsko cisterno, je blagoslovil župnik Štefan Vinkovič. Požeg-nal je tudi lik sv. Florijana, ki ga je naslikal in podaril boreškim gasilcem ljudski umetnik Franc Pučko od Sv. Trojice v Slovenski goricah. Prireditev so popestrili z razstavo umetniških izdelkov Tine Na kratko Lendava Gradnja kulturnega doma v Lendavi se je prevesila v drugo polovico, saj je zdaj na vrsti že opremljanje. Občina je plačala za dobavo opreme za konferenčno dvorano za 120 ljudi in prevajalski del 8.000.000 tolarjev. (J. Ž.) Grad V šolskem letu 2000/2001 bodo porabili v graški občini za prevoze otrok v šolo in domov 14.288.000 tolarjev. Šoski avtobusi vozijo na relacijah: Zenkovci-Bo-donci-Radovci-OŠ Grad; Bodonci-Kovačevci-Vidon-ci-Grad (Kreft)-OŠ Grad; Dolnji Slaveči-Motovilci-OŠ Grad; Vadarci-Zgornji Kruplivnik (GD)-Krupliv- 16 REPORTAŽA 14. september 2000, WHI V podjetju Mura slavijo 75-letnico Prihodnost ostaja njihova Na slovesnosti konec minulega tedna podelili Murine zlatnike in zlate znake kakovosti odjetje Mura praznuje letos 75-letnico. Ta visoki jubilej so zaposleni in upokojeni delavci počastili minulo soboto na slovesnosti na letališču v Rakičanu, kjer so pripravili družabno srečanje s pestrim kulturnim programom, ob tej priložnosti pa so podelili tudi Murine zlatnike delavcem za 25 let dela v podjetju ter zlate znake kakovosti zaposlenim za posebne dosežke. V kulturnem programu je nastopil ženski pevski zbor Mure, popestril ga je Mop-pet show, za zabavo pa je skrbel ansambel Gašperji. Začelo se je davnega leta 1925, ko so začele skrbne roke naših žena v Soboti šivati perilo, je v slavnostnem nagovoru dejal predsednik uprave Mure Božo Kuharič. Bile so delavne in vedno več perila je pri- •m* m Svetlo pivo Union v steklenici z dolgim vratom - long neck -je novost Pivovarne Union. Pitje svetlega piva Union iz steklenice z dolgim vratom vam zagotavlja najdaljši užitek. PIVOVARNA UNION hajalo izpod teh rok, vendar še tako pridne roke niso prepričale oblasti po vojni, da jim ne bi skušala vzeti tovarne. Uprle so se in le po njihovi zaslugi je Mura ostala v pokrajini ob Muri. Ostala je in rasla. Vendar samo pridne roke niso bile dovolj, saj so vedno zahtevnejši izdelki terjali več znanja in novo tehnologijo. Trdo so morale delati že generacije v preteklosti, ki so se morale marsikdaj odreči lagodnosti in s samoo-dpovedovanjem so gradili svojo tovarno. S tem so ustvarjali možnost za delo doma in zaslužek. Štirideseto in petdeseto obletnico so v Muri proslavljali z otvoritvijo novih tovarn, ob šestdeseti obletnici so že imeli podjetja v tujini, povečevali so izvoz in posodabljali proizvodnjo, ob se-demdesetletnici pa so se preobliko- V zadnjih petih letih dajejo v Muri poudarek širjenju trgovske mreže, imajo že skoraj 40 trgovin doma in tujini in v naložbenem smislu je pomembno tudi leto 2000. Po Kuharičevih besedah so tudi v jubilejnem letu veliko delali. Samo teden dni kolektivnega dopusta v tem poletju in na tisoče ur dodatnega dela so jim omogočili konkurenčni boj na razvitih svetovnih trgih. Kljub temu gospodarski problemi ne gredo mimo njih in ob začetku leta pričakovane težave v poslovanju so se žal zgodile. Vendar rekordna izvoza v juniju in juliju dokazujeta, da jim vedno več partnerjev zaupa razvoj njihovih izdelkov in zato v Muri ostajajo optimisti. Ni prvič v zgodovini Mure, daje jutrišnji dan negotov, vendar so ni premagati vse težave in da bo tudi prihodnost njihova. Na slovesnost ob jubileju so povabili tudi predsednika države in velikega prijatelja Mure Milana Kučana, ki pa jim je zaradi zadržanost poslal spodbudno pismo s čestitko ob prazniku. V njej je'poudaril pomen Mure za pokrajino in o Muri med drugim zapisal: »Svet ob Muri zaznamujeta dve Muri, divja in skrivnostna reka in vaša Mura. Vi ste skozi več. rodov gradili in soustvarjali njeno splošno podobo in ugled, ste njena največja vrednota, simbol in žlahtna blagovna znamka. Uspehi Mure so vaši uspehi, uspehi vašega dela. Na svoje delo, na svojo Muro ste upravičeno ponosni.« LUDVIK KOVAČ, , 14. september 2000 KRONIKA Zgodilo seje... Scene iz filmskih srhljivk že pomurska realnost Zgornji Porčič 10. septembra ob 1.35 se je 28-letni M. M. iz okolice Lenarta peljal z golfom po lokalni cesti iz smeri Sv. Trojice proti križišču glavne ceste I. reda Maribor-Gornja Radgona. V bližini domačije št. 46 na Zgornjem Porčiču je začelo vozilo zanašati, zapeljal je na bankino in zelenico, kjer je trčil v 16-letno peško A. K. z Zgornjega Porčiča, ki je ob sebi vodila psa in šla po desnem robu vozišča proti Sv. Trojici. Ob trčenju jo je odbilo v zrak in veje drevesa, nato je padla nazaj na vozilo, od tam pa na vozišče, kjer je umrla. Voznik je sicer ustavil, potem pa odpeljal, ne da bi ji pomagal. Prometni policisti so ga našli ob 2.20 doma in ga odvedli k preiskovalnemu sodniku. Stanjevci Med Stanjevci in Gornjimi Petrovci je avtomobilist A. B. zapeljal iz neugotovljenega vzroka na levo stran ceste in čelno trčil v osebni avto, s katerim se je peljala P. M. Oba sta se hudo poškodovala, na vozilih pa je škode za 2.000.000 tolarjev. Podgrad Voznik tovornega avta M. Ž. je prevažal tovor izrednih dimenzij. S priklopnikom je zapeljal na bankino, ki se je »vdala«, nato se vozilo s tovorom vred prevrnilo na bok in iz njega je izteklo kakih 20 litrov goriva. Onesnaženo mesto so očistili radgonski gasilci. Voznik se je hudo poškodoval, škode pa je za 4.000.000 tolarjev. Motovilci R. K., ki se je peljal z osebnim avtom ob 22. uri skozi Motovilce, je vozil preblizu desnega roba vozišča, zato je s prednjim delom avta trčil v peški, ki sta šli v isti smeri ob robu vozišča. Peška G. K. je zletela čez pokrov v vetrobransko steklo, nato pa je obležala hudo poškodovana na tleh. V jarek je padla tudi druga peška, a k sreči ni poškodovana. Sveti Jurij ob Ščavnici Voznik osebnega avta F. L. je zaradi neprimerne hitrosti po cesti pri Svetem Juriju zapeljal v ovinku s ceste, nato se je vozilo dvakrat prevrnilo. Hudo sta se poškodovala sopotnika J. V. in F. L., sopotnik - otrok pa je bil lažje poškodovan. Lendava Dan pred Lendavsko trgatvijo je voznik tovornega avta s priklopnikom pretrgal prenizko obešeno jekleno vrv, na katero je bil pritrjen električni kabel. Ta je bil pritrjen na eni strani na drog ulične razsvetljave. Ob naletu tovornjaka se je razbilo steklo javne razsvetljave in padlo na glavi občankama Š. M. in S. Š. Obe sta se huje poškodovali. Gornja Radgona Zaradi suma storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi je urad kriminalistične policije PU Murska Sobota ovadil državnemu tožilstvu občana E. T. Ta je fizično napadel policista, ki je opravljal postopek legitimiranja. Policist pa ga je z uporabo prisilnih sredstev vendarle obvladal. Gederovci Mejni policisti sq našli o osebnem avtu hrvaškega državljana 18 neprijavljenih lovskih nabojev. V Murski Soboti pa so policisti odkrili v avtu Ludvika K. plinsko pištolo in naboje. Obema so odvzeli nedovoljene predmete in še k sodniku za prekrške bosta morala. Cuber Občan s Cubra je prinesel na policijsko postajo v Ljutomeru štiri 68-milimetrske mine, ki jih je našel med izkopavanji na svojem zemljišču. Nevarna reč! Pametneje bi ravnal, ko bi kar takoj po odkritju nevarnih reči kar na njivo poklical pirotehnika oziroma strokovnjaka za razstrelivo. Melinci Iz neznanega vzroka je v nočnih urah zagorel v Melincih starejši golf. Do požara naj bi prišlo zaradi napake na električni instalaciji. Ogenj je uničil ves prednji del, drugo pa so pogasili domači gasilci. Škoda znaša 150.000 sit. Pretepla sta ga in stlačila v prtljažnik Prostori NK Nograd Hotiza, kjer sta se najprej zadrževala ilegalca, in od koder je eden z razpršilcem napadel tajnika hotiških nogometašev. - Foto: J. Z. K Ilegalci vse bolj brutalni soboto, 9. septembra, okrog 17.30 je odšel tajnik NK Nograd Hoti- za Dušan H. na nogometno igrišče, da bi pripravil papirje (dokumetacijo) za nedeljsko tekmo mladinske in članske ekipe. S ključem je hotel odpreti vrata dvorane, a ni šlo, ker je bila ključavnica poškodovana. Potem je skozi okno pogledal v notranjost in tam opazil dva neznanca, ki sta pila pivi. »Kaj iščeta tukaj?« ju je okaral. Potem pa so se vrata nenadoma odprla in eden od neznancev temnejše polti je z razpršilom za ublažitev zunanjih telesnih poškod mio spray »pošprical« Dušana H. v oči... Kruta resničnost S tem dogodkom se začenja pretresljiva zgodba. Nadaljevanje je podobno scenam iz filmskih srhljivk, za katere smo gledalci dolgo menili, da so umetne, ker da se kaj Ž 3 RENAULT CUo ^KOMPAS Če vas občutek za destinacije še ni pustil na cedilu, so koordinate jasne: najprej najbližji salon Renault. Tam čaka na vas posebej za slovenski trg zasnovan model Clio Kompas. S sistemom varnostnih pasov in varnostnih blazin je orientiran na vašo varnost, z dodatno opremo (platišča iz lahke litine in avtoradio Sony) pa na vaš okus in želje. S pomočjo Kompas Holidays in drobca sreče pa lahko brezplačno vlečete smučino na Kanarih ali Dolomitih. Odločitev pade med 18. in 23. septembrom. Renault Clio. Svet je njegovo mesto. www.renault.si Kanari ali Dolomiti? takega ne more dogajati, zdaj pa žal moramo (na podlagi dejstev) spremeniti mnenje. Dušan H. je spoznal, da ima opraviti z napadalcema, zato ni tvegal, da bi se jima uprl, ampak je hotel čimprej z igrišča. Napadalec je bežal za njim. Ko pa se je napadeni že približal glavni cesti I. reda med Hotizo in Kapco in je izvlekel mobilni telefon ter (po)klical policijo, se je napadalec vrnil h kolegu. Še preden sta jo popihala v gozdni svet, ki je med Hotizo in Veliko Polano, sta iz avta Dušana H. vzela ključe. Odnesla sta tudi ključe dvorane na igrišču. Dušan H. nam je povedal, da sta se klicu na pomoč najprej (in hitro) odzvala dva soboška, nato pa še lendavska policista. Šele tam okrog 20.30 so se pripeljali še policisti z marico in službenim psom. Ta se je zapodil kakih 30 metrov v gozd, a se je vrnil, ker naj bi se sledi ločile. Povedano bolj razumljivo: napadalca, po vsej verjetnosti tujca (ilegalca), sta se razbežala. K sreči Dušan H. ni utrpel hujše poškodbe, zato ni šel k zdravniku, ampak si je le opral oči. Trdi pa, da bi policisti morali pokazati večji interes, da ujamejo ilegalca, dasirav-no se je medtem že zmračilo. Ko bi ilegalca ne pobegnila v gozd in bi ju uspeli ujeti, se ne bi prebila v Veliko Polano do ranča, kjer sta pretepla, nato pa ugrabila Marjana V. Ugrabitev na ranču Zgodba pa se je nadaljevala v Veliki Polani na ranču zunaj vasi. Učitelj in gojitelj konj Marjan V. je v soboto po napornem (delovnem) dnevu odšel k počitku. Sredi noči sta vdrla v hišo dva neznanca temnejše polti in ga začela pretepati z leseno palico. Večkrat sta ga udarila po glavi, zato je izgubil zavest. Potem sta ga stlačila v prtljažnik njegovega osebnega avta Nisan in se odpeljala v neznano. Zdaj pa je že znano, kam. V nedeljo dopoldne so namreč našli na stranski cesti med Sežano in mejnim prehodom Fernetiči osebni avto Nisan z murskosoboško registracijo, poleg vozila pa zavezanega in pretepenega moškega. Ugotovili so tudi njegovo identiteto: 50-letni Marjan V. iz Velika Polane. Policistom je povedal, daje imel neprijetno »srečanje« z neznancema, ki sta ga do nezavesti pretepla in stlačila v avto ter se odpeljala. Ko sta pripeljala na samotno območje do sloven-sko-italijanske meje, sta ustavila, odprla pokrov, nato pa izginila. Kar nekaj ur je potreboval ugrabljenec, preden se je uspel zavezan skotaliti iz prtljažnika, nato so ga našli in stekel je preiskovalni postopek. Marjana V. so odpeljali na zdravljenje v izolsko bolnišnico. Ilegalci in policija Pomurska policija nas vsak dan informira o tujcih, ki ilegalno prehajajo madžarsko-slovensko in hr-vaško-slovensko mejo, od katerih jih večino ujamejo že na pomurskem območju, skoraj vse druge pa ujamejo v notranjosti Slovenije, tako da se le zares redkim uspe prebiti čez slovensko-italijansko mejo. Italija je namreč mnogim ciljna država. Mnogim našim ljudem se tujci smilijo, še zlasti matere z otroki. Toda med ilegalci so tudi »grobijani«, ki ne izbirajo sredstev in načina, da bi dosegli svoj cilj. Vedno več je vlomov v stanovanjske hiše in počitniške hiše, vedno več je odvzemov (še veliko več pa poskusov odvzemov) motornih vozil... Brutalnost se stopnjuje. Tako smo poročali pred kratkim o napadu ilegalca na policista v izpostavi doma za odstranjevanje tujcev v Prosenjakovcih, pravkar pa ste prebrali žalostno zgodbo o dogodkih na Hotizi in v Veliki Polani. Vse to (in ne samo to) je spodbudilo člane sveta KS Hotiza, da bodo poslali na ministrstvo za no tranje zadeve posebno peticijo, kajti menijo, da je policija premalo učinkovita pri varovanju državne meje, zato toliko ilegalnih prestopnikov in zaradi njih vedno večja ogroženost prebivalstva. Vedno večji naskok tujcev Inšpektor urada uniformirane policije Zlatko Kuk, odgovoren za varovanje državne meje, nam je povedal, daje se število tujcev, ki ilegalno prihajajo v Slovenijo, povečuje. V letošnjih osmih mesecih je prišlo na pomursko območje 4.387 tujcev, od katerih so jih pomurski policisti prijeli kar 3.996. Preostali (391) so se uspeli prebiti na druga slovenska območja ali celo v tujino, vendar so jih vrnili. V primerjavi z lanskim avgustom, ko je bilo v Pomurju »samo« 175 ilegalcev, je letošnje avgustovsko število kar nekajkrat večje: 796, od tega so jih 724 prijeli na območju Pomurja. Glede na to, da se število policistov ni povečalo, število prijetih ilegalcev pa je veliko večje, ne moremo trditi, da bi bili neučinkoviti. Res pa je, da tu in tam dobijo pomoč od drugod, na primer helikopterski nadzor, konjenico, učinkovita pa je tudi uporaba tehničnih sredstev, na primer naprav za nočno opazovanje. Seveda v vodstvu policije povsem razumejo prizadetost občanov, zato si bodo prizadevali za še večjo učinkovitost. Š. SOBOČAN ■ Ko je hudo, me pokliči! Klic j« brezplačen, omogoča ga ŠPORT 14. september 2000, »sim Nogomet Prvi zmagi Mure in Beltinec Naposled so nogometaši Mure razveselili s prvo zmago v letošnjem tekmovanju prve državne lige. Po slabih rezultatih v državnem prvenstvu, saj je bila Mura po šestih odigranih kolih brez zmage, in porazu v osmini finala slovenskega nogometnega pokala v Fazaneriji z Dravogradom so se pri soboškem prvoligašu odločili za zamenjavo trenerja. Zlatka Kranj-čarja je zamenjal trener vratarjev Slobodan Gjurič, ki je uspešno startal, saj so nogometaši Mure v Ajdovščini premagali Primorje. Čeprav so gostitelji povedli že v 16. minuti, to ni strlo Sobočanov, ki so igrali dobro in v 33. minuti rezultat izenačili iz enajstmetrovke, ko je bil v kazenskem prostoru zrušen Grizold, Najstrožjo kazen je Gajser uspešno izvedel in žoga se je znašla za hrbtom vratarja Strajnarja. Gajser je bil tudi strelec drugega zadetka in tako najzaslužnejši za prvo zmago Mure. V drugoligaški konkurenci so ljubitelje nogometa s prvo zmago razveselili tudi Beltinčani, ki so gostili Aluminij iz Kidričevega in nekoliko presenetljivo, vendar zasluženo premagali favorizirane goste. Beltinčani so prišli v vodstvo že v 8. minuti, ko je poslal igralec Aluminija Pučko žogo v lastno mrežo. V začetku drugega polčasa je bil zaradi namernega udarca Zorice izključen igralec gostov Vršič, tako da so imeli Beltinčani igralca več. Kljub temu pa je gostom po napaki domače obrambe v sredini drugega polčasa rezultat uspelo izenačiti. V nadaljevanju pa so bili domačini boljši, četrt ure pred koncem je Mateju Frasu z lepim strelom uspelo doseči zmagoviti zadetek. V končnici tekme bi si lahko Beltinčani zagotovili izdatnejšo zmago, žal pa napadalci niso izkoristili nekaj idealnih priložnosti za gol. Lendavčani so gostovali v Krvavem Potoku in tekmo nesrečno izgubili z domačim Jadranom Še-pičem. Nafta je tokrat igrala precej boljše kot pred dnevi na pokalni tekmi, žal pa je prejela edini zadetek tik pred sodnikovim žvižgom. Renkovci so gostovali v Šentjurju in bili v prvem polčasu enakovreden tekmec domačinom. Žal so v drugem polčasu popustili, to pa so znali izkoristiti domačini in si v nekaj minutah zagotovili visoko vodstvo s 4:1, s čimer je bila tekma odločena. V petem kolu prvenstva v vzhodni skupini tretje državne nogometne lige so pripravili največje presenečenje nogometaši Kerne iz Puconec, ki so z visokim rezultatom nepričakovano zmagali v Črenšovcih in se prebili na tretje mesto lestvice. Po zmagi na Kobilju v prejšnjem kolu preseneča katastrofalen poraz Bistrice na domačem igrišču z Goričanko Big Fun. Za prijetno presenečenje so poskrbeli tudi nogometaši Apač, ki so doma ugnali favorizirano moštvo Lesoplasta iz Križevec v Prekmurju. Vodeče Turnišče je doma po pričakovanju premagalo Kobilje, čeprav so se gostje v prvem polčasu požrtvovalno borili in tudi zapravili nekaj priložnosti za gol. Zelo razburljivo je bilo srečanje v Martjancih med domačo Čardo in Nogradom Hotizo, ki se je končalo neodločeno. Gostje so namreč uspeli rezultat izenačiti v zadnji minuti igre iz enajstmetrovke. Z neodločenima izidoma sta se končali tudi tekmi v Bakovcih med Bakovci in Odranci in v Kuzmi med Tro-mejnikom Slovenico in Veržejem. V Bakpvcih so bili gostje blizu zmage, saj je uspelo strelcu obeh gotov Benku rezultat izenačiti šele osem minut pred koncem tekme. V Kuzmi so bili v prvem polčasu uspešnejši Veržejčani, ki so vodili, medtem ko je v nadaljevanju domačinom rezultat uspelo izenačiti. v__ Košarka Pomlajeno Pomurje Skiny Prihodnjo soboto začnejo s tekmovanjem v prvi državni ženski košarkarski ligi, kjer tekmuje ekipa Pomurja Skiny iz Murske Sobote. Sobočanke so se začele pripravljati na novo tekmovalno sezono pod vodstvom trenerja Alojza Grmiča in pomočnice Lene Gabor v začetku avgusta v Murski Soboti, v drugi polovici avgusta pa so bile na enotedenskih skupnih pripravah v Dubrovniku, kjer so odigrale tudi dve prijateljski tekmi z domačo Raguzo in v obeh zmagale. Z aktivnim igranjem sta prenehali Huzjakova in Feferjeva, v člansko ekipo pa so vključili nekaj mladih košarkaric. Menijo, da je ekipa dobro pripravljena in da kljub pomladitvi lahko doseže boljšo uvrstitev kot minulo sezono, ko so tekmovalke morale igrati kvalifikacije za obstanek v prvi ligi. (FM) Košarkarice Pomurja Skiny na pripravah v Dubrovniku. Stojijo v zadnji vrsti: Sara Beloglavec, Sara Pušenjak, Lena Gabor (pom. trenerja), Darja Moravec, Polona Leden, Alojz Grmič (trener); v sredini: Martina Orban, Anita Horvat, Marina Glišič; sedijo Tadeja Kokol, Natalija Kerec, Simona Kuzma, Nina Makovec. Akrobatsko letenje AKRO 2000 - odprto DP v Rakičanu Aeroklub Murska Sobota, ki je leta 1995 prvič organiziral prvo odprto državno prvenstvo v akrobatskem letenju z mednarodno udeležbo AKRO in je bil leta 1997 tudi organizator evropskega prvenstva, bo od 14. do 17. septembra organizator že 6. odprtega državnega prvenstva v akrobatskem letenju AKRO 2000. Predvidoma bo sodelovalo okrog 12 motornih pilotov iz 7 klubov iz Avstrije, Češke in Slovenije, ki bodo tekmovali v dveh disciplinah - sportsman in interme-diate, žal pa je zaradi poškodovanega letala soboškega Aerokluba Kasaške dirke v Ljutomeru Don MS (M. Slavič) državni prvak Osrednja dirka 23. tekmovalnega dne letošnje kasaške sezone na ljutomerskem hipodromu je bilo državno prvenstvo triletnikov, ki je pripadlo domačinu Marku Slaviču iz Ključarovec z Domom MS. Nasploh so bili gostitelji zelo uspešni, saj so v sedmih dirkah (81 kasačev) zmagali štirikrat, po enkrat pa je zmaga odšla v Kamnico, Komendo in Br-J do. Rezultati ljutomerskih tekmovalcev. 