Z7S. številka. I Ljrtljiii, t petih, Z9. novembra 1912, XLt. leto. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: Celo leto.......K 24*— celo leto ....... K 22*— pol leta...... . , 12*— pol leta ...... . . 11*— fetrt leta ..,.*.. 6'— četrt leta . . • i . . . 5*50 na mesec •••••• . 2*— na mesec .«*•»• 1*90 Dopisi naj se franki rajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enaflora ulica si. S v pritličju) levo, telefon at. 34. Uhaja vsak dan sreeer uvaenUi nedelje ta praznike. Inaerati veljajo: peterostoona petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih inserciiah po doj-ovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl itd. to ie administrativne stvari. —— Posamezna številka veli a 10 vinari e v. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št. AS. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogreko: za Nemčijo: celo leto.......K 23*— celo leto.......K 30-^ pol leta ....••• . 13*— , . „;«-.., četrt leta 6*50 za Ameriko in vse druge dežele: na mesec......, 2*30 celo leto......K 35»-^ Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Cpravnistvo (spodaj, dvorišče levo). Snallora olicai &t 5 telefon Št. 81 Državni zbor. D u n a j, 28. nov. Grof Stiirgkh je presenetil par-fament z napovedbo treh predlog, ki so v bistvu le potrebno spopolnilo novega brambnega zakona in so bile tudi že dolgo pripravljene. Toda ^rrof Stiirgkh jih je vrgel na parlamentarno mizo z nepričakovano gesto baš v trenotku, ko je vsa javnost vznemirjena, ko se razburjajo ob negotovosti zunanje-političnega položaja najširši krogi. Mesto, da bi storila vlada vse. kar zamore vplivati pomirjevalno, preseneti parlament z besedami, da so predloge o preskrbi rodbin mobiliziranih rezervistov, o naboru konj in o dolžnostih občin glede stanovanj in preprege baš v tem trenotku nujne, in stavi zaeno parlamentu pravcati ultimatum, češ, predloge morajo biti rešene takoj — sicer ... .mo raziskovati, v koliko je ta nujnost opravičena, vladi se mora prepustiti, da presoja položaj po najboljšem preudarku, toda smatramo, da je način, kakor si ga je izvolil grot Stiirgkh izbrati, skrajno nesrečen. Še v parlamentu so napravile besede ministrskega predsednika v prvem 'rcnotku konsternirujoč vtisk, in šno se je izražalo naziranje. da se razvijajo razmere v silno kritični smeri. Predstavljamo si lahko, kako je to vplivalo na Široko javnost. Se včeraj je baron Heinold obsojal vse "ne. ki povzročajo splošno vznemir-ki nam gospodarsko tako silno :ujejo... Vlada si je mogla izbrati drugo . ki bi bila ravnotako uspešna, ne %i imela tako obžalovanja vredne nke. Grof Stiirgkh je mogel pred nar dnevi pripraviti javnost in parlament potom časopisja in skrbeti, da izgleda stvar nedolžnejše. Iz neznanih vzrokov pa je rajši vrgel bombo, ki nikomur ne koristi, pač pa :!uje. Stfirgkhova izjava je dobila z>ečer še senzacijonalnejšo ioii-uradno se poroča, da je bivši Šef generalnega štaba, general Conrad- \ Elotzendorff s cesarjevim lastnoroč-nim pismom na potu Bukarešto. Naj- ■ erjenejše vesti kužijo danes po-. no obzorje, vznemirjenje narašča | vendar vstrajajo preudarni m as-mirani politiki, še zvečer pri tem. da je položaj sicer resen, da pa ni kritičen. Vse, kar se je dosedaj zgodilo, oziroma naznanilo, da ima predvsem le značaj dobro aranžirane demonstracije. Seveda ta demonstracija nalaga avstrijskim narodom žrtve, ki jih ni mogoče natančno oceniti ter označiti; nekaj stomiltionov znašajo lanes. Poslanec Adler je v svojem !opoldanskem govoru poudarjal, da se avstrijsko prebivalstvo brez razlike stanu in naroda čuti solidarno v skreni želji po ohranitvi miru. Dr. Adlerjeva izvajanja so bila resen in učinkujoč opomin k treznosti in gromka obsodba onih hujskaio-čih brezvestnežev, katere svari danes celo oficijozni članek »Frem-uenblatta« pred nevarnimi izgredi. V tem resnem in kritičnem času nora parlament vse storiti, da ohrani samega sebe ter svari in opominja dokler je mogoče. Parlament je danes bolj kakor kedaj, zavetišče avstrijskih narodov in v posebni meri tudi nas Jugoslovanov. Iz tega vzro-ka ne moremo odobravati v tem tre-;u nikakega obstrukčnega postopanja in akoravno tudi priznavamo odobravamo prekrasna izvajanja drja. Laginje o edinstvu Jugoslovanov, se nam zdi, da so govori, ki trajajo več kakor 4 ure (dr. Laginja Je govori] od 11. ure do 1/44.) za parlament, torej tudi za nas same, opasni. Tekom popoldneva so se sestali vsi parlamentarni klubi k posvetovanjem, da precizirajo svoje stališče napram izjavi grofa Stiirgkha. Ob 7. se sestane zopet konferenca na- I čelnikov strank. Ni dvoma, da se bo zgodilo vse po volji in želji vlade. Naval no Složne. Iz nemškega finor • rsipa nekaj časa sem prava toča d jacij in obrekovanj na Slo da v sedanjih kritičnih Častil te s,rje na strani države in dinastije Kaj st je zgodilo, da si nemško časopisje jemlje pravico sumničiti na tak »a-čin zlasti nas Slovessce. *ako klerikalce kakor liberalce, kaj smo Slovenci takega storili, da je začelo nemško časopisje tako besno gonjo proti na*ii? Zamerjajo nam r.aše simpatije za balkanske Slovane in v greh nam štejejo, da vidimo v Si >iii in Bolgarih -voje brate po krvi in pc. ieziku. da skušamo po svojtu močeh pomagati ranjencem, da spremlja naša bratska ljubezen balkanske armade in da se veselimo njihovih zmag. Kaj si nemško časopisje domišljuje, da smo že tako pat m Z t ni. da nimamo nobenega čuta več ra svoje sMvan-skć brate in da ;e naša nar' dna zavest od nemškega vpfva že tako zastrupljena, da bomo vstajenje slovanska na Balkanu gledali s takimi ob-čuiKi, kakor kako prekucijo na Kitajskem? Njuško časer-iste ne zahteva od nas nič več in nič man], kakoi da naj bomo sovražniki svojih balkanskih bratov in naj služimo namenom, ki jih ima nemški nacijonalizem. Veh izdajstvo! Ai; tiči mar naše veleizdajstvo v tem, ker se zavzemam^ za ohranitev rn»ru ker i.e vidimo nobene nesreče v tem. če dobi Srbija pristanišče ob Jadranskem morju, ker se ne vnemamo za prestižno politiko, nego n kompromisov in želimo, da bi zavladalo med našim cesarstvom in novo Srbiio kar najboljše prijateljstvo*' Naše stališče v sedanj*, mednarodni krizi co označili češki, slovenski in hrvaški zastopniki v delegaciji in pokazalo se je, da so vse slovanske stranke na avstrijskem jugu, naj so bile v delegaciji zastop r*t ali ne. popolnoma edine glede hVkan-skega vprašanja. V tem okviru, začrtanem po slovanskin delegatih se gibljejo vse nactjoffa!re stranke na slovanskem jugu in zastopajo svoje stališče skrajno mirno In dost jno. Specijalno Slovenci se izogibamo vsakemu izvenčasopisnemu in izven-parlamentarnemu posvedočevanju svojega stališča, ker ne maramo ur konfliktov, ne polemik. Dočim so v Dalmaciji manifestacije na dnevnem redu, ni bilo pri nas niti ene, da nikjer ni slišati niti kakega klica, ki bi ga mogla z^1 sto nič se ni zgodilo, samo gospod Luschan konfiscira časopise. Lojalno in korektno je stališče vseh slovenskih strank in mirno gledamo resnemu trenotku v oči. A zakaj nas nemško časopisje vzlic temu obrekuje in denuncira, zakaj ta gonja? Ni težko, odgovoriti na to vprašnje! Združeni nemški nacijonaici m nemški krščanski socijalci ščujejo na vojno. To nemško časopisje bi rado imelo vojsko, ker bi ta vojska bila vojska Avstrije proti Slovanom. To časopisje se zaveda, da na Balkanu ni bila poražena samo Turčija, nego tudi ideja pangermanstva, ki je stremila na to, da spravi pod nemško-nacijonalno gospodstvo vse slovanske dežele do Soluna. Tern namenom se je moral nemški nacijonalizem za enkrat odreči, poskuša pa vsaj na avstrijskih tleh zadobiti vso državno oblast v roke. Nemškim nacijonalcem se zdi čas ugoden, pridobiti si v državi še večjo hegemonijo, kakor jo že imajo, potegniti hočejo nase vso moč in s to močjo za-treti avstrijske Slovane. Iz lastne moči tega nemški nacijonaici ne morejo, za tak namen so njihove sile preslabe, zato so "Nemci edini, na katere se nore monarhija zanašati, Slovani pa sam: izdajalci. S tem, da denuncirajo in obrekujejo Slovane, hočejo vplivati na tiste kroge, ki imajo največ vpliva, na visoko plemstvo, na vojaške in na cerkvene kroge, da bi jih podpirali in protežirali pri kroni. V ta namen predstavljajo Slovane kot državi nevaren element, kot same veleizdajalce, sebe pa kot edino zanesljivo oporo dinastije in države. Nemški nacijonalizem bi rad pridobil v Cislitvanski tako veljavo in moč, kakor jo imajo Madžari na Ogrskem, in v ta namen išče tudi podporo pri Madžarih. Ni še dolgo tega, kar so Nemci oznanjali smrtni boj »Judenmadžarom« in napovedovali pohod na Judapešto«, zdaj pa se ponujajo jMadžarom in prisegajo na dualizem, ki je izvor vseh nesreč v habsburškem cesarstvu. Ta naval na Slovane, ki ga je vprizorilo nemško čnsonisje z obrekovanji in denuncijacijami, z lažmi in podtikanji ni drugega, kakor začetek velikega boia za popolno nemško hegemonijo v državi in popolno zasužnjenje avstrijskih Slovanov. Vsa ta gonja nemškega časopisja iina le namen, zlobno osumničiti slovanske narode, vzbuditi v mero-da inih krogih nezaupanje ali celo sovraštvo proti njim in sugerirati odločilnim faktorjem v državi, da se more krona zanašati edinole na nemški narod ter mu vsled tega izročiti vso državno moč. Iz tega stremljenja izvira sedanja vojska nemškega časopisja proti Slovanom v Avstriji. Uojna m Bananu. Albanija. General Jankovič je zasedel, kakor smo že snoči poročali. Orač. Prej so sicer proklamirali v Draču neodvisnost Albanije in je dospei v Drač