letni tečaj. 4 št. NEVTEPENO POPRliETA DEVICA MARIJA Zmožna Gospa Vogrska. POBOŽEN MESEČEN LIST. Vrejiije ga: KLEKL JOŽEF vpok. pleb. v Črenslovcih. (bi) : Marija najde Jezusa.........97 Jožef: Sveti Jožef............100 Vindex : Slovenci, doma ostante !.......102 Klekl Jožef: Tretji Red Sv. Frančiška ..... 107 Naroden : Iz živlenja vogrskih slovencov . . . .109 R. I. salez : Liibezen do bližnjega......111 — : Jezusova obliiba...........116 Drobiž, glasi, list za deco. Cena lista je za domače dve koroni; za amerikance pa tri. K listi dobijo tak domači, kak i amerikanci kalen-dar. Ali potrebno je list naprejdolpiačati. Ki nemore naed-nok vse dolplatiti, naj da vsako pol leta 1 korono, ali konci 50 filerov vsaki frtao naprej. Penezi i pisma za list naj se pošilajo na sledeči naslov: Klekl Jožef plebanoš na pokoji v Črenslovcih. Cserfold, Zalamegye. Za naročnike i širitele lista se vsaki mesec služi edna sveta meša. Čisti dohodki lista se obrnejo na zidanje ednoga samostana v Krajini Slovenskoj naVogrskom. Dari. Na mešni obleč za kapelo malopolansko: 5. roža društva s. Orsole: Šomen Kata 1 kor., Lebar Ana 1 kor,, Špilak Gejta 1 kor., Tratjek Kata 60 fil., Pueko Ana 1 kor., Hozjan Ana 1 kor., Cigan Ana 1 kor., Hozjan Ana 1 kor., Šernek Kata 1 kor. 1913. April. NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA, ZMOŽNA GOSPA VOGRSKA — POBOŽEN MESEČEN LIST. VREJUJE GA: KLEKL JOŽEF plebanoš na pokoji v Orenslovcih. Cserfold, (Zalamegje). Z dovoljenjom višešnje cerkvene oblasti. Prihaja vsaki mesec 8-ga na veseli spomin petdesetletnice 1. 1904. dec. 8-ga obhajane zavolo razglašenja verske pravice o Marijinom nevtepenom poprijetji, šteri den je te pobožen list prvič slovenom vogrskim do rok dani. — Cena 2 koroni, v Ameriko 3. Maria najde Jezusa. Duševni račun po zgubi. Kda je Marija naišla Jezusa, je pravila : »Sinek, zakaj si naj ostavo? Z teškim srcom sva te iskala!" Pa Jezus ne krivio z niednov rečjov matere, samo telko je pravo: ka znata, kde sam zaostao, či sani zaostao i zakaj sam zaostao to tudi moreta znati : vu posli mojega Oče nebe-skoga. Či se s tebov zgodi, ka zgubiš Jezusa na eden hip pa ga znova nazaj naideš, si premišlavaj, zakaj se je zgodilo, ka si zgiibo njega, ka si po takšem hasek vzemeš tudi iz zgtibe. Jeli se je nej zato zgodilo, ar si se mlačnosti dao prek vu sliižbi božoj ino si tak sam odpravo Jezusa od sebe z svojimi falingami! Vsakdenešnje se ponavlajoče prestopnje glasi diišnevesti plot gradijo med tebom i med Jezusom. Jeli si ne dao srca naglošči, nerednomi nagibi, ka-kšoj nevarnoj nasladnosti mesto toga, ka bi jo včasi vu začčtki vmoro v sebi ? Se ne zgodilo, ka je Bog kakši mali aldov želo od tebe, kakše malo zatajiivanje ,ali človeče liibavi opiiščenje pa se je tebi ne dopadnolo doprinesti Bogi želnoga aldova? Ki aldove zatajuje Bogi, on se včjemle z njegovoga poseb-noga varstva, štero pri človeki na straži stoji ino ga ob-čuva blodnih potih. Či spoznaš, ka je takši zrok bio zgiibe zrok, odpravi ga od sebe pa kda ga odpraviš, z rečjov, kda včinis, ka je Bog vu tvojem diihi želo od tebe, te znova naideš Jezusa i liibav njegovo. Ne pozabi, liiba diiša, ka vsako velko delo, naj si bode dobro ali božno, mali zacsetek ma. Najvekši cvet tudi z maloga popovja zraste pa z vnogih malih kaplic velki deždž nastane. Zato bodi veren vu malom, ka boš mogoči veren biti tiidi vu velkom. „Ki na malenkosti ne pasi, pomali vu velke nevarnossti pride." (Modr. 19, 1.). Male falinge, štera si mlačna srca tak rada dopustijo, te pomali obrnejo od Jezusa ino odženejo Jezusa od tebe. Pa či ti včasi ne raztrgajo vezalja liibavi, li je razpustijo. Na duševno mrzločo kažejo ino mrzločo poro- /Jijo. Mlačna duša se naj ne čudiva, či jo rosa tolažbe bože porfejci poišče. Z&to pazi duša moja ! „Z velkov pazlivostjov straži, verostiij ober tebe" — te opomina kuiga modrosti! Kelko skrbi raaš na sebe, telko napredka boš meo vu žitki duševnom. Ne pozabi to tudi, ka Jezuši pol srca ne trbe. On je srce tvoje z cela sebi stvoro. Celo je tudi šče meti! Ali je lehko ne vreden njega? Si je on ne zasltižo, ka bi ga ti z celoga srca liibo ? Vernost je vezalje tistoga sladkoga prij&telstva, šte-ro liibav napravi med diišov i med Jezušom. Obnašaj se tak proti Jezusi, kak si želeš, ka se naj on obnaša proti tebi. Tak velko želo m£š, ka bi se Jezus ze vsemi kinči svoje ltibeznosti ino milostivnosti tebi dao — vej pa daj ti tudi sebč z cela njemi. Koga liibimo, onoga vsako reč z veseljom poslušamo, vsako miseo ščemo vgoniti, vsako želo njegovo z veseljom radi spunimo. Zato vzemi ti tiidi vsako reč Jezušovo z pripravnov bogavnostjov; pazi na šepetanje njegove ltibeznosti, štera se tiho glasi v tvojem srci, gledaj, ka boš njemi vu vsem povoli liodo. Se bojiš, ka takše vernosti i ltibavi ti nemreš meti? Istina je, sam od sebe nikd&r ne, nego od milošče bože de ti že šlo, štero miloščo Bog vsakomi dd, ki se je vred-noga včini. Ali se bojiš, ka ne bodeš mogeo stalen ostati ? Istina je, od sebe gvtišen nemre biti nišče. Tak de tiidi prav, či se vu sebi ne bodeš viipao, liki, samo vu Bogi, ka boš daleč hodeči od prevzetne zavtipanosti z strahom obdelavao svoje zveličanje vu etom doli trplenja. Samo v nebesaj so gviišni i blaženi, ki se več ne imajo bojati, ka bi je kaj odtrgnoti moglo od Jezusa. (bi.) Sveti Jožef je ne bio teloven oča Jezusov, ali meo je zato vso oblast nad njim, tak, da bi njemi pravi oča bio. a čast sv. Jožefi posvedočimo to. Sveti Jožef je bio pravi mož Marijin. To nam očivesno svedoči sveto pismo, kak smo že v marcijskom listi razložili. Če je pa to tak, te je po rečaj sv. pisma „Ženct nema oblasti nad svojim telom, nego mož" (I. Kor. VII. 4). Marijino telo popolnoma pod sv. Jožefa oblast spadalo. Njegovo je tak bilo, kak je roža moja, štera v mojem piingradi zraste. I roža, štera v mojem vrteči zraste, če dva cveta ma, je morebit samo eden moj? Ne, oba sta mojiva, čeravno bi ta roža to lastnost mela, ka po navadi samo en cvet požene, oba sta mojiva, da oba moj ograček rodi. Ravno tak je sveti Jožef tiidi oba cveta dobo, ne samo Devico Marijo, nego Jezuša tiidi, da Jezuša, te najlepši cvet je pognala njegova roža, njegova last poleg Bože vole, njegova najsveteša tovarišica. Pobožen Suarez modro pravi: ka če v mojem ogradi na čuden način edna vretina nastane, je morebit ona ne moja ? Gotovo da je. Ravno tak je vretina svega dobroga,, vseh milosti, večnoga žitka, Gospod Kristuš, štera je z Marijine brezmadežne utrobe nastanola tiidi sv. Jožefa,, da ograd, v šterom ja nastanola je popolnoma njegov bio, to je BI. Devica Marija je bila njegova tovarišica. Nadale zakonska zveza napravi po Božoj voli med zakonskima edno volo i edno srce, zavolo česa ednoga imanje v gotovoj meri lada tiidi drugi. Da je pa Dev. Marija mati bila Božega Sinu, Sveti Jožef, da je ž njov ednoga srca i edne vole bio, je zato pravo očinsko oblast dobo do njega, čeravno je