1. dirka za 2-letnice: 1. Dave MS (M. Slavič) 1:23,4; 2. dirka za 3- do 4-letnike: 2. Anika (Žnidarič) 1:20,9; 3. dirka za 3- do 5-let-nike : 1. Aleksander (Sagaj) 1: 20,1, 2. Fonda AS (S. Slavič) 1: 20,2, 3. Vendon Charlie (Heric) 1:20,2; 4. dirka za 3- do 12-let-nike: 1. Paterson (Kristl) 1:19,3,3. Ford AS (J. Sdlavič) 1:20,0; 5. dirka - državno prvenstvo triletnikov: 1. Don MS (M. Slavič) 1: 19,3, 2. Jasna (Jerovšek) 1:19,6, 3. Jonas B (Vidic, Komenda) 1: 19,7; 6. dirka za 3- do 12-let-nike: 2. Div MS (Heric) 1:18,3, 3. Fortuna C Lee (Makovec) 1:19,1; 7. dirka za 3- do 12-letnike: 2. Fabian (Slana) 1:17,9. V dirki novinarjev je zmagala v konkurenci šestih tekmovalcev Olga Gutman (Idea TV) s 3-letno Foro, lastnika Jožka Slaviča, KK Ljutomer. (NŠ) tekmovanje v najvišjem razredu advanced odpadlo. Tekmovanje v intermediate bo šteto za državno prvenstvo. Favorite je težko napovedovati, saj je nekaj starejših pilotov prenehalo tekmovati, prihajajo pa nekateri novi tekmovalci. Za domači klub bosta tekmovala Emil Šeruga in Marjan Gujt, ki sta se v zadnjem obdobju že uveljavila tudi na nekaterih mednarodnih tekmovanjih. Žal pa ljubitelji akrobatskega letenja tokrat (zaradi poškodovanega letala) ne bodo videli naših dveh najboljših pilotov, državnih prvakov in zmagovalcev mednarodnih tekmovanj Petra Podlunška in Igorja Zrimskega. Kljub temu bo tekmovanje zanimivo, saj so organizatorji pripravili pester program. Najbolj bo vsekakor zanimivo v soboto popoldan, ko bo bodo na sporedu finalna tekmovanja, in v nedeljo dopoldan, ko bodo akrobati tekmovali v prostem programu za pokal sponzorja, ki je predvsem namenjen gledalcem. Vsekakor pa velja priti na letališče v Rakičan tudi v nedeljo popoldan na letalski miting, ko bodo slavnostno razglasili rezultate tekmovanja, v programu pa bodo nastopili tudi piloti slovenske vojske. Vstopnine ne bo. FERI MAUČEC 1.SNL- Si. mobil Rezultati - 7. kolo Primorje: Mure i 1:2 Olimpija: Gorica 3:1 Dravograd: Rudar 2 : 0 Koper: Tabor 2:1 Maribor: Korotan 1:3 Publikum: Domžale 0:0 Olimpija 7 6 0 1 21:8 18 Maribor 6 4 11 13:6 13 Dravograd 7 3 2 2 12:6 11 Tabor 7 3 2 2 11:10 11 Rudar 7 3 2 2 7:8 11 Korotan 7 3 1 3 9:11 10 Primorje 7 2 2 3 7:9 8 - Publikum 7 2 2 3 10:13 8 Gorica 6 2 2 2 7:10 8 Mura 7 1 3 3 4:8 6 Koper 7 2 0 5 6:11 6 Domžale 7 115 3:10 4 2. SNL Rezultati - 6. kolo Beltinci: Aluminij 2:1 Jadran: Nafta 1:0 Šentjur: Renkovci 5: 3 Šmartno: Zagorje 1:0 Triglav: Železničar 5 :1 Elan: Dravinja 3:0 Brda: Viator 0 :4 Pohorje: I. Gorica 1:3 • Trigldv 6 5 0 1 17:2 15 Jadran 6 5 0 1 14:4 15 Elan 6 4 2 0 13:4 14 1. Gorica 6 4 0 2 11:7 12 Pohorje 6 3 1 2 9:7 10 Šentjur 6 3 12 12:10 10 Dravinja 6 3 1 2 5:7 10 Aluminij 6 2 3 1 10:8 9 Zagorje 6 2 2 2 7:4 8 Nafta 6 2 2 2 6:7 8 Šmartno 6 2 1 3 6:10 7 Viator 6 1 2 3 7:9 5 Beltinci 6 I 2 3 4:9 5 * A A A A.4A O Renkovci 6 1 0 5 8:18 3 Brda 6 0 0 6 2:17 0 3. SNL vzhod Rezultati - 5. kolo Čarda: Hotiza 2:2 Bakovci: Odranci 2 : 2 Bistrica: Goričanka 1: 8 Turnišče : Kobilje 3 :1 Apače: Lesoplast 3:2 Tromejnik : Veržej 1 .1 Črenšovci: Kerna 0 : 5 Turnišče 5 4 10 10:4 13 Goričanka 5 3 1 1 15:7 10 Kerna 5 3 0 2 12:6 9 Apače 5 3 0 2 12:11 9 Čarda 5 2 2 1 7:5 8 Hotiza 5 2 12 12:10 7 Lesoplast 5 2 1 2 10:9 7 Bakovci 5 2 1 2 8:7 7 Odranci 5 1 3 1 7:6 6 Kobilje 5 1 2 2 5:9 5 Tromejnik 5 1 2 2 5:10 5 Veržej 5 11 3 9:10 4 Črenšovci 5 1 1 3 7:14 4 Bistrica 5 1 0 4 9:20 3 1. MNLMS Rezultati - 3. kolo Roma:Tišina 0:0 Ljutomer: Ižakovci 3:4 Cankova: Rakičan 1:1 Slatina: Grad 2 :1 Serdica: Bratonci 1:0 Motvarjevci: Lipa 0:1 Rakičan . 3 2 1 0 7:3 7 Motvarjevci 3 2 0 1 9:5 6 Slatina 3 2 0 1 8:5 6 Serdica 3 2 0 1 6:8 6 Cankova 3 1 2 0 8:7 5 Tišina 3 1 1 1 6:5 4 Grad 3 1 1 1 6:6 4 Ižakovci 3 1 1 1 8:9 4 Bratonci 3 1 0 2 5:6 3 n i n o s r 3 Roma 3 0 2 1 3:6 2 Ljutomer 3 0 0 3 5:8 0 1. MNL Lendava Rezultati - 3. kolo Petišovci : Olimpija 0 : 6 Dobrovnik :: Lakoš 3:2 Nedelica: Čentiba 3:2 Panonija: Polana 0:5 Nedelica 3 3 0 0 13:3 9 Dobrovnik : 3 2 1 0 9:4 7 Lakoš 3 2 0 1 6:5 6 Čentiba 3 1 1 1 11:6 4 Olimpija 3 1 1 1 6:1 4 Polana 3 1 0 2 5:8 3 Panonija 3 0 1 2 1:11 1 Petišovci 3 0 0 3 3:16 0 2. MNLMS Rezultati - 3. kolo Makoter: Bogojina 5:1 Pušča: Šalovci 1: 3 Rotunda: Gančani 2:6 Hodoš: Dokležovje 3:3 Makoter 3 2 1 0 10:2 7 Šalovci 3 2 1 0 7:2 7 Gančani 3 2 0 1 8:7 6 Hodoš 3 1 2 0 10:7 5 Dokležovje 3 1 1 1 7:6 4 Pušča 3 1 0 2 4:5 3 Bogojina ’ 3 0 1 2 2:9 1 Rotunda 3 0 0 3 6:16 0 2. MNL Lendava Rezultati - 3. kolo Kapca: Zitkovci 1 :3 Mostje: Dolina 6 : 1 Graničar: Nafta (v.) 1:5 Zitkovci 3 3 0 0 11:2 9 Mostje 3 2 1 0 12:3 7 Nafta(v.) 3 2 1 0 11:5 7 Dolina 3 1 0 2 5:11 3 Kapca 3 0 0 3 4:11 0 Graničar 3 0 0 3 2:13 0 Prva državna nogometna liga Primroje ; Mura 1 : 2 Ajdovščina - Igrišče Primorje, gledalcev 500. Sodnik: Mijatovič (ljubljana). Strelci: 1 : 0 Barut (16), 1 : 1 Gajser (33 - 11 m), 1 . 2 Gajser (65). Mura: Luk, Cifer, Prednik, Gabor, Vogrinčič (Žilavec), Adjei, Lukič 6,5, Mesarič 6 (Ristič),. Gajser (Petrovič), Grizold, Kopunovič. Druga državna nogometna liga Beltinci; Aluminij 2 : 1 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 400. Sodnik: Babnik (Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Pučko (8 - avtogol), 1 : 1 Golob (66), 2 : 1 Matej Fras (75). Beltinci: Fekonja (Zadravec), Slana, Matevž Fras, Erjavec, Fajdiga, Kokaš, Martiik, Zorica (Puhar), Novak, Matej Fras (Zver), Škafar. Jadran ; Nafta 1 : 0 Krvavi potok - Igrišče Jadrana, gledalcev 300. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Strelec: 1 : 0 Šukalo (90). Nafta: Magdič, Hozjan, Ulen (Kulčar), D. Novak, Tratnjek, Drvarič, Gerenčer, Godina, Zver (T. Uovak), Utroša (Varga), Baša. Šentjur; Renkovci 5 : 3 Šentjur - Igrišče Šentjurja, gledalcev 100. Sodnik: Šegula (Ruj). Strelci: 1 : 0 Pevnik (22), 1 : 1 Nežič (45), 2 : 1 Obrez (54 - 11 m), 3 : 1 Obrez (72), 4 : 1 Dovgan (73), 4 : 2 S. Bojnec (81), 4 : 3 S, Bojnec (88-11 m), 5 : 3 Habjan (89). Renkovci: A. Lebar (Gomboc), Plej, Kerman (Felbar), Nežič, S. Bojnec, Graber, R. Bojnec, A. Ritlop, Kocet, S; Lebar, D. Ritlop. Tretja državna nogometna liga Bakovci: Odranci 2 : 2 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 200. Sodnik: Kopajnik (Hajdina). Strelci: 1 : 0 Benko (14), 1 : 1 Brunec (40), 1 : 2 Zadravec (71), 2 : 2 Benko (82). Bakovci: Kamnik, Far^ng, Viher, Sabotin, Bagola, Frajman (Verban), Š. Hari, Donša, Benko, Š. Horvat, J. Hari (J. Horvat). Odranci: Marič, Kreslin (Zakojč), S. Virag, R. Berendijaš, Hozjan, D. Vi-rag, Lebar, B. Berendijaš (P. Kavaš, J. Virag), Brunec, Zadravec, S. Kavaš. Turnišče : Kobilje 3 ; 1 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 250. Sodnik: Tratnjek (MS). Strelci: 1 : 0 Vegič (59), 2 : 0 Vegič (74), 3 : 0 Vegič (80), 3 : 1 Kutoš (83). Turinšče: Dominko, D. Pucko, J. Pucko, Prša, Buzeti, Mujdrica, Ternar (Doma), Tompa, Gabor (Vegič), Škafar, Lacko (Kreslin). Kobilje: Cener, Turner, D. Bukovec (Kutoš), Horvat, J. Bukovec, Nemet, Laci, Muler (Penhofer), Gyurkač (Gregorec), Trajber, Karlovčec. Apače: Lesoplast 3 : 2 Apače - Igrišče Apač, gledalcev 200. Sodnik: Vesenjak (Ruj). Strelci: 1 : 0 Vajnhandel (25), 2 : 0 Vukan (26), 3 : 0 Vajnhandel (29), 3 : 1 Časar (56), 3 : 2Šebok(72). Apače: Kozar, Kurbus, Hvalec (Kavčič), Fifolt, Logar, Fras, Vajnhandel (Topolinjak), M. Vajngerl, Vukan, D. Vajngerl (Rakovec), Cipot. Lessplast: Zver, Šebok, Kerčmar (Sukič), Živič, Kardoš, Škerlak (Malačič), Krančič, Časar (Gjergjek), Škaper, Ulen. Črenšovci; Kerna 0 : 5 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 200. Sodnik: Jovanovič (Celje). Strelci: 0 : 1 Vinčec (47), 0 : 2 Rakar (49), 0 : 3 Kutoš (57), 0 : 4 Duh (75), 0 : 5 D. Banfi (85). Črenšovci: Hanžekovič, Matjašec, Hartman (Da. Horvat), Plej (Novak), Pucko, B. Horvat, Kustec, Gomboc, De. Horvat, Vori (Pintarič), Tkalec. Kerna: B. Sočič, Gregorec, Vinčec, Duh, B. Sočič, Ivančič (D. Banfi), Škedel (V. Kutoš), Kuhar, Rakar, J. Kutoš, B. Banfi. Tromejnik Slovenica ; Veržej 1 s 1 Kuzma - Igrišče Tromejnika Slovenice, gledalcev 850. Sodnik: Lešnik (Rošnja). Strelca: 0 : 1 Sunčič(35), 1 : 1 J. Horvat (70). Tromejnik Slovenica: Husar, Smodiš, Zrim (B. Šalamon), Pelcar, Šinko, Cener (Hajdinjak), J. Horvat, Kulčar (Bence), B. Horvat, A. Šalamon, Kovač. Veržej: Dervarič, Hanžekovič, Pučko, B. Osterc, Vidmar (Sinčič), Vršič, Cmrečnjak, Sunčič, Kolb, Kosi, Rajh (Špilak). Čarda : Nograd Hotiza 2 : 2 Martjanci - Igrišče Čarde, gledalcev 200. Sodnik: Mijatovič (Velenje). Strelci: 1 : 0 Kerec (32), 1 : 1 Albert Lacakolvič (61), 2 :1 Vogrinčič (75), 2 : 2 Tratnjek (90 - 1.1 m). Čarda: Lepoša, Klemenčič, Čarni (Gomboc), Jaklin, Meničanin, Antolin, Vogrinčič, Kerčmar (Kreft), Kerfec, Koltaj, Kranjec (Lang). Nogrfad Hotiza: Plej, Horvat (Koudila), Albin Lackovič, Oletič, Kolar, Jakšič, Albert Lackovič, Tratnjek, Robert Lackovič, Ritlop (Kerek), Gjorkoš (Cigan). Bistrica ; Goričanka Big Fun 1 ; 8 Bistrica - Igrišče Bistrice, gledalcev 180. Sodnik: Mihalič (Maribor). Strelci: 0 : 1 Kren (23), 0 : 1 Ficko (29), 0 : 3 Kosednar (30), 0 : 4 Poredoš (46), 1 : 4 Kolenko (59), 1 : 5Gider(66), 1 : 6 Kosednar (75), 1 : 7 La-poša (89), 1 : 8 Kosednar (90). Pokalni nogomet Mura, Nafta, Bakovci izpadli Odigrane so bile tekme osmine finala slovenskega nogometnega pokala, kjer so sodelovale tri pomurske ekipe: Mura, Nafta in Bakovci, žal pa se nobena od njih uvrstila v četrtfinale. Prvoligaško srečanje Mure in Dravograda v Murski Soboti je nepričakovano dobil Dravograd, ki je zmagal z 2 : 0. V drugoligaškem srečanju v Krvavem potoku med Jadranom Šepičem in Nafto iz Lendave so zmagali domačini s 3 : 0. Drugoligaš Elan iz Novega mesta pa je v Bakovcih premagal domačega tretjeligaša s 3 : 0. (FM) VESTNIK , 14. september 2000 ŠPORT 19 Hokej na travi Aeroklub Prlek IJutomer Karate Lek zmagovalec super pokala V Lipovcih so bile tekme za super pokal v hokeju na travi za leto 2000. V članski konkurenci je Lek iz Lipovec premagal Triglav iz Pre-danovec z rezultatom 5 : 2 (Časar 2, R. Mesarič, Stanko in Kavaš za Lek ter Kuzma 2 za Triglav). Na tekmi se je poslovil od aktivnega igranja Jože Časar, ki je prevzel funkcijo selektorja slovenske re- Jože Časar - selektor slovenske reprezentance, ki seje po 22 letih poslovil od aktivnega igranja hokeja na travi. Foto: OB Namizni tenis Velika izenačenost ekip V soboto se začne prvenstvo v prvi državni namiznoteniški ligi, kjer bodo prvič igrala tri pomurska moštva: Moravske Toplice Sobota iz M. Sobote, Radgona iz G. Radgona in Kerna iz Puconec. Moštva so tokrat bolj izenačena kot kdaj prej, zato bo tekmovanje gotovo zelo zanimivo.V prvem krogu bodo v soboto igrali - Moravske Toplice Sobota : Krka, Učila Križe : Radgona in Era Tempo : Kerna. O pripravah, spremembah in željah pred novim prvenstvom smo se pogovarjali s predstavniki pomurskih klubov. Miran Močan - M. Toplic Sobota: »S pripravami smo začeli konec julija in smo jih v glavnem uresničili, imeli smo le premalo prijateljskih tekem. V ekipi je prišlo do igralskih sprememb, saj sta klub zapustila Mirko Unger, ki je odšel h Kerni v Puconce, in Mitja Horvat, ki je okrepil Krko iz Novega mesta. Prišel pa je izkušeni 29-leini Neven Karkovič iz Zagreba. Ekipo bodo sestavljali naslednji igralci: Karkovič, Kocuvan, Solar in Koščak. Naše želja je obstanek v ligi.« Ivan Rihtarič - Radgona: »Za novo tekmovalno sezono smo se začeli pripravljati sredi avgusta in v glavnem vadili v Radencih. Ekipa je ostala brez trenerja, tako da so se igralci pripravljali kar sami. Za ekipo bodo igrali: Boris Rihtarič, Kitajec Xu Jia in Robert Benkovič. Čeprav smo brez trenerja, se bomo borili za uvrstitev med prva štiri moštva.« Mirko Unger - Kerna Puconci: »Priprave smo začeli konec julija in ves čas vadili doma skupaj z igralci Moravskih Toplic Sobote in italijanskimi igralci, ki jih vodi nekdanji trener Sobočanov Šercer. S pripravami sem v glavnem zadovoljen. Za ekipo bodo igrali Bojan Pavič, Mirko Unter, Borut Benko, Andrej Sapač in Robi Smodiš. Naš cilj je obstanek v ligi, sicer pa imamo možnosti za boljšo uvrstitev.« FERI MAUČEC Radgončan Xi Jia tretji V M. Soboti je bil prvi odprti državni članski namiznoteniški turnir, ki ga je organiziral NTK M. Toplice Sobota. Sodelovalo je 82 igralcev iz 13 klubov, manjkal je le Smrekar. Med njimi je bilo osemnajst Pomur-cev, ki so dosegli solidne uvrstitve. Najuspešnejši je bil igralec Radgone Xi Jia (Kitajec), ki je zasedel tretje mesto. Unger (Kerna) in Karkovič (MT Sobota) sta se uvrstila med osmerico, Kocuvan (MT Sobota) in Pavič (Kerna) pa med šestnajsteri- prezentance. Jože Časar se je začel ukvarjati s hokejem na travi pred 22 leti v Čepincih. Športno kariero je nadaljeval pri Pomurju, ABC Pomurki, Ljubljani in Leku Lipovci. Bil je večkratni reprezentant v nekdanji Jugoslaviji, državni dres pa je uspešno nosil tudi v samostojni Sloveniji. Hokejisti Leka iz Lipovec so poleg naslova državnega in pokalnega prvaka osvojili še super pokal. V ženski konkurenci so premagala dekleta Triglava iz Pre-danovec Moravske Toplice z 1 : 0. Strelka zadetka bila Anja Cipot. V tekmi mladincev pa so Moravske Toplice premagale Lek iz Lipovec z 2 : .1. Strelci so bili: Zelenko in Bruner za Moravske Toplice ter Vučko za Lek. (FM) Judo Na evropskem mladinskem judo A-turnirju v češkem Jičinu, ki je štel kot kvalifikacija za evropsko in svetovno prvenstvo, je član Judo kluba Lendava Gorazd Recek (100 kg) zasedel sedmo emsto. (FB) co. V finalno skupino so se uvrstili Koščak in Solar (MT Sobota) ter Rihtarič (Radgona). Rezultati kažejo, da so pomurski igralci dobro pripravljeni na novo tekmovalno sezono, ki se začne v soboto. Na Ptuju je bil odprti namiznoteniški turnir za mlajše kadete. Med 65 igralci iz 20 klubov je bilo 5 igralcev MT Sobote in 4 Kerne Puconci. Najuspešnejši je bil Marič (MT Sobota), ki je zasedel tretje mesto, Kuhar (Kerna) pa se je uvrstil med šestnajsterico. M. U. Košarka Radenska Creativ tretja Košarkarski klub Radenska Creativ je bil organizator medklubskega turnirja, ki sodi v okvir priprav na novo tekmovalno sezono. Sodelovale so štiri ekipe: Triglav iz Kranja, Kemoplast iz Šentjurja (oba člana 1. A-lige) ter Jurij Plava laguna iz Ljubljane in Radenska Creativ (oba člana 1. B-lige). Po pričakovanju so imeli največ uspeha košarkarji Triglava, ki so premagali Spidvej V Petišovcih za državno prvenstvo V nedeljo, 17. septembra, ob 15. uri bo na stadionu v Petišovcih zadnja letošnja dirka za državno prvenstvo posameznikov. Na dirki bodo sodelovali tekmovalci iz treh držav. Prvi favorit je vsekakor državni prvak Matej Ferjan, ki je v domačem prvenstvu nepremagljiv. Pričakovati je, da se med finaliste uvrsti tudi domačin Jože Koren. V Kolesarstvo Simon Špilak DP V Kranju je bila kolesarska dirka za državno prvenstvo na 500 m v sprintu, na 2000 m v zasledovalni vožnji in v kriteriju za dečke. Sodeloval je član KK Tropovci Simon Špilak in se zopet odlično odrezal, saj je zmagal na 2000 m in v kriteriju ter postal dvakratni državni prvak. Zmagal je tudi za nagrado Kranja, v sprintu na 500 m pa je bil drugi. Prihodnjo nedeljo bo cestnokolesarska dirka za pokal občine Cankova za dečke in mladince, ki bo hkrati štela za pokal-Slovenije. Na dirki, ki se bo začela ob 10. uri v Kraščih, kjer bo tudi cilj, ima lepe možnosti Simon Špilak, da potrdi prvo mesto in postane še pokalni prvak šlovenije. (FM) Državno prvenstvo v Veržeju Aeroklub Prlek Ljutomer, ki je bil ustanovljen leta 1994 in v okviru katerega delujejo tri sekcije - zma-jarska, balonarska in modelarska -, se vedno bolj uveljavlja na organizacijskem in tekmovalnem področju. V klubu, ki šteje 55 članov, prevladujejo zmajarji, saj imajo 20 pilotov zmajev, 4 pilote balona in 6 modelarjev. V klubu, vodi ga predsednik Stanko Pesrl, deluje tudi letalska šola za motorne zmaje, ki je med najuspešnejšimi v Sloveniji, saj trije učitelji vsako leto usposobijo za pilote do deset kandidatov. Hangar Aerokluba Prlek Ljutomer v Veržeju. V šestletnem delovanju kluba so se člani uveljavili na domačih in tujih tekmovanjih. Na dosedanjih osmih državnih prvenstvih motornih zmajev so osvojili tri naslove državnih prvakov in zasedli štiri druga mesta. Sodelovali so na evropskih prvenstvih zmajarjev na Češkem in v Angliji ter na svetovnem prvenstvu na Poljskem in Madžarskem. Na slednjem sta zasedla pilota Tomaž in Jože Gajser izvrstno četrto mesto, ki je doslej najboljša slovenska uvrstitev. Dobre rezultate so dosegli na mednarodnem tekmovanju motornih zmajarjev Rally Mura, ki ga izmenično organizirajo slovenski, madžarski in hrvaški klubi, saj je posa- vse nasprotnike in zasedli prvo mesto. Radenska Creativ je premagala Jurij Piavo laguno s 77 : 74(Žakula 16, Niderl 14, Novak 11, Besedič 10, Maje 8, Želj 8, Meško 6, Bratkovič 4) in izgubila s Kemoplastom z 81 : 104 (Meško 18, Besedič 14, Želj 10, Bratkovič 8, Maje 7, Niderl 7, Ščavničar 6, Žakula 6, Hozjan 3 in Novak 2) in Triglavom s 53 : 74 (Želj 17, Bese- prihodnjem letu bo organiziral Spe-edway team Lendava pet dirk, med njimi tudi dirko za pplfinale Evrope, nagrado-Lendave, državno prvenstvo in pokal klubov. Kot je znano, so postali Lendavčani letos klubski državni prvaki. Tako kot na prejšnjih dirkah, bo tudi na zadnji letošnji dirki pokrovitelj Varstroj Lendava. (FM) dka Gajser - Gajser trikrat zmagala, posadka Vili in Klavdija Ferenc je bila trikrat druga, med posamezniki pa je zasedel dvakrat drugo mesto Roman Caf. Vidno vlogo imajo tudi na tradicionalnih tekmovanjih za memorial Darka Štamparja, ki jih organizira aeroklub Mavrica iz Lendave. Aeroklub Prlek Ljutomer je tudi prepoznaven širši javnosti po promocijskem letenju četverice motornih zmajev, ki predstavlja vrhunec letenja z motornimi zmaji. Četverica je že nastopila na številnih letalskih prireditvah v Hrvaški in Sloveniji. Najbolj odmevni pa so bili nastopi v Celju, Mariboru, Čakovcu, M. Soboti in Lendavi. Aeroklub Prlek Ljutomer se je izkazal tudi kot organizator najzahtevnejših prireditev. Leta 1996 je bil organizator državnega prvenstva toplozračnih balonov. Leta 1998 so bili organizatorji državnega prvenstva v letenju motornih zmajev in ultralahkih letal, ki je bilo doslej najbolj množično. Lani pa so organizirali tekmovanje za letalski znak - bronasti colibri. Prizadevni člani in članice kluba so se pred dvema letoma odločili, da si na vzletišču v Veržeju zgradijo hangar za zračna plovila. Pri gradnji objekta so opravili okrog 2.000 dič 13, Maje 10, Novak 6, Niderl, Meško, Bratkovič