baje celo sultanov irade, ki daje Albaniji neodvisnost. To niti formalno nima nobenega pomena, ker so faktično v posesti veliscega dela Albanije Srbi in Grki. O usodi Albanije morejo definitvno sklepati samo prt mirovnih pogajanjih, eventualno, če pride do tega, na evropski konferenci. Za enkrat pa je sedaj severna Albanija do Drača v srbskih rokah. Vest, da bi Srbi prodirali proti Valom, se se ne potrjuje, ni pa izključeno, da bodo Srbi prodirali še naprej proti jugu, kar bi imelo velik pomen za Srbijo zato, da lahko po končanem miru voliva na vladno obliko v neodvisni Albaniji, če se taka ustanovi. Jasno je namreč, da se bodo morali na eventualni konferenci ozirati na želje sosednih držav, ki gotovo ne bodo zahtevale ničesar drugega, kakor da se ustvari v Albaniji vlada, ki bo mogla dati garancije, da zdivjani albanski narod ne bo tvori! večne nevarnosti za obmejno prebivalstvo. Iz tega vidika je treba presojati prodiranje Srbov in to bo tudi brezdvomno efekt pogajanj, tudi če bi eventualna konferenca sklenila, da Drač ne ostane Srbom. Srbi so sedaj zavojevali oni del Albanije, ki ga hočejo obdržati. Ali bodo obdržali tudi definitivno to ozemlje, še danes ni mogoče z gotovostjo reči. Toda ne bilo bi iz strategičnih ozirov pametno, da bi na črti, ki so si jo začrtali kot mejo, prenehali zasledovati razbito turško armado ter ji dali na ta način priliko, da zopet zbere svoje moči. Predno ni turška armada popolnoma uničena in raz-orožena, obstoja še vedno nevarnost, da udro turške Čete v okupirano ozemlje. Albanija ni nikak nevtralen teritorij in zato ne more nihče zahtevati, da bi Srbi na albanski zemlji ne zasledovali Turke. S tem pa še nikakor ni rečeno, da bodo Srbi obdržali zavzete pokrajine. Srbska glavna armada, ki je tako strahovito porazila turške čete pri Bitolju, je prodirala s svojim glavnim delom če2 Ohrido in Elbasan ter stoji sedaj baje pri Tirani, kakih 35km vzhodno od Drača. * Skader. Dasiravno Crnogorci sedaj pred Skadrom ne prodirajo naprej in čakajo, da bodo dospele na pomoč srbske čete iz Albanije s težkimi topovi, nadaljujejo v Skadru zajeti Turki bombardiranje črnogorskih pozicij. Črnogorcem je tudi mnogo na tem, da mesta ne porušijo popolnoma, zato so deloma ustavili svoje streljanje, sai je mesto itak že strahovito trpelo od črnogorske artilerije ter je v mestu razrušenih nad 80 privatnih hiš. Odrta. Kakor smo že snoči poročali, gori velik del Odrina. Zažgale so mesto bombe, ki so jih mestali iz zrakoplovov. Zaradi neprestano slabega vremena in zaradi megle je bilo zra-koplovcem delo zelo otežkočeno. Iz Odrina samega pa so streljali na zrakoplove ne samo iz pušk. marveč tudi iz nalašč za to v Nemčiji naročenih topov, ki imajo tako veliko elevacijo. da lahko streljajo v znatne \ išine. Vsled te^a so bili zrakoplovci primorani dvigati se v višine čez 600 m, kar je zlasti pri meglenem vremenu otežkočalo njih opazovanje. Nekaj francoskih zrakoplovcev je zato tudi že zapustilo bolgarsko-srbsko oblegovalno armado, govori se pa tudi. da so bili od francoske vlade odpoklicani, ki hoče svoj vojaški zrakoplovni oddelek pomnožiti na več sto zrakoplovov. Pomanjkalae živil in strehe bo provzročilo, da se bo Odrin v kratkem moral vdati. Prodiranje Grkov. Z grških bojišč prihajajo poročila bolj redko, to pa za to, ker je število avstrijskih in nemških vojnih poročevalcev tam bolj pičlo. Poročila prihajajo večidel po ovinku čez London in Pariz. V Londonu pa se zopet ne zanimajo toliko za boje, ki se vrše na Balkanskem polotoku, marveč se zanimajo pred vsem za dogodke v Egejskem morju. Ti so zelo častni za grško orožje, dasiravno so Grki n. pr. na otoku Kiosu zadeli na hud odpor in tam boj za glavno mesto ni končan. Pa tudi v Epiru napredujejo Grki sicer počasi, vendar zmagovito, ter bodo v kratkem začeli z obleganjem Janine. Težavno je to prediranje in tudi vojske je premalo, zato hočejo Grki počakati, da dospe do tja prestolonaslednikov^ glavna armada, ki stoji sedaj pri Kastoriji, južno od Ohridskega jezera. En del glavne armade bo prodiral nato proti Argv-rokastru in Valoni, kjer se morda sestane s srbsko armado, drugi del pa krene proti Janini. Med tem prodirajo Grki iz Preveze proti severu in iz Mecova proti zahodu ter stoje na tej strani že blizu Janinskega jezera. Kakor smo že poročali, izkrcavajo Orki tudi na obali Jadranskega morja že težke oblegovalne topove in vojaštvo za obleganje Janine. Zlasti v Gumenico so prepeljali že mnogo vojnega materijala ter so grški voji že na poti proti mestu. Grški prestolonaslednik je brzojavi! iz Florine. da je zasedel včeraj en grški pešpolk Kastorio. Takoj za njim je prikorakala v mesto cela grška divizija. Turki so se umaknili brez boja. Velik del prvotne prestolona-slednikove armade je namenjen tudi za obleganje Carigrada, oziroma za boje pri Čataldži. Iz Carigrada, kjer radi prikrivajo, da je izgubila Turčija že vse gospodstvo v Egejskem morju, poročajo, da so izkrcali Grki v zalivu Xeros 20.000 mož. Zaliv Xeros je največje važnosti za Dar-danele, ker je dohod za polotok Cherson, ki meri na najširšem mestu kakih 25 km, na najožjem mestu pa komaj 4 km. Ta del grške vojske je namenjen, da zavojuje polotok, med tem pa je odplul drugi grški transportni parnik »Mykali« z 12.000 Bolgari in par tisoč Grki iz Soluna v isti zaliv ter je to vojaštvo namenjeno za ojacenje vojske Balkanske zveze pred Čataldžo. Iz Aten poročajo, da je*srbski prestolonaslednik obiskal v ponedeljek grškega kralja v Solunu, kjer je bil navdušeno sprejet. Srbski prestolonaslednik se je nato odpeljal po železnici, ki je že popolnoma popravljena, v Belgrad. Pri Čataldži. — Mirovna pogajana. Pri Čataldži se vrše v nekem železniškem vozu mirovna pogajanja. Kako napredujejo ta pogajanja, ni znano, kakor vse kaže, pa ni izključeno, da se bo dosegel sporazum med Turčijo in Balkansko zvezo. Na vesti, ki prihajajo iz Carigrada, ni dati dosti; te vesti imajo namen predočiti turško vojsko pri Čataldži kot vzorno in pripravljeno na velike odločilne zmage. Ali je to res, ali pa če je to le samohvala, da bi ostrašili sovražnika, o tem ne moremo odločati. Res je, da se je potrudila Turčija spraviti za Čataldžo kolikor mogoče vojaštva, kakšen pa je duh tega vojaštva in njega sposobnost, se more izkazati samo v veliki bitki, ki jih pa zdaj ni. Poročali smo že, da so Bolgari do sedaj ne samo ohranili vse svoje dosedanje pozicije, marveč da so celo prodrli proti glavnim turškim pozicijam. To se je zgodilo brez boja, — popolnoma tiho. Turška vojska niti poskusila ni, da bi to preprečila, dasiravno ni sklenjeno nikakršno premirje, vsaj kolikor je znano, ne. Nekako čudno je sicer, da se ne vrše skoraj nikakršni boji, toda tudi to je razumljivo. Bolgari so imeli do sedaj velike izgube in se izogibajo prevelikega^ krvoprelitja. Hočejo zmagati pri Čataldži s kolikor mogoče majhnimi izgubami. Zato se temeljito pripravljajo na nadaljno prodiranje. Ne gre jim za momentane uspehe, po katerih hrepeni vsa evropska javnost, tudi jim ne gre za to, da bi uničili turško vojsko, ki nima nobene črte več, da bi se umaknila. Dokazati hočejo, da je vsak odpor blaznost in da je brezdvomno, da bodo Bolgari zasedli Carigrad, če prebijejo zadnje obrambne vrste Turkov. Rekli smo, da ne gre presojati ali more turška vojska vzdržati naval vojske Balkanske zveze, in to je tudi težko reči, predno ne stojimo pred končanimi dejstvi, vendar pa vse kaže, da je na turški strani zavladala popolna anarhija. Politikujoči častniki ne morejo biti opora armade. V političnem oziru pa se gode v Carigradu dogodki, ki dajejo dvomiti tudi o pripravljenosti armade. Javno mnenje v Carigradu trdi, da je bil bivši minister Talaat beg oni, ki je hotel umoriti sultana, velikega vezirja in vojnega ministra. Talaat beg je, kakor znano, pravočasno pobegnil in je bival do sedaj skrit v Konstanci, kjer so ga še včeraj obiskali njegovi prijatelji in tovariši. Včeraj pa je pobegnil iz Kon-stance bržkotne v Švico. Turška vlada se bo zadovoljila za enkrat s tem, da bo obsodila dosedanje areti-rance na večletno ječo, obsodila pa bo pobegle zarotnike v odsotnosti na smrt. Za svarilen zgled se bo izvršila v Carigradu samo ena smrtna obsodba in sicer javno. Bivšega justic-nega ministra Nedšedina so izpustili iz zapora, toda moral je obljubiti, da bo takoj pretrgal vse zveze s komitejem in da bo podpiral sedanjo vlado. Bivšemu vojnemu ministru Mah-miit Šefket paši niso mogli dokazati krivde in so ga morali izpustiti. Sultan in vsi bivši tovariši njegovi so tSran 2 SLOVENSKI NAROD. 