ne bio njegov teloven oča. To je pa razloženje imeniivanoga vučenoga Doktora Suareza. Gornelij a Lapide pa pravi, ka je sveti Jožef ne samo štimani oča ali hraniteo bio Jezušov, ali, kak mi slovenci pravimo „očija", to je ki se od pasterkov toti zove za očo, oblasti očinske pa nikše nema do njih — nego sv. Jožef je meo vse pravice očinske iz zakona izvirajoče do Jezuša, čeravne je ne bio njegov teloven oča. To pravico nam posvedoči sv. pismo, v šterom se ne imenuje sv. Jožef samo od tistih za Jezušovoga očo, ki so toga čudno narodjenje ne poznali, nego od samoga sv. evangelista Lukača, ki je popisao, ka je Jezuš od Duha svetoga poprijeti v Marijinoj presvčtoj utrobi. On piše •»Gda bi dete Jezuša njegovi starišje prinesli« (Luk. II. 27.) to je v cerkev, naj ga Bogi darujejo. I ravno on piše opet »I njegov oča i njegova mati sta se čudila nad tem, kaj se o njem gučalo." (Luk. II. 33.). Gledajte, tisti sveti mož, ki zna i to tiidi popiše, ka je sveti Jožef ne bio Jezušov oča, tisti ga li za očo zove. Zove ga pa po sv. Diihi presvetlen. Zakaj koli? Zato, ka je znao i vervao, da on ma vso oblast očinsko, kak en . pr&vi oča nad Jezušom. I ešče sama Dev. Marija, mati Jezušova imenuje sv. Jožefa za njegovoga očo i s tem očivesno szpozna, ka je ona sv. Jožefa očinsko oblast nad Jezušom spoznala i Jezušeka včila, naj ga boga i poštiije, kak pravoga svojega očo, čeravno njemi je ne bio teloven oča. V cerkvi, gda ga najde, njemi to ešče z žalostjov naznani „Glej, oča tvoj i jaz sva žalostna iskala tebe" (Luk. II. 48.). Sv. Augustina reči esče posliišajmo „Zato bi Jožef ne bio Jezušov oča, ka ga je Marija ne po teli od njega popri- . jela? To naj nikak ne misli krščanska čistoča! Ka je čista žena rodila, ne bi dobo čisti mož? Pravičen je mož, pravična je žena: Sveti Duh počivajoč na pravičnošti oba, obema da sina, tak, ka spol, šteri ga ma roditi ga i za moža rodi. Zakaj je tak oča? Tem bole je oča, kem čistejši je." (Serm. 51. c. 15. 20.) Hodimo z vtipanjom k tomi najsvetešemi oči! __Jožef. — 102 — Slovenci, doma ostante! preminočem decembri je v Szatmar varaši eden sabolski detič sekerov bujo 14 let staroga vu-čenca, šteri njemi je od meistra plačo domo prineso. Dečak je tudi drugim pomočnikom neso domo v tjedni zasluženi najem, vse vkup 144 koron. I zatogavolo ga je ov vmoro, ar njemi je to šumo šteo vkraj zeti. Pred sodnijov se je liidomorec stem zagovar-jao, ka si je za božične svetke peneze šteo spraviti. Oso-dili so ga na dosmrtno vozo. Zdaj vu februari je pa v Budapešti eden mladi delavec ednoj 9 let staroj deklici gut prek vrezo i porobo z hiže nikaj beloga obleča, šteroga je za 12 koron založo. Mati deklice je ne domd bila, ar sirota dovica je na pMci s&d odavala, naj si kaj zasluži i tak drago arendo plača i sebe i svoje dete preživi. Hiidodelnika so za 3 dni v Komaromi zgrabili. Sodba je ešče ne bila. I po velikih mestaj to neprestanoma tak ide. Dnes eti vmorijo ednoga viitro tam. Zrok te strašne človeče lagojine je to, ka ludstvo vu velike varaše sili. Vnogim se ves ne dopadne, gospoda ščejo biti, povržejo svoj lepi dom i hajdi vu varaš. Tak po varašaj dosta liidih išče delo, i vsi ga ne najdejo. Ali pa či najdejo kakše delo, tak slabo plačo dobijo, ka nemrejo rčdno živeti. Ar vu varašaj je kvarteo i živež tak dragi, ka 4 korone niti ed-nomi samomi človeki ne dohaja na den. Tak se povek-šava vu varašaj cifrasto siromaštvo. Liidje ščejo v gos-podskoj opravi hoditi, gospodske navade naslediivati, ali ne majo k tomi penez. Prisiljeni so vu podzemelskih vlažnih kamraj kvarteo gorizeti, kde v ednoj rndloj Kamri 10—15 liidih spi, možki, ženske, dečki, dekle, zdravi, betežni, vse v križ. Hrdna toga vbogoga liidstva je ne bolša, kak kvarteo. Zdaj v jesen so v Gradci zaprli Farendla mes&ra, ar njemi je eden vogrski židov zginjene svinje pošilao i on je to meso votržo. Malo falej je ddo, zato so siromaški ladje radi kupuvali. Ne davno so pa v Pešti prijali ednoga, ki je lučke pse vkiip lovio i klao i to meso za birkeče i zaveče odavao. Ka pa, ka policaji ne vzemejo vpamet ? Vse, ka si siromaški ludje za hrano kupujejo, mleko, mdst i vse je ponarejeno, hamišno ! Te žalostne varaške razmere rodijo med siromaškim liidstvom brezbožnost ali nevernost, razvuzdanost žitka, poželenje liidskoga blaga, betege, vozo i prerano smrt. Z vesi vu varaš pridoči ludje tiste nasledujejo, med štere pridejo. I da na vekše med brezbožne, neverne liidi pridejo, zato oni tudi tak činijo, kak tei: Boga ne molijo, v nedelo mesto cerkvi v krčmo idejo. Tak za kratki čas neverniki, pr&vi poganje postanejo, šteri več sami sebe ne poznajo. Kakšteč pošteni mladenci ali mladenke pridejo na takši varaški kvarteo, kde vu kakšoj okajenoj luknji 10—15 liidi spi, morejo se pokvariti. Tesno prebivanje med nečistnikami, tovajami i liidomorcami zagifta neduž-nost. Prilike na greh se od vseh krajov poniijajo. Celi den i ešče celo noč božne guče čiijejo, grešne pelde vidijo. Vidijo takše, štere nikaj ne delajo, pa itak cifrasto hodijo i dobro živejo. Na to ne mislijo, ka do te za kratek čas ali v špitao, ali vu vozo mašerale, nego nasledujejo je. Prosti ludje z vesi vidijo vu varaši veliko gospodo, šteri dosta penez majo pa je lehko razsipavajo na para-dijo i telovno vživanje. To vu slabih i nevučenih ltideh želenje pobudi, ka bi oni tiidi tak vse radi vživali i vu vsem bogato gospodo naslediivali. Ali kde zemejo peneze k tomi ? Poželejo lučko blago. I či se skaže prilika, tudi zemejo liicko bl&go, či neide po skrivomd, so tudi gotovi zčti po sili, i či je što na poti, tiidi človeka vmoriti, naj svoje grešno želenje spunijo. Teda se pa odprč pred njimi voza. Slaba hrdna, božen kvarteo i pokvarjeni zr&k razširjava pliični beteg, jetiko ali tuberkulozo. Dok&zano je, ka 75 procentov delavskoga stdna liidih vu varašaj v tom betegi vmerjč. Za volo slabe hrane se vnogi varaški siromak na žganico nav&di, ar potom ne čuti gl&da, špiritus njemi žalodec vkup potegne. Ali špiritus je najvčkši ne-prijdteo zdr&vja, po njem se jetika n&glo razširjdva. To je zrok, ka najvekši del siromaških varaških delavcov že pred svojim 40. letom vmerjč. — Ne mčnši neprijdteo zdr&vja je tesen, mali kvarteo, kde vu ednoj maloj sobi po desčt liidih spih. Zdravoga zraka je ne mogoče notri pustiti, dr oblok je tak nisiko pri zemli, ka skoz njega drugo ne pride v sobo, kak pr&h i z gobami r&znih be-tegov pun zrak z vulice ali pa z vonjččega dvora. Keliko bolše je vse na vesnicaj, pa priliko na našem slovenskom Goričkom ! Čisti zr£k, zdrava, nepokvarjena hrana, dobra voda, zdravo delo pod milim nčbom! Pomiluvalui, varaški delaci od jtitre do veččra, vu zimi i vleti, vsikddr edno delo delajo. Tak je ne čiido, ka spodobni postanejo k mašinom, med šterimi delajo ; za vse, ka je duševno i nadnaturalsko, odrevenejo, nečutlivi postanejo. Pred sebom vidijo moč mašina i poz&bijo, ka je vse to vsamogoči Stvoriteo tak modro