in Žakule po 4 in Hozjan 2). Vrstni red: 1. Triglav, 2. Kemoplast, 3. Radenska Creativ, 4. Jurij Plava laguna. (FM) Atletika Mandič državni podprvak V Celju je bilo državno kadetsko prvenstvo v atletiki. Sodelovali so tudi tekmovalci AK Pomurje iz M. Sobote in dosegli nekaj odmevnih uvrstitev. Najbolje se je odrezal Marko Mandič, saj je preskočil višino 177 cm in zasedel drugo mesto ter postal državni podprvak. Četrta mesta so zasedli Roudi v teku na 300 m (38,63), Lucija Cvetko v teku na 1.000 m (3:17,30) in Karmen Grnjak v skoku v višino (153 cm), Peto mesto je pripadlo Renatu Felkarju v metu kopja (36,66 m) in moški štafeti 4 x100 m AK Pomurje. V avstrijskem VVildonu je bila zadnja tekma za pokal avstrijske Štajerske v cestnih tekih. Med več kot 1000 tekači sta uspešno nastopila člana TS Radenske Karli Vrbnjak in Zdravko Mauko. Vrbnjak je zmagal v teku na 21,1 km med veterani, Mauko pa je bil v svoji kategoriji na polovico krajši progi tretji. V skupnem seštevku letošnjega točkovanja cestnih tekov za pokal avstrijske Štajerske, ki so potekali vse leto, je zasedel Geza Grabar med člani prvo mesto, Karli Vrbnjak pa je bil četrti. V soboto, 16. septembra, ob 13. uri bo v športnem parku v Moravskih Toplicah 4. rekreativni kolesarski maraton. G. G. prostovoljnih delovnih ur, to pa ni tako malo. Ob pomoči občine Ljutomer in nekaterih sponzorjev jim je uspelo objekt usposobiti tako, da lahko v njem garažirajo svoja plovila. Tega uspeha so veseli in pričakujejo, da bodo hangar dogradili do prihodnje sezone in ga slovesno predali namenu. Podaljšati nameravajo tudi vzletno-pristajalno stezo do hangarja. Okrog 800-metrska vzlet-no-pristajalna steza bo tako lahko privabila tudi preostale športne letalce. Aeroklub Prlek Ljutomer organizira skupaj z letalsko zvezo Slovenije 2. odprto državno prvenstvo v letenju z ultralahkimi napravami dvosedi (zmaji in ultralahkimi letali), ki bo od petka, 15., do nedelje, 17. septembra, na vzletišču v Veržeju. Sodelovalo bo predvidoma 8 do 9 posadk motornih zmajev in 6 posadk ultralahkih letal, ki se bodo pomerile v treh disciplinah (navigacija, hitrostni oblet in natančni pristajanje). Med močno zasedbo domačih tekmovalcev so med zmajarji favoriti posadke Gajser - Potočnik, Ferenc - Ferenc, Gajser - Žitnik. Mogoča pa so tudi presenečenja. Med tekmovalci ultralahkih letal ima največ možnosti za zmago lanskoletni državni prvak Damjan Cehner iz Libelič. Slavnostna otvoritev državnega prvenstva bo 15. septembra, ob 20. uri. Tekmovanje, ki ga bo vodil Roman Caf, pa se bo začelo v soboto, 16. septembra, ob 8. uri in končalo v nedeljo, 17. septembra, ob 18. uri. FERI MAUČEC Strelstvo SD Gančani je bila organizator tradicionalnega tekmovanja v streljanju z MK puško za pokal družine. Sodelovalo je 55 strelcev in 15 ekip. Zmagala je ekipa SD Tišine s 552 krogi pred SD Jože Kerenčič iz Miklavža, 498, in SD Gančani, 498 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Drago Perto-ci s 181 krogi pred Dušanom Žiš-kom (oba Tišina), 177, in Miranom Mihaličem (J. Kerenčič), 176 krogov. (TH) SD Varstroj Lendava je bila organizator mednarodnega tekmovanja v streljanju z zračno puško za pokal Lendave in prehodni pokal SD Varstroj. Zmagala je ekipa Spin Vališ iz Požege (Hrvaška) s 1112 krogi, ki so je rekord streliščaSSD Bakovci je bila tretja. Med posamezniki je zmagal Zoran Špolet (Požega) s 381 krogi, Simon Farkaš (Bakovci) pa je zasedel s 368 krogi četrto mesto. (FB) V Murski Soboti je bilo mednarodno tekmovanje v triatlonu, ki je štelo tudi za prvenstvo slovenske vojske. Med 110 tekmovalci iz 8 držav so sodelovali tudi tekmovalci iz Pomurja in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Največji uspeh je dosegla ekipa ŠD Radenci (Robar, Forjanič, Žinko), ki je zasedla za nagrado Opla Murska Sobota prvo mesto. Ekipa Policijske uprave Murska Sobota (Jevšek, Lihtenvalner, Vukajič) pa je bila tretja. Ekipa 76. protioklepnega diviziona iz Murske Sobote (Tinev, Horvat, Korčulanin) je zasedla na prvenstvu slovenske vojske tretje mesto. (FM, fotografija: NJ) Pjevič in Preglej prva v Žalcu Ob praznovanju 25-letnice Karate kluba Žalec je bilo mednarodno tekmovanje. Med 220 tekmovalci iz petih držav so sodelovali tudi karateisti Civitasa iz Murske Sobote in Ljutomera. Najuspešnejša sta bila Pjevič (Civitas), ki je zmagal med kadeti v kategoriji 65 kg in Preglej (Ljutomer), ki je bil prvi med dečki do 12 let. Drugi mesti sta zasedla Prelog (do 13 let) in Marin do 15 let, tretja pa Filipič do 15 let, Brezovčeva do 53 kg, Luka Prelog do 10 let in Potrč nad 80 kg, vsi Ljutomer. Peta sta bila Sočič in Zečevič, oba Civitas. (DS, NŠ) Na mednarodnem tekmovanju Open Čakovec so sodelovali med 780 tekmovalci iz šestih držav tudi tekmovalci Radenec in Civitasa iz Murske Sobote. Najuspešnejši so bili ml. dečki Radenec (Kuhar, Zemljič, Močnik), ki so v katah zasedli prvo mesto. ML deklice Radenec pa so bile četrte. V borbah je zasedla kombinirana ekipa Civitas - Globus, za katero je tekmovala Sanja Jezernik (Civitas), pri ml. kadetinjah prvo mesto. Izkazala se je tudi Ines Satler (Radenci), ki je zmagala med ml. deklicami v kat. do 36 kg, drugi je bil v isti kategoriji Danilo Breznik pri ml. dečkih, tretji pa Sašo Koštric v kat. nad 48 kg. Beno Žurman je zasedel peto mesto med kadeti (55 kg). (DS) Mali nogomet V drugem kolu tekmovanja v prvi slovenski ligi malega nogometa je celjski Masi club v Ljutomeru premagal Meteorplast s 6 : 5. Strelci: Kurnik 3, Kamenšek in Makovec (NŠ) Kajak kanu Kreft drugi V Novi Gorici je bilo državno kadetsko prvenstvo kajakašev in kanuistov na divjih vodah v spustu. Sodelovali so tudi nekateri tekmovalci Kajak kanu kluba Mura iz Kroga in dosegli lep uspeh. Miha Kreft je zasedel med kanuisti drugo mesto in postal državni podprvak, Nataša Bokan pa je bila tretja. Člani so tekmovali v sprintu Soča 2000. Med kanuisti je bil najhitrejši Borut Horvat, ki je zasedel prvo mesto, Miran Bokan pa je bil tretji. (FM) 20 MULARIJA 14. september 2000, ^ISiMK 7^4 Varna povezava 25. MtidM Skorajda 20.000 zaposlenih pri Microsoftu je proslavilo na seattl-skem stadionu 25-obletnico delo- vanja računalniške družbe. Začetek podjetja sega v leto 1975, v Alberquerque, kjer sta izdelovala nekdanja sošolca Bill Gates in Paul Allen pto-gramsko opremo za Altair 8800, ki je bil eden od prvih popularnih manjših računalnikov. Konec leta 1978 sta partnerja preselila posle v rojstni Pacific Nor-thwest. Microsoft je izdeloval programsko opremo za vse vrste manjših računalnikov, dokler ni prejel vabilo IBM-a. Milijon dolarjev vredni dohodek leta 1978 je narasel na skoraj 100 milijonov dolarjev v letu 1984 in dosegel 23 milijard dolarjev v letošnjem juliju. Gates je oznanil svojo strategijo v odrasli dobi podjetja, s katero želi povezati programsko opremo podjetja tako, da bodo informacije dostopne na različnih napravah, od računalnika, televizije do ročnih pripomočkov. Družba, ki je zaslužna za boom na tržišču z računalniki, si prizadeva utrditi položaj na področju interneta, kjer je računalnik le ena od naprav, ki jih ljudje uporabljajo za delo in zabavo. Gates je oznanil svojo strategijo v odrasli dobi podjetja, s katero želi povezati programsko opremo podjetja tako, da bodo informacije dostopne na različnih napravah, od računalnika, televizije do ročnih pripomočkov. Pri vsem tem pa Microsoft prepričuje zvezne oblasti, da ni monopolist in da se mu ni treba razdeliti na dva dela, kot so junija določili sodniki. Obiskali smo čevljarja Gezo Ki-silaka. On je še edini v Prekmurju, ki izdeluje čevlje po naročilu. To delo opravlja že skoraj petdeset let. Tudi njegov oče je bil čevljar. Nekoč so imeli petnajst vajencev. Geza je bil zadnji. Letno izdela od 300 do 400 parov čevljev. Prodaja jih doma in po sejmih. Material kupuje v tovarni usnja. Povedal nam je tudi, da šolanje za ta poklic ni težko in da je to zelo zanimivo delo. Upam, da ga bo še dolgo opravljal, saj je to ena od najstarejših obrti. MARKO RECEK, 5. RAZ. OŠ SV. JURIJ ^44* w frnejiwt fr&čttaicz http://glagolifx.homepage.com/ Program vam pomaga pri učenju nemških glagolov. Glagole morate postaviti v pravilno obliko, ob napaki vas opozori in pokaže pravilno obliko. Ves čas se beleži pravilnost odgovorov, glagole je mogoče tudi popravljati/dodajati/brisati. Ob koncu junija sem z odličnim uspehom končal drugi razred osnovne šole pri Mali Nedelji.,Čez nekaj dni sta me ata in mama'od-peljala v klimatsko zdravilišče Debeli rtič ob morju. Tam sem bil že lani tri tedne. Zdravljenje mi.je omogočil Zdravstveni dom Ljutomer, ker že nekaj let boleham za kroničnim bronhitisom in astmo. Na morju je bilo lepo. Vstajali smo ob 7.15, potem smo imeli razgibavanje in dihalne vaje, nato smo šli k zajtrku, po njem pa na plažo, kjer smo ostali do kosila, ki je bilo ob 12.00. Sledil je počitek do 15. 00, ko smo spet odšli na plažo in ostali na njej vse do večerje. Ob večerih so nam vzgojitelji prirejali plese in družabne igre. Organizirali so tudi potovanje z ladjo do Kopra in nazaj. Velikokrat sem telefoniral domov ter napisal precej razglednic domačim, sorodnikom in prijate- ljem. Še posebej sem se spomnil svoje tovarišice Jože Žižek in zdravnice Sunčice Cesarec, ki se zelo trudi za moje zdravje. Ob koncu julija sem prišel domov ter za nekaj dni odšel na počitnice še k babici v Terbegovce in k teti na Staro Goro, potem pa sem že komaj čakal začetek novega šolskega leta. ANDREJ BOLKOVIČ, 3. RAZ. OŠ MALA NEDELJA http://www.everest.simobil.si/ umlefrU fro- 30. avgusta je z brniškega letališča odletelo letalo, ki je v Katmandu odpeljalo desetčlansko himalajsko odpravo, katere cilj je Everest. Toda ne zgolj »navaden« vzpon na najvišjo goro sveta, saj bo na njenem vrhu delo opravljeno res le na pol. 8850 metrov nad morjem si bo Davo Karničar pripel smuči in se z njimi spustil do baznega tabora dobre tri in pol kilometre nižje. http://www.dr-mr.org/kure2.htm Streljanje kokoši je osvojilo Evropo. Preberite si, kako lahko dosežete rekord! Kure so se že pritožile pri društvu za zaščito računalniških živali. Sončni zahod je kakor človek, ki ves čas nekam hiti. Kam hiti? Tja čez bele gore, posejana polja in rožnate trate. Kam odhaja vsak dan kakor človeška duša? Ni lepšega, ko ti zadnji sončni žarki po-svetijov oči in ko se ti zazdi, da ti srce gleda skozi oči in oko skozi srce. Kam odhajaš, sonce, z zadnjimi žarki, ki se kot izgubljene duše skrivajo na naši dlani? Kam? Zakaj nikdar ne ostaneš tam, kjer sem jaz, ko sem? ZORAN FRANC, 7. RAZ. OŠ STOGOVCI Bil je lep sončen, poletni dan, ko smo se odpravili na tridnevni izlet v Kranjsko Goro. Naša prva postaja je bilo brniško letališče. Najprej smo si ogledali vzlet letala, nato pa v prijetni senci pomalicali in se odpeljali naprej. Čez čas smo prispeli v Vrbo. Tam smo se sprehodili po hiši našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Od tu nas je vodila pot v osrčje Gorenjske, na Bled, kjer smo imeli postanek in ogled mesta. Čez čas smo končno le prispeli v Kranjsko Goro, ki leži sredi visokih gora. Utrujeni od vožnje smo se nastanili v hotelu. Po večerji smo se peš napotili na krajši sprehod. Zrak je bil svež, pele so ptice in sonce je počasi zahajalo za gore. Naslednji dan smo se odpravili na najvišje prizorišče smučarskih poletov na svetu - na Planico. Naša velikanka se vzpenja visoko proti nebu in zbuja veliko pozornost. Odpravili smo se tudi na Vršič, se povzpeli po gorenjskih stenah, zvečer pa smo se utrujeni odpravili v postelje. Naš zadnji dan prekrasnega izleta je bila.nedelja. Zjutraj sem vstala in se odpravila na prelep jutranji sprehod po bližnjih travnikih. Kosili smo v hotelu, kjer nam je streglo prijazno osebje. Zvečer smo se zadovoljni in polni lepih vtisov vrnili domov. JASMINA OPEČ, 8. C OŠ III M. SOBOTA http://www.geocities.com/SoHo/Suite/ 3287/promo2.htm Abeceda za vse, ki želite spoznati skrivnosti priprav in tehnike največjih imen v svetu športa, poiščite najhitrejšo linijo in se nam pridružite. Za vse adrenalinske zasvojence in cyberšportnike. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. ^4 EMO- (kcfaUfa fr V Butalah so imeli šolo, ki se je imenovala Šala. V okolici je bila še ena vas z imenom Trapala. Prebivalci so bili na smrt skregani. Zgodilo pa se je tako. Bilo je pred davnimi davnimi časi, ko sta bili butalska in trapalska vas še združeni. Takrat pa je vmes priletel neki zelo čuden predmet. Nihče ga ni poznal. Bil je okrogle oblike, iz njega pa so štrleli štirje koli. Čez nekaj minut so prileteli še štirje predmeti in vsak med njimi je bil drugačen. Imeli so po dve deski, dva krajša in dva daljša kola. Butalci in Trapalci so vse predmete odnesli v županovo modro hišo. Tam so jih razstavili in si jih ogledovali. Nihče ni vedel, kaj bi to bilo. Takrat pa se je oglasil en Tra-palec in rekel: »Jaz pa vem, kaj je « 11 to! To je tisti super moderni alfa beta računalnik!« Toda Butalec se ni strinjal z njim. »Jaz menim, da je to gama delta štedilnik,« je pripomnil. In ker se niso mogli dogovoriti, so se skregali in so skregani še danes. To je .napisal Martin Butale kot šolski spis in dobil cvek. VERONIKA BALAJC, 5. RAZ. OŠ FOKOVCI ^4/ fo? Polno časa in zabave, otroci srečni so, češnje, jabolka in hruške padajo. Ni učiteljev, učiteljic in tudi kuharic; cvekov ne delijo... El, kal je to? TADEJA CURIC OŠ FRANCETA PREŠERNA ČRENŠOVCI UMI Zgodilo se mi je nekaj čarobnega. Iz šole sem prišla kot učenka šestega razreda, a čez nekaj trenutkov sem se »prelevila« v ravnateljico. Vstopila sem skozi velika vrata z napisom »Začni dan z nasmehom«. Nato sem se napotila na veliko teraso z bazenom, v katerem so potekale ure plavanja. Tam je bila tudi moja pisarna. Zelo me je presenetila njena sodobnost - udoben ležalnik, priročna mizica, senčnik za vroče in pomična streha za hladne dni, pa tudi, ne boste verjeli, TV-povezava s celotno šolo. Vsak razred je imel kamero in tako je vsak dan nastala polurna oddaja, ki jo je spremljala cela šola. Avtorji te oddaje na dan predvajanja niso imeli pouka. Zanimalo me je še, kakšne so učilnice, zato sem se pomaknila proti tekočim stopnicam, ki so me popeljale do dvanajstega nadstropja. Tam so imeli pouk tretji, peti in sedmi z-razred ter osmi in petnajsti ž-razred. Najbolj me je presunil dogodek v učilnici botanike. Na sredini so se bohotili, pisani kaktusi in velike palme. Ob stenah so cvetele vrtnice, orhideje in zvončki, na drugi strani pa je bilo videti korenje, solato, zelje in česen. K meni je pristopila starka. Menila sem, da je učiteljica, čeprav se mi je zdela malce prestara. Nato pa je rekla: »Sem Amalija, stara sem 81 let in sem učenka petnajstega ž-razreda, vi pa sta menda nova ravnateljica?« Stekla sem iz razreda v druge učilnice. Nič več me ni presenetilo. Niti mumije faraonov v zgodovinski učilnici in voščene lutke književnikov v učilnici slovenščine. Nato sem se s padalom vrnila v svojo pisarno ter začela pisati pravila, dolžnosti in podatke o šoli, kot: na šoli je 4.475 učencev starih od 7 do 105 let; učiteljev je 45, stari so od 15 do 107 let; šola ima 30 stopenj, na vsaki je 25 oddelkov; učenec se sam odloči, kako dolgo bo obiskoval pouk, in tudi sam izbira, koliko in katere ure bo imel... Za konec sem dodala še naslednjo lepo misel: »Začni dan z nasmehom, in tudi če ne bo sonca, boš videl mavrico!« STAŠA PAVLOVIČ, 6. B OŠ III M. SOBOTA Pt4 (M MClčka Po cesti se sprehaja pes. Zelo je lačen in išče hrano. Nenadoma naleti na mačka, ki brska po smetnjaku. Pes ga vpraša, kaj počne. Maček mu odgovori, da išče hrano. Dogovorita se, da jo bosta iskala skupaj in si jo potem razdelila. Maček najde ribjo konzervo, ki še ni čisto prazna. Zelo se je razveseli. V hipu pozabi na dogovor o delitvi. Pes pa hoče imeti svojo polovico. Začneta se prepirati. Pes se razjezi in hoče zgrabiti mačka. Le-ta se prestraši in predlaga: »Dam ti pol konzerve, če me pustiš pri miru.« Pes se strinja in tako gresta po konzervo. Toda glej, kakšno začudenje! Konzerva je prazna, iz nje pa smukne miška. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. TADEJ MIHALIČ, 6. RAZ. OŠ KUZMA fiSTIK 14. september 2000 NA SCENI 21 Križevci pri Ljutomeru - župnikova skrb za mlade Alternativna oblika zabave f Disko brez cigaret in alkohola nano je, da imajo mladi najbolj od vsega radi zabave, zato so sobotni večeri, ko se jih večina odpravi v disko, res nekaj posebnega. Na žalost se začne dobro razpoloženje v disku šele okrog enajste ure zvečer in traja nekje do tretje zjutraj, česar pa veliko staršev ne odobrava, zato mora marsikateri najstnik ostati doma. Za take pa je poskrbel križevski župnik Štefan Vinkovič, ki je sicer znan po tem, da se rad ukvarja z mladimi. Vedno jim je dal na voljo župnijske prostore, kjer so se lahko zbirali in dvakrat na leto pripravili zabavo s plesom. Zdaj je šel še korak dlje. Odločil se je namreč, da uredi disko z nekoliko bolj zdravim načinom zabave. Prva dela so se začela januarja letos in vrednost investicije je znašala enajst milijonov tolarjev, ki so jih v celoti poravnali prebivalci Križevec, brez kakšne druge (npr. občinske) pomoči. Disko je v župnijski stavbi, kjer je bilo nekoč gospodarsko poslopje. Zdaj je s prenovo in drugimi zelo zahtevnimi posegi v prostor nastala dvorana, kjer je veliko prostora za ples, naredili pa so tudi zanimive stopnice, ki vodijo v zgornji prostor, kjer lahko z balkona opazuješ dogajanje na plesišču ali zaigraš biljard. Župnik ugotavlja, daje odziv pri starših zelo dober, predvsem pri tistih, katerih otroci ne zahajajo v druge diskoteke, saj jih bodo tako lahko ob primerni uri (disko se zapre ob polnoči) prišli iskat. In v kakšni povezavi je disko s cerkvijo? »Povzel bom Don Boscove besede izpred sto let, ko je povedal, da je človekov riaj-večji sovražnik prosti čas. V mestih je to še očitnejše, ker mladi nimajo prave zaposlitve, nimajo kje Križevski župnik je pripravil vse potrebno, da je disko začel obratovati, tamkajšnji skavti pa bodo vsako soboto skrbeli, da bo vse brezhibno potekalo. preživljati prostega časa., zato se je meni zdelo pomembno, da mladim nekaj pomudimo,«razmišlja župnik Vinkovič. Ob tem poudarja, da ne gre za nobeno ideološko izobraževanje oz. pridobivanje, pač pa bi mladim rad ponudil neko dostojno zabavo. Glasba in razpoloženje bosta enaka kot v drugih diskih, edina razlika je, da tukaj ne bodo točili alkoholnih pijač, prav tako se v prostoru ne sme kaditi. Disko, ki nosi ime Emavs, bo odprt vsako soboto od sedme zvečer do polnoči, otvoritev pa je bila minulo soboto, kjer se je najprej predstavila odlična glasbena skupina Spoznanje s Ptuja (to soboto diska ne bo, saj se mladi odpravljajo na v Stično). Vse, kar se bo tukaj dogajalo, bo zastonj - ni vstopnine, pijača je brezplačna in tudi križevski skavti, ki bodo tukaj delali, za to ne bodo plačani, zato bodo skušali pridobivati sponzorje za pijačo, ki naj bi tedensko stala okrog deset tisoč tolarjev. Torej, če hoče kdo kaj narediti za mlade, ima