275 štev. namreč prepričani, da Sefket paša ni ničesar vedel o nameravanih atentatih, dasi je bil od komitea dok>čen kot diktator za čas, da se ustanovi turška republika. Za Šefket pašo so se potegnili tudi skoro vsi višji častniki, in okrog 50 častnikov je prišlo izpred Cataldže v Carigrad samo za to, da zahtevajo, da ga izpuste. Sedež zarote je bil v Smirni. Za zaroto so pridobili tamošnji zarotniki tudi vse Arabce, ki so obljubili, da gredo na dano povelje takoj v Carigrad. To so razmere, ki ne morejo ostati brez odmeva v vojski. In res vidimo, da dezertacije in drugi pojavi nediscipliniranosti niso ponehali. Med tem, ko so dogodki v turški vojski zaviti v tajinstveno meglo, pa soglašajo vsa poročila iz bolgarskega tabora v tem, da vlada v bolgarski vojski vzorna disciplina, kakršne ni niti v največjih armadah. Čim manj se je govorilo dosedaj o Bolgarih, tem lepše uspehe so dosegli. O turški vojski se je govorilo vedno, in vedno je bila poražena. Samo eno je. Česar Bolgari ne morejo pustiti, da bi hodilo v svet kot popolnoma neoporečno dejstvo. Iz Carigrada so poročali o strahovito slabem stanju bolgarske armade in to so s slastjo beleželi tudi nemški časopisi. Zato se je oglasila oficijalna Bolgarska, da dementira vse te vesti. Bolgarska brzojavna agentura poroča tozadevno iz Sofije sledeče: Nekateri inozemski listi, pred vsemi seveda nemški, so priobčevali v zadnjem času silno tendencijozne informacije, ki so jih baje dobili od nekega romunskega častnika, ki je bil do sedal na bolgarsko - turškem bojišču. Ta častnik je baje informiral nemške liste glede bolgarske armade, da je armada skoro uničena, demoralizirana, okužena in da nima bolgarska vlada nobenega nadomestila več. Bolgarska je po teh informacijah izgubila do sedaj čez 90.000 mož, med katerimi je bil cvet bolgarske inteligence. Tudi vedo ti listi, da nima Bolgarija več municije. Agentura izjavlja decidirano, da so vse te vesti nemških in drugih listov neresnične, izmišljene in zlobno podtaknjene! O svojih namenih in o svojih operacijah molče Bolgari popolnoma. Samo iz Carigrada prihajajo vesti o mirovnih pogajanjih. — Nočemo delati poročevalcem krivice, nočemo reči, da si izmišljajo te vesti, tudi je pravilno, da poročajo o vseh kombinacijah, ko jih slišijo, in vendar je to samo slika razpoloženja, o dejanskih dogokih in o dejanskih pogajanjih pa tudi oni ne poročajo ničesar. Angleški poročevalci so v tem oziru mnogo bolj previdni in zato polagamo tudi večjo važnost na poročila angleških listov, ki se pa vzdržujejo decidira-nih poročil. Govori se namreč, da upajo Turki rešiti celo Solun, Odrin in Lo-zengrad. Govori se, da je pripravljena Turčija odstopiti Srbski ozko ozemlje od Sv. Ivana Medue do Drača, morda tako, kakor je naša dalmatinska obal. Govori se, da zahtevajo Bolgari za mejo od Enosa čez Saraj do Midije. Govori se celo, da hočejo Bolgari mejo pri Čataldži. Zopet druga carigradska poročila vedo, da bo meja od Dedeagača čez Dimotiko in Odrin do Midije. Lozengrad bo ostal bolgarski. Govori se, da bodo Dar-danele internacionalne. Carigrad internacionalen. Solun bo tudi grški, morda bolgarski, prosto pristanišče kakor Hamburg in drugo. Iz teh poročil si ni mogoče ustvariti jasne slike. Pravijo, da se bo vojna nadaljevala, pravijo pa tudi, da bo definitivni mir v kratkem sklenjen. Gotovo ni niti eno, niti drugo. Samo to je gotovo, da se premirje ni sklenilo in da smemo pričakovati v kratkem, da se nadaljuje vojna, ali pa da se ^k1^- ne mir. * * Črnogorske vesti. (Od našega posebnega poročevalca.) C e t i n j e , 25. novembra, Napad na predstraže zetskega odreda. Iz Grude se poroča: Dne 23. t. m. je okoli sedme ure zvečer napadlo desno krilo turške vojske s puškami in topovi iz okopov okoli reke Kiri črnogorske skrajne predstraže v bližini Golemi. Turško desno krilo je nameravalo s tem napadom preprečiti kvarjenje lastnih šanc po črnogorski vojski in potisniti imenovane predstraže iz njihovih pozicij. Ko so otvorili Turki kanonado, je bil že knez Peter na poziciji in je storil vse potrebno, kar zahteva v takem slučaju previdnost. Crnogorci so odgovarjali Turkom z istim orožjem, s topovi in puškami, toda ne dolgo. Kmalu je utihnilo na črnogorski strani grmenje topov in pokanje pušk, dočim so Turki nadaljevali obstreljevanje do polnoči, toda brez vsakih posledic in škode za črnogorsko vojsko. Kralj Nikola I. v Grudi. Istega dne, toraj 23. t. m., ko se Je vršil turški napad na črnogorske predstraže, je dospel kralj v črnogorski tabor. Dospel je ob eni popoldne v spremstvu generalov Mitra Martinoviča in Janka Vukotiča ter bolgarskega poslanika dr. N. Kota-ševa. V taboru se je mudil kralj samo eno uro in se je na to povrnil s svojim spremstvom na Rijeko. Posmrtnica za padle vojake balkanske zveze. Včeraj, 24. t. m. se je vršila v Kotoru slovesna posmrtnica, para-stos, za padle borilce balkanske zveze. Parastos je služil vladika Bobe-rič, ki je govoril rodoljuben govor. Tega cerkvenega obreda se je vde-ležilo mnogo naroda katoliške in pravoslavne vaie in sicer Srbi in Hrvati. Bivši turški vojaki srbske narodnosti na Cetiniu. Snoči je dospelo na Cetinje 33 Starosrbov iz Prištine, Giliana in Peči, ki so, kot pripovedujejo, služili tri leta v turški vojski v Mali Aziji. Po dovršeni predpisani vojaški dobi se jih je neposredno pred izbruhom vojne odpustilo. Na poti v domovino se jih je v Carigradu ustavilo. Se le na posredovanje tamošnjega ruskega konzula pri turških oblastih, so mogli potovati po morju dalje. Ti bivši turški vojaki pričajo, da je v Mali Aziji veliko število kristjanov, ki se jih je odvedlo tja iz Stare Srbije in Makedonije. K temu pripominja Cetinjski Vjestnik<: ^Mislimo, da bi bilo po eventualnem sklepu miru s Turčijo potrebno za vrnitev turških zarobljencev, ki se nahajajo v balkanskih državah, staviti pogoj, da se vrnejo tudi vsi kristjani iz Male Azije, ki se že ne smatrajo kot turški podanik; Cehi za Črnogorce. Češko izvozno društvo »Vyvoz-■I spolek pro Čechi, Moravu a Sle-sko v Praze«. ki radi udeležbe celega češkega naroda brez razlike mišljenja in strank pri podpiranju žrtev Črne gore, ni moglo podvzeti nikake posebne akcije, je sklenilo skrbeti za to, da se namesti črnogorsko deco, ki je v vojni izgubila starše, v čeških obrtnih delavnicah. Turki se hudujejo nad Nemci, a Bolgari hvalijo Francoze. pa o jutro hlapec pripelje na do!o- ii kraj naročeno blago, glei spaka. ilo o kakem akordamu in sploh kakem takem delu ne sluha. Sle- ! se je torej šlo le za 100krone, s erirni je izginil. Kdo je zanetil ogenj v Št. Petru? Novega mesta se nam poroča: .d kratkem je v podstrešju hiše tr-ja Rebola \ št. Petru izbruhnil ;i». ki so ga pa k sreči pravočasno azili in zadušili, še predno je prišlo do kake večie nesreče. Takoj po tem /odku pride Rebolo^a žena k so-':, ženi Florjan čiča. pa ji razburja-pripoveduje, da se je na podstre-'ijene hiše pojavil ot?enj, ki ga je rže zanetil njen mož, o katerem mano, da je bil ob 8. zjutraj, _dno je odšel od doma, na podstre-Ta razgovor ic slišal Florjančič r ker je že dvakrat pogorel, ga je '' rbelo, je - li se je ogenj res varno ušiL Napotil se je i Rebolovko na mesta, kjer je našel ogenj res že -en, toda zraven pa še nekaj ;ega. Gorelo je fižolovje. Na enem >ncu pa je našel že skoro dogorelo ečo, zataknjeno v izrezani krompir. To opravičuje sum, da je ogenj ral biti zaneten. Florjančič je to 1 županstvu. Ko pa je prišla za-a v preiskavo, je Roblekova taji- . da bi bila ona obdolžila svojega :•. Rebol je pri sodišču povedal, ■3a je zavarovan za 1100 K. Zdaj pa - je izvedelo, da je Rebol zavarovan ri klerikalni zavarovalnici za vsoto "500 K. Rebol ie jjrpti Doj-jančiču * vložil tožbo radi žaljenja časti. Razprava pa se je preložila, ker Florjančič navaja še šest prič, proti katerim je Rebolg^ka sama obdolžila svojega moža. Dve ciganki ie dva cigana Iščejo. Dne 4. decembra ob 9. nopoldne se vrši pri okrožnem sodišču v Ru-doliovem porotna razprava zoper cigana Raka in 4 tovarišev zaradi hudodelstva uboja. Kot priče se imajo zaslišati cigani Jožefa Ful, Marija Petan, Franc Gartner in Janez Gart-ner. Ni znano, kje se navedeni cigani sedaj nahajajo. Komur bi bilo znano, kje so ti cigani, se prosi, da jih napoti h okrožnemu sodišču v Rudolfo-vem. Zaradi morebitnega predujema pričnine, naj se cigani s pozivom na to notico oglase pri najbližjem okrajnem sodišču. Streli skozi okno. V nedeljo, dne 24. t. m. je naredilo učiteljstvo iz Rake in iz Št. Jerneja izlet v Zame-ško. Učiteljstvu iz Št. Jerneja sta se pridružila tudi dva druga gospoda. Oružba se je zbrala v gostilni pri Kresalu in se je, nič hudega sluteč, veselo zabavala. Toda neki lopov je kmalu prekinil zabavo. Ob 7. zvečer je brez vsakega povoda ustrelil s puško skozi okno na družbo. Zadeta sta bila k sreči samo dva in sicer učiteljica gdč. M. Kotnikova iz Rake in trgovski pomočnik g. R. Klembas iz Št. Jerneja. Oba ležita sedaj v novomeški bolnici, kamor sta bila takoj odpeljana. Vsa družba je bila skrajno prestrašena, tako da se ni upal nihče iz hiše. Na vozovih je potem družba srečno prišla domov. Orožniki iz Rake so še tisto noč prijeli štiri osumljence. Glavnega osumljenca, ki je celo po krvavem dogodku Račane vozil iz Zameškega, so prijeli v sredo, dne 27. t. m. Omenimo še. da ni bilo vzrok streljanju sovraštvo, temveč podivjanost in zakrknjenost ljudstva, ki prebiva v zakrakovskih vaseh. Elektroradiograf »Ideal«. Danes v petek, dne 29. novembra: Specialni večer s sledečim sporedom: 1. Potovanje po Crni gori. (Potovalni film.) 2. Ženitev v naglici. (Humoreska.) 3. Edita, hčerka njegovega šefa. L del. (Učinkovita drama.) — Pri vseh predstavah. 2 minuti odmora. 4. II. del: Edita, hčerka njegovega šefa. 5. Snubljenje. (Krasna amer. veseloigra.) — Samo zvečer. 6. Umetnost, kako si naklanjati ženske. (Humoreska.) — Samo zvečer. 