napelao. Keliko lepše je polsko delo ! Vsaka svetla kaplica rosč, vsaki pisani cvet opomina polskoga delavca na božo lepoto i dobroto. Mile vtičice s svojim spevanjom vabijo polode-lavca i pastčra, naj gori podigne sreč k Bogi i njemi hv&lo ddva. Što vidi bliže vplivanje bože previdnosti na človeče delo, kak polodelavec? I što čuti bliže nezmerno božo moč, kak polodelavec vu strašanskom bliski i grmlenci? Tak podigdva polsko delo človeka bliže k Bogi i obdrži ga vu pobožuosti. Ne davno sam v Beči bio. Gledao sam zaUtra ludi, kak so se paščili vu fabrike i drUge delavnice. Vsi bledi, vsi sprepadjenim grbavim obrazom i z motnimi očmi! Veseloga lica sam ne vido med njimi; stem menje takšega, ki bi ti z dobre vole spevao ali fiičkao, kak veseli i zadovolni polodelavci činijo. — Keliko veselejše gledati polodelavce! Tu vidimo zdrave obraze, žive oči, dobro volo ! Zato nemrem razmeti, zakaj silijo liidje vu varaše, zakaj premenijo zdravo pole s okajenov i smrdččov fabri-kov. — Nik&k pravi ka praj varaški liidje bolše živčjo, kak na vesnicaj. To pač taksi pravi, ki nikaj neve. Ar pravica je to, ka kmečki ali paverski liidje najbolše jejo. Mleko, hržčni kriih, z pšenične mele napravlene jestvine, grah i druge skiihe, to so te prve i najbolše hr≠ i to čisto i nepokvarjeno majo pavri i k tomi tiidi majo čisto mast, ne z loja ali z parafina, nego iz zdrave slanine. Ki to misli, ka je meso ta prva i najbolša hrana, tisti nikaj ne razmi. Človek je naimre ne vuk, ka bi samo meso jo. Meso nesme biti glavni del hrane, nego samo dod&tek. Glejte varaške ludi, kak bledi hodijo, ar dosta-krat meso jejo. I glejte naše goričke Slovence, šteri se stalno domd zdržavajo, samo te jejo meso, kda koline držijo, ali kakše redke slovesne dni pa kak so čvrsti, krepki i zdravi! Ništera varaška velika gospa i gospodičina bi rada jezere pl&čala, či bi zdravo erdečico goričkih de-keo mogla dobiti vu svoj obraz. — Ali zdrava farba ne visi samo od hrane, nego dosta bole od diiševnoga mira. I v tom tali so tiidi paverski liidjč ti srečni. Ar oni so obdržali vero vu Bogi, v miri so z Bogom i svejtom, ar so zadovolni; viherje varaških grehov ne pustošijo vu njihovoj duši. Zato dragi Slovenci, doma ostante ! Zaman idete iskat srečo vu varaše, ne najdete je. Sreča, zadovolnost je ne vu varašaj domd, nego vu vesnicaj. Či že ništeri med vami morejo iti vdalešnje kraje na delo, naj neidejo vu velike varaše i sajave fabrike, nego na polsko, vrtnarsko i drugo zviinešnje delo. Posebno dekle naj neidejo vu varaše na službo ; ar tam se za gospodičine držijo ; srpa i motike več za svejt nebi prijale v roke; z&to raj vu v&raši ostanejo, široke klobuke nosijo i na slednje je kakši varaški delavec ali mešterski pomočnik za ženo zeme. Nasledek toga je skoro vsikdar jdko žalosten. Bog je vogrskim slovencom lepo imanje, krasno zem-lo dao, vu šteroj vse zraste, štera zadosta kruha da vsem slovencom, šlera ešče dvakrat telko liidih lehko zdržava, samo jo trbe dobro obdelavati. — Ki to svojo lepo domovino povržejo, so navekše pogiiblenci; vu dalčšnjem svejti pogiibijo svojo pobožnost, zvestost svetoj veri i pogiibijo se na veke. Vindex. •jmillllllinilllllllillllllMIllllllIllIBBBBMMMBiMH^MMMMMHlBllllHIllllllllllllllimHlllllllllllUIll Tretji Red Svetoga Frančiška. Kako naj vživajo tretjeredniki jestvino i pitvino ? II. Poglavja §. 3. razlaga to dužnost, ki se glasi: vJed in pijačo naj vživajo zmerno : in naj se ne vsedejo k mizi in ne vstanejo od nje, preden niso pobožno in hvaležno Boga molili." Prvi del te dužnosti veže tretjeredaike na zmernost, merttičlivost, zdržnost, ali z driigimi rečmi, ka so dužni gotovo mero, ali mertik držati pri jeli i pili i tak se za-državati. Ta mera se pokaže v sledečih 7 točkah : 1. ne jejmo zviin mala. Mal je navadno troji. Zajii-trk, obed, večerja. Zviin vremena jako težavnoga dela si jiižine ne zemimo. I če bi si jo vzeli, naj te ta nadomesti večerjo. To se zgodi, gda človek koga pohodi i ga te k jiižini pripravi. Sv. Bonaventura pravi „Ne želimo si jedi zviin mala." Če že želeti nam ne dovoli te svetnik, tem menje nam pa te dovoli vživanje hrane i pijače zviin m£la. 2. Ne želimo i ne sprdvlajmo si fineše i dragše hrane, kak se našega st&na pripr&vi. Vsakojačke »gospodske hrane" obteršijo želodec i spraznijo žepe. Ka je gospode več betežne, kak prostih ljiidih — so tč „gospodske" — močno žačinjene i j&ko fine hrane zrok. 3. Ne jej več, niti večkrat, kak ti je potrebno i jej zato, naj ti hrana telo okrepi, ne da bi je obteršila" nas opomina sv. Bonaventura. Gloveča natura jako malo potrebuje. Nam se ne trebe krmiti; smo ne zato da bi nas doliklali i za slemen vesili, nego naj mamo moč Bogi slilžiti, poleg njegove vole dužnosti svojega stana, v šte-roga nas je on postavo, verno spuniti. Jejmo i pijmo zato samo za potrebno moč. Ki se krmiti šče, se zato buje tudi doli, kak pr&vi sv. pismo, nego za sodbo se buje doli, gda bodo hudi duhovje ž njega koline služili. Sv. Alfonz tak piše, ka človek, naj teliko samo je i pije, ka po jeli i pili nalehci more molitve svoje opr&vlati, to je ka ne zadremle. Ki si po jeli komaj odihava, je te predpis nikak ne zdržao, i nezmeren je bio. Da naj si nišče ne misli, ka je samo te nezmeren, gda teliko je, ali pijč, ka ga tere, — že te sem nezmeren, če samo vodo pijem gda sam je ne potreben. 4. Ne jejmo prehitro, niti prepočasno. Stv&r vdarimo po gobci, če nam šče z silov ta vdariti, kaj njoj ponujamo, ali pa, gda nešče jesti i piti — svojoj naturi tudi dajmo en vdarec vseli, gda nas na parovnost vleče, ali gda nešče kakše prostejše hrane jesti. Samo tisto ne jejmo i pijmo, kaj bi nam znalo naškoditi. Prebere ne poznajmo! 5. Zatajimo se večkrat, pač vsaki hip pri jeli i pili. Te bolši falaček ne vzemimo vii, malo nehajmo na tanjeri, ne zpraznimo kupice na edno diiško, kakšteč nas žeja kole, ali malo potrpimo i včasi ne segnimo v skledo i - 1U3 - --------- Ptlrfig0 takše malo zatajiivanje opravlajmo vsaki mal. Ali delajmo to vse iz liibčzni do Jezuša i na keliko li mo-v goče tak, ka nas driigi ne opazijo. 6. Dajmo siromakom, kaj sebi odtrgamo. Sv. Tomaž iz Villanove je ne dopusto na stol si prinesti prebrdne hrane. Pravo je „kaj bi te preberce koštale, siromakom sliši; jaz sem ne gospod mojih dohodkov, nego samo delivec." Ki se pri velikih malaj z štiraj, petih hran ne nasiti, ne je vreden povablenja. 7. Mislimo na zgled lilblenoga Jezuša, ki je po rečah sv. Alfonza v čelom živlenji z ječmenim kruhom bio za-dovolen i najprostejše živo i na živlenje sv. Frančiška, redovnoga očo našega, ki je vina ne pio i k jestvini si je mrzlo vodo i pepel mešao, pa včasi ešče vode ne pio, naj se samo zataji. Po tih zgledaj zatajimo se mi tiidi, naj vredno pokoro činimo. K dokončki si zmislimo na reči sv. pisma v „vnogih hranaj je beteg ; ki se pa zadršava, si žitek poduža. (Sir, XXXVII. 