zdaj priložnost. »Od tega nima nihče kakršnih koli profitnih pričakovanj, pomembno je le to, da se bodo mladi zabavali,« z navdušenjem pove križevski župnik, ki sporoča vsem mladim, da za dobro zabavo ne potrebujejo kakršnih koli opojnih substanc, pač pa le dobro družbo in veliko smeha. D. TIBAOT« Napovednik koncertov Murska Sobota 14. septembra: The Stroj, železniška postaja 19. septembra: Vitalij Osmačko (Ukrajina) + Marko Mir (klarinet) + Janez Čizmazija (kontrabas) + Vlado Mičev (bobni) + Sašo Zver (kitara) + Sebastjan Duh (pianino), Zvezda Gornja Radgona 15. septembra: Siddharta + Pridigarji + OZD + VVrong + Juff + Odpisani.... sejmišče Ljubljana 18. septembra: No Fun At Ali, Orto 21. novembra: Firevvater + Foil, Orto 25. septembra: Cosmic Psychos, Gala Hala Gradec 23. septembra: Saxon, Orpheum 28. septembra: Flying Pickets, Orpheum 22. oktobra: Jan Garbarek, Orpheum Veselo na koncert, potem pa v šolo V petek, 8. septembra, je soboški MIKK na grajskem dvorišču organiziral koncert pod skupnim nazivom Veselo v šolo, ki naj bi simbolično obeležil začetek novega šolskega leta. Nastopile so primorske skupine Rodoljubac, Elvis Jackson in Zaklonišče prepeva, ki vse prihajajo izpod okrilja multimedijske-ga promoterja Rock Vibe iz Nove Gorice (pri njem so tudi naši Psycho-Path, op.a.). Obenem so člani Mladega foruma končali tudi akcijo zbiranja podpisov proti uvrstitvi nekaterih zdravil za otroke in mladino na negativno listo. Odziv je bil velik, saj so med mladimi zbrali kar 700 podpisov, mnoge od njih tudi na večernem koncertu. Le-tega pa bi lahko ocenili na kratko: Rodoljubac so bili s svojo predstavo preveč klovnovski, njihov stil glasbe pa lepo izraža prirejeni komad Nietov Depresija: več kot deset let prepozno (no, ja, Ten Years Af-ter so bili kar legende), Elvis Jackson s svojim ska-reg-gae-punk zvokom dobro razpoloženi, le metal nekako pokvari ves njihov trud, Zaklonišče prepeva pa so od vseh največje zvezde in tega se tudi zavedajo. Od vseh treh so imeli tudi najboljši nastop, le prevečne-slanega govorjenja si je privoščil njihov »Miča Muriči«. V bodoče več glasbe in manj govorjenja, ker nič ni bolj žalostnega kot nekdo, ki se trudi biti smešen, pa mu to ne uspeva. TK, MF« Vaša čustva! Dvatisoče leto Povedati je to težko, koliko življenj se je v tem letu že izgubilo, koliko nespametnih ljudi drvi, ker se jim preveč mudi, zato se kdo velikokrat kam zaleti. Ljudje hitrost plačujejo z življenjem, nekateri se rešijo in plačajo z denarjem. A vse več je teh nesreč v svetu, pa še vedno divjajo, ker življenja ceniti ne znajo. Majči Padel je list z drevesa Padel je list z drevesa, ljubezen najina presega nebesa, zadnje dni nekam čuden si bil, zato me je ves dan dvom pestil. Padel je list z drevesa, ti odšel si brez slovesa, moje srce parata žalost in bolečina, za teboj ostala je le praznina. Padel je list z drevesa, je to bil simbol slovesa?! Mraz, tišina pri meni domuje, še narava z mano sočustvuje. Padel je list z drevesa... Sonja Š. Ljubezen boli Komu mar ljubezen velika, ljubezen srečna, takšna in drugačna. Vsaka se enkrat konča in te ubije, vzame ti moč. Priklene te v najbolj temen kot svoje sobe, kjer točiš bridke solze, svet preneha obstajati. Samo še žalostne pesmi, ki te vržejo v preteklost. In ko se vrneš, pristaneš še bolj na tleh. V ognju izginjajo spomini, gorijo pisma in majhne pozornosti, gorijo tudi slike, ki so tako polne sreče In ljubezni, tako so polne upanja, da ne moreš verjeti, da je konec. In kot strela z jasnega te udari, da gori del tvojega življenja, gori del tebe, a življenje gre naprej. Monika Pozaba Sama sedim v sobi na tleh, s pekočimi solzami v očeh. Od nekod tih glas melodije prihaja in zdi se, da nekdo odhaja. Je kdo umrl? Je še kdo komu srce strl? Ti si ga strl meni in sedaj sem sama! Ti nekje uživaš z njo, ki postala je tvoja ljubljena... Pozabil si mogoče celo, da jaz obstajam in ti ves čas roko prijateljstva podajam. Ne pozabi le, da to večno trajalo ne bo! Miša Vedno ob meni Ležim na postelji, pripravljam se spat, vendar ne morem zatisniti oči, saj si vedno pred mano ti. Morje pred mano valovi, ptice pojejo svoje pesmi, jaz sem pa sama. Brez tvojih oči in tvojih rok, ki so me objeti znale, in brez nasmeškov, ki so me očarati znale. Zato ti pišem dragi verze te, da boš vedel, da še na najlepšem delčku sveta, kot je na morju, ne morem biti brez tebe. Seny Kdaj boš spoznal? Kdaj boš spoznal, da edini si ti? Kdaj resnici pogledal boš v oči, in spožnal, da ljubim te? Kdaj? Odgovor si ti, vendar v tebi zloba tli! Ko zlobo premagal boš, me poišči in poglej resnici v oči. Kaj se bo zgodilo takrat, pa ugani til A. R. Samo še nocoj Samo še nocoj sprehajam se po ulicah domače vasi. Jutri bom odšla. V mislih vedno boš z menoj, kjerkoli po svetu bom hodila. Samo še nocoj..., kdo ve, ali še kdaj. Tamarine 22 KMETIJSTVO 14. september 2000, W11 Zaščita ozimnih žit pred pleveli jeseni Pleveli so rastlinske vrste, ki potrebujejo za svoj obstoj in rast prav tako kot druge rastline vodo, hrano in svetlobo er jih ne gojimo namerno, so razvili pleveli izredno sposobnost, da »kradejo« kulturnim rastlinam življenski prostor in snovi, potrebne za obstoj. So izredno prilagodljiva rastlinska vrsta, kar se je lepo pokazalo v letošnjem času, ko kulturna rastlina ni rasla zaradi suše, pleveli pa so kljub temu vztrajali. Poleg sorte lahko vplivajo na količino pridelka tudi zapleveljenost in tuje rastline. Pleveli najbolj vplivajo na zmanjšanje pridelka od vznika do konca razraščanja žit. V tem času so pleveli najbolj konkurenčni mladim rastlinam, zato je zgodnje varstvo pred pleveli eden od agrotehničnih ukrepov, s katerim bistveno vplivamo na višino pridelka. Tisti kmetovalci, ki ste v lanskem letu, ko je bila izredno lepa jesen, posegli v jesenskem času po enem od herbocidov, ste imeli razpleveljene njive tudi še spomladi. Še posebej je to pozitivno pri ozimnih ječmenih. Za jesensko zatiranje plevelov se odločimo, če imamo njive, na katerih pričakujemo močnejšo zapleveljenost s semenskimi pleveli (lisičji rep, ljuljka, srako-perec, latovka). Ti vznikajo istočasno z ozimnimi žiti in so občutljivi za herbicide v zgodnji razvojni stopnji, to je od vznika do razvoja tretjega lista. Poleg semenskih travnih plevelov vznikajo jeseni tudi semenski širokolistni pleveli (smolenec, kamilica, mrtva kopriva, vijolica, jetič-niki) in se v milih zimah nemoteno razvijajo. Če imamo tla, posejana z ozimnim žiti, ki so spomladi rada dolgo mokra, se raje odločimo za jesensko zaščito pred pleveli. Pri tem morata biti izpolnjena dva pogoja: - obdelava in setev morata biti skrbno pripravljeni, seme mora biti dobro pokrito, dobro zadelano v zemljo, ne sme biti na površini, - temperature za optimalno delovanje morajo biti nad 4 °C, razen pri pripravku Dicuran torte, kjer se lahko spustijo do O °C. Ima pa jesenska zaščita tudi slabo stran. To so višji hektarski odmerki fitofarmacevtskih sredstev in večje izpiranje aktivnih snovi, to pa pomeni krajše delovanje in s tem možnost kalitve pozneje kalečih plevelov (tistih plevelov, ki potrebujejo za vznik višje temperature - smolenec, vijolice, slak). Priporočamo uporabo pripravka COUGAR (aktivna snov izoproturon in diflufenikan). Deluje na ozkolistne in širokolistne plevele (srakoperec, lisičji rep, ljuljke, latovke, navadna lakota ali smolenec, plešec, modri glavinec, bela metlika, kamilica, mak, dresni), čas uporabe pa je po setvi in pred vznikom, ali ko ima posevek tri liste. Količina uporabljenega sredstva je 1,50-1,75 l/ha. Manjši odmerki veljajo za lažja tla, višji pa za težja tla. Priporočamo pripravek DICURAN FORTE 80 WP (aktivna snov triasulfuron in klorotoluron), ki .ga uporabljamo za zatiranje enoletnih travnih in širokolistnih plevelov, ki jeseni kalijo (srakoperec, lisičji rep, smolenec ali plezajoča lakota, njivska vijolica, jetičnik, ze-brat, kamilica). Škropimo lahko takoj po setvi in pred vznikom (vendar le pšenico) v odmerku 2 kg/ha ali po vzniku, ko ima posevek 2-3 liste, in vse do razraščanja (velja za pšenico, ječmen in rž). V tem primeru uporabimo 1,5 kg sredstva/ha. Priporočamo škropljenje po vzniku, saj tako zavlečemo in izboljšamo delovanje na plevele, ki kalijo pozno (smolenec, vijolice) in tudi količina uporabljenega sredstva je manjša. GRODYL PLUS je pripravek, ki ga lahko uporabljate v jesenskem času. Aktivni snovi sta amidosulfu-ron in izoproturon, to pomeni, da ima izboljšano delovanje, saj je sestavljen iz dveh aktivnih snovi. Deluje na travne in širokolistne plevele in ga uporablajmo v količini 1,75-2 kg/ha. Čas uporabe je po vzniku posevka, ko ima ozimno žito razvito tri liste, in do konca razraščanja. MENTOR je sredstvo, ki je sestavljeno iz dveh aktivnih snovi - pendimetalina in izoproturona. Deluje na enoletne ozkolistne in širokolistne plevele, uporabljamo pa ga po vzniku posveka, ko ima le-ta razvite tri liste. Količina uporabljenega sredstva je 3-4 l/ha. STOMP 330-E deluje Jia lisičji rep, srakoperec, smolenec, kamilico in preprečuje razvoj plevelov v fazi kaljenja. Najboljši čas uporabe je takoj po vzniku ozimnih žit in plevelov. Količina uporabljenega sredstva je 5-6 l/ha Sredstvo oz. pripravek za uničevanje plevelov v ozimnih žitih je tudi TOLKAN (prej znan kot pripravek T1GREX, aktivna snov izoproturon), ki deluje v glavnem na travne plevele in ga moramo ob navzočnosti nekaterih širokolistnih plevelov (smolenec, jetičnik) kombinirati z drugimi sredstvi. Količina sredstva ob uporabi je 3-5 l/ha. Če škropimo pred vznikom, uporabimo 3-5 l/ha, ob uporabi po vzniku (posevek ima 2-3 liste in do konca razraščanja) pa 2,5-3,5 l/ha. Za širokolistne plevele in kombinacijo s TOLKA-NOM lahko uporabimo pripravek STOMP 330-E (aktivna snov pendimetalin). Ob uporabi vseh naštetih pripravkov iz tabele vas opozarjam, da je zelo pomemben čas uporabe, še bolj* pa kakovost pripravljene zemlje za setev ozimnega žita. Če setvišče ni kakovostno pripravljeno (velja predvsem, če škropite po setvi in pred vznikom), se lahko Seznam fitofarmacevtskih pripravkov za jesensko uporabo v ozimnih žitih Trgovsko ime Aktivna snov Odmerek Delovanje na Uporaba COUGAR izoproturon + diflufenikan 1,25-1,75 l/ha ozkolistni in širokolistni pleveli po setvi in pred vznikom, ko ima posevek tri liste DICURAN FORTE 80WP triasulfuron + klorotoluron 2 kg/ha 1,5 kg/ha enoletni travni in širokolistni pleveli, ki jeseni kalijo pred vznikom po vzniku GRODYL PLUS amidosulfuron + izoproturon 1,75-2 kg/ha enoletni travni in širokolistni pleveli po vzniku posevka, ko ima tri liste do razraščanja MENTOR pendimetalin + izoproturon 3-4 l/ha enoletni ozkolistni in širokolistni pleveli po vzniku, ko ima posevek 2-3 liste STOMP 330-E pendimetalin 5-6 l/ha lisičji rep, kamilica, srakoperec, mak, smolenec po vzniku do razraščanja TOLKAN izoproturon 4-5 l/ha travni in širokolistni pleveli po setvi in pred vznikom zgodi, da si z uporabo teh sredstev poškodujete mlade kaleče rastline. Nobeno od teh sredstev ne sme priti v stik s kalčkom mlade rastlinice, zato vam svetujem, da če jeseni že uporabljate te herbicide, skrbno pripravite zemljo in dobro zadelajte posejano seme pod zemljo ali se raje odločite za čas uporabe, ko ima rastlina vsaj tri liste. Na koncu bi še dodala, bolj v opozorilo vsem, ki se odločate za uporabo fitofarmacevstkih sredstev, da preden se odločite za kemično zatiranje posevka, dobro preglejte plevelno floro in se šele potem odločite, katero sredstvo (pripravek) boste uporabili in kdaj. Velikokrat se zgodi, da se škropi z nepravilnim sredstvom in ob nepravem času. V takih primerih lahko pride do poškodb posevka in nezaželenega učinka, pleveli pa dalje lepo rastejo. Vsem pa bi priporočala, da ne pretiravate z odmerki, ne povečujete predpisanih odmerkov, ker s tem lahko dosežete ravno obratno, kar se bo poznalo na posevku. Upoštevajte navodila in ne pretiravajte! METKA BARBARIČ, u. d. i. a., KSS za Pomurje ■ DICURAN FORTE 80 WP zelo dobro delovanje na vse pomembne plevele v ozimnih žitih dolgo delovanje: zatira tudi plevele, ki vzniknejo tudi nekaj mesecev po škropljenju varna uporaba tudi pri nizkih temperaturah če škropimo kadarkoli v zelo dolgem obdobju (od vznika jeseni do konca razraščanja spomladi), je v primerjavi z drugimi herbicidi izjemno zanesljiv: lahko prilagajanje spremenljivim vremenskim in talnim razmeram ZATO JE ŠT. V V SLOVENSKIH ŽITIH DICURAN FORTE (h NOVA RT IS Novartis Agro d.o.o., Kržičeva3, Ljubljana Tel.:(01)436 12 03 Fax:(01)436 12 14 e-pošta:novartis @ siol.net fiSUK , 14. september 2000 KMETIJSTVO 23 Priporočene sorte ozimnega žita za leto 2000/2001 Vrsta/ Sorta Tip klasa Čas dozorevanja Višina slame Gostota setve (kalivih zrn/m2) Absolutna masa (g) Hektolitr. teža (kg) Pridelek Odporn glavnim boleznim ost proti poleganju Rajoni-zacija OZIMNA PŠENICA - NOSILNE SORTE ANA golica sr. zgodaj sr. nizka 700 za lažja tla, 38 | 76 potrebna zgodnja žetev srednji srednja srednja vsa SLO MARIJA golica sr. zgodaj | sr. nizka 1600 -700 | 36 | 77 | sr. visok potrebna zgodnja žetev zaradi osipanja zrnja, občutljiva na Fosarium sp srednja p.na klasu srednja vsa SLO ŽITARKA golica sr. zgodaj sr. nizka 700 42 78 srednji dobra dobra vsa SLO SRPANJKA golica zgodaj nizka 700 za lažj 42 tla, zgodnj 77 žetev srednji srednja dobra vsa SLO SOISSONS resnica sr. zgodaj sr. visoka 500 41 77 visok dobra srednja vsa SLO JUSTUS golica sr. zgodaj sr, visoka 450 46 77 srednji dobra srednja vsa SLO PROFIT golica pozno visoka za tla, k 450 so preskrbi) 50 ena z vodo; 78 občutljiv za visok istno rjo dobra srednja vsa SLO OZIMNA PŠENICA - SORTE V UVAJANJU MURKA golica sr. zgodaj sr. nizka 600-650 | 43 | 76 za'lažja tla, zgodnja žetev srednji srednja srednja Pomurje MIHELCA resnica sr. zgodaj sr. visoka 600 45 78 srednji srednja slabša vsa SLO LENTA za golica obdelovalce sr. zgodaj ki dosledno sr. visoka izvajajo vse 650 potrebne ag 43 rotehnične 80 krepe, ‘lent srednji je občutljiv srednja* a za Fusariu srednja m spp. na ki Pomurje asu LARA golica sr. pozno sr. visoka 700 43 80 srednji srednja srednja vsa SLO GK MURA resnica sr. pozno visoka 650 44 77 visok dobra srednja Pomurje 3K LEDAVA golica sr. pozno sr. visoka 650 44 77 visok dobra srednja vsa SLO RENAN za pridelova resnica lee, ki dosle sr. pozno dno izvajajo sr. visoka vse potrebn 450 agrotehnič 52 ne ukrepe, z 76 a tla, ki so d srednji obro preskrt srednja Ijena z vodo srednja vsa SLO BRUTUS resnica pozno visoka 450 42 80 srednji srednja slabša vsa SLO OZIMNI JEČMEN - NOSILNE SORTE PLAISANT šestvrstni sr. zgodaj sr. nizka 450-480 47 65 zelo visok dobra dobra vsa SLO REX dvovrstni sr. pozno sr. visoka 500 48 66 visok dobra srednja vsa SLO ALPHA dvovrstni sr. pozno sr. visoka 450-480 46 64 visok dobra srednja vsa SLO GOTIC šestvrstni zgodaj sr. visoka 450-480 43 63 : zelo visok dobra dobra vsa SLO ASTRID dvovrstni sr. pozno sr. visoka 450-480 55 63 visok dobra srednja vsa SLO HELGA šestvrstni sr. pozno sr. visoka 450-480 50 60 visok dobra dobra vsa SLO OZIMNA RŽ WARKO sr. pozno visoka 400 30 69 visok dobra srednja vsa SLO EHO-KURZ sr. pozno visoka 400 33 69 visok dobra dobra vsa SLO MARDER sr. pozno sr. visoka 400 24 71 zelo visok dobra zelo dobra vsa SLO OZIMNA TRITIKALA CLERCAL sr. pozno visoka 450 43 65 srednji dobra zelo dobra vsa SLO ALMO sr.pozno sr. visoka 450 50 67 visok dobra zelo dobra vsa SLO VIR: Kmetijski inštitut Slovenije METKA BARBARIČ, u. d. i. a., KSS za Pomurje ■ ČE BI ZNALE, BI TUDI ŽIVALI ZAPELE... Pravo veselje je imeti zdrave živali. Krkini proizvodi iz novega programa Home Vet omogočajo zdravo in uspešno rejo domačih živali.Izdajajo se brez recepta. Z njimi zadovoljujemo vsakodnevni in povečane potrebe po vitaminih in mineralih, zvišujemo odpornost proti okužbam, odpravljamo prebavne motnje,spodbujamo rast in proizvodnost tertako povečamo gospodarnost reje domačih živali. Ob upoštevanju strokovnih nasvetov veterinarja in ob rednem dodajanju pravilno izbranih vitaminsko mineralnih dodatkov iz Krkinega programa Home Vet bodo živali bolj zdrave, rejci pa zadovoljnejši. Poleg dvokilogramske vrečke je na voljo tudi desetkilogramska, v kateri najdete priročno merico. t^KRKK AGROSERVIS, d. d. >0 UA'o wo Murska Sobota Kroška 58, 9000 Murska Sobota, tel.: 02 530 18 50, faks: 02 530 18 72 NEWHOLLAND - vsi modeli Vigor TL 90 Tehnični podatki Motor Neco prostornina/valjev 3908 cm’/4, turbo moč 83/65 kW; 86/88,4 KM medeno po EEC/iso nazivno št vrtljajev 2500 /min zalOflOvntk za gorivo: 1351 Mere (stenderdne): število prestav naprej/nazaj: 12/12 končna hitrost 40 km/h zavore zadaj. celoploščne v oljni kopeli spredaj; priključna gred, zadaj: samoo vklop sprednjega pogona 540.540E, /min. preko menjalnika mehanski vklop pnevmatike spredaj: 13.6 R24 pnevmatike zadaj: 16B R34 masa praznega traktorja: 3600 kg specifična masa: 57,1 kg/kW dotfina/fimna/vlšlna (m); 4,1/2,0/2,52 Men/alntk: 4 prestave, 3 skupine spremenjevalolk (Invertor) smeri Tipi: 4341, 5341,6341 Hidravlike: priključno drogovje: kat II, zapenjalne kljuke dvttna sila. 3210 daN zmogljivost črpalke: 45,5 l/min upravljanje: mehansko In Lift-omatte « Spredn/I pogon: sredinski pogon elektrohldravllčnl vklop Diferencialna zapora: zadaj m spredaj: čeljustna, elektrohid. vklop delno samodejni krmljenje Krmiljenje: hidrostatsko Krmilni krog M 11,6 S KUPONOM IMATE 5% popust: * ZA SERVISNE STORITVE * OB NAKUPU REZERVNIH DELOV | _ _______________________i Zetor 7341 motor: 58 (78,9); 4-turbo;;max.spec. poraba goriva (g/kWh) 242 sklopka: dvoploščna 310 menjalnik: 20 + 4; od 2. do 5. prestave; diferencialna zapora zadaj in spredaj hidravlika: dvižna sila 39,9; 50 (I) / min; 7341 PVH. krmiljenje: hidrostatična zavore: zadaj hidravljične diskaste- mokre priključna gred- pto: 53, 4 kW pnevmatike: zadaj: 16, 9-34 spredaj: 12, 4- 24 masa traktorja: 3550 kg dimenzije: dolžina- širina: 3820-1945 mm višina do zgornjega roba kabine: 2647 mm rezervoar goriva: 120 I kabina: odpiranje strehe maksimalna hitrost: 40 km/ h Vrtavkaste brane EBERHARDT KE 303 delovna širina 2,5 m delovna globina 5-25 cm delovna hitrost 5-7km/h stranska pločevina pogon z menjalnimi zobniki mazanimi v oljni kopeli odgonska gred za pogon sejalnice kardanska gred s skopko proti preobremenitvi pogon klinov je pos.uležajen in mazan v kopeli v.masti univerzalno držalo za naknadno vpetje sejalnice in dr. kovani klini romboidnega prereza Eberhardt* KREISELEGGEN Plug Eberhardt EP1OO trobrazdni-visoki klirens s predplužniki za koruzo (3 pari) z narezanim črttalom fi 500mm (1 par) z dvojnim podprnim kolesom fi 500 x 150 mm peresaste deske širina brazde 28/33/38/43 cm visoki klirens za podoravanje koruze 77 cm dvosmerni hidravlični valj razdalja med plužnimi telesi 95 cm neprevrtan okvir pluga kvadratnega prof. V=100mm možnost oranja izven brazde v serijski opremi avtomatska nastavitev vlečne točke možnost naknadne pritrditve četrte brazde varovalo:strižni vijak 24 KMETIJSTVO 14. september 2000, IBTII Cene vinogradniške in kletarske opreme Društvo vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric Vrtni center Kalia, Murska Sobota mpc z davkom 1.396,20 artikel vinarska oprema: želatina tekoča, 1 kg žvepleni trakovi, 0,5 kg 426,00 tekoče žveplo - kislina, 11 304,10 tekoče žveplo - kislina, 51 1.154,10 bentonit special, 1 kg 986,10 bentonit special, 100 g 120,00 bentonit special, 50 g 76,60 bentonit special, 500 g 546,50 bentonit v zrnju, 0,5 kg 576,90 bentonit v zrnju, 1 kg 1.142,20 citronska kislina, 100 g 138,80 citronska kislina, 1 kg 1.093,30 citronska kislina, 500 g 574,70 enoplastico kit, 500 g 431,10 fermaid e - hrana za kvasovke, 1 kg 2.527,90 gelsol 100 ml - tekoča želatina 392,60 instant gel, 500 ml 906,40 kvasovke bayanus, 100 g 1.011,70 kvasovke bayanus, 500 g 3.910,40 kvasovke bayanus, 50 g 523,60 kvasovke bouguet, 100 g 1.323,80 kvasovke cerevisiae, 100 g 854,30 kvasovke cerevisiae, 10 g 97,80 kvasovke cerevisiae, 500 g 3.720,10 kvasovke cerevisiae, 50 g 405,50 kvasovke siha 8,100 g 1.040,70 kvasovke uvaferm bc, 100 g 1.826,30 kvasovke uvaferm bc, 10 g 153,20 kvasovke uvaferm bc, 50 g 1.029,60 kvasovke uvaferm cm, 100 g 966,20 kvasovke uvaferm cm, 10 g 122,60 kvasovke uvaferm cm, 50 g 867,40 neosol - kremenčevo čistilo, 0,5 582,20 neosol - kremenčevo čistilo. 