7. Avguštin v peklu. (Velekomično.) Jutri v soboto, 30. novembra: Vojna poročila. (Garantirano avtentični senzacijski posnetki.) V taborišču pri Mustafi Pasi. Naskok na Odrin. Gro-zovitosti vojne. Bombardiranje, požar in ostanki vasi Ekabrije. — Da se prepreči epedemije. se zažgo trupla padlih. Končno: IV. zapoved. (Židovska drama v II. delih.) — Pri vseh predstavah. Poskusen samomor. Včeraj popoldne si je 241etni brivski pomočnik Jurij Kermenda v neki brivnici z britvijo na levi roki prerezal žilo. — Kermenda je v$led odtoka krvi postal nezavesten in je bil z rezilnim vozom prepeljan v deželno bolnišnico. — Vzrok posku^ene^a samomora je neka tožba in nesrečna ljubezen. Zaradi prepovedanega povratka je bil včeraj aretiran leta 187f>. na Polici pri Grosupljem rojeni ibo-•?1asni Ivan Knez. Oddali so ga odi-šču. Delavsko gibanje. Včeraj st je z južnega kolodvora odpeljalo v * meri ko 40 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 50 Črnogorcev in 40 Hrvatov. Iz Budimpešte se je povrnilo domov okoli 160 Lahov. Izgubljeno in najdeno. Rudolf Rozman je izgubil denarnico z manjšo vsoto denarja. — Kuharica Ivana Dermotova je izgubila srebrn obroč za prtič in prtič s črkama G. P. — Natakarica Marija Muzgova je izgubila bankovec za 20 K. — Sluga Ivan Klinar je izgubil kolesno napihačo. — Paznik Fran Griintal ie našel vrečo leče. — Nadstražnik Štefan Gori-čan je našel zadolžno knjižico posojilnice v Radovljici, glasečo se na ime Katarina Janša. Narodni; obramba. Ciril - Metodovim podružnicam v posnemo naj bi bila moška podružnica v Mariboru. Ta podružnica pošilja redno vsaki mesec v Ljubljano nabrano članarino, narodni davek, razna darila, doneske nabiralnikov, prebitek iz prodaje družbinega blaga itd. Le na ta način je bilo mogoče, da je prispevala lani imenovana podružnica skoraj 2000 K, skupno z istotako delavno žensko podružnico pa .3000 K ter ima prvenstvo med vsemi štajerskimi podružnicami, a v razmerju slovenskega prebivalstva v Mariboru pa je sploh prva med podružnicami na celem Slovenskem. Pri marsikateri podružnici pa je še vedno zastarela navada, da se celo leto ničesar ne stori, šele proti koncu leta se z naglico pobere nekaj članarine, takrat ko pridejo vsa razna druga društva s polarni v hišo. Opu- ■ stila naj bi se tudi navada, da blagajnik hrani do konca leta denar, češ, da je lepše, ako se skupno pošlje, Vsak znesek, tudi iz nabiralnikov, naj bi se sproti, po možnosti vsaki mesec odpošiljal z natančno označbo, iz kakih virov je. Denar, ki ga družba ne potrebuje za tekoče izdatke, že sama varno in plodonosno naloži. -------------*--------------------.----------------------------------- Društvena naznanila. Sokolski zlet 1. 1913. Seja stanovanjskega odseka vrši se v ponedeljek 2. decembra t. 1. ob pol 9. zvečer v zvezni sobi Narodnega doma. Bratje člani se prosijo, da se seje polnoštevilno udeleže. Na občnem zboru gremija trgovcev v Ljubljani, dne 28. maja 1911 se je sklenilo, da ne smejo dajati trgovci svojim članom nikakih reklamnih koledarjev. Ta sklep stopi v veljavo dne 1. januarja 1913. Načelstvo gremija opozarja svoje člane na gorenji sklep občnega zbora z dosiav-kom, da bo proti vsem onim, ki se ga ne bodo držali, postopal najstrožje v smislu § 24. gremijskih pravil. Trgovski potniki imajo v nedeljo 1. decembra sestanek v salonu hotela ^Ilirije« ob 10. dopoldne. \ ubijeni so vsi trgovski potniki. »Podbreška Lira«. Opetovano opozarjamo na prireditev plesnega venčka v korist ranjencem, ki so na Balkanu prelili svojo kri za osvoboditev zasužnjenih bratov. Veselica, ki jo priredi slov. pevsko društvo »Podbreška Lira v narodni gostilni g. Ant. Pogačnika, se vrši v soboto, dne 30. novembra. Pričetek ob 7. zvečer. Zanašajoč se na obilno udeležbo naših požrtvovalnih Kranjcev, Radovljčanov, Tržičanov in drugih okoličanov kličemo: Na veselo svidenje! Slov. akad. društvo »Slovenija« na Dunaju ima v soboto, dne 30. nov. ob S. zvečer v društvenih prostorih izredni občni zbor. FPOSVBta. Iz gledališke pisarne. Jutri v soboto se za par abonente petič v sezoni ob znižanih cenah poje Verdijeva velika italijanska opera »La Traviata«, ki se potem za dalj časa odstavi z repertoarja. — V nedeljo popoldne druga otroška predstava. Uprizori se prvič na slovenskem odru, izven abonementa. za lože nepar, velezabavna igra -Pognani kro-jaček«. — V nedeljo zvečer (nepar predstava) se po daljšem premoru ob znižanih cenah zopet poje Suppe-jeva opereta »Boccaccio«. »Pogumni krojaček«. V nedeljo popoldne uprizori Slovensko deželno gledališče v Ljubljani otroško par,velezabavna igra »Pogumni kro-bavno stvar, ki ji je snov vzeta iz znane vesele povesti. Gledališko vodstvo je uprizoritev naznanilo po listih, na svojo objavo pa je sprejelo to-le pismo: Ljubljana, 28. novembra 1912. Slavno ravnateljstvo slovenskega gledališča v Ljubljani. Zvedeli smo iz časopisov, da nameravate uprizoriti L decembra 1012 na vnšem odru igro »Pogumni krojaček . Ker pa ima igra že tako pikri naslov in ker vemo, da bode igra za nas krojače nečastna, zato strogo protestiramo proti tej igri. Ako bi pa vklub temu ne meneč se za ta donjs vprizorili igro, bojte se največjega škandala, ker doživeli bodete takšen fjasko da bodete pomnili. — Spoštovanjem več prizadetih krojačev.« — Ni napačno, to pismo. Mi smo odločno tega mnenja, da si igro treba ogledati. Izpred sodišča. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Požig v Topolah. — Čudna prijatelja. Pred preiskovalnega sodnika v Kamniku so pripeljali 11. oktobra t. 1. mladega kmečkega fanta Franca Lapa. Izpovedal je fant sledeče: Moi oče je dal posestvo moji sestri in priženil se je na naš dom tujec Matevž Stare. Moral sem od domače hiše služit in sem dobil samo 200 K odpravnine. Ni bilo dosti to, ta Stare me ie še na to zaničeval in se norčeval iz mene, češ, trije fantje stč bili, jaz sem pa gospodar. Jaz opravljam svojo živino, pa še zastoni sem jo dobil, ti pa služiš. Naredi! sem mu že več škode, končno pa je prišlo tako daleč, da sem mu požgal. Zgodilo pa se je sledeče: Mojega svaka Sta-reta je sovražil tudi moj prijatelj Za-bret. On je namreč svoj čas bil z*. ijubljen v mojo sestro in bi se bil rad priženil na mej dom Stare mu je nevesto prevzel in od tega časa Zabret sovraži Stareta. Stala sva tisti večer pred vaškim znamenjem in se pogovarjala. Jaz pravim Zabretu, dajva Staretu kaj narediti. Zabret je rekel: »Zažgiva mu« in Šla sva v Staretov hlev. Zabret je prižgal žve-nienko ob hlače, jaz ila. Prvi je Leskovea opominjal naj se pobere proč. a Leskove je pa le proti njemu rinil naprei. Ko je Šal zapazil, da ima Leskove v roki odprti nož pripravljen za napad, je So-šteršiča opozoril, naj pazi na nož. Leskove pa je nadalje vpil in izzival: le udri. če imaš korajžo, meni je vse eno. ali sem nocoj - hin ali jutri. Ta želia se mu je /alibog takoj izpolnila, komai jo je izustil. Za njim pride namreč Sila s steklenico hoteč mu izbiti nož iz roke. Tedaj se pa Leskove ftekoliko zasuee, kakor bi hotel napasti Saška ali poleg nj ^unečega Sušteršiča. Šašek pa je dobil na tleh vago od voza, kaiero je bil spustil eden Leskovčeve družbe. Zamahne s tem orodjem proti napa-dalčevi glavi ter zadene na desno sence. Uuarjeni Leskove se na ^to zapoteče kot bi hotel napasti še Su-šteršiča; pa toje bil le njegov smrtni jee. Ker je Šušteršič mislil, da hoče Lesk; ega napasti, ga je še on udaril z železom. Vse to je bilo delo par sekund. Leskove je obležal nezavesten. Pripeljali so ga v bolnico v Kandijo. kjer pa je takoj umri. ker mu je bila lobanja počez prebita. Ko je Sašek zvedel, kaj je nje-v udarec povzročil, se :^ sam javil orožnike Obtožence odkrito prizna svoje dejanje, a zagovarja se s siiobra- in. rotniki -o po dvakratnem posvetovanju potrdili glavno vprašanje na uboj z 10 Klasovi, a obenem potrdili tudi vpn Vnrana z 11 -roma tre prašanje na prekoračenje silobrana z 10 glasovi zanikali. Obtoženec je bil torej opro-en. Mm stn^rl. + L por v bolnišnici. Iz Dehteči-na poročajo: V tukajšnji bolnišnici je pravilo šestdeset bolnic zaradi slabe hrane rcvolto. Zabarikadirale vrata / mizami, postljami itd. Poklicali SO policijo. Ena bolnica je bila obsojena na 30, draga na 8 dni za- Veliko neurje na Angleškem. Predvčerajšnjim je bilo veliko neur-fe na vsem Angleškem, Mnogo ljudi je pOIICSreČilO. Skoda je velikanska. Parnik Saint Patrlck se ie potopil. Kapitana in štiri mornarje pogrešajo. Poročajo le 0 nadaljnih nezgodah na moriu. * Nezgode na železnici. Iz Bukarešta poročajo: Na kolodvoru V Krajovi sta trčila dva vlaka skupaj. Sest oseb je bilo poškodovanih. — Iz Novega .lorka poročajo: Na pen-silvanski železnici se je dogodila težka nesreča. -^ oseb je bilo usmrćenih, mnogo pa težko ranjenih. • Orkan na Tirolskem. Iz Ino-niosta poročajo: Vihar je predvče-rajšniim zvečer podrl v Reichenauu kasarno za materijal inomostske artilerijske divizije. V skladiščnih prostorih so bile havbice, poljske kuhinje, trenski vozovi in drug vojni materijal v vrednosti enega milijona kron. Škoda je velika. * Poskusen atentat na vlak. Iz Sarajeva poročajo: Pred kratkim so neznani zlikovci položili na železniško progo vzhodne železnice pri Ustipraci 400 kilogramov kamenja Neki kmet je to pravočasno opazil ter začel mahati z rdečo ruto proti vlaku, ki je vozil proti skalam. Strojevodja je nato ustavil vlak ter preprečil veliko nesrečo. mm ♦ Napad na londonskega policijskega predsednika. Iz Berolina poročajo- Šef londonske policije sir cd-ward Rihard Henry je bil predvčerajšnjim napaden. Sir Henry se ie javap s svoiim avtomobilom doirjov pripeljal, ko je stopil k njemu neki mlad, dobro oblečen mož ter trikrat ustrelil proti njemu. Prvi dve kroglji ste izgrešili svoj cilj, tretja pa je zadela policijskega predsednika v trebuh. Stanje ranjenega je nevarno. $(M}Y je napadalca pobil na tla, na kar ga je policija aretirala. * Italijanske demonstracije v Milanu. Iz Milana poročajo: Predvčerajšnjim zvečer je prišlo na stolnem trgu do velikih dijaških demonstracij proti postopanju dunajske policije