ARHIVI XV 1992 Članki in razprave. 29 Der Beitrag weist .lieh mögliche positive Loeung n der zuxunitig ein i >rrekte° Verhältnis zwisch 11 Ziemlich ver Fachfragf. zwisch -n Archiv q und Mui-en an. Auf ditsc windlen wisc ■nschaftJkhcf und Kuh urins Li tuüoriia eAallen. Weise •wuid*- sjrh, noch imm dokumentarno g-adivo«. Prav zanimive pa je miii^l, nij bodo »arhValije urejene pc pravilih te slu*be«, kar je konec koncev tudi želja slovenske arhivistike.® To kaže. tudi prepletanje pojmovanja arhivskega gmaiva in muzejskega gradiva (muzealij). Sicer ne bi m igl1 brez zadržkov pniegniti mnenju enega od muzealcev, da med muzejem in arhivom »ni zelo bistvene razlike v tem, kakšno gradivo zbirnta« m da v arhivih hranvo tudi muzealije, venaar je res, da ločnice med muzejskim in arhivsknn ni mogoče zelo korsek-ventno potegniti.7 To ugotavlja tudi Himrova analiza arhivske dejavnosti. Muzeji, knjižnice n raz;skovalnc organizacije imajr pc ugotovitvah te analize nekaj sto tekočih metrov arhivskega grpdfva, ki so ga zbrale. To jc rezultat prejšnjih faz razvoja arhivska dejavnosti (in današnjega zbira ija) ali pt taga. da so isti predmet' lahko bodi-: ar h: /s ko bodisi muzejsko bodisi knjižnično gradivo. To gridivo je - piše v analizi - gotovo nadpovprečno dobro varovano, a ne kot arhivske,8 3, \rhiviko gradivo in muzeji - rezultati ankete Pravzaprav ¡e presenetljivo, da se na arurvskih posvetovanjih, ki se do;ikajo tudi muzejstva in knjižničarstva, clcei p rob L mi dovolj pogumno in kritiiiio odpirijo, manjkajo pa cesto ustrezni sogovornik strok, s katerimi išče arhivistika so-go v j miku. Da bi slišali vsaj odm-v mnenja muzealcev, se je poskušalo zbrati njihovo videnje problematike arhivskega gradiva in muzejev z vprašalnikom.' Ta je spraševal - a) po mnenju o definiciji arhivskega giadiva m razirrjitvi premi enih spomenikov in znamenitosti ter muziealij, - b) po urejorosti arhivskega gradiva v muzejski hramb1 m pomavanju arhivistike, - l) po za mteresiranosti o prepustitvi hrambe arhivskega i^adiva v zvezi s 102. členim na?es;a zakona in - d) o možnostih, izkušnjan in piedlogib glede konkurence n sodelovanja med muzeji m arhivi pri vaistvu arhivskega gndiva. Kakor jc: pri anketah navada, je tudi na to odgovoril le del od dobrih tridesetih muzejev v Sloveniji, a 10 odgovorov predstavna vendirle tretjino, kar je že kar reprezentativen viorec. Pri tem veija omeniti, da je odgovorijo sedem pokrajinskih (splošnih oz muzejev revolucije) m trije »nacionalni« muzeji, pn Čemer jim moramo za sodelovanje izreči svojo zahvalo, a) defincija arhr skega gradiva in razmejitve med airhivalij".mi m muzcajijami. Glede defu.,cije arhivjk ega gn 4iva k ot jo pozna zakon so slovenski muzealci mnenja, da je ta resnično iiroka za nekatere celo preširoka, posebej pa naglašajj, aa je nemogoče postaviti povsem trdne meje med muzealijo m arhvaiijo, predvsem pri mejnem gradivu. Kol tako omenjajo razglednice, fotografije, nkaznice, diplome in osebne zapuščine in celo kodekse, Posebej pa jposiavljijo (zlasti v zvezi z osebnimi zapuščinami) p< >ti ebo pc enotni obravnavi predmetov in spisovnega ter drugega gradivay podanega z neko osebo kot dela kulturne d ediščine, ki je >po obliki sicer* (tudi) »arhivsko gradivo«, po vsebini pa muzealijn,10 Zanimivo je tudi opozorilo o hnmbi muzealij v arhivih(l)11 ter navedba, da tega zakon ne dopušča. Poseben problem je tudi arhivsko gradivo, k' ga muzeji - zaradi posebnosti razveji muzejstva in arhivistike - h-anijo. Največkrat želijo obdržati gradivo, ki ima ustrezne prezentacijs-ke možnosti, ki je zanimivo radi kot razstavni ekiponat, ter tistega, ki je povezan z raziskč valno dejavnostjo po. am eznega muzeja. Zatečeno stanje: gitede hrambi arhivskega gradiva se najvočkrat jpoSteva, čeprav obstaja težnja pri arhivih, pa tudi pn muzejih, da g-^divo, ki je bolj slučajno zašlo v muzej, izmčijo pnstojnemi' arhivu. ftRHTvi XV 1992 Clank) t razprave 31 b) urejenost arhivskega gradiva v muzejih m pomivanja arhivistiki Gradivo je v muzejih VwCji del ustrezno hraiij ino, popihano večkrat ket muz.-alf c, kdaj pa tudi po načelih arhivistika. Muzejski kurtosi imajo, če žc ne (strokovnega) ¡zp:1a "in arhivistike vsaj veliko izkušenj z delom z arhvskim gniivom Preseneča pri prccejSnjt nepc znava.ije arhivskih vednikov ter pos-.be; rubrike -»nuve pridobe tve* v naSem glusilu Arhivi c) mofnost prepustitve gradiva po Členu 102. Muzeji ne kažejo kakšne pretirane vntme za hrambo arhivskih fordov kakor jo dopušča 102 člen naSega zakona, z izjemo gradiva, ki it nanaSa na specialnost muzeja (zgedovina, drtiitcKturu, pomorstvo, Šolstvi ali na trenutno raziskovalno dejavnost, pri čemur bi si muztj rad olajšal jporabo arhivskega gradivar ne pa tega trajieje hranii. Kazp, da grj pr zbiranju arhivskega gradKa s strani muzejev res le za privatno gradivo, darila in volila, za trajnejše prevzemanje arhivskih fondov pa je interes kvečjemu pri specialnih muzejih. Tc se lahko rešuje v okvi/u 102. čl ;na.12 d) med konkur nco m sodelovanjem. Glede to delovanj a med muzjji in arhivi pa. prednjači želja po boljšem medsebojnem Lifcrmiranju. Prav take omenjajo muzgi skupne prezpnta-cije in skupno t i rensko delo. Glude težav raz-nejitve pa naglasajo, da do konkurent ne bi smelo ¿riti, temveč bi se hiIo potrebno ghde posarr iznih kategon pradr a dogovoriti za dovoli Sirciko razmejitev. Ali kot beremo v Jdgovoiu Arhitekturnega muzeja: »smirelni dogovori in razm j'tve bi bi't na ttm področju Se kako dobrodošle - s poudarkom na ★smiselni* in »dogevon« 4, Za zatfmčelc - dileme in razmiL1 .anj.i Čeprav je odločnost brezkompromisnega stališča (rrhivako gradivo mora v arbiv) razumljiva predvsem z «dika potrebe po spostovanju znkonskih določil in zj?sti upoštevanju arhivov kot enakovrednih ustanov s področja kulture, pa-bolj pomirljiva ujmeritev sicer naspr Dtujt nLdr pustnemu zbiranju (delov) arhivskih fondov s strani muzejev v današnjem času, glede tega, kar hladijo muzeji, pa se zavzemam boli za enotne evidencc tega gladiva, arhivstični pristop k urt-jevaniu, kikor pa naprezanju, da b vse arhivsko gradivo le zbrali v rjrhmh. Šc vet, zdi se celo, da bi širše uresničevanje zahteve pc ustrezni strokovni usposobljenosti muz.:alcev, ki delujo z aihhr.kim gradivom, poveva .ne p.av Številne vrste. usposobljenih arhmstov, in upoštevaje ugotovitev, da je gradivu v takih nearhivskih ustanovah nadpovprečno dobro vanvano, si kaže prej prizadevati vlcljui ilev »«-itizejskih nrhni- stov* v stroko, kakur pa vojskovati vojno za ie dobljeno kulturno dediščine! Kot problem razmejitve se postavljajo predvsem n ;ko:iko bolj obrobna problematik privatnih fondov, po drugi ¡.tram pa gre za multiplici-rano eradivc, kot so fotografije in razglednice Kakor ni nobenega dvoma, da je prevzemanje arhh >kih fordov razlicaih institucij v pristojnosti arhr ov, k' (v Sloveniji) tudi razglasijo seznam teh, od Katerih bodo prevzemali arhivsko grndi-vo, pa predstavljajo privatni fond (delno tudi zbirke) več aii manj 3ad privatne iniciative in zavesti na en: strani privatno last, na drugi pa se v primcijavi z arhr, institucij vendarle nekoliko skromnejši pc pomenu S stališča potrebnosti varovarja in zb:rania tudi gradiva v privatni lusti je torej Se knko dobrodošlo- da del te dejavnosti opravljajo tudi muzeji, saj je s tem zadoščeno vsaj delom? težnjama arhivistike gradivo ohraniti in omogočiti njegovo jporubc Zlesti čc gre za darila muzejem ah za arhi/ske gradivo ki je v tesni zvezi z muzejskem predmetom, nimr.jc arhivi nobene osnove » naglaš:ivanjt konkurence, razen seveda, če gre pri hattajanjfl zb rk arhi sk ig< gradiva (ob raziskovalnem delu mu-ztjev) za izločanje tega iz obstoječih fondov na terenu, ne pa za zbiranje dokumentov pri pc a mi znikih, kar bi bilo sicer izgubljenega. Gl-.de mej n D.ga gradiva, kakor so drobni tiski, fotografije in razgiedipce, r.i prav nobene Škode, če tovrstno 'gradivo hra.iiju (in zbirajo) kulturne institucije, ki jih to zanima, saj je vse več tevrstne kulturne dediščini nc le v prrtm lasti, temveč sprivatiziranj ti nedostepne Zavzetost privatnih zbiralcev, ki po ¡večajo temu svoj Čas, denar in znanje, pač pr :cej presega zavzetost bibliatekaijev, muzealcev in arhivi'tov. Arhivisti sieer težko pn;t:jam" na poimovane tnuzealije, ki obsega tudi (nekatere) zvrsti arhivskega gradiva - ni pa ta mre1 ni tuja muzealcem, in s stališia razstavne dejavnosti iščejo eksponate pc zanimivo: ti, like vnin kvalitetah, umetnostnem pomenu, ne glede na to. ali gre za trodimemioi-alni prrdmet ali zapise na papinu. Bolj KaKor teoretrSno prerekanje in praktična konkurenca pa velja z vidika skupie skrbi za varstvo kulturne dediščin poiskati sprejemljive in življenjske rešitve; široke, razumevajoče m prožne, s tj v sporih potegno vedro najkrajši konec naš? skupna skrb - kuMurta de-(^ščina. Opombe * Korefe f iia temo razmejitev trhivikegi gradiva z Zveznega posvetov--ja Zveze arhiviidh deiavcev Jugos. i, j- v Postoini i8. do 20. oktobra 1989. 32 Članki .11 razprave ARHIVI XV 1992 1 Ana Zalete y, Zgodovirski pogled zakonodaje o sponi, niikcm varstvu in o arhivih, v: Arlrn, UI/1980, str. 29-39 Jasli sir. 33. 2 Zakon o aihivr^em gradivu in o arhivih, Ur. L ¿RS, 4jfi6 ČL 1; Zakoir o naravr in kuiturni d 'diiiinj, Ur. L SRS, 1/8* čl 58. 3 zaJ on o m izejih (Ur. L LRS, 32/59 in sRS, 1L55). 4 Disku; a na posv tovanju Tehnična dokumen'icija jcoi de" kulOime dciiičine, v. Arhivi, DO i986, itr. 84-85, 5 Peter P Klavne: Vnivskn gradivo rrora v irhiv, lifikopL*, 2 st'.; pum. Seia Kdoi linaajskcgr odbor i rhivov 11. 9, 986, St. 7, v: Obv stila Arniva SR Slovenije, HO, september 1986. 6 Peter Petru Stanje 'ovenskih muztjčv, v. Argo XX XXlf Ljubljana ^82, str, 6273. 7 Peter Kre*ič: Arhitektura, tehničn. dokumcntaciia in A&ttfetuSj mu7cj, v: Arhivi, DO'- 986, str. 61 67 8 Jaze Humcr. Anefea o .rhivsia deiavno.rti (Analiza o naravni in kulumi dediščini ID), Pmibliiki komite za kuloiro. Ljubljani 1967, 82 str + pri' 'tip' opis). Ta omenja, »dr so tsu predmet? lah':o bodii iihivsko bodisi mizejsko bodii. knjižnično grdivo*- O danainjc~t zbtranru rokopis: a pripomM M. Dre ovijal na tipkopL., ar dize v Zgodi mnskr:m arhivu V jbliana 9 Vp.al, lik je biT poslan avgust- 198? slove nsldri muzcjV;m s grožnjo, da odgovorijo ni Štiri vprašan a: 1. Dciirucija irhivskega gradiv*- razmejitev s prcmrSimi sporni niki in znamenitostmi ter tm*ealij»Sii nasploh, 2 Hrambi in ureienost arhivskega gradiv-, ter izctorazha delavejj, ld slabi za to gradivo v muzeju, 3, Interes za hrambo urhivskega gradiva v z^ezi s 107 Senom ZNKL, 4, Konkurenca in sodelovanje med muzeji in arhivi pri zbiranju in varovanj*1 arhivskega gradiva. Z"? odgoverc se zahvaljujem Revirsk mu muzeju LR Trbovlje, Pokrajinskemu muzeju Celje, Pokrajinskemu muzeju M~nbor, Muzgem radov'jiSke občin :-Ktwa-Skcmu muzeju Kropo, Potnarekemv. muzeju s«etgcj MaSera Pirin, Narodremu muzeju, Arlvtekuirnemu muztju Dolenjskemu muzi :ju Noro m-isto, Koreji ;mu pokrajinskemu muzefu rcvolrcije Slovenj Gradee 10 Odgovor Arhitekturnega muzeja LjuHjana, dr. P. Krečif- 11 Odgovor Narodnegr muzeja. Priir tudi članek v op. 7. 12 K"t primer naj se omeni, da je v dogov iru z \rhivom SR Slovinije, ta je razglasil med im triki rhtvsk g i gradiv.. tudi Učitiljski pevr'd ¿bor Emii AdariiČ, Ljubljana, njegovo gradivo prevzel arhiv Slovenskega soLingu muzeja. Ta hram tudi predvojno gradivo tega zbor, med "»rhivskiri gi^rlivom pa je prevzel tua muiCilije (predme'e, toosebnr dnrila zboru). Z\ JS A MM LNFASSUNG Mus ccn und Archive - zwischen Konkun und Z us am Fi narheit am Are/iivgut schütz Brauk Softer Der Beitrag von der Letzten Eiratung der jugoslawisch _n Archtviifttp (Oktober 1989 in Pos'ojnaj stellt fest daß die Probleme der Asgrnzung un'er Musealien, Archivauen vnd Bibliotheksch riftgut am lujifigsten von oen ArJuvanstalten und nicni "on aen in a