11 970,40 novarom g - encim, 5 g 571,80 parafinsko olje agrolit, 51 1.919,80 parafinsko olje agrolit, 0,51 314,90 parafinsko olje agrolit, 11 500,20 parafinsko olje agrolit, 0,251 223,70 parafinsko olje agrolit, 31 1.200,10 permanganat razkužilo, 11 728,10 slovenska kvasovka, 100 g 1.709,40 slovenska kvasovka, 50 g 955,50 soda kristalna, 1 kg 272,80 sodalk - detergent za sode 728,10 vini - komplet za analizo vina 5.640,80 vini 1 729,90 vini 2 1.108,50 vini 3 1.501,00 vini 4 1.501,0 vinobran, 100 g 132,50 vinobran, 1 kg 729,70 vinobran, 20 g 83,90 vinobran, 200 g 233,90 vinobran, 500 g vinozym fceg, 5 g vinozym g, 5 g vinska kislina, 100 g vosek kletarski, 200 g voSEk kletarski, 500 g kletarska oprema: stiskalnica msv, 100 I stiskalnica msv, 80 I stiskalnica hsv, 150 I kad pvc, 1101 kad pvc, 3501 kad pvc, 5001 mlin za grozdje, ročni brenta pvc za grozdje 387,20 571,80 571,80 286,30 661,90 1.323,80 57.706,40 50.417,20 76.536,90 2.089,60 5.034,30 7.551,40 15.759,80 5.015,00 brenta pvc roto otroška, 20 I 4.395,40 lakomnica pvc, 20 I lijak pvc, 25 cm 2.322,80 271,30 odcejalnik za steklenice 48/1 1.949,20 pipa lesena 2 s pluto pipa lesena 5 s pluto veha kipelna 8_______________ veha kipelna pvc zamašek kronski 100/1 zamašek kronski 50/1 zamašek pluta f 20 zamašek pluta f 55___________ zamašek pluta f 70 zamašek za buteljke 44*24 žveplalnik za sode tip 10 488,40 596,90 691,70 830,20 286,50 159,20 21,49 146,76 183,88 35,35 685,50 alkoholmeter orientacijski 40870 690,80 alkoholmeter s toplomerom 1.943,40 sod inox, 200 I sod inox, 300 I sod pvc, 50 I 62.974,80 75.826,80 3.473,50 Ob nakupu od 10.000 do 30.000 sit nudijo 5-odstotni popust ob nakupu od 30.000 do 60.000 sit nudijo 7-odstotni popust in pri nakupu nad 60.000 sit nudijo 9-odstotni popust. Popust ne velja pri vrednosti posameznega proizvoda nad 20.000 sit. Vsak 2. in 3. delavnik v mesecu imajo upokojenci 5-odstotni popust. Aventis Aventis CropScience Slovenija Z uporabo pripravka Cougar® že jeseni Pripravek Cougar* je herbicid za varstvo pšenice, ječmena in drugih žit pred plevelom. Z njegovo uporabo že jeseni od faze treh listov žita dalje boste: - iz žitnih posevkov odpravili plevele, kot so plezajoča lakota, navadni srakoperec, njivska spominčica, njivska vijolica, navadna zvezdica in druge, - zagotovili pravilno izkoriščanje hranilnih snovi v tleh in - povečali svoj žitni pridelek, da bo vsaj za 10% večji od standarda. Cougar® - Vrhunski herbicid za zaščito vaših žit pred pleveli in za večji pridelek vaših žit od standarda. €ougar-; je zaščiteno ime pripravka družbe Aventrs CropScience. lyon, Francija. Uvoznik in zastopnik: Aventis CropScience d.o.o. Nove rešitve Tržaška 132,1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: (0)1 423 40 88, Faks: (0)1 423 36 03 ZG DO IJ SC pridelke Katera bo druga vinska kraljica? Društvo vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric bo tudi letos izbralo svojo vinsko kraljico. Za ta naslov se bodo lahko potegovala neporočena dekleta, stara od 18 do 24 let, seveda pa bodo morala pokazati ustrezno znanje. Pred posebno strokovno komisijo bodo dekleta preizkušala strokovno znanje s področja vinogradništva, vinarstva in trženja vin, pri izbiri pa bo pomembno tudi znanje tujih jezikov in sposobnost javnega nastopanja. Nova vinska kraljica, ki jo bodo razglasili predvidoma ko- nec septembra na Kapelski trgatvi, bo izbrana za eno leto in bo nasledila sedanjo vinsko kraljico Radgonsko-Kapelskih goric Darjo Rakuša, izbrali pa bodo tudi dve njeni spremljevalki. V društvu prijave kandidatk sprejemajo do 18. septembra. OZIMNA ŽITA v Vrtnem centru KALIA Bliža se čas setve ozimnih žit in v Semenarni Ljubljana smo vam pripravili bogato izbiro kvalitetnega semena ozimne rži in ozimnega ječmena, tritikale in ozimne pšenice. Ozimno rž sejemo od 15. septembra do 5. oktobra, poleg že uveljavljene sorte Danko, pa so na voljo tudi novejše Marder in Warko. Sortni izbor ozimnega ječmena, ki ga sejemo med 20. septembrom in 10. oktobrom, je že širši. Še vedno prevladujejo starejše sorte kot sta dvoredec Rex in šestredec Gotic, počasi pa se uveljavlja tudi novejša šestredna sorta Helga. Almo je sorta tritikale, ki je uspešno nadomestila do sedaj glavno sorto Clecal, saj je od nje boljša tako po kvaliteti, kot tudi po pridelku - ponekod daje pridelke tudi preko 6 ton. Pšenico sejemo od 1. do 25. oktobra. Sortni izbor je zelo širok in vsak pridelovalec lahko najde kakšno sorto zase. Za intenzivno pridelavo priporočamo sorte Lenta (ta je dokaj zgodnja), Lara (nadomestilo za Ži-tarko), Krona (nadomestilo za Marijo), Justus (poznejša sorta), Brutus (še poznejša, v rangu sorte Profit, resnica), Soissons (resnica). Kot novost bodo letos na voljo (po naročilu) omejene količine neraz-kuženega semena pšenice (sorti Ju-stus in Soissons) in tritikale (sorta Almo). V Vrtnem centru KALIA na Ti-šinski cesti v Murski Soboti (tel. 02 5304 260) vam bodo ob nakupu semena ozimnih žit do 30.9. ponudili tudi različne ugodnosti, naprimer popust pri pri prednaročilu in pri nakupu nad 1000 kg. Več kot 1000 kg nakupljenih ozimnih žit pa vam bodo tudi dvakrat tedensko brezplačno dostavili na dom. In če vas zanima nova sorta, pa o njej še ne veste dovolj? Strokovnjaki v Vrtnem centru KALIA vam bodo brezplačno svetovali o izbiri žit in o ustreznem varstvu pred pleveli, kar je za kakovosten in obilen pridelek še posebej pomembno. Herbicid Dicuran forte je znan že dolga leta in v posevkih ozimnih žit uspešno zatira plevel. Ob prednaročilu v Vrtnem centru KALIA na Ti-šinski boste Dicuran forte dobili za 3% ceneje, pri nakupu nad 4 kg pa za 4%. Želite sodelovati v nagradnem žrebanju? Kupon, ki ga dobite ob nakupu blaga, oddajte pri blagajni Vrtnega centra KALIA na Tišinski cesti v Murski Soboti do 20. oktobra 2000 in nagrade za polje, vrt ali dom so lahko tudi vaše. Andreja Tomšič Jus Makovec MAČKA VII. Ženinov pozavčin je imel čez desno ramo širok trak, katerega prednji in zadnji del sta bila pod kolenom zlepljena z zlatim papirjem. V roki je imel ženinov pozavčin palico z zvončkom. Sna-hin pozavčin je imel enak trak, vendar čez levo ramo na kateri je imel obešen »džurdž,« to je pletenko, v kateri je bilo snahino mleko - proso, ali pa vino. Da bi vzbujala pozornost, sta bobnala in trobentala, da je paralo ušesa. Tako sta se nekega dne pojavila pozavčina tudi v Loki vasi. Cim sta norčavo priskakljala in priplesala nedaleč od Crličeve hiše, kjer je domovala Magda, teta Bratuhove Agice, sta še bolj norčavo, kot je bil njun ples, začela trobentati in bobnati. Iz hiš so pridrveli stari in mladi, se obesili na lese in plotove, kajti škoda bi bila prikrajšati se za te norčije, ki so ljudem na vasi vsaj za kratek čas pregnali zimski dremež. Nekateri starejši moški so odšli kar na cesto, da jim ne bi ušle podrobnosti dogajanja. »Stric, bi malo snahinega mleka?« seje poza-včiri obrnil do možakarja, ki mu je bil najbližji. »No, pa daj!« seje zarežal prileten moški, kije vedel, da ima Bratuh in Borcev dobro vino. Sicer pa ne bi bilo lepo ponujano odkloniti. Zvedeli bi to Gerličevi in Bratuhovi, zvedela bi cela vas! Stric je nastavil pletenko, se nekoliko razkoračil, nagnil vznak in še tisti hip izpljunil za kakšno bolj siromaško žlico prosa. Od veselja in v smehu so se ljudje z rokami tolkli po kolenih. Malce bolj vstran je čakala na svojo priložnost kopica otrok. In res, eden od pozavčinov je segel v žep. Daleč proč je vrgel pest te otroške radosti, ki je kmalu iz smejočih se otročajev naredila kopico po snegu valjajočih se pretepačev. Pozavčina sta se potem napotila na Grličevo dvorišče, kakor jima je bilo ukazano. Razumljivo,, svoj prihod sta najavila s strahovitim bobnanjem in trobentanjem. Tako se je ceremonijal umaknil očem javnosti in se nadaljeval v hiši, kjer seveda ni manjkalo ne vina in ne prigrizka. * * * V nedeljo pred pustom je žarela Markičeva domačija v Gornji vasi v vsem svojem sijaju. Gospodar Markič je bil človek, ki je znal razmišljati. Že v jeseni prejšnjega leta je dal hišo prebeliti zunaj in znotraj. Za to opravilo je najel mojstra Tomaža s Cvena, ki je bil daleč naokrog na Polju čislan graditelj hiš. Nič mu ni bilo treba naštevati, kaj vse je treba storiti. Dvakrat, trikrat je šel okrog hiše in gospodarskih poslopij, pri tem škilil in nekaj momljal, nato pa gospodarju povedal, kaj vse je narobe. S sinom sta potem v tednu dni delo opravila. In tako olepšana je bila Markičevina na predpustno nedeljo, ko so se dogovorili za gostijo ob poroki Simona Markiča z Bratuhovo Agico iz Borčev. Tako Markiči kot Bratuhi so imeli veliko sorodnikov. Že zgodaj zjutraj so na Markičevo dvorišče prilomastili oče Krampigar iz Sovjega Dola z ženo in tremi sinovi. Tako stari kot mladi so imeli strašno hud pogled in po tihem se sploh niso znali pogovarjati. »Kje si Simon, da te še enkrat vidimo,« je stari Krampigar potiskal svojo družino v hišo. Tam so bili že Lašparji, Segareki, Fenžeki, Repi, Gašparuhi, Fifji iz Loge Vasi, Grličevi, Kozlovi, Repiči, Čiriči, Vuki, Smolki, Rakitnjaki, Mlinci... Veliko je bilo mladih fantov in deklet, ki so na gostijo prišli v spremstvu svojih staršev. Stari Budja je na gostijo prignal kar tri hčerke in trije Krampigari so se smukali okoli njih, čeprav jih prej nikoli niso videli. Dva Šegarekova in Vukov sin, ki so Budjovice poznali, so na debelo požirali sline in opazovali početje Krampigarov. »Ce jim stari ne bo pomagal, gorje jim!«,se je pridušal starejši Šegarekov, ki mu je bila Budjova Hclenka že dolgo pri srcu. V kotu so se stiskali trije godci. Martin, najstarejši med njimi, je imcl od piščali že čisto zveri-ženc ustnice. Proti večeru, ko je bilo že vse opravljeno in sta postala Simon in Agica mož in žena, je bila Markičeva hiša podobna čebelnjaku. Doma in pri sosedovih sc je v krušnih pečeh cvrlo in peklo, v veliki sobi se je skupina mož s kozarci v rokah objela in zapela. Bratuh, Markič in še nekateri starejši so si za mizo nazdravljali in moževali o letini, o vremenu. Stari Krampigar, ki je imel v Sovjem Dolu lepo in veliko kmetijo, je po nekaj kozarcih še bolj divje gledal in migal z velikimi brki, je speljal pogovor drugam. »Ti, Budja, ti imaš tri dekleta, jaz imam tri sinove. Midva ...« Komaj je izgovoril to besedo, je zunaj na podstenju nekaj močno zaropotalo. »Moji so,« je skočil oče Krampigar na sredo sobe in že ga ni bilo več videti. »A bo mir!« ga je bilo še slišati. Kmalu nato sc je vrnil nekoliko razmršenih las. in še s hujšim pogledom. »Vedel sem, da se bodo še stepli za te tvoje jerebice!« seje obrnil k Budji, položil roko malo bolj trdo na mizo in na dušek spil lonček vina. Nato se je zarežal v Budjo: »To je kri, huda kri, da veš!« Budja je bil tiho. Zbal se je takih zetov. Sega-rekova in Vukov niso bili takšni rogovileži, zato so si na dvorišču s snegom obkladali krvave nosove. Gospodarja Markiča dogodek na dvorišču ni razveselil. Ampak kaj je mogel, Krampigarji so bili Bratuhovi povabljenci na gostijo, ljudje pa jih bodo vseeno vlačili po zobeh. Ženske so imele drugačne skrbi. Agičina mati Ana je vsa solzna pričakovala polnoč, ko naj bi nevesti sneli venec, kot je bila to stara navada. Pa ni bila najbolj prepričana, da si je hčerka venec sploh zaslužila. Predolgo jc trpelo to Agičino druženje s Simonom. Gostija seje nadaljevala še v ponedeljek in torek. Mladi so se med seboj spoznavali in si obljubljali, da se bodo spomladi srečevali. Kdo bi vedel, ali ni kakšen nadobudnež že na gostiji kakšno zaaral ... Kdo bi vedel povedati, ali katera ni menjala fanta ... Tri dni po gostiji sc je Markičeva domačija umirila. Gospodar Jurij Bratuh je po gostiji razmišljal nekoliko drugače. Rekli bi po bratuho-vsko. Mladi Krampigarjevi fantje so mu dali misliti. A (SE NADALJUJE) Televizijski spored od 15. 9 . do 21.9. 2000 TV SLOVENIJA 1 7.55Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Prisluhnimo tišini 9 .00 Risanke 9.50 Afriške pravljice 10 .00 Na liniji, oddaja za mlade 10.35 Raziskovalec, ameriška serija 11.30 Alpe - Donava - Jadran 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Osmi dan 13.55 Vlak smrti, angleška oddaja 15.00 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Rdeči grafit 17.45 Humanistika 18.20 Dosežki 18.45 Risanka • 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Dediča, angleška nadaljevanka 21.35 Deteljica 21,45 Polž v solati, kabaret 22.25 Odmevi, šport, vreme 23.25 Polnočni klub 0.35 Brane Rončel izza odra 1.20 Humanistika TV SLOVENIJA 2 8.50 Otvoritev olimpijskih iger Sydney 2000, prenos 13.30 Gore in ljudje: Stena II 14.15 Obračun pri OK Corralu, ameriški film 16.20 Otvoritev olimpijskih iger Sydney 2000, posnetek 19.30 Videospotnice 20.05 Olimpijska kronika 21.05 Vlado Kreslin in meglice nad mursko vodo 21.35 J.A.G., ameriška nadaljevanka 22.20 Kozličkovo leto, francoski film POP TV 9.36 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Raztresena Ally, nan. - 14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Življenje teče dalje, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16,25 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. -18,15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Temni mož, ameriški film - 22.00 Teksaški mož postave, nan. - 22.50 Zlobni dvojček, nan. - 23.40 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča, risanka - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 Princ z Bel Aira, nan. - 14.00 Matlock, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah Show: Knjižni klub - 16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nad. - 22.00 Sledi preteklosti, ameriški film - 23.50 Plen, nan, - 0,50 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA - GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kulturno-razvedrilno - Navigator -Portret: Gabika Cigut - Arheološka izkopavanja Kotare - Aktualno - 16.00 Dvojčici, nan. - 16.30 Pasji policist, nan. -17.00 Dogodivščine Robina Hooda, nan. - 18.00 Sinbadove pustolovščine, nan. -19.00 Aktualno -19.15 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 20.10 Pokliči za umor, nan. - 21.00 Pokliči za umor, nan. - 22.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - 22.15 Trgovina Kegl nagrajuje, v živo - 22.25 Potrošnikov dan, reportaža -Aktualno - 23.00 Zvezdne steze, nan. - 23.50 Družina za umret, nan. - 0.20 Pri Addamsovih, nan. - 0.50 Pop bazar TV AS - KANAL 54 09.30 ■ Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Ilira luristica, turistična sddaja. 10.50 - Ban Vele trgovine Potrošnik, reportaža. 11.20 - Kairo biti zdrav in zmagovali, oddaja Radija Klariča. 11.50 - Risanke. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes. informativna oddaja. 16.00 -Viva turisti-M, turistična oddaja. 16.50 - Ban Veletrgovine Potrošnik, reportaža. 17.20 - Glasbeni spoti. 17.30 - Kato hiti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 18.00 - Risanke. 18.30 • Gnss, informativna oddaja. 19.00 ■ Iz našega arhiva. 20.00 • Glasbeni spot. 20.05 ■ Gnes, inlnrmati vrta oddaja. 20.30 - Ha domači grudi, kmetijska oddaja. 21.30 - Moto šport, športna oddaja. 21.50 - Iz produkcije ZLTV, VTV Velenje. 22.20 - Glasbeni spoti. 22.30 - Gnes. informativna oddaja. 23.00 - SO JAM, glasbena oddaja. 23.50 ■ Erotika. 01.10- Videostrani. TV HRVAŠKA 1 13.20 Raziskovalec, serija - 14.20 Davidova zgodba, amer, film - 16.00 Otroška serija - 16.25 Briljantina - 17.00 Novi Avstralci, serija - 17.30 Hrvaška danes -17.55 Zagrebška panorama - 18.20 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Ženska po imenu Jackie, nad. - 21.40 Portreti - 22.45 Dnevnik - 23.05 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 14.20 Osamljeni glas, nad. -15.50 Omerta,nad. -16.35 Bolnišnica upanja, nan. - 17.20 Gulden-burgovi, nad. - 18.05 Dok. film - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Velikani 20. stoletja, serija - 21.25 Film - 23.00 Čas je za jazz - 0.00 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 9.50 Otvoritev olimpijskih iger 2000, prenos iz Sydneya - 13.00 Predstavljamo hrvaške olimpijce - 14.30 Panorame turističnih središč Hrvaške - 17.40 Nejevoljna carica, ameriški film -19.20 Glasbeni program - 20.00 Animavizija - 20.30 Olimpijski studio - 21.30 Otvoritev Ol, posnetek iz Sydneya TV MADŽARSKA 1 5.45 Kmetovalec - 6.00 Ažurno - 8.25 Prelomnica tisočletja - 8.30 Za trnkarje - 8.55 Box ulica - 9,30 Otvoritev olimpijskih iger Sydney 2000, prenos -13.35 Dnevnik - 14.00 Regionalni magazini -15.00 Kapitan Cook, nad. - 15.58 Poročila -16.00 Potepanje po divjini - 16.35 Evropski parlament - 16.55 Koktajl ekstremov - 17.05 Regionalni dnevniki -17.20 Nogometno prvenstvo, vmes Dnevnik - 20.00 Olimpijske igre - 22.00 Dnevnik -22.45 Troti ali jajčni ples, franc, film - 0.50 Olimpijske igre TV MADŽARSKA 2 5.45 Kmetovalec - 6.00 Ažurno - 8.30 Milenijske povesti - 9.00 Panorama - 9.30 Otvoritev olimpijskih iger Sydney 2080 - 13.35 Najlepše poletje naše najstniške dobe - 14.00 Dnevnik - 14.30 Kino Dore Prokopp - 15.00 Ni pravnomočno, šov -15,30 Madžarska hiša - 16,00 Šolska ulica - 17.30 72 ur, kulturna ponudba - 18.00 Glas preteklosti - 18.50 Musiča Historica - 19.00 Napisne table pripovedujejo -19.30 Tv-telovadba -19.35 Pravljica- 20.00 Dnevnik - 20.25 Naše stoletje - 20.50 Madžarska leta 2000 - 21.25 Ognjeni cvetovi, japonski film - 23.05 Zaključek - 0.05 Nočno kramljanje - 0.50 Sydney 2000 AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 8.45 Otvoritev olimpijskih iger 2000, prenos iz Sydneya - 12.10 Konfeti - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17,35 Vsi pod eno streho r 18.05 Olimpijske igre 2000, olimpijski studio -19.30 Čas v sliki - 20.15 Pogum pod streli, film - 22.10 Indiana Jones - Lov za izgu-bljenim zakladom, pustolovski film - 23.55 Olimpijske igre, prenosi iz Sydneya TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Poštar Muller, filmska komedija -12.00 Poročila -12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 -14.05 Srečna družina -14.50 Gorski zdravnik -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 21.20 Življenjski reševalec - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi -23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki TV SLOVENIJA 1 POP TV 8.30 Panda Jin Jin, risanka - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. - 10.00 Naš dedek, nan. - 10.30 Košarkarji, nan. - 10.50 Ameriška gimnazija, nan. - 11.10 Sabrina, mlada čarovnica, nan. - 11.30 Mladi Herkul, nan. - 12.00 Dolgonogi očka, ameriški film -14.15 Ladja zaljubljenih, nan. -15.05 Nevarna srca, nan. -16.15 Pop’n’roll - 17.15 Izganjalka vampirjev, nan. - 18.10 Jack in Jill, nan. -19.15 24 ur - 20.00 Glasbena slava, ameriški film - 22.00 Nixon, ameriški film -1.30 24 ur 7.55Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9.05 Nace Simončič, portret 9.55 Mala Jonssonova tolpa II, švedski film 11.35 Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Trgovina, nemška drama, 1/3 14.55 Dragi Nihče, angleški film 10.30 Poročila, šport, vreme 16,45 Zajec Peter in prijatelji, risanka 17.10 Fliper in Lepaka, risanka 17.50 Na vrtu 18.20 Prelomni trenutki zgodovine, serija 18.50 Risanka 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Orion 21.35 Potovanje predaleč, dok. serija 22.35 Poročila, šport, vreme 23.05 V New Orleansu, ameriška nanizanka 23.50 Vran, kanadska nanizanka 0.30 Naseljenci, avstralski film TV SLOVENIJA 2 9.00 V telovadnici, nadaljevanka 9.30 Olimpijske igre Sydney 2000 19.30 Videospotnice 20.05 Olimpijska kronika 22.05 Adijo, blues, kanadski film 0.05 Svetnik, angleška nanizanka 0.55 Sobotna noč KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Možje v črnem, risanka - 10.00 ■Nora hiša, nan. - 10.30 Korak za korakom, nan,- 11.00 Katie Joplin, nan.- 11.30 Mladoporočenci - 12.00 Oče Dowling, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Razdvojeno srce, ameriški film - 15.45 Sever in jug, nad. - 16.45 Življenjska priložnost, kviz, ponovitev - 17.45 Divje živali, serija - 18.40 Divji svet, serija - 19.30 Glavca, nan. - 20,00 Iskanje svete gore, ameriški film - 22.10 Sence preteklosti, ameriški film - 0.00 Policijska kamera, serija - 1.00 Cestni bojevnik, nan. TV IDEA - GAJBA TV 10,00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - 10.15 Trgovina Kegl nagrajuje - 10.25 Potrošnikov dan, reportaža - 10.45 Aktualno - 11.00 Pregled dogodkov tedna -15.00 Noro poletje, ameriški film - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Višave, nan. - 19.00 Pica, ti in jaz, nan. - 19.30 Jesse, nan. - 20.00 Posebna enota C-16, nan. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Izvršilna moč, ameriški film -1.00 Pop bazar TV AS-KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Dan Veletrgovine Potrošnik, reportaža. 10.30 - Predolimpijska dogajanja v Sydneyu, 7. del, produkcija VTV. 10,40 - SD JAM, glasbena oddaja. 11.40 - Oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih, športna oddaja. 12.10 - Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 -Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 16.45 - Predolimpijska dogajanja v Sydneyu. 7 del, produkcija VTV. 17.00 - SQ JAM, glasbena oddaja. 17.55 - Oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih, športna oddaja. 18.30 - Gnes. informativna oddaja. 19.00 - iz našega arhiva. 20.00 ■ Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Predolimpijska dogajanja v Sydneyu, 7. del, produkcija VTV. 20.40 -Glasbeni spoti. 20.50 - Španska nogometna figa. 22.45 - Gnes, informativna oddaja. 23.15-Videostrani. TV HRVAŠKA 1 9.25 Mednarodni otroški festival - 10.25 Zvezdne steze, nan. - 12.00 Dnevnik -12.35 Kronika PIF-a - 13.05 Risanka - 13.15 Šerburski dežnik, franc, film -14.45 Poročila -14.55 Oliver Twist, brit, film - 17.00 Beverly Hills -17.45 Risanka -18.05 Melrose Plače - 18.55 Grimmove pravljice - 19.30 Dnevnik - 20.10 Ethno Ambient - Salona 2000 - 21,05 Film - 22.50 Dnevnik - 23.10 Nismo sami, nad. TV HRVAŠKA 2 11.55 Vedno te bom ljubil, nad. - 15.25 Potovanja: Wales -16.30 Črno-belo v barvah -19.30 Dnevnik - 20.10 Zlata krila, nan. - 21.00 Damort, nan. - 21.20 Svet zabave - 21.50 Pravi čas - 23.20 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 5.20 Olimpijski studio - 5.30 Odbojka - 7.25 Olimpijski studio - 7.30 Rokomet - 9.00 Triatlon (ž.), posnetek finala - ...Plavanje, posnetek kvalifikacij - 10.50 Plavanje - 11.10 Plavanje - 13.00 Risanke - 13.15 Hišni ljubljenčki - 14.00 Triatlon (ž.), posnetek finala -...Streljanje (ž.) - zračna puška, posnetek finala - 15.00 Gimnastika, posnetek - 16.00 Plavanje, posnetek -16.45 Odbojka (ž.): Hrvaška - Avstralija, posnetek -18.00 Dokumen-tarni program - 19.30 Glasbeni program - 20.05 Dok, film - 20.30 Olimpijski studio TV MADŽARSKA 1 0.50 Olimpijske igre - 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Za metodiste - 8.15 Olimpijske igre -13.35 Bravo TV - 14.25 Naj zapoje violina, z umetniki 100-članskega ciganskega orkestra -14.55 Delta - 15.25 Naše stoletje -15.50 Jani gre na dom -16.20 Trend - 16.50 Nogometno prvenstvo, prenos - 19.00 Lotoshow -19.20 Osnovni ton - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Satelit, kabaret - 20.35 Kumara, lutkovni kabaret - 21.00 Olimpijske igre - 22,00 Takoj!, M. Vamos - 22.55 Osnovni ton - 23.00 Nevarna strast, nizozemski film - 0.50 Olimpijske igre TV MADŽARSKA 2 0.50 Olimpijske igre - 6.05 Manjšinski program - 7.25 Družina z jasnega, nan. - 8.15 Olimpijske igre - 13.35 Manjšinski program, vmes Slovenski utrinki - 15.45 Letalska družba Modro nebo - 16.30 Tri želje - 17.00 Gospodarstvo v zagonu - 17.30 Koktajl ekstremov -17.45 Show, leto 1978 - 18.40 Šlagerteve - 19.35 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.25 Gnezdo duhov, amer, film - 21.55 Najstniška zabava ne le za mlade - 22.20 Srečali se bomo v Sydneyju - 23.15 Argentinski dnevnik, jugosl. film AVSTRIJA 1 6.00 01 2000: Telegram - 6.05 Odbojka - 6.30 Telegram - 6.35 Boks + streljanje - 7.00 Telegram - 7.05 Odbojka na mivki - 7.30 Telegram - 7.35 Rokomet - 8.00 Telegram - 8.05 Rokomet + sabljanje - 9.00 Telegram - 9.05 Sabljanje + telovadba -10.00 Plavanje + sabljanje + kolesarstvo - 11.30 Nogomet -12.00 Telegram - 12.05 Dviganje uteži + judo -12.30 Rokomet -13.00 Telegram -13.05 Rokomet + boks -14,05 Telegram - 14.10 Sabrina - 14.35 0 3 Austria Top 40 - 15.20 Dawsonov potok -16.05 Melrose Plače - 16.50 Jesse -17.10 Olimpijski studio -18.20 Nogomet -19.00 Oranžni taksi -19.30 Čas v sliki - 20.15 Oranžni taksi - 21.50 Beg iz L. A.-ja, akcijski film - 23.30 Ol, prenosi TV AVSTRIJA 2 13.00 Čas v sliki - 13.10 Luč ljubezni, film - 14.45 Kitare ljubezni, film -16.10 Podobe Avstrije -16.25 Dežela in ljudje -16.55 Religije sveta -17.05 Pogled v deželo -17.35 Živalski magazin - 17.55 Bingo -18.25 Konflikti -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Ko muzika igra - 21.50 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari - 22.30 Poletni kabaret OHEO Četrtek, 21.9. 2000 POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. - 12.30 Volitve 2000 - 14.00 Moj bivši mož, nan. - 14.30 Življenje teče dalje, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Nikita, nan. - 21.50 Prijatelji, nan. - 22.20 Dharma in Greg, nan. - 22.50 Stražar, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan. - 0.10 24 ur TV SLOVENIJA 1 7.55Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9 .00 Risanka 9.10 Pod klobukom 10 .00 Zgodbe iz školjke 10.35 Junaki divjine, angleška serija 11.25 Naravni parki Slovenije 12.00 Naokoli po Nemčiji 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Talkshow 14.30 Zoom 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.15 Robin in Rozi, risana nanizanka 17.45 Raziskovalec, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.05 Turistična oddaja 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Pisave 23.30 Portret terorista, francoska oddaja 0.20 Raziskovalec, ameriška serija KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprab Show, ponovitev - 12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Matlock, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: Štopar, novinar - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan,- 19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Krog prevar, ameriški film - 21.40 Lepi časi, nad. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.10 Roka pravice, nan. -0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev - 1.00 Odklop, ponovitev TVIDEA - GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Oktoberfest v Munchnu - Perutnina Ptuj - Aktualno - 16.00 Dvojčici, nan. - 16,30 Pasji policist nan. - 17.00 Dogodivščine Robina Hooda, nan. - 18.00 Sinbadove pustolovščine, nan. - 19.00 Aktualno - 19.15 Kmetijski sejem Gornja Radgona - 20.10 Materinski nagon, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Navigator (film, kultura, prosti čas) - Intervju: Ema Lukač - 22.30 Ljubljanski madrigalisti na Glasbenem poletju Turnišče - Aktualno - 23.00 Zvezdne steze, nan. - 23.50 Družina za umret, nan. - 0.20 Pri Addamsovih, nan. - 0.50 Pop bazar TV HRVAŠKA 2 14.45 Črna kronika, nad. - 16.25 Newyorška policija, nan. - 17.10 Martin Chuzzlewit, nad. -18.05 Naše stoletje -19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Vojna žensk, nad. - 21.20 Bolnišnica upanja, nan. - 22.15 Film - 23.35 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 7.00 Olimpijski studio - 7.05 Streljanje - 7.20 Košarka - 9.10 Badminton - 9.25>la-vanje, posnetek kvalifikacij - 9.55 Plavanje, prenos finala -11.55 Veslanje, posnetek polfinala - 13.00 Gimnastika (ž.) - mnogoboj, posnetek -15.15 Badminton - dvojice, posnetek finala - 16.00 Tenis, posnetek -17.00 Košarka: ZDA - Latvija, posnetek -18.00 Plavanje, posnetek finala - 19.00 Gimnastika (ž.) - mnogoboj, posnetek - 20.00 Glasbeni program - 20.30 Olimpijski studio - 23.00 Oddelek za umore TV MADŽARSKA 1 15.05 Rondo, manjšinski program - 16.00 Za otroke - 16.30 Pomagač, magazin za prizadete ljudi - 17.00 Tv-klinika -17.30 Program madžarskih Židov - 18.00 Dnevnik -18.30 Gospodarstvo v zagonu - 19.00 Sydney 2000 - 19.30 Dnevnik - 20.00 Olimpijske igre - 22.00 Dnevnik - 22.50 Kino Dore Prokopp - 23.20 Vrtiljak, nan. - 23.50 72 ur, kulturna ponudba - 0.30-5.30 Olimpijske igre TV MADŽARSKA 2 15.05 Madžarski milenij v Evropi - 15.30 Kronika 2000 - 16.00 Šolska ulica - 17.20 Poglejmo v Indonezijo - 17.30 Prijemajo, za trnkarje - 18.00 Nadaljujte kričaje, angl, komedija - 19.30 Tv-telovadba -19.35 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.35 Gyorgy Falu-dy, portret - 21.20 Dan madžarske drame IV SLOVENIJA 2 7.25 Olimpijske igre Sydney 2000 19.30 Videospotnice 20.05 Olimpijska kronika 22.00 Grace na udaru, ameriška nanizanka 22.20 Parada plesa 22.50 Film 1.45 Družinska razmerja, angleška nadaljevanka 2.35 Videospotnice TV AS-KANAL 54 09.30 • Gnes, informativna oddaja. 10.00 • Zakoj pa nej. mladinska oddaja. 10.45 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 11.25 - Iz produkcije ZLTV, TV Tezno. 11.55 - Risanka. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes. informativna oddaja. 16.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 16.45 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 17.25 - Iz produkcije ZLTV; TV Tezno. 17.55-Risanke. 18.30-Gnes, informativna oddaja. 19.00 -iz našega arhiva. 20.00 • Glasbeni spot. 20.05 - Gnes. informativna oddaja. 20.30 - Viva turistica, turistična oddaja v živo. 21.20 - Iz produkcije ZLTV, TV Tezno. 21.50 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.20 - Glasbeni spoti. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.15 Otroški program - 7.05 Vedno te bom ljubil, nad. - 8.00 Dobro jutro - 9.55 Poročila - 10.00 Izobraževalni program - 11.20 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Velikani 20. stoletja - 14.15 Poročila - 14.20 Ženska, ki je ljubila Elvisa, ameriški film - 16.00 Za otroke - 17.00 Split: Morje - 17.30 Hrvaška danes - 17.55 Zagrebška panorama -18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Benediktinska Hrvaška, serija - 20.45 Kviz - 21.15 Hrvaški dragi kamni, dok. oddaja - 21.40 Nenadoma Susan, nan. - 22.05 Dnevnik - 22.25 Cubismo v Gavelli, koncert - 23.40 Poročila - 23.50 Nočni program AVSTRIJA 1 6.00 01 2000, prenosi - 14.15 Konfeti - 14.30 Simpsonovi - 14.55 Nebeška družina -15.40 Obalna straža -16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Olimpijski studio - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Oranžni taksi - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.50 Pravi Dunajčan ne propade - 22.35 Konec kopanja - 23.45 01, prenosi TV AVSTRIJA 2 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Prijatelji za celo življenje - 14.50 Gorski zdravnik - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Praamazonka -21.05 Vera - 22,00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva O NAS ZA NAS Vsak dan ob 183Oin 2O00: GNES -inform. oddaja RADIO MURSKI VAL L)KV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TEDI SV 648 KHZ) PETEKr 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij - 11.30 Mali oglasi - 11.20 Zamu-rjenci - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -13.30 Predstavljamo vam - - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila - 14.30 Romskih 60-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17,20 Obvestila - 18.00 MV-dur - 1 9.00 Poročila -19.15 Mladi val - 20.00 Sipli mi - 21.00 Poročila- 21.10 Sipli mi - 23.00 Glasba vaših želja -24.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro-07.00 Panonski odmevi-08.00 Misel in čas - 8.40 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila - 12.35 Obvestila - 13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna - 20.00 Gnezdo Murskega vala - 21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.30 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport - 19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou -23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.00 Poročila - 11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 3.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila! - 19.15 Na narodni farmi -20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 21.10 Jukebox- 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.00 Vedro dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti - 1 2.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 2.30 Anketa - 13.00 Poročila -13.151. oseba.ednine -13.30 NSTSNMV -14.00 -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 18.00 Glasba našega srca - 19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Murskd-morski val - 21.00 Poročila - 21.05 Mursko-morski val - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 05.00 Vedro dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila -13.10 1. oseba ednine - 13.30 Sedem veličastnih — 14.00 Poročila - - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -1 8.00 Mali radio - 19.00 Poročila - 19.10 Bilo je nekoč! -20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 21.05 Geza se zeza - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč 0o E ra o c ra 'ra ra ■o n k. ■ O) 'J ra ra N ra >« M KREKOVA BANKA Rešitev nagradne križanke KREKOVE BANKE: PRIJAZNO VABLJENI V KREKOVO BANKO V MURSKI SOBOTI Za nagradno križanko KREKOVE BANKE, objavljeno 24. avgusta 2000, je žreb razdelil nagrade takole: 1. nagrado - darilni paket KREKOVE BANKE prejme: Andreja Baranja, Šercerjevo naselje 34, 9000 Murska Sobota 2. nagrado - darilni paket KREKOVE BANKE prejme: Olga Gobar, A. Trstenjaka 12a, 9240 Ljutomer 3. nagrado - darilni paket KREKOVE BANKE prejme: Štefka Marič, Gajska ul. 3, 9233 Odranci Nagrajencem čestitamo. Potrdila za prevzem nagrade bodo prejeli po pošti. Ko je hudo, me pokliči! »MZPlAitN KUC - VSAK DAM 0» 12* 00 20* o> h 'ra cAlova je /tojena stoka, okfljuktja nam gdaj tak, ko gkoCjšafa nam givCjenje, ki čisto ko kfteg napak. Qo mnoge v/tgfa kadite, postavka go/i {judi, se t/iudifa ko močno, • da /tetinim nekesa gg/tadi. oMa. tek fuknjak pa ugiva mnog p/tavniski naš ^o^k, /tag^aga si p/tavita, od lukenj dp /tagpok. oMaša ustava ma t/ti fuknje, bti luknje pa še več, če ne ki imefa lukenj, Eepo ki ki{o p/teveč. uMovo šo&ko feto se je gačnofo. ^Pajdaš OMa se ge vnap/tej veseSi, ka nan je na vidiki čednejša gene/tacija. VJn je gaga/iantej/tana g devetfctnin šotojon. Via nova de gviišno čednejša, kak je sta/ta. QePa bi se Aad ^čako časa, ka ki tou dogivo. ^dajšnja je tefko dobita, ka šče meti čednejše ftdij v kodočnosti. S ten p/tignava, ka je nej gadosta čedna. Q)okaguje pa tou tudi s takšimi kilavimi p/tip/tavami na uofiitve, kak ji dodamo ge fejpi čas. £Ka ki /tejsan titbefo ustavo pop/taviti? ^Befa si je na tou samo spopejvo: 28 14. september 2000, resni LIP-ov jesenski HIŠNI SEJEM do 13% popusta za POHIŠTVO IZ MASIVNEGA LESA. vhodna vrata in notranja vrata lip bled Pesem gozda v vašem domu. BLEB, Ljubljanska 27, 04 579 52 30; LJUBLJANA. Salon Interier. BTC hala A, 01 585 26 42; KRANJ, Mirka Vadnova 14, 04 234 00 90; MURSKA SOBOTA, Trgovski center Šavel, Cvetkova ulica 2,02 535 16 90; KROMBERK pri Novi Gorici, Salon Gross, Bratov Hvalič 3. 05 333 01 25; CERKNICA, Salon Papiga). Podskrajnik 19,01 709 39 52. UP BLEO-TRGOVINA, Ljubljanska 27, Bled 00 ,SIT Električni radiator ER 1206 • 1200 W, ER 1507- 1500 W, ER 2009 - 2000 W, ER 2009 TURBO - 2000 W z ventilatorjem po Super cenah.' do 23. 9. 2000 Halogenska pec NL-12 - možnost dvostopenjske nastavitve moči - samodejno premikanje levo, desno - moči 200 W - varnost peč se ob dvigu ali udarcu avtomatično izklopi Kovinotehna, o.»„ Celje, 3502 Cede, Mariborska 7 S Kartico Kovinotehna, za gotovino, tudi do 5% ceneje! od 18.9. do 8.10. 2000 V NAŠIH PRODAJNIH SALONIH - max. moč 4200 W - piezo električni vžig - tristopenjska regulacija - avtomatski izklop v pri prevelike koncentracije iESH Petrolejska peč TOYOKUNI TSK-34 dvojno izgorevanje elektronski vžig poraba 0,1 l/h (pri 1000 W) moč 3000 W za ogrevanje prostorov do 35 m2 1 LETO GARANCIJE nemogoče je mogoče KOVINOTEHNA Prodajni center v Murski Soboti Plese i motorna vozila RENAULT 25, letnik 1986, na novo registriran, prodam za 200.000 SIT. TOVORNO VOZILO,ZASTAVA 650 Furgon, generalno obnovljeno, prodam za 250.000 SIT. GSM: 041 912 762,33 003. m5010 GOLF IV 1,4, letnik 1999, srebrn, •trivratni, prodam. Tel.: 02 564 95 86. RENAULT LAGUNA, 1,8 RT, letnik 1995, prevoženih 41.000 km, srebrn, prodam. Tel.: 02 564 95 86. m5029 KADETT 1,6 i, letnik 1990, BX 1,9 GTI, oba na novo registrirana, in Vespo Piaggio 50 prodam. GSM: 041 744 717. m5035/4 živali TELICO, brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Tel.: 031 518 194. m4991 NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave, pred nesnostjo, opravljena vsa cepijenja, prodaja Farma pri Mostu. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 069 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069 439 170, Franc Movrin, Petanjci 98c,_tel: 069 46 505, gostilna Šarike Železen, Beznovci, tel.: 069 49 025, gostilna Čeh, Nedeli-ca, tel.: 069 72 146, gostilna Raj-ser, Grad, tel,: 069 55 31 148. m4868 GROZDJE z brajd prodam. Danica Žižek, Lutverci 9, tel.: 64 097. m4999 MLADO BREJO KRAVO, staro 5 let, A-kontrole, prodam. Kovačec, G. Petrovči 42. m5005 KRAVO, kontrola A, brejo z 2. teletom, prodajo. Tel.: 76 334 m5018 VAŠKA TRŽNICA V MOŠČANCIH v soboto, 16. 9. 2000, od 8. do 13. ure Ponudba: zelenjava, sadje, jabolčni sok, kis, žganje, vino, bučno olje, pira, kaša, moka, izdelki domače obrti, rože. VABIMO VAS NA UGODEN NAKUP! AGOS IMPEX, d. o. o. Pristaniška 2 Koper Razpisuje prosta delovna mesta - trgovski potnik - več prodajalk Ponudbe z življenjepisom in dokazili o opravljenem šolanju prinesite osebno v soboto, 9. 9., in v ponedeljek, 11.9. 2000, v M-cen-ter, Plesel, 9000 Murska Sobota, prodajalna Dino. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. KRAVO, brejo v 9. mesecu, prodam. Tel.: 551 60 45. m5019 TELICO, kontrole A, brejo 4 mesece, prodam. Domajinci 25, tel.: 40 425. m5031 KRAVE, A-kontrole, prodam. Tel.: 568 15 19. m5049 NESNICE PRED NESNOSTJO prodajajo vsak dan. Babine! 49, tel.: 582.14 01. m5055/9 posesti GOZD, mešan, 57 arov, v Domajin-cih, gozd, 30 arov, v Skakovcih, prodam. Tel.: 21 716. m4945 V NAJEM DAM DVOSOBNO STANOVANJE, neopremljeno, v Murski Solboti. Tel.: 031 836 345. m4998 ŠTUDENTOM ODDAM SOBE v centru Maribora. Tel.: 062 223 636. m5001 NOVEJŠO VRSTNO HIŠO, 200 m2 stanovanjske površine, v Černela-vcih, prodam. GSM: 041 912 762. m5009 TRISOBNO NOVEJŠE STANOVANJE v centru M. Sobote, 72 m2, CK in CATV, prodam. Možen kredit ali menjava za manjše.Tel.: 031 892 065. m5014 MORAVSKE TOPLICE - GOSTILNO prodamo. Tel.: 548 15 33. m5016 V INDIVIDUALNI HIŠI v Murski Soboti dajo v najem dve enosobni stanovanji in eno sobo. Tel.: 22 792. m5020 DVEMA DIJAKINJAMA ALI ŽENSKI dajo v najem sobo v M. Soboti. Tel.: 22 997. m5027 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE V LJUTOMERU ugodno prodam. Tel.: 069 88 7'17m5028 FRIZERSKI SALON vTešanovcih, ob glavni cesti, dam v najem. TeL: 48 790. m5037 TAKOJ VSELJIVO DVOSOBNO STANOVANJE prodam. Tel.: 031 873 904. m5040 STAREJŠO OPREMLJENO HIŠO z -vinogradom v Fokovcih 17 ugodno prodam. Tel.: 44 348 ali GSM 041 817 346. m5046 Občina Lendava/Lendva Kozseg v sodelovanju s Pomursko banko, d. d., Murska Sobota, bančne skupine Nove Ljubljanske banke in LLT Hranilnico in posojilnico Murska Sobota, d. d. objavlja JAVNI RAZPIS za kreditiranje urejanja pročelij fasad na stanovanjskih hišah v občini Lendava 1. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je urejanje pročelij (fasad) na stanovanjskih hišah v občini Lendava. 2. MERILA IN POGOJI Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe - lastniki stanovanjskih hiš s stalnim prebivališčem v občini Lendava, ki nameravajo urediti pročelje (fasado) na stanovanjskih hišah v občini Lendava. Na razpis se lahko prijavijo lastniki stanovanjskih hiš v mestu Lendava, in sicer na relaciji od nekdanjega gostišča Krona v Lendavi do Dvojezične srednje šole Lendava. Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 3.000.000 SIT. - najvišji znesek kredita je 600.000 SIT - doba vračila 5 let - obrestna mera: - pri Pomurski banki, d. d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke TOM + 3,2 % - pri LLT Hranilnici in posojilnici Murska Sobota, d. d., TOM + 3,5 % 3. NAMENI, ZA KATERE SE DODELIJO KREDITI Krediti so namenjeni za urejanje pročelij (fasad) na stanovanjskih hišah v občini Lendava. Pri dodeljevanju kreditov se bo upoštevala tudi kreditna sposobnost potencialnega kreditojemalca. 4. OBLIKE ZAVAROVANJA Kredit se zavaruje v skladu s pogoji banke. 5. VSEBINA VLOGE Informacijo o potrebni dokumentaciji dobite pri: - Pomurski banki, d. d., Murska Sobota, bančne skupine Nove Ljubljanske banke, ga. Feher, tel. 578 11 21 - LLT Hranilnici in posojilnici Murska Sobota, d. d., g. Lajnščak, tel. 578 81 30. 6. DRUGI POGOJI Razpis velja do porabe sredstev. Popolne vloge, prispele do petnajstega v mesecu, bodo obravnavane do konca tekočega meseca. Prosilci bodo prejeli pisne odgovore najpozneje 15 dni po obravnavi na kreditnem odboru. Občina Lendava POSLOVNE PROSTORE v M. Soboti, 50 m2, in stanovanje, 60 m2, damo v najem. GSM: 031 552 235. m5050/13 kmetijska mehanizacija KMETOVALCI! Imate rabljen traktor, prikolico ali drugo kmetijsko orodje? Pripeljite k nam, mi jih bomo prodali namesto vas. J. A. L. LO-PERT, d. o. o., Štefana Kovača 6, 9224 Turnišče m5004 KOMBAJN ZA SLADKORNO PESO, DVOREDNI, 4x4, samohodni, in sejalnico, 6-vrstno, teleskopsko, z vso opremo prodam. Tel:. 041 527 644. m5011 TROSILNIK umetnega gnojila Vikon prodam. Tel.: 041 904 767. m5013 DVOREDNI OBIRALNIK KORUZE IN TROSILNIK UMETNEGA GNOJILA, VOŽEN, 3-tonski, prodajo. Tel.: 45 071. m5023 TRAKTOR IMT 585, motor 577 in MF 10 80, moč motorja 88 PS, prodam. GSM: 041330 801 in 041 383 131. m5033 TRAKTORJE 8080A, 72 KM, prednja hidravlika, prednji kardan, kompresor; DEUTZ 6806, 68 KM, s čelnim nakladalcem; IMT 577, s prednjim pogonom, STEYR 18 KM, s koso, TOMO VINKOVIČ, 18 KM, in nove traktorje: M958A, M975A, M9094A, 9125A, prodajo. Tel.: 02 557 11 62. m5036 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA Mengele in škropilnico, 300 I, Agro-mehanika, trosilnik za umetno gnojilo prodam. Tel.: 25 099 ali Černela-vci, Gorička 75. m5039 TRAKTOR IMT 577, pogon na vsa štiri kolesa, lepo ohranjen, star 10 let, prodam. Tel.: 02 555 1 1 06, zvečer. m5047/8 kmetijski pridelki GROZDJE MODRA FRANKINJA fism , 14. september 2000 29 ugodno prodam. Tel.: 79 303. m4924 GROZDJE, 2000 kg, laški rizling, šipon, v dolini pri Lendavi, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 74 465. m5012 GROZDJE, šmarnico in laški rizling, prodam. Tel.: 44 095. m5030 GROZDJE, laški rizling, prodam. Tel.: 32 928. m5032 GROZDJE, šmarnico z brajd, ali mošt prodam. Tel.: 72 749. m5042 KORUZO Z NJIVE prodam. Nemčavci 1a, tel.. 531 10 49. m5048 GROZDJE Z BRAJD, jurka, klinton, prodam. Tel.: 83 306. m5051/7 razno JESENOV LES, žagan in suh, kupimo. Tel.: 87 423, 041 827 781. m4997 SMREKOVE IN BOROVE PLOHE, suhe, 5 in 8-cm, kupim. Tel.: 041 768 404. m5000 BETONSKO OGRAJO Plečnikov stil in belo grozdje, pridelano na ekološki kmetiji, sorte laški, renski rizling in chardonay, prodam. Tel.: 03 580 13 51,041 754 801. m5002 KORUZNJAK, kovinski, 3,5 x 5 x 0,9, luščilnik koruze na trifazni elektromotor, cirkularko fi 500 z dvotaktnim motorjem in moped CTX 80 prodam. Tel.: 574 19 43. m5015 KORUZO V STROŽIH IN ŠTIRIDELNO KLINASTO BRANO ugodno prodam. Tel.: 67 700. m5017 KOMPRESORSKA KLADIVA ZA RAZBIJANJE BETONA kupim. GSM: 041 330 801 in 041 383 131. m5034 Preklicujem veljavnost HK 0464/ 17, izdane pri HKS Panonka M. Sobota, na ime Štefan Jakob, Bratonci 69, p. Beltinci. m5043 PRODAJA TER POPRAVILO GLASBIL. Gančani 115c, tel.: 411 111. m5044 RABLJENE PRALNE STROJE IN DRUGO BELO TEHNIKO z garancijo prodaja Servis gospodinjskih strojev Janez Bukovec, Kobilje 135, tel.: 79 231.m5052/9 Bolečina da se skriti pa tudi solze ni težko zatajiti. Le tebe, dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in zet, nam nihče ne more več vrniti. V SPOMIN 13. septembra mineva eno leto od takrat, ko nas je zapustil naš dragi V 92. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica ZAHVALA delo KLAVIATURISTA - HARMONIKAR- JA za igranje v duetu iščem. Tel.: 041 500 416. m5006 V SKUPNO GOSPODINJSTVO vzamem upokojeno gostinko (ni pogoj) za pomoč v gostilni. Pogovor z gospo Faniko, tel.: 43 121. m5057/2 storitve UGODNO OPRAVLJAM OBIRA- NJE KORUZE. GSM: 041 914 247, 82 474. m5026 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, svečo mi prižgite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 66. letu nas je zapustil dragi mož, oče, opa, brat in tast Štefan Ferko iz Motovilec 42 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, svete maše ali v dobre namene. Lepa hvala vsem za ustno in pisno izražena sožalja. Iskrena hvala osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani za pomoč, nego in prijaznost ter dr. Čurčiču od Grada in ge. Cveti Muzlovič za njeno osebno požrtvovalnost. Hvala tudi duhovniku g. Kuharju za pogrebni obred, pevcem žalostink, gasilcem, govornici ge. Marjanci Ferko Omahen, g. županu, sodelavcem in svetnikom Občine Grad, Pogrebništvu Banfi ter g. Severju za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Emilija, hčerki Tatjana z možem Viljem in Bernarda z možem Dragom, vnukice Roksana, Tamara in Klavdija, sestra Marija, svakinje z družinami, bratranci in sestrične z družinami ter drugo sorodstvo Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in tasta Ivana Horvata iz Lendave se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljevi in znancem ter vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas tolažili, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravnikom in osebju bolnišnice Maribor in Rakičan ter govorniku g. Vidicu za sočutne in tople besede slovesa, pevkam za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija ter hčerki Nada in Danica z družinama DAMIR BANFI VEŠČICA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. m.: (116'1) 1411 060, I AX: 106'1) 251 170, ‘HUMI MORSKA SOBOTA Štefan Žohar iz Doliča 49 Hvala vsem, ki se ga spomnite, mu prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Vilma Kozic roj. Breskoč, iz Peskovec 21 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala duhovniku g. Balažiču za poslovilne besede. Žalujoči sin in hčerki z družinami ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 81. letu zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Franc Kolarič iz Melinec Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče, svete maše in dobre namene. Posebna hvala dr. Eriki Zelko Peterka, g. župniku Jožetu Hozjanu za pogrebni obred, govorniku g. Andreju Zadravcu in pevcem za odpete žalostinke. Lepa hvala tudi pogrebništvu Jurič za pogrebne storitve. Vsem še enkrat - lepa hvala! Žalujoča žena Marija, hčerke Marija, Anica, Slava, Milena in Olga z družinami ter trinajst vnukov in pravnuka Štefan Vlaj iz Predanovec 4a Ob boleči in nepričakovani izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta in brata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala internemu oddelku, g. duhovniku, pevcem cerkvenega in lovskega zbora, govornikom za besede slovesa, LD Brezovci, godbeniku za odigrano Tišino, lovskim rogistom, gasilcem, kolektivu Pomurke, učencem in učiteljem OŠ Puconci -podružnica Bodonci. Žalujoči: Žena Irena, hčerke Mateja ter Mirjana in Andreja z družinama Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč je ... V SPOMIN Spominjamo se dneva, ko sta za vedno odšla ljuba starša in stara starša -mami Ireni Hajdinjak je minilo pet let -9. 9. 1995 in očetu Jožefu Hajdinjaku bodo minila tri leta ■ 16. 10. 1997 Ostala bosta za vedno v naših srcih in spominih. Hvala vsem, ki se ju. še danes spominjate in prižigate sveče. Vsi vajini Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 69. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek Franc Špilak s Hotize 136 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in prijateljem ter vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter v dober namen za cerkev, nam pa izrekli pisno in ustno sožalje. Zahvala velja vsem zdravnikom, ki so ga zdravili med dolgotrajno boleznijo, psihiatrom v Ormožu, v Rakičanu in dr. Jožefu Magdiču, dr. Petkoviču iz Lendave in dr. Fodorjevi. Lepa hvala g. župniku Viljemu Kovaču za lepe besede slovesa in za sveto mašo, vsem pevcem in pogrebništvu Ferenčak ter za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoča: žena, hčerke, sin, zeta in snaha Dedek, pogrešajo te tvoji vnuki: Martina, Marjetka, Miša, Boštjan, Mitja in Gregor Pošle so moči, zatisnil trudne si oči, ni več trpljenja ne bolečin, ostali so le sledovi in spomin. /AHVMA V 89. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Štefan Temlin iz Sebeborec 45a upokojeni učitelj • V Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene. Hvala duhovniku g. Balažiču, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa izmučen si tiho zaspal. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA V 93. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek in svak Franc Matuš iz Adrijanec 66 Globoko pretreseni in z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih bolečine stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče, nam pa izrekli besede sožalja in tolažbe. Lepa hvala gospodu, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospodu Škerlaku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Zahvalo izrekamo tudi Cestnemu podjetju Murska Sobota za izkazano čast in podarjen venec. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi 30 OGLASI 14. september 2000, VESTNIK FISA nepremičnine, d. o. o.. Lendavska 8 Informacije na telefon: 536 18 20 Prodamo dvosobno stanovanje vdiko-s(k63,06 nf v M. Soboti v Lendavski ul. Prodamo štirisobno medetažno stanovanje v centru Murske Sobote velikosti 95,00 m2. 15!»^^ TfC.S^ta. VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 9000 Nt Soboto, Gregorti&ra 9 TeL: (069) 30 40 M GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@sioLiiet IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO Gradbene izolacije HACK Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: 041 636 489 HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKIH ^IDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA REZANJE IN VRTANJE BETONA! ZAVOD ZA DUŠEVNO IN ŽIVČNO BOLNE HRASTOVEC-TRATE Varovanci in delavci Zavoda letos ponovno vabimo na DAN ODPRTIH VRAT v ponedeljek, 18. septembra 2000, od 10. do 18. ure Ogled Zavoda s strokovnim vodenjem bo vsako polno uro. V Zavodu Hrastovec bo ob 11. uri kulturni program. Želimo, da bi tudi vi začutili vsakdanji utrip naše ustanove. Pričakujemo vas v prostorih Zavoda Hrastovec in Zavoda Trate. VLJUDNO VABLJENI! DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Prijave pošljite do 20. septembra na naslov: Podjetje za informiranje d.d., Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom: za kolporterja ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO! K [KLIMA NAPRAVE za poslovne prostore, stanovanja, hlajenje kleti in vina,... NAJCENEJE TA HIP II DO RAZPRODAJE ZALOG ! ' tel.:02/584 80 50’GSM:041/623-728 d. o. o. Košarica ostaja. Ponudba se menja. www.pegas.si, e-mail: pegas.ljutomer@siol.net TUROPOLJE d.o.o. ■I. Zihm Velurji 13, 9000 M. Saditi, tel.: 36 580 . Slovenska košarica za jesen in zimo je polna izdelkov, ki bodo v tem letnem času najpogosteje na vašem jedilniku in v vašem domu. Od septembra vam je tako na voljo 50 različnih izdelkov, za katere boste skupno odšteli samo 33.873,00 SIT. Slovenska košarica s kakovostnimi izdelki slovenskih proizvajalcev je stalna ponudba, ki vam je na voljo v vseh Mercatorjevih hipermarketih. a Mercator Slovenska košarica STIHL http://www.mercator.si Če boste našli kje košarico enakih izdelkov cenejšo, vam bomo vrnili razliko v vrednosti košarice.** KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 HOVI d.o.o. ŽAGARJE. REZARJE IR VRTANE BETONA TER HIOBOIZOUCUA ZIDOV. Franc Horvat 9226 Marinke Tablice, Brezje 6, tel. S taks: 10691 18 426, GSM: 041 772 426, 041 733 948 BETONARNA PETELIN Trate 23, Gornja Radgona Tel.: (02] 564 94 10; el. pošta: betonarna.petelin @siol.net PA MRZLO NI n VAS POSKRBI Murska Sobota: (02) 54 59 280 ILNO OLJE najugodneje, najhitreje najkvalitetneje, najprijaznejše Ponudba: - proizvodnja betona, - storitve (prevoz, črpanje betona, delo z gradbenimi stroji], - betonski izdelki (vinogradni in vrtni stebri, robniki, škarpniki, vrtne poti, kanalete, mulde, požiralniki, korita za rože, kanalizacijske cevi in jaški, temelji za drogove, stojala za senčnike in kolesa ipd]. Možnost izdelave po naročilu ali želji kupca. NOVOST: izdelava zunanjih štukaturnih elementov. UGODNO: Prodaja robnikov II kvalitete od 200,00 SIT/kos. 'Ponudba velja v Mercator centru Ljubljana, Mercator centru Koper, Mercator centru Novo mesto. Mercator centru Maribor, Mercator centru Murska Sobota, Hipermarketu Ptuj, Hipermarketu Brežice. Tokratna ponudba izdelkov vdja od 1.9. do 31.12. 2000. — Razliko v vrednosti košarice vam bomo vrnili, če nam boste v obdobju trajanja ponudbe predložili račun o nakupu enakih izdelkov iz "Slovenske kofeuke", ki so bili vsi kupljeni v eni prodajalni v Sloveniji. RAZPRODAJA VOZIL V ZALOGI Zelo ugodne finančne rešitve. Krediti na položnice. Možnost menjave rabljeno za novo. PAAM .0.0. b^»jpptuj " Gibanje za perfekcioniste Ob Dravi 3a, tel.: 02 783 82 81 KLiČiTE NOVCI SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI, Mladinska 5, 9252 Radenci, razpisuje v šolskem letu 2000/2001 izobraževanje odraslih za poklic: 1. Gostinski tehnik (nadaljevalni program) za kandidate, ki so uspešno končali izobraževanje za kuharja, natakarja ali kuharja/natakarja. 