napram italijanskim dijakom pri zadnjih demonstracijah. Policija je le z največjo težavo razgnala demonstrante. * Boj s tatinskimi lovci. Iz Mo-nakovega poročajo: V bavarskem gozdu na posestvu grofa \Valders-dorffa sta naletela 701etni gozdar Seidl in gozdarski pomočnik Ahrin-ger pri nočni straži na znanega tatinskega lovca Mullerja. Ta je ustrelil gozdarja Seidla ter ranil Ahrin-gerja na roki. Težko ranjeni Ahrin-ger pa je na to nameril na Mullerja ter ga ustrelil. * Tatinski pes. Berolinska policija je prijela družbo vlomilcev, ki so vlomili v več izložbenih oken in katerim je vedno pomagal njihov pes. Pes je bil tako izučen, da je začel takoj renčati, če se je kdo približal, kadar so bili njegovi ^gospodje na delu. Naposled je pa vendar ravno pes postal usodepoln za vlomilce. Policiji se je namreč čudno zdeio, dd se vedno videli tega psa, kadar* koli je bilo kam vlomljeno. Policija je začela poizvedovati po gospodarju tega psa ter na ta način zasledila vlomilce. Vojna in igrače. Iz Londona pišejo: Balkanska vojna je tako zelo navdušila angleške otroke za vse, kar je z vojno v zvezi, da so morali izdelovalci igrač, ki so imeli za Božič že velike zaloge igrač, v zadnjem trenotku zaposliti celo armado delavcev, da izdelajo nova naročila. Največji angleški tovarnarji so dobili te dni predvsem naroČila na vojne igrače. Igrača, ki jo že zdaj prodajajo, se imenuje padec Turkov*. — Bolgarski in turški vojak, oborožena z bodalom, si stojita nasproti. Če se navije enkrat pero, tedaj se pripravi Bolgar, da se vrže na Turka: če se navije trikrat drugo pero, teda! se skuša Turek braniti.Končno pa pade majhni osmanski vojak na tla in zmagoviti Bolgar se vrže na njega. To igračo kupujejo v velikanskih množinah. * Nadvojvoda in kmetica. Nadvojvoda Avgust Oldenburški je pred ..tkim slavil svojo 80tetmco. O njem pripovedujejo na Oldeburškem iako vesel dogodek in Oldenburžani ne nazivajo drugače negi naš Avgust . Nadvojvoda je s svojim avtomobilom povozil in usmrtil kravo. Naslednjega dne je poslal nadvojvoda po iastnieo krave, ter jo dal vprašati, koliko velja krava. Kmetica pa je odgovorila: Moja krava povožena in rtva —? Tega naš Avgust ni storil, ter poslala slugo nazaj. Nadvojvoda je dal še enkrat vprašati kme-.. Teiaj je pa slabo naletel. Ko je sluga pojasni! ženi. da je vendarle Avf >ovozil kravo, je zaklicala: Će je bil to res naš Avgust. b laj se mi ^inili, da je tako reven, da si ne more kupiti konj in da se mo a voziti v smradljivcu. Jaz mu tor kra-Y.' darujem. Kako stavijo v Amer i. V Ameriki se zdaj povsod vidi mnogo ljudi, ki |ih mora vsakdo smatrati za blazne. Bile ^o volitve, stavili so zaradi volitev. Amerikanci sploh grozno radi staviio. Stavijo na vse. največ pa na izid volitev. Ravnotako je bilo tudi pri ravnokar skončani vo-litvi predsednika. Ko so se liudje sre-čavali. si niso rekli : Dober da'i . temveč: Na koga stavite? In stavil je vsakdo. Stavili so z;* take zneske, da jih marsikdo sploh ne more plačati. V takem slučaju se mu odpu-sti plačanjc tega zneska, za kur pa mora napraviti kako drugo neumnost. Ali pa tudi kar naravnost za to stavijo. Kdor izgubi stavo, mora cel d;,n hoditi v kaki smešni obleki, po-pevati o sebi smešne pesmi ali kaj drugega. Policija pozna ta narodni običaj in ie tako razumna, da ga trpi. Tako je bilo dan po volitvi videti moža, ki s] je na liodišču kapitola v Wasfiiiigtonu postavil malo ognjišče ter kuhal jaica in jil cel dan zastonj razdajal. I'rugi se je trudil nesti v ravnotežju na vilicah jajce. Privrženec Tartov se je moral na otroškem kolesu voziti pred predsednikovo palačo ter venomer klicati: »Sreča, da je zmagal Wilson!" Neka učiteljica, ki je stavila na Roosevelta, mora zdaj celo zimo hoditi v belih plesnih čevljih. Takih neumnosti je vsepolno. Vršila so se pred štirimi leti in vršila se bodo zopet čez štiri leta. - Kdor zavrne ponuđeno mu roko, se težko pregreši proti samemu sebi. Dr. Granichstatten. sloviti du-naiski mestni fizik, se je izrazil nastopno: Pri osebah, ki jim manjka potrebnega telesnega gibanja, se prej aJi slej pojavi ponjajukanie iiasfk težkoče po vsaki jedi, dolgotrajne želodčne bolezni, trdovratno telesno zaprtje, napihnenje jeter in hemoroidi. Da se to trpljenje ustavi, niti vegetabiiska odvajala pa tudi druge rudninske vode ne učinkujejo tako ugodno, kakor večtedensko zdravljenje s prirodno Franc Jožefovo grenčico. V nobeni hiši, v nobeni družini bi ne smelo manjkati preizkušene Franc-Jožefove vode«. — Dobiva se po lekarnah, drogerijah in trgovinah z rudninskimi vodami. Razpošiljamo ravnateljstvo v Budimpešti. C. kr. dež. predsedstvo nas je naprosilo, da objavimo sledečo notico: Vlada je priglasila da vloži v državnem zboru tri vojaške predloge. Ta ukrep nikakor ne dopušča tolmačenja o kaki mobiiiza-ciji, temveč se splošna situacija sploh ni spremenila. Ti predlogi, že dolgo časa pripravljeni , nameravajo le dopolniti brambnizakonin podpreti brambno usposobljenost. Izkaz darov za Rdeči križ balkanskih držav. (I. blagajnik g. dr. Tone Gosak.) 28. novembra: Jurij Mihelič, Vinica 1 K; M. Šimnovič, Vinica 2 K; Neimenovan l K; Fran Prokšelj. Vinica l K; Jurij Culiberg, Ogulin 1 K; Ivan Trampuš, Ogulin 1 K; dr. Ant. :>\ igelj, odvetnik v Ljubljani iz neke stave 2 K: uredništvo »Slovenskega Naroda« 14 K; .skupaj 23 K; preje nabranih 39.030 K 07 v; vsega skupaj 39.053 K 07 v. Telefonski in brzojavna naročila. VOJNA NA BALKANU. Avstrija in Srbska. Pariz, 29. novembra. >TempS" poroča, da je dobil iz dunajskih uradnih krogov informacije o koncesijah, ki jih je pripravljena dati Avstro-Ogrska Srbski. Glasom teh informacij priznava Avstro - Ogrska Srbski okupacijo Stare Srbije in Sandžaka. Avstrija se tudi ne protivi, da bi dobila Srbska pristanišče v Fgejskem morju in ki bi pripadalo srbski državi. Avstrija je pripravljena pod gotovimi pogoji prepustiti v gospodarsko uporabo eno izmed svojih dalmatinskih pristanišč. Avstrija je pripravljena priznati Crni gori in Srbiji gotove pogodbe, po katerih naj bi dobila Srbija gospodarske pravice v črnogorskih pristaniščih. Avstrija je pripravljena priznati, da si Srbija dobi dohod do kakega albanskega pristanišča, ki pa bi moralo teritorijalno pripadati avtonomni Albaniji. Avstrija je baje to svoje stališče naznanila belgradski vladi v zelo prijazni noti. Prochaska in Edel. — Nezanesljiv« poročila. Berolin, 29. novembra. Vissi-sche Zeitung prinaša baje z Dunaja poročilo, da šifrirana brzojavka konzula Edla baje še vedno ni prispela v svoji celoti na Dunaj. Deloma je bila popačena, deloma pa necelotna. Zunanje ministrstvo brzojavke ne more priobčiti, ter je pozvalo konzula F.dla brzojavno na Dunaj nazaj in bo šele po njegovih informacijah prineslo definitivni rezultat. Pri razrešen iu brzojavke se je do sedaj dognalo, da je poveljnik srbskih čet Janković v zvezi s častniki in vojaki težko grešil proti mednarodnemu pravu. Avstrija in evropska konferenca. Berolin, 29. novembra. >\ossi-sehe Zeitg. poroča oficijozno z Dunaja, da so vse vesti, da ie sir Edvard Orev predlagal konferenco evropskih veleposlanikov, na kateri bi se razpravljalo o albanskem in pristaniškem vprašanju in o vprašanju Egejskih otokov, netočne. V podučenih krogih o tem načrtu baje niso podučeni in se zatrjuje, da hoče Avstrija svoje sporno vprašanje s Srbijo urediti brez tuje pomoči. V konferenco bi privolila Avstrija šele tedaj, če bi bila sporna vprašanja v smislu avstrijskih zahtev. Avstrija in Romunska. Dunaj, 29. novembra. Oficijozni krogi pravijo, da potovanje Konrada pl. Hetzendorfa v Bukarešto nima onega senzacionalnega pomena, ki se mu pripisuje. Naravno pa je, da je odpotoval najodličnejši general na Romunsko, da dokumentira dobro razmerje med Avstrijo in Romunsko in se posvetuje z odličnimi romunskimi vojaškimi krogi. (Opomba ured. Intimne zveze z Romunsko se zde zelo Čudne, če primerjamo s to vestjo drugo vest, ki pravi, da je Romunska deloma ie pristopila k Bai- Prodiranje Srbov. Belgrad, 29. novembra. Srbske kolone, ki &o dospele pred Drač, nameravajo prodirati proti Valoni in proti Janini. V Janini je baje zbrana zelo močna turška vojska. Rim, 29. novembra. »Agenzia Stephani < poroča iz Valone, da so se albanski deiegatje, pod predsedstvom Ismail Kemala, zbrali v hiši Flore, ter proklamirali neodvisnost Albanije in razobesili albansko zastavo. — Prebivalstvo je nato prirejalo pred avstrijskim in italijanskim konzulatom ovacije. (Igrajo se avtonomijo, dokler ne bodo prišli Srbi in Grki.) Skader. Getinje, 29. novembra. Uradni list poroča iz Podgorice, da otežkoča slabo vreme operacije črnogorske vojske pred Skadrom. Včeraj so se vrnili štirje bataljoni, ki so kampirali pod poveljništvom generala Mar-tinoviča pred Sv. Ivanom Meduo in Lešem v Muricane. Bolgarska naroča avtomobile. Stutgart, 29. novembra. Bolgarska vlada je naročila pri nemških tvrdkah mnogo vojaških avtomobilov. % Smrt vojnega poročevalca. Belgrad, 29. novembra. >Štam-pa / poroča, da je bil ruski vojni poročevalec Andrv Markovič v boju pri Uroševeu ubit. Turška mobilizacija. Carigrad, 29. novembra. Vojno ministrstvo poroča, da se morajo re-kruti letnika 1893 takoj zglasiti pri svojih poveljništvih. Armenski patrijarh je interveniral pri vojnem ministrstvu ter opozoril na težkoče izvedbe tega povelja v sedanjih časih. Poveljnik turških čet v Solunu. Carigrad, 29. novembra. Turška vlada zahteva od Egipta, da izroči tja pobeglega poveljnika turških čet v Solunu liasan Tahina. Turki pripisujejo