33, 34.) Klekl Jožef. % 1'! ..........................................................1.................. ^I1) Podobe iz živlenja vogrskih slovencov. Geta z detetom pri krsti. ri Rojakovih so mdlo dobili. Zua že cela fara. Ženske dobro na računi držijo, gde se »kola po-lerejo", ali gde se štera ženska »v kot vdari". Pri predgi se malo ne zadavijo, tak se jočejo, gda se kaj miloga preddva, štero je po žmaji njivoga srca; — po predgi si pa skuzč obrišejo i se tak ravnajo po slišanih rečeh, da začenše pri duhovniki i dokončavše pri malom župani (riftari, birovi) vsakoga kaj malo pogladijo — z jezikom. To je prej sklep predge. Ka pri tom sklepi porodnice tiidi na vrsto prido, je samoobsebi razu-mlivo. Rojakova Manka »de prej mela", so tiidi že pred ništerimi mesecami osodile ravno pri srednjih cerkvenih dveraj. -- Zdaj seje te zgodilo, kaj so pričakovale. Babica Ana že nese novorojenčka, šteroga bodo za Ivana krstili,, k Geti. Botra Geta ne »špilajo gospodstva". Kak njim babica dete do rok da, je več z rok ne pustijo »Jaz bom odgovorna za diišo toga deteta" — pravijo — »če stariši merjčjo, ali ne bodo pazili na nje". »Na mojih rokaj se ščisti od izvirnoga greha ; na mojih rokaj postane to dete cerkev svetoga Duha; na mojih rokaj boš drago dete bože dete -r ' ne pustim te z rok." I med tem pogovarjanjom je k sebi stisnejo i je veselo nesejo v hižo božo, naj sv. krst zadobi.. Bi vidili vi dragi, čtevci — ali ešče bole drage čtevke Geto, pri Krsti dete na rokaj držati! Ne ga pri njih smejar ne pogučavanja z babicov, ne šegavoga obnašanja z novim oblečem, nego z podvešnjenimi očmi ponižno odgovarjajo na pitanje duhovnikovo i dokeč duhovnik latinske molitve oprdvlajo, oni dosta i dostakrat poglednejo proti velikomi oltdri i zdihavajo: »Jezusovo sreč, verjem, da si živo tu v oltari pod podobov kruha — vzemi to dete za svoje i reši je skoz celo živlenje smrtnoga greha". Gda se pa dete okrsti, te pa zraven k velikomi oltdri žnjim ido od krstnoga studenca i prosijo tam pobožno i ponižno miloščo, naj dete krstne nedužnosti nigd&r ne zgubi. V te-namen je zročijo angeli čuv&ri, krstnomi Patroni, Blaže-noj Devici Mariji i Sv. Jožefi pa prosijo te lube svetnike,, naj to dete obdržijo pri Srci Jezušovom. I kakša je radost zdaj njihovoga srca, ka so ednoj diiši pa pomagali nebo> odpreti, to odkrivajo po poti, gda z detetom domo idejo. Naroden. Liibezen do bližnjega. i razsipavle peneze v veselicah in za nepotrebna dela, okoli sebe pa glad trpeče sirote ne pomaga, je ne vreden da bi se za bližnjega zvao. „Jaz vam zapovedavlem", pravi Gospod, »odpirajte svojo roko svojemi potrebnomi in siromaškomi brati. Ne zapri svojega srca in ne tiskaj si vkiip roke. Pomagaj siromaki poleg zapovedi, in zavolo njegovoga siromaštva ga ne pusti praznoga. Ne odvračaj svojih oči od siromaka". To so reči Jezuša, ki pun liibezni, se je ne zadovolo, gda je pravo siromakom da so — blaženi — bogatcom pa da so dužni pomagati siromake, nego povedao je tiidi, da On drži kak sebi včinjeno, kajšte včinim ed-nomi iz med najmenjših siromakov. Naše srce samo nas vči, da naj se smilujemo našim bratom v potrebčinah. Liibezen do bližnjega je zato naša velika dužnost. Ali s samimi rečmi pa jo nikdar nemremo spuniti. Prava liibezen pride iz srca in se kaže posebno v djanji. „Gi šlo vidi svojega brata v potrebčini", pravi sv. Janoš, „in zapre svoje srce; či ga vidi v potrebčini, pa samo pravi: Idi segrej se in nasiti, kak bo liibezen ostala v njem ? . . . Dečica moja, ne liibmo z rečmi, tiidi ne z jezikom, nego v djanji in istim". Samo da proti spunjavanji te zapovedi nikdar ne stalijo vzroki. Pripeti se, da tisti, ki naprej nosijo takše vzroke, majo vsega ©bilno, samo da se nemorejo odločiti, da bi driigomi na pomoč prišli, ar jih vleče žela za dobičkom. Bog pa ne žele več od nas, kak moremo, vej čtemo v Tobiašovoj knigi: „Či maš dosta, daj dosta, či pa maš malo, gledaj, da tisto daš z radovolnim srcom". Drugi vzrok, šteri nas mora navdiišavati, da pomagamo našemi bližnjemi, je tisti, od šteroga guči boži Zve-ličar : Niti kupice mrzle vode ne date, da vam nebi Nebeški Oča poplačao. Vse, ka razdelite med siromake, bo vam stokrat povrnjeno v tom živlenji, v drugom pa dobite vekivečno plačilo. Tiiodnet vidite, dragi čtevci, ka na levoj strani zemete in z dobrim srcom date, tisto vam Bog stokrat nazaj da na desnoj strani. Vnogi starišje bi dosta krat raj zgubili polovico svojega bogastva, kak pa trpeli špot, šteroga njim delajo deca, ki so morebiti zavolo bogastva postali zapravlasti, razviizdani in grobjanski. Sirota mati, zobstom se jočeš in tožiš med takšov decov ; tvoje vroče skuze nemajo toliko toplote, da bi segrele njihovo ledeno srce. Ka si. zato začneš? Z botom bodeš iskala pomoči, ali bodeš jih preklinjala in njim smrt želela? Ne, draga mati, to bi vse nevarno bilo za tebe in za dete, tak na teli, kak na duši. Karaj, kaštigaj tudi, dužna si, ali najbole obrni se k Bogi s celim srcom, moli, prosi, pomagaj ^siromake koliko moreš, pa bodeš že vidila spreobrnenje tvojega deteta. Ka pravim, tvojega deteta ! Z almoštvom lehko rešiš in spreobrneš vnogo druge dece, štera ali nemajo starišov, ki bi jih karali in včili živeti, ali se pa starišje ne brigajo za nje. Kak žalostno je gledati v vnogih vesnicah in posebno mestah, cele šerege takše zapuščene dece. Pa je to deco tak Bog stvoro na svoj kep, kak tisto, ka je tam v svetlih palačah. Ta deca tiidi samo edno diišo majo, štero, či zgubijo, so na veke nesrečni. Što je tomi krivec? Kak pa vi starišje krščanski lehko postanete starišje in rešitelje takše zapuščene dece ? Tak, či pomagate takše zavode, gde se takša zapuščena deca tkiip pobirajo in včijo živeti poleg krščanske vere. Takši zavodje so vsikdar bili, nego v zdajšnjem časi se celo jako širijo pod oblastvov salezianskih duhovnikov. Gospod Bog, ki je lak liibeznivi oča, videvšf strašno pokvarjenost mladine, je poslao ednoga vrloga moža, po imeni Bosko Janoša, ki je nastavo Saleziansko Družbo. Duhovniki te družbe majo posebno to za cio, da včija mladino, posebno zapuščeno. Vekši del takse dece, je siromaški, zato njim trbe dati streho, opravo pa kruh. Salezianci pa to nemajo, zato kak naj ražširjavlejo zavode ? Samo Bog tam zeme, gde nega. Ovo, lubleni čtevci, mate lepo priliko, da pokažete liibezen do bližnjega z vašim milim darom. Na kak lepi cio pridejo vaši groši! Mladino rešiti, mladino ! Dajte mi diiše! To je vsikdar kričao Don Bosko. Dajte nam pomoč, kričimo tudi mi, da rešimo duše, ar jih je preveč dosta, ki hodijo po poti skvarjenja. Dajte nam pomoč, da odpremo zavode, pa či ne zavode, bar praznične oratorije, tudi za našo slovensko mladino! Zato bi jako lepo bilo, da bi se jih kak največ dalo notri spisati za salezianske sotrudnike, to je pomočnike. Morebiti bo što pravo: Zakaj bi se dao zei sotrudnika pisati, vej či sam kaj mogoči dati dam, to je pa zadosta. Ali ne je tak. Ki se da notri spisati, on či ravno nikaj nebi davao ali pa menje, kak ki je ne sotrudnik spisani, itak, ma deo v vseh tistih odpustkah, štere majo tretjired-nicje sv. Frančiška. To je pa tak velika boža milost, od štere človek, ki žive v svejti in ne v kloštrah, vekše ne-more želeti, in dobiti za svojo dušo. Društvo ali red salezianskih sotrudnikov so potrdili in obdaruvali s posebnimi milostmi in odpustki sv. Oča Pius IX. in njihovi nasledniki. Pius IX. so želeli, da bi njihovo ime bilo zapisano na prvom mesti med salezianskimi sotrudniki; nagučavali so tudi pušpeke in duhovnike, naj se dajo notri spisati, rekoč; $ Salezianski sotriidniki so odločeni, det včinijo vnogo dobra Cerkvi in družbi človečanstva. Njihovo delovanje za mladino po časi dosegne takse poštenje, da že vidim ne samo dr zine, nego cela mesta in vesnice salezianskih sotrudnikov. Zato jih liibim in sem jih bogato obdaruvao.« Leo XIII. so pa ednok pravili Don Boski: „Ščem biti ne samo sotrudnik, nego prvi sotrudnik." Driigoč pa etak: „ Vsikdar, gda gučite salezianskim sotrudnikom, povejte njim da jih blagosljavlam iz vsega srca; povejte da cio Družbe je mladino obvarvati, in da morajo biti ednoga srca in edne misli v podpiranji salezianske družbe, či ščejo dosegnoti vi~ siki namen šteroga si je družba zebrala." Tiidi slavno vladajoči Pius X. so večkrat pokazali,, kak lubijo in poštiijejo salezianske sotriidnike. Ešče prvle, kak so nastali papa, so se dali notri spisati za sotriidnika. Celo lehko delo je pa to. Sotrudnik je lehko vsaki,, ki je spuno 16 let in je mogoči na kakši način pomagati salezianskoj družbi. Što se šče vpisati in vživati odpustke,. mora biti vpisani v knigo sotriidnikov v Turini. To se pa tak lehko zgodi, da vsaki pošle svoje ime in odket je,. Prečastitomi g. Klekl Jožefi, rediteli „Lista."*) Oni tudi gori zemejo ka što pošle za salezianske zavode, štero darilo de se pa posebno čuvalo in nabiralo za eden zavod v našem Slovenskom kraji na Vogrskom. Morebiti što nemore dati dosta, zato misli, da nemore biti sotrudnik f Ne je tak. Zavodi se povnožavlejo bole z malimi kak z velkimi dari; velikih darov je malo, malih pa dosta. Pa ne samo s penezi, ešče na drugi način je lehko postati sotrudnik. Lehko postaneš z rečmi, či prepo-račaš. Sotrudnik postaneš z molitvov, proseč, da Bog blagoslovi in pomaga saleziansko apoštolstvo med mladinov. Toda potrebno se je notri dati spisati, in gda je to v redi, vsakši dobi brezplačno edno knigico »Pravila", r šteroj je vse razloženo ka eden sotriiduik mora opravlati,, in vse duševne dobrote, šterih je delnik. B. J. salez. *) Če se što zglasi, iz srca rad ga sprejmem. Vrednik Lista.. Jezusova obliiba čivesno i določno je Gospod z temi rečmi pove-dao, da bo ddo pod podobov kruha svoje telo v jed. Tak so tiidi Židovje razumili te reči, ki so napravile na nje mogočen vtis. Ništernim se je nemogoče vidilo, da bi mogeo Jezuš to obliibo spuniti, i neso vervali, driigi so pa vervali. Nastala je svaja med njimi, i ništerni so pravili: „Kak nam more te svoje telo dati jesti?" Jezuš je ostao pri svoji rečaj i je ne prekli-eao, ka bi stalno včino, či bi ga židovje na opak razmčli. Ve že večkrat prle svojim poslušavcom, gda so ga naopak razmeli, raztolmačo pravi pomen svojih rečih, da bi tak odstrano zmote i pregnao dvojnosti. Gda so ga pa dobro razumeli, i ne so šteli vervati, te je navadno določno ponovo svoje reči i potrdo njih istiaski pomen, ne da bi jih na novo razlagao. Tak je bilo tiidi tu. Židovje so prav razmeli Jezušove reči: „Ci što je od toga kruha, de živo na veke : i kruh šteroga bom jaz dao, je moje telo za živlenje svejta." Teda vnogi iz med njih neso šteli vervati, ar so ugovarjali rekoč: „Kak nam more te svoje telo dati jesti ?" Jezuš je ostao pri svojoj trditvi, i je ešče bole krepko, šče bole odločno potrdo to, ka je prle velo. Slovesno je ponovo, ka je povedao prle, ar je ešče bole na tenko povedao svojo veliko obliibo. Jezus njim je teda velo : „Zaistino zaistino vam povem: Či ne bodete jeli tela Sina človečega, i pili njegove krvi, ne bodete meli živlenja v sebi. Što j6 moje telo i pije mojo krv, ma večno živlenje, i jaz ga bom obiido slednji den. Zakaj moje telo je istinska jes-tvina, i moja krv istinska pitvina. Što je moje telo i pije mojo krv, ostane v meni i jaz v njem. Kak je mene po-slao živi Oča i jas živim za volo Očo, tak de tudi tisti, šteri mene je, živo zavolo mene". (Jan. 6, 54—50.) Jezuš je vido njih mišlenje i dvojenje, zato njim je šteo pom&gati iz zadrege i zatreti vsako dvojlivost v njih. Velo njim je: ,To vas pohiijša ? Kapa teda, gda bo-dete vidli Sina človečega gori iti, kje je prle bio ? Diih je> šteri oživla, telo nikaj nepom£ga. Reči, štere sam vam jaz govoro, so duh i živlenje". (Jan. 6, 63—64). Gospod Jezuš Kristuš je z temi rečmi šteo svojim vučenikom povedati: Vas moje reči pohiijšajo i vi nemo-rete vervati, da bi vam jaz mogeo dati svoje telo v je-stvino i svojo krv pitvino? Prav bi meli vi, či bi jaz bio človek. Ali pride včra, gda bodete vidli, kak se zdig&vlem nad obl&ke, i stem posvedočim, da sam pravi Bog; ali bodete šče te dvojili nad pravicov mojih rečih ? Bodete ešče dvojili, da bi vam mogeo dati svoje telo v jestvino i svojo krv v pitvino? To se zna da vam svojega tela ne-razrežem na falačke, da bi vam je dao v jestvino, niti vam ne bom dao svoje krvi v naravnoj podobi. Ka bi vam tiidi hasnilo samo telo brezi oživlajočega duha, ločeno od moje bože nature. Dao vam bom svoje živo, spre-menjo, diihovno telo, ki je na skrivnosten način nazoči pod podobami krtiha i vina. To telo je mogoče viditi samo z duhovnimi očmi, i se more sprejeti i zavžiti le v diihi žive vere i liibezni. Lepo je Gospod s temi rečmi razložo svojo obliibo, pa vendar se je ešče vnogim vučenikom ta reč pretrda vidla i vnogo iz med njih je vkraj odišlo i neso šteli vervati. Zrok njilve nevere je odkrio Gospod sam, gda je velo: »Zavolo toga sam vam pravo, da nišče nemore k meni priti, či njemi ne dano od mojega Očč" (Jan. 6, 66.) to je,: moj Oča njim je šteo dati dar vere, pa vu svojoj telovnosti so zaprli srca mi-lošči božoj. Gda je vido Jezuš ka so ga vnogi zapiistili zavolo svoje nevere, obrno se je k apoštolom govoreči: »Sčete tudi vi vkraj oditi ?" Ali apoštolje se ostali trdoi vu veri, vervali so da je Kristuš pravi Bog, šteromi je vse mogoče. Zato je odgovoro Peter vu imeni vseh: „Gospod kam bi šli? Reči večnoga živlenja maš; i mi smo vervali i spoznali, da si ti Kristuš, Sin boži." (Jan. 6. 69. 70.) To je velika obluba, štero je dao Jezus leto pred svojim trplenjom. Obliibo je, ka da svoje telo v jestvino i svojo krv v pitvino i stem včio svojo pravico, bistveno nazočnost v svestvi presv. Rešnoga Tela. Kak njemi je bilo mogoče svojo obliibo spuniti nihajmo njegovoj nes-končanoj modrosti i vse mogočnosti. On, ki je našito zmalimi kolači kriiha jezere liistva, da tiidi lehko v svojoj vsegamogočnosti svoje telo v jestvino. On ki je hodo po morji ne brigajoč se za naturne zakone, tudi lehko prezira naturne zakone, gda bo obliibo spuno. On, ki je v K&ni spremeno vodo v vino, tiidi lehko kriih spremeni v svoje telo i vino v svojo krv. On, ki se je z lastivnov močjov z odičenim telom zdigno nad oblake, more tudi dati to telo nam v jestvino ! Vervajmo to močno i vživajmo je gosto-gostokrat. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBaHHHMHHnMaaiHHHHBaHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMimiiiiiiiiiiii Opominanjejza prav vremena. Na smrt obetežao je eden oča. Zdravnik ide ravno od njega i ženi naznani ka ne ga viipanja za ozdravlenje. Ali nišče ne viipa to betežniki ovaditi. Osemlet stara njegova deklička si pa močno na srce vzeme očino dušno nevarnost, batrivno stopi k nji-hovoj posteli, jih primle za roko i njim naznani, da mati jočejo, zato ka ajta vi morele mreti, ovaditi vam pa ne viipajo to, ka so doktor pravili. Jaz vam pa dragi oča ovadim zato ka so g-plebanoš v šoli pravili, ka če betežniki to domači ne ovadijo, greh včinijo. Zato vam jaz to naznanin, naj bi se dragi oča spovedali, prečistili. »Dobro je dete moje, naj pridejo g. plebanoš". I ešče te den se spove betežuik i po spovedi jočič pravi „Oj, kaj bi bilo z mene brez liibeznivoga opominanja mojega deteta?" Na drugi den je že mrtvec bio. Zveličavna pokora. Eden plemeniti, ali jako zagrešen človek se je šteo spokoriti i zato je v Rim potiivao, naj se tam pri samom svetom oči spove. Sveti oča so posliih-noli njegovo spoved i zadovolni so bili ž njegovov naten-čnov spovedjov, močnim obžaliivanjom. Ali pri nalaganji pokore njim je vsigdar protigučao. K posti je praj preslab; k čitenji i molitvi pa časa ne; ravnotak ne vtegne pre-mišlavati i romati; bedeti (virestiivati) i na trdoj zemli spati se pa ne pripravi njegovomi stani. Na slednje so jemi dali sv. oča eden zlati prstan, v šteroga so vdub-lene te reči bile: „Spomeni se, da moreš vmreti!" Za pokoro so njemi pa naložili, naj te prstan zmerom nosi i končimar ednok na den te reči prečiti. No, to je že za me pokora, si zmisli, i gda bi jo že parkrat zvršo si začne premišlavati: če pa morem že ednok vmreti, kaj driigo bi delao na sveti, kak naj se k miranji pripravim. Zakaj bi se zato tak čuvao, da mi smrt vzeme zdravje i telo mi sprne i zagnili ? V prvom mesto morem si li dušo na skrbi meti, naj se na veke ne pogubi. I od toga vremena mao njemi je več edua pokora ne bila žmetna, dosta dobroga je delao i blaženo je mro. Dober odgovor. Ogovarjao je eden bankar, ki je vnogo krivičnih penez meo prisebi, ludi, zakaj hodijo k spovedi. On bi — rekši — ne šo, če bi njemi što desetjezero rajških dao. To verjem, odgovori njemi eden čeden mož, da vi bi te mogli dvajseti jezero forintov povrnoti. Vam pa takše pogodbe vonjajo. Ne sme duže tak biti. „Kak je mogoče to, ka bože vole ne zarazumijo liidje, ka Jezušovo volo tak mlačno spunjavao ? Da liidje ne obiskavlejo zadosta stola Gospo-dovoga. Žalibog, ne čutijo potrebčine, ka bi si dušo bole hranili z kriihom živlenja, ka bi večkrat šli k svetomi obhajili. V prihodnosti to ne sme duže tak ostati". To pa pišejo: Lejten, hollandski piispek. Samomor. V Semmeringi v Hoteli pri južnoj železnici se je k smrti strelo dr. Vdradi Sigismund vogrske državne hiše poslanik, en divji liberalec i slobodnozidarec, ki je pred kratkim viipao na državnom zbori nepošteno govoriti proti Marijinim drtižbam. Kak hitro ga je Marija pokašti-gala. Mozgovje so njemi začeli gnjiliti i za volo te neoz-dravlive bolezni se je skončao v obviipanosti. Zaistino kak veselo je Mariji sliižiti, tak strašno je njej se proti postaviti. Plemeniten dar. Mlajši John Rockefeller amerikanec je 50 milijon koron dariivao v te namen, naj se prepreči odavanje deklin. V nesramne, nečiste hiže, krčme, gledališča se pogajajo te nesrečne, kak nema stvar. Navadno židovke tržijo žnjimi, se ve da na veliki dobiček. Te nesrečne so pa te v nečistost pogrožene, dokeč je ali kakši grdi strašen beteg ne reši sramotnoga živlenja i je ne spravi v pogublenje, ali pa dokeč ne odskočijo, se službe ne rešijo. Oh kak žalostno živlenje je to. V velko mesto, slovensko dekle, nigdar neidite služit brez pisma svojega diihovnoga pastira, ki vas napotijo k družbi, štera spravla službo pri poštenih, krščanskih hišah, naj ne postanete vniiče židovske. Naš milostiven piišpek so prosili tourskdga pušpeka na francozkom, naj d&jo eden del ostankov sv. Martina našoj piišpekiji. To moremo naime znati, ka se je sv. Martin piišpek v Sabarii, to je v denešnjem Szombathelyi, narodo pa je sledkar v Toursi na francozkom piišpek bio. Zakopani je tam 397-ga leta, kde so ga pobožni francozje jako častili vsikdar. Vu časi kalvinov ino za časa velke francuzke reberije so kalvinje pa sledkar reberiašje njegove kosti oropali tak, ka zdaj samo glava pa roka sta ešče v tistoj velikanskoj cčrkvi, štera je njemi na čast v Toursi po-stavlena. Tourski piišpek so dovolili, ka dajo z toga eden tao nam, dr se je sv. Martin tu narodo pa tiidi patron naše piišpekije je on. Vu začetki ivanščeka de edna komissija duhovnikov šla v Tours po svete ostanke, za štere eden srebrni steber sv. Martina dajo tečas napraviti, pa je te vu te steber denejo ino ga z njim vred na oltar sv. Martina položijo v Sombotelskoj puspekovoj cerkvi. Velka dogodba se je pripetila na nemškom siišca 19 ga tekočega leta. Zbrisali so državno postavo, štera je od 1872-ga leta mao goristala, ka duhovnicje rčda Jezušovoga ne smejo na nemškom prebivati. To postavo je napravo glasoviten kancellar Bismark te, kda je šteo katoličansko vero zbrisati na nemškom. Ali ne se njemi je posrečilo to delo; katoličanci so naime kak eden človek goristanoli ino so napravili stranko na državni zbor, štera se »centrum" zove i je najmočneša med strankami toga zbora i štera je zdaj te sledjen ostanek Bismarkovih neprijatelskih pr&vd tudi zbrisala. Što znd, meni se tak vidi, kak či bi ta dogodba vkupslišila z ovim drugim glasom, vu šterom čtemo, ka ravno 19-ga siisca zajtra ob šestih je eden soci&ldemokra-tični teždk v Miihlheimi poleg Ruhra dolistrelo v spove-darnici sedečega jezuitanca "VVengelera, ki je tam mission držao. Jeli je te aldov krvavi nej bio zato prineseni Bogi, naj se Bog smiluje nemških katoličancov ? Bog čttdne poti m£; pred njim je to ne nemogoče. Si vido ? Nemak s tem šče svojo nevernost opravi-čati, zagovarjati, ka pravi: Si vido Boga, si vido nebesa, si vido pekeo ? Takšega bedaka mi tudi moremo pitati na priliko etak : Si vido japanskoga casara ? Ne si ga vido ? No te ga pa poleg tvoje modrosti nega. Vsi čedni ludje pa znajo, ka japanski casar vu istini jeste, ime njemi je Jošihito, žive vu glavnom mesti Tokio. Ali si vido Afriko ? Znam, ka si je ne vido. Te je pa znabiti nega ? Zakaj je pa te na zemlevidi narisana? I zakaj vsi spametni ludje verjejo, ka je Afrika eden veliki del svejta, šteri od nds na jug leži? — Ali pa si vido tvojo pamet? Jeli, ka ne? Te pa nemaš pameti, ar je ne vidiš? Čeden človek zna, ka mi dosta takšega verjemo i moremo vervati, ka ne vidimo. Samo nore zagovarja svoje nevervanje s tem, ka je praj ne vido. Boj je ešče izda ne henjao na jugi pa ne vemo,*kama se obrne. Novine zdaj tak pišejo, ka bode mir, odrin je prišeo v roke bulgarom — nego jako negvušno se vidi celo delo z mirom — na sprotoletje šče smrtni mir zna pridti na vnoge, ki so vu vojski! Molimo za dar mira ! V Budapesti šče izda sama vladajoča strdnka dela postdve za nas. Zdaj so napravili nove odredbe za zebi-ranje državni poslanikov. Po tom do pa na red jemali plačo vučitelov, ka tej vučeni ludje ne bodo potrebni z menšim živeti, kak fabrikanski težacje, štere je šola nikaj ne koštala. Edno je samo žalostno, ka — kak se je na spravišci v Pesti opetno zgodilo — vnogi vučitelje se posili ščejo od naših verskih šol odtrgati i je državi podvrči. Ali hvala višnjemi Bogi, ta njihova nakana se je^pa zjalovila. Srbsko pa Vatikan. Zdaj, ka je srbsko držanjejdva-krat tak velko gratalo, kak je bilo pred turškim bojom, so srbi tudi rimskomi papi naznanje dali, ka od sega mao ščejo tudi katoličancom dati njihove pravice. Srbi so naime pravoslavni, ali kak mi radi prdvimo staroverci. Katoli-čaneov je pri njih malo pa obrambo katoličaneov vu nju-vom držanji je dozdaj Vogrsko i Austria melo na skrbi. Zdaj pa te ščejo se od te obrambe odsloboditi ino sami napraviti zvezo z rimskim papom na našo vero gledoč, kakše sloboščine naj pri njih ma. Na franeuskom se začne zoriti. Neverni voditelje držanja v pamet jemlejo, ka se katoličanci začnejo zbud-javati na obrambo verske sloboščine pa so zdaj napravili postavo, ka vostirani baratje i nune slobodno pridejo nazaj domo pa posamezno slobodno stanujejo doma, či za toga volo prošnjo d£jo notri k ministeriumi. Mali začetek pobolšanja, nego li malo več, kak nikaj. Lourdes. bečao sam vam draga dečica, ka vam povem, zakaj se je Bl&žena Devica Marija Bernadetki prikazala. Ali ne pozabite, da sem jaz to samo tistoj deci obečao, štera se je viizemske svelke pred Marijinim Sinekom dragim Jezušekom, ki v oltari pod belim kruhom živ prebiva, i gleda po čelom sveti, kaj deca kje delajo, dobro obnašala. Tim vrlim bom samo nadale pripovedavao. Ti lagoji so ne vredni od Marije nikaj čuti. Njej tak ne trbe takših, ki njenoga Je-zušeka žalijo, naj ne bodo pri njej zato niti pri guči od njč. — Žmetno se vam to vidi ? Jezuši je tudi žmetno bilo, gda ste se pred njim smejali, rivali, podregavali, njemi hrbet kazali, nazaj zijali, se posmicavali i ešče ništeri bili. Nikdar več to nevčinim ! Da ste pa to že večkr&t obečali pa li ne zdržali! Zdaj zdržimo. Bom že vido. Ge verno spunite pokoro, štero vam naložim, te bom vam vervao i te bom vam dale gučao od nebeške matere. Ta pokora pa naj bo sledeča : Vzemi si v roke sveto »čislo, ali rožnivenec, poklekni pred oltar veliki, gde je Jezuš notri, ali či ne moreš v cerkev doma poklekni i obrni se z licom proti velikomi oltari svoje farne cčrkve i kiišni trikrat križec na čisli i pravi po vsakom kiiši: Devica Marija, tvojega Jezuša, ki je tu v olt&ri pod podo-bov kruha, več nigdar ne razžalim. O dobra mati, prosi ga, naj mi odpusti, i ti mi tudi odpiisti. Več nikdar ne bom v cerkvi lagoji (a). Zatem pa zmoli edno zdravoma-rijo za nedužnost dece. To če včiniš, smo se. pomirili i slobodno poslušaš pripovedavanje od Marije — če pa ne — niti odzdaleč ne pogledni proti Marijinomi listi. Posliišajmo zdaj te dale pripovedavanje. Bernadetka se je jako zosagala, gda je Blaženo Devico Marijo ovarala i v tom strahi je včasi za svoj rožnivenec zgrabila, šteroga je zmerom prisebi mosila, i pokle-knovša molila ga je. Kaj je pa Marija tečas delala ? Gledala je dekličko i jo lubeznivo poslušala. Trpelo je pa to štrtin viire, te je Marija z izpred njenih oči preminola ii nazaj v nebo odišla. Dragi pasterci i pasterice, vidite zdaj, koga ma rada Marija, kaj rada posluša ? Nosite z sebov rožnivenec, ali kakšo dobro knigo na pašo ? Ali morebit samo kaj no-roga začinjate na paši ? Marija se je prikazala, naj gleda svojo dobro deco, njene molitve posluša. Bodite vi tiidi dobri, molite radi, čitajte kaj lepoga radi, to je tudi molitev i Marija vas bo vselej lepo gledala i lubeznivo poslušala. Vidite, obprvim je zato prišla ona, naj celi svet vidi, kak rada ma ona dobro deco. Zakaj je Barica ednok vkrala i zakaj je več ne? Barica je to navado mela, čeravno so jo g. kaplan, pa domači tiidi vnogokrat zatogavolo karali, ka je preveč rada sem-tam gledala. Njene oči so vse gor vteknole. Takši je pač ne šo mimo šole, kabi ga ona bar z ednim okom nej poglednola. Samoobsebi se razumi, da je zato-gavolo ne bila pazliva i njoj je dosta mimo prišlo pri včenjej, najbole njoj je pa ta radovednost škodila duši. Diiše se najmre vse poprime, je te že dobro, ali slabo. Vidila je pa ona več slaboga, kak dobroga, bojati se je zato bilo, ka to dete, štero je tak rado melo Jezuša v oltdri i tak rado molilo čislo Mariji na čast, zavolo oči na božen sled pride. Baričinih starišov hiža je notri^v vulici bili. Ne je trbelo njej po glavnoj cesti domo iti. Ali ona je li tu hodila zato ka je tu več vidila, najbole pa zato, ka je tu edna trgovina bila, v štere okni so vsakovrstni lepi ptiči, cukri i druge deco tak vabeče reči bile. Najbole jo je pa vlekla edna tablica čokolade, na šteroj je oros-lan bio gorprikeljeni. To bi raj mela, kak celi svet. Samo ka te oroslan je dragi. Gde vzeme ona desčt filerov. Ali biti pa li more moj, si misli. Nego kak? Že znam, odgovori. Mati me bodo pa gonili belice iskat i tri si vkraj denem, pa za nje si kupim to. I kaj njoj je hudi duh pošepeteo, to je včinila. Materi je vkrala, potem zlagala, ka več ne najšla belic, zatem brez dovoljenja po vesi odišla i te naj jo nišče ne zgrabi, kaj je, je naglo požirala to čokolado, štera je stara bila i njoj je tak obškodila, ka je mogla vleči. Ovaditi pa li ne viipala ni-komi, od česa je betežna. Samo gda so njoj mati pravili, ka de lekaj mogla mreti, i je jo preveč zosagala ognja, v šteroga bi na ovom sveti prišla, te njim je vse odkrila, kaj je včinila i jočič prosila odpuščenje; mati so pa pa zdravniki vse povedali, ki so jo zdaj že mogli zvračiti. Odsehmal je več nikdar ne kradnola i tudi ne okoli se zazijavala, čeravno bi se njoj što po glavi vozo. Jezus ! za tvojo volo ne bom zdaj okoli gledala" si je vseli zgučala, gda so jo oči kam vlekle. Jezus je pa tak veselo gledao i blagos-■lavlao z oltara to malo pokornieo, štera z lubezni do njega se v pogledi zatajuvala. Prišla je spomlad. Prišla je spoml&d Budi se cvet trat Deca pa igrat Začne se takrat. Glejte, kak vojak Vam je mal' Botjdk ! Kak včstopa žnjim Gregoričov sin ! Tilča pa : „ boben Na hrbti nesem" — Veselo kriči. „Hektor ttid' beži; Pa na hrbti ma Prt i piskra dva." — 127 — Pošta. Franc Smodiš Oberrakitsch. „Lepo želem vsem pis&telom Mari-jnoga lista od Diiha svetoga razsvetlenje, ka bi nam vnogo lepili navukov vu naša srca rneli zapisati, kabi mi eti vu driigi krajinaj tiidi od duhovnikov našega maternoga jezika končimar vsakši mesec božo reč poslušali." Tak pišete. Lepa*hvala na odkritosrčnom spoznanji. To nas veseli, ka lubite navuke Marijinoga lista i ka poštujete tam med drtigim narodom svoj lepi slovenski materni jezik. Ostanite stanovitni i v drugih tiidi obudite, ki so okoli vas, lubezen do bože reči v svojem maternom jeziki. Pintarič Števan, Zelko Alojz, Sedjeri Ana, Črepnjak Roza, Sv. lelena. Iz srca rad dam mesto v listi za imena, ki bodo na podobo Srca Jezušovoga za vašo cerkev kaj dariivali kda red na to pride. Ešče letos bo. Samo spišite imena doli v teh literaj,', kak je list zdaj ma. Pozvek Jožef Vidonci. Z poslanimi tremi koronami se je bratov l&nski dug rešo. Vse je v redi. Raduha. I. Ivrea. Bog plati. Nekaj pride. Pri navajanji sv. pisma tiidi knigo, poglavje i red naznani, z štere je vzeti citatum. Kreslin Jožef Veszprem. Cel6 dogotovleno delo se sme samo v vredništvo poslati, štero v slovenskom pravopisi more sklenjeno biti, kak vidiš v dozdanjih snopičah. Hozjan Martin, Varaždin. 2 koroni za list sem dobo. Bog plati Vsaki more naprejplatiti, kak je v prvoj i v vsakoj šteivilki naznanjam. Če na posvečnjek pred podobo sv. Frančiška kaj pošleš, rad gorvzemem. V Pertoči na pošto dano nepodpisano pismo ma lepe reči v sebi, ali objaviti se v listi nesme, da je ne podpisano. Vsaki, ki kaj piše, naj podpiše svoje pošteno ime. V Krašče, naj se listi leže delijo, pošilam Kolmanič Štefani 13, Vučak Štefani pa 10 listov. Pri tema dvema naj se oglasi, ki bi ga ešče rad meo. Kren Jurij Gorlinci. Marija naj vam plača za doblenoga naročnika. Dobo sem za obadva naročnino po 2 K. Samo na sodi božem bodete poistini v pamet jemali keliko dobroga vam je list spravo v teh devetih letah, kak mi veselo naznanjate da ga mate. Kak se deža hasek ne da te včasi spoznati gda ide, nego, gda lepo sunce obsija navlaženo zemlo, ravnotak duševni dež milošče doblene po lepom čitenji tiidi samo te pokažejo svoj veliki sad, gda nam dušo obsija vekivečno sunce, Gospod Jezuš Kristus. — Daj Marija dosta takših stanovitnih duš! Iz Amerike smo dobli dve nepodpisanivi pismi. Odgovora ne damo na njive, zato ka, če bi pošteno ime nosili, ki so jive pisali bi je viipali podpisati. Odpustki. April. 13-ga popolen odp. za družbo karmelskoga škapulera, ali šterikoli den v osmini. 16-ga „ „ „ popolen odp. za vse tretjerednike, šteri svoje obljube tč den ponovijo ali pa prvo nedelo potom, če so te den zadržani. 18-ga „ „ „ družbo Srca Jezušovoga, ali pa v nedelo 20-ga. 20-ga „ „ „ družbo živoga rožnoga venca. 24-ga „ » „ tretjerednike. 25-ga „ „ „ družbo Srca Jezusovoga, ali pa v nedelo 27-ga. 27-ga » „ „ družbo karmelskoga škapulera. 28-ga „ „ „ tretjerednike. Maj. 1-ga popolen odpustek za tretjerednike i vesoljna odveza; družbo: Oltarskona Svestva (i eden, šterikoli den meseca) ; živoga rožnoga venca; Srca Jezusovoga (dvoji-ali pa eden prvo nedelo) i karmelskoga škapulera. 2-ga „ „ „ družbo Srca Jezušovoga. 3-ga „ „ „ tretjerednike v črenslovsko tret- jeredniško podružnico slišajoče i družbo karmelskoga škapulera. 5-ga „ „ „ družbo Srca Jezušovoga i kar- melskoga škapulera. K zadobljenji popolnih odpustkov je potrebno spoved, prečiščavanje opraviti i v namen sv. materecerkve moliti. Navadno se moli 5 očanašov, 5 zdravimarj. Opravi se pa naj ta molitev ešče v cerkvi, zato, ka se obiskavanje materecerkve večkrat tiidi naprejspiše. Ki vsaki den, ali konči 5-krat na tjeden hodi vredno k sv. obhajili, brez spovedi dobi vse popolne odpustke. (Ac. S. S. XXXIX. 62, 1906. febr. 14.) Egyhazmegyei Konyvnyomda Szombathelyen. Društvo škapulersko: Gorkoš Gejta z Nedelice J10 kor., Prša Ana 2 kor., Oolig Kata 1 kor., Švarc Treza 1 kor., Hozjan Maria 1 kor., gelenc Ana z Velke-Polane 1 kor., Gorkoš Jula 1 kor., Pucko Ana z Gumilic 40 fil., Tompa Ana z Brezovice 4 kor., Hozjan Ana Geričova 40 fil., Dominko Bara 1 kor., Eežonja Ana 1 kor., Šijmen Kata 40 fil., Skali č Ana 60 fil., Farkaš Magda 1 kor. Na Marijo, štero v prešeciji nosijo i na njene kinče: ■ Šomen Ana 1 kor., Špilak Verona 80 fil., Lojičar B&ra z Gomilice 20 fil., Ž&lig Ana 1 kor., Zver Kata z Brezovice 1 kor., Hozjan Ana 20 fil., Markoja Maria 1 kor., Šomen Bara 50 fil., ŠSmen Kata 50 fil., Šomen Maria 50 fil., Tivadar Ana 50 fil., Baščan Ana 50 fil. Vinčec Bara 50 fil., Baščan Maria 50 fil., Baščan Bara 50 fil., Bedernjak Maria 1 Lkor., Bogdan Maria z Lendavskih gor 40 fil., Bogdan Boža z Lendavskih gor 40 fiil., Bogdan Vilma z Lendavskih gor 20 fil. Dari na melinsko kapelo: Ozimec Ivan 200 kor., Škafar Mihal 10 kor., Škafar Ana 10 kor., Bo as Janoš 10 kor., Zver Marko 10 kor., Eežonja Marko 10 kor., Stanko Matjaš 16 kor., Zadravec Marko 6 kor., Horvat Ivan 6 kor., Kokol Števana Dovica 10 kor., Kflzma Št. 40 kor., Zadravec Jožef 20 kor., Glavač Ivan 60 kor., Forjan Ivan 120 kor., Kavaš 1'reza 10 kor., Poredoš Andraš 50 kor., Majcen Št. 20 kor., Maroša ►Verona 50 kor., Majcen Jožef 40 kor., Fekonja Ivan 20 kor., Kuzrna Jožef 200 kor., Štaus Ign&ci 40 kor., Smodiš Št. 40 kor., Šprinc Matjaš 6 kor., Škafar Audrdš 10 kor., Duh Mihal 6 kor., Kavaš Mihal 5 kor., Copot Kata 1 kor., Horvat Št. 4 kor., Kuzrna Mihal 20 kor., Matko Agota 5 kor., Szep Ferenc 10 kor., Balaž MiMl 10 kor., Kov&č Št. 100 kor., Nemec Ivan 5 kor., Zorko Martin 20 kor., Maroša Andraš 5 kor,, Bašša Matjaš 10 kor., Horvat Št. 3 kor., Gerič Ferenc 5 kor., Pozderec Ivan 20 kor., Pozderec Mihal 20 kor., Maočec Ivan 10 kor., Pucko Št. 3 kor., Tork Mihal 2 kor., Dtth Martin 20 kor., Zelko Janoš 10 kor., Kociper Mihal 10 kor., Horvat Št. 10 kor., Zorko Matjaš 50 kor., Kavaš Martin 20 kor., Mesaric Št. 40 kor., Maočec Št. 2 kor., Glavič Št. 40 kor., Glavdč Mihal 10 kor., Kostrica Matjaš 20 kor., Glavač Martin 10 kor., Jerebic Andrdš 20 kor., Balažic Št. 10 kor., Stermee MiMl 6 kor., Kociper Matjaš 20 kor., Jerebic Ivan 20 kor., Horvat Martin 15 kor., Kobilec Št. 20 kor., Maočec Martin 100 kor., Horvat Andraš 100 kor., Diih Ferenc 6 kor., Duh Št. 5 kor., Kolman Ivan 7 kor., Perša Orša 24 kor., Kolar Maria 2 kor., Kolar Matjaš 2 kor., Kuzma Mihal 40 kor., Pozderec Janoš 20 kor., Jerebic Št. 10 Kor., Tkalec Martin 14 kor., Glava« Št. 60 kor., Majcen Martin 10 kor., Kolar Jožef 50 kor., Taljan Jožef 10 kor., Sčančar Št. 60 kor., Skariot Jožef 10 kor., Maršič Št. 100 kor., Diih Št. 200 kor., Forjsin Andraš 300 kor., Jeneš -MiMl 20 kor., Kolman Ferenc 10 kor., Kuzma Ivan 10 kor., Zadravec Št. 60 kor., Mesaric Martin 5 kor., Sraka Orša 10 kor., Gjura Marko 20 kor., Raj Maria 15 kor., Horvat Jožef 10 kor., Batsčie Lena 2 kor., Tkalec Št. 10 kor., Maočec Ivan 10 kor., Stermec Mihal 10_ kor., Kuzma Št. 5 kor., Saruga Ivan 20 kor., Tkalec Janoš 5 kor., Kerčmar Marko 10 kor., Mesaric St. 20 kor., Gjura Martin 20 kor., Bou