2. Kuhar, natakar za kandidate, ki so končali vsaj osnovno šolo oz. nižjo poklicno šolo. Natančnejše informacije bodo dobili kandidati na informativnem sestanku na naši šoli, in sicer v ponedeljek, 18. septembra 2000, ob 16. uri (poklic gostinski tehnik) oz. ob 17. uri (poklic kuhar, natakar). Ko je hudo, me pokliči! KUc J« hmapladon, omogoča ga Vsi na tej* strani že imajo nove telefonske številke. O Kličite jih na nove! c http://tis.teiekom.si Nove številke izveste, če vtipkate: i + stara številka Slovenije »lil , 14. september 2000 NAPOVEDNIK 31 kulturni koledar K O Delimo vstopnice za kino DOGODEK MURSKA SOBOTA - V četrtek, 14. septembra, ob 19. uri se bo na železniški postaji začela mednarodna literarna prireditev Poezija express - Od Murske Sobote do Kopra, kjer bodo sodelovali domači in tuji avtorji. Slavnostni govornik bo predvidoma predsednik Milan Kučan. Sledil bo nastop skupine The Stroj, nato pa se bodo zvrstila literarna branja (Josip Osti, Dušan Šarotar, Maja Novak, Vlado Žabot, Feri Lainšček), pogostitev in zabava. V petek se bo vlak odpravil iz Murske Sobote ob 7.30, v Koper pa bo prispel ob 17.20. Prireditev tako obeležuje 200. obletnico Prešernovega rojstva. RADENCI ' - Program zaključka projekta Mreža učečih se šol, ki bo potekal v petek, 15. septembra, v hotelu Radin: 11.00 Koncert učencev Glasbene šole Gornja Radgona, 11.15 Predstavitev projekta, 11.30 Šole se predstavijo, 12.30 Odmor, 12.45 Šole se predstavijo, 13.45 Predstavitev knjige S sodelovanjem do kakovosti, 14.00 Oblikovanje novih mrež in kosilo, 18.00 Odhod avtobusa na Janžev Vrh, piknik in vinska pokušina. V soboto se bodo delavnice nadaljevale ob 9. uri. KRAŠČI - V nedeljo, 17. septembra, se bo ob 14. uri na kmetiji Ferencovi začela osrednja prireditev Koruza - hrana - obrt - krma. Program: lupanje koruze, izdelovanje izdelkov domače obrti iz koruznega ličja, razstava koruznih jedi in zabava. LENDAVA - V nedeljo, 17. septembra, bo v knjižnici ob Dnevu zlatih knjig zaključna prireditev slovenskega knjižnega kviza Prežihov Voranc in Koroška. BELTINCI - V soboto, 16. septembra, bo potekala prireditev Druga vinska trgatev. KONCERT GORNJA RADGONA - V petek, 15. septembra, bo na sejmišču potekal 7. rock festival Pomurje poje. Nastopile bodo skupine: In-Sane (Gornja Radgona), Chi-Idren Of The Night (Murska Sobota), Khons (Lendava), CZD (Trate), Bleed On (Radenci), Juff (Lendava), Pridigarji (Ormož), Odpisani (Ljutomer) in Wrong (Gornja Radgona). Gostje večera: Siddharta! Festival bo trajal od 17. do 2. ure in bo v vsakem vremenu, saj je prizorišče pokrito! Iz Murske Sobote bo organizirani avtobusni prevoz ob 17.30, 19.00 in 20.30. MURSKA SOBOTA - V torek, 19. septembra, ob 21. uri bo v restavraciji Zvezda 3. javna radijska oddaja Juke box, kjer bo nastopil Ukrajinec Vitalij Osmačko (Mar Django Ouartet) ob podpori domačih glasbenikov: klarinetista Marka Mira, pianista Sebastijana Duha, kitarista Saša Zvera, kontrabasista Janeza Čizmazije in bobnarja Vlada Mičeva. - V četrtek, 14. septembra, ob 20. uri bo v novi galeriji Zavarovalnice Triglav z elizabetinskimi pesmimi nastopil Duo Jubilet, ki ga sestavljata Marjan Trček (tenor) in Boris Šinigoj (lutnja). - V sredo, 20. septembra, bo v katoliški župnijski cerkvi nastopil organist Dimitrij Rejc v okviru Bachovega orgelskega ciklusa. TURNIŠČE - V soboto, 16. septembra, ob 20. uri, bo v stari gotski cerkvi v okviru cikla Glasbeno poletje v Turnišču nastopil mešani pevski zbor Ljubljanski madrigalisti. OTVORITEV GABERJE - V Gaberju je že nekaj časa odprta nova galerija Erbija, kjer je trenutno na ogled prodajna razstava slikarja Dušana Fišerja iz Ptujske gore in kiparja Metoda Frlica iz Škofje loke. Galerija na številki 23 je odprta od četrtka do sobote od 11. do 21. ure, v nedeljo pa od 15. do 20. ure. Vse informacije na telefon: 578-99-55! LENDAVA - V petek, 15. septembra, ob 18. uri, bo na gradu otvoritev dveh razstav: numizmatične Tisoč let kovanja denarja na Madžarskem, ki jo bo odprl direktor Madžarskega nacionalnega muzeja dr. Tibor Kovacs, ter Gradovi in dvorci na Madžarskem, ki jo bosta odprla namestnik direktorja Državnega urada za varstvo kulturne dediščine na Madžarskem dr. Tarnaš Fejerdy in direktor Uprave za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo RS Stanislav Mrvič. KRAŠČI - Od četrka, 14., do sobote, 16. septembra, bo na kmetiji Ferencovi na ogled razstava koruznih jedi, izdelkov domače obrti in sort koruze. BUDIMPEŠTA - V petek, 15. septembra, se bo odprla mednarodna razstava Hungexpo 2000, kjer sodelujejo tudi Prekmurska madžarska društva in občinske samouprave. Hungexpo je odprt do 26. septembra. VARAŽpiN - V sredo, 20. septembra, bo v Galeriji Macolič - Kovačič otvoritev razstave likovnih del 27. Mednarodne likovne kolonije Lendava. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA - V četrtek, 14. septembra, ob 17. uri bo v galeriji vodstvo po razstavi del slikarja Igorja Ban-fija in kiparke Nace Rojnik. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. - V Galeriji so na ogled dela akademskega slikarja Igorja Banfija iz Murske Sobote in skulpture Nace Rojnik iz Slovenj gradca. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij Jožeta Denka. - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava del članov fotoklubov iz Durdevca, In-golstadta in Murske Sobote. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite na tel.: 21 433. - V prostorih MIKK-a je na ogled razstava fotografij Lov za izgubljenim zakladom avtorja Tomaža Ebenšpangerja iz Murske Sobote. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. V muzeju se lahko naročite tudi za ogled mesta. - V malem razstavnem prostoru Mestne hiše je na ogled razstava likovnih del ljutomerskega slikarja Antona Čeha (1882 - 1930). - V galeriji Anteja Trstenjaka so na ogled izbrana dela iz stalne zbirke. BELTINCI - V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Izidorja Horvata - Izaka. KOROVCI - V galeriji Ernesta Bransbergerja so na ogled dela s IV. slikarske kolonije Fuks graba. LENDAVA - V Galeriji - Muzeju sta na ogled razstava Srednjeveško orožje iz obdobja turških napadov. Četrtek, 14. septembra: ob 18.00 in 20.15 ameriški akcijski film Misija nemogoče 2 Petek, 15. septembra: ob 18.00 in 20.00 Misija nemogoče 2 Sobota, 16. septembra: ob 18.00 in 20.15 Misija nemogoče 2 Nedelja, 17. septembra: ob 18.00 in 20.00 Misija nemogoče 2 Sred, 20. septembra: ob 20.00 ameriška romantična komedija Zvestoba do groba Pravo ime Toma Cruisa je Thomas Cruise Mapother IV, to je med številnimi odgovori vedel tudi naš nagrajenec Sašo Borovič, Partizanska 45, 9250 Gornja Radgona. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi: Kako se imenuje žena Toma Cruisa? Odgovori Kupon št. 37 Odgovore pošljite do 19. septembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. . alt _ __ s VESTNIK NA INTERNETU BORZ ZNANJ, je informa- cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? • Ponujajo se inštrukcije za nemški, angleški in madžarski jezik. • Iščejo se inštrukcije iz nizozemskega in japonskega jezika. • Išče se znanje pokrivanja hiš s slamo. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova.33, telefon 36 566, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 , K NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. TEMPERA - Cubismo & Gibonni 2. SEI TU - Nek 3. ROME WASNT BUILT IN A DAY - Moroheeba 4. NO ME DEJES DE OUERER - Gloria Estefan 5. ROCK DJ - Robbie Williams 6. NI ZADNJI NI PRVI - Crvenajabuka 7. DANCE & SHOUT - Shaggy PREDLOGI: rLL NEVER STOP - N’SYNC l’M OUTTA LOVE - Anastacia THEY’RE NOT HERE, THEY’RE NOT COMING LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. ČRTA - Slavko Ivančič 2. NE KLIČI ME - Nuša Derenda 3. RDEČE Oči - Posodi mi jurja 4. KRALJICA POROČNEGA POTOVANJA - Califomia 5. NA KARIBE - Sunny Orchestra 6. ŽENSKE, KI PIJEJO PIVO - Andrej Šifrer 7. LJUBIM TE - Tomaž M PREDLOGI: NE MUČI ME - Classic NE, NE, NE - Malibu MOJA POT - Maja Waiss LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. TAPRAVA POLKA - Sredenšek sextet 2. KAJ SPRAŠUJEŠ - Vesele Štajerke 3. SKUPAJ ZA VEDNO - Ans. bratov Poljanšek 4. HVALA ZA KRUH - Mladi Dolenjci 5. LJUBEZEN NA RECEPT - Ans. Marjana Kočevarja 6. ME VSAK DAN RAJ'Š IMA - Mi trije in Stiski kvintet 7. SLAVČKI VEČ NE POJO - Prerod PREDLOGI: ZAKLAD NARAVE - Viharnik NI VSAK DAN V ŽIVLJENJU PRAZNIK - Mesečniki MOJA ŽENA - Obvezna smer Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 21. septembra 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 37 ■ GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV: 7 VELIČASTNIH: GLASBA NAŠEGA SRCA: Ime in priimek ter naslov: Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 3 29 3 0 36 SNAŽILKA ČISTILEC; določen čas 6 mes.; do 15.09.00; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA, DOBROVNIK 266J, DOBROVNIK - DO-BRONAK NATAKARSKI POMOČNIK DEKLE ZA STREŽBO (NATAKARICA-ŽENSKI SPOL); nedoločen čas; Samsko .stanovanje ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 23.09.00; MACUN SLAVKO, S. P. BAR MACUN, STROČJA VAS 20, LJUTOMER NATAKARICA; določen čas 3 mes.; jeziki: slovenski jezik -pisno;'do 25.09.00; ZVER ELIZABETA S. P. OKREPČEVALNICA, VELIKA POLANA 128, VELIKA POLANA ZIDAR ZIDARJ ZA POLAGANJE ROBNIKOV, PLOČNIKOV, KANALIZACIJ, VODOVODA,ČRPALIŠČ; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik-govorno; vozniški izpit kategorije: B; do 19.09.00; SGP POMGRAD-GRADNJE D. O. O., BAKOVSKA C. 33, M. SOBOTA; št. del. mest: 3 VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: C; do 30.09.00; RENT TOUR D. O. O., LUKAVCI 69A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU POKLICNI VOZNIK CINE KATEGORIJE; nedoločen čas; vozniški izpit kategorije: C, E; do 15.09.00; TILIA D. O. O., BUČEČOVCI 8, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU VOZNIK C IN E KATEGORIJE ZA MEDNARODNI PROMET; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C,E; do 07.10.00; MARTINEC ANTON S. P. TONA-TRANSPORT- ORGANIZACIJA PREVOZOV, MARKIŠAVSKA 3, MURSKA SOBOTA PROMETNO TRANSPORTNI ODPRAVNIK PREMIKAČ POST.HODOŠ (SPENJANJE IN ODPENJ. PREMIKALNEGA SESTAVA, ROKOVANJE S KRETNICAMI, SIGANLIZIRANJE, ZAUSTAV.VAGONOV..); določen čas 3 mes.; jeziki: madžarski jezik-govorno; ostali pogoji: OPRAVL. ZDRAV.PREGLED PO INTERNEM PRAVIL. .DRUGA POKLICNA ŠOLA, PISNE VLOGE:SŽ,SEKCIJA ZA PROMET MB, PARTIZANSKA 50, MARIBOR; do 15.09.00; ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA SŽ LJUBLJANA, ULICA ARH. NOVAKA 015, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 15 PREMIKAČ ZA POST.M.SOB,.(SPENJANJE INODPENJ. PREMIKALNEGA SESTAVA,ROKOVANJE S KRETNICAMI, SIGANLIZIRANJE.ZAUSTAV. VAGONOV..; določen čas 3 mes.; jeziki: madžarski jezik-govorno; ostali pogoji: OPRAVL. ZDRAV.PREGLED PO INTERNEM PRAVIL. .DRUGA POKLICNA ŠOLA,PISNE VLOGE:SŽ,SEKCIJA ZA PROMET MB, PARTIZANSKA 50, MARIBOR; do 15.09.00; ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA SŽ LJUBLJANA, ULICA ARHITEKTA NOVAKA 015, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 4 KUHAR KUHAR (DELO V« PICERIJI POTAČ«,TRG SVOBODE 19, 9250 G.RADGONA); določen čas 12 mes.; jeziki: nemški jezik - pisno; do 15.09.00; KOREN ALOJZ S. P. JATA DISKONT, TRG SVOBODE 19, GORNJA RADGONA NATAKAR NATAKARICA-LAHKO TUDI PRIPRAVNICA ALI DEKLE BREZ POKLICA Z VESELJEM ZA DELO V STREŽBI; določen čas 1 2 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 21.09.00; SUKIČ JOŽE, BISTRO, TRDKOVA54A, KUZMA NATAKARICA-NATAKARSKA DELA V DNEVNEM BARU; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI POMOŽNA NATAKARICA ALI POMOŽNA NATAKARICA-KUHARICA; do 22.09.00; GEIGER JOŽEF S. P. COUNTRY BAR IN TRGOVINA SEDMICA, MOTOVILCI 54, GRAD NATAKARICA (MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS); določen čas 3 mes.; do 11.10.00; ČERPNJAK FRANC S.P., DNEVNI BAR, GORNJI PERTOVCI 34/D , PETROVCI * STROJNI TEHNIK MONTER OGREVALNIH NAPRAV; določen čas 3 mes.; vozniški izpit kategorije: B; do 15.09.00; KOVAČ D. O. O. OGREVALNI SISTEMI MORAVSKE TOPLICE, DOLGA ULICA 103, MORAVSKE TOPLICE MONTER CENTRALNIH NAPRAV, VODOVODA, PREZRAČEVANJA, PLINSKIH NAPRAV; določen čas 4 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 17.09.00; FILIPIČ BORUT S. P. INŠTALACIJE FILIPIČ, BUČKOVCI 45, MALA NEDELJA GRAFIČNI OBLIKOVALEC TISKAR-OBLIKOVALEC ZA PE V G.RADGONA, LACKOVA 15; določen čas 12 mes,; jeziki: slovenski jezik -.govorno in pisno; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; do 20.09.00; ŠMID RIKI, S.P. RIKI, VRATJA VAS 7/A, APAČE DIPLOMIRANI EKONOMIST SAMOSTOJNI PRODAJNI REFERENT ZA TUJI TRG (SPREJEMAJO PISNE PROŠNJE Z DOKAZILI); določen čas 12 mes.; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DRUGA UNIVER. IZOBR.VII.STOP..ZAZELJENE D EL.IZKUŠNJE,ZAHTEVNO RAČUNALNIŠKO ZNANJE, MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 15.09.00; ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE D. D., KRANJČEVA ULICA 12, MORAVSKE TOPLICE. Poroke MATIČNI URAD LJUTOMER: Jernej Habjanič iz Babinec in Jasmina Živčec iz Hla-pičine; Darko Vočanec in Gabrijela Rožman, oba iz Radomer-ščaka; Matjaž Čeh iz Gornje Radgone jn Patricija Škvorc iz Središča ob Dravi; Matej Vrbnjak iz Lutverec in Irena Čirič iz Stare Nove vasi; Štefan Žižek iz Veščice in Martina Vozlič iz Gibine; Mirko Rajh iz Stare Nove vasi in Marina Bohanec iz Dobrave; Drago Petek in Marjanca Čižič, oba iz Drakovec; Zdravko Muršič in Pavla Zadravec, oba iz lljaševec; Branko Horvat iz Globoke in Natalija Pučko iz Šalinec; Frančišek Tušek in Marija Šterman, oba iz Drakšla; Robert Meznarič in Silva Adanič, oba iz Mekotnjaka; Franc Vogrinec in Marija Belci, oba iz llovec; Tadej Gospodarič iz Ljutomera in Manja Vrbnjak iz Branoslavec; Stanislav Vajs iz Stare Nove vasi in Nada Vidnar iz Lo-garovec; Branko Filipič iz Stare Nove vasi in Mateja Čirič iz Križevec; Simon Zver iz Bučečovec in Lea Žbontar iz'Hrastja -Mote; Samo Zanjkovič z Gibine in Tanja Kosi iz Pristave; Franjo Fabič iz Veščice in Simona Jurkovič iz Rado-merja; Damjan Rajh in Marta Marinič, oba iz Ljutomera; Igor Borko iz Središča ob Dravi in Katja Žuman iz Ključarovec. Vestnik vam čestita! ZADNJA STRAN Menjalniški teča Pomurske banke 12. 9. 2000 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 12. 9. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 15,1285 15,1207 15,2421 Nemčija 1 106,4373 . 106,3821 . 107,2365 Francija 1 31,4130 31,7193 31,9741 ZDA 1 242,3156 241,7045 244,6224 Švica 1 135,9188 135,5760 137,2127 Italija 100 10,7513 10,7457 10,8320 Z nami hitreje do cilja! Velik izbor kratkoročnih namenskih, kratkoročnih gotovinskih ali dolgoročnih gotovinskih posojil z odplačilno dobo tudi do 60 mesecev vam bo omogočil, da uresničite želje, ki so povezane z denarjem. Izračuni gotovinskih posojil: Znesek v SIT Odpl. doba Obrestna mera Obrok v SIT 100.000 do 6 mes. TOM +3% 17.225 100.000 do 12 mes. TOM + 4,5% 8.925 250.000 do 12 mes. TOM + 4,5% 22.311 360.000 do 24 mes. TOM + 6% 17.333 500.000 do 24 mes. TOM + 6% 24.074 500.000 do 36 mes. TOM + 6,95 17.379 500.000 do 48 mes. TOM + 6,95% 13.963 1.000.000 do 60 mes. TOM + 7% 23.913 Kredite odobravamo brez depozita, ne glede na namen in dobo odplačevanja. Povprašajte v svoji enoti Pomurske banke. pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke VESTNIKOV KOLEDAR 14. september, četrtek,DANICA 15. september, petek,MELITA 16. september, sobota, MILKA 17. september, nedelja,LAMBERT 18. september, ponedeljek,.. 19. september, torek, JAN 20. september, sreda4 SUZANA Lunine mene: 16. septembra bo sonce vzšlo ob 6. uri m 41 minut, zašlo pa'ob 19. uri in 11 minut. Dan bo tako dolg le 12 ur in pol. 21. septembra ob 3. uri in 30 minut bo na nebu zadnji krajec. Nove pridobitve ob Potrošnikovem dnevu Včeraj je v središču mesta spet potekal tradicionalni Potrošnikov dan. Tudi tokrat sta bili za ves promet zaprti Slovenska in Zvezna ulica, ki so ju zasedli stojnice, mize, klopi, oder, tržnica in obiskovalci. Ponovno je bil spet na programu turnir v ulični košarki, odveč pa je zapisati, da je bilo za jedačo in pijačo poskrbljeno, tako ni manjkalo niti vola na žaru in nizkih cen. Zabavni del je popestrila cela paleta glasbenih izvajalcev, uvod v Potrošnikov praznik pa je bil že v torek, ko so ob 9. uri odprli prenovljen Grili na soboški tržnici, ob 10. prenovljeno trgovino Maja na Slovenski ulici in ob 11. novo knjigarno in papirnico v blagovnici Ravenka v Beltincih. - TK, foto: JZ Vsak dan/I44°b5.00 Radio Murski val 94,6 Mhz Vedro v dobro jutro! V dvoje je lepše 21 -letni Thomas Zoll, rojen v znamenju device, iz Pforzheima v Nemčiji, in prav toliko let stara Danijela Donša, rojena v nebesnem znamenju kozoroga, s Pertoče na Goričkem sta se spoznala v Večeslavcih, kamor je Thomas prihajal na obisk k starim staršem. Redno je tudi obiskoval kolega Stanka, ki živi skupaj z Danijelino sestro Tončko. Vzniknila je iskrica ljubezni med Thomasom in Danijelo ter se razplamtela. Spoznala sta, da jima je usojeno skupno življenje. Danijela se je v marcu v letošnjem letu preselila v Nemčijo, kjer sta se civilno poročila, sredi avgusta pa je bila v cerkvi sv. Helene na Pertoči še cerkvena poroka. Obred je vodil župnik Jože Vinkovič. Danijelina priča je bila Lenčka Car iz Sebeborec, Thomasov priča pa je bil Alojz Forjan iz Večeslavec. Gostija je bila po starih običajih v gostilni Partl na Pertoči in je trajala od desetih do sedmih zjutraj naslednjega dne. Bilo je 75 svatov, od tega 20 iz Nemčije. Slednji so se prav hitro vživeli v novo družbo. Vsi skupaj pa so se tudi neutrudno vrteli ob zvokih ansambla Fantov s Tromejnika. Gostija in krajši dopust sta minila in mlad par se je vrnil v Nemčijo. Thomas dela kot sobopleskar, Danijela pa je medicinska sestra. Za zdaj še nimata naraščaja, saj sta zelo mlada in hočeta nekaj časa še uživati v dvoje. - T. K. NOVO, •ttn> Svetlo pivo Union v steklenici z dolgim vratom - long neck -je novost Pivovarne Union. Pitje svetlega piva Union iz steklenice z dolgim vratom vam zagotavlja najdaljši užitek. PIVOVARNA UNION VESTNIK znova preseneča in nagrajuje mmHMmI Arboretum je bil deležen še ene bonitete, a tega ni posredovala nasprotna politična opcija iz kleti, ki dokazuje, da mu je bilo na osnovi reklamacije odpisanih 378.904,20 tolarjev. Ta vsota je bila spremenjena v trajni neplačani znesek kot odbitek zaradi slabe kakovosti dela. Zanimivo pa je, daje ugotovljeno, daje garancija na pogodbena dela potekla in ni več medsebojnih obveznosti iz tega naslova. Pogodba je bila sklenjena 9. oktobra 1995, neplačani znesek v Gradbeniku pa je bil odpisan 28. junija 1999. Ali je to boniteta, iz katere bi se morala plačati dohodnina, inšpektorji še niso proučevali. Glasbeni jazz orkester soboške policije je zamenjal dirigenta. Ni znano, ali novi dirigent obvladuje pihalo ali trobilo. k k k Sir Čarlston Šiftar se boji sesutja; tako že poskuša potencialno močnejše kandidate stranke v volilni enoti izločiti iz boja. Toda Pršek ne reagira. k k k Aloz Behek ne bo več točil be-vande. Sedaj bo obvezna pijača med prijatelji le mešanica izvira in ode. Kdo bo komu pel odo in kdo izkazoval izvirnost, še ni jasno. ★ * * Pomurci se že pripravljajo na gojitev panonskega planktona. Razlog je preprost, na ta način potegnejo še kakšen tolar iz sanacije za cvetoče morje. k k k V lendavskem kulturnem domu še ne bo otvoritvene gledališke predstave, ker naj bi tam imeli svojo predstavo revizorji računskega sodišča. , k k k Zeleni Geza Bačič je dobil nov lovski dom v Peskovcih, ki je kot strašilo, in da bi storil še kaj za zaščito goričkih kmetov pred visokp divjadjo, je okrog doma razprostrl še nekaj strašil. Povedal je, da je to največ, kar je lahko storil za pregon divjadi z goričkih polj. Ko-le za strašila mu je prispeval koordinator gojitvenih načrtov Štefan Kovač - Budinski. Ta je že predvidel prepoved streljanja na glinaste golobe. Sedaj se bo streljalo na glinaste prašiče in damjake. k k k Na mestnem živinskem »pla-cu«, kupljenem za 60 in prodanem za 40 milijonov, se ne bodo več sprehajale telice, ampak se bo vrtel mestni »rin-gišpil«. k k k .Namakalna zadruga z Ivanec je končno dobila tudi sušilne naprave, ki bodo presušile zalito zemljo in nekoliko zmanjšale zeljne glave. * * * Potem ko le ni prišlo do zamenjave na levem boku LDS-a, si ti po aktiviranju novega desnega boka pri SLS+SKD obetajo vrnitev milijarde, ki so jo plačali za odškodnino pri svetniških volitvah. k k k Ervin Kuhar še čaka na strokovni aparat. SESEDArt KONJ NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek: Ulica: Kraj Pošta: _ Podpis: Datum naročila: rt rt ■e o a w o rt a