izdajo tega Albanca njegovi pestunji. Francoski parniki. Pariz, 29. novembra. Agence Havas< poroča iz Carigrada, da je dobila neka francoska križarka od francoskega poslaništva v Carigradu instrukcije, da naj odpotuje, kakor hitro mogoče v Kavalo in od tam v Aivali in Smirno. Crnogorske sirote. Praga, 29. novembra. Češko eksportno društvo je ponudilo črnogorski vladi svojo pomoč, ter obvestilo črnogorsko vlado, da je pripravljeno, skrbeti za vse, vsled vojne osirotele črnogorske otroke, jih vzgajati na Češkem in izučiti v rokodelstvu. Romunska. Bukarešta, 29. novembra. Bivši vojni minister Eilipescu je izjavil včeraj na nekem shodu v Severinu, da je zunanjepolitični položaj sicer težaven, da pa upa, da bo Romunska imela od njega samo korist. Dosegla bo baje dohod do Jadranskega morja. Novi državni tajnik vojnega ministrstva Antonescu je nastopil včeraj svojo službo. Pozdravili so ga višji častniki. V svojem odgovoru je pozval častnike, da naj bodo na vse pripravljeni, ker ni mogoče vedeti, kaj se zgodi že jutri. Dunaj, 29. novembra. Z romunske strani se opetovano zatrjuje, da Romunska ne mobilizira. Bukarešta, 29. novembra. Čisto tiho se vrše priprave za eventualno mobilizacijo. Tehnični oddelki vojske so zgradili baje tekom štirih tednov 40 km dolgo vojaško železnico iz Mangalije v Dobrušo ob bolgarski meji. Zakon o vojni dolžnosti. Dunaj, 29. novembra. Vlada je danes predložila zbornici one tri zakonske predloge, o katerih smo poročali že snoči. Ena izmed teh predlog, ki je bila označena kot ubikacij-ski zakon (zakon o nastanjevanju vojaštva) se je izkazal kot zelo daleko-sežen za avstrijsko prebivalstvo, ter je zvezan z velikanskimi žrtvami za vse prizadete kroge. Zakon se imenuje »Zakon o vojni dolžnosti« (Gesetz betrefend die Kriegsleistungen). Ta zakon vsebuje dolžnosti, ki zadenejo prebivalstvo v slučaju mobilizacije, oziroma vojne. § 2. označuje dolžnost deželnobrambnega ministra, da s posebnimi naredbami označi dolžnosti državljanov. Zakon razločuje osebno in stvarno službo. Zlasti dalekose-žen je § 4., ki govori o osebnih službah, ter pravi, da so k osebnim službam zavezani vsi moški, ki niso prekoračili 50. leta, v kolikor niso namenjeni za druge službe. Od tega niso izvzeti tudi oni, ki so v črni vojski. Ker ta paragraf o osebnih službah ničesar gotovega ne definira, je smatrati ta zakon za razširjenje obstoječe vojaške dolžnosti in v parlamentarnih krogih se zatrjuje, da po-menja ta paragraf razširjenje voja* i ške dolžnosti tudi m Q&triLi&kU£. Proti tej odredbi se je pojavil v parlamentarnih krogih velik odpor in nekatere stranke so hotele še danes dopoldne vložiti ugovor proti od-kazanju tega predloga odseku. Toda predsednik je bil že začetkom seje odkazal te predloge odsekom, ter pride predloga že v prvem branju na razpravo. Najbrže bodo prišle te predloge na razpravo zopet v ponedeljkovi seji. § 5. označuje one panoge, ki so izvzete od osebne službe. Izvzeti so duševno in telesno nesposobni, državni in javni uradniki, župani, duhovniki in osebe, ki so po mednarodnem pravu in pogodbah odpuščene od vojaške službe. Za delj časa tudi ni pritegniti samostojnih kmetovalcev, izvršujočih tovarnarjev in obrtnikov, nadalje onih, katerih poklic bi ogrožal eksistenco njih rodbine. Na poseben odpor bo naletel § 7., ki določa, da je država dolžna, za te osebne službe preskrbeti posebno nagrado. Govori se, da bo to nagradenje država uredila naredbe-nim potom. Shod jugoslovanskega dijaštva. Dunaj, 29. novembra. Snoči se sklicali jugoslovanski dijaki shod, na katerem so nameravali protestirat* proti nečuvenim nedeljskim dogodkom. Razni jugoslovanski poslanc; so obljubili, da pridejo na ta shod Ker pa je seja državnega zbora trajala pozno v večerne ure. se poslane1 shoda niso mogli udeležiti. Navzoč je bil samo bivši hrvaški saborsk: poslanec Stjepan Zagorac. Prednc se je zborovanje pričelo, je policiju vdrla skozi vrata in okna v dvorane ter jela s pestmi in sabljami tirati dijake iz zborovalnice. Policija je nastopala z največjo brutalnostjo in surovostjo. Posamni redarji so s pestje tolkli dijake in pri tem kričali »Ser-bisehe Schveeine«. Proti policistom je moral radi tega energično nastopiti policijski komisar sam. Tekom današnjega dne se oglasi v parlamentu posebna dijaška deputacija da naprosi poslance za pomoč Snočni nastop policije proti jugoslovanskim dijakom je napravil na slovanske poslanske kroge najmučnejš* vtisk. Resolucija hrvaško - srbske koalicije. Budimpešta, 29. novembra. Na včerajšnjem svojem sestanku je hrvaško - srbska koalicija sprejela tole resolucijo: >Hrvaško - srbska koalicija izraža svoje simpatije balkanskim narodom, zlasti junaškim srbskim bratom, ki se bore za svobodo in civilizacijo. Z ozirom na vznemir-jujoče vesti o komplikaciji mednarodnega položaja smatra koalicija za svojo sveto dolžnost izraziti svoje pričakovanje, da se bodo merodajni faktorji v soglasju z željami večine prebivalstva zavzeli za stvar miru Abnormalne razmere na Hrvaškem in neredni parlamentarni odnošaji na Ogrskem so kraljevini Hrvaški zadali takšno škodo, da bo Hrvaška potrebovalo dolgo perijodo miru iti dela, da izleči stare rane. Hrvaško-srbska koalicija izraža svoje obžalovanje, da imajo vodilni državniki mnogo več smisla za avtonomijo pol-divjih Arnavtov, kakor za državnopravno avtonomijo kraljevine Hrvaške. Koalicija pričakuje, da bodo merodajni faktorji vendarle uvideli, kako neznosen in nevaren je sedanji absolutističen sistem na Hrvaškem.^ Razveljavljen odlok okrajnega šolskega sveta v Žižkovu. Praga, 29> novembra. Deželni šolski svet je včeraj razveljavil odlok okrajnega šolskega sveta v Žižkovu, glasom katerega bi češki otroci, ki so brez konfesije in ki nimajo v veronauku nobenega reda, ne smeli obiskovati prihodnje šolsko leto drugega višjega razreda. Izjemni zakoni na Ogrskem. Budimpešta, 29. novembra. Ogrska vlada predložf jutri parlamentu tri zakonske načrte. Prvi se tiče izjemnih določb za slučaj vojne, drugi nabave konjeniškega materijala, tretji pa vsebuje navodila za javnost in občine za slučaj mobilizacije. Izjemni zakon za slučaj vojne določa med drugim, da se smejo v posamnih krajih nastavljati posebni komisarji, da vzdržujejo red in mir, da se v slučaju potrebe prikrajša sodno postopanje in da je končno pod najstrožjo kaznijo prepovedano, priobčevati vesti o vojnih pripravah in gibanju čet. Konferenca hrvaško - srbske koalicije v Budimpešti. Budimpešta, 29. novembra. Člani hrvaško srbske koalicije imajc danes tukaj konferenco, katere se udeleže tudi člani hrvaške stranke prava. Na tej konferenci se bodo bavili člani z balkanskimi dogodki it1 skoro gotovo je, da se izreče na te konferenci čestitka Balkanski zvez na njenih zmagah, obenem pa bode dali poslanci tudi duška svojemu pa«. 275. štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. rliotičnermi naziranjn. Važna točka e konferenci bo tudi vprašanje ko--lisarijata na Hrvaškem. ,. «^ Državni zbor. "^ 'V7" Dunaj, 29. novembra. V današnji eji se je nadaljevalo prvo branje roračunskega provizorija. Prvi je govoril Tresić - Pavičić o postopaču dunajske policije proti jugoslo-anskim dijakom. Koncem seje je linister Heinold odgovarjal na in->rpelacijo glede razpusta šibeniške-ia in splitskega občinskega zastopa ix skušal utemeljiti postopanje vla-e. Prihodnja seja se vrši v ponede-ek popoldne. .-» Zakon o vojni dolžnosti. Rodbine onih oseb, ki jih priteg-ejo k vojaški službi, imajo iste pra-rice do podpore, kakor rodbine mobiliziranih rezervistov. Posebnega pomena je § 9., ki 5ravi, da stoje civilne osebe, ki so vpoklicane k vojnim službam pod urisdikcijo vojaških sodišč, zlasti tuli one civilne osebe, katere vpokliče rosna uprava k raznim ročnim in ma-:: ijalnim delom. Ta paragraf omo-->ca državni upravi že v kali zamo--■:: vsako stavkarsko gibanje. Drugi del zakona se bavi s tvarnimi službami. Statairana je clžnost, da dajo posestniki konj, vo-ov, avtomobilov, vodnih in zračnih ožil. svoja vozila samo na razpola-i vojni upravi. Statuira nadalje, da yt sme vojaštvo posluževati privatni cest, potov in komunikacijskih sredstev, da sme vojaška uprava staviti promet na železnicah in se posluževati privatnih železnic in pri-1 itnih telefonskih in brzojavnih narav. Posestniki nepremičnin so pri-lorani, dati na razpolago svoja po-n pja za utrdbe in vojne zgradbe. Zakon vsebuje določila glede na-tanitve vojaštva v privatnih poslopji in glede oskrbe nastanjenega vodstva. Zakon določa, da smejo poli-i^na oblastva in občine izvrševati v slučaju potrebe vojaške rekvizicije tudi s silo. Glede nagrade določa zakon, da e morajo v posameznih okrajih po-Staviti posebne okrajne komisije, aterih sestava je natančno predpisana. Drugi vladni predlog določa pod-za rodbine mobiliziranih voja-Teh podpor so deležne žene in zakonski otroci, zakonski starši, se-i brati in tašča, nezakonska mari ezakonski otroci, če bivajo v i ji. Ta podpora obstoja iz tako-vane podpore za preživljanje (Un-jfhaltsgebiihr) in prispevka k na-emnini Podpora ne sme presegati nega zaslužka vpoklicanega vo-Podpora se izplačuje, dokler ie nik v vojaški službi. Podpora se iz-'ačuje v polmesečnih obrokih, tja predloga se bavi o nabo-I in vozil. Izmed predlog sta bili druga in i odkazani brambnemu odseku, prva pa justičnemu odseku. Dunajski mob napadel slovenskega ciiiaka. — Policija je dijaka aretirala in ga v zaporu pretepla. Dunaj. 29. novembra. Na Duna-množe slučaji, da poulični mob povoda napada mirne Jugoslo-ne. In to večinoma zgolj zaradi tega, ker govore v jugoslovanskem je-- Tako je snoči dunajska poulična druha! napadla na cesti slovenskega visokošolca Goloba ter ga težko poškodovala samo zaradi tega, ker }e s svojim tovarišem govoril na ulici slovensko. Druhal se ie s krikom: >Des is a so serbiseher Hund!« x r^ia nanj ter ga pobila na tla. Policija dijaka ni ščitila, marveč ga je aretirala in odpeliala v zapor. Poroča se, da so redarji kričali nad njim: Serbisches Schwein! Lausbub, der das oesterrelchische Brot frisst!« ter 2a tolkli s pestmi. Dijak ie težko ra-»?.ien. Dasi se ni policiji čisto nič vpi-vendar so ga sodišču naznanili zaradi upora, policijski komisar pa je obsodil v osemdnevni zapor. O obovi aferi se je danes zglasila v Tamentu posebna deputacija, da rosi poslance, da energično na-ijo pri vladi v obrambo jugoslovanskega dijaštva na Dunabi Med slovanskimi poslanci vlada za-tega dogodka veliko ogorčenje in so poslanci pripravljeni pri vladi storiti vse korake, da se v bodoče preprečijo slični napadi na slovan-Jijaštvo. Tiskovni odsek. Dunaj, 29. novembra. Tiskovni je imel danes sejo. v kateri je ieval generalno debato o ti-nem zakonu. Lojalitetna izjava. Dunaj, 29. novembra. Iz Ljubljane pride brzojavka na »Neues Wie-ier Tagblatt«, da bo sklenil deželni dbor v svoji današnji seji lojalitetno o. Vpliv Conradovega potovanja v Bukarešto na borzo. O u na j, 29. nov. Potovanje gene-aia Conr^da Hotzendorfa v Đulu* resto je silno neugodno vplivalo na tukajšnjo borzo. Kurzi so zelo padli. Odprava železniške pragmatike na Hrvaškem? Budimpešta, 29. novembra. V današnji seji poslanske zbornice je govoril hrvaški delegat dr. Lev Maz-zura, ki se je pritoževal nad razmerami na Hrvaškem, napadal Čuvajev sistem, ter zahteval zopetno uvedbo ustave na Hrvaškem. Za njim se je prijavil grof Pejačevič, ki je naznanil, da bo jutri obširno govoril o od-nošajih na Hrvaškem. Nato se je dvignil ministrski predsednik Lukacs ter med splošno senzacijo naznanil, da bo vlada predložila par.^mentu zakon, s katerim se odpravlja dose-daj veljavna železniška pragmatika in nadomešča z novo, ki bo odgovarjala željam Hrvatov. Ogrske državnozborske volitve. Budimpešta, 29. novembra. Pri ožji volitvi v Grossauu v Sibinjskem komitatu je bil voljen za državno-zborskega poslanca soglasno generalni avditor Jurij Gundlich. Globoko sočutje Avstrije z Riunu-nijo. Bukarešta, 29. novembra. Avstrijski vojni minister Auffenberg je izrazil globoko sočutje romunski vladi vsled potopa romunske šalupe »Teleorman«. Romunski vojni minister je odgovoril avstrijskemu vojnemu ministru sledeče: Globoko smo ginjeni vsled sočustva, ki ga nam izražate v imenu avstrijske armade povodom te nesreče. Kraljevsko romunska armada se zahvaljuje za ta izraz sočutstva in prosi, da se ta zahvala objavi avstrijski armadi. Kako sodijo o situvaciji na Nemškem? Kolonija, 29. novembra. »Kolni-sche Zeitung■ poroča iz oticijalnega vira iz Berolina: Nobeden, ki pametno misli, ne more v današnjem položaju igrati proroka, toda kakor se sprva ni zdelo verjetno ohraniti mir, tako se sedaj zdi, da se bo Evropa streznila in da se bo med Evropo in zmagovalnimi balkanskimi narodi ob koncu koncev vendarle našla neka zlata srednja pot. Črnogorski zarotniki. Cetinje, 29. novembra. Kralj Nikolaj je pomilostil generala Gjurovi-ča, ki je bil zapleten v bombno afero zarote proti kralju ter obsojen na dosmrtno ječo. Včeraj so Giurovića izpustili. Srbski prestolonaslednik. Belgrad, 29. novembra. Srbski prestolonaslednik ie zbolel. Tudi princ Juri leži bolan za legarjem v Skopiiu. Prepeljejo ga v Belgrad. Rusija. Bukarešta, 29. novembra. Tu se govori, da je Rusija zbrala v ravnini pri Peniju ob pruski meji že nad 60.000 mož vojaštva. Petrograd, 29. novembra. Pri Stolvpinu. bratu umorjenega ministrskega predsednika, se je vršit slovanski meeting. Stolypin je izjavil, da je vlada dovolila meeting le. 'e se ne napada Avstro - Ogrske, čes r pa tudi nobeden ne namerava in e se ne govori o vojni. V Rusiji obstojajo tri struje, ena je za vsako cenn za vojno, druga, med njimi opozic :a in kadeti, je proti vojni in tretja, struja kneza Meščenskega je za mir za vsako ceno. Mi Slovani ne želimo vojne, toda vemo, da bo Rusija varovala svoje in srbske interese. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva, da Rusija z vso svojo silo podpira težnje Balkanske zveze. Ruska duma. Petrograd. 20. novembra. Včeraj se je pričela sesija ruske dume. Petrograd, 29. novembra. Za predsednika četrte ruske dume ic bil izvoljen prejšnji predsednik, okta-brist Rodzianko. Vojno razpoloženje na Kitajskem. Čifti, 29. novembra. Vsled vesti o rusko - kitajski vojni, ki naj se prične v kratkem, se vrše zborovanja, na katerih se poživlja na bojkot ruskih firm. Tudi upajo, da bodo v Ciiuju samem nabrali 5 milijonov dolarjev vojnega fonda. Pozni manevri. Kodanj, 29. novembra. Nemško vojno brodovje, obstoječe iz 40 vojnih ladij pod poveljnistvom konter-admirala Holtzendorffa je dospelo predvčerajšnjem v Kategat ter od-plove v Severno morje, baje na petdnevne taktične vaje. Dunaj, 29. novembra. Neka tukajšnja korespondenca poroča iz Stockholma, da je švedsko mornariško ministrstvo mobiliziralo 6 oklop-nic I. razreda in primerno število torpedovk, ter odredilo organizacijo pomožnega brodovja okiopnic H. Angleška spodaj* zbornica in vojaško zrakoplovstvo. London« 29. novembra. Prvi lord Churchill admiralitete je odgovoril na vprašanje, če ve kaj o nekem nemškem zrakoplovu, ki je krožil nad Anglijo, je odgovoril lord, da o tem slučaju pač ve, da je krožil neki nemški zrakoplov nad Anglijo, ne ve pa, če je bil to zrakoplov ali letalni stroj. Nemčija ima, tako je nadaljeval lord Churchill do sedaj en mornariški, en vojaški in en poskuševalni letalni stroj. Poleg teh ima Nemčija dva letalna stroja za več oseb. Da v tem oziru Angleška daleč prekaša Nemčijo je gotovo in vsled tega zagotavlja lord, da so poslanci lahko pomirjeni. Prav je, da se posveča zrakoplovstvu tolika pozornost, kajti kako važno vlogo bo igralo v pri-hodnjosti zrakoplovstvo ne moremo sedaj niti presojati. Gotovo pa je, da bo angleška vlada posvetila temu vprašanju največjo pozornost. Z afrikanskega bojišča. Milan, 29. novembra. Turinska »Štampa« poroča iz Derne, da je gotova stvar, da se v kratkem ponove sovražnosti med Italijani in tamoš-njimi rodovi. Enver bej je odnehal, toda samo zato, da si pridobi in da nabere medtem kolikor mogoče vojakov, orožja in municije. Pogodba med Italijo in Turčijo je samo iluzo-rična, posebno, kar se tiče severnoafriških plemen. Enver bejevo stališče se je posebno izboljšalo, odkar je sklenjen mir z Egiptom. Meje so odprte in Enver bej lahko razpolaga z arabskimi četami vse drugače, kot mu je bilo mogoče prej. Arabci so še vedno silno sovražni Italijanom. V Derni, Dobruku in v celi Bengaziji napadajo neprestano vsako noč arabske čete italijanske posadke. Arabci so v teh nočnih bojih prizad-jali Italijanom že ogromne izgube in škodo na materijalu. »Avanti« iz Milana poroča, da je dobil Enver bej tudi že zelo veliko streliva in tudi pušk in topov iz inozemstva. * * VOJNA NA BALKANU. Mir. Sofija, 29. novembra. Ministrski predsednik Gešov je izjavil, da potekajo pogajanja Balkanske zveze s Turčijo popolnoma normalno. Vsak dan se vrši ena seja. Po njegovem osebnem prepričanju je pričakovati ugodne rešitve. Premirje med Turčijo in balkansko zvezo. Belgrad, 29. nov. Tukaj je razširjena vest, da so se delegati Turčije in balkanske zveze že sporazumeli in da je že sklenjeno premirje. Oficielno ta vest še ni potrjena. Albanija. Dunaj, 29. novembra. Današnji FremdenblatU- prinaša iz Valone brzojavko, da so tam zastopniki Al-baniie proklamirali neodvisnost Albanije in imenovali za provizorične-ga predsednika Ismaela Kemala. Grško brodovje pred Valono. Atene, 29. novembra. Grško brodovje je na otoku Sazenu izkrcalo vojaštvo in ga zasedlo. Ljutblj.-arii POZIV! Načelstvo jezdnega odseka poživlja brate jezdece, začetnike, da se čim preje zglase pri bratu blagajniku Hod k u (Gričar & Mejaki), da jim da natančna pojasnila jrlede udeležbe jahalnih vaj in to z ozirom na bližajoči se Vsesokolski z!et. Načeistvo, Dinastiji list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne-?. Umrli so v Ljubljani: Dne 26. novembra: Ivan Ka-šman, bivši zidar, 70 let, Radeckega cesta 11. Dne 28. novembra: Rudolf Peter Marn, fotografov sin, 9 dni, Ambrožev trg 3. V deželni bojnici: Dne 25. novembra: Gregor Jenko, opekarski delavec, 40 let. Dne 27. novembra: Neža Govže, gostačica, 73 let. — Ivan Malečihar, občinski ubožec, 88 let. ForiByaSti proti nahodu HI ^mdCpresenetlnv! Pušica 40v^r ■ Pozor: Nahajajo se ponaredbe popolnoma brez vrednosti prevarljivo ■ podobno zavite. Zahtevajte izrecno Lm r c rman! 3907 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani**. Uridsl kirzl dunajske borze 29. novembra 1912 ■•l»lbenl p*»Ir!l. DeMf,, B,aIw« 4«'„ majeva renta .... 8320 8340 4*2«'«, srebrna renta . . . . 86801 87*— I«/, avstr. kronska renta . . ^ 30 83 50 •"fc Ogr. ,..... 83-25 83 45 4% kranjsko deželno posojilo —*— 94*50 •!•/• k. o. čeSke dež. banke . 88 65 j 8965 Strdke. Srečke !z L 1*60 •/, . . 441— 453 — „ M „'1864..... 617- 629- „ tlake...... 277- 289- „ lemeljske !. izdaje . 264— 276 — „ II. „ . 238-- 24-S- „ ocrrske hfnotečne . . 235— 247*— „ dan. komunalne . 474— 486 — „ avstr. kreditne . . . 469— 481 — „ ljubljanske .... 66— 72'— „ avstr.rdeč. križa . . 49— ?5- ,. osrr....... 29 25! 35-25 „ bs*'Mka . . . . . 26- SOJI turike...... 20850! 20950 B»lnloe. f Jubltenske kreditne banke . 423—, 426 — Avstr. kredlinesa zavoda . . 6 0— 601 — Dunalske bančne družbe . . I 49*50 491*50 Tužne železnice.....| 99 25 100 25 Državre re*eznlce . . . . 667-— 663*— Alnine-Montan..... 95"*50 9 6*50 Češke sladkorne družbe . . 348— 353 — Zivnostenske banke. . . . 263-— 264 — Vatute. Cekfnl.....: . 11-44 1149 Marke....... " ! H8*c0 118 75 Franki....... ' ii 9612' £63« Lire....... • * j 9475 94 95 RubIH........ * 25325 254 — * Žitne cene v Budimpešti« Dne 29 novembra 1912. Termin. Pšenica za april 1913 . . za 50 kg 1207 R2 za april 1913 .... za 50 kc 10*5? Oves za april 1913 ... za 50 kc 1V28 Koruza za maj 1913 . . . za 50 kg 781 Višina tad tnorjem 398*2 Srednji zračni tlaTc 736 ram i »P**0" m'£ f?S VeU0Vi Neb° c vanja v -s 28. 2. pop. 727-3 4*8 s!, svzh. oblačno. „ 9. zv. 730*0 | 2 6 slab sever c!ež 29. 7. zj. 731*9 I 1*2 brezvetr oblačno Sredna včerajšnja temperatura 3'4', norm. C"9\ Padavina v 24 urah 80 mm. 2 si hv&5*aH Za t se izraze tolažilnega so-cutj-s ob smrti našega dobrega očeta Valentina Janša izrekamo vsem svojo najiskrenejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo preblagorodnemu gosp. primariju dr. Jenku, gosp. dr. Trattnigu, preč. gosp. karata Soma in ćastitim sestram sv. Vi cija v deželni bolnici za vso pomoe in velece-njenim gg. tovarišem pokojnikovim, vsem blagim darovalcem vencev in sploh vsem, ki so nam nepozabnega rajnika spremili na zadnjem pota. 4281 Ziigieti rodbina JanSa. Zahvala. Vsem tistim, ki so nam skušali olajšati teško rano, katero nam je zadala tako nenada smrt nepozabnega soproga in očeta, nečaka in strica, svaka in zeta, gospoda Anton Kordiša trgovca in posestnika ter blagajnika posojilnice v TravcikUi bodi tem potom izrečena najiskre-nejla zahvala. Zlasti se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so tudi iz sosednih krajev prihiteli, da spremijo predragega pokojnika na poslednji poti, dalje onim, ki so pismeno javili svoje sočutje, končno veleč, uciteljstvu, ki se je 8 šolsko deeo udeležilo žalnega sprevoda, preč. gospoma duhovnikoma in gospodom pevcem, ki so prebla-gemu Antonu zapeli zadnji pozdrav. Loški potok, dne 27. listop. 1912. 4280 Žalujoči ostali. Vela gostilna s posestvom s primeroma največjim prometom na Gorenjskem, na Brezjah (pri Mariji Pomagaj), 4173 se vsled družinskih razmer proda« Pojasnila pri lastniku Ušaj, Brezje št 70. — —---------------------------- Antikvarično se kupi: Jurcics Zbrani jplsi III,, VIII. in XI. zv. — Ponudbe na „Narodno knjigarno" v LJubljani. PlXAV0N Hipai las s hm na znanstveni podlagi. Resnično najboljši način za lačenje kože na slavi in krepitev las. Steklenica stane 2 kroni 50 vin« Zadostuje za več mesecev« Siroliiv Roeho \ je tisočkrat preizkušen pri \ pljučnem kataru svežem in zastaranem ^ kašlju, dnftlli-vem kašlfu, po vnetjih pljuč. Br«x omamil. Brez omamil. Stran 6. SLOVtiNSM MKUU, YTb štev. s tremi poslopji in velikim trtom blizo cerkve Jernejeva ce^ta št. 39. So Siska se iz proste roke ceno proda« Već se poizve pri lastniku AntOnil WlS|mu, sedlarje, Celovška cesta itov. 67. Spodnja Stika. 4273 staro in nogo, belo in rdeče proda 4273 H. Stancer, Krško. ______._______________________________,-------------1 slik ur, zlatnine in srebrnine, godbenih, jeklenih, usnjatih in manufakturnih predmetov, dalje predmetov za domačo uporabo, kadilnih rekvizit, toiletnih predmetov, orožja i. t d., vsebuje moj najnovejši glavni katalog, ki ga pošhem na zahtevo vsakomur gratis in franko Razpošiljainica JAN KONRAD c- in kr. dverai dobavitelj Mest 8. Naj-• cenejša ura s kuka- vico, lepft rezliana, brez nastavka s pt -čem K 7'50. Z bogato rezljanim Ščitom, nastavek jelenja g'ava ali vever;ca K 10.— 11-50, 13— 15 50. Za vsako uro 3 leta pismene garancije. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Po povzetju aH proti vpoSiljatvi denarja naprej razpošilja tvrdka Pr^a tvornica ur « »n Konrad, c ta kr. dvorni etabavftel, v Mestu št 2374. iČftška). Glavni katalog s 4C00 slikami na zahtevo vsakemu zastonj in franko SIJAJNA ZMAGA v damskih raglanih. — Ravnokar dospelo cez 2 O OO komadov t36 cm dolgdi od tO K naprej, ki so stali preje od 40 K do 60 K. — Istotako znižane cene ragla-nov. zimskih sukenj in oblek za f/ospode. „Jknglešlzo skladišča oblek," O. SeT^rtrttoTn.č, Mestni trg št, O. Priia linlilfciKffa tiifi on fn? ^i okama IVu IjuililUu illjjsuulliiu £ilIEI\uI 110 = Yoghuri-kef ir = k a k e r * sa cl I pasteurizirano polno mleko, posneto mleko, kislo mleko, sladko smetano (Obers), kavno smetano, kislo smetano, ss ss sir in prima čajno maslo, :: :: Naročila se sprejemajo v centrali: Slomškova ulica štev. 3. kakor tudi v prodajalnah in rr-lečn^- - ivnicrji : Lingarjeva ulica Štev. 1. Poljanska cesta št. 13, Florjanska ulica št, 3, ker se vedno dobiva tudi gerko m mrzlo mleko. — Dostavalja se tudi na dom. Naznanilo. Radi preobložene zaloge se bode razprodajah od danes naprej ^ 6000 »<'jMJ** ur _____.. svtcarskdi mm^m kakor ludt srebrnina, zlatnina, briljanti in šivalni stroji pod forarntško ceno. — Srebrne are od K 7m— naprej. iSihče naj ne zamudi te redke prilike. Za obilen obisk se priporom tvrdka W7ttj i*TI T\ f1^ :: Ljubijana, :: r Al. VyU ±sU±* Prešernova ulica. 1 HI \nr krojač prve vrste <& LjOl!liaBaSik!!lŠi[5faf2T,5.8. *l| se priporoča= W Zaloqa 2092 uiiijit^n&p ulup. BDiU*. mm T-rs'j-1« tire £ £*£*?"£ St. 412C.PraT» srebrna ran on teireka nr& od c. kr. kovnice i^narfa bclje-tnvana z e*sajl r.;m kacalotn. sekendnim ka-zalccm.nataB-oio regulirana 7 dflbr<» se za- oir.TJe« kroa «•49. §t. 415». Ista s *ar.!r-jeTi » bn!|Vi irrejlt!! K S-50 Št. 4Sl.idvci-Httim porto-voi« K 12-0. Št. 4161. ura na si(trt, sts-ttm feskorf. «»d?rtftK!2-?fl Št 46*5 s ori- , jtnaHiim ko!M]e» .^^er-^oskopf. K M'*f. St. 41*1. Prava sretma remonttrirska nra »a sidro z dT.jniTi ..krevom <3 "rehrni *okr«Ti>, finajlaii^ karatom. 1» kolc-jem ?t 15 rutini, ^eknadnim kaTatom. rataačne ref*i"-aaa K 16*50. Vse ore f*o aatanko regalirane fa rcpasTr.t-.;e. Za rsaka nro se strogo jamfi pismeno 3 Ida. Poiiija po i»0Tzet;a prva tvornica ur Jan •Konrad e. kr. dToml d«1iaTlf«lf. Most S«. 2370 (CeikG?, Glavni kata'eg s 4099 slika-ni ca zahtevo gratis in Traako. W Veliko zalogo ^1 božičnih — novoletnih razgledi In reklamnih koledarjev priporoča cenj. trgotCem -1154 J. SlHl 1 UiP. in dobroidoče ure vseh vrst s triletnim pismenim jamstvom n. pr.: Nikljaste žepne ure.....K 4*20 Boljše kakovosti ..•••• „ 5*— Srebrne ure ........ „ 8*40 Nikljaste budilke......„ 2*30 Kuhinjske ure .,...-• m 3*20 Ure s kukavico ...... „ 8*50 Ure na nihalo.......„ 8*50 razpošilja prva tvornici ur JAN R&fflUe. t. in kr. dvarai iobivitelj v Hssti št. 2393 (ttlai) Glavni katalog s 4909 slikami se na zahtevo pošlje vsakomur zastonj ia poštnine presto. Razpošilja se preti povsatia ali preplccdu. Brez rUika. — ZauatenlnT« dovjljeca aH denar aatai- Primerno božično darilo za otroke je moj kinematograf, obenem tudi laterna magjea. Visok je 36 cm s 3 barvastimi filmi (trakovi slik " -"r» -r ~y. - <. .rai, a* 2 cm sir., petrolejska svetiljka, reflektor in navodilo kompletno v kartona K 14*—. S tem kinematografom se od miadib in starih rade videne žive slike pričarajo na steno. Mehanizem je prav natančen tn preprost, da ga vsak otrok z lahkoto vodi. Po povzetju razpošilja Jan Koarad, e. in kr. dvorci atobivitali, Mest št 2S89 fČeft&fJ), Bopato ilustriran *\zvn\ k&talo* s 4009 slikami vsakomer zastonj in pošto, prosto. Vetja tovarna poljedelskih strojev na Zgornjem Avstrijskem išče nemško-slovensko k sr e sp ond e ntinie Reflektantinja mora biti prvovrstna samostojna moč in perfektna steno-grafinja. Vstop s 1 januarjem 1913. V obeh jezikih pisane ponudbe z zahtevkom plače naj se pošljejo pod PiSta^est1* na upravništvo »Si. Nar.« 4270 H J 11 v*v nai bi vsak,kaor I lwU UUUlfalll rna,p°odonp%nici naročil moj bogato ilustrovani glavni katalog z veliko izbiro božičnih daril. Katalog se vsakemu pošlje gratis in franko. — Razpošiljainica Jan Konrad, c. tn kr. dvorni dobavitelj, Most 4t. 2403, Češko. — Nikljaste žepne ure K 4*20, boljše h K, srebrna ura z verižico in obeskom 12 K, žepne, bu-dilne, stenske ure, glasbila, manufakturno, usnjato, jekleno blago, gospodinjski predmeti, optično blago, kadilne priprave, toaletni pripomočki, igrače, orožje itd. v bogati izbiri po najnižjih cenah. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Brez rizika. Razpošiljanje po povzetju ali če se pošlje ====== denar naerei. — i Lepe štajerske purane £ pošilja od sedaj naprej po povzetju kg po 1 60 K 4241 Josip Cernelč. Sv. Peter pod Sv. Gorami, Štajersko. Prodam voz landauer, -^m polpokrit, eleganten, s štirimi posebnimi gumijevimi kolesi, iST" lepe sani -^b@ 4238 vse v najboljšem stanu. Dalje prodam angleške komate in opravo, sedla, odeje, zvonce za sani, kakor tudi razne stvari za konje in kočijaže. Oglasiti se je pri Filipu Supančiču, Šubičeva ul. štev* 5, v Ljubljani. m rW«rwl Klopni * \M0HNI PARFUM/ \ Izbrane finosti in očarujoče polnosti. £ # Zadosti prav drobna kapljica! _^ *• Cena K 5*—■ .* ■k^s^^. m Po vseh parfnmerijah, #* ^ssf^j * t.orogerljali in boljših.-. ^O^rr= # >• brivmicab. a* ^rs^ •• •• Avstr. amerlkan. s: zaloga čevlfev :: Prešernova uL 50. Kaši čevlji po kakovosti, :: priležnosti in eleganci :: prekose vsako konkurenco. Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetnikov.