ev- p s>*t’ WlN* *1- .«0. Domovi im /V v> ^ce CAN IN SPIRIT K,. J%,y 4 LAN^UAGf ONLY NO. 21 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORN^MG^NfWSPAP€P. Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, RockSprmgs CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING. FEBRUARY 8, 1977 LETO LXXVIIL Vol. LXXVTD Povečana trenja med Kenijo in Tanzanijo Konservativna Kenija in soc iaiistična Tanzanija se tareta že skozi leta, pretekli teden so trenja še porastla zaradi propada s k n p n e letalske družbe. NAIROBI, Ken. — Kenija, Tanganjika in Uganda so vzpostavile gospodarsko sodelovanje še v času, ko so bile britanske kolonije. To se je ohranilo v dobo neodvisnosti in nekaj časa kar zadovoljivo delovalo za vse tri udeleženke. Težave so se začele, ko je v Ugandi prišel na oblast Idi Amin in je Tanzanija vztrajno podpirala njegovega pregnanega prednika. Tanganjika se je pred leti združila z Zanzibarjem v Tanzanijo ter zavila močnejše na levo. To jo je odtujilo Keniji, ki hodi po konservativni poti in je ohranila svobodni gospodarski red. Kenija je od vseh treh tudi najbolj povezana s svobodnim svetom, v prvi vrsti, z Zahodom. Gospodarska skupnost propadla Gospodarska skupnost navedenih treh držav je slabela in je postopno skoraj prenehala. Ko je pred par tedni doživela gospodarski polom skupna potniška letalska družba — East African Airways, se je spor med Kenijo in Tanzanijo še povečal. Druga drugo dolžita odgovornosti za to polomijo. Tanzanija je zadržala kenijska letala in njihovo oskrbo, ko je Kenija objavila ustanovitev lastne letalske družbe — Kenya Airways, ter mejo s Keni • jo zaprla. Več tisoč tujih obiskovalcev, pretežno Evropejcev in Ameri-kancev, je obtičalo v Tanzaniji. ZDA so najele letalo, da je odneslo ameriške državljane iz Tanzanije, kamor so prišli obiskat Seregenti narodni park in druga obsežna lovišča na afriško divjad. Poslanik ZDA pri ZN v Tanzaniji V istem času se je mudil no Zanzibarju poslanik ZDA pri ZN Andrew Young ter se raz-govarjal z vodniki črne AIrike, ki so prišli tja na proslavo obletnice združitve Zanzibarja in Tanganjike v federacijo Tanzanija. Tanzanijski predsednik Julius Nyerere je v razgovoru z Youngom pozval ZDA, naj po-ostre gospodarske sankcije proti Rodeziji. Oba sta prišla do zaključka, naj bi se razgovori Ženevi o rešitvi rodezijskega vprašanja nadaljevali, četudi je bela rodezijska vlada izjavila, da so ti mrtvi. Skupiti« ikpsfGvauov za odprava omejevanja potovanj izvsrt države BEOGRAD, SFRJ. — Skupina 60 znanih Jugoslovanov, zagovornikov državljanskih pravic in svoboščin, je poslala predsedniku Brozu-Tito prošnjo za odpravo omejitev potovanj v tujino nekaterim državljanom. Na Novi ameriški satelit, ki so ga poslali v vesolje koncem tedna, ie baje sposoben za o b r a m b o pred sateliti-lovci. CAPE CANAVERAL, Fla. - splošno so meje Jugoslavije od- Vojno letalstvo je pognalo v prte na obe strani, toda nekateri vesolje novo vrsto umetnega Jugoslovani ne dobijo dovolje- satelita za opazovanje Sovjetske nja za pot na tuje. zveze, njenih satelitov in med- Najbolj znan v tem pogledu celinskih raket ter seveda tudi je sedaj zaprti Mihajlo Mjhaj-lov, v manjši meri Miiovan Djilas. Tega namreč puste na tuje, kadar se jim zdi, da ie to za režim koristno. Podpisniki prošnje se sklicujejo na ustavo, ki jamči vsem ržavljahom pravico do potovanja v tujine. Zastopnik skupine podpisnikov prošnje je izjavil, da ni nihče med podpisniki, ki bi mu sedaj odrekali pravico do potovanja na tuje. Ti se torej ne potegujejo za sebe, ampak za , . .. , . , , ,. kovnjaki trdijo, da se Sovjet- iruge, ki jim to pravico oblasti sRa ^ trudi za razvoj svojih odrekajo. Med podpisniki pros- satelitov lovcev že 20 let v ok_ nje je tudi 7 oivsih profesorjev viru obsež programa, slič- beograjske univerze, ki so jih onemu med drugosvetovno od tem potisnih, ker so pnsh v vo.no y katerem so ZDA raz. spor z režimom. Različne energetske vire naj razvijajo različna podjetja WASHINGTON, D.C. — Notranji tajnik Cecil Andrus je mnenja, naj različne vire energije razvijajo različne, ne iste družbe. Po njegovem naj bi poseben zakon prepovedal oljnim družbam lastovanje in izkori ščanje premoga ter gradnjo jedrskih elektrarn in pripravljanje goriva za nje. IM pedale ¥ vesolje Kllrt wa!d!,čim novo mio saMita >” “,'l“ Rl/AD, S. Arab. — Glavni tajnik Združenih narodov je od preteklega tedna na Srednjem vzhodu, kjer proučuje možnosti pomiritve med Arabci in Izraelom. Doslej je obiskal Kairo, Damask in Riad ter se razgo-varjal s predsednikom Egipta Sadatom in predstavniki njegove vlade, s predsednikom Sirije Asadom, pa tudi z vodnikom Palestinske osvobodilne organizacije Yasirom Arafatom. Danes je prišel K. Waldheim v Bejrut, glavno mesto Libanona, obiskal pa bo tudi Amer, glavno mesto Jordanije. Po razgovorili z vodniki prizadetih arabskih držav bo Kurt Waldheim obiskal Izrael, pa se nato vrnil v Kairp na zaključne razgovore s Sadatom. Glavni tajnik ZN Kurt Waldheim hoče na svoji 10-dnevni poti pregledati možnosti za obnovo konference o Srednjem vzhodu v Ženevi in izvesti potrebne priprave za njo. SR Kitajske in njenih satelitov ter raket. Novi satelit naj bi imel posebne naprave za obrambo pred sateliti-lovci, ki jih razvijata in preskušata tako Rusija kot Amerika. ZDA imajo v načrtu satelit, ki bo sposoben uničiti sovražne sateliti ter se njim izogniti v slučaju napada. Proučujejo tudi možnost graditve satelitov, ki bi bili sposobni uničiti vodikove bombe v glavah medcelinskih raket. Ameriški obveščevalni stro- vojno, v katerem so vile atomsko bombo. Vlildfc Jimmy Carter za večjo ■z sii pomoč Izraelu v Kongresu naletela na obsežnejši odpor Načelnik Domovega odbora za poslovanje vlade vidi v polnomočju, ki ga išče Carter, “priložnost zlorabe našega vladnega procesa”. WASHINGTON, D C. — Jimmy Carter bi rad dobil od Kor.' gresa pravico za reorganizacijo zvezne uprave, kot so jo imeli drugi predsedniki pred njim, dokler jo Kongres ni odvzel predsedniku Nixonu po vlomu Watergate. Predlog je bil v Senatu ugodno sprejet, v Predstavniškem domu pa je naletel na močan odpor pri načelniku odbora za vladno poslovanje. Kong. Jack Brooks, demokrat iz Teksasa, načelnik Domovega odbora za vladno poslovanje, je mnenja, da bi polnomočje, ki ga išče Carter, dalo predsedniku možnost zlorabe. Pokazal je kar očitno, da zato ne bo hittl želje predsednika Carterja izpolniti. Predsednik P r e dstavniškega doma Thomas P- O Neill je obljubil Carterju, da bo dobil polnomočja, ki jih išče do avgusta, predno bo Kongres odšel na letne počitnice. WASHINGTON, D.C. — Glasovi iz Bele hiše trdijo, da se je predsednik J. Carter odločil povečati ameriško pomoč Izraelu Obsijesa riirilka bo skrbela za Amy Carter Na prošnjo Rosalysi Carter, žene predsednika ZDA, je jetnišniea pustila obsojeno morilko Mrs. Mary Fitzpatrick da foo skrbela za predsednikovo hčerko Amy. POMANJKANJE PLINA NARAVNO ALI UMETNO? Večje število senatorjev je na Kapitolu postavilo vprašanje, ali je pomanjkanje naravnega plina res pri-rodno ali je umetno ustvarjeno s smotrom, da prisili k povišanju njegove cene. WASHINGTON, D.C. — Sen. =======—== James Amourezk, demokrat iz|]jkj producenti Južne Dakote, je postavil vpra-'piinaj je sanje o vrednosti izrednega zakona o prirodnem plinu. V zbornici je dejal svojim tovarišem: “Kje oni skrivajo plin? Kongresna študija kaže, da so navedli 37.5 7v manj rezerv, kot jih dejansko je, in so zaprli vire eno-;tavno zato, ker so prepričani, da bodo boljše zaslužiti, če plin zadržujejo.” Z zadnjih dveh tednih je kriza oskrbe s plinom obnovila razpravo o tem, ali lastniki nahajališč plina namerno omejujejo črpanje in iskanje plina ter za-Iržujejo tega pred trgom zaradi zveznega nadzora nad cenami. ne zadržujejo da ima ducat virov, ki kažejo, da se to dogaja. Plinske in oljne družbe kot preje tudi sedaj odločno in vs-trajno zanikavajo osnovanost vseh teh očitkov in obtožb. Očitno je torej potrebna obsežna, strokovna preiskava o dejanskem stanju in o vzrokih, ki so privedli do letošnje stiske v oskrbi z naravnim plinom. Smoter takega postopanja naj bi bil prisiliti vlado, da ukine nadzor in sprosti cene, kar bi povečalo dobiček lastnikov ( plina. Veliki producenti plina so] oljne družbe Exxon, Shell, Gulf, i Mobil, ki so bili že pred tremi j leti, ko je bil v veljavo arabski j bojkot, obdolženi, da so umet-J no povzročili pomanjkanje pli- j na, da bi lahko dobili zanj viš-jo ceno. Producenti so te obtožbe zavračali, pa komaj koga o tem prepričali. WASHINGTON, D.C. — Mrs. I Guverner Pennsylvania Mil-v prihodnjem proračunskem le- Mary Patrick, stara 38 let, je ton Shapp je trgovinskemu pod tu. bila obsojena leta 1970 na do- odboru Predstavniškega doma Predlogu pomoči, ki ga je se- smrtno ječo zaradi umora ne- dejal, da je potrebna polna prestavila vlada predsednika G. kega Johna Bynuma v Lumpki- iskava, da se ugotovi dejansko R. Forda, bo sedanja vlala do- nu, Ga., s katerim je bila v dala 285 milijonov dolarjev, d? družbi dveh drugih žensk, ko so bo Izrael dobil skupno prihod- skupno pili. nje finančno leto 1.78 bilijona i V zaporu se je držala pravil dolarjev pomoči. Zadevni pred- in se na splošno vedla tako, da so jo označili za vzorno jetnieo. Kot tako jo je Jimmy Carter, tedaj guverner Georgie, vzel iz zapora za oskrbovanje svoje hčerke Amy. Ko se je po vmostitvi Jimmy Zadnje vesti SALISBURY, Rod. — V nedeljo zvečer je skupina črnih gverilcev napadla misijonsko po stajo 37 milj severno od tu in ustrelila dva misijonarja, enega misijonskega brata in štiri misijonarke redovnice. Vsi pomorjeni so bili beli, ki so se trudili za črne otroke v šoli in skrbeli za črne bolnike v bolnišnici misijona. Ta nes-miselen, divjaški pomor je za-prepastil tako bele kot črne Rodezijce, pa tudi ve« kulturni svet. WASHINGTON, D.C. — Poljedelski tanik Robert Bergland je dejal včeraj, da bo vprašal vsakega uslužbenca v svojem tajništvu, naj pove, kaj dela in utemelji potrebo po svojem delu. Smoter povpraševanja, ki se bo začelo v marcu, je odstraniti nepotrebno osofcje in uvesti učinkovito delo. log bo moral odobriti Kongres, predno bo veljaven in obvezen. Večina Amerike odobrava smrtno kazen NEW YORK, N.Y. — Po po-na datkih L. Harrisa na temelju Carter z družino preselil v Be-povpraševanja po vsej deželi lo hišo, je Rosalynn prosila At-odobrava smrtno kazen 67% lanta Women's Work Release Amerikancev, 25% pa jih je Center, naj dajo Mary Fitzpat-proti njej. jrick olajšanje, da bo lahko zo- Leta 1973 jih je bilo za smrt- pet prevzela skrb za njeno hčer-no kazen 59%, proti 31c/(, leta ko Amy. Pretekli petek je ta i stanje v oskrbi z gorivi... ali je sedanje pomanjkanje resnično ali le ustvarjeno. Guverner sprašuje, ali je povišanje cen JERUZALEM, Izr. — Zunanji opravičljivo ali ni. James Flug, direktor Energy Action Committee, bojeviti in podjetni zagovornik potrošnikov, je na istem zasliševanju pred Domovim pododborom govoril o “roparjih energije”. Odstranitev nadzora nad ceno plina bo po njegovem “dovolila tistim, ki so skrili, zadržali ali preusmerili prirodm plin z medržavnega trga, ogromen dobiček pri prodaji takega plina”. V Senatu se je sen. John Dur- 1965 pa za njo le 47%, proti njej prišla iz Atlante v Washington j kin, minister Yigal Alien je včeraj dejal, ds» bo Izrael sprejel glavnega tajnika ZN Kurta Waldheima s primernimi častmi, da pa mu ne misli priznati kake vloge v pogajanjih za pomiritev Srednjega vzhoda. Izrael je opozoril Sirijo na nevarnost prehoda njenih čet preko “rdeče črte” v južnem Libancnu. Svaril je, da se bo čutil prisiljenega poskrbeti za svojo varnost, če se sirijske in druge arabske vojaške sile ne umaknejo iz obmejnega pasu v južnem Libanonu. ____0___r___, demokrat iz države New pa 38%. V sorazmerno kratki in nastopila službo v Beli hiši. | Hampshire, zavzel za določitev ■\y.ASHIl5GTON, D.C, — Sku-dobi kar močna sprememba skrbela bo za Amy in pomaga-I trdne in zanesljive preocene za-1 pina zdravstvenih strokovnja-mišjenja. la pri čiščenju stanovanja za ' log naravnega plina in olja.‘ Ali ------o------ 'letno plačo $6,004. V aprilu te-i smo žrtve zarqte velikih družb,” Manj odborov V Senatu tos bo imela možnost do pomi- je vprašal svoje tovariše, Ali WASHINGTON, D.C. — Se- lostitve. ki jo bo po vsem sode je resnično pomanjkanje narav- nat je zmanjšal število svojih tudi dobila. Amy, ki jc stara ■ nega plina, rednih stalnih odborov od 31 na let, ima svojo 38 let staro črno Sen. H. Metzenbaum, emo- 25 in bo ta teden končal ime- skrbnico rada in se dobro razu- krat iz Onia, je pozva no ra meta njega tajnika, naj dozene, ce ve- iz Cleveland in okolice Vabilo na sejo— Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima svojo sejo jutri, v sredo ob sedmih zvečer v običajnih prostorih. Po seji zabava. Vse članstvo vabljeno! Nekaj izboljšanja v oskrbi s plinom— East Ohio Gas Company je objavila, da bo z jutrišnjim dnem delno olajšala omejitve v oskrbi s plinom, ki jih je uvedla tekom mrzlega valu pretekli mesec. To naj bi omogočilo odprtje nekaterih tovarn in podjetij v Clevelandu in v severovzhodnem Ohiu. Industrija, ki jo oskrbuje s plinom Columbia Gas of Ohio za enkrat še ne more pričakovati bistvene spremembe. Nevarnost ošpic— Direktor državne zdravstvene službe dr. Thomas J. Halpin je objavil, da je v Ohiu epidemija ošpiic. V zadnjih 90 dneh so namreč javili 700 slučajev te bolezni in v vsej državi je preko 100,000 otrok, ki niso bili cepljeni proti ošpicam. Umetno ohranjanje življenja neozdravljivih CHICAGO, IH. — Skoraj 95 odstotkov zdravnikov, ki so se odzvali vabilu ameriškega zdravniškega združenja, je izjavilo, da poskušajo spoštovati željo neozdravljivo bolnih pacientov. da jih ne bi umetno o-hranjali pri življenju: Dve tretjini zdravnikov omenjata kot oviro predvsem pravne določbe, medtem ko so etična načela in pripombe bolnikovih svojcev na drugem mestu. Večina zdravnikov pravi, da bi bilo mogoče sklep o prekinitvi brezupnega zdravljenja sprejeti po resnem pogovoru z bnl-nikom, ki to želi. težave pa bi nastale, če bi njegovi sorodniki vztrajali pri umetnem nodalj-ševanju življenja. Fad tri četrtine zdravnikov, večinoma mlajših od 50 let, je izjavilo, da neozdravljivim bolnikom, ki se lahko pogovarjajo, ne bi prikrivali neizogibnosti smrti. bo ta no van j e njihovih članov. Vremenski prerok Delno sončno in toplejše. Danes zjutraj ob sedmih je kazal toplomer v Clevelandu -5 F (-20; C), napovedujejo pa, da se bo tekom dneva dvignil do 32 F (0 C). I CECIL ANDRUS Secretary of Interior JOSEPH CALIFANO Secretary of Health, Education and Welfare F. RAY MARSHALL Secretary Labor BROCK ADAMS Secretary of Transportation POČASI SE UVAJAJO V SVOJE NALOGE — Notranji tajnik Cecil Andrus je odredil preiskavo lastnikov plinskih nahajališč, če morda ti plin načrtno ne zadržujejo, Joseph Califano, tajnik za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo, dela načrte za reorganizacijo socialnega skrbstva, delavski tajnik B,ay Marshall hoče več denarja za ustvarjanje delovnih mest, prometni tajnik Brock Adams pa razlaga potrebo po izboljša nju javnih prometnih sredstev, v prvi vrsti železnic. kov je pozvala zvezno tajništvo za zdravstvo, da obnovi cepljenje proti A-Victoria influenci, ki se je začela v večjem obsegu pojavljati v Floridi. Na razpolago je 27 milijonov doz tega cepiva pomešanega s cepivom proti svinjski influenci, katerega rabo so ustavili pred tedni zaradi možnosti začasne ohromelosti kot stranskega učimca tega cepljenja. WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo je sinoči objavilOj da je sporočilo Sovjetski zvezi “svojo zaskrbljenost” ob tem, kar se je dogodilo H. I. Ginz-burgu, vodilnemu nasprotniku sedanjega sovjetskega režima. Kot znano so ga prijeli, obtožili kaznivih dejanj in ga zaprli. Včeraj je okoli 200 drugih sovjetskih disidentov podpisalo poziv v Moskvi, naj Ginzburga izpuste, ker je resno bolan. — Jimmy Carter je dejal včeraj na seji vlade, da izjave vlade ZDA o človeških pravicah v ZSSR “niso napad na Sovjetsko zvezo in naj bi jih ne smatrali za to, toda ZDA si pridržujejo pravico govoriti o tem”. Predsednik ZDA želi dobre odnose z ZSSR, toda ni voljan tej popuščati. To je pokazal pretekli teden, ko je odredil izgon poročevalca Tassa v ZDA kot odgovor na izgon ameriškega novinarja G. H. Krimskega iz Sovjetske zveze. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je včeraj imenoval za novega direktorja CIA — Osrednje obveščevalne službe adm. Stanfielda Turnerja, 53 let starega poveljnika NATO sil v južni Evropi. S. Turner in J. Carter sta bila v istem letniku pomorske akademije v Anna-polisu. Turner je bil med gra-duauti 25., Carter pa 59. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska vveza je včeraj poslala v vesolje Sojuz 24 z dvema kozmonavtoma, ki se bosta povezala z vesoljskim laboratorijem Saljut 5 ter nadaljevala v njem znanstveno-tehnične študije, ki jih je začela skupina v Sojuzu 21 lani 7. julija. UtUiA liosaovifWA BESEDA IZ NARODA (ill 7 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 vmmm National and International Circulation Bublislied daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA Združene države: $28.00 nn leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 2 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $80.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, ^OHIO 83 No. 21 Tuesday, Feb. 8, 1977 IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE Star klobuk na novi glavi You tem naslovom je “Katoliški glas’’, slovenski tednik, ki ga izdajajo slovenski duhovniki v Gorici, objavil 27. januar-ia 1977 članek o gibanju “kristjanov za socializem’’, ki skuša ustvariti s svojimi nauta zmedo med kristjani, zlasti med katoličani po vseh delih sveta. Ker ou nam zui, da je pray in koristno, da se z njim seznanijo tudi naši čitatelji, ga jim tu v celoti posredujemo. II. V Kapitalizmu je izkoriščevalska skupina (razred) buržoazija, meščanstvo, izkoriščana skupina pa- proletariat. Le-ta naj z nasilno revolucijo (razredni boj) premaga buržoazijo in jo razlasti, uvede skupno lastnino tovarn m zemlje in s tem ustanovi brezrazredno drirbo ter odpravi vsako obliko izkoriščanja človeka no človeku. Do tega da bo prišlo po samem družbenem razvoju, ki ga sproža vodno večja tehnika. Razvita tehnika z modernimi stroji, da terja tudi izučenega tci izobraženega delavca. Ker pa delavec ni več neveden, ampak izouražen, se bo zavedel svoje izkoriščenosti in se uprl kapitalistu, lastniku tovarn. 2e za Marxovega življenja so številni socialistični pisci zavrnili njegove prerokbe. Nemški socialist Tu-gan-Daranow'sky je takrat zapisal, da zgodovina sploh ni samo zakril boj za, ekonomsko nadvlado. Ljudje da se ne bojujejo samo za bogastvo, ampak še za toliko drugi st » ari, npr. za ideale, za domovino, za vero ipd. Tudi trditev o zgoij dveh razredih ne drži, saj je že za Marxa obstajala poleg buržoazije še vrsta socialnih slojev, od malih posestnikov do uradništva, ugašajočega plemstva in še drugih. Marx je svoje nauke pač podrejal ideji razrednega boja in revolucije, čemur je podredil tudi znanost. Vse mu je le tedaj smiselno ali celo resnično, če je v prid revoluciji, v nasprotnem primeru pa se stvar odmisli, odpiše aii pa sploh ne obstaja. Takšna trditev je tudi njegovo tolmačenje izkoriščanja. V n jegovem poenostavljenem razlaganju za izkoriščanje ni kriva oseba, ki delavce prisili, da delajo tudi po 14 ur na dan, niti ne država, ki to dopušča. Po materialističnem gledanju je tega igriva lastnina tovarn kot taka (torej ne sama moč in oblast). Odpravimo 'astnino z revolucijo, pa ne bo več izkoriščanja. Lastnina sama je, nadalje, tudi krivična, zakaj le “živo” delo delavca ustvarja nov proizvod. Kapitalist pa si proizvod prilasti in delavca ne plača. To je torej analiza”, ki se je sama oklicala za znanstveno. (Da tukaj spet opustimo poseg v Marxovo tolmačenje vere m znanosti.) Mai xove prerokbe se seveda niso uresničile. Do revolucije ni prišlo v tehnično-najbolj razviti Angliji ampak v zaostali napol fevdalni Rusiji in še to ne po zaslugi pioletanata, ampak po inteligenci iz vseh sio jev, še najmanj iz proletarskega. Naslednje revolucije niso prišle morda spontano, ampak so bile organizira ne od zunaj, toda ne v cilju socialne osvoboditve, ampak v cilju Leninove zamisli po nadvladi celega sveta V komunističnih državah se je formalna odprav? lastnine tovarn m strojev spremenila v karikaturo socialnega (ali razrednega) boja. Razrasel se je razred uradništva (birokracije) in nastala jo diktatura ne ka kega nrojetariata. ampak diktatura, državnega apara-tarProletariat živi slabše kot v meščanskih državah in nima možnosti boja za izboljšanje svojega položaja. Da sploh ne načenjamo vprašanja konkurence, ki sili podjetnike k nepelinpmu zniževanju stroškov in k tehnič-ticmu napredku. Komunistične države v tem pogledu gosp«*!..-^ko zaostajajo, njih zadolžitev nasproti (kapitalističnemu) Zahodu je lani marasla že na 40.2 mili-ja 1 dolarjev. S teni seveda nikakor ni mogoče trditi, da so socialistične ideje brez pomena. Nasprotno, bistveno so prispevale k ureditvi socialnega položaja delavstva, toda ne z nasiljem ket ga terja marksizem, ampak z organize anostjo delavstva in demokratičnim bojem, ki dosega danes raven sogdlpcapin v podjetjih in so-upravijanM- Marksistična ideja nasilnega razrednega boja jc danes pravzaprav fe mrtva. V kolikor služi še tenini-štičnl zamisli' po osvojitvi sveta, je njena propaganda plačuin. ali pa jo širijo s silo. V tem pa je,že tudi začetek njenega formalnega konca. CHICAGO, 111. — “Naš Mohor,” tako ga je imenovala njegova mati, je bil takrat v letih, ko je Avstrija nujno rabila ‘ka-'nonen tutter’ na svojih frontah, ki niso bile prav nič več stalne. Dobil je poziv, moral je ! einruekati”, tako so ljudje takrat rekli nabornikom. V normalnih časih ni bilo to nič hu-de.ga. Celo v čast so si šteli nekateri, da smo smeli služiti ce-■ arju. V tej vojni ni bilo tako. Po kratki dobi vežbanja so jih odposlali na razne fronte: proti Rusom, Lahom in proti Srbom. Povsod je bil leta 1917 že viden polom. Tudi “naš Mohor” je odel na vežbanje, menda v Gradec. Toda, še predno je bilo vežbanja konec, je Mohorja zmanjkalo. Zbežal je. Menda si je mislil: naj se drugi borijo za cesarja in riskirajo življenje, ja-7 se ne bom. Prikazal se je doma, povedal materi in sestri, kaj in kako, pa se je nekam skril. O-rožniki so prišli takoj poizvedovat za njim in strogo naročili staršem, da ga morajo takoj prijaviti, če pride domov. To je bilo v poletju in skrivanje v ten’ času ni bilo tako težko. Za hrano pa sta poskrbela mati in sestra, oče o tem ni vedel mnogo. Deloma se je s hrano založil tudi sam. Ce je kje zmanjkalo pol hleba kruha ali celo ves hleb, so ljudje takoj sumili: Mohor je bil. Mohor se ni vedno zadovoljil s črnim kruhom, rad je posegel tudi v “tunjiko” ali posodo za mast. Če je pri tem naletel na klobaso ali v tunjiko vloženo meso, je vzel tudi to. Ljudje niso radi tega preveč godrnjali. Vedeli so, da krade ir nujne potrebe. Orožniki so bili stalno na delu. podnevi in ponoči, da ga dobijo v roke. Naročili so celo t1-Stim redkim moškim, kar jih je ostalo doma, naj pomagajo ujeti dezerterja. Možaki so obljubili, a so si mislili po svoje: Naj ga lovijo tisti, katerim je ušel. Kaj pa, če nam postavi enkrat rdečega petelina na streho ,.. Nekateri so rekli, zlasti ženske, da so ga videli. Povedali so, da so našli na svislih ležišče v šemi. Javili ga seveda niso. Ljudje so bili siti vojne in večnih rekvizicij. Lista mrtvih in ranjenih je bila vsak dan večja. PiC.dki dopustniki so pripovedovali. kakšno je dejansko stanje na frontah. Ljudem so se odpi--aie oči. (Dalje) Bila je Baragova nedelja. Spomnili smo se na zadnjo no-ieljo v januarju smrti svetniškega kandidata, škofa Friderika Barage. Obenem je bila tudi nladinska nedelja. Baragova '.veža je naročila sv. mašo. da-ero jo slovesno opravil p. dr. Vendelin Spendov. Cerkveni pevski zbor se je lepo postavil. Sila je kljub mrazu prav lepo rdeležba. P. Vendelin je v pri-Jigi omenil kreposti božjega ■lužabnika. V mrazu, kakor go doživljamo skoraj ves januar ir. ki je v Baragovi deželi še hujši, je naš svetpiški slovenski kandidat peš prehodil na stotine milj v ved ni pe varnosti. N j ego v o geslo .je bilo: Le eno je potrebno - namreč rešiti duše. V reševanju peumrjočih duš jo bil velik. Skupno smo pri maši molili za Baragovo beatifikacijo. Po. maši je bilo v Baragovi dvorani pod cerkvijo letno zborovanje Baragove zveze. Imeli smo prav lepo udeležbo. Ne morem se spuščati v podrobnosti, navedel bom le najvažnejše. Iz Lemon ta, kjer bo letos Baragov dan, sta prišja predsednik Baragove zveze p. Atanaz.fr Lovrenčič, in p. Fortunah urednik ‘ Ave Marija”. Poleg častnega predsednika g. Jožeta Gregori-cha smo videli tudi ženo pok. predsednika Freda Orehka in njegovega sina Freda Orehka ml., ki je po poklicu odvetnik. Sestanek je otvoril predsednik KSKJ g. Ed Kučič, župnik pater Tomaž je zmolil otvoritveno molitev. P. Atanazij Lovrenčič je podal poročilo o predpripra vah za Baragov dan, ki bo v soboto, 3., in v nedeljo, 4. septembra. Podal je v glavnem oris Baragovega dneva: V soboto zvečer bo maša pri lurški votlini in nato procesija z lučkami k Baragovemu kipu, ki je v Baragovem parku. Tam bo tudi kratek program. V nedeljo, 4. sept., bo sv. maša ob 3. pop. na prostem, po maši bo na istem prostoru kratko zborovanje pozneje bo pri čč. sestrah spominska kulturna proslava. Pozval je navzoče, da molimo /o lepo vreme in pa za složno sodelovanje pri predpripravah. Dr. Leskovar se je spomni1 pok. predsednika Baragove zveze Freda Orehka, ki je navdušeno delal za Baragovo beatifikacijo. P. Atanazij je odmolil molitev za pokojnega predsednika. Dr. Leskovar je sporočil, da je v teku akcija, da bi se del Forest Preserve, preimenoval v Baraga Woods, V cerkveni veži bo visela velika slika Friderika Barage s slovenskim trakom in kratkim opisom njegovega delovanja: Slika je dar g. Toneta Gabra st. Okvir je prav lep ir dragocen. Častni predsednik Jo seph G rego rich je podal kratek pregled dela za Baragovo beati fikacijo. Mr. Frances Žibert je v imenu Podr. št. 2 SZZ izročila častnemu predsedniku Gregori-chu ček za $100 in $200 v imenu Oltarnega društva za Baragove zvezo. P. Fortunat je naglasil, da je v teku akcija za nabiranje novih članov. V Lemontu bodo v maju in pozneje pri vseh romanjih nabirali nove člane za Baragovo zvezo. Predstavljen jc bil sin pok. predsednika Fred Orehek ml., ki je obljubil sodelovanje pri Baragovi zvezi pc zgledu pok. očeta. Baragova zveza v Chicagu bo dala izdelati Baragove značke, kakor so bile izdane pred mnogimi leti v Clevelandu. Načrt bo izdelala naša umetnica ga. Bucik. Sledile so volitve. 2a predsednika je bil izvoljen sin pok. F. Orehka g. Fred Orehek ml., za podpredsednika g. Tone Gaber ml., tajnica je ga. Corinne Leskovar, blagajničarka ga. dr. Angela Cheunažar.V nadzorni odbor st? prišla med drugimi tudi dr. Tone Arko in dr. Lojze Arko. Po končanih poročilih šo bili kaza-ni diapozitivi z romanja v Mat-quette, Mich., lansko jesen. Kazal jih je dr. Tone Arko. Razšli smo se z željo, da storimo vse, kar je v naših močeh, da Baragov dan v Lemontu uspe v vsakem oziru. Naj na priprošnjo Friderika Barage da Bog svoj blagoslov. * , Smrt pisatelja Karla Maurerja je prizadela tudi mnoge njegove znance in prijatelje iz Chicaga. Nekateri so ga poznali še iz taborišča v Spittalu ob Dravi, kjer je vihtel kramp in lopato kakor mnogi drugi. Vsi ga pa poznamo iz njegovih ro manov, črtic, ter pesmi, katero je objavljal v ‘Ave Maria’. Som ponesen, da imam verjetno skoraj vsa njegova dela. Pogreba sta se v imenu Lige in Slovenske šole udeležili ga. Ana Gaber in ga. Marija Remec' * Upokojenci nad 65 let starosti. ki nimajo letno nad $10,0QQ dohodka, lahko dobijo povrnjene takse pri nakupu živil in efrugih potrebščin.' Formularji za distrikt 10 in 11 se dobijo na 10 North La Salle St., 1. nadstropje, Chicago, M. Lahko pa tudi kličete po telefonu 312-793-3036. * ‘Mardi Gras” ali predpustna arireditev slovenske soseske, tateri načeljuje dr. Ludvik Les-covar, bo v soboto, 19. februarja, v veliki svetoštefanski dvorani. Izvoljena bo princesa večera. Dr. Leskovar je ob priliki sestanka narodnostnih skupin, caterega je sklical župan Mike Bilandic, povabil tega na Mardi Gras zabavo. Verjetno bo prišel. Pri dr. Leskovarju se dobijo tudi značke “I like Mike”. Vtike Bilandic bo gotovo kandidiral in Slovenci bomo glasovali zanj. Z dr. Leskovarjem je pri sestanku govoril hrvaško. * Bivša veletrgovina National Food Store je preimenovana v Farmer Food Store. Novi lastniki. V doglednem času bo o-tvorjena tudi A&P veletrgovina na Cermak in Western Ave. n Mraz imamo. Držim se bolj ljube lončarjeve “Micke”, ki pa na debelo požira plin. Na cesto grem samo takrat, kadar moram. Vse šole so bile ukinjene zaradi mraza. Te dni sem bil pri zdravniku na pregledu. Čudil se je in mi rekel: “Nepričakovano dobro si se zlizal.” Hvala njemu, pa tudi Slomšku in Frideriku Baragi. Lep pozdrav vsem prijateljem A. D. “Toti Staj ere” V sporih} dr. Farkašu FAIRFIELD, Conn. -- G. profesor Sever je izrazil, da bo prišlo kako poročilo iz Fairfielda o blagoslovitvi spominske plošče rajnemu dr. Andreju Farkašu ob desetletnici njegove smrti. Namefeto, da naprošam kogr drugega, naj o tem poroča, bom kar sam nekaj napisal. Že meseca junija je g. Ivan Žele, eden povojnih naseljencev in naš dober faran,, prišel k meni s predlogom, da bi napravili kaj posebnega za desetletnico smrti rajnega župnika, ki je tolikim faranom pomagal do novega življenja po prihodu v Ameriko. Sad najinega razgovora je bil načrt, postavit’ spominsko ploščo v cerkveni veži poleg one, ki smo jo prenesli iz stare cegkve v spomin prvemu župniku č. g. Mihaelu Golobu. Ivan je sklical odbor in ta je začel izdelovati podrobne načrte. Ko se je odboru pridružila Mildred Flanigen (slovenske matere hči kljub irskemu imenu), je odbor dobil tajnico, ki je vestno vodila zapiske pri spevkov. Ona in Joseph Duh sta odboru dodala vse-župnijski macaj, ker rajni dr. Farkaš tu di pri faranih iz pred-begunskih časov uživa veliko spoštovanje in ugled. Odbor je razposlal pisma prijateljem rajnega in razložil ves načrt. Poleg cene zn ploščo samo je bilo sklenjeno zbrati tudi denar za “carillons” — umetno napravo za zvonjenje, ki jo je nova čerkev že imela, a še ni bila odkupljena, kot predmet v spomin (memorial ). Darovi so začeli prihajati. Načrt za spominsko ploščo je bil izdelan in plošča naročena. Za odkritje in blagoslovitev je bil izbran datum 23. januar 1977, >.i pade sredi med dnevom 'smrti in pokopa, 20. in 21. januarja. Msar. Ignacij Kunstelj je bil velik prijatelj rajnega dr. Farkaša in ’je večkrat obiskal žup nijo sv. Križa, zato smo ga močno želeli imeti med seboj za to priliko. Veseli smo bili. ko nam je on zagotovil' svojo udeležbo. Povabili smo tudi domačega škofa ter slovenske duhovnike in nekaj uglednih laikov, ki so bili znani prijatelji > rajnega, (škof se ni mogel osebno udeležiti zaradi vsakoletne. izmenjave prižnic s sosednim epfr skopa hum škofom na to nedeljo cerkvene edinosti.) Obred je bil kratek, a po sod- bi vseh navzočih zelo lep. Ves odbor je skupaj z duhovščino ; v procesiji prišel k oltarju za j redno nedeljsko sv. mašo ob 11. j uri dop. Štirje duhovniki so skupaj opravili sv. mašo v spomin smrti rajnega župnika dr. Farkaša. Slovenski in angleški jezik sta se izmenjavala pri petju, molitvah in pridigi. G. Kunstelj je nagovoril ljudi po svojem petem evangeliju, nato pa je generalni vikar msgr. John Toomey, škofov namestnik, imel mašno pridigo. Po sv. maši se je procesija z odborom in duhovščino razvila v vežo, kjer je bila vdelana v steno spominska plošča, pregrnjena z belo zaveso. Nekateri ljudje so stopili zi> duhovščino v vežo, večina pa je ostala na svojih mestih v cerkvi in tam sledila obredu preko zvočnikov. Domači župnik j c povabil lektorja, ki sta v slovenščini in nato v angleščin' prebrala kratko berilo iz pisme apostola Pavla Solunčanom' Prosimo vas, bratje, priznavaj te tiste, ki se trudijo med va mi...” (5, 12-14). Nato je msgr. Kunstelj odstranil s plošče pregrinjalo in ga oddal Ivanu Želetu. Blagoslov sta opravila oba monsignora, generalni vikar Toomey in g. Kunstelj, v angleščini in slovenščini, za. tem pa je imel g. Kunstelj lep nagovor: “Slovenski duhovnik je bil vedno ob strani svojih ljudi, f^o so slovenski ljudje odhajali co svetu za kruhom in boljšim zaslužkom, j-e vedno slovenski iuhovnik šel za njimi.. . Spominska plošča, ki smo jo sedaj odkrili in blagoslovili, je znamenje hvaležnosti slovenskih ljudi svojim duhovnikom. Po-'.etmo znamenje hvaležnosti e-nemu duhovniku, dr. Andreju Farkašu, ki je nudil ljudem posebno pomoč: iskal jim je stanovanja in delo ob prihodu v tujino, da so mogli začeti novo življenje. — Ta plošča je tudi opomin, da molite za rajnega župnika. Opomin, da potrebujemo molitve in cerkve v vsakdanjem življenju v tujem svetu. Opominja nas, kakor mati svojega otroka, ko ta zapušča svoj dom: ‘Sin, na Boga ne pozabi!’ Plošča nas tudi spominja, da Cerkev na nas misli in nas spremlja povsod po sVetu ... Naj Bog bogato poplača vsem, ki ste dai'ovali za ta.spomenik. Naj vam On daje poguma in zaupanja vse dni življenja.” Za tem je še msgr. Toomey hotel dodati nekaj besed v imenu domačega škofa‘ katei-ega je nadomeščal. Zahvalil se, je faranom, ki so tako lepo počastili spomin svojega nekdanjega župnika. Nato pa je zaključil obred domači župnik ter povabil vse navzoče v dvorano, kjer je odbor poskrbel za dobro okrepčilo. Poleg kave in obilice domačega peciva je bilo mogoče dohiti tudi ‘močnega’ čaja in kozarec ‘rujnega’ — prav po slovenski navadi! I Med amerikanskimi duhovniki slišim včasih pregovor: “Nothing is as dead as a dead priest.!’ Pomen je seveda ta, da duhovnika po smrti verniki hitro pozabijo. Kot župnik te slovenske fare sem vesel ob spoznanju, da za večje število naših vernikov ta pregovor ne velja. Znana resnica je, da vsak človek srečuje na življenjski poti v svojem poklicnem delu nepredvidene —, rekel bi nepotrebne težave. Takole doživetje pa daje človeku novega poguma in vero v osnovno dobroto in krščanski, značaj slovenskih lju di. Hrihšek Lojze, župnik Pisanju m prijatelju Karlu lauserju v slavo in zahvalo Sedanja poštnina bo ostala še nekaj časa WASHINGTON, D.C. — še lani/Sp napovedovali, da bo poštnina znova povišana, ker da dela poštna uprava z veliko izgubo. V zadnjih mesecih se jo položaj popravil in je zato poštna uprava povišanje poštnine odložila — vsaj za nekaj časa. PODGORJE, Kor. — Zelo nas je zaskrbelo, ko nam je prijatelj Karel Mauser v pismu z dne 7. januarja 1977 sporočil, da so mu zdravniki resno svetovali operacijo. “Vse je v božjih rokah. Če ostanem po božji volj: živ, bom pač sporočil. Če pa se po božji odločitvi moja ura izteče, Vam bodo to sporočili drugi. Priporočam se v molitev, tudi v moji boste vsi: Mohorjeva in vsi Slovenci. Pozdravljam vse, ki jih srečate in lahko dosežete. Z najlepšimi oozdravi Vaš vdani Mauser Karel.” Tudi prijatelj Marjan nas je prosil za molitev, “ker ga vsi še :elo potrebujemo”. Molili smo. Božja volja je bila, da v večnosti pri Bogu moli za Mohorjevo in za vse Slovence, najbolj pa seveda za svojo drago družino, ki ji bo ostal skrben oče tudi še iz večnosti sem. Bogu smo hvaležni, da smo ga imeli, vsi smo mu hvaležni, koroški Slovenci in vsi Slovenci v zdomstvu in tudi v domovini. Bogu smo hvaležni za vse talente, ki jih je rajnemu dal. Bogu smo posebej hvaležni, da mu je dal tudi srce in ljubezen in požrtvovalnost in idealizem, da je svoje talente uporabil v tako izredno veliki meri v prid in v o-bogatitev slovenskih ljudi na Koroškem in po širnem svetu. Pisatelj Karel Mauser je bil velik prijatelj Mohorjeve družbe in koroških Slovencev sploh. Po letu 1945 je dalj časa bival na Koroškem. Prepotoval je naše doline in vasi, spoznaval naše ljudi, se z njimi pogovarjal jih vzljubil in jim posvetil lepo število domačih povesti in obilo domačega branja. Pisatelj Karel Mauser je goreče ljubil Mohorjevo družbo in ji brezplačno poklonil vse knjige, ki jih jo Mohorjeva izdajala kot Večernice in so jih mohorjani vedno radi prebirali. Njegov jezik jo ibil nam koroškim Slovencem domač in razumljiv. Bog mu povrni vse dobro, ki ga je naredil s svojimi knjigami. Večernice za leto 1978 bodo spet Mauser ieve. Ko sem ga dvakrat obiskal v Clevelandu, mi je podaril rokopis knjige, ki je že izšD v Ameriki in je na Koroškem še manj znana. Pred več leti je na povabilo Mohorjeve in koroških prijateljev obiskal ZiljOi Rož in Podjuno, svojega prija' tel j a župnika Antona Kuchlim ga, številne druge prijatelje b1 nanovo vzljubil koroške ljudi- V soboto popoldne, 22. jam-smo zvedeli o njegovi smrti. 2® v nedeljo navrh smo se ga v Slomškovem domu v kapeli spo' minjali pri sv. maši. V torek, dan pogreba, je predsednik Mb' horjeve mil. g. prelat in stol11’ dekan Aleš Zechner v krog11 študentov in častitih sester mri zadnjih nadvse odločilnih volitvah dne 5. decembra 1976, kq so imeli •levičarji — človeško gledano — tako izvrstne karte, ki jih jim je položil v roke Kockheed s svojo korupcijo ... V Kristusovem imenu stojim pred vrati v srce vs'akega člana vašega krpžka, ki se resnici sveta ne boji pogledati v oči, stojim s klobukom v roki in lepo prosim: NADALJUJTE Z MO LITVIJO ZA JAPONSKO! Veste, kdo bo s takšno molitvijo najbolj pridobil? Vi sami! Naš Gospod se ne da prekositi v da-režljivosti! S prisrčnimi pozdravi, Vaš vdani Vladimir Kos. Opomba poročevalca: Prošnja očeta Kosa je tako važna in tako aktualna, da je prav, da jo slišijo ip uslišijo vsi, ki še verujejo v moč molitve. Misijonski por. Zadružna kolona Prvo četrtletje je zopet mimo. Hranilnica in Posojilnica “Slovenija”, ki služi članom slovenskih župnij, je znova pokazala svojo vitalnost. Potreb-naf je slovenski skupnosti, koristna je njenim članom, zato pa ustanova raste in se' krepi. Njen'vpliv sega že čez meje sedanjih župnij v Torontu. V treh mesecih tekočega finančnega leta je pristopilo 40 novih članov. Kapital se je povečal za več kot četrt milijona dolarjev, člani so vložili $461,-090 prihrankov na hranilne vloge in odplačali čez $300,000 dolgov. En milijon in pol dolarjev no. so vložili na čekovne fačune. Ves denarni pi-omet v teh treh mesecih je znašal pet in pol milijona dolarjev. Denarja za osebna in hipotečna posojila je v izobilju. Po- se manjša; kanadsko gospodarstvo se mora poživiti, zato centralna kanadska banka potiska obrestno mero navzdol. V januarju so člani dobili 9% dividende na hranilne vloge (shares), ki jih je odobril občni zbor članstva v mesecu novembru. V letu 1977 bo v celoti stopil v veljavo nov zakon o kreditnih unijah. Ta zakon tudi ustanavlja “Ontario Share and Deposit Insurance Corporation” (OSD-IC), ki zavaruje vsakemu članu njegove vloge do $20,000. O spremembah, ki jih prinaša nov zakon, bomo še poročali. Iz urada ŽHP Slovenija Zbornik Svobodne Slovenije Zopet je prispela nova pošiljka ZBORNIKOV 1973-1975 iz Argentine. Knjiga je veliko delo po vsebini in po obsegu. Po poročilih iz drugih držav in po pripovedovanju tistih, ki so jo že prebrali, vzbuja pozornost povsod. Največji slovenski duhovi v svobodnem svetu spoštljivo pišejo o tem delu, ki naj bi našlo pot v vsako slovensko hišo. ZBORNIK stane $12. Za naročila po pošti se priporočamo za poštnino. Tudi par Pratik za leto 1977 imamo še na zalogi. Stane $1.50. SLOVENSKA PISARNA 618 Manning Ave., Toronto Ont. M6G 2V9 Spomini ob jubileju m. Janez me je zatajil. Iz moje bivše pisarne smo se nazaj v ječo vračali po isti poti skozi me sto. Janez je videl procesijo, v kateri sem bil jaz vklenjen in to že od daleč. Toda, ko smo se srečali, me ni pogledal. Ubog’ Peter, ki je bil zatajil Jezusa; ubogi Janez, ki je tudi mene zatajil. Revež, mislil je, če me bo pogledal, da ga bodo kar k meni priključili. Prav je imel. Včasih so bili Italijani tako razjarjeni, da se nismo upali na cesti niti pozdravljati, kaj šele, da bi se dva ali trije na cesti pogovarjali. Dobra malica, ki mi jo je med tem časom pripravila že omenjena gospa, mi je bila odvzeta. Z njo so se naslajal! Italijani, kot prej s slanino.. Kaj bi rekel Canjkar temu klasičnemu primeru? Lačnemu jetniku odvzeti kos kruha in dodatek, ko je obsodil še tistega, ki je šel mimo lačnega, liipil jd-bolko in ga pogledal brez sramu. V ječi smo ostali šest tednov. Sredi julija so nas odpeljali v internacijo v Tre vizo; od tam mo bili premeščeni v Padovo. Lakota in zopet lakota, oslabitve, umiranje. To je bilo na dnevnem redu. Rešili so nas paketi. Med prvimi so prišli paketi iz Kočevja, Kočevski cigan je bil med prvimi, ki ga je dobil. Možje iz Kočevja so bili razočarani. Kako to, da je cigan prvi! “Žene1 so nas pozabile,” so poleg drugih resnih partizanskih napadov. Bilo je do cela požgano, tudi zavod Marijin dom je pogorel, zadet od zaži-galne bombe. Čez Ljubelj. Maja 1945 smo bežali čez Ljubelj. Z Janezom sva se zopet dobila. On se je med revolucijo znova pokazal kot dober vojak. Z vso spretnostjo in predanostjo je opravljal svoje vojaške dolžnosti in je ostal pri življenju. Prišli smo na Vetrinjsko polje, kjer smo našli naše začasno ležišče. Tam je prišlo do vračanja slovenskih mož in fantov v komunistične roke. Srečen je bil Janez, da je bil na vrsti šele četrti dan, ko smo že vedeli za smer in cilj odhajajoče domobranske vojske. Zatekel se je k meni v šotor, pobarvala sva vojaške hlače s hrastovim lubjem. Sčasoma sva dobila civilne. V šotoru se je počutil še kar varnega. Od ene strani se je tiščal mene, od druge pa stene šotora iz smrekovega lubja. Tako so se videle samo moje sive hlače. Bil je podoben Kilonu iz romana “Quo vadiš”, ki se je iz strahu tiščal stene, da je bil podoben ometu na njej. Premestitev v taborišče Spit-tal rta Dravi. Z nezaupanjem smo šli na kolodvoru v zaprte tovorne vagone. S seboj smo imeli sekire in močne kamne, da bi se s tem orodjem rešili, če bi nas vozili v napačno smer. Vendar smo srečno prišli v taborišče. V začetku so bili dobri tudi veliki konjski hlevi, ki so bili izpraznjeni. Družine z otroci so dobile boljše obroke. Če- kel: “Saj se ne kregamo, samo za dediče in obdarovance. Po-glasno govorimo.” Vsi smo bili trebna je opomba, da je to zad-enaki reveži, le vsakdo je hotel nji testament, s čimer so prej-biti malo bolj važen. Bili smo šnji eventualni testamenti avto-vsi v bedi in nesigurnosti za na- matsko neveljavni, šo bodočnost. Ista usoda pa nas Važno pravilo v Kanadi je, da je napravila prijatelje in po la- je v testamentu imenovan izvr-tinsko bi rekli: Solamen mise- šileč (executor) oporoke, kate-ris sicios habuisae malorum. j rega skrb bo po smrti in po o-Z Janezom sva se za dva me- dobritvi pristojnega sodišča u-seca ločila. Šel je k tirolskemu rediti zapuščinsko premoženje kmetu, kjer je moral trdo dela-(in ga razdeliti, kot je določene ti in je dobival borno hrano, v testamentu. Svetovati je, da Vrnil se je v taborišče, dobil naj bi bil izvršilec mlajši od službo taboriščnega policaja, a' ©poročnika, da je verjetnost, da tudi v tej , službi ni ostal dolgo.. bo preživel ©poročnika, podana. Tudi je dobro imenovati dva iz-vršilca, ako bi prvi odklonil ali Pomaknil se je še višje, dobil je mesto taboriščnega čevljarja. Na tem mestu mu je bilo boljše in tudi drugim je lahko pomagal, ker je bil zmožen človek. Imel sem dva desna čevlja, ki sem ju v naglici zgrabil v tovarni Peko v Tržiču. Janez je bil tako spreten, da je enega desnega predelal v levega. Tako sem prišel do čevljev, kakršnih ni imel vsakdo v taborišču. V prvih mesecih taboriščnega življenja smo imeli večinoma vsi enak poklic. Bili smo berači. Zadnji dve leti v taborišču sem bil vodja dveh barak, št. r in št. 8. Prebivalci so bili dveh narodnosti. V osmi so bili Slovenci, v šesti pa RibniČanje. (Bo še.) I. L. ------o—---- TesfamenS je važen za vsakogar TORONTO, Ont. — Testament je pisani dokument, pod-prav lačni, smo se počutili bolj- |pisan za časa življenja, v kate še volje in bolj varne. Načelo se tarnali, “pustili jih bomo”. Vse to omenjam zato, da se javno zahvalim Janezu, katerega paket je bil tudi med prvimi. Kapitulacija Italije v jeseni 1043. Nas pripornike so odpeljali Nemci iz taborišča Padova čez Brenner na Muenchen, dalje na Dunaj in Zagreb, od tam pa v par dneh v Ljubljano. Bi)f smo tedaj pod Nemci. Takoj sem dobil službo uradnika na pokrajinski upravi v •Ljubljani. Ko so Nemci in domobranci o-čistili Dolenjsko od partizanov, som šel zopet na svojo službeno 1 rem je izražena volja osebe (o-poročnika), kako se naj razdeli premoženje po njegovi ali njeni, smrti. Testament nima nobenega vpliva na premoženjsko stanje pred smrtjo prizadete osebe. Testament se lahko vsak trenutek spremeni in torej ne pomeni zakonske obveze, ki se za časa življenja ne bi dala brez vsakih formalnosti spremeniti enotavno pač z novim testamentom. Testament lahko napravi vsaka oseba, stara 18 let, ki je pri zdravem razumu. Posebno mora paziti na testament, kdor je ločen ali živi ločeno od žene, o-sebe, kjer bi se eventuelno o-sporavalo, da niso pri polni zavesti in zdravem razumu in seveda vse osebe, katerih premoženja presega običajne razmere. Davki na dediščino v Ontariu niso težki, še posebej, ako so dediči neposredna družina in ako je taboriščno življenje. Z Janezom sva bila vsa tri leta taboriščnega življenja skupaj. Znala sva pomagati drug drugemu. Preživljali smo težke dneve, med katerimi pa je bilo tudi nekaj veselih ur. Janez je ustanovil celo planinsko društvo “Fer-bec”. Bilo nas je sedem članov. Hodili šmo po nizkih in visokih gorah, vedno dobre volje, čeprav brez bodočnosti. V trdni veri in upanju, da bomo postali še kdaj ljudje, ne samo lagerske številke, odvisne od drugih. Pregled krofov. Bilo je nekega dne proti večen). Mrak je legel med barake. Tudi v sobi ise je stemnilo. Bila sva sama z Janezom. Soba je bila tako ozka kot vrata. Verjetno je bila to nekdgj shramba za hlevsko o-rodje. Stala sva pri vratih, ko nekdo na hitro potrka in istočasno odpre ter zgrabi Janeza za vrat, mene pa vrata pahnejo v steno. Janez me v hipu pogle- posamična darila gredo dobro-da in vpraša polglasno: “Kaj pa'delnim organizacijam, cerkvam, je to?” Od zadaj se oglasi mlaj- politični stranki in slično. Fede- kako drugače ne bi mogel. V Ontariu uživa ©poročnik popolno svobodo pri razpolaganju in to velja tudi za najožjo družino, za ženo in otroke. Vendar imajo zadnji možnost izpodbijati tak testament, ako materialno niso preskrbljeni. Testament mora biti podpisan od o-poročnika in istočasno od dveh prič, ki naj bi bile mlajše osebe, da je podano upanje, da bodo preživele ©poročnika, četudi bi testament v negativnem slučaju še vedno veljal. K gornjemu bi še dodal osebno noto; običajno naši rojaki zelo hitijo s testamentom, to se pravi: ne premislijo, kako silno važno vlogo, materijalno in moralno, igra testament v človeški družbi. Zapustijo običajno vse družini, kar je prav, da družina dobi glavni delež; vendar, ako 'je premoženje precejšnje in Slovenci so v Ontariu dobro stoječi, se bo prav malo poznalo, ako dobi kak tisočak organizacija, ena ali več, katerih član ali podpornik je bil pokojnik v življenju. Vsako tako darilo, četudi samo stotak ali dva, kaže na idealizem pokojnega in taka gesta je neprimerno bolj zapa-žena in ima zelo velik vpliv na družbene razmere, kot pa še tako velika dediščina, ki gre v celoti družini in sorodnikom. O-poročnik je v teh darovih popolnoma svoboden, in naj bo to kakšna organizacija, kot cerkev ali župnija, misijonar, športno ali politično društvo, domobransko ali “napredno” gibanje. Peter Urbanc ši človek s kričečim glasom: “Kaj ne poznata taboriščnega zdravnika?” Molčala sva, saj nisva mogla do besede, če te nekdo 'stiska za vrat. Ocenila sva ga za suroveza. Kako naj poznava taboriščnega zdravnika, če ga nisva še nikoli videla, če nisva poznala mladega Kramolca. Nikdar več nisva srečala tega (zdravnika, tudi ne Kramolca, ki je šel menda nekam nadaljevat medicinske študije. Sedaj jc zdravnik v Torontu. Sele od .drugih sva zvedela, da je iskal po taborišču krofarje. Kmalu sva se preselila iz to “soteske” v sosednjo sobo, kjei resen; tudi kakšen “Viudič” le padel vmes, da je bolj držalo. Hudič je bil za nks Slovence že velika kletev, čeprav beseda ni prav pič več pomenila kot vrag sojila so življenjsko zaVarpva-! mesto v Kočevje in to v dobi j ali hudoba. Lačni smo o.ii in za- ralna vlada se je popolnoma u- Starosfni dom v Torontu TORONTO, Ont. — Delo za gradnjo starostnega doma za vse rojake na območju province Ontario se nadaljuje. Odbor je v preteklem letu zbiral informacije v zvezi s postavitvijo Starostnega doma; priredil je dva banketa in piknik; izvedel je loterijo. S tem smo obveščali slovensko javnost ter zjbirali denarna sredstva. Lansko leto smo tudi delali maknila s tega davčnega polja, seznam Slovencev v tej pokra-pač pa je več kot aktivna z dav- jini. Prosili smo razne organi-kom na kapitalne dobičke, kot nacije za seznam njihovih čla-so delnice, špekulativna zemljo nov. Odziv je bil kar dober. V naslednjih mesecih bomo skušali seznam izpopolniti. Ge hočemo dobiti dovoljenje za Starostni dom, moramo med drugim dokazati resnično potre bo za postavitev doma. Z izvedbo cenzusa si upamo dokazati, da imamo že sedaj zadostno število starejših oseb, ki potrebujejo noge ir. oskrbe, ki jo drugod ne morejo najti. "V naslednjih letih se bo število kandidatov za starostni dom močno povečalo. Seznami rojakov, ki smo jih dobili, niso točni: ljudje se selijo, poročajo in umirajo. Na- itd. Najbolj poklicana oseba za pripravili testament je advokat, to je še posebej svetovati za težavnejše slučaje, kot so zgoraj navedeni. Premnogokrat se človek le težko spravi k advokatu za to zadevo Jn če je ta sorazmerno enostaven, lahko testament napravi sam ali s pomočjo znanca, ki je pač. bolj vajen pisanja. Posebni formularji za j testament se dobijo v vsaki tr-nas je bilo osem. Dve postelji i govini za pisarniške potrebe, ob stenah v tri nadstropja.' Vse j Je pa silno važno, da je testa-Večere, zbrani skupaj smo se kregali in sicer zaradi prehrane, politike, generala Kreneria itd. Kreg in prepir je bil včasih ako ni testamenta, sodišče dolo- j dentke, da bodo telefonsko Delavski protest Več kot tisoč zaposlenih v mariborskih delovnih organizacijah iz Malečnika, Grušove in Ruperč 8. novembra 1976 ni prišlo na delo. Zgodaj zjutraj so se zbrali pred začetkom makadam • skega odseka ceste proti Mariboru in protestirali zaradi počasnega urejanja problemov pri povezavi Malečnika in Maribo- Terjali so pojasnilo predsednika občinske skupščine in s transparenti izražali nezado voljstvo. Za naročilo iz tuiine Tovarna Kerna iz Maribora sodeluje na mednarodni licitaciji za dobavo 25 ton detergenta za pranje pivsikh steklenic. To licitacijo je razpisala tuja firma za pivo in alkoholne pijače v Bagdadu. Domač motorni vlak V TAM skupnosti tirnih vozil v Mariboru so izdelali zadnjo garnituro diesel-motornega vlaka za železniško gospodarstvo Ljubljana. Glasbeni dom v Mežici Rudarska godba iz Mežice je 75-letnico delovanja proslavila z otvoritvijo novega glasbenega doma v Mežici, ki so ga začeli graditi spomladi. V domu je velik vadbeni prostor, arhiv, shranjevalnica instrumentov in prostor za sestanke. Brezposelnost v Pomurju V Pomurju je vse več nezaposlenih. Med njimi je veliko število sezonskih delavcev in o-stalih zdomcev ki se vse števil-neje vračajo domov. Stara cerkev v Rušah 2e od 1. 1962 potekajo obsežna obnovitvena dela na župnijski cerkvi v Rušah, ki je bila zgrajena 1. 1387 in njen stolp 1. 1519. Zgodovinarji so ugotovili, da je cerkev iz srednjega veka, vendar niso odkrili ustreznih stilnih znakov. Cerkev je bila namreč v baroku močno prezidana, tako da od gotske zidave cerkve ni ostal© nič. Pred nedavmim so strokovnjaki mariborskega Zavoda ?a spomeniško varstvo odkrili nad kapelo, zgrajeno v 17. stoletju, zazidana gotska okna, ki jih bodo obnovili. Nova poslovna hiša V $kofji Loki so proslavili za- Poseben zastopnik je prinesel pozdrave in čestitke obeh ljubljanskih škofov. Izrazil je tudi njuno željo, da bi Žužemberk kmalu dobil novo farno cerkev. Kot je znano, oblasti nočejo dati dovoljenja za prostor za novo cerkev. V Sloveniji so umrli 26. januarja V Ljubljani: Franc Peršin, Martin Jelenc, Ciril Boehn, Franc Bratun; v Zg Kašlju: Mirko Jelenc; v Preski: Terezija Frelih, roj. Hrovat; v Žalcu: Olga Pivc; v Kokrici pri Kranju: Antonija Skrjanc; v Zg. Kungoti: Anton Popelar; v Solkanu: Stane Colja; na Vrhniki: Franc Malavašič; v Zagojičih pri Ptuju: Fran© Prelog. 27. januarja V Trbovljah: Anton Kupšek; v Vapči vasi: Matija Jakša; v Zg. Kašlju: Viljem Smerajec; v Kranju: Valentin Trilar; v Ljubljani: Stane Orel st., Ivanka Kleviser, roj. M°7©, Marija Avčin, roj. Šušteršič; v Sevnici: Ivan Nagode; v Žalcu: Matilda Lesjak; v Celju: Marija Knez, roj. Ran-čigaj; na Vrhniki: Anton Eppich; na Brezovici pri Ljubljani: Ivan Kušar; v Novem mestu. Antonija Škr-janc; v Idriji: Eli Likar; v Golem: Srečko Peček. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clenelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije t2 lepe Sloveni ie” vsak večer od ponedeljka (Ir oet.ka na postaji WXEN-FM no 106.5 MC, katero vodita dr M*, an in ga. Barbara Pavlovčič MAH OGL ASI Stanovanje oddajo 4 sobe, nasproti St. Mary’s Church v Collinwoodu, telefon 531-7131. (22) WILLOWICK BUNGALOW s tremi spalnicami, polno razdeljeno kletjo, veliko kuhinjo, IVz garažo, klimatizacijo, z aluminijem obit. EUCLID prvikrat naprodaj, tri leta star ključek del pri urejanju nove | zidan ranč, s tremi spalnicami, poslovne hiše, v kateri imajo dvojna priključena garaža. Pol-svoje prostore Iskra — široka na klet. V okolici novih domov. potrošnja, Lokainvest, škofjeloška enota Ljubljanske banke in stanovanjska skupnost škofjeloške občine. Celotna površina poslovnih prostorov je 2,001) kv\ metrov, veljali pa so 17 milijonov dinarjev. ment napravljen; prvič bo zadnja volja izvršena tako, kot je določena, in kar je bolj važno, j prosili bomo naše mlade štu- Cerkveno slavje v Stranski vasi pri Žužemberku Tu so slavili 35(Metnico posvetitve krajevne cerkve. Tri učenke veroučne sole so v deklamaciji prikazale zgodovino te cerkve. Po zadnji vojni nadomešča ta cerkev župnijsko cerkev v Žužemberku. Tracy Avenue V Euclidu, kolonial s 4 spalnicami, garaža za 2 avta, vsa podkletena. $36,900. Genesee Avenue V Euclidu, 4 velike spalnice, klet, priključena garaža. Brezmadežna. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 Odprt® od 9. do 9. (23) V najem 6-sobno stanovanje spodaj, dnevna soba, jedilnica, kuhinja, 2 spalnice, kopalnica in garaža, na 7136 Donald Avenue. Oglasite se osebno. -(21) či osebo, običajno Trust Co., vprašale naše rojake za nasledki naj razdeli premoženje pc nje podatke: naslov, število cla-obstoječem zakonu. Tak pošto- nov v družini ter v katero shi-pe.k je daljši in veliko dražji' restno skupino spadajo, npr Prvine, ki morajo bili v testa- 60-65 let, 55-60 let itd. Vse naše inentu: Oseba, oporečnik, mo- rojake lepo prosimo, da nam po- na. Obrestna mera za hipoteč-[najhujše revolucije. Kočevje , to tako sitni in ražd-azliivi. Na- 'ra biti identificirana z imenom magajo in odgovore na ta vpra-na posojila. ne raste, "nasprotno i bilo napadeno 25-krat iz zraka, zadnjo jo nekdo o:! v are j b h ’c- tu r.usiov-om i..v> sovedfc veljr rrinja. Oačbn/ki vas bo 'kVio»ia, Help Wanted Male or Female LINOTYPE OPERATOR Call 361-4088 — Jim se bo predstavila ter povedala, da dela za Starostni dom Lipa, ki ima pisarno na 739 Brown’s Line, Toronto. Poleg tega pripravlja odbor še občni zbor (datum bo dulečeb 1 pozneje); banket v dvorani Ma-| rije Pomagaj na Manning Ave. 'dne 80. aprila. Igral bo orkester j Domestic Help Wanted “Alpinci”. j HOUSEMAN-CHAUFFEUR 1 Vre rojake lepo pozdravlja- Experienced, references, live-in mo in jih prosimo, da po preferred with salary, fringe bc-sv(\jih. mopeh pomagajo 1*: skup- ne fit s. Gates Mill- area. Couple nemu cilju: Dom za ostarele. only. Gall 944-7070 weekdays. Pripravljalni odbor j (2i) Pet oklepnikov je stopilo s konj. Zvezali so lažna Španca in ju potem odvedli v gozd. Hara-mija, starec in dekle pa so se z vozom odpeljali proti Kraljevemu brodu. Za njimi je jezdil Pavel. “Hoho!” je zaklical Šime svojemu gostu pod streho. “Ali slišite, mojster Grga? Tudi to pot so šli nad dekle, tudi tokrat so padale batine in krvavele glave. Hvala Bogu, da nisem bil poleg v tej kaši! Ivša in Lacko, zbogom! Siromaka! Bog se vaju usmili! Toda ti železni vragi pridejo lahko še sem. Če bi vas mladi gospod našel tukaj, bi gotovo ne vprašal, po čem je mast. To je vražje! Hudo bi mi bilo za vami! Tako zdrav in živ pa v nebeški raj!” “Molči, -gad!” je Grga besno zaškrtal, a je takoj začel milo prositi: “Širne, Šime, če v Boga veruješ, s*kiij me, sicer me bodo ti razbojniki lahko tudi tu ...” “No, no, tudi jaz sem kristjan, če je sila. Tu je dimnik, v katerem sušim ribe. Vanj se skrijte in sam vrag vas ne bo našel! Malo bo sicer smradu in dima, v grlo.” V tem je zaslišal šum. Brivec se je drznil. Pogledal je skozi lino. Mimo koče so zdrveli konjeniki, za katerimi se je dvigal prah. “Hvala Bogu!” je vzdihnil Čo-kolin. “Zdaj sem varen.” Šel je v kuhinjo, kamor se je vrnil tudi Šime. “E, e, črni ste, mojster, kakor da bi se poljubili z antikristom. Gotovo varn ni bilo prijetno. Toda kaj se gospod Pavel meša v te stvari’” “Bedak!” je brivec odrezal. “Gospodič se je zatelebal v punčaro.” “A tako? Torej oče in sin? Na zdravje!” “Zdaj moram od tod,” je brivec jezno končal. “K vragu! S praznimi rokami. Gospod St j ep-ko me bo lepo sprejel. Danes s’mo zgubili. Naj bo, naj bo! Saj bo še drugače. Ti pa molči o meni. Zbogom!” “Kakor mravlja! Zbogom!” je odzdravil brodar. “Ali ne boste šli z brodom?” “Ne. Pusti me v miru!” Čokolin je napravil nekaj korakov od koče in obstal. Nekaj visela na drevesu dva rdeča vojaka. Brivec si je z roko zaslonil oči. Vse je bilo tiho in mirno. Naenkrat se je zaslišal grozoten smeh. Brivcu se je naježila koža in bolščal je s priprtimi očmi. Pod drevesom, pod obešencema je ležal pijan starec Mijo ter grozno smrčal. Čokolin se je spustil v beg. Kapa mu je zletela z glave in leden znoj se mu je nabral na čelu. Vse globlje in globlje se je zgubljal v gozd. Kakor bi ga sami vragi gonili, ga je spremljal strašni krokarjev “kvar, kvar!” Brivec je bežal brez diha, bežal brez misli. S čelom je udaril ob deblo, da se mu je pri- j kazala kri, pa se za to ni zmenil, i Bežal je, kajti za njim je nepre-j neboma kričal krokar. Pridrvel je do vrbja. Hvala Bogu, Sava' je blizu! Še deset korakov in reka bo tu. Tu je! Toda kje je brod? Ribarska koča je daleč. Kod? Po bi egu! 'Na vislice, Grga, na vislice!” mu je za hrbtom izza grmičja jv Savo. zagrmel neznan glas. Brivcu je udarila kri v glavo, zakrilil je z rokami in ves prestrašen planil^ Izza grma je pokukal Jerko. “Plavaj, Je plavaj, brivec!” se je zasmejal fant. “Srečno pot!” ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA )j 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohic 441(1? Moi stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO toda kaj, ko je glava na kocki! Brivec se je zlahka zavlekel v je razmišljal. Končno je prožno dimnik. Dim mu je udaril v oči in s sklonjeno glavo krenil po in nos. Zato je kihnil. sisaški cesti. Prišel je do mrt- “Bog pomagaj, mojster!” je veSa konja, zaklical Šime od zdolaj: “Preh- Ju ie kilo,” je zamrmral, ‘tu lad ali kaj! Eh, da! Jesen je. 80 mi i° sneli iz zanke' Tu ie še Grem, ker lahko pridejo vragi Crnčičeva čelada,” je nadaljeval in bo treba prijeti za veslo,” in dvignil špansko pokrivalo. “Hoj, brodar, lenoba!’” je Mi- “Strela božja!” je jezno vzklik-loš zagrmel zunaj. “Ven, na nd i11 vrgel čelado ob tla. Hotel brod, če ne, te bom z ognjem ie nazai k brodu- A nekai mu izgnal iz gnezda kakor lisico iz dalo. A nekaj mu ni dalo. brloga!” , Plašno in oprezno je zavil v Brivca je zazeblo v srce. ' gozd- Tam se je pasel konj. Per- “Grem, grem, junak!” je Sime ''lmm ^ Mal0 stran ~ sta hitel iz koče. “Toda kaj je ven-j dar? Vi, boter Arbanas in dekle, nazaj? Kaj pa je bilo? Nesre- j ča na potu?” “Nesreča,” je pojasnjeval starec. “Roparji, antikristi so mi zabodli konja, mene vrgli v blato, dekle pa so hoteli ugrabiti!”, “A, a!” se je čudil Šime in zmajeval z glavo. “Glej jo pregreho! Hudobni so danes ljudje, hudobni, Bog naj nas obvaruje hudega! In kako je bilo pot-, lej?” “Pošteno smo jih, pošteno!” se ^ je zasmejal starec in bi kar na- • prej brbljal, da ni prihitel ha1 brod še Pavel. Šime se je sklju-' čil, zagrabil veslo in prepeljal! družbo na drugo stran. j Čokoliriu je odleglo; vedel je, da je Radak odnesel pete. Stopil je iz dimnika in si otresel saje. “Toda, kateri vrag je tako hi- RUTH CARTER STAPLETON, tro prerezal mojo nit, kdo je iz- sestra predsednika ZDA, znana dal mojo skrivnost? E, če bi ga kot “verska ozdravljevalka”, je imel!” je zagrozil brivec in stis- nedavno izdala knjigo “The Gift nil pesti. “Nohte bi mu zasadil of Inner Healing”. ZIMSKI DUH — Kip nekdanjega predsedni ka belgijske vlade Frera Orbana stoji pokrit s snegom v mestnem parku Bruxellesa. Onstran Atlantika je letos zima precej milejša od naše. ............'L" iriCTBEiWMBBmM ' NAROČITE SI AMERIŠKO DOMOVINO ZOPET NA DELU — William Brook (na sliki) je bil pri novembrskih ^olilvah v zvezni senat poražen, pa je bil kasneje izbran za novega načelnika glavnega odbora republikanske stranke. Nasledil je Mary Louise Smith, ki je sama zapustila to mesto. NAJVEČJI SLOVENSKI! DNEVNIK AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UK 14TH NATIONAL BASKETBALL TOURNAMENT * JV * Saturday and Sunday February 19-20, mi * * * ST. VITUS GYM E. GSisd STREET Glevsland, Ohio GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 f 17010 Lake Siu._.....iv« 431-2088 531-6306 GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 Oglašujte v naših malih oglasih <5E PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, ČE POTREBUJETE delovno moč, ČE IŠČETE zaposlitev, ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine _ dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628. POSITION OPEN MARCH 1, 1977 Glubroom Manager and Rental Agent Suite included. Preference will be given to married couple, and to those who can speak both Slovenian and English; however — exception may be made. Interested parties should write to; Board of Directors, Secretary, Slovenian Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio 44119 — or call for details: (1) 216-261-5886 Applications will be held in strict confidence (23) NAROČAJTE TISKOVINE PRI trni n m Sigi ameriška domovina IfHKRBtrll SmiHiiJB SSEliSSSišiiSS^ ■k H